Naslovnica 154 DVD 5/9/06 10:22 AM Page 7

1390 SIT 5,80 EUR

DVD oglasi doc 5/9/06 6:49 PM Page 24 oglasi doc 5/9/06 6:47 PM Page 21 Kazaljko uvodnjak 5/10/06 12:06 PM Page 4

@ELEZNINA

{tevilka 154 OZNANILA maj 2006 http://www.joker.si Predogledali smo novi Outrun in Da Vin~ijevo tirali del dogajancije na E3ju in popisali vse {ifro, pa nanizali {e hrpo zanimivej{ih novi~k. pomembnosti okoli prihajajo~ih plo{~ blu-ray Nadalje smo globoko vpogledali v Visto, rapor- in HD DVD. Ni~ ritopi~nega tokrat. naklada: 16.500 kosov NOSILEC BLAGOVNE ZNAMKE IGROVJE, KONZOLEC Delo revije d.d., direktor: Andrej Lesjak D&D Online: Stormreach 54 Condemned 66 Dawn of Dreams (konz.) 74 IZDAJATELJ True Crime: New York 56 Mockba to Berlin 68 The Outfit (konz.) 75 Alpress d.o.o., Dunajska 5, Ljubljana Übersolider 57 WW2 Combat 70 Seven Sorrows (konz.) 76 DIREKTOR Ghost Recon: Creature Conflict 71 Devil Kings (konz.) 76 Advanced Warfighter 58 The Regiment 72 SOCOM 3 (konz.) 77 Samo @argi, telefon: 01 / 473 82 80 Dreamfall 62 Action Girlz Racing 72 Final Fight: NASLOV UREDNI[TVA 2006 FIFA World Cup 64 Onimusha: Streetwise (konz.) 78 Dunajska 5, 1000 Ljubljana, [email protected] telefon: 01 / 473 82 83 @ELEZNINA, PROGRAMJE Visoka jasnina Vse, kar morate vedeti o novem televizijskem sistemu HDTV 26 GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Mini testisi Mala jaj~ka, maksi monitor. Pa {e ena zvo~nica in diski~. Oba trda. 82 David Tom{i~ DEZIJN™ IN GRAFI^NI PRELOM David Tom{i~ PREOSTALNIK REDIGENT [torija vizije Velevede` o zgodovini najbolj priljubljenega doma~ega onegaja, televizorja. 18 Sergej Hvala ^e so vse to sanje, me ne zbujaj! Analizator serije Final Fantasy. 20 Saj sem sko~il. Ne pa nisi. No, vsaj ne dovolj visoko. Zato si ga fasal. Krempelj od stvora. 42 UREDITELJ NA/TLA^ENKE™ Zlatopti~nik {iri krila Intervju z Jokerjevim bralcem. Aja, in z dobitnikom literarne nagrade. 85 Martin @umer ILUSTRATORJA Primo` Bertoncelj, Tanja Semion POGOSTO STALNE RUBRI^ICE JOKER CREAM TEAM™ Uvodnjak 5 [torija87 Aggressor, Airman, Case, Uma Turban 44 Kra`ka 88 Slikosuk 86 Crti~ deluks 90 Jager, LordFebo, Luni, Navi, Snail, Sneti, Retro, Yohan 20 VRSTIC Stalno se pi{e o tem, kako si je nek {portler vala nekaj po~itka, saj maltene ~utim, kako natrgal mi{ico, si spremenil golenico v za- mi {kripljejo ko{~ice v njej. (^e vam zdaj po voj~ek trsk, primeren za kurjenje v zimskih bu~ah opletajo grde misli o alternativnih mesecih, ali se pri spustu nizbrdo tako raz- vzrokih za to neprijetno stanje, naj si le-te tre{~il, da so ga na poti v bolni{nico sestavl- poi{~ejo najbli`jo greznico, se med udarjan- jali kot puzlo. Tudi po{kodbe pri delu so tem- jem sebe v fris vr`ejo vanjo in se kri~e utopi- atika, ki se ji ne more{ izogniti, ~e koli~kaj jo. Hvala.) Prav tako nisem edini trpe~nik, saj spremlja{ tisk: odrezani digiti, zga`enje od sli~ne neprilike prizadenejo tudi one, ki se s traktorja, raztrg u{esnih bobni~ev v primeru {pilavstvom ne bavijo poklicno. Prijatelj Ju- OGLASNO TE@ENJE vzgojiteljice v vrtcu (kri~ava otro~ad press). re™ je denimo pretiraval z vehementnostjo Nikjer pa nisem zasledil, da bi pisali o pere~i stiskanja gobice v rednih seansah Pro Eva, Bojan Pretnar, telefon: 01 / 473 82 86, problematiki delovne prizadetosti kriti~ne zato je v palcu ob~util zoprno bole~ino in je [email protected] skupine podalpskega-ino-{ir{e `ivlja – opiso- akcijo v PES-draftih za nedolo~en ~as zamen- ODDELEK ZA NARO^NINE valcev iger. Gotovo je diskriminacija, da jal za ob~uteno strmenje v fikus. Toda ~e tisk Dnevnik, Jana in Nova ne poro~ajo o tem, v `e ne {mirgla opisovalcev, zakaj ne bi nov- telefon: 01 / 473 81 23, 473 81 24 kak{no trpljenje te hrabre individuume sili inarji poro~ali o fenomenu po{kodb pri elek- stalno premikanje tako zapestja kot prstov, tronski zabavi? Najbr` zato, ker bi stokrat Naro~niki imajo 15% popusta pri pla~evanju na {est mesecev in ko to v svrho razsvetljevanja bralstva & kur- napisali 'igrice' in bi moral potem iti vsem 20% pri pla~evanju na eno leto. Naro~nina se po izteku pla~anega canja zaslu`karskih zalo`nikov herojsko obesit ~reva na plot. Ne glede na to, ~e bi obdobja samodejno podalj{a, ~e naro~nik naro~nine ne prekli~e. po~no uro za uro, dan na dan, leto za letom. lahko z ubogo desnico nato samo {e mahal Okej, sanja svinja kukuruz sa maslacem. A karieri v slovo. Sneti TISK IN PRIPRAVA ZA TISK dejansko bo moja desnica ta mesec potrebo- CTP d.o.o. in Delo tiskarna d.d. Revija izhaja 15. v mesecu. OGLA[EVALCI ISSN 1318-461X 3D svet 7 Cenex 45 Kolosej 37 Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS {t. 89/98) sodi 515tem 73 Domenca 47, 3 Lipuc - Tatattoo 15 farboviti magazin Joker med proizvode, za katere se obra~unava in pla~uje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Aldea - Dell 91 Igabiba 46, 61, 69 Ljubljanski kabel 33 CDja in DVD so sestavni, neodtujljivi deli revije! Anni 92 Izid - Xoro 8 Mobitel 3 Avtera - Samsung 2 Jae 83 Najdi.si 53 © Vsebina revije je avtorsko za{~itena. Pretipkavanje ~lankov, povzemanje misli v pridobitni{ke namene, fotokopiranje ali skeniranje se kaznuje s Bofex - Big Bang 25 KFM 88 Sisplet 10 trajno kastracijo z zarjavelo britvico! To velja tudi za APZ, zato se aktivisti in Braun 31 Kolinska - Cokta 59 Telemach 82 predsedniki tega dr`ite, ~e ne boste evnuhi postali!

^e to bere{, ti mora biti res dolg~as. Naslovka je barvita.

maj 2006 4 Kazaljko uvodnjak 5/9/06 9:28 AM Page 5

UVODNJAK

obr{en del vsebine majskega Jokerja je Kdor je bil v tematskih parkih tipa Disneyland ali Uni- odor hamburgerjev in rukanje sede`a zaradi nekoga, posve~en televiziji. [tirideset let stare- versal Studios, odgovor pozna. Prihodnost je v vse- ki od zadaj bebavo pobrcava vanj. [e dobro, da v mu standardu PAL se namre~ bli`a ko- ~utnih gledali{~ih. Ogled predstav Shrek 3D, Termi- BTCju ni nobenega Ilira, druga~e bi svojat nosila na nec, saj nas le {e nekaj let lo~i do raz- nator 3D, Honey, I Shrank the Audience in podobnih predstavo {e burek in pleske. In ste kdaj pogledali, maha famoznega HDTVja, novega tele- v 3D ter v vohalno tresavi~ni tehniki je nepozabno do- kak{no nevzgojeni vepri in veprinje pustijo za sabo, Dvizijskega sistema z nesluteno ostro, barvito in ve- `ivetje. Tovrstne dvorane so se zdaj spri~o nove ne- ko dvorano zapustijo? liko sliko. Najbolj neu~akani bomo najbr` mogli teh- varnosti primorane seliti iz zabavi{~nih parkov v Ker ustanova ni~ ne naredi zoper tako vedenje in do- nologijo izkusiti {e letos, saj na{i ponudniki o njej `e mestne multiplekse in Ljubljana bo {e ta mesec boga- lo~ene elemente celo spodbuja, je vse skupaj tolikanj dejavno razmi{ljajo. Je bil `e skrajni ~as, da posta- tej{a za nov kino, ki kani z izjemo brbon~ic zajeti prav bolj nezasli{ano. O tej problematiki sem na tem mes- nejo nakupi sodobnih televizorjev, na katerih so tre- vsa ostala ~utila. Tla se bodo tresla, kri`em bomo tu prvi~ pisal v Jokerju 108 – dobronamerno, upajo~, nutni kanali videti prav klavrni, osmisljeni in ne le bol{~ali v globinsko sliko, v nosnicah bomo imeli vonj da bo apel padel na plodna tla tako pri odgovornih statusni simboli. Razgledan ~lanek o HDTVju je za- o`ganega mesa in veter nam bo mr{il lase. Slovenija kot pri gledalcih – pa se ni spremenilo ni~. Nova dvo- tegadelj na mestu, toliko bolj zavoljo topodro~ne pa~ ni izvzeta iz vsesplo{nega negativnega trenda za- rana bo resda dvignila celostno izku{njo, toda kulturo slabo osve{~ene javnosti. Med drugim na rova{ pre- hajanja v kinematografe in noviteta bo naveli~ani bo kve~jemu {e spustila, saj bo ogled filma sli~en kofalusnih prispevkov v ljudskih revijah, polnih mal- publiki ponudila nekaj sve`ega, nekaj, ~esar doma ne vo`nji na ringl{pilu. O~igledno ti zabavi{~ni centri to- omarnih, pomanjkljivih in napa~nih podatkov. more dobiti. liko pokasirajo z obstranskimi dejavnostmi, da bi bili ^e pustim tehnikalije ob strani, zakaj teh imate dovolj A ne~esa guncajo~i sede`i ter 3D nao~niki ne bodo na slab{em, ~e bi ukinili prodajo in vnos hrane ter na desetih straneh, pojem televizija vklju~uje veliko odpravili. Z gotovostjo trdim, da za slab{o prodajo poskrbeli za ve~ji red. A potem naj panoga ne bije ve~ od kamer, ekranov, pikic in ~rt. Gre za pomem- ben sociolo{ki element. Televizija je sodobna skupna skleda, za katero se zbere dru`ina, je odprto okno v svet, je sredi{~e doma~e zabave, je neiz~rpen vir Posebni ~utni u~inki so bili v kinu prisotni `e smeha in joka ter je znanilec novic. Zadnje desetletje doslej, le v nenadzorovani obliki: bliskanje ji sicer mo~no konkurira osebni ra~unalnik, toda z no- vim obdobjem bo spet pridobila na veljavi. Ko bo fa- mobilnikov, obkro`ujo~i pre`vekovalni zvok, odor milija nabavila metrski zaslon in bodo na njem zasi- jale podobe v visoki lo~ljivosti, bo dnevna soba pos- hamburgerjev in rukanje sede`a zaradi nekoga, ki tala sveto zbirali{~e buljenja v stenski oltar~ek. Kot od zadaj bebavo pobrcava vanj. tedaj, ko so pri{le barve. Trgovci in izdelovalci televizorjev, ki so, mimogrede, ve~inoma `e prenehali s sestavljanjem katodnih mo- delov in se osredoto~ili na tenkozaslonske, si `e ma- vstopnic nista kriva edino izpopolnjena doma~inska plati zvona vsled slab{ega obiska. Imajo celostno nejo roke. Prodajni bumi, ko rulja mno`i~no kupuje tehnika in zlobno piratstvo, marve~ tudi pretirana ponudbo za {iroko rajo, do~im bomo redki kulturne`i novo tehniko kljub brezhibnosti stare, so redki, am- amerikanizacija kina, ki je vkup z nevzgojenim ob~in- (ki bi morali biti zaradi ve~je kupne mo~i in ni`je za- pak s porastjo HD-vsebin se bo zgodilo prav to. Vse- stvom rezultirala v padcu ogledne kulture na najni`jo prise`enosti gusarjenju pomembna stranka kina) za- eno pa vsem ta pridobitev ne bo koristila. Prvi so ubo- mo`no raven. Naj se Kolosej kot najve~ji prikazovalec hajali v gledali{~a ali v take kine, v katerih ne bo bo- gi Kitaj~ki, znani smeti{~arji tehnolo{ke robe z vsega {e tako spreneveda, dejstvo je, da se normalen, ve- jazni za masten flek na sede`u in v katerih bodo na{e planeta, ki jih bo zajel val katodnikov, iz katerih bodo denjsko neizzvan razumnik po par od najstnikov, ~e- ~ute dra`ili izklju~no platno ter zvo~niki. In ~e se gre morali rev~ki z rokami praskati svinec ter baker za furjev in kmetavzev pokvarjenih predstavah kinu eno- u~iti iz zgodovine, bomo najbr` imeli kmalu triraz- nadaljnjo rabo. Za Kino pa bo trpel {e kino, zakaj stavno odpove. Jazst in moja dru`ba smo se. Somi{- se`nost, vohljivost in tresavico tudi doma. Brez pra{i- slednja bran`a je od vsega za~etka na bojni nogi s ljenikom nam popkornasto vzdu{je enostavno ne do- ~ev, ki rijejo po {kafu s koruzo. televizijo, ker ji le-ta pa~ od`ira dobi~ek. Prvi~ se je to gaja, saj se prevelik dele` obiskovalcev obna{a, kot pokazalo v petdesetih letih prej{njega stoletja, ko je da so v svoji dnevni sobi. Posebni ~utni u~inki so bili zaradi prihoda barvnega standarda obisk kino pred- namre~ prisotni `e doslej, le v nenadzorovani obliki: David Tom{i~ stav naenkrat upadel. Odtihmal sku{ajo prikazovalci bliskanje mobilnikov, obkro`ujo~i pre`vekovalni zvok, v navezi s studiji neprestano dvigovati raven kina, ta- ko s kakovostnega kot z izkustvenega vidika. Prvi od- govor na porast `denja za doma~im zaslonom je bila vpeljava {iroke, panoramske slike. Nato so pri{le ko- kice, stereo zvok in kasneje prostorski, platno se je ve~alo ter stoli so postali guncajo~i se in dobili dr`ala za kokakolo. Vmes se je zvrstil kup eksperimentov v smislu blazno {irokega ali v vse smeri gromozan- skega platna, projekcije na polkro`no steno, vi{je lo~- ljivosti filma ... Vse te tehnike oziroma blagovne zna- mke, kot so cinemarama, maxivision, imax, cinema- scope in vistavision, pri nas manj znane, v ZDA pa {e kako prepoznavne, so bile izgruntane in udejanjene za privab ter obdr`anje kino ob~instva. A glavni sov- ra`nik kinematografov, televizija, je venomer v nas- koku. ^e je bilo ogledovanje motnih kaset VHS na meji u`ivantske kakovosti, se je slika z DVD- jem zbistrila. Tudi obkro`ujo~ zvok z visokolete~i- ma izrazoma dolby digital in DTS ter {iroko razmerje stranic prikaza `e davno nista ve~ domena dvoran. In v kratkem bo doma~i kino dobil nov zagon. S priho- dom oddajanja v na~inu HDTV bo ogled filma s televi- zijskega sporeda trikrat bolj{a izku{nja kot zrtje v doz- devno povsem zadovoljive DVDje. Za nadmo~ne fil- mofilske u`itke pa prihajata nova formata blu-ray in HD DVD, ki bosta izkustvo nadgradila s {e kristalnej- {o podobo in blagozvo~nej{im tonom. Resni~no, le kaj {e ostane kinu?

hormonika{ 2006 5 oznanila doc 5/9/06 6:46 PM Page 6

OZNANILA

Govorci v Scarfacu znani Seznam posojevalcev gla- silk v Scarface: The World is Yours, ki ga bomo je- seni nemara celo ugledali, Outrun 2006 resda ne bo zajemal Ala Pacina, ki si o~itno `eli samo {e tega, da mu dajo mir. (Zadnji stadij press) Lahko pa se nadejamo njegovega poligonskega frisa na stasu Tonyja Mo- semdeseta. Leta pri~esk dvomljivega okusa, ntane, medtem ko mu bo glas posodil veren opo- elektronske muzike in bar~kov z igralnimi na{evalec, ki ga je Pacino izbral sam. Bodo se pak O avtomati. Obdobje rojstva prvih igri~arskih za mikrofonom med drugim zvrstili Robert Loggia, legend, med katere se je takrat z zlatimi ~rkami Steven Bauer, James Woods, Elliot Gould, Ice-T, zapisala Segina nora arkadna dirka~ina Outrun. V Michael York ter Cheech & Chong. Aja, in Bam njej si se med `lampanjem kokakole, hipnoti~no Margera iz Jackassa. Manjka samo {e Steve Bus- glasbo in {latanjem na desnem zicu sede~e bjon- cemi, pa bi lahko naredili zbor dunajskih de~kov. dure z rde~im ferrarijem spoprijel s svinjskimi ovinki, nasproti uletavajo~im prometom in, kaj- Bond po novem Activisionov pak, najhudej{im sovragom med vsemi – uro. In- [pilov z najbolj elegantnim tajnim agentom po no- stantna klasika! vem ne bodo ve~ klamfali pri Electronic Arts, tem- Po lanskoletni obuditvi fran{ize, ki jo je Sega po- ve~ se je za to zagrebel Activision. Ta je s hi{ama imenovala preprosto Outrun 2 in z njo osre~ila sa- MGM in EON Productions podpisal pogodbo, ki mo lastnike xboxa, se staro{olska legenda vra~a traja kar do 2014, in ima zdaj pravico razvijati ter izdajati bondovske igre za trenutne & naslednjege- izmikanje ogromni `ogi ter preigravanje nad progo lebde~ih NLPjev. Ah, kaj vse bi storili za no~ divjega seksa! Sr` pu{~avni{ke izku{nje bo modus coast 2 coast, ki bo ponudil vse na{teto plus obi~ajno prehitevanje ra~unal- ni{kih nasprotnikov ter merjenje dol`ine falusa v spektakularnem drsenju skozi ovinke. Vse to na barvitih in tematsko raznolikih progah ter ob glasbeni spremljavi, katere koli~ina bo, tako kot pri drugih vsebinah, podvojena neracijske konzolne sisteme, PC in ro~ne drkalice. (oziroma potrojena, ~e {teje{ remiksirane verz- To zajema tako vse obstoje~e in prihodnje filme kot ije komadov). Aja, na voljo bo takisto mre`no igre z 007 prosto po Pre{ernu. EA je sicer z licen- dirkanje proti petim sotrpinom preko interneta co delal kot svinja z mehom, saj ni naredil ene spo- in lokalne mre`e. Poleg ~etice sve`ih na~inov dobne bondov{~ine, toda bojimo se, da smo u{li z bo zlasti dobrodo{la novost v sami tehniki vo`- de`ja pod kap. (tudi) na PC. In sicer v nadaljevanju Outrun Fifina licenca EAjeva do 2014 2006: Coast 2 Coast, ki zdru`uje vsebini izvirnega sekvela za Microsoftov sobni pr- Medtem ko je Activision za osem let venec (Outrun 2) in polnadaljevanja z av- dobil Bonda, pa je EA pobasal li- tomatov (Outrun 2 SP). Rezultat parjenja je cenco krovne fuzbalerske organi- dirka~ina s tridesetimi razvejanimi proga- zacije, kar skorajda gotovo pome- mi, na katere bo{, kot veleva tradicija, za- ni, da se vsaj za toliko ~asa ne bo- peljal z enim od trinajstih konji~kov priz- mo znebili vsakoletnih Fif, World Cupov, Eurov in sploh vsega tosort- nanega {pagetarskega izdelovalca (enzo, nega. Dil pokriva vse, kar je mo~ za- testarossa, 328, F40, F50 …). Pogled kla- misliti, in je bil vse prej kot poceni, ampak EA se si~nega dirkalnega na~ina, kjer se mora{ spla~a, saj je prodaja ne glede na vse pripombe od to~ke od to~ke na progi prepeljati, pre- redno odli~na. Kar publika `eli, to publika dobi! den ~asovnik dose`e ni~lo, bo na voljo ne- broj novih. V 'heart attack' ti bo izzive zadajala plavolasa zaro~enka, doti~ni pa Podmladek za drugo Obleganje temnic bodo obsegali tudi tako odbite, kakr{na sta Enkrat poleti boste ljubitelji akcijskih frpjk lahko znova oprtali me~e in ~arobne palice. V poletni vro- nje, slipstream, pri katerem bolid postavi{ v sled ~ini naj bi namre~ iz{la raz{iritev za Dungeon Siege pred teboj voze~e plehaste kante in s tem prido- 2, Broken World imenovana, ki bo nadaljevala {to- bi{ na hitrosti. No, ni~ bati, saj posebnega talenta rijo po krepotu glavne {efetine. Razsuti svet bo v prijem ne bo zahteval, zato pro~ z mislimi na sim- prvi vrsti raz{iril obstoje~e ozemlje in nudil ve~ji iz- ulacijskost. Bo`anje asfalta bo tisto staro – adren- ziv za mo~ne heroje. Poleg tega bo doprinesel novo alinsko hitro in do kosti arkadno. Hitro se mu bo{ raso, hrpo fri{nih sovragov z izbolj{ano umetno in- privadil, nedvomno, a te`ko ga bode{ zaobvladal. teligenco (ti naj bi celo hlinili smrt), kup novih kre- Outrun, skratka. pel ter opreme in bolj izpiljeno izgradnjo lika, pri ka- Coast 2 Coast je za konzole (PS2, PSP, xbox) `e teri se bo spla~alo uriti v ve~ razli~nih poklicih na voljo, do~im za PC izide predvidoma v drugem hkrati. Igra naj bi bila z namestitvijo raz{iritve de- tednu junija. Ako bo {lo vse po sre~i, bomo dele- le`na {e manj{ih kozmeti~nih izbolj{av, kot je sinh- `ni odli~nega naslova iz brezmo`ganske vozakar- ronizacija ustnic med govorom. Zanimivo pa je, da ske serije, ki na be` {katlah manjka vse od, hm, bodo dodatek razpe~evali 2K Games, ne Microsoft. Screamerja.

maj 2006 6 oznanila doc 5/10/06 12:33 PM Page 7

OZNANILA

Gusarji nad Holivud V preteklosti je bilo veliko kontroverznosti okoli {tevilk. O verodostojnosti dolo~enih raziskav smo svoje dvome izrazili tudi mi, saj so mnoge {tudije The Da Vinci Code recimo kot privzeto jemale dejstvo, da bi vsakdo, ki na disk preto~i dolo~en {pil, glasbeni komad ali muvi, druga~e kupil doti~ni produkt. Zanimivi so potemtakem rezultati hudo napredne preiskave, ki so jo holivudski filmarji naro~ili, da bi karseda na- pridobljene podatke. tan~no izra~unali malus, ki ga njihovi bran`i priza- Vendar naj bi uganke ne bile edina deva gusarstvo. No, ~e jim gre verjeti, je nova kon- odlika tega naslova, saj bodo prisot- ~na slika, {e bolj zastra{ujo~a. Skupna svetovna ni tudi akcijsko-tiholazni{ki vlo`ki, v izguba zna{a za celih, zini inu pi{i, 6,1 milijarde do- katerih bosta morala junaka tiho larjev, kar je za 75 odstotkov ve~ kot poprej! Kljub onesposobiti ali besno premikastiti demoniziranju azijskih dr`av kot izvoru vsega hu- stra`arje. Doti~ni se bodo menda od- dega ima najve~ zaslug za stanje prav Bushlandija, zivali na ropot in sumljive {ume, ta- ki vodi z 1,3 milijarde $. Drugo mesto presenetlji- ko da jih bo mo~ z zganjanjem kra- vo zaseda Mehika (483 milijonov), ki ji sledijo Ru- vala zvabiti na samo, jih lopniti po sija (266), [panija (253) ter Kitajska (244). Si torej betici in njihova telesa skriti pred po- lahko obetamo val novih poostritev pri nadzoru vse- zornimi pogledi kolegov. Za ljubitel- mre`nih virov? Br`kone. Zamislite se, ko boste je razburljivih spopadov pa bodo na naslednji~ dolvlekli Big Trouble in Little Vagina 3. voljo posebni udarci in kombinacije, izvedljive s hitrim `okanjem smernih Omg, namiznoteni{ka simulacija! e vpra{anje ~asa je bilo, kdaj bo s stali{~a Vatikana tipk v skladu z navodili na zaslonu. Ob pravilnem Ne more{ verjeti, `arek originalnosti v svetu iger! nadvse sporna knji`na veleuspe{nica Da Vincijeva udrihanju knofov bo lik izvedel specialke v slogu In to spod prstov Rockstara, avtorjev Grand Theft L {ifra do`ivela uprizoritev v elektronski obliki. brc v trebuh, metov in napadov v skoku. Seveda Auta?! O~itno res nismo {e dovolj `iveli, da bi vi- Zalo`nik 2K Games se je prvi zagrebel za licenco in dal nasprotniki ne bodo stali kot lipovi bogovi, tem- deli vse. Kajti dejansko so se fotri ino mame ^efur- skupini The Collective (Buffy, Marc ja – okej, njihov studio v San Diegu – lotili arkadne Ecko) izdelovat avanturo za PC, PS2 simulacije pink ponka, enostavno imenovano Table in xbox. Avtorji pravijo, da se nad- Tennis, ki izide `e ta mesec na xboxu 360. Stavijo vse trudijo ustvariti igro, ki bo kar na natan~ne kontrole, urno dogajancijo in spekta- najbolj posnemala tema~no vzdu{je kularno grafiko, kot zamahovalci pa bodo poslu`ili in napetost, ki jo je ~utiti v romanu. predstavniki nacij z vsega sveta. Seveda ni re~eno, Zgodbovni okvir bo enak kot v knji- da se kje ne bo skrival kak odklepabilen Tommy gi, kar pomeni, da bo v sredi{~u is- Vercetti. Enostavnost titule se odra`a tudi v bojda kanje Svetega grala skozi namige, ni`ji ceni, ki naj bi zna{ala najve~ 40 EUR. To za skrite v umetninah izumitelja in igre za 360ico, ki se`ejo tja v 70 evrov, ni veliko. slikarja Leonarda da Vincija – s to razliko, da bomo tekom avanture obiskali nekatera povsem nova pri- zori{~a. [tevilne uganke bomo kaj- pak re{evali v ko`i glavnih akterjev,

ve~ nam bodo sku{ali vrniti milo za `ajfo s protiudarci, inteligetnim iz- mikanjem in blokiranjem ter lu~an- jem okoli{kih predmetov. Iskanje skrivali{~a najsvetej{e kr{~anske skrivnosti bo potekalo iz tretje ose- be po estetsko izrisanih ozadjih, pri ~emer naj bi se dinami~na kamera samodejno prilagajala dogajanju. V drugi polovici maja se bo torej vs- em pustolovcem (in templjarjem) med vami ponudila nova prilo`nost, da vsaj navidezno najdete ta zmuz- ljivi gral!

ameri{kega profesorja Roberta Lang- dona in francoske kriptografinje Sofi- je Neveu, medtem ko bomo be`ali pred roko pravice. Dobrodo{la je vest, da za izvirnost miselnih orehov skrbi Charles Cecile, mo`akar, ki je zagre{il odli~ne zagonetke v izvrstni seriji avantur Broken Sword. Ob re{evanju skrivnosti si bomo poma- gali s podrobnim raziskovanjem obiskanih lokacij (upajmo, da po njih ne bomo lovili pikslov!) in enciklope- di~nim dnevnikom, ki bo dosledno bele`il vse na{e korake, pogovore ter

hormonika{ 2006 7 oznanila doc 5/9/06 6:46 PM Page 8

OZNANILA

750 GB v enem disku lo`niki z njimi precej manj stro{kov, e-ina~ice na- E-~rnilo se je udejanjilo! jnovej{ih uspe{nic namre~ niso kaj prida cenej{e od Na sceno je uletela Seagatova [e donedavna se je zdelo, da je e-~rnilo ena tistih teh- tiskanih sester. dru`ina barracuda 7200.10 in nologij, o katerih poslu{amo leta in leta, nakar {unja- veliko ljudi pustila z odprtimi usti. Gre za prve doma~ora- vo poniknejo. Na sre~o se je izkazalo, da ni tako, vsaj Sapphirov vodno hlajeni ~unalni{ke diske, ki uporabl- sode~ po ponudbi v Sonyjevi spletni {tacuni sonysty- jajo nov na~in zapisa, kjer po- le.com. Za~eli so namre~ z zbiranjem prednaro~il za radeon X1900 datkovni ko{~ki oziroma biti bralnik elektronskih knjig PRS-500, ki za prikaz upo- niso urejeni vzporedno s rablja ravno e-ink. Doti~ni je o~em pre- Od za~etka julija dalje bo Sapphire tr`il prav posebno plo{~o, temve~ pravokotno. cej prijaznej{i kot serijo radeonov X1900 XTX. Hladil jih bo zaprti vodni Na enako povr{ino lahko zato stla~ijo veliko ve~ sistem, ki je po velikosti enak tovarni{kemu dvo- podatkov in rezultat so plate s prostornostjo 188 re`nemu pihljalu. Sestavljen je iz bakrene glave GB! Za najdebelej{i 750 GB model tako zadostuje- za procesor in modula, ki hkrati rabi kot radia- jo `e {tiri plate, medtem ko konkurenca v svojih na- tor, rezervoar ter ~rpalka. Vse skupaj je po Sap- jve~jih diskih uporablja po pet in ve~ njih. Barracu- phirovih zagotovilih prakti~no nesli{no, vendar de so posledi~no ti{je in zanesljivej{e ter se manj (za razliko od nekaterih doma~ih re{itev) ne grejejo, {vohotna pa ni niti hitrost. Po prvih preiz- pokriva ramnikov. Ti so se zato primorani zado- kusih novi seagati zlahka potol~ejo ostale pogone s voljiti z ubo`nimi ko{~ki aluminija. Da bi upravi~il 7200 obrati in so le malenkost po~asnej{i od nas- ceno, ki gotovo ne bo nizka, je Sapphire nekoliko pidiranega raptorja X. Ampak za to je treba po{teno zvi{al frekvence. Toxicovo jedro utripa pri 675 pla~ati: 7200.10 v ^ezlu`ju dilajo za okoli 550 $, MHz in pomnilnik z 1,6 GHz, kar je ~ez sto tiso~akov. medtem ko je vanila X1900 XTX po~as- Pomnilni{ke kartice z wi-fijem nej{i za 25 oziro- Podjetje Eye-fi je razkrilo pomnilni{ke kartice se- ma 50 megani- cure digital z integriranimi brez`i~nimi komponen- hajev. Le koliko tami. Stvarco preprosto vtakne{ v svoj digitalec, ka- bodo iz tako hla- mero, dlan~nik ali sli~no pripravo in ni~le ter enice jene kartice iztis- `e brzijo po zraku. Adios, USB-`i~- Idealen nili zanesenjaki? ke, adios, ~italniki kartic! Vstop- pripomo~ek za po~itniko- ni gigabitni model SD z vmes- vanje gikov. Namesto malhe papi- nikom wi-fi 802.11g zmore 54 rovja le eleganten tabli~nik in v njem ce- megabitov na sekundo in naj bi lotna kolekcija Jokerjev. ko{tal sprejemljivih sto zelen- cev. Povrhu nameravajo izdati LCD ali OLED, saj ne uporablja agresivne ina~ice z WUSBjem in celo WI- ozadne osvetlitve. Tudi druga~e je pripravica MAXom, softver pa je `e na vo- nadvse fletna. V shrambici lahko nosi okoli os- ljo. Prilagodljivo stvarco men- emdeset povpre~no dolgih e-knjig, prav tako da lahko nastavite tako, da fot- zmore ~itati kartice memory stick in SD (slednje je ke samodejno po{ilja v izbran za Sony malce presenetljivo). Vsled var~nosti elek- spletni album. Tako vedno pre- tronskega ~rnila baterija zdr`i kakih 7500 'obratov Bolje, majhna digital~eva shrambica postane le medpom- strani', medtem ko je omogo~ena pove~ava odsekov da je toxicov nilnik, dokler ne uletite do brez`i~ne dostopne teksta za ljudi s slab{im vidom. In koliko vse to vodni hladilnik ozalj- to~ke. Edina slaba stvar je, da so Eye-fijeve pog- ko{ta? Zaenkrat debelih 350 dolarjev, kar nekako po- {an z najmanj dvanajstimi runtav{~ine ta~as {e v fazi prototipa. Nemara jih dre trditve o cenenosti e-inka. Ljudstvu gredo v nos modrimi ledicami, sicer ga ciljno ugledamo koncem leta. tudi cene elektronskih knjig. Kljub temu, da imajo za- ob~instvo niti povohalo ne bo!

maj 2006 8 oznanila doc 5/10/06 12:33 PM Page 9

OZNANILA

Anaglifni fotoaparatus Digitalni kino v Eni od tehnik 3D podobic pravimo anaglifi. To so tiste na videz zamaknjene podobice, katerih pravo Ljubljani globino uzremo, ko si na nos poveznemo dvobarv- Kino pu{i, televizija mu je zavdala. ne nao~nike. Jokerjevi bralci se gotovo spomnite (In piratstvo. (In slaba kakovost fil- decembrski reviji prilo`enih o~al. No, to je to. Pravi mov. (In nekulturni obiskovalci.))) anaglif je sestavljen iz dveh pod kotom zajetih fo- Zato morajo biti filmosuki nepres- tografij. Amaterska varianta je slikanje enega pos- tano korak spredaj. Prelomnic se je netka za drugim, upajo~, da bo kader nespremen- skozi zgodovino nabralo za celo jen. Polprofesionalci dajo vkup dva aparata in is- vrsto: barve, prostorski zvok, vele- to~asno {klocnejo z obema. Profesi- platna, pokovka ... A ker so vse to onalnim anaglifa{om pa domovi `e osvojili, kino spet i{~e bo japonska buti~na nove poti, kako vabiti mno`ice. fotofirma Komamu- Ena od njih je vse~utna dvorana, ra poleti za~ela tr- opremljena s premikajo~imi se se- `iti fotoaparat hor- de`i, mikro{kropilnico in interak- seman 3D. Slednji tivnostjo, na platno pa gledalci bol{~ijo skozi poseb- cija filma takenako. Filmski trak je namre~ drag, ima dva objektiva z ne {pegle, ki jim okrogprina{ajo~ mo`gane predvaja- neroden in obrabljiv, do~im more film v obliki ni~el in eno samo zaslonko jo globinsko sliko. V inozemstvu so taki kinemato- enic prikazovalec dobiti bodisi na disku, bodisi po `i- in je namenjen le us- grafi `e znani, v kratkem pa bo nekaj sli~nega fasala ci. Tudi dodajanje podnapisov je v tehni~nem smislu tvarjanju tridimenzional- nih posnet- tudi Slovenija. Kolosej namre~ nasproti doslej{njega dejanje ni~elnega stro{ka. Edina nevarnost so seve- kov. Zanimivo je, da zadeva ni digitalna, marve~ ljubljanskega multipleksa v BTCju odpira novo dvo- da gusarji, ki lahko v primeru odtujitve diska takoj iz- klasi~na, taka na 35-milimetrski film. [e bolj zani- rano, xpand oziroma x6D oklicano. Ime namiguje na dajo neokrnjeno kopijo. Sicer je video za{~iten, ven- miva je cena: za gizmo precej cenenega in oldskul {estdimenzinalno izku{njo: 3D gledanje, tresenje riti, dar to ni nepremagljiva ovira. Druga~e tak na~in videza bo treba od{teti milijon tolarjev! Za ta denar vonj in sodelovanje. Dva projektorja predvajata po- predvajanja omogo~a marsikaj, recimo prena{anje si lahko nabavimo toliko poceni digitalcev, da z nji- navadi pod {tiristopinjskim kotom zamaknjeno sliko, {portnega dogodka ali koncerta v `ivo. mi naredimo matrixovski u~inek, ne zgolj kvazi 3D ob~instvo s posebnimi o~ali na frisih pa je zgoljufano Visokoprora~unskih filmov, ki v celoti izkoristijo po- fotko. No, Tokijci `e vedo. v 3D ob~utek. Tu ne gre za anaglifno stereoskopijo, tencial take dvorane, ni dosti, tako da ~isto vsak pri- torej uporabo rde~e-modrih nao~nikov in nekakov- kazovan naslov ne bo '6D'. Zaradi tega bodo sukali ostnega, razbarvanega u~inka, marve~ za dosti jas- dosti nepoznanih, prav v namen naprednih ob~utkov nej{o polarizacijsko ina~ico. Finta ti~i v dveh razli~no posnetih filmov. Otvoritev bo pospremil 40-minutni postavljenih polariziranih le~ah na projektorjih, ki so- Haunted House 3D. Cena vstopnice za popolno vpadata z polarizacijo plastik v nao~nikih. [tos je v do`ivetje na ustreznih sedi{~ih bo okoli 2000 SIT (v filtriranju svetlobe: en u~ dobiva vertikalno usmer- ~asu oddaje v tisk postavka {e ni bila dore~ena), kar jeno svetlobno valovanje, drugi pa horizontalno. Re- se nam zdi precej veliko. Najbr` bo zvedavost sprva zultat je nadmo~en, le betico je treba dr`ati v vodo- prignala v xpand mnogo obiskovalcev iz vseh kon- ravnem polo`aju. Naslednja posebnost so ohidravli- cev Slovenije, vendar nismo prepri~ani, ~e smo pri- ~eni sede`i, ki rit guncajo, rukajo, tresejo in nagiba- pravljeni redno pla~evati toliko za kinopredstavo. jo. Na tak na~in bo opremljenih 96 od sicer 350 se- Konec koncev je obisk kina v upadu. Zato se zdi tri dal, ki bodo vsebovala {e lasten basovski zvo~nik in milijone evrov vredna investicija zelo smela poteza. {obe z vonji. (Tehnologijo smellblaster je Kolosej li- Kolosej je v {panoviji s kalifornijskim projektantom cenciral od JCTja. Ne, saj ne.) ^e {pekuliramo na dvoran Edward Techonolgies celo ustanovil podjetje podlagi videnega v Disneylandu, Legolandu in Uni- X6D, ki bo napredne kinore{itve ponujalo po vsem versal Studios, se bo po vsej dvorani {e bliskalo, is- svetu. (Morda bi lahko za za~etek re{ili problem ne- krilo, kadilo, pr{ilo in vetrovalo. Interaktivnost v smi- kulture v lastni ustanovi.) slu pritiskanja na gumbe ob sede`ih bo v prvi vrsti Skratka, otvoritev xpanda je 25. maja, zato bomo namenjeno izobra`evalnim predstavam. Kako natan- ve~ o resni~nih ob~utkih napisali v prihodnji {tevilki. ko, vemo {e ne. [e dobra novica za Maribor~ane: Kolosej bo eno od Xpand bo pod Alpe prinesel {e eno novost, ki po~asi tamkaj{njih prikazovalnic prav tako opremil za 3D- osvaja kinematografe: digitalno projekcijo. Za razliko {peg(lir)anje. od ostalih dvoran, kjer filme vrtijo s kolutov, bodo tu dobili material na trdem disku. Tehnikalije videa so naslednje: kompresija MPEG-2 z 80 megabiti in 60 slikami na sekundo ter lo~ljivost 2048 x 1080. Zara- di tega tehnologiji pravijo '2K kino', obstaja pa tudi ina~ica 4K. Projektorja sta znamke Panasonic. Digi- talni kino ima veliko plusov napram klasiki, zlasti v finan~nem oziru. Kinooprema je cenej{a in distribu-

nadomestila posami~no Litl pajratz frend 2 pakirane. Toda Tajvan- Pred mnogo leti je JCT pridobil predmet malega re- ci so izgruntali novega zilca, a velikanske mo~i. [lo je za miniaturen, v ~rno helperja za neu~akane, plastiko odet no`i~, s katerim si, saka-saka, povlekel hiperaktivne peke. Za- vzdol` zapakiranega plo{~ka (ali Yohanovega pimprl- deva deluje na ena- na), nakar je celofan (ali poscalo) odpadel brez loml- kem principu kot fi- jenja nohtov. Vsemogo~ni artefakt smo zaradi ned- gurice za bonbone voumne uporabnosti prikupno poimenovali litl pajratz pez: onegaj nafila{ frend in odtihmal nam je bilo lu{~enje diskov iz celo- s plo{~ami in nato fana (ter obrezovanje) v u`itek. S~asoma je njega pritiska{ ergonom- mo~ popustila, zakaj vretena po petdeset DVDjev so sko oblikovan knof,

hormonika{ 2006 9 oznanila doc 5/10/06 12:33 PM Page 10

OZNANILA

Legalni torrenti ki vsebino izmetuje. Igra~a, stane~ pet jurz, ima ni~el- do`iveli veliko padcev, spomnimo se le propadlega no prakti~no vrednost, ampak JCT jo bo gvi{no nafe- pradlan~nika newton ter delovnih postaj powermac BitTorrent, ve~ini interneta{ev znan kot protokol za htal in jo uporabljal v podtalne namene. Vanjo bomo G4 cube. A `ilavemu podjetju se je uspelo vedno zno- hitro izmenjavanje vsakovrstnih (priznajmo si, zla- celo poskusili stla~iti Yohanova jajca va pobrati in dandanes jim gre bolje kot kadarkoli po- sti nezakonitih) datotek, po~asi mutira v orodje za legalno razpe~evanje vsebin. Izvor zla, BitTorrent. in jih nato iztisniti skozi dvomili- prej. Ipodi in glasba skozi Itunes se prodajajo za com, se je lani novembra pogodil s organizacijo metrsko {pranjo. To bo `ur. med, svetla prihodnost pa se obeta tudi novi MPAA, se pravi z najve~jimi holivudskimi studiji, generaciji intelmacov. Na naslednjih trideset da bo pomagal zajeziti piratstvo, in iz svojih iskal- Pred tevejem let, Apple! nikov odstranil sporne vsebine. Zdaj pa je Warner napovedal, da bo poleti za~el z distribucijo tako ve~ {e bolj pijani 7900 GTX tudi za kot dvesto svojih filmov – vklju~no s hiti, kot sta Harry Potter and the Goblet of Fire ter Batman Be- Hecnosti smo v svetu tehnike prenosnike gins – in TV-nadaljevank ~ez BitTorrent.com. Epi- vajeni, dasi se za ekstreme, kot je zode naj bi stale po dolar komad, filmi pa prav to- kri`anec med brivnikom in kosil- Nvidijin izpljuv mobilni{kega odvrtka liko kot v {tacuni. Minusi? Servis naj bi bil vsaj spr- nico, odlo~ajo zlasti levi tajvanski kraljevskega 7900 GTX vsled rasto~e va na voljo le v ZDA, datotek pa zaradi BitTorren- proizvajalci, Vi{nu jih nima rad. A priljubljenosti prenosni{kega igrarst- tove lastne digitalne za{~ite ne bo mo~ predvajati bli`a se svetovno prvenstvo v no- va ni presene~enje. Kartica je arhi- kjerkoli ali jih snemati na DVD, saj bodo morale do- gometu in tr`no fertilnost obdobja tekturno identi~na v prej{njem Jok- movati na trdem disku. V tem pogledu je vse sku- bo posku{ala izkoristiti tudi tako erju testiranemu namizni{kem brat- paj nateg: ne le, da se Warnerju ne bo treba ukvar- resna multinacionalka, kot je Philips. cu, le da so delovne frekvence ni`- jati z razpe~evanjem fizi~nih DVDjev, kar mu bo ta- Prihaja namre~ onegaj, ki bo zdru`e- je. Jedro namesto s 650 MHz brzi za koj prihranilo te`ke cekine, marve~ bo odpadla tu- val – podajte nam evfemizem – odpira~ 150 megautripov po~asneje, med- di potreba po stre`nikih, saj bodo uporabniki po- steklenic in univerzalni daljinski upravl- tem ko je pomnilnik s 1,6 GHz odvit tom izmenjavanja poskrbeli tudi za to! Barabinsko. jalnik. Simbioza starega in novega, elegant- na 1,2 GHz. Te`ava ni toliko v porabi no sobivanje analognega in digitalnega ... Okej, energije, temve~ v nemarnem gretju. Resna protipiratska za{~ita za Pisarno ne bomo vas prepri~ali. Vseeno pa zadeva ne bi Tako kompleksni ~ipi namre~ celo v Windows Genuine Advantage oziroma program smela biti brez uporabnosti, zakaj ~e ne drugega, 90-nanometrski tehnologiji oddajajo preverjanja klju~ev za Okna je sedaj le srednje nad- boste dobili li~en minituren ~rnogorec, ki bojda enormne koli~ine toplote, ki jih je v le`en, toda z Visto bo zadeva postala precej bolj na- prepozna nad {eststo televizorjev in DVD-pred- natla~enem mobilni{kem podro~ju tan~na. Ljudi s piratskimi Winsi ne bo pestil le vajalnikov raznoterih blagovnih znamk. [e ve~, te`ko odstranjevati. A tudi take specifika- manko posodobitev, temve~ ne bodo smeli nucati zgornja stran z gumbi in postavitev le-teh spominjata cije ve~ kot zadostujejo za poganjanje {pilov v trenut- nekaterih naprednej{ih delov sistema, recimo tri- na obliko nogometnega igri{~a, v paketu pa bo celo no aktualnih leptopovskih lo~ljivostih. Svoje makine s dejastega uporabni{kega vmesnika. Nekaj podob- papirnata razpredelnica za zapisovanje rezultatov z prenosnim geteiksom sta `e predstavila Dell in Toshi- nega je v pripravi tudi za Pisarno. Le ugibamo lah- mundiala! Le kolegom ne pozabite sporo~iti, naj na ba, kmalu naj bi jima sledili {e drugi veliki proizvajalci. ko, kako bo kaznoval zlo~este piratke. Bo onemo- zabavni ve~er s seboj prinesejo alkohol v fla{ah, ne go~il spreminjanje fonta v Wordu? Omejil sprejem piksnah. najve~ petih e-mailov v Outlooku? Morda. Toda ne- kaj je `e znano: dokler ne boste potrdili pristnosti klju~a, vam bo z opozorili nenehno najedal te~ni 30 let jabolk Sponko. Aaarghhhh! Jep, trideset let je minilo od prvega appla, ki sta ga v mamini gara`i vkup vrgla dva mozoljasta [tefana, Prvoaprilski Joker Wozniak in Jobs (~lanek 1360 na na{i stranki). Tak- V marelju smo nanizali pet (5) prvoaprilskih pote- rat si najbr` nista mislila, da bosta v veliki meri soob- gav{~in, a se je zopet izkazalo, da smo preveliki likovala zgodovino osebnih ra~unalnikov in postala mojstri v potvarjanju in nor~evanju, saj je preve~ multimilijonarja. Tudi prodajni rezultati niso kazali na bralcev nasedlo in zdaj `ivi v krivi veri. Singstar to, saj sta le ste`ka prodala nekaj stotin stroj~kov. A Balkan, napredni scalnik, Harry Potter: Voldemort, fanta se nista dala, imela sta vizijo in ob~utek za `el- morilski dodatek za Sim~ke in iglasses ne obsta- je uporabnikov ter prihodnje leto predstavljeni apple jajo. (Po drugi plati pa so zaresni novi Settlerji in II je postal velika prodajna uspe{nica. Apple se je po- 64 GB USB-pali~nik.) Izmislili smo si jih, razumete. tem naglo razvil v podjetje, ki ga poznamo danes: {e A pri takem oblikovanju ni popolnoma vseeno, Ne bodi postru{niki in ne ska~ite zdaj iz obupa s pe- zdale~ ne najve~jo abakovsko manufakturo, a bes ga kaj `di v prenosniku? @eleli bi si ga, ~etudi bi ga ~ine. Pojdite v naravo in se nau`ijte sve`ega zraka! plentaj, ~e ne najbolj inovativno in zanimivo. Vmes so poganjal rahiti~en hr~ek.

maj 2006 10 E3 5/10/06 12:37 PM Page 11

OZNANILA Ko gorijo upi

i mislite, da je imel najmanj povedati Mi- Nekateri plamene~i, ko gre za izvirno prihodnost crosoft? Kaj pa vem. Jasno: “Dodatni pogon HD DVD za 360ico bo{ s konzolo iger na wiiju, drugi kade~i se, ko gre za razsute povezal po USBju; prodaja je super; in imamo veliko igric, ki jih lahko vidi{ na sanje ob PS3. Sneti obdela tri velike na E3ju. S{tantu. Molyneux je zdaj na{ in dela Fable 2, ki bo d ril dil. Halo 3 bo drugo leto. Pa ven bomo dali nove slu{alke, kamerico & brez`i~en force feedback volan. Sony sux, Nintendo je za froce. Baj!!!” Ampak mimogredno MSjeva kon- CP to onemogo~iti. In, hm, bom na hudi plazmi, ki ta- `arevajo~i dedki. Poanta? To, da bo brez`i~ni daljinec ferenca ni minila. Igre za 360 so videti sladke, zlasti kemu igralniku priti~e, fural analogni komponentni v navezi z 'nun~akom', kot pravijo kosu z analogno Forza 2, Gears of War in Double Agent. Naveza z Vis- signal? Ki ne podpira 1080p, signala, s katerim se So- gobico, pribli`al igranje vsakomur. Logi~no: Sony in to daje slutiti, da bosta PC in 360 naslednje leto ve- ny najbolj baha? Kak{en je smisel te verzije? Sploh pa Microsoft sta Nintendo izrinila, zato i{~e nove stranke lika sodelavca. Recimo s Shadowrunom, rezurekcijo najprej napovejo PS3 z dvema HDMIjema, nakar dra`ji – ter s tem pomaga industriji, ki je preve~ osredoto~e- kultne ZF-frpjke, ki pride januarja za 360 in abake, ina~ici dajo enega, retard packu pa nobenega. na na mlade mo{ke z l33t joypad skillz. Prezident ter Alanom Wakom, ki so ga iztrgali vsem drugim in Kot je {lo pri~akovati, so spremenili joypad. Ta ni bu- Satoru Ivata: “So ljudje, ki igrajo, in ljudje, ki ne. Wii bo le za PC ter 360. In kaj pore~ete na to, da bo Live merang, temve~ kar dodelan dual shock 2. Brez`i~en bo podrl to pregrado.” kot 'Live Anywhere' na voljo povsod, kar bo pomeni- je, ima vrata mini-USB za polnenje, gumba L2 in R2 Primojdu{, da res. V eno roko prime{ remote, kamor lo eno identiteto na 360ki, Hotmailu, MSN in Win- sta mutirala v petelina in vsebuje tipalo za zaznavanje sta vdelana zvo~nik in tresljavi~na tehnologija, v dru- dows Mobile? Ter na to, da bo mo~ z Visto igrati sko- nagiba v 360 stopinjah (evo, MS se jim je vtihotapil v go nun~ake in si v igri, ne glede na to, ali si hardco- zi Live s PCji proti lastnikom xboxa? Nakar so si segli predstavitev, ha ha). To odpira nove na~ine upravl- rovec ali stara mama. Sicer drugih prelomnosti, reci- v roke z Rockstarjem, tako da bo GTA4 v Evropi na janja, ~eprav se je v preteklosti izkazalo, da je so 'mo- mo v dizajnu ali umetni pameti, veliki N ni pokazal. voljo 19. oktobra 2007 tudi na 360ici, v ZDA tri dni tion sensorji' nepopolni in utrudljivi. Razo~aranje pa je Prav tako je hardver videti le malo zmogljivej{i od prej. Na Live Arcade pa bodo dodali Lumines Live z novica, da joypad ne bo vseboval tresenja. kockinega, ~eprav to pomeni ni`jo ceno. Ve~pred- Madonnino muziko. No, ono najbolj prodorno pri PS3 stavno su~i{~e dnevnosobne zabave wii ni in zana{an- Da, {atulja je bila dale~ od polo- se skriva za kulisami. Kjer grafi~- je na davne fran{ize tipa Zelda je veliko. A dvodelni `aja tistega, ki ne bi imel ni~ po- na plat ni navdu{ila, veliko obeta kontroler je brez heca nekaj najbolj odbitega, sve`ega kazati ali ki bi ~akal, da ga bo PS3 medmre`na povezljivost. Dolpo- in zabavnega v zadnjih letih. V Ubijevem Red Steel sta demoliral. Kriv pa si je Sony sam. biranje starih iger za PS1 in PS2 avtorja z njim sekala s katanami. V Metroid Prime 3 je (emulacija naj bi bila vrhunska, rabil kot namerilnik za re{etala. V Super Mario Ga- ~eprav bo tekla skozi softver), na- laxy, kakor se kli~e naslednji 3D Mario, si z njim ska- Playstation 3 kup komadov za karaoke, preta- kal. V teni{~ini pa si udarjal po luftu, serviral, vrtel `o- … je letos na E3ju naredil manj{i kanje celotnih novih {pilov na gico ... Power glove, light guni, eye toy – in zdaj wii. vtis kot lani. Up, da grafika vsto- disk in obljube o tem, da bodo Na sejmu, polnem je-`e-bilo proizvodov, izvle~kov, pila v domeno predpripravljenih PS3 z mo`nostjo poganjanja maj- nategov in sledenja, je Nintendo drzno zakora~il v no- animacij, se je namre~ izkazal za hnih iger v slogu Xbox Live Arca- vo smer, dasi mu je ta v bistvu edina ostala. ^e se mu praznega. Igralne verzije {pilov ni- de izpostavili neodvisni razvijalski bo izpla~ala, bomo videli proti koncu leta, ko wii – vsaj so bile videti ni~ bolj{e od tistega, skupnosti ter ga s tem spremenili v Ameriki – pride na trg. Vsekakor bo od njegovega kar nudi 360ica, do~im niso po- v PCjevsko developersko platfor- poguma profitirala vsa bran`a, posebej pa mi, igralci. kazali novega Gran Turisma, tem- mo … [ele tu se PS3 pribli`a poj- ve~ le kose {tirice v 1080p. Zeh. mu next-gena, vendar o nalinijs- Dobro, Heavenly Sword, Eight kosti niso povedali dosti. Bomo Days in MGS4 niso bili {voh, a videli v Leipzigu in novembra. spet govorimo nekje o rangu 360- Na levi je PS3 na lanskem E3, Problem PS3 ni v tem, da ne bi ice, ne o vesolju, ki so ga obljub- desno leto{nji. Poleg oskuba prik- imel ~esa pokazati, saj je par {pi- ljali. Kdor je pri~akoval, da bodo lopov se je neelegantno odebelil. lov gotovo vredno ~akati s slino v {pili na playstationu 3 videti kot lavorju. Grdo je to, kaj je Sony ob- zrenderirane animacije, naj upe pokoplje. ljubljal, nakar se je tri ~etrt vsega izkazalo za nakla- Takisto so presenetili s poslovno politiko. PS3 bo na danje. Prihaja kompetenten igralnik z orenk ve~pred- Japonskem na voljo 11. novembra, v ZDA in Evropi stavno komponento – in ni~ ve~ kot to. pa 17. novembra. Cena verzije z 20 GB trdim diskom bo 499, one s 60 GB pa 599 evrov. Da bo vsaka kon- zola imela disk, je kul, saj naj bi {pili to redno izko- Wii (iiiii!) ri{~ali. Dale~ od kul je pak oskubljenost cenej{e ina- Nintendova tiskovka je bila nekaj posebnega. Za uvod ~ice, ki ne bo imela ~italnika pomnilni{kih kartic, wi- je [igeru Mijamoto re`e se uletel na oder in dirigiral fija in HDMIja. Dvom je tako o predvajanju filmskih navideznemu orkestru na temo iz Zelde. Namesto ja- Poleg remota + nun~aka (lol) bo za wii na voljo blu-rayev po komponentni vezavi, saj zna za{~ita HD- pijev so pak predavali ni~ kaj upicanjeni, zaupanje iz- tudi obi~ajen kontroler, ki spominja na kockinega.

hormonika{ 2006 11 E3 5/9/06 6:56 PM Page 12

OZNANILA E3 brez JCT

a tako radikalno potezo, ki je zdaj bole~e Alf je neko~ v navalu modrosti rekel: “Tradicija potegnila kvi{ku marsikako obrv, imamo seveda dobre razloge. Posebej trije so. je kot kro`nik. Narejena je zato, da se jo polo- Razlog #1: jadrno neugoden datum doga- jancije za tiskan medij s fiksnim datum- mi.“ In letos je dlakavo zmene JCTjev vzor, zakaj Zom izida. Sejem se je odvijal od 10. do 12. maja, za- po letih obiskovanja spomladanskega smenja radi ~esar bi bila zamuda ve~ kot mese~na. Zoprno. Razlog #2: E3ja imamo poln kufer. O prizori{~u, Electronic Entertainment Expo v Los Angelesu torej Los Angelesu, smo napisali vse, kar se je koli~- kaj vznemirljivo brati dalo. Razen tega, da snema- bomo s tradicijo prekinili. mo, kako se Retro v leglu Hispancev dere “Ijo de pu- ta!” in kako pred vhodom v Convention Center kur- bi{ oble~en LordFebo tala Leder [erife, smo vodnjak presene~enj iz~rpali. In tudi na samem sejmu je do- sy XII, S.T.A.L.K.E.R, Gears of War, Age of Conan, valno pozicijo v odboru za razvoj DirectX 10 in se pri ti~na te`ko najti. Razlog #3: Evropejci si lastimo UT2007, Supreme Commander, Company of Heroes, vdelavi tehnologije naslednje generacije ne heca. svoj smenj, Leipzig Game Convention, ki se odvije Rise & Fall, Quake Wars in sli~nih naslovih, ki jih Vsak objekt bo metal senco, vse bo obstajalo in se od 24. do 27. avgusta. In raje bomo {li tja. Prvi~, po- razvijajo `e dlje ~asa ter o katerih je znano maltene prilagajalo v realnem ~asu, od listov na drevesih prek tovanje je manj naporno. Drugi~, nabiranje podatkov vse, le to ne, ali so dobri ali pak svaljki v u{esu gar- vremena ter svetlobe do materialov (streljanje skozi bo la`e ter temeljiteje. Tretji~, natan~neje se bo mo~ javega vepra. O tem bomo itak sodili kaj kmalu. lesene planke – kon~no kljukica). Nobenega rezanja posvetiti ve~ naslovom. ^etrti~, igre bodo bli`e izidu, Dale~ bolj so zanimive sve`e napovedi doslej nevi- in prilagajanja za konzole, saj je projekt zastavljen zaradi ~esar bodo bolj dokon~ane. In peti~, E3 je denih izdelkov ter hardver, na ~elu z Nintendovo kon- edinole za nind`a PCje. Kljub temu Crysis ne bo tekel izgubil primat najve~jega smenja v bran`i. Lani le na Visti, tako kot Halo 2, temve~ bo podprl je privabil 70.000 ljudi, nakar jih je v Leipzig sen~ilni model 2.0 in DX9 (L) na XPjih. V igral- nekaj mesecev kasneje prihla~alo 134.000. nem smislu se bo {pil vrtel okrog invazije: na- JCT geht mit {tangen culuft! padalci iz vesolja pristanejo na Zemlji v orja{ki No, ~etudi je ameri{ki Toys'R'Us vsled na{e od- ladji, ki zamrzne dobr{en del planeta. V prvem sotnosti utrpel stra{ansko izgubo, E3 ne ostaja kosu se bomo bojevali s ~love{kimi nasprotni- nepokrit. Iz zalo`ni{kih informacij in zanesljivih ki, v drugem pa s tujskimi, dokler se ne bomo virov smo napaberkovali mnogo bistvenosti o zna{li ne le v veleplovilu, temve~ tudi na nebu najbolj interesantnem semenjskem softveru in okrog njega. Da Crytek ravno toliko dela kot v hardveru, tiste va`nosti, ki jih nismo pokrili tu in podobo vlaga v prilagodljivo umetno pamet, ni ne morejo ~akati, pa so `e na{le pot na stranko. treba dvakrat re~i. Jasno je, da so zalo`niki kazali marsikako igro, ki so jo `e lani oziroma smo jo predogledali v - Ubisoftov montrealski studio, med drugim velikem ~lanku 'V ritmu igrohimne za nula {est' odgovoren za Prince of Persia in Splinter Cell, pred borimi tremi meseci. Nesmiselno je znova Crytek je zalo`ni{ko pogodbo z Ubisofta, ki je izdal Far Cry, razvija svoj prvi naslov za playstation 3 in 360. {ir{e pisati o Prey, Spore, Gothic 3, Final Fanta- prenesli na Electronic Arts. Se bo to odra`alo na kakovosti? V Assassin's Creed bomo za ~asa tretjega kri- `arskega pohoda (od 1189 do 1192) postali zolo wii, kot so uradno preimenovali revo- fantazijski morilec Altair, ki bo moral za ohranitev lution. Res pa je, da med ve~ kot 400 raz- Svete de`ele po`ge~kati grla odgovornih na obeh st- stavljalci iz 90 dr`av, ki so pokazali skoraj raneh spopada. Hudobno in grafi~no nadmo~no tret- tiso~ fri{nih iger ter proizvodov, ni bilo jeosebno igranje bo zgodaj 2007 temeljilo tako na sk- vsega, kar bi si `eleli. Blizzard je recimo rivanju kot na krvavem sekljanju. pritrogal samo raz{iritev za World of War- craft, Starcraft: Ghost so ukinili, medtem - Ljubitelji arkadnega fuzbala bodo junija naposled res ko je bilo upanje na Diablo 3, ki je vzburi- orenk pri{li na svoj ra~un, saj bo tedajci za PC, PS2 in lo internet za~etkom maja, jalovo. A pro- xbox iz{el Sensible Soccer 2006. Delav~ke iz hi{e Ku- tiute`i? Evo jih. ju vodi izvirni avtor, Jon Hare, ki vztraja na zabavnos- ti in dostopnosti. Poudarek bo na bliskovitem, natan- - Eden leto{njih najve~jih igri~arskih upov ~nem podajanju v izometri~ni pti~jepogledni kameri, je Crysis vrhunskega nem{kega razvijalca kontrole pa bodo sestojile iz dveh gumbov ter tipk. Crytek, poprej odgovornega za odli~ni Vendar to ne pomeni manka globine, saj bo treba za- Far Cry. Gre za znanstvenofantasti~no obvladati tako premi{ljeno rabo energije za {print kot strelja~ino, ki ima iziti koncem leta in za- 360-stopinjski dotik po oddaji `oge (aftertouch), ki bo Los Angeles Convention Center je vsakoletno prizori{~e E3- enkrat v prvi vrsti navdu{uje z grafi~nim omogo~il napredne podaje ter strele! Zna pa se zgodi- ja. Se ni~ ne naveli~ajo enega in istega sejmi{~a? pogonom Cryengine 2. Ekipa ima sveto- ti tudi, da bodo taisti friki jadrno u`ivali v Pro Evolu-

maj 2006 12 E3 5/9/06 6:56 PM Page 13

OZNANILA

za~ela tr`iti skozi digitalno distribucijo in bo prinesel v vlogi Edwarda Carnbyja (ja, taistega kot prvem novo kampanjo, ki se bo osredoto~ala na zdru`itev AitD, postavljenem 80 let v preteklost – huh?) odkri- Gr~ije ter osvajanje perzijskega imperija, {esterico ti, kaj resni~no le`i pod zelenjakom sredi metropole. zgodovinskih bitk (Aleks proti Grkom, Perzijcem in In- Igra bo razdeljena na trideset- do {tiridesetminutne dijcem), {tiri nove strani in ve~ kot 60 enot. dele, ki se bodo skozi nedore~ene zaklju~ke odvijali podobno kot nadaljevanke. Na~in {pilanja bo bolj ak- - Za tretji del serije arkadnih teni{~in, Virtua Tennis 3, cijski kot pustolovski, ~eprav raziskovanje in miselne dajejo na seznam fotorealisti~no grafiko (bojda se bo uganke ne bodo umanjkale. Okej, dalje. Do~im bo igranje vr{ilo iz nagnjene pti~je pers- pektive, 3D posnetki kajpak ne bodo umanjkali. - [vedski Starbreeze delajo na prvoosebni stripovski na`iganciji The Darkness. Junak tion Soccer 6, ki bo jeseni iz{el za zdaj{njo ter nas- se bo bojeval proti mafijcem in pri tem lednjo generacijo konzol (zaenkrat to pomeni 360) ter uporabljal posebne mo~i, ki bodo na voljo, PC. Konami in legendarni stvaritelj serije Winning Ele- ko bo potopljen v temo. Z njimi bo lahko re- ven, [ingo 'Seabass' Taktsuka (hecni vzdevek po- cimo z daljave vplival na okolico, posesal meni vrsto morske ribe), je igro slavnostno pokazal. A sovrage v ~rno luknjo ali zrl okrog voglov. ~e gre soditi po njeni osnovi, Winning Eleven 10, ki je Poleg tega bo mogel poveljevati demonskim v Japanu zunaj in smo jo kakopak igrali, PES6 ne bo pomaga~kom, ki bodo re{evali puzle in na- kaj prida. Te`je dr`anje obrambe, mo~nej{i streli in V ritko Marije [arapove se bomo zazijali pomladi 2007. padali sovra`nike. The Darkness, ki ne bo ve~ji poudarek na napadanju oziroma driblanju naredijo iz igre arkadno zmedo, ki seriji ni v ponos. Jasno, {pil bodo v prvi vrsti razvili za PS3, v spregi {e za 360. V igralnem smislu pa naj bi - Ni {e dobro {la mimo enajstletnica prvega C&C in dodali kup mini iger, raz{irjen karierni na~in temu posve~enih analov v Jokerju 152, `e je Electro- ter po-mili-volji preoblikovanje lastnega nic Arts uradno napovedal Command & Conquer 3: igralca. Tiberium Wars. Pisalo se bo leto 2047 in tiberij se je po{teno raz{iril po Zemlji. GDI se trudi, da bi ga zadr- - The Ship je `ivljenje za~el kot mod za Half- `ala, toda Kane, ki kar no~e umreti, jim uspe{no nas- Life, a Mindscape ga kani ra~unalni{kim protuje. Klasika, pa~. Avtorji v EAjevem studiu Los {pilavcem jeseni ponuditi kot polno igro. Angeles, kjer so naredili solidne Generale in ki je nas- Prizori{~e bo flota parnikov iz tridesetih let lednik Westwood Studios, obljubljajo realno~asovno prej{njega stoletja, do~im se bo dogajanje strategijo, ki bo temeljila na zgodovini, vendar bo osredoto~alo na lov na potnika, ki se bo nadgrajena z odli~no grafiko, pove~ano strate{ko glo- skrival na eni od ladij, in njega umor s ~i- bino in igralnimi inovacijami. Sem {tejejo gradnjo mo- merkoli, kar bo pri{lo pod roko. Na vsakem Chronicles of Riddick je bilo prijetno presene~enje, zato parniku bo kup prehodov, oro`ij in pasti, si od The Darkness od taistih avtorjev obetamo nemalo. napovedujejo pa tudi sistem telesnih potreb, zaradi ~esar bo treba jesti, spati in se pogovarjati. Ni imel licen~ne muzike tega benda ({koda!), razvijajo za sli{ati ~isto druga~no od Hercula Poirota. 360 in PS3, o predelavi za PC pa {e razmi{ljajo, tako kot o datumu izida. - Seveda ne presene~a, da je v izdelavi Colin McRae Rally '07 (delovni naslov) za 'platforme naslednje ge- - Medtem ko se vro~ica okrog novega filma o Super- neracije'. ^e to poleg samoumevnih PS3 in 360 zaje- manu, ki pride poleti, dviguje, je EAjev istoimenski ma PC ter wii ({ofiranje po luftu bi bilo kewl!), se {e {pil zdrknil v jesen. Kar je br`da dobro, saj pomeni, da ne ve. Codemasterji govorijo o resni~ni evoluciji seri- morda ne bo cenen ~a-~ingovec. Superman Returns je z menda najve~jo izbiro dirk v zgodovini relija{kega bo uletel na vse sobne in ro~ne sisteme ter bo jek- pod`anra. No ja, bomo videli, pri Colinu smo se `e lenega mo`a postavil v GTAjevsko okolje, kjer bo ve~krat opekli. Morda bomo bolj u`ivali v naslednje- prosto letal naokrog, opravljal misije, uporabljal po- generacijskem Seginem reliju. Temu bodo v ZDA rek- sebne mo~i in tepel {efe. Omenjajo celo inteligentno li Sega Rally Revo in bo vseboval orenk zalogo kla- navezovanje sposobnosti, recimo zamrznenje jezera, To je zaenkrat edina slikica iz Tiberium Wars. si~ni relija{kih avtov ter takih s pogonom na {tiri ter odnes slednjega nad po`ar ter staljenje mrzlice s ter- [e malo in bo v tiberijsko zmene mutiral celo zrak. dve kolesi, ki naj bi se obna{ali veliko mnogo samos- malnim pogledom. Kul, ~eprav velja imeti v mislih, da voje glede na podlago. Proge naj bi bile bilnih opori{~, zdru`evanje enot v ve~je, nadzorovan- docela deformabilne, kar pomeni prosto je ionskih neviht na boji{~u in TV-pristop k nalinijskim ritje po snegu in blatu, umetna pamet pa spopadom. Kaj se bo pozimi za PC izcimilo, bomo se bo dinami~no prilagajala igralcu. Nas- videli, morda pa je garancija prisotnost Louisa Castla, lednje leto za PC, PS3 in 360. ustanovitelja Westwooda in enega o~etov serije C&C, ki je zdaj podpredsednik studia EA Los Angeles. - Za~etnik podzvrsti pre`ivetvenega ho- rorja ni Resident Evil iz 1996, kot si - Medtem ko se lastniki xboxa 360 nadejajo predelave mnogoteri mislijo, temve~ je `e pet let Strahu, bo Alma na ra~unala jeseni znova zakora~ila prej smernice zakoli~ila 3D srhljiv{~ina z raz{iritvijo F.E.A.R.: Extraction Point. Mo{tvo para- Alone in the Dark. Njen sve`i del, ki ga za normalnih komandosov se bo vrnilo v boj s ~rnolaso Atari delajo pri Eden Studios in ki naj bi neprijetnico, ki se bo raz{iril na vse mesto, kar pome- za PC ter xbox 360 iz{el koncem leta, naj ni nove lokacije, oro`ja ter sovra`nike. Ne da bi tega bi bil sli~no zmagovalen ridizajn izvirnika ne vedel vsakdo s trohico mo`ganov. Dodatek pa bo kot RE4. Odvijal se bo dandana{nji v nju- Grozljiv{~ine naj kar bodo, posebej ~e kanijo v AitD stari ob- dobil tudi Rome: Total War. Alexander bo Sega junija jor{kem Centralnem parku, kjer bo treba ~utek za dobro tempiran srh nadgraditi z novodobnimi prijemi.

hormonika{ 2006 13 E3 5/9/06 6:56 PM Page 14

OZNANILA

videti bore malo zrn. Bomo pa~ pripadnik oznanil `e pred smenjem. Novico, da bo Final Fanta- izbrane rase iz Srednjega sveta in bomo pobi- sy XII v ZDA iz{el oktobra (o Evropi ba{tardje mol~ijo, jali vse, kar se z nami ne bo strinjalo ali bo od se pravi, da bo enkrat 2007), je zasen~ila napoved Fi- nas lep{e. ^e bodemo trol ali Sneti, bomo nal Fantasy XIII ekskluzivno za playstation 3. ^eprav tako izkusili posebej dosti klanja. v to ni nih~e dvomil, je novinarje impresioniral pred- - Vstop v igri~arske vode je kultni azijski akci- stavitveni film~ek, ki je dal slutiti, da bo glavni lik `en- jadni (azijadni?) re`iser John Woo napovedal ska (ali zares hud metro :)) in da bo igranje akcijsko `e na lanskem E3ju, letos pa je njegov projekt Stranglehold, ki nastaja z Mid- wayjevim cekinom, ve~ mesa dobil. Kot in{pektor Tequila iz Woojeve kla- si~ne akcijade Hard Boiled, ki ga je upodabljal Chow Yun-Fat, bomo de- ^e veste, kako se re~e Rosomahu po angle{ko in Da- molirali ama vse pred seboj, medtem redevilu po srbohrva{ko, ste pravi stripoljub. ko nam bo Duke Nukem poliral ~evl- je, Max Payne pa prina{al kozarce so imeli razvijalci Tiburon doslej izku{nje le s {portni- {nopsa. Pinjau bo odmevnil `e pozimi na mi {pili tipa Madden. Ne eden, temve~ ni~ manj kot PCju, 360ici ter PS3. 140 superherojev pa bo nastopilo v Marvel: Ultimate Alliance, ki bo pokril ama vse sisteme, od GBAja prek - Serija Battlefield je z dvojko pri{la v sedan- PCja do PS3. Seveda ne bomo igrali kot vsi razbija~i, jost in edina mo`nost za nadaljevanje je torej, temve~ se bo zadeva osredoto~ila na kakih dvajset da zbe`imo v domi{ljijsko prihodnost. V Bat- Medtem ko en poto~ek slin te~e za {e vedno nepreve- najbolj priljubljenih iz Marvelovega okolja, med njimi tlefield 2142 ljudi mrzlo objame ledena doba deni FF12, je za PS3 na poti `e Final Fantasy XIII. na Pajkomo`a, Kapitana Ameriko in Rosomaha. Igral- in vname se boj za redke preostale naravne no bo re~ taka me`larija med akcijo ter frpjko kot X- surovine. V vlogi bodisi Evropske unije, bodisi norih usmerjeno. Videz je bil hudoben, ~eprav zopet ne na Men: Legends. Panazijcev bomo upravljali s futuristi~nim oro`jem in ravni kake animacije. Prav tako so napovedali, da je mogo~nimi bojnimi stroji, med drugim roboti. Serija FF13 le del univerzuma FFXIII: Fabula Nova Crys- - Titulo najbolj debilnega naslova odnese Ubijev Ray- tradicionalno ostaja na PCju in ~e bo EA dovolj mu~il tallis, saj bo ta zaobsegal {e akcijado Final Fantasy man Raving Rabbids. Ponavljajte si: Raving Rabbids. zaposlene, bo nared jeseni. Del serije zatem bo br`da Versus XIII za PS3, ki bo akcijski frp v slogu Kingdom Raving Rabbids. Rabbids. Ancelu se je o~itno zme{a- kamena doba, hihi. Hearts, ter FFXIII Agito za mobilnike. lo, saj bo nova naloga mravljin~astega brezudne`a, da bo re{eval svet pred pobesnelimi zajci. Ki so roza. - V nasprotju z mnogimi enostavnimi arkadicami se - Mortal Kombat: Armageddon bo zadnji, ali ipak ne Ampak to {pila ne bo ustavilo, da bi okrog Bo`i~a ne bo Battlestations: Midway za PC in 360 oprijel (tudi) poslednji del v tej legendarni seriji lahkotnej{ih pre- pridrobencljal na nema da nema sistemov razen PCja bolj kompleksnega recepta poveljevanja celim flotam tepa~in z elementi krvave jeba~ine. Midway ga `al ka- ({e dobro), medtem ko so ga napovedali tudi za izid v realnem ~asu. Pod taktirko bodemo imeli kupek la- ni zalo`iti le za PS2 in xbox, tako da bodo peceja{i wiija, kakopak v spregi z alternativno nadzorno luft- zopet potegnili kratko. [koda, kajti Sodni dan ogla- mahalno shemo. @e vadimo s suhimi klobasami in {ujejo kot tanarbolj definitivno verzijo. Prisotni naj bi posu{enimi marelicami! bili vsi borci iz dosedanjih epizod (60 njih, dana bo mo`nost stvarjenja svojega), do~im bodo manj{o re- - Deset let po prispetju na sobni playstation bo Te- volucijo spro`ili na podro~ju trganja hrbtenja~ in pul- kken doletel prenosnega. Poletje je ~as, ko bomo ig- jenja betic. Sub Zero, Scorpion in kompanija se bodo rali Tekken: Dark Resurrection, s tem, da to ne bo ka- udarili predvidoma decembra. ka predelava enice, temve~ raz{iritev petega dela za - Nintendo DS ima vsega boga ~udnih re~i, ki se jim bo konec julija pridru`il Contact. V tem lahkotnem igranju vlog bomo kot mladeni~ Cherry pomagali pro- fesorju popraviti frdirban lete~i kro`nik, pri ~emer nam bo me{al {trene zlobni terorist Mint. Bemu boga, ^eprav hardcorovstvo ne bo na najvi{ji ravni, zdaj so {e Japonci za~eli z vojno proti terorizmu. saj bo sku{ala igra biti prijazna sleherniku, naj bi se fr~oplani obna{ali dokaj verno. - Prav ni~ milo sem nam ni storilo ob napovedi Bro- ken Sworda 4, ko je bila trojka tako zani~. No, novo dij, letal in podmornic, s katerimi bomo sovraga gan- epizodo delajo izklju~no za PC in v njej bosta George jali od Pearl Harborja do Midwayja – bodisi strate{ko ter Nico. A namesto da bi se kon~no po{teno poflo- iz generalskega stol~ka, bodisi s skoki v izbrana boj- drala, se bo @or` podil za neko drugo baburo. In za Pestrej{ega sla~enja in obla~enja borcev bodo na sredstva. artefakti. Ter po svoji stari navadi sku{al re{iti svet. najbolj vesele po{evnooke {olarke in SmrK. Skope besede avtorjev, da bo {torija govorila o boju - Ubisoft ima za novo generacijo konzol v bobnu ne- PS2, ki sicer hara po avtomatnih igralnicah. PSP bo malo nabojev in izostal Rainbow Six bo ne. V Rainbow dobil vsebino T5 plus tri nove borce, okra{evanje faj- Six: Vegas se bomo kot vodja protiteroristi~ne enote terjev z novimi obla~ili in robo ter nove na~ine. Med vla~ili okoli vogalov tega sredipu{~avskega kockars- njimi bodo niz borilnih telovadnic, tepe`kanje duhcev kega mesta. Fantasti~na podoba je samoumevna, saj na dolo~eni te`avnosti, brez`i~no demoliranje s PSPji bo igra namenjena PS3 & 360 (verzije za PC skoraj v bli`ini, nabiranje cekina v zameno za po{kodbe in gotovo ne bo), poja~ani pa bodo tudi drugi vidiki. Za- trening z u~no uro. Mimogrede, na PS3 pride Tekken ~en{i s takti~nostjo izku{nje, nadaljevav{i z misijami, 6, ki bo, em, novi Tekken. ki jih bo mo~ re{iti na {tevilne na~ine, in kon~av{i pri inteligentnih soborcih, ki si bodejo lastili sebi svoje - Kot Vojne zvezd tudi Gospodarja Prstanov ne bo ve{~ine, ter ve~igralstvu. No, o tem natolcujejo pred nikdar konec. Midway tako za proti koncu leta kleplje izidom vsakega nadaljevanja, tako da po~akajmo do LotR: Shadows of Angmar za PC, prvo in edino nalinij- konca leta, ko se ima zadeva materializirati. sko frpjko, temelje~o na Tolkienovih pisarijah. Garajo Turbine, odgovorni za Asheron's Call in D&D Online, - Eden najve~jih razstavljalcev na E3ju je Square Broken Sword 4: The Angel of Death bojda izide obljubljajo pa … kup lepore~nih plev, med katerim je Enix, vendar je japonski gigant tisto, kar najbolj {teje, septembra, igrali pa bomo z mi{jo.

maj 2006 14 E3 5/9/06 6:56 PM Page 15

OZNANILA

med znanostjo in religijo, namigujejo na vpliv Angelov bomo zopet padalski vod) {e ni znanih, a ni~ zato, vsi druga~e kot v vlogi federacije, a ~eljust spu{~a `e in demonov. se veselimo, saj bo {pil udinjal Unreal Engine 3 in ne- omenjena grandioznost. Pri Bethesdi imajo o~itno ra- mara se bo dogajancija pribli`ala filmski. Za Bo`i~. di {iroka prostranstva. - EA ima v rokavu {e eno voja{ko streljanko, namre~ Medal of Honor: Airborne. [pil je s konca leta prestav- - Vsem, ki se vam kolca po Dungeon Keeperju, bo ne- - [e en obetajo~ spletni frp tipa igralec-proti-igralcu ljen na za~etek naslednjega, a ~e se napovedi uresni- mara v{e~ Overlord. Kot naslednik rodbine zlih vla- se nam obeta, namre~ Warhammer Online: Age of ~ijo, bomo imeli kaj videti. V Airborne bomo Reckoning. Igro za PC snujejo pri Mythicu, avtorjih lahko namre~ usmerjali padalo in tako izbrali Dark Age of Camelot, kar pomeni, da imajo z na- to~ko pristanka, od ~esar bo odvisen pristop ~inom PvP dovolj izku{enj. Nasproti si bodo stali k nalogi. Realizem bo dodatno okrepljen z ljudeki, {kratje in gozdni vilini na eni ter orki, kaotiki mo`nostjo modificiranja oro`ij in opreme ter in temni vilini na drugi strani. Avtorji obljubljajo dode- uporabo najrazli~nej{e voja{ke ma{inerije. lano zasedanje provinc in predvsem dobro vzdu{je. [pil naj bi razen na PCju, xboxu 360 in PS3 deloval tudi na starej{ih generacijah konzol. - PSP pa bo dobil {e en akcijski frp. Po zanikrnem Un- told Legends, katerega nadaljevanje bojda ni ni~ kaj - Kanada je, odkar je Ubisoft tjakaj postavil bolj{e od enice, bo lastnike najbr` bolj razveselil Dun- enega svojih studiev, na rezilu next-gen doga- geon Siege: Throne of Agony. [pil, ki ga bo razvila no- jancije. V Montrealu ima svoj kvartir tudi Elec- vope~ena skupina Supervillain in bo vseboval nove li- tronic Arts, kjer za PS3 in 360 razvijajo Army ke in podporo ve~igralstvu. of Two. Izviren ni le naslov, pa~ pa tudi igranje, saj klamfajo akcijado, v kateri bo po- Nekako dvomimo, da bo dejanska igra videti takale. Za- - Zelo pomembna je najava, da bo Virtua Fighter 5 anta strelsko in {e kako druga~no sodelovan- lo`niki znajo dobro kuriti z renderiranimi podobicami. naslednje leto spomladi ekskluzivno pri{el na playsta- je s partnerjevo umetno inteligenco (PAI) tion 3. Pretepa~ina, za katero so avtorji pred dvema oziroma soigralcem iz kosti in dlak. Skozi vojno, poli- darjev bo na nas, da bodisi postanemo vreden zli nas- mesecema zatrdili, da ni primerna za doma~e okolje ti~ne spletke in globalno zaroto se bomo z roko v ro- lednik, bodisi si izmislimo, da no~emo biti hudobni. (urg?), bo skupaj vsebovala 17 bojevnikov, od starih ki sprehodili v 2007. Kot da bi si tega kdo `elel. Pri tem bodo v pomo~ hor- frendov do dveh pri{lekov (El Blaze, Eileen). Tepe`- de gremlinskih podlo`nikov, ki bodo ubogali na pos- karje bo mo~ okra{evati s cunjicami in predmetki, v - Ubisoft s serijo Brothers in Arms no~e zaklju~iti. kok. [pil bo za PC in 360 izdal Codemasters. nabor potez pa je na{el pot 'offensive move', udarec, Hell's Highway se bo imenoval del, namenjen xboxu s katerim napade{ od strani. Ta naj bi `e itak globoke- 360, PS3 in PCju. Igralnih podrobnosti (razen tega, da - Massive Entertainment `al pozna redkokdo, zato naj mu mlatenju dodal novo plast strategije. spomnimo na serijo Ground Control. Mo`je in `ene ostajajo zvesti Sierri ter PCju, ne pa tudi znanstveni fantastiki, saj so sko~ili ~ez plot k hladni vojni. World in Conflict pride naslednje leto in bo realno~asovna strategi- ja podobne ba`e kot GC, le da bomo sedaj kot Amerikanec tepli Sovjete ali obratno.

- Tudi trekiji boste pri{li na svoj ra~un, saj bo konec leta za PC in novi xbox iz{el Star Trek: Legacy. [pil je zastavljen {irokopotez- no: v kombinaciji realno~asovne strategije in simulacije naj bi objadrali celotno znano zvezdnostezno prostranstvo v vseh ~asovnih Glej no glej, kon~no malo izvirnosti. Igrali bomo epohah in se vojskovali z malone vsemi zna- Virtua Fighter 5 zna biti eden tistih naslovov, kjer bo nad- soldata v drugi svetovni vojni. Juhej! nimi fr~e~imi koretami. @al ne bo mo~ igrati mo~na podoba zdru`ena z vrhunsko igralnostjo.

hormonika{ 2006 15 Vista 5/9/06 2:19 PM Page 16

OZNANILA Leto pred Visto

Po toliko prelo`itvah in spremembah v naboru postaje, temve~ zahvaljujo~ vsemre`i le del~ki celote. Vista bo torej mo~no olaj{ala vse oblike komunikacije ponujenega niti sam Gates ne ve natanko, kaj in z drugimi ra~unali in njihovimi upravitelji ter deljenje vsebin. Nadalje nepogre{ljiv del vsakdana postaja kdaj naj bi bila nova Okna. Luni odpleta klob~i~. kopica drugih elektronskih priprav, ki so se jih nova Okna namerila zdru`iti pod skupno okrilje. V ta namen bodo vsebovala paleto sinhronizacijskih fi~rov, kater- ih naloga bo skrb za skladnost dokumentov in datotek

kna Vista so {e globoko v razvojni fazi, nostjo dotlej spacane kode, a za njimi se je `e nabrala zgodovina, kratkomalo zavrgli ves dote- vredna kakega holivudskega b-filma. danji trud in ukazali sve` za- Biznis packanja operacijskih sistemov ~etek. Osnova za platformo nikoli ni bil preprost ali odpustljiv, toda so postala Okna Server 2003, karafeke,O ki se dogajajo Billyju in fantom, mejijo na mnogo sprva napovedanih tragikomi~ne. Najbr` vas ni veliko, ki veste, da se je dobrot je kruto smert storilo razvoj Viste oziroma takrat {e Longhorna za~el, {e in Longhorn se je prelevil v preden so iz{la Okna XP, nekje julija 2001. Takrat je Visto. @e tedaj je postalo jas- bil projekt zastavljen precej bolj skromno: Dolgorog no, da nova Okna nikoli ne naj bi bil le vmesna stopni~ka, ma{ilo do izida zares bodo upravi~ila ambiciozno popolnoma na novo spisanega Blackcomba (zdaj zastavljenih notranjih na~rt- znanega kot Okna Vienna). Tega naj bi si in{talirali ov, kaj {ele hvalospevov, ki `e sredi 2003. A s~asoma je vse ve~ dunaj~evih fun- so jih sproducirali marketin- kcij migriralo k bikcu in izid sistema so za~eli besno {ki oddelki in preve~ zagreti prelagati. @e spomladi dvatiso~drugega se je za~elo programerji. In res, razvojna govoriti o letnici 2004, leto zatem je v igri `e bilo pot se je izkazala z luknji~a- dvatiso~peto, potem sredina 2006, pa konec 2006. vostjo, vredno {tajerskih regi- Po zadnjih uradnih informacijah je Vista `e spolzela v onalnih cest. Roki so bili in so januar 2007 (in z njo Halo 2 za PC, omg omg). {e vedno presegani, obljube Ni~ kaj resno obna{anje najve~je softverske firme na lomljene, lastnosti brisane ali Hiter dostop do informacij je glavno gonilo oblikovne preobrazbe Win- svetu, kajne? Vendar to ni {e ni~ v primerjavi s hu- docela predruga~ene ... Zad- sov. Nekatere pogruntav{~ine so posre~ene, recimo predogledna okenca. di~evim plesom razvojnih razli~ic, funkcij in lastnosti. nji konkretni jarek se je ude- Avgusta 2004 so denimo prakti~no resetirali ves pro- janjil pred borimi nekaj meseci, ko je vsemre`je skozi v lokalnih omre`jih, po internetu, na pametnih tuli- jekt. [efeti so, nezadovoljni s stabilnostjo in uporab- bloge izvedelo, da naj bi do izida popolni prepis ali fon~kih ter dlan~nikih. Ker med te gizme spadajo razni vsaj temeljito prevetritev do- dnevnosobni zabavniki, bo Media Center privzeto del `ivelo skoraj osemdeset od- zmogljivej{ih edicij Viste! V taisti sklop spadajo orodja stotkov Vistine kode. Se jan- za prenosljivost, kot je izbolj{an na~in dela z brez`i~ni- uar 2007 zdi {e komu nekam mi omre`ji, u~inkovitej{e upravljanje z baterijo ter os- optimisti~en? tale energijsko var~evalne funkcije, pa podpora zu- nanjim zaslonom in sli~no. Bistrina je neposredno nadaljevanje misli o poveza- Ble{~e~a nosti. ^e naj ra~unala z Visto postanejo doma~e za- bavi{~no sredi{~e, morajo nujno postati bolj transpar- vizija ... entna in la`ja za uporabo. Malimehki je spoznal, da bo Sedaj ste najbr` dobili vtis, abakovje pravi preboj do`ivelo, ko se bo za~elo prila- da bo Vista vsled vseh teh gajati uporabnikom, in ne obratno, kot je bilo v nava- pretresov kade~ se kup gov- di doslej. Zato so precej dela vlo`ili v la`ji dostop do na. No, zelo verjetno ne bo dokumentov in njih takoj{njo prepoznavnost. ^isto tako, saj za njo stojijo jasno nov na~in organizacije datotek na disku v tako imeno- za~rtani in dobro zami{ljeni vane navidezne mape je sicer izpadel, toda zmogljivi cilji. Kaj Microsoft sploh na~- dinami~ni iskalnik po zgledu Spotlighta iz macinto- rtuje z novimi Okni? Teme- shevega operacijskega sistema je ostal. Indeksirni po- ljno vizijo ozna~ujejo tri be- gon bo sproti bele`il spremembe na pogonu, zato bo sede: povezanost, bistrina in iskanja mo~ shranjevati in jih uporabljati namesto samozavest. Prva je poklon map. ^emu bi potrebovali predal~ek Moji dokumenti, Aero Glass bo treba {e izpiliti, saj ob malce bolj nametanem namizju dejstvu, da ra~unala niso ve~ ko prednastavljen iskalni niz prikazuje vse pisarni{ke preglednost hitro pade. Je pa videti hudimano fensi! izolirane samostojne delovne dokumente? Iskalnik, zaenkrat preprosto poimenovan

maj 2006 16 Vista 5/9/06 2:19 PM Page 17

OZNANILA

Search, bo vdelan v vsak koti~ek sistema, tako da se ali pa si jabol~nik. Tretje razvojno vodilo Viste naj bi to za meri ogledovalnik slik, Windows Movie Maker (ki je do njega ne bo treba prebijati skozi meni Start. situacijo obrnilo za sto osemdeset stopinj in ljudem sicer dobil mo~no okrnjeno mo`nost izdelovanja DVD- Fina pogruntav{~ina so takenako `ive vektorske iko- vrnilo samozavest ter zaupanje do (okna{kih) ra~unal. jev) in tako dalje. Potem so tu majhne neprijetnosti, ki ne, zasnovane na podlagi slikovnih in filmskih thumb- Z drugim servisnim popravkom za XP prispeli Varnos- hitro za~nejo najedati `ivce. Aero Glass je prvih nekaj nailov, ter (ponovno) MacOSa. Odslej bo ob ustrezni tni center bo v Visti zato neprimerno bolj napumpan. ur rabe impresiven, a ko mine za~etno navdu{enje, se nastavitvi velikosti ikon vsaka kazala predogled svoje Samodejnim kriti~nim posodobitvam in po`arnemu zi- ~lovek vpra{a o njega prakti~nosti. Tako je denimo vsebine: dokumenti tekst inu sli~ice, spletne strani du se bodo pridru`ila orodja za boj proti najrazli~- skorajda nemogo~e lo~iti aktivna in pasivna okna, saj nej{im oblikam zlo~este ko- so vsa enako prozorna. Pozdravljeno, odve~no klikan- de. Povrhu bo na voljo kodi- je! A dale~ najbolj frustrirajo~a je na prvi zadeg oku- ranje podatkov na disku, ki larja fantasti~na za{~ita UAP. Namesto da bi MS bo prepre~ilo ali vsaj omililo skopiral re{itev iz Linuxov in MacOSa, se je nakanil iti v zadnjem ~asu pere~o te- korak dlje, zaradi ~esar je re{itev v trenutni razvojni `avo kraje prenosnikov z ob- razli~ici idealen pripomo~ek za beljenje las. ^etudi si ~utljivimi poslovnimi infor- prijavljen kot administrator, ti sistem stalno te`i in za- macijami. Naposled pa bo hteva potrditve za vsako mi{jo dlako. Bi rad odstranil uporabnike pred njimi sami- namizno bli`njico do pravkar in{taliranega programa? mi {~itil User Account Pro- Poklikaj potrditev. @eli{ izprazniti ko{? Klik. Odpreti tection, ki bo zahteval potrdi- nesumljivo mapo na disku? Klikenzi, bitte. Dostopati lo ali celo ponoven vpis ges- do pravkar vstavljenega pogona? Jah, klik za ziher. la ob vseh ukazih, ki bi lahko Vista pa~ predvideva, da je vsak uporabnik ra~unala ogrozili stabilnost sistema. totalen debil, zato stopnje 'varovanja' zaenkrat sploh Podobno za{~ito Linuxi in ni mogo~e spremeniti. MacOS X `e vsebujejo in se No, doti~ne kritike je treba vzeti s {~epcem soli. ^e- obnese odli~no. ravno se nana{ajo na zadnjo, 'funkcijsko celovito' raz- A ta osnovni nabor dobrot ni- vojno ina~ico Viste, se bo do izida nedvomno mar- kakor ni vse, kar pripravlja sikaj spremenilo. In vsi deli sistema {e zdale~ niso Microsoftova vojska progra- slabi. Internet Explorer 7 je presenetljivo dodelana in merjev. Dosti pozornosti so uporabna zadevica. Zlobne`i bodo rekli, da zlasti na Vistin varnostni center med drugim vklju~uje Windows Defender, priro- namenili nam igri~arjem, zla- ra~un dobesedno skopiranih Firefoxovih in Operinih ~en program~ek za pucanje najrazli~nej{e internetne nesnage. sti v obliki novega DirectX 10 lastnosti, a dejstvo je, da bo IE7 hudimano konkuren- (prej znanega kot Windows ~en brskalnik. Taisto velja za Windows Media Player svojo kon~no obliko in tako naprej. Na podoben na~in Graphics Foundation 2.0). Popoln nabor funkcij sicer 11. @e desetica je bila izjemno uporabno orodje z ne- bo izbolj{ano preklapljanje med aktivnimi programi {e ni znan, je pa jasno, da bodo veliko vlogo igrali ta- koliko nedomiselnim uporabni{kim vmesnikom. (po doma~e alt-tabanje), saj bodo aplikacije prikaza- ko imenovani univerzalni sen~ilniki. Ra~unske sredice Enajstica gradi ravno na tem: knji`nica je {e izbolj{a- ne z ve~jimi okni, ki se bodo sproti odzivala na spre- graf kmalu ne bodo ve~ razdeljene na cevovode s na in predvsem bolj pregledna, kontrole z velikimi in membe. Kon~ni u~inek bosta jasnej{i pregled in slast- to~kovnimi in ogli{~nimi enotami, saj bodejo docela jasnimi gumbi pa so bolj samoumevne kot kadarkoli. na o~esna sladkarija. Ko smo `e pri tej, ne smemo iz- programabilne in prilagodljive. ^e bo {pil v dolo~en- ^e bodo v tej smeri nadaljevali {e razvojni timi za os- pustiti nove grafi~ne oblekice, poimenovane aero em trenutku navrgel zajeten paket svetlobnih u~inkov, tale podsisteme in predvsem ~e se bo mo{tvo dr`alo glass. Vista deluje precej Mac OSovsko, s tridejastimi bo grafa doti~ni nalogi skozi DirectX 10 namenila ust- svete trojice za~rtanih smernic, se nam za prihodnost gumbki, napol prozorno obrobo oken, fletnimi anima- rezno ve~ ra~unske mo~i. Baj baj, {tekanje v le do- Viste ni treba bati. cijami ... No, cena bo precej{nja grafi~na zahtevnost. lo~enih prizorih! Povrhu bodo igre, spisane nepos- Ve~ino teh dobrot sploh ne boste ugledali, ako se v redno za Visto oziroma DX10, imele precej neposre- va{em stroj~ku ne bo valjala z DirectX 9 zdru`ljiva den dostop do gonilnikov oziroma kartice. Ste se kdaj KOMPJUTER ZA VISTO grafa. vpra{ali, kako lahko xbox s pentiumom 3 733 MHz in In, nenazadnje, kaj ti pomaga {e tako zmogljiv opera- grafo ranga geforce 3 poganja igre, kakr{en je Halo 2? Microsoft {e ni objavil minimalnih in priporo~enih cijski sistem, ~e se ga boji{ uporabljati? Microsoftov Zato, ker imajo {pilu na xboxu direkten dostop do `e- sistemskih zahtev za nova Okna, zato vlada prepri- napadalni pristop k vojni brskalnikov, ki je botroval leznine, medtem ko morajo v Oknih XP priti skozi vrh- ~anje, da bodo te urnebesno visoke. Marsikdo, ki globoki sistemski vgradnji nedodelanega in luknji~a- nji vmesnik (GDI - Graphics Device Interface) in se nujno potrebuje nov stroj, zato odla{a z nakupom. vega Internet Explorerja, se jim je v zadnjih letih ma{- nato prebiti {e skozi gonilnike. Vista to prepreko od- Je pa to precej{nja neumnost, saj Vista gotovo ne ~eval. Ne le, da so in {e vedno pla~ujejo visoke proti- klanja in po besedah Microsoftovcev naj bi to vzroko- bo zahtevala holografskih monitorjev, kvantnih monopolne od{kodnine, zaradi stalnih varnostnih te- valo 30 odstotkov bolj{i izkori{~enosti hardvera. procesorjev in podobne ZF-navlake. Ravno nas- `av je precej {kode utrpela `e tako majava javna po- protno, sedanje razvojne razli~ice solidno te~ejo na doba Oken. Trenutno med folkom vlada prepri~anje, povpre~nih abakih dana{njika in Microsoft jih bo da ~e `eli{ zanesljiv in varen sistem, uporablja{ Linux ... in sen~na realnost pred izidom kve~jemu izpilil. O minimalni konfigu- Sli{i se vsekakor super, vendar pa raciji nima smisla razpravljati, toda za udobno de- polovica teh funkcij ni niti razvojno lo bo nedvomno zadostoval proc ranga P4 3,0 GHz dore~ena, kaj {ele stabilna ali uporab- z gigabajtom rama in grafi~no kartico, zdru`ljivo z na. Lep primer je Raziskovalec. S tem, DX9. Glejte le, da bo na slednjo priheftanega vsaj ko je Vista postopoma zgubljala funkci- ~etrt giga shrambe, saj so nekatere Aerove kara- je za napredno dostopanje do datotek feke nedostojno pomnilni{ko po`re{ne. (najprej datote~ni sistem WinFS, nato Najbolj pere~e je vpra{anje varovanja avtorskih virtualne mape), je ostal nekje na pol pravic (DRM) na modro`arkovnih nosilci. Za{~ita poti in je zdaj odli~en pripomo~ek za HDCP deluje na strojnem nivoju in tovrstno za{~i- povzro~anje zmede. Nikjer na primer ni teni filmi na HD DVD in blu-rayu, bodo za prikaz mo~ videti celovite poti do obdelovane nucali kombinacijo zdru`ljivega predvajala, grafi- datoteke, zato si prakti~no primoran kulje in zaslona. In zelo malo je verjetno, da tak uporabljati iskalnik. Nepotrebno za- hardver imate. No, {tevilnim se to zdi nesprejem- mudno. Vistin Media Center je v primer- ljivo, tako da ostaja upanje. javi s svojim samostojnim predhod- Skratka, kakorkoli obrne{, se z nakupom novega nikom neprimerno {vohnej{i. @e vmes- ra~unala ne spla~a ~akati zaradi Viste. ^e niste rav- nik je neprakti~no razvle~en in naki~en, no skopuh, bo vsako danes kupljeno ra~unalo z Taisti prezagrete`i, ki so nam dve leti tega na oznanitvi ob- povrhu manjka kopica mo`nosti. Sli~no njimi opravilo brez te`av. Komu se pa ljubi ~akati ljubljali med in mleko, zdaj re`ejo funkcije kot za stavo. velja za prenovljeni adresar, v dolo~eni {e (najmanj) tri~etrt leta?!

hormonika{ 2006 17 TV zgodovina 5/9/06 12:57 PM Page 18

VEDE@

Pred deset- priznavamo letjema je o~etovstvo kro`il vic o za izraz. ruski tele- Leta 1900 viziji, ki naj je namre~ bi bila taka, v svojem da nekdo eseju za prena{a sli- bilten prve- ke iz ene so- ga Mednarod- be v drugo. nega kongresa Najbr` je bila v elektronike v Pa- osemdesetih letih rizu uporabil besedo prej{njega stoletja télévision, s katero je sovjetska gospodinj- ozna~il serijo pos- ska oprema res na kusov njegovih in ravni lesene `lice in nem{kih ter francos- po~enega piskra, kih kolegov, ki so se vendar je ironija ta, bavili s po{iljanjem da je 'televizijo' izumil gibajo~e se slike po ravno Rus. Naved- `ici. Etimolo{ka raz- nice sem uporabil laga termina je jasna: zato, ker sanktpeters- tele pomeni v gr{~ini bur{ki znanstvenik in dale~, do~im visio v profesor elektroteh- latin{~ini stoji za vi- nike Konstantin denje. Dalekovidec Perski televizor- LordFebo z ele- ja ni patentiral ktronko na kot aparata, glavi pripo- temve~ mu veduje.

maj 2006 18 TV zgodovina 5/9/06 12:57 PM Page 19

VEDE@

godovina najbolj priljubljenega onegaja znanstvenikov, pri ~emer pa ni {lo za javno rabo, izvedenke prodajali kar v kompletih, ki si jih sestavil doma~e zabave in hkrati enega najbolj marve~ zgolj za laboratorijsko igranje. Lo~ljivost slike sam in so nudili komaj kaj ve~ od migetajo~e silhu- pomembnih socialnih izumov se v grobem je bila pogojena s {tevilom lukenj v disku – vsaka je ete. Druga~e je napredek prihajal od vsepovsod, iz deli na pradobo mehanskih poskusov, ki predstavljala po eno linijo – in to je v praksi pomeni- Nem~ije, Italije, Francije in celo iz Rusije, tako da se je trajala do konca tridesetih let dvajsete- lo okoli petdeset vrstic. Oziroma stolpcev, kajti vse je za patenti zvrstil niz imen. V Veliki Britaniji denimo Zga stoletja; na vek elektronike, ki v analognem odd- pratelevizije so imele pokon~no sliko, ki se je izriso- tozadevno ~islajo [kota Johna Bairda, ki mu je kot ajanju in predvajanju {e dandana{nji po~iva na istih vala od zgoraj navzdol, od leve proti desni. prvemu na Otoku uspelo poslati prepoznaven govo- temeljih; ter na ~as digitalne televizije, ki re~i obraz iz Londona v Glasgow. Taisti kiltonosec je ima takisto veliko {estdeset let stare za- bil zaslu`en za prvo ~ezoceansko televizijsko oddaja- pu{~ine. Ne kanim filozofirati o teveju kot nje, prve televizijske apa- dru`benem fenomenu in njegovem vplivu rate v prosti prodaji in na ~love{tvo. Vede` je tehni~ne narave, spo~etje televizijskega ne sociolo{ka razprava. In vpogled v roj- oddajanja dru`be BBC le- stvo vizionarskih pogruntav{~in ter njiho- ta 1932. V ZDA je bil te- vo stoletno pot je {e kako zanimiv. levizijski pionir Charles Mehanika Zajemanje podob ni ni~ novega. Umetni{- kega ~love{tvo obvlada `e deset tiso~ let, bolj vernega pa od leta 1835, ko je Jac- ques Daguerre izdelal prvi prakti~en fo- toaparat s filmom s kemi~nim premazom, na katerega se je slika trajno zapekla. Iz Televizija je vsestranska pogruntav{~ina, ki je za~ela dobo tega je par desetletij kasneje iz{el celu- instantnega vidnega komuniciranja, brez katerega si dandana- loidni trak in z njim snemanje ter predva- {njika ne predstavljamo. Za~etki pa so bili rahlo sme{ni. janje gibljivih sli~ic. Vendar ne fotografija, ne kino, ~etudi revolucionarni, nista bili docela novi iznajdbi. Prva je temeljila na enajstostoletni cameri obscuri (v latin{~ini to pomeni temna soba), enos- tavni pripravi z luknjo, ki je projicirala vhodno svet- lobo na zadnjo steno sobe oziroma {katle. Takisto je bil projektor viden `e okoli leta 1650, ko so menihi s tako imenovano ~arobno lanterno na stene metali po- dobice z ro~no izdelanih 'diapozitivov'. Televizija, to- rej po{iljanje slike na daljavo, pa je bila ob rojstvu no- General Electrics je pri~el simboli~no prodajati viteta, ki ni imela s fotografijo in kinom ni~ skupnega. model mehanskega televizirja octagon, ki se je ba- Ker v drugi polovici devetnajstega stoletja, ko so se hal s tripal~nim zaslonom. Ta je prikazoval 24-li- pri~eli prvi prakti~ni preizkusi, {e ni bilo digitalnih ti- nijsko sliko z desetimi sli~icami v sekundi. pal, ni~el in enic ter tranzistorjev, je bilo vse skupaj zasnovano okoli elektronk, `arnic, elektromotor~kov Jenkins, ki je pripomogel, da so 1927. iz Bellovih la- in teorij Alessandra Volte, Jamesa Watta, Georga Oh- boratorijev v Washingtonu poslali govor ministra za ma ter Andréja Ampera. Temu primerni so bili prvi gospodarstvo Herberta Hooverja v New York. Truma televizijski prototipi, ki so jih imenovali z mnogimi novinarjev je politika spremljala na osemcenimetrs- imeni, na primer telektroskop, elektri~ni teleskop in kem zaslon~ku in metrskem platnu. Lo~ljivost je bila fotofon. Prelomni eksperiment je bil oni iz leta 1884, 50-vrsti~na, frekvenca 16 slik na sekundo, medtem ko je nem{ki {tudent Paul Nipkow spiralno naluknjal ko je kakovost po pri~evanju sedme sile nihala od kovinska kroga in enega v navezi s primitivnim se- zadovoljive do 'vodene'. Vseeno se je razvoj tehnolo- lenijevim svetlobnim tipalom uporabil za 'snemanje', gije nadaljeval in na vi{ku mehanske raz{irjenosti se drugega, sparjenega z neonko, pa za 'predvajanje'. je v oddajanje slike vklapljalo nad {tirideset ameri{kih Nipkowov disk, kakor se je priprava zapisala v anale, postaj. Angle`i so leta 1938 dosegli vrhunec v meha- velja za prvi rasterizator slike v elektri~ne signale. Za bolj{o predstavo si oglejte diagram. Ta sistem je ob prehodu stoletja povzelo in izbolj{alo precej drugih

Set sestavi-sam mehans- kega televizor~ka z za~etka tridesetih let.

`irafa `irafa V prihodnjih desetletjih se je zvrstil nebroj bolj ali manj pos- re~enih poskusov mehani~ne- ga slikosukanja na daljavo, a ~edalje jasneje je bilo, da v mehani~nih vrtiljakih ni pri- hodnosti. Zato do druge sve- tovne vojne ne gre govoriti o Berlinske olimpijske igre (1936) so bili prvi te- mno`i~nosti ali celo standar- levizijsko prena{an {portni dogodek. O svetovnem Nipkowov disk je osnovni princip delovanja mehanskega TVja: {piral- du. Oddajanje slike je bil prav- oddajanju seveda ni bilo govora, saj so 180 linij po no naluknjana plo{~ka se sinhrono vrtita, pri ~emer eden rabi kot kamera zaprav ob~asen podalj{ek ra- 25-krat v sekundi gledali le v Nem~iji. Ker po do- in drugi kot projektor. Za prvim je selenijeva celica, ki skozi luknjice dia in zato zelo lokalne narave. movih televizorjev skorajda ni bilo, je Telefunken sprejeto svetlobo pretvarja v elektri~ni tok, pred drugim pa je `arnica, ki Najbolj se je novotarija prijela po ve~jih mestih postavil vrsto javnih gledalnic. V toku primerno utripa ter po{ilja `arke skozi enake luknje na zaslon. v ZDA, kjer so najpreprostej{e teku je na Hitlerjevo grozo zmagal zamorec.

hormonika{ 2006 19 TV zgodovina 5/10/06 11:37 AM Page 20

VEDE@

den na~in: snop elektronov, Zvorikinom se ob rojstvu izstreljenih iz katode, je trkal katodnikov pojavlja {e ob negativno nabito fosfores- eno ime: Philo Farns- centno plast, ki je mestoma za- worth. Gre za ~ude`nega `arela. ^eprav je bila noviteta mladeni~a pri~etka tele- v zgodnji fazi in je bilo elekt- vizije, ki je leta 1927, pri rone te`ko krotiti, so snovalci rosnih enaindvajsetih, brez hitro pogruntali, da katodni kakr{nekoli elektroteh- `arek ri{e sliko hitreje, zanes- ni~ne izobrazbe patentiral ljiveje in ti{e od mehanike. Na- ter demonstriral svojo raz- jbolj napreden v raziskavah je li~ico katodnih cevi za bil ruski imigrant Vladimir Zvo- snemanje in prikaz slike. rikin, ki je koncem dvajsetih let ^eprav je bil Zvorikin st- sestavil oba delujo~a dela, ta- rokovnjak in genij, je ob ko zajemalnega kot sprejem- obisku Farnsworthovega nega, povsem elektronske te- laboratorija nekaj elemen- levizije. Osnova obeh je bila Philu Farnsworthu, mladcu tov hote ali nehote pre- Braunova vakuumska cev. Na iz Utaha, marsikdo priznava vzel. Zato je Philo kasneje snemalni strani je stal ikonos- o~etovstvo moderne televizi- to`il RCA in leta 1939 Queen’s Messenger iz leta 1928 je bila prva televizijska igra kop, prva elektronska kamera, je, saj je je sodi{~e jasno raz- pravdo tudi dobil. Korpo- oziroma predstava. Tako snemanje kot predvajanje je seveda na drugi pa kinemaskop, v te- sodilo, da je podjetje RCA v racija mu je morala pla- potekalo mehansko, na principu Nipkowovega diska. levizijske namene predelana svojih raziskavah uporabilo ~ati mastno licen~nino. katodna `arnica. njegove patente. Legenda pra- Toda Farnsworthu ni po- niki. Firma Scophony je vsa dotlej{nja dognanja strni- Predstavitev je leta 1929 padla v o~i Davidu vi, da je krovni dokaz predo~il magalo, da je na sodi{~u la v svoj sistem, ki je zmogel kar 441-linijsko sliko, Sarnoffu, podpredsedniku in kasneje predsed- njegov profesor iz srednje {o- zmagal, saj se je slabo zamenjano tridesetkrat v sekundi! Z rabo le~e je bil niku dru`be RCA (Radio Corporation of Ame- le: diagram tako imenovanega prodal in na trgu je zavla- zaslon doma~e izvedenke velik skoraj pol metra. Bist- rica). Sarnoff ni bil ne izumitelj, ne in`enir, image dissectorja – elekt- dal RCA. In dasiravno mu vo patenta sta bila vrte~a se ogledalasta bobna, od temve~ velja za enega najve~jih tehnolo{kih ronskega analizatorja slike, ki po ameri{kem patentnem katerih se je ve~ji sukal z 200 obrati na minuto, tamali vizionarjev preteklega stoletja. Potencial tele- ga je narisal med poukom pri uradu pripada o~etovstvo pa s kar 39.000. Na testu vzdr`ljivosti ni naprava ka- vizije je uvidel `e zgodaj, zato je podjetje v petnajstih letih! elektronskega televizije, zala nobenih odstopanj niti po tiso~ urah delovanja. raziskave vlo`ilo te`ke milijone. Ne brez od tega ni imel prav dosti. No, to je bil zenit mehani~nega pristopa, zakaj nap- u~inka, saj je bil elektronski sistem `e leta Nekaj denarja za izumiteljske pristojbine je redek je {el v drugo smer. 1931 nared za testiranje. A vzporedno z sicer dobil, vendar je vojna izpla~ila zavlek- A nikarte misliti, da so prikazovalne la in patenti so zastarali. centrifuge konec storile pred sedemde- Bistvo ikonoskopa, ki ga je izdelal Vladimir Zvorikin, V tridesetih so se v RCAjevih logih domislili setimi leti. Kasnej{i pojav barvnih teve- je bila aluminijasta ploskev v vakuumski steklenki, ne~esa, kar televizijski program pozna jev je ravno tako dal ~ez nekaj meha- premazana z mozaikom fotoob~utljivega kalijeve- {e vedno: prepletenega na~ina nike, prvi oziroma cenej{i projektorji s ga hidrata. Po mre`i je neprestano {vigal curek izrisovanja. Dognali so, da je tehnologijo DLP pa {e dandana{nji upo- elektronov in nabijal posami~ne piksle z os- minimum za teko~o anima- rabljajo vrtiljak z barvnimi zaslonkami. vetljenosti primerno napetostjo. Ta primitivni cijo najmanj 40-kraten pri- elektronski pretvornik svetlobe v elektriko je kaz slike v sekundi. Karkoli daljnji prednik dana{njih tipal manj ima za posledico utri- Pri~etek elek- CCD in CMOS. panje. Filmarji so se temu elegantno izognili tako, trotevja da projektor odpre zas- Medtem ko se nekateri u~enja- lonko dvakrat za vsako ki bavili z mehaniko, so drugi sliko, kar pomeni 48 raziskovali dolgoro~neje. Os- prikazov na sekundo. redoto~ili so se na izpopolnje- Televizijski snovalci si ta- vanje Braunove cevi, izuma kega principa niso mogli pri- ne{kega fizika Karla Brauna iz vo{~iti, saj tedanje tehnikalije 1897. Ta kos elektronike, popu- niso omogo~ale ohranjanje slike larno znan kot katodna cev, je v kakr{nemkoli 'frame bufferju', umel prikazovati sliko na dotlej nevi- medpomnilniku za slike. Prav tako

1929 – Vladimir Zvorkin pred- 1942 – John stavi povsem elektronsko tehniko Baird izdela prvo barvno katodno cev

1884 – Paul Nipkow sestavi prototip 1932 – BBC mehanske televizije pri~ne oddajati za 1953 – NTSC dolo- mehanske spre- ~i prvi barvni tele- 1900 – Kon- jemnike vizijski standard stantin Pers- 1941 – ki v svojem NTSC 1897 – Karl Braun ~lanku stvori dore~e prvi razvije zgodnjo ka- besedo tele- televizijski todno cev vizija standard

maj 2006 20 TV zgodovina 5/9/06 12:57 PM Page 21

VEDE@

{evanje je teklo in novi medij je ponujal obilico mo`- cijo slike in zvoka. V ZDA {e toliko bolj, saj je bila raz- nosti. Zato so Ameri~ani marca leta 1941 prvi dorekli lika med filmom (24 slik na sekundo) in tevejem (30) svoj standard NTSC (National Television System Co- nezanemarljiva. Evropa, kjer je televizor zaradi 50- mittee). Akoravno so dotlej `e vsepovsod stalno in her~ne elektrike prikazal le 25 polnih slik v sekundi, komercialno oddajali s 441 linijami, so izbrali vi{jo, je te`avo prebrodila tako, da je dvignila sukanje film- tedaj prav tako imenovano HD-lo~ljivost: 525 vrstic s skega traku pri televizijski rabi za {tiri odstotke. In ~e 60 polslikami na sekundo in FM-zvokom. Zanimivost: mislite, da je to partizanska re{itev, tega ne mislite nekateri ~lani standardizacijskega komiteja so tedaj ve~, kajti taisti na~in pretvarjanja – telekiniranja – film- zagovarjali stali{~e, da bi morala biti slika primerljiva s 35-milimetrskim filmom. To bomo seveda dosegli {ele s HDTVjem. Korak do barv S pri~etkom druge svetovne vojne so vse civilne raziskave jenjale, saj je v ZDA po napadu na Pearl Harbor decembra 1941 Dober televizor je statusni simbol in pred petin- pri{el v veljavo odlok, da se vsa industri- {estdesetimi leti ni bilo ni~ druga~e. No, takrat si bil ja podredi vojski. To je veljalo tudi za frajer, ~e si ga sploh imel. Prvi elektronski televi- elektrotehniko in RCA, General Electrics, zorji so imeli tako dolge katodne cevi, da so bile DuPont, Bell Labs ter mnoge druge to- le-te name{~ene vertikalno, slika pa se je nato od- varne so naslednja {tiri leta razvijale so- bila od zrcala. Razmerje 4 : 3 so povzeli po takrat- narje, radarje, vodljive rakete in podob- nem filmu. nosti. Toda prav zaradi mozganja jim filmarski {tevilki 24 in 48 okoli televizijskih nista bili pogodu, saj je morala periskopov in na Po vojni je ameri{ki televizijski program hitro napredoval in je biti pot elektronov po fosfores- letala ter bombe bil sestavljen iz vseh sort prenosov, od poro~il prek studijskih centi zaplati v izogib interferen- name{~enih kam- predstav do posebej priljubljenih bejzbolskih reporta`. ci povezana z frekvenco elek- er so nekatere ko- trike, ki je v ZDA zna{ala in {e mponente naglo napredovale. skega traku v PAL je {e vedno v rabi. Novembra 1947 vedno zna{a 60 Hz. Toliko slik Ameri~ani in prav tako Nemci so tako v Britaniji predvajali prvi evropski 'ponovljeni' v sekundi obstoje~a tehnologija so imeli recimo `e tekom vo- posnetek, in sicer poroko (takrat {e) princese Eliza- ni zmogla, predvsem zaradi jne delujo~o tehnologijo za pri- bete ter princa Filipa. potrebne pasovne {irine odda- kaz tiso~vrsti~ne slike! Prav ta- Medtem ko se je Stara celina pobirala in se spravljala janja. Zato so pri{li na genialno ko se je tedaj rodila barvna v red, so na drugi strani oceana jeli biti druga~no voj- zamisel: elektronska televizija. Za pa- no. Leta 1946 je namre~ najve~ja mre`a CBS (Colu- tent je zaslu`en prej omenjeni mbia Broadcasting System) zvezni komisiji za teleko- John Baird, ki je po eksperi- munikacije FCC predlagala sistem barvnega prena- mentih z mehanskimi in kombi- {anja s 405 vrsticami, 144 polslikami na sekundo ter niranimi (navadna katodna cev hitro vrte~im se rde~emodrozelenim kolesom pred si- ter vrte~e barvno kolo) re{itva- vinskim zaslonom. Barvna katodna cev je bila sicer mi naposled le izdelal prvo barvno cev. Am- pak do barv doma je bil {e dolg korak. Evropa je morala itak najprvo sprejeti po- filmski prva druga kon~na enotenje televizijskega programa, kar v raz- trak polslika polslika slika merah takoj po vojni ni bilo v prvem planu. Zategadelj standarda za ~rnobelo oddajanje sploh niso nikoli dorekli. Amerikanci so dobro- du{no ponudili NTSC, vendar se London ni dal 10-pal~ni RCA- prepri~ati. Razlogi so bili v prvi vrsti tehni~ne narave jev sprejemnik 630TS iz leta 1946 je ne- – zamenjati bi morali opremo, tako studijsko kot do- kak{en ford T televizijske zgodovine, saj je bil prvi ma~o, in predruga~iti odajanje zvoka iz amplitudne mno`i~no prodajan model. Goraj takratni TV-spored. modulacije (AM) v frekven~no (FM). Nekaj pa je vel- jal tudi narodni ponos. Zato je komisija odlo~ila, da posamezen prikaz je sicer trajal {estdesetinko sekun- bodo nadaljevali s 405-linijskim oddajanjem, dokler de, vendar ni {lo za popolne slike, marve~ za polo- ne bodo izpopolnili tiso~vrsti~ne tehnologije. Ostala vi~ne – najprej je snop elektronov `ar~il neparne, na- Evropa je sledila zgledu. to parne vrstice. To prepletanje (interlacing) traja `e V tem ~asu se je pri~elo pospe{eno iskanje mo`nosti sedemdeset let in se mu ne bomo izognili niti v priha- za snemanje predvajanega sporeda. Ne za doma~e, Telekiniranje filmskega traku v PAL je enostavno jajo~i dobi visokolo~ljivega dalekogledanja. saj je bilo do videorekorderjev {e dale~, marve~ za in lahko razumljivo: za 4 odstotke ga pohitrijo. Pre- Vpliv RCAja se je raz{iril tudi na to stran Atlantika. studijsko. Do takrat je vse, kar je {lo v eter, tam tudi nos s traku v NTSC pa zahteva tako imenovano me- Povezani so bili namre~ z angle{kim EMIjem (Electric ostalo. Magnetni zapis na trak, premazan s kovinski- todo 3 : 2 pulldown, ki iz vsakih {tirih slik filma na- and Musical Industries) in so z njimi delili znanje. To mi oksidi, je izna{el neki nem{ki Fritz Pfleumer `e le- redi s kombinacijo polslik kon~nih pet. Oziroma, je EMIju pomagalo, da je na Otoku obveljal njihov ta 1928, toda za hrambo slike so ga pri~eli uporabl- povedano druga~e: en frejm iz filma da tri poslike, predlog za oddajanje slike, sestavljene iz 405 vrstic. jati {ele sredi petdesetih. Predtem so pomembnej{e drugi dve, nato spet tri ... Zato je v teoriji PAL- Toda Evropa je capljala za Zdru`enemi dr`avami. Na posnetke hranili na 16-milimetrskem filmu. Druga~e pretvorba bolj{a in na~eloma bi morali biti evrop- Stari celini so se poskusi in obmo~na oddajanja res- povedano: s filmsko kamero so na filmski trak sne- ski DVDji kvalitetnej{i. da vr{ila neprestano in Britanci ter Nemci so pogru- mali TV-zaslon. ^e so hoteli posnetek ali navsezadnje Najbr` je na mestu radovednost, zakaj filmov ne ntali marsikatero posre~enost, vendar so bile tu pra- kakr{nokoli vsebino s kolutov, recimo sila priljubljene snemajo kar s 25 oziroma 30 slikami na sekundo. viloma vse radijske in zgodnje televizijske hi{e v dr- vesterne, spustiti v program, so s televizijsko kamero Namesto odgovora bi holivudarji umrli od smeha `avni lasti, kar je pomenilo dosti manj{i tr`ni interes. snemali projekcijo. Postopka se `e sli{ita nekakovos- ob predlogu, da bi se oni prilagodili televiziji in po- V ZDA je bila ve~ina postaj v rokah zasebnikov, ogla- tno, v praksi pa je bilo {e nemalo te`av s sinhroniza- dra`ili izdelavo kolutov.

hormonika{ 2006 21 TV zgodovina 5/9/06 12:57 PM Page 22

VEDE@

izumljena, a {e zdale~ ne dodelana, zato se je zdela iz- ljivosto in kakovostno barvno katodno cevjo izgotovili popolnjena mehanska ina~ica na mestu. Zlasti vpri~o Barvna televizija pri RCAju. Ker so bili najmo~nej{i v odboru NTSC, neposredne zdru`ljivosti s filmsko bran`o, kajti 144 Po CBSovi {lamastiki se je industrija zedinila, da niso imeli nobene te`ave dose~i odobritve s strani dr- deljeno s tremi barvami pomeni 48 barvnih polslik vdrugo ne bo hitela. ^rnobelo gledanje se je prijelo, `avnega organa FCC. Marca 1953. leta so tako zako- oziroma 24 celih slik. Prikaz je bil v bistvu zelo dober, {tevilo postaj pa je v ZDA v letu 1952 zaradi odobrit- li~ili postavke NTSCja (hitrost so spri~o frekven~nih vendar je imel pomanjkljivost: ni bil zdru`ljiv z obsto- ve novih ultra visokih frekvenc posko~ilo s 105 na motenj novih kanalov zni`ali s 30 na 29,97 slik na se- je~im sistemom. [tevilo ~rnobelih aparatov se je 2500. Obrobna zanimivost: v natanko istem ~asu je kundo) in pri~eli s prodajo aparatusov. Bojda so jih tedaj `e merilo v milijonih, prodaja je rastla ekspo- redno {tartalo oddajanje na Japonskem, a brez ene- zaradi zabeljene cene v prvem letu prodali le pet ti- nentno in z vsakim novim ~rnobelim televizorjem je ga samega doma~ega dela opreme. Oba studia s po so~, kar je bilo ob ve~ kot desetih milijonih dru`inah, imela njihova tehnologija manj{e upanje. ^as je bil dvema kamerama so v celoti opremili Ameri~ani. Ka- opremljenih s televizorji, pljunek v morje. Razlog za klju~nega pomena. Konkurent RCA z Davidom Sar- ko se ~asi spreminjajo, mar ne? Kakorkoli, NTSC se majhno zanimanje je ti~al {e v dejstvu, da je bilo noffom na ~elu se je tega zavedal in je vsled nestrin- je odlo~il po~akati, da bo tehnologija postala zane- barvnega programa malo. Najbolj dejavna je bila se- janja s tekme~evim predlogom vlo`il cel kup ugov- sljiva, in jo pogojiti s skladnostjo za nazaj. Enostavni veda mre`a NBC v lasti RCA, ki je spo~etka edini ses- orov. Po njihovem barvna televizija, ~eravno ultimat- zapis treh osnovnih barv, rde~e, zelene in modre tavljal barvne ekrane. Ostale velike hi{e, na primer ni cilj vseh, ni bila nared in bi morala temeljiti na ABC in CBS, pa so nala{~ zavla~evale, ker niso ho- povsem elektronski izvedbi ter biti gledljiva na starih tele podpirati tekme~evega hardvera. No, glede na revolucijo, ki jo je v `ivljenju napravila televizija, za prihodnost medija ni bilo bojazni. Novosti in nadgrad- nje so se kar vrstile. Ze- nith je za~etkom pet- desetih predstavil primitivna, a de- lujo~a Razlog, da imajo dra`je video naprave tako ime- novane komponentne priklju~ke, ti~i v iskanju kom- patibilnosti s ~rnobelo televizijo petdeset let nazaj. ^eprav so priklju~ki zavajujo~e obarvani z osnovni- mi barvami, komponentna vezava ne prena{a po ene barve na `ico, marve~ deluje v zapisu YUV: en kanal za luminanco in dva za krominanco. CBSov poskus barvne televizije je temeljil na sukajo~em se barvnem kolesu pred monokromatsko (RGB), zatorej ni pri{el v po{tev, saj si sivin- katodno cevjo. Prikaz na zaslonu je reklamni napis ski ekran z njim ne bi mogel pomagati. Zato mre`e, ker resni~no kolo je imelo seveda osnovne tri so se brihtne`i domislili druga~nega opisa barve RGB, brez rumene. Projekt ni propadel zaradi barv. Ohranili so izvirni '~rnobeli' kanal, ki no- slabe kakovosti ali tehnologije, marve~ enostavno za- si podatek o svetilnosti pike. Dali so mu ime Y Shema delovanja bar- to, ker ni bil zdru`ljiv s ~rnobelim signalom. oziroma luminanca. Ker so za svetlost pike v barvn- vne katodne cevi: elektronski top (ka- em na~inu odgovorne vse tri barve, je luminanca eno- toda) izstreluje proti zaslonu {krate elektrone, ki jih sprejemnikih. Komisija je leta 1950 pregledala vse staven matemati~en se{tevek komponent RGB. Dru- usmerjajo magneti. Na anodni strani trkajo v plast mo`ne variante in ker je bil barvni kineskop RCA pod gi kanal, U, je modra minus Y, tretji, V, pa rde~a mi- fosforescentne snovi, ki nato ustrezno za`ari. Zmotno nivojem (skleda sadja na zaslonu je imela modre ~e{- nus Y. Na tak na~in so s preprosto formulo opisane je prepri~anje, da je to fosforni premaz. Cev ima fos- nje in zelene banane), je dala zeleno lu~ CBSu, ki je vse tri barve, pri ~emer ~rnobel aparat vzame le sig- forjevih atomov natanko ni{trc. Ker fosfor sveti v temi koj za~el s predkomercialnim oddajanjem. Pora`enec nal Y, ostala pa preprosto prezre. Video, vsaj kar se (to je pred {tirimi stoletji ugotovil nek ~udak, ki je je to`il in izgubil, zato je junija 1951 CBS pri~ela z analognosti ti~e, se v taki obliki prena{a `e dobrih destiliral svoje lulanje), so z izpeljanko iste besede, uradnim barvnim oddajanjem. Vendar je bila zmaga petdeset let. Prav od tod izvirajo razlike med raznote- ki v gr{~ini pomeni nekaj v stilu svetlobonosca, ozna- pirova: standard se zaradi mla~nega odziva izdeloval- rimi priklju~ki. Kompozitni ~in~ je najslab{i zato, ker ~ili vse snovi s tako svetilno lastnostjo. Druga~e sve- cev tevejev in posledi~no ni~elne prodaje ter temu pri- trije signali {ibajo zme{ani in se motijo po skupnem tijo naslednje snovi: itrijev sulfid rde~e, cinkov sulfat merne podpore studiev in ogla{evalcev ni prijel. Za kablu. S-video je zaradi dveh lo~enih poti, ene za sve- z bakrom zeleno in cinkov sulfat s srebrom modro. name~ek se je razplamtela korejska vojna, ki je spet tilnost (Y) in druge za barve (UV), `e bolj{i. Najbolj terjala mobilizacijo tovarn v voja{ke namene. CBS je kakovosten je pak komponentni priklju~ek, ki ima tri daljinska upravljala, Ampex je leta 1956 izpopolnil v obupu kupil neko delavnico in pri~el z lastno proiz- `ice in tri vti~e. Imenuje se YUV oziroma YCbCr ali prakti~ni snemalnik videa na trak, vsebina programa vodnjo, toda bilo je prepozno. Prodali so sto komadov, YPbPr, najdemo pa ga zadnji strani vsake vrhunske je bila ~edalje pestrej{a, pri{li so Kremen~kovi v bar- zato so oktobra 1951 zaprli oddajno pipico. Barve so video naprave. Denimo xboxa 360. vah in ljudje so lahko doma videli ~udesa z vsega sve- bile za nedolo~en ~as prestavljene. Skratka, prvi so sistem z zajam~eno nazadnjo zdru`- ta. ^e na hi{i nisi imel antene, si bil pra~lovek.

1965 – Intelsat I je prvi komer- 1978 – Philips predo~i prvi 1956 – Am- cialni telekomunikacijski satelit opti~ni medij laserdisc pex za~ne prodajo 1968 – Sony tra~nega razvije trini- studijskega tronsko cev snemalnika 1973 – BBC razveseli s ceefaxom, predhodnikom teletexta

1967 – 1981 – otvoritev Evropa MTVja, ki spusti za~rta v eter prvi spot 1955 – Zenith aparatom prvi pri- PAL in 1976 – JVC ponudi do- Video Killed the lo`i brez`i~ni opti~ni daljinec SÉCAM ma~e snemanje, VHS Radio Star

maj 2006 22 TV zgodovina 5/9/06 12:57 PM Page 23

VEDE@

Japonska je NTSC sprejela za svo- je, kjer jih je `elel z demonstracijo jega leta 1959, do~im je bila Ev- tehnologije prepri~ati v odkup li- ropa v osvajanju novitete po~as- cence. Sony ni vedel, da JVC `e nej{a, saj je svoj oziroma svoja dela na podobnem projektu. Kon- dva normativa sprejela {tirinajst let kurenta sta ponudbo seveda za- za Zdru`enemi dr`avami. Vzroki so vrnila in od{la domov z znanjem o bili sli~ni kot poprej: manj{a ko- tekme~evi tehnologiji. Na So- mercialna motiviranost, razdrob- nyjevo veliko za~udenje – takrat ljenost trga in nemara {e prera- pretok informacij pa~ ni bil tako ~unljivost. NTSC ima namre~ do- hiter, kot je v dobi interneta – je lo~ene te`ave z barvnimi odtenki, leto dni kasneje pod blagovno zato imajo vsi ameri{ki televizorji znamko JVC iz{el sistem VHS tint control – knof (kasneje posta- (Video Home System). Njihove vko v menijih) za uravnavanje kasete so bile resda pol~etrti cen- 'tinte'. Tocelinski znanstveniki in timeter dalj{e, vendar so omogo- televizijski kravatarji so zategadelj Doma~i videorekorder je obstajal `e 1956., to- ~ale dvakrat dalj{e snemanje. ~akali ter se u~ili na napakah z one da snemanje je vseeno moralo po~akati {e 20 let. Konkretno je to pomenilo dve uri strani Lu`e. Prvi so se za korak od- proti betamaxovi uri. Industrijski lo~ili Francozi, ki so za za{~ito tako RCAjev v les odeti 15-pal~nik podpori Moskve leta 1967 pri~el analitiki so enotnega mnenja, da je ravno ta element lastne industrije kot ponosa v za- CT100 je bil prvi po{ten barvni uradno oddajati barve po svo- prevesil tehtnico v VHSov prid, ~etudi je bil le-ta infe- ~etku {estdesetih polo`ili temelje za televizor NTSC. Z analogno ante- jem standardu, le z ni`jo lo~lji- rioren v tehnikalijah in posledi~no kakovosti. A to je superioren televizijski sistem z 819 no deluje {e dandana{nji. vostjo 625. SÉCAM je povzela bila papirnata prednost, saj v praksi razlike ni bilo. ~rtami. Glavni razliki napram ame- {e Sovjetska zveza in z njo ves Razlog, da je betamax takoj ob prihodu konkurence ri{kemu je bila v prenosu signala za krominanco (ka- vzhodni blok ter francoske kolonije. A skozi desetlet- pristal na drugem tiru, ti~i tudi v Sonyjevi zaprti poli- nalov U in V). Francoska varianta je uporabila zapo- ja je bila podpora korporacij premajhna, {tevilo dr`av tiki. Firma je v svoji nadutosti sprva hotela imeti vse redno po{iljanje s frekven~no modulacijo, kar je zni- uporabnic se je ni`alo in vse breme posodabljanja je samo zase, zato so bile licen~ne pogodbe oderu{ke. `alo u~inek {ahovnice, ki se je prerad pojavljal pri bilo na francoskih ple~ih, zato `e vrsto let koristijo ka- To se ji je ma{~evalo, saj je v najbolj{em trenutku NTSCju. Nadalje je o~e standarda, proslavljeni fran- mere in zaslone PAL, le s konverterjem. PAL so po komponente betamax izdelovalo le dvanajst firm, coski in`enir s pomenljivim imenom Henri de France, drugi plati taistega leta uvedli v vsej preostali zapad- VHS pa kar {tirideset, kajti JVC je dal svojo pog- na podlagi ~lovekovega dojemanja prepolovil barvno ni Evropi, kasneje pa {e v ve~ini Ju`ne Amerike (Bra- lo~ljivost, kar pomeni, da se `abarski teveji barvno in- zilija ima edina PAL s 30-slikovno hitrostjo), v polovi- formacijo o vrstici shranijo v svojem analognem vezju ci Afrike in preostanku Azije ter v Avstraliji. za {e eno vrstico naprej. Zaradi zaporednega, sekven- ~nega po{iljanja barv in pomnenja zapisa prej{nje li- nije se zadeva imenuje SÉCAM – Séquentiel Couleur Betamax proti VHS Avec Mémoire (zaporedne barvice s pomnilnikom). Najve~ja revolucija za uporabnika od vpeljave barvne slike je bilo snemanje le-te. Okoli prihoda doma~ih videorekorderjev se je v drugi polovici sedemdesetih let na podro~ju doma~e zabavnja{ke opreme bila zna- menita vojna med dvema formatoma, VHSom in be- tamaxom. Ker se ta spopad velikokrat omenja v na- vezi s porajajo~o bitko med zapisoma blu- ray in HD DVD, sem ga potegnil iz naftalins- kih analov. Ameri~anom je sigurno `al, da so tako tes- no sodelovali v izgradnji televizijskega om- re`ja na Japonskem in z njimi delili vse svo- je znanje. @e v sedemdesetih so namre~ tamkaj{nje firme postale enakovredne tek- mice ~ezlu`nim, kmalu zatem pa industrijs- ki vodniki. Pravzaprav ni masovne video te- ^eprav je daljinsko upravljanje patentiral Nikola hnologije, ki je ne bi trgu predstavili prav Tesla `e leta 1893, je televizor dobil ~rnogorca {ele le- samuraji, najsi gre za DVD, doma~e kame- ta 1950. Lazy bones, kot se je imenovala zadev{~ina re, videorekorder ali HD DVD ter blu-ray. In firme Zenith, je bila o`i~ena. Prvi brez`i~ni daljinec je kot se bosta za slednji pogruntav{~ini taisto podjetje lansiralo pet let kasneje. Flash-matic je spopadla za gromozanske licen~ne de- bil svetilka, katere zasvet so zaznala {tiri tipala na narje v prihodnjih letih Toshiba in Sony, robovih zaslona. Senzor je bil dovzeten tudi za ostale se je pred tremi desetletji odvil podoben vire svetlobe, zato je pogosto menjal kanale po svoje. ravs. Zgodba se pri~ne z Akiom Moritom, legendarnim Sonyjevim {efom, ki je `elel Vendar francoski pristop ni bil pogodu ne Nemcem, izdelati doma~i snemalnik z `epno kase- ne Britancem. Zahteval bi povsem druga~no opremo to. Tra~no zapisovanje je bilo okoli leta in njegovi plusi so prinesli tudi kup tehnolo{kih minu- 1972 `e dovolj razvito za tako smelo od- sov. Zaradi barvnega nihanja v na~inu FM sta bili lo~itev, zato je razvoj naglo stekel in `e v monta`a in postprodukcija ote`eni, zato so predlagali treh letih je bil nared prvi gospodinjski sistem PAL, ki ga je razvil Walter Bruch v nem{ki fir- videorekorder. Sistem se je imenoval be- mi Telefunken. Ta se je dosti bolj naslanjal na NTSC, tamax, po kaseti, v kateri je trak tekel v toda za prepre~evanje faznih motenj, ki so se kazale obliki ~rke beta. S svojimi petnajstimi v nepravih odtenkih, je izlo~al barvno informacijo centimetri dol`ine morda ni {la v vsak `ep, Betmax zgoraj, VHS spodaj. Vmes pa je {e ena verzija, in vsake druge ~rte (od tod razlaga kratice: Phase-Al- vendar je bila udarna novost. A Morito je sicer VCC oziroma video2000, ki ga je Philips ob pomo~i tering Line). Pona{al se je tudi z vi{jo lo~ljivostjo, 625 leto dni pred splovitvijo storil veliko na- Grundinga splovil izklju~no v Evropi leta 1979. Kaseta je bila ~rt namesto ameri{kih 525. Pariz z de Gaullom na pako. Naivno je povabil JVC in njegovo dvostranska, s tremi urami na stran. A vlak je bil zamujen, ~elu ni maral za nem{kutarsko tehniko, zato je ob krovno firmo Matsushito s svoje laboratori- zato so petih letih nehali s proizvodnjo.

hormonika{ 2006 23 TV zgodovina 5/9/06 12:57 PM Page 24

VEDE@

runtav{~ino na razpolago za drobi`. Ve~ja masa je olimpijskih iger 1992 stotim izb- pomenila ni`jo ceno in bolj{o prepoznavnost. V za- rancem s projekcijskimi televi- ~etku osemdesetih je bilo zato razmerje videorekor- zorji, a je zadevo koj zatem po- derjev po domovih 8 : 2 v korist VHSa. Leta 1984 kopala. Le dve leti kasneje so je {el Sony v veliko ogla{evalsko kampanjo za be- namre~ sprejeli prve smernice za tamax s sloganom “We are still here!”. Odtlej velja DVB (Digital Video Broadcasting). {ala, da tisto podjetje, ki na tak na~in opozarja Prihodnost je bila v po{iljanju enic javnost, da {e miga, o~itno crkuje. Betamax je do- in ni~el, ne sinusoidnih krivulj. V ZDA je z digital- kon~no poginil {tiri leta kasneje in Sony je `e sep- nostjo pokritih `e ve~ina gospodinjstev, na na{em tembra 1988 izdelal prvi snemalnik na VHS. 30-centme- koncu pa se prijemlje le po~asi. Vendar vztrajno. Tehni~na zanimivost: VHS zmore le 200 linij, S-VHS trski laserdisc je bil leta 1978 prvi pa dvakrat toliko. A slednji format se nikoli ni uvel- potro{ni{ki opti~ni medij in prvi nosilec digitalne A bodi dovolj o HDTVju in digitalijah, zakajti to ni ve~ javil, zato je snemanje z analognimi videorekorderji v slike. Lo~ljivost: 534 x 400. hi{torija, marve~ aktualna tematika, ki se nadaljuje v hudo mizerni lo~ljivosti. drugem ~lanku. Zato bom tu povest sklenil, saj se mi se je tehnologija izpopolnjevala na oddajnem in spre- alinejasto popisovanje novej{e zgodovine ne zdi smi- jemnem koncu ter katodne cevi so s~asoma prista- selno, ne kar se izumov ti~e, {e manj okoli industrije. le na smeti{~u zgodovine. A kljub tipalom CCD v Pustimo megleni mozaik za seboj. Jasnej{a, ostrej{a kamerah in plazemskim ter teko~ekristalnim prihodnost je samo stran naprej ... zaslonom ostajamo pri {tirideset let starem for- matu slike, kar pomeni, da bi barvni aparat s kon- ca {estdesetih brez te`av prikazoval dana{nji pro- gram. Vremena se bodo Primer videorekorderja na kasete betamax. V ZDA ga spremenila, a minilo bo {e baje prenekdo uporablja {e vedno. najmanj pet let, preden bo- mo po{teno zakorakali v Desetletna razdeljenost trga in medenje uporabnikov novi televizorski vek. HDTVja je bila izku{nja za industrijo, ki se je odrazila na kon- navsezadnje nismo niti poskusili, ~ni enotnosti nekaj let kasneje, ko so polagali temel- ~eprav so pogovarjanja okrog je za nov opti~ni disk. O tem par strani naprej v ~lan- novega sistema stekla `e v se- ku o modrih `arkih. demdesetih letih. Omeniti velja, da je Sony po drugi plati zmagal na Najbolj napredni so bili to pot podro~ju kompaktnih kasetk. ^etudi je bil JVCjeva Japonci, ki so sistem visokolo~- manj{a razli~ica VHS-C (in kasneje S-VHS-C) z nas- ljive televizije MUSE (MUltiple tavkom berljiva v klasi~nih videorekorderjih, je pre- sub-nyquist Sampling Encod- Takole so si v sedemdesetih letih predstavljali televizijo prihodnos- vladala Sonyjeva tehnologija video8, ki je pozneje ing) testno pognali 1985, ko- ti. Precej vesoljski dizajn v primerjavi z dana{njimi bolj ’umetni{kimi’ postala HI8 ter D8. mercialno pa {est let kasneje. pristopi. Na zaslonu je seveda fuzbal, ki povsod motiv razvoja TVja. [e ena zanimivost izhaja iz zgodnjega obdobja video- Vertikalna lo~ljivost je bila oziro- rekorderjev. Takoj po izdaji betamaxa sta studia Uni- ma je {e vedno 1125 v prepletenem na~inu in ni zd- versal in Walt Disney to`ila Sony zaradi omogo~anja ru`ljiva z ni~emer sodobnim. Pravzaprav je bilo takoj neavtoriziranega snemanja. V odmevnem sodnem po- jasno, da MUSE prihodnosti nima, saj se prena{a ana- DVOUMNE TELEVIZIJ- stopku, ki je trajal ve~ let in ga je kon~alo {ele vr- logno, kar pomeni nemalo minusov, od kakovostnih hovno sodi{~e, je bilo odlo~eno, da je delanje posnet- do frekven~ne potratnosti. Po{evnookci so potihem SKE LO^LJIVOSTI kov za doma~o rabo dovoljeno v skladu z doktrino upali, da bo svet zgrabil noviteto, a so se u{teli. Ame- Vedno ko je govora o lo~ljivosti televizijske slike, svobo{~in iz prvega amandmaja, znanim pod izrazom ri{ki kongres je tedaj razsodil, da ne mara za tuje zla- omenjamo vrstice, in sicer 525 za NTSC in 625 za 'fair use'. Sklep je bil pomemben kasnej{i precedens, to. Poleg tega se je koncem osemdesetih `e po~asi PAL. Toda vsakdo, ki se vsaj malo bavi z videom celo v zgodnjih to`bah zavoljo spletnega dolpobiranja. pripravljal prehod na digitalnost. Zato je propadla tu- na ra~unalniku, ve, da programi ponujajo druga~- di francoska {tudija HD MAC (Multiplexed Analogue ne lo~ljivosti, recimo 768 x 576 in 720 x 576 za Components), ki jo je kot predlog za evropski ana- PAL ter 640 x 480 in 720 x 480 za NTSC. Kako je Skoraj sodobnost logni HDTV podal Henri de France. Evropska gospo- zdaj s tem? Treba je vedeti dve pomembnosti. Pr- Standardi so bili torej sprejeti in razen malenkostnih darska skupnost (predhodnica EUja) je odobrila in fi- vi~, resni~nih vrstic je manj, kot narekuje standard. popravkov v enaki obliki trajajo {e zmeraj. Kajpakda nancirala testno, 1250-~rtno prena{anje barcelonskih PAL nosi informacijo le za 576 dejanskih ~rt in NTSC za 480. Preostanek 'vrstic' je rezerva za sin- hronizacijske podatke, podnapise in teletekst. Ker vemo, da je razmerje stranic 4 : 3, bi morali biti de- 1995 – 2004 – belgijski janski lo~ljivosti 768 x 576 in 640 x 480. Tu nas- 1998 – s topi druga nenavadnost videa, saj ima pravokotne Sony za- prenosom Euro1080 je prvi pike za razliko od ra~unalni{kih zaslonov, ki imajo `ene pro- izstrelitve evropski HD-kanal kvadratne. Razmerja so razli~na glede na sisteme izvodnjo Discovery in formate. [irokozaslonsko analogno oddajanje je kameric ja {tarta dober primer za ponazoritev: tako PAL- kot NTSC- s kaseta- HDTV v lo~ljivost sta v {irokozaslonskem na~inu povsem 1992 – Fujitsu pred- mi mini- ZDA enaki kot v 4 : 3. Zato je vodoravna gostota pikslov stavi prvi tr`ni plazem- DV ni`ja od navpi~ne. Tudi plazemski televizorji, ki ski zaslon za ra~unalo 1999 – Fu- imajo lo~ljivosti 1024 x 1024, 1024 x 768 in 1280 jitsu izdela x 768, nimajo razmerja pik 16 : 9, temve~ so os- 1996 – DVD se prvi plazem- novne celice pravokotne, nakar televizorjeva elek- 1993 – Thomson znajde na polic- ski televizor 2006 – navalita tronika sliko zmuti tako, da je videti v redu. A nika- po{lje na police prvi ah japonskih z visoko lo~- modro`arkovna rte se pretirano sekirati okoli tega. ^e montirate ali {irokozaslonski TV {tacun, leto kas- ljivostjo diska blu-ray in delate DVD-avtoring in bi radi vklju~ili v Photosho- neje ameri{kih HD DVD pu pripravljene slike, uporabite kar 720 x 576.

maj 2006 24 HDTV clank 5/9/06 2:57 PM Page 25

@ELEZNINA

jtꡱ¥êno u’—ˆ–‘ŒŽêh†ˆ•ê{•„™ˆt„—ˆê¢¤¢£u~tpê ¡¤±¡´ w•’†ˆ–’•êp‘—ˆêjˆˆ•’‘êtê¡­¥êno±ê¡êtiês¢±ê“’‘Œ‘ŒŽê¢¥¦êti±ê—•‡Œê‡Œ–Žê¤ªêni±êksê k}kÛy~Ꝅ“Œ–’™„‘ŒŽ±êsjkꝄ–’‘ꡤ­¡´±ê‰’•„—ꡦ®¡ª±ê’:Œ™’–—ê¡¢¨ª›¨ªª±êŒ‘—­êŠ•­ê ¢¥¦êtiꕄ Ž„•—Œ†„êp‘—ˆênthꩪªê‡’ê¡¢¨êti±ê~„‘ꥤêt Œ—±ê—ˆW„ꢭ£êŽŠ±ê¢êˆ—ŒêŠ„•„‘†Œˆê„ê ‰ŒŒ:‘ˆê’–ˆ ˆê¡ꏈ—’Ꝅꓕ„™‘ˆê’–ˆ ˆÃ­ j„•ˆê“„†Žêp®ê“’‡„O„‘ˆêŠ„•„‘†Œˆê‘„ê£êˆ—„²ê££­©©ªê–Œ—ꡤ¡±¨¤êΠí ¤ªêniꋇ‡ j„•ˆê“„†Žêpp®ê“’‡„O„‘ˆêŠ„•„‘†Œˆê‘„ê£êˆ—„±êˆ‡‘„•’‡‘„ Š„•„‘†Œ„ꌑꊄ•„‘†Œ„ê’ ꉌŒ:‘Œ‹ê“’OŽ’‡ „‹²ê¤¥­©©ªê–Œ—ê¡©¡±©¡êΠí Óꢣ©±¦¤ªêzp{­ Π

¡£©­©©ª±¾¥¨¤±¡§êΠ
¡êni

|ziꎏ˜:êrŒ‘Š–—’‘êk{pê¡êni w’‘Œ‘ŒOŽŒê’‡˜ê¢¥¦êti {’• Œ†„Ꝅꑒ—ˆ–‘ŒŽˆ –’ꌑ‰’•„—Œ™‘ˆê‘„•„™ˆ±ê“•ˆ•„:˜‘„‘ˆê“’ꆈ‘—•„‘ˆê“„•Œ—ˆ—‘ˆê—ˆ:„˜ê¡ w’‘Œ‘ŒŽê¡êni±êŠ„•„‘†Œ„ê¥êˆ—±ê|ziꢭª­ z’êkpttꢥ¦êtiêkky¢ê¥££êto iˆŽŒ‘êm¨l£¥£ ¡ª­©©ª±¾ ¨­©©ª±¾ ¥­©©ª±¾ ¤¥±¨¦êΠ
£§±¥¡êΠ
¢¥±ªªêΠ

z’‘œêw„œ–—„—Œ’‘ê¢êk˜„êz‹’†ŽêÐê tjê¨êti w„Žˆ—ꌊ•„‘ˆŠ„꓏’O:Ž„êŒ‘ê “’‘Œ‘ŒOŽˆêŽ„•—Œ†ˆê¨êtiꝄê w„œ–—„—Œ’‘ꢭ

pŠ•„‘„ꎒ‘’„êz’‘œêw„œ–—„—Œ’‘ê¢êzŒ pˆ‘’ꐄ‹‘’ê’‹ŒOˆêÂ}››nîꢣª›¡¥¢›¢¨­ ¢©¤êtoê“•’†ˆ–’•±ê£¢êtiꓒ‘Œ‘ŒŽ„±ê}yhtê¤êti±ê ¡¡­©©ª±¾ ™’Žê¤¨¾Ž„‘„‘Œ±ê|zi±êplll¡£©¤±êŒ­spur±ê•ˆW‘Œê„‡„“—ˆ•­ê ¥ª±ª£êΠ
jk½k}kꈑ’—„ꢤ½¤­êw•ˆ‡™„„ê—˜‡Œêk}kꉌˆ­ Π
ª¥­ê¢ªª¦ê‡’ê•„“•’‡„ˆê„’Š­ê}–ˆê†ˆ‘ˆê–’ê™êzp{ꌑꙖˆ ˜ˆ’êkk}­ê{Œ–Ž„•–Žˆê‘„“„Žˆê‘Œ–’ꌝŽ˜:ˆ‘ˆ­êjˆ‘ˆê™ê

z’‘œêw„œ–—„—Œ’‘ê¢ê{šŒ‘êw„†Ž w„Žˆ—ꇙˆ‹ê“’‘Œ‘ŒOŽŒ‹êŽ„•—Œ†ê¨ê tiꝄêw„œ–—„—Œ’‘ꢭ ¡ª­©©ª±¾ ¡¢¥±¡¥ê¢©­©©ª±¾Π
¤¥±¨¦êΠ
i’‰ˆ›ê‡­’­’­ê¾ê–Ž˜“Œ‘„êtˆ•Ž˜•±ês˜ „‘„­êw’‘˜‡ „Ꙉ„ꒇꡥ­ê

hormonika{ 2006 r˜“’™„—Œê‡•˜Šˆê Œê Œ’ê“’—•„—‘’·êêêêêêêêêêêêêêêêêêêêêêêêêêêêêêꚚš­ ŒŠ „‘Š­–ŒêêêêêêêꚚš­ ’‰­–Œ25 HDTV clank 5/9/06 2:57 PM Page 26

@ELEZNINA

H in D sta ta trenutek najbolj pogosti in ~a{- D ni tehnologija, marve~ ob~a ozna- ~eni ~rki video podro~ja, hkrati pa najmanj ka za vse sorte vi- deo na~inov 'viso- poznani med {irokimi mno`icami ter najbolj ke jasnosti slike'. Najnovej{eH kamere se kitijo z oz- narobe predstavljeni tako od prodajalcev kot nako HDV, nalepke HD ready kra- od medijev. LordFebo posku{a zatorej ~im sijo plazemske televizorje, vse bolj pogosto se omenja HD DVD in nekje v bolj priljudno in s stali{~a uporabnika razlo`iti zraku `e nekaj ~asa plava HDTV. Vse te zvene~e kra- tice imajo skupni imenovalec v visoki lo~ljivosti. Kot vse mite tega tehnolo{kega bavbava prihod- sem razlo`il v vede`u o zgodovini televezije, nudita doslej{nja sistema PAL in NTSC precej uborno {te- nosti, da ja ne boste nasedali resni~no neraz- vilo pik, konkretno 720 x 576 in 720 x 480. HD-vi- gledanim trgovcem in verjeli vsem tehnolo{- deo, kot priti~e pomenu kratice, predvideva nekajkrat vi{jo to~kavost: 1280 x 720 in 1920 x 1080. (Opo- kim klobasam in neresnicam, ki jih redno ob- mba: neprofesionalne kamere zaradi hardverske {ib- kosti in {tednje s prostorom uporabljajo 960 x 720 javljajo tako masovni kot strokovni cajtengi. in 1440 x 1080 s pravokotnimi piksli.) Hudo, a? Pri-

maj 2006 26 HDTV clank 5/9/06 2:57 PM Page 27

@ELEZNINA

bli`no taka razlika, kot ~e igrate {pil najprvo v 640 za, ki ji popularno re~emo set-top box. Z njo pride {e in nato v 1600. Ampak to je zelo brzinsko in od oka daljinski upravljalec, ki naredi vse skupaj povpre~- povedano, saj se za vsem tem skriva mnogo ve~. nemu penzionistu neprijazno. A temu se `al ni mo~ Ideja o vi{elo~ljivi televiziji ni od v~eraj. Ko so Japon- izogniti. Neestetska komponenta in dodatni ~rnogo- ci leta 1983 Ameri~anom pokazali svoj tedaj `e izde- rec pa nista edina minusa digitalnosti. Prakti~na sla- lani sistem MUSE, so navdu{eni novinarji napisali, da bost je, da lahko z enim set-top boxom zijamo le en je tehnologija nared in da jo uporabniki lahko pri~a- program. ^e v gospodinjstvu velikokrat prihaja do kujejo najkasneje do konca desetletja. Kako optimis- navzkri`nih interesov in je v ta namen televizor v vsa- ti~no {pekuliranje, kajti kronika pravi, da je HDTV v ki sobi, je treba dokupiti ve~ odkodirnikov in poskr- ZDA {tartal {ele novembra 1998 s prenosom izstre- beti za primerno {iroko povezavo. litve ~olni~a Discovery. Sistem je bil plod doma~ega Digitalna TV, ne oziraje na format, `e v {tartu prina{a znanja in je dobil ime ATSC – Advanced Television Euro1080 HD1 je raznovrsten kanal, ki pa se bo bolj{o kakovost, saj je na sprejemniku vsaka pika System Committee. Toda kljub temu, da je bila kako- 2008. osredoto~il le na {port, medtem ko bosta no- enaka kot na oddajniku. Odpravljeni so mote~i ana- vostnej{a slika teveja nared {ele petnajst let po prvi va HD3 in HD4 specializirana za muziko ter doku- logni {umi, sneg in interferen~ne motnje. Za~etni javni demonstraciji, je bila celo takrat dosti pred ~a- mentarce. uporabniki Siolove televizije imajo sicer slabe izku{- som. Oprema je bila vesoljsko draga, tako studijska nje s spo~etka mizerno, zatikajo~o se in kockasto sli- kot dnevnesobna. Prvi plazemski zaslon z lo~ljivostjo ski Euro1080. Smelost so dokazali 1. januarja 2004, ko. A to je zgodovina in teh te`av ni ve~ ne pri spreje- 1024 x 768, ki je pri{el v trgovine leta 1999, je veljal ko so pri~eli z rednim oddajanjem prvega evropskega manju sporeda po protokolu IP, ne po kablu. Kodek ve~ kot deset dolarskih tiso~akov. Zato so dolgo ~asa visoko jasnega programa HD1. Naro~nina nanj do za video je sli~en onemu na filmskem DVDju, le da tisti redki naro~niki na HDTV uporabljali cenej{e, manj konca 2010 je bagatelnih 200 EUR (toliko pla~amo gre za transportno razli~ico (MPEG-2 TS – Transport privla~ne in res glomazne projekcijske RTVju za leto in pol), sprejeti ga je mogo~e prek As- Stream) s spremenljivim pretokom podatkov. V pov- ter katodne HDTVje. tre, odkodirnik pa stane 500 EUR. (^e bi imel na vr- pre~ju je prenos redko vi{ji od 6 Mbps. Zvok je MPEG Novost tu odve~en talar, bi si zadevo kar privo{~il. [koda, da ali prostorski, {estkanalni, zapisan z algoritmom dol- nimam ne kro`nika, ne vrta.) Skoraj leto dni je bil by digital ali DTS. Da lahko u`ijemo slednja na~ina, Euro1080 edini tosortni projekt, nakar so z rednim potrebujemo set-top box z opti~nim ali koaksialnim 'jasnej{im' predvajanjem pri~ele {e nekatere druge izhodom SPDIF, dodatni zvo~ni odkodirnik in {est evropke hi{e, na primer nem{ki Premiere, Sat 1 in zvo~nikov. HBO, ki ga za dodatno pla~ilo nudita Te- Pro 7, francoski Canale+ ter, par tednov nazaj, lemach in Ljubljanski kabel, na primer oddaja pros- britanski Sky. Ostali velikani zve~ine tipajo in te- torsko ozvo~ene filme. stirajo ter obljubljajo prve prenose v leto{njem Poleg kakovostnej{e slike in zvoka ima digitalna tele- letu. Evropski sistem digitalne televizije, ki sle- vizija {e veliko dodatnega potenciala, ki pa je pri nas di dolo~ilom DVB (Digital Video zaenkrat neizkori{~en. Ker je ko- Broadcasting), je v temelju seveda munikacija dvosmerna, to postaji zdru`ljiv z ameri{kim ATSCjem, v omogo~a natan~no merjenje gle- praksi pa ne, in sicer zaradi druga- danosti. Nadalje taka povezljivost ~nih frekvenc, sprejemnikov in od- nudi interaktivnost v smislu so- kodirnikov. delovanja v televizijskih kvizih, neposreden nakup med reklamo TopShopa in takoj{en ogled fil- Gola digitalnost ma, porni~a ali glasbenega spota Zmotno je prepri~anje, da je DVB po `elji (pr0n-on-demand). Kako `e privzeto v visoki lo~ljivosti. HD- DVB je (prvenstveno) ev- bodo te dopolnilne mo`nosti ude- TV je le podalj{ek standarda, ropski dorek digitalne TV. janjene, ta trenutek na{i distribu- medtem ko ve~ina evropskega in terji signalov ne znajo odgovoriti. celotno slovensko digitalno oddajanje ti~i kar Nacionalka je poldrugo leto nazaj na TeleInfosu `e lepo v navadni, `e pre`iveti gostoti pikic. Ker pokazala testno interaktivnost in zna biti, da bodo s sta slika in zvok stisnjena, je za ogled potreben pri~etkom oddajanja po DVB-T to tudi izvedli. odkodirnik. Le-ta vsebino po potrebi pretvori v analogni signal, ~e ima uporabnik {e star tele- Kaj je vizor. Sicer obstajajo plazme in LCDji z vdela- Tehnikalije HDTV na Japonskem promovi- nim digitalnim tunerjem DVB-T (Terrestrial), vendar Ve~ina uporabnikov bo pri prehodu s katodnika na ralo HDTV, ne vem (mogo~e nadpo- zaenkrat pri nas niso uporabni, saj oddajanje digitalij ozki televizor privzeto pridobila {irok zaslon. Tak z drobni hentai), v ZDA pa ga je vsekakor {port, kon- po zraku pride {ele prihodnje leto (ravnokar so spre- razmerjem stranic 16 : 9 oziroma 1,78 : 1 napram kretno Superskleda. Pred desetletjem so ga zve~i- jeli ustrezne frekvence). Pri nas pridejo v po{tev samo klasi~nemu 4 : 3 (1,33 : 1). To lastnost TV povzema ne gledali na takihle kolosalnih projekcijskih tele- {katle DVB-C (kabel) in sprejemniki za IPTV, kar fu- po filmu, saj je kino pred petdesetimi leti ravno zara- vizorjih (znotraj je projektor, ki prek zrcala me~e rata Siol in T2. ^e ne sprejemate signala direktno s di konkuriranja televiziji moral ponuditi nekaj fri{ne- sliko od zadaj na zaslon). satelita, od svojega razpe~evalca televizijske vsebine ga. Tako se je rodila zelo {iroka slika v celi vrsti raz- tako ali druga~e fa{ete ki{tico zelo neuglednega vide- merij, od katerih 1,85 : 1 velja za holivudski standard. zato dolgo ~asa ni osvojila mno`ic, dodatni minus pa Televizijci so se odlo~ili za srednjo pot in odkar je le- so bile komplikacije s posebnimi tunerji, nezdru`lji- ta 1993 Thomson izdelal prvi tak televizor, je wide- vost z obstoje~imi videorekorderji in konec koncev screen v sobi postal statusni simbol. Razlog, ~emu {i- manko programskega materiala v bolj{i kakovosti. V rina, je preprost: panorama godi ~love{kim o~em, za- njej so oddajale le redke postaje in {e te ne celotnega kaj na{ svet je vodoraven in ve~inoma se premikamo sporeda. in gledamo levo desno, ne gor dol. Sicer se je pojav- Evropa se je kot ponavadi postavila v vlogo opazo- ila kriti~na struja, ki zagovarja format 4 : 3, ~e{ da ta- valke. Leta 1999 je komisija sestavila poro~ilo, v ka- ko izkoristimo najve~ slike, ker je razmerje med na{i- terem je navedla, da HDTV za na{o celino zaenkrat ni ma vidnima kotoma, ki zna{ata 180 in 135, prav tako zanimiv in da se bodo postaje osredoto~ile na cenej{e 4 : 3. Zato ima recimo kino imax taka platna. Vendar digitalno {irokozaslonsko predvajanje v SD (Standard je pod ~rto resni~no bolj{i ob~utek imeti bolj podol- Definition). V osem megahercev frekven~ne {irine, Satelitski set-top boxi z pla~evanjem naro~nine govato okno v svet. Zdaj {iroko oddajajo le redki TV- kolikor zasede en analogni kanal PAL, gre namre~ od prek aktivacijskih kartic pri nas niso bili nikoli raz- programi, vendar bo ta oblika slike s prihodom HDja {est do deset digitalnih navadne lo~jivosti, a le trije {irjeni. Vzamemo, kar nam posreduje kabelski seveda edina mo`na, saj sta lo~ljivosti 1280 x 720 in HD. Prva mre`a, ki se je odlo~ila druga~e, je bil belgij- operater, za karkoli ve~ pa nam ni mar. 1920 x 1080 {irokega zna~aja.

hormonika{ 2006 27 HDTV clank 5/9/06 2:58 PM Page 28

@ELEZNINA

Na~ini HDTVja so trije: 720p, 1080i in 1080p. I pomeni inter- Povezljivost in laced (prepleteno prikazovanje lihih in sodih vrstic, kot sem ra- snemanje zlo`il v zgodovinskem vede`u), Prakti~no vpra{anje, ki se pri p pa progressive (zaporedno HDTVju postavlja samo od sebe, izrisovanje celotnih slik). Vse je mo`nost snemanja. Navaden tri postavke so 'uradne' in zd- VHS odpade, zato je JVC v sodelovanju s Digitalni VHS ru`ljive z vsemi HD-ekrani, Hitachijem in Philipsom `e pred osmimi leti je bil doslej {e najbolj ljudski na~in snemanja kar pomeni, da ni bojazni za Logotip HD ready pridobi razvil D-VHS, digitalno ina~ico proslavljenih digitalnega, visokokakovostnega videa. nemo~ gledanja vsebine z televizor ali projektor, ki kaset. Digitalka je na pogled enaka klasi~ni najvi{jo lo~ljivostjo, ~e ima izpolnjuje naslednje pogoje: vehaeski, zato je videorekorder ritensko di ~uda naprednih mo`nosti, od samodejnega snem- plazma samo 720 fizi~nih ima najmanj 720 zaresnih vr- zdru`ljiv, le da zna na trak zapisovati tudi v anja celotne sezone prek iskanja prihajajo~ih serij in `arni~ic navkreber. Za dobro- stic, razmerje 16 : 9 ter kom- obliki enic in ni~el z do 28 megabiti na se- filmov po klju~nih besedah do samoiniciativnih pred- bit potro{nika se je EU odlo- ponentni in digitalni vhod. kundo. Nosilnost je tja do pol~etrte ure ma- logov na osnovi pretekle statistike gledanosti. Preska- ~ila, da vso prikazovalno op- Slednji mora podpirati za{~i- teriala v 1080i, kar je zadovoljivo. @e v {tar- kuje oglasov pak ne, saj bi s tem izgubili podporo remo, zdru`ljivo s HDTVjem, to HDCP in je lahko DVI ali tu je bilo jasno, da bo format za~asen, zato televizijskih hi{. Ker tivo ni le izdelek, marve~ neneh- opremi z napisom HD ready. HDMI. Logotip HDTV pa po- ve~je prepoznavnosti in raz{irjenosti ni na storitev, je zanj treba pla~evati naro~nino (155 $ Poleg lo~ljivosti gre omeniti meni napravo, ki ume spre- do~akal. V Evropi je bil skromno prisoten, in na leto) in je na voljo izklju~no v ZDA. Evropa je zno- {e hitrost spreminjanja slikic, jeti in odkodirati signal. Z so ga `e prenehali tr`iti. [e zanimivost: ~e- traj DVBja postavila EPG (Electronic Program Gui- ki ostaja enaka kot poprej, njim so opremljeni odkodir- prav ve~ina misli, da bosta modro`arkovna de), ki deluje podobno: avtomati~no snema nadalje- torej v primeru na{ega okra- niki, satelitski sprejemniki in diska prva distribucijska nosilca filmov v vi- vanke, dinami~no uskladi pri~etek in konec ter (ne- ja 25 v zaporednem na~inu televizorji, ki `e vklju~ujejo soki lo~ljivosti, ni tako. Hollywood je nam- dokumentirano) presko~i reklame. V Sloveniji bo tr- (720p25) in 50 v prepleten- odkodirnik. re~ izdal dobrih sto naslovov na D-VHSu dodiskovno enoto z EPGjem prvi ponudil Ljubljanski em (1080i50). Govora je tudi pod blagovno znamko D-theater. kabel. o vi{jih hitrostih, celo o 1080p60, a to so obeti za Druga varianta hrambe oddaj so trdodiskovne kom- [e ena mo`nost shranjevanja prenosa HDTV je PC 2015. @e 1080p25 je ta trenutek buti~na varianta, saj ponente, znane pod kratico DVR – Digital Video Re- (ali mac, da me ne bodo jabolkarji obmetavali s pe{- vsebine domala ni, primerni televizorji so redki in corder. Gre bodisi za obogatene odkodirnike, bodisi kami). Poleg geekovskih nedokumentiranih povezo- nadvse dragi ter za name~ek tega na~ina obstoje~a za zgolj snemanju namenjene enote. Med slednje so- vanj odkodirnika z ra~unalnikom obstaja ~edalje ve~ generacija priklju~ka HDMI sploh ne podpira. Televi- di blagovna znamka tivo, ki zdru`uje na Linuxovi os- digitalnih TV-tunerjev, ki ob pomo~i ustreznega prog- zijske mre`e zato oddajajo bodisi 720p, bodisi 1080i. novi izdelan minira~unalnik z zmogljivim softverom in ramja na disk zapisujejo nespremenjen MPEG-2. Naj- Pravijo, da je slednja slika resda ostrej{a, a za hitre stalno povezanostjo z velikansko bazo podatkov ter bolj zaokro`ena ra~unalni{ka re{itev je kajpakda Mi- premike, konkretno {portne prenose, je bolj primerna sporedov. Bistvo te {atulje ni v goli sposobnosti shra- crosoftov Media Center, ki zopet pride najbolj do izra- ni`ja plus p. Na{e opa`anje je druga~no: xbox 360 v njevanja, ko uporabnik pritisne na tipko, marve~ nu- za na drugi strani Lu`e. No, tisto pravo, raz{irjeno sne- 1080i giba hitro in svilnato gladko. HD-programi so zaenkrat zve~ine stisnjeni z MPEG-2 TS, ki je bil pred leti ob sprejetju smernic 'najcenej{i' tako za pakiranje kot razpakiranje. V povpre~ju je pretok podatkov 20 me-

U`ivanje v HDTVju od uporabnika ne bo zahtevalo nobenega tehni~ne osve{~enosti kot je poznavanje lo~ljivosti in kodekov. Digitalna televizija edinole prina{a dodaten daljinski upravljalnik.

Rulja mo- manje v visoki kakovosti bo pri{lo {ele z razmahom ra imeti razlog za prehod na novo novodobnih snemalnih komponent blu-ray in HD DVD tehnolo{ko stopnjo. Najve~ji porast prodaje oziroma tedaj, ko bodo pri~ele diskovne HD-rekorder- barvnih televizorjev v zahodni Evropi se je zgodil v je masovno izdelovati znane tovarne. HD-televizija je prvi polovici leta 1974 (sedem let po sprejetju `al zelo po~asi premagovala porodne te`ave, zato se standarda PAL). Razlog: svetovno nogometno pr- je vse skupaj mo~no zavleklo. venstvo v Zahodni Nem~iji. HD-signal vsebuje Intelovo za{~ito HDCP (High-Band- width Digital Content Protection System), ki skrbi, da gabitov na sekundo (poltretji megabajt), lahko tretji- si video po digitalni poti posredujejo le komponente, no manj, lahko tretjino ve~. Specifikacije so namre~ ki se pokoravajo ~rki zakonika o pravicah okoli digi- zelo ohlapne. Toda to je prehodno obdobje, kajti do- talnih vsebin. Kaj se sme in ~esa ne, dolo~i vir (televi- polnilo standarda (DVB-S2) predvideva {e druge ko- zijski signal ali disk). Uporabnikove svobo{~ine sega- deke, recimo MPEG-4 AVC, znan kot H.264. Kodir- jo od neoviranega snemanja in kopiranja prek dovol- niki in odkodirniki za MPEG-4 so zahtevnej{i in pos- jenja za eno samo kopijo do nezmo`nosti shranjevan- ledi~no dra`ji, a mega`a se ob enaki kakovosti videa ja sploh. HBO in ESPN sta `e taka, ki ne dovolita ni- vsaj prepolovi. Nekateri studiji, med njimi Canal+ in kakr{nega arhiviranja. Okoli tega se seveda lomi ve- Pro 7, `e oddajajo s takim stiskanjem, v prihodnosti Takole je videti ameri{ki sistem tivo, ki zna sam liko kopij, tudi na najvi{jih in{tancah, in br`~as bo ~ez pa bodo zagotovo vsi. Pasovna {irina navsezadnje ni od sebe v mno`ici programov poiskati nadaljevan- nekaj let, ko se bo podro~je zbistrilo, priplavala na vrh neomejena (ter poceni) in HDTV je na meji dana{njih je filma, ki ga je lastnik pred kratkim gledal, in ga pravica do 'po{tenih namenov'. zmogljivosti. samodejno posneti. ^e odmislim komponentno povezavo, ki je v {tartu

maj 2006 28 HDTV clank 5/9/06 2:58 PM Page 29

@ELEZNINA

edina omogo~ala pretakanje ve~ piksel- pri navadnem ADSLu, ki eno- nov kot PAL, so sodobne digitalne poti stavno ni kos potratni velikosti na papirju lahko tri: firewire, DVI-D in MPEGa-2. Poleg tega je treba HDMI (High Definition Multimedia Inter- v ozir vzeti, da bo marsikatero face), toda v prihodnosti bo govora le o domovanje hotelo dva odko- slednjem priklju~ku. HDMI je pravza- dirnika za lo~eno gledanje ra- prav z zvokom obogaten DVI-D, ki s pa- zli~nih kanalov. Plus {e neovi- sovno {irino 5 Gbps zadostuje za prenos ran dostop do interneta, kar nestisnjenega videa najvi{je lo~ljivosti in urno znese 50 in ve~ Mbps. Si- neokrnjenega osemkanalnega zvoka. Je ol se je zatorej pridu{al, da bo docela kompatibilen z DVIjem, zato s od njih HD-signal potoval le v pretvornikom pove`emo eno z drugim zapisu MPEG-4. ^e ga ne bo- ali obratno. Problem zna biti le v tem, da do dobili v taki obliki od po- je novej{i priklju~ek `e nudnika, ga bodo prekodirali sami. Vsi vpleteni bodo pri~eli po- nujati set-top boxe z digitaln- im video izhodom {ele ob pre- Visokojasna `ogobrcna svetovna kupa bo poplava na mlin hodu na HDTV, ni~ prej. T2jev evropskemu HDTVju. @al je nerealno upati nanj v Sloveniji. in Siolov trenutni amino ima Br`da vsaj komponentni izhod, do- vas ve~ina prvi~ mer testno prena{anje torinskih olimpijskih ~im je Telemachov opremljen le z eno`i~nim kompo- vidi ta priklju~ek, toda iger v visoki lo~ljivosti privo{~il samo Italija- zitnim, ki je do kraja zani~. v prihodnosti se bomo pri zdru- nom. Osebno sem mnenja, da bi morala EU po- `evanju video komponent sre~evali samo s dati direktivo, da naj HD-oddajanje v prehodnem HDMIjem, novodobno izvedenko SCARTa. HDMI je obdobju ~im prej in ~im bolj gladko ste~e po vseh Kupovanje TVja HD elegantnej{a re{itev od DVIja, saj je manj{i, pri- razpolo`ljivih poteh, saj bi se noviteta tako hitreje pri- Bom kojci odkrit: z nabavo aparata za ve~ sto tiso~ jetnej{i na otip in brez potrebe po vija~enju. Sled- jela. Naj bo v prvem planu razmah, ne kasiranje. No, tolarjev po~akajte do jeseni, ker se letos napoveduje nje namre~ v svetu hi-fija ni ~islano. kot ka`e, bo led razbil Premiere, ki bo sleherno tekmo opazen padec cen, ki so {e vedno nerealno visoke. fuzbalskega prvenstva snemal z dvajsetimi HD-kam- Oziraje na popolno odsotnost HD-vsebine boste privzeto podrejen goraj omenjeni za{~iti, DVI pak ne, erami in jo v MPEG-4 1080i oddajal po vsem svetu. pravzaprav kupili le precenjen meter ekrana, medtem zato nih~e ne ve, kako bo s sukanjem blu-rayev in HD Zato se za tak prenos aktivno zanimata Siol in T2. Se- ko vsa draga elektronika {e lep ~as ne bo pri{la do DVDjev z ra~unalnika oziroma na ra~unalniku, kjer se veda bolj zaradi imid`a kot zadovoljstva uporabnikov. izraza. To je kajpak splo{no priporo~ilo, ki ne velja za na HDCP po`vi`gata tako monitor kot grafi~na karti- postavlja~e, gotovinarje, lastnike xboxa 360 in teh- ca. Microsoft grozi, da bo v Visti v najbolj{em pri- nofrike, ki si bodo {e ta mesec omislili pred- meru na zaslonu poslab{ana slika, dasiravno so vajalnik blu-rayev. Naslednji nasvet: zasloni studiji nedavno obljubili, da se do nadaljnjega ne se {iroki imenujejo zato, ker so raz{irjeni bodo poslu`evali mo`nosti, da plo{~ek izda glede na izvirnik 4 : 3. To pomeni, da mo- ukaz za krnjenje kakovosti ob nepravi poveza- rate ohraniti vi{ino slike. Nikakor ne vi. Med 'neprave' namre~ sodi tudi analogni glejte za televizorjem, ki ima diagonalo komponentni kabel, s katerim je opremljena sicer ve~jo od va{ega obstoje~ega, a je marsikatera HD-komponenta, med ostalimi kon- ni`ji. Za razlago, kaj ho~em povedati, zola xbox 360. poglejte spodnjo sliko. Druga~e se glede veli- kosti ekrana oziroma oddaljenosti gledanja kre{ejo Novi Aminov set-top box, ki ume razvozlati HD mnenja. Pri HDTVju pozabite na vsa strokovna pri- HDTV v Sloveniji MPEG-4, bo nedvomno pri{el tudi v Slovenijo, ko poro~ila iz starih ~asov, ko smo buljili v utripajo~o ... je ta hip mogo~ edinole z lastno satelitsko anteno. se bosta ponudnika IPTVja odlo~ila za razpo{iljan- {katlo Elektronike Ni{, in imejte v glavi raje THXovo Na{im distributerjem TV-signala tehnologija resda ni je visoke jasnine. Izhoda HDMI za sliko in SPDIF za pravilo, ki pravi, da mora za maksimalno u`itje filma neznanka in jo imajo v mislih, ampak samo Ljubljan- zvok sta juhej naprej. zaslon zapolnjevati najmanj 26 in najve~ 36 stopinj ski kabel bo zagotovo letos pri~el z visokojasnim odd- vidnega kota. Z nekaj znanja trigonometrije boste iz- ajanjem (po `ici in prek Lastovke), Siol, T2 in Tele- Ni jih namre~ veliko, ki izpolnjujejo tri pogoje: so pri- ra~unali, da oddaljenost dveh metrov in pol zahteva mach pa obljube niso mogli dati. Vsi se strinjajo, da javljeni pri enem od omenjenih ponudnikov, imajo 50-pal~no okno! Seveda so THXova dolo~ila v prvi se bodo uporabniki hitro odzvali novi vsebini, ko bo mo`nost vsaj 10-megabitne povezave in so opreml- vrsti za kino dvorane, a vseeno temeljijo na ob~ih fi- dostopna, vendar sta glavni te`avi trenutno drugod. jeni s HD-zaslonom. A vseeno bi lahko podjetji z vele- ziolo{kih in psiholo{kih dejstvih. Moje mnenje je, da v Prva ti~i v odkodirnikih. Izbira vsezmo`nih, takih z plazmami opremili gostilne in sli~ne kraje masovne- normalno dru`insko dnevno sobo sodi najmanj 42- MPEG-4, je ozka, pomanjkanje hudo, cene visoke in ga zbiranja, saj bi bila javna demonstracija {irokoza- in~en zaslon (106 cm), zato za bo`jo voljo ne kupujte povrhu so nekatere podrobnosti {e vedno kalne, zato slonske, visokolo~ljive slike na primeru nogometa manj{ih. (Upo{tevajte, da je slika na plazmi ali LCD- se nih~e no~e ope~i pri izbiri. Druga postavka so li- najbolj{a popotnica HDTVju. Do zaklju~ka redakcije ju bolj oddaljena od gledalca kot na globokem ana- cen~ne pravice. Medijske hi{e imajo zaenkrat raje ne- `al nisem dobil nobenega dokon~nega odgovora, am- logniku.) posredne naro~nike prek satelitske (DVB-S) ali na- pak oziraje na ~as, imam ob~utek, da s tem ne bo ni~. Glede lo~ljivosti dileme ni ve~. Televizor mora biti HD vadne antene (DVB-T) ter se neradi odlo~ajo za ka- V danem trenutku zna biti ovira pasovna {irina, zlasti belske oziroma internetne posrednike. RAI je na pri-

Prikaz najbolj pogostih velikosti, pri ~emer je kar nekaj odstopanj med nazivnimi in~i in dejansko velikostjo prikaza. Resda razlike pri plazmah in LCDjih niso take kot pri katodnih ceveh, a za kak centimeter ali dva se tr`ni oddelek kljub temu zla`e. Na levi sta televizorja v klasi~nem razmerju 4 : 3, preostali so {iroki zasloni. Slika lepo poka`e, zakaj 'nadgradnja' z 29” na 32” 16 : 9 ni smiselna, saj izgubimo na vi{ini.

hormonika{ 2006 29 HDTV clank 5/9/06 2:58 PM Page 30

@ELEZNINA

ready, zato pozabite na plazme med barvami: plazma ima toplej{e, tega predprej{nje generacije z 852 pi- ni mo~ zanikati. Sigurno ste `e kdaj kami po {irini in 480 po vi{ini. pogledali kak film na teko~ekristalnem Zve~ine boste naleteli na zaslone ra~unalni{kem ekranu in opazili, da z 'ra~unalni{kimi' lo~ljivostmi, ki barve enostavno niso bile tako prijazne, so v nenavadnem razmerju, reci- kot na katodni televiziji. No, v plazmah mo 1024 x 1024 in 1280 x 768. Modri laser ’samo, {to nije’. Ga ni junaka med proizvajalci zabavne video sliko pobarva podobna fosforescentna Skrivnost ti~i v pravokotnih pik- elektronike, ki ne bi napovedal komponente blu-ray ali HD DVD. snov, zato je pisanost na vi{ku. slih, zaradi ~esar pa se ni treba Nasprotni tabor bo se bo {irokoustil, ko- prav ni~ sekirati, saj elektronika uspe{no pripravi liko manj elektrike porabijo LCDji, da dlje ~asa zdr`ijo, sliko, da je ostra kot britev. HDMI s podporo za{~iti da se slika ne more zape~i na zaslon in da se plazme HDCP je obvezen, ~e sta dva, toliko bolje. Ker `elite LCD ali plazma? spraznijo ter jih je treba nafilati. Bom za~el z zadnjo priklju~iti na novo pridobitev tudi PC, poglejte za Ako se sprehodite po blagovnicah, kakr{ni sta Harvey to~ko, ki je popolna izmi{ljotina. Nobenega plazems- vhodom DVI ali VGA. Ostale pritikline in znamka so Norman in Big Bang, uzrete {iroko izbiro tankih za- kega zaslona, vklju~no s prvim Fujitsujevim monitor- stvar osebne izbire ter cene. Nekaj hitrih faktov o slonov vseh cenovnih razredov in vsaj dveh tehnologij. jem, ni bilo treba NIKOLI polniti. @lahtni plini so ne- glavnih igralcih: Pioneer in Panasonic slovita kot naj- Zato je naslov poglavja gotovo najbolj pogosto in na- produ{no ujeti in se ne izrabijo ter ne uidejo. Kot da bi bolj{a na podro~ju plazem. Posebnosti Pi- rekli, da je treba v LCDje prilivati vodo, da oneerjevih sijajno ~rnih plazem sta odsot- bodo kristali dovolj teko~i. Urbani mit, nost zvo~nikov in sprejemnik v veliki zu- skratka. Edino, kar se v plazmi porablja, je nanji komponenti. Philips svoje plo{~ate fosforescentni namaz. @ivljenjska doba (ki ekrane opremlja z edinstvenim ambi- pomeni ~as do padca svetilnosti za polovi- lightom. Gre za barvne diodice na zadnji co) novih modelov je 50.000 ur. To je tri- strani ohi{ja, ki skrbijo, da ves televizor najst let ob deseturnem dnevnem bol{~an- `ari v barvah dogajanja na zaslonu. Zara- ju. LCDjem bo prej crknilo opazno {tevilo di te noro vzdu{ne in o~em balzami~ne pikslov, preden bo moderna plazma pri~e- domislice philipsa zelo priporo~am. Nji- la slabeti. Je pa res, da lahko pike za veko- hovi LCDji so konec koncev eni najbolj- maj ugasnejo tudi njim, a to se zavoljo dru- {ih, saj sta skupaj s korejskim partnerjem ga~ne tehnologije delovanja zgodi izjemo- v skupno tovarno LG Philips LCD vlo`ila ma (na spletu {irokemu iskanju navzlic ni- te`ke milijone. Podobno navezo sta take- sem na{el primera). Glede var~nosti nava- nako sklenila Sony in Samsung z ustano- jam podatka dveh aktualnih lepotcev: phi- vitvijo podjetja S-LCD ter Fujitsu in Hitac- hi s solastni{ko delavnico plazem, ki jih Kot bomo uporabniki s HDTVjem ogromno pridobili, prodajata tako Philipsu kot Sonyju. Raz- se bodo morali studiji temu primerno potruditi. Sne- red zase je Bang & Olufsen, ne zaradi sa- manje oddaj v visoki lo~ljivosti namre~ zahteva veliko me tehnologije, marve~ zavoljo ergono- ve~ natan~nosti na vseh podro~jih, od maske prek mije in dizajna ter seveda cene. Skratka, monta`e do ra~unalni{kih {pic. izbira je dovolj pestra, tehnikalije kljub ra- zli~nim visokolete~im skovankam (purevision, cine- jve~krat predebatirano vpra{anje na tem po- motion, pixelplus ...) podobne in na koncu se boste dro~ju. Bom za~el pri tehni~nih lastnostih. odlo~ali tudi zaradi videza. Le kakih hoferjevskih vari- Kontrastno razmerje, ki predstavlja koli~nik ant se ogibajte. @al pa, tako kot pri ve~ini robe, noben med najvi{jo svetlostjo in najbolj globoko ~rni- model ni popoln in pri vsakem bo napreden uporab- no, govori v prid plazmam. A ne ozirajte se nik preklinjal spri~o ~esto butastega in omejenega preve~ na tovarni{ke napise in jih ne primerja- vmesnika. jte, ker je meritvenih metodologij ve~. Na~elo- Mimogrede: dosti zaslonov v navezi z DVD-kompo- ma je kul, da je razmerje ~im vi{je, ker to po- nento istega proizvajalca omogo~a par dodatnih op- meni dobro ~rnino. LCDjem ~rno~rna povzro- cij, na primer upravljanje obojega z enim samim dal- ~a te`ave, saj je vsa povr{ina neprestano os- jincem in uskladitev razporeda kanalov. vetljena. Nekateri proizvajalci so se zato za- tekli k ukani in pri temnih prizorih Ena beseda: ambilight. Ko vidi{ TV, ki od zadaj `ari v bar- zni`ajo jakost odzadnje `arnice, vah dogajanja, se ti kar milo stori. ^eprav sem, priznam, Pi- nakar v dokumentaciji navajajo oneerju naklonjen, je Philips s to tehnologijo zmagovalec. gigantsko cifro kontrastnega raz- merja. Vendar je ta dinami~ne narave in zato zavajajo~a. Vidni kot je prav tako neoprijemljiva PLAZMA, STARI! meritev. Dejstvo je, da barvitost z odmi- Na~ina delovanja LCDja in plazemskega zaslona se kanjem pada, in ~etudi sliko sicer vidi- bistveno bolj razlikujeta kot pa sami prikazani sliki. mo, ni nujno, da je kakovostna. Kalibra- Slednja tehnologija se tako kot katodna cev zana{a cijske naprave oziroma kromametri po- na tri razli~ne fosforescentne premaze, le da jih tu ka`ejo, da LCD izgubi {e enkrat ve~ kon- ne pri`iga curek elektronov, marve~ ultravijoli~na trasta od plazme `e ob 30-stopinjskem svetloba, ki jo oddaja me{anica (ponavadi) kseona gledanju, kamoli za 85, kolikor ~esto na- in neona, ko gre skoznjo tok. (V kemiji oziroma vajajo marketingarji. Ker so gledalci tele- fiziki izraz plazma pomeni ioniziran plin in ga sma- vizorja na razli~nih koncih sobe, ta last- trajo za posebno, ~etrto agregatno stanje. Ravno nost ni nepomembna, ~eprav je napram zaradi ioniziranosti, torej neuravnote`enosti zgodnjim izvedenkam mo~no izbolj{ana. pluskov in minuskov, elektroni veselo ska~ejo V~asih je veljalo reklo, da ljubitelji {porta nikarte naokoli in trkajo v atome plina, ki nato oddaja UV- kupovat kristalov, ker bodo `oge imele sled. ^eprav fotone.) Teko~i kristali po drugi plati ne svetijo sa- Pioneerjeve imata v teoriji plazma in katodni televizor bolj{i odzivni mi od sebe, temve~ v ekranu rabijo le pravilnemu plazme so lepe in kakovostno dovr{ene, temu pri- ~as od LCDja, tega v praksi ni ve~ zapaziti. Navsezad- prepu{~anju in obarvanju svetlobe, ki jo oddajajo merna pa je tudi cena. Pred kratkim so pokazali pr- nje imajo sodobni LCD-televizorji hitrej{e osve`evanje zadaj name{~ene plinske `arilke. vo 50-pal~no izvedenko z lo~ljivostjo 1920 x 1080. piksla kot donedavni monitorji. Se pa zapazi razlika

maj 2006 30

Delo220x300.inddD 1 4/5/06 1:33:31 PM HDTV clank 5/9/06 2:58 PM Page 31

TESTISI

hormonika{ 2006 31

Delo220x300.inddDelo220x300 indd 1 4/5/06 1:33:31 PM HDTV clank 5/9/06 2:58 PM Page 32

TESTISI

lips LCD 42” – 239 W, pioneer zaradi pritiska in vibracij na nikov ga ostale komponente nimajo. Obstoje~i sukal- plazma 43” – 287 W. [tiri ure steklo. Kolikokrat se je nes- niki in videorekorderji bodo zategadelj zvezani kar gledanja v obeh primerih ko{ta re~a zgodila, ne vem, vendar analogno, ~emur vseeno posvetite nekaj pozornosti. okoli enega evra, zato mo~ ni dvomim, da bi radi testirali Na novem, visoko jasnem ekranu bodo motnje in na- upo{tevanja vredna lastnost. Za- vzdr`ljivost polmilijonskega pake dosti bolj izrazite, zato uporabite najbolj kako- peka fosforescentne plasti je po artefakta. vostne kable. Sam sem {ele na plazmi pogruntal, drugi plati resni~na, toda ne kri- Ve~ina tankih televizorjev kak{en {~i{ast SCART sem uporabljal dolga leta na ti~na. Neodvisna raziskovalna privzeto ne vklju~uje stojala. katodnem televizorju. V izogib po nepotrebnem slab{i dru`ba IDC je pustila tri plazme z Mo`nosti so v grobem tri: sliki predlagam, da na DVD-komponenti vklopite mirujo~im prizorom pri`gane dva stensko dr`alo, talno stojalo kakr{enkoli nazaslonski napis (meni, ura ...), nakar dni. Slika oziroma obrisi so se ali naomari~ni podstavek. preklaplajte med vti~nicami SCART na televizorju dobro vtisnili, ampak so izginili Slednji mi, vsaj v najcenej{i (~eprav so videti enake, niso – pre~itajte priro~nik). po par urah kasnej{e uporabe. izvedenki, ki je v~asih prilo- Presene~eni boste nad razlikami v ostrini. Dobodite si Podobno izku{njo imam tudi `ena, ne delujejo stabilno in dober debel in karseda kratek kabel, lahko z zlatimi sam, ko sem za uro pozabil, da jih zna podreti nadle`na ot- konektorji, in ga zdru`ite s priklju~kom SCART, ki predvajam svoje namizje s PCja ro~ad ali bla`ji potresni su- omogo~a RGB-priklop. tudi na velikem zaslonu, nakar nek. Najbolj elegantna re{i- Ko boste prvi~ vklopili TV, se boste zgrozili ob de- sem zametek ozadja videl {e pol tev je stenska razli~ica (ka- jstvu, kak{en drek je analogni signal. Ve~ina aparatov ure. Druga~e pa ni bojazni, da bi kovost se pri~ne pri 50 tiso- ima vdelanih ~uda opcij in filtrov, zato se spla~a po{- se ob normalnem gledanju za- ~akih), vendar imejte v ta tudirati navodila in menije ter posami~no nastaviti ra- pekel logotip postaje ali ~rn rob. namen pripravljen za prst zli~ne vhode. Pri gledanju antenskega televizijskega V prebranem se br`da ~uti favo- Samsung bo, kot ka`e, prvi pri~el tr`i- debel sveder, vaservago, sporeda namre~ meglenje kvadratastih artefaktov riziranje plazem. Razlog je, kot ti zaslone OLED, pri katerih so za svet- kvihte zanjo in dvanajstcen- kompresije MPEG ne pride v po{tev, toliko bolj pa je sem povedal, zaenkrat vi{ja ka- lobo odgovorne enake organske spojine timetrske vijake ter pripada- na mestu odstranjevanje {uma. Pregledati gre {e kovost in ni`ja cena. Edina ra- kot pri planktonu in kresni~kah. Proiz- jo~e vlo`ke. Obe{alnik pona- mo`nosti okoli raztegovanja slike. Vsi zasloni imajo ven, na kateri kristalovci vodijo, vodnja bo baje dosti poceni in ekrani bo- vadi omogo~a vzdol`ne pre- vrsto prilagoditev, kako predvajati vir, posnet v 4 : 3. je lo~ljivost, saj imajo `e 32-cols- do celo {e o`ji kot aktualni. Edinole ne- mike in nagibanje, ne pa tu- Gledanja s ~rnimi robovi ob strani si ne `elite, prav ke izvedenke 1366 x 768 pik, kaj jih mu~i: zdr`ljivost modre barve je di navpi~ne spremembe, za- tako nista v redu zum, ki odre`e po{ten kos spodaj in do~im se ta lo~ljivost na plazmah desetkrat ni`ja od rde~e in zelene. to pazite, da zaslona ne zmo- za~ne {ele pri diagonali 50. Zara- ntirate previsoko. Ekran ne- di tega je piksel manj{i in ostrina posledi~no bridkej{a. kje pod stropom, kot to prikazujejo fotografije v kata- A naj se sli{i {e tako nenavadno, pri gledanju nizko- logih, je nesmisel tako z uporabni{kega kot feng{u- lo~ljivostnega videa, digitalnega ali analognega, je to jevskega stali{~a. Najbolje je, da je sredinska linija prej minus kot plus, saj sta kockavost in {um dosti malce nad vi{ino o~i, ko ste zavaljeni v naslonja~. opaznej{a. Seveda se stanje z visoko lo~ljivostjo videa Talna stojala, ki so ponavadi najdra`ja (povsem stek- in pri {pilih obrne. leno ko{ta okrogel milijon), so li~na in stabilna, a ne- Ne glede na povedano vedite, da z nabavo katerega- katera med njimi vsled modernega dizajna bolj pa{ejo koli sodobnega televizorja (pri)znane blagovne znam- v minimalisti~no opremljeno sobo kot v blokovsko ke ne boste zgre{ili, ne glede na tehnologijo in name- nasi~eno dnevnico. mbnost. Obe vrsti aktualnih prikazovalnikov sta dobri Zrtje v meter {irok reflektor v ~isti temi je o~em nad- za vse: za konzole in za filme, za tekme in za poro~ila. vse neprijazno in na dolgi rok bole~e. ^e nimate Phi- Cincate lahko v kon~ni fazi le pri velikosti 42. Karkoli lipsovega ambilighta, ki ob ~arobni atmosferi poskrbi manj, torej za opremljanje spalnic, otro{kih sob ali mi- {e za var~evanje z o~mi, in ne `elite imeti pri`gane cenih garsonjer, nudijo samo teko~ekristalniki, karko- lu~i, si za dvajset jurjev omislite ultra tanko neonsko li ve~ pa (po zemeljski ceni) edino plazme. Vedite, da lampico dol`ine 60 centimetrov in jo zadegajte za te- je v oziru primerne velikosti za dnevnico LCD dra`ja levizor. Ker se svetilka komaj kaj greje, ni nikakr{ne Naj vas lo~lji- varianta, saj so cene 106-centimetrskih modelov rav- nevarnosti za pregretje, u~inek odzadnje osvetljenos- vosti HD-televizorjev, ki niso ne 1920 x 1080, ne no dobro padle pod milijon in ponudba pri nas je po- ti pa je presenetljivo dober. 1280 x 720, ne begajo. ^etudi ima 42-in~na plazma vpra{evanju primerno slaba. V filozofiranje, kaj je bolj- Idealno pripetje video naprav na televizor HD je zgolj 1024 x 768, bo pokazala 1080i. Elektronika to {e, 37” LCD ali 42” plazma, se pa ne bom spu{~al. vmesnik HDMI. Toda razen prgi{~a DVD-predvajal- `e u{tima. Le s Chuckom Norrisom znajo biti te`ave, Drugih primernih prikaznih tehnologij za navadne dne- ker njegova kro`na brca zaradi vne sobe ni. V ZDA dokaj pogosti projektorski tele- svoje pet dimenzionalne su- vizorji, bodisi LCD, bodisi DLP, so pri nas neprisotni in personi~nosti zahteva 13.289 po mojem spri~o gromozanskosti neprimerni za slove- linij v agresivnem na~inu. nske domove. OLED (Organic Light-Emitting Diode) je po drugi strani v razvojni fazi. Vseeno obstaja {e ena zgoraj, in brezkompromisni raz- sorta pri nas prodajanih prikazovalnikov: projektorji. teg po {irini. Najbolj{a re{itev je Nekateri modeli so vmesni{ko prirejeni zamenjavi te- tako imenovani na~in wide, ki levizorja in imajo vse potrebne vhode ter se podrejajo sliko raztegne od levega do HD-zahtevam. ^etudi nudijo dvakrat ve~jo sliko, po desnega roba, hkrati pa jo nekaj prakti~nosti ne morejo konkurirati plazmam in LCD- malega povi{a in jo pore`e goraj jem: so nerodni, glasni, neekonomi~ni ter neuporabni in dolaj, ravno toliko, da so pod- pri dnevni svetlobi. Projektor je za v namenski kino- napisi in znakec programa {e prostor, ne za v dnevno sobo. lepo vidni. Prikaz je raz{irjen, to je dejstvo, in babnice bodo {e bolj ritaste, kot so v resnici, to- Posedovanje teveja HD da gledavec se hitro navadi. Poskusite ga prinesti domov v enem kosu in vselej v Katalogi proizvajalcev zabavne elektronike so polni takih sterilnih Elektronika nekaterih izdeloval- pokon~nem polo`aju. Zato si omislite kombi, kajti fotografij. Resni~nost je druga~na, saj dnevna soba, v katerih `ivimo, cev to uredi celo tako, da razte- 42-pal~en displej, odet v stiropor in karton, ne gre ni- niso brezosebne izlo`be ali umetni{ke galerije. ^e ni~ drugega, nu- govanje premosorazmerno po- ti v karavan. Vodoravno prena{anje ali, bognedaj, camo kable. Vsaka ~ast tistemu, ki jih uspe povsem skriti. Se pa ve~uje od sredine proti robu, ta- preva`anje ne {kodi zato, ker bi utegnil izte~i plin ali vseeno spla~a potruditi, vsaj s kak{nimi kanal~ki, podletvi~nim spel- ko da je osrednji del kar naj- kristalna teko~ina (to smo `e obdelali, ne?), marve~ janjem in zaselojtejpiranjem prese`ka. manj popa~en. To zna biti ob

maj 2006 32 HDTV clank 5/10/06 11:42 AM Page 33

TESTISI

gledanju formule in nasploh pri vseh vzdol`nih pre- privzeto lo~ljivost. Druga mo`nost je HDMI mikih malce sme{no. (potrebujete pretvornik z DVIja), a ta omogo- Nekatere, zlasti ve~je plazme, brnijo. Komaj zaznav- ~a le 720p in 1080i. Na ta na~in ni mo~ iz- no, a je tolikanj bolj mote~e ravno zaradi tega, ker ne koristiti resni~ne lo~ljivosti matrike. Za og- ve{, ali res nekaj bren~i ali ti zgolj {umi v glavi. Raje ledovanje filmov ali fotk to ni ovira, 'ra~u- ne tla~ite kake izolacije za zaslon, ker boste onemo- nalni{ka' slika pa je zaradi tega, ker recimo go~ili hlajenje, marve~ po potrebi izklopite napredne na 1366 x 768 prika`e le 1280 x 720 pik, izostritvene filtre ali odmaknite televizor, ~e je mogo- rahlo neostra. [e opozorilo za konec: v pri- ~e, par centimetrov od stene. meru ponosnega novolastni{tva plazme velja Visokolo~ljiv zaslon morate nujno priklopiti na PC, prvih sto ur z njo delati bolj skrbno, vsaj tako svetuje- vsaj zato, da ga krstite s kakim HD-filmom, magari z jo strokovnjaki. To pomeni, da ne pretiravajte s svet- videom HD-WMV z na{e natla~enke. ^e boste to sto- lostjo in kontrastom, ne glejte deset ur skupaj filma, rili s kablom DVI ali VGA, se bi morala plazma ali ki ima ~rna pasova, ter sku{ajte biti brez dalj{ega LCD obna{ati kot ra~unalni{ki monitor, kar pomeni pavziranja filma oziroma kakr{negakoli druga~nega stati~nega prizora (meni od igre, ra~unal- ni{ko namizje).

HD v praksi Tik pred tiskom smo dobili od Ljubljanskega Prav veliko o tem ne moremo povedati. JCT kabla na preizkus odkodirnik (SDTV) s trdim dis- se sicer `e nekaj ~asa aktivno igra s pri- kom in zdru`ljivostjo z elektronskim programskim mernimi televizorji, a kaj, ko materiala ni. vodi~em EPG. Stvarca je dale~ od kakovostne hi-fi No, za preizkus, kak{en TV-program bomo komponente, vendar deluje {e kar zadovoljivo. Nu- zrli neko~, smo naro~ili nekaj HD WMVjev di celo povezavo z ra~unalnikom, kar pride {e kako prek nem{kega Amazona (to so filmi in prav za hrambo oziroma distribucijo posnetkov. dokumentarci v visoki lo~ljivosti, a nasneti EPG je tudi fajn, a ga podpirajo/oddajajo le redki na obi~ajen DVD). Izku{nja je takole, od kanali (od slovenskih samo enka in dvojka). oka, dvanajstkrat bolj{a od analognega Popa in Discoveryja. Nekaj tovrstnih demo ski okras oziroma animirano umetni{ko sliko. Kul. film~kov smo kot ponavadi natla~ili na Druga~e pa mi je T2 omogo~il gledanje zaresnega Pri baranju po slovenskih TV postajah sem dobil smotrn natla~enko, a verjemite mi na besedo, da je kanala HDTV. Mislim, da si sploh ne predstavljamo, odgovor edinole od RTVja, kjer se pripravljajo na pri~etek ob~utek povsem druga~en, ko jih gleda{ kak{en skok bo to, ko bomo to tehnologijo kon~no snemanja nekaterih, arhivsko vrednej{ih reporta` in na 127-centimetrski plazmi. Sam pogosto, privzeto imeli doma. Le nekatere na{e amaterske pos- dokumentarcev v HD, ne glede na to, da jih bodo {e lep ~as zlasti ko pride kak nevo{~ljiv obisk, pred- taje se bodo morale hudirjevo bolj potruditi za sne- oddajali v navadni lo~ljivosti. Kdaj se bo pri~elo kakovost- vajam en bajno lep in pisan naravoslovni manje na plavem ozadju, saj govorci `e sedaj cvetijo nej{e prena{anje, pa ne znajo povedati. HD-dokumentarec, ki naredi iz teveja sten- po robovih.

hormonika{ 2006 33 Modri zarki 5/9/06 12:55 PM Page 34

OZNANILA

rvenstvene potrebe po novi plo{~i niso pri- DVD se je komaj dobro zasidral kot ogledovalni nesli ra~unalnik, muzika in konzole, mar- ve~ gresta noviteti na rova{ HD-televizije. medij, kot snemalni pa niti pribli`no, a `e so mu Vedeti je namre~ treba, da je HDTV na Japonskem pohod za~el veliko pred DVD- {teti dnevi. Nova nosilca sta pred durmi, zato je jem,P v ZDA pa ob podobnem ~asu. Zato se je gledal- ~as za prispevek, ki pove`e vse na{e doslej{nje cem HD-programov na HD-televizorjih zdela kako- vost DVD-filmov dale~ od hozane, saj je gledal fuz- pisarjenje okoli blu-raya in HD-DVDja. LordFebo bal v bolj{i kakovosti. D-VHS je denimo nudil {est- krat bolj podrobno sliko! Ni ~udno potemtakem, da z vso modrostjo vpogleda modrino. so jeli v laboratorijih `e v prej{njem tiso~letju de- javno raziskovati nove mo`nosti za hrambo dosti ve- ~je koli~ine podatkov. In ker `eli industrija ohranjati oblikovno zdru`ljivost za nazaj, je bil 12-centimetrs- ki disk samoumeven. znanstveniki presedlali na drugi konec mavrice, kon- kretno na modrovijoli~no svetlobo. Odlo~ili so se za Zeleni dolarji laser z valovno dol`ino 405 nanometrov (CD – 780 Ko so in`enirji postavili temelje in jih spravili v proto- nm, DVD – 650 nm) in okoli njega za~rtali novo teh- tipno delovanje, so vajeti prevzeli kravatarji. Licen~- nologijo. Obrobna zanimivost: filmski studiji se sprva nine za patente so v tem poslu velikanske in se meri- niso strinjali s povsem novo zadev{~ino, ki bi zahte- jo v milijardnih zneskih. Philips se je na primer {e in vala dolgo uvajalno obdobje, nove stroje in nov upo- {e namastil zaradi izuma CDja (promil dolarja od vsa- rabnikov hardver, marve~ so zagovarjali uvedbo ko- kega natisnjenega krat bilijon nanese velik kup ce- deka, ki bi HD-filme spravil na obstoje~i DVD. A ker kinov), JVC je kasiral z VHSom ... Skratka, te velike Hollywood ni edini pri koritu in ker tehnolo{ka stag- korporacije {e zdale~ ne `ivijo samo od lastnega ma- nacija ni na mestu, je bil predlog gladko presli{an. loprodajnega programa, marve~ tudi od tovrstnih pravic, zato vsaka vle~e na svojo stran. Pri snovanju naslednika cedeja so zaradi posredovanja tedanjega 10-6 nm IBMovega prezidenta Louja Gerstnerja vpleteni sedli 10-5 nm `arki za mizo in za~rtali skupen medij, DVD. (Philips in So- 10-4 nm gama ny sta dotihmal razvijala MMCD, Toshiba pa SDD – 10-3 nm spekter SuperDensity Disc.) Toda partnerstvo firm znotraj vidne 10-2 nm potlej ustanovljenega DVD Foruma ni bilo najbolj slo`- svetlobe: no, med drugim zato, ker je DVD ve~inoma slonel na 10-1 nm `arki x Toshibinem predlogu z le za~imbnim upo{tevanjem 1 nm 400 nm vijoli~na Sonyja ter Philipsa. Slednja sta mo`nost za revan{o Marsikdo ne ve, da so blu-ray na Japonskem v 10 nm dobila ob nesklep~nosti okoli zapisljive ina~ice. Ve~ji `arki UV modra buti~ni koli~ini pri~eli prodajati `e pred tremi leti. 100 nm zelena del foruma je potrdil Pioneerjev predlog za DVD-R, To je bil model sony BDZ-S77, namenjen snemanju 1 µm rumena Philips in Sony pa sta se na to po`vi`gala, ustanovila digitalnega, visokolo~ljivega TV-programa. Z eno- 10 µm oran`na lastno stranko in splovila DVD+R. Od tod se je razko- tami, ki imajo dospeti v kratkem, si resda deli teh- infrarde~a rde~a 100 µm svetloba rak samo {e pove~eval in dva predloga za naslednji nologijo, ne pa tudi zdru`ljivosti, saj tedaj {e zdale~ 700 nm rod nosilca nista nikogar presenetila. Toshiba in NEC,

valovna dol`ina 1 mm niso bile dore~ene vse alineje zapisa, tako da bodo tokijska soseda, sta iz projekta AOD (Advanced Op- 1 cm mikrovalovi morali tokijski lastniki kupiti nove predvajalnike, ~e tical Disc) zasnovala HD DVD, Sony pa je s pomo~jo bodo hoteli zreti filme. Za snemanje enota uporabl- 10 cm Philipsa razvil blu-ray disc, kraj{e BD. Bagatela: mod- ja 23-gigabajtne medije v ovoju. 1 m radio valovi ro`arkovno zapisovanje ni leto{nja novost, marve~ je 10 m na trgu `e tri leta in se imenuje PDD (Professional Kako torej spraviti na isto povr{ino petkrat ve~ infor- 100 m Disc for Data). Gre za Sonyjevo 23-gigabajtno, arhivi- macij? Z rde~im laserjem, ki `ar~i CD in DVD, sigurno ranju namenjeno okroglino v plasti~nem ohi{ju. ne, saj ga je zaradi prevelike valovne dol`ine nemo- Malo izobra`evalne fizike, da boste vedeli, za- Kljub temu, da oznanilo razli~nih formatov ni bilo pre- go~e osredoto~iti na {e manj{o piko. Po partizansko kaj vedno pi{emo o valovni dol`ini laserja. Nasled- sene~enje, smo vsi pri~akovali in upali na poenoten- povedano to pomeni, da je pre{irok. S tanj{im svin~- njega formata, ~e ta sploh bo, ne bodo re{ili s je. V panogi se namre~ ~esto zgodi, da se v prid upo- nikom je kajpakda mogo~e pisati drobneje, zato so ’tanj{im’ laserjem, marve~ nekako druga~e. rabniku in izogib drobljenju trga sodelujo~i le pogodi-

maj 2006 34 Modri zarki 5/9/06 12:55 PM Page 35

OZNANILA

jo za skupen produkt. Ampak DVD Forumu, ki je sprejel HD DVD kot uradno zamenjavo za DVD, in BDAju (Blu-ray Disc Alliance) {tevilnim sestankom na najvi{jih nivojih navzlic to ni uspelo. Pravzaprav se zdi, da so bili pogovori med Toshibinimi in Sonyjevimi generali bolj pesek v o~i javnosti, saj nobena od strani ni imela namena popustiti. Dosti ve~ truda kot iskanju skupne besede sta tabora zato posve~ala rojstvo 1982 1996 2006 2006 snubljenju firm pod svojo streho. Ker sta bila oba kapaciteta 650 MB 4,7 / 8,5 GB 15 / 30 GB 25 / 50 GB plo{~ka udejanjena kot ra~unalni{ka, filmska, konzo- laser rde~ – 780 nm rde~ – 650 nm modrovijola – 405 nm modrovijola – 405 nm lasti~na in konec koncev muzikali~na nosilca, je bila `lebi~ni razmik 1,6 µm 0,74 µm 0,40 µm 0,32 µm pomembna podpora vseh bran`. A ~etudi so su- za{~itna plast 1,2 mm 0,6 mm 0,6 mm 0,1 mm porterji sprva obljubljali ekskluzivno zaprise`enost 1x hitrost 1200 kbps 11,08 Mbps 36,55 Mbps 36 Mbps enemu ali drugemu, so se kasneje pove~ini odlo~ili filmska hitrost 1374 kbps 10,08 Mbps 36,55 Mbps 54 Mbps kar za oba, vklju~no s holivudarji. Druga~e je bil BDA lo~ljivost videa 352 x 288 720 x 576 1920 x 1080 1920 x 1080 v svojih prizadevanjih uspe{nej{i in ima v~lanjenih zapis videa MPEG-1 MPEG-2 MPEG-2, MPEG-2, ~uda firm. Predvsem se trka po prsih, da ima razen MPEG-4 AVC, MPEG-4 AVC, Universala pod okriljem ostalih {est glavnih filmarjev, SMPTE VC-1 SMPTE VC-1 celo Warnerjeve brate, ki so bili na za~etku gore~i najpogostej{i MP2 dolby digital, dolby digital (plus), dolby digital (plus), zagovorniki rivala. Nadalje je pridobil pornogiganta zapis zvoka dolby digital EX, dolby trueHD, dolby trueHD, v filmu DTS, DTS-ES DTS, DTS-HD DTS, DTS-HD

liki PS3 bo v domove samo letos pri{lo ve~ obstoje~ih linijah in s tem zni`anja stro{kov proizvod- milijonov pogonov blu-ray. Prispevek vseh nega procesa so ohranili fizi~no strukturo predhodni- ostalih proizvajalcev bo proti temu drobi`. Za- ka, torej lepljenko iz dveh 0,6-milimetrskih polovi~k. to se zna kaj rado zgoditi, da bomo zmagoval- S to potezo so hoteli pod svoje okrilje `e v {tartu pri- ca nevede dolo~ili prav igri~arji. dobiti filmske studije, ki dvakrat obrnejo vsak cent, Optimisti~en in za vse nas najbolj{i scenarij je, da preden ga dajo iz rok. Podatki so zategadelj, tako kot se bo bitka HD DVD proti BDju razvila podobno pri DVDju, na sredini, zatorej morata laser in povrat- kot dvoboj minus Rja proti plus Rju: s~asoma razlik na odbita svetloba skozi dobrega pol milimetra plas- ne bomo ve~ ob~utili, ker se bodo hardvera{i tike. Ker lahko na tej poti ob najvi{ji finosti `arka potrudili, da bodo ra~unalni{ke enote in sobne kom- pride do motenj, so se v prid zanesljivosti odlo~ili ne ponente brale ter pisale oboje. ^isto vseeno bo, ali bo pretiravati. novi Harry Potter na enem ali drugem mediju. No, Blu-ray je zgrajen druga~e, saj ima jamice in hrib~ke vsaj upam, da bo tako, ker ~e bosta obe strani vlekli le 0,1 milimeter globoko v polikarbonatu. To pomeni na svoj konec, bomo uporabniki postavljeni pred te`- la`jo dostopnost in manj morebitnih ovir ter ne~isto~ ko odlo~itev, katemu se zapisati, in bomo z nakupom za curek fotonov. Posledi~no so si {pogali ve~jo gi- lep ~as omahovali, kar zopet ne bo koristilo nikomur. ga`o, a hkrati znajo biti plo{~e bolj dovzetne za me- PS3 bo pomenil najve~ji in znabiti odlo~ilni pro- Na dolgi rok dva ~isto lo~ena nosilca itak ne bosta hanske po{kodbe. Zato so najprej planirali plasti~en dor blu-raya. S ceno od 500 oziroma 600 dolarjev bo obstala in pora`enec bo za seboj potegnil {e vse last- ovoj, ki pa so ga tekom razvoja zaradi o~itne nerod- krepko cenej{i od ostalih enot, je pa res, da ne bo nike njegovega hardvera. nosti nadomestili z rabo tr{ega in dra`jega materiala imel snemalnih mo`nosti, pa tudi elektronika najbr` za vlivanje spodnje strani. Kako obstojni bodo BDji v ne bo tako vrhunska kot v modelih za 1500 $. resnici, bo pokazal ~as. Vsekakor bo prihodnost pri- Vijoli~ni podatki nesla tudi kak dodaten oblat. TDK se je ravno ob za- Digital Playground in {e imena iz igri~arske industrije. Modro`arkovna diskusa imata napram predhodniku klju~ku redakcije pohvalil z delujo~im 200-gigabajt- [pilzalo`be je seveda navdu{ila Sonyjeva napoved, zgo{~eno spiralo z manj{im razmakom med sledmi nim blu-rayem iz {estih slojev. da bo PS3 koristil diske blu-ray. Microsoft je spri~o (track pitch), do~im v osnovi delujeta po istem prin- tega zanala{~ najavil, da bo prihajajo~a Vista privze- cipu: `arek potuje po spiralnem `lebi~u in se glede na to podpirala le HD DVD in da bodo v to smer peljali hrib~ek ali jamico odbije oziroma razpr{i. Na plasti Modro ra~unalni{tvo tudi xbox 360. Zaradi tega se zdi, da je v porajajo~i se DVDja je pribli`no {tiri giga in pol, na plasti HD DVD V ra~unalni{tvu hudega uporabni{kega preskoka na- vojni bistvo skrito o~em in da bo {lo pravzaprav za 15 GB in na blu-rayevi 25 GB, pri ~emer so / bodo pram DVDju ne bo. V na{em fohu bo to v prvi vrsti za- spopad konzol, kajti skoznje je najla`je zavzeti dnev- vse tri okrogline pri~ele z dvema slojema. ^emu se je pisljiv medij kot vsi ostali doslej, saj se lahko pod no- no sobo. Konzola, ki bo v prihodnji generaciji veliko DVD Forum odlo~il za opazno manj{o kapaciteto, ki som obri{emo, da bomo kasirali 20-gigabajtne igre. ve~ od ozko usmerjene drkalice, je namre~ dale~ na- je ves ~as predpriprav na bitko zbujala posmeh nas- Neko~ morda, a spomnimo se, koliko ~asa je igri~ar- jbolj prodajana posami~na videokomponenta in v ob- protne strani? Zaradi mo`nosti vlivanja novih plo{~ na ska industrija potrebovala za preskok na DVD. Seve-

Sony je v sodelovanje pregovoril domala vse filmarje, a spisek naslovov, ki bo pospremil otvoritev blu-raya, ni ni~ posebnega. [e slab{e je s HD DVDjem. Warner Bros, najve~ji studio in na za~etku pripaden izklju~no DVD Forumu, je Toshibo ve~krat pustil na cedilu: zamuja z izdajami, v prvem {usu ne bo imel nobene- ga nadmo~nega naslova in za povrh je pristopil {e k ’taplavim’. Cene filmov na Amazonu bodo 20 oziroma 28 dolarjev, odvisno, ali gre za nov ali za star naslov.

hormonika{ 2006 35 Modri zarki 5/10/06 11:46 AM Page 36

OZNANILA

da bo v svetu konzol druga~e, zakaj Sony bo izkoristil potencial PS3 in bo, ~e ne zaradi drugega, igre na BDju izdajal za promo- cijo blagovne znamke. Microsoft mu br`da ne bo ostal dol`an in bo pripravil velespektakle na HD DVDju. Sony [pekulira se, da bo le blu-ray in Philips sta se zaobljubila, `e takoj {tartal s pogoni, privze- da tokrat ne bosta pu{ila. Predvsem Sony si `eli to pismenimi v obe smeri (ne oprati ~ast {e zaradi betamaxa. tako kot policaji, ki hodijo v pa- ru zato, ker zna en ~itati, drug Mavri~ni filmi pa pisati). Prvi testi Pioneerjeve- Mnogo ve~jo razliko kot na blazno zagovarja, zato naj bi Microsoft tudi podprl HD ga modela BDR-101 (blu-ray) aba~nem podro~ju bosta no- DVD. Poleg tega so oni kot po naklju~ju razvili iHD, ki in Necovega HR-1100 (HD DVD) vosti pokazali pri svoji prven- bo takisto del prihajajo~e Viste. 'Mandatory managed to potrjujejo, saj je slednji le stveni vlogi, filmono{nji. HD- copying', kot se glasi besedna zveza v angle{~ini, bo bralnik. Druga~e sta oba vrtilja- lo~ljivost je samoumevna, in na primer omogo~ila, da bomo kupljen film preprosto ka dvakratne hitrosti, ki po nov- DVD in HD DVD sicer bo video praviloma nas- preto~ili v PSP in ga gledali na avtobusu. Iz Billovih ust em pomeni 9 megabajtov na se- na enem plo{~ku je ena od variant, ki net v 1920 x 1080. Kot razvi- v bo`ja u{esa, ~eprav je vse skupaj malo sumljivo. kundo, torej DVD 6,5x ali CD ~akajo na preizkus. Marsikateri studio dite iz tabele, so trije predvi- Skratka, blu-rayevci takega na~ina dolgo ~asa niso 60x. Pioneerjeva pe~ka je 25-gi- bo nov film izdal v taki hibridni verziji. deni kodeki enaki kot pri HD- hoteli prevzeti in {ele, ko se je par firm, med njimi HP, gabajtni BD-R popisala v nekaj Bodisi bo disk dvostranski, ena plat za TVju. Prva serija filmov bo za- spuntalo, je Sony popustil in odobril neko polovi~no ve~ kot tri~etrt ure. ^isto solidno rde~e, druga za modrovijoli~no ~itanje, gotovo kar v MPEG-2, a kas- varianto po{tenega arhiviranja. za nasnem celotne zbirke MP3jev, bodisi enostranski z dvema razli~no- neje se zna bolj in bolj uvelja- Da bo vsebina obeh diskov trinajstkrat zaklenjena, je pr0na in Udbinih dosjejev. V spe- tehnolo{kima slojema. Podobno re{i- viti MPEG-4, pa tudi VC-1, ki glede na debakel okoli (De)CSSa, razbite DVDjeve cifikacijah oba konzorcija nava- tev predvideva tudi konkurent in JVCju temelji na Microsoftovem HD za{~ite, na dlani. Na~inov so si privo{~ili cel kup, od jata tele pisavne formate: eno- je zaradi druga~ne stukture BDja uspel WMVju. BDA trdi, da bodo nji- fizi~nih vodnih `igov prek nadgrajene zavarovanosti s slojni BD-R (enkratno pisanje) in celo izdelek, ki ima na eni strani tako hovi naslovi uporabljali naj- klju~i AACS (Advanced Access Content System) do RE (prepisljiv disk) s 25 ali 27 dvoplastni BD kot dvoplastni DVD. Ali ni`jo mo`no stisnjenost in nepredvajanja filma, ~e povezava do televizorja ni po- GB, dvoslojni BD-R in RE s 50 so to le eksperimenti, ali se bodo res- imeli zatorej tok podatkov 54 drejena HDCPju. Kdo ve, koliko ~asa bodo Rusi ali ali 54 GB, enoslojni HD DVD-R ni~no prijeli, bo pokazal ~as. Mbps (6,75 megabajta na se- Skandinavci potrebovali za razbitje vseh okovov. in RW s 15 GB ter dvoslojni HD kundo), kar je dvakrat ve~ od Par besed moram spregovoriti {e okoli avdia, saj so v DVD-R in RW s 30 GB. Neko~ bodo na razpolago {e televizijskih kanalov HD. Ker modr’-`ark oficielno tabeli novi na~ini zvokovnega kodiranja. Dolby digital 8-centimetrski majhne`i, pa ni vrag, da tudi tro- in izide {ele konec junija, je kakovost v praksi neznana, plus je nadgrajeni DD5.1, ki vi{a koli~ino ni~el in enic ve~nadstropniki. Kdaj in katere izvedenke bomo de- so pa zato v Ameriki `e pri{li na dan s 640 kbps na 3 Mbps ter omo- jansko uporabljali, ne pove nih~e. Glede softvera pri{- prvi, precej slabi vtisi o HD DVDju. go~a do {tirinajst kanalov. To bo leka `e podpirata najnovej{i Nero in Sonicov Scenar- Dosti graj leti na ra~un prve komer- najbolj pogost na~in stiskanja ist 4. Prvi pecejevski predvajalnik videa je sedma iz- cialne komponente, 500-dolarske to- zvoka, ki pa bo za popolno u`itje daja PowerDVDja. shibe HD-A1, ki je baje po~asna, ne- potreboval ustrezen odkodirnik. Okvirne najavljene neto cene so takele: Pioneer bo za odzivna in zakomplicirana. Nadalje je ^e le-tega ne bomo imeli, bomo prej omenjeni snemalnik zahteval tiso~ dolarjev, Nec bera filmov majhna in vse je `e vide- dobili le 'sedanji' dolby digital z za bralnik pol manj, do~im bodo diski ko{tali od 18 no na DVDju. To spomni na izdaje ni`jim bitnim tokom. Najbolj{a do 60 dolarjev. ducatov predelav obstoje~ih {pilov verzija zvoka iz Dolbyjevih labo- ob splovitvah novih konzol. Uporab- ratorijev bo dolby trueHD. To je niki hkrati zabavljajo, da se razlika brezizgubna kompresija, ki lahko med DVDjem in HD DVDjem istega se`e do 18 Mbps. (Ve~ina ostalih HD WMV filma opazi {ele na 50-pal~nem za- zvo~nih kompresij namre~ stiska Filmi v na~inu HD WMV, ki jih lahko kupite na slonu, za name~ek pa so vse plo{~e na ra~un slab{anja kakovosti, na ameri{kem in nem{kem Amazonu, niso HD DVD, brez izjeme opremljene z bonusnim primer MP3.) Razvili so jo iz marve~ navadni DVDji, katerih visokolo~ljivo vse- materialom v navadni lo~ljivosti. Prav Tole so logotipi novega rodu lastne tehnologije MLP (Meridian bino je mogo~e gledati le na ra~unalniku (in eni ali tako na prvih diskih o~itno ni nobenih zvokovnega stiskanja, ki jih bo- Lossless Packaging), ki jo upo- dveh komponentah). Microsoft je sponzoriral pro- 'naslednjegeneracijskih' posebnosti, mo odslej gledali na sposob- rabljajo ne preve~ uveljavljene jekt kot reklamo za svoj kodek, ki ga je po dolgo- kot so napredni meniji in bolj{i zvok. nej{i avdio opremi, tudi na ra~u- glasbene zgo{~enke DVD-A. Te- trajnem te`enju sprejelo tudi 'mednarodno' ame- DVD Forum je vmesni{ko plaformo nalni{kem hardveru in softveru. ga na~ina se najbr` ne bodo pos- ri{ko telo SMPTE (Society of Motion Picture and za filme, temelje~o na jezikih XML in lu`evali filmi, marve~ vsebina za Television Engineers) ter ga pod imenom VC-1 javascript, poimenoval iHD, BDA pa je svoji, ki sloni najbolj zakrknjene avdiofile. DTS-HD je zapis Dolby- po`egnalo za rabo v HDTVju in na modrolaserskih na javi, dal ime BD-J. Oba nova nosilca bosta zato jevega konkurenta DTS, ki je prav tako brezizguben in plo{~ah. V HD WMVju je na voljo prgi{~e filmov ponujala precej ve~ zmo`nosti in interakcije kot zdaj- nudi neomejeno {tevilo zvo~nikov. (Terminator 2, Tomb Raider ...) in vrsta dokumen- {nji omejeni meniji. Sem sodi kup novih, lep{ih grafi~- tarcev. ^e boste kupovali, to storite v Nem~iji, ker nih prijemov pri ustvarjanju izbirnikov (ukvarjalci z so ameri{ki gledljivi le v ZDA (ob zagonu se Media DVD-avtoringom smo recimo pogre{ali transparentne Zlata jesen Player pove`e na net). gumbe), prikazovanje dvojih podnapisov hkrati, pred- HD DVD se je v ZDA `e pri~el prodajati, vendar je po- vajanje {e enega videa v manj{em oknu, nabijanje nudba simboli~na. Blu-ray se bo dal naprodaj zadnji raznoraznih preprostih podiger, hrpa mo`nosti za take teden junija, a realno se pred jesenjo kaj prida ne bo in druga~ne skrivnosti oziroma tako zvane velikono~- dogajalo. Slovenski distributerji obljubljajo, a za da- ne jaj~ke, povezljivost s spletom in celo odklenitev tume ne jam~ijo. Vsekakor se ne gre zapoditi in na- dolo~enih delov proti pla~ilu. A dasiravno sta si siste- baviti prve komponente, ki se pojavi v {tacunah, zla- ma podobna, ima iHD prednost, ki se ji re~e poobla{- sti zato ne, ker bodo tiste za v dnevno sobo stale ~ez ~eno kopiranje. Gre preprosto za to, da bo uporabnik 300 tolarskih jur~kov. Joker bo, tako kot ob prihodu po `elji presnel vsebino plo{~e na disk ali na prenosni DVDja, skrbno spremljal podro~je in lahko se nade- predvajalnik. Kako bo tako po~etje nadzorovano, nam jate vrste preizkusov tosortne opreme. Ja, blagor ni ~isto jasno, ampak sli{i se fino in Bill Gates ga nam, ki smo pri koritu.

maj 2006 36 oglasi doc 5/8/06 6:48 PM Page 13 Final Fantasy 5/9/06 3:28 PM Page 38

ANALI

aj doti~no ~lankoidno zasnovo, na{kra- kega; Dragon Quest je bil od nekdaj bolj po{evnooka honu. Pazite, Famitsu ni kak zanikrn magazin, ki bi bano v ~ast FF, po`enem v tek z ne~im zadeva; medtem ko je za Zeldo tod okoli celo `e sli- ravnokar za~el izhajati. Je dolgoletna biblija japonske- izdatno zgovornim: lestvico stotnije naj- {alo malo ve~ ljudi. A glede vsaj ~etverice iger s tega ga {pilavstva, ustanova, alfa in omega, bi~ ter ba- bolj{ih iger, ki jo je na podlagi glasov seznama je tudi najbolj zaplankanim {pil-Slovencelj- tina. V stodvajsetmilijonski dr`avi, nori na ele- zvestega ~itavstva sestavil japonski ig- nom jasno, kam spadajo – v frpjsko plemstvo z milijo- ktronsko zabavo, ga lista tri~etrt vse rulje, ki Nrarski cajtung Famitsu. Ho~ete prvih deset mest? ni prista{ev {irom oble. Zlasti pa v svoji domovini, Ni- i{~e uteho v navideznih svetovih. S tem, da seznam pokriva vse igre za vse si- 1. Final Fantasy X (2001) steme, kadarkoli. A kljub orja{ki 2. Final Fantasy VII (1997) izbiri je rulja izbrala {tiri Finalne 3. Dragon Quest III (1988) fantazije. 4. Dragon Quest VIII (2004) [tiri. 5. Machi (1998) Med desetimi. 6. Final Fantasy IV (1991) Od tedaj do sedaj. 7. Tactics Ogre (1995) Petica je petnajsta, osmi- 8. Final Fantasy III (1990) ca 22., devetka 24., {e- 9. Dragon Quest VII (2000) stica 25., X-2 dvaintri- 10. Zelda: Ocarina of Time deseta. Devet FFjev se (1998) zvrsti do 40. mesta, se pravi skoraj vsi. (Mi- Seveda pri nas `iv bog mogrede, prvi na Za- ne ve, kaj je to Machi; hodu razvit naslov na Tactics Ogre je naslov lestvini je GTA: Vice za onih sedem pod- City – 76. mesto.) alpskih norcev na st- Melodramatske patetike v slogu romanov Cartlandove ni v Fi- Dalje. Zgolj sed- rate{ke erpegeje, ki {e nal Fantasyjih nikdar manjkalo. Japonci so pa~ nagnjeni temu, da mice so po vsem niso umrli od lakote, ~ustvujejo kot otroci, nakar to dogaja {e g33kom {irom sveta. Res svetu prodali ker naro~ajo drage ob- pa je, da je sedmica v tem pogledu {e kar mo{ka in da Advent ve~ kot sedem skurne igre z Japons- Children v smislu neprebavljivih ton cukra gledalcu ne stori sile. milijonov ko-

[tiriindvajsetega aprila je v Evropo in Ameriko na DVDju ter UMDju naposled pri{la spektaku- larna izrisanka Advent Children, medtem ko je v De`eli vzhajajo~ega sonca iz{el najnovej{i, dvanajsti del frpjske serije Final Fantasy. ^as, prav in pravi ~as je, da se Sneti razpi{e o tem kultu.

maj 2006 38 Final Fantasy 5/9/06 3:28 PM Page 39

ANALI

sov, skupna cifra sega v ve~ kot 40 milijonov, na dan enega junaka, si tu dobil {tiri. Doma~nost dru{~ine izida nove FF ri`ojedi kampirajo pred trgovinami in za- Japoncem lahko pove`emo z njihovo kulturo, ki pod- dnje ~ase v {tiriindvajsetih urah pokupijo blizu ~rtuje timski duh na ra~un individualizma. Medtem ko 2.000.000 {atuljic. ^udi me, da {e niso posneli epizo- je imel Dragon Quest le boje eden na enega, so se v de 24 za japankarje, kjer bi Bauer iskal zadnji izvod FF FF spopadale skupine; borci so pripadali razli~nim in se drl na naklju~ne mimoido~e: “Where is the ga- poklicem; ve~ je bilo urokov ter oro`ij; navdu{evali so me?! Tell me now!!!” Dobro, samuraji so ruknjeni na {tevilni {efi; in namesto petih mest ter petih temnic frpjke, to je splo{no znano. ^e bi anketo doma delal kot DQ je Squarov izdelek vseboval svet, odprt za ra- kak ameri{ki cajtung, bi bila podoba `anrov druga~na, ziskovanje. [kodili nista niti podrobna grafika ter ve- na ~elu bi bila klanje in podajanje jaj~aste `oge, ki lika zaloga muzike & zvokovja. Toda najbolj je odje- spominja na klanje. Vendar ne dvomim, da bi se nekje malce ruknila pripoved. Pravlji~arska osnova je bila pri vrhu zna{el vsaj eden od FFjev. Ne glede na kon- sicer klasi~na za tiste ~ase: treba je bilo re{iti prince- kurenco. In na de`elo. Zamenjaj Ameriko z Nem~ijo, so iz krempljev de`urne tema~ne figure. A dode- Francijo, Italijo, Slovenijo – nima veze. Final Fantasy lanost, zapletenost in odraslost {torije, ki je segla na je vsaj dobro znan, obi~ajno kulten, povsod, kjer zrejo nek drug nivo od otro{ke Zelde in enostavnega Dra- Pogled je pri Ultimi sli~en, ampak na~in igranja se animeje in se predajajo sanjarijam o tran- gon Questa, sta bili pri japonskih frpjih razlikuje od zahodnja{kih. sformerjih ter hentaiju. Kot da se kje ne. hektarje pred vsem ostalim. Poslednje {i od zahodnih bratrancev, nudijo manj izbire in post- zlo je grozilo Zem- re`ejo s precej ve~ vmesnih sekvenc ter skriptanih Interaktivne bukvice lji, ne le ugrabljeni dogodkov. Za to splo{no sprejeto zasnovo in nebroj Ob vsem dana{njem bli{~u, ubijalskih ani- babi, vrstili so se kopiralcev so zaslu`ni prav Final Fantasyji. macijah, Cloudu, katerega pri~esko {e ve- nepri~akovani pre- dno kopirajo legije tokijskih najstnikov, ter obrati, medtem ko Tidusu, ki je bolj priljubljen v Osaki (tam je so heroji odpotovali Sama sebi zadostna ve~ gejev), je niz Final Fantasy za~el v gno- skozi ~asovno zan- Iti v detajle glede vsakega FFja bi bilo nesmiselno iz ju in ra{evini. Pisalo se je davno 1987, ko ko, segajo~o dva ti- ve~ razlogov. Prvi~, o slehernem bi lahko spisal tri nekateri med vami niti rojeni niso bili, in so~ let v preteklost. strani, kar bi to {tevilko farbovite`a priskutilo vsako- majhna japonska zalo`ni{ka hi{a po imenu Dragon Quest v izvirni obliki. Jah, Folk se je na ulicah mur, ki ni ljubitelj `anra. S tem se ukvarja kup splet- Square je bila v {kripcih. Razvijali so nam- bednega videza kot pa~ vse staroste. mlatil s koroba~i in nih strani, ki si dajo opravka z najmanj{imi detajli gle- re~ enostavne frpje za famicom disc system, si metal gej{e pod de sistema poklicev, nadgradenj, napitkov, denarja … disketni{ki dodatek za Nintendovo konzolo famicom noge, da je pri{el do svojega modula z igro. Poguglajte 'final fantasy fan page'. Drugi~, FFjev je (v Evropi NES – glej anale v Jokerju 149 ali na stran- Natanko s tem velikim poudarkom na povesti je de- zdaj trinajst in `e njih na{tevanje z nekaj spremnega ki, id ~lanka: 2128), ki ni {el v promet zares dobro. vi{ki Final Fantasy polo`il osnove podzvrsti, ki ji re- teksta bi uni~ilo kakr{nekoli upe na to, da bo ~lanek ^eprav njihove igre niso bile polomijade, je relativno ~emo konzolni ali japonski frp. Zanje so zna~ilni tre- bralen. In tretji~, zanimivej{a od obravnave konkret- majhen krog kupcev pomenil omejenost na povpre- tjeosebno dogajanje, naklju~ne bitke in potezen boj z nosti bo izpostavitev klju~nih to~k razvoja Final ~en promet. Nekega s sakejem prepojenega dne, ko dru{~ino na eni ter monstrumi na drugi strani – natan- Fantasyjev, s ~imer lahko sporo~im tudi ob~i napre- so pred vrati `e stali upniki s katanami, pa se je pred- ko tako kot v FF. Vendar je bilo tisto, kar je najbolj dek (ali nazadek) konzolasti~nih frpjev. definiralo japonarsko frpjarjenje, kompleksna fabula, ki si podredi ostalo. Ker je vse podrejeno pripovedi, gre pri azijatskem igranju vlog bolj za nekak{ne inte- raktivne zgodbe z dosti tepe`kanja kot za frpjke v za- hodnja{kem smislu. Protagonisti so v tipi~nih japon- skih frpjih zakoli~eni, so prave osebe, ne skodele, v katere to~i{ izku{enjske to~ke ter jih razvija{, kakor sam `eli{. Na Zahodu, kjer je frpjem predsedovala na- miznica Dungeons & Dragons, tradicionalno cenimo prost razvoj likov s pripisovanjem poklicev in voden- jem stotnije statisti~nih podatkov. Azija pa … Se spo- mnite moralnih izbir na za~etku Ultim? ^islate D&D- izbiro slu`be barbara, coprnika ali duhovna? Jok, ga- id`in-san, odpade. Le prvi Final Fantasy je pustil, da si likom dodelil poklic, nakar se je z ja~anjem pripo- Prvi Final Fantasy {e ni posvetil pozornosti likom, vedi to umaknilo vnaprej pripravljenim osebam, Po{asti na eni strani, dru{~ina na drugi. Klasi~na zato pa si je dal relativno ogromno opravka s {torijo. okrog katerih se je la`e spletlo napredno bajko. postavitev, ki se do danes ni dosti spremenila. Japonski frpji torej prisostvovalca vodijo za roko in se sednik firme, mo` po imenu Hironobu Sakagu~i, lop- odvijajo, kot bi bral povest. Obi~ajno so premo~rtnej- Predvsem so FFji od nekdaj izgovor za spektakel. nil po ~elu: zakaj si ne bi sposodili zasnove tedaj izje- Enici je uspelo prav po zaslugi slogana 've~ vsega' in mno priljubljene frpjke, Dragon Questa izdajatelja Square ni skoparil pri nobeni naslednici. Vsaka je do- Enixa, ga izbolj{ali in tako pridobili hord kupcev? To prinesla dotlej nevideno grafi~no-zvo~no izpiljenost, bi zahtevalo veliko dela in stro{kov, zakaj to bi bilo ki je sistem, na katerem je tekla, prikazala v najlep{i najve~je igranje domi{ljijskih vlog, kar so jih dotlej st- lu~i. [tirica, ki je leta 1991 prva dospela na SNES (na la~ili v modul. (Ja, modul, kajti naposled so se odlo- Japonskem super famicom), je z neznansko barvitos- ~ili, da disketam re~ejo sajonara.) A Sakagu~i in Squ- tjo ter raznolikom citranjem dobesedno {okirala igral- are sta bila voljna poskusiti, ker jima drugega ni pre- ce. Nadpretres pa se je zgodil, ko je Square 1997 ostalo. Tako je firma vse upe polo`ila na ta novi {pil, 'prebegnil' od Nintenda in Final Fantasy VII izdelal za ki so ga zato poimenovali Final Fantasy. ^e sen ne bi Sonyjev playstation. Med {estico in sedmico so mini- uspel, bi bil to njihov zadnji izdelek, ker bi bankrotira- la kar tri leta, med tem ~asom pa so avtorji klamfali li. Poleg tega se Sakagu~i spominja, da bi pokazal hr- tako najbolj privla~ne like in najbolj kompleksno pri- bet izdelovanju iger. Tako je imel naziv dvojen po- poved dotlej kot neverjetno vizualno plat. Novi medij, men, kajti tudi zanj bi bila to finalna fantazija. CD namesto modula, je Squaru omogo~il, da so A tveganje se je izpla~alo, saj je bilo ob~instvo nav- orenk zakurblali delovne postaje in izdelali kup pred- du{eno. Medtem ko si v Dragon Questu, ki je iz{el le- Zelda je tak lu{ten ~uden~ek, ki ubira lastno akci- pripravljenih animacij, ki so navzlic temu, kako nas je to prej, in takisto 1986ega prispeli Zeldi nadzoroval jsko-ugankarsko pot. A inovacij se ipak ne otepa. Pixar razvadil, dobre {e danes. Se gre ~uditi, da so

hormonika{ 2006 39 Final Fantasy 5/9/06 3:28 PM Page 40

ANALI

porabili ne ene, ne dveh, ampak tri tla~enke? Name~- kot so potezne bitke (muti- jo. Kitase: “Sakagu~i je imel vizijo o koma so z 2D gibljivih sli~ic pre{li na 3D poligonsko rane v napol realno~asov- SEDMICA sili, ki poganja vesolje. Hotel je razis- grafiko, ki je zdaj videti primitivna, a je tedaj pomeni- ne, pa potem nazaj spet v ^isto mogo~e je, da Final Fantasy VII kati zamisel, da si ljudje in planeti la revolucijo. Playstation je morda res za~el prodajati izmenjevalne), naklju~na ni tvoj najbolj priljubljeni FF. Oziroma delijo isto temeljno energijo, skozi Mortal Kombat, a za platformo naslednje generacije je sre~anja z nasprotniki, za- da ga sploh nima{ rad. Tudi meni katero so nelo~ljivo povezani. Te ide- to konzolo postavil Final Fantasy VII. betonirani poklici in epska osebno je verjetno bli`ji FFX (ali ga je so bile ~udovite, vendar me je od fabula, osrednji gradniki Fi- imam le v bolj sve`em spominu?). A razmi{ljanja, kako naj jih vkomponi- nal Fantasyjev. Ter, posle- va`nosti sedmice za industrijo ni ram v igro, bolela glava. Zato sem se di~no, ve~inskega dele`a mo~ zanikati, ~e si fen Clouda ali ne. domislil pojma 'life stream'. Potem japonskih frpjev, ki so se Govorimo o 3,28 milijona prodanih je {lo la`e.” pojavili v brazdi, ki jo je pu- izvodov na Japonskem, 2,92 milijo- In kaj bi bila odli~na {torija brez za- {~al Square. A zgledi v~asih na v ZDA in 1,77 milijona v Evropi. pomnljivih likov? Enako kot fabula vle~ejo preve~. Ravno vne- Treh cedejkah. Ve~ kot dveh letih ra- so spo{tovane osebe iz FF7, od Clo- bovpijo~a prebojnost FF7 zvoja. Nad sto avtorjih. Oceni 94 uda prek Sephirotha do Aeris. Sploh in finan~ni uspeh celotnega (oziroma 93 za PCjevo predelavo). ta prodajalka cvetja, ki je iz stranske niza sta odgovorna za sta- “To je bila igra, ki je spremenila vse,” vloge romanti~nega interesa zaradi gnacijo azijskih frpjev. @e pravi Jo{inori Kitase, glavni pri eni nepri~akovanega poginotja na tretjini tako ali tako so Japonci najbolj pomembnih frpjk ter iger igre postala kult. Zaradi nje so hard- nagnjeni k temu, da neradi vseh ~asov. Naklada ne, saj je bil lo- corovci, kaljeni v tiso~erih bitkah, eksperimentirajo. Ko se to men `e prehod na novo platformo. V nenadoma smrkali in to~ili solze. Te- zdru`i s kravatarsko `eljo ~asu, ko so razvijalci previdno zapu- tsuja Nomura, ki si je izmislil tako Osmica je uradno del z najve~ tropi~ji, ki ozna~u- po zaslu`ku (ej, igre so pa~ {~ali 16-bitne sisteme, je Square vz- Sephija kot Aeris: “Hotel sem, da bi jejo grozno trpljenje glavnega junaka. Eh. biznis), pa gre inovativnost budil pozornost, ko je dal ko{arico igralci za~utili nekaj silnega, da bi k vragu oziroma je vsaj do- Nintendu in po`egnal playstation. nekaj doumeli. Ko smo delali VII, Tehnolo{ki napredek je omogo~il, da je {pil preveva- zirana z drobceno `li~ko. Glavni razlog je bil ta, da (Kitase) sem bil nezadovoljen z ve~nim pri- lo izredno vzdu{je, saj so se igralci po~utili, kot da so Zlasti na playstationu 1 in 2 “smo se morali odlo~iti, kaj bomo. povednim kli{ejem, kjer protagonist res del fantazijskega sveta. Najbolj pa so navdu{ili li- smo posledi~no skozi leta Nintendo ni imel slab{ega hardvera, nekoga ljubi, nakar se mora, da bi to ki. ^eprav je serija FF `e od dvojke naprej (v enici so ugledali nebroj frpjev, ki so vendar smo za cilj imeli razvoj frpja ljubezen izrazil, `rtvovati in drama- bili heroji brezimeni in nemi) poudarjala tako fabulo sku{ali posnemati veli~ast- naslednje generacije. Zato smo pri{li ti~no umreti. @elel sem povedati ne- kot nastopajo~e ter vse ve~ pozornosti namenjala no zgodbo, ubijalsko vzdu{- do zaklju~ka, da bomo lahko te- kaj drugega, realisti~nega. V resni~- zlobne`em, je dozorela s sedmico. Z verskimi aluzija- je in privla~ne li- ga spravili le na next-gen nem svetu je druga~e. Nih~e no~e mi in ekolo{kimi podtoni naphana povest ter steam- ke iz Final medij, torej CD. To je PS umreti na ta na~in. Ljudje umrejo za- punkovsko tehnolo{ki svet sta izstopala sama po se- Fantasy, naredilo za edino izbiro, radi bolezni ali nesre~e. Smrt pride bi. Toda liki so bolj kot kdajkoli izzivali ~ustva. Osred- saj je N64 uporabljal mo- nenadoma ter ni povezana s pojmi nje` Cloud Strife je z na{opirjeno blond frizuro in me- dule.” Pogumna odlo~itev dobrega in slabega. Za sabo ne pusti ~em velikosti Bele krajine, zlasti pa melanholi~no, ra- se je spla~ala. “Od vsega dramati~nega ob~utja, le praznino. zmi{ljujo~o naravo, ki je imela kljub temu za podlago za~etka sem imel ob~utek, da Na to sem ciljal, ko sem si zamislil, odlo~nost ter `ivljenjsko iskro, kot strela z jasne- delamo na ne~em zgodovin- da bomo Aeris na koncu prvega ga usekal med stereotipne {pilavske osebe. skem. Do za~etka produkcije FF7 plo{~ka ubili. Resni~na ~ustva, ne Enak pe~at je pustil negativec, dolgolasi, smo risali le 2D grafiko. Potem Hollywood.” Ko so uvideli, da je Ae- s tanko katano oboro`eni Sephiroth, ki pa smo nenadoma zaposlovali ris mrtva, so bili mnogi igralci nega- je postavljal dlake pokonci s svojo mo- {tevilne novince, izurjene v 3D tivno pretreseni, razo~arani, jezni. teno zlobo. Najbolj zanimivo pa je, da modelirnem softveru, kot je So- Internet je obiloval s {u{ljanji, da jo je oba prerasla navadna prodajalka cvetja ftImage. S stali{~a industrije je bi- je mo~ o`iviti. Nomura: “Pri~akovali Aeris, ki sre~a `alostni konec na koncu prvega ce- lo to, kar smo sku{ali dose~i, so, da jo bomo vrnili, saj bi bilo to deja. Za {e ve~ zanimivosti o FF7 berite okvir, tu gre neverjetno. Zato nas je vse na- obi~ajno. Vendar je nismo. Tako izpostaviti dejstvo, da takega ~ustvovanja, prizade- vdajal mo~an ob~utek vznese- smo dolo~ili `e na za~etku in mnenja tosti in vznesenja br`kone ni izzval noben nabor li- nosti.”, pravi Kitase. In res, nismo spreminjali, ~eprav smo dobi- kov v kateremkoli frpju. Morda celo v igrah na sp- poligonski liki na vnaprej izri- vali cele peticije. V Aerisini smrti je lo{no. Zelo verjetno je, da se mu lahko ob bok po- sanih ozadjih in sukanje mnogo pomenov, ki bi jih z o`ivitvijo stavijo le nekateri Final Fantasyji. Vsekakor pa si razvrednotili.“ lahko bil ob slehernem novem FFju od sedmice vmesnih animacij sta bila naprej gotov, da se bo{ z junaki smejal, jokal, gri- drzna estetska prijema v Final Fantasy VII je s svojo prelomno zel skozi neprilike, stokal, a ne obupal, skratka, ~asu, ko so ostali razvijal- izvedbo, s katero je dokazal mo~ da nikakor in nikdar ne bo{ brezbri`en. ^etudi ti ci {e tipali, kaj zmore nova genera- playstationa, zlasti pa z mo~jo pripo- bo zasedba zoprna, neopredeljen ostal bo{ ne. cija konzol. Ravno zaradi videza je vedi in nepozabnostjo oseb, pravi Izvedbeni spektakel in mo~ni protagonisti v obvezni FF7 takoj postal fenomen. Slede~i svetilnik. Svetilnik, ki se {e vedno dru{~ini so torej v navezi s tradicionalnimi elementi, prehod je bila desetica za PS2, toda ble{~i v temi razdejalnih arkad in de- preskoku iz dvorazse`ne v tridimen- bilnega licen~nega apna, ki industriji zionalno podobo bodo verjetno kos ka`e pot naprej, v okolje, kjer so igre {ele uporabne ~elade za navidezno zares kakovostne in jih lahko ceni tu- resni~nost. Ali v hrbtenja~o pri{ra- di odrasel, razmi{ljujo~ ~lovek. [ko- ufani kabli. da, da ga `eli in zmore videti tako Toda v srcu vsake po{tene (vsaj ja- malo razvijalcev. ponske) frpjke je ipak pripoved. In vsekakor je globok poklon sedmici dejstvo, da je njena zgodba {e danes obravnavana kot zenit serije, da ne re~em `anra. Medtem ko so prej{nji FFji in ogromno sorodnih naslovov navdih iskali v srednjem veku, je VII Realisti~nega videza so The Spirits Within gotovo zdru`ila pravlji~arstvo s steampun- bili. Toda razen animacije navdu{ili so ne sploh. kom, visoko tehnologijo ter ekologi-

maj 2006 40 Final Fantasy 5/9/06 3:28 PM Page 41

ANALI

vendar pri tem niso nikdar ogrozili prestola. Xenosa- dolgometra`ni animirani film. Njega ga, Tales of …, Bahamut Lagoon, Grandia, Phantasy polni naziv se glasi Final Fantasy VII: Star, Megami Tensei, Ys, Mother, Secret of Mana, Sui- Advent Children in je na Japonskem koden, Skies of Arcadia, Chrono Trigger – v vseh teh iz{el `e septembra lani, 24. aprila pa igrah najdemo mo~ne povezave s starostami Final pa je kon~no pri{el k nam. Fantasyjem, Dragon Questom in Zeldo. Ampak v sp- Su~na to~ka Adventnih otrok je dejst- lo{nem najve~ s prvo. vo, da je narejen za take ljubitelje, ki FF7 dihajo, mislijo in `ivijo. Oni, ki so imeli enkrat v `ivljenju mokre sanje o Aeris in so se za pusta na{emili v Clo- uda, a so se pri tem po~utili malce ne- umno, se ne kvalificirajo. Vendar je ta- ko skrajen pristop logi~en, kajti najhu- je za izkupi~ek in ugled je, ~e v gonji za goldinarji splo{ne publike zmasa- V Advent Children se me{ajo tehnologija, fantazija, lu{tne bejbe krira{ tematiko s stotiso~i vro~ekrvnih in otroci. Kot bi gledal ve~erni oglasni blok. prista{ev. Spomnite se, kako je Chris Roberts zabluzil s filmom Wing Commander: okolje je {el v kinematografe, temve~ se je omejil na DVD ter razrezal v varianto druge svetovne, demoliral priljub- UMD za playstation portable. In drugi~, namenil se je ljene oporne to~ke in za glavnega igralca nastavil po- zadovoljiti edinole hardcore navija~e Final Fantasy {tirkanca Freddieja Prinza Jr., ki je kariero zgradil na VII, na kateri se vsa `lobodra kuha. Tako se Otroci za~nejo dve leti po porazu elegantnega zlobca Sephi- obupnih najstni{kih romantokomedijah. Sli~no ne- Prakti~no vsak nov FF je nekaj posebnega. Enajs- umnost je Square storil pri svoji prej{nji izrisanki, The rotha, ko po svetu hara pandemija bolezni geostigme. tica je bila tako mmorpg, in to eden bolj{ih. Spirits Within. Zanjo je na Havajih uredil najsodobnej- Med `rtvami kuge, ki zlagoma po`ira telesa `rtev in {i renderirni studio, nakar je stvar pri blagajni tako naj bi bila odziv planeta na vojne ter tehnolo{ko-eko- Najbolj pretresljivo pa je, da noben japonski frp, najsi krahnila, da je za sabo skorajda potegnila firmo. Ja- lo{ke svinjarije, je Cloud Strife, osrednji lik sedemke. je bil {e tako ~udovit, ni presegel zapovedi, ki so jih sno: z ra~unali izdelana me{anica bum-tresk akcije in Nekdanji heroj vodi odmaknjeno `ivljenje, vendar ga skozi nenehen razvoj dajale Zaklju~ne fantazije. pateti~ne melodramatike je bila neprebavljiva za tiste, poskus kloniranih bratov, da bi obudili Sephirotha, Square, ki se je pred tremi leti zdru`il z nekdanjim te- ki niso poznali FFjevskega sloga – {e bolj pa za one, skupaj s starimi sotrpini zopet potegne v boj. Slednje- kmecem Enixom in postal Square Enix, je namre~ ki so ga. ^eprav je Sakagu~i zgodbo za sedmico in ga proslavijo nori 3D-animirani prizori, ki kopirajo iz ubral zanimivo taktiko: vsak novi FF se mora odvijati Spirits pisal skorajda vzporedno, so bile povezave znanih akcijskih filmov, od Matrice do Conana, kar v novi de`eli, s sve`imi liki, fri{nim zapletom, nevide- medle in redke. V kon~ni fazi so Duhovi dogajali le zdru`ijo s animejskimi zapovedmi po luftu fr~e~ih li- nimi oro`ji, po mo`nosti mladim sistemom magije … mahnjencem na izrisovalne tehnologije ter brskalcem kov ter orja{kih monstrumov. Krogle letijo, vozila dr- Mnogi elementi resda ostajajo malo ali nespremenje- po obstranskih policah v videotekah. vijo, rezila skelijo, karatejski udarci {tihajo, eksplozi- ni, od tipi~nih poklicev (dragoon) prek uletov poma- Izguba z The Spirits Within je Squaru odprla o~i in pri je parajo u{esa ... Vse pa je vzeto iz oziroma se vsaj galnih kreatur (esperi v FF5, eidoloni v FF8, aeoni v Adventni deci je korenito spremenil pristop. Prvi~, ni klanja FF7. ^ez akcijo ni mo~ re~i dosti slabega, ~e- FFX) in specialnih napadov (limit bre- prav je res, da znajo biti prizori ~udno sestavljeni in je aki) do predmetov (phoenix down za o`i- monta`a v~asih hiperaktivna. A re`iser Tetsuja Nomu- vitev), valute (gil), pomagalnih bitij ra, oblikovalec likov v kupu Squarovih iger, je delo (chocobi) in vozil, kakr{ne so lete~e lad- opravil dobro in DVD Advent Children vstavi{, ko bi je. Ampak to vezivno tkivo je trdna po- rad prikazal slasti adrenalinske japanimacije. dlaga za gledanje naprej, ki so ga FFji, @al zmedenost bolj velja za {torijo. Ker su~na to~ka najsi je bilo {e tako mizerno, vedno zmo- FFjev ni tepe`kanje, marve~ liki, zgodba, te re~i (kon- gli bolj od konkurence. Dragon Quest je zolni frpji so interaktivne knjige, ja?), je tekstopisec z evropskim izidom Journey of the Cur- Kazu{ige Nod`ima mnogo pozornosti posvetil ~ust- sed King zakuril domi{ljijo mnogih, Zel- vom, dialogom & skritemu smislu. Dolgi prizori, ki se da je vrhunsko spo{tovana in stari favo- vrtijo med zadegi ~rev na plot, so meditacijsko po~a- riti, od Mane prek Crossa do Grandie ter sni, osebe dosti razmi{ljajo in se predajajo pomenlji- Xenogears, ostajajo v srcih. Toda `e dol- vim pavzam. Najbr` so {tudirale v slovenski dramski go je tako, da format dolo~a in razvoj {oli. A nemalo scen namesto globokih izpade blazno naprej pelje Final Fantasy, drugi pa mu razvle~enih, medtem ko scenarij ska~e kot pobezljan, sledijo. Kar igralci vedo in zato niso pre- Na Zahodu izvirni po{evnooki Final vtika misli od vsepovsod v `e itak zavozlani zaplet, se sene~eni, ko serija ~ofne v nove vode: Fantasy 2 in 3 nista iz{li. Ameri{ka troj- zateka k zapletenim sklicevanjem in ne zna polo`iti ~eprav je FFXI spletni frp in X-2 direktno ka je bila v bistvu FF6, odli~na petica pa rde~e niti. Seveda pa je tak namenoma, saj ravno ta nadaljevanje s smotanimi najstnicami, je bila dostopna {ele v FF Anthology nedostopnost godi obo`evalcem, ki imajo ob~utek, sta oba ve~ kot razturila. Zdaj, ko je dva- iz 1999 za PS1. da so del ekskluzivnega kluba. Na enem gle- najstica odpravila naklju~ne boje, nada- dalskem bregu so tako predani feni igre, lje mutirala poteznost in temu navzlic do`ivela uspeh, na drugem vsi ostali. Zdru`itev je nemo- si bodo najbr` tudi ostali upali tvegati. (Najbr` ne go~a: preve~ vnaprej{njega poznava- govorim le zase, ko re~em, da se tega besno ve- nja je zahtevanega, preve~ tuj je ne- selim, saj bi bil DQ8 z naprednej{im borilnim si- znal~ku svet. Advent Children so pa~ stemom mo`gane krav`ljajo~e dober.) izdelek sorte 'from fans, for fans', za- pakiran v neprodu{no folijo in nap- han z vrsto drobnjakarskih referenc, Adventni otroci ki kar kli~ejo po debatah {irom in- Ker je sedmica pomenila najve~ji prelom v seriji terneta. ^e si zdaj kot pravi FF7- in je eden najbolj spo{tovanih naslovov vseh ~a- norec na trnih, je Squarova ani- sov, ni presenetljivo, da jo Square ihtavo mol- miranka zate obvezen ogled. ze. Novi val na FF7 temelje~ih Vendar travma razse`nosti The produktov, ki zajemajo tako Spirits Within ne bo prihra- igro Dirge of Cerberus kot njena nikomur zra- produkti~e za telefone, zato ven tebe, ki ni prina{a ra~unalni{ko narejeni sedmica-frik.

hormonika{ 2006 41 Another World 5/9/06 3:29 PM Page 42

ANALI SAJ SEM SKOCIL!v

a, infarktne vi{ave so to. Ozra~ja okrog Sneti si za sedem evrov kupi prebarvan Another ra~unala, na katerem bo pognan v sodobno obliko prefarbani Another World, narmre~ World, raziskovalno-skakalno-streljalno-miselno ne bo pre`emal le vzkrik iz naslova. Reden bo “Prise`em, da sem ustrelil!” Tudi “Oh, klasiko iz 1991. Igra {e zdale~ ni brez ~ara, neJ {e enkrat?!” ne bo bela vrana. Po {tevil~nosti bo zanimivosti in koristi, toda pritisk mu zaradi nje slej ko prej vse presegel medmet “Aaarghhh!!!”, bo- disi operno zarjut iz petnih `il, bodisi kot kovinska naraste na 340/276. `ogica za pink ponk odbijajo~ se po notranjosti lobanje. In vsaj tolikokrat bo zavladala ti{ina, v kateri se bo sli{alo le mletje sivih celic. Vse skupaj pa bo hitroprstno-mo`ganska kakofonija, katere osnovna tematika bo {la v tem slogu: Okej, to ni to. Francoza Erica Chahija, ki se namerava na krilih sha- reware distribucije prebarvanega Another Worlda vr- Kaj zdaj? Ajde, poskusim ... Dela! Car sem! Porkamatorka, zdaj pa … Aha, `e vem! niti v industrijo, spo~ela nov `anr. Avantura rde~ela- in za vsak slu~aj {e sega znanstvenika Lesterja Knighta Chaykina, ki ga In zdaj? Hmm, da vidim. Pa ne more{ ver … Jao, sem glup. Itak da gre tako. nesre~a na pospe{evalniku delcev (smeh) v njegov- Ha! Mene na bu anbedn jebau! em hi-tech podzemnem laboratoriju (re`) odpihne na neznan planet, se je mo~no zgledovala po tedaj `e uveljavljenih naslovih. Lester je v pogledu od strani {ibal v levo in desno, skakal ~ez luknje (naprednih sposobnosti tipa visenje na robovih in odriv navzgor ni imel) ter plaval; stra`arje in tentaklaste gnusobe je postrelil, pri ~emer je moral dostikrat postaviti en- ergijski {~it z dalj{im ti{~anjem gumba ter na`gati posebej mo~an plazemski sunek s {e dlje trajajo~im pritiskom edinega akcijskega knofa; dostikrat pa se je moral spopasti tudi s puzlami. Tek & skok, umiranje ob raznoterih pasteh in natan~na animacija glavnega lika so spomnili na Prince of Persia iz 1989. Svet pa Ko ti strelja{ te~ne`e, alienski kolega utira pot na- je bil kot v Nintendovem Metroidu (1986) stvorjen iz prej. Takih sodelovalnih situacij ni malo! posameznih, nelinearno povezanih zaslonov. Vendar dve leti garanja enega samega ~loveka (Chachi je naredil vse, od kode do grafike, le pri zvo~nih u~inkih Kak{en je `e zvok, ki ga da od sebe tipkovnica, ko in borni, a u~inkoviti muziki mu je dal roko Jean- se zasadi med ne`ne kristale zelo dragega in zelo Francois Freitas) nista {li v besno kopiranje obsto- novega elcedeja, nakar vse skupaj odfr~i skozi je~ih konceptov. Prelomna je bila `e nadvse `ivljenjs- okno? ka animacija glavnega lika, udejanjena s tehniko ro- Vstavite ga . toskopiranja. Prijem izvira iz animiranih filmov, kjer ga je legendarni Max Fleischer leta 1914 uporabil za serijo kratkih risank Out of the Inkwell. Posnel je Dvorazse`ni poligoni svojega brata in s kopiranjem njegovega gibanja Osrednji razlog za vnovi~en zagon Another Worlda sli~ico za sli~ico ustvaril risan lik, ki se je gibal je njega obnovitev za sodobne PCje, dostopna na neverjetno realisti~no. K taisti tehniki so se za- www.anotherworld.fr oziroma tomese~nem plo{- tekli {tevilni filmi, od animiranih (Snegulj~ica in ~kovju. Za dobrega jurja in pol kreditnokarti~- sedem pal~kov, stari Gospodar Prstanov) do igra- nega nakupa je mo~ preizkusno ina~ico spreme- nih (`arome~i v Vojni zvezd, Tron, Roger Rabbit), niti v polno in nazob~ano grafiko lo~ljivosti 320 do~im tehnika ni ostala neizkori{~ena niti v svetu x 200 uzreti v kakr{nikoli grafikulja `e dovolju- {pilov. Nemalo hecno je, da je Jordan Mechner, fot- je, magari 1920 x 1080. Izbolj{ana ozadja na- er Perzijskega princa, animacijo slednjega naredil ta- mesto originalnih {estnajstbarvnih so del fri{- ko kot Fleischer, in sicer s snemanjem svojega brata. nega izkustva. Toda kar zdaj bo crkljal nind`a In {e bolj zanimivo je, da je natanko isto storil Chahi, abak z dvema 7900 GTX v na~inu SLI, so za~et- ~igar mali bratec je tekal, skakal in visel {irom vrta za kom devetdesetih gonile dva- in triosem{estke. hi{o ter tako dal podlago za avtenti~no znanstveniko- In tedaj je bil Out of this World, kakor se je igra vo gibanje. Rotoskopiranja v igrah se Eric sicer ni do- imenovala na ameri{kem trgu, ~udo bo`je. mislil, a na~in, na katerega se je lik svaljkal naokoli, Ne da je stvaritev tedaj mladega {pilmajstra, je osramotil dotlej neprekosljivega Prince of Persia.

marec 2006 42 Another World 5/9/06 3:29 PM Page 43

ANALI

Da je bil Lester tako hudega videza in bil hkrati pos- tavljen v prepri~ljiv svet, je omogo~ila Chahijeva pro- gramerska spretnost. V Another World smo tako pr- vi~ videli rabo 2D poligonov namesto tradicionalnih gibljivih sli~ic. Eric kot navdih navaja Dragon's Lair, {pilabilno risanko iz 1983, ki je stisnjene slike oseb v obliki bitnih kart nalagala z laserskega diska. Ta nas- lov je bil sprva mogo~ le na dragem avtomatu, nakar so ga na kupu disket ({tevilni se br`da spomnite njih divjega menjavanja) prenesli na amigo. Chahi je sprevidel, da je animacija dvorazse`na, in se domislil, da bi bitne slike, ki so zasedale veliko prostora, nado- mestil s poligoni, ki bi jih ra~unalnik sproti izra~un- aval. To bi zasedlo mnogo manj prostora in dalo di- hati drugim elementom. Ve~letno u~enje zbirnika se je izpla~alo in rezultat so bili flehasti, a vrhunsko ani- Kljub vsemu hvalisanju razvijalcev in razvoju ~ipov pasme ageia physix je vpliv fizikalnih modelov na mirani liki ter objekti, zadegani na predpripravljena igranje danes {e vedno minimalen, saj rabi predvsem zadovoljevanju ~utov. AW je lahko zgled. ozadja. Kljub temu, da so bili na prvi pogled videti 3D, so bili dvodimenzionalni. Amiga, atari ST in pe- ke. Grleni, nerazumljivi jezik, odsotnost glasbe, ki jo to~ke, bo{ moral kot kak treniran {impanz ponavljati ceji s procesorji 286 ter 386 so brez ve~jih te`av po- sli{imo le na za~etku ter koncu, ter obilica groze~ih eno in isto. Itak igra prav u`iva v tem, da te ubija, in skrbeli za temeljno predstavitev, zato je ostalo veliko zvokov ustvarijo ob~utek oddaljenosti, samote, nez- ima za te prilo`nosti na zalogi veliko {tevilo animacij. prostora za dodatke. Eric je tako sklamfal {e animira- nanega. To je dimenzija, kjer nemudoma po za~et- Lester se natakne na stalagmit, po`ve~ijo ga ~ekana- ne vmesne sekvence (uvod so ponosni lastniki spo- nem splezu iz vode za~uti{, da smrt pre`i na vsakem sta usta v tleh, scvrejo ga laserji, zgrmi v prepad, uto- dobnega hardvera imeli za duvanje) ter poskrbel za koraku. pi se, zme~kajo ga skale, eksplodirajo ga granate, {tevilne dogodke v ozadju. Ti so segali od ptic v letu Ah, kako prav ima{. raztrgajo ga lovke, po`re ga be{tija, zastrupijo ga pi- in kru{e~ega se kamenja prek sovra`nikov, ki so se javke. Izku{nja ne traja prav dolgo, ampak tolikokrat streljali, do ~rnega po{astka, ki je `del na visoki skali v tako kratkem ~asu nisem crknil `e dolgo. Ja, nje- ter opazoval Lestra. Puljenje las ga dni so delali {pile druga~e, dasi v interesu zabave Zaradi takih drobnarij, ki so skupaj pomenile veliko, Misel, ki te po petnajstih letih od izida izvirnika najbolj in ohranitve du{evnega zdravja nisem prepri~an, da je Another World pre`emalo edinstveno pravlji~no- pretrese, je: “Mater, so bili {pili takrat res tako te`ki? bolje. znanstvenofantasti~no vzdu{je. Chahi pravi, da se je Ali sem se jaz postaral?” Ni va`no, ~e si ancienten ko- A kljub sadomazo popadkom je Another World naslonil na Star Wars, da pa so izdelek, ki prednja~i {e danes, saj more delati {lik- nanj vplivale predvsem fantazij- {lak ve~ini sodobnih iger. Od{tejmo `eljo po super ske in ZF-knjige ter stripi. Lester turbo ultra mega bamp meping ha de er dajrekt iks tako pristane v ~udni dimenziji, deset grafiki in videli bomo, da Drugi svet vsebuje el- ki po estetiki arhitekture in pu{- emente, ki jih pogre{a veleve~ina dana{njih naslo- ~obne okolice spomni na arab- vov. Na primer: ske de`ele. Tod `ivijo korpulent- ni, militantni alieni, ki jim vlada- - vsaj navidezna nelinearnost: ~eprav je pot naprej jo teleporti in plazemske pi{tole, ena, je mo~ po zaslonskih sklopih stikati dokaj pros- ~eprav se le malo izven njihovih to po Pre{ernu, ee, Asimovu. [ele mo~no oddaljene mest v tla za`irajo ostudne zo- nadzorne to~ke in le pretirane smrti te, tako kot v bate kreaturice in s stropov pre- Metroidu, opomnijo, da je treba nekaj storiti {e prej. `ijo lov- Taka struktura je zdaj odstopila primat bolj primitivne- mu sosledju tipa 'ko nekaj stori{, pojdi po o~itni poti naprej, naredi nekaj drugega, zopet pojdi naprej …'. Zanimiv presek med premo~rtnostjo in tako za`eleno totalno svobodo, a ga no~ejo izkoristiti! Prizor, ko Lester sre~a ~rnega po{ast- ka, {teje med legendarne igri~arske - simuliranje fizike: v ~as, ko je vro~a novica ~ip trenutke in je zape~en v spomine physix za pospe{evanje fizikalnih motorjev, uleti {pil mnogih izmed vas. iz 1991, ki je vseboval dosti za igranje pomembne fizike (ne le naokrog lete~ih {katel in lukenj od krogel zel ali novodobni maher, ki z le- v zidovih!). S streli vrta{ stene, prevaga{ velikansko vo roko raztura Ninja Gaiden, skalo, da lahko spleza{ po njej, odtrga{ lestenec in medtem ko z desno pedena spusti{ kroglo stra`arju na glavo, ko v njej zagleda{ {tiri debeloritne bio~ez, njegov odsev. Another World ti zav- da. Nekatere prizore - naveza s prijateljem: ko Lestra alieni ujamejo, po- bo{ ponavljal po tri- begne skupaj z enim od njih, ki mu odtihmal poma- desetkrat, ker se ne ga. Prijatelj~ek mu odpre ja{ek, ga za roko potegne iz bo{ odrinil v natanko vro~ega spopada, ga zadega ~ez prepad, mu s po`rt- zahtevanem del~ku se- vovalnim pretepom kupi ~as, da sfa{ira posebej za- kunde, po mo`nosti tedaj, gretega falota … Celo v King Kongu ter Icu je takega ko se bo zamenjal zaslon. sodelovanja manj in treba se je zazreti do Maria & Drugje te bodo stra`arji, ki Luigija za DS, da ob~uti{ sli~no kooperacijo med liko- se bodo pojavili od niko- ma kot v AW. der, ustrelili kot psa in {li naprej, kot da se ni ni~ zgodi- Kako `alostno je, da ~lovek na take prijeme naleti v lo. Pou! @ivljenj ima{ resda igri iz 1991, nakar pogrunta, da zdaj levji dele` razvi- neskon~no, a nadzorne to~ke jalcev klepa {pile, ki so manj napredni (ter vzdu{ni) niso razporejene prijazno in od take staroste. Chahi, tu ima{ mojih sedem evrov, da spet pride{ do kriti~ne samo pridi zopet in nas odre{i sramote!

hormonika{ 2006 43 Uma 5/9/06 12:36 PM Page 44

KASLC

Zaradi svoje Yohan preizkusi afri{ki pregovor: obstaja {tirideset `ene ni {e noben tepec postal vrst norosti, a samo ena zdrava kme~ka pamet. modrec, ob- ratno pa.

ana{nji uvod je namenjen retori~nim vp- te problematike ti~e. Izredno veliko ~asa porabijo za ra{anjem. Koliko cest mora ~lovek pre- umivanje, njihova slina je izrazito baktericidna in nji- hoditi, da pride na cilj? Koliko ro` mora hov gladki oklep ne nudi dobrega skrivali{~a za zlo- podariti, da osvoji srce? Koliko oglja po- ~este mikrobe, ki imajo zaradi rednega drgnenja te- jesti, da se znebi driske? Na retori~na `ave z obstojem na njem. Skratka, manj verjetno je, Dvpra{anja ni odgovora. Zakaj si jih potem zastavlja- da bo{ fasal malarijo od mravlje, kot da jo bo ona od mo? To je morda najbolj retori~no vpra{anje od vseh tebe. retori~nih vpra{anj. Nanj odgovora ni, ~eprav ga lah- ko, ako ga vseeno imate, po{ljete na [email protected]. Je res, da v poceni ~okolado namesto mleka da- Sporo~ate lahko tudi druga retori~na vpra{anja. Si- jo pra{i~jo kri (bruh!), ker ima podobne lastnos- cer ne bomo odgovarjali nanje, a jih bomo vseeno ti kot mleko in je prav tako mastna? veseli. In ne pozabite na nago babo. Takega materi- Jok. Gre za prastaro urbano legendo, ki sega od krav- ala vedno manjka. je prek svinjske in pi{~an~je do ~love{ke krvi v mle- ~ni ~okoladi (na to temo so posneli tudi ne preve~ us- Ali tudi mravlje prena{ajo bolezni? pe{en film). Takisto naj bi bili raznoliki povodi za tako Kje si pa to sli{al? Huda panika bi umela zavladati, po~etje: obstojnej{a barva, bolj{i okus, ni`ja cena … ako bi kdo za~el javno raz{irjati to dogmo, ker je mra- Legenda najve~krat omenja preveliko vsebnost krv- velj povsod dosti. No, odgovor je ne. Zanimivej{i je nih celic v za obi~ajno prehrano neodobrenem krav- odgovor na vpra{anje, zakaj ne. Mravlje so `u`elke in, jem mleku, ki naj bi v mle~ni ~okoladi ne bilo sporno. kot vemo, taka golazen posredno ali neposredno pre- Mnja. Mleko ne vsebuje krvnih celic (morda v sledo- na{a na ~loveka bolezenske klice v obliki bakterij, vih), razen ~e ni molzno `ivin~e resno bolno ali ran- pra`ivali, zajedalcev in ostalih miniaturnih nepridipra- jeno. V tem primeru mleko itak zavr`ejo. Upam. Vsa- vov. Toda z mravljami ni tako. Stru~koti so ugotovili, ke toliko ~asa se po e-mailih ta legenda razpase rav- da so mravlje ene naj~istej{ih `verc na svetu, kar se no zaradi svojega bljak-faktorja. Ignoriraj, prosim.

maj 2006 44 oglasi doc 5/8/06 6:50 PM Page 19 Lestvina 5/10/06 9:13 AM Page 46

LESTVINA

ebata o tem, ali so igre umetnost, med Ustanovili smo torej, da se igre {e niso utegnile razvi- izobra`enimi, razmi{ljujo~imi in / ali ti in da imajo za svoje ve~insko brezumje dobre ra- snobovskimi {pilavci vsake toliko dvigne zloge. Se pa zna to s~asoma spremeniti; {e ve~, to je grdo glavo – kar br` ponikne nazaj v malodane nujno. Elektronska zabava se bo najverjet- temne globo~ine. Zato, ker je tovrstnih neje res nadaljevala v zaslu`karsko, licen~noap- Dtepe`karjev grdinov & strelja~ev invaderjev tako ma- narsko in kopiralsko smer, ki smo ji zdaj pri~e bolj kot lo? Morda, ~eprav se je dvajsetplusletnikov kar nab- kdajkoli. Vendar se bo med svinjarijo pojavljalo vse ralo in niso redkost niti d`ojstikerji, stari nad tri- ve~ biserov. Navsezadnje je bilo marsikatero umet- deset, celo nad {tirideset let. Ve~ji razlog bo najbr` ni{ko delo, od Sikstinske kapele do najrazli~nej{ih ta, da v bistvu ni o ~em debatirati. Do~im lahko poz- portretov, narejeno za naro~nika in se je pojavilo po navalci literature, glasbe, filma, slikarstva, gleda- celem nizu ponesre~enosti ter ostudnosti. Tako bi li{~a in opere cele dneve sedijo v artfagovskih lokalih znalo biti tudi pri {pilih. Na vsakih sto Ma~kobab, ter zavzeto debatirajo o tem in onem klasi~nem mo- Lockdownov, Lul 3D, Godfatherjev in The Guy Ga- jstru, delu in prijemu, so pogovori o {pilih zdruznjeni mov bi lahko pri{el nov Shadow of the Colossus, na to, a so 'fajn za {pilat' in 'a lepo Lumines, Psychonauts, Katamari ter Dream- zgledajo'. Fizi~na starost in fall. Na kvadrat, tretjo, ~etrto, dvajseto po- {tudiranost subjektov tu tenco. To se bo verjetno zgodilo tedaj, nima posebne vloge. ko bo v doma~ih vrstah zrasel O~itnih vzrokov za to je kak poligone vrte~ umetnik, ki ve~. Prvi~, kaj dosti ~asa bo a la Vivaldi nadaljeval za hud razvoj igre niso delo [igeruja Mijamota ter imele, saj so po milosti Michela Ancela, ali pa bo o~aka Ponga iz 1972 stare tak pri{el od zunaj in se borih {tiriintrideset let. V zavedel potenciala iger primerjavi s prej omenjeni- kot medija, ne da bi si mi umetni{kimi panogami hotel zgolj napolniti `e- je to krogla iz pi{tolice v pe ob lahkoverni deci. Kiberdemona. Drugi~, to je ^e bom to u~akal, ne medij, v glavnem namenjen vem, saj se lahko br`da testosteronsko in adrenalins- primerjam s kakim film- ko napumpani mlade`i. Kakor skim kritikom iz dvajsetih trapasto je to ob dejstvu, da `ivi let prej{njega stoletja, ki je na milijone zgubanih {pilavcev in pametoval o tem, kam bodo da je dele` punc vse ve~ji (kaj pa jim gibljive slike s~asoma za{le, nakar preostane, ~e njihovi tipi cele dneve pre`di- bi mu razneslo glavo, ~e bi mu v kinu jo pred teveji??), zalo`niki {e vedno dale~ na- imax zavrtel Gospodarja Prstanov. Ali z ranim jve~ stavijo na EUR iz najstni{kih `epov, nizko ~lovekom, ki je zami{ljeno brundal ob svojih slikar- nabitih nad mo{njo s klobasico. In tretji~, v grobem ijah na stenah votline, vpra{anje pa je, ~e bi ob pogle- {pili veljajo za neresne, enostavne, neumne. ^e kje, je du na Mono Lizo sploh zastopil, kaj zre. Vsekakor pa to najbolj o~itno v Sloveniji, kjer ima splo{na publika bi rad neko~ stopil v igrarsko galerijo v sredi{~u mes- v butarah prav specialno poni`evalen izraz zanje: ta, se sprehodil po visokih halah, zami{ljeno strmel v 'igrice'. Glede na to, da angle{ko poro~ajo~i mediji {tevilna impresivna {pil-dela ter ob njih bolje razumel igram ne pravijo 'little games' in se tamkaj{nji igrav- tako `ivljenje kot samega sebe. ^e sem se rodil v na- ci ne derejo “A new gamey is out today!”, moram to pa~nem ~asu, boste to nemara do`iveli vi ali va{i ot- {teti kot nov dokaz obupane zaplankanosti po- roci. (Pejte jih delat!) dalpskega `ivlja, zlasti pa tistih, ki bi morali skrbeti za njega razsvetljenje. Ampak o tem, ne bojte se, kdaj Sneti drugi~.

maj 2006 46 oglasi doc 5/8/06 6:48 PM Page 17 Otroske 5/8/06 6:43 PM Page 48

IGROVJE

lede kvalitetnega, v materin{~ini ~eblja- Navi v do`ivljajski epopeji, v kateri ne manjka jo~ega softvera za deco je v na{ih logih, pa tudi ~ez mejo, kar kri`, saj stra{ans- fra~ med barbikami in razbitih kolen pred seva- ko zaostaja za ostalo, eksplozivno buh- te~o ponudbo poblaznele e-zabave. Ven- jo~im monitorjem, popi{e, kako je z me~ino za Gdar stagnira otro{ko {pilovje ne od nekdaj, saj je na{o najhudej{o dragotino progla{ena bitjeca. bum do`ivelo malo pred prelomom tiso~letja, ko je televizijski ploskono`ec Hugo obnorel mul~ad, sp- ravljal v obup odraslej{e mno`ice in po preselitvi na tedaj {e ne tako raz{irjena ra~unala s prepoznavnos- tjo navrgel mastne denarje (in jih kani spet, ker se bojda vra~a). Pribli`no v istem ~asu so poleg klasi~- nadoma presahnilo in te dni letno izide bore malo ot- odrasle. Plitkih skakav{~in z junaki iz risank res ne nega arzenala plo{~ad, ki so v precej{nji meri {e ro{kega igrovja, pa {e to ni od eksplozije izpred sed- manjka, glede mul~jih dirka~in, strategij in gra- zmeraj sopomenka za otro{ko igro, pognali roji manj mih let ni~ kaj napredovalo. Dr`i, da je na poleg po- ditelj{~in pa je izbira skromnej{a. ambicioznih, v Flashu izgotovljenih {pili~ev. [lo je za su{enih starodavnic mo~ najti kakega v treh dimenzi- Drugi vidik je zdru`ljivost ve~idel prastarega softvera, risankaste klikotalnice, kjer si podobno kot v pusto- jah, ki ni starej{i od dveh, treh let. Ampak veliko ki na {katli vehementno zahteva Okna 95, s sodobni- lov{~inah klikljal po podrobnosti polnih ozadjih. Ta so ve~ino otro{kega softvera ne glede na starost {e ved- mi ma{inami. Nabriti mlin~ki se morejo z metuzalem- pozornost nagradila z miganjem, ogla{anjem in pre- no `ene Macromedia, kar glede videza, privla~nosti in kami resda solidno razumeti tudi brez gurujskih pose- prostimi podaktivnostmi, ob katerih naj bi se mladi~ karizme pomeni raven z nekaj pozornosti udejanjenih gov, a jih bodo zaradi uborne lo~ljivosti poganjali s ~esa tudi nau~il. spletnih strani. Tehni~na zaostalost igram za tako ~rnim robom. Nekaj ve~ ka{ljanja pri~akujte od DZS- Nedolgo zatem je danski igra~ji gigant Lego sklenil iz mlado publiko, pri kateri je li{p {e posebnega pome- jevega arzenala, vendar je z oblepkom, ki ga je mo~ kockovitega obvladovanja tal in kredenc zakora~iti v na, ne koristi. Tudi glede `anrske raznovrstnosti ni najti na njihovih spletnih straneh, ve~ino stavkajo~ih deci vse zanimivej{i navidezni svet ter se vrgel v raz- dosti bolje. V grobem prevladujejo s podigrami in hec- mo~ spraviti v red. V neizbe`en zakup je pak treba voj kupka legasti~nih iger. Bila so to oglata ~uda raz- nimi odzivi nabasani pustolovski zametki, ki v par vzeti, da vseh naslovov v delovanje na XPjih ne bomo noterih zvrsti, od akcijskih avantur, graditelj{~in in st- primerih mutirajo v interaktivno slikanico ali zbirko di- prepri~ali. Ker take {pile v upanju na koristno darilo rategij prek dirka~in do {aha ter pun~kastih odvrtkov. dakti~nih nalog. Nekoliko manj je resneje zastavljenih kupuje zlasti ra~unalni{ko manj uko, ~eravno dobron- Toda ve~ina je naletela na me{ane do nenavdu{ene enciklopedi~nih izobra`evalnic, zlasti borna pa je bera amerno sorodstvo, zna biti razo~aranje ob urah in odzive. Zatem je mleko iz igri~arske stekleni~ke ne- otrokom prilagojenih, poenostavljenih verzij zvrsti za urah ubadanja s puntajo~o se igro tolikanj grenkej{e.

maj 2006 48 Otroske 5/8/06 6:43 PM Page 49

IGROVJE

u~enje barv in pri~etki {tetja ne umanjkajo. Prigode Kliknem in migne ^ebelice Maje so bolj nabrite in v maniri zgodnje- An, ban, pet podgan Najpreprostej{a in najmlaj{im namenjena sorta otro{- nedeljske `iv`avke obilujejo z risankastimi `u`elkami, V otro{tvu so marsikoga dobronamerno silili z raznimi kega igrovja `eli od tistega, ki sedi pred monitorjem, ki postavajo po podrastnih prizori{~ih, nanizanih v didakti~nimi zve`~i~i, polnimi vajic, ki naj bi fri{ne mi{kovito klikotanje po risankastih ozadjih, ob ~emer {torijo o nevihti oziroma rojstnodnevni zabavi prese- mo`gan~ke tik pred ali v rosnem za~etku {olskih let nadlegovano miga, se ogla{a in izvr`e mini igro ali ne~enja. Med listjem in travo najdemo preproste sp- umerili na frekvence abstraktnega mi{ljenja ter umet- dve. Namen tega je spodbujanje zvedavosti, spozna- retnostne in razmi{ljevalne podigre molzenja u{i, re- nosti branja in pisanja. Tovrstnih elektronskih stvarc vanje osnovnih razmerij vzrok-posledica, razvoj mo- {evanja pikapok z dero~e reke, izmotavanja iz pajko- je mo~ dobiti kar nekaj, skupen pa jim je jasnej{i {ol- tori~nih spretnosti in vzpostavitev prvega stika z ski nadih kot pri prej{njih, manj strukturiranih in ra~unalom. Vse to kar spodobno zmore Mojster Miha, igrivej{ih skupkih kode. Gre za interaktivne zbirke na- relativno sodoben, iz znane risanke ~rpajo~ naslov za log, ki jih lahko otrok re{uje sam, {e bolje pa v dru`bi tri- do petletnike. V njem do deseterice nezahtevnih, a potrpe`ljivih star{ev. Ti morejo potomstvu `e pri {tirih posre~enih igri~ic dostopamo z brskanjem po Mal~iji- letih predo~iti zbir~ico Igrajmo se, ki za precej {par- ni pisarni. Na tapeti so re{evanje je`kov, podiranje tansko vidno in slu{no podobo skriva pehar~ek ak- mostu, gradnja cevovodov, te`kokategorno dirkanje, tivnosti za spoznavanje okolja ter uvajanje v matem- vodoin{talaterstvo in sli~na opravila. Kako leto sta- atiko. Predmete je treba razvr{~ati po velikosti, iz- rej{im je namenjena podobno zasnovana Gordijeva lo~ati ne`ivo, povezovati zvoke z izvori in podobno. ~arobna soba, ki pa je zaradi precej{nje zapra{enosti Sli~ne ba`e je vizualno komaj kaj naprednej{a Mala in borih petih iger (sestavljanka, labirint, iskanje uje- majo~ih se vzorcev, {torast orkester~ek in prepozna- vanje glasov `ivali) kljub obetajo~emu imenu pusta in nepriporo~ljiva.

Poredna ~ebelica v dru`bi treh trotov. Po podigri se izidi prika`ejo v zibki levo.

ve mre`e in podobnega. Razli~ni obrazi prirode so nasploh zelo hvale`na tema za divljenje otrok, a ~e je Maja precej neobvezna in lahkotna, Balonar Oskar kljub podobno klikljivim, s skritimi podigrami nadeva- nim ozadjem sloni na izrazitej{i izobra`evalni noti. Pred leti izdana prva pustolov{~ina se je bavila s pode`eljem, kjer smo med spreminjanjem letnih ~asov nabirali polj{~ine in druge jestvine za kuho, Igramo se gotovo radi, a veliko raje z re~mi, ki ~vekali z doma~imi `ivalmi ter se ubadali celo s tem, so privla~nega videza. ^e `e prepovedane niso. kak{en kup~ek ostane za njimi po obilnem obroku. V kratkem ima iziti vizualno nekoliko izbolj{ano, ~er- vasica, kjer naloge glede na tip (pobarvanke, spomin, Naredi-sam Miha tule name{~a centralno, tro- avno v sr`i nespremenjeno nadaljevanje z Oskarjevi- sestavljanke, prepoznavanje ~rk, {tevilk …) domujejo gajo~ kose do ustreznih obrisov na stenah sob. mi do`ivljaji ob morju. Mulcu se bo tu dokaj podrobno v posameznih hi{icah. Oko kolikor toliko zadovolji Spet drugi~ re{uje hi{o pred poplavo. predstavila ~vekava (ob)morska favna, od meduz do {ele Svet {tevilk, kjer s klikanjem po krami v otro{ki tjulnjev, ki jih bomo zopet spremljali v razli~nih delih sobi navigiramo med vajicami tipa ve~je-manj{e, pre- V ostalem tovrstnem igrovju je prizori{~ navadno kak letnega cikla. poznavanjem oblik, teles in barv ter osnovnim ducat in so rada predstavljena v obliki strani interak- ra~unanjem. Vsi trije naslovi prihajajo iz mad`arskega tivne slikanice. Pri nas je najbolj znana elektronska Dexsofta, ki ga pri nas zastopa VideoTop, in vsebuje- verzija Ma~ka Murija, ki `eli v osve`eni podobi po nad- jo sli~ne, ponavljajo~e se izziv~ke. ^e se odlo~imo za mo~nih ilustracijah Jelke Reichman nadaljevati tradi- nakup, je zatorej smiselno izbrati le enega od njih, na- cijo izjemno priljubljenega ma~kona izpod peresa Ka- jraje Svet {tevilk, ki je {e najbolj dodelan. jetana Kovi~a. Brano besedilo je podlo`eno z animira- Pri prvih korakih v matematiki pa je voljnih pomagati nimi, `okljivimi ilustracijami, ki skrivajo poddejavnos- tudi nemalo drugih naslovov, na primer DZS-ev ti v slogu lu{tne stavnice, spomina, sestavljanke, ku- par~ek [tejem in razvr{~am za mlaj{e ter Se{tevam in hanja po receptu in sli~nosti. [koda, da niso v pake- od{tevam za cifer `e bolj ve{~e. Vsak postre`e s {tiri- tu legendarni komadi z Neco Falk, kar bi mogli de- mi sortami vaj, ki se jih je treba do obisti naigrati za nimo uporabiti za karaoke. Prostora za izbolj{ave in dobod kon~nega odklenljivega {pili~a (ki, roko na napredne vklju~ke je na splo{no {e mnogo, a Muri tu- srce, truda ne upravi~i). Za~nemo s prepoznavanjem di tak, kot je, z v{e~no podobo in odli~nimi glasovi ig- {tevil, barv in oblik, urejanjem pome{anih ko{~kov ralcev izpade dobro. Pri tem se cena slabih petih ko- slike ter dopolnjevanjem zaporedij, nadaljujemo pa s va~ev ne zdi pretirana. Branja manj ve{~im je namenjena preprostej{a, toda Ko pripovedovalec kon~a s ~ebljanjem, ma~je- dvakrat dra`ja in `e zaradi manka znanega junaka mu paru izpred smr~kov izmaknemo futer in ga manj privla~na elektronska knji`ica Medvedek Popi odnesemo na odgovarjajo~e zeve v besedilu. praznuje rojstni dan. Tod moremo s sli~icami pose- jano, ~vekano besedilce spremljati v sloven{~ini ali Med zbirko uvajalnih {pil~kov takisto najdemo Mojco, angle{~ini. Ker so mladi~i ob umni star{evski pomo~i zlasti deklicam namenjeno ro`natost, ki se razen za tuje besedje nadmo~no dovzetni, je pristop z za~et- odsotnosti zgodbe in osmi{ljenosti kot misica {minke nim izborom `elenega jezika dobra finta, ki se je dr`i vseh omenjenih pravil. V ro~ice nam prepusti vi- poslu`i tudi precej drugih, neslikani~nih iger, denimo lo s kupom raziskovabilnih sob, med stikanjem pa Maks v gradu strahov, obe ^ebelici Maji in serija o moremo spreminjati videz notranje opreme, de~vinih Balonarju Oskarju. Pri prvem, ki zaradi o~itno zasta- cot in karoserije njenega avtomobila, risati, se v ar- relega, akvarelno razmazanega videza o~em ni ravno kadnih podigrah enostavno skakajo~e poditi z avto- najslaj{i, stikamo po skrivnostnem gradu, da bi izbe- mobil~kom ter se potapljati v bazenu. Ker je za ra~un- zali vse poskrite rumene nogavi~ke, ki hi{nemu duh- alnikov {arm izjemno te`ko osvojljiva `enska popu- cu stra{no teknejo. Ker med malce dolgoveznim kli- lacija `e kar miti~no zabetoniran pojem, bi bila {e ka- Okvirno Mali zaselek temelji na klika{kih {pilih: kanjem najdemo {e veliko {tumfkov drugih odtenkov, ka, kvalitetnej{a pun~karica gotovo na mestu. re~i nadleguje{, dokler se kaj ne zgodi.

hormonika{ 2006 49 Otroske 5/8/06 6:43 PM Page 50

IGROVJE

se{tevanjem in od{tevanjem potom fotografij vsak- zahvaljujo~ vsestransko plodoviti avtorici Ani Porenta, vrtu ali ^udovitih `ivalicah. Pri obeh fakte pestrijo jate danjih predmetov, kar je zabeljeno s sestavljankami in ki se med drugim bavi z gledali{~em in pisanjem kn- sestavljivih fotk, prepoznavanje glasov `ivali, spomin pobarvankami. Poleg ~istega, za znano in ~islano za- jig, premoremo tudi izvirno slovensko igro, naslovl- in sli~ni vklju~ki nastavljive te`avnosti. @ivalice se lo`bo Dorling Kindersley zna~ilnega dizajna resnej{o jeno Na sledi za medvedi. Ta poleg klasi~nega lahko pohvalijo z lepim {tevilom nizki lo~ljivosti nav- zasnovo od Dexsoftovih poskusov ka`e nastavljiva, vklju~kovnega arzenala povsod videnih sestavljank in kljub kar prikupnih film~kov, medtem ko da Timiju glede na znanje samoprilagodljiva te`avnost s poro~ili sli~nega postre`e z bolj strokovno pedago{ko grajen- poseben ~ar z glasom `al `e pokojnega Ale{a Varoge o napredku pri posameznih vrstah nalog. Nasploh gre imi aktivnostmi na ravni prvih razredov devetletke. izvrstno sinhroniziran opi~ji pomo~nik. Rde~elasi fan- za kar dodelana, dasi nezajetna naslov~ka, vendar ju Nekaj je pre{tevanja in igrarij s ~rkami, a hkrati pre- ti~ skupaj z vesolj~kom Gordijem nastopa v {e eni po- je je zaradi grozljive cene desetih jurjev po komadu cej zemljepisnosti v slogu kartografije, bavljenja s st- dobni, tokrat splo{no znanost predo~ajo~i pou~nici. bolje poiskati v kaki knji`nici. ranmi neba in tlorisi, zabeljenih s {~epcem geograf- Poleg prgi{~a film~kov o naravnih pojavih in prikaza sko-biolo{kih podatkov o medvedih. Vidi se, da je av- {tirih doma izvedljivih poskusov je vdelano simulirano torica tudi pisateljica u~benikov, saj igra deluje precej mikroskopiranje vsakdanjih predmetov, a posnetki {olsko, ~eprav ne neprijetno zapeto. niso ravno najbolj{i. Faktovje po `li~kah ^etudi je barvitih papirnatih enciklopedij za otroke de- set na vsak prst, se v tovrstnih elektronskih izdelkih ravno ni mo~ utopiti. Nekaj izbire v sloven{~ini sicer je, vendar nikakor ne na nivoju redno posodabljane Encarte, ki ima `e nekaj ~asa tudi razvejek za otroke. Vsem iz dokaj skromne bere je skupen bolj ali manj slikovito ozalj{an tekst s pridodanimi nizkolo~ljivost-

Svet {tevilk premore nemalo posre~enih nalog- ic, denimo tole malanje teles z razli~nimi barvami. Toda u~enje skozi igro ni rezervirano le za prve stike Mo`a~asta avtomehani~arka v glavo vbija os- s {tevilkami. Kot oddih od suhoparnega re{evanja nove fizike, italijanoidni kuhar pa ima ~ez kemijo. primera za primerom bi cifer kroni~no naveli~anemu osnovno{ol~ku kratkotrajno motivacijsko injekcijo Korak naprej od Timijeve lahkotne, mlaj{im na ko`o znal dati Gordi in napadalci s planeta matematike, ki pisane razposajenosti stori hrpa resnej{ih naslovov za- kraljico med znanostmi preoble~e v {e kar moden lo`be Dorling Kindersley, prevedena in izdana pod ok- skafander re{evanja sveta pred zlimi vesoljci. Z enica- riljem DZS. Kljub sivolasim sedmim letom jih je pove- mi, deseticami in stoticami se tu bijemo med hugov- ~ini {e vedno mo~ kupiti, `al po ni~ kaj privla~ni ceni skim drvenjem po tunelih in sortiranjem uletavajo~ih enajstih jurjev in ve~. Raziskovanje zgodovine je lu{t- nezemljanov po barvah. Prav tako jih po{tevalni{ko no risankasto potovanje med ~asovnimi obdobji od streljamo in jih ugonabljamo z uspe{no osvojenim te- Takole so predstavljeni vsi deli telesa. Razen starega Egipta do za~etka 20. stoletja, kjer s klikanj- oreti~nim znanjem o kotih ter zapletenim tromestnim razmno`eval. Pojasnilni dol`nosti ne boste utekli. em po v{e~no narisanih zemljevidih pred nas ska~ejo se{tevanjem in od{tevanjem. Kljub sivolasosti gre za slikovno bogato okrancljane strani s kratkimi, {olar- nenapa~en izdelek, ki bi v maniri Oskarja kaj lahko nimi film~ki, kako podigro ali zbiranjem virtualnih na- jem prijaznimi sestavki. Dobro je udejanjeno tudi Mo- navdihnil kako sodobnej{e nadaljevanje. ^e imate do- lepk, kar sku{a v otroku zbuditi zanimanje in mu mi- je sijajno ~love{ko telo, ki je mnogo ve~ od telesa raz- ma recimo devet, deset let starega mulca, ki mu je mogrede kak podatek trajno vtisniti v vijuge. Glede di- stavljabilnih igrarij in prepri~a predvsem kot bogat vir matematika v u`itek, a se med urami dolgo~asi in se vjega in doma~ega `ivalstva se z grmado zanimivih priljudno, a natan~no in strokovno podanih informacij besno ozira za novimi izzivi, pa ga lahko za nekaj ~a- vpra{anj ter odgovorov trudi par~ek Okno v svet, ven- o ~love{ki anatomiji ter fiziologiji. Te znajo priti ~isto sa poskusite zaposliti s Super umom. Ta bistrim gla- dar na~eloma vedno dobrodo{le kuriozitete, zakaj prav tudi onim, ki niso ve~ primorani ~emeti za {ols- vam predo~i {~epec {tevilsko-logi~nih zavozlank na denimo koala ne pije vode in ali je slon v resnici mo~- kimi klopmi. Povsem profesorski in o`e namemben je vi{ji ravni, podobnim onim, ki jih najdemo v testih in- nej{i od ~loveka, kvari slovni~no in bralno ne prav ble- po drugi strani Rad raziskujem, kjer osnovno{olsko teligentnosti. Mo`gane pretegujejo {tevilska zapored- {~e~ prevod. To je VideoTopovim naslovom nasploh snov fizike, kemije in biologije razlaga trojica hecnih ja, sklepalno izlo~anje predmetov, ki ne spadajo dokaj{en trn v peti. Ker so predstavitveni PDFji jako likov. Znanje preverjajo testna vpra{anja, popestrena zraven, in preizkusi prostorske predstavljivosti. Toda pu{~obni ter jerbas prete`no nekvalitetnih posnetkov s spretnostno brzinskim mlatenjem po odgovorih. izdelek vsled upokojensko neprivla~ne podobe in depresivno ujetih `ivali v `ivalskih vrtovih takisto ne Kon~ni korak v domeno starej{ih devetletkarjev, sred- borne raznovrstnosti dobri ideji navkljub izpade malce prepri~a, je za zadovoljitev zvedavosti o divja~instvu nje{olcev in odraslih pak stori leksikonska Enciklope- preve~ kilavo za sodobne ~ase. bolje pose~i po kaki drugi, ~eravno mlaj{i deci na- dija znanosti, ki nudi nebroj kri`no povezanega po- Vsa doslej omenjena u~iligrala so prevodi tujih. Toda menjeni izobra`evalnici, denimo Timiju v `ivalskem datkovja z vseh podro~ij znanosti.

Poleg prstov si je mo~ pri {e negotovo stopicl- Tega, da je panda v bistvu rakun, gotovo niste V bistvu niti ne vem, kaj bi tole bilo. Morda zrn- javem plusminusanju pomagati tudi z brokoliji. vedeli. A kaj, ko je pogled skozi okno tako pust. ca cedevite ali fluorescirajo~i mu{ji drekci.

maj 2006 50 Otroske 5/8/06 6:43 PM Page 51

IGROVJE

jo~i Oz, kjer trirazse`ni lev, kovinko in stra{ilo stopi- cajo po pisanih stati~nih ozadjih, zbirajo~ dragulje za otetje Doroteje iz krempljev zlobne coprnice. Na znani knji`ni predlogi temelji risankasti Vike Viking, kjer bistremu vikin{kemu fanti~u pomagamo re{iti preizkuse, s katerimi so ga zasuli poglavarski o~a. Po- leg klikljanja, temeljnega predmetovanja in ~vekarij so glavni element pobi~evi izgrunti fantasti~nih meh- anizmov, ki jih po predlo`enih na~rtih sestavimo iz okrog napaberkovanih naravnih surovin.

Spomin je ena najbolj priljubljenih podiger, ki Pun~kasti Vike se tudi v {pilu jame praskati po jo v raznih inkarnacijah sre~amo skorajda povsod. nosu in okrog sejati iskre, ko se ~esa domisli.

je treba najti predpisane predmete, {tevilke ter besede. Brez ostrih o~i in odprtega duha ne bo {lo, saj Mala {ola pustolovstva so iskane re~i res dobro zamimikrirane in je iskanje Zasnova preprostega klikalnega igrovja za najmlaj{e pravi u`itek, ~eprav nad lovom na piksle v pus- izvira iz pravih poka`i-in-`okni avantur, zatorej ne tolovkah navadno bentimo. ~udi, da bera otro{kih iger vsebuje nekaj ~istokrvnih pustolov{~in z ugankami, predmetovjem ter ostalimi nujnostmi. Ve~ina je z igralnim ~asom ure ali dveh kratkih in enostavnih, ampak zaradi nenavadne pri- Spravljanje nepo{kodovanega paketa mimo debe- kupnosti in dobrih prevodov vseeno vrednih pozor- loritne`a zahteva gruntanje na prehitevalnem pasu. nosti. Najpreprostej{a je Snegulj~ica in sedem Jan- Nekoliko obskurnej{o sorto ustvarjalnosti zahteva Av- tocesta izumov, zbirka jako trdih sivoceli~nih ore{~kov, ki jih moramo re{iti z danimi pripomo~ki. Vrv, po kateri naj bi klovn pedaliral, je recimo prekrat- ka, na voljo pa imamo {karje in spreminjanje materi- ala {page v gumo ali mavec. Podobno izvirne so druge od ducata nalog: zadr`evanje begavega za- pornika v kehi, menjava po~ene gume, dekoncentri- ranje {ahovskega mojstra, pretentavanje po`re{nega po{tarja ... Z ugankami si bodo konkretno razbijali Oz je naphan z lu{tnimi ugan~icami, ki se jih ne glave celo odrasli in prav bi pri{el kak premeten, z bi branila niti kaka 'velika' pustolov{~ina. izobra`evalnim pridihom udejanjen pomagalni sistem. Tako zna manj potrpe`ljiva deca zaradi brezkompro- misne te`avnosti obupati. Posebne, a manj strupene in zelo v{e~ne ba`e je na- Iz `i~natih ko{ar Morda zveni Detektivovo napenjanje o~i na na{ar- posled {tiridelna prvoosebna pustolovska serija De- Vsem izobra`evalnicam navkljub pojem igre za otroke jenih ozadjih dolgo~asno, vendar je dale~ od tega. tektiv, v kateri so uganke po- v glavah ve~ine ljudi najprvo spro`i misel na lu{tno dane v obliki desetin lepo plo{~adno arkado. Res se jih dobi kar nekaj, saj ima kov, ki terja le pravilno odlo~anje na razpotjih poteka izdelanih ali kar fotografi- danes vsaka risanka svojo abakovsko inkarnacijo (in trojice Grimmovih pravljic, sicer se zgodbe zame{tra- ranih, z najrazli~nej{o ob na vrata trkajo~i armadi novih izrisank opisovalci jo. Timijeve podvodne dogodiv{~ine so po drugi strani kramo in ki~em `e vnaprej zelenijo). Kljub barvitosti pa gre ve~inoma `e prava avanturica, kjer i{~emo izginuli ~ep, zaradi naphanih ozadij, kjer za enoli~ne, podpovpre~ne zmenetaste odvrtke, ki z katerega morju grozi izpraznitev. Pogovarjaje z morskimi prebivalci re{imo par osebnih te`avic in se ob tem spopademo s prgi{~em puzel. Skoraj izklju~no na teh temelji s podobo in izvedbo pozitivno izstopa-

Ra~unalni{ke ve{~ine so pomembne, a poba- lin~ke v~asih le na`enite br- cat `ogo.

Kaj ti bo neskon~no legic, ~e jih sestavlja{ zvezanih rok in z narobe obrnjenim daljnogledom na nosu?

hormonika{ 2006 51 Otroske 5/8/06 6:44 PM Page 52

IGROVJE

naslovi nad osemnajst {e neoku`eno otro~ad nemara Blade: Tempelj ~asa je {e ena, tokrat 3D poslovenje- uspejo za kratek ~as uti{ati in zaposliti, a ji ve~ od na skakulja, kjer naokrog tekamo kot sabljovje vi- zabijanja ~asa ne nudijo. Razen rednega dotoka teh hte~i fantin, ska~emo po plo{~adih ter v svrho od- bledikavk, narejenih po istem kopitu, pa police ali {e klepanja zacopranih duri mikastimo precej trpe`ne raje ko{are z nametanim otro{kim softverom prete`no nepridiprave. No, nadzor je {lampast, vsesplo{na zaseda staro, na nekaj kova~ev zni`ano prodje. [e neprijaznost pa ~isto prehuda, saj ob neizbe`nih vedno najdemo nekaj Legovih naslovov, od katerih so crkotih {kripajo~ih zob vedno znova pri~enjamo z pri VideoTopu prevedli Creatorja, Rock Raiderje in nule na za~etku stopnje. Prezrite in v primeru sle po druge Racerje. ^e je kockovita dirka~ina kar dobra dobri peceja{ki skakulji raje nabavite sedmih jurjev izbira, Ustvarjal~evi fini ideji z navideznim zlaganjem kock zavda {torast vmesnik in premajhno okno s st- varitvami, medtem ko so Skalni plenilci sicer nezani~- na, a ~isto preve~ zaspana in zdolgo~asena strate{ka pripravnica. Taisti distributer tr`i {e dve Dexsoftovi, v treh dimenzijah udejanjeni igrulji, Betti in P-Sliderja. Puzlarjenje na takih vi{inah kaj kmalu rezultira Prva je zlasti na de~vice cikajo~a miselnica, kjer na- v neugodni hipoksiji lobanjske vsebine. jstnika vodimo po visokih, s sovragi nagomazenih plo{~adih, trude~ se pobrati vse dragulje. Ker se nam nekatere dile pod nogami ob prehodu podro, je treba na{tudirati labirintasto zaporedje capljanja, kar iz {pi- ^e in kod po pedenj{pile la naredi more~o in prav ni~ zadovoljujo~o posku{e- Kam torej zaviti, ~e vas ali va{e potomstvo zamikajo valno ponavljanko. P-Slider se poslu`i podobne ideje, poslovenjene otro{ke igre? V ve~jih s {pilovjem zalo- le da tu z nagibanjem plo{~adi usmerjamo pingvina, `enih {tacunah tipa Big Bang boste na{li le kako de- seterico od tu opisanih naslovov, ve~idel one, ki jih ki ga sku{amo med zbiranjem kristalov pridri~ati do cilja. Zalomi se `e zmuzljivemu nadzoru, {e slab{a pa Ko je ringl{pile konstruirala moja malenkost, je distribuirata VideoTop in Colby. Za {pile Mladinske je prav hipnoti~no pusta podoba. vsaj eden od sodnikov vedno pokozlal ostale. knjige in DZSja bo treba obiskati njihove spletne ali Disneyjeva roba, ki jo razpe~uje Colby, je razred vi{je zaresne trgovine, obrestovati pa bi se znal tudi obisk kvalitete, a `al ni prevedena. Poleg skakav{~in, o ka- povsem vredno zbirko odli~nih Raymanov. Vsled ne pri specializiranih buti~nih prodajalcih, kot je Mantis, terih smo v Jokerju `e pisali, so za otro~ad udejanjili ravno divje izbire konkretnih {pilov z otro{ko ciljno kjer je med drugim dobiti poceni rabljene primerke. A prvoosebno streljanko Atlantis: Trial by Fire in po- publiko za abake se ni napak ozreti tudi po konzolah cene je nujno vzeti z rezervo, saj novej{i {pili nosijo do enostavljeno verzijo tretjega Rollercoaster Tycoona, in za drobi` nemara posvojiti rabljen Nintendov neke mere znosne nalepke s tremi do sedmimi kova- zvano Disney Coaster. Ta iz ringl{pilovanja izsecira gamecube, ki kljub zadnjim zdihljajem premore mno- ~i, do~im nekateri enormno stari naslovi zaradi dragih vsako ekonomijo ali vodenje parka ter deci prepusti go lu{tnih, otrokom v{e~nih naslovov s posluhom za licenc vztrajajo na sme{nih desetih in ve~ jurjih. Za zgolj gradnjo vlakcev smrti, ki jih nato ocenijo junaki podrobnosti. Priporo~iti velja zlasti legendarno take je pametneje pobrskati po knji`nicah, ki znajo biti z razli~no mo~nimi `elodci. Naloge v kampanjici ve~i- plo{~ado Super Mario Sunshine, dirka~ino Mario Kart zlasti glede starej{ega izobra`evalnega {pilovja prave noma zahtevajo le dokon~anje `e za~etega ~uhapuh- ter e-namiznico Mario Party. ^e posedujete playsta- zlate jame. Tako bo (zlasti star{evska) radovednost ob ca in ne nudijo pretiranega izziva, ~eprav se da nekaj tion 2, pa vrzite u~ na kako od eyetoyjevskih odpul- kopici pisanih {katel pote{ena brez harakirija denarni- fizike ob izgotavljanju bruha{kih prog vseeno nau~iti. jenosti, saj se otro~ad ob poskakovanju pred kameri- ce. Kako in koliko ~asa bo izbrano odgovarjalo pogo- Atlantis je podobno polovi~arski, saj se kot dec iz isto- co preverjeno zabava. sto podcenjevanim kratkohla~nikom, ki umejo v eks- ploziji priljubljenosti igrarstva `e v najrosnej{i starosti zaobvladati 'odrasle' naslove, je pa druga zgodba.

Panter ljubi od leve proti desni hopsajo~e dri~anje na kolescih ali drsalkah.

imenske risanke klasi~no strelja{ko in grdobe ugonobljevalno {unjamo po koridorjih, a je vse skupaj kljub ugankam bledo, `agovinasto in ne- vredno nakupa. Da kakovost ponavadi ne ustreza prodajnim {tevilkam, dokazuje bojda urnebesno kupovani Pink Panter: The Pinka- delic Pursuit. V paketu dobimo tri ure hiperaktivno zme{anega hopsanja po od strani zrtih stopn- jah, kjer mora ma~kon krasti pred- mete in jih karseda bliskovito, z besnimi zasledovalci za petami, trogati z enega konca nivoja na drugega. Prav tako je treba namlatiti tri {efe in se ob~asno vozikati z rolerji ter drsalkami. Ig- ralno je `e, vendar dale~ od navdu{ujo~ega. Billy

maj 2006 52 oglasi doc 5/8/06 6:47 PM Page 11 DD Online 5/8/06 6:23 PM Page 54

IGROVJE D&D Online: Stormreach

emnice in zmaji so fran{iza, ki je z ~love~ke, vilince, polovi~njake in {krate pozna vsak- mo`no izjemo Tolkienovih del naj- do, nekaj novega pa so bojni golemi warforged. Kot je bolj vplivala na podro~je fantazijs- sklepati po njihovem videzu in velikosti, so po naravi T kih ra~unalni{kih iger. [pilov z li- nagnjeni k tepe`u od blizu, premorejo pa tudi nekaj cenco Dungeons & Dragons smo videli osve`ujo~ih lastnosti. Ker so mehani~ni konstrukti, so na kupe, {e ve~ pa je takih, ki so iz zma- ranocelski uroki na njih le polovi~no u~inkoviti. Treba jarskih kampanj ~rpali navdih. Glede na jih je popravljati, kar je lo~ena ve{~ina, ki jo zares ob- to, da je veliko dana{njih programerjev vladajo le {unja~i in magi. mladost zagikalo po kleteh, dramati~no Tako si torej ustvari{ lik in se odpravi{ raziskovat {irno naznanjujo~ slede~e dejanje svojega {k- de`elo, polno skrivnosti, rajt? E, napaka! D&D Online ratovskega kladivovihteca, to niti ni pre- svoj podnaslov jemlje resno, kar pomeni, da je igralno senetljivo. Je pa tolikanj bolj zanimivo, ozemlje v 99 odstotkih primerov omejeno na Storm- da prvo pravo fantazijsko ve~igralstvo, reach. Pravzaprav je ves {pil zasnovan kot skupek kar svin~nik-in-bele`ka D&D navsezad- kvestov, ki jih opravlja{ v eni od mnogih mestnih je~. nje je, doslej ni izkoristilo potenciala vse- Na za~etku je to kul, saj je pri roki vse, kar potrebuje{, mre`ja. Neverwinter Nights so sicer bili in odpadejo dolgotrajna potovanja z enega konca sve- korak v pravo smer, kar dokazujejo z ve~igralsko priljubljenostjo, ki se vztrajno G Napovedali so napreden akcijski bojni sistem, upira letom. Toda mnogi smo sanjarili o dobili pa smo klasi~no pasivno tepe`kanje z ob~as- ne~em ve~. O nadgradnji ve~ kot tri de- nim vmetom specialk. Le da je grafi~no pestrej{e. setletja starega principa. O pristopu, ki bi izkoristil neskon~ne ve~igralske mo`nosti spleta. O ra~unalni~arjem manj znani svet Eberron, obuditvi kulturnega fenomena! kar je ~isto kul. Forgotten Realmov, Drag- Malce nerealna pri~akovanja, a vsaj del~ek upanja na onlanca in Greyhawka smo se namre~ `e njih izpolnitev je dal masovno ve~igralski veteran Tur- prenajedli. Gre za prizori{~e, kjer misti~na bine, mama in ata Asheron’s Calla, ko se je za Atari energija ne rabi le priklicu po{asti, kurjen- lotil Stormreacha. Obljubljali so veliko, med drugim ju koboldov in celjenju ran, temve~ omo- veren prenos ob~utka `ivega pustolovljenja s kolegi. go~a delovanje sveta. Najlep{i primer je Jim je uspelo? Vsaj v slednji postavki morda celo pre- samo glavno mesto, ogromni pristani{ki ve~, kajti {pil se svojih korenin dr`i kot hemeroidi Ca- Stormreach, kjer ~arovnija poganja prak- sove riti. A gremo po vrsti. Stormreach je ume{~en v ti~no vse, od dvigal do javne razsvetljave. Z njo je takisto bogato podzemlje metropole, kjer so se zaredile najra- zli~nej{e odpadni{ke se- G Kot se za izro~ilo Temnic & zmajev spodobi, so {efeti im- kte, zlobni ~arovniki ter presivni in izzivalni. A vsakega je treba ugonobiti ve~krat. plemena ostudnih mons- truozitet. Tako domala vsaka bajta ta na drugega. A s~asoma se prenaje{ neskon~nih premore lastno kletno temnico, ki na hodnikov in soban ter si za`eli{ prostega neba, gozda, tak ali druga~en na~in greni `ivljenje planjav, oceana ... [ir{a raziskovalna plat je torej mrt- miroljubnim prebivalcem. Razlog za va, kar bo odvrnilo vsakogar, ki je `e v prastari Ultimi paniko? Ne, temve~ magnet za tru- Online izkusil zadovoljstvo ob najdbi kake obskurne me pustolovcev! gra{~ine z zanimivimi nasprotniki in zakladi. A to {e Kot se spodobi za naslov, ki verno zdale~ ni edina omejitev. Z izjemo par uvajalnih spo{tuje pravila D&D 3.5, izbira{ kvestov je vsako nalogo nujno opravljati v ve~. @e res, med devetimi dolgo~asnimi klasi~ni- da je smisel naslova protipu{~avni{tvo, a na`iganje s mi poklici. Na meniju so ve~idel de- `ivomesnatimi kolegi neizogibno prina{a veliko potra- fenzivni bojevnik, pravi~ni{ki pal- to ~asa. @e ob iskanju pravega tima se boste kljub adin, jezni barbar, zahrbtni {unja~, zmogljivim in prakti~nim tosmernim mehanizmom veselja{ki zabavlja~, lokostrelski po- krepko zamudili, nakar bo sredi misije kdo moral po G Miselne puzle so v masovnih splet{~inah redke, zato so dobro- stopa~, ranocelec in dva okusa ~a- mleko ali odnesti smeti, po kon~anju temnice bo ne- do{le. Skrbijo, da od rutinskega klikanja ne zakrnijo mo`gan~ki. rovnika. Nabor ras odstopa le malce: kaj ljudi vedno od{lo in tako naprej. Solo vsebine v

maj 2006 54 DD Online 5/8/06 6:23 PM Page 55

IGROVJE

G Prizori{~a zahtevnej{ih temnic so okularje bo`ajo~a, kar pa nikakor ne od- G Dodelani mehanizmi za iskanje dru`be postopek nabiranja pustolovcev pre- tehta manka {irnega in pestrega ozemlja. cej pohitrijo. Kljub temu prisilno grupiranje hitro dojadi.

Stormreachu sploh ni: pozabite lahko na kova{tvo, tr- po zobeh. Le da bo potem ~love~ek preklopil v obra- sve`im likom. Seveda z istimi kvesti in je~ami kot govino s soigralci, boj proti njim in spro{~ujo~e pobi- mbni na~in, kjer se mu pove~a oklepna vrednost, a prej. Arrghhh! janje naklju~nih po{astkov. Za slednje namre~ ne do- zato ne more po~eti ni~ drugega. Akcijskost pa taka! Ni mi torej te`ko zapisati, da je Stormreach zgre{en bivate izku{enjskih to~k! Tako ~isti{ eno temnico za Takisto je frustrirajo~ razvoj ljudakov, ki je podvr`en naslov, saj je manj mmorpg in bolj grafi~na klepetal- drugo in ko jih zmanjka, kar se zaradi vsesplo{nega strogim D&Djevskim pravilom. To pomeni, da je zgor- nica za spoznavanje sotrpinov, s katerimi premaguje{ manjka vsebine zgodi po nekako dveh tednih, se jih nja meja napredka deseta stopnja, zaradi ~esar je skrb temnice. Ko bi zalo`nik izbral finan~ni model iz Guild loti{ znova, saj je kveste mo~ resetirati. Roko na srce za avatarja `e v {tartu manj vzburljiva kot v konkuren- Wars, kjer pla~uje{ izklju~no za vsebinske dodatke, bi so izzivi zasnovani zanimivo: za premagovanje do- ~nih spletnih frpjih, kjer vsaj na za~etku raste{ pogos- bilo to kul. Tako pa naslov ko{ta po{tenih osem jur- lo~enih je nujno dobro sodelovanje vse skupi- jev, plus mese~no naro~nino petnajstih dolarjev. Ta- ne, treba je odklepati vrata in skrinje, iskati kega izdatka omejenost in manko vsebine ne upravi- skrite prehode, mlatiti premeteno vkup dane ~ita. [e dobro, da je na voljo zastonjsko sedemdnevno skupine monstrumov, re{evati ~isto prave pu- preizkusno obdobje, ki ga najdete na http://trial.ddo. zle. Pohvalno. A vse to je zabavno le prvi~, com, od kjer potegnete celoten {pil (v primeru odlo- medtem ko si jih zaradi rigoroznega sistema ~itve za nakup zanj od{tejete polno ceno in odtihmal napredovanja primoran opravljati znova in pla~ujete {e naro~nino). Ker boste ta~as izkusili neka- znova. Nalinijski D&D se tedaj prelevi v taisto ko 85 odstotkov igre, ga le izkoristite. duhamorno rutino, ki so se ji razvijalci s kve- stovskim pristopom sku{ali izogniti. Luni se veseli, da je do~akal pravo D&Djevsko [e eno podro~je, kjer {pil pogrne, je bojevalni masovno splet{~ino. Od razo~aranja nato zakuri sistem. Ogla{evali so ga kot hudo napredne- ga, z akcijskimi potezami izmikanja, po~e- vso svojo zbirko koboldskih figuric. panja in blokiranja v realnem ~asu. V resnici kulske, izzivalne temnice ✔ manko vsebine in pa je vse to {minka, kajti uspeh v tepe`u do- lo~ajo ozadni meti kock. Tako lahko pravo- dolgo`ivosti ✖ omejenost prizori{~a ✖ ponavlja- ~asno izvede{ preval in vidi{, kako te je gob- jo~e se igranje ✖ linov zamah zgre{il, toda ~e kocka dolo~i, da G Kreiranje lika v vsej svoji veli~ini. Ljubitelji estetike ne si jih fasal, ti gre zdravje dol in pika. Enako je bodo pote{eni, mahnjenci na statistike pa tolikanj bolj. Turbine / Atari z blokiranjem, ki se pravzaprav podreja pote- zam. ^e vidi{ velikega golema, kako zamahuje proti to in hitro ter si za to nagrajen z tebi, in stisne{ knof za blok, jih bo{ ravno tako dobil vzburljivimi novimi sposobnost- mi. Turbine so polo`aj sku{ali omiliti s sistem- om rangov, kjer vsak level vsebuje {tiri pod- stopnje, za katere dobi- va{ tako imenovane akcijske to~ke. Te pa vlaga{ v sposobnosti, ki niso nove, marve~ te naredijo u~inkovitej{e- ga v obstoje~ih ve{~in- ah. Zeh. Povrhu deseti level ob koli~kaj po- gostem igranju dose- `e{ v maksimalno treh tednih, nakar ti zaradi pomanjkanja obstrans- G Glede na bogastvo kampanjskega materiala D&D bi st- kih dejavnosti ostane G Grafi~no Stormreach nikakor ne razo~ara. Posebej navdu{ujo~i so varitelji lahko spackali bolj globoko ozadno {torijo. le vnovi~en za~etek s svetlobni u~inki, ki spremljajo destruktivnej{e uroke.

hormonika{ 2006 55 True Crime Ubersold 5/8/06 6:42 PM Page 56

IGROVJE True Crime: New York City

h, ta le`erni zanos zalo`nikov, ki menijo, da tolpo uli~nih razgraja~ev. [tevilnost teh opravil solid- bomo njihovo brezbri`nost vekomaj nagraje- no zamaskira sicer{njo kratkost osrednje izku{nje, vali s {irokim odpiranjem shiranih denarnic! katere scenarij predvideva razre{itev petih ve~jih A Toda veste kaj? Mogo~e imajo prav. Zakaj ~e primerov. Na `alost je razlika med doti~nimi misijami sem danes tu in vam pri~am o tem, kako so nas najve~krat ta, da so ene opremljene z vmesnimi sek- nategnili s {e eno jalovo predelavo za ra~unala, po- vencami, druge pa ne. Akcija je prete`no enaka: pre- tem je o~itno, da jih sporo~ilo {pilavcev prvega dela jmi nalogo, odpelji se na lokacijo, ozna~eno na karti, te grandtheftautov{~ine, ki s peceja{ko razli~ico slabi vstopi v stavbo, pobij podlo`nike, zasli{i {efa, prejmi dve leti tega nismo bili najbolj zadovoljni (J131, 72), novo nalogo. Tu ti je poleg ponavljajo~ih vzorcev pr- ni doseglo. Ni~ kaj prizadeto so nam postregli s {e en- vi~ razodeta sme{na nete`avnost, kajti tepe`kanje je im nebru{enim 'diamantkom'. Ourajt, upajmo, da jih zaradi avtomati~nega zaklepanja tar~, hitrega pogina beseda ob~estva, ki spet ne bo mila, tokrat le dose`e. sovragov in nabora hudih karatejskih potez tako ot- Preden dospemo do zaslu`enega kurcanja, naj vam ro~je lahko, da se ti z ostalimi forami, kot je pomanj- zaupam, zakaj True Crime: NYC v osnovi sploh ni sla- kljivo splintercellovsko onesposabljanje `rtev izza ba igra. Za~en{i zato, ker kopira vse pr- G Zaplet Pravega zlo~ina spo~etka kar obeta. Ani- vine, ki so iz dril ~efurja (GTAja) nare- macije, skozi katere je predstavljen, so kul pred- dile svetovno uspe{nico. Ima{ pouli~no vsem zaradi odli~nega govora. [koda, da rde~a nit prila{~anje voznih sredstev in svobodno nato skorajda ponikne in na povr{je spet priplava furanje; ima{ s kriminalom prepojeno {ele proti koncu. okolje; ima{ napredovanje z opravljan- jem misij. Drugi razlog je povratek vseh tor izbral plo{~ek, med {pilanjem posiljuje z napa~ni- tistih drobnih, do neke mere unikatnih mi namigi, ki se nana{ajo na specifi~ne knofe s tip- elementi~ev, ki so pozitivno zaznamo- kovnice. vali v Los Angelesu odvijajo~ega se True Crime: NYC bi bil lahko spodoben naslov, ~e ga predhodnika. Zopet si nadene{ cote po- ne bi skazilo pocarstvo prve klase. A ker gre hkrati za licaja, temnopoltega Marcusa Reeda, nadaljevanje, ki od izvirnika ne v duhu, ne v obliki ni kar s seboj prinese zanimivo stvar, ki se napredovalo niti za kolibrijev falus, obenem pa je ob- ji re~e moralni kodeks. Z ne- ali spo{to- dr`alo in na ve~ mestih celo poja~alo stare zamere, je vanjem doti~nega se spreminja{ v do- iskanje globljih opravi~il odve~. V tretje gre rado, pra- brega ali umazanega varuha pravice. V vijo, a ~e se ima zgodba ponoviti, bo za vse bolje, ~e grobem velja, da so ti pozitivne to~ke serije na monitorjih ne ugledamo nikdar ve~. dodeljene, ~e lov za nepridipravi zaklju- ~i{ s klasi~no aretacijo, negativne pa, ~e G Si ob pogledu na to slikico predstavljate napet se ne zmeni{ za dobrobit nedol`nega boj? Nikar, saj je izmenjave svinca konec prej, kot prebivalstva. No, prijem na igranje nima lahko re~e{ snederjepedertugedr! zares velikega vpliva. Sleherna uspe{no zaklju~ena misija takisto prinese karierne punte, po- hrbta, niti ni treba ukvarjati. Po par uricah tom katerih napreduje{ v rangu in odklepa{ mo`nos- ti vse skupaj itak za~ne najedati, saj niti ti nakupa novih cestnih karafek (vo`nja po dveh kole- vozni{ka polovica naslova ni na nivoju sih, instantno polkro`no zavijanje …) ter specialnih velikega vzornika. [koda, a to se zgodi, vozil. Potrebuje{ kajpak tudi solde, ki ti jih prinesejo ~e {pil napihuje{ s kopiranjem (dobrih) neskon~ne, naklju~no nastajajo~e mini naloge v stilu idej konkurence in kopico (potencialno re{i talca v zgradbi, ustavi ukraden avtobus, razkropi zanimivih) svojih, nakar ti zmanjka sape pri izvedbi ter uravnove{anju vsega. Kljub tem nelaskavim de- jstvom in podobi, ki ji spri~o PS2-korenin botrujeta teh- ni~na nenaprednost ter poli- gonsko iz~rpani liki, pa na- G Pri zasli{evanju mafijcev igra{ razli~ico dobrega in slabega jbolj presune nespoliranost. policista. Tiso~krat tako, dokler ni ve~ zanimivo. Zakaj mora{ biti pri~a zvo~- nim anomalijam, nerazumljivi strojni zah- Ko mu zmanjka potrpljenja, za~ne Case razmi{- tevnosti, poskakujo~im teksturam, zati- ljati o zlo~inu. Pravem. Smrtnem. Nad avtorji. kajo~im se likom, slabemu zaznavanju trkov, obupni fiziki, po zakonih katere se ~efur kot policist ✔ par zanimivih avtomobili pred teboj zaustavijo z nemo- idej ✔ spodobno oblikovan New go~im pojemkom, in vpra{ljivo nadzorno York ✔ licen~na muzika ✔ leglo shemo? [e sre~a, da so polsposobni pre- 59 delovalci to pot omogo~ili nadzor z d`oj- `u`kov ✖ kopija ~efurja in same sebe ✖ prob- pedom, kajti naveza mi{aka in tipkala lemati~en nadzor ✖ docela nezahtevna ✖ G Pri 'sposojanju' avtomobilov so v bistvu najbolj zabavni ostaja stra{no okorna. Seveda pa te igra, ogor~eni kriki pestrega prebivalstva. Pezzo di merda! ~etudi je jasno, da si si za primarni igra- Luxoflux / Activision

maj 2006 56 True Crime Ubersold 5/8/06 6:42 PM Page 57

IGROVJE Übersoldier

aj se folk kdaj vpra{a kake {pile bi mi sko~i pribli`no tak visoko ko moj 160-kilski danes terali, ~e se Dolfiju 70 let nazaj sosed Ruda, pa ko strela{ nikol ne ve{ kam ne bi malo odlotalo? Mater ~e je res `e grejo metki. Menda so hteli nareit sistem na- K vsaki drugi zaplet o nacijih. Ja pa do- tan~nosti ko v CoD2, ker isto z desnim kno- bro no porkafiks! Se so res bli spipani, pa fom dobi{ merek. Samo jim ni ratalo, ker naredli so vlke hantle, samo se te niso menda ma{ lahko merek to~no na naciju pa ga bo{ edini negativci?! Te pa {e nonstop terajo nji- zadel pune na random. Tak da pol nekak hove okultne fore! Ker se {e nismo prena`rli obupa{ pa se pa~ zalaufa{ v sredino, za~ne{ ubermen{ov, naci lete~ih talarov in totih fint, rafalat in ~e zagusti vklopi{ {~it. Nasprotniki ne? In evo, pri{la je {e ena to~no taka igerca. so itak taki loleki, da se jim lahko samo sme- Nea vem, mogo~e se totim Rusom pri Burutu je{. Najve~ja znanost jim je skrivanje za kaki zdi, da so izumli nekaj novega, ampak ko so sod in metanje granat, pa {e to majo ve~ino- mi rekli “Tkole zdej Luni mudel~k, ti bo{ zdle u ma skriptano. Majo pa zato vsi satelitske uhe iber naredu tegale Ubersoldatka tastr!” sn se al nekaj, ker kak se poka`e{ iza vogla te direkt zjoko! za~nejo strelat ko budale, ko {e sploh ne ve{ Okej, delo je delo in {efe bo spet gnjavo, naj se ki so. Ampak dobro, itak vsaki za sabo pusti jo~em v svojem ~asu, ne na njegov ra~un. V neke flaj{tre tak da zdravje ni problem. ~em je pol tu finta? Pazi zaj to foro: tu nea In tak se iz trme grize{ iz ene glupe stopnje v strela{ naci ubermen{ov ampak si ti edn izmed G Tote hepane glea{ skoz celo kampanjo, samo da so v~asih ma- drugo (okej la`em, podmornica je kul) in glih njih! V neki zasedi te kao fentajo, pol te pa ne- lo bolj fensi oble~eni. Kao najhuj{i maheri so drugi ubersol|eri. ko fajn pade{ not, je {pila konec. Tak na oko ki dohtar ponuca za eksperiment in o`ivi{, s bi reko da ga komot obrne{ v kakih {estih tem da si valda paranormalno mo~n. Ampak tu zaj {lo pupi, ker Burutovci niso bli dovol ubermen{i da bi urah. In pol ker ni multiplejera ga lepo zbri{e{ z diska. prije caka! Ker si pune opran, uboga{ samo ~isto pr- sploh vgradili onlajn {pilanje! Kak si sploh upajo leta [koda, ker bi vse skup lahko blo dosti bol{e, ampak vega, ki ga vidi{. In valda je to neka dobra baba iz 2006 izdat prvoosebno igerco brez ve~razpaljotke? To jebiga, tak je Ubersoldier – {e en brezvezn naci {pil, odporni{kega gibanja, ki te izkoristi da se bori{ proti res, da zadeva stane pune manj od drugih novih FP- ko ga bomo pozabli ~ez tedn dni. Ajd grem jas na pir! svojim biv{im frendom. Bol kislo od Branetovih zok- Sjov, samo tak osnovne funkcije ne bi nov, pa {e ni fertik! Ne samo da mora{ prebavljat to- smeli spustit. Je vsaj singlplejer kul? Eh, to `alost od zgodbe, vse je predstavljeno pune hamre kaj te s tabo je! Nekak si misli{ da o{ ko bogo. Sekvence so grafi~no {e nekak, ampak ki so ubersoldier mel vgrajeno skladi{~e pu{k, nabrali folk za glasove mi nikol neo jasno. Zglea kr po prdo strele in rigo ogenj, telekineti~no kakih gostilnah, ker tak nev`ivetega branja niso zmo`- meto boge kri~e~e folkece naokoli pa kaj ni niti v male~ni{kem kulturnem dru{tvu! Nem{ko- te jaz vem kaj {e vse. Pa da te bodo na- ruska produkcija, tako je blo tuji z Aquanoxom. padali celi vodi nacijov, tankovske briga- Se ko bi to bil edini problem {pila bi {e {lo. Tak pa de, eskadrilje {tuk. Pa~ neka turbo verzija lepo za{tarta{ zadevo, nekak upa{ da bo vsaj multi- Painkillera. Ampak ne, si ~ist povpre~n plejer podobn Call of Duty 2, pol pa deset minut ko lolek, ki po~asi puca nivo za nivojem, butl i{~e{ ki se sploh d`ojna{ na kaki server. Ja neo uporabla iste pu{ke ko v CoD 2 in je glih tak ranljiv ko vsi ostali. Okej pardon, ma{ eno superspo- sobnost, kao ~asovni {~it. Ko ga ponuca{ se not nabirajo vse krogle, tui tvoje. Tak si vbistvu za nekaj ~asa ~ist ne- ranljiv, pa {e druge lahko po- G Pu{ke so pune haufne nenatan~ne pa malo glupo so razpo- bija{ z ustavljenimi metki, tak rejene. Ruski PPSh-41 srei Francije? Daj nea se hecaj! da od{pancira{ do ludeka pa mu da{ focn z ustavljenim `elezom. Pa Luni se nekaj trudi okol tote kislice, pol mu pa nadgrajuje{ lahko {~it, ko v odmerjenem vse skup dopizdi in pove tak ko je! cajtu stisne{ tri hed{ote zadeva postane odpornej{a. To je kul, ker si nagrajen za ok grafika ✔ to neko nadgrajevanje sposobno igranje. Samo kaj, ko je to ed- {~ita ✔ kisla zgodba s {e bolj kislim ina taka kul ideja razn brezveznega igranjem ✖ glupi kolegi in naciji ✖ zdravljenja s hitrim {tihanjem [vabov. 43 Pa tui druga~e ni onega pravega filinga. brezvezne sobe in naloge ✖ ni ve~igralstva! ✖ pu- Najbol so krive sferderbane kontrole, vse ne leseni nadzor ✖ premalo vsega ✖ G Toti {~it je edina stvar zarai katere si lahko re~e{ ubermen{. skup je narejeno pune haufne leseno. Lu- ^lovek pri~akuje bolj mafijske stvari, ne pa modri `ele! dek se ti zatika v vsaki kamen in razpoko, Burut / CDV natla~enka 154

hormonika{ 2006 57 Graw 5/10/06 11:59 AM Page 58

IGROVJE Ghost Recon:

oanta je v tem, da duhci modri {tirikotniki, sovra`nike pa vidim kot volk samotar v ozna~ene z rde~imi. Enako kot v 3D pogle- tem osjem gnezdu du. Toda markirani so le, ako so jih prija- P ne bi pre`ivel. Dasi- telj~ki zapazili, sicer moram v interesu igral- Trenutki zasanjanega miru so v ko`i pripadnika ravno v kolenu ~utim, da nosti orenk napeti oko, da zaznam premika- najspecialnej{ih med specialci redki, ~eprav je bom v teku enajst misij nje ali da pri miru stoje~a svinj~eta lo~im od navidezna. V Advanced Warfighterju sem leta dolge kampanje primoran okolice. Kaj ho~emo, do takrat, ko bom lah- 2013 eden od gozdnih rakunov, akhm, GHOSTov solirati, je bistvenega po- ko gledal, kaj nepridipravi berejo na sekre- – elitnih komandosov ameri{ke vojske. Duhcev. mena timsko delo. Kot tu, bo {e steklo nekaj krvi. Ukazovanje je Tale urbana {irjava pod mano pa je Mexico City, poveljnik ne morem direk- zopet pasuljsko ajnfoh: izberem komandosa prizori{~e re{evanja ~ezlu`nega prezidenta. Vdi- tno prevzemati nadzora nad ali grupo, nakar izdam povelje za premik, hnem. Izdihnem. Aaaah, zen. Toda pokanje ni sodelavci, temve~ jim za- napad, pokrivanje ali zaustavitev. Kaj bodo oddaljeno. povedujem bodisi skozi vizir, vojaclji po~eli, sklepam po ~rtah in snopih, bodisi potom takti~ne karte, ki ki se ri{ejo po karti. Tu je mo~ natan~neje jo brez motenj sprejemam iz dolo~iti pokrivanje kot prvoosebno, kajti satelita. [e dobro, da nad dalj{i kot je snop, ki ga zari{em, dlje bo vo- Mehiko ni gostih oblakov, ha jak kril, a manj bo pozoren na bli`je tar~e. ha! Ko mu namenim, je seveda odvisno od njegove zrem iz lastnih o~i, imam s oboro`itve. Privzeto sta dva ~lana (jaz kot prijetnim vmesnikom bore malo te`av. capo di banda in {e en) opremljena z juri- Medtem ko v maniri klasi~nih prvoosebnih {nim oro`jem srednjega dosega, kot so scar strelja~in obra~am pogled, za natan~nej{e L, M8 carbine in MR-C; eden s te`kim pod- merjenje {icam ~ez muho ali daljinski na- pornim krepelom tipa scar H ali MK-48 merilnik, kukam izza vogalov ter spremin- LMG; tretji pa je snajper z M-99. Ve~ino oro- jam dr`o iz polno vzravnane prek delno in `ij je mo~ modificirati z du{ilnikom, dr`alnim ~isto pokr~ene do le`e~e, duhce izbiram s nastavkom, metalnikom granat in / ali laser- sukanjem mi{kinega kole{~ka. Nekam na- skim namerilnikom, s sabo pa vzeti {e br- In res dolgo ni treba ~akati. Oboro`eni helikopter mene in tri mo- merim in vsem skupaj ali posamezniku zostrelno pi{tolo M-9 in bombe. A ve~ja te- je kolege tik nad neboti~niki, stojnicami s fi`olovimi buriti, vsiljivimi skozi hitri meni izdam povelje, naj se tja `a, ki jo specialec troga, pomeni slab{e mer- oglasi ter hektolitri usranega zraka ponese nad ulico, kjer je gu`va premakne ali naj strelsko pokriva tisto especial. Pilot vpije, naj spravimo riti iz pti~a, da nas ne razma`ejo smer. Poleg tega lahko zauka`em, naj mi kot enchelado. Na svoji ultra haj tek ~eladi neham spremljati CN- (zopet vsi ali katerikoli posameznik) sledi- Novska poro~ila, ki laufajo zgoraj desno. Ghosts, the mission is a go! KAJ JE TO CQB? jo, napadejo neko to~ko ali se ustavijo. Zgrabim {pago … Glej, takole! Wor- v besedici 'close', ki stoji za 'blizu', med- ry not, ko bo{ bolj ro~en, bode{ koman- tem ko bi 'zaprt' pomenil 'closed'. CQB bi dose izbiral s {tevil~nimi tipkami in povel- bolje prevedli kot bojevanje od blizu, saj ja za premik izdajal z dvojnim pritiskom poleg zaprtih prostorov zajema ulice in nanje. Res dobro, da je dr`ava v ta vmes- nasploh vsa prizori{~a, kjer je gibljivost iz nik ruknila milijarde. Skoraj mi ni `al za takega ali druga~nega razloga omejena. pokojnino, ki bo mizerna. In je itak ne bom Navadno gre za operacije v urbanem oko- nikoli ugledal. hne skupine pehote. Bistvena za CQB so Naprednej{i na~in vodenja mo{tva je pti~- vnaprej dolo~ena na~ela, ki se ti~ejo oro- jegledna karta. Ko jo odprem, prekrije ves `ij, eksplozivov, dodatne opreme (nepre- zaslon, ~as pa ne neha te~i. Zato je bolje, bojni jopi~i, nao~niki za no~no gledanje, da me nih~e ne zaloti, ko bol{~im v dalja- plinske maske), taktike in standardnih pri- vo in debilno muvam roko, kot bi dr`al jemov ter vaj za vdore v sobe, premikanju na na~in medsebojnega kritja in podobne- In smo tu. ^udovito prizori{~e, posejano s palmami, krila vihte~i- mi{. A ~eprav sem videti kot R in se mi ga. Medtem ko se je Lockdown (J152, 30) mi ~ikitami in cerveso nude~imi doma~ini … Rad sem turist. Edini gverilci krohotajo, se moji ghostki ravno problem je, da so jo ~ikite, doma~ini ter cervesa podurhali na kmete. tedaj razporejajo v polo`aj, ko jih bodo z na te re~i po`vi`gal, jih Advanced Warfig- Tako so ob palmah ostali le surovi gverilci, ki sicer nimajo tako nad- usklajenim napadom koknili kot kokice. V hter kar dobro upo{teva, seveda z voja{- mo~ne opreme kot mi, so pa {tevil~ni, odlo~ni in do zob oboro`eni z satelitskem pogledu, ki ga lahko za bolj{i kega stali{~a, medtem ko policijski CQB bolj primitivnimi, a zato ni~ manj smrtonosnimi krepeli. pregled deloma pribli`am in oddaljim, so obravnava odli~ni SWAT 4 (J142, 84).

maj 2006 58 Graw 5/9/06 3:43 PM Page 59

IGROVJE Advanced Warfighter

ke prestolnice, kmalu gurati z enim spremljevalcem ali sam. Zato je pa- zljivost klju~na. Barabin se lahko skri- va v vsaki pre~ni uli~ici, pod oboki nakupovalnega sredi{~a, za kolibo ali drevesi, na strehi ali za tovornjakom, in dasi na bu~i nima kacige iz obdob- ja Battlestar Galactice, nas opazi ter z ognjem natan~no zasuje instantno. Par zablodelih krogel vsled dobre za{- ~ite `e pokasiramo, vendar si na pri- kazovalniku rde~ status, ki pomeni stanje tik pred smrtjo, od~itamo kaj G Nabijanje dodatkov na obstoje~a krepela, kot so hitro. Nobena redkost niso ostrostrel- dr`alo, namerilnik in du{ilnik, vpliva na premikan- je in natan~nost, vendar bi lahko bil ta vidik precej G Malo hecno je, da se mo- bolj dodelan. Takisto so nekatera oro`ja polsmi- ram ob vsej tehnologiji prav selna, saj so opazno slab{a od drugih. jaz zazreti v tank, da ga apa- ~i razsujejo. Je pa bum! strojni~no gnezdo, ki meri vzdol` dolge ulice, izve- dem hkratni napad z obeh bokov, da ubogi gveril~ek jenje in po~asnej{i tek, zato sploh ne ve, kam bi meril. Ni ve~jega vznemirjenja, pri izbiri ni mogo~e biti zaj~je kot ko se pod ognjem iz bunkerja ti{~im ob steno in brezskrben. med eksplozijami tankovskih granat okrog sebe Taktiziranje vrste CQB (glej ukazujem premike. Ni bolj{ega ob~utka, kot da mi okvir) z vso skupino je dejan- pred nos prihla~a Meksikajnar, s katerim se zapletem sko neobhodno, saj opona{a- v strelski obra~un, ta~as duhci dr`ijo pozicijo, ~emur nje ramba ali nepremi{ljeno sledi raketiranje oklepnika iz dveh apa~ev, da se st- po{iljanje mo`akov na odprta rese svet. Situacije so mojstrsko na~rtovane in zah- obmo~ja vodi v gotovo smrt. tevajo temeljit premislek, v dolgih misijah, zahtevnih ^e ubijejo mene, poveljnika, ciljih, sovra`nikih, ki me krepajo, kakor hitro si pri- je veselja takoj konec, do~im vo{~im trohico neprevidnosti, in vtisu, da sodelujem je jako neugodna tudi izguba v mogo~ni voja{ki operaciji, pa naposled najdem kateregakoli tovari{a. ^eprav G ^isti vizir s prakti~no razporejenimi podatki, od mo{tva do radar~ka, ko{~ek starih takti~nih nebes, zga`en v navalu poot- je misij skoraj ducat, so ume- ki ka`e, od kod streljajo, in jasni vmesnik sta hvalevredni odliki. ro~enih kretenizmov tipa Lockdown. Ni sicer dvoma, {~ene v par ve~jih sklopov, v da visoka tehnologija v mojih rokah zadeve naredi okviru katerih ni varnega postanka v bazi. Namesto ci, strojni~na gnezda, bunkerji, APCji in tanki, na la`je kot kdajkoli, saj so re{etala mo~na in prakti~no klasi~ne prekinitve le prite~em do helikopterja ali ok- katere v~asih lahko spro`im napad z apa~i, v~asih nezmotljiva tako od blizu kot na velikih razdaljah, lepnika, ki mi lu~aj od sovra`nikov ponudita strelivo pa ne, ker jih ni. ^e imam s sabo bazuko, stvar ni spremljanje tar~ v vidnem polju pa, ker so te obdane in menjavo oro`ij, medtem ko mrtvi ostanejo trupla. tako problemati~na, ampak, kot re~eno, dodatna ^e bi bil nepreviden, bi moral do konca vsega sklo- te`a ni dobrodo{la. Dodaten izziv nastopi, ko pade pa, recimo celotne dolge operacije v sredi{~u mehi{- mrak in se je treba zate~i k no~nemu pogledu Es- meraldino zelene barve. GRAW ZA XBOX 360 Ni kaj, dodobra moram pre- Advanced Warfighter za 360ico, ki smo ga opisali tresti vsak korak, menjave prej{nji mesec in mu dali 82, je hudo druga~na pozicij ukazovati tako, da se igra od PCjeve ina~ice. Razvijala sta ga lo~eni medsebojno krijemo, potr- mo{tvi in ~eprav si grafi~na pogona delita elemen- pe`ljivo in po mo`nosti z dal- te ter je prizori{~e enako, torej Mexico City, ne gre jave odstranjevati nasprot- za nikakr{no predelavo. Takti~na karta v xboxovi nike, biti ~im manj opa`en in ina~ici sicer je, vendar ne omogo~a ukazovanja. odkrit, uporabljati tako gla- Misije so povsem druga~ne in na ra~unalu dale~ vo kot mirno roko. Gotov bolj temeljijo na pazljivem ukazovanju. Tempo je sem, da tak pristop ne zveni tod po~asnej{i, sovra`niki smrtonosnej{i. Medtem ni~ kaj zabavno nekomu, ki ko se 360kin GRAW ~uti kot ukazovalna arkada, iz je odvisen od adrenalina, katere je ipak povzet sistem nadzornih to~k (z za- meze~ega iz akcijskega ta- lego hro{~ev vred, dou), je pecejev zaresna takti{- manjenja bataljonov zuna- ~ina. Namesto tretjeosebnega z xboxa je privzet jzemeljskih gnusob. A pojem prvoosebni pogled. In ~e mesarsko ve~igralstvo na 'zabavnost' za ljubitelja res- konzoli mo~no spomni na Counter-Strike, je aba- nih takti~nih simulacij izvira kovo resnej{e. Res pa je, da je nepu{~avni{kih mo- G Kadarkoli se je mo~ zazreti skozi ~eladni pogled izbranega sotrpina, da prav iz na{tetega. Ni mo~- dusov na polnokro`ni {atulji iks neprimerno ve~. preveri{, kaj vidi. Bolj kozmetika za prispevanje vzdu{ja kot potreba. nej{ega drgeta, kot da na

hormonika{ 2006 59 Graw 5/9/06 3:43 PM Page 60

IGROVJE

G Za izkoristek grafike je treba imeti nind`a ma{ino. Polne teksture so dosto- G Razpo{iljanje kameradov na karti je izjemna poteza, ki {pil v takti~nem in pne {ele na kartici s 512 MB in karkoli manj od 6800 ultre skoraj nima smisla. mo`ganskem smislu postavi dale~ pred arkadno verzijo za 360.

postrelil. V slogu kamikaz te~ejo nad sovraga, no~ejo igranje: tovornjakom popoka{ gume, krogle prebija- @IVI DUHCI se postaviti ob zid, ampak visijo na odprtem, gredo jo pleh, tako da s snajperico crkne{ sovraga, ki se V nasprotju z obilico multiplayerskih modusov na na napa~no stran stene, se me~ejo na tla, ~eprav jim skriva za kombijem, ~e se skloni{ za veliko lon~eno nih~e ni~ no~e, odbluzijo po svoje, zlasti ko jim za- vazo, jo bo svinec sesul v prah in te preluknjal. Res XB360 osebna ra~unala (zaenkrat, dodatne obljub- pove{, naj se premaknejo na vi{jo to~ko. Ve~ina teh pa je, da za izkoristek potrebuje{ kar orenk ma{ino, ljajo s popravki) po lokalni mre`i ali ~ez Ubijeve pripomb hkrati velja za nasprotnike, ki se znajo do- za popolno fiziko med drugim Agein pospe{evalnik stre`nike poznajo samo dva. Prvi je sodelovalno bro kriti, se premikati med haranje z do tremi sotrpini skozi misije v kampan- zakloni in se odzivati na ji (~e je `ive~ih manj, ostale vodi ra~unalo), ki je na alarm – nakar kje obti~ijo in mo~ zajebana, saj so smrti trajne, do~im je `ura se ne zganejo. Name~koma takoj konec, ~e pade komandant. Tekmovalni na- se duhci stalno premikajo, ~in je domination oziroma, druga~e re~eno, mo{t- kot bi bili v nevarnosti, tako veni deatmatch za 32 ljudekov. Karte so razdeljene da traja celo ve~nost, da se ti na cone, ki jih povezujejo oskrbovalne poti in jih ob ukazu follow pridru`ijo, nadzorujejo posamezna mo{tva, in sicer tako, da medtem ko definitivno manj- imajo v njih najve~ soldatov. Fragi in branjenje ter ka ukaz, naj po~epnejo ali kontroliranje con prina{ajo to~ke, ki jih je mo~ v le`ejo, saj med najhudej{imi slogu Counter-Strika porabiti za oro`ja (razmerje obra~uni stojijo in jo zato med te`o in mo~jo krepel je tu {e dosti pomemb- skupijo. Ko delujejo, delujejo nej{e kot v single playerju) ali za o`ivitev vodje. zadostno do super, ~e se jim Seveda pa je treba v ta namen imeti med sabo zalomi, pa izpadejo moroni povezana podro~ja, tako da {tejeta tako spretnost na sedmo potenco. z oro`jem kot usklajeno ekipno delovanje. [koda, Visoka te`avnost, ki bo ne da so se tudi sem prikradli mnogi hro{~i, od vpiso- najbolj zverziranim `ivce po`- G rla `e na easy, medtem ko bo Ko si gverilski kanalji takole blizu, ima{ `e problem. Alfa in omega sta vanja podatkov, ki nekaterim dela te`ave s tipka- minimum razkrivanja in odstranjevanje sovragov na daljavo. lom in drugim z mi{jo, do prekinitev povezave. hard preizkus za vsakega ob- Takisto Ubi ni pridodal orodij za namenske stre`- vlada~a, gre tako na ra~un nike. Zaplate na plan! lukenj v UP, obenem pa je povezana z zana{anjem physix. Pomisleki glede UP odpadejo v ve~igralstvu, na nadaljevalne to~ke. Prostega shranjevanja pozici- o ~emer si ve~ pre~itaj v okvirju, in upati velja glede je ni; posname jo {pil sam, ko dose`e{ checkpoint. In zaplat, ki lahko {pil monumentalno izbolj{ajo. Tako z rde~im rombom, meji na znanstveno fantastiko. A ti niso razporejeni nepotrpe`ljivim prijazno. Govorim da ja, ~eprav sem si mestoma populil lase, sem bil ne glede na onegaje, ki jih vla~imo s sabo, je dovolj o desetih, petnajstih minutah pazljivega igranja od duhec zelo rad. Bom `e imel mir, ko bom mrtev – sekunda izpostavljenosti in smo pod ru{o, medtem enega do drugega, kjer za nalaganje zadnje nadzorne ~eprav sem crknil malo preve~krat, da bi mi bilo ko je vse skupaj razumno verna odslikava bojevanja to~ke zadostuje en sam nepremi{ljen korak. Dosti je vseeno, cabron! leta 2013. Na eni strani so pa~ vesoljsko opremljeni posku{anja, razmi{ljujo~ega strmenja v takti~no kar- napredni bojevniki, ki so dragi in jih zato ni dosti, na to, belo~lenkastega oklepanja mi{ke in tihega dr- drugi pogre{ljiva rulja tretjega sveta. V slu`bi vi{jih dranja v stilu samo ne me zdaj ubit ne res ne me Sneti je v navalu sve`edobnih po`en{~enk interesov pokoja ne bomo do~akali ne eni, ne drugi. ravno zdaj ko mam sam {e to za narest ratatata JEB#%*#!$$!!! Pa spet jovo na novo, kar potencira skorajda pozabil na ob~utek hardcore igralstva, @al pa me iz iluzije, da sem pravi duhec, trgajo {tevil- dejstvo, da polo`aji vseh sovra`nikov po re{tartu niso ko te ubijajo na vsakem koraku. GRAW ga strezni. ni problemi, ki jih gre pripisati ravno tehnologiji. Med zmerom enaki. Nakar pridejo traparije, kot so nez- v sr`i izjemna takti{~ina ✔ tako ne- njimi glavno violino br`da igra umetna pamet. Ta ni mo`nost merjenja gor v le`e~em polo`aju, hro{~i, ki taka katastrofa, kot se da brati po {tevilnih forumih: ne spro`ijo skriptanih dogodkov, in dvomljive dizajn- posredna akcija kot usmerjanje na po{teno je re~i, da je v obulusu solidna, da pa dela erske odlo~itve, na primer neraznolikost oro`ij ter 80 pti~jegledni karti ✔ prijeten vmes- napake, ki skazijo njeno podobo. Ve~ino ~asa so odsotnost frpjskega napredovanja soborcev iz prve- nik ✔ visoka antirambovska zahtevnost ter izre- ghosti inteligentne `ivalice, ki se znajo ob grupnem ga Ghost Recona. den ob~utek napetosti … ✔ … ~eprav oboje tudi ukazu za premik samodejno razvrstiti tako, da se kri- Ampak, pri stri~ku Samu, nehati igrati je te`ko. [pil na ra~un skopih nadaljevalnih to~k in preve~krat jejo ter usmerjajo ogenj proti morebitnim vro~im je en sam velik izziv, ki se ~loveku re`i v faco, a je pri to~kam, ki avtomati~no i{~ejo kritje, se umikajo pred tem ve~inoma fer in zna nagraditi takti~no invalidne umetne pameti ✖ hro{~i ter raznovrstne re{etanjem, ~akajo v zaklonu … Toda v trenutkih, ko razmi{ljanje ter izvedbo, kot se za CQB-komandov{- neumnosti ✖ se {pil zmede in ki niso ravno nepogosti, vojaclji ~ino spodobi. Ni~ ne {kodijo niti odli~en zvok, im- po~nejo take neumnosti, da bi jih najraje sam presivna grafika in fizika, ki mestoma vpliva na Ubisoft natla~enka 154

maj 2006 60 oglasi doc 5/8/06 6:48 PM Page 15 Dreamfall 5/8/06 6:23 PM Page 62

IGROVJE Dreamfall

akali smo ga kot zme{ani. Vzdihujo~ ob napo- pretiravanju s kletvicami nenadkriljiva in omili neu- vedih neslutenega napredka in zbrcanju avan- godni prvi vtis ob, z izjemo lu{tne Zoë, nekam lesenih tur z od moljev raz`rtega kav~a, vsled katere- ter grobo iztesanih snovnih pojavnostih. Relativno ^ ga so imele `e kvadratne riti. La~ni sprem- povpre~en videz pa Dreamfalla resneje ne kazi, saj so emb, opogumljeni s Fahrenheitovo smelostjo, lebde~i vizualije ob `e prav stra{ljivo mo~ni zgodbi drugotne- na krilih neslutenega uspeha in kultnosti prve- ga pomena. Mnoge resne teme, ki se ti~ejo ga Najdalj{ega potovanja. Gotovi, da bo po tako vsakdanjih nadlog kot ve~nih vpra{anj Dreamfallu vse druga~e. Pa je? V starkoidni morale in vere, umejo se~i globoko v razmi{lju- resni~nosti, ki vame bol{~i skozi prava okna v jo~o bit odraslega, zrelej{ega ob~estva. ^ez zidu in virtualnega na mizi, niti ne. A ponovno lu`o so igri, tako kot Fahrenheitu, prisolili oz- snidenje z April Ryan, ki je kot osemnajstletni- nako M (za starej{e od 17 let), dasi v nasprotju ca {est let tega pomagala vzpostaviti ravno- z njim ne vsebuje spotakljivih prizorov in ni bi- vesje med soobstajajo~ima svetovoma znano- la podvr`ena cenzuri. Je pa poudarek na sti in magije, se prile`e kot ~vek z dolgo odsot- pripovedi tako mo~an, da ostane komaj kaj nim prijateljem. Z njim se neizbe`no spri~ka{, prostora za samo igranje. To je mo~ ponazoriti vendar ga za~ne{ pogre{ati, {e preden odide. matemati~no: dvogovorov, ki so glavno orodje Medtem ko je v stvarnem svetu minilo pol du- podajanja {torije, je bojda za ve~ kot devet ur, cata let, jih je v vesolju serije The Longest Jo- medtem ko konec ugleda{ po kakih {tirinajstih. urney pretekla deseterica in namesto April se Oznaka interaktivni film, podobno kot pri pod sojem `arometov znajde {e kanec bolj 'Heitu, tudi tu ne udari mimo, ~eprav manjka zmedena mladenka Zoë. Mula je pravkar pus- spektakularnih, razgibanih animacij, v katere tila tipa in faks, se preselila nazaj k o~etu in ne smo bili tamkaj s poblaznelim klikotanjem nad- ve dobro, kaj bi sama s sabo. Ryanova je po drugi strani ostala v de`eli ~arovnije in se kot G Liv je gusarsko nenadkriljiva in se bavi s zagrenjeno odslu`ena re{iteljica sveta vrgla v sen~nostmi vseh sort. Umetni ljubljen~ki s gverilske boje proti okupatorski rasi Azakijev, sfriziranimi mo`gani so {e najmanj. ki so se usedli na iz enice znano glavno sever- nja{ko mesto Marcurijo. Iz njihovih vrst prihaja tretja dodeljevanju likov spomni na Fahrenheit, od nadzorljivih oseb, versko pod`gani a{a{in Kian. kjer smo izmeni~no nadzorovali pregan- Sprva so tokovi treh junakov lo~eni, vendar se zlago- janca in policijo. Glavnino ~asa pre`ivi{ v ma stekajo vse bli`e in se med sabo zvrtin~ijo v nekaj vlogi Zoë, ki z izginotjem prijatelja in prav zanimivih scen. Ker Kian in April stojita na mote~imi videnji na povsod prisotnih ek- nasprotnih bregovih ideolo{kih brzic, ob~utek navzlic ranih v vrtinec neprilik cepne podobno relativni zapostavljenosti bojevnika in samodejnemu nepripravljena kot April. (Tudi glede te- kanja okrog v spodnjem peri- lu.) Z doma~ih, nasi~eno sve- tlih ulic maro{ke Casablance jo pot vodi na mnoge nove in `e znane, a v desetletju sp- remenjene kraje v Starku, Ar- cadiji ter nekje vmes. Poveza- G Kot April naletimo na posebej veliko povezav s prej{njo va z izvirnikom je mo~na in pustolov{~ino. Nekateri kraji in osebe so se precej spremenili. brez poznavanja slednjega os- tane prezrtih mnogo za vzdu{je klju~nih mo~no posrkani. Dolgotrajne seanse stati~nega ~ebl- pomenljivosti. Zlasti veliko vlogo imajo janja, kjer oko kamere lenari na ne prav ekspresivnih osebe in stari gardi se pridru`i pove~ini obrazih, pomenijo nihajo~o pozornost igralca. marvelozna kopica novih, med katerimi Ve~ino ~asa, ko ne ~vekamo, tekamo po lepem, ~er- izstopata Zoëjina hekerska prijateljica Liv avno nekam praznem 3D svetu, koder lik usmerja in umetnopametni pli{asti goril~ek Won- kombinacija mi{i in tipkovnice ali plo{~ek. Tu ena kers. Ta je kardinalni primer ljubezni ust- gobica skrbi za premikanje, druga za kamero, digital- varjalcev do podrobnosti, saj brunda z is- ni kri`ec prikli~e in komandira dra`esten plavajo~ in- tim glasom (Jack Angel) kot Medo iz Spi- ventar, medtem ko ima desno pal~no gumbovje ~ez G Prikazujo~e se deklice so stra{ansko priljubljen medij za elbergove Umetne inteligence. klepetalno ter opravilno akcijo. Pritisk jur~ka navzno- pokonci postavljanje kocin, ~etudi so te vzorno depilirane. Tudi sinhronizacija ostalih likov je kljub ter aktivira tako imenovano polje pozornosti (focus

maj 2006 62 Dreamfall 5/8/06 6:23 PM Page 63

IGROVJE

G Premetenost izbire izustenega je le redko klju~na za nadaljnje dogajanje, G Pozornostni `arek je hudo {ik in omogo~a bogato komentirano pregledo- a v tako tesnobnih krajih se vseeno spla~a dvakrat premisliti. vanje interesantnosti od dale~. Za kaj ve~ je pak treba stopiti bli`e.

field), ko lik obstane in z modrim `arkom vrte~ se lo tepe`kanje vsaj spodobno udejanjeno ali bi se po- precej benigne narave. Tudi zato, ker Dreamfall pre~esava okolico. ^eprav je ve~ina vro~ih to~k do- slu`ilo elegantnega trika iz Fahrenheita s pozornostno proslavljeni predhodnici navkljub ne nudi ba{ veliko volj velikih in nespregledljivih, saj se ob dovolj{njem usklajenim mlatenjem po gumbih. Vendar `al ni. @e pustolovljenja v o`jem pomenu besede in te skozse pribli`anju z uokvirjenjem samodejno razkrijejo, gre uvajanje v telovadnici pusti slab ob~utek, nakar se usmerja skorajda korak za korakom. To pride posebej za fino pogruntav{~ino, uporabno zlasti za hitro pre- zgro`enost ob zaresnih sre~anjih pesti in osti s plek- do izraza pri stikanju po kleti tehnolo{kega velikana in ~ekiranje prizori{~a ob prvem prihodu. Povsem spo- susi le {e stopnjuje. Greh talanja mo~nih in {ibkih re{evanju Zoë iz zapora, kjer izmenoma nadzorujemo dobno se da igrati tudi s poljubno nastavljivima tipku- udarcev med blokiranjem in kro`enjem okrog sovra- njo ter April, sporo~ila pa med njima prena{a Vran. ljo in mi{onom, a ju joypad glede udobja in intuitiv- gov ni v poprepro{~enosti, marve~ v bukavosti in vs- Brez visoke stopnje vodenja bi bila ta opravila nepri- nosti poseka na vsej ~rti. Drkalo pride do izraza zlasti esplo{ni zani~nosti tako nadzora kot izvedbe ter lo- merno te`ja. Malo bolj nabrita je pe{~ica klasi~nih zato, ker so {pil vzporedno izdali za xbox in ga okitili banjske vsebine nasprotnikov. Za povrh iz boja, v ka- zagonetk s predmeti, ki se zaradi z neplitvostjo cep- z nazivom akcijska pustolov{~ina. Neizpodbitno zlo- terega smo se nehote zapletli, ni mo~ pobegniti, tako ljene logi~nosti in ~udovito ergonomskega inventarja ve{~e za nekaj, kar korenini v eni najbolj{ih klasi~nih da moramo te~nobo bodisi do konca potol~i, bodisi prile`ejo kot limonada na vro~ poletni dan. Ve~krat avantur. @e ko so prvi~ omenili, da bo vdelano biti sami potol~eni (da, v Dreamfallu je mo~ umreti). moramo tudi shekati kako klju~avnico, kar postori pretepanje, je ve~ina kri`em pogledala nad trdobu~no Glede na redno samodejno in skoraj docela svobod- dvojica finih podiger, kjer rubikovsko obra~amo ko- no lastnoro~no shranjevanje kiksasto za- lesje in brzinsko i{~emo pare v spreminjajo~i se mre`i pletanje v cufe, kjer obstaja celo nekaj ta- podobnih si simbolov. Ob morebitni izgubi rde~ega kih, v katerih ni mo~ zmagati, resda ni cvirna moremo po{kiliti v dnevnik, kjer poleg usmer- prevelika te`ava. Vendar v pustolov{~ino, jujo~ih razmi{ljanj najdemo vse, kar je bilo izre~enega. ki se ima za napredno, taka neizpiljena Avanturisti~na sr` tako manku izziva in uletavanju ne- okorelost ne sodi. dodelanih akcijsko-plazilnih v{tulkov navzlic pove~ini [e bolj nerazumljivo je, da grobe sile ni izpade prijetno in v navezi z mojstrsko naklekljano mo~ uporabiti povsod, kamor bi po zdravi zgodbo tvori malodane brutalno u~inkovito kombina- pameti povsem sodila. Na tujem dvori{~u cijo. Presenetljivi konec, ki je izredno zadovoljujo~ me denimo popade pasja mrcina, a je ne kljub skrivnostnosti in nespektakularnosti, ne pusti morem zbrcati, marve~ je edina mo`nost trohice dvoma, da bomo neko~ na Najdalj{e potovan- {unjanje mimo nje. ^rna pika za opevano je spakirali {e tretji~. Fotr sage Ragnar Tornquist zatr- ve~na~insko re{evanje iz zagat. ^eprav juje, da se na novo (zadnjo?) raj`o ne bomo tako {pil premore situacije, kjer se je zares mo~ na~akali kot na Sanjepad. Kako poleg raztura{kega izvle~i s pametnim vrtenjem goflje, tiho- zaklju~ka nas bo sku{al zadiviti takrat, ve le on. Z laznim trikom ali zlomom lobanjskega dna Dreamfallom se mu je posre~ila sicer neizpodbitno do- (ob prvem igranju gotovo naj~e{~e), je bra in z ljubeznijo vkup dana pustolov{~ina, a kjer je teh premalo in nimajo vpliva na glavni Fahrenheit uspel trudoma premakniti meje onkraj, jih G ^e bi {viga{vaganje povsem izpustili, bi ga nih~e ne pogre- potek do nadledvi~nic linearne fabule. Par Dreamfall kljub resnim namenom ne. [e vedno pa ut- {al. Razen Kiana, ki ne bi imel ~esa po~eti. manj{ih podtonov ob ve~kratnem preiz- ripa s srcem ene najbolj{ih {torij v {pilavnem univer- ku{anju mogo~ih re{itev resda opazi{, a v zumu in greh bi bil, ako bi ne izvedeli, kako se kon~a. krivoverskim me{anjem `anrov, ki ni v preteklosti pri- nasprotju s Fahrenheitom tudi vsled manka dobrotnih neslo ni~ dobrega. Hitenje z zagotavljanjem, da bode vsebin ve~ina potrebe po ponovnem preigranju ne bo sila le eden od mnogoterih na~inov re{evanja ugank, ~utila. Ena od ve~na~insko re{ljivih prigod je takale. V Ko padajo sanje, Navi pod no~nim nebom raz- je le delno odvalilo stiskajo~i kamen s srca. In nezau- podzemni dvorani postavata prej omenjeni trolski prostre odeje in jim pusti, da se vtkejo vanje. pljivost je bila na mestu, kajti navzlic visokolete~im nakazi, ki navalita nadte, ~im te opazita. Vendar sta obljubam o mo`nosti popolnega izogiba mikastenju v obenem pomembni za re{itev ene izjemno vpra{ljivo zgodba, vredna lastne bukve ✔ pre- korist ~vekanja, rabe predmetov ali tiholazenja to dr`i zasnovanih melodi~nih ugank in ~e ju premlati{, bo{ plavljajo~e vzdu{je ✔ vmesnik za le delno. Kian in April v svoji srboritosti nekajkrat po nevede ob enega od namigov. Druga, manj o~itna in 84 ~isto desetko ✔ povezave z izvirni- sili razmer enostavno morata presekati goltance na- zapletenej{a mo`nost je plazenje mimo s pomo~jo po- kom ✔ teko~e, neproblemati~no igranje ✔ prete- valjujo~im sovragom, ampak to v duhu pristopa z ra- zornost preusmerjajo~ega metanja kamen~kov, ~esar ✖ ✖ zli~nimi liki ni tako mote~e. Bolj zbode, da se bo tudi se ve~ina igralcev ob prvem stiku z zagonetko najver- panje linearnost gomile neinteraktivnih dial- bolj ne`na Zoë v ravsu zna{la, preden re~e{ keks. Iz- jetneje ne bo poslu`ila, saj prijem ni najbolj o~iten. ogov ✖ leseni frisi ✖ par muh pri ugankah ✖ bere{ napa~no vrstico v dialogih? [op na gobec. Pri- Ne glede na take dileme in neizogibno u~enje na na- de{ preblizu bledikavemu trolu? Lop pa bu~i. Ko bi bi- pakah pa je te`avnost razen prgi{~a redkih kucljev Funcom

hormonika{ 2006 63 Fifa 5/9/06 3:30 PM Page 64

IGROVJE 2006 FIFA World Cup

aj ratam Puyolova `avnostno stopnjo perfect. Te mi {pil frizura, ~e si pri vsa- ni blagovolil odkleniti, ~eprav sem jo ki novi Fifi ne re- kupil, kar je svinjarija, saj ra~unalo N ~em, no, tale bo pa glede na to, da sem na world class ziher dobra. In naj bo Mar- tolkel Brazilijo s Slovenijo in s [pan- tins arijec, ~e za~etno nav- ci osvojil prvenstvo po dveh urah, ni du{enje vedno znova ne oddrvi v prepove- kompetenten nasprotnik. Vtisa ni~ ne dani polo`aj. 2006 World Cup ni izjema: za~ne se izbolj{a dejstvo, da razlike med eki- lepo in verjamem, da bo nedeljskim ter nezahtevnim pami niso ravno izra`ene, tako kot ne {pilavcem dogajal zavoljo spektakla, dokaj{nje enos- med fuzbalerji, saj glavni napadalec tavnosti in hude licen~nosti. Prodajne {tevilke zlasti Trindidada & Tobaga bombardira kot vsled slednje gotovo ne bodo slabe. Toda za spodob- Adriano. no raven naprednosti, globine, dinamike, zahtevnos- Za izziv se je treba podati na EAjeve ti in ob~utka, da se ukvarja{ s fuzbalom, ne njegov- stre`nike z obilico folka in gladkim im digitalnim pribli`kom, se je treba kot ponavadi igranjem, kjer pa te ~aka mrzel tu{: ozreti k Pro Evu. na voljo so le posamezne tekme ter Re~i, da je Cup za potrebe svetovnega prvenstva obi~ajni turnirji, ni~ truda pa niso vlo- prepakirana FIFA 06 (J147, 72), ni krivi~no. ^e ob `ili v simulacijo navideznega svetov- bok postavi{ priro~nika za igri, v seznamu nadzora G Kao {irokozaslonski pogled zaobjame vse igri{~e in pove~a pre- nega prvenstva. Nasploh ima ta plat ugleda{ samo eno izbolj{avo: priklic vratarja nad na- glednost. Vendar pravega widescreen modusa ni. dosti lufta, saj te ~akajo edino s stot- padalca po PESovem zgledu. Ostalo, od prvega doti- nijami balonov ozalj{ana prva tekma ka prek prestrezanja s sekundarnim branilcem do po terji in ko bi se toliko `og ne odbilo od okvirja vrat. in kratko zaklju~no slavje, vmesno podajanje rezulta- {tirih strategij za napad in obrambo, je enako. Logi~no, sicer bi bilo {tevilo golov dvomestno. tov zate va`nih tekem s strani para lesenih komenta- Mo{tvena kemija (team chemistry) je rekla adios, Posledica vsega je hitra, za oko ter neuke dlani torjev in skopa revijica. Kje so TV-prezentacija z ana- zvezdniki so jasno ozna~eni in vob~o kakovost `ogo- privla~na igra, v kateri se lahko tehtnica preve{a iz lizami, posnetki in javljanji, slika v sliki, zgodovinska brcarja ka`e barva njegovega okvirja – bronasta, sre- sekunde v sekundo in kjer je sredina le kratek most enciklopedija? Karkoli, kar bi pokazalo, da Electron- brna ali zlata. A to niso nobene prelomnosti, enako za napad in prestrezanje. Vendar se v smislu globine ic Arts zastopijo fuzbal kot {port in spektakel, ne kot kot teh ni v igranju. ^e kaj, je dogajanje {e prepros- in odkrivanja ter udejanjanja novih in novih prijemov rutinski na~in slu`enja denarja! tej{e od Fife 06, saj so podaje v prostor dodatno pri- World Cup hitro iztro{i, medtem ko dobile tako na mo~i kot natan~nosti in so osrednje omejenost situacij in siljenje k svoji lo- orodje rezanja nasprotnikove obrambe. Ker gredo giki namesto fuzbalerski dajeta vtis, da obi~ajne podaje {e malo bolj na nogo in se fuzbaler- ne gre za pravi `ogobrc, temve~ za ig- ji obra~ajo in ste~ejo v momentu, so akcije ve~inoma ro, ki ga opona{a. Seveda, {pil je s posledica teka z `ogo, ~akanja, da se obramba raz- svojo ob~udovanja vredno kompletno makne ali da napadalec ste~e, ter serviranja v pros- licenco, ki vklju~uje tako zastave kot tor. Oziroma podajalno-driblerskega {ibanja po krilu postave in podobnosti nogometa{ev in nato visokega center {uta, ~emur sledi loterija z vseh dr`av na SP ter kvalifikatorjev zanj glavami. Goli iz prodorov in podaj v {estnajsterec so (med njimi Slovenije), namenjen sp- dale~ pogostej{i od uspe{nih strelov z razdalje, ki lo{ni rulji, ne nogometnim sladokus- fr~ijo mimo ali v rokavice kot po teko~em traku. A cem. S tem samo po sebi ni ni~ narobe. veliko ve~ bi jih bilo, ko bi golmani – naj gre za Kah- A velika podobnost s Fifo 06 pomeni, na ali arabskega brezimne`a – ne prestrezali kot pan- da bi morali {pil prodajati za pet, ne de- set jurjev, plitkost bot- ruje nezanimivosti na dolgi rok (priprave so omejene na formacije in menjavo igralcev, ne G Brazilcev takole sicer nisem razsul na najvi{ji te`avnosti, to- ve{ niti tega, v katerem da pamet je vseeno pomanjkljiva in jo dokaj hitro nadmudri{. elementu kdo izstopa), do~im je vsebine rela- tivno malo. ^e se ne odpravi{ na lin- Saj se igra lepo, ampak ~e bi moral Sneti zo- ijo, je mo~ sodelovati na prvenstvu pet dati deset jurjev za isto prepakiranost, bi fav- in v kvalifikacijah na vseh celinah, liral samega sebe. razre{iti dolg niz izzivov, ki se za~no na dolo~eni strani in ob nekem rezul- igra se lu{tno ✔ standardno popol- tatu, se uriti ali pognati modus lo- na licen~nost ✔ ne pretegne se pri unge. Gre za turnir z reprezentanca- posredovanju vzdu{ja SP ✖ vsebine mi, namenjen ve~ {pilavcem za enim 67 ni na pretek ✖ vsaj za polovico previsoka cena ✖ ra~unalom ali konzolo. Z uspehi na- bira{ to~ke, ki jih porabi{ za ne prav ne ravno sposobna umetna pamet ✖ prvenstvo se vznemirljive dodatke, denimo legen- ne nadaljuje na liniji ✖ G Cime car, Slovenija {ampion, sudija u kukuruz, kak{enfavlkje- darne igralce a la Zico, stare drese, sitovidu, p{{{{tttt … superge, turbo na~in in najvi{jo te- Electronic Arts (na)tla~enka 154

maj 2006 64 Fifa 5/9/06 2:48 PM Page 65

%ˆê¡ªêˆ—ꐈŠ„ꕈ™Œ„Ꝅꓘ‘†ˆêŒ‘ꉄ‘—ˆ·IGROVJE Rogue Trooper

ako vi med igranjem reagirate ob trenutku razsvetlitve, po katerem vam mnenja o tem, kako zani~ ali K stokrat pre`ve~ena je vsebina ne- kega {pila, ne more spremeniti nih~e? Pri meni je spoznanje pogojeno z nenadno bole~ino najdalj{e nosne dlake, {~egetan- jem v dvanajsterniku in nezadr`ljivim im- pulzom po izpustu rjavkasto obarvane snovi iz velikega ~revesa. V skrajno teko~i obliki. Med name{~anjem tega ne- znanega, navidez povsem levega primer- ka sem si tako z rolami sralnega papirja `e vnaprej sestavil manj{o piramido. Po- mislite na moje presene~enje, ko sem G In kaj vi kot pravnik menite o najnovej{i smrti? izku{njo pre`del dokaj mirno. Aha. Baba je bila itak neuravnove{ena in vam se Smo pri~e presene~enju? Hudo inova- tivnemu naslovu? No, to ne, kajti Rogue G In kaj vi kot pravnik menite o najnovej{i smrti? Aha. Baba Za boleznijo poplave opcij, ki med dogajancijo ne naj- Trooper bi opisal `e, ~e bi dejal, da v je bila itak neuravnove{ena in vam se kaj takega ne more dejo prave rabe, tipi~no bolehajo na`iga~ine iz sred- njem iz tretje osebe vodi{ mo`i~ka, ki se njega kakovostnega razreda. Tu, kjer je v sistemu mora skozi nekaj ve~ kot stopenj pretol~i in pretiho- odpadke'. Doti~ne skozi meni, ki je na voljo vselej, po oboro`evanja zapisano, da bodo vse izbire prepu{~e- tapiti (da, saj voja~ek pozna tihi napad izza le|a) z lastni presoji vlo`imo v razvoj in izdelavo novih poka- ne tebi, pa je hiba {e toliko bolj o~itna. [koda, saj rit- oboro`enim ugonabljanjem ~love{ko-mehanskih lic, zavojev prve pomo~i, razli~nih sort granat ter po- ma in zanimivih idej {pilu ne primanjkuje, le izkoristi- sovragov. Sve`ine ni najti niti v druga~e spolirani po- sameznih vrst municije. Na~rte avtomati~no prejema- ti jih pozabi. Morda v nadaljevanju. ^e torej opis str- dobi naslova, ki s tehni~nega vidika izgleda kot nekaj, mo z napredovanjem. Morda se ne sli{i kot nekaj pre- nem z nadaljevanjem prispodobe iz uvoda: po zak- kar je nastalo z malce nadgrajenim motorjem tretje lomnega in zase vzeto ta element tak niti ni, vendar lju~ku Rogue Trooperja me je narava naposled pokli- Kvake. [e ve~, mehanika je vnovi~ tista znana, preiz- prijem deluje dobro in {pilu doda za`elen takti~no-fr- cala, vendar je bil (iz)kup(i)~ek majhen, zato mi vod- ku{ena me{anica streljanja in napredovanja po stopn- pjski {~epec odlo~anja o lastnostih na{ega drugega nega vrtinca po olaj{anju sploh ni bilo treba spro`iti. ji s postavljanjem eksplozivov ter hekanjem vrat, med jaza. Nasploh bi si ~lovek mislil, da bo treba z rez- Naj razume, kdor more. %ˆê™ê kar se vme{ajo 'odmori' v obliki sedenja za stacio- ervnimi deli ravnati nadvse preudarno. ^e vemo, da narnim topom letalca ali drugega bojnega stroja. Kul nas za vogalom ~aka ducat nasprotnikov, nam nagon in v redu izvedeno, dasiravno ni~ novega. Enako vel- veli, da naj zadnjih tiso~ to~k raje pokurimo za nove “•’‡„Œ· ja za {torijo, ki pripoveduje o sporu v prihodnosti med granate in paketke prve pomo~i kot za nadgradnjo severnimi in ju`nimi silami, katerih pripadnik ste vi. snajpe, ki nam tu predvidoma ne bo rabila. Rogue A brez obupavanja, saj dan re{i fensi opremljanje ge- Trooper vsebuje {e kup takih in druga~nih finesic. So- netsko oja~anega junaka, ki prevetri igralnost. Sistem vrage lahko zavajamo s hologramsko lutko, jih zave- korenini v, hm, realno~asovnih strategijah, saj nas- demo v past z la`nim klicem in podobno. proti stoje~i za sabo ne pu{~ajo direktno oro`ja in mu- Vendar se v podrobnosti ne bom spu{~al iz razloga, ki nicije, pa~ pa z njih ter po nivoju pobiramo 'kosovne naslovu te`i kot, no, ute`. ^e damo na stran bledi glavni lik in malo mote~o linearnost nivojev, je tisto, kar igri odvzame mo`nost za naska- kovanje osprednjih mest v akcijskem `anru, neuravnote`enost oro`arne. Kaj ti bosta bil- danje in zapravljanje za v`igalne bombe ter G super duper bljuvalo plazme, ~e se ~ez tri~etrt In kaj vi kot pravnik menite o najnovej{i smrti? {pila komotlih zavihti{ z rabo privzete brzos- Aha. Baba je bila itak neuravnove{ena in vam se trelke in z desnim klikom mi{ke vedno dose- gljive, vsemogo~ne ostrostrelke? Saj a{a{ini Casa naslov {e zdale~ ne spominja na dreke iz so druga~e kar sposobni, znajo te zaposliti s zbirke igri~arskih fekalij, ~eprav iz njega kak{en- skrivanjem za ovirami, trudijo se z bombami, krat po{teno zasmrdi. zadenejo te z daljave. Vendar to ne zadostuje. Namesto da bi {pil stare vrste slabih fantov fri{en sistem nadgrajevanja ✔ kup me{al z novimi, ki bi bili imuni na dolo~ene zanimivih idej ✔ akcijski tempo ✔ izstrelke, in te na ta na~in prisilil k iskanju al- ternativnih re{itev, ti ve~inoma pusti, da se 70 ne izkoristi potenciala ✖ nezapom- {lepa{ na en in isti arzenal ter, kar je morda {e nljiv junak ✖ premo~rtna in tehni~no povpre~na ✖ G In kaj vi kot pravnik menite o najnovej{i smrti? Aha. Ba- huje, na ene in iste vzorce pobijanja. Pa tako ba je bila itakz•Ž„ê’‡–ˆê—˜‡Œê‘„ꌑ—ˆ•‘ˆ—˜®ê neuravnove{ena in vam se kaj takega ne malo bi bilo treba! ššš­–•Ž„­–ŒRebellion / Eidos

hormonika{ 2006 z“ˆ—ꌝ Œ•„’êu„ê–•Ž’ꌑꖐ•Ž„™†„· 65 Condemned 5/8/06 6:30 PM Page 66

IGROVJE

krav`ljajo dojemanje? Ni~ bati, vse to bo{ ugotovil, a do tja vodi zlo`en spust v norost. Vse bolj razdejana, lepljivo usrana in tema~na je okolica, ki zajema ka- nalizacijo, razsuta nakupovalna sredi{~a, mrakobne galerije in smeti polne stranske ulice. Tvoje edine Condemned: stalne spremljevalke so baterijska svetilka, `alobna muzika in bela smrt. Groza, ki te pre`ema, ni taka kot v hudi~evskem Doomu 3, niti ni zares sorodna Fe- aru, ~eprav so avtorji, Monolith, isti ter uporabijo ne- kaj sli~nih prijemov. Ni zobatih po{asti, ni pun~ke z bazeni teme namesto o~i, ki bi nenadoma planila nadte in potem izginila kot kafra. So le `alost nad Criminal Origins tem, ~esa so sposobni ljudje, ko jih zapusti ~love{- kost; pretresenost nad stanjem, v katerega lahko za- pade civilizacija; adrenalin; in cmok v grlu. Med do- kaj po~asnim premikanjem – Thomas ubira zlo`en tempo in lahko te~e le omejen ~as, preden se zadiha – prislu{kuje{ praskanju, {u{tenju, po- ~asih se `ivljenje odlo~i, da bo pos- kanju, za katerega si skoraj gotov, da nemalo igro. Tako sem med igran- ga ne pozvro~a ni~ onostranskega. jem Condemneda, v katerem je itak Prav tako skoraj ve{, da bo{ v boju V na kupe srhljivih zvokov in mrtvih zmagal, saj si mo~nej{i in spretnej{i pti~ev, izza okna svoje ~umnate poslu{al od vsega, kar ti {pil servira. Med dru- praske, {kripe ter prhute, za katere se je s~a- gim zato, ker si oboro`en z `i~nim soma izkazalo, da jih povzro~a nek zblojen elektrokutorjem, ki bolj ali manj ones- golob. Mati narava, hvala ti za dodatno tr- posobi slehernega nasprotnika. Kas- denje telesnega dla~evja. Vendar pa bi {lo neje dobi{ celo oja~ano verzijo! A komot brez te pomo~i, saj so mi lasje `e ~is- vseeno zacvika{, ko svetlobni snop to dovolj stali pokonci. Ja, fizi~no, z onim oplazi v kotu ~epe~o postavo, ki tiho hladnim ob~utkom mr{~avice na skalpu, ki po~ne neizrekljivosti, in ti zastane dih, ga spro`i ostudno masten pajek, ki se ti plazi ko se obrne{, pred tabo pa `e stoji nek po roki, ali prosojen otro{ki frisek na dru`in- iznaka`enec. BU! In ko te v najbolj obi- ~ajnem trenutku strese flashback, G Psihoti~ni prividi, ki jih do`ivlja agent poln mote~ega obupa in grozodejstev, Thomas, znajo biti kar pretresljivi. je treba s trdno voljo obvladovati st- rah. Ta ti pod ko`o zdrsne tudi po zas- tavlja prizore z ljudmi in izlo`- lugi izredne zvo~ne podlage (tako glasbe kot u~inkov benimi lutkami. Ampak razis- ter ti{ine, ki je dostikrat najbolj efektna od vsega) kot kava se izrodi v dramo, ko solidne grafike. Ker so naslov v prvi vrsti razvili za za~ne Thomasa vsled suma, xbox 360, je podoba taka, kot se spodobi, od natan- da je ubil sodelavca, pregan- ~nih tekstur prek naravnih u~inkov do otipljivosti os- jati policija, tako da nima niti eb ter objektov. Zlasti navdu{ijo baterijska svetilka, trenutka miru. Za njim dov~e- katere snop ni vedno enako mo~an, in drugi viri svet- raj{nji kolegi, pred njim blaz- lobe, ki izzovejo prete~e sence. Svetilke ni treba uga- ne`, ki ga stalno izziva. Kot bi {ati, da bi se napolnila, za kar postane{ hvale`en, ~e `elel, da mu sledi. Jasno je, da je vse skupaj povezano z agentovo sposobnostjo viden- G [pil te skozi aparatusno analizo prizori{~ umorov vodi za rokico, kot ja stvari, ki so se pripetile v TO^KE NAMESTO bi imel stalno ob sebi vsevednega Horatia Caina. nekem prostoru. Toda kak{- no? Kaj se dogaja s pti~i, ki so NOVEGA AVTA ski fotografiji. Criminal Origins je namre~ stra{ljiva krepavajo~ razmetani {irom prizori{~? Jim je zavdala Zbiranje aviarnih kadavrov inu kovinskih ostru`kov zadeva, ~eprav njena impresivnost `al bolj temelji na ista stvar kot ljudem, ki postajajo nasilni in nepred- dopolnjuje izpolnjevanje dose`kov – achievemen- tem kot na dejanski kakovosti igranja. vidljivi? In od kod so Thomasova videnja, ki v obliki tov. To so nagrade, ki jih dobi{ za neko opravljeno A to ni prvo, kar opazi{, zakaj najprvo te vase posr- zrnatih ~rnobelih sekvenc prekinjajo dogajanje ter delo ali najdeno zadevo ter zanje fa{e{ kup kon- ka samosvoj digitalni stra- ceptnih risb ter podobne navlake. ^e recimo kolje{ hec. Kjer se {pilavne grozno- samo s hladnimi oro`ji, odklene{ dose`ek 'melee balke za dosego u~inka rade master', ~e izvoha{ neko skrito neumnost, pre- bavijo z nadnaravnimi po- jme{ 'detective award', za kon~anje stopnje z do- javi, od kjer ~rpajo duhove in lo~enim uspehom dobi{ spet medaljico in tako monstrume, gre Condemned dalje. Okej, tega niti ne bi omenjal posebej, ~e ne v smer hollywoodskih triler- bi hotel opozoriti na to, da so achievementi del iger jev o serijskih morilcih, ki so za xbox 360, od koder na PC prihaja Criminal Ori- zenit popularnosti dosegli z gins. Vsebuje jih sleherna igra, zanje pa dobiva{ nepozabnim Ko jagenj~ki to~ke, ki jih je v vsakem ve~jem naslovu (igrice na obmolknejo. Glavni junak je Livu jih imajo manj) skupno 1000. Ker se te to~ke FBIjev agent Thomas, ki nad- internetno po{iljajo na Xbox Live, kjer si jih lahko vse uspe{no re{uje serijske drugi ogledujejo, je odklepanje achievementov umore. Novi, ki ga v opusteli postalo na~in merjenja lul~kov med lastniki stavbi `alostnega velemesta 360ice, ne glede na to, da je nabiranje pik v neka- obravnavamo na za~etku, ni terih igrah dosti la`je kot v drugih. Samo da smo videti ni~ posebnega: o~ivid- G Strelna oro`ja imajo malo nabojev, kar spodbuja mlatenje s hladnimi. bolj{i od soseda! no je delo ubijalca, ki nas- Je pa nelogi~no, da ni mo~ nositi obeh vrst krepel.

maj 2006 66 Condemned 5/8/06 6:30 PM Page 67

IGROVJE

G Ko falote spravi{ na kolena, jih lahko brutalno usmrti{, recimo z zlomitvijo G Vihtenje kovinskih cevi, lesenih lat in takih priro~nosti je temelj igre. Ko- vratu. Druga debata je, kako eti~no je to za policista. maj ~akam na Slovenian Edition z vilami in ~revi na plotovih!

jo v kakem tema~nem kotu za hec izklopi{ sam. Te- naprej, prislu{kujo~ zlove{~emu okolju in lastnemu je, ki kljub medsebojni podobnosti ter ponavljajo~im daj ti ko`a {ele prav zagomazi. pre{vicanemu dihanju, kot zaprise`en agent prever- se stra{ljivim prijemom uspejo sestaviti le za kakih Pravzaprav je zelo dobro, da si tak silak (s~asoma ja{ dokaze. V ta namen s sabo troga{ najsodobnej{o osem ur vsebine. Ve~igralnosti ni, medtem ko je mo~ izve{, ~emu), saj je to lo~nica, ki deli ohranjevanje forenzi~no opremo. Z njo na licu mesta najde{ ter za izziv odklepati dose`ke (glej okvir) in iskati brez- pri{tevnosti od blaznosti. Kakor se namre~ mno- poslika{ krvave made`e, prstne in ~eveljne odtise, zvezne mrtve pti~e ter kose `elezja. Odkrivanje gokrat trese{ po samotnih hodnikih, kjer nate pre`i pline, slike in sploh vse, kar je videti sumljivo, nakar skrivnosti tu ni vpra{anje spretnosti, kot pri takisto Neznano, ima{ prilo`nost nakopi~eni dokaj kratkem Tomb Raider: Legend, bes, ko pride do spopada, izraziti na ze- temve~ vtikanja nosu v vsak kot. Boje- lo konkreten na~in. ^eprav je mo~ vanje pa postane formalnost. Nebodiji- sovrage elektrokutirati s hitro polne~im htreba niso raznoliki in stalno ponavlja- se tazerjem in jih streljati s pi{tolami ter jo~ih se debeluhov v pelerinah ter zom- pu{kami, je nabojev bore malo. Ve~ino bakljastih suhih ju`in se kmalu ~asa se je treba zanesti na hladna naveli~a{. Njihova umetna pamet sicer oro`ja, ki jih pobira{ s tal, ruva{ iz zidov ni slaba, saj se znajo skrivati za stebri, in trga{ iz mrtvih prstov poklanih tolo- be`ati, nakazovati udarce in blokirati. vajev. Tu so raznorazne cevi, planke z Vsekakor so jih predelavi s 360ice na `eblji, plasti~ne roke izlo`benih lutk, PC dodelali, kar prvotni oceni (J151, kovinski predali iz miz, macole, vrata 68) v navezi z za vsaj polovico ni`jo omaric, gasilske sekire, `elezne palice s ceno in bolj{im ob~utkom zavoljo mi{- kosi betona na koncih (osebni favorit) kavnega nadzora doda nekaj pik. Toda ter {e in {e. V~asih je treba dolo~eno ne glede na te`avnostno stopnjo nave- krepelo sicer avanturisti~no uporabiti, za mo~nega elektrokuterja z nekaj da napreduje{: kjer se poka`e namig, z enostavnimi manevri – denimo tazer, lopato naredi{ kratek stik na elektrons- G Fearov pogonski motor se zopet dobro znajde ob prikazovanju otipljivo udarec, korak nazaj, da sovrag zgre{i, ki klju~avnici, z macolo odbije{ `abico z srhljivih, brljavo osvetljenih scen. Manj navdu{i fizika. `vajz, blok med korakom nazaj, za- vrat ali slednja razkosa{ s sekiro. Tu mah, ta~as se tazer `e napolni – naredi logika in nekam omejeni fizikalni pogon klecneta, tvoja prijateljica v {tabu, s katero si na telefonski ko~ljive le redke situacije, kjer je ostudkotov ve~ na ker je debilno, da i{~e{ macolo, ko bi lahko klju- zvezi, podatke ekspresno analizira. CSIjevci, pojma kupu. Oziroma one, ko zapani~ari{ in izgubi{ glavo … ~avnico odbil z vitrihom ali s kakim drugim predme- nimate. Toda ravno na tem mestu Condemed poka`e In taka gotovo bo kaka, kajti Condemned je ena bolj tom demoliral lesena vrata. Ampak glavni namen razpoke, saj je raba analizatorskih onegajev vse pre- tesnobnih {pilavnih izku{enj. Resda se prevelik del vse te mrzle oro`arne je radostni prefuk nasprotni- ve~ omejena. Igra ne le, da ti sporo~i, kdaj je zdaj u~inka, da bi bil to resni~no priporo~en nakup, poraz- kov, ki pri~ara dokaj samosvojo izku{njo. Grdav`em, pravi ~as za vihtenje aparata, marve~ ti ga {e sama iz- gubi v s~asoma rutinskem tepe`kanju z repetitivnimi ki se mestoma poslu`ujejo strelnih oro`ij, dale~ bere, kot bi bil popoln moron. Dalje ne navdu{i zgod- sovra`niki, blodnja{kih nivojih in `alostno samodej- pogosteje pa imajo v rokah iste sorte re~i kot ti, pre{- ba, ki ima potencial, a ga sfra~ka z za lase privle~en- nem zbiranju dokazov. Toda zasnova trilerja o serijs- teva{ rebra z enostavno shemo mlatenja (levi gumb), imi dogodki ter malo vsebine. Potem so tu labirintne, kem morilcu s pridihom nadnaravnega zagotovi edin- blokiranja (desni gumb), ki traja le kratek ~as in ga a kljub temu linearne, enoli~ne in raztegnjene stopn- stvenost v zvrsti, pre`eti s {torijami o duhovih, med- tako ni mogo~e zlorabljati za tem ko je ob~utek, da tone{ v psihoti~no norost, sko- stalno zaslombo, ter brce. Stik rajda otipljiv. Ne ~udi se, ~e se bo{ po Criminal Ori- materiala z mesom je prav fi- gins bal golobov na okenski polici. zi~no bole~, saj odzivi napa- denih segajo od takoj{njega krvavega pogina do opoteka- Sneti se zazre strahcu naravnost v o~i – in ga nja in pljuvanja zob med klet- tre{~i okrog kepe z `elezno palico. vicami. ^e si spreten in jih ne ubije{, marve~ jih spravi{ na izvirno, brutalno bojevanje ✔ triler- kolena, kjer nekaj ~asa omo- sko tesnobno vzdu{je ✔ solidna ti~no strmijo v ni{trc, lahko s 71 podoba in mojstrski zvok ✔ srh se pritiskom na {tevil~ne tipke izgublja v rutini igranja in blodnja{kih stopenj ✖ od 1 do 4 izvede{ usmrtitev. malodane samodejno zbiranje dokazov ✖ prema- Izmu~encem tako zlomi{ vrat, jih po~i{ na gobec ali jih z gla- govanje ovir le z natanko dolo~enimi krepeli ✖ vo nabije{ ob tla, da grgrajo~ enoli~ni sovra`niki ✖ kratka in lahka ✖ izdihnejo. G Ob~asno junak zmedeno do`ivi preblisk, kar je videti takole. Ne da ga ^e se ne bojuje{ ali ne lazi{ tu sovra`nikovi udarci ne bolijo! Monolith / Sega (na)tla~enka 153

hormonika{ 2006 67 Mockba 5/8/06 6:33 PM Page 68

IGROVJE Mockba to Berlin

voj~as, {e v rosnih frocovskih letih, gorije, ki je zavoljo lesenih animacij z grafi~nim sem bil jako navdu{en nad vojno motor~kom v prej{njih delih izpadla precej hec- zgodovino. Knjige sem po`iral tako no. Ozadje dogajanja nam tu kratko in jedrnato S naglo, da sem izsu{il lokalno knji`ni- razlo`i mo`at glas, ki se trudi ustvariti napetost, co; predvsem pa tako pedantno in zavzeto, ~eprav mu to ne uspeva in izzveni nadvse de- da so jih od uporabe v studu zapu{~ale plat- bilen. nice, ako niso bile res ~vrsto pritrjene. Bog Sledi boj. Naloge so, ker pa~ ne gonimo naokoli ne daj, da bi bil na televiziji kak dokumen- herojev z njihovimi enovrsti~nicami in poziran- tarec, ker potem familja ni mogla gledati Di- jem, resne, brezosebne in hladne. Resnici na lju- nastije. Pravi mali frik, skratka. Kot se spo- bo je Mockba to Berlin zaradi tega nekam prist- dobi, domi{ljija ni dala miru in po vsej sili so nej{a od predhodnikov in tudi cilji se zdijo narav- se v mislih risali srditi spopadi z mno`ico ko- nej{i, ~eravno niso tako raznoliki. Naskakujemo tale~ega se jekla in zamolklih eksplozij. Ko va`na transportna vozli{~a, uni~ujemo opori{~a so se pojavile prve prave igre s tovrstno tem- ter skladi{~a in podobno. Nasprotnik ima pove- atiko, me kajpak ni bilo mogo~e spraviti izza ~ini dosti ve~je sile kot mi, a jih ve~idel uporabl- zaslona, saj so bile, logi~no, odli~no sredstvo ja po del~kih v skriptanih protinapadih, ko po- G Bunkerji so {e vedno na- pravljeni brez domi{ljije. Pa {e polno jih je.

klasi~en in glede na sorodne igre precej arkaden. Kjer Co- dename Panzers arkadnost potencira z nadnaravno vzdr- `ljivostjo konzerv, Digitalova serija na drugi strani posedu- je odsotnost streliva in hitro popravljanje vozilc. To po do- ma~e povedano pomeni, da je treba za zmago le polago- ma napredovati in pri tem paziti, da enote niso predolgo pod hudim ognjem. Semkaj G Sovra`ne linije so naje`ene s cevmi protitankovskih topov vstavite {e zadostno izvido- G Sem in tja zaradi ~asovno omejenih nalog postane zanimi- in brezglav juri{ se ponavadi kon~a klavrno. vanje, da bodo imeli tanki in vo. Za dodaten izziv lahko ob tem igrate 'brez rok'! artilerija kam streljati, sem in za iz`ivetje raznih domi{ljijskih izbruhov. A ko se da- tja kak bo~ni manever, pa smo zaobjeli celoto {pilan- molimo nos pregloboko. Karte so ve~je in nasprotni- nes ozrem po impresivni zbirki vojnozgodovinske lite- ja, ki ga serija ponuja. Edina razlika je, da se nam v kove postojanke premi{ljeno utrjene, tako da je treba rature in filmov, se nemalokrat vpra{am, ~e bi morda tretjem delu ni treba muzati ob vojni {toriji C-kate- na ve~ mestih preizkusiti vrsto pristopov. Vse to {e ne bilo bolje, da bi ostal za knjigo. Od poudari potrebo po po~asnem in natan~nem napre- enoli~nega pokanja iz zvo~nikov in dirja- dovanju, zato je 'dela' kar dovolj, igra pa za odtenek nja s T-34 po stepah sem namre~ `e rah- te`ja od prvih dveh delov serije. Tri kampanje, nem{ki lo utrujen. in sovjetska, nas najprej popeljejo od operacije Bar- Povod za malodu{je je seveda {e ena v barossa do znanih ru{evin {tevilnih sovjetskih mest, v vrsti realno~asovk, ki si domi{lja, da nas drugi polovici pa kajpak v obratno smer. lahko popelje v ~as najve~jega evrops- Skratka, ni~ pretresljivega. ^e `e poznate Pu{~avske kega spopada. Pravzaprav to samo zase podgane in Dan D, vam bo vse jasno. Pehota je {e ni njen problem, kajti Mockba to Berlin vedno obupna za rokovanje in se je, razen za odmini- kot izdelek nima huj{ih {ibkih to~k. Prob- ranje, raje ne dotikajte. No ja, uporabna je kot vaba za lem je, da moram ob njej srebati kavo (ki nasprotnikovo topni{tvo, to pa, muhahaha! je v splo{nem ne pijem), sicer zadremam. Skoraj do potankosti je enaka kot Desert Rats vs. Afrika Korps (J130, 69) in D- Aggressor prebavi {e en voja{ki doru~ak. Day (J134, 73). Vzrok le`i v dejstvu, da resnej{a od predhodnikov ✔ solid- je pogon skupaj s sistemom igranja taisti. ✔ Brihtni bralci me bodo na tem mestu koj- no spolirana v maniri serije vse ci opomnili, da je vse {pile napravil Digi- 69 to smo `e videli … ✖ … ve~krat ✖ tal Reality. Eh, sem vedel, da mora biti G Kupovanja enot v taki meri kot v prej{njih delih ni, zato vam nekje en hakeljc ... Skratka, boj je ~isto za soldate ni treba skrbeti. Na juri{ v mesoreznico! Digital Reality / Monte Cristo

maj 2006 68 oglasi doc 5/9/06 6:21 PM Page 23 mali 5/9/06 3:35 PM Page 70

IGROVJE WW2 Combat

em in tja se ~lovek ob pogledu na kak {pil pen videz, da bi se ob njem zjokali celo vpra{a, ~emu je ta nesre~ni pankrt sploh pri- kleriki iz Equilibriuma. Saj bi igral z zave- vekal na svet. Recimo WW2 Combat: Road to zanimi o~mi, a bi to vzelo rahlo preve~ S Berlin. No, podlaga niti ni tako mimo: v hla~- ~asa, zato je bilo treba trpeti ob arhitek- ah zahodnega tajnega agenta se sku{amo tik pred turi, ki jo ona iz Wolfensteina 3D slogovno koncem druge svetovne dokopati do tajnih nem{kih poseka na vsej ~rti, medtem ko postavi- oro`ij, preden bi to uspelo Sovjetom. A {e preden us- tev stopenj spominja na igro mal~kov z pemo zapopasti to poved, nas v o~i `okne tako obu- lego kockami. Najbolj hecno je, da je zvok {e bolj obupen, saj eksplozije sli~ijo Za tale najlep{i prizor v vsej igri sem se po{teno namu~il. na glasno kihanje in streljanje brzostrelke Ahh, kak{en barvni kontrast! Koliko detajlov! *krep* na hrkanje veri`nega kadilca. Vendar se tu {pas {ele za~ne. Zadev{~ina je 3D strel- ni vzdu{en. [e dobro, da je kratek, kajti ~eprav poz- janka, a se jo igra bolj kot loto, kajti ~eprav streljamo abimo na katastrofalno izvedbo, naloge vsebinsko naravnost v sovraga, ne moremo biti ziher, da ga bo- nimajo ne repa ne glave in so linearne kot i`anska mo fentali. Krogle imajo ~udno navado zgre{iti tar~o, cesta. Za posladek se na par stopnjah borimo ob bo- dasi je to fizikalno nemogo~e. Sovra`niki so pametni ku zaveznikov, ki pa imajo zanimivo navado napasti kot moj ko{ za smeti, kar sku{ajo nadomestiti s tem, nas, ~e si tako zmislijo. Vojne travme, pa to. Ve~ig- da hitro ustrelijo. Na primer ~ez pol karte. To zna biti ralstva sploh ne bom omenjal, ker mi ni vseeno za problem, saj ni nobenega obnavljanja zdravja in je psihi~no zdravje bralcev. Skratka, ako ta {pil kje ug- treba stopnjo kon~ati, ne da bi nas sovragi po{kodo- ledate, br` na kliniko, kjer naj vam nekako izbri{ejo vali za sto pik. Kot se v taki situaciji zagre, shranje- spomin na nesre~ni dogodek. vanje ni mo`no, prav tako je mo~ nalo`iti le nazadnje shranjeno nadaljevalno to~ko. Vsled tega je treba Aggressor komajda prestane bo`ji Osnovnega nabora oro`ij se med nalogo ne da v~asih ponoviti vso stopnjo, ker smo nek continue test potrpe`ljivosti. menjavati. Nemalokrat se recimo znajdemo v ome- point zadeli s premalo zdravja. To napravi iz nekate- jenem prostoru s snajperico v roki. rih stopenj totalno frustracijo, pri ~emer {pil `e tako 10 Direct Action / Groove Games Creature Conflict

razna{alci bolezni, ~emur vse je primeren nabor kre- jeno {tevilo strelov. In prav tu se za~nejo problemi, saj pelc. Zveri posegajo po brzostrelkah, primati po pla- je nadzor na trenutke lesen in se zverjad rada zatakne zemskih pu{kah in mali kosmati po biolo{kih pljuval- ob neravne dele, kar te ob dejstvu, da je pomembna nikih, recimo brizgalni strani{~nih odplak. No, kot re- vsaka sekunda, marsikdaj stane `ivljenja. Za na`igan- ~eno, v praksi so te razlike manj ob~utne, in sicer je je tu skok v prvoosebni pogled, preklopiti pa je predvsem zaradi ne ravno dodelanega sistema boja. mo~ tudi v strate{kega in tako zaobjeti ves planet. K temu prizoru bi sodil kak batmanovski KAPOW!, Po standardnem na~inu korakov `uali dobijo omejen Svetovi so dokaj majhni, kar pomeni, da se za obzor- a igra `al ne premore toliko domi{ljije. ~as za tekanje po okroglih kartah, planetih, in ome- jem skrije `e objekt, ki je deset metrov stran od vas. To precej ote`i metanje granat, pri katerem imamo r`da se strinjate, da so bazuka in premalo orodij. Tudi sicer se izka`e za najbolj{o kar eksplozivne ovce v ~rvjih rokah taktika, kjer sku{amo sovragi priti karseda blizu in videti nadvse modno. Zdaj pa si mu zalepiti likalnik v betico ali mu v golt vre~i dina- B jih predstavljajte v dru`bi orang- mit. utana, hijene in hr~ka. Ne, tem barvnim Risankasta grafika je sicer posre~ena, toda oprema kombinacijam ne bi mogel smisla vdih- svetov in videz `ivotinjskega carstva ne navdu{ita. niti niti duo Poto~nik – Plo{injak, prise- Planeti so v veliki meri nenavdahnjeni, medtem ko se `em. A to ne velja le za stil, temve~ za `ivali ne premikajo hecno, temve~ debilno. Vi{ek ves {pil, ki dokaj neprikrito posnema obupa pa je zvok, za katerega se zdi, da so ga dali na- ~rvje soldate. Kaj je `verce pi~ilo, da praviti nekomu na sobnem mikrofonu. Niti krepelca razgrajajo z ubojnimi sredstvi? Hja, nek- niso tako posre~ena kot ~rvja in eksplozije oziroma daj so imele vse vrste `ivali mo`nost karna`a niti od dale~ tako vzdu{na kot v Wormih. Sk- iz`ivljati se nad dinozavri, dokler se niso ratka, {pil za tiste, ki si sr~no `elijo v vlogi morskega slednji odlo~ili izumreti, nakar so se os- pra{i~ka s Sobotno prilogo pretepsti kojota. tale vrste steple. Na voljo imamo tri st- rani – volkove, opice in glodalce – ki se Aggressor v `ivalski vrt ne bo ve~ {el v teoriji zelo razlikujejo, v praksi pa pre- brez za{~itnega jopi~a. cej manj. Volkovi so brutalna mafija, K temu prizoru bi sodil kak batmanovski KAPOW!, a igra `al ne opice ajn{tajni, glodalci pa potuhnjeni premore toliko domi{ljije. 59 Cenega

maj 2006 70 mali 5/9/06 3:35 PM Page 71

IGROVJE The Regiment

Regimentu teroristom delamo do- datne telesne odprtine in re{ujemo talce v vlogi pripadnikov britans- V kih specialcev, toda izku{nja je malce druga~na od obi~ajne. Buditveni klic je `e neprizanesljivo urjenje, v kate- Va{i soborci obi~ajno sovrage na ~istini polo`i- rem je treba s postavljanjem dobrih rezul- jo, {e preden vam uspe nameriti skozi daljnogled. tatov odklepati nadaljnje stopnje. Ste na poligonu pol sekunde za rekordom? Mar{ istov in zgre{iti vse talce med njimi. Ko dvajseti~ dir- na za~etek! Prave naloge so takenako za- ja{ po istem hodniku, je bolje, da se ti kak nedol`ne` klenjene, dokler ne damo skozi celotnega ne postavi na pot, ker ga bo{ v frustraciji prav rad usposabljanja. In {e dobro, kajti resni~ni pospravil. Regiment bi bil torej rad akcijska verzija boj je {e hitrej{i in bolj neizprosen od tre- Rainbow Six (onih starih, ne katastrofe od Lockdow- ninga. [pil tvorijo {tiri misije, razdeljene na), a vsled opisane 'realisti~ne' nepopustljivosti ~is- na po tri podnaloge. Poanta je povsod ne- to zamori. Po drugi strani se mu zaradi poprepro{~e- kako enaka: hiter vpad, karseda urno in nosti in ~udne umetne pameti omenjene sorodne igre natan~no pospravljanje vsega, kar dr`i uzi lahko smejejo v fris. Vsaj vzdu{je je zavoljo filmske v roki in izvlek talcev. Na~rtovanja vpadov Slu`ba talca ni ba{ navdu{ujo~a. Najsi bo terorist ali spe- hitrosti in dobre zvo~ne spremljave zgledno. Omem- ni, mo{tveni ukazi oziroma dinamika so cialec, vsakdo se dere nate in te po{ilja objemat tla. be vreden prijem v ve~igralstvu (ki ni kot CS!) pa je precej bornej{i kot recimo v SWAT. Z izje- dejstvo, da lahko nasproti postavite nesorazmerno mo vdorov v prostore je vse dokaj avtomatsko, saj so no perfektno izpeljavo. Igra bi bila v bistvu precej {tevilo specialcev in teroristov. Le talca `al ni mo~ soborci natan~ni in samoiniciativni. A imajo resen pro- kratka, ~e bi ne bilo treba vsakega vpada ponavljati, igrati. blem, da se vam radi nastavljajo pred cev. Podobno je dokler nisi do fundamenta napiflan prostorov in s talci, ampak dobro, ti so taki vedno, do~im sovragi postavitve osebja ter dokler ne postane{ nehumano Regiment po cesti gre, Aggressor nihajo med nevarnimi streli in ~epenjem na mestu ter natan~en. Igranje je v glavnem zo`eno na to, kako v na{ zlovoljen je. bumbarskim ob~udovanjem ustja na{ega MP5. 0,456 sekunde izstreliti tri krogle, ki morajo na kvad- Glavna te`ava je, da The Regiment zahteva dobesed- ratnem decimetru preseka polo`iti prav toliko teror- 58 Kuju / Konami

ramati~nost odnosa med ne`nej{im spolom in volanom je priljubljena tema za zabavljanje in br`kone je prav spod parkljev tovrstno aktiv- D nih primezela tale dekli{ka dirka~ina. [opek Action Girlz Racing bab so namre~ posadili v nekak{na smartoidna vozil- ca, ki se obna{ajo kot gajbe krompirja in na klancih skorajda spustijo du{o. [ele ko v pokalu slavimo z

kot sta pospe{ek in tulifonadno zavdajalo, lahko do dvakrat nadgradimo s pobasanjem dodatnih draguljev, vendar borna izbira predmetovja ne navdu{i. Zlasti glavobolno je lu~anje mobidi~nih bomb, kjer v zadeto in ustavljeno sovra`nico neredko naba{emo {e sami in vsesplo{no ma- sovno tr~enje je tu. Karamboli se redno dogaja- jo tudi kar tako in avtomobil~ki se neredko sprimejo v pijan vlakec. Naslednja obupnost so proge, ki jih je celih pet, s tem, da v vsakem od treh pokalov recikla`no odfuramo {tiri. ^eprav na odkritje ~aka prgi{~e bli`njic, je najbr` odve~ razlagati, kako dolgo~asno je to. Med dirkanjem pobrani cvetovi odklenejo par novih likov, ki se Tistele promet ovirajo~e bu~e je treba na tak ali med seboj raje kot v dirka{kih sposobnostih raz- onak na~in spraviti s poti. Najve~krat kar z `ol~- likujejo po horoskopskih znamenjih in najljub{i [ola je z nihajnimi vrati in ozkimi hodniki {e najbolj nim, multiplim zaletavanjem. sorti tamponov. zanimiva, a jo kazijo ostri koti v ovinkih. Ve~igralstvo na raz~etverjenem zaslonu je videti naj{vohotnej{imi motor~ki na nivoju razburjenih pol- kot so~asno udrihanje do {tirih parov ro~ic po tipkov- da bi h~ere in mlaj{e sestre ~ez desetletje bo~no par- `ev, se odkleneta kubaturno malenkost manj koma- nici, kroni~na neergonomskost pa pesti tudi pu{~av- kirale brez trzljaja z maskaro in odrgnjenega nohtne- tozna razreda. Goljufive tekmice so nam neprestano ni{tvo, saj morejo hecno postavljeni in nenastavljivi ga laka. tik za ritjo in celo pri najbolj benignem sposobnost- knofi skvariti celo tipkulji navadno superiorni plo{~- nem nivoju nikdar ne ve{, kdaj bo katera iznenada kovni nadzor. Navi po avtocesti vozi v prvi in pri pospe{ila, najraje tik pred ciljno ~rto. Delno se jih si- ^e je bil Crazy Frog kljub pu{~obnosti prete`no ig- speljevanju v klanec kuri sklopko. cer da obvladovati s pobirki iz diamantoidnih vpra- ralen mul~ji brzitis, je tale pun~arija dale~ od kark{- {ajev, a ob~utek je {e vedno nazarensko slab. Bonus, nekoli zabavnosti in gotovo ne bo pripomogla k temu, 19 Data Design Interactive

hormonika{ 2006 71 mali 5/9/06 3:35 PM Page 72

IGROVJE

bolj ranljivi in z manj ognjene mo~i kot Ameri. Seve- ACT OF WAR: FULL SPECTRUM WAR- da se {pil tu ne prelevi v prvoosebno streljanko, marve~ ga igra{ tako kot v single playerju. HIGH TREASON RIOR: TEN HAMMERS V ne prav pogostih trenutkih, ko Ten Hammers delu- je, kot bi moral (ti so pogostej{i na liniji kot v pu{- moj bog, kak{na jetra so tole. Kar je tolikanj rav veselil sem se tehle Desetih kladvov. Res. ~avni{tvu), gre za soliden {pil. Taktiziranje je na ni- ve~ji zlo~in, ker je High Treason dodatek za eno Navsezadnje mi je Full Spectrum Warrior voju starih hardcore strategij tipa Laser Squad in no- O bolj{ih realno~asovnih strategij lanskega leta, z P (J136, 83) felerjem in glupostim navzlic nad- vi elementi se v redu vklapljajo v obstoje~i temelj. dobro igralnostjo in sirastimi posnetimi sekvencami vse sedel, pri ~emer nisem bil edini, saj je THQ z njim Vendar pa je pomanjkljivosti kratkomalo preve~, da obdarjeni Act of War (J141, 85). Veleizdaja slednje dobro zaslu`il. Nakar leto in pol kasneje dobim hro{- bi bila Kladiva kaj ve~ kot orodje kravatarjev, ki `eli- odpravi in FMV nadomesti s tipi~nimi poligonskimi ~at, nedodelan kos govna, ob katerem bi u`ival samo jo iz nas iztol~i poslednji cekin. (Mimogrede, {e je prizori brez privla~nosti in napetosti. [torija o pred- mazohist brez trohice `ivljenja. pravica: zaradi u{ive prodaje Ten Hammers so sedni{ki krizi v ZDA, ki jo spro`i tema~ni Konzorcij, Vrnitev v Zekistan (= Irak) v samostojni raz{iritvi Ten THQju padle delnice. Prav jim je.) Sneti nakar jo mora razre{iti Task Force Talon, je luknjas- Hammers sicer prina{a spodobno dolgo enoigralsko ta, absurdna in propagandisti~na kot v izvirniku, to- kampanjo (kakih ducat ur), poveljevanje oklep- da zdaj se jemlje ~isto preve~ resno. nikom, klicanje zra~nih udarov in rahlo nerodno, ali ipak prvoosebno merjenje, ki pomaga ob natan~nej- HEARTS OF IRON 2: {em odstranjevanju trdovratnih Arabov. Dodali so sprehode po notranjosti bajt in se namenili izpiliti DOOMSDAY poveljevanje, saj je mo~ grupo, ki je nima{ pod ko- mando (poveljevati je mo~ {tirim iznenada), instant- earts of Iron 2 (J141, 86) je odli~en {pil, a v no poslati na neko mesto. Vse to dokaj lepo sede na prislovi~ni maniri vsebuje zvrhano mero realno~asovno poveljevanje skupinicam ameri{kih H hro{~evja in nedodelanosti. Mora biti spet kaka vojakov, ki spet poudarja medsebojno pokrivanje in nem{ka dav~na posebnost, hihi. Ljubitelji so se pri- stalno previdnost. Tudi grafiko so razumno ozalj{ali. to`evali predvsem nad prehitrim koncem, mankom A lepi nameni razpadejo, ko tr~ijo ob kruto realnost urejevalnika in ob~asno okornim upravljanjem. neizpiljenosti, hro{~atosti ter debilizmov. Na{tejmo. Omenjene te`ave so se Paradox namenili re{iti z Jao-bo`e zgodba. Zmikljivost lastnih soldatov, ki raz{iritvijo Doomsday, ki se, kot pove ime, poigra z usodo narodov ob nastopu tretje svetovne vojne. A izrecno tovrstnega zna~aja je le en scenarij, kjer se stric Stalin opogumi in po{lje soldate na dopust do ^e v Act of War niste totalno izve`bani, vas zna Pariza. Spremembe so bolj zanimive, ko so zdru`ene High Treason iz`ivcirati do skrajnih meja. Te`av- z obstoje~o vsebino, torej igranjem od leta 1936. Za nost je priterana do neigralnosti. za~etek je tu raz{irjeno tehnolo{ko drevo, ki pa me je pustilo dokaj hladnega. Ve~ina tehnologij enostavno Okej, pre`ivi{ in igra{. Oziroma, bolje, sku{a{ igrati, dobi {e 'moderno' in 'elitno' generacijo, medtem ko kajti ~e nisi maher v Act of War (ne realno~asovkah je zgodovinske globine – torej avtenti~nih imen vob~e, temve~ v zakonitostih natanko tega naslo- ma{inerije – vse premalo, z izjemo nekaterih letalc. va!), te HT zmlati v krvavo ka{o, doti~no zlije v mod- Bolj bi se lahko potrudili tudi pri eksperimentalni el~ek in jo spe~e v ostuden mafin. Nekatere misije v opremi, kjer je novosti zares le pe{~ica, in kdor bo novi kampanji niso problem, a par je takih, da tvoje hotel avtenti~en pridih korejske vojne, utegne biti ra- borne sile nasprotnik s stalnimi napadi orja{kih, in- stantno nastajajo~ih bojnih grup demolira, preden re- ~e{ keks, ter te zavaja z nejasno dolo~enimi cilji in Dimne granate so kul za maskirano pre~kanje pomanjkljivimi navodili. In to na easy, kamoli na do- ulic in odra`ajo realisti~no opremo, ~eprav so v ig- datni visoki te`avnostni stopnji. Eugen Systems se ralnem smislu rahlo cenene. sicer hvalijo, da namesto skriptane zdaj deluje dina- mi~na umetna pamet. Vendar za tako trditev ni pod- prepogosto no~ejo narediti tistega, kar jim zapove{. lage, zlasti pa jo na la` postavlja moronsko iskanje Napa~na povelja zaradi zdaj `e prezapletenega vme- poti sve`ih, pomorskih enot. So velike in v ve~igral- snika. Trzanje kamere, ki onemogo~a natan~no ko- stvu spodobno uravnote`ene, a ko morajo najti pot mandiranje, in ne docela redke situacije, ko soldatov okrog ovire, te prime srat, ko opazuje{ njihovo nes- nekam ne more{ postaviti, ker se kro`ci nikakor ne posobnost. Najbolj pa je debilno, da so na voljo le v razporedijo pravilno. Dolgi preskoki pogleda na bra- kampanji ter multiplayerju, v skirmishu pa ne. Eugen da~a, ki ti je ukinil ~lana odprave, kar je treba ove- so v ta namen naredili mod (!), ki ga najdete na plo{- kove~iti s strmenjem ~ez njegovo rame. Ter zoprna ~kovju, ampak to je polovi~na re{itev. Druga omem- umetna pamet na obeh straneh. Uleti{ recimo v pro- be vredne sve`e jedinice so najemniki, na voljo vsem stor, kjer je snajper, tvoji vojaki se postavijo na eno Z editorjem lahko spreminjamo malone vse fak- trem stranem po sistemu 'kdor prej pride, prej mel- strani, on na drugo stran in se deset sekund gledajo. ti~ne podatke. Bo{ko Buha kot globalni osvajalec! je'. Te strelsko mo~ne, a drage enote te stanejo tako Ali z eno skupino uka`e{ pokrivalni ogenj, druga se pri nakupu kot vzdr`evanju, toda sovragu lahko do- ta~as prebije do zaklona, kjer ima jasen pogled na zo~aran. Jedrske eksplozije so orenk predelane in dobra zavdajo in jih je devet vrst, od komadosovskih sovraga – in se spet gledajo. Ali pa falotje tekajo niso ve~ instant-kebap-iz-vsega-v-provinci, temve~ do pilotskih. Niti najemniki, niti mornarica na kam- naokrog, menjavajo zaklon, ko jim ga sploh ne bi bi- so fizi~no {ibkej{e, a imajo velik negativen politi~ni panjo nimajo velikega vpliva, zato njihovo bistvo le`i lo treba, in prilaufajo naravnost med tvoje mo`ake, ki u~inek na tar~o, kar je vsekakor dobrodo{la novost. v protipu{~avni{tvu. Sem HT doda kupek opcij za potem zaprepadejo obstanejo. Okej, gverilci znajo Isto velja za veliko globljo informacijsko vojno, saj podrobnej{e nastavitve in nova na~ina: marine one smrdeti, saj nimajo tu{ev. In v izvirniku je bila UP lahko sedaj v malopridne dr`ave po{iljamo vohune, down, ki spomni na ameri{ki fuzbal, ter scud launch- prete`no skriptana, do~im je zdaj dinami~na. Toda ki morejo po~eti vse od nedol`nega vle~enja na uho er z iskanjem raketarske platforme. ob neumnostih, ki jih zmore v Ten Hammers, sem si pa do sabota` jedrskih objektov in stresanja soli v Norci na AoW, ki dosti ~asa pre`ivite na liniji, sma- prav `elel povratka vnaprej zakoli~ene. ~aj. Take, strupene. Trgovski del je raz{irjen z baran- trajte High Treason za pogojen nakup, ~e francozar- Kar se ve~igralstva ti~e, to ni le sodelovalno (zopet je tanjem z voja{ko opremo in tovarni{ki z nekaj ve~ ske RTSjevske akcije res {e nimate dovolj. Vsi, ki mo~ s kolegom, pri ~emer oba nadzorujeta po eno avtomatike. Me pa upravljanje z letali {e vedno imate radi kakovostne, uravnote`ene, spretno na~r- grupo, preigrati kampanjo), marve~ tudi obi~ajno privede na rob obupa (v tem primeru Sovjeti pa~ fa- tovane dodatke, pa tecite pro~. Saj no~ete postati nasprotni{ko. Grdo se gledajo ~ezlu`ni{ki pra{inarji {ejo dve jedrski na Moskvo ve~). Skratka, apokalip- oduren mafin? Sneti ter OpForjevci: ti so la`e oboro`eni in zato hitrej{i, a ti~ni scenarij je bolj kozmetika in realna vrednost

maj 2006 72 mali 5/9/06 3:35 PM Page 73

IGROVJE

Doomsdaya je v tem, da nismo ve~ omejeni s kon- tom mra~ne trupelne magije obujenim azte{kim bo- da z navaljujo~im kanonfutrom in lu~ali kamenja ob cem leta 1946, temve~ lahko igramo do za~etka `astvom se bodemo na trojici otokov, po stari nava- pomo~i `ivali ter ~ude`ev ni te`ko opraviti. Vseeno 1954. Ko bi se le bolj potrudili s tehnologijo ... Na- di pa je mo~ odkleniti {e bonusnega. Nasprotnik nad pa smo ob rednem bitju plati zvona vedno na pre`i, s jbolj zagreti bodo v tem oziru odprli urejevalnik in nas med nenehnim usajanjem po{ilja horde okostn- pripravljeno coprnijo v `epu. ^etverica kar finih no- tehnologije dodajali kar sami. Glede na to, kar so za- ja{kih vojacljev in je nasploh zelo jeznorite ~udi, vink prikli~e ~asovno omejen polk skeletov, o`ivlja nesenjaki napravili s prej{njimi inkarnacijami igre, se sploh ko mu prevzamemo katero od mest. Tem se mrtvece, spreminja sovrage v puhasto `ivad in na- mi `e cedijo sline. packa gmajne z (okostnjakom ne{kodljivo) plaze~o Za konec {e opomba, da je Doomsday na voljo kot lavo. Glede bitja, ki ga je mo~ uvoziti ali iz standard- celotna nadgrajena verzija in ne kot dodatek. Toda ne ~etverice, izmuzljivega tigra ter fri{ne `elve izbrati ob dejstvu, da kljub temu velja polovi~no ceno in da novo, je vse enako kot prej. Bo`ljivo in lu{tno, a ni~ lahko original prodate, se spla~a. Aggressor ve~ od s stikali naphane nadenote brez du{e. Ga pa ve~krat uporabimo v specifi~ne namene, denimo za re{evanje zapornikov, pomo~ pri ugankah in oviran- je nasprotnikovih epskih katastrof na tretji karti. BLACK & WHITE 2: Sovrag premore lastno nemrtvo zver, a jo, zabito, ka- kr{na je, na{ {tirino`ec potol~e brez ve~jih te`av. BATTLE OF THE GODS Kratkotrajnemu oddihu in nakupu robe so namenjeni srebrni zvitki z nevzburljivimi spretnostnimi in os- rno & belo 2 je prisebne opisovalce preplavilo s novno{olsko logi~nimi podigrami, zabeljenimi z zo- srdito teko~ino prve izmed barv, saj je smelost prno nepresko~ljivim gobezdanjem antagonisti~nega ^divinozne enice sfrknilo v poprepro{~enost z ro- par~ka. Njuno duhovi~enje in pametovanje se glede botsko `ivaljo, nikakr{no umetno inteligenco in draj- Medtem ko na{a priklicana drhal izpuhti `e po na mati~ni {pil ni ni~ kaj uneslo. sanjem ponavljajo~ih opravil. Glede dodatka upov eni minuti, je sovragova prili~no trpe`na. V nadvlado vsakega atola bodo gotovo {le debele ure niti nismo gojili in `ol~ se je `e nekoliko unesel. Za- in glede na to, da je Cuf bogov dobiti `e za borih 15 tegadelj ob spoznanju, da gre le za ve~ `e videnega, rad krvavo ma{~uje, medtem ko na na{e li~ne uli~ice evrov, je razmerje med ke{em in igralnim ~asom ne bulji{ rde~e, marve~ zgolj rahlo zavije{ z o~mi. z drugega konca otoka me~e skale in druge nepri- ugodno, ~e vas oskubljenost dvojke ni preve~ zamo- Za~etka za spremembo ne zalj{a uvajalna misijica, like. Vojska kon~no ka`e zametke razuma, saj zna rila. V zakup je pak treba vzeti, da {pil navzlic obsta- ampak smo sre~oma vr`eni kar v sredo dogajanja. hkrati napasti iz ve~ smeri ter se, ko ji pred nosom jajo~i umetni pameti in prgi{~u novih stavb, kot sta Moremo se vnaprej usmeriti k dobremu ali zlu, sicer zaloputne{ obzidne duri, praviloma obrne in i{~e dru- bolni{nica za izbolj{anje zdravja ljudstva ter kova~ija pa je sr` igranja nespremenjena – bodisi gradimo go pot v mesto oziroma privle~e katapult. Ti ob- za sposobnej{o soldatesko, ne nudi ni~ res novega. metropolo in primamljamo pogane z nje veli~astnos- vladajo celo skrivanje v go{~avi in demoliranje zidov Krikov ljudstva po ve~igralstvu ali vsaj na~inu skir- tjo, bodisi za misijonarstvo na{tepamo vojsko. S po- s te`ko dostopnih vzpetin. Odve~ je sicer poudarjati, mish stvaritelji na vi{avah o~itno no~ejo sli{ati. Navi

hormonika{ 2006 73 konzolec 5/9/06 3:34 PM Page 74

KONZOLEC Onimusha: Dawn of Dreams

awn of Dreams je ~etrti del tretjeosebne ti temelji na klanju, primernem za slehernika, seklja{ko-pustolovske serije Onimusha, raznolikosti zaradi razli~nih oro`ij in vztrajnosti ki … NE, PO^AKAJ! PRIDI NAZAJ, DE- v smislu nabiranja izku{enj. Klasi~no sesanje J JANSKO SLEDI NEKAJ ZANIMIVEGA! du{ botruje nadgrajevanju tako bojevnikov, kar Uf, skoraj sem te izgubil. Natanko vem, zakaj. ima za posledico vlaganje to~k v udarce, izmi- Tretji kos sage, Demon Siege (J131, 89), naj bi kanje in branjenje, kot oro`ij ter oklepov. Kre- bil pa~ zadnji, zato tole smrdi po nategu. Itak pa pel je cel kup, po kakih trideset komadov vsa- je niz Onimusha po priljubljenosti v Koko{ki na ke od petih vrst, in sleherno odklepa posebne nuli. Sprehodi se po naklju~nem slovenskem sposobnosti. Dodajmo Sokijevo transformiran- mestu in folk baraj, ali poznajo Resident Evil. Na je v plamene~ega hudi~evca (onija), kjer je za devetih frisih od stotih bo{ uzrl sled spoznanja. kratek ~as neranljiv, in sli~ne pretvorbe pri Nato omeni Devil May Cry. Pet navdu{enih drugih likih, pa dobimo direktno, stalno adren- g33kov s skupno te`o 742 kilogramov se bo alinsko rezlja~ino, ki ti na pot nenehno siplje brezzobo zare`alo. In Onimusha? Z enim samim kupke sovragov in ne var~uje s {efi. Oddih si ~lovekom bo{ lahko {el na pivo ter se o njej vzame le ob puzlah, ki zahtevajo sodelovanje in pogovoril. To bom jaz. so ravno toliko zamotane, da jih ne re{i{ nemu- doma, a ne pretirano. ^asovnega potovanja … Ta~as naj drugi igralec stisne start in zasli{al se bo kot v tretjem delu ni, vendar ga nadomesti pro- zvo~ni efekt. Zdaj se lahko skozi {pil podata s sotrpinom. storska raztegnjenost. Kar novi Onimushi zavda, je zapu{~ina starega temelji na japonski zgodovini, obilno pome{ani s fikci- igralnega sistema. DoD se kljub pridobitvam, kot je jo, in je marsikje navezano na prej{nje Onimushe. marsikje nadzorljiva kamera, dvolikovni sistem in A glavni razlog za tak kup likov je sodelovanje, saj ve~ji poudarek na vsakomur dostopnem opletanju z obi~ajno nadzoruje{ po dve osebi, med katerima pros- oro`ji (~eprav lahka kot Genji igra nikdar ne postane to menjava{. Do~im eni zapoveduje{ direktno, druga in ti zna, ~e razmetava{ z napitki in si lahkomiseln, sledi tvojim ukazom, ki segajo od napada prek sle- fejst zavdati), {e vedno oklepa ancientnih nerodnos- denja do branjenja. Strate{ka raba povelij je nujna in ti. Kamera se odlo~i za statiko in skriva dogajanje, all out attack dostikrat ni prava opcija: bolje zna biti, karte obmo~ij so neuporabne, v~itavanja so pogosta, da sotrpin zvabi nase sovrage in blokira, ti jih orenk temeljna dejanja, kot je pobiranje predmetov, niso na~ne{, nakar jih skupaj pokon~ata. Tako pridemo do animirana, temve~ na zaslon sko~i grdo okno, to~ke, borilnega sistema, ki je glede temeljev, torej kombi- kjer je mo~ vplivati na okolico, recimo iti skozi vrata, V igri je sodelovanje za dva igralca. Na uvodnem za- nacij in protinapadov, bolj odpustljiv kot prej – okna za so ozna~ena z jao-bo`e svetlikajo~imi se kroglami, li- slonu na obeh joypadih pritisni(ta) L1 + L2 + R1 + R2 … reakcije so {ir{a in s par prijemi je mo~ poklati legije ki se ne morejo stegniti po lojtro, ki ne sega do tal, kanalj. Kompleksnost se ne pribli`a DMC3, vendar to marve~ jim visi pred frisi … Prav tako se vidi, da so Ampak DoD ni nekaj, kar bi {lo iz kakr{negakoli ra- ni namen, saj Dawn of Dreams bolj kot na {tudioznos- se avtorji {e lovili, saj dizajn ni zares vrhunski. Kar zloga pokozlati in zbrcati v mehke dele, saj se je iz viz- dolga izku{nja (igral sem nad dvajset ur, dosti je vab ije producenta Jo{inira Ona izcimila fina seklja~ina, ki za ponoven obisk nivojev) reciklira nivoje, med za- deloma sledi tradiciji in deloma inovira. Dogaja se v porednimi {efovskimi boji ne ponudi snemalnih to~k, 1596, petdeset let po zaklju~ku trojke, in spremlja sovra`niki se ponavljajo, borba pretirano vabi k spe- novinca, samurajskega blondolasca Sokija, ki vihti cialkam, izvedljivim z enim knofom, ki instantno par veleme~ev ter je obdarjen s skrivnostnimi demon- zmasakrirajo gru~e gnusob, in ~e bi bila pripoved na skimi mo~mi. Ni~ ~udnega, da mu iz bu~e poganjata par mestih manj pocukrana ter nelogi~na, bi bilo rogova, dasi je bolj zanimivo, da mu frisa ni posodil ravno tako v redu. A kljub nev{e~nostim sem v Zori znan igralec, kot je doslej velevala Onimushina tradi- sanj u`ival, med drugim zato, ker zdaj vem, da On- cija. Takisto ni ~lan holivudske bande nih~e od sprem- imusha ni krute ali nategunske smerti storila. S~aso- ljevalcev, temve~ gre za simpati~ne, nanovo zami{- ma jo boste `e spoznali, pa ~e imam pisati opise do ljene animejske like – meniha s palico, strelsko samu- japonskega sodnega dne! rajko, z vakiza{ijema oboro`eno nind`ico ter `elezno- pestnega [panca. Med njimi in de`urnimi negativci, ki Snetijev drugi jaz? Blond demon, za so zopet taki, kot bi u{li iz animeja, se plete simpati~- katerega se pulijo tri babe. na {torijica z mnogo dvogovorov in vmesnih sekvenc, Za dodaten izziv so tu takozvani testi sr~nosti, ki ~eprav so te ve~inoma narejene s sr~kom. Vse spet preizkusijo tvoje spretnosti s ~asovnimi omejitvami. 77 playstation 2 Capcom

marec 2006 74 konzolec 5/9/06 3:34 PM Page 75

KONZOLEC The Outfit

Paziti je treba, kam postavlja{ okrepitve, saj ta ne pri~ara posebnih slasti. ^ez ~as se za~no mimogrede padejo tvojim lastnim silam na glave. naloge orenk ponavljati, stripovska zgodba se izpoje in vse skupaj postane rutina, skozi a dobro, ~e zalo`niki res ne morejo najti druge katero gre{ napol spe~. Zlasti zato, ker vojne tematike kot drugo svetovno, bom vsaj lahko ne{tetokrat o`ivi{. Poleg tega ti ni jas- rahlo navdu{en nad kao druga~nim pristopom. no, kako debilno more biti krmiljenje vozil, P Outfit namre~ kot zarjavelo pu{ko rukne v ko- ki jih v~asih nikakor ne more{ pripraviti, da ruzo obi~ajno zretje k pretresljivosti neusmiljenih bi {la v `eleno smer, nakar te zafrkava {e WW2-bitk ter ga nadomesti z risankasto grafiko in st- kamera. Takisto ne navdu{ita generi~en ripovskim obravnavanjem. V glavni vlogi nastopa zvok in barvita, a nekam zastarela podoba, skupina gorostasnih ameri{kih soldatov, ki kri`a ~eprav je res, da lahko na ta ra~un impre- na~rte Nemcem po Franciji in bi bolj stereotipna ne sivno razdeja{ malodane vse. mogla biti. Poveljnik Deuce Williams nosi son~na [e dobro, da je tu multiplayer, tako na raz- o~ala in `ve~i cigaro, Thomas MacIntyre je mi{i~ast deljenem zaslonu kot po sistemski povezavi ramboid z brazilskim ore{~kom namesto mo`ganov, Po {toriji in vmesnih sekvencah bi lahko zlahka sestavili in Livu. Seveda je najprivla~nej{i slednji, ki J. D. Tyler pa getovsko jezen zamorec, ki se komaj zares sirast strip in ga ponudili desetletnikom. Z veledobi~kom. podpira tako skupno dvomo`evsko opravl- zadr`uje, da ne izbruhne v plaz gangsta rim. Glavni janje vseh nalog v kampanji (co-op) kot sovra`nik, hudi~evsko zlobni {vabski general, bi ko- antikonzervni kanon oziroma zapovedati letalski udar. obi~ajni deathmatch. Bolj igrana na~ina bosta verjet- mot nastopil kot dvojnik Dartha Vaderja, medtem ko Edine omejitve so teren, skupno {tevilo udejanjenega no destruction, ki je tekma za ~imbolj efektivnim uni- ne manjka blont & prsata sado-mazo cipa v ~rnem (milijona strojnic si pa~ ne more{ omisliti) in sredstva. ~enjem vsega v okolici, in strategic victory. Tu gre za ledru. Da ne omenjam vmesnih sekvenc, v katerih go- Ve~ sovra`nikov kot pobije{, ve~ stavb kot demolira{ zavzemanje nadzornih to~k, skopirano iz Battlefieldov, seni~arji pi~ijo ~ez drn in strn kot plasti~ne igra~ke. in ve~ ciljev kot zavzame{, ve~ cekina dobi{ ter ve~ ki pa je u`ivantsko zaradi dobrih, {tevilnih kart ter Temu primerno je Outfit strelska arkadica s pridihom ofenzivnih sredstev lahko zadega{ na fronto. V resno neposredne, a takti~ne akcije. Boj je resda arkaden, strategije. Vsak od na{tetih junakov ima primarno in strategijskost sistem ne pose`e, saj spremljevalcem ni toda brezglavo dirjanje okrog in streljanje v tri krasne sekundarno oro`je, se pravi bazuka + navadna bomba mo~ poveljevati in spustov ne izvajati na kaki global- ne pripelje nikamor, do~im razpostavljanje mitraljezov za Deuca, bljuvalo plamenov + strojnica za Maca in ni karti, itak pa je ra~unalo preve~ zabito, da bi zmog- in topov ter klicanje vozil osve`i za spoznanje iztro{en pu{ka + molotovke za Tylerja. Ko napreduje{ skozi lo po lastni volji osvojiti postojanke, ki si jih med ju- pristop (vsaj za izku{enca). Sodelujo~i so razdeljeni v igro, odklepa{ mo~nej{a krepela, toda to ni sr` {pi- ri{em dalje zapustil. Dobro, kdaj `e {iba{ nazaj, a bolj skupini s po enim, dvema ali tremi ~lani, dogajanje pa lanja. Bistvo je v tem, da z izbranim soldatom v pog- tedaj, ko se spro`i skriptan dogodek. [tos je velikove- te~e izredno gladko. ledu izza riti hodi{ naprej in arkadno poklja{ [vabe, ki ~inoma v tem, da se prebija{ uletavajo pe{, na kolesih, v oklepnikih ter letalih, od enega do drugega ozkega, z zasedajo kanone … Ker je capinov nemalo, ti ob stra- Nem~urji naphanega grla, kjer ni stoji vod sotrpinov, navadnih pehotnikov, ki ti po- s pomo~jo kolikor-toliko smi- magajo pri krepavanju nacijev. In tu nastopi nenavad- selno vpoklicanih in razpostav- ni strate{ki element: kadarkoli lahko prikli~e{ meni, iz ljenih bojnih sredstev pokolje{ katerega izbere{ sorto okrepitve, ki bi jo rad imel ob ter v luft vr`e{ vse, kar se da. sebi. Prika`e se ikonica, ki jo nekje v bli`ini postavi{ Sistem je v svoji nedol`ni prep- na boji{~e, in abrakadabra, uleti transportni avion ter rostosti kar zabaven, s padalom dostavi zahtevano. Na ta na~in je mo~ s zato je {koda, da eno- klikom kot na Amazonu naro~iti novo po{iljko voja- igralska kampanja v kov, d`ip, poltovornjak ali tank, postaviti mitraljez in dvanajstih misijah

Videti je kot ~isto obi~ajna tretjeosebna WW2- na`iga~ina, toda samosvojosti so.

Splo{ne kakovosti konkuren~nega Call of Duty 2 (J150, 83) Outfit ne dose`e: svetla to~ka igre je nedvomno akcijsko in nemudoma razumljivo nepu{- ~avni{tvo po Livu, do~im je soliranje repetitivno. ^e ti sede battlefieldovska varianta s pridihom strate{kosti, se opekel bo{ ne. Je pa res, da bi od takega naslova ~lovek pri~akoval bolje zaokro`eno vsebino!

General von Snetihoffen bi rad nazaj his litl tenk! Najbolj igran na~in v multiplayerju je vzet iz Battlefielda in nudi najve~ zabave. 71 xbox 360 THQ Po razkolu med to platjo in enoigralstvom Outfit spomni na Blazing Angels.

hormonika{ 2006 75 konzolec 5/9/06 3:34 PM Page 76

KONZOLEC

neuporaben. Dokler te vle~e eksperimentiranje s ku- pljenimi coprinjami in prgi{~em novih potez, re~ {e te~e. A zagon ti usahne, ko naposled uvidi{, da vs- eskozi brzinsko drka{ knofe in se premika{ od enega Seven Sorrows generatorja zehalnih be{tkotov do drugega, nakar pokon~a{ docela nevzburljivega {efa. Ob tem, da protipu{~a za {tiri igralce na eni konzoli ali po spletu k u`itku ne doprinese ama ni~esar, se zvirni Gauntlet oziroma eno njegovih {tevilnih prete`no enakih prikazni postane duhamorno, nad- novodobni Gauntlet izka`e za poceni moderno repri- nadaljevanj sem malo za hec, malo zato, ker je ta zorna mre`a je okorna in {e kaj bi se na{lo. zo itak repetitivne seseklja~ine. Sedem `alosti, prav igri~arski niz name v rosnih letih pustil dober vtis, Nadaljevanje Seven Sorrows je obdr`alo ve~ino (za)- res. Ni~ ~udnega, da je Romero zadevo poslal v tri I preizkusil na emulatorju. Svoj~as je bila to prelo- star(el)ih pritiklin izvirnika. Igra te z okvirno zgodbo o krasne in {el k frizerju. mna hack'n'slash arkada, ki je carovala zlasti v kom- prekletem kralju in ~etverici herojev, ki ga morajo binaciji z desetimi `etoni, fla{o kokte in zvestim pri- oteti njegovih '`alosti', obremenjuje, dokler se ne na- Case odvr`e sabljo in raje odpeketa jateljem za drugim d`ojstikom. Veseli trenutki … ki jih lo`i stopnja. Potem je va`no le mahanje z me~i, strel- v taverno na vr~ groga. je obujanje hitro razkadilo. Danes je izvirnik brez nos- janje z loki inu copranje. Vsak od {tirih likov (bojev- talgi~nega siljenja komajda prebavljiv: tepe`kanje nik, vilinec, mag, valkira) ima na voljo tri zamahe, 50 PS2 / XB Midway blok, sunek mane, ki hipoma pobije vse sovrage v bli`ini, in {tiri posebne udarce, ki jih obesi{ na kri`ec. Da se nastopajo~i najbolj razlikujejo po videzu, menda pove dovolj. Z odpiranjem skrinj nabira{ cekine, ki jih skupaj z izku{enjskimi to~kami vla- ga{ v hudo pomanjkljivo bildanje lika (vsega tri lastnosti) in napadov (malo jih je, med sabo se domala ne lo~ijo). In prav nenaprednost je rak rana SS. ^etudi te ne u`alosti v najbolj{em primeru solidna podoba, te more sveta prepro{~ina prete- palnega sistema. Sistem kombinacij je prisoten zaradi lep{ega, blok pa je ob de- jstvu, da sovragi – ~e ne bi imeli druga~nih oblik, bi rekel, da igra pozna le dva: sabl- Kar se tehni~ne plati grafike ti~e, {pil ne blesti, po ar- ja~e in one, ki napadajo iz daljave – itak Nostalgiki boste poto~ili solzico, medtem ko se boste s tisti~ni pa ni povsem brez odlik. [koda za linearnost. uletavajo grupno ter iz vseh smeri, dokaj soigralcem kregali, kdo je bolj potreben hrane.

asovne vojs- koval{~ine, v katerih na M bojnih poljih v izzaritnem pogledu sp- Devil Kings ravi{ pod ru{o tiso~e tumpastih soldatov, ko- mot re~em dynastywar- rior{~ine. Toliko iger pod tem imenom je Ko- zgledujejo po DMC in ljanja tako oro`ij kot raznoterih specialk, med njimi ei izdelal in toliko kopij temeljijo na sistemu zra~nih? A {e dobro, da so heroji krepko opremljeni, smo videli, da so posta- eksponentnega nabi- saj so sovra`niki vsled nezgodovinskega ozadja glede le kar samostojna pod- ranja mo~i skozi po- raznolikosti mo~no napredovali glede na histori~no zvrst. Devil Kings pade raze vedno ve~ ka- omejene DW. Sre~ali boste skale lu~ajo~e velikane, direkt vanjo, in to na- nalj, tja v {eststo na suicidne bomba{e, sme{ne`e, ki tol~ejo z izruvanimi merno, saj je bil Capco- Napredek v pod`anru je `e fin, a ~lovek bi si `elel kora- nivo? Ter na mo`nost drevesi … mov namen vzeti finan- ka naprej v masovnem tepe`u. Morda 99 Nights? po-mili-volji oprem- Ob ve~ji razgibanosti misij kot v Dynasty Warriors in ~no uspe{en recept ter mo`nosti blokiranja ter obra~anja kamere (sicer je po- ga okrancljati ravno toliko, da bi kritikom `e v ~asna in glupa, ampak hej, napredek je napredek!) uvodnih vrsticah ne padla na o~i rde~a meglica. Devil Kings izpadejo kot v pisano domi{ljijsko obleko In res je tako, zakaj edini rde~i~ni pr{ v solidnih odet Koeijev star~ek. Res je, da temeljnih izbolj{av v Hudi~kastih kraljih prihaja iz telesc miljav`entov formulo {pil ne prina{a: je plitek, {e vedno ni otipljive- zabite`ev, ki se sprehajajo po docela fantazijski ga ob~utka dinami~nega boji{~a in kot zmerom je fevdalni Japonski. Za odlo~itev nelinearno nani- sme{no gledati, kako uleti{ v grozd dvajsetih sovra- zanih spopadov je na voljo {est likov, od katerih gov, nakar vsi lutkasto stojijo ter se pustijo potol~i. vsak odklene {e po enega. Sleherni ima lastno Opcija za dva ne bi {kodila, obse`nost je dosti manj{a {torijalno kampanjo, ki traja dobro uro, je pa kot v DW4 in neljubitelji podzvrsti tod ne bodo na{li mo~ misije zopet opravljati na te`jem nivoju. Bo- ni~esar, kar bi jih prepri~alo v nje nadmo~. A mahn- jevniki nihajo med tipi~nostjo in odbitostjo: med- jenci na 3D masovni sek-sek imajo v redu izgovor, da tem ko nekateri vihtijo sekire ino me~e, drugi si iz riti izpulijo na suho vtaknjeni Koeijev baton. spod kimonov vla~ijo hitroblastne pi{tole ter raz- turajo z macolami velikosti manj{ega avtomobi- Se Dante mar v dalji ri{e – al' pak la. In niti klasi~ni se ne morejo izogniti hecnosti Sneti zlodje bri{e? – kaj pore~ete na rezljanje s {estimi kvazi kata- Zgodovinsko podlago Hudi~evski kralji nadomestijo s nami naenkrat? Na {tevilne kombinacije, ki se fantazijsko izmi{ljenostjo in odpuljenostjo. 72 playstation 2 Capcom

marec 2006 76 konzolec 5/9/06 3:34 PM Page 77

KONZOLEC SOCOM 3

iz lahkotnih komadov{~in SOCOM ima na ti- ~olni. Ja, cilji so razgibani, od re{evanja so~e gore~ih privr`encev, ki bodo trojko kupili talcev prek zajemanja sovra`nih oficirjev in jo besno igrali ne glede na njene dejanske do podstavljanja eksploziva. Ja, karte so N kvalitete. To razvijalec Zipper Interactive in ve~je in mo~ je plavati. Ja, ponavljanje Sony dobro vesta, zato je trojka rutinski nateg z ne nalog je zmanj{ano vsled dobro razpos- prav orja{ko raz{iritvijo tako ali tako povpre~ne os- tavljenih nadzornih to~k. In ja, igranje nove (to pa~ ni Tekken, katerega izjemni sistem bi znova dobro lovi mejo med realizmom in pilili in s tem upravi~evali nove ina~ice). Ja, zdaj je arkadnostjo. A kaj, ko so nasprotniki {e Medtem ko na PSPju upravlja{ z mo{tvom iz dveh ~lanov, mo~ {ofirati vozila, kot so d`ipi, kamioni in patruljni vedno taki moroni, da se po~uti{ varnega PS2 podpira polno ~etverico. celo v tistih ne prepogostih spopadih od blizu, ki so ti vsiljeni, medtem ko ve~ino kanalj popo- mase, ki ne vedo, kaj je dobra igra, ~e bi jih ugrizni- ka{ z razdalje. Kaj, ko je debilne spremljevalce naj- la v podbradke. bolje pustiti ~imbolj pri miru, da ti ne bi pokvarili pla- Ve~ji del zanimivosti odpade na spletno akcijo. na (njihova umetna pamet tako zanikrna, da ne zna- Vra~ajo se stari na~ini, torej breach, escort, extrac- jo niti {ofirati, da bi ta~as streljal). Kaj, ko je grafika tion, suppression in demolition, seveda na novih kar- prizori{~ v Severni Afriki, Ju`ni Aziji in na Poljskem tah, dodana pa sta control ter convoy. V prvem gre za starodavno grda, groba ter na`aganih robov. Kaj, ko razpostavljanje signalov {irom karte, do~im v drugem je glasovno poveljevanje, pri mamici, slab{e kot mo{tvo teroristov vodi konvoj skozi zasede, kjer jih prej? In kaj, ko je vse skupaj ena in ista pa{ta, saj se sku{ajo ustaviti komandosi. Internetno udejstvovanje SOCOM 3 po dveh letih razvoja ~uti bolj kot raz{ir- te~e gladko in dodane je ravno prav vsebine, da bodo itven paket kot nov, ob~udovanja vreden del fran{i- fani zadovoljni. To pa je tudi vse. ze. Obse`no pu{~avni{ko kampanjo `e preigra{ in si vesel polnoritne`, ~e lahko izkoristi{ povezavo s PSP- Tiso~i bodo zadovoljni s SOCOM 3, jevim Fireteam Bravo za odklepanje oro`ij ter pre- sitni Sneti pak ni. Kadi se `e, ja, ampak celokupno gledano je gra- druga~enje nekaterih ciljev. A kaka u`itkarska umet- fika v tem Socomu nespodobno zanikrna. nina to ni, le {e en povpre~en, kravatarski izdelek za 64 playstation 2 Sony

ikakor nisem edini ~astilec ateta hodi-naprej mlativ{~in, Final Fighta, ki mu po licu spolzi solza, ko ga novobodni Streetwise postavi v Final Fight: Streetwise N plitek, enoli~en 3D dvoboj s tremi so~no prek- linjajo~imi ~efurji, nakar ga, namesto da bi nadaljeval darmar, odpelje v sivo prostolutabilno mesto. Ko nato sre~amo ve~ kurb, klo{arjev in pedrov kot pesti `eljnih gangstajev ter se ob spremljavi hiphopa GTAjevsko jemo skrivnostno izginotje svojega brata Codyja. zate~emo v kafi~, kjer nam kot kvest ponudijo ga`en- Ta je sprva edina povezava s starosto, a globlje je {~urkov, izgubimo zadnje upanje, da je kdo od av- kot prodremo, bolj se Metro City in liki vra~ajo h torjev sploh videl izvirnik. A glej. Bolj kot smo spri- koreninam, dokler nekje na sredini {pil orenk ne jaznjeni s tem, da Streetwise ni in ne namerava biti zabrenka na nostalgi~no struno in s porastom rimejk klasike, manj beden postaja. Tedaj opazimo akcije vrne heroje na{e in va{e mladosti. Z od- kar zanimivo, z veliko sekvencami in ~esto posre~en- kritjem telovadnice, kjer za ke{ nadgrajujemo imi dialogi podano zgodbo, v kateri kot Kyle razisku- nabor klofut, fajtanje tudi vsled orenk nasilja po- stane malodane defjamovsko u`ivant- sko. Tupi silicijev~ki se upognejo `e pod osnovami, a talanje metko~aso- vnih protinapadov in zadovoljujo~a brutalnost krepel nas motivirajo, da v stranskih nalogah s podzemnimi dvo- boji ter razsuvanjem avtov grabimo do- daten cvenk. Ko v hi-fi trgovini kupimo [pil po devilmaycryjevsko komentira kombinacije. A v metalski CD, ki vsakdanjik odre{i rapa, primerjavi z Dantejem smo agilni kot rahiti~en pasavec in in se v baru pomerimo v pikadu, do- Streetwise ni konkurenca Capcomovi krepavalnici. `ivimo celo delec ali dva magi~ne jebi- vetrskosti, ki jo pri~ara Shenmue. prinesejo potihem upanega preporoda vstranhode~e Vseeno pa Streetwise od popolne katastrofe 2D pretepa~ine, a se vsaj trudijo ne potacati nekdaj lo~i ob~utek, da je recikla`i trendov in pri- velikega imena. Stara slava pa je vseeno dale~. stopov navzlic sklamfan z `eljo, da obudi ne- kaj spominov na legendarne prednike. [vo- Kekken, Cody, Haggar in Guy eno- hoten glavni del, sicer igralen, a ponavljajo~ glasno Kylu: “N00b!” Ob podzemnem dueliranju smo dele`ni celo vidnih po{kodb se sodelovalno-tepe`karski arkadni modus likov. [koda, da to pokvari neverjetna tupost CPUja. in prvotni Final Fight iz daljnjega 1991 ne 55 XB / PS2 Capcom

hormonika{ 2006 77 drkamoz doc 5/9/06 3:33 PM Page 78

DRKAMO@

jeno iz Viewtiful Joa bi bilo nepravi~no, vsled ~udnega trenutka odriva te`ki. lovci. Ti spopadi so na`iga{ko dokaj ASTERIX RESCUE saj je kljub obrobljeni pisanosti nekaj Nakar je tu umetna pamet, ki re{evan- impresivni, vendar ne pripomorejo k svojega. Gre za pravcati strip v gibanju, ce v~asih vodi dobro, trenutek pozneje zgodbi, ki ostaja bleda, ~etudi pre{no- OBELIX s ~udovito animiranimi liki iz potez s pa ne znajo narediti najbolj enostavnih fa{ vse, in so zamujena prilo`nost glede ~rno tinto, ki v pogledu od strani rovar- stvari. nabiranja novih oro`ij ter raznolikosti. sterix in Obelix sta doma ne le v ijo po 2D ozadjih. V nasprotju s pri~a- Privla~nost Izhoda in njegova nadmo~ Zlasti so dolgocajtni nelogi~ni, ~asovno stripih, risankah in filmih, pa~ pa kovanji je tudi vsebina, saj Exit ni vs- nad pre`ve~enimi Lemingi (J153, 73) omejeni pobegi na ladjo – kjer je shran- A tudi na vseh mo`nih igralnih na- tranhode~a akcijada, temve~ realno~a- sicer nista vpra{ljiva. Gre za lu{tno, za- jevanje edino mogo~e – po {efovskih pravah. Zdaj sta se zna{la {e na mobil- sovna miselnica. Kot skuliran superju- nimivo ekskluzivo, ki pritegne oko in tepe`ih in vra~anje na poprej raziskana nikih … no, v bistvu je sem sko~il zgolj nak re{uje{ ljudi iz stavb v neprilikah, kljub te~nostim zaposli glavo ter prste. obmo~ja, kar oja~a ob~utek ponavljan- Asterix, saj je Obelix izginil. Na naj- kot so po`ar, ledenik, elektri~ni mrk. V [koda le, da statusa vrhunskosti ne do- manj{em in najbolj hrabrem Galcu je, ta namen se je treba skakalno & plezal- se`e. 78 Sneti da ga najde in ga pripelje domov. no prebijati ~ez ovire, pritiskati stikala, Ubisoft PSP odpirati vrata, kolovratiti po lojtrah, uporabljati predmete (gasilni aparat, kramp, vrv), potiskati zaboje, se baviti z re{evanci. To so mlaj{i in starej{i od- METROID PRIME: rasli, otroci ter po{kodovanci, ki se raz- likujejo po sposobnostih in stopnji po- HUNTERS mo~i, ki jo potrebujejo. Ta~as ko lik nadzoruje{ s kri`cem, z drsnikom vodi{ ejstvo: sr` Hunterjev je ve~igralst- pu{~ico in ukazuje{ re{enim. [pil je v vo, medtem ko je enoigralski del interesu prenosnega igranja razdeljen D tu bolj zato, da je paket zaokro- na sto ne prav dolgih nivojev (dodatne `en. V glavni vlogi zopet sre~amo Sa- je mo~ potegniti s spleta – lepa pote- mus Aran, hladnooblinsko vesoljsko za!), pri ~emer je vsak ~asovno omeje- najemnico, ki se goni za artefaktom ul- na puzla. timativne sile. Raziskava, katere {tori- Dizajn ugank je prete`no odli~en, pone- jalna podlaga je tipi~no pusta in v glav- kod celo genialen, in ob gruntanju, ~e- nem zavisi od vizorskega skeniranja prav so problemi zakoli~eni in ne dovol- vsega, na kar naleti{, jo vodi po {tirih Sovragi pridejo ve~inoma kar sami jujejo ustvarjalne svobode, prav u`iva{. planetih, ki so v primeri z gamecubovi- od sebe na galsko pest. Res pa je, da Exit bremenijo zoprnosti. ^eprav je 3D grafika za napravo Da se do ve~ine re{itev dokoplje{ skozi DSovih sposobnosti zelo dobra … Asterix Rescue Obelix je klasi~na 2D nebroj spodletelih poskusov, ne nap- plo{~adna arkada. Bjondin~ek razbija redno mo`ganjenje, je {e najmanj{i. ja. In prav ta je glavno zlo pu{~avni{tva. Rimljane, nabira denar in preskakuje Bolj se ti fr`maga po~asnost oseb, ki se ^eprav nadzorna shema s kri`i~nim us- ovire ter prepade. [pil je zastavljen eno- zlo`no premikajo skozi nize vnaprej do- merjanjem lika in vrtenjem pogleda z stavno: na vsaki stopnji drsenjem po dotikljivem ekran~ku do- je treba priti do konca, se`e PCjeve streljanke (od{tev{i ne ~is- pri ~emer sta nabiranje to natan~ne skoke z dvojnim `okljajem goldinarjev in pohabl- in utrujenost pri dr`anju DSa le z eno janje Rimljanov nepot- roko) ter je saturnovska 3D grafika za rebna, razen ~e ne `eli{ tako drkalico impresivna, se enoigrals- izbolj{ati osebnega re- ka komponenta ~uti omejena, repetitiv- zultata. [e ena pridobi- na in lenobno izvedena. Jasno, ne- tev so tri dodatne stop- umestno je pri~akovati, da bo DS dos- nje, ki si jih priigramo, tavil izku{njo, ki bo po dometu konkuri- ~e v vsaki poberemo rala gamecubovi, in zameram navzlic ves denar in sesujemo single player `e pre{pila{, saj u`itek res vse Rimljane. Glavne Pravi dec folk re{uje tudi z raketnim nahrbtnikom. uni~ujo~ih felerjev nima. A ne more{ si pripombe letijo na nad- A le drobna napakica in tip~ek bo razmazan po zidu. kaj, da ne bi premi{ljal, da je vse skupaj zor (to opazi{ pri ska- nekam omledno in le delno smiselno. kanju, kjer Asterix po skoku naredi {e lo~enih animacij, medtem pa te~e ura Gornji zaslon nudi pogled na akci- korak ali dva, zato se hitro znajde{ v in gode adrenalinska muzika. Vedno jo, spodnji pa sporo~a bistvenosti. prepadu) in kratkost. Igro sem kon~al v znova buljiti, kako heroj za splez po lo- eni dvajsetminutni seansi na veceju, kar jtri potrebuje ducat sekund, ni prav ni~ ma Primoma grobo lo~eni, ponavljajo~i je ob~utno premalo. Gledano z grafi~ne zabavno, saj trpi napetost. In ko te to se in igralno druga~e usmerjeni. Bolj plati {pil ni ni~ posebnega, prav tako ni- znervira ter bi se rad podvizal, pride ka- kot avanturisti~na miselna raziskovalni- so nadmo~ni ponavljajo~i se zvo~ni zen za hitenje, saj so skoki med tekom ca so Hunters namre~ strelja~ina z ne- u~inki, medtem ko muzike ni. pogostimi mo`ganskimi orehi, ki Tjah, za preganjanje dolg~asa ne prese`ejo problemov vrste med fiziko. 64 Jurec 'najdi klju~', in z dosti revnej{o Infusio java opremo kot v Primih za kocko. Vi{ek tehnologije je znano mor- fanje v kroglo, medtem ko je op- … mora{ dostikrat kar dobro na- rijemalna vrv, klju~na za razisko- peti o~i, da vidi{, kam streljati. EXIT vanje, rekla pa-pa. Bistvo je torej re{etanje, pri ~e- No, Hunterji so bolj usmerjeni v multi- ar te pri Exitu pretrese mer slab{alno preseneti nerazno- player, kar je dobro vedeti, ~e DSa ni- najprej (poleg dejstva, likost sovra`nikov (to sku{a na- ma{ na liniji oziroma blizu ni kolegov. K da ne gre za predelavo), domestiti njihovo o`ivljanje v `e Tem lahko z deljenjem modula ponudi{ je edinstvena podoba. Okli- Najbolj se ti fr`maga, ko vse naredi{ prav, nakar narejenih sobah), in {efovsko bo- svojo igro, tako da ni treba, da si jo cati jo za risankasto ali sposo- ~asa zmanjka, ker se umetna pamet odlo~iti biti R. jevanje s {estimi konkuren~nimi vsak kupi, ~eprav ste potem omejeni na

maj 2006 78 drkamoz doc 5/9/06 3:33 PM Page 79

DRKAMO@

deatmatche in igranje v vlogi Samus. nadzor nad financami. Med tekmo so tu Akcija je hitra in spomni na Quake, pri dejanja za vsakega nogometa{a, a kaj, ~emer Nintendov vsemre`ni servis WFC ko so zreducirana na skrajnosti. Presing nudi gladko izku{njo, povezavo tako z je bodisi hud, bodisi ga ni, dolge `oge neznanci kot prijatelji, lestvice & sle- so stalne ali jih ni … Te`ko je biti pog- denje statistikam, ni~ manj kot sedem lobljen! ^eravno {pil~i~ nudi hitro ig- na~inov (od deathmatcha prek lova na ranje, bi v ~etrt ure raje, kot da zviznem zastavo do king of the hill), mo{tvene skozi mesec sezone, pazljivo pripravil variante, sposobne bo- te in {estindvajset sto- penj. Boji so omejeni na ~etverico sodelujo- ~ih, vendar so karte te- mu dobro prirejene, medtem ko je razno- likost oro`ij ter likov za- jetna. Poleg Aranove je Gejzirji Scratu pomagajo pri nabi- mo~ izbrati katerega- ranju `elodov. koli od lovcev, ki si jih porazil v kampanji, in sem igro kon~al `e po dobrih {tiridese- vsi se subtilno ter za Ko sem s SI Games jel debatirati o tem, zakaj je tih minutah, od ~esar sem polovico po- dolgo igranje prijetno FMH tako poenostavljen, sem naletel na zid molka. rabil samo za zadnji stopnji. Niti grafika razlikujejo po sposob- ni kaj posebnega, medtem ko zvoka nostih. Vsak lovec ima drugotno mor- klub na obra~un. Ve~igralstva ni, igra med igranjem sploh ni – ne u~inkov, ne fa{ko obliko, ki doprinese k taktiki, in se zna sesuti, prihaja do bizarnosti in glasbe. Eh. 60 Jurec oro`je, ki se mu je treba prilagoditi. preve~ je po{kodb, saj se igralci `e na Glu java Hunters lahko v tej obliki trajajo mese- treningih razbijajo kot skodelice. ce in ubirajo prijetno lo~nico med urno Vmesnik je dober ter vzdu{je med tek- razumljivo brzopetno akcijo in {tevilni- mo {partanskosti navzlic kul, saj so mi niansami, ki jih sproti dojema{. Se- situacije verjetne in je dobro ~utiti men- SOCOM FIRETAM veda pa je za izkustvo tega nujno imeti jajo~i se pritisk. A FMH je preokle{~en, vsaj {e tri prijatelje oziroma biti povezan da bi nudil resno ali izvedbeno impresiv- BRAVO v internet. Odgovarjalnik o tem najdete no mened`ersko izku{njo. Izraz Hand- v Jokerju 151 ali na stranki, id ~lanka held je tu negativen. 64 Sneti eprav Fireteam Bravo nosi naziv 2191. 84 Sneti Sega PSP SOCOM, ne gre niti za polovico Nintendo DS ^ itak lahkotne komandov{~ine s PS2. Poanta ostaja pokanje slabih fan- tov v vlogi ameri{kih tjulnjev, a name- ICE AGE 2: sto treh spremljevalcev ima{ na voljo le FOOTBALL MAN- enega, na katerega se, kot je v Soco- ARCTIC SLIDE mih v navadi, ne gre zana{ati. Igranje je AGER HANDHELD olaj{ano s samodejnim jemanjem sov- Arkti~nem drsu se znajdemo v ragov na muho in akcijo, ki le ob~asno zraz 'Handheld' vzbuja nezaupanje vlogi ob~e znane podlasice, ki sli{i zahteva prikritost ter skoraj nikoli plani- {e iz starih ~asov, a glej, kako malo V na ime Scrat in ima vedno znova ranja. Z razumno mero previdnosti pri- I se je spremenilo, ko smo prigurali do te`ave z dragocenim `elodom. Scrat v de{, postrelja{, gre{, pri ~emer ti zanik- PSPja. Primer? Tale sesekljana nogo- igri ni nikoli pri miru, kajti v petnajstih rna umetna pamet ne dela te`av. [tiri- metna voditelj{~ina. Devetnajst lig iz stopnjah se vseskozi dri~a po strmih in najst razvle~enih misij naredi kampan- sedmih evropskih dr`av, kar pomeni ledenih pobo~jih, na vsakem pa mora jo dalj{o, kot bi morala biti, te`avnost 354 klubov, ter vohljanje za talenti po zbrati dolo~eno {tevilo svetu je sicer kul. Kot otrok si vesel, ko `elodov. To ni docela si predstavlja{, kako bo{ svoj vodil ba ogibati skalam in med avtobusno vo`njo, pred spanjem, podobni navlaki, med- na sekretu. A funkcionalnost je v pri- tem ko je na skakalni- merjavi z ve~jimi brati mo~no okrnjena. cah nujno dose~i do- Zunanjost je zdruznjena na menije, edi- volj{en zalet, da `ivali- ni zvok so pokci ob skakanju med opci- co odnese na vi{ja po- jami, adijo je rekla predstavitev tekme z bo~ja, kjer je {e ve~ `e- muvajo~imi se to~kicami in dele`en si lodov. Kasneje mu pri- le besedilnega komentarja. Razvijalec sko~ijo na pomo~ gej- mi je zagotovil, da bi bili nalagalni ~asi zirji, ki pomagajo pri Tar~e je mo~ na muho jemati tudi brez PSPjeve preveliki (zdaj so res kratki), toda opci- doseganju vi{jih ravnin, pomo~i, ~eprav jih je te`ko videti. ja vklopa takega prikaza bi ne bila in katapulti, ki te nava- odve~. dno vr`ejo v napa~no smer. Pri vsem pa gre zlasti na ra~un odsotnosti nad- A ve~ja zamera je staro{olski minimum skupaj so najve~ja te`ava te~ne skale, zornih to~k. Ja, ko te fentajo, mora{ od udejstvovanja. Mened`erstvo je zdruzn- ki so sicer vedno na istem mestu, a za~etka. Bolj kot s kampanjo so se pot- jeno na kupovanje in prodajanje fuzba- presko~iti jih s hitrostjo tristo veveric na rudili z dodatno vsebino. Instant Action lerjev, kjer umetna pamet le redko dvi- uro ni podlasi~ji ka{elj. nudi opravljene misije v na~inih, kot so gne glavo, do~im po trenerski plati Klju~ do uspeha sta torej urjenje in re{evanje talcev, lov na teroriste in sa- manjkajo rezervna mo{tva, lastne for- dober spomin oziroma piflanje nivojev bota`a, zanimiva pa je povezava s tro- macije in manipulacija obstoje~ih, stiki na pamet, kar bo marsikoga odvrnilo. jko za PS2, kjer cilji v eni igri odklenejo z mediji, primerjave igralcev ter resnej{i Velika pomanjkljivost pa je kratkost, saj novosti v drugi. Sekvence navdu{ijo in

hormonika{ 2006 79 drkamoz doc 5/9/06 3:33 PM Page 80

DRKAMO@

zvok je soliden, je pa grafika pusta. wi-fiju so tu {e misije) in manjka od- ssic', koder igra{ stood- Svetla plat je multiplayer, ki v obeh klepabilnosti ter nagrad. A ko je ura tri stotno predelavo RE1, brez`i~nih modusih dovoljuje do 16 lju- zjutraj, ti pa izpopolnjuje{ svoj slog, se je tako domena totalnih dekov. Spleti{~e nudi ~vek, forume, u~i{ od bolj{ih in lovi{ pike za ranking, norcev na Resident Evil, sezname prijateljev, lestvice in klane, si hvale`en predvsem za to, kar ima{. medtem ko je ostalim akcija pa te~e skorajda brez zamika. Tetris DS je sicer dokaj verna ina~ica namenjen 'rebirth'. Ta Na~inov je obilo: free for all, mo{tveni enaindvajset let stare, vsakomur znane je usmerjen nekoliko zasnove, novi na~ini pa bolj akcijsko, miselni so dobri predvsem za- orehi – brez dvoma naj- radi stare genialnosti. bolj{i element {pila – pa Kjer je PSPjev Lumines so prirejeni dotakljivos- koncept skladanja blo- PSPju manjka ne le dobrih skakav{~in, temve~ ti. Nadalje se boste tu kcev ponesel v izvirne dobrih iger. Evo Daxterja! sem in tja bavili s prvo- vi{ave, DSov Tetris os- osebno mini igro zama- taja konzervativen. A po mestu in opravlja naloge, ki mu jih hovanja z no`em, ki pa, tako kot pihan- prav ta ~istost perfek- nalo`i {ef – bodisi v hotelu, kjer imajo je v mikrofon za vra~anje kozlanja zom- tne podlage je njegova te`ave s {~urki, ali na zunanjem robu bijem in uga{anje sve~, izpade kot po- mo~. Drobni dodatki, mesta, kjer je treba uni~iti zalego muti- kot so dolgo sukanje ranih ve{~. Naloge so raznolike in za- Fireteam Bravo namre~ v mnogo pogledih nima likov na povr{ini, kar bavne, te`avnost pa zaradi prijazno raz- dosti bolj{e grafike od MP: Hunters za DS. pove~a adrenalin, vide- porejenih nadaljevalnih to~k ravno prav- nje {estih kosov vna- {nja. Za razgibanost so tu odbite mini deathmatch, re{evanje talcev, demoliti- prej in spravljanje ene opeke na stran igre v stilu DDR (pritisni pravi gumb ob on in captive, ki deluje kot team DM, le za kasnej{o rabo, carujejo, izvedbeno pravem ~asu), s katerimi Daxter prido- da te lahko o`ivijo. [ele v nepu{~av- vse klapne in ko ~uti{, kako ti mo`gani bi nove napade ali si izbolj{a zdravje. ni{tvu se {pil prelevi v vsaj na izi takti{- DELAJO ter kako popolna je vez med Finta: dogajajo se v njegovih sanjah, ~ino, dasi nenatan~na grafika, odsotn- njimi in prsti, si re~e{, evo, tole je ({e vsaka s svojo tematiko iz znanih filmov, ost po{kodbenega modela in pomo~ pri en) razlog, zaradi katerega bi si vsakdo kot so Gospodar Prstanov, Matrica in merjenju pomenijo dosti tipanja v temi moral lastiti DS. 87 Sneti Indiana Jones. Zbiramo tudi 'pretepa{ki ter poceni smrti. Kdor ne mara arkad, Nintendo DS mr~es', ki ga lahko uporabimo in urimo Proti osamljenemu zombiju {e gre, ne bo do`ivel razsvetljenja, med drugim za boje proti ra~unalniku ali prijateljem vsaj dokler ne zmanjka streliva ... zaradi mladega `ivlja, ki i{~e brzinske skozi brez`i~no povezavo. uboje in se obklada z `aljivkami. S tehni~ne strani je igra dovr{ena. Bar- siljena, na brzaka dodana zanimivost. Dasi bo nad soliranjem navdu{en mal- vita podoba je na ravni predhodnikov s Enako apn je lokalna ve~igralnost, ki okdo, je internetno udejstvovanje, kjer PS2, zvok in glasba sta dobra, a na- zahteva toliko modulov, kolikor je igral- pride do izraza prilo`ena slu{alkica z jbolj{e {ele pride: razvijalcem je uspelo cev. mikrofonom, solidno na svoj arkaden izni~iti PSPjevo rak rano – nalagalne Resident Evil na DSu enostavno ne pri- na~in. Ako je to izpolnitev tvojih re{e- ~ase. V~itavanja v Daxterju namre~ de do izraza. Jasno je, da bi se moral talnih sanj na PSPju, go go go, soldier! prakti~no ni. Le nekam kratka je zade- Capcom odlo~iti za povsem druga~en, (Premisli le, da se nisi istega preobjedel va, saj igralni ~as ne bo presegel dese- na PS2 s prej{njimi Socomi ali na pece- tih do dvanajstih ur. Ampak ~e si `elite ju s Counter-Strikom.) 74 Sneti dobre 3D skaka~ine za svojo seksi za- Sony PSP morkljo, je to to! 85 Jurec Sony PSP TETRIS DS RESIDENT EVIL: a, spet buljim v drkalico in si, kot pri Lumines, pravim “Samo {e DEADLY SILENCE N enega!”. Ampak kaj ~em, odvis- nik od Tetrisa sem bil pri petnajstih in ezasli{ano je, kar si je Capcom enako je danes. Zanimiva Dsova izpel- Izjemni modus Push je mogo~en privo{~il s predelavo izvirnega Pri- janka je ozalj{ana z Nintendovo este- krivec za internetno nalezljivost. N kritega zla. [pil so prenesli do za- tiko, saj med igranjem gode muzika ter ~etne C-filmske animacije in skupaj z {opajo prizori iz Maria in teh legend. Kar vsemi bedarijami, ki smo jih trpeli – s se pu{~avni{kih modusov ti~e, nudi tem, da jih DS potencira do nezavesti. stari dobri Tetris in spodobne izpeljan- DAXTER Lahko si predstavljate, kak{no je ha- ke, kot so obra~anje vodnjaka namesto ranje s trirazse`nimi liki na 2D ozadjih v likov (Catch); Push, kjer se z nasprotni- axterjeva {torija se odvija v tistih navezi s parcentimetrskim zaslonom kom potiskata gor in dol po igri{~u za dveh letih, ko so Jaka zaprli, mu- (gornji je rezerviran za karto). Jup, ... a ko si ujet med {tiri gnilkote, ameri{ki fuzbal; dvesto puzel; Touch, D~ili in skorajda pohabili v prostorih klavrno. Krive so fiksne kamere, digital- {pil naenkrat postane neigralen. kjer stati~ne opeke s perescem (edino (takrat {e) vsemogo~nega Barona. na nadzorna shema, zaradi katere se tu pride do izraza dotikabilni zaslon) Daxter je ostal sam v velikem tujem moramo okorno vrteti okrog svoje osi, sve` pristop, nemara takega, kakr{ne- razpostavlja{ tako, da se zlo`ijo vsled mestu in je nekako moral priti do de- in streljanje, ki ti dovoli usmerjanje kro- ga je nadmo~no zape~atil v jedru pred- gravitacije; ter niz nalog. @e to ni malo, narja in hrane, zato si je priskrbel slu`bo gel po vertikali v najve~ tri smeri. Hudo ruga~eni Resident Evil 4. Dizajn pri- {pil pa v vi{ave izstreli multiplayer. Z pri lokalnem ubijalcu mr~esa. Oboro- zabavno, ko se mora{ pod napadom za- ~ujo~e horor{~ine je danes grozljivo enim modulom more{ zabavati kar de- `en z elektri~nim muholovcem in pesti- te~i v oddaljen kot, kjer se podoba sp- (heh) zastarel, od srha pa je na tako veterico bli`njih ali se poda{ na internet cidno brizgavko uhljato zmene postane remeni v kupek trzajo~ih pikslov. In ko majhnih ekranih ostalo bore malo. Za- in tam izzove{ prijatelje ali neznance. mora vsega, kar leze in gre … crkne{, mora{ nalo`iti pozicijo spred to {pil odli~no opi{e sam podnaslov: Ve~ na~inov bi lahko bilo (na spletu Bistvene igralne lastnosti so ostale v pol ure, saj je shranjevanje z omejenim smrtna ti{ina je tisto, kar bo za njim os- standardni tetris za dva, alternativni za glavnem enake kot pri igrah z Jakom v {tevilom trakov ob redkih pisalnih stro- talo. 41 Case {tiri s predmeti in push; pri lokalnem glavni vlogi. Daxter se s skuterjem vozi jih enako kot v sobni verziji. Na~in 'cla- Capcom DS

maj 2006 80 Sudoku 5/8/06 6:11 PM Page 81

NAMIZNIK

udoku je bila lani sedma najbolj vtipka- Od Eleja tja do Tokia, od [tokholma dol do vana beseda v spletne iskalnike. Knjige z zbirkami teh kri`ank s {tevilkami se v kn- Aljaske, od Vardara pa do Triglava – ves svet jigarnah ble{~ijo ob boku Brownovih po- vesti. V ~asnikih so sudokuji dopolnili be- tuhta, kako re{iti najnovej{i sudoku. Sneti sedneS kri`anke in o`ivili ostarele puzlerske strani. vdihne globalno obsesijo. Prirejajo se turnirji, storilnost pada, spolno `ivljenje trpi kot v najbolj{ih ~asih Rubikove kocke in Tetrisa. Vse to zaradi {tevilk, ki jih vstavlja{ v kvadratke? Res, te`ko je verjeti in izmenjav, kot je slede~a MSNjevska med nama z David- om, je br`da ni~koliko. elnega napora. Pravila so ajnfoh kot le kaj. V mre`o, LordFebo pravi: ki pri tipi~nem sudokuju meri devet krat devet no, sej sam sem dvakrat to reseval po kvadratkov, je treba v vsako vodoravno in navpi~no mojem, ampak se mi res ne zdi neka vrsto vpisati vse {tevilke od 1 do 9, le da se te ne zabava na dolgi rok. krizanke recimo smejo ponoviti niti v posamezni vrsti, niti v stolpcu. nikoli ne postanejo dolgocasne, ker so Mre`a je razdeljena {e na devet ve~jih polj iz treh krat za namecek se izobrazevalne. rebusi in treh kvadratkov, kjer se {tevilke zopet ne smejo podobnosti so vedno drugacni, tuki pa ponoviti. In to je to. Zdaj je treba le besno premi{ljati samo cifre premetavas. ajd, za parkrat, in uporabljati logi~ne skoke ter bolj ali manj divje pri- ne pa za to pocet cel dan. jeme, od pazljivega pregledovanja do naprednih tehnik sklepanja, ki so v strokovnem sudokujevskem Sneti pravi: izrazoslovju va`ne ravno toliko kot strelja~ina v igri- sem tudi jaz tako mislil, ampak majke ~arskem. Sudoku ima sposobnost, da te celega pre- mi, da ni. vzame, saj ob re{evanju dobesedno ~uti{, kako mo`- gani garajo. ^e {e niste, poskusite: vzemite pisalo, Tako stojiva tu, brata po d`ojpedu, na dv- Sudoku ima desetine e-ina~ic, od PCjevih s fejst babami do preri{ite si enega od sudokujev s spremljajo~ih slik eh bregovih, ki ju lo~i nevidna sudokuje- ro~nodrkali~nih. Zlasti fin je oni za DS v Brain Trainingu. (valjda ne boste Jokerja oskrunili s kracanjem vanj, vska ~rta. Njega ni potegnilo, ni klapnilo to se kaznuje s kastracijo IN odstranitvijo bradavi~k!) z njegovimi mo`gani. A nemara {e bo. Komot sodim jela, toda po spremembi pravil dve leti kasneje je po- ter se ga lotite. ^e vas ne bo potegnilo, gut, navse- po sebi: tudi jaz sem dolgo ~udno gledal v te cifre v stala orja{ki hit in imensko mutirala v sudoku ('su' - zadnje mora v tej dr`avi tudi kdo delati. ^e vas bo, pa poljecih. Pa kaj zaboga folk vidi v tem, sem se spra- > {tevilka, 'doku' -> ena sama). Leta 1997 je Tokio se imejte za pe~ene. Glede na to, da je mogo~ih mre` {eval, in se vsled starodavnega gnusa do matematike obiskal hongkong{ki sodnik Wayne Gould, po rodu 9 x 9 bojda 6,67 milijard trilijonov, sudokujev ne bo (k temu je mo~no botrovala prfoksa v srednji {oli, ki Novozelandec, ki je iskal konji~ek za upokojenska le- hitro zmanjkalo. naj ji za odre{itev travme zabrusim “Naj se ti ~e{plja ta, ki so ga ~akala v Angliji. spremeni v najrazli~nej{e oblike kompo(s)ta!”) ogra- Po naklju~ju je kupil knji`ico dil od sudokujev. Toda nikoli ne reci nikoli, je dejal s sudokuji, ki so ga takoj Bond, in pri{el je dan, ko sem jih natan~neje preiz- prevzeli. In ker je tako ali ta- kusil. Morda ga bom {e preklinjal, kajti nerad `rtvu- ko kanil izpopolniti znanje jem tako storilnost kot ~as, ki ga pre`ivljam z najdra`- programiranja, se je odlo~il, jimi. A dospel je in v meni zanetil plamen, ki bi se da bo napisal ra~unalni{ki zlahka razrasel v po`ar mitskih razse`nosti, ako bi mu program za ustvarjanje su- dovolil. Ne bom mu, vendar bodo sudokuji zame od- dokujev. To mu je vzelo ni~ tihmal stalnica. Tako kot milijonom {irom oble. manj kot {est let, a naposled je aplikacijo le skon~al ter jo ponudil oto{kemu ~asniku Bilo in ne pro{lo The Times. Ta je za~el sudo- Tisto, ~emur danes pravimo sudoku, se je za~elo kot kuje objavljati novembra uganka s {tevilkami iz 18. stoletja, ki so ji rekli latins- 2004, ostalo pa je zgodovina. ka mre`a (latin squares). Prvi jo je opisal {vicarski Hm, ~e bi frajerji vedeli, kaj matematik Leonhard Euler, vendar je ostala malo zna- bodo s tem spro`ili, bi … to na, dokler je ni ameri{ka ugankarska revija leta 1979 storili {e enkrat (denar ne obudila pod imenom 'number squares', polja s {tevil- smrdi press). kami. Koncept je skopirala specializirana japonska Sudoku je tako priljubljen, dru`ba Nikoli (res!) in jo 1984 v eni svojih ugankars- ker je enostaven in univerza- kih edicij ponudila ri`o`ve~nemu ob~estvu pod naziv- len (matematika je jezik, ki om 'sud`i va doku{in ni kageru', kar bi pomenilo '{te- bi ga zastopili tudi alieni), vilke se ne smejo dru`iti'. Novotarija se ni takoj pri- hkrati pa zahteva obilo mis-

hormonika{ 2006 81 mini testisi 5/9/06 6:59 PM Page 82

MINI TESTISI

zom zadnje HDTVjevske prikolice. Ali po`ene{ wide- kljub temu so lepote 30-in~nika tolik{ne, da mi ne Dell 3007WFP screen streljanko a la Call of Duty 2 in pristane{ v de- preostane drugega, kot da zapi{em: privo{~i si ga, ~e Kako si povpre~ne sedemnajstke ali devetnajstke va- vetih nebesih ... si lahko! Luni jen ~lovek predstavlja lo~ljivost 2560 x 1600? V bist- Vas mika, kajne? Hja, vse, kar potrebujete, je slabih vu si je ne. To je po uporabni povr{ini nekako enako 480 jurjev in FMC, 01 / 520 50 00, vam bo postregel trem LCDjem z 19 palci. Ali dvema 24-in~nikoma. z dellom 3007WFP. Opremljen je z zadnjo generacijo Raptorjev mladi~ Morda je bolj ilustrativen podatek, da na 65 centime- matrike S-IPS, ki se pona{a z zares impresivnimi last- Nova generacija raptorjev pod ~rnim aluminijastim trov dejanske {irine zlahka bok ob bok stla~i{ tri liste nostmi. Dobri barvni definiciji, pohvalno {irokim vid- pokrovom skriva nemalo posodobitev. Srce sta plati papirja A4. A po pravici povedano te ni~ ne more pri- nim kotom in odli~ni kvaliteti slike se pridru`i nizek s povi{ano gostoto 75 GB, kar skupaj nanese 150 gi- praviti na izku{njo, ko prvi~ sede{ za 30-colskega go- odzivni ~as. 3007WFP za sivinske prehode potrebuje ga uporabnega prostora. Prednost ni le v prostornej{i rostasa. Sprva zaradi vajenosti na celozaslonsko po- 11 milisekund, kar je povsem dovolj za ne`lehtne ig- shrambici, temve~ zaradi gosteje zapisanih podatkov ve~avo softvera itak ne ve{, kaj bi z njim po~el. Ve~i- ri~arje. Najvi{ja kontrastnost 700:1 pri svetilnosti 400 tudi v hitrosti. Ker pod bralno-pisalno glavo v istem na internetnih strani, pisarni{kih aplikacij in drugih kandel na kvadratni centimeter bi po drugi strani po- ~asu sedaj prebrzi ve~ podatkovja, nova serija dosega programov premore vmesnike, prilagojene normaln- menila neposredno bol{~anje v bel reflektor. Na sre- minimalne prenose 60 MB/s in maksimalne skoraj im lo~ljivostim, zato je dobr{en del povr{ine nelagod- ~o je prikazovalnik tovarni{ko prednastavljen na oku- 90. Za primerjavo: mnogi dana{nji diski celo v naj- larjem mnogo manj {kodljivih 160 cd/m2. bolj{ih pogojih ne zmorejo neprekinjenih 55 MB/s. Izostala ni niti podpora HDCPju, kar pomeni, Motor~ek s tihimi teko~inskimi le`aji (FDB – Fluid da je monitor~e pripravljeno na predvajanje Dynamic Bearing) plo{~i zasu~e desettiso~krat na z DRMjem za{~itene ve~predstavnine. Na- minuto, kar skupaj z naspidirano ro~ico glave zados- dalje navdu{uje prilagodljivost. Sukanje tuje za povpre~ni bralni dostopni ~as 4,6 in pisalni 5,2 okoli navpi~ne osi razumljivo odpade, zato milisekund. ^e se zdaj glupo praska{ po skalpu, za- pa kakovostni podstavek omogo~a prakti~- poli~ari za Jokerjem 141 in preu~i veliki izobra`eval- no vse druge premike. Po{tena je dodatna ni ~lanek o trdem diskovju ali ga poi{~i na stranki, id: oprema: ohi{je velikana premore {tiri prik- 1515. Druga~e vedi le, da so take zmogljivosti {e lju~ke USB in ~italnik kartic, ki prepozna de- dandanes rezervirane izklju~no za stre`ni{ke pogone. vet standardov. Raptor je nadalje dobil zajetnej{i 16-megabajtni med- 3007WFP pravzaprav premore le eno, za ve- pomnilnik in se je kon~no znebil premostitvenega ~i- like zaslone klasi~no rak rano: neenakomer- pa, tako da v polnosti podpira vodilo SATA, vklju~no no ozadno osvetlitev. Na svetlih povr{inah s tehnologijo NCQ (Native Command Queuing). Ta je to ni o~itno, toda na ~rnini je v kotih in ob zanimiva predvsem za ve~uporabni{ka in stre`ni{ka robovih zlahka opazen mote~i sij. Treba je okolja, medtem ko v tipi~ni doma~i rabi odlike celo upo{tevati tudi druge omejitve, recimo to, nekoliko zni`a. Stanje naj bi se spremenilo, ko bo ve- da je za poln izkoristek takega LCDja potre- ~ina programja ve~izvr{ilna, a zaenkrat je mo`nost ben vrhunski stroj. Veliko {tevilo so~asno najbolje pustiti izklopljeno. Sodobnej{e ~ipovje pri- odprtih programov narekuje hiter, po mo`- na{a {e nekaj zanimivih bonbon~kov, recimo tehnolo- V popolnem svetu bi takega 30-in~nega lepotca na svoji nosti dvojedrni proc, in zajetno koli~ino ra- gijo RAFF (Rotary Acceleration Feed Forward), s ka- mizi imel vsakdo. No, glede na trend, bo neko~ temu tako. ma. Lo~ljivost zahteva navito mi{ko ranga tero disk samodejno zaznava vibracije drugih pogo- diamondback ali MX518. Vse skupaj pa itak nov v sistemu in prilagaja gibanje ro~ice. Izbolj{av je no prazen. Toda nato se za~ne{ prilagajati in spre- nima smisla brez nabildane grafikulje. Ne le, da je ig- bila takisto dele`na zunanjost. Osnovni model raptor- minjati svoj zakoreninjeni na~in dela. So~asno deska{ ranje modernih {pilov v 2560 x 1600 s spodobnimi ja videzno ostaja enak, toda WD je kot poklon nav- v dveh brskalnikih (zavihki so za n00be!), pisuni{ v podrobnostmi udobno {ele na SLIju ali crossfiru, sta- du{enski skupnosti izdal posebni raptor X, ki se pona- Wordu in {e vedno ti ostane dovolj za spremljanje do- rej{e grafe po DVIju sploh ne izpljunejo takih lo~lji- {a s prozornim pokrov~kom. Skozenj je mo~ opazo- gajanja na MSNju, v po{tnem nabiralniku ter multi- vosti! Navaden DVI je omejen na 1920 x 1200, zato je vati vrtenje plo{~ in `iv~no brzenje ro~ice, kar je nav- medijskem predvajalniku. Nato se zlekne{ kake tri potreben dvojni oddajnik TDMS, ki ga premorejo ge- du{ujo~ prizor za tehnoglavce. X je po drugih lastnos- metre stran in pobo`a{ ~ute s polnozaslonskim prika- forci 6 in 7 ter radeoni X1600, X1800 in X1900. A tih identi~en navadnim bratcem, tako da je upravi~e-

6SRPODGDQVNHFHQHLQWHUQHWSDNHWRY 1HVSUHJOHMWH

SUYHPHVHFHFHQD SDNHW KLWURVWL FHQDY6,7(85 Y6,7(85PHVHF

0,1, .ESV  

67$1'$5' .ESV  

752-.$ .ESV  

3(7.$ 0ESV.ESV  

0$.6, 0ESV0ESV  

=QHVHNY(85MHLQIRUPDWLYHQ 3RQXGEDYHOMDVDPR]DQRYHQDURĀQLNHQD83&7HOHPDFKRYLQWHUQHW LQSUHUDĀXQDQSRFHQWUDOQHP 2EVWDMDWLPRUDMRWXGLWHKQLĀQHPRçQRVWLSULNORSD SDULWHWQHPWHĀDMX (85 6,7 XUHEUH]SODĀQLKUDĀXQDOQLåNLKLQåWUXNFLMQDGRPX

maj 2006 82 mini testisi 5/9/06 6:59 PM Page 83

MINI TESTISI

nost zajetne cenovne razlike vpra{ljiva. meru trpijo bodisi denarnice, bodisi `ivci. No, po dol- liko. Kartica obvlada dolby digital EX in DTS ES (6.1- Prenovljena ~revca se v praksi {e kako poznajo. Rap- gem ~akanju se je na{lo zdravilo, toda v nasprotju s oziroma 7.1-kanalna ekstravaganca), EAX druge gen- tor je od nekdaj veljal za hitrostnega kralja doma~ih pri~akovanji ga ni izgotovil Creative, temve~ podjetje eracije in OpenAL. Za igri~arje je pomemben pred- ra~unal in novi model to prednost le utrjuje. Med kla- C-Media z zadnjima generacijama procesorjev CMI. vsem slednji, saj bo ~ez ~as postal de facto standard si~nimi pogoni tako ali tako nima konkurence, ven- Ina~ica 8768+ omogo~a kodiranje {estkanalnega zvo- za trirazse`ni zvok v {pilih. dar navdu{uje zlasti dejstvo, da svojega predhodnika ka v dolby digital live, novej{a 8770 pa celo DTS con- ^e kanite ra~unalo priklopiti na hi-fi komponento v nekaterih okoljih poseka za skoraj dvajset odstot- nect! Po SPDIFu je tako mo~ poslati priro~no zapaki- oziroma ga koristiti kot media center, je kartica prava kov. Skrivnost je kakopak v gostej{ih plo{~ah, kar se rano obkro`ajo~o verzijo ~esarkoli, od MP3jev, divik- odlo~itev. V nasprotnem primeru pa ne, saj ne boste zaradi visoke hitrosti vrtenja dodobra pozna. Raptor sov in iger do flashovskih sme{nic ter internetnih ra- pridobili ni~. V nasprotju s splo{nim prepri~anjem tako ostaja edina prava izbira za hitrostne obsedence. dio postaj. digitalni zvok pa~ ni sinonim za vi{jo kakovost, prej 150 GB je za dana{nje razmere malce utesnjeno, toda Prve pri nas dobavljive zvokulje s C-Medijinimi gizmi nasprotno. Medtem ko je pasovna {irina analognega za shrambo glasbe, porni~ev in dokumentov itak upo- so club 3D theatron DD, na katerih se je zaredil 8768+. signala omejena le z debelino `ic, je v digitalni obliki rabljate kakega 300-gigabajtnega po~asne`a, kajne? Fizi~no majhna in glede na zmogljivosti presenetljivo natanko dolo~ena, poleg tega pa gre za kompresijo na Pobentil bi lahko tudi nad ceno, saj je za 85 jurjev (Av- poceni (slabih 14 tiso~akov pri podjetju Izid, 01 / 242 ra~un kakovosti. Ako komp `di v lastni sobi in je tera, 01 / 585 36 10) mo~ dobiti krepko ~ez pol ter- 83 40) karta premore dva izhoda SPDIF vrste toslink, analogno priklopljen na dober obkro`ajo~i sistem, naj abajta diskovja. A enako je veljalo za obe prej{nji gen- klasi~ni nabor {tirih analognih vti~ev za osemkanalni ne bo skrbi. Luni eraciji raptorjev, pa sta kljub temu kon~ali v marsika- zvok in {e dva vhoda. Dodatna oprema in gonilniki so teri ma{ini. Gola naspidiranost pa~ ima ~ar, ki se mu precej osnovni: v {atulji sem pogre{al kak opti~ni ka- Theatron je s sposobnostjo kodiranja v DDL re- nekateri niso zmo`ni upreti. Sodi{ mednje? Luni bel (slednjega zato pri{tejte k stro{ku nakupa), up- {itev za vse, ki nameravajo iz mlin~ka narediti ravljalna plo{~a pa se niti slu~ajno ne more primerjati sobni mul- s Creativovo x-fijevsko ekstravaganco. Me~ina kljub timedijski Club 3D theatron DD temu premore nekaj zanimivih funkcij, recimo virtual- center ali Kdor je kdaj poskusil integrirati ra~unalo v dnevno no prestavljanje zvo~nikov, s ~imer lahko vsaj delno ga priklopi- sobo, ve, kak{na muka je povezati zvo~no kartico s popravite svojo neidealno razpostavitev. Kar se ti~e ti na hi-fi po{tenim skupkom zvo~nikov za doma~i kino. Spre- kakovosti zvoka, je ta vzor~en z 96 kiloherci pri 24- sprejemnik. jemniki hi-fi pa~ ne poznajo trojnih ali celo ~etvornih bitni lo~ljivosti, do~im snemalnik premore nekoliko analognih vhodov, saj se za ve~kanalni zvok zana{ajo skromnej{e specifikacije: 48 KHz pri 16 bitih. Razmer- na priklju~ke SPDIF. Tako se naenkrat znajde{ v za- je singal-{um naj bi zna{alo 100 dB, toda kon~ni re- gati, ko ra~unalni{ke vsebine z izjemo vnaprej posne- zultat je slab{i kot pri zadnjih soundblasterjih, posebej tih digitalnih zapisov na DVDjih ali poslu{a{ v stereo v analognem na~inu. Nemara so za to krivi ubogi in- obliki, ali se ukloni{ in kupi{ {e en namensko abako- tegrirani digitalno-analogni pretvorniki, ki se jih na vni obkro`ujo~i skupek. Re{itev so tudi posebni zu- sre~o da zaobiti. Zvok speljite po SPDIFu v kak po{- nanji moduli, ki ve~kanalni analogni signal prepakira- ten odkodirnik in upajte, da je opremljen z bolj{imi jo v digitalnega in ga po{ljejo naprej. A v vsakem pri- ~ipki. Naboru podprtih standardov ni mo~ o~itati ve-

hormonika{ 2006 83 Crkozer 5/8/06 6:27 PM Page 84

^RKO@ER

taki, kot smo jih pri Danu navajeni, to- merjenosti, temve~ zaradi njihove nad- ganjavi~nega in blodnjavega, telesnega Dan Brown: rej dale~ od zna~ajskih Marianskih jar- mo~i. Budne`i k dru`bi in gospodarstvu in duhovnega. Tam psiho ljudem, ki jih kov, do~im so njihovi pogovori pove~ini prispevajo ob~utno ve~ kot normalni ustrahujejo deviantni ^rni, dodatno po- LEDENA PREVARA splo{no izobra`evanje bralca. Glavni dr`avljani, ki se okori{~ajo s sadovi nji- habljajo skrivnostni Stebri, v bizarnem, vlogi imata morski strokovnjak Michael hovega dela kot bera~i z ulice. Toda praznem, a hkrati ~udno znanem svetu, eception Point, kot je naslov iz- Tolland in Rachel Sexton, podatkovna slednji jih vse bolj prezirajo in se jih bo- ki spominja na onega le napol dojemlji- virniku, je Brown izdal `e leta analiti~arka za Belo hi{o, a se razen v jijo. vega iz sanj ali polsna, pa se decu prid- D 2001, le prevedli so ga {ele zdaj. znanjih prav ni~ ne razlikujeta od Susan ru`i tolsta tolkienasta bratov{~ina. Nje- Kljub temu, da ga je napisal med obe- in Davida (Digitalna trdnjava) ali Ro- na gotovo najbolj karizmati~na ~lanica ma Langdonovima avanturama, kon- berta in Sophie ([ifra). je s pangalakti~nim razumom in krepko kretno poldrugo leto po rimski ter dve ^eprav je z literarnega vidika Prevara dozo odrezave samov{e~nosti obdarje- leti pred pari{ko, to pot protagonist ni povpre~no delo, ki ga dodatno te`i kar na frnikolasta Venda. Nebroj postran- proslavljeni profesor religiozne simbo- pretirana elementarna in slogovna po- skih zgodb in anekdot, zabeljenih s {~e- logije. Robert se najbr` ne bi najbolje dobnost s preostalo pis~evo bibliografi- pcem filozofskih razglabljarij, daje glob- zna{el, saj se knjiga ukvarja z druga~no jo, se privla~no bere vse do zaklju~ne lji uvid ter za~ini osrednji, potovalni tok tematiko, kjer poznavanje prastarih pis- 457. strani ter vmes nekajkrat po{teno zgodbe. Ta je vsled enoli~nosti nemalo- menk in verskih artefaktov ne pomaga. preseneti. Le pretirava s kriti~nimi situ- krat precej utrujajo~, ~eprav ga poleg V ospredju je Nasino neverjetno odkrit- acijami oziroma bondovskim / macgy- ob~asnih ~ustvenih izbruhov in krvo{- je globoko v arkti~nem ledu, do~im se v verjevskim izmotavanjem iz njih. (Kvar- prica ali dveh burkajo {e od nikoder se ozadju bije zahrbten predvolilni boj med nik!!! Ne beri dalje!!!) Morski psi, pod- vzete, lajajo~e halucinogenosti, ki spo- obstoje~im predsednikom in ~astihlep- morski vulkan in poln helikopter sov- ~etka precej begajo in katerih popolna nim senatorjem. Pri tem kot temeljna ra`nih specialcev obenem, a ravno to- razlaga po~aka skoraj vse do dokaj misel v zraku visi politi~no vpra{anje, liko, da tip~ek in pi~kica ne surfata na oddaljene zadnje strani. Vse, tako zlo ali so davkopla~evalci primorani finan- lavi, lu~ajo~ morske pse v helikopter. kot dobro, se poraja in izginja v najbolj cirati zapravljivo in ne najbolj u~inkovi- (Konec kvarnika!!! Beri dalje!!!) Vseeno ~islanem, a v isti sapi najbolj strastno to dr`avno vesoljsko telo oziroma ali naj upam, da bo Dan Brown v peto (pi{e psovanem ter objokovanem ~ustvu, lju- se vesolje privatizira ter dopusti vsemir- novo Robertovo pustolov{~ino The So- bezni. Eros raznolikih obrazov in mask ski divji zahod, v katerem bi komercial- lomon Key) nadgradil stil. LordFebo ni interesi docela izrinili akademske. Ve~ ne bom razlagal, saj ne maram za razkrivanje. Zato sam nisem pre~ital Nancy Kress je Bera~e iz [panije iz svo- predstavitvenih besed na zadnji platnici Nancy Kress: je istoimenske novele, ki je prejela na- in enako svetujem vam. gradi hugo in nebula, napihnila v roma- BERA^I V [PANIJI neskno obliko. ^eprav bo marsikateri bralec ZFja knjigi o~ital pomanjkanje sakdo, ki mora kdaj sredi mra~- znanstvene podlage, pa bodo malce nega zimskega jutra ves krme`- bolj humanisti~no naravnani znali ceni- V ljav dvigniti rit iz tople postelje in ti odli~ni pisatelji~in ~ut za socialno, po- jo odnesti po ne~love{kem mrazu do liti~no ter gospodarsko dinamiko in nj- {ole ali slu`be, zna ceniti dneve, ko lah- en realisti~en prikaz s tehnologijo pogo- ko nemoteno drema, ne da bi ga sredi jene dru`bene razslojenosti v prihod- najlep{ih sanj prebudilo vre{~anje bu- nosti. Slaba stran romana nedvomno dilke. A ker je v krutem vsakdanu brez- izhaja iz njegovega porekla, saj se Be- delnih dni mnogo premalo, si ljudje sem ra~em iz [panije pozna, da gre za delo, in tja za`elimo, da nam sploh ne bilo nastalo na podlagi kratke zgodbe. Ob- treba tratiti ~asa s spanjem. Poleg tega, ~asna razvle~enost in nedoslednost li- da ne bi nikoli izkusili grozot zgodnjega kov sta zato neogibni, ~eprav to zavze- vstajanja, bi lahko ve~ delali in zaslu`ili, tega bralca verjetno ne bo preve~ moti- bili dlje s svojimi dragimi in opravili vse lo. Knjiga je kasneje dobila {e dve na- tiste malenkosti, za katere nam v {tiri- daljevanji. Zvezdar indvajsetih urah vedno zmanjka ~asa. kot perpetuum mobile nenehno brni v Tretjino `ivljenja bi namesto neproduk- ozadju, poganjajo~ vidno in skrito ko- tivnega drnjohanja pre`iveli kot koristni lesje {torije. Dokaj sterilni eroti~ni preb- dr`avljani. Janko Lorenci: liski se me{ajo s kle~eplaznim maliko- V romanu ameri{ke pisateljice Nancy vanjem, tiho trpe~o predanostjo, ve~- Kress s prevedenim naslovom Bera~i v POTOVANJE K kotni{tvom in izigravanji najhuj{e vrste. [paniji (Beggars in Spain) `e v bli`nji A ~eprav so v te gordijske vozle ujete Ledena prevara je politi~no-pre`ivetve- prihodnosti spanje pe{~ici genetsko sp- LEONARDI osebe zna~ajsko dobro domi{ljene, do ni triler, v katerem se mojstrsko preple- remenjenih izbrancev ni ve~ potrebno. bralca vseeno ohranijo distanco, tako tajo belohi{ne prilike in neprilike ter @e od rojstva naprej lahko no~i izrabijo anka Lorencija, novodo{leka na da razen redkih trenutkov pretiranega avanture na `ivljenje in smrt na najbolj za u~enje in delo, medtem ko so njihovi slovenskem dremavem ZF-prizo- ~ustvene povezave z njimi ni. K temu odro~nem delu zemeljske oble. V klasi~- spe~i vrstniki obsojeni na zapravljanje Jri{~u, je pisanje leposlovja zagrabi- najbr` pripomore tudi minimalisti~en, no brownovsko rollercoastersko {torijo ~asa v posteljah. Ni~ ~udnega ni, da je lo po dolgoletnem udinjanju v novinar- obrtni{ki in mestoma neroden slog z vzporednih dogajanj je zopet vtkana nespe~a deca zato pametnej{a od os- stvu in publicistiki. Zbirki kratke proze obilico tujk. Ker je roman eno samo zbirka zanimivih podatkov, tokrat iz oz- tale mularije in odraste v skupino elit- Savna in druge zgodbe je sledil prvi ro- dolgo, naporno vandranje, bi ve~ja `i- kih naravoslovnih ved, kot so oceanolo- nih mladeni~ev ter mladenk, ki zavoljo man, Potovanje k Leonardi, v katerem vahnost poigravanja z besedami gotovo gija, astrofizika in glaciologija, ne manj- svojih sposobnosti prerastejo okvire {estintridesetletnega Erazma Kaplana ne {kodila. Potovanje k Leonardi zato ni ka pa niti vpogled v ameri{ko politiko, dru`be. Ne traja dolgo, da se do izjem- obo`evana dru`ica brez pretiranih cere- lahkotno, nezate`eno branje za nestrp- konkretno v ustroj agencije NASA in ob- nih znanstvenikov, raziskovalcev, eko- monij na~evlja ter izgine neznanokam. ne. Vendar je to knjiga, ki v robatih ned- ve{~evalni urad NRO (National Reco- nomistov in pravnikov, ki jim je skupna Obupano iskanje ga pre`ar~i v vzpore- rih skriva marsikatero naravnost filig- naissance Office). Zgodba se za~ne z sposobnost neprekinjenega bedenja, den, izkrivljen svet, kjer se fantastika in ransko izdelano podrobnost. ^e le uspe umorom in kon~a s koitusom, tako kot razvije nova oblika sovra{tva, tokrat ne fantazija prepleteta v tesnobno me{ani- premamiti bralca, da dovolj potopi nos v ostalih avtorjevih knjigah. Tudi liki so na podlagi barve ko`e ali spolne us- co omejujo~ega in prostranega, pre- v njen malce zadu{ljivi dekolte. Navi

maj 2006 84 Intervju 5/8/06 6:26 PM Page 85

^LOVEKI

ejc Gazvoda aka Kontejnerus z mn3njal- @e vidi, kako se znalci s FDVja krem`ijo, nika. Novome{~an, dvajset let, debela ~rna o~ala, kaka kil'ca preve~. Moder a Sneti sekira se bore malo, zakajti za svoj prvi nahrbtnik, ki ga ima `e od petega razre- da. Rahlo g33kast fejst fant, na pogled pravi intervju za~opati Nejca Gazvodo, dobitni- Nni~ kaj druga~en od tebe in mene. Toda ta {tudent ka nagrade Zlata ptica 2005 za literaturo. drugega letnika Akademije za gledali{~e, radio, film in televizijo, smer re`ija, je zadnje ~ase medijsko iz- postavljen skorajda kot na{ vrhovni inkvizitor. Raz- prodan je `e prvi ponatis njegove zbirke kratkih zgodb Vevericam ni~ ne uide, pred kratkim je izdal roman Camera obscura in je – poleg nominacije za Reci, Nejc, kako in ~emu si za~el pisati? nespretno dotaknejo. Prav tako ste me oku`ili z Ma- najbolj{i literarni prvenec leta 2004 – pobasovalec Kot {tevilni drugi – klamfal sem v osnovno{olsko gla- gic: The Gatheringom. dveh razumno ble{~e~ih nagrad. Liberalna akademi- silo ter nato s tem nadaljeval v srednji {oli. In, zopet ja, katere ~lani so sicer zvene~niki tipa Slavoj @i`ek, kot mnogi, sem za~el s poezijo ter nato {altal na pro- In igrami? Peter Bo`i~, Niko To{ in Ja{a Zlobec, mu je podelila zo. Moje pisanje pa je bilo posledica tako dobrih pro- Ne, te pa igram `e od nekdaj. In mi zaradi tega ni~ ne priznanje zlata ptica 2005 za dose`ek na literarnem fesoric kot lastne ljubezni do ~itanja ter jezika. fali (smeh), kve~jemu nasprotno. Jasno, igre te lahko podro~ju. Na polico pa si je nadalje postavil Dnevni- poneumijo, ~e `eli{ ali dovoli{. Lahko pa te ponesejo kovo nagrado fabula 2006 za najbolj{o zbirko kratke Kako pa je pri{lo do tega, da so ti prozo zalo`ili? v druge svetove, saj vsi potrebujemo pobeg. Zaradi proze. [e malo, pa bi dobil viktorja. Da je treba zanj Za hec sva z o~etom zbrala mojo prozo in poezijo ter svoje interaktivnosti so na svojem podro~ju pravza- storiti nekaj hudega? Hej, Siddharta niso naredili ni~, naredila knji`ico v kakih sto izvodih, ki sva jo nato prav ultimativne. Zraven tega pomagajo pri logi~nem pa so ga vseeno prejeli :). raztalala prijateljem, znancem … To je bilo pred dve- mi{ljenju, u~enju angle{~ine, koordinaciji … ma letoma. En izvod sva poslala tudi na no- vome{ko zalo`bo Goga, od koder me je nato urednik poklical, da je zadeva po njegovem zelo dobra. Seveda ni {lo brez tega, da je naj- prej poslal SMS nekomu ~isto tretjemu, in ~e me ne bi potem {e enkrat klical, bi vse skupaj znalo utoniti v pozabo. Sam tega nikakor ni- sem pri~akoval, na vse skupaj sem `e pozabil. Knji`ico sem potem izpilil, vrgel ven poezijo, vanjo dal {e nove zgodbe in nastale so Veve- rice.

Veverice so niz zgodb, ki govorijo o preho- du iz najstni{ke v odraslo ko`o, o vmesnem stanju, ko se otrok levi v odraslega. Pro- tagonisti se odmikajo od za{~itni{tva star- {ev in dozorevajo, pri ~emer naletijo na pri- marnosti – ljubezen, `alost, radost, bole- ~ino, povezanost, smrt. Osebe so enake, Intervju, torej. Te`iti ~loveku, ki je od prodora Veveric vendar jih {torije me{ajo in sestavljajo na z raznoraznimi novinarskimi baranji in skorajda okus- nove na~ine. Je na tak pristop kaj posebej nimi artfagovskimi slikami prisoten v miljav`entu me- vplivalo? dijev, se zdi vsaj te~no, ~e ne kar nesmiselno opra- Najbr` Stephen King s svojimi liki, ki prehaja- vilo. A od vsega za~etka, ko v srednjeve{ki kavarni jo med posameznimi zgodbami. Nasploh sem Ljubljanskega gradu naro~iva d`us z vodo in redek `e dolgo navdu{en bralec znanstvene fantastike in fan- sadni ~aj, je jasno, da je ta pogovor nekaj posebne- tazije, torej domi{ljijskih zvrsti, ki jih imajo mnogi za Aja, ni te`ko opaziti, da si zavzet ~lan spletne ga. Prvi~, Nejc ~ita Joker od prve cifre, tako da to ni 'ni`je'. To je neumnost in posledica nerazgledanosti. skupnosti na na{em forumu mn3njalniku. slog ~ebljanja za Jano ali mr{~enja za Novo revijo. To pa res ne :). 1270 sporo~il v primerjavi z nekateri- (^e se intervju mestoma sli{i reklamno, pa~ se – po- … za katero bi si ~lovek mislil, da bo po~asi mi ni veliko, ampak na rumenjaku sem `e od prve in- govor je bil ~isto iskren, spontan, niti malo vnaprej izginila. karnacije, ko ga je tvorilo le par navdu{encev. Res za- dogovorjen.) In drugi~, avtor intervjuja `eli skozi iz- Saj bo. Tudi zato od nekdaj cenim Joker, kjer se na nimivo je opazovati razvoj foruma, pojav kultov tipa se~ke iz Kontejnerusove `ivljenjske zgodbe ~itavcem tem podro~ju trudite `e leta, da bi bili ljudje manj za- bager, furanje alternativnih osebnosti, bogastvo likov, ino ~itam ni~ kaj prozorno re~i troje. Da si lahko kul, plankani in nerazgledani. Moram re~i, da imam va{e odbite projekte, skrivnosti, insajderske fore … Po eni ~eravno si po videnju prasic v Globalu piflo. Da ~lanke o bukvah `e dolgo za nekak{en vodi~. Za strani je to alternativni svet, v katerem nekateri pos- more{ biti kljub mladosti uspe{en in prodoren, ~eprav Philipa K. Dicka (car!) sem recimo izvedel in se zanj tanejo tisto, kar v resni~nem `ivljenju niso (ne more- ne cinglja{ z zlatimi ketnami. In da more{ biti raz- navdu{il prav iz Jokerja. Cenim tudi celovito in st- jo, no~ejo, karkoli). Nekako tako kot igre. Po drugi pa gledan in pameten, dasi `e leta nabija{ 'igrice' ter rokovno pokrivanje tematik, kot sta Gospodar Prsta- se s ~veka~i dru`imo bodisi na uradnih, bodisi neu- ~ita{ SF & fantasy. nov in Vojna zvezd, ki se jih drugi mediji le povr{no ali radnih sre~anjih in se imamo noro.

hormonika{ 2006 85 Slikosuk 5/9/06 2:10 PM Page 86

SLIKOSUK

re~en klon Dreamworksovega Madagaskarja, vnebo- AEON FLUX vpijo~ih vzporednosti razumskemu pristopu navkljub MISSION: IMPOSSIBLE 3 ni mo~ kar tako prezreti. ultna risana ZF-serija, ki jo je sredi devetdesetih Izhodi{~na to~ka je znova njujor{ki `ivalski vrt, kjer se ema. Reklame. Predfilmi. Prikolica za izrisanko vrtel tedaj {e vsaj malo alternativni MTV, se de- zadovoljno divja~instvo podnevi nastavlja kameram, Over the Hedge, kjer hecne `ivalice v brzinskih K set let kasneje – docela v skladu s populisti~no pono~i pa uganja neumnosti. Sredi{~en je levji mu- T rezih kamere natolcujejo pre`ve~ene {ale. S se- usmeritvijo tega mo`ganopralnega videospotovskega lec, ki se vsled pubertetnih nesoglasij s sabo in fotrom de`a za mano se oglasi glas mlade de~ve: “Lej to bi kanala – levi v `ivoigralsko akcijado s Charlize The- skuja ter pristane na barki za Afriko, nakar ponorelo {la jest gledat, ne pa fakin Mi{n Imposibl!” LOL. Izi, ron v glavni vlogi. Nedvomno impresivna je njena le- zaskrbljeni o~a v dru`bi prgi{~a so`ivali oddivja za punca, saj bo{ tudi to videla. Ampak zdaj ima priority vitev iz usmrajene, {pehate babure iz Po{asti v {a-vi- njim. Ko pristanejo na ~rni celini, jih ~aka kulturni one tvoj fant, ki kot stotnija drugih s kokicami in so- iinng! bejbo v Fluxu. Vendar si ne more{ kaj, da ne bi {ok, ~eravno je precej manj razdelan kot pri Ale{u in davico oboro`enih najstnikov v napetem pri~akovan- pomiloval pasti, v katero se je verjetno ujela zavoljo kompaniji. Pomehku`enci tu ne po`enejo krempljev ju strmi v platno. Pripravljen, da po{lje mo`gane na p- pogodbe s studijem, da mora na leto narediti toliko in in se ne jamejo `reti med sabo, ampak cepnejo v pris- a{o. Pri~akujo~, da se izgubi v kakofoniji efektov, str- modast, za repno kocino privle~en zaplet s elov, eksplozij, bobni~e parajo~ega hru{~otru{~a. Ta- klanom fanati~nih gnujev, ki tripajo na osvo- ko kot njegov foter, ko je religiozno spremljal {pijon- jitev vrha prehranjevalne verige. Neprijetno sko TV-serijo Misija: nemogo~e, nastajajo~o od 1966 majavo je tudi podajanje `e tako {vohotne do 1973. Nad trojko namre~ ne bo razo~arana nobe- zgodbe, saj je scenarij luknjav in nagnjen k na generacija. Cruise in J J Abrams (ustvarjalec se- mote~emu poenostavljanju. ^im se dru{~ina rij, kot so Lost, Alias in Felicity – ja, od tod Keri Rus- zaplete v kako dvomljivo situacijo, denimo sel v M:I3), tretjemu delu, ki nemara ne bo zadnji, ~ajanko s kanalizacijskimi krokodili ali plov- vra~ata taisto slabo verjetno odbitost, ki je krasila iz- bo brez hrane in vode, je v naslednjem kadru virnik ter ki izdatno preveva Bonde. Ni~ golobi~aste najve~krat magi~no potegnjena iz godlje, za poeti~nosti iz Woojeve dvojke, ni~ resnobne politi~ne katero v njihovih bu~ah ne ostane niti pra- trilerjavosti iz De Palminega prvenca. Le po~love~eni, faktor spomina. a hkrati kot lik iz iger naspidirani agent Ethan Hunt v Teme, s katerimi risulja operira, ne se`ejo dl- boju s perfidno zlobnim oro`arskim trgovcem Owe- je od poprepro{~enega odnosa med o~etom nom Davianom (izvrstni Philip Seymour Hoffman v in sinom in znucano utrujenega iskanja jaza. saltu mortale iz Capoteja); njegov team, v katerem ne Da bi bila tanarbul{a a{a{inka evar pome~kana babura Sprva {e pri~akuje{, da bo osladnim izjavam, umanjka Ving 'Marellius Wallace' Rhames; in kup kot v Monster, seveda ne gre. Moda ali smert! ki se navadno cedijo iz najstni{kih nadalje- onegajev ter situacij, ki ne mejijo na fantastiko, tem- ve~ so onkraj nje. Ampak je za- toliko filmov. Novope~ena re`iserka Karyn Kusama bavno, ko se Cruise na {pagi vi- in / ali kravatarji na usnjenih sede`ih (odvisno od hti med kitajskimi stolpnicami, si tega, komu verjame{) so namre~ iz Aeon Fluxa v Vatikanu nadeva umeten fris, naredili pocarsko, zani~ posneto zmedo, ki je ne bi kajpak izdelan na licu mesta (be- re{ila niti Meryl Streep, ~e bi se {e lahko premikala sedna igra skorajda namerava- brez palice. Charlize igra skrivnostno a{a{inko Aeon, na), se s helikopterjem ganja ki se trudi v okviru skupine upornikov vre~i oblast v med orja{kimi vetrnicami, se ele- poslednjem mestu na Zemlji. Vse razen odstotka pre- ktrokutira in z brzostrelko klati bivalstva v bli`nji prihodnosti izbri{e virus, nakar se lovsko letalo. Zakaj pa ne? Ver- preostanek umakne na zidove in sku{a `iveti v jetnost je nategnjena, ampak miniaturni verziji tehnolo{ko napredne dru`be. Kako vsled dejstva, da se film ne jeml- je lahko mesto tako majhno in kljub temu deluje (ima je docela resno, ne po~i, medtem celo orja{ko podzemno `eleznico), od kod energija, ko je koreninjenje v resni~nosti futer, hi-tech onegaji in te re~i ter dejstvo, da so ravno prav{nje, da se na ravni uporniki hudo neodgovorna skupina debil~kov, ki bi ma~isti~nih `elja pove`e{ z glav- o~itno radi spro`ili vojno in v imenu svobode demoli- nim junakom. rali preostanek vrste homo sapiens, so stvari, o ka- Pribli`ke Simbe, Mufase in ka~ona iz Robina Hooda se da pre`iveti, Popkorn entertejnment, da, toda terih je bolje ne razmi{ljati. Tako kot o hecnih bojih, koala z nemogo~imi nozdrvmi in zobovjem je pak kaplja ~ez rob. profesionalno posnet, zadosti im- slabi igri, za lase privle~enih situacijah, ne ravno pr- presiven ter dobra odsko~na des- vovrstnih u~inkih in splo{nem vtisu, da je to izdelek, vank, sledila ironi~na nota ali nemara kaj utemeljeno ka za `ur ve~er. Celo za punce. S taistega stola za primeren za direktno pot na video. globljega. A jim ne in si jih hitro ter zdolgo~aseno pri- sabo na koncu pa~ nisem ve~ sli{al prito`b, temve~ le Vendar pa Aeon Flux ima svetlo plat, in sicer so to siljen jemati take, kot so. Nasploh je humor bolj kar- glasen “Da best!”. Po`rite se, zmeneta kosmata! (@i- ideje, ki jih predo~i. Zgodba, ki na za~etku obeta bore nalne kot verbalne sorte in koli~kaj razmi{ljujo~emu valice v Over the Hedge, ne mo{ki.) Sneti malo, s~asoma razkrije presenetljivo moralno in ~us- ne bo nudil ve~ od redkih, meglenih pol- tveno globino, ki izvira {e iz originalne risanke. Ob~u- nasme{kov, dasiravno bo otro~ad na tek klasi~ne srednjeve{ke drame se me{a s prijemi iz sosednjih zicih nemara bobne~e rezge- sveta znanstvene fantastike in ko pomisli{, do kam so tala. So pa junaki vsaj glede videza (pri ljudje pripravljeni iti, da bi si zagotovili ve~ni obstoj, ti levih zlasti obrazne mimike) nenadkri- je nekaj jasno: ~as nas ne bo spremenil. ljivi. Nadmo~na, oko izdirajo~a krzne- Ni~ ne ka`e, da bi bil Aeon Flux namenjen v na{a ki- nost na u~inkovit na~in odeva znane in na, in prav je tako. Izposoja v DVDteki ali kak, ahem, v{e~ne disneyjevske poteze, ki smo jih drug na~in pridobitve bo za razmislek o nepopolnosti vajeni iz kopice gigantovih prej{njih iz- ~love{ke vrste ravno dovolj. Sneti delkov. Negativno izstopa le neverjetno odvratna koala. Ampak {minka ni vse in ~eprav izdelek z vizualijami uspe prili~no zadiviti, ga te THE WILD ne morejo potegniti iz mo~vare manka kvalitete na drugih podro~jih. Kar obil- i prvi~, da so razli~ni studiji v relativno kratkem na in nesre~na podobnost z Madagas- ~asu izpljunili sumljivo podobni animiranki. In karjem le {e poslab{a. N ~eprav bi ne bilo po{teno, ko bi Disneyjevo Di- Kosmatinci bodo iz `ivalskega vrta jeli Ganjanje z avtomobili kakopak ne sme umanjkati. Pod kako vjino nevihtno ozna~ili za nameren, nesramno nepos- sinhronizirano be`ati 8. junija. Navi gumo je ziher skrit ustrezno pome~kan Jackie Chan.

maj 2006 86 Storija 5/8/06 6:41 PM Page 87

[TORIJA Fasunga

tari Vinko je `ivel na koncu ulice in ni veliko stekel proti Vinkovi hi{i. posterju nage mladenke. Vsi se re`ijo, razen Vinka na hodil ven. Najbr` zato, ker se je premikal kot ka- Ve~er je lepo napredoval in cestne svetilke so sredini, ki dr`i roke na njenih jo{kih. ka `elva in je bil tudi takega videza. Na ple{i je bile `e pri`gane. Malce sem postal pred Metki- Pogledal sem ga. Smehljaj mu je izginil z obraza. Zdaj imel liso pri lisi in glava se mu je povesila na no hi{o in upal, da jo bom videl kje pri oknu, sem se kon~no videl v njem. Resnost ga je izdala. Za~el prsi, noge je s te`avo vlekel za sabo in od mol- kako se preobla~i. V{e~ so mi bile njene obil- sem histeri~no hlipati. Umaknil sem pogled. Vinko ni re- jevS raz`rti rjavi pla{~ mu je smrdel po plesni. Moja ma- ne prsi. Toda nobena lu~ v hi{i ni gorela. kel ni~esar. Ko sem se kon~no umiril, sem ga pogledal. ma mu je nosila hrano iz trgovine. Za to delo se je sama Dolgo sem zvonil, preden mi je Vinko odprl. V Globoko je vdihnil in v plju~ih mu je zapelo. Odka{ljal se javila na sestanku krajanov, ~eprav je bila vedno za- glavi sem ponavljal razli~ne stavke, da bi me je: »Ko sem se … oziroma sva se … oziroma si se poro~il, poslena in ji je skrb za Vinka jemala {e tisto malo spustil naprej. A ko me je zagledal, se mu je je {lo vse samo {e navzdol,« je raskavo rekel. »Nisem `iv- prostega ~asa. Ko sem jo vpra{al, zakaj je sprejela, je obraz razjasnil in nasmehnil se je. Gubice so el. Nikoli nisem `ivel. @ivotaril sem. Psica mi je rodila dva skomignila z glavo in rekla: “Ne vem. Nekam … doma~ se zbrale v eni to~ki in postale ena sama veli- otroka, ki sta bila grda kot smrtni greh. Slu`be nisem do- mi je.” Razumel sem jo. Tudi meni je bil na nek ~uden ka guba, ki je potekala od roba o~i do koti~ka bil, moral sem biti doma, ker je babnica stalno bolehala. na~in pri srcu, ~eprav se nisem nikoli pogovarjal z njim. ust. Nasmehnil sem se nazaj. In tako sem veliko bral. Se u~il. In ugotovil, kako pridem Vedel sem, da gre enkrat na teden na kraj{i sprehod in »Vstopi,« je rekel. nazaj. Da te posvarim, da si ne bo{ zjebal `ivljenja. Zame takrat sem mu sledil, po~asi sem hodil za njim v varni Postregel mi je s starimi pi{koti in kozarcem je prepozno. Zate ni.« Spet je globoko vdihnil in padel v razdalji. Njegova ~udna hoja, pa premik glave, kako se je vode, da sem jih la`e spravil po grlu. Usedel ka{elj, da so mu pri{le solze na o~i. »Pa nehaj kaditi, idi- zazrl v nebo … Vse mi je bilo znano in prijetno. Ko sem se je nasproti mene in me prijazno gledal. Sta- ot,« je bevsknil. Segel je v `ep in ven privlekel {e eno fo- to razlagal nekemu prijatelju, se mi je smejal in me ob- novanje je imel urejeno in ~isto, ~eprav nena- tografijo. Na njej sva bila jaz in Marjetka, ona v beli poro- dol`il, da imam nekrofilska nagnjenja in da bom Vinkovo vadno prazno. Pri~akoval bi, da se starim ljud- ~ni obleki, jaz v ~rnem, s {irokim nasmehom na obrazu. truplo imel v sobi namesto pli{aste igra~e. Po svoje se em nabere ogromno krame, ki jo skrbno ~u- Nekaj ~asa sem hlastal za zrakom, nato pa rekel: »Naj … mi njegovo razmi{ljanje ni zdelo nenavadno, saj je bila vajo, da lahko obujajo spomine. Vinko o~itno naj se ne poro~im?« Vinko se je nasmehnil: »^e bi bilo le moja nagnjenost do nekega levega starca v nasprotju s ni bil preve~ sentimentalen. Ko sem mu to tako preprosto. @ivljenje je zlobno, ve{. Zmeraj najde tir- konji~ki mojih vrstnikov. A tudi, preden sem se za~el omenil, se je spet na {iroko nasmehnil. nico in te`ko je iti po drugi poti. Moral bo{ biti … radikal- Vinka zavedati in ga opazovati, nisem imel kaj prida `ivl- »Imam fotografije,« je rekel. »Veliko fotografij. nej{i.« jenja. Ve~inoma sem posedal po lokalih, preve~ kadil in Ho~e{ videti?« V o~eh mu je naenkrat zasijala blaznost, pome{ana z up- bral stripe. Najraje sem imel znanstvenofantasti~ne. Vztrajal je, da gre sam ponje. Poslu{al sem, anjem, in prestra{il sem se, sunkovito sem vstal in pre- Kmalu sem za~el posegati po te`ji literaturi – fiziki, ke- kako po~asi {torklja po stopnicah gor in dol. vrnil stol. »Prosim …« je {epetal Vinko in po~asi vstajal, miji, astronomiji. Za rojstni dan so mi prijatelji kupili ve- Prinesel je ogromen album z `ivorde~imi plat- »naredi to … naredi to za naju. Prosim.« Slonel je na mizi lik poster neke popularne manekenke, ker so mislili, da nicami in ga postavil pred mano. in strmel vame z motnimi o~mi. se mi bo s tem dvignil {e na kaj drugega kot na kvantno »Samo tega imam,« je rekel in skomignil z ra- Zbe`al sem iz hi{e in tekel in tekel do Marjetkine hi{e ter fiziko. Prisilili so me, da sem se fotografiral poleg meni. za~el zvoniti. Spustila me je notri, bila je sama doma. Ne- posterja z rokami na manekenkinih jo{kih. Naslednji dan Hotel sem ga odpreti, pa je odkimal. kaj ~asa sem jo le objemal. Nato sva se prvi~ ljubila. Ko sem poster prodal in si v fotokopirnici dal narediti nove- »Ne … Za~ni na koncu, prosim.« je zaspala, sem jo nekaj ~asa gledal, nato pa zadu{il z ga, s Stephenom Hawkingom. Pa saj nisem bil ~uden. Le Muhe starcev, bi rekla mama. Obrnil sem al- blazino. zanimale so me druge stvari kot ostale. No, do `ensk bum in za~el listati. ^isto prva (oziroma zadn- nisem bil ~isto ravnodu{en. Malo naprej od mene je `ive- ja) fotografija je bila narejena prav v tej kuhin- *** la Marjetka, ki je bila debelu{na in mastnih las, a meni ji. Na njej je bil Vinko, ki kuha kavo. je bila v{e~. V~asih sva {la skupaj na sprehod. Nisva se »Tvoja mama jo je naredila,« je rekel. Te`ko se premikam, ampak kar hodim in hodim. Spre- veliko pogovarjala, ampak to je bilo v{e~ obema. Enkrat Listal sem dalje. Na vsaki strani sta bili po dve hod mi prija, tako, enkrat na teden. Sicer vidim slabo in sem jo poskusil poljubiti, pa me je odrinila. Od takrat fotografiji in na vsaki je bil le in samo Vinko. sli{im tudi ne dobro, a vsaj plju~a si po{teno napolnim z naprej nisem ve~ posku{al, ona pa mi ni zamerila. Nikogar drugega. Ne `ene, ne otrok, ne vnu- zrakom. Dobro, da sem `e mlad nehal kaditi. Vsake to- kov. Na vsaki je bil Vinko mlaj{i. Bolj kot sem liko se ustavim, pogledam v nebo, zaprem o~i in pomis- *** listal, bolj mi je bil znan. Gub je imel manj, las- lim na fanta, ki mi sledi. Nekega dne se bo odlo~il in pri{el je so se mu gostili. Glava mu je zlezla nazaj na na obisk, mi prinesel fasungo. Takrat mu bom povedal, »Bom jaz nesel fasungo,« sem rekel mami, ko se je z pravo mesto in izgubil je salo na trebuhu. Vse da naj le ne ubije svoje `ene. Da naj ne ubije svoje mame. vre~ko prestopicala po hodniku. bolj me je na nekoga spominjal. Roka se mi je Da naj ne postane politik. Da naj ne gre v sekto. Da ni bi- »Ne uporabljaj te grde besede. Re~e se {pecerija,« je rek- za~ela tresti. Pot mi je z nosa kapljal na alb- lo to krivo. Da je nekaj drugega. Mogo~e mu bom rekel, la. Bila je obilna `enska in pot se ji je nabiral po ~elu. um, na fotografije Vinka, ki so bile vse v istem naj se odseli na drug konec sveta. Ali pa naj si spremeni »Vinko bo `iv~en, ~e ne pridem jaz. Saj ve{, kak{ni so izrezu, a na drugem ozadju. Na vseh je imel na spol. Nekaj … radikalnega. Brez tirnic. Enemu od nas bo stari ljudje. Vse jih razburi.« Globoko je vdihnila. obrazu isti izraz. Resen, morda celo zaskrbljen. `e uspelo. Le najti moram pravo pot. Ah, ja. »Vidim,« sem se nakrem`il. In ko je bilo do konca samo {e nekaj strani, Bom pa {e posku{al. »Tiho bodi, smrkavec,« je rekla. »Na, zdaj me pa scat.« Ni sem vedel, na koga me spominja. Zgrabil sem ~udno, da jo je o~e pustil, sem pomislil. Odlo`ila je vre~- preostale liste in obrnil na prvo stran. Na fo- Kontejnerus ko in se odkobalila v kopalnico. Pograbil sem vre~ko in tografiji je bilo nekaj mulcev, ki stojijo ob

hormonika{ 2006 87 Krazka 5/10/06 1:30 PM Page 88

KRA@KA

Pravilno geslo prej{nje kra`ke je bilo seveda LEGEN- Nadsre~ni nadiz`rebanci so slede~i nadljudje: Nagrade: DARNA PLENILKA GROBNIC. Ste se {e kar izkazali. Matja` Ver~i~ iz Brezovice (UEFA Fuzbal), razli~en stuff, ka- Druga~e je naro~ilnica dobra za filtre. Kakorkoli, @iga Klan~i{ar iz Trbovelj (Trije mu{ketirji), terega konkretnosti po{ljite nam ime tegale avtomobila. Jure Cindro iz Ljubljane (knjige Angeli in demoni). naj ostanejo skrite.

maj 2006 88 kviznik 5/10/06 12:23 PM Page 89

KVIZNIK

Svetovno prvenstvo v nogometu se soseda. Ni kaj, te`ki dnevi so pred 2. Naslednji mundial se ima zgoditi narsko tovarno je odprl njegov brat ima v de`eli zeljejedcev za~eti ~ez vami. In ker vemo, da boste po me- leta 2010 v … Rudolf? slab mesec dni in skrajni ~as je, da secu gnitja na divanu potrebni telo- f) Avstriji in [vici s) Schweinenfuß se v doma~em zavetju povpre~nega vadbe, vam skupaj z Adidasom da- b) Federativni republiki Vrdlovci n) Puma fuzbalskega fanatika za~nejo pripra- jemo na razpolago kupek {portnih o) Ju`ni Afriki h) Reebok ve na 'operacijo mundial'. Prvo artiklov: uradni `ogi svetovnega pr- opravilo bo letos naro~ilo visoko- venstva, par prelepih kopa~k, fuz- 3. Iz koliko us- 5. Kako v nogometu lo~ljivostnega televizorja, za katere- balsko majico in kar deset obeskov njenih petkot- re~emo najstro`ji ga boste potro{ili tisti milijon~ek ali za klju~e. Na vas je le, da ~rke pra- nikov je po kazni? dva, ki vam le`ita okoli. Sledila bo vilnih odgovorov zlo`ite v smi- pravilih Fife e) enajstmetrov- obvezna intimna ve~erjica s punco / selno besedo, ki se na- ka psom in debata o tem, kako bi bilo na{a na ime znanega i) sedemmetrov- bolje za oba, ~e bi ona / on poletje `ogobrcarja (re- ka prebil(a) na po~itnicah pri sorod- cite mu 'Butcher k) Yohan v sla~il- stvu. Dalje bo treba krepko obnovi- boy!'), ga vpi- nici ti zalogo `lahtne zlate teko~ine, {ete na far- ponekod znane kot pivo. Zadnji ko- bovitemu 6. Nagrado 'zlata rak pa bo nabava klimatskega sis- magazinu pri- kopa~ka' za teko~e leto tema, ki bo vonj {vica kolonije kole- lo`eno glaso- ses- prejme … gov, ki se bodo za ~as svetovnega vnico in slednjo tavljena uradna y) najbolj{i strelec v Evropi zajedalsko naselili v va{em bivali{- oddate do 5. ju- nogometna `oga? v) igralec z najbolj smrde~im ~u, po{iljal pod okno osovra`enega nija. c) petnajstih stopalom g) osmih belih in de- x) najbolj{i strelec na svetu 1. Kateri igralec je zabil setih ~rnih Atijeve dobrine in dobrote dobijo: najve~ golov na posami~nem o) ne vem, ker je okrogla in za- Sergej Ber~i~ iz Kranja - kartica X1600 pro, svetovnem prvenstvu? tegadelj neskon~na Bla` Koncilja iz Dobrni~a, Uro{ Skubic iz Ljubljane, Jan Dimnik iz Ljubljane, Jure Kranjc iz Planine - v) Diego Maradona Atijevi gudiji. r) Just Fontaine 4. Adidas je sredi prej{njega stoletja Re{itev je bila lunigej. j) Mladen Rudonja ustanovil Adolf Dassler. Katero {ol-

1234 DNI Zasekamo` ma dost

Naslov se na nana{a na srhljive do- igricami (SimLon~arstvo, Hugo 3D Deluxe, Hairy godke na severnem te~aju, konkretno Mary Rampage ...) zadegali v deveto klet pekla. v Bo`i~kovem brlogu, v predprazni~- Dobrota je sirota, kaj '~mo. No, JCT je vseeno nem ~asu daljnjega leta 2002. San- poln altruizma, zato smo pol~etrto leto nazaj ta's litl helperji so Satan's litl helperji vkup dali spisek multimedijskih priporo~il, od postali in bradatega ku~mate`a sku- bukel prek filmov in muzike do iger, za ob- paj z njegovimi bednimi darilnimi darovanje naj-, manj- in ~isto ni~-dra`jih.

Med sicer dandanes manj warrior: Mercenaries (81) ter Rallisport zanimivimi oznanili gre izpo- Challenge (70). Da o Knight Riderju staviti, da smo napovedali (8) in 007 Nightfire (49) ne govorimo. prvi divx-predvajalnik in ge- A vseeno smo opisali en res navdu{u- force serije FX. @eleznina je jo~ {pil: Mutant Storm (91). Staro{ols- Decembrski Joker tradicionalno vse- kot vselej vklju~evala procesorje in ka psihadeli~na streljanka si je pridobi- buje dva elementa: dnevokaz in bo`i~ni grafi~ne kartice, zakajti pri{li so tedaj la kulten status in si utrla pot na xbox crti~. Oba izdelka sta bila ono leto radeoni 9700, 9500 in 9000 ter pentiu- 360, medtem ko avtorja zopet sama umetni{ke narave. V enem je nastopala mi 4 s tehnologijo HT. Preizkusili smo pridno delata dvojko. vimenozna ~itavka Jokerja, v drugem {e hrpo igratorjev in ~lanek je starosti [e en prispevek je omembe vreden: sne`eni mo`. Vsaj eno od obeh pogre- navzlic {e vedno aktualen, vsaj kar se kolumni Gospodarja amaterska izdaja {amo. Torej, ~e si bralka, si milega in ti~e volanov in palic. Opisi iger niso kaj (najdete jih na internetni strani pod zalega videza ter ima{ konkretne mle~- prida bombasti~ni. Frpjka Arx Fatalis {tevilko 2333). Govora je bilo o dile- nice (~eprav ne takih, zaradi katerih si (87) se kljub dobremu spogledovanju z tantski potezi slovenskega distributerja mora{ ~e{pljo razirati s pomo~jo siste- Ultimo Underworld ni zapisala v anale, Warnerjevih DVDjev (firma Ja-Mi). A ma ogledal), se le javi. Poziranje za na- komandosovski Robin Hood (87) prav kot vedno, so jo amaterji odnesli brez {o revijo ti prinese nesmrtno slavo in tako ne in {e manj risanka Dragon's posledic, tako s strani principala kot bone za ljubljansko tr`nico. Lair 3D (80), Europa 1400 (85), Mech- potro{nikov.

smrekomor 2002 89 crtic 5/9/06 6:10 PM Page 58

@ELEZNINA

maj 2006 58 oglasi doc 5/9/06 6:49 PM Page 25 Naslovnica 154 DVD 5/9/06 10:22 AM Page 6