Danski in Slovenski Zborovski Skladatelji V Obdobju Romantike in Pozne Romantike

Janja Podgrajšek

DANSKI IN SLOVENSKI ZBOROVSKI SKLADATELJI V OBDOBJU ROMANTIKE IN POZNE ROMANTIKE

Magistrsko delo

Maribor, november 2020

Janja Podgrajšek

DANSKI IN SLOVENSKI ZBOROVSKI SKLADATELJI V OBDOBJU ROMANTIKE IN POZNE ROMANTIKE

Magistrsko delo

Maribor, november 2020 DANSKI IN SLOVENSKI ZBOROVSKI SKLADATELJI V OBDOBJU ROMANTIKE

IN POZNE ROMANTIKE

Magistrsko delo

Študentka: Janja Podgrajšek

Študijski program: magistrski študijski program glasbena pedagogika

Mentorica: doc. Tadeja Vulc

Lektorica: Maja Valente, prof. slov.

CC BY-NC-SA

Zahvala Posebna zahvala gre tebi, dragi Jan, ki si mi tekom celotnega študija stal ob strani in me naučil marsikatero stvar. Upam, da najini večurni glasbeni pogovori nikoli ne minejo. Hvala tudi moji predragi družini. Mami in ati, vama sem izredno hvaležna za podporo, ki sta mi jo nudila tekom študija ̶ pa naj bo to psihična ali finančna. Hvala vam Dejan, Alenka, oma in stara mama, da sem se s pogovorom vedno lahko zatekla k vam. Hvala tudi mojima nečakinjama Anamariji in Doroteji, da sta me s svojo otroško razigranostjo ponesli v svet brezskrbnosti in smeha.

Drage moje M.: Laura, Zala in Urša. Tekom 5-ih let smo postale prave prijateljice, skupaj smo sodelovale, si izmenjavale mnenja, se smejale, pritoževale in se zabavale. Res ste »taprave«. Hvala, ker ste! Hvala tudi vama Leon in Andrej, da sta mi v študentskem domu kdaj pa kdaj skuhala kakšno kosilo.

Hvala KGBL-ju, Pedagoški fakulteti Maribor, Royal Academy of Music Aarhus/Aalborg in mojim sošolcem, da sem se glasbeno še bolj izpopolnila. En prav velik hvala pa gre Glasbeni šoli Slovenj Gradec. Zaradi vas in vašega truda sem zdaj tu, kjer sem. Hvala tebi, draga Vanja. Hvaležna sem ti, da me vedno, kadar sem na tleh, s svojo pozitivnostjo dvigneš.

Hvala mentorici doc. Tadeji Vulc za pomoč pri izpeljavi moje magistrske naloge, potrpljenje in ideje. Hvala, ker sem lahko tekom študija vsrkavala vaše izjemno zborovsko in glasbeno znanje.

Danski in slovenski zborovski skladatelji v obdobju romantike in pozne romantike

Ključne besede: SLOVENIJA

DANSKA

ZBOROVSKA GLASBA

ROMANTIKA

POZNA ROMANTIKA

OPUSI

UDK:

Povzetek:

Na podlagi zgodovinskih virov in umestitve romantike in pozne romantike v času in prostoru primerjamo dansko in slovensko zborovsko glasbo in ju podrobno proučimo. Prav tako je v magistrskem delu opisan razvoj zborovske glasbe v obeh državah. Vključili smo tudi politično dogajanje, ki je močno vplivalo na razvoj glasbe. Posebej smo se posvetili institucijam, ki so delovale in pripomogle k ustvarjanju glasbe v tistem času. V magistrskem delu so zbrane tudi biografije in zborovski opusi vidnejših skladateljev. Raziskali smo tudi področje jezika kot elementa v glasbi in opisali najosnovnejša pravila danskega jezika za pomoč glasbenikom. Glavni namen je izpostaviti dve izjemni državi, ki sta v zborovski glasbi zelo močni, si v čem podobni, a marsikje zelo različni.

iii

Danish and Slovenian Choral Composers of the Romanticism and Late Romanticism

Key words:

Slovenia

Denmark

Choral music

Romanticism

Late Romanticism

Opuses

UDC:

Abstract:

Based on the historical contextualisation of Romanticism and Late Romanticism, we compare Danish and Slovenian choral music. We describe in detail the development of Romanticism and Late Romanticism in Slovenia and Denmark, presenting also the development of choral music in the two countries. The master’s thesis also outlines the political characteristics of the era, which had a profound impact on the development of music in the during this time. Also included in the thesis are the biographies and choral opuses of the composers in our comparison. We also explore the subject of language as an element within music and describe the basic rules of the Danish tongue.

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA

IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA

Ime in priimek študent‐a/‐ke: JANJA PODGRAJŠEK

Študijski program: GLASBENA PEDAGOGIKA, 2. STOPNJA

Naslov zaključnega dela: DANSKI IN SLOVENSKI ZBOROVSKI SKLADATELJIV V OBDOBJU ROMANTIKE IN POZNE ROMANTIKE

Mentor: doc. TADEJA VULC

Podpisan‐i/‐a študent/‐ka JANJA PODGRAJŠEK

• izjavljam, da je zaključno delo rezultat mojega samostojnega dela, ki sem ga izdelal/‐ a ob pomoči mentor‐ja/‐ice oz. somentor‐ja/‐ice; • izjavljam, da sem pridobil/‐a vsa potrebna soglasja za uporabo podatkov in avtorskih del v zaključnem delu in jih v zaključnem delu jasno in ustrezno označil/‐a; • na Univerzo v Mariboru neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico ponuditi zaključno delo javnosti na svetovnem spletu preko DKUM; sem seznanjen/‐a, da bodo dela deponirana/objavljena v DKUM dostopna široki javnosti pod pogoji licence Creative Commons BY‐NC‐ND, kar vključuje tudi avtomatizirano indeksiranje preko spleta in obdelavo besedil za potrebe tekstovnega in podatkovnega rudarjenja in ekstrakcije znanja iz vsebin; uporabnikom se dovoli reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo; • dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v zaključnem delu in tej izjavi, skupaj z objavo zaključnega dela; • izjavljam, da je tiskana oblika zaključnega dela istovetna elektronski obliki zaključnega dela, ki sem jo oddal/‐a za objavo v DKUM.

Uveljavljam permisivnejšo obliko licence Creative Commons: ______(navedite obliko)

Začasna nedostopnost:

Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, zaščite poslovnih skrivnosti, varnosti ljudi in narave, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika: ______(naziv in naslov naročnika/institucije) ne sme biti javno dostopno do ______(datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). To se nanaša na tiskano in elektronsko obliko zaključnega dela.

Temporary unavailability:

To ensure competition competition priority, protection of trade secrets, safety of people and nature, protection of industrial property or secrecy of customer's information, the thesis ______must not be accessible to the public till ______(delay date of thesis availability to the public must not exceed the period of 3 years after thesis defense). This applies to printed and electronic thesis forms.

Datum in kraj: Podpis študent‐a/‐ke:

______

Podpis mentor‐ja/‐ice: ______

(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)

Ime in priimek ter podpis odgovorne osebe naročnika in žig:

______

(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)

KAZALO 1 UVOD ...... 1

2 NAMEN ...... 4

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ...... 6

4 METODOLOGIJA ...... 7

5 ROMANTIKA ...... 8

6 RAZVOJ ROMANTIKE ...... 11

6.1 Razvoj romantike na Danskem ...... 11 6.2 Zlata doba romantike oziroma The golden age ...... 11 6.3 Razvoj romantike na Slovenskem ...... 14 6.4 Glasba in Pomlad narodov ...... 15 6.5 Primerjava razvoja romantike v Sloveniji in na Danskem ...... 17 7 RAZVOJ ZBOROVSKE GLASBE ...... 19

7.1 Razvoj zborovske glasbe na Danskem v obdobju romantike in pozne romantike ...... 19 7.2 Razvoj zborovske glasbe v Sloveniji v obdobju romantike in pozne romantike ...... 20 7.3 Primerjava razvoja zborovske glasbe na Danskem in v Sloveniji ...... 23 8 GLASBENE INSTITUCIJE 19. IN 20. STOLETJA ...... 25

8.1 Glasbene institucije v 19. in 20. stoletju na Danskem ...... 25 8.2 Glasbene institucije v 19. in 20. stoletju v Sloveniji ...... 26 8.3 Primerjava glasbenih institucij v 19. in 20. stoletju na Danskem in na Slovenskem ... 29 9 DANSKI SKLADATELJI IN NJIHOVI OPUSI ...... 32

9.1 Carl Nielsen (1865 ̶ 1931) ...... 32 9.1.1 Zborovski opus (s spremljavo orkestra) ...... 33 9.1.2 Zborovski opus (brez instrumentalne spremljave) ...... 34 9.2 Niels Wilhelm Gade (1817 ̶ 1890) ...... 36 9.2.1 Zborovski opus ...... 37 9.3 Rued Langgaard (1893 ̶ 1952) ...... 39 9.3.1 Zborovski opus ...... 40 9.4 Peter Erasmus Lange-Müller (1850 ̶ 1926) ...... 41

vii

9.4.1 Zborovski opus ...... 42 9.5 Asger Hamerik (1843 ̶ 1923) ...... 43 9.5.1 Zborovski opus ...... 44 9.6 Johan Peter Emilius Hartmann (1726 ̶ 1793) ...... 45 9.6.1 Zborovski opus ...... 46 9.7 Paul von Klenau (1883 ̶ 1946) ...... 47 9.7.1 Zborovski opus ...... 47 9.8 Peter Heise (1830 ̶ 1879) ...... 48 9.8.1 Zborovski opus ...... 48 9.9 Ludolf Nielsen (1876 ̶ 1939) ...... 49 9.9.1 Zborovski opus ...... 50 10 SLOVENSKI SKLADATELJI IN NJIHOVI OPUSI ...... 51

10.1 Emil Adamič (1877 ̶ 1936) ...... 51 10.1.1 Zborovski opus (napisane so samo tiste, ki so izšle v tiskani obliki) ...... 52 10.2 Fran Gerbič (1840 ̶ 1917) ...... 69 10.2.1 Zborovski opus ...... 70 10.3 Miroslav Vilhar (1818 ̶ 1971) ...... 71 10.3.1 Zborovski opus ...... 72 10.4 Anton Lajovic (1878 ̶ 1960) ...... 73 10.4.1 Zborovski opus ...... 74 10.5 Jurij Flajšman (1818 ̶ 1874) ...... 75 10.5.1 Zborovski opus ...... 75 10.6 Davorin Jenko (1835 ̶ 1914)...... 76 10.6.1 Zborovski opus ...... 77 10.7 Benjamin Ipavec (1829 ̶ 1909) ...... 78 10.7.1 Zborovski opus ...... 79 10.8 Anton Foerster (1837 ̶ 1926) ...... 83 10.8.1 Zborovski opus ...... 84 10.9 Matej Hubad (1866 ̶ 1937) ...... 97 10.9.1 Zborovski opus ...... 98 10.10 Anton Nedved (1829 ̶ 1896) ...... 99 10.10.1 Zborovski opus ...... 100 10.11 Primerjava življenj in opusov danskih in slovenskih skladateljev ...... 103 11 DANŠČINA ̶ ELEMENT JEZIKA V GLASBI ...... 107

viii

11.1 ZGODOVINA DANŠČINE ...... 107 11.2 Izgovorjava danščine ...... 108 11.2.1 Danska abeceda ...... 108 11.2.2 Tihi soglasniki ...... 110 11.2.3 Æ, Ø, Å IN DRUGI SAMOGLASNIKI ...... 110 11.2.4 Pogoste kombinacije črk ...... 111 12 PRIMER DANSKE SKLADBE V POMOČ GLASBENIKOM ...... 112

12.1 Niels W. Gade: Morgensang af »Elverskud« ...... 112 12.1.1 Zgodovinsko ozadje ...... 114 13 SKLEP ...... 116

14 VIRI IN LITERATURA ...... 120

PRILOGA A (notna priloga) ...... 126

PRILOGA B (zvočna priloga) ...... 130

KAZALO TABEL

Tabela 11.1 Danska abeceda ...... 108

Uporabljeni simboli in kratice

H ‐̶ hipoteza npr. ‐̶ na primer op. ‐̶ opus

št. ‐̶ številka prir. ‐̶ priredil nar. ‐̶ narodno bes. ̶ besedilo kor. ̶ koroško gor. ̶ gorenjsko slo. ̶ slovensko sv. ̶ sveti

1 UVOD

Danci imajo izjemno kulturo petja. Že kot otrokom uvajajo v vrtce glasbene delavnice, v katerih je glavna stvar petje in ples. Za velike praznike ljudje vedno pojejo. Za božič naredijo otroci in starši krog okoli božičnega drevesca in prepevajo Nielsonove pesmi. V cerkvah je zborovska glasba nepogrešljiva. Danski zbori dosegajo sam vrh v zborovskih tekmovanjih. Tudi Slovenija ima izjemno kulturo zborovskega petja. Slovenci prepevajo različne skladbe iz svetovne literature, vendar pa danskih skladb na slovenskih odrih ne slišimo prav pogosto. Prav zato, ker danskih skladb ne uvrščamo pogosto na koncertne odre, je bilo raziskovanje romantične zborovske glasbe še toliko bolj zanimivo. Zato smo želeli njihovo glasbo podrobneje proučiti in jo približati tudi slovenskim izvajalcem. Zavedamo se, da je ravno jezik tisti, zaradi katerega se zborovodje ne upajo spopasti s skladbami, zato smo dodali tudi primer izgovorjave in osnovni vpogled v njihov jezik.

V zadnjem letniku dodiplomskega študija sem imela izjemno možnost izobraževanja v tujini ̶ natančneje na Danskem. Erasmus izmenjava mi je omogočila vpogled v dansko kulturo in njihove navade. Tekom študija na Kraljevi akademiji v Aarhusu sem spoznala, da imajo Danci izjemno kulturo zborovskega petja. Kot narod so izredno domoljubni, lahko bi rekli tudi, da ga ni človeka, ki ne bi poznal Carla Nielsena, njihovega najpomembnejšega skladatelja. Pri pouku dirigiranja sem imela možnost dirigirati in spoznavati dansko zborovsko literaturo. Večinoma smo dirigirali romantične skladatelje in pri tem sem ugotovila, da imamo Slovenci nekaj skupnega z Dansko. Zborovsko petje.

V magistrskem delu tako obravnavamo romantiko in pozno romantiko na Danskem in na Slovenskem ter njihove skladatelje. Opisali pa bomo tudi opuse posameznih pomembnejših skladateljev, od leta 1800 do leta 1920. Romantika je glasbeno obdobje v 19. stoletju. Beseda romantika izvira iz francoske besede »romance«, ki je v 17. in 18. stoletju pomenila nekaj pravljičnega in fantastičnega. Prav tako je pomenilo nekaj zasanjanega, rahločutnega (Čerič in Šarmel Vučina, 2008). Na Danskem se je romantika razvijala drugače kot na Slovenskem. Danska je bila pod velikim vplivom svoje sosednje države Nemčije. Skladatelji so odhajali v Nemčijo in se učili od največjih mojstrov

1 romanticizma. Razvoj zborovske glasbe pa lahko razumemo tudi kot stoletja tesne kulturne vezi med Dansko in Nemčijo. V določenem obdobju so zaradi političnih okoliščin težko vzdrževali zasebne in poklicne stike (Hasseris Kirke, 2019). Pomemben čas na Danskem je bil tudi The golden age ali Zlata doba romantike. Zlata doba danske glasbe je trajala od leta 1800 do leta 1850. Bilo je zelo pomembno obdobje, v katerem so delovali različni kulturniki. Eni izmed teh so svetovno znani pisatelj Hans Christian Andersen (1805 ̶ 1875), baletni mojster in koreograf August Bournonville (1805 ̶ 1879), filozof Søren Kierkegaard (1813 ̶ 1855) in drugi. V tem obdobju je razmišljanje vplivalo na umetnike in njihovo kulturno gibanje. Vsi ti kulturniki so živeli na Danskem in s tem pomagali zaviti dansko kulturo v zlato dobo kulture na Danskem (Flemming, 1994).

Slovenija je bila v tistem času pod Avstro-Ogrsko monarhijo. Prav zaradi tega so Slovenci postali še bolj narodnozavedni kot kadar koli prej. Prišlo je do revolucije in do gibanja Pomlad narodov. Leto 1848 je bilo za Slovenijo revolucionarno leto. Demonstranti so v avstrijski monarhiji zahtevali ustavo, svobodo tiska, govora, parlament in ustanovitev nacionalne garde. Takrat je bila tudi prvič objavljena slovenska himna Zdravljica. Odprava fevdalizma je prinesla enakopravnost med regijami. Slovenci so v javnosti in v kulturi vztrajno uporabljali slovenščino. Pomembni časopis za razvoj slovenščine in narodne zavesti so bile Kmetijske in rokodelske novice urednika dr. Janeza Bleiweisa (1808 ̶ 1881). Prav tako je na področju glasbe v takratnem času bil zelo pomemben Anton Martin Slomšek (1800 ̶ 1862), saj je že na začetku 19. stoletja ustanovil slovenski zbor. Napisal je nekaj besedil slovenskih pesmi, kot so Slovenstvo in Slovenski raj. S tema dvema pesmima je javno spregovoril o Slovenstvu, regijah in jeziku (Koter, 2012).

V magistrski nalogi opišemo vidnejše skladatelje in njihove zborovske opuse v tem obdobju. S tem tudi prikažemo, h kakšni glasbi so bili skladatelji v tistem času bolj nagnjeni in kakšna je bila tematika besedil. Med drugimi lahko zasledimo, ali je politika vplivala na besedila skladb in razvoj glasbe. Zbranih opusov ni možno tako pogosto zaslediti v knjižnih ali internetnih virih, zato je posebnost naloge tudi ta, da je zbrana večina opusov pomembnejših skladateljev.

Posebno poglavje smo posvetili danskemu jeziku in njegovi izgovorjavi kot pomemben element, predvsem v zborovski glasbi. To je lahko v pomoč glasbenikom pri izvajanju danske zborovske glasbe. Poiskali smo nekaj osnovnih teoretičnih primerov in posebnosti izgovorjave. Opisali smo tudi zgodovino danščine. Za konec smo dodali tudi skladbo danskega skladatelja Nielsa W. Gadeja kot primer, kako se izgovarja danščina, dodali pa tudi prevod besedila. Magistrsko delo je v pomoč tistim, ki si želijo približati dansko zborovsko glasbo in hkrati v pomoč vsem glasbenikom, ki bi želeli kadar koli izvajati dansko glasbo.

2 NAMEN

Na podlagi sistematične analize izsledkov iskanja virov in primerjave arhivskih virov ter doslej opravljenih raziskav smo v magistrskem delu naredili primerjavo danskih in slovenskih zborovskih skladateljev v obdobju romantike in pozne romantike, razvoja zborovske glasbe in obdobja romantike ter primerjavo glasbenih institucij v tedanjem času. Glavni namen je izpostaviti dve izjemni državi, ki sta v zborovski glasbi zelo močni, si v čem podobni, a marsikje zelo različni. Kot študentka sem imela v študijskem letu 2018/2019 priložnost biti na izmenjavi na Danskem. Tam sem 10 mesecev obiskovala pouk dirigiranja, kjer smo se študentje poglobili v študij danske zborovske literature. Bilo mi je v veliko čast, da sem lahko delala z dvema največjima dirigentoma na Danskem, to sta Søren Kinch Hansen in Carsten Seyer-Hansen. Čez čas sem se naučila peti tudi v danskem jeziku, kar mi je omogočilo boljšo vključitev v razred in v pouk. Spoznala sem, da so Danci zelo tradicionalno naravnani, imajo zelo radi svojo glasbo in da so ponosni na svoje skladatelje. Iz življenja v krasnem srednjeveškem mestu Aarhus sem spoznala, da priredbe ljudskih pesmi znanih skladateljev nikoli ne manjkajo v božičnem času med druženjem mladih v parku in v cerkvi. Tudi v cerkvah ima zborovska glasba zelo velik pomen, saj ima vsaka večja cerkev svojega plačanega zborovodjo, kjer z zborom poustvarjajo melodije skladateljev. Magistrsko delo bo v pomoč vsem glasbenikom, zborovodjem, ki si bodo zaželeli delati več z dansko glasbeno literaturo.

Cilji magistrskega dela so: - Predstaviti splošne značilnosti romantike in razvoja romantike na Slovenskem in na Danskem. - Predstaviti splošne značilnosti razvoja zborovske glasbe na Danskem in na Slovenskem. - Ugotoviti, kako je politika vplivala na razvoj glasbe v obdobju romantike in pozne romantike. - Raziskati podobnosti in razlike v slovenski in danski zborovski glasbi v obdobju romantike in pozne romantike.

- Raziskati, predstaviti in primerjati med seboj glasbene institucije, ki so se razvile v tistem času. - Približati ljudem in zborovodjem pomembnejše danske in slovenske skladatelje iz obdobja romantike in pozne romantike, tudi tiste manj znane. - Pregled danskega jezika za pomoč zborovskim dirigentom, ki si želijo približati dansko glasbeno kulturo. - Predstaviti osnovna pravila za izgovorjavo danskih besedil. - Analizirati besedilo danskega dela kot pomoč zborovodjem, ki si želijo delati dansko glasbeno literaturo.

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Pri raziskovanju smo si zastavili naslednje hipoteze:

H1: Romantika se je na Danskem in na Slovenskem razvijala v podobni meri.

H2: V obeh državah je politika močno vplivala na razvoj glasbe.

H3: Danski in slovenski skladatelji so se v večini izobraževali v tujini.

H4: Med danskimi in slovenskimi skladatelji obstaja razlika glede tematike zborovskih skladb.

H5: V obeh državah prevladuje predvsem vokalno-instrumentalna zborovska glasba.

H6: V obeh državah prevladuje cerkvena zborovska glasba.

H7: Na Danskem in v Sloveniji so skladatelji pisali tudi za otroške in mladinske zbore.

4 METODOLOGIJA

Metodološko je magistrsko delo zasnovano na dveh delih. Prvi del temelji na raziskovanju obstoječe literature o glasbenem dogajanju v obdobju romantike in pozne romantike na Danskem in na Slovenskem ter primerjanje pridobljenih virov z doslej opravljenimi raziskavami. Drugi del pa temelji na pregledu in analizi zborovskih opusov in besedil ter primerjavi le-teh. Dodali smo tudi primer izgovorjave danskega jezika kot element v glasbi.

V magistrski nalogi so bile uporabljene naslednje metode:

- Deskriptivna metoda. - Komparativna metoda. - Zgodovinska metoda. - Metoda analize in sinteze.

V magistrski nalogi smo uporabili primarne in sekundarne vire.

5 ROMANTIKA

Romantika je glasbeno obdobje v 19. stoletju. Beseda romantika izvira iz francoske besede »romance«. V 17. in 18. stoletju je beseda romantika pomenila nekaj pravljičnega in fantastičnega. Prav tako je pomenila nekaj zasanjanega, rahločutnega. Obdobje se je začelo približno okoli leta 1800. Romantika se je najprej začela v Nemčiji, Franciji in Angliji. Razširila se je na vsa področja, ki so bila takrat pomembna: politika, umetnost, književnost in filozofija. Novo romantično obdobje se je najprej razširilo na poezijo, kasneje v likovno umetnost in navsezadnje v glasbeno umetnost. Pridih romantike v glasbi je bilo moč zaznati takrat, ko je na vseh drugih področjih že potihnila. Predvsem pomembno za novo obdobje je bilo politično dogajanje konec 18. in začetek 19. stoletja. V tem času se je predvsem zelo razvijala industrializacija, stroji in železnice. Posamezniki so se izgubljali v množicah, zato so bili ljudje zelo razočarani. Imeli so željo po spremembah. V glasbi se lahko še vedno zazna značilnosti obdobja klasicizma (Čerič in Šarmel Vučina, 2008).

Do obdobja romantike je veljalo, da je glasba del cerkva, dvorov in opernih hiš. V obdobju romantike se glasba naseli tudi v meščanske hiše, velike dvorane in salone (Čerič in Šarmel Vučina, 2008).

Romantika se sprva ni takoj razvila, ampak je imela določene faze (Čerič in Šarmel Vučina, 2008).

 Zgodnja romantika je trajala od približno leta 1800 do 1830. Razvila se je predvsem na območju Nemčije. Najvidnejša predstavnika pa sta bila Carl Maria von Weber (1786 ̶ 1826) in Robert Schubert (1797 ̶ 1828), (Čerič in Šarmel Vučina, 2008).

 Visoka romantika je trajala od približno leta 1830 do leta 1850. Velik vpliv je imela julijska revolucija, ki se je kasneje razširila po celotnem delu Evrope. Zelo pomemben vpliv ima francoska poezija. Največjo simfonično pesnitev je v tem času napisal Hector Berlioz (1803 ̶ 1869), in sicer Fantastično simfonijo, ki je bila

napisana leta 1830. V tem obdobju se je na novo razvila tudi programska glasba (Čerič in Šarmel Vučina, 2008).

 Pozna romantika je trajala od leta 1850 do 1914. Pozna romantika je značilna predvsem zaradi izrazne estetike, ki so jo skladatelji predstavili. Posebno noto so imele narodne melodije, ljudske pesmi. Najvidnejša predstavnika pozno- romantičnega obdobja sta bila Franz Liszt (1811 ̶ 1886) in Richard Wagner (1813 ̶ 1883), (Čerič in Šarmel Vučina, 2008).

 Romantika se ne zaključi ravno z obdobjem pozne romantike, ampak se razvije naprej ob prelomu stoletja med letoma 1890 ̶ 1914. Konec romantičnega obdobja po drugih delih Evrope je bil povsem različen. Popolno končanje tega obdobja je Schönbergov prehod v atonalnost in izbruh prve svetovne vojne. Najvidnejši predstavniki tega dela so Giacomo Puccini (1858 ̶ 1924), Gustav Mahler (1860 ̶ 1911), Claude Debussy (1862 ̶ 1918) in Richard Strauss (1864 ̶ 1949), (Čerič in Šarmel Vučina, 2008).

V tem obdobju sta prevladali dve zvrsti glasbe. Prva je bila absolutna glasba, katere zagovorniki so bili Johannes Brahms (1833 ̶ 1897) in kritik Eduard Hanslick (1825 ̶ 1904). Nastajala pa je tudi nova zvrst, in sicer programska glasba. Predstavniki programske glasbe so bili Hector Berlioz (1803 ̶ 1869), Franz Liszt (1811 ̶ 1886) in Richard Wagner (1813 1883).̶ Skladatelji absolutne glasbe se niso povsem strinjali s skladatelji programske glasbe, zato je nemalokdaj prišlo med njimi do trenj. Romantično obdobje je v večini prevzelo glasbene zvrsti iz klasicizma, vendar je določene zvrsti razširila ali celo spremenila. Nove zvrsti so male pesemske in klavirske skladbe, samospev, simfonična pesnitev, programska glasba in glasbena drama (Čerič in Šarmel Vučina, 2008).

Pojem absolutne in programske glasbe se je prvič pojavil v 19. stoletju. Absolutna glasba je izražala objektivnost, strukturnost in čistost glasbe (Scruton, 2001). Zagovornik programske glasbe je bil Franz Liszt, ki je pisal simfonične pesnitve. Programska glasba je nasprotje absolutne glasbe. Programska glasba opisuje sceno ali pojav, ki ji je dodan programski list, da lahko poslušalci lažje razumejo celotno idejo glasbe (Scurton, 2001).

Značilnost romantične glasbe je predvsem izražanje čustev, strasti, patetičnost in brezmejna domišljija. V tem obdobju skladatelji niso bili samo skladatelji, ampak so bili talentirani tudi za druge umetnosti. Predvsem so se skladatelji ukvarjali s poezijo in s slikarstvom (Schumann, Mendelssohn-Bartholdy, Liszt, Wagner …). V obdobju romantike je značilno čustveno nihanje do te mere, da so bili skladatelji izredno pesimistični, kar pa se je izražalo v glasbi. Čustvena razpoloženja so lepo prišla do izraza v klavirskih miniaturah in v samospevih. V romantiki je poseben razcvet dobila simfonična pesnitev. Najvidnejši predstavniki simfoničnih pesnitev so bili Franz Liszt (1811 ̶ 1886) in Richard Strauss (1813 ̶ 1883) ter nekateri slovanski skladatelji, kot so Bedrich Smetana (1824 ̶ 1884), Nikolaj Rimsky-Korsakov (1844 ̶ 1908) in Aleksander Borodin (1833 ̶ 1887). Velik razcvet dobi tudi predvsem Wagnerjeva opera, kjer se spremeni odnos med besedo, tonom, libretistom in skladateljem. Harmonije tako postanejo bogatejše in hkrati tudi svobodnejše. Predvsem pogosto je kromatično gibanje in nadgradnja ritmičnih vzorcev. Prav tako se poveča zanimanje za folkloro (Čerič in Šarmel Vučina, 2008).

Vse pogostejša so bila v orkestrih trobila, tolkala in drugi inštrumenti (harfa, klavir …), ki so dodali bogatejši zvok in efekte orkestru. Tukaj pa se ne sme pozabiti na različno povezovanje inštrumentov. 19. stoletje je bilo glasbeno zelo bogato. Nove glasbene oblike in nove barve harmonije so pripeljale do ogroženosti atonalnosti v 20. stoletju. Tako je denimo Wagner ustvaril orkestracijo, kjer je ustvarjal barve. Dodal je angleški rog, bas, klarinet, kontrafagot, francoske roge je razširil na šest ali osem, dodal je štiri pozavne in bas trobento (Manson, 1906).

V tem obdobju nastane tudi Nacionalna šola, kjer skladatelji najdejo možnost povezovanja klasične z ljudsko glasbo. Po padcu Napoleona je ljudska glasba dobila poseben pomen. Skladateljeva dela so opisovala lepoto narave, like iz preteklosti (mitologijo) in zgodovinske dogodke (Čerič in Šarmel Vučina, 2008).

Velik razcep med klasicizmom in romantiko je imela že Beethovnova Pastoralna simfonija, pri kateri se je prvič pojavil izraz romantika (Čerič in Šarmel Vučina, 2008).

6 RAZVOJ ROMANTIKE

6.1 Razvoj romantike na Danskem

Skandinavske države so v 19. stoletju težile k samostojnosti. V tem času so imeli svojo izhodišče v glavnem mestu Danske, Kopenhagnu. Le-ta se je izogibala tujim vzorom glasbe, vendar je kljub temu romantika prerinila na območje Danske. Je pa Danska skandinavska država, ki ima starejšo glasbeno preteklost kot Norveška, Švedska in Finska. Izpostavlja se 15. in 16. stoletje, ko so se danski skladatelji izobraževali o kontrapunktu na Nizozemskem. Dela italijanskih madrigalistov so spoznali v 17. stoletju. V času obdobja romantike pa so na dansko glasbo vplivali predvsem skladatelji iz Italije in Nemčije. Vseeno pa so se nekateri nemški skladatelji želeli približati duhu danske glasbe, vendar se danska glasba ni tako uveljavila, saj nima tako značilne melodike kot na primer norveška glasba. Vseeno pa je kljub temu v 19. stoletju vpliv Berlioza, Liszta in Wagnerja močno vplival na razvoj danske glasbe (Čerič in Šarmel Vučina, 2008).

6.2 Zlata doba romantike oziroma The golden age

Zlata doba danske glasbe je trajala od leta 1800 do leta 1850. Bilo je zelo pomembno obdobje na Danskem, v katerem so delovali različni kulturniki. Eni izmed teh so svetovno znani pisatelj Hans Christian Andersen (1805 ̶ 1875), baletni mojster in koreograf August Bournonville (1805 ̶ 1879) filozof Søren Kierkegaard (1813 1̶ 855) in drugi. V tem obdobju je romantično razmišljanje vplivalo na umetnike in njihovo kulturno gibanje. Vsi ti kulturniki so živeli na Danskem in s tem pomagali zaviti dansko kulturo v zlato dobo kulture na Danskem. Pomembna atrakcija tistega časa so bili vrtovi v Tivoliju, ki so bili v preteklosti in še danes zabaviščni park. Park Tivoli je odprt že od leta 1843 in že več kot stoletje prikazuje duh zlate dobe Danske. Glasba je še vedno ena izmed glavnih atrakcij v Tivoliju. Glasba je nekako igrala pomembno vlogo pri narodni identiteti ̶ prenosu občutkov, oblikovanju in definiranju iz generacije v generacijo. Obdobje, ki so ga

11 preučevali več let, se osredotoča na njihova dela, ki so usmerjena nacionalno in kulturno. V tistem času so bile skandinavske države pod skupno državo. Ta leta so bila zelo pomembna za razvoj glasbe in umetnosti. V tem obdobju je glasba prebila ovire in pomagala ustvariti občutek narodne identitete (Flemming, 1994).

Prva desetletja 19. stoletja so bili zelo težki časi za Dansko. Evropa je bila takrat zelo nemirna in na nek način popolno nasprotje 18. stoletja, kjer so obljubljali socialno in kulturno blaginjo. Danska glasbena scena je doživljala obdobje razcveta, saj so tudi predstave bile javne. Glasba je postala dostopna širšemu občinstvu. Kljub temu so k danski glasbi prispevali tudi skladatelji, ki niso bili Danci. V vokalnih delih in v baletih je začela prevladovati danščina. Prav tako so širši javnosti omogočili nov repertoar danskih pesmi za splošno vzgojo navadnih ljudi. Na splošno so orkestri postali večji, kar je tudi pridobilo na kvaliteti. Igrali so vse možne zvrsti glasbe od baletov, kantat, oper, koncertov pa vse do simfonij. Vsa vokalna in instrumentalna glasba je bila na voljo tudi v privatnih domovih. Vse več je bilo povpraševanja za novo glasbo, ki so jo pisali takratni sodobni skladatelji na Danskem in v tujini (Flemming, 1994).

Časi niso vedno bili rožnati. Danska se je ujela v past konfliktov političnih lobijev. Leta 1800 pride do ladijskih vojn. Danska je bila leta 1813 zelo blizu bankrota. Kopenhagen je bil takrat v ruševinah. Do tedaj je bila Kraljevina Danska združena z Norveško in Švedsko. Po 450 letih Danska odstopi od tega združenja. In od takrat dalje so se težave razširile z dvakratno vojno. V prvi Schleswig vojni 1848 ̶ 1850 so zmagali, druga Schleswig vojna leta 1864 pa je bila za takratno Dansko nacionalna katastrofa. Vojni sta bili navdih za umetnost in glasbo, ki se je takrat ustvarjala. Do leta 1830 je bila Danska precej finančno nestabilna. V glasbi se je občutilo pomanjkanje novih danskih simfonij. Povpraševanje po orkestralni glasbi je bilo veliko, vendar se je na splošno izvajala na večjih odrih, pri zasebnih srečanjih pa je bila priljubljena komorna glasba (Flemming, 1994).

Zlata doba glasbe na Danskem je bila najbolje opažena znotraj Kopenhagna. Kar je bilo uspešno v Kopenhagnu, se je hitro razširilo še po preostanku države. Velik pomen je imela vse večja pismenost po državi. Navadni ljudje so se lahko seznanili s časopisi, revijami in knjigami ter drugimi pisnimi gradivi. Leta 1814 so uveljavili zakon, ki je

12 zahteval pravico do osnovnošolske vzgoje najmanj sedmih let. Rezultat tega zakona je vplival na ljudi zelo pozitivno. Pri tem je imela glasba posebno vlogo. Vse pesmi so se izvajale v maternem jeziku, kar je posledično pripomoglo k večji izobraženosti otrok (Flemming, 1994).

Danska je precej ravna in majhna država, ki je sestavljena iz otokov in polotokov. Kopenhagen je glavno mesto in tam ima tudi kraljevi sedež. Že pri takratni absolutni monarhiji so bili narodno enotni, kar pomeni, da so imeli skupni jezik in bili so etično homogeni. Danska je sestavljena iz več regij in ena izmed njih je Jutlandija, ki je največja regija in je sestavljena in Severne, Srednje in Južne Jutlandije (ostale regije so: regija Hovedstaden in regija Sjaelland). Jutlandija je polotok, ki povezuje evropski celinski del. Ker je bil Kopenhagen zelo oddaljen od celinske Evrope, so se zaradi tega razvila različna narečja. Prebivalci regije Jutlandije in Kopenhagna se med seboj skoraj niso razumeli (Flemming, 1994).

V Zlati dobi je literatura doživela poseben razcvet, saj so bile ljudem knjige bolj dostopne, posledično pa so ljudje zaradi prebiranja le-teh postali bolj izobraženi. To je bilo bistvenega pomena, saj je bila literatura močno povezana z glasbo. Poslušalci so bili željni poslušati vedno nekaj novega. Glasbeniki in skladatelji so bili močno navezani na tradicionalno glasbo. Še posebej radi so izhajali iz nordijskih tradicionalnih pesmi, kar lahko vidimo po oblikah pesmi in balad, ki so nastajale v tistem času. Te vrste glasbe so bile sicer zelo stare, vendar so močno vplivale na resno glasbo tistega časa. Velik vpliv je imelo tudi mestno zabavišče in park Tivoli. V sedmih tednih prve sezone leta 1843 si je zabaviščni park pogledalo približno 175.000 obiskovalcev, kar je, če primerjamo celotno prebivalstvo Kopenhagna, ki je štelo takrat 120.000 prebivalcev, izredno veliko. Deset let kasneje je mesto napadla bolezen kolere, kar je Kopenhagen peljalo v gospodarski in kulturni prepad. Zaradi propada Kopenhagna se je na zahodu začela razvijati Jutlandija, ki je bila povezana s celino. Zaradi ugodne lege in povezave z Nemčijo je imela zelo dobro trgovsko rast. Leta 1848 je bilo novo obdobje za Dansko. Po mirni revoluciji so za državo razglasili konec absolutne monarhije v Kopenhagnu. Razvila se je demokracija (Flemming, 1994).

Po prvi vojni Schleswig je Kopenhagen postal vse bolj pomembno mesto. Mesto je imelo veliko znanih ljudi, ki so v tistem času vplivali na kulturo. Eden izmed najbolj znanih je bil Hans Christian Andersen (1805 ̶ 1875), ki je bil danski pisatelj znanih pravljic in pesnik. Ob koncu 18. stoletja je Kopenhagen doživel razcvet v glasbi. Zasebne hiše, mestne hiše, dvorci, cerkve in gledališča so odmevala z glasbo. Igrali so orkestri, ljudje so uživali ob operah in simfonijah. Za glasbene spektakle, v katerih je občinstvo nadvse uživalo, je poskrbelo Kraljevo gledališče. Proti koncu 19. stoletja je postala vse bolj priljubljena komorna glasba, vse bolj pa so priljubljenost izgubile simfonije. Zabava in kultura sta bili že od nekdaj nepremagljiva kombinacija Kopenhagna in Danske nasploh (Flemming, 1994).

Zlata doba je bila vrhunec literarnega, glasbenega, estetskega, filozofskega, političnega, znanstvenega in verskega razpravljanja in ustvarjanja (Flemming, 1994).

6.3 Razvoj romantike na Slovenskem

Romantika se je začela v Sloveniji po marčni revoluciji, leta 1848. Demonstranti so zahtevali v avstrijski monarhiji ustavo, svobodo tiska, govora, parlament in ustanovitev nacionalne garde. Takrat je bila tudi prvič objavljena slovenska himna Zdravljica. V tem času so odpravili fevdalizem, kar je prineslo med regijami enakopravnost. Slovenci so na upravi, v šoli in v kulturi vztrajno uporabljali slovenščino. Pomembni časopis za razvoj slovenščine in narodne zavesti so bile Kmetijske in rokodelske novice, urednika dr. Janeza Bleiweisa (1808 ̶ 1881). Prav tako je na področju glasbe v takratnem času bil zelo pomemben Anton Martin Slomšek (1800 1862)̶ , saj je že na začetku 19. stoletja ustanovil slovenski zbor. Napisal je nekaj slovenskih pesmi, kot sta Slovenstvo in Slovenski raj. S tema dvema pesmima je javno spregovoril o Slovenstvu, regijah in jeziku. (Koter, 2012)

6.4 Glasba in Pomlad narodov

19. stoletje je bilo prelomno stoletje Slovencev, saj se je spodbujala narodna zavest in predvsem uporaba slovenščine in priznavanje slovenščine kot jezik Slovencev. Pomembni za ta čas so bili novonastali časopisi, ki pa so zaradi skromne slovenščine morali uporabljati nemške izraze. Med drugimi je uporabljal v politiki nemški jezik tudi Miroslav Vilhar (1818 ̶ 1871) , ki je bil skladatelj in pesnik. Svoje pesmi je med študijskim letom v Gradcu pisal še v nemščini (Koter, 2012).

Pristaši revolucije so poskrbeli, da so propagandno delovale tudi pihalne godbe. Pihalne godbe so spremljale gardne pohode, kjer so zbirali denar za nabavo orožja. Igrali so različne uverture, arije, koračnice, polke in valčke znanih skladateljev, kot so Johann Strauss (1825 ̶ 1899), Vincenzo Bellini (1801 ̶ 1835), Giuseppe Verdi (1813 ̶ 1901) … Godbe so bile po navadi sestavljene iz godbenikov ukinjenih vojaških gard in so bile v tistem času zelo cenjene. Lep primer so ptujski godbeniki, ki so zaradi igranja ob obisku cesarja Franca I. dobili znak oficirske časti. Godbe so bile tisti čas majhne, približno le okoli 15 glasbenikov. V 19. stoletju se je prvič pojavila sodobnejša izbira inštrumentov v godbi, kot so flavte, klarineti, oboe in fagoti ter seveda trobila, ki so se takrat vse bolj razvijala. Godbe pa niso samo sodelovale pri gardnih pohodih, ampak tudi na mestnih proslavah in prireditvah, na cerkvenih korih, procesijah in v gledališču. Godba je med drugimi tudi poučevala mladino, da so jih lahko vzeli v svoje godbeniške vrste. Na narodno obarvanih prireditvah so pripomogle k spodbujanju in utrjevanje slovenske narodne identitete. Slovenski instrumentalni skladatelji so bili v tem času dokaj redki. Pomembna instrumentalna skladatelja v tistem času sta bila Kamilo Mašek (1831 ̶ 1859) in Jožef Tomažovec mlajši (1823 ̶ 1851). Slednji je študiral pravo v Gradcu in zaradi zavzetosti Zedinjene Slovenije bil tudi izključen iz te univerze. Jožef Tomažovec je bil tudi eden redkih glasbeno izobraženih skladateljev. Pisal je narodne pesmi s slovenskimi besedili, njegova dela pa so izvajali tudi v Filharmonični družbi, v Stanovskem gledališču in v Gradcu. V tistem času se je pojavila tudi marčna revolucija, ki je vzpodbudila nastanek političnih in kulturnih društev. To je spodbudilo slovenske študente, da so dvignili raven narodne zavesti. Leta 1848 pa so v Gradcu in na Dunaju

15 ustanovili društvo, ki je podpiralo program Zedinjene Slovenije. Podpirali so enakopravnost naroda in jezika znotraj monarhije. Zelo pomembno vlogo pri razvoju glasbe je imelo Slovensko društvo v Gorici, Trstu in v Celovcu. Od jeseni leta 1848 pa so podobna društva nastajala tudi drugod. Ustanavljali so različne zbore, ustvarjali in skladali različne skladbe kot na primer za klavir in glas, klavirske in inštrumentalne skladbe ter recitacije. Pomemben dejavnik za uveljavljanje slovenskega jezika je bilo petje. V začetku druge polovice 19. stoletja je bila slovenska glasba predstavljena v Filharmonični družbi. Slovenci so v tistem času zelo spodbujali in podpirali slovensko glasbo. Na koncertu so izvajali dela Jurija Flajšmana (1818 ̶ 1874), Miroslava Vilharja (1818 ̶ 1871), Josepine Turnograjske (1833 ̶ 1854), Kamila Maška (1831 ̶ 1859) in dela drugih skladateljev. V tistem času ni bilo najpomembnejše, kako zahtevne skladbe bodo skladatelji napisali marveč, da so pesmi bile obarvane domoljubno. Pomembno vlogo v tem obdobju so imela društva in z njimi ustanovitve zborov. Velika zasluga za to gre Benjaminu Ipavcu (1829 ̶ 1909). Leta 1900 je bilo v reviji Dom in svet zapisano, kako drzno je bilo izvajanje slovenskih skladb pred nemškim občinstvom v Gradcu. Glasba je bila v tistem času le navidezni osrednji del raznih družb, saj so le tam prevladali politični nagovori narodnih herojev. Pomembna v tem obdobju sta bila tudi Gregor Rihar (1796 ̶ 1863) in Blaž Potočnik (1799 ̶ 1872). Skladala sta večinoma nabožne skladbe. Do sredine 19. stoletja so bile cerkvene pesmi v ospredju (Koter, 2012).

Pesniki so v tem času zelo spoštovali dr. Franceta Prešerna (1800 ̶ 1849), saj so pogosto uporabili njegova besedila. Besedila Prešerna so bila domoljubna, kar so skladatelji spoštovali. Muzikologi se pogostokrat izogibajo opredeljevanju načina in sloga pisanja skladb z drugimi evropskimi gibanji, ki utemeljujejo romantiko. Prezreti pa se ne sme dejstvo, da so naši skladatelji pisali dela, ki so v času Pomladi narodov spodbujala narodno identiteto ter bila na svoj način vzporedna z miselnostjo in estetiko romantike. Prešeren je že takrat sledil evropskim smernicam, kar pa so skladatelji samo podkrepili z uglasbitvami. Da je imel Prešeren med skladatelji posebno mesto, pa dokazuje Slovenska gerlica, ki je med letoma 1848 in 1862 izdala vrsto domoljubnih skladb. Peti in šesti zvezek Slovenske gerlice sta posebej posvečena skladbam na besedila Franceta Prešerna (Koter, 2012).

Ta čas je za Slovenijo pomenil tudi razvoj glasbenega šolstva, pevskih in drugih glasbenih društev, kar pa je pomenilo, da je bilo ljudem omogočeno izobraževanje s strani kulture. Vplivalo je tudi na večjo profesionalnost posameznih ustvarjalcev. Lep primer dokaza je družina Ipavec, kjer se vidi povezovanje podeželja in mesta v kulturo takratne monarhije (Koter, 2012).

6.5 Primerjava razvoja romantike v Sloveniji in na Danskem

Tako kot celotna Skandinavija se je tudi Slovenija v 19. stoletju gibala k samostojnosti. Danska je bila gospodarsko in politično središče Skandinavije, Slovenija pa se je poskušala odcepiti od Avstro-Ogrske monarhije. Obe državi sta imeli obdobje, ki je vplivalo na nastanek nove kulture v romantiki. Pri Danski se je začelo prej, v Sloveniji kasneje. Na Danskem je bilo ključno obdobje Zlata doba romantike ali The golden age, ki se je začelo že na začetku 19. stoletja, približno leta 1800, trajalo pa pol stoletja. Na Slovenskem se je obdobje začelo slabih 50 let kasneje, leta 1848. Na Danskem in na Slovenskem je glasba vse bolj in bolj postajala dostopna občinstvu, danščina je prevladovala predvsem v vokalnih delih. Glasba je bila osrednji del raznih družb, ustanovili so zbore, peli pa so še posebej domoljubne pesmi v slovenskem jeziku. Ta čas pa je prav tako pomenil razvoj glasbenega šolstva, kar je pomenilo, da je bilo ljudem omogočeno glasbeno izobraževanje. Na Danskem je ob uveljavitvi osnovnošolske vzgoje pomenilo, da so se pesmi izvajale v danščini, kar je pripomoglo k večji izobraženosti otrok. Obe državi sta si s pomočjo glasbe pomagali ustvariti občutek narodne identitete. Razlika pa je tudi glede orkestralne glasbe. V Sloveniji so takrat močno podpirali pihalne godbe, ki so spremljale razne politične pohode. Godbe so bile zelo cenjene, zato so mladino poskusili pritegniti k igranju v godbi. Pihalne godbe so bile odraz narodne identitete. Na Danskem so orkestri postajali vedno večji, kvalitetnejši, dokler ni prišlo do političnih konfliktov. Povpraševanje po orkestralni glasbi je bilo veliko, popularne pa so bile tudi komorne skupine, ki so velikokrat nastopile na zasebnih prireditvah. Velik pomen je imelo mestno zabavišče Tivoli, kjer so se izvajali koncerti. V tistem času je bil

Kopenhagen prestolnica Zlate dobe danske glasbe, prav tako so izvajali večino glasbe prav tam. V Sloveniji je bilo več krajev, kjer so glasbeniki izvajali koncerte, saj so bili takrat še pod Avstrijsko monarhijo. Glasbo so izvajali v Ljubljani, v Gradcu, Celovcu, Gorici, Trstu in na Dunaju. Danska in Slovenija pa sta takrat imeli tudi eno skupno točko: literaturo. Danska je v tistem obdobju imela svetovno znanega literata in poeta Hansa Christiana Andersena. Literatura je takrat doživela močen razcvet, kar je vplivalo tudi na glasbo. V Sloveniji pa je prevladovala poezija Franceta Prešerna, v kateri so skladatelji videli ideologijo in popolnost, hkrati pa je izražala domoljubnost. Njegova besedila so velikokrat uporabljali v vokalni glasbi.

Razlika pri teh dveh državah je uporaba jezika. Danska je bila že od vsega začetka država, ki je narekovala smernice, ki so jim sledile ostale države. Danska ima najstarejšo glasbeno preteklost. Prav zaradi tega se sklepa dejstvo, da je bila stara danščina vodilni jezik. Še danes iz lastnih izkušenj državljani Švedske in Norveške brez težav razumejo danščino in se lahko brez težav sporazumevajo vsak v svojem jeziku. V Sloveniji je bilo bistveno drugače. Kot majhen narod pod Avstrijsko monarhijo so si morali izboriti vsako malenkost; od novic v slovenskem jeziku, do uporabe slovenščine v uradnih ustanovah. Pomembno je bilo zavedanje narodne zavesti in zavedanje uporabe slovenskega jezika. Vse to je vplivalo na nastanek slovenske romantike in uporabo slovenskega jezika v skladbah. Tudi glede sloga komponiranja so bile razlike. V Sloveniji se muzikologi izogibajo vprašanju, ali spada ta glasba v obdobje romantike. Po eni strani je glasba izražala narodno zavest in ponos slovenskega jezika, kar je miselnost romantike. Po drugi strani pa muzikologi trdijo, da je bila strukturna oblika skladb in harmonij za tisti čas precej »enostavna«. Danska pa se je v tem obdobju izogibala tujim vzorom, ampak so na njih vseeno vplivali Nemci in Italijani.

7 RAZVOJ ZBOROVSKE GLASBE

7.1 Razvoj zborovske glasbe na Danskem v obdobju romantike in pozne romantike

Na začetku 20. stoletja je bil Carl Nielson (1865 ̶ 1913) eden izmed najpomembnejših danskih skladateljev na Danskem. Čeprav je večina njegovih del instrumentalnih, je prav tako bil zelo pomemben za vokalno glasbo. Njegova vokalna dela temeljijo na ljudski glasbi. Njegovo najpomembnejše zborovsko delo je Hymnus Amoris (op. 12, CNW 100, 1896 ̶ 97) za mešani zbor, otroški zbor, soliste in orkester. Večina njegovih 90 zborovskih del brez spremljave temelji na danskem besedilu in temah (Alwes, 2016).

Romantika na Danskem je imela ogromno odličnih skladateljev, ki so močno zaznamovali obdobje. Eden izmed njih je bil tudi Niels W. Gade (1817 1890̶ ). Bil je eden najpomembnejših skladateljev 19. stoletja, ki ga niso opazili samo na Danskem, ampak tudi v Angliji in v Nemčiji. Bil je talentiran skladatelj in dirigent. Vrhunec njegovega ustvarjanja je bila balada za soliste, zbor in orkester Elverskud. Zaradi uporabe nordijskega in srednjeveškega melosa je to delo ostalo eno izmed najpomembnejših zborovskih stvaritev v obdobju romantike. Delo temelji na danski ljubezenski ljudski baladi Elverskud. Po letu 1950 je napisal še nekaj večjih zborovskih skladb (Di Grazia, 2013).

Razvoj zborovske glasbe pa lahko razumemo tudi kot stoletja tesne kulturne vezi med Dansko in Nemčijo. V določenem obdobju so zaradi političnih okoliščin težko vzdrževali zasebne in poklicne stike. Veliko nemških skladateljev je delovalo na danskih dvorih, ki so bili navdih za danske skladatelje. Zborovski danski skladatelji v svojih delih prikazujejo, kako je bila danska glasba v celotnem romantičnem obdobju močno odvisna od izmenjave z Nemčijo, tudi pred in po Schleswig vojnah (Hasseris Kirke, 2019).

Niels W. Gade (1817 ̶ 1890), Johan Peter Emillius Hartmann (1805 ̶ 1900) in drugi skladatelji so se stilno ločili od sodobnih evropskih skladateljev. Njihova dela so v glasbi imela izraz posebnega nordijskega občutka. Nacionalni romantični skladatelji so

19 uporabljali posebne ljudske pesmi ali so bili v svojih delih navdihnjeni s temi melodijami, kar je bistvo »nordijske harmonije«. Duh te glasbe najdemo v starih ljudskih pesmih. Narodne pesmi so bile zbrane po državi in objavljene v velikih zbirkah ljudskih pesmi. Zbirke naj bi vključevale ustvarjanje podlage za ponovno odkrivanje glasbe in obnavljanje ljudskih pesmi. Zamisel o ljudskem duhu je temeljila na abstraktnem razumevanju danskega podeželskega prebivalstva, navadnih ljudi. Ljudske pesmi so bile dobra osnova za nova dela. Tudi nacionalna romantična glasba je pomagala ustvariti idilično in mitološko podobo ljudi. Po porazu vojne leta 1864 je nacionalna romantika dobila bolj konservativen in nostalgičen pridih. Po tem so nacionalistične ideje v večji meri podpirale obstoječi red. Čez čas so nordijske harmonije začele izginjati, saj so začeli prevladovati drugi glasbeni trendi. Leta 1888 je v Kopenhagnu potekal Nordijski glasbeni festival, kjer so praznovali dansko narodno romantiko. Prav tako je v tem času umrl Niels W. Gade, ki sta ga kasneje nadomestila mlajša skladatelja Thomas Laub (1852 ̶ 1927) in Carl Nielsen (1865 ̶ 1931). Podprla sta nov, bolj priljubljeni pristop h glasbi. Glasba je bila še vedno narodna, romantični pridih pa je v glasbi počasi upadal (Lykke Martinet, 2019).

7.2 Razvoj zborovske glasbe v Sloveniji v obdobju romantike in pozne romantike

V avstrijski monarhiji so Slovenci zahtevali ustavo, parlament, svobodo tiska, govora, združevanja itd. Slovenci smo v tem času začeli uporabljati svoj jezik. Pomemben člen slovenske glasbe in predvsem zborovske glasbe je bil Anton Martin Slomšek, ki je bil zaslužen za idejo o združeni Sloveniji. Že leta 1821 je ustanovil zbor. Za ta zbor je napisal tudi nekaj besedil (Slovenstvo, Slovenski raj). Pomemben del začetka uveljavljanja slovenskega jezika je bilo ravno zborovsko petje. Najprej se je uveljavilo petje v cerkvenih zborih. Petje v cerkvah je ustvarilo posebno priljubljenost večglasja. Najvidnejši avtorji na sredini 19. stoletja so bili Miroslav Vilhar (1818 ̶ 1871), Jurij Flajšman (1818 ̶ 1874), Kamilo Mašek (1831 ̶ 1859), Benjamin Ipavec (1829 ̶ 1909) itd. Skladatelji so pri izboru literature najbolj spoštovali Franceta Prešerna (Koter, 2012).

V drugi polovici 19. stoletja se je vse več slovenskih skladateljev postavilo na raven profesionalnosti. Zlasti zborovska glasba je bila vključena v mnoga dramska dela. Besedila so bila po večini nacionalna in domoljubna. Velik vpliv na zborovsko glasbo na Slovenskem pa je imela ljudska glasba. V času prebujanja politične moči so se te skladbe prepevale po vsej državi. Marsikdo vidi v tem nekakšen začetek slovenske glasbe (Snoj, Stefanija, in Pettan, 2016).

Velik vpliv na takratno glasbeno kulturo je imelo uvajanje obveznega petja v osnovne šole. Kamilo Mašek je začel izdajati zbornik, ki je vseboval navodila za uvajanje petja v šole. Ta priročnik je vseboval tudi, kako naj se izvaja petje, zgodovinsko biografske podatke o skladateljih ... Poudarek skladateljev je temeljil na skladbah, ki so vsebovale težnost sporočila, predvsem na zborovskih skladbah in samospevih. Obdobje, ki je v tem času najbolj vplivalo na glasbo, je bila Marčna revolucija leta 1848. Menili so, da imamo Slovenci ogromno lepih ljudskih pesmi, ampak da poleg tega zmoremo napisati tudi kakšno umetno pesem. Pesmi bi morale izražati ljubezen do slovenskega naroda in do domovine. Pomembni zbornik takrat, ki je vplival na močen razcvet komponiranja in hitrejši umetniški razvoj slovenskih glasbenikov, je bila Slovenska gerlica. Prvi zvezek je izšel leta 1848. Pesmi Antona Martina Slomška (1800 ̶ 1862), Jurija Flajšmana (1818 ̶ 1874) in Blaža Potočnika (1799 ̶ 1872) pa so bile med Slovenci zelo lepo sprejete. Glasbeno ustvarjanje skladateljev v Marčevski revoluciji delimo na tri obdobja. V prvem obdobju so skladatelji pisali bolj posvetne pesmi, izhajali pa so iz kroga Gregorja Riharja (1796 ̶ 1863). Zaradi ljudskega značaja so bile množici ljudi zelo blizu. Kljub nacionalnim idejam komponiranja so slogovno še vedno ostali zvesti načinu svojega ustvarjanja na cerkvenem področju. Pod prvo skupino skladateljev štejemo Blaža Potočnika (1799 ̶ 1872), Leopolda Belarja (1828 ̶ 1899), Josipa Levičnika (1826 ̶ 1909), Leopolda Cveka (1814 ̶ 1896). V drugo skupino spadajo skladatelji, katerih ustvarjanje je spodbudilo nacionalno gibanje. Sem spadajo skladatelji Jurij Flajšman (1818 ̶ 1874), Miroslav Vilhar (1818 ̶ 1871) in Josepina Turnograjska (1833 ̶ 1854). V tretjo skupino sodijo skladatelji Gašper Mašek (1794 ̶ 1873), Benjamin Ipavec (1829 ̶ 1908), Gustav Ipavec (1831 ̶ 1908), Kamilo Mašek (1831 ̶ 1859) in Anton Nedved (1829 ̶ 1896). Vse te tri skupine so vplivale na glasbo tistega časa, ki se je lahko kasneje pridružila sodobnejšim evropskim

21 smernicam. Pomembno vlogo v slovenski glasbeni romantiki je imela Glasbena matica. Cilji Glasbene matice so bili podpiranje in razvijanje ter negovanje slovenske narodne glasbe. Prav tako so spodbujali nastanek in natis izvirnih slovenskih del. Ustanavljali so tudi glasbene šole in vodili širok spekter koncertne dejavnosti v Ljubljani. Ob nastanku so predvsem zbirali slovenske narodne pesmi, nato pa so se posvetili izdajateljski dejavnosti. Z izdajami zbirk Glasbena matica in Lovorika so posredovali izvirna slovenska zborovska dela, kar je vplivalo na nastanek novih zborov in naraščanje le̵-teh. Velik vzpon je Glasbena matica dobila pod vodstvom Frana Gerbiča (1840 ̶ 1917), leta 1886. Čez nekaj časa so ustanovili zbor Glasbene matice. Zbor se je zaradi svoje uspešnosti povzdignil na profesionalno raven. Prav tako so se slovenske pesmi in njihovi avtorji uveljavili tudi v tujini. Zbor Glasbene matice je prvi zbor, ki se je uveljavil mednarodno. Veljal je skoraj petdeset let za najboljšega interpreta zborovskih del (Kralj Bervar, 2004).

Prav tako je eden izmed pomembnih zborovskih skladateljev Viktor Parma (1858 ̶ 1924), ki se je rodil v Trstu. Eno izmed njegovih najbolj znanih del je Povodni mož za solo glasove, zbor in orkester. Značaj Parminih skladb je vesel in živahen, njegova glasba pa se je nagibala bolj k italijanski melodiki. Viktor Parma se je imel za odločnega Slovenca, zato so ga službeno velikokrat premeščali (Premrl, 2020). Drugi pomembni zborovski skladatelji v tem obdobju so bili Oskar Dev (1868 ̶ 1932), Anton Schwab (1868 ̶ 1938), Hugolin Sattner (1851 ̶ 1934), Risto Savin (1859 ̶ 1948) Hrabroslav Volarič (1863 ̶ 1895) in Gregor Rihar (1796 ̶ 1863). Oskar Dev je skladatelj, ki je pomembno vplival na zborovsko glasbo v tedanjem času. Napisal je več moških in mešanih zborov, samospevov s spremljavo klavirja, ki jih je izdala Glasbena matica in Novi akordi. Zbiral in harmoniziral je narodne pesmi, med temi okrog 400 koroških. V mlajših letih je bil zborovodja dijaškega zbora v Novem mestu, Slovanskega pevskega društva na Dunaju in Čitalniškega pevskega zbora v Postojni, Škofji Loki in v Kranju (Premrl, 2020). Anton Schwab je bil skladatelj in zdravnik, ki je bil uspešen zborovodja Celjskega pevskega društva. Napisal je ogromno skladb za zbore, ki so bili objavljeni v Novih akordih. Veliko skladb je priredil iz narodnih pesmi, veliko skladb pa je plod njegovega ustvarjenja (Premrl, 2020). Pomemben skladatelj cerkvene glasbe je bil Hugolin Sattner (1851 ̶ 1934). Odprl je orglarsko šolo in izdal knjižico z naslovom Cerkvena glasba. Bil je zelo

22 deloven in zagnan skladatelj, ki se je veliko izpopolnjeval v kompoziciji. Njegova dela O nevihti, Missa Seraphica, Te Deum in Jeftejeva prisega so le nekatera dela, ki so pomenila za razvoj slovenske glasbe v tedanjem času velik dvig in uspeh (Premrl, 2020). Prav tako je bil pomemben skladatelj cerkvene glasbe Gregor Rihar. Večina skladb je napisanih za moške zbore. Med zborovskimi skladbami so znane zbirke 3 Napevi za svete pesmi iz Slave Marije Blaža Potočnika, četveroglasno postavljene, 11 pesmi za mešane glasove in 6 Napevov svetih pesmi od Matere božje (Premrl, 2020). Friderik Širca (1859 ̶ 1948) je bil skladatelj, ki je deloval pod psevdonimom Risto Savin. Bil je poznoromantičen skladatelj, ki se je sčasoma prelevil v impresionističnega skladatelja. Je eden izmed najpomembnejših skladateljev na prehodu v slovensko glasbeno moderno. Bil je močen skladatelj na področju samospeva in opere (Premrl, 2020). Hrabroslav Volarič (1863 ̶ 1895) je bil pomemben skladatelj in zborovodja, saj je izdal veliko zbirk za mešane in moške zbore, med njimi Narodne pesmi, Gorski odmevi in Slovenske pesmi za štiri moške glasove. Kot skladatelj je pisal zelo mehke pesmi, na nek način celo zasanjane pesmi. Njegove romantične pesmi imajo ljudski pridih, saj je bil Volarič zelo močno navezan na slovensko ljudsko pesem. Bil je izredno narodno zaveden, kar se vidi tudi v njegovih skladbah (Sivec, 2020).

7.3 Primerjava razvoja zborovske glasbe na Danskem in v Sloveniji

Tako kot na Danskem je tudi v Sloveniji delovalo v času romantike nekaj odličnih skladateljev, ki so zaznamovali to obdobje. V obeh državah je bil temelj zborovske glasbe ljudska glasba. Danski skladatelji so uporabljali za tematiko srednjeveške balade, ljudsko glasbo in nacionalno glasbo, ki je pomagala ustvariti idilično in mitološko podobo ljudi. Slovenski skladatelji so za tematiko uporabljali domoljubnost in ljubezen do domovine. Tako slovenski kot tudi danski romantični skladatelji so bili navdihnjeni z duhom glasbe starih ljudskih pesmi. Na Danskem so bile narodne pesmi zbrane po državi in bile objavljene v velikih zbirkah ljudskih pesmi. V Sloveniji je prav tako bilo zbranih veliko ljudskih in slovenskih umetnih pesmi v zbirkah Glasbena matica, Lovorika in Slovenska

23 gerlica. Prav tako je bila pomembna glasbena ustanova v Sloveniji v tistem času Glasbena matica, ki je ustanovila istoimenski zbor. Zbor je bil na profesionalnem nivoju, po katerem so se zgledovali številni amaterski zbori. Podobnost med danskimi in slovenskimi skladatelji je tudi ta, da so nekateri skladatelji sledili strogim smernicam glede komponiranja, drugi skladatelji pa so želeli iti s kompozicijsko tehniko naprej. V Sloveniji so začeli ustanavljati glasbene šole, petje pa je bil obvezen predmet v osnovnih šolah. Petje slovenskih pesmi v zborih je pomenilo v Sloveniji uveljavitev slovenskega jezika. Na Danskem je velik pomen imela vse večja pismenost po državi. Ljudje so se seznanili s knjigami, časopisi in revijami. Leta 1814 so uveljavili zakon osnovnošolskega šolanja, najmanj sedem let. Veliko vlogo pri izobraževanju je imela glasba, saj so se vse pesmi izvajale v maternem jeziku.

Danski skladatelji so pisali večinoma v danščini, Slovenci pa so se morali boriti za slovenska besedila. Danci so bili močno povezani z Nemci, saj so Nemci delovali na danskih dvorih. Slovenci pa so takrat bili pod Avstrijsko monarhijo, kjer so se borili za jezik. V Sloveniji so skladatelji komponirali v času Marčevske revolucije, Danci so komponirali v času Schleswig vojne. Na Danskem sta bila skladatelja Niels W. Gade in Johan Peter Emilius Hartmann ena izmed najpomembnejših skladateljev starejše generacije, saj sta večinoma uporabljala ljudsko glasbo. Na začetku 20. stoletja je vse večje spoštovanje dobival Carl Nielsen, ki je v glasbo prinesel svežino. V Sloveniji se delijo skladatelji v obdobju revolucije v tri skupine. V prvi skupini so skladatelji, ki so pisali posvetne pesmi, ki pa so bolj ljudskega značaja. V drugo skupino spadajo skladatelji, katerih ustvarjanje je bolj nacionalne narave. V tretjo skupino pa spadajo skladatelji, ki so močno prispevali k novim glasbenim smernicam tistega časa. Vse te tri skupine pa so pripomogle, da se je lahko Slovenija pridružila sodobnejšim evropskim tokovom.

8 GLASBENE INSTITUCIJE 19. IN 20. STOLETJA

8.1 Glasbene institucije v 19. in 20. stoletju na Danskem

Najpomembnejša glasbena institucija na Danskem je bila Musikforeningen, ki je imela najpomembnejšo glasbeno koncertno dvorano v 19. stoletju na Danskem. Delovala je od leta 1838 do 1931. Od leta 1850 do 1890 je delovala pod vodstvom skladatelja Nielsa W. Gadeja (1817 ̶ 1890). Musikforeningen je postal središče glasbenega dogajanja na Danskem. Imeli so lastni simfonični orkester in zbor. Direktor je bil prav tako tudi Carl Nielsen (1865 ̶ 1931), ki je vodil Musikforeningen od leta 1915 do 1927. Drugi voditelji so bili še: Franz Gläser (1798 ̶ 1861), Emil Hartmann (1836 ̶ 1898) in Franz Neruda (1843 ̶ 1915). Na splošno so bili cilji Musikforeningena tudi objave danskih del. Bali so se, da bi neobjavljena dela pomenila izgubo za umetnost tedanjega časa. V koncertni dvorani so med drugimi podeljevali tudi nagrade in organizirali različne koncerte. Organizacija koncertov je postala kmalu najpomembnejša funkcija, s čimer je Musikforeningen postal vodilna koncertna ustanova v Kopenhagnu. Gade je deloval vse do svoje smrti, leta 1890, in bil eden najuspešnejših umetniških vodij v zgodovini Musikforeningena. Nasledil ga je Emil Hartman (1836 ̶ 1898), ki je funkcijo opravljal nekaj let. Franz Neruda je prevzel delo umetniškega vodje in dirigenta leta 1892 in ostal na funkciji vse do leta 1915. Združenje je čez čas podprlo sodobno dogajanje, vendar je še kljub temu bilo kar precej konservativno. Neruda je repertoar nekoliko razširil, vendar se je še vedno razlikoval od dunajskega klasičnega repertoarja. Danska glasba in glasbene dejavnosti v različnih društvih so se v tistem času hitro razvijale. Glasbeno društvo pa je bila edina ustanova, ki je v zimski sezoni predstavila orkestrske koncerte. S časoma se je srečala s konkurenco drugih organizacij, kot so Koncertforningen, Kraljevi orkester in Dansk koncert-Forening. Ker so se drugod možnosti za koncerte povečevale, je članstvo v Musikforeningenu padalo. Na vrhuncu Gadejevega vodenja je društvo imelo 2500 članov. Po letu 1913 je članstvo padlo na 900 članov (Bo Foltmann, 2012).

Ker je bilo Glasbeno društvo Musikforeningen zasebno društvo, so bili zasebni prav tako tudi njihovi dogodki. Financiranje so omogočile članarine, letna državna subvencija in

25 vstopnine koncertov, ki so bile javnega značaja. Imeli so tudi amaterski zbor, čigar pevci niso bili plačani. Po navadi so imeli vaje v nedeljo, v popoldanskem času. Zbor je sodeloval na številnih njihovih dogodkih. Njihov orkester je bil sestavljen iz članov orkestra Tivoli. Običajno so imeli tri do štiri koncerte v vsaki sezoni. Sezona je trajala od približno novembra do aprila. Imeli so tudi vsak četrtek predstave v dvorcu Palæ. Ta dvorec je bil v enem izmed najvidnejših ulic v Kopenhagnu, in sicer Bredgade (Bo Foltmann, 2012).

Po smrti Nerude je vodenje in predsedovanje Musikforeningna prevzel Carl Nielsen. To je bilo leta 1915. Že v času Nielsa Gadeja se je govorilo, da naj bi bilo Glasbeno društvo v krizi in da bodo institucijo ukinili. Toda Carlu Nielsnu se je lastno zanimanje za Glasbeno društvo povečalo, zato je v vodstvu videl izziv. Vzbudil je zanimanje s strani članov, poslušalcev, reorganiziral je zbor in spremenil ter posodobil precej konservativni repertoar. Vključevati je začel dela sodobnih skandinavskih skladateljev, kot so Wilhelm Stenhammar (1871 ̶ 1927) in Kurt Atterberg (1887 ̶ 1974). V takratnem času je bila v razcvetu tudi francoska glasba, zato je vključil še nekatera dela francoskih skladateljev, kot so: Claude Debussy (1862 ̶ 1918) in Maurice Ravel (1875 ̶ 1937). Do leta 1922 se je zanimanje za Musikforeningen drastično zmanjšalo zaradi posledic gospodarske recesije in tudi zaradi tega, ker prostori niso bili več primerni za izvajanje koncertov. Nielson je leta 1927 odšel iz mesta predsednika. Nasledil ga je Ebbe Hamerik (1898 ̶ 1951), ki je imel ogromno izkušenj. Ampak kljub številnim izkušnjam, ki jih je imel, ni mogel preprečiti zaprtja glasbenega društva. Musikforeningesn so zaprli leta 1931 (Bo Foltmann, 2012).

8.2 Glasbene institucije v 19. in 20. stoletju v Sloveniji

Proti koncu 18. stoletja je bilo ustanovljeno Filharmonično društvo. Društvo so sestavljali tako profesionalci kot amaterji. Namen društva je bil, da se glasbo izvaja javno. Letno je društvo imelo od 10 do 15 koncertov. Izvajali so tako komorno glasbo, simfonična dela kot tudi glasbo iz opere. Po odprtju Filharmonične družbe je Ljubljano obiskalo več

26 znanih glasbenikov. Družba je bila usmerjena bolj na dunajsko klasiko, predvsem na Josepha Haydna (1732 ̶ 1809), Wolfganga A. Mozarta (1756 ̶ 1791) in Ludwiga van Beethovna (1770 ̶ 1827). Izvedena so bila tudi dela drugih znanih skladateljev, kot so: Antonin Dvorak (1841 1904),̶ Anton Bruckner (1824 1896),̶ Johannes Brahms (1833 1897)̶ itd. Operni repertoar se je nagnil bolj k italijanski operi in njihovim arijam. Izvajali so tudi slovenska dela. Eden izmed najvidnejših častnih članov je bil Ludwig van Beethoven (1770 ̶ 1827), ki je v znak hvaležnosti podaril Filharmoničnemu društvu izvod svoje 6. simfonije. Leta 1867 so prizadevanja za slovensko glasbo privedla do ustanovitve Dramatičnega društva. Namen te ustanovitve je bilo ustanoviti slovensko gledališče, kjer se je izvajala tudi opera (Snoj, Stefanija in Pettan, 2016).

Leta 1872 so ustanovili glasbeno društvo Slovenska matica. Namen Slovenske matice je bil političnega značaja. Razvoj slovenske glasbe se je pospešil na različnih področjih, predvsem pa na področju založništva, zbiranja ljudskih pesmi, glasbenega knjižničarstva, glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti ter šolstva. Med delovanjem Slovenske matice so se ustvarili različni stereotipi. Eden pravi, da je prav to društvo bilo trn v peti nemškim kulturnim društvom. Vendar je matica k članstvu pozvala ne samo slovenska, temveč tudi nemška društva. V drugi polovici 19. stoletja se je družbena in politična moč v Sloveniji zelo povečala. V 80. letih se je politična moč ljubljanskih mestnih oblasti prelevila v korist slovenskemu narodu. S tem je slovenska kultura dobila pravi zagon za nadaljnje ustvarjanje. Čez čas se je v to društvo včlanilo mnogo znanih skladateljev. Med prvimi člani so se pojavili Benjamin (1829 ̶ 1909) in Gustav Ipavec (1831 ̶ 1908), Fran Gerbič (1840 ̶ 1917) in drugi. Čez čas je Slovenska matica postala vodilna v razvoju slovenske glasbene kulture. Prizadevali so si k uveljavitvi slovenskih skladateljev ter za spoštovanje slovenske glasbe. Društvu ni šlo vedno najboljše, saj so imeli številne denarne in družbenopolitične težave. V naslednjih desetletjih so si zastavili in uresničili vse zastavljene cilje. Izdajali so notna gradiva in tako nadaljevali s poslanstvom Slovenske gerlice. Zelo so spodbujali domače skladatelje k pisanju nove glasbe. Izdajali so tudi zbirko zborov Lovorika, vrhunec pa je bil dosežen sredi devetdesetih let, ko so izdali zbirko Slovenskih narodnih pesmi. Priredil jih je Matej Hubad (1866 ̶ 1937), ki je bil že takrat zborovodja zbora Glasbene matice. Z zborom se je predstavil na Dunaju, kjer je

27 popolnoma navdušil poslušalce in glasbene kritike. Slovenska matica je izdajala tudi različna didaktična priporočila za poučevanje, po letu 1900 pa je začela izdajat različne revije: Novi akordi, Pevec, Zbori in Nova muzika (Koter, 2012). Slovenska matica deluje še danes in ima več kot 300 rednih članov (Osnutek predloga zakona o Slovenski matici, 2016).

Leta 1882 je bila ustanovljena tudi Glasbena šola ljubljanske Matice. Že tedaj so se lahko otroci izobraževali pri Filharmonični družbi. Cilj Glasbene šole Matice je bilo sistematično vzgajanje pevcev in instrumentalistov ter preseči poustvarjalni nivo. Vloga glasbene šole je bila bolj nacionalne narave, vendar so se zavedali močne konkurence, ki je bila tisti čas. Začeli so s poučevanjem klavirja in violine. Kasneje so dodali še druga godala, solistično in zborovsko petje, glasbeno teorijo in kontrapunkt. Prvi učitelji so bili amaterji. Pouk instrumentov pa je bil skupinski, kar je prineslo skromne rezultate. Učitelji so zelo slabo znali slovenščino. Prvih par let so se morali zelo boriti, saj niso dobili nikakršne podpore deželnega sklada. Po dveh letih se je število učencev povečalo in predstavili so se javnosti. Deželni vrh je bil močno navdušen, kar so nagradili z močnimi aplavzi. Najpomembnejši profesorji so bili: Fran Gerbič (1840 1917),̶ Matej Hubad (1866 ̶ 1937) , Srečko Stegnar (1842 ̶ 1915) in Anton Razinger (1851 ̶ 1918), (Koter, 2012).

Velik vpliv za razvoj slovenske glasbe v obdobju romantike in pozne romantike so imele čitalnice. S čitalnicami so želeli vzpodbuditi narodno identiteto, dvigniti izobrazbeno raven ter opismenjevati ljudi in z družbeno-kulturnimi prireditvami razvedriti ljudi. Velik poudarek je bil na kulturnih prireditvah, ki so bile zelo organizirane (Uršič, 1999). V čitalnicah je imela glasba eno izmed najpomembnejših vlog v tistem času. Po letu 1860 so se čitalnice začele širiti po celi Sloveniji. Takrat so bile čitalnice edine avtohtone oblike javnega nastopanja. Slovenski skladatelji so v čitalnicah dobili priložnost, da prikažejo svoja dela. Prva čitalnica se je ustanovila leta 1861 v Trstu in je bila namenjena vsem zamejcem. Naslednja čitalnica je bila ustanovljena v Mariboru, z njo sta bila močno povezana brata Ipavec. Čitalnica je bila tudi v Celju, vodil jo je Gregor Tribnik (1831 ̶ 1876). V Ljubljani so ustanovili Ljubljansko Narodno čitalnico ali »Bleiweisovo čitalnico«, ki jo je vodil Anton Nedved (1829 ̶ 1896). Nedved je vodil čitalniški pevski zbor in pisal skladbe na slovenska besedila. Čitalnice na Kranjskem so bile obarvane ilirsko-slovensko.

Prepevali so budnice in večernice. Na Notranjskem je bil tesno povezan s čitalnico Fran Gerbič (1840 ̶ 1917), ki je tam učiteljeval do odhoda na študij v Prago. Čitalnice so ob mejah imele poseben položaj, saj so jih ogrožali Nemci in Italijani. Prav zaradi tega so se širile po vaseh. Prireditve v čitalnicah so zajemale petje, govore, predavanja, deklamacije, igre in ples. Čitalnice so bile razširjene po vsej Sloveniji, največ pa jih je bilo na Primorskem (Cigoj Krstulović, 1996).

Eno izmed pomembnih društev na Slovenskem je bilo Cecilijino društvo. Idejna vodja tega društva sta bila Janez Zlatoust Pogačar (1811 ̶ 1884) in Anton Foerster (1837 ̶ 1926). Prvo Cecilijino društvo je bilo ustanovljeno leta 1877 v Gradcu. Vključenih je bilo okoli 300 članov. V slovenskem okolju so si prizadevali k uveljavitvi cerkvene glasbe. Idealno uresničitev svojih idej so videli v gregorijanskem koralu, v skladbah vokalne polifonije 16. stoletja, v izvajanju Palestrinovih mojstrovin. Tematika Cecilijanskega društva je bila cerkvena. Leta 1878 so začeli izdajati prvi slovenski glasbeni časopis Cerkveni glasbenik, ki je izhajal vse do leta 1945. Pisali so o glasbeni zgodovini, teoriji, pedagogiki, izvajalski praksi, o orglarstvu ter o drugih pomembnih glasbenih temah. Časopis je pomembno vpival na glasbeno izobrazbo slovenskih skladateljev. Cecilijansko društvo je dalo tudi pobudo za Orglarsko šolo, ki sta jo vodila Anton Foerster (1837 ̶ 1926) in Stanko Premrl (1880 ̶ 1965). Šola je med drugimi delovala v številnih podružnicah. Cecilijansko društvo je delovalo do konca 2. svetovne vojne. Na pobudo mlajših slovenskih glasbenikov so leta 1996 zopet oživili dejavnost Cecilijanskega društva. Društvo deluje še danes, prizadevajo pa si združiti, povezati, informirati ter izobraževati vse, ki se ukvarjajo in posvečajo cerkveni glasbi (Nagode, 2020).

8.3 Primerjava glasbenih institucij v 19. in 20. stoletju na Danskem in na Slovenskem

Na Danskem je bila najpomembnejša glasbena institucija Musikforeningen. Institucija je delovala od leta 1838 do 1931. V Sloveniji se je proti koncu 18. stoletja ustanovilo Filharmonično društvo in leta 1872 glasbeno društvo Slovenska matica. Pomembno je

29 tudi omeniti, da se je leta 1867 ustanovilo Dramatično društvo, kjer so se izvajale tudi opere. Namen Musikforeningena je bila objava danskih del, saj so se bali, da bi neobjavljena dela pomenila umetniško izgubo. Namen Slovenske matice je bil političnega značaja, namen Filharmoničnega društva pa je bil, da se glasbo izvaja javno. Zveza Musikforeningena na Danskem je organizirala raznovrstne koncerte. Prav to je bila čez čas najpomembnejša funkcija društva. S tem je postala najpomembnejša vodilna ustanova v Kopenhagnu. V Filharmoničnem društvu so imeli letno 10 do 15 koncertov. V Slovenski matici so si prizadevali k uveljavitvi slovenskih skladateljev. Leta 1882 je bila ustanovljena Glasbena šola ljubljanske Matice. Pred tem pa so se lahko otroci izobraževali v Filharmonični družbi. Repertoar v Musikfoerningenu je obsegal od dunajskega klasičnega repertoarja do danske glasbe, Carl Nielsen je posodobil dokaj enolični program in dodal sodobne nordijske skladatelje ter francosko glasbo. V Filharmonični družbi so prav tako izvajali dela znanih skladateljev (Dvorak, Bruckner, Wolf, Brahms in Strauss), operni repertoar pa je obsegal dela italijanskih skladateljev. Slovenska matica je imela na repertoarju večinoma slovenske skladatelje, ki so jih zelo podpirali in promovirali. Musikforeningen so financiranje omogočile članarine, letne državne subvencije in koncerti, ki so bili javnega značaja. V Slovenski matici so imeli številne finančne težave, ki so jih v naslednjih desetletjih rešili z izdajanjem notnih gradiv in izdajanjem revij (Slovenska gerlica in Lovorika).

Glasbeno društvo Musiforeningen je bilo zasebno društvo. Sezona koncertov je trajala od novembra do aprila, orkester pa je bil sestavljen iz članov orkestra Tivoli. Slovenska matica je bila bolj društvo, kjer so izdajali različna didaktična priporočila za poučevanje. Njihov namen je bil poleg spoštovanja slovenske glasbe tudi prenašanje znanj na mlajše generacije. Musikforeningen je imel na vrhuncu 2500 članov, ki je za tem samo padalo. Slovenska matica deluje še danes in ima več kot 300 rednih članov. Včasih so bili v Slovenski matici člani večinoma skladatelji. Posebnost slovenske romantike in pozne romantike so bile čitalnice, ki so se ustanavljale po celi državi. Glavni namen čitalnic je bil izobraževati ljudi in jih razvedriti s pestrimi kulturnimi dogajanji. Največ čitalnic je bilo na Primorskem. V Sloveniji so ustanovili v drugi polovici 19. stoletja Cecilijansko društvo, društvo pa z vmesno prekinitvijo deluje še danes. Prizadevali so si k uveljavitvi cerkvene

30 glasbe, danes pa je glavni namen društva izobraževanje in informiranje Slovencev, ki se ukvarjajo s cerkveno glasbo.

9 DANSKI SKLADATELJI IN NJIHOVI OPUSI

9.1 Carl Nielsen (1865 ̶ 1931)

Carl Nielsen se je rodil 9. junija 1865 v mali vasici v bližini mesta Odense, na otoku Fyn. Rodil se je kot sedmi od dvanajstih otrok. Njegov oče, Niels Jørgensen, je bil pleskar in amaterski glasbenik. Oče je igral kornet ter violino. Carl Nielsen je začel igrati violino že kot otrok. Najprej se je pridružil očetovi skupini, ki je velikokrat igrala na porokah in na raznovrstnih slavjih. Njegovo komponiranje se je začelo že pri rosnih osmih ali devetih letih. Leta 1884 je bil poslan v Copenhagen, na konservatorij, kjer ga je kasneje denarno podpiral danski predsednik vlade. Na konservatoriju je študiral violino pri profesorju Valdemarju Tofteju (1832 ̶ 1907). Hkrati je hodil k predmetom teorije in predmetu harmonije. Leta 1880 je konservatorij zaposlil takrat najbolj znanega danskega komponista Nielsa W. Gadeja (1817 ̶ 1890). Gade je pisal v germanskem slogu, Nielsen pa se je odločil, da ga ne bo posnemal. Leta 1889 je postal violinist Kraljeve kapele. Na tem delovnem mestu naj bi bil Carl Nielsen precej nezadovoljen, vendar je imel zagotovljen prihodek za preživetje. Čas med diplomo in delom violinista je živel zelo skromno. Delal je tudi kot svobodni umetnik in še vedno užival v podpori njegovih privržencev, ki so ga financirali. Nielsen je kasneje v življenju imel višje cilje, kot biti redni violinist. V manj kot leto dni po zaposlitvi v Kraljevi kapeli, je prejel štipendijo, kar mu je omogočilo popotovanje po Evropi. V tem času je obiskoval številne koncerte in opere. Velik vzor so mu bili Richard Wagner (1813 ̶ 1883), Wolfgang Amadeus Mozart (1756 ̶ 1791) in Johann Sebastian Bach (1685 ̶ 1750). Leta 1908 je postal naslednik glavnega dirigenta Kraljeve kapele. V svojem komponiranju je želel poudariti različne ritme in naprednejšo harmonijo. Na Švedskem so ga zelo močno cenili ne samo kot skladatelja, ampak tudi kot dirigenta. Med letoma 1906 in 1907 je napisal komično opero »Maškarade«, ki je eno izmed Nielsenovih najbolj znanih del. Leta 1911 je dosegel svoj vrh s Tretjo simfonijo in Koncertom za violino. Dobil je številne pohvale s strani kritikov. Leta 1914 je zapustil Kraljevo gledališče in začel kariero svobodnega umetnika. Leta 1915 je nasledil tedanjega profesorja za teorijo in kompozicijo na Konservatoriju v

Kopenhagnu. Spodbujal je učenje kontrapunkta, saj je želel pri študentih vzpodbuditi preprostost in večjo moč. Med njegovimi najbolj znanimi učenci so bili Poul Schierbeck (1888 ̶ 1949), Knud Jeppesen (1892 ̶ 1974), Mogens Wöldike (1897 ̶ 1988) in drugi. Vsi ti študentje so imeli pomembno vlogo pri širjenju Nielsnove glasbe. Carl Nielsen je umrl 3. oktobra 1931 zaradi srčnih težav. Ob njegovi smrti je država razglasila nacionalno žalovanje (Fanning, 2001).

V svoji karieri je napisal 6 simfonij, Koncert za flavto, Koncert za klarinet, skladbe za klavir, skladbe za orgle in ogromno komorne glasbe za godalne sestave (Fanning, 2001).

Če je pri instrumentalni glasbi Carl Nielsen bil bolj raziskovalno usmerjen, pa je pri zborovski glasbi komponiral preprosteje. Carl Nielsen je oboževal ljudsko glasbo. Njegova najljubša pesnika sta bila Jens Peter Jacobsen (1847 ̶ 1885) in Ludvig Holstein (1864 ̶ 1943). Leta 1914 sta s Thomasom Laubom (1852 ̶ 1927) začela raziskovati ljudsko glasbo. Želela sta ustvariti glasbo, ki bi jo lahko peli na ulicah in bi ljudem bila domača in poznana. Od leta 1914 do 1916 je Carl Nielsen začel obnavljati cerkveno glasbo. Pri tem je ustvaril zbirko 49 psalmov in duhovnih pesmi. Njegova vokalna dela segajo vse od ljubezenskih, pastoralnih in seveda nacionalnih (Fanning, 2001).

9.1.1 Zborovski opus (s spremljavo orkestra)

SKLADBE:

 11te Februar 1909 [11. februar 1909] (Kantata, L.C. Nielsen).  Digtning i sang og toner [Poezija v melodiji in tonih] (kantata za odprtje kopališča, Seedorff Pedersen).  Fynsk foraar, op. 42 [Spomladanski čas na Funenu] (A. Bernsten), sopran, tenor, bas, zbor in orkester.  Hyldest til Holberg [Spoštovanje Holbergu] (H.H. Seedorff Pedersen), solo glasovi, zbor in orkester.  Hymne til kunsten [Himna umetnosti] (Michaëlis), Sopran, Tenor, zbor, pihala.

 Hymnus amoris, op. 12 [Himna ljubezni] (A. Olrik, latinski prevod: J.L. Heiberg), sopran, tenor, bariton, bas, zbor in orkester.  Kantate til Grosserersocietetet [Kantata ob stoletnici gospodarske zbornice] (V. Rørdam); 2 pesmi.  Kantate til Lorens Frølich Festen [Kantata za festival Loren Frølich] (Olrik).  Kantate til Mindfesten for Krøyer [Kantata za spomin na Krøyerja] (L.C. Nielsen).  Kantate til Polyteknisk Laereanstalt [Kantata ob stoletnici Politehniške šole] (Seedorff Pedersen).  Kantate til Studentersamfundet [Kantata za združenje študentov] (Drachmann).  Kantate ved Landsudstillingen i Århus [Kantata za državno razstavo v Aarhusu] (L.C. Nielsen).  Kantate ved Universitetets Aarsfest, op. 24 [kantata ob obletnici univerze v Kopenhagnu] (N. Møller).  Kantate, Foreningen til unge Handelsmaends Uddannelse [Kantata za 50. obletnico Združenja za izobraževanje mladih trgovcev] (Seedorff Pedersen).  Ligbraendings–Kantate [Kantata upepelitve] (Michaëlis).  Søvnen, op. 18 [Spanje] (J. Jørgensen), zbor in orkester.

(Fanning, 2001)

9.1.2 Zborovski opus (brez instrumentalne spremljave)

SKLADBE:

 Aftenstemning [Večerno razpoloženje] (C. Hauch, po M. Claudius), moški zbor.  Ak, Julesne fra Bethlehem [Ah, božični sneg iz Betlehema] (Jørgensen), Sopran, moški zbor.  Benedictus Dominus (Ps xxx, 22), [Blagoslovljen bodi], mešani zbor.  Der er etyndigt land [Tam je lepa dežela] (Oehlenschläeger), mešani zbor.  Dominus regit me (Ps xxii, 1–2), [Gospod je moj pastir], mešani zbor.

 Edderkoppens sang [Pesem pajka] (Oehlenschläeger), ženski zbor.  Foraarssang [Pomladna pesem] (M. Børup), mešani zbor.  Fredlys din jord [Ohrani svojo zemljo] (A.W. Holm), moški zbor.  Graeshoppen (B. Ingemann), ženski zbor.  Hil dig, vor fane [Pozdrav tebi, naša zastava] (Grundtvig), moški zbor.  Hymne [Himna] (P. Richardt).  Hymne til Livet [Himna življenja] (S. Michaëlis), ženski zbor.  Ivar og Matilda, [Ivar in Matilda] (ljudska).  Kom blankeste sol [Pridi, najsvetlejše sonce] (L. Thura), ženski zbor.  Kom Guds engel [Pridi, božji angel] (Aarestrup), mešani zbor.  Kvadet om Nordens harpe [O nordijski harfi] (A. Berntsen), moški zbor.  Morten Børups Majvise [Pesem Mortena Børupsa Maya] (M. Børup), ženski zbor.  Paaske-liljen [Velikonočna lilija] (Grundtvig), moški zbor.  Sangbogen Danmark [Danska pesmarica] (priredbe).  Seks Kanons [Šest kanonov], enaki glasovi.  Serenade [Serenada] (H. Ploug), mešani zbor.  Sidskensang [Pesem o Siskinu] (E. Aarestrup), mešani zbor.  Sjølunds sangere [Pevci Sjølunda] (K. Elnegaard), mešani zbor.  Til min fødeø [K otoku mojega rojstva] (S.P. Raben-Korch), moški zbor.  Til snapsen: ‘Bel Canto’ [Šnops Bel Canto] (A. Berntsen), moški zbor.  To Skolesange [Dve šolski pesmi] (V. Stuckenberg), mešani zbor.  Tre Motetter [Trije Moteti], op. 55, 1929: Afflictus sum (Ps xxxvii, 9), mešani zbor.

(Fanning, 2001)

ZBIRKE:  Various choruses, [Različni zbori] moški zbor.

(Fanning, 2001)

9.2 Niels Wilhelm Gade (1817 ̶ 1890)

Niels W. Gade je danski skladatelj, dirigent, violinist in pedagog. Rodil se je 22. decembra 1817 v Copenhagnu. Velja za najpomembnejšega danskega skladatelja 19. stoletja (Marschner & Hansen, 2001).

Niels W. Gade je izhajal iz glasbene družine. Njegov oče se je po sinovem rojstvu specializiral za izdelovanje inštrumentov. Gade je že v rosnih letih pokazal glasbeni talent in tako se je že precej hitro pridružil očetu pri izdelovanju inštrumentov. Pri petnajstih letih je začel s študijem violine pri profesorju Fredriku Thorkildsenu Wexschallu (1798 ̶ 1845) in študijem teorije in kompozicije pri profesorju A. P. Beggreenu. Leta 1833 je končal s študijem in se istega leta zaposlil kot violinist Kraljevega orkestra (Marschner & Hansen, 2001).

Njegove začetne kompozicije so bile za komorne zasedbe, balet in orkestralne uverture. Pomembnejši so bili njegovi prijatelji, zlasti glasbeniki in igralci, skozi katere se je seznanil z nemško romantično literaturo in s sodobno glasbo. Leta 1840 je bilo za Gadeja prebojno leto, saj je zmagal na tekmovanju, ki ga je organiziralo Kopenhagensko glasbeno društvo, s koncertno uverturo Efterklange af Ossian. Velik uspeh je Niels W. Gade dosegel s Prvo simfonijo. Simfonije za izvedbo v Kopenhagnu niso sprejeli, zato je delo poslal k Mendelssohnu (1809 ̶ 1847), ki ga je sprejel z navdušenjem. Po tem uspehu mu je podpora vlade omogočila, da je odšel v Leipzig, kjer se je še osebno srečal s Felixom Mendelsshnom (1809 ̶ 1847) in Robertom Schummanom (1810 ̶ 1856). Tam je izvedel svojo Prvo simfonijo. Po Mendelssohnovi smrti leta 1847 je bil Gade imenovan za glavnega dirigenta. Istega leta pa je izbruhnila vojna med Dansko in Prusijo, zaradi česa se je moral Gade vrniti na Dansko. V njegovih delih se izraža navdihujoč stil Mendelssohna. Niels W. Gade je mednarodno priznan skladatelj in tudi eden izmed najpomembnejših danskih skladateljev. Veliko razprav je bilo v času Gadejevega življenja glede samih kompozicij. Njegov slog je bil bolj germanski, zato so nekateri menili, da je Gade izdal dansko značilno harmonijo, ki so je bili Danci navajeni. V njegovi prvi simfoniji

še lahko zaznamo nordijski melos. Druga in četrta simfonija sta napisani bolj klasično (Marschner & Hansen, 2001).

V njegovih vokalnih delih prevladujejo velike kantate za soliste, zbor in orkester. Ena izmed najbolj znanih del je Comala, ki je nastala leta 1846 v Leipzigu in je eno izmed del, ki jih je Robert Schumman (1810 ̶ 1856) najbolj občudoval. Po vrnitvi v Kopenhagen je napisal danske nacionalne kantate. Leta 1854 je napisal balado za soliste, zbor in orkester Elverskud, kjer prevladuje danska ljudska balada. Gade je pri zborovskih delih mednarodno priznan kot skladatelj, ki je veliko uporabljal nordijske ljudske melodije. Ustvaril je veliko zborovskih del za otroški, moški in mešani zbor, ki sodijo med najbolj znane danske zborovske zakladnice (Marschner & Hansen, 2001).

9.2.1 Zborovski opus

SKLADBE:

 Aartidsbilleder, op. 51 [Slike letnih časov], solo glasovi, ženski zbor, klavir štiriročno.  Baldurs drøm [Sanje Baldurja]; kantata.  Comala op. 12; [Komala], kantata za solo glasove, zbor in orkester.  Den bjergtagne, op. 52 [Gorski preplet] (G. Hauch, ljudska nordijska balada); kantata za solo glasove, moški zbor, orkester.  Der Strom, op. 64 (Kantata, po J.W. von Goethe: Mahomet), [Elektrika] solo glasovi, zbor, orkester, klavir.  Die heilige Nacht, op. 40; [Sveta noč], kantata za alt, zbor in orkester.  Elverskud, op. 30 [Hčerka kralja Elfa] (C.F. Molbech, C. Andersen in C G. Siesbye); solo glasovi, zbor in orkester.  Festmusik i anledning af Universitetets 400 aars jubelfest juni 1879 [Festivalska glasba ob 400-letnici univerze v Kopenhagnu].  Festmusik ved den nordiske industriudstillings aabningsfest 1872 [Glasba za festival za severno industrijsko razstavo].

 Festmusik ved det nordiske kunstnermøde [Festivalska glasba za severni kongres umetnikov].  Five Songs op. 13; [Pet pesmi], 4 glasovi.  Five Songs op. 26; [Pet pesmi], moški zbor.  Five Songs op. 33, [Pet pesmi] moški zbor.  Five Songs op. 38; [Pet pesmi] moški zbor.  Frühlings-Botschaft, op. 35 [Pomladno sporočilo] (E. Geibel); kantata za zbor in orkester.  Frühlings-Fantasie, op. 23 [Pomladna fantazija], (E. Lobedanz); solo glasovi, orkester in klavir.  Gefion op. 54; [Gefion], kantata za Bariton solo, zbor, orkester.  Kalanus, op. 48 ( C. Andersen); [Kalanus] kantata za solo glasove, zbor, orkester.  Korsfarerne, op. 50 [Mornar] (H. C. Andersen); kantata za solo glasove, zbor, orkester.  Mindekantate over Fru Anna Nielsen [Kantata v spomin gospe Anni Nielsen].  Mindekantate over Overhofmarschal Chamberlain Levetzau [Kantata v spomin grofu Chamberlainu Levetzau].  Mindekantate over skuespiller Nielsen [Kantata v spomin Actoru Nielsenu].  Psyke, op. 60 (H. C. Andersen); kantata za solo glasove, zbor, orkester.  Reiterleben, op. 16 [Konjevo življenje], (C. Schultes); 6 pesmi, moški zbor.  Six Songs op. 11, [Šest pesmi], moški zbor.  Ved Danmarksstøtten [Ob danskem spomeniku] (F. Paludan-Müller), 4 glasovi, klavir.  Ved solnedgang, op. 46 [Ob sončnem zahodu] (A. Munch); kantata za zbor, orkester.  Zion, op. 49 (Gade in Carl Andersen); [Zion], kantata za bariton, zbor, orkester. (Marschner & Hansen, 2001)

9.3 Rued Langgaard (1893 ̶ 1952)

Rued Langgaard je danski skladatelj, ki se je rodil 28. julija 1893 v Kopenhagnu in umrl 10. julija 1952 v Ribeju. Langgaard je odraščal v glasbeni družini. Njegova mati je bila pianistka, prav tako tudi njegov oče. Njegov oče pa je bil tudi znan skladatelj, Siegfried Langgaard (1852 ̶ 1914). Njegova mama ga je učila igrati na klavir, ko je dopolnil 5 let. Pri sedmih letih je igral repertoar, kot so skladbe Chopina in Schumana. Z 11 leti je debitiral kot koncertni organist s programom, ki je vključeval improvizacijo. Starši so ga pri glasbenem ustvarjanju zelo podpirali, saj je odraščal z zavedanjem, da je briljanten. Takšna miselnost ga je spremljala skozi vse življenje. S starši so velikokrat odpotovali v Berlin. Leta 1913 je njegovo prvo simfonijo izvedel Berlinski filharmonični orkester. To je bil skladateljev vrhunec kariere. Danska glasbena skupnost je Langgaarda ocenila za zelo produktivnega, a hkrati tudi zadržanega in samotnega skladatelja. Nemci so pokazali zanimanje za njegova dela, še posebej pri kompoziciji Sfaerernes musik in Simfonija št. 6. Leta 1925 so zavrnili njegovo opero Antikrist v Kraljevem teatru v Kopenhagnu. Na to zavrnitev je ostro odreagiral, kar pomeni, da je odkrito kritiziral dansko glasbeno življenje. Nekako ni nikoli dobil dovolj naklonjenosti, da bi se lahko dokazal kot kvaliteten skladatelj. Čeprav je bil pozno romantični skladatelj, je bil njegov brezkompromisni pogled na glasbo obarvan z religijo in simboliko. Dolga leta se je boril za mesto organista in šele leta 1940 postal katedralni organist v Ribeu. Langgaardova glasba je kljub pozni romantičnosti izredno izrazita (Nielsen Viinholt, 2001).

Njegov opus presega 400 kompozicij. Le-ta so razdeljena v štiri faze. Do leta 1916 so njegova dela pozno romantično naravnana in pod vplivom Liszta in Straussa. Druga faza je med letoma 1916 in 1924. To obdobje zopet spada med pozni romantizem, kjer je zvok izpopolnjen in pomešan z ekspresivnim modernizmom. Navdihujoči skladatelji tega obdobja so bili Carl Nielsen (1865 ̶ 1913), Paul Hindemith (1895 ̶ 1963) in Bela Bartok (1881 ̶ 1945). Kasneje v naslednjem obdobju je ponovno poskušal vzpostaviti svoje romantično izhodišče na glasbo, kot jo je bil vajen v otroštvu. Za vzor sta mu bila Richard Wagner (1813 ̶ 1883) in Niels Gade (1817 ̶ 1890). Glavno njegovo delo je Messis za orgle, ki izraža romantični slog. V zadnjih dveh fazah se občuti skladateljeva absurdnost in

39 razdrobljenost, skladateljev obup. Zadnji dve obdobji trajata od 1945 dalje. V klavirskem delu Le beguinage se najdejo slogovni elementi Schumannove (1810 1856)̶ in Debussyjeve (1862 ̶ 1918) glasbe (Nielsen Viinholt, 2001).

V času Langgaardovega življenja so izvedli le polovico njegovih del. Leta 1968 so se začeli zanimati za njegovo glasbo. K tej obnovi je prispevala avantgardna glasba iz njegovih šestdesetih let prejšnjega stoletja. Njegova kompozicijska tehnika pokaže drugačno plat, kjer se osredotoča na prostorske zvočne vidike glasbe. Leta 1990 so bila znova raziskana njegova dela in njegov simbolistični slog. Njegova glasba je vzbudila veliko znanstvenega zanimanja, saj izžareva elementarno ustvarjalno moč. Langgaardova umetnost in osebnost ima v danski zgodovini glasbe poseben prostor, saj je neizčrpen vir za popestritev pogleda na glasbo (Nielsen Viinholt, 2001).

9.3.1 Zborovski opus

SKLADBE:

 Endens tid [Čas konca]; solo glasovi, zbor in orkester.  Fra dybet [Iz globine]; zbor in orkester.  Rosengaardsviser [Rosengaard Balada]; zbor.  Sfaerernes musik [Glasba sfer]; Mezzosopran, zbor, orgle, orkester.

(Nielsen Viinholt, 2001)

9.4 Peter Erasmus Lange-Müller (1850 ̶ 1926)

Je danski skladatelj, ki se je rodil v bogati družini 1. decembra 1850. Prihaja iz družine znanstvenikov, duhovnikov in akademikov. Klavir je začel igrati že od malih nog, učil pa ga je Gottfred Matthison-Hansen (1832 ̶ 1909). Leta 1870 se je vpisal na Univerzo v Kopenhagnu, in sicer na smer iz politologije. Hkrati pa je še delal konservatorij, kjer se je učil klavir pri Edmundu Neupretu (1842 ̶ 1888). Ker je bil slabšega zdravja, se je moral študiju odpovedati. Imel je boleče glavobole, kar mu je onemogočalo glasbeni razvoj. Njegova izoliranost ga je naučila pisati glasbo, ki je kazala na tradicionalne značilnosti. Poročil se je leta 1892. Po poroki se je preselil na podeželje, kar je vplivalo na njegovo ustvarjalnost. Bil je romantični skladatelj, na njegov slog pa sta močno vplivala glasba Hartmanna, Heiserja in Schumanna. Razvil je poseben poznoromantični slog. Močno spominja tudi na Brahmsa, saj je njegov stil zgrajen okoli čustev in temnem harmoničnem ozadju. V njegovem opusu je pretežno vokalna glasba. Izbiral je zahtevna besedila. Občutljivost za razpoloženje vsake pesmi so mu omogočale oblikovanje posebnega vokalnega sloga, po katerem je Lange-Müller znan v danski glasbi. Navdih je našel pri njegovem prijatelju Thoreju Langeu (1851 ̶ 1915). Osredotočal se je predvsem pri predelavi ruske in slovanske ljudske poezije. Vse to je vplivalo na Lange-Müllerjev uspeh. Zelo si je želel uspeti tudi v operi, kar kažejo njegova dela, med njimi najbolj znana Vikingeblod. Kritiki so to opero skritizirali, češ da sta slog in tema zastareli. Njegova glasba, kot sta Der var engang, op. 25 in Madonnasange op. 65 sta prebudila priljubljenost njegove glasbe. Mlajša generacija danskih skladateljev ga je zelo cenila in spoštovala (Jensen, 2001).

9.4.1 Zborovski opus

SKLADBE:

 1848, op. 60 (E. von der Recke); kantata za Bariton, moški glasovi, pihala.  Agnete og havmanden, op. 73 (E. Blaumüller); [Agnete in mornar], zbor in orkester.  Arion op. 62 (Recke);Tenor, mešani zbor, orkester.  H.C. Andersen-kantate, op. 71 (Recke), [H. C. Andersenove kantate], solo glasovi, mešani zbor, orkester.  Kantate ved universitetets fest, June 1888, op. 36 (H. Drachmann), [Kantata posvečena univerzitetni zabavi, junija 1888], mešani zbor in orkester.  Niels Ebbesen, op. 9 (C. Gandrup), [Niels Ebbsen], Bariton, moški zbor, orkester.  Tonernes flugt [Let tonov] (H. Hertz), Novemberstemning [Novembrsko razpoloženje] (H. Høst), op. 5, oba za mešani zbor.  Tre Madonnasange op. 65 (T. Lange); ), [Tri Madonine pesmi] mešani zbor.  Tre salmer, op. 21, [Tri hvalnice], mešani zbor in orkester.  Zwei Madonnalieder op. 29 (P. Heyse), [Dve Madonini pesmi], Mezzosopran, ženski zbor in orkester.

(Jensen, 2001)

ZBIRKA:

 Tolv kor-og kvartetsange, op. 10, [Dvanajst zborovskih skladb ter kvartetov]; moški zbor.

(Jensen, 2001)

9.5 Asger Hamerik (1843 ̶ 1923)

Asger Hamerik je danski skladatelj, ki se je rodil 8. aprila 1843 v Kopenhagnu. Bil je dirigent in učitelj. Bil je sin slavnega Fredkika Hammericha (1809 ̶ 1877), ki je bil profesor cerkvene zgodovine na univerzi v Kopenhagnu. Po materini strani je bil povezan z družinama Horneman in Hartmann. Ti dve družini sta bili eni izmed vodilnih glasbenih družin na Danskem v tistem času. Od leta 1859 do 1862 je študiral glasbeno teorijo in klavir. Pri kompoziciji sta mu pomagala Gade in Hartmann. Leta 1862 se je po krajšem bivanju v Londonu preselil v Berlin. V času konfliktnega odnosa med Nemčijo in Dansko je Hamerik zavrnil Wagnerjevo povabilo v München, zato je odšel v Pariz. Med tem časom si je spremenil priimek iz nemškega Hammericha v Hamerik. Postal je Berliozov učenec. Hamerik je užival v Franciji na splošno privilegiran odnos, saj so mu nudili veliko podporo in mu pomagali. Napisal je kar nekaj oper. Njegova Hymne de la paix, za zbor in velik orkester, vključno z dvema orglama, 14 harfami in štirimi zvonovi, je bila lepo sprejeta na pariški razstavi leta 1867, na kateri je z Rossinijem (1792 ̶ 1868) in Auberjem (1782 ̶ 1871) bil v glasbeni žiriji. Po Berliozovi smrti je Hamerik zapustil Pariz in odšel v Italijo. V Italiji je napisal svojo tretjo opero, La vendetta op. 20. Asger Hamerik je v svojem času pritegnil pozornost tudi kot dirigent. V začetku leta 1871 so ga povabili v Združene države Amerike. Pomembno je vplival na ameriško glasbeno življenje. Postal je tudi zagovornik skandinavske romantične glasbe. Najbolj se to izraža v njegovih petih Nordijskih suitah ali Nordische Suiten. Suite temeljijo na skandinavskih ljudskih melodijah. Njegovo zadnje pomembno delo je bila Zborovska simfonija op. 40, ki je bila napisana leta 1898. Besedilo je napisal sam, sestavljena pa je iz treh delov. Delo govori o življenju, smrti in vstajenju. V zadnjem obdobju njegovega življenja se je preselil nazaj v Kopenhagen. Večino časa je komponiral, v danskem glasbenem življenju pa ni prevzel nobene vodilne vloge. Zdi se, da Hamerik nikoli ni bil dovolj cenjen s strani danske javnosti. Hamerik je bil močno povezan z Berliozom, katerega vpliv je viden v njegovi orkestralni tehniki v simfonijah. Kljub dolgotrajnemu bivanju v ZDA Hamerikov danski slog ostaja očiten. Njegove simfonije tako predstavljajo pomembno poglavje zgodovine romantičnega obdobja na Danskem poleg Gadeja in Nielsna. Asger Hamerik je umrl 13. julija 1923 (Bergsagel & Jensen, 2001).

9.5.1 Zborovski opus

SKLADBE:

 Christliche Trilogie op. 31; [Krščanska trilogija] zbor in orkester.  Erntetanz, op. 37; [Žetveni ples] ženski glasovi, orkester.  Frihetshymne, op. 16; [Himna svobodi] zbor in velik orkester.  Hymne de la paix op. 17; [Himna miru] solisti, zbor in velik orkester.  Maientanz, op. 28; [Majski ples] ženski zbor in mali orkester.  Requiem op. 34; [Rekviem] Alt solo, zbor in orkester. (Bergsagel & Jensen, 2001)

9.6 Johan Peter Emilius Hartmann (1726 ̶ 1793)

Johan Peter Emilius Hartmann se je rodil 14. maja 1805 v Kopenhagnu. Izhajal je iz premožne družine. Bil je vnuk Johanna Ernsta Hartmanna (1770 ̶ 1844), ki je bil skladatelj in organist. Njegov oče je bil August Wilhelm Hartmann (1775 ̶ 1850), ki je bil violinist v orkestru kraljeve kapele, nato pa organist in zborovodja. Njegova mati je delala kot gospodinja princa Christiana. Kot otrok je odraščal v udobju in varnosti, zato je lahko pridobil dobro izobrazbo. Oče ga je učil teorijo glasbe, orgle, klavir in violino. Skladati je začel že kot otrok, pri petnajstih letih pa je z violino koncertiral. Njegov oče ni želel, da bi sin izbral glasbeno kariero, zato je na Univerzi v Kopenhagnu izbral pravo, kjer je diplomiral leta 1828. Poleg pravnika si je prizadeval za polno kariero skladatelja, organista, dirigenta in vzgojitelja. Poročen je bil z Emmo Sophie Amalio Zinn (1807 ̶ 1851). Bila je izjemna ženska, inteligentna, živahna in religiozna. Bila je danska skladateljica, ki se je podpisala s psevdonimom Frederick Palmer. Leta 1843 je Hartmann dobil službo organista v Vor Frue Kirke, v katedrali v Kopenhagnu. Tam je ostal vse do svoje smrti. Bil je tudi imenovan za skupnega direktorja z Gadejem in dirigentom Paullijem ob ustanovitvi Konservatorija v Kopenhagnu leta 1867. Tudi tam je bil aktiven s poučevanjem vse do svoje smrti. Bil je tudi eden od ustanoviteljev Musikforeninga, ki je bilo vrsto let vodilna koncertna dvorana v Kopenhagnu. Od leta 1868 je bil predsednik društva Studentersangforenin. V tistem obdobju je bilo napisanih veliko njegovih kantat in zborovskih del. Hartmann je bil prejemnik številnih priznanj, med drugimi je prejel naziv profesorja 1849 in častnega doktorja leta 1874 v Kopenhagnu. Vse življenje je bil cenjen kot eden izmed velikih mož svoje države, vendar nikoli ni pritegnil velike pozornosti izven Danske. Mnogi ga primerjajo z znanim danskim skladateljem Gadejem. Leta 1836 se je Hartmann odpravil na popotovanje po Nemčiji, kjer je na poti spoznal Spontinija (1774 ̶ 1851), Chopina (1810 ̶ 1849), Rossinija (1792 ̶ 1868) … Njegova glasba je bila izrazito danska in norveška. Hartmann je s svojimi deli ustvaril vzdušje srednjeveških danskih balad. S številnimi hvalnicami, svetopisemskimi in nacionalnimi pesmimi je zadovoljil danska nacionalna čustva. Hartmann je umrl 10. marca 1900 v Kopenhagnu (Bergsagel, 2001).

9.6.1 Zborovski opus

SKLADBE:

 Cantatas, incl. Weyses minde [V spomin na Weysea], op. 36 (H. Hertz); zbor.  Choruses, vsebuje Quando corpus morietur op. 15; [Zbori, vsebuje Ko telo umre] 3 solo glasovi, zbor, godala.  Dryadens bryllup [Poroka Dryadsov], op. 60.  En sommerdag [Poletni dan]; Sopran/Tenor, ženski glasovi in orkester.  Foraarssang [Pomladna pesem], op. 70.  Hinsides bjergene [Onstran gore]; Mezzosopran, glasovi in orkester.  Jurabjerget (Oehlenschläger), [Gorovje Jura] op. 14.  Melodramas, incl. Guldhornene [Zlati rogovi], op. 11, (Oehlenschläger); govornik, orkester.  Vølvens spaadom [Vølvnova prerokba], op. 71, moški glasovi in orkester.

(Bergsagel, 2001)

ZBIRKE:

 6 sange, op. 61; [Šest pesmi] 4 moški glasovi.  Religiøse og folkelige digte; [Verske in ljudske pesmi] mešani zbor brez zborovske spremljave.  Religiøse sange [Religiozne pesmi].  Religiøse sange og billedtekster; [Verske pesmi in napisi] mešani zbor in orkester.  Sacred and secular songs, [Svete in posvetne pesmi] vsebuje izbrane pesmi.

(Bergsagel, 2001)

9.7 Paul von Klenau (1883 ̶ 1946)

Paul von Klenau se je rodil 11. februarja 1883 v Kopenhagnu. Umrl je 31. avgusta 1946 prav tako v Kopenhagnu. Je danski skladatelj in dirigent, ki je študij glasbe začel v Kopenhagnu leta 1900. Študiral je tudi v Berlinu v Hochschule für Musik, kjer je študiral kompozicijo in violino. Zaradi študija je začel vstopati v germanske vode, zato na Danskem ni bil toliko spoštovan. Leta 1907 se je zaposlil v gledališču Städtisches v Freiburgu. Po pismih sodeč je bil Paul von Klenau tesen prijatelj z Albanom Bergom (1885 ̶ 1935). Paul von Klenau je pisal predvsem instrumentalno glasbo. Deloval je večinoma v Nemčiji. Leta 1920 je sodeloval pri ustanovitvi Danske filharmonije. Kot dirigent filharmonije je poskušal predstaviti veliko nove glasbe, predvsem glasbo Schoenberga, vendar njegovi poskusi niso bili uspešni. Bil je tudi zborovodja dunajskega Konzerthausa. V zadnjem obdobju njegovega življenja se je vrnil k pisanju oper in simfonij, v katerih se je njegov slog oddaljil od tehnik Brucknerja in Straussa. Takšen korak je v času 2. svetovne vojne sprožil veliko polemike. Skladatelj je v tem času spretno obšel obtožbe za dekadenco, saj je z objavami člankov trdil, da njegova 12-tonska tehnika izhaja iz Wagnerja. S tem se je izognil povezanosti s Schoenbergom. Leta 1940 se je vrnil v Kopenhagen. Njegove dejavnosti je začela onemogočati izguba sluha (Michelsen & Levi, 2001).

9.7.1 Zborovski opus

SKLADBE:

 Die Weise von Liebe und Tod des Cornets Christoph Rilke (Rilke), [Pot ljubezni in smrti Christopha Rilkeja], Bariton, zbor in orkester.

(Michelsen & Levi, 2001)

9.8 Peter Heise (1830 ̶ 1879)

Peter Heise se je rodil 11. februarja 1830 v Kopenhagnu, umrl pa je 12. septembra 1879 prav tako v Kopenhagnu. Bil je danski skladatelj, ki prihaja iz družine znanstvenikov in uradnikov. Diplomiral je leta 1847, kjer je študiral teorijo pri profesorju Nielsu W. Gadeju (1817 ̶ 1890). Od leta 1852 do 1853 je postal učenec Moritza Hauptmanna (1792 ̶ 1868) v Leipzigu, kjer je tudi izdal svoje pesmi. Leta 1854 je postal dirigent društva Studenter- Sangforeningena, kjer je vse življenje ohranjal stike z akademskim krogom in literati. Konec leta 1857 je postal učitelj glasbe na akademiji v Sorøu. Tam je bil tudi organist v tamkajšnji cerkvi. Leta 1865 se je vrnil v Kopenhagen, kjer mu je bil omogočen varen finančni položaj, saj se je poročil s hčerko bogatega trgovca. Osredotočil se je na kompozicijo in poučevanje učencev. Na skladatelja je močno vplival Niels W. Gade (1817 ̶ 1890), čeprav so se v zadnjem obdobju njegovega življenja začeli kazati znaki novega sloga glasbe. Njegova najboljša dela kot so klavirski kvintet, godalni kvartet št. 4 v C-molu in sonata za violončelo, prikazujejo vpliv Beethovna, Mendelssohna in Schumanna. V zadnjih letih je poleg baletne glasbe za kraljevo gledališče napisal še Singspiel Paschaens in tragično opero Drot og marsk. Slednje delo je njegova najpomembnejša mojstrovina in ena izmed najpomembnejših danskih oper (Jensen, 2001).

9.8.1 Zborovski opus

SKLADBE:

 Bergliot (Bjørnson), Alt solo, orkester in klavir.  Efterårsstormene [Jesenske nevihte] (Richardt), solo glasovi, mešani glasovi, orkester.  Psalm xxiii, solo glasovi, mešani glasovi in orkester.  Ruskantate (C. Richardt), solo glasovi, moški glasovi in orkester.  Tornerose [Trnjulčica] (Richardt), [Religiozne pesmi] solo glasovi, mešani glasovi, orkester.

 Volmerslaget [Volmerjev boj] (Richardt), moški glasovi in orkester.  Works for unacc. [Dela brez spremljave], moški glasovi, mešani glasovi.

(Jensen, 2001)

ZBIRKE:

 Qts, trios, duets [Kvarteti, trioti, dueti] (Jensen, 2001).

9.9 Ludolf Nielsen (1876 ̶ 1939)

Je danski skladatelj, ki se je rodil 29. januarja 1876 v Nørre Tvede. Leta 1892 se je preselil v Kopenhagen zaradi študija violine. Na Kraljevem konservatoriju na Danskem je študiral violino pri Valdemarju Tofteju (1832 ̶ 1907), teorijo pri J. D. Bondesednu in klavir pri Albertu Orthu (1849 ̶ 1932). Kot skladatelj je bil samouk, njegove najzgodnejše skladbe pa segajo v njegova prva leta v Kopenhagnu. Bil je solist viole v orkestru Tivoli, od leta 1903 pa tudi pomočnik dirigenta. Deloval je tudi kot komorni glasbenik. Leta 1903 je bil eden izmed ustanoviteljev Združenja danskih skladateljev. Delal je tudi kot zasebni inštruktor teorije in kompozicije. Med drugim je za radijski orkester sestavil in priredil številne skladbe. Njegov največji poudarek je bil na orkestralni glasbi, ki je zelo kakovostna. Stilsko je razširil dansko romantično glasbo tako, da je na izviren način združil elemente simbolike, francoskega impresionizma in nemškega poznega romanticizma. V njegovih delih lahko pogosto zasledimo nacionalno tematiko. Njegova nagnjenost k cikličnim temam je bila v danski glasbi v tistem obdobju nenavadna. Zdi se, da je Ludolf Nielsen prvi danski skladatelj, ki je v svojih delih uporabljal celotonske in pentatonske lestvice. Njegova kasnejša dela poudarjajo kontrapunkt in bitonalnost. Po izbruhu vojne, leta 1914, ni več pisal glasbe. Po vojni je zopet poskusil s pisanjem. Njegovo najuspešnejše delo pa je balet Lackschmi, ki je bilo napisano leta 1921 (Cornelius, 2001).

9.9.1 Zborovski opus

SKLADBE:

 Babelstaarnet, op. 35 [Babelski stolp], (G. Lemche), solo glasovi, mešani zbor, orkester.  Danmark, op. 39 (S.S. Blicher), [Danska] mešani zbor, orkester.  Dronning Margrethe [Kraljica Margrethe], op. 50 (Lemche), solo glasovi, mešani zbor, orkester.  Højsommer [Visoko poletje], op. 52, mešani zbor, pihala.  Kantate in veliko manjših zborovskih del.  Sct. Hans, op. 14 [Poletni dan] (V. Stuckenberg), Bariton, mešani zbor, orkester.  Valdemars Taarn, op. 34 [Valdemarjev stolp] (J.L. Heiberg), moški zbor, trobila.

(Cornelius, 2001)

10 SLOVENSKI SKLADATELJI IN NJIHOVI OPUSI

10.1 Emil Adamič (1877 ̶ 1936)

Emil Adamič se je rodil 25. decembra 1877 v Dobrovi in umrl 6. decembra 1936 v Ljubljani. Rodil se je v veliki družini z enajstimi otroki. Družina Adamič se je leta 1879 preselila v Ljubljano. Prva glasbena znanja iz harmonije, klavirja in glasbene teorije je dobil od očeta. Pel je v cerkvenem zboru. Pri desetih letih se je začel učiti violino v Glasbeni matici. Glasbeno teorijo in petje se je učil pri Franu Gerbiču (1840 ̶ 1917). Občasno je vodil cerkveni zbor in igral orgle. Po osnovni šoli so ga starši vpisali v gimnazijo, ampak se je hitro prepisal na učiteljišče1. V učiteljišču je bil deležen več glasbenih predmetov. Tekom šolanja je postal član matičnega pevskega zbora, ki ga je vodil Matej Hubad (1866 ̶ 1937). Leta 1911 se je vpisal v Trstu v 4. letnik kompozicije na konservatorij. Adamič konservatorija v Trstu ni dokončal, je pa zato leta 1922 opravil državni izpit in tako pridobil izobrazbo na stopnji konservatorija. Pri 53 letih se je zopet vpisal na študij kompozicije v Zagreb, ampak ga ni dokončal zaradi spremembe zakonodaje. Izkušnje si je pridobival pri uredniku Novih akordov ̶ Gregorju Gojmirju Kreku (1875 ̶ 1942). Krek je v njem videl biser, ki ga je bilo potrebno obdelati. Odvračal ga je od romantičnega stavka in preprostih harmonij in poskušal s sodobnejšimi prijemi. Emil Adamič se je izobraževal tudi na različnih zborovskih, pedagoških kongresih in hkrati veljal za zelo dobrega pedagoga. Po končanem strokovnem izpitu so ga zaposlili v Toplicah pri Zagorju. Učil je tudi v osnovni šoli Kamnik in na zasebni deški šoli Ciril- Metodove družbe. Prevzel je tudi pouk klavirja v Glasbeni matici v Trstu. Skozi življenje je moral tudi služiti v vojski v Trstu, Radgoni, na Poljskem in v Uzbekistanu. Izkušnje so ga naredile zrelejšega. Posebno si je prizadeval za povezovanje slovanske in balkanske kulture. Po upokojitvi se je osredotočil na problematiko otroškega in mladinskega petja v šolstvu. Bil je ustanovitelj več zborov in orkestrov. Skozi čas je postal tudi glasbeni kritik

1 učiteljíšče -a s (í) do 1968 šola za poklicno usposabljanje (osnovnošolskih) učiteljev (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2020)

51 v različnih revijah, kot so Ljubljanski zvon, Edinost … Med letoma 1925 in 1928 je bil dirigent Orkestralnega društva ljubljanske Glasbene matice. Z njimi je dosegal velike uspehe. Bil je častni član različnih društev (Ljubljanski zvon, Zarja v Rojanu na Krasu …), večkrat pa je bil tudi za svoje delo nagrajen (1904 za skladbo Nočna pesem pri Slovenskem pevskem društvu na Ptuju; 1907 na natečaju Zveze slovenskih pevskih društev za skladbo Notranjska; med 1907 in 1911 več nagrad Glasbene matice v Ljubljani, 1908 za spevoigro Slava cesarju Francu Jožefu I. ob 60-letnici cesarjevega vladanja. 1922 je bil odlikovan z redom sv. Save, 1922‒24 je dobil dve nagradi Jugoslovanske Pevske zveze za skladbi Domovini in Molitev pastirčkov ter 1926 nagrado društva Ljubljanski zvon). Na njegovo komponiranje so predvsem vplivale izkušnje iz pedagoške prakse in glasbene dejavnosti. Prizadeval si je za ohranjanje slovenske ljudske glasbe. Velja za enega izmed največjih zborovskih skladateljev v zgodovini Slovenske zborovske glasbe. Uglasbil je največ pesmi za mlade pevske skupine. Za šolske zbore je uporabljal preprosto melodiko in ritem, ki pa jih je začinil z vzporednim vodenjem glasov, tonskim slikanjem in modulacijami. S tem je nakazal nove smernice petja v šolstvu. Pri odraslih zborih je izpostavil narodni slog na ljudskih melodijah. Večina njegovih del je napisana v homofonem slogu, čeprav je bil specializiran tudi za kontrapunkt. Pisal je preproste harmonizacije v romantičnem in novoromantičnem slogu. Adamičev opus šteje več kot 1100 skladb za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave, za moške, ženske, otroške, mladinske in mešane zbore (Koter, 2013).

10.1.1 Zborovski opus (napisane so samo tiste, ki so izšle v tiskani obliki)

SKLADBE:

 Aj, na okna (Andrej Rape); mladinski zbor.  Angel z neba poslan je (Alojzij Merhar); mladinski zbor.  Anzer, pobič mlad, prir. Emil Adamič; moški zbor.  April (Cvetko Golar); mešani zbor.  Ave Marija (Elizabeta Kremžar); ženski zbor.  Avstrija moja (Janko Kersnik); moški zbor.

 Barčica (nar.); mešani zbor.  Barčica je zaplavala (nar.); mešani zbor.  Barčica po morju plava (nar.); kanon; mešani zbor.  Bela breza se zdramila (Cvetko Golar); mešani zbor.  Belokranjsko narodno kolo (nar.); mladinski zbor in klavir.  Bo kočico zidal (Josip Pagliaruzzi); ženski zbor.  Bog daj! (Cvetko Golar); moški zbori.  Bog je ustvaril zemljo (sakralno besedilo) ; mešani zbor.  Bolni tovariš (Josip Stritar); mladinski zbor.  Božična (nar.); moški zbor.  Božična št. 3 (Kajkavsko nar. besedilo); mladinski zbor in klavir.  Božična (primorska nar.); mladinski zbor.  Ciganska (Fran Žgur); mladinski zbor/mladinski zbor in klavir.  Ciganska posmehulja (nar. bes.); mešani zbor.  Cvetica (Ivan Resman); moški zbor.  Če ti ne boš moj (nar. bes.); mešani zbor.  Čez tri gore, čez tri dole (nar.); moški zbor.  Čez tri gore, čez tri dole (nar.); mladinski zbor.  Čez tri gore, čez tri vode (nar.); mešan zbor.  Čolnar (Franc Kolednik); mladinski zbor in klavir.  Črni kos (Dolenjska nar.); mladinski zbor.  Črnomeljsko kolo (neznan avtor besedila); mešani zbor.  Čuj nas, silni Bog (Andrej Rape); mladinski zbor in klavir.  Čuj nas, zemlja! (Radivoj Peterlin); moški zbor.  Čuj, o presrečni človek moj! (neznan avtor besedila); mladinski zbor in orgle.  Čuvajmo Jugoslavijo! (neznan avtor besedila); mladinski zbor.  Ćudna zdravila (nar. bes.); mešani zbor.  Da b'va liepa ura (kor. nar.); mladinski zbor.  Da bi jaz znala, k'teri je moj (gor. nar.); ženski zbor.  Da mi biti je drevo (Oton Župančič); mladinskih zbor in klavir.

 Da mi biti je drevo (Oton Župančič); mladinski zbor.  Da sem jaz ptičica, op. 4, št. 2 (Oton Župančič); mešani zbor.  Dan slovanski (Simon Jenko); moški zbor.  Dekle moje, kje si sinoč bila? (goriška ljudska); mešani zbor.  Dekle pere (belokranjska); mešani zbor.  Dekle v vrtu (neznan avtor besedila); moški zbor.  Dekletce, podaj bi roko (Ivan Resman); mešani zbor.  Deklica in ptič (Fran Levstik); mešani zbor.  Dete, lahko noč! (nar.); mladinski zbor.  Divji mož (Oton Župančič); mladinski zbor.  Dobra hrana (neznan avtor besedila); otroški zbor.  Dobro srečo, mladi kralj (Anton Debeljak); mladinski zbor in klavir.  Dobrovoljsko geslo (neznan avtor besedila); moški zbor.  Domovini (besedilo iz ''Zvončka''); mešani zbor.  Dragemu so se oči skalile. Iz bosanskega perivoja. (Cvetko Golar); ženski zbor in klavir.  Drevi pridi! (nar.); moški zbor.  Drežniška (goriška nar.); mešani zbor.  Drežniška (goriška nar.); mladinski zbor.  Državna himna (Jovan Đorđević); mladinski zbor.  Dudeldajčki (belokranjsko nar. kolo); mladinski zbori.  Dve belokranjski božični (neznan avtor besedila); mladinski zbor in klavir.  Dve kiti (Alojzij Merhar); mešani zbor.  Dve nabožni mladinski pesmi (sakralno bes.); mladinski zbor.  Ecce Dolor! (Fran Gestrin); mešani zbor.  Enkrat pridi še, draga (Milan Pugelj), moški zbor.  Eno drevce je zraslo (nar.); mešani zbor.  Fantič in konjič (Anton Funtek); otroški zbor.  Fantič po polju gre (neznan avtor besedila); mešani zbor.  Fantje že vriskajo (Manica Koman); moški zbor.

 Fantovska (Ivo Perguzzi); moški zbor.  Fantu (Ivan Resman); mešani zbor.  Franica. Romanca po narodnem motivu. (Josip Rusin); moški zbor.  Furmanska (južnoštajerska); mešani zbor.  Glej fantka (neznan avtor besedila); mladinski zbor in klavir.  Godci (Anton Boštele); mešani zbor.  Gori, gori, dekliči (nar. iz Cerovca, prirejena po zapiskih st. Vraza); moški zbor.  Gospod, usmili se (sakralno besedilo); ženski zbor.  Himna svetemu Savi (neznan avtor besedila); mladinski zbor.  Himna sveti Savi (neznan avtor besedila); mešani zbor.  Hodi Micka, domu (narodna iz Cerovca, prirejena po zapisu st. Vraza); mešani zbor.  Huda zima. (iz Kokošarjeve zbirke); mešani zbor.  Igra na nebu (Fran Albreht); mešani zbor.  Iskala majka svojga sinka Janka (neznan avtor besedila); moški zbor.  Ivanjske pesmi (nar. besedila); mladinski zbor.  Iz globine se glasi (neznan avtor besedila); mladinski zbor in orgle.  Izberi si moža (prleška nar.); ženski zbor.  Izpraševalnica (nar.); mladinski zbor.  Jagar gre na jago (nar.); mešani zbor.  Je pa davi… (nar.); mladinski zbor.  Je smrečica posekana (nar.); mladinski zbor.  Jes sem pa snueče neče biv (kor. nar.); moški zbor.  Jesen (po goriškem nar. napevu Kokošar); mladinski zbor.  Jesenki večer (Igo Gruden); moški zbor.  Jezdec (Cvetko Logar); mešani zbor.  Jezus je majhen (nar.); moški zbor.  Jezusov pušeljček (belokranjska nar.); mladinski zbor.  Junaki (Ludovik Černej); mladinski zbor.  Junakova svatba (Josip Vesel); moški zbor.

 Jurjeva (belokranjsko nar. besedilo); moški zbor.  Jurjevanje (Fran Žgur); mladinski zbor – mladinski zbor in klavir.  Jurjevanje (Fran Žgur); mešani zbor.  Jutranja pesem (neznan avtor besedila); mešani zbor.  Jutranja (nar.); mešani zbor.  Jutranja (nar.); moški zbor.  Jutranja (nar.); ženski zbor.  Kadar dečki piščali majijo (nar.); mladinski zbor in klavir.  Kadar vstanemo (Stano Kosovel); moški zbor.  Kadar zagleda Oselico (nar. iz Kokošarjeve zbirke); moški zbor.  Kaj drugega hočem… (nar. iz Cerovca, prirejena po zapisu Vraza); mešani zbor.  Kaj manjka fantiču (nar.); mladinski zbor.  Kaj oštirji delajo? (nar.); moški zbor.  Kaj pa delajo ptički? (nar.); mešani zbor.  Kaj pa delajo ptički? (nar.); mladinski zbor.  Kaj pa fantič dela? (nar.); mešani zbor.  Kaj ti je, Mojca? (Tone Gaspari); mešani zbor.  Kangalilejska (neznan avtor besedila); mešani zbor.  Kazen (Rudolf Maister); mladinski zbor.  Kdo najlepše živi (nar.); mladinski zbor.  Kdo živi veselo? (neznan avtor besedila); mešani zbor.  Kdor naš si, z nami poj! (Anton Aškerc); mešani zbor.  Kedar pride poslednji čas. (po napevu Jurija Dalmatina iz l. 1584); mešani zbor.  Kje si svoje lice umila? (Ivan Pregelj); moški zbor.  Kje so moje rožice (nar.); mešani zbor.  Kmečka pesem (Josip Murn Aleksandrov); moški zbor.  Kmetič je seme pos'jal (Ludovik Černej); otroški zbor.  Ko bi rosica bila (Ivan Resman); mešani zbor.  Ko prišel sem nasred' vasi (neznan avtor besedila); mešani zbor.  Kolesa (Alojzij Merhar); mladinski zbor.

 Kolesa (Alojzij Merhar). Igralna vaja za mladino; mladinski zbor in klavir.  Komarjeva ženitev (nar.); mešani zbor.  Konja jezdi HASAN – AGA (Cvetko Golar); mešani zbor.  Konjič (Anton Funtek); otroški zbor.  Koroška pisma (Ivan Albreht); mladinski zbor.  Koroškim fantom (Tona Gaspari); mladinski zbor.  Kovač (Andrej Perne); mladinski zbor.  Kovač konja okava (nar.); mešani zbor.  Kralj Matjaž (Oton Župančič); moški zbor.  Kralju Petru II v pozdrav! (Andrej Rape); mladinski zbor.  Kregala se vdova in devojka (neznan avtor besedila); moški zbor in solisti.  Kresovale tri devojke (Oton Župančič); mešani zbor.  Krojaček (neznan avtor besedila); mešani zbor.  Krompir je zdrava jed (nar.); mladinski zbor in klavir.  Krški zvonovi (nar.); moški zbor.  Kukovca je kukala (nar.); mešani zbor.  Lansko veselje (po napevu iz Goriške); mešani zbor.  Lastovki (ponarodela); mešani zbor.  Lastovki v slovo. Kanon po narodnem napevu; mladinski zbor.  Le padaj dež! (nar.); mešani zbor.  Le rajaj! (Ludovik Černej); mladinski zbor.  Lepa Kata (belokranjsko besedilo); ženski zbor.  Lepo mlado jutro (A. M. Slomšek); ženski zbor.  Ležaj, ninaj, tud ujnač! (Fran Levstik); mladinski zbor in klavir.  Lipa (Miroslav Vilhar); mešani zbor.  Ljubezen brez upa (neznan avtor besedila); mešani zbor, moški zbor.  Ljubi, dokler je čas (međimurska narodna); moški zbor.  Ljubica vstani (nar.); moški zbor.  Ljubici (Fran Levstik); moški zbor.  Ljubljansko polje (Ivan Resman); mešani zbor.

 Ločitev (A. Leban); mladinski zbor.  Lovska (nar.); moški zbor.  Lucipeter ban (međimursko nar. besedilo); moški zbor.  Maček na vrtu (Josip Stritar); mladinski zbor.  Mačkov predpust (avtor besedila neznan); mladinski zbor in klavir.  Majnikova (neznan avtor besedila); mladinski zbor.  Majol – majolčica (napev iz Kokošarjeve zbirke); mešani zbor.  Malin (Anton Funtek); mladinski zbor.  Mara v jezeru (belokranjska narodna); moški zbor (in sopran ali tenor solo).  Marija in brodar (nar.); mešani zbor.  Marija je po polju romala (nar.); mladinski zbor in klavir.  Marija na gori (Kare Širok); mladinski zbor.  Marjeta in zmaj (Pavel Flere); moški zbor.  Materina grob (Andrej Rape); moški zbor.  Mati (Simon Jenko); mladinski zbor.  Mi pevci! (neznan avtor besedila); moški zbor.  Mir (Josip Murn Aleksandrov); ženski zbor.  Mlad junak po vasi jezdi (Cvetko Golar); mešani zbor.  Mlada mi je draga (belokranjska narodna); moški zbor.  Mladi ljudje (Engelberd Gangl); mladinski zbor in klavir.  Mladi vojaki (Josip Stritar); mladinski zbor.  Mlin (Alojzij Merhar); mladinski zbor.  Mlin (Ludovik Černej); otroški zbor.  Mlinček (Ludovik Černej); klavir s petjem.  Mlinček (Alojzij Merhar); klavir s petjem.  Morda devojka (nar.); moški zbor.  Moja mamica (Franjo Neubauer); mladinski zbor.  Molitev (Simon Jenko); moški zbor.  Molitev pastirčkov (Tone Gaspari); mešani zbor.  Molitev po jedi (neznan avtor besedila); mladinski zbor.

 Molitev po pouku II (neznan avtor besedila); mladinski zbor.  Molitev za vladarja (neznan avtor besedila); mladinski zbor.  Molitev. Koral ob priliki I. Jug. Vsesokolskega zleta v Ljubljani 1922. (Simon Jenko); moški zbor.  Moravska narodna (prevedel Oton Župančič); mešani zbor.  Moravska narodna (Dragotin Kette); mešani zbor.  Na Jurjevo (Oton Župančič); mladinski zbor.  Na kmetiški svatbi svatbeni prizor iz ''Voljkašina'', roparske pravljice v enem dejanju, ki jo je spisal Fr. Milčinski; mešan zbor in samospev ter klavir.  Na ledu (Anton Funtek); otroški zbor.  Na plan (Fr. Lovšin); otroški zbor.  Na planine (Josip Paglijaruzzi); moški zbor.  Na potoku (Ljudmila Poljanec); mešani zbor.  Na vrtu (neznan avtor besedila); mešani zbor.  Nageljni rdeči (Ivo Peruzzi); moški zbor.  Najslajša služba (Fran Levstik); moški zbor.  Napitnica (Cvetko Golar); moški zbor.  Naročilo (Joža Lovrenčič); moški zbor.  Narodna (Cvetko Golar); mešani zbor.  Naša pesem (Mile Klopčič); mešani zbor.  Naša zastava (Engelberg Gangl); moški zbor.  Naši dnevi (Radivoj Peterlin); moški zbor.  Ne maram tebe (nar.); mešani zbor.  Ne maram za te (besedilo iz Štrekljeve zbirke); mešani zbor.  Nekje v Franciji (Ivan Zorman); mešani zbor.  Nič ne jokaj, dekle moje! (po napevu iz Kokošarjeve zbirke); mešani zbor.  Nina mia, son'barcarolo (Radiboj Peterlin); mešani zbor.  N'mau čez izaro (kor. nar.); mladinski zbor.  Nocoj je večer (nar.); moški zbor.  Nocoj pa je lep večer (neznan avtor besedila); moški zbor.

 Nocoj se mi je sanjalo (po napevu iz Dutovelj); mešani zbor.  Nočna pesem (Emil Adamič); mešani zbor.  Notranjska (Josip Murn Aleksandrov); moški zbor.  Novoletna kolebnica (kor. nar.); moški zbor.  O pogumnih krojačih (iz Kokošarjeve zbirke); mešani zbor.  O pridi Sveti Duh! (sakralno besedilo); mladinski zbor in orgle.  O, kam, Gospod, gre Tvoja pot? (sakralno besedilo); ženski zbor.  Oče naš. Nagrobnica. (sakralno besedilo); moški zbor.  Od lastovke (ponarodelo); moški zbor.  Od majolke (nar.); moški zbor.  Od mrtve deklice (nar.); moški zbor.  Od ogljarja (gorenjska); mešani zbor.  Odkod znam ljubiti (po zapisu Stanka Vraza); ženski zbor.  Ogljar (neznan avtor besedila); mešani zbor.  Oj, koledo! (belokranjska); mešani zbor.  Oj, le sijaj solnce! (goriški napev); mladinski zbor.  Oj, ti naša zemlja sveta(Rudolf Maister); mešani, moški in ženski zbor.  Opomin k petju (Ludovik Černej); otroški zbor.  Oprezno dekle (neznan avtor besedila); mešani zbor.  Oprezno dekle zavrne skušnjavca! (neznan avtor besedila); moški zbor.  Orač na Topoli (Ljudmila Poljanec); mladinski zbor.  Oreh (Fran Levstik); moški zbor.  Otroci dragi, brzi vsi! (Josip Cimperman); mladinski zbor.  Otroci kličejo pomlad (nar.); mladinski zbor.  Oženil se bom (nar.); moški zbor.  Pastirček (Ludovik Černej); otroški zbor.  Pastirčki vi (neznan avtor besedila); mladinski zbor in klavir.  Pesem o beli hišici (Cvetko Golar); moški zbor.  Pesem pomladkarjev Jadranske straže (Marija Grošelj); mladinski zbor.  Pesem rudarskih otrok (Vlado Klemenčič); mladinski zbor.

 Petelinov klic (neznan avtor besedila); mladinski zbor.  Petnajst let (Josip Murn Aleksandrov); mešani zbor.  Petrovo kolo (Danilo Gorinšek); mladinski zbor in klavir.  Pisana ladja (nar.); mladinski zbor.  Piščalke piskajo (Fr. Lovšin); otroški zbor.  Pištu sojdže. Iz Srbije (neznan avtor besedila); mešani zbor.  Po jagode (Anton Funtek); mladinski zbor.  Po jezeru (Miroslav Virhar); mešani zbor.  Po slovesu (Ivan Resman); ženski zbor.  Po vodu plava (prekmurska); mešani zbor.  Pod zelenim oknom (Fran Levstik); mladinski zbor in klavir.  Pogodba (Rudolf Maister); moški zbor.  Pojdem na Hrvatsko (iz Prekmurja); mešani zbor.  Poklonitev najmlajših (Radivoj Rehar); mladinski zbor.  Poletje (goriška nar.); mladinski zbor.  Polonica (Cvetko Golar); moški zbor.  Pomlad na goriškem (Albert Širok); mladinski zbor.  Pomlad ni za me (Rudolf Maister); moški zbor.  Pomlad v Galiciji (Tona Gaspari); mladinski zbor.  Pomlad (nar.); mešani zbor.  Pomlad (štajerska nar.); mladinski zbor.  Pomladanska slutnja (Josip Murn Aleksandrov); mešani zbor.  Pomladni senj (Cvetko Golar); moški zbor.  Popotno geslo (Gl. M. št. 2); mešani in moški zbor.  Poskočnica (nar.); moški zbor.  Poslan je angel Gabrijel; mladinski zbor in orgle.  Potrkan ples (nar.); mešani zbor.  Povaljena trava (nar.); mešani zbor.  Prazno srce (Rudolf Maister); moški zbor.  Pred spanjem (nar.); mešani zbor.

 Pred ukom (Ludovik Černej); otroški zbor.  Predpustna (nar.); mladinski zbor.  Preizkušnja zvestoba (nar.); mešani zbor.  Prekmorska pošta (Simon Gregorčič); mešani zbor.  Preljuba tič'ca drenova (nar.); mladinski zbor.  Pri polžu (Karl Širok); mladinski zbor.  Primera (Simon Jenko); mešani zbor.  Prvi sneg (Ludovik Černej); otroški zbor.  Prvodecemberska molitev (Radivoj Rehar); mladinski zbor.  Ptičev svet (nar.); mešani zbor.  Ptička (Dragotin Kette); mešani zbor.  Ptički lepo pojo (slovenska ljudska); mešani zbor.  Pusto je (Milan Kugelj); mešani zbor.  Rasti, rožmarin! (nar.); mladinski zbor.  Rasti, rožmarin! (nar.); mešani zbor.  Rasti, rožmarin! (nar.); ženski zbor.  Rasti, travca zelena! (neznan avtor besedila); mešani zbor.  Razgovor (Franc Albreht); ženski zbor.  Regiment po cesti gre… Tema z variacijami (ljud.); moški zbor.  Res, oženil bi se (Josip Murn Aleksandrov); moški zbor.  Ribiška (Karel Širok); mladinski zbor.  Rodino mila! (Boris Tričkov); mladinski zbor in klavir.  Romar roma na goro (Karel Širok); mladinski zbor.  Rožice cvetijo (nar.); mešani zbor.  Rožmarin (Rudolf Maister); moški zbor.  Saj ni čuda (Alojzij Merhar); mladinski zbor.  Scerzando (Rudolf Maister); moški zbor.  Sem si vzela (medžimurska); mešani zbor.  Serenada (Ivan Resman); moški zbor.  Sestrica (Alojzij Merhar); mladinski zbor.

 Sijaj solnce (neznan avtor besedila); mladinski zbor.  Slanica (Ivan Stepko); mladinski zbor in klavir.  Slovo. Nagrobnica. (Ivo Peruzzi); moški zbor.  Smrt carja Samuela (Josip Pagliaruzzi); mešani zbor z bariton solom.  Snežec (nar.); mladinski zbor.  Solnce sije, zeleni livada (Cvetko Golar); ženski zbor in klavir.  Solnce za goro gre (Goriška narodna); mladinski zbor.  Spi, sinek moj! (Kajkavsko narodno besedilo); mešani zbor.  Srečali smo mravljo (po napevu iz Pregljeve zbirke); mešani zbor.  Stara vojaška (napev iz Kokošarjeve zbirke); moški zbor.  Stoji gora (slov. ljud.); mešani zbor.  Stoji mi polje (slov. nar.); mladinski zbor.  Svatba na poljani (Cvetko Golar); mešani zbor.  Svatovska suita (neznan avtor besedila); moški zbor.  Svatovska (Belokranjska nar.); mladinski zbor.  Svatovske pesmi (iz dr. Štrekljevih zbirk narodnih pesmi); mešan zbor.  Šaljivke. Suita za mešan zbor a cappella (nar.); mešan zbor.  Šel sem po zelenem travniku (Štajerska narodna); moški zbor.  Šolski zvonec (Ludovik Černej); otroški zbor.  Štirje letni časi (Janko Leban); mladinski zbor.  Tam gori za našo vasjo (neznan avtor besedila); mladinski zbor.  Tekica teče (Valentin Vodnik); mešani zbor.  Tepežnica (A. M. Rostov); mladinski zbor.  Tepežnica (A. M. Rostov); mladinski zbor in klavir.  Ti in jaz (Pavel Karlin); moški zbor.  Ti misliš, si lepa. Zbadljivka (neznan avtor besedila); moški zbor.  Tičica lepo poje (neznan avtor besedila); mladinski zbor.  Tičice letajo (nar.); otroški zbor.  Ptički lepo pojo (ljudska); mešani zbor.  Ptički lepo poji (nar.); mladinski zbor.

 Tiri, tiri, tinje (nar.); mladinski zbor.  To se m' luštno zdi; moški zbor.  Tožba (Engelberg Gang); ženski zbor in klavir.  Tožba (Tone Gaspari); moški, mešani in ženski zbor.  Trara, pošto pelja; (ljud. bes).; mladinski zbor.  Travnički so že zeleni (nar.); mladinski zbor in klavir.  Tri drobne konople (nar.); mladinski zbor.  Tri prešerne pesmi za veselo družbo (Matia Kračmar-Valjavec in Simon Jenko).  Tri ptice čez morje priletele (neznan avtor besedila); mladinski zbor.  Tri pure. Kanon (nar.); mladinski zbor.  Trije robci. (Narodna iz Štrekljeve zbirke); moški zbor.  Trobentice (neznan avtor besedila); otroški zbor in klavir.  Trobentici (A. K. Sežunov); mladinski zbor.  Trudno srce (neznan avtor besedila); moški zbor.  Turopoljci (belokranjska); moški zbor.  Učenec iz šole grede (neznan avtor besedila); mladinski zbor.  Ujeti vrabec (po Bürgerju Fran Levstik); mladinski zbor.  Umirajoča (Alojzi Merhar); mešani zbor.  Ura (Fran Levstik); mladinski zbor.  Ura bije. (Po napevu iz Kokošarjeve zbirke); moški zbor.  Uspavanka (Vida Jeraj); mladinski zbor.  Uspavanka (Marija Grošelj); mladinski zbor.  Uspavanka (Oton Župančič); mešani zbor.  Ustau sem se rano jutro (belokranjsko nar. bes.); moški zbor.  Uštnejša ja ni (kor. nar.); moški zbor.  V črni gori beli grad (belokranjska); ženski zbor.  V gozdu, op. 4, št. 3 (nar.); mešani in moški zbor.  V korotan (Ivan Albreht); otroški zbor.  V Ljubljano bom pisala (klavirska spremljava Jakob Jež, Ivan Albreht); mladinski zbor in klavir.

 V maju (Zorana Valenčič); mladinski zbor.  V mlinu (Alojzi Merhar); mladinski zbor.  V samotah (Dragotin Kette); moški zbor.  V saneh (Oton Župančič); mešani zbor.  V snegu (Simon Jenko); mešani zbor.  V zvest kardelu (Josip Volc); mladinski zbor in klavir.  Vabilo na kres (nar.); mladinski zbor.  Vanč zelenka jaše (neznan avtor besedila); moški zbor.  Vandrovc je privandrov (slo. nar.); mladinski zbor.  Vasovalec (Oton Župančič); moški zbor.  Vasujejo (Vekoslav Špindler); mešani zbor.  Večer (Frančišek Ločniškar); mešani zbor.  Večerna pesem I (Josip Stritar); mešani zbor.  Večerna pesem II (Oton Župančič); mešani zbor.  Večerna pesem III (Josip Murn Aleksandrov); mešani zbor.  Večerno solnce (A. M. Slomšek); mladinski zbor.  Večno luč naj večnim sveti! (sakralno besedilo); moški zbor.  Velikonočna (sakralno besedilo); mladinski zbor.  Vesela pesem (Zvonimir Kosem); moški in mladinski zbor.  Veseli letni časi (napev iz Pregljeve zbirke); mešani zbor.  Veseli otrok (neznan avtor besedila); mladinski zbor.  Vigred se povrne (nar.), harmoniziral Emil Adamič; moški zbor.  Vijola (Cvetko Golar); mešani zbor.  Vipavska (neznan avtor besedila); mešani zbor.  Voznica (neznan avtor besedila); moški zbor.  Vragova nevesta (narodna pripovedna pesem); mešani zbor.  Vrana (Frančišek Lončniškar); otroški zbor.  Vršiček na klopčiču (nar.); mladinski zbor.  Vrtnica – srce (A.P.); moški zbor.  Vse najlepše rožice (štajerska nar.); moški zbor.

 Vse rožice rumene (nar.); mladinski zbor.  Vse rožice rumene (nar. iz Kokošarjeve zbirke); moški zbor.  Vsem slovenije goriškim pevcem (neznan avtor besedila); mešani zbor.  Vsi so prihajali (nar.); mešani zbor.  Vso noč pri potoci (Ivan Pregelj); mešani zbor.  Z Bogom (Ludovik Černej); otroški zbor.  Za njo, kot riba za vodo (po Štrekljevi zbirki nar. pesmi); moški zbor.  Za plotom (Ivo Peruzzi); moški zbor.  Zabavljivka (nar.); mešani in mladinski zbor.  Zabučale gore (neznan avtor besedila); mladinski zbor.  Zabučale gore (teče voda), (Moravska narodna), prevedel Oton Župančič; mešani zbor.  Zahučaly hory (moravska); mešani zbor.  Zamanj pod oknom (nižjerenska nar.); mešani zbor.  Zapuščena (France Prešeren); moški zbor.  Zapuščena. Iz kravljedvorskega rokopisa (Fran Levstik); mešani zbor.  Zarja se zlati nad lesom (Cvetko Golar); moški zbor.  Završki fantje (Rudolf Maister); moški zbor.  Zazibalka (nar.); mladinski zbor in klavir.  Zazibalka (nar. bes); mešani zbor.  Zazibalka (nar.); mladinski zbor.  Zbadljivka (nar.); mešani zbor.  Zbadljivka (slo. nar.); mladinski zbor.  Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor (poljansko kolo); mešani zbor.  Zdaj pa en mal premislimo (iz Čateža – Dolenjsko); mešani zbor.  Zdaj vem (Ivan Zorman); ženski zbor.  Zdrava bodi, draga moja! (nar.); moški zbor.  Zdravica (Simona Jenko); moški zbor.  Zgodaj vstala mlada je devojka (Cvetko Golar); ženski zbor in klavir.  Zima (Josip Stritar); mladinski zbor.

 Zimzelen (Ljudmila Poljanec); moški zbor.  Zjutraj (neznan avtor besedila); mladinski zbor.  Zlata doba (Fran Levstik); moški zbor.  Zrasle so tri drobne konople (nar.); moški zbor.  Zrelo žilo (Alojzi Merhar); mešani zbor.  Zvečer (Luiza Pesjak); mladinski zbor.  Ženjica (Miroslav Virhar); mladinski zbor.  Ženska mi v goste gre (iz Idrije); mešani zbor.  Živi svetli cesar naš (neznan avtor besedila); mladinski zbor.

(Krstulović, 2004)

ZBIRKE:

 Album za mlade pevce. Eno in dvoglasni zbori s klavirjem za meščanske srednje, učiteljske glasbene šole. Prva, druga in tretja stopnja; mladinski zbor in klavir.  Beraške pesmi; mladinski in moški zbor.  Božične pesmi (prir. E. Adamič); mladinski zbor in klavir.  Deset moških in mešanih zborov (nar. besedila iz Štrekljeve zbirke); mešani zbor/moški zbor.  Dvoglasni ženski zbori; ženski zbor.  Enaindvajset cerkvenih pesmi. Po napevih iz Kokošarjeve zbirke za mešani zbor priredil Emil Adamič; mešani zbor.  Eno pesem pojemo mi. Dvajset narodnih pesmi iz Kokošarjeve zbirke. Za moški zbor priredil Emil Adamič; moški zbor.  Enoglasne otroške pesmi (besedila iz Štrekljeve zbirke); mladinski zbor in klavir.  Kata. Štiri belokranjske pesmi o lepi Kati za tri ženske solo glasove in troglasni ženski zbor brez instrumentalne spremljave.  Mladini. Ob sto letnici rojstva Fr. Levstika. Osem mladinskih pesmi s klavirjem ali harmonijem. (Fran Levstik); mladinski zbor in klavir.

 Mladinske ljudske pesmi; mladinski zbor in klavir.  Mladinske pesmi; mladinski zbor.  Mladinske pesmi. Enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja; mladinski zbor in klavir/samospevi.  Narodne; mladinski zbor.  Narodne belokranjske svatovske pesmi; mešani zbor.  Osem lahkih moških zborov na narodna besedila; moški zbor.  Otroški in mladinski zbori. Zbral in uredil Avgust Šuligoj.  Pet mešanih zborov na narodno besedilo; mešani zbor.  Pet otroških pesmi; mladinski zbor in klavir.  Pet otroških pesmi s spremljevanjem klavirja; mladinski zbor in klavir.  Pet veselih pesmi. Za moški zbor zložil Emil Adamič; moški zbor.  Pet ženskih dvospevov (zborov) s spremljevanje klavirja (Cvetko Golar); ženski zbor in klavir.  Popotno geslo Glasbene Matice; mešani moški in ženski zbor.  Priredba ljudskih pesmi za mešani zbor.  Slovenske narodne; mladinski zbor.  Slovenske narodne II; mladinski zbor.  100 narodnih pesmi iz Kokošarjeve in drugih zbirk za moški in mešan zbor.  Šest narodnih pesmi za mešan zbor; mešan zbor.  Šest narodnih pesmi za moški zbor.  Šest narodnih pesmi za ženski zbor.  Šest narodnih pesmi. Po napevih iz Kokošarjeve zbirke za moški in mešani zbor priredil E. Adamič; mešani ali moški zbor.  Šest pesmi za mešani zbor.  6 enoglasnih zborov za mladino; mladinski zbor in klavir.  16 jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor I. in II. del.  Tri duhovne pesmi; mešani zbor.  Tri narodne legende za ženski zbor s spremljevanjem orkestra. Priredba za klavir. Četrta stopnja Albuma za mlade pevce.

 Trije mešani zbori (Simon Jenko); mešani zbor.  Trije ženski zbori; ženski zbor.  Venček slovenskih narodnih pesmi; mladinski zbor.  Zbirka trinajstih pesmi za otroški zbor (izbrala Silva Krašovec); otroški zbor in klavir.  Zvonček I in II; mladinski zbor

(Krstulović, 2004)

10.2 Fran Gerbič (1840 ̶ 1917)

Fran Gerbič se je rodil 5. oktobra 1840 v Cerknici. Bil je glasbeni pedagog in narodni buditelj. Na svoj rojstni kraj je bil izredno navezan. Šolal se je v Ljubljani, svojo prvo službo pa je dobil v Ilirski Bistrici. Študiral je kompozicijo in solopetje na konservatoriju v Pragi. Bil je zelo nadarjen tenorist, kar so videli tudi njegovi profesorji in ostali študentje. Po študiju je odšel v Zagreb, kjer je dobil naziv prvega častnega člana Deželnega narodnega gledališča. Pravijo, da so njegova najlepša dela nastala prav v njegovem rojstnem kraju, v Cerknici (Komorni zbor Fran Gerbič , 2020).

Na konservatoriju v Pragi je študiral med leti 1865 in 1867. Kot operni pevec je deloval tudi v Lvovu, Zagrebu in Ljubljani. Imel je izjemen glasovni obseg. Poučeval je na Glasbeni matici, vodil je zbor Narodne čitalnice in vodil glasbene predstave Dramatičnega društva. Bil je tudi glasbeni vodja v šentjakobski cerkvi. Pripomogel je tudi k ustanovitvi poklicnega slovenskega gledališča leta 1892. V poklicnem slovenskem gledališču je med drugim tudi dirigiral operne predstave. Fran Gerbič je bil tudi tisti, ki je izdajal glasbeno revijo Glasbena zora med leti 1899 in 1900 (Spletni biografski leksikon znanih Notranjk in Notranjcev, 2016).

V svojem življenju je Fran Gerbič napisal dve operi, in sicer opero Kres leta 1896 in opero Nabor, leta 1913. Napisal je romantično simfonijo leta 1915 z naslovom Lovska simfonija. Napisal je tudi dve orkestralni skladbi, in sicer Jugoslovanska rapsodija (1907)

69 in Jugoslovanska balada (1910). Milotinke (1887), Kam (1903), Trubadurka (1910) in Pojdem na prejo (1917) so samospevi, ki so izredno cenjeni. Pisal je tudi lepe zborovske skladbe, ki so tudi zahtevne. Med njimi so Lahko noč, Rožmarin, Njega ni, Pastirček, Pozimi in druge. Napisal je tudi teoretični učbenik Metodika pevskega pouka leta 1912. Fran Gerbič je umrl 29. marca 1917 v Ljubljani (Spletni biografski leksikon znanih Notranjk in Notranjcev, 2016).

10.2.1 Zborovski opus

ZBIRKE:

 10 narodnih pesmi za moški zbor.  12 Pange lingua – Tantum ergo – Genitori, op. 49, mešani zbor.  12 Tantum ergo 3 latinske maše (dve med njimi za zbor in orkester, eden za zbor in orgle).  20 Marijinih pesmi za mešani zbor, op. 72.  20 moških zborov v slovenskem narodnem značaju, op. 70, moški zbor.  9 božičnih pesmi.  Album slovenskih napevov, I, II in III zvezek.  Cerkvene pesmi, op. 8.  Cerkveni napevi.  Glasi Slovenski. Za četverospev, samospev in glasovir, op. 1; moški zbor.  Lira Sionska; napevi cerkvenih pesmi; op. 2 (2 zvezka).  Nabožne skladbe I; mešani zbor.  Napevi božičnih pesmi. Postavil Fr. Gerbič; mešani zbor in orgle.  Napevi velikonočnih pesmi, op. 16. Zložil Fr. Gerbić (Blaž Potočnik in Luka Jeran); mešani zbor.  Narodne pesni z napevi; štiriglasni zbor.  Pesmarica moških zborov; moški zbor.  Skladbe za mladinski zbor.

 Slava nebeške kraljice, op..72, mešani zbor.  Slovanska jeka; zbirka za moški in ženski zbor, op. 15 (4 zvezki).  Slovanske himne za glasovir.2

(Digitalna knjižnica Slovenije, 2020; Premrl, 2020; Škulj, 2017)

10.3 Miroslav Vilhar (1818 ̶ 1971)

Miroslav Vilhar je bil slovenski skladatelj, pisatelj in politik, ki se je rodil 7. septembra 1818 v Planini pri Rakeku. Umrl je 6. avgusta 1871 na gradu Kalec. Osnovno šolanje je zaključil v Postojni, gimnazijo pa v Šentpavlu. Študiral je filozofijo v Ljubljani, kasneje pa je sicer neredno študiral pravo na Dunaju in v Gradcu. Leta 1843 je po poroki z Jožefino Dejak opustil študij. Dobil je v last očetovo gospodarstvo v Senožečah in se zbližal s tamkajšnjimi kmeti. Imel je 8 otrok (Kobler, 2020).

Pisati je začel med študijem v Gradcu, večinoma v nemščini. V slovenščini je objavil številne domoljubne, poučne, šaljive, politične in idilične pesmi z manjšo literarno vrednostjo. Vsebine marsikdaj izražajo tudi notranjske posebnosti. Pisal je tudi dramatiko. Njegova poezija in dramatika sta bili izredno priljubljeni v čitalnicah (Kobler, 2020).

Miroslav Vilhar se je z glasbo ukvarjal kot samouk. Leta 1842 je napisal zvezek skladb. Te so bile posvečene njegovim kolegom pravnikov. Na njegovo pesništvo in glasbeno ustvarjanje pa so močno vplivali politični dogodki. Njegov opus vsebuje 25 samospevov, 12 zborovskih skladb, 1 spevoigro in 8 klavirskih skladb. Njegove najbolj znane skladbe so danes ponarodele. Mednje sodijo Na jezeru bliz' Triglava, Planinarica, Pri luni, Žalost in Napitnica. Leta 1850 je izdal izvirno domorodno igro s pesmimi ̶ Jamska Ivanka. Posvetil jo je Slovenskemu društvu v Ljubljani in mu podaril 500 izvodov. Jamska Ivanka je povzeta po nedokončanem libretu Anne von Gösting. Snov je vzeta iz obdobja križarskih vojn v okolici Jamskega gradu in Kalca. Prvič je bila uprizorjena na koncertu

2 glasovír -ja m z -em (ȋ) zastar. klavir (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2020)

Filharmoničnega društva leta 1851, vendar ne v celoti. V celoti je bila uprizorjena leta 1871 v Ljubljanski čitalnici. Leta 1969 je bila v celoti uprizorjena s strani RTV simfoničnega orkestra (Kobler, 2020).

V politiki Vilhar nekako ni uspel najbolje, saj je imel velikokrat nestrpen odnos. V deželnem zboru ni izpolnjeval obljub, ki jih je dajal volivcem. V Postojni so mu postavili spomenik leta 1906, ki pa so ga po 1. svetovni vojni poškodovali. Kasneje so ga prenesli v cerkev, kjer pa so ga v času 2. svetovne vojne popolnoma uničili. Njegova prapravnukinja je Elza Budau, znana slovenska avtorica besedil za šansone in zimzelene slovenske uspešnice (Kobler, 2020).

Vilharjev glasbeni opus obsega 12 zborovskih skladb (Tornič Milharčič, 2018).

10.3.1 Zborovski opus

 Grabljica (Miroslav Vilhar).  Mlatič (Miroslav Vilhar).  Ne udajmo se! (Miroslav Vilhar).  Pesem k slovesu.  Plevica (Miroslav Vilhar).  Pozdrav bratinski.  Pred Bogom (sakralno besedilo).  Slavjanska.  Šivilja.  Zjutraj (Miroslav Vilhar).  Zvečer (Miroslav Vilhar).

 Ženjica (Miroslav Vilhar), (Turel, 1963).

Podatkov o besedilih nekaterih skladb Miroslava Vilharja nismo zasledili v virih. Predvidevamo, da je večino besedil napisal avtor sam. Prav tako nismo našli, za katere zasedbe so skladbe napisane.

10.4 Anton Lajovic (1878 ̶ 1960)

Rodil se je 19. decembra 1878 v Vačah pri Litiji in umrl 28. avgusta 1960 v Ljubljani. Bil je slovenski skladatelj in muzikolog. Prvo glasbeno izobraževanje je prejel na šoli Slovenske matice. Po končanem šolanju je odšel na Dunaj, kjer se je vpisal na pravno fakulteto in hkrati vzporedno obiskoval glasbeni konservatorij. Leta 1911 je opravil sodniški izpit. Zaposlen je bil v Kranju in v Ljubljani. Bil pa je tudi sodnik Vrhovnega sodišča v Zagrebu (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019).

V teh časih na Slovenskem skladateljski poklic ni bil življenjsko samozadosten, zato je svoje delo združeval s pravom. Harmonijo in klavir ga je učil Matej Hubad (1866 ̶ 1937). Leta 1902 je končal študij kontrapunkta in kompozicije na Dunaju pri profesorju Robertu Fuchsu (1847 ̶ 1927), (znan profesor, ki je dajal kompozicijske osnove znanim svetovnim skladateljem, kot so Wolf, Mahler …). Lajovic je kljub malemu opusu bil izredno pomemben slovenski skladatelj. 16. maja 1940 je postal redni član Akademije. Leta 1953 je prejel Prešernovo nagrado za svoje delo. Skladatelj se je uveljavil kot pomemben glasbenik tako na nacionalni kot tudi evropski ravni. Napisal je več kot 130 člankov v častnikih in revijah. Pisal je o socioloških, nacionalnih, državnih in političnih vprašanjih. Bil je proti komunizmu. Anton Lajovic je bil izrazit skladatelj pozne in novoromantične smeri. Poleg tega je že imel čut za impresionizem. Na njegove kompozicije so vplivali nemški romantični vplivi in srednjeevropski impresionizem. Lajovic je imel izreden čut za vokalno-instrumentalna dela, zlasti samospeve. Največ vokalnih del je uglasbil na Župančičeva besedila. Njegovo najbolj znano delo za mešani zbor je Lan, ki ga je napisal leta 1920. Skladba je bolj impresionistične narave, saj podoživlja bolečino ljubezni in žalost dekleta, ker je njen fant za vedno obležal na bojnem polju. S tem zborovskim delom je dosegel enega izmed vrhuncev slovenskega zborovskega ustvarjanja. V njegovih samospevih prevladuje ljubezenska tematika. V nekaterih primerih prevladuje domovinska tematika kot na primer pesem Mesec v izbi, napisana leta 1904. Tukaj skladatelja prevzame hrepenenje po rodnem kraju (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2019).

10.4.1 Zborovski opus

SKLADBE:

 Pesem deklice; op. 4 št. 2 (Otto Julius Bierbaum, prevajalec: Oton Župančič); ženski zbor in klavir.  Pesem mlade čarovnice; op. 4, št. 1 (Otto Julius Bierbaum, prevajalec: Oton Župančič); ženski zbor in klavir.  Pesem Primorke, op. 5 (Otto Julius Bierbaum, prevajalec: Oton Župančič); ženski tercet.  Psalm 41 ̶ 42 za veliki orkester, mešani zbor in tenor solo (neznan avtor besedila).

(Digitalna knjižnica Slovenije, 2020)

ZBIRKE:

 Dvanajst pesmi za moški, mešani in ženski zbor (Večinoma besedil sta napisala Oton Župančič in Dragutin M. Domjanič.)  Šest pesmi za peteroglasen mešan zbor, op. 2 (neznan avtor besedil, znan samo prevajalec: Frančišek Finžgar), (Pomladni spev, Večerna pesem, Napitnica, Bolest kovač, Črna lutnja).  Večni vir: zbirka ritmično značilnih narodnih pesmi slovenskih: za četveroglasni mešani zbor in deloma za troglasni ženski, ali moški, oziroma otroški zbor; 1. 2. in 3. zvezek.

(Digitalna knjižnica Slovenije, 2020)

10.5 Jurij Flajšman (1818 ̶ 1874)

Jurij Flajšman se je rodil 18. aprila 1818 v Beričevem. Ljudsko šolo je obiskoval prva štiri leta v rojstnem kraju, potem pa je šel v Ljubljano, kjer je naredil 4 razrede ljudske šole, 2 razreda realke.3 Naredil je tudi 2 razreda učiteljske pripravnice, kasneje postal podučitelj.4 Eno leto kasneje je postal učitelj na Vrhniki. Učiteljsko delo mu ni bilo najbolj všeč, vendar se je vseeno preselil v Ljubljano in postal učitelj glasbe. Poučeval je tudi lepopisje5 na Mahrovi trgovski šoli. Glasbo se je naučil na učiteljišču6 pri svojem bratu Andreju. Njegov brat je bil organist v Ljubljani. Počasi je začel pisati skladbe. Svoje skladbe je objavljal v Slovenski Gerlici. Slovensko Gerlico je sam skladatelj tudi urejeval, in sicer bolj v ljudskem in lahkem slogu. Njegova skladba »Luna sije« je ponarodela. Jurij Flajšman je umrl 23. maja 1874 v Ljubljani (Premrl, 2020).

10.5.1 Zborovski opus

SKLADBE:

 Pod oknom (France Prešeren); mešani zbor (Digitalna knjižnica Slovenije, 2020).

ZBIRKE:

 Besede (3 zvezki). (Premrl, 2020).  Mične slovenske zdravice 1. 2. in 3. zvezek (Besedila so pisali: Jurij Flajšman, B. Potočnik, V. Urbas, Kurnik, France Prešeren …) (Digitalna knjižnica Slovenije, 2020).

3 reálka -e ž (ȃ) zgod. srednja šola naravoslovne in tehnične usmeritve (Slovar slovenjskega knjižnega jezika , 2020) 4 pòdučítelj -a m (ȍ-ȋ) nekdaj učiteljski pripravnik (Slovar slovenskega knižnega jezika, 2020) 5 lepopísje -a s (ȋ) nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2020) 6 učiteljíšče -a s (í) do 1968 šola za poklicno usposabljanje (osnovnošolskih) učiteljev (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2020)

 Šolske pesmi (zbirka), (Premrl, 2020).

10.6 Davorin Jenko (1835 ̶ 1914)

Davorin Jenko je slovenski skladatelj, ki se je rodil 10. novembra 1835 v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem. Umrl je 25. novembra 1914 v Ljubljani. Obiskoval je ljudsko šolo v Kranju in Ljubljani. Nižjo gimnazijo je končal v Ljubljani, višjo gimnazijo pa v Trstu. Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral pravo. Leta 1861 je naredil prvi državni izpit, ki je bil pravnozgodovinski. Glasbene predmete se je učil pri Mašku (1831 ̶ 1859) in Riharju (1796 ̶ 1863) v Ljubljani. Glasbe se je učil tudi v Trstu. Zelo rad je zahajal na operne predstave in koncerte v Trstu. Na Dunaju je pogosto zahajal v dvorno knjižnico, kjer je študiral operne partiture. Na Dunaju se je konec leta 1859 ustanovilo Slovensko pevsko društvo, ki ga je tudi vodil. V zboru so se pele slovenske in srbske pesmi, med drugim tudi Jenkove skladbe. Prvič so javno nastopali leta 1860 na Dunaju. Leta 1862 je ravnatelj dunajskega konservatorija Davorinu Jenku ponudil mesto zborovodje v Pančevem. Jenko je pustil študij prava in sprejel ponudbo. Bil je zborovodja pri pravoslavni šolski cerkveni občini Pančevo. Tam je začel delati leta 1863. Srbi takrat še niso imeli izvirnih skladb, zato jih je Jenko za razne prireditve napisal kar sam. Leta 1865 mu je Beogradsko pevačko društvo ponudilo delo zborovodje, ki jo je sprejel, se preselil v Beograd in zopet napisal obilo novih skladb. Postal je tudi ravnatelj Srbskoga narodnega gledališča, kjer je prevzel glavno vlogo vodenja in skladanja. Tam je deloval 32 let. Po upokojitvi se je vrnil nazaj v Ljubljano, kjer je tudi umrl. Glasbena matica je izdala 18 njegovih slovenskih pesmi (samospevi, dvospevi in zbori). Razne Jenkove skladbe so v I. Mohorjevi pesmarici. Mnoga srbska, hrvaška in slovenska pevska društva so Jenka imenovala za častnega člana (Premrl, 2020).

Pomembno njegovo delo je opus 1, ki se nagiba k domoljubnosti. Vsebinsko so bile te pesmi domoljubne in lirične. Glasbena zasnova je nezahtevna in preprosta za razumevanje. Pesmi so bile dostopne ljudem (Cvetko, 1980).

10.6.1 Zborovski opus

SKLADBE:

 Bogu in rodu (Jovan Jovanović Zmaj); mešani zbor.  Fr. Prešernove pesmi; op. 3; moški, mešani in ženski zbori ter samospevi.  Molitev (Simon Jenko), moški zbor.  Na moru (neznan avtor besedila); moški zbori.  Srbska narodna himna (Jovan Đorđević); moški zbor.  Srpska himna; (Jovan Đorđević); op. 6; zbor in klavir (Cvetko, Davorin Jenko, 1980).  Što ćutiš, srbine tužni? (Vladimir Vasić); moški zbor.  Tiha luna (Simon Jenko), mešani zbor (Cvetko, 1955).  Vabilo (Josip Čerin); mešani zbor

(Digitalna knjižnica Slovenije, 2020).

ZBIRKE:

 18 slovenskih pesnij (besedila: Anton Funtek, Simon Jenko, Josip Stritar, Fr. Cegnar, M. Vilhar, A. Aškerc); za moški in mešani zbor, za eden glas, dva glasa in klavir (Digitalna knjižnica Slovenije, 2020).  Slovenske pesmi; op. 1: za štiriglasje, samospev in klavir; moški zbor, mešani zbor, samospevi in klavir; besedila M. Vilharja, V. M. Špuna, Frana Cegnarja, Lovra Tomana, Franceta Prešerna, Frana Levstika in Simona Jenka (Cvetko, 1955).  Srbske, hrvatske i slovenske pesme; op. 4 in op. 5 ; moški zbori

(Digitalna knjižnica Slovenije, 2020).

10.7 Benjamin Ipavec (1829 ̶ 1909)

Benjamin Ipavec je eden izmed vidnejših slovenskih skladateljev, ki se je rodil 24. decembra 1829 v Šentjurju, umrl pa je v Gradcu 20. decembra 1909. Njegovo šolanje se je začelo v ljudski šoli, kasneje v Gimnaziji Celje, od leta 1845 pa v gimnaziji v Gradcu. Leta 1858 je postal doktor medicine na Dunaju. Bil je sekundarij v deželni bolnici v Gradcu do leta 1865. Primarij je postal leta 1871, kjer je do upokojitve ostal v otroški bolnici sv. Ane. Ipavec se je že zelo zgodaj seznanil z glasbo, saj je njegova mama bila izvrstna pianistka in harfistka. Učil se je orgle v Celju. Ko je bil v Gradcu, je pogosto pisal plesno glasbo. Leta 1850 je postal zborovodja pevskega društva »Slovenija«. Prav takrat se je začel pobližje spoznavati s slovensko glasbo. Njegovo ustvarjanje obsega zborovsko glasbo in samospeve ter nekaj instrumentalnih skladb. S svojim bratom Gustavom Ipavcem (18331 ̶ 1908) in Dragotinom Ripšlom (1820 ̶ 1887) je izdal »Pesmarico za kratek čas«. Ta je bila izdana leta 1859. V tem času je nastala tudi njegova opereta Tičnik, ki se je prvič izvajala leta 1862 v Ljubljanski čitalnici. Napisal je tudi Slovenske pesmi, dva zvezka za en glas in klavir ter tri zvezke za mešani zbor. Glasbena matica je Benjaminu Ipavcu zelo stala ob strani. Leta 1877 je izdala Milotinke in 3 zvezke njegovih pesmi za en glas s spremljavo klavirja. Od instrumentalnih skladb je najbolj znana Serenada za godalni orkester. V Gradcu so jo večkrat izvajali. Napisal je tudi otroške pesmice za dva glasa in kasneje za dva glasa s spremljavo klavirja. Zelo znani so tudi njegovi samospevi med drugimi: Če na poljane rosa pade, Pozabil sem mnogokaj, dekle, Je pa davi slanca pala, Iz gozda so ptice odplule, Ciganka Marija, Mak žari, Božji volek, Čez noč, čez noč in druge. Ipavec ni bil izvajan samo v Sloveniji, ampak tudi drugje. Eno izmed njegovih najpomembnejših del je tudi lirična opera Teharski plemič (Barle, 2020).

10.7.1 Zborovski opus

SKLADBE:

 Brez jadra (Josip Stritar); moški zbor.  Čuj, ostra borja (Josip Stritar); mešani zbor.  Da sem jaz ptičica (Oton Župančič); mešani zbor.  Deklica in rožica (neznan vir); otroški zbor.  Deklica, ki je v šolo hodila (neznan vir); otroški zbor.  Dijaški zbor (Anton Turkuš); moški zbor.  Domovina (Radoslav Razlag); mešani zbor.  Domovini 1 (Radoslav Razlag); moški zbor.  Domovini 2 (Radoslav Razlag); moški zbor.  Ej tedaj (Ljudmila Prunk); mešani zbor.  Geslo Delavsko posvetnega društva v Mariboru (neznan vir); moški zbor.  Geslo Dijaškega društva Sloga (neznan vir); moški zbor.  Geslo Dijaškega društva Triglav (neznan vir); moški zbor.  Geslo Gorotana, Vransko (neznan vir); moški zbor.  Geslo prvega slovenskega društva v Celju (neznan vir); moški zbor.  Geslo prvega slovenskega pevskega društva v Ljubljani (neznan vir); moški zbor.  Geslo Triglava (neznan vir); moški zbor.  Hoch, Östereich, hoch!; (Zevslick?) moški zbor.  Hrepenenje po domovini (Dragotin Ferdinand Ripšl); mešani zbor.  Hrepenenje po pomladi (Josip Stritar); mešani zbor.  Ilirija oživljena (Ilirija oživljena); mešani zbor.  Jadransko morje (Simon Jenko); moški zbor.  Kadar mlado leto (Simon Jenko); mešani zbor.  Kaj ne, da čuden sem? (Josip Murn); moški zbor.  Kam? (France Prešeren); moški zbor in bariton solo.  Kdo je mar? (Jovan Koseski Vesel); kantata, moški zbor.  Kraljiček (neznan vir); otroški zbor.

 Kukavica (neznan vir); otroški zbor.  Lastovka (neznan vir); otroški zbor.  Lepa Anka (Stanko Vraz); moški zbor.  Leži polje ravno (Simon Jenko); mešani zbor.  Ljubici pod oknom (Josip Vošnjak); moški zbor.  Maribor (neznan vir); moški zbor.  Mi vstajamo (Anton Aškerc); moški zbor.  Milica (France Cegnar); mešani zbor.  Mladi vojaki (Josip Stritar); mladinski zbor s spremljavo klavirja.  Mlatiči (neznan vir); otroški zbor.  Molitev iz opere Teharski plemiči (Anton Funtek); mešani zbor.  Morje Adrijansko (Simon Jenko); moški zbor in klavir.  Moto prvega slovenskega društva v Ljubljani (neznan vir); moški zbor.  Na hribih (Jožef Hašnik); mešani zbor.  Na Prešernovem domu (Josip Stritar); moški zbor in klavir.  Na savskem bregu (neznan avtor besedila); mešani zbor.  Na tujem (Simon Jenko); mešani zbor.  Napitnica (Gregor Krek); moški zbor.  Napitnica (Miroslav Vilhar); moški zbor.  Narodna (Simon Jenko); mešani zbor.  Narodu (Janko Kersnik); solo tenor in bariton ter moški zbor.  Naša zvezda (Simon Gregorčič); moški zbor.  Nazaj v planinski raj! (Simon Gregorčič); mešani zbor.  Ne vem (J. K. Kalčič); moški zbor in tenor solo.  Ne zveni mi! (neznan vir); mešani zbor.  Ob polnoči (Davorin Trstenjak); mešani zbor.  Občutki (Lovro Toman); mešani zbor.  Obljuba (neznan vir); moški zbor.  Obrazi (Simon Jenko); mešani zbor in klavir.  Opomin k petju (Josip Cimperman); tenor solo, moški zbor in klavir.

 Pastir (neznan vir); otroški zbor.  Perice (neznan vir); otroški zbor.  Pesem Savinjčana (Davorin Trstenjak); moški zbor.  Planinarica (Miroslav Vilhar); ženski zbor s spremljavo klavirja.  Planinska roža (Simon Gregorčič); moški zbor.  Pobratimija (neznan vir); moški zbor.  Pod nebom širnim (Alojz Gradnik); mešani zbor.  Pod oknom (Matej Brence); mešani zbor.  Pomlad (neznan vir); otroški zbor.  Popotna pesem (Josip Stritar); mešani zbor.  Popotna pesem (Josip Stritar); moški zbor.  Popotna pesem (Josip Stritar); moški zbor.  Potoku (Josip Stritar); mešani zbor.  Pozdrav (neznan vir); mešani zbor.  Predica (neznan vir); otroški zbor.  Prememba (Dragotin Ferdinand Ripšl); mešani zbor.  Prepelica (neznan vir); otroški zbor.  Pri mrtvaškem sprevodu (Simon Gregorčič); moški zbor.  Prošnja (Simon Jenko); moški zbor.  Roža (Simon Jenko); mešani zbor.  Rožici (Anton Umek); mešani zbor.  Rudarjeva molitev (neznan vir); moški zbor.  Slovanska pesem (Josip Stritar); moški zbor, bariton in tenor solo.  Slovenka (Miroslav Vilhar); mešani zbor.  Slovenska dežela (Jakob Razlog); mešani zbor.  Složno (neznan vir); moški zbor.  Soldaška (neznan vir); moški zbor.  Stara slovenska božična pesem (neznan vir); mešani zbor.  Sv. Rozalija (neznan vir); dvoglasna za ženski zbor in orgle.  Študentovska zdravica (Fran Levec); tenor solo in moški zbor.

 Tak si lepa (Simon Jenko); mešani zbor.  Tantum ergo (sakralno besedilo); moški zbor.  V spomin (Luka Pintar); moški zbor.  V spomin (Luka Pintar); moški zbor.  V tihi noči (Simon Jenko); mešani zbor.  Vabilo (Simon Jenko); moški zbor.  Vodniku (Anton Funtek); kantata za moški zbor, bariton solo in klavir. (posvečeno razkritju Vodnikovega spomenika v Ljubljani, dne 30. junija 1889).  Vojaška (Jovan Koseski Vesel); mešani zbor.  Vojaška (Jovan Koseski Vesel); moški zbor.  Volkslied (Theodor Storm); moški zbor.  Vrtec (neznan vir); otroški zbor.  Vstala je narava (Simon Jenko); mešani zbor.  Z Bogom (neznan vir); moški zbor.  Z Bogom domovina (neznan vir); moški zbor.  Zakaj me več ne ljubiš? (neznan vir); mešani zbor.  Zapuščen (Janko Kersnik); mešani zbor.  Zapuščena (France Prešeren); moški zbor.  Zapuščena (France Prešeren); ženski zbor.  Zašlo je sonce (F. Cimperman); mešani zbor.  Zdravica (Lovro Toman); moški zbor.  Zjutraj (Miroslav Vilhar); mešani zbor.  Zum Geburtsfeste (neznan vir); moški zbor.  Zur Vermahlungsfeier (neznan vir); moški zbor.  Zur Vermahlungsfeier des gn. Dr. Mayer (neznan vir); moški zbor.  Želja (Hostnik); mešani zbor.  Želje; (Simon Jenko) mešani zbor.  Ženjica (neznan vir); otroški zbor.

(Digitalna knjižnica Slovenije, 2020; Misson, 2009)

ZBIRKE:

 Pesmice za slovensko mladino; otroški zbor  Slovenske pesme, 1. in 2. zvezek; samospevi, mešani in moški zbor; zvezek napisala brata Benjamin in Gustav Ipavec.

(Digitalna knjižnica Slovenije, 2020)

10.8 Anton Foerster (1837 ̶ 1926)

Anton Foerster se je rodil 20. decembra 1837 v Osenicah na Češkem. Je slovenski skladatelj češkega rodu. Njegov oče je bil nadučitelj in vodja cerkvene glasbe. Anton se je glasbe učil pri svojemu očetu. Leta 1858 je zaključil gimnazijo. Po končani gimnaziji je vstopil v cistercijanski samostan v Višebrodu, kjer je po 11 mesecih izstopil. Leta 1863 je končal študij prava v Pragi. V Pragi je spoznal skladatelje Franza Bendla (1833 ̶ 1874), Jana Ludevita Prochazka (1837 ̶ 1888) in Bedřicha Smetano (1824 ̶ 1884). Leta 1865 je prevzel službo organista in zborovodje v Senju. V Ljubljano je Anton Foerster prišel leta 1867. Najprej je deloval kot kapelnik Dramatičnega društva. Bil je tudi zborovodja Čitalnice. Od leta 1868 je bil vodja glasbe v stolnici. Prav tu se je začela njegova pomembna reforma cerkvene glasbe na Slovenskem. V stolnici je uvedel liturgično petje. Petje je v stolnici dvignil na visok nivo in je kljub nasprotovanju vplival na preureditev cerkvene glasbe. Na preureditev cerkvene glasbe pa ni vplival samo v stolnici, ampak tudi v drugih cerkvah v mestu in na deželi. Preuredil je cerkveno petje v smislu cerkvenih predpisov ̶ cecilijansko gibanje. Pripomogel je tudi z ustanovitvijo orglarske šole Cecilijinega društva. Šolo je vodil od 1877 do 1908. V tem obdobju je izobrazil 150 organistov. Bil je urednik revije Cerkveni glasbenik kar 31 let. V Ljubljani je poučeval glasbo v semenišču, na obeh takratnih gimnazijah, na realki7, v Huthovem zavodu, in v Alojznici, imel pa je tudi zasebne učence. Anton Foerster velja za enega največjih cerkvenih skladateljev na Slovenskem. Slovensko glasbo je dvignil na visoko umetniško stopnjo. Leta 1908 je Foerster šel v pokoj. V Ljubljani je ostal do leta 1917, potem pa se

7 reálka -e ž (ȃ): srednja šola s poudarkom na pouku naravoslovnih in tehničnih ved (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2020)

83 je umaknil v Novo mesto. Njegov opus obsega 8 latinskih maš, 3 Rekvieme, 3 slovenske maše, več zbirk gradualov8, ofertorijev9, in Tantume erge, Te Deume itd. Ena izmed njegovih najpomembnejših del je Gorenjski slavček, ki je prva slovenska komična opera. Izvajana je bila v Ljubljani leta 1872, 1896 in v Brnu leta 1910. V Ljubljanskem Narodnem gledališču je Gorenjski slavček železni repertoar že od leta 1992. V mlajših letih je nastopal tudi kot koncertni pianist. Bil je eden izmed najboljših organistov svoje dobe na Slovenskem. Anton Foerster je umrl 17. junija 1926 v Novem mestu (Premrl, 2020).

10.8.1 Zborovski opus

SKLADBE:

 3 Ave Maria, op. 86 (neznan vir), troglasno, enoglasno in dvoglasno z orglami.  Adeste fideles (sakralno besedilo); mešani zbor.  Ah, ni li zemljica krasna, op. 43 b (Rainik-Ušeničnik); mešani zbor.  Asperges me, op. 32 a (sakralno besedilo); mešani zbor.  Asperges me, op. 48 c (neznan vir); mešani zbor.  Ave Maria, op. 152 (sakralno besedilo); moški zbor.  Ave Maria, op. 78 b (sakralno besedilo); moški ali ženski zbor.  Ave Marija, op. 107 (sakralno besedilo); mešani, ženski ali moški zbor.  Ave Regina coelorum, op. 153 (sakralno besedilo); troglasni ženski zbor z orglami.  Avstrijska himna (M. Markič); 4 glasni zbor.  Bludnjy jezdec, op. 99 a (V. Halk); moški zbor.  Bohinjska, op. 28 a, (Jurij Flajšman); moški zbor.  Božična (neznan vir); mešani zbor.  Božična (neznan vir); mešani zbor.  Božična koračnica; op. 61 b (Izidor Cankar); mešani zbor.

8 graduále in graduál -a m (ȃ): besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje pri maši med berilom in evangelijem, stopniški spev (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2020) 9 ofertórij -a m (ọ́): besedilo, ki se moli ali poje pri maši med darovanjem (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2020)

 Bratjo, pruž'te ruke (Juraj Klarić).  Credo in unum Deum, op. 115 (sakralno besedilo); mešani zbor ali enoglasno z orglami.  Dekle in lilija, op. 103 (narodna); ženski zbor.  Devam českym, op. 2 c (Rubeš); moški zbor.  Domovina, op. 45 a, (Andrej Praprotnik); peteroglasen mešani zbor.  Domovini, op. 129 (Simon Gregorčič); moški ali mešani 6 glasni zbor s samospevi.  Domovini, op. 26, (Fran Gerstin); slavnostna kantata za moški zbor in samospeve z orkestrom ali klavirjem.  Domu; op. 62 (Ivan Resman); moški zbor.  Drei Vincenziuslieder, op. 114 (sakralno besedilo); mešani zbori.  Duo responsoria ad matutinum in dom. Resurrectionis, op. 52 b, c (sakralno besedilo); moški zbor.  Dve veliki slovenski maši (Andrej Praprotnik); mešani zbor in orgle.  Ecce sacerdos magnus; op. 33 (sakralno besedilo); mešani zbori in orgle.  Ecce sacerdos magnus; op. 69 (sakralno besedilo); mešani zbor in orgle.  Geslo Jugoslavije, op. 167 b (Jožef Zazula); moški zbor.  Glagolska maša v čast sv. Cirilu in Metodu, op. 160 (neznan vir); mešani zbor ali moški zbor.  Glasbena matica: Ljubica; op. 44 (Josip Pagliaruzzi-Krilan); mešani zbori.  Glasbena matica; Njega ni; op. 35 (Simon Gregorčič); moški zbor.  Gospodov dan (neznan vir); mešani zbor.  Graduale »Diffusa est gratia« (sakralno besedilo); moški zbor.  Graduale »Oculi omnium« (sakralno besedilo); troglasni zbor in orgle.  Graduale »Suscepimus« (sakralno besedilo), mešani zbor.  Graduale de beata benedicta (Benedicta et venerabilis es), op. 50 (sakralno besedilo); dvoglasna ali četveroglasno z orglami.  Graduale I. in Missa votiva de s. Maria (Tollite portas), op. 42 e (sakralno besedilo); enoglasno z orglami.  Graduale in Dominica II. Adventus, op. 34 (sakralno besedilo); mešani zbor.

 Graduale in festo Assumptionis B.M.V.; op. 23 d (sakralno besedilo).  Graduale in festo oo. Sanctorium (Timete Dominum); op. 57 b (sakralno besedilo); mešani zbor.  Graduale in festo s. Familiae (Unam petii a Domino), op. 65 d (sakralno besedilo); mešani zbor.  Graduale in festo ss Cordis Jesu (o vos omnes); op. 65 b (sakralno besedilo); mešani ali moški zbor.  Graduale in missa votiva de Spiritu Sancto (Beata gens); op. 65 c (sakralno besedilo); mešani ali moški zbor.  Graduale in missa votive de s. Maria-Rorate (Tollite portas), op. 42 c. (sakralno besedilo) ; moški zbor.  Graduale in vigilia Nativitatis Domini (Hodie scietis), op. 54 št. 5 (sakralno besedilo); mešani zbor z orglami.  Gradualia et tractus, ex missis propriis ord. Minorum s. Franc. Capucinorum, op. 70 (sakralno besedilo); mešani ali moški zbor.  Gradualia tempore paschali (Alleluja… In die resurrectionis meae), op. 54 in op. 31 (sakralno besedilo); moški zbor.  Gradualia, tractus et sequentiae, op. 54 (sakralno besedilo); mešani zbor ali enoglasno z orglami.  Hej Slovenci!; poljski napev (neznan vir); mešani zbor.  Himna o slavni poroki, op. 8 c, (Luka Jeran); mešani zbor.  III Ecce sacerdos magnus: ad IV voces: ad recipiendum episcopum in canonica visitationa; op. 12 (sakralno besedilo); mešani zbor.  Ime Marijino (neznan vir); mešani zbor.  In solemnitate Corporis Christi, op. 125 (sakralno besedilo); mešani zbori.  IV. Motetta in missis s. Venceslai et s. Joannis Nep., op. 132 (sakralno besedilo); mešani zbori.  IV. Tantum ergo, op. 16 a (sakralno besedilo); mešani zbor.  Izprememba, op. 97 c (Jožef Hašnik); mešani zbor.  Jamica (neznan avtor besedila); moški zbor.

 Jaro, op. 162 (neznan vir), moški zbor.  Jezus (neznan vir); mešani zbor.  K blagoslovu (neznan vir); mešani zbor.  K izpostavitvi sv. R. Telesa (neznan vir); mešani zbor.  K mečarju (Matej Havelka); moški zbor.  K mečiri, op. 156 (M. Havelke); moški zbor.  Kantata iz psalma 126, op. 39 (neznan vir); moški zbor.  Kitica; op. 43 (Simon Gregorčič); mešani zbor.  Klic za rešitev iz dolge stiske, op. 131 (Janez Vesel); mešani zbor.  Knezi rajski, prihitite (neznan vir); mešani zbor.  Kranjska z Avstrijo, op. 8 d (Fran Mohorič); slovenska himna v slavo šeststoletni zvezi vojvodine Kranjske s presvitlo hišo Habsburško; mešan zbor.  Krasno slavi se (neznan vir); mešani zbori.  La fille de Jephte, op. 99 b (neznan vir); trije ženski zbori k imenovani igri.  Lahko noč, op. 94 e (Anton Martin Slomšek); mešani zbor.  Lamentacije ali žalostne pesmi Jeremija preroka: Oh! Kaj sem ti storil?; (starocerkveni napev); mešani zbor.  Lamentacije in očitanja, op. 5 (neznan vir); mešani zbor.  Lauda Sion salvatorem (sakralno besedilo); mešani zbor.  Lavretanske litanije, op. 17 a (neznan vir); mešani ali moški ali ženski zbor.  Lepota Marije (neznan vir); mešani zbor.  Libera (sakralno besedilo); op. 42 a; moški zbor.  Litaniae Lauretanae; op. 31 (sakralno besedilo); mešani zbori.  Litanije v čast Presv. Srcu Jezusovemu, op. 73 a (sakralno besedilo); enoglasno z orglami ali mešani zbor.  Ljubezen do domovine (Blaž Potočnik); mešani zbor.  Ljubezen domovinska, op. 50 a (Anton Medved); moški zbor.  Ljubezni pred teboj kličem bolan (neznan vir); mešani zbor.  Ljubica, op. 44, (Josip Pagliaruzzi-Krilana); moški zbor.  Log za logom se skriva (neznan vir); moški zbor.

 Magnificat (sakralno besedilo); mešani zbor.  Maša v čast Srcu Jezusovemu, op. 104 (neznan vir); moški zbor.  Maša za mrtve (neznan vir); mešani zbor in orgle.  Maša: (broj maš 8); (sakralno besedilo); mešani zbor.  Mašne pesmi (neznan vir); moški zbor.  Milica, op. 9 b (Franc Cegnar); mešani zbor.  Missa festiva (sakralno besedilo), mešani zbor in orgle.  Missa in festis solemnibus; op. 34 (sakralno besedilo); moški zbori.  Missa in honorem BMV Immaculatae, op. 85 (sakralno besedilo); ženski ali mešani zbor.  Missa in honorem s. Aloysi Gonzagae, patroni juventutis studiosae, op. 67 (sakralno besedilo); moški ali ženski zbor.  Missa in honorem s. Jacobi Apostoli, op. 21 (sakralno besedilo); moški zbor.  Missa in honorem s. Jacobi, op. 21 (sakralno besedilo); moški zbor.  Missa in honorem sanctae Caeciliae; op. 15 (sakralno besedilo); mešani zbori.  Missa in honorem sancti Francisci Seraphici; op. 56 (sakralno besedilo); mešani zbor.  Missa pro defunctis cum »Libera« et »Responsoriis«, op. 74 a (sakralno besedilo); moški zbor.  Missa pro defunctis; op. 20 (sakralno besedilo); mešani zbori.  Missa quilisma, op. 120 (sakralno besedilo); mešani zbor in orgle.  Missa solemnis in memoriam felicissimi DC annorum regiminis augustissimae ac serenissimae domus Habsburgicae in ducatu Carniolae; op. 25 (sakralno besedilo); mešani zbor, orkester in orgle.  Mladi mornar; op. 61 (dr. Debevc); moški zbori.  Mladost ̶ radost (Miroslav Turk).  Mlatiči, op. 145 (Miroslav Vilhar); troglasni ženski ali moški zbor.  Moč ljubezni, op. 88 c (neznan vir); moški ali ženski zbor.  Na boj!, op. 3 a (Gregor Krek); moški zbori.

 Na slovo Avstriji (domovini), op. 48 b, (Anton Funtek); večglasni zbor s harmonijem ali klavirjem.  Nad zvezdami (neznan vir); moški zbor.  Napitnica; op. 29, št. 2 (Ljudevit Varjašič); moški zbor.  Narasli potok, op. 161, (Josip Pagliaruzzi-Krilan); mešani zbor.  Naš prapor, op. 68 (neznan vir); moški zbor.  Naša zastava, op. 47 a, (Simon Gregorčič); moški zbor.  Naša zastava; op. 44 (Simon Gregorčič); mešani zbor.  Naše gore (Simon Jenko), op. 45; mešani zbor.  Nedolžnim otročičem (neznan vir); mešani zbor.  Njoj, op. 36 c, (Ljudevit Varjašič); moški zbor.  Njoj; op. 27 (Ljudevit Varjačić); št. 3; mešani zbor.  Nočni pozdrav, op. 27, št. 2 (Ljudevit Varjačić); mešani zbor.  Nočni pozdrav, op. 36 b, (Ljudevit Varjašič); moški zbor.  Novi mašnik; op. 49 b (neznan vir); mešani zbor.  Novomašniku: gospodom novomašnikom leta 1871 (Janez Podboj); mešani zbor.  O cerkvenem žegnanju; (neznan vir) mešani zbor.  O Mariji sedem žalosti (neznan vir); mešani zbor.  O Presv. Srcu Jezusovem (neznan avtor besedila); mešani zbor.  O sv. arhangelu Rafaelu (neznan vir); mešani zbor.  O sv. Treh kraljih (neznan vir); mešani zbor.  Odrodilec, op. 163 (neznan vir), moški zbor.  Offertoria, ex missis propriss ord. Minorum s. Franc. Capucinorum, op. 71 (sakralno besedilo); mešani zbor ali enoglasno z orglami.  Offertorij in missa s. Stephanis protomartyris (Elegerunt), op. 141 a (sakralno besedilo), mešani zbor.  Offertorium »Dextera Domini« (sakralno besedilo); mešani zbor.  Offertorium »In omnem terram«, op. 65 (sakralno besedilo); mešani ali moški zbor.  Offertorium »Terra tremuit« (sakralno besedilo); mešani zbor.

 Offertorium »Veritas mea«, op. 65 e (sakralno besedilo); mešani zbor.  Offertorium in ascensione Domini (Ascendit Deus), op. 49 d (sakralno besedilo); troglasni zbor (sopran, alt, bas) in orgle.  Offertorium in festo epiphanie Domini (eges Tharsis), op. 57 a (sakralno besedilo); mešani zbor.  Offertorium in festo s. Rosarii (In me gratia), op. 65 a (sakralno besedilo); ženski zbor.  Offertorium in I. missa de Nativitatis Domini (Laetentur coeli), op. 140 a (sakralno besedilo); mešani zbor z orglami.  Offertorium in III. Missa Nativitatis Domini (Tui sunt coeli), op. 140 b (sakralno besedilo); mešani zbor z orglami.  Offertorium in missa de ss. Trinirate (Benedictus sit Deus), op. 57 c (sakralno besedilo); moški zbor.  Offertorium in missa ss. Nominis Jesu (Confitebor), op. 141 b (sakralno besedilo); mešani zbor.  Offertorium posuisti Domine, op. 49 e (sakralno besedilo); mešani zbor.  Offetorium in ascensione Domini (Ascendit Deus), op. 6 b (sakralno besedilo); mešani zbor.  Omni die dic Mariae (sakralno besedilo); moški zbor.  Ozir v nebo, op. 57 d (neznan vir); mešani zbor.  Pange lingua- Tantum ergo in dom. Resurrectionis, op. 52 d (sakralno besedilo); moški zbor.  Pastir, op. 94 c, (Miroslav Vilhar); mešani zbor.  Pater noster, op. 110 (sakralno besedilo); moški zbor.  Pesem device Marije (neznan vir); mešani zbor.  Pesem koroških Slovencev (Simon Gregorčič); op. 48; mešani zbor.  Pevec, 97/1 a (Jožef Hašnik); mešani zbor.  Pjevajmo!; op. 26, št.1 (Ljudevit Varjašič); moški zbor.  Planinska; op. 66 (Ivan Resman); moški zbor.  Pobratimija; op. 27, št. 1 (Simon Jenko); mešani zbor.

 Podoknica, op. 94 (neznan vir); moški zbor.  Pomlad (štajerska narodna na besedilo Valentina Orožna); mešani zbor.  Post benedictionem (sakralno besedilo); mešani zbor.  Post benedictionem, Psalm 116 »Laudate dominum«, op. 119 c (sakralno besedilo); moški zbor.  Povejte ve planine!; op. 76, (Ivan Resman); moški zbor.  Pozdrav domovju, op. 168 (Fran Mohorič); moški zbor.  Pozdrav prevzvišenemu, op. 124 a (neznan vir); mešani zbor.  Pred najsvetejšim, op. 124 (neznan avtor besedila); mešani zbor.  Premogarjeva, op. 167 b (Jožef Zazula); moški zbor.  Pri škofovem obiskovanju, op. 49 c (neznan vir); mešani zbor.  Pridi sladki Jezus (neznan vir); mešani zbor.  Pridi, duše sveti (neznan vir), zbor.  Prijatelju, op. 97 b (Jožef Hašnik); mešani zbor.  Prva in druga pesem sv. rožnega venca (neznan vir); mešani zbor.  Psalmus Misere; op. 52 a (sakralno besedilo); moški, ženski in mešani zbor.  Psalmus post benedictionem /Laudate Dominum); op. 73 c (sakralno besedilo); mešani zbor ali enoglasno z orglami.  Rajnega slovo, op. 48 d (neznan vir); mešani zbor.  Razbita čaša, op. 59 ( Alojz Peterlin Batog); moški zbor.  Regina coeli, op. 32 c (sakralno besedilo); mešani zbor.  Requiem, op. 20 (sakralno besedilo); mešani zbor ali enoglasno z orglami.  Responsoria (sakralno besedilo); štiriglasen ali enoglasni zbor.  Responsoria ad missam (sakralno besedilo); moški zbor.  Responsorium »Libera me Domine«, op. 138 (sakralno besedilo); mešani zbor.  Rojstni dan Marijin (neznan vir); mešani zbor.  Romarska, op. 65 f (neznan vir); mešani zbor.  S slovo materi božji (neznan avtor besedila); mešan zbor.  Samo, op. 3 b (Simon Jenko); mešani zbor.  Sarafan, op. 29 c, (ruska narodna); moški zbor.

 Sarafan; ruska pesem (neznan vir); mešani zbor.  Sex Tantum ergo, op. 6 a (sakralno besedilo); mešani zbor.  Siroti, op. 94 b, (Simon Gregorčič); moški zbor.  Slava Slovencem, op. 10 a (Jožef Virk); moški zbor.  Slavček (ruska narodna), op. 47 b; moški zbori.  Slavnostna himna (Slavcu), op. 108 (Anton Funtek); moški zbor.  Slavnostna popotnica, op. 117 (Anton Martin Slomšek); moški zbor.  Slovenijanska, op. 55 a (neznan vir); moški zbor.  Slovenska maša v čast sv. Cecilije. 1903, op. 82 (neznan vir); solo glasovi, zbor ter orgle.  Slovenska maša: Oče večni v visokosti (Andrej Praprotnik); mešani zbor in orgle.  Slovenska maša: V ponižnosti klečimo (Franc Cimperman); mešani zbor in orgle.  Slovo, op. 49 (Matija Prelesnik); mešani zbor.  Slovo; op. 49 (Matija Prelesnik); moški zbor.  Sokolska; op. 28, št. 1, (Ivan Jenko); mešani zbor.  Spak, op. 101 (Anton Aškerc); moški zbor.  Spevajte Bogu (neznan vir), zbor.  Spokorjenje (neznan vir); mešani zbor.  Spomen pjesma, op. 76 (Ljudevit Varjašič); moški zbor.  Spomen: pjesma: slavnemu hrvatskomu pjevačkomu društvu Vila u Varaždinu. (Ljudevit Varjačić); mešani zbor.  Stary druh, op. 154 (Adolf Heyduk); moški zbor.  Straža ob Adriji, op. 144 (Janko Leban); moški ali mešani zbor.  Sv. Alojzij (neznan vir); mešani zbor.  Sv. Alojzij Gonzaga, op. 111 (sakralno besedilo); troglasne z orglami.  Sv. Alojziju, op. 61 c 1 in c 2 (neznan vir); mešani zbor.  Sv. Ciril in Metod (neznan vir); mešani zbor.  Sv. misijon (neznan vir); mešani zbor.  Sv. Mohor in Fortunat, op. 8. a (neznan vir); mešani zbor.  Sv. Rešnje Telo (neznan vir); mešani zbor.

 Sv. Rok, op. 8 b (neznan vir); moški zbor.  Svet, op. 10 b (Josip Stritar); moški zbor.  Svobodnica, op. 159 (S. Stanec); mešani ali moški zbor.  Šmarnična (neznan vir); mešani zbor.  Tantum ergo (sakralno besedilo); mešani zbor.  Tantum ergo (sakralno besedilo); mešani zbor.  Tantum ergo (sakralno besedilo); moški zbor.  Tantum ergo (sakralno besedilo); ženski zbor.  Tantum ergo, Es-dus; op. 119 b (sakralno besedilo); moški zbor.  Tantum ergo, F-dur; op. 119 a (sakralno besedilo); moški zbor.  Tantum ergo, op. 16 b (sakralno besedilo); moški in ženski zbor.  Tantum ergo, op. 73 b (sakralno besedilo); mešani, ženski ali moški zbor ter orgle.  Tantum ergo, op. 78 b (sakralno besedilo); mešani zbor.  Te deum laudamus (super cantum popularem); op. 58 (sakralno besedilo); mešani zbor.  Te deum laudamus, in jubilarem V. lustrorum memorian societatis Labacensis S. Caeciliam venerantis, op. 77 (sakralno besedilo); mešani zbor z orglami.  Te deum laudamus, op. 139 (sakralno besedilo); mešani zbor z orglami ali orkestrom.  Te deum laudamus, op. 63 (sakralno besedilo); moški ali ženski zbor.  Te deum laudamus; op. 18 (sakralno besedilo); mešani zbori.  Te deum; op. 58 (sakralno besedilo); mešani zbori.  Te Deum; op. 63 (sakralno besedilo); moški zbor.  Tolažnica, op. 48 c (neznan vir); mešani zbor.  Transitus sancti Francisci Seraphici, op. 74 (sakralno besedilo); mešani ali moški zbor.  Tri čaše (Juraj Klarić).  Tri mi tuge, op. 93 (J. Trnski); moški zbori.  Trije moški zbori, op. 89 (Miroslav Vilhar in Alojzij Merhar).

 Trozveznica, op. 158 (S. Stanec); mešani ali moški zbor ali samospev z orkestrom ali klavirjem.  Turba in passione, op. 42 a (sakralno besedilo); moški zbor.  Turki na Slevici, op. 75 (Josip Stritar); kantata za zbor in orkester.  Umrl je mož ̶ mož živi, op. 90 (Simon Gregorčič); moški zbor.  V brezupnosti, op. 27 b, (Simon Jenko); moški zbor.  V naravi, op. 147 (Fran Mohorič); ciklus otroških pesmi za dva glasova s klavirjem.  V tihi noči (Simon Jenko); mešani zbor.  V tihi noči, op. 9 a (Simon Jenko); moški zbor.  Veni creator Spiritus, op. 135 (sakralno besedilo); mešani zbor z orglami in orkestrom.  Veni sancte spiritus, op. 17 b 1 (sakralno besedilo); mešani zbor.  Versiculus et resporsorium ad benedictionem (sakralno besedilo); mešani zbor.  Versiculus Gloria Patri (sakralno besedilo); mešani zbor.  Veseli pastir, op. 96 a 1 (Simon Gregorčič); mešani zbor.  Vidi aquam, op. 32 b (sakralno besedilo); mešani zbor.  Vilhar, op. 109 (J. N. Reman); moški zbor.  Vodnikova kantata, op. 26, (Josip Cimperman); moški zbor in samospevi z orkestrom ali klavirjem.  Vse mine (narodna na besedilo Valentina Orožna); mešani zbor.  Vsi svetniki (neznan vir); mešani zbor.  Waldkonzert, op. 97 a (neznan vir); mešani zbor.  Z glasnim šumom s kora op. 7 (Simon Jenko); mešani zbor.  Zaupanje v Boga (neznan vir); mešani zbor.  Zdravica, op. 29 a, (Lovro Toman); moški zbor.  Zdravo, Marijo (neznan vir); zbor.  Zima (neznan vir); mešani zbor.  Zum Jubelfeste, op. 84 a (prof. Wallner); enoglasni zbor s klavirjem  Zvon vzkřišeni, op. 2 b (neznan vir), moški zbor.  Žalost, op. 103 b in c (narodna); ženski zbor.

 Žalosta mati božja (sakralno besedilo); mešani zbor.  Želja zore (J. Trnski).  Želja, op. 10 c (Josip Cimperman).  Želje domovini (Josef Vuklić).  Življenje, op. 94 c, (Šubeljen); moški zbor.

(Kajfež, 1998; Digitalna knjižnica Slovenije, 2020)

ZBIRKE:

 20 izvirnih cerkvenih pesem; op. 13; mešani zbori.  23 Kirchenlieder für die Schuljungend (23 cerkvenih pesmi za šolsko mladino); op. 14; otroški zbori in orgle.  25 cerkvenih pesmi, op. 4 (Janez Podboj): moški, ženski in mešani zbor.  60 graualia de communi sanctorum etc., op. 60; mešani zbor ali enoglasno z orglami.  Cantica sacra, op. 80; Zbirka cerkvenih pesmi za moški zbor; moški zbori.  Cecilija 1. del; cerkvena pesmarica; mešani zbor in orgle.  Cecilija 2. del; cerkvena pesmarica; mešani zbor in orgle.  Deset evharističnih pesmi, op. 112; mešani zbori.  Druhy smes z češkyh narodnih pisni, op. 175; moški zbor.  Dvajset izvirnih cerkvenih pesmi, op. 13; mešani in moški zbor.  Dvanajst Marijinih pesmi, op. 19; mešani zbori.  Dvanajst slovenskih pesmi, op. 130; dvoglasno ali mešani zbori.  Glasbena matica; Osem napevov za moške glasove; moški zbor.  Glasbena matica; Zbirka slovenskih narodnih pesnij; za mešan in za moški zbor.  Kirchenlieder für die k. k. Oberrealschule; otroški zbori.  Kitica iz hrvatskih narodnih pesmi, op. 173; moški zbor.  Kitica slovenskih narodnih pesmi, op. 41 b: Vse mine, Hej Slovani, Planinar, Svarjenje, Pod oknom, Popotnik.; moški zbor.

 Kratek navod za poduk v petji: za kterikoli glas; učbenik, otroški in mladinski zbori.  Marijine pesmi, op. 100; troglasni in četveroglasni zbor.  Moški cerkveni zbori, op. 116; moški zbori.  Napevi psalmov; moški ali ženski zbor.  Pesmaričica po številkah za nežno mladino; otroški zbori.  Pred stolom tvoje milosti: mašni napevi; moški zbori; priredba A. Foersterja.  Sedem pogrebnih pesmi, op. 91; moški zbori.  Smes I. z češkyh narodnih pisni, op. 128 a za moški zbor in op. 128 b za mešani zbor.  Sv. Cirilu in Metodu I. in II. ; mešani in moški zbor.  Štirinajst Marijinih pesmi, op. 19; dvo, tro in četveroglasni zbor.  Tri Marijine pesmi, op. 126; troglasno ali enoglasno z orglami.  V adventu I. in II.; Mešani zbor.  Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij; op. 24; moški zbor in samospevi s klavirjem (ali z orkestrom), (Valentin Vodnik).  Veselje v naravi: dve veseli pesmici za otroke; otroški zbor.  Vier kirchliche Gesängem op. 136; dvoglasni dekliški zbori s klavirjem.  Vier religiöse Lieder, op. 150; dvoglasno s spremljavo harmonija.  Vsačina; Quodlibet za ženski zbor iz slovanskih narodnih pesmi.  XIV Marijinih pesmij; op. 19; mešani zbori in orgle.  Zum Namenstage, op. 102; pet dekliških zborov s spremljavo klavirja ali harmonija.

(Kajfež, 1998; Digitalna knjižnica Slovenije, 2020)

10.9 Matej Hubad (1866 ̶ 1937)

Matej Hubad je slovenski glasbenik, ki se je rodil 28. avgusta 1866 v Podvodju pri Skaručini. Hodil je na ljudsko šolo v svoji rodni vasi in v Ljubljani. Po končani šoli je odšel v gimnazijo na Ptuj in v Ljubljano. Po končani maturi je nadaljeval svoje šolanje na pravni fakulteti na Univerzi v Gradcu. Tam je bil en semester, potem pa je moral iti odslužiti enoletno prostovoljno službo. Kasneje je odšel na Dunaj, kjer je na dunajskem konservatoriju študiral 4 leta glasbo. Harmonijo in kontrapunkt je študiral pri Antonu Brucknerju (1824 ̶ 1896). Študiral je tudi orgle, klavir in solopetje. Slednje je bilo njegov glavni predmet. Zaradi povabila Glasbene matice je študij na Dunaju prekinil. Dobil in sprejel je mesto zborovodje pevskega zbora in vodje društvenih koncertov in artistično vodstvo glasbene šole. V Glasbeni matici se je Hubad zelo lepo izkazal, saj je dosegal številne uspehe. Leta 1896 je zaprosil za dveletni dopust, da je lahko zaključil študij na Dunaju. Študij je zaključil z odličnim uspehom leta 1898. Preostanek dopusta je porabil za preučevanje glasbenih razmer v gledališčih, konservatorijih in glasbenih šolah. Obiskal je tudi glasbene knjižnice v Pragi, Monakovem, Dresdenu, Leipzigu, Berlinu, Varšavi, Krakovu in v drugih knjižnicah. Po dopustu se je zopet vrnil na Glasbeno matico. Pod njegovim vodstvom se je Glasbena matica razvila iz nižje v srednjo glasbeno šolo. Po smrti Frana Gerbiča je nasledil ravnateljevanje na Glasbeni matici. Leta 1919 je bila otvoritev konservatorija za glasbo in igralsko umetnost, za kar si je Matej Hubad močno prizadeval. Bil je zelo dober učitelj solopetja, saj je ustvaril veliko priznanih slovenskih opernih pevk in pevcev. Bil je koncertni vodja Glasbene matice. 21 let je vodil vse matične koncerte pevskega zbora Glasbene matice in hkrati postavil zbor za enega izmed vodilnih in najboljših v takratni Jugoslaviji. Zelo je cenil slovensko umetno in narodno pesem, izvajal pa je tudi druga svetovno znana dela. Med njih sodijo: Gallusova velika dela, Dvoraka, Beethovna, Haydna, Brucknerja, Verdija in Mozarta. Z zborom Glasbene matice je koncertiral tudi na Dunaju, Opatiji, na Sušaku, Zagrebu in na tedanji Češkoslovaški. Matej Hubad je zelo vplival na razvoj petja na Slovenskem. Pri Glasbeni matici je bil glavni urednik društvenih izdaj. Hubad je večkrat tudi sodeloval v slovenskem gledališču, kjer je vodil slovensko opero. Leta 1919 je bil od Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti imenovan za častnega člana. Matej Hubad je bil izvoljen

97 za častnega člana tudi v raznih pevskih društvih. Skladatelj je umrl 2. maja 1937 v Ljubljani (Premrl, 2020).

10.9.1 Zborovski opus

SKLADBE:

 Ave, presvitla Marija (sakralno besedilo); mešani zbor.  Bom šel na planince (nar.); mešani zbor.  Bratci veseli (nar.); mešani zbor.  Češčena si, Marija! (sakralno besedilo); mešani zbor.  Čukova ženitev (nar.); mešani zbor.  Gor čez jezero (kor. nar.); mešani zbor.  Jaz 'mam pa konjiča belega (nar.); mešani zbor.  Je dro uštno polöti (nar.); mešani zbor.  Je pa davi slan'ca pala (nar.); mešani zbor.  Jutranja pesem (Adam Bohorič); mešan zbor.  Ljub'ca povej, povej! (nar.); moški zbor.  Luna sije (France Prešeren); mešani zbor.  Oče naš (Primož Trubar); mešani zbor.  Potrkan ples (nar.); mešani zbor.  Prišla je miška (nar.); sopran ali tenor solo ter zbor.  Rožmarin (nar.); mešani zbor.  Sem slovenska deklica (nar.); mešani zbor.  Skrjanček poje, žvrgoli (nar.); mešani zbor.  Srečno, srečno ljubca moja (nar.); mešani zbor.

(Digitalna knjižnica Slovenije, 2020)

ZBIRKE:

 Narodne pesmi za mešani zbor; mešani zbor.  Slovenska matica; Slovenske duhovne pesmi iz 16. in 17. stoletja; Slovenske narodne pesmi (Besedila: Adam Bohorič, Janez Schweiger, Jurij Dalmatin, Primož Trubar); mešan zbor, moški zbor, osem glasni zbor.  Slovenske narodne pesmi za mešani zbor.  Slovenske narodne pesmi; mešani zbor.

(Digitalna knjižnica Slovenije, 2020).

10.10 Anton Nedved (1829 ̶ 1896)

Anton Nedved se je rodil 19. avgusta 1829 v Horvicah na Češkem. Bil je glasbeni pedagog in skladatelj. Že kot otrok se je učil petja, violine in klavirja v Horvicah pri Antonu Slaviku. Bil je izredno nadarjen za glasbo, zato so ga starši pri desetih letih poslali v Prago, kjer se je glasbeno izobraževal pri različnih profesorjih. Pel je sopranske linije in sole v raznih cerkvah, pri koncertih in prireditvah Sofijske akademije in Cecilijanskega društva. Enkrat je vskočil sopransko linijo pri Mozartovemu rekviemu, saj je pevka nenadoma zbolela. Po opravljenih izpitih je poučeval petje na Sofijski akademiji in na Češki srednji šoli v Pragi. Sodeloval je tudi s Praško opero in v češkem gledališču v Pragi. Prav v tistem času je bilo razpisano mesto glasbenega ravnatelja Filharmoničnega društva v Ljubljani. Anton Nedved se je prijavil na to delovno mesto, ki ga je v oktobru 1856 tudi dobil. Na tem delovnem mestu je bil 26 let in na koncertni ravni vodil društvene koncerte. V tem času je ustanovil tudi mešani ter moški zbor, kjer so izvajali poleg slovenskih glasbenih del tudi največja dela iz svetovne zakladnice. Leta 1859 je postal glasbeni učitelj na državni glasbeni šoli. Prav tako je poučeval petje na ljubljanski gimnaziji, v Alojzijevišču10 in semenišču.11 V osnovno šolo se je leta 1862 uvedlo petje kot poseben predmet. V

10 Alojzijevíšče -a s, stvar. i. (í) |nekdanji ljubljanski dijaški dom| (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2020) 11 Semeníšče -a s (í): zavod za slušatelje bogoslovja (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2020)

99 tistem času ni bilo nobenega strokovnega priročnika za poučevanje petja, zato je Anton Nedved napisal prvo pevsko šolo z naslovom »Kratek nauk o glasbi«. Izdal je 3 zvezke »Pesmi za mladost« leta 1867 v Ljubljani. Državna glasbena šola se je leta 1870 ukinila. Namesto tega se je ustanovilo posebno mesto za glasbenega učitelja na učiteljišču.12 Na razpisano delovno mesto se je Anton Nedved prijavil in delovno mesto tudi dobil ter tam ostal vse do upokojitve leta 1890. Nedved je imel pomemben pomen za razvoj slovenske glasbe. Izdal je zbirko pesmi Slavček za glasbeni pouk. Leta 1870 je izdal dvoglasno Mašo za šolo. Nedved je bil tudi eden izmed ustanoviteljev ljubljanske čitalnice, kjer je vodil dve leti čitalniški zbor. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi Glasbene matice leta 1872 ter bil njen odbornik do leta 1880. Anton Nedved je bil zelo dober skladatelj cerkvenih in svetih pesmi. Pisal je tudi samospeve. Veliko njegovih skladb je ostalo v rokopisu. Anton Nedved je umrl 16. junija 1896 v Ljubljani (Kozina, 2020).

10.10.1 Zborovski opus

SKLADBE:

 Avstrija moja (neznan vir); moški zbor.  Dekletu (Anton Funtek); moški zbor.  Domovina (Andrej Praprotnik); op. 8, št. 3.  Domovina (neznan vir); moški zbor.  Domu in ljubezni (Gangl Engelbert); mešani zbor.  K tebi srca povzdignimo!: maša druga (neznan vir): za moški zbor.  Ko gledam ti v oči (Anton Funtek); moški zbor.  Lahko noč (Anton Funtek); moški zbor.  Ljubezen in pomlad (Anton Funtek); moški zbor.  Ljubezen in pomlad (neznan vir); mešani zbor.  Mili kraj (Andrej Praprotnik), moški zbori.

12 učiteljíšče -a s (í): do 1968 šola za poklicno usposabljanje (osnovnošolskih) učiteljev. (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2020)

100

 Moj dom (neznan vir); moški zbor.  Moja rožica (Vojteh Kurnik); moški zbor.  Na goro (neznan vir); mešan zbor.  Na razstanku; slavnostna kantata (D. Roštan ); moški zbori.  Nagrobna pesem (Anton Funtek); moški zbor.  Naša zvezda (Simon Gregorčič); mešani zbor.  Nazaj v planinski raj (Simon Gregorčič); mešani zbor.  Ne zabi me (Anton Funtek); moški zbor.  Oblakom (neznan vir); mešan zbor.  Pesem lovčeva (neznan vir); moški zbor.  Pevčeva molitev (neznan vir); moški zbor.  Planinsko dekle (Danilo Majaron); moški zbor.  Pod oknom (France Prešeren); tenor solo in mešani zbor.  Podoknica (Anton Funtek); moški zbor.  Ponočni pozdrav (neznan vir); moški zbor.  Popotna pesem (Josip Stritar); moški zbor.  Popotnik (neznan vir); moški zbor.  Popotnikova pesem; op. 8, št. 2 (neznan vir).  Pri poroki (neznan vir); moški zbor.  Prošnja (neznan vir); mešani zbor.  Slava Stvarniku! (neznan vir); moški zbor.  Slovenske dežele (neznan vir); moški zbor.  Slovo (Josip Stritar) ; za moški zbor in tenor-solo.  Slovo (Josip Stritar); mešani zbor.  Sveti Devici Mariji v čast za sopran, 3-glasni ženski zbor in orgle ali harmonij (neznan vir).  V ljubem si ostala kraji (Simon Jenko).  Veseli pastir (Simon Gregorčič); mešani zbor.  Vijolčin vonj (Anton Funtek); mešani zbor.  Vojaki na poti (neznan vir); moški zbor.

101

 Zastavnička; kantata (neznan vir); moški zbor.  Zvezdi (neznan vir); moški zbor.

(Kozina, 2020; Digitalna knjižnica Slovenije, 2020)

ZBIRKE:

 Osem cerkvenih spevov za sopran, alt, tenor in bas; op. 10 (Božidar Flegerič); mešani zbori.  Osem moških zborov (Zastavnička, Ponočni pozdrav, Ne zabi me, Podoknica, Ko gledam ti v oči, Dekletu, Nagrobna pesem, Avstrija moja).  Pesmi za mladost: največ za deške in dekliške šole; mladinski in otroški zbori.  Slavček (Besedila: A. Perne, Peter Gros, Miroslav Vilhar, A. Praprotnik, L. Tomšič, Fr. Končan, A. M. Slomšek …); zbirka šolskih pesmi.  Slovenski napevi za 4 in 5 glasov (Oblakom, Na goro, Nazaj v planinski raj); mešani zbori.  Šest moških zborov (Pevčeva molitev, Ljubezen in pomlad, Lahko noč, Planinsko dekle, Popotna pesem, Pri poroki).  Šolske pesmi: druga stopnja; otroški zbori.  Štirje slovenski napevi za moški zbor.  Trije mešani zbori (Naša zvezda, Veseli pastir, Vijolčin vonj).  Vsem slovanskim pevcem (Moj dom, Popotnik, Domovina, Pesem lovčeva, Zvezdi, Slovenske dežele); moški zbori

(Kozina, 2020; Digitalna knjižnica Slovenije, 2020)

102

10.11 Primerjava življenj in opusov danskih in slovenskih skladateljev

Ugotovili smo nekaj razlik, kar se tiče skladb in opusov slovenskih in danskih skladateljev in tudi nekaj razlik glede življenja skladateljev.

Po pregledu biografij smo ugotovili, da so se Slovenci veliko izobraževali v Avstriji, predvsem na Dunaju, v Gradcu, prav tako pa tudi na Češkem v Pragi in v Italiji, v Trstu. Slovenci imajo v obdobju romantike tudi dva skladatelja, ki sta bila po rodu Čeha, Anton Nedved in Anton Foerster, in sta močno vplivala na razvoj zborovske glasbe v obdobju romantike in pozne romantike. Veliko skladateljev je bilo ključnih pri glasbenih društvih, kot so Cecilijino društvo, ki jo je vodil Anton Foerster, Glasbena matica, ki so jo vodili Fran Gerbič, Emil Adamič in Matej Hubad, Filharmonično društvo, ki ga je vodil Anton Nedved in pri izdajanju in urejanju revije Slovenska gerlica, katere urednik je bil Jurij Flajšman. Določeni skladatelji niso imeli glasbene izobrazbe. Nekaj jih je bilo pravnikov in doktorjev. Pravnik je bil Anton Lajovic, saj poklic glasbenika takrat ni bil samozadosten. Doktor medicine pa je bil Benjamin Ipavec. Nekaj skladateljev je bilo samoukov kot na primer Miroslav Vilhar, ali pa so jih glasbe naučili družinski člani, kot je bilo pri Benjaminu Ipavcu. Večinoma so skladatelji pisali zborovsko glasbo, nekaj tudi komornih del. Skladatelja Anton Foerster in Fran Gerbič sta pisala tudi opere. Cerkev je močno vplivala na glasbeni razvoj nekaterih skladateljev, saj so prepevali v cerkvenih zborih in bili orglarji. Eden največjih slovenskih cerkvenih glasbenikov je bil nedvomno Anton Foerster. Veliko skladateljev je vodilo pevske zbore, med njimi so bili Matej Hubad, Emil Adamič, Fran Gerbič in Davorin Jenko, društva, ki so jih vodili Anton Foerster, Matej Hubad in Anton Nedved in bili pedagogi na šolah, kot na primer Jurij Flajšman in Matej Hubad. Skladatelj in pesnik Miroslav Vilhar se je ukvarjal poleg glasbe tudi s politiko. Glasba v teh časih ni bila samozadostna za preživljanje glasbenikov, zato so se glasbeniki preživljali tudi z drugimi poklici ̶ bili so pedagogi, doktorji medicine in pravniki.

Na Danskem je na kar nekaj skladateljev vplival germanski slog. Mednje sodita Niels W. Gade in Paul von Klenau. Vsi danski skladatelji, ki smo jih opisali v magistrskem delu, so

103 imeli glasbeno izobrazbo. Skladatelji so pisali zborovsko glasbo, simfonije, komorna dela in opere (Carl Nielsen, Niels W. Gade, Rued Langgaard, Asger Hamerik, Paul von Klenau, Peter Heise in Ludolf Nielsen). Skladatelji so veliko potovali po Evropi, mednje sodijo Carl Nielsen, Niels W. Gade, Rued Langgaard, Asger Hamerik in Johan Peter Emilius Hartmann. Danski skladatelji so imeli na splošno veliko prijateljevanj z znanimi svetovnimi skladatelji. Niels W. Gade je stkal poznanstvo s Felixom Mendelssohnom in Robertom Schummanom, Asger Hamerik je bil močno povezan z Hectorjem Berliozom, Johan Peter Emilius Hartmann pa je na popotovanju po Nemčiji spoznal Spontinija, Chopina in Rossinija. Skladatelji, še posebej Niels W. Gade, Rued Langgaars in Paul von Klenau, so ogromno potovali po Nemčiji in si nabirali poznanstva, koncertirali in se izobraževali na znanih nemških konservatorijih. Prav tako so tudi danski skladatelji močno prispevali h glasbenim društvom. Med njimi so bili najpomembnejši Johan Peter Emilius Hartmann, ki je bil eden izmed ustanoviteljev Musikforeninga, Carl Nielsen pa je vodil to društvo nekaj let in pa Ludolf Nielsen, ki pa je bil eden izmed ustanoviteljev Združenja danskih skladateljev. V času krize med Dansko in Nemčijo je bila določenim skladateljem marsikatera pot prekrižana. Glasba je bila samozadostna v teh časih, saj se ni zasledilo, da bi skladatelji delali kaj drugega, kot pa se ukvarjali s skladanjem. Velika večina raziskanih skladateljev je izhajalo iz premožnih in glasbenih družin (Carl Nielsen, Niels W. Gade, Rued Langgaard, Peter Erasmus Lange-Müller, Johan Peter Emilius Hartmann, Peter Heise). Skladatelji so bili na Danskem na splošno zelo spoštovani. Ob smrti Carla Nielsena je država razglasila nacionalno državno žalovanje. Posebno spoštovanje pa je imel Rued Langgard, saj so njegova dela pokazala izredno zanimanje.

Med danskimi in slovenskimi skladatelji ter njihovim skladanjem je kar nekaj razlik. Razlike obstajajo v tematiki in v zasedbah. Predvidevamo, da je razlika prisotna zato, ker je Danska večja država kot Slovenija. Pomembno je vedeti tudi to, da je Slovenija bila takrat pod Avstro-Ogrsko monarhijo in se je izredno močno borila za lasten jezik. To se je najprej videlo v odrazu glasbe. Danska je od nekdaj bila kar premožna država, kar se je prav tako videlo v odrazu danskih skladateljev in njihovem komponiranju glasbe. Na Danskem je bil standard življenja višji kot pri nas. Iz življenjepisov lahko razberemo, da so obravnavani danski skladatelji prihajali iz premožnih družin, zato so se lahko

104 izobraževali in potovali po Evropi. Danski skladatelji so izpopolnjevali svojo kompozicijsko tehniko, slovenski skladatelji pa so predvsem v svojih delih izražali slovenščino kot materni jezik Slovencev.

Ugotovili smo, da je ogromno danskih zborovskih skladb vokalno-instrumentalnih. To pomeni, da je veliko zborovskih skladb napisanih s spremljavo orkestra. Predvidevamo, da so v tistem času imeli profesionalne glasbenike, da so lahko skladbe tudi odigrali. Prav tako predvidevamo, da so bili projekti tudi finančno dosti bolj podpirani s strani države. Danski skladatelji so napisali veliko kantat. Prav tako se vidi, da so uporabljali v svojih skladbah nordijsko tematiko in danske ljudske balade. Po pregledu smo ugotovili, da danski skladatelji v primerjavi s slovenskimi skladatelji niso pisali veliko cerkvenih skladb. Besedila so velikokrat od svetovnih znanih literatov in poetov, kot so H. C. Andersen in J. W. von Goethe. Zdi se, da je tematika danskih zborovskih skladb bolj namenska. Skladatelji so pisali različne skladbe za določen namen (kantate za festivale, kantate ob obletnici, kantate za državno razstavo, kantate za spomin na določene osebe). Velikokrat je tematika besedil tudi narava in letni časi. Skladatelji so uporabljali tudi nekaj nabožnih besedil. Nekajkrat smo zasledili pri besedilih tudi domovinsko tematiko. V zborovskih skladbah prevladujejo različni sestavi zborov s solisti. Zborovskih skladb brez instrumentalne spremljave ni veliko. Prevladujejo mešani in moški zbori. Za ženske zbore ni napisanih veliko skladb. Opaženo je bilo tudi to, da je veliko skladb napisanih za različne festivale ali pa so skladbe posvečene različnim osebam. Večina skladb je označenih s številkami (npr. op. 23 …).

V Sloveniji je bilo nekaj razlik v primerjavi z Dansko. Slovenci so se morali boriti za svoj jezik. Najlažje so se za narodno zavest borili preko glasbe. Ugotavljamo, da so besedila bolj ljudske narave. Veliko je tudi narečnih besedil. Veliko je kmečkih pesmi, kjer lahko vidimo, da so Slovenci bili bolj kmečki narod in niso imeli velikih možnosti za izobrazbo. Če primerjamo slovenske skladbe z danskimi, lahko ugotovimo, da ne prevladujejo toliko kantate, ampak cerkvene in narodne pesmi. Veliko več je tudi zborovskih skladb brez instrumentalne spremljave. Besedila skladb so velikokrat domovinska, ljudska, cerkvena, vojaška, zasledimo pa lahko tudi šolska in romantična besedila. Veliko skladb je ponarodelih. Prevladujejo skladbe za mešane zbore in moške zbore. Skladb za ženske

105 zbore je sicer več kot na Danskem, ampak še vedno prevladujejo mešani in moški zbori. Opazili smo, da je bilo v Sloveniji napisanih veliko skladb za otroške in mladinske zbore. Sklepamo lahko, da so te skladbe vključevali v cerkvene zbore in v glasbene šole zaradi večje izobrazbe otrok in zato, da se je čim več govorilo in pelo v slovenščini.

Prav tako smo opazili, da je v primerjavi z danskim opusom napisanih veliko skladb za otroške in mladinske zbore, kar nam pove, da so skladatelji veliko poučevali na šolah in je bila glasba med mladimi zelo popularna. Po pregledu opusov lahko ugotovimo, da so nekateri skladatelji pisali tudi na besedila srbskih pesnikov. Skladbe oz. zbirke so označene s številkami (npr. op. 24), ampak ne tako pogosto kot na Danskem. Skladbe so bile izdane pogostokrat pod okriljem Glasbene matice. Na Danskem so bile zbirke narodnih pesmi zbrane in tudi objavljene v velikih zbirkah ljudskih pesmi.

106

11 DANŠČINA ̶ ELEMENT JEZIKA V GLASBI

11.1 ZGODOVINA DANŠČINE

Danščina spada v germansko indoevropsko jezikovno družino. Natančneje spada v vzhodno skandinavsko skupino. Največ ljudi ta jezik govori na Danskem, in sicer približno 5,4 milijona ljudi. Danščina je uradni jezik Danske, Grenlandije in Ferskih otokov. Je hkrati tudi šoloobvezen predmet oz. jezik na osnovnih šolah. Danščina ima status zaščitenega manjšinskega jezika v Nemčiji. Danščino govorijo tudi v Kanadi, Nemčiji, Grenlandiji, Islandiji, Norveškem, Švedskem, v Združenih Arabskih Emiratih in v ZDA (Mustgo, 2020).

Danščina je močno povezana z norveščino in švedščino, saj so se vsi ti jeziki razvili iz stare norveščine. Staro norveščino so govorili na območjih Skandinavskega polotoka, kjer je zdaj Norveška, Danska in Švedska. Tudi danes se lahko Norvežani, Švedi in Danci pogovarjajo vsak v svojem jeziku, brez prevajalca. Ti med seboj povezani jeziki so si izjemno podobni, vendar se še vedno smatrajo kot trije uradni jeziki in ne narečja. Čez čas se je razvil pisni jezik, ki je temeljil na jeziku Kopenhagenskega narečja. Ta se je prenesel tudi na Norveško (Mustgo, 2020).

Danščina ima dve močni narečji. Narečji sta razdeljeni na dve glavni narečni skupini. Prva narečna skupina je na vzhodni Danski, ki se imenuje Bornholmsk, druga pa je v okolici južne Jutlandije, Søderjysk. Standardna danščina pa temelji na vzhodni danščini, ki jo govorijo v glavnem mestu. Ta jezik se smatra tudi kot uradni jezik, saj ga poučujejo v šolah, uporabljajo v medijih in ga govorijo v velikih mestih. Ker pa je Danska sestavljena iz številnih otokov in polotokov, pa obstajajo številna druga regionalna narečja, kjer pa se ljudje med seboj ne razumejo (Mustgo, 2020).

107

11.2 Izgovorjava danščine

Ker je narečij na Danskem zelo veliko, obstajajo tudi velike razlike v izgovorjavi istih besed. Naslednji opisi temeljijo na uradni danščini, ki jo uporabljajo v uradnih ustanovah (Dreier, 2018).

Za primerjavo danske izgovorjave bomo vzeli angleški in nemški jezik, saj si bomo tako lahko lažje pomagali.

Ker so angleščina, nemščina in danščina germanski jeziki, imajo med seboj kar nekaj podobnosti. Veliko besed zgleda isto, slovnica je podobna in oba jezika imata izgovorjavo drugačno od napisanega (Dreier, 2018).

Pogosta neusklajenost pri danščini je med govorom in pisanjem. Zadnja reforma pravopisa se je zgodila leta 1892 (Larsen, 2017).

11.2.1 Danska abeceda

Danska abeceda je zelo pomembna, saj se uporablja v vsakodnevni rabi. Abeceda je osnova za izgovorjavo danskega jezika, vendar se pri nekaterih črkah v besedah ne izgovori tako, kot se sama črka izgovori. Kot primer navajamo črko F, N, L in M, saj se črke izgovorijo drugače, kot pa se potem izgovorijo v sami besedi. Tabela spodaj prikazuje dansko abecedo in primer izgovorjave na angleškem primeru, dodan pa je tudi primer slovenske izgovorjave (Danish Alphabet, 2020).

Tabela 11.1 Danska abeceda

DANSKA ABECEDA PRIMER IZGOVORJAVE NA IZGOVORJAVA ABECEDE ANGLEŠKI BESEDI

A (a) »father« a Å (å) »old« o

108

Æ (æ) »square« Ozek e B (be) »bid« bi C (se) »sea« si D (de) »dig« di E (e) »leave« i F (æf) »food« ef G (ge) »gift« gi H (hå) »who« ho I (i) »lift« i J (jåd) »yet yellow« jel K (kå) »co-worker« ko L (æl) »lime« el M (æm) »men« em N (æn) »notice« en Ø (ø) »lure« ö O (o) »old« o P (pe) »pickle« pi R »air« ea S (æs) »son« es T (te) »tip« ti U (u) »look« u V (ve) »vegetarian« ve W (dobbelt-ve) »world« Dobl ve X (æks) »tax« eks Y (y) »few« ü Z (sæt) »sunset« set (Danish Alphabet, 2020)

109

11.2.2 Tihi soglasniki

V danščini obstaja veliko dodatnih črk, ki jih je težko razumeti. Najpogostejši tihi soglasniki so naslednji: G, D po N ali L, H pred V, Æ, Ø, Å (Dreier, 2018).

G: Če je kjer koli poleg začetka besede ali zloga napisan »G«, se tega ne izgovarja. Enako velja za konec, na primer –lig. Pri teh si lahko pomagamo z angleško prepono –ly, saj se izgovori zelo podobno (Dreier, 2018).

D po črki N ali L: črka »D« je izgovorjena na več različnih načinov. Enostavno pravilo govori, kadar se črka »D« pojavi za »N« ali »L«, je ne izgovorimo. Primer besede je roka; hånd in beseda hladno; kold. Na koncu zvenijo kot [hon] in [kol] (Dreier, 2018).

H pred V: ta kombinacija je zelo zanimiva, saj se pojavi le na začetku besede ali zloga. Pri tem si lahko pomagamo z angleškim –wh, kot na primer »what«. V angleščini črke »H« ne izgovarjamo, prav tako je tudi ne izgovarjamo v danščini. Primer besede je beseda kaj; hvad ali beseda kje; hvor, ki ju izgovorimo kot [ve] in [vo] (Dreier, 2018).

11.2.3 Æ, Ø, Å IN DRUGI SAMOGLASNIKI

V danskem jeziku obstaja več kot 20 samoglasnikov. Mednje sodijo tudi trije samoglasniki, ki jih angleščina in slovenščina nimata: Æ, Ø, in Å. Njihova izgovorjava se razlikuje glede na besedo (Dreier, 2018).

Æ: Je kombinacija črk »A« in »E« (Larsen, 2017) in zveni približno kot »E« ali kot v angleščini »women« (Dreier, 2018) ali angleško ime »Ben« (Larsen, 2017). Å: zveni kot »O« ali kot v angleščini »rope« (Dreier, 2018). Ta črka je najmlajša, saj ga je dansko ministrstvo za šolstvo leta 1948 uvedlo kot nadomestno črko za »AA«. Po uvedbi te črke so nekatera mesta, kot so Aarhus in Aalborg še vedno obdržala dvojni »A«, ker sta mednarodno priznani mesti. Črka »Å« je isto kot »AA« in oboje se izgovori isto, v literaturi pa se uporablja ali eno ali drugo (Larsen, 2017). Ø: zveni kot »I« v angleški besedi »bird« ali kot nemški »Ö« (Dreier, 2018).

110

A: za izgovorjavo danskega A-ja je najboljša izgovorjava angleškega »cake«. Predvsem velja to za besede kot so kage ̶ torta [kej] ali hvad ̶ kaj [ve]. »A« pa se lahko odgovarja tudi bolj odprto, in sicer takrat, kadar je »A« pred črko »R« kot na primer far ̶ oče [fa] (Dreier, 2018).

11.2.4 Pogoste kombinacije črk

KK, PP in DD: dvojni soglasniki se v danščini pojavijo samo v sredini besede ali zloga. Izgovarjajo pa se zelo mehko. V danski besedi lækker (okusno) se izgovori kot [lega], torej namesto »KK« se izgovori »G«. V besedi suppe (juha) pa zveni kot [sube]. Črki »PP« izgovorimo kot »B«. V besedni zvezi jeg hedder pa zveni bolj kot l [jej hela]. Črki »DD« zvenita kot »L« (Dreier, 2018).

EG in EJ: ta dva primera sta pogostokrat opažena znotraj besede oz. zloga. V obeh kombinacijah »EG« in »EJ« je izgovorjava ista. Beseda kot so jeg (jaz), rejse (potovati) ali lege (igrati) je izgovorjava ista kot pri [i] v angleški besedi »light« ali besedi »I« (jaz). V slovenščini se izgovori kot [aj] (Dreier, 2018).

AV: kombinacija v besedi se izgovarja kot [ou] pri angleški besedi »house«. Torej v slovenščini se izgovarja kot [au]. Takšni primeri so na primer glavno mesto Danske København ali Lufthavnen. Vendar je pri tem potrebno biti previden, saj je včasih »av« razdeljen na dva zloga kot na primer lave (narediti); la-ve, takrat se črke izgovarjajo ločeno (Dreier, 2018).

Mehki D: za tiste, ki se učijo dansko, se jim zagotovo najtežje glede izgovorjave zdi mehki D. Pri raziskavi so dejali, da so bolj kot »D« slišali zvok »L«. Primerjava z angleščino pove, da je mehek »D« nekje med [th] in [l]. Nekatera danska narečja mehkega »d-ja« sploh ne izgovarjajo (Dreier, 2018).

111

12 PRIMER DANSKE SKLADBE V POMOČ GLASBENIKOM

12.1 Niels W. Gade: Morgensang af »Elverskud«

ORIGINAL BESEDILO:

I østen stiger solen op, den spreder guld på sky, går over hav og bjergetop, går over land og by;

Den kommer fra den favre kyst, hvor Paradiset lå, den bringer lys og liv og lyst til store og til små.

Og med Guds sol udgår fra øst en himmelsk glans på jord, et glimt fra Paradisets kyst, hvor livets abild gror.

PREVOD:

Na vzhodu sonce vzhaja, širi zlato na oblaku, gre čez morja in vrh gora, gre čez zemljo in mesto.

Prihaja s čudovite obale, kjer je bil raj, prinaša svetlobo, življenje in željo, velikim in malim.

In z božjim soncem, ki se začne od vzhoda, nebeški sijaj na zemlji. Pogled na rajsko obalo, kjer se življenje prične. (Osebna komunikacija, 2020)

112

IZGOVORJAVA BESEDILA:

I östn stija solen op, den sprela gul po ski, go ova hav ov bjevetop, go ova len ov bü;

Den koma fra den favrə küst, hvo paradiset lo, den bringa lüs ov liv ov lüst til stoa ov til smo.

Ov mel guls sol ulgoa fra öst en himelsk glens po joa, et glimt fra paradisets küst, Hvoa livets ebil groa. (Osebna komunikacija,2020)

NAPOTEK:

Kadar je R na sredini besede, se vedno R pogrkuje (izgovori se v zadnjem delu ustne votline).

Kadar je R na koncu besede, se namesto R-ja izgovori A. (Osebna komunikacija, 2020)

113

12.1.1 Zgodovinsko ozadje

Morgensang je skladba iz romantičnega obdobja, ki je del balade Elverskud. Balada Elverskud je napisana za zbor, soliste in orkester. Skladba Morgensang je napisana za mešani zbor. Niels W. Gade jo je napisal leta 1854. Elverskud je eno izmed njegovih najbolj priljubljenih del. V času, ko je skladatelj še živel, so jo izvedli vsaj 184-krat, kar je ogromen uspeh. Delo je priljubljeno še danes, še posebej I Østen stiger Solen op in Så tit jeg rider mig under ø. Ti dve deli pa sta pogostokrat izvajani sami. Večina zborovskih del v tej skladbi so kantate. Nekatere skladbe imajo obliko in tematiko koncertne opere z dramatičnim razvojem. Elveskud ali Elverskud je najbolj razširjeno ime za eno izmed najbolj priljubljenih balad v Skandinaviji. Gadeju je bil izziv napisati delo, ki ima nordijsko tematiko. Najprej nastopi prolog, nato pride prvi akt, ki se začne z zborom. V tretjem delu zbor zapoje slavno pesem Morgensang. Na koncu sledi še epilog. Zgodba govori o Olufu, ki se želi poročiti. Kljub opozorilom mame Oluf odide iz hiše. Ko odide in prične z vožnjo po temnem in grozljivem gozdu, se zgodba začne zapletati. Ko pride do hčere vilinskega kralja, ga ona nagovarja, naj ostane, vendar se Oluf odloči oditi nazaj domov. Ko preide zgodba do dela, kjer zbor zapoje Morgensang, mati ne ve, kaj se je s sinom zgodilo. Sin se na žalost domov k materi ne vrne. Zgodba se konča z epilogom (Sørensen, 2002).

Besedilo je plod danskega poeta in novelista Bernharda Severina Ingemanna (1789 ̶ 1862). Rodil se je 28. maja 1789 v Falsterju, na Danskem. Študiral je na Univerzi v Kopenhagnu. Že takrat je izdal svojo prvo pesniško zbirko, kjer se kaže velik vpliv nemškega romantizma. Pisal je liriko, dramatiko in epska besedila. Med njegovimi šestimi dramskimi igrami je najbolj znana in najboljša »Reinald Undermarnet«, ki v prevodu pomeni Čudežni otrok Reinald. Najbolj priljubljeno igro je napisal leta 1815, in sicer delo »Blanca«. Vsa njegova dela so vzeta iz danske zgodovine. Veliko njegovih del je bogoslužnih in verskih. Med temi je najbolj znana zbirka verskih pesmi Morgen og Aftensange (Jutranje in večerne pesmi). Med njimi je najbolj znana »I Østen stiger Solen op« (Na vhodu sonce vzhaja). Priljubljene so tudi njegove božične hvalnice. Njegovi bližnji prijatelji so bili Steen Steensen Blicher, Hans Christian Andersen in Nikolaj Frederik

114

Severin Grundtvig. Po njegovi smrti so ga razglasili za kralja danskih pesnikov. Kritiki njegovo poezijo vidijo kot izredno milo in občutljivo (Holger Petersen, 2011).

115

13 SKLEP

Magistrsko delo z analizo literature in podrobnim pregledom opusov izbranih slovenskih in danskih skladateljev v obdobju romantike in pozne romantike prikazuje razlike glede razvoja romantike, zborovske glasbe in skladateljev, ki so delovali v tistem obdobju.

Na podlagi ugotovitev lahko potrdimo H1 (romantika se je na Danskem in na Slovenskem razvijala v podobni meri). Obe državi sta imeli poseben razvoj romantike, saj sta obe državi imeli posebna gibanja. V Sloveniji je bilo to Pomlad narodov, na Danskem pa je bilo to The golden age. Ti dve gibanji sta spodbudili kulturnike, da se je romantika razvila v največji možni meri. Razlika je v tem, da je bila Danska vodilna država v Skandinaviji, Slovenija pa je bila takrat pod Avstro-Ogrsko monarhijo in se je morala glede kulture zelo močno boriti. Velika razlika med tema dvema državama je bila uporaba jezika. Slovenci so si morali jezik izboriti, Danci so svoj jezik vedno uporabljali. Med bivanjem na Danskem sem bila izjemno presenečena, ker so se med seboj Norvežani, Danci in Švedi lahko sporazumevali vsak v svojem jeziku. Prijatelje sem vprašala, zakaj je temu tako. Odgovorili so mi, da so te države bile včasih pod Dansko in so bile ena velika država, zato pa se lahko danes sporazumevajo, saj je bila danščina vodilni jezik. Obe državi sta tudi bili zelo narodno zavedni. Tudi politika je bila ključen dejavnik pri razvoju glasbe, zato lahko H2 (v obeh državah je politika močno vplivala na razvoj glasbe) potrdimo. Glasba je bila osrednji del raznih družb, ustanovili so zbore, peli pa so še posebej domoljubne pesmi v slovenskem jeziku. Ta čas pa je prav tako pomenil razvoj glasbenega šolstva, kar je pomenilo, da je bilo omogočeno ljudem izobraževanje s strani glasbe. Na Danskem je ob uveljavitvi osnovnošolske vzgoje pomenilo, da so se pesmi izvajale v danščini, kar je pripomoglo k večji izobraženosti otrok. Danci so bili močno povezani z Nemci, saj so Nemci delovali na danskih dvorih. V Sloveniji so skladatelji komponirali v času Marčevske revolucije, Danci so komponirali v času Schleswig vojne. Prav zaradi revolucij in vojn so bili nekateri skladatelji ovirani glede pisanja in glasbenega izobraževanja. Danski in slovenski skladatelji so se po veliki večini izobraževali v tujini, zato lahko H3 (danski in slovenski skladatelji so se v večini izobraževali v tujini) potrdimo. Je pa dejstvo, da je bilo veliko več skladateljev na Slovenskem samoukov kot na Danskem. Glasba v tistem času

116 ni bila samozadostna, zato so si morali slovenski skladatelji poiskati tudi druge službe. Na Danskem je bila glasba finančno samozadostna. Veliko skladateljev je bilo v Sloveniji zelo spoštovanih, saj so slovenske skladbe prepevali v tujini, v slovenskih društvih, kar je bilo v tistem času zelo rizično. V Sloveniji pa sta bila dva skladatelja tudi iz tujine, in sicer iz Češke. Tudi H4 (med danskimi in slovenskimi skladatelji obstaja razlika glede tematike zborovskih skladb) lahko potrdimo. Med danskimi skladbami lahko ugotovimo, da uporabljajo v svojih skladbah nordijsko tematiko in danske ljudske balade. Obstaja razlika med tem, da je bilo veliko skladb posvečenih različnim festivalom in osebam. Zasledili smo, da so besedila velikokrat dela znanih poetov in literatov. Pri danskih skladbah zasledimo imena poetov kot so: B. Ingemann, H. C. Andersen, J. W. Goethe, P. Heise in drugih. Pri slovenskih skladateljih pa zasledimo imena pesnikov: J. Kersnik, O. Župančič, S. Jenko, D. Kette, J. Murn Aleksandrov, F. Levstik, A. M. Slomšek, M. Vilhar, F. Prešeren in drugi. V primerjavi s slovenskimi skladatelji imajo Danci manj cerkvene glasbe iz obdobja romantike in pozne romantike. Med opusi lahko opazimo veliko naslovov povezanih z naravo in domoljubnostjo. Naslovi skladb so veliko bolj poetični kot pri slovenskih skladbah. V Sloveniji je opaženo veliko narodnih in ljudskih pesmi. Pri slovenskih skladbah je bilo zelo pomembno besedilo. Ugotovljeno je bilo tudi to, da so slovenske pesmi tematsko bolj kmečke, uporabljajo pa med drugimi tudi vojaško tematiko. Ob pregledu opusov smo ugotovili, da ne prevladujejo v obeh državah zborovske skladbe z instrumentalno spremljavo, zato smo H5 (v obeh državah prevladuje predvsem vokalno-instrumentalna zborovska glasba) zavrnili. Na Danskem je ogromno zborovskih skladb vokalno-instrumentalnih. Ugotavljamo, da so v tistem času imeli profesionalne glasbenike, da so lahko skladbe tudi odigrali. Prav tako smo ugotovili, da so bili projekti finančno dosti bolj podpirani s strani države. V Sloveniji prevladuje vokalna glasba. Sicer obstajajo skladbe, ki so bile napisane za zbor in klavir ali za zbor in orkester, vendar je tega veliko manj, kot na Danskem. Zakaj je temu tako, lahko predvidevamo, da ni bilo toliko izobraženih instrumentalistov v tem času, kar bi lahko še podrobneje raziskali. Prav tako smo ugotovili, da pri projektih ni bilo tolikšne finančne pomoči, kot so jo prejemali na Danskem. So pa veliko več izvajali zborovskih skladb brez instrumentalne spremljave.

117

Pri cerkveni glasbi smo na začetku raziskave mislili, da bo na Danskem prevladovala cerkvena glasba, saj so Danci močno povezani z vero in cerkvijo. Vendar pa lahko po pregledu skladb ugotovimo, da Danci nimajo v tolikšni meri cerkvenih skladb kot Slovenci, zato lahko H6 (v obeh državah prevladuje cerkvena zborovska glasba) zavrnemo. Na Danskem sem spoznala veliko ljudi, ki so sodelovali v cerkvenem zboru in peli skoraj vsako nedeljo pri maši. Zborovski dirigenti so tudi zelo dobro plačani v cerkvah in skoraj vsaka večja cerkev ima profesionalen zbor. Veliko ljudi prepeva skladbe znanih romantičnih skladateljev. Prav zato je bilo presenetljivo spoznanje, da romantični skladatelji niso toliko pisali cerkvenih skladb. Veliko več cerkvene tematike so pisali slovenski skladatelji. Pri pisanju cerkvene glasbe prevladuje slovenski skladatelj češkega rodu Anton Foerster.

Po pregledu opusov smo ugotovili, da so Slovenci veliko več pisali za otroške in mladinske zbore, zato lahko H7 (na Danskem in v Sloveniji so skladatelji pisali tudi za otroške in mladinske zbore) potrdimo. Po pregledu skladb lahko ugotovimo, da obstajajo šolske pesmi, ki so jih napisali danski skladatelji, vendar jih ni tako veliko, kot jih je bilo v Sloveniji v tistem času. V Sloveniji so začeli ustanavljati glasbene šole, petje pa je bil obvezen predmet v osnovnih šolah. Petje slovenskih pesmi v zborih je pomenilo v Sloveniji uveljavitev slovenskega jezika, kar je Slovencem pomenilo ogromno. Pri komponiranju zborovskih skladb za otroške in mladinske zbore izstopa slovenski skladatelj Emil Adamič.

V sklepnem delu magistrske naloge bi radi izpostavili možnosti za razširitve magistrskega dela. Nekatere opuse smo lahko zelo natančno zapisali, saj so bili že raziskani. Nekateri opusi pa bi morali biti še konkretneje raziskani, kar pa bi bila lahko že samostojna magistrska naloga. Prav tako bi lahko pri razširitvi magistrske naloge izbrali več skladb, jih tudi harmonsko analizirali in primerjali med seboj. Razširilo bi se lahko tudi na oblikovno analizo, kjer bi med seboj primerjali obliko skladb. Lahko bi se povezali s slavisti in skupaj analizirali besedila ̶ sestava besedil, rime, ritem itd. Prvotna ideja je bil koncert, kjer bi z zborom predstavili dansko-slovenski repertoar in približali predvsem

118 dansko glasbo slovenskim poslušalcem, vendar zaradi varnostnih ukrepov pri zajezitvi virusa covid-19 to ni bilo možno. Soočili bi se lahko z zborom in se spoprijeli z didaktičnimi sredstvi za učenje skladb.

119

14 VIRI IN LITERATURA

Alwes, C. L. (2016). A history of western choral music. New York: Oxford University Press. Barle, J. (2020). Ipavec, Benjamin (1829 ̶ 1908). Pridobljeno 10. 1. 2020, iz http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi243926/#slovenski-biografski-leksikon. Bergsagel, J. (20. 1. 2001). Hartmann family. Pridobljeno 9. 11. 2019, iz https://www- oxfordmusiconline- com.ezproxy.lib.ukm.si/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/o mo-9781561592630-e-0000012476?rskey=qMSnpl#omo-9781561592630-e- 0000012476-div1-0000012476.2.

Bergsagel, J. in Jensen, N. M. (20. 1. 2001). Hamerik family. Pridobljeno 4. 1. 2020, iz https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/978156159263 0.001.0001/omo-9781561592630-e-0000012275. Bo Foltmann, N. (2012). Dirigenten Carl Nielsen og Musikforeningen. Fund og Forskning, 42(2). Krstulović, Z. (2004). Seznam del skladatelja Emila Adamiča. V E. Škulj (Ur.), Adamičev zbornik (str. 127 ̶ 244). Ljubljana: Akademija za glasbo UL Cornelius, J. (2001). Nielsen, (Karl Henrik) Ludolf. Pridobljeno 25. 1. 2020, iz https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/978156159263 0.001.0001/omo-9781561592630-e-0000019932. Cvetko, D. (1955). Davorin Jenko. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod. Cvetko, D. (1980). Davorin Jenko. Ljubljana: Partizanska knjiga. Čerič, J. in Šarmel Vučina, U. (2008). Zgodovina glasbe II. Ljubljana: DZS. Danish Alphabet. (23. 9. 2020). Pridobljeno iz http://mylanguages.org/danish_alphabet.php. Di Grazia, D. M. (2013). Nineteenth-Century Choral Music. New York: Routledge. Digitalna knjižnica Slovenije. (2020). Pridobljeno 18. 2. 2020, iz https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dfran+gerbi%c4%8d% 27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100. Digitalna knjižnica Slovenije. (2020). Pridobljeno 18. 2. 2020, iz https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dbenjamin+ipavec%27 &sortDir=ASC&sort=date&ftype=notno+gradivo&fUDC=Vokalna+glasba&pageSize=10 0&page=1. Digitalna knjižnica Slovenije. (2020). Pridobljeno 18. 2. 2020, iz https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3ddavorin+jenko%27&s ortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&ftype=notno+gradivo.

120

Digitalna knjižnica Slovenije. (2020). Pridobljeno 18. 2. 2020, iz https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dmatej+hubad%27&s ortDir=ASC&sort=date&ftype=notno+gradivo&pageSize=100&page=2. Digitalna knjižnica Slovenije. (2020). Pridobljeno 4. 4. 2020, iz https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3danton+nedved%27&s ortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1. Digitalna knjižnica Slovenije. (2020). Pridobljeno 4. 4. 2020, iz https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3djurij+flaj%C5%A1man %27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25. Digitalna knjižnica Slovenije. (2020). Pridobljeno 4. 4. 2020, iz https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3danton+foerster%27& sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&ftype=notno+gradivo. Dreier, B. (6. 12. 2018). How to Master The Very Tricky Rules Of Danish Pronunciation. Pridobljeno 6. 4. 2020, iz https://www.babbel.com/en/magazine/danish- pronunciation. Fanning, D. (2001). Nielsen, Carl. Pridobljeno 18. 11. 2019, iz https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/978156159263 0.001.0001/omo-9781561592630-e-0000019930. Flemming, M. (1994). Danish music 1800̶1850, Golden Age. Copenhagen: Danish MIC. Hasseris kirke. (11. 3. 2019). Pridobljeno 20. 12. 2019, iz http://www.hasseriskirke.dk/hasserisaften. Holger Petersen, N. (2011). B. S. Ingemann (1789 ̶ 1862): Danish Medievalism of the Early Nineteenth Century. 22̶24. Jensen, N. M. (2001). Heise Peter. Pridobljeno 8. 4. 2020, iz https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/978156159263 0.001.0001/omo-9781561592630-e-0000012716. Jensen, N. M. (20. 1. 2001). Lange-Müller, Peter Erasmus. Grove Music Online. Pridobljeno 20. 1. 2020, iz //www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001 .0001/omo-9781561592630-e-0000015978. Kajfež, D. (1998). Foersterjeva glasbena bibliografija. V E. Škulj (Ur.), Foersterjev zbornik (str. 155 ̶ 180). Ljubljana: Družina d.o.o. Kobler, F. (2. 1. 2020). Slovenska biografija. Pridobljeno 2. 1. 2020, iz https://www.slovenska- biografija.si/oseba/sbi790108/. Komorni zbor Fran Gerbič . (2. 1. 2020). Pridobljeno 2. 1. 2020, iz http://www.fran- gerbic.si/o-nas/fran-gerbic/. Koter, D. (2012). Slovenska glasba 1848 ̶ 1918. Ljubljana: Študentska založba.

121

Koter, D. (2013). Adamič, Emil (1877 ̶ 1936). Pridobljeno 4. 1. 2020, iz http://www.slovenska- biografija.si/oseba/sbi123724/#novi-slovenski-biografski-leksikon. Kozina, P. (21. 6. 2020). Nedved, Anton (1829 ̶ 1896). Pridobljeno 21. 6. 2020, iz http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi386526/#slovenski-biografski-leksikon. Kralj Bervar, S. (2004). Hvala Slovenstva vam ne izostane. Ljubljana: Nova revija. Krstulović, Z. (2004). Seznam del skladatelja Emila Adamiča. Ljubljana: Akademija za glasbo UL. Larsen, J. (2. 11. 2017). A few rules for spelling and pronunciation in Danish. Pridobljeno 20. 6. 2020, iz https://www.britishcouncil.org/voices-magazine/spelling-pronunciation- danish. Lykke Martinet, J. (18. 12. 2019). Nationalromantisk musik, 1830 ̶ 1890. Pridobljeno 18. 12. 2019, iz https://danmarkshistorien.dk/leksikon-og- kilder/vis/materiale/nationalromantisk-musik-1830-1890/. Manson, D. G. (1906). The romantic composers. London: Macmillan & CO. Marschner, B. in Hansen, F. (2001). Gade, Niels W(ilhelm). Pridobljeno 3. 5. 2020, iz https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/978156159263 0.001.0001/omo-9781561592630-e-0000010464. Michelsen , T. in Levi, E. (20. 1. 2001). Klenau, Paul (August) von. Pridobljeno 21. 6. 2020, iz https://www-oxfordmusiconline- com.ezproxy.lib.ukm.si/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/o mo-9781561592630-e-0000015137?rskey=9APSBM&result=1. Misson, A. (2000). Gerbičevi posvetni zbori in kantate. V E. Škulj (Ur.), Gerbičev zbornik (str. 101 ̶ 108). Ljubljana: Družina. Misson, A. (2009). Moški zbori Ipavcev. V P. Kuret (Ur.), Benjamin in Gustav Ipavec: zbornik prispevkov simpozija ob 100. obletnici smrti Benjamina in Gustava Ipavca. (str. 93 ̶ 125). Šentjur: Knjižnica Šentjur. Mustgo. (11. 3. 2020). Pridobljeno 11. 3. 2020, iz https://www.mustgo.com/worldlanguages/danish/. Nagode, A. (2020). Slovensko Cecilijino društvo: Zgodovina. Pridobljeno 15. 9. 2020, iz https://www.scd.si/slo/kdo_smo/zgodovina. Nielsen Viinholt, B. (20. 1. 2001). Langgaard, Rued. Grove Music Online. Pridobljeno 28. 7. 2020, iz https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/978156159263 0.001.0001/omo-9781561592630-e-0000015982. Osnutek predloga zakona o Slovenski matici. (2016). Pridobljeno 1. 8. 2020, iz https://e- uprava.gov.si/.download/edemokracija/datotekaVsebina/263480?disposition=inline.

122

Premrl, S. (11. 9. 2020). Dev, Oskar (1868 ̶ 1932). Pridobljeno 11. 9. 2020, iz https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi172377/. Premrl, S. (21. 7. 2020). Flajšman, Jurij (1818 ̶ 1874). Pridobljeno 21. 7. 2020, iz http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi189215/#slovenski-biografski-leksikon. Premrl, S. (16. 7. 2020). Foerster, Anton (1837 ̶ 1926). Pridobljeno 16. 7. 2020, iz http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi190559/#slovenski-biografski-leksikon . Premrl, S. (2020). Gerbic, Fran (1840 ̶ 1917). Pridobljeno 1. 3. 2020, iz http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi198718/#slovenski-biografski-leksikon. Premrl, S. (17. 7. 2020). Hubad, Matej (1866 ̶ 1937). Pridobljeno 17.7.2020, iz https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi241399/. Premrl, S. (2020). Jenko, Davorin (1835 ̶ 1914). Pridobljeno 13. 3. 2020 iz http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi254186/#slovenski-biografski-leksikon . Premrl, S. (11. 9. 2020). Parma, Viktor (1858 ̶ 1924). Pridobljeno 11. 9. 2020, iz https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi404907/. Premrl, S. (12. 9. 2020). Rihar, Gregor st. (1796 ̶ 1863). Pridobljeno 12. 9. 2020, iz https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi507766/. Premrl, S. (11. 9. 2020). Sattner, Hugolin (1851 ̶ 1934). Pridobljeno 11. 9. 2020, iz https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi537631/. Premrl, S. (11. 9. 2020). Schwab, Anton (1868 ̶ 1938). Pridobljeno 11. 9. 2020, iz https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi551869/. Premrl, S. (11. 9. 2020). Širca, Friderik, plameniti (1859 ̶ 1948). Pridobljeno 11. 9. 2020 iz https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi650735/. Scruton, R. (20. 1. 2001). Absolute music. Pridobljeno 27. 3. 2020, iz https://www- oxfordmusiconline- com.ezproxy.lib.ukm.si/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/o mo-9781561592630-e-0000000069?rskey=a7wfOZ. Scurton, R. (20. 1. 2001). Programme music. Pridobljeno 6. 6. 2020, iz https://www- oxfordmusiconline- com.ezproxy.lib.ukm.si/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/o mo-9781561592630-e-0000022394?rskey=upMO06. Sivec, J. (12. 9. 2020). Volarič, Hrabroslav (1863 ̶ 1895). Pridobljeno 12. 9. 2020, iz https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi807466/. Slovar slovenjskega knjižnega jezika . (2020). Pridobljeno 22. 4. 2020, iz https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=realka. Slovar slovenskega knižnega jezika. (2020). Pridobljeno 22. 4. 2020, iz https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=podu%C4%8Ditelj.

123

Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2020). Pridobljeno 22. 4. 2020, iz http://fran.si/iskanje?View=1&Query=realka. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2020). Pridobljeno 22. 4. 2020, iz http://fran.si/iskanje?All=graduale&IsAdvanced=True. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2020). Pridobljeno 22. 4. 2020, iz http://fran.si/iskanje?View=1&Query=ofertorij. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2020). Pridobljeno 23. 4. 2020, iz https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=alojzijevi%C5%A1%C4%8De. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2020). Pridobljeno 24. 4. 2020, iz https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=semeni%C5%A1%C4%8De. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2020). Pridobljeno 24. 4. 2020, iz https://www.fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika- 2/3710545/uciteljisce?View=1&Query=u%c4%8ditelji%c5%a1%c4%8de. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2020). Pridobljeno 8. 7. 2020, iz https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=glasovir. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2020). Pridobljeno 9. 6. 2020, iz https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=lepopisje. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2020). Pridobljeno 23. 4. 2020, iz https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=u%C4%8Ditelji%C5%A1%C4%8De. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. (28. 10. 2019). Pridobljeno 28. 10. 2019, iz www.sazu.si/clani/anton-lajovic. Snoj, J., Stefanija, L., & Pettan, S. (25. 5. 2016). Slovenia. Pridobljeno 15. 7. 2020, iz https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/978156159263 0.001.0001/omo-9781561592630-e-0000040472. Sørensen, I. (2002). Niels W. Gade : et dansk verdensnavn. København. Spletni biografski leksikon znanih Notranjk in Notranjcev. (12. 9. 2016). Pridobljeno 10.8.2020, iz http://www.notranjci.si/Default.aspx?id=514. Škulj, E. (2017). Fran Gerbič (1840 ̶ 1917): ob 100-letnici smrti. Celje: Celjska Mohorjeva družba. Tornič Milharčič, B. (2018). Pripoved o življenju in delu Miroslava Vilharja. Jezero: Morfemplus. Turel, M. (1963). Miroslav Vilhar. Ljubljana: Društvo slovenskih skladateljev. Uršič, S. (1999). Čitalnice- posebnost slovenske zgodovine: nastanek, mreža in programi čitalnic v obdobju 1860 ̶ 1900 ter njihov pomen za izobraževanje odraslih. Andragoška spoznanja, 69 ̶ 83.

124

Wang Reinert, M. (1993). Morgensang.

125

PRILOGA A (notna priloga)

126

127

128

129

PRILOGA B (zvočna priloga)

1. Izgovorjava danske abecede. 2. Hitra izgovorjava skladbe Morgensang, skladatelja Nielsa W. Gadeja. 3. Počasna izgovorjava skladbe Morgensang, skladatelja Nielsa W. Gadeja.

130