Spodnje Podravje Pred Izzivi Trajnostnega Razvoja
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
O avtorjih Knjiga »Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja« je delo osmih avtorjev: Dejana Rebernika, Barbare Lampič, Irene Mrak, Mirka Paka, Irme Potočnik Slavič, Metke Špes in Jerneja Zupančiča, sodelavcev Oddelka za geografijo ljubljan- ske Filozofske fakultete, katerih raziskovalno, strokovno in pedagoško delo je neposredno in posredno povezano s proučevanjem demografskih, političnih in prostorskih proce- sov ter urejanjem in razvojem prostora. Zunanji avtor Aleš Gačnik je dolgoletni sodelavec Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj, kjer deluje predvsem na področju razvoja Spodnje Podravje pred izzivi kulturne dediščine v povezavi s celovitim razvojem turizma. trajnostnega razvoja Poudarki iz recenzije Geografska monografija Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja je kompleksna študija, ki je teoretično in metodološko zasnovana tako, da na eni strani sledimo sodobnim procesom preobrazbe kulturne pokrajine, na drugi strani pa poglobljeni analizi potencialnih možnosti za nadaljnji razvoj. Pričujoče delo, ki je rezultat dveletnega celostnega terenskega raziskovanja razvoja prebivalcev, naselij, kmetijstva, obrti in podjetništva, turizma, okoljske problematike in drugih dejav- nikov, je nadaljevanje dosedanjega preučevanja regije, predvsem študije iz leta 1996. Predstavlja celovito zasnovano znanstveno delo, v katerem avtorji odgovarjajo na najbolj pereča vprašanja prihodnjega razvoja regije, zato bo nedvomno uporaben Urednika pripomoček stroki pri načrtovanju in izvajanju razvojnih Barbara Lampič ukrepov. Vladimir Klemenčič in Vladimir Korošec Dejan Rebernik GeograFF Monografije iz serije GeograFF predstavljajo izvirne raziskovalne dosežke in rezultate znanstvenega ter strokovnega dela sodelavcev Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. GeograFF Namenjene so strokovni javnosti, študentom, učiteljem geografije 9 in vsem, ki jih zanimajo poglobljene razlage aktualnih prostorskih procesov, problemov in izzivov. 9 GeograFF Geograff 9 naslovnica+hrbet14mm.1 1 18.4.2011 9:35:59 Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta GeograFF 9 Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja Urednika Barbara Lampič Dejan Rebernik Ljubljana 2018 GeograFF 9 Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja Odgovorni urednik: Darko Ogrin Urednika: Barbara Lampič, Dejan Rebernik Recenzenta: Vladimir Klemenčič, Vladimir Korošec Kartografa: Tanja Koželj, Miha Marolt Fotografi: Aleš Gačnik, Irena Mrak, Irma Potočnik Slavič, Boštjan Rogelj Angleški povzetek: Jean McCollister Published by/Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts), zanjo Roman Kuhar, dean of the Faculty of Arts/ dekan Filozofske fakultete Issued by/Izdal: Department of Geography/Oddelek za geografijo Design and layout/Oblikovanje in prelom: Tiskarna Oman First edition/Digital edition; Prva izdaja/e-izdaja Publication is free of charge. /Publikacija je brezplačna. Publication is available on/Publikacija je dostopna na: https://e-knjige.ff.uni-lj.si DOI: 10.4312/9789610600329 Delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji). Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=293651456 ISBN 978-961-06-0031-2 (epub) ISBN 978-961-06-0032-9 (pdf) Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja GeograFF 9 Kazalo Predgovor. 7 Identiteta Spodnjega Podravja Jernej Zupančič . 9 Poselitev in razvoj prebivalstva Dejan Rebernik . .22 Omrežje centralnih naselij in dnevna migracija Irma Potočnik Slavič, Dejan Rebernik . .40 Razvojna problematika oskrbnih središč Ptuja in Ormoža Mirko Pak . .59 Obmejni značaj Spodnjega Podravja Jernej Zupančič . .76 Spremembe v kulturni pokrajini Barbara Lampič . .88 Sedanjost in prihodnost kmetijstva Barbara Lampič . .101 Turizem in njegovi razvojni potenciali Irena Mrak . .136 Usmerjanje razvoja turizma in kulturne dediščine Aleš Gačnik. .156 Podjetništvo in obrtno-poslovne cone Irma Potočnik Slavič . .175 Izstopajoči okoljski problemi kot ovira »ekoregije« Barbara Lampič, Metka Špes . .193 Spodnje Podravje na poti trajnostnega razvoja Barbara Lampič, Metka Špes . .212 Povzetek vsebine . .228 Summary . .232 Seznam preglednic . .236 Seznam slik . .238 Stvarno kazalo . .243 5 Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja 6 GeograFF 9 Predgovor Geografi smo se z dvoletno raziskavo, katere rezultat je tudi pričujoča knjiga »Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja«, po petnajstih letih ponovno lotili poglobljene regionalnogeografske študije in analize območja občin Spodnjega Podravja. Monografsko delo, ki prikazuje najnovejše procese prostorske in družbene preobrazbe, vključuje izbrane rezultate aplikativnega raziskovalnega projekta »Značilnosti regionalnega razvoja in razvojni potenciali Spodnjega Podravja«, ki so ga izvedli sodelavci Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani skupaj s sodelavcem Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj med letoma 2008 in 2010. V knjigi so izsledki in rezultati raziskovalnega projekta predstavljeni v dvanajstih tematsko zaokroženih, toda v metodološkem in vsebinskem smislu povezanih in soodvisnih poglavij, ki podajajo analizo stanja, razvojnih procesov in teženj ter predloge usmeritev nadaljnjega razvoja celotnega proučevanega območja. Pobuda za aplikativno raziskavo je prišla s strani lokalnih skupnosti, z njo pa smo nadaljevali delo obsežne geografske raziskave iz sredine 90-ih let. V tem času sta celotna država in slovenska družba doživeli vrsto prostorskih, gospodarskih, socialnih, kulturnih in nenazadnje tudi okoljskih sprememb in preobrazb. Osrednji namen raziskave je bilo prepoznavanje in poglobljena analiza ključnih in dominantnih regionalnorazvojnih procesov in problemov ter določitev temeljnih usmeritev nadaljnjega regionalnega razvoja. Aplikativno naravnana raziskava je bila velika priložnost tako za stroko kot lokalne skupnosti in regijo kot celoto; gre za nove oblike sodelovanja, ko znanstveni pristopi in rezultati neposredno služijo in koristijo predvsem uporabniku. S projektom smo na novo proučili prostorske, okoljske, gospodarske in socialne razmere in procese na območju Spodnjega Podravja. Proučevano območje vključuje 19 občin, ki že sodelujejo na številnih področjih, med drugim so v sodelovanju z Znanstveno- raziskovalnim središčem Bistra Ptuj pripravili Območni regionalni razvojni program Spodnje Podravje za obdobje 2007 – 2013. Območje Spodnjega Podravja je naravno in družbenogeografsko raznolika subpanonska pokrajina Ravnine ob Dravi, Slovenskih goric in Haloz, ki je bila že v preteklosti ves čas na obrobju razvitejših pokrajin, z osamosvojitvijo Slovenije pa je postala še obmejno območje. O pomenu zmanjševanja regionalnih razlik v gospodarskem, družbenem in prebivalstvenem razvoju v Sloveniji govorimo že več desetletij. Kljub jasnim ciljem in usmeritvam slovenske in evropske regionalne politike, regionalnim spodbudam za skladnejši regionalni razvoj ter številnim programom in ukrepom na tem področju, se regionalne razvojne razlike v Sloveniji povečujejo. Tudi Spodnje Podravje kot del Podravske regije kljub določenim pozitivnim razvojnim trendom beleži zaostajanje za najrazvitejšimi slovenskimi regijami. Predstavlja 4,2 % slovenskega ozemlja, na katerem živi 85.000 prebivalcev (oziroma 4 % slovenskega prebivalstva). Številni kazalci gospodarskega in družbenega razvoja kažejo precej neugodno sliko: visoka stopnja brezposlenosti, nizek BDP na prebivalca, nizka stopnja izobrazbe, velika zemljiško-posestna razdrobljenost, industrijska proizvodnja z nizko dodano vrednostjo, številni okoljski problemi in velike notranje razlike v stopnji regionalnega razvoja. Od sredine 90-ih let 20. stoletja je na tem območju prišlo do vrste sprememb, povezanih tako z novonastalimi občinami, ki so vplivale na stopnjo centralnosti naselij, velikimi spremembami v slovenskem kmetijstvu (povezanih z vstopom Slovenije v EU in vplivom evropske kmetijske politike) in prestrukturiranjem industrije. Z uveljavitvijo schengenske meje s Hrvaško je v Spodnjem Podravju še bolj v ospredje stopila problematika obmejnih območij. Pri proučevanju Spodnjega Podravja smo tako geografi združili vrsto različnih kvantitativnih in kvalitativnih metod. Izhodišče raziskovanja je pokrajinskoekološki metodološki pristop. Analize podatkovnih baz in na terenu pridobljenih podatkov so bile izvedene s pomočjo geografskih 7 Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja informacijskih sistemov, pri čemer so bil izdelani številni novi podatkovni sloji. Prav posebno mesto je imelo v raziskavi obsežno terensko delo, s katerim je bila pridobljena vrsta podatkov, ki jih uradne statistike ne zbirajo. Tu so ključno vlogo odigrali študenti geografije, saj so pod mentorstvom profesorjev neposredno na terenu izvedli pet tematsko zaokroženih anket, v katero je bilo zajetih 131 aktivnih kmetij, 477 gospodinjstev izbranih podeželskih naselij, 65 gospodinjstev Ptuja, 234 lastnikov oziroma zaposlenih v lokalih Ptuja in Ormoža in 294 prebivalcev obmejnih naselij. Ti podatki in informacije predstavljajo posodobitev in nadgradnjo obstoječih podatkovnih baz, dodajajo nujno potrebno realno sliko o stopnji intenzitete in razširjenosti pojavov in procesov na izbranih območjih ter problemsko dopolnjujejo obstoječe kartografske prikaze. Le na ta način smo lahko zaznali najnovejše gospodarske, okoljske in socialne procese in njihove prostorske učinke. Rezultati anketiranja