ObËine v Dravinjski dolini povezuje reka Dravi- nja, ki je ûe v preteklosti ustvarila slikovito po- krajino z mnogimi naravnimi potenciali. Ker pa imajo obËine , Majöperk in PoljËane poleg lege in naravne dediöËine tudi podobno zgodovino in kulturno dediöËino, so bile prav te skupne lastnosti temelj za vzpostavitev kolesarskih, uËnih in pohodnih poti v Dravinj- ski dolini. Vzpostavljene kolesarske, uËne in pohodne poti so oznaËene z uËnimi tablami, uËnimi toËkami, klopmi in mizami ter infor- macijskimi toËkami. Tematske uËne poti so v Dravinjski dolini primerne za vse generacije.

Dravinjska dolina je uËilnica v naravi za izku- H unga stveno izobraûevanje. Zlasti mladi lahko pri- Austria ry dobijo praktiËna znanja o zelenih tehnologi- jah in inovacijah. Posebna skrb je namenjena samooskrbi.

Kranj y Celje OdliËen zgled je dosedanja infrastrukturna al t I LJUBLJANA oprema uËnih toËk in uËnega poligona v obËi- Nova Gorica ni PoljËane, ki je kot uËna obËina vodilna na

Novo mesto podroËju izobraûevalnega turizma, z novimi

Croatia kolesarskimi, uËnimi in pohodnimi potmi pa Koper to vlogo prevzemajo vse tri obËine.

poliGonska ForMilska dravinjska kolesarska kolesarska kolesarska pot pot pot

ObËina Majöperk ObËina Makole ObËina PoljËane Kolesarske poti

Kolesarske poti na obmoËju obËine Makole Na obmoËju obËine Majöperk kolesarske poti vodijo skozi naselja Jelovec pri Makolah, Ma- povezujejo naselja Koritno, Leöje, Breg, Skr- kole, Varoö (Dravinjska kolesarska pot), Stari blje, in (Dravinjska kolesarska Grad, Deûno pri Makolah, Jelovec pri Mako- pot), naselja Leöje, Majöperk, in lah (Formilska kolesarska pot) in ätatenberg, Doklece (Poligonska kolesarska pot) ter nase- Stranske Makole, PeËke, MosteËno, lja , , KupËinji vrh, Dol pri Sto- (Poligonska kolesarska pot). percah, , in Janöki vrh (For-

Viöina milska kolesarska pot). 400 m Viöina 800 m Planinski dom Grad na BoËu Vrhole pri Trije Kralji 700 m 350 m Ptujska ätatenberg Gora Savinsko Laporju 600 m 300 m Jelovice Janöki vrh Modraûe 500 m Stari grad MosteËno Doklce 250 m 400 m Zgornje Stoperce 300 m PoljËane Naraplje Glaûar 200 m 0 km 5 km 10 km 15 km 20 km 24 km 200 m Dolûina 0 km 10 km 20 km 30 km 40 km Dolûina Poligonska Formilska kolesarska pot kolesarska pot Na obmoËju obËine PoljËane je na novo vzpo- stavljena povezava med Dravinjsko kolesar- sko potjo pri Globokem do obËine Makole.

Viöina 400 m

350 m

300 m

Spodnje Studenice Makole Laûe Breg 250 m Zgornje Doklece PoljËane

200 m 0 km 5 km 10 km 15 km 20 km 22 km Dolûina Dravinjska kolesarska pot

2 3 Učne poti

UËne poti so pomembna izobraûevalna infra- in kompasov preiz- struktura, ki podpira uËni turizem v Dravinjski kuöati orientacijske dolini. V sklopu projekta oûivitve kulturne in sposobnosti v naravi. naravne dediöËine Dravinjske doline so bile V naselju Stoperce vzpostavljene nove uËne poti, in sicer: pa je vzpostavlje- na Geografska uËna 1 V obËini Makole je na novo urejena Nara- pot Stoperce, ki vodi voslovno-zgodovinska uËna pot sv. Lenarta, po haloökih griËih in ki vodi od makolskega trga po novo urejenih omogoËa edinstve- serpentinastih stopnicah z ograjo do kapelice no doûivljanje Haloz. sv. Lenarta, ki ima tudi na novo urejeno ogra- UËna pot ima atrijsko jo. Prav tako je na novo vzpostavljena uËna postavitev pri cerkvici sv. Antona v Stopercah, toËka o rudniku äega, ki je pravi zgodovinski nato pa vodi z uËnimi tablami proti Fideröke- spomin na kopanje rjavega premoga s pov- mu vrhu, Sv. Ani in do zaselka KluËice ter se sem na novo urejenim dostopom do jame; sklene v Litoûu. na ätatenbergu pri dvorcu so na novo urejene uËne table za vsebine, ki zajemajo Etnoloöko 3 V obËini PoljËane je v okviru projekta Oûivitev uËno pot do Loûnice, Krajinski park ätaten- kulturne in naravne dediöËine Dravinjske doli- berg z dvorcem, Formo Vivo in predstavitev ne oznaËena uËna toËka BelojaËa, edinstvena druötev obËine Makole. Na novo je urejena kraöka jama v tem delu Slovenije. Sicer pa je tudi uËna toËka ob potoku Loûnici, kjer je ob- v obËini PoljËane ûe vzpostavljenih veË uËnih novljen vodnjak, dostop do potoka Loûnice ter poti, med najbolj pomembnimi so UËna pot na uËna tabla o ûivljenju nekoË in danes v dolini BoË, Dravinjska uËna pot, Samostanska uËna Loûnice. Posebej privlaËno, kot uËilnica v na- pot v Studenicah, UËna pot med kamnolomi ravi, je urejen tudi prostor ob igriöËu v Loûnici. v dolini Bele, UËna pot o rudarstvu v KleËah, UËna pot v etnoloöko vas KriûeËa vas z mlinom 2 V obËini Majöperk so na novo urejene na- na veter in kmeËko izbo, UËna toËka rastlin- slednje uËne poti: Zgodovinska uËna pot na ska Ëistilna naprava PodboË in Opazovalnica ruöevine gradu Monsberg z uËno tablo o za ptice in ötevilne pohodne uËne poti (Opa- mogoËni graöËini v srednjem veku; UËna pot zovalna, Ekoremediacijska, O potoËnih rakih, okoli Seströkega jezera z dvema uËnima ta- Med znamenitimi drevesi, Ekosistemska uËna blama o rastlinah in ûivalih na tej akumula- pot Sv. Trije Kralji). Dodatno ponudbo uËnim ciji; uËna toËka Naraplje pri vaökem mlinu s in pohodnim potem daje UËni poligon Dole z prostorom, urejenim kot uËilnica. OznaËeno inovativnimi vsebinami kot so permakultura, je tudi obmoËje za uËenje o orientaciji, kjer ekovas in ekoremediacije. je mogoËe s pomoËjo koliËkov, zemljevidov

4 5 Naravna in kulturna dediöËina

8 8 Ptujska gora Sestrže Podlože MAJŠPERK 11 Savinsko Doklece Bolečka vas 10 12 Lešje Stogovci N J E I Slape Mostečno V 14 Stranečka Ložnica Ložnic 13 vas Janški vrh A Breg a 438 6 Varoš R Koritno Pečke Spodnja D Preša Stanovsko Brežnica 4 9 Vrhole pri Štatenberg 10 Laporju 8 avinja Spodnja Naraplje D R A V I N J S K E G Stranske Dr Sveča O R Makole A Dežno I C a Spodnje E 1 N MAKOLE pri Makolah Jelovice Križeča vas alšk ZE Čadramska vas Poljčane Modraže I 5 3 7 Skr Lušečka vas POLJČANE L Jelovec 3 O avinja D pri Makolah Zgornja Sitež Dr 1 Studenice 6 Sveča Zgornje Poljčane HALO 5 Boč 4 Hrastovec 4 Dol pri Grdina Stopercah 978 2 pod Bočem 2 Stari Grad 7 Ljubično 2 1 3 Stoperce Kupčinji vrh 5 6 9 932 7 a 15

alšk Lovnik Skr

1 Donačka gora NARAVNA DEDIä»INA KULTURNA DEDIä»INA 884 1 Krajinski park BoË – DonaËka gora 1 Oaza za oddih 2 VelikonoËnica 2 Samostan Studenice U»NE POTI in U»NE TO»KE 3 Topli potok 3 Etnoloöka vas v KriûeËi vasi 1 UËni poligon Dole 4 Krajinski park ätatenberg 4 Premogovnik äega 2 Gozdna uËna pot na BoËu 5 BelojaËa 5 Kapela sv. Lenart 3 Opazovalnica za ptice 6 äoder graben 6 Galerija Dvoröak 4 Samostanska uËna pot 7 Slap äoöterca 7 Forma viva 5 Naravoslovno - zgodovinska uËna pot sv. Lenart 8 Seströko jezero 8 Dvorec ätatenberg 6 Etnološka uËna pot Loûnica - ätatenberg 9 Cerkev sv. Ane 7 Geografska uËna pot Stoperce 10 Vaöki mlin Naraplje 8 UËna pot Seströko jezero 11 Bazilika Marije zavetnice 9 Orientacijska uËna pot 12 Ruöevine gradu Monsperg 10 Monsberg – zgodovinska uËna pot 13 Muzej volne in gobelinov Dravinjska kolesarska pot 14 Grad Hamre Poligonska kolesarska pot 15 6 Muzej KIC Stoperce Formilska kolesarska pot 7 Pohodne poti

Na obmoËju Dra- hodna pot Forme Vive z vinjske doline so mnogimi umetninami na urejene pohodne prostem. Tod vodi tudi po- poti po celotnem hodna pot do ruöevin gradu obmoËju ob reki v Starem gradu. V obËini Mako- Dravinji, kjer se le vodi pohodna pot öe do Sv. Ane, kjer se ûe prepletajo z dru- povezuje z Geografsko uËno potjo Stoperce. gimi ûe vzposta- Iz Stoperc v obËini Majöperk je povezava na vljenimi ureditva- uËno pot za orientacijski pohod ali tek v nase- mi (Dravinjsko kolesarsko potjo). Tako je ob lju Naraplje, kjer je tudi uËna toËka ob vaökem reki Dravinji mogoËe videti opazovalnico za mlinu. V obËini Majöperk je öe novo urejena ptice, oazo za oddih s »rnogovim kozolcem pohodna pot na ruöevine gradu Monsberg in rastlinsko Ëistilno napravo. Pot lahko proti ter 8 km dolga pohodna pot prek Gumil do BoËu nadaljujemo po gozdni uËni poti. V Stu- Seströkega jezera, kjer je toËka za opazovanje denicah je Samostanska uËna pot, moûnost ptic. Od Seströkega jezera proti zahodu, ûe v ogleda kraökih pojavov ob vznoûju BoËa, sama obËini Makole, je pohodna pot med Loûnico in pot pa se vzpenja do vrha BoËa. V Hrastovcu ätatenbergom in proti Sv. Trem Kraljem. Tu- pod BoËem so sledovi rudarjenja, zato je tu- kaj je tudi povezava s Poligonsko kolesarsko kaj urejena UËna pot o rudarstvu v KleËah pri potjo in pohodno potjo do uËnega poligona Hrastovcu. Na meji z obËino Makole je kraöka Dole. UËni poligon Dole je namenjen razvoju jama BelojaËa z netopirji, predstavlja pa za- novih znanj s podroËja samooskrbe in eko- dnji ostanek apnenca, ki se s platojem Le- remediacij. V zaselku Hrastje je brunarica z neö konËuje prav na tem mestu. ée v obËini manjöimi noËitvenimi moûnostmi in prostor Makole je v neposredni bliûini BelojaËe tudi za preûivljanje prostega Ëasa v naravi. V ne- rudnik äega, od koder je mogoËe slediti peö posredni bliûini imajo mini ponije za pridobi- poti do äoder grabna in vanje prvih izkuöenj s konji za majhne otroke. slapa äoöterca, kjer so Pohodna Opazovalna pot poteka mimo novo ohranjeni sledovi geo- vzpostavljene brunarice nad Modraûami in morfoloökega delovanja mimo turistiËnih kmetij, Pohodna pot po- vode. V obËini Makole so toËnih rakov pa vodi vse do Globokega, kjer pohodne poti öe na sv. je ûe povezava z Dravinjsko dolino. Na ob- Lenart, kjer stoji kapeli- moËju obËin PoljËane, Makole in Majöperk je ca in je Ëudovit pogled oznaËenih veË naravnih in kulturnih spome- na Dravinjsko dolino. nikov, ki jih je mogoËe obiskati tudi po po- V neposredni bliûini je hodnih poteh. Med njimi so znana mogoËna kroûna Tematska po- drevesa, krajinski parki, zavarovana obmoËja ter dvorci in cerkvice. 8 9 Učni poligon Dole

UËni poligon Dole je v naselju Modraûe. Zase- lek Dole ima ime po obliki povröja, ki spominja na »dol,« torej dolino v obliki Ërke U. ObmoËje • tretji del poligona je namenjen biodinamiËnim v velikosti nekaj manj kot 1,5 ha nikoli v prete- akumulatorjem, to je rastlinam, ki imajo klosti ni bilo intenzivno obdelano, saj so prsti sposobnost v sebi kopiËiti zdravilne snovi. dokaj skromne. Prevladujejo namreË poboËni Tod je tudi prostor za permakulturne delav- psevdogleji, ki imajo plitev zgornji horizont nice, kjer je moûno dobiti praktiËne izkuö- in kisle reakcije z malo organske snovi. Zato nje; je bila izbira permakulture in ekoremediacije kot naËina obdelave prsti nujna. • Ëetrti del poligona je jurta s toplo gredo, Poligon je razdeljen na pet delov: kompostivnim straniöËem in predprosto- rom ter priroËno kuhinjo, ki dobiva energijo iz • prvi del je viden takoj pri vhodu – gre za per- sonca (ogrevanje vode), ima tudi elektriËno makulturni vrt z rastlinjakom in zemljan- napeljavo. Okoli jurte je veË vrst gred in ko, kjer se pridelujejo razliËne vrste rastlin sicer spiralasta greda, greda na kljuË, dvi- ter pridelujejo in shranjujejo semena. Ze- gnjena greda in greda z biomaso ter ra- mljanka je podaljöan vrt, saj se v njej zaradi stoËe grede. Posajene so rastline, ki imajo viöje vlage, niûje temperature in odsotnosti moË naravnih antibiotikov. Tod je tudi veËja svetlobe shranjujejo pridelki; mlaka, hotel za ûuûelke, dom za pikapoloni- ce in zasaditev robid; • drugi del poligona je na poboËju, tu so te- rase jagod in kartonaste grede, ki izkoriöËa- • peti del poligona je namenjen ekoremediaciji. jo vpojnost materialov kot so seno, karton, Vzpostavljena so razliËna rastiöËa (kisloljubna, papir, saj ti zadrûujejo vodo in na ta naËin bazofilna, nitrofilna), fitoremediacijske grede blaûijo suönost; in njivica z divjim krompirjem topinaburjem. V zgornjem delu poligona je vodni bajer za zajem padavinske vode, ki se gravitacijsko uporablja za zalivanje rastlinjaka.

Za pridobitev praktiËnih izkuöenj so izde- lani profesionalni programi izkustvenega izobraûevanja.

10 11 akladi dravinjske doline akladi akladi dravinjske doline dravinjske doline

031 550 315 - LIDIJA ljubim do ace m 031 651 627 - BRANKA v

ljubim

Lokalna ponudba vsako soboto na trûnicah v PoljËanah, Makolah, Majöperku.

POVEZUJEMO LOKALNE PONUDNIKE DRAVINJSKE DOLINE

Skupine:

KRUPETE (ponudniki kruha, peciva, testenin in jajc)

DOBROTE IZ NAäEGA HRAMA (pridelovalci sadja, zelenjave, zeliöË, Ëajev, ûganja, tinktur, olj, medu...)

PRIJATELJI DOBREGA VINA Avtorji tekstov: ddr. Ana Vovk Korûe, (vinogradniki, pridelovalci mesnin) Jelka LovrenËiË, Matic äinkovec, Igor Erker, Tina Rojs in Klementina Godec DRAVINJSKI UNIKATI Fotografije: Milan Sternad, ddr. Ana (izdelovalci domaËe umetnostne obrti) Vovk Korûe, Matic äinkovec, Vojko Strahovnik in Jelka LovrenËiË Produkcija: GEAart, 2014 Tisk: GM tisk, Vojnik

12 ObËina Majöperk ObËina Makole ObËina PoljËane