C
VLOGA MANAGERJA PRI ORGANIZACIJI ŠPORTNE PRIREDITVE NA PRIMERU KOMENTIRANJA SP V HOKEJU NA LEDU
Diplomsko delo
Celje, 2016 Primož Podsedenšek
VLOGA MANAGERJA PRI ORGANIZACIJI ŠPORTNE PRIREDITVE NA PRIMERU KOMENTIRANJA SP V HOKEJU NA LEDU
diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Kandidat: Primož Podsedenšek Mentor: izr. prof. ddr. Teodora Ivanuša
Celje, 2016
Zahvala
Vztrajaj; Trdno vztrajaj; Zdrži; Potrpljenje dela čudeže. (Comte de Buffon).
Za vso pomoč in koristne nasvete v času nastajanja diplomskega dela se zahvaljujem mentorici izr. prof. ddr. Teodori Ivanuša. Za vse morda majhne stvari, a vendar v življenju tako pomembne, za življenjske vrednote, ki so mi v času študija in pri izdelavi diplomskega dela vlivale voljo, veselje in optimizem .Hvala vsem mojim, da verjamejo vame.
Mariborska cesta 7 3000 Celje, Slovenija
IZJAVA O AVTORSTVU zaključnega dela
Spodaj popisan/a ______, študent/-ka ______(študija), z vpisno številko ______, sem avtor/-ica zaključnega dela: ______.
S svojim podpisom zagotavljam: da je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v zaključnem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel/-a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del zaključnega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil/-a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v zaključno delo in sem to tudi jasno zapisala v zaključnem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je zaključno delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral ______.
V Celju, dne ______Podpis avtorja/-ice:______
Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu
Management športnih prireditev je po mnenju mnogih najpomembnejše področje managementa v športu. Velik del pozitivne predstave o športu v javnosti temelji prav na športnih prireditvah in njihovi organizaciji.
V diplomskem delu smo predstavili nekaj teoretičnih izhodišč vloge managerja pri organizaciji športne prireditve. Opisali in analizirali smo hokej na ledu v Sloveniji. Osredotočili smo se na organizacijski pristop in udeležbo na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu. To smo spoznali skozi prizmo novinarskega poklica, natančneje ob delu televizijskega komentatorja. Analizirali smo potek svetovnega prvenstva v hokeju na ledu v Ostravi na Češkem. Ugotavljamo, da je vloga managerja pri organizaciji športne prireditve ključnega pomena, saj morajo biti managerji pripravljeni in usposobljeni za spremembe, še zlasti pri športnih prireditvah, katere potekajo v živo. Naloge in vloge managerja so lahko primerljive nalogam televizijskega športnega komentatorja. Pogosto točen scenarij športne prireditve ne more biti pripravljen vnaprej. Tako je tudi končni izdelek nemogoče vnaprej preveriti in urediti. Pri komentiranju v živo so možnosti za razne napake večje in le malo je časa in priložnosti za popravke. Zaradi narave dela je stres komentatorskega poklica tako kot pri mangerjih njihov pogosti spremljevalec.
Ključne besede: manager, športna prireditev, hokej, televizijski komentator, svetovno prvenstvo
Management of sport event-ice hockey
Management of sporting events is considered by many the most important area of sports management. A large part of the positive image of the public sport is based precisely on sporting events and their organization.
In this thesis, we present some theoretical issues of the role of manager in the organization of sporting events. We describe and analyze ice hockey in Slovenia. We focus on the organizational approach and participation in the World Championship in ice hockey which we have learnt through the prism of journalism, specifically a television commentator. We analyze the course of the world championship in ice hockey in Ostrava in the Czech Republic and find out that the role of the manager in the organization of sporting events is crucial, since managers must be willing and able to change, especially in live sporting events. The tasks and a role of the manager are easily comparable with those of a television sports commentator. Often the exact scenario of a sporting event cannot be prepared in advance. It is therefore impossible to check and edit the final product. In commenting on live events the possibilities for various major mistakes are bigger, and there is little is time and opportunity for correction. Comm entators are like managers due to the nature of work frequently accompanied by stress.
Keywords: manager, sporting events, hockey, television commentator, World Cup
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Kazalo vsebine
UVOD ...... 9
1 OPREDELITEV OZ. OPIS PROBLEMA ...... 10
1.1 CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA ...... 10
1.2 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA ...... 11
1.3 PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA ...... 11
2 MANAGEMENT V ŠPORTU...... 12
2.1 VLOGA MANAGERJA V ŠPORTU ...... 12
2.2 NALOGE MANAGERJA V ŠPORTU ...... 14
2.3 MANAGER V ŠPORTU PRI NAS IN V TUJINI ...... 16
2.4 VLOGA MEDIJEV IN MANAGEMENTA V ŠPORTU ...... 16 2.4.1 Komentiranje svetovnega prvenstva v hokeju na ledu ...... 17
3 OPREDELITEV OBRAVNAVANIH POJMOV ...... 19
3.1 ORGANIZACIJA ŠPORTNE PRIREDITVE ...... 20
3.2 ŠPORTNI DOGODEK ...... 21
3.3 POMEN ŠPORTA ...... 22
3.4 UDELEŽENCI ŠPORTNIH PRIREDITEV ...... 23 3.4.1 Novinarstvo in poklic novinar ...... 24 3.4.2 Televizijski športni komentator ...... 27
4 HOKEJ NA LEDU V SLOVENIJI ...... 29
4.1 DRŽAVNA PRVENSTVA ...... 32
4.2 IGRALCI ...... 33
4.3 STROKOVNI SVET ...... 39
4.4 TRENERJI ...... 40
5 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA ...... 42
5.2 KRITIČNA ANALIZA ...... 43 5.2.1 Potek prenosa tekem ...... 44 5.2.2 Časovni termin komentiranja ...... 48
5.3 PREDLOG REŠITVE ...... 51 5.3.1 Ocena in vrednotenje uspešnosti rešitve problema ...... 52 5.3.2 Pogoji za uvedbo rešitev in možnost nadaljnega razvoja ...... 53
ZAKLJUČEK ...... 55
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu VI Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
SEZNAM LITERATURE IN VIROV ...... 57
PRILOGE ...... 59
Priloga 1: Šport TV studio - SLOVENIJA - NORVEŠKA, 5. tekma na SP Češka 2015 ...... 59
Kazalo slik
SLIKA 1: VLOGE MANAGERJEV ...... 12
SLIKA 2: OSNOVNE NALOGE MANAGERJA ...... 14
SLIKA 3: TEMELJNE SPOSOBNOSTI ZA VODENJE ...... 15
SLIKA 4: IGRALCI HOKEJA ...... 32
SLIKA 5: PRIPRAVLJENA PRIZNANJA ...... 33
SLIKA 6: ŠTEVILO REGISTRIRANIH ČLANOV ...... 34
SLIKA 7: ŠTEVILO REGISTRIRANIH ČLANOV V MLADINSKI SEKCIJI ...... 35
SLIKA 8: ŠTEVILO REGISTRIRANIH KADETOV ...... 35
SLIKA 9: ŠTEVILO REGISTRIRANIH DEČKOV ...... 36
SLIKA 10: ŠTEVILO REGISTRIRANIH MLAJŠIH DEČKOV ...... 36
SLIKA 11: ŠTEVILO REGISTRIRANIH MALČKOV ...... 37
SLIKA 12: ŠTEVILO REGISTRIRANIH ČLANIC ...... 37
SLIKA 13: REGISTRIRANI IGRALCI IN IGRALKE OD LETA 2003 – 2015 PO SELEKCIJAH ...... 38
SLIKA 14: SLOVENSKA HOKEJSKA REPREZENTANCA ...... 42
SLIKA 15: HOTEL PULS ...... 44
SLIKA 16: VEČERNI STUDIO V OSTRAVI...... 45
SLIKA 17: MIZA, VODITELJ Z GOSTI ...... 45
SLIKA 18: LOGOTIPI SODELOJOČIH SPONZORJEV ...... 47
SLIKA 19: LOGOTIP TELEVIZIJE ŠPORT TV ...... 48
Kazalo tabel
TABELA 1: PODATKI HOKEJISTOV IN KLUBIH V KATERIH IGRAJO ...... 30
TABELA 2: ŠTEVILO USPOSOBLJENIH TRENERJEV IN VELJAVNIH LICENC ...... 40
TABELA 3: VRSTNI RED TEKMOVANJA PO DRŽAVAH ...... 49
TABELA 4: TERMINI PRENOSOV HOKEJSKIH TEKEM NA SP ...... 49
TABELA 5: ČASOVNICA PRENOSA TEKME SLOVENIJA – BELORUSIJA ...... 50
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu VII Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Seznam okrajšav
SP Svetovno prvenstvo HZS Hokejska zveza Slovenije EIHC Avstrijska hokejska zveza
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu VIII Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Uvod
Šport lahko primerjamo z vsemi ostalimi gospodarskimi branžami. Šport je posel ne le za športnike same, pač pa tudi za organizatorje tekmovanj. Brez managementa si organizacije podjetja danes sploh ne moremo predstavljati. Tako je management nepogrešljiv tudi v športu oziroma v njihovem delovanju.
V diplomskem delu skušamo s pomočjo teorije s področja managementa in managementa v športu opredeliti vlogo managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu. Kot praktičen primer uporabimo udeležbo na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu v Ostravi na Češkem. Osredotočamo se na pripravo in sam potek dogajanja na tej športni prireditvi.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 9 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
1 Opredelitev oz. opis problema
Šport se profesionalizira, ravno tako management športnih klubov. Sodobni trendi v športu narekujejo potrebo po kompetentnih športnih managerjih, vendar je vloga managementa v športu še premalo raziskana. Športni posel je prerasel v močno industrijo, ki potrebuje uspešen management, da bi lahko obstajala in obstala.
Slovenija je, kar se športa tiče, zelo raznovrstna in pokriva veliko športnih dejavnosti. Kolektivni športi se zaradi svoje množičnosti in vpetosti v tekmovanja tudi izven naših meja, soočajo z dodatnimi zahtevami glede svoje organiziranosti in profesionalizacije posameznih dejavnosti, ki jih morajo dosegati, če želijo uspešno tekmovati in obstati v zahtevnejših mednarodnih ligaških tekmovanjih.
Managerji igrajo ključno vlogo tudi pri varovanju informacij, ki so večinoma na voljo samo njim (zaradi položaja), in pri posredovanju le-teh svojim podrejenim (Mintzberg, 1998). Managerji razpolagajo s številnimi informacijami, zato jim njihovo posredovanje vzame precej časa, kar pomeni, da komunikacija predstavlja večino njihovega dela.
Vse te informacije so managerju pri sprejemanju odločitev glede organizacije v veliko pomoč. Managerji so tudi podjetniki, ki skrbijo za inovacije, odgovarjajo na pritiske, razporejajo delo in so glavni pogajalci. Vse omenjene vloge so med seboj povezane, managerji pa se jim različno posvečajo.
V sklopu diplomskega dela se želimo osredotočiti in predstaviti vlogo managerja pri organiziranju športne prireditve, na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu.
1.1 Cilji in teze diplomskega dela
Namen diplomske naloge je s pomočjo študija domače in tuje strokovne literature proučiti vlogo managerja pri organizaciji športnih prireditev, pri čemer se bomo osredotočili na športno panogo hokeja na ledu.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 10 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Glavni cilji raziskave : predstaviti različne vidike managementa v športu; opisati organizacijo športne prireditve; spoznati delovanje hokeja na ledu v Sloveniji; analizirati organizacijo SP v hokeju na ledu z vidika športnega komentatorja.
1.2 Predpostavke in omejitve diplomskega dela
Predpostavljamo, da je o managerjih in športnih prireditvah na razpolago dovolj tako domače kot tuje literature. Predvidevamo, da je za uspešnost športnih prireditev potrebno, da sodelujejo kompetentni ljudje v različnih vlogah. Menimo, da dobro komentiranje hokeja na ledu veliko pripomore k uspešni izvedbi športne prireditve.
V diplomskem delu se bomo omejili na zbrane podatke z metodo opazovanja, med katere pa sodi tudi omejitev posploševanja pridobljenih spoznanj.
1.3 Predvidene metode diplomskega dela
Pri pisanju diplomske naloge smo se poslužili metode (Ivanko, 2007): primerjalno metodo (primerjanje dejstev, pojavov in procesov); kompilacijo in analize (povzemanje znanstvenih in strokovnih spoznanj, ugotovitev, stališč, opazovanj); deskripcijo (opis dejstev in procesov).
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 11 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
2 Management v športu
Dejavnost športa ne zajema le fizičnih aktivnosti, ampak panoga vključuje vse športne nepremičnine, organizacije, društva in ljudi v povezavi s to branžo.
Management je namenjen tudi delegiranju in reševanju določenih neskladnosti na področju planiranja in organizacije dela.
2.1 Vloga managerja v športu
Vloga managerja je pestra in zelo raznolika. Odvisna je od njegovih spretnosti in dejavnosti katero pokriva. Znati se mora prilagoditi morebitnim spremembam, ki se lahko pojavljajo pri njegovem delu.
Uspešen manager mora zavzeti profesionalen pristop pri reševanju problemov.
Poznamo več vlog managerjev, »kot je razvidno iz Slike 1«.
Slika 1: Vloge managerjev
Vir: prirejeno po Možina, 1994
Medsebojne vloge delimo na tri sklope in v vsakem je naloga voditelja različna.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 12 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
V zastopniški vlogi manager deluje nazven, sodeluje pri vseh javnih dogodkih.
Voditeljska vloga je namenjena reševanju problemov v organizaciji. Na eni strani daje vodjem moč, na drugi pa jim pripisuje veliko odgovornost za celotno delovanje sistema.
Informacijske vloge delimo na: pregledovalne (namenjene pridobivanju čimbolj uporabnih podatkov); posredovalne (namenjene za obveščanje in posredovanje informacij); predstavniške vloge (namenjene javnosti in vedno bolj pridobivajo na veljavnosti).
Vloge odločanja se pojavijo v središču odločitvenega sistema v organizaciji.
Podjetniško vlogo najdemo v načrtovalnem in izvajalnem procesu ter pri novih projektih.
Reševalsko vlogo manager spozna skozi odpravljanje nesoglasij in konfliktov. V kolikor pride do nesporazuma mora vodja zadevo urediti čimbolj uspešno
Razdeljevalska vloga je povezana s finančnimi in kardovskimi viri. Za strategijo organizacije je ključnega pomena.
V delokrogu vodje najdemo tudi pogajanja. Vodja v vlogi pogajalca išče ugodne rešitve in s partnerji usklajuje različna mnenja.
Management športa je povezan z ljudmi, z dnevnimi operacijami, z zmožnostmi, z razvojem in s timskim delom.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 13 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
2.2 Naloge managerja v športu
Potekajo po določenem zaporedju, ki se glede na njihovo naravo dela spreminja. Dober manager deluje na štirjih področjih: planira; organizira; vodi in kontrolira.
Osnovne naloge managerja »so razvidne iz Slike 2«.
Slika 2: Osnovne naloge managerja
Vir: prirejeno po Možina, 1994 Načrtovanje
Postopek se začne s prepoznavanjem posamezne ideje, pri čemer manager zazna, kakšna ideja je dobro izvedljiva in kaj bo doprinesla k izbolšavi procesa. Pri tem ne sme zanemariti tudi negativnih učinkov, ki lahko v tem procesu nastanejo. Izkušnje so pomembeni faktur pri njegovem ustvarjanju in ga vodijo k njegovemu začrtanemu cilju.
Organiziranje
V tej fazi manager usklajuje različna dela in pridobiva sredstva za izvedbo le teh. Skrbi
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 14 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program za nemoten potek in brezhibno izvedbo.
Vodenje
O vodenju obstaja kar nekaj teorij, a njihova uspešnost je omejena. Ko vključimo v proces vse sodelujoče, vsakega s svojo osebnostjo, razpadejo ena za drugo. Zato je najboljša teorija tista, ki priznava, da nobena izmed njih ne deluje v celoti (Šugman, Bednarik, & Kolarič, 2002).
Vodja naj bi imel med ostalimi veščinami tudi dobro razvit smisel za komunikacijo in sposobnost za motiviranje sodelevcev, s pomočjo katerih bo lažje dosegal zastavljene cilje. “Iz Slike 3 so razvidne” temeljne sposobnosti za vodenje.
Slika 3: Temeljne sposobnosti za vodenje
DELITEV MO ČI
SKLADNO ST INTUICIJA VREDNO T l l VIZIJA POZNAVANJE SAMEGA SEBE ↘ ↙ SPOSOBNOST VODENJA
Vir: prirejeno po Možina, 1994
Nadzorovanje
Gre za ključno nalogo managerja. S svojim strokovnim pristopom kontrolira potek dela. Delovni procesi so v tesni medsebojni povezavi, zato mora natančno spremljati dogajanja.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 15 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
2.3 Manager v športu pri nas in v tujini
Uspešen in zaželen športni manager je ideal, ki ga ni lahko doseči. Potrebuje ogromno strokovnega znanja, izoblikoval in dodelal naj bi svojo osebnost, ki zna usmerjati ljudi. Okolica naj bi mu tudi brezpogojno zaupala. Predvsem pa se mora zavedati, da je do cilja veliko preprek in ovir, zato so možne tudi druge »pravilne« poti in ne le ena. Naloga je najti najboljšo rešitev in jo izpeljati na najmanj tvegan način (Chelldurai, 2001).
Na Univerzi v Ljubljani, natančneje na Fakulteti za šport je bila leta 2010 opravljena raziskava, kot (Kolarič, 2000), navaja, da management pri nas ni kvaliteten, predvsem zaradi pomanjkanja znanja pri managerjih., in sicer zaradi neprofesionalnega pristopa managerjev. Njihovo delo izpodrivajo drugi, ki niso ustrezno usposobljeni za opravljanje takšnega posla, kot na primer pravniki.
Ker je za vrhunskega športnika izredno pomembna motivacija, ki jo veča in vzdržuje najožji krog ljudi okoli športnika, naj bi bil manager pozitivno naravnana oseba. Le redki premorejo to kakovost in prav ti sodelujejo izključno s profesionalnimi športniki. V razvitem svetu je takšno delovanje managerjev povsem vsakdanje. Kar šteje in daje vrednost, so izkušnje, kreativnost, motiviranost, mednarodne povezave z možnostjo in željo odpiranja trga, zaupanje v odličnost dela, želja po zmagi, dostopnost svežih informacij itd.
2.4 Vloga medijev in managementa v športu
Mediji s sprotnimi prenosi tekmovanj producirajo in reproducirajo vrednotenje športa pri publiki, ki uveljavlja globalno uspešnost v vsaki panogi kot merilo uspeha in zanimivosti ter jih kot potrošnike športnega blaga in storitev vklaplja v globalizirano reprodukcijo blaga, vrednot in ideologije.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 16 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Pri razvoju športa imajo izjemno pomembno vlogo mediji, v zadnjem času zlasti elektronski. Svetovni komunikacijski sistemi so omogočili hiter prenos vseh informacij. S tem so se športne prireditve tako približale gledalcu, da mnogi raje gledajo prireditve po TV kot v živo (Šugman, et.al., 2002).
Znotraj konteksta ekonomije rastočih športnih storitev moramo vsekakor potrditi moč medijev in njihov vpliv na porabniško dojemanje tradicionalnega športa ter njihovo nadaljnjo zmožnost manipulacije s tekmami v dobro najmočnejših ali najbolj iznajdljivih dobaviteljev športnih storitev (Fatur, 2004).
2.4.1 Komentiranje svetovnega prvenstva v hokeju na ledu
Mediji s sprotnimi prenosi tekmovanj producirajo in reproducirajo vrednotenje športa pri publiki, ki uveljavlja globalno uspešnost v vsaki panogi kot merilo uspeha in zanimivosti ter jih kot potrošnike športnega blaga in storitev vklaplja v globalizirano reprodukcijo blaga, vrednot in ideologije. Komentator pozdravi gledalce s prizorišča, na kratko opiše, za kakšno tekmo gre in kdo tekmuje. Komentar spada med vrste interpretativne novinarske zvrsti, za katere je značilno, da predmete upovedovanja ocenjujejo, vrednotijo, razlagajo, pojasnjujejo in analizirajo. Televizijski športni prenosi spadajo med najbolj priljubljene televizijske vsebine. Vodijo jih reporterji oz. športni komentatorji. Gledalcem opisujejo dogajanje, ki ga ti tudi sami vizualno spremljajo. Komentator analizira dogajanje, podaja njegovo oceno, ga uvršča v širši zgodovinski kontekst, primerja prejšnje nastope tekmovalcev in se spominja nekdanjih junakov športa, ki ga komentira. Neposredni športni prenos je specifična komunikacijska forma, za katero so značilni časovna hkratnost, prostorska neposrednost in zahtevna organizacija- Komentar je najpomembnejša sestavina športnega prenosa (Kotnik, 2001).
SP hokeja na ledu predstavlja enega večjih športnih dogodkov. Za organizacijo se zahteva obsežen in kompleksen logistični sistem, ki skrbi za pravilno in dobro izvedbo takega dogodka. Svetovno prvenstvo elitne divizije je potekalo na Češkem v dveh mestih. V Pragi in Ostravi. Vsako mesto je gostilo eno predtekmovalno skupino tekme četrtfinala,
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 17 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program medtem ko se je polfinale in finale igralo le v Pragi. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu leta 2015 je bilo 79. svetovno prvenstvo po vrsti. Vodila ga je Mednarodna hokejska zveza. Tekmovanje je bilo tudi kvalifikacija za Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2016 (Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2015, b.d.).
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 18 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
3 Opredelitev obravnavanih pojmov
Management prireditev je razmeroma novo področje v sicer zelo razvejani dejavnosti managementa. Angleški izraz »event management« lahko v slovenščino prevedemo kot »upravljanje s prireditvami«. Glede rabe izraza »event management« v slovenskem jeziku je nekaj nasprotujočih si mnenj, kar bomo predstavili v naslednjem poglavju. V monografiji bomo uporabljali besedno zvezo management prireditev. Njen pomen je lahko dvojen: na eni strani kot upravljalski oz. poslovodski proces, na drugi strani pa kot novo področje v znanosti (Coakley & Pike, 2009).
Ista avtorja menita, da subjekti, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z izvedbo prireditve, so manager, prireditelj in organizator prireditve. Pri tem je potrebno ločiti organizatorja prireditve v najširšem pomenu te besede od vodje prireditve, saj je organizator pravna oseba, medtem ko je vodja prireditve fizična oseba, ki nosi odgovornost za pripravo, organizacijo in izvedbo prireditve. Najpogostejši izraz, ki ga najdemo v tuji strokovni literaturi za fizično osebo, ki upravlja s prireditvami, je manager prireditve (angl. event manager). V slovenščini ga lahko imenujemo vodja prireditve.
Izraz šport, naj bi bil »po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo« in je zagotovo ena najstarejših dejavnosti vsakega posameznika. (Šport, b. d.).
Supovitz, (2005) opisuje tudi nastanek tekmovanj, ki so se razvila v okviru izvajanja in kjer se udeleženci preizkušajo med seboj v enakih kategorijah oziroma disciplinah športa. (Šport, b. d.) definira izraz tekmovanje kot »merjenje v določeni športni panogi z glavnim namenom po ugotovitvi, kdo je boljši in uspešnejši«.
Šport je »Institucionalizirana tekmovalna aktivnost, ki vključuje usmerjen fizični napor ali uporabo relativno kompleksnih fizičnih sposobnosti s strani udeležencev (športnikov), ki jih motivirajo notranje (interne) ali zunanje (eksterne) nagrade« (Coakley & Pike, 2009).
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 19 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
3.1 Organizacija športne prireditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje prireditev kot javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni. Po definiciji imajo dogodki svoj začetek in konec. So začasni časovni pojav in z načrtovanimi prireditvami je program oziroma razpored načrtovan do podrobnosti ter predhodno objavljen. Načrtovani dogodki so ravno tako omejeni na posebne prostore. Prostor je lahko specifičen objekt, velik odprt prostor ali več lokacij. Dogodek je nemogoče ponoviti. Čeprav so lahko načrtovani dogodki podobni v obliki, je z vidika postavitve, udeležencev in programa zagotovljeno, da bo dogodek vedno občutno ali izkustveno drugačen (Filip, 2013).
Organizacija je eden ključnih elementov vodenja prireditve, ki temelji na stvarnem uresničevanju načrtov določenega projekta. V okviru načrtovanja določimo in definiramo: naloge, nosilce odgovornosti in izvajalce, pripomočke ter določimo časovni načrt, hkrati pa tudi zaporedje nalog , tako na individualni kot tudi na skupinski ravni v organizaciji. V procesu organizacije so najverjetneje bistvenega pomena prav izvajalci ter nosilci odgovornosti, torej tisti aktivni kader, ki poskrbi za fizično izvedbo zastavljenih načrtov (Bubnič, et. al., 1987).
Organiziranje je določitev vlog, pristojnosti in odgovornosti deležnikov projekta ter opredelitev načina poročanja na projektu. Ne smemo pozabiti na komuniciranje, prenos informacij in management dokumentacije projekta, kar bi prav tako lahko vključili v organiziranje projekta. S tem določimo tudi okvirne pristojnosti managerja projekta oziroma razmerja med projektom in celotno združbo. Podrobneje se vloge, pristojnosti in odgovornosti ključnih udeležencev projekta opredelijo v matriki pristojnosti in odgovornosti. Posamezni avtorji v področje organiziranja vključujejo tudi opredelitev delovanja tima (način poročanja, komuniciranja, termine rednih kontrolnih sestankov itd.). Pomemben del je tudi organizacija informacijskega sistema (prenos informacij, obvladovanje dokumentacije).
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 20 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
V fazi organiziranja, izvedbe in kontroliranja je najpomembnejše, da zagotovimo pravilno izvedbo in kontrolo projektnih aktivnosti. Med fazo izvedbe uresničujemo projektni plan. Napredek stalno nadzorujemo, opravljamo ustrezne prilagoditve in zapisujemo odstopanja od prvotnega plana. V vsakem projektu bo projektni manager porabil večino časa v tej fazi. Med fazo izvedbe tim opravlja naloge, informacije o napredku pa poročajo preko rednih sestankov. Projektni manager uporablja te informacije za vzdrževanje kontrole nad smerjo poteka projekta z merjenjem izvajanja aktivnosti projekta ter s primerjavo rezultatov s projektnim planom in povzema korektivne ukrepe, če je potrebno. Prvi ukrep bi moral biti vedno tak, da postavi projekt na začrtane smernice. Če to ni mogoče, mora tim zabeležiti odstopanja od prvotnega plana ter objaviti spremembe načrta. Med to fazo morajo biti deležniki informirani o stanju projekta. Plan redno posodabljajo in obnavljajo.
Organizacija velike mednarodne športne prireditve je zelo dolg in zapleten proces med seboj povezanih nalog, katerih glavni povezovalec je vodja prireditve. Z rastjo prireditve raste tudi število opravil, ki jih je potrebno delegirati ter imeti stalen pregled nad njimi. Od začetne faze planiranja je v organizacijskem timu majhen krog ljudi, ki se s približevanjem datuma prireditve sorazmerno poveča.
Svetovno prvenstvo je vsako tekmovanje, na katerem sodelujejo tekmovalci z vsega sveta. Po navadi se na prvenstvo avtomatično uvrsti država gostiteljica, včasih tudi trenutni svetovni prvak, drugače pa tekmovalci/ekipe, ki so zmagali v posameznih kvalifikacijah.
3.2 Športni dogodek
V tuji strokovni literaturi je športna prireditev označena kot »sport event« (Mallen & Adams, 2008) opisujeta športno prireditev kot »tisto, ki temelji na rekreaciji, tekmovanju ali turizmu«. V splošnem je športna prireditev organizirana in vedno vodena od upravitelja ter je časovno omejena, hkrati pa se navezuje na točno določeno tržno nišo. Poznamo jih na več nivojih, in sicer svetovna prvenstva, kamor lahko štejemo tudi
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 21 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program olimpijske igre, evropska prvenstva, nacionalne športne prireditve in tekmovanja ter lokalne prireditve, pri katerih je šport lahko tudi zgolj zabava in druženje.
Športni dogodki so med najbolj branimi in največkrat komentiranimi dogodki na spletnih straneh multimedijskega portala Radiotelevizije Slovenije. (Ličen, 2011), navaja, da je najbolj spremljan šport v svetu nogomet, v Sloveniji pa podatki o gledanosti televizijskih športnih prenosov potrjujejo, da smo še vedno, ali pa mogoče spet, smučarski narod, oz. da smučanje radi spremljamo.
Hokej na ledu je moštveni zimski šport. Na ledu igrata dve moštvi s po šestimi igralci. Igra se 3x20 minut z možnostjo podaljška in kazenskih strelov ob neodločenem rezultatu. Zmaga moštvo, ki večkrat zabije plošček skozi nasprotnikova vrata.
3.3 Pomen športa
Šport je dejavnost, ki bogati kakovost posameznikovega življenja, zaradi svojih učinkov pa pomembno vpliva na družbo. Šport ima izjemne možnosti, da združuje ljudi in da doseže vsakogar ne glede na starost ali socialno pripadnost. Ljudje se v veliko večino športnih dejavnosti vključujejo ljubiteljsko; določenim ljudem pa je šport tudi poklic. S športom se lahko ukvarjajo neorganizirano, lahko pa se združujejo v društvih ali drugih športnih organizacijah. Družbena vloga športa izhaja iz znanstveno dokazanega pomena športa za javno zdravje (telesno, duševno in socialno), socializacijo in gospodarstvo. Športu se priznava tudi zelo pomembna vloga pri spodbujanju k prostovoljnemu delu in k dejavni udeležbi v družbi, pri spodbujanju solidarnosti, strpnosti in odgovornosti, pri prispevanju k trajnostnemu razvoju ter k drugim pozitivnim družbenim vrednotam in narodni identifikaciji. Zaradi navedenih vplivov je šport del javnega interesa, zato se sofinancira iz javnih sredstev, za njegov razvoj pa se ustvarjajo ustrezni sistemski družbeni pogoji.
Šport je temeljna pravica vsakega človeka, tako otroka, mladostnika, odraslega človeka, starostnika, znotraj teh skupin pa tudi vseh oseb s posebnimi potrebami. Športna dejavnost je pomembna za blaginjo prebivalcev Republike Slovenije. Zaradi vpliva na
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 22 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program razvoj mladega človeka in s tem tesno povezanega oblikovanja zdravega življenjskega sloga ter pridobivanja socialnih kompetenc predstavlja športna dejavnost otrok in mladine prednostno vsebino nacionalnega programa športa, prav tako pa je izjemnega pomena redna športno rekreativna dejavnost odraslih, ki ne sme podleči diskriminaciji na podlagi socialno-ekonomskega statusa Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 26/14).
Čeprav v splošnem šport velja za tekmovalno dejavnost, pa ima tudi številne druge pomene v vsakdanjem življenju posameznika. Številnim ljudem ukvarjanje z določeno vrsto športne dejavnosti ali več različnimi športnimi dejavnostmi predstavlja pomembno vlogo njegovega življenja ter je hkrati vodilo za uspešno delovanje na drugih področjih. Potrebno je tudi ločiti tekmovalni šport, ki ga narekuje udejstvovanje v športni disciplini z namenom po doseganju rezultatov, ter opravljanje dejavnosti pred množico, medtem ko je udejstvovanje pri športnih dejavnostih v prostem času ter iz lastnega užitka zgolj rekreacija (»Zdravje EU«, 2011).
3.4 Udeleženci športnih prireditev
Med pomembnejšimi subjekti celotnega procesa so nosilci odgovornosti oziroma organizatorji. Vodilno vlogo ima zagotovo menedžer prireditve, poimenovan tudi vodja prireditve, ki fizično upravlja z določeno prireditvijo oziroma je neposredno prisoten pri celotnem procesu upravljanja te prireditve. Po tem ko je znan menedžer prireditve, se lahko določi kadrovsko sestavo prireditve, kdo bodo soustvarjalci ter pomočniki pri uresničitvi zastavljenih ciljev. Kadri so ljudje, ki ustvarjalno sodelujejo pri delu in so hkrati vsi tisti, ki lahko kakorkoli sodelujejo pri neki obliki organiziranega dela (Omahna, 2011).
Soustvarjalci prireditev so tako tudi: lokalna skupnost, sponzorji, mediji ter obiskovalci prireditve. Lokalno skupnost (Sikošek, 2010) opisuje kot sestavo občinskih javnih uslužbencev ter domačinov v kraju, kjer se prireditev izvaja. Sponzorji so tisti subjekt, ki pripomore k izvedbi določenih dejavnosti ter v večini primerov predstavljajo velik del finančnega vložka za kritje stroškov. Organizacija prireditve tako lahko vključuje več skupin ali posameznikov – deležnikov, ki prispevajo svoje deleže k uresničitvi prireditve.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 23 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
3.4.1 Novinarstvo in poklic novinar
Novinarstvo je bilo od nekdaj pomemben posrednik med športom in družbo. V začetku 20. stoletja, še pred dobo televizije, so bili novinarji pomemben člen za promocijo in trženje športnih dogodkov. Komercializacija in internacionalizacija medijev ob koncu 20. stoletja sta spremenila šport in novinarstvo (Boyle, 2012).
Novinarsko delo je med najbolj razgibanimi in raznolikimi, saj ne obsega samo različnih delovnih nalog in predmetov dela, ampak ga je mogoče opravljati tudi z različnimi sredstvi in načini sporočanja. Najbolj zgoščena oznaka bi bila: zbiranje, obdelava in objava sporočil v javnih medijih. Novinar izbira sporočila na dveh ravneh: 1. Stalno s spremljanjem drugih medijev in v neposrednih stikih, ko kopiči v spominu in osebni dokumentaciji splošne in posebne informacije, za širjenje in utrjevanje svoje splošne razgledanosti in jezikovne kulture ter za temeljitejše poznavanje ožjega tematskega področja, za katerega je specializiran.
2. Občasno in usmerjeno ob dogovorjenih priložnostih na pogovorih in tiskovnih konferencah, z neposrednim spremljanjem dogodka (seje, zborovanja, državni obiski, otvoritve, predstave ali tekme), prek gradiv za seje, pisem bralcev, sporočil za javnost in podobnih pisnih virov, ali s poizvedovanjem na prizoriščih ali pri pričevalcih.
Pri zbiranju informacij si mora zagotoviti odgovore na osnovna novinarska vprašanja: kdo? kaj? kdaj? kje? kako? Pa tudi - odvisno od razpoložljivega prostora oziroma časa na: zakaj? s kakšnimi posledicami? Obdelava sporočil poteka v obliki: izbora pomembnih informacij; usmeritve na bistveno; izbire najustreznejše oblike sporočanja; interpretacije, presoje in preverjanja zbranih dejstev; do končnega artikuliranja - ubesedovanja, zapisa oziroma montaže.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 24 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Novinar se posvetuje z urednikom, redaktorjem,lektorjem,montažerjem, s tehničnim urednikom oziroma režiserjem, s snemalcem in z drugimi sodelavci. Njihovo število je odvisno od medija, v katerem dela, pogosto pa prevzema tudi del njihovih opravil. Sestavljanje opravil in nalog je najpogostejše pri dopisnikih, saj ne morejo računati na storitve uredniških služb in sodelavcev. Posebne zahteve ima novinarstvo na radiu in še posebej na televiziji, ki ima več izraznih sredstev, poleg besed tudi sliko z grafično opremo in zvokom. Pri nas so sorazmerno redki novinarji-tv snemalci, pač pa časopisni novinarji pogosto posegajo tudi na področje poklica fotoreporterja.
Raznolikost novinarskega poklica je mnogotera in odvisna tako od medija, za katerega novinar dela, kot od delovne naloge, ki jo je prevzel. In še pri tem so mogoče navzkrižne kombinacije. Osnovne delitve delovnih področij pa so: 1. časnikar – poročevalec; 2. radijski novinar – reporter; 3. povezovalec radijskega programa ali moderator; 4. radijski komentator; 5. radijski športni komentator; 6. televizijski novinar specializiran za informativne, športne, dokumentarne; izobraževalne in razvedrilne oddaje; 7. televizijski voditelj; 8. agencijski novinar.
Novinarska opravila se razlikujejo tudi pri dnevnikih, tednikih, revijah in specializiranih mesečnikih ali pri lokalnih glasilih, radijskih in TV postajah in glasilih podjetij. Posebno poglavje si zaslužijo uredniki, od glavnih in odgovornih do rubričnih in urednikov posameznih oddaj ter redaktorjev, ki različno, nedvomno pa pomembno odločajo o novinarskem delu. Njihove odločitve usmerjajo novinarja pogosto od samega začetka do konca, denimo od pobude za poročilo, njegove oblike in dolžine in do dneva in mesta objave.
Z razvojem, še posebej z digitalizacijo, dobiva novinarstvo izjemne delovne pripomočke. Z računalnikom in modemom si lahko novinar zagotovi nepredstavljivo dokumentacijsko
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 25 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program oporo in možnost prenašanja poročil neposredno v tiskarno ter v radijski in tudi televizijski spored. V osnovi je še vedno najpomembnejša domiselna glava s papirjem in pisalom. Sicer so pisalne stroje že izpodrinili računalniki, vedno manjši magnetofoni pomagajo loviti izjave tudi časnikarjem. Novinarji imajo vse boljšo in sodobnejšo opremo. Avtomobili so samoumevni, občasno uporabljajo novinarji tudi druga prevozna sredstva, od koles do helikopterjev. Ob tem se ne da izogniti papirnemu delu, recimo izpolnjevanju potnih in snemalnih nalogov ter prošenj za akreditacije in rezervacije hotelov.
Psihofizične sposobnosti
Za novinarstvo se ljudje v glavnem odločajo zaradi občutka nekakšnega poslanstva in posebne nadarjenosti za pisanje oziroma govorjenje. Toda prav tako sta potrebna smisel za ločevanje bistvenega od postranskega ter družbeno manj pomembnega.
Interesi
Novinar naj bi imel razvit poseben interes za najširše družbeno dogajanje, ki bi ga lahko opredelili kot radovednost in ukaželjnost. Njegova glavna lastnost je komunikativnost, saj mora pri zbiranju informacij navezovati in ohranjati stike s številnimi viri, kar si olajša, če je nepristranski in sposoben razumevanja različnih pogledov. Če želi ohraniti avtonomnost, je nujna tudi samoiniciativnost, saj bi sicer morali vse nadzirati in usmerjati uredniki. Vsaj zaželeni lastnosti sta vestnost in natančnost, ne gre pa brez potrpežljivosti, vztrajnosti in iznajdljivosti. Nujna pogoja za profesionalnega novinarja sta poštenost in visoka moralnost.
Nevarnosti
Po nekaterih podatkih sodi novinarstvo med poklice z najvišjo stopnjo zdravstvenega tveganja. Temu ustrezna je povprečna življenjska doba: v povprečju novinar dočaka 49 let. Zaradi stresov povezanih s stalnim odločanjem, praviloma v časovni stiski, sta grozeči posledici srčna in možganska kap. Zaradi neurejene prehrane so pogoste prebavne
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 26 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program težave, škodljiv spremljevalec je pogosto tudi alkoholizem. S prodorom računalniške tehnologije in zaradi stalnega dela pred zaslonom se veča število okvar vida. Novinarjem v nekaterih medijskih hišah priznavajo dodatni dopust za rekreacijo, ponekod jim omogočajo tudi preventivne zdravstvene preglede.
Izdelek ali storitev
Novinarjev izdelek je objavljena informacija. Od njene pravočasnosti, zanimivosti, točnosti in pomembnosti je odvisno zadovoljstvo bralcev, poslušalcev in gledalcev. Dogaja se, da so z objavljenim bolj zadovoljni uredniki ali morda lastniki glasila in politiki. Od novinarjevega znanja (to je pomembnejše od poguma, ki je tudi upoštevanja vredna vrlina) je odvisno, komu bo dal prednost pri snovanju in oblikovanju svojega izdelka. Ob bogatem besednem zakladu je za radijske in televizijske novinarje potreben radiofonski glas in poleg visoke jezikovne tudi ustrezna govorna kultura brez izrazitega dialekta. Na televiziji je dobrodošel smisel za izrabo vizualnih izraznih sredstev, ki je vse bolj koristen tudi pri tistih časopisih, kjer novinar kar sam izbira črke in skrbi za prelom strani, torej za razporeditev prispevkov. Vozniški izpit je bolj ali manj zaželen, ni pa nujen.
3.4.2 Televizijski športni komentator
Televizijski športni prenosi spadajo med najbolj priljubljene televizijske vsebine. Vodijo jih reporterji oz. športni komentatorji. Gledalcem opisujejo dogajanje, ki ga ti tudi sami vizualno spremljajo. Komentator analizira dogajanje, podaja njegovo oceno, ga uvršča v širši zgodovinski kontekst, primerja prejšnje nastope tekmovalcev in se spominja nekdanjih junakov športa, ki ga komentira. Komentar je najpomembnejša sestavina športnega prenosa.
Televizijski športni komentar je eden redkih žanrov, kjer točen scenarij ni pripravljen vnaprej. Tako končni izdelek ne more biti vnaprej preverjen in urejen. Pri komentiranju v živo so zato možnosti za razne napake večje, ni pa veliko časa in možnosti za popravke (Rowe, 2004). Pomen komentarja mora biti jasen, to dosežemo s primernim izrazjem in enostavno sintakso (Bernard, 2000).
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 27 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Neposredni športni prenos je specifična komunikacijska forma, za katero so značilni časovna hkratnost, prostorska neposrednost in zahtevna organizacija (Kotnik, 2001). Prav pri prenašanju športnih dogodkov še vedno deluje prvotna fascinacija TV, da nas virtualno prenese v dogajanje samo. Trdno zasidrano mesto komentatorja kot nekakšnega krmarja prenosa najučinkoviteje razblini utvaro, da je sprotni prenos »neposreden«. Komentator je posrednik dogodka. Z njim je dogodek, ki ga TV prenaša, dogodek za »nas«, gledalce in gledalke. Služi torej polastitvi dogodka s stališča TV ustanove, ki jo reprezentira v njenem razmerju do njene publike.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 28 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
4 Hokej na ledu v Sloveniji
Zgodba imenovana Slovenska reprezentanca se začne šestega maja leta 1992. Slovenska izbrana vrsta je začela svoje uradne nastope novembra leta 1992, ko se je na dveh kvalifikacijskih tekmah pomerila z reprezentanco Hrvaške in dosegla dve prepričljivi zmagi ter se tako uvrstila na svetovno prvenstvo skupine C, ki je bilo marca leta 1993 v Ljubljani in na Bledu. Slovenija je imela močno konkurenco novonastalih držav s področja nekdanje Sovjetske zveze ; končala je na končnem 4. mestu in ostala v skupini C svetovnega hokeja. Zgodba z neuvrstitvijo v višji svetovni rang se je ponavljala naslednja štiri leta, vse do 28. marca 1997, ko je slovenski izbrani vrsti z neodločenim rezultatom proti reprezentanci Estonije uspelo osvojiti končno drugo mesto v skupini C in s tem napredovati skupaj z reprezentanco Ukrajine v skupino B svetovnega hokeja.
Slovenska izbrana vrsta je nato naslednji dve sezoni neuspešno naskakovala uvrstitev v elitni razred svetovnega hokeja. Na svetovnem prvenstvu skupine B leta 1998 v Sloveniji so slovenski hokejisti osvojili drugo mesto, za reprezentanco Ukrajine in se uvrstili v dodatne kvalifikacije za uvrstitev v elitni razred svetovnega hokeja. Na tem kvalifikacijskem turnirju je slovenska izbrana vrsta zasedla tretje mesto, za reprezentancama Ukrajine in Francije ter tako ostala v skupini B svetovnega hokeja. Zgodba se je ponovila še naslednji dve svetovni prvenstvi skupine B na Danskem in na Poljskem, nato leta 2001, natančneje 21. aprila, ko je slovenska izbrana vrsta na odločilnem srečanju za vstop v elitni razred svetovnega hokeja premagala reprezentanco Estonije s 16 proti 0 in tako ustvarila tisti sanjski cilj vsake reprezentance – igranje med elito svetovnega hokeja (»Hokejska zveza Slovenije«, b. d.).
Kot je znano je hokej v Sloveniji tradicionalno eden pomembnejših in odmevnejših športov. Obstajata dva močna hokejska centra, v Ljubljani in na Jesenicah , ob teh pa še več manjših klubov. Klubsko tekmovanje je v vseh kategorijah vpeto v mednarodni okvir. S sedmimi pokritimi hokejskimi igrišči dosega optimum tekmovanj na članski ravni, v zadnjih treh letih pa beleži precej povečan vpis najmlajših ter s tem porast klubov v posameznih kategorijah. Število registriranih igralcev slovenskega hokeja v
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 29 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program zadnjih štirih letih narašča iz leta v leto. Občutno večje je število najmlajših, kar daje jamstvo, da se bodo uspehi slovenskega hokeja nadaljevali tudi v prihodnosti. Številčni primanjkljaj je občutiti predvsem v kategorijah od U18 do U20, vendar se bo s strokovnim programom vzgoje mlajših poskušalo nadomestiti številčni upad, ki je posledica napačnih odločitev ter aktivnosti pri razvoju najmlajših hokejistov v letih od 2004 do 2010. Slovenski hokejisti igrajo v najrazličnejših klubih po svetu, kar je razvidno s tabele. (Tabela 1).
Tabela 1: Podatki hokejistov in klubih v katerih igrajo
Pol. Št. Hokejist Starost (rojstni dan) Klub
GK 32 Gašper Krošelj 28 let (9. februar 1987) IK Oskarshamn
GK 33 Robert Kristan 32 let (4. april 1983) HC Pardubice
GK 40 Luka Gračnar 21 let (31. oktober 1993) Red Bull Salzburg
D 4 Andrej Tavželj 31 let (14. marec 1984) Toros Neftekamsk
D 7 Klemen Pretnar 28 let (31. avgust 1986) VSV EC
D 14 Miha Štebih 23 let (7. april 1992) HC Dukla Jihlava
D 15 Blaž Gregorc 25 let (18. januar 1990) HC Pardubice
D 17 Žiga Pavlin 30 let (30. april 1985) AIK Stockholm
D 23 Luka Vidmar 28 let (17. maj 1986) BK Mladá Boleslav
D 28 Aleš Kranjc 33 let (29. julij 1981) Södertälje SK
D 51 Mitja Robar 32 let (4. januar 1983) BK Mladá Boleslav
D 86 Sabahudin Kovačevič 29 let (26. februar 1986) Graz 99ers
F 8 Žiga Jeglič 27 let (24. februar 1988) HC Slovan Bratislava
F 9 Tomaž Razingar (C) 36 let (25. april 1979) HC Dukla Trenčín
F 11 Anže Kopitar 27 let (24. avgust 1987) Los Angeles Kings
HDD Telemach
F 16 Aleš Mušič 32 let (28. junij 1982) Olimpija
F 18 Ken Ograjenšek 23 let (30. avgust 1991) Dauphins d'Épinal
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 30 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
F 19 Žiga Pance 26 let (1. januar 1989) HC Bolzano
F 22 Marcel Rodman 33 let (25. september 1981) EC KAC
F 24 Rok Tičar 25 let (3. maj 1989) HC Slovan Bratislava
F 26 Jan Urbas 26 let (26. januar 1989) Västerås IK
F 39 Jan Muršak 27 let (20. januar 1988) HK CSKA Moskva
F 55 Robert Sabolič 26 let (18. september 1988) HK Sparta Praga
F 71 Boštjan Goličič 25 let (12. junij 1989) Gap HC
F 96 Miha Verlič 23 let (21. avgust 1991) Graz 99ers
Vir: »Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2015«, b. d.
Velik napredek je viden pri izobraževanju strokovnega kadra in pristopu hokejskih trenerjev. Strokovni svet sistematično deluje pri razvoju hokeja tako v reprezentančnih selekcijah kot preko društev. Uveden je program selekcioniranja najmlajših hokejistov, ki daje dober pregled nad številom, razvojem in sposobnostmi mladih igralcev. Število trenerjev ter licenciranih trenerjev se je v zadnjih petih letih podvojilo. Zveza je v zadnjih letih finančno in z opremo veliko pomagala klubom, ter se aktivno vključila v reševanje članskega hokeja na Jesenicah. Urejene razmere v vseh reprezentančnih selekcijah pa se kažejo v izvrstnih nastopih članske reprezentance ter v uspešnih rezultatih selekcije U18 ter U20.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 31 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Slika 4: Igralci hokeja
Vir: Grošelj, 2015
4.1 Državna prvenstva
V okviru državnih prvenstev se pri članski kategoriji kot zmagovalca v celotni zgodovini slovenskega hokeja pojavljata le dve ekipi – Jesenice in Olimpija. Število nastopajočih klubov je od 6 do 10 , povprečje nastopajočih klubov v članskem državnem prvenstvu pa je 8. Letošnje državno prvenstvo je odigralo 7 ekip, od tega je 6 ekip nastopalo v mednarodnem tekmovanju EBEL ali INL. Omenjeno število ekip ter način tekmovanja v tem trenutku predstavljata optimalen sistem za nastopajoče ekipe (Prelc, 2015).
Skoraj vse zveze imajo v pravilniku predpisano slavnostno razglasitev dosežkov najboljših tekmovalcev na mednarodnih tekmovanjih. Slika 5 prikazuje pokal in medalje, pripravljene za podelitev najboljšim ekipam.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 32 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Slika 5: Pripravljena priznanja
Vir: »Hokejska zveza Slovenije«, b. d.
Pri državnem prvenstvu članic število ekip, po sezoni 2008/09, ko prvenstvo sploh ni bilo odigrano, upada. Za večji zagon ženskega hokeja je potrebno zagotoviti ustrezen strokovni kader ter zagotoviti podporo Strokovnega sveta HZS ter vseh registriranih klubov v Sloveniji.
V zadnji treh sezonah, od 2012/13, 2013/14, 2014/15 imamo v posameznih sezonah in v posameznih kategorijah vedno različne zmagovalce. Za razliko od preteklih let, ko je v vseh kategorijah prevladovala ekipa Jesenice. Večji upad je viden le v kategorijah mladincev in kadetov, kar je posledica predvsem neustreznega dela z najmlajšimi v hokejskih šolah in nezadostnih rekrutacijskih aktivnostih v letih od 2004 do 2010. Pa tudi posledica neurejenih razmer v posameznih klubih.
4.2 Igralci
Pri članski kategoriji število registriranih igralcev v zadnjih letih ponovno raste in se bo v primeru, da uspe v hokeju zadržati mladince, ki bodo prešli med člane v sezoni 2015/2016, približalo številu 200. Omeniti velja, da v članskih kategorijah redno nastopajo številni mladinski igralci, ki s tem pridobivajo dragocene izkušnje in se dodatno razvijajo. V zadnjih dveh letih se je tako v državnem prvenstvu kot tudi v ligi INL priključila
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 33 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program ekpa HK Celje ; aktivno reševanje članskega hokeja na Jesenicah s strani HZS v sezoni 2013/14 pa je v letošnji sezoni rezultiralo v novi članski ekipi. Število tujcev, ki nastopajo v državnem prvenstvu se iz leta v leto zmanjšuje, predvsem zaradi težke finančne situacije v klubih. Posledično se večji poudarek daje domačim igralcem, ki že od leta 2010 v večini klubov prevzemajo ključne vloge in kar bo dolgoročno vplivalo na kakovost slovenskih članskih hokejskih igralcev.
Slika 6: Število registriranih članov
ČLANI
Vir: »Hokejska zveza Slovenije«, b. d.
Število registriranih igralcev v mladinski selekciji je v zadnjih letih drastično padlo. Razlogov je precej. Glavni razlog gre iskati v obdobju od leta 2004 do vključno 2010, ko je bil vpis v hokejske šole ter kategorijo U10 izjemno slab. Danes za kategoriji U18 in U20 to pomeni manj konkurence, nižji nivo tekmovanja in posledično težave pri sestavljanju reprezentančnih selekcij. Igralski primanjkljaj pri mladincih bo v prihodnjih letih prizadel tudi nekatere članske ekipe. V prihodnjih letih bo tako eden od glavnih izzivov Strokovnega sveta in HZS vprašanje oblikovanja ustreznega sistema tekmovanja ob tako nizkem številu igralcev.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 34 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Slika 7: Število registriranih članov v mladinski sekciji
MLADINCI
Vir: »Hokejska zveza Slovenije«, b. d.
V zadnjem obdobju število registriranih igralcev v selekciji kadetov pada. Razlogi za tako stanje in problemi, ki iz tega izhajajo, so podobni kot pri kategoriji mladincev.
Slika 8: Število registriranih kadetov
KADETI
Vir: »Hokejska zveza Slovenije«, b. d.)
V kategoriji dečki (U14) ter mlajši dečki (U12) je število registriranih igralcev v povprečju večje kot v preteklem obdobju. Na podlagi sistematičnega dela po klubih in z jasno usmeritvijo razvoja Strokovnega sveta HZS, naj bi se število igralcev v naslednjih nekaj letih v tej kategoriji povečevalo.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 35 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Slika 9: Število registriranih dečkov
DEČKI
Vir: »Hokejska zveza Slovenije«, b. d.
Slika 10: Število registriranih mlajših dečkov
MLAJŠI DEČKI
Vir: »Hokejska zveza Slovenije«, b. d.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 36 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Slika 11: Število registriranih malčkov
MALČKI
Vir: »Hokejska zveza Slovenije«, b. d.
Največji skok registriranih igralcev je v najmlajših selekcijah. To je plod jasne usmeritve HZS in Strokovnega sveta ter predvsem dobrega dela po klubih, ki se ukvarjajo z vzgojo najmlajših hokejistov. Iz tabele je razvidno, da se v zadnjih petih sezonah dviguje število registriranih igralcev v najmlajših kategorijah, kot so malčki oz. hokejska šola, mlajši dečki in dečki. Predvsem v kategoriji malčkov oz. hokejska šola je viden napredek. Tako je število registriranih igralcev v posameznem letu tudi za več kot 3x večje kot v določenem posameznem letu obdobja 2002 – 2010. Skupno število igralcev registriranih v kategoriji malčkov v sezoni 2014/2015 je 307, medtem ko je v slovenske klube na podlagi ankete opravljene v 1. četrtletju leta 2015 dodatno vpisanih še 153 najmlajših igralcev, ki niso registrirani za nastope v tekmovanjih pod okriljem HZS. Skupno število igralcev do 10. leta starosti v Sloveniji je tako 457.
Slika 12: Število registriranih članic
ČLANICE
Vir: »Hokejska zveza Slovenije«, b. d.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 37 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Slika 13: Registrirani igralci in igralke od leta 2003 – 2015 po selekcijah
Vir: »Hokejska zveza Slovenije«, b. d.
Skupno število igralcev je v zadnjih petih letih večje od registriranih igralcev posameznih let obdobja od leta 2002 do 2010. Število v posameznem letu je večje predvsem zaradi večjega števila registriranih igralcev v najmlajših kategorijah. Zaskrbljujoče je stanje v mladinskih kategorijah (U18 in U20), medtem ko mlajše selekcije predstavljajo temelj za nadaljnji razvoj slovenskega hokeja in ponovitve oziroma nadgraditve uspehov članske reprezentance.
Na področju razvoja mladih se pod okriljem Strokovnega sveta HZS odlično dela v vseh slovenskih klubih z mladinskimi pogoni. Podatki za zadnjih pet let kažejo načrtno usmerjenost v pridobivanje otrok in dečkov v hokejske vrste. Število malčkov iz hokejskih šol se je od sezone 2009/2010 skoraj podvojilo in preseglo število 300. Samo za primerjavo; do sezone 2009/10 je bilo največje število registriranih malčkov v hokejski šoli 194 in v obdobju od 2002 do 2010 nikoli ni preseglo najnižjega števila malčkov v obdobju 2011 do 2015 (293). K visokemu vpisu v zadnjih letih prispeva kombinacija različnih dejavnikov, med katerimi izstopata predvsem dobro delo v klubih in uspehi članske reprezentance, ki hokej kot šport delajo privlačnega za otroke in njihove starše oz. skrbnike. Dodatno velja, da se v vseh sedmih centrih dela strokovno in organizacijsko dobro, zato posledično ni več prevlade dveh centrov, kar je opazno tudi pri naslovih državnih prvakov v posamezni kategoriji. Prvaki v zadnjih treh letih namreč prihajajo kar
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 38 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program iz 8 klubov. V slovenskih dvoranah (7 dvoran) v vseh selekcijah igra in trenira 144 igralcev, medtem ko igrišča v Avstriji (117 dvoran) povprečno gostijo 100 igralcev, v Italiji (69 dvoran) 85 igralcev in na Madžarskem (37 dvoran) 120 igralcev. Glede na to, da je Slovenija uvrščena pred vse tri sosednje države na lestvici IIHF, lahko sklepamo, da se v slovenskih klubih, kljub veliki obremenjenosti hokejskih igrišč dobro in učinkovito dela, kar pa še zdaleč ne opravičuje trenutnega stanja infrastrukture, ki brez nujne nadgradnje ali dodeljenih dodatnih terminov s strani lastnikov dvoran ne bo omogočala povečanja vpisa v mlajše selekcije.
Podatki, ki so bili zbrani s pomočjo strokovnih sodelavcev na Zvezi, kažejo sistematičen napredek v slovenskem hokeju. Nekateri želijo trenutno stanje v slovenskem hokeju prikazati v drugačni luči, vendar pa organizacija, tekmovanja in delo s podmladkom kažejo realno sliko, ki se bo dokončno izkristalizirala v prihodnjih 10-15 letih. Čaka nas še ogromno dela, a trenutno stanje, ki je boljše od stanja v preteklih obdobjih, predstavlja dober temelj, na katerem bomo skupaj osnovali nadaljnji razvoj in preboj hokeja doma in po svetu.
4.3 Strokovni svet
Strokovni Svet HZS je organizacija znotraj zveze, ki pa je svojo vlogo in pomen v praksi dobila šele leta 2011. Do tedaj je bila organizacija le na papirju, brez svojega vpliva in odgovornosti za razvoj hokeja v Sloveniji. Leta 2011 se je oblikoval svet, ki opravlja svoje poslanstvo. Njegova glavna naloga je določanje strokovnih smernic razvoja hokeja v Sloveniji, določanje tekmovalnega sistema, postavljanje kriterijev za licenciranje strokovnega osebja, imenovanje selektorjev reprezentanc,… Člani Strokovnega sveta so: Gorazd Drinovec, predsednik; Gorazd Rekelj, sekretar; ter člani Nik Zupančič, Dejan Kontrec, Franc Ferjanič , Bogdan Jakopič , Viktor Trilar ter Matjaž Kopitar. Kot novost je Strokovni svet uvedel sodelovanje med trenerji posameznih reprezentančnih kategorij, tako npr. pri treningih mlajših kategorij sodeluje glavni trener članske reprezentance ter posamezni člani strokovnega tima članske reprezentance; na pripravah in srečanjih članske reprezentance pa sodelujejo trenerji mlajših reprezentanc. Tako je omogočen
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 39 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program neposreden pretok informacij, znanja in organiziranosti med posameznimi selekcijami reprezentanc.
4.4 Trenerji
Zveza oziroma Strokovni svet HZS je leta 2010 začel z licenciranjem trenerjev. Vsako leto s pomočjo mednarodne zveze izvedejo vrsto izobraževanj za trenerje. Strokovni svet je izoblikoval sistem permanentnega izobraževanja in odprtega sodelovanja med trenerji. Formalno mora vsak trener vsako leto potrditi licenčni status. Pomembne pa so dodane aktivnosti, informiranje in sodelovanje med vsemi strokovnimi delavci v slovenskem hokeju.
Dvig kvalitete dela trenerjev je eden najbolj opaznih premikov v aktivnosti HZS. V zadnjih letih so dobili vrsto novih in kvalitetnih mladih trenerjev, njihovo dobro delo pa se že kaže v kakovostnejšem delu z najmlajšimi in s povečanimi kapacitetami za vpis. Na svetovno priznani hokejski akademiji v Vierumakiju je študij že končal en slovenski trener, trenutno pa končuje še eden. Vsako leto več trenerjev pridobi licenco, kar prikazuje (Tabela 2).
Tabela 2: Število usposobljenih trenerjev in veljavnih licenc
Sezona Usposobljeni trenerji Veljavne licence Leto 10/11 53 39
Leto 11/12 102 86
Leto 12/13 104 58
Leto 13/14 116 60
Leto 14/15 121 63 Vir: Osebni vir
Usposobljeni trenerji so trenerji z opravljenim usposabljanjem ali tečajem, ki so pridobili spričevalo za trenerja hokeja. Licenca za delo trenerja velja eno leto in jo je potrebno redno obnavljati. V sezoni 2011/12 se je po tečaju aprila 2011 zelo povečalo število
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 40 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program usposobljenih trenerjev, posledično pa tudi izdanih licenc, saj se vsem, ki opravijo usposabljanje v prvem letu podeli veljavna licenca. Nekateri kasneje niso nikoli delovali kot trenerji, zato se je število veljavnih licenc v prihodnjem letu zmanjšalo.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 41 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
5 Opis obstoječega stanja
Logistika na udeležbi SP v hokeju na ledu se navezuje na problematiko celovitega obvladovanja vseh časovno segmentiranih materialnih, transportnih in informacijskih tokov, vezanih na projekt. Dejstvo je, da je vsako SP v hokeju na ledu zgodba zase, odvijajoče se v novem kulturno- geografskem okolju, z različnimi deležniki projekta. Ugotovili smo, da vseeno obstajajo doložene vzporednice z logističnim procesom v proizvodnem podjetju, zato smo lahko nekatere osnovne poteze aplicirali v projektno okolje logistike SP. To nas je s svojimi zahtevami po učinkovitih logističnih storitvah na kakovostno in količinsko najintenzivnejši ravni postavilo v specifičen okvir, ki je zahteval prilagojene pristope menadžmenta in izvedbo na najvišji zahtevnostni stopnji.
V diplomskem delu se osredotočamo na svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki je potekalo leta 2015 na Češkem v Pragi in v Ostravi, katerega udeleženka je bila tudi slovenska reprezentanca.
Slika 14: Slovenska hokejska reprezentanca
Vir: »Hokejska zveza Slovenije«, b. d.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 42 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
5.2 Kritična analiza
Problem, ki ga analiziramo v diplomskem delu, temelji na organizaciji športne prireditve v našem primeru SP, pri čemer ugotavljamo, da je bila organizacija zelo zahtevna. Raziskava je temeljila na obstoječih že znanih podatkih.
SP v hokeju na ledu smo preučili in spremljali kot udeleženec le tega, skozi televizijske prenose, studijski program, preko spletnih strani, twitterja, facebooka in interakcije. Že pred začetkom SP v hokeju na ledu na Češkem smo spremljali pripravljalne tekme in pripravljali promocijo dogodka. Posebej zahtevna je bila logistika, saj je bilo prizorišče SP precej oddaljeno od domovine. Pripraviti je bilo potrebno pomožni studio Televizije Šport TV v Ostravi in natančno opredeliti termine prenosov tekem.
Na Češko smo se odpeljali z dvema službenima avtomobiloma. Vsak od udeležencev ekipe je bil deležen dnevnice v višini 32,00 eur na dan. Ovrednotili smo še dodatne predvidene stroške za prevoz in vinjete skupno cca 600 eur in ostale stroške za: uporabo interneta; razne nalepke; papir; baterije; sim kartice; morebitne okvare itd.; kar je v skupni vrednosti znašalo 1000 Eur. Bivanje v času svetovnega prvenstva je bilo ključnega pomena pri organizaciji svetovnega prvenstva. Tekmovanja se je udeležilo zelo veliko število ljudi in za vse je bilo potrebno poiskati ustrezna prenoč išča. Bivali smo v hotelu Puls, kjer smo najeli dve double sobi. Hotel Puls je viden na Sliki 15.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 43 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Slika 15: Hotel Puls
Vir: »Hotel Puls Ostrava«, b. d.
5.2.1 Potek prenosa tekem
Za vsak posamezni prenos je bila natančno izdelana mikro časovnica, iz katere je bil razviden potek prenosa posameznega športnega dogodka. Peta tekma na SP Češka 2015 je bila v petek, 8.5.2015 in sicer je prenos trajal med 15.40 do 18.15. Začelo se je z uvodno špico, nadaljevalo z gostom v studiu, generalnim sekretarjem HZS Dejanom Kontrecem. Takoj za tem je sledil prispevek nagrajencev nagradne igre. Sledil je vklop nazaj v studio, potem oglasni blok in ponovno pogovor z gostom. Svoj prispevek je imel še Nik Zupančič. Ob 16.07 uri je bil prikazan prispevek iz Norveškega tabora.
V prvi večerni oddaji smo v studiu najprej pregledali, kaj se je dogajalo prvi dan prvenstva. Studijski program je obogatil prenose pred slovenskimi tekmami. Stanje v studiu je bilo natančno določeno in opremljeno s pohištvom (miza, stoli in ozadje), kar vidimo na sliki 16 in 17.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 44 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Slika 16: Večerni studio v Ostravi
Vir: »Šport TV«, b. d.
Slika 17: Miza, voditelj z gosti
Vir: »Šport TV«, b. d.
Že pred začetkom SP v hokeju na ledu na Češkem smo spremljali pripravljalne tekme, pripravljali promocijo dogodka. Zaradi oddaljenosti je bila logistika zahtevnejša. Posebej smo se osredotočili na zanimivosti programa ob tekmi slovenske reprezentance. Sponzorjem smo omogočili najrazličnejša oglaševanja v najbolj gledanih terminih. Poskrbeli pa smo tudi za pester program za navijače, ki so spremljali tekme na prizoriščih tekem.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 45 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Slovenska reprezentanca je z eno zmago in s šestimi porazi zasedla zadnje mesto v skupini B in izpadla v divizijo D1A Svetovnega prvenstva za leto 2016. Selektor je bil Matjaž Kopitar , ki je takoj po koncu prvenstva nepreklicno odstopil. Njegov pomočnik pa Nik Zupančič . Pripravljalne tekme so se odvijale: Turnir EIHC na Dunaju; Avstrija – Slovenija; Tekme tik pred prvenstvom (Tivoli).
Za pripravo svetovnega prvenstva je potekala promocija na najrazličnejše načine. Pripravljeni so bili on air promo spoti, promocija je potekla preko on air green screen promo, preko Cross promocije – naše platforme. Opravili so se intervjuji z mnogimi udeleženci prireditve. Izvajalo se je kompenzirano oglaševanje, skozi celoten potek prvenstva smo tesno sodelovali z Hokejsko zvezo Slovenije, naredili smo serijo prispevkov, sproti smo obveščali na tease spletnih strani, kakšno je število udeležencev na svetovnem prvenstvu. S serijo narejnih prispevkov smo sestavljali zanimive zgodbe o nenavadnih dogodkih v hokeju.
Sponzorsko vlaganje je bilo pred prvenstvom eden temeljev trženjske strategije na svetovnem prvenstu, zato so m o r a l a podjetja predhodno izdelati natančen plan, kaj želijo s sponzrstvom doseči. Opažamo, da sponzoriranje športnih tekmovanj v Sloveniji še vedno ne temelji dovolj na konkretnih tržnih analizah, kar slovenskemu športu dolgoročno ne prinaša razvoja, temveč predstavlja oviro nekaterim športnim organizacijam. Nikjer na svetu ni uspešne organizacije športnega tekmovanja brez sponzorjev, niti v najbogatejših deželah. Celo najbogatejše športne organizacije, ki polnijo tribune z več tisoč gledalci, očitno ne morejo brez sponzorjev, prav tako tudi Slovenija ne.
Sicer je opaziti, da so sponzorji v zadnjih desetletjih izjemno povečali vložke ter spremenili pogled na prireditve. Zgodil se je velik premik od družbene odgovornosti podjetij do vključitve sponzoriranja kot pomembnega dela marketinga v podjetju. Tu govorimo predvsem o velikih športnih prireditvah, ki jih podjetja dojemajo kot želene metode oglaševanja, s pomočjo katerih se poveča prepoznavnost njihove blagovne znamke in pospeši prodaja. Iz slike 7 so razvidna sodelujoča sponzorska podjetja na SP.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 46 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Slika 18: Logotipi sodelojočih sponzorjev
Vir: »Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2015«, b. d.
Medijska sponzorstva so bila eno najmočnejših in najuporabnejših orodij za organizatorja prireditve. Šlo je za dogovor s specifičnim medijem v zameno za promocijo na SP. Sponzorji so imeli različne možnosti oglaševanja preko: klasičnega oglaševanja; TV Timeout; sponzorske pozicije sponzor serije prispevkov (1x na SLO tekmo, 7 skupaj;
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 47 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
producent placement in kot; sponzor z oblekami za ekipo.
Logistična izvedba organizacije je bila zelo obsežna. Dejavnosti, ki smo jo opravljali na Češkem so bile zahtevne in podobne nalogam managerja v športu. Delovali smo samostojno, zato bi morali biti med seboj dobro povezani. Med drugimi zadolžitvami sem bil odgovoren za celotno dogajanje prenosov in komentiranja posameznih tekem. Trudili smo se, da ni prihajalo do večjih nevšečnosti. Kot športni komentator televizije Šport TV sem se direktno oglašal iz samega prizorišča, kje smo gostili športnike in druge znane goste.
Slika 19: Logotip televizije Šport TV
Vir: »Šport TV«, b. d.
Tudi na navijače nismo pozabili. Zanje je bil v Ostravi odgovoren kolega Rok Grilec. Narejen je bil poseben načrt za snemanja in delo z njimi. Večkrat so se javljali med tekmami iz Ostrave v Slovenijo, objavljali dnevno dogajanja na posebnem zavihku spletne strani (video in foto vsebine), spremljali blog enega izmed udeležencev (video, foto ali text blog). Navijači so bili še posebej zadovoljni, kadar so bili zanje organizirani izleti. V večernih urah smo na programu podajali različne zgodbe povezane s hokejem.
5.2.2 Časovni termin komentiranja
Športne prireditve kot so svetovna prvenstva so idealni medijski dogodki že zato, ker so njihovi datumi in ure, pretežno pa tudi akterji, znani vnaprej, neznano pa ostaja bistveno, potek tekmovanja in njegov rezultat. Obravnavano tekmovanje je potekalo med 1. in 17. majem 2015 v Ostravi in v Pragi na Češkem. Vrstni red tekmovanja po državah je raviden iz Tabele 3.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 48 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Tabela 3: Vrstni red tekmovanja po državah
1. Kanada 9. Slovaška 2. Rusija 10. Nemčija 3. ZDA 11. Norveška 4. Češka 12. Francija 5. Švedska 13. Latvija 6. Finska 14. Danska 7. Belorusija 15. Avstrija – izpad v Divizijo I A 8. Švica 16. Slovenija – izpad v Divizijo I A
Vir: »Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2015«, b. d.
Prenosi tekem so se začeli na petek, prvega maja leta 2015, z vklopom ob šestnajst in petnajst minut; s prenosom prve tekme med ZDA in Finsko, kar prikazuje Tabela 4.
Tabela 4: Termini prenosov hokejskih tekem na SP teden dan ura nasprotnik 1 nasprotnik 2 kraj petek 1.5.2014 16:15 ZDA Finska Ostrava petek 1.5.2014 20:15 Češka Švedska Praga sobota 2.5.2014 16:15 Slovenija Belorusija Ostrava nedelja 3.5.2014 12:15 Slovenija Rusija Ostrava ponedeljek 4.5.2014 16:15 ZDA Rusija Ostrava ponedeljek 4.5.2014 20:15 Češka Kanada Praga torek 5.5.2014 20:15 Slovenija Slovaška Ostrava sreda 6.5.2014 20:15 Švedska Kanada Praga četrtek 7.5.2014 20:15 Slovenija Finska Ostrava petek 8.5.2014 16:15 Slovenija Norveška Ostrava sobota 9.5.2014 16:15 Finska Slovaška Ostrava sobota 9.5.2014 20:15 Švedska Švica Praga nedelja 10.5.2014 16:15 Slovenija ZDA Ostrava nedelja 10.5.2014 20:15 Slovaška Rusija Ostrava ponedeljek 11.5.2014 16:15 Nemčija Avstrija Praga ponedeljek 11.5.2014 20:15 Slovenija Danska Ostrava torek 12.5.2014 16:15 ZDA Slovaška Ostrava torek 12.5.2014 20:15 Finska Rusija Ostrava Praga ali četrtek 14.5.2014 četrtfinale Ostrava Praga ali četrtek 14.5.2014 četrtfinale Ostrava Praga ali četrtek 14.5.2014 četrtfinale Ostrava sobota 16.5.2014 15:15 polfinale Praga sobota 16.5.2014 19:15 polfinale Praga nedelja 17.5.2014 16:15 tekma za 3. mesto Praga nedelja 17.5.2014 20:45 finale Praga Vir: Osebni vir
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 49 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Tekma je potekala v športni dvorani v Ostravi. Še isti dan smo se vklopili v prenos tekme ob dvajseti uri in petnajst minut med Češko in Švedsko. Slovenija je s svojim nastopom začela v soboto, drugega maja. Ob šestnajsti uri in petnajst minut smo pričeli s prenosom te tekme, ki jo je igrala z Belorusijo, kar je razvidno iz Tabele 5.
Tabela 5: Časovnica prenosa tekme Slovenija – Belorusija
Oglasni blok – TV Timeout Oglasni blok – TV Timeout Oglasni blok - sponzorska pozicija Neposredni prenos: Slovenija - Belorusija zaključek 2.tretjine Izjava z roba igrišča Oglasni blok Studio z gostom, analiza druge tretjine Glasovanje, twitter, facebook, Oglasni blok Neposredni prenos: Slovenija - Belorusija 3.tretjina, uvod Oglasni blok - sponzorska pozicija Neposredni prenos: Slovenija - Belorusija 3.tretjina Oglasni blok – TV Timeout Oglasni blok – TV Timeout Oglasni blok - sponzorska pozicija Neposredni prenos: Slovenija - Belorusija zaključek 3.tretjine Izjava z roba igrišča Oglasni blok Studio z gostom, analiza tekme Javljanje v živo/delay #3 Interakcija z navijači, anketa Glasovanje, twitter, facebook, Studio + prihod hokejista Prispevek #6 Sponzorirana zgodba/serija Zaključni pozdrav
14:45 Uvodna špica Uvodni pozdrav iz studia Prispevek #1 Predstavitev mesta Studio z gostom Prispevek #2 Interakcija z navijači Studio z gostom Oglasni blok Studio z gostom Prispevek #3 Slovenska reprezentanca Studio z gostom Izjave #1 Slovenska reprezentanca Glasovanje, twitter, facebook, anketa Studio z gostom Oglasni blok Studio z gostom Javljanje v živo #1 Interakcija z navijači Studio z gostom Oglasni blok Neposredni prenos: Slovenija - Belorusija 1.tretjina, uvod Oglasni blok - sponzorska pozicija 15:15 Neposredni prenos: Slovenija - Belorusija 1.tretjina
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 50 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Oglasni blok – TV Timeout Oglasni blok – TV Timeout Oglasni blok - sponzorska pozicija Neposredni prenos: Slovenija - Belorusija zaključek 1.tretjine Izjava z roba igrišča Oglasni blok Studio z gostom, analiza prve tretjine Javljanje v živo #2 Interakcija z navijači (Slovenija) Glasovanje, twitter, facebook, Prispevek #5 Sponzorirana zgodba/serija Oglasni blok Neposredni prenos: Slovenija - Belorusija 2.tretjina, uvod Oglasni blok - sponzorska pozicija Neposredni prenos: Slovenija - Belorusija 2.tretjina Vir: Osebni vir
Že naslednji dan je sledil vklop ob dvanajsti uri in petnajst minut, ker je bila na sporedu tekma med Slovenijo in Rusijo. Tempo je bil hud. Sledilo je nekaj dni počitka. Petega maja smo prenašali tekmo, kjer se je Slovenija pomerila z reprezentanco Slovaške. Sledili sta še tekmi sedmega maja z reprezentanco Finske in osmega maja z reprezentanco Norveške. V nadaljevanju je Slovenija destega maja igrala še z repreznetanco ZDA. Vsi prenosi so potekali ob istih časovnih terminih. Z začetnimi rezultati tekem slovenske reprezentance smo bili zadovoljni. Zaradi slabših rezultatov v nadaljevanju pa je Slovenija igrala še zadnjo tekmo, katere prenos je potekal na TV Šport v ponedeljek enajstega maja. Žal Slovenija ni bila več udeleženka četrtfinalnega tekmovanja, kjer so se tekme igrale še v večji hokejski dvorani v Pragi.
5.3 Predlog rešitve
Prizorišče SP je bilo zelo oddaljeno, kar je povzročilo večje stroške za organizatorja in udeležence s strani Šport TV. Dobro bi bilo, da bi v bodoče organizirali na oddaljene športne dogodke enoten skupni prevoz npr. s kombijem in bi na ta način prihranili nekaj denarja. V našem primeru je imel komentator SP vlogo pripovedovalca celotne zgodbe - dogodka, sokomentator pa je bolj razlagal sliko - potek same tekme s tehnične plati in hkrati prenašal nekatere zaupne informacije posameznih ekip, ki jih je predhodno pridobil na terenu.
Z analizo smo ugotovili, da so se nekatere podane informacije podvajale, kar pa si kot vodja studia na veliki športni prireditvi v bodoče ne želim več doživeti. Izkazalo se je, da
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 51 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program so bili sokomentatorji šibkejši člen od svojih komentatorskih kolegov, čeprav nekatere nerodnosti pri komentiranju lahko pripišemo tremi, ker na tem področju predhodno še niso delovali in niso imeli potrebnih izkušenj. Kljub temu bi bilo dobro razmisliti o tem, če so sploh potrebni. V bodoče želimo izboljšati tudi jezik poročanja. Tu vidimo možnost izboljšave, saj je funkcija komentatorjev podati gledalcem informacije na pravi in čim zanimivejši način.
5.3.1 Ocena in vrednotenje uspešnosti rešitve problema
Slovenija je naredila preboj v mednarodnem merilu, vendar konkretni koraki v smeri dolgoročnega razvoja slovenskega hokeja še niso bili storjeni. To se danes vidi v blodnjah obeh najbolj trofejnih slovenskih klubov. Ostali klubi so bili žrtev napačne politike krovne organizacije in so bili potisnjeni ob stran. Danes so ravno ti klubi gonilo razvoja slovenskega hokeja, z njihovim modelom, predvsem pa z ljudmi, ki v teh centrih skrbijo za razvoj hokeja. Učinki dela Hokejske zveze Slovenije v smeri uravnoteženega dolgoročnega razvoja hokejske panoge v celoti, se že kažejo v klubih. Z novo generacijo športnih delavcev in predanostjo trenutnega predsedstva skupnim interesom celotne hokejske sfere v Sloveniji pa verjamemo, da se slovenskemu hokeju obetajo boljši časi.
Podatki, ki so bili zbrani s pomočjo strokovnih sodelavcev na Zvezi kažejo sistematičen napredek v slovenskem hokeju. Nekateri trenutno stanje v slovenskem hokeju želijo prikazati v drugačni luči, vendar pa organizacija, tekmovanja in delo s podmladkom kažejo realno sliko, ki se bo dokončno izkristalizirala v prihodnjih 10-15 letih. Čaka nas še ogromno dela, a trenutno stanje, ki je boljše od stanja v preteklih obdobjih, predstavlja dober temelj, na katerem bomo skupaj osnovali nadaljnji razvoj in preboj hokeja doma in po svetu.
Ocenjujemo, da so bili cilji, ki smo si jih zastavili na začetku pisanja diplomskega dela doseženi, saj smo proučili in nekako poskušali opredeliti vlogo managerja pri organizaciji športnega dogodka, predstaviti manegemnt v športu in se osredotočili na hokej v Sloveniji z udeležbo na SP na Češkem.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 52 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
V vlogi športnega komentatorja sem spoznal dogajanje na tem velikem športnem dogodku. Samostojno sem načrtoval, organiziral, izvajajal, kontroliral in meriil utrinke vsakodnevnega dogajanja. Imel sem možnost spoznati in se vključiti v čim več različnih resursov. Pri svojem delu sem hotel biti čimbolj strokoven in profesionalen. Kljub odličnemu poznavanju športne panoge hokeja, sem opazil, da mi je zaradi hitrega tempa ušla kakšna zanimiva podrobnost, ki bi sigurno prenos tekem gledalcem lahko še popestrila. Nekateri novinarji predvsem pa komentatorji niso bili tako samokritični, pa čeprav je bilo opaziti, da sploh niso upoštevali nekaterih predhodnih navodil redaktorja. Sam prenos je bil zaradi tega slabše izveden, kot bi bil, če bi se vsi vključeni v dogajanje svetovnega prvenstva, zavedali pomembnosti tega posla.
Komentiranje športa je v resnici izjemno naporna dejavnost. Šport je po svoji naravi izjemno dinamičen, zato od komentatorja terja hitro odzivnost predvsem pa široko razgledanost. Izkazalo se je, da je bilo SP v hokeju na ledu v Ostravi na splošno dobro organizirano. Opazili smo nekaj pomanjkljivosti pri sami izvedbi celotnega projekta, vendar pa prisotni na to nismo imeli vpliva. Prisotna ekipa Šport TV je med seboj povezana, vendar se med sabo še vedno ne poznamo dovolj dobro.
V končni oceni lahko z dokaj veliko gotovostjo trdimo, da je uspeh športnega dogodka, kot je svetovno prvenstvo, neposredno, čeprav zunanjim opazovalcem dogajanja nevidno, odvisen predvsem od delovanja spremljajočih dejavnosti, od katerih igra logistični sistem vsekakor eno najvidnejših funkcij. Vsebina se vsaj pri dogodkih kot projektih zrcali skozi formo – ljudje bodo vselej slavili zmagovalce, a jih sčasoma tudi pozabili. Organizacijskih ali izvedbenih spodrsljajev pa ne obravnavajo zgolj minljivi športni anali, temveč tudi milijoni parov oči svetovne javnosti, skupaj z mednarodno skupnostjo in širok nabor različnih udeležencev.
5.3.2 Pogoji za uvedbo rešitev in možnost nadaljnega razvoja
Pričakujem, da se bo moja filozofija precej pokrivala s filozofijo dosedanjega urednika. Vemo , da bomo morali za manj denarja narediti enako kakovosten program (ali boljši).
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 53 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Verjamem, da bomo v prihodnosti dojeli, da je nujno dati večji poudarek sodelovanju vseh članov uredništva in s tem izboljšali tudi kakovost vsebine športnih prenosov.
Tudi v prihodnosti si želim prisostvovati na tovrstnih športnih prireditvah, pa naj si bo v vlogi komentatorja ali v katerem koli drugem procesu povezanim s športom. Ugotavljam, da našim novinarjem manjka še veliko več kot le objektivnost. Ko je govora o gostilniškem poznavanju športa, je tega preveč. Vsi vse vedo. Premalo pa je ljudi, ki se zavedajo, da se je potrebno vseskozi izobraževati in iskati izboljšave pri vsakdanjem delu. Komentiranje je umetnost, in dobro je, da tekme komentirajo umetniki svojega poklica, pa čeprav z različnimi profili izobrazbe.
V času svetovnega prvenstva smo spoznali nekatere vzporednice managiranja in športnega komentiranja. Ugotavljam, da je vloga managerja zahtevna; v obravnavanem primeru jo primerjam s športnim komentatorjem svetovnega prvenstva v Ostravi. Pogosto se dogaja, da je pri organizciji športnih prireditev, zaradi prevelikih stroškov pomankanje kadrov resen problem. Tudi svetovno prvenstvo v Ostravi ni bilo izjema.
Vodstvu Šport TV smo po končanem SP že podali nekatere predloge in naše pogoje predstavili tako, da nadaljnji razvoj posameznikov in celotne ekipe pri logistiki in organizaciji večjih športnih dogodkov ne bi smel biti več vprašljiv.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 54 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Vrsta študijskega programa
Zaključek
Pričujoče diplomsko delo poleg nujnega končanja dodiplomskega študija in vstopnice vstopnice za nadaljnje izobraževanje predstavlja približek celostne obravnave logistike na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu v Ostravi. Poskušali smo povezati različne elemente logistike, kot neposredni ali posredni deležniki svetovnega prvenstva. Prireditev, kot je svetovno prvenstvo, vsebuje vse potrebne značilnosti in vsebine projektno obravnavanega dogodka. Združili smo študije logističnih strokovnjakov. Predstavili smo razsežnosti te športne prireditve. Množica medsebojno tesno povezanih procesov in nalog, ki so bile potrebne za uspešno izpeljavo prireditve, nam je ustvarila skoraj nepregleden sistemski klobčič.
Analizirali smo potek svetovnega prvenstva in prikazali nekaj utrinkov na samem prizorišču. Direktno prenašanje tekem iz svetovnih prvenstev je kompleksna zadeva na vseh področjih, vsaka najmanjša napaka se takoj odraža. Športni komentatorji smo zaradi skupkov vsega, prav tako kot managerji, pogosto v stresni situaciji. Zaradi povezave o odločanjih na samem prizorišču dogajanja športnega dogodka in časovne omejitve se lahko posledice celo tragično končajo.
Omenjeni poklic zaradi svojega statusa nikakor ni priljubljen, saj se športni komentatorji lahko kaj kmalu znajdemo pod plazom kritik. Športno komentiranje je v resnici izjemno naporno. Šport je po svoji naravi izjemno dinamičen, zato od komentatorja terja hitro odzivnost, predvsem pa široko razgledanost. Če pa k temu dodamo še izobraževalno naravo posla, nujno pozornost do materinega jezika ter objektivnost poročanja, dejansko dobimo zelo zahtevno delovno mesto. Kot predhodno navajamo, je glavna lastnost dobrega komentatorja komunikativnost, saj mora pri zbiranju informacij navezovati in ohranjati stike s številnimi viri, kar si olajša, če je nepristranski in zmožen razumevanja različnih pogledov in stališč. Komentator mora biti samoiniciativen, saj na samem prizorišču ni urednikov, ki bi ga usmerjali in nadzirali. Pri svojem delu mora biti natančen, potrpežljiv in vztrajen. Dobrodošel je smisel za humor in prepoznavanje
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 55 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Vrsta študijskega programa vizualnih izraznih sredstev. Vse to pa so tudi lastnosti, ki jih pri organiziranju dela pripisujemo tudi managerjem.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 56 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Vrsta študijskega programa
Seznam literature in virov
Bernard, S. (2000). Studying radio. London; Arnold: Hodder Headline Group. Boyle, R. (2012). Reflections on Communication and Sport. On Journalism and Digital., str. 5. Bubnič, E., Novak, Ž., Budnar, M., Erjavec, M., Grešak, B., Hodža Frelih, V., & Jezeršek Goldlust, J. (1987). Playing for Keeps, Sport the media and society. Melbourne: Longman Cheshire. Chelldurai, P. (2001). Managing organizations for sport and physical activity: a systems perspective. Scottsdale: Holcomb Hathaway. Coakley, J., & Pike, E. (2009). Sports In Society: Issues and Controversies. Boston; MA: McGraw Hill Companies. Fatur, E. (2004). Vloga managerjev v športu in prihodnost managementa v športu na svetovnem trgu: Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Filip, A. (2013). Organizacija velike športne prireditve: Primer kolesarske dirke po Sloveniji: Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska Fakulteta. Grošelj, M. (13. maj 2015). Analiza slovenskih nastopov. Zamudili že med pripravami. Dnevnik. Najdeno 21. septembra 2015 na spletnem naslovu: https://www.dnevnik.si/tag/Analiza%20slovenskih%20nastopov Hokejska zveza Slovenije. (b. d.). Najdeno 7. novembra 2015 na spletnem naslovu: http://hokej.si/sp-ceska-2015-slovenska-reprezentanca/ Hotel Puls Ostrava. (b. d.). Najdeno 21. januarja 2016 na spletnem naslovu: http://hotel- puls.hotel.cz/ Ivanko, Š. (2007). Metodologija in tehnologija raziskovanja in pisanja strokovnih in znanstvenih del. Kamnik: Založništvo in izdelava, Cubus image. Kolarič, B. (2000). Športni menedžment - stališča in ocene špotnikov in športnih managerjev ter njihov medsebojni odnos v nekaterih športnih panogah v republiki Sloveniji: Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Kotnik, V. (2001). Neposredni športni prenos in TV gledalec. Monitor ISH, str. 99.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 57 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Vrsta študijskega programa
Ličen, S. (2011). Televizijsko športno komentatorstvo: športni prenosi na slovenski javni televiziji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Mallen, C. & Adams, L. J. (2008). Sport, recreation and tourism event mangement: theoretical and practical dimensions. Amsterdam; Elsevier/Butterworth- Heinemann. Mintzberg, H. (1998). The manager's job: Folklore and fact. Harvard Business Review on leadership (str. 1-36). Boston: Harvard Business School Press. Možina, S. (1994). Management. Radovljica: Didakta. Omahna, M. (2011). Organizacija športne prireditve: primer taborniškega tekmovanja: Projektna naloga. Portorož: Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije. Prelc, P. (29. april 2015). Analiza hokeja v Sloveniji. Najdeno 16. aprila 2016 na spletnem naslovu: http://hokej.si/analiza-hokeja-v-sloveniji-stevilo-igralcev-in- licenciranih-trenerjev-raste/ Rowe, D. (2004). Sports, Culture and Media. Maidenhead and New York: Open University Press. Sikošek, M. (2010). Management prireditev: organizacija študentskih prireditev. Koper: Fakulteta za management Koper. Supovitz, F. (2005). The sports event management and marketing playbook. Hoboken, New Jersey: J. Wiley & Sons. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2015. (b. d.). V Wikopediji. Najdeno 12. aprila 2016 na spletnem naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Svetovno_prvenstvo_v_hokeju_na_ledu_2015 Šport. (b. d.). V Slovar knjižnega jezika: Najdeno 14. marca 2016 na spletnem naslovu http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html/ Šport TV. (b. d.). Najdeno 4. junija 2015 na spletnem naslovu: http://www.sport-tv.si/ Šugman, R., Bednarik, J., & Kolarič, B. (2002). Športni management. Ljubljana: Fakulteta za šport. Zakon o gospodarskih družbah. Uradni list RS, št. 26/14. Zdravje EU. (2011). Najdeno 13. septembra 2011 na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/health-eu/my_lifestyle/sports_and_
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 58 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Vrsta študijskega programa
Priloge
Priloga 1: Šport TV studio - SLOVENIJA - NORVEŠKA, 5. tekma na SP Češka 2015 (Mikro časovnica Petek, 08.05.2015 15:40 do 18:15 | Zadnji popravek: 08.05.2015 09:05:23
ZŠ Naslov Časovnica Seštevek Dolžina
1. Uvodna Špica 15:40:00 00:00:00 00:05:00
2. STUDIO - Pogovor z gostom 15:45:00 00:05:00 00:04:00 PRIMOŽ PODSEDENŠEK-0000000000000120104410410
DEJAN KONTREC GENERALNI SEKRETAR HZS 3. Prispevek: NAGRAJENCI 15:49:00 00:09:00 00:02:00
4. STUDIO 15:51:00 00:11:00 00:00:30
5. STUDIO - BAMBUSSERBAMBUSSER POZICIJA 15:51:30 00:11:30 00:00:30
6. STUDIO 15:52:00 00:12:00 00:00:30
7. Oglasni blok 15:52:30 00:12:30 00:04:00
8. STUDIO - Pogovor z gostom 15:56:30 00:16:30 00:01:00
9. Prispevek: Legionarji 15:57:30 00:17:30 00:06:00
10. STUDIO - Pogovor z gostom 16:03:30 00:23:30 00:01:00
11. Prispevek: NIK ZUPANČIČ 16:04:30 00:24:30 00:02:00
12. STUDIO - Pogovor z gostom 16:06:30 00:26:30 00:01:00
13. Prispevek: NORVEŠKI TABOR 16:07:30 00:27:30 00:02:00
14. STUDIO - Pogovor z gostom 16:09:30 00:29:30 00:01:00
15. Oglasni blok 16:10:30 00:30:30 00:02:30
16. Neposredni prenos: UVOD: SLOVENIJA - NORVEŠKA, 1.tretjina 16:13:00 00:33:00 00:04:00
17. Oglasni blok - sponzorska pozicija - takoj po himnah 16:17:00 00:37:00 00:00:22
18. Neposredni prenos: SLOVENIJA - NORVEŠKA, 1.tretjina / 1. del 16:17:22 00:37:22 00:10:00
19. Oglasni blok - TV Timeout 16:27:22 00:47:22 00:00:42
20. Neposredni prenos: SLOVENIJA - NORVEŠKA, 1.tretjina / 2. del 16:28:04 00:48:04 00:10:00
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 59 Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Vrsta študijskega programa
21. Oglasni blok - TV Timeout 16:38:04 00:58:04 00:00:14
22. Neposredni prenos: SLOVENIJA - NORVEŠKA, 1.tretjina / 2. del 16:38:18 00:58:18 00:10:00
23. Oglasni blok - sponzorska pozicija 16:48:18 01:08:18 00:00:14
24. Neposredni prenos: SLOVENIJA - NORVEŠKA, zaključek tretjine + izjava letečega 16:48:32 01:08:32 00:01:30
25. STUDIO: Pogovor z gostomKNOPPERS PP 16:50:02 01:10:02 00:01:00
26. Oglasni blok 16:51:02 01:11:02 00:03:00
27. STUDIO: Pogovor z gostom Analiza 1. tretjinaKNOPPERS PP 16:54:02 01:14:02 00:02:00
28. Prispevek: Ris o Risu / LJ 16:56:02 01:16:02 00:02:00
29. STUDIO: Pogovor z gostom Analiza 1. tretjinaKNOPPERS PP 16:58:02 01:18:02 00:00:30
30. Oglasni blok 16:58:32 01:18:32 00:03:00
31. Neposredni prenos: SLOVENIJA - NORVEŠKA, 2.tretjina / UVOD 17:01:32 01:21:32 00:02:00
32. Oglasni blok - sponzorska pozicija 17:03:32 01:23:32 00:00:22
32. Oglasni blok - sponzorska pozicija 17:03:32 01:23:32 00:00:22
33. Neposredni prenos: SLOVENIJA - NORVEŠKA, 2.tretjina / 1. del 17:03:54 01:23:54 00:10:00
34. Oglasni blok - TV Timeout 17:13:54 01:33:54 00:00:33
35. Neposredni prenos: SLOVENIJA - NORVEŠKA, 2.tretjina / 2. delBAMBUSSER POZICIJA 17:14:27 01:34:27 00:10:00
36. Oglasni blok - TV Timeout 17:24:27 01:44:27 00:00:33
37. Neposredni prenos: SLOVENIJA - NORVEŠKA, 2.tretjina / 3. del 17:25:00 01:45:00 00:10:00
38. Oglasni blok - sponzorska pozicija 17:35:00 01:55:00 00:00:19
39. Neposredni prenos: SLOVENIJA - NORVEŠKA, zaključek tretjine + leteči reporter 17:35:19 01:55:19 00:01:30
40. STUDIO: Pogovor z gostom 17:36:49 01:56:49 00:01:00
41. Oglasni blok 17:37:49 01:57:49 00:03:00
42. STUDIO: Pogovor z gostom, Analiza 2. Tretjine 17:40:49 02:00:49 00:02:00
43. Prispevek: Ris o Risu / LJ 17:42:49 02:02:49 00:02:00 Vir: »Šport TV«, b. d.
Primož Podsedenšek: Vloga managerja pri organizaciji športne prireditve na primeru komentiranja SP v hokeju na ledu 60