Št. 16 (1047) Leto X X 1 NOVO MESTO, četrtek, 16. aprila ^ X 1970 DOLENJSKI LIST
STRAH SE J E UMAKNIL POGUMU IN ODKRITOSTI Dr. Jože Bri’ej Odpoklic direktorja CELULOZE odlikovan Prejšnji teden je predsed nik skupščine SRS tov. Ser Posle vršilca dolžnosti direktorja so zaupali Janezu Roškerju gej Kraigher izročil podpred sedniku skupščine SRS in Kriza pri oskrbi z lesom je v tovarni celuloze m hitro izboljšali. Med drugim republiškemu poslancu obči papirja v Krškem zaostrila že nekaj časa napete od je dejal, da je dosedanji di ne Krško dr. Jožetu Brileju nose v kolektivu in sprožila vrsto razprav o odgo rektor dolgo užival zaupa red republike z zlatim ven vornosti najožjega vodstva podjetja. Delavski svet nje kolektiva, da pa si ga je cem, s katerim ga je pred sednik republike Josip Broz- je na seji 10. aprila izrekel nezaupnico direktorju spodkopal sam z neprimerni -Tito odlikoval ob njegovi 60- Ladu Trampušu in direktorju gospodarsko-računske- mi odnosi do ožjih sodelav ga sektorja Jožetu Rajglu. -lelnici za dolgotrajno revo cev, do samoupravnih orga lucionarno delo in za poseb Zahtevo po razrešitvi obeh skega sektorja očitata, da nov, pa tudi z odnosi na ne zasluge na področju javne vzven. V podjetju bo Lado vodilnih delavcev sta preučili sta osebno odgovorna za kri dejavnosti. Dr. Jože Brilej strokovni komisiji, ki ju je zo, ki je nastala zaradi po Trampuš ostal lahko še na i je pri nas znan kot javni in, prej m opravljal delo, ki imenoval delavski svet 3. apri manjkanja lesa. politični delavec. Nikoli ni la. Direktorju tovarne in Kolektiv je bil zaradi za ustreza njegovi poklicni kva pozabljal na našo pokrajino, lifikaciji. direktorju gospodarsko-račun- stoja proizvodnje prikrajšan rad ie zahajal med nas in za deset milijonov dinarjev Na seji so imenovali tudi naše ljudi ter svetoval in po dohodka. Jože Rajgel, ki je sanacijski odbor, v katerem magal ob vsaki priložnosti. vodil komercialno službo, so Alojz Monetti, Pavel Kro- V imenu naših prebivalcev po mnenju komisije ni po šelj in Mirko Štojs. Novo in naše pokrajine mu iskreno čestitamo za visoko odličje! znal tržišča, zato teh poslov vodstvo podjetja se je sesta Q IMV v Beogra ni opravljal dovolj strokovno lo takoj v soboto, v pone ATOMSKA GOBA NAD SUHO KRAJINO. Zadnje dni du str. 5 Razen tega ni upošteval več deljek pa je zasedal strokov marca in prve dni aprila so bile na Kočevskem in v Vendarle krompir kratnih opozoril samouprav ni svet. Ta teden so pognali Suhi krajini vojaške vaje, na katerih so sodelovali □ Kje se bo Kon oba papirna stroja, ker so jeva tovarna? čalo? str. 12 nih organov, niti jim na nji poleg vojakov iz garnizije Črnomelj in Novo mesto hova vprašanja ni dajal za prispele pošiljke lesa iz Sov tudi teritorialne enote iz Novega mesta. Polkovnik Kaže, da bo trebanjska ob: □ Atomska bomba jetske zveze. v Suhi Krajini str. 14 dovoljivih odgovorov. Ker je NAGODE in kapetan MIHAILOVIČ (na sliki) pregle čina vendarle dobila tovarno J. TEPPEY □ Partizan: so iz bil od leta 1968 tudi skrbnik dujeta stanje na bojišču. Več o tem berite na 14. str.! za predelavo krompirja. To praznili vagone str. 14 za gradnjo bodoče tovarne varna sicer ne bo imela tolik šne zmogljivosti, kot je bi □ Zakaj je tako sulfatne celuloze, so mu za SEJA KLUBA DOLENJSKIH POSLANCEV malo šolnikov v to delo prav tako izrekli ne lo sprva predvideno, ker ni ZK? str. 24 zaupnico, češ da - naloge ni bilo mogoče zbrati potrebne- opravljal tako, kot so samo ge denarja za gradnjo. Po se □ Priloga DOLENJ danjem načrtu naj bi prede SKI RAZGLEDI upravni organi pričakovali od njega. Zavlačevanje teh pri Ne pozabimo na zavarovanca! lala na leto do 10.000 ton ■ in več kot 70 krompirja (sprva je bilo malih oglasov prav kaže po mnenju komi sije slabo strokovno usposob predvideno 27.000 ton), za in obvestil na Novi zakon o zdravstvenem varstvu in novi zakon o zdravstvu sicer res posloval? pa bi okoli 60 de zadnji strani ljenost. Jože Rajgel je od povedal delovno razmerje vsebujeta v osnutkih mnogo lepih določil, kljub temu pa bi morali paziti lavcev. Tovarna Kolinska iz pred zadnjo sejo delavskega predvsem na to, da bosta namenjena zavarovancu! Ljubljane, ki je investitor sveta :n ta je odpoved spre gradnje, je že vložila svoj za jel brez pripomb. 13. aprila se je v Novem mestu sestal klub dolenj imajo največ kmečkega živ htevek do banke. Gradnja bo Les prihaja! Za vršilca dolžnosti direk skih poslancev. Skupaj s predstavniki zdravstvenih lja zaradi njihove nerazvito skupno veljala 16 milijonov novih dinarjev. V soboto, u. aprila, so v torja je delavski svet izvolil zavodov in socialnega zavarovanja so poslanci raz sti tega ne moremo priča tovarni papirja v Krškem pravnika Janeza Roškerja. pravljali o osnutkih republiškega zakona o zdrav kovati. Republika naj bi pognali tudi drugi papirni Ta je izjavil, da želi čimprejš stvenem varstvu in zdravstvu ter o območju širše za to namenila svoj del kmeč Za Preskarjevo stroj, ki je stal približno njo ustalitev razmer v tovar Dolenjske, ki naj bi kot pokrajina bila osnova za kih davkov. Občinske skup štiri mesece. Ves ta čas je ni, ne pa morebitnega med programiranje nadaljnjega razvoja zdravstva in ščine, ki so že do zdaj pla trikrat srebro zdravstvenega zavarovanja. tovarni primanjkovalo celuloz sebojnega obračunavanja. Ko čevale račune za plačila ne V Zagrebu je bilo 11. in 12. apri zmožne kmete, pa naj bi del la zimsko prvenstvo SFRJ v pla nega lesa. će bi imela na vo lektiv je voljan delati, in to Prisotni so se v razpravi bi smela zmanjševati doseda vanju za mlajše pionirje in pio ljo dovolj surovine, bi ta čas ga utrjuje v prepričanju, da zedinili v stališču, da oba njih pravic občanov do denarja za te namene pri nirke. Ekipo Celulozarja sta za lahko napravila 13 tisoč ton se bodo medsebojni odnosi nova republiška zak ma ne zdravstva, pač pa te pravice spevale tudi neposredno stopala plavalca Tea Preskar in skladu. Andrej Škafar. Najbolj se je odre roto papirja. prej ko slej povečevati. Do zala Tea, ki je pobrala 3 srebrna Drugi papirni stroj je začel segli smo, da je zvezni za Osnutek republiškega za odličja, Andrej pa je bil v svoji obratovati takoj, ko je v Ko kona o zdravstvenem varstvu disciplini peti. kon splošen in da torej do Rezultati Andreja in Tee: 50 m pru pristala ladja, ki je pri KILOGRAM PAPIRJA: 250 Sdin! loča samo splošna nače deli občane, na preveč sku delfin: 5. Škafar 0:45,1; 50 m del peljala iz Sovjetske zveze la, zato pa moramo zdaj do pin, majhne zavarovalne fin: 2. Preskar 0:41,6; 50 m prsno: 9.600 kubikov smrekovega le kazati, da smo sposobni gle skupnosti pa ne vodijo ni 2. Preskar 0:43,5; 100 m delfin: kamor Določila, so sicer ze 2. Preskar 1:44,7; 100 m prsno: 5i sa. V maju čakajo še dve Ziati stari časi.. de na večjo razvitost Slove Preskar 1:42,0. ladji z naročenimi lesnimi po nije nuditi našim zavarovan lo natančna, vendar ne bi V skupni uvrstitvi sta Celulozar- šiljkami. Tedaj naj bi pri cem, več kot bi jim lahko smeli zahtevati od zava jeva plavalca pristala na sedmem Od marca dalje nas stane samo tisk ene same mestu; premagala sta predstavnika spelo za Celulozo 15 tisoč pro- nudil zvezni zakon. rovanca, da bo nosil s se Medveščaka iz Zagreba. storninskih metrov smrekovi- številke DOLENJSKEGA LISTA že dva in pol Precej časa so se pomudili boj kopico predpisov, in ga ne. V kratkem bodo na po milijona starih dinarjev ali 10 milijonov Sdin poslanci ob zdravstvenem za postaviti v položaj, ko bo VRATA ti tudi pošiljke po železnici, na mesec! - Kako preprečiti izgubo, ki jo ima varovanju kmetov. Menili so, moral svoje pravice uveljav in sicer iz Sovjetske zveze da moramo tudi tu storiti ljati na zelo kompliciran na OKNA naš list pri sedanji ceni papirja, podražitvah čin. in iz Češkoslovaške. Do po korak naprej in kmečko za POLKIMA nedeljka je prispelo po že tiskarskih uslug ter druge režije? varovanje razširiti. K temu Govoreč o osnutku republi inles leznici iz koprskega pristani naj bi ' prispevala predvsem škega zakona o zdravstvu so k n n l NA S Le jemo za dolžnost, da ca letos odšteli tiskarni šča 600 kubikov lesa. republika, ker. od občin, ki obvestimo bralce in naro na teden za tisk našega li (Nadaljevanje na 6. str.) ribnica KREDIT Kljub temu da smrekov les čnike domačega pokrajin sta povprečno nekaj nad prihaja, pa tovarna še ne skega tednika širše Do 2 milijona Sdm (samo za VINIŠKI KLUB OZN STOPA V NOVO AKCIJO dela lesovine za prodajo. lenjske o novi podražit tisk, se pravi za delo in Trenutno je zmanjkalo tudi vi, ki nas je prizadela za material, a brez klišejev, očiščene bukve. Na sestanku radi pomanjkanja doma odpreme in celotne druge 13. aprila je strokovni svet čega časopisnega papirja: režije!), znaša zadnje ted dobil od odgovornih služb Mir, pravičnost in napredek že drugi mesec mora ne račun za tisk ene sa zagotovilo, da bo proiz mo plačevati tiskarni DE- me številke Dol. [i t i le pančičevega rojstnega kraja vodnja vnaprej potekala po LO v Ljubljani za kilo nekaj dinarjev m; nj S tem naslovom republiški natečaj za najboljše lahko ogledali še drugo zani polnoma brez zastojev. gram papirja, na kakr kot dva milijona in pol fotografije mladih in odraslih ljudi - Za zaklju mivost: razstavo izvenšolskih P. šnem tiska naš list, po starih dinarjev. O veliki dejavnosti. Na njej bodo pri 250 Sdin. Tiskarna tega se podražitvi tiskarskih us ček bo junija razstava na Vinici kazali, kaj je zmožen otrok veda ni kriva: ker ni do lug smo poročali že 12. naredili v prostem času, če Zbor aktivistov mačega papirja (preberi- februarja letos, dražji pa Letos, ko praznujemo 25- Izdelki bodo razdeljeni v ga pravilno usmerjamo. te, prosimo, tudi obvesti pir pa nam je povzročil letnico ustanovitve OZN in trj skupine glede na starost lo o važnih kadrovskih nove visoke in nepi rdvi- 25-letnico osvoboditve, so se avtorjev: I. skupina do 15 let, prestavljen! spremembah v krški to dene izdatke. Zaradi tega na Vinici domislili svojevrst II. skupina mladih od 16 do Zbor aktivistov Osvobodil varni celuloze in papirja smo zabeležili v našem po ne manifestacije: klub OZN 19 let in III. skupina odra ne fronte, ki bi moral biti v današnji številki našega slovanju v preteklem Iro- na šoli, ki se je lotil doslej slih od 20. do 27. let. v Dolenjskih Toplicah 26. lista!), mora časopisni pa mesečju znatno izgubo, že velikih, celo mednarodnih Komisija bo podelila tri aprila, je zaradi poslabšanja akcij, prireja pod okriljem priznanja za vsako starostno pir uvažati, le-ta pa je saj so razne podražitve OD 16. DO 26. APRILA vremena prestavljen na 7. znatno dražji. Medtem ko močno presegle vsa naša občinske konference klubov skupino in tri za najboljšo junij smo do konca novembra prejšnja predvidevanja. OZN republiški natečaj za uvrstitev klubov tako za fo Močnejše padavine i Poleg zbora aktivistov v 1969 plačevali kilogram Uredništvo in uprava li fotografije in fotograme na tografiranje kot fotograme, ohladitvijo pričakujemo Dolenjskih Toplicah ob 11. domačega roto papirja po s t a razmišljata o ukrepih, temo mir, pravičnost in na priznanja za kolekcijo foto v času med 16. in 19. uri dopoldne bo popoldne ob 172 Sdin, je njegova cima kako zmanjšati stroške in predek. grafij in priznanja za kolek aprilom. Pczneje bo de. 15. uri odprtje muzejsko ure s 1. decembrom 1969 po izgubo, ki jo prinašajo K sodelovanju vabijo zlasti cijo fotogramov. loma jasno, vendar s jene Baze 20 na partizanskeiji skočila na 180 Sdin za kg, najnovejše podražitve. O člane klubov OZN in foto- V prostorih viniške osnov pogostimi krajevnimi Rogu Tja so povabili vse od začetka marca dalje pa tem bomo naročnike in kino klubov, kakor tudi čla ne šole republiška razsta plohami in nevihtami. udeležence topliške proslave. moramo odšteti za kilo bralce našega lista v krat ne foto krožkov. Prispevke va fotografij odprta od 28. ju Nekako od 25. aprila ''“'"Podelitev priznanj OF ne bo gram uvoženega papirja kem točneje obvestili zbirajo na osnovni šoli do nija do 4. julija. Datum so dalje pretežno jasno in v Dolenjskih Toplicah, am že po 250 Sdin. UREDNIŠTVO IN 20. junija, nakar bo komisija vpada s srečanjem slovenske toplo s temperaturo do pak v Ljubljani 25. aprila Medtem ko smo do mar- UPRAVA MSTA strokovnjakov izbrala naj in hrvaške mladine, obenem 25 stopinj C. Dr. V. M. 1S70. boljše. ka si bodo obiskovalci Zu tedenski mozaik Nič več takega Sovjetsko ljudstvo spoštuje spomin Lenina, toda marsika dopolnjevanja občin teremu prebivalcu ZSSR gre do na živce pretirani in na buhli slavospevi, ki nimajo z Republiška skupščina je odločila, da je treba še Leninovim življenjem in de letos spremeniti sistem dopolnilnega financira lom nič skupnega. Zato m nja občin v Sloveniji čudno, če ob stoletnici Leni novega rojstva krožijo med ljudmi tudi šale. . . Ena iz Naposled je dozorel sklep: ki so skupščino navedli k ta med šal pripoveduje o nate sedanji sistem dopolnilnega fi kemu sklepu! Sedaj teče čaju za Leninov spomenik. nanciranja občin je treba dopolnilno financiranje prek Prva nagrada: Leninov spo- spremeniti. Tako sta odloči republiške izobraževalne menik — Lenin. Druga nagra la republiški in prosvetno- skupnosti Le-ta namreč dolo da: Lentn bere Puškina. Tret kultumi zbor slovenske skup ča vsako leto merila in po ja nagrada: Puškina bere Le ščine. goje za zagotavljanje poseb ntn. .. Star možakar bi rad Poglejmo, kateri so razlogi, nih dopolnilnih sredstev te dobil stanovanje. Najprej je meljnim izobraževalnim sku poslal prošnjo partijskemu pnostim. Ta merila vsako le komiteju, potem CK in napo to potrjuje republiška skup sled samemu Leninu. Odgo TELEGRAMI ščina. Lahko jih potrdi, lah vora ni bilo. Odšel je na CK, CAPE KENNEDY — V soboto. ko jih zavrne, ne more pa toda tam so mu povedali, da U. aprila je poletela na Luno v njih ničesar spremeniti, KAMBODŽA NA UDARU — Po strmoglavljenju princa Sihanuka se položaj v je Lenin umrl že leta 192-1. tretja človeška ekspedicija, naj- kajti sprejema jih skupščina Kambodži naglo slabša. Vnemajo se že spopadi med kamboškimi silami in sever- »čudno,# je dejal starec, »ka ■ bolj »znanstvena« doslej. Astro novietnamskimi enotami in enotami FNO Južnega Vietnama. Na sliki: dva kambo- navta Lovell in Haise se bosta republiške izobraževalne sku dar partija potrebuje Lenina, celih devet ur sprehajala po Lu pnosti. ška vojaka sta se »potuhnila« v senci oklopnega vozila zaradi ostrostrelcev osvo je živ. Kadar rta jaz potrebu nini površini bodilnih sil FNO, ki bi radi preprečili kamboškim vojakom, da ponovno zasedejo V njih pa niso določena le jem Lenina, je mrtev.«. . . V KAIRO — Namestnik ameriške kamboško vas. Telefoto: UPI Atenah se je spet končal eden ga zunanjega ministra Joseph Si- merila ampak tudi pogoji, ki izmed »zarotniških procesov,« sco je obiskal Kairo. Obisku pri jih mora občinska skupščina pisujejo velik pomen, ker je to (ne temeljna izobraževalna s katerimi grški vojaški re po izraelsko-arabski vojni junija v razmerju do občin kot v žim vliva strah svojim na 1967 prvi visoki ameriški diplo skupnost, kateri so dopolnil m at. ki je obiskal ZAR. na srecfstva namenjena) iz bistvu republiški organ, saj sprotnikom. Obtoženci so jr), je opravljala posle, ki sodijo tedenski zunanjepolitični pregled povedovali o trpljenju in mu TOKIO — Po umoru ugrablje polniti, če naj temeljna izo pravzaprav v pristojnost re čenju v zajnoru Eden izmed nega zahodnonemškega veleposla braževalna skupnost dobi do nika Spretija v Ciudad Guatemali. polnilna sredstva. Pogoji so publiške skupščine. V četrtek, 16. aprila se bo motili ali celo lagali vojaški obtožencev je na procesu de je japonska vlada naročila vsem jal: »Ko me ie vojaška poli svojim diplomatom, naj se vrne trdi. Skupščina mora predpi Sredstva za dopolnjevanje do na Dunaju nadaljevali ta strokovnjaki. cija »strokovno obdelala«, jo domov, ker »niso več vami«. sati najmanj 3,2-odstotno pri izvirajo iz republiškega pro ko imenovani pogovori SALT Značilen pr mer za dom Tudi številni drugi diplomati se sem v štirih urah priznal, da pripravljajo na odhod. spevno stopnjo iz osebnega računa. V njem je bilo le Ta kratica, ki se čedalje po- nevni »bombniški razkorak« sem podtaknil štiri bombe.« dohodka, razporediti za šol tos zagotovljenih 110 milijo gosteje uporablja, stoji na je iz leta 1953- Takrat so BONN — Zahodnonemškl kanc ... Tiskovni urad OZN bo za ler Brandt se je vrnil z uradnega stvo najmanj 60 odstotkov od nov dinarjev in je RIS sesta mesto štirih dolgih besed (v ameriški vojaški strokovnja 25-letmco OZN izdal zgodovi obiska v ZDA, kjer se je med stalnih prispevkov, razen od vila pač taka merila, da so angleščini): pogovori o ome ki trdili, da imajo v ZSSR no svetovne organizacije To drugim pogovarjal s predsednikom prispevka za uporabo mestne sredstva razdelili: će b: jih Nixonom Politika sta se pogovo jevanju strateškega oborože že toliko strateških bombni da supersilama ta zgodovina rila o vseh pomembnejših svetov ga zemljišča, in tolikšen de bilo več, bi bila merila in vanja. In kaj je strateško kov, da je nastalo resno ne ni všeč. Sovjetska zveza ie nih problemih, toda še posebej o lež davkov itd. itd. pogoji morda blažji. oboroževanje? ravnotežje (razkorak) med nezadovoljna z opisom mad• sedanji Brandtov! politiki »odpi ranja na Vzhod«. Potemtakem republiška iz To je proizvodnja raket ameriško in sovjetsko bomb- žarske vstaje leta 1956, ZDA To so torej poglavitni raz obraževalna skupnost močno MIR V (spet kratica) oziro. niško silo. V resnici so Rusi pa niso zadovoljne z opisom TEHERAN — V Iranu so usmr logi za tako odločitev repu tili devet tihotapcev mamil v ok posega v vse financiranje ob bliške skupščine. Sklenili pa ma raket z več atomskimi ameriške intervencije v Do- viru akcije, da bi zatrli promet naboji, ki se med poletom minikani. Verjetno bi bile čine. Občinska skupščina mo so, naj izvršni svet pripravi z mamili. Doslej so zaradi neza »razkropijo« in vsaka zase ZDA zadovoljne, če bi bila o- konite trgovine z mamili usmrtili ra torej napeti vse sile. da predloge za spremembo si menjena samo Madžarska, 28 oseb. v celoti pokrije potrebe na stema in sicer tako, da bo leti potem neodvisno proti ZSSR pa bi bila zadovoljna, ATENE — Nekdanji voditelj ci področju izobraževanja in lahko novi veljal že v pri vnaprej določenemu in izra če bi bila omenjena samo Do- prske podtalne organizacije EOKA. vzgoje Kaj bo pa z njenim hodnjem letu. Spremenili naj čunanemu cilju. To je ofen- ki se je bojevala proti Britancem, zivno strateško orožje. minikana in Vietnam ... Nek je ostro napadel nadškofa Ma- propračunom, kaj s socialni bi ga po naslednjih načelih: SALT danji izraelski premier Ben karia. oredsednika ciprske repub mi službami kaj s komunal merila in pogoje za dopolnje Strateško orožje so tudi like. General Grivas je Makariu nim gospodarstvom itd., pa rakete ABM oziroma antiba Gurion je izjavil, da so Fran očital, da je izdal ideal »enosisa«. vanje naj določa republiška cozi najbolj antisemitski na priključitve Cipra h Grčiji. ni tako pomembno. Vse te skupščina Pri tem je treba listične rakete, ki naj bi pre zadeve bo pokrila s sredstvi, strezale prihajajoče »ofenziv pošiljali svoje strateške rod v Evropi Jezni komenta LONDON — Britanski parlament upoštevati celotno dejavnost bombnike, da so letali v kro- ki ji ostanejo potem, ko po ne« rakete in jih uničevale. tor »Monda» je takole zapi- je zavrnil zakonski predlog o lega občine in ne le vzgojo in gu. S tem so naredili vtis, lizaciji evtanazije oziroma »uboja krije potrebe šolstva. To je ABM je defenzivno orožje. sal. < / -ez dvoma je težko u- izobraževanje in končno: pra da jih imajo dosti več, kakor gotoviti, kateri narod je naj iz usmiljenja«. seveda prisililo občinske Toda pojma »ofenziven« In vico do dopolnilnih sredstev so jih v resnici imeli. bolj antisemitski, toda Ben LONDON — Britanski premier skupščine, da so predpisovale »defenziven« se popolnoma Harold Wilson Je izjavil, da bodo bi si lahko pridobila občina, Na Dunaju naj bi se začela Gurion po čudnem naključju britanske čete ostale na Severnem precej višje prispevne stop če upošteva predvsjm pripo pomešata, kadar poskusa pozablja, kdo je odgovoren za Irskem, dokler bo zahteval polo nje, kakor so bile priporoče ročilo republiške skupščine ena in druga stran dokazati, prava pogajanja po Helsin pogrome in Hitlerjev geno žaj. To Je dejal potem, ko se Je ne v republiški resoluciji. kih, kjer so bili samo »pred v zadnjih dneh položaj v Ulstru glede višine prispevnih sto da je ogrožena zaradi mrz cid.« .. naglo poslabšal. Tako se je RIS pojavila penj v. J. ličnega oboroževanja druge hodni pogovori« Uspeh po strani. Sovjetski premier gajanj je zelo negotov, ker Aleksej Kosigin .je na pri nobena stran ni hotela »za mer med obiskom v Londo mrzniti« testnega st ateške?;a tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled nu v razgovoru z novinarj oboroževanja Toda pogaja začudeno vzkliknil, kako mo. nja bodo zapletena tudi za to, ker so tako v ZDA kakor m CK ZKS O ODPRTIH VPRA ■ TITO V SLOVENIJI — Pred novnih šolah. Vse to bo stalo re biti graditev antibalistič- ŠANJIH KMETIJSTVA — Central nega oziroma anti raketnega v ZSSR »jastrebi« in »golo sednik Tito je s soprogo Jovanko v okrog 500 milijonov dinarjev. bi«. V določenem trenutku ni komite ZK Slovenije je v torek soboto odpotoval z Brionov na Br ■ STAROSTNO ZAVAROVANJE sistema ofenzivna Ze ime prejšnji teden obširno obravnaval do pri Kranju. Spotoma se je usta pove. da je tak s s im naire lahko zmaga stališče enih. v KMETOV — Na nedavni seji CK našle.in je.n trenutku sta lš e družbeno ekonomske vidike razvo vil v Postojni, kjer se je zanimal ZKS je Vinko Hafner govoril o njen obrambi proti ofenziv, ja slovenskega kmetijstva. Ing; Mi za turistični in gospodarski razvoj nim raketam drugih Zato bodo pogajanja predlogu posebne podkomisije v dolgotrajna in naporna, nih lovan Zidar je v svoji uvodni bese občine ter za to, kaj bo mestu pri okviru skupščinske komisije SRS Toda v Pentagonu obramb, di med drugim dejal, da sta slabo nesla nova hitra cesta V nedeljo za izpopolnitev sistema socialnega nem ministrstvu ZDA, niso če pa ne more jamčiti, da organizirano kmetijstvo in premaj je Tito obiskal hotel »Golf« na Ble zavarovanja. Po tem predlogu naj bili tega mnenja Trdili so, bodo tudi uspešna. hna povezanost s trgovino ter pre du, v ponedeljek je bil na rednem bd kmetje prispevali za svoje sta da je graditev anti raketnega Položaj v Kambodži se po delovalno industrijo postavila kme zdravniškem pregledu v Ljubljani. rostno zavarovanje dve tretjini s'stema prav tako ofenzivna strmoglavljanju princa Noro tijstvo pred težavne probleme. Nato pa je bil v drogeriji Centro- sredstev družba pa eno tretjino. Svoje sklepanje so utemelje doma Sihanuka naglo slabša Hkrati nerazvita samouprava v za Kmečko gospodarstvo bi prispeva vali takole: če Rusi na pri Že takoj prve dni po prevratu družništvu in kooperaciji dostikrat lo letno povprečno po 500 do 1000 mer obdajo Moskvo tn Le- so na precejšnjem delu kam- postavlja kmeta v položaj opazo dinarjev, pri čemer bi za socialno ningr d z antiraketnimi ra boškega ozemlja, posebno na valca, prepočasi pa ga vključujemo Kmetijstvo najšibkejše prispevala družba polo ketami (»tenki:« ali delni an- meji z Južnim Vietnamom, v samoupravno odločanje Na vasi vico. Zavarovanje bi bilo obvezno. tiraketni sistem), zmanjšajo prevzele oblast sevenioviet- je pogostokrat občutek, kot da se Mesečna pokojnina bi za sedanje učinkovl'o t morelllnega ame namske osvobodilne enote. V družba odreka temu delu prebival na trdnejša tla razmere znašala 250 din Pravico riškega »povračilnega udar kamboškem glavnem mestu stva. Naš družbeni interes pa je, do pokojnine bi dosegli zavarovan ca« na ti dve mesti in s tem Plinom Penhu vlada mobili da ostane tudi v prihodnje naša ci pri 65. letih starosti (moški in porušijo tako imenovano zacijsko ozračje. Mladina se pokrajina naseljena, tako v dolinah merkurja in v hotelu »Union«, od ženske). Prve pokojnine bi začeli »ravnotežje strahu«. Zato je vadi z orožjem, na pomemb kot v gorskem svetu, ker je to koder se je vrnil na Brdo. izplačevati v začetku leta 1974, pre predsednik Nixon po dolgih nih točkah v mestu koplje tudi eden izmed pogojev za učinko ■ KIDRIČEVE NAGRADE — V jemali pa bi jih lahko le tisti osta posvetovanjih sklenil, da mo. jo zaklonišča in rove. iz pro vito izkoriščanje vseh naravnih vi petek so v Ljubljani podelili letoš reli kmetje, ki bi izročili posestva rajo ZDA začeti graditi tudi vinc prihajajo čedalje bolj rov kot tudi za razvoj turizma. nje Kidričeve nagrade Kidričevi mladim naslednikom, brez delitve svoj »tenki« ali delni antira- vznemirljive novice posestva na več otrok Tako bi Prav tako je to pomemben element nagrajenci so prof dr. Jože Rant, ketni sistem. Najbolj vznemirljiva je no nacionalnega obstoja in obrambe prof dr Ivan Vidav in prof. dr. preprečili nadaljnje drobljenje Javnost, ki je močno zme vica o pokolu Vietnamcev v domovine. Kmetijstvo ne prenese kmetij, kmečka mladina pa bd raje Darko Jamnik s sodelavci dr. Ga ostala pri starših. dena zaradi učenih razprav taborišču v Prasotl. v Kam velikih nihanj na trgu. Zato je tre brijelom Kernelom, dr Nikom Be- in dokazov »jastrebov«, jim bodži živijo tudi Vietnam^, ba uveljaviti anticiklično politiko zičem, ing. Dušanom Brajnikom, ■ VOJAŠKE VAJE — Na Gorenj dostikrat ne ve učinkovito posebno v bl /. ni kamboško. in družbeno intervencijo Potrebno ing Antonom Brinškom dr Uro skem so bile prejšnji teden več vietnamske meje. Očitno je, dnevne vaje enot JLA, teritorialne ugovarjati, ker nima v ro'^a'i je osnovati rizične sklade in tes šem Mikvažičem in ing Jožetom zadovoljivih podatkov Sele da se kamhoške vojaške ob nejše sodelovanje med proizvajalci Snajderjem Hkrati so podelili šest obrambe, civilne zaščite in milice. V soboto so si vaje ogledali tudi dostikrat pozneje se pogosto lasti bojijo teh Vietnamcev, in trgovino. Družba naj z nekateri nagrad Sklada Borisa Kidriča m krat izkaže, kako zelo so se imajo jih za sovražnike. Ali mi ugodnostmi podpre prenavlja devet nagrad za iznajdbe in izpo Stane Kavčič, Janez Vipotnik. Tone Kropušek, Albert Jakopič, Janko je pokol v Prasoti znamenje nje zasebnega kmetijstva (ugodnej polnitve. za začetek prave državljan Rudolf, predsedniki goren iških ob RIM — ZahodnonemSki zunanji ši krediti, bolj prilagojena davčna ske vojne v Kambodži? ■ STO NOVIH ŠOL — Izvršni čin in drugi ugledni gostje. minister Seheel Je med obiskom in zemljiška politika itd.) Med dru fie je to res. se deželi ne svet SR Slovenije je prejšnji teden ■ URAN NA ZIROVSKEM VR v Rimu povedal, da ZR Nemčll« gim naj bi spremenili tudi zakon oletajo dobri časi Pomeni razpravljal o investicijskem progra HU — Geološki zavod Slovenije bo nasprotuje graditvi orjaSkega po- o dedovanju, da bi preprečili drob mu za gradnjo osnovnošolskega da j'* po toliko letih miru ljenje kmetij. na Zirovskem vrhu nadaljeval raz speSevalnika delcev pri Doberdo prostora v obdobju do 1. 1974. V iskavo ležišč uranove rude do leta bu. Dejal je da ZRN nima Se no /.dat tudi Kambodža na vrsti, O vsej tej problematiki bo raz tem času naj bi v Sloveniji zgra 1972, nato pa nameravajo zgraditi benega takega evropskega atom da okusi vsaj del strahot, pravljala tudi konferenca ZK Slo dili 100 novih šol ter preuredili in naprave za predelavo rude v kon skega centra, medtem ko ga Itali ki jih že leta okuša Južni venije v juniju. dozidali dodatne prostore v 270 os centrat oksida. ja Ima V>emam
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! JASNEJŠA BESEDA IN UPANJE ZA ZASEBNE KMETE IN DRUŽBENE OBRATE Utiranje lastne poti kmetijskega razvoja
Veliko gradimo na skupnem interesu kmetijstva, indu strije in trgovine — Republiška konferenca ZKS bo junija dokončno oblikovala sklepe, pomembne za kmetijstvo naslednjih desetletij — Od uresničevanja tako sprejetih stališč in sklepov si kmetijci veliko obetajo Prišel je čas, ko ni več mogoče trpeti vse tijstva? To ni samo stro širšega prepada med mestom in vasjo, ko se kovno kmetijsko vpraša nje, temveč še kako občut ni več mogoče sprijazniti z zaostajanjem ljivo družbenO-strokovno kmetijstva, kar prizadene posebno že tako vprašanje, ki zadeva na sto zaostala območja Slovenije, med njimi Do tisoče, Slovencev. Od tod lenjsko in Prekmurje. Zaostajanje kmetijstva torej izreden pomen, ki ga pripisujejo kmetijstvu v že zdavnaj ni več samo gospodarski, temveč vseh deželah. je tudi velik politični problem, ob katerem Zveza komunistov ne more biti ravnodušna. NE ZAŠČITA ZA Da bi odpravili negotovost in določili jasnej ša stališča do kmetijstva, je CK ZKS minuli VSAKO CENO teden dal v javno razpravo teze o razvoju Najpomembnejša ugoto kmetijstva in samoupravnih odnosov na vasi vitev, ki jo utrjujejo dol goletne izkušnje in ki je v prihodnjih dveh desetletjih, junija pa bo dobila svoje ponovno pri republiška konferenca ZKS na drugi seji do znanje na zasedanju CK končno oblikovala pomembne sklepe. ZKS minuli teden, je v Zaradi razdrobljenosti posesti in majhne donosnosti kmetijstva si sodobna tehni tem, da moramo utrjevati ka le stežka utira pot v naše kmetijstvo. Na zgornji sliki je prikaz moderne trak Ne bi ponavljali dobro ge od njih so se dušile in lastno pot razvoja kmetij torske škropilnice za sadno drevje, v Jablah pri Domžalah, spodaj pa spomladan znane zgodovine povojne se še dušijo v dolgovih, ki stva, ki bo upoštevala naše sko oranje v Bojanji vasi v Beli krajini. ga kmetijstva, toda vseeno so nastali zaradi poslabša razmere. V prihodnjih le spomnimo vsaj na nekate nega razmerja cen. Zaščite tih zato ne kaže slepo po re mejnike. Naše najvišje na industrija je marsikdaj snemati zgled zahodnoev državno in partijsko vod samovoljno in kratkovidno ropskih dežel in uvajati stvo je že pred 12 leti ugo dražila reprodukcijski ma njihov način kmetijske za tavljalo, da je zaradi pre terial za kmetijstvo, ne da ščite, ki je že pokazal svo več enostranske usmeritve bi se dovolj zavedala, da si je slabosti. Za naše mož investicij v industrijo in s tem omejuje lastni ra nosti je njihov način pre druge dejavnosti kmetij zvoj. Kupna moč kmetijst drag, razen tega pa umetno stvo že zaostalo, da je po va, družbenega in zasebne vzdržuje obstoječe stanje stalo ovira drugih gospo ga, se je zmanjšala. in vse več odgovornih lju darskih vej. di je z njim nezadovolj Sledili so nekateri ukre KMETU POVEDA nih. Seveda to ne pomeni, pi, predvsem večja vlaga da ni koristno posnemati nja v družberfo kmetijstvo, TI, KAJ HOČEMO katerega izmed ukrepov, ki je dalo novih izkušenj, Bili so časi, ko tudi na zlasti tiste, ki vplivajo na da je kmetijstvo bolj te ustaljenost cen. žavno in zapleteno, kot ka nekatera sistemska vpra šanja nismo vedeli odgovo Naša pot je drugačna, že na prvi pogled. Družbe za celotno družbo bolj spre no kmetijstvo je doseglo ra. Ni bilo jasno, Kaj bo z zasebnim kmetom, kako jemljiva, toda ne lahka: vidne proizvodne uspehe, prek proizvodnega sodelo vseskozi pa se je otepalo naj si pomagajo družbeni obrati, kakšen bo sploh ra vanja s kmetijskimi organi z majhno dbnosnostjo. Ko zacijami, predelovalno in so se pojavile težave pri zvoj posameznih kmetij skih panog, kakšno naj dustrijo in trgovino dose prodaji mesa, je doživelo či ekonomsko upravičeno, slovensko kmetijstvo hudo bo kmetijsko izobraževanje itd. Pojavilo se je maloduš visoko donosno, specializi krizo, ki je predvsem v ži rano kmetijsko proizvod vinoreji naredila izredno je, nezaupanje v našo druž bo in Zvezo komunistov, njo. Skupni interes kme veliko škodo. tijstva, industrije in trgo Krizo je povzročil ne in to ne samo med kmeto usklajen in nepripravljen valci, temveč tudi med vine mora postati najvaž družbeno—ekonomski sis kmetijskimi strokovnjaki. nejša gonilna sila. Da se industriji ali trgovini. Po Zastaviti velja vse sile lo čimprej slediti pokojnin- • bo to sodelovanje hitreje tem, predvsem tržišče, na V tem trenutku je naj vezovanje z industrijo in in spremeniti' predpise,. ki sko zavarovanje, vendar ne važnejše z jasnimi stališči, razvijalo, je treba zagoto trgovino najbrž še lep čas ne bodo dovoljevali nadalj tako, da ga bodo vzdrže katerem se je povsem po viti jamstvo ih varnost cen, drl ob reformi zastavljeni v katerih je na dlani, kaj ne bo zajelo celotnega slo njega drobljenja kmečke vali kmetje sami. Tako za odnos cen. Najhuje je to, hočemo, pokazati kmetoval sicer se kaj lahko zgodi, venskega kmetijstva, zato posesti, kar se še vedno varovanje je neuresničlji cu, v čem je njegova pri da bo tržišče čez noč pro bodo imele še zelo po dogaja. Razdrobljenost je vo. Družba bo morala pri da so bili prizadeti tistf, ki drlo j. muko vzpostavljeno so se že usmerili v specia hodnost. Dati mu je treba membno vlogo kmetijske naj hujša rana, zato je tre spevati velik delež, pri tem lizirano in produktivnejšo jamstvo in pokazati mož sodelovanje. Zajamčene od zadruge in druge kmetij ba zemljo zaokroževati in pa ji potem ostane pra kmetijsko proizvodnjo, to nosti, ki ga bodo vodile do kupne cene in izravnalni ske organizacije, ki so s združevati do okvira, ki ga vica, da pokojninsko zava rej tisti; na katerih je slo tega, da se bo sčasoma ize- skladi morajo zato v pri svojo strokovno službo dovoljuje zakon, z zaku rovanje organizira tako, da nel napredek v kmetijstvu. : načil z drugimi sloji prebi hodnje postati mnogo važ sposobne spodbujati in pom pa še čezenj. Podpre bo tudi to prispevalo k Kmetijske delovne orga valstva. Iz več razlogov mo nejši. vplivati na napredek zaseb ti- je treba sposobnega, spreminjanju razmer v nizacije so v času, ko je ra namreč dežela ostati po Preveč bi bilo pričako nega kmetijstva. hkrati pa z zaposlovanjem kmetijstvu in k odpravi ponudba kmetijskih pridel seljena in rodovitna zem vati, da se bo tako sodelo v drugih dejavnostih in s zaostalosti kmetijske pro vanje vzpostavilo čez noč. čas je tudi, da obraču: socialno varstvenimi pose izvodnje. kov močneje presegla pov lja obdelana. nam o s prepričanjem, da praševanje, zaradi nižjih In katera pot vodi do po Kmetijstvo terja velike na gi poskrbeti za tiste, ki bo Pot, ki jo določajo pie- je velika zadruga že sama do na vasi »odveč«, oziro dlagane teze, je jasna, ni cen dosegale še skromnej stopnega izenačevanja, do ložbe, ki se ne povrnejo v po sebi nekaj uspešnega, • še poslovne rezultate. Mno pospešenega napredka kme tako kratkem času kvt v ma ki še ne Sodo mogli ma pa »voznega reda«. majhna pa nekaj zastare- zaradi starosti ali bolezni Sedanje razmere terjajo ega. Bolj kot velikost 'je več' sami preži vi j ati. Kmetu nekatere takojšnje rešitve. ražna poslovna sposob ne more nihče odvzeti pra Odprta puščajo vprašanja nost, iznajdljivost .in pove vice do osebnega dela z organiziranosti kmetoval šava s kmetom. Po zakonu zasebnimi sredstvi, če to cev v strokovnem in druž- je dovoljeno, da' 30 knte- pravico splošno priznava beno-političnem smislu. Ne tovalcev ustanovi svojo za- mo za druge “Sloje prebi dajejo zadovoljivega odgo irugo, in čeprav je vpra valstva. vora še na nekatera vpra šanje, kakšne možnosti ima šanja. Pričakovati je, da sa obstoj, ne kaže spodbu- jih bo dopolnila javna raz 3e kmetov prav nič ovirati. POT, KI ŠJE NIMA prava. Cas najbolje pokaže, kaj Inž. MARJAN LEGAN je sposobno živeti. VOZNEGA REDA Dolgoročna usmeritev, ki KMETOVA PRAVI jo predlagajo teze in ki se ho dokončno oblikovala Še niste vedeli? CA DO ZEMLJE IN v široki javni razpravi, pre malo opozarja na sedanji Naš gospodarski prostor v DELA položaj na vasi, na ljudi, merilu Zahodne Evrope nd ki delajo v kmetijstvu. Sko « ravno velik: Jugoslavija pred Tistemu, ki se odloča, ali stavlja na tem pbdročju le bi bilo bolje ostati na kme raj polovico lastnikov zem lje — kmetov je starih nad 5.5 odstotka prebivalstva, tiji ali se zaposliti' zunaj 1.5 odstotka družbenega bru kmetijstva (predvideno je, 60 let. Naj ti ljudje, ki izčrpani in ostareli, uresni to proizvoda, 1,4 odstotka da se bo leta 1990 le še izvoza in 1,7 odstotka uvoza, IP#« desetina Slovencev ukvar čujejo koncept kmetijske ga razvoja v Sloveniji? številke nazorno govore, da jala a kmetijstvom — zdaj lahko pomenimo na svetu se še ena četrina), je tre Ti ljudje so potrebni po moči, zato je ena od važ kot konkurenčna država ne-> ba povedati, da mu ne bo kaj le tedaj, če bomo kar nihče stregel po zemlji, nih nalog čimprej povečati socialno varnost kmečkega najuspešneje združevali na kot je bilo v času prisilne ša sredstva, znanje in iz KMET IN NJEGOV TEŽKI POLOŽAJ. Kakšne so možnosti, da se bo sčasoma kolektivizacije, ki je rodi prebivalstva. Zdravstvene mu zavarovanju bo mora kušnje. izenačil z drugimi sloji prebivalstva? la znane posledice. 3 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK • vsak četrtek 60.000 izvodov j -PRI NAS URE KAR DIRJAJO,« SE RADI POŠALIJO V PRVI SLOVENSKI KADETNICI - STROKOVNI ŠOLI ZA MLADE MILIČNIKE V TACNU
Med 120 kadeti, ki bodo čez dva meseca končali šolanje v Tacnu in odšli na šestmesečni staž, je tudi BESEDA tehle devet fantov. Doma so iz novomeške, celjske in murskosoboške okolice. »Študij res ni lahak, toda kdor hoče postati miličnik, ga mora sprejeti in obvladati,« so KADETOV povedali skoraj vsi hkrati, sicer pa menijo: »ZDAJ VEM, DA SEM ŽELEL« OTO HOZJAN iz Lendave: »Po osnovni šoli sem se vpisal v gimnazijo in jo nekaj časa tudi obiskoval. Ko pa sem v murskosoboškem Vestniku prebral razpis za vpis v kadetnico, sem se takoj odločil. Ukvarjal sem se z radio amaterstvom in zaslutil, da bom imel možnost to dejav nost še razviti in se v njej izpopolniti. Tedaj sem mislil, da bom to lahko naredil kot miličnik, ada j, ob koncu šole, pa tudi vem, da sem si ta poklic vedno želel.« NOBENEGA DOMOTOŽJA JANEZ ROM iz Jurke vasi: »Poklic miličnika me je veselil, pa sem se odločil, se vpisal v kadetnico in zdaj sem tik pred koncem šolanja, čas je zelo hitro minil, posebno naglo pa mi beže dnevi v tretjem letniku. Do motožja nisem nikoli poznal, sicer pa tudi ni bilo časa za to. Do zdaj je šlo vse dobro, upam, da bo tako do letki odločijo za poklic mi konca, do prvega službenega mesta. Zelo rad bi bil ličnika. prometni miličnik v Ljubljani.« Ravnatelj je kasneje, ko nas je seznanjal z razvojem in načrti šole, dejal, da bodo RAD BI ŠE čez kakšnih deset let šolali ŠTUDIRAL 120 miličnike samo v kadetnici. ANTON MURGELJ iz Gotne vasi: »V to šolo so me Tako bo, je povedal, tudi privedli predvsem tile razlogi: da je absolventom kadetske zato, ker bo moral imeti vsak šole priznana srednja izobrazba, da kadeti hkrati odslu miličnik v Sloveniji srednjo žijo tudi vojaški rok, da je v času šolanja vse brez izobrazbo, tako izobrazbo pa KADETOV plačno, ne nazadnje pa je to zanimiv poklic. V šoli si pridobijo kadeti, če uspeš ima kadet sicer mnoge ugodnosti. Mene je na primer no končajo triletno šolo v Tacnu . . . presenetilo to, da se mora vsak kadet naučiti voziti moped, motor in avto. Z zanimanjem pričakujem prve Dosedanji odziv za kadetni delovno mesto, zelo rad pa bi še študiral.« NA STARTU co je zadovoljiv. Največ ka detov je šola sprejela z ob močja ljubljanske uprave jav PREHITRO MINE ne varnosti — 102, nato pa: z območja mariborske UJV VLADO KOVAČ iz Žalca: »šolanje prehitro mine: VPOKLIC — 73, celjske — 62, kranjske dobiš prijatelja, pa se že morata raziti. Iz Savinjske — 45, koprske — 41, novo doline nas je pet, a samo jaz sem v tretjem letniku. meške — 33, murskosoboške Pravijo, da sem dal zgled, pa naj bo tako. šola je za — 33 in novogoriške UJV — nimiva, nič manj predmeti, ki jih spoznavamo, tudi 33. Kadeti so večinoma iz drugega življenja ne manjka, će bi se odločil za naj Dolgočasna vožnja mimo Ogledali smo si učilnice, delavskih družin, manj pa jih ljubši predmet, bi bilo to motoroznanstvo.« je iz družin uslužbencev, krp umazanega snega je hitro kabinete, laboratorije in ga raže, torej najprej prostore, upokojencev in kmetov. minila. kjer se kadeti šolajo, pa in šolanje v kadetnici je brez »TJA, KJER SEM izstopili smo na večji plo ternat, jedilnico in ambulan plačno. Kadeti dobe brezplač BIL NA PRAKSI« ščadi, obkroženi z večnad te. Popeljali so nas tudi v no tudi uniformo, hrano, sta nastajajoči šolski muzej, kjer ANDREJ STEINER iz Prebolda: »Prvi sem iz stropnimi hišami, ki so zrasle novanje itd. Vsekakor je do bodo uredili najrazličnejše brodošla tudi žepnina, ki jo krajaja v tej šoli, gotovo pa ne zadnji. Odločil sem se, ker tik pod strmim pobočjem z zbirke orožja in predmetov, dobe kadeti vsak mesec spro sem si dejal, da je kadetnica nova šola, ki jo velja spo gozdom porasle Grmade. ki so jih pr: kaznivih deja ti za razne prostovoljne (ne- znati, pa tudi veselje, da bi se česa novega naučil in spo njih uporabljali storilci širom znal miličmški poklic, sem imel. Priznam, da me je prvi — Hotelsko naselje? Sana šolske) izdatke (kino, ples po Sloveniji. itd.). Enkrat na mesec smejo mesec malo imelo, potem pa sem se hitro vživel v novo torij? so spraševali naši po S posebno skrbjo so nam iti domov, obiske pa lahko okolje in se povsem privadil. Zdaj si najbolj želim, da gledi. pokazali učne pripomočke, ki sprejmejo večkrat. Veliko ka bi uspešno končal in dobil službeno mesto v Novi Gorici, jih rabijo pri strokovnih detov je povedalo, da je šlo kjer sem bil na praksi.« Kmalu smo zagledali sku predmetih, pa naprave, na v šolo zato, da bi bili opro pino fantov v sivo modrih katerih opravljajo kadeti ščeni vojaščine. Z zakonom uniformah, z belimi našitki na praktične vaje in se tako že je namreč urejeno, da se »ČUDNO SO ME ramenih. med šolanjem vživljajo v vlo prizna kadetom, ki uspešno GLEDALI« go miličnika. končajo triletno šolanje, vo — Kadeti! je nekdo na glas Bežen ogled vsega je bil jaški rok. kajpak premalo, da bi še FRANC 2VAN iz Dolenjskih Toplic: »Ko sem videl razvozlal »uganko«, da smo Letos bo končalo triletno bolje spoznali kadetnico. razpis za to šolo, sem povedal staršem, da bi se rad se mu morali nasmejati. šolanje okoli 120 kadetov. Vsak korak več po njenih vpisal. Ker niso imeli nič proti, sem zdaj tu, kjer sem. Najprej bodo šest mesecev Morda nas je prav zato prostorih pa nas je znova Ko sem se prvič doma pokazal v uniformi, so me nekam pripravniki, po poteku tega prepričal, da prevladujeta v čudno gledali, tako da se potem tudi m?d vrstnike nisem spremljala dobra volja ves časa pa samostojni miličniki, njej red in disciplina, da je upal. 2elim si, da bi kot miličnik delal v Ljubljani.« čas med tem obiskom v ta usposobljeni za delo v pro vsako delo v njej resno delo metu, na splošnih postajah censki kadetnici. .. in da drugače sploh ne more milice in na drugih p o d r o č POKLIC - NIČ biti, če hočejo iz otrok vzgo jih. Nekateri pa so se že jiti može. NOVEGA! Ravnatelj višji inšpektor zdaj odločili za nadaljnji štu V kadetnico namreč ne dij na višjih in visokih šolah. J02E 2ABKAR iz Moščancev pri Murski Soboti Anton Zupančič nas je spre sprejemajo odraslih, ker je »Oče je bil miličnik, in ker smo imeli uniformo v hiši jel nadvse gostoljubno, še za tiste, ki so odslužili voja Kadeti bodo znatno okrepili sem jo vzljubil in sklenil, da jo bom, ko bom večj: preden pa je kaj več povedal ški rok, posebna miličniška splošne in prometne postaje tudi sam nosil. 2 elja se mi je izpolnila in kmalu bon o šoli in življenju v njej, je šola; ne sprejemajo pa tudi milice. Velika vrzel pa bo miličnik. Domov grem vsak mesec, da s kolegi ka razkazal prostore, v katerih starejših cxi 17. let. šola je kljub temu še ostala, saj poklepetamo. Kje bom v službi, ne vem, želim pa s šolajo miličnike po novem, namenjena tako rekoč fantom, manjka trenutno v Sloveniji priti na splošno postajo v Ljubljano.« kadetskem sistemu ... ki se takoj po končani osem okoli 800 miličnikov.
PRENATRPAN PROGRAM ANTON TUŠEK iz Ljutomera: »Iz ljutomerske oko lice nas je precej. Pogosto se sestajamo in se pogovar jamo. Tudi domov gremo včasih skupaj. V prostem času zelo rad berem, sicer pa je takega časa malo. Učni program je prenatrpan, mislim, da bi bilo bolj prav, ko bi bil namesto triletnega štiriletni pouk. To bi samo koristilo, ker bi si znanje še bolj utrdili.«
POKLIC JE TEŽAK
DUŠAN GREGORIN iz Celja: »V šolo sem prišel zato, ker so bili dobri pogoji in ker me je poklic zani mal. šolanje res ni lahko, če pa se zavzameš, snov obvladaš. Znanje je miličniku še kako potrebno, saj njegov poklic niti malo ni lahak. Vselej ima z ljudmi in nikoli ne ve, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan. Sam bi šel rad na prometno postajo, vleče pa me tudi nadaljnji študij.« Kadeti med poukom plavanja v pokritem plavalnem bazenu
h———a——DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTI\III(: ^ vsak četrtek ~ 60.000 ---- izvodov!...... NOVOSTI ZA POZORNE OČI Vse v dolarjih Novomeška IMV na beograjskem sejmu Ze zdavnaj pri nas ne prikazujemo v dolarjih sa mo izvoza, ampak izraču Bomo v Beogradu zvedeli odgovor na vprašanje, kdaj bodo v Novem navamo praktično vrsto mestu začeli delati minije? - IMV razstavlja v dveh dvoranah drugih postavk, od turiz ma in njegovega dohodka Novomeška Industrija mo v dvoranah 7- in 8- beograj du že pokazali proizvodni na do družbenega bruto pro tornih vozil bo na beograj skega sejma in na ploščadi črt prikolic za leto 1971. Med izvoda. S tem pa pravza skem sejmu avtomobilov so pred dvoranama. novosti gre šteti še trgovi prav omalovažujemo dinar delovala s svojim četvernim Bržkone letos Novomeščani no na kolesih, sicer pa bo in hkrati tudi prizadeva programom: avtomobili, pri ne bodo pokazali revolucio na sejmu razstavljenih več nja, da bi postal konver kolicami, kombiji in servi narnih novosti, čeprav lahko kot 20 različnih prikolic in tibilen. sno opremo. Njeno proizvod zapišemo, da bodo v Beogra- 11 tipov dostavnih avtomobi Ob vsem tem lahko pri. no usmeritev bodo obiskoval lov, ki jih kupci in opazo čakujemo samo še to, da ca tudi letos, tak kot na Sevnica: letos le valci poznajo pod imenom se bomo namesto s tovari lanskem sejmu, lahko videli kombibus. Večji poudarek ši začeli klicati z »mistri« 13 pripravnikov? bodo novomeški proizvajalci in da bomo prvega dobili Samo konfekcija Lisca je letos namenili servisni opre kuverte, na katerih bomo letos pravočasno predložila mi, saj bodo na ploščadi imeli svoje osebne dohod Beograjski sejem načrt o sprejemanju priprav pred obema dvoranama raz ke izračunane v dolarjih, avtomobilov nikov, naknadno pa so svo stavili pravo servisno delav dobili pa bomo kajpak di Beograjski sejem motor je načrte poslale še Kopitar nico. narje. jev in motornih vozil je na, doma počitka Impoljca Zanimanje obiskovalcev te prva letošnja velika prire in Loka, Kovinsko podjetj’e ga največjega jugoslovanske ditev v beograjskih dvora in Kmetijski kombinat. Te ga avtomobilskega sejma bo nah velesejma. Razstava v delovne organizacije so prav gotovo v naj večji meri glavnem jugoslovanskem predvidele skupno 13 pri namenjeno avtomobilom: no Še več v osnovna mestu je ena izmed deve pravnikov, od tega enega z vosti, kakršne prinaša reci tih stalnih razstav, ki so visoko šolo ter 12 s srednjo, mo frankfurtski, pariški ali sredstva na spisku stalnega medna število je zelo majhno, po ženevski salon avtomobi V minulem letu so metliška rodnega biroja avtomobil sebno če upoštevamo soraz- lov, verjetno ne bomo videli, podjetja vložila v investicije skih proizvajalcev Letoš meroma slabo kvalifikacij vendar pa bodo Novomešča- osnovna sredstva 15.318.000 nji sejem je doslej najve sko sestavo in velike potrebe ni predstavili svoj avtomobil s * : din. Po vlaganjih je daleč pred čja prireditev beograjske po šolanih ljudeh. Nerazum ski program in ga hkrati do vsemi tovarna Beti, ki je po ga velesejma, saj bodo av ljiv je odnos nekaterih pod polnili z angleškim. Na ti rabila za modernizacijo in tomobilske tovarne raz jetij, ki nočejo niti sporoča skovni konferenci pred AVGUSTA FURFUROL IZ JUGOTANINA. Pred krat razvoj tovarne 7.391.000 in, stavljale svoje izdelke kar ti, kako je pri njih s pri sejmom bodo generalnega di- sledi Metlikatrans s 5.215.000 na 50.000 kvedratnih me kim so spravili pod streho stolp za pridobivanje fur- pravništvom. Komunalni za krektorja Juri; a ‘Levičnika vloženimi dinarji in obrat No- trih Sejem bodo odprli furola iz izluženega taninskega lesa, ki je dragocena vod za zaposlovanje je pro prav gotovo pobarali po naj surovina za kemično in farmacevtsko industrijo. Ju- voteks s 1.222.000 dinarji. 17. aPrila- sil za take podatke, pa jih manjših austinih — minijih, gotaninu bo, kot predvidevajo, dodatni izdelek poma Vsa druga podjetja so v ta sploh ni dobil. čeprav je novomeška tovarna gal iz težavnega ekonomskega položaja, v katerem je namen porabila veliko manj. od lanskega sejma celo pre že več let. Tovarna bo lahko več plačala za taninski Plan investicij za leto 1970 segla svoje napovedi, ker so les. Predvideno je, da bo nov obrat začel delati avgu predvideva napredek za pri mimo austina 1300 začeli de sta. Gradbena dela je prevzelo podjetje »Zasavje« iz bližno 18 odstotkov., Rračuna- lati tudi maxije. Trbovelj, kovinsko konstrukcijo je naredila Metalna jo, da bodo v modernizacijo in Odslej več govedine? iz Krmelja, druga montažna dela pa Kovinsko podjet osnovna sredstva vložili Kakšen bo direktorjev od je. (Foto: Alfred Železnik) govor na to vprašanje, bržko 18.090.000 dinarjev. Stabilizacijski sklad za pospeševanje govedo ne ni težko uganiti, ker je na podobna vprašanja odgo reje s sporazumom o ceni goveje živine varjal že prejšnja leta in se znal ogniti vsem čerem: »Ka dar bomo pri nas soosobni Vrtoglavo dviganje cen stanovanjem kilogramov in za premiranje Hkrati s sporazumom o in kakor bo zahtevalo trži najboljših plemenskih telic. oblikovanju cen goveje živine šče,« je bil običajen odgovor. Denar bodo dali za družbeno in govejega mesa v Sloveniji, In kako bo letos? Bomo sli Družbena gradnja stanovanj upada: gradbena podjetja raje gradijo druge in kooperacijsko proizvodnjo. ki ga bodo do sredine aprila šali tudi dan, ko bodo v No objekte, ki so boljše plačani - Kvadratni meter 2.300 din podpisale kmetijske organiza Ce bo republika dala enak vem mestu začeli sestavljati znesek, kakršnega bodo do cije, khvnice, trgovska pod minije, za katere je med Nobena skrivnost ni, da Prav gotovo je stanovanje težko zagotovi. Tako strmo jetja, gostinci, zasebni me bili s prispevkom od mesa, gradbena podjetja pri nas nič ena izmed tistih potrošnih sarji in gostilničarji, bodo se bodo podpisniki sporazu kupci vse večje zanimanje? naraščanje cen na tem pod kaj rada ne gradijo stanovanj dobrin, ki si jo zaradi izred ročju pa prav gotovo ni v podpisniki sporazuma osno ma obvezali: do 1975. leta bo Na beograjskem sejmu za trg. Tudi novomeško se bodo Novomeščani torej no visoke cene občan zelo skladu z reformnimi načeli. vali tudi stabilizacijski sklad do vsako leto dajali po 400 gradbeno podjetje PIONIR, predstavili z izboljšavami, ki Sicer pa občani zadnje čase za pospeševanje govedoreje. din 40.000 pitanim govedom ki sodi med najmočnejša to (baby beef) in 300 din 20.000 jih bo lahko opazilo pozor veliko raje gradijo lastna sta Sklad, ki ga bodo vodili pri vrstna podjetja v Sloveniji, mladim pitanim govedom. no oko: estetske, praktič novanja, ker dobijo za grad zavodu SRS za rezerve, bo je podobnega mnenja: letos Prav tako bodo premirali ne in . funkciona’ne novosti Samoprispevek njo kredite pri podjetjih, imel svoje dohodke od pri bodo v Novem mestu izročili 20.000 brejih plemenskih telic pripravlja Industrija motor kjer so zaposleni, gradnja pa spevkov iz prodaje mesa in ključe stanovanj od enega sa iz A kontrole — in sicer s 400 nih vozil. Sicer pa imajo v za cesto? je zato, ker ne urede vseh denarja republike, namenje mega stolpiča, prihodnje leto din vsako telico. Sklad, kate avtomobilski industriji radi 13. aprila je bila seja ob komunalnih naprav, ki jih je nega gospodarskim posegom. pa še od enega. Za mesto, sicer gradbeno podjetje pri rega d&’.ovanje je sestavni del skrivnosti: kdor hoče vedeti, kakršno je Novo mesto da činske skupščine Kočevje, na Denar bedo porabil: za re sporazuma, ki naj bi ga pod kaj bo novega prinesel beo kateri so sprejeli proračun siljeno urediti, cenejša. Upo nes, je to vsekakor odločno števati pa je treba, da to gresiranje nabavne vrednosti pisali v tem mesecu, bo na grajski sejem, mora pač po premalo. občine za letos, odlok o do telet do 200 kg, namenjenih ta način posloval od letos do. čakati do otvoritve, ki bo 17. ločitvi sredstev za vzgojo in vsoto običajno primakne za pitanje na polno težo 400 1975. leta. aorila ob 18. uri. Po drugi strani pa je res, izobraževanje in več drugih skupnost, ker bi bila sicer da tudi zanimanje kupcev za odlokov. naselja zasebnih graditeljev stanovanja v družbeni gradnji Med ostalim so odborniki skrajno zanemarjena in po ni kaj prida, saj so se od go sklenili, da je treba pripra manjkljivo urejena. ...vandroviek moj, kam bova vandrala midva nocoj? spodarske reforme sem sta viti vse potrebno za razpia Zaradi manjše gradnje novanja v blokih podražila za referenduma o uvedbi kra družbenih stanovanj pa si 100 odstotkov. Trisobno sta jevnega samoprispevka za gradbena podjetja ne belijo novanje je recimo 1965. leta posodobljenje ceste Livold— glave: dela je dovolj drugje, veljalo približno 90.000 dinar Brod na Kolpi. Posodoblje pa še boljše je plačano. NOVO V ZAD jev, danes pa že 190.000 di nje te ceste bo veljalo okoli Kako do boljšega turizma narjev. Kvadratni meter sta 30 milijonov din. K temu NJIH DNEH novanjske površine v Novem znesku naj bi prispevali pre Lani 2.500 »Regin« Število nočitev se je lani na podjetja in kmetijske zadruge mestu je zdaj med 2.300 in bivalci kočevske občine okoli Proizvodnja pletilnih stro Dolenjskem povečalo za slabo ter industrijske organizacije. Pravijo, da bo planinski 2.500 dinarji — to je le in 3,5 milijona din, ki bi jih v jev »Regina« v ribniškem petino, povečali pa so se tu Proti črnim vinotočem nihče dom Vinka Paderšiča pri Go formativna cena, saj stroški občini zbrali s samoprispev podjetju RIKO uspešno po učinkovito ne ukrepa. di promet in stroški: finančni spodični odprt najprej, prej neprestano naraščajo. V kom predvidoma v treh le Zlasti v zasebnem sektorju teka. Lani so proizvedli in tu položaj gostinskih podjetij ne kot drugi planinski domovi, Ljubljani ali Zagrebu je kva tih. di prodali 2500 teh strojev. napreduje. Kakšne so ugoto gostinstva je razvoj nenačr če bo šlo po sreči, bo za pr dratni m eter že krepko pre Na seji so razpravljali in Proizvodnjo pletilnih strojev vitve Dolenjske turistične ten. Zasebni sektor se tako vomajske praznike že sprejel segel 3 tisočake. In če že pri sklepali še o mnogih drugih bodo še povečali. zveze o lanski turistični se ne razvija kot dopolnilo go prve letošnje obiskovalce. čakujemo kako spremembo zadevah, saj je bilo na dnev zoni? Bomo izkušnje ki smo stinskim podjetjem,' niti. ne Druge domove bodo odprli cen, potem je jasno, da se nem redu, skupno kar 19 • • v v jih dobili prejšnja leta, znali na mestih, kjer družbeno go pozneje, bržkone pa bo zad cene lahko kvečjemu dvig točk. Več bomo o seji poro letos izkoristiti? stinstvo nima možnosti za nji odprt dom na Lisci, ki ga nejo. čali prihodnjič. Sejmišča razvoj, potrebovali pa bi go Dolenjski turizem ima veli preurejajo. stinske storitve. ko premalo kvalitetnih ležišč, Dolenjski hoteli imajo zdaj, zato penzionski turizem ne Tudi lani ni bilo uspeha pri ko se sezona še ni dobro za Novomeški sejem narašča tako, kot želimo. obnovi gostišč ali pri gradnji čela, dovolj prostora: prejš V ponedeljek, 13. aprila, Sredi sezone so vse postelje novih objektov, da bi jih nji teden nikjer ni zmanjkalo Uspešno prvo četrtletje je bil novomeški sejem kar oddane vnaprej, zato prehod uredili v posebnem slogu. postelj, niti v Čateških in živahen. Kupcem je bilo na Premalo je domačnosti, za ni gostje v dolenjskih hotelih Šmarjeških Toplicah ne, ki izbiro 568 pujskov, prodanih sebni gostinci pa imajo pre Rudnik Kočevje je z manj zaposlenimi nakopal pravzaprav ne morejo pre so bile v tem letu že nekaj pa je bilo 544. Mlajši prašič malo toplih jedi. spati. krat zasedene. več premoga, kot so načrtovali ki so šli v denar po 200 do Na Dolenjskem narašča iz Za nujne preureditve in Nadaljujejo se maturantski 280 din, za večje pa so zah letniški turizem, čeprav po modernizacijo zasebnih go plesi. Tokrat so bili na vrsti’ V prvem četrtletju letos so ton odkopanega premoga le 6 tevali 290 do, 600 din. goji za njegov razvoj niso stišč bi morali zagotoviti vsaj dijaki zadnjega razreda šol kočevski rudarji nakopali kubičnih metrov jamskega le urejeni. Kopališč ob rekah je kratkoročne kredite, sicer ne skega centra iz Novega me 60.710 ton premoga ali 14,5 sa, lani pa 6,7; na tono pre premalo, kar- pa jih je, zve moremo pričakovati uspehov. sta. Ta in prihodnji mesec bo odstotka več. kot so predvi moga 2,07 kubičnega metra V Brežicah na sejmu čine niso primerna; manjka Ker manjka denarja, brž še živahno, saj bodo zaplesa deli. Ta uspeh so dosegli z krajnikov, lani pa 2,59. V soboto, 11; aprila, je bi postojank v vinorodnih pod kone tudi letos ne moremo li še maturantje gimnazij in 2 odstotka manjšim številom Večja proizvodnja in manj lo na brežiškem sejmu na ročjih, premalo je urejenih pričakovati posebnih uspe nekaterih drugih šol. zaposlenih, kot so načrtovali. ši stroški bodo omogočili prodaj 895 pujskov, prodali izletniških točk. hov: vsekakor bo velik napre Za tiste, ki si žele rekrea Odkopavali so po sodobnej večji dobiček. Denar bo Rud pa so jih 759. Kupcev je bilo Vse več prometa gre izven dek, če bodo gostinci zares cije: teniško igrišče na novo ši odkupni metodi (višje če niku prišel zelo prav,- saj ga veliko. Za manjše pujske so klasične gostinske stroke: z začeli graditi nove hotele in meški Loki je skoraj neupo lo). S tem so zmanjšali tudi bodo za preusmeritev proiz plačevali 14 do 15 din kilo gostinstvom se ukvarjajo tr preurejati stare, kot napove rabno, odbo;> arskega pa po porabo jamskega materiala. vodnje potrebovali kar pre gram, za večje pa 7.50 do govska podjetja, prometna dujejo. sipavajo z novimi ugaski. Tako so letos porabili na 1000 cej. 8 din kilogram žive teže.
Št. 16 (1047) — 16. IV. 1970 Stran uredil: MILOŠ JAKOPEC DOLENJSKI LIST Portret tega tedna
„Se sreča,
Turistična sezona se da si da/ naglo bliža: na Jadranu računajo, koliko več tuj. cev bo prespalo v turistič meni!" nih središčih naše države, povsod so prepričani, da Poštarska torba s 300 bo letošnji promet še do 500 pismi in časopisi, bolj ugoden od lanskega. ki tehta včasih tudi več Po načrtih o povečanju kot 12 kg, je vsakdanja števila nočitev in prometa spremljevalka pismonoše bo Slovenija bržkone na Alojza Knafelca na nje repu jugoslovanske lestvi govi dnevni poti, dolgi ce. tudi do 14 kilometrov. Hkrati z načrti o pove• V njej so pričakovanja, čarnem poslovanju pa boli želje, obljube, pa tudi ne gostince glava zaradi te zaželene novice, ki dan žav, ki se jim obetajo: za dnem spremljajo naše pravijo, da manjka letos življenje. Vsakega človeka v vsej državi kar 42.000 go vsaj za trenutek spreleti ri, da ne najdemo več stinskih delavcev. Možno- Predsednik republike Josip Broz Tito se je med krajšim bivanjem v Sloveniji rahlo upanje, da bo do časa za pisanje pisem.« sti za poklice v gostinski mudil v Postojni, na Bledu, na Brdu pri Kranju in v Ljubljani, kjer je bil tudi na bil pošto, kadar zagleda — Pošta prihaja vsak stroki so izborne; novega rednem zdravniškem pregledu na interni kliniki. (Foto: France Modic) bližajočo se pismonošovo dan, vendar so verjetno zakona, ki je že začel ve kapo. ljati, pa zaradi tega naj dnevi, ko imate posebno brž ne bo lahko spoštova Alojz Knafelc, nekdaj veliko dela? ti. Določila namreč pra izučen mizar, je že 31 let »Največ dela v tednu je vijo, da je obvezen 42-ur- Ne pozabimo na zavarovanca! pismonoša pri PTT pod ob četrtkih in petkih, jetju v Novem mestu in predvsem zaradi Dolenj ni delovni tednik. Ob ta (Nadaljevanje s 1. str.) premalo precizirano. Premalo uresničuje in kdo naj kon kem pomanjkanju gostin tako nehote spremlja živ skega lista.« je povedano o tem, kdo naj trolira. V medobčinski zdrav- ljenje mnogih ljudi. skih delavcev in ob običaj se pomudili največ ob druž- bo pobudnik takšnega dogo- stveni službi so posamezne — Ali se spomnite, da nih konicah v sezoni pa benem dogovarjanju in pla- varjanja, kako določiti vire občine preveč brez moči — Vrsto let ste že pismo ste koga s pismom po bržkone ni verjeti, da bi niranju. Poslanci so menili, za financiranje tega, za kar in nimajo zagotovljenega noša. Ali se je medtem sebno razveselili? natakarji, receptorji, so- da je družbeno dogovarjanje bi se dogovorila, kdo naj to dovolj velikega in dovolj vaše delo kaj spremeni »Tak srečnež je bil ne lo? barice, snažilke in ljudje učinkovitega vpliva na politi- ki mož srednjih let. Imel sem zanj pismo, ki je bi v številnih drugih gostin ko in razvoj zdravstva. »Včasih je bilo ljudi skih poklicih lahko dela K zbranemu gradivu za manj in sem lahko tudi lo naslovljeno na dom. Po naključju sem ga sre li po sedem ur dnevno. razpravo o pobudi, po kate pismo z napačnim ali po čal in mu ga izročil. Ves Najbrž bo ostalo vse po manjkljivim naslovom iz Stanovanj še ni dosti ri naj bi bilo širše območje srečen mi je povedal, da starem, in če bodo uspeli Dolenjske osnova za progra ročil pravemu naslovljen z 42-umim delovnim ted- cu, ker sem ljudi osebno bi bilo zelo hudo, če bi miranje razvoja zdravstva in prišlo v roke njegovi že. nikom, bodo uspeli le v Več denarja za družbeno gradnjo stanovanj zdravstvenega zavarovanja, poznal. Sedaj pa so zra dolgoročnem obdobju; po- sla nova naselja, veliki ni, in da sem tako pre poslanci niso imeli posebnih prečil hud družinski pre leti bodo delali po 16 ur Kljub naraščajoči gradnji delovne organizacije, zlasti pripomb razen te, da velja bloki, v katerih stanuje na dan, pozimi pa pone veliko ljudi, in vseh ne pir.« nam še vedno manjka stano gostdnske, težave, ker bodo to pobudo pozdraviti. Posla Iz prostorne poštarske kod hotele tako zapro. vanj. To so poudarili na po morali povečati število zapo- nec iz kočevske občine je pri morem poznati. Pogosto se selijo, in če naslov ni torbe tov. Knafelca izvi Za vse tiste, ki končuje svetu v Brezovici nad Bošta- slenih. Ker pa so v gostin- pomnil, da so cestnopromet- točen, pošte ne morem ra nešteto podobnih do jo letos osemletko in ima njem predsedniki občinskih stvu že zdaj osebni dohodki ne povezave ovira za boljše godivščin, ki mu poma jo veselje za delo v turiz sindikalnih svetov. Največja točno dostaviti. Delo je majhni, bo povečanje zapo- sodelovanje z Dolenjsko, po- ostalo takšno, kot je bilo, gajo, da vsakodnevni tež mu, so možnosti kajpak težava je v tem, ker pri- slenih še bolj obremenilo slanec iz ribniške občine pa le vedno več ga je. Mi ki tovor laže prenaša. neomejene: ob takem po manjkuje denarja. sklade osebnih dohodkov. je pripomnil, da je ribniškim manjkanju strokovnih de slim, da ne držijo izgovo A. VITKOVIC V bodoče bo potrebno da Zakon pa je seveda treba občanom Ljubljana bližja lavcev bi bilo gotovo prav, jati več denarja za družbeno spoštovati, —r kot Novo mesto. M. J. če bi mladim podrobneje gradnjo stanovanj. Opozori povedali, kje in kako se PET OBČANOV BO PREJELO SREBRNE ZNAČKE lahko izšolajo za gostin li so na počasnost pri izda ske poklice. janju gradbenih dovoljenj v STANOVANJSKO 21.227 nekaterih večjih krajih na GOSPODARSTVO ZDRUŽENEGA Dolenjskem. Dostikrat pa ie taka počasnost upravičena, Pred proslavo aktivistov OF KGP KOČEVJE ker urbanistični načrti niso 31. marca je bil v Ribnici skupni posvet pred povsod urejeni. Posledica te sednikov krajevnih odborov SZDL in ZB NOV, na ponovno razp isu je ga so črne gradnje. katerem so razpravljali o popisu aktivistov OF in Do začetka aprila so mo o udeležbi prebivalstva iz ribniške občine na pro JAVNO DRAŽBO rali v vseh delovnih organi slavi v Dolenjskih Toplicah. zacijah uvesti 42-umi delovni Predvidoma bodo vozili na Predlagano je bilo, naj bi del za prodajo tednik. Ugotovili so, da bo proslavo avtobusi iz Loškega sredstev za prevoz prispevale do imele pri tem nekatere potoka, Sodražice in Ribnice. krajevne in občinske organi STANOVANJSKIH HIŠ: zacije SZDL in ZB. V vasi MOZELJ hišo št. 11 z gospodarskimi poslopji Nadalje so razpravljali o ter lokali trgovine in gostilne podelitvi republiške nagrade OF. Iz ribniške občine bo pre V vasi RAJNDOL nedograjeno stanovanjsko hišo MED KLADIVOM IN NAKOVALOM jelo letos srebrne značke te Dražba bo 22. 4. 1970, in sicer v RAJNDOLU ob nagrade pet občanov. Izbran 15. uri in v MOZLJU ob 16. uri ce bo določila posebna komi Izklicna cena za hišo št. 11 v Mozlju je 152.000 din, „To pa ni za objavo, prav res ne“ sija pri Socialistični zvezi. za hišo v Rajndolu pa 52.000 din. Precej časa so posvetili raz Dražitelji morajo pred pričetkom dražbe položiti pravi o sodelovanju med kra 10 odst. varščine na iziklicno ceno. Ah, bralci, ti so sitni: »Zakaj pa niste pisali o tem? In o tem?« jevnimi organizacijami SZDL POGOJI PRODAJE: kupec bo moral plačati 30 odst. in Zvezo borcev. Ugotovili so, izdražene cene v roku 8 dni po javni dražbi, pre Direktorji in vodilni uslužbenci, pred. In pove vse tako lepo do konca, ti pa da sodelovanje še ni povsod ostali znesek pa v roku treh let z obrestno mero sedniki delavskih svetov in sindikalnih or. si presenečen, kako zdaj res razumejo že zadovoljivo, za kar so krivi 3 odstotkov. ganizacij, župani in partijski sekretarji so ljo po dobrem obveščanju, da se ne boji. posamezni člani odborov. Za Prometni davek od nepremičnin plača prodajalec. se že tako navadili novinarjev, da sploh jo več prikrivati nekaterih podrobnosti, to bo potrebno v nekaterih Ostali stroški gredo v breme kupca. ne pobesnijo več, kadar potegnemo iz žepa ker niso njim v prid — tedaj te pa lepo odborih SZDL čimprej izme beležnico. Včasih so poskočili, kot da bi hladnokrvno preseneti in z nasmehom, ki njati nedelavne člane. jih jemal iz kože! Zdaj pa so postali prav prosi odpuščanja, zaprosi, da to, kar je -r prijazni, ker so na tekočem z dogodki prt povedal, ni za objavo: in začne malo to nas in cenijo obveščanje in parolo: brez POZIV žiti, da tega ne sme zvedeti ta in da ne Planinsko društvo dobrega obveščanja ni dobrega samoupra sme zvedeli oni, za nameček pa namigne, vsem tečajnikom partijske šole za Gorenj vljanja. Prav prijazno torej povedo tajni- da tega ne gre objaviti, če hočeš, da ti bo Radovljica ci, naj skuha kavico, se udobno pogrezne sko in Primorsko v času NOB v Cerknem še kdaj drugič kaj povedal r a z p i s u j e jo v naslanjač in so zares pripravljeni za In od lepih načrtov ostanejo samo sa delovno mesto Delovni odbor za gradnjo šole — spomenika sproščen pogovor o zadevah, ki zanimajo nje in podre se ti hiša iz kart: v časopisu NOB v Cerknem kot živega partizanskega spome našega občana, našega bralca zato ne bo besede o tem, kje so ga jx>lo. OSKRBNIKA nika prosi vse tečajnike, ki so obiskovali partijske Uwdne formalnosti ni težko preskočiti. mili (zlasti, ker bo zato dal lep, velik Roblekovega doma tečaje I. in II. partijske šole za Gorejsko in1 Pri Direktor recimo pove, koliko so lani na. oglas). Napisano bo samo: Podjetje na Begunjščici morsko v letih 1943-1944 in 1945, da preberejo v redili, koliko izvozili, da se uveljavljajo »Kramp in lopata« bo letos naredilo toli Zaposlitev je priložnostna časopisu »Komunist« in »TV-15« sezname vseh par na zahodnih tržiščih in da z boljšo orga ko več kot lani in izvozilo še enkrat več tijskih tečajev z imeni tečajnikov. nizacijo dela dosegajo večjo produktivnost kot lani. Zaposlilo bo toliko novih delav. in traja od 1. 6. do 30. 9. in da bodo bržkone letos proizvodni na cev, ki bodo imeli take osebne dohodke. 1970. Prednost imajo za Ker bodo ti seznami z vsem materialom partij črt uresničili, čeprav so ga v primerjavi Nekatere težave, ki jih imajo, bodo rešili konski pari — upokojenci. ske šole vključen: v muzej NOB, ki bo v sestavi z lanskimi rezultati prav krepko dvignili. še med letom — in konec. Prijave sprejemamo do za te nove šole, prosimo tečajnike, naj pošljejo na No tudi težave so: in začne pripovedovati In takih prepovedi pisanja, ki jih sicer sedbe delovnega mesta. naš naslov svoje osebne podatke s točnim naslovom o nelojalni konkurenci ali pa o tem, da zamenjajo z lepšo besedo prošnja, je do- Planinski dom na Goški sedanjega bivališča Naš delovni odbor deluje pr*! naše norme še niso primerne za nastop sli. Sicer pa, če dobro premislim: bolje je ravni na Jelovici pa daje Republiškem odboru ZZB NOV Slovenije, Ljubljana, na tujem tržišču in zato prodajamo izdel. te prošnje upoštevati, ker potem človek mo v zakup za čas od 15. Beethovnova št. 10. ke z izgubo. Kajpak, bolje jih je prodati vsaj zve za težave, če jih že ne sme obja 4. do 31. 10. 1970. Najemni Obenem vljudno vabimo vse tečajnike, da po doma. z lepim dobičkom — a vsega ne viti. In bralci? Ah, ti so sitni: kar naprej na za vso sezono je 6.000 svojih možnostih podpro z denarnim zneskom moreš prodati doma, ker naredimo preveč sprašujejo: »Zakaj pa ne pišete o tem?« din. Interesenti naj po gradnjo te šole. Denar nakažite na tekoči račun in ker je treba izvažati. Brez Ueviz ne šljejo ponudbe na gornji št. 5202-652-66 pri SDK Idrija — Sklad za izgradnjo morejo kupiti teh in teh surovin. J. S. naslov. osnovne šole Cerkno. DELOVNI ODBOK
DOLENJSKI LIS f 16 < 1047) _ 16 IV 1970 To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Pravice borcev za severno mejo Ne znajo ga ceniti Kot vodnik in četni nared 1918/1919 mi je izdala kot nik sem se udeležil vseh bo prostovoljcu-borcu tudi potr Včasih, ko so po naših bili, kako hudo je bilo med jev, ki so potekali za našo dilo, ki nadomešča Spomeni družinah še molili (tega da vojno, kakć smo s lačnimi severno mejo v okolici Ce. co in člansko izkaznico. Od nes ni treba več), je bila v partizani delili zadnji ko lovca, Velikovca, Ljubelja Bo kar obstaja Zveza prostovolj- molitvi pomembna prošnja: šček kruha in kako hvalež rovelj itd. od začetka jebru- cev-borcev za severno mejo »Daj nam danes naš vsakda ni so nam bili za vsako arja 1919 dalje. Sodeloval sem v Novem mestu, sem član te nji kruh«! Otroci, ki danes skorjico? tudi v glavnih ofenzivah apri zveze in plačujem članarino. doraščajo m hodijo v šolo, Danes lahko najdeš kruh la in maja 1919. Kot povelj Republiški sekretariat za nočejo verjeti, kako težko na cesti, v jarku, v košu za nik sem torej odgovarjal tudi zdravstvo in socialno varstvo je bilo, ko so odraščali nji odpadke; povsod ga je do za življenja soborcev. Hranim mi je pritožbo za priznanje hovi starši. Zdi se mi, da so volj! Videla sem otroke, ki pismeno oceno takratnega statusa borca za severno me. tudi mnogi starši sami po so se vračali iz šole in so se svojega komandirja čete in. jo zavrnil, čeprav je datum zabili. na minulte težave, po cesti vreščeč podili za ve druge dokaze. Republiška 2. 2. 1919, ki je vpisan na ker vse preveč razvijajo likim kosom belega kruha zveza borcev za severno mejo moji odpustnici, dan vstopa v otroke. ter ga brcali kot žopo. Vsi osnovno edinico, četo na po Marsikateri oče ali mati lilo se mi je vprašanje: ali ložaju in sem moral, razum še pomnita, kako sta stala v bodo ti otroci imeli .vse živ Sprememba ljivo, vstopiti v višje enote, ki vrsti z bratci in sestricami, ljenje vsega v obilju ali pa naslova! so prav tako spadale, k slo ko je mati zjutraj za zajtrk bodo morali tudi oni kdaj venski vojski, vsaj že nekaj drobila žgance v skledo. doumeti, kaj je prošnja za NaroCniiu ki spremenijo svoj dni prej (zadnji rok vstopa Vsak je nastavil roko, da stari naslov naj »poročijc oDa vsakdanji kruh!? naslova Dogaje se 38 sporo je 1. 2 1919.) Za 10 mesecev mu je dala žganček v drob <5:jo samo novega ser pa ima in 24 dni Koroške, z udelež no pest, za v šolo pa je do M. Z., Mirna peč mo pn nas »časih te č naroc bil košček črnega kruha ali nikov i enakim priimkom in bo v vseh bojih, ki so bili v imenom »eveaa ne moremo tem času, sem tako ostal brez pest suhih krhljev. vedeli Čigav naslov ie treDa pravic. spremeniti Dandanes se starši pogaja Ker je živih še nekaj iakih jo pred jedjo z otroki: »Kaj Črna očala! starejših koroških borcev, ki Pred nedavnim so tudi sprevodniki na avtobusni progi boš jedel? S čim naj ti na V krških Pustnih novicah smo se zmučeni in izčrpani Ljubljana—Kočevje dobili nove računske strojčke, s mažem kruh? Ali hočeš jaj je bil 10. 2 1970 v rubriki Neupravičena po zlomu Avstro-Ogrske pro katerimi umikajo standardne avtobusne vozovnice. čka ali med, marmelado, ka »Opravljanje« objavljen čla stovoljno vključili v borbene Sprevodnik Zlatko Pajnič (na sliki) je dejal, da je se vo ali čajt žemljico ali rog- nek, katerega želim dopolni ti: kritika enote za našo severno mejo, daj obračun voznih kart veliko lažji in hitrejši. Pod ljičy margarino ali maslo?« Tovariš urednik! bi bilo prav, da družba tudi jetje SAP iz Ljubljane je kupilo strojčke na Šved Takšno naštevanje tega, če Res poleg drugih obrtnikov nam prizna status borca za skem. (Foto: France Brus) sar imamo v obilju, je pone in lekarne v Krškem nisem Vsak četrtek prejemam vaš severno mejo. Kar nas je še, kod še daljše. prispeval za okrasitev za no č a sn ikven d a r se s kritiko smo starčki in tako odvisni Zato pa današnja mladina voletne praznike. Vseeno pa v številki 10 od 5. marca 1970 od sočloveka. Skupaj smo se ne zna ceniti vseh dobrot, mi zaradi krškega blišča ni ne strinjam. i * jtestiram, kar z ramo ob rami borili za iste „Vse tiste iz cerkve dol!“ ki jih uživa, in se najbrž ne treba nositi črnih očal. Imam ste pisali v Krških novicah cilje s tistimi borci za sever 29. marca smo pešačili do ku«. Podjetje SAP nam je bo znala zlepa ničemur od mirno vest, saj sem po svojih prti odličnemu okulistu-spe- no mejo, ki se jim te pravi reči. Preprosto nima pred močeh prispeval v vsaki zbi cialistu, ki prihaja k nam iz mov z avtobusne postaje na prošnjo odobrilo; upali smo, ce priznajo, mi, starejši bor Ratežu, čeprav bi morali iz da bo postaja služila istim stave o tem, kaj je pomanj ralni akciji, od gasilcev do Zagreba. Več let hodim k nje dedka Mraza, če pa se zbira ci, pa smo ostali brez pravic. stopiti že na postaji za S mo namenom kot druge, vendar kanje. Ali smo res že poza- mu v ambulanto in še vedno lec prispevkov ni oglasil pri mi je predpisal pravilno di Mnogi smo bili v bojih dalj lenja vas. Pripeljali smo se iz smo bili to nedeljo močno časa od onih, ki so te pravice Novega mesta z avtobusom razočarani in užaljeni. Pred meni, nisem jaz kriv, pač pa optrijo. Prava dioptrija je njegove črna očala, ker je za podjetja SAP Ljubljana (reg. vsem zaradi tega, kar se je namreč odvisna tudi od sode dosegli. Pohvalen odnos radi 71 jih prezrl številko moje lovanja bolnika; ta je sam Upam, da bodo pristojni to št. LJ 771—83), ki odpelje iz zgodilo, ko smo v Novem me hiše. mesta ob 6.50. Imeni šoferja stu vstopali v avtobus. Sliša do kupca kriv, če m pazi pri ugotav razumeli in delali na tem, da še bolj žalostno pa je, da ljanju Črk, fcf mu jih pokaže se tudi nam, starejšim bor in sprevodnika nista po ti smo morali tole: »Vsi ti membni, važno pa je, da sta sti iz cerkve dol! če ste lah Nedolgo tega sem kupil pri sev- zaradi teh črnih očal ni videl speciatisi. cem, prizna status borca. Tu- niškem trgovskem podjetju mo neočiščenega novega krškega di borcem NOV se prizna sta se tokrat predstavila najbolj ko zjutraj prišli peš, pa poj. ped, izdelek Tomosa iz Kopra, in Preden kaj takega objavite, nesramna med vsemi vozniki še preden sem prevozil prvih 30 mostu, kjer so bili zlasti pe tus borca neglede na čas vsto dite še domov!« bi se morali prepričati tudi in sprevodniki tega podjetja. kilometrov, se mi je začel greti šci žrtve visokega snega in pri tistih, ki so z delom pa. Tudi tisti, ki so pozno To gotovo niso besede, s motor zaradi meni nepoznane brozge. Res je veljal prego katerimi lahko sprevodnik av okvare. Odpeljal sem ga k zaseb zdravnika zelo zadovoljni, ne vstopili, imajo vsaj nekaj pra Lani smo prebivalci tukajš nemu obrtniku v Šmarje pri Sev vor za letošnji sneg: »Kdor pa samo pri tistih, ki se na vic. nje vasi zaprosili za novo po tobusa zahteva, naj potniki nici, ki mi je svetoval, naj mo ga je dal, ta ga bo vzel!« To -to nit■ ne spoznajo. - JOŽE GRANDOVEC, stajo med Malim Slatnikom izstopijo. Res je, avtobus je ped odpeljem raje v Krško v ser pa ne more biti nikomur v bil prepoln, toda zakaj bi mo visno delavnico, kjer mi ga bodo Trebnje in Raiežem — »pri Petelinj- popravili zastonj, saj Je Se velja ponos, najmanj pa Turistič 'faz sein~prav "1'temu speciali rali peš le tisti, ki smo bili la garancija. nemu društvu in krajevni stu zelo hvaležna, saj mi je v cerkvi9 Cerkev je še zmeraj skupnosti! pozdravil oči, ki so bile tako Tako sem tudi naredil. V Krš Ni posluha za gasilstvo ločena od države, zato ni ni kem so mi vozilo hitro popravili, ANTON BAŠKOVEC, oslabele, da niti z očali nisem komur mar, od kod kdo pri dodati pa moram, da je bil moj mogla čitati. Prostovoljno gasilsko dru Organizirati smo dve dese haja in kam gre. Avtobus je ster nadvse prijaven in uslužen. Cesta krških žrtev 87 štvo lahko na vast ali robu tini starejših gasilcev, ki bo doslej sprejel vse, ki so bili Tako delavnico bi človek pripo Krško Res je, da prihaja k okuli mesta poskrbi za živahnejše do v primeru vojne ostali ročil vsakomur* stu veliko ljudi, ki morajo pripravljeni plačati. Saj smo delo drugih dejavnosti, kot doma in pomagali ljudem. tudi mi hoteli jjošteno plačati Ker se je zaradi gretja motorja bili pregledani v določenem so kraievne organizacije in Imamo tudi desetino pionir čez nekaj dni deformiral zaščitni Kam času. Naval je takšen, da mo- ^dru^ a z državnim, in ne s cerkve pokrov na spodnji strani motor jev, ki že vse leto pridno nim denarjem. 46. člen usta ja, sem pismeno zaprosil prodaj po osnovni šoli? ra zdravnik zelo hiteti, zato GasUško društvo Salka vas vadi. ve SFRJ pravi: »Izpovedova no službo podjetja Tomos, naj mi dva rezervna dela pošljejo' po Kmalu • se bo približal konec se ne more z vsakim pacien- Kočevju uspešno sodelu- Naše delo in življenje ni nje vere je svobodno in je tom kratkočasiti, kolikor bi ^ štabom za civilno zašči- pošti. Že čez nekaj dni sem bil šolskega leta, ko učenci, ki kon enolično, poskrbeli pa bomox človekova osebna stvar«. Ra zelo prijetno presenečen, ko mi je čujejo osnovno šolo, ugibajo, kje se temu hotelo! ( to ki ima nalogo;, da omili da bo še bolj pestro. Priza- zumljiva je bila razburjenost poštar prinesel oba naročena dela; bi' nadaljevali šolanje. Obiskal sem
DOLENJSKI LIST 7 Št. 16 (1047) — 16. IV. 1970 PRISILNA UPRAVA V MESNEM PODJETJU Se bodo stiski mesarji rešili?
Za modernizacijo proizvodnje in lastnih mesnic potrebujejo milijon
Po neuspelem referendumu, Računajo, da bodo za ures Da bodo kupce še bolj za na katerem so bili delavci sti- ničitev vseh načrtov potrebo dovoljili, bodo kupili pakirni škega Mesnega podjetja proti vali milijon dinarjev: prisilna stroj in bodo del mesa pro združitvi z novomeško DO uprava že išče možnosti, ka dajali že zavit. Podjetje je LENJKO, in po prisilni upra ko dobiti denar. Zdajšnja dobilo nekaj novih kupcev, vi, ki so jo uvedli v podjet manjša popravila bodo sami še vedno pa bodo večino me- ju, so začeli reševati težaven financirali. sa prodali v Ljubljani in No položaj, da bi lahko podjetje Ce bodo v svojih načrtih vem mestu, čeprav so se po še naprej samostojno delalo. uspeli, bodo po izteku prisil neuspelem referendumu od- Da bodo zadostili minimal ne uprave lahko še naprej si z DOLENJKO malo ohla nim higienskim pogojem, ki poslovali samostojno. V Mes dili. Z mesnimi izdelki, ki jih zahtevajo novi predpisi, nem podjetju so prepričani, jih znajo v Stični dobro na so že začeli urejati skladišče da načrti morajo uspeti. Pra rediti, bodo zalagali mesnice in hladilnico, ponraviti pa vijo tudi, da bodo že letos in trgovine tudi v sosednji bodo morali še klavnico in proizvodnjo povečali za 20 Hrvatski. nekatere druge prostore. milijonov dinarjev, če bodo Prav tako bodo morali urediti pravočasno modernizirali in Zdaj, ko se odloča usoda dve izmed štirih ljubljanskih prenovili obrate. Skupna pro stiških mesarjev, je bržkone mesnic, kjer bodo namestili izvodnja bo v tem primeru upravičeno mnenje kolektiva: nova hladilna pulta. Klavnico že bKzu 50 miliionov dinarjev, »Naši izdelki so znani in pri medtem ko je bila lani pri ljubljeni, zato je prav, da UBOGI CUCKI — Muhasti april ni prizanesel niti psom, ki so jih gospodarji pri bodo morali podaljšati in od straniti nečisti del. bližno 20 milijonov. ostanemo samostojni!« peljali na cepljenje proti steklini. Cepljenje je bilo v Velikih Laščah, Karlovici m Robu. Prispevek je znašal 20 dinarjev. Največ je bilo cepljenih psov čuvajev. Na sliki: ceplenje v Velikih Laščah (Foto: Sever) Kmečki otrok ne vidi ‘
Starši jih poleti porabijo na kmetijah, ker sami ne zmorejo vsega dela Zveza prijateljev mladine občine Ljubljana-Vič- Nekateri starši nimajo Rudnik bo organizirala med poletnimi počitnicami razumevanja za letovanje letovanje za šolsko mladino v Pacugu pri Portorožu, otrok. Običajno uporabljajo Letovišče bo preurejeno, saj so pozimi opravili že otroke poleti za nujna kmeč- vsa zidarska dela, dogradili nekaj novih hišic, stare ka dela, ki jih sami brez in dotrajane pa odstranili. strojev težko zmorejo. Po drugi strani pa imajo kmečki Letovanje bo trajalo po 14 hodkih. Komisija bo na pod prebivalci nižje dohodke. dni. Od 23 junija do 18. lagi potrdil ceno primerno Onih z visokimi dohodki je avgusta se bodo zvrstile 4 iz znižala, vendar je zahtevano občutno manj kot v mestu. mene otrok. Polna cena za povprečje prispevkov 200 din Za starše bo letovanje otrok letovanje otroka je 300 dinar za otroka. Ostalo bo krila kljub znižani ceni precejšen jev. Ker nekateri starši pla občinska Zveza prijateljev strošek. čila ne bi zmogli morajo mladine. Temu primeren je tudi re prinesti v šolo potrdilo o do- število otrok, ki letujejo, zultat. Z območja Velikih narašča, vendar marsikateri Lašč in okolice letuje vsako Samoprispevek otrok ne užije sonca in. m or leto. le po 5 odstotkov otrok, ja, čeprav ju je nujno potre in še to v glavnem iz delav za vodo ben. Na letošnjih načrtnih skih in uslužbenskih družin. Zdravnica Ana Videnič in medicinska sestra Branka Jakoš v zdravstvenem domu V dobrepoljski dolini gre zdravniških pregledih šo ugo Vse kaže, da kmečki otroci do h koncu priprave za refe tudi letos ne bodo videli Ivančna gorica pregledujeta učence na sistematičnem zdravniškem pregledu. (Fo tovila, da je zdravstveno sta to: S. Dokl) rendum, na katerem bodo nje otrok slabo. morja. L. S. prebivalci glasovali o razpi su samoprispevka za grad PRORAČUN TIS GROSUPLJE V ZNAMENJU njo vodovoda po dolini. Po UNIVERZAL gradi tem načrtu, ki je bil narejen STISKANJA PASU Komunalno podjetje UNI že pred leti, bodo v Dobre Denar za letos je že razdeljen VERZAL v Ivančni Gorici se polju in okoliških vaseh na Krajevna skupnost Turjak bo dobila letos 30.000 Premalo denarja za šolstvo ukvarja med drugim tudi z peljali vodo. Računajo, da din namenske dotacije za vodovode in 35.000 din za gradbeno dejavnostjo. Z grad bodo morali za gradnjo vo vzdrževanje potov. njami bodo letos ustvarili za dovoda zbrati 5 milijonov Za šolstvo letos preko osem milijonov dinar okoli 270.000 din vrednosti, dinarjev. Kajpak vsega ne Namenska dotacija bo po bodo vodovod dokončali, na jev - Veliko za prevoze otrok kar je več kot ena petina vse bodo mogli zbrati prebivalci rabljena v enakih delih za območju Laporje—Gradež pa ga, kar bo ustvaril UNIVER sami, ampak bo potrebna tri vodovode: v ščurkih. Ma bodo z gradnjo šele začeli. Temeljna izobraževalna Precej bodo porasli tudi ZAL letos Gradijo 3 letne hi pomoč občinskega mošnjič lem Ločniku in Laporju— Denar za vzdrževanje po skupnost Grosuplje financira stroški za prevoz učencev v šice, 3 družinske hiše v Stič ka. Gradež. V Malem Ločniku tov so na ne a vnem sestan 22 osnovnih šol, posebno šolo. Lansko šolsko leto je ni, preurejajo prostore mesa ku krajevn? skupnosti- Tur osnovno šolo Grosuplje, po TIS plačala za 460 vozačev rije v stičenskem samostanu jak razdelili tako: Javorje sebno osnovno šolo Kamna okrog 285.000 dinarjev, letos m opravljajo zadnja de'a na V 19.000 din, Ščurki 500 d n , gorica m otroškovarstveni za pa so prevozi še dražji. I več stavbah, kjer so pre- cesta ščurki—Pirmani 1800 vod. Zaključni račun TIS za -vec ' vzeli dokončno ureditev. Ze letos avtomatska zveza? din, Mali Osovnik 1500 din, minulo leto izkazuje 6,562.431 Laporje 2500 din, Gradež— dinarjev dohodkov in 6,182.877 Sloka gora 1500 din, Mali dinarjev izdatkov. TEŽAVE ŠOLARJEV V PONIKVAH ’ Velike Lašče potrebujejo čimprej boljšo tele Ločnik 1500 din, Veliki Loč- Letos se bo v blagajni TIS fonsko zvezo s svetom - Še enkrat več na nik 1500 din, četež 3000 din. zbralo predvidoma 8,281.000 ročnikov Ves ta denar, tako za vo dinarjev. Finančni načrt — V šolo peš ali z avtobusom? dovode kot za ceste oziroma skupščina ga je potrdila 25. V Velikih Laščah so začeli ze, ki bo povezovala kraje poti, je namenjen le za m a marca — je verjetno le zača s pripravami za postavitev med Kočevjem, Ribnico, Ort ter al, načrte, analize in po sen, saj so že ob sprejemanju Šolarčkova torbica je težka, 4 km daleč peš nove kabelske telefonske zve- nekom, Velikimi Laščami in dobno, medtem ko bodo vsa poudarili skrajno varčnost. pa je veliko - Kako zagotoviti prevoze? Ljubljano. S tem bo omogo dela opravili vaščani. Prvotno je bilo namreč pred le je povedal, da bi pre čena neposredna avtomatska Denar za vzdrževanje potov videno, da bo TIS dobila Na zadnji seji občinske voz teh 26 otrok stal sko Zdravniki pregledali zveza z ostalimi kraji. Pred porabijo tako, da uredijo od republiške izobraževalne skupščine Grosuplje so videvajo, da bodo gradbena vsako leto eno novo pot ozi skupnosti štiri milijone di odborniki precej razprav raj več, kot je porabila vsa ljali o prevozih otrok v šola lani za materialne iz otroke dela opravljena do jeseni. roma cesto, za kar porabijo narjev dotacije, vendar se je oddaljene šole. Povod je datke in naložbe. (92.000 Letošnjo zimo so zdravni Še lani je bilo v Velikih La večino denarja. Preostali de vsota končno skrčila na nekaj manj kot tri milijone dinar bila želja občanov Dobre din)t ško pregleda li pcilovico šo ščah le 17 telefonskih naroč nar pa dodelijo krajem, da jev. poljske doline, naj se ot Odborniki so menili, da larjev iz osnovne šole v Veli nikov. Zanimanje za telefon lahko vzdržujejo pota. kih Laščah. Zdravniki so se je povečalo, tako da so le Odborniki so poudarili ne roci iz Ponikev in Kom bodo s prevozi še težave, ugotovili, da so slabo hra Letos bo večino denarja za sorazmerja med stroški šola polj vozijo z avtobusom v ker občinski odlok preveč tos razširili število priključ gradnjo ceste dobila vas Ja njeni. Pred kratkim je več kov na 30, kolikor jih lahko nja enega učenca v redni šoli šolo na Videm, ki je od širokogrudno zagotavlja vorje, lani ga je dobila vas prevoz vseh otrok, ki so šolarjev dobilo očala. V 7. največ sprejme stara telefon in učenca v posebni šoli. Iz daljena 4 km, otroke iz Prazniki, prihodnje leto pa več kot 4 km oddaljeni od razredu jih mora uporabljati ska centrala. Prosilcev je še občine je sedem učencev v Hočevja pa so že prešo- ga bo dobila vas četež. Z lali na šolo v Stično. V šole. Predsednik Ivan Ah kar tretjina, vendar se jih več, vendar jim zdaj še ne ljubljanskem Zavodu Janeza dograditvijo ceste do četeža, Ponikvah je 26, v Kompo lin pa je nato pojasnil, nekateri še branijo. morejo ugoditi. Levca, samo šolanje enega L. S. bodo vse vasi na območju gojenca pa stane TIS (vzdr ljah pa 30 otrok. da velja b določilo le za Zdaj lahko telefoniramo le krajevne skupnosti Turjak ževalnim ni upoštevana) letno Zataknilo se je pri ceni nekdanje osemletke, ki so dopoldne Im popoldne do 14. dostopne z avtomobili. okrog pet tisoč dinarjev. prevoza, ker podjetje SAP, se združile s sedanjimi Najkrajša ponikalnica ure. se pravi, dokler delajo ki ima monopolen položaj, osemletkami, in da ob Ot; glavni cesti med Malimi poštni uslužbenci. Pozneje zahteva za prevoz otrok iz čina plačuje celo več pre in Velikimi Laščami je v gr imamo zvezo le preko oddel Ponikev 80.000 din na leto, vozov šolarjev, kot bi bi movju skrit potok, ki ima le ka mil;ce, ki pa jo lahko kar je več kot 2500 din la dolžna Tako ali druga 15 metrov nadzemnega vodne uporab’mo seveda le v nujnih na otroka. Drugod stane če: razmisliti &'■ treba o ga toka. Imenujejo ga šum primerih. Telefonska linija je prevoz otroka povprečno tem, ali je boljši pouk v nik in nikdar ne presahne. če*: dan nogosto zasedena. 500 din na leto. Tolikšne majhnih šolah, ki so ce- Ob njem so še vidni sledovi V zgradbi, kier je pošta, g a izdatka pa si TIS ne nejše, ali pa v velikih, ki kamnov, na katerih so go že nekai let čaka avtomatska more privoščiti, ker bi so resda dražie, toda za spodinje iz Malih Lašč pra telefonska centrala, da bo podrl vse njene račune. gotovijo več znanja!? le, ko še ni bilo vodovoda. koristno uporabljena. Ravnatelj dobrepoljske šo F. GRIV EC L. S. L. S. *wim ::ihi h m .m i-iTeVc^VM
,
i p i
TEKOČI TRAK PRI INLESU. Delavci s cepini pričakajo tovornjake, naložene s hlodi iz ribniških in kočevskih gozdov. Les mora priti o pravem času, da ne obstane proizvodnja v tovarni, zato vsi že komaj čakajo lepšega vremena, ko bo tudi dovoz hlodovine lahko bolj reden in zanesljiv. (Foto: France Modic)
Kurirčkova pošta je že več kot 10 dni na poti. Mnogi pio nirji so postali partizanski kurirji. Te dni kroži pošta po odredih osnovnih šol v krški občini in na zgornji sli ki vidimo kurirje na javki Kalce-Naklo. (Foto: Jožica Teppey) — Tudi vavtovaški pionirji so že naredili podro ben načrt. Prenos pošte bo UJ tudi letos izviren in zanimiv, C* in kar je najpomembnejše: sodelovali bodo vsi pionirji, ki že skrbno pripravljajo tudi “ S partizanski miting ob tabor- _ nem ognju v bližini vasi. Na c a — sliki:• kurirska javka pričaku- skrita med vejami pionir- U J >C/) (Foto krožek OŠ OC 4 Vavta vas). CLm Z
REDOVNICE Z AVTOM V SA VO. V nedeljo so se približno ob 10. uri peljale tri redovnice iz Celjn proti Sevnici v renaultu R 4. Pri zavijanju v levo na lese ni savski most pri Sevnici jih je zaneslo v Jgrajo. Avtomobil je podrl leseno ograjo, padel v glo- > - *i bino 7 m, se dvakrat zavrtel ter m M i obstal s prednjim delom v na rasli Savi. Obe sopotnici sta bili lažje ranjeni, voznica pa ni bila poškodovana. Avtomobil je imel APRILSKE MUHE — April nam jo je pošteno zagodel. Sončni prevoženih le i»76 km in zavaro pripeki je sledil sneg, ki je lomil drevje in trgal telefonske in van le proti tretjim osebam. Na električne žice. Kljub visokemu snegu so se šolarji, čeprav tem mestu se je že pripetila z zamudo, pripeljali z avtobusom k pouku v Velike Lašče. hujša nesreča in bi bil zato čas, Na sliki: šolarji iz »kraja, kjer zima trinajst mesecev traja«. da bi namestili trdnejšo ograjo. (Foto: Sever) (Foto: M. Vesel in A. Železnik)
RAZSTAVA »40 ameriških grafik« v Dolenjski galeriji je zbudila veliko zanimanja pri ljubite ljih likovne umetnosti. Obiskovalci so si jo podrobneje ogledali že takoj po otvoritvi. (Foto: Slavko Dokl) tura Pisanje je sprostitev Pred izidom »Pojoče obale«, ki jo bo Ivan Perhaj, n učitelj iz Brusnic, izdal v samozaložbi čez nekaj tednov bodo v Zelja, da se izpoveš, da po »bra- Valvasorjevi tiskarni v Kr veš sočloveku v pesmi vse ti škem natisnili Ivanu Perha sto, česar mu v neposrednem ju pesniško zbirko »Pojoča pogovoru ne moreš. Tako se anje oba’a«. To bo prva knjižna pesmi tudi ssm zaupaš. objava pesmi, ki jih je napi g V listih in revijah ste sal nadarjeni 36-letni lirik iz do zdaj objavili nekaj deset Brusnic, sicjr Belokranjec po pesmi, poleg tega tudi nekaj hazprava o kulturi rodu. Perhaj se je odločil, otroških pesmi. Kaj vas je da izda svoj pesniški prvenec spodbudilo k pisanju za otro Idejno-politična komisija v samozaložbi. Pravi, da pri ke? pri občinski konferenci ZK založbah sploh ni poskušal, — Kot učitelj sem dodobra e prejšnji teden razpravlja- ampak se je kar precej odlo spoznal otroke. To me včasih i o vprašanjih kulture v čil za samozaložbo. L-tibnici. Čeprav je v Ribni- S Precej pozno ste se od c. veliko možnosti kulturne ločili za zbirko. Kje je raz ga delovanja, ki naj bi se v log? glavnem odvijalo okrog Fe — Ce bi živel v kulturno stivala, je čutita zadnje čase bolj razgibanem kraju, kot hudo mrtvilo. Tudi ustano Učenci glasbene šole »Franca Šturma« iz Ljubljane so 4. aprila gostovali v Ribnici. so Brusnice, bi me gotovo vitvi kulturne skupnosti je Povabila jih je domača glasbena šola. Ob tej priložnosti je bila dvorana glasbene kaj prej spodbudilo, da bi za posvečeno premalo pozorno šole, kjer je bil koncert, popolnoma zasedena. Razveseljivo je, da_ so se koncerta čel misliti na izdajo tega, sti, čeprav je bilo že decem udeležili tudi predstavniki občinske skupščine in družbeno-polžtičnih organizacij. kar delam že dvajset let in bra rečeno, naj SZDL sestavi (Foto: Mohar) več. Tu pa sem, na žalost, koordinacijski odbor za usta povsem odrezan od kulturne novitev skupnosti. Člani ko ga dogajanja. Dolgo sem misije so menili, da v Ribni DVE RAZSTAVI V DOLENJSKI GALERIJI okleval, ali bi dal kaj na ci obstajajo ugodne možnosti svetlo, naposled pa je nJkaj za kulturno skupnost in za v meni reklo, naj le posku navdahne, da napišem tudi poživitev kulturne dejavno sim. kakšno otroško pesem. sti (o tem so govorili tudi na g Pišete pa kljub temu ... Ameriška grafika in akvareli H Ste vključili v zbirko zadnji seji konference ZK). — To je nekaj drugega. Pi V petek, 17. aprila, so skle sanje mi pomeni sprostitev, tudi kakšno tovrstno pesem? nili sklicat} širše posvetova Obe razstavi je odprl ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc pesem ne nastaja mukoma, — Ne ker sem knjigo na nje o kulturi, na katerega zato tud: ni važno, v katerem menil starejšim bralcem, pa tudi zaradi slogovne in mo bodo povabili vse, ki so s Prejšnji teden je pripravi- stavo sodobne ameriške gra- Potujočo razstavo sodobne kraiu pride na svetlo. kulturno dejavnostjo kakor ■ Kaj vas pravzaprav sili tivne enotnosti nisem tega la Dolenjska galerija v No fike, dva večera prej pa v ameriške grafike sestavlja koli povezani. Prepričani so, naredil. I. Z. vem mestu ljubiteljem likov zgornji dvorani razstavo del štirideset del triintridesetih k pisanju? da se bo tako led le premak odličnega ljubljanskega ak- značilnih ustvarjalcev na nil in kulturniška barka za ne umetnosti prijetno pre senečenje in v presledku varelista Petra Adamiča. Na področju grafične umetnosti, plavala proti jasnejšim ci obeh razstavah je imel uvod- To je tista skupina umetni ljem. -vec dveh dni poskrbela za dvo je umetniških dogodkov: 9. no besedo ravnatelj Dolenj- kov, kj je v preteklem de- ČZN 5 ,1 9 6 9 (Bašev zbornik) aprila zvečer 90 v spodnjih skega muzej-a prof. Janko setletju dala posebno moč Z nekajmesečno zamudo smo in regionalni muzeji tna primer v Mariboru, Ptuju, Krškem-Brežicah, prostorih galerije odprli raz- Jarc. in vzgon ameriški grafiki. dobili v roke nestrpno pričakova Radijski koncert iz ni 5. zvezek nove serije maribor Novem mestu, Metliki in Škofji Razstava prikazuje predvsem skega Časopisa za zgodovino in Loki). Naj sklenem te vrstice z Novega mesta velikanski napredek, hoče narodopisje, ki je posvečen leta besedami, ki jih je zapisal Bašu V NOVEM MESTU SO USTANOVILI pa opozoriti tudi na mnoge 1967 preminulemu zadnjemu slo v spomin prof. Albert Struna: 5. aprila dopoldne sta »Prvi ravnatelj Tehniškega muzeja spremembe, ki so nastale v venskemu polihistorju Franju RTV Ljubljana in ljubljan Bašu. Po študijah geograf in zgo Slovenije je bil muzealec, geograf, tovrstnem umetniškem sno etnograf, arheolog, konservator, go ska Kreditna banka priredi dovinar, po službi arhivar in mu vanju onstran oceana. Naša zealec. po zanimanju
Po starosti posameznih članov sodi delavski svet v Čateških Toplicah med najmlajše
Mimo nas je pohitela z na- gi zabavajo, prijeti z obema škrobljenim predpasnikom in rokama.« belim prtičkom. Mlada, na V vašem zdravilišču ima smejana natakarica Marjana te mladinski aktiv. Kaj ste Turšič je tisto dopoldne streg v zadnjem času obravnavali la goste v Čateških Toplicah. na sestankih? »Nekajkrat smo govorili o Je predsednica mladinskega VIIČIUIIIČI v u ciu i JU aktiva v zdravilišču ter čla prehrani vajencev, potem pa nica delavskega sveta, ki je smo dosegli, da tisti, ki živi želi dvorano glede na starost svojih čla jo v slabših socialnih raz 64 mladincev iz vasi Jugor- nov najbrž med najmlajšimi merah dobivajo v našem je, Gorenji Suhadol in Gabr na Dolenjskem. O svojem po zdravilišču kosilo in večerjo je želi, da bi še letos dobili klicu je povedala takole: za polovično ceno. Menimo, kulturno dvorano za sestanke da je telesna vzdržljivost in druge dejavnosti. Dvorano »Zadnja leta je čedalje eden izmed osnovnih pogo bi preuredili nad trgovino v manj deklet, ki bi bila nav jev za opravljanje nata Gabrju. Načrt so že izdelali, dušena nad natakarskim po karskega poklica. Brez red s članarino in drugimi pri klicem. Ne vem zakaj, vem ne prehrane pa seveda ne spevki pa so mladinci doslej pa, da imamo pri nas veli gre.« zbrali 800 dinarjev. Pomaga-, ko težav, kadar iščemo nove — Ali pripravljate kakšno li bodo tudi š prostovoljnimi vajence. Jaz imam svoj po presenečenje? deli. Dvorano bi mladinci klic rada. povsod je treba »Skupaj z nekaterimi dru delati, pri nas seveda še bolj. nujno potrebovali, ker imajo gimi mladinskim aktivi pri člani pionirskega dramskega krožka iz Žužemberka so pod vodstvom učiteljice sedaj sestanke na prostem ali Mimice Kodre zaigrali pravljično igro »Pogumni Tonček«. Nastop bodo trikrat Treba se je že v začetku spri pravljamo v juniju kulitumo pa v gostilni. jazniti z mislijo, da je tre in zabavno prireditev. Orga ponovili, tako da si bodo igro lahko ogledali tudi odrasli ter šolska mladina^ iz ba ob praznikih ko se dru- nizirali bomo športna tekmo podružničnih šol. Izkupiček so namenili za izlet v Logarsko dolino. (Foto: Srečko Odslej samo sekretariat vanja, nekaj kulturnih pred Kodre) Mladi Ponikovčani so spo stav, povabili pa bomo tudi znali, da sestanki niso zanimi Na sprejem znane pevce zabavne glasbe. vi za mladino, ker je struk Mislim, da bo ta prireditev tura članstva zelo različna. čakajo všeč tudi starejšim.« Sestanke je tudi težko voditi Osnovne organizacije ZK M. P. Dokler ne bodo sodelovali, tako, da bi bili zanimivi za so si za eno svojih osnov vse . nih nalog postavile spre- Sklenili so, da izvolijo se jem mladih v ZK. Nekaj Mitja Gorjup kretariat, ki bo štel 11 čla so jih že sprejeli pred dve v Novem mestu jih bodo motile pregrade! nov. Ta bo na svojih sejah ma letoma, ko je bilo to pripravljal akcije, o katerih Prejšno sredo je obiskal posebno aktualno. Pred bodo mladi seznanjeni na ple Novo mesto Mitja Gorjup, dobrim letom je predsed Tudi v metliški občini so v zadnjih letih zaradi nesodelovanja nastale su ali podobnih prireditvah. predsednik republiške konfe stvo občinske konference pregrade med vaško, delavsko in mestno mladino - Na zadnji mladinski ZMS sprejelo na eni svo rence ZMS. !S člani pred Trebnje: novi mla jih sej sklep, da bi bilo sedstva občinske konference konferenci so mladi Metličani sklenili oživiti stike prav, če bi bili vsaj čla. ZMS je obiskal IMV, kjer se dinski aktivi je pogovarjal s člani tovarni Trebanjski mladinci uresni ni predsedstva komunisti. V zadnjih letih je nastala TONE KLEMENČIČ S Su deset mladih ljudi v nekem škega mladinskega aktiva in čujejo načrte, ki so jih spre Dva člana predsedstva še v metliški občini pregraja horja: »Suhorska mladina ni kraju. Denarja res ni preveč, sii ogledal proizvodnjo, potem jeli na sejah predsedstva. nista bila včlanjena v ZK, med vaško in mestno mla organizirana. Mislim da bi toda če bomo mladino tudi zato so dali predlog za se je ustavil še na šoli za Navezali so stike z delavsko dino. Doslej je niso posku delala, če bi jo znal kdo pri v bodoče zanemarjali, bomo njun sprejem. Neverjetno zdravstvene delavce, kjer so in vaško mladino in pomaga šali rušiti ne ti ne oni. Za tegniti. Lažje bi v okviru naredili nepopravljivo ško je, da omenjena dva mla z dijakinjami obravnavali sta svoje delo imajo premalo de do. Za delo mladine bi mo jo ustanavljati nove aktive. dinca še danes, ko je mi lišče republiške konference o mladinske organizacije usta narja. Mladinci pa dobro ve novili bodisi dramsko sku rale biti’ zainteresirane tudi Desetim aktivom se je pred nilo že dobro leto, odkar dijaški samoupravi, z delom kratkim pridružil še mladin do, da tako ne more iti več pino ali športno društvo in druge družbeno-politične kra so odposlali predloge, ča vaškega aktiva pa se je se naprej. O tem vprašanju so jevne organizacije, ne samo ski aktiv na Trebelnem. Ta kata na sprejem v ZK. Če znanil v Stranski vasi. črno podobno. V prosvetni dom na zadnji mladinski letni mladina premalokrat zahaja. predsedstvo občinske konfe aktiv nima dobrih pogojev za je to praksa^ potem se ni maljske mladince je obiskal konferenci takole povedali: rence ZMS, ki dobiva za svo delo, vse pa kaže, da imajo čuditi, da je zadnje čase Igor Žitnik, član republiške Nima mladinskega prostora, SILVO KRŠTINC iz Dra kjer bi se zbirala, zato ji je delo samo 8000 din letno. tebelanski mladinci veliko vo spet manj mladine spre konference ZMS, Krčane pa lje. Občinska konferenca gomlje vasi: »V naši vasi ostaneta na izbiro samo še Ta vsota pa komaj zadostu jete v ZK. Dagmar Šuster, sekretar re nimamo mladinske organiza je za njihovo delo. ZM jim je obljubila denarno publiške konference ZMS. gostilna in kegljišče. Vpra cije. Mladina se vključuje v šanje je, kaj imajo vaščani -ni pomoč. družbeno-politično življenje od take mladine. Mislim, da predvsem na svojih delovnih bi mladi Suhorčani veliko Slaki spet na prvem mestu mestih: V »Kometu«, »Beti« bolje delali, če bi bili člani Poslali ste nam 164 kuponov. Odločili ste: in IMV. Ko se vrnejo iz služ mladinske organizacije.« be, morajo delati tudi do Rešitev so mladinski klubi ma. Prosti čas izkoristijo za MARIJA ZAVRŠNIK iz Grad 1. »Moj dom je zaprt« - Slaki - 58 glasov, gledanje televizije, igranje no ca: »Dokler niso odšli neka 2. »Čibu, čiba« - Ljupka Dimitrovska, 30 glasov, gometa, ali pa prirejajo tek teri delavni mladinci k vo Mladina v krški občini ni povezana - Če 3. »Mendozir.o« - Ivica Šerfezi, 30 glasov, movanja med vasmi. Vse to jakom ali v šole, je mladina jo hočejo organizirati, jo morajo najprej pri 4. »Zvestoba« - Beneški fantje, 17 glasov, je seveda premalo, kajti na v Gradcu lepo delala. Zdaj vabiti - Upajo, da bi bila rešitev klub loga mladih na vasi bo mo pa je delo zamrlo. Tega so 5. »Pridi, dala ti bom cvet«, Eva Sršen, 12 gl. rala biti poslej tudi vključe prav gotovo krivi tudi slabi Pred šestimi meseci so mi in krajevnimi organi vanje v družbeno politično stiki s predsedstvom občin v Krškem izvolili novega zacijami. Mladina ni nav V začetku je bilo. dolgo Ta teden je žreb določil delo. Brez organiziranega ske konference ZMS. Ne bi predsednika občinske kon dušena za klasične oblike časa nespremenjeno: Slaki so tako: mladinskega aktiva pa seve nam smelo b:ti vseeno, ka ference ZMS. Rajko Drst- dela Treba bo najti kaj s svojo melodijo »Moj dom 1. Mirjam Potočar, gimna da ne bo šlo.« ko živi in kako dela nekaj venšek, strojni ključavni novega, kar jih bo priva je zaprt« dosegli po številu zija Novo mesto, dobi ploščo čar s Senovega, se je bilo. Po mojem so naj vaših kuponov v skupni uvr »Trla baba lan« — Komi oprijel tega dela z veli boljša rešitev mladinski grupa, stitvi drugo ali tretje mesto, DIJAKI MENIJO: kim veseljem, in čeprav klubi. Povsod jih seveda 2. Helena Kozorog, »Pletil- dlje pa niso prišli. Zadnja je bilo treba prebroditi ne bomo mogli ustanovi dva tedna pa je ta melodija, nica«, Sodražica, dobi ploščo »Svadjamo se« — The Mon- veliko težav, se prvi uspe tako sodimo lahko po vaših hi že kažejo. kuponih, odločno prva. Vide tenegro five, Na gimnaziji ni samouprave ti je, da jo najraje poslušate. 3. Darko Šega, Brinje 23, — V vseh dolenjskih Šentrupert na Dol., dobi plo-i občinskih središčih je sli Bliža se dan, ko bodo V ščo »Marija« — 7 mladih. . Profesorji pa trdijo prav nasprotno šati, da so že pred 'eti Brežicah gostovali neznani' in nastale med mladimi znani pevci na zabavnoglas-’ ljudmi, mestno In' vaško beni prireditvi »Mikrofon Plošče so darilo novome Pred kratkim je Kočevje obiskal član republiške mladino pregraje. Je tu mladim«. Upamo, cja se bo ške ELEKTROTEHNE, konference Zveze mladine Igor žitnik, da bi ugoto di pri vas tako? sta brežiška predstavnika bo kjer imajo bogato izbiro »žal moram priznati, lje uvrstila kot zadnjič v domačih in tujih plošč. vil, koliko je kočevska mladina uresničila sklepe da tudi v naši občini do Zaprešiču. republiških problemskih konferenc o položaju mla slej nismo uspeli uspešno dine v delovnih organizacijah in o samoupravljanju povezati1 mestne, šolske v srednjih šolah. in vaške . ter delavske mladine. Mladina v Krš V spremstvu predsednika vaseh mladinske aktive. Še kem ni organizirana. V Zveze mladine Kočevje Iva le nato je lahko prešlo na začetku niso imeli prosto ti. V krajih kjer so več na Oberstarja je obiskal uresničevanje programa svo ra, kjer bi se zbirali, za ja podjetja, bo to najlaž mladinske aktive na gimna jega dela in sklepov problem čeli so zahajati v hotel, je. Računamo pač na nji- ziji, v TRGOPROMETU in skih konferenc. Vendar so ki je nekaterim postal aovo denarno pomoč.« la teden sem najraje poslušal (a) melodijo: TRIKONU. Glavna ugotovitev kljub temu nekateri mladin drugi dom. Zdaj smo — Meniš, da so pregra bila, da je mladina v de ski aktivi (TRGOPROMET, prostor dobili, težje pa je . lovnih organizacijah delno TRIKON, ITAS) zelo delav privabiti mladino nazaj. je med mladimi ljudmi uresničila sklepe problemskih ni in hitro nadomeščajo ti Na vaseh smo v zadnjih slučajne in jih je lahko konferenc, na gimnaziji pa je sto, kar so iz upravičenih mesecih ustanovili več premostiti? Ime in priimek dosegla le, da je ocenjeva razlogov zamudili. mladinskih aktivov. Neka »Lep p ..ier, kako pre- nje javno in da lahko samo teri že lepo delajo, dru graj med mladino eno stojno sklicujejo mladinske Uspešnejše delo mladine pa gim pa bo treba nek&j stavno ni, če si mladi sa U lic a sestanke. Profesorji menijo, zavira še pomanjkanje pri časa še pomagati.« mi prizadevajo, so poka da na gimnaziji je samou mernih ljudi v vodstvih ak — Kako boste rešili to zali Senovčani. Tam 'ima pravljanje, dijaki pa trdijo, tivov, pomanjkanje denarja vprašanje? jo tri mladinske aktive: da samoupravljanja ni. in premajhno razumevanje »Najprej je treba, tako v rudniku, v »Lisci« in na V zadnjih šestih mesecih vodstev nekaterih delovnih je moje mnenje, najti vasi. V mladinskem klu je predsedstvo občinske organizacij za delo svoje mla tesnejši in neposrednejši bu pa delajo vsi.« konference ZM ustanavljalo dine v mladinski organiza stik z družbeno-politični- M- P. po delovnih organizacijah in ciji.
St. 16 (1047) — 16. IV. 1970 Stran uredila: MARIJA PADOVAN DOLENJSKI LIST 11 POTA
■ PRISTAVA: MOPEDIST PO pa je zavrla. Avto Je zaradi tegs DRL PEŠCA — 10. aprila zvečer zaneslo sem in tja, nakar se j« je mopedist Leopold Bernard iz prevrnil na streho Dve osebi sta Gorice pri Krškem na tretjeraz bili ranjeni, škodo pa so ocenili redni cesti Pristava—Kalce—Naklo na 8.000 din. zbil pešca Janeza Kerina iz Kalc- B GOTNA VAS: Z AVTOM Naklega, ko je šel s Francem Biz ZBIL KOLESARJA — Novomeščan jakom po desni strani ceste. Ra Lado Marolt se je 10. aprila vra njenemu Kerinu so dali prvo po čal domov čez Gorjance z oseb moč v krškem zdravstvenem domu. nim avtom. V Gotni vasi se je B VELIKI PODLOG: TRIJE SO po sredini ceste pripeljal naproti PADLI — V Velikem Podlogu je kolesar Džemal Tirič. Marolt ga mopedist Franc Mežič iz Malega je zadel in zbil. Tirič je dobil pri Podloga, s katerim se je peljal padcu kompliciran zlom roke. Franc Kolarič, 5. aprila ponoči B NOVO MESTO: KOLESAR zadel Vinka Felicijana iz Velikega ZBIL OTROKA — 6. aprila po DEŽURNI Podloga, ki je šel sam po cesti. poldne je Darko Dragaš s kolesom Vsi trije so padli, vendar se je na kandijskem križišču v Novem POROČAJO najbolj poškodoval Felicijan; od mestu zbil 11-letnega Mirana Ko peljali so ga v brežiško bolnišnico. vača, ko je prečkal cesto. Deček je dobil lažje poškodbe. ■ SENOVO: ZADEL PARKIRA. ■ OTROKA UNIČEVALA — NI AVTO — 12. aprila zvečer je B DOBRAVA: S CESTE NA 8. aprila popoldne sta dva otroka, Valter Rankel iz Brestanice parki NJIVO — Na ovinku tretjerazred stara okoli 11 let, vdrla v prosto ral osebni avto na Senovem. Iz ne ceste v Dobravi je 10. aprila re mlina ob Reški cesti v Kočevju Kozjega se je tedaj z osebnim av dopoldne zaneslo osebni avto Aloj in napravila precej škode. Poško tom pripeljal Krčan Alfonz Host za Peršeta iz Družinske vasi. Na dovala sta material, ki ga imajo nik in med srečanjem z avtobu bankini je zadel kamen, nato pa v mlinu uskladiščenega podjetja som zadel Ranklovo vozilo. Ško ga je vrglo na njivo, kjer je ob AVTO, ZIDAR in kemična tovar do so ocenili na 3.400 din. stal. škod o so ocenili na 2.000 din. na, pokvarila dvigalo in poškodo B GRADAC: TRČENJE MED ■ MIRNA PEC: S FICKOM SE vala arhiv. Na bližnjem osebnem SREČANJEM — Viničan Janko Razbiti avtomobili, kri, mrtvi, ranjeni... žalostni spremljevalci z naših cest. A do JE PREVRNILA — Novomeščanka Kasunič je vozil 8. aprila zvečer avtu sta razbila tudi steklo, škodo, klej tako? Kdo lahko poplača vso to škodo? Lani je v Sloveniji prvič presegla 500 Anica Strajnar je 12. aprila do ki še ni dokončno ocenjena, bodo poldne pri Mimi peči s fičkom tovornjak proti Črnomlju. V Grad cu se je pripeljal naproti Ljub morali poravnati starši obeh otrok. milijonov din. Na sliki: nesreča pri Medvedjeku. (Foto: Mirko Vesel) srečala Janeza Kastelca iz Vikrč, ljančan Tone Pezdirc z osebnim ■ PRIDRŽAN DO IZTREZNIT. ki se je pripeljal naproti z oseb avtom. Vozili sta se med sre VE — 11. aprila dopoldne je v nim avtom. Strajnarjeva se je čanjem oplazili. Iz Metlike se je gostilni »Pugled« v Kočevju raz Kastelcu preveč umaknila, zadela BILANCE Z NAŠIH CEST SO ZARES KATASTROFALNE nekaj trenutkov zatem pripeljal grajal' in žalil goste močno vinjeni je obcestni kamen, nato pa se je avtomobilist Julij Rakar in treščil Jože štimec iz Pančeva. Miličniki prevrnila, škodo so ocenili na v Pezdirčevo vozilo, škodo so so ga pridržali do iztreznitve, za 4.000 din. govarjati pa se bo moral še pri ovcenili na 5.000 din. B ŠKOCJAN: PADLA S PONY- sodniku za prekrške. B NOVO MESTO: S FICKOM JEM — Alojzija Lindič iz Stare ■ TAT V KOŠICKOVEM KUR ZADEL PEŠCA — 8. aprila po vasi se je 11. aprile peljala s po- NIKU — V noči na 14. april so Kje le se bo vse to končalo? poldne je Slavko Berginc z oseb nyjem iz Škocjana. Na prtljažni nekogla zamikale kokoši Staneta nim avtom pred Osolnikovo go ku je peljala tudi otroka. Med Košička iz Koštialove ulice v No stilno na Ljubljanski cesti v No potjo pa je izgubila ravnotežje, vem mestu. Iz kumika mu jih je Število prometnih nesreč v Sloveniji se naglo povečuje - Za zdaj še ne vem mestu zadel Janeza Ivlčiča, vzel pgt. .padla s sinom vred in se tako bo učinkovitih ukrepov, da bi zajezili katastrofo na cestah potolkla, da so jo morali odpelja ko je prečkal cesto. Pešec je bil ■ SMUČI IZ GARAŽE — Pred ti v bolnišnico. tako poškodovan, da so ga mo kratkim je nekdo vlomil v garažo rali odpeljati v bolnišnico. Škodo Novomeščanke Marije čerček in Število prometnih nesreč na stotka več mrtvih in 10,3 od kih beremo, da so tujci po B SREBRNICE: AVTO NA so ocenili na 2.500 din. ukradel sm uči, vredne 350 din. STREHI — Zdenka Urbančič iz slovenskih cestah naglo na Srednjega Lipovca je 11. aprila B GMAJNA: NESREČA NA ■ NEZNANEC UKRADEL VR stotka več ranjenih. vzročili 658 nesreč, v 403 ne PARKIRIŠČU — Na parkirišču pri TALNI STROJ — 7. aprila pono rašča. Kri, mrtvi, avtomo Lani so prometni miličniki srečah pa so bili udeleženi, vozila osebni avto proti Novemu mestu. V Srebrničah jo je začela Gmanji je 8. aprila italijan An či je neznanec vlomil v mizar bilske razbitine in večurni za še krepkeje posegli s pravico življenje je izgubilo 89 oseb. tonio Gessa med vzvratno vožnjo sko delavnico hotela Grad Otočec z osebnim avtom prehitevati Jo stoji v prometu nas nenehno ža Lukšič iz Podturna v trenutku, s tovornjakom zadel tovornjak in ukradel vrtalni stroj in nekaj kaznovanja med kršitelje. Na Proti tujim kršiteljem so se Ljubliančana Bogomira Cesarja in svedrov, vrednih okoli 700 din. opozarjajo, da so potrebni kraju samem so izterjali ka lani povečali ukrepi za 260 ko sta nasproti oridrvela kombi in tovornjak. Lukšičeva je zavila' povzročil za okoli 1.000 din ško ■ KRAJA BETONSKEGA ŽE učinkoviti ukrepi. Val kata zen od več kot 160.000 krši odstotkov. I. Z. na desno stran ceste, Urbun^ičeva de. LEZA — Gvidu Hrenu, ki gradi strofe, ki se je razlil po na teljev, kar pomeni, da je bil m NOVO MESTO: NEIZKUŠE hišo v Mali Bučni vasi, je 6. NEGA ZANESLO — 7. aprila se aprila tat odnesel 200 kg beton ših cestah, je treba zajeziti, kaznovan poprečno vsak de je Karel Sekula peljal z neregi skega želez j a in ga oškodoval za onemogočiti mu z vsemi sred seti Slovenec. Med kršitelji STROKOVNJAK ZA POBEGE IZ RADEŠKEGA striranim mopedom po Šmihelskl 586 din. stvi napredovanje. Kot smo je bilo največ avtomobilistov DOMA cesti v Novem mestu. Neizkušene ■ RAZGRAJAL V GOSTILNI — zvedeli prejšnji teden na ti (okoli 127.000). Zanimivo pa ga voznika je zaneslo, da je padel Metliški miličniki so 7. aprila pri in si poškodoval glavo. jeli in priprli do iztreznitve Petra skovni konferenci v Ljubija- je, da so miličniki kaznovali B DEBENEC: ZADEL PEŠCA Kožarja iz Brihova pri Ozlju, ker ni, pa za zdaj v Sloveniji še tudi 6.600 potnikov in pešcev. IN OBLEŽAL — Na poti na Debe- je razgrajal po Metliki in gosti nismo dovolj močni, da bi se Uvedbo postopka o prekr Namesto denarja lučke nec je Leopold Bevc 7. aprila zve ščih. Prijavili ga bodo tudi sodni odločno uprli katastrofi na ce čer z mopedom zbil Ano Semenič ku za prekrške. ških so predlagali v 77.000 z Mirne in tudi sam tako hudo ■ GOSPODINJA NAGNALA TA stah. šele v naslednjih letih primerih, samo opozorili pa padel, da so ga morali nezavest TU — 8. aprila se je okoli Ga- bo to možno. Republiški se so več kot 366.000 udeležencev Marjan Hudorovac, 19-letni Cigan, obsojen na nega odpeljati v bolnišnico. bronove domačije na Otočcu smu kretariat za notranje zadeve prometa. poldrugo leto strogega zapora B BREŽICE: AUSTIN ZLETEL kal neznan Cigan in zvabljal v bi in druge službe v ta namen S CESTE — Med prehitevanjem sago kokoši in psa. Gospodinja je Sumljivim osebam za krmi avtomobila na avtomobilski cesti tatu prepodila. pripravljajo ukrepe, ki naj bi lom so dali miličniki pihati M arjan Hudorovac, 19-let koliščine: že kot mladoletnik pri Brežicah je 7. aprila popoldne ■ VLOM ZA PET KOKOŠI — zagotovili boljšo prometno ni Cigan, ki prestaja kazen v je storil veliko tatvino, za zaneslo s ceste austin 1300, ki ga alkotest. Koliko alkotestov je je vozil Novomeščan 2eljko Osto 9. aprila ponoči je tat vlomil v varnost. Vse pa je odvisno pozelenelo, ni natančnejšega vzgojnopoboljševalnem domu radi česar so ga dali v Ra domačijo Slavka Marolta t Irči od gostote prometa, stanja v Radečah, je postal pravi jič. Avto je podrl smernik, zletel vasi in odnesel ket kokoši. podatka, menijo pa, da ne deče v dom, v postopku pa po nasipu in se na travniku pre cest, kaznovalne politike in strokovnjak za pobege in vrnil na streho. Med prevrača ■ PO GNJAT IN SLANINO — dosti manj kot 16.000. Lani je tudi pri celjskem sodi denarja, ki je v tej verigi hkrati s tem tudi nova kaz njem je bil voznik ranjen, škodo Cirilu Gorencu iz Kettejevega dre je bilo zaseženih okoli 9000 šču, kjer ga sumijo tatvine so ocenili na 7.000 din. voreda v Novem m estu je 9. apri najpomembnejši člen. niva dejanja. Tako je lani vozniških dovoljenj, več kot B JEZERO: TOVORNJAK S PRI la neznanec iz shrambe sunil gnjat Letos je v Sloveniji predvi 21. septembra pobegnil sku in dveh kaznivih dejanj od in večji kos slanine ter jo odku- 7000 vozilom pa so vzeli re KOLICO NA NJIVI — Zdravko dena še večje preventivna de paj z dvema mladoletnima vzema motornega vozila. Vsa Bogičevič iz Okučanov je 7. apri ril neznano kam. Gorenc je oško gistrske tablice. dovan za 120 din. javnost na cestah od lanske, gojencema. Dva dni pozneje ta »junaštva« je Hudorovac la pri Jezeru zapeljal s ceste to Miličniki so lani poostrili vornjak s prikolico, ki sta se ■ DENAR, KLOBUK IN PLAŠČ to pa bi dosegli predvsem z naredil med pobegi iz vzgoj- ukrepe tudi proti tujcem, ki so na Otočcu vlomili v ki potem na njivi prevrnila. Škodo — 11. aprila popoldne se je tat najrazličnejšimi akcijami. Iz osk, in ker v njem niso na nopoboljševalnega doma. so ocenili na 20.000 din. vtihotapil v hišo Ane Hrastar v kušnje dokazujejo, da kljub so se /ožili po slovenskih ce Prelesju pri Mokronogu in odnesel stah. Lani je prišlo k nam šli denarja, so odnesli dva 250 din, klobuk in dežni plašč. dobri preventivi nesreč ne bo več kot 10 milijonov tujih zavoja lučk. ■ GOST Z DOLGIMI PRSTI — možno bistveno zmanjšati. avtomobilov, v tej gneči pa Svojo vlomilsko pot so na Dane Sladič iz Ljubljane je 12. Lani jih je bilo 9353 — v njih daljevali v Žihovem selu, aprila obiskal sorodnike v Bučni so se zgodile tudi številne vasi. Avtomobila ni zaklenil, kar je 583 ljudi izgubilo življenje prometne nesreče. V zapisni- kjer so vlomili v vikend a- Saj zato ga je kupil... se mu je potem maščevalo. Ne — 10.322 pa je bilo huje ali kademskega slikarja France znanec je i z vozila ukradel Veri laže poškodovanih. To je v ta Miheliča. Tudj tam niso Sladič torbioo s 30 din in nekaj Bilo je ob uri, ko noč »Kar dajte. Boste vsaj primerjavi z letom 1968 14,3 našJi denarja, zato pa so drugimi predmeti, sopotniku Er ugaša in ko začne dnev predlog pisali. ■.« vinu Pirtovšku pa Japonski ma ukradli nekaj steklenic alko odstotka več nesreč, 17,3 od- TUdi na cesti na svetloba tipati naoko In tako se je zadeva na gnetofon. Lastnika sta oškodova holnih pijač in druge pred. na za okoU 2.000 din. cesti končala. Cez čas pa mete, med njimi plinski ku li. Najbolj pridni so že Hudo trčenje pri Biču smo ljudje... hiteli P° cestah, nekateri se je spet nadaljevala: halnik z bombo. »Tovariš sodnik, pri mo Dobrota je sirota 25. marca zjutraj je zagreb Sodišče je Marjana Hudo- pa so še poležavali in ška voznica Vera Boksa z Ob tržnih in semanjih dne uživali zadnje trenutke v ji veri, verjamite, da je rovca obsodilo na leto dni Grdo nehvaležnega se je osebnim avtom pri Biču pre vih priporočamo v Novem topli postelji. bil že lep dan.« in pol strogega zapora, pri izkazal 21-lefcnj delavec brez hitela dva tovornjaka. Ko se mestu še večjo previdnost Izza hiše, ki je same »Miličnik pravi druga tem pa je upoštevalo še sod- zaposlitve Karel Perla, M je je spet vrnila na desno polo vsem: pešcem, da ne bodo vala ob cesti, se je pripe če.« bo sevniškega sodišča, kjer z mladoletnim pajdašem 14 vico ceste, je zapeljala na brezglavo skakali čez cesto, ljal kolesar. Bil je tak »Zakaj pa samo njemu je bil zaradi odvzema motor dni po tem, ko je nehal de parkirišče in zadela kombi in voznikom motornih vozil, kot vsi drugi, le luči ni verjamete? Lahko vprašate jati, konec lanskega decem Borivoja Vasiljeviča, ki je da ne bodo uveljavljali svo nega vozila Hudorovac po imel prižgane. Sicer pa na meteorološko postajo gojno kaznovan. Bremenile bra Vlomil v stanovanje svo tam stal. Po trčenju je oseb je prednosti na cestah za vsa tega danes nihče ne bi ali zvezdoslovski laborato so ga še druge obtežilne o- je stanodajalke Ivane Sema- ni avto odbilo na levo stran ko silo. vedel, če ob hiši ne bi rij, če ni bil res že dan. nič v Omomlju. Preiskala ceste, kjer se je prevrnil na Zlasti ob ponedeljkih je stal — miličnik. Stopil je Tudi na koledarju piše, sta sicer vse, a denarja ni streho. Voznica in mož Anton kar običajna podoba: stare na cesto in dvignil roko. da je sonce tistega dne sta našla, čeprav je bila v sta bila hudo poškodovana, kmečke ženice, ki niso vaje Brata na vlomilskem Kolesar je ustavil, kot vzšlo ob 5,45. To je bilo omari precejalja vsota. Mor zato so ju takoj odpeljali v ne mestnega prometa, oma zahtevajo predpisi. pa ob 5,30.« ljubljansko bolnišnico. Gmot hujejo in ne vedo, kako bi pohodu da sta iz jeze vzela samo »Brez luči vozite.« »Saj ni važno, kdaj se manjvredno odejo, čeprav se no škodo so ocenili na 21.000 prišle na drugo stran ceste. Martin Brajdič, 31 let, in je dan uradno začel, važ je izkazalo, da sta bila pri dinarjev. Navadno se zgodi tako, da njegov 20-letni brat Albin sta »Vozim.« na je vidljivost...« pravljena tudi na roparsko se odločijo takrat, kadar je skupaj s tretjim bratom mla »Zakaj?« »Ta je bila Pa kar do tatvino. Zaradi te obtežilne Umrl pod vozom ob Krki najbolj nevarno in za voz doletnikom 2. avgusta lani »Ker hitim v službo « bra. Saj sem miličnika okoliščine Je bil Perla kazno 69-letni Franc Bedene, mli nike najbolj nepričakovano. naredila pravj vlomiski po »Pa veste, da bi mora dobro videl...« van na leto dni strogega za nar iz Šmihela pri Žužem Potem odločajo dobre zavo hod. Najprej so šli preiskat li imeti prižgano luč?« »Pa bi kolo rinili, če pora. berku, je 11. aprila popoldne re, prisebnost voznika in pe neko hišo v Zagorici pri Ve »Ne.« bi bila —■ po vašem — peljal moko v sosednje vasi, šca. liki Loki, kjer so našli le »Kako, da ne?« še tema?« kjer jo je zamenjal za'žito V mestu je sicer hitrost dva stara tisočaka, potem so »Ker je že dan.« »Tudi ne.« Spet požig? in se vračal domov. Od Po motornim vozilom omejena šli v zidanico na koncu pa »Tole še ni dan.« »Kako to?« 9. aprila okoli 20. ure je iz ljan sem je konj na ovinku na 60 kilometrov na uro. so nekemu kmetu ukradli »Po mojem je pa že.« »Ker sem kolo kupil bruhnil požar na domači nad Krko zavil prek ceste Ob takih dneh, ko je na ce zajca in psa. Albin je bil ob »Saj je še tema.« zato, da se bom vozil z ji Franca Novaka na Visejcu na strmino in se ustavil v stah dosti živine in veliko upoštevanju prejšnje sodbe »Tole pa ni več tema. njim, ne pa, da ga bom pri Hinjah. Pogorel je ske globini okoli 20 metrov. Voz ljudi, bržkone nikomur ni obsojen na eno leto in osem Saj se že dodobra vidi.« rinil, če bi že hotel hodi denj z njim pa tudi več sto se je ustavil na samem bre pretežko zmanjšati hitrost. mesecev zapora, M artina pa, »Plačajte kazen.« ti peš, bi za spremstvo kilogramov sena in razno gu Krke, ki je bil tedaj pop Skozi mesto bo vožnja sicer ki Je bdi doslej že 12-krat »Ne bom, ko nisem vsekakor raje izbral kak orodje, škodo so ocenali na lavljen. Mlinar je padel pod nekaj sekund daljša, zato pa kaznovan, je novomeško o- kriv.« šno dekle, ne pa — ko 35.000 drin. Menijo, da gre za prva kolesa in takoj izdih bo minila brez nevšečnosti. krožno sodišče obcsodilo na »Vas pa prijavim.« lo ...« požig. Storilca še vedno nil. Konju se ni nič zgodilo. Skakanja izpred avtomobilov poldrugo loto strogega za vztrajno iščejo. M. S. pa je bilo zadnje čase dosti. pora. NAŠ RAZGOVOR 50 let zvestobe športu
Športni delavec iz Kočevja Andrej Arko slavi letos 50 let aktivnega dela v vrstah športnikov
Te dni je praznoval 50 let v Otočcu, Ogulinu, Zagrebu in dela v športnih organizacijah Prevaljah na Koroškem. V tem znani športni delavec iz Ko času je bil tudi aktiven telo čevja Andrej Arko. Prispevek vadec in je nastopila na tekmo tovariša Arka pri vzgoji m la vanjih. dih športnikov je neprecen V narodnoosvobodilno giba nje se je vključil 1942 na Ko O d tu in tam roškem. Po osvoboditvi je bil B NOVO MESTO — V prvem tajnik okrajnega ljudskega od kolu dolenjske kegljaške lige so bora Prevalje, kjer je še z ne bili doseženi naslednji rezultati: katerimi drugimi tovariši us Iskra (N. m.) — Železničar (Novo tanovil več športnih društev. m esto) 342:317, Krka (N. m .) — Jeseni 1949 je prišel v Ko čevje in se takoj vključil v Vseh devet (N. m .) 313:303, Kr športne vrste. Postal je pred ško — Starih devet (N . m .) 360:383 sednik smučarskega kluba in in Pionir (N. m.) — Partizan (Ka telovadnega društva. Celih 15 nižarica) 392:331. (J. M.) let ie bil tajnik Partizana, Na republiškem prvenstvu v gimnastiki za srednješolce v Ljubljani so brežiški ■ SEVNICA — Na rednem hi medtem pa je delal tudi na tropoteznem turnirju za april je odgovornih mestih v okrajni in srednješolci osvojili odlično tretje mesto, dekleta srednje medicinske šole iz No zmagal Jože Maurer z 8,5 točke, kasneje v občinski zvezi za te vega mesta pa osmo. Na sliki: Brežiški telovadci s svojim vodnikom prof. Senico. sledita Drstvenšek 7,5, Dvojmoč lesno kulturo. (Foto: S. Dokl) 5,5. V skupni uvrstitvi po štirih Za zasluge pri delu je dobil odigranih turnirjih vodi Maurer, naziv častnega člana Partizana sledijo: Brelih, Dvojmoč, Drstvon- Kočevje in občinske zveze za šek itd. (J. M.) telesno kulturo. Njegovo delo je cenjeno, saj je pred leti pre ■ KOČEVJE — Na tekmovanju jel Bloudkovo plaketo, Seško- Brežičani so najboljši telovadci v športni gimnastiki področnega vo nagrado ter dve pomembni Brežice (Mirkac Ban, Pogačar, prvenstva gimnastičnega centra državni odličji. Ljubljane so nastopili tudi mla Kržan, Gerjevič, Dikič) 138,25, Zadnja leta se posveča naj dinci TVD Partizan Kočevje. V 2. Senovo 133,0, 3 Dolenjske To več izgradnji športnega sredi II. razredu mladincev je zasedel šča v Kočevju, posebej pa skr plice 129,75 , 4 Stopiče 125,50, 5. Sevnica 125,10, 6. Trebnje 118,70, Avto-ral.'y Bojan Ciglič odlično drugo mesto bi za dom telesne kulture, či in se uvrstil na republiško prven gar upravnik je. 30. marca je bilo v Novem m e izven Partizan (N. m .) 118,60. stu področno tekmovanje osnov Posamezniki: 1 Marjan Mirkac stvo, Marjan Vučko pa je osvojil Dolgo vrsto let se Andrej Ar nih šol v orodni telovadbi. Na (Brežice) 27,85 , 2. Tonček Gerje enajsto mesto. (A. A.) ko ukvarja tudi z dopisova DOLENJSKA 70 stopili so učenci iz vseh dolenj njem v razne časnike. Najmar vič (Brežice) 27,75, 3. Božo Ban ■ KRŠKO — Igor Turk in Meta skih občin, razen Belokranjceev. (Br.) in Božo Dikič (Br.) 27,40, Novak sta določena v republiško ljiv, precej pa se je tudi sam ljivejši je pri Dolenjskem li Najboljši so bili mladi Brežiča- "ukvarjal s športom, zlasti v stu, komur dopisuje natanko 5. Matjaž Zajelšnik (Senovo) bo 10. maja pionirsko reprezentanco, ki bo na ni, ki so zmagal v obeh ekipnih 20 let. Razen tega je eden 27,30 itd. stopila na troboju Slovenija — mladih letih. konkurencah Pose'ie' moramo Arko se je 1918 vpisal kot na najpomembnejših zbiralcev Ekipno — pionirke: 1. Brežice Športna komisija AMD Novo me Furlanija — Benečija v Trstu. pohvaliti telovadce Gerjeviča, raščajnik v dijaški oddelek zn^mk na Slovenskem; njegovi (Obreč, Kos, Hrovat, Kovačič, sto pripravlja v počastitev dneva (L. H.) Brulčevo in Hrenovo. Žal mora Sokola Ljubljana — Narodni Verigarji so nekaj posebnega. Starčič in Iskra) 133,25, 2. Stopi zmage (9. maj) meddruštveni rally ■ BREŽICE — Brežiško roko mo omeniti, da ni nastopila naj dom. Ko se je zaposlil, je de Poln življenja, duhovitosti če 129,40 , 3. Krško 125,85, 4. »Dolenjska 70«. Pravico udeležbe metno občinstvo bo v soboto, boljša novomeška vrsta, ki je že lal v številnih društvih; tako in vadno pripravljen pomagati Trebnje 124,75 5. Sevnica 122,15, imajo vsi člani Avto-moto zveze 18. aprila, gledalo zanimiv med nastopiila na mednarodnih sreča ga srečamo kot načelnika rib povsod — to je športni delavec izven Partizan (N . m .) I 130,95, Slovenije z veljavnim vozniškim narodni rokometni turnir, na ka njih in bi tudi v republiškem niškega sokolskega okrožja, Andrej Arko Partizan II. 126,85, Partizan III. dovoljenjem kategorije B. Pokro terem bodo igrali poleg domačinov nato kot športnega delavca še S. DOKL merilu igrala pomembno vlogo. 122,70 Posameznice- 1. Jelka vitelj prireditve je Industrija mo še HK Sportferrein, Rudar iz Tr Brulc (N. m .) 27,0, 2 Ana Hren tornih vozil iz Novega mesta. bovelj in kombinirana ekipa Do Rezultati: ekipno — pionirji; 1. (Stopiče) 27,55 , 3. Metka Oberč bove ter Cerkelj. Vsaka tekma bo (Brežice) 27,15, 4. Mirjana Šero- štart bo v nedeljo, 10. maja v samo po 15 minut. Zmagovalec bo vič (N m .) 26,95 in Vojka Kos Novem mestu, cilj pa istega dne prejel pokal občinske zveze za te (Brežice) 24,95 itd. popoldne na Otočcu, kjer bo raz glasitev rezultatov in podelitev na lesno kulturo, vsi nastopajoči pa NOGOMET grad. Proga poteka od Novega diplome in praktična darila. Kot Mirenčani presenetili mesta preko Trebnjega, Sevnice, je znano, so Brežičani preteklo Zasluženo osvojili jesen nastopili na podobnem tur Ljubitelje nogometa na Dolenjskem so to nedeljo najbolj pre Krškega, Kostanjevice, Metlike, Čr Brežice : Rogatec 3:2 nomlja, Crmošnjic, Soteske in Stra nirju v Gradcu in osvojili prvo senetili borbeni Mirenčani, ki so doma ugnali favorita za prvo me tretje mesto mesto. (V. P.) sto Litijo. Zmaga je zaslužena, Mirenčanom pa gredo čest tke. No- V prvem kolu celjske nogomet že ter je dolga 208,5 km. vomeščani so doma ugnali zadnjeuvrščene Medvode. Zmagali bi bili ne podzveze so Brežičani zasluženo Pod vodstvom trenerja Jožeta ■ NOVO MESTO — Končano zmagali. Rezultat bi bil lahko še Senice so dijaki brežiške gimnazije Rally bo izveden v vsakem vre lahko še z večjo razliko, če bi se bili potrudili. Celulozar je v Ve menu. Prijavite se na AMD Novo je prvenstvo novomeške gimnazije lenju doživel precej hud poraz. Brežičani so doma obračunali z Ro višji, saj so igrali ves čas na po v nedeljo na republiškem prven v košarki. V moški konkurenci lovici gostov. Nogometaši Rogatca stvu srednjih šol v Ljubljani osvo mesto, ŠPORTNA KOMISIJA, Ljub gatcem in so še vedno kandidat za prvo mesto. Senovski Rudarji so ljanska 8 b, telefon 21-264! je zmagal 1. ab razred, sledijo: močno zmagali v srečanju s Šoštanjem. Bela krajina že drugič ni so prav poceni prišli do dveh za jili odlično tretje mesto. Za Bre 4. ac, 2. ab, 4. cd, 4. be, 2. c, 1. b nastopila in ima v zaostanku kar dve tekmi. detkov. V. PODGORŠEK žice so nastopili: Zagode, Žbontar, in 1. a. V ženski konkurenci pa Gerjevič, Šerbec, Kiokočar, Zore je bilo samo srečanje med 1. b in igralci na tej tekmi je bil Kovčin, Bela krajina : Partizan in Ivančič. Med posamezniki sta Ljubljana - evropsko 2. ab, ki se je končalo z zmago Mirna : Litija 2:1 ki je dosegel dva zadetka. Vendar bila najboljša Janez Zagode, ki je prvošolk 27:25. Najboljši strelci na Zgodil.o , se . je tisto, česar niti imamo občutek, da bi Stanko več (Črnomelj) 5:1 ostvojil srebrno odličje na drogu, prvenstvo v Kartingu prvenstvu so bili: Z. Kovačevič 182, najbolj navdušeni ljubitelji nogo naredil na svojem starem mestu, Nogometaši Bele krajine so izko in Tomo Žbontar, ki je bil ravno 5. Kovačevič 129, Munih 119, Bla- V nedeljo, 31. maja, bo v meta na Mirni niso pričakovali. kot zdaj na krilu. ristili prost termin in odigrali pri tako drugi na bradlji. Dekleta žon 97, Šepetave 80, Mirt 61, Pod javnih skladiščih v Ljubljani Kandidat za prvaka v ljubljanski jateljsko nogometno tekmo z vo srednje medicinske šole iz Novega boj 60 itd. (D. K.) ligi Litija je pokleknila pred raz jaki črnomaljske garnizije, ter mesta pa so osvojile osmo mesto. druga dirka za letošnj' evrop igranimi nogometaši Mirne. Na Rudar (Senovo) : Šo zmagali s 5:1. Strelci za Belo kra Rezultati: mladinci — ekipno: 1. sko prvenstvo v kartingu, ki ■ KOČEVJE — V polfinalnem težkem terenu so domači z večjo štanj 5:1 jino: VVeiss 2, Petrovič 2 in Karin 1. SŠTV Maribor 233,70, 3. gimnazija je pod okriljem mednarodne namiznoteniškem srečanju za ju Brežice 220,90. Mladinke — ekipno: avtomobilske zveze FIA Orga goslovanski pokal sta se srečali borbenostjo nadoknadili tehnično Z igro rudarjev so bili gledalci 1. Pedagoška gimnazija Maribor nizatorji pričakujejo, da bodo ekipi ljubljanske Olimpije in Par znanje gostov. Posebno so se odli zadovoljni, saj so se Senovčani Velenje : Celulozar 5:1 174,90, 8. Srednja medicinska šola na tekmovanju nastopili dir tizana Kočevje. Ljubljančanke so kovali vratar Logar, Zakrajšek, predstavili z lepo in učinkovito Novo m esto 154,00. kači iz 14 evropskih držav. zmagale s 5:0. Rezultati: Martinec Najdov in Tratar. Precej močnih igro, ki jim je prinesla tudi viso Celulozar je tokrat odšel na pot strelov na nasprotnikova vrata pa v Velenje brez štirih članov prve V. PODGORŠEK — Benčina 2:0, Jeler — Vovk 2:0, ko zmago nad solidnimi gosti. Za Verstovšek — Rački 2:0, Jeler — so poslali šmuc, Bastardi, Medič detke za Rudarja so dosegli: Ga. ga moštva. Razumljivo, da se je in Rukavina. Zadetka za domače to poznalo tudi na samem sreča Benčina 2:0 in Martinec — Rač ser 1, Cižmek 1 ter odlični Ple ki 2:0. (A. A.) sta dosegla Medič in šmuc, za go terski 3. J. KODELJA nju, zlasti v drugem polčasu, ko ste pa Kolman. A. TRATAR so Velenjčani dosegli pet zadetkov. ■ NOVO MESTO — Osnovna or L. HARTMAN Samorastne športnice ganizacija Zveze gluhih Novo me Elan : Medvode 5:1 Slovenija-avto : Kočevje sto je priredila člansko strelsko 6:6 Lestvica NPL po nepo tekmovanje z zračno puško. Med Nogometaši Elana so z lahkoto 9 člani je zmagal Franc Kren ml. V prijateljski nogometni tekmi premagali zadnje uvrščeno ekipo s 114 krogi, sledijo; Nikola Dju- sta se enajsterici Slovenija-avto iz polnem 14. kolu iz Medvod. Na težkem terenu so raševič, Franc Stopar, Franc Av. Ljubljane in Kočevja razšli z ne 1. Elan 14 9 3 2 39:14 21 se bolje znašli in prisilili goste guštin itd. (A. R.) na obrambo. Ce bi se bolj potr”, odločenim rezultatom 6:6. Gostje 2. Litija 14 9 0 5 25:21 18 dili, bi gostje lahko zapustili No so v drugem polčasu vodili s 6:1, 3. Bela kraj. 12 8 1 3 32:22 16 ■ KRMELJ — Rokometaši Krme vo mesto še z večjim številom vendar se je srečanje končalo ne 6. Mirna 13 6 0 7 27:30 12 lja morajo zaradi zapore doma golov v mreži. Med najboljšimi odločeno. A. ARKO itd. čega igrišča igrati tekme na tu jem. Zato so zaprosili upravo di jaškega doma v Krškem, naj jim dovoli igrati na njihovem igrišču. Upravnik Doma Matko Matjan je U Š E S m pokazal veliko razumevanja in je Derbi za Krmeljčane Krmeljčanom omogočil brezplačno uporabo igrišča. Za njegovo pote V tem kolu sta obe naši ekipi v republiški rokometni ligi doži B. Štimec 6, D. Štim ec 7 in Gra- zo se mu ljubitelji rokometa iz veli poraz. Preseneča poraz Brežičanov v Izol , po prikazani igri pa brijan 6. T. LATERNER Krmelja in igralci lepo zahvalju bi Ribničani zaslužili zmago. Vendar jim je na koncu srečanja jejo. Hvaležni pa so tudi gojen zmanjkalo .sape. Dekleta Brežic so v Šmartnem preskusile svoje Partizan (Dobova : cem doma, ki so prisostvovali tek strelske sposobnosti. Odlični sta bili MOLANOVA in BUZANCICE- mi in bodrili Krmeljčane. (B. D.) VA, ki sta dosegli 15 golov. Dolenjski derbi v ljubljanski conski Novo mesto 22:18 Od leve proti desni: triperesna deteljica — Vesna ligi med Krmeljem in Grosupljem v Krškem se je končal z zmago Novomeščani so gostovali v Do Vovk, Neva Benčina in Nada Rački. Simpatična dekle ■ NOVO MESTO — Na namiz Krmeljčanov. Naš dopisnik omenja, da je bil najboljši na tekmi bovi in nepričakovano doživeli po. ta imajo v Kočevju veliko navijačev, vendar se nihče noteniškem prvenstvu Novega me vratar Krmelja VILI LOGAR. V zasavski ligi je največjo zmago po sta je nastopilo blizu 40 igralcev. žel Belt v srečanju z Leskovčani, preseneča pa poraz Novomešča ne najde, da bi jih vadil. V konkurenci mladincev je prese nov v Dobovi. Ples v tej ligi se je komaj začel, pa je že postregel netljivo zmagal Blažon, pri pionir s prvimi presenečenj.. Kočevje je pred leti slovelo kot v vseh športnih panogah. Zakaj jih Jevšek, pri pionirkah UGjoii- mesto, kjer so igrali dober na drugi sposobni športni delavci jeva, pri članicah Prekova in pri zna odsotnost Antoloviča, ki zara Kdaj, kje, kdo? mizni tenis; zlasti je bil cenjen stojijo ob strani? članih Somrak. Mladinci: 1. Bla. Ribnica : Slovenj Gra Rokometaši Brežic bodo ime di poškodbe v Šoštanju letos ne moški »pinkponk«. Ko je športna V razgovoru s prikupnimi dežon, 2. Jerančič, 3. Pezelj; Blažon bo več igral. li doma srečanja s Trbovelj javnost pričakovala, da bo šel kleti smo zvedeli še marsikaj za — Jerančič 2:0. Pionirji: 1. Jevšek, dec 25:26 skim Rudarjem Ribničani pa Brežice: Berglez, Žerjav, Šetinc 5, razvoj naprej, se je naenkrat usta nimivega. Sedaj so osamljena, 2. Švent, 3. Bartelj; Jevšek — Sedem minut pred koncem tek gostujejo v Medvodah. Dekle Zore, Bršec, Avsec, Bosina 6, vilo in vsega je bilo konec. pričakujejo pa, da se bo še kdo Švent 2:0. Člani; 1, Somrak, 2. m e so Ribničani vodili s 25:21, ven ta Brežic se bodo doma sre Stangelj 1, Novoselec, Pavlič 2 in V zadnjih letih pa smo spet pri zavzel zanjo. Volje je precej; v Uhl, 3. Žabkar; Somrak — Uhl 2:0. dar so srečanje izgubili. Nerazum čale z igralkami Steklarja iz če ponovnega prebujanja namizno Kočevju pa ne manjka ljudi, ki Pionirke: 1. Doboši, 2. Gostiša, 3. ljivo je, da so Ribničani v zadnjih Lipej- V. PODGORŠEK Hrastnika. V zasavski roko teniške dejavnosti, vendar tokrat se razumejo na namizni tenis. Za Šramelj; Doboši — Gostiša 2:0. minutah dobili pet zadetkov, dali metni ligi bodo naslednja sre vleče bolj na žensko stran. Mla to je njihov optimizem verjetno Članice: 1» Prek, 2. Kordeš, 3. Do- pa nobenega. Ta nesrečni poraz čanja: Novo mesto — Parti Krmelj : Grosuplje 22:17 de gimnazijke Nada Rački, Neva upravičen. S. DOKL boši; Prek — Kordeš 2:1. (P. U.) je Ribničane potisnil za dve mesti zan (Cerklje), Brežice B — Benčina in Vesna Vovk so se po navzdol. Zaslužena zmaga Krmelja, ki je Partizan (Sevnica) Rudar B vzpele med najboljše igralke v ■ NOVO MESTO — Na republi moral spet igrati na „ujem. Kr- (Trbovlje) — Belt (Črnomelj), Sloveniji. Dekleta so se posebno škem prvenstvu Partizana v gim Usnjar (Šmartno) : Bre meljčani so nastopili v popolni Partizan (Leskovec) — Krško. izkazale v tekmovanju II. repu KEGLJANJE nastiki za pionirje in pionirke so postavi, kar jino je tudi prineslo Nogometaši Celulozarja bodo bliške namiznoteniške lige, kjer nastopile štiri novomeške vrste. žice 7:21 prve točke v novi sezoni. Ekipa doma igrali s Fužinarjem z so zmagale in jeseni najavile so Poznana je samo uvrstitev fantov; Kljub odsotnosti vratarke Božič- je zaigrala s poletom in si s hi Raven. V ljubljanski conski li delovanje v društvu najboljših re Zmagal je Železničar ti so v konkurenci 34 ekip osvojili nikove so Brežičanke v Šmartnem trimi protinapadi že v prvem delu gi bodo srečanja: Bela krajina publiških ženskih ekip. 17. mesto. Uvrstitev deklet ni zna slavile visoko zmago. Novinec v zagotovila velik naskok. Najboljša — Domžale, Dob — Elan. Od Dekleta smo obiskali, ko so Končano je prvenstvo v občin na. Posamezne ekipe so dosegle na ligi Usnjar, ni bil kos razigranim na igrišču sta bila Vili Logar in red — Induplati in Medvode igrale dvoboj z ljubljansko Olim ski kegljaški ligi. V zadnjih dveh slednje rezultate: pionirke — Par. gostjam . Strehovec. Sodnik Vačovnik iz — Mirna. V celiš«, podzvezni pijo v okviru tekmovanj za jugo kolih so bili doseženi naslednji re tizan (N. m .) I 139,30 točk (Ra- Brežice: Zorko, Bužančič 7, Mo Sevnice je dobro opravil nalogo. ligi igrajo: Brežice — Rudar slovanski namiznoteniški pokal. zultati: Partizan — Iskra 436:475, dešček, Hočevar, Medle, Cemič, lan 8, Štauber 2, Bali 1, Les in B.DEBELAK (Senovo). Srečanje so izgubile, vendar niso Luknja — Pionir 452:488, Krka — Ivanetič), Partižan (N. m. ) II Mišič 3. V. PODGORŠEK igrale podrejene vloge, Ljubljan 2elezničar 460:465, Pionir — Goz 138,70 (Petrov, Zupančič, šerovič, BELT : Leskovec 29:9 čanke so bile nepremagljive. dar 478:346, Železničar — Luknja Dragaš, Brulc), Partizan (N. m.) Izola : Brežice 17:14 ■ NOVO MESTO — V ponede V kratkem razgovoru smo zve 531:395 in Krka — Iskra 419:472. III 128,90 (Gole, Kranjc, Cimer, Crnomeljski rokometaši so do ljek se je pričelo prvo tekmovanje deli, da dekleta vadijo sama, ni Končni vrstni red: man, Mihelič, Blažič). Pionirji — Brežičani so doživeli nepričako bro startali v nadaljevanju zasav v okviru letošnjih delavskih šport majo trenerja, prepuščene so sa 1. 2elezničar 12 11 0 1 4578:3855 22 17. m esto — Partizan (N. m .) 166,80 van poraz v Izoli in s tem zapra ske lige: pred dolačimi gledalci nih iger. Prvi so nastopili šahisti; me sebi. Ce spet ne bi bilo po 2. Luknja 12 10 0 2 5415:5165 20 (Poredoš, Pilič, Porenta, Kranjc, vili drugo mesto, ki bi ga lahko so premagali goste z razliko 20 go nastopa 16 ekip, ki so lazvrščene žrtvovalnega športnega delavca 3. Krka 12 6 0 6 5467:5239 12 Gerbec, Bohte). Najboljši tekmo imeli po porazu ljubljanskega Slo. lov. Gostje so nastopili oslabljeni, v 4 skupine. Doseženi so bili že prof. Saše Bižala, ki bedi nad nji 4. Pionir 12 6 0 6 4908:4710 12 valci so bili: Anica Radešček, Mir. vana. Z dobro taktično igro so zato niso bili enakovreden nasprot prvi rezultati: Krka — Iskra (No mi, menda te športne dejavnosti 5. Iskra 12 5 0 7 5111:4954 10 jam Hočevar in Marta Petrov pri vse do zadnjih 5 minut vodili; nik razigranim Crnomaljčanom. vo mesto) 4:0, Prosveta — osnov v Kočevju ne bi bilo. Resno nas 6. Partizan 12 3 0 9 4597:5124 6 dekletih, pri fantih pa Ervin Po. nato Je domačinom uspelo izenačiti BELT: Englaro, Tajner, Svetič 1, na šola Šentjernej 2,5:1,5 in IMV zanima, če je v Kočevju samo Ša 7. Gozdar 12 1 0 11 3093:4163 2 redoš, Miloš Pilič in Gorazd Po in celo zmagati. Brežičanom se po Ostronič 2, Novak, Avguštin 7, — Opekarna (Zalog) 4:0. (J. U) ša Bižal, da ga srečujemo skoraj J. MRZLAK renta. (R. V.)
Št. 16 (1047) — 16. IV. 1970 Stran uredil. SLAVKO DOKL DOLENJSKI LIST 1 3 Atomska bomba v Suhi kn DRUGJE SEJE ZGODIO : : v::::£v-v:y‘ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Zadnje dni marca in prve dni apnila so enote novo zaustavile plave na črti Žužemberk, meške in črnomaljske garnizije izvajale zaključne vo mesto. Sem ga res ubila? jaške vaje na Kočevskem in v Suhi krajini. Na preiz Po končanih vajah sta se polkovr kusu vojaških veščin so sodelovale tudi teritorialne mac in Jože Nagode pohvalno izrazila V soboto dopoldne je bila v lovski sobi hotela enote iz Novega mesta. rešinah in enotah. Bila sta zadovolji »Jeruzalem« v Ormožu tiskovna konferenca, ki jo je parila z besedami. »Desetdnevne v&J sklicala Pomurska založba iz Murske Sobote ob izidu Vojaki so se razdelili na rdeče in plave. Na strani vražnika spremljalo stalno slabo vrec svoje najnovejše knjige »Sem ga res ubila?«, katere rdečih so sodelovali tudi teritorialci. Naloga rdečih je mraz — ki ni zaveznik vojakov; vendai avtorica je Slava Rakova. Kdo je Rakova, kakšna je bila zapreti vse prehode, ki vodijo na Dolenjsko in Vse je teklo po določenem programu in kaj predstavlja njena izpoved? Kočevsko. Ker je bil sovražnik (plavi) močnejši, so pešne, enote pa so pokazale, da so & Slava Rakova je bila kmečko dekle. Poročila se je se počasi umikali 'in postopoma nabirali moči za pro za vsak primer ... Prizadevanje vojak z Ernestom Rakom, toda narava ji ni dala, da bi tinapad. Ko so se okrepili in pritegnili k sodelovanju napornih marših je bilo izredno, ena postala mati. Ljubezen med zakoncema je počasi pre še teritorialne enote, so napad zaustavili in izvedli od janju borbenih nalog. Disciplina je b1 hajala v sovraštvo, obtoževanja in vedno hujše prepire. ločilo: sunek, ki je nasprotnike presenetil in jih pognal no tako moralno-politično stanje v Nekega dne Slava moževih obtoževanj o nezvestobi Občinski štab za NO se v beg. Ob tej priložnosti so se posebno izkazale teri tah,« sta za naš list povedala polko ni mogla več prenašati in ga je v samoobrambi ne torialne enote, ki so s partizansko taktiko bojevanja Nagode. kajkrat udarila s stolčkom po glavi tako močno, da je sestal takoj! ji je mož kmalu potem izdihnil v naročju. Obsojena Predsednik občinskega šta je bila zaradi težje telesne poškodbe na tri leta za ba za narodno obrambo v ma vojskujočima se strane pora. Prišla je v zapor in si prve dni želela le Novem mestu je dobil sporo ma. Napadalci so bili ne smrti. Toda ko se ji je ponovno vrnila vera v življe čilo od višje komande, da je ustavljivi, čeprav so se plavi nje, je prosila za svinčnik in papir, da bi lahko sovražnik na silo prestopu krepko upirali. Vojaki pol izpovedala svoje občutke. Tako je nastala pretresljiva jugoslovansko mejo. Čeprav kovnika Nagodeta so vajo izpoved, ki je bila vredna knjižne izdaje. V njej je sredi noči, se je občinski vzeli resno, to sem občutil že temeljito opisana zakonska tragedija in obračun z last štab hitro zbral na dogovor med samim premikom. Ko je no vestjo. Knjigo so izdali v 3000 izvodih. jenem mestu. Vsak od refe »TEDNIK« — Ptuj, 9. IV. 1970 nekomu odpovedal mitraljez rentov je dobil svojo nalogo — naboj se je zataknil — in delo je steklo. Najvažnejša sem zaslišal glasno preklinja je bila mobilizacija, ki ima v nje njegovega soseda — voja Ne samo pomesti pred pragom! takih primerih prednost... ka, ki je nepretrgoma streljal Spet smo na začetku nove turistične sezone. Treba z avtomatsko puško. »Slišiš, je že sedaj misliti na to, kakšen vtis si bodo turisti Hitro in brez zastoja ti, kdo ti ie dal v roke stroj ustvarili o naših mestih. Samoborčani so na to za Nekaj ur po tem, ko je so nico, rajši vzemi kuhalnico. čeli misliti že zgodaj in lahko bi si jih vzeli za Tristo zelenih...!« je ves zgled. Krajevna skupnost, Socialistična zveza delov vražnik vdrl na naše ozemlje, se je v Novem mestu sredi zasopihan kričal vojak, ki nega ljudstva, »Komunalac« in turistično društvo so mu ni bilo vseeno, da je mi april proglasili za mesec turizma in čistoče, da bi noči zbrala teritorialna eno ta, ki so jo sestavljali voja traljez v njegovem vodu utegnili odpraviti pomanjkljivosti in neurejenost še oglušel. pred začetkom glavne turistične sezone. Ta akcija bo ški obvezniki in mladinci. S Napadalci in branilci so se potekala pod geslom »Vsak prostovoljno urejuje pred popolno bojno opremo so pritekli na zborno mesto, več kot štiri ure premikali svojim pragom!« V to naj bi se vključile vse dru- sprejeli orožje in enota je bi in bojevali na suhokrajinski žbeno-politične in delovne organizacije, sindikalne po la takoj pripravljena za po fronti ter se vztraino borili družnice, mladina, hišni seti, ustanove, tovarne, trgo hod. Kot bi trenil, jih je za vsako ped zemlje za gr vine, obrtniki, šole, uradi in posamezniki. Vsak bo požrla noč, izginili so v ne miček, boljši zaklon in za moral očistiti, urediti in olepšati svojo stavbo, dvo vsak korak naprej... rišče, prostor pred hišo in okna okrasiti s cvetjem, znano smer... lepo urediti izložbe, pomesti ceste, pločnike, urediti Fronta je divjala kot vihar. Vsak vojak zna zakopati protitankovsko in pešadijsko mino žive ograje — skratka: potrudili se bodo, da bo Med dvema ognjema . .. Na dani znak pa se je vse bojišču jih je bilo posejanih na tisoče. Samobor urejen, čist, okrašen in v cvetju. Organizi V sredo,... aprila, se je ustavilo! Komandanti in vo rali bodo množične delovne akcije, v katerih bodo jaki so si spet tovariško segli ob 7. uri zjutraj začel splošni Razdalja med njimi ke na pravem mestu, kjer bi i n za to sodelovali vsi prebivalci. protinapad rdečih na položa v roke in ostro ter kritično se jih zelo malo rešilo. nih Morda bi tudi občani v drugih mestih morali po ju plavih na široki suhokra- ocenjevali drug drugega. Na mora biti Ko je na cerkvenem zvoni fronta misliti na to! j inski fronti. licih jim je zaigral nasmeh, Po zaslugi sodnikov na ku suhokrajinske vasice za vojašk vedel sem, da so zadovoljni. »SAMOBORSKE NOVINE« — Samobor, 1. IV. 1970 Ko so rdeči s topniškim sprotniki niso prihajali do zvonilo plat zvona, ki je pa ni ognjem zasuli plave in ko je neposrednih stikov. In tako oznanjal prihod sovražniko okrogl med njimi počila atomska Nihče noče biti mrtev je bilo prav, kajti vojaki in vih vozil, se je z bližnjega ljamo Najbolj vesel kmet Ko bomba, se je začel splošni Meni je včasih zmanjkalo njihovi oficirji so bili prežeti hriba usula toča izstrelkov, Ko so v Dolnjih Andrijevcih snemali peto javno napad pešadije, ki ga je pod s pravim bojnim zanosom, ki bi zdesetkali kolono. Vo lo sni sape. Zato sem si našel pre se voj oddajo »Iščemo najbolj veselo vas brodskih občin v piralo topništvo s svojim pe mor s pretvezo, da opazujem saj so se bojevali, kot da bi jaki so napad sprejeli, po letu 1970«, je nekaj vaščanov predlagalo delovni ekipi, klenskim ognjem. Vojaki, ki šlo zares. Pokali so manevr gnali so se v hrib za parti volski razna vojaška opravila. En pri sk naj v program vključijo tudi izbiranje najbolj vese so bili razdeljeni v manjše krat sem počival tudi pri ra ski naboji, treskale so petar zani, vendar so jo ti na hitro lega kmeta. Nekdo izmed navzočih, ki je vse skupaj borbene skupine, so osvajali de, valila se je dimna zavesa, popihali. Napadalci so dose gramu dijski postaji. Takih je bilo strani, opazoval od strani, je na to dejal: »Teh res ni treba sovražnikove utrdbe in gonili vzdolž bojišča veliko. Vojaki potuj eno »o se vlekli strupe gli svoj namen: ustavili so iskati na vasi, saj jih je dosti tudi v mestu!« nasprotnike... ni plini, bili smo res na pra sovražnika, prizadejali so mu je ve in oficirji so pri postajah smeh, »Požeški list« — Slavonska Požega, 12. 3. 1970 Vojni metež me je zalotil v sprejemali poročila z bojnega vem bojišču. V takšnem izgube, spremenili so njegov k a . . . najhujšem vrvežu med obe- polja, ki so jih pošiljali sod vzdušju pa se nekoliko dvig načrt in mu v kosti pognali niki. Ko so oficirji iz štaba ne temperatura; zato se noče negotovost. želeli poročila o »izgubah«, nihče predati, še manj pa Kasneje sem poslušal voja KAJ SO PRED 70 LETI PISALE jih nikakor niso mogli dobiti. priznati poraz. ke in oficirje napadene kolo Res, da je tu pa tam »padel« ne, ko so ocenjevali parti- tizanski napad. Na račun kakšen vojak — nekdo je s Preseneti, udari in se silo napisal celo pet — več svojih »sovražnikov« so izre pa nihče. Izgub je bilo pre umakni! kli precej pohval. Nekdo je malo. Stabovci so zmajevali Teritorialna enota, ki se je celo pristavil: »če bi šlo za z glavami. Nekdo od štabnih zbrala v Novem mestu, je res, bi bil na cesti pravi hu oficirjev se je zato upraviče »zavohala« najprikladnejše dič.« Dolenjske Ilovice. no jezil in vpil: »Kaj boš me mesto, kjer bo plavim nare ne .hecal’. da nimaš nad1')!! dila največ preglavic. Motori Čeprav poka, ne manjka Hudiča, kako pa so prišli zirano kolono vojaških vo zabave UŠLI IZ JEČE i*j ■ (DEŽEVJE) — Minuli teden je sko tvoji vojaki čez radiaktivno zil, ki je vlekla topove in bi Boji so divjali. Na bojišču IZ SI ro nepretrgano deževalo. Krka in njeni področje živi? Piši: vsi mrt la polna vojakov, so napadli so se prerivali malo naprej, □ dotoki so grozno narastli. Visoka Krka je vi!« V šitabu so bili podrobno v Suhi krajini, poznalo se je, pa spet nazaj. Vojaki so mm JCSpet ■ (IZ JEČE UŠLI ŠTIRJE KAZNJEN □ menda tudi zakrivila, da je Mogoličeva seznanjeni z vsemi premiki da so v vodstvu enote ljud kljub težkim naporom — vre jake: CI) — V ponedeljek 3. t. m. popihali so jo krava pri napajanju predaleč zašla, ter na bojišču, vendar pa poro je, ki dobro poznajo teren. me jim ni bilo naklonjeno — letalo?« Vl štirje kaznjenci iz zapora novomeškega □ vori: »Sfv jo je voda odnesla, ne da bi jo bili do se čil o izgubah ni bilo. Zaseda je pričakala sovražni imeli precej smisla za humor zanima P* okrožnega sodišča. Niso jim še prišli na 0 daj dobili. To deževje se menda raztega slike.« . sled. po vsem svetu; v Pragi so se iz nizkih ■ Pfld« ■ (POŽAR.) — Na Poljanšici (kočev E l stanovanj ;eli seliti. V New-Yorku sega se poVŽ ske Poljane) pogorelo je pretečeni teden voda daleč na kopno. Neki železnični most sem Vl™ □ jak šest gospodarjev, ki so biili le z primero je voda podrla; iz St. Luis dospevši brzo- vem, ma, malimi svotamj zavarovani. Vzrok po. □ vlak je na onem mestu v vodo padel ter sldh JO žaru je neznan. □ mnogo ljudi je potonilo. ■ (HIŠE SE RUSIJO) — vsJed silne ■ MESTNA HRANILNCIA V NOVEM te ■ vaje] ga deževja v Klapai na Češkem. Izmed V mesecu marcu 1900 je 198 strank iz letaJJ □ vojakoir 160 hiš z 800 prebivalci se je že 52 hiš se vložilo 46.356 K 72 h, 143 strank dvignilo kov, k° sulo in vse kaže, da se jih bo še mnogo. El 45.253 K 27 h, torej več vložilo 3103 K 45 h, »Ravno ■ (STRUP V PAJČEVINI.) — Neki E l 20 strankam se je izplačalo posojil 16.600 kaj sli*,.nk kmet v občini Fišavi v Slezi ji se je vre kron —h. Stanje vlog 1,440.878 K 49 h. ■ zal. Da bi kri vstavil, djal je na rano paj E l Denarni promet 184.960 K 41 h. skl go*®*2 vedi,« ' čevino. Tretji dan mu je roka zatekla in □ ■ (Prvi glasbeni večer), ki ga je Glasbena je hitro, je v kratkem umrl v groznih bolečinah. □ Matica piredila 5. t. m., nas je zopet na nisi P0?. Zdravnik je spoznal, da se mu je s pajče slajal s plemenito in vzvišeno glasbo, ki ■ Voj’ vino zastrupila kri. n a bolflj El se redko čuje tudi v mestih, večjih ’ od vpraša * e (SAM SE JE ZGLASIL) — sodniji Novega mesta. Uže iz koncertov prejšnjih rem sp® v Zagrebu Gabriel Jurič iz Doljan na H r E] let ljuba, nam znana gg. Prochazka in vstati ^ p ove vaškem. To je orii zločinec, kd je letos o □ J. Junek od Ljubljanske Matice sta z no vpraša * svečnici žandar ja Košaka iz Cerovca na va pokazala svojo umetniško spretnost in zato, padel ter ga močno poškodoval in mu pravilno tolmačenje slovanskih klasikov orožje vzel. Ko je žandar ju Košaku, ki ga 0 A. Dvoraka, Smetane, H. Wieniawskija, je aretoval in hotel sodniji odvesti, na ta Chopina in Rubinsteina ter drugih glas d u je vo □ zgodi " način ušel, Je oddal žandarjevo orožje ob benih velmož. Častno so se z njima vr m u p«? činskemu uradu v Doljani s pripomnjo, E stili nadebudni, mladi vijolinist gosp. W., je im el da ga je žandar napadel. Žandarmerija v naš pevovodja gosp. Ignacij Hladnik ter vojak " 0 sv o jo P Kostanjevci, kamor Doljani pripadajo, je gg. brata Kozina, ki sta nam podala fino nu to j® pozneje naznanila, da je Jurič v Ameriko E3 in natančno slovenske pesmi F. S. Vilhar, rem t1’®' ubežal, a kakor se zdaj vidi, je to poroči ja in Risto-Savina. Občinstva ni bilo malo, ■ N»? □ topnišk® lo napačno bilo. Novomeška sodnija se je pa bi ga bilo lahko več. kakšno sedaj obrnila na Hrvaško za izročitev Ju □ (IZ DOLENJSKIH NOVIC jem ko riča. Manevre na suhokrajinskem bojišču so spremljali tudi ljudje, ki delajo na pod in 15. aprila 1900) ročju narodne obrambe. V odmoru si ogledujejo jugoslovansko avtomatsko puško. uerV‘ JB 15. APRILU, DNEVU ŽELEZNIČARJEV Partizani so izpraznili vagone.
•■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ■ Spomini upokojenega železničarja Mihaela Grabrijana - Partizani so na Soteska, Novo Straški progi praznili vagone, Italijani pa v Mirno peč! ■ uka Milan Glu- Opolnoči 15. aprila pred 50 leti se je v Sloveniji 0 vojakih, sta- začela velika železničarska stavka kot del stavke, ki ‘ zato nista sko- je zajela vso državo. Ustavljen je bil ves promet: i je poleg so- stavkovne straže so zasedle pomembnejše postaje, Šopek cvetja e — sneg, dež, štiri dni nato je vlada vpoklicala v kasarne železni to ne drži vedno, čarje — vojaške obveznike od 21. do 38. leta starosti. tteje so bile us- Jesen je. Mrak se spušča na prazne in puste ulice. Se Ob včerajšnjem dnevu železničarjev govori tokrat dim v kavarni pri oknu, pijem čaj in opazujem ljudi okrog >ro pripravljene ni zapis o pomoči železničarjev v Novem mestu, ki ■t in starešin na sebe, ki so se sem zatekli pred ledenim vetrom. Zunaj je so pridno pomagali partizanom. O iznajdljivosti in mraz in v tem vremenu ni prav nič prijetno hoditi okrog. S* tudi pri izva- spretnosti, s katero so velikokrat prelisičili Italija 1 na višini, rav- Ljudje hitijo mimo okna, zaviti v topla oblačila. ne, pripoveduje upokojeni železničar Mihael GRAB Kakor vsako leto bo tudi letos verjetno dosti snega. jjujočih se eno RIJAN. oka Glumac in Zakaj nisem več otrok, da bi se ga veselil kot takrat, ko ■ sem hodil v šolo! ■ »Vame so imeli zaupanje,« materiala, v njih pa so bili ■ pripoveduje Mihael Gra tudi ilegalci. Iz Ljubljane so Skozi okno zagledam majhno postavo, ki se bliža iz * ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ brijan, vlakovodja v pokoju, jih poslali v Novo mesto na mraka. Okrog osem let staro dekletce v kratkem plašču ki je delal pri železničarjih izmišljeno ime. Mi pa smo in z visoko dvignjenim ovratnikom se bliža vratom kavar od 1937 do 1965. »Med vojno jih zvečer postavili na Stra ne. V roki drži nekaj šopkov cvetja in s hitrimi koraki sem bil premikač in nadpre- ško progo, naprej od bode stopi v kavarno. mikač na novomeški postaji če žice. Takrat smo to lah Nekaj časa neodločno stoji pri vratih ir. ne ve, kam v Bršlinu. Dostikrat smo že ko naredili, ker so Italijani bi se obrnila. Gledam jo, in ko opazi moj pogled, se s po lezničarji pretihotapili do vozili v Italijo nafto iz Ro časnimi koraki približa moji mizi. »Kupite šopek cvetja?« slišim droben otročji glasek, partizanov različne stvari. munije Naša postaja je bila Običajno smo jih iztovo polna vagonov: nekaj praz poln prošnje in upanja. S premraženimi prstki pomoli pred me drobno cvetje. Nekje globoko v očeh je nekaj boleče rili pri Potočarjevem mlinu; nih smj nataknili na tiste, ga in žalostnega. stvari smo zložili v hlev in ki so prišli iz Ljubljane, in iztovorili in vse skupaj pre Za trenutek se spomnim svoje brezskrbne mladosti in potrkali na mlinarjevo okno. vse skupaj premaknili na peljali s čolni pri Srebrni staršev, ki so se vedno trudili, da mi je bilo toplo in lepo. Potem so hitro našle pot do straško progo. Ponoči vlaki čah na drugi breg Krke. To dekletce pa si že služi kruh. V njenih ročicah bd morala partizanov! niso vozili. Partizani so sredi Takrat so pri Srebrničah ime biti punčka, s katero bi se igrala. •., Gledam jo in vidim Dobro se spominjam, kako noči odrinili polne vagone kar li 100 voz, čolne za prevoz mladost brez mladosti. smo iztovorili nekaj vagonov, z rokami do čuvajnice pa so nabrali vse od Straže Vzamem šopek cvetja in ji v roko položim denar. ki so bili polni sanitetnega v Grobljah. Tam so vagone j sem. Italijani pa so tisto »Hvala,« reče tiho in globok pogled njenih oči se loči noč nič hudega sluteč čuvali od mene. Napoti se k drugim mizam in spet ponuja: vlak, ki so ga prej napadli »Kupite šopek cvetja, gospod!« partizani. Na ta način smo Med glasnim pogovorom gostov je ne slišim več. Na Namesto kune ujel lisjaka Lahe pretentali. Medtem ko njenih od vetra presušenih ustnicah berem prav te besede, so se Italijani trudili, da so ko kroži med mizami. ostali budni nekje pri Mirni Odhaja proti vratom, v ročicah drži prisluženi denar Jožetu Bariču iz Črnomlja se je primerila ne peči, so jim partizani izpred in zadnji neprodani šopek, kakor da ga nekdo želi poklo navadna lovska sreča, ko je nastavil past nosa iztovorir nekaj vagonov. niti njej. Vrata se neslišno odpro, veter zapiha in dekletce se izgubi v mrak. Podobnih doživljajev je bi Šopek cvetja, ki leži na mizi pred menoj, me spominja Pred dnevi je črnomaljski lesene, zbite z žeblji in po lo še več: nekoč so iz Ljub na žalostne oči, na premrzle roke in na otročja usta, ki lovec Jože Barič obhodil ku stavljene na tri rastoča dre ljane pripeljali devet nahrbt govore: *fa suhokrajinskem nam nastavljene pasti, ki so vesa kakih 1.30 m od tal. nikov gojzarjev. Pri Potočni »Kupite šopek cvetja, gospod!« vasi smo jih vrgli partiza (Honorar 100 din) ĐORĐE SOFRONOV 2e od daleč je v eni izmed nom, ki so bili o pošiljki pasti zagledal nekaj velikega. obveščeni, in vsak je oprtal fo. Med vojaki raz- Če se miš igra Kar zažarel je od pričakova kar po dva nahrbtnika. Dru >t so celo izhajali nja, kakor je povedal sam, gič spet smo Italijanom od (listi, ki so opisovali z mačko da bo snel izredno veliko ku nesli cerade, ko so razklada 1 dogodke; manjkalo Sevničani so vajeni »obi no, toda v pasti je bil nava li slam >. Partizani so potem tliti humorja. Nekaj skov« pobeglih mladoletni Ni samo moka bela! den lisjak z razmršeno in cerade razrezali — bile so i iz teh glasil objav- kov iz vzgojno-poboljseval oskubljeno dlako. Lesena so Med dvema hriboma leži dolina, po kateri teče potoček. Za prav dobri šotori. Kolegi v njim stojita dve hiši. To sta domačiji kmetov Požuna in Mejaka, R posebnem mestu. nega zavoda Radeče, toda ha, po kateri je priplezal je kurilnici so včasih postavili ki živita v večnem prepiru. (v Suhi krajini neha- to, kar so ubežniki nare bila debela 5 cm, zato je mo teti po smodniku, so dili v noči od 23. na 24. v motor lokomotive tempira Sprla sta se zaradi kokoši. Mejak je prepovedal pašo Požu- ral biti prav športno spre ne mine, ki so potem raztr novih kokoši po svojem travniku, zato je moral Požunov Mihec ti in učenci na pre- marec, presega vse meje: ten. Najbrž radovednež ni gale cilindre v stroju. paziti kokoši. Nekega dne pa je poleg kokoši zaspal. Odšle so Semletni šoli sestali i dežurnemu miličniku so imel težke smrti, ker je bil Kot zavirač sem se enkrat na Mejakov travnik, in ko je Mejak to opazil, jih je zastrupil. Pnem kulturnem pro- ukradli moped izpred po na pokrovu p 2sti težak kup peljal v Belo krajino: pri Tako se je sovraštvo še povečalo. ki je razgibal obe staje milice Toda z njim snega. Prišla je jesen in z njo pospravljanje pridelkov ter priprav. Kjer je mladost, tam niso prišli daleč, čuvarji Gradcu je tik zraven italijan Od lovcev na kune še ni skega bunkerja mina eksplo Ijanje za zimo. Kmetje so iz gozdov voaili steljo in drva. &o tudi prešemost, javnega reda in miru so Požun se je zgodaj začel pripravljati na zimo. V gozdu, ki Pesem in harmoni- jih kmalu ujeli. Zanimivo, bilo slišati, da bi se katere dirala. vse je bilo v dimu mu v past na drevesu ujela in pari Italijani so bili vsi je mejil na Mejakov travnik, si je nagrabil steljo in pripravil da to nt bil prvi primer drva. Požunovi otroci so steljo naložili na voz. Ker se je pri SLAVKO DOKL kraje motornega vozila mi lisica. Videti pa je, da je le prestrašeni — promet pa je tos več kun kot sicer, saj bil ustavljen, dokler niso iz pravljalo na dež, je Požun zapregel kravi in hitel v gozd. Mejak ličniku. Enemu so svoj pa je to opazil in na pot nasul razbitega stekla. Požunova krava jih je Jože Barič ujel že šest, Metlike dobili nove lokomo čas celo že dvakrat ukrad je stopila na črepinje in se hudo zbodla, toda rana se ji je kma medtem ko ni prej štirideset li avtomobil oziroma mo tive, ki so jo poklicali po lu zacelila. IŠKI HUMOR torno kolo. let nobene. telefom.« Prišla je zima in debeli sneg je prekril dolino. -že J. SPLICHAL Nekega mrzlega zimskega jutra se je Mejak odpravil po mo ko v mlin. Vračal se je skozi Požunov gozd in nadaljeval pot po svojem travniku. Pozabil je že na minulo jesen, premišljeval je o delu, ki ga čaka na pomlad. Nenadoma se mu je vreča na hrbta, v kateri je nosil moko iz mlina, odvezala in potegnilo ga je na eno stran. Zaneslo ga je tako, da je padel naravnost na steklo, ki ga je jeseni nastavil Požunu. Ko se je pobral, je zagledal strgano in krvavo hlačnico. Nekaj metrov stran je zagledal skoraj prazno vrečo. Gledal je, !UBE ERA JING kje je moka, a ker je tudi sneg bel, je ni opazil. Moka se je po mešala s snegom. je vprašal svoje vo- Ves potrt je stopal proti domu. Nogo je imel močno ranjeno * »m J* slikalo izvidniško "ojak se znajde in odgo- in je skoraj leto dni ležal v postelji. Požunovi otroci pa so pred 'Veda je, tovariš kapetan, Mejakovo hišo napisali stari pregovor: »Kdor drugemu jamo me, kdaj bomo dobili koplje, sam vanjo pade.« S. C. J® vojak k bolničarju in »Slišiš, bolničar hudo n -* »Kaj te pa boli?« Vo- p'°ri kot iz puške: »Ne ] I nie boli, vendar strel ov ne morem kopati.« rar*5i, prosim vas, vzemi- •ISMO ®8no, ker Jih bodo slikali Oprostite, cenjeni gospod profesor, ker je to pismo * naroči kapetan svojim anonimno in ne morete uganiti, kdo ga je pisal. Pa saj Ni še napravil pet kora ld o hudomušno pristavi: ste tudi vi na izpitu meni dajali uganke, ki jih nisem saj potrebujem ne- znala rešiti. Toda nočem se vam maščevati, čisto na 24 izkaznico.« sprotno: ljubim vas! ,raJ so skozi suhokrajin- Morda se sprašujete, kdaj sem vas vzljubila. Samo _ zdrveli trije veliki med- enkrat sem vas videla in govorila z vami. Takrat sem si V® vojak. Sosed se mu ?adolžil: »Upam, da sebe želela, da bi ti trenutki čim prej minili in da bi bil najin ‘bil šteti.« pogovor čim prej končan — to je bilo na izpitu. k Bogdanovič se je javil Bila sva sama v sobi, pred vrati pa je čakala še vrsta ,„ 0: »Kaj te pa boli?« ga J“Petan Aleksič. »Ne mo- izrednih študentov. Sedela sva si nasproti, čisto blizu. s vsako noč me budijo, Nekajkrat sem čutila vaš topli pogled, ko so se srečale na °ram tudi po trikrat,« jine oči, in takrat se mi je zataknilo pri odgovoru, vi pa I*1k. »Kako to?« začudeno niste opazili, da govorim čisto nekaj drugega, kot ste r Petan. »Veste, budijo me SAMO NOBENE PANIKE! je sklenil vesoljski center v Houstonu, ko so izvedeli sem požarni,« se zasme- za nezgodo. Na sliki je nova posadka ameriške vesoljske ladje APOLLO 13, ki je želeli. Ob koncu ste mi dali roko in čutila sem, da je v soboto odletela proti Luni. Ko pišemo to poročilo (v sredo popoldan) se hrabri topla in nemima. v; ^ n se sprehaja in ogle- Hitro sem odšla in šele zunaj sem se zavedela, da se *em Pa ^ mu raziskovalci že vračajo proti Zemlji. Napaka v vesoljski ladji je pokvarila načrt aJhna nezgoda: zvezdica ekspedicije in življenje treh Američanov visi dobesedno na nitki. Ko so sinoči mi je vaša podoba globoko vtisnila v srce. Ustavila sem n *farr)ena v sneg, in takoj obleteli Luno in se spet usmerili proti domu, so izvedli najusodnejši manever. se in se za hip ozrla v okno, ob katerem sem zagledala n«Ji čin. V bližini je stal vaš obraz. Hitro sem se obrnila in nadaljevala pot, vi pa iskalec min. Vključil je Zaradi pokvarjenih naprav pa jim grozi še stiska z vodo in kisikom, če bo šlo Pravo in čez kakšno mi- po načrtih, bo APOLLO 13 pristal v petek v Tihem oceanu nekaj sto kilometrov ste se tudi odmaknili od okna. Ali sva se ustrašila drug [t^Ia zvezdica spet na sta- daleč od otoka Samoa- Na žalost pa prav tukaj nastaja orkan, kot so sporočili drugega ali samega sebe? meteorologi, in pristanek bo zaradi tega še težji. Združene države Amerike bodo Morda se sprašujete, kaj hočem. Ničesar. Da, rada 'rošamo vse vojake prve bi vam poklonila veliko lepega, toda ničesar nimam. Zato baterije, naj dostavijo po potrebi zaprosile za pomoč katerokoli od 43 držav podpisnic sporazuma o naj vam bo to pismo za spomin, meni pa vaš podpis v °smato anekdoto o svo- vračanju vesoljcev in ladij, če pristanejo na tujem ozemlju. Vse človeštvo pa z : ^dantu, ker se do zdaj indeksu. METKA KOVAČ , Pojavil v glasilu »ARTI- zadržanim dihom pričakuje povratek svojih odposlancev in jim želi srečen pri stanek! (Telefoto: UPI, Tanjug) Maj mladih Dolenjcev Integracija ni samo klic SOS Prejšnji teden so se mla ci nci petih dolenjskih občin pogovorili, kako bodo letos ZK pripravlja o tem obširno gradivo za občino preživeli mesec mladosti maj. Razumljivo je, da mora Pravzaprav danes ne naj skih procesov zelo škoduje prednosti, ki jih prinaša in b.ti program prireditev pi demo več delovnega področ težnjam po intenzivnem iska tegracija z navedbo ine? san, zato se bo vsak lotil svo ja, ki ga ne bi tako ali dru nju novih možnosti za pove rih najpomembnejših je akcije, ki jo bo seveda na- gače zajel val integracije. čanje ekonomičnosti poslo gracijskih oblik, mfonnac^ tne.iii. vsem. Brežičani bodo Kljub temu da je pojem in vanja posameznih podjetij. o posameznih PrH"e ^ organizirali tekmovanje v ro tegracije zelo širok in ga O tem je minuli teden* raz katerih je ravno P . ko.netu in šahu, Črnomaljci opredeljuje zahteva po pove pravljala tudi komisija za povezava dala poseb bodo odšli na partizanski po čanem gospodarskem učinku, družbena in ekonomska vpra tate, ter vrsto mnenj i P jh hod v Trebnjem bodo raz je še precej ljudi, ki pojmu šanja pri občinskem komite logov komunistov o v stavili likovna dela mladih jejo integracijo samo kot fi ju ZKS Brežice in sklenila možnostih za integra amaterjev, v Krškem se bo zično združitev — ali bolje pripraviti obširno gradivo za brežiški občini. Pri e do srečali radioamaterji, No- — priključitev močnejšim razpravo o integracijskih udarjajo, da ni w- prave gospodarstvenikom^. vomeščani pa bodo pripra partnerjem tistih, ki bi si procesih v brežiški občini. vili v Dolenjskih Toplicah cer propadli. Seveda takšno Ta informacija bo vsebovala koli vsiljevati, tem v e slavnostno sejo vodstev ob ozko razumevanje integracij- oceno splošnega stanja v go jih samo spodbudila če. činskih konferenc ZMS, nato spodarstvu brežiške občine, ljitemu analitičnemu P ^ pa veseli večer. L« kaj naj bi nekaj ugotovitev o integracij vanju lastnega od- ob takih načrtih zaželeli do Kdo bo plačal nepo skih gibanjih v Jugoslaviji bo osnova za nadaljnj^ ^ lenjski mladini, če ne veliko in še posebno v Sloveniji, ločanje. v veselih dni in sonca! trebne stroške? Občinska skupščina v Bre Marjana Černeta so žicah je do sedaj prispevala izvolili za sodnika za mehanografsko obdelavo Občinska skupščina v Bre katastrskih podatkov 60.000 di Mladim znanje in iniciativo^ žicah je izvolila za sodnika narjev. Za to se je odločila občinskega sodišča Marjana pred dvema letoma. Kaže, Spodnjeposavski medobčinski komite ZK je 0 Černeta iz Brežic. Na tem da bo morala zdaj prepu ganiziral seminar za mlade komuniste^^. mestu je delal prej Janez stiti ureditev katastra Geo ------■"''TjjHjvill' Pirnat, ki je zdaj okrožni sod detskemu zavodu v Ljublja V Cateških Toplicah so se savske občine F r a n c ^ nik v Novem mestu. ni. Do tu je vse prav, toda v petek zjutraj zbrali mladi sky, ki je se sp1^ kdo bo nosil odvečne stro Prizor iz Neilove komedije BOSA V PARKU, s katero članiXI : ZKrrtr c-iz Sevnice, T^fb-arroKrškega Zz nUlnOSt.lOnujnostjo StrUKIU^ ^ Dobre malice na Dolini ške? Prav bi bilo, če bi jih bo nocoj gostovalo celjsko ljudsko gledališče na bre in Brežic, da bi se pogovo memb članstva ZK, s ^ ju Od 250 otrok na dolisnki prevzela republika, ki je spre- šoli jih 230 prejema malico. žiškem odru. rili o vse zahtevnejših nalo bo po nenehnem °bI^ 1jadjj0i vrst komunistov Obroki so obilni in okusni, gah, ki jih prednje postavlja naš samoupravni razvoj. Do ljudmi, ki so že P° brej ker je shramba šolske kuhi bolj- revolucionarni m nje dobro založena. Z jese poldne jim je govoril o idej- dvoma večkrat bolj J- njo se zbiranje živil za šolo no-politični podobi ZK in nje u, Juli* T 'a naPr* ne konča kot v drugih kra Kmečkih zavarovancev je vedno manj ni vlogi v družbi ter aktu- sko zainteresira - drUginj jih. Starši vse leto prinašajo alni družbenopolitični situaci- ne spremem ®- poud^: jajca, solato in drugo hrano ji Franc Šetinc, znani sloven- je tov. Bukovm y y i^ za otroke. Najbolj radodar Kolektiv brežiške bolnišnice se odloča za obsežne investicije ski politični delavec in publi- potrebo po stalnih^ ne so oddaljene vasi, medtem cist V svojih zelo jasnih iz- zadolžitvah članov Z*. ^ ko Velika Dolina ne prispe Lani so v brežiški bolnišnici našteli 85.410 oskrbnih ca namreč ne izpolnjuje zah- ya1anjih je tov šetinc pose- terih term bio> se mladi«»«£ \jr vQ^ ‘ va toliko, kot bi lahko. dni ali za tisoč manj kot leto dni prej. Delavskih tev pravilnika^ o mimmalmh ^ paudaril da sm0 dosegli seboj bolj sPfz^!«o zavarovancev in obrtnikov se je zdravilo 3.739, kmeč tehničnih in drugih pogojih stopnjo razvoja, ki ne dopu- in gradili medsebojno ^ Zadovoljno občin kih ljudi pa 1212. Samoplačnikov je bilo 457, občin Strokovni kolegij in samo šča zapiranja vase, temveč nje. Razprava,Ju ^ zaleC, Je ske skupščine pa so plačale zdravljenje 192 bolnikov. upravni organi so se zato od moramo skrbeti za to, poseb jeval samo urni kaZ‘*j.9 P' stvo v Artičah ločili za prej omenjeni na- no komunisti, da se bomo spo pokazala, da b e s e d e n Prosvetno društvo Oton Zu V bolnišnici opažajo, da stare bolniške zgradbe. Del črt. Bolnišnice ne namerava- dele v prazno in da J ^ pančič iz Artič je na priredit sobni odkrito spoprijeti z vse število delavskih zavarovancev sredstev si je že zagotovila j 0 povečiati, le standard bo mi tokovi na osnovi zna liko vprašanj, ki bi J ^ vi 29. aprila pokazalo uspehe narašča, da pa upada število z oročitvijo sredstev pri ban- do povečali, da se bodo bol- di ljudje radi prišli— d o 0‘ K le ^ 0 4 7 ) *★ __ — 16. IV. 1D70 Stran uredila: JOŽICA TEPPEY DOLENJSKI LIST 21 S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SZDL Jutri pride Kam z dolgovi zadruge? kurirčkova pošta Pionirji mokronoške osnov To je temeljno vprašanje - Kljub različnim po ne šole bodo jutri, 17. aP^‘ gledom nujno sodelovanje zadruge in društva la, pri pijavicah sprejeli pionirjev sevniške občine u Izvršni odbor občinske Ko sta veterinarja Ivan rirčkovo pošto, kd bo P° konference SZDL je v če Vranešič in Cvetko Bunc ob do torka gost trebanjske e trtek sklical pogovor s pred razložila zamisli za delo ži čine. Jutri bodo pošto spr®" stavniki kmetijske zadru vinorejskega društva ter jeli učenci v __ Mokronog ge Trebnje in veterinarske predložila načrt posamez Šentrupertu in na Mirni, SJ. postaje, na katerem so go nih akcij, se je izkazalo, da bo prenočila, naslednji vorili o trenutnem položaju zaradi različnih pogledov na bo šla prek Dol. Nemške v zadruge ter o nameravani kmetijsko pospeševanje med si, Trebnjega in Čateža, v ustanovitvi društva živinorej zadrugo in veterinarsko posta- nedeljek jo bodo sprejeli larji iz Sentlovrenca, cev za vzajemno samo jo kaj slabo kaže za sode pomoč. lovanje. Gabra in Knežje vasi, v to pa jo bodo učenci dobrnis*e Direktor zadruge inž. Slav Izvršni odbor je zatem šole predali žUženiberškini P ko Nemanič je s podatki pri sklenil, da je treba pripravi onirjem. Kurirčkovi P0::>t! kazal težak položaj zadruge, ti temeljito obdelano gradivo do pripravljali svečane sp katere delo zelo bremenijo o položaju zadruge ter raz jeme. . . letna odplačila dolgov, ki so čistiti, kaj je z zadružnimi nastali v lastni proizvodnji. obveznostmi. Odbor je menil, Zaradi teh obveznosti, ki zna naj se začnejo priprave za šajo okoli milijon dinarjev ustanovitev društvi (sestanki Mokronog: na leto, se zadruga ne mo v krajevnih skupnostih so bi Živinoreja daje trebanjskemu kmetijstvu občine največ dohodka, odtod tudi ve re dovolj posvetiti pospeše la že v nedeljo), veterinarska liko zanimanje za nekaiere akcije, med njimi tudi za ustanovitev živinorejskega v soboto prva vanju zasebnega kmetijstva in postaja in zadruga pa naj društva. Na sliki: Gregorjev živinski sejem. (Foto: M. L.) predstava ne more ločiti ter osamosvo sodelujeta in dopolnjujeta jiti obrata za kooperacijo, ker svoja prizadevanja. Člani kultumo-prosvetne- iz te dejavnosti plačuje ve OB ČETRTI SEJI OBČINSKE KONFERENCE ZMS V TREBNJEM ga društva »Emil Ada®1 « lik del svojih obveznosti. M. L. iz Mokronoga so v letošnj sezoni pripravili zaniniWy odrsko delo »Kulturna P Zaupanje se pridobi le z delom r e d i t e v v Cmi mlaki«, de našega ožjega rojaka V prihodnje morata mladina in njena organizacija bolj sodelovati v kra la Golie. K o m e d i j o je reži ral prof. Vilko Videčnik jevnih skupnostih - Mirna je lahko zgled, kaj da to sodelovanje Prva predstava bo v vj boto, 18. a p r i la , ob 20. v*1 Zakaj ne zaživijo tovarniški aktivi, zakaj nekateri dela. Vrsta stvari je, ki so v zadružnem domu v vaški aktivi slabo delajo, zakaj so njih programi za vredne pohvale, saj je zna kronogu, ponovitev Pa mladino neprivlačni, zakaj je le nekaj odstotkov no, da si brez mladine ni že naslednji dan ob • mladih v organih samoupravljanja, zakaj ne odigra mogoče niti zamisliti različ uri. V igri nastopa svoje vloge aktiv mladih komunistov, zakaj je za nih prireditev in mnogih ak veliko število i?ralceV’l,^ postavljeno mentorsko delo v šolah. Ta in še druga cij. pa je terjalo še P°^T vprašanja in odgovore je načel v svoji uvodni besedi veliko dela, volje in sod na 4. seji občinske konference ZMS 12. aprila Tone Na seji konference, ki je lovanja. Oven. v drugem delu posebej še Za njim so govorili še katerih bodo najbolj dokaza obravnavala delo vaških akti Željko Gričar, Štefan Kamin, li, kaj so sposobni narediti. vov, je bilo danih več pred Bojan Tomšič, Anton Ko S sedanjim sodelovanjem v logov, kako bi izboljšali njih Lansko povprečje " mar, Bojan Plauštajnar, gost mnogih krajih ni mogoče bi delo. Tudi tu je ena najvaž je Franci Gazvoda, Ciril Pe ti zadovoljen, mladi so se nejših stvari dober program, 929 dinarjev vec in Jamz Slapnik ter preveč ukvarjali sami s se poln akcije in oprijemljivih Povprečni zaslužki zap08^ nekateri drugi udeležen boj in so bili premalo so nalog, s katerimi so se mla nih v trebanjski občiniso ci. Temeljito so se spoprijeli ustvarjalci tega, kar nastaja di ljudje vedno radi spopri minulem letu znašali 929, z vprašanjem, odkod izhaja v naših vaseh in tovarnah. jemali. Na nedeljski seji je narjev, kar je za 16,6 oo* nezanimanje za sodelovanje Rečeno je tudi hilo, da konferenca sprejela delov več kot leto dni prej. V f v mladinski organizaciji in mladinska organizacija ne ni program za prihodnje ob spodarstvu je znašalo PL kaj je treba narediti, da bo sme samo tarnati zaradi tre dobje in izvolila še 9 članov prečje 882 din, v družb%. mladinska dejavnost zno nutno zmanjšane aktivnosti v predsedstva, ki se bo, ker bo službah, kjer je boljša K ^ va bolj zaživela. posameznem kraju. Prevelika številnejše, še laže lotilo za fikacijska struktura, Pa kritičnost jemlje voljo do stavljenih nalog. M. L. din. V primerjavi z rep ^ Odgovorov je veliko, kot škimi povprečki, ki *?g(jiii. je veliko vzrokov za nezado šali v gospodarstvu 1-" . $2 voljstvo z doseženim. Neka POMEMBNA VLOGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA v družbenih službah tere razprave so bile celo din, je zaostajanje ° „e)$.o- črnoglede, češ da ni mogoče povprečkov še vedno veliko spremeniti. Mlademu Anton Perko, mojster za vse. človeku, ki si želi akcije ter Nanje računa domača občina vedno novih dosežkov in pri PRI ANTONU PERKU V GLINKU PRI MIRNI vlačnih oblik mladinskega Cepljenje ps<* delovanja, z nezadovoljstvom Prek tesnejšega sodelovanja s študentskim Opozarjamo vse laT ^ i, Kdor vse zna, kruha „pet ja“? najbrž ne bo nikoli prizane klubom je mogoče pridobiti nove strokovnjake psov v trebanjski o seno. ki psov do sedaj se Da se viiokošolci, doma iz dali cepiti oziroma ^ Počasi izumirajo samouki, ljudje, ki so znali Nekaj (Ja je predvsem po kovne sodelavce bodo potre membno: iz večine razprav trebanjske občine, ki jih zdaj bovale v prihodnjih letih. Pri strirati, da bo ceP^_s q0' narediti vse, kar je terjala kmetija je bilo čutiti prepričanje, da združuje samostojen študent teh prizadevanjih je sodelo razporedu, ki ga i z javljamo na oglasni si mladinska organizacija lah ski klub pod vodstvom Jožeta vanje s študenti še kako po Današnji čas je čas oz nes vam rad pokažem ko v prihodnje pridobi večji Mandlja zanimajo za gospo membno. ke specializacije, poglob svoje odlično spričevalo, družbeni ugled, zaupanje darski in družbeni napredek ljene usposobljenosti, pa le v verouku sem bil ma mlajših in starejših samo z domače občine, je znova po naj gre za katerokoli de lo slabši. O, ko bi bil še delom. Ob oživljanju krajev kazal razgovor s predstavniki lovno področje. »Kdor vse enkrat mfad! Sel bi v uk, nih skupnosti, ki so poseb občinske skupščine in občin zna, kruha petlja,« pre da bi se več naučil,« se TREBANJSKE IVER1 no letos dobile že razmero ske konference SZDL v četr prosteje pove žena Anto vrača v miada leta An U*2Sb- ma veliko družbeno podporo, tek, 9. aprila, v prostorih fi K A. Občinski odbof ^ v na Perka, zdaj 66-letnega ton. ■ PREDAVANJE O RAKU. Za Je dovolj možnosti, da se mla lozofske fakultete v Ljublja letošnji dun »druvja Je občinski lja, da sta "l* $ ^ vsckn<>r fgrf- mizarja, tesarja, pečarja, Pripovedujejo, da je bi odbor RK v sodelovanju s krajev njo min Dobrnič^ ^ pD > di ljudje izkažejo pri najraz ni. Po uvodni besedi Jožeta lo obiskani. Ko so dft ključavničarja, izdeloval lo dovolj, če je kako o- Kastelca so razen njega s no organizacijo priredil v ponede ca nožev, urarja, poprav ličnejših akcijah na vasi, v ljek predavanje o rakastih obole ljall, so predvideva*' brtniško spretnost samo strani občine v razgovoru so njih. Predaval Je dr. Jo*e Moigan. v som Šolska ml.^ L ti, P^nstoJ* ljalca šdvalnih strojev, enkrat videl. In ko sva' delovali še Ivan Gole. Jože Podobna predavanja bo občinski Mto bližje » P f g g jjr V g t* stvom svojih oSioTe, pušk in ne veun česa še, brkljala po njegovi de Godnjutfec, Miha Krhin in odbor Rdečega krift« organi?.! ral moža, kj od vseh svojih tud! v drugih krajih. obiskovala t« *?mcixil 'iv.vO lavnici, je z zadovoljst Marjan Legan ■ TOKRAT VREME NAKLO razstavljeni nart*10006 obrti n\ nikoli plačeval vom pokazal tudi poseb Korak nazaj v Študentje so znova opozo NJENO. PreJSnJo nedoljo Jo moral ti in fotografij« o " davkov (menda ga zato no ključavnico za vinski rili na težak materialni polo smučarski klub preložiti skupin davkarji na starost ne bo obrtništvu sko smučanje na Krvavcu V ne hram, ki jo Je sam izde žaj mnogih sošolcev. Med deljo je bilo drugače: Šolski avto do lovili). konferenceriisansrsSsffie lal. »Ključavničar je ne Kljuo naklonjenosti ln pri tem ko je bilo ugotovljeno, bus je odpeljal veliko mladih smučarjev, nekateri pa so se od »Kaj b i, kruha mi na bi odprl, pa čeprav bi zadevanjem občinske skup- kako v trebanjski občini pri starost ni treba prositii, peljali Se z osebnimi avtomobili. Imel ključ. Ni se vam tre sčino, da bi v občini poveča manjkuje strokovnjakov in Na Krvavcu so smučali pod stro do. ki ^5. čeprav sem se vse življe ba mučiti. Kdor bi imel li število obrtnikov, se raz Kako slaba Je kvalifikacijska kovnim vodstvom. nje ukvarjal z vsem mo tako ključavnico na vra ■ v TREBNJEM KLUBSKI a r* mere ne izboljšujejo, mar struktura zaposlenih, je raz- PROSTOR. Samo mladinski aktiv gočim. Dama sem iz rev tih, mora poznati tudi več slabšajo. Lam je v obč ni na Mirni ima v trebanjski občini gjvor pokazal tudi, da zaradi Trebe lanskem- ^joCill -i. ne Cužne vasi, človek res trik, sicer ključa ne mo odprlo nove delavnice :2 dosedanjega premajhnega so svoj klubski prostor. Odkar Je da nima prave izbire, lo re obrniti.« Se preden je obrtn kov, hkrati pa Jih je la ljubljansko podjetje <£lto začelo delovanja z občino niso izko voziti kruh 1* novo pekarne 1* ncS ff vžnu® Blff titi se pač mora, kar mu to povedal, ga Je ključav odjavilo obrt. Tud s popol riščene vse možnosti štipen Novega mesta tn namerava razen pride pod roke. Ljudje so nica ubogala kot na pove dansko obrtjo m dosti bolje. diranja m kreditiranja doma toga kruh prodajati v trgovini a I.A. Več '^""ovtotn* rrf o s fV me prosili to in ono. Vi živili, obstaja predlog, naj bi v lje. Število takih obrtnikov se si čih študentov. \ prostorih sedanje prodajalne kru deli so, kaKo hitro je Na starost sj je kupil cer m zmanjšalo, vendar je 2e skupščina temeljne iz ha uredili mladinski klubski pro šlo od rok. Od svojih o- manjšo kmetijo. »Naj bo stor. še vedno premajhno v pri obraževalne skupnosti Je na ■ PREMAM) OBISKANA ZBIR d ar le namesti*1' brti sem se začel preživ nekaj za pokoro, sicer pa merjavi s potrebami po obrt zadnji seji sklenila, da je ljati, hodil od hiie do nimam zemlje komu pu nih storitvah. Občinska skup treba temeljito preučiti, ka hi&e in delal, kar Je bilo stiti. Sin je v Ljubljani ščina je že drugič zavrnila ko je s štipendiranjem in po treba. Desetletja dolgo. in mu Je • pred )bro. dn bi soglasje k povečali im dajat trebami po strokovnih delav Sol, koliko dn sem na kdnl mislil na zemljo. Kaj vam za socialno zavarovanje, cih. Do 10. maja bo oprav redil? Kolikor Jih le bi- hočem, tako Je.« ki ga morajo plačevati popol ljen tudi popis v delovnih or lo na Trebelnem, še da M. L. danski obrtniki, ker meni, da ganizacijah. ki naj bi pred to preveč zavira obrt. vsem pokazal, kakšne stro- 2 2 DOLENJSKI LIST Stran uredil: MARJAN LEGAN St. 16 (1047) ★ OB LETOŠNJI SKUPŠČINI OBČINSKE ORGANIZACIJE ZZB r Ignac Povše Prosilci upajo v jesenski natečaj m!>ec*avno S0 V *etu Sta- naca pfJ / Ž/ŠČU pokoPaH te oč?o Povšeta & Zgor. Vodal, Na tretjem natečaju bo razdeljenih 800.000 dinarjev stanovanjskih poso delom °fpmih °trok- S trdiim 3 lezavo preživljal jil - V Sevnici se ne morejo sprijazniti z republiško delitvijo nakopal' h n /Ujini si je cel° je i en- v življenju Sodelovati z drugimi družbenopolitičnimi orga Doslej sta bila objavljena dar . mnogo hudega, ven- nizacijami, prispevati svoj delež k pripravam na vse že dva natečaja, v katerih pa s qv^e v_ztraJal in dosegel ljudski odpor, gojiti tradicije narodnoosvobodilnega ni bilo toliko denarja. Po Jen ii,h°i .živlJenjsko družico boja ter skrbeti za pomoči potrebne bojne tovariše, sebna komisija, ki si je ogle n»a i!eJ - »letnico skup. to so poglavitne naloge borčevskih organizacij, so dala . stanovanjske razmere Kot dober. poudarjali na skupščinah krajevnih organizacij in v 104 prosilcev, je odobrila 24 vaščani f lovek je b:l med nedeljo, 12. aprila, na skupščini občinske organiza prošenj za popravila stano cije ZZB‘v Sevnici. vanjskih hiš, 8 za gradnjo ga bodne ° .Priljubljen- 28110 spominu amli v lePem novih hiš ter dve za nakup Ne bo odveč na kratko pre novanjske hiše, 16 pa so bile stanovanj v blokih. V dru B. D. gledati, kaj je bilo v minu prošnje uslišane. gem natečaju, ko je bilo na lem obdobju narejeno za od Kot je znano, so v repub voljo 200.000 din, se je pri pravljanje stanovanjskih te liki po posebnih predpisih za javilo čez 40 prosilcev, ven žav udeležencev NOB in kako čeli zbirati denar od stano dar ne bo mogoče vsem Je s posojili za popravila in deiskon0V° g e ° ' vanjskega prispevka delovnih ustreči. lsk° merjenje gradnjo stanovanjskih hiš organizacij. Od tako zbrane M. L 2»noj^Q • ozlroijia nakupom stanovanj ga denarja dobiva po poseb niPrif stare geodet- v blokih. nem razdelilniku sevniška Studenec: kdo jim b so hi (v merilu 1:2880) Lani in predlanskim je bilo občina le 0,62 odst., kar zne cesarico eAfa^ ene še v času za pomoč kmetom borcem se 744.000 dinarjev. bo stooil na prste? Predsednik občinske gasilske zveze Jože Smodej po lenega n^ S 6 TereziJe ali skupno zbranih 220.000 dinar Občinski odbor ZZB, ki je Po denških hribih se deljuje priznanja gasilskim podčastnikom in častni 2ajo lka’ ne jev. 27 kmetov je zaprosilo v posebnem popisu ugotovil, vedno pogosteje pojavljajo kom, ki so končali zimski tečaj. (Foto: Železnik) črt°vaniae na^ SOdobnega na_ za posojilo z® popravilo sta- krošnjarji, ki prihajajo iz so krajih ln Predvsem v večjih da bi v občini potrebovali čez 4 milijone dinarjev, če bi ho sednje Hrvaške in ponujajo Z OBČNEGA ZBORA PGD SEVNICA diščih ir« . ^A ustrijskih sre- razno blago, nabožne slike, teli spraviti stanovanjske te to v na* ^ evnica ima za- Za štioendiie pol več torbice, vrvi in podobno. ge°detskihrtU izdelavo novih Sevniški sklad »Dušana žave z dnevnih redov sej bor Največ tega blaga prenesejo ^irio 3gn , po^i°g za povr- Kvedra«, ki pomaga štipendi čevskih organizacij, se ni iz Trsta in z njim izkorišča Gasilstvo le za delavce? strinjal s tako delitvijo in je ski zaV(!i hektarjev. Geodet- rati socialno šibke študente jo naivne ljudi, ki ne pozna nekajkrat posredoval, vendar ^ bi to poslal Ponudbo, in dijake, bo dobil letos jo natanko, kakšne cene ve Gasilska vodstva vedno znova ugotavljajo, da U 970 ton ? opravil za oko- 35.800 dinarjev občinske po vse brez uspeha. ljajo za tako kramo. Zanimi Več* kot ; uma r -'e v . kar je moči, kar je pol več kot la Da bi ustregel večjemu šte vo je, da se prekupčevalci se »boljši« ljudje ogibljejo dela v društvih viden0 A?,. ° sprva pred- ni. V letošnjem šolskem letu vilu prosilcev je del denarja pojavljajo v odročnih krajih, Sevniško gasilsko društvo Zdravstvem dom Sevni * sklenUa T kaK skupSčina prejema pomoč enajst štu — 300.000 dinarjev — oročil ker se tam počutijo varne ^ria Polovico dentov in dijakov, štipendija pri celjski banki, na kar bo in. brez bojazni, da jih bo je v nedeljo dajalo obra ca zanj že pol leta ni pla ^a) skuša?0 ga ^ rePu bli na visoki šoli znaša 400 di dobil še dodatno bančno po kdo preganjal. čun enoletnega dela. Občne čal najemnine,, čeprav je zna žjih wvfagot°viti v pri- nar jev in jo dobivajo trije sojilo Ta odločitev bo pri K Z. ga zbora se žal ni udeležil no, kako zelo primanjkuje bodi**' Ve6in° “ er. študentje, na srednji šoli pa pomogla, da bo na letošnjem nihče od vodilnih tovarišev društvu denarja. Društvo že eta 1972 namreč opravili 180 din razen na vzgojiteljski, natečaju avgusta ali septem Do 30. aprila načrti iz delovnih organizacij. več let opozarja na nujno kjer znaša 250 din. Letos bo bra na voljo doslej največji V minulem letu je imelopotreben nakup avtomobilske sklad razpisal 2 novi štipen znesek — 800.000 dinariev za za pripravništvo društvo več kadrovskih te cisterne za gašenje v krajih, °nčarjev dol: vrsta diji na visoki šoli. posojila udeležencem NOB. Ker je le nekaj podjetij po žav: manjkalo mu je vodij kjer m vode. Znova so nego slalo načrte o zaposlovanju za pionirske vrste, mladin dovali nad visokimi carinami želja pripravnikov v letošnjem le sko in žensko desetino, zato za gasilsko orodje, ki otežu Na NEZAPOSLENOST V SEVNIŠKI OBČINI tu, je svet za gospodarstvo in so na občnem zboru ugoto jejo nakup nujno potrebne ? °^LtonIerenci kra^- finance na zadnji seji skle vili, da je treba čimprej do gasilske opreme. Na zboru ki ip SZDL v tem nil podaljšati rok, do kate biti ljudi, ki bodo voljni so sprejeli delovni program lJU^e eoL i 5' aPrila. so rega morajo vse delovne or opravljati to delo. Pred krat za prihodnje obdobje. ^rajevnih nriu, ° . nekaterih Zakaj zanje ni kruha? ganizacije sporočiti, kako je kim so izšolali več gasilskih A. ŽELEZNIK 1 starih Ulemih, poveči- pri njih s pripravništvom. častnikov in podčastnikov. slreh^ Več let' Starši bi Na zboru so opozarjali, da Nezaposlenost se zmanjšuje - Ocena: zavod za Doslej je bil odziv slab, saj HLADILNIKU s?° ** So£.°troke’ ki ča‘ imajo v načrtu zaposliti vse sodelujejo v gasilskih vrstah f p°dinje J ^ 1 avtobus, go- jema 80 odst. tistih, ki resno iščejo delo ga 13 pripravnikov, od tega skoraj izključno le delavci, V prodajalnah ELEKTRO enega samega z visoko šolo. zasebni obrtniki in kmetje, TEHNE v Sevnici in Krškem Lanskega decembra je prek ima poklicno šolo, 2 pa Ob tem je treba dodati, da drugi sloji prebivalstva pa se imajo veliko izbiro domačih Vn i ^ izpostave celjskega zavoda za srednjo. Na izpostavi imajo je pomanjkanje strokovnih tega dela ogibajo. in uvoženih hladilnikov. dai™n a-mlji5{ ")un uvršča- zaposlovanje iskalo v sevni vpisanih tudi 18 invalidov ki delavcev v občini zelo veli Govorili so še o drugih te ški občini delo 364 ljudi, v so brez dela. ko. Svet je sklenil podaljšati žavah društva. Nujno bi po aprilu pa se je njih število Med nezaposlenimi ženska rok do 30. aprila. trebovali prostore, ki jih upo zmanjšalo za več kot sto. mi je 27 nepriučenih (ki pa rablja sedaj dispanzer za z Kdo so ti ljudje, kakšne so že bile testirane in ne Povprečna podpora žene. usposobitve imajo in zakaj ustrezajo konfekcijski stro cssfs £ ne dobijo dela, taka vpraša ki), 35 priučenih, 7 jih ima le 70 dinarjev nja smo zastavili dosedanje poklicno šolo, ena pa sred Po proračunu, ki ga je ob RADIO SEVNICA mu vodji izpostave tov. Hru- njo izobrazbo Na priučitvi činska skupščina sprejela na. NEDELJA, 19. APRILA: ob 12.00 * * * re^u^omn,,,. da — Napoved programa — Lokalna ševarju. za delo v konfekcijski indu zadnji seji, so izdatki za red Med moškimi, ki ta čas poročila, občinske novice in kroni- » o .POtok. W P o p , ^ ^ striji je 52 žensk, na priučitvi ne socialne podpore pomoći ka — Reklame, oglasi in objave iščejo zaposlitev, je 20 nepri- za delo v kovinski stroki pa potrebnim prebivalcem obči — Zdravstveni napotki — Razgovor učemh, 40 priučenih, 8 jih s kmetijskimi proizvajalci, ki so 21 moških. ne povečani za 35,2 odstot pričeli s pašnokoSnim sistemom J- Kateri so vzroki, da ljudje ka. Prvotni zahtevek je bil pri nas — NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo — Resna glasba — v času, ko zaradi ponovno sicer skoraj pol večji, vendar Priporočajo BOSCH, IGNIS je bilo na voljo premalo de Nekaj o bontonu — O književni vzbujenega gospodarstva pod umetnosti — Razgovor s predsed od 130 do 155 litrov, ZOPAS, narja. Povečanje je omogo sevniški PABERKI jetja iščejo delavce, ne mo nikom občinskega odbora RK. GORENJE in druge. Proda čilo, da bo povprečna me SREDA, 22. APRILA: 12.00 — Na jalni sta dobro založeni z Brežice. Ker nimajo denarja, ne rejo dobiti zaposlitve? Vzro poved programa — Reklame in morejo poravnati davćnlh obvez sečna podpora znašala letos vsem vodnoinštalacijskim ma kov je več: neusposobljenost, 70 dinarjev; to je v primer oglasi — Poskočne viže vam igra Ste ar?x& .°s nosti in menijo, da bi bilo naj- bolezen, neprimernost za kvintet bratov Avsenik in ansam terialom, sanitarno keramiko, bolje nesti neplačane raćune davč javi z življenjskimi stroški bel Vilija Petriča — Iz diskoteke obložnimi ploščicami in elek- *>£0« " r eniia io°™ ni upravi, pa naj ona Izterja de opravljanje določenega dela, tenkem dal' tega pa je izredno malo in je vpraša naSih poslušalcev — Nekaj o vzgo troinštalacijskim materialom. nar od gozdnega gospodarstva. za katerega je posameznik si ji — Pravljica za najmlajSe — Se t°vtl 16 <10477^ 1 : 16. IV. 1970 Stran uredil: MARJAN LEGAN DOLENJSKI LISI 2 »t PRVA NOVA STROJA ŽE DELATA Višje cene mesa V Kočevju veljajo od so V TEKSTILANI obnavljajo bote, 11. aprila, nove cene za meso. Povprečna cena kilo Ostali pa bodo prispeli v drugi polovici leta grama teletine je 21,5 din (od 16 din p’-si, rebra, flam do 40 din pleče, stegno brez Že skoraj 50 let obratuje v Kočevju tekstilna to kosti), mlade pitane govedi varna TEKSTILANA. Več kot tristo članov kolektiva 17 din (od 11 do 35 din kg), ustvarja nad 25,000.000 din vrednosti celotne proiz govedine I. vrste 15,70 din vodnje, in to s stroji, ki so stari in izrabljeni. (od 11 do 35 din kg) in go Že vrsto let Sj kolektiv pri drugi polovici leta pa se bo vedine II. vrste 13,70 din zadeva, da bi povečal storil začela montaža sodobnih sta- (od 11 do 30 din). nost in da bi bili njegovi tev, ki jih bodo uvozili in izdelki na trgu konkurenčni bodo mnogo donosnejše, kot ne samo po ceni, temveč so sedanje. Pripravljajo pa Cene v Kočevju tudi po kakovosti. Pri tem tud} obnovo barvarne in in Ribnici je imel precejšnje uspehe. apreture.- Izdelki TEKSTILANE so za Kolektiv bo tovarno obno Pretekli ponedeljek so veljale v vil predvsem z lastnimi sred trgovinah s sadjem in zelenjavo radi dobre kakovosti znani v Kočevju in Ribnici naslednje p o vsej državi. stvi. Kljub stalnemu nara maloprodajne cene: ščanju življenjskih stroškov Vendar je v zadnjih letih Kočevje Ribnica se v TEKSTILANI že več kolektiv spoznal, da s stari let osebni dohodki niso bi (cene v din za kg) mi stroji ne bo šlo več na stveno povečali, ker se je ko krompir 0,90 0,90 prej. Lani so samoupravni lektiv temu odrekel, da bi sveže zelje 4,60 4,80 organi sprejeli investicijski kislo zelje 3,20 3,30 zbral čimveč sredstev za na kisla repa — 2,80 program, ki ga kolektiv, bavo novih strojev. ohrovt 4,50 — kljub temu, da je bilo zelo Po programu bo obnova cvetača — 4,70 fižol v zrnju 5,80 6,00 Januarja letos je začela TEKSTILANA v Kočevju načrtno obnavljati svoje stroje, težko zbrati potrebni denar, tovarne končana v prihod in 7,00 Naiprej so dobili mikalnik in prstancev stroj (na sliki), ostale pa bodo prejeli v uspesno izvaja. Sedaj ze o- njem letu. 2e sedaj načrtu čebula 4,80 5,10 drući■ __ - ____ polovicii • ; l_j„ leta. r Zamenjava t ______* -- starih c4«nio,7 strojev hnbo L'končana Tl'1 v nprihodnjem r i l l r u l l l i(‘m letu.lptll. bratujehrat.uie novi.novi, sodobni mikal-mikal jejo tako razširitev podjet česen 12,15 13,00 (Foto: Primc) nik in prstančev stroj, v solata 3,20 3,30 ja, da b0 proizvodnja znatno do 8,00 večja in da se bo povečalo špinača 4,50 4,70 število zaposlenih in njihov korenje 2,70 2,60 življenjski standard. peteršilj 6,0 6,30 zelena 3,30 — Zastavljene cilje doslej us por 4,50 4,60 Tudi podjetja naj prispevajo za mladinski klub pešno uresničujejo. Upajo, da kumare 10,50 — tudi v prihodnjem obdobju 2,60 jabolka 1,70 jo v okviru svojih možnosti ne bodo naleteli na posebne in 2,40 vse delovne organizacije. hruške 3,00 3,00 Sekretarji ZK so se pogovorili, kako pomagati mladim - V šolah ovire. V.R. grozdje 5,20 4,80 Občinska konferenca je po limone 4,90 4,40 premalo socialistične in samoupravne vzgoje pomaranče 4,75 4,40 slala vsem organizacijam in in 4,65 aktivom ZK anketni list, s Livold: le^s manj banane 5,65 5,90 Poročali smo že, da so na zadnji seji občinske narja, ki pa ga ne bo dovolj. katerim bo zbrala podatke, ananas 6,65 7,30 medu konference Zveze komunistov Kočevje razpravljali Prav bi bilo, da bi za uspeš koliko mladih je v posamez jajca 0,58 0,62 no delo mladine, predvsem Čebelarji v Livolda in dru (cena za kos) in 0,70 o mladini. Pred kratkim (7. aprila) pa so se na se nih organizacijah ZK oziro mladinskega kluba, ki bo gih krajih v kočevski občini stanku sekretarjev organizacij in aktivov ZK dogo ma v delovnih organizacijah, predvidoma kmalu odprt, na ugotavljajo, da sta izredno Struge:: asfaltirati vorili. kako bodo uresničili sprejete sklepe o pomoči kakšna je njihova izobrazba, m ladini. menile denar ali drugačno koliko jih sodeluje v samo dolga zima in slabo vreme v cesto pomoč tudi delovne organi upravnih organih, kakšna je marcu ter prvi polovici apri Ugotovili so, da bodo mo ska organizacija za uspešno zacije. Prav v klubu se bo la onemogočila običajen raz Že vrsto let se prebivalci rale naše šole v bodoče nu delo več materialne pomoči. fluktuacija mladih, koliko je namreč zbrala mladina iz mladih članov ZK, koliko jih voj čebeljih družin. Ne vedo Strug v kočevski občini priza diti učencem bolj socialistič Občinska skupščina bo v ok vseh delovnih organizacij, za še, kakšne posledice bodo devajo, da bi na njihovem ob no in samoupravno vzgojo. O nameravajo le^os sprejeti v viru možnosti zagotovila v to bi bilo prav, da za nje ZK itd. Na podlagi te an za letos pri čebelah. Po vsej močju v prihodnje bolje vzdr idejnosti pouka je bilo raz govo uspešno delo prispeva- svojem proračunu nekaj de kete bodo organizacije ZK verjetnosti bo pridelek medu ževali ceste in da bi bilo za prav že dovolj. Zdaj je treba znatno manjši. Vsi čebelarji vzdrževanje več denarja. Za v delovnih organizacijah, če končno zagotoviti, da bodo pa so ob pregledu panjev ugo vzemajo se, da bi ceste as bo potrebno lahko ukrepale, bodoči prosvetni delavci res tovili, da je večina družin do faltirali vsaj skozi naselja, taki ljudje, ki jim socializem se zavzemale za sprejem mla dih v ZK, pomagale mladim bro prezimila. ker jim prah povzroča pre in samoupravljanje ne bosta Ne izgubljajo poguma -š- cej nevšečnosti. Zato predla tuja. 2e pri izbiri ljudi za pri kandidiranju v samou gajo, da bi upravljavci cest v ta poklic bi morali biti bolj pravne organe odpravljale prihodnje za te namene pri pozorni. Popustljivost v pre V kočevski občini si bodo tudi letos prizadevali vzroke fluktuacije mladih de Ostarelo podeželje pravili več denarja. teklosti se namreč maščuje. lavcev in strokovnjakov itd. Na območju občine Kočev za tesnejše poslovno sodelovanje podjetij Na sestanku sekretarjev - š - Oblikovanja zavesti mladih je je 2371 kmečkih gospodar tudi v predšolski dobi in tu Zveze komunistov so raz stev, od katerih je kar 1963 v Ložine: 1. maja di kasneje v poklicu ne bi Lan1 so se v več kočev pretirana. Se bolj pretirana pravljali še o nalogah ZK višinskih krajih. Le 472 go smeli prepuščati raznim slu skih podjetjih pripravljali pa je trditev, da združeva in mladine pri organizaciji spodarstev je kmečko zavaro nova brizgalna čajnim ali zavestnim, a soci za združitev ali tesnejše po nja na sploh niso koristna, splošnega ljudskega odpora vanih. Velika večina kmečke alizmu tujim vplivom. Zato slovno sodelovanje z drugimi češ da smo im DOLENJSKI LIST Št. 16 (1047) * * 16. IV . 1970 Stran uredil: JOŽE PRIMC 21 V kratkem se ODSEV DOKUMENTOV V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU Za ljubitelje gradnja začne V Črnomlju računajo, da I cvetja Z notranjim obveščanjem nismo zadovoljni Danes, 16. aprila ob 19. se bo še pred 1. majem za uri, bo v sejni sobi ob čela gradnja posebne šole. Za menjava strokovnega kadra činske skupščine Črnomelj prvo etapo gradnje, ki bo Jože Vajs, sekretar občinskega komiteja ZKS v Črnomlju, odgovarja na velika. Lahko rečem, da iz obrazbena raven že nekaj let ustanovni občni zbor hor končana do novega šolskega vpreganja o uresničevanju dokumentov Zveze komunistov v praksi tikulturnega društva. Naj leta, so sredstva zagotovlje nazaduje, namesto da bi bi lo narobe. Ta problem bomo prej bo predavanje o vzgo na s prispevkom črnomalj — Reso’ucija I. I o fe- zaposlenih v družbenem sek — Za fo;p šeno lelo ji lončnic, njihovih bolez ske in metliške temeljne izo pri integracijskih prcci* obravnavali skupno z vod rence Zveze komunistov torju kmetijstva in v ?aseb stvi družbeno-političnih orga nih in zaščitnih sredstvih. braževalne skupnosti, s po Slovenije govori tudi o nem kmetovanju, obču ne sih s ’ je role«, resolucij? Na zboru bodo sprejeli tu močjo Društva za duševno že zavzem-’la tudi vaša nizacij in občinsko skupšči odgovornosti v družbe razlike pa so tudi med za- no. Predlagali bomo ustano di načrt za delo društva. prizadete SRS in najetih po nem delu. Kato to odgo pos'en mi v Beltu, v rudn ku konferenca Zveze kon u- K udeležbi vabijo vse lju sojil. Za 1 milijon din, koli nistov. Ko’iko je s ^ ar vitev občinskega sklada za vornost obravnavate na in drugih kolektivih v pri štipendiranje, ob tem pa tu bitelje cvetja, urejenih kor bo prva etapa gradnje , terenu? merjavi z drugimi panogami doslej napre lovala? Do vrtov in zelenic, da bi po veljata; bodo zgradili 6 učil koliko integracij je že di povečana prizadevanja za — Ugotavljamo, da večina gospodarstva doma in izven izboljšanje pogojev na delov svojih močeh pripomogli k nic s pripadajočimi prosto prišlo in kje so če ' ra- komunistov odgovorno oprav občine- nih mestih. • oleošavi in ureditvi mesta. ri. V eni izmeni bo posebno Črtu? lja dolžnosti v družbenem Za primer povem, da je R. B. šolo lahko obiskovalo 60 delu, saj so nosilci napred najvišji celoletni osebni do — V našem razdrobljenem otrok. nih prizadevanj tako v druž hodek v letu ■ 1969 v naši ob gospodarstvu se zavedamo benih organizacijah kot v čini znašal 47.000 din, pov potrebe, po gospodarskem Zakaj ni piščancev? samoupravnih organih m tu prečni zaslužek zaposlenega sodelovanju in združevanju. Kaj kodo letos gradili? Letošnjo pomlad je: prišla di na delovnih mestih. Ana pa je bil v istem času 11.640 Nekaj uspehov je že bilo: na Vinico le ena manjša po liza o družbeni aktivnosti, din. Pri nas gre torej za so podjetje Zora se je-pridruži ki so jo naredile nekatere cialne razlike med prebival lo novomeški tovarni IMV, šiljka enodne St. 16 (1047) * ★ 16. IV. 1970 Stran uredila: RIA BACER DOLENJSKI LIST 2 » Nj'hova odlika je složnost Taborniki, V škocjanskem koncu bodo gradili vodovod, v preberite! 29 vaseh pa so popravljali tudi ceste Klub STRELA priprav lja za to soboto (18. aPri- Slabo aprilsko vreme ne ki so ga sprejeli na začetku la) sestanek vseh članov more pokvariti velikih načr ieta v programu dela krajev Odreda gorjanskih tabor tov, ki so si jdh zastavili na ne skupnosti. Ceste so po nikov, ki so starejši od 18 škocjanskem koncu. Krajevna pravljal: v 29 vaseh. Vaščani let. Prisrčno vabimo tudi skupnost namerava do 20. so speljali več kot 1000 ku vse nekdanje člane odre maja, ko' bodo v Škocjanu bičnih metrov gramoza iz ka da, čeprav ne delajo zdaj praznovali krajevni praznik, mnoloma pod Bučko v vasi, v nobeni enoti. Zbrali se zabeležiti še en velik uspeh: ki so tudi 12 km oddaljene. bomo v soboto ob 20. uri v Goriško vas in Zalog bo pri vodnjaku na Glavnem tega dne, če bo šlo vse po Največja naloga, ki jo je sprejela krajevna skupnost, trgu. Od tu bomo šli na načrtu, prvič pritekla voda. pa je seveda zbiranje de Vodovod je dolg približno narja za novo šolo. Sklenili 2 km. Stroške gradnje bo kri so že, da bo šlo 30 odstotkov NOČNI POHOD la krajevna skupnost in pod zbranega denarja za komu jetje »Vodovod«, največ pa nalna dela, 70 odstotkov pa V NEZNANO bodo prispevali vaščani sami. za novo šolo. škocjanci so Tudi zemeljska dela bodo Na koncu pohoda tabor složni in bi radi omogočili njihova skrb. Čeprav manjka svojim otrokom boljše učne ni ogenj s kitaro. do 20. maja komaj mesec dni, Za prenočišče in hrano pogoje, zato so utihnili tudi se škocjanci bojijo, da dela je poskrbljeno. Oblecite in V soboto, 11. aprila zjutraj, so pričeli delavci SGP Pionir iz Novega mesta s pri vsi godrnjači, ki so včasih ne bi zmogli. opremite se nočnemu po pravljalnimi deli za novo novomeško šolo na Grmu. Buldožer na sliki) je zaoral zlovoljno primaknili kak di hodu primemo! Povratek temelje za šolo, ki bo predvidoma zgrajena do sredine prihodnjega leta. Učenci Do konca aprila bodo po nar za skupna dela. v nedeljo okrog 12. ure. iz Novega mesta in okolice bodo sedli v šolske klopi na Grmu jeseni 1971. (Foto: pravljene tudi vse ceste. Tako S. Dokl) bodo izpolnili tudi ta načrt. Na svidenje! Mar čakamo na Prvi na Dolenjskem kazen? 7. aprila so ustanovili v no vomeški tekstilni tovarni pr Po določilih zakona o Zakaj je tako malo šolnikov v ZK? narodni obrambi so bile vo industrijsko društvo Ljud ske tehnike na Dolenjskem. Sprejemljivega in razumlji dolžne vse delovne organi Dogovorili so se, da bodo v vega odgovora na vprašanje, zacije predložiti do konca »Vzgoja in izbraževanje sta zelo pomembna dejavnost,« so ugotovili na seji lanskega Ista oddelku za začetku v društvu foto, radio občinske konference ZK. Zato ne moremo biti zadovoljni s sorazmerno zakaj so prosvetni delavci in avto-moto sekcija. V dru na novomeški osnovni šoli iz narodno obrambo pri ObS Novo mesto razvojni načrt štvo se je vključilo večje šte majhnim odst. članov ZK med prosvetnimi delavci stopih iz ZK, nimsimo. Ob vilo mladincev, ki so se že d 3 tem pa se že porajata dve za obrambo in zaščito svo zdaj ukvarjali z raznovrstni V novomeški občini dela 624 prosvetnih delavcev. Očitno so pozabili, da je ZK novi vprašanji: Zakaj je med jih ljudi in sredstev. Pre cej delovnih organizacij te mi dejavnostmi, ki sodijo v Med njimi je 111 komunistov, kar je 17 odst. vseh. organizacija, ki spreminja prosvetnimi delavci tako ma Vzgoja in izobraževanje mladega rodu sta zelo po svet. Obljubili so, da bodo še lo komunistov? in pa; Kako pomembne obveznosti ni Ljudsko tehniko. upoštevalo. Oddelek za na membna dejavnost. V vseh državah na svetu si pri naprej učili tako, kot so do naj ZK in družba gledata na zadevajo, da bi šola vzgajala mladi rod v duhu slej. prosvetnega delavca, ki je po rodno obrambo jih je le tos ponovno opozoril na Urejanje vaških poti družbene ureditve. Ta smoter se da doseči predvsem vabljen v članstvo ZK, pa to Zdaj je na šoli 21 komu Krajevna skupnost Brusni z dobro izbranimi prosvetnimi delavca in z učnimi odklanja in hkrati ne ve po to, toda še vedno ni 20 or nistov, ki so ostali zvesti or ce je lani prispevala material p ro g ram i. vedati pravega vzroka? ganizacij dostavilo zahte za popravilo poti. Uredili so ganizaciji. Obnoviti bodo mo vanih načrtov. Najbrž ča Zveza komunistov je v naši ljev te šole tik pred šolsko rali svojo organizacijo z no MILOŠ JAKOPEC kajo na kazen, ta pa ni že 3 km dolgo cesto Brusni družbi vodilna politična orga konferenco vrgla takratni se vimi člani. To ob slabih zgle majhna: delovna organiza ce—Leskovec—Dolnji Suha nizacija in idejno’poliitična kretarki organizacije ZK člsn- dih iz nedavne preteklosti ne cija lahko plača do 50.000 dol, pot skozi Ratež—Sela in sila, ki kaže pot, po kateri sko izkaznico na mizo in iz Že drugič zmagal Brusnice ter priključek ceste bo lahka naloga. Ti, ki so iz din kazni, odgovorni dela hodimo, in smotre, ki jih že javila pred vsemi (seveda z stopili iz ZK, so naredili, or s Sel do Rateža. Prebivalci so PIONIR vec pa do 3000 din! če ni limo doseči. Kot politična or jezo), da ne bo več član. ganizaciji veliko škodo. Prav pomagali s prostovoljnim de Na kegljaškem tekmovanju za hče drug, bi morali vsaj ganizacija pa je celo dolž Torej celo— ------majhna ------demon------gotovo pa je glas o njihovem lom, letos pa bi bilo treba na kdaj pa kdaj opozoriti memorial Franja Milaviča in Dar samoupravni organi v de- stracija. izstopu prišel tudi med otro7 ka. Lutmana v organizaciji keglja popraviti še cesto Brusnice— na stvari, ki ji niso všeč. Da lovnvih organizacijah skr Ti, ki so izstopili, so kot ke na šoli. šolarji višjih raz škega kluba Vseh devet so nasto beti za obrambno priprav Kalce—Dolnji Suhadol. je med prosvetnimi delavci redov že znajo ‘ razsojatiJs in pili kegljaši iz Novega mesta. Kr v občini tako malo komuni vzrok za izstop naštevali pre škega, Brežic in Žužemberka. Pr ljenost in spodbujati po majhno družbeno vrednotenje učiteljem med poukom nema vo mesto je že drugič zapored samezne počasnežel' stov, ji ni pogodu. lokrat zastavljajo brezkom osvojila ekipa novomeškega PIO Premalo jih je, to je ena iz družbenega dela, razočaranje promisna vprašanja. Kako so NIRJA (382 kegljev), drugo mesto nad delom ZK in užaljenost KRKA (369), 3. Vseh devet (359) med ugotovitev zadnje seje ocenili izstop? Smetiščnica za občinske konference ZK. Na raznih vrst. Nikomur izmed itd. smetnjakom osnovni šoli Katja Rupena njih se ni, tako menijo v Novem mestu smo vprašali, prosvetni delavci, ki so še Več avtobusnih Tovornjak z novomeško kako je s tem. Izbor šole je komunisti, zgodilo nič poseb zvez z Gabrjem registracijo 80-53 je v četr slučajen, ugotovitve, ki smo no hudega, nekateri pa živijo tek, 9. aprila, okrog deve jih tu nabrali, pa najbrž ve celo boljše kot povprečni Brez strokovnjakov ne gre Krajevna skupnost in vse te ure dopoldne peljal ljajo za vse šole v občini. ljudje. organizacije v Gabrju se za smeti, vendar je od ben Posebej poudarjamo, da ni V organizaciji ZK na šoli Na delovodski šoli v Medvodah se šolata dva vzemajo, da bi asfaltirali do cinske črpalke zraven to mamo niti najmanj namena so se pred tem želeli z vsa delavca, kar ni dovolj za 60-članski kolektiv, ki kaj prometno cesto Ratež— varne obutve pa do odcepa kasati na osnovno šolo v No kim izmed prizadetih posebej Brusnice--Gabrje, kar bi bi na avtomobilsko cesto iz vem mestu kot na grešnega pogovoriti, vendar se povab močno potrebuje strokovnjake lo zelo pomembno za razvoj gubil cei kup papirja, ki kozla! ljeni vabilu niso odzvali. Opo turizma na Gorjancih. To se ie vrtinčil na cesto vsa Med 106 zapssleniimi na tej zorili so jih, da je izstop iz V mizHrsk ''djetju »Podzaposleni kmečki fantje in bi bila najkrajša pot do ko kih nekaj metrov. Zal to šoli je 21 komunistov. V zad ZK nJkaj povsem drugega gorje« v šc ^ nju imajo možje, ki imsjo doma hišo če Vinka Paderšiča. Radi hi vornjak ni bil patentiran njih dveh letih je izstopilo kot če izstopa prosvetni de velike načrte, ^ločili so se in nekaj krp zemlje, ki jo dobili tudi redne popoldan tako, da bi posebna na iz ZK 7 prosvetnih delavcev. lavec. Tudi to opozorilo ni za gradnjo novih prostorov, ša vedno skrbno obdelujejo. ske avtobusne zveze z me prava Pobirala izgubljene Nobeden izmed njih ni hotel zaleglo. Nekateri, ki so iz ker v sedanji pretesni delav Stroji so zastareli, zato ni stom. ker dosti prebivalcev s smeti. Za dodatno delo je podpisati izjave, v kateri bi stopali, so celo izjavilri: »Do nici ne morejo povečati pro toga območja dela v novome verjetno moral poskrbeti čudno, da težko najdejo les povedal, zakaj izstopa. Neka kler bo tako, kot je, ne izvodnje. Ce se jim bodo na ne strokovnjake, saj jih tudi ških tovarnah tudi v popol smetar s smetišnico. tovarišica si je dovolila celo maram biti član ZK, ko bo črti posrečili, potem bodo drugje zaman iščejo. danskih izmenah. to, da je spričo večine učite boljše, pa bom spet postal!« tudi za 60-članski kolektiv nastopili boljši časd. Zadnja leta so se šentjer- nejski mizarji povezali z »No- volesom« in ljubljansko »Les Do moje ograje! nino«. Zanjo izdelujejo neka Na zborih volivcev go lastnika najraje in najpo tere dopolnilne programe. vorimo največ o komu gosteje spremenijo v ne Njihov izdelek je bila tudi nalni ureditvi mesta in va premagljivo oviro, zaradi spalnica, ki jo je »Lesnina« si. Življenje gre zelo hi katere se ulica ne more razstavila na zagrebškem ve tro naprej in vsi smo se razširiti, se drog cestne lesejmu in je dobila nekaj že naveličali hoditi po svetilke ne da postaviti in priznanj. blatu in temi. Povsod bi se kraj ali mesto ne mo radi asfalt, povsod elek Največja težava, s katero reta polepšati. Vsa pri se že vsa leta borijo, pa so trično javno razvestljavo, pravljenost drugih, vsi nji• povsod široke ulice in ce strokovnjaki. Nekaj delav hovi prispevki so brez cev ima potrebno delovno ste. Prav zato porabimo moči pred navidezno pra na zborih volivcev in raz vico lastnika ograje ali kvalifikacijo, večina pa se nih sestankih veliko časa je mizarstvu priučila. Zadnja pa lastnika nekaj kva in besed zq pomenek o dratnih metrov zemlje. leta čedalje teže najdejo teh stvareh. Tudi priprav tudi vajence. Videti je, da se Zavzetost za lastnino je ljenosti za pomoč je veli umljiva takrat, kadar gre mladi fantje iz podgorskih za življenjske interese ti vasi neradi odločajo za tri ko: nalagamo si samo prispevek. pomagamo s letni uk. Hitreje pridejo do stega, ki mu bo kaj od. prostovoljnim delom in vzeto. Življenje in obstoj kruha, če se zaposlijo kot ne vožnjami, prispevamo po kvalificirani delavci, potem lastnika pa nista odvisna trebni material in poma od ograje, ki bi jo pre pa se poklica priučijo. gamo, kolikor se da Za stavili, in od nekaj me Osebni dohodki zaposlenih čudo pa se takšne zami trov zemlje. Pripravlje so razmeroma nizki. Povpreč sli najraje zataknejo in nost in zavzetost tistih, ni osebni dohodek znaša pri ustavijo ob ograji. Ob či ki bi radi nekaj izboljša bližno 900 din. Delavci lahko sto navadni ograji ali pa li in olepšali, pa sta od KS Otočec polaga te dni vodovod čez Krko. Dolenja vas na desnem bregu Krke delajo nadure, ki so dobro ob meji parcele. Ograja visni od tega, čeprav ni bo s tem dobila vodo. K temu so pripomogli prebivalci s prostovoljnimi deli in plačane. Pokazalo pa se Je, ali pa nekaj kvadratnih bilo doslej še nikomur prispevki ter KS Otočec in podjetje Vodovod. Ce bo šlo vse po sreči, bodo v Do da mnogi niso zainteresirani metrov zasebne zemlje se nič odvzeto brez oškodni- lenji vasi za prvomajske praznike že imeli vodo. Vsega bodo položili več kot 400 za tovrstno delo. Upoštevati skupaj s trmoglavostjo m cevi. Na sliki: prebivalci kopljejo jarek na otoški strani. (Foto: M. Jakopec) je treba, da so v »Podgorjur OBRAT SPAJKAL SE SELI NA GRABEN Stanovanja za brus- niške uč!te,;^ Na letošnjem zboru voav- ELA iz pretesne proizvodnje cev krajevne skupnosti Brus nice so občani razpravljali ;u- di o dograditvi osemletke .n Letošnji proizvodni načrt: 16,2 milijona dinarjev - Če bodo stroje dobili o perečem vprašanju sia.:o- pravo jasno, obljubljajo letos 20-miliionsko proizvodnjo vanj za učitelje. Osem uči teljev stanuje v slabih stano Maja bo že stekla reclna Medtem ko so lam v ELI datno povečali proizvod •'jo vanjih, čeprav plačujejo viso proizvodnja na Grabnu, Kjer naredili za 12,090.000 d.nar- če bodo novi stroji začeli ke najemnine. Krajevna ?kup- bo delal obrat električnih jev različnih izdelkov, jih bo delati že pred zadnjim tro nost naj bi pomagala tudi a- spajkal novomeškega obrtne do letos za 16,2 milijona, mesečjem tega leta, bodo že silskemu drrvvu. da b ure ga podjetja ELA Hkrati s to pravi proizvodni načrt. Veči letos naredili za 2 milijona dili prostor v gas'lskem dimu preselitvijo r>a se bo lahko no izdelkov prodajo doma. dinarjev izdelkov. za telovadnico, ki je šola še v dosedanjih prostorih raz kjer je povpraševanje večje Tudi poskusno obratovanje nima. Doslej so s krajevnim mahnila proizvc * ja elek- od njihovih zmogljivosti, de na Grabnu je za enkrat dalo samoprispevkom zbrali za šo trokonfekcije. loma pa izvažajo spajkala odlične rezultate: količinsko lo 36.000 dinarjev. ______Investicijski program gre so proizvodnjo spajkal po sicer po načrtu, čeprav se dvojili. K temu so kajpak Ra^vni ntrnškpna ubadajo s precejšnjimi: lma- pripomogli novi stroji, bolj Zmanjkalo je vode KaZVGJ OirOSKega jo premal0 obratnih sredstev ša tehnologija in mnogo bolj varstva in težave s pomanjkanjem re- ši delovni pogoji. V soboto, 11. aprila okrog V novomeški občini bodo produkcijskega materiala Podjetje ima zdaj 151 za 12. ure so delavci Komunal morali do 1974. leta zagotoviti Zlasti manjka keramičnih iz- poslenih in namerava letos nega podjetja iz Novega me skoraj 11,5 milijona dinarjev, delkov, elektrovodov (žice), sprejeti še 50 novih delavcev. sta pri urejanju kanalizacije če bodo hoteli uresničiti na- deloma pa tudi različnega Poprečni mesečni osebni do v Adamičevi ulici razbili vo črt o razvoju otroškega var- električnega materiala, ki ga hodek je zdaj 980 dinarjev, dovodno cev, kar je povzro stva. Delitveno razmerje se morajo uvažati- bo pa letos presegel 1.000 Direktor GORJANCEV Štefan Galič je 54 vzornim vo čilo manjši pritisk in je več vsako leto spreminja v korist Letos bodo dokupili naj- dinarjev. Najnižji osebni do znikom tega podjetja izročil zlate in srebrne značke. stanovalcev v blokih na Znan- neposrednega otroškega var- nujnejše stroje in opremo, hodki v podjetju so 760 di V sedmih letih, kolikor časa podjetje podeljuje nagra čevih njivah in Nad mlini stva. Tako so lani v novo- ^i jim še manjka. Gre pred- narjev, delavci pa dobijo k de, je bilo podeljenih že 328 nagrad in značk. (Foto: ostalo brez vode. Posebno so meški občini dali 20 odstot- vsem Za stroje za obdelavo tej vsoti še približno 7 odst. J. Splichal) to občutili prebivalci v višje kov denarja v občinske skla- icovin> električnih vodnikov gibljivega dela, ki je odvisen ležečih blokih in v višjih nad de za otroško varstvo, 5 od- -n ejektrospojnega materiala, od vsakega posameznika in stropjih. Delavci podjetja Vo stotkov v sklad republis e pejoma bodo stroje uvozili, od skupnega učinka v podjet dovod so okvaro še isti dan skupnosti za otroško varstvo naredi« ju Bržkone bodo učinki od Nagrade za vzorne šoferje popravili, vendar je okrog t n četrtine denarja pa je talo nas, v zagrebški PRVO- slej, ko ne bodo več tako petih popoldne spet počila namenjenih za otroški doda- ;,.TC, ’ . . orvR-c' tek. Kot je znano, je otroške- MAJSKI m cačansk: POBE- utesnjeni, še večji, kot so Sedma podelitev zlatih in srebrnih značk pod vodovodna cev pri Jožetu Tur mu varstvu namenjenih 1,8 Dl. S tem bodo končali tudi bili do zdaj jetja Gorjanci - 54 nagrajenih šoferjev ku iz Adamičeve ulice, ki tu odstotka od bruto osebnih investicijski program; ko bo- J. SPLICHAL di urejuje kanalizacijo za svojo hišo. Ker okvare ni ja dohodkov. d° dobili vse stroje, bodo iz V nedeljo, 12. aprila, so J'1™ podelili priznanja. Naj ■ OPIT ROGOVILIL PO ME vil, podjetje VODOVOD ni v podjetju GORJANCI v Stra- boljšim šoferjem je dala STU — Novomeški miličniki so moglo takoj ukrepati. Prebi 7. aprila priprli do iztreznitve Na ži podelili zlate in srebrne praktične nagrade tudi novo- valci so ostali brez vode do ceta Brajdiča tz Šmihela, ker Je značke 54 vzornim voznikom, nieška poslovna enota zava- Valentina Keržar rogovilil po mestu in oviral pro ponedeljka zjutraj, ko so cev ki so lani vozili brez nesreč rovalmce SAVA. met. popravili. ra NEZNANEC S TUJIM KOLE iti ki naibolie skrbeli za v avtobusnem prom etu so Na ljubljanskih Zalah so farmacijo na ijuoijanski uni- SOM —- Anica Anica Bobek Bobek iz iz Družin- Družin- m k: 50 J f nagradili 13 voznikov 3 so 9. aprila polotili k zadnjemu verzi. ske vasi je 7 aprila zvečer pusti- SVOja vozila. Dobra tretjina ' počitku mr. ph. Valentino Toda socialne razmere in la kolo pred bifejem na Otočcu, vseh voznikov tega podjetja dobili zlato značko, d p , Ponoči pa ji je nekdo...... kolo ukra se je tako izkazala, da so ^ sta jo dobila ze prej, sta Keržarjevo, strokovno sveto- potreba po kadrih so zahte- del in se z njim odpeljal. dobila denarno nagrado. Sre- iz NOVOMEŠKE®* valko genrainega direktorja vale zaposlitev že pred do- — — " bmo značko je dobil en šo PORODNIŠNICE^«!®; tovarne zdravil »Krka«. Na končanjem študija. Delala je fer, sedem pa jih je bilo de zadnji poti so jo spremili v lekarnah v Litiji, Idriji in BLIŽAJO SE TURISTIČNI MESECI narno nagrajenih. Pretekli teden so v novomeški sorodniki, sodelavci, številni Kopru. Medtem je 21.3. 1956 porodnišnici rodile: Štefka Lozar prijatelji in znaci ter se po- diplomirala v Zagrebu, se že Nagradili so še 42 vozni iz Božanca — Stanislava, Vida Ja slovili od nje z govori in pet- 1. 4. 1956 zaposlila v »Krki« kov v tovornem prometu: 9 nežič iz Brune vasi — Boberta, Novo mesto pred sezono jih je dobilo zlato značko, Jožefa Kalčič z Bakovnika — Moj jem ter zasuli njen grob s in se za stalno nase'ila v co in Matejko, Ana Požun s Se cvetjem. Z njenim odhodom rodni Dolenjski. Tu se 3 pa denarne nagrade, ker novega — Tomaža, Marija Pajk so že drugič izpolnili ostre je zgubila »Krka« vestno in je začelo njeno plodono- Bomo za goste v dolenjski metropoli znali po iz Soteske — Marijo, Ana Jarkovič požrtvovalno sodelavko, k ’ jo sno delo. Vse svoje aposob- pogoje za nagrajevanje. S z Broda — Boberta, Lidija Jež iz skrbeti ali bodo prepuščeni sami sebi? G^tne vasi — Jedert, Matilda Mia. bo zelo težka nadomestiti. nosti in .znanje. Je vložila v srebrno značko so odlikovali d ijz Bake — Marico, Ana Vipavec Pred štirinajstimi leti je 16 voznikov, 13 pa jih je do iz Črnomlja — Sandro, Marija Pre. Novo mesto, ki v turistič- se o turizmu, kajpak ne se šeren iz Mačkovca — Matjaža, Te prišla v Novo mesto in se M bilo denarne nagrade. neni pogledu že niti na Do števajo samo hotelskih in go rezija Jakoš iz Sadinje vasi — Pe zaposlila v takratnem zamet Vsega skupaj so torej za tra, Helena Držaj iz Jerneje vasi stinskih plusov in minusov, ku današnjega doma in v lenjskem ne pomeni več vzorno vožnjo v lanskem le — Valerijo, Olga Košir iz Bresta veliko, bo bržkone tudi letoš ampak upoštevajo tudi zele tu podelili 25 odličij in 29 nice — Manjo, Marija Ravbar iz svetu znane tovarne zdravil Žabje vasi — Katjo, Marija Škulj njo turistično sezono priča nice in lepe rože na oknih denarnih nagrad v skup »Krka« Bila je med prvimi pa spomenike in možnosti za iz Begerče vasi — Jožeta, Miha fakultetno izobraževanimi so kalo tako kot prejšnje, ali ni vrednosti 12.000 dinarjev. ela Vidmar iz Žužemberka — Moj ostreje povedano, nepriprav oglede znamenitosti mesta, Pomembno je, da so bili to co in Sm iljo, Ana Lužar iz Polho- delavci v teni podjetju in v vice — Martina, Neža Bambič iz ljeno. njegove kulture, športa, za krat med nagrajenimi tudi njem prehodila vso pot od bavnega življenja. V Novem Kaplje vasi — Metodo, Marta Gole začetnih težav, rasti do da V mestu skoraj ni poste mlajši vozniki, kar kaže na z Malega Cimika — Miroslava, lje, ki bi jo lahko brez sra mestu pa je vse to prepu veliko resnost, s katero so Marija Majcenič iz Krškega — Bo- našnjega vsestranskega raz mana, Štefka štamcar iz Vrhpečl mu ponudili turistu, in nih ščeno turistovi spretnosti — se oprijeli poklica. Podjetje cveta Temu razvoju je po če ne ve svetovati gostu, kje ali pa tudi njegova spretnost — dečka, Frančiška Zupanič iz svetila vse svoje strokovno je na svoje šoferje v avto Vranovičev — dečka, Jožefa Dov. bi lahko dobil zasebno pre- ne pomaga. Kopališče ni šek iz Mokronoga — deklico, Ma- znanje, vestnost in mar busnem in tovornem prome nočišče, čeprav so za uredi- pripravljeno tako, kot bi rija Kastelic iz Gornjih Sušic — ljivost. S sodelavci ie pola tu ponosno, so ugotovili na dečka in Pepca Uhan iz Irč€ vasi tev pred leti dajali posojila, moral biti, čolnarna je žj nedeljskem srečanju. — dečka. — Čestitamo; gala temelje, vzaaiala nižje Turistični biro bi sicer lahko zdavnaj propadla, sprehajali- kadre in sodelovala v ■ uprav odpravil precej pomanjkljivo- š*a niso očiščena. Iz množi- ljanju. sti a ga v mestu žal nima- ce malenkosti dobi tu Pokojna Valentina Keržar razvoj »Krke«. Zavzemala je rno. Nasploh ni pretirana rist svoj vtis o mestu: če se je rodila 12. 2. 1924 v Gro- najbolj odgovorna mesta, od ugotovitev, da Novo mesto mu malenkosti niso všeč, supijem v uradniški železni- $efa proizvodnje, šeja pripra- na turizem ne da kaj prida. mu bržkone ni všeč niti me- čarski družini. Otroška le.a ve dela do njenega zadnjega To ugotovitev potrjuje tudi sto. Zdaj je še čas, da se je preživljala v tem lepem mesta, ko je postala strokov- dejstvo, da v tradicionalnem Novo mesto pripravi na sezo- dolenjskem kraju, in ko je ni svetovalec generalnega di• tekmovanju ljubljanskega De no, a pri tem bi morali po začela hoditi v ljudsko šolo, rektorja, la za najbolj urejen turistič magati pravzaprav vsi. se je začasno poslovila od Pokojna Tinka je bila zelo ni kraj dolenjska metropola Novomeška kronika skromna in mirna, živela je Dolenjske in šla s starši v ne zbere dosti točk in da Naposled le društvo Cviblju. Slovesnosti se bodo ude Kamnik, od tam pa v Ptuj, le za delo in v njem tudi zgo ■ KAVARNO na Glavnem trgu se zares ne more pohvaliti ležili tudi novomeški mladinci. rela. Vse svoje znanje in spo te dni preurejajo, zato strežejo kjer je dovršila prvih Naposled bodo v Novem ■ NA TRGU so bile v ponede z urejenim videzom. gostom v spodnjih prostorih, ki šest razredov gimnazije. V sobnosti je dala podjetju. Z mestu le ustanovili društvo ljek cene take: čebula 4,2, poma Ko gostje urejajo svoje vti- jim Novomeščani pravijo tudi bar. ranče 5, limone 5,5, grozdje 5, če sedmi razred že ni mo- veliko ljubeznijo in požrtvo- telesnih invalidov za novome ■ PROČELJE »Drogerije« ureja sen 14 in 12, solata 6,5 in 9, ja jo delavci Gradbeno obrtnega pod gla več, ker je v Ptuju one- valnostjo se je posvetila iz- ško občino. Ustanovna skup bolka 4 In 2, špinača 1,2, krom jetja. Citalniška ulica, ki je bila mela slovenska beseda in je obraževanju kadrov, ko je pir 1, 1.4, fižol 5 in 5,5, cvetača 8 ščina bo v nedeljo, 19. apri zaradi preureditvenih del zadnje suhokrajnski in 6, banane 7, grozdje 5, peter legla žalost nad zeleno Sta- postala predsednica komisije la, ob 9. uri v dvorani ob čase nekoliko zapuščena, bo spet šilj 15, hruške 6 din za kg. Jajca lepo urejena. Pročelje bo urejeno jersko. Tinki, ki je hotela za družbeni standard in h r o b i ž činske skupščine. Po poroči so bile po 60 par. ostati zavedna Slovenka, so izobraževanje. Poleg svojih iniciativnega odbora bo že č« dobre tri ^ Delavci ■ RODILI STA: Marija Verstov s te lu Obrtno gradbenega podjetja imaio bila gimnazijska vrata zaprta poklicnih dolžnosti se je po- Do Velikega Lipnja se razprava, nakar bodo izvolili šek iz Paderšičeve 9 — Sintijo in žavo pripelješ z aviom , v Malo v letošnji sezoni, ki se je šele Marija Udovč iz Ljubljanske 14 — - > ~. — - — ------— Lipnje pa sploh ne moreš. Cbčani začela, precej dela. Delaio v Šent in so jo porinili na delo na svetila tudi družbenemu de vodstvo društva. Sprejeli bo Mihaela. tranzitno postajo v Središče lu in imela več pomembnih teh dveh vasi se že dalj časa za- do tudi društveni statut. jerneju in na Starem gradu. ob Dravi. Od 1941 do 1944 funkcij. Zauvana ji je bila vzemajo za popravilo poti, da bi ■ NOVOMEŠKI ŠOLARJI, učen tudi do Velikega Lipnja lahko pri ci 8 razredov, so v začetku tedna je trajalo to tlačansko delo. tudi čast odbornika občinske peljal šolski avtobus za šolarje, ki obiskali Koroško. Obiskali so tudi Medtem pa so se tudi nad skupščine Novo mesto. hodiio dn'pč v I^išče. Boljša pot Prežihovino,' kjer bo v juniju re bi tudi olajšala dovoz vode v suš štajersko razgrnili oblaki, po Sredi dela je nenado publiško srečanje značkarjev. To nih dneh. Društvo upokojencev srečanje bo pripravil odbor za po gozdovih se je oglašala par ma omahnila, njeno življenje B Občani iz Cviblia in Zafare se delitev Prežihovih značk ob 10-let- tizanska pesem in parti je usihalo in končno se je zavzemajo, da bi dobili vodovod. nici tekmovanja bralno zn^A1'n po šestih mesecih utrnilo in PredlaRajo. da bi nad Zafaro Novo mesto H GOJENCI dijaškega doma zanska puška ni dala mir zgradili rezervoar, kamor bi čr »Majde Šilc« se pridno pripravljajo nega počitka okupator Tinka nos je zarrustVa za pali vodo iz Žužemberka in jo na »domiado«, srečanje gojencev speljevali Dr^ko Trebče vasi na Društvo upokojencev Novo me. jem. Nastajale so nove in vselej. OdSla je od nas. osta- sto vabi na občni zbor in na raz vseh slovenskih dijaških domov, Dvor ter v Zafaro in na Cvibelj. ki bo 25., 26., 27. aprila v Kopru. nove jxirtizanske čete in v la pa bo živn in prisotna vo- Občnni s Cviblja in Zafare so pri vitje prapora, ki bo 19. aprila ob 9. uri v Domu kulture v Novem Med seboj bodo tekmovali v ne eno izmed njih je stopil Tin- v sod v naši tovarni, zakaj pravi teni pomagati z delom in de- katerih športnih panogah, priprav nariem. To je naicenejša in edina mestu (Kino Krka), Prešernov kin brat. Tedaj pa se je oku- njeno ime je kot v granit trg 5. ljajo pa tudi kulturni program. možnost, da bi ti dve vasi dobili Zmagovalec dobi prehodni pokal. pator znesel na Tinko in jo vklesano v njen razvoj. vodovod. Dnevni red: Novomeščani so se na dosedanjih ■I Zu/emherška krajevna skup vrgel v zapore, šele osvobo Z globokim svošt ovan jem ob 9. uri: občni zbor tekmovanjih dobro uvrstili. nost dobro opremlja svoj pesko ob 11. uri: razvitje društvenega ■ ZVEZNA ŠTAFETA, ki bo pri ditev naše domovine ji je in vieteto se klanjamo nje kop. Imajo že kompresor in na prapora. spela 3. maja popoldne v novo — Ena gospa je rekla, aa bo kladalnik, ta mesec pa bodo do vrnila prostost. In kam se nemu snominu! Vabimo vse društvene člane, naj meško občino iz Metlike, bo letos tudi ona izstopila iz partijske or bili še buldožer. Uporabljali ga daj? Nazaj v Ptuj. Tam je Kolektiv se v čim večjem številu udeleže potovala kar skozi Novo mesto. ganizacije, tako kot eden izmed bodo pri globinskem i7korifčanju hitro končala gimnazijo za tovarne zdravil »Krkn« zbora in razvitja prapora. Slovesen sprejem pripravljajo sodnikov za prekrške, čeprav si peskokopa in pri drugih delih. Žužemberku pri spomeniku na še ni naredila kariere kot, on. aktiviste OF in se vpisala na Novo mesto M. S Upravni odbor DU Novo mesto Na podlagi 7. člena pravilnika o štipendijah razpisuje upravni odbor sklada za štipendiranje pri Občinski skupščini Novo mesto za šolsko leto 1970/71 PRI VARČEVANJU 26 ŠTIPENDIJ za študij na srednjih, višjih in visokih šolah. DEVIZ Splošri pogoji za podelitev štipendije: — najmanj dober učni uspeh v zadnjih treh letih in najmanj dobra ocena iz matematike, slovenščine in tujega jezika; — povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne sme presegati 500 din; VEČJE — ob enakih učnih uspehih imajo prednost socialno šibkejši, in prosilci-otroci borcev NOV. Razpisni rok velja do 15. maja 1970. Prošnjam za štipendije je treba priložiti: UGODNOSTI! 1. overjene prepise spričeval zadnjih dveh letnikov in letošnjega prvega pol letja ozi' i overjen prepis ‘Indeksa; 0 Vaši prihranki devis doma niso na varnem. Na deviznem računu prt 2. krate. * jenjepis; DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI pa se jim nima kaj zgoditi, še več! 3. potrdilo o premoženjskem stanju oziroma uradno potrdilo o osebnih do Dobili boste obresti! hodkih družinskih članov. 0 Pred potovanjem ali pred odhodom na delo v inozemstvo ne pozabite od preti devizni račun, na katerega boste vlagali svoje prihranke. Prošnje, kolkovane s kolekom za 1 din, je treba predložiti Skladu za štipen 0 Devizn*. račun lahko odprete tudi s pismom iz inozemstva. diranje pri občinski skupščin«: Novo mesto do 15. maja 1970. ^ Prihranke na deviznem računu lahko namensko varčujete za novo hišo; stanovanje in drugo. 9 Za denar na deviznih računih in njegovo prosto uporabo jamči država. 0 Dvigi in pologi ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času v neomejenem znesku. KOMISIJA ZA RAZPIS MESTA DIREKTORJA PRI 0 S prihranki na vašem deviznem računu lahko razpolagajo tudi vaj*; najožji PODJETJU KOVINAR - NOVO MESTO sorodniki, če jih pooblastite. UGODNE OBRESTI: brez odpovednega roka 5 % v devizah in 1 % v dinarjih; razpisuje delovno mesto z odpovednim rokom nad 12 mesecev 7 % v devizah; DIREKTORJA z odpovednim rokom nad 24 mesecev 7 % v devizah in 0,5 % v dinarjili. Pogoji: TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE ZAJAMČENA PO ZAKONU. 1. srednja tehnična šola — oddelek za strojništvo s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih, 2. visoko kvalificiran delavec Kovinske stroke z najmanj 8-letno prakso na DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA vodilnih delovnih mestih. MOVO MESTO______Kandidat mora biti splošno ekonomsko razgledan, družbeno aktiven in orga nizacijsko sposoben. DBH s podružnico v Krškem in ekspoziturama Ponudbe z življenjepisom, dokazili o strokovni izobrazbi in praksi je treba dostaviti razpisni komisiji pri KOVINARJU, Novo mesto, najkasneje 15 dni NOVO MESTI v Metliki in Trebnjem po objavi razpisa. OBVESTILO PLETILNICA, TOVARNA ŽIČNIH IN Cenjene stranke PLASTIČNIH MREŽ - SODRAŽICA obveščamo, Odslej tudi da imata avtomobilski servis »Zastava-Fiat« — razglaša Novo mesto, šmihelska cesta št. 12, in servis več prostih delovnih mest za popravilo vozil, Trebnje, od 8. 4. 1970 dalje gradbeni naslednji delovni čas: ZA PRIUČITEV V ŽIČNEM ob petkih od 7. do 16. ure TKALSTVU material! ob sobotah od 7. do 12. ure Kandidati, ki želijo stopiti na delo nai \ obp "Selo\ delovno ostale dni v tednu od 7. do 14. ure. mesto, morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki jih Za obisk se priporočamo! predpisuje temeljni zakon o delovnih razmerjih. Vejiko izbiro gradbenega materiala vam nudi Za delovno mesto je predpisana poskusna doba t * 1 meseca. Osebni dohod'ek se določa po skupin t VELETRGOVINA „MERCATOR" skem ali individualnem učinku. « Ponudbe n osnovnimi podatki ter opisom doseda « PE „STANDARD" Novo mesto njih zaposlitev bomo sprejemali do zasedbe de lovnih mest. ’ ' '..Z'* $ v novem oddelku na Cesti herojev 23, Novo mesto lABf /4 6 /6 /1 0 * c« Na zalogi imamo: BREZICE « • CEMENT • APNO • ZIDNO IN STREŠNO LASTNIKI MOTORNIH VOZIL «• OPEKO • STAVBNO POHIŠTVO • PARKET POZOR! • • KERAMIČNE IN TERACO PLOŠČICE • Trgovsko podjetje t STREŠNO LEPENKO • SANITARNO KERA Vse rezervn* avto: fume. letne, in zim »PETROL« - Ljubljana MIKO • VODNOINŠTALACIJSKI MATERIAL ske. za vaša motorna vozila ctobite po kon kurenčnih cenab v naši trgovini poslovna enota KOČEVJE i • IZOLACIJSKE MASE • in drugo. s razglaša • Posebno lepa izbira obložnih ploščic iz uvoza in -S AVTOMATERIAL prosto delovno mesto 0 domače proizvodnje. V BREŽICAH. Pod obzidjem 32! Prepričajte se! prodajalca na servisu v Žlebiču c $ in vabi k sodelovanju. .— •4*— ...... POGOJI: končana osemletka. Pismene prijave s kratkim življenjepisom je treba vložiti v 15 dneh po dnevu objave tega razglasa UGODEN NAKUP - UGODEN NAKUP - UGODEN NAKUP - UGO pri navedeni poslovni enoti. 40 do 60 % POPUSTA Razpisna komisija pri VAM DAJE ZAVAROVALNICI SAVA DOLENJKA PE KRŠKO V SVOJIH PRODAJALNAH razpisuj e naslednja prosta delovna mesta: ■ TEKSTIL, Novo mesto, Glavni trg 28 1. specialni zastopnik ■ BLAGOVNICA Črnomelj producent za življenjska zavarovanja ■ ter vseh trgovinah s tekstilom in mešanim 2. zavarovalni zastopnik • za zastop Brežice blagom pri nakupu S 3. zavarovalni zastopnik • KAMGARNA in DIOLENA za moške in ženske obleke, : za zastop Blanca : kostime ter spomladanske plašče Pogoji za sprejem: : pod 1. srednja izobrazba • GLOBOKO ZNIŽANE CENE! NE ZAMUDITE ENKRATNE PRILOŽNOSTI! pod 2. srednja izobrazba : pod 3. osnovna izobrazba OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE! Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Koristni nasveti Bolezen se pričenja v zibelki Pogovor z l Jabolka čistijo kri, vse Nevroza prihaja v otroka iz materinega mleka. roka takoj, ko poskusi ma bujejo pektin in tanin in Ta bolezen nas spremlja v šolo in na delo, terino mleko. Menijo, da zmanjšujejo holesterol v je prvo leto življenja tisto krvi. vedno večje hitenje in hlastanje po opravkih leto, v katerem vzpostavlja Grenivka (grape fruit) in denarju pa samo množi nevrotične pojave. človek osnovno vedrino in Vnetja obnosnih vot in zmanjšuje holesterol. Pri spokojstvo ali pa skrb in poročajo jo ljudem, ki Nimajo vsi otroci spo- nekako tudi dedna bolezen, nemir. Nosna votlina, ki drži iz zunanjega sveta skozi nos niso nikoli lačni. Kot sok kojnih, vedrih in potrpež- ker jo starši — čeprav po- Otrok mora imeti ob se v sapnik, ima še nekaj stranskih, slepih delov v ob nosne kosti glave. Te obnosne votline so opažene s slu pred jedjo zboljšuje pre ljivih staršev. Pogosto so gosto podzavestno — pre- bi veselo, varno in vedro znico enako kot nos in ker se lahko vname sluznica bavo, varuje krvne žile to nevrotiki, ljudje, ki se našajo na otroke, mater. Med materjo in in krepi stene krvnih te prepirajo, ki so nenehno Zdravniki so ugotovili, otrokom obstaja neka čud v nosu, se seveda lahko vname tudi sluznica v obnosnih votlinah. Ker pravimo s tujko obnosnim votlinam sinusi, lesc. Uživajo naj ga po zaskrbljeni in nezadovolj- da je nevroza bolezen, s na intimnost; kot da sta sebno tisti, ki bolehajo ni. Tako postaja nevroza katero lahko okužimo ot- še naprej povezana s pop gre torej pri takem vnetju za sinusitis. Vzroki za vnetje obnosnih votlin so različni. Naj za arteriosklerozo. kovino. Na primer: mati večkrat je sinusitis posledica nahoda, gripe ali kakšne Korenje je proti anemi vedno podzavestno, intui ji. Z uživanjem korenja tivno občuti, česa si otrok druge nalezljive bolezni, ki ni bila dovolj zdravljena ali se poveča število rdečih želi, kaj čuti. Ona je tista, pa jo je bolnik »herojsko« stoje prebolel. Večinoma se krvnih telesc in prepre ki zna razložiti otrokov maščuje s sinusitisom stoje prebolela gripa in tak vase in v svojo izredno odpornost zaverovan bolnik se s tem čuje zoženje žil. jok; ve, kdaj pomeni ta jok željo po hrani, spanju še ponaša. Večkrat je kriv za vnetje obnosnih votlin čebula vsebuje žveplo, moped, pa tudi kolo. Nekateri vozniki avtomobilov uži ki povzroča močnejše de ali vodi, kdaj pa je zname nje bolezni. Tudi otrok je vajo, če jim skozi odprto okence ob sedežu pihlja veter lovanje ledvic, pomirja naravnost v obraz. Tudi tem se navadno posreči, da revmatične bolečine in zmožen zaznati in čutiti materino telo, ko ga še staknejo sinusitis. Tudi tisti ljudje, ki imajo piškave, preprečuje debelost. Pri ognojene zobe, dobe kmalu še vnetje obnosnih votlin, poročamo jo tud j diabeti sploh ni uzrl. Tako čuti otrok tudi materino skrb če zob ne zdravijo. kom. Treba pa jo je uži Pri vnetju obnosnih votlin čuti bolnik nekak pritisk, vati surovo v solati. in njene težave. V tem času se ustvarjajo včasih pa prav izrazito bolečino v predelu tiste votline, črna redkvica povzro določene fobije zavoljo ži ki se je vnela. Tako nastopijo bolevlne v čelu, v licu, ča odliv krvi iz obolelega vali, teme, neznanih likov. za nosom, včasih izžarevajo v čeljust, pa tudi v oko. žolča. Psihoanaliza posveča veli K temu se pridruži izguba voha, oteklina in nos se Rožmarin vsebuje poži- ko pozornost prvemu letu zamaši. Včasih zasmrdi iz nosu po trohnobi, kar bolnik vilne in raskužilne snovi. otrokovega življenja, ker sam opazi. Končno se pocedi iz nosu gnoj, če se bolnik Oljka širi žile, zdravi so zdravniki ugotovili, da skloni. Ker kajenje in pitje alkoholnih pijač bolečine arteriosklerozo in pomiri to leto najlaže spači otro še poveča, bolnik začne odklanjati cigarete in alkohol. napetost, čaj iz svežih kovo osebnost. Če gre za hitro nastalo obliko bolezni s temperaturo, oljkinih listov je zdravi Takoj po materinem pravimo, da se je razvilo akutno obolenje obnosnih lo proti angini pectoris in mleku in stikih z materjo votlin. Če ubogamo zdravnika, je vsa stvar kmalu kon čistilo za kri. je na vrsti šola. To je ob čana. Hrast vsebuje tanin. dobje, v katerem se otrok Kronična ali dolgotrajna oblika bolezni pa nastane, Hrastovo skorjo zdrobi prilagaja novim stanjem če se akutna oblika večkrat ponovi ali pa če se ne mo in napravimo zavre- in različnim osebam. Star zdravimo in preide akutna oblika v kronično. Kronična tek. V tej kopeli si nama ši pogosto grešijo, ker še oblika bolezni ne povzroča bolečin in zaradi tega bolnik kamo ozeble roke ni noge. pred šolo poskušajo iz ot včasih ne misli dovolj na svojo bolezen. Za to obliko Brinje ima veliko ka roka narediti majhnega ge so značilni znaki: zamašen nos, suho grlo, smrad iz nosu fre, to pa je naravno raz nija in ker po prvih razo po trohnobi. Res je, da bolezen ne izgleda huda, niti je kužilo proti gripi in bron čaranjih pridejo tako da ne spremljajo bolečine, ima pa lahko zelo hude kompli hitisu, lajša tudi prebavo. leč, da otroka imenujejo kacije, ki so včasih celo smrtne. Razvije se lahko vnetje Vsak dan zgrizite 10 do kretena, nesposobneža, ne očesnega živca in drugih očesnih delov, kar pomeni 15 brinovih jagod ali pa umneža in podobno. Tako zmanjšanje vida, pa tudi slepoto. Še bolj nevarno je, jih zmeljite in popijte ta preplašen otrok je poln če se razvije vnetje možganskih mren, možgan ali vnetje prašek na vodi. sovraštva in strahu do uči in zamašitev žilnih spletov in vodov v možganih. teljev in svojih tovarišev, Kronično vnetje obnosnih votlin je v bistvu žarišče, ki znajo več kot on. Ta odkoder se zastrupljajo drugi deli telesa. Najpogostejše strah pred šolo more biti posledice žariščnih vnetij so sklepni revmatizem, vnetja tako močan, da ga pozneje srčnih zaklopk in vnetje ledvic. ni moč izkoreniniti. Pri sinusitisih pomagajo toplota, pažnja pred pre Starši najpogosteje ne hladom in ustrezno zdravljenje, če se gnoj obotavlja, povedo otroku ničesar o mu odpre zdravnik pot s posebno iglo. Temu pravimo punkcija. spolnosti, ker so prepriča Dr. BOŽO OBLAK ni, da to ni zanj. Tudi v poznejših šokih zavoljo ne Ali se sploh znanja in nepoučenosti je treba iskati vzroke za šte vilne osebne drame mladih odvadimo kajenja? ljudi, če mati, na primer, venomer govori, da so vsi Iec nima moči, da bi mu ka, nastopijo želodčne in moški enaki, da so nevar z voljo uspelo opustiti ka črevesne motnje, pojavijo ni, zlobni in nepošteni, mo jenje, naj se zaupa zdrav se tudi bolečine v glavi — re deklica zasovražiti celo niku, ki mu bo s to ali ono vse do znamenj prave mor svojega očeta. m metodo oziroma z enim ali ske bolezni. če k vsemu dodamo še drugim zdravilom poma Seveda je razumljivo, da poznejše težave, kot so na P reden odgovorimo na gal, da se odvadi kajenja. bo vsak kadilec temeljito primer bolestna spolna na to vprašanje, je potrebno, Seveda je pa tudi v tem premislil, preden bi si s gnjenja, vidimo, da mora da obrazložimo dva pojma: primeru potrebno, da pa ponovnim kajenjem zopet mladi človek prehoditi za razstrupitev (dezintoksdka- cient zdravniku zaupa in nakopal vse te neprijetno res kočljivo pot, da doseže cija), to je izločitev strupa, z njim dejansko sodeluje. sti. Ker pa dobiva ta zdra svojo telesno in duševno v našem primeru odstrani Vzemimo npr. zdravljenje vila od zdravnika, mu ne zrelost. tev nikotina iz tkiva, v ka z lobelinom. Nikotin in lo- kaže drugega, kakor da ne terem se je nikotin s kaje belin delujeta na organi ha kaditi. Na podobnih iz njem postopoma nabiral; zem na neki način podob kušnjah temeljijo tudi dru poleg tega pa pojav odva no in se lahko v nekem ga medikamentožna zdrav janja, se pravi opustitev smislu nadomeščata. To ljenja. kadilnih navad. Oba po pomeni: če se po opustitvi če gre pa pri kadilcu, ki stopka sta bolj ali manj v kajenja pojavijo hujše ab se želi odvaditi kajenja, sa medsebojni odvisnosti. Ka stinenčne motnje, lahko ta mo za škodljivo navado, kor je za razstrupljanje izpad nikotina lobelin na zadostuje lahko tudi že LJUBI KRUHEK potrebna kadilska zasvoje domesti. če pa kadilec ob močna volja, pri čemer mu Po glavnem odmoru sem v košu za »Mamica bi kruhka spekla, pa nič mo nost in navada — tako je kajenju dobiva tudi lobe pomagajo naslednji osnov smeti spet opazila dva kosa kruha. ke ni. Teci, tecd, mlinu reci, žito naj z odvajanjem v brezpogoj lin, se pojavijo neprijetne ni pogoji, za katerokoli od »Kdo je spet to naredil?« zdrobi.« ni zvezi razstrupljanje. posledice, cigarete dobijo vajanje od kajenja. O tem »Jožek in Mihec!« so brž povedali Jožica, droban deklič s svetlimi ki Če hud in strasten kadi- slab okus, po grlu ga pras pa prihodnji teden. učenci. tami, se je dvignila: »Moja mama nam »Jožek, zakaj razmetuješ kruh?« reže tanke kose kruha in vedno pravi: »Nisem lačen. S seboj sem imel be »če kruhek pade ti na tla, poberi in lega.« poljubi ga!« ANICA ZIDAR V meni je zavrelo, s težavo sem se premagovala. »Zakaj ga nisi dal sosedu?« »Ga ni maral. Bil je preveč suh.« Vrtala sem dalje. »In ti Mihec, nisi bil lačen?« »Ne. S seboj sem imel napolitanke « »Drugič ga ne vzemi! Stran ga ne smeš metati!« »Mama pravi, da ga moram vzeti, saj ga plačamo.« Veliko oči je bilo uprtih vame. Ne kaj sem morala reči. Kaj naj jim po vem, da jim bo seglo do srca. Morda o vojni, morda o materi iz gorske va sice, ki sem jo videla pri peku? Drobne gubice so se ji raztegnile v vesel na smeh, ko je dejala: »Dajte mi belega kruha. Danes imamo pri nas praznik. Sin je prišel od vojakov« Uprlo se mi je vse to. Spomnila sem se pesmice o dobrem kruhku: Ančka Gošnik-Godec — ŽALOSTNA ŠTEFANIJA OKROGLE *0 GRUZDINSKA: PARTIZANIH etna žena Kako bom ravnala, sem 3) lahko bi stopila k nji »Ali ni prekrasno, da si Kako je Boško delil se odločila šele kasneje. ma s tako imenovanim človek lahko kar v komi revežem čevlje Odločiš se zmeraj takrat, »naravnim nasmehom«. sijski štacuni kupi tako Prva proletarska brigada je ko se ti lastni žulji malo Saj mi ni treba razlagati, originalno in elegantno ob prišla v Konjic. Savo Burić, om ehčajo. da oi mi šla najboij od leko. Sploh mu ni treba komandir čete in Boško De- Zagledala sem ju šele v srca m bila tudi trenutku ponjo v Pariz!« dajić, desetar v bataljonu, zadnjem trenutku. Nisem najboij primerna prva mo Potem sem se poslovila st'’ šla skozi osvobojeno me se mogla pretvarjati, da ju žnost. Ampak moz me po in ob slovesu rekla punča sto. Oba sta imela usnjen ne vidim, bilo je prepozno. zna in ve, da bi to ne bilo suknjič. Za njima pa prav ri, kako upam, da se bo to Z njim je šlo dekle s si po moji naturi. Zato sem naj mo »tako neznansko cata procesija: mestni reve vimi lasmi (sivolasa dekle zavrgla skušo in jok in si prijetno poznanstvo« še ži so upali, da bodo -partizani izvolila tretjo možnost. »nekaj delili«, ta dva, tako ta vzpostavljajo danes v nauaijevalo. naravi ravnotežje, ki so ga »No, kako gredo tvoji levo oblečena partizana, pa Šla sem, ampak priznam, porušile resnično sivolase posli?« sem mirno vpraša sta gotovo višja komandanta. da me je v grlu davil debel Prišli so pred trgovino »Ba ženske, ko si lase barvajo la. »Me ne boš predstavil aam i?« cm ok. te«. Dobrodušni in malo anar kostanjevo). Dekle mu je viselo na rami, s čimer je Ko sva se kasneje doma histični Boško Dedajič, ki so Malopridna punčara mi mu tovariši rekli »pop«, ker posnemalo in razkazovalo je segia v roko z vlažno srečala, sem spet imela na je imel brado, je brcnil s moderno intimnost. Iz de šapico in n^aj zamijav voljo tri možnosti: kolteja, odprtega do skraj kala. škornjem v izložbo, šipa se 1) lahko bi vrgla ob tla je razletela na sto kosov. ne meje, so ji bohotno ki »V k a te ro am er sta n a pele prsi. Frklja je bila 275 zlotov vred n o vazo, n a »Ajdi, siromački, obujte menjena?« sem spet zago- to pa bruhnila v jok; se!« je zavpil Boško. kratko malo zaljubljena. stolela, čeprav sem dobro Reveži so kajpak planili No, saj je znano, kakšen vedela, da gresta na spre obraz naredi moški, če ga 2) lahko bi sedela kot na izložbo kot miši na sir. hod v okolico. nenadoma zalotiš, da se kip in čakala, da mi vse skupaj pojasni; nanj obeša dekle — gleda On bi seveda najraje re Gost iz dimnika trapasto, da ne more bolj. kel: ,V aiugo kot ti!’ toda na srečo nas vseh treh res 3) lahko bi se na ves Bilo je v Bosni. Neki knji Ko so se najine oči sreča pripetljaj mirno požvižgala. garnar, velik prijatelj parti le, je njegov obraz postal ni bil p. mieren trenutek za Noben dogodek v filmskem svetu ne zbudi tolikšnega izražanje .skrenih čustev. zanskega gibanja, je sporočil tak, kot je navada v po Seveda bi mi šla najbolj zanimanja in razburjenja kot podelitev nagrad filmske svoji »zvezi« Husu in Galibu dobnih primerih: kazal je Tako s\a se pogovarjala od srca in bi bila tudi tre akademije v Holtywoodu — »Oskarjev«. Letos je za Ormanu, da ima v trgovini nejevoljo na dekle, bes na čez dek*: .Jvo rame (frklja nutku najustreznejša prva moško vlogo dobil to priznanje John Wayne, veteran kakih 40 odlično izdelanih me in bedasto samozado je mji..:*.'j, nazadnje sem možnost, z vazo in jokom. kavbojskih filmov. Oskarja je dobila tudi mlada an zemljevidov Jugoslavije. voljstvo. pa p.bulagLla, da ju malo On je to seveda vedel, in gleška igralka Maggy Smith, režiser John Shlesinger pa Domenili so se, da bo knji Imela sem možnosti: pospreman Spotoma sem ker me pozna, je tudi ve za film »Polnočni cawboy« nagrado za film leta. Med garnar pustil zemljevide na zapeia pravcati slavospev del, da to ni po moji natu tujimi filmi je zmagal alžirsko-francoski »Z«, ki je bil dolo’enem mestu. Huso in 1) s pravkar kupljeno čudoviti dekletovi obleki, ri. Zatorej sem si izvolila glavni tekmec naši »Neretvi.« Na sliki: Johnu Waynu Galih bosta ponoči skozi stre posušeno skušo bi punča čeprav je vsak jurček lah ro lahko mahnila po betici, tretjo možnost in rekla ie prva čestitala lanskoletna nagrajenka Barbra Strei- ho šla v trgovino in vzela ko uganil, da si je punčara p rijazn o : šand. (Foto: TANJUG) zemljevide, radijski sprejem nato pa bruhnila v jok; kupila cape v naj cenejši nik in pisalni stroj. 2) lahko bi hladno po kramariji. Posmehljivo »Kako očarljivo dekle! Huso je srečno prišel v zdravila in šla mirnodušno sem ji pogledala v oči in In prav simpatično. Po trgovino, potem pa ga je Ga n ap rej • •'a<2rostolela: mojem niti ni preveč pri lih z vrvjo potegnil nazaj na smojena. Vsekakor je res, Televizija lovi zločince streho. Prešla sta na stre da naredi vtis!« Ob sodelovanju Interpola n.amili uspavala upokojence ho sosednje hiše, ki je ime in televizije so v Zahodni m jih nato oropa'a Tako sem rekla, v duhu la širok kmečki dimnik. Hu Nemčiji, Švici in Avstriji uje Zgled te televizijske oddaje pa imela pred seboj njen so, ki ni gledal predse, je ne li že lepo število morilcev, posnemajo zdaj že televiaij- nadoma telebnil skozi odprti predrzni in bedasti obraz, vlomilcev in drugi družbi je v Angliji, Belgiji in r a pravi smrček. no dimnika naravnost pred škodljivih ljudi- Gre za po Danskem, pa tudi ameriška ognjišče, okrog katerega so Mož me je pogledal in sebno oddajo zahodnonemske televizija se zelo zanima za sedeli vsi domači. In Huso, se nasmehnil: televizije, ki ima naslov takšno sodelovanje s policijo. kot da je to samo po sebi »Aktenzeichen XY ungelost« Danska televizija je uvedla »Veš, moram ti priznati, in ki jo po posredovanju oddajo »Nepojasnjeni prime umevno, je vprašal gospodi da si pametna žena!« njo: avstrijske televizije vidimo ri«, nizozemska pa je svojo »čuj, gazdarica, kje pa ima O seveda, pametna sem. tudi pri nas. oddajo imenovala »Očiščena te vrata za ven?« družba«. To pohvalo sem slišala Oddaja je na sporedu en Delitev »bomb« že nič kolikokrat. Vselej, krat na mesec in jo oddaja NOVO ZDRAVILO jo skupaj zahodnonemška, Leta 1943 je bataljon Tretje kadar sem naredila kakš ZA ASTMO no grdo stvar, kar sploh švicarska in avstrijska telev’. banijske brigade taboril v va zija, ki se tako vključujejo Arstanbek Altimišev, šef od si Dubrave. Deževalo je, hra ni meni podobno. Vselej, kadar si kdo skuša prila v preganjanje zločincev. Vo delka farmakologije kirgiške ne niso imeli. Nekega dne so dja oddaje Eduard Zimmer akademije znanosti, je odkril napadli sovražnika in pri tem stiti moje pravice, z na smehom privolim. In vse- mann, ki ga :menujejo tudi novo zdravilo proti astmi — zavlenili veliko konzerv. Ko lovca na zločince, pokaže v »likorin«. Na klinikah v mandir čete Rade je ponoči lei me pohvalijo: ,Ti si res oddaji več slik ljudi, ki jih Moskvi in Leningradu so no kar »na svojo roko« začel metna žena!’ Toda v pri merih, ki so zame prijetni, išče policija, in navede <■ vo zdravilo že preizkusili in deliti konzerve borcem, ki so ga priporočila za splošno po vojaško čakali v vrstah. toire pohvale še nisem sli vsakem tud; podrobne po šala. datke, da bi gledalci v vseh uporabo. »Kaj pa delaš, Rade?« je Likorin uspešno pomaga v nenadoma vprašal iz teme treh državah lahko pomagali Ali je to rej čudno, če če loviti zločinca primerih bronhialne astme, komisar brigade. dalje bolj resno mislim, pa tudi pri akutnih in kro »Borcem delim bombe, to kako je zadnji čas, da po Tako so pred tednom dni ničnih bronhitisih- Industrij variš komisar!« je odgovoril - Kaj se jeziš, Francelj, saj si vedno pravil, stanem malo bolj nespa 1.- nekaj minut po tei-'.*vizi;ski sko bodo začeli izdelovati li Rade kot bi ustrelil. da sem takoooo pametm /era! m etna! . . . oddaji ujeli žensko, ivi je z korin v jeseni. ... : Sodne obravnave proti njim so se vršile na vicedo- movo povelje zaporedoma, da sodni stroški niso * / j T ILKA VAŠTETOVA preveč narasli. Vse štiri žrtve sovraštva, osvete in Kakor že prej pri različnih zasliševanjih je tudi ljudske vraževernosti so obsodili na smrt. tu vse priznala, česarkoli so jo dolžili: da je čarala Marsikomu je srce umiralo od groze in žalosti. že pri Valvasorju... da ji je hudič pomagal... da je A živeli so v mestu tudi ljudje, ki jim je bila groza pošiljala začarane jedi v samostan . da nosi pod in žalost someščanov le naslada. Zamudili niso no srcem hudičevo seme... da se je shajala z ljubčkom- bene sodne obravnave, naslajali so se ob trpljenju hudičem vsako noč na »Jungfemsprungu« .. da je nedolžnih žrtev, poslušali njih pretresujoče krike, če jahala tja in nazaj na metli skozi dimnik .. da je (Zgodovinski roman) jim je rabelj ob »strogem izpraševanju« tri kosti, delala točo iz peska in jutranje rose . da je ponoči trgal sklepe, jim cvrl meso in rezal jermene iz ko izgrebala mrliče, cvrla njih mast in žgala njihove že. Z glasnimi klici so sramotili čarovnice in zahte kosti, da jih je porabljala za. čarovniško mazilo .. vali njihovo smrt... V ljudeh je prežala krvoločna Vse, vse je priznala, karkoli jo je vprašal krvni zver — saj so bili pravi otroci svoje dobe. Podivjana sodnik. Torture — »strogega izpraševanja« — niso gorenjem stolpu tik železnih vrat, skozi katerega so tolpa je nestrpno pričakovala izvršitev smrtne ob uporabili pri njenem zasliševanju — čemu? Saj je peljali Marijo v ječo. sodbe krških čarovnic. vse priznala £ čudnim nasmehom na bledem obrazu. In ko je prišla do njega, se je sklonil in dejal: Le eden je bil v vsej natlačeno polni dvorani, ki »Rošim te, Marija, zaupaj!« je razumel ta nasmeh, to žalostno cinično roganje: Nasmehnila se mu je in se za trenutek, ko je v kotu pri oknu je stal Grajžar, za pol glave višji od šla mimo, naslonila nanj. Birič, ki je mislil, da oma onih, ki so se gnetli pred njim. huje, jo je prijel za ramo in jo pahnil čez prag Zrl je od strani nepremično v njene oči. v stolp. »Saj mora, mora čutiti mojo navzočnost!« — Kako me rešiš, ubožec! Saj vem, da zame ni In res jo je čutila. Počasi je obrnila glavo in re š itv e . . . pogledala — naravnost v njegove oči. Smilil se ji je neizmerno. Ali je m bilo strah Za trenutek se je zamajala, da jo je prijel birič, pred smrtjo? Smrt? Ne, ni se je bala. Želela si jo je ki 'e stal za njo. A takoj se je osvestila. Nasmeh, čimprej. Cimprej, da ji ne iztrgajo otroka — kaj bi poln miline, se ji je razlil po obrazu, ko je zopet in nebogljenec brez matere! zopet dvignila oči v ono smer, kjer je stal Matija. »Skupno umreva in nobene bolečine ne boš ču Za potek sodne obravnavale se ni več zanimala. til,« je govorila otroku v svojem telesu. Tudi za razsodbo ne. Stala je in gledala v kot X X k oknu, dokler je niso odvedli iz dvorane — obso Nad krškim mestecem je ležalo nekaj težkega, jeno na smrt, tem nega Stopajoča med stražniki proti ječi, ni videla, ni »Kakor mora,« je dejal stari Gašper. slišala drhali, ki jo je spremljala kriče, piuvaje, me- Strah in sovraštvo in zahrbtnost in brezsrčnost taje kamenje vanjo. Videla je samo njega, ki si je, so se širili med meščani, še je bival v Krškem krvo- brezobzirno suva je na desno in levo, delal pot med sodni dvor — že več nego mesec dni. Za Marijo so množico, dokler ni vseh prehitel in se postavil pri bile še štiri meščanke obsojene zaradi čarovništva. m BLCHMLD: raz ovor Obvestilo, ki je bilo ne »žal mi je, a priimka ni davno tega natisnjeno v ame sem razumel.« riškem časopisju, je pritegni »Gospodična,« sem zaslišal lo mojo pozornost. Naslov, karajoči glas, »kaj je s to natiskan z debelimi črkami, zvezo?« se je glasil: »Potujete v Ev »Trenutek!« je rekla tele ropo? Planirajte telefonske fonistka v Beverly Hiillsu. razgovore!« Pogledal sem »Halo, New York, me razu podpis pod posnetkom na vi mete?« dez zelo zadovoljnega člove »Da, Beverly Hills. Halo, ka: »Uspešen zaključek nje Pariz, me slišite?« gove poslovne turneje je bil »Da, New York, slišimo odvisen od uspešno opravlje vas.« nih telefonskih razgovorov. Lahko se pomeni z ljudmi, si Telefonistka iz Beverly jih želi srečati, se dogovori ^lAJ Hillsa je sporočila: za zmenek m na ta način »Lahko začnete. Pariz vas uskladi svoje termine.« razume.« Transatlantski telefonski »Art... Dave... Rad bi... pogovori vam prihranijo vse Bardot. Lahko to prevzame dosedanje sitnosti in nepri te?« jetnosti. Zahtevajte številko »Kaj? Kaj prevzamem?« in nič drugega! Jaz bom ... in on ... Bri- Obvestilo sem prebral s gitte.« posebno pozornostjo, kajti »Ničesar nisem razumel.« prejšnji večer sem prejel te lefonski razgovor, ki mi bo »Me zdaj razumete?« dolgo ostal v spominu. »Izvrstno!« V Parizu je bdla ravno pol »O. K. ... dolar, ampak noč, ko je v moji hotelski hitro ... Bardot.« sobi zazvonil telefon. Tele »Zelo žal mi je, a prav ni fonistka z močnim franco česar nisem doumel. Kako skim naglasom mi je sporo bi bilo, če bi mi vse skupaj čila: pojasnili v pismu? Da, tako »Monsieur Buchwald, po je, napišite mi pismo.« ziv iz Amerike. Vas lahko »O. K.,« je privolil Dave, zvežem?« »napisal vam bom pismo.« Povsem razumljivo je, da »Hvala, Dave,« sem rekel, sem privolil. »Ali right, Pariz!« je potr kar iščemo osebo, kd je od »Monsieur Buchwald, ste »razgovor z vami je bil pra »Poklicali vas bomo še en dila telefonistka z močnim dala poziv.« tu?« je vprašala pariška tele vi užitek.« krat,« je rekla in prekinila newyorškim naglasom. »Zve Telefonistka iz Beverly fonistka. »Ničesar ne razumem.« zvezo. zala vas bom z Beverly Hill- Hillsa je rekla: Rekel sem, da sem. Tele som.« »Halo, New York, pravkar »REKEL SEM: RAZGO Čez pol ure je telefon spet fonistka v Parizu je brž rea VOR Z VAMI JE BIL PRAVI zazvonil. Nastal je kratek premor, iščemo osebo!« girala: poltem pa se je znova oglasi »Da, monsieur Buchwald UŽITEK!« Telefonistka iz New Yorka »Užitek ... vam ... Napisal »Monsieur Buchwald, po la newyorška telefonistka. je tu!« ziv iz Amerike. Vas lahko je brž povedala naprej: bom ... na papirju.« »Halo, Beverly Hills?« »Halo, Pariz, Beverly Hills »Hvala, Pariz,« je odgovo zvežem?« rila telefonistka v New Yor- »Storite to, Dave,« sem mu »Da, New York?« je odgo poskuša najti tistega, ki je Rekel sem, da lahko. poklical.« ku. »Halo, Beverly Hills, lah nasvetoval. vorila telefonistka iz Bever- »Hvala, ponovno vas bomo ko začnete!« »Na svidenje, Art!« ly Hillsa. Telefonistka v Parizu me poklicali.« je opozorila: »Hvala, New Y ork... lah »Na svidenje, Dave!« Četrt ure pozneje je tret Newyorška telefonistka ji je povedala: »Ne prekinjajte zveze.« ko začnete; kako dolgo bo Telefonistka iz Beverly jič zapel telefon. Obljubil sem, da ne bom. trajal pogovor?« Hillsa je vprašala: »Monsieur Buchwald, kliče »Gospod Buchwald je pri Takoj nato je v slušalki »Je razgovor končan?« aparatu.« »Nimam pojma,« sem spet vas Amerika.« odjeknil moški glas: zaslišal tisti moški glas. Telefonistka v New Yorku »Vem,« sem rekel. »Trenutek, New York,« je »Halo, Art?« »Prav. Sporočili vam bo je vprašanje ponovila: »Prosim vas, ne prekinjaj prosila telefonistka iz Be- »Trenutek prosim,« mu je mo vsoto, ko bo pogovor »Halo, Pariz, je razgovor te zveze,« je prosila telefo verly Hillsa. Po kratkem pre segla v besedo telefonistka pri kraju.« končan?« nistka. moru sem slišal, kako je ne iz Beverly Hillsa. »Halo, »Halo, Art, tukaj Dave.« Telefonistka v Parizu se je Obljubil sem ji, da ne bom komu pojasnjevala: »Gospod New York, oseba, ki je kli »Dave ... kateri?« oglasila: prekinil. Potem sem slišal, Buchwald je pri aparatu, v cala, je pri aparatu.« »Dave...« »Ste končali?« kako je rekla: Parizu.« »Hvala, Beverly Hills,« je »Nisem vas razumel.« »Končal?« sem vprašal. »Halo, New York? Tisti na drugem koncu žice odgovorila telefonistka iz »Me zdaj bolje razumete?« »Kako pa naj to vem? Saj še »Halo, New York, Gospod je odgovoril: New Yorka. »Halo, Pariz, je »Da, zdaj je bolje.« tega ne vem, s kom sem se Buchwald je pri aparatu.« »Trenutek prosim! Ravno tam gospod Buchwald?« »O. K. Tukaj Dave ...« pogovarjal! .. •« s K ° k v zameystvo STOP 20. Nad hotelom je bilo velikansko smuči pred vsemi. lom. Prizor je bil pač vreden pozornosti. Toliko šče. Smučarjev se je tu trlo. Enega je torej Tu na vrhu se je živinče ustavilo in se raz bolj, ker se je smučišče, po katerem je drvela zaneslo tudi na cesto. Pognala se je v hrib, s gledalo po smučiščih. Zdaj pa se je ujezila Klara s kravo, iztekalo v skakalnico! Firbcem je Klaro za seboj, seveda! Klara! Če je bila do sedaj spredaj kravica, je zastajal dih. Še nekaj napetih trenutkov in »smu V ta breg je bila speljana tudi smučarska zdaj prevzela vodstvo v navezi smučarka. Dovolj čarki« sta zaplavali pod modro zimsko nebo! vlečnica. Kot grozdje so viseli na njej vrli smu je bila težka, da je potegnila navzdol po progi. Množica je zaploskala, pred hotel sta prav čarji, vendar tako hitro ni šlo navkreber z vleč Beli sneg je pršil izpod smuči in parkljev ... kar pritekla tudi Paradižnik in kmetič. Obnemela nico, kot s kravo! Klara je bila na vrhu daleč Precejšnja množica se je nabrala pred hote sta! DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek BOOOO izvodov! 2 9 KREDITNA BANKA IN RUDNIK RJAVEGA Cepljenje HRANILNICA LJUBLJANA PREMOGA psov KB KOČEVJE Na podlagi odločbe ve terinarske inšpekcije LJUBLJANA obvešča občinske skupščine svoje cenjene kupce, da lahko od 15. aprila TREBNJE do 30. junija letos kupijo št. 322-04/70-3 z dne 16. 3. Premog po znatno znižanih 1970 ponovno opozarjamo vse lastnike psov, ki psov cenah niso dah do sedaj cepiti oziroma registrirati, da bo • KOSOVEC 98 dinarjev za tono cepljenje po tem razpo • KOCKOVEC 92 dinarjev za tono redu: • OREHOVEC 83 dinarjev za tono SREDA, 22. 4. 1970: Znižane cene veljajo le za kupce široke potrošnje ob 7. uri Knežja vas ki plačajo premog z gotovino na odpremi ali pri ob 7.30 Dobrnič blagajni rudnika. ob 8. uri Sela-šumberk Informacije dobite po telefonu: Kočevje, 86-110 ob 8.30 Veliki Gaber ali 86-111. ob 9. uri Čatež ob 9.30 Velika Loka Kolektiv Rudnika rjavega premoga Kočevje čestita ob 10. uri Jezero vsem delovnim ljudem za 1. maj! ob 10.30 Mirna ob 11. uri Trebnje ČETRTEK, 23. 4. 1970: ob 8. uri Šentrupert ob 9 un Mokronog ob 10. uri Trebelno. obvešča NOVOTEHNA Cepljenje in registracija NOVO MESTO sta obvezna za vse pse. Lastniki psov, ki se tudi sedaj ne bodo odzvali, o b v e š c a morajo pripeljati svoje pse veterinarskemu higie lastnike motornih koles znamke »Tomos«, da oprav niku na Grm: EKSPOZITURA ČRNOMELJ ljamo od 1. 4. 1970 dalje v&e servisne preglede v '■ , - <■ POSLUJE V NOVIH POSLOVNIH garancijskem in izvengarancijskem roku v prosto Veterinarski inšpektor rih servisa »Zastava«, Novo mesto, šmihelska c. 12. ObS TREBNJE PROSTORIH Ivan Vraničar ČRNOMELJ, TRG SVOBODE 2 Istočasno obveščamo, da bomo od 1. 5. 1970 dalje opravljali tudi servisne preglede na osebnih avto TELEFON: 76113 IN 76052 mobilih znamke »Tomos-Citroen« iz programa A. ŠOFERJA C kategorije z izpitom in vsaj dveletno prakso za dostavo kruha stran Komisija za delovna razmerja kam sprejmemo takoj. Scfer OD 1. APRILA 1970 DALJE sam tudi naklada in razklada trgovskega podjetja kruh. POSLUJEMO ZA STRANKE VSAK Kandidat mora imeti odslužen HMELJNIK - Novo mesto vojaški rok, biti mora popol- DAN RAZEN SOBOTE noma zdrav vin nealkoholik>hgllk, m o razpisuje ra biti vljude* do s*rrank In OD 6.30 DO 13. URE imeti veselje d" čuvanja in OB PONEDELJKIH OD 7. DO 15. URE prosto delovno mesto vzdrževanja avtomobila. Sta rost do 25 let V POSLOVALNICI V SEMIČU Osebni dohodek po pravilniku SALDAKONTISTA o nagrajevanju del ivcev v kom POSLUJEMO VSAK PONEDELJEK binatu. Poseben pogoj posku OD 13. do 16. ure POGOJI: srednja ekonomska šola z enoletno prak sno delo dva meseca. Pismene so ali nižja šola s 5-letno prakso v knjigovodstvu. ponudbe pošljite do 20. aprila 1970 na naslov: »21 TO« Ljubljana DE Pekar Pismene ponudbe pošljite na naslov v 15 dneh po na in slaščičarna. Novo mesto. objavi razpisa. Najzanimivejši del našega bančnega servisa obsega: UPRAVNI ODBOR Avto-moto društvo KOMUNALNEGA ZAVODA BRESTANICA - hranilne vloge ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE " . . »J ' : .» - stanovanjsko varčevanje za občane NOVO MESTO razpisuje JAVNO LICITACIJO - kombinirano stanovanjsko varčevanje razglaša delavec - gospodarska organizacija prosto delovno mesto za prodajo oseb - stanovanjsko varčevanje za delovne administratorja - strojepisca organizacije nega avtomobila POGOJI: dokončana administrativna šola in 2 leti - devizno stanovanjsko varčevanje prakse Zastava 750 Obresti do 7.5 odstotka. V letu 1970 - 1500 Kandidati naj vložijo prijave na upravni od Licitacija bo 19. 4. 1970 ob nagrad za varčevalce vezanih vlog in last bor KZSZ Novo mesto, Kidričev trg 3, v roku 8. uri v elektrarni. nike vezanih deviznih računov. Vsak varče 15 dni po objavi razglasa. valec je nezgodno zavarovan, če ima na hranilni knjižici vsaj 1000 din. SPLOŠNA BOLNICA - devizni računi občanov in družbenih orga PODJETJE NOVO MESTO nizacij — obresti do 8 odstotkov KEMOOPREMA — Trebnje bo v ponedeljek, 20. - žiro računi občanov aprila 1970, prodala - odkup irr prodaja tujih valut za službena, komisija za delovno razmerje KOŠNJO TRAVE zasebna in turistična potovanja razglaša prosta delc/vna mesta za - potrošni|ki krediti za vse/ namene, tudi Začetek ob 9. uri. brez porokov 5 KLJUČAVNIČARJEV - sklepanje dogovorov o kreditiranju sta Pogoj. KV delavec novanjske izgradnje za pravne osebe 1 SKLADIŠČNEGA DELAVCA Gostinsko podjetje (komisijski posli) Pogoj končana osemletka z 2 letoma pra HOTEL METROPOL kse v kovinski stroki. Priporočamo, da se pri varčevanju poslu Novo mesto žujete področnih pošt na območju poslova 2 ŽERJAVARJA potrebuje nja banke, delavci pri podjetjih »BELT«, Pogoj: izpit za upravljanje z mostnim žerjavom 2 BLAGAJNIČARKI Črnomelj in »Iskra«, Semič pa hranilnih za EKSPRES restavra blagajn na sedežu podjetja. 8 nekvalificiranih DELAVCEV cijo in Pogoj: odslužen kadrovski rok. 2 SERVIRKI ali Kandidati bodo sprejeti na delo za nedoločen čas 2 TOČAJKI TOČNOST, ZANESLJIVOST IN UČINKOVITOST SO s poskusnim delom do 3 mesecev. Zaposlitev je stalna. Podjetje ne razpolaga s stanovanjem. Pismene prijave naj po TRADICIONALNE ODLIKE NAŠEGA BANČNEGA Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi šljejo interesenti (-ke) na SERVISA sprejema splošni sektor podjetja 15 dni po objavi upravo Hotela Metropol, razglasa. Novo mesto. RADIO LJUBLJANA TRGOVSKO PODJETJE VSAK DAN: poročila ob 5.00, igra za otroke — Frane Puntar: termezzo. 16.00 Vsak 3an za vas 6.00, 7.00, 8.00, 10.00. 11.00, 12.00, »A« 9.05 Koncert iz naših kra 18.15 V torek na svidenje! 18.45 15.00, 18.00, 19.30 m 22.00 Pisan jev 10.05 Se pomnite, tovariši Družba in čas — Ob 100-letnici glasbeni spored od 4.30 do 8.00. France Klopčič: Lenin v spominu Leninovega rojstva. 19.00 Lahko naših rojakov 10.25 Pesmi borbe noč, otroci! 19.15 Minute z ansam ■ PETEK, 17. APRILA: 8.04 ni dela 10.45—13.00 Vaši poslu blom Henčka Burkata 20.00 Pro PETROL Glasbena matineja 9.05 Pionirski šalci čestitajo in pozdravljajo — dajalna melodij 20.30 Radijska LJUBLJANA tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 vmes ob 11.00 Poročila - Tunstič igra — John Reed — Duško Car Poročila — Turistični napotki za ni napotki za tuje goste 11.50 Po Deset dni, ki so pretresli svet tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti govor s poslušalci 13.30 Nedeljska 22.15 Jugoslovanska glasba. — inž. Franjo Jurhar: Gozdarstvo reportaža 13.50 Z novimi ansam ■ SREDA, 22. APRILA: 8.(K POSLOVNA ENOTA BREŽICE in regionalni prostor Slovenije bli domačih napevov 14.35 Hu- Glasbena matineja 9.05 Pisan svel 12.40 Slovenske narodne pesmi moreska tega tedna — S. Lenz: V pravljic in zgodb 10.15 Pri vas razglaša presta delovna mesta: 13.30 Priporočajo vam 14.35 službi izobrazbe 15.05 Lepe me doma 11.00 Poročila — Turistični Naši poslušalci čestitajo in po lodije 15.30— 17.30 Nedeljsko šport napotki za tuje goste 12.30 Krae zdravljajo 15.30 Napotki za turi no popoldne 17 30 Radijska igra tijski nasvet — inž Silva Avšič: a) ZA POSLOVODJO ste. 16.00 Vsak dan za vas 17.05 — Theodor Weissenborn: Herojski Fižola za zrnje bi bilo treba sa Človek in zdravje. .8.15 »Rad zgled 19.00 Lahko loč, otroci! diti več 12 40 S pesmijo in ple bencinskega servisa VAVTA VAS in SEMIČ imam glasbo«. 18.50 Ogledalo na 19.15 Glasbene razglednice 20.00 som križem po Jugoslaviji 13.30 šega časa 19.00 Lahko noč, otro »V nedeljo zvečer« 22.15 Na ples Priporočajo vam 14.05 Operet b) VEČ PRODAJALCEV ci! 19.15 Minute s triom Franca vabi orkester Giinther Gollasch ne melodije 14 35 Naši poslušalci Flereta. 20.00 Posnetki z zborov ■ PO NEDEUEK , 20. APRILA: čestitajo in pozdravljajo 15.30 za servise: NOVO MESTO, OTOČEC, VAVTA VAS, TREBNJE skega festivala v Splitu 20.30 8.04 Glasbena matineja 9.05 Za Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak in SEMIČ. »Top-pops 13« 21.15 Oddaja o mlade radovedneže 10.15 Pri vas dan za vas. 17.05 Mladina sebi in POGOJI: morju in pomorščakih 22.15 Be doma 11.00 Poročila — Turistični vam. 18.15 »Rad imam glasbo« sede in zvoki iz logov domačih napotki za tuje goste 12.30 Kme 19. Lahko noč, otroci! 19.15 Glas pod a) visokokvalificiran ali KV delavec v trgovini z nekaj prakse, odslužen ■ SOBOTA, 18 APRILA: 8 04 tijski nasveti — Stane Zorčič: Kaj bene razglednice. 20.00 »Ti in ope vojaški rok. Glasbena m atineja 9.35 Čez trav pričakujemo od novega vinskega ra«. 22.15 S festivalov jazza 23.05 nike zelene. 10.15 Pri vas doma pod b) prednost KV delavci v trgovini, odslužen vojaški rok. zakona 12.40 Majhen koncert pi Literarni nokturno. 11.00 Poročila — Turistični napot halnih orkestrov 13.30 — Priporo ■ ČETRTEK. 23. APRILA: 8.04 Poseben pogoj za vsa delovna mesta je poskusno delo, ki traja 6 mesecev ki za tuje goste 12.30 Kmetijski čajo vam 14.35 Naši poslušalci Glasbena matineja. 3.05 Radijska nasveti — inž Marko Bertoncelj čestitajo in pozdravljajo 15.30 šola za višjo stopnjo (ponovitev) Pismene prijave s kratkim življenjepisom je treba vložiti 30. 4. 1970 pri Kakšne silose svetujemo za kme Glasbeni intermezzo '6 00 Vsak — Srednjeveški samostan in grad navedeni poslovni enoti. tije. 12.40 Pihalni orkester RTV dan za vas. 17.05 Operni koncert 10.15 Pri vas doma 11.00 Poro Ljubljana. 13.30 Priporočajo 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska čila — Turistični napotki za tuje vam . . . 14.05 Glasbena pravljica oddaja: »Interna 469« 19.00 Lahko goste. 12.30 Kmetijski nasveti — — M. Vodopivec: 3ozdna vila noč, otroci! 19.15 Minute z ansam dr Jože Rihar: Vzreja matic v luči 14.25 Vrtiljak z domačimi melo blom Mihe Dovžana 20.00 Beograj razvoja — II 12.40 čez polja in dijami. 15.30 Glasbeni intermezzo ske glasbene slavnosti :969 22.15 potoke 13.30 Priporočajo vam DOLENJSKI LIST • VESTNIK 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gre SKUPNI Za ljubitelje jazza 14.05 Pesem iz mladih grl 15.30 m o v kino 18.15 Dobimo se ob ■ TOREK. 21 APRILA: 8 04 Glasbeni intermezzo .6.00 Vsak • NOVI TEDNIK • GLAS • isti uri. 19.00 Lahko t.oč, otroci! Operna matineja 9.35 Orgle v rit dan za vas 17 05 četrtkovo glas REKLAMNI 19.15 Minute z ansamblom Štirje mu 10.15 Pri vas doma 11.55 Po beno popoldne 18.15 Morda vam PRIMORSKE NOVICE IN 10 kovači 20.00 Zabavna radijska ročila — Turistični napotki za tu bo všeč« (stereo oddaja) 19.00 igra — Bogdan Peterčki Strel na je goste 12.30 Kmetijski nasveti Lahko noč, otroci! 19.19 Minute z RADIJSKIH POSTAJ PROGRAM vrtu. 20.45 Cd melodije do melo — dr Nežka Snoj- Nekroza tre ansamblom Hazzy Osterwald 20.00 dije. 22.15 Oddaja za naše izse bušne slinavke pri postrveh 12.40 četrtkov večer domačih pesmi in ljence Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo napevov 21.00 Vabimo vas na ■ NEDELJA, 19. APRILA: 6.00 vam 14.05 Glasbeno udejstvo bralno vajo 22.15 Pesmi Hugona do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska vanje mladih 15.30 Glasbeni in- Wolfa. DRUGA SVETOVNA VOJNA 22.05 ZGODBE ZA VAS - serijski film (Ljubljana) najstrahotnejši spopad med ljudmi z najbolj krvavim davkom. 30 milijonov TELEVIZIJSKI 22.25 POROČILA (Ljubljana) žrtev civilnega prebivalstva. 16 milijonov padlih vojakov. Drugi spo.ed: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) SPORED 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb) 17.50 MLADINSKI QUIZ (Saraje NEDELJA, 19. APRILA 20.35 KRIŽARKA POTEMKIN — vo) 9.00 MADŽARSKI TV PREGLED sovjetski film (Ljubija la) 18.30 NARODNA GLASBA (Sara (Pohorje, Plešivec) i Beo 21.35 400 LET SLOVENSKE jevo) grad) GLASBE (Lubljana) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA 9.30 POD LIPO (Cmurek) (Ljub. 22.05 POROČILA IN POLET VE (Zagreb) ljana) SOLJSKE LADJE APOLLO 19.05 TV SERVIS (Zagreb) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Za 13 (Ljubljana) 19.20 JERRY LEWIS (Beograd) greb) Drugi spored: 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 10.45 MOZAIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Da- 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV vid Coopperfield — R-.sanke (IJubljana) SREDA, 22. APRILA PETEK, 24. APRILA 11.35 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 9.35 TV V SOLI (Zagreb) ŠPORTNO POPOLDNE 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 17.00 VAS SLAGER SEZONE - BRAZBE (Beograd) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) Posnetek prireditve v Sa 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED 14.45 TV V ŠOLI — ponovitev rajevu (Ljubljana) (Pohorje. Pleš:vec do 17 30» (Zagreb) 17.45 ZA PET PENIJEV - ame. (Beograd) 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZO riški film (Ljubljana) 17 48 NAPOVED SPOREDA (Ljub. BRAZBE (Beograd) 19.40 CIKCAK (Ljubljana) ljana) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 17.50. ODDAJA ZA OTROKE (Za- (Pohorie. Plešivec do 17 00) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) gjeb) (Beograd) 20.35 DESET ZAPOVEDI - Hu. 18.30 OBZORNIK (Ljubljana) 17.45 DAVID COOPPERFIELD moristična cddaja < Beograd) 18 35 NA SEDMI STEZI - šport. (Ljubljana) 21.20 VIDEOFON (Zagreb) na oddaja (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 21 -35 ŠPORTNI PREGLED i RTI 19.00 MOZAIK i Ljubljana' 18.30 BALETNA LEPLJENKA 22.05 PROPAGANDNA ODDAJA 19.0? PRVI KORAKI Tomaž Do. (JRTi (Ljubljana) (Ljubljana) micelj (Ljubljana) 19 00 MOZAIK (Ljubljana) 22.10 TV DNEVNIK < Beograd I - 19.20 IZGNANCI 1941-1945 - re. 19.05 SVET NA ZASLONU: Ali Drugi spor*d: ' 'portaža DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! : t i Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Po težki in dolgotrajni bolezni ANTON KRAJNČIČ nas je zapustila žena, mama, iz Pavlove vasi pri Pišecah stara mama in sestra Zahvaljujemo se vsem, ki so ga V TEM TEDNU VAS ZANIMA spremili na zadnji poti in nam po FRANČIŠKA BUČAR, magali, posebno sosedom Hotko, roj. LEGAN Brtole, Cizelj in prijateljem , vsem, ki so sočustvova z nami, nam iz 20. 4. italijanski barvni film »Po Kostanjevica: 18. 4. ameriški zbirk (arheološka, zgodovinska in iz Meniške vasi pri Dol. Toplicah rekli sožalje in darovali vence, žar Rima«. 21. in 22. 4. ameriško- film »Izpovem se«. 19. 4. ameri NOB) sta v galeriji odprti tudi dve Iskreno se zahvaljujemo vsem so osebno se zahvaljujemo tovarni madžarski film »Junaki Pavlove ški barvni film »Lili«. umetniški razstavi: rodnikom, prijateljem, posebno še LABOD Krško, slaščičarni Trbov ulice«. Krško: 18. in 19. 4. jugoslovan v veliki dvorani razstava »AKVA vaščanom za nesebično pomoč v lje, Marinču, Kodriču in Grajžlju, težkih trenutkih, bolnici Valdoltra, Petek, 17. aprila — Rudolf Črnomelj: Od 17. do 19. 4. ita ski barvni film »Bitka na Neret RELI IN OLJA« slikarja Petra Ada članu ZB Pišece Jožetu Kenetu za Sobota, 18. aprila — Konrad vi«. 22. in 23. 4. francoski barvni miča. Razstava je odprta od 7. do delovnima kolektivoma NOVOLE- lepe besede ob odprtem grobu in lijanski barvni film »Opatinja iz SA in Elektrotehničnega podjetja Nedelja, 19. aprila — Ema film »Hudičev pozdrav«. 21. aprila 1970; gospodu župniku Cakšu. Vsem za Monze«. 21. in 22. 4. angl. barvni za podarjene vence. Zahvaljujemo Ponedeljek, 20. aprila — Neža film »James Bond 007 Casino Ro- Krško: Predprodaja vstopnic za v mali dvorani razstava »40 A- vse še enkrat hvala. film »Bitka na Neretvi« bo v pe. MERIŠKIH GRAFIK«. Razstava je se tudi vsem, ki so jo spremili Žalujoči: žena Lojzka, sin Torek, 21. aprila — Simeon yale«. na zadnji poti, posebno gospodu Sreda, 22. aprila — Leonida Kočevje — »Jadran«: 16. in 17. tek, 17. aprila, od 10. do 12. ure odprta od 9. do 19. rila 1970. Tone z družino, hčerka in od 14. do 16. ure. Predstave Med tednom ogled razstav od župniku za obred. Minka, Lojzka, Anka in Četrtek, 23. aprila — Vojko 4. francoski barvni film »Bey, bey Žalujoči: mož Franc, sinova Fran Barbara«. 18. in 19. 4. francoski bodo: 18. aprila ob 18. uri, 19. 9. do 15 ure, ob sredah tudi od Rozika z družinami in dru aprila ob 15. in 18. uri in 20. 16. do 19. ure; ob sobotah in ne ci in Jože, hčerka Micka in Tinca go sorodstvo barvni film »Male vrline, veliki z družinama in drugo sorodstvo grehi«. 20. in 21. 4. ameriški bar aprila ob 15. in 18. uri. deljah od 9. do 13. ure Zagreb, Brežice. Pavlova vas vni film »Heroji Guadalkanala«. Metlika: Od 17. do 19. 4. itali- MUZEJ IZGNANCEV V BRESTA 22. 4. italijanski barvni film »Lah jansko-španski barvni film »Vesele NICI je odprt ob sredah in sobo počitnice«. Od 17. do 19. 4. itali- tah od 15. do 17 ure in ob ne Po težki in mučni bolezni nas je Brežice: 17. in 18. 4. ameriški ka žena«. 23. 4. japonski barvni Občinski odbor RK Novo mesto jansko-španski barvni iilm »Zadnji deljah od 10. do 17. ure za vedno zapustil naš ljubljeni barvni film »Komedijanti«. 19. in film »Tajni agent 077«. se zahvaljuje Aleksandru Jesihu iz spopad«. Od 21. do 26. 4. jugo BELOKRANJSKI MUZEI v Met mož, oče, stari oče in stric Mačkovca 36 za podarjeni znesek slovanski barvni film »Bitka na liki je odprt vsak dan od 8. do 14. IGNAC POVŠE 670 din iz naslova zaostalih od Neretvi«. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. škodninskih zahtevkov. Ta znesek Mirna: ameriški barvni film »Pi ure. iz Zg. Vodal pri Tržišču bo občinski odbor RK namenil so rati iz Moonfleta«. SLOVENSKI GASILSKI MUZEJ Toplo se zahvaljujemo vsem so cialno šibkim družinam. Novo mesto: Od 18. do 20. 4. v metliškem gradu je odprt ob rodnikom, prijateljem, sosedom ameriški barvni film Zvezda«. 21. istem času kot Belokranjski muzej. in vaščanom za podarjene vence in 22. 4. francoski barvni film POSAVSKI MUZEJ V BREŽICAH in cvetje ter za izraze sožalja. Ob izgubi našega dragega moža in »Srečni dobitnik«. Od 23. do 26. je odprt vsak dan od 8 do 12. Posebno zahvalo smo dolžni 4. ameriški barvni film »Orlovsko ure, v popoldanskerr času pa ob osebju pljučnega oddelka bolnice očeta gnezdo«. — POTUJOČI KINO NO torkih in petkih od 14 do 16. ure. Novo mesto, dr. Štefanu Humarju STANISLAVA MOŽICA VO MESTO: Od 23. do 29. 4 do GALERIJA KRŠKO: do 17. apri iz Krmelja za zdravljenje, kakor mači film »Kozara«. la razstava karikatur Bineta Rog tudi družini Granda in Janežič iz upokojenega železničarja iz Bošta- Ribnica: 18. in 19. 4. ameriško- lja. Razstava je odprta vsak dan Novega mesta za vso pomoč. Hva nja 41 pri Sevnici francoski barvni film »Gori Pa od 10. do 12 ure in od 15 do 18. la vaščanom za pomoč v težkih se iskreno zahvaljujemo vsem so PRODAM kuhinjsko kredenco, do riz« . ure. trenutkih, gospodu župniku za rodnikom, sosedom in znancem, bro ohranjeno, .n pisalno mizo. Sodražica: 18. in 19. 4. španski KOČEVSKA KNJIŽNICA je od obrede in spremstvo. Vsem, ki so ki so mu darovali vence in cvetje SLUŽBO DOBI Breg 5, Novo m esto. film »Zadnji Mohikanec«. prta tako: oddelek za odrasle v ga spremili na zadnji poti, še en ter nam kakorkol pomagali. Po PRODAM malo rabljen 3-fazm hi- Šentjernej: 18. in 19. 4. nemški ponedeljek in četrtek od 9 do 11. krat iskrena hvala. sebno zahvalo smo dolžni kolekti drofor v brezhibnem stanju, z barvni film »Pirati Misisipija«. ure, v sredo in petek od 14 do 19. Žalujoči: žena MarVa, sinovi Jože, vu osnovne šole Boštanj kolektivu KROJAŠKEGA vajenca in pomoč vso napravo. Prodam zaradi na Trebnje: 18. in 19. 4. talijanski ure; mladinski oddelek v ponede Tonče. Darko, Franci in drugo restavracije Stara pošta iz Rim nika sprejmem tauoj. Scanovanje peljave vodovoda. Ludvik Bizjak, barvni kavbojski film »Noč gene ljek od 11. do 13 ure v torek od sorodstvo skih Toplic, železniški godbi iz preskrDljeno (moško in žensko). Mrzla Luža 3, Velika Loka. ralov«. 14. do 19. .ure, v četrtek od 11. do Zidanega mosta, tov. Zagrajšku za PRODAM rabljen električni mlin Krojaštvo Ljubljana, Dolenjska 14. ure in v soboto od 9 do 12. poslovilne besede ob odprtem gro (kamni 95, naravni). Ludvik Biz testa 68. ure. Ža uspešno zdravljenje na inter bu ter častiti duhovščini. Se en 15 ui^StCEV starega fantka dam jak, Mrzla Luža 3, Velika Loka. nem oddelku bolnice Novo mesto krat vsem najlenša n^ala. v varstvo ah sprejmem varstvo PRODAM 400 kosov zidne opeke iskrena hvala dr. Hiibšerju, dr. BH 4 in 3000 kosov m onte ter Žalujoči: žena Nežka, sin na svojem stanovanju izmenoma Aprilsko vreme v Starčeviču, dr. Starcu ter strež Niko in hčerka Stanka 1 teden od 6.30 do 15. ure in 1 16 kv. m buk. parketa. Informa nemu osebju. Paci-ntka Terezija teuen od 6.30 do *2 ure. Plačam cije vsak dan od 17. do 20. ure. starih pregovorih Kočevar, Gradac. po dogovoru. Marica Šinkovec, G ašper U, Vrhovčeva ulica 2, .'fovo mesto, Brod 17 Novo mesto. (10. aprila) Svet’ga Lojzka Rapuš, Foersterjeva 12, Ob smrti našega dragega očeta, PRODAM 8 let staro gašeno apno, Ob boleči izgubi dragega moža, TrtivoJ SPREJMEMO pridno in Tiburcija polje zeleno, Novo mesto opozarjam, da bivši dedka, pradeda in strica pošteno kmečko aeicle za pomoč pribl. 12 ton. Ana Rus, Trebnje mož Franc Rapuš, Foersterjeva 12, atka, starega atka in strica v kuhinji m čiščenje lokala. Po- 17. dobra bo let’na, zrnje Novo mesto, ni upravičen proda ANTONA OKORNA nuaoe pošljite na naslov: Tone UGODNO PRODAM skoraj novo jati premičnine in nepremičnine, IVANA MIRTA krojaškega mojstra iz Metlike Arvai, gostilna in kegljišče, Bri- sobno preprogo — 2x3 me jekleno. — (20. aprila) ker prodaja ni veljavna. iz Brestanice 160 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki tre — rjave barve — elek se iskreno zahvaljujemo sorodni so ga spremili na zadnji poti in toi 17, Kranj. trični šivalni stroj v kovčku, Kol'kor dni so žabe T.-i a u J ZAPOSLIM dva delavca za kom, sosedom, prijateljem in mu darovali vence Posebna za nahrbtno vinogradniško škropil Marija Juršič iz Vel. Cerovca 25, pnučitev — polaganja parketa, znancem, ki so z nami sočustvo hvala govornikoma aljšmanu in nico in fikus s 47 listi. Ogled pred svetim Jurjem re Stopiče, ki iiram v lasti vse po in plastike. Vinko Novak, Dol. vali in darovali vence in cvetje Tanciku za tolažilne besede ter vsak dan razen nedelje popoldne sestvo v Dolžu št. 31 od Jožeta lo p n c e , Podturn 3. gljale, tol’ko dni po ter pokojnika v tako velikem šte pevcem, gasilcem godbi, ZB Met od 16. do 18. ure. Koštialova 11, Juršiča iz Clevelanda, prepovedu Hoi«oitARNO ZAPOSLITEV — jem vožnjo, pašo živine, sekanje vilu spremili na zadnji poti. Po lika, TV D Partizan, Zavodu za re ne-taj uro na dan, dobi delavka N ovo mesto svetim Jurji bodo mol sebno zahvalo smo dolžni tov. dr. PRODAM GUMI VOZ, malo rab po gozdovih, delati škodo pri ko zerve SRS Ljubljana, sodelavkam v Kemični čistilnici Anton Oberč čale. — (30. aprila) Dež zolcu in travnikih, vožnjo po goz Malavašiču za skrbno in požrtvo blagovnega oddelka MERCATOR, v Novem mestu. Po adaptaciji ljen (3 t). Janez Muhič, Mali valno zdravljenje, ker drugače naš Podljuben 8, Novo m esto. du v Crešnjicah. Kdor tega ne bo šiviljskemu oddelku KOMET ter delavnice bo možna stalna za pred velikitravnom ti upošteval, ga bom sodno preganja ljubi atek ne bi bil tako dolgo GP BEGRAD Črnomelj in gospodu poslitev. la. med nami, uoravniku PTT Krško župniku za spremstvo. DiiivLii za pomoč v gostilni sprej sto noč: pride dobra —■ Brestanica in kolektivu za ve nec ter spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: družina Okorn, mem takoj. Možnost priučitve let’na v pomoč. — Pre- Trobec in Mežnaršič za kvalifikacijo. Jožica Rodica, Vinko Lumpert, Draga 9, Bela Se posebej zahvala tov. Zupančiču Kovačičeva 18, Koper, zgodej toploia: potlejš- cerkev, prepovedujem vožnjo in za vso pomoč in lepe poslovilne G^J^ODINJSKO POMOCNICO HIŠO Z VRTOM, takoj vseljivo, pašo živine ter odmetavanje raz besede ob odprtem grobu, društvu sprejmem takoj. Marjana Kržiš prodam. Jože Mavec, Ljubljana, nja mrzlotar — Mali- nih smeti, kakor tudi pašo koko upokojencev za venec, pevskemu Po mučni bolezni nas je za vedno nik, Kovačičeva 18, Koper. ši po moiem travniku v Beli cer zboru »Svoboda« Brestanica in zapustil dragi mož oče brat Ig 188 travna če grmi, slane kvi, posebno Francu Kopini in Gk a VERSTVO KUCLAR, Ljub PRODAM hišo v Novem mestu. godbi rudnika Senovo. Vsem še več se bati m. — Hitilu. Kdor prepovedi ne bo upo enkrat prisrčna hvala ANTON PINTAR ljana, Gomji trg 14 — išče do Naslov v upravi lista (867/70). števal. ?a bom sodno preganjal. brega graverja. Dober zaslužek! PRODAM v Krškem (videmska Žalujoči: žena Fani in hčerka Bina iz Radeža, Loka pri Zidanem mostu 1ŠCEM mlajše dekle za delo v obr stran), pet minut oa železniške LUNINE MENE z družino iskreno se zahvaljujemo vsem so ti. Plača po dogovoru, hrana in postaje, urejeno zazidalno par Preklicujem za vedno hojo in rodnikom, sosedom m prijateljem, stanovanje zagotovoljena. Vaj celo s sadjem in stanovanjsko oašo kokoši oo mojih parcelah. ki ste nam s tolikim socialnim ču 21. 4. © ob 17.21 Kdor bo delal kakršnokoli škodo, Ob boleči izgubi drage žene. ma dič, Novi svet 6, Škofja Loka. hišo. Razgled na Krško polje. me in stare mame tom nudili pomoč pri prevozu iz 4-ČLANSKA DRUŽINA sprejme Ponudbe pod »2 x 1000 kv. m« 28. 4. € ob 18.18 ga bom sodno preganjala Angela bolnice na dom pokojnega ter se takoj samostojno gospodinjsko ODDAM v najem manjše posestvo Mrvar. Plemberk 2, Stopiče. JULIJANE KRIVEC udeležili v velikem številu pogreba pomočnico. Lojzka Prodaj), Ve (1 ha orne zemlje), oddaljeno 5 5. 5. © ob 15.51 iz Šalk' vasi 6. aprila. Prav posebno se zahva- gova 27, Koper. ; ■ * km od Novega mesta. Naslov v Franc Fifolt, Drenje 7. Straža, ljujejmo gospodu župniku v Loki ZA VARSTVO dveh otrok 14 in upravi lista (875/70). prepoveduiem pašo kokoši po mo se najlepše zahvaljujemo sorodni kom, prijateljem in sosedom, ki za razumevanje in obrazložitev po 7 let) in za pomoč v gospodinj- V DOLENJSKIH TOPLICAH pro ji njivi. Kdor prepovedi ne bo kojnikovega bridkega 59-letnega . stvu potrebujem dekle. Soba s dam dva stanovanjska prostora uoošteval, ga bom sodno prega so darovali cvetje .n vence, nam nudili pomoč ter spremili pokojni življenja. centralno kurjavo. Ostalo po (dolžina 4,50 širina 3 m) po njal. dogovoru. Ljerka Rupijik, Ljub co na zadnji poti Žalujoči: žena Rezka, bra seben vhod po -dogi.voru, ali od ta Francel.-. Justin, sestri ljana, Trubarjeva 61. dam v najem ?a d"bo 10—15' let. Zalnjoči: mo/ Polde, hčer Alojzija Hrovatič, Gor. Lakov- ki Mici in Erna z družino Pepca in Micka ter drugo Resni interesenti lahko puste nicc 5, Novo mesto, prepovedujem in sin Polde z družino sorodstvo svoj naslov v upravi lista (876/ vožnjo po rroji parceli pri gasil 70). ; skem domu in opozarjam, da PRODAM VINOGRAD z zidanico umakne’o vso hlodovino do 18 ih sfarino, primemo za vikende. aprila 1970. Kdor prepovedi ne bo ZAHVALA Anton Novak, Jablan 33, Mirna upošteval, ga bom sodno prega ISCIvM. rteopremljeno enosobno sta peč. njala. V tretjem letu starosti nas je za vedno zapustila novanje kjerkoli med Novim me PRODAM 30 arov kostanjevega MOKRONOG: v soboto ob 20! uri bo kulturno-prosvetno društvo naša ljuba hčerka in sestrica stom in Dolenjskimi Toplicami. gozda in 27 arov travnika v Raz- Cecilija Šku'». Brod 17. Novo Naslov v upravi lista 878/70). borih pod Trško goro. Interesen »Emil Adamič« uprizorilo kome mesto, preklicujem neresnične be BREZPLAČNO oddam sobo ženski ti naj se zglasijo 19. aprila 1970 dijo Pavla Goiie »Kulturna prire sede, ki sem jih govorila 10. 3. DRAGICA VNUK za varstvo 2-letnega otroka v do do 14. ure pri Jožetu Šporarju, ditev v črni mlaki« 1970 pred tovarišico Štravsovo z poldanskem času n j: najdem Češnjice 4. Otočec. PROSVETNI DOM BREZICE: Broda 3, o Janezu Kotarju in nje s Hriba 11 pri Beli cerkvi popoldansko službo. Naslov. Jo UGODNO PRODAM v vasi Desinec danes zvečer, ob 20. uri O’Neil: govi ženi Ivanki. žefa Jesenko, Vrhovci c. XXI, 9, pri. Črnomlju manjše posestvo, sodobna komedija »Bosa v parku« Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in stavbišče ter zidan hlev 12,5x5. Ljubljana. — gostovanje Slovenskega ljudske znancem, ki so z nami sočustvovali in darovali Poslopje je prim em o za nadzi ga gledališči iz Celja. — 18. apri SAMSKI OSEBI oddam neoprem davo stanovanjske hiše. Prodam ljeno sobo v centru Novega me la ob 20 uri Karavana mladih cvetje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Indu tudi po parcelah. Anton Jerman, pevcev. Nastopajo pevci iz 6 hr strije motornih vozil Novo mesto, kakor tudi sode sta. Plačilo za eno leto vnaprej. Črnomelj, Pod lipo 5. Naslov v upravi lista (828/70). vaških in iz brežiške občine. lavcem in gospodu župniku za spremstvo. Vsem še IŠČEM kmečko hišo za stanova Dobremu očku in možu Pavlu nje, pozneje lahko kupim, v oko Šuštaršiču iz Novega mesta želijo enkrat iskrena hvala, ker so jo v tako velikem lici Sevnice. Naslov v upravi vse lepo za njegov praznik in da številu spremili do njenega preranega groba. lista (854/70). bi bil vedno tako dober — njegovi: PRODAMO HIŠO z vrtom, približ Brigita, Damjan, žena Mihela ter Žalujoči: no 1000 kV. m, deset minut od BREZPLAČNO! Novega m esta v Irči vasi 47. — mama. mamica Karolina, sestrica Marjanca, stari ata, PRODAM zastavo 750, letnik 1965, Oglasite se 18. in 19. aprila. mama, teta Marija z družino, stric Franci z družino Vsa vodstva muzejev in Cirilu štalcarju, ki je nenadoma v odličnem stanju Naslov v u- BLIZU GADOVE PECI (Belin je) galerij, vse prireditelje in teta Silva iz Švice pravi lista (863/70). prodam vinograd cca 22 arov opravil šoferski izpit — čestitajo UGODNO prodam VW 1200 eks z nekaj košenice, vinskim hra gledaliških, koncertnih in kolegi! Hrib, 29. marca 1970 port, letnik 1965. Zavolovšek, Ko mom, v dobrem stanju in vse drugih predstav, vse orga čevje, Kidričeva IV stolpnica. mi pritiklinami: Voda pri hra nizatorje razstav, nasto Justi Skripko, ki živi v Nemčiji, PRODAM avto Opel rekord 44.000 mu in Elektrika v bližini. Slav za njen*£5. ro'jstni dan želimo ve liko sreče In zadovoljnih let. Ma km. Naslov v upravi lista (868/ ka Račič, Dol Pirošica 17, Cerk pov in društvenih zabav s ma, Dragica Pate z družino, Jožica lje ob Krki. kulturnim programom 70). Klemenčič z možem, Lojzka Go FIAT 750 letnik 1964, ohranjen, prosimo, naj nam vsak te ugodno prodam. Drago Kastelic, rišek z možem in brat Franc z družino. Cesta kraških žrtev 12, Krško. den do ponedeljka sporo- če dan, uro, kraj in kra PRODAM FIAT 615 in motorno Dragemu možu in očku Rudiju žago Stihi 07 po ugodni ceni. tek spored njihovih pri Pogačniku iz Sp. Vodal, Tržišče Anton Može, Dol. Kamence 41, KOŠNJE SENA in otave oddam reditev za 10 dni vnaprej. na Dolenjskem, iskreno čestitajo Novo mesto. v Novem mestu. Pismene po Brezplačno jim bomo v za njegov praznik žena Slavka in PRODAM vprežno kosilnico Bautz nudbe na upravo Dolenjskega hčerkici Slavica in Suzika. v dobrem stanju. Jože Pezdirc, lista (837/70). četrtkovi številki objavili LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Grm 8, Gradac v Beli krajini. KIOSK »SADJE IN ZELENJAVA« ta sporočila v naših novih Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Osmani Kamber na trgu v No vem mestu prosi cenjene stran rubrikah o prireditvah. Ribnica, Sevnica in Trebnje. ke, naj dvignejo pozabljene stva Ne pozabite, čas je do po ri in denar v kiosku. nedeljka! UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Oošnik (glavni in STE V ZADREGI, kaj bi kupili ^OBVESTILA I odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Miloš Jakopec, za trajno darilo? Stopite k Ot Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc. Jože Splihal, marju Zidariču, zlatarju v Ljub VENČKE in pajčoiane (šlajerč- PRODAM dobro ohranjen otroški ljani, Gosposka 5 (poleg uni ke) za birmanke in neveste dobite Jožica Teppey, Ana Vitkovič in Ivan Zoran Tehnični urednik: kombiniran italijanski voziček. verze). — Z izrezkom tega ogla pri Gutmanu, Kandijska 2, Novo Marjan Moškon Naslov v upravi lista (862/70). sa dobite 10 odst. popusta! mesto (nasproti hctelu Kandije). PR .DAM za gumi voz dromelne, PRI ZDRAVLJENJU hemoroidov MUZEJI, IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna številka i dinar felge in gume (16 col) in elek (zlate žile) je prvi pogoj red OBVEŠČAM cenjen Kupce, da — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna naročnina 24,50 di trično cirkularko ' kablom Mi no iztrebljanje. S tem ublažite GALERIJE, pričnem 22. aprile. z razprodajo ha Cofnar, Novo mesto, Trdino bolečine in krče. Prijetno učin rjavih kokoši, odličnih nesnic, te narjev, pla#!iva vnaprej — Za inozemstvo: 100 dinarjev oz. va 14. kovito sredstvo za to je rogaški f RAZSTAVE ža do 3 kg. Se priporoča: farma 8 ameriških dolarjev (oz. ustrezna druga valuta v tej vred DONAT vrelec. Zahtevajte ga v TAK')J prodam montažno garažo Tončka Grilc, Senovo. nosti) — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu: velikosti 5 x 3,50 m Jože Jako- svoji trgovini, te pa ga dobe DOLENJSKI MUZEJ V NOVEM vac, Kočevje, Kidričeva, novi v Novem mestu pri 'OiELJNI- 521-8 9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo m esto. MESTU s kulturnozgodovinskim, KOVAŠKO DELAVNICO bom blok. KU, STANDARDU (MERCATOR Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon (068 ) 21-227 — JU) in pri DOLENJKI. arheološkim oddelkom ter oddel odprl s 1. majem. Cenjenim stran NUJNO prodam nov pletilni stroj kam se priporočam in se Jim za - MunaroOenih rokopisov ln fotografij, ne vračamo — Tiska* iu am k e f>.assap 20 Marija G a BREZPLAČNA bencinska mešanica kom NOB je odprt vsak dan, ra zen ponedeljka, od 9 do 13 ure, naročila zahvaljujem. Kovaštvo briel, Zabukovie kuDcem' nov* Tndtnme kosilnice. CGP »Delo« v Ljubljani PiSite na: Casela Postale 40, Go- ob sredah pa tudi od 17. do 19. Alojz Senica, Meniška vas, Dolenj PRODAM kovaško orodje Naslov ske Toplice. v upravi lista (880/70). rizia (Italija). ure. — Poleg stalnih muzejskih