Ivotnata Sredina

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA

ZA LUPD ZA STOPANSKI KOMPLEKS - RIBNIK SO PRIDRU@NI OBJEKTI, NA KP BR. 1430, 1431, 1432, 1433 I 1434/1 ZA KO VRUTOK, OP[TINA GOSTIVAR

N A C R T V E R Z I J A

Skopje, Oktomvri 2013 godina

So cel navremeno da se sogledaat mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, kako i socio - ekonomskite aspekti od realizacija na LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar, soglasno ~len 65, stav 2 od Zakonot za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12 i 93/13), se naloì potrebata za sproveduvawe na Strategiska ocena na ìvotnata sredina. Izve{tajot za Strategiska ocena e potpi{an od Ekspert za Strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (videno od Kopija na potvrda, dadeno vo prilog). Vo podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina u~estvuvaa: Emil Stojanovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina, Qup~o Avramovski, dipl. ekonomist, Igor Kukulovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina, Keti Andonova, administrator. Gorenavedeniot izve{taj za strategiska ocena na ìvotnata sredina soglasno ~len 66 stav (5) od Zakonot za ìvotna sredina e potpi{an od lice koe e vklu~eno vo listata na eksperti za strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina koja ja vodi Ministerstvototo za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Kako dokaz za istoto vo prilog na izve{tajot e dadena kopija na Potvrdata so broj 07-10997/2 od 26.12.2012 godina dadena od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Enviro Resursi, DOO Skopje Upravitel Emil Stojanovski

Imaj}i predvid potrebata od izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena vrz `ivotnata sredina za LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar, kako i odredbite od Zakonot za `ivotna sredina donesuvam:

R E [ E N I E

Za opredeluvawe na ekspert za izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena na `ivotnata sredina

Emil Stojanovski, diplomiran in`ener, se opredeluva za ovlasten Ekspert za izrabotka na strategiska ocena na `ivotna sredina za LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar.

Obrazlo`enie:

Emil Stojanovski, diplomiran inèner, gi ispolnuva uslovite propi{ani so ~len 68 stav (3) od Zakonot za ìvotna sredina na Republika Makedonija so toa {to ima poloèn ispit za Ekspert za strategiska ocena na ìvotnata sredina kako i e vklu~en vo Listata na eksperti za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina {to ja vodi Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Enviro Resursi, DOO Skopje Upravitel

______Emil Stojanovski

8 Sodr`ina:

Voved ...... 11 1. Celi na Planskiot dokument ...... 14 1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina ...... 16 1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena ...... 18 1.3 Upotrebena metodologija ...... 19 1.4 Zakonodavna ramka ...... 21 1.5 Institucionalna ramka ...... 22 1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina ...... 24 1.7 Rezime ...... 25 2. Pregled na planskiot dokument ...... 26 2.1 Osnovi na Planskiot dokument ...... 26 2.2 Planski opfat ...... 27 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba ...... 27 2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto ...... 28 3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura...... 30 3.1 Soobra}ajno povrzuvawe ...... 30 3.2 Vodosnabditelna mreà ...... 31 3.3 Fekalna i atmosferska kanalizacija ...... 31 3.4 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacija ... 31 Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so 4. ìvotnata sredina ...... 33 4.1 Karakteristiki na prostorot ...... 33 4.1.1 Soobra}ajna povrzanost ...... 34 4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot ...... 34 4.1.3 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot...... 35 4.1.4 Hidrotehni~ka struktura ...... 37 4.1.5 Klimatski i mikroklimatski karakteristiki ...... 38 4.1.6 Naselenie ...... 39 4.1.7 Prirodno nasledstvo ...... 40 Opis na sega{nata sostojba so ìvotna sredina vo 4.2 planskiot opfat ...... 41 Sega{na sostojba so ìvotnata sredina vo i okolu 4.3 planskiot opfat ...... 46 5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ...... 48 6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa ...... 49 Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata 7. sredina ...... 50 8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od implementacija na planskiot dokument ...... 57

9 9. Plan na merki za monitoring na `ivotnata sredina ...... 65 10. Netehni~ko rezime ...... 67 11. Prilozi ...... 72 Dodatok ...... 75 Koristena literatura ...... 76

10 Voved LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar se izrabotuva vrz osnova na metodologijata, koja proizleguva od odredbite utvrdeni so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 144/12 i 55/13) i podzakonskite akti {to proizleguvaat od nego, kako Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06) i Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13 i 95/13). So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraat alternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na vlijanijata. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto na javnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e. Ocenata na vlijanieto na opredeleni strategii, planovi i programi vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto e postapka so koja se procenuvaat efektite vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto od sproveduvaweto na predloènite dokumenti. Celta e mo`nite efekti da bidat zemeni vo predvid vo ranata faza na podgotovkata na dokumentite vklu~uvaj}i gi i promenite na istite. Cel na Strategiskata ocena e da se integrira za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto vo procesot na podgotvuvawe i donesuvawe na planskite dokumenti preku ekspertska procenka i procenka na javnosta pred donesuvawe na istite. Podgotovkata na planskiot dokument gi definira i jasno gi utvrduva osnovnite, a so tek na vreme i realnite celi i pravci vo domenot na zemjodelstvoto, {umarstvoto, energetikata, industrijata, turizmot, upravuvawe so otpadot, upravuvawe so vodite, prostornoto i urbanisti~ko planirawe i koristewe na zemji{teto, kako i Nacionalniot akcionen plan za ìvotna sredina i lokalnite akcioni planovi za ìvotna sredina koi ja nalaga potrebata soglasno ~len 65 od Zakonot za ìvotna sredina od sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina na ovie planski i programski re{enija i celi.

Strategiskata ocena na na vlijanieto na ìvotnata sredina se sostoi od nekolku fazi na planirawe: - proverka; - opredeluvawe na opfat; - osnovni podatoci na ìvotnata sredina; - ocena; - podgotovka na izve{tajot za ìvotna sredina; - konsultacija so zasegnatata javnost; - prifa}awe na strategijata i - monitoring. Pri opredeluvawe na obemot i detalnosta na informaciite vo Izve{tajot za ìvotna sredina, lokalnata samouprava na op{tina Gostivar e dol`na da pobara mislewe od organite koi se zasegnati od planskiot dokument. Isto taka, spored Arhuskata Konvencija i Uredbata za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11) ~len 8, op{tinata e dol`na da go vklu~i u~estvototo na javnosta preku: - }e treba da se utvrdi dinamikata i rokovite {to }e bidat realni za efikasno u~estvo na zasegnatata javnost; - nacrt-pravilata }e treba da bidat javno raspolo`livi, i - na javnosta }e treba da i se ovozmoì da dade komentar.

12 Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe jasno gi definira osnovnite, a so vreme i ostvarlivite celi i pravci na razvojot, osobeno vo pogled na neophodnite kvalitativni strukturni promeni i za niv relevantni i adaptibilni re{enija i opcii. Neposrednata povrzanost i me|usebnata uslovenost pome|u planskiot opfat i vlijanieto na ìvotnata sredina nametnuva ednovremen, integralen tretman na prostorot i definirawe na dolgoro~na strategija za ureduvawe, opremuvawe i koristewe na prostorot i efikasna za{tita na ìvotnata sredina, prirodata i kulturno-istoriskoto nasledstvo vo regionot. Posebno vnimanie e posveteno na karakteristikite na koristewe na zemji{teto. Pravnata i administrativna ramka, koja gi opfa}a osnovnite zakoni, strate{ki planovi i standardi na ìvotnata sredina, kako i procedurite za Strategiskata ocena na ìvotna sredina obraboteni se vo posebno poglavje od ovoj Izve{taj. Analizata na alternativite koi se opfateni so ovoj Izve{taj ukaùva na potrebata od neminovno sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo procesot na planirawe zaradi pravilna i poefikasna izbrana alternativa. O~ekuvanite rezultati vrz ìvotnata sredina, preporakite i merkite za namaluvawe na vlijanijata, kako i planot za monitoring se prikaàni i objasneti vo posebni segmenti od ovoj Izve{taj.

13 1. Celi na Planskiot dokument

LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar pretstavuva osnova za izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt i koj {to ponatamu }e bide osnova za idejni proekti za planiranite gradbi na grade`nata parcela, definirana spored ovaa planska dokumentacija, koja }e bide osnova za izdavawe Izvod od planot so uslovi za gradba. Planskiot opfat zafa}a povr{ina od 3755 m2 (0.375 ha) i se nao|a na nadmorska visina od 625 - 637 m. Pri izrabotka na LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar e primenet metodolo{ki pristap i postapka soglasno odredbite na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 144/12 i 55/13). Sodrìnata na planot e utvrdena so Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06) i Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13 i 95/13). Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija, se izrabotuva i finansira soglasno odobrenata planska programa. Postapkata za izrabotka i donesuvaweto na LUPD }e se sproveduva soglasno Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe i Pravilnicite. Se izrabotuva vrz osnova na metodologijata, koja proizleguva od odredbite utvrdeni so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 144/12 i 55/13) i podzakonskite akti {to proizleguvaat od nego, kako Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06) i Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13 i 95/13). LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar, kako osnovna cel gi ima zacrtano nasokite na idniot prostoren razvoj, definirawe na optimalnite re{enija za organizacija na osnovnite funkcii, imaj}i gi vo predvid prirodnite pogodnosti i ograni~uvawa i sozdadeniot materijalen fond. Oformuvaweto na urbanisti~kiot dokument se zasnova na izvr{uvawe na prethodni aktivnosti:  Analiza na postojnata sostojba i dostignatiot stepen na razvienost;  Definirawe na idnite razvojni potrebi;  Definirawe na programskite osnovi na planot: a) demografski razvoj; b) stopanski razvoj;

14 v) razvoj na domuvaweto; g) razvoj na op{testvenite aktivnosti koi go determiniraat op{testveniot standard; c) razvoj na infrastrukturnite sistemi. Podra~jeto na planskiot opfat za koj se izrabotuva Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija se nao|a na KO Vrutok i e nadvor od naselenoto mesto. So ovoj plan se predviduva nov sovremen planski koncept, koj maksimalno }e gi po~ituva prostornite uslovi i }e ovozmoì prostoren razvoj na lokacijata, preku izgradba na soodvetna supra i infrastruktura za mnogu povisoko nivo na uslugi. Planskiot opfat {to e predmet na izrabotka na LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok e del od podra~jeto na op{tina Gostivar. Idniot razvoj }e se bazira na smernicite od Prostorniot plan na Republika Makedonija, kade e dadeno podigawe na nivoto na urban standard so celosna izgradba na soobra}ajnata mreà, kako i izgradba na drugi infrastrukturni sistemi, kako i vnesuvawe na novi sodrìni.  Mo`nosta za povrzuvawe na infrastrukturnite vodovi za snabduvawe so elektroenergija, telekomunikacii;  Mo`nost za povrzuvawe na sistemot za vodosnabduvawe;  Mo`nost za iznesuvawe na otpadnite vodi od lokalitetot;  Isklu~itelen prostor za ovaa dejnost, so visokovredni kvaliteti od aspekt na dejnosta;  Mo`nost za izgradba na propratni sodrìni koi }e go zgolemat kvalitetot na dejnosta;  Dobri mikroklimatski uslovi. Analizata na mo`nostite za prostoren razvoj go uslovuva proektiraweto. Isto taka, vo proektiraweto posebno treba da se ima predvid i slednoto: - prioriteti i potrebi; - korelativni uslovenosti; - sistem na gradba - proto~nost na soobra}ajot; - ekonomska isplatlivost. Za planirawe na prostornata organizacija potrebni se kriteriumi koi planot }e go definiraat kako razvoen dokument koj }e go valorizira i za{titi sosedskoto pravo i javniot interes. Vo definirawe na proektniot koncept va`ni se slednite kriteriumi:  Definirawe na soobra}ajnata mreà za specifi~na namena;  Racionalna parcelacija na zemji{teto za potrebite na visokokvalitetna supra i infra struktura so specifi~na namena;  Definirawe na visinata na objektite spored potrebite;  Zadovoluvawe na sovremenite normi za vakov vid na namena vo ramkite na vaè~kite normi za urbanisti~ko planirawe;

15  Oformuvawe na prostor za propratni sodrìni;  Uslovuvawe na soobra}ajnata infrastruktura za bezbeden i brz pristap do sekoj objekt;  Uslovuvawe na potrebite za parkirawe da se re{avaat vo sopstvenite parceli ili vo granicite na opfatot;  Zadovoluvawe na potrebite od energija preku adekvatna i racionalna infrastrukturna mreà;  Povrzuvawe na sekoj objekt na infrastrukturnata mreà za telekomunikaciski uslugi;  Zadovoluvawe na potrebite od vodosnabduvawe (sanitarna i tehni~ka voda za polivawe i protivpoàr) preku adekvatna i racionalna infrastrukturna mreà;  Adekvatno i racionalno prifa}awe na otpadnite vodi (fekalni i atmosferski oddelno) preku adekvatna i racionalna infrastrukturna mreà;  Zadovoluvawe na potrebite za PP i druga za{tita. Analizata pokaùva deka na ovoj lokalitet e mo`na realizacija na visokokvalitetna supra i infra struktura so celosno po~ituvawe i implementirawe na ovie kriteriumi, {to zna~i deka e moèn prostoren razvoj na lokalitetot.

1.1 Celi na za{tita na `ivotnata sredina

Za{titata na ìvotnata sredina podrazbira mnoèstvo na razli~ni postapki i merki koi go spre~uvaat zagrozuvaweto na ìvotnata sredina. Pod za{tita na ìvotnata sredina se podrazbira ne samo za{tita na ~ovekot tuku i za{tita na bilnata vegetacija i ìvotinskiot svet. Celite na za{titata na ìvotnata sredina se za{tita na zdravjeto na lu|eto, kvalitetot na ekosistemite, za{tita na rastitelniot i ìvotinskiot svet i kulturni dobra ~ij tvorec e ~ovekot, za~uvuvawe na ramnoteàta i ekolo{kata stabilnost na prirodata, racionalno i adekvatno koristewe na prirodnite resursi. Deklaracijata za ìvotnata sredina e donesena na Svetskata konferencija na Obedinetite dràvi vo 1972 godina. Stokholmskata konferencija za ~ovekovata sredina, odràna 1972 godina ja razbudila svesta i go ozna~ila po~etokot na ekolo{kata era i istovremeno ja inicirala Pariskata konvencija na Pretsedateli na Dràvi i Vladi na zemjite od Evropskata ekonomska zaednica, odràna istata godina. Vo usvoenata deklaracija kako osnovna cel na ekolo{kiot razvoj se naveduva smaluvawe na rizikot vo pogled na uslovite na ìvot, podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i da se vo ostvaruvawe na ovie celi posebno vnimanie obrati na za{titata na ìvotnata sredina. Spored toa, Evropskoto zakonodavstvo koe go ima usvoeno Sovetot na Evropskite ekonomski zaednici se naglasi garancijata na pravoto na sekoj gra|anin na ~ista i zdrava ìvotna sredina.

16 Vo tekot na 1992 godina vo sila stapi Bazelskata Konvencija, ~ija {to cel e smaluvawe na supstanciite odredeni kako opasen otpad. Vo Maj 2004 godina stapi vo sila i Stokholmskata konvencija za perzistentni organski zagaduva~i, so koi gi definira 12 ekstremno otrovni organski zagaduva~i, baraj}i nivna redukcija ili nivno celosno eliminirawe. Me|unarodnata pravna za{tita na ìvotnata sredina se sveduva vo najgolem del na me|unarodno - pravna akcija protiv zagaduvaweto. Sepak, me|unarodnata regulativa vo oblasta na ìvotnata sredina seu{te ne dostignala na nivo koj bi ovozmoìl miren ìvot na site ìvi su{testva na na{ata planeta. Se donesuvaat razni protokoli, konvencii, deklaracii i dr. Republika Makedonija, vo ramkite na evrointegraciskite procesi vo ìvotnata sredina ima potpi{ano golem broj na me|unarodni konvencii, bilateralni dogovori i protokoli i koi zaedno so nacionalnite propisi ja so~inuvaat pravnata ramka koja go ureduvaat upravuvaweto so mediumite na ìvotnata sredina. Vo procesot na aprkosimacijata na EU asquis communautaire (EU zakonodavstvo) od oblasta na ìvotnata sredina preku transponirawe na EU zakonodavstvoto Republika Makedonija gi ima doneseno slednite zakoni:  Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12 i 93/13);  Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12);  Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 9/11- pre~isten tekst i 123/12);  Zakon za upravuvawe i pakuvawe i otpad od pakuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 161/09, 17/11, 47/11, 136/11, 6/12 i 39/12);  Zakon za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpadni baterii i akumulatori („Sl. Vesnik na RM” br. 140/10, 47/11 i 148/11);  Zakon za elektri~na i elektronska oprema i otpadna elektri~na i elektronska oprema („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i 6/12);  Zakon za za{tita od bu~avata vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07);  Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 59/12 i 13/13). Procesot na usoglasuvawe so zakonodavstvoto na EU i vo sega{no vreme e vo tek, posebno vo tehni~kite barawa dadeni vo aneksite na EU Direktivite. Listata na relevantni zakoni i relevantni EU Direktivi i me|unarodni dogovori se dadeni vo to~kata 11 od ovoj Izve{taj. Site obvrski {to proizleguvaat od ovie zakonski i nacionalni strate{ki dokumenti, bea analizirani i zemeni vo predvid pri definirawe na osnovnite celi za za{tita na ìvotnata sredina vo planskiot opfat pri izgotvuvawe na ovoj Izve{taj. Kako generalni celi utvrdeni po ovie zna~ajni osnovi se slednite:

17 - Obezbeduvawe na preventivni merki na za{tita na vodnite resursi- podzemnite vodi od mo`nite zagaduva~ki emisii na materii od realizirawe na planskiot opfat; - Iskoristuvawe na solarnata energija - kako ~ista energija, preku implementirawe na konceptot po~ista sredina; - Vospostavuvawe na permanenten monitoring na kvalitetot na vodata, po~vata i vozduhot; - Zbogatuvawe na {umskiot fond preku zasaduvawe na pojas od soodvetni drvni rastenija; - So~uvuvawe na postojniot biodiverzitet i eliminirawe na mo`nite kontaminacii na istiot i negovo is~eznuvawe; - Vospostavuvawe na permanentna sorabotka vo sledeweto na sostojbite vo oblasta na kvalitetot na vodata, po~vata i drugite mediumi vo ìvotnata sredina od strana na lokalnite i Republi~kite zdrastveni institucii od aspekt na so~uvuvawe na zdravjeto na naselenieto; - Vklu~uvawe na javnosta vo procesot na monitorirawe na sostojbite i donesuvawe na odluki za mediumite vo ìvotnata sredina; - Vospostavuvawe na baza na podatoci za sostojbata vo sekoj medium vo ìvotnata sredina po principot DPSIR (dviè~ka sila-pritisok- sostojba na ìvotnata sredina-vlijanie-odgovor) na lokalno i regionalno nivo. Vo ovoj proces se predlaga pocelosno implementirawe na gore navedenite celi preku realizirawe sistem na predlog merki za za{tita, odbegnuvawe, namaluvawe, neutralizirawe ili kompenzacija na negativnite vlijanija od realizacija na predvidenite sodrìni soglasno urbanisti~kiot plan. Za taa cel vo ponatamo{niot tekst na sodrìnata na ovoj dokument se predlagaat:  Tehni~ki merki koi treba da se prevzemat za vreme na sproveduvawe na planot;  Preporaki za podgotvuvawe, donesuvawe i dopolnuvawe na planovite i programite vo ramkite na sproveduvaweto na zakonskite obvrski vo ìvotnata sredina.

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena

Specifi~nite celi na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina se definirani soglasno nacionalnata i me|unarodna legislativa i se prikaàni preku statusot na biolo{ka raznovidnost, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i predelot: - Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na planskiot dokument; - Podobruvawe na ekonomskite uslovi, podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i zgolemuvawe na ìvotniot standard; - Pravilno upravuvawe so prostorot zaradi odrùvawe na postojanoto nivo na flora i fauna;

18 - Obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe na hortikulturni nasadi od aspekt na pojava na bu~ava i vibracii; - Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot; - Za~uvuvawe na kvalitetot na vodata; - Integralno upravuvawe so komunalniot otpad i negova selekcija, transport i reciklirawe za za~uvuvawe na po~vata, a so toa i minimizirawe na otpadot; - Minimizirawe na pojavite od nesre}i i havarii; - Za~uvuvawe na kulturnoto nasledstvo; - Za~uvuvawe na karakteristikite na predelot i `ivotnata sredina. Za ovoj prostor dosega ne e raboten urbanisti~ki plan. Planskiot opfat e usoglasen so:  Prostorniot plan na RM;  Uslovite za planirawe na prostorot so tehn broj 14813. Planskata dokumentacija treba da bide vo korelacija so:  LEAP za op{tina Gostivar;  Strate{ki plan za lokalen razvoj na op{ina Gostivar;  Prostoren plan na regionot za za{titeni zoni na izvorot Ra{~e  Strategija za regionalen razvoj na RM:  Nacionalna strategija za regionalen razvoj 2007-2009;  Vtor nacionalen izve{taj za klimatski promeni;  Vtor Nacionalen ekolo{ki akcionen plan na RM, 2006;  Nacionalen plan za upravuvawe so otpad vo RM 2008-2020;  Strategija za vodi na RM;  Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005.

1.3 Upotrebena Metodologija

Pri podgotovkata na Izve{tajot za strategiska ocena se kreira{e metodologija kompatibilna na karakteristikite na prostorot opfaten so planskiot dokument, planskata zada~a, dostapnite strategii i dokumenti. Postapno se prevzedoa slednite ~ekori: – Se napravi prvi~en uvid na sega{nite sostojbi vo ìvotnata sredina vo analiziraniot planski opfat, negovata okolina i po{iroko; – Podetalno se prou~ija sodrìnite {to se predvideni da se lociraat vo planskiot opfat, urbanisti~kiot proekt, namenata i kategorijata na zemji{teto; – Se ostvari sredba so izgotuva~ot na planskata dokumentacija i se realizira razgovor za celite na investicionite aktivnosti i sodrìni koi }e bidat opfateni vo prostorot i nivnata postavenost; – Detalno se razgledaa tehni~kite re{enija predvideni za realizacija na proektnata zada~a;

19 – Definirani se celite za za{tita na ìvotnata sredina utvrdeni vo strate{kite dokumenti na lokalno, nacionalno i me|unarodno nivo; – Se napravi uvid na postojnata realizirana urbanisti~ka sostojba na podra~jeto definirano so planskiot opfat (bespravna gradba, soobra}aen pristap i sl.); – Sogleduvawe na mo`nite negativni vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so planot; – Nadminuvawe na negativnite vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so planot; – Nadminuvawe na negativnite vlijanija ili nivno ublaùvawe i za taa cel predlagawe na preventivni i korektivni merki; – Predlagawe na sistem na permanenten monitoring na sostojbite; – Vklu~uvawe i zapoznavawe na site zainteresirani strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot.

Pri izgotvuvawe na Izve{tajot koristena e stru~na literatura od ovaa oblast, EU Direktivite, nacionalni strate{ki dokumenti,

20 relevantnata zakonska regulativa, me|unarodni dogovori, prostorni i urbanisti~ki planski dokumenti, katastarski skici i drugi dokumenti relevantni za izrabotka na dokumentot.

1.4 Zakonodavna ramka

Izve{tajot za Strategiska ocena na `ivotnata sredina za LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar, e izrabotena soglasno postojnata zakonska regulativa vo `ivotnata sredina i prirodata vo Republika Makedonija:

Zakon za @ivotna sredina 1. Zakon za `ivotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12 i 93/13).

Strategiska ocena na ìvotnata sredina 1. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 114/07); 2. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 3. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07 i 45/11); 4. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11); 5. Pravilnik za formata, sodrìnata i obrazecot na Odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena i na formularite za potrebata od sproveduvawe odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena („Sl. Vesnik na RM” br. 122/11).

Za{tita na prirodata Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 59/12 i 13/13).

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12-pre~isten tekst).

Upravuvawe so otpadot Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 9/11-pre~isten tekst i 123/12).

21 Za{tita od bu~ava Zakon za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07).

Indikatori za bu~ava 1. Pravilnik za primena na indikatorite za bu~ava, dopolnitelni indikatori za bu~ava, na~inot na merewe na bu~ava i metodite za ocenuvawe so indikatorite za bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 107/08); 2. Pravilnik za grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08).

Monitoring za bu~ava 1. Pravilnik za lokaciite na mernite stanici i mernite mesta („Sl. Vesnik na RM” br. 120/08); 2. Pravilnik za pobliskite uslovi vo pogled na potrebnata oprema koja treba da ja poseduvaat ovlasteni nau~ni stru~ni organizacii i institucii kako i drugi pravni i fizi~ki lica za vr{ewe na opredeleni stru~ni raboti za monitoring na bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 152/08).

Zakon za voda Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i 44/12).

Nacionalna strategija za upravuvawe so otpad (2008-2020) Nacionalen plan za upravuvawe so otpad (2009-2015)

Zakon za za{tita i spasuvawe Zakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 93/12-pre~isten tekst).

Prostorno planirawe Prostoren plan na Republika Makedonija („Sl. Vesnik na RM” br. 39/04).

Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 144/12 i 55/13).

Pravilnik za ureduvawe na prostorot („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06).

1.5 Institucionalna ramka

Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava („Sl. Vesnik na RM” br. 58/00, 44/02, 82/08, 167/10 i 51/11) gi definira slednite nadle`nosti na Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe:

22  sledeweto na sostojbata na ìvotnata sredina;  za{titata na vodite, po~vata, florata, faunata, vozduhot i ozonskata obvivka od zagaduvawe;  za{titata od bu~ava, radijacija, za{titata na biodiverzitetot, geodiverzitetot, nacionalnite parkovi i za{titenite oblasti;  restavracijata na zagadenite delovi od ìvotnata sredina;  predlagaweto merki za tretman na cvrst otpad;  prostornoto planirawe;  prostorniot informativen sistem;  nadzorot od negova nadle`nost i  vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon. Zakonot za organizacija i rabota na organite na dràvnata uprava vo ova nasoka na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe mu dava klu~na uloga, vo procesot na kreirawe na politikata za za{tita na ìvotnata sredina. Odredeni nadle`nosti vo upravuvaweto so ìvotnata sredina imaat i drugi organi na dràvnata uprava i lokalnata samouprava kako {to se:  Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;  Ministerstvo za transport i vrski;  Institutot za javno zdravje;  Ministerstvo za zdravstvo;  Hidrometerolo{ki Zavod, i  Edinicite na lokalnata samouprava. Zna~ajna uloga vo procesot na donesuvaweto na zakonite od oblasta na ìvotnata sredina ima i Sobraniskata komisija za transport vrski i ekologija. Vo procesot na Strategiska ocena na ìvotnata sredina, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe ima odredeni nadle`nosti propi{ani so Zakonot za ìvotnata sredina, kako {to se:  podgotovka na re{enie vo onie slu~ai vo koi ne se soglasuva so odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na SOV@S ili so opredeleniot obem na SOV@S vo odlukata;  podgotovka na re{enie za soodvetnosta na izve{tajot na SOV@S za planskiot dokuement, i;  vospostavuvawe i aùrirawe na listata na eksperti za SOV@S. Organi na dràvnata uprava/edinicite na lokalna samouprava koi gi podgotvuvaat-usvojuvaat planskite dokumenti soglasno Zakonot za ìvotnata sredina imaat obvrska za:  podgotovka na izve{tajot za SOV@S;  objavuvawe na informacii za otpo~nuvaweto na podgotvuvaweto na planskite dokumenti i za u~estvo na javnosta vo procesot na konsultacii;  objavuvawe na informacii za nacrt planskiot dokument koj se podgotvuva i za predlog izve{tajot za SOV@S;

23  podgotovka na izve{tajot od konsultacijata so javnosta vrz osnova na dobienite komentari i mislewa od javnite konsultacii;  kompletirawe na izve{tajot za SOV@S i na planskite dokumenti so dobieni mislewa i komentari, i  monitoring na vlijanijata od implementacijata na planskiot dokument i vo slu~aj na negativni efekti i informirawe na M@SPP. Vo ovoj proces, Ministerstvoto za nadvore{ni raboti e odgovorno za sproveduvawe na prekugrani~ni konsultacii za SOV@S vo odnos na dostavuvawe na izvestuvawe do sosednata dràva, koja moè da bide zasegnata od podgotovkata na planskiot dokument ili koga Republika Makedonija moè da bide zasegnata od podgotovka na planski dokument vo sosedna dràva.

1.6 Sodr`ina na Izve{tajot za Strategiska ocena na `ivotnata sredina

Sproveduvaweto na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e interaktiven proces koj treba da se sprovede paralelno so razvojot na planot ili programata. Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e proces za da se osigura deka zna~itelen efekt vrz ìvotnata sredina {to proizleguvaat od politiki, planovi i programi se identifikuvaat, ocenuvaat i namaluvaat. Vaèn instrument za da im se pomogne vo

24 postignuvawe na odr`liv razvoj i kreirawe na politikata e Strategiskata ocena na ìvotnata sredina. Posebni beneficii vo Strategiskata ocena vklu~uvaat: – Poddr{ka na odr`liviot razvoj; – Da se podobrat dokazite kako dobra osnova za strate{kite odluki; – Da se konsultiraat site zainteresirani strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot; – Da se naso~at na drugi procesi, kako {to se vlijanieto vrz ìvotnata sredina na ocenkite vrz oddelni razvojni proekti. Strategiskata ocena sledej}i gi odredbite za sodrìnata na ovoj Izve{taj, gi obrabotuva slednite sodrìni: – Karakteristiki na ìvotnata sredina vo oblastite koi bi bile zna~itelno zasegnati; – Problemi od oblastite koi se od posebno zna~ewe za ìvotnata sredina, a osobeno od aspekt na za{tita na divite ptici i habitatite; – Celite na za{tita na ìvotnata sredina, odredeni na nacionalno ili me|unarodno nivo, koi se relevantni za planskiot dokument i na~inot na koj ovie celi i site aspekti na ìvotnata sredina se zemeni vo predvid za vreme na nivnite podgotovki; – Verojatnite zna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina vo celina, vklu~itelno i vrz biodiverzitetot, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, vodata, vozduhot, po~vata, klimatskite faktori, kulturnoto nasledstvo, pejsaòt i materijalnite pridobivki. Ovie vlijanija vklu~uvaat sekundarni, kratkoro~ni, dolgoro~ni, trajni i privremeno pozitivni i negativni efekti; – Rezime/kratok pregled na pri~inite na alternativite, opis za toa kako e napravena procenkata, vklu~uvaj}i gi site pote{kotii (kako {to se tehni~kite nedostatoci ili nedostigot na know-how) do koi se do{lo pri sobiraweto na potrebnite informacii; – Opis na predvidenite merki koi se odnesuvaat na monitoringot vo soglasnost so zakonskite obvrski; – Ne-tehni~ko rezime na informaciite dadeni vo soglasnost so barawata navedeni vo prethodnite to~ki.

1.7 Rezime

Vrz osnova na sprovedenata Strategiska ocena na `ivotnata sredina za LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar, istiot mo`e da se izraboti i kako takov e prifatliv za implementacija.

25 2. Pregled na Planskiot dokument 2.1 Osnovi na Planskiot dokument

Osnova za izrabotka na Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija se Uslovite za planirawe proizlezeni od Prostorniot Plan na RM izraboteni od Agencijata za prostorno planirawe-Skopje, (teh. br.Y14813) i odobrenata Planskata Programa so tehn. br. PP-09-1/13, odobrena od Komisijata vo op{tina Gostivar i Gradona~alnikot na Op{tina Gostivar. LUPD e izrabotena vrz osnova metodologijata, koja proizleguva od odredbite utvrdeni so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 144/12 i 55/13) i podzakonskite akti {to proizleguvaat od nego („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13 i 95/13). Planskata dokumentacija pretstavuva Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija, koja se izrabotuva vrz osnova na ^len 50-a, od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 144/12 i 55/13), so sodrìna od ^len 11 od istiot zakon i ^len 7 od Pravilnikot za pobliskata sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06), soglasno Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13 i 95/13), kako i drugata zakonska regulativa {to go dopira planiraweto. Planskiot opfat e so povr{ina od 0.375 ha i go opfa}a podra~jeto na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433 i 1434/1 za KO Vrutok, Op{tina Gostivar. Planskiot opfat zafa}a povr{ina od 3755 m2/0.375 ha. Se nao|a na nadmorska visina od 633 mnv na atarot na selo Vrutok -Op{tina Gostivar, na lokacija do koja ima pristapen pat od severnata strana, od kade se planira i vlezot vo lokacijata. Analizata na prostorot pokaà deka ovoj opfatot dava mo`nosti za realizacija na vakov kompleks. Pojdovnata premisa na ekonomskoto obrazloènie na LUPD za Stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti e globalnata ekonomska sostojba postavena na principite i zakonitostite na pazarnata ekonomija, slobodna konkurencija, slobodniot protok na stoki, privatnata sopstvenost i vlijanijata na globalnite me|unarodni ekonomski tekovi, so respektirawe na odr`liviot razvoj i za{tita na ìvotnata sredina. Organizacijata na prostorot vo sovremenite tekovi se temeli na funkcionalno etablirana i diversificirana komunikaciska mreà vo koja patniot soobra}aj ima zna~ajno mesto. Soobra}ajnata mreà vlijae vrz konfiguracijata na proizvodnite i uslu`ni aktivnosti preku pravcite na cirkulacija na lu|eto, kapitalot, stokata i informacijata. Od lokaciski aspekt planskite re{enija za vakov vid urbanisti~ka planska dokumentacija se determinirani od infrastrukturnite komponenti, pred sé od patnata, odnosno soobra}ajna

26 infrastruktura, vodovodnata, kanalizaciskata infrastruktura, elektro- energetskiot i telekomunikaciskite sistemi. Ovie re{enija treba da ovozmoàt optimalni uslovi za zadovoluvawe na potrebite na idnite korisnici na prostorot. Vgraduvaweto na principite na za{tita na ìvotnata i rabotna sredina vo konceptot na izrabotka i realizacija na planskite re{enija na LUPD, pretstavuva edna od zna~ajnite opredelbi zacrtani so Prostorniot plan na Republika Makedonija relevantna za ekonomskata valorizacija na planskite re{enija vo LUPD. Vo planskiot pristap na razrabotka i predlagawe urbanisti~ki re{enija, primeneti se sovremeni standardi koi se odnesuvaat na patnata mreà, vodovodnata i kanalizacionata infrastruktura, telekomunikaciite, ekolo{kite standardi, bezbednosnite i drugi standardi povrzani so efikasnosta na organizacijata i funkcionirweto na stopanskiot kompleks-Ribnik so pridru`ni objektiata. Navedeniot pristap ja determinira cenata na site vlezni komponenti povrzani so realizacijata na Planskata dokumentacija i nejzinata vkupna ekonomska vrednost. Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija, koj e osnoven razvoen dokument, preku dostignuvawe na slednite celi:  racionalno koristewe na zemji{teto;  maksimalno vklopuvawe na infrastrukturata i gradbite so terenot;  oformuvawe ambientalni celini;  po~ituvawe i za{tita na pravoto na ~ovekot na rabota;  po~ituvawe i nadgraduvawe na pejsa`nite vrednosti;  oformuvawe kulturen pejsa`;  po~ituvawe i valorizacija na kulturnoto i graditelskoto nasledstvo;  podignuvawe humanosta vo prostorot i nepre~eno dvièwe na hendikepiranite lica;  vgraduvawe za{titni merki i merki za za{tita i spasuvawe;  po~ituvawe na zakonskite propisi, standardi i normativi vo planiraweto, ima krajna cel da gi dade op{tite i posebnite uslovi za gradewe i nasokite za izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt za grade`nata parcela i da gi utvrdi parametrite za izrabotka na idejnite proekti za gradbite i na infrastrukturata, vrz osnova na {to }e se izdade Izvod od LUPD so parametri za parcelata i gradbite.

2.2 Planski opfat 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba

Granicata na planskiot opfat e poligonalna zatvorena linija koja {to se protega:  Na sever: Granicata odi po linijata na granicata na grade`nata parcela G.P.V.1, odnosno po granicata na katastarskata parcela KP br. 1431.

27  Na istok: Granicata na opfatot se dvi`i po granica na grade`nata parcela, G.P. V.1,odnosno po granica na KP br. 1432  Na jug: Granicata odi po granica na grade`nata parcela, G.P. V.1,odnosno po dolnata ju`na strana na KP br. 1434/1,  Na zapad: Granicata na opfatot na zapadnata strana se protega po zapadnata strana na formiranata grade`na parcela GP.V.1,odnosno po del od KP br. 1343/2 i del od KP br. 1429 i po granica na KP br. 1430, se do po~etnata to~ka.

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto

So Urbanisti~kiot plan, se predviduvaat slednite namenski upotrebi na zemji{teto (definiraweto e spored ^len 30 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13 i 95/13): Proizvodstvo, distribucija, servisi - grupa na klasa na namena G;  Lesna nezagaduva~ka industrija - klasa na namena G2 RIBNIK so pridru`ni objekti Zelenilo - grupa na klasa na namena D;  Za{titno zelenilo - klasa na namena D2 Infrastruktura - grupa na klasa na namena E;

28 Za site sodr`ini - gradbi vo opfatot, Izvod od planot so definirani parametri da se izdade vrz osnova na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt i Idejni proekti za gradbite i infrastukturata, soglasno va`e~kite zakonski regulativi.

29 3. Kratok opis i obrazlo`enie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura

So planot se utvrduvaat i planskite re{enija za infrastrukturata. Vodeweto na infrastrukturata e vo infrastrukturni koridori, postaveni pored ulicite.

3.1 Soobra}ajno povrzuvawe

Podra~jeto na planskiot opfat {to e predmet na izrabotka na LUPD- se nao|a vo atarot na selo Vrutok, na lokacija koja opfa}a povr{ina od 0.375 ha. So ovaa planska dokumentacija vo planskiot opfat se predviduva izgradba na Stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti. Se planira izgradba na bazeni za odgleduvawe na slatkovodna riba. Lokalitetot ima dobra mestopolo`ba. Pristapot vo planskiot opfat za vlez vo grade`nata parcela, e planiran od severoisto~nata strana od postoen pristapen lokalen pat, koj se planira kako Servisna ulica. Vo ovoj slu~aj imame soobra}ajnici koi se nadvor od opfatot, no se vo funkcija na grade`nata parcela. Toa se: presek 1-1-Servisna ulica -rabotno ime-ul. 1 kolovoz...... 2 h 3.00 = 6.00 m trotoari ...... 2 h 1.50 = 3.00 m ------vkupno: 9.00 m

presek 2-2- -pristapna ulica -rabotno ime-ul. 2 kolovoz ...... 2 h 2.75 = 5.50 m ------vkupno: 5.50 m

Stacionaren soobra}aj-parkirawe

Stacionarniot soobra}aj - parkirawe na motornite vozila se predviduva da se re{i vo sklop na grade`nata parcela vo sledna faza na izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt, a vo se spored normativite i standardite dadeni vo ~l. 59 i ~l. 61 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13 i 95/13).

30 3.2 Vodosnabditelna mre`a

Vo granicite na planskiot opfat za izgradba na Stopanski kompleks- Ribnik so pridru`ni objekti,se predviduva izgradba na dve vodosnabditelni mreì: za sanitarna i za tehni~ka voda. Od sanitarnata vodosnabditelna mreà }e se obezbedi sanitarno higienski ispravna voda za gradbite vo planskiot opfat i za PPZ za{tita. Od tehni~kata vodosnabditelna mreà }e se obezbedi voda za odrùvawe na komunalnata higiena - za zeleniloto, uli~nata mreà, parkirali{tata i drugi gradbi, definirani so Arhitektonsko- urbanist~kiot proekt. Potrebnite koli~ini na voda }e bidat obezbedeni od bunar. Izgradbata na bunarot }e se izvr{i vrz osnova na hidrogeolo{ki istra`ni raboti so koi }e se utvrdi kapacitetot i kvalitetot na podzemnite vodi. Potrebnite koli~ini na voda }e bidat definirani so Arhitektonsko - urbanisti~ki proekt so koj }e bide definirana i namenata i povr{inite na gradbite. Za potrebite na ribnikot, bazen za odgleduvawe na slatkovodna riba, potrebnoto koli~estvo na voda se planira da se obezbedi od voda koja se ispu{ta od hidrocentralata vo Vrutok, a koja pominuva na zapadnata strana od parcelata i so cevkovod }e se nosi vo bazenot.

3.3 Fekalna i atmosferska kanalizacija

Vo granicite na planskiot opfat se predviduva izgradba na separaciona kanalizaciona mre`a - fekalna i atmosferska. Fekalnite otpadni vodi pred da se ispu{tat vo recipientot, }e bidat podlo`eni na tretman vo pre~istitelna stanica, ~ija mestopolo`ba i kapacitet }e se definira so Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt. Atmosferskite vodi }e bidat ispu{teni vo priroden recipient. Pred da se ispu{tat vo recipientot }e bidat tretirani vo maslofa}a~.

3.4 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacii

So ova urbanisti~ka planska dokumentacija vo grade`nata parcela se predviduva povr{ina nameneta za Stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti. Za vkupna povr{ina vo planski opfat od 3755 m2 i utvrdeniot normativ od 3VA/m2 grade`na povr{ina, se dobiva vkupno: 3755,00 m2 h 3 VA/ m2 = 12265 kVA Planskiot opfat, koj prestavuva edna grade`na parcela, }e se razraboti so Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt i idejni proekti na gradbi i idejni proekti za komunalnata infrastruktura. Ima uslovi za priklu~ok na parcelata, so 10Kv srednonaponski podzemen vod, vo soglasnost i pod uslovi od EVN -Makedonija KEC-Gostivar.

31 Priklu~na to~ka za korisnicite od stopanskiot kompleks -Ribnik so pridru`ni objekti, treba da se definira vo soglasnost so kompanija koja e licencirana za snabduvawe so elektri~na energija, so barawe koe treba da sodr`i to~no definirani elektri~ni parametri kako {to se: naponsko nivo, maksimalna instalirana i ednovremena mo}nost, faktor na mo}nost, i sl. odnosno podatoci koi vo ova faza na izrabotka na Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija ne se definirani. Za priklu~na to~ka na elektri~nite potro{uva~i e zemena najbliskata do ova lokacija kojha e vo neposredna blizina na planskiot opfat, odnosno na rastojanie od okolu 30 m od povr{inata za gradba.

Telekomunikaciska infrastruktura

Telekomunikaciskata infrastruktura e integralen del od ostanatata infrastruktura koja {to }e bide razrabotena so Arhitektonsko- urbanisti~ki proekti i idejni proekti na gradbi i idejni proekti za komunalna infrastruktura. Telefonskite korisnici vo ovoj region vo komunikaciskiot soobra}aj se priklu~eni preku centralata vo Gostivar. Podra~jeto e pokrieno so mobilna telefonija so site operatori koi vo momentot funkcioniraat.

32 4. Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so `ivotnata sredina 4.1 Karakteristiki na prostorot

Gradot Gostivar se nao|a vo Zapadna Makedonija, vo gorniot del na polo{kata kotlina, vo krajniot ju`en del na Gostivarskoto pole. Vo op{tina Gostivar se nao|a izvori{teto na rekata Vardar (Vrutok). Gradot le`i vo kotlinata Polog na nadmorska viso~ina od 510 metri.

Mestopolo`ba na Gostivar vo Republika Makedonija

Op{tinata zafa}a povr{ina od 513,39 km2, odnosno okolu 2,9% od vkupnata povr{ina na dràvata i ima gustina na naselenost od 157,86 ìteli na km2. Naseleni mesta vo op{tina Gostivar se slednite: Balin Dol, Belovi{te (Gostivarsko), Brodec, Vrutok, Gorna Bawica, Gorno Jelovce, Gorna \onovica, Debre{e, Dolna Bawica, Dolno Jelovce, Dolna \onovica, @elezna Reka, Zduwe, Korito, Kunovo, Lakavica (Gostivarsko), Le{nica, Malo Tur~ane, Merdita, Mitroj Krsti, Padali{te, Pe~kovo, Simnica, Srbinovo, Su{ica (Gostivarsko), Strajane, Raven, Re~ane, Trnovo (Gostivarsko), Tum~evi{te, ]afa, Forino, âjle i êgrane.

33 4.1.1 Soobra}ajna povrzanost

Op{tina Gostivar se nao|a vo Zapadniot del na Republika Makedonija i e povrzana so soobra}ajniot sistem na dràvata preku razvien sistem na patni mreì. Vo op{tina Gostivar minuvaat slednite pozna~ajni patni pravci:  Magistralen pat: M-4-Skopje-Ohrid i  Regionalniot pat: Gostivar-Debar-Ohrid. Site selski naselbi se povrzani so Gradot, pogolemiot del se so asfaltirani lokalni pati{ta, a ostanatite se neasfaltirani zemjeni pati{ta. Niz op{tina Gostivar minuva i èlezni~ka pruga Skopje-Ki~evo. Na okolu 100 km ju`no od op{tinata Gostivar se nao|a aerodromot vo Ohrid i okolu 90 km (severoisto~no) aerodromot vo Skopje.

Mapa na pati{ta vo Republika Makedonija

4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot

Op{tinata Gostivar se odlikuva so mo{ne raznoobrazen reljef bogat so karakteristi~ni formi, so izrazita vertikalna razmestenost. Polo{kata kotlina nastanala kako posledica na golemi tektonski pomestuvawa pri istekuvawe na ezeroto koe {to postoelo na kotlinskoto dno vo tekot na tercierot i kvarterot niz Dervenskata klisura preku Vardar vo Egejskoto More. Vo ovaa geolo{ka faza se formiral osnovniot reljef na ovoj del od Balkanot, a so toa i osnovniot reljef na Polo{kata kotlina. Planinskiot reljef ima ridsko-planinski karakter i istiot go so~inuvaat planinite: Suva Gora (1.853 mnv) i [ar Planina (2.748 mnv). Zapadnite planinski padinski delovi se pokrieni so bujna vegetacija,

34 davaj}i im na predelite izrazito {umski karakter, dodeka isto~nite se goli i pusti (Suva Gora i @eden) poradi varovitiot sostav.

Kotlinskiot reljef go ~ini Polo{kata kotlina (300-600 mnv). Na dnoto na kotlinata e smestena bogatoto Polo{ko pole, koe se nao|a na nadmorska visina od 400 do 461 m. Gornoto Polo{ko pole ima pogolema nadmorska visina od dolnoto (tetovskoto) i toa 461 m. Visinite na oddeleni delovi na poleto varira poradi mestimi~nata branovidnost na kotlinskoto dno.

Reqefni karakteristiki vo Republika Makedonija

4.1.3 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot

Od regionalen gelo{ki aspekt, terenot na lokacijata i po{irokata okolina pripa|a na Zapadno-makedonskata geotektonska zona, koja pak vo balkanski ramki e vnatre{en del na Dinarskiot planinski sistem.

35 Zapadno-makedonskata zona se odlikuva so sitni plikativni strukturi i radijalna tektonika. Protegaweto na strukturite vo Zapadno-makedonskata zona e SZ-JI do SSZ-JJI. Tektonskiot razvoj e povrzan vo dve krupni orogenezi: Hercinskata i Alpiskata orogeneza. So hercinskata orogeneza, paleozoiskite sedimenti bile regionalno metamorfirani i nabrani vo blagi sinklinalni i antiklinalni strukturi. Alpiskta orogeneza uslovila silen dinamometamorfizam, intenzivno nabirawe na terenot i vo najgolemiot del, prerabotuvawe na hercinskite strukturi. Vo pokasnite fazi na Alpskata orogeneza (kon krajot na Dolen ili po~etokot na Sreden Pliocen) terenot bil zafaten so mo{ne intenzivna radijalna tektonika, so koja se formirani pove}e tektonski grebeni. Paleoziskite metamorfoni karpi se intenzivno nabrani vo blagi sinklinalni i antiklinalni strukturi. Sinklinalnite se pokrupni, dobro izrazeni, namesta so brahiformen karakter, dodeka antiklinalnite se poslabo izrazeni, tesni i otvoreni strukturi. Vo tekot na vremeto postoi koncentrirawe na epicentrite na zemjotresite vo posebni epicentralni podra~ja i povrzuvaweto na ovie podra~ja vo seizmogeni zoni. Ovie zoni, so svoite epicentralni podra~ja i so site istoriski i sovremeni zemjotresi slu~eni vo niv, ja odreduvaat seizmi~nosta na razgleduvaniot region na R. Makedonija. Tri seizmogeni zoni ja definiraat seizmi~nosta na po{irokiot region:  Prvata od niv e vo pravec na protegaweto na dolinata na rekata Vardar, zafa}a epicentralni podra~ja od R. Srbija, R. Makedonija i R. Grcija, a vrzana e so tektonskata edinica Vardarska zona (del od Dinaridi-helinidite), poradi {to vo seizmolo{kata i seizmotektonskata literatura se narekuva Vardarska seizmogena zona.  Vtorata seizmogena zona e vrzana so Ogra`densko-Halkidikiskata tektonska zona (golem del od Srpsko-Makedonskiot masiv i izvesen del od Krai{todnata zona na Karpato-Balkanidite). Ovaa seizmogena zona zafa}a epicentralni podra~ja od R. Srbija, R. Makedonija, R. Bugarija i R. Grcija. Dol` pogolemiot del od nejziniot isto~en rab le`i dolinata na rekata Struma i poradi toa se narekuva Strumska seizmogena zona.  Tretata seizmogena zona zafa}a epicentralni podra~ja od r. Srbija, R. Makedonija, R. Albanija i R. Grcija. Vo nejziniot kraen severoisto~en del se protega dolinata na rekata Bel Drim, vo nejziniot goren zapaden del - dolinata na rekata Crn Drim i dolinata na vlivot na ovie dve reki, rekata Drim. Poradi ova, ovaa seizmogena zona se narekuva Drimska seizmogena zona. Spored toa, seizmi~nosta na teritorija na R. Makedonija i pograni~nite predeli e odredena od trite glavni nadol`ni seizmogeni zoni (Strmskata, Vardarskata i Drimskata).

36 Spored regionalnata podelba na seizmogeni zoni na R. Makedonija, analiziranoto po{iroko podra~je na op{tina Gostivar pripa|a na Vardarskata seizmogena zona. Seizmi~kite pojavi-zemjotresite se dominantni prirodni nepogodi od Republika Makedonija, koi moàt da imaat katastrofalni posledici vrz ~ovekot i prirodata. Vrz dosega nabquduvanite maksimalni intenziteti na zemjotresite se zaklu~uva deka teritorijata na Op{tina Gostivar e izloèna na relativno visoka seizmi~ka aktivnost. Vo Polo{kata kotlina i na jugozapadnata ramka slu~eni se zemjotresi so ja~ina od VII°, a vo ostanatiot del so intenzitet od VII°, po MCS skala. Se procenuva deka moè da se o~ekuva pojava na potresi so maksimalna ja~ina od IX stepeni po MCS vo Polo{kata kotlina. VII stepeni MCS na Suva gora i VII stepeni MCS na Bukovi}. Namaluvawe na seizmi~kiot rizik moè da se izvr{i so primena na soodvetni ekonomski merki za za{tita na sozdadenite vrednosti (grade`na investicija na nosivata konstrukcija na postojnite objekti, zaradi doveduvawe na otpornost protiv najsilnite zemjotresi), odnosno zadolìtelna primena na normativno-pravna regulativa, so koja se uredeni postapkite, uslovite i barawata za postignuvawe na tehni~ki konzisten i ekonomski or`liv razvoj na seizmi~ka za{tita, kaj izgradbata na novite objekti.

4.1.4 Hidrotehni~ka struktura

Teritorijata na Gostivarskata op{tina e mo{ne bogata oblast so postojani i povremeni vodeni tekovi koi ja ispre~uvaat oblasta so~inuvaj}i splet od reki i reki~ki bogati so voda vo tekot na celata godina.

37 Vo op{tina Gostivar se nao|a izvorot Vrutok so izda{nost od 1000 l/s. Niz teritorijata na op{tinata te~e rekata Vardar. Site povremeni i postojani vodni tekovi od op{tinata Gostivar pripa|aat na Vardarskoto slivno podra~je.

4.1.5 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot

Spored geografskata polo`ba, prostorot na Op{tina Gostivar se karakterizira so tipi~no topla-kontinentalna klima vo poniskite delovi, a na planinite planinska klima. Srednata godi{na temperatura vo op{tina Gostivar iznesuva 10,6°S. Srednata zimska temperatura iznesuva 0,7°S. Esenta e zna~itelno potopla od proletta. Prose~na vrednost na temperaturata iznesuva 11,5°S, srednata letna temperatura vo Gostivar e 20,3°S. Vo godi{niot od na temperaturata na vozduhot vo Op{tina gostivar, sredna mese~na vrednost na temperaturata e pod nulata, samo vo januari - 1,1°S, potoa fevruari, a najtopol e juli so (21,1°S) i avgust (20,8°S). Srednata maksimalna temperatura vo Op{tina Gostivar e pod nulata od dekemvri do mart. Najniska sredna minimalna vrednost ima januari (5°S), a apsolutna najniska temperatura iznesuva -31°S, zabele`ana isto tak vo mesec januari.

Srednata maksimalna temperatura e nad 20°S od maj do septemvri, a apsolutno najvisokata temperatura od mart do noemvri. Variraweto na srednite ekstremni temperaturi iznesuva 35°S. Istoto na apsolutnite ekstremi se dvi`i vo zna~ajno po{iroki granici od -31°S do +37°S, t.e. iznesuva 68°S. Vakvoto visoko varirawe poka`uva deka vo Op{tina Gostivar temperaturniot godi{en od e dosta neramnomeren i prosleden so izrazena temperaturna oscilacija. Zimite se ovde prili~no studenin, a

38 letata topli so prijatno sveì letni no}i, {to e sekako odraz na neposredno vlijanie na visokite planinski masivi. Prose~no godi{no vo Op{tina Gostivar ima 86 mrazni denovi, a 17 ledeni. Kako mrazni se zemaat onie vo koi minimalnata temperatura e pod 0°S, a ledeni onie vo koi e i maksimalna temperatura negativna. Denovi koga maksimalna temperatura e ednakva ili povisoka od 25°S, vo Op{tina Gostivar ima prose~no godi{no 95 dena, a è{ki denovi koga e nad 30°S prose~no godi{no ima 29 dena. Koli~estvoto na vrneì se pretstavuva vo mm i pod 1 mm se podrazbira padnata koli~ina na voda od do`d ili sneg 1 l/1m2. Vo Op{tina Gostivar i voop{to vo celiot Polog pa|aat dosta vrneì i toa prose~nogodi{no po 954 mm, a vo poedini godini ima varirawe od 658 mm do 1229 mm. Najvrne`liv mesec e noemvri so prose~no 156 mm, a potoa dekemvri so 111 mm. Proletnite meseci se dosta vrne`livi, no pomalku od esenskite. So najmalku vrneì se odlikuva avgust, a isto taka se i juni i juli. Razlikata pome|u najvrne`liviot noemvri (156 mm) i najsu{niot avgust (28 mm), iznesuva 128 mm, {to pokaùva deka godi{nata raspodelba na vrneì na op{tina Gostivar e prili~no neramnomerna. Vrneìte vo op{tina Gostivar se glavno od do`d 80%, a samo edna petina od sneg 20%. Maglata ne e ~esta pojava vo Op{tina Gostivar i za~estenosta na denovi so magla e dvojno pomala otkolku vo Skopskata kotlina. Naj~esti pojavi se vo zimskite meseci, a osobeno vo januari i dekemvri, a sosema retko se pojavuva vo topliot del od godinata. Prose~nata godi{na relativna vlaga vo Op{tina gostivar iznesuva 77% so maksimum vo noemvri i dekemvri, a so ne{to pomalku i vo ostanatite zimski meseci. Letnite meseci vo op{tina Gostivar se zna~itelno povla`ni otkolku vo Skopje i moè da se zaklu~ui deka i vo najtopliot del od godinata, relativnata vla`nost na vozduhot e prilo~no visoka.

Kako naj~esti i najizrazeni se vetrovite od severen pravec 148%0 i juèn 119%0. Od ostanatite pravci dosta se izrazeni severno-isto~niot so 82%o i jugo-zapadniot od 84 %0. Op{tina Gostivar se odlikuv so èsto provetruvawe. Letoto se odlikuva so toa {to toga{ preovladuvaat ju`nite vetrovi, a posle niv se severnite. Brzinata na vetrovite vo Op{tina Gostivar e umerena so sredna brzina od 3-4 m/s, a po nestabilna vremenska situacija i pri lokalni nepogodi moè da dostigne i do 18-20 m/s. Neposrednata blizina na planinskite masivi do ovoj grad pokaùva vlijanie koe se ~ustvuva vo sekoj period od godinata.

4.1.6 Naselenie

Momentalno vo op{tinata aktivno rabotat 2.577 delovni subjekti. Del od niv se preprijatija koi {to se privatizirani ili se vo moment na sopstveni~ka transformacija. Pogolem del od niv imaat otpu{teno del od vrabotenite kako tehnolo{ki vi{ok i se soo~uvaat so seriozni finansiski problem. Vakvata sostojba e posledica na namaleniot obem na proizvodstvo, na izgubenite tradicionalni pazari, kako i na nedovolnite sopstveni

39 organizaciski i menaxerski kapaciteti. Potrebna e nivna konsolidacija, pred se vo delot na kadrovsko i organizacisko prestruktuirawe, kako i obnova na opremata koja{to vo golema mera e amortizirana i istro{ena i iznao|awe strate{ki partneri. So zavr{uvaweto na ovie aktivnosti, pretprijatijata }e bidat sposobni da prifatat da realiziraat investicii. Vo odnos na vrabotenosta I nevrabotenosta vo op{tinata, stapkata na nevrabotenost e reìsi 605 od radotosposobnoto naselenie. Spored aktivnosta na naselenieto nad 15 godini pove}e, od vkupno 57.940 rabotno aktivno naselenie 19.631 se maì, a samo 5.173 se èni. Nevrabotenosta vo op{tinata void kon pojava na migracija, siroma{tija i sl.

4.1.7 Prirodno nasledstvo

Spored stepenot na dosega{nata istraènost i stru~no-nau~nite soznanija, vo Republikata se registrirani 265 lokaliteti koi spored svoite karakteristiki i prirodni vrednosti }e se stavat pod soodveten reìm za za{tita. Preku razli~ni stepeni na za{tita do 2020 godina treba da bidat za{titeni slednite kategorii na objekti: 55 nacionalni parkovi so vkupna povr{ina od 188.196 ha, 8 strogi prirodni rezervati so povr{ina od 13.682 ha, 38 nau~no-istraùva~ki prirodni rezervati 11.836 ha, 6 predeli so posebni prirodni karakteristiki 13.966 ha, 1 karakteristi~en pejza` 200 ha, 26 posebni prirodni rezervoari 5.155 ha, 14 oddelni rastitelni i ìvotinski vidovi 2645 ha i 167 spomenici na prirodata so vkupna povr{ina od 62.886 ha. Vo soglasnost so prostorniot plan na RM (2010-2020 godina) vo op{tina gostivar evidentirano e slednoto prirodno nasledstvo:  Pe{terata Ubavica e proglasena za spomenik na prirodata i se nao|a vo seloto Dolna Bawica,  Bolovi{te e predlog za spomenik na prirodata i se na|a vo Gostivar,  [ar Planina e predlog za proglasuvawe na Nacionalen Park.

40 4.2 Opis na sega{nata sostojba so `ivotnata sredina vo planskiot opfat

Osnoven preduslov za identifikacija na problemite so ìvotnata sredina i postavuvawe na strate{ki celi za nadminuvawe i unapreduvawe na istite e identifikacijata i ocenata na sega{nata sostojba so mediumi na ìvotnata sredina (vozduh, voda, otpad, po~va, biodiverzitet, bu~ava), kako i so koristeweto na zemji{teto i prirodnite resursi vo op{tinata. So ogled na toa {to vo planiraniot prostor do sega ne se vr{eni merewa, sledewa i istraùvawa na osnovnite vitalni komponenti vozduhot, vodata, tloto, bu~avata i tvrdiot otpadok, poremetuvawata vo ekosistemot vo celost ne moàt da se otkrijat, a ocenkata za sostojbite proizleguva isklu~ivo od dejstuvaweto na ~ovekot i negovite aktivnosti vo ovoj prostor.

Vozduh

Glaven izvor na zagaduvawe e industrijata koja vo ekosistemot emitira, gasovi, parei, ~ad magla, pra{ina i areosoli. Zagaduvaweto na vozduhot najpove}e e rezultat na prerabotka na sulfidni koncentracii na oboeni metali, kako i na sogoruvawe na koks i drugi karbofilni goriva vo industrijata i doma}instvata. Na zagaduvawata na vozduhot mnogu vlijae topografijata na terenot, visinata na industriskite oxaci i atmosferskite uslovi. Najkriti~no zagaduvawe e vo uslovi na otsustvo na horizontalno i vertikalno struewe na vozduhot, osobeno koga e istoto prosledeno so temperaturni inverzii. Maksimalno dozvoleni koli~ini na {tetni materii spored zakonskata regulativa treba da se dvi`at vo slednite granici: Komponenti Emisiono koli~estvo Emisioni koncentracii MKD (g/h) MKD (mg/m3) olovo 25 5 azotni oksidi 5000 500-800 jaglevodorodi / 500 formaldehid 100 20 cvrsti ~esti~ki / 130 jaglen monoksid / 650 jaglen dioksid / 2,5

Maksimalno dozvoleni granici na {tetni materii

Najracionalen i efikasen na~in za za{tita na `ivotnata sredina od {tetnite vlijanija vrz vozduhot e preventivnoto deluvawe i spre~uvawe na produkcija na {tetni emisii vo samite izvori na nivno sozdavawe. Kvalitetot na vozduhot najmnogu go naru{uva prisustvoto na gasovi, pra{ini i drugi {tetni materii koi negativno vlijaat vrz zdravjeto na lu|eto, ekosistemite i prirodnite sozdadeni vrednosti.

41 Edna od merkite za realizacija na preventivniot pristap vo za{titata na vozduhot e obezbeduvawe na solidno sogorevawe vo ogni{tata na raznite gorivni instalacii i dobra karburacija na gorivata vo motorite so vnatre{no sogoruvawe. Isto taka, zna~ajni merki koi pridonesuvaat za nadminuvawe na problemot so zagaduvawe na vozduhot se:  izgradba na {iroki ulici koi ovozmoùvaat brzo provetruvawe;  zgolemuvawe na povr{inite so zeleni nasadi i drvoredi;  podobruvawe na koeficientot pome|u izgradenite i slobodnite povr{ini;  podigawe zeleni pojasi okolu industriskite zoni, proizvodnite kapaciteti, rezervoarite za voda i dr. Emisiite od avtomobilite vo gradovite so golema gustina na naselenieto se isto taka faktor na zagaduvaweto na vozduhot. Prisustvoto na golem broj na vozila vo op{tinata doveduva do prisustvo na SO2, NOx, CO, gasoviti organiski soedinenija, ~ad i drugi ~esti~ki. Pove}eto avtomobili nemaat katalizatori i golem del od vozilata se uvezeni kako koristeni avtomobili koi ~esto imaat katalizatori. Avtobusite i te{kite vozila koristat dizel so nizok kvalitet koj sozdava SO2, osobeno poradi lo{oto odrùvawe na vozilata. Spored istraùvawata, vo Gostivar izvori na zagaduvawe na vozduhot se delovnite subjekti od proizvodnite i neproizvodnte dejnosti vo ramkite na koi postojat energetski (kotlovski postrojki) i tehnolo{ki instalacii od koi kako rezultat na sogoruvawe na energensite (mazut, nafta, jaglen ili drva) ima emisija na odpadni gasovi i zagaduva~ki supstancii vo vozduhot. Golem del od doma}instvata vo op{tina Gostivar koristat tvrdo gorivo (jaglen ili drva) za zatopluvawe preku zimskiot period. Tie se izvor na emisii na CO i ~ad vo vozduhot zaradi lo{oto sogoruvawe i neodrùvawe na reìmot na sogoruvawe na drva i jaglen koi obi~no se upotrebuvaat za zatopluvawe na doma}instvata vo zimskiot period. Problemi koi se javuvaat vo op{tinata, a koi moàt da vlijaat vrz kvalitetot na vozduhot se:  zastaren vozen park;  upotreba na drvoto i jaglenot za zagrevawe;  zagaduvawe na vozduhot od postojnite lokalni |ubri{ta poradi samozapaluvawe ili zapaluvawe na istite, kako i palewe na drugite vidovi otpadi;  Industriskoto zagaduvawe.

Voda

Pri~ini na zagaduvawe na vodite vo op{tina Gostivar se: nepostoewe na pre~istitelna stanica za tretman na otpadni vodi, nesoodvetno tretirawe na komunalniot otpad i dr.

42 Vo op{tina kako glaven problem moè da se izdvoi nedostatokot na voda vo odredeni periodi od godinata, a osobeno vo tekot na su{nite godini. Drugi problemi se:  Zagubi na voda vo vodovodnata mreà-prose~no 56%;  Golema potro{uva~ka na voda po ìtel;  Za~esteno e rasturaweto na vodata;  Svesta za potro{uva~kata e na nisko nivo;  Nelegalni priklu~oci;  Mal procent na naplata na potro{enata voda;  Snabduvaweto na del od selskite naselbi so voda od sopstveni bunari, odnosno ne postoewe na vodosnabditelen sistem;  Nedovolna pokrienost na op{tinata so sistem za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini;  Lo{a sostojba na sistemite za navodnuvawe;  Nemawe na kontrola na kvalitetot na vodite koi se koristat za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini. Pokrienosta na gradot so sistem za prifa}awe i odveduvawe na otpadnite vodi, pretstavuva glaven problem od aspekt na prifa}aweto i odveduvaweto na otpadnite vodi. Drugi problemi koi se notirani vrz osnova na izvr{enata analiza na postojnata sostojba se:  Delnici od mreàta imaat o~igledno pomal kapacitet od potrebniot;  Nelegalni priklu~oci od doma}instvata;  Pogre{no priklu~uvawe na privatni cevki za atmosferska kanalizacija vo sistemot za fekalna kanalizacija;  Moàt da se pojavat sanitarni problemi poradi prelevawata i pogre{nata upotreba na sirovata voda;  Industriite gi ispu{taat svoite otpadni vodi bez prethodno pre~istuvawe;  Ispu{tawe bez pre~istuvawe. Od aspekt na prifa}awe i odveduvawe na atmosferskite vodi definirani se slednite problema:  Mreàta e nedovolna;  Hidrauli~ko preopteretuvawe na delnici poradi povrzanosta so mreàta za navodnuvawe;  Pogre{ni priklu~oci na otpadni vodi od individualnite objekti vo atmosferskata kanalizacija;  Mo`na pojava na zravstveni problemi poradi prelivawa i me{awe so kanalizacijata.

Otpad

ôvekot so svojata aktivnost producira golemi koli~ini na cvrst otpad. So procesot na industrijalizacijata, urbanizacijata i zgolemuvawe na standardot na ìveewe, ovie koli~ini pokaùvaat trend na porast. Komunalniot i tehnolo{kiot-neopasen otpad e vo korelacija so razvojot na Op{tinata. Pogolem del od komunalniot otpad se sozdava od ~ovekot i

43 tercijarnite dejnosti (trgovija, ugostitelstvo i turizam), a tehnolo{kiot- neopasen otpad se producira od proizvodnite dejnosti. Za op{tina Gostivar so ogled na stopanskata struktura, zna~ajno vlijanie vrz koli~inata na cvrstiot otpad pokraj industrijata imaat zemjodelieto i sto~arstvoto. Sovremenoto ìveewe se karakterizira so se pogolemo generirawe na cvrst komunalen otpad koj vo koj se pove}e se zastapeni materijali koi pote{ko se razloùvaat po priroden pat. Nepravilnoto tretirawe na ovoj vid na materijali moè da predizvika zagaduvawe na ìvotnata sredina. Isto taka, i nesoodvetnoto tretirawe na biorazgradliviot otpad odnosno organskiot otpad e pri~initel na sozdavawe na takanare~enite Green House gasovi (metan) koi se pri~initeli na efektot na staklena gradina. Iscedokot koj se sozdava pri nekontroliranoto razgraduvawe na organskata frakcija od komunalniot otpad e pri~initel na zagaduvaweto na povr{inskite i podzemnite vodi. Deponijata Rusino e locirana na rastojanie na 8 km jugozapadno od gradot, koja se koristi za odlagawe na otpadot i od op{tina Tetovo vo poslednite godini. Sobiraweto i transportot na komunalniot otpad go vr{i komunalnoto pretprijatie Komunalec do deponijata Me~kin dol. Del od naseleni mesta vo op{tinata ne se opfateni so ovoj vid na komunalna usluga i lokalnoto naselenie go ostava otpadot na pove}e lokalni selski |ubri{ta, pokraj pati{tata, mostovite, suvodolicite i rekite. Od sogleduvaweto na postojnata sostojba vo op{tina Gostivar vo odnos na upravuvaweto so cvrstiot otpad notirani se slednite problemi:  nepostoewe na integrirano upravuvawe so otpadot;  nesoodvetno sobirawe na otpadot;  nepostoewe na deponija za inerten materijal;  neopfatenost na del od naseleni mesta vo op{tina so uslugata za sobirawe na otpadot;  deponirawe na otpadot od selskite naselbi vo lokalni selski |ubri{ta ili selski nelegalni deponii.

Rastitelen i `ivotinski svet

Kvalitetot na po~vite pretstavuva osnoven preduslov za ostvaruvawe na odr`liviot razvoj. Sovremenite procesi na urbanizacija i osobeno koristeweto na zemji{teto za stopanski celi najdirektno vlijae vrz intenzitetot na koristewe na zemji{teto i promenata na negoviot kvalitet. Postojat mnogu pri~initeli koi predizvikuvaat o{tetuvawe i zagrozuvawe na zemji{teto: zagadenite otpadni vodi, istalo`enite ~estici od vozduhot (te{ki metali i sl.). Zagaduvaweto na po~vata kako posledica na dolgotrajnoto nekontrolirano i nepravilno koristewe na ve{ta~ki |ubriva, odnosno primena na hemiski sretstva vo zemjodelieto se odrazuva na zagaduvawe na po~vata i podzemnite vodi. Na ova osobeno treba da se obrati vnimanie

44 poradi trendot na zgolemuvawe na upotrebata na preparati vo poslednite godini.

 Nekontrolirana i nestru~na upotreba na za{titni sredstva i ve{ta~kite |ubriva vo zemjodelieto;  Nelegalna se~a na {umite;  Koristewe na drvoto za greewe;  Nedovolno po{umuvawe;  Pojava na {umski po`ari;  Nekontrolirano sobirawe na {umskite rastenija i plodovi;  Pojavata na nelegalen lov.

Bu~ava

Problemot na bu~ava na podra~jeto na gradot Gostivar dosega ne e analiziran i istraùvan. Vo gostivarskiot region izvorite na sozdavawe na bu~ava ne se od takov vid da ovoj problem vo ìvotnata sredina pretstavuva zna~itelna zakana za zdravjeto na lu|eto. Na nivo na Republika Makedonija mereweto na nivoto na bu~ava se vr{i od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i Republi~kiot Zavod za zdrastvena za{tita. Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa:  Soobra}aj;  Proizvodni i delovni procesi;  Bu~ava od enterierno poteklo (stambeni zgradi, trgovsko delovni centri i sl).

45 4.3. Sega{ni problemi so `ivotnata sredina vo i okolu planskiot opfat

Problemite so ìvotnata sredina vo op{tina Gostivar i predmetniot opfat, bea identifikuvani preku analiza na postoe~kata sostojba so ìvotnata sredina za op{tina Gostivar. Najosetlivi elementi na ìvotnata sredina vo predmetniot opfat (Elementi na SO@S)

Vodi Vozduh Otpad Klimatski Naselenie Materijalni faktori dobra

Elementi na SO@S

Problemite so generirawe na otpadot se razgleduvaat kako vlijanie vrz povr{inskite i podzemnite vodi, vlijanie na zagaduvaweto na po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i sozdavaweto na stakleni~ki gasovi (klimatski promeni). Vrz osnova na evidentirawe na najosetlivite elementi na ìvotnata sredina vo planskiot opfat koi se narekuvaat i elementi na Strategiska ocena na ìvotnata sredina (Elementi na SO@S) se vospostavuvaat celi na strategiska ocena na ìvotna sredina (Celi na SO@S) i se definirani mo`ni indikatori za sekoja cel. Vo procesot na Strategiska ocena na vlijanie na planskiot dokument vrz ìvotnata sredina va`no e da se vidi kako, na koj na~in, so koja ja~ina i intenzitet celite na planskiot dokument vlijaat vrz celite na SO@S so cel da se predvidat merki za spre~uvawe na vlijanijata i da se predloì soodveten plan za monitoring na indikatorite za sekoja cel na SO@S. Na slednata tabela se prikaàni sega{nite problemi so elementite na ìvotnata sredina: Relevantno Elementi na Strategiskata Problem opften ocena na ìvotna sredina problem Naru{en kvalitet na vozduhot od postoewe na industriski objekti so intenzivna emisija na zagaduva~ki materii, upotreba na jaglen i nafta kako agens za zatopluvawe, Vozduh zgolemen soobra}aj h Nemawe monitoring stanica za merewe na kvalitetot na ambientniot vozduh h Voda Koristewe na cevki od azbesten materijal h Nedovolno planirawe na promenite vo namenata na zemji{teto h Otpad Postoewe na divi deponii h Grade`niot {ut ne se tretira h Naru{en kvalitet na po~vata kako rezultat Po~va za istaloùvawe na aerosedimenti h Degradacija na po~vite h Predel Degradirani predeli h

46 Nedovolna zastapenost na parkovsko zelenilo h Naselenie Pojava na migracija h Golema nevrabotenost h Klimatski faktori Koristewe na ogrevno drvo za zatopluvawe h Ne koristewe na obnovlivi izvori na energija h

Sega{ni problemi so elementite na `ivotnata sredina

47 5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument

Pri realizacija na Planskiot dokument za LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar se razgleduva opcijata bez da se sprovede (bussiness as usual) planska aktivnost, odnosno rabotite da ostanat vo prvobitnata polo`ba. Vo konkretniov slu~aj dokolku LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar, se o~ekuvaat slednive posledici:  Pojava na nekompatibilni dejnosti;  Zemji{teto i ponatamu }e ostane zemji{te so pomala ekonomska vrednost;  Ograni~en infrastrukturen razvoj na op{tinata;  Nekontrolirana izgradba na bespravni objekti;  Naru{uvawe na kvalitetot na mediumite vo `ivotnata sredina;  Intenzivno zagaduvawe so otpadni materii (cvrst, komunalen i drugi vidovi otpad) i postoewe na divi deponii;  Intenzivno zagaduvawe na podzemnite vodi i po~vata;  Namaleni prihodi vo op{tinskiot buxet;  Otsustvo na finansiski investirawa {to bi se dovelo do slab ekonomski razvoj na stopanstvoto;  Porast na migracija;  Namalen `ivoten standard;  Nerealizacijata na planskiot opfat }e se ispu{ti mo`nosta od idni potencijalni investicii za ekonomski-odr`liv razvoj.

48 6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa

Realizacijata na LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar e od osobeno zna~ewe za realizirawe namenski sodrìni i funkcionalna operacionalizacija za razvoj na planskiot opfat i op{tinata. So izrabotkata na ovoj plan prostorot dobiva nova mo`nost za urbanisti~ka razrabotka i realizacija. Od osobeno zna~ewe za izgotvuvawe na strategiskata ocena, a voedno i standardna postapka e da se izanalizira varijantata (Bussines as usual scenario), odnosno opcijata od nesproveduvawe na planskoto re{enie so {to sostojbata bi ostanala vo prvobitnata sostojba. Vo toj slu~aj se o~ekuva deka fakti~kata sostojba na terenot voop{to nema da se promeni, i ekonomskata pasivnost }e prodolì. Vo slu~aj na nerealizirawe na planskiot opfat se o~ekuva da:  Socijalno-ekonomskiot status na naselenieto }e inicira pogolema stagnacija;  Prodolùvawe na trendot migracija;  Nevrabotenosta nema da se namali;  Namaluvawe na vrednosta na zemji{teto;  Uzurpacija na prostorot so divogradbi i drugi neplanski i nekompatibilni sodrìni;  Neplansko i neorganizirano ureduvawe na prostorot so {to negativno }e se odrazi vrz mediumite vo ìvotnata sredina;  Iskoristuvawe na slobodni povr{ini so nelegalni gradbi. So realizirawe na planskiot opfat se o~ekuvaat nekolku pozitivni aspekti: - Povolna geografska polo`ba; - Dobri mikroklimatski uslovi; - Odli~na dispozicija vo odnos na soobra}ajnata povrzanost; - Zajaknuvawe na mo`nostite za odr`liv ekonomski i socijalen razvoj na regionot; - Zapirawe na ekonomskata migracija; - Razvoj na lokalnata samouprava preku pla}awe na danoci, komunalii i drugi dava~ki; - Zgolemuvawe na vrednosta na zemji{teto; - So predvidenite sodrìni }e ovozmoì ostvaruvawe na funkcii so direktni ili indirektni ekonomski efekti. So realizacija na planskiot opfat se ovozmoùva lokacijata da prerasne kako edinstvena prostorna i funkcionalna celina koja }e dade golem doprinos za razvojot na lokalnata i nacionalna ekonomija, istovremeno imaj}i go za cel animiraweto na interesot na stranski investitori za realizacija sli~ni vakvi proekti kako orientacija vo aktuelnite ekonomski tendencii na dràvata.

49 7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na `ivotnata sredina

Pojavite koi kako pretpostavka moè da se javat od implementacijata na LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar, moè da se analiziraat od negativen i pozitiven aspekt. Izve{tajot za Strategiska ocena gi zema vo predvid vlijanijata vrz site mediumi na ìvotnata sredina, biolo{kata raznovidnost, prirodata, predelot, kulturnoto nasledstvo, lu|eto kako i vlijanijata vrz socio-ekonomskite mo`nosti vo op{tina Gostivar. Izve{tajot za Сtrategiska ocena ne gi analizira poedine~nite razvojni proekti, tuku vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina od globalen aspekt. Zna~i, so izve{tajot se pravi samo procenka na mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina, dodeka vo podocne`nite fazi, preku Studiite za ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina ili Elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska na osnova na ukaànite rizici se pravat detalni analizi i preporaki. Soglasno Zakonot za ìvotna sredina i Uredbata za opredeluvawe na kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocenka na vlijanijata vrz ìvotnata sredina potrebno e da se utvrdi potreba za sproveduvawe na postapka za ocenka na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina. Potrebata od ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina ja donesuva Organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina. Soglasno Zakonot za ìvotna sredina, kako i Zakonot za za{tita na prirodata, pravnite ili fizi~kite lica koj vr{at dejnosti ili aktivnosti koi ne spa|aat vo proektite za koi se sproveduva postapka za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina se dol`ni da izgotvat Elaborat za za{tita na ìvotnata sredina, so cel da se oceni vlijanieto na dejnostite ili aktivnostite vrz ìvotnata sredina, pred da zapo~nat so sproveduvawe na proektot i istiot da go dostavat do organot nadleèn za odobruvawe na sproveduvaweto na proektot.

Vlijanie vrz demografskiot faktor

Realizacijata na planot }e pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj. Isto taka, }e ima pozitivni vlijanija na dolgoro~na osnova i na zgolemuvawe na natalitetot, kako u{te eden pozitiven element na demografskiot razvoj. Ova od pri~ina {to investicionite vloùvawa za realizacija na ovaa planska sodrìna }e zna~i otvorawe na novi rabotni mesta i zgolemuvawe na ìvotniot standard i kvalitetot na ìveewe.

50 Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje

Zaradi namenata na kompleksot predviden za izgradba nadvor od zonata na domuvawe i individualnite stambeni objekti ne se o~ekuva istiot da predizvika negativni vlijanija vrz zdravjeto na lokalnoto naselenie. Vo odnos na vlijanieto vrz ~ovekovoto zdravje ne se o~ekuvaat negativni vlijanija imaj}i ja, pred se vo predvid namenata. Mo`ni vlijanija bi imalo pri izgradba na opfatot, no toa }e bide samo vo period na izgradbata za {to }e se predvidat posebni merki vo Studijata za ocenka na vlijanie vrz ìvotnata sredina ili elaboratite za ìvotna sredina. So implementacijata na planot moè da se predizvikaaat eventualno odredeni negativni vlijanija vrz zdravjeto na lu|eto od aspekt na:  Nepravilno upravuvawe so ìvotnata sredina;  Nepravilno postapuvawe so otpadot od ras~istuvaweto na terenot vo podgotvitelnite aktivnosti. Poradi transportot na gradeèn materijal, rabotnata sila, kako i bu~avata predizvikana od zgolemeniot soobra}aj koja moè da se poka~i, no samo vo periodot na grade`nata faza. Emisijata na pra{ina i izduvni gasovi od motornite vozila i te{kata mehanizacija }e se poka~at poradi izveduvawe na grade`ni aktivnosti. Obezbeduvaweto na parkovsko i za{titno zelenilo i ostanato hortiklulturno ureduvawe na prostorot }e bide vo funkcija na podobruvawe na zdravjeto na lu|eto {to e opfateno i so planskata sodrìna vo planskiot opfat kade }e se implementira planot. Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina od razli~ni aspekti na mediumite na ìvotnata sredina {to e i zakonska obvrska.

Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojba

Implementacijata na LUPD za izgradba na stopanski kompleks- Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar, }e ima pozitivno vlijanie vrz socio- ekonomskiot razvoj na op{tinata i po{iroko vo stimulirawe na ekonomskite aktivnosti, zgolemuvawe na stapkata na ekonomskiot rast, zgolemuvawe na dohodot po glava na `itel, proektiraweto, komunalnite dejnosti, grade`ni{tvoto, trgovijata i sl., zgolemuvawe na prihodite na lokalnata samouprava, podobruvawe na komunalnata infrastruktura, podobruvawe na infrastrukturata i uredenost na prostorot i zgolemuvawe na kvalitetot na `iveeweto.

51 Vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduh

Od LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar, osnovni zagaduva~i na prostorot }e pretstavuvaat postoeweto na motoren soobra}aj i zagaduvaweto od na~inot na zagrevawe na objektite. Treba da se napomene deka vo ramkite na planskiot opfat se o~ekuva zgolemena frekvencija na vozila, no ne se o~ekuva deka toa }e bide dopolnitelno naru{uvawe na kvalitetot na ambientalniot vozduh. So novite ekolo{ki goriva i sovremenite tehnologii i tehniki na sogoruvawe na istite namaluvaweto na emisiite }e bidat reducirani ili svedeni na minimum. Vo vreme na grade`nata faza treba da se o~ekuvaat:  Povremeno zagaduvawe na vozduhot od mestata na izvedba na grade`nite aktivnosti, od grade`nite materijali koi }e se koristat i od vidot na transportot na grade`nite materijali;  Celata grade`na mehanizacija za vreme na podgotovkata na terenot }e ima negativno vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot;  Glaven zagaduva~ na vozduhot za vreme na grade`nite aktivnosti }e bide pra{inata predizvikana od kopawe, nabivawe na tloto, odnosno zemjenite raboti. Spored klasite na namena vo planot, ne se o~ekuva da se naru{i kvalitetot na vozduhot. Od procesot na rabotata na ribnikot so pridru`nite objekti ne se o~ekuvaat emisii vo vozduhot bidej}i ne se koristi bilo kakov izvor na energija koj bi moèl da rezultira so emisii vo vozduhot. Eventualnite vlijanija }e bidat detalno analizirani pri izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska koja treba da se realizira vo podocne`nata faza na realizacija na planiraniot proekt.

Vlijanie vrz klimatski promeni

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodr`ina ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot vo po{irokiot region ili klimatski promeni. Postoi opcija od iskoristuvawe na obnovlivi izvori na energija, solarnata energija kako energetski resurs koj bi go koristele objektite.

Vlijanie predizvikano od zgolemena bu~ava

Vo faza na implementacija na planiranite aktivnosti za infrastrukturno opremuvawe na planskiot opfat i izgradba na infrastrukturnata mre`a treba da se o~ekuva zgolemena bu~ava.

52 Dokolku pri implementacija na planskiot opfat se primenat merkite definirani soglasno Strategiskata ocena na vlijanijata vrz `ivotnata sredina od sekoja posebna aktivnost }e se namalat o~ekuvanite efekti od zgolemena bu~ava i }e se svedat na dozvolenite nivoa, vo soglasnost so Zakonot za bu~ava. Pocelosna analiza od site aspekti na vlijanijata od zgolemena bu~ava }e bidat predmet na posebni Studii ili Elaborati soglasno Zakonot.

Vlijanie od vibracii

Pri izvedba na grade`nite aktivnosti mo`e da se o~ekuvaat vibracii, no toa }e bidat so so ograni~en intenzitet i vremetraewe. Pocelosna analiza od site aspekti na vlijanijata od vibracii }e bidat predmet na posebni studii ili elaborati soglasno Zakonot.

Vlijanie vrz kvalitetot na vodite

Vo tekot na konstruktivnata faza mo`no e da dojde do erozija na terenot poradi rabotata na grade`nata mehanizacija pri izgradbata na pristapnite pati{ta, infrastrukturata kako i pri otstranuvawe na vegetacijata. Pri raboteweto na grade`nata mehanizacija moè da dojde do istekuvawe na masla i nafta koja {to moè da dovede do zagaduvawe na povr{inskite i podzemnite vodi. Identifikuvani izvori na emisii na otpadni vodi vo opfatot se sanitarnite otpadni vodi. Ako nepravilno se upravuva so istite moè negativno da vlijaat vrz povr{inskite i podzemnite vodi i da go zagrozat kvalitetot na okolnoto zemji{te. Fekalnite otpadni vodi pred da se ispu{tat vo recipientot, }e bidat podloèni na tretman vo pre~istitelna stanica, ~ija mestopolo`ba i kapacitet }e se definira so Arhitektonsko - urbanisti~ki proekt. Atmosferskite vodi }e bidat ispu{teni vo priroden recipient. Pred da se ispu{tat vo recipientot }e bidat tretirani vo maslofa}a~. Naru{uvaweto na kvalitetot na vodite moè da bide rezultat i od nepravilno upravuvawe so otpad. Planskite re{enija za komunalnata infrastrukturna mreà i odveduvaweto na fekalnite i atmosferskite vodi od objektite nema da dozvolat istite nekontrolirano da se ispu{taat bez prethoden tretman, odnosno istite }e se tretiraat vo ovoj planski opfat. Naru{uvaweto na kvalitetot na vodite moè da bide rezultat i od nepravilno upravuvawe so otpadot. Vlijanijata vrz vodite vo konstruktivnata faza se ocenuvaat kako mo`ni negativni vlijanija. Od rabotata na ribnikot moè da se zaklu~i deka odgleduvaweto na rib ne moè da se zamisli bez upotreba na organski materii, odnosno hrana za ribite koi se dodavaat vo vodata so cel podobruvawe i zgolemuvawe na proizvodstvoto. Potencijalen zagaduva~ }e pretstavuva izmetot od ribite.

53 Podetalna analiza }e se izvr{i vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na `ivotnata sredina ili elaboratite za za{tita na `ivotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz po~vata

Nesoodvetnoto upravuvawe so otpadnite vodi i generiraniot komunalen otpad moè da predizvika negativni vlijanija vrz po~vata. Poznavaweto na svojstvata na po~vata se od osoben interes za da se razbere transportot niz nea na oddelni komponenti, me|u koi i polutantite. Imeno, po~vata e dinami~en sistem vo koj se odvivaat najrazli~ni procesi: atsorpcija, jonska izmena, oksidacija, taloèwe, rastvorawe, gradewe na kompleksi i sli~no, a koi se tesno povrzani so nejziniot sostav i gradba. Za fizi~kite i hemiskite svojstva na po~vata osobeno e zna~ajna najsitnata frakcija od cvrstata faza-glinata, kako i humusot, odnosno koloidniot del od ovaa faza so dimenzii na ~esti~kite pomali od 0,2 µm tie imaat zna~ajna uloga vo procesite na atsorpcija, jonska izmena i hemisorpcija. Zna~ajni vlijanija vrz po~vata ne se o~ekuvaat, bidej}i vo Planot se predvideni merki i aktivnosti za upravuvawe so otpadnite vodi i otpadot. Eventualnite vlijanija vrz po~vata moè da proizlezat od nesoodvetna implementacija na proektot, generiraniot otpad, izduvnite gasovi od prevoznite sredstva, izgradba na kompleksot vo konstruktivnata faza (dovod na elektri~na energija) i sl. Za da ne dojde do naru{uvawe na kvalitetot na po~vata potrebno e da se sprovede plan za upravuvawe so otpad vo koj }e se predvidat merki za upravuvawe so otpadot. Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot na po~vata }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz predelot

Implementacijata na LUPD za izgradba na stopanski kompleks- Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar, ne se o~ekuvaat negativni vlijanija vrz predelot. Izvedbata na ovoj opfat }e ima pozitivno vlijanie. Pri realizacijata na objektite i nivnata infrastruktura mo`e da predizvikaat negativni vlijanija vrz predelot kako rezultat na iskopuvaweto na zemji{teto i deponiraweto na vi{okot zemja na nesoodvetni lokacii. Vakvite vlijanija se o~ekuva da se tretiraat kako negativni vlijanija so ograni~en intenzitet i vremetraewe.

54 Vlijanie vrz kulturnoto nasledstvo

Kulturnoto nasledstvo na regionot e simbioza na neprocenlivi materijalni i duhovni vrednosti vo edna urbanisti~ko-arhitektonska celina so~inuvaj}i neraskinlivo edinstvo na tradicionalni i umetni~ki vrednosti i kni`evni, dokumentacioni fondovi, po~nuvaj}i od praistorijata do denes. Na samiot planski opfat ne se evidentirani arheolo{ki ili kulturni spomenici i spored toa ne se o~ekuvaat negativni vlijanija vrz kulturnoto nasledstvo. Spored Zakonot, dokolku se pojavi nekoe arheolo{ko nao|ali{te }e se postapi soglasno odredbite od ~len 65 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04 i 18/11).

Vlijanie vrz biodiverzitetot (flora i fauna)

So LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar, ne moè da se predizvikaat odredeni vlijanija vrz florata i faunata. Na po{irokoto podra~je se o~ekuva deka del od rastitelniot i ìvotinskiot svet }e se reducira, no bidej}i ne stanuva zbor za endemi~ni i retki vidovi biodiverzitet, ne pretstavuva naru{uvawe od golemi razmeri. Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz florata i faunata }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz materijalnite dobra

Implementacijata na LUPD za izgradba na objekti so namena Lesna industrija, na KP br.1430,1431,1432,1433,1434/1 za KO Vrutok - op{tina Gostivar, }e ja zgolemi ekonomskata vrednost na zemji{teto.

Vlijanie po odnos na generirawe na otpad

Pri realizacija na LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar, za o~ekuvawe e genererirawe na grade`en i zemjen otpad. So planskiot dokument predvideno e otpadot pri gradbata soodvetno da se sobira i prevzema, a del od nego da se iskoristi vo tamponirawe na pristapnite delovi i pokrivawe na iskopite. Predvidena e selekcija na komunalniot otpad koj bi se sozdaval pri koristewe na uslugite {to }e gi nudi ovoj lokalitet. Dokolku otpadot uredno se selektira i sobira vo kontejneri, a posle toa i organziirano se transportira na deponija se o~ekuva vlijanijata od generiraweto na otpad

55 da bidat svedeni na minimum. Se prepora~uva ispituvawe na mo`nosta za iskoristuvawe na otpadot kako sekundarna surovina ili negovo odlo`uvawe do kapaciteti kade }e mo`e da se iskoristuva negoviot energetski potencijal. Se prepora~uva site ovie aktivnosti da bidat opfateni so izrabotkata na Studiite ili Elaboratite soglasno Zakonot.

Vlijanie od nesre}i i havarii

Mo`ni nesre}i i havarii koi bi nastanale od implementacijata na ovoj planski opfat e pojava na poàr, elementarni nepogodi i drugi havarii. Vo planskiot opfat se razraboteni merki za za{tita na ~ovekot, materijalnite dobra i ìvotnata sredina od prirodnite katastrofi. Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od nesre}i i havarii predvideni se merki za za{tita od poàri, odnosno site objekti se locirani taka da se pristapni za poàrnite vozila, a {irinata na pristapot ne smee da bide pomala od propi{aniot so {to }e se ovozmoùva lesna podgotovka i stavawe vo dejstvo na potrebnata oprema za borba protiv poàrot i spasuvawe na lu|eto. Ivi~nicite na pristapniot pat mora da bidat zakoseni poradi lesen pristap na poàrnite vozila do objektite. Planiraweto i izrabotkata na tehni~kata dokumentacija treba da e vo soglasnost so Zakonot za za{tita na poàr. Detalnata analiza na ovie vlijanija }e bide so Studiite ili Elaboratite soglasno Zakonot i se obvrska da se izgotvat vo podocne`nite fazi na realizacija na investicijata.

56 8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz `ivotnata sredina od implementacija na planskiot dokument

So Zakonot na ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12 i 93/13) kako i ostanatite zakoni i podzakonski akti vo oblasta na za{tita na ìvotnata sredina se uredeni pravata i dol`nostite na Republika Makedonija i na op{tina Gostivar, kako i pravata i dol`nostite na pravnite i fizi~kite lica, vo obezbeduvaweto uslovi za za{tita i za unapreduvawe na ìvotnata sredina, zaradi ostvaruvawe na pravoto na gra|anite na zdrava i ìvotna sredina. Ovoj Izve{taj, koj se bazira na relevantni podatoci od Prostorniot plan na Republika Makedonija, Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorskite studii, za odredeni oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot lokalitet, predviduva i merki za za{tita na ìvotnata sredina od vlijanijata koi se o~ekuva da proizlezat od implementacijata na re{enijata utvrdeni so planskata dokumentacija. Osnovni zagaduva~i na prostorot pretstavuvaat postoeweto na motoren soobra}aj i zagaduvawe predizvikano od na~inot na zagrevawe na objektite. Imaj}i ja ovaa sostojba vo predvid, moè da se izvr{i podelba na tri osnovni grupi na zagaduvawa so dadeni osnovni smernici i merki za za{tita na istite. Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredina potrebno e da se po~ituva:  Selektirano i organizirano deponirawe na otpadot na deponija;  Ozelenuvawe na dvornite povr{ini;  Zadolìtelen tretman na otpadno-santarnite vodi;  Za~uvuvawe na ambientalnite i estetskite potencijali na prostorot;  Izgradba na sovremena infrastruktura;  Zagaduva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe na opasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnese tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija ìvotnata sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto;  Dosledna implementacija na planot. Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili na drvoredi pokraj soobra}ajnicite i objektite za da go spre~at negativnoto vlijanie na kvalitetot na ìvotnata sredina. Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{tita i negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite na podzemnite instalacii, odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman za odrùvawe.

57 - Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz demografskiot faktor

Implementacijata na re{enijata predvideni so planskiot dokument nema da imaat negativno vlijanie vrz demografskiot razvoj i zatoa ne se predviduvaat merki za za{tita.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ~ovekovoto zdravje

Zaradi za{tita na zdravjeto na ~ovekot od zgolemeno nivo na bu~ava vo periodot na gradba se prepora~uva zapazuvawe na dozvolenite nivoa na bu~ava so koristewe na sovremena oprema i mehanizacija koi ne sozdavaat visoko nivo na bu~ava. Na analiziranoto podra~je ne se o~ekuva prisustvo na opasni otpadni materii. Zaradi namaluvawe na eventualnite negativni vlijanija od otpadot se predlaga integrirano upravuvawe, odnosno organizirano sobirawe i transportirawe do mestoto nameneto za otpad. Vo osnova, integralnata realizacija na predloènite merki vo site fazi na investicioniot ciklus e vo nasoka na namaluvawe na mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina koi moè na direkten ili indirekten na~in da se reflektiraat vrz zdravjeto na lu|eto. Dosledno sproveduvawe na planskite re{enija za soobra}ajnata i komunalnata infrastruktura }e obezbedat direktna za{tita na ~ovekovoto zdravje.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz socio-ekonomskata sostojba

Realizacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na socio- ekonomskata sostojba na naselenieto, }e go podobri kvalitetot na `iveeweto i }e go zgolemi standardot na naselenieto. So planot }e se zgolemi ekonomskiot rast i }e se namali brojot na nevraboteni vo regionot.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduh

Vozduhot e eden od osnovnite elementi za ~ista i zdrava ìvotna sredina, pa za negov kvalitet neophodno e site zagaduva~i, odnosno site objekti koi ispu{taat {tetni materii da koristat uredi za pre~istuvawe. Pri proektirawe i realizacija na objektite potrebno e da se primenat sovremeni tehnologii koi go za{tituvaat vozduhot od zagaduvawe. Objektite od aspekt na ekolo{ka za{tita ne smeeat da ja naru{at postojnata ekolo{ka ramnoteà i istite e potrebno da bidat izvedeni soglasno site standardi i normativi od vakov vid. Vo planskiot period se o~ekuva transportot po soobra}ajnicite i zgolemenata koncentracija na vozila koi }e gi opsluùva kompleksot da vlijae na zgolemuvawe na koncentracijata na ~estici vo vozduhot. Vegetaciskata pokrivka izloèna na visoka koncentracija na ~estici vo

58 vozduhot moè da bide o{tetena koga istite se nao|aat vo kombinacija so drugite prisutni polutanti. Krupnite ~estici, kako pra{inata koja pa|a direktno na povr{inata na zemjata, ja reduciraat razmenata na gasovi i procesite na fotosinteza {to vodi kon redukcija na rastot kaj rastenijata. So cel da se spre~i redukcija na rastot kaj vidovite se prepora~uva kontrola na kvalitetot na vozduhot i prevzemawe na merki za zapazuvawe na dozvolenite koncentracii na prisutni polutanti vo okolniot vozduh. Se pretpostavuva deka zagaduvaweto {to }e bide predizvikano od na~inot na greeweto na objektite, nema da predizvika zagaduvawe vo ìvotnata sredina. Dokolku na lokacijata na koja se predviduvaat novite sodrìni ima pristap do pazar koj nudi elektri~na energija generirana od obnovlivi izvori na energija (veter, sonce, geotermalen bran, hidropotencijal, biomasa, deponiski gas, gas od postrojki za tretman na otpadni vodi i biogas), del od elektri~nata energija da se dobiva od obnovlivi izvori na energija. Poèlno e vospostavuvawe na son~evi kolektori ili generator za sozdavawe na struja so pomo{ na veter. Dokolku novopredvidenite sodrìni imaat nezavisen sistem na greewe, kako izvor na energija ne treba da koristi mazut koj sodrì pove}e od 0,2% sulfur, kako i jaglen. Izborot na vegetacija okolu novopredvidenite sodrìni moè da pridonese za namaluvawe na upotrebata na uredi za ladewe na prostoriite, odnosno vo zimskiot period za da se namali upotreba na uredi za zgolemuvawe na temperaturata vo prostoriite na objektite.

- Merki za namaluvawe od zgolemena bu~ava

Pri planiraweto na objektite potrebno e da se predviduvaat tehnologii i tehniki koi }e doprinesuvaat za redukcija na zagaduvaweto so bu~ava i doveduvawe na istoto vo zakonski dozvolenite parametri. Pra{aweto za namaluvawe na problemite so bu~ava treba da se re{ava so obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi, podignuvawe na drvored i formirawe na hortiklulturni nasadi vo kompleksite kade {to }e bide potrebno. Na prostorot site sodr`ini koi se planiraat moraat da bidat vo soglasnost so propi{anite merki soglasno Zakonot za spre~uvawe na bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07). Vo opfatot da se predvidi formirawe na pojasi so za{titno zelenilo, nisko i sredno, so dolg vegetaciski period se so cel nivno funkcionalno razvivawe kako i dodatno namaluvawe na bu~avata. Dokolku vo vremeto na implementacija na planot se uvidi potreba od voveduvawe na dopolnitelni merki na za{tita od bu~ava, istite }e se sprovedat.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata

Deponiraweto na otpadot treba da bide re{eno so opredeluvawe na punktovi za negovo sobirawe, kako i ponatamo{na negova evakuacija od strana na nadle`nata komunalna slu`ba. Ne se dozvoluva deponirawe na

59 otpadot vo ramkite na opfatot. Vo kompleksot da se predvidat poplo~eni mesta za deponirawe na otpadocite vo kontejneri, a istite }e se transportiraat vo najbliskata deponija nadvor od prostorot na planskiot opfat. Za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata se predlagaat slednite elementi:  Pri zapo~nuvaweto na sekoj grade`en zafat na planskiot opfat investitorot da go organizira sobiraweto na grade`niot otpad, negovo deponirawe ili iskoristuvawe vo investicionite aktivnosti;  Soodveten tretman na otpadnite vodi;  Integralno upravuvawe so komunalniot otpad i negova selekcija;  Postavuvawe kontejneri sprema vidot na otpadot na soodvetni betonski povr{ini;  Potencijalno zamastenite vodi vo krugot na rabotnite zoni, koi {to imaat manipulativni povr{ini, soobra}ajnici i parkinzi, preku prelivni re{etki, so poseben drena`en sistem da se sprovedat do talo`nik na separator na maslo i masti i posle niven tretman da se sprovedat vo recipientot. Milta od ta`nicite, preku predviden i odreden vremenski interval da se iznese, i da se postapi soglasno Glava V od Zakonot za upravuvawe so otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 09/11);  Selektirano i organizirano deponirawe na otpadot so kontroliran transporten sistem vo lokalnata deponija;  So planovite za hortikultura da se utvrdat isklu~ivo dekorativni nasadi za da ne se o~ekuva zna~ajno zagaduvawe na po~vata.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata

Osnoven uslov za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata se primenata na predvidenite merki za pravilno upravuvawe so prostorot, otpadnite vodi, otpadot, bu~avata, po~vata, vozduhot i sl. Na prostorot za izrabotka na ovoj plan nema evidentirano prirodno nasledstvo. Vo planiraweto na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata se usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i `ivotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na prirodnata sredina. Za{titata na prirodata ja opfa}a i za{titata na biolo{kata raznovidnost. [to se odnesuva do izrabotkata na LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar, eventualnite vlijanija }e se namalat so formirawe na za{titni zeleni zoni so visoka vegetacija i hortikulturnoto ureduvawe na prostorot. Dokolku pri izrabotkata na planot ili pri ureduvawe na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodnoto nasledstvo koi mo`at da bidat zagrozeni so urbanizacijata na ovoj prostor, potrebno e da se prevzemat slednite merki na za{tita na prirodnoto nasledstvo:

60  Utvrduvawe na granicite i ozna~uvawe na objektite proglaseni i predloèni kako prirodno nasledstvo;  Vo podra~jata i zonite so stroga za{tita da se dozvolat samo nau~no- istraùva~ki aktivnosti;  Na mestata so karakter na prirodno nasledstvo dozvoleno e koristewe na rastitelni i ìvotinski vidovi samo vo sanitarno- zdravstveni celi so specijalna dozvola od nadleèn organ;  Na podra~jata koi se predloèni za za{tita kako prirodno nasledstvo, izgradbata i ureduvaweto do proglasuvaweto na istite mora da se vr{i samo so specijalna dozvola od nadleèn organ;  Magistralnata i ostanatata infrastruktura (nadzemna i podzemna) da se vodi nadvor od objektite so prirodni vrednosti, a pri pomali zafati potrebno e nejzino estetsko vklopuvawe vo prirodniot pejsa`;  Vospostavuvawe na monitoring, permanentna kontrola i nadzor na objektite so prirodni vrednosti i prevzemawe na stru~ni i upravni postapki za sanirawe na negativnite pojavi;  Vospostavuvawe na stru~na sorabotka so soodvetnite institucii vo okruùvaweto.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz predelot

Predvidenite aktivnosti vo planskata dokumentacija }e bidat vo nasoka na za~uvuvawe i podobruvawe na estetskite potencijali na predelot. So izrabotka na ovaa LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar prostorot dobiva nova mo`nost za urbanisti~ka razrabotka i realizacija. Podigawe i oformuvawe na za{titni zeleni pojasi pozitivno }e doprinesat vo pejsa`nata raznovidnost.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobra

Implementacijata na LUPD za izgradba na stopanski kompleks- Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar ima pozitivno vlijanie vrz materijalnite dobra i zatoa ne se prepora~uvaat nekoi posebni merki.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kulturnoto nasledstvo

Vrz osnova na postoe~kite Elaborati za za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo, na podra~jeto na planskiot opfat - na predmetniot lokalitet nema registrirano nedvi`ni spomenici na kulturata. Dokolku pri ureduvaweto na prostorot se naide na arheolo{ki artefakti, odnosno do otkrivawe na materijalni ostatoci so kulturno- istoriska vrednost, potrebno e da se postapi soglasno ~l. 65 od Zakonot za za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04 i 18/11),

61 odnosno vedna{ da se zapre so otpo~natite grade`ni aktivnosti i da se izvesti nadle`nata institucija za za{tita na kulturnoto nasledstvo.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od upravuvawe so otpad

Soglasno ~len 7 od Zakonot za upravuvawe so otpad sozdava~ite na otpad se dol`ni vo najgolema mo`na mera, da go izbegnat sozdavaweto na otpad i da gi namalat {tetnite vlijanija na otpadot vrz ìvotnata sredina, ìvotot i zdravjeto na lu|eto. Vo slu~aj na istekuvawe na maslo od mehanizacijata na okolnoto zemji{te, zagadenata po~va da bide otstraneta i soodvetno dislocirana, soglasno zakonskite propisi od oblasta na upravuvaweto so otpadot. - Ne se dozvoluva deponirawe na otpad vo ramkite na planot; - Grade`niot {ut treba da se transportira direktno na deponijata za koj }e se predvidi prostor za negovo skladirawe. [utot moè da se koristi kako agregat pri izgradba na pati{ta, za pokrivawe na divite deponii pri nivna rekultivacija, izdroben ili vo sostojba kakov {to e; - Trajnoto deponirawe ili odlagawe na otpadot vo planiraniot opfat ili nadvor od predvidenite sadovi za odlagawe da bide najstrogo zabraneto; - Vo operativnata faza komunalniot otpad da se selektira, sobira i istiot koj }e nema upotrebna vrednost da se prevzema od strana na komunalnoto pretprijatie; - Vo opfatot da se predvidat poplo~eni mesta za deponirawe na otpadocite vo kontejneri; - Tvrdiot otpad }e se sobira vo kontejneri, a potoa komunalnoto pretprijatie }e vr{i evakuacija.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi

Otpadnite vodi (sanitarni i od odrùvaweto na higienata vo i nadvor od kompleksot), zadolìtelno treba da se pro~istat. Ova se nalaga zaradi so~uvuvawe na kvalitetot na podzemnite vodi na lokacijata i po{irokoto opkruùvawe, za~uvuvaweto na kvalitetot na po~vata i povr{inskite vodoteci. Zadolìtelen e kompleten tretman na otpadnite vodi.  Pred po~etokot na bilo kakvi grade`ni raboti neophodno e priklu~uvawe na vodovodna i kanalizaciona mreà;  Kanalizacioniot sistem da bide re{en po separaciski sistem (da bide odvoeno odveduvaweto na fekalni i atmosferski vodi);  Vo fekalnata kanalizaciona mreà da se predvidi ispu{tawe na site sanitarni i otpadni vodi (posle napraveniot predtretman);  Kvalitetot na otpadnite vodi koi se ispu{taat mora da odgovaraat spored Uredbata za klasifikacija na vodite;  Potencijalnite zamasteni atmosferski vodi, vo krugot na rabotnite zoni, od manipulativnite povr{ini, soobra}ajnici i parkinzi,

62 preto~uvali{ta preku slivnite re{etki, preku posebni drena`ni sistemi da se sprovedat do talo`nikot (separatorot) na masla i posle niven predtretman da se ispu{tat kanalizacijata. Separatorot da e izveden kako armirano-betonski so dve komori, od koi oddeluvaweto na mastite i maslata se vr{i vo prvata komora, a pre~istenite vodi se prelevaat vo vtorata komora kade se ispu{taat vo kanalizacionata mre`a;  Atmosferskata kanalizaciona mre`a so koja }e se sobiraat do`dovnite vodi da se sobira i preku najbliskata trasa gravitaciono da se odveduva do recipientot;  Redovna kontrola na pre~istenite vodi;  Soodvetno upravuvawe so komunalniot otpad;  Pravilno skladirawe i ~uvawe na surovini za rabota;  Prevzemawe i implementirawe na site neophodni merki od eventualni tehnolo{ki rizici, nesre}i i havarii. Posebno za vakov tip na objekti ako ima potreba }e se izrabotat programi za kontrola i obezbeduvawe na kvalitetot na soodvetnite proizvodni programi za miewe i sanacija na opremata i prostorot.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii

Za namaluvawe na mo`nite vlijanija predizvikani od nesre}i i havarii se prepora~uva implementacija na merkite dadeni vo planskata dokumentacija, vo fazata na izgradba, {to }e ovozmo`at minimizirawe na eventualnite pojavi za nesre}i i havarii vo operativnata faza.

- Merki za za{tita i spasuvawe

Merkite za za{tita i spasuvawe se ostvaruvaat preku organizirawe na dejstva i postapki od preventiven i operativen karakter, koi gi podgotvuva i sproveduva Republikata odnosno lokalnata samouprava soglasno Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 93/12 - pre~isten tekst) i Uredbata za na~inot na primenuvawe na merkite za za{tita i spasuvawe, pri planirawe i ureduvawe na prostorot i naselbite, vo proektite i izgradba na objektite kako i u~estvo vo tehni~kiot pregled („Sl. Vesnik na RM” br. 105/05 i 98/05), Zaradi organizirano sproveduvawe i spasuvaweto, u~esnicite vo sistemot donesuvaat Plan za za{tita i spasuvawe od prirodni nepogodii i drugi nesre}i. Istiot sodr`i preventivni i operativni merki i postapki za za{tita i spasuvawe. Vo zavisnost od nameneti na objektite koi }e se gradat da se predvidat merkite za radiolo{ka, hemiska i biolo{ka za{tita. Merkata zasolnuvawe }e se ostvaruva soglasno ~len 62 od Zakonot za za{tita i spasuvawe koja opfa}a planirawe, izgradba, odr`uvawe i koristewe na javni zasolni{ta. Potrebniot broj na zasolni{ni mesta se utvrduva spored namenata na objektot i novoproektiranata korisna povr{ina, a stepenot na za{titata se opredeluva spored utvrdeniot

63 potreben broj na zasolni{ni mesta i Odlukata za utvrduvawe na zagrozeni zoni („Sl. Vesnik na RM” br. 105/05). Javnite zasolni{ta se planiraat soglasno programata na Vladata za merkite za za{tita i spasuvawe i programite na edinicite na lokalnata samouprava za merkite za za{tita i spasuvawe, a istite }e se vgraduvaat vo Arhitektonsko-urbanisti~kite proekti. Merkata za{tita od urnatini kako preventivna merka se utvrduva vo urbanisti~kite re{enija vo tekot na planirawe na prostorot, urbanizirawe na naselbite i izgradbata na objektite. Vo urbanisti~kite re{enija }e se utvrduva pretpostaveniot stepen na urnatini, nivniot odnos prema slobodnite povr{ini i stepenot na proodnost na soobra}ajnicite. Za{titata od urnatini se obezbeduva so izgradba na optimalno otporni objekti soglasno seizmolo{kata karta na Republika Makedonija, izgradeni so pomala koli~ina na grade`en materijal i relativno pomali te`ini.

- Merki za za{tita od po`ar

Merkata za{tita od poàri }e se primenuva pri izrabotka na Osnovnite proekti za predvidenite objekti, a sosgalno namenata na objektite }e se po~ituvaat propi{anite merki za za{tita od poàri eksplozii i opasni materii soglasno Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. vesnik na RM” br. 93/12 - pre~isten tekst), Zakonot za poàrnikarstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04) i drugite pozitivni propisi so koi e regulirana ovaa oblast. Gromobranskata instalacija }e se re{i so Arhitektonsko- Urbanisti~kite proekti za sekoj objekt posebno so cel da nema pojava na zgolemeno poàrno optovaruvawe.  Oddale~enosta na objektite so razli~ni nameni i otpornost na poàri na konstrukciite vnatre, treba da ovozmoì sproveduvawe na merkite za za{tita od poàr.  [irinata, nosivosta i proto~nosta na pati{tata treba da ovozmoì pristap na PP vozila do sekoj objekt i negovo manevrirawe. Objektite treba da se gradat od nesogorlivi materijali so otpornost na konstruktivnite elementi soglasno dadenite normativi.

- Merki za za{tita od prirodni katastrofi

Podra~jeto na planskiot opfat e seizmi~ko aktivno so intenzitet od 7 do 8 stepeni spored Merkalievata skala. Poradi toa e neophodna primena na soodvetnata normativno-pravna regulativa pri proektiraweto i izvedbata na objektite. Za za{tita od ogneni stihii potrebno e da se prevzemat soodvetni merki za za{tita od po`ari.

64 9. Plan na merki za monitoring na `ivotnata sredina

Za izrabotka na efektiven plan za upravuvawe, neophodno e najnapred da se sprovede ocena na statusot na site prirodni vrednosti vklu~uvaj}i go i zdravjeto na ~ovekot. Vo sledniot ~ekor se opredeluvaat celi i prioriteti za upravuvawe. Dali prevzemenite merki i aktivnosti gi davaat posakuvanite rezultati se utvrduva preku kontinuiran monitoring. Podatocite od monitoringot }e bidat osnova za izrabotka na sledniot plan za upravuvawe. Spored toa, monitoringot e sostaven del od kru`niot proces na planirawe na upravuvaweto. Osnovni celi na planot za monitoring se:  Podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i zgolemuvawe na ìvotniot standard;  Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na Planot;  Odrùvawe na postojano nivo na flora i fauna;  Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot;  Za~uvuvawe na kavalitetot na po~vata;  Minimizirawe na otpadot, reciklirawe i negova povtorna upotreba;  Minimizirawe na pojavi od nesre}i i havarii. Sepak, toa naj~esto se postignuva niz osmisleni nau~ni istraùvawa ~ija glavna cel e da gi opi{at procesite na ekosistemite vklu~uvaj}i gi i zakonite koi vlijaat vrz niv. Ekolo{kiot monitoring se odnesuva na posledovatelni merewa vo ekosistemite so glavna cel opredeluvawe na trendovi vo komponentite, procesite ili funkciite. So sekoj predlog merki za za{titata na ìvotnata sredina potrebno e da se izgotvi plan za monitoring na predloènite merki i monitoring na ìvotnata sredina. Vo sovremenoto planirawe na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata se usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i ìvotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na prirodnata sredina. [to se odnesuva do izrabotkata na LUPD za izgradba na stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar, osobeno treba da se ima vo predvid blizinata na obrabotuvaniot prostor. Dokolku pri izrabotka na planot i ureduvaweto na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodni retkosti koi moè da bidat zagrozeni potrebno e da se prezemat merki za za{tita soglasno Zakonot. Planot na monitoring predviduva sledewe na slednite parametri vo ìvotnata sredina: - Sledewe na kvalitetot i kvantitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na po~vata; - Sledewe na bu~avata. So ovoj plan }e se ovozmoì:

65  Potvrda deka dogovorenite uslovi pri odobruvawe na proektot se soodvetno sprovedeni;  Upravuvawe so nepredvideni vlijanija i promeni;  Potvrda deka vlijanijata vrz mediumite na `ivotnata sredina se vo ramkite na predvideni ili dozvoleni grani~ni vrednosti;  Potvrda deka so primena na merkite se vr{i za{tita na `ivotnata sredina, odnosno namaluvawe na negativnite vlijanija.

66 10. Netehni~ko rezime

Izve{tajot na ovoj planski dokument gi opfa}a podatocite za:  Postojnata sostojba na planskiot opfat;  Potencijalnite vlijanija vrz naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i dr.  Merkite za za{tita i namaluvawe na vlijanijata;  Kratok pregled za pri~inite vrz osnova na koj se odvivaat alternativite;  Sostojbata na ìvotnata sredina bez implementacijata na planot;  Planot za monitoring na ìvotnata sredina. Analizata na pogodnosta pokaùva deka lokacijata na gradskata deponija kako sega{na op{tinska deponija za smet e povolna. Treba da se zeme vo predvid i analizata na alternativi od koja se pravi aspekt za izbor na najdobro re{enie za namena na lokacijata zaedno so nejzinata ekonomska opravdanost, ideen razvoj, finansiski mo`nosti i za{tita na ìvotnata sredina. Koga stanuva zbor za monitoring za ìvotnata sredina se dava mo`nost za ispituvawe, ocenuvawe i sistemsko nabquduvawe na zagaduvaweto i sostojbata na mediumite vo ìvotnata sredina kako i identifikacija i registracija na izvorite na zagaduvawe. Planot na monitoringot pretstavuva alka pome|u site vklu~eni strani i pretstavuva osnova za nadle`nite institucii vo koj }e go kontroliraat procesot na sproveduvawe na zakonskata regulativa i da donesuvaat odluki. Najgolem benefit vo sproveduvaweto na strategiskata ocena na ìvotnata sredina e vo vklu~uvawe na aspektite od poleto na socijalata, ekonomijata i ìvotnata sredina, me|usebnata sorabotka, razvoj na regionalnite celi i celite za odr`liv razvoj i za{tita na ìvotnata sredina i lu|eto. Osnova za izrabotka na Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija se Uslovite za planirawe proizlezeni od Prostorniot Plan na RM izraboteni od Agencijata za prostorno planirawe-Skopje, (teh. br.Y14813) i odobrenata Planskata Programa so tehn. br. PP-09-1/13, odobrena od Komisijata vo op{tina Gostivar i Gradona~alnikot na Op{tina Gostivar. LUPD e izrabotena vrz osnova metodologijata, koja proizleguva od odredbite utvrdeni so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 144/12 i 55/13) i podzakonskite akti {to proizleguvaat od nego („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13 i 95/13). Planskata dokumentacija pretstavuva Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija, koja se izrabotuva vrz osnova na ^len 50-a, od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 144/12 i 55/13), so sodrìna od ^len 11 od istiot

67 zakon i ^len 7 od Pravilnikot za pobliskata sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06), soglasno Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13 i 95/13), kako i drugata zakonska regulativa {to go dopira planiraweto. Planskiot opfat e so povr{ina od 0.375 ha i go opfa}a podra~jeto na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433 i 1434/1 za KO Vrutok, Op{tina Gostivar. Planskiot opfat zafa}a povr{ina od 3755 m2/0.375 ha. Se nao|a na nadmorska visina od 633 mnv na atarot na selo Vrutok -Op{tina Gostivar, na lokacija do koja ima pristapen pat od severnata strana, od kade se planira i vlezot vo lokacijata. Analizata na prostorot pokaà deka ovoj opfatot dava mo`nosti za realizacija na vakov kompleks. Pojdovnata premisa na ekonomskoto obrazloènie na LUPD za Stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti e globalnata ekonomska sostojba postavena na principite i zakonitostite na pazarnata ekonomija, slobodna konkurencija, slobodniot protok na stoki, privatnata sopstvenost i vlijanijata na globalnite me|unarodni ekonomski tekovi, so respektirawe na odr`liviot razvoj i za{tita na ìvotnata sredina. Organizacijata na prostorot vo sovremenite tekovi se temeli na funkcionalno etablirana i diversificirana komunikaciska mreà vo koja patniot soobra}aj ima zna~ajno mesto. Soobra}ajnata mreà vlijae vrz konfiguracijata na proizvodnite i uslu`ni aktivnosti preku pravcite na cirkulacija na lu|eto, kapitalot, stokata i informacijata. Od lokaciski aspekt planskite re{enija za vakov vid urbanisti~ka planska dokumentacija se determinirani od infrastrukturnite komponenti, pred sé od patnata, odnosno soobra}ajna infrastruktura, vodovodnata, kanalizaciskata infrastruktura, elektro- energetskiot i telekomunikaciskite sistemi. Ovie re{enija treba da ovozmoàt optimalni uslovi za zadovoluvawe na potrebite na idnite korisnici na prostorot. Vgraduvaweto na principite na za{tita na ìvotnata i rabotna sredina vo konceptot na izrabotka i realizacija na planskite re{enija na LUPD, pretstavuva edna od zna~ajnite opredelbi zacrtani so Prostorniot plan na Republika Makedonija relevantna za ekonomskata valorizacija na planskite re{enija vo LUPD. Vo planskiot pristap na razrabotka i predlagawe urbanisti~ki re{enija, primeneti se sovremeni standardi koi se odnesuvaat na patnata mreà, vodovodnata i kanalizacionata infrastruktura, telekomunikaciite, ekolo{kite standardi, bezbednosnite i drugi standardi povrzani so efikasnosta na organizacijata i funkcionirweto na stopanskiot kompleks-Ribnik so pridru`ni objektiata. Navedeniot pristap ja determinira cenata na site vlezni komponenti povrzani so realizacijata na Planskata dokumentacija i nejzinata vkupna ekonomska vrednost. Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija, koj e osnoven razvoen dokument, preku dostignuvawe na slednite celi:  racionalno koristewe na zemji{teto;

68  maksimalno vklopuvawe na infrastrukturata i gradbite so terenot;  oformuvawe ambientalni celini;  po~ituvawe i za{tita na pravoto na ~ovekot na rabota;  po~ituvawe i nadgraduvawe na pejsa`nite vrednosti;  oformuvawe kulturen pejsa`;  po~ituvawe i valorizacija na kulturnoto i graditelskoto nasledstvo;  podignuvawe humanosta vo prostorot i nepre~eno dvièwe na hendikepiranite lica;  vgraduvawe za{titni merki i merki za za{tita i spasuvawe;  po~ituvawe na zakonskite propisi, standardi i normativi vo planiraweto, ima krajna cel da gi dade op{tite i posebnite uslovi za gradewe i nasokite za izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt za grade`nata parcela i da gi utvrdi parametrite za izrabotka na idejnite proekti za gradbite i na infrastrukturata, vrz osnova na {to }e se izdade Izvod od LUPD so parametri za parcelata i gradbite. Granicata na planskiot opfat e poligonalna zatvorena linija koja {to se protega:  Na sever: Granicata odi po linijata na granicata na grade`nata parcela G.P.V.1, odnosno po granicata na katastarskata parcela KP br. 1431.  Na istok: Granicata na opfatot se dviì po granica na grade`nata parcela, G.P. V.1,odnosno po granica na KP br. 1432  Na jug: Granicata odi po granica na grade`nata parcela, G.P. V.1,odnosno po dolnata ju`na strana na KP br. 1434/1,  Na zapad: Granicata na opfatot na zapadnata strana se protega po zapadnata strana na formiranata grade`na parcela GP.V.1,odnosno po del od KP br. 1343/2 i del od KP br. 1429 i po granica na KP br. 1430, se do po~etnata to~ka. So Urbanisti~kiot plan, se predviduvaat slednite namenski upotrebi na zemji{teto (definiraweto e spored ^len 30 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13 i 95/13): Proizvodstvo, distribucija, servisi - grupa na klasa na namena G;  Lesna nezagaduva~ka industrija - klasa na namena G2 RIBNIK so pridru`ni objekti Zelenilo - grupa na klasa na namena D;  Za{titno zelenilo - klasa na namena D2 Infrastruktura - grupa na klasa na namena E; Za site sodrìni - gradbi vo opfatot, Izvod od planot so definirani parametri da se izdade vrz osnova na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt i Idejni proekti za gradbite i infrastukturata, soglasno vaè~kite zakonski regulativi.

69 So planot se utvrduvaat i planskite re{enija za infrastrukturata. Vodeweto na infrastrukturata e vo infrastrukturni koridori, postaveni pored ulicite. Podra~jeto na planskiot opfat {to e predmet na izrabotka na LUPD- se nao|a vo atarot na selo Vrutok, na lokacija koja opfa}a povr{ina od 0.375 ha. So ovaa planska dokumentacija vo planskiot opfat se predviduva izgradba na Stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti. Se planira izgradba na bazeni za odgleduvawe na slatkovodna riba. Lokalitetot ima dobra mestopolo`ba. Pristapot vo planskiot opfat za vlez vo grade`nata parcela, e planiran od severoisto~nata strana od postoen pristapen lokalen pat, koj se planira kako Servisna ulica. Stacionarniot soobra}aj - parkirawe na motornite vozila se predviduva da se re{i vo sklop na grade`nata parcela vo sledna faza na izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt, a vo se spored normativite i standardite dadeni vo ~l. 59 i ~l. 61 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13 i 95/13). Vo granicite na planskiot opfat za izgradba na Stopanski kompleks- Ribnik so pridru`ni objekti,se predviduva izgradba na dve vodosnabditelni mreì: za sanitarna i za tehni~ka voda. Od sanitarnata vodosnabditelna mreà }e se obezbedi sanitarno higienski ispravna voda za gradbite vo planskiot opfat i za PPZ za{tita. Od tehni~kata vodosnabditelna mreà }e se obezbedi voda za odrùvawe na komunalnata higiena - za zeleniloto, uli~nata mreà, parkirali{tata i drugi gradbi, definirani so Arhitektonsko- urbanist~kiot proekt. Potrebnite koli~ini na voda }e bidat obezbedeni od bunar. Izgradbata na bunarot }e se izvr{i vrz osnova na hidrogeolo{ki istra`ni raboti so koi }e se utvrdi kapacitetot i kvalitetot na podzemnite vodi. Potrebnite koli~ini na voda }e bidat definirani so Arhitektonsko - urbanisti~ki proekt so koj }e bide definirana i namenata i povr{inite na gradbite. Za potrebite na ribnikot, bazen za odgleduvawe na slatkovodna riba, potrebnoto koli~estvo na voda se planira da se obezbedi od voda koja se ispu{ta od hidrocentralata vo Vrutok, a koja pominuva na zapadnata strana od parcelata i so cevkovod }e se nosi vo bazenot. Vo granicite na planskiot opfat se predviduva izgradba na separaciona kanalizaciona mreà - fekalna i atmosferska. Fekalnite otpadni vodi pred da se ispu{tat vo recipientot, }e bidat podloèni na tretman vo pre~istitelna stanica, ~ija mestopolo`ba i kapacitet }e se definira so Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt. Atmosferskite vodi }e bidat ispu{teni vo priroden recipient. Pred da se ispu{tat vo recipientot }e bidat tretirani vo maslofa}a~.

70 So ova urbanisti~ka planska dokumentacija vo grade`nata parcela se predviduva povr{ina nameneta za Stopanski kompleks-Ribnik so pridru`ni objekti. Planskiot opfat, koj prestavuva edna grade`na parcela, }e se razraboti so Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt i idejni proekti na gradbi i idejni proekti za komunalnata infrastruktura. Ima uslovi za priklu~ok na parcelata, so 10Kv srednonaponski podzemen vod, vo soglasnost i pod uslovi od EVN -Makedonija KEC-Gostivar. Priklu~na to~ka za korisnicite od stopanskiot kompleks -Ribnik so pridru`ni objekti, treba da se definira vo soglasnost so kompanija koja e licencirana za snabduvawe so elektri~na energija, so barawe koe treba da sodr`i to~no definirani elektri~ni parametri kako {to se: naponsko nivo, maksimalna instalirana i ednovremena mo}nost, faktor na mo}nost, i sl. odnosno podatoci koi vo ova faza na izrabotka na Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija ne se definirani. Za priklu~na to~ka na elektri~nite potro{uva~i e zemena najbliskata do ova lokacija kojha e vo neposredna blizina na planskiot opfat, odnosno na rastojanie od okolu 30 m od povr{inata za gradba. Telekomunikaciskata infrastruktura e integralen del od ostanatata infrastruktura koja {to }e bide razrabotena so Arhitektonsko- urbanisti~ki proekti i idejni proekti na gradbi i idejni proekti za komunalna infrastruktura. Telefonskite korisnici vo ovoj region vo komunikaciskiot soobra}aj se priklu~eni preku centralata vo Gostivar. Podra~jeto e pokrieno so mobilna telefonija so site operatori koi vo momentot funkcioniraat.

71 11. Prilozi

Lista na nacionalna zakonska regulativa

1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 132/12 i 93/13); 2. Uredba za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 74/05); 3. Pravilnik za sodrìnata na barawata {to treba da gi ispolnuva studijata za ocena na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 33/06); 4. Uredba za strategiite, planovite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapkata za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 5. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 6. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S, procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S, vospostavuvawe komisijata za ocenka na znaeweto na ekspertite za SO@S („Sl. Vesnik na RM” br. 129/07); 7. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 144/07); 8. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08); 9. Pravilnik za standardi i normativi za planirawe na prostorot („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12 i 19/13); 10. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 70/13 i 55/13); 11. Zakon za gradewe („Sl. Vesnik na RM” br. 70/13 i 79/13); 12. Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 100/12); 13. Pravilnik za kriteriumite, metodite i postapkite za ocenuvawe na kvalitetot na ambientalniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 82/06); 14. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i 44/12); 15. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99 i 71/99); 16. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99); 17. Zakon za otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 51/11 i 123/12);

72 18. Lista na otpadi („Sl. Vesnik na RM” br. 100/05); 19. Zakon za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10 i 47/11); 20. Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 64/93); 21. Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11 i 148/11); 22. Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” broj.67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12 i 13/13); 23. Zakon za za{tita i blagosostojba na `ivotnite („Sl. Vesnik na RM” br. 113/07); 24. Zakon za za{tita na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br.25/98; izmeni 06/00); 25. Zakon za bezbednost i zdravje pri rabota („Sl. Vesnik na RM” br. 92/07, 136/11, 23/13 i 25/13); 26. Zakon za energetika („Sl. Vesnik na RM” br. 16/11, 136/11 i 79/13); 27. Zakon za eksproprijacija („Sl. Vesnik na RM” br. 95/02, 131/12 i 24/13).

Lista na relevantni EU direktivi

Direktivi na EU opfateni vo Nacionalna strategija za aproksimacija vo `ivotnata sredina (2008). Relevantni se i nivnite izmeni i dopolnuvawa: 1. Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES) 2. Direktiva za deponii (99/31/ES) dopolneta so Regulativa (ES) 1882/2003 3. Regulativa za transport na otpad (EES) 259/93 dopolneta so Odlukite 94/721/ES, 96/660/ES, 98/368/ES i 99/816/ES, i Regulativite (ES) 2408/98, (ES) 120/97 i (ES) 2557/2001 4. Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES), dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003 5. Direktiva za nacionalni plafoni na emisii (2001/81/ES) 6. Direktiva za benzen i jaglerod monoksid (2000/69/ES) 7. Direktiva za ozon vo ambientniot vozduh 2002/3/ES 8. Direktiva za informirawe na korisnici (1999/94/ES) dopolneta so Direktivata 2003/73/ES 9. Ramkovna Direktiva za voda (2006/60/ES) dopolneta so Odlukata 2455/2001/ES 10. Direktiva za urbani otpadni vodi (91/271/EES) dopolneta so Direktivata 98/15/ES i Regulativata (ES) 1882/2003 11. Direktiva za voda za piewe (98/83/ES) dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003 12. Direktiva za povr{inska voda za apstrakcija (75/440/ES) dopolneta so Direktivite 79/869/EES i 91/692 EES (}e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2006/60/ES) od 22.12.2007

73 13. Direktiva za voda za kapewe (2006/7/ES) 14. Direktiva za ispu{tawe na opasni supstancii vo vodite (76/464/EES) dopolneta so Direktivata (91/692/EES i 2000/60/ES) e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007, osven ~len 6, koj be{e otpovikan na 22.12.2000. 15. Direktiva za merewe na kvalitetot na vodata za piewe (79/869/EES) dopolneta so Direktivite 81/855/EES, 91/692/EES, i Regulativata (ES) 807/2003 }e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007) 16. Direktiva za podzemni vodi (80/68/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES 17. Direktiva za voda za ribi (78/659/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES i Regulativata (ES) 807/2003 18. Direktiva za Strate{ka ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES) 19. Direktiva za pristap na informacii za ìvotnata sredina (2003/4/ES) 20. Direktiva za Ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (85/337/EES) dopolneta so Direktivite 97/11/ES i 2003/35/ES

74 Dodatok

75 Koristena literatura

 Prostorniot plan na RM, 2004  Planska dokumentacija za LUPD za izgradba na stopanski kompleks- Ribnik so pridru`ni objekti na KP br. 1430, 1431, 1432, 1433, 1434/1 za KO Vrutok, op{tina Gostivar;  Pregled na za{titni podra~ja vo RM (2008) i Izve{taj na me|unaroden konsultant za za{titeni podra~ja vo ramki na UNDP/GEF/M@SSP proektot: Zajaknuvawe na ekolo{kata, institucionalnata i finansiskata odr`livost na sistemot na za{titeni podra~ja vo Makedonija;  Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2009;  Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008  Nacionalna strategija za mehanizmot za ~ist razvoj za prviot period na obvrski spored protokolot od Kjoto 2008-2012, 2007;  Vtor Nacionalen Ekolo{ki akcionen plan na RM, 2006  Nacionalna strategija za biolo{ka raznovidnost, 2004;  Strategija za upravuvawe so otpad vo RM 2008-2020;  Nacionalna transportna strategija za patniot prevoz, 2008;  Strategija za demografski razvoj na RM 2008-2015;  Nacionalna programa za usvojuvawe na pravoto na EU (NPPA II, 2007);  Nacionalna strategija za monitoring na ìvotnata sredina, 2004;  Strategija za upravuvawe so ìvotnata sredina, 2005;  Strategija za podigawe na javnata svest vo ìvotnata sredina, 2005;  Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005;  Nacionalen zdrastveno-ekolo{ki akcionen plan (NZEAP), 1999;  Direktiva za stani{ta (92/43/EES);  Direktiva za divi ptici (79/409/EES);  Ramkovna direktiva za voda (2000/60/ES);  Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES);  Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES);  Ramkovna direktiva za bu~ava (2002/49/ES);  Direktiva za ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (85/537/EES);  Direktiva za strategiska ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES);  EU [estiot Akcionen Plan za ìvotna sredina (2001/42/ES);  Direktivata na sovetot 96/61/ES od 24.09.1996 god. za integrirana kontrola i prevencija od zagaduvaweto;  Dostapni iskustva i praktiki.