EPI 10 2010.Pdf (3.60

( 1 ) DESET LET

Glasilo Poso{kega razvojnega centra letnik XI, {t. 10, 2010 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 1581-6087

• Novo vodstvo PRC-ja • Prejemniki nepovratnih sredstev za zaposlovanje in samozaposlovanje • Lokalne volitve 2010 • Za ob~inskimi redarji je pestra poletna sezona • Ivan Pregelj – malo znani izobra`enec z Mosta • Stoletni [pink

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Uvodno razmi{ljanje ( 2 )

»Vete ka, gospa, ustrel’te se …«

V kraju, iz katerega prihajam, je ga. Ob kritiki, pa čeravno je ta izre- še vedno boji, da bo na račun kon- na eni izmed osnovnih šol pred leti čena z dobrimi nameni, se večina struktivne kritike prikrajšana za novo poučevala učiteljica, ki še vedno velja počuti tako ogroženo, da je ni več delovno mesto, položaj, varnost, par- za »legendo«. Danes sicer že priletna sposobna sprejeti. Celo nasprotno. tnerja, ugled ... Vendar vam iz lastnih gospa v pokoju je bila in ostaja vzor Kritika oziroma opozarjanje na napa- izkušenj pravim, da sem zaradi upra- mnogim generacijam in živ primerek ke pri večini dvigne toliko prahu, vičenega opozarjanja oziroma kritike tistih pravih vzgojnih prijemov. Njene polemik, zgražanja, obtožb in nema- prej v plusu kot v minusu. Morda se metode in vrednote so vredne učenja. lokrat celo civilnih tožb, da kritik sprva zdi, kot da izgubljaš v boju s Nekoč se ji je pripetilo, da je k njej svoje mnenje raje zadrži zase, kot da pravico, vendar vedite, da te enkrat, prišla mama njenega učenca. Nesreč- bi se izpostavljal omenjenim neprije- ko se te ljudje navadijo, začnejo celo na mati je bila vsa iz sebe, ker je tnostim. Kljub temu kritik še zdaleč bolj ceniti. Vaše kritike in opozorila njen odraščajoči sin postal povsem ne primanjkuje – sploh tistih nega- – če bodo na mestu in izražene v Številka vpisa v razvid medijev: 787 neobvladljiv. Pogovor je izzvenel bolj tivnih. Prav nasprotno! Nenehno so resnični želji po spremembi na bolje ISSN 1581-6087 kot nekakšno zadnje upanje oziroma prisotne, vendar se skrivajo za voga- – bodo dobile na vrednosti. Sprva Izdal in založil: prošnja učiteljici, naj vendarle nekaj li, šepečejo za zaprtimi vrati in kvan- boste morda šokirali in kakšna kriti- Posoški razvojni center ukrene z njenim sinom, da se bo ta tajo ob kafetih. In, kar je najhuje, so ka vas zna tepsti. Vendar nikar ne Trg svobode 2, 5222 Kobarid poboljšal; sama mu ni bila več kos. navadno namenjene vsem drugim obupajte. Če boste še naprej opozar- Naslov: Uredništvo EPIcentra Pooblastila jo je za vse možne meto- kot dotičnemu prejemniku. jali na napake z dobrimi nameni, vas Padlih borcev 1b, 5220 Tolmin de in načine, s katerimi naj bi po Razumem sicer nelagodje, ko na bo okolica počasi začela dojemati kot Telefon: njenem mnenju stroka »ukrotila« nje- svoj račun slišiš kakšno pikro – sploh, osebo, ki »taka pač je«. Zamer bo 05/38-41-510 (glavna urednica) nega neukročenca. Razredničarka jo če veš, da je upravičena. Kdo pa si čedalje manj, sčasoma pa vam bodo 05/38-41-502 (pomočnica urednice) 05/38-41-500 (Posoški razvojni center) je mirno poslušala do konca, nato pa želi iz drugih ust poslušati o napa- (sicer skrivoma) priznali, da imate Faks: izjavila: »Vete ka, gospa, ustrel’te se … kah, ki mu pritičejo? Najbrž res nih- hrbtenico, lastno pamet, dobro mero 05/38-41-504 Ker če se ne boste vi danes, vas bo če. Se pa velja ob kritikah zamisliti. poguma in srčnosti. E-pošta: vaš sin jutri.« Razumem tudi to, da se vsakdo sku- Zato menim, da so dobronamerne [email protected] Sreča v nesreči je bila, da je to iz- ša braniti. Toda kakšna je cena te pretehtane kritike in opozorila danes Spletne strani: javila v času – ne vem natančno, ali obrambe? Večina bo rekla, da je naj- vrednota, ki jo je treba gojiti. Kajti le www.prc.si/epicenter je bilo to še v rajnki Jugoslaviji ali bolje, da se ne vtikaš v tuje zadeve. v primeru, če bomo na napake opo- (arhiv izdaj od leta 2003 dalje) morda na prehodu v samostojno Slo- Zagotovo na prvi pogled modra od- zarjali, se jih bomo začeli zavedati. Glavna in odgovorna urednica: Tatjana Šalej Faletič venijo –, ko smo ljudje kritike še ločitev. Kaj pa, če gre za človeka, do In ko se jih bomo zavedali, jih bomo sprejemali s tisto »dobro mero«, ki je katerega nisi ravnodušen? Za člove- lahko odpravili. Pomočnica urednice: Mateja Kutin dala človeku misliti in se je (recimo ka, ki ti nekaj pomeni? Boš tudi ta- Stalni sodelavci: temu tako) posledično poboljšal. Da- krat rekel, da to ni tvoja stvar? Mi- Tatjana Šalej Faletič, Pavel Četrtič, Špela Kranjc, Špela Mrak, nes je ta mera nekaj povsem druge- slim, da gre le za izgovor. Večina se glavna in odgovorna urednica Damjana Teodorović Oglasno trženje: 05/38-41-502 (Mateja Kutin) Cenik oglasov najdete na spletni strani. Lektoriranje: Polonca Kavčič, dr. Nataša Gliha Komac Fotografija na naslovnici: Dušan Čopi Ilustracija: Marko Podjavoršek Oblikovanje in tehnična priprava: Gaya Bratina-Jereb Cerkno Tisk: Atalanta Ema d.o.o. Naklada: 7.400 izvodov Vire navajamo po ISO standardu. Distribucija: Glasilo se brezplačno distribuira po vseh gospodinjstvih Zgornjega Posočja. Glasilo sofinancirajo: Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter Občina Bovec, Občina Kobarid in Občina Tolmin

Letnik XI, št. 10, 2010 Foto: Vivid Pixels – Fotolia.com

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 EPIcentru i{~emo novo ime ( 3 )

Iz vsebine

4 PRC-jeva oglasna deska Ime mi je … 7 Novo vodstvo PRC-ja: V našem uredništvu bomo vse do Taktirka za~asno v rokah Tiskanemu periodičnemu mediju naj bo ime: konca tega leta zbirali vaše predloge Pirihove za novo ime našega tiskanega perio- 1) Posočnik 4) Novi predlogi imena: ______9 So~a 2010: Znani dičnega medija. Doslej smo prejeli že 2) SOČAsnik ______kar nekaj resnično privlačnih in za- prejemniki nepovratnih 3) Posočasnik ______sredstev za zaposlovanje nimivih. In kakšno ime pravzaprav iščemo? in samozaposlovanje Predlagatelj (ime in priimek): Takšno, da bi ljudje tudi zunaj meja 10 Lokalne volitve 2010 Posočja natanko vedeli, katero obmo- Naslov: čje pokrivamo. Poleg tega mora biti Iz ob~inskih uprav seveda izvirno in zanimivo. Telefon: 12 Ob~ina Bovec Izmed prispelih glasovnic bomo ob 15 Ob~ina Kobarid zaključku zbiranja izžrebali deset E-pošta: 19 Ob~ina Tolmin tistih, ki bodo prejeli praktične nagrade. Kuponček pošljite na naslov: Uredništvo EPIcentra, Ulica padlih borcev 1b, 5220 Tolmin 24 Pred na{im pragom: Za Vaš EPIcenter ob~inskimi redarji je pestra poletna sezona

26 Izjemna drevesa v Poso~ju (7): Tujerodne vrste in drevesa posebnih oblik

28 Mo~ besede: Ivan Pregelj

30 Pustili so svoj pe~at: Stoletni [pink

31 Osnovno{olci in ekolo{ko kmetovanje: Za bolj zdravo `ivljenje Ponujamo možnost objave barvnih oglasov 32 Uokvirili smo Rada Fona: Kadar v du{i sije sonce … ri{e Zakaj ne bi EPIcenter vašega oglasa ponesel

33 Naj odmeva …: v vsa posoška gospodinjstva? Salamandra Salamandra Vse o oglaševanju v našem glasilu z naklado 7.400 izvodov najdete na spletni strani www.prc.si/epicenter, lahko pa se obrnete tudi na 34 Azijatmin (5): Matejo Kutin (05/38-41-502, [email protected]). Dobrodo{li v Pakistanu Posoški razvojni center, Trg svobode 2, 5222 Kobarid 36 Zemljepisna imena iz etimolo{kega slovarja: ^: âdrg in êdad POSTANITE IZID NASLEDNJE ŠTEVILKE EPIcentra NAROČNIK/-ICA Bralke in bralce obveščamo, da bo zadnja letošnja, dvojna 36 Opaànja e-EPIcentra številka EPIcentra predvidoma izšla 26. novembra 2010. Vsi, ki 37 EPIjeva knji`na polica Vse, ki želite postati boste v našem glasilu želeli objaviti kak prispevek, nam ga do 8. naročniki e-EPIcentra, novembra 2010 pošljite na e-naslov [email protected]. 38 Na kro`niku: Pe~ena vabimo, da nam na mateja. Neaktualnih vsebin in vsebin, ki jih bomo prejeli po tem datumu, jagnje~ja kra~a s polentnim [email protected] sporočite svoj žal ne bomo mogli upoštevati. Besedila naj ne bodo daljša od narastkom s sirom e-naslov, na katerega vam 2.000 znakov (s presledki), saj le na tak način lahko zagotovimo bomo pošiljali povezavo na objavo večjega števila vaših člankov. Več informacij glede objav 38 EPI opozarja naše spletno glasilo. najdete tudi na naši spletni strani www.prc.si/epicenter. 40 Javni razpisi Uredništvo Uredništvo 42 Koledar prireditev

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 PRC-jeva oglasna deska ( 4 )

Izobraževanje starejših odraslih KOPISTIKA Se želite naučiti izdelovati kopije slik in fotografij z različnimi motivi? PROSTO JE DELOVNO MESTO Na prvi pogled se naloga res zdi brezupna, vendar boste ob po- DIREKTORJA PRC – moči učiteljice Sonje Makuc korak za korakom prišli do želenega KMALU RAZPIS izdelka. Naloge se lahko loti vsak – tudi če nimate nikakršnih iz- kušenj s slikarstvom. V okviru programa se boste namreč naučili Na 30. seji Sveta zavoda Posoški razvojni center graditi sliko postopoma, poleg tega pa boste spoznali še osnove (PRC), ki je bila 24. avgusta v Bovcu, so člani sveta mešanja barv in rokovanja s slikarskimi pripomočki. soglasno sprejeli sklep, da se potrdi Skupina: V skupino se lahko vključi 12 starejših odraslih. Kdaj: objavo razpisa za prosto delovno mesto pričnemo v začetku novembra oziroma ko bo skupina polna. Kje: direktorja Posoškega razvojnega centra. v Tolminu. Trajanje: 25 ur. Prijave in dodatne informacije: Patrici- ja Rejec, telefon 05/38-41-506 Ta se objavi po 24. oktobru oziroma predvidoma 29. oktobra letos. Program je za udeležence brezplačen. V tem času bo strokovna služba PRC-ja v sodelovanju s pravniki podrobneje definirala vsebino razpisa in jo še pred objavo posredovala svetu zavoda v potrditev. Na svoji zadnji seji pa so člani sveta soglasno sprejeli tudi sklep, da za vršilko dolžnosti EKO BORZA direktorja javnega zavoda PRC imenujejo mag. Al- EKOborza deluje od začetka maja na spletni strani je od 1. oktobra do www.prc.si. miro Pirih, in sicer za obdob Na njej poteka prodaja in povpraševanje po ekoloških pridelkih, oziroma največ do imenovanja novega direktorja izdelkih in pripomočkih za ekološko kmetovanje. Spletne strani ob- 31. marca 2011. navljamo vsak četrtek. Objavljamo stalno in trenutno ponudbo ter povpraševanje. Oglašujejo lahko izključno ekološke kmetije, ki imajo veljaven certifikat. Oglase sprejemamo vsak četrtek od 8.00 do 12.00 na tel.: 05/38- 41-508 ali na gsm: 031-409-012 (Peter Domevšček). za in UK UM

Želite biti pravočasno obveščeni o pričetku naših Izobraževanje starejših odraslih izobraževalnih programov? Naročite se na informator Za UK in UM. ZA LJUBITELJE [PANSKEGA JEZIKA Un, dos, tres … Vamos! PRIJAVNICA Na začetnem tečaju boste osvojili osnove komuniciranja v špan- Ime in priimek: skem jeziku. Naučili se boste: • predstaviti sebe, prijatelje, družino, • opisati svojo zunanjost in Naslov (kraj oz. ulica, hišna številka, pošta in poštna številka): karakter, • vprašati za uro in pomoč, v kolikor se izgubite v ne- znanem mestu, • rezervirati počitnice v Španiji ali kakšni drugi špansko govoreči deželi, • nakupovati. e-naslov (izpolnite, če želite informator prejemati po e-pošti): Če bi se radi naučili več kot s pomočjo telenovel, se nam pridružite na naših popoldanskih siestah. Skupina: V skupino se lahko vključi 12 starejših odraslih. Informator želim prejemati po: Kdaj: pričnemo takoj, ko bo skupina polna. Kje: v Tolminu. Trajanje: 25 ur. • Klasični pošti • e-pošti Prijave in dodatne informacije: Patricija Rejec, telefon 05/38-41-506 Prijavnico pošljite na naslov: Program je za udeležence brezplačen. Posoški razvojni center, Ulica padlih borcev 1b, 5220 Tolmin.

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 PRC-jeva oglasna deska ( 5 )

Posoški razvojni center (PRC) vabi na okroglo mizo SOÂ PO SOÎ 5. november Center vseživljenjskega učenja Bovec (Stergulčeva hiša) KAJ VAM NUDI TO^KA od 10. do 14. ure VSE@IVLJENJSKEGA UÊNJA? Leto 2013, ko se zaključuje Razvojni program SO- • Samostojno učenje tujih jezikov (angleščine, italijanščine, nemščine, ČA 2007–2013, se vse bolj bliža, zato bo Posoški francoščine in španščine) s pomočjo PONS-ovih jezikovnih tečajev. razvojni center organiziral okroglo mizo o možno- NOVO: MOŽNOST IZPOSOJE PONSOVIH TEČAJEV stih razvoja Posočja po izteku tega programa. • Samostojno učenje s pomočjo spletnih tečajev, ki so dosegljivi na por- Organizatorji, predstavniki podjetij in mladi bodo talu www.cvzu-vita.si. Trenutno so dostopne vsebine, ki pokrivajo raču- spregovorili o dosedanjih izkušnjah z razvojnim nalniško področje. Omogočeno pa je tudi učenje in spoznavanje števil- programom Soča, predvsem pa o možnostih razvo- nih drugih vsebin, npr.: poslovni načrt, osnove projektnega manage- ja Posočja in celotne regije po letih 2013. Okrogle menta, čustvena inteligenca pri vodenju ljudi in druge. Več si lahko mize se bo udeležil dr. Henrik Gjerkeš, minister preberete na www.cvzu-vita.si v rubriki Vsebine. Pokličite nas, da vam odgovoren za lokalno samoupravo in regionalni dodelimo uporabniško ime in geslo. razvoj, ki bo predstavil nov Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in podelil nagrade Urnik TVŽU za najboljše diplomsko delo na temo Posočja. Tolmin: ponedeljek, torek in sreda od 8. do 15. ure Prijave zbiramo do 2. novembra Prijava in informacije: Patricija Rejec, 05/38-41-506 na telefonsko šte- vilko: 05/38-41-500 (Katja Kravanja) ali e-naslov: Bovec: Po predhodnem dogovoru. Pokličite na tel. št.: 051-885-899. [email protected].

KAKO IZPLAÂTI DOBIÊK LASTNIKOM PODJETJA? KATERI SO DRUGI CENEJ[I NAÎNI PRENOSA SREDSTEV OBLIKOVANEGA DOBI^KA LASTNIKOM V ZASEBNO SFERO IN DAJATVE?

Dobiček lastnikov d. o. o., tj. fizič- Datum: tja, načini poplačila kupnine iz d. o. o. po starem pokojninskem nih oseb, je ob izplačilu vedno 20 % torek, 23. november 2010 dobička, izračuni dajatev zakonu. Novi pokojninski zakon, obdavčen. Razpoložljiva sredstva 4. Poračuni obveznosti lastnikov do ki bo po vsej verjetnosti pričel Ura: oblikovanega dobička pa je mogo- lastnega podjetja d. o. o. – kako veljati naslednje leto, bo na- če izplačati tudi na druge načine, ob 16. uri jih izpeljemo na drugačen, ce- mreč podaljšal delovno dobo in pri katerih je višina obdavčitve bi- (trajanje seminarja: 5 šolskih ur) nejši način starost za upokojitev. stveno nižja od navedene stopnje Kraj: 5. Prodaja dela podjetja ali celotne- Predavateljica: davka. Jih poznate? Veste, kako iz- Center Idrijske čipke (stara osnov- ga podjetja v lasti fizičnih oseb/ računati višino kapitalskega dobič- na šola), Prelovčeva ulica 2, Idrija občanov, kakšne so dajatve Milica Gostiša, svetovalka na po- 6. Likvidacija podjetja d. o. o. po dročju davkov, financ in računovod- ka lastnikov fizičnih oseb ob od- Vsebina seminarja: svojitvi deleža podjetja? Kako izpla- skrajšanem postopku, načini iz- stva, z bogatimi praktičnimi izkušnja- 1. Izplačilo dobička lastnikom – skle- čati dobiček lastnikom podjetja plačila dobička, izračuni dajatev mi pri prenosih podjetij s. p., d. o. o. pi družbenikov, obrazci in obdav- d. o. o.? Kateri so drugi cenejši kapitalskega dobička prodaji, odtujitvi deležev in likvidaci- čitev ji, zapiranju d. o. o. načini prenosa sredstev oblikova- 2. Drugi možni načini izplačila do- Na seminarju boste dobili odgovore nega dobička lastnikom v zasebno bička – odsvojitev, prodaja po- na svoja vprašanja in gradivo s prak- Delavnica je brezplačna. sfero in dajatve? Kako poteka pro- slovnega deleža, praktični primer tičnimi primeri izračuna dajatev. daja lastniškega deleža ali celotne- pogodbe in izračuni dajatev kapi- Dodatne informacije: ga podjetja? Kakšni so skrajšani talskega dobička Predavateljica bo posebno po- Posoški razvojni center, postopki zapiranja podjetja d. o. o.? 3. Kako prenesti/prodati nepremič- zornost namenila aktualni temi, Ul. padlih borcev 1b, 5220 Tolmin, Kakšen je obračun dajatev? nine iz d. o. o. lastnikom podje- to je upokojitvi lastnikov s. p. in telefon: 05/38-41-510

REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIKA SLOVENIJA ministrstvo za gospodarstvo Ministrstvo za javno upravo ICRA d.o.o. Idrija, Mestni trg 1, 5280 Idrija ICRA d.o.o. Idrija, Mestni trg 1,

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 PRC-jeva oglasna deska ( 6 )

Operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje usposo- bljenosti posameznika za delo in življenje v družbi, temelječi na znanju.

POSTOJ, PRIJATELJ MOJ, NE HODI SAM V BOJ. NA PUM PRIJAVI SE, BO[ VIDU, DA @IVLJENJE LEPO JE.

Ti še vedno ni jasno, kaj bi počel v življenju? • šport in rekreacija (od vseh športov najraje igramo pikado), Se ti zdi, da si padel v črno luknjo, iz katere ni izhoda? • ustvarjalne in druge delavnice (kar koli te zanima ali bi rad po- Imaš težave, pa ni nikogar, ki bi ti prisluhnil? čel, povej). Ni panike. Program Projektno učenje za mlajše odrasle je BREZPLAČEN. Zato smo mi tu. Da ti pomagamo splezat iz črne luknje, te poslu- Mladi, prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb na Zavodu RS za šat, ko hočeš biti slišan, in ti pokazat, da imaš v življenju več zaposlovanje, pa imajo ob podpisu pogodbe o vključitvi v program možnosti. PUM tudi pravico do žepnine in vračila potnih stroškov. Če te zanima še kaj v zvezi s programom, načrti, urnikom, čimer- OSNOVNI MENI BREZPLAČNIH DEJAVNOSTI NA PUM-u: koli, nas pokliči na telefonsko številko 05/38-41-513, piši na naš • pomoč pri učenju in opravljanju izpitov, e-naslov: [email protected] ali nas med tednom obišči v prostorih Poso- • pomoč pri iskanju zaposlitve, škega razvojnega centra (pri Brajdi), Ulica padlih borcev 1c, ka- • brezplačna potovanja v daljne dežele (potopisna predavanja), dar koli med 8. in 15. uro. • kuharska delavnica (še Jamie Oliver bi zavidal našim odličnim Program PUM je 20. 9. odprl svoja vrata. »atomskim muffinom«), Pridruži se nam tudi ti.

EVROPSKA UNIJA REPUBLIKA SLOVENIJA Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje LAS ZA RAZVOJ VABI NOVE ČLANE Lokalna akcijska skupina LAS za razvoj vabi vse zainteresirane ki želijo aktivno sodelovati pri uresničevanju zastavljenih ciljev predstavnike zasebnega (posamezniki, društva …), ekonomskega trajnostnega in celovitega razvoja podeželja, da se brezplačno (podjetja, registrirane kmetije …) ali javnega sektorja (zavodi …), včlanijo v omenjeno skupino.

PRISTOPNA IZJAVA O ČLANSTVU LAS za razvoj

Ime in priimek: Sodelovanje v LAS kot (obkroži): • predstavnik organizacije • posameznik – fi zična oseba Naziv ustanove ali organizacije: • predstavnik kmetije • predstavnik društva Naslov: • drugo (obrazloži): Telefonska številka:

Elektronski naslov: S podpisom potrjujem, da prostovoljno pristopam v Lokalno akcijsko Kraj in datum: skupino LAS za razvoj ter sprejemam pravice in dolžnosti iz Družbe- ne pogodbe o delovanju lokalne akcijske skupine LAS za razvoj. S Podpis: tem se obvezujem, da bom spoštoval/-a in deloval/-a v skladu z usta- Dovoljujem, da »LAS za razvoj« uporablja zgoraj navedene podatke novnim aktom LAS in drugimi predpisi družbene pogodbe LAS za izključno za potrebe vodenja evidence članstva in medsebojno obve- razvoj za območje občin Tolmin, Kobarid, Bovec, Kanal ob Soči, ščanje, dokler bom njen član/-ica. Idrija, Cerkno in Trnovsko Banjška planota v Mestni občini Nova Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov: Posoški razvojni center Gorica. (LAS za razvoj), Ulica padlih borcev 1b, 5220 Tolmin.

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Novo vodstvo Poso{kega razvojnega centra ( 7 )

Taktirka za~asno v rokah Pirihove

Po tem, ko je mag. Roman Medved konec septembra pred~asno zapustil mesto direktorja Poso{kega razvojnega centra, je za~asno vodstvo prevzela mag. Almira Pirih, ki smo jo doslej poznali kot vodjo podro~ja razvoja ~love{kih virov. Kot pravi, bo razpis za novega direktorja objavljen {e letos. Povpra{ali smo jo, kak{ne naloge in katere cilje si je za- dala s prevzemom nove funkcije.

S 1. oktobrom ste nastopili mesto vršilke dolžno- sti (v. d.) direktorja Posoškega razvojnega centra (op. ur.: v nadaljevanju PRC). Zakaj in kdo je spre- jel odločitev, da se razpis za izbor novega direktorja ni objavil takoj ob odhodu prejšnjega? Do kdaj bo na čelu javnega zavoda v. d. direktorja? Da se ne gre v javni razpis v času lokalnih volitev, je bila odločitev ustanoviteljic PRC-ja, to je občin Bovec, Kobarid in Tolmin. Po dokaj hitrem odhodu prejšnjega direktorja je tako ostala le mo- žnost imenovanja vršilca dolžnosti. Po sklepu čla- nov sveta zavoda bom to vlogo opravljala do nastopa novega direktorja oziroma največ do konca marca prihodnje leto. Javni razpis za direktorja bo objavljen konec oktobra. Torej bo razpis objavljen še v letošnjem letu? Da. Upamo, da bo tudi novi direktor izbran še letos. Na sejah svetov občin Bovec, Kobarid in Tolmin ga bodo potrjevali v začetku prihodnjega leta, ko bodo funkcije nastopili novi člani. V tem primeru bo imel PRC novega direktorja konec marca ali pa še prej. Boste tudi vi kandidirali? Ne, ne bom. Kakšni so vaši načrti za vodenje PRC-ja v tem MAG. ALMIRA PIRIH je s 1. oktobrom prevzela začasno vodenje Posoškega razvojnega centra. Razpis za novega direktorja bo predvidoma objavljen konec oktobra. Pirihova bo funkcijo v. d. direktorja opravljala do nastopa novega direktorja, vendar največ polletnem obdobju? do konca marca 2011. Foto: Tatjana Šalej Faletič Izhajam iz dejstva, da je vizija PRC-ja postavlje-

Utrinki

ZA BOLJ[E RAZVOJNE ODLO^ITVE V predstavitvah kot v razpravi se je kot ena izmed ALPAH glavnih težav pokazala odsotnost pokrajin v Slove- niji, saj je glavnina projektov usmerjena na to ra- Bovec – V Bruslju se vsako leto odvijajo Odprti ven. Organizatorje je presenetila razmeroma sla- dnevi, kjer mesta in regije predstavljajo svoje za- ba udeležba, saj ni bilo predstavnikov lokalnih misli in dejavnosti. Hkrati po vsej Evropi potekajo skupnosti in drugih pomembnih nosilcev regional- številni dogodki, ki jih, da bi spodbudili razmišlja- nega razvoja. Konferenca se je končala z ugotovi- nje in iskanje boljših rešitev v svojih okoljih, orga- tvijo, da je medsektorsko sodelovanje pomembno nizirajo lokalne, regionalne in državne administra- tako na lokalni ravni kot tudi med ministrstvi, ki so cije, razvojne agencije, univerze, gospodarska geografsko zelo blizu, po vsebini in sodelovanju združenja ipd. Med te je sodila tudi konferenca z pa pogosto zelo narazen. naslovom Za boljše razvojne odločitve v Alpah, Besedilo in foto: Miro Kristan, vodja oddelka Okolje in ki jo je v Bovcu 14. oktobra organiziralo Ministr- prostor, Posoški razvojni center stvo za okolje in prostor. Glavni poudarki konference so bili na prepletanju ZA BOLJŠE RAZVOJNE ODLOČITVE V ALPAH – Organiza- izzivov na območju Alp in možnostih, ki jih ponuja- torje konference je presenetila razmeroma slaba udeležba, saj jo programi mednarodnega sodelovanja. Tako v ni bilo predstavnikov lokalnih skupnosti in drugih pomembnih nosilcev regionalnega razvoja.

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Novo vodstvo Poso{kega razvojnega centra ( 8 )

la okoli 100 – v samem vrhu. Ljudje pogosto sprašujejo, kaj bo s PRC-jem po letu 2013, misleč, da se financiramo zgolj s sredstvi, ki jih prinaša razvojni program Soča 2013. Program se bo leta 2013 zaključil, že zadnji dve leti pa se bodo sredstva precej znižala. Treba bi bilo poudariti, da ta program ni tisto, kar preži- vlja PRC. Tako je. Sredstva, ki jih PRC pridobi za vodenje programa in njegovo promocijo, predstavljajo slabo desetino našega letnega proračuna. To je sicer naša stalnica, saj delamo na tem programu že od leta 2002. Vendar smo ves čas dolgoročno razmi- šljali in se nismo oklepali zgolj tega. Delo smo zastavljali tako, da smo pridobili vrsto projektov, ki se financirajo iz sredstev Evropske unije. Pou- darjam, da ne gre za občinska ali državna sredstva, ki bi pomenila avtomatično financiranje. Naše delo sloni in bo slonelo na projektih. PRC bo svoj izziv iskal v novem Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, v katerem so kot po- na. Mislim, da jo tudi zelo dobro uresničujemo, in če pridobimo sredstva, izvajali v vseh treh poso- sebna območja opredeljena obmejna območja. s tem bomo nadaljevali. Izvajali bomo že utečene ških občinah: največ v Tolminu, veliko v Bovcu, Upam, da bo tudi novi direktor v tem videl prilo- naloge. Naj izpostavim razvojni program Soča kjer imamo svoje prostore, deloma pa tudi v Ko- žnost PRC-ja. 2011, ki ga moramo pripraviti v prihodnjih tednih. baridu. Poleg tega bomo skušali oblikovati še ne- Naj vam na tem mestu zastavim še nekoliko bolj Upamo, da ga bo Vlada RS sprejela še v letošnjem katere nove programe, predvsem na področju osebno vprašanje: kdo sploh je mag. Almira letu ali vsaj začetek prihodnjega leta. Šele po nje- usposabljanja prebivalstva, kjer bi se povezovala Pirih? govem sprejemu lahko začnemo s pripravo javnih različna področija PRC-ja; to so okolje in prostor, Marsikdo ve, da sem doma iz Stopnika. Živim razpisov, za katere načrtujemo, da bi bili objavlje- podjetništvo in človeški viri. O možnostih sodelo- sicer izven Posočja, vendar sem s srcem še vedno ni v približno enakem obdobju kot letošnji, to je vanja in pripravi manjših projektov na področju tu. nekje konec februarja. Poleg tega izvajamo vrsto okolja in prostora se bomo pogovarjali z občinami. Almira je človek z veliko delovnimi izkušnjami projektov na področju razvoja človeških virov in V tem polletnem obdobju se bomo prijavljali tudi na različnih področjih. Delala sem v javni upravi, podeželja – v okviru LAS-a za razvoj – ter na po- na nove razpise. deset let v manjšem podjetju, od leta 2001 pa sem dročju okolja in prostora. Na področju razvoja Naša pot je začrtana in gremo dalje po njej. zaposlena v razvojnih institucijah, predvsem na človeških virov čakamo na rezultate javnega raz- Skladno s človeškimi viri in odprtimi možnostmi področju razvoja človeških virov. Zadnje leto delam pisa Ministrstva za šolstvo in šport, ki naj bi bili širimo polje našega delovanja in se utrjujemo v tudi na področju gospodarstva, kjer povezujem in znani konec novembra. Prijavili smo veliko progra- lokalnem okolju. Naše delo je namenjeno tukaj- vodim projekt IN PRIME. Svoje poslanstvo vidim mov, od rezultatov pa je v dobršni meri odvisno šnjemu prebivalstvu, PRC pa opravlja tudi nekate- v razvojni funkciji. V svojih 30-letnih delovnih tudi naše nadaljnje delo. Gre za programe usposa- re širše naloge, predvsem regijske. Z regijsko šti- izkušnjah sem se na tak ali drugačen način vse- bljanja, ki so namenjeni tukajšnjim prebivalcem. pendijsko shemo smo po številu štipendistov dru- skozi ukvarjala z razvojem. Razvoj je vedno izziv, Ker je naš cilj približati vsebine čim širšemu krogu gi v Sloveniji. Računam, da bomo z letošnjim ker vedno začenjaš nekaj na novo. Mislim, da sem prebivalstva, smo jih zastavili tako, da jih bomo, številom podeljenih štipendij – številka se bo giba- tudi po naravi taka, da moram vedno početi nekaj novega, vedno začenjati nove stvari. Dosedanje delovno mesto mi je omogočilo, da smo v Posočje pripeljali veliko evropskih sredstev in tako zagotovili zaposlitev mladim z nedeficitarnimi poklici, ki bi verjetno drugače v naših krajih ne imeli možno- sti zaposlitve. Mislim, da je to še ena moja osebna nota – ustvarjanje delovnih mest mi veliko pomeni. Izziv vidim v tem, da dajemo možnost mladim s tega območja, da se tukaj zaposlijo za daljši čas ali si vsaj pridobijo izkušnje. Bi želeli še karkoli dodati? Povabila bi vse, da se v čim večjem številu vklju- čujejo v naše aktivnosti, ki jih izvajamo za ljudi. Veseli smo vsakega predloga, saj skušamo različne programe v čim večji meri prilagoditi potrebam prebivalstva in jih približati krajem bivanja. Pro- grame, ki jih prebivalstvu nudimo brezplačno, financira Evropska unija in zato se moramo pri njihovem izvajanju držati pravil, ki jih v javnih raz- pisih za pridobitev sredstev postavijo ministrstva. Pogovor pripravila: Mateja Kutin

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 So~a 2010 ( 9 )

Znani prejemniki nepovratnih sredstev za zaposlovanje in samozaposlovanje

V za~etku oktobra so bili znani uradni rezultati zadnjega javnega razpisa, ki je bil v okviru razvojnega programa So~a 2010 konec februarja objavljen v Uradnem listu RS. Nepovratna sredstva, namenjena zaposlovanju in samozaposlovanju kadrov z najmanj srednje{olsko izobrazbo, bo prejelo osem podjetij.

odjetja z območja občin Bo- Rezultati Javnega razpisa za spodbujanje zaposlovanja in samozaposlo- upravičenih stroškov plač oziroma vec, Kobarid in Tolmin so lah- vanja kadrov z najmanj srednje{olsko izobrazbo na obmo~ju ob~in Bo- prispevkov za socialno varnost za 13 Pko do 16. avgusta kandidirala vec, Kobarid in Tolmin v letu 2010 so objavljeni na spletni strani zaposlenih za nedoločen čas, ki ima- na Javni razpis za spodbujanje zapo- Poso{kega razvojnega centra (www.prc.si/razpisi/javni-razpis-za-spodbu- jo najmanj srednješolsko izobrazbo. slovanja in samozaposlovanja kadrov janje-zaposlovanja-samozaposlovanja-2010). Delež delodajalca mora biti vsaj enak z najmanj srednješolsko izobrazbo na deležu dodeljene spodbude. območju občin Bovec, Kobarid in Tol- prispevkov za socialno varnost za nila v skladu z merili, ki so bila ob- min v letu 2010. Nepovratna sredstva zasebnike. Dodelijo se za obdobje javljena v razpisu in razpisni doku- Razdelitev sredstev po so namenjena sofinanciranju upravi- dveh let (24 mesecev). mentaciji. Na osnovi popolnosti in ob~inah čenih stroškov dela (bruto plače) Na naslov Službe Vlade RS za lo- kakovosti posameznih vlog (doseči Na razpisu sta bili uspešni dve podjetjem in samostojnim podjetni- kalno samoupravo in regionalno so morale najmanj 51 točk) ter glede podjetij iz občine Bovec, eno iz ob- kom za osebe, zaposlene za nedolo- politiko (SVLR) je do izteka roka na razpoložljiva sredstva bo SVLR čine Kobarid ter pet podjetij in zaseb- čen čas in z najmanj srednješolsko prispelo 15 vlog. Vse formalno ustre- osmim podjetjem oziroma zasebni- nikov iz občine Tolmin. V občini izobrazbo, oziroma sofinanciranju zne vloge je strokovna komisija oce- kom sofinancirala do 50 odstotkov Bovec bodo na novo zaposlili štiri Število Delež podjetij Število novih Delež novih Odobreno Odobreno osebe z najmanj srednješolsko izo- podjetij oz. oz. zasebnikov zaposlitev zaposlitev sofinanciranje sofinanciranje brazbo, v občini Kobarid dve, v ob- zasebnikov (%) (%) (EUR) (%) čini Tolmin pa sedem. V letošnjem občina Bovec 2 25,0 4 30,77 81.228,85 40,22 letu bodo podjetja in zasebniki sku- občina Kobarid 1 12,5 2 15,38 20.503,69 10,15 paj prejeli 16.704,76 evrov nepovra- občina Tolmin 5 62,5 7 53,85 100.220,02 49,63 tnih sredstev, v celotnem obdobju 24 Skupaj 8 100,0 13 100,00 201.952,56 100,00 mesecev pa 201.952,56 evrov. Preglednica: Prejemniki nepovratnih sredstev po občinah Mateja Kutin

Utrinki

OB^INE OB DENAR ZA pnih potreb in interesov prebivalcev evrov na prebivalca glede na prvo- javnosti. Ob tem predlaga še obču- INVESTICIJE? občine, ki so uvrščene v načrte ra- tno predvideni znesek. Na sestanku tno zmanjšanje investicijskih sred- zvojnih programov občinskih prora- je bila predlagana tudi rešitev, ki jo stev, kar vodi v neizogiben kolaps Slovenija – Vlada je v Državni zbor čunov, občinam za vsako proračun- predvideva 11. člen predloga ZIU. sistema lokalne samouprave. (DZ) RS poslala predlog Zakona o interventnih ukrepih (ZIU) zaradi go- sko leto zagotovi v višini šestih od- Občine so omenjenemu predlogu V protest predvidenim spremembam spodarske krize, ki v 11. členu pre- stotkov skupne primerne porabe ob- ostro in odločno nasprotovale. in da bi se izognili dodatnemu po- dloga določa: »Ne glede na drugi čin. Nadalje ZFO-1 v svojih preho- Zaradi trenutnega gospodarskega slabšanju že tako slabega finančne- odstavek 21. člena Zakona o finan- dnih in končnih določbah v 39. čle- položaja bodo lokalne skupnosti utr- ga stanja v slovenskih občinah, v ciranju občin (Uradni list RS, št. nu določa prehodno obdobje, po pele občutne finančne izgube in bo, Skupnosti občin Slovenije ostro pro- 123/06 in 57/08) se del sredstev katerem se občinam v letu 2011 če se uresniči napoved znižanja testiramo proti dodatnemu znižanju za sofinanciranje investicij občin iz sredstva za sofinanciranje investicij povprečnine za leto 2011, ogroženo finančnih sredstev za investicije, ki v prvega odstavka 21. člena navede- zagotavlja v višini petih odstotkov tudi izvajanje zakonskih nalog. Skraj- skladu z 21. členom ZFO-1 obči- nega zakona v letih 2011 in 2012 skupne primerne porabe, od leta no nedopustno je, da država pred- nam pripadajo. Takšna rešitev je na- zagotavlja v višini štirih odstotkov 2012 dalje pa kot je določeno v 21. stavnikov lokalnih skupnosti ne upo- mreč za občine kot nosilke lokalne- skupne primerne porabe občin.« členu, torej v višini šestih odstotkov. števa s pravo mero resnosti in odgo- ga razvoja nesprejemljiva. Skupnost Zakon o financiranju občin (ZFO-1) Na sestanku za usklajevanje višine vornosti. Samo v letošnjem letu je z občin Slovenije je v imenu svojih (Uradni list RS, št. 123/06 in povprečnine 16. septembra na Mini- zakoni različnih resornih ministrstev 166 članic na DZ RS in vse poslan- 57/08) v drugem odstavku 21. čle- strstvu za finance so predstavnikom na občine prenesla veliko obvezno- ce že naslovila odločen protest ter na določa, da se del sredstev za so- lokalnih skupnosti predlagali, da se sti, ne da bi jim zagotovila potrebna predlagala črtanje 11. člena predlo- financiranje investicij v lokalno javno povprečnina – temeljni prihodek ob- finančna sredsta. Tako je povzročila ga zakona. infrastrukturo in investicij posebne- čin za izvrševanje z zakonom dolo- prezadolženost občin, ki ne zmorejo Jasmina Vidmar, generalna sekretarka ga pomena za zadovoljevanje sku- čenih nalog – zniža za slabih deset niti financiranja najosnovnejših de- Skupnosti občin Slovenije

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Lokalne volitve 2010 ( 10 )

Bov~ani in Tolminci v prvem krogu, Kobaridci v drugem Slovenci smo po {tirih letih v nedeljo, 10. oktobra, znova izbirali lokalno oblast. Na voli{~ih smo glasovali za kandidate za ùpane ter ob~inske svetnike in svetnice, obenem pa tudi za predstavnike v krajevnih skupnostih. Najve~ pozornosti so seveda tako kot drugod po dràvi tudi v Poso~ju pritegnile ùpanske volitve. Medtem ko je bil zmagovalec v Bovcu in Tolminu znan è po prvem krogu, pa so morali v Kobaridu na voli{~a ~e enkrat. Poglejmo – v ~asu zaklju~ka redakcije – {e neuradne izide.

Danijel Krivec se podaja v Občinski svet Občine Bovec Robert Kavčič, nekdanji kobariški tretji zaporedni mandat Stranka/lista VE 1 VE 2 župan Pavel Gregorčič (ZZP), Debo- ra Von Kastelmur (Stranka enakih Volilna udeležba v dveh volilnih SD Valter Mlekuž, Iztok Kašca enotah (VE) v bovški občini je bila možnosti Slovenije (SEM - SI)), Da- ZZP 57,5-odstotna. Volišča je obiskalo Darko Šuler nica Hrast (SMS in LDS) in Tomaž 1.636 od skupno 2.843 volilnih upra- DeSUS Breda Vencelj Ivan Knez * Vidrih (Nova Slovenija – Krščanska vičencev, za njihove glasove pa so si Davor Gašperčič Darko Čobec ljudska stranka (NSi)). Ker nihče od SDS prizadevali trije kandidati in ena kan- Adis Hrovat Marija Kravanja (namesto Danijela Krivca) kandidatov in kandidatk ni dosegel didatka za župana oziroma županjo LDS Milan Jojić več kot polovice oddanih glasov, sta – samostojna kandidata Siniša Ger- SMS – ZELENI Tatjana Komac * se Kavčič z osvojenimi 34 % glasov movšek in Samo Piuzi, dosedanji in drugouvrščena Hauptmanova z Lista za Bovško Uroš Sovdat * župan Danijel Krivec, kandidat Slo- dobrimi 19 % glasov v nedeljo, 24. Opomba: * Izvoljen/a s preferenčnimi glasovi. venske demokratske stranke (SDS), oktobra, pomerila v drugem krogu, in kandidatka Zveze za Primorsko pa s preferenčnimi glasovi Ivan V Kobaridu so v drugem ko so volivci na županski stolček za (ZZP) Alenka Čopi. Krivec je s sla- Knez. SD bo imela oba svoja pred- krogu izvolili prvo `upanjo naslednja štiri leta posadili prvo ko- bimi 55 % presegel polovico oddanih stavnika iz druge VE, in sicer Valter- Največja volilna udeležba v prvem bariško županjo. Ta je na dan volitev glasov in tako se že po prvem krogu ja Mlekuža in Iztoka Kašco. V prvi krogu letošnjih lokalnih volitev je zbrala 1.194 glasov in tako za 18 gla- podaja v nov županski mandat. Ob- VE so bili izvoljeni še Milan Jojić bila v občini Kobarid, kjer je od 3.701 sov premagala svojega protikandida- čino Bovec bo v prihodnjih štirih (Liberalna demokracija Slovenije volivca na volišča v treh VE prišlo kar ta (po še neuradnih podatkih ob letih vodil že tretjič zapored. Nekda- (LDS)) ter s preferenčnimi glasovi dobrih 72 % volilnih upravičencev. Ti zaključku naše redakcije). O konč- njega bovškega župana Germovška Tatjana Komac (Stranka mladih – so lahko izbirali med sedmimi kan- nem številu prejetih glasov bo odlo- je volilo nekaj več kot 25 % volivcev, zeleni Evrope (SMS – Zeleni)) in didati za župana oziroma županjo. čalo zadnjih šest, ki jih v naslednjih Čopijeva je zbrala slabih 14 % in Pi- Uroš Sovdat (Lista za Bovško), v Na glasovnicah so bili Darja Haupt- dneh pričakujejo po pošti, vendar pa uzi dobrih 6 % glasov. drugi volilni enoti pa Darko Šuler man (SDS), samostojna kandidata ti končnega rezultata ne bodo spre- (ZZP). Darko Smrekar in dosedanji župan menili. Sicer pa so se po prvem krogu Najve~ ~lanov v bov{kem ob~inskem svetu bo imela SDS Utrinki Volivci in volivke so na glasovnicah za članstvo v občinskem svetu @E 20 LET POMAGAJO največkrat obkrožili kandidate, ki jih RAZVIJATI TURIZEM NA je predlagala SDS. Ti bodo v prihodnjem sklicu zasedali štiri od 12 se- BOV[KEM dežev, saj sta bila s preferenčnimi Bovec – Od zamisli in ustanovitve družbe Soča rafting, d. o. o., katere glasovi v VE Bovec izvoljena Davor namen je bil zapolniti poletno turistič- Gašperčič in Adis Hrovat, v drugi no ponudbo Bovca, je letos minilo VE, kamor sodijo vsa ostala naselja, 20 let. Moji predhodniki so tako raz- pa Danijel Krivec in Darko Čobec. vili turistični produkt čolnarjenje na Ker bo Krivec opravljal funkcijo žu- reki Soči. Sam sem v to zaplaval leta pana, bo svoje mesto v občinskem 2004, ko sem se odločil, da bom ži- svetu prepustil Mariji Kravanja. Po vel v Bovcu, čeprav so bili tedanji dva mandata so dobili Demokratična demografski trendi (žal so še vedno) zaskrbljujoči. Takrat je naša družina stranka upokojencev Slovenije (De- od kolegov prevzela omenjeno pod- 19. EKOLOŠKI SPUST PO SOČI – Večina bi Sočo uporabila zgolj v tržne namene, le redki pa SUS) in Socialni demokrati (SD). se zanjo zmenijo tudi po koncu sezone. Konkurenca med tistimi, ki ponujajo turistične storitve jetje in se dokončno odločila, da bo- na Soči, je po mnenju direktorja Soča rafting Gorana Kavsa »presegla mejo dobrega okusa«. Med kandidati DeSUS-a je bila v prvi mo pomagali pri razvoju bovškega Letošnje letne dovolilnice v Bovcu je prevzelo kar 27 podjetij iz Slovenije in tujine, vsaj enkrat VE izvoljena Breda Vencelj, v drugi turizma. V tem obdobju smo dosegli toliko jih na Soči dela v glavni turistični sezoni. Foto: arhiv Soča rafting

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 ( 11 )

Sestava Občinskega sveta Občine Kobarid tev je s slabimi 71 % premočno zma- boru SDS – v VE Tolmin sta bila izvo- Stranka/lista VE 1 VE 2 VE 3 gal dosedanji župan Brežan, Režonja ljena Dani Oblak in Boris Velikonja, na drugem mestu je zbral skoraj 14 v preostalih treh VE pa Darjo Velu- ZZP Pavel Gregorčič % glasov, tretji je bil Uršič s skoraj šček, Matjaž Leban in Karel Lahar- SLS Božica Špolad Žuber 8,5 %, četrti Mermolja s slabimi 4 %, nar. SD bo imela tri predstavnike – NSi Pavel Sivec * Lapanji na petem mestu pa je svoj glas Jožeta Režonjo iz VE Tolmin, Nado Edi Melinc ** Jernej Bric namenilo 3 % volivk in volivcev. Uršič iz VE Tolmin – okolica in Fran- SDS Darko Rosič Marjan Stres Bruno Grosar * ca Ličerja iz VE Most na Soči. Dva Lista Roberta V tolminskem ob~inskem občinska svetnika bosta iz vrst NSi – Ivan Ručna * Marijan Čebokli * Kavčiča svetu z najve~ mandati SMS volivci in volivke v VE Tolmin so do- SMS - Zeleni Danica Hrast - ZELENI in SDS volj glasov namenili Cirilu Testenu, tisti v VE Tolmin – okolica pa Ivu Tu- SD + DeSUS Branko Velišček Pavel Tonkli Tako kot novi stari župan Brežan se je v vseh štirih VE na območju ob- ti. Z dvema predstavnikoma bodo na Neodvisni kandidati Marko Miklavič odločitve občinskega sveta poskušali Darko Smrekar - Aleks Volarič čine Tolmin dobro odrezala njegova Darko Smrekar Smrk in prijatelji SMS - ZELENI, saj bo v prihodnjem vplivati tudi v SLS – v VE Tolmin – Opombe: * Izvoljen/a s preferenčnimi glasovi. mandatu v tolminskem občinskem okolica je bil izvoljen Metod Fon, v ** Po neuradnih podatkih zamenjava za izvoljeno Darjo Hauptman svetu sedelo kar šest svetnikov oziro- VE Baška grapa/Šentviška planota pa ma svetnic iz njihovih vrst: Maša Kla- nekdanji tolminski župan Ernest županskih volitev na naslednjih me- data sta si zagotovili skupna lista SD vora in Borut Nikolaš iz VE Tolmin, Kemperle. Prav tako bo dva člana v stih razvrstili Smrekar (dobrih 15 %), in DeSUS ter Lista Roberta Kavčiča. Dragomir Rijavec in Dejan Testen iz svetu imel DeSUS, in sicer Andreja Hrastova (slabih 13 %), Gregorčič Prvo bosta zastopala Branko Veli- VE Most na Soči, Matej Skočir iz VE Costantinija iz VE Tolmin in Frideri- (dobrih 11 %), Vidrih (6 %) in Von šček iz VE 1 in Pavel Tonkli iz VE Tolmin – okolica in Jernej Kenda iz ka Lapanjo iz VE Most na Soči. V VE Kastelmurjeva (dober odstotek gla- 2, drugo pa, oba s preferenčnimi gla- VE Baška grapa/Šentviška planota. Baška grapa/Šentviška planota so vo- sov). sovi, Ivan Ručna iz VE 1 in Marijan Kenda je bil tudi edini kandidat, ki je livci v občinski svet izvolili še Branka Čebokli iz VE 2. Po enega predstav- Kranjca iz ZZP in Tomaža Štenkler- Kobari{ki ob~inski svet – nika bodo imeli SMS - ZELENI (Da- bil v občinski svet izvoljen na podlagi ja iz LDS. skoraj tretjina SDS-ovcev nico Hrast iz druge VE), ZZP (Pavla preferenčnih glasov. Pet od skupno 22 Špela Kranjc V 16-članskem kobariškem občin- Gregorčiča iz tretje VE), SLS (Božico sedežev je pripadlo občinskemu od- skem svetu bo v novem mandatu Žuber Špolad iz druge VE) in NSi (s sedelo pet predstavnikov SDS-a. V preferenčnimi glasovi Pavla Sivca iz Sestava Občinskega sveta Občine Tolmin prvi VE (obsega Kobarid, Trnovo ob tretje VE). Stranka/lista VE 1 VE 2 VE3 VE4 Soči, Svino in Sužid) sta bila izvolje- ZZP Branko Kranjc na Darja Hauptman in Marjan Stres. Dosedanjemu `upanu Uro{u Danijel Oblak SDS Darjo Velušček Matjaž Leban Karlo Laharnar Iz druge VE (Breginjski kot) se je v Bre`anu v prvem krogu Boris Velikonja občinski svet prebil Darko Rosič, v dobrih 70 % N.Si Ciril Testen Ivo Tuta tretji VE (zajema livške in drežniške V občini Tolmin je od skupno SMS – Maša Klavora Drago Rijavec vasi ter preostala naselja v okolici 9.888 volilnih upravičencev svoj glas Matej Skočir Jernej Kenda * ZELENI Borut Nikolaš Dejan Testen Kobarida) pa je to uspelo Jerneju oddala le dobra polovica oziroma Andrej Friderik Bricu in s preferenčnimi glasovi še 55,6 %. Za županski stolček se je po- DeSUS Costantini Lapanja Brunu Grosarju. Tri člane v občin- tegovalo pet kandidatov: Sandi Mer- Ernest skem svetu bo imela lista Neodvisni molja (LDS), Friderik Lapanja (De- SLS Metod Fon Kemperle kandidati Darko Smrekar - Smrk in SUS), Jože Režonja (SD), Uroš Bre- prijatelji, in sicer Aleksa Volariča iz žan (SMS - ZELENI, Slovenska ljud- SD Jože Režonja Nada Uršič Franc Ličer prve ter Marka Miklaviča in Darka ska stranka (SLS) in ZZP)) in Jožef LDS Tomaž Štenkler Smrekarja iz tretje VE. Po dva man- Uršič (NSi). Že v prvem krogu voli- Opomba: * Izvoljen/a s preferenčnimi glasovi.

Utrinki zastavljene cilje: prenovili smo celo- Soča rafting pa eno največjih podje- Letošnji poslovni rezultati so bili tako 15. DR@AVNO PRVENSTVO V stno podobo podjetja, odkupili po- tij v tovrstni dejavnosti v Sloveniji. zaradi lokalnih in deloma globalnih STRI@ENJU OVC slovne prostore, vzpostavili logistično Čeprav so bila poslovna leta zaradi težav slabši. Kljub temu zaključuje- Trenta – Čeprav se reja drobnice v bazo, obnovili vozni park in odprli pet naravnih nesreč včasih težka, oce- mo jubilejno sezono z dvema do- Sloveniji v zadnjem času povečuje rednih delovnih mest. Uspeli smo v njujemo, da smo v svojem segmentu godkoma: tradicionalnim 19. ekolo- predvsem na račun reje mesnih pa- svojem lastnem produktu in hkrati do- uspeli, saj po vseh teh letih še ve- škim spustom, ki smo ga organizirali sem, na Primorskem še vedno pre- kazali, da zmoremo preživeti in dela- dno obstajamo. sredi oktobra, in z zelo odmevnim vladujejo mlečne pasme. Morda so ti v Bovcu, čeravno je tu podjetniška Sedanje stanje ni rožnato in nam zara- dogodkom, ki smo ga 9. oktobra iz- prav zato 15. državno prvenstvo v kultura na precej nižji ravni kot v dru- di sivega podjetniškega okolja eksi- vedli za svetovno multimedijsko hišo striženju ovc organizatorji tokrat pri- gih urbanih središčih. Ves čas smo stence ne zagotavlja več. Trg je pre- Discovery, Discovery adventure redili na Logu v Trenti. Sredi sep- imeli jasno začrtani strategijo in vizi- plavljen s ponudbo in briše se sled challenge. Gre za logistično in orga- tembra sta ga v želji, da se reja jo razvoja podjetja, s pomočjo kate- našega razvoja in ponudbe med taki- nizacijsko zajeten dogodek, kjer se drobnice predstavi širši javnosti, or- rih smo postali kakovosten poslovni mi in drugačnimi konkurenti. Stvar je je 108 povabljenih tekmovalcev ganizirala revija Drobnica in Zveza partner in zanesljiv delodajalec. že presegla mero dobrega okusa, saj omenjene medijske hiše pomerilo v društev rejcev drobnice Slovenije Ugotavljamo, da je bila naša usmeri- je letos letne dovolilnice v Bovcu prev- različnih dejavnostih: orientacijskem pod vodstvom Borisa Gabrijana. tev pravilna. Bovec je postal eno iz- zelo kar 27 podjetij iz Slovenije in tu- teku, hoji, čolnarjenju, soteskanju, Pri organizaciji so jima na pomoč med desetih najpomembnejših sre- jine, vsaj še enkrat toliko pa jih dela kolesarstvu in strelstvu. priskočili še Kmetijsko gospodarska dišč divjevodnih športov na svetu, na reki Soči v glavni turistični sezoni. Goran Kavs, direktor Soča rafting zbornica Slovenije, Triglavski naro-

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 12 )

Ob~ina Bovec

Na zadnji seji v sklicu so tne sanitarije, vodovod in kanalizaci- sprejeli rebalans leto{njega ja zadostujeta tudi potrebam bližnjih prora~una stanovanjskih hiš. Komunalno infra- Bovški občinski svetniki in svetni- strukturo je občina sicer nameravala ce so na svoji zadnji seji v prejšnjem odkupiti prihodnje leto, a ker je sklicu, ki je bila 23. septembra, med objekt Penziona Boka zaključen, so drugim sprejeli tudi rebalans občin- se to odločili vključiti v rebalans. skega proračuna za leto 2010. Večjih Za dodatne odhodke so med dru- razlik v primerjavi s pred tem spre- gim poskrbeli še nakup računalniške jetim proračunom ni, nekoliko so se opreme v E-šoli, asfaltiranje dostopne povečali le odhodki in s tem tudi ceste Brdo, višja ponudba za gradnjo proračunski primanjkljaj oziroma za- brvi Srpenica ter kanalizacijo, vodo- dolženost Občine Bovec. vod in čistilno napravo Žaga, gradnja Kot je pojasnil župan Danijel Kri- dveh dodatnih krakov kanalizacije vec, so se cene gradbenih storitev Plužna, preplastitev ceste Podklop- letos znižale in so bili zato nižji tudi ca–Plužna po komunalni ureditvi, izdatki za investicije, kar je omogo- večji stroški pri rekonstrukciji in čilo občini v proračun vključiti nove adaptaciji Kulturnega doma Bovec naložbe. Na drugi strani so morali pri zaradi zagotovitve večje požarne var- ODHODKI V REBALANSU LETOŠNJEGA PRORAČUNA so večji tudi zato, ker je občina odku- nekaterih investicijah izvesti dodatna pila komunalno infrastrukturo na vstopno-izstopnem mestu Boka. Foto: Špela Kranjc nosti v skladu z zakonodajo. V drugo dela, kar je povečalo odhodkovno leto je občina prenesla tako izgradnjo stran teh proračunskih postavk. Med sprememba v rebalansu proračuna je pa bo tudi preostanek kredita. kanalizacije in vodovoda Rupa kot sprva načrtovanimi naložbami so po namreč nastala prav zaradi kredita Odhodki v rebalansu letošnjega enako investicijo v Logu pod Man- Krivčevih besedah tudi takšne, ki jih Razvojne zadruge Mangrt za Hotel proračuna so večji tudi zato, ker je gartom. letos ne bodo mogli izvesti, saj so Šola v višini 170.000 evrov, ki ga je občina odkupila komunalno infra- zaradi vzporednih del odvisne od prevzela Občina Bovec. Ker za ome- strukturo na vstopno-izstopnem me- Plu`na z novim komunalnim drugih (predvsem državnih) investi- njeni objekt v Logu pod Mangartom stu Boka. Kot je bilo dogovorjeno, je omre`jem cij, na katere pa občina nima vpliva. niso našli novega lastnika, kot je bilo investitor v tamkajšnji Penzion Boka, Na Plužnih bodo kmalu zaključili Prihodkovna stran bovškega prora- mišljeno, zadruga tudi ni imela vira družba PKG turizem in gostinstvo, s celovito ureditvijo komunalne in- čuna v višini 7,5 milijona evrov je za odplačevanje kredita, je razložil pri gradnji objekta uredil infrastruk- frastrukture, obenem pa bo Občina sedaj od odhodkovne nižja za pribli- Krivec. Občina je tako sedaj odkupi- turo zanj in za okolico. Več je parkir- Bovec poskrbela še za ureditev trga žno 300.000 evrov, kolikor tudi zna- la dodaten del stavbe, s čimer je po- nih mest, uporabnikom vstopno-iz- ob vaški kašti. Tu bo domačinom na ša zadolžitev občine. Pomembna stala njen večinski lastnik, odplačala stopnega mesta so namenjene doda- voljo prostor za druženje in morebi-

Utrinki dni park in Društvo rejcev drobnice in priznanje za uspešno delo z mlaj- Bovec. šimi predstavniki strižcev ovc, ki ga V dveh kategorijah se je pomerilo 12 je dobil Ron Metz iz Pesnice. tekmovalcev: trije so ovce avtohtone Prireditev je obsegala tudi vrsto dru- bovške pasme frizirali z ročnimi, de- gih zanimivosti, bolj ali manj poveza- vet pa z električnimi škarjami. Sodni- nih z ovčerejo in kozjerejo. Vsak iz- ki so pri ocenjevanju upoštevali hi- med približno dva tisoč obiskoval- trost in kakovost striženja, eden od cev, kolikor se jih je zbralo na prire- pomembnejših kriterijev pa je bilo ditvi, je lahko poskusil različne mleč- ravnanje z živalmi. Novi državni pr- ne in mesne izdelke iz drobnice. vak v striženju z električnim strojčk- Bovške kmečke žene so predstavile om je postal Alojz Novak iz Šentjer- proces česanja ovčje volne, iz kate- neja, ki je deset ovc ostrigel v 14 mi- re je najprej nastala nit, ki so jo na nutah in 26 sekundah. V striženju z kolovratu spletle v klobce. Razsta- ročnimi škarjami je zmagal Andrej vljena so bili tudi volna in tradicional- Škibin, ki je za striženje treh ovc ni volneni izdelki. Organizirana je bi- potreboval 16 minut in 39 sekund. la delavnica polstenja in ogled opre- Organizatorji so letos podelili še dve me za rejo drobnice. Na koncu so dodatni nagradi, in sicer priznanje se obiskovalci lahko prepričali o zveza lepo ravnanje z ovcami, ki ga je 15. DRŽAVNO PRVENSTVO V STRIŽENJU OVC – Sodniki so pri ocenjevanju upoštevali hitrost stobi pastirskega psa, ki čuva svoj prejel David Ozebek iz Cerknega, in kakovost striženja, eden od pomembnejših kriterijev pa je bil ravnanje z živalmi. trop.

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 ( 13 ) tne vaške prireditve. 2–6 bar, kot ga zahtevajo normativi. Zgornja trdnjava pod ruševine so vidne še danes. Po izgra- Delavci podjetja Vizing, ki je bilo Z omenjenim ventilom namreč nad- Predelom je la`je dostopna dnji utrdb v Klužah je predelska tr- na javnem razpisu Komunale Tolmin zirajo tlak iz novega vodohrana, ki bi Propadanje zgornje trdnjave pod dnjava izgubila svoj pomen, so jo pa izbrano za izvajalca del, so od spo- bil sicer previsok za plužensko Predelom bo v prihodnje počasnejše. med prvo svetovno vojno uporabljali mladi zamenjali 210 metrov hidran- omrežje in bi zato na njem lahko Po dobrih treh mesecih so v drugi za skladišče, bivališče delavcev in tnega vodovodnega omrežja od sta- povzročil poškodbe. polovici avgusta zaključili z deli, v postajo poštnih golobov. Ker je Itali- rega vodohrana do sredine vasi. Cevi Vzporedno z obnovo dotrajanega okviru katerih so uredili okolico jani niso obstreljevali, so se njeni

STARO VODOVODNO OMREŽJE NA PLUŽNIH je bilo dotrajano in poddimenzionirano, med- DO ZGORNJE TRDNJAVE POD PREDELOM se po novem lahko povzpnemo po obnovljeni in tem ko kanalizacijskega omrežja vas sploh ni imela. Foto: Dušan Čopi nezahtevni pešpoti. Foto: Dušan Čopi v starem vodovodu so bile namreč in neustreznega vodovodnega omre- objekta in obnovili nekdanjo pristo- zidovi ohranili vse do danes. Trdnja- preozke in zato neustrezne. Poleg žja so postavili tudi 250 metrov ka- pno pot. Občino Bovec je investicija vo pod Predelom sestavljajo trdnjavi tega imajo Plužna po zaključku inve- nalizacijskega omrežja in revizijskih stala skoraj 50.000 evrov. nad in pod opornim zidom državne sticije 450 metrov novega sekundar- jaškov. Odvajanje meteornih in fekal- Utrdbo pod prelazom Predel je le- ceste ter podzemni dostop med nji- nega vodovodnega omrežja za pri- nih voda namreč prej v vasi ni bilo ta 1808 dal zgraditi avstrijski stotnik ma, spomenik Hermannu von Her- ključke, deset vodovodnih jaškov in urejeno. Kot so povedali na bovški Hermann von Hermannsdorf. Njen mannsdorfu in padlim Hrvatom ter tri nove hidrante. S tem so ustrezno občinski upravi, pa so v okviru za- glavni objekt je bila stražnica na po- grobnica vojakov, ki so padli v spo- uredili vodooskrbo vseh objektov v dnje, slabih 200.000 evrov vredne bočju nad cesto. Predel in trdnjavo padu z Napoleonovo vojsko. vasi. Kot je pojasnil Davorin Sovdat naložbe uredili tudi odvodnjavanje in pod njim so leto kasneje zavzeli Že pred leti so zaščitili zidove spo- s Komunale Tolmin, imajo z vgradnjo z asfaltom prekrili 1.300 m2 površin Francozi, ki so leseni objekt porušili. dnjega dela trdnjave ob državni cesti, reducirnega ventila sedaj vsa gospo- od starega vodohrana do že omenje- Na njegovem mestu so leta 1848 Av- v letošnjem projektu pa so želeli z dinjstva zagotovljen delovni pritisk nega vaškega trga. strijci sezidali nov objekt, katerega ustreznimi ukrepi preprečiti nadaljnje

Utrinki

Vzporedno s tekmovanjem sta pote- širše. Društvo je septembra dobilo kali še osma državna razstava ovc in posoško podružnico, ki je nastala koz ter prva državna razstava ovc ob prizadevanjih prostovoljke Špele bovške pasme. Devet najboljših rej- Oberstar. Zaenkrat je članov še cev drobnice je iz rok Gregorja malo, zato Oberstarjeva k sodelova- Pečlina z Ministrstva za kmetijstvo, nju vabi vse: »Prostovoljci se nam gozdarstvo in prehrano dobilo pri- lahko pridružijo kadar koli in vsaka znanja za dosežene rezultate pri reji pomoč je zaželena. Vesela bom plemenskih koz ali ovc in za splošno vsake pošte, ki bo prišla na moj urejenost kmetije. Med njimi sta bila naslov [email protected].« tudi dva domačina, in sicer Boštjan MLADA PODPORNIKA IN PO- Tovrstna društva so neprofitne, ne- Mlekuž iz Kala - Koritnice in Roman SVOJITELJA MIŠKE – Dva izmed vladne, dobrodelne in prostovoljne Kavs z Žage. najmlajših podpornikov društva in otroka posvojiteljev nekdanjega organizacije, ki ljudi seznanjajo, ka- Besedilo in foto: Damjana Teodorović brezdomčka, muce Miška. Na sliko pravilno ravnati z živalmi in kar ki zgoraj: muc Sunny, ki s pomo- najbolje zanje poskrbeti. Obenem čjo društva išče dom. Foto: Vero- jim svetujejo, kaj naj naredijo in na MEDSE VABIJO PRIJATELJE nika Piccinini koga naj se obrnejo, ko najdejo za- @IVALI puščeno, izgubljeno, divjo, prostoži- Poso~je – Društvo prijateljev živali maja lani in deluje v dobro večo ali mrtvo žival. Kot pojasnjuje Severne Primorske je ustanovila živali na celotnem sever- Oberstarjeva, je namen vseh dru- skupina prostovoljcev in prostovoljk nem Primorskem in tudi štev prijateljev živali – in tudi poso-

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 14 )

propadanje zidov zgornjega dela objekta. Z vzdrževanjem nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje. Doslej so v okolici trdnjave odstranili gr- movje in odvečno drevje, obnovili pa so tudi odsek dostopne poti, ki je včasih služila kot dovoz do vhoda v utrdbo. Spodnji del poti so namreč uničili pri gradnji državne ceste proti Predelu, po obnovi pa se široka pešpot znova lepo odcepi od glavne ceste. Nekatera mesta v notranjosti zgornje trdnjave so zaradi neutrjenih zidov in padajočega kamenja še vedno nevarna, ponekod so na tleh tudi jame. Dokler ne bodo z dodatnimi ukrepi stanja izboljšali in ne bo varnost zadovoljiva, na bovški občini za obiskovalce napovedujejo omejen dostop. PRIDOBILI DVE IGRALNICI, SANITARIJE IN KUHINJSKO DVIGALO – Z novim šolskim letom V SKLOPU BOJA PROTI DROGAM so člani sta se dve skupini starejših otrok v bovškem vrtcu razveselili novih igralnic. Foto: Dušan Čopi LAS-a Bovec povabili na prireditev, na kateri je med drugim nastopil kantavtor Adi Smolar. Novi igralnici za dve skupini Foto: Iris Stres otrok vrati ta del zgornjega nadstropja lo- – za otroke in mladostnike organizira čili od dela stavbe, kjer ima svoje različne tečaje, delavnice in druge ko udeležili teniškega tečaja, že tretje Z novim šolskim letom je bovški prostore Glasbena šola Tolmin. Pre- akcije, s katerimi jim želi pokazati leto zapored pa so v avgustu pripra- vrtec pridobil dve igralnici, sanitarije ureditev prostorov je občino stala tudi drugačne možnosti preživljanja vili športne delavnice. Kot so pove- in kuhinjsko dvigalo. V zgornjem 27.500 evrov, postavitev dvigala pa še prostega časa. Odvrniti jih želi od dali, je bil odziv otrok zelo velik, saj nadstropju stavbe na Ledinah, kjer je dodatnih 11.700 evrov. drog, pa tudi od drugih oblik zasvo- so delavnice v prvem tednu privabile še do pomladi gostovala občinska Poleg tega so na občini poskrbeli jenosti, kot sta računalnik in televi- povprečno po 16 otrok, v drugem uprava, so namreč med poletnimi še za večjo varnost šolskih otrok, saj zija. Poleg takšnih programov, ki jih tednu pa 23 otrok dnevno. Do konca počitnicami izvedli vsa potrebna de- so uredili tudi okolico šole sredi kra- izvajajo v LAS-u, občina sofinancira leta je predvidenih še nekaj dejavno- la, s katerimi so nekdanje pisarne ja. To so preplastili in z zaporami tudi programe Centra za socialno sti za otroke. preuredili v dodatne prostore vrtca. onemogočili vozilom dostop čisto do delo Tolmin, ki izvaja programe za Obenem so člani LAS-a Bovec po- Tako sta v šolskem letu 2010/2011 šole. starše odvisnikov, in OŠ Bovec. hiteli in že 1. oktobra povabili na svoje mesto v prvem nadstropju našli Občinski proračun namenja delo- prireditev v sklopu novembrskega dve skupini starejših vrtičkarjev, v LAS Bovec za prepre~evanje vanju LAS-a v letošnjem letu dobrih boja proti drogam. V bovškem kul- vsaki od dodatnih igralnic pa je pro- odvisnosti osnovno{olskih 5.000 evrov, večino denarja pa so turnem domu so nastopili Adi Smo- stora za 22 otrok. Nove so tudi sani- otrok aktivisti že porabili, in sicer za orga- lar, gledališko predstavo Katarina je tarije zanje, za zadostitev predpisom Občina Bovec je v začetku leta nizacijo dejavnosti za zapolnitev pro- odigral Teater za vse z Jesenic, član pa je morala Občina Bovec zagotovi- 2005 ustanovila Lokalno akcijsko stega časa osnovnošolskih otrok. tamkajšnje skupnosti Žarek pa je ti tudi kuhinjsko dvigalo, s katerim skupino (LAS) Bovec za preprečeva- Tako so otroci lahko že v začetku spregovoril o svoji poti v drogo in iz iz kuhinje v pritličju skupinama v nje zasvojenosti, saj postajajo droge leta obiskovali plavalni tečaj v Bovcu nje. prvem nadstropju dostavljajo malico na Bovškem vedno večja težava. LAS in dva smučarska tečaja na Kaninu. Strani Občine Bovec pripravila: in kosilo. Obenem so z dodatnimi Bovec deluje predvsem preventivno Med poletnimi počitnicami so se lah- Špela Kranjc

Utrinki

ške podružnice – skrb za zaščito je vsaka žival, ki pride v njihove ro- OTROCI, KI RADI BEREJO, SO bodo dobili mikavne nagrade. Sode- zdravja, življenja in dobrega počutja ke, deležna vse pozornosti, potreb- TUDI SICER BOLJ USPE[NI lovanje v akciji se zaključi, ko prebe- vsakršnih živali. Poudarja še, da nji- nega časa in denarja. Trenutno sku- rejo 20 knjig, časa pa imajo do kon- Zgornje Poso~je – Otroci, ki radi hov namen »ni reševanje proble- paj z drugimi slovenskimi društvi za ca aprila. V Zgornjem Posočju v 3. berejo, so uspešni v šoli in v življe- mov, temveč občanom pokazati zaščito živali pripravljajo tudi vseslo- razredih in kombiniranih razredih se- nju. S temi besedami smo tudi letos vensko akcijo, ki bo ljudem zagoto- pot, po kateri bodo vseeno morali nagovorili starše učencev tretjih radi v povprečju 200 učencev, od ka- vila popust pri sterilizaciji in kastraciji sami«. zredov. Že peto leto zapored se je terih se jih kar tri četrtine odloči za njihovih ljubljenčkov. V zadnjem obdobju si po njenih be- 2. oktobra, na svetovni dan otroka, sodelovanje. Akcijo, s katero se se- sedah v severnoprimorskem društvu Društvena dejavnost se financira s začela akcija spodbujanja branja daj že kar tradicionalno vsaka gene- prizadevajo za zmanjšanje populaci- prostovoljnimi prispevki, članarina- Moja knjižnica – Knjižnica Cirila Ko- racija tretješolcev na prijazen način je prostoživečih in brezdomskih mi, z donacijami in s prihodki od smača Tolmin. Z njo želimo učence spoznava s knjižnico in knjigami ter mačk. Tega se lotevajo z akcijami prodaje izdelkov. Med pomembnimi 3. razredov na območju občin Tol- uspešno osvaja bralne navade, pod- sterilizacij in kastracij, tistim mač- podporniki društva prijateljev živali min, Kobarid in Bovec spodbuditi k pirajo vse tri posoške občine. kam, ki jih je mogoče socializirati, so lokalne občine, veterinarske in- branju in rednemu obiskovanju knji- V tednu otroka, ko se akcija začne, pa poiščejo varne domove. Zbirajo štitucije, zavetišča za zapuščene ži- žnice. Skupaj s starši ali sami bodo vsako leto opozorimo starše na po- podatke o tem, kje se te mačke gi- vali, sorodna društva in širša jav- lahko obiskovali eno izmed naših seben pomen branja za otrokov bljejo, pa tudi informacije o primerih nost. knjižnic in si izbirali knjige po svojem emocionalni in spoznavni razvoj. mučenja živali. Kot še zagotavljajo, Špela Kranjc okusu. Za vsakih pet prebranih knjig Prav starši namreč lahko vplivajo na

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 15 )

Ob~ina Kobarid

»Dobro smo gospodarili« ta hip končujemo z urejanjem ceste Dobrih štirinajst dni pred začet- na relaciji Drežnica–Koseč, kjer je kom drugega kroga volitev se z žu- deloma vključen tudi vodovod. Kon- panom Robertom Kavčičem nisva čali smo z obnovo Zelene/Pepčeve pogovarjala o njegovih predvolilnih hiše in občinske stavbe, končujemo obljubah, temveč o dogodkih in delu pa še cesto v Podbeli in Stanovišču. na občini. Kot vemo, občina Kobarid Projektirali smo dom upokojencev, ki v oktobru praznuje svoj praznik in ima skoraj že gradbeno dovoljenje – zato smo se, kot je to že naša usta- le še par dni nam manjka, projekti- ljena navada, tudi tokrat ustavili pri rali smo stanovanjski blok za 18 ob- županu in ga povprašali, kaj vse je činskih stanovanj, ki naj bi gradbeno bilo v zadnjem letu storjenega. dovoljenje dobil najkasneje do konca leta … Tako da bomo v tem letu za- Od zadnjega pogovora z vami za ključili kar nekaj teh reči. naš tiskani medij je minilo natanko leto dni. Takrat ste med drugim Kje bo stal nov stanovanjski blok? povedali, da – če citiram – »zaen- Stal bo za kinodvorano. Tam je krat kar plavamo in nismo zadolže- KOBARIŠKI ŽUPAN ROBERT KAVČIČ je delo občinske uprave, občinskega sveta in nenaza- parkirni prostor, ki je skoraj neupo- ni, tako da bomo nekaj pustili za dnje tudi statutarne komisije ocenil s petico. Foto: Tatjana Šalej Faletič raben, zato smo se odločili, da to seboj naslednjemu sklicu«. Kakšno napovedali odprtje še treh tovrstnih vemo, kako bo s tem. Ena zagotovo zemljišče namenimo raje za gradnjo. je finančno stanje Občine Kobarid elektrarn … še bo, na sončni elektrarni na občin- Na drugih občinskih parcelah so na- letos? Ja, res je. Zaenkrat imamo podpi- skih hlevih v Podbeli in Stanovišču mreč igrala, nekje je parkirni prostor, Odlično je. Finančno stanje je v sano pogodbo za še eno – to je telo- pa bomo očitno morali še malo po- pa tudi lastništvo je tako razdroblje- redu. Ta hip imamo približno 385.000 vadnica v Kobaridu. Zanjo smo že čakati. no. Čeprav bi bila morda na Volari- evrov dolgoročnih kreditnih obvezno- podpisali aneks k pogodbi. Za preo- čevi ulici res primernejša lokacija, že sti, kar znaša približno 85 evrov na stali dve pa ta hip še ne vemo, ker Kako ocenjujete druge večje občin- zaradi samega izgleda kraja, vendar prebivalca. Mislim, da je situacija v čakamo, kaj bo prinesla nova uredba ske razvojne projekte v preteklem je težko dobiti »pametno« stavbo za primerjavi z drugimi slovenskimi ob- Vlade RS. Pristojno ministrstvo je letu? »pametno« ceno. činami odlična. Ni večjih težav in namreč sprejelo uredbo, ki zmanjša Večina projektov je že končanih, le Za gradnjo bloka smo se odločili zato lahko rečem, da smo dobro go- subvencijo na odkupno ceno. Kot nekaj jih je še v zaključni fazi. V za- zato, ker smo na podlagi ankete ugo- spodarili. sem slišal iz medijev, so ugotovili, da dnjem letu smo končali kanalizacijo tovili, da je želja občanov in mladih V prejšnji številki EPIcentra smo ta denar ne ostane pri nas – za naš v Gregorčičevi in Manfredovi ulici imeti v Kobaridu občinska stanovanja poročali, da kobariška občina po- razvoj, ampak z njim kupujejo sonč- (op. uredništva: več o tem v prihodnji s subvencionirano najemnino – tu bi staja ekološko naprednejša tudi s ne celice v Nemčiji ali pa na Kitaj- številki) ter cesto v Ladra; to je pri- šli prek stanovanjskega sklada. Vede- pomočjo sončnih elektrarn v Bre- skem in ga zato premalo ostane v bližno pet kilometrov občinskih cest. ti morate, da tega nismo delali kar na ginju in v Robidišču. Na odprtju ste naši državi. Zato pravim, da še ne Glede na to da je bilo slabo vreme, pamet. Kar se tiče občine – blok bi

Utrinki oblikovanje in razvoj otrokovih bralnih obrazcev, splošnih obvestil …), ima- sposobnosti. Po učnih načrtih de- jo takšni otroci tudi kasneje v življe- vetletke naj bi učenci tretjih razredov nju lahko težave. Branja pa se otrok ob zaključku šolskega leta osvojili lahko nauči samo z glasnim branjem bralne tehnike in prešli na samostoj- in zadostno količino prebranega beno branje. Bistven pogoj za razume- sedila. Čeprav učiteljice v šoli otroke vanje besedila je avtomatizacija bral- učijo pravilne bralne tehnike, pa ve- nega procesa. Otrok se namreč tež- čina otrok zgolj pri pouku ne more ko osredotoči na vsebino besedila, nabrati zadostne bralne kilometrine. vse dokler se muči s povezovanjem Prav zato je v tem obdobju tako po- zlogov v besede. Strokovnjaki s pomembna spodbuda staršev. Starši dročja branja ugotavljajo, da imajo otroci, ki ne zmorejo avtomatizirati PRED ZAČETKOM AKCIJE MOJA KNJIŽNI- branja, težave z razumevanjem učne CA so knjižničarke obiskale učence tretjih snovi in posledično lahko slabši učni razredov na šolah ali pa so tretješolci obiskali uspeh. Ker danes večino informacij najbližjo knjižnico. Razdelili smo jim promo- cijsko gradivo, darilo in jim predstavili pravila še vedno pridobimo z branjem najra- sodelovanja. Na fotografiji so kobariški učen- zličnejših medijev (časopisov, sve- ci 3. razreda na obisku v Knjižnici Kobarid. tovnega spleta, podnapisov v filmih, Foto: arhiv Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 16 )

raje gradili na manj poseljenih in ob- Ja, to je glavno, kar vseskozi pou- robnih lokacijah, kot so Borjana, dre- darjamo. Gre za zavezo, da se bomo žniško ali na livškem. Ampak želje šli zeleni turizem. Kaj to pomeni? To občanov so bile drugačne, kar je po pomeni, da bomo na tej podlagi te- eni strani razumljivo. Šola, vrtec, meljito premislili, kakšne obrate bo- zdravstveni dom in številne druge mo spuščali v to občino, saj želimo javne institucije so tu, v Kobaridu. obdržati našo neokrnjeno naravo. Zaradi česa ste v preteklem letu O podrobnejših načrtih za priho- poželi največ kritik in kje je bilo dnost ta hip težko govoriva, saj ne največ pohval? vemo, kdo bo v prihodnjih štirih Hja, zdaj moram tako reči. Moje letih sedel na županski stolček. Pa delo ni ravno »sestavljeno« iz pohval vendarle. Določeni dolgoročni cilji (smeh). Kadar naredimo kaj dobrega, občine najbrž obstajajo. nas nobeden ne pohvali oziroma red- Seveda. Občina ima svojo vizijo za ki. Kritike pa seveda letijo. Na največ naprej. Ima pripravljene projekte za težav naletimo, ko dajemo oziroma skoraj cel mandat. Recimo dokonča- umeščamo stvari v prostor – sploh ko nje doma upokojencev, ki je prvi gre za kako cesto ali kanalizacijo. hranov, 33 tega in 33 drugega – to je Ljubljani ... Se pravi, da prednost, da projekt, ki ga bomo izvedli s pomo- Ljudje imajo to ali ono dodatno zah- drago. Če že imajo vsi po vrsti »veli- visoko vredna delovna mesta sicer čjo evropskih sredstev. Tu je potem tevo. Radi rečejo: »Ker se lih zdej ka usta«, kako je treba poseliti obro- pri nas so, delodajalci s pridom izko- vzpostavitev inkubatorja, ureditev dela …«. Vendar pozabljajo, da so bje države, bi tu po mojem mnenju riščajo z izplačilom nizkih osebnih ceste čez Božco, športno-kulturni sredstva pač omejena. Zato skušamo morali sprejeti bolj »pametno« ured- dohodkov. To je žal vsa znanost ozi- objekt na drežniškem in še in še. lokalno prebivalstvo že pri projekti- bo. Res pa je, da če mi ne bi lani roma slika trenutnega gospodarskega Občina pa ima tudi določene obve- ranju potegniti zraven, da nam pove- sprejeli tega – tu mislim zdaj kar na stanja v naši občini. znosti, ki jih mora zaključiti do leta do svoje pripombe in želje. vse tri posoške občine – potem bi 2017. Tak primer je opremljanje vseh Kakšne so glavne smernice nedav- Največ kritik je bilo po mojem bila situacija letos še 30 procentov oziroma večine naselij s čistilnimi no sprejete strategije turističnega mnenju – kar po pravici povedano dražja. Z lanskim sprejetjem smo na- napravami. Gre za velik projekt, ki razvoja občine? – zaradi podražitev komunalnih sto- mreč lahko prikazali nižjo amortiza- bo zagotovo prioriteta – ne glede na Ja, strategijo o razvoju turizma ritev. To pa zato, ker so položnice cijo, zato je to. To se mi zdi, da je to, kdo bo na vrhu. Vse to občina že smo letos sprejeli skupaj z Občino bistveno višje; tega problema nima ima. Zdaj pa bodo oziroma bomo na bilo v tem zadnjem letu najbolj ne- Tolmin, ker imamo skupni LTO (op. samo naša občina. Je pač tako, da vrsti člani novo izvoljenega občinske- prijetno. uredništva: lokalno turistično organi- smo bili ta ukrep prisiljeni sprejeti ga sveta, ki bodo/bomo morali dati Kakšno je trenutno gospodarsko zacijo). Ugotavljali smo, da je turi- zaradi uredbe Vlade RS, ki nam pri- svoje predvolilne obljube na mizo. In stanje v občini? zem ena izmed panog, ki nam prina- pisuje amortizacijo. Kot veste, imamo mislim, da se bo našlo vsaj deset Mislim, da ni tako slabo, kot kaže ša 25 odstotkov dohodka. Res ima tu pri nas praktično novo kanalizacijo, skupnih točk, ki bi jih želeli uresni- trenutno državno povprečje (op. ure- malo večji delež Aurora, ampak je to kar dviguje vrednost. In višja kot je čiti skupaj. Le dovolj volje rabimo. dništva: pokaže preglednico s podat- vseeno velik dohodek. vrednot kanalizacije, višja je amorti- Občina je pač tista, ki mora zago- ki). Pravzaprav imamo skupaj s Tol- Zaključili smo, da bi turizem sku- zacija – in višji je posledično račun. tavljati nemoteno delo na šolah, v minom najmanjšo nezaposlenost in paj s kmetijstvom pomagal vzpodbu- Tu je država žal dala vse v en koš. vrtcih, skrbeti za osnovno infrastruk- zato pademo pod državno poprečje. jati občane, ki imajo večji stanovanj- Treba je vedeti, da imamo 33 naselij, turo – tudi čistilne naprave … Torej Pri nekaterih podjetjih imamo celo ski fond, da bi ta višek prostora odkar posledično predstavlja 33 vodo- ne glede na to, kdo bo eventualno nekaj delovnih mest odprtih, ker de- dajali oziroma spreminjali v turistič- prišel za mano, bo imel »kaj potegni- lodajalci ne dobijo delavcev. ne sobe. Tudi prek Posoškega razvoj- ti iz predala«. V končni fazi je to ta- Utrinki Je pa res treba vedeti še nekaj. Tu nega centra imamo vsako leto razpis ko, kot je bilo pri meni. Ko sem pri- ni problem delovno mesto kot tako. za subvencioniranje turističnih po- šel pred štirimi leti na občino, nisem Problem je dobiti ustrezno delovno stelj – tu bi jih sicer morali vsi skupaj naj otroka spodbujajo in pomagajo našel prazne omare. Ampak je bilo v pri začetnem branju. Poslušajo naj mesto za mlad in izobražen kader, še malo bolj vzpodbujati. pripravi nekaj projektov, ki smo jih ga, ko jim glasno bere. Razložijo naj kot tudi bolje plačano delovno mesto Ugotovili smo tudi, da bi poleg teh morali končati. Če se ne začne takoj mu neznane besede, pazijo na pra- za srednje izobražen kader. Plače so danosti, ki jih že imamo, rabili še en vilno izgovorjavo, sami naj otroku delati in če proračuna nimaš spreje- pri nas glavna težava. Ljudje mi pra- večji nastavitveni objekt, ker se s te- preberejo odlomek za spodbudo ter tega enkrat do konec marca, je tisto vijo: »Kaj nam pomaga, če dobimo v mi razdrobljenimi ponudbami, ki se o prebranem z njim pogovarjajo. investicijsko leto izgubljeno. Starši naj si za pomoč otroku pri nekem podjetju (da ne bom zdaj iz- trenutno prevladujejo, ne moremo iti branju vzamejo čas. Ko otrok osvoji postavljal imena) 500 evrov neto, če kongresnega turizma oziroma spre- Kako pa je s črpanjem evropskih tekoče branje in začne razumeti ter pa lahko na Zavodu za zaposlovanje jeti obiskovalcev, ki se pripeljejo z sredstev? uživati ob prebranem, naj starši ni- dobimo 350 evrov neto pomoči.« To avtobusi. Tako si ta hip ne moremo Pri črpanju evropskih sredstvih kar ne prenehajo brati za lahko noč. privoščiti ponudb agencij, če pa po- Otrok ne uživa samo v branju, am- je tisto, kar je zelo nestimulativno. smo bili v tem mandatu zelo uspešni. tem njihovih gostov ne moremo na- pak v topli čustveni vezi, v minutah, Pogovarjal sem se tudi s številnimi Praktično smo dobili na vsak občin- seliti pod isto streho. Imamo namreč ki jih namenimo samo njemu. mladimi, ki bi sicer radi ostali v teh ski evro, ki smo ga nekam vložili, en le en hotel, ki lahko sprejme avtobus Akcija Moja knjižnica zagotovo ni ča- krajih, ampak spet tarnajo, »zakaj bi evro nepovratnih sredstev. Lahko re- obiskovalcev – in to je to. Res pa je, robna formula, s katero bi vse otro- delali tu, ko pa več kot 1.000 evrov čem, da smo dejansko počrpali vse, ke lahko navdušili za branje. Je pa da je tak razdrobljen turizem manj tako ali tako ne bomo zaslužili«. Žal kar smo lahko. Danes zato mirno koristna in prijetna pot, ki pelje v ču- nevaren za padce v turizmu. doviti svet domišljije. se pri nas točno ve, da je delovno trdim, da imamo ustrezno znanje in Jožica Štendler, direktorica Knjižnice mesto manj vredno kot v drugih ve- Veliko se govori tudi o tako imeno- da lahko vse naredimo sami. Tu je Cirila Kosmača Tolmin čjih središčih, recimo v Novi Gorici, vanem zelenem turizmu. vsakršen strah odveč.

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 ( 17 )

V šoli je tako, da so učenci v prvi triadi ocenjeni z opisnimi ocenami, četrto leto pa že padajo številke. Kakšna bi bila vaša opisna in šte- vilčna ocena (od ena do pet) za delo občinske uprave in občinskega sveta v vaši županski prvi triadi oziroma v zadnjem letu? Mislim, da so si uprava, občinski svet, ki je spremljal delo, in nenaza- dnje tudi statutarna komisija zaslu- žili čisto petico, kar se tiče učinkovi- tosti pri pripravi različnih papirjev, potrebne dokumentacije za razpise in sprejemanje sklepov itd. Mislim, da so vse tri omenjene institucije, ki sodijo pod okrilje občine, svoje delo naredile korektno, hitro in tudi strokovno. Računajte, da je imela statutarna komisija nekje od 105 do 110 odlokov ter sklepov – vse to smo sprejeli. Imeli smo približno 34 sej, kjer smo na vsaki seji obravnavali in sprejemali vsaj štiri take zadeve. To NAGRAJENCI OBČINE KOBARID 2010 (iz leve proti desni): Klub malega nogometa Oplast Kobarid (zanj najmlajši predstavnik članske ekipe ni malo dela. Kot veste, smo v pro- Dani Vulikič), Rado Rakušček, Jože Rakušček - Ton, Franci Kurinčič in Anica Kurinčič ter Tekaški klub Kobarid (zanj predsednik Marjan Kraj- stor »spravili« 55 projektov oziroma nik). Foto: Tatjana Šalej Faletič 55 večjih in manjših investicij, za nagrado pa si je prislužil Tekaški ti, ni njihov edini dosežek. Zmage uspešno delo na področju širše druž- katere je bilo treba pripraviti ustrezne klub Kobarid. nizajo druga za drugo. V osmih letih, bene dejavnosti prejel priznanje Ob- papirje oziroma prijave, s katerimi Plaketo Občine Kobarid je Klub kar klub deluje, so igralci in vodstvo čine Kobarid. Za dobitnika priznanja jim potem slediš po strokovni plati. malega nogometa (KMN) Oplast Ko- dosegli vse, kar se v slovenskem fut- so ga predlagala tri drežniška dru- Sej veste, da tu ne gre v stilu »evo, barid prejel za dolgoletno in predano salu doseči da. Naslov državnih pr- štva, kar je dokaz, da ga v domačem tu imate denar, zdaj pa bomo nare- delo ter dosežene uspehe na podro- vakov je fante ponesel na evropsko okolju zelo cenijo. V obrazložitvi so dili to in to«. Ne. Za vsako stvar po- čju malega nogometa. V letošnjem klubsko tekmovanje, od koder bomo zapisali, da je prav, da vidimo delo sebej je treba poprej urediti kup pa- letu si je ekipa priigrala naziv držav- o njih gotovo še slišali. »malih«, preprostih ljudi, ki so druž- pirja – sploh če želiš pridobiti dodata nih prvakov. Izjemni športni dogodek Za dobro delovanje širše skupnosti beno aktivni, in da jih znamo ceniti sredstva na kakem razpisu. Zato pra- je navdušil ljubitelje malega nogome- je v svojem okolju najbolj pomemben tako v ožjem kot tudi v širšem oko- vim, da je bilo tu ogromno dela. Še ta, s ponosom pa navdal vse občanke človek, ki je pripravljen prevzeti in lju. Rado dela dobro in z vso skro- enkrat poudarjam, da so si zaslužili in občane. Do uspeha sta jih pripe- nositi breme uspeha ali neuspeha. mnostjo poskuša pomagati tam, kjer pet. ljali vztrajnost ter predanost klubu in Takih ljudi ni malo. Mednje prav go- ga potrebujejo, ne da bi pričakoval Predlagam, da ob koncu tega naji- športu, s katerim ekipa živi. tovo sodi Rado Rakušček iz Drežni- besedo zahvale. Je človek z velikim nega pogovora izkoristiva prilo- Uspeh, ki so ga dosegli letos pole- ških Raven, ki je za dolgoletno in srcem in neskončno predanostjo. Ak- žnost in oba, tako vi kot tudi jaz v imenu Občine Kobarid in v imenu EPIcentra, občankam in občanom Utrinki kobariške občine voščiva ob njihovem praznovanju. NE-ODVISEN.SI »Vsekakor. Vsem skupaj želim lepo Kobarid – Policisti Policijske posta- in toplo jesen ter to, da se umirijo po je Bovec so v sredo, 6. oktobra, so- teh volitvah in sprejmejo izvoljene za delovali pri projektu preventivne svoje predstavnike. Obenem iskreno kampanje Ne-odvisen.si, ki jo vodi čestitam tudi vsem letošnjim občin- in koordinira Zavod7 iz Solkana. V skim nagrajencem.« prostorih OŠ Simona Gregorčiča v Pogovor pripravila: Tatjana Šalej Faletič Kobaridu sta pri dejavnostih za učence poleg predstavnikov preven- Podelili leto{nje ob~inske tivne kampanje sodelovala pomoč- nik komandirja Dušan Svetičič in nagrade vodja policijskega okoliša Franc Na slavnostni seji 15. oktobra je v Rihter s Policijske postaje (PP) Bo- Domu Andreja Manfrede župan Ob- vec ter Miha Kramli, vodja Centra čine Kobarid Robert Kavčič podelil za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica. letošnje občinske nagrade. Plaketo je Dogodka se je udeležilo okoli 200 prejel Klub malega nogometa Oplast učencev od 4. do 9. razreda, ki so Kobarid, priznanja so dobili Rado bili nad predstavljenimi temami nav- PREVENTIVNA KAMPANJA NE-ODVISEN.SI – Policisti Policijske postaje Bovec so začetek Rakušček, Jože Rakušček - Ton ter dušeni. Od policistov so slišali mno- oktobra med kobariškimi občani skušali zmanjšati tveganje za kakršno koli odvisnost (alkohol, Anica in Franci Kurinčič, denarno go koristnih podatkov, na podlagi droge, svetovni splet ipd.). Foto: arhiv PU NG

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 18 ) tiven je na različnih področjih, od namenila delu na kmetiji, ki zahteva Sejem doma~e obrti v za leto 2010, pri čemer so upoštevali planinstva do športa, v krajevni in več kot celega človeka. Anica in Kobaridu tudi napredek v naselju. Priznanja in vaški skupnosti. Franc sta vztrajala in se prilagajala V nedeljo, 3. oktobra, so Turistič- vrednosti bon za nakup sadik so tako Za dolgoletno, uspešno in predano kmetiji. Življenje sta posvetila zemlji na zveza Gornjega Posočja (TZGP), letos prejeli: Bovec, Čezsoča, Gabrje, delo pri Planinskem društvu (PD) in živalim ter ohranjala kmetijstvo in Občina Kobarid in Ustanova Fun- Idrsko, Koseč, Ponikve in Soča. Kobarid in Prostovoljnem gasilskem krajino v najbolj žlahtnem pomenu dacija »Poti miru v Posočju« na ko- Celodnevna prireditev je bila zelo društvu (PGD) Kobarid je občinsko besede. bariškem trgu pripravile sejem doma- dobro obiskana; poleg domačinov in priznanje prejel Jože Rakušček - Denarno nagrado Občine Kobarid če obrti, starin ter kmetijskih in eko- tradicionalnih nedeljskih obiskoval- Ton. Član PD Kobarid je že od leta je za uspešno in aktivno delo ter loških proizvodov. Na sejmu se je cev iz Italije, je bilo kar nekaj turi- 1955. Ves čas je aktiven in srečujemo vključevanje mladih v športno aktiv- predstavilo 17 ponudnikov iz Zgor- stov iz drugih držav. Zadovoljni pa ga na planinskih poteh, ki so ga osvo- nost prejel Tekaški klub (TK) Koba- njega Posočja, Gorenjske, Kanalske niso bili le organizatorji, temveč tudi jile že kot mladega in nadobudnega rid, ki letos beleži 15-letnico delova- doline in Benečije. Popoldanski del ponudniki na stojnicah, saj je bilo fanta. V društvu je opravljal že veliko nja. Člani se že od začetka udeležu- prireditev so obogatili glasbeni sku- precej povpraševanja in zanimanja. funkcij, od predsednika društva do jejo najrazličnejših tekaških tekmo- pini Dednina in BK Evolution ter Vsi si želimo, da bi prireditev, ki smo člana upravnega odbora. Skrbel je vanj, od klasičnih disciplin do gorskih Peter della Bianca s skupino. se je lani udeležili prvič, postala tra- tudi za najmlajše in svojo ljubezen tekov, in zimskih aktivnosti, kot je Ob tej priložnosti je TZGP najlep- dicionalna. do gora prenašal nanje. Ko je koča smučarski tek. Dosegli so odlične šim turistično privlačnim krajem v Maša Klavora in Jasmina Urbančič, na planini Kuhinja leta 1993 pogore- rezultate; osvajali so naslove držav- Zgornjem Posočju podelila priznanja TZGP la do tal, je bil prav Jože zaslužen, nih prvakov, bili stalni člani državnih da so jo ponovno postavili. Tudi delo reprezentanc in krojili svetovni vrh v oskrbnika koče mu ni tuje. Nešteto gorskih tekih. Mitja Kosovelj, član delovnih ur je daroval skupnosti, pa državne reprezentance, je tako npr. naj je bilo to v planinskem ali gasil- postal svetovni mladinski prvak v skem društvu, ki prav tako zahteva gorskem teku. visoko stopnjo humanosti in preda- Hvalevredna je tudi skrb za športni nosti širši skupnosti. podmladek. Mlajše kategorije tekmo- Svojih 73 let je posvetil ljudem – valk in tekmovalcev z rezultati doka- ljudem v hribih in ljudem, ki so po- zujejo, da se tekaških uspehov lahko trebovali pomoč gasilca. Pokončna nadejamo tudi v prihodnosti. Ne drža in neusahljiva energija, še pose- smemo pa prezreti niti veteranov TK bej pa popolna predanost sočloveku Kobarid, ki s svojo predanostjo teku so kakovosti, zaradi katerih je Jože žanjejo uspehe doma in v tujini, tako Rakušček - Ton prejel občinsko pri- v evropskem kot tudi v svetovnem znanje. merilu. Priznanje Občine Kobarid sta za Aktivnosti Tekaškega kluba Koba- dolgoletno in uspešno delo na podro- rid vključujejo tudi organizacijo teka- čju kmetijstva ter ohranjanja krajine ških prireditev, ki so v večini že pre- prejela Anica in Franc Kurinčič iz rasle v tradicionalne. Letošnja denar- Idrskega. Predlagatelj je v obrazloži- na nagrada je spodbuda za njihovo SEJEM DOMAČE OBRTI, STARIN TER KMETIJSKIH IN EKOLOŠKIH PROIZVODOV so pope- tvi zapisal, da bi lahko napisal knjigo nadaljnje delo. strili glasbeni skupini Dednina (na fotografiji) in BK Evolution ter Peter della Bianca s skupino. o predanosti, ki sta jo nagrajenca Po obrazložitvah povzela: Mateja Kutin Foto: arhiv TZGP

Utrinki katerih bodo lahko zmanjšali tvega- sle. Policijo je zastopal komandir PP [TEVILNI PROJEKTI Izvedli smo še humanitarno akcijo, nje za kakršno koli odvisnost (alko- Bovec Sejad Jušić, sodelovala pa KOBARI[KIH U^ENCEV vezano na svetovni dan živali. Še hol, droge, svetovni splet ipd.). Bov- sta tudi Vlasta Nussdorfer, predse- Kobarid – Na OŠ Simona Gregorči- pred zimo smo želeli za primorski ški policisti so učencem spregovorili dnica društva Beli obroč Slovenije ča smo tudi v to šolsko leto zakora- zavetišči (v Vitovljah in Svetem Anto- o sprejemanju samega sebe, odgo- (tj. društvo za pomoč žrtvam kazni- kali vključeni v številne projekte – nu) zbrati čim več pasje in mačje vornosti do sebe in drugih, kdo ti vih dejanj), in prej omenjeni vodja nekatere smo že izpeljali, druge bo- hrane, skodelic za hranjenje ali lahko pomaga oziroma kje lahko po- Centra za zdravljenje odvisnosti. mo izvajali dalj časa. Za nami je Te- ovratnic, odvečnih brisač, rjuh in iščeš pomoč od odvisnosti, o preži- Srečanja se je udeležilo 96 občank den otroka, v sklopu katerega smo odej. vljanju prostega časa, negativnih po- in občanov. pripravili različne dejavnosti in prire- V sklopu projekta Ne-odvisen.si so sledicah, ki lahko nastanejo z odvi- Komandir PP Bovec je ocenil, da je ditve. Tako so otroci v času od 4. do snostjo, odgovarjali pa so tudi na si učenci prve triade ogledali pred- kampanja tako pri šolarjih kot pri 8. oktobra na ustvarjalen način stavo Zarja in Svit, ostali so se ude- številna vprašanja. Poudarek je bil drugih občanih dosegla svoj namen. obravnavali letošnjo temo Mediji za ležili srečanja s predstavitvijo stro- na odvisnostih od prepovedanih Glede na številno publiko je sodelo- bogatejše otroštvo in podajali svoja kovnjakov za preventivno dejavnost drog in alkohola ter na odvisnostih in vanje policije s strokovnjaki pozitivno mnenja. Učenci četrtih in petih ra- na področju zasvojenosti. nevarnostih, ki prežijo na spletnih prispevalo k promociji policijskega zredov so na tematski etnološki de- straneh, saj te neposredno vplivajo dela, predvsem pa k osveščanju jav- lavnici med drugim risali tudi panj- A to še zdaleč ni edini projekt šole. na operativno problematiko policije. nosti o pereči družbeni problemati- ske končnice, cel teden pa smo na Z novim šolskim letom so se začeli V večernih urah istega dne so v ko- ki, kar različne odvisnosti gotovo so. šoli zbirali pisala za šolarje iz indij- izvajati številni projekti, ki potekajo bariškem kulturnem domu potekale Dean Božnik, tiskovni predstavnik, skega Puškarja, s katerimi šola so- skozi vse šolsko leto in v katere je še preventivne dejavnosti za odra- Policijska uprava Nova Gorica deluje že nekaj let. vključena tudi OŠ Simona

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 19 )

Ob~ina Tolmin

Prenova starega mestnega tni strani Občine Tolmin, predstavlja jedra Tolmina je nujna le del širše zastavljenega projekta, h Strategija prostorskega razvoja Slo- kateremu je občina pristopila z na- venije navaja v odloku iz leta 2007 menom celovite prenove ne samo naslednja določila: »Prenova je oblika starega jedra temveč celotnega obmo- urbanističnega urejanja naselij, ki čja naselja. S projektom prenove bo vključuje poleg prostorskih ciljev tudi možno dolgoročno zastaviti vizijo možnosti za gospodarski razvoj, reše- razvoja in obenem omogočiti črpanje vanje socialnih problemov in kvalite- finančnih sredstev iz različnih struk- tnejše bivanje ob upoštevanju poten- turnih skladov, ki podpirajo realiza- cialne ogroženosti in se izvaja v mor- cijo ciljev. fološko in funkcionalno zaokroženih Projektna naloga je razdeljena na območjih. S prenovo naselij, delov več faz, in sicer: naselij ali posameznih stavb se ohra- • pilotni projekt Strokovne analize in nja in izboljšuje kakovost bivalnega podlage za območje prenove me- okolja, vzpostavlja ponovno rabo opu- stnega jedra Tolmina z delavnica- ščenih območij in sanira degradirana mi, območja. Pri prenovi se kulturno de- • obravnava celotnega mesta, diščino obravnava sočasno ob upošte- REZULTATI DELAVNICE KAŽEJO NA VELIKO POTREBO PO PRENOVI STAREGA MESTNE- • implementacija rezultatov v pro- vanju njene ranljivosti.« GA JEDRA – tako oblikovno kot tudi vsebinsko, radikalnejši posegi v strukturo pa niso zaželeni. storske dokumente občine, Foto: Carmen Leban Delavnico, v sklopu katere so izve- • projektne naloge izvedbe celovite dli vrednotenje identitete obravnavali strokovnjaki iz podjetja Populus, zultati delavnice kažejo na veliko prenove z oceno potrebne projek- nega območja – središča Tolmina, so lokalni strokovnjaki in prebivalci, ki potrebo po prenovi obstoječega sta- tne dokumentacije, predstavili 22. septembra v Tornijevi so se v velikem številu odzvali na nja – tako oblikovno kot tudi vsebin- • investicijski predračuni in dvorani Krajevne skupnosti Tolmin. vabilo. Rezultati so pokazali izrazito sko, radikalnejši posegi v strukturo • postopek izvajanja projektov. Namen delavnice je bil ovrednotiti pozitivno identiteto objektov in povr- starega jedra pa niso zaželeni. Prebi- Darja Marinček Prosenc, Populus posamezne pomene (zgodovinski, šin v starem jedru, prav tako pa tudi valci so poleg vrednotenja podali prostorski, estetski, izobraževalni, posameznih evidenčnih enot v novej- zelo konkretne predloge za posege v Zaradi popolne zapore so z družbeni, ekonomski) za sklope šem delu obravnavanega območja, ki prostor – od predloga rušitve objekta, deli kon~ali pol leta prej objektov in odprtih površin v jedru izstopajo s svojo obliko ali namemb- zunanje ali vsebinske prenove do Veliko hude krvi je med posoškimi Tolmina ter na podlagi rezultatov nostjo. Evidenčnih enot, ki tako ka- ohranjanja sedanjega stanja. vozniki oziroma predvsem avtopre- oblikovati prioritetne cilje prenove zijo identiteto prostora, da bi jih bilo Delavnica, katere rezultati so v vozniki povzročila popolna zapora območja. Na delavnici smo sodelova- treba v celoti odstraniti, je malo. Re- sklopu predstavitve dostopni na sple- ceste med Tolminom in Mostom na

Utrinki

PROJEKT NE-ODVISEN.SI – Učenci od 4. razreda dalje so se udeležili srečanja s strokovnjaki za preventivno dejavnost na podro- čju zasvojenosti

Gregorčiča. Tako smo se vključili v mednarodni projekt EKOšola kot način življenja ter v projekt Turizmu pomaga lastna glava (naslov letošnje teme se glasi Imejmo se fajn – doživite naš kraj). Na vzgoji za mir temelji projekt Unesco šola (vključuje tudi razvoj šolstva po svetu), s projektom Rastem s knjigo spodbujamo branje, od novembra 2010 do aprila 2011 pa bo potekal projekt Pasavček. Poleg tega nas čakata še božično-novoletna delavnica in sejem. Besedilo in foto: N. K., OŠ Simona Gregorčiča Kobarid

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 20 )

vezavi na bodočo kolesarsko stezo od cer prispela ena vloga, vendar jo je izvira do izliva reke Soče. Poleg zgra- komisija zavrgla in 2.000 evrov ne- jene galerije s kolesarsko stezo so v razdeljene razpisane pomoči preraz- okviru tega projekta obnovili tudi poredila na prvi ukrep, kjer je bilo vozišče v skupni dolžini približno prijav največ. Znotraj ukrepa Naložbe 330 metrov, še navajajo na DRSC. za opravljanje dopolnilnih dejavnosti Špela Kranjc na kmetijah so si štiri investicije raz- delile skupno nekaj več kot 4.000 Razdelili so finan~no pomo~ evrov, pri čemer delež sofinanciranja za ohranjanje in razvoj upravičenih stroškov prav tako ni kmetijstva ter pode`elja v smel preseči 50 odstotkov predračun- ob~ini ske vrednosti oziroma 5.000 evrov. Z Javnim razpisom o dodeljevanju Na zadnji ukrep Pokrivanje operativ- pomoči za ohranjanje in razvoj kme- nih stroškov transporta iz odročnih tijstva ter podeželja v občini Tolmin krajev se je prijavila samo Kmetijska v letu 2010, ki je bil odprt do 18. ju- zadruga Tolmin, ki ji je komisija ob nija, je Občina Tolmin razpisala do- upoštevanju največ 70-odstotnega brih 34.000 evrov nepovratnih fi- sofinanciranja investicije oziroma po- nančnih sredstev. Na razpis je skupaj moči v višini 5.000 evrov dodelila GALERIJA POD KLJUČEM, ki je v preteklosti med posoškimi vozniki oziroma avtoprevozniki povzročala veliko hude krvi, je končana. Foto: Tatjana Šalej Faletič prispelo 31 vlog, občinska komisija 5.000 evrov nepovratnega denarja. pa je sofinanciranje odobrila za vseh Upravičenci bodo odobrena finanč- Soči, ki jo je zaradi nevarnosti pada- jejo na DRSC. Dodajajo še, da je 2,14 28, ki so bile popolne. na sredstva lahko koristili po zaključ- nja kamenja med gradnjo galerije milijona evrov zneska odpadlo na Kmetijska gospodarstva lahko na ku investicije. Na občini bodo mora- Pod Ključem odredil pristojni inšpek- izvedena dela. V njihovem okviru so ta razpis prijavijo projekte, ki se na- li predložiti zahtevek za izplačilo, tor. Vendar sta prav odločitev za po- zgradili 120 metrov dolgo galerijo, ki našajo na štiri ukrepe. Tako kot mi- poročilo in dokazila, da je bila nalož- polno zaporo med 8. marcem in 26. bo poslej udeležence v prometu na nula leta je največ vlog prispelo za ba res izvedena. Rok za oddajo zah- majem ter uvedba dvoizmenskega tem mestu ščitila pred padajočim ka- sofinanciranje naložb znotraj prvega tevkov je 30. november. dela v istem obdobju bistveno skraj- menjem. Konstrukcija je armiranobe- ukrepa Posodabljanje kmetijskih go- Špela Kranjc šali čas gradbenih del, saj je izvajalec tonska in razdeljena na štiri 30-me- spodarstev, ki pa združuje dva name- z njimi zaključil kar pol leta prej, kot trske segmente, široka je 10,9–11,72 na. Slabih 23.000 evrov je komisija Krave s planin, a sira {e ni je bilo sprva predvideno. Kot so nam metra, vzpenja pa se 7,25 metra nad razdelila med 18 naložb oziroma na- zmanjkalo povedali na Direkciji RS za ceste cesto. Zasip strehe galerije je izveden kupov opreme, približno 2.500 evrov Čas jesenskega kmečkega praznika (DRSC), ki je bila tudi investitor, so z avtohtonim materialom iz izkopa pa med pet naložb v urejanje pašni- v Tolminu se ujema s zgonom živine delavci za izvedbo projekta Pod Klju- in zasajen z avtohtonim rastlinjem, kov. Kot določa občinski pravilnik za s planin nazaj v doline. Začetek ok- čem potrebovali natanko eno leto – od medtem ko so stranski del zaradi dodeljevanje teh pomoči, v obeh pri- tobra je večina posoških kmetov za- 31. avgusta lani do 31. avgusta letos. pogleda na geološko zgradbo hribine merih znesek sofinanciranja upravi- ključila pašno sezono na planinah. »Celotna vrednost investicije, ki izvedli na stebrih. čenih stroškov ne sme preseči polo- Tudi letos je bila v središču pozorno- vključuje tudi pripravo projektne in Na eni strani galerije je dva metra vice predračunske vrednosti investi- sti dražba plemenske živine. Kmetje investicijske dokumentacije, pridobi- široka kolesarska steza, ki je konzol- cije, najvišji znesek, ki ga lahko so na sejem prignali 35 plemenskih vanje zemljišč, nadzor nad gradnjo, no vpeta v vzdolžno gredo in ločena kmetijsko gospodarstvo pridobi, pa telic, prvesnic in krav, nekatere pa stroške informiranja in obveščanja v od stebrov. Na začetku in koncu ga- znaša 3.500 evrov. odpeljali tudi nazaj v domači hlev, skladu s pravili, ki veljajo za projekte lerije se ta steza nadaljuje na dveh Na ukrep Zagotavljanje tehnične saj je bilo prodanih le 22 živali. Ra- EU, je 2,58 milijona evrov,« pojasnju- konzolnih objektih, namenjenih na- podpore v kmetijskem sektorju je si- zlog za slabo prodajo so visoke cene

Utrinki

ODSEVNA TELESA ZA VE^JO riškega vrtca, OŠ Bovec in Podružnič- VARNOST OTROK ne šole Soča ter še nekaterim drugim osnovnim šolam na severnem Primor- Kobarid – Na prvi oktobrski dan je kobariške osnovnošolce obiskala skem. Skupaj z lokalnimi policisti so predstavnica Butan plina. Podjetje učencem spregovorili o varnosti v namreč v sklopu akcije Ministrstva prometu ter poudarili pomen upošte- za šolstvo in šport BODI preVIDEN vanja varne poti v šolo. O slednji je nadaljuje vseslovensko akcijo opo- spregovoril tudi občinski redar Jan- zarjanja na varnost otrok v prometu. ko Volarič, ki je učence opozoril na Kot so zapisali v sporočilu za jav- nevarne prometne točke v Kobaridu. nost, želijo s tem »omogočiti obli- Za varnost v prometu je še kako po- kovanje zavesti o pomenu prome- membno, da so udeleženci vidni. Te- tne varnosti, ki je ključnega pome- ga se zavedajo tudi v podjetju Butan na za zaščito naših otrok«. plin, ki je že tretje leto zapored vrtcem Predstavnica je otrokom prvega in in osnovnim šolam podarilo odsevna drugega razreda kobariške OŠ po- telesa – prizadevajo si, da bi jih pešci, predvsem otroci, pogosteje uporablja- delila kresničke, odsevne trakove in POLICISTI IN OBČINSKI REDAR so učence kobariške osnovne šole opozorili na pomen upo- odsevne brezrokavnike. Kresničke števanja varne poti v šolo. Predstavnica Butan plina pa jim je podarila kresničke, odsevne trako- li ter tako pripomogli k večji varnosti. je predala tudi predstavnikom koba- ve in odsevne brezrokavnike. Foto: arhiv Butan plina Mateja Kutin

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 ( 21 )

živine, ki si jih kupci z vzhodnega in se odločali o določenih skupnih konca države težko privoščijo. Itali- vprašanjih. Na trgih pa so potekali janski kupci v glavnem kupujejo ži- tudi sejmi in drugi družabni dogod- vino za zakol. Najvišja dosežena ki. cena za prodano žival je bila 1.440 Prenovljenega vaškega jedra so se evrov. 25. septembra, ko so jedro predali Letošnji praznik je bil, najverjet- namenu, veselili na Šentviški Gori. neje zaradi izjemno lepega vremena, Obnova se je zgodila na pobudo do- zelo dobro obiskan. Ponujal je zado- mačinov, Krajevne skupnosti (KS) voljivo ponudbo raznovrstnih pridel- Šentviška Gora, kjer so se s projek- kov, med katerimi so prevladovali tom od zamisli do izvedbe ukvarjali mlečni in suhorobarski izdelki ter približno tri leta. Razlogi za prenovo izdelki drobne domače obrti. Pogre- jedra vasi so bili različni, segajo pa šali smo izdatnejšo ponudbo sveže še v čas pred začetkom prvih sana- domače hrano, predvsem sadja in cijskih del v vaškem jedru. Prve ogle- zelenjave, zanimiva pa bi bila tudi de in načrte za prenovo sta izvajala razstava jesenskih jabolk, kakija, ko- domačin Karlo Laharnar in mag. stanja ali gob. Posebej raznovrstna je Rosana Ščančar, takrat zaposlena na bila ponudba sirov s tolminskih pla- Posoškem razvojnem centru. Na dan V SREDIŠČU POZORNOSTI JE BILA DRAŽBA PLEMENSKE ŽIVINE – Razlog za slabo prodajo nin, saj letos kmetje niso prodali sira – letos so prodali le 22 živali – so visoke cene živine, ki si jih kupci z vzhodnega konca države odprtja novega jedra sta bila tudi že sproti, kot je bilo običajno v pre- težko privoščijo. Italijanski kupci namreč v glavnem kupujejo živino za zakol. Najvišja dosežena med najbolj zadovoljnimi, saj je kraj teklosti. Da je ponudba sirov velika, cena za prodano žival je bila 1.440 evrov. pridobil estetsko in predvsem funk- kaže udeležba na ocenjevanju sirov, cionalno središče, ki ustreza potre- kjer se je strokovna žirija odločala izvirna ponudba darilnega programa štiri dekleta, ki so predstavljale pašno bam sodobnih prebivalcev Gore. med več kot dvajsetimi primerki. Naj- Varstveno delavnega centra Tolmin. skupnost oziroma planino. Pogum Ščančarjeva je povedala, da je obno- višje ocenjeni sir je bil tudi letos po Nova je bila stojnica s punčkami iz velja tudi za naprej, saj so nasmejana vljeno jedro Šentviške Gore dokaz, tradiciji razprodan – gre za sir s pla- cunj – štiri upokojenke iz Drežnice v in simpatična dekleta dodaten mar- da je razvoj mogoč tudi izven urba- nine Sleme, kjer gospodarijo Zatol- okviru kolektiva podeželskih žena ketinški pristop. nih središč. Slovenija je ruralno, po- minci. Na sejmu so sodelovale še šivajo velike in privlačno oblečene Besedilo in foto: Špela Mrak deželsko okolje, glavni akterji pa planine Pretovč, Božca in Razor - Sta- igračke, s pridobljenimi sredstvi pa s morajo biti prebivalci sami. dor. posredovanjem Mojce Bric pomaga- Na [entvi{ki Gori so Na začetku obnove je bil najpo- Že dopoldne je iz velikega šotora jo otrokom v Ruandi. Bogat srečelov, namenu predali prenovljeno membnejši odkup stare Čargove hiše, zadišalo po tminski friki, ki so jo ki so ga pripravile članice društva va{ko jedro ki so jo kasneje porušili in tako pri- pripravljale pašne skupnosti in jo podeželskih žena Gornjega Posočja, Mnogi kraji v Posočju se soočajo s dobili dovolj prostora za ureditev brezplačno delile obiskovalcem. Lo- je bil hitro končan, saj je tovrstno težavami zabrisanega središča vasi ali vaškega središča. Nekdanji lastnik vski družini Tolmin in Kobarid sta izzivanje sreče očitno zelo priljublje- mesta. Znan je primer dolgoletnih Toni Lukman je na prireditvi dobil za lačne želodce pripravili značilen no. Organizatorji – Občina Tolmin, prizadevanj za premestitev bencin- v spomin lepo uokvirjeno ploščo s lovski golaž. Uživanje v dobri kulina- Kmetijska zadruga Tolmin in Kme- skih črpalk iz središč Mosta na Soči pribito hišno številko 17 – nekdanja rični ponudbi je od poldneva dalje tijsko gozdarski zavod Nova Gorica in Tolmina, vendar so bili poskusi številka Čargove hiše. Za razširitev dopolnil zabaven glasbeni program s – so poskusili z novostjo in po vzoru doslej neuspešni. Tako imenovana prostora so zgradili podporni zid, na 6. tradicionalnim srečanjem harmo- kraljic vina, breskev, češenj in drugih vaška središča so v preteklosti imela pridobljenem prostoru pa uredili par- nikarjev. izpeljali izbor kraljice sira tolminca. posebno vlogo. Okoli vaške lipe ali kirišče, avtobusno postajo in park z Med ponudbo na stojnicah je bila Prvo leto so na izboru sodelovala kostanja so se navadno zbirali možje vodnjakom. Pomembna točka je tudi

Utrinki

MEDIJI ZA BOGATEJ[E da smo se v živo oglasili njihovim OTRO[TVO poslušalcem, kar je bilo za naše pr- vošolčke posebno doživetje. Tolmin – Tema letošnjega Tedna otroka, ki se je odvijal med 4. in 10. Teden otroka smo zaključili z obi- oktobrom, so bili mediji za bogatej- skom uredništva EPIcentra. 1. a-ra- še otroštvo. S prvošolci OŠ France- zred se je skupaj z glavno in odgo- ta Bevka Tolmin smo cel teden po vorno urednico Tatjano Šalej Fale- malem pozornost namenjali medi- tič najprej podal na Festival mladih, jem, predvsem tistim na lokalni rav- dogodek, ki ga je pripravila Gimnazi- ni. Za začetek smo obiskali radio ja Tolmin. Tako so lahko učenci vsaj Alpski val v Poljubinju, kjer so nas malce občutili, kaj pomeni delo na toplo sprejeli odgovorna urednica terenu. Med drugim so s fotografira- Špela Mrak, novinar Miloš Batistu- njem ovekovečili delavnice, ki so se ta in tehnik Erik Smrekar. Razkaza- odvijale v sklopu omenjene priredi- li so nam studio in pokazali, kako tve. Med potjo so naleteli tudi na no- potekajo oddaje v živo, kje vrtijo vinarja Milana Štulca, ki jim je glasbo, predstavili pa so nam tudi predstavil delo snemalca. Po konča- svoje delo na terenu. Ob tej prilož- nem delu na terenu smo obiskali nosti so nam v uredništvu dovolili, KAKO NASTAJA EPICENTER sta prvošolcem predstavili njegovi urednici. uredništvo tega periodičnega tiska-

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 22 )

Kljub bojazni, da je bila asfaltna ce- Vztrajno obnavljajo objekte sta za mnoge narejena prepozno, je in poti to pomembna pridobitev za kakovo- Društvo Baška dediščina je nedav- stnejšo povezavo s Cerkljanskim. no tega proslavilo kar dve novi pri- Dano obljubo o celoviti asfaltaciji bi dobitvi, ki so ju obeležili na en mah, moral na drugi strani izpolniti le še in sicer s pohodom ter odprtjem pre- zdaj že nekdanji cerkljanski župan novljene Jakove kovačije. Okoli 30 Jurij Kavčič. udeležencev se je najprej podalo iz Načrtov za kakovostnejše bivanje Podbrda v Trtnik, nato pa pot nada- na Šentviški planoti pa še ni konec. ljevalo skozi Burk’lce na Kal in naprej Da bi mlade ohranili na Planoti, so v v Kuk. Dogodek so zaključili prav pri občinskem prostorskem načrtu za omenjeni kovačiji, ki se skriva v ob- letos predvideli stanovanjsko gradnjo, jemu grape ob Rovtarskem potoku v namenjeno izključno mladim. Do bližini glavne cestne povezave med uresničitve tega cilja pa bodo skuša- Podbrdom in Mostom na Soči. Po li priti ob podpori Občine Tolmin. besedah predsednice društva Alenke Besedilo in foto: Špela Mrak Zgaga so bili pohodniki »navdušeni

PRENOVLJENEGA IN NAMENU PREDANE- GA VAŠKEGA JEDRA SO SE VESELILI NA ŠENTVIŠKI GORI. Obnova se je zgodila na pobudo domačinov in Krajevne skupnosti Šentviška Gora, kjer so se s projektom od zamisli do izvedbe ukvarjali približno tri leta.

obnovi so dodali tudi krajani s pro- stovoljnim delom v več nedeljskih delovnih akcijah. Sodelovali so vsi – od mladih do starejših, posebej an- gažirani so bili člani posameznih društev. Poleg novega vaškega jedra je bila razlog za dobro voljo tudi novo as- faltirana cesta v Bukovski Vrh – do nova turistično informacijska tabla meje z občino Cerkno je manjkalo še – Planota namreč postaja vse vablji- okoli 1.700 m asfalta, kar je bila po vejša kolesarska in pohodniška turi- besedah predsednika KS Jerneja ODPRTJE OBNOVLJENE JAKOVE KOVAČIJE – Tej so letošnjo pomlad na novo uredili južno stična destinacija. Velik vložek k Kende skoraj 30-letna želja vaščanov. pročelje, Občina Tolmin pa je v celoti prispevala sredstva za obnovo dotrajane strehe

Utrinki nega medija, kjer nas je pozdravila cu celo izrazili željo, da bodo, ko še pomočnica urednice Mateja Ku- bodo veliki, novinarji, tiskarji, obliko- tin. S pomočjo projekcije smo se valci ali fotografi. sprehodili po poti, ki jo naredi čla- Besedilo in foto: Bojana Pitamic Rojc, nek, da pride do objave do bralče- učiteljica, OŠ Franceta Bevka vega nabiralnika. Presenečeni smo bili, ko smo izvedeli, koliko truda in soustvarjalcev (od urednika, novinar- FESTIVAL MLADIH 2010 jev in drugih piscev besedil, lektor- Tolmin – Petkovo dopoldne 8. okto- jev, oblikovalcev, tiskarjev …) potre- bra je bilo na Gimnaziji Tolmin zelo buje tiskani medij, kot je EPIcenter. živahno, saj smo gostili okoli 310 Navsezadnje so prvošolci ugotovili, učencev in 23 učiteljev oziroma da pri vsem pomembno vlogo odi- spremljevalcev. Ti so se odzvali vabi- grajo tudi poštarji, saj brez njih EPI- lu na Festival mladih Gimnazije Tol- centra ne bi dobili v naše nabiralni- min 2010 z naslovom Ustvarjam, to- ke. rej sem. Devetošolci osnovnih šol iz Še isti dan smo se odpravili na obisk Bovca, Kobarida, Podbrda, Mosta v tolminsko tiskarno Romikron, kjer na Soči, Kanala, Deskel in Tolmina smo spoznali celoten postopek obli- so druženje z gostitelji začeli že kovanja, tiskanja in rezanja podob- pred deveto uro zjutraj, ko so se raz- nih medijev, letakov, vabil, plakatov vrstili v zabavno-ustvarjalne delavni- itd. Naši prvošolci so bili nad vsem ce s področja naravoslovja, jezikov, DRUŽENJE DEVETOŠOLCEV IN DIJAKOV NA FESTIVALU MLADIH – Mladi so se razvrstili v plesa, glasbene in likovne umetno- zabavno-ustvarjalne delavnice z različnih področij. Gimnazija Tolmin se je s takšnim druženjem zelo navdušeni. Podprte z novim vé- želela približati osnovnošolcem iz doline Soče, ki se bodo kmalu odločali o svojih nadaljnjih iz- denjem so zamisli in želje iz njih do- sti, preizkusili pa so se tudi v foto- obraževalnih korakih, in jih nagovoriti, da postanejo naslednje šolsko leto njeni dijaki. Foto: Erik besedno vrele. Nekateri so ob kon- grafiranju in novinarstvu. Za konec Vrčon

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 ( 23 )

nad lepotami neokrnjene narave, ki Jernej Kusterle iz Podbrda je na godnejšega zasebnega partnerja v tažna hala kosovnih odpadkov, skla- so se vso pot ponujale v izobilju«. cilju pri Jakovi kovačiji raztegnil har- projektu ter pri prijavi na javni razpis diščni objekti in manipulativni plato- V Trtniku pri vaškem koritu so moniko, člani društva pa so se že pristojnega ministrstva za projekt. ji, dovozne poti …). Po ocenjenih domačini za udeležence pripravili pripravljali na odprtje in blagoslov S podpisom pogodbe so občine investicijskih stroških je center vre- prisrčno dobrodošlico. Na krajši slo- obnovljene kovačije. Tej so letošnjo podpisnice oblikovale Konzorcij kot den 39.071.500 evrov (tekoče cene vesnosti je član društva Cveto Zgaga pomlad na novo uredili južno proče- posebno obliko družbe, ki ni pravna brez DDV). Ocenjena struktura finan- zbranim predstavil obnovljeno pot lje, Občina Tolmin pa je v celoti pri- oseba. Občina Tolmin bo v tem pri- ciranja je sestavljena iz 70 odstotkov skozi Burk’lce. Kot je povedal, je pot spevala sredstva za obnovo dotrajane meru prevzela vlogo vodilne članice nepovratnih sredstev (Kohezijski v zgodovinski zavesti Graparjev zapi- strehe, ki so jo namestili v juliju. in predstavnice Konzorcija, saj nam sklad EU in proračun RS) ter 30 od- sana kot najkrajša povezava med Predsednica se je zahvalila rodbini glede na projektno dokumentacijo stotkov lastnih sredstev. S tem bo na vasmi Kal, Trtnik in Podbrdo. »Nekoč Drole za pogum, da je leta 2005 bo- pripada največji delež novih široko- Občino Tolmin odpadel 8,86-odsto- so namreč razdalje med kraji merili gato kulturno dediščino svojih pred- pasovnih priključkov. Občine so pri- ten delež, ki je bil določen na podla- v urah hoje, zato so iskali vedno no- nikov zaupala v upravljanje društvu. javo oddale 14. oktobra letos, ko je gi dogovorjenega kriterija – števila ve bližnjice,« je pojasnil Zgaga in Istega leta je Občina Tolmin kovačijo bil razpisan prvi rok za oddajo vlog. prebivalcev in količine ustvarjenih dodal, da je »zadnja desetletja pot proglasila za tehnični spomenik lo- Vir: OBČINA Tolmin. (2010). [Online]. [Citi- odpadkov na območju vsake občine utonila v zelenilo drevja, podorov ze- kalnega pomena. rano 15. oktobra 2010; 16:13]. Dostopno v letu 2008 (podatki ARSO). na spletnem naslovu: http://www.tolmin. mlje in grušča«. Člani Društva Baška Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina si/sl/10/o/238. Cilji investicije so: zagotovitev pri- dediščina in njegovi simpatizerji so Foto: arhiv društva merne lokacije odlagališča odpadkov, na pobudo domačina Emila Droleta Zelena lu~ za nadgradnjo zagotavljanje ekonomičnosti ravnanja kar tri leta obnavljali pot skozi Za izgradnjo odprtih regijskega centra za z odpadki, izpolnjevanje evropskih in Burk’lce in jo naposled z obilico tru- {irokopasovnih omre`ij ravnanje z odpadki slovenskih zakonskih zahtev, opti- da iztrgali objemu narave. Ponekod Občina Tolmin je skupaj z občina- Občina Tolmin je skupaj z občina- malna izraba snovne in energetske so jo na novo dogradili in postavili mi Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, mi Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal vrednosti odpadkov, inertizacija od- varovalne vrvi. Vseeno pa člani dru- Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren- ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, padkov in imobilizacija nevarnih se- štva vsem morebitnim pohodnikom Kostanjevica in Vipava 4. oktobra Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempe- stavin v odpadkih pred odlaganjem, in sprehajalcem priporočajo pohodni- 2010 podpisala pogodbo v zvezi z ter-Vrtojba in Vipava v začetku okto- varno odlaganje odpadkov ter posto- ško obutev, palice ter nekoliko pazlji- izgradnjo odprtih širokopasovnih bra podpisala pogodbo, s katero so pna sanacija degradiranih območij. vosti. Po približno dveh urah in pol omrežij na tistih območjih, kjer širo- se podpisnice dogovorile o sodelova- Občine podpisnice pridobijo lastni- zmerne hoje iz Podbrda se pot za- kopasovno omrežje še ni zgrajeno in nju pri pripravi in izvedbi regijskega ški delež na novozgrajenih objetih in ključi pri vaškem koritu na Kalu. Ta kjer ni komercialnega interesa za gra- projekta Center za ravnanje z odpad- napravah regijske infrastrukture CE- je lahko tudi izvrstna izhodiščna to- dnjo. ki (CERO), ki bo stal na lokaciji Sta- RO s sovlaganjem sredstev. Investici- čka za številne krožne pohode skozi Predmet pogodbe je ureditev tera Gora pri Novi Gorici. ja naj bi bila zaključena v letu 2014, slikovite vasice na primorski strani meljnih vprašanj, medsebojnih pra- Projekt obsega vse potrebne fa- načrtovane zmogljivosti pa zagota- spodnjih bohinjskih gora. Ob tej pri- vic, obveznosti in odgovornosti v ze za izvedbo investicije – od idejnih vljajo možnost ravnanja z odpadki za ložnosti so se člani društva spomnili zvezi z organiziranjem, sodelovanjem zasnov do predaje v obratovanje (me- dobo 30 let. tudi 700-letnice prve omembe vasice in koordinacijo dejavnosti pri skup- hansko biološka obdelava odpadkov Vir: OBČINA Tolmin. (2010). [Online]. [Citi- rano 15. oktobra 2010; 16:07]. Dostopno Trtnik, ki je nastala v času tirolske nem nastopu v fazi oblikovanja raz- s pripadajočo upravno stavbo, sortir- na spletnem naslovu: http://www.tolmin. kolonizacije v 13. stoletju. pisne dokumentacije in izbiri naju- nica ločeno zbranih frakcij, demon- si/sl/10/o/237.

Utrinki dopoldneva so se posamezne sku- pripravilo že 25. tradicionalno jesen- pine pomerile v zabavnih športnih sko gobarsko razstavo. Kot je pove- igrah, po 12. uri pa se je ustvarjalno dal predsednik društva Valentin Le- druženje počasi sklenilo. ban so se morali pri nabiranju kljub Gimnazija Tolmin se je s festivalom letošnji bogati gobarski sezoni pre- skušala približati osnovnošolcem iz cej potruditi, saj jim je težave pov- doline Soče, ki se bodo kmalu odlo- zročalo deževje. Gobe so tako zbi- čali o svojih nadaljnjih izobraževalnih rali tudi na Bovškem in Cerkljan- korakih, in jih nagovoriti, da posta- skem. Letos so na ogled postavili nejo njeni dijaki naslednje šolsko le- okoli 270 primerkov, v enem dnevu to. Tako dijaki kot profesorji smo po- pa so zabeležili prav toliko obisko- tencialnim gimnazijcem želeli poka- valcev. Specifičnost gobarske raz- zati, da naša gimnazija poleg pouka stave je v tem, da lahko traja le kra- ponuja še veliko zabavnih dejavno- tek čas, nabiranje gob pa zaradi ohranjanja svežine lahko poteka le sti, saj skrbimo za celostni razvoj di- dan ali dva pred razstavo. jakov. Mentorja, Gimnazija Tolmin Pri postavitvi letošnje razstave so sodelovali trije domači determinatorji, ki so gobe določili in uvrstili v sis- 25. LET MOSTARSKE tem, pri postavitvi razstave pa so po- RAZSTAVE GOB magali tudi drugi člani gobarskega Most na So~i – Gobarsko društvo 25. TRADICIONALNA JESENSKA GOBARSKA RAZSTAVA tokrat ni beležila novih gobarskih društva. prvakov, že tretje leto pa je bila najlepša velezaraščenka. Ta je zanimiva zaradi svoje velikosti, Most na Soči je zadnjo nedeljo v saj tehta od 15 do 20 kilogramov. Prvič pa so na tem območju nabrali krvobetno koprenko. In kako je bilo letos s posebnimi go- septembru na terasi gostilne Skrt Foto: Egon Pavšič bjimi lepotci in rekorderji? V primer-

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Pred na{im pragom ( 24 )

Za ob~inskimi redarji je pestra poletna sezona

[tirje ob~inski redarji Medob~inske uprave ob~in Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob So~i ter njen direktor mag. Simon Leban imajo najve~ dela prav med poletno turisti~no sezono. Leto{nja je za nami, zato nas je zanimalo, s kak{nimi prekr{ki so se soo~ali v zadnjem polletju.

ed 1. aprilom in 30. septembrom so tako Odloka o prometnem in obrežnem režimu v obči- rov, ki jih sedaj rešujejo z odločbami. Leban ko- na območju vseh štirih občin sankcioni- ni Kobarid. mentira 173 kršitev na Tolminskem, 111 na Koba- Mrali 619 kršiteljev. To je po besedah di- riškem in 100 na Bovškem takole: »Zaradi drugega rektorja mag. Simona Lebana »le manjši obseg Najve~ je bilo kr{itev cestnoprometnih nujnega dela (javne prireditve, posegi v javno dobro dela, saj so v tej številki zajeti le izdani plačilni predpisov ipd.) in neurejenih prometnih razmer (npr. na nalogi«. Kot je v delnem poročilu o delu medobčinske Mostu na Soči) je bilo na območju občine Tolmin Glavna področja dela medobčinske uprave so uprave zapisal Leban, so na 385 plačilnih nalogov, sankcioniranih relativno malo kršiteljev. V Bovcu sicer kršitev cestnoprometnih predpisov, športna ki so jih redarji izdali kršiteljem cestnoprometnih se je njihovo število povečalo zaradi ureditve osre- plovba po reki Soči, črno kampiranje in izvajanje predpisov, prejeli mnogo pritožb oziroma ugovo- dnjega trga, v Kanalu pa smo se v prvem letu de-

Utrinki javi s preteklimi leti ni bilo novih prvakov, že tretje nja, saj mora vsak gobar spoštovati naravno oko- IZ STR@I[^A V RUT PO OBNOVLJENI leto zapored je bila najlepša velezaraščenka. Go- lje. Gob tudi ne smemo uničevati samo zato, ker GEOLO[KI POTI ba je zanimiva zaradi svoje velikosti, saj tehta od jih ne poznamo ali ker so strupene; za gozd in Str`i{~e, Rut – Prek 60 pohodnikov se je na pr- 15 do 20 kilogramov. Za razstavo jo je tudi letos njegove prebivalce so namreč izjemno koristne. vo oktobrsko nedeljo odzvalo povabilu Društva prispeval Darij Volk iz Modreja, ki je gobar že od Pomembno je, da gob ne nabiramo v plastične Baška dediščina in Planinskega društva (PD) Pod- petega leta starosti – v njegovi mladosti so se z vrečke, saj bodo začele hitreje propadati. Plastič- brdo in se udeležilo pohoda po obnovljeni geolo- nabiranjem gob tudi preživljali. Povedal je, kako je na vrečka namreč ne dovoljuje, da vlaga iz gob iz- ški poti iz Stržišč v Rut in nazaj. Pot označujejo njihova mama preverjala užitnost gob: v gobjo ri- pari. Poleg tega ne smemo v isti košari prenašati geološke točke od številke 82 do 86 in je del Slo- žoto je pomočila srebrn obesek na verižici – v pri- užitnih gob in gob, za katere nismo prepričani, če venske geološke poti, ki jo je zasnoval pokojni meru, da je potemnel, je jed zavrgla, saj je bil to so dobre, saj se lahko trosi neužitnih pomešajo z raziskovalec geolog dr. Stanko Buser. Zaradi ob- znak, da so gobe strupene. užitnimi in včasih je že to dovolj za zastrupitev. Kot sežnosti projekta in njegove prezgodaj pretrgane Na razstavi so tudi letos predstavili nekatere red- je povedal predsednik društva, v Evropi menda ni življenjske poti ni ta nikoli v celoti zaživela. ke vrste gob, tudi zaščitene, prvič pa so na tem bolj gobarskega naroda od Slovencev, kar pa žal Naravoslovni center (NAC) Tolmin je s partnerjem območju nabrali krvobetno koprenko. Kot po na- še ne pomeni, da je kultura gobarjenja pri nas na Društvom Baška dediščina s projektom Tematske vadi so bili med bolj zanimivimi gobani, ki zbujajo visoki ravni. Zato so organizatorji drugi dan razsta- poti LAS razvoj – Po poteh baške dediščine na pozornost zaradi kulinarične uporabnosti, velja pa ve posvetili izključno izobraževanju mladih. Raz- razpisu pridobil sredstva za obnovo omenjene po- jih dobro poznati, saj so nekateri le pogojno uži- stavo si je 27. septembra 2010 v spremstvu go- ti. Natisnili so zgibanko in izdelali štiri informacij- tni. Med gobami veljajo za zvite tudi lisičke, kate- barskega strokovnjaka ogledalo veliko učencev ske table, katerih besedilo sta pripravila dr. Igor rih samo pri nas obstaja šest vrst. OŠ Dušana Muniha Most na Soči in njenih podru- Dakskobler in geologinja Mojca Uršič, opre- Na razstavi so bili ves čas prisotni gobarji, ki so žnic ter otroci iz vrtca na Mostu na Soči. mljene pa so z barvnimi fotografijami. obiskovalcem razlagali osnovna pravila gobarje- Špela Mrak Ker Društvo Baška dediščina ni registrirano za

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 ( 25 )

lovanja medobčinske uprave kršitelje odločili bolj Preglednica: Število sankcioniranih kršiteljev med 1. aprilom in 30. septembrom opozarjati.« Cestno- Športna Črno Odlok o prometnem Zapuščena prometni plovba po reki kampiranje in obrežnem režimu vozila in črna [tevilo kr{itev pri plovbi po reki So~i se predpisi Soči (Kobarid) odlagališča znova pove~uje Občina Tolmin 173 4 1 Ker skupni odlok vseh občin o plovbi po reki Občina Kobarid 111 3 23 191 2 Soči še vedno ni sprejet, je sankcioniranje po za- Občina Bovec 100 2 6 starelih odlokih zelo zahtevno in pritožbam krši- Občina Kanal ob Soči 12 teljev morajo zaradi nedorečenosti predpisov veli- Skupaj 385 5 33 191 5 kokrat ugoditi, pojasnjuje Leban. Čeprav so jih v Vir: mag. Simon Leban, direktor medobčinske uprave obravnavanem obdobju sankcionirali samo pet, to ne pomeni, da jih več ni bilo. Nadzor uporabe bej vanje predelana vozila, ki niso homologirana oziroma dopolniti, da bomo v prihodnje lažje do- dovolilnic za plovbo, ki sta ga v 200 urah opravila kot bivalna vozila. Prav tako je največkrat v skupi- segli njegov namen,« razmišlja Leban. dva informatorja, je pokazal, da se število kršitev ni kršiteljev sankcioniran samo eden, saj je naš spet povečuje. Zabeležila sta 51 kršitev s kajaki, namen predvsem ozavestiti turiste, da ne smejo S policisti bodo sodelovali {e naprej 24 kršitev z rafti, 12 kršitev s kanuji in minirafti nočevati kjer koli, čeprav jih na to včasih zmotno V minuli poletni turistični sezoni so na medob- ter šest kršitev z hydrospeedi. Leban meni, da »bo napeljujejo nekatere turistične publikacije.« činski upravi pogosto sodelovali s Policijsko posta- v prihodnje potreben bolj sistematičen pristop z jo Bovec in Policijsko postajo Tolmin, pri čemer nujno spremembo predpisov in drugačnim izvaja- Odlok o prometnem in obre`nem je Leban izpostavil nadzor prijave gostov in obra- njem režima«. re`imu v ob~ini Kobarid bo treba čunavanja turistične takse. Zbrani podatki – v ak- dopolniti cijah sta sodelovali tudi posebna enota policije za Zaradi ~rnega kampiranja sankcionirali Medobčinska uprava izvaja Odlok o prometnem izravnalne ukrepe in tržna inšpekcija – bodo pod- le petino kr{iteljev in obrežnem režimu v občini Kobarid že drugo laga za sankcioniranje kršiteljev in izterjavo za Podatki o opozorilih kažejo, da skupno 33 sank- leto. S 191 zabeleženimi primeri kršitev prinaša neplačano turistično takso. Ker so bile skupne cioniranih na območju celotnega Posočja predstav- daleč največ sankcij na območju kobariške občine, akcije uspešne in so zabeležili več kršitev, Leban lja zgolj petino dejanskih kršitev. Kot pojasnjuje še več dela pa imajo redarji z izrekanjem opozoril. zagotavlja, da bodo v prihodnje s policisti sodelo- Leban, težave največkrat povzroča dokazovanje »Po dveh letih smo sedaj na točki, ko bo treba vali še bolj pogosto. prekrška: »Poseben problem so avtodomi, še pose- občinski predpis v nekaterih segmentih popraviti Špela Kranjc, Foto: Janko volarič in Simon Leban

Utrinki

slovenskem in angleškem jeziku. Četrto tablo, ki je namenjena predstavitvi najbolj znamenite rože Baške grape kratkodlakave popkorese, si prizadevajo postaviti ob njenem rastišču pred Podbrdom. PD Podbrdo je že uredilo razgledne točke, očisti- lo korito z izvirsko vodo ter več napisov na kamni- tih skalah iz časa italijanske zasedbe teh krajev. Krajevna skupnost Stržišče pa je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Rut-Grant letošnje poletje sanirala zemeljski podor na poti. Pohodnike so v Rutu presenetili krajani s prisrč- no pogostitvijo. Ob povratku v Stržišče pa so bili povabljeni v dvorano krajevne skupnosti, kjer jim je okrepčilo pripravilo PD Podbrdo. Geološka pot iz Stržišč v Rut je že druga obno- vljena pot med vasicami zgornjega dela Baške grape v letošnjem letu, pri kateri je sodelovalo POHODA PO OBNOVLJENI GEOLOŠKI POTI IZ STRŽIŠČ V RUT se je na prvo oktobrsko nedeljo udeležilo prek šestdeset po- Društvo Baška dediščina. Avgusta je s pohodom hodnikov. Foto: Alenka Zgaga odprlo pot skoz Burk'lce, nekdaj najkrajšo poveza- postavitev tabel, je k projektu povabilo PD Podbr- kratek opis pestre geološke sestave in zgradbe vo med Kalom in Trtnikom. do. Na treh tablah, ki bogatijo geološko pot, je območja ter kratka oznaka gozdne vegetacije v Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Izjemna drevesa v Poso~ju (7) ( 26 )

Tujerodne vrste in drevesa posebnih oblik Tujerodne drevesne vrste smo iz tujih okolij prinesli v preteklosti. Nekatere so se `e povsem udoma~ile, druge pa zaradi svoje druga~nosti in redkosti {e vedno izstopajo v okolju in so zato izje- mne, {e posebej, ~e gre za drevesa izjemnih dimenzij. Nekatera drevesa posebnih oblik so nastala tudi s posebno rastjo ali z mutacijo doma~ih vrst.

anes je naseljevanje tujerodnih dimenzij: rogovilar (Gymnocladus vrst po 17. členu Zakona o dioicus) s premerom 63 cm in pavlo- Dohranjanju narave prepoveda- nija (Paulownia tomentosa) s preme- no oziroma možno le s posebnim rom 83 cm. Imamo tudi več drevore- dovoljenjem. Razlogi za vnašanje tu- dov debelejših koprivovcev (Celtis jih drevesnih vrst so različni. Neka- avstralis) in platan (Platanus orienta- tere vrste so se v desetletjih in stole- lis), ki pa so v slabem stanju. Po tjih povsem udomačile. Kdo si danes grajski tulpi smo za »svoje« drevo še lahko zamisli Kras brez črnega vzeli tulipanovec (v Tolminu je več bora ali pa Vipavsko dolino brez ro- dreves), premoremo pa še pančičevo binije (»akacije«)? Črni bor so goz- smreko (Picea omorika), lawsonovo darji umetno vnesli na Kras konec pacipreso, gledičevko (Gleditsia tria- 19. stoletja zaradi pogozdovanja, ro- canthos), soforo (Sophora japonica), binijo pa so zaradi njenih izrednih katalpo (Catalpa bignonioides), am- sposobnosti razširili ob železnicah, brovec (Liquidambar styraciflua), da bi odganjala pogoste požare, ki so usodnik (Clerodendrum trichoto- jih povzročale parne lokomotive v mum), ameriški in pahljačasti javor, začetku 20. stoletja. Obe vrsti sta da- banksov bor, cedro, klek, himalajski nes pomembni gospodarski vrsti, ki bor in duglazijo. DA IMAMO V TOLMINU RAZNE TRGOVINE, TURISTIČNE IN ŠPORTNE AGENCIJE, MUZEJ … povečujeta biotsko raznovrstnost in je bolj ali manj znano. Le malokdo pa ve, da imamo za reklamnimi napisi ob vstopu v kraj tudi Besedilo in foto: Edo Kozorog in Iztok krajinsko pestrost. orjaško pavlonijo. Mlekuž, Zavod za gozdove Slovenije, Včasih je bil razlog za saditev tu- OE Tolmin. paciprese (Chamaecyparis Lawsonia- bolj izstopa park pri kinogledališču, jerodnih vrst ekonomski: hitra rast in Vir: ČIBEJ, Ljubo. (1998). Urejanje drevnine na), pozornost pa posebej pritegneta kjer sta vsaj dve drevesi izjemnih mesta Tolmin. Občina Tolmin. kakovost lesa. Tako se je v Vipavsko dva sestoja močvirskega taksodija dolino uspešno vnesel in razširil rde- (Taxsodium distichum). Vsi sestoji so či hrast, v idrijske gozdove pa dugla- bili zasnovani v letih 1922–1924. V Utrinki zija. Najbolj zanimivi poskusi so bili zadnjih desetletjih se je Panovec raz- v gozdu Panovec, kjer so že ob kon- vil v zelo obiskan primestni gozd, Odkriti grobovi dokazujejo, da so cu 19. stoletja poskusno zasnovali ODKRILI [E TRI GROBOVE navedene vrste pa povečujejo njegovo Most na So~i – Letošnja poletje in prebivalci železnodobnega Mosta nasade črnega bora in duglazije. Med pokopavali svoje umrle na celotni te- 1. svetovno vojno je bil gozd popol- estetsko pestrost. Zanimivo je, da je jesen smo arheologi pod okriljem Tolminskega muzeja in Zavoda za rasi, vse do roba, ki se strmo spu- noma uničen. Razmišljali so celo, da na podoben način nastal tudi osred- varstvo kulturne dediščine iz Nove šča proti Soči. Delno ohranjena bro- bi ga spremenili v kmetijsko zemlji- nji park v New Yorku. Poskus, da bi nasta igla – te so tedaj uporabljali leta 1988 nekaj podobnega zasnova- Gorice preživljali tudi na terenu. Na šče. Potem pa so naredili načrt nje- Mostu na Soči, znanem in v EPIcen- moški za spenjanje svojih oblačil – li na Sotočju pri Tolminu, se je žalo- gove ponovne razmejitve in sanacije, tru že večkrat omenjenem arheološ- dokazuje, da so raziskani grobovi iz katerega bistvo je bila posaditev z stno končal s prvim reggae festiva- kem najdišču, smo med gradbenimi začetka starejše železne dobe. različnimi vrstami, pretežno tujero- lom, ko so vse sadike tujerodnih vrst deli na odseku izkopa za vodovod Manjše arheološke raziskave na dnimi. Gozd Panovec je danes pravi končale na kupu grmovja. Danes je med Mostom na Soči in vasjo Dro- Mostu na Soči so potekale tudi na arboretum številnih zanimivih tuje- Sotočje žalosten ostanek nekoč zani- bočnik, opravljali arheološki nadzor. levem bregu reke Soče, nad akumu- rodnih vrst, saj je bila že na začetku mivega gozdička. Izvajal se je predvsem na območju lacijskim jezerom. S poskusnimi iz- obsežnega prazgodovinskega grobi- kopi je bilo dokazano, da je bila tako za vsako pomembnejšo vrsto zakoli- Tujerodne vrste v urbanem šča, saj so se tam predvidevale no- imenovana Maregova guna poselje- čena raziskovalna ploskev. Zanimivi ve najdbe. Na zahodnem delu tera- na že v času železne in rimske do- so sestoji rdečega hrasta (Qercus ru- okolju se, imenovane Testenčeve ograjni- be. Odkriti so bili namreč ostanki bra), puhastega hikorija (Carya to- Še večji izbor okrasnih tujerodnih ce, smo odkrili tri žgane železno- stavbnih struktur ter posamezne mentosa), ameriškega ambrovca vrst najdemo v urbanem okolju v dobne grobove. Gre za skrajni zaho- drobne najdbe iz tega časa. To ob- (Liquidambar styraciflua), lawzanove parkih in drevoredih. V Tolminu naj- dni rob svetolucijskega grobišča. močje je bilo z arheološkimi izkopa-

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 ( 27 )

KA^ASTA SMREKA V TRENTI (Picea abies f. virgata) Premer: 34 cm Višina: 16 m Starost: od 60 do 70 let GPS (WGS84) koordinate drevesa: N 46° 23' 37,1'', E 13° 44' 43,4'' Dostop: V bližini Paverjeve domačije v Tren- ti na robu travnika raste smreka nenavadne rasti in videza. Dostop je lepo urejen, ob njej je tudi informativna tabla. Lastnica smreke je Ana Rudolf, vnukinja znamenitega trentarske- TAKSODIJE V PANOVCU so zasadili leta 1923 ga gorskega vodnika Jožeta Komaca - Paver- ja. MO^VIRSKI TAKSODIJ V PANOVCU Zanimivost: Kačasta smreka ima nepravilno (Taxsodium distichum) globoko krošnjo z dolgimi glavnimi vejami, iz Premer: 92 cm katerih rastejo dolge, krivenčaste, skoraj gole Višina: 36 m veje drugega reda; samo manjše veje imajo Prirastek: 100 mm na 10 let iglice po vsej dolžini. Zaradi dolgih, prepletenih Po dimenzijah je trenutno najdebelejši znani močvir- vej se smreka razlikuje od sosednjih. Je še dokaj ski taksodij v Sloveniji. vitalna. Na njeno nenavadno obliko je revirne- Starost: Sestoj je bil zasnovan leta 1923, trenutna ga gozdarja prvi opozoril sedanji oskrbnik alp- KAČASTA SMREKA je mutant navadne smreke starost je torej dobrih 90 let. skega botaničnega vrta Julijana v Trenti Kle- GPS (WGS84) koordinate drevesa: N 45° 56' 38,1'', men Tožbar. nacija genov sicer ni tako redka, kot se zdi, toda E 13° 39' 59,9'' Veje kačaste smreke so vijugaste in dolge ter take smreke so veliko manj konkurenčne od ostalih, Lokacija: Sestoj močvirskega taksodija je ob gozdni nepravilno rastejo v vse smeri; izraščajo sprva zato so večinoma izločene že v mladosti. Razvijejo učni poti v Panovcu v Rožni dolini. V bližini lepo ure- vodoravno, nato se nekoliko povesijo in so sko- se le, če je konkurenca drugih vrst manjša, npr. če jene poti, po kateri je mogoč tudi obisk z invalidskim raj brez stranskih poganjkov, z daljšimi in trši- rastejo na prostem ali na robu gozda, kot na primer vozičkom, je še več zanimivih tujerodnih dreves izje- mi iglicami, ki poganjke ščetkasto obraščajo z smreka v Trenti – imeti morajo »srečo«, da zrastejo mnih dimenzij. Mestni gozd Panovec je sicer najbolj vseh strani. Krivenčasta rast vej močno spomi- v drevo in pokažejo svojo nenavadno obliko. urejen in obiskan primestni gozd na Primorskem. nja na obliko kače – od tod tudi ime kačasta O nahajališčih kačaste smreke v Sloveniji ni ve- Zanimivosti: Močvirski taksodij je znan po prezra- (kačja) smreka. liko podatkov. Marko Simič je leta 1961 poročal o čevalnih koreninah, ki rastejo iz zamočvirjenih tal do Kačasta smreka je mutant navadne smreke. dveh primerih v bližini Loškega Potoka na Notranj- meter visoko. Naravno je razširjen na močvirskih ob- Prvič je bila opisana že leta 1833, botanično skem, Tone Wraber leta 1979 o primerku pri Go- močjih držav JV dela ZDA in ob spodnjem in srednjem poimenovana pa je bila leta 1853. Kačasto obli- doviču na Idrijskem, ki je danes izločen kot narav- toku Misisipija. V gozdu Panovec je v obliki dveh manj- ko rasti povzročata dva med seboj neodvisna na vrednota, Robert Brus pa omenja rastišče pri ših sestojev najbolj razširjen in tudi največjih dimenzij recesivna gena aa in bb, pri čemer naj bi imel Koševiku nad Idrijo. Kačasta smreka pri Paverju je v Sloveniji, posamezno pa ga najdemo v Tivoliju in gen a močnejši vpliv kot gen b. Navadna smre- četrta znana tovrstna smreka v Sloveniji. Raste tik morda še kje. Po prirastku sodeč bo taksodij v Panovcu ka naj bi imela ta dva gena v kombinaciji AA- nad cesto Trenta–Vršič 300 m od botaničnega vrta že v nekaj desetletjih pravi orjak. BB, kačasta pa v kombinaciji aabb; ta kombi- Julijana.

Utrinki

vanji deloma raziskano že leta 2001, o čemer smo v EPIcentru že poro- čali. Arheologa Teja Gerbec in Miha Mlinar, Tolminski muzej

KRONOLO[KI PREGLED KAMNIN NA KOBARI[KEM Kobarid – Pri odcepu za Kamp Ko- ren že leto dni stoji steber in le malokdo si ga je pravilno razlagal. Od začetka avgusta pa temu ni več tako – s postavitvijo informativne table je namreč dobil svoj pravi pomen. Študenti geologije Univerze v Lju- bljani v poletnem času odkrivamo ARHEOLOGINJA MED DOKUMENTIRANJEM ODKRITIH GRO- geološke posebnosti Slovenije. Ta- BOV – Na osnovi delno ohranjene bronaste igle, kakršne so tedaj moški uporabljali za spenjanje svojih oblačil, sodijo raziskani gro- NA MAREGOVI GUNI so arheologi odkrili naselbinske ostanke iz arheolo- ko smo lani v okviru tradicionalnega bovi v začetek starejše železne dobe. Foto: M. M. ških obdobij. Foto: M. M. 13. geotabora obiskali Kobarid. Po-

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Mo~ besede … ( 28 ) Ivan Pregelj – malo znani izobra`enec z Mosta

V rubriki Mo~ besede smo letos pozornost posvetili doma~im literarnim ustvarjalcem – doslej Ljubki [orli, Francetu Bevku in Cirilu Kosma~u –, katerih mo~ besede je {e po okroglih desetletjih `iva, brana in odmevna. V naslednjih dveh {tevilkah EPIcentra se bomo spomnili dveh Mostarjev, ki imata, ko ju beremo, veliko skupnega. Januarja je minilo 50 let od smrti dr. Ivana Preglja, medtem ko je Sa{a Vuga februarja letos dopolnil 80 let. Slednji se je Bevku, Kosma~u in Preglju pribli`al s tematiko, ki je zgodovinsko osnovana in doma~a v ljudskem socialnem okolju.

isatelj, pesnik, dramatik in publicist dr. Ivan šnjem času povsem nesodoben. Kosmač velja za Pregelj se je rodil pri Sveti Luciji leta 1883. enega najboljših slovenskih stilistov, Pregelj pa PNjegova rojstna Lovrčeva hiša stoji v bližini poleg izbranega sloga v najbolj dovršenih delih župnijske Lucijine cerkve, stisnjena med starejše virtuozno poustvarja z besediščem. Njegova proza mostarske hiše. V otroštvu je po smrti staršev zanj po »sprevrženosti« besedišča meji na poezijo. Po- in za njegova bratca Franceta in Petra skrbela glejmo primer iz njegove poslednje novele Thabi- babica Ana. Nadarjenost malega Ivanca je odkril ti kumi: »Črn malič se je obesil na težko železno župnik Jožef Fabijan, ki mu je bil kot oče. Po kepo, otrok se zastonj muči, visi krčevito na vrvi gimnaziji v Gorici se je na babičino in župnikovo in ne zmore. Do trde noči se bo, sirota, otepal, željo usmeril v bogoslovje, ga kasneje zapustil in toliko zvest cerkvenec je že, molil in vekal v pra- se prepisal na jezikoslovje. Na Dunaju je doštudi- znem boju.«2 ral germanistiko in slavistiko ter doktoriral z diser- tacijo o slovenskem baročnem pridigarju Rogeriju Nadvlada duha nad naravo Ljubljanskem. Služboval je najprej na Primor- Prva zvezda danica Pregljevega literarnega opu- skem: v Gorici, Pazinu in Idriji, kasneje pa v Kra- sa je bila pesniška zbirka Romantika, ki jo je izdal nju in Ljubljani. pri 27. letih. Kasnejša prozna dela so Preglja dolo- čila za vodilnega slovenskega ekspresionističnega Literatura – kraj vzvi{enega jezika pisatelja.3 V daljših povestih se obrača v natančno Pri iskanju odgovora, zakaj bralci Pregljevih del ne jemljemo pogosteje v roke, pomaga že prepro- Ivan Pregelj: pisatelj, pesnik, dramatik in publi- sta primerjava. Njegov umetniški jezik ni vsakdanji cist, jezikoslovec, u~itelj in enostaven, ampak nosi izrazito estetsko sporo- Datum, kraj rojstva: 27. oktober 1883, Most na čilo. Pregljeve leksikalne, oblikoslovne in skladenj- DR. IVAN PREGELJ – pisatelj, pesnik, dramatik, publicist, jezi- So~i ske ter druge prvine niso po meri sodobnega, koslovec in učitelj z Mosta na Soči Datum, kraj smrti: 30. januar 1960, Ljubljana Najpomembnej{a dela: Mlada Breda (1913), branja razmeroma nevajenega bralca. Marjan Dol- postavljajo ogledalo svojim likom in literarni stvar- Tolminci (1915/1916), Plebanus Joanes (1920), gan1 meni, da se Pregljevo delo prav v tem razli- nosti, ki ima precejšnjo ali vsaj sorazmerno vezo Matkova Tina (1921), Bogovec Jernej (1923), kuje od druge slovenske literature. France Bevk, z dejansko, zunajliterarno stvarnostjo. Pregelj je Azazel (1923), Thabiti kumi (1933) Ciril Kosmač in drugi slovenski pisatelji s pisanjem bil v tem pogledu že v preteklem, ne le v zdaj-

Utrinki

GEOLOŠKI STOLPEC PRIKAZUJE KRONOLOŠKI PREGLED smo pozabili. Letos poleti je z informativno tablo KAMNIN NA KOBARIŠKEM. Z njim lahko odpotujemo dvesto dobil svoj pravi pomen. Na tabli je v slovenskem milijonov let v preteklost. in angleškem jeziku podana razlaga geološkega sočje namreč slovi kot najbolj zanimivo geološko stolpca in poljudnoznanstveno besedilo, ki obi- območje v Sloveniji, zato ne preseneča dejstvo, skovalcem omogoča potovanje dvesto milijonov da je Kobarid leta 2003 gostil tradicionalni evrop- let v preteklost. Toliko so namreč stare najstarejše ski geološki tabor EUGEN. kamnine na Kobariškem. Pod mentorstvom profesorjev na fakulteti in osta- Besedilo in foto: Jure Kokošin, študent geologije lih strokovnjakov na področju geologije smo štu- denti obiskali zanimive geološke terene in tako svoje znanje iz predavalnic prenesli v prakso. V PRILO@NOSTNI @IG IN DOPISNICA OB sedmih dneh smo se povzpeli na Matajur, Stol in 100-LETNICI CIRILA KOSMA^A Ozben ter si ogledali Koseška korita, Koseški Tolmin – Letošnje leto mineva v znamenju enega plaz, porečje Nadiže, potok Sopotnico pri Gabr- najvidnejših slovenskih književnikov preteklega jah in slap Kozjak. Eden izmed ciljev geotabora je stoletja – Cirila Kosmača. Od njegove smrti je bil postavitev geološkega stolpca, ki nazorno pri- 28. januarja minilo 30 let, 28. septembra pa 100 kazuje kronološki pregled kamnin na Kobariškem. let od njegovega rojstva. Po njem nosi ime tudi Žal je stolpec leto dni sameval, vendar pa nanj ni- tolminska knjižnica, ki je sodelovala pri projektu

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 ( 29 )

lovica anketiranih ve vsaj to, da je bil dr. Ivan Pregelj Mostar.5 Na Tolminskem še vedno ni ustanove, ki bi nosila njegove ime, po njem pa se je poimeno- valo mostarsko kulturno društvo. V Tolminu so njegovo ime uporabili pri poimenovanju parka oziroma trga med stanovanjskimi bloki: Pregljev trg.

Matkova Tina »Zvečer pred tretjim petkom v aprilu leta sedem- najststo štirinajstega, eno uro potem, ko je odzvo- nilo vernim dušam, so se oglasili kakor na dogovorjeno znamenje vsi zvonovi na Tolminskem. Prav tisto uro so se dvignili prečudni romarji na proti Gorici. Bili so župani, ključarji in možje iz dvanaj- stij. V Gorico jih je klicala gosposka, da bodo priče strašne sodbe, ki so jo gospoda sodili upornikom Janezu Gradniku, Kobalu, Laharnarju, Podgorniku in tovarišem. Pozni potniki so umeli glas poznih zvonov in so ugibali po glasu in vetru zvon svetega Danijela v Volčah, svetega Urha v Tolminu, svetega Marka v Poljubinju, svetega Mišela na Ravnah in svetega Mavra na Mostu« (Pregelj 1999: 5)6. To je uvodni odstavek enega najbolj poznanih (in bra- nih) Pregljevih del, novele Matkova Tina, ki je IVAN PREGELJ STOJI V SREDINI (drugi z desne) – Ob kateri priložnosti in s kom se je fotografiral, nam žal ni znano. Morda pa dobimo namig s strani bralcev ... nastala kot izsek ljubezenskega motiva iz zgodovinskega romana Tolminci. Romantična zgodba, ki izbrano preteklost, v delu opusa pa tudi na rodno tiko. Začel je že s pripravo kratke Pregljeve proze, se začne z navedkom točnega kraja in časa na Tolminsko, kjer teče dogajanje več zgodovinskih a to delo še ni končano. začetku 18. stoletja, je po avtorjevem mnenju kot romanov. Dela je objavljal v revijah Zora in Dom resnejša fabula zgodovinske pripovedi verjetno in svet, le zadnje besedilo Thabiti kumi, ki je raz- Doma~inom komaj poznan izstopala, zato jo je oblikoval v berljivo in dostopno burilo sicer Preglju naklonjene cerkvene kroge, mu Rojaki z Mosta na Soči so Preglju ob 100-letnici kratko novelo. 4 je leta 1933 izdala revija Sodobnost. Podobno kot odkrili spomenik, ki stoji tik pod Kukom, ob pri- Špela Mrak Kosmač je tudi Pregelj brez znanega razloga pisa- ljubljeni sprehajalni poti. Ob 120-letnici rojstva Foto: arhiv tolminske knjižnice teljevanje zgodaj opustil in zadnja desetletja ni več Ivana Preglja je leta 2003 izšel zanimiv Pregljev pisal. Pregljevi Izbrani spisi so izšli že med letoma zbornik, in sicer v okviru Projekta Ivan Pregelj in 1 DOLGAN, Marjan v Ivan Pregelj. (1983). Thabiti kumi. Ljub- 1928–1935, Izbrana dela pa je v letih 1962–1970 njegov čas, ki ga je izdala OŠ Dušana Muniha ljana: Mladinska knjiga, str. 129. 2 po Pregljevi smrti zbral France Koblar. V zadnjem Most na Soči PREGELJ, Ivan. (1983). Thabiti kumi. Ljubljana: Mladinska . Osnovnošolci so v projektu v mostar- knjiga. desetletju so začela nastajati tudi Zbrana dela Iva- skem okolišu opravili anketo o Ivanu Preglju. Re- 3 Ekspresionizem – resnica o svetu se oblikuje v človekovem na Preglja. K urejanju slednjih je na prigovarjanje zultati pa so pokazali, da je Pregelj med domačini duhovnem svetu kot videnje ali vizija. Ekspresionist dokazuje nadvlado duha nad naravo (Pregelj 1999: 23). Franceta Bernika pristopil Janez Dolenc. Ta je slabo poznan. Polovica anketiranih (vzorec 1.000 4 GLUŠIČ, Helga. (1996). Sto slovenskih pripovednikov. Ljub- leta 2002 zaključil pripravo prve knjige z več kot anket) ni nikoli prebrala nobenega njegovega dela, ljana: Prešernova družba. 500 Pregljevimi pesmimi, ki jih je na več kot 700 velika večina nima na domači knjižni polici nobene 5 OSNOVNA ŠOLA Dušana Muniha Most na Soči. (2003). Pre- gljev zbornik. Most na Soči: OŠ Dušana Muniha Most na So- straneh opremil s komentarji. V naslednji knjigi je njegove knjige, od njegovih del večina pozna le no- či. v prav tako obsežnem delu zbral Pregljevo drama- velo Matkova Tina. Razveseljivo je, da dobra po- 6 PREGELJ, Ivan. (1999). Matkova Tina. Ljubljana: Gyrus.

Utrinki

Leto 2010 – Kosmačevo leto. S še desetimi dru- godke in osebnosti s tega območja. Ni dvoma, da gimi organizatorji so pripravili 13 prireditev na de- si je tudi Ciril Kosmač zasluženo pridobil svoj pro- vetih različnih lokacijah v občini Tolmin. stor v zbirkah filatelistov. Natanko ob 100-letnici Kosmačevega rojstva sta Razstava je eden od zaključnih dogodkov v nizu Filatelistično društvo dr. Franca Marušiča Nova prireditev Kosmačevega leta, ki je na poseben na- Gorica in Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin odprla čin ovekovečila moža, ki je bil z vsem srcem ve- razstavo z naslovom Pošta od Bovca do Podbrda zan na rodno tolminsko grudo, na njene bolečine, in Idrijskega 1919–1945 iz zasebne zbirke Bran- trpljenje in stiske, ki jih je prinašala, ter na ljudi, ki ka Morenčiča, ki je bila na ogled do 19. oktobra. so ga obkrožali. V svojih delih je na izredno subti- Ob tem dogodku sta bila predstavljena priložno- len način prikazal vsakodnevno življenje v doma- stni poštni žig z ilustracijo Kosmačevega portreta čem kraju pred in po 2. svetovni vojni. Bil je člo- in poštna dopisnica z motivom njegove domačije, vek, ki je socialno in psihološko plat ljudi znal opi- ki stoji na Slapu ob Idrijci. povezana s tematiko na žigu, žigosajo redne po- sati na konkreten način, zanimal se je za družbo Priložnostni žig nastane na pobudi članov filateli- štne pošiljke. Filatelistično društvo dr. Franca Ma- in njeno razslojenost ter posegel v tematiko, ki je stičnega društva, predvsem zbirateljev poštnih rušiča Nova Gorica danes deluje na območju šir- kljub lokalnemu značaju pereča povsod po svetu. predmetov, za njegovo katalogizacijo pa ga mora še Goriške in je doslej ponudilo veliko predlogov Zato so njegova dela vedno aktualna in tako veli- uradno potrditi tudi poštna uprava. Namen žiga je, za izdajo znamk, pisemskih ovitkov, dopisnic in častna, da so prevedena v kar 16 jezikov. da se na določen dan in na določeni pošti, ki je priložnostnih žigov, ki obeležujejo pomembne do- Damjana Teodorović

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Pustili so svoj pe~at ( 30 )

Stoletni [pink

V Ladrah so se pred nekaj leti poslovili od Ivana Fona, po doma~e Janeza [pinkovega. Svoj stoti rojstni dan je nikoli star mo` do~akal v domu upokojencev, kjer je pre`ivel nekaj kratkih let udobnega `ivljenja.

pinka je malo pred 99. rojstnim dnem v neoženjenemu Janezu. Da bi uradno uredili dedo- tolminskem domu upokojencev obiskal zna- vanje, so obiskali sodišče. Preden je odvetniku [nec, ki je hvalil oskrbo in udobnost doma. uspelo žig pritisniti na dokument o prevzemu pre- Vedri in radoživi možak mu je v odgovor gladko moženja, je Janez vstal s stola in se obrnil k star- zrecitiral Simona Gregorčiča Ujetega ptiča tožbo šem, rekoč: »Če se bom oženil, ne bom živel z in poudaril, da je njegov dom v Ladrah. Na pamet vama, saj ne bo nič več vašega. Če pa mi premo- je znal skoraj vse Gregorčičeve pesmi, niso pa mu ženja ne dasta, vaju ne bom prosil za kruh.« Potem bila tuja niti Prešernova niti Cankarjeva dela. se je umaknil iz pisarne. Šele po dolgem prepriče- vanju in mamini obljubi, da bo edini dedič, če »Plento mor{ znat kuhat!« ostane doma z bratom in starši do njihove smrti, Drobni mož je še v visoki starosti po cesti in se je vrnil pred uradnike. kolovozu porival težko, staro voznico z lesenimi, Na stara leta je Špink k sebi povabil nečaka z okovanimi kolesi, naloženo s suhljadjo, senom ali Gorenjske, ki je prišel z modernimi stroji, da bi krompirjem. Ko je že krepko prekoračil 90 let, je pomladil hišo in moderniziral kmečko delo. Vendar moral, čeprav nejevoljno, opustiti težja dela, ki so stari Špink oblasti ni bil pripravljen kar tako pre- jih poslej postorili skrbni sosedje. Kljub prigovar- pustiti, zato je bil nečaku pri delu neprestano za janju ni hotel zapustiti domačega zapečka in se petami. Po dokončnem slovesu obupanega soro- prepustiti oskrbi doma upokojencev ali sorodnikov, dnika je Špink obiskoval odvetnika in skrbel, da ki so živeli na Gorenjskem. »Če grem iz hiše, mi se z izgubo dragocenih parcel ne bi delala škoda bodo vse pobrali. Izpraznili mi bodo hišo in orodje na imetju. v kleti. Izropali mi bodo dom,« je hitel pripovedo- Stoletni Janez vati, kot da bi bila hiša polna dragocenosti in v Verjetno je bil edini rojstni dan, ki ga je Špink kleti ne bi bilo le staro kmečko orodje. Ostajal je v življenju praznoval, njegov 100. rojstni dan. Ve- doma in si na razpadajočem štedilniku kuhal di- liko sorodnikov in znancev je prišlo, da bi čilemu šečo polento in njoke, polite z maslom. Ko ga je možu seglo v roke. Med prvimi je bil nečak Ivan soseda vprašala, kako mu uspe skuhati tako dobro Volarič - Feo. Na vozičku so pripeljali tudi leto dni polento, je le kratko odgovoril: »Plento morš znat starejšo oskrbovanko doma Štalarjevo Mimi z kuhat!« Kosilo je poplaknil z belo kavo ali mle- Vrsna, da bi mu voščila. Ko je ta zagledala številno kom, ki so mu ga, odkar je hlev zapustila zadnja družbo, se je uprla ob podboj vrat in od negovalke kravica, prinašale sosede. zahtevala, da jo mora obleči za k maši in ji uredi- Špink se ni branil kozarčka belega vina. V vaški ti frizuro. Šele lepo urejena se je dovolila odpelja- trgovini je kupil liter cenenega vina, ki mu je bil ti do stoletnika. Mimi in Janez sta tistega leta za- dovolj za teden ali več. S prijaznim trgovcem in JANEZ ŠPINKOV je zadnja leta preživel v tolminskem domu dnjič praznovala svoj praznik. sovaščani je rad klepetal ter pokomentiral vaške upokojencev. čenče in visoko politiko. sam s seboj odločil za vrnitev v dom upokojencev. »Pri [pikovem seniku so!« Razmišljal je o ptici, ki se je vrnila in noče več Poleg stare hiše, neobdelanih polj in spominov Ptica, ki no~e zapustiti kletke zapustiti kletke. je Špink zapustil »znamenito« ime kraja. Med Ko- Skoraj stoletnega Špinka so sosede in socialne baridom in Ladrami je ob cesti manjša ravnina, delavke le težko prepričale, da ga v domu upoko- Vse podeduje Janez primerna za priložnostno parkiranje. Ko Špink ni jencev čakata topla soba in dobra oskrba. Že po Kakor vsi mladeniči je tudi Špink dobil iz Rima več obdeloval polja pod cesto in v seniku ni več kratkem bivanju v Tolminu se je odločil, da se pismo, s katerim ga je oblast poklicala na služenje dehtelo sveže seno, so v poznih večernih urah vrne domov. Po dolgem prepričevanju so negoval- vojaščine. Za obzidjem vojašnice in na poligonu je možje v modrem na parkirišču večkrat preverjali, ke privolile, da se je za nekaj dni vrnil, kamor ga spretno navidezno oboleval. Nadrejene in zdravni- če niso morda vozniki pregloboko pogledali v ko- je vleklo srce, postelja v domu pa ga je še čakala. ke je prepričal, da je resno bolan in nesposoben zarec. Solidarnostni vozniki so poskrbeli, da so Čeprav je zagotavljal, da bodo zanj skrbele sosede, služiti kraljevini. Kmalu se je brez sledu slabega prijatelji na poti proti domu ali od doma pravoča- je neuspešno poskušal preživeti sam. Star štedilnik zdravja vrnil domov kot dosmrtno nesposoben za sno izvedeli za prežečo nevarnost. »Pazi! Pri Špin- in kotel za polento ga nista več ubogala, pot do nošnjo vojaške obleke. kovem seniku so,« je bil še do nedavna pogost trgovine in njive je postala dolga in naporna. Po Nekoč je bila Špinkova hiša polna otrok, ki so pozdrav med nočnimi vozniki na sončni strani. nekaj dneh samooskrbe se je na prigovarjanje so- se z leti porazgubili po vaseh ob Soči in drugod. Besedilo in foto: Pavel Četrtič, popisovalec ljudskega sed le odzval ter se premražen in nezadovoljen Ostarela starša sta se odločila zapustiti premoženje izročila

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Osnovno{olci in ekolo{ko kmetovanje ( 31 )

Projekt sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje in Ministrstvo za kmetijstvo, EVROPSKA UNIJA REPUBLIKA SLOVENIJA gozdarstvo in prehrano. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Za bolj zdravo `ivljenje

Ljudje vse bolj izgubljamo pristen stik z naravo. Vse manj posluha imamo zase in za potrebe lastnega telesa. Prepogosto se zavemo pomena zdravega na~ina ìvljenja in prehranjevanja {ele tedaj, ko zbolimo oziroma ko na lastni koì ob~utimo posledice nezdravega na~ina ìvljenja.

a območju, kjer živimo, imamo na razpolago vse, kar po- Ntrebujemo za zdravo življenje: obilico sveže in doma pridelane zelenjave, sadja, domače sire, skuto, mleko in meso ter številne druge pre- hrambene izdelke, ki jih ponujajo kmetije v dolini (njihovo ponudbo si lahko ogledate tudi na straneh EKO- borze, ki deluje na spletni strani www.prc.si). Dobrote s kmetij lokalnih pridelovalcev so zdrave in brez nepotrebnih dodatkov ter v številnih primerih tudi ekološke. Zakaj torej tako brez pomislekov tečemo v prvi nakupovalni center in kupimo izde- lek v najlepši embalaži? Odraslim je včasih težko spremeniti navade in ustaljene vzorce, zato je pomembno, da vzorec začnemo oblikovati zgodaj. Tudi na Posoškem razvojnem centru se tega zavedamo, zato smo v šol- skem letu 2010/2011 začeli z izvajanjem projekta s pomenljivim naslovom Osnovnošolci in ekološko kmetovanje. Sredstva za projekt smo PROJEKT OSNOVNOŠOLCI IN EKOLOŠKO KMETOVANJE bo učencem predstavil osnovne značilnosti in prednosti ekološkega kmetovanja ter skušal v njih vzbuditi zanimanje in pozitiven odnos do kmetovanja ter zdrave in ekološko pridelane hrane. pridobili iz naslova ukrepov LEADER, ki jih zagotavlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ekoloških kmetij. Na OŠ Bovec in OŠ govini prepoznamo, kako sladki in zreda OŠ Podbrdo pa so spoznali Evropski kmetijski sklad za razvoj Kobarid so se v tematske delavnice zdravi so lahko bomboni (tudi bom- življenje na ekološki kmetiji Črv na podeželja. z naslovom Dan zdravja – ekološka boni so lahko zdravi, če so naravni Prapetnem Brdu. Ob koncu obiskov Že samo ime pove, da je projekt v hrana je dobra zame vključili učenci in ekološki), kako zgleda čisto pravi so se vsi učenci strinjali, da je življe- prvi vrsti namenjen osnovnošolcem, od prvega do tretjega razreda. Pro- naravni obliž za rane in še bi lahko nje na kmetiji kljub trdemu delu, ki zato so se (ali se še bodo) vanj de- jektu sta se pridružili tudi podružnič- naštevali. S travnika v bližini šole so ga zahtevajo številna opravila na po- javno vključile vse osnovne šole v ni šoli Soča in Žaga; na slednji so v se učenci vrnili s polno košarico, v lju in skrb za živali, zares super, še Posočju. Učencem želimo na zanimiv delavnici poleg učencev prve triade kateri so se skrivali lističi rmana, su- zlasti zato, ker se nam ves trud in in malce drugačen način predstaviti sodelovali tudi četrtošolci. ličastega trpotca, regrata, male mar- napor, ki ga vložimo, povrne, ko na osnovne značilnosti ekološkega kme- In koliko novih stvari smo se nau- jetice in koprive. In kaj je nastalo iz travniku pred hišo opazujemo zado- tovanja, prednosti takega načina čili! Kako zdravo je jabolko za zajtrk tega pisanega šopka? Okusna zelišč- voljne ovčke ali krave na paši in ko kmetovanja in pridelovanja hrane v in kako diši, če je domače, katera na omleta. Učenci so si obliznili vseh iz kuhinje zadiši po slastnih domačih primerjavi s konvencionalnimi meto- zelišča se skrivajo na bližnjem trav- deset prstov in se v en glas strinjali, dobrotah, ki jih naš želodček že prav dami ter vzbuditi zanimanje in pozi- niku, po katerem tekamo vsak dan, da si jo bodo skupaj s starši pripra- nestrpno pričakuje … tiven odnos do kmetovanja ter zdrave pa jih sploh ne opazimo, kako nabra- vili tudi doma. Z izvajanjem delavnic na osnovnih in ekološko pridelane hrane. ti koprivo, ne da bi nas opekla (izve- Ker je jesen čas, ko se na kmetijah šolah v Posočju bomo v okviru ome- deli smo, da kopriva poleg tega, da veliko dogaja, smo na dveh šolah njenega projekta nadaljevali zopet v Prve delavnice in obiski peče in je izvrstno »orožje v boju na izvedli tudi ekskurzijo na ekološko spomladanskem času. Do takrat pa ekolo{kih kmetij igrišču«, v sebi skriva še marsikaj; kmetijo. Učenci prve triade OŠ Koba- boste v EPIcentru lahko prebrali še V septembru smo s pomočjo Ma- uporabljamo jo lahko v prehrani – rid so obiskali kmetijo Pr’ Ivanč v kakšen prispevek na temo zdrave in ure Arh, strokovnjakinje za zdravo kot čaj ali zdravilno zel in je zares Drežniških Ravnah, učenci šestega ekološke prehrane. in ekološko pridelano prehrano, za- pravi eliksir zdravja), kje lahko kupi- razreda kmetijo Pr’ Jureč na Ledi- Besedilo in foto: Tjaša Maurič, čeli izvajati prve delavnice in obiske mo ekološka živila in kako jih v tr- nah, učenci od prvega do petega ra- svetovalka, Posoški razvojni center

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Uokvirili smo Rada Fona ( 32 )

Kadar v du{i sije sonce … ri{e

Rado Fon s Slapa ob Idrijci je ~lovek, ki ljubi svobodo in prostore, ki ne omejujejo. S svojim jadral- nim padalom se rad zlije z elementom zraka in se z enakimi strastmi potaplja v vodne globine.

anima ga vse, kar se dogaja v papir ali platno. Rad imam risbo, s vsemu bi se morda zdaj odločil za naravi. Morda je prav zato svinčnikom ali ogljem, ki predstavlja sliko Idrijce. Na reko me vežejo lepi Z postal tudi član zelene brato- temelj dobre slike. Slikarstvo je nekaj spomini, ki segajo še v otroštvo, ko vščine. Vse stvari, ki jih rad počne, čisto drugega, ima pač barve. Vesel smo se otroci potapljali v njej in sem se prej ali slej združijo v velik izvir sem, če mi slika uspe in ob pogledu večino časa preživel na njenih brego- navdiha za njegovo likovno ustvarjal- nanjo zažarijo oči prijatelja ali znan- vih. nost. ca. Najraje ustvarjam v naravi. Je pa Nabiranje znanja za to več časa, ko je vreme slabo in Zakaj človek postane slikar? Najpogosteje od svojih stanovskih sem doma. Pri delu doma prostor Nekatere stvari se v življenju kar kolegov in na tečajih, ki jih organizi- zame sploh ni pomemben – najpo- zgodijo. Nekaj časa zorijo v tebi, po- ramo v Društvu slikarjev amaterjev membnejša je prava svetloba. Počasi tem pa se nekaj premakne in jih vr- Tolmin (DSAT). V njem je kar nekaj vseeno uresničujem tudi željo po la- žeš na plan. To je kot igra, ki pa ima dobrih slikarjev, učiti pa se moraš od stnem ateljeju. svoje zakonitosti. Od nekdaj sem rad boljših od sebe. Poleg tega imamo risal in slikal – v osnovni šoli, na sre- Barve dobro vodstvo in mentorico Jano dnji lesarski šoli, kjer je bilo na vrsti So nekaj magičnega. Ljudje imamo Dolenc. Kot član društva imam več predvsem tehnično risanje, pa z otro- radi različne barve, kar je odvisno možnosti za napredovanje. Izkušnje koma, ko sta bila še majhna. Zadnjih tudi od razpoloženja posameznika, si nabiram tudi z udeležbo na ex

RADO JE VESEL, kadar znancem ob pogledu na uspelo sliko zažarijo oči. Foto: Nejc Fon

moči. Rad grem ven, še posebno kadar sem utrujen. Moč mi dajeta moja dva odrasla otroka; lepo ju je videti srečna in dobre volje. Kadar sem v njuni družbi, sem najsrečnejši člo- vek na svetu. Moč daje pogled na vse lepo, če znaš, kar gledaš, tudi videti. Grdih in zlih stvari ne bi pogrešal; zloba in laž me vedno prizadeneta. Ko bi vsi ljudje pozitivno razmišljali, bi pri sebi in v svetu marsikaj spremenili na bolje. Rad imam vse, kar je dobro, poštenje, odkritost. Ne ma- ram hinavcev in lažnivcev. Rad imam deset let se intenzivneje ukvarjam s od njegove notranje naravnanosti. O temporih, veliko znanja pa sem pri- ljudi, ki imajo smisel za humor, in slikarstvom. Pisatelj za svojo ustvar- človeku povedo ogromno. Lepe so dobil na dvoletnem študiju v slikarski všeč so mi posebneži. jalnost potrebuje besede, kipar raz- kot mavrica in vsaka ima svoj čar. šoli Zmaga Modica v Ljubljani. Do- lične materiale, jaz se igram z barva- Moja je modra kot morje, kot Soča ber kritik mojih slik je moj sin. Življenjsko vodilo mi. Z likovnimi podobami izražam in nebo; pomeni mi svobodo. Zelo se me je dotaknila misel alpi- Razstave občutke in svoj odnos do stvari. nista Nejca Zaplotnika, da je v ži- Najljubše delo Sodeloval sem na mnogih skupin- vljenju pomembno najti pravo pot, Proces ustvarjanja Težko bi izpostavil samo enega, saj skih razstavah na Tolminskem in v rad rišem, slikam, delam portrete, saj boš na njej potem že našel tudi Najpogosteje slikam, ko sem dobre zamejstvu, samostojno pa sem raz- volje. Posebno moč in energijo naj- pokrajine, vedute. Rad rišem akte. cilje. Treba je hoditi naprej, čeprav je stavljal v baru Pr’ Črvu v Tolminu. dem v naravi. Lepota pokrajine, ži- Sploh je človekovo telo likovno zani- korak kratek in morda včasih malo vali ali človeka me včasih tako pre- mivo, zahteva veliko risarske spretno- Stvari, ki polnijo življenje zastane. vzame, da jo moram prenesti na sti in poznavanja anatomije. Kljub Narava me pomiri in mi vlije novih Pogovor pripravila: Dea Volarič, DSAT

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Naj odmeva … ( 33 )

Salamandra Salamandra

Kdor spremlja glasbeno sceno v Tolminu in njegovi okolici, zagotovo pozna mlade glasbenike, zna- ne po spontani improvizaciji in eksperimentiranju z zvokom. Skupina Salamandra Salamandra `e sedmo leto potuje po slovenski glasbeni sceni in predstavlja ~isto poseben, ~aroben in edinstven svet razli~nih zvo~nih izvorov.

me skupine Salamndra Salaman- izbirajo instinktivno in tako vsakič dra je pravzaprav latinsko poime- znova ustvarijo neponovljiv glasbeni Inovanje za močerada. Pobudnika aranžma, kjer se prepleta vrsta raz- za nastanek »salamandrovcev« sta ličnih ambientalnih plasti, ki tvorijo bila brata Jani in Samo Kutin iz Ča- posebno bazo doživljanja zvoka v drga. Želela sta najti sebi podobne danem trenutku. Njihovi koncerti so glasbenike, ki so se bili pripravljeni vedno aktualni, saj poslušalec lahko otresti dogovorjenih glasbenih okvi- vedno znova spusti v nov tok zvo- rov in vnaprej določenih zvočnih kovne dinamike. Glasba vsakič spro- pojavov ter se prepustiti skupinski ti sporoča tisto, kar salamandrovci igri, v kateri je vsak posameznik čutijo na odru v trenutku igranja; hkrati izvajalec in komponist. Pridru- kadar igrajo sproščeno, so, kot pra- žil se jima je še Matej Magajne. Ne- vijo, razgaljeni. kaj časa so igrali kot trio in ustvarja- li kar na domačem kaštu. Trojici sta Kjer znajo prisluhniti se pozneje pridružili Neža Naglič in druga~nim zvo~nim slikam Sabina Magajne, na prvi plošči pa je Do sedaj je skupina Salamandra z njimi že sodeloval tudi Dejan La- Salamandra v lastni založbi Čadrg panja. Records izdala tri plošče: Tuvzz (2003), Kafa (2005) in Kava Čaj Ka- Glasba, ki nima ne za~etka kav (2008). Na slednji je gostoval ne konca tudi Ivan Volarič - Feo, ki se jim je Lahko bi rekli, da se konceptualna po tem projektu dokončno pridružil. in estetska izhodišča skupine nave- Svojo glasbo promovirajo na številnih zujejo na glasbeno avantgardo in festivalih in koncertnih prizoriščih, eksperiment na eni strani ter na mi- kjer znajo ljudje prisluhniti drugač- nimalizem in svobodno obravnavanje nim zvočnim slikam. Aktivno sode- zvočnih objektov na drugi. Člani sku- lujejo tudi na lokalnem festivalu Sa- pine izhajajo iz lastnega glasbenega jeta, kjer že vsa leta vodijo otroško znanja in življenjskih izkušenj ter glasbeno delavnico in širijo znanje o tako ustvarjajo samosvojo čutno mu- tovrstnem ustvarjanju. Že večkrat so zikalno avanturo. Težko jih je ume- organizirali Festival narave in glasbe stiti v žanrski okvir, saj se zvočna v Čadrgu, posneli pa so tudi glasbeno podoba nahaja na področjih progre- SKUPINA SALAMANDRA SALAMANDRA z ustvarjanjem enkratnega glasbenega vzdušja po- podlago dokumentarnega filma Tre- sivnega rocka, etna, jazza in instru- slušalca popeljejo v notranjost lastnega bivanja, kjer je najbolj pomemben čustven odziv. Njiho- nutek reke (Il tempo del fiume). va glasba nima ne začetka in ne konca, ne priznava omejitev in sega natanko do tam, do koder Člani skupine ustvarjajo prostor, v mentalne ter deloma tudi klasične ji poslušalec dovoli. Foto: Katarina Juvančič glasbe. Posebna privlačnost tovrstne katerem slehernemu posamezniku ambientalne glasbe na izjemen način nima ne začetka in ne konca, da ne nih instrumentov ni standardnih. omogočajo absolutno individualno združuje omenjene raznovrstne glas- priznava omejitev in sega natanko do Veliko jih prihaja iz Indije in Afrike, svobodo, kjer je lahko vsaj za trenu- bene stile med seboj. Poudarjena je tam, do koder ji poslušalec dovoli. največ pa jih je narejenih doma iz tek tisto, kar si v resnici želi biti. Na sinteza narave in akustike, ki rišeta Kot sami pravijo, igrajo izključno za- vsakdanjih pripomočkov, iz katerih vprašanje, kaj imajo v načrtu za pri- meje med realnim in irealnim sve- radi veselja do glasbe ter se tako iz- se da izvabiti zvok. Bistvo je biti ne- hodnost, odgovarjajo: »Igrati za sebe tom. Salamandrovci z ustvarjanjem popolnjujejo kot posamezniki in v omejen v glasbenem izražanju, kar in za ljudi ter vedno znova razisko- enkratnega glasbenega vzdušja po- medsebojni komunikaciji. Ključnega pomeni, da se da katerikoli predmet vati svoja notranja občutja!« Dovoli- slušalca popeljejo v notranjost lastne- pomena je nastajanje kolektivne glas- uporabiti kot glasbilo. Količina ta- mo torej, da glasba prebudi naše ga bivanja, kjer je najbolj pomemben be, ki zrcali glasbo odnosov med kšnih in drugačnih zvočnih inovacij čute in v nas vzbudi tisto, kar v da- čustven odziv. Ena temeljnih, speci- ljudmi, tako na odru kot pred njim. je neskončna, saj imajo običajno na nem trenutku čutimo. fičnih lastnosti njihove glasbe je, da Večina njihovih glasbil oz. glasbe- nastopih poln oder predmetov, ki jih Damjana Teodorović

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 AzijaTmin (5) ( 34 )

Dobrodo{li v Pakistanu

V za~etku leta smo zadnji~ prebirali o dogodiv{~inah Tadeja in Sa{e, ki sta se s padalom potepala po Aziji. Potopis za zaklju~ila, ko sta pre~kala mejo s Pakistanom. Kaj se je potem dogajalo, o ~em sta razmi{ljala pri vstopu v dr`avo in kako so ju tamkaj{nji prebivalci sprejeli, nam bosta zaupala v nadaljevanju. (Uredništvo)

te, da se sprehajate po ulici, kjer nih- če ni varen. Iskren odgovor domačina nama ni bil v tolažbo: »Spremljajta novice, če želita izvedeti, kaj se dogaja. Tukaj nihče ne ve, kaj se bo na- egotovost, strah, birokracija, slednji trenutek zgodilo.« pomanjkanje informacij o tre- Nnutni situaciji v državi in vre- Na festival Baba Ghundi menske razmere so bili dejavniki, ki V majhnem kombiju s 15 potniki sva jih ničkolikokrat premlevala. Po- smo v mraku odrinili v nama nezna- dobna vprašanja so se mi zastavljala no dolino Chipursan. Cesta poteka pred leti v Afriki, ko sem želel preč- po obeh bregovih ozke doline. Pozi- kati DR Kongo (Zaire). V takih situ- mi so pogosti snežni plazovi, ki od- acijah se posameznik ne sprašuje, ali nesejo del ceste na enem izmed bre- ga bodo okradli, temveč ali bo iz dr- gov. Raje nisem razmišljal, kako so žave prišel živ. Čeprav v Indiji verja- zloženi kamni, ki predstavljajo teme- mejo, da se človek reinkarnira (duša lje na plazoviti peščeni podlagi; vča- umrlega se ponovno utelesi v dru- sih se mi zazdelo, da vse visi v zraku. NOMAD, KI SLUŽI SVOJ KRUH KOT ČLAN KARAVANE. V ozadju otovorjena karavana, ki zapu- gem bitju), imava midva s krščansko Dobra volja, veselje in gostoljub- šča Baba Ghundi. Pred njimi je nekajdnevna pot. vzgojo samo eno možnost. Dobrodo- nost je preplavljala hišo najinih go- šli v Pakistanu! Zaradi mračnih misli stiteljev – Danisheve družine. V vasi- So veliko bolj liberalni od svojih bra- in tudi prijateljski poljub ni nič ne- in analiziranja dogodkov, o katerih ci Ispang je potekal prvi festival Baba tov na jugu in sosedov v Afganistanu. navadnega, kar je osuplo opazoval pišejo mediji, sva z vsakim dnem Ghundi. Ljudje iz teh krajev pripada- Ženske se lahko svobodno družijo z popotnik iz južnega Pakistana. V ma- postajala vse bolj izmučena. Pomisli- jo ismaelom, eni izmed vej islama. moškimi, ni jim treba nositi pokrival lih hišah, ki niso mošeje, skupaj mo-

Utrinki

SIMPOZIJ OB PISATELJEVI Soči so z odlomki iz Tantadruja po- 100-LETNICI skrbeli za prisrčen uvod v razprave o pisateljevem delu. Tolmin – 17. septembra je v Knjižni- ci Cirila Kosmača Tolmin potekal V dopoldanskem programu simpozi- simpozij o Cirilu Kosmaču, ki ga je ja nam je Marija Mercina predstavi- knjižnica ob pisateljevi 100-letnici la težave pri urejanju gradiva za rojstva in 30-letnici smrti pripravila Zbrana dela Cirila Kosmača. Pri tem skupaj s Fakulteto za humanistiko je izpostavila problem dostopnosti Univerze v Novi Gorici in Slavistič- pisateljeve zapuščine, saj je del še nim društvom Nova Gorica. vedno v zasebni lasti dedičev in jav- Na simpoziju smo lahko prisluhnili nosti nedostopen. Primož Jakopin desetim predavateljem. Zbrane so nam je Kosmačevo besedo predsta- najprej pozdravili gostiteljica in soor- vil v luči digitalne tehnologije. Slišali ganizatorica direktorica tolminske smo tudi kratek povzetek raziskoval- knjižnice Jožica Štendler, župan nega dela zaradi bolezni odsotnega Občine Tolmin Uroš Brežan ter Gregorja Kocijana. Mateja Curk predstavnici soorganizatorjev – Ka- je analizirala Kosmačevo ljudsko je- tja Mihurko Poniž s Fakultete za zikovno kulturo, dopoldanski del pa humanistiko in podpredsednica Sla- je sklenila Vladka Tucovič, ki je vističnega društva Nova Gorica An- proučevala pogostnost rabe ljudske pesmi v Kosmačevih besedilih. drejka Markončič Šušmelj. Učen- NA SIMPOZIJU O CIRILU KOSMAČU smo lahko prisluhnili desetim predavateljem. Na fotogra- ci OŠ Dušana Muniha z Mosta na fiji so: Andrejka Markončič Šušmelj, Zoltan Jan in Boris Mlakar. Foto: arhiv knjižnice V popoldanskem delu je Zoran Bo-

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 ( 35 )

ter osnov muslimanske vere. Na me- poznamo kot nakupovalne centre. stu, kjer je pokopan, stoji svetišče ter majhno naselje, ki ga domačini upo- Zamuda avtobusa naju re{i rabljajo v poletnih mesecih in so ga Zapustila sva dolino Chipursan. poimenovali po njem. Tukaj že tristo Karakorumska avtocesta se s severa let poteka izmenjava dobrin med do- Pakistana vije vse do glavnega mesta mačini in karavanami nomadov kir- Islamabada. Cesta, ki je ena izmed gizijskega rodu iz koridorja Wakhan. največjih dosežkov človeštva 20. sto- Karavane otovorijo svoje jake s sirom, letja, se trenutno prenavlja, zaradi skuto, maslom, kozami in volno ter česar je najin avtobus zamujal. To pa v štirih oziroma petih dneh prečkajo nama je morda rešilo življenje. Tali- več kot 5.000 metrov visoke gorske bani so namreč prav tistega dne ob prelaze v Pamirju. Lokalni trgovci jim točno tisti uri in na tistem kraju, kjer ponujajo olje, sol, posodo in, ker ži- bi se morala srečati z najinimi padal- vimo v času elektronskih medijev, skimi prijatelji, napadli pakistanski

IGRALEC POLA NA SVOJEM KONJU v boju za žogico na festivalu Baba Ghundi v dolini Chipur- san. lijo in sledijo koranu. Danish je več- no prenatrpanostjo modernizacije, so krat pripomnil, da v teh krajih ni si podobni. Vendar so šli v dolini Talibanov, orožja in nasilja, vendar Chipursan še dlje: uprizorili so veli- se je nama dozdevalo, da ima vsak časten polo, igro, v kateri so se igral- izmed njih pod posteljo kalašnikov- ci na visokih konjih s palico v roki ko. podili za žogico, ki so jo skušali spra- Festival Baba Ghundi se je odvijal viti v nasprotnikova vrata. Bojevitost na travniku poleg igrišča za polo. igralcev, njihovih konjev in bučno Vsakega udeleženca so pozdravili spodbujanje navijačev s kamnitega lokalni veljaki, ki so tudi nama sti- zidu, ki je ena izmed stranic igrišča, snili roko in zaželeli dobrodošlico. obkroženega s strmimi pettisočaki, Bogat kulturni program s tradicional- so pričarali atmosfero iz preteklosti, nim petjem žensk, moških in otrok ko je tod mimo potekala ena izmed so spremljali glasbeniki z bobni, pi- vej svilene poti. ščalmi, trobentami in drugimi tradi- OTOVORJENI JAK KIRGIZIJSKIH NOMADOV iz Afganistana lahko nosi breme 50 kilogramov. cionalnimi inštrumenti. Med poslu- Menjava blaga med V ozadju gorovje Pamir. šanjem sem se v mislih sprehajal doma~ini in karavanami med šotori ter ob ognju klepetal s nomadov tudi DVD-predvajalnike in satelitske sedež varnostnih sil in pri tem zajeli prijatelji na glasbenem festivalu na Baba Ghundi je bil učitelj, ki je antene. Po nekaj dneh trgovanja dobri- nekaj talcev. Žlejžnu v Čadrgu. Predanost doma- prišel v te kraje preko pamirskih gone navežejo na jake, a ne več kot 50 Se nadaljuje … činov, preprostost organizacije in ra iz afganistanskega koridorja Wa- kilogramov na enega. To je primer so- Besedilo in foto: Tadej Beguš in Saša narava, umaknjena pred vsakodnev- khan. Ljudi je učil pisanja in branja žitja ljudstev in trgovanja, ki ga pri nas Mihevc

Utrinki

žič predstavil svojo raziskavo o po- 5. FI[/FISch 2010 gostnosti besedil petih primorskih Tolmin, Most na So~i – Avtorski avtorjev v srednješolskih berilih, Mi- pristop k filmski ustvarjalnosti je v lena Mileva Blažić je primerjala deli Sloveniji zaradi prevladujoče komer- Oscarja Wilda in Cirila Kosmača, cialne kinematografije zaenkrat še v David Bandelj pa je predstavil, v katere jezike je bilo doslej prevede- senci večjih producentskih organi- no Kosmačevo delo. Zoltan Jan in zacij. Kljub temu imajo tako neodvi- Boris Mlakar sta se dotaknila Ko- sni avtorji kot producenti v sedanjem smača v povezavi z italijanskim sve- času na voljo kar nekaj festivalov ne- tom – prvi s književnega, drugi pa z odvisnega filma, med katerimi je tudi zgodovinskega vidika. Mednarodni festival malih in neodvi- snih filmskih produkcij FIŠ/FISch, ki Tako predavatelji kot ostali udele- ženci simpozija, ki so sodelovali v se je med 15. in 24. septembrom že razpravi, so si bili ob koncu dneva petič zapored odvijal v Tolminu in na enotni, da so svoje poznavanje Ko- Mostu na Soči. smača s sodelovanjem na simpoziju Pod okriljem Zveze tolminskih mla- razširili in nadgradili, hkrati pa so se dinskih društev (ZTMD), ki je festival odprle nove možnosti za raziskova- letos razširila na dva vikenda, je pro- nje pisateljevega življenja in dela. gram potekal na Mestnem trgu v Tol- RAZGLASITEV ZMAGOVALNIH FILMOV 5. FIŠ/FISCH-A je spremljal koncert italijanske skupi- Andrejka Markočič Šušmelj, Slavistič- minu, v novih prostorih Galerije SDK ne Gone With The Swing Big Band, ki je bil zaradi dežja prestavljen v Kinogledališče Tolmin. Od no društvo Nova Gorica in na vrtu hotela Lucija na Mostu na leve proti desni si sledijo: Brand Ferro, Jan Cvitkovič, Goran Filipaš in Janez Leban.

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Zemljepisna imena iz etimolo{kega slovarja Opa`anja ( 36 )

So mar res kmetje tisti, ki ^: ^adrg in ^edad nimajo interesa?

Čádrg -a m, (krajevno ime V 13°44’ S pod imenom Civitas Julia, po koncu lango- ravkar sem prišla s kmečkega sejma – razočarana. 46°13’), v Čádrgu, pridevnik čádrški, pre- bardske dobe je bilo preimenovano v Civi- Zato pišem, da bi se morda začelo kaj premikati v bivalsko ime Čádržan, -ka in -njica, starejši tas Austriae, kar dobesedno pomeni ‘mesto Pnasprotno smer. Ob obisku sejma se mi je namreč zapisi: 1. 1257 Zadroc,1 1377 Zadroch, Ça- vzhodne dežele’. Slovensko Čedàd < postavilo več vprašanj. Kje so tminski kmetje, kje so nji- drach, 1515 Tschadrach, 1523 Tschadra. *Čьvьdadъ5 je izposojeno iz romanskega, hovi dobri pridelki in izdelki (sadje, povrtnine …)? Pa zakaj Zelo verjetno nastalo iz slovanskega starofurlanskega refl eksa *Čividāde za la- jih je tam tako malo? Še dobro, da ponudbo dvigajo »Ribn- osebnega imena *Ča(je)dragъ, iz katerega tinsko cīvitātem, kar je tožilniška oblika od čan« in pisani baloni. Zaključek na prvo žogo je, da kme- je na Slovenskem poleg krajevnega imena latinskega cīvitās ‘mesto, država’.6 Na oze- tje nimajo interesa. Kaj pa če jim delam krivico in se izka- Čádraže še ledinsko ime Čadrg pri Avčah mlju nekdanje Rimske države je iz te osno- že, da takšnega zanimanja nima kdo drug?! In kam je in Čádrug ter Čadreš v Benečiji.2 Mnogo ve še mnogo imen, npr. italijansko Cividate, zašel župan in vsi odgovorni ter načrtov polni turistični manj verjetno je izpeljevanje krajevnega francosko Cieutat, hrvaško Càvtat (nareč- delavci? imena Čádrg iz neke romanske besede, ki no Càptat) iz latinskega Civitas (vetus Ra- Po mojem mnenju bi lahko iz takšnega dogodka s so- 7 naj bi se razvila iz latinske cataracta ‘brzi- gusina). razmerno enostavno potezo naredili zelo odmeven praznik. ca, slap’,3 saj bi iz latinske soglasniške sku- Opombe: To bi vsekakor privabilo ljudi v naše kraje tudi izven glav- 1 pine -ct- pričakovali romansko -tt- > slo- Kos, USP 11, 277. ne turistične sezone oziroma drugače povedano – z odmev- 2 Torkar, FOC XVI, 259 s. vensko -t- in ne -g-. 3 Tako Bezlaj, SVI I, 108, Eseji, 89, ESSJ I, 71. Še manj nim dogodkom bi lahko poskrbeli za večjo prepoznavnost verjetna je domneva o izvoru v furlanskem chadrèe Tolminskega v svetu. ‘stol’ (< latinsko cathedra < grško καθέδρα ‘stol, se- Čedàd -áda m (krajevno ime V 13°26’ S dež’), s čimer naj bi bile mišljene terase nad Tolminko. Na sejmu bi se moralo treti stojnic s ponudbo dobrot, 46°6’), v Čedádu, pridevnik čedájski, prebi- Za to domnevo naj bi govorilo italijansko ime kraja Ci- kot se za to spodobi po (sebi) konkurenčnih cenah, in valsko ime Čedájec, -jka, narečno tersko v adra (tako Kelemina, GMDS XIV, 85, SR IV, 185). V predvsem ogledovalcev, kupcev, pokuševalcev, šaljivcev, okviru tega poskusa razlage ostane -g nepojasnjen. Subidu Če’dat, rodilnik Čedá:da, mestnik u 4 Narečno gradivo navaja Šekli, SSJLK XLII, 222, dobrovoljnežev, lakotnikov in pivcev. Zakaj naši organiza- Čedá:de, rezijansko V Solbici Čau’dət, -’da:da,4 ZOLI, 157. torji ne stopijo v sosednjo Gorico v času, ko se tam odvija 5 Rekonstrukcijo *Čьvьdadъ, ki temelji na narečnem italijansko Cividàle (del Friuli), furlansko gradivu, navaja Šekli, n. m., StP, 151. Zanjo govori tudi Praznik dobrot? Žal sem ga zamudila, a hkrati slišala, da Cividât, nemško Sibdad, starejši zapisi: 1. hrvaško Čabdad ‘Čedad’. ljudje stojijo v vrsti, da dobijo svoje porcije – če je to seve- 6 Škrabec, JD II, 89 s.; Ramovš, KZg, 34, LZ XXXVII da res. 760–795: Civitas vel Castrum Foroiulianus, (1917), 670 = ZD I, 201, II, 256; Bezlaj, ESSJ I, 76; 931 in Civitate Austriae, 1257 de Civitate. Frau, DT, 48; DNGI, 153 a. Merkù, KISZ, 58. Morda pa bi bilo vendarle treba podrezati v to gnezdo Antično ime mesta leta 52 pr. n. št. usta- 7 O hrvaškem Càvtat tudi z naglasnega stališča Holzer, – tudi za popotnico novemu/staremu županu in »tminski« HOK, 93 a. novljenega mesta Forum Julii se je v sre- oblasti ter njeni strategiji. Zakaj se zdi, da ima pri tem Vir: SNOJ, Marko 2009: Etimološki slovar Slovenskih dnjem veku preneslo na celo Furlanijo. V zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan založba, d.o.o., besedo zgolj nekdo iz vrha Kmetijske zadruge? poantičnem obdobju je mesto znano tudi in Založba ZRC. E. B., Most na Soči

Utrinki

Soči. Na razpis festivala se je prijavi- filme, v katerih je sodeloval Ivan Vo- filmov so namreč prišli tisti, ki ne pri- jedi, hkrati pa bi v vas vrnila lepo lo kar 79 filmov iz dvajsetih držav, o larič - Feo. Poleg tega je prvi konec padajo širokemu krogu gledalcev, ljudsko pesem, ki se je v preteklosti njihovi usodi pa je razpravljala štiri- tedna obeležil izbor filmov Želimirja ampak manjšinskemu kritičnemu razlegala vsak večer, dandanašnji pa članska žirija, ki so jo sestavljali reži- Žilnika, drugi vikend pa izbor filmov krogu ustvarjalcev in umetnikov, ki je skoraj zamrla. Tega dne so Mo- ser Jan Cvitkovič, snemalec Brand festivala kreativnega dokumentarne- vedno prevetrijo enolično množično drejce resnično zaživele. Ferro iz Makedonije in producent ga filma MAKEDOX iz Skopja v Ma- in povprečno filmsko produkcijo ter Kljub nekaj dežnim kapljam je prire- Goran Filipaš iz Novega Sada ter kedoniji. Razglasitev nagrajencev je tako oblikujejo posebno druženje ob ditev Pesem na vasi na Modrejce predsednik selekcije, pisec, preva- v Kinogledališču Tolmin pospremil drugačnem filmu – ali bolje rečeno, pripeljala veliko ljudi. Na bogatem jalec in urednik Zdravko Duša. V koncert skupine Gone With The ob drugačnem vsakdanu. lesenem odru, okrašenem z doma- Swing Big Band iz Italije. tekmovalni del se je uvrstilo 29 fil- Besedilo in foto: Damjana Teodorović čimi ljubeznimi in kopicami sena, v mov, zmagovalci pa so bili trije. Žirija Člani organizacijskega odbora Ja- središču vasi so lahko spremljali nez Leban, Robert Perič, Janez ljudske pesmi, predvsem šaljive in je nagrado BIG FIŠ za najboljši film VE^ER PETJA IN OBUJANJA festivala podelila kratkemu doku- Zega, Sanja Popov Leban in Na- vasovalske, v izvedbi Komornega mentarnemu filmu Pogledi skozi že- dia Sfiligoj so festival uspešno za- VA[KIH OBI^AJEV zbora Musica Viva in okteta Castrum lezno zaveso avtorice Anje Med- ključili v prostorih Galerije SDK z od- Modrejce – Prvo septembrsko so- iz Ajdovščine. Prireditvi so poseben ved, specialna nagrada žirije MinK prtjem razstave slik akademskega boto so na Modrejcah organizirali pečat dali Tadej Šavli - Čaž, ki je s FIŠ je pripadla kratkemu igranemu slikarja Giga de Bree. Ponovno so koncert, s katerim je Komorni zbor svojima hudomušnima likoma Pepo dokazali, da so veliko bolj pomemb- in poštarjem dogajanje na odru filmu Habibi avtorja Davidea Del Musica Viva iz Tolmina skupaj z gosti ni neodvisnost mišljenja, pozitiven spretno povezal v zanimivo zgodbo, Degnana, nagrado občinstva pa je začel novo sezono. Zamisel za ve- odnos do kreativnosti in ustvarjalna in sami Modrejčani. Slednji so iz do- pobral film Luča avtorja Darka Oro- čer petja ljudskih pesmi in obujanja drža intelektualnega duha kot pa vaških običajev se je članom zbora mačih arhivov izbrskali stare slike in za. sledenje večinski komercialni potro- in vaščanom porodila že pred pole- pripravili projekcijo, ki je poslušal- V spremljevalnem programu smo šniški kulturni formi. Organizatorji se tjem. Skupaj so zasnovali prireditev, cem v sliki in besedi predstavila Mo- lahko videli predstavitev festivala Re- ravno zato ne zmenijo za slab obisk, ki naj bi pripeljala goste od drugod drejce ter Modrejčane nekoč in da- vija amaterskog filma iz Zagreba in saj ta ni merilo kakovosti. Na ogled in jim predstavila vaške običaje ter nes. Zgodbo, ki sta jo pripovedovala

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 EPIjeva knji`na polica ( 37 )

doline, na italijansko-slovensko-av- 2009. FORMAT: 15,8 x 23,6 cm. strijski tromeji, kjer že stoletja sobiva- VEZAVA: mehka. [T. STRANI: 336. jo slovenska, nemška, furlanska in italijanska jezikovna skupnost. Cajtng MinK »Monografija je rezultat proučeva- Ob deseti obletnici svojega delovanja literature o razvijanju sporazume- nja in peti obletnici Multimedijskega valne zmožnosti v jezikovno mešanih centra MinK je Zveza tolminskih mla- okoljih, osebnih izkušenj s poučeva- dinskih društev (ZTMD) izdala jubi- njem slovenščine kot drugega in/ali lejno publikacijo Cajtng MinK. S ča- tujega jezika ter desetletja pedago- sopisom so želeli predstaviti delovanje škega in raziskovalnega dela v Kanal- in dosedanja prizadevanja. Njihova ski dolini.« Po avtoričinih besedah želja je bila, kot so zapisali v uvodni- lahko slovenski jezik v jezikovno me- ku, »s pomočjo tiskanega medija do- šanem okolju Kanalske doline »živi kazati, da se ne ukvarjamo zgolj z in preživi le kot kot sestavni del do- ‘mladinsko’, pač pa tudi z ‘urbano’ linskih jezikovnih znanj – ob ustrezni kulturo, ki v poplavi ‘elitnoestradne’ podpori širše družbe (zakonska ure- Novembra 2004 so se odprla vrata kulture bije hudo bitko na polju kul- ditev, možnosti za izobraževanje, Centra MinK. V prispevkih lahko pre- turnega boja, ki ga (žal) pogojujejo priložnosti za rabo), lokalnega in beremo, kakšen je namen njihovega Sloven{~ina med je- različni ideološko konzervativni družinskega okolja, naklonjenih sta- delovanja in s katerimi ovirami se predznaki.« ziki Kanalske doline liščih in motiviranih posameznikih«. soočajo pri svojem delovanju. Obja- Monografija Slovenščina med jeziki Predzgodovina mladinske kulturne Delo ni le znanstvena monografija, vljena so tudi »razmišljanja nekaterih Kanalske doline doc. dr. Nataše Gli- scene seže, kot so zapisali, v leto ampak tudi zgodba osebne izkušnje eminentnejših predstavnikov naše ha Komac je avtoričina prirejena 1991, ko je bilo ustanovljeno društvo in strokovnega zorenja, ki jo je avto- (mikro)družbe, ki so vsa ta leta ver- disertacija Razvijanje sporazumevalne Pod vlivom – Društvo za dobro voljo rica posvetila Kanalski dolini in nje- jeli v delno utopično rudniško delo zmožnosti v slovenskem jeziku v jezi- (delovanje posameznikov sega celo v nim ljudem. kreatorjev tega urbanega kulturnega kovno mešanem okolju Kanalske do- leto 1986). Leta 2000 so štiri društva dogajanja.« line (2008), ki je bila leta 2009 na s Klubom tolminskih študentov na NASLOV: Sloven{~ina med jeziki NASLOV: Cajtng MinK. UREDNIK: VII. nagradnem natečaju Urada za Kanalske doline. BESEDILO: Nata- čelu ustanovila ZTMD, katere glavni Janez Leban. IZDALA: Zveza tol- Slovence v zamejstvu in po svetu pri {a Gliha Komac. IZDALI IN ZA- namen je bil pridobitev prostorov za minskih mladinskih dru{tev. KRAJ Vladi RS nagrajena s prvo nagrado. LO@ILI: Fakulteta za dru`bene ve- opravljanje dejavnosti na področjih IN LETO IZDAJE: Tolmin, julij 2010. Delo obravnava vprašanja razvijanja de, Slovensko kulturno sredi{~e mladinske kulture. Dve leti za tem so FORMAT: 25 x 35 cm. [T. STRANI: 24. sporazumevalne zmožnosti v sloven- Planika Kanalska dolina, SLORI. pridobili prostore v nekdanjem zaklo- skem jeziku na območju Kanalske KRAJ IN LETO IZDAJE: Ljubljana, nišču, kjer jih je čakalo veliko dela. Knjižno polico napolnila: Mateja Kutin

Utrinki

Čaževa lika, so poleg zborovskih za- sedb dopolnili štirje izkušeni pevci iz Modrejc, ki so zapeli nekaj pesmi iz časov, ko so fantje dekletom krajšali noči z veselimi podoknicami. Doga- janje je popestrila mlada harmonika- rica Sara Kemperle z Modrejc, koncert pa se je zaključil z vaško hi- mno Modrejčan sem, tu sem doma. A prijetnega druženja s tem ni bilo konec; ob dobri kapljici in slastnih dobrotah, ki so jih pripravile pridne roke gospodinj, se je nadaljevalo dolgo v noč. Tako se je zaključila še ena od prireditev, pri katerih Komorni zbor Musi- ca Viva poslušalcem ponuja svež in kakovosten pristop. Člani zbora že razmišljajo, kje bi prireditev Pesem na vasi organizirali čez leto dni, in tako med ljudi spet prinesli pesem in veselje. Janja Gruden Šavli, Komorni zbor Musica Viva KOMORNI ZBOR MUSICA VIVA iz Tolmina je skupaj z gosti začel novo sezono. Foto: arhiv zbora

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Na kro`niku EPI opozarja ( 38 )

PE^ENA V Klju~u ali Pod Klju~em?

JAGNJE^JA KRA^A ljuč je oster ovinek na stari S POLENTINIM cesti Most na Soči–Tolmin. K Ozemlju med staro cesto in NARASTKOM S Sočo so nekdaj rekli Pod Ključem. SIROM Tam je tudi pritočno ustje Korit pod Miriščem, kamor je Soča nekoč pa- dala s slapom. Slapa danes ni več in tudi ozemlje Pod Ključem je danda- nes pod vodo, saj so ga leta 1939 zalili z Mostarskim jezerom in cesto prestavili više. Ovinek je ostal, sicer manj oster kot tisti na stari cesti. Ključ je lepo staro ime, zato ga je smiselno ohraniti, predvsem kot pomemben del krajevnega ustnega izročila. ^as priprave: Med Prapetnim in Modrejem je 60 minut soški ledenik obrusil in razgalil okoli 200 m visoko prepadno steno z Foto: Špela Mrak Potrebujemo izrazito nagubanimi skladi ploščaste- 4 kom jagnječjih krač ga apnenca, ki je star približno 65 vhod v 56 m dolgo vodno jamo, iz so kakor gube poimenovali V Ključu. sveža zelišča milijonov let. Apnenec so poimeno- katere po deževju izvira potok, ki S tem sestavkom bi rad spodbudil 0,6 dl olivnega olja vali volčanski apnenec (po bližnjih pada v slapu z imenom Sopot. primerno rabo starega imena, saj ni- 60 g limone, sol, beli poper Volčah). V svetlo sivem apnencu so Najbolj natančno bi sicer naravni mam namena razpihovati strasti. Te 2,5 dl jagnječje omake vložki temnejših plasti trdega kreme- spomenik poimenovali Gube apnen- navadno omejijo pamet in potem se 1 dl vina novega roženca. Gube V Ključu so ca nad Ključem ali V novem Ključu lahko kaj hitro zgodi, da se kdo znaj- 120 g koruznega zdroba tako eden najlepših primerov nagu- (stari je zalit), vendar je ime ustrezno de pod ključem. 1,6 dl vode, mleka, sol, 2 jajci banega apnenca na Slovenskem, zato tudi za sedanji ovinek. Novo nadstre- 80 g poljubnega naribanega mag. Daniel Rojšek, prof. geog. in dipl. etn., so jih zavarovali kot naravni spome- šnico oziroma galerijo, ki varuje ce- sira, 10 g sveže sesekljanega svetnik na novogoriški območni enoti Zavo- nik. Okoli 10 m nad cesto se odpira sto pred ploščami taistega apnenca, da Republike Slovenije za varstvo narave peteršilja Priprava Jagnječje krače natremo s sve- Utrinki žimi zelišči, pokapamo z oliv- nim oljem, limoninim sokom PRIZNANJE ZA NAJBOLJ[E jo prezračevalna naprava pri predo- Istega leta smo v sodelovanju z Na- ali vinom. Pustimo v marinadi DRU[TVO V UE TOLMIN ru Bukovo, Prangarjev mlin z žago ravoslovnim centrom Tolmin in Pla- venecianko in Jakova kovačija. Dru- ninskim društvom Podbrdo ter s po- vsaj nekaj ur. Naložimo jih na – Društvo Baška dedi- Ba{ka grapa štvo vzdržuje tudi stari kamniti most papir za peko in približno 50 ščina deluje v zgornjem delu Baške močjo LEADER sredstev uredili še minut pečemo v vroči pečici na čez reko Bačo, v pripravi pa je mu- del Geološke poti (od 82 do 86 toč- grape na območju petih krajevnih zej kmečkih strojev in orodja v Cve- 160 °C. Med pečenjem jih zali- ke: Rut–Stržišče; več o tem na stra- skupnosti: Grahovo ob Bači, Hudajuž- kovem skednju. vamo z jagnječjo omako in vina, Podbrdo, Rut-Grant in Stržišče. ni 24). Poleg omenjenega organiziramo tu- nom. K pečenim kračam postre- S 128 člani je dejavno tudi v različnih Leta 2007 je društvo prejelo Murko- zvezah in organizacijah: Zvezi orga- di tradicionalne prireditve etnološke- vo priznanje za ohranjanje kulturne žemo polentni narastek s sirom. ga značaja. Vsako leto v petek pred V polovico vode in polovico nizacij za tehnično kulturo Tolmin, dediščine v zgornjem delu Baške Turistični zvezi Gornjega Posočja, cvetno nedeljo priredimo delavnico grape. Letos 2. oktobra pa nam je mleka zakuhamo polento, v izdelovanja cvetnonedeljskih butar, v Lokalno turistični organizaciji Sotočje strokovna komisija NVO Fundacije maju organiziramo Volfov pohod, ju- vročo kuhano polento pa vme- in NVO Bit Planota. Aktivno sodelu- BIT planota podelila še priznanje za lija dan odprtih vrat na objektih teh- šamo stepena beljak in rume- jemo tudi s Tolminskim muzejem in niške dediščine in v avgustu Strži- najboljše društvo v Upravni enoti njak ter nariban sir. Solimo in Slovenskim etnografskim muzejem. škarski sejem v sodelovanju s KS Tolmin. nadevamo v pekač. Pečemo pri- V društvu si prizadevamo za ohranja- Stržišče. V letih 2007 in 2008 smo Alenka Zgaga, predsednica Društva bližno 20 minut na 160 °C. nje naravne in kulturne dediščine v obudili vaški praznik sv. Lambert, Baška dediščina Pečeno polento dekorativno na- Baški grapi (predvsem v zgornjem novembra pa je svoje mesto med režemo in ponudimo. Podlijemo delu) ter za promocijo območja. Za- tradicionalnimi prireditvami dobila KOLESARJI ZADOVOLJNI OB s precejeno omako od pečenja. vzemamo se za celostno ohranitev Paslejdn’ca v Bači pri Podbrdu. naravnega in kulturnega okolja ter dvig KONCU SEZONE Recept: Robert Merzel, Obnovili smo številne stare poti in ekološke zavesti, lokalno prebival- pripravili zgibanke tematskih poti, ki Zgornje Poso~je – Letošnje leto je kuharski mojster stvo, zlasti mlajšo generacijo, pa že- bilo za člane Kolesarskega kluba Peter Domevšček povezujejo vasi v Baški grapi. Leta Foto: limo ozaveščati o pomenu dediščine. (KK) Soča iz Kobarida zelo uspešno Recept je povzet iz knjižice receptov 2007 je tako nastala Volfova pot Društvo upravlja in obnavlja več tako s tekmovalnega kot tudi z orga- Jedi iz mesa drobnice, ki jo je v sode- (Podbrdo–Robarjev grič–Petrovo objektov, ki so bili z Odlokom o raz- Brdo), v začetku leta 2008 smo pri- nizacijskega vidika. Pohvalimo se lovanju s Posoškim razvojnim cen- lahko z uspehi na številnih tekmova- trom (PRC) izdalo Društvo rejcev glasitvi kulturnih in zgodovinskih pravili tematsko pot Na svoji zemlji njih doma in v tujini. V naših vrstah drobnice. Knjižico v pdf obliki lahko spomenikov ter naravnih znamenito- (nosilec projekta je bila KS Grahovo brezplačno dobite na spletni strani sti na območju občine Tolmin razgla- ob Bači), leta 2010 Pot skoz pa so predvsem zaradi organizacije PRC-ja: www.prc.si šeni za spomenike tehniške dedišči- Burk’lce (Podbrdo–Trtnik–Kal ter odmevale štiri kolesarske prireditve: ne lokalnega pomena. Mednje sodi- naprej proti vasici Kuk ali v Stržišče). dve mednarodni in dve domači.

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 ( 39 )

LOKACIJA VEM ZA IDRIJSKO-CERKLJANSKO IN POSO^JE ICRA d.o.o. Idrija, Mestni trg 1, 5280 Idrija ICRA d.o.o. Idrija, Mestni trg 1,

Na lokaciji VEM za Idrijsko-Cerkljansko in Poso~je potencialnim podjetnikom, delujo~im podjetjem in mladim tudi v letu 2010 nudimo celovite podporne storitve: • s pomočjo e-VEM sistema vam nudimo enotne storitve VEM pri regi- • posredujemo informacije vsem zainteresiranim (npr. možnost prido- straciji enostavne eno-osebne in enostavne več-osebne d.o.o. ter bivanja finančnih sredstev, možnosti ustanavljanja podjetij, informaci- registraciji samostojnega podjetnika ter izvedbo sprememb in ostale je o ostalih podpornih institucijah za podjetništvo, druge informacije postopke preko portala e-VEM za podjetja: vpis davčnih podatkov, o podjetništvu …), prijave v obvezna socialna zavarovanja, prijava prostega delovnega • podajamo nasvete glede razvoja poslovnih idej, uporabe različnih mesta itd., podpornih instrumentov, usmerjanja k državnim spodbudam, ki so • izvajamo osnovne svetovalne storitve povezanih z zagonom, poslo- na voljo za spodbujanje razvoja podjetništva in podobno. vanjem in razvojem podjetij, Storitve VEM so dosegljive: Za dodatne informacije • v prostorih Posoškega razvojnega centra, • nam pišite na e-naslov [email protected] oziroma [email protected] ali Ulica Padlih borcev 1b, v Tolminu in • nas pokličite na telefonsko številko Posoškega razvojnega centra • na Idrijsko-Cerkljanski razvojni agenciji d.o.o. Idrija, 05 38 41 500, oziroma Idrijsko-Cerkljanske razvojne agencije Mestni trg 1, v Idriji. 05 37 43 911.

REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIKA SLOVENIJA ministrstvo za gospodarstvo Ministrstvo za javno upravo

Utrinki

Prvo prireditev smo organizirali v sodelovanju z italijanskim kolesarskim klubom (KK) GSC Ciclismo iz But- tria, s katerim sodelujemo že več kot 20 let. V začetku junija smo namreč soorganizirali mednarodni kolesarski maraton Okoli treh svetišč. Progo smo speljali tudi po slovenskih ce- stah, in sicer po Goriških brdih preko Vrhovelj s spustom do reke Soče in ob njej do Kanala. O zmagovalcu je odločal zahteven vzpon na Lig. Po okrepčilu na Ligu so se udeleženci maratona spustili do mejne reke Idri- je, kjer je skoraj 500 udeležencev KRONA LETOŠNJIH KOLESARSKIH PRIREDITEV je bila zagotovo organizacija najstarejše kolesarske dirke v Sloveniji, ki so jo člani KK Soča Kobarid (na fotografiji so lanskoletni udeleženci kluba) pripravili že 35., in sicer na prvo oktobrsko soboto na progi Kobarid–Drežniške Ravne. zapustilo Slovenijo in se namenilo Foto: Benjamin Kacafura proti cilju v Buttriu pri Vidmu. odprte meje smo organizirali v avgu- ski pokal. Svojo vrhunsko pripravlje- smo se Maratona češenj, Maratona Naš naslednji organizacijski podvig stu na progi Povoletto–Breginj–Po- nost tekom cele tekmovalne sezone Franja, Vzpona na Široko, Tekme za je bila dirka za slovenski pokal v voletto. Skoraj 250 udeležencev je je ponovno dokazala zmagovalka zlato čipko, dirke na Mangart, Nord vzponu Kamnica 2010, ki smo jo iz- bilo navdušenih nad lepotami naših med ženskami Katja Šorli Peternel, vedli že tretjič zapored in o kateri Est maratona, Dirke na Predmejo, krajev. Po razglasitvi rezultatov smo med tekmovalci pa je s strmo progo dirke na Nanos in dirke na relaciji smo pisali že v prejšnji številki EPI- se razšli v želji po nadaljevanju te prvi opravil Blaž Bonča. Med člani centra. Te izredno zahtevne, a hkrati Poljane–Stari vrh, Maratona Vojsko, tradicionalne mednarodne priredi- kluba je bil tokrat najuspešnejši Bo- Vzpona na Mašun, dirke na Matajur, lepe dirke se je udeležilo 150 tek- tve. rut Rovšček, ki je osvojil prvo me- movalk in tekmovalcev iz Slovenije in VN Brd, dirke na Roglo, na Vršič ... Krona letošnjih kolesarskih priredi- sto v kategoriji master B, odlično se sosednje Italije. Svojo vrhunsko pri- Kolesarje KK Soča čaka še zaključno tev je bila zagotovo organizacija naj- je odrezal tudi Milko Volarič s četr- pravljenost sta z osvojitvijo prvega starejše kolesarske dirke v Sloveniji, tim mestom v kategoriji master C. srečanje, kjer bomo razglasili naju- Katja Šorli Peter- mesta pokazala ki smo jo že 35-krat pripravili prvo Sicer pa smo tekmovalci KK Soča v spešnejšega kolesarja kluba, ocenili nel v ženski konkurenci, v moški pa soboto v oktobru na progi Kobarid– dolgi in pestri kolesarski sezoni sodelovanje kluba v letošnjem letu in Alessandro Magli. Drežniške Ravne. Tudi to tekmova- delovali tudi v kronometru na Krasu, začrtali smernice za prihodnje leto. Naslednji mednarodni maraton Čez nje je štelo za točkovanje za sloven- v kronometru Solkan 2010, udeležili Pavel Sivec, KK Soča Kobarid

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Javni razpisi ( 40 )

Vsaka hi{a je lahko pasivna hi{a …

Vsaka hiša je lahko pasivna hiša, Namen natečaja je iskanje ustre- Energijsko var~ni objekti se delijo v posamezne skupine glede na koli~ino je načrtovana in izvedena v skladu s znih sodobnih arhitekturnih rešitev in energije, ki jo potro{ijo v dolo~enem obdobju. Eno tak{nih skupin tvorijo standardom pasivne hiše. Ta trditev možnosti za izvedbo pasivnih zgradb objekti, grajeni v standardu pasivne hi{e, pri katerih je lahko najve~ja po- je osnovno vodilo natečaja, ki ga je na izbranih območjih z razpoznavno raba energije za ogrevanje 15 kWh/(m2a). Relativno zahtevne pogoje za Posoški razvojni center (PRC) pripra- arhitekturno tipologijo, hkrati pa bo pasivne zgradbe je mo`no izpolnjevati s kakovostno arhitekturno zasno- vil v sodelovanju z Zbornico za ar- prispeval tudi k preseganju golega vo, ustrezno umestitvijo v prostor ter izborom ustreznih materialov in hitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) prenašanja modelov in vzorcev pasiv- tehni~nih re{itev. in prek katerega želi poiskati tip sta- nih hiš iz drugih okolij na območje novanjske hiše, ki bo hkrati upošteval Zgornjega Posočja. Tudi pri nas se nenehnim spremembam. Zahteve da- stavbno tipologijo v krajini in potre- pasivni standard in lokalno stavbno namreč delež energijsko varčnih našnjega časa so zato daleč od tistih, bami današnjih in jutrišnjih prebival- tipologijo območja in prostora, v ka- objektov povečuje in se bo zaradi za- ki so pogojevale oziroma ustvarjale cev območja. PRC želi na ta način terega se umešča. ostritve predpisov s tega področja ter omenjene arhitekturne tipe. Način pridobiti strokovne kriterije za ume- Javni, idejni, odprti, anonimni, iz drugih razlogov še povečeval. Eden bivanja, dela, življenjske navade, od- ščanje novih objektov v prostor, kar enostopenjski, arhitekturni natečaj za izmed temeljnih ciljev natečaja je utr- visnost od narave oziroma povezanost bo pri upravljanju s prostorom kori- izbiro strokovno najprimernejše reši- jevanje krajinske podobe ter ohranja- z naravo so se zelo spremenili. Iskani stilo zlasti strokovnim službam ob- tve za pasivne hiše širšega območja nje (pa tudi ponovno ustvarjanje) model sodobne pasivne hiše, ki upo- čin, potencialnim investitorjem pa Posočja je bil 22. oktobra objavljen harmonije v okolju, seveda ob soča- števa tradicijo posameznega območja, bodo predstavljene možnosti in pred- na spletnih straneh ZAPS, sodelujoči snem upoštevanju okoljskih standar- naj bi te spremembe zaznal in jih z nosti pasivnih hiš, ki so prilagojene na natečaju pa naj bi razvili take dov. Omenjeno pa lahko dosežemo le občutkom vključil v svojo zasnovo. lokalnemu prostoru. vzorce sodobnih enodružinskih hiš, s prefinjenim prepletom tradicije in Pri umeščanju novih oziroma pri Arhitekturni natečaj se izvaja v okvi- ki bodo zagotavljali vse parametre sodobnih spoznanj. Na zasnovo objek- obnovi obstoječih objektov na obmo- ru projekta Enerbuild, v katerem PRC pasivne zgradbe, ustrezali sodobne- tov, katere danes prepoznavamo kot čjih z razpoznavno arhitekturno ti- sodeluje kot partner. Projekt se vsebin- mu načinu bivanja ter obenem upo- značilne za Posočje, je vplivalo več pologijo zelo pogosto prihaja do kon- sko posveča povečevanju energijske števali obstoječo arhitekturno tipolo- dejavnikov. Nekateri med njimi so bolj fliktov med vizijami investitorjev in učinkovitosti na področju gradnje in gijo območja, torej upoštevali značil- ali manj stalni in nespremenljivi, spet arhitektov na eni strani ter zahtevami rabe objektov in je v okviru programa nosti in elemente treh tradicionalnih drugi (družbena organizacija, dejav- občinskih prostorskih aktov na drugi Alpine Space sofinanciran iz Evrop- arhitekturnih tipov: bovške hiše, ko- nosti, s katerimi so se prebivalci strani. Natečaj naj bi zato pripomogel skega sklada za regionalni razvoj. bariško-tolminske hiše in škofjeloško- ukvarjali, način bivanja, znanje, teh- tudi k iskanju elementov, ki bi lahko Posoški razvojni center, naročnik cerkljanske hiše. nika, mobilnost ipd.) so podvrženi ustvarili vez med še razpoznavno natečaja

lagi sklenjene pogodbe po pooblastilu 20-672, faks 01/24-20-680, e-pošta: času preverjanja izpolnjevanja razpisnih v obsegu natečajnih pogojev v njenem [email protected]). pogojev ter ocenjevanja v slovenskem imenu in za njen račun nastopa: Zbor- 6. Čas prevzema natečajnega gradi- jeziku. Jezik, v katerem morajo biti izdela- nica za arhitekturo in prostor Slovenije, va in čas dostopnosti dodatnih infor- ni natečajni elaborati, je slovenščina, opi- si v grafičnem delu so lahko v angleščini. Vegova 8, 1000 Ljubljana, tel. 01/24- macij – Natečajno gradivo se prevzame Vsako natečajno moštvo lahko odda le 20-672, faks: 01/24 20 680, e-naslov: s spletne strani www.zaps.si po posla- en natečajni elaborat, ki lahko vsebuje [email protected], spletna stran: www. ni zahtevi za dostop do gradiva. Na- zaps.si. le eno rešitev za vsako posamezno na- tečajno gradivo v pisni obliki je na vpo- tečajno območje. Dopuščena je mo- 2. Vrsta natečaja: Javni, idejni, od- gled v prostorih ZAPS v času uradnih ur. žnost predložitve variantnih ponudb v prti, anonimni, enostopenjski, arhi- Uradne ure ZAPS so v ponedeljek, primeru, da isti ponudnik odda ponudbe tekturni natečaj za izbiro strokovno sredo, četrtek, petek od 8. do 12. različnih avtorskih skupin. najprimernejše rešitve za pasivne ure, v torek od 12. do 16. ure. Naloga obsega izdelavo idejne zasnove hiše širšega območja Posočja (bov- 7. Znesek in način plačila za natečaj- enodružinskih pasivnih hiš za tri posoške ški stavbni tip, kobariško-tolminski no gradivo: prevzem gradiva je brez- stavbne tipe za širše območje Posočja: stavbni tip in škofjeloško-cerkljanski a. bovška hiša stavbni tip). plačen. Dostop do gradiva se omogo- či po prejeti zahtevi, poslani na e-naslov: b. kobariško-tolminska hiša 3. Predmet natečaja je izdelava idej- [email protected]. c. škofjeloško-cerkljanska hiša nega načrta za tri enodružinske Posoški razvojni center, Trg svobode 2, 11. Dodatna vprašanja: Natečajniki stanovanjske hiše na treh lokacijah 8. Datum in ura oddaje natečajnega 5222 Kobarid v sodelovanju z Zbornico lahko postavijo dodatna vprašanja iz- v širšem delu Zgornjega Posočja. elaborata: Natečajni elaborat je treba za arhitekturo in prostor Slovenije, Ve- ključno v pisni obliki ter jih pošljejo na Znotraj razpoznavnega območja vsake- oddati osebno do vključno 17. de- gova 8, 1000 Ljubljana, razpisuje cembra 2010 do 12. ure v tajništvu ZAPS po e-pošti: [email protected], po ga stavbnega tipa (bovški, kobariško- faksu: 01/24-20-680 ali po pošti. ZAPS ali po pošti do vključno istega dne JAVNI, IDEJNI, ODPRTI, tolminski in škofjeloško-cerkljanski) je Razpisovalec ni dolžan odgovoriti na do polnoči (velja le datum poštnega žiga ANONIMNI, ENOSTOPENJSKI, izbrana po ena lokacija. vsebinska vprašanja, prispela po roku oziroma potrdila o oddaji). Hkrati je o ARHITEKTURNI NATE^AJ ZA Pričakuje se, da bodo udeleženci nate- za postavljanje vsebinskih vprašanj. čaja razvili takšen sodoben vzorec eno- oddaji po pošti treba pisno obvestiti na- Razpisovalec ni dolžan odgovoriti na IZBIRO STROKOVNO slovnika. V sporočilu o oddaji po pošti NAJPRIMERNEJ[E RE[ITVE družinske hiše, ki bo upošteval oziroma formalna vprašanja, ki prispejo po roku nadgradil obstoječ arhitekturni tip, za- je treba navesti šifro elaborata, poštno za postavljanje formalnih vprašanj. ZA TRI PASIVNE HI[E gotavljal vse parametre za pasivne številko in številko pošiljke, zapisane Odgovori na vsebinska in formalna vpra- [IR[EGA OBMO^JA POSO^JA zgradbe in ustrezal sodobnemu načinu nad črtno kodo. šanja bodo objavljeni samo na spletni Datum objave: 22. 10. 2010 bivanja v konkretnem območju. 9. Naslov za oddajo natečajnih elabora- strani ZAPS (http://www.zaps.si). Objava: www.zaps.si 4. Skrbnica natečaja: Špela Jevni- tov: Zbornica za arhitekturo in pro- Zbornica za arhitekturo in prostor Osnovne informacije o natečaju1: kar, univ. dipl. inž. arh. stor Slovenije (ZAPS), Vegova 8, Slovenije, po pooblastilu naročnika 1000 Ljubljana 1. Naročnik in razpisovalec natečaja 5. Prevzem natečajnega gradiva: 1 Navedene so le osnovne informacije o nate- je Posoški razvojni center, Trg svobode www.zaps.si; dodatne informacije 10. Jezik in število elaboratov – Raz- čaju, celotna dokumentacija in natečajno 2, 5222 Kobarid, za katerega na pod- ZAPS (Barbara Pungerčar, tel. 01/24- pisna dokumentacija in dokumenti so v gradivo sta dostopna na www.zaps.si.

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 ( 41 )

Kolikor minut, toliko brezplačnih sporočil SMS! Prihranek, ugodnosti in še več. Samo pri Debitelu lahko do konca leta izkoristite izredno ponudbo. Kolikor minut klicev boste zaku- Vstopite v Debitelov svet varčne, zanesljive in sproščene pili, toliko sporočil SMS vam bomo podarili – komunikacije! Obiščite nas, izberite edina prilagodljiva brezplačno! Podarjena sporočila SMS boste lahko naročniška paketa v Sloveniji in prihranite! brezplačno pošiljali 6 mesecev. Akcija traja do Naročniška paketa MojD in NajinD 31. 12. 2010 ali dokler ne podarimo vseh raz- • BREZ mesečne naročnine položljivih sporočil SMS. Ponudba velja za • zakup minut v VSA slovenska omrežja (stacionarna in mobilna) novo sklenjena naročniška razmerja v pake- • stabilno omrežje tih MojD in NajinD. • največja pokritost s signalom • paket sestavim sam in VARČUJEM • BREZOBRESTNI nakup mobilnika na obroke • med seboj govorita BREZPLAČNO • BREZPLAČNI medsebojni klici v naročniškem paketu NajinD Cankarjeva ulica 8, Tolmin, Tel: 05/381-00-11

Utrinki

FESTIVAL ZA BOLJ[O idilični vasici. Na Kolovratu jih je pri- PROMOCIJO POHODNI[TVA čakal vodnik Fundacije ter jim predstavil muzej in prvo svetovno vojno. Poso~je – Med 17. septembrom in Istega dne se je 14 pohodnikov pod 3. oktobrom je potekal drugi Festival vodstvom TNP odpravilo po Soški pohodništva dolina Soče 2010. Na- poti od izvira Soče do Doma Trenta. stal je pod okriljem Turističnega dru- štva (TD) Kobarid, sodelovala so po- V času festivala smo obiskovalce va- soška planinska in turistična dru- bili tudi na oglede stalnih in začasnih štva, Ustanova Fundacija »Poti miru razstav v Domu Trenta in prostorih v Posočju« (v nadaljevanju Fundaci- Fundacije, na ogled muzeja Od pla- ja), Triglavski narodni park (TNP) in nine do Planike ter na predavanje o Lokalna turistična organizacija Soto- dolini Soče, ki jo je ob diapozitivih čje. S festivalom smo želeli predsta- vodil dr. Igor Škamperle, slovenski viti številne možnosti za pohodniške pisatelj, publicist, alpinist in docent ture, izpostaviti jesenski čas in pou- na Filozofski fakulteti v Ljubljani. dariti dejstvo, da je voden ogled poti Pohodništvo je pomembna tržna ni- POHODNIŠTVO JE POMEMBNA TRŽNA NIŠA V TURISTIČNI PONUDBI POSOČJA – Čeprav posebno doživetje. Festival je vklju- organizatorjem vreme letos ni bilo naklonjeno, so zabeležili prek 300 pohodnikov, vsaj 50 pa so ša v naši turistični ponudbi in zato je čeval 14 brezplačnih vodenih poho- jih morali zaradi odpovedi zavrniti. Veliko je bilo povpraševanja že za prihodnje leto. prav, da mu posvetimo poseben do- dov, razstave, predvajanje doku- godek in ga tako učinkoviteje pred- mentarnega filma, okroglo mizo in stavimo in ponudimo. Čeprav nam po Rapalski meji – vsi napovedani gorčičevi učni poti se je udeležilo predavanje o gorah nad Sočo. Po- vreme ni bilo naklonjeno, smo zabe- za prvi konec tedna – so bili zaradi prek 30 pohodnikov iz različnih kon- hodi so bili namenjeni vsem staro- ležili prek 300 pohodnikov, vsaj 50 izredno slabega vremena odpoveda- cev Slovenije. Člani Turistično-špor- stnim skupinam, saj so bili različnih pa smo jih morali zaradi odpovedi ni. Vreme nam ni bilo naklonjeno niti tnega društva Simon Gregorčič so težavnostnih stopenj, hkrati pa je bil zavrniti. Veliko povpraševanja je bilo ob drugem koncu tedna. Kljub temu pripravili bogat program. Pod vod- vsak popestren z zgodovinskimi, že za naslednje leto. Z odmevno so se trije pohodniki z vodnikom od- stvom Pavla Četrtiča so obiskali etnološkimi, naravovarstvenimi, kul- promocijo smo dolino Soče umestili pravili do muzeja na prostem Čelo pesnikovo rojstno hišo in grob, turnimi in drugimi temami. med pohodniške cilje tako na doma- ter muzeja na pobočju Ravelnika. vmes pokusili lokalne dobrote, pri- čem kot deloma tudi že na tujem tr- Odprtje festivala se je odvijalo v pro- Pohod na Breški Jalovec, ki ga že sluhnili poeziji in prepevali. Dobro gu. storih Fundacije v Kobaridu dan vrsto let organizira Planinsko društvo obiskan je bil tudi pohod po vodno- pred prvimi pohodi. TD Kobarid je (PD) Kobarid, je bil zaradi nestabilne energijski poti na Mostu na Soči. Tatjana Humar, predsednica TD Kobarid predstavilo novo sprehajalno pot ob vremenske napovedi preložen za te- Pod vodstvom vodnikov iz Hotela Foto: arhiv TD Kobarid reki Soči, ki naj bi se v prihodnjih le- den dni, ko se ga je udeležilo pribli- Lucija se je »Na Most po krepost« tih priključila na Soško pot in tako žno 30 pohodnikov iz Slovenije in odpravilo 15 udeležencev. Bogat povezala Trento s Kobaridom. Večer Benečije. Slabo vreme je botrovalo program so pohodnikom pripravili se je nadaljeval z omizjem Soča so- odpovedi pohodov na Bučenico– na Bovškem, in sicer v okviru Hoje oča, kjer so Damijan Kracina, Cla- Mengore–Cvetje in do muzeja na po buških stezah. Kot je povedal udio Meneghetti iz Mantove in prostem Zaprikraj. V spomin na le- Edo Gabršček s TD Bovec, je pri- mag. Danijel Rojšek predstavili gendarnega Alojza Fona - Hulja je šlo prek 60 pohodnikov. S simbolič- vsak svoj pogled, izkušnje in odnos PD Kobarid organiziralo krajši po- nimi darilci pa so nagradili najmlaj- do smaragdne lepotice. Sledil je hod v bližini Kobarida; udeležilo se šega, najstarejšega in najzvestejše- ogled dokumentarnega filma Trenu- ga je deset pohodnikov in kobariški ga udeleženca, ki se je pohoda tek reke v režiji Anje Medved in osnovnošolci, ki so ga vključili v šol- udeležil že osmič. Nadje Velušček. Poseben trenutek ska programa Šport za zdravje in Zadnji dan festivala je PD Tolmin pri- je bil posvečen Ivanu Volariču - Šport za sprostitev. Na bovškem je pravilo pohod iz Livških Raven v be- Feu, ki je v filmu nastopal. Večer je kljub dežju potekal pohod Po poteh neško vasico Topolovo in na muzej s svojo glasbo popestril duo Bakali- 7 dni 7 poti v organizaciji TD Soča na prostem na Kolovratu. Domačin na. Lepena. in arhitekt Renzo Rucli je predstavil Pohoda k muzejema na prostem na Prvi oktobrski konec tedna je konč- zgodovino in obnovo Topolovega ter Mrzlem vrhu in Mengorah ter pohod no posijalo sonce. Pohoda po Gre- skoraj 60 pohodnikov popeljali po

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 Koledar prireditev ( 42 )

Datum Kraj Prireditev Informacije do 9. 12. TOLMIN, Tolminski muzej Arheološka razstava – S fibulo v fabulo: fibule iz Istre, s Krasa, Tolminski muzej: 05/38-11-360 z Notranjske in Posočja med prazgodovino in zgodnjim srednjim vekom 27. 10. (18.00) KOBARID, Ustanova Fundacija Če bi pisali kroniko svojega mesta Film o ljudeh in krajih v Ustanova Fundacija “Poti miru v Posočju”: “Poti miru v Posočju” Posočju (RTV produkcija, 1968) 05/38-90-166/67, [email protected] 28. 10. (19.00) TOLMIN, Knjižnica Cirila Predstavitev monografije Ciril Kosmač – Tisti pomladni dan je Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-526 Kosmača Tolmin bil lep 4. 11. (19.00) TOLMIN, Knjižnica Cirila Odprtje razstave Etka Tutte Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-526 Kosmača Tolmin 5. 11. (17.15) BOVEC, Knjižnica Bovec Lisica Mica – Ura pravljic za otroke od 4. leta dalje Knjižnica Bovec: 05/38-86-030 9. 11. (17.15) TOLMIN, Knjižnica Cirila Lisica Mica – Ura pravljic za otroke od 4. leta dalje Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-526 Kosmača Tolmin 10. 11. (19.00) TOLMIN, Knjižnica Cirila Boštjan Mlač: Športna fotografija Planinsko društvo Tolmin Kosmača Tolmin 11. 11. (19.00) TOLMIN, Knjižnica Cirila Predstavitev knjige Blagor ženskam Alenke Rebula Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-526 Kosmača Tolmin 12. 11. (17.00) KOBARID, Knjižnica Kobarid Lisica Mica – Ura pravljic za otroke od 4. leta dalje Knjižnica Kobarid: 05/38-90-191 12. 11. (19.00) TOLMIN, Knjižnica Cirila Redna letna skupščina Kluba tolminskih študentov KTŠ Kosmača Tolmin 12. 11. (20.00) TOLMIN, galerija Kinogledališča Odprtje fotografske razstave Tavžentroža in njena domača Jani Kutin: 041-641-862 Tolmin žival (rože in žuželke) 13. 11. KRNSKO JEZERO Spominski pohod h Krnskemu jezeru 14. 11. (19.00) TOLMIN, Kinogledališče Tolmin Glasbene spominčice z legendami slovenske glasbe (koncert [email protected] Alpskega vala) 15. 11. (18.00) TOLMIN, Knjižnica Cirila Srečanje Bralnega kluba Denise Šuler Rutar Kosmača Tolmin

Utrinki

ORGANIZATORJI GM4O NA mi tekmovalci je na cilj pritekel 62., devetletni Žan Drole, najmlajši gor- U^ENJU DOBRIH PRAKS V v svoji kategoriji pa osvojil deveto ski tekač, domačin iz Kuka, ki pri- ZDA mesto. dno sledi Martinovi tekaški poti. Ža- nova vzornika sta strica Simon Dro- Ba{ka grapa in Colorado (ZDA) – Organizatorsko moštvo je ob tem iz- polnilo tudi pomembno nalogo – le in Uroš Dakskobler, s katerima Organizatorji Gorskega maratona je letošnje poletje kar 23-krat pre- štirih občin (GM4O) imajo pred se- prevzem zastave prireditelja nasle- dnjega prvenstva. Zastava bo do ju- magal strmino Črne prsti. Zato ne boj le še dobrega pol leta časa za preseneča, da se je 4. septembra pripravo na 8. svetovno prvenstvo v nija 2011 spravljena v Podbrdu, naprej pa jo bomo Slovenci predali prvič udeležil gorskega teka Ivana gorskem maratonu, ki bo prihodnje Anderleta - Rejčka na Črno prst. leto junija v Baški grapi. Avgusta sta Švicarjem in njihovemu stoletnemu se je moštvo šestih tekačev sloven- teku na Jungfrau. Tolminski organi- Špela Mrak in Olga Zgaga ske maratonske reprezentance in 4- zatorji prihajajočega 8. svetovnega članska ekipa organizatorjev odpra- prvenstva v gorskem maratonu so si podrobno ogledali ameriški način DRUGI NA DR@AVNEM vila na učenje dobrih praks in nabi- EKIPNEM PRVENSTVU V ranje izkušenj na 7. svetovno prven- organizacije, primerjali njihov sistem stvo v gorskem maratonu v Colorado. enot za varstvo in reševanje ter iskali ATLETIKI možnosti, kako tekačem prihodnje – V sredo, 13. Slovenski tekači so bili z udeležbo Slovenska Bistrica leto ponuditi enako mero dobrodo- oktobra, je v Slovenski Bistrici pote- na preizkušnji v Ameriki zadovoljni, šlice in sprejetosti, kot to znajo in kalo državno prvenstvo v ekipni atle- čeprav je tudi letos v teku na Pikes zmorejo Američani. Peak, najbolj obiskano goro v Se- tiki. Iz predtekmovanj, kjer je sode- verni Ameriki, kot že vseh 55 let do- Ob koncu poletja se je v Kamniku lovalo več kot 150 šol, sta se uvrstili slej spet zmagal Američan, 23-letni na Veliki planini odvijalo svetovno pr- tudi moštvi naših učenk in učencev. domačin iz Colorado Springsa. Med venstvo v gorskih tekih. Nekateri te- USPEŠNA GORSKA TEKAČA: Martin Šten- Slovenci je bil najboljši Marjan Zu- kači svetovnega formata se že pri- dler in eden njegovih najmlajših navijačev pravljajo na 8. svetovno prvenstvo v pančič, ki je pristal okoli 40. mesta, Žan Drole. Foto: Alenka Zgaga sicer pa so slovenski maratonski gorskem maratonu v Sloveniji ali na gorski tekači iz Amerike prinesli kar ni, ki so sicer pobrali glavnino me- 10. GM4O, saj so, kot je dejal Jože tri odličja. Jože Jenstrle se je pribli- dalj. V ospredju med 1.900 tekači, Dakskobler iz ekipe organizatorjev, žal 50. mestu, v svoji konkurenci pa ki so premagovali po kilometrih krat- nekateri v času prvenstva v gorskih je osvojil bron. Medalji sta domov ko razdaljo, a po višinski razliki zah- tekih že želeli prve oglede in preiz- prinesli tudi gorski maratonki – Cer- tevno progo na veličastni Pikes Peak kus trase gorskega maratona. kljanka Mihaela Tušar je bila v svoji (več kot 4.000 metrov n. m. v.), je Vztrajnost tekaških podvigov Martina starostni konkurenci druga, Gorenj- bil kot edini tekač iz tolminske obči- Štendlerja spodbujajo in podpirajo ka Urša Trobec pa tretja. Gre za ne v slovenskem moštvu gorskih te- številni domačini, ki se skupaj z njim DRŽAVNO EKIPNO PRVENSTVO V ATLETI- odlične in vidne rezultate, ki so jih z kačev tudi Podbrdčan Martin Šten- veselijo njegovega zadnjega uspe- KI – Učenke so zasedle 11. mesto, učenci pa veliko čudenja opazili tudi Američa- dler. Med 1.166 uvrščenimi moški- ha. Med njegovimi navijači je tudi izvrstno drugo.

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 ( 43 )

Datum Kraj Prireditev Informacije 17. 11. LOG POD MANGARTOM Deseta obletnica plazu 17. 11. (18.00) KOBARID, Ustanova Fundacija 10 let Fundacije »Poti miru v Posočju« Ustanova Fundacija “Poti miru v Posočju”: Poti miru v Posočju 05/38-90-166/67, [email protected] 18. 11. (19.00) TOLMIN, Knjižnica Cirila Anatol Štern: monodrama Slovo Andreja Smoleta od veselih Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-526 Kosmača Tolmin ur 19. 11. (17.15) BOVEC, Knjižnica Bovec Lisica Mica – Ura pravljic za otroke od 4. leta dalje Knjižnica Bovec: 05/38-86-030 20. 11. PODBRDO, OŠ Simona Kosa Srečanje pevskih zborov Baške grape Kulturno društvo Podbrdo, Podbrdo Branko Kemperle: 041-677-250 21. 11. (14.30) BAČA PRI PODBRDU Paslejd’nca Društvo Baška dediščina, Cveto Zgaga: 041- 601-248, [email protected] 23. 11. (17.15) TOLMIN, Knjižnica Cirila Lisica Mica – Ura pravljic za otroke od 4. leta dalje Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-526 Kosmača Tolmin 26. 11. (17.00) KOBARID, Knjižnica Kobarid Lisica Mica – Ura pravljic za otroke od 4. leta dalje Knjižnica Kobarid: 05/38-90-191

26. 11. (19.00) TOLMIN, Knjižnica Cirila Potopisno predavanje Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-526 Kosmača Tolmin 29. 11. (17.00) TOLMIN Odprto srečanje ljubiteljev živali Špela Oberstar: 041-514-202 3. 12. (18.00) KOBARID, Ustanova Fundacija Zamejci na obisku: Matajurski večer Ustanova Fundacija “Poti miru v Posočju”: Poti miru v Posočju 05/38-90-166/67, [email protected] 3. 12. (19.00) TOLMIN, Knjižnica Cirila Zaključek projekta Primorci beremo Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-526 Kosmača Tolmin Informacije za Koledar prireditev za naslednjo številko EPIcentra lahko do 15. novembra 2010 posredujete Mateji Kutin na telefon 05/38-41-502 ali e- naslov [email protected]. Objavili bomo prireditve oziroma dogodke, ki se bodo zgodili po 26. novembru 2010. Objava v Koledarju prireditev je brezplačna in je namenjena informiranju prebivalcev Zgornjega Posočja, ne pa oglaševanju prireditev ali organizatorjev oziroma podjetij. Objavljamo naslednje podatke: datum in uro, ime prireditve, kontakt organizatorja ter telefonsko številko, e-naslov ali spletno stran. Če želite v EPIcentru objaviti članek o vaši prireditvi, oglas ali oglasno sporočilo, pa so vam informacije na voljo na naši spletni strani www.prc.si.

Utrinki

Vsako ekipo je sestavljalo 14 tekmovalcev, ki so se pomerili v sedmih di- sciplinah. Naše učenke so se odre- zale zelo dobro, saj so v končnem seštevku zasedle 11. mesto. Še bolje, če ne kar fenomenalno, pa so tekmovali učenci, ki so na koncu osvojili drugo mesto. Za ta uspeh so zaslužni predvsem rezultati Žige Je- rončiča in Mihe Rejca (60 m), Aljaža Kanalca in Matica Uršiča (300 m), Jetona Hasanija in Mati- je Jarca (1.000 m), Urbana Hvala in Gašperja Fona (skok v daljino), Patrika Čujca in Luke Rutarja TEKMOVALCI IN ORGANIZATORJI gorskega teka, ki je letos potekal v znamenju 40-letnice prvega teka. Foto: Matjaž Trojar (skok v višino), Matica Klobučarja in Luke Sinčka (met krogle), Nata- Letošnji gorski tek na Črno prst je senskega jutra v Podbrdu zbrali 103 najstletna Ana Čufer, je prišla iz Vi- na Lebana in Nejca Pajntarja (vor- potekal v znamenju 40-letnice prve- tekmovalci. Start je bil tradicionalno pave, cilj pa sta dosegla tudi najsta- tex). K odličnim rezultatom je vštet ga teka – 9. avgusta 1970 so se na- ob deveti uri. Z železno voljo so se rejša tekmovalca Albert Lazar in tudi štafetni tek na 100 m, ki ga je mreč na idejo Ivana Anderleta - zagnali v 6 kilometrov dolgo strmino, Nada Merlak. V koči so se nato vsi uprizorila četverica v sestavi Hvala, Rejčka, predsednika Planinskega da bi premagali 1.320 metrov višin- okrepčali s sadno kupo. Rejc, Jerončič in Kanalec. Učence društva (PD) Podbrdo, po katerem ske razlike. Pokošena in očiščena Na prireditvenem prostoru v Podbr- so spremljali mentorji Marina Fili, tek nosi ime, trije pogumni mladeni- proga z dvema okrepčevalnicama je du so organizatorji spremljali dogaja- Matej Gaberšček in Blanka Rot. či pognali na progo ter jo premagali nad gozdom potonila v meglo in na nje na progi in obiskovalce obvešča- v času, ki je še danes vreden pohva- Besedilo in foto: Matej Gaberšček, vrhu tekmovalce opeharila čudovitih li o rezultatih. TIC Podbrdo je razsta- mentor, OŠ Franceta Bevka Tolmin le. Marko Dakskobler je stekel razgledov. Prvi se je iz megle »izlu- vil turistično gradivo, predstavnice skozi cilj po uri in eni minuti, sledila ščil« Bojan Ambrožič (Naravoslov- Zveze društev za boj proti raku Slo- sta mu Peter Čufer in Ivan Čufer. notehnična fakulteta), vendar s ča- venije pa so ponujale informativne 40 LET PRVEGA TEKA NA Slednja sta se udeležila tudi leto- som 0:54:24 ni podrl rekorda Petra zgibanke. Tam je bila tudi razglasitev ^RNO PRST šnjega teka; Peter ni doslej izpustil Lamovca iz leta 2006 (0:47:46). rezultatov in podelitev pokalov prvim Podbrdo – V prejšnji številki EPI- nobenega. Prva ženska na vrhu, Mihela Tušar trem v posameznih kategorijah. Ob centra se nam je izmuznil članek o V organizaciji PD Podbrdo, Gorske (Športno društvo Nanos), je za vodil- zaključku prireditve so se tekmovalci 17. gorskem teku na Črno prst. Za- reševalne službe Tolmin, Občine nim zaostala dobrih 11 minut. S ča- fotografirali z moštvom, ki je poma- to napako popravljamo in z nekoli- Tolmin in TIC-a Podbrdo (Lokalne tu- som 1:13:02 je presenetil najmlajši galo pri organizaciji – vseh sodelujo- ko večjo zamudo objavljamo ta do- ristične organizacije Sotočje) so se udeleženec, devetletni domačin čih je bilo več kot 70. godek. (Tatjana Šalej Faletič) v prijetnem ozračju zgodnjega je- Žan Drole. Najmlajša tekačica, štiri- Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010 ( 44 ) Foto: M. K. Foto: EVROPSKA UNIJA REPUBLIKA SLOVENIJA Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Poso{ki razvojni center vas vabi na te~aj Priprava jedi na osnovi sirarske skute in sirotke, ki bo v ~etrtek, 4. novembra, ob 15. uri v gosti{~u Martinov Hram v Bovcu.

Jedilnik V sklopu kuharskega te~aja, • Koprivni polpeti iz skute, sirotke in kruha v paradižnikovi omaki Predstavili ki ga bo vodil kuharski moj- • Skutini polpetki s tuno in baziliko (pe~eni, ocvrti, kuhani) bomo tudi ster Robert Mrzel (na foto- • Skutin mo~nik s sirotko in drobnjakom zgibanko Sirotka grafi ji) bomo pripravili {te- • Skutina ùpa s pope~enimi kruhovimi rezinami vilne jedi na osnovi sirarske mle~na • Doma~e testenine, polnjene s skuto in ohrovtom s sirotkinim skrivnost. skute in primarne sirotke, prelivom ki bodo prilagojene za upo- • Kaneloni in lasagna s skuto rabo v gostinstvu. Ob tej • Gratinirane polnjene testenine s skuto in {pina~o prilo`nosti bomo predstavi- Predhodne prijave so • Prtjpnca s skuto li LEADER projekt Sirarska obvezne; zbiramo jih do 2. 11. skuta in sirotka – ohranjanje • Porove roladice s {unkino skuto in ~e{njevim paradi`nikom 2010 na tel. {t.: 05/38-41-508 tradicije, v okviru katerega • Pe~eno sadje na àru z medeno skuto ali 031-409-012 bomo izvedli ta te~aj. in {e in {e ... (Peter Domev{~ek).

Utrinki

JAZ PA POJDEM NA Ime poti: Naravoslovna učna pot Pre- PRESTRELJENI[KE PODE streljeniški podi – Kanin. Idejna za- Kanin – Petek, 24. septembra. snova in vsebine: Dr. Jurij Kunaver s Medtem ko si zavezujem pohodne sodelavci. Opis poti: Apnenčasto Ka- čevlje, s pogledom ošvrknem ninsko pogorje je zaradi smučišč in vreme. Pretežno oblačno. Raje bi kraških pojavov eno izmed najbolj zanimivih območij Zgornjega Posočja. Za sicer videla sonce, a ker so morali Kaninsko pogorje so značilne obsežne organizatorji odprtje nove visokogorske kraške planote, polne naravoslovne učne poti na kaninskih površinskih kraških in ledeniških poja- Prestreljeniških podih, kamor se vov. Največja planota so Kaninski podi, odpravljam, zaradi dežja že kjer je na informacijskih tablah naravo- nekajkrat preložiti, me oblačnost ne slovne poti predstavljena geografija moti. visokogorskega krasa. Pod žičnico se poleg upravljavcev Dostop na Prestreljeniške pode je iz Alpskega turističnega centra (ATC) Bovca, in sicer z gondolsko žičnico Bovec zbere skupina povabljenih Kanin. Začetek poti: Zgornja postaja gostov. S krožno kabinsko žičnico krožne kabinske žičnice Kanin – 2.200 nas potegnejo na zgornjo postajo m. n. v. Dolžina poti: 650 m. Število Kanina, kjer nas čaka odkrivanje le- vsebinskih točk: 7. Čas, potreben PO PRVI VISOKOGORSKI UČNI POTI V SLOVENIJI nas je popeljal njen idejni oče in eden iz- pot in naravnih danosti visokogorja. med avtorjev, geograf, raziskovalec, predvsem pa eden najboljših poznavalcev visokogorskega za ogled: 1 ura. Vsebina informa- Avtor poti prof. dr. Jurij Kunaver krasa pri nas in v tujini, prof. dr. Jurij Kunaver. cijskih tabel: 1 – Kaninsko pogorje, nam napove približno uro hoje. Prestreljeniški podi in gore okrog njih, Opozori nas, da »pot morda na prvi Po končanem ogledu se zadovoljni privabila čim več gostov. Več o tem udornice; 2 – Kaninsko pogorje, pa- pogled sredi kaninske beline res vrnemo v okrepčevalnico, kjer sku- prihodnjič. šništvo, planinstvo in smučanje; 3 – deluje skromno, saj se informativ- paj s članom Društva 13-13 iz sto let Besedilo in foto: Tatjana Šalej Faletič Kamnine Kaninskega pogorja; 4a – ne table dobesedno izgubijo«, ima starih skodelic popijemo čaj z ru- Vir: Površinski in podzemeljski pojavi Ka- pa posebno vrednost – gre za »prvo mom in se posladkamo z okusno • KOMAC, Fabiola. (2010). Naravoslovna ninskega pogorja; 4 – Ledeniško visokogorsko učno pot v Sloveni- potico domačinke Vide Komac. učna pot. [Online]. ATC Kanin, Bovec. [Citi- preoblikovanje kaninskega površja; 5 ji«. Ob tem pripomni, da je treba Pred vrati je nova zimska sezona, ki rano 22.oktober 2010; 9:43]. Dostopno na – Flora Prestreljeniških podov in Ka- spletnem naslovu: http://www.boveckanin. »gorsko naravo razlagati, da jo bo- bo – kot upajo upravljavci – na ninskega pogorja; 6 – Živalski svet si/index.php?option=com_content&task= Kaninskega pogorja mo sploh znali ceniti«. najvišje ležeče slovensko smučišče view&id=110&Itemid=123

EPIcenter, letnik XI, {t. 10, 2010