Cena 12 NfHfo mesto, O. oktobru 1953
Btev. 40 IV
Lastniki u udajBtatjn Okrajal odbori S/.UL Crae*elj, J« !• N«»0 mesto. — lifasja vuk petek., - Odgovorni aredeU Ton« Go4aik. — Uredništvo in opravai Novo neate, Ceale ko manda a to Stanete t*. - Po*tni predal J3 - Ufefon nredaiitv« rs oprave 127. — TekočI ra*aa pri Narodni tanki * Norem Rteatm &16-T-181. — Letna naročnina M* din, petletne tM din. Dolenjski četrtletna I3S ctte. - Tlake tiskarna »SUrveaafceee Dornoevairn. t L|abljenl Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto
BELA KRAJINA SE PRIPRAVLJA NA VOLITVE V črnomaljskem okraju se : katerim so po vojni na volit* pripravljajo na bližnje volitve j vah že večkrat izrazih svoji TO VSE BOLJ POSTAJA RESNIČNOST v okrajni, republiški In zvezni j zaupanje zbor proizvajalcev. Skoraj po Bela krajina se zaveda, da T>va dni med starimi aktivisti na zgodovinski proslavi na Pugledu in v Kočevju — Nad 3000 aktivistov vseh občinah črnomaljskega bo morala poslati v Zbor pro» in gostov na, Pugledu — Veličastna proslava lO. obletnice zasedanja Zbora odposlancev v Kočevju— Na okraja so imeli • predvolilna izvajalcev Ljudske skupščine Pugledu je govoril tov, dr. Marijan Brecelj, na slavnostni seji Izvršnega sveta v Šeškovem domu zborovanja množičnih organiza LRS človeka, ki bo znal zasto cij. Pretresali so predloge za pati belokranjsko gospodar tov. Miha Marinko, na zborovanju v Ko čevju pred 50.000 ljudmi pa tov. Edva rd Kardelj kandidate, ki jih bodo v no stvo. Belokranjska podjetja) bodo kandidirala predsednika velika politična zrelost vodstva načinom vodenja borbe preva vembru volili v okrajna, repu Toliko raznovrstnih motor* ti In njegov pomen za nadalj zemlji. Zanimiva je bila tudi Gospodarskega sveta OLO Čr osvobodilnega pokreta pri nas, rili zaveznike. Prevarili so se bliška in zvezna predstavni nih vozil v Starem logu pri nje delo v času NOB in povoj lovska razstava, a v obeh od nomelj Nika Belopavloviča* zlasti pa lik tovariša Edvarda sami vsi tisti, ki so mislili, da štva. V črnomaljskem okraju Kočevju prav gotovo še ni bilo ne graditve. delkih muzeja razstavljene zgo kot sokandidata pa predlagajo Kardelja in pokojnega Borisa se bomo po zaključeni vojni bodo volili v Republiški zbor kot v toboto zjutraj 3. okto »Lik takratnega aktivista naj dovinske predmete in doku še Zvoneta Kranjca. vrnili na staro. Prav tako »o Ljudske skupščine LRS dva, bra. Iz vseh predelov Slove nas spremlja tudi danes. Nje mente so si mnogi ogledali ce Kidriča, idejnih pobudnikov in se prevarili tisti, ki so mislili, v Zbor proizvajalcev Ljudske Predvolilna razgibanost na nije, celo iz Koroške, Primor gove vrline: borbenost, preda lo dvakrat. organizatorjev NOB v Slove- da se bodo s pridobitvami borb skupščine pa enega poslanca. sestankih in vedno novi pred ske in Trsta BO se pripeljali nost, hrabrost, skromnost in logi kandidatov kažejo, da bo delovnega ljudstva okoristili Posamezne volilne enote so aktivisti, da se udeleže zbora iznajdljivost so nam potrebne oni in ne tisti, ki so se borili. predlagale že vrsto kandidatov, ljudstvo v okraju Črnomelj aktivistov po vojni na Pugledu tudi pri današnjem delu« je kandidiralo in volilo res ljudi, Po končani svečani seji je tako da bo Bela krajina pri pod Rogom, kjer je bil prvi poudaril med drugim tovariš ki najbolj zaslužijo, da bodo bila v veži Seškovega doma čakala volitve politično zelo zbor aktivistov od 27. aprila do Brecelj. Njegov govor »o zbra zastopali partizansko Belo kra" odkrita spominska plošča, nato razgibana. Kot sokandidata sta 1. maja 1943. ni večkrat prekinili z burnim jino. Pa so se udeleženci seje napo Matiji Maležiču - Cirilu, med V »razgibanem razpoloženju odobravanjem. Z največjim tili na trg, kjer je bilo sveča vojnemu sekretarju Okrožnega se je množica več tisoč starih aplavzom so sprejeli predlog no, odkritje spomenika padlim komiteja v Beli krajini, volil Novomeški aktivistov usmerila po mehkih tov. Ivana Novaka - Očke, da žrtvam, nato pa veliko zbero- ni enoti Kočevje pri Črnomlju modelarji — prvaki gozdnih poteh na Pugled, ka odpošljejo z zborovanja po vanje, na katerem je govoril in Črnomelj predlagali Janeza Dolenjske mor se pride po slabi uri hoda zdravno brzojavko tov. Titu. podpredsednik Zveznega IzvrŠ" Zuniča, znanega partizana, se Po zborovanju so se prija Pred kratkim je bilo na leta. iz Starega loga. Komaj dobrih nega sveta tovariš Edvard Kar daj predsednika OLO Črno teljska srečanja in .razgovori liscu v Prečni pri Novem me 11 let je minilo, odkar so itali delj. V poldrugournem govoru melj. Janeza 2uniča so kot so nadaljevali. Številni fotografi stu tekmovanje modelarjev. janski fašisti požgali vas, ven je tovariš Kardelj ob viharnem kandidata Matiji Maležiču - so imeli polne roke dela, da BO Organiziral ga je novomeški dar je sledov o njej že zelo odobravanju 50.000 glave mno Cirilu predlagali tudi v Metliki. Aeroklub. Povabljeni so bili malo. Le tu in tam se še vidi poslikali skupine, skupinice in žice orisal zgodovinski pomen V Semiču bi radi kandidirali modelarji iz Kočevja, Črnom kos zidu med koprivami, ko- posameznike. V popoldanskih prvega zasedanja Zbora odpo Vido Tomšičevo, na Vinici pa lja in Trebnjega, vendar na pinjem in srebotjo, pa nekaj urah so se aktivisti poslovili slancev in vso našo pot po tem Nika Belopavlovlča, medvojne tekmovanje niso prišli. Tekmo starih tepk in orehov priča, od zgodovinskega kraja In se zasedanju. Poudaril je, da kar ga mladinskega organizatorja. vali so v naslednjih kategori da je bila tu velika vas. Na napotili proti Kočevju. smo na kočevskem zboru zapi Vr&ta ljudi kot so tovariši Sta jah: jadralni modeli po pravi južni strani vasi stoji skromen sali, to tudi uresničujemo. V KOČEVJE JE VSAKOGAR ne Kavčič, Martin Zugelj, To lih FAI / FAI je mednarodna spomenik. Tu je bil pred de svojem govoru se je dotaknil PRIJETNO PRESENETILO ne Sušteršlč, Ivan Maček-Ma- letalska zveza/. Sodelovalo jo setimi leti zgodovinski posvet notranjih problemov naše soci Kdor j ali pa ni prej poznal tija, o katerih razpravljajo na sedem modelov. Nastopili so aktivistov, sem so se usmerili e alistične graditve, kakor tudi predvolilnih sestankih v črno tudi sedaj preživeli aktivisti Kočevja, je bil prijetno prese naše zunanje politike In odno tudi tekmovalci z modeli nor maljskem okraju nam govore, na svoj prvi povojni zbor. Na nečen, tako lepo in razkošno sov z drugimi drŽavami. Zlasti dijske kategorije /to so j a. da Belokranjci ne bodo poza vrhovih najvišjih dreves pla je bilo mesto okrašeno za zgo obširno je goveril o problemu dralnl modeli, ki so jim dolo bili trdih medvojnih dni in lju polajo zastave v prekrasno je dovinski praznik. To je bilo tržaškega vprašanja. Njegova čene razsežnosti, površina in di, s katerimi so se z ramo ob sensko nebo, ožarjene od sko novo Kočevje, kakršnega i« Izvajanja v tem delu govora teža -take modele so začele rami borili za osvoboditev in raj prevročega sonca. nismo videli. To lice so mu da so navzoči največkrat prekinili najprej izdelovati skandinavske le priprave za veliki praznik. Na mestu proslave vzklika- z viharnim ploskanjem. Vse mesto je bilo v zastavah nja, prisrčnih stiskov rok In in zelenju. Proti večeru so pri Na predlog sekretarja okraj objemov ni konca. hajale od vseh strani skupine nega komiteja ZKS Kočevje, »Glej ga, ali si — ali nisi? za skupino, še prav posebno tov. Jožeta Klariča je bila pred Seveda si! O, stara sablja, od pa v nedeljo zjutraj. Ce trdimo, koncem zborovanja poslana kdaj se nisva že videla? Kakih da je bilo v nedeljo dopoldne maršalu Titu pozdravna reso 8 ali 9 let bo, kaj?« Take in v Kočevju gotovo nad 60.000 lucija, nakar se je desettisoč- podobne izraze toplega prese mm ljudi, ne trdimo nič pretirane glava množica razlila po kočev • nečenja slišiš povsod, za ve" mm ga. Mnoge skupine in posamez skih ulicah na obisk razstav in selo razpoloženje pa skrbi tudi niki so si že v soboto zvečer številnih paviljonov ter prire godba LM iz Ljubljane. ogledali številne razstave in ditev. Ob 11.30 so se zbralj na okra novo urejeni muzej. V gimna Veličastnost proslave 10. ob šeni tribuni takratni in današ ziji je bila razstava partizan letnice Kočevskega zbora Je po nji politični voditelji, člani Podpredsednik Edvard Kardelj govori ob odkritju »pomenUca ske grafike, v osnovni soli pa nepozabnih manifestacijah • lani Centralnega komiteja ZKS, v Kočevju kmetijska, lovska, obrtna raz v Dolenjskih Toplicah in na Glavnega odbora SZDL, naj stava ter razstava suhe robe Točno ob devetih dopoldne Okroglici ponoven in mogočen vidnejši predstavniki ljudske nijl. Sklepi Zbora kažejo tudi in gozdarstva. Pred šolo je bila so se zbrali pred Seškovim do izraz politične zavesti in pove oblasti in povabljeni gostje. — pravilnost razvojne poti osvo razstava poljedelskega orodja mom številni predstavniki naj zanosti najširših ljudskih mno Zborovanje je začel tov. Ivan bodilnega gibanja in našega in strojev. Kmetje, pa tudi dru višjih organov ljudske oblasti žic i pridobitvami narodno Poflcd u a del novega stadiona v Kočevju Novak - Očka, ki je po pozdra boja. Dokumenti Zbora zani gi so si z velikim zanimanjem in političnih' organizacij ter kajo trditve, da smo z našim osvobodilne borbe. vu podal besedo tov. dr. Mari ogledali tudi razstavo živine. dežele./ Nastopila sta dva mo preživeli odposlanci Kočevske janu Bred ju, ki je orisal zgo Na lastne oči se je lahko vsak dela. Tekmovalci so nastopili ga zbora ter drugI povabljeni dovinski posvet aktivistov OF do prepričal, kaj se da vzgo tudi % ztačetniškimi modeli in gostje. V novo preurejenem do na tem kraju pred desetimi le jiti In pridelati tudi na naši motornim modelom na eksplo mu se je takoj nato začela sve zivni pogon. Modelarji so s čana seja Izvršnega sveta LR svojimi modeli dosegli sledeče Veliko predvolilno zborovanje na Vinici Slovenije, kateri &o prisostvo rezultate: FAI jedrilice: Novak vali tudi člani Zveznega Izvrš Peter 204 točk, Zupane Dušan Gradnja mostov spada med ta zanimivi gradnji. Na kraju, Rihtarjem. Vsak Je po svoje Priprave na volitve so Belo govorili o političnih in gospo nega sveta in delegati bratskih 175 točk, Šuštar Adolf 168 točk najitežja dela gradbene stroke. kjer so leta 1912 postavili prve prispeval, da je delo steklo krajino močno razgibale. Vo darskih vprašanjih. Številni Nordijske jedrilice: Novak Pe. ljudskih republik. Vsi udele Kdor si je v preteklem tednu ga takih mostov v Sloveniji, livci na predvolilnih zborova prebivalci Lz sosednje republi gladko in neovirano. Cez 500 ženci so z enoralnutnim mol ogledal betoniranje 80 metrov ter 195 točk, Zupane Dušan 165 njih živo razpravljajo o mož spet veže oba bregova Krke že- kubikov betona je v opornikih ke Hrvatske, ki so se zborova točk. Začetniški modeli: Rep.še kom počastili spomin padlih In dolgega ta 8,5 m širokega no lezobetonski velikan. Za ogTodje ln ostalih delih mosta. Čeprav nostih, ki jih ima Bela krajina nja tudi udeležil j, &o skupaj z Franc 120 točk, Kopač Peter umrlih udeležencev prvega zbo vega železobetonskega mostu mostu »o večinoma porabili so stali mešalci na ozkem pro za gospodarski napredek. Tako Belokranjci spregovorili o na 95 točk. Model na eksplozivni ra, zlasti pokojnega tov. Bori čez Krko med Vavto vasjo in sta/ro armaturo, čeprav je bila storu, ki je oviraj še hitrejši •o se Belokrajnci 27. 9. zbrali meravani graditvi proge Črno pogon: Zupane Dušan 509 točk. sa Kidriča. Svečani govor je Stražo, je moral priznati: de popolnoma zvita. Zanimivo je, potek del, so se potrudili vsi tudi na prvo večje predvolilno melj—Vrbovsko, ki so jo že Ta tekma je bila zadnja preiz lavci, tehniki in inženirji novo da to i 200 zavarki usposobili vodilni, strokovni ta pomožni »boTovanje na Vinici. Zborova pred vojno trasirali. Ljudstvo imel predsednik Izvršnega sve" kušnja pred nastopom novo meškega »Pionirja« so mojstri staro železje, da Spet nosi delavci hkrati z električarji, nja se je udeležilo nekaj tisoč je izvolilo tričlansko delegaci ta Slovenije tovariš Miha Ma meških modelarjev na zletu svoje stroke! 48 ur sta nepre ogromno težo mostu, ki ima 2 mehaniki in ostalimi specialisti ljudi. Govorili so član CK ZKS jo, ki bo zastopala belokranjske rinko, ki je zlasti poudaril ve male aviacije Slovenije. Uspe trgoma brnela dva velika me nosilca ta 3 polja s ploščo in »Pionirja«, da je šlo vse kot Anton Sušteršič, predsednik volivce na najvišjih merodajnih lik pomen prvega zasedanja hi kažejo, da bodo novomeški šalca, 108 ljudi pa je v dveh konzolnimi hodniki. Nad 105 »po loju«. Posebno je treba OLO Črnomelj Janez Zunič in mestih k"ot posredovalec teženj Zbora odposlancev v Kočevju, modelarji častno zastopali no izmenah noč ta dan vsipalo ku vagonov, materiala »o porabili podčrtati visoko delovno zavest, član Glavnega odbora SZDL belokranjskega ljudstva. Z ve ki pomeni zgodovinski mejnik vomeški Aeroklub. bik za kubikom betona v lesene za novi most, od tega 5 vago ki jo je pokazalo vseh 108 lju Matija Maležič-Ciril. Vsi trije likega ziborovanja so poslali v rasti in krepitvi naše ljudske opaže, v katerih so trlje Igli nov železa, 18 vagonov cemen di v 48 urah nepretrganega de govorniki so naglasili velik po pozdravno resolucijo predsedni oblasti. Naglasil je, da se iz časti vibratorji gostili beton z ta, 45 vagonov gramoza itd. Za la. »Pionir« je z dograditvijo men novemberslkih volitev in člani Socialistične zveze, ku republike maršalu Titu. sklepov prvega Zbora zrcali začasni leseni most in ostala mostu čez Krko znova potrdil, železnim skeletom v bodoče ob delovni kolektivi, podjetja, like novega mostu. 48 ur na dela ob novem mostu je bilo da je dosedanji sloves podjetja pornega, nadvse odgovornega porabljenih nad 400 m» lesa, ki upravičen in zaslužen. zadruge, ustanove in vsi dela — od četrtka do sobote jih Je delovna skupina »Pio Novi železobetonski most se državljani, prispevajte v V nedeljo je bilo v novomeškem zjutraj. Brez najmanjše nezgo nirja« nod vodstvom Julčka bo mesec dni sušil, nakar bo VOLILNI SKLAD. Lesa mojstrsko porabila. 2ele- de so betoniranje novega mo po opravljenih meritvah in pre Vsa denarna sredstva naka stu zaključili. Ves Čas dela je zokrivaka dela so opravili de- izkušnjah predan javnosti v okraju 15 zborov kmetovalcev bil navzoč tudi projektant mo lavci z delovodjo Martinom promet. zujte na tekoči račun pri stu inž. Kadunc iz Ljubljane. NB štev. 601-T-290. Živahna predvolilna razgiba kjer so postavljali ljudje kandi lih podjetjih, kot n. pr. T in V petek popofctae sta si delo nost se je v preteklem tednu v date iz svojih vrst za okrajni dustriji čevljev, tkalnici, Ind. ogledala jekretar OK ZKS novomeškem okraju še razširila. zbor proizvajalcev, pa so si perila, tovarni lesnih izdelkov, Franc Pirkovič ta predsednik Samo v nedeljo je bilo v obči enotni tudi v predlogu, naj bi v gradbenih podjetjih, na želez Gospodarskega »veta OLO No So mali kmetie v Metliki, Črnomlju nah Šentjernej, Skocjan, Gotna jih zastopala v republiškem nici in drugod. Predlagali so vo mesto Maks Vale. vas, Mirna peč, Dofornič, Rakov zboru proizvajalcev imž. Vilma preudarne, gospodarsko in poli Pogled na novi most, čeprav nik in Trebelno 18 zborov pro Pirkovič, predsednica republ. tično razgledane tovariše. Pov in Gradacu sovražniki socializma? izvajalcev kmetijske skupine. še ves v opažih, govori o lepi odbora žena-zadruižnic, v zvez sod pa pozabljajo na kandida- Eden najtežjih problemov, ki marsikaj razjasni. V prejšnjih glejmo še obremenitve in pripisa Poleg pomena bližnjih volitev nem zboru proizvajalcev pa tov. turo žena. Vse preveč se v jih morajo v Beli krajini rešiti, letih so večino davia vplačevali pri malih kmetih; Jakljevič Aloj so kmetje razpravljali precej Janez Hribar, član Izvršnega razpravljanju razvijajo pogovori Kaj prinala Uradni list so davčni zaostanki, V črno- močni davkoplačevalci, toda od ziju iz Križa dajo seštete akon tudi o davkih m ostalih tekočih sveta LRS. o tehnični plati volitev, prema meljakem okraju znašajo skupno mera za leto 1952 je pokazala, tacije 15.500 din, a davka ie mo gospodarskih vprašanjih. Pov V preteklem tednu so imeli lo pa je poglobljenega razgovo- 37. štev. Uradnega lista FLRJ 37,833.452 dinarjev. Posebno vi da so v občini Metlika vsem ma ral plačati 19.500 din. Poglejmo sod so izražali željo, da bi radi zbore proizvaialcev tudi v no- ra o političnem pomenu zborov prinaša 16. 9. med drgim obvez soki ao davčni zaostanki v Met lim davkoplačevalcem davek davek Franca Kraševca iz Metli spoznali in slišali svoje bodoče vomeških Industrijskih ta osta- | proizvajalcev. no razlago drugega odstavka 28. liki, Črnomlju in Gradacu, V zviša*'.i :tn ga odpisali večjim. V ke: od T800 din akontacij mu je predstavnike v republiškem in člena zakona o vojaških vojnih Metlika dolgujejo kmetje 8 mili številkah izgleda tako: davek so davek narastel na 23.925 din, to zveznem zboru proizvajalcev. invalidih ta 87. člena zakona o jonov 377 tisoč 808 dinarjev. znižali 58 večjiim kmetom ln ga rej 16.125 din več, kot so predvi Zelo dobro obiskan je bil zbor soc. zavarovanju. Nadalje ob Ce ta znssnk prištejemo k rasdellli med 155 molih kmetov. dele akontacije. Fux Feliks iz kmetov v Dobrniču, kjer se je Spored proslave 10. obletnice I. kon javlja odločbe o imenovanju re zaostanku ostaMh davčnih ob. Naštejemo nekaj primerov: Metlike je imel akontacij za 400 zbralo nad 130 ljudi, v Smolenji publiških volilnih komisrj. vernikov, nam naraste na Slane Jožetu iz Berčic so napi din, a odmera davka 2100 din — Trasi in Šemtjernejski okolici. gresa SPŽZ v Dobrniču 17. in 18. okt. 38. številka objavlja uredbo 10,291.177 dinarjev. Prebivalstvo sali 106.000 din akontacij, a dav ima 0.85 ha zemlje. Zanimiv je Zlhori proizvajalcev industrij Zene novomeškega okraja se ljane zaigrala Klojpčičevo »Ma o razdelitvi razlike med doseže črnomaljske občine je dolžno ka so mu odmeri H 57.500 din. še primer Ane Stojničeve iz ske skupine so bili na podeže te dni vneto pripravljajo na ter«. Igralsko skupino sestavlja no in obračunano akumulacijo okraju 7,659.853 dinarjev, a gra- Odpisali so mu torej 48.500 din Metlike, ki miti ni Imela predpi lju v teh dnevih že zaključeni. slavnostno proslavitev 10. oblet jo delno isti igralci kot na prvi in skladi za leto 1952, odlok o daške 4,700.351 dinarjev. Tako davka. Trna 11.54 ha zemlje, Jan- sane akontacije, toda napisali s<> Med kandidati za republiški nice L kongresa SPZZ, ki je prireditvi te igre v letu 1943. V razveljavitvi odloka o odložitvi dolgujejo torej *e sama t* tri žekovič Martin, prav tako iz ji 3225 din davka. Tudi med zbor proizvajalcev se je najipo- bil od 16. do 18. oktobra 1943 v soboto bo v Novem mestu Ob volitev za skupščine republiških, občine na da ven.h zaostankih Berčic, bi moral plačati 65.500 obrtniki zasledimo zanimiva igosteje omenjalo ime tovariša Dobrniču. Pričakujejo obisk 20. uri koncert Invalidskega 22,$51.281 dinarjev. Človek se zavodov za soc. zavarovanje ter djn akontacij, toda odmerili so davčne odmere. Anton Petric iz Staneta Smdda, direktorja tovar vseh še živih delegatk I. kon pevskega zbora »Srečko Koso ob teh številkah nehote vpraša, odlok o ustanovitvi djscipl, so mu le 28.800 din davka jn mu Metlike ima 31.600 din navadne ne lesnih izdelkov, in tov. Hen gresa ter številnih gostov iz vel« iz Ljubljane. kje vse so vzroki tako neredne dišč prve stopnje in višjega di odpisali 36.700 din. Ima 6.46 ha ga in 12.600 din prometnega rika Cigoja, upravnika Vodo vseh krajev Slovenije. ga vplačevanja davkev. Kratek V nedeljo 18. oktobra bo v sciplinskega sodišča za uslužben zemlje, poleg zemlje, ki jo ima davka, a Jernej Koželj, tudi iz vodnega inštalaterskega podjet Ze v četrtek 15. oktobra bo v vpogled v seznam davčnih ob Dobrniču ob 10. uri slavnostno ce zveznih upravnih organov. še v najemu. Oglejmo si se odpis Metlike, s katerim sta si po go ja v Novem mestu. Za kandi nofvomeđkem Domu ljudske veznikov občine Metlika nam 39. številka zveznega Uradne, davka Mlleta Vrar.eilča iz Met spodarski moči skoraj enaka data z» zvezni zbor proizvajal prosvete slavnostna akademija, zborovanje s kulturnim spore ga lista objavlja 23. 9. Odlok like. Ce seštejemo akontacije vi 20.769 din davka, a prometnega cev pa predlagajo delavci ta ki jo priredi Mestni odbor AFZ dom. Sodelovali bodo pevski Ljudske skupščine FLRJ potr VREME dimo, da bi moral plačati 90.500 5300 din Koliko so te davčne nameščenci v okraju Ludvika Novo mesto. V soboto 17. okto zbor »Srečko Kosovel«, vojaška 0 ditvi uredb Zveznega izvršnega za čas od 9. do 15. oktobra din d vvka, a obremenili so i>a le odmere pravilne, bodo najbolje Stanoniča, upravnika obrata Te bra bodo popoldne v Dobrniču godba garnizije JLA iz Novega Sredi prve polovice prihod z 28.800 dinarji. Preprost rttftim presodili Metličani "sami, kj lah lekomunikacij v Šentjerneju, in sprejemali delegatke I. kongre mesta ta dobrniiki pionirski sveta, priporočilo o dajanju torej pove, da so mu zbrsal] ko vzporejajo gospodarsko moč !AJvTSM*ta Jatzbinšlka, železničarja sa in goste, zvečer pa bo v pevski zbor. V nedeljo popoldne imen krajem, gospodarskim or njega tedna nagnjenje k pada 61.700 din davka. navedenih davkoplačevalcev. lit ikrvoborca is Novega mesta. dobrniškem Domu ljudske pro bo priredilo KUD »Jože Slak« ganizacijam, zavodom in druž vinam. V ostalem suho, delno iz Da bi lahko primerjali, po (Nadaljevanje na 2. strani). Na mteih zborih kmetovalcev, svete igralska skupina iz Ljub- Dobmiča akademijo benim organizacijam. tudi jasno vreme. Stran 2 DOLENJSKI LIST Stev. 10 V Beli krajini so določili 18 volilnih enot za Določenih je 31 volilnih območij v volitve v okraini odbor proizvajalcev v 2 volilnih enotah trnomallskega okraSa Okrajna volilna komisija vice, Gjrilci, Krivoglavlce, Grm, Omota, Osojnik in Strekljevec.l Na podlagi 9. točke 126. čle pletilstvo »Belokrajinka* Čr IX. volilno enoto sestavljajo: Kmetijska zadruga Metlika, Črnomelj del Primostka, Boginja vas, 12. Brezje pri Cnmošnjicah, na Zakona o okrajnih ljudskih nomelj, Gradbeno podjetje »Pi Železniški postaji Metlika in Kmetijska zadruga Suhor in St. OVK 2-53 Boršt, Kapljišče, Mlake, Podze Gaber pri Crmošnjicah, Ail.ce, odborih (Uradni list 1JIS štev. onir« Novo mesto — gradilišČe Rosalnice, Pošti Metlika in °.u- Kmetijska zadruga Radovica: Črnomelj, dne 22. oktobra 1953 melj, Pr.lozje, Skrjlje, Zemelj m Crmošnjice, Mašelj, Novi Tabor, 19-89/1952) razglašam sklep o Črnomelj, Pošta Dragatuš, tr hor. Splošno trgovsko podjetje 2 odbornika. Na podlagi 58, člena Zakona o Otok, Srednja vas, Topli vrh, Vimolj določitvi voliinih enot za vo govske poslovalnice Splošnega Metlika, trgovske poslovalnice XVI. volilno enoto sestavljata pravicah in dolžnostih, o volit pri Crmošnjicah, Komama vas. litve odbornikov Zbora proiz 3. Grjblje, Cerkvišče in Kra- trgovskega podjetja Črnomelj, in obrtne delavnice Kmetijskih Kmetijska zadruga Predgrad in vah in odpoklicih zveznih ljud Resa, Rlbmk, Stale, Travnik, vajalcev Okrajnega ljudskega sir.c. Kmetijske zad'uge Črnomelj in zadrug Metlika, Suhor in Rado Kmetijska 2adruga Stari trg skih poslancev (Ur. Ust FLRJ Brezje pri Rožnem dolu, Hrib odbora Črnomelj in števila teh 4. Metlika( Križevska vas, Dragatuš, »Odpad« Liubljana vica, poslovalnica »Knjigarne ob Kolpi: 1 odbornika. št. 35—2y3-53 in 52. člena Zako pri Rožnem dolu, Potoki, Prelo- odbornikov, ki se volijo v po" Zvirkov vrh in del Primostka. — obrat Črnomelj, »Triglav« in papirnice« Črnomelj, »Tri XVII. volilno en>.to sestavlja na o pravicah in dolžnostih ter ge, Pribjšje in Rožnj dol, eameznj volilni enoti, ki ga je 5. Gabrovec, Dol. Lokv.ca, Kranj — poslovalnica Črno glav« Kranj — poslovalnica jo Kmetijsko gozdarsko pose o volitvah in odpoklicih ljudskih 13. Brstovec, Krupa, Movern* sprejel Zbo-: proizvajalcev Okr. Metlika, Pekarija Metlika, Me Gor, Lokvica, Trnovec. melj, poslovalnice Mesarskega stvo Kočevje — obrat Crmoš- odposlancev Ljudske skupščine vas, Praprot, Stranska vas, Vi- ljudskega odbora Črnomelj na sarsko podjetje Metlika in Su njice, Kmetijska zadruga Se 6. Bereča vas, del Brezovice, podjetja Črnomelj, »Usnjarski LRS (Ur. list LRS št. 31—98-53) Bušjnja vas, Dragomlja vas, Ma nji vrh, Cerovec, Crećnjevec, svoji seji dne 22. septembra hor, Čevljarsko, Kovaško, Ža proizvodi« Črnomelj, Brivsko - mič, Kmetijska zadruga Strek- objavlja Okrajna voiiina komi- Hrib pri Cerovcu in Krvavčjl 1953 na podlagi 94. člena Zako garsko In Šiviljsko podjetje lo Lešče, Dol. Suhor, Gor. Suhor, frizersko podjetje Črnomelj, ljevec in Kmetijska zariruga sija za volitve ljudskih poslan vrh. na o spremembah in dopolnit Metlika in zasebni obrtniki ob Crešnjevec: 2 odbornika Ravnace. ostali zadružni obrati 1n zaseb cev v Zvezni zbor Zvezne ljud 7. Božič vrh, Dole, J ti gorje, 14. Kot pri Semiču, Gorenjci vah zakona o volitvah in odpo čine Metlika: 1 odbornika. XVIII. volilno enoto sestav klicu odbornikov ljudskih od ni obrtniki: 2 odbornika ske skupščine in Republiški zbor Mačkovec, Sela pri Jugorju, pri Seim.ču, Sodinja vas, Trebnji lja Kmetijska zadruga Vinica: borov (Uradni list LRS, štev. VII. volilno enoto sestavljajo X. volilno enoto sestavljajo: ljudske skupščine LRS za 201. Skemljevec, Hrast pri Jugorju vrh, Gaber pri Semiču, Sela pri 3 odbornike. 31-102/1953) in ki se glasi: gospodarske organizacije, ne Opekarna Gradac, Kamnoseško Zvezni vol.lni okraj, 13. in 14. in Drage. Vrčicah, Vrčice in Vrh. 2. Ta sklep stopi v veljavo samostojni deli teh organizacij podjetje »Marmor« Ljubljana republiški vol.lni okraj, da se 15. Brezje pri Vinjem vrhu, takoj. Razglasi se na razglasni 8. Bojanja vas, Krasnji vrh, in obrtniki dela mestne občin« — obrat Gradac, »Z'to« Ljub opravijo zbori volivcev zaradi L.povec, Nestoplja vas, Pugled, SKLEP deski Okrajnega ljudskega od Radoši .n Radovica, Črnomelj, od vključno meinih ljana — obrat Gradac, Želez predlaganja kand.datov za vo Starihov vrh, Coklovca, Goliše, 0 določitvi volilnih enot za vo bora Črnomelj in v Dolenjskem 9. Drašiči, del Kamnice, Kr- številk 109 in 199 do Železni niški postaji Gradac - Podze litve ljudskih poslancev v zvez- Kašča, Mladica, Podreber, Sela litve odbornikov Zbora proiz listu. mačina, Vidošiči, Železniki. ške postaje Črnomelj in občinu melj in Dobravice, Pošta Gra i ni in republiški zbor pri Sv. Duhu, Semič, Trata, vajalcev Okrajnega ljudskega 10. Božakovo, Rakovec, Zele- Vinica: Belokranjska žel^zoli" dac, trgovske poslovalnice Kme sledeča območja: Vavpča vas in Vrtača. odbora Črnomelj in števila teh Del. št. 1-3330/8-53. bej, Radoviči, Curile, Rosalnice, varna Črnomelj, Lesna indu tijske zadruge Gradac in Adle- XIV. volilni okraj Črnomelj odbornikov, ki se volijo v po Črnomelj. 22. IX. 1953. 1. Gradac, Klošter, Okljuk in Svržak,, Boldraž in Slamna vas. strija in varčni mlin »Zora« iiči in zasebni obrtniki občine II., ki obsega adm.niatrativr-e ob samezni volilni enoti. Predsednik OLO: Vranoviči. 11, Gradnik, Praproče, Sodni Črnomelj, Elektro Ljubljana — Gradac in Adlešiči: 1 odbor Janez Zunič 2. Dol. Dobrav.ee, Gor. Dobra vrh, Brezova reber, Kal, Maline, čine Adlešiči, Črnomelj, Draga 1. Upoštevajoč določbe 94. obrat Črnomelj, Gozdno gospo nika. tuš, Predgrad in Vinico je raz člena Zakona o spremembah in darstvo Črnomelj, Železniški deljen v 16 območij zborov vo dopolnitvah zakona o volitvah postaji Črnomelj In Otovec. XI. volilno enoto sestavlja livcev. Posamezna območja ob in odpokticu odbornikov ljud Nadzorništvo železniške proge Kmetijska zadruga Adlešiči: 1 legajo: odbornika. skih odborov, po katerih pvi~ Crnomeli, Pošta Vinica, Mizar So mali kmetie v Metliki, Črnomlju in 1. Adlešiči, Dolenjci, Gučkov- pada vsaki proizvajalski skupi sko podjetje Vinica. Mesnica XII. volilno enoto sestavljajo: ci, Sela, Pobrežje, Purga, Bedenj, ni toliko odbornikov po volil Vinica, Mizarska zadruga Crno Kmetijsko poseslvo Okljuk-Ka_ JankovjČl, Bojancj, Pribinci in nih enotah, kolikor jih ustreza meli, Gostinsko podj»ti» Črno nižarica, Kmetijska delovna za. Gradacu sovražniki sedal zma? Dragoši. po ugotovljenem količniku pro melj — obrat »Kolodvor« ln druga »Heroj« Stražnji vrh, (Nadaljevanje s prve strani) ren pred ljudstvom, da z vplača več davka naj vplačujejo moč 2. Marindol, Milici, Paunovičl, izvajalcev vsake proizvajalske zasebni obrtniki: 2 odbornika. Kmetijska zadruga Črnomelj': Razpisani davki so največja, nim premoženjem smotrno raz nejša gospodarstva in ne tnali Zuniči, Gorenjci ^n Vrhovci. skupine, ki znaša v skupini VITI. vollno enoto s<>st,avljaio: 2 odbornika. dostikrat tudi boleča dajatev, Ki polaga. Določeno vsoto denarja kmetje in šibkejši obrtniki, kot 3. del mesta Črnomelj od že* industrije, trgovine in obrti PodWje elektrotehničnega ma XIII. volilno enoto sestavlja jo ljudstvo prispeva, da bi se bo morala Bela krajina skupno- uogajj v metliški občini in lezniške postaje do »suhega mo 118 proizvajalcev na 1 odbor teriala »Telekomun'knrii-« Kmetijska zadruga Dragatuš: Inaša država Čimprej gospodarsko st. še vnaprej prjspzvati, kajti morda še drugod! Logična posle stu«, vključno z mejnima števil nika in v skupini kmetijstva LjubUsn«. — obrat Semič. Ze- 2 odbornika. okrep.la In nastopila z industrij le z davki in dohodki podjetij dica nepravilne odmere davkov kama hiš 95 in 189, Sv.bnik, Voj 404 proizvajalci na 1 odborni Vrntškl nostaji Semi* in Rožni se bo gospodarsko krepila in je, da je prav tam največ davč na vas, Dolenja vas in Zastava. e XIV. volilno enoto sestavlja skimi izdelki in kmečkimi pri ka, se določijo volilne enote ln dol. Po*ta S mič, Splošno tr- Kmetijska zadruga Gradac: 3 delki kot enakovreden tekmec v kulturni prosvetnem živ jenju nih zaostarikov, Kritiziranje 4. del mesta Črnomelj od »*u- število odbornikov za okrajni srovskn podjetje Semič, trgov odborniki, danes še gospodarsko razvitej dvignila na tako visoko stopnjo, davčnih odmer med malimi hega mostu« mejne hišne števil zbor proizvajalcev, ki se voli ske poslova'nice in obrtno de na KaT.š-n so ostaj predeli v Kimeti m obrtniki v metliški, čr ke 33 do velikega mostu čez reko XV. volilno enoto sestavljajo šim državam r.a svetovnem trži- jo v posameznih volilnih eno lavnice Kmetljsk'h zadrug Se- Sloveniji. nomaljski in gradaški občini še DobliČico, Loka, Kočevje in Ka- Kmetijsko posestvo Vlnomer — | šču. Tudi Bela krajina mora pri- tah, takole: mič. Strekljovec in Cre*nlevee ne pomeni, da so mali kmeLje nižarica. Mestni log, Kmetijska delovna ' spevati del svojih dohodkov Toda pogoj rednega plačevanja I. volilno enoto sestavlja in zasebni obrtniki občine Se- sovražniki socjal zrna. Naspro*- 5. Čudno jelo, Desinec, Tribu- zadruga »Partizan« Metlika, okraju, ki je izvoljen in odgovo- davkov je pravična odmera; naj- Rudnik rjavega premoga Kani- m tč: 1 odbornika. no, zavedajo se svojih pravic ?n če, Butoraj, Zorenci in Velika žarica: 2 odbornika. upravičeno nočejo spet v ktemp- Lahinja. II. volilno enoto sestavlja lje vaških špekulantov in ode 6. Doblička gora, Jerneja vas, Gradbeno podjetje Črnomelj: ruhov, ki bi hoteli nazaj stare Bistrica, Gr.č, Jelievnik, Maver« 1 odbornika. zla e čase. Ponekod se v Beli len, Miklarji. III. volilno enoto sestavlia krajinj že boje, da bi se spet ne 7. Kleč, Konjski hrib, Lahinja, Tovarna učil Črnomelj: 1 od vrnili na stajo, T M strah je po TopliČice, Plan.na, Ponikve, bornika. Doživetje, hi ga ne bomo kmalu pozabili polnoma neutemeljen, toda ža Sredgora, Skrjlj, Dol. Paka, Na lostno je, da so ga malemu kme klo, Otovec, Rodine, Rožič vrh. IV. volilno enoto sestavljata Uspela razstava živi ne v Velikih Laščah — sad 40-letnega or ganiziranega zadru£- tu v mnogih kraj h vcepljale Sela pri Otavcu, TalČji vrh, Tu- Tovarna sadnih izdelkov in li prav davčne komisije. So prime šev dol in Zajčji vrh. kerjev »Belsad« Črnomelj ln nega dela ri, da so Člani davčnih komisij 8. Gor. Paka, M.helja vas, Pe Gradbeno podjetje Grosuplje — Velike Lašče, znano vzrejno Povzemamo najvažnejše mi Sivo-rjavo govedo je sred dinarjev umetnih gnojil in kr ::eOe obremenil znatno n že, kot trova vas, Rožanc, Ručetna vas gradillšče Črnomelj: 1 odbornL središče eivo-rjavega goveda, sli iz govorov in živahnega raz nje veliko in srednje težko go ulil kot priznanje najzasluž pa enako močnega gospodarja, in Lokve. ka. so praznovale 26. in 27. sept. govora, ki Je v dvorani pote vedo predvsem kraškega sveta nejšim živinorejcem, so v dvo ki ni v davčni komisiji nikomur 9. Dragovanja vas, Kvaajca, V. volilno enoto sestavljajo 40-letnico zadružnega dela v kal. — Med najbolj znana Vzreja se naj v trdih pogojih, rani zavrteli tri poučne kme sorodnik. Tanča gora, Golek pri Dragatu- gospodarske organizacije, nesa da bo uspešno premagovalo tijske filme. živinoreji. vzrejna področja sivo-rjave Toda človek, ki je postavljen šu m Sela pri Dragatušu. mostojni deli teh organizacij ln bremena, ki mu ga kras nala Prvi dve nagradi za najbolj Prvi dan velikega spomin živine v Sloveniji sodi Dolenj na tako odgovorno mesto, da 10. Belčji vrh, Crešnjevec, ocvtniki dela mestno občine ga. Krave naj imajo od 2500 ši kravi sta prejela Janez Žu skega slavja, ki so ga razgla ska, Kras in Primorska, toda ima pravico predpisovati davke, Knežjna, Mala Lahinja, Draga, Črnomelj od Kanlžarice do do 3000 litrov mleka s 3,5 % žek iz Strmca in Alojz Betori šali daleč vidni slavoloki in prvo živinorejsko zadrugo so mora biti vsekakor pošten; od tuš, Obrh, Nerajec, Zapudje, Br- »suhega mostu« mejne hišne tolščobo. Veiikolaška razstava iz Vel. Lašč. Najvišje je bila mlaji, BO prignali Laščani in osnovali prav v Velikih La stopati ne sme od pravičnega sta darci, Brezn.k, Podlog in Sipek, številke 33 in občine Predgrad: je poleg uspehov odkrila tudi ocenjena telica, last Jožeta In- okoliščani na razstavi prostor ščah — že leta 1913. Vse od lišče nikdar, tudi takrat ne, ko Pusti gradeč. Poš*i Črnomelj in Stari trg ob pomanjkljivosti v živinoreji, diharja iz Črnega potoka. Kot 299 glav plemenske živine: 4 tlej je zgodovina velikolaške mora predpisovati davek svojim Kolpi, posvetovalnice Splošne ki veljajo več ali manj tudi za najboljši živinorejci so bili na 11. Brezovica pri Predgrađu, bike, 34 bikcev, 143 krav in U5 zadruge zgodovina naporov in najbl.žnjlm sorodnikom, znan ga trgovskega podjetja Črno ostala živinorejska področja v grajeni še: Stritar, Ahčin, De Ceplje, Kralji, VimoJj pri Pred telic. Lepo rejeno in oskrbo uspehov velikolaških živino cem in kot sestavni del davčne melj, poslovalnica »Knjigarne Sloveniji. J beljak, Lavrin, Levstik, Gru građu, Zadre, Dol. Pbdgora, Gor. vano živino si je ogledalo nad rejcev. Bike-plemenjake so komisije, sebi samemu. Podgora, Zagozdac, Jelenja vas, in papirnice« Črnomelj, trgov tisoč obiskovalcev razstave, ki Velikolaške krave in krav< den, KZ Turjak in drugi. Veli- uvažali v predvojnih letih iz V Črnomlju so na seji OLO Iz Paka in Predgrad. ske poslovalnice Kmetijskih za. so se pripeljali v Velike Lašče živinorejcev iz okolice imajo kolaški živinorejci so z uspelo Švice; s skrbno odbiro živali volili desetčlansko komis.jo, ki 12. Dol, Hreljin, Laze, Vrt, na kamionih, z vlakom aH pa še prenizko molznost. Poznn rulsst&Vo dokazali, da bodo še in z molzno kontrolo jim je že bo reševala davčne pritožbe v Dečina, Dol. Radenci, Sred. Ra prišli pel, medtem ko so se se, da je živina premalo na nadalje skrbeli za sloves veli- nekaj let pred vojno uspelo kolaškega goveda . okraju ln raziskala nepravilno denci, Sodevci, Deskova vaj, okrog razstavnega prostora prostem. Na razstavi v Sodra- Podprite podeželsko mladi razširiti sloves velikolaške ži sti pri odmeri davkov. Clan >b- Kot ob Kolpi, Kovača vas, Mo zbrali skoraj vsi Laščani in žici so telice s planine izgle Le s skrbno vzrejo plemen 4 vine ne samo po Sloveniji, am činskih ljudskih odborov in be čile, Prelesje in Stari trg ob no pri njenem izobraževa mnogo ljudi iz okolice. Na gle dale vse drugačne kot one iz ske živine, z molzno kontrolo pak tudi med naše južne naro lokranjsko ljudstvo naj nudi tej Kolpi. nju s prispevki v prehrani dalce je naredila razstavljena hlevov. Imele so znatno m&č- in z načrtno odbiro jim bo de. Leta 1937 so prejeli na tek komisiji vso pomoč, kajti le ta živina neizbrisen vtis, saj so neje razvit prsni koš. Živali uspelo, da jo bodo morda že 13. Drežr.lk, Nova lipa, Dol. za Dijaško kuhinjo movanju tretjo oceno, 1938 se na prostem v trših pogojih ko ji bo uspelo odpraviti grobe imeli priložnost videti, kakšne kmalu izvažali v države Bliž Suhor pri Vimici, Gor. Suhor pri v Novem mestu! drugo, 1939 in 1940 pa že prvo. tudi bolj utrdijo, zato odhaja napake* ki so se pri odmeri dav sadove rodi dolgoletno organi njega Vzhoda, Grčijo, Turčije Vjnici in Stara lipa. Vojna je zaustavila vzpon ži jo kupci zelo radi po živino na ka ponekod dogajale. zirano zadružno delo. in Vzhodno Afriko. 14. Damelj, Breg, Dalnje nj.ve, vinorejske zadruge. Trde raz Kras in Primorsko. Živina, Posebno nestrpno so živino Draga, Gorica, Sinji vrh in Spe. mere gospodarske obnove v vzrejena n skopi zemlji, bo v drug Črnomelj, Predgrađ in rejci pričakali poročilo tek a harji. prvih povojnih letih in obvez boljših pogojih le lepše uspe Stari trg ob Kolpi, trgovska movalne komisije dopoldne 15. Hrast pri Vinici, Perudina, ne oddaje živine ji niso priza vala. poslovalnica Okrajne zadružne drugega dne v zadružnem do Balkovci, Zilje, Kovačji grad, našale. Vendar je že razstava V kočevskem okraju je zgra Sečje selo, Učakovci, Vukovci, zveze Črnomelj, Parna pekarna mu. Dvorana je bila polna do leta 1950 dokazala, da veliko- Crnnmdj, poslovalnice Mesar /.adnjega kotička. Laščani so jenih še premalo tekališč za Drenovec, Golek pri Vinici, Ogu jaški živinorejci ne bodo poza skega podjetja Črnomelj, Go pozdravili v svoji sredi najvid živino, poleg tega pa je tudi lin, Podklanec in Vin.ca. bili bogate izkušnje več deset stinsko podjetje Črnomelj — nejše predstavnike slovenske mlečna kontrola še zelo po V Ljubljani je bila po več krivanja velikih količin razne 16. Preloka. v obrata »Grad« in »Kolbezen«, ga kmetijstva in živinoreje: letnega dela. Posebno mogočno manjkljiva. Nekatere Veliko- dnevni razpravi ponedeljek ga blaga in nemarnega oprav Kraj, kjer se opravijo zbori, Slikarsko - pleskarsko podjetja dekana agronomske fakultete pa so odjeknile med velikola- laščane in okoličane primamlja izrečena obsodba proti Ediju ljanja službe na šest let stro dan in uro, določijo občinski Črnomelj, Čevljarska zadruga ing. Vinka Sadarja, predsed škimi hribi priprave na novo lov za dobički — so ljudje, ki Štefanu in Ivanu Avšiču. Okrož gega zapora ter zaplembo pre ljudski odbori. z živino prekupčujejo, name Črnomelj in za*ebn] obrtniki: nika živinorejskega odbora pri razstavo letos, saj redijo za no sodišče je izreklo zelo nizko moženja ln blaga, ki ga je pri Predlaganje kandidatov po sto da bi jo kot preizkušeni 2 odbornika. Glavni zadružni zvezi LRS dr. družniki v petih kmetijskih sodbo, proti čemur je velika krival. zborih volivcev se izvrši po do živinorejci vzrejali. VI. volilno enoto sestavljajo Marijana Pavšiča, ing. Jože zadrugah velikolaške okolice množica ljudi, ki so prisostvo Bdi Štefan si je pri držal pra ločbah 53. in. 63, člena cit. za nad 1200 glav rodovniške ple gospodarske organizacije, nesa ferčeja, ing. M. Peternela, ing. To so morda pomanjkljivosti vali razglasitvi obsodbe, odloč vico, da se za pritožbo even kona. mostojni deli teh organizacij in Toneta SimonČiča, živinorej menske živine. Povprečna pri delu živinorejske zadruge no protestirala. tualno odloči v osmih dneh, Zadnji rok vložitve kandidatu, obrtniki dela mesme občine skega referenta pri OZZ Ko molznost zadružnih krav te v Velikih Laščah, ki pa nika Edi Štefan je bil zaradi očit Avšič pa se je proti sodbi pri re v svrho potrditve j-e 31. okto Črnomelj od »suhega mostu« čevje Ivana Rčula, predsedni okolice je 2071 kilogramov, kar kor ne morejo zasenčiti veli no nemarnega opravljanja služ tožil takoj. Javni tožilec si je ber 1953 ( 68. člen citiranega za mejnih hišnih številk 95 in 189 ca KZ Vel. Lašče Jožeta Per- je uspeh, posebno še, ker Je v kega uspeha živinorejske raz be ter zaradi zlorab uradnega za Štefana pridržal pravico, da kona). do mejnih hišnih številk 108 in haja in številne druge prizna vsej Sloveniji povprečje molz- stave. Preden je ocenjevalna položaja obsojen na tri leta za se pritoživV osmih dneh, za Av- Predsednik OVK; 199 in občine Dragatuš: Stroj. ne živinorejske strokovnjake. nosti le 1050 kg na kravo. komisija razdelila za 715.000 pora, Ivan Avšič pa zaradi pri šiča pa sel je pritožil takoj. Zivko Zobec
Pred Iriljinom se cesta, ki pe- Stropi bodo laiji, iagovina pa bojko in košarko. V načrtih imajo Jasno je, da mora biti zato pod investicij. Delo pionirjevega delov streho. V rudniku KaniŽarica so skih zgradb. Polovico naselja j« Ijl iz Novega mesta v Ljubljano, pomembna surovina . . . tudi otroško igrišče. Del stalnih jetje moderno opremljeno in imeti nega kolektiva je tudi sušilnica Pionirjevci iizgotovili preddela za že pod streho. cepi in ie greŽ na desno, po kot- če bo uspela zamisel ing. Borisa Piomrjevih delavcev stanuje v čvrsto organizacijo, da bo lahko lesa pri Tovarni lesnih izdelkov, separacijo in industrijski tir, toda V Brežicah bo Pionir letos do niastam, s premogovlm prahom po Sodnika. Za^ovino, ki je bila v montažni baraki, ki kaizi izgled konkuriralo. Čistilne naprave v »Novoteksu« finance so belokranjskim rudarjem gradil 7 novih stanovanjskih sutem odcepku, *i iznenada sredi Tovarni lesnih izdelkov in na ža Bršljina, poleg tega pa je tudi trn Bančni predpisi predstavljajo za ter stanovanjski bloki JLA, ki piezgodaj usahnile in gradnje so stavb. 13 jih bo izgotovil prihod ograjenega prostora, kjer stoje gah doslej nepotrebna Jara, bodo v peti različnim inšpekcijam in sa Pionirja, kaikor za ostala gradbena bodo do junija 1954 dali 24 stano zamrle. nje leto, a v gradnjo bo prevzel upravni prostori in delavnice uporabljaj.! za izdelavo vo'ljakovj nitetni komisiji. Toda zdaj bodo podjetja, še vedno težak problem, vanj in omejili stanovanjsko sti še 20 novih. Stanovanja v novih Belokranjci imajo v načrtih li Splošnega gradbenega podjetja spojena s cementom bo sestavljala Pionirjevi delavci dobili v novem ki ga bo treba čim hitreje rešiti. sko v Novem mestu. Čaka jih iz stavbah bodo dobili pripadniki p varno in novo opekarno. Gradil * icuir«i. trden in lahek material za izdelo stanovanjskem bloku 6 stanovanj Produkcija nekaterih gradbenih su gradnja pri Metropolu predvidene JLA. bo nove industrijske zgradbe »Pio vanje hišnih stropov. Votljake bo in 12 samskih sob, medtem ko so rovin n. pr. cementa, lesa, železa avtobusne postaje in tlakovanje Podjetje »Pionir« prejema že vsa nir«. Vabijo ga tudi v Metliko, povojna leta visoka priznanja od uporabljalo Gradbeno obnovitve lahi dobil: 10 stanovanj in 6 sam je manjša, kakor so potrebe trga. ceste do železniške postaje. 4.800 din hranarine, ki jo kjer hočejo pletilke pletilno tovar različnih tekmovalnih komisij TA no podjetje v Novem mtstu; v skih sob v preurejenem Vajeni Zato &e cement in les se vedno raz- vplačuje delavstvo na mesec . . . in v novomeškem okraju no, a vinogradniki moderno vin« uspehe, ki iih dosega; tokrat bomo večjih količinah jih bo mogoče iz škem domu. Pionirjevci grade za delujeta po planu, gradbena pod gostinskim podjetjem , . . Vinsko klet v Bajnofu. Bajnof- sko klet. nanizali nAJvažnejŠe gradnje, ki delovati, ker bo postavljen na Do delavstvo stanovanja in podirajo jetja sj ju morajo nabaviti v doilo- je prehudo breme za nekvalifici jih je prevzelo in jih gradi lenjskem lesni kombinat, ki bo da barake, cenem roku in si ustvariti zaloge ški grad že rušijo. Novo, moderno V kočevskem okraju gradi ob rane delavce, zato naj bi v Novem jal kot neuporabljiv odpadek veli jekte za JLA, ki bodo že letos go- mestu čimprej ustanovili osrednjo 8 stavbnih dvigni ie nosi nulto ke količine žaganja. Kdo bi si mi •ovi. celavsko menzo. V novem mestu Stavbna dvigala, ki so jih izde- slil, da bo tako tudi žaganje na dela doslej mnogo podjetij: »Pio Dolenjskem pomemben gradbeni NA V Krškem raste tovarna nir«, »Krka«, GOP, Tempo, Trud iale Piunirjeve mehanične delavni »roto* papirja ce, so uspela kombinacija inozem material? benik. Nekaj sto delavcev teh skih in zamisli vodje mehanične OBISKU ki bo z že dograjeno tovarno podjetij vplačuje znaten del svo Pionirjevci so prevzeli obvez delavnice Jožeta Strugarja. Osem celoloznih izdelkov predstavljalo jih zaslužkov novomeškim gostil nosti za milijardo dinarjev .., novih stavbnih dvigal le nosi mal kombinat za predelavo lesa. Roto nam, ki nočejo poceniti hranarine, to* pet pa jih pravkar izdelujejo, 2» še enkrat več, kot v letu 1952. papir je izraz za časopisni papir; čeprav bi jih glede na cene živil lahko, če se vprašanje delavske a hst jih bodo izdelali čez zima Obsežnejša in pomembnejša naro« uvažamo ga iz inozemstva in pla restavracije ne bo rešilo za rse no Dvigala so zelo praktična, ker čiia dobivajo predvsem zato, ker Pionir je razsejal svoja grad za obdobje velikih gradenj. Toda vinsko klet bo investirala Okrajna čamo zanj vsak dan 5 milijonov vomeške delavce, bo Pionir usta stavbe pri zidanju ni treba obbijati so t denarjem fonda za prosto raz bišča v vseh treh dolenjskih banke znižujejo obratne kredite in zadružna zveza; projekti še niso deviznih dinarjev. To je edina to novil za svoje delavstvo menzo v z zidarskimi odri. polaganje in amortizacijo kupili okrajih in gradi tudi v predstavljajo s svojim tromeseč- gotovi. Doslej je znano, da bo hra varna za izdelavo roto papirja, Bršljinu. Na pionirjevih gradili- Na ograjenem prostoru v Bršlji- nove stroje, tako da imajo buldo Krškem nim obračunavanjem težko pre nila do 50 vagonov vina. Zelezo- ki jo trenutno gradimo v Jugosla Ščih osnovane menze dajejo hra nu bo z-rastla nova, modernejša me žer, 300 literski bager, mežalee, mostljivo Oviro za nemoten dotok betonski most v Vavri vasi bodo viji. Stroje bomo uvozili, a grad Radi bi prevzeli gradnje tudi v no že zdaj po 100 do največ 125 hanična delavnica. Poleg Stare me valjar in druge pomembne gradbe investicij in potek gradenj. Pionirjevci dogradili nekako sredi nja sama bo stala okrog 2 milijar drugih krajih Slovenije, zato ne din dnevno. hanične delavnice stoji na pionir- ne stroje. Imajo tudi več »rrokov- oktobra. Istočasno bosta pod stre di dinarjev. Zaradi študija obrat strpno čafeajo, kdaj bo izšel zakon jevih tieh v Bršljinu Je skladišče, nih moči kot v letu 1952. Za pri Kaj vse dela »Pionir« ho tudi železniški postaji v Mo nega postopka se gradnja ni mogla o licitacijah. Zajemal bo obvezno : Delavski sveti, delavsko avtopark, strojni park, ob žedtfzni- merjavo bi tahko navedli, da so v Novem mestu . . . kronogu in Mirni. s polno paro razmahn ti. Toda de- sti za investitorja in delojemalca; samoupravljanje... Ški postaji žaga, a v Novem me imeli lanj zaposlena dva inženiija, lavskj kolektiv Pionirja ve, da iz pomeni«! bo napredek in ustvaril Stanovanjski blok Ljudskega od stu ima kamnoseŠtvo in mizarsko letos pa Jest. Tudi število delavcev Tudi v Beli Krajini ie »Pio plača n.tša država vsak dan mili Pionirieva gradilišča so razseja konkurenco in tekmovalni duh nad bora mestne občine ob novomeškem delavnico. V Čabji vasi lomijo ka je od lani do letos naraslo od 600 nir* doma jone deviznih dinarjev v inozem na v več okrajih, zato se pojnvlja men :n napravljajo gramoz. Meha na 1300 Bivše pisarne so preuredili gradbenimi podjetji. Po domače »tadionu, pljučni oddelek novome stvo, zato se trudi, da bi bila to pri delavstvu težnja, da bi se čim nične delavnice skrbijo za general v sindikalne prostore — sindikalno rečeno, bo ta zakon tak: podjetje, ške bolnišnice, ki raste sicer že V Črnomlju zida zadaj za gim varna že leta 1954 pod streho. bolj osamosvoiilo. To težnjo, da na popravila kamionov in gradbe in konferenčno dvorano, ki jo ob ki bo neko gradnjo ceneje dogra šest let, pa ne po krivdi Pionir- nazijo Dijaški dom »Borisa Ki Pionirjevci grade ob tovarni tudi bi vsako gradilišče predstavljalo nih strojev. krožajo prostori za balinanje, od dilo — jo bo dobilo v izgradnjo. jevcev, temveč zaradi pomanjkanja driča«, ki bo v juniju 1954 pod stanovanjsko naselje, 40 stanovanj Nadaljevanje na 3. strani ftter. 40 DOLENJSKI CIST StraS I
IZ ITAS IH KfcAJfiV Kdo je lahko in kdo naj bo kandidat za liudskesa posanca Dosedanje razprave o Jesen le socialistične graditve, ki sta spremljal zakone ter usmerjal V Dijaškem domu skih volitvah so vse preveč jih uzakonili izpopolnjeni Usta celotno gospodarsko politiko v ozke. Sučejo se v glavnem le vi zveze ln republike iz letos" državi ali republiki. Dosedaj v Šmihelu v razpravljanju o kandidatih njega leta. Prav zaradi tega je so pripravljali razne uredbe in so osnovali mladin in ljudeh, ki bi prišli v poštev potrebno, da pride na zborih zakone izvršni organi, Ljudska 11 m so sko organizacijo za kandidate. Mnogo premalo volivcev do razgovori o kandi skupščina, kj se je sestala sa O plemenitem namenu vod rilce obtičal« kje v predalih? Dijaška kuhinja v Novem me V Domu »Majde Silčeve« v pa je bilo dosedaj razprav o datih za jesenske volitve šele mo od časa do časa, pa je te stva novomeške Dijaške kuhi Ce — na svetlo z njimi! Zdaj stu topio prosi organizacije Smihelu živi 240 gojencev, med pomenu volitev, zlasti o vo potem, ko smo te okoliščine in zakone in uredbe aH potrdila nje, da z nabiralno akcijo pod je Ca«, da podpremo 2 dejanji AF2 in vodstva ostalih organi njimi 200 mladincev in mla. litvah v zbore proizvajalcev, probleme temeljito pretresli, se ali zavrnila. Sedaj bo obrat pre zbiramje hrame po naših va plemenito zbiralno akcijo Dija zacij na vasi, da skupno s šol diok, ki so pred kratkim osno ki imajo in bodo imeli v bo- spoznali z bodočo razvojno pot no. Priprava, sprejemanje in seh za revne podeželske dijake, ške kuhinje. Gre za naše otro skimi vodstvi podipro nabiranje vah samostojno mladinsko or doče še bolj odločujočo vlogo jo naše družbene stvarnosti ln izdajanje zakonskih določil in ki se šolajo v Novem mestu, ke in njihovo zdravje. Kako poljskih pridelkov za potrebe ganizacijo. V domu ima mladi v razvoju in krepitvi našega s pogoji nadaijne graditve so predpisov spada izključno v smo pred tedni že pisali. Morda naj se uči dijak ali dela vaje novomeške Dijaške kuhinje. na vse možnosti za kulturno in gospodarstva. Zbori proizvajal cialističnega gospodarstva in delokrog Ljudske skupščine ln Se ne veste, da je še vedno nec, ce v letih, ko potrebuje Prosi jih, da zbero pridelke še politično delo Imajo dnevno so cev bodo upravljali s presežni družbe. Le na osnovj take vse njenih organov. Ze Iz tega je nekaj dijakov in dijakinj v No največ hrane, je morda enkrat pred nastopom mraza, s krožni bo, knjižni(> dnevno časopisje mi dobrinami, ki jih ustvsrjaio stransko temeljite razprave razvidno, da prehaja čedalje vem mestu, ki na dan samo en na dan nekaj toplega, ker si mi vožnjamj pa bi večje koli in igrišče ia odbojko Osnovali v naši državi, republiki ali lahko pričakujemo, d« bodo več poslov državne uprave na krat toplo Jedo? Takim je na treh ali večih obrokov ne more čine zbranih pridelkov prišla so marksistični in dramski kro- okraju delovni ljudje. Usmer predlogi za kandidate taki, na voljene organe. Vsled tega se menjena pomoč in zbirka hrane, kupiti? Tu pokažimo našo lju iskat krhinja sama. Vsem pa v žek. Prvi bo seznanjal mladino jali bodo celotno gospodarstvo bodo kos nalogam ljudskega bo moral ljudski poslanec po ki naj bi jo zbirale po naših bezen do mladine in prispevaj imenu mladine vnaprej: iskrena s sodobnimi političnimi proble na svojem območju. poslanca. svetiti predvsem tej javni funk vaiseh osnovne sole in množične hvala! mi in z naprednim pogledom mo po svojih močeh. Naloge ljudskih poslancev ciji. organizacije. na svet, a drugi bo vzgajal mla Razprava o volitvah ln vsem, nikakor ne bodo majhne. Bist Zakon tudi določa, da mor« Dvakrat da — kdor hitro da! de igralce. Pozabili niso niti na kar je s tem v zvezi, ne more veno so drugačne od nalog do imeti bodoči ljudski poslanec Narodni pregovor drži tudi tu folklorni, literarni In glasbeni biti pravilna niti popolna, če sedanjih poslancev. Novi zakon stalno mesto, kjer ga lahko do- kaj. Pretekli teden je pripeljal Občinski ljudski odbor krožek, ki bodo združeni prire ne obravnava hkrati celotnega o pravicah 1n dolžnostih ter o bijo volivci, da se z njim po prvo pošiljko podarjene hrane jali samostojne nastope in pro D ob rni č gospodarskega ln političnega odpoklicu ljudskih poslancev, govorijo in mu predložijo, kar v Dijaiško kuhinjo tovariš Mar slave. stanja v državi, republiki in ki ga je sprejela Ltudska skup smatrajo, da je potrebno obrav tin Marinč, ravnatelj nižje gim Stev. 716/1-53 Na predvečer mladinske?? okraju, naših uspehov v zuna ščina Slovenije 16 septemhra navati v Ljudski skupščini. Iz nazije iz Šentjerneja, ki ga do kongresa bodo na bližnjem 17. ln 18. oktobra 1943 je bil v Dobrniču I. kon nji politiki ter naših notranjih letos, predvideva za ljudske po voljeni poslanec dobi tudi pra bro poznajo tudi bralci Dolenj gričku zažgali kres in se skup težav, našo prehojeno pot in slance poleg pravic tudi velike vico odbornika okrajnega sli skega lista. Voz krompirja, ze gres AF2 Slovenije. Istega leta so bile na območju no udeležli proslave v mestu in odqovo»-ne naloge. Predvsem mestnega zbora tistega okraja lja, nekaj fižola, moke, para na osnovi tega — naših izgle občine Dobrnič večje borbe z okupatorjem. Majhna bodo morali biti poslanci stal dižnikov ln sočivja — prvi pri dov za bodoči razvoj. Jesenske ali mesta, kjer je bil izvoljen. edinka partizanov je več dni zadrževala celo itali na, živa vez med volivci in spevek, kj naj s celokupno na volitve poslancev za Ljudske Njegova dolžnost je, da se ude Ljudsko skupščino ter drugimi biralno akcijo omogoči, da bo jansko divizijo, ki Je nameravala napasti Žužem skupščine in zbore proizvajal- ležuje sej teh zborov, da skli oblastvenimi oreani. Ljudski imela podeželska in socialno berk. CPV so naravni rezultat doslpj cuje zbore volivcev svoje vo PRODAM srednje težki voz in ogrožena mestna mladina v Di prehojene poti, hkrati pa Izred poslanec ne more biti hkrati lilne enote in jim poroča o V spomin na te dneve je občinski ljudski odbor zapravljivček. — Hadl Drago, jaški kuhinji dovolj dobre in no važen člen v poglavju ljud državni uslužbenec. Dosedanji delu Ljudske skupščine. ns svoji VII. seji dne 20. septembra na podlagi 15. Novo mesto. cenene hrane. Tovariš" Marinč je ske demokracije tejr pospešene ljudski poslanci so bili obre Naloge bodočih ljudskih po PISALNI STROJ znamke Re- z njemu lastno prisrčnostjo pri člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni ga ustvarjanja pogojev za bolj menjeni z različnimi funkcija slancev nikakor niso majhne. mington ugodno naprodaj. Na povedoval, s kako ljubeznijo in Hit LRS st. 19-88/52) in na predlog občinskega od še življenje vseh delovnih lju mi In nalogami, zato so prema Zato je treba pri izbiri kandi ogled v upravi lista. dobrim srcem so prinašali pri di. lo prihajali med svoje volivce. datov vse to upoštevati in pred bora Zveze borcev Dobrnič sprejel naslednji SLUŽBO DOBI tovarišica z do spevke za kuhinjo podeželski videti, kdo je lahko kandidat brim znanjem strojepisja. — Jesenske volitve so poleg Bodoča ljudska skupščina bo otroci in dijaki šentjennejakih in kdo bo lahko pravilno zasto ODLOK Ponudbe na naslov: Uprava vrste novih zakonskih uredb več sli manj stalen oblastveni lol: ta je prinesel košarico pal Interese skupnosti in voliv Dolenjskega lista. Novo me in predpisov pogoj za uresni organ, ki bo po svojih komisijah krompirja, oni nekaj glav zelja, h cev na tako odgovornem mestu. o razglasitvi 18. okto "^ za občinski praznik občine sto. čenje vseh tistih pridobitev na- in drugih organih pripravljal in ta spet zavitek fižola in moke ter podobno. Matere so dale, / rnič. kar so mogle — iz malega se 1. člen nabere veliko, Iz darov posa IS. (osemnajsti) oktober se razglaša za občinski meznih družin je bil zbram prvi voz dragocene prehrane, V no ljudski praznik občine Dobrnič. beni družini na kmetih se ko 2. člen sara krompirja ne pozna veliko. Ta odlok velja od dneva objave v Dolenjskem In če je bila dana z dobrim ne komisije Črnomelj listu in na oglasni deski občinskega ljudskega od arcem in pošteno mislijo, bo Okrajna volilna komisija Kmetijske zadruge Črnomelj in 10. Opekama Gradac za ope ka in Kmetijske zadruge Metli zalegla dvakrat! Tovariš Marinč bora Dobrnič. Črnomelj Dragatuš, »Odpad« Ljubljana karno Gradac, Katmmoseško pod ka, Suhor in Radovica. pa je obljubil, da se — v krat Dobrnič, dn« 20. septembra 1953 Stev. OVK 3-53. obrat Črnomelj, »Triglav« Kranj jetje »Marmor« Ljubljana — 16. Kmetijska zadruga Pred kem oglasi speti Btrnard Jaro, Črnomelj, 23. IX. 1953. — poslovalnica Črnomelj, po obrat Gradac, »Žito« Ljubljana grad in Kmetijski zadrugi Pred slovalnice Mesarskega podjetja — obrat Gradac, Železniški po grad in Stari trg ob Kolpi. predsednik občinskega ljudskega odbora RAZGLAS Tako Šentjernej. Medtem pa staji Gradac—Podzemij in Do- 17. Kmetijska zadruga Semič Na podlagi Hk>. člena Zakona Črnomelj, »Usnjarski proizvodi« poročajo učitelji z nekaterih Dobrnič. bravice, Pošto Gradac, trgovske za Kmetijsko gozdno gospodar o pravičan in dolžnostih, o vo Črnomelj, Brivsko - frizersko žol novomeškega okraja, da o poslovalnice Kmetijske zadruge stvo Kočevje — obrat Crmoinji- litvah in odpoklicu »VtittUb podjetje Črnomelj, ostali za akciji še nilčesar ne vedo. Mar Gradac in Adlešiči tn zaaebne ljudskih poslancev (Uradni lUl družni obrati in zasebni obrt ce in Kmetijske zadruge Semič, so prošnje In dosedanje ofcrož- obrtnike občine Gradac in Adle- FLRJ št. 30-^90-03.), 120. člena niki, Strekljevec In Crešnjevec. šiče. 18. Kmetijska zadruga Vinica Sleparfca *e je ujela Zagona o pravicah in doLano- 7. Mizarska zadruga Črnomelj Samovolja v opekarni Prelesje 11. Kmetijska zadruga Adleši samostojno. Na pretkan način je hotela stih ter o volitvah m oupi**tii- za gospodarske organizacije, cu ljudskih poaianctv Ljudske či samostojno. 1. Kraj, dan m uro zborovanj Malo pozno — skoraj na kra- 1 odrediti nadurno delo. Toda priti do denarja Jožefa Zoran nesamostojne dele teh organi 12. Kmetijska zadruga Črno ju letošnje opekarske sezone — I preddelavec Skušek si Je dolo iz Soteske. Na srečkah državne skupščine LRi (.Uraum Ust LALS zacij in obrtnike dela mestne določi gospodarska organizacija št. 31-98-53.) in člena Zako melj ta Kmetijsko posestvo zadolžena za izvršitev zbora. amo dobili pred dnevi pismo Iz čal nadure kar sam. Kadar je loterije je ponaredila številke občine Črnomelj od vključno na o spremembah in dopolni Okljuk—Kanižarica, Kmetijsko Prelesja, v katerem nam bralec deževalo, je morala n. pr. in s takimi hotela dvigniti do mejnih hišnih številk 109 in 2. Predlaganje kandidatov po tvah zaKona o volitvah in od delovno zadrugo »Heroj« Straž našega lista sporoča o samovo kakšna partizanska vdova ali bitek. Ker pa se ni upala s 199 do železniške postaje Čr zborih volivcev v gospodarskih poklicu odbornikov LudsK.in nji vrh in Kmetijsko zadrugo lji preddelavca Antona Sku- bivši borec NOV ostati doma, tako srečko v podružnico Na nomelj in občine Vinica. Belo organizacijah se izvrši po določ odborov (Uradni list LJtib «t. Črnomelj. ška. Imenovani je hkrati pred tako da posamezniki niti 208 rodne banke, se je obrnila kar kranjska železolivarna Črno bah 98. do 102. člena citiranega 13. Kmetijska zadruga Draga sednik delavskega sveta tn sin delovnih ur na mesec niso do na prodajalce srečk. Letos av 31-102-53.) melj, Lesna industrija in valjč zakona. tuš samostojno. dikalne podružnice (tri najvaž segli. Preddelavec Skušek je s gusta je s tem prelisičila trafi objavlja Okrajna volilna ko ni mlin »Zora«, Črnomelj 3. Zadnji rok vložitve kandi misija za vol.tve ljudskih po 14. Kmetijska zadruga Gradac nejše funkcije v eni osebi!) in pisanjem nadur n. pr. samo v kanta na Kandijskem mostu. Elektro Ljubljana — obrat Cr dature v svrho potrditve je 17. slancev y zuor proizvajalcev samostojno. se čudimo, da se delovni kolek juliju letos dosegel 13.759 din Predložila mu je srečko, ki je nomelj, Gozdno gospodarstvo oktober 1953. (106. člen citira Zvezne ljudske skupščine, in v 15. Kmetijska zadruga Metli- tiv strinja z nabiranjem tako mesečne plače, pri čemer pa ni zadela 10.000 din, Češ da nima Črnomelj, železniški postaji Cr nega Zakona.) zbor proizvajalcev Ljudske ks im Kmetijsko posestvo Vino- odgovornih mest v eni sami trpel ne fizično ne umsko. Časa čakati v banki ln da jo nomelj in Otovec, Nadzorništvo skupščine LRS ter z volitve mer— Mestni log, Kmetijsko de Predsednik OVK: osebi. Ali ne bi tudi v preleški ope odstopi njemu, če ji izplača po a železniške proge Črnomelj, Po odbornikov v zbor proizvajal lovno zadrugo »Partizan« Metli Zivko Zobec Tarifni pravilnik opekarne karni naredili reda in konec sa lovico, 5000 din pa je lahko što Vinica, Mizarsko podietie cev OLO Črnomelj za 88. in 4/. Prelesje za Skušfca, kakor vse movolje nekaterih posamezni njegovih. Ker je bila predlože Vinica, Mesnica Vinica, Mizar zvezni volilni okraj, za 7. in kale, najbrže ne velja. V izred kov? na številka srečke med izžreba ska zadruga Črnomelj, Gostin 2. republiško volilno enoto in nih primerih sme starešina pod nimi dobitki, ji je trafikant na sko podjetje Črnomelj — obrat za 1. do 10. ter H. do 18. okraj jetja ali druga odgovorna oseba sedel in izplačal 5.000 din. »Kolodvor« in zasebni obrtnik, Sklep o dnevu volitev v okrajni zbor NAROČAJTE no volilno enoto, 6porazumno z delavskim svetom Pred dnevi je na podoben na in trgovske poslovalnice Sploš OBZORNIK da se opravijo zbori volivcev čin poizkusila srečo pri trafi trgov, podjetja Črnomelj v Vi proizvajalcev novomeškega okraja v gospodarskih organizacijah nici in Kmetijskih zadrug v*l- kantu na novomeškem Glavnem zaradi predlaganja kandidatov Na osnovi Odloka o razpisu Smarjeta, Trška gora, Brusnice, Gibanje prebivalstva nlca in Preloka. It Predgrađa trgiu. Ta je sleparijo takoj od za volitve ljudskih poslancev in volitev v zbore proizvajalcev Gotna vas," Prečna, Straža ln v novomeškem ob Kolpi kril; ko je hotel predrznico le odbornikov, ki se volijo v zbo 8. Podjetje elektrotehničnega okrajnih In mestnih ljudskih Dol. Toplice; gitimirati, mu je Uišla in se re proizvajalcev v proizvajal- materiala »Telekomunikacije« odborov (Uradni list LRS št. 3. dne 5. novembra 1953 v okraju Pred nedavnim je imela kme skrila v neko vežo. Tovariš Huč ski skupini industrije, trgovine Ljubljana — obrat Semič zs 31-104/53), Okrajni ljudski od volilnih enotah št. 17 do vključ V avgustu je bilo v novome tijska zadruga Predgrad pollet je ni pustil Iz oči. Kmalu jo je in obrti in v pro izvajalski sku podjetje elektrotehničnega ma bor Novo mesto na skupni seji no 19, ki jih sestavljajo gospo škem okraju rojenih 138 otrok; ni občni »bor, ki J« pokazal, da ujel ter izročil organom Ljud pini kmetijstva teriala »Telekomunikacije« — odbornikov obeh zborov dne darske organizacije iz območij 78 dečkov in 80 deklic. Umrlo Ima 1,600.000 dinarjev dobička. Ljubljana — obrat Semič. Že ske milice. Poklicani trafikant v sledečih samostojnih oz. 24. IX. 1953 izdaja Obl.O Hlnje, Dvor, Zagradec, Je 47 oseb; 21 moških in 26 150.000 dinarjev bodo uporabili lezniški postaji Semič in Rožni Iz trafike na Kandijskem mo združenih gospodarskih organi, sklep 2užemberk, Dobrnič, Vel. Ga žensk. Porok je bilo 22. za ureditev zadružnega doma. dol, Pošto Semič, Splošno tr stu je v njej takoj prepoznal zacijah z navedbo gospodarske s katerim se določajo dnevi za ber, Vel. Loka, Trebnje, Mirna, Na občnem zboru sta predsed govsko podjetje Semi>\ trgovske žensko, ki ga je v avgustu ope organizacije, ki izvrši zborova volitve odbornikov zbora proiz Mokronog, Rakovnik, Trebelno nik OLO Črnomelj tov. Jane« poslovalnice in obrtne delavn; harila za pet tisočakov. Z. nje proizvajalcev; vajalcev v obeh prolzvajalskih in Mirna peč. ZuniČ in Bojani FabJ*n govorila ce Kmetij'sfcih zadrug Semič. 1. Rudnik rjavega premoga skupinah. B- (Nadaljevanje z 2. strani) o gospodarskih problemih kraja Strekljevec in Crešnjevec [in za Kanižarica samostojno. A. V proizvajalskl skupini kme in o možnostih razvoja, ki jih člani Socialistične zveze in sebne obrtnike občine Semič. gospodarsko enoto z lastnim fi 2. Gradbeno podjetje Črno V prolzvajalsk; skupini indu tijstva se bodo vršile volitve im« Predigrad v govedoreji in vsi volivci, segajte po blokih nančnim poslovanjem, je treba .vse melj samostojno. 9. Splošno trgovsko podjetje strije, trgovine in obrti se bo odbornikov okrajnega zbora sadjerejl. volilnega sklada! kakor pozdraviti, ker bo delavski 3. Tovarna «cil Črnomelj sa Metlika za železniški postaji do vršile volitve odbornikov proizvajalcev v nedeljo, dne kolektiv na gradiilisču v večji me mostojno. Metlika, trgovske poslovalmiee okrajnega zbora proizvajalcev 8. novembra 1953. ri kot doslej odgovoren za napake, 4. Tovarna sadnih izdelkov in In obrtne delavnice Kmetijskih naslednjih dneh: C. ki jih bo delal. Inu pa ta^ večja likerjev »Belsad«, Črnomelj, za zadrug Metlika, Suhor, Rsrlovi- 1, dne 3. novembra 1953 v Ta sklep se objavi na vseh navidezna samostojnost svojo sla Tovarno sadnih izdelkov in li ca, poslovalnico »Knjigarne In volilnih enotah St. 1 do vključ razglamih deskah občinskih bo stran. Povečal se bo admini kerjev »Belsad« Črnomelj tn Papirnice« Cmomeli, »Trisrl^v« no 11, ki jih sestavljajo gospo 1'udskih odborov, v vseh volil strativni aparat, ki bo potreben za Kranj — Poslovalnico Metlika. darske organizacije is območja nih enotah in v vseh obratih opremljeno delavnico. V njego Gradbeno podjetje Grosuplje ~ obračunavanje na gradiliSčih. Zato Ni le dolgo, ko smo pokopali Pek Prijo MMlika, Mesarsko pod LO MO Novo mesto; in delavnicah gospodarskih or vi delavnici je bilo vedno za gradbišče Črnomelj. bo treba dobro premisliti, kakšna obrtnika — sedlarja Pirnarja, jetje Metlika in Suhor. Cevliar- 2. dne 4. novembra 19"3 v ganizacij. ie mu je sledil drugi. Umrl je poslenih po več pomočnikov. 5. Splošno trgovsko podjetje oblika upravljanja bo bolj demo sko. Kovaško, Žagarsko In ši volilnih enotah št. 12 do vključ Del. it. 1-9081/1-53. znani mizarski mojster Matko Izučil je lepo število vajencev. Črnomelj za gospodarske orga kratična in hkrati tudi manjše viljsko podjetie Metlika ln za no 16. kt jih sestavljajo gospo Novo mesto, dne 24. IX 1953. Bil Je odličen mojster, bil pa je nizacije, nesamostojne dele teh breme za storilnost podjetja. sebne obrtnike mestne občine darske organizacije iz območij Predsednik OLO: hkrati tudi odličen naprednjak, organizacij in obrtnike dela Dogaja se, da se nekateri člani mestne občine Črnomelj od Ka- Metlika. ObLO Sentjtrnej, Skocjan, Viktor Zupančič 'okojni je bil dolgoletni pred delavskih svetov v pretiranem ob nižarice do »suhega mostu« sednik zadruge mizarjev v No čutku zlasti v strokovnem pogledu mejne hiišne številke 33 in ob vem mestu, kasneje predsednik neradi pokoravajo strokovnim mo čine Predgrad: Pošti Crnome.j okrožnela odbora obrtnih za čem; tako delovanje nikakor ni in Stari trg ob Kolpi, posloval odraz napredka v delavskem samo drug. Došl-idno se je boril za DOBER GLAS SEŽE V DEVETO VAS nice Splošnega trgovskega poi- pravice obrtništva in njegov upravljanju — nasprotno, kal raz jetja Črnomelj, poslovalnico razvoj. Veliko zanimanje za delo novomeške Mestne hranilnice dora, ki podjetje samo slabi. »Knjigarne in papirnice« Črno Zadnja vojna ga je hudo pri melj, trgovske poslovalnice Komaj je dobro začela poslova Ponovimo: Mestna hraniln;ca v ...in težave, ki tarejo pod Vse hranilne vloge so takoj v zadela. Pri bombardiranjih je Kmetijskih zadrug CrnomeL, ti, že so se obrnili na novo usta Novem mestu sprejema hranilne celoti izplačljive. Kdor ima hra jetje bila njegova hiša težko poško Predgrad jn Stari trg ob Kol novljeno Mestno hranilnico v No vloge ter vloge na tekoči račun in nilno vlogo v kakšnem drugem dovana, toda vselej jo je z Tri zimske mesece delavstvo pi, trgovsko poslovalnico Okraj vem mestu mnogi vlagatelji s hra jih obrestuje po najugodnejši ob~ denarnom zavodu, jo lahko pre- lastnimi močmi sam popravil. ne zadružne zveze Črnomelj, 9 gradbenih podjetij težko najde za nilnimi vlogama, It več pa inte .-estni meri (hranilne vloge po 5 /o, uese ru Mestno hranilnico. Ne po poslitev, davčna osnova pa je ista Ob bombardiranju Novega me Parno pekarno Črnomelj, po vloge na tekočem računu po 3V»). resentov za kratkoročna in dolgo zabimo: več ko bo v Mestni hra kot pri podjetjih, ki imajo 12 me sta sta mu bili ubiti žena in slovalnice Mesarskega podjetja Za vse vloge jamči mestna občina nilnici razpoložljivih hranilnih ročna posojila. Slednjih je celo sečno zaposlitev. Vajencev pri hčerka, sina Mirka, ki je že Črnomelj, Gostinsko podjetje Novo mesto z vsem svojim pre vilog in drugih denarnih sredstev, toliko, da Mestna hranilnica v manjkuje v vseh strokah. Pogoj za samostojno vodil očetovo de Črnomelj — obrata »Grad« in moženjem, s čemer je podana vse I al je bo zavod ustregel vsem, ki 7ačetku svojega poslovanja zača •prejem so 4 gimnazije, zato je lavnico, In zeta prof. Jesenka »Kclbezen«, Slikarsko-pleskar- stranska varnost za naloženi de *e obračajo nanj s prošnjami za verjetno tako nizek pritok. Gim pa so leta 1943 ob vdoru Nem sko podjetje Črnomelj, Čevljar* sno niti ne bo mogla vsem svojim nar. Tajnost hranilnih vlog je posojila! nazije bodo morale skrbeti, da cev v Novo mesto ustrelili kot oko zadrugo Črnomelj in za stiankam ustreči. Najprej je tre strogo zajamčena. Pred kratkim je bila v pro Malovifi iz Novega mesta. Po bodo usmerjale nižje&flce v prak partizana. Težki so bili udarci, sebne obrtnike. ba, razumljivo, zbrati razpoložlji storih Mestne hranilnice prva kojnik zadnja leta sicer nI več tične poklice in ne samo v nadailj- k{ so zadeli pokojnega Malovi- 6. Strojno pletiljstvo »Belo- va denarna sredstva prebivalstva, Mestna hranilnica bo dajala skupna seja upravnega in nadzor mogel aktivno delati, saj mu posojila potrolnikom, delavcem, ni Študij. Povsod manjka dobrih ča.toda imel je jekleno voljo krajtnka« Črnomelj za gospo to je kar največ hranilnih vlog, nega odbora, ki ju j 17. 9 1953 leta (imel jih je že 85) ln pre- e kvalificiranih delavcev. in je vedno znova poprijel za darske organizacije, nesamostoj potem pa bo lako ustreči Z zbra uslužbencem za nabavo pohištva, imenoval Ljudski odbor mestne stano gorje tega nista več do Podjetje »PionT« je najmočnej delo, dokler ga ni prisilila bo ne dele teh organizacij in obrt nim denarjem vsem, ki potrebujejo radioaparatov, tekstila itd. ter občine Novo mesto. Za predsed puščala, ni pa bil zato nič še splošno gradbeno podjetje na lezen, da je odložil žago In ni*-P dela mestne občine Črno posojilo iz kakršnekoli nujne po kmetom za nakup poljskega orod nika upravnega odbora je bil eo- manj popularen. Pokojni Mat ja in drugih potrebnih kmečkih Dolenjskem. Zato ve bolj kot ka oblic. melj od »suhega mostu« mejmh trebe. Dolenjci le niso pozabili na glasno izvoljen Jože Udovič', ko Malovič je bil eden izmed predmetov. Prav tako daje Mestna terokoli druco podjetje odgovorno Kot zaveden ln razgledan hišnih številk 95 in 189 do ugled nekdanje Mestne hranilnice, upravnik Kovinarske delavnice v najboljših mizarjev v Novem hranilnica posojila obrtnikom pod M svoje delo ored ljudstvom. V človek je vse do zadnjega za mejnih hišnih številk 109 in 199 ki je bila ustanovljena leta 1892 Novem mestu, člani odbora pa 10: mestu in med prvimi napred sledoval razvoj dogodkov v in obJine Dragatuš: Strojno zelo ugodnimi pogoji in sprejema teh kratkih stikih ni mogoče na in ki si je i svojim solidnim ban mas, pharm. Boris Andrijansl, nimi obrtniki, ki si je za iz svetu In je zato ob priliki dru pletiljstvo »Belokrajinka« Čr njihova razpoložljiva denarna Jože Gričar, Mila« Dremk, dr. nizati vseh n-' blemov, ki rastejo čnim delom pridobila trdno zau boljšanje izdelkov umislil v gega ljudskega posojila podpi nomelj, Gradbeno podjetje »Pio sredstva na tekoči račun. Pri Mest Skerlj Bogdan, Anton KnafUiČ in pred Pionirjev-. Vsekakor pa se panje med dolenjskim prebival da med njimi razbrati, da oprav lastni hiši, ki si jo je sam pre sal 10.000 din in dal ostalim nir« Novo mesto — gradbišče ni hranilnici lahko imajo svo! Stane Vovk. Za predsednika nad stvom. Vse kaže, da bo mlada ljalo Pionirjevc' pomembno druž uredil iz lesenega, skednju po obrtnikom najlepši zgled. Črnomelj, Pošto Dragatuš, tr rekoči račun tudi družbene orga zornega odbora je bil izvoljen Tet ustanova Ea po trdni pori, čeprav beno in gospodarsko ddo, ki bo dobnega poslopja na sedanjem Obrtniki ga bomo ohranili v govske poslovalnice Splošmega nizacije in podjetja teh organiza- ne GoŽnik, člana na sta dr. Davo» sa začetne težave razumljive, koristilo nam in nažiim potomcem. Titovem trgu, veliko s stroji najlepšem spominul KfJS trgovskega podjetja Črnomelj, rin Gros is Adolt Turk. Stran 4 DOLENJSKI LIST Stev. 40
Mara Rupena- Osolnik:
Bilo je pred sedemnajstimi le Ni bilo ne časa iie prilike, da kazati prarvo lice. Lastil si je ust d;> ust. ti. Rjava, pravkar preorana bi se pogovorila s sinovi, ven našo zemljo in preganjal naše Misel na hrabre borce v do zemlja je puhtela v širokih dar je čutila, da mislijo oni i#:o: ljudi. Družina za družino je ro movini je lajšala bolečine pre braafeh. Ljudje so hitela s spo- očistiti zemljo, osvoboditi na mala z domače grude. Matere gnancem v tujini. Skoda, da je
mlaoiainskini delom. Majonova rod, da bo sam sebi pisaj pra s culami in dojenčki v naročju Niko ujet! Tudi on bi bil tak! i mati letos ne more na p>)je kot vico. Marti je va leia, da bodo »o morale s svojih domov. Tudti Da bi le ostal v nemškem tabo prejšnja leta; rodila je osmega njeni sdnovli šli po pravi poti, Majonova mati je morala iti. rišču. In Peter! Komaj sedem sina, zato ne sme, čeprav bi ra kajiti dobro jih je pozinala. Zdelo se jI je, da njena zemlja najstleten, pa že komandir čete da in jo zemlja tako kliče. Sinovi so vedeli, da hoče joka. Pašepetala ji je v slovo: štajerskih partizanov! Majonovi Zjemlja, otroci. Ti dve prepro okupator uničit' vs-°, kar misli Iz (skrbi '.in trpljenja vstaneš materi se je nasrnehnilo srce ob
sti besedi pomenita njej vse. in dUha slovensko. Niso jih za čista, prerojena. Sla je na njivo, misli nanj. Peter — njen naj Prav talko ljubeče se oklepajo peljale lepe besede izdajalcev, se v trpljenju pripognila in mlajši! njene nvtisii novorojenčka Vakor ki so govorili, da nanr ne bo solznih oči vzela kepico domače Bolečina v du»r1 Majcnove ma pran/kar preoranih brazd. Kat- ni/6 hudega pod tujim jarmom, grude. Pot je bila dolga, napor tere se je umaknila ponosu. Do dtarkoli je pogiedalla rž iin pše- da še ni čas za borbo, da naj na. Usoda izseljencev je bila mov! je vedno klicalo v njej. ntoo, Ud Je zorela po spomladi počakajo in podobno. Mati )e trda. Vedno znova so prihajali Domov! jo je opominjala kepi preoranih njivah, je pomislila: čutila, da mora biti tako. Tujci in pravili, kako je doma. Majc- ca zeimilje, k»i jo jO prinesla g »Talko mtte kot moj Peter.« Se nimajo pri nas kaj iskati Na nova mati je dobro vedela, kaj seboj! Domovi jd je šepetalo bolj ussmo je privila detece in svoji zemlji svoj gospod, je po se dogaja na domačih tleh, saj vse: sonce, veter, mesec in še br>lij skrbimo je spremil ja I a raist navljala neštetokrat s svojimi je vsakogar, ki je prišel na no zvezde. sinovi. Zato ni čudno, da so vo, povprašala po vsem. Žita na polju, kajti najbolj srei*- In res se je vrnila. Tisto, kan tia je bila takrat, kadar je po- vsi čutili im mislili isto. Neved Jesen je prihaijala ln spomla je takrat čutila v svojem srcu, ni in nepoučeni so v začetku m slila na zemljo in otroka. »K0 di preorane njive so rodile. Mat; je težko opisati. Vrnila se je n« verjeli lepim besedam, a naj • J odrastejo, nam bo laže« je rao?- je gledala polje in mislila na zemljo, ki jo j© vzljubila kot zavedlnejšd so takoj začeli z mižljena šepetala fei je nehote sinove in zemljo. Pri St. Janžu svoje otroke. Nilkdar več te ne borbo. In prav dosledna borba pobožala najmlajšega po polnih se je boril z nadčloveško močjo zapustim, je prisegla v du:š>i. V je prisilila okuipatoTja, da se i*? ličkih. MJlan, je slišala. Samo dva sta hosto pojdem staupaj s sinovi, pokazal v vtsej svoji podlosti. vedrila v kozolcu, pa ju je Iz Leta «0 tekla. Majcnova mati tako te bom branila. Ze v prvem pol »'ju, ko je tuj rw poznala dtnuigega kot delo m dal sosed. Prihrumeli so Nemci. Vlanfijmlr Lamut: Most v Skocjanu na Dolenjskem (risba — septembra 1953) čev škorenj gazil našo zemljo, Zvečer je rahlo potrkalo na. skrb. Vedela je, da bi bilo lahko Ves dan je trajala borba. Milan je na ljubljanska ulici padel pr okno. Komaj sli&no je dahnilo. drugače: manj trpjjenja, več je besnel kot ranjen lev. 'Ves vi slin Majonove matere — v »Mama!...!« praivic. Sinovi so odraščali, ho krvav in žarelJiih oči se je spret borbi z domačimi izdajalci. »Niko? Ti? Kam? Kako?« Turnir tretjekategornikov v Novem dili v šok), se vračali domov in no izmikal in odbijal nemške Ustrelil je plačaineiga hlapca, ra »Mama, prišel sem in takoj se z njo o vsem pogovarjali. bombe, da so pobijale Nemce grem..« Niti poljubiti se niste Zamorska modrost nil policista, ki mu j* prišel na same. Nemci
»Bastiani... je prebledel ded in pri srcu ga je Ne, niti teg ni o opazili ,da stric Jurij šepa. kaj so že vse ječe polne. Menda pripravljajo nov LOJZE ZVPAKC: 10 a B zapeklo, kakor da mu Je zlobna roka porinila nož Neki fašist ga je namreč preveč udaril s puškinim transport internirancev, ki jih bodo poslali na Rab.« vanj. Zdaj se je tudi vanj zagrizel strah. »Ce bo rcopitom naravnost v koleno. Ko so ga davi izpu »Da, vse ječe so polne,« je zamrmral stari kovač. Bastiani zvedel in dognal, da je Jurij moj brat, ga VELIKI DNEVI stili, se je kar naravnost ob železniški progi napotil »Strah jim leze v kosti. Strah pred partizani. Ampak ne bodo izpustili. Po nJem bo...« se je ovedel. Ob proti Dobnavicam. Imel je zares čudno srečo: niko za vse Slovence nimajo zadosti ječ! Več ko milijon stal je pred odprtim oknom, skozi katerega je Blo gar ni srečal, nihče ga ni ustavil. Mimogrede se je nas je. Proč z obupavanjemt Nismo več sami! Z Povest v sobo opoldansko sonce. Zaskrbljeno mu je pogled 1 .ft*a*rm&iwmMmmmmmmHMmmmmiMmmmammm v Lahinji umil, a površno, tako da si krvavih ma nami so partizan j in ves pošteni svet, ki vsak dan begal nekam nad zelene vrhove dreves v Veliki dežev ni povsem izrefl z obraza. Prva je bila seveda »Sodrga! Gadja zalega...« je sikal ded in ne bolj tolče fašistično zalego!« losi. teta Neža, ki j zagledala, da je krvav po obrazu. mirno korači 1 po sobi iz kota v kot, ker ni imel ni e Stric Jurij ga je poslušal z začudenjem. Poti- MrtveSka tišina je zavladala v sobi. To tišino je kjer obstanka. »Jeaus, tepli so te tudi, kajne?« Je vzkliknila. hem pa si j mislil, da bi njegov brat Mike najbrž motilo samo nabijanje žolne, ki Je tolkla po votlem e »Tetka, nikar ne jokajte!« je Danica pohitela k ne bil tako pogumen, če bi ga fašisti na dvorišču drevesu nekje za kovačnico. Spomnil s% je na prestane gorje in se grenko njej ln jo objela. »Stric Jurij zna govoriti italijan gradaškega gradu tako pretepali kakor so včeraj Tafcšen mir ubija misli, ki otrpnejo v globoki nasmehnil. Zanalašč, da bi prikVil žalost, se je glas sko. 2e lansko leto, ko so fašisti prišli k nam, mi vsekrlžem suvali in bili može In fante, ki so jih žalosti. no pošalil: »Vež, tisti veliki vrag me je, ki me je že na je ptipovecloval, da se jih nič ne boji, ker zna po kakor ovce v stajo nagnali tjakaj. 5. cesti udaril po licu. Vse mačke je že postrelil po njihovo govoriti...« Gradacu In jih požrl. Pa so mu zrasli nohti, dolgi »Zdaj so s« spravili nad učitOje,« je razlagal »Oh, kje jm že to,« je teta Neža zamahnila z ro Naslednji dan pa je sredi dopoldneva prišepal v kakor mačji kremplji. No, nabrusll si je svoje dalje. Komaj so mene, starega Mihuča in vrano- kami. »Ko je bil mlad, je služil vojake v Trstu. Ti Dobravice stric Jurij. kremplje ob mojem licu. Danes zjutraj so me pa viškega Kambiča, ki leze že v petinsedemdeseto le sto italijanščino je že stokrat pozabil...« »Vrag po vragoliji! Nazadnje so me le izpustili/; kar nagnali, naj grem domov. Mogoče je pomagalo, to davi spustili, so se kakor jastrebi zapodili v »Kaj bi z njim? Star je. Izpustili ga bodo!« je se je smejal in pomežikoval bratu Miketu ter vsem ker znam malo po laško mi javkati... Tfej, dobro *olo...« ded trdovratno ponavljal, da bi jo potolažil. ostalim, ki so ga obstopili. »Saj, kaj pa naj bi tudi nam kažejo svojo dvatisočletno kulturo!« »Potočnik... Tudi ti si prišel na vrsto...« se je »Pred grajskim vhodom pa je stal tisti laški ma z menoj? Starih kosti še psi ne marajo.« zdrznil ded. estro in se hudobno režal,« je starica nadaljevala. Smejali so se mu, srečni, da ga le spet vidijo. Pil je, se oddahnil in spet pil. »Jurju je rekel: ,Stara mož, povedati kje se parti Stari kovač je pohitel v klet in prinesel na mizo »Semiškega so že pobrali. Kar iz razreda, ko je »Si se bal, stric, ali ne?« se je v tišino oglasila zani, pa libero!' — Jurij pa je samo z glavo odki- polno majolčico vina. učil. Podzemeljski pa jim je menda ušel/< je stric Danica. maval in vpil: »Ubjjte me, ampak jaz nič ne vem!' »Pij, brat!« ga je potrepljal po rami. Nič dru Jurij napletal dalje in jim pripovedoval, kar Je v —O, kaj ga še čaka! Odpeljali ga bodo na Rab ka gega ni mogel izreči od tihe radosti nad bratovo »Hja malo sem se res bal, da W me ne od- pretekli noči zvedel od zapornikov v kleteh gra- kor so druge ...« je jokala. vrnitvijo. V Oroemel),« je nll v odgfbvor, »Tam daške graščine.