Življenjepisi Slovenskih Vrhunskih Telovadk Od Leta 1970 Do 2013
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Kineziologija ŽIVLJENJEPISI SLOVENSKIH VRHUNSKIH TELOVADK OD LETA 1970 DO 2013 DIPLOMSKO DELO MENTOR: ANA JANKO prof. dr. Ivan Čuk SOMENTOR: doc. dr. Tomaž Pavlin RECENZENTKA: doc. dr. Maja Bučar Pajek Ljubljana, 2014 Ključne besede: ženska tekmovalna orodna telovadba, svetovno prvenstvo, olimpijske igre, življenjepis ŽIVLJENJEPISI SLOVENSKIH VRHUNSKIH TELOVADK OD LETA 1970 DO 2013 Ana Janko IZVLEČEK Diplomska naloga zajema življenjepise slovenskih vrhunskih telovadk, ki so med letoma 1970 in 2013 tekmovale na olimpijskih igrah ali svetovnih prvenstvih v ženski tekmovalni orodni telovadbi. Prve slovenske telovadke so na olimpijskih igrah prvič nastopile leta 1936 v Berlinu in dve leti kasneje so se prvič predstavile še na svetovnem prvenstvu v Pragi. Od takrat dalje se je na predstavljenih tekmovanjih zvrstilo 41 različnih telovadk, od tega 23 med letoma 1970 in 2014. O novi generaciji telovadk lahko govorimo iz časa 70. let 20. stoletja, ko sta se z vrhunsko športno gimnastiko pospešeno pričeli ukvarjati dve ljubljanski društvi: Gimnastično društvo Zelena jama in Športno društvo Gib Šiška. Svetovnega prvenstva sta se ob navedenih društvih udeležili še predstavnici Gimnastičnega društva Gym Novo mesto in Športnega društva Studenci. Z izdelavo diplomske naloge smo želeli zbrati življenjepise slovenskih vrhunskih telovadk in s tem dopolniti pomanjkljivo literaturo o ženski orodni telovadbi. Glavni vir informacij smo prejeli neposredno preko intervjujev z nastopajočimi telovadkami. Key words: Artistic gymnastics, World Artistic Gymnastics Championships, Olympic Games, biography BIOGRAPHIES OF SLOVENIAN ELITE ARTISTIC GYMNAST WOMEN FROM 1970 TO 2013 Ana Janko ABSTRACT The thesis includes the biographies of Slovenian elite gymnast women, who took part in the Olympic Games or in the World Artistic Gymnastics Championships in the period from 1970 to 2013. The first Olympic games that Slovenian gymnast women took part in were the ones in Berlin in 1936. Two years later they appeared for the first time in the World Gymnastics Championship in Prague. Since then 41 Slovenian gymnast have taken part in the competitions on this level, and 23 of them did it from 1970 – 2014. A new generation of Slovenian gymnast came up in 1970´s, when two gymnastics clubs started working intensively with their competitors: Gymnastic Club Zelena Jama and Sports Club Gib Šiška, both from LJubljana. There were also two gymnast from Gymnastics Club Gym from Novo mesto and Sports Club Studenci. I chose this topics for my thesis because I wanted to gather the biographies of all the Slovenian elite gymnast women and thus to complete the deficient literature on women's gymnastics. I used the interviews with the gymnasts as the main sources for my thesis. Kdor hoče nekaj narediti, bo našel pot. Kdor noče ničesar narediti, bo našel izgovor. (arabski pregovor) KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................................... 6 1.1 KRATKA ZGODOVINA ŽENSKE TELOVADBE NA SLOVENSKEM ................................................. 6 1.2 RAZVOJ ŽENSKE ORODNE TELOVADBE PREK SVETOVNIH PRVENSTEV IN OLIMPIJSKIH IGER 6 1.3 SLOVENSKE VRHUNSKE TELOVADKE ....................................................................................... 7 2 JEDRO ............................................................................................................................................ 10 2.1 VIDA MIHELČIČ ...................................................................................................................... 10 2.2 MARIJA TEŽAK ....................................................................................................................... 14 2.3 ANDREJA DIMNIK .................................................................................................................. 17 2.4 MAJA ARNEŽ .......................................................................................................................... 21 2.5 MAJA BERLOČNIK .................................................................................................................. 24 2.6 JASNA DOKL OSOLNIK ............................................................................................................ 28 2.7 ALENKA ZUPANČIČ STRNAD .................................................................................................. 32 2.8 BARBARA JAKŠE ..................................................................................................................... 37 2.9 SAŠA DEŽELAK ....................................................................................................................... 40 2.10 LIDIJA FLISAR ......................................................................................................................... 45 2.11 NATAŠA RETELJ ...................................................................................................................... 48 2.12 BOJANA VRŠČAJ MIHELČIČ .................................................................................................... 51 2.13 MOJCA MAVRIČ ..................................................................................................................... 55 2.14 VESNA STAVREV .................................................................................................................... 60 2.15 JANJA MARKUŠ ...................................................................................................................... 63 2.16 JULIJA KAMNAR ..................................................................................................................... 65 2.17 CARMEN ASTRID HORVAT ..................................................................................................... 68 2.18 ADELA ŠAJN ........................................................................................................................... 71 2.19 SAŠA GOLOB .......................................................................................................................... 76 2.20 TJAŠA KYSSELEF ..................................................................................................................... 81 2.21 IVANA KAMNIKAR .................................................................................................................. 84 2.22 TEJA BELAK ............................................................................................................................ 87 2.23 FIONA NOVAK ........................................................................................................................ 90 3 SKLEP ............................................................................................................................................. 93 4 VIRI ................................................................................................................................................ 94 4.1 DRUGI VIRI ............................................................................................................................. 96 1 UVOD S tekmovalno orodno telovadbo se dekleta pričnejo ukvarjati zelo zgodaj, največkrat že pred šestim letom starosti. Ženska tekmovalna orodna telovadba ob tem zajema štiri telovadna orodja: preskok, dvovišinsko bradljo, gred in parter. Na predstavljenih orodjih se telovadke predstavijo s tekmovalnimi sestavami, ki so tehnično zahtevne in določene z idealnim modelom gibanja posamezne prvine. Slednje se izvajajo zaporedno in so urejene v kompozicijo. (Gimnastična zveza Slovenije, 2014). 1.1 KRATKA ZGODOVINA ŽENSKE TELOVADBE NA SLOVENSKEM Ženska telovadba se je na Slovenskem razvila konec 19.stoletja. Čas sovpada z delovanjem društva Ljubljanski sokol, ki je prvi poskusil v sokolsko družbo vključiti »žensko mladost« (Pavlin, 2005) ter Viktorjem Murnikom, ki je preporodil strokovno delo. Murnik je načrtno razvijal športno telovadbo, pripravljal in sestavljal je proste vaje za javne nastope in zlete, ter bil utemeljitelj in podpornik ženske telovadbe (Stepišnik, 1962). Izpostavil je, da se morejo ženske same vzgajati in voditi. V Ljubljanskem sokolu so sprva ustvarili ženski odsek, ki se je leta 1901 organizacijsko osamosvojil v Prvo žensko telovadno društvo (ŽTD). Ženska telovadba je postajala vse bolj množična in v letu 1913 je poleg ŽTD gojilo žensko telovadbo že 30 sokolskih društev. Slabša zastopanost je bila v okviru žensk v vaditeljski vlogi, saj je delovalo le 11 vaditeljic. Z vodilom »žena vodi ženo«, so si prizadevali večjo vključenost žensk na vaditeljske položaje. Čeprav so v začetku ženke telovadile na podoben način kot moški, se je ženska telovadba vse bolj oddaljevala od moške. Dekleta so v vaje vložile veliko mero elegance, gracioznosti, povezanih gibanj in ritmike. Vadba je zajemala proste vaje ob godbi, vaje na orodju, vaje z orodji (obroči, kiji), vaje na mizi na šir, konju vzdolž, konju na šir in na bradlji. Poleg tega so nastopale v tekmovalnem plesu. Sčasoma se je izoblikovala samostojna ženska telovadba, katera je v grobem zajemala današnjo športno (orodno) gimnastiko in ritmično gimnastiko. Za Slovensko telovadbo je bilo pomembno leto 1907, ko so Slovensko Sokolsko zvezo sprejeli v okvir Mednarodne gimnastične organizacije (Fédération Internationale de Gymnastique, FIG). Sokolska telovadba se je pri tem vztrajno krepila in se venomer bolj širila ter razvijala. 1.2 RAZVOJ ŽENSKE ORODNE TELOVADBE PREK SVETOVNIH PRVENSTEV IN OLIMPIJSKIH IGER Moško telovadbo ali