DOCSLIB.ORG

[SLO 0001] Kos, Milko, Pregled Slovenske Historiografije, Jugoslovenski Istoriski Časopis, 1, 1935, 8-21

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
[SLO 0001] Kos, Milko, Pregled Slovenske Historiografije, Jugoslovenski Istoriski Časopis, 1, 1935, 8-21 [SLO 0001] Kos, Milko, Pregled slovenske historiografije, Jugoslovenski Istoriski Časopis, 1, 1935, 8-21. [Kos, Milko, Pregled slovenske historiografije, Milko Kos, Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev. Izbrane razprave, Ljubljana, 1985, 7–20.] [SLO 0002] [SLO 0003] Fedor Schneider (ed.), Iohannis Abbatis Victoriensis. Liber certarum historiarum, Libri I–III; Libri IV–VI, Hannover and Leipzig, [?], 1909–1910. [SLO 0004] Ottokars Österreichische Reimchronik, nach den Abschriften Franz Liechtensteins, ed. Joseph Seemüller, Hannover, Hahnsche Buchhandlung, 1890–93. (Monumenta Germaniae Historica, Deutsche Chroniken und andere Geschichtsbücher des Mittelalters, V-1, 2.) [SLO 0005] Ignac Orožen, Celska kronika, V Celi, J. Jeretin, 1854. [SLO 0006] Unrest, Jakob, Österreichische Chronik, Hrsg. von Karl Grossmann, Weimar, 1957. (Monumenta Germaniae historica inde ab anno Christi 500 usque ad annum 1500. Scriptores rerum Germanicarim, nova series. 11.) [SLO 0007] Franz von Krones, Jacob Unrests Bruchstück einer deutschen Chronik von Ungarn, Mitteilungen des Instituts für österreichische geschichtsforschung, 1, 1880, pp. 349–355. Auszug [SLO 0008] Unrest, Jacob; Kögl, Christian [Hrsg.], Text und Überlieferung der Kärntner Chronik des Jakob Unrest nach Wiener Handschriften. (mit Wiedergabe des Textes und der Varianten), Wien, Univ. Diplom, 1994. [SLO 0009] Christalnick, Michael Gothard, Historia Carinthiaca. Das ist Weitläufftige und ordentliche Beschreibunge der Historien des hochloblichen und Uralten Ertzherzogthumbs Kärndten [...] publiciert und am tag gegeben im 1578. Jar.〔手稿〕 [SLO 0010] Megiser, Hieronymus, Annales Carinthiae, Das ist, Chronica Des Löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten... , Leipzig, Lamberg, 1612. [SLO 0011] Schönleben, Janez Ludvik, Carniolia antiqua et nova., antiqua Japydica, Hyperborea, Celtica, Pannonica, Norica, Istrica, Carnica, Romana, Vandalica, Gotthica, Langobardica, Slavica, Avarica, Francica. nova Germanica, Slavica, Francica, Bavarica, Austriaca. ; sive inclyti Ducatus Carnioliae annales sacro-prophani. Ab orbe condito ad nostram usque aetatem per annorum seriem Chronographice digesti in duos tomos ..., Sumpt. & typis Joann. Baptistae Mayr, 1680–1681. [SLO 0012] Schönleben, Johannes Ludovicus, Aemona vindicata sive Labaco metropoli Carniolia Vetus Aemonae nomen Jure assertum. Opusculum Prodromum ad Chronologiam et Annales Carniolia, Salisburgi, Haan, 1674 [SLO 0013] [SLO 0014] Valvasor, Johann Weikhard, Die Ehre dess Hertzogthums Crain, das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ..., [?], Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes. Zu finden bey Wolfgang Moritz Endter, 1689. [SLO 0015] Dolničar, Janez Gregor, Epitome chronologica, continens res memorabiles, nobilis, & antiquissimae urbis Labacensis, Metropolis inclyti Ducatus Carnioliae. Ab orbe condito, usque ad annum Christi, M.DCC.XIV. Dedicata honoribus nobilis, ac eruditae Academiae operosorum Labacensium ..., Formis J. G. M[Mayr], [1714]. [SLO 0016] Dolničar, Janez Gregor, Historia cathedralis Ecclesiae Labacensis, s. Nicolao archiepiscopo Myrensi sacrae, cum chronologica eiusdem fabricae, veteris et novae, narratione; cui accesserunt sacra aedificia et multiplices eruditiones ipsam basilicam concernentes. Episcopalis ordinariatus, 1882., Zgodovina ljubljanske stolne cerkve, Ljubljana 1701– 1714, Ljubljana, Založba ZRC, 2003. [SLO 0017] [SLO 0018] [SLO 0019] [SLO 0020] [SLO 0021] Pohlin, Marko, Kraynska grammatika. das ist: Die crainerische Grammatik, oder Kunst die crainerische Sprach regelrichtig zu reden, und zu schreiben... , Laybach, gedruckt bey Joh. Friedr. Eger ..., 1768. [SLO 0022] [SLO 0023] [SLO 0024] Pohlin, Marko, Bibliotheca Carnioliae, [?], [?], 1862. (Mitteilungen des historischen Vereins für Krain 17.) [SLO 0025] Pohlin, Marko, Krajinska kronika, [?], [?], [?]. [SLO 0026] Linhart, Anton Tomaž, Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen südlichen Slaven Oesterreichs, [?], mit Egerschen Schriften, 1788–1791. (modern, Wieser, cop. 2001.) [SLO 0027] Royko, Kaspar, Anmerkungen über die Geschichte der großen allgemeinen Kirchenversammlung zu Kostnitz, Graz, Weingard und Fersti. [?] [SLO 0028] Vodnik, Valentin, Geschichte des Herzogthums Krain, des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, Wien, im Verlagsgewölbe des k. k. Schulbücher-Verschleisses bey St. Anna in der Johannis-Gasse, 1809. [SLO 0029] Jarnik, Urban, Andeutungen über Karntens Germanisierung, Drava, Slovenski znanstveni inštitut, 1985. [SLO 0030] Krempl, Anton, Dogodivšine Šajerske zemle, V’ Grádci, F. Ferstl, 1845. [SLO 0031] Kopitar, Jernej, Patriotische Phantasien eines Slawen, Wien, [?], 1810. [SLO 0032] Kopitar, Jernej, Barth. Kopitars kleinere Schriften, sprachwissenschaftlichen, geschichtlichen, etnographischen und rechtshistorischen Inhalts, Wien, Friedrich Beck’s Universitats-Buchhandlung, 1857. [SLO 0033] Jerneja Kopitarja spisov II. del. Srednjadoba, doba sodelovanja v „Jahrbücher der Literatur”, 1818–1934, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1944–1945. [SLO 0034] Kopitar, Jernej, Glagolita Clozianus id est codicis glagoliticiinter suos facile antiquissimi, olim, dum integer erat Veglae 1 in thesauro Frangepaniano, habiti pro s. Hieronymi Bibliis croaticis, supparisque ad minimum exarato a MLVII cyrilliano Ostromiri Novogradensis, leipsanon foliorum XII membraneorum, servatum in bibliotheca ill[ustrissi]mi comitis Paridis Cloz Tridentini, cum tabulis aeneis duabus, [?], [?], [?] [SLO 0035] Kopitar, Jernej, Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Karnten und Steyermark, [?], bey Wilhelm Heinrich Korn, 1808. (faximile, München, Cankarjeva založba; R. Trofenik, 1971.) [SLO 0036] Jagić, Vatroslav, Pis’ma Dobrovskago i Kopitara v povremennom porjadkě, Sanktpeterburg, Akad. Nauk, 1885. (Istočniki dlja istorii slavjanskoj filologii. 1.) [SLO 0037] Novyja pis’ma Dobrovskago, Kopitara i drugich jugozapadnych slavjan, Trud I. V. Jagiča, Sanktpeterburg, Imperatorskaja Akademija Nauk, 1897. (Istočniki dlja istorii slavjanskoj filologii. 2.) [SLO 0038] Dobrovský, Josef; Kopitar, Jernej, Neue Briefe von Dobrowský, Kopitar und anderen Süd- und Westslaven, Berlin, Weidmann, 1897. [SLO 0039] [SLO 0040] Miklošič, Franc, Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum, emendatum auctum, Vindobonae, G. Braumueller, 1862– 1865. [SLO 0041] Miklošič, Franc, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen, Wien, W. Braumüller, 1886. [SLO 0042] [Miklošič, Franc], Monumenta Serbica spectantia historiam Serbiae, Bosniae, Ragusii. ed. Fr. Miklosich, Viennae, Braumüller, 1858. [SLO 0043] Kociančič, Štefan, Zgodvinske dvobtince po Goriškem nabrane, Arkiv za poveštnicu jugoslovensku, 3. 1854, 173–238. [SLO 0044] [SLO 0045] Orožen, Ignac, Celska kronika, V Celi, J. Jeretin, 1854. [SLO 0046] Orožen, Ignac, Das Benediktiner-Stift Oberburg, Marburg, im Selbstverlage, 1876 [SLO 0047] Orožen, Ignacij, Das Bisthum und die Diözese Lavant. Theil 1, Das Bisthum, das Domkapitel und die Dekanate, Marburg, Mahrenberg, Jaring, St. Leonhard in W. B., Kötsch und Zirkoviz, Marburg, Verlag des F. V. Lavant. Ordinariates, 1875. (Marburg, Narodna tiskarna.) [SLO 0048] Trdina, Janez, Zgodovina slovenskega národa, Ljubljana, Matica slovenska, 1866. [SLO 0049] [SLO 0050] Trdina, Janez, Bachovi husari i Ilirci, sjećanja iz mojih profesorskih godina u Hrvatskoj; (1853–1867), Ljubljana, L. Schwentner, 1903. [Zagreb, Grafički zavod Hrvatske, 1980.] [SLO 0051] Trdina, Janez, Moje življenje, Ljubljana, Karantanija, 1999. [SLO 0052] Parapat, Janez, Turški boji v XV. in XVI. vek, s posebnim ozirom na Slovence, Ljubljana, Matica Slovenska, 1871. [SLO 0053] Dimitz, August, Geschichte Krains von der altesten Zeit bis auf das Jahr 1813, mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung. Laibach, Kleinmayr & Bamberg, 1874–1876. [SLO 0054] Dimitz, August, Kurzgefaßte Geschichte Krains mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, Laibach, Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg, 1886. [SLO 0055] Koblar, Anton, Drobtinice iz furlanskih arhivov, Izvestje Muzejskoga društva za Kranjsko, I–IV, 1891–1894. [SLO 0056] Koblar, Anton, Mesto Kranj. Govor, ... v Lindskem domu v Kranju dne 18. maja 1911 v spomiu stoletnice pozara v Kranju, Kranju, Lampert, 1911. [SLO 0057] [SLO 0058] [SLO 0059] Jelić, Luka; Rutar, Simon; Bulić, Frane, Guida di Spalato e Salona, Zara, S. Artale, Vodja po Spljetu i Solinu, 1894. [SLO 0060] Rutar, Simon, Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska, Ljubljana, Matica Slovenska, 1892–1893. [SLO 0061] Rutar, Simon, Samosvoje mesto Trst In mejna grofija Istra. Prirodoznanski, statistični, kulturni in zgodovinski opis, Ljubljana, [?], 1896–1897. [SLO 0062] Rutar, Simon, Beneška Slovenija. Prirodoznanski in zgodovinski opis (15 podob.), Ljubljana, Matica Slovenska, 1899. [SLO 0063] Rutar, Simon, Zgodovina Tolminskega, to je, zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Bolec in Cerkno ž njih prirodoznanskim in statističnim opisom, Gorica, J. Devetak, 1882. [SLO 0064] Rutar, Simon; Premerstein, Anton von, Römische Strassen und Befestigungen in Krain. Im Auftrage der K. K. C. - Comm. zur Erforsch. u. Erh. der Kunst- u. Histor. Denkmale untersucht von Anton von Premerstein und Simon Rutar, Wien, Hof-U. Staatsdruck, 1899. [SLO 0065] [SLO 0066] Gruden, Josip, Zgodovina slovenskega naroda, 1–6, Celje, Družba sv. Mohorja, 1910–1916. [SLO 0067] Gruden, Josip, Akvilejska cerkev med Slovenci v dobi njihovega pokrščevanja : zgodovinska študija, Dom in svet : zabavi in pouku, 15, 1902, 1, 19 –23; 2, 96–101; 3, 148–154; 4, 218–222; 5,
Load more

Recommended publications
  • Univerza V Ljubljani Filozofska Fakulteta Oddelek Za Etnologijo in Kulturno Antropologijo
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2011 URŠKA BERGANT UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO URŠKA BERGANT Druţabno in društveno ţivljenje v Lukovici Diplomsko delo Študijski program: Etnologija in kulturna antropologija - E Mentor: izr. prof. dr. Vito Hazler Ljubljana, 2011 Zahvala Rada bi se zahvalila mentorju izr. prof. dr Vitu Hazler za strokovno svetovanje, potrpežljivost in spodbudo pri nastajanju diplomskega dela. Posebna zahvala velja tudi za vse sogovornike, ki so si vzeli čas in s svojimi pripovedmi pripomogli k celoviti predstavitvi teme. Iskrena hvala tudi dragima mami in očetu za vso podporo in finančno pomoč pri študiju. Hvala tudi tebi David, ki me sprejemaš tako kot sem. V vseh mojih vzponih in padcih si verjel vame, me optimistično spodbujal ter mi nesebično pomagal. 2 Izvleček Naslov: Druţabno in društveno ţivljenje v Lukovici Diplomsko delo skuša prikazati druţabno ţivljenje na območju občine Lukovica. Delo bo zajemalo pregled gibal druţabnega ţivljenja in prikaz različnih oblik zasebnega in javnega druţenja. Glavni razvoj območja Lukovice je bil vezan na prometne povezave in posledično s tem razvojem so se ob cestah pojavile gostilne. Predvsem furmani so se v teh gostilnah ustavljali, da so se okrepčali in hkrati poskrbeli za konje. Domačini so v gostilnah preţivljali predvsem sobotne večere ob dobri glasbi in druţbi. Predvsem v centru Lukovice je bilo ogromno obrtnikov, ki so svoje izdelke na ogled in prodajo postavili ob sejmih, ki jih je bilo nekoč kar 5 letno. Poleg trgovanja z obrtniškimi izdelki so sejmi predstavljali odlično priloţnost za druţenje in pogovor.
    [Show full text]
  • Križarska Vojska Proti Kobaridcem 1331
    ZGODOVINSKI ČASOPIS 38 . 1984 . 1—2 . 49-55 49 Ivo Juvančič KRIŽARSKA VOJSKA PROTI KOBARIDCEM 1331 Križarska vojska? Da, tako stoji zapisano v dokumentu. Proti Kobaridu? Da." Frančiškan Franciscus de Clugia (Francesco di Chioggia), inkvizitor zoper heretično izprijenost v Benečiji in Furlaniji je ugotovil določene zmote v oglejski diecezi in je v »slovesni pridigi« v Čedadu oznanil križarsko,vojno in pozval vernike, naj po­ magajo.1 Nekateri prelati, duhovniki in redovniki so mu bili v pomoč. Sli so, me brez osebne nevarnosti, vse do kraja Kobarida, v isti škofiji, kjer so med gorami nešteti Slovani častili neko drevo in studenec, ki je bil pri koreninah drevesa, kot boga, izkazujoč ustvarjeni stvari češčenje, ki se po veri dolguje stvarniku«.2 Drevo so s pomočjo omenjenih dali popolnoma izruvati, studenec pa s kamni zasuti. Li­ stino, v kateri je vse to popisano in ki jè tudi edini vir za to križarsko vojno, je izdal 16. avgusta 1331 v Vidmu (Udine) sam inkvizitor Franciscus3 v pohvalo in priznanje udeležencu pohoda, oglejskemu kanoniku Ulriku Bojanu iz Čedada, ki je bil tedaj župnik šmartinske fare pri Kranju. Vladimir Leveč jo je v začetku tega stoletja našel v čedajskem kapiteljskem arhivu, v zbirki plemiške družine Boiano (Boiani).4 Simon Rutar je omenil del tega dogodka v Zgodovinskih črticah o Bovškem, objavljenih v Soči.5 Zveza je razumljiva, ker so Bovčani v veliki večini s Kobaridci, zlasti Kotarji tja do Breginja in po Soči še do Volč imeli istega zemljiškega gospoda v Rožacu. Rutar je napisal, da je krščanstvo, ki so ga širili oglejski patriarhi s po­ močjo čedajske duhovščine, »po naših gorah jako polagoma napredovalo.
    [Show full text]
  • World Regional Geography Book Series
    World Regional Geography Book Series Series Editor E. F. J. De Mulder DANS, NARCIS, Utrecht, The Netherlands What does Finland mean to a Finn, Sichuan to a Sichuanian, and California to a Californian? How are physical and human geographical factors reflected in their present-day inhabitants? And how are these factors interrelated? How does history, culture, socio-economy, language and demography impact and characterize and identify an average person in such regions today? How does that determine her or his well-being, behaviour, ambitions and perspectives for the future? These are the type of questions that are central to The World Regional Geography Book Series, where physically and socially coherent regions are being characterized by their roots and future perspectives described through a wide variety of scientific disciplines. The Book Series presents a dynamic overall and in-depth picture of specific regions and their people. In times of globalization renewed interest emerges for the region as an entity, its people, its landscapes and their roots. Books in this Series will also provide insight in how people from different regions in the world will anticipate on and adapt to global challenges as climate change and to supra-regional mitigation measures. This, in turn, will contribute to the ambitions of the International Year of Global Understanding to link the local with the global, to be proclaimed by the United Nations as a UN-Year for 2016, as initiated by the International Geographical Union. Submissions to the Book Series are also invited on the theme ‘The Geography of…’, with a relevant subtitle of the authors/editors choice.
    [Show full text]
  • Dileme Dileme Razprave O Vprašanjih Sodobne Slovenske Zgodovine
    dileme Dileme Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine Izdajatelj in založnik Študijski center za narodno spravo Naslov uredništva Tivolska 42, 1000 Ljubljana Glavni urednik dr. Renato Podbersič (Slovenija) Uredniški odbor ddr. Igor Grdina (Slovenija), dr. Tamara Griesser Pečar (Avstrija), dr. Damjan Hančič (Slovenija), dr. Marica Karakaš Obradov (Hrvaška), dr. Tomaž Kladnik (Slovenija), dr. Jože Možina (Slovenija), dr. Jelka Piškurić (Slovenija), dr. Igor Salmič (Slovenija) Spletni naslov www.scnr.si Leto izida: 2018 Redakcija te številke je bila zaključena 25. 5. 2018. Lektoriranje in prevod povzetkov Megamoment, d. o. o. Oblikovanje in prelom Inštitut Karantanija Tisk Nonparel, d. o. o. Naklada 300 izvodov Letna naročnina 25 € Cena posamezne številke 15 € issn 2591-1201 Dileme Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine letnik 2 • 2018 • številka 1 vsebina Mateja Čoh Kladnik Dr. Milko Mikola 7 Razprave Igor Grdina Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju 17 Damjan Hančič Komunistična partija in njeno delovanje na Kamniškem med drugo svetovno vojno in v prvih letih po njej 67 Milko Mikola Mladoletni obsojenci v Sloveniji v obdobju 1945–1953 95 David Petelin Prelom s starim in ustvarjanje nove elite 123 In memoriam Tamara Griesser Pečar In memoriam Anton Drobnič (1928–2018) 159 Recenzije Renato Podbersič Jože Mihevc, Skozi taborišča do sreče, zbirka Zapisi iz zdomstva, Mladika, Trst 2018 169 Tamara Griesser Pečar Zdenko Roter, Pravi obraz. Neizbrisna znamenja resničnosti, Sever & Sever, Ljubljana 2017 175 Dr. Milko Mikola »Nisem imel vedno lahke poti, ampak sem ponosen na to, da sem to zmogel!« Zgodovinar in arhivski svetnik dr. Milko Mikola je odličen poznavalec komunističnega nasilja ter kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji.
    [Show full text]
  • Očistimo Brežine Voda Občine Domžale 2014
    8 VELIKI INTERVJU 10 TEMA MESECA 11 PORTRET SIMON MANDELJ, inovator in raZiskovaleC, Zakaj se višA DRAGA JERETINA duHovni iskaleC in Učitelj meditaCije Cena vode ANŽIN, UčiteljiCA glasilo občine domžale 28. marec 2014 | letnik liv | številka 3 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur [email protected] Otroški parlament: Razmere v družbi Že od leta 1990 v Sloveniji poteka projekt otroški parlament, katerega glavni cilj je vzgoja otrok in mladostnikov za demokracijo. V vseh teh letih se je pokazal kot iz- virna oblika spodbujanja otrok k iz- ražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih izberejo sami, izvajajo pa ob podpori mentorjev in prostovoljcev. Zveza prijateljev mladine Domžale v tem projektu sodeluje od začetka ter je organizator Medobčinskega par- lamenta, v katerem sodelujejo vse osnovne šole z območja nekdanje občin Domžale, hkrati pa zagotavlja, Foto: Janez Ravnikar da je gostitelj otroškega parlamenta vsako leto druga šola. Tako je letos medobčinski parla- ment na temo RAZMERE V DRUŽBI gostila Osnovna šola Janko Kersnik Brdo, Lukovica, ravnateljica te Oš, dr. Očistimo brežine voda Anja Podlesnik Fetih, in predsednica ZPM Domžale, Ema škrjanc Ogorevc, pa sta v šolo na Brdo povabili vse osnovne šole z območja nekdanje ob- čine Domžale, ki so predstavile delo občine Domžale parlamentov na posamezni šoli. › 2 V občini Domžale smo se v preteklih letih že izkazali kot učinkoviti, ko smo v vseslovenski akciji OBčINA DOMŽALE in Očistimo Slovenijo v zelo velikem številu čistili naše mesto. Tokratni izziv predstavlja čiščenje JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI brežine voda naše občine. izpostava Domžale iščenje bo potekalo v sobo- mesta bodo po celotni občini, raz- Oš Dragomelj.
    [Show full text]
  • Letopis SAZU 2018
    SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69. KNJIGA 69. KNJIGA / 2018 69. KNJIGA 2018 SAZU LETOPIS 15 € LJUBLJANA ISSN 0374–0315 2019 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69/2018 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 69/2018 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXIX (2018) Na naslovnici: Gojmir Anton Kos: Potonike (detajl), 1954, olje, platno SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 69. KNJIGA 2018 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 69/2018 LJUBLJANA 2019 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 8. FEBRUARJA 2019 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23, elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.sazu.si VSEBINA / CONTENTS OSEMDESETLETNICA SAZU .......................................................................................................8 Jože (Joseph) Straus: Pravni red na prepihu – Evropa na pragu 100. obletnice Versajske mirovne pogodbe ............................................................................................................ 11 Željko Oset: Slovenska akademija znanosti in umetnosti in prelomnice v njenem razvoju ...............................................................................................................................24 I. ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION ..........................................................27 Skupščina, redni,
    [Show full text]
  • Registro Topografico Analitico
    SebinaOpenLibrary 3.1 04-04-2017 16:23:14 BI BIB. STATALE ISONTINA - GORIZIA Pag. 1 di 223 Patrizia Birri Registro topografico analitico Numero inventario da: 1 a: 999999999 Sezione da SLAVICA a SLAVICA Inventari: Collocati Disponibilità: Tutti Ordinamento: Topografico Sezione SLAVICA Opere in lingue slave, formato e n. di catena 156670 SLAVICA I.00 02064 Tipo circolazione: LIBERA 1 v. 1917399 BVE0217802 *Mladoporočenca iz ulice Rossetti : tragedija neke manjšine / Fulvio Tomizza ; [prevedla Majda Capuder]. - Trst : Založništvo tržaškega tiska ; Ljubljana : ADIT, 1987. - 151 p. ; 21 cm. 156674 SLAVICA I.00 02065 1 Tipo circolazione: LIBERA v. 1 775641 TSA1036020 1: A-M / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975. - 385 p. ; 24 cm. FA PARTE DI Libro moderno 775622 TSA1035994 *Gradivo za historično topografijo Slovenije : za kranjsko do leta 1500 / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti. - v. ; 24 cm. 156675 SLAVICA I.00 02065 2 Tipo circolazione: LIBERA v. 2 775642 TSA1036023 2: N-Ž / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975. - P. 386-777 ; 24 cm. FA PARTE DI Libro moderno 775622 TSA1035994 *Gradivo za historično topografijo Slovenije : za kranjsko do leta 1500 / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti. - v. ; 24 cm. 156676 SLAVICA I.00 02065 3 Tipo circolazione: LIBERA v. 3 775654 TSA1036040 3: *Spremna beseda, Uporabljene kratice, Seznam tujih oblik krajevnih imen / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975.
    [Show full text]
  • 52/97, Razglasni
    Št. 52 – 29. VIII. 1997 URADNIURADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJELIST Stran 3681 R E P U B L I K E S L O V E N I J E Številka 52 Razglasni del z dne 29. avgusta 1997 ISSN 1318-9182 Leto VII mazov, tiskarskih barv in kitov; 2451 Pro- svetovanje; 7440 Ekonomsko propagiranje; izvodnja mil in pralnih sredstev, èistilnih in 7460 Poizvedovalne dejavnosti in varovanje; polirnih sredstev; 2452 Proizvodnja parfu- 7482 Pakiranje; 7483 Tajniška dela in preva- Sodni register mov in toaletnih sredstev; 2466 Proizvodnja janje; 7484 Druge raznovrstne poslovne de- drugih kemiènih izdelkov, d.n.; 2511 Pro- javnosti; 9262 Dejavnost marin in smuèar- izvodnja plaščev in zračnic za vozila; 2513 skih centrov, druge športne dejavnosti; 9301 Proizvodnja drugih izdelkov iz gume; 2522 Dejavnost pralnic in kemiènih èistilnic; 9302 Proizvodnja embalaže iz plastičnih mas; 2523 Dejavnost frizerskih, kozmetiènih in pedi- LJUBLJANA Proizvodnja izdelkov iz plastiènih mas za kerskih salonov; 9303 Druge storitve za ne- gradbeništvo; 2524 Proizvodnja drugih iz- go telesa. Rg-40456 delkov iz plastiènih mas; 2924 Proizvodnja Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za drugih naprav za splošno rabo, d.n.; 2971 Rg-40457 gospodarsko sodstvo, je s sklepom Srg št. Proizvodnja elektriènih gospodinjskih apa- Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za 95/04078 z dne 14. 5. 1996 pod št. vložka ratov; 3162 Proizvodnja druge elektriène gospodarsko sodstvo, je s sklepom Srg št. 1/27881/00 vpisalo v sodni register tega so- opreme, d.n.; 3512 Proizvodnja in popravilo 96/01259 z dne 23. 4. 1996 pod št. vložka dišča d.n.o. s temile podatki: čolnov za razvedrilo in šport; 3550 Proizvod- 1/27790/00 vpisalo v sodni register tega so- Matična št.: 5911443 nja drugih vozil, d.n.; 3650 Proizvodnja igral- dišča d.o.o.
    [Show full text]
  • •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat Na 23
    -ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 t-1987 . 1 • 27^-341 27 ». ' ' ' ' J K nt ' . '. i* - ; u., >v-<'i *~ '.''. ^ ': : Ï ur.'. .'-. * t'_ . /•' .' t.jitL ,'J .-Z ,i'l - n * . ' f. H . "iflB'r anko:'M aruš ič. '' • •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat na 23. zborovanju slovenskih zgo; dovinarjev, v- Tolminu, 2. oktober Д986. MI !*f Pred štiriinpetdesetimi leti, v nedeljo 18. .septembra. 1932_, so se v,Tolmmu. zbrali ha svoje redno letno zborovanje člani videmskega.Kraljevega;društya,za krajevno zgodovino (Regia Deputazione per,la "storia patria del Friuli).^Zborovanje,' ki je tìup bolj podobno občnemu zboru, je nosilo izrazite poudarke pptrjevanjain^dpkàzoyanja italijanstva ozemlja,., y/katerega središču sp. se takrat'zbrali..furlanski(zgodovinarji in njihovi" gostje. ':,-,,,.,-,„• ц, , ч>," •, -I * ' ,,>'.> -.'•[ ,г-'-,,:'Л( >,.. • Predsednik društva, sicer »znani furlanski zgodovinar. Pier Silverio Leicht — le mimogrede', bil je mladostni prijatelj "slovenskega pravnega; zgodovinarja r Vladimirj a Levca2 — je-pozdravljal' Tolminsko, »kjer jé Rim postavil svoje utrdbe, da bi branil latinsko'civilizacijo; ki jd tudi danes* Italija ljubosumno brani.« In prav jtemuiitali- jahstvu naj bi utrjeVaia-fpot sicer tudi za nekatere italijanske zgodovinarje s močno dvomljiva zgodba o'i'bivanju" pesnika Danteja Alighierija v. Tolminu, O ,'tem ijedna zborovariju'v Tolminu govoril Giovanni Lorenzòni.3 >• A -, <-• /••' i> ! . !' Slovenski zgodovinarji prvič zborujejo v Tolminu leta-1986. Pred tem so dvakrat bili v Novi" Gorici (1948, 1968)1 In prav^v zvezi s prvim zborovanjem slovenskih* zgo­ dovinarjev'na tleh'Tolminske je potreba poudariti osnovno vsebino zborovanja,'ki je problematika slovenska zahodne" meje. V1 razdobju dobrega pdl stoletja gosti torej Tolmin dve zborovanji zgodovinarjev. Najprej Italijane. (Furlane), ki žele v.
    [Show full text]
  • Reception of Foreign Women Writers in the Slovenian Literary System of the Long 19Th Century
    Edited by Reception of Foreign Katja Mihurko Poniž Women Writers in the Slovenian Literary System of the Long 19th Century HERA 07 A4.indd 1 15.5.2017 12:09:30 HERA 07 A4.indd 2 15.5.2017 12:09:30 Reception of Foreign Women Writers in the Slovenian Literary System of the Long 19th Century Edited by Katja Mihurko Poniž HERA 07 A4.indd 3 15.5.2017 12:09:30 Reception of Foreign Women Writers in the Slovenian Literary System of the Long 19th Century Edited by: Katja Mihurko Poniž Expert Reviewers: Barbara Simoniti, Peter Scherber English Translation: Melita Silič: Introduction, From Passing References to Inspiring Writers the Presence of Foreign Women Writers in the Press, Libraries, Theatre Performances and in the Works of Slovenian Authors; Leonora Flis: Ambiguous Views on Femininity in the Writings of Two “New Women” in the Fin de sieclè Zofka Kveder’s Inspirational Encounters with Laura Marholm’s Modern women. English Language Editing: Leonora Flis: Visualization of the WomenWriters Database: Interdisciplinary Collaboration Experiments 2012—2015). Designed by: Kontrastika Published by: University of Nova Gorica Press, P.O. Box 301, Vipavska 13, SI-5001 Nova Gorica Acrobat Reader, ePUB http://www.ung.si/sl/zalozba/ http://www.ung.si/en/publisher/ 27.3.2017 Publication year: 2017 University of Nova Gorica Press The book was financially supported by the HERA Joint Research Programme (www.heranet.info), co-funded by AHRC, AKA, BMBF via PT-DLR, DASTI, ETAG, FCT, FNR, FNRS, FWF, FWO, HAZU, IRC, LMT, MHEST, NWO, NCN, RANNÍS, RCN, VR and The European Community FP7 2007.
    [Show full text]
  • Občuti in Živi Zgodbo
    Občuti in živi zgodbo Dobrodošli / Feel and live the story Welcome / Fühle und lebe die Story A H Senti e vivi la storia Kranj Brnik LUKOVICA Willkommen / I Municipality of Lukovica Lukovica Ljubljana CRO Gemeinde Lukovica 45 km Comune di Lukovica Benvenuti! Turistične informacije / Tourist information / Touristische Informationen / Informacioni turistici 4 ČEBELARSKI CENTER SLOVENIJE 9 STARI TRG V LUKOVICI Brdo pri Lukovici se kot zaselek bohoti nad občinskim središčem Lukovica pri Domžalah leži med Gradiškim gričem (488 m n.v.) na Lukovico, do katere pridemo iz avtoceste Ljubljana – Celje, izvoz jugu in Podpečjo z velikim kamnolomom na severu. Stari trg v Lukovici Lukovica. Kljub svoji majhnosti se ponaša z objekti občinskega in obdajajo mogočne hiše iz furmanskih časov. V samo občinsko slovenskega pomena: gradom Brdo, kjer je živel, deloval in ustvarjal središče Lukovico prispemo tako, da na avtocesti Ljubljana – Celje pisatelj in politik Janko Kersnik (1852-1897), osnovno šolo, cerkvijo izberemo izvoz Lukovica. Nedaleč stran od trga Lukovica v Podpeči © Foto: Matej Povše Marijinega Vnebovzetja, čebelarskim centrom s sedežem Čebelarske © Foto: Produkcija Bakster stoji zgradba Stare pošte, najstarejša poštna postaja na poštni poti zveze Slovenije. Graščino obdaja prečudovita okolica z ribnikom in med Ljubljano in Gradcem. Naselje je l. 1995 postalo občinsko drevoredom. V Čebelarskem centru Slovenije se lahko seznanite s središče, v katerem so poleg upravne zgradbe tudi zdravstveni dom, pestro zgodovino čebelarstva na Slovenskem, pokusite in kupite med pošta, trgovina, gasilski dom, tehnični pregledi in kulturni dom z in ostale čebelje pridelke vrhunske kakovosti (Trgovina Čebelarna), se dvorano. Novo podobo je osrednji Stari trg v Lukovici dobil v letu 2007, podate na zeliščno-čebelarsko učno pot ali pa se vživite v preteklost vendar še vedno ohranja duh nekdanjega trškega jedra iz 19.
    [Show full text]
  • On the Origin of Alpine Slovenes
    On the Origin of Alpine Slovenes Aleš Iglič University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Some historians believe that Slovenes were drawn into the European cultural circle by (Bavarian) feudalism, although it is this very same feudalism that also prevented them access to the resources needed for their social and cultural development – it is precisely this fact, they suggest, that presented one of the most significant obstacles for the further development of the Slovene nation. We cannot agree with this viewpoint. Rather, Slovenes owe their inclusion in the medieval European civilisation, which originates from European antique traditions stemming from ancient Greece, primarily to Roman and other indigenous peoples, as well as to Christian missionaries from the non-Germanic parts of Europe (Iglič, 2007a), i.e. Ireland and the Eastern Roman (Byzantine) Empire, who spread Christianity and the culture of the antiquity in the region of the Diocese of Salzburg, from where missionaries came to Carantania, Carniola and Lower Pannonia (Fig. 1). The first Apostle of Carantania Modestus, for example, was sent to Carantania on the orders of the Irish monk Vergilius of Salzburg (Gruden, 1992). Overall, Irish monks contributed greatly to the preservation of the European civilisation in the Early Middle Ages also in other parts of Europe (Cahill, 1995). By passing on the preserved antique knowledge, for example literacy, onto the barbarian peoples, Byzantine missionaries from Greece and Aquileia (Grivec, 1927; Bratož, 1990) as well as Irish missionaries (monks) preserved the European civilisation, which is based on the accomplishments of ancient Greece in the fields of philosophy, science, art, and political organisation (democracy).
    [Show full text]