UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Jerica ANTOLIN

RAZMNOŢEVANJE ŠPANSKEGA BEZGA ( vulgaris L.) S POTAKNJENCI

DIPLOMSKO DELO

MARIBOR 2010

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE POLJEDELSTVO - VRTNARSTVO

Jerica ANTOLIN

RAZMNOŢEVANJE ŠPANSKEGA BEZGA (Syringa vulgaris L.) S POTAKNJENCI

DIPLOMSKO DELO

MARIBOR 2010 POPRAVKI

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. III Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

MENTORSTVO

Diplomsko delo je zaključek visokošolskega študijskega programa Agronomija poljedelstvo-vrtnarstvo. Opravljeno je bilo pod mentorstvom doc. dr. Andreja Šuška.

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Mentor: doc. dr. Andrej ŠUŠEK Predsednik: red. prof. dr. Franci BAVEC Član: doc. dr. Metka ŠIŠKO

Lektor: Helena Kostelec, prof. slo.

Izjava: Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: 1.10.2010

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. IV Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

RAZMNOŢEVANJE ŠPANSKEGA BEZGA (Syringa vulgaris L.) S POTAKNJENCI

UDK: 582.931:631.535:577(043.2)=863

Raziskava je bila opravljena 2007 leta na španskem bezgu (Syringa vulgaris L.) na treh sortah: beli, lila in purpurno rdeči. Namen diplomske naloge je preučiti vpliv tipa potaknjenca (bazalni in sredinski potaknjenci), vpliv časa rezi potaknjencev (od maja do septembra), vpliv različnih koncentracij rastnega regulatorja na koreninjenje (0,5 in 1 %) in uspešnost koreninjenja v različnih okoljih (megljenje in neposredno prekrivanje s polietilensko folijo). Pri beli sorti španskega bezga smo dosegli najvišji odstotek v obeh okoljih, tako v okolju megljenja (77,1 %) kot z neposrednim prekrivanjem s polietilensko folijo (78,1 %). Pri purpurno rdeči sorti smo dosegli najvišjo ukoreninjenost 54,2 % v petem terminu v okolju megljenja. Najslabše je koreninila lila sorta. Najprimernejši čas razmnoţevanja španskega bezga je junija in julija proti koncu cvetenja matične rastline. Koncentracija rastnega regulatorja je odvisna od sorte in časa potikanja.

Ključne besede: španski bezeg, Syringa vulgaris, vegetativno razmnoţevanje, potaknjenci, rastni regulatorji Osnovna informacija o delu: VIII, 40 strani, 8 preglednic, 13 slik, 38 virov

PROPAGATION OF COMMON LILAC (Syringa vulgaris L.) WITH WOODEN CUTTINGS

In 2007 we have made a research on common lilac (Syringa vulgaris L.) on three different varieties: white, lilac and purple-red. The purpose of this thesis is to examine the influence of different types of cuttings (basal and middle cuttings), influence of pruning time (from May to September), the influence of using different concentrations of growth regulators on root system (0.5 and 1%) and rooting efficiency in different environment (fogging and direct covering with polyethylene foil). The highest percentage was achieved with white lilac variety in both environments, in foggy environment (77.1%) and in environment with direct covering with polyethylene foil (78.1%). The rooted result with the purple-red variety was 54.2% in the fifth term in foggy environment. The poorest result in rooting was with lilac variety. The best time for successful reproduction of common lilac is in June and July when the blooming season is over. The concentration of growth regulators depends on the variety and term of rooting.

Key words: Common Lilac, Syringa vulgaris, vegetative propagation, cuttings, , hormones Basic information: VIII, 40 pages, 8 tables, 13 pictures, 34 references Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. V Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ...... 1

1.1 Namen in cilj diplomskega dela ...... 1

2 PREGLED LITERATURE ...... 3

2.1 Botanična klasifikacija ...... 3

2.2 Vrste in kultivarji ...... 4

2.2.1 Razširjenost ...... 4

2.2.2 Vrste in kultivarji ...... 5

2.3 Ekonomska pomembnost ...... 7

2.3.1 Okrasna rastlina ...... 7

2.3.2 Drevnina za pridelavo lesa ...... 7

2.3.3 Uporaba v zdravilstvu ...... 8

2.4 Razmnoţevanje španskega bezga ...... 8

2.4.1 Generativno razmnoţevanje ...... 8

2.4.2.1 Razmnoţevanje s potaknjenci ...... 10

2.4.2.2 Rastni regulatorji ...... 13

2.4.2.3 Substrat za ukoreninjenje...... 14

2.4.2.4 Oroševalni sistem ...... 15

2.4.2.5 Neposredno prekrivanje s polietilensko folijo ...... 16

3 MATERIALI IN METODE ...... 18

3.1 Uporabljeni materiali ...... 18

3.1.1 Rastlinski material ...... 18 Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. VI Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

3.1.2 Rastni regulatorji ...... 19

3.1.3 Substrat za potikanje ...... 19

3.1.4 Gojitvene plošče ...... 20

3.1.5 Neposredno prekrivanje ...... 21

3.1.6 Meglilni sistem ...... 21

3.2 Metode dela ...... 22

3.2.1 Zasnova poskusa ...... 22

3.2.2 Izvedba in oskrba poskusa ...... 23

3.2.3 Vrednotenje in analiza ...... 24

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ...... 25

4.1 Vpliv sorte, termina, rastnega regulatorja in tip potaknjenca na ukoreninjenje v okolju neposrednega pokrivanja s polietilensko folijo in megljenja ...... 25 4.2 Vpliv sorte na ukoreninjenje potaknjencev obravnavanih sort v okolju megljenja in neposrednega prekrivanja ...... 27 4.3 Vpliv tipa potaknjenca na ukoreninjenost in razvoj koreninskega sistema potaknjencev ...... 29 4.4 Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na razvoj koreninskega sistema potaknjencev ...... 32

5 SKLEPI ...... 34

6 VIRI IN LITERATURA ...... 36

ZAHVALA ...... 40

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. VII Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Pregled sistematike rodu španskega bezga ...... 3 Preglednica 2: Pregled najpomembnejših vrst in sort ...... 6 Preglednica 3: Termini potikanja v okolju ...... 22 Preglednica 4: Vpliv sorte, termina, rastnega regulatorja in tipa potaknjenca na ukoreninjenost, število korenin in maso posušenih korenin pri neposrednem pokrivanju s polietilensko folijo ...... 26 Preglednica 5: Vpliv sorte, termina, rastnega regulatorja in tipa potaknjenca na ukoreninjenost, število korenin in maso posušenih korenin v okolju megljenja ...... 27 Preglednica 6: Ukoreninjenost potaknjencev obravnavanih sort po posameznem terminu potikanja v okolju megljenja in neposrednega prekrivanja s polietilensko folijo...... 28 Preglednica 7: Morfološke značilnosti ukoreninjenih potaknjencev španskega bezga glede na tip potaknjenca ...... 30 Preglednica 8: Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na razvoj koreninskega sistema potaknjencev v okolju z neposrednim prekrivanjem in okolju megljenja ...... 33

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. VIII Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

KAZALO SLIK

Slika 1: Razširjenost španskega bezga po svetu ...... 4 Slika 2: Razširjenost španskega bezga v Sloveniji...... 4 Slika 3: Cvetoči grm španskega bezga ...... 7 Slika 4: Plod španskega bezga na vejici ...... 9 Slika 5: Seme španskega bezga ...... 9 Slika 6: Zeleni potaknjenci španskega bezga ...... 13 Slika 7: Matična rastlina španskega bezga ...... 18 Slika 8: Rastni regulatorji Plantella Rhizopon I, II, III ...... 19 Slika 9: Klasmannov substrat za potaknjence ...... 20 Slika 10: Poglobljena gojitvena multiplošča s 96-imi luknjami ...... 20 Slika 11: Zasnova poskusa pri neposrednem pokrivanju s PVC folijo ...... 21 Slika 12: Potaknjenca tik pred potikanjem ...... 22 Slika 13: Razmnoţevalni material - enoletni poganjki ...... 23

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci, 1 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

1 UVOD

Španski bezeg (Syringa vulgaris L.) je grmovnica, ki krasi vrtove, parke in urbane površine.

Rastlina španskega bezga najbolje uspeva v tleh, ki so laţja, ali v tleh s srednjo vsebnostjo ilovice, uspeva pa tudi v teţjih glinenih tleh. Ustrezajo mu nevtralna in bazična tla, raste lahko tudi v močno bazičnih tleh. Ne raste v popolni senci. Zahteva vlaţno zemljo. Najraje ima zračna, drenaţna ilovnata tla na sončni legi.

Je ornamentalna rastlina, ki se široko razraste. Razvile so se mnoge nove sorte, ki so nastale prav zaradi njegove okrasne vrednosti. Cvetovi privlačijo metulje, čmrlje in druge ţuţelke. Rastline iz tega rodu ne medijo.

Španski bezeg lahko razmnoţujemo na dva načina, vegetativno in generativno. Vegetativno ga razmnoţujemo s potaknjenci s koreninskimi izrastki in s cepljenjem. Generativno razmnoţujemo predvsem podlage na katere cepimo. V zadnjem času se tudi pri španskem bezgu uveljavljajo metode mikropropagacije.

1.1 Namen in cilj diplomskega dela

Metode razmnoţevanja rastlin z zelenimi potaknjenci so pri številnih lesnatih rastlinah v zadnjih letih močno napredovale. Ugotovljeno je bilo, da je uspeh razmnoţevanja pri večini vrst odvisen predvsem od starosti matičnih rastlin, mesta odvzema in časa rezi potaknjencev, tipa potaknjenca, uporabe rastnih regulatorjev, temperature v času koreninjenja in vpliva vrste in sorte, ki jo razmnoţujemo.

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 2 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Namen diplomske naloge je preučiti ukoreninjanje potaknjencev španskega bezga. V raziskavi smo proučevali vpliv tipa potaknjenca (bazalni in sredinski potaknjenec), vpliv časa rezi potaknjencev, vpliv različnih koncentracij rastnega regulatorja na koreninjenje in uspešnost koreninjenja v različnih okoljih (v okolju megljenja ali v okolju z neposrednim prekrivanjem s polietilensko folijo).

Naš cilj je ovrednotiti vpliv proučevanih dejavnikov na uspeh razmnoţevanja izbranih sort španskega bezga s potaknjenci. Na osnovi rezultatov bomo sposobni izdelati protokol za klonsko razmnoţevanje španskega bezga. Ta način razmnoţevanja je bistveno cenejši v primerjavi s cepljenjem rastlin. Poveča se ekonomičnost pridelave.

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 3 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

2 PREGLED LITERATURE

2.1 Botanična klasifikacija

Rod Syringa uvrščamo v druţino oljčnic () (preglednica 1). Ime rodu izhaja iz grške besede ˝syrinx˝ in pomeni organ za petje, prazno cev ali pa flavto, ki se nanaša na votle poganjke (Krüssmann, 1995).

Preglednica 1: Pregled sistematike rodu španskega bezga (Rae, 2007)

Kraljestvo: Plantae - rastlinstvo Deblo: Angiosperms - kritosemenke Poddeblo: - dvokaličnica Razred: - cvetoče rastline Red: - lipovka Druţina: Oleaceae - oljčnice Rod: Syringa - bezeg Vrsta: S. vulgaris - španski bezeg

Španski bezeg, lipovka ali majnica je enodomni in ţuţkocvetni listopadni grm ali do 7 m visoko drevo z golimi poganjki in sivorjavimi debelci, s katerih se lušči skorja. Navskriţno nameščeni listi so enostavni, široko jajčasti ali srčasti, 5–12 cm dolgi zašiljeni, gladki in goli. Dvospolni cvetovi so zdruţeni v latasto socvetje, ki so zrasli na poganjkih prejšnjega leta pokončno rastočih poganjkov. Socvetje zraste 10–20 cm veliko. Venec cveta je 4-števen in oblikovan v cev, dolgo do 1 cm, ki se na vrhu splošči in razcepi v reţnje. Plod je od 1 do 1,5 cm dolga, dvodelna, rjava in zašiljena usnjata glavica (Brus, 2008).

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 4 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

2.2 Vrste in kultivarji

2.2.1 Razširjenost

Izvira iz Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi od Romunije do srednje Albanije in severovzhodne Grčije in vzhodne Azije, kjer raste na kamnitih gričih (slika 1) (Krüssmann, 1995).

Slika 1: Razširjenost španskega bezga po svetu (Krüssmann, 1995)

V Sloveniji ni avtohton, v naravi ga najdemo zasajenega posamič ali v manjših zasaditvah kot ţive meje, v pokrajinah z dosti grmičevja, v polsenčnih mestih ter urbanih naseljih, saj dobro prenaša onesnaţen mestni zrak. Raste v Pomurju, osrednji Sloveniji in na Primorskem (slika 2) (Brus, 2008).

Slika 2: Razširjenost španskega bezga v Sloveniji (Jogan, 2001) Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 5 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

2.2.2 Vrste in kultivarji

Rod zajema okoli 30 vrst cvetočih rastlin z obseţnim gojenjem in hibridizacijo. V svetu je poznanih več kot 2000 kultivarjev španskega bezga.

Nekaj najboljših hibridov je uvedel Lemoine v Nancyju v Franciji leta 1800, kjer so vzgojili francoski španski bezeg z izjemno dišečimi dvojnimi cvetovi. Isabella Preston je uvedla nove sorte predvsem v odtenkih roţnate in svetlo vijoličaste barve. John L. Fiala je pristojen za uvedbo 78 novih kultivarjev, vključno z mnogimi modro cvetočimi vrstami (Your Garden – Vaš vrt, elektronski vir).

Delitev po sekcijah

Avtor Krüssmann (1995) v svoji knjigi navaja 4 sekcije španskega bezga (preglednica 2):

- Sekcija 1: Syringa ser. Villosae je listopaden grm s pokončno rastočo krošnjo. Zraste v višino do 5 m ter širino 4 m. Cveti na začetku poletja v velikih pokončnih latastih socvetjih, ki so zelo bledo vijoličaste barve. Listi so veliki, jajčaste oblike in temnozelene barve.

- Sekcija 2: Syringa ser. Pubescentes je listopadna grmovnica ali manjše drevo, ki sega od 2 do 6 m visoko in 10 m široko. Listi so si nasprotni, njihova oblika je preprosta, v obliki srca. Je odporna na plesni, proizvaja veliko cvetja ter ima zaobljeno manjšo krošnjo. Listje spremeni barvo iz temno zelene poleti do rdečkasto škrlatne barve v jeseni.

- Sekcija 3: Syringa ser. Vulgaris je najstarejša vrsta v pridelavi s pokončno obliko, ki lahko zraste do 15 m. Cvetovi so močno dišeči, 8-delno sestavljeno socvetje različnih barv. Te vrste so običajno odporne proti plesni. Večina rastejo od 2 do 10 m visoko. Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 6 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

- Sekcija 4: Syringa ser. Pinnatifoliae je listopadna grmovnica s pernati listi, ki zraste do 2 m. Samorasla rastlina ima ozke roza cvetove, vzgojena pa bele barve. Vrsta je skoraj ţe izumrla.

Preglednica 2: Pregled najpomembnejših vrst in sort (Krüssmann, 1995, Bruns, 2006, Bulk M., 2007)

Skupina Vrsta Sorta Skupina 1: Syringa ser. Villosae Syringa emodi Fountain Syringa josikaea Eximia, Rubra, H. Zabel, Kim, Lark Song Syringa henryi Lutece, Summer Withe Syringa nanceiana Floreal, Rutilant Skupina 2: Syringa ser. Pubescentes Syringa meyeri Palibin Syringa microphylla Superba, Nike Syringa patula Miss Kim Skupina 3: Syringa ser. Vulgaris Syringa vulgaris Agnes Smith, Bellicent, Albert F. Holden, Charles Joly, Wedgwood Blue, Sensation Syringa oblata Syringa afghanica Syringa protolaciniata Kabul Syringa x chinensis Sauqen, Alba, Metensis, Bicolor, Coral, Esterka, Goplana

Syringa × hyacinthiflora Ester Staley, Isabella, Josee Syringa × laciniata Syringa × persica Skupina 4: Syringa ser. Pinnatifoliae Syringa pinnatifolia Syringa diversifolia

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 7 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

2.3 Ekonomska pomembnost

2.3.1 Okrasna rastlina

Španski bezeg je pri nas zelo razširjena grmovnica, ki se uporablja za sajenje na majhne vrtove, zasaditve škarp in korit ter za nizke, srednje visoke ali visoke ţive meje (slika 3). Za bujno rast in lepo cvetenje mu godi sončna lega in dobro kroţenje zraka. Za dobro rast mu prija nevtralen pH z veliko organske snovi. V prvih letih potrebuje veliko vode, z leti pa postane odporen na sušo (Martinčič, 1999).

Slika 3: Cvetoči grm španskega bezga

2.3.2 Drevnina za pridelavo lesa

Les španskega bezga je vlaknat, luknjičast, zelo trden in eden najbolj čvrstih nasploh. Mlad les ima značilno kremno barvo, starejši les pa različne odtenke rjave in vijolične barve. Iz poganjkov pridobivajo oranţnorumeno barvilo (Brus, 2008).

Les se tradicionalno uporablja za izdelavo glasbenih instrumentov, predvsem flavt in noţnih ročajev (Wikipedija, prosta enciklopedija, elektronski vir). Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 8 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

2.3.3 Uporaba v zdravilstvu

Španski bezeg je zdravilna rastlina. Listi, plodovi in lubje španskega bezga vsebujejo grenko snov siringopikrin, prav tako vsebujejo glikozid siringin in malo manitola. Cvetovi vsebujejo eterično olje s farnezolom in jih lahko jemo ocvrte predhodno namočene v testo (Petauer, 1993).

Zdravilna sta predvsem lubje in plodovi. V ljudski medicini se uporablja kot tonik za zdravljenje bolezni prebavil, kot antimalarik in kot antipiretik. Eterično olje iz cvetov se uporablja v parfumski industriji. (Syringa vulgaris - splošno o španskem bezgu, elektronski vir).

Vijolični španski bezeg simbolizira prvo ljubezen, beli pa mladostno nedolţnost.

2.4 Razmnoţevanje španskega bezga

Španski bezeg lahko razmnoţujemo vegetativno in generativno. Vegetativno ga razmnoţujemo s potaknjenci s koreninskimi izrastki in s cepljenjem. S potaknjenci razmnoţujemo večinoma osnovne sorte. S cepljenjem pa sorte, ki se slabše koreninijo. Generativno razmnoţujemo predvsem podlage.

2.4.1 Generativno razmnoţevanje

Generativno razmnoţevanje oziroma razmnoţevanje s semenom je najpogostejši način razmnoţevanja rastlin v naravi in eden najbolj razširjenih načinov razmnoţevanja kultiviranih rastlin. Rastline, ki se razvijejo iz semena, imenujemo sejanci.

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 9 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Plodovi španskega bezga dozorijo septembra in oktobra (slika 4). Pobirali naj bi jih čim pozneje. Posušeni plodovi se stisnejo, da izpade seme in seme se preseje. Če plodove skladiščimo pri sobni temperaturi, semena ohranijo kalivost do dveh let. Posušena semena skladiščena v nepredušnih posodah pri temperaturi 1oC ohranjajo kalivost več let (Bärtels, 1995).

Slika 4: Plod španskega bezga na vejici

Seme (slika 5) sejemo marca. Visoko stopnjo kalivosti doseţemo s toplo in hladno stratifikacijo. Pred setvijo na spomlad izpostavimo semena za obdobje 4-ih tednov temperaturi 25oC, nato sledi 3 tedne obdobje hladne stratifikacije pri temperaturi 1–5 oC. Po stratifikaciji seme sejemo pod hladno gredo oz. neogrevan prostor (Young, 1994).

Slika 5: Seme španskega bezga: zunanji pogled semena (levo), vzdolţni prerez skozi semena (zgoraj desno) in prečni prerez (spodaj desno) (Young, 1994) Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 10 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Sejance pikiramo v posamezne lončke, ko so dovolj veliki za rokovanje. Če so sejanci dovolj veliki, jih poleti posadimo na prosto, drugače pa jih gojimo v neogrevanem prostoru, kjer ostanejo prvo zimo in jih nato na prosto sadimo v naslednjem letu. Sejanci so najpogosteje uporabljeni kot podlaga pri cepljenju ali za kriţanja (Hartmann, 2002).

2.4.2 Vegetativno razmnoţevanje

Bärtels (1995) navaja, da v primerjavi z generativnim razmnoţevanjem dobimo pri vegetativnem razmnoţevanju rastlino, ki je genotipsko in fenotipsko popolnoma enaka matični rastlini. Rastline, pridobljene na takšen način, imenujemo kloni.

Novo rastlino lahko gojimo iz vegetativnega dela rastline, npr. poganjka, dela poganjka, dela korenine ali lista, včasih iz le nekaj milimetrov velikega rastnega vršička ali celo ene same celice.

Razlikujemo dve skupini vegetativnega razmnoţevanja. Prva so avtovegetativne (neposredne) metode razmnoţevanja, h katerim prištevamo delitev rastlin, razmnoţevanje s koreninskimi potaknjenci, grobanje (zračno in talno), grebeničenje, razmnoţevanje s potaknjenci in metode razmnoţevanja z mikropropagacijo. Druga skupina so posredne metode, kamor prištevamo metode cepljenja (Bärtels, 1995).

2.4.2.1 Razmnoţevanje s potaknjenci

Potaknjenci so eden od najpomembnejših in najpogostejših načinov razmnoţevanja, ki se uporablja za razmnoţevanje okrasnih lesnatih rastlin. S potaknjenci razmnoţujemo tiste rastlinske vrste, ki jih s semenom ne moremo ali pa jih teţje razmnoţujemo s semenom (Šušek, 2008). Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 11 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Dejavnike, ki vplivajo na končni uspeh razmnoţevanja s potaknjenci, lahko razdelimo na obdobje pred rezanjem potaknjencev ter obdobje po rezanju potaknjencev. Dejavniki pred rezanjem potaknjencev so mladostni stadij rastline (juvinilnost), vsebnost ogljikovih hidratov in dušika v matični rastlini, mesto odvzema potaknjencev, letni čas jemanja, rod, vrsta in kultivar rastline ter geografski poloţaj vrtnarije. Dejavniki po rezanju potaknjencev so ravnanje s potaknjenci, nepoškodovano tkivo, čim niţji stroški, pravilno skladiščenje potaknjencev, polarnost oziroma smer rasti potaknjenca, izbira tipa, zmanjšanje listne površine in odstranitev cvetnih brstov (Šušek, 2008).

Matične rastline

Pri odbiri materiala za potaknjence je pomembno, da uporabljamo matične rastline, ki niso okuţene z boleznimi, bakterijami ali virusi, so umirjene rasti in so v primarnem fiziološkem stadiju rasti, tako da se potaknjenci radi ukoreninijo.

Mesto na matični rastlini, s katerega vzamemo potaknjence, lahko vpliva na sposobnost ukoreninjanja in na nagnjenje k rasti. Potaknjenci se laţje ukoreninijo v bliţini sredine in v spodnjem delu matične rastline. Potaknjenci vzeti iz predelov blizu tal so bolj nagnjeni k okuţbam s talnimi boleznimi. Vpliv mesta, s katerega vzamemo potaknjence, se včasih izrazi kot rastni vzorec, ki sledi koreninjenju (Hartmann in sod., 2002).

Vrste potaknjencev

Potaknjenci so vegetativni deli rastlin kot so stebla, modificirana stebla (rizomi, gomolji, brsti in čebulice), listje ali korenine. Potaknjence delimo na to, s katerega dela rastline ga vzamemo, na: - stebelne potaknjence, ki jih delimo na: olesenele (listopadnih vrst, zimzelenih vrst), polzrele, neolesenele ali zelene ter zelnate potaknjence, - listne potaknjence, - koreninske potaknjence. Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 12 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Zeleni potaknjenci

Ob upoštevanju specifičnih dejavnikov (fiziološka starost matičnih rastlin, pravi čas rezi potaknjencev, oroševanje) lahko z zelenimi potaknjenci zelo uspešno razmnoţujemo tudi vrste, ki so z vidika razmnoţevanja izrazito problematične (Osterc, 2005).

Zelene potaknjence reţemo pogosto v bujni vegetaciji, to je sredi sezone, ko ima rastlina liste (slika 6). Ta način razmnoţevanja zahteva dodajanje rastnih regulatorjev, ki vplivajo na kakovostnejši koreninski sistem. Različne vrste rastlin zahtevajo različne koncentracije in različno sestavo teh regulatorjev.

Hkrati je potrebno v rastlinjaku poskrbeti za visoko vlaţnost, ki zagotavlja, da so listi na potaknjencu stalno vlaţni, kar zniţuje temperaturo lista in s tem preprečuje transpiracijo. List ostaja na ta način turgiden. Vlaţnost v prostoru zagotavljamo z oroševalnim sistemom tako, da uporabljamo sistem pršenja oz. sistem megljenja (Smole in Črnko, 2000).

Čas rezi potaknjencev je po pomenu za uspešno koreninjenje takoj za fiziološko starostjo matične rastline. Pri nekaterih vrstah lahko jemljemo potaknjence skoraj vse leto, po drugi strani dobimo dobro ukoreninjene zelene potaknjence npr. španskega bezga, če jih reţemo tik pred polnim cvetenjem, sredi pomladi (Hartmann in sod., 2002).

Potaknjenci španskega bezga se dobro ukoreninijo, če jih reţemo v pravem času. Najbolje se ukoreninijo, če jih potikamo spomladi v času rasti, ko so še zeleni. Ko enoletni zeleni poganjki zrastejo 10–15cm jih nareţemo za potaknjence. V času rasti, ko potaknjence reţemo, so ti mesnati in zato hitro venijo. Lahko jih koreninimo v rastlinjakih na ogrevanih mizah, prekritih s polietilensko folijo ali pa brez prekrivanja in ogrevanja v zavarovanih prostorih ali na prostem (Hartmann in sod., 2002).

Hartmann (2002) navaja, da optimalno ukoreninjanje potaknjencev vrste S. vulgaris doseţemo ob uporabi rastnega regulatorja za ukoreninjanje, pri količini 0,15 – 0,3 % Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 13 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

indol 3-maslena kislina (IBA) odvisno od kultivarja. Hibridnim vrstam se ukoreninjanje še izboljša ob uporabi rastnega regulatorja IBA pri količini 0,3 – 0,8 %.

Slika 6: Zeleni potaknjenci španskega bezga

B Oleseneli potaknjenci

Španski bezeg lahko razmnoţujemo tudi s pololesenelimi potaknjenci s peto, ko so 7–10 cm dolgi. Reţemo jih julija in avgusta ter potikamo v neogrevan prostor (Bärtels, 1995).

2.4.2.2 Rastni regulatorji

Rastni regulatorji so sintetične rastne substance, ki jih na koren potaknjencev nanašamo kot pomoč pri koreninjenju. So derivati rastnih substanc ali regulatorjev, ki se v naravi nahajajo v ţivih rastlinah.

Do sedaj znane rastlinske regulatorje delimo na pet skupin: avksine, citokinine, gibereline, abscizinsko kislino in etilen.

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 14 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Razmnoţevalca rastlin zanimajo zlasti avksini in sicer predvsem njihov fiziološki učinek na tvorbo korenin.

Najpogosteje dodajamo rastni regulator v obliki praška, lahko pa tudi kot tekočino. Pri večini lesnatih rastlin so učinkoviti indol 3-maslena kislina (IBA) in naftil 3-ocetna kislina (NAA) in indol 3-ocetna kislina (IAA), včasih vsaka samostojno ali tudi v mešanici (Smole in Črnko, 2000).

Na trţišču se pojavljajo najrazličnejši pripravki, namenjeni dodajanju potaknjencem pred potikom. Kot avksin v teh pripravkih nastopa večinoma IBA in izjemoma IAA, torej avksina, ki najbolje vplivata na kakovost koreninskega sistema. Obe snovi se pojavljata v pripravkih v zelo različnih koncentracijah (Osterc, 2007).

2.4.2.3 Substrat za ukoreninjenje

Substrat, ki je namenjen razmnoţevanju, mora zagotavljati naslednje lastnosti (Bärtels, 1995): - visoko vodno kapaciteto, - visoko zračno kapaciteto tudi pri visoki vodni kapaciteti, - ohraniti stabilno strukturo, - visoko sorbtivno kapaciteto, - dobro puferno kapaciteto brez bolezenskih klic in plevelov, - ne sme vsebovati primesi, ki vplivajo na rast rastlin, - stalno izenačene kvalitete, - ohraniti stabilnost v času skladiščenja, - se hitro in enakomerno navlaţiti po izsušitvi, - imeti mora pregledno dinamiko spuščanja hranil, - čim manjšo mikrobiološko aktivnost. Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 15 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Optimalen pH za koreninjenje je med 5,5 in 6,5. Za resaste rastline se priporoča pH med 4,0 in 5,0. Poleg tega je potrebno preveriti vsebnost hranil in drugih snovi, ki pospešujejo koreninjenje. Te snovi se nahajajo v beli, predvsem pa v črni šoti (Bärtels, 1996).

2.4.2.4 Oroševalni sistem

Potaknjenci so po odstranitvi od matične rastline močno podvrţeni transpiraciji in s tem izsuševanju. Zelo hitro propadejo, če jim oddane vode ne povrnemo oz. transpiracije ne zmanjšamo.

Potaknjenec vodo, ki jo potrebuje do koreninjenja, pridobiva iz zraka, zato mora relativna zračna vlaga v razmnoţevalnem prostoru (rastlinjak, grede) znašati skoraj 100 %. Pogoj za tolikšno zračno vlaţnost je tesnjenje prostorov, v katerih razmnoţujemo, prav tako pa je v sončnem vremenu potrebno te prostore senčiti. V toplem in sončnem vremenu moramo potaknjence večkrat dnevno pršiti z vodo (Bärtels, 1995).

Sistemi delujejo optimalno, če liste vlaţimo takrat, ko iz njih začenja izhlapevati voda. Uporaba meglilnikov nam omogoča, da liste ob majhni porabi vode obdrţimo vlaţne, kar je osnovni pogoj za razmnoţevanje vrst, ki se teţje ukoreninijo.

Pršenje (Mist system)

O sistemih pršenja govorimo, če je velikost vodnih kapljic okrog 100 µm. Pršilni sistem omogoča, da je list navlaţen praktično ves čas, predvsem pa podnevi ob visoki vročini. Vendar ne zadošča, da je le vlaţen ampak mora biti prekrit s tankim vodnim filmom, ki ga omogočajo in zagotavljajo drobno razpršene vodne kapljice iz posebnih šob. Zato se zniţa transpiracija in respiracija, potaknjenec pa zaradi tega ne ovene (Smole in Črnko, 2000).

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 16 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Megljenje (Fog system)

Pri sistemih megljenja uporabljamo vodne kapljice velikosti do 50 µm. Bartels (1995) za sisteme megljenja definira tiste, ki imajo velikost vodnih kapljic med 10–100 µm. Glede na način delovanja ločimo dva osnovna sistema megljenja: - zračno megljenje (air fogging): voda priteka in udarja ob vrtečo se ploščo. Na ta način se tok vode razbije v zelo drobne kapljice, ki ustvarjajo meglo (Osterc, 2001), - visokotlačni sistemi megljenja (fog system): pri tem megljenju je vključena posebna tlačilka, ki v sistemu za megljenje zviša pritisk vode na 30 do 60 barov. Meglilne šobe imajo zelo majhne odprtine (okrog 10 mikronov, pretok skozi eno šobo je 6,5 litra na uro), zato je vsa voda razpršena v fino meglo, ki se razporedi po prostoru (Smole in Črnko, 2000).

2.4.2.5 Neposredno prekrivanje s polietilensko folijo

Razmnoţevanje s polietilensko folijo je rešilo nekaj teţav, ki jih z metodo pršenja nismo mogli odstraniti.

Prednosti koreninjenja potaknjencev pod polietilensko folijo (Šušek, 2008): - je enostavno, poceni in hitro nastavljivo, - je prilagojen način za potaknjence in za presajene rastline v rastlinjakih in hladnih gredah, - izguba hranil je minimalna, - potaknjenci so veliko manj izpostavljeni stresu kot posledici preseţka vode, ki se zadrţi v substratu za ukoreninjenje, - potrebne je manj energije za ogrevanje substrata.

Kot pri vsakem sistemu je tudi pri neposrednem pokrivanju s polietilensko folijo nekaj problemov z ukoreninjenjem potaknjencev: Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 17 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

- stres zaradi visokih temperatur, ki se pojavi v poletnih mesecih, lahko povzroči, da potaknjenci propadejo, - večja moţnost razvoja in širjenja bolezni, - sistem ne zagotavlja dobrega vidnega nadzora nad potaknjenci, zaradi česar lahko pride do napak pri oskrbi (Šušek, 2008).

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 18 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

3 MATERIALI IN METODE

3.1 Uporabljeni materiali

3.1.1 Rastlinski material

V poskus smo vključili tri sorte: bela, lila in purpurno rdeča. Ker nismo uspeli ugotoviti imena sorte, smo jih poimenovali po barvi. Potaknjence bele in lila sorte smo rezali iz matičnih rastlin, rastočih v javnem nasadu na dveh lokacijah v okolici Maribora, potaknjence purpurno rdeče sorte pa v javnem nasadu okolici Rakičana (slika 7).

Slika 7: Matična rastlina španskega bezga

Pregled značilnosti rastlin

Španski bezeg je nizko drevo ali grm z jajčastimi ali srčastimi, priostrenimi listi, ki so na veji nameščeni nasprotno in jeseni odpadejo. Cvetni venec je štirišteven z dolgo venčno Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 19 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

cevjo in cveti aprila oz. maja. Cvetovi so zdruţeni v mnogocvetna, pokončna in grozdasta socvetja. Spada v skupino fanerofitov, kar pomeni, da so cvetni brsti zaščiteni pred neugodnimi ţivljenjskimi pogoji z luskolisti (Martinčič in sod., 1999).

3.1.2 Rastni regulatorji

Pri poskusu smo uporabili rastna regulatorja Plantella Rhizopon I in Rhizopon II. Proizvaja ga podjetje Rhizopon® ® (Rijnjik, Nizozemska). V Sloveniji ga zastopa podjetje Unichem d.o.o. (slika 8).

Slika 8: Rastni regulatorji Plantella Rhizopon I, II, III (Unichem d.o.o.)

Glavna učinkovina je indol-3-maslena kislina (IBA), ki se v pripravku Rhizopon I nahaja v koncentraciji 5 g/kg (0,5 %), v pripravku Rhizopon II pa v koncentraciji 10 g/kg (1,0 %).

3.1.3 Substrat za potikanje

Uporabili smo Klasmannov substrat za potaknjence (slika 9). Substrat je namenjen za ukoreninjenje potaknjencev v lončkih in setvenih platojih, primeren pa je tudi za avtomatično polnjenje loncev in gojitvenih plošč. Sestavlja ga mešanica fine bele šote in Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 20 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

25 % perlita. Dodana so mu vodotopna gnojila in sicer 0,5 kg/m3, močilo in elementi v sledeh: P2O5 80 mg/l, K2O 90 mg/l in Mg 100 mg/l. Je fine strukture in ima pH vrednost 6.

A B Slika 9: Klasmannov substrat za potaknjence: A - zunanjost embalaţe; B - sestava substrata A B

3.1.4 Gojitvene plošče

Uporabili smo Quickpot standard poglobljene gojitvene multiplošče, velikosti 335 x 515 mm s 96-imi luknjami (8 x 12), podjetja Herkuplast - Kubern GmbH (Nemčija), ki ga v Sloveniji zastopa podjetje Agrocom d.o.o. (Medvode). Višina plošč znaša 78 mm, luknje so velikosti 38 x 38 mm, razmak med njimi pa je 42 mm (slika 10).

Slika 10: Poglobljena gojitvena multiplošča s 96-imi luknjami Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 21 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

3.1.5 Neposredno prekrivanje

Za neposredno prekrivanje potaknjencev smo uporabili tanko polietilensko folijo (slika 9). Iz ţeleznih palic smo naredili zaobljeno konstrukcijo čez katero smo prevlekli polietilensko folijo in jo ob straneh mize zataknili. Potaknjence smo oroševali ročno, zato se je zračna vlaga gibala med 40 do 100 %. Oroševali smo glede na vremenske razmere. V vročih in sončnih dneh smo oroševali pogosteje, v hladnejših in oblačnih dneh pa redkeje.

Slika 11: Zasnova poskusa pri neposrednem pokrivanju s PVC folijo

3.1.6 Meglilni sistem

Meglilni sistem POLAIR model 400 HC, zaščitne znamke Val Environmental Systems (ZDA), ki ga v Sloveniji zastopa podjetje Humko d.o.o. (Bled), deluje avtomatsko na nastavljeno relativno zračno vlago. Visokotlačna črpalka črpa vodo v sistem visokotlačnih cevi, na katerih so montirane meglilne šobe. Pri meglilnem sistemu je potrebno redno mesečno čiščenje obeh filtrov za vodo in redna kontrola meglilnih šob.

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 22 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

3.2 Metode dela

3.2.1 Zasnova poskusa

Poskus smo zasnovali v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli na Pohorskem dvoru. Zelene in pololesenele bazalne in sredinske potaknjence španskega bezga (slika 12) smo rezali v sedmih terminih (preglednica 3).

Slika 12: Potaknjenca tik pred potikanjem

Preglednica 3: Termini potikanja v okolju

Termin potikanja Okolje koreninjenja

1. termin –10.5.2007 neposredno prekrivanje s folijo 2. termin –30.5.2007 neposredno prekrivanje s folijo 3. termin –15.6.2007 neposredno prekrivanje s folijo 4. termin –27.6.2007 megljenje 5. termin –18.7.2007 megljenje 6. termin –01.8.2007 neposredno prekrivanje s folijo 7. termin –20.8.2007 neposredno prekrivanje s folijo

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 23 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Potaknjence smo koreninili v okolju z neposrednim prekrivanjem s polietilensko folijo, razen v terminih 4 in 5, ko smo jih koreninili v okolju megljenja.

Uporabili smo dve različni koncentraciji rastnega regulatorja: - Plantella Rhizopon I (0,5 %) - Plantella Rhizopon II (1 %)

Poskus je bil zasnovan v treh ponovitvah. Za posamezno obravnavanje smo potaknili 8 potaknjencev na ponovitev, skupaj 24 potaknjencev. V vsakem terminu smo potaknili po 96 potaknjencev pri vsaki sorti.

3.2.2 Izvedba in oskrba poskusa

Potaknjence smo narezali na odraslih rastlinah. Rezali smo jih iz močnih, ne cvetočih to leto zraslih poganjkov (slika 13). Bazalni tip potaknjenca smo rezali na enoletnem poganjku, ki je zrasel iz dvoletnega. Sredinski tip potaknjenca smo rezali sredi enoletnega poganjka. Pri potaknjencih smo odstranili par listov ob spodnjem nodiju in s skalpelom naredili poševno rez, enako tudi 1 cm nad zgornjim nodijem. Potaknili smo jih v gojitvene platoje, ki smo jih napolnili s substratom in jih zatem zalili. Pred potikanjem v substrat smo potaknjence pomočili v rastni regulator Plantella Rhizopon. Platoje smo namestili na mize rastlinjaka, kjer smo jih pokrili s polietilensko folijo. Platoje smo po potrebi zalivali oz. ročno oroševali z vodo, pri čemer smo vzdrţevali vlago.

Slika 13: Razmnoţevalni material - enoletni poganjki Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 24 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

3.2.3 Vrednotenje in analiza

Vrednotenje poskusa smo opravljali v sedmih terminih. Meritve smo opravljali na 20-ih naključno izbranih potaknjencih na obravnavanje.

Pri tem smo vrednotili: - število razvitih korenin, ki so bile daljše od 2 mm, - sveţo maso nadzemnega dela rastline, - posušeno maso nadzemnega dela rastline (48 ur pri 50 °C), - sveţo maso korenin, - posušeno maso korenin.

Statistična obdelava podatkov je bila narejena s pomočjo analize variance, s statističnim programom Statgraphics 4.0. Statistično značilne razlike med obravnavanji smo preverili s testom mnogoterih primerjav (Duncan) pri stopnji tveganja 0,05. Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 25 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

V poglavju so prikazani rezultati koreninjenja in morfološke lastnosti bazalnih in sredinskih potaknjencev v različnih terminih potikanja, glede na sorto in tip potaknjenca španskega bezga.

4.1 Vpliv sorte, termina, rastnega regulatorja in tipa potaknjenca na ukoreninjenje v okolju neposrednega pokrivanja s polietilensko folijo in megljenja

Analiza variance je pokazala, da so sorta, termin in tip potaknjenca statistično značilno vplivali na ukoreninjenost, število korenin in maso posušenih korenin pri pokrivanju s polietilensko folijo (preglednica 4).

Statistično značilen vpliv sorte se je pokazal pri ukoreninjenosti in masi posušenih korenin. Statistično značilen vpliv termina se je pokazal pri vseh treh vrednotenjih, in sicer ima vpliv na ukoreninjenost, število korenin ter maso posušenih potaknjencev. Statistično značilen vpliv tipa potaknjenca pa samo pri masi posušenih korenin.

Statistično značilen vpliv na ukoreninjenost je imela interakcija med sorto in terminom (A×B), interakcija med terminom in tipom potaknjenca (B×D), interakcija med sorto, terminom in tipom potaknjenca (A×B×D), ki je imela vpliv tudi na število korenin ter interakcija med terminom, hormonom in tipom potaknjenca (B×C×D).

V okolju megljenja je analiza variance pokazala, da so sorta, termin in tip potaknjenca statistično značilno vplivali na ukoreninjenost, število korenin in maso posušenih korenin pri megljenju (preglednica 5).

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 26 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Preglednica 4: Vpliv sorte, termina, rastnega regulatorja in tipa potaknjenca na ukoreninjenost, število korenin in maso posušenih korenin pri neposrednem pokrivanju s polietilensko folijo

Izvor variance Ukoreninjenost Število korenin Masa posušenih korenin Sorta (A) ** n.s. * Termin (B) ** ** ** Hormon (C) n.s. n.s. n.s. Tip potaknjenca (D) n.s. n.s. ** A×B ** ** ** A×C n.s. n.s. n.s. A×D n.s. n.s. n.s. B×C ** n.s. n.s. B×D ** n.s. n.s. C×D n.s. n.s. n.s. A×B×C n.s. n.s. n.s. A×B×D ** ** n.s. A×C×D n.s. n.s. n.s. B×C×D * n.s. n.s. A×B×C×D n.s. n.s. n.s. ** - označuje signifikantno oz. statistično značilno razliko pri P<0,01 * - označuje signifikantno oz. statistično značilno razliko pri P<0,05 n.s. - ni signifikantno, ni statistično značilnih razlik med obravnavanji

V okolju megljenja je statistično značilen vpliv na ukoreninjenost imela interakcija med terminom in hormonom (B×C).

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 27 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Preglednica 5: Vpliv sorte, termina, rastnega regulatorja in tipa potaknjenca na ukoreninjenost, število korenin in maso posušenih korenin v okolju megljenja

Izvor variance Ukoreninjenost Število korenin Masa posušenih korenin Sorta (A) ** ** ** Termin (B) ** ** ** Hormon (C) n.s. n.s. n.s. Tip potaknjenca (D) ** * ** A×B n.s. n.s. n.s. A×C n.s. n.s. n.s. A×D n.s. n.s. n.s. B×C ** n.s. n.s. B×D n.s. n.s. n.s. C×D n.s. n.s. n.s. A×B×C n.s. n.s. n.s. A×B×D n.s. n.s. n.s. A×C×D n.s. n.s. n.s. B×C×D n.s. n.s. n.s. A×B×C×D n.s. n.s. n.s. ** - označuje signifikantno oz. statistično značilno razliko pri P<0,01 * - označuje signifikantno oz. statistično značilno razliko pri P<0,05 n.s. - ni signifikantno, ni statistično značilnih razlik med obravnavanj

4.2 Vpliv sorte na ukoreninjenje potaknjencev obravnavanih sort v okolju megljenja in neposrednega prekrivanja

Podatke o skupnem številu ukoreninjenih potaknjencev med obravnavanimi sortami španskega bezga smo analizirali z analizo variance za vsak posamezni termin. Potaknjence smo koreninili v okolju z neposrednim prekrivanjem (P) razen v 4. in 5. terminu, ko smo jih koreninili v okolju megljenja (M) (preglednica 6).

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 28 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Preglednica 6: Ukoreninjenost potaknjencev obravnavanih sort po posameznem terminu potikanja v okolju megljenja in neposrednega prekrivanja s polietilensko folijo

Termin1 Okolje2 Sorta Št.obrav. potak. Ukoreninjenost % ukoreninjenosti 1 P lila 96 19 19,8 b pur. rdeč 96 50 52,1 a beli 96 49 51,0 a 2 P lila 96 26 27,1 c pur. rdeč 96 41 42,7 a beli 96 33 34,4 b 3 P lila 96 16 16,7 c pur. rdeč 96 46 47,9 b beli 96 75 78,1 a 4 M lila 96 35 36,5 b pur. rdeč 96 20 20,8 c beli 96 51 53,1 a 5 M lila 96 36 37,5 c pur. rdeč 96 52 54,2 b beli 96 74 77,1 a 6 P lila 96 24 25,0 c pur. rdeč 96 43 44,8 b beli 96 73 76,0 a 7 P lila 96 9 9,4 c pur. rdeč 96 15 15,6 b beli 96 26 27,1 a 1termin potikanja: 1-10.5.2007; 2-30.5.2007; 3. -15.6.2007;4. - 27.6.2007;5. -18.7.2007,6. - 01.8.2007;7. -20.8.2007; 2okolje: P- neposredno prekrivanje s polietilensko folijo; M-megljenje

V prvem terminu potikanja smo z analizo variance ugotovili, da sta purpurno rdeča in bela sorta statistično značilno bolje ukoreninili kot sorta lila barve.

V drugem terminu je purpurno rdeča sorta statistično značilno bolje ukoreninila (42,7 %) v primerjavi z ostalima sortama. Prav tako pa je bela sorta statistično značilno bolje ukoreninila (34,4 %) kot lila sorta. Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 29 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

V tretjem terminu smo ugotovili, da so se potaknjenci bele sorte statistično značilno bolje ukoreninili (78,1 %) v primerjavi z ostalima sortama. Prav tako je purpurno rdeča sorta (47,9 %) statistično značilno bolje ukoreninila kot lila sorta.

V četrtem terminu so se statistično značilno bolje ukoreninili potaknjenci bele sorte (53,1 %) v primerjavi s potaknjenci ostalih dveh sort. Potaknjenci lila sorte pa so se statistično značilno bolje ukoreninili (36,5 %) kot bela sorta.

V petem terminu je prišlo do statistično značilnih razlik med potaknjenci bele sorte, ki so se bolje ukoreninili (77,1 %) kot ostali sorti. Statistično značilno bolje se je ukoreninila purpurno rdeča sorta (54,2 %) kot lila sorta.

V šestem terminu smo ugotovili, da je prišlo do statistično značilnih razlik med sortami in se je najbolje ukoreninila bela sorta (76,0 %) v primerjavi s purpurno rdečo sorto in lila sorto. Prav tako pa je purpurno rdeča sorta (44,8 %) statistično značilno bolje ukoreninila od lila sorte.

V sedmem terminu so se potaknjenci bele sorte prav tako statistično značilno bolje ukoreninili (27,1 %) v primerjavi s potaknjenci ostalih dveh sort. Purpurno rdeča sorta pa se je statistično značilno bolje ukoreninila (15,6 %) kot lila sorta.

4.3 Vpliv tipa potaknjenca na ukoreninjenost in razvoj koreninskega sistema potaknjencev

Podatke o ukoreninjenosti, številu korenin in masi posušenih korenin španskega bezga v posameznem terminu potikanja smo glede na tip potaknjenca analizirali z analizo variance (preglednica 7). V petem in šestem terminu se ni ukoreninilo dovolj potaknjencev, zato vpliva tipa potaknjenca nismo proučevali.

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 30 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Preglednica 7: Morfološke značilnosti ukoreninjenih potaknjencev španskega bezga glede na tip potaknjenca

Termin1 Okolje2 Sorta Tip potak. Ukoreninjenost Število korenin Masa posušenih korenin % (N=48) (N=20) (N=20) 1 P lila B 20,83 a 114,10 a 0,14 a S 18,75 a 61,00 b 0,12 a pur. rdeč B 75,00 a 39,48 a 0,07 a S 29,17 b 38,14 a 0,09 a beli B 39,58 b 62,36 b 0,07 b S 62,50 a 153,20 a 0,12 a 2 P lila B 29,17 a 36,15 a 0,12 a S 25,00 a 42,82 a 0,16 a pur. rdeč B 45,83 a 73,14 b 0,16 b S 39,58 a 105,16 a 0,31 a beli B 31,25 a 34,07 a 0,13a S 37,50 a 34,08 a 0,16 a 3 P lila B 41,17 a 60,50 a 0,16 a S 29,17 b 46,77 a 0,17 a pur. rdeč B 35,42 b 31,07 b 0,18 a S 60,42 a 46,22 a 0,26 a beli B 79,17 a 44,55 a 0,19 a S 77,08 a 38,75 a 0,17 a 4 M lila B 33,33 a 23,63 a 0,14 a S 39,58 a 29,32 a 0,17 a pur. rdeč B 6,25 b 32,00 b 0,20 a S 35,42 a 78,47 a 0,24 a beli B 39,58 b 33,16 b 0,20 a S 66,67 a 54,00 a 0,27 a 7 P lila B 4,17 a 8,50 a 0,02 a S 14,58 a 9,14 a 0,05 a pur. rdeč B 12,50 a 9,11 a 0,04a S 18,75 a 9,83 a 0,04 a beli B 31,25 a 14,00b 0,06 b S 22,92 a 27,09 a 0,14 a 1termin potikanja: 1-10.5.2007; 2-30.5.2007; 3. -15.6.2007;4. - 27.6.2007; 7. -20.8.2007; 2okolje: P- neposredno prekrivanje s polietilensko folijo; M-megljenje 4tip potaknjenca: B-bazalni, S-sredinski Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 31 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

V prvem terminu potikanja smo z analizo variance ugotovili, da imajo potaknjenci sredinskega tipa bele sorte statistično značilen vpliv na ukoreninjenost (62,50 %), število korenin (153,20) in maso posušenih korenin (0,12 g) v primerjavi s potaknjenci bazalnega tipa bele sorte. Pri purpurno rdeči sorti smo ugotovili, da se je statistično značilno bolje ukoreninil bazalni tip (75 %) kot pa sredinski. Statistično značilno razliko pri lila sorti smo ugotovili pri številu korenin bazalnega tipa potaknjenca (114,10) v primerjavi s sredinskim tipom.

V drugem terminu so potaknjenci sredinskega tipa dosegli statistično značilno večje število korenin (105,16) in maso posušenih korenin (0,31 g) pri purpurno rdeči sorti kot pri potaknjencih bazalnega tipa. Pri beli in lila sorti so se bazalni in sredinski tip potaknjenca koreninili enakomerno.

V tretjem terminu smo ugotovili, da so potaknjenci bazalnega tipa lila sorte statistično značilno vplivali na ukoreninjenost števila korenin (41,17 %) v primerjavi s potaknjenci sredinskega tipa. Pri purpurno rdeči sorti smo ugotovili, da se je statistično značilno bolje ukoreninil sredinski tip (60,42 %) in razvil večje število korenin (46,22) kot pa bazalni tip. Pri beli sorti sta se bazalni in sredinski tip potaknjenca koreninila enakomerno.

V četrtem terminu je statistično značilno bolje ukoreninil sredinski tip potaknjenca pri purpurno rdeči sorti (35,42 %) pri večjem številu korenin (78,47) primerjavi z bazalnim tipom potaknjenca. Pri beli sorti se je sredinski tip potaknjenca ukoreninil (66,67 %) pri večjem številu korenin (54,00 g) v primerjavi z bazalnim tipom potaknjenca. Pri lila sorti sta se bazalni in sredinski tip potaknjenca koreninila enakomerno.

V sedmem terminu so potaknjenci bele sorte sredinskega tipa prav tako statistično značilno razvili večje število korenin (27,09) pri večji masi posušenih korenin (0,14 g) v primerjavi s potaknjenci bazalnega tipa. Pri lila in purpurno rdeči sorti so se bazalni in sredinski tip potaknjenca koreninili enakomerno. Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 32 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

4.4 Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na razvoj koreninskega sistema potaknjencev

S statistično analizo je bilo ugotovljeno, da na razvoj koreninskega sistema potaknjencev vpliva koncentracija rastnega regulatorja v določenih terminih (preglednica 8). V petem in šestem terminu se ni ukoreninilo dovolj potaknjencev, zato vpliva rastnega regulatorja nismo proučevali.

V prvem terminu potikanja smo z analizo variance ugotovili, da imajo potaknjenci tretirani z 0,5 % IBA statistično značilen vpliv na število korenin pri lila sorti (112,14) v primerjavi s potaknjenci tretiranimi z 1 % IBA.

V drugem terminu so potaknjenci tretirani z 1 % IBA pri lila sorti razvili statistično značilno večje število korenin (52,40) in maso posušenih korenin (0,20 g) kot pri potaknjencih tretiranih z 0,5 % IBA.

V tretjem terminu smo ugotovili, da so potaknjenci tretirani z 0,5 % IBA statistično značilno vplivali na število korenin pri beli sorti (48,05) v primerjavi s potaknjenci tretiranimi z 1 % IBA.

V četrtem terminu so statistično značilno večje število korenin razvili potaknjenci tretirani z 1 % IBA (73,69) purpurno rdeče sorte v primerjavi s potaknjenci tretiranimi z 0,5 % IBA. Potaknjenci tretirani z 0,5 % IBA bele sorte so statistično značilno bolje vplivali na maso posušenih korenin (0,31 g) kot potaknjenci tretirani z 1 % IBA.

V sedmem terminu so potaknjenci tretirani z 0,5 % IBA purpurno rdeče sorte prav tako statistično značilno razvili večje število korenin (10,82) v primerjavi s potaknjenci tretirani z 1 % IBA.

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 33 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Preglednica 8: Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na razvoj koreninskega sistema potaknjencev v okolju z neposrednim prekrivanjem in okolju megljenja

Termin1 Okolje2 Sorta Hormon Št.obrav. potak. Število korenin Masa posušenih korenin 1 P lila 0,5 20 112,14 a 0,14 a 1 20 75,42 b 0,12 a beli 0,5 20 34,61 a 0,08 a 1 20 43,53 a 0,07 a pur. rdeč 0,5 20 123,21 a 0,11 a 1 20 110,60 a 0,09 a 2 P lila 0,5 20 29,79 b 0,10 b 1 20 52,40 a 0,20 a beli 0,5 20 89,48 a 0,23 a 1 20 86,40 a 0,22 a pur. rdeč 0,5 20 34,27 a 0,13 a 1 20 33,82 a 0,16 a 3 P lila 0,5 20 46,71 a 0,18 a 1 20 50,25 a 0,16 a beli 0,5 20 42,20 a 0,27 a 1 20 37,29 a 0,19 a pur. rdeč 0,5 20 48,05 a 0,20 a 1 20 35,25 b 0,17 a 4 M lila 0,5 20 27,71 a 0,15 a 1 20 25,78 a 0,15 a beli 0,5 20 67,43 b 0,31 a 1 20 73,69 a 0,19 b pur. rdeč 0,5 20 41,89 a 0,26 a 1 20 45,52 a 0,21 a 7 P lila 0,5 20 9,57 a 0,05 a 1 20 7,00 a 0,02 a beli 0,5 20 10,82 a 0,05 a 1 20 5,50 b 0,03 a pur. rdeč 0,5 20 22,82 a 0,13 a 1 20 17,13 a 0,07 a 1termin potikanja: 1-10.5.2007; 2-30.5.2007; 3. -15.6.2007;4. - 27.6.2007;5. -18.7.2007,6. - 01.8.2007;7. -20.8.2007; 2okolje: P- neposredno prekrivanje s polietilensko folijo; M-megljenje Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 34 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

5 SKLEPI

Na podlagi poskusa, izvedenega v sedmih terminih razmnoţevanja, od maja 2007 do oktobra 2007, kjer smo proučevali termin potikanja, sorto potaknjenca, tip potaknjenca, koncentracijo rastnega regulatorja in okolje v katerem smo koreninili potaknjence, lahko sklepamo naslednje:

1. Pri španskem bezgu je uspešnost razmnoţevanja s potaknjenci odvisna od večih dejavnikov. Starost matične rastline je eden od pomembnejših dejavnikov. Hartmann (2002), Macdonald (2002) in Bärtels (1995) navajajo, da bi naj bila matična rastlina v mladostni fazi rasti pri razmnoţevanju s potaknjenci.

Rezultat ukoreninjenosti po posameznih obravnavanih sortah nakazujejo razlike v uspešnosti koreninjenja. Pri beli sorti španskega bezga smo dosegli najvišji odstotek v obeh okoljih, tako v okolju megljenja (77,1 %) kot z neposrednim prekrivanjem s polietilensko folijo (78,1 %). Pri purpurno rdeči sorti smo dosegli srednjo ukoreninjenost (54,2 %) v okolju megljenja. Najslabše je koreninila lila sorta, kjer smo uspeli ukoreniniti le 37,5 % potaknjencev.

Eden od razlogov za slabše koreninjenje potaknjencev lila in purpurno rdeče sorte je ta, da sta matični rastlini bili v odrasli fazi rasti. Matična rastlina bele sorte je rasla kot ţivica in je bila vsako leto redno obrezana, kar je vplivalo na podaljšan čas mladostnega stadija rastline.

2. Z analizo poskusa je bilo ugotovljeno, da ima čas rezi potaknjencev značilen vpliv na ukoreninjenost ne glede na sorto. Najprimernejši čas potikanja je od sredine junija (3. termin) do konca julija (6. termin), ko smo dosegali najvišjo ukoreninjenost. V tem času bi priporočili razmnoţevanje španskega bezga s potaknjenci.

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 35 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Raziskati bi bilo potrebno še vpliv termina v okolju megljenja ter okolju prekrivanja s polietilensko folijo vzporedno in proučiti katero okolje je boljše vplivalo na ukoreninjenje. V našem poskusu smo testirali ukoreninjenost v posameznem terminu enega okolja.

3. Vpliv tipa potaknjenca na ukoreninjenost je odvisen od sorte ter časa rezi potaknjencev. V začetnih terminih (1–3) potikanja pri lila in purpurno rdeči sorti se najboljše korenini bazalni tip potaknjenca (29,17 % lila, 75,0 % purpurno rdeča). V poznejših terminih (od 4. naprej) pa se boljše korenini sredinski tip (39,3 % lila, 64,6 % purpurno rdeča). Pri beli sorti pa se je sredinski tip bolje ukoreninil v začetnih terminih (62,5 %), v poznejših se je bolje ukoreninil bazalni tip (79,2 %).

4. Različne koncentracije rastnega regulatorja imajo statistično značilen vpliv na morfološke lastnosti potaknjencev. Vpliv koncentracije pa se zelo spreminja glede na sorto in čas potikanja. Glede na rezultate priporočamo uporabo rastnega regulatorja v koncentraciji med 0,5 in 1 %.

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 36 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

6 VIRI IN LITERATURA

Bärtels A. 1995. Der Baumschul – betrieb. Handbuch des Erwerbsgärtners. Stuttgart, Ulmer: 739 str.

Bärtels A. 1996. Gehölzvermehrung. Stuttgart, Ulmer: 422 – 425 str.

Bizjak Bombek N. 2008. Razmnoţevanje tise (Taxus baccata L.) z olesenelimi potaknjenci. Diplomsko delo, Maribor, Fakulteta za kmetijstvo: 3 - 24 str.

Bruns. 2006. Bruns Pflanzen. Catalouge 2006: 541 – 546 str.

Brus R. 2008. Sto grmovnih vrst na Slovenskem. Ljubljana, Tehniška zaloţba Slovenije: 196- 197 str.

Bulk M. 2007. Rein en Mark Bulk, Catalogus 2007 – 2008: 132 – 133 str.

Dirr M. A. 2004. Dirr`s Hardy Trees and Shrubs. Portland, Timber Press: 386 - 391 str.

Dirr M.A, Heuser C.W. 1987. The reference manual of woody plant propagation. Varsity Press, inc: 203 - 206 str.

Hartmann H. T. 2002. Hartmann and Kester ’s plant propagation: principles and practices. Upper Saddle river, Prentice-Hall: 708-709 str.

In vitro razmnoţevanje. (elektronski vir) http://www.actahort.org/books/226/226_22.htm (19.9.2009)

Jogan N. 2001. Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore: 734 str.

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 37 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Katalog izdelkov Unichem. 2009: 24 str.

Kindersley D. 1992a. Enciklopedija vrtnarjenja. Ljubljana, Slovenska knjiga: 651 str.

Kindersley D. 1992b. Vrtnarska enciklopedija rastlin in cvetlic. Ljubljana, Slovenska knjiga,: 688 str.

Klasmann – Deilmann – podatki o substratu za potaknjence. (elektronski vir) http://www.klasmann-deilmann.com/ (9.3.2010)

Krüssmann G. 1995. Manual of cultivated broad - leaved tress & shrubs, Timber Press. Portland, Oregon: 374 – 385 str.

Lappen Nurseries. 2005. Catalouge 2005: 415 – 519 str.

Macdonald B. 2002. Practical woody Plant propagation for nursery growers. Portland, Timber Press: 152-155, 353-355.

Martinčič A., Wraber T., Jogan N., Ravnik V., Podobni A., Turk B., Vreš B. 1999. Mala flora Slovenije. Ljubljana, Tehniška zaloţba,: 845 str.

Your Garden - vaš vrt. (elektronski vir) http://www.chicagobotanic.org/plantinfo/pp/lilac.php (9.3.2010)

Osterc G. 2001. Uporaba sistema megljenja (Fog system) pri razmnoţevanju s potaknjenci. V: Mednarodni znanstveni posvet Sredozemsko kmetijstvo in oljkarstvo. Izola, Slovenija: 14 - 15 str.

Petauer T. 1993. Leksikon rastlinskih bogastev. Ljubljana, Tehniška zaloţba Slovenije: 684 str.

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 38 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Rae AM, Street NR. 2007. Populus trees (Chapter 1). Genome Mapping and Molecular Breeding in , Volume 7 Forest trees. C Kole (Ed.) Berlin/Heidelberg, Springer Verlag (Springerlink).

Razmnoţevanje francoskih hibridov španskega bezga. (elektronski vir) http://www.springerlink.com/content/1e0e0gy26kr64ygm/ (19.9.2009)

Razmnoţevanje rastlin. (elektronski vir) http://www.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Razmnozevanje%20rastlin.pdf (19.9.2009)

Razmnoţevanje španskega bezga s semenom. (elektronski vir) http://www.fs.fed.us/rm/pubs_other/wo_AgricHandbook727/wo_AgricHandbook727_108 3_1086.pdf (7.6.2010)

Rooting cuttings of Syringa vulgaris cv. Charles Joly and Corylus avellana cv. Aurea: the influence of stock plant pruning and shoot growth – raziskava o španskem bezgu. (elektronski vir) http://www.springerlink.com/content/1e0e0gy26kr64ygm/ (19.9.2009)

Smole J., Črnko J. 2000. Razmnoţevanje sadnih rastlin. Ljubljana, Kmečki glas: 37-57 str.

Syringa vulgaris 'Charles Joly' - opis sorte. (elektronski vir) http://hort.ufl.edu/lppi/htm/sp369.htm (19.9.2009)

Syringa vulgaris - splošno o španskem bezgu. (elektronski vir) http://www.nsl.fs.fed.us/wpsm/Syringa.pdf (7.6.2010) http://www.ibiblio.org/pfaf/cgi-bin/arr_html?Syringa+vulgaris (19.9.2009)

Šiftar A. 1974. Vrtno drevje in grmovnice. Ljubljana, Drţavna zaloţba Slovenije: 246 - 247 str.

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 39 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

Šiftar A. 2001. Izbor in uporaba drevnine za javne nasade. Ljubljana, Zavod za tehnično izobraţevanje: 174 - 175 str.

Šušek A. 2008. Intenzivno razmnoţevanje rastlin. Zapiski predavanj (osebni vir).

Wikipedija, prosta enciklopedija. (elektronski vir) http://en.wikipedia.org/wiki/Syringa_vulgaris (19.9.2009) http://en.wikipedia.org/wiki/Syringa (19.9.2009)

Young J. A. in C. G. 1994. Seeds of Woddy Plants in North America, Portland, Oregon, Dioscorides Press.: 331 - 332 str.

Zouder P. 2007. Pomen mesta odvzema potaknjencev za uspeh razmnoţevanja pri španskem bezgu (Syringa vulgaris L.). Diplomsko delo, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 11 - 18 str.

Antolin J. Razmnoţevanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s potaknjenci. 40 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Andreju Šušku za vse koristne pripombe, napotke, strokovne nasvete in usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela.

Za izkazano pomoč pri izvedbi poskusa se zahvaljujem mentorju prakse Janezu Pivcu.

Zahvaljujem se profesorjema, dr. Franciju Bavcu in dr. Metki Šiško za nasvete pri pregledu naloge.

Iskrene zahvale tudi staršem in vsem ostalim, ki so mi na kakršen koli način pomagali pri nastanku diplomskega dela ter me spodbujali v času študija.