- 70 - GOSPODARJENJE Z VODO, VODNA B. Lalič BILANCA IN ZAGOTAVLJANJE VODE

Bogdan LALIČ*

ANALIZA NIZKOVODNEGA STANJA V LETU 1993 NA OBMOČJU SLOVENIJE

Glavna značilnost letošnje suše je izredno dolgotrajno, ter večino časa močno podpovprečno nizko vodno stanje. Le to je nastopilo že v mesecu januarju in je trajalo skoraj do konca avgusta, ko se je pričelo stanje na večini slovenskih vodotokov postopno izboljševati. PO letu 1960 je bil letos na večini vodotokov zabeležen najnižji povprečni pretok strnjenega sedem mesečnega obdobja (210 dni) . Prav tako je bil letošnji minimalni pretok na večini vodomernih postaj močno pod dolgoletnim povprečjem in ugotavljamo, da je bilo glede na dolgotrajnost suše doseženo relativno malo absolutnih minimumov.

Pregled časovnega poteka nizkovodnih razmer

Vodotoki so pričeli postopno upadati že v lanskem decembru, ko so pred nastopom suše padle zadnje večje količine padavin. Tako je bila v marcu na mnogih vodotokih že zabeležena nadpovprečna zimska suša predvsem na območju osrednje in zahodne Slovenije. Na Savi je pretok upadel na 5 letno nizko vodo na vodomerni postaji Radovljica in na 3 letno v Radečah. Triletna nizka voda je bila zabeležena tudi na Ljubljanici, Krki in Soči. Najnižje stanje pa je bilo na Savinji, ki je v spodnjem toku upadla na 5 do 10 letno nizko vodo. Zaradi izostanka običajnih pomladanskih padavin (izjema je bila predvsem južna in malo manj jugo zahodna Slovenija) je bilo na večini slovenskih vodotokov zabeleženo najnižje majsko nizkovodno stanje v celotnem obdobju po drugi svetovni vojni in bistveno nižje od povprečnega nizkovodnega stanja, ki nastopa v času največjega deficita dežja (poletna in zimska hidrološka suša).

Na sliki 1 sta prikazana dva tipična hidrograma, ki okvirno ponazarjata generalni potek letošnje suše v Sloveniji. Podana je primerjava s povprečnimi, minimalnimi in maksimalnimi obdobnimi vrednostmi. Izvzeti moramo le reki Muro in Dravo, katerih značilnost je v nasprotju z ostalimi vodotoki ravno največje vodno stanje v poletnih mesecih (nivaini režim). Oba vodotoka sta bila letos nekoliko podpovprečno nizka. Na omenjeni sliki 1 so prikazani karakteristični (minimalni, srednji in maksimalni) srednji mesečni pretoki za obdobje 1961 do 1992 in srednji mesečni pretok za leto 93 (le do septembra). Če bi bil izpad pomladanskih padavin povsod sorazmerno (glede na obdobna povprečja) enak, bi generalni potek suše lahko prikazali kar z enim samim karakterističnim hidrogramom. Kot je že bilo omenjeno, pa je bil izpad aprilskih padavin v južni in jugo zahodni Sloveniji (Krka, Ljubljanica, Unica, Mirna, Sotla, Kolpa, Idrijca, Vipava, Notranjska Reka, Rižana) bistveno manjši kot drugod. Zato na tem območju marsikod niso bili doseženi absolutni majski minimumi, ki so bili drugod večinoma močno pod absolutnim minimumom za mesec maj. Iz hidrograma za vodomerno postajo Podbočje na Krki je lepo razvidno, kako je bila z relativno visokim porastom srednjega pretoka za mesec april (le ta je bil še vedno pod dolgoletnim povprečjem) suša začasno zaustavljena.

* Bogdan LALIČ dipl. ing. gradb., Hidrometeorološki zavod RS , Ljubljana Vojkova 1b

MiŠiČEV VaDARSKI DAN '93 • 71 • GOSPODARJENJE Z VODO, VODNA B. Lalič BILANCA IN ZAGOTAVLJANJE VODE

V poletnih mesecih so bila negativna odstopanja od obdobnih povprečnih padavin manjša kot pomladi. Samo poletje ni bilo katastrofalno suho. Poleg tega so bile skope padavine ugodno časovno razporejene, saj so v precejšnji meri padle v obliki kratkotrajnejših ploh in lokalnih neviht. V kolikor bi enaka količina padavin padla v bolj strnjeni obliki (padavine močnejše intenzitete, strnjene v manjšem številu padavinskih obdobij), bi se hidrološka suša še bolj stopnjevala, tako pa lahko rečemo, da se ni bistveno poslabševala (izjema je bila vzhodna Slovenija, kjer je bilo padavin znatno manj kot drugod po Sloveniji). V tabeli 1 so poleg minimalnega vodnega stanja v letošnji suši, prikazani še absolutni minimumi dolgoletnega obdobja, ki je za obravnavane vodomerne postaje različno dolgo. Vidimo, da je bilo kljub izredno dolgotrajni suši po vsej Sloveniji doseženo relativno malo absolutnih minimumov, saj so le te bili večinoma zabeleženi v vzhodni in severo vzhodni Sloveniji. Pojav suše se je stopnjeval vse do 24. avgusta, ko se je končalo izredno vroče poletje. Po tem datumu se je pričelo stanje postopno izboljševati. Edino v vzhodni Sloveniji se je suša potegnila še v september.

Rezultati analize nizkovodnega stanja na pomembnejših slovenskih vodotokih

Za večje število vodomernih postaj je za vsako leto posebej izračunan najmanjši srednji pretok strnjenega obdobja različne dolžine trajanja (10 do 210 dni). Statistična obdelava je narejena na homogenem nizu (za vse vodomerne postaje je upoštevano enotno obdobje od leta 1960 dalje). Rezultati za leto 93 (statistična verjetnost nastopa letošnjega nizkovodnega stanja oziroma povratna doba v letih) so prikazani v tabeli 2. Ker je izračun narejen na relativno kratkem obdobju (33 let), ne gre jemati dobljenih visokih povratnih dob (100 let) za dokončni in najpomembnejši rezultat. Bistveno je, da dobljene visoke povratne dobe (nad 50 let) izkazujejo, da gre v letu 93 za pojav zelo redke pogostosti. Iz omenjene tabele je razvidno, da redkost pojava raste z dolžino trajanja izračunanega srednjega pretoka neprekinjenega obdobja v letošnjem letu. Tako za več kot polovico vodomernih postaj velja, da je letošnji srednji pretok neprekinjenega obdobja 210. dni izredno redek pojav (nad 50 let). Ker je pri obdelavi omenjenega obdobja glavno analizirano leto še nedokončano (obdelava je narejena le do konca avgusta), velja povdariti, da bi upoštevanje nizkega septemberskega stanja v vzhodni Sloveniji gotovo še dodatno dvignilo povratno dobo pri obdelavi obdobja 180 oziroma 210 dni. Poleg tega na tem območju nastopa izrazito nizko vodno stanje vedno v mesecih od začetka julija do konca septembra. Zato so poletni absolutni mesečni minimumi bistveno nižji od zimskih in je tako pri narejeni obdelavi neupoštevanje stanja v letošnjem septembru za območje vzhodne Slovenije pomembna pomanjkljivost. Glede na to, da na nekaterih vodomernih postajah obstajajo podatki za bistveno daljše obdobje (od leta 1946), smo za nekaj postaj ponovili statistični izračun, katerega rezultati (za obdobje po letu 1960) so prikazani v že opisani tabeli 2. Kljub skoraj 50 letnemu nizu statistični izračun ni dal bistveno drugačnih rezultatov. Izračun je pokazal, da je dolgotrajno nizko vodno stanje (obdobje 210 dni) v letošnjem letu na reki Savi (Radovljica, Radeče) zopet najnižje v celem (povojnem) obdobju. Ta ugotovitev velja tudi za Sočo v Kršovcu in Solkanu. Tudi za vodomerno postajo Litija ni prišlo do sprememb, kljub upoštevanju skoraj enkrat daljšega niza podatkov (od leta 1929 naprej).

V tabelah 3 in 4 so prikazani rezultati že opisane statistične obdelave, s tem, da je tu prikazana razvrstitev osmih najbolj suhih let (v že omenjenem obdobju 1961 -

MiŠiČEV VODARSKI DAN '93 - 72 - GOSPODARJENJE Z VODO. VODNA B. Lalič BILANCA IN ZAGOTAVLJANJE VODE

1993) po vrstnem redu. Prikaz zopet temelji na izračunu vsakoletnega minimalnega srednjega pretoka strnjenega obdobja za 210 dni (tabela 3) oziroma 10 dni (tabela 4). Omenjeni pretok za 210 dni, se je v obravnavanem obdobju pojavil na prvem mestu le v treh letih in to v letu 1971, 1983 in 1993. Na več kot polovici v tabeli 3 prikazanih vodomernih postajah je bilo po opisanem kriteriju najbolj suho leto 1993, zatem leto 83 (dobra tretina vodomernih postaj), na ostalih postajah (dobrih 10%) pa leto 1971. Iz tabele 4 je razvidno, da je za primer izračuna najnižjega srednjega pretoka za neprekinjeno obdobje desetih dni leto 1993 na prvem mestu le še na približno četrtini prikazanih vodomernih postaj, medtem ko se kot regionalno najbolj suho leto (za kriterij 10 dni) pojavlja še cela vrsta drugih let.

Poleg prikazanih kriterijev sušnosti, je izredno pomemben kriterij najizdatnejših letnih deficitov vode. V izračunu deficita (volumna) vode se upošteva celoten primanjkljaj vode, dokler je pretok neprekinjeno manjši od izbranega (repernega) pretoka. V tabeli 5 je prikazan najizdatnejši deficit (volumen vode in trajanje deficita) v letu 1993 in v obdobju 1961 - 1992. Za reperni pretok je vzet 95 procentni pretok linije trajanja za obdobje po letu 1960. Vidimo, da je na desetini prikazanih vodomernih postaj leto 93 zabeleženo kot leto z največjim deficitom, v cca. 15. % pa se je največji deficit v letu 93 močno približal najizdatnejšemu deficitu za obdelano obdobje 1961 - 1993.

ron. ~-----,--,--,--,-~--,-~--__~--~~ ____~ SAVA V.P. RADEČE ~ ······-...... ·· .. ·· .. ·· .. ···I· .... ···.. ···1···---j_ ...... ··]······ ...... I.-...... I ...... ! ...... ~.-!- ...... :~:::~< ... j. ... . SREDNJI MESEČNI PRETOKI I ! ! ,,1 • Ili i ! "" soo. ·.. ·...... ·.. ··· ...... t ...... t ...... · _, - .. +·_ .. f- .. ·.. +··········; .... ·.... ··+· ... ····l··· .. ·.. ···+ .. ·· · ····l~.. 1: ··············· ~f; ····1jJi~ jii]·· !

- i j 1 CXI. ·· .. ·t··· ... ' ;JT"~ ...

2 3 4 S II fi 'II 10 " 12 me.ec ...... _bnI --.. -. __ -- muimum _ [zd leto 11111()

KRKA V.P. PODBOČJE

l. j.: i. i SREDNJI MESEČNI PRETOKI '.....! 1 , ...... j. oo ••••••• !,'••..• ••• •• _ •••,...... ••• i.: ...... ~ ...... 1 .. l_ ; ! 1 1

: ! j ! ...... /.... :. JA· 1· .. ··j·· · .. ·j· .. ··L l ,.-Y ! :', : /(.. ! l ...... ,.. ... '"j ''' ...... , ,

d.~--~U4~~04~4J~~~A4~~~==4--4----~ 3 • 5 e-..., • • tO 11 12

.....,- -·--·---- ...... -[Zd'-'01~

Slika 1: Prikaz hidrogramov v Radečah na Savi (močan izpad običajnih pomladanskih padavin) in Podbočju na Krki (bistveno manjši izpad aprilskih padavin) .

MiŠiČEV VODARSKI DAN '93 - 73 - GOSPODARJENJE Z VODO, VODNA B. Lalic BILANCA IN ZAGOTAVLJANJE VODE

TABELA 1: PRIKAZ NAJNiŽJIH DNEVNIH PRETOKOV (QNP) ZABELEŽENIH V LETU 1993 IN V PRIKAZANEM OBDOBJU DO LETA 1992 (nQNP)

VODOTOK VODOMERNA PRETOK OPAZOVANO PRETOK POSTAJA Qnp OBDOBJE nQnp 1. 1993 od do OBDOBJE m3/s leta m3/s MURA G.RADGONA 77.40 1946-1992 40.00 ŠČAVNICA * PRISTAVA 0.07 1954-1992 0.03 PESNICA ZAMUŠANI 0.14 1961-1992 0.24 LEDAVA * POLANA 0.00 1956-1992 0.03 MEžA OTiŠKI VRH 2.17 1953-1992 2.50 DRAVINJA VIDEM 0.60 1946-1992 0.78 SAVA RADOVLJICA 7.57 1945-1992 5.00 SAVA ŠENTJAKOB 19.30 1957-1992 19.70 SAVA LITIJA 35.50 1927-1992 25.90 SAVA RADEČE 42.30 1945-1992 39.70 SAVA ČATEŽ 50.80 1961-1992 51.90 RADOVNA PODHOM 1.48 1961-1992 1.15 SAVA BOH. BODEŠČE 2.73 1961-1992 2.34 KOKRA KOKRA 0.93 1961-1992 0.72 SORA SUHA 2.16 1945-1992 1.80 K. BISTRICA KAMNIK 1.14 1946-1992 1.18 LJUBLJANICA VRHNIKA 1.34 1946-1992 0.95 LJUBLJANICA MOSTE 6.02 1946-1992 4.01 UNICA HASBERK 1.60 1954-1992 1.20 SAVINJA NAZARJE 2.63 1946-1992 1.44 SAVINJA LAŠKO 4.55 1946-1992 3.00 DRETA KRAŠE 0.26 1961-1992 0.25 . PAKA ŠOŠTANJ 0.06 1961-1992 0.60 BOLSKA DOL. VAS 0.13 1960-1992 0.14 MIRNA GABERJE 0.45 1954-1992 0.80 KRKA DVOR 2.20 1961-1992 1.89 KRKA PODBOČJE 6.32 1933-1992 4.40 SOTLA RAKOVEC 0.60 1955-1992 0.42 KOLPA RADENCI 4.25 1952-1992 3.91 SOČA KRŠOVEC 1.99 1945-1992 1.68 SOČA SOLKAN 23 .20 1945-1992 9.60 IDRIJCA PODROTEJA 1.48 1961-1992 0.84 IDRIJCA HOTEŠČEK 4.14 1948-1992 3.40 BAČA BAČA PRI M. 1.74 1955-1992 0.38 VIPAVA VIPAVA 1.07 1961-1992 0.73 VIPAVA MIREN 1.39 1953-1992 0.69 NOTR. REKA * CERK. MLIN 0.41 1952-1992 0.14 RIžANA KUBED 0.08 1961-1992 0.03

oo * oo. v zadnjih letih umetno bogatena

MiŠiČEV VODARSKI DAN '93 · 74 . GOSPODARJENJE Z VODO, VODNA B. Lalič BILANCA IN ZAGOTAVLJANJE VODE

TABELA 2: PRIKAZ POVRATNIH DOB ZA RAZLIČNE DOLŽINE TRAJANJ (10 DO 210 DNI) NAJNiŽJEGA SREDNJEGA PRETOKA STRNJENEGA OBDOBJA V LETU 1993. STATISTiČNI IZRAČUN JE NAREJEN ZA OBDOBJE 1961-1993.

VODOTOK VODOMERNA OBDOBJE OBDOBJE OBDOBJE OBDOBJE OBDOBJE OBDOBJE POSTAJA 10 dni 30 dni 60 dni 120 dni 180 dni 210 dni POVRATNA POVRATNA POVRATNA POVRATNA POVRATNA POVRATNA DOBA DOBA DOBA DOBA DOBA DOBA od· do od· do od· do od· do od· do od· do (let) (let) (let) (let) (let) (let) MURA G.RADGONA 1·1 1·1 1·2 2·5 2·5 2·5 ŠCAVNICA * PRISTAVA 10·20 10·20 25·50 25·50 10·20 10·20 PESNICA ZAMUŠANI 25·50 25·50 50·100 50·100 25·50 25·50 lEDAVA * POLANA 100·100 50·100 25·50 10·20 10·20 10·20 MEiA OTiŠKI VRH 25·50 25·50 25·50 100·100 50·100 50·100 DRAVINJA VIDEM 25·50 25·50 50·100 50·100 10·20 10·20 SAVA RADOVLJICA 1·2 2·5 2·5 25·50 50·100 100·100 SAVA ŠENTJAKOB 25·50 20·25 25·50 100·100 100·100 100·100 SAVA LITIJA 20·25 10·20 20·25 25·50 50·100 100·100 SAVA RADECE 10·20 10·20 20·25 25·50 50·100 100·100 SAVA CATE! 10·20 20·25 10·20 25·50 50·100 50·100 RADOVNA PODHOM 2·5 2·5 5·10 100·100 100·100 100·100 SAVA BODEŠCE 2·5 5·10 25·50 100·100 50·100 50·100 KOKRA KOKRA 10·20 10·20 50·100 100·100 100·100 100·100 SORA SUHA 100·100 50·100 50·100 20·25 100·100 50·100 K. BISTRICA KAMNIK 10·20 10·20 10·20 50·100 100·100 100·100 LJUBLJANICA VRHNIKA 10·20 10·20 10·20 5·10 20·25 25·50 LJUBLJANICA MOSTE 5·10 5·10 5·10 10·20 20·25 50·100 UNICA HASBERK 5·10 5·10 2·5 5·10 10·20 25·50 SAVINJA NAZARJE 5·10 5·10 20·25 50·100 100·100 100·100 SAVINJA lAŠKO 50·100 10·20 25·50 25·50 50·100 50·100 DRETA KRAŠE 25·50 25·50 25·50 50·100 100·100 100·100 PAKA ŠOŠTANJ 25·50 25·50 50·100 50·100 100·100 100·100 BOLSKA DOL. VAS 25·50 50·100 20·25 25·50 20·25 25·50 MIRNA GABERJE 100·100 100·100 100·100 50·100 20·25 20·25 KRKA DVOR 5·10 10·20 10·20 10·20 10·20 10·20 KRKA PODBOČJE 10·20 10·20 10·20 20·25 10·20 20·25 SOTlA RAKOVEC 5·10 5·10 10·20 25·50 10·20 20·25 KOLPA RADENCI 10·20 10·20 2·5 5·10 5·10 20·25 SOCA KRŠOVEC 5·10 5·10 10·20 25·50 100·100 50·100 SOCA SOLKAN 1·2 2·5 2·5 10·20 100·100 100·100 IDRIJCA PODROTEJA 2·5 2·5 5·10 10·20 20·25 50·100 IDRIJCA HOTEŠCEK 2·5 2·5 10·20 10·20 50·100 100·100 BACA BACAPRI M. 1·2 1·2 2·5 10·20 25·50 100·100 VIPAVA VIPAVA 2·5 5·10 5·10 5·10 10·20 50·100 VIPAVA MIREN 10·20 5·10 10·20 5·10 20·25 100·100 NOTR.REKA * CERK. MLIN 2·5 2·5 2·5 2·5 5·10 10·20 RliANA KUBED 5·10 10·20 10·20 5·10 5·10 20·25 .. * ... v zadnjih letih umetno bogatena

MiŠiČEV VODARSKI DAN '93 - 75 - GOSPODARJENJE Z VODO, VODNA B. Lali6 BILANCA IN ZAGOTAVLJANJE VODE

TABELA 3: PRIKAZ RAZVRSTITVE NAJBOLJ SUHIH LET (OBDOBJE 1961 - 1993) PO VRSTNEM REDU (OD 1 DO 8), GLEDE NA V POSAMEZNEM LETU IZRAČUNANI NAJNiŽJI SREDNJI PRETOK STRNJENEGA OBDOBJA 210 DNI.

VODOTOK VODOMERNA RAZVRSTITEV lET PO VRSTNEM REDU POSTAJA 1 2 3 4 5 6 7 8 MURA G.RADGONA 1979 1987 1986 1977 1984 1983 1985 1961 SCAVNICA PRISTAVA 1992 1974 1993 1971 1961 1991 1972 1973 PESNICA ZAMUSANI 1993 1992 1971 1961 1973 1977 1963 1988 lEDAVA POLANA 1993 1992 1971 1964 1963 1976 1991 1970 MEZA OTI SKI VRH 1971 1993 1964 1991 1982 1990 1963 1992 DRAVINJA VIDEM 1993 1985 1992 1967 1965 1968 1971 1983 SAVA RADOVLJICA 1989 1975 1973 1990 1982 1981 1976 1985 SAVA SENTJAKOB 1993 1971 1989 1972 1985 1992 1975 1990 SAVA LITIJA 1971 1993 1989 1983 1992 1985 1975 1964 SAVA RADEČE 1989 1971 1993 1985 1964 1973 1992 1983 SAVA CATEŽ 1993 1989 1992 1971 1973 1985 1983 1988 RADOV NA PODHOM 1989 1987 1985 1975 1986 1981 1973 1993 SAVA BODEŠČE 1985 1989 1983 1975 1967 1969 1971 1993 KOKRA KOKRA 1989 1985 1993 1977 1992 1988 1990 1978 SORA SUHA 1993 1969 1971 1961 1967 1992 1985 1973 K. BISTRICA KAMNIK 1989 1985 1993 1975 1970 1992 1966 1990 lJUBLJANICA VRHNIKA 1985 1983 1993 1992 1991 1973 1989 1962 LJUBLJANICA MOSTE 1983 1985 1989 1971 1973 1993 1992 1991 UNICA HASBERK 1971 1985 1983 1962 1993 1967 1979 1973 SAVINJA NAZARJE 1992 1989 1975 1985 1993 1976 1978 1988 SAVINJA LAŠKO 1993 1992 1971 1985 1989 1978 1964 1972 DRETA KRAŠE 1964 1993 1990 1992 1985 1989 1981 1983 PAKA SOŠTANJ 1993 1972 1992 1971 1985 1978 1986 1991 BOLSKA DOL. VAS 1993 1992 1985 1964 1983 1988 1989 1990 MIRNA GABERJE 1993 1992 1990 1983 1987 1975 1984 1973 KRKA DVOR 1962 1988 1989 1983 1967 1993 1971 1968 KRKA PODBOČJE 1967 1993 1985 1971 1983 1989 1992 1988 SOTLA RAKOVEC 1990 1988 1976 1993 1973 1961 1982 1992 KOLPA RADENCI 1985 1993 1991 1992 1973 1971 1989 1962 SOCA KRŠOVEC 1989 1987 1976 1993 1975 1980 1981 1985 SOCA SOLKAN 1989 1985 1971 1986 1975 1988 1970 1981 IDRIJCA PODROTEJA 1985 1978 1989 1992 1964 1986 1991 1976 IDRIJCA HOTEŠČEK 1985 1989 1973 1970 1986 1992 1971 1993 BACA BAČAPRI M. 1989 1990 1988 1985 1982 1992 1979 1971 VIPAVA VIPAVA 1985 1989 1983 1990 1973 1982 1988 1979 VIPAVA MIREN 1985 1973 1993 1983 1962 1986 1989 1992 NOTR. REKA CERK. MLIN 1971 1973 1962 1983 1961 1979 1991 1969 RIZANA KUBED 1986 1985 1988 1993 1989 1987 1991 1973

MiŠiČEV VODARSKI DAN '93 - 76 - GOSPODARJENJE Z VODO, VODNA B. Lalič BILANCA IN ZAGOTAVLJANJE VODE

TABELA 4: PRIKAZ RAZVRSTITVE NAJBOLJ SUHIH LET (OBDOBJE 1961 - 1993) PO VRSTNEM REDU (OD 1 DO 8), GLEDE NA V POSAMEZNEM LETU IZRAČUNANI NAJNiŽJI SREDNJI PRETOK STRNJENEGA OBDOBJA 10 DNI.

VODOTOK VODOMERNA RAZVRSTITEV LET PO VRSTNEM REDU POSTAJA 1 2 3 4 5 6 7 8 IMURA IG. RADGONA 1971 1977 1983 1984 1986 1968 19fb 19b1 SCAVNICA PRISTAVA 1971 1993 1977 1992 1983 1961 1984 1978 PESNICA ZAMUSANI 1971 1993 1977 1992 1983 1984 1976 1978 LEDAVA POLANA 1971 1993 1992 1968 1976 1977 1963 1983 MEZA OTI SKI VRH 1993 1971 1977 1982 1990 1983 1985 1976 DRAVINJA VIDEM 1993 1971 1983 1977 1968 1992 1976 1978 SAVA RADOVLJICA 1993 1983 1964 1976 1971 1981 1990 1989 SAVA SENTJAKOB 1993 1983 1971 1992 1981 1964 1990 1989 SAVA LITIJA 1993 1983 1971 1992 1973 1990 1985 1988 SAVA RADECE 1993 1983 1971 1992 1973 1989 1985 1988 SAVA CATEZ 1993 1983 1971 1992 1973 1967 1985 1988 RADOV NA PODHOM 1993 1964 1983 1971 1976 1981 1992 1986 SAVA BODESCE 1993 1983 1971 1989 1964 1981 1976 1990 KOKRA KOKRA 1993 1971 1983 1990 1976 1964 1977 1992 SORA SUHA 1993 1971 1983 1981 1992 1986 1989 1985 K. BISTRICA KAMNIK 1993 1971 1985 1983 1981 1976 1964 1982 LJUBLJANICA VRHNIKA 1983 1993 1971 1967 1973 1985 1970 1988 LJUBLJANICA MOSTE 1983 1993 1971 1967 1973 1985 1992 1970 UNICA HASBERK 1983 1993 1971 1967 1985 1973 1970 1988 SAVINJA NAZARJE 1993 1971 1983 1977 1992 1981 1970 1988 SAVINJA LAS KO 1993 1971 1977 1983 1992 1970 1967 1973 DRETA KRASE 1993 1971 1983 1970 1981 1977 1992 1985 PAKA ISOSTANJ 1993 1971 1977 1973 1978 1974 1992 1970 BOLSKA DOL. VAS 1993 1983 1971 1967 1977 1970 1992 1973 MIRNA GABERJE 1983 1993 1971 1967 1968 1973 1988 1987 KRKA DVOR 1983 1971 1993 1967 1973 1979 1970 1977 KRKA PODBOCJE 1983 1971 1993 1967 1985 1992 1979 1977 SOTLA RAKOVEC 1971 1993 1983 1992 1968 1967 1977 1973 KOLPA RADENCI 1983 1993 1985 1971 1990 1973 1988 1992 SOCA KRSOVEC 1993 1976 1964 1983 1981 1989 1986 1971 SOCA SOLKAN 1993 1983 1989 1981 1971 1976 1988 1973 IDRIJCA PODROTEJA 1993 1971 1983 1976 1985 1986 1992 1990 IDRIJCA HOTESCEK 1993 1971 1989 1983 1988 1973 1970 1981 BACA BACAPRI M. 1993 1989 1983 1976 1981 1985 1971 1979 VIPAVA VIPAVA 1983 1993 1971 1988 1979 1970 1973 1985 VIPAVA MIREN 1983 1993 1971 1973 1986 1985 1988 1970 NOTR. REKA CE RK. MLIN 1983 1973 1993 1985 1971 1986 1967 1975 RIZANA KUBED 1983 1993 1985 1973 1988 1986 1970 1990

MiŠiČEV VODARSKI DAN '93 - 77 - GOSPODARJENJE Z VODO, VODNA B. Lali6 BILANCA IN ZAGOTAVWANJE VODE

TABELA 5: PRIKAZ NAJIZDATNEJŠEGA DEFICITA (volumen vode in trajanje v dneh) V LETU 1993 IN V OBDOBJU 1961 - 1992. REPERNI PRETOK JE 95%ni PRETOK LINIJE TRAJANJA

VODOTOK VODOMERNA NAJIZDATNEJŠi DEFICIT NAJIZDATNEJŠi DEFICIT POSTAJA V lETU 1993 rv OBDOBJU 1961-1992 VOLUMEN TRAJANJE lETO VOLUMEN TRAJANJE VODE DNI VODE DNI milijon milijon (m3) (m3) MURA G. RADGONA NI DEFICITA 1977 47.209 80 ŠČAVNICA· PRISTAVA 0.018 11 1992 0.251 52 PESNICA ZAMUŠANI 2.825 108 1992 2.163 77 lEDAVA· POLANA 0.338 43 1971 0.355 63 MEžA OTiŠKI VRH 4.816 44 1964 4.272 56 DRAVINJA VIDEM 2.215 30 1985 3.825 36 SAVA RADOVLJICA 1.490 5 1975 8.832 33 SAVA ŠENTJAKOB 17.116 17 1989 37.022 54 SAVA LITIJA 32 .625 40 1989 54.302 55 SAVA RADEČE 41 .671 29 1989 76.481 47 SAVA ČATEŽ 66.640 29 1989 104.786 56 RADOVNA PODHOM 0.420 16 1987 1.519 42 SAVA BODEŠČE 1.501 32 1989 4.765 52 KOKRA KOKRA 2.380 79 1989 1.962 54 SORA SUHA 4.230 28 1985 3.139 34 K. BISTRICA KAMNIK 1.736 43 1989 2.684 51 LJUBLJANICA VRHNIKA 3.952 49 1985 6.166 57 LJUBLJANICA MOSTE 7.722 36 1985 11 .964 35 UNICA HASBERK 0.939 17 1985 5.757 75 SAVINJA NAZARJE 1.410 29 1989 3.645 51 SAVINJA lAŠKO 4.512 15 1992 9.691 38 DRETA KRAŠE 0.822 25 1992 0.988 39 PAKA ŠOŠTANJ 0.948 31 1978 1.023 58 BOLSKA DOL. VAS 0.846 22 1992 1.005 40 MIRNA GABERJE 1.935 49 1983 0.617 50 KRKA DVOR 2.500 47 1988 2.888 35 KRKA PODBOČJE 14.952 46 1967 15.736 41 SOTLA RAKOVEC 0.792 25 1992 1.200 45 KOLPA RADENCI 4.596 34 1985 8.355 51 SOČA KRŠOVEC 2.366 65 1989 3.619 55 SOČA SOLKAN 0.035 1 1989 25.255 51 IDRIJCA PODROTEJA 0.013 5 1985 2.642 49 IDRIJCA HOTEŠČEK 1.384 25 1985 5.072 49 BAČA BAČAPRI M. NI DEFICITA 1985 1.702 53 VIPAVA VIPAVA 0.124 15 1989 1.279 53 VIPAVA MIREN 1.262 27 1985 3.304 50 NOTR. REKA· CERK. MLIN 0.060 14 1973 1.101 44 RIžANA KUBED 0.409 46 1989 0.589 55 •. " v zadnjihoo letih umetno bogatena

I \ , MiŠiČEV VODARSKI DAN '93