Župnijsko Romanje Župnije Stopiče 2020

ŽUPNIJSKO ROMANJE ŽUPNIJE STOPIČE 2020

IZ DOLŽA MIMO GLAŽUTE K FABRIKI IN V PANGRČ GRM

Jaz sem z vami vse dni do konca sveta (Mt. 28,20) Besedilo uredil: Anton Goršin Pavel v

Slika slikarja Mihaela Stroja, 1847

2 UVODNA BESEDA ŽUPNIKA Postava je izpolnjena pravilno takrat, ko vse delamo iz ljubezni do Boga. Podobno kot fant ne gre k dekletu Naj se veselijo in radujejo narodi, ker sodiš ljudstva pošte- zato, da bi izpolnil svojo obveznost, ampak ker želi biti no, vodiš narode na zemlji. (Ps 67,5) z njo. Naj se zdi še tako neverjetno, zgodovino sveta kot tudi zgo- Nekateri ljudje danes pozabljajo na Boga, pri drugih je dovino stopiške župnije, vodi Bog, ki je vse ustvaril. vedno prisoten v njihovem spominu in ga ljubijo. Ver- Psalm 30 potrjuje tole z naslednjimi besedami: „Jaz pa sem jetno se je nekaj podobnega dogajalo tudi našim pred- rekel v svojem zadovoljstvu: »Ne bom omahnil na veke.« nikom. Gospod, v svoji dobrohotnosti si me postavil kot trdno goro; Toda ena in edina resnica ostaja kljub temu nespre- skril si svoje obličje, bil sem zmeden.“ (Ps 30,7-8) menjena: Bog vedno ljubi svoje ljudstvo in ga zato tudi Za lažje razumevanje tega prevoda poglejmo še drug pre- vzgaja. Čas vzgoje gotovo ni vedno prijeten, kar je v vod istega psalma, kot se nahaja v slovenskem brevirju: „Ko svoji preteklosti občutila tudi stopiška župnija. Življe- se mi je dobro godilo, sem rekel: “Nikoli ne bom omahnil.“ nje njenih ljudi ni bilo nikdar lahko. Včasih zaradi nji- Gospod, dokler sem v milosti pri tebi, sem trden kot gora. hovih napak, pogosto pa zato, ker je bilo njihovo priče- Ko pa odtegneš svojo milost od mene, žalostno propadem.“ vanje o Bogu preveč moteče za okolico. Toda Bog naše Verjamem, da to dejstvo velja tudi za stopiško župnijo, od- župnije ni nikoli zapustil. Tudi danes ji stoji ob strani in kar obstaja. Predvsem pa verjamem, da je dobro biti Božji jo vzgaja. Zato nam je podaril Marijo, dobro Božjo ma- prijatelj. ter, h kateri se lahko vsakdo zateka v varstvo in pri njej Za človeka ni dovolj, da je samo kristjan, da bi bil Božji pri- išče tolažbo. Kako zelo prikladno je, da je ravno njej, jatelj, da bi bil z njim povezan. Tudi kristjan je namreč lahko Tolažnici žalostnih, posvečena stopiška župnija. Tolaž- samo navidezno pobožen. Biti z Bogom pa pomeni, da ga nici tistih, ki zaradi svoje dobrote in srčnosti izkušajo imam rad iz srca. trpljenje, ker so Božje priče. Marija pa je tolažnica tudi Ni dovolj samo izpolnjevati njegove zapovedi, saj golo iz- tistim, katerim je vzgoja kdaj prebridka. Zato ji vzklikaj- polnjevanje le-teh lahko človeka privede do občutka pravič- mo: Tolažnica žalostnih – prosi za nas! nosti in do ošabnosti. Tisto pravo prijateljstvo se rodi šele Ta tolažba je bila in je podarjena z namenom, da bi lah- iz ljubezni do Boga. Ko ga imaš tako zelo rad, da ti zanj ni ko še naprej vztrajali v prijateljstvu z Bogom in ostaja- težko storiti ničesar. Ljubezen je izpolnitev postave, prali Cerkev, ki je Kristusovo telo, kruh za življenje vseh. vi apostol Pavel v trinajstem poglavju Pisma Rimljanom. Kruh za življenje sveta. Tadej Kersnič

BESEDA AVTORJA BESEDILA vsemi resnice iščočimi ljudmi. Le poznavanje resnice lahko vodi v napredek in je garancija za uspeh, vsako V pogovoru z g. župnikom Tadejem, ki je omenil možnost prikrivanje oz. zamolčevanje le-te pa vedno pripelje do letošnjega romanja na Gorjance, sem se počutil nagovor- nasprotovanj in žrtev, kar se navsezadnje kaže tudi v jenega, da pripravim kratko predstavitev zanimivosti, ki vojnah. jih imamo skorajda v naši neposredni okolici oz. le dober Letošnje romanje je torej povezano s spravo za naše korak od naših domovanj, hkrati pa tudi dogodkov, poveza- lastne grehe pa tudi za grehe prednikov, da bi bili denih s težkimi preizkušnjami v preteklosti. Vsako romanje je ležni Božje usmiljenosti. To je mogoče doseči le, če namreč vedno povezano tudi z določeno žrtvijo romarja oz. smo pred Bogom ponižni, priznavamo svoje grehe in romarjev in je tako ali drugače povezano s spravo z Bogom za storjene grehe opravimo primerno pokoro. zaradi človekovih grehov. V naših krajih so razsajale kužne bolezni, ni bilo priza- nešeno s turški vpadi in požari in težke so bile posledi- Hitro gredo v pozabo hudi dogodki, povezani s preizkušnja- ce zaradi revolucije med in po drugi svetovni vojni. Vse mi, a še hitreje vzroki, zaradi katerih Bog dopušča trpljenje, te preizkušnje so povezane s človekovo oddujitvijo od ki se včasih zdi kot v nebo vpijoča krivica. Ob preučevanju Boga, s človekovo prevzetnostjo, da s svojim znanjem župnijske kronike, nekaterih drugih dokumentov župnije vse zmore sam in da zato božjega varstva ne potrebu- in pa življenja in dela Janeza Trdine so se mi namreč razkri- je. In ko človek Boga ne išče in ga ne potrebuje, ga Bog le marsikatere zgodovinske skrivnosti, ki jih želim deliti z prepusti samemu sebi in preizkušnje so tu.

3 O DOLŽU IN NJEGOVIH POSEBNOSTIH Od najstarejše do novejše zgodovine Dolža

Leta 1997 so na območju Grebena in Pušč odkrili najdbe iz kamnitega materiala, ki sodi v čas mezolitika (pričetek pred 10.000 leti) ali neoli- tika (do leta 6.000 pred Kristusom) (eše13052). Na Selih na Brezniku pa je bilo leta 1901 odkrito gomilno grobišče iz obdobja starejše železne dobe (l.750 do 300 pred Kristusom). Prvi pisno omenjeni posestniki so bili mehovski gospodje in njihovi naslednjiki. V tukajšnjih vaseh pa sta imela svoje posesti tudi ljubljan- ska komenda križniškega reda in la: “Ozdravljala sva bolj z božjo moč- Blaža in sv. Lucije, ki pa po požigu novomeški Kapitelj. jo kakor s svojim znanjem. Ni nama cerkve 1942 nista bila obnovljena. Leta 1982 je na pobudo treh zag- za zemske dobrine, zakaj Kristusova V teh časih je podružnica imela tudi nanih domačinov (Francija Bačarja, sva.” Med drugim sta tudi pomoč- manjše orgle. Na desni strani ob Jožeta Kobeta in Jožeta Vidmarja nika proti kužnim boleznim, ki so v glavnem oltarju je danes tako kip nastala samostojna KS Dolž, ki je preteklosti tudi v tukajšnjih krajih Kristusa kralja iz leta 1951 in na levi povezala vasi: poleg Dolža še Sela pogosto razsajale. strani kip Lurške Marije, katerega je pri Zajčjem Vrhu, Zajčji Vrh, Vrhe in cerkvi daroval nek Novomeščan oko- Iglenik. V krajevni skupnosti je okoli Podružna cerkev s prvotnima zave- li leta 1950. Leta 1866 je za cerkev 560 prebivalcev. tnikoma sv. Petrom in Pavlom se na Janez Šubic narisal dve sliki, in sicer Dolžu omenja že leta 1581. Nasled- sliko sv. Uršule in sliko Marije živega Podružna cerkev sv. njič je cerkev sv. Kozma in Damjana rožnega venca, ki pa sta v požaru iz- Kozme in Damjana na Dolžu omenjena 1763 v vizitacij- ginili. Prvotna slika sv. Kozme in sv. skem zapisniku goriškega nadško- Damijana je bila delo Janeza Evan- Cerkvica na Dolžu je posvečena ve- fa Karla Mihaela Attemsa. Cerkev je gelista Dobrovskyja (najverjetneje likanoma v krščanskih krepostih. tedaj imela 3 oltarje, 2 keliha in 3 s konca 19. stoletja ali začetka 20. Rodna brata Kozma in Damijan, ki zvonove. Na zunanji strani zvonika stoletja). Postlov križev pot je cerkvi sta mučeništvo prestala v začetku 4. cerkve je v zidu vpisana letnica 1722 podarila cerkev v Stopičah leta 1891. stoletja v Egeji, v pristaniškem mestu in na stopnici v cerkvi pod korom V prvi oddaji zvonov za vojne potre- v Kilikiji v Mali Aziji, sta morala pre- letnica 1749, kar najverjetneje kaže be marca 1917 sta bila cerkvi odvze- trpeti mnogo mučenj. Med drugim na tedanjo temeljito obnovo cerkve ta veliki in srednji zvon. V spomin sta bila vržena v morje, postavljena in spremembo zavetnikov cerkve. na posvetitev soseske Presvetemu na grmado, pribita na križ, kamnana Okoli leta 1790 je ljubljanski škof Srcu Jezusovemu 26. februarja 1928 in s puščicami obstreljevana. Vse to Mihael baron Brigido načrtoval, da je cerkvi rojakinja, domačinka s. Pa- sta z božjo pomočjo nepoškodovana bo Dolž samostojna župnija, a do tricija Murn, tedaj predstojnica us- prestala in na koncu njunega muče- te uresničitve ni prišlo. Podobarska miljenih sester v Novem mestu, po- ništva so ju krvniki obglavili. Bila sta delavnica Štefana Šubica je v letu darila leseni kip Jezusa s presvetim zdravnika in ozdravila sta tudi mno- 1863 izdelala kipe sv. Kozma in sv. Srcem. Po obnovi požgane cerkve go takih, katere so drugi zdravniki Damijana, sv. Petra, sv. Florijana in med vojno je bila v cerkvi na Dolžu imeli za neozdravljive. Ob zaslišanju sv. Silvestra, leta 1865 pa je delavni- ponovno sv. maša na Martinovo ne- pred mučenjem sta mučiteljem deja- ca izdelala tudi stranska oltarja sv. deljo leta 1946. 4 vrhniškega župana Ignacija Hrena - Fabriko in cerkvico sv. Egidija na Gorjancih. Kar nekaj ljudi je tako izgubilo delo in zaslužek. Posledice medvojnih spopadov in povojnega revolucionarnega nasilja so se odrazile tudi v velikem številu ubitih, kar preko 100 oseb (Dolž 58 oseb, Zajčji Vrh 18, Vrhe 15, Iglenik 8 in Sela 5), velika večina le zato, ker niso pod- pirali revolucionarjev. Vodjo obno- vitvenih del na cerkvi so nasprotniki obnove skušali celo zastrupiti. V šoli, katere izgradnje in dela je bil še posebej vesel župnik Jožef Smo- lič, pa so bili že pred vojno močno nastrojeni proti veri, posebej pa se je to odrazilo po vojni. Da otroci ne Pomembnejše preizkuš- nje tukajšnjih vasi

Leta 1855 je razsajala kolera. Največ - 9 smrti je bilo na Vrheh, 7 na Zajč- jem Vrhu in 5 na Dolžu. Pet let pred tem v nekaterih vaseh tedanjemu župniku Verščaju nekateri niso hoteli dati predpisane bere. Tedaj je bila pri teh ljudeh izvedena tudi vojaška izterjava. Zajčji Vrh je leta 1894 zajel močan požar. Iz vasi krajevne skupnosti se je zaradi slabih gospodarskih razmer v 60-letnem razdobju (od 1870 do okoli 1930) izselilo v tuje dežele okoli 215 oseb. Vrnili so se le redki. Bil je čas preizkušenj zaradi suš, toče in zmrzali, pojav trtne uši pa je močno prizadel vinogradni- štvo. Posebno poglavje za ljudi v tu- kajšnjih vaseh je čas druge svetovne vojne in 4 desetletja po njej. Med drugo svetovno vojno, 5. decembra 1942, sta bili namreč po komuni- stičnih revolucionarjih požgani cerkev in šele dobro zgrajena osnovna šola ter v bližini stoječa trgovina tr- govca Turka iz Stopič. Dva meseca pred tem pa je najverjetneje Džem- sov bataljon požgal lesno podjetje

5 bi hodili k verouku, so jih po pouku izgradnjo lastne šole in do jeseni je 1959/60 je šola postala družbena celo namerno zadrževali zaprte v bila že pod streho. Delo je prevzel ustanova in šolska obveznost 8-le- učilnici. Večini vernih pa je bil tedaj stavbenik Valentin Vrhovnik iz No- tna. Učenci višjih razredov (5., 6., 7. preprečen tudi dostop do boljših in vega mesta. Vodja šole na Dolžu je in 8. razred) so bili tedaj prešolani v bolje plačanih delovnih mest. Za- tedaj bil Franc Jalen, ki pa je že v je- šolo v Stopičah. vestno je bil po novih oblastnih zavrt seni odšel v Žužemberk (Župnijska tudi nadaljnji razvoj tukajšnjih vasi. kronika). Šola je bila blagoslovljena Vsekakor je zanimivo vedeti, kaj se 5. novembra 1939 po novomeškem Druga zanimivejša stavb- je dogajalo pred vojno in zakaj so proštu Karlu Čerinu (1924 – 1949). na dediščina na Dolžu bile takšne posledice. Iz ustnih virov Kako je bil ta dogodek pomemben je mogoče zaključiti, da si je večina za krajane, priča tudi navedba oseb, Jeruševa kašča (Ravnica 12, Dolž) ljudi tedaj močno želela družbenih ki so bili pri blagoslovu šole priso- (eše 22412), Jurjav toplar (Ravnica sprememb in so verjeli obljubam po tni. Pomembnejša imena prisotnih 11, Dolž) (eše 22413), Kasarnškova boljšem in pravičnejšem redu pro- so: ban Marko Natlačen, narodni domačija iz 2 polovice 19. stoletja pagatorjev komunistične partije. O poslanec dr. Franc Kulovec (tedaj (Šolska cesta 52) (eše 22414), Pun- posledicah so njeni agitatorji seve- tudi senator v kraljevini Jugoslavije), gaterjeva kašča iz 2 polovice 18. da previdno molčali. načelnik sreza Novo mesto, Franc stoletja (Šolska cesta 57, Dolž) (eše Brulc, župan občine Šmihel – Stopi- 22410). če, in druge, tedaj pomembne javne Osnovna šola na Dolžu osebnosti. Zagotovo so te osebnosti na določen način pomagale, da je Zaradi precejšnje oddaljenosti od bila šola dograjena. Ob tej priliki je ŽUPNIK JOŽEF SMOLIČ osnovne šole v Stopičah so si v kra- na Dolžu maševal stopiški župnik in jih vzhodnega dela župnije močneje liberalna učiteljica je tedaj močno Zakaj nekaj besed o župniku Smo- pričeli prizadevati za lastno osnovno integrirala proti njemu. Kot je zapi- liču? V župniji je namreč doživljal šolo že pred prvo svetovno vojno, v sal kronist, neuspešno. Kronist je kalvarijo 2. sv. vojne in bil po vojni letu 1919 pa je bil sprejet dokončni zelo pohvalil lepo urejeno šolo in ob po oblastnikih zaznamovan kot du- sklep Kranjskega šolskega sveta, koncu zapisa zaželel, da bi šola dob- hovnik izdajalec, kar pa je bilo do da se na Dolžu ustanovi enorazre- ro in dolgo služila svojemu plemeni- njega zelo krivično. Obtožbe tožni- dna ljudska šola. Pouk za 105 vpisa- temu namenu posredovanja znanja kov, tudi nekaterih tukajšnjih doma- nih otrok se je pričel 16. septembra mlademu rodu (Župnijska kronika činov, so temeljile na nedokazanih 1919. S šolskim letom 1925/26 je 1939). in neosnovanih trditvah. Iz opravlje- šola postala dvorazredna in je za- Šolska prizadevanja na Dolžu je ne raziskave o župniku Smoliču in poslovala dve učni moči. Učenci so prekinila druga svetovna vojna, njegovem delu je mogoče zaključiti, prihajali v šolo iz Dolža, Cerovca, saj so se kmalu po pričetku vojne v da je bil povod za njegova zasliševa- Iglenika, Pangrč Grma, Pušč, Vrhov, šolsko stavbo vselili italijanski vo- nja, mučenja in zapor odkrit seznam Zajčjega Vrha in nekaj učencev je jaki. Grobo prekinjen pa je bil pouk dobrotnikov za nove orgle v Stopi- po slabi gozdni poti prihajalo celo 5. decembra 1942, ko je po ustnih čah, ki jih naj bi leta 1952 blagoslovil iz tovarne na Gorjancih. V šolskem virih skupina partizanov iz Gabr- škof Vovk. Na tem seznamu je bilo letu 1933/34 sta bili učiteljici Lavri- ja po boju z domačimi nasprotniki zapisano tudi njegovo ime. Kot je čeva in Erkarjeva. Erkarjeva je imela skupaj s cerkvijo sv. Kozma in Da- znano, so škofa Vovka, ko je prihajal leta 1933 za krajane tudi predavanje mjana zažgala tudi šolsko zgradbo. v Stopiče, tedaj na vlaku zažgali in z naslovom ¨Važnost sadjarstva in V poletnem času so z udarniškim so zato želeli odgovorni politiki po uporaba sadja¨, veliko predavanj na delom domačinov pripravili les za mednarodni reakciji to gnusno de- šoli je bilo o varčevanju in razvilo se ostrešje šolske stavbe. Pouk pa se janje na vsak način opravičiti. Vovk je tudi protialkoholno gibanje (100 je s 15. decembrom 1945 pričel v hiši je pozneje oblastnike prosil, da so let osnovne šole Stopiče, 2000, str. domačina Franca Gredenca. Obno- Smoliča izpustili iz zapora, kar so 40 - 46). Spomladi 1938 pa so na vitvena dela na šolskem poslopju tudi storili. Dolžu zavihteli krampe in motike za so bila končana 11. junija 1947. Leta Ker večina o župniku Smoliču ne ve

6 veliko oz. ve le nekaj, kar V župniji je bila namreč velika želja ni bilo res, je zato potreb- po izgradnji katoliškega doma in se no osvetliti njegov lik v čim je za ta namen že nekaj let zbiral tudi boljšem poznavanju njega denar. Gradbeni inženir je načrte za in njegovega dela. Na kak- gradnjo tega doma v župnišče prine- šen način se kaže njegova sel 15. oktobra 1940, a se z gradnjo veličina v župniji? Leta 1939 zaradi vedno bolj grozeče vojne neje pričel z večjimi obnovit- varnosti ni pričelo. Založen denar venimi deli v župnišču. Ta župniji ni bil vrnjen. dela so zajemala ureditev Nadalje je treba omeniti njegova stopnic, stropov v veži, za- predvojna opozorila, ki jih je ljudem menjavo kuhinjskih oken izrekal, ker je vedno več ljudi videlo ter izdelavo izolacije tal in rešitev nakopičenih gospodarskih sten. V cerkvi in župnišču problemov v očitni podpori revolu- je bila tega leta izvedena cionarjem. Na njegova opozorila se tudi električna instalacija. tedaj niso kaj veliko ozirali in so ga Električna luč je najprej za- imeli za nazadnjaškega. V župnijski gorela v cerkvi, župnišču kroniki za leto 1939 je ta odnos lju- in pri gostilničarju Žagarju, di še posebej slikovito opisal, ko je in sicer 21. decembra 1939 bil po blagoslovu cerkvice sv. Egidija – štiri dni pred božičem. prebran državni razglas za pripravo Drugi župljani elektrike te- na vojno. daj niso hoteli, ker jim je Na Dolžu sta bila zaradi italijanske bila predraga in tedaj niso zasedbe šole in cerkve 5. decembra imeli denarja. Za izgradnjo 1942 po skupini partizanov iz Gabrja električnega voda v vasi, iz požgana šola in cerkev. Oktobra leta katerega so pozneje dobili 1943, po odhodu Italijanov (3. sep- elektriko tudi ostali v vasi, tembra), pa je bilo v začetku oktobra je župnik Smolič tedaj založil 8.500 po borcih Gubčeve brigade požgano din (kar je znašalo 15 mesečnih plač) tudi župnišče ter staro in novo šol- iz fonda za katoliški prosvetni dom. sko poslopje v Stopičah. V smrtni

7 nevarnosti je bil tedaj tudi župnik. Na to je bil opozorjen s strani ene od spovedovank pred sv. mašo in se je zato še isti dan po sveti maši odlo- čil za odhod v Novo mesto, ki je bilo zavarovano pred revolucionarji. Pod tamkajšnjo zaščito in varstvo pred revolucionarji so se zatekali tudi šte- vilni krajani iz župnije. Med vojno so bile razbite šipe pri cerkvi, posamezniki pa so imeli namen požgati tudi cerkev, kar pa se k sreči zaradi nasprotovanj enega od udeležencev ni zgodilo. Ostala poslopja so bila deloma razbita, razkri- ta in večinoma neuporabna. Odvze- to je bilo cerkveno in nadarbinsko orodje. Po ustnih informacijah njegovih so- rodnikov Smolič ni zagovarjal upo- rabe orožja in je svojega kaplana Urbanča, ko je bil oborožen z revol- verjem, zavrnil za somaševanje. Na- dalje je treba opozoriti, da je pomagal, kjer je mogel in kolikor je lahko. Če sredstev ni imel, jih tudi ni mogel zločinov ni nikoli potrdil. pitja alkohola je tudi še danes pri deliti z drugimi. Ustni vir omenja, Smolič je prišel v Stopiče novembra posameznih družinah velik pro- da je pozneje kot župnik v Tunjicah 1932. Vse do smrti župnika Franca blem. Po pripovedovanju je bil Smo- prejel tudi dar v večji vsoti denarja, Žitnika leta 1938 je opravljal službo lič zelo dosleden in zahteven oz. ki pa ga je nato namenil za potrebe kaplana, zatem pa je prevzel tudi strog (Cimrmančič, 2017). Drugi viri tamkajšnje cerkve. Vse življenje je vodenje župnije. Novembra 1933 je pa omenjajo, da je bil njegov pred- živel skromno in preudarno v zaves- skupaj z župnikom nastopil proti hodnik Žitnik še strožji (Šafar, 2017). ti, da je tudi sam grešnik. Njegova močni razvadi v župniji, da so botri Omenjeni zadevi seveda ustvarjata aretacija leta 1952 je bila poveza- z otrokom hodili v gostilno, kjer so vtis, da so lahko nekateri do Smo- na z zažigom ljubljanskega škofa ure popivali in bili brezskrbni do no- liča gojili tudi stare zamere in so se Antona Vovka, ko je ta imel namen vokrščenca. Zaradi tega naj bi celo mu tako lahko v vojnem oz. povoj- blagosloviti nove orgle v Stopičah. umrl en otrok, eden pa naj bi padel nem času tudi maščevali. Del zasliševanja so bila tudi pogoje- iz rok botra in se kotalil po brežini. vanja, in sicer da se odreče Cerkvi in Kaplan Smolič je v želji po prepre- Smolič je bil aretiran 26. 2. 1952 škofu Vovku, za kar so mu obljubljali čitvi takšnih dogodkov zahteval, (Griesser Pečar, 2005, str. 335, 336). drugo dobro plačano službo. Ker je da morajo botri podpisati izjavo, Zoper njega so pričali tudi nekateri vztrajal, da je nedolžen, so kmalu v kateri so se zavezali, da bodo po stopiški farani. Dne 8. 5. 1952 je bila sledila tudi ustrahovanja. V svojo krstu otroka takoj odnesli domov. na sodišču v Novem mestu glavna nedolžnost je bil prepričan, zato se To nekaterim ni bilo všeč (seveda obravnava zoper Jožeta Smoliča, ki sodnega procesa ni bal. Sodni pro- gostilničarjem in cerkovniku iz Sto- je bil med okupacijo župnik v Stopi- ces je bil javen in v sodni dvorani so pič) in je zato bilo potrebno na dopis čah pri Novem mestu in ga je Okro- bile pretežno posebej najete osebe, sreskega načelstva v Novem mestu žno sodišče v Novem mestu obtožilo ki so z glasnimi vzkliki Smoliča ob- z dne 22. 9. 1933 uradno pojasnilo kaznivih dejanj po čl. 125 KZ, češ dolževale zločinov. Sam omenjenih (Župnijska kronika, 1933). Problem da je od začetka do konca okupaci- 8 je pomagal sovražniku pri številnih ukrepih odvažanja prebivalstva v internacijo, pri prisiljevanju v službo sovražnih oboroženih formacij in pri drugih vojnih zločinih. Konkretno so ga obdolževali, da je med okupacijo od maja do konca septembra 1942 v Stopičah z Jankom Debeljakom in kaplanom Janezom Urbančem orga- niziral ustanovitev ¨Štajerskega bataljona¨, ki je pozneje postal Legija smrti. Obsojen je bil na 20 let strogega zapora, tožilstvo pa je proti sodbi vložilo pritožbo (prav tam, AS, 223, Vlada Republike Slovenije, šk. 34, Bilten JTLRS, 31. 5. 1952). Vrhovno sodišče je tako 7. 5. 1952 kazen zvi- šalo na dosmrtni strogi zapor (NŠAL, seznam obsojencev duhovnikov). Leta 1960 je zapustil zapor in postal župnik v Zgornjem Tuhinju. Umrl je 23. 4. 1983. Pokopan je v Dobrniču. Poudariti je potrebno kako zelo pomembna je bila zanj šola na Dolžu (domačini so se zanjo trudili skoraj 50 let), saj se je o njej pohvalno iz- razil tudi v župnijski kroniki. Zavedal se je nevarnosti in posledic komuni- stične revolucije, toda njegova opozorila so bila zaman. Zapor in muče- Palež, ki se steka v Klamfer, je stu- navaja, da je sklenil z gospodstvom nja njegovemu služenju Bogu niso denec Kukec. Voda v njem nikoli ne Ruperč vrh, ki je pripadalo tedaj mla- ničesar odvzela, nasprotno, pridala presahne, v zimskem času pa je to- doletnemu baronu Amandu Antonu so mu le zasluženje za odpuščanje plejša od okolice. Nekatere dolške pl. Schweigerju, pogodbo za popol- grehov drugih. ulice so poimenovane prav po posa- no izsekanje lesa v gozdnem prede- meznih izvirih vode. lu Polom, Grebenec in Srednji vrh in za postavitev steklarne na graščin- DOLŠKA STEKLARNA - skem svetu. V steklarni je nameraval DOLŠKI IZVIRI »GLAŽUTA« zaposliti 8 steklarjev, 16 pomočni- kov, 4 kurjače, 1 topilca in 16 drvar- Do izgradnje vodovoda sta bila za Ustanovil jo je Janez Rückel, ki je imel jev ter vložiti poleg znatne vsote za krajane dolškega območja glavna pred tem skupaj s svojim bratran- poslopja še 16.000 goldinarjev kot vira vode Mrzlavka in izvir Žleb, ki cem Janezom Friedrichom steklar- obratno glavnico. je bil zajezen leta 1955 in leta 1957 no v Ojstrici pri Vranskem. Rückel Rückel je 23. decembra 1837 od gu- betonsko obzidan. Tu so domači- je bil od leta 1815 steklar pri Maksu bernija pridobil deželno dovoljenje ni zajemali vodo za gospodinjske Andreju, steklarju v falskem okraju za postavitev in obratovanje steklar- potrebe in tudi napajali živino, prali (Ruše). V svoji prošnji guberniju za ne. Steklarno je odprl v Šentjanževi pa so tudi perilo in v zimskem času dovoljenje o postavitvi in obratova- dolini pod Dolžem na Gorjancih, ob svinjska čreva. Nedaleč od potoka nju steklarne z dne 26. oktobra 1837 potoku Palež. Za kraj, kjer je steklar-

9 na delovala, se je kasneje udomačil prodal lastniku gospostva Ruperč loseku, posekal pa jih je lahko tudi naziv Glažuta. Ker je lastniku pri- vrh, baronu Amandu Schweigerju, več. Les za steklarno so lahko sekali manjkoval kapital, da bi mogel obra- ki je bil tudi ves čas lastnik gozdov, na predelih Polom, Grebenc in Sred- tovati v zamišljenem obsegu, se je iz katerih so sekali les za kurjavo. nji vrh, ki so merili okoli 800 oralov začel zadolževati: trgovcu Janezu Ta je bil kot predzadnji kupec njen (blizu 500 ha). Gozdovi naj bi bili Globočniku v Novem mestu je dol- lastnik manj kot leto dni. 12. marca tedaj prezreli in so bili primerni za goval leta 1839 za prejeta posojila in 1850 je celotno ruperško gospostvo, takojšnji posek. blago za obresti 4400 gld, baronici Mehovo in Čretež s steklarno vred Podložniki gospostva Ruperč vrh, ki Schiveiger 2000 gld, Franzu Sch- prodal zadnjemu, šestemu lastni- so imeli pravico do sečnje v gozdnih midtu, trgovcu v Kozjem, dobavitelju ku, Juliju pl. Valmaginiju, dvornemu predelih, oddanih Rücklu, so gradnji pepelike preko 2487 gld. Finančne ceremoniarju na avstrijskem dvoru. steklarne nasprotovali, boječ se za težave so bile vzrok, da je Rückel s Ta je po dveh letih obratovanja dal svoje pravice v gozdu. Tako so pove- pogodbo z dne 4. marca 1841 odsto- 1852. steklarno za 50 let v zakup za- dali župani vasi Brezovica, Orehek, pil svojo steklarno z vsemi pritiklina- sebnikoma Karlu Slanini in Janezu Zajčji Vrh, Hrib in Sela, medtem ko mi in s pravicami do sečnje Jožetu Mitterdorferju na Zgornjem Avstrij- vas Dolž ni imela pomislekov. Na Arltu, poslovodji trgovine s steklom skem. Bila sta zadnja v kar številni okrožju so pritožbe petih okoliških Antona Langerja v Trstu. verigi lastnikov in upravljalcev ste- vasi ovrgli, ker so imeli upravičenci Steklarna na Dolžu je imela eno peč klarne Dolž na Gorjancih, preden je možnost dobiti svoj les iz preostalih s štirimi lonci. Ker je bil pri enem ta v letu 1854 dokončno prenehala 1200 oralov ruperškega gozda (1 ha loncu navadno zaposlen le en ste- obratovati. Po poročilih trgovske in = 1,73 orala). Mnogi okoliški doma- klar z enim pomočnikom, je bilo obrtne zbornice za leto 1852 steklar- čini so našli v steklarni zaslužek z število delavcev majhno. Podjetje na takrat ni obratovala. Znano je, da vožnjami, pri zavijanju steklovine v ni uspevalo niti v Arltovih rokah. je obstajala do leta 1855, vendar pa slamo, izdelavi zabojev, nakladanju Zaradi finančnih težav je 13. juni- je že eno leto prej ustavila delo. na vozove in podobno. Strokovni deja 1844 steklarno prodal svoji ženi (https://www.dolenjskilist. lavci pa so bili v glavnem Nemci in Ivani. Tudi tretji lastnici posli niso si/media/arhiv-pdf/dl/1966/ Italijani. tekli po sreči, zato je leta 1847 ste- DL_1966_12_08_48_871.pdf) klarna Dolž bila prodana na dražbi. V steklarni je leta 1850 prišlo tudi Kupil jo je novomeški trgovec Janez V času Rückla je bilo ocenjeno, da do stavke, katera je doslej najstarej- Globočnik, ki je bil največji upnik. je lesa v dodeljenih gozdnih prede- ša znana dokumentirana stavka na 21. maja 1849 pa je ta steklarno lih za 30 do 50 let obratovanja ste- Dolenjskem. Iz poročila okrajnega klarne. Po pogodbi z komisarja Tribuzzija je razvidno, da gospostvom Ruperč je v steklarni junija 1850 potekala vrh je moral vsako stavka štiridesetih tam zaposlenih leto posekati najmanj delavcev. Iz zapisnika je mogoče 600 sežnjev drv v go- razbrati, da je tedaj steklarna za-

10 da je bil tedanji direktor steklarne J. Koler precej malomaren in z vsemi delavci - potem ko je posest prevzel Valmagini - ni obnovil delovnih pogodb. Zaradi slabe vesti ga najbrž tudi ni bilo v steklarni ob ogledu 28. junija. Poleg neurejenih delovnih pogodb pa so bili zagotovo problem tudi zaostanki v izplačilu mezd (plač). Ker se je izkazalo, da je Valmaginijeva trditev, češ da je vojaštvo uporabilo orožje in je bilo nekaj delavcev ranjenih, neresnič- na, je deželna komisija prenehala z nadaljnjo preiskavo - takšen sklep poslovala 8 steklarjev, 2 topilca, 1 ni izsilil prodajo gospostva Ruperč je bil izdan 31. julija 1850 (Jakopec, mizarja in 1 dnevnega delavca, 9 vrh s steklarno po neprimerno nizki Stavka na Dolžu 1850). zidarjev, 6 drvarjev in 13 drvarskih ceni (okoli 18.000 gld – prava cena Od obrata ob potoku Paležu se je hlapcev (po priimkih sodeč so sle- je bila okoli 48.000 gld). Po takšni ohranilo le še nekaj ostankov zidov dnji najverjetneje bili domačini). V ceni naj bi gospostvo odkupil, ker je steklarne in steklovine v kepah. Kot poročilu je zapisal, da je 28. junija baronu Schweigerju večkrat poma- spomin na izdelke nekdanje dolške odšel po nalogu okrajnega glavarja gal v finančni stiski. steklarne pa je ohranjen do sedaj Mordaxa v spremstvu zdravnika dr. Stavka je verjetno trajala najmanj 5 znan le en steklen izdelek v muzejski Pettersa in lastnika steklarne Julija dni. Iz poročila je mogoče sklepati, zbirki gradu Podsreda. Ta izdelek je pl. Valmaginija na ogled razmer. Val- kozarec z začetnicama novomašni- magini je namreč pred tem zaprosil ka F. S.. Po raziskavi študentov teza vojaško pomoč, da se v steklarni uredijo razmere. Navedel je, da naj bi bilo ob vojaški asistenci 26. junija 1850 v steklarni nekaj delavcev ranjenih zaradi strelov. Po prihodu na Dolž je imel zdravnik dr. Petters takoj obilico dela s pre- gledom steklarskih žena in otrok, saj je večina delavcev na Dolžu žive- la z družinami. Komisar Tribuzzi je posamično zaslišal delavce steklarne in na vprašanje, zakaj so prene- hali delati, ugotovil, da zato, ker so slišali za sodni spor med sedanjim lastnikom Valmaginijem ter prejš- njim lastnikom baronom Schwei- gerjem in se zbali za kruh in delo. V ologije v času delovanja steklarne poročilu je navedeno, da nobeden ni je bil kozarec najverjetneje izdelan imel strelne rane, na več delavcih pa kot darilo novomašniku Frančišku so bile opazne poškodbe, ki so ka- Svetličiču, ki je bil rojen v Idriji. Ker zale na to, da so bili tepeni. je imel novo mašo 5. 8. 1839, je bil Kaj je bil vzrok za stavko? Kot je mo- kozarec izdelan najverjetneje v prvi goče iz poročil zaslediti, je Valmagi- polovici leta 1839.

11 Kobler je v slovenskem biografskem ali romantične prispodobe (vožnja FRANČIŠEK SVETLIČIČ leksiokonu zapisal, da je najboljši po morju, popotnik, romar, jetnik). pesnik noviške dobe. Za pesništvo Zaradi svojega jasnega in trdnega Rojen je bil 2. aprila 1814 v Idriji, ga je pridobil duhovnik in slovničar življenjskega nazora prehaja marsi- umrl pa je je 22. februarja 1881 v Franc Metelko, zlasti pa je nanj vpli- katera pesem v čisto poučnost, npr. Ljubljani. Po končanem ljubljan- val pesnik Prešeren. Bil je izpovedo- Dekletom, Mladenčem. Njegova po- skem liceju je študiral bogoslovje valec svoje notranjosti; odlikuje ga znoromantična, k razmišljanju na- in bil v mašnika posvečen 5. avg. tehtna vsebina in skrbna, večinoma gnjena, osebnost se kaže zlasti v pe- 1839. Najprej je bil do 1843. kaplan sonetna oblika. Prešernov vpliv je tu smih, kjer se ustavlja ob veličastvu v Rovtah nad Logatcem, pa do 1846. in tam tako močan, da je marsikate- narave ali kjer mu posamezni kraji v Cerknici in nato še na Vrhniki do ra pesem, posebno satirična, sko- bude spomin na preteklost ter raz- 1856. Zatem je bil župnik v Sorici do raj parafraza Prešernove. Predmet mišlja o narodovi prihodnosti. Pri- 1863. in v Godoviču do 1879. leta. liričnih pesmi mu je razmišljanje o povedne pesmi je zajemal najrajši iz Kot deležnik Banke Slovenija je iz- življenju, sreči in nesreči; čeprav je ljudskega izročila, saj se v snovi čuti gubil vse premoženje in se novem- osnovno čustvo trpko, skoraj pesi- spomin na kraje, kjer je služboval. bra 1879 upokojil ter najprej živel mistično, povsod zmaguje zaupanje Pesmi so večinoma zložene v nibe- na Razdrtem in pozneje v Ljubljani v Modrost in Pravičnost. Najrajši lunški kitici. Tudi v njegovih pripove- s pomočjo podpore duhovnikov pri- uporablja primere iz narave, domača dnih pesmih prevladuje romantično jateljev. Umrl je v v hiralnici. France dela (oranje, sejanje, košnja, žetev) vzgojna misel.

-Gschwind in leta žage Šiška leta 1927 zamislil pov- 1922 Tovarnica sem leseno gozdno železnico, širine pokučstva i indu- 60 cm, ki je potekala od tovarniš- strije drveta d.d. v kega skladišča Rute in Bajte, mimo Krapini. Krvavega kamna do Črnih lic. Dol- V letu 1924 so žina železnice je bila 4 km. Žaga je postali lastniki imela 20 tovornih vagončkov in na žage Ivan Šiška, vsakega so lahko naložili 5 – 6 m3 lastnik tovarne lesa. Sprva so prazne vagone vlačili parketov v Lju- s konji, naložene pa so samotežno bljani in njegova spuščali do žage. Z vagončki so up- družabnika brata ravljali zavirači oziroma t.i. bremzar- Heinrihar, lesna ji. Ker se je promet lesa z vagoni že v industrijalca iznekaj letih močno povečal, so konje Škofje Loke. To- zamenjali z dvema lokomotivama, varna je imela delujočima na sesalni plin (kurjenje GORJANSKA ŽAGA - tedaj dva polno- v posebnem plinskem generatorju), FABRIKA jarmenika, eno žago samico in šest ki so ju kupili v Nemčiji. Na progi je krožnih žag. Trideset delavcev je delalo 8 do 10 delavcev. Žago na Gorjancih je leta 1894 pos- izdelovalo parket, deske in parilo Leta 1935 je ljudska posojilnica v tavil dr. Robert Schlesinger-Goriani, bukov les. Predelovali so večinoma Ljubljani prevzela posestvo »Parna ki je pred tem leta1893 kupil Grašči- bukovino. Les so tovorili s konji in žaga Gorjanci«. Novo upravo je vodil no Ruperč vrh. Delovala je na paro izdelke odvažali po cesti »Oglarica« gozdar Rudi Draksler. Pri zmernem in je bila opremljena z raznimi stroji (zgrajena okoli leta1870, vrisana že v izkoriščanju gozdov je bil dan velik in parilnico. Že leta 1916 sta posest starih avstrijskih kartah) do Vahte in poudarek tudi odpravljanju posledic in žaga prešla v last hrvaške banke nato proti Novemu mestu. malomarne in nenačrtne eksploata- v Zagrebu, leta 1918 pa je njen la- Ker je v bližini tovarne kmalu zače- cije v preteklosti. stnik postal baron Franc Ofenfels- lo primanjkovati lesa, si je direktor Zadnji zasebni lastnik je bil trgovec

12 in župan Ignacij Hren iz Vrhnike, ki Les so do železni- je žago tudi delno obnovil, podaljšal ce spravljali s tre- cesto proti Gospodični, večinoma mi pari konj, ki so po trasi železnice do Velikega Placa, bili v lasti lastnika in zgradil odcep ceste v Glažarjev žage. Po železnici graben. Leta 1937 je žaga pogorela, so dnevno vozili bila kmalu obnovljena, a med vojno trikrat s 4 vagoni. konec septembra oz. oktobra 1942 Delo je potekalo dokončno požgana. Zažig je izve- od 6. zjutraj pa do da, Konca, Dolža, Gabrja, Jugorja, del Džemsov bataljon 1. proletarske 18. ure popoldan, pogosto tudi v Vrhov, Stopič in Suhadola. Delavec udarne brigade Toneta Tomšiča. Na noč. Plača je znašala 2 do 3 din na iz Cerovca je skrbel za cesto, iz Vinje mestu žage so opazne še ruševine uro; cena malice je bila tedaj 2 din. vasi pa je bila večina furmanov (Ša- in del dovoznih poti, po katerih so Razžagan les so nato s konji odvaža- šek, 2001). Gozdne železnice tedaj vozili železniški vagoni z lesom. Na li v Novo mesto na lesno skladišče. niso več uporabljali, leta 1941 pa so mestu cerkvice pa je postavljena Žagali so plohe, debeline 6, 7 in 8 tirnice še ležale v gozdu. lesena stavba, kamor se je mogoče cm, ter deske 3 in 4 cm. Največ je Žago, gozdarsko hišo, logarnico, zateči ob slabem vremenu. bilo bukovega lesa in nekaj malega upravno poslopje, hlev, skladišča Žaga je bila pomembna tudi za ljudi hrastovega. Delavci na žagi so bili iz in leseno cerkev, ki je bila šele izpod Gorjanci. Današnji prebivalci različnih podgorskih vasi: Podgra- grajena (v njej je bila sveta maša le Dolža in okoliških vasi imenujejo enkrat), je jeseni leta 1942 požgal kraj «Pri Fabriki«. Z gozdovi tu danes Džemsov bataljon. Zadnji lastnik gospodari gozdar Roman Zaletelj. Hren pa se ob koncu vojne izselil v Ameriko. Po vojni so ti gozdovi pos- O delu na žagi je leta 2001 povedal tali državna last in z denacionaliza- nekaj izkušenj tudi Janez Šašek iz cijo so bili ponovno vrnjeni pravnim Pangrč Grma, ki je bil nekaj časa tu naslednikom predvojnega lastnika. tudi zaposlen. V času od leta 1923 – 1942 je žaga imela 12 krožnih Še nekaj besed o zadnjem žag (cirkularje), 2 železna gartra in lastniku Fabrike en lesen garter. Na žagi je delalo tudi do 24 delavcev, na skladišču 6 Ignacij Hren je bil rojen 27. julija skladiščnikov in v gozdu 6 sekačev. 1891 na Verdu pri Vrhniki. Umrl pa Lastnik je zaposloval enega nadzor- je 29. maja 1985 v Chardonu, Ohio nika pri žagi in enega na skladišču. (ZDA). Ignacija je po končani ljud- 13 ski šoli oče izučil za čevljarja. Že kot nik lesnega podjetja Maček & Comp. V komunistični revoluciji je izgubil mlad fant se je na željo staršev Igna- v Logatcu, že štiri leta pozneje pa si sina Matjaža in vse štiri brate. Poleg cij udeleževal telovadbe in prosvet- je sezidal lastno parno žago na Ver- sina je imel še 5 hčera. Maja 1945 je nega dela v telovadnem odseku iz- du. Od Ljudske posojilnice v Ljublja- z družino odšel na Koroško. Sin Ma- obraževalnega društva, ki ga je leta ni je 19. maja 1940 odkupil gozdno tjaž – še mladoleten - je bil tedaj v 1906 ustanovil na Vrhniki kaplan posestvo na Gorjancih in takoj tudi šentviškem taborišču zajet kot do- Janko Sedej. Ta telovadni odsek je tam postavil v obrat parno žago. S mobranec. Avgusta je dobil izpust- postal pozneje orlovski odsek. Dve politiko se je začel ukvarjati že zgo- nico iz taborišča, a se domov ali kam leti je bil tudi predsednik vrhniškega daj. Ko je bil star devetnajst let, je drugam nikoli ni vrnil. Ignacij je v orlovskega okrožja. Nastopal je tudi imel že politične vaške sestanke. svojih spominih opisal tudi srečeva- kot gledališki igralec. Leta 1936 je postal vrhniški župan, nje z generalom Leonom Rupnikom, Leta 1920 je pričel s trgovino v Rib- kar je ostal do 4. maja 1945, ko je v kjer posebej poudarja, da je gene- nici na Dolenjskem in se čez dve leti želji po zaščiti življenj v svoji družini ral resnično pomagal slovenskemu poročil. Leta 1922 je postal družab- moral zapustiti domovino. ljudstvu, kadar in kjer je mogel.

nica iz Ljublja- CERKVICA SV. EGIDIJA ne, ki je bila (TILNA) tedaj lastnica parne žage O cerkvici sv. Egidija je mogoče nena Gorjancih. sosednjih fara. Toda slavje je po sve- kaj informacij pridobiti iz župnijske Predvidevati je mogoče, da je pobu- ti maši dobilo grenak priokus, saj je kronike za leto 1939. Kronist je zapi- da za postavitev cerkvice prišla od bil tedaj prebran razglas, da morajo sal, da je bila 3. septembra 1939 po- tedanjega poslovodje v Fabriki v želji biti vsi vojaški obvezniki doma in sebna slovesnost v stopiški župniji, po božjem varstvu, dve leti pred tem čakati na morebitni vpoklic v vedno tedaj je namreč ljubljanski škof Gre- so namreč poslopja tukajšnje lesne bolj se bližajočo vojno (1. septembra gorij Rožman blagoslovil novo zgra- industrije pogorela. Kot je zapisal 1939 je Nemčija napadla Poljsko). jeno cerkev sv. Egidija na Gorjancih. župnijski kronist, je bila slovesnost Kot je zapisal kronist, sta se po preb- Cerkev je postavila Ljudska posojil- lepa in bilo je veliko ljudstva iz vseh ranem razglasu med ljudmi hkrati 14 pojavila jok in kletev, po prekomer- je zapisano, da je iz nem pitju alkohola pa so nekateri cerkve sv. Egidija na tudi razgrajali. Prvo žegnanje pri sv. Gorjancih France Go- Egidiju je bilo 1. septembra 1940. Sv. lob, župnik mestnega mašo je daroval kaplan Igacij Brglez. župnega urada Kosta- Po ustnem viru je bilo slavje lepo, njevica, 23. 9. 1942 maša je potekala zunaj in prisotno sprejel v hrambo: en njene fotografije je mogoče sklepati, je bilo veliko število ljudi. Po maši je veliki križ (Hrenov), en stoječ križ, 6 da je bila cerkvica lesena, postavlje- bilo tudi slavje, na katerem so pekli svečnikov s krožniki, 4 kratke sveče, na na betonsko ploščad s štirimi jagenjčke. Že jeseni v letu 1942 (zelo 2 oltarna prta, 1 tepih in 1 prižigoval- stopnicami pred glavnim vhodom. verjetno v začetku septembra) pa nik. Kdo je oddal te predmete, ni na- Glede na ohranjen dokument v žu- je najverjetneje Džemsov bataljon veden, domnevati pa je mogoče, da pnijskem arhivu naj bi bila cerkvica cerkvico požgal skupaj s poslopji jih je shranil nekdo iz Džemsovega podružnice župnije Podgrad, a je tukajšnje žage. Bil je to 3. proletar- bataljona, ki je želel svete predmete tedanji župnik Franc Kirar škofa Ro- ski udarni bataljon brigade Toneta obvarovati pred najhujšim in je bil žmana prosil, da cerkvico dodeli v Tomšiča. V župnijskem arhivu je morda doma iz šentjernejskega ali upravljanje župniku v Stopičah. shranjen še dokument, na katerem kostanjeviškega območja. Iz ohra-

Sveti Egidij (Tilen) tam molil in se pokoril. Kot puščav- nik se je hranil z zelišči in z mlekom Rojen je bil okoli leta 640 v Atenah. košute, ki je prihajala k njemu. Nje- Je zelo češčen svetnik v Angliji, po gove zveze z zahodnogotskim kra- deželah Srednje Evrope in tudi pri ljem Vambo se opirajo verjetno na nas, kjer je uvrščen med pomočni- legendo, ki pripoveduje, da je kralj ke v sili. Na Slovenskem je njemu nekoč na lovu naletel na košuto in ji posvečenih 18 cerkva. Bil je iz bo- sledil. Košuta se je zatekla k puščav- gatega rodu, toda po smrti staršev niku. Kralj je ustrelil, toda puščica je svoje veliko premoženje prodal, je zadela puščavnika. Ko se je kralj izkupiček razdelil med siromake, približal, ga je Egidij opomnil, naj sam pa je sklenil odpluti v Egipt, da živali ne stori nič žalega, ker mu jo bi se pridružil tamkajšnjim puščav- pošilja božja previdnost. Ko je kralj nikom. Toda veter je ladjo zanesel videl, kako Egidij svetniško živi, mu proti zahodu in pristala je na obali je sezidal samostan, v katerem je južne Francije. Egidij se je umaknil v Egidij umrl kot opat. samoto na levem bregu reke Ron ter Nad njegovim grobom je pozneje 15 zrasla cerkev, ob njej pa mesto, ki se porod in doječe matere za zdravje po njem imenuje Saint–Gilles, južno otrok. Tilen je bil tudi zavetnik pas- od Nimesa. Njegov grob so obisko- tirjev in beračev. Upodabljajo ga s vali tudi romarji na romarski Jakobo- košuto ali srno, s puščico v prsih. vi poti. Od prastarega samostana sta se ohranila samo cerkev z romansko Legenda o sv. Tilnu. Nekoč je sv. Til- fasado in mogočna kripta s kamni- na obiskal pastirček in svetnik mu je tim sarkofagom, v katerem so nekoč pokazal veliko skalo, ki se je tresla, počivale svetnikove kosti. Proti kon- izpod nje pa je mrzlo pihalo. »Ta cu srednjega veka so jih prenesli v skala zapira vetrove, slano in mraz», opatijo St. Sernin pri Toulousu, da mu je rekel. »Če skala popusti – bo bi jih obvarovali pred uničenjem s gorje! Zapomni si: jaz sam ne mo- strani protestantov. Na Egidijev grob rem skale zadržati – le moč skupne so romali verniki, ki so se svetniku molitve vseh ljudi jo lahko tako pri- priporočali v dušnih in telesnih pot- tisne ob goro, da more kljubovati rebah (proti strahu in duševnim bo- viharju. Čim bolj peša molitev, tem leznim). Božja pot je zaslovela v 11. bolj se skala trese, vsak dan bolj. Po- stoletju, ko so bili med romarji tudi uči ljudi: Ko bo ugasnila molitev na cerkveni in svetni dostojanstveniki. vaših ustnicah, bo mraz obdal vaša Češčenje sv. Egidija so romarji širi- srca in mrtva bodo in ledena, nič več li tudi doma. V Angliji je sv. Egidiju čali tudi za dobro letino in za srečo ne bodo polja rodila ... Naj se vsak posvečenih okoli 160 cerkva. V Slo- pri živini, za lepo vreme, proti ognju, dan prične s prošnjo Bogu in konča venijo pa je njegovo čaščenje prišlo strahu in kugi; pa tudi žene, ki niso njemu v zahvalo, da bo sreča v vsaki iz Nemčije. Svetniku so se priporo- mogle zanositi, nosečnice za srečen hiši».

DŽEMSOV BATALJON - 3. BATALJON PROLETARSKE Milana Badovinca. Naslednji napad UDARNE BRIGADE na belogardiste, ki ga je vodil, je bil 11. julija 1942 pri Zajčjem vrhu. Džemsov bataljon je bil ustanovljen janko pri Zajcu na Gorjanski cesti. Ubil je enega belogardista in rešil 11 7. avgusta 1942 na Gorjancih v bližini Fašisti so se namreč tu utrdili v hiši partizanskih ujetnikov Povšetovega Fabrike. Bil je del 1. slovenske proletarske udarne brigade Tone- ta Tomšiča. Za komandanta je bil imenovan Janez Maj- nik – Džems. Za političnega komisarja je bil tedaj imenovan Vasja Kogej, ki je bil pred tem politični komisar 3. čete 2. proletarskega udarnega bataljona. Dotlej je bil Maj- nik komandant 1. belokranjskega odreda, ki je 11. julija prišel iz Bele krajine na Gor- jance. Belokranjski odred se je oblikoval iz belokranjske čete in 19 borcev Gorjanske- ga bataljona 20. maja 1942. Ta je 28. junija 1942 izvedel napad na italijansko posto- 16 voda. Majnik je vodil tudi napad na belokranjskega odreda. Pozneje je treba opozoriti, da je imel v sebi italijansko postojanko na Ratežu 9. bil načelnik obveščevalne v IV. Ope- moč opozoriti vodstvo NOB na nep- avgusta 1942. Bataljon je imel avgu- rativni coni (Štajerski coni), ki je bila ravilnostin pri vodenju partizanski sta 1942 120 borcev. Kot omenja Str- ustanovljena 26. decembra 1942, bojev. Kot je zapisal Strle, je to po- le pri opisu Tomšičeve brigade se je poleti 1943 je postal namestnik ko- kazal na Molniku v drugi polovici Džemsov bataljon na Gorjancih uril v mandanta 14. divizije (ustanovljena oktobra 1942, ko je o vzrokih za požiganju. Z veliko zanesljivostjo je je bila 13. julija 1943; bojevala se šibko udarnost začel razglabljati zato mogoče domnevati, da so rav- je na Dolenjskem in Notranjskem) pooblaščenec centralnega komite- no borci tega bataljona požgali po- in nazadnje komandant Tomšičeve ja KPS Jože Moškrič - Ciril. Majnik slopja Fabrike in cerkvico sv. Egidija, brigade. Med vojno je bil večkrat ra- je tedaj pisno označil brigadni štab Najverjetneje v začetku septembra njen, tudi huje, a se je srečno izvle- za poglavitnega krivca vihravih pre- 1942 (okoli 4. septembra). kel. Zaradi ozeblin na nogah, ki jih je mikov, nepotrebnih in brezglavih bil deležen na Rogu, je imel pozneje umikov, za lakoto in razcapanost Zaradi prikritega načina delovanja precejšnje zdravstvene težave. Ob ter za razmah množičnih obolenj štajerskega bataljona je z borci tega podpisu kapitulacije je bil tudi par- med borci. Ob teh očitkih je odločno bataljona sodeloval v dveh bitkah. tizanski oficir za zvezo z Nemci in je zahteval, da se brigadi določi tako Že 15. avgusta 1942 pa je sodeloval bil obenem odgovoren za nemškega operativno območje, kjer bi se borci pri akciji zasledovanja tega bata- generala Alexandra von Löhra, ki je lahko izdatno nahranili, odpočili in ljona. Na Kompoljah je bil 18. sep- bil vrhovni poveljnik Jugovzhoda in pozdravili, obenem pa se opremili tembra v boju z belogardisti ranjen poveljnika skupine armad E. V 70. za bojevanje v bližajočih se zim- v trebuh. Ker ga 14., 15. in 16. de- letih 20. st. je bil Majnik predsednik skih razmerah. Zanimiv je tudi zapis cembra ni bilo v bitki z Italijani v vasi Socialistične zveze v Piranu. enega njegovih spominov leta 1978 Dobrava (zagovarjal se je, da se mu V drugi polovici oktobra 1942 je na- v Dolenjskem listu, kjer je zapisal: je ponovno odprla rana na trebuhu), pisal prispevek za 1. številko lista »Zakaj bi se sramovali danes priz- ga je 23. decembra 1942 vrh KPS Žep - čas 3. bataljona Tomšičeve bri- nati, da smo partizani večkrat bežali kot komandanta zamenjal z Ivanom gade, in sicer Partizan – strokovnjak in da je bila to celo naša taktika: na- Lokovškom – Janom iz Cankarjeve v orožju. padi in beži!« (https://www.dolenj- brigade. (Strle F., 1986. Tomšičeva skilist.si/media/arhiv-pdf/dl/1978/ brigada 1942 – 43) Pri obravnavi Majnika je vsekakor DL_1978_10_19_42_1523.pdf).

Janez Majnik - Džems SV. MIKLAVŽ NA GORJANCIH Janez Majnik – Džems je bil rojen 6. julija 1922 v Žužem- Cerkev sv. Miklavža na Gorjancih je berku. Umrl je 15. maja 1986 bila prvič v listinah omenjena že leta v Piranu. Po končani osnovni 1526 v zvezi s protiturškim davkom. šoli je obiskoval novome- Ker pa so jo Uskoki v 17. stoletju ob- ško gimnazijo. Ob razpadu časno uporabljali v posvetne name- starojugoslovanske vojske ne, se je ni posebej vzdrževalo in so v začetku 2. sv. vojne je še z jo zato zaradi slabega stanja okoli nekaterimi svojimi prijatelji leta 1836 opustili. Stavba današnje takoj pričel zbirati orožje. V cerkvice, ki je podružnica župnije partizane je vstopil januarja Šentjernej, je bila na novo pozidana 1942 v kraju Jelenice na Rogu leta 1887. Tedaj je bila obnovljena in bil najprej puškomitralje- tudi njene notranjost. Glavni oltar zec. Že maja tega leta pa je je posvečen sv. Miklavžu, stranska zaradi svojega drznega po- oltarja pa Mariji Kraljici in sv. Jožefu. guma postal komandant 1. V cerkvi visi slika sv. Jere, pred vrati 17 Gorjanski vrag. Kmetom je nagajal pri košnji trave, povzročal je neur- ja s točo. Posledice so se odrazile v izredno slabih letinah. Ljudem, ki so zaradi tega močno tarnali in iskali rešitev je bilo prerokovano, da bo škrata odgnalo le zvonenje železnega junca. Ko se je v novi cerkvi na Miklavžu ponovno ogla- sil zvon, je škrat zbežal in v viharju polomil drevje na Polomu. S travniškimi površinami in go- stinskim objektom neposredno v bližini cerkvice gospodari Društvo Gorjanske košenice. Člani društva v steni pa je vzidana podoba Janeza lokalnega pomena. enkrat letno organizirajo ročno Trdine. Leta 2012 je bila na objektu Po ljudskem izročilu naj bi se po košnjo košenic, pripravijo oglarsko prenovljena streha. Cerkev je danes opustitvi cerkve v Hudo peč v dolini kopo in zainteresiranim skupinam zavarovana kot kulturni spomenik Pendirjevke naselil škrat imenovan nudijo druge priložnostne storitve.

GORJANCI gori sta ohranjena celo zavarovana Za krajinsko in ekološko podobo bukova pragozdna ostanka. V ni- Gorjancev so pomembne košeni- Gorjanci (na hrvaški strani po- žinskem predelu se na kislih tleh ce z redkimi rastlinskimi vrstami. znani kot Žumberačko gorje) so ob bukvi pojavlja kostanj in najti je Pomembno naravno bogastvo Gor- planotasto hribovje v jugovzhodni mogoče tudi hrast graden. Na do- jancev so številni izviri (Minutnik, Sloveniji, ki obsega 212 kvadra- ločenih predelih je bila z obnovo Gospodična, Jordanov studenec) in tnih kilometrov. Gradijo jih mezo- vnešena navadna smreka, redkeje potoki (Kobila, Pendirjevka, Klam- zojske usedline (dolomit, apnenec pa macesen. Na severu se Gorjanci fer, Sušica) v ozkih in globoko zaje- in ponekod tudi lapor), obrobje pa strmo spuščajo proti Prigorjanskim denih dolinah severnega pobočja. sestavljajo miocenske kamnine goricam in se nato spustijo do Krške Naravne danosti Gorjancev nadgra- (peski, peščenjaki, gline, glinasti kotline, na zahodu z dolgimi sleme- juje vse od prazgodovine pestra po- in apnenčasti laporji). Najvišji vrh ni prehajajo v novomeško pokrajino, selitvena preteklost. Zanjo je značil- Gorjancev je 1178 metrov visok Tr- na jugu pa se stopnjasto spuščajo no sožitje obmejnega slovenskega dinov vrh (Sveta Gera). Pogorje je proti Beli krajini in karlovški kotlini. in uskoškega prebivalstva. ob prelomih dvignjen gorski čok, z grudasto tektonsko zgradbo. Raz- teza se od savske doline na vzho- du do črmošnjiške doline na zahodu. Po najvišjem slemenu, kjer je razvodnica med rekama Krko in Kolpo, poteka državna meja med Slovenijo in Hrvaško. Za Gorjance je značilna izjemna prepletenost panonskih in kraških pokrajinskih značilnosti. Razmeroma nepregle- dno in težko prehodno hribovje poraščajo prostrani bukovi gozdovi, na Trdinovem vrhu in Ravni

18 seh pod Gorjanci v drugi polovici 19 stoletja, ne more in ne sme zaobiti pisatelja Janeza Trdine. Iz njegovih bajk in povestih o Gorjancih in drugih zapisov lahko odkrijemo zaklad informacij o ljudeh tedanjega časa. Trdina se je rodil 29. maja 1830 v Mengšu na Gorenjskem. Že kot otrok je bil v domačem kraju deležen zgleda sovraštva proti gospodi in tako se je tega sovraštva kot je zapisal navzel tudi sam, kar pa je v njem postopno razvilo tudi goreče kranj- sko domoljubje. Jeseni leta 1840 sta ga roditelja pos- lala v Ljubljano na šolanje, zlasti mati je želela, da bi postal duhovnik. Vsekakor je treba omeniti, da je bil zelo nadarjen učenec. V prvi, peti in šesti šoli je bil celo prvi premiant (odličnjak vpisan v zlato knjigo). S primerjavo fotografije Gorjancev so pomembno rekreacijsko obmo- Skoraj vsako leto je dobil odlične okoli leta 1950 in fotografije iz leta čje. Občasno se v gozdovih pojavijo ocene. Ker je bil tudi zelo delaven, si okoli 2015 je mogoče videti, da so tudi večje zveri, kot so rjavi medved, je zato v času študija marsikak goldi- bile na zahodnem in osrednjem delu volk in divja mačka. nar prislužil sam, v spodnji gimnaziji Gorjancev velike košenice. Opušča- s korepeticijami, v zgornji z inštruk- nje košenic je omogočilo ponovno cijami. Po zaključeni gimnaziji se je vračanje gozda. Biotska pestrost, ki odločil v nasprotju s pričakovanji jo je v 70. letih 19. stoletja tako zelo domačih za študij na vseučilišču na občudoval tudi Trdina, na ta način Dunaju. Že v času študija je preuče- žal izginja. val italijansko, nemško, francosko, angleško in orijentalsko literatu- Na Gorjance je vezano bogato ljud- ro, pozneje pa tudi staroindijsko sko izročilo, ki ga je literarno obdelal in rusko književnost. Posebej se je Janez Trdina (Bajke in povesti o Gor- posvečal tudi preučevanju grške in jancih). Gospodarsko izkoriščanje nemške filozofije. Leta 1850, star 20 obsežnih gozdov se je pričelo 1838, let, je spisal Zgodovino Slovenskega ko je bila pri Dolžu zgrajena glažu- naroda. Profesorju staroslovanščine ta, intenzivneje pa po prvi svetovni Francu Miklošiču pa je pomagal pri vojni z žago pri Fabriki, do katere je izdelavi slovenskega slovarja. vozila gozdna železnica. Njegovo prvo službeno mesto je bilo na gimnaziji v Varaždinu, naslednje Gorjance seka glavna ceste Novo pa na gimnaziji v Reki. Ker leta 1859 mesto - Metlika z najvišjo točko na dijaki reške gimnazije niso hoteli na prelazu Vahta (615 mnm), kjer se PISATELJ IN ETNOLOG proslavo v šolsko dvorano (poleg odcepi gozdna cesta do planinskih JANEZ TRDINA cesarske zastave ni bila razobeše- domov: doma Vinka Paderšiča pri na tudi narodna hrvaška zastava) Gospodični (822 m) in doma pri Kdorkoli se bo vsaj malo poglobil je tedanji ravnatelj gimnazije Trdi- Miklavžu (969 m). Po Gorjancih so v skrivnosti Gorjancev in ljudi v va- no obsodil, da je on dijake hujskal speljane številne planinske poti in 19 k temu dejanju. Preiskava je pote- popotoval po dolenjskih krajin in Na Trdino je vsekakor treba gledati kale več kot leto dni in ves ta čas je Gorjancih. Po letu 1880 je zapiske čim bolj celostno, v etnografskem bil Trdina suspendiran od službe in pričel tudi urejati in iz njih obliko- pogledu pa so seveda posebej zani- je dobival le tretjino svoje plače. Te- vati zgodbe. V Ljubljanskem zvonu mivi njegovi zapiski o življenju ljudi daj je bil hkrati tudi pod najstrožjim je leta 1881 objavil Verske bajke na s katerimi se je na svojih poteh sre- policijskim nadzorom. Sodišče je ob Dolenjskem, nato pa je začel obli- čeval, pogovarjal ali pa le prisluhnil koncu preiskave vse tožbe proti nje- kovati in objavljati Bajke in povesti njihovim pripovedim. Ti zapiski so mu zavrglo kot povsem neosnovane o Gorjancih. Maja 1882 se je drugič prava zakladnica spoznanj o življe- in iz državne blagajne je zato dobil poročil z vdovo Uršo Jerman. Zaradi nju in navadah ljudi v drugi polovici povrnjeno tudi preostalo zadržano njegovih manjših pričakovanj je bil 19. stoletja. Raziskovalec, ki se zani- plačo. Po procesu se v šolstvo ni ta zakon zanj boljši. ma za tedanjo zgodovino njegovih hotel vrniti in je vlado zato zaprosil Kot je zapisal so bili njegovi ideali: zapiskov preprosto ne sme spregle- za upokojitev. To se je po daljšem ljubezen do svobode, ljubezen do dati. Trdinovi zapisi lahko namreč oklevanju tudi zgodilo. Zapisal je, da domovine in naroda, do narodne bistveno olajšajo razumevanje do- sta bila svoboda in mir zanj največje preteklosti in sijajne, ponosne bo- ločenih zgodovinskih dogodkov, se- bogastvo in se mu kljub skromni po- dočnosti, ljubezen do narodne lite- veda pa je potrebno tudi kar dobro kojnini po službi ni nikoli tožilo. rature in narodnega jezika, do na- poznavanje krajevne in včasih tudi Oktobra 1859 se je poročil s Franči- rodnega napredka, do slavljanske osebne zgodovine. ško Voljšak. Že v prvem letu starosti vzajemnosti, ljubezen do znanosti sta mu umrli obe hčerki in leta 1862 in umetnosti, posebno pa tudi ljube- O Podgorcih je zapisal: »Pod Gorjan- tudi žena. Zakon ni bil srečen in je zen do krasne narave, ki nas očaruje ci žive Podgorci, revni in neomikani, ponovno razmišljal celo o samomo- vsak dan z novimi čudesi in obsiplje ali pošteni ljudje, stari demokrati. ru kot v času po smrti matere. Tedaj z vedno svežimi blagodatmi in bla- Udeležili so se menda vseh kme- ga je, kot je zapisal, rešila deklica goslovi…« tiških puntov, mnoge so tudi sami (poimenoval jo je Radoslava), v ka- Njegove zgodbe so bile povezane začeli. O Stopičah in Stopičanih je tako z njegovim širokim poznava- mogoče najti Trdinovo misel v treh njem raznovrstne mitologije kot tudi zgodbah, in sicer Narodna blagaj- z vsakdanjim življenjem, ki ga je v nica, Stražani in Rožica. Za Stopi- tistem času obdajalo. Osebe v zgod- čane je posebej zanimiv začetni del bah so bolj kot ne resnične, dodana zgodbe Stražani, v katerem Trdina pa jim je Trdinova pronicljivost iz omenja zelo dobrega učitelja v Sto- njegovih osebnih življenjskih izku- pičah. V zgodbi Narodna blagajnica šenj oz. iz sveta njegove domišljije. Čas njegovega življenja je močno povezan z velikimi pričakovanji o svobodi in samostojnosti tudi manj- ših narodov, kot so to bili Slovenci in Hrvatje. Hkrati pa se je v Trdinovem času v družbi močno povečevala tudi liberalizacija in svobodomiselnost ljudi, kar je bilo mnogokrat tudi v tero se zaljubil v cerkvi, ko je prejela velikem nasprotju z eno njegovih te- sv. hostijo. meljnih mladostnih vrednot – vero. Po upokojitvi v jeseni 1867 se je iz In čeprav se je družil z ljudmi liberal- Reke preselil v Bršljin pri Novem nega tabora ter podpiral večino nji- mestu. Sem je prišel z namenom hovih idej, pa je Trdina vseeno v sebi študija narodnosti in značaja Do- ostajal skromen in ni nikomur dovo- lenjcev. Leta 1871 se je iz Bršljina lil, da bi kakorkoli vplival na njegovo preselil v Novo mesto in okoli 15 let versko in domoljubno prepričanje. je predstavljen narodni junak, ki naj tovanj tako iz liberalnih kot tudi pomislili: Tehtna je vsaka beseda bi rešil Slovence. Zgodba Rožica pa cerkvenih krogov. V cerkvenih kro- človeka, ki je pošten, odkritosrčen, izpostavi romanja v Stopičah. gih izstopata duhovnika Anton Mah- globok v mislih, visok v idejah; lahko Nenavadni dogodki v njegovih zgod- nič, poznejši hrvaški škof in Peter se prerekaš z njim, ali poslušati ga bah Verskih bajk so bili najverjetne- Urh, novomeški prošt ki sta v njego- moraš! (Cankar, 1910. Janez Trdina, je magnet za množičnost njegovih vem pisanju prepoznala neke vrste zbrani spisi, Ljubljanski zvon). bralcev, kar mu je godilo (sam je smešenje določenih verskih resnic, Trdina je s Stopičanimi še na pose- namreč zapisal, da je bil v mlados- kar pa vsekakor zagotovo ni bil na- ben način povezan zaradi svojih za- ti zelo častihlepen) in je zato tudi s men Trdinovega pisanja. Dojemanje piskov, ki jih je beležil v času svojih takšnim stilom pisanja nadaljeval Trdinovih del v pozitivno stran se je popotovanj med tedanjimi tukajšnji- pri Bajkah in povestih. Seveda pa je najverjetneje spremenilo s Cankar- mi ljudmi. Zlasti izstopajo zapisi o mogoče domnevati tudi to, da so ga jevo izjavo leta 1903 v Ljubljanskem tedanjem stopiškem župniku Janezu nekateri brali zaradi njegovih libe- zvonu. Tedaj je zapisal»Trdina je bil Verščaju za katere pa je treba pou- ralnih prepričanj in v prepričanju, da izobražen Slovenec, Slovenec v vsej dariti, da niso odraz samega Trdine, se iz vere, molitev, priprošenj sve- svoji krvi in v vsaki svoji misli, zato ni pač pa so odraz predvsem določenih tnikom in čudežev posmehuje oz. to moglo biti drugače, kakor da diši iz ljudi tedanjega časa, katere je Trdina smatra za vraževerje; drugi pa so ga vsake njegove besede sočna sloven- srečeval v gostilniškem okolju stopi- brali, ker njegovih liberalnih prepri- ska prst.« (Ivan Cankar, Ljubljanski škega območja. Posamezni izrezi iz čanj niso natančneje poznali, so ga zvon, 1903, št. 10) Leta 1910, 5 let po njegovih zapiskov brez poznavanja pa poznali kot vernega človeka in so Trdinovi smrti, ko je bilo objavljeno Trdinovega odnosa do duhovnikov, ga zato brali v prepričanju, da med tudi Trdinovo Moje življenje, pa je Cerkve in vere lahko v bralcu vzpod- ljudmi vzpodbuja vero, molitev, zau- Cankar zapisal: »Človek ima ob nje- budijo napačno predstavo tako o panje in priprošnje svetnikom, zara- govem pripovedovanju tisti najslajši Trdini kot tudi o duhovnikih, ki jih di česar je človek lahko deležen tudi občutek, ki ga mora imeti bralec; v svojih zapisih omenja. Seveda pa čudežev. Kakorkoli razumemo nje- Tako je mislil, kakor je pisal. Očitali je bil tudi Trdina le človek z vsemi govo pisanje, je bil Trdina po objavi so mu že naivnost, starokopitnost človeškimi lastnostmi – dobrimi in svojih zgodb kmalu deležen naspro- in Bog sam vedi kaj še, toda niso slabimi.

Rojen je bil 20. 10. 1804 v vasi Sela za večino cerkva v župniji Stopiče. ŽUPNIK JANEZ VERŠČAJ pri Otovcu 8, očetu Janezu in materi Iz Loke je šel v Šmarjeto, kjer je bil Barbari, r. Urbas v vasi Lokve. Poleg kaplan 4 leta, in nato je leta 1841 od- V Stopičah je bil župnik 36 let. O Janeza so se jima rodili še najmanj 3 šel za kaplana v Ribnico. Službeno njem je ohranjen nagrobni spome- otroci. Hči Marija se jima je rodila 14. mesto župnika v Stopičah je prevzel nik, vzidan v severno steno stare oktobra 1798, sin Mihael se je rodil 10. 9. 1842 in je to delo opravljal do mrliške vežice. Čeprav je bil zaslu- leta 1801, a je v starosti 6 let 6. julija sv. Uršule 1878, ko se je službi od- žen za številne stvari v župniji, se o 1807 umrl, in v istem letu je 30. okto- povedal zaradi bolezni. V Stopičah njem ve zelo malo, med posamezni- bra ob porodu umrl tudi sin Matija. je umrl 30. 3. 1880 in bil pokopan na Janez je bil v mašnika posvečen 21. pokopališču v Stopičah v grobu svo- 8. 1830, ko je bil v tretjem letniku jih staršev, za katere je proti koncu bogoslovja. Po zaključku teološkega njunega življenja tudi vestno skrbel. študija je leta 1831 odšel za mestne- Na njegovo delo v župniji so vplivali ga kaplana v župnijo sv. Jakoba v tudi tedanji družbeni in politični do- Loko (Škofja Loka), kjer je bil sedem godki. V času njegovega prihoda je let. Zagotovo se je v tem času sezna- zagotovo bil v župniji še živ spomin ki pa so bile bolj poznane le njegove nil tudi s podobarjem in slikarjem iz na hudo lakoto leta 1835. V tem času negativne lastnosti, ki jih je zapisal Poljan nad Škofjo Loko Pavlom Šubi- so možje in fantje, v želji po prema- Trdina. S tem zapisom želim tudi cem in njegovim sinom Štefanom, govanju gospodarske stiske, okoli njemu povrniti dobro ime, do kate- katerega delavnica je čez nekaj de- 15 let odhajali na začasno delo v hr- rega je popolnoma upravičen. setletij obnovila ali izdelala oltarje vaške gozdove. 21 Za gospodinjske pomočnice pa so je v družbenem okolju močno pre- obnovila ali na novo izdelala oltarje. na Hrvaško odhajale tudi posame- vladovala nemščina. O tem govori Obnovljena pa je bila tudi Marijina zna dekleta. Leta 1848 je bila v habs- nagrobni napis očetu, napisan v slo- kapela v Stopičah in v njej izvede- burški monarhiji izvedena zemljiška venščini leta 1848, in materi, napi- na (obnovljena?) stenska in stropna odveza, zaradi česar je najverjetneje san leta 1849. Nadalje velja omeniti, poslikava. Pregled stroškov po po- župnija izgubila tudi nekaj svojih ze- da je med farani pospeševal navdu- sameznih letih pokaže, da je župnik mljišč in s tem tudi del določenih pri- šenje za knjige, ki jih je pričela med Verščaj po letu 1850 skoraj vsako hodkov. To je bil tudi čas narodnega ljudi posredovati prebujanja in mnogi so bili prepriča- Mohorjeva družba ni, da bodo v tem času odpravljene iz Celovca, usta- tudi obveznosti do plemenitašev in novljena leta 1851. cerkve. Leta 1873 je bilo iz Omeniti je treba tudi delovanje ste- stopiške župnije 15 klarne na Dolžu, ki je z delom zaklju- naročnikov (v Pod- čila leta 1854. V njej je nekaj doma- gradu so tedaj bili činov opravljalo le manj zahtevna 4 naročniki), leta dela. So pa pri delu zagotovo bili 1876 je bilo 25 na- deležni tudi pohujšljivih naukov. Od ročnikov (v Podgra- avgusta do oktobra 1855 je bila za- du 14) S širjenjem radi okužene vode v župniji kolera. knjig med ljudmi Zaradi te bolezni je tedaj v župniji po se je pričela širiti kroniki umrlo 93 oseb. Po letu 1870 tudi njihova osnov- pa so v krajih župnije sledile težke na izobrazba v bra- gospodarske razmere in mnogi so nju, postopoma pa tedaj stradali. Že tedaj pa je bil velik tudi pismenost. problem med župljani alkoholizem, Branje šmarnic je povezan z razvojem žganjarstva in v župniji uvedel leta 1863. Posebej leto do upokojitve potreboval za proizvodnjo vina. Proti koncu 70. let je treba poudariti, da se je v župniji umetniške stvaritve v posplošenem 19. stoletja pa se je vedno več lju- Stopiče še posebej močno prizade- povprečju vsaj 500 goldinarjev, kar di pričelo obračati tudi po boljšem val za umetniško obogatitev tako je bila v tem času boljša letna plača. zaslužku v drugih državah Evrope in župnijske cerkve kot tudi podružnih Kratka analiza vsega opravljenega v Združenih državah Amerike cerkva. Leta 1857 je za župnijsko cer- dela pokaže na njegovo resnično V čem je lahko župnija Stopiče pono- kev naročil nove večje orgle, na kate- veličino, saj se je treba zavedati, da sna na župnika Verščaja? S podrob- re je tedaj igral vsakokratni učitelj v so po letu 1870 nastopili težki go- nejšo preučitvijo informacij o času in Stopičah. Ni mogoče iti mimo likov- spodarski časi. Umetniške poslika- samem župniku Verščaju se je mo- no umetniških obogatitev župnijske ve so vsekakor visokega cenovnega goče dokopati do pomembnih ugo- cerkve in podružničnih cerkva. Leta razreda. Za takšen zalogaj je potreb- tovitev o Verščaju. Vsekakor pa je 1847 je Mihael Stroj za župnijsko na velika vera, pa tudi zelo skrbno treba posebej poudariti, da Verščaj cerkev izdelal 3 sliki, od tega dve za gospodarjenje s prihodki. Nehote posebnih pisnih omemb o svojem stranska oltarja (krst Jezusa po Jane- se zato postavlja vprašanje, od kod delu v župniji ni zabeležil. Informa- zu Krstniku in sv. Lovrenca) in eno prihodki za vsa dela? Del prihodkov cije je bilo mogoče črpati iz drobcev za glavni oltar (slika device Marije). je zagotovo lahko pridobil od romar- župnijske kronike (napisana je bila Leta 1861 je Matija Tomc obnovil skih shodov, ki so tedaj bili še precej po smrti Verščaja), Trdinovih zapi- oltarje v cerkvi sv. Nikolaja (Pangrč aktualni, drugi del pa je gotovo mo- sov, manjših zapisov na internetnih Grm). V času od leta 1863 pa do leta ral pridobil z lastno dejavnostjo v žu- straneh in ohranjene kulturne dediš- 1876 je podobarska delavnica Šte- pniji. Kakšnih posebnih donatorjev čine v župniji. Pomembnejša ugoto- fana Šubica najverjetneje v skoraj verjetno tedaj ni bilo, saj je nastopil vitev je, da mu je bila pomembna vseh tedanjih podružnicah (razen v čas gospodarske krize, med ljudmi slovenščina, in sicer še v času, ko Pangrč Grmu) in v župnijski cerkvi pa je bila močno vgnezdena tudi

22 razvada pijančevanja. Seveda pa poznavanja lastne misli Trdine in cerkovnika in organista pridobil del so zagotovo bili tudi dobri ljudje, ki konkretnih dejstev oz. opravljenih dodatnih prihodkov (bera za učitelja so župniku stali ob strani, naj si bo del v župniji lahko dajejo o župni- je bila še v veljavi). Ker je šola v tem s hrano, z zemljiškimi ali finančnimi ku Verščaju povsem napačno oz. času vedno bolj pridobivala na jav- darovi. zelo popačeno predstavo. Zaradi nem pomenu in je njeno delo začela objektivnejše informiranosti pa je določati monarhija, pa to župniku V nadaljevanju obravnave Verščaja zato vsekakor nujna podrobnejša verjetno ni bilo najbolj po volji, kar pa je seveda vsekakor treba omeniti preučitev vseh Trdninovih zapiskov. je zagotovo tudi glasno izražal pri tudi Trdinove zapise o njem, ki kaže- Že iz preučitve zapisov je mogoče svojih pridigah. Domnevati je mogo- jo skorajda povsem nasprotno sliko zaključiti, da tudi Trdina vsem govo- če tudi to, da država verjetno ni pla- o predstavljenem Verščaju. Treba ricam o župniku Verščaju ni verjel. O čevala dogovorjene najemnine za je opozoriti, da so ti zapisi odraz le tem govori zlasti zapis o prigodi na šolsko stavbo in si je župnik moral nekaterih ljudi, katere pa je Trdina račun župnika Verščaja, ki jo je za- pomagati po svoje. Je pa bil župnik srečeval predvsem v gostilniškem kuhal v eni od gostiln v stopiškem Verščaj v tem času tudi že precej bo- okolju. Kot že omenjeno, zapisi brez območju in se je zato tega območja lan, saj je težko hodil. potem dolgo časa izogibal. Sicer pa je Trdina tudi v svojem življenjepisu Številne Trdinove zapise o Verščaju večkrat omenil svoje pozitivno mne- na laž postavlja tudi zelo skromno nje o duhovnikih in njihovih zaslu- življenje Verščaja. Janez Volčič, ki je gah za obnove in ureditve cerkva; bil nekaj časa župnik v Podgradu, je tudi stopiška v tem času ni bila ni- o njem leta 1887 zapisal, da je Ver- kakršna izjema. Verščaj se je izje- ščaj v Stopičah životaril. mno prizadeval za obnovo župnijske Vsekakor pa iz Trdinovih zapiskov in vseh podružnih cerkva. lahko izpeljemo tudi kar nekaj ugo- Trdinovi zapisi o župniku Verščaju tovitev v prid Verščaju, in sicer zago- se nanaša na leto 1870 oz. 1871. Vsaj tovo mu ni bilo vseeno za ljudi, ki so del župljanov (najverjetneje krčmarji bili obremenjeni z grehi in močno si in njihove stalne stranke) je župni- je prizadeval, da bi umirajoči prejeli ka Vrščaja očitno grdo črtil. Vzrok zakrament bolniškega maziljenja. To je najverjetneje mogoče iskati v nje- pa sta najpomembnejši nalogi vsa- govemu nasprotovanju popivanju, kega duhovnika, četudi nekateri ne deloma pa verjetno tudi v njegovih verjamejo v odpuščanje grehov in v zahtevah po plačevanju določe- milost pokore. nih storitev, ki so bila v preteklosti brezplačna. Naslednji problem je bil odnos župnika do učitelja. To je čas, ko je bila šola že javna (leta 1869) in PODRUŽNA CERKEV SV. je bila zato med šolo in župnikom na MIKLAVŽA V PANGRČ nek način pretrgana nit sodelovanja. GRMU Učiteljem je bilo namreč po zakonu prepovedano opravljati delo cer- Podružna cerkev sv. Nikolaja v Pan- kovnika in organista. Ker pa je bila grč Grmu se prvič omenja leta 1581 šolska stavba še vedno v cerkveni v Bizancijevem popisu cerkva na lasti in je bil župnik najverjetneje te- Kranjskem. Leta 1954 odkrite freske daj šolski nadzornik, so bili verjetno v cerkvi pa govorijo, da bi bila lah- ljudje prepričani o tem, da je šola še ko cerkev pozidana že pred letom vedno cerkvena (župnijska). Ker je 1300. Za izgradnjo cerkve so najver- bila učiteljeva plača skromna, je uči- jetneje zaslužni Mehovski, za mlajšo telj za nadaljevanje opravljanja dela stensko poslikavo v cerkvi okoli leta

23 1400 pa je poskrbelo gospostvo So- posnemal tudi sin Nikolaj. Je prip- va Trdinova zgodba o nastanku ime- teska. rošnjik v vseh mogočih življenjskih na vasi, ki jo je napisal v delu Dolenj- Veliki oltar je izdelal ali pa obnovil stiskah. Lik svetega Nikolaja kaže, ci o vinu v 24. poglavju. V tej zgodbi podobar in pozlatar Matija Tomc kakšni naj bomo v naših medse- si Trdina na hudomušen način privo- iz Šentvida v Ljubljani leta 1861. V bojnih odnosih; čuteči in dobri ter šči zadrtega in skopuškega plemiča, času 1959/60 so uslužbenci Zavoda z močno vero opogumljeni, da za- katerega užene preprosta kmečka

za spomeniško varstvo v Novem mestu preuče- pamet, ki pa ima polno vali odkrite stenske fre- mero čuteče ljubezni in ske. Obnova fresk je bila zdrave vere oz. zaupa- zaključena 1971. leta. Iz nja. Tak naj bi bil Pongre, vasi do cerkve je bil na glavni lik zgodbe, ki se četrto postno nedeljo je po poroki s plemičevo leta 1981 prvič izveden hčerjo ustalil pod Gor- križev pot na pobudo te- janci in si osnoval svoj danjega župnika Edvar- rod. V spomin nanj naj da Eberla. bi se vas poimenovala Zavetnik cerkve v Pangrč Pangrč Grm. Seveda je Grmu je sicer duhovnik zgodba izmišljena, a je v oz. škof Nikolaj (znan njej vseno mogoče najti kot Miklavž) iz Mire, ki zrno resnice. Vas je naj- je uvrščen med velike ljudske dob- čutimo stisko bližnjega in mu radi verjetneje dobila ime po kakšni ose- rotnike. Najbolj znana je legenda o pomagamo in da se za Boga radi bi z imenom Pankrac. Najbolj znan je tem, da je svetnik tri revna dekleta žrtvujemo tudi za ceno lastnega po- Pankracij Turjaški, ki je bil okoli leta bogato obdaroval in jih tako rešil manjkanja in trpljenja. 1490 lastnik soteškega gospostva, sramote. Kot edinec se je rodil po- V znanih ohranjenih arhivskih virih bil pa je tudi glavar grofije v Marki in božnima staršema v njuni visoko se pisno ime vasi prvič omenja leta Metliki. V zgodbi je Trdina posebej starosti, ko že nista več pričakovala 1459, ko sta v vasi imela pravico do izpostavil tudi preprostost tamkaj- potomca. Bila sta dobra in usmilje- desetine Janez Volkun in njegova šnjih ljudi, ki pa so pogumnega in na do revežev in to njuno vrlino je žena Suzana. Posebej pa je zanimi- plemenitega srca. Hkrati pa v zgodbi

24 tudi opraviči obilno veseljačenje ljudi, ki zahteva velike količine hrane in pijače. V enem od svojih zapisov je namreč to razvado med Podgorci močno kritiziral. V primeru Pongreta je bila gostija na račun trdega, vase zaverovanega plemiča.

ZNAMENJA OB ROMARSKI POTI

Obiskovalca na Dolžu najprej pozdravi Marijina kapela, ki je ob križišču ceste za Pangrč Grm. Že vrsto let je od kapelice organizirana florijanovo procesija v cerkev, kjer

duhovnik ljudem in naselju podeli križ, ki je spomin na srečno prežive- božji blagoslov. Na pokopališču je to nesrečo okoli leta 1920. Na koše- spomenik padlim borcem NOB. Sre- nici Rute je pred leti lastnik košenice di vasi, desno od cerkve je gasilski Kastelic na od strele poškodovanem dom in na njegovi vzhodni fasadi je drevesu izdelal križ v zahvalo, da za- freska sv. Florijana, ki jo je ob bla- radi strele ni bil poškodvan v bližini goslovu gasilskega doma leta 2003 stoječ kozolec poln krme. Križ so blagoslovil župnik Eberl. Sredi vasi večkrat poškodovali neznani vanda- pa stoji vaški križ, leta 1996 ga je li. blagolovil pomožni ljubljanski škof Na Ještovcih je štiristrano znamenje Jožef Kvas. Zaradi ureditve pločnika (najverjetneje kužno znamenje) s v vasi je bil 2018 nekoliko presta- poslikavami Valterja Rabiča iz Nove- vljen. Ob poti pri Glažuti je Judežev ga mesta. Obnovljeno je bilo 1997.

ZANIMIVEJŠE ZELNATE IN LESNATE RASTLINE OB POTI Kranjska lilija (zlato jabolko): Širokolistna lobodika: do Cveti v juniju in juliju. Vonj cvetočih 40 cm visoka zimzelena trajnica rastlin je neprijeten. Ima oranžne ali s poleglim steblom. Steblo ima temno rumene cvetne liste zavihane listasto preoblikovane poganj- nazaj. Steblo je gosto premenjalno ke (filokladije), ki so suličasti olistano s suličastimi listi, ki so po do elipsasti, mehki in nebodeči. robu in žilah spodnje strani puhasto V aprilu in maju se pod lističem dlakavi. Razširjena je raztreseno po sredi filokladija pojavi majhen vsej Sloveniji, le na severovzhodu cvet, iz katerega nastane rdeča države ne raste. Predstavlja čudo- jagoda. Vrsta je razmeroma red- vit okras območjem, kjer uspeva. V ka in se pojavlja v kamnitih bu- Sloveniji je zavarovana vrsta od leta kovih gozdovih. Zavarovana leta 1947 in uvrščena na slovenski Rdeči 1976. seznam ogroženih rastlin.

25 Navadna ciklama: je zimzelena ima liste nameščene dvoredno ali trajnica. Spomladi razvije nove liste, navzkrižno, odvisno od tega, za ka- tero obliko rastline gre. Pri prevešajočih se so listi veči- noma nameščeni dvoredno, pri bolj pokončnih pa večkrat tudi navzkrižno. Pri pokončnih rastlinah so cvetovi pokončni – zato tudi svečnik. V nižinskih gozdovih, v hribovitem delu, je dokaj visoka in se preveša v krogu na vse strani. Že na malo bolj strmih delih se iz v krog prevešajoče se oblike spremeni v polkrožno. Na više ležečih senožetih pa so to že pokončno šopasto rastoče ra- Volčja jagoda: ima značilno ob- stline. Tudi na sušnejših višje likovan cvet, z nitasto oblikovani- ležečih kraški predelih je po- mi listi cvetnega odevala, temno dobno. plodnico in lepo vidnimi prašniki. Cvetovi oddajajo neprijeten vonj, ki ki se obdržijo preko poletja, jeseni privablja muhe, ki so njene glavne in zime do naslednje pomladi. Obi- opraševalke. Po oploditvi se razvije čajno propadejo šele, ko se razvijejo plod v obliki okrogle, svetleče, črne novi listi. Le v zimah, ko sneg nepre- jagode. Rastlina je strupena tudi za trgoma dolgo leži, lahko propadejo domače živali in žuželke. Iz jagod so prej. Listi in cvetovi poženejo iz go- pridobivali rdeče naravno barvilo, iz molja, ki je v zemlji. Ta je eliptične listov pa rumeno barvilo za barvanje ali krompirjaste oblike in ima daljši volne in drugih naravnih vlaken. premer tudi do 20 cm. Cvetijo od začetka avgusta pa vse do konca novembra. Ustreza ji polsenca. Dobro uspeva na apnenčastih tleh, uspeva pa tudi na zakisanih tleh. Rada ima s humusom bogata tla, najti pa jo je mogoče tudi na grušču. Je rastlina, Navadna zlata rozga: najpogo- ki utrjuje teren in na pobočjih pre- steje raste v svetlih gozdovih, na prečuje erozijo. Je zaščitena vrsta. posekah, kamnitih in grmovnatih Pri temperaturah pod lediščem listi mestih. Do 1 metra visoko steblo zmrznejo in ovenejo ter so videti, nosi na vrhu v ozek grozd združe- kot da propadajo. Ko se temperatu- ne rumene cvetove - koške, ki so v ra dvigne nad ledišče, pa ponovno enostavnih ali sestavljenih grozdih. oživijo in nabreknejo. Rastlina cveti od julija do oktobra. V ljudski medicini so uporabljali zlato Svilničasti svišč: steblo, visoko rozgo predvsem pri slabo celečih do 90 cm, je olistano s suličastimi, ranah in kroničnih obolenjih kože. koničastimi listi. Cvetovi rastejo v Najpomembnejši del za medicinske socvetju na vrhu rastline, pa tudi namene je cvetoč nadzemni del ra- v parih za stebelnimi listi. Svečnik stline. Zel zlate rozge najpogosteje

26 uporabljamo v obliki zdravilnega veje so sprva dlakave, kasneje pa štirirobi ali nekoliko ploščati, vendar čaja. ogolijo in olesenijo. Listi so po obeh brez vzdolžnih plutastih reber. Plo- straneh gosto mehkodlakavi; spo- dovi so glavice s štirimi loputicami, daj so bolj svetlo zeleni kot zgoraj. v njih pa so v oranžnem ovoju bela Najraje raste na zmerno toplih legah semena. Njihova velikost v premeru v zavetju listnatih dreves, v polsenci je do 2,5 cm. V Sloveniji je avtohto- na svežih tleh. V Sloveniji je pogosta no razširjena od nižin do gorskega in splošno razširjena vrsta, razen na pasu, vendar je med domačimi tre- Obali in v Pomurju. Plod je mamljiva, mi vrstami trdolesk najredkejša. Za- bleščeče rdeča jagoda, ki je strupe- radi jeseni bleščeče rdeče obarvanih na. listov širokolistno trdolesko radi za- sajajo kot okrasni grm. Je strupena vrsta.

Bradavičasta trdoleska: je grm z nasprotno razvrščenimi suličastimi listi. Okrogli poganjki bra- davičaste trdoleske so zeleni in posuti s temnimi Navadna nedotika: je pokončna bradavicami, ki so ji dale enoletnica s tankim, mesnati, krh- ime. Pri vrhu poganjkov kim, bledikastim steblom. Ustrezajo se v zalistju listov razvijejo ji senčna, vlažna mesta z nevtralno dolgopecljata socvetja, ki ali rahlo kislo zemljo. Cveti v juliju jih tvori nekaj štirištevnih in avgustu. Pojavlja se predvsem v cvetov. Raste v polsenci na vzhodni Sloveniji. Je edina avtohto- Širokolistna trdoleska: je listo- pustih tleh. Z izjemo Pomurja jo naj- na vrsta nedotike v Sloveniji. Plod padni grm, ki zraste 5 m visoko, izje- demo po vsej Sloveniji, pogostejša se odpre eksplozivno, pri čemer se moma kot manjše drevo s premerom pa je v zahodnem in jugozahodnem lahko semena raztresejo tudi nekaj debla do 20 cm. Poganjki so rahlo delu države. metrov vstran od matične rastline. Občasno lahko tvori gostejše sesto- je, ni pa invazivna vrsta.

Puhastolistno kosteničevje: je do 2 m visok, razvejan grm. Mlade

27 sko zelo pomemb- ko drevo, ki le redko preseže 20 m na drevesna vrsta. v višino. Les jerebike je lepe rdeč- kaste barve in je izjemno priljubljen

Navadna ameriška duglazija: Jerebika: je Ime je dobila po enem največjih bo- srednje viso- tanikov Davidu Dougla- su, ki je njena semena prinesel v Evropo. Je tu- za izdelavo struženih predmetov jerodna vrsta vnešena z in pohodnih palic. V preteklosti so umetno obnovo gozda. verjeli, da jerebikin les podi zle du- Duglazija je eno največ- hove, iz česar izhaja priljubljenost jih dreves na zemlji, saj izdelave pohodnih palic iz njenega lahko zraste v višino do lesa. Cvetovi so drobni in združeni v 75 m ali več. kobule bele barve. Cveti v maju in ju- Porašča velike gozdove niju. Plodovi so drobne, do 1 cm veli- Severne Amerike, vse do Kanade, dobro pa uspeva tako v nižinah kot v višjih legah. Velja za zelo prilagodljivo drevo, najbolj pa uspeva v hla- dnih področjih z debelo plastjo prsti. Iglice so mehke, dolge okoli 3 cm in imajo močan smolnat vonj. Izmed temnih lusk storža molijo na plano ke rdeče jagode. Zaradi privlačnega trodelne, svetle brakte- izgleda ob cvetenju in zorenju, jo po- je. Les duglazije je zelo gosto kot okrasno drevo sadijo v sa- kakovosten, drevo pa dovnjake in parke. Plodovi so užitni raste hitro, zaradi česar in uporabni tudi v ljudski medicini. je duglazija gospodar- 28 Razgled iz košenice na Rutah - Pogled na Mehovo in Kočevske gozdove

Pogled na Trško goro in Stari grad

29 Pogled na vasi Podgorja in na Novo mesto

Pogled na osrednji del naselja Dolž

30 VIRI IN LITERATURA dij-tilen-puscavnik-opat/ Dokumenti v arhivu župnije Sveti Kozma in Damjan, https://re- Goršin, A., 2015. Mehovsko stopiško Stopiče vija.ognjisce.si/iz-vsebine/priceva- območje, Opis vasi z zgodovinskimi Delni seznam darovalcev za nove lec-evangelija/1251-kozma-in-dami- in drugimi posebnostmi, samoza- orgle v Stopičah, 1951. jan-umrla-ok-303 ložba, Novo mesto. Fotografije: požgana cerkev in šola Trdina, J., 1884. Vinska modrost, Griesser Pečar, 2005. Cerkev na za- na Dolžu, požgano župnišče v Sto- 24. Poglavje; http://nl.ijs.si/ tožni klopi, Družina, Ljubljana. pičah, križev pot v Pangrč Grmu leta imp/wikivir/dl/WIKI00185-1884. Hudovernik, A. 1913. Spomini na 1981, freska sv. Florijana na GD Dolž. html#pb.024 Janeza Trdino, Ljubljanski zvon 124 Matične knjige župnije. Trdina, J., 1905. Moje življenje; – 128, 203 – 208, 348 – 354, 409 Potrdilo župnega urada Kostanjevi- https://sl.wikisource.org/wiki/Mo- – 416, 455 – 460, 527 – 535, 579 – ca, 1942. je_%C5%BEivljenje_(Janez_Trdina) 584, 655 – 657. Slika Marije tolažnice žalostnih. Volčič, J., 1887. Zgodovina fara lju- Kobe, M., 2004/05. Leseni objekti in Slika škofa Antona Vovka. bljanske škofije, peti zvezek, Zgo- njihov pomen za razvoj kraja, semi- dovina Šmarješke fare na Dolenj- narska naloga, Univerza v Ljubljani, Internetni viri skem, lastna založba, Novo mesto; Biotehniška fakulteta, oddelek za Bačer, R., 1978. Janez Majnik – http://www.sistory.si/cdn/publika- lesarstvo. Džems, Dolenjski list, 19. Oktober. cije/38001-39000/38021/Fara_Lju- Kronika župnije Stopiče. 1978, št. 42, s. 26; https://www. bljanske_skofije_1887.pdf Nadškofijski arhiv Ljubljana – dolenjskilist.si/media/arhiv-pdf/ krstna, poročna in mrliška knjiga dl/1978/DL_1978_10_19_42_1523. Ustni viri: župnije Črnomelj (obdobje 1800 – pdf Cimrmančič Miha, Hrib pri Orehku, 1840). Cerkev sv. Miklavža – Gorjanci, Novo mesto (2020) Strle, F., 1986. Tomšičeva brigade https://sl.wikipedia.org/wiki/Cer- Kastelic Andrej, Žabja vas, Novo 1942 – 43, Založba Borec in Parti- kev_sv._Miklav%C5%BEa,_Gorjanci mesto (2020) zanska knjiga, Ljubljana. Fotografije: Ignacij Hren, Sveti Egidij Smolič Matija, Korita, Dobrnič (2018) Sluga Kobe, T., 2020. Gorjansko (2 fotografiji), Janez Majnik - Džems, Šafar Jakob, Hrušica (2017) srce, Ob 100 – letnici podružnične Janez Trdina (2 fotografiji), Frančiška Šalehar Stane, Dolž (2020) šole Dolž, Krajevna skupnost Dolž. Stare - Radoslava. Šašek Janez, Pangrč Grm (2001) Strajnar, M., 2012. Dolnja Težka Ignacij Hren – moja srečanja z gene- Udovč Jože, Stopiče, Novo mesto Voda 1836 – 1955 v fotografiji in be- ralom Rupnikom; http://zapraseni- (2018) sedi, Samozaložba, Novo mesto. -arhiv.blogspot.com/p/blog-page. Trdina, J., 1998. Bajke in povesti o html Druge starejše fotografije: Gorjancih, Karantanija, Ljubljana. Jakopec, M., 1996. Stavka na Dol- Brulc Janez (Hrušica): Gorjanci okoli Trdina, J, 1946. Zbrano delo, Prva žu leta 1850, Kronika, časopis za leta 1950. knjiga, Državna založba Slovenije, slovensko krajevno zgodovino, le- Šalehar Stane (Dolž): novomašni ko- Ljubljana. tnik 44, št. 1., https://www.dlib. zarec iz dolške steklarne, Fabrika (2 Trdina J., 1948. Zbrano delo, Druga si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Q2D- fotografiji), cerkev sv. Egidija (3 foto- knjiga, Državna založba Slovenije, DEMQ2/33d599b8-d066-42d- grafije). Ljubljana. 2-82d5-fdfe35d5a804/PDF Kobe Martin (Dolž): stekleni vrč iz Trdina J., 1951. Zbrano delo, Tretja Kobler, F., Frančišek Svetličič. Slo- dolške steklarne, Glažev greben, knjiga, Državna založba Slovenije, venski biografski leksikon; https:// Fabrika (1 fotografija). Ljubljana. www.slovenska-biografija.si/ose- Trdina, J., 1958. Zbrano delo, 11. ba/sbi635882/ Knjiga, Ljubljana. Register nepremične kulturne dediš- Župnija Stopiče, Ob 300 – letnici žu- čine: http://rkd.situla.org. pnijske cerkve, 2009. Župnijski urad Sveti Egidij (Tilen) – puščavnik in Stopiče. opat; https://svetniki.org/sveti-egi-

31 Župnijisko romanje župnije Stopiče 2020

Avtor besedila in oblikovanja: Anton Goršin Fotografije: Anton Goršin § ostali (navedeni pod viri) Pregled besedila: Magdalena Udovč Odgovorna oseba: Tadej Kersnič, Župnija Stopiče Organizacija romanja: Ivan Šašek, Stane Šalehar, Anton Klemenčič