Izbrana Bibliografija in Kronološki Presek / Selected Bibliography and Chronological Overview
DOKUMENTACIJA IZBRANA BIBLIOGRAFIJA IN KRONOLOŠKI PRESEK / SELECTED BIBLIOGRAPHY AND CHRONOLOGICAL OVERVIEW in the fne arts and art history during the Kingdom of javnosti predstavil na posebni razstavi v Salonu 1929 Barcelona Universal Exposition / Svetovna samoukoma Ivanom Generalićem (1914–1992) in uredniški odbor. Pavle Bihali in Oto Bihali sta leta 1928 Izbrana bibliografja in Yugoslavia, encompassing the period between 6 January Skočajić v Sarajevu leta 1931. V mapi so predstavljene razstava, Barcelona, maj–oktober. Organizacija Franjem Mrazem (1910–1981) iz vasi Hlebine, katerih ustanovila založbo Izdavačko preduzeće Nolit, ki je 1929 (Dictatorship) and the beginning of World War II geografske, zgodovinske, urbane, ruralne in jugoslovanske likovne predstavitve je bila zaupana dela so bila vključena v razstave skupine. Kot skupina poleg časopisa izdajala knjige socialno orientirane kronološki presek on Yugoslav soil in April 1941. The overview excludes etnografske specifčnosti Bosne in Hercegovine. Udruženju jugoslovanskih oblikujočih umetnikov. so razstavili šestkrat, po predstavitvi v Salonu Ulrich književnosti. Avtorji iz kroga Nolita so se v tridesetih architecture and flm. Each year is divided into three Zaradi sporov pri pripravah na razstavo je nacionalne še: Galerie Billet, Pariz 1931, Umjetnički paviljon letih zapletli v več polemik, mdr. z nekdanjimi Kraljevina Jugoslavija: likovna umetnost chronologically arranged parts: Gjuro Szabo [Đuro Sabo]: Umjetnost u našim ladanjskim žirije za izbor del imenovala vlada. Jugoslovanski Zagreb 1932 in 1934, Sofja, v sodelovanju z bolgarskim avantgardisti (nadrealisti), z Milošem Crnjanskim v 1929 – april 1941 crkvama, Zagreb, [s. n.], 1929 (IV, 76 str.; 2. izdaja 1930). razstavni paviljon je bil delo arhitekta Dragiše društvom Novi Hudožnici, in Umetnički paviljon časopisu Ideje (1934–1935) in Miroslavom Krležom v Selected bibliography is mostly focused on books and Đuro Sabo (1875–1943) je bil zgodovinar, restavrator Brašovana in je zanj prejel drugo nagrado.
[Show full text]