L. JAVORNIK* - 230 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA mag. Z. STOJIČ Z VODAMI IN UREJANJE VODA

Luka JAVORNIK* mag. Zoran STOJIČ

MORFOLOŠKE SPREMEMBE REKE SAVE NA OBMOČJU HE BREŽICE V ZADNJIH 250 LETIH

Povzetek

Reka je bila v svoji dolgi zgodovini znana , ki je nemalokrat poškodovala ali celo uničila domove oz. imetje tistih, ki so v njeni bližini živeli. Nič drugače ni bilo na območju Brežic, kjer so se ljudje zaradi razmeroma ugodne klime in sestave tal za poljedelstvo vedno pogosteje naseljevali. Erodiranje reke v koritu in sedimentacija na bregovih in bližnji okolici so povzročili dobršne spremembe v morfologiji reke, kar je razvidno tudi iz kart, nastalih v zadnjih 250 letih. Šele na prehodu iz 19. v 20. stoletje in z obsežnimi regulacijskimi deli je Sava praktično prenehala ogrožati prebivalce Krško-Brežiške kotline in v grobem ohranila svojo morfologijo, kot jo poznamo še danes.

1. Uvod

V sklopu načrtovane verige hidroelektrarn na reki Savi je načrtovana tudi gradnja hidroelektrarne Brežice južno od mesta. V tehničnem smislu je elektrarna podobna ostalim načrtovanim elektrarnam na spodnjesavskem odseku. Od drugih pa jo ločuje dejstvo, da bo v svojem prostorskem okviru zajela tudi druge dejavnosti in ne bo služila samo običajnemu namenu, t.j. zagotavljanju potrebne električne energije v elektroenergetsko omrežje.

V sklop okolice, ki zajema vplivno območje hidroelektrarne Brežice spada tudi območje Vrbina, ki sedaj služi kot retenzijsko območje v primeru visokih voda. Investitor se je po posvetovanju z različnimi ustanovami in analizi območja odločil, da na sedanjem retenzijskem območju oblikuje rešitev, ki bi hidroelektrarno s spremljajočimi objekti definirala kot večnamensko območje. Ureditve na tem območju bi vsebovale tako rekreacijske, turistične, kulturno-izobraževalne kot tudi različne vodne ureditve, ki bi zagotavljale čimbolj zvezen prehod med mestom Brežice na severu in energetskim objektom na jugu.

Za ta namen je bil organiziran arhitekturno-urbanistični natečaj, kjer se je opredelila okvirna rešitev, ki bi, kot je bilo v natečajnem gradivu opredeljeno, pa tudi ob predstavitvi rezultatov natečaja poudarjeno, danes pretežno neizkoriščeno Vrbino aktivno vključila v prihodnji razvoj. Skladno s temi predlogi se je rodila tudi ideja o reminiscenci stare struge Save, ki je do druge polovice 19. stoletja potekala vzporedno z zahodnim obzidjem mesta, sedaj pa ostanke stare struge predstavljata potoka Močnik in Struga. Z oživitvijo stare struge Save bi se redefinirala povezava mesta Brežice z vodnim telesom reke Save.

2. Povzetek (geo)morfoloških razmer na območju Vrbine

Struga reke Save poteka preko Krško-Brežiške kotline med Krškim na severozahodu, Podbočjem na jugozahodu in Brežicami na vzhodu. Krško-Brežiška kotlina je v geološkem smislu v celoti prekrita s prodnimi savskimi zasipi, ki so bili naneseni v plasteh ali pa neposredno na terciarnih usedlinah (Verbič, 1993). Geološka sestava površja Krško-Brežiške kotline je v zgodovinskem smislu sestavljena iz treh zasipov in štirih teras, Sava pa je v zasip zadnje ledene dobe urezala še holocensko teraso. Stratigrafsko so geološke plasti od površja proti vedno večji globini sestavljene iz holocenske plasti iz zadnje ledene dobe, konglomeratov predzadnje ledene dobe, pliokvartarnega

* Luka Javornik, univ. dipl. inž. grad, Geateh, d.o.o., Opekarska 11, 1000 Ljubljana, ** mag. Zoran Stojič, univ. dipl. inž. grad, Geateh, d.o.o., Opekarska 11, 1000 Ljubljana ** mag. Zoran Stojič, univ. dipl. inž. grad, Geateh, d.o.o., Opekarska 11, 1000 Ljubljana

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2008 L. JAVORNIK* - 231 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA mag. Z. STOJIČ UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA

zasipa, ki sestoji predvsem iz silikatnega proda oz. v manjšini glinastega melja, ter pliocenski lapor. Geomorfološke analize so pokazale, da je plasti pliokvartarnega zasipa in konglomerata predzadnje ledene dobe nanesla prav reka Sava, ki pa je po koncu obdobja nasipavanja začela erodirati in tako odnesla večino plasti konglomerata in pliokvartarnega zasipa. Po končani zadnji ledeni dobi so vode izpod ledenikov prinesle v vodotoke velike količine kamninskega materiala, predvsem pritoka Save, Kamniška Bistrica in , sta prinašali velike količine peska in proda in ga preko izliva v Savo prenašali vzdolž struge, kljub temu pa je v Krško-Brežiški kotlini ostalo le malo tega proda. Večina kamninskega drobirja, ki danes tvori kamninsko podlago obdelovalnim površinam Krško-Brežiškega polja je Sava nanesla v zadnjih 15000 letih.

3. Morfologija reke Save na Brežiškem pred regulacijo v 19. stoletju

Prvi pomembnejši hidrološki dogodek, ki je zaznamoval Krško-Brežiško kotlino in s tem tudi potek struge reke Save, so bile katastrofalne poplave leta 1781. Sava je ob povodnji leta 1781 menjala svojo glavno strugo, ki je potekala do tedaj tik ob mostu, in si urezala novo korito, pri čemer je glavna struga še vedno potekala ob zahodnem obzidju Brežic

Slika 1: Prikaz stare struge Save pri Brežicah (Rann) iz leta 1756, (Digitalni vir: Verbič, 2006, skenogram)

Slika 2: Jožefinska vojaška izmera 1787, (Digitalni vir: Verbič, 2006, skenogram) Širše območje načrtovane akumulacije pri HE Brežice je bilo v zadnjih 250 letih v celoti pod vplivom aluvialnih procesov, eroziji in sedimentaciji. Sava se je predvsem v času visokih voda na razlila po obstoječih strugah na najnižji holocenski terasi, na kateri danes praktično ni poselitve, iz tega se 19.MIŠIČEV VODARSKI DAN 2008

L. JAVORNIK* - 232 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA mag. Z. STOJIČ Z VODAMI IN UREJANJE VODA

lahko zaključi, da je bil ta predel, predvsem v času pred regulacijo pogosto poplavljen. Procesi erodiranja struge so potekali predvsem v samem rečnem koritu, odlaganje sedimentov pa je bilo po drugi strani precej obsežnejše; poleg rečnega korita je obsegalo še obrežni nasip in poplavno ravnico. Teren je sicer v povprečju prekrit z vsaj 0,5m plasti poplavnega sedimenta, ki se je oblikoval v zadnjih treh stoletjih.

V kontekstu poselitev ob Savi v obravnavanem obdobju velja izpostaviti zaselek Zasavje, ki je v preteklosti ležalo na območju predvidenega akumulacijskega bazena HE Brežice. Zaselek Zasavje je na kronološko najzgodnejših ilustracijah stare savske struge locirano na rečnem otoku. Zahodno in južno od zaselka manjša savska struga, glavni strugi pa sta vzhodno od zaselka (slika 1). Na tej karti je tudi vidna cestna povezava s Skopicami in Brežicami na vzhodu, kjer je ta cesta nekoč bila povezana z dvema splavoma preko dveh savskih strug. Na karti je s senčenjem označena terasa, ki je ščitila naselje pred poplavami z vzhodne strani vodotoka. Kljub temu pa je bilo očitno več dela v varovanje pred poplavami mesta Brežice, saj je ob katastrofalnih poplavah leta 1781 zaselek Zasavje uničila visoka voda, medtem ko se je v poplavno varnost Brežic precej več vlagalo in je tako mesto utrpelo precej manjšo škodo kot zaselek Zasavje.

Slika 3: Karta iz leta 1835, (Digitalni vir: Verbič, 2006, skenogram)

Karte iz različnih časovnih obdobij so v splošnem izčrpen vir informacij in iz teh lahko sklepamo, kako so (ob siceršnjem pomanjkanju podatkov iz tega obdobja) se struge razvijale, tudi skladno s človekovimi aktivnostmi na tem območju. Tako je iz kart razvidno, da so pred začetkom izdatnejših posegov človeka v morfologijo Save bile struge zelo nestalne v preteklosti. Najbolj se značaj Save v tistem času približa lastnostim anastomozne reke. Značilnost anastomozne reke je evidentna razvejenost aktivnih strug. Najbolj pomembne lastnosti so: več aktivnih kanalov (meandrirajoči tok ima samo enega), dokaj majhna vijugavost (sinusoidnost), odsotnost opuščenih podkvastih meandrov (pri meandrirajoči so dokaj pogosti), nekoliko stabilnejši kanali in bregovi (pri prepletajoči so nasipi med posameznimi kanal poplavljeni bolj ali manj vsako leto), ipd. (Verbič, 1993).

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2008 L. JAVORNIK* - 233 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA mag. Z. STOJIČ UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA

Slika 4: Karta iz leta 1853, (Digitalni vir: Verbič, 2006, skenogram)

Iz arhivskih podatkov je razvidno, da so se struge najbolj razvejale v drugi polovici 19. stoletja. Takšna gosta razvejanost naj bi bila posledica erodiranja reke in pogostih pojavov visokih voda zaradi padavinsko bolj bogatega obdobja in okvirnega zaključka t.i. male ledene dobe. Karte imajo skupno lastnost v tem, da se ohranja le ena aktivna struga reke Save in sicer struga zahodno od mesta Brežice, kar je razvidno tudi na sliki 5.

Pri prekrivanju kart, ki sta po času nastanka skoraj stoletje narazen se vidi ohranjanje jedra aktivne struge zahodno od mesta Brežice. Natančnost takratnih geodetskih meritev je dejstvo, ki ga je potrebno upoštevati, saj je v teh stotih letih, ki so potekla od nastanka ene karte do nastanka druge tehnologija meritev napredovala. Kljub temu pa so razvidne glavne morfološke značilnosti toka reke Save v tem območju, ki so se izoblikovale kot posledica pogostih poplav na tem območju, procesov erodiranja v samem rečnem koritu ter kot posledica obsežnih procesov sedimentacije v Krško-Brežiški kotlini, kar se vidi v nastanku manjših prodnatih otočkov v posameznih strugah. S svetlejšo barvo struge je označena struga iz leta 1853, starejši grafični prikaz struge pa je nekoliko temnejše barve.

Slika 5: Prekrivanje kart iz leta 1756 in 1853

19.MIŠIČEV VODARSKI DAN 2008

L. JAVORNIK* - 234 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UPRAVLJANJA mag. Z. STOJIČ Z VODAMI IN UREJANJE VODA

4. Vpliv regulacij na Brežiškem delu reke Save na prehodu v 20. st.

Regulacijska dela na reki Savi na območju Krško-Brežiškega polja so se začela v zadnji četrtini 19. stoletja. Natančen potek del ni povsem znan, vendar sta grob potek del opredelili dve karti (Verbič, 2007): karta iz leta 1908, ki prikazuje že izgrajen umetni kanal, voda se zadržuje še v starih strugah nemška karta iz leta 1943, kjer je vidno, da so regulacijska dela na reki Savi že končana, njeni pritoki pa so še kljub temu delno potekali po njenih starih strugah (Močnik)

Na sliki 6 je s prekrivanjem najmlajše obstoječe karte pred začetkom obsežnejših regulacij iz leta 1853 in ortofoto posnetka iz leta 2006 v grobem razvidna tendenca morfoloških sprememb v Savskem bazenu v Krško-Brežiški kotlini. Razvejanost struge na območju zahodno od Brežic in na območju Vrbine izpred 150 let se sedaj kaže le kot manjša potoka Struga (ki se pred izlivom v reko Savo, južno od Brežic izliva v potok Močnik) in Močnik, kot ostanek najbolj aktivne struge Save v 18. in 19. stoletju.

Zanimiv je tudi pogled na sotočje reke Krke in Save pri Čatežu ob Savi, kjer je (ob upoštevanju nenatančnosti meritev izpred 150 let) razvidno, da se je sotočje vodnih teles Save in Krke v tem času pomikalo rahlo proti vzhodu. Vzrok za to je lahko umetno reguliranje vodotoka v zadnji četrtini 19. stoletja, lahko pa je tudi vpliv naravne sedimentacije v tem območju, saj natančen potek regulacijskih del v tem času ni najbolj znan. Iz tega se sklepa, da so te spremembe kombinacija tako človekove regulacije kot tudi naravnih procesov. V času od konca glavnih regulacijskih del se je stopnja sedimentacije Save na tem območju zmanjšala, delno gre pripisati vzroke za to utrjenim brežinam in zmanjšanemu vplivu erozijskih procesov ter vplivu zgrajenih hidroelektrarn v zgornjem in v spodnjem toku Save. Kot posledica tega, pa se je dno Save začelo poglabljati (tudi do 3 metre v zadnjih 40 letih).

Slika 6: Prekrivanje kart iz leta 1853 in 2006

Z regulacijo Save na območju Krško-Brežiškega polja in z ustreznimi utrjevalnimi deli na brežinah se je dosegla osnovna poplavna varnost območja, saj je od takrat Sava prestopila bregove le v letih 1964 in v času katastrofalnih poplav leta 1990.

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2008 L. JAVORNIK* - 235 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA mag. Z. STOJIČ UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA

Za konec

Z regulacijo reke Save pri Brežicah se je tako izboljšala poplavna varnost tega območja, vendar za ceno precejšnjih sprememb v morfologiji Save. Z izgradnjo HE Brežice in načrtovanimi ureditvami pa se stara morfologija Save vsaj delno vrača, kot del sklopa ureditev Vrbine, »zelenih vrat v Brežice«, ki bi dala pomemben prostor tudi zgodovini reke Save na tistem območju in tako še bolj utrdila vez med mestom Brežice in reko Savo, ki traja že stoletja.

VIRI

Verbič, T., Berič, B., Struge reke Save med Krškim in Brežicami v 19. stoletju, Proteus, št. 56, Ljubljana, 1993 Tetida, d.o.o., Geološke, geomorfološke in pedološke raziskave na površinah ob Savi med Krškim in Obrežjem, Ljubljana, 2007 Ureditev obvodnega prostora bazenov HE Brežice in HE Mokrice na območju Vrbine pri Brežicah, Geateh, d.o.o., Ljubljana, 2007

19.MIŠIČEV VODARSKI DAN 2008