Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]

Št. Ljubljana, četrtek Cena 2,30 € ISSN 1318-0576 Leto XVIII 96 9. 10. 2008

VLADA »7.a člen (selektivni in omejeni odvzem živali iz narave) 4060. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe (1) Odvzem živali, razen ptic iz narave iz šeste alinee o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah prvega odstavka prejšnjega člena, se lahko izvede tudi na podlagi predpisa ministra, s katerim se določi obseg selek- Na podlagi in zaradi izvajanja prvega odstavka 26. člena tivnega in omejenega odvzema živali iz narave, ki se izvede in prvega odstavka 81. člena Zakona o ohranjanju narave z načrtovano usmrtitvijo (odstrelom) na podlagi strokov- (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, nega mnenja iz 8. člena te uredbe. Če je za zagotavljanje 61/06 – ZDru-1 in 32/08 – odl. US) izdaja Vlada Republike ugodnega stanja živalskih vrst sprejeta strategija, akcijski Slovenije načrt ali drug programski akt, mora biti predpis v skladu s tem aktom. (2) S predpisom iz prejšnjega odstavka se določijo tudi U R E D B O drugi pogoji odvzema živali iz narave iz prejšnjega člena, zlasti: o spremembah in dopolnitvah Uredbe o – način določitve obsega odvzema živali iz narave, zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah – podrobnejši način odvzema živali iz narave in – spremljanje odvzema in vodenje evidenc o odvzetih 1. člen živalih iz narave.«. V Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah 4. člen (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07 in 32/08 – odl. V 8. členu se v drugem odstavku v napovednem stavku za US) se v 3. členu v prvi alinei besedilo »prosto živeče žive in besedo »mora« doda besedilo »na podlagi ugotovitev o stanju mrtve živali« nadomesti z besedilom »žive in mrtve živali prosto vrste v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanja narave«. živečih vrst«. V četrtem odstavku se besedilo »Republike Slovenije za gozdove« nadomesti z besedilom »za gozdove Slovenije«. 2. člen Za šestim odstavkom se doda novi sedmi odstavek, ki V prvem odstavku 7. člena se: se glasi: – tretja alinea spremeni tako, da se glasi: »– zagotavljanja »(7) Organizacija, pristojna za lovstvo, pošlje ministrstvu zdravja in varnosti ljudi, vključno z zračno varnostjo, ali zaradi strokovno mnenje iz četrtega odstavka tega člena vsako leto drugih nujnih razlogov prevladovanja javne koristi, ki je lahko najpozneje do 15. decembra.«. tudi socialna ali gospodarska, in zaradi koristnih posledic bi- 5. člen stvenega pomena za okolje,«, – v četrti alinei črta beseda »ali« na koncu besedila, Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 24. oktobra – v peti alinei pika nadomesti z vejico, za katero se doda 2008. beseda »ali«, – doda nova šesta alinea, ki se glasi: »– selektivnega in Št. 00719-91/2008/7 omejenega odvzema živali iz narave zaradi uravnavanja veli- Ljubljana, dne 1. oktobra 2008 kosti populacije z okoljem, pod strogo nadzorovanimi pogoji in EVA 2008-2511-0158 v omejenem številu.«. V tretjem odstavku se črta besedilo »velike zveri in«. Vlada Republike Slovenije

3. člen Janez Janša l.r. Za 7. členom se doda novi 7.a člen, ki se glasi: Predsednik Stran 12962 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

zasebno varovanje onemogočal opravljanje temeljne dejavnosti. USTAVNO SODIŠČE Predlagatelj meni, da bi lahko zakonodajalec dosegel cilj z milej- šim ukrepom (npr. s pogojnim odvzemom licence). Predlagatelj 4061. Odločba o delni razveljavitvi prvega odstavka 40. člena in druge alineje prvega odstavka navaja, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaseb- 41. člena Zakona o zasebnem varovanju in nem varovanju (v nadaljevanju: ZZasV-A) ne vsebuje prehodnih ugotovitvi, da sta bila prvi odstavek 40. člena določb, ki bi se nanašale na način uporabe 40. in 41. člena ZZasV, in druga alineja prvega odstavka 41. člena zato naj bi bil v neskladju z 2., z 22., s 74. in s 155. členom Ustave. Zakona o zasebnem varovanju v ostalem V upravnem postopku odvzema licence naj bi bilo dopustno kot delu v neskladju z Ustavo ter o razveljavitvi kršitve, ki vodijo k odvzemu licence, upoštevati tudi tiste kršitve, drugega odstavka 41. člena Zakona o ki naj bi bile storjene pred uveljavitvijo ZZasV-A. S spremembo zasebnem varovanju obsega in vrste kršitev, zaradi katerih je mogoče izreči ukrep za- časnega ali trajnega odvzema licence ob ohranjenem enoletnem Številka: U-I-65/08-11 oziroma dvoletnem roku, v katerem mora biti kršitev ugotovljena, Datum: 25. 9. 2008 naj bi ZZasV-A posegel v pričakovani pravni položaj družb za za- sebno varovanje. Družbe za zasebno varovanje naj bi se znašle v O D L O Č B A položaju, ko bi lahko zaradi prekrškov, storjenih pred uveljavitvijo ZZasv-A, začasno ali dokončno izgubile licence za opravljanje Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, zače- storitev varovanja. Navedeno dejstvo naj bi tudi pomenilo, da je tem z zahtevo Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z bilo mogoče ob sprejemu ZZasV-A natančno predvideti, na katere nepremičninami Slovenije, ki ga zastopa predsednica Dragica družbe za varovanje se bodo sankcije iz 40. in 41. člena ZZasV-A Andlovič, na seji 25. septembra 2008 nanašale. Predlagatelj meni, da je v konkretnem primeru poseg v pridobljene pravice očiten. Predlagatelj navaja, da sta določbi o d l o č i l o: prvega odstavka 40. člena in druge alineje drugega odstavka 41. člena v delu, v katerem se nanašata na t. i. »standarde varo- 1. V prvem odstavku 40. člena in v drugi alineji prvega vanja«, v neskladju z 2. členom Ustave, ker sta pravno nedoločni odstavka 41. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list in nepopolni. Predlagatelj navaja, da standardi varovanja v nor- RS, št. 126/03 in 102/07) se razveljavijo besede: »ali kršil do- mativnem smislu sploh ne obstajajo, ker jih Zbornica za zasebno ločila standardov varovanja«, v ostalem delu sta prvi odstavek varovanje ni nikoli sprejela. Standardi varovanja naj bi bili pravno 40. člena in druga alineja prvega odstavka 41. člena Zakona o povsem nedoločen pojem, ki ga v upravnih postopkih ni mogoče zasebnem varovanju v neskladju z Ustavo. uporabiti. Navedeni pravni termin naj bi bil uveden z ZZasV-A, 2. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v ne da bi bilo določeno, kdo, kdaj in po kakšnem postopku naj bi šestih mesecih po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike navedene standarde sprejel. Predlagatelj tudi meni, da je drugi Slovenije. odstavek 41. člena v neskladju z 2. členom Ustave, ker je z njim 3. Do odprave neskladja iz 1. točke izreka te odločbe se upravni organ pooblaščen, da popolnoma diskrecijsko odloča o sme družbam za zasebno varovanje, pri katerih pred uveljavi- morebitnem odvzemu vseh licenc. Meni, da bi moral zakonoda- tvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem jalec opredeliti vsaj okvire oziroma cilje, ki jih zasleduje s takšno varovanju (Uradni list RS, št. 102/07) niso bili izpolnjeni pogoji določbo. Takšna blanketna norma naj bi omogočala popolno ar- za začasni ali trajni odvzem licence, po uveljavitvi tega zakona bitrarno presojo upravnih organov. pa bi bili ti pogoji izpolnjeni, začasno oziroma trajno odvzeti 3. Državni zbor na zahtevo ni odgovoril. licenca, če so izpolnjeni pogoji iz 24. točke obrazložitve te 4. Vlada je v mnenju navedla, da s spremembo 40. in odločbe. 41. člena ZZasV ni kršeno načelo sorazmernosti. Navaja, da je 4. Drugi odstavek 41. člena Zakona o zasebnem varova- bilo treba vzpostaviti učinkovite mehanizme za hitro ukrepanje, ko nju se razveljavi. pride do kršitve. Spremembe naj bi narekovali tudi dogodki, ki so se zgodili v zadnjih dveh letih v zvezi z opravljanjem varnostnih O b r a z l o ž i t e v storitev na prireditvah v gostinskih lokalih. Ministrstvo za notranje zadeve naj bi v obdobju pred sprejemom ZZasV-A ugotavljalo, da A. se pri izvajanju veljavnega zakona družbe za zasebno varovanje 1. Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremič- izogibajo zakonskim obveznostim, zato naj bi dejavnost zaseb- ninami Slovenije vlaga zahtevo za oceno ustavnosti 40 člena, nega varovanja izvajali v nasprotju z zakonom in v nasprotju z druge alineje prvega odstavka 41. člena in drugega odstavka interesi varnosti. Pri izvajanju zakona so bile ugotovljene pomanj- 41. člena Zakona o zasebnem varovanju (v nadaljevanju: ZZa- kljivosti. Postopki zoper kršitelje pred pristojnimi organi naj bi bili sV). Zatrjuje, da so izpodbijane določbe v neskladju z 2. členom, dolgotrajni, tako da naj ne bi bilo učinkovitih mehanizmov za hitro z drugim odstavkom 14. člena, s tretjim in s četrtim odstavkom ukrepanje. Pri tem naj bi šlo predvsem za začasne ukrepe, ki 15. člena, z 22., z 49., s 66., s 74. členom in s 155. členom Usta- naj bi se izrekli z namenom, da se s kršitvijo preneha, veljali pa ve. Predlagatelj navaja, da je reprezentativni sindikat za dejav- naj bi do dokončne odločitve pristojnega organa o odgovorno- nost varovanja. Meni, da so z izpodbijanimi določbami ogrožene sti. Z ZZasV-A naj bi se zaostrili pogoji za pridobitev licence za pravice in pravna pričakovanja delavcev, zaposlenih v družbah opravljanje zasebnega varovanja, pogoji za pridobitev službene za zasebno varovanje. Povratna veljava izpodbijanih določb naj izkaznice varnostnega osebja in pogoji za začasen in dokončen bi povzročila prenehanje potreb po večjem številu delovnih mest odvzem licence. S spremembami naj bi vzpostavili učinkovitejši varnostnikov in drugega varnostnega osebja. Zaradi izpodbijanih nadzor nad izvajanjem zasebnega varovanja in dosegli učinko- določb naj bi bila vsem družbam, ki so v obdobju pred uveljavi- vito in takojšne ukrepanje zoper kršitelje že v fazi do dokončne tvijo izpodbijanih določb storile dva ali več prekrškov iz prvega odločitve pristojnega organa. Vlada navaja, da določbe o zača- odstavka 75. člena ZZasV, odvzeta licenca. Zato predlagatelj snem odvzemu pred spremembo ni bilo mogoče izvesti, ker se utemeljeno pričakuje, da bo večje število njegovih članov in de- je zahtevala kumulativna izpolnitev vseh pogojev. Zato naj bi bili lavcev družb za zasebno varovanje ostalo brez zaposlitve. postopki dolgotrajni in naj ne bi dosegli namena. Vlada v nada- 2. Predlagatelj meni, da je določba prvega odstavka 40 člena ljevanju mnenja podrobno navaja, kakšne spremembe je uvedel ZZasV v neskladju z 2. členom Ustave, ker je prekomerno posegla ZZasV-A pri pogojih za začasni in trajni odvzem licence. Navaja, v pravni položaj družb za zasebno varovanje. Družbe za zasebno da se ukrep začasnega odvzema licence izreče v trajanju od varovanje naj bi bile že ob enem nepravnomočnem postopku o enega do šest mesecev. Upravni organ bi moral ob izreku ukrepa prekršku sankcionirane z začasnim odvzemom licence. Učinki upoštevati varovanje javne koristi, ki prevladuje pred zasebnimi začasnega odvzema licence naj bi bili skoraj enaki kot v primeru interesi, in posledice (poslovno škodo), ki bi lahko nastale družbi dokončnega odvzema licence. Zato naj bi takšen ukrep družbi za za zasebno varovanje z začasnim odvzemom licence. Vlada Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12963 navaja, da je bil drugi odstavek 41. člena ZZasV, ki omogoča 9. Iz prvega odstavka 40. člena in druge alineje 41. člena odvzem vseh licenc, ki jih družba za zasebno varovanje posedu- ZZasV izhaja, da lahko ministrstvo, pristojno za notranje zadeve je, določen zaradi zagotavljanja varnosti naročnikov varnostnih (v nadaljevanju: Ministrstvo), imetniku licence začasno ali traj- storitev. Dejavnost zasebnega varovanja naj bi bila profesionalna no odvzame licenco tudi, če ugotovi, da je imetnik licence kršil in strokovna dejavnost, ki naj bi temeljila na pravnih aktih. Družba standarde varovanja. Vlada je v mnenju pojasnila, da standarde za zasebno varovanje, ki grobo krši določbe ZZasV, ne bi smela varovanja predpisuje Slovenski inštitut za standardizacijo in se opravljati nobene od oblik zasebnega varovanja, ker naj bi bilo nanašajo predvsem na tehnična sredstva, ki se uporabljajo v de- mogoče pričakovati, da bo s kršitvami nadaljevala. Zato naj bi javnosti zasebnega varovanja. Vlada je v mnenju naštela nekatere bilo pristojnemu organu omogočeno, da odvzame vse licence, če standarde, ki naj bi veljali v dejavnosti zasebnega varovanja (npr.: bi na ta način lahko uspešneje zavaroval javno korist. V zvezi s SIST BS 5979: 2005). trditvami predlagatelja, da ZZasV-A posega v pričakovani pravni 10. Pojem »standardi varovanja« ni nedoločen pravni pojem položaj družb za zasebno varovanje, Vlada navaja, da je zasebno ali pravni standard, ki bi mu morala vsebino določiti šele sodna varovanje občutljiva dejavnost, ker družbe nudijo varnost, ki je ena praksa. Standardi varovanja so tehnični standardi, ki jih mora od temeljnih dobrin. Zato naj bi država urejala dejavnost s posta- imetnik licence spoštovati pri uporabi tehničnih sredstev pri izva- vljanjem pogojev. Vlada meni, da prevladujoči razlogi javnega janju dejavnosti zasebnega varovanja. Slovenski inštitut za stan- interesa oziroma varovanja življenja ljudi in njihovega premoženja dardizacijo (v nadaljevanju: Inštitut) je slovenski nacionalni organ terjajo takojšnjo uvedbo zaostrenih pogojev. Vlada meni, da ni za standarde, ki med drugim tudi pripravlja, sprejema, izdaja in potrebe po ureditvi prehodnega obdobja, ker so bile vse kršitve vzdržuje slovenske nacionalne standarde ter druge dokumente s že prej razlog za odvzem licence in ker so bili v času sprejemanja področja slovenske nacionalne standardizacije (5. člen Zakona o ZZasV-A podani stvarni razlogi za takšno ukrepanje. Vlada še po- standardizaciji, Uradni list RS, št. 59/99 – v nadaljevanju: ZSta-1). jasnjuje, da varnostne standarde predpisuje Slovenski inštitut za Slovenski nacionalni standard (v nadaljevanju: SIST) je nacionalni standardizacijo. Na področju zasebnega varovanja je uveljavljen standard, ki ga ob upoštevanju načel iz 4. člena ZSta-1 in v skladu s svojimi pravili sprejme Inštitut in se označi s kratico SIST (prvi standard SIST BS 5979:2005, ki obravnava pravila ravnanja za odstavek 22. člena ZSta-1). V skladu s 23. členom ZSta-1 je upo- sprejemne centre pri sprejemu signalov iz varnostnih sistemov. raba SIST prostovoljna, razen v primeru, da je obvezna uporaba Izpolnjevanje navedenega standarda naj bi preverjali pri izdaji SIST določena s predpisom. Predpis, ki določa obvezno uporabo licence za upravljanje z varnostno nadzornim centrom (34. člen standarda, se mora sklicevati na SIST. ZZasV). V naboru standardov za področje varovanja naj bi bili tudi 11. Začasen oziroma trajen odvzem licence je izredno re- standardi za tehnična sredstva. Vlada še navaja, da posameznim striktiven ukrep, zato morajo biti primeri odvzema jasno in ne- družbam za varovanje ne ustreza izpolnjevanje standardov, da dvoumno določeni. V skladu s 23. členom ZSta-1 mora predpis lahko vgrajujejo cenejšo in manj kvalitetno opremo. določiti, kdaj je uporaba SIST obvezna. Predpis se mora sklicevati na konkreten SIST, ki ga morajo naslovniki obvezno uporabljati. B. – I. Ker v prvem odstavku 40. člena in drugi alineji prvega odstavka 5. Enajsta alineja prvega odstavka 23.a člena Zakona o 41. člena ZZasV ni natančno določeno, kršitev katerih standardov Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nada- varovanja (SIST) je razlog za začasen ali trajen odvzem licence, ljevanju: ZUstS) določa, da reprezentativni sindikat za območje je takšna zakonska ureditev nejasna in nedoločna ter omogoča države za posamezno dejavnost ali poklic lahko vloži zahtevo, arbitrarno odločanje državnih organov. Ureditev v prvem odstavku če predpis ogroža pravice delavcev. 40. člena in v drugi alineji prvega odstavka 41. člena ZZasV je v 6. Predlagatelj je reprezentativni sindikat za območje drža- delu, ki omogoča začasen ali trajen odvzem licence zaradi kršitve ve za dejavnost varovanja. Izpodbijane določbe urejajo pogoje standardov varovanja, v neskladju z 2. členom Ustave. Zato je za začasni odvzem licence (40. člen ZZasV) in pogoje za odvzem Ustavno sodišče izpodbijani določbi v tem delu razveljavilo (1. licence (41. člen ZZasV) gospodarski družbi ali samostojne- točka izreka). mu podjetniku posamezniku. Enajsta alineja prvega odstavka 23. člena ZUstS določa kot pogoj ogroženost pravic in ne njiho- B. – III. vega zmanjšanja ali poslabšanja, do katerega bi prišlo z uvelja- 12. Ker je Ustavno sodišče prvi odstavek 40. člena in drugo vitvijo izpodbijanih zakonskih določb. Odvzem licence pomeni, alinejo prvega odstavka 41. člena ZZasV samo delno razveljavilo, da gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik ne predlagatelj pa meni, da sta prvi odstavek 40. člena in druga aline- sme več opravljati svoje gospodarske dejavnosti. Ker to lahko po- ja prvega odstavka 41. člena ZZasV v preostalem delu v neskladju meni prenehanje obstoja gospodarske družbe ali samostojnega tudi z 2., z 22., s 74. in s 155. členom Ustave, je moralo Ustavno podjetnika posameznika, je s tem ogrožena zaposlitev delavcev. sodišče presoditi tudi te očitke. Predlagatelj meni, da je zakono- Zato izpodbijane določbe ogrožajo pravice delavcev in je Ustavno dajalec posegel v pričakovani pravni položaj družb za zasebno sodišče Sindikatu komunale, varovanja in poslovanja z nepremič- varovanje, ker ni določil, da lahko začne teči enoletni rok iz prvega ninami Slovenije priznalo položaj predlagatelja. odstavka 40. člena ZZasV in dvoletni rok iz druge alineje prvega odstavka 41. člena ZZasV šele po uveljavitvi ZZasV-A. B. – II. 13. S 26. členom ZZasV-A je zakonodajalec spremenil po- 7. Predlagatelj meni, da sta prvi odstavek 40. člena in goje za začasni odvzem licence, ki so določeni v prvem odstavku druga alineja prvega odstavka 41. člena ZZasV v neskladju z 40. člena ZZasV. Pred spremembo ZZasV je bilo mogoče družbi 2. členom Ustave, ker uporabljata pojem standardi varovanja, ki za zasebno varovanje začasno odvzeti licenco, če je Ministr- naj bi bil pravno nedoločen pojem. stvo samo ali na podlagi predloga pristojnih inšpekcijskih služb, 8. Eno od načel pravne države zahteva, da so predpisi jasni in določni, tako da je mogoče ugotoviti vsebino in namen  Prvi odstavek 40. člena ZZasV določa: »Če ministrstvo, norme. To velja za vse predpise, zlasti pa je to pomembno pri pristojno za notranje zadeve, samo ali na podlagi pisnega predloga predpisih, ki vsebujejo pravne norme, ki določajo pravice ali pristojnih inšpekcijskih služb ali policije ugotovi, da je imetnik licen- dolžnosti pravnih subjektov (odločba št. U-I-32/00 z dne 10. 7. ce v obdobju zadnjega leta kršil določbe od 1. do vključno 6., 9. 2003, Uradni list RS, št. 73/03 in OdlUS XII, 71). To je na eni ali 10. točke prvega odstavka 75. člena tega zakona ali standarde strani potrebno zaradi varstva naslovnikov predpisa, po drugi varovanja in postopki niso pravnomočno zaključeni, mu z odločbo strani pa jasen in določen predpis onemogoča arbitrarno odloča- izreče začasni odvzem licence.« nje državnih organov (odločba št. U-I-131/04 z dne 21. 4. 2005,  Druga alineja prvega odstavka 41. člena ZZasV določa: Uradni list RS, št. 50/05 in OdlUS XIII/2, 61) »Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, imetniku licence od- vzame licenco, če na podlagi pravnomočne odločbe o prekršku in pisnega predloga pristojnih inšpekcijskih služb ali policije ugotovi, da je imetnik licence v zadnjih dveh letih dvakrat ali večkrat storil  Na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne prekršek iz prvega odstavka 75. člena tega zakona ali kršil določila zadeve je objavljen seznam reprezentativnih sindikatov. standardov varovanja.« Stran 12964 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije zbornice ali policije ugotovilo, da je imetnik licence v zadnjem Pravni predpisi ne samo, da praviloma ne smejo retroaktivno letu ponavljajoče (dvakrat ali večkrat) kršil določbe ZZasV ter jemati pravice, temveč tudi ne smejo za nazaj povečevati ob- predpise s področja preprečevanja dela in zaposlovanja na veznosti oziroma jih na novo (na podlagi dejstev, ki so nastala črno in varstva konkurence. Licenco je bilo mogoče odvzeti za v preteklosti) konstituirati in sploh naslovnikom pravnih norm tri mesece. V skladu z veljavnim prvim odstavkom 40. člena oteževati pravnega položaja na podlagi dejstev, ki so se zgodila ZZasV je mogoče licenco začasno odvzeti, če Ministrstvo samo v preteklosti, ko ti niso mogli vedeti, da bodo (nekoč) pravno ali na podlagi pisnega predloga pristojnih inšpekcijskih služb učinkovala – na podlagi predpisa, ki ga takrat, ko so nasto- ali policije ugotovi, da je imetnik licence v obdobju zadnjega pila, še ni bilo. In v tem primeru gre za tak položaj: Časovno leta kršil določbe od 1. do vključno 6., 9. ali 10. točke prvega obdobje, v katerem morajo biti storjene ponavljajoče kršitve, odstavka 75. člena tega zakona ali standarde varovanja in ki pomenijo izpolnitev pogojev za začasni ali za trajni odvzem postopki niso pravnomočno zaključeni. Ukrep se lahko izreče licence, se namreč nanaša na čas pred uveljavitvijo ZZasV-A, v trajanju enega do šestih mesecev. kar pomeni, da je zakonodajalec za nazaj določil posledice, 14. Iz navedenega izhaja, da je bilo mogoče pred spre- izhajajoče iz dejanskega stanja, ki se je zgodilo pred uvelja- membo Zakona začasno odvzeti licenco zaradi kršitve ka- vitvijo ZZasV-A, in te posledice povratno razglasil za pravno terekoli določbe ZZasV, zaradi kršitve predpisov s področja pomembne. Zato izpodbijani določbi učinkujeta tako, da se z preprečevanja dela na črno in zaposlovanja na črno in varstva njima posega v pravni položaj družb za zasebno varovanje. konkurence. Po spremembi Zakona pa je mogoče začasno Določene družbe za zasebno varovanje ob enakem dejanskem odvzeti licenco samo zaradi točno naštetih kršitev, ki so dolo- stanju pred spremembo ZZasV niso izpolnjevale pogojev za čene v prvem odstavku 75. člena ZZasV. (Pri čemer je treba začasni ali za trajni odvzem licence, zgolj zaradi spremembe upoštevati, da je Ustavno sodišče s to odločbo že razveljavilo ZZasV, ne da bi se po trenutku, ko je novela začela veljati, možnost, da bi se licenca odvzela zaradi kršitve standardov zgodilo kakršnokoli pravno dejstvo, pa pogoje za začasni ali varovanja, če ti standardi varovanja niso jasno in razločno za trajni odvzem licence izpolnjujejo in jim mora biti licenca določeni.) Razlika med prej veljavno in novo ureditvijo je v tem, začasno ali trajno odvzeta. Zakonodajalec je s tem z učinkom da je bilo pred spremembo ZZasV mogoče družbi za zasebno za nazaj posegel v zakonsko pridobljeno pravico do izvajanja varovanje začasno odvzeti licenco, če je v zadnjem letu pona- dejavnosti zasebnega varovanja. vljajoče (dvakrat ali večkrat) kršila določbe ZZasV, po novi ure- 18. Vendar vsaka retroaktivnost sama po sebi še ni v ditvi pa za začasni odvzem licence zadostuje enkratna kršitev neskladju z Ustavo. Za neskladje ne gre, kadar je zakonodaja- točno določenih zakonskih določb v zadnjem letu. lec sicer retroaktivno, vendar dopustno posegel v pridobljene 15. S 27. členom ZZasV-A je zakonodajalec spremenil pravice (odločba št. U-I- 60/98 z dne 16. 7. 1998, Uradni list pogoje za trajni odvzem licence. Predlagatelj nasprotuje samo RS, št. 56/98 in OdlUS VII, 150). Kot je bilo že navedeno, pogoju, ki je določen v drugi alineji prvega odstavka 41. člena Ustava v drugem odstavku 155. člena določa, da lahko samo ZZasV. Zato je Ustavno sodišče očitke predlagatelja presoja- zakon določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za lo le v tem obsegu. Pred spremembo zakona je bilo mogoče nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v licenco med drugim trajno odvzeti, če bi moral biti imetniku pridobljene pravice. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumu- licence izrečen ukrep začasnega odvzema licence, potem ko lativno. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da je prepo- mu je bil takšen ukrep že dvakrat izrečen. To pomeni, da je ved retroaktivnega poseganja v pridobljene pravice v bistvu lahko Ministrstvo imetniku licence po prejšnji ureditvi licenco tisti del vsake od (pridobljenih) pravic, ki ima ustavno naravo. trajno odvzelo šele po dveh začasnih odvzemih (dvakrat po dve Pridobljene pravice namreč niso nujno le ustavne pravice, kršitvi v dveh letih) in ponovnih dveh kršitvah v zadnjem letu. temveč so lahko tudi druge z zakonom dane pravice. Prepo- Po spremembi ZZasV pa lahko Ministrstvo odvzame licenco, ved retroaktivnega poseganja v take pravice pa je ustavne če na podlagi pravnomočnih odločb o prekršku ugotovi, da je narave. V tem smislu tudi pridobljene pravice, ki same po sebi v zadnjih dveh letih dvakrat ali večkrat storil prekrške iz prvega niso človekove pravice ali temeljne svoboščine, uživajo enako odstavka 75. člena ZZasV. varstvo kot te (odločba št. U-I-60/99 z dne 4. 10. 2001, Uradni 16. Iz navedenega izhaja, da se je z novo ureditvijo po- list RS, št. 91/01 in OdlUS X, 168). Vendar tudi te varstva ne ložaj imetnikov licence poslabšal: že manjše število kršitev uživajo absolutno. Vanje je mogoče posegati v skladu s tretjim zakonskih določb v določenem časovnem obdobju pomeni, da odstavkom 15. člena Ustave. mora pristojni organ licenco začasno ali trajno odvzeti. 19. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se glede na tre- 17. Družba, ki izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje tji odstavek 15. člena Ustave človekove pravice in temeljne dejavnosti zasebnega varovanja in pridobi licenco, ima pravico svoboščine lahko omejijo zaradi pravic drugih oziroma zaradi to dejavnost izvajati pod pogoji, ki jih določa zakon. Ustavno javne koristi. Ob tem, da lahko poseg v človekove pravice sodišče je sicer že večkrat odločilo (sklep št. U-I-67/95 z dne temelji le na ustavno dopustnem, stvarno upravičenem cilju, je 4. 4. 1996, OdlUS V, 38, odločba št. U-I-139/94 z dne 30. 1. treba po ustaljeni ustavnosodni presoji vselej oceniti še, ali je 1997, Uradni list RS, št. 10/97 in OdlUS VI, 9), da določanje ta v skladu z načeli pravne države (2. člen Ustave), in sicer s pogojev za opravljanje dejavnosti ne pomeni povratne veljave tistim od teh načel, ki prepoveduje prekomerne posege države zakona ali drugega predpisa tudi v primeru, če tak predpis zah- tudi, kadar se z njimi zasleduje ustavno dopusten cilj (splošno teva izpolnjevanje teh pogojev za osebe, ki so tako dejavnost načelo sorazmernosti). Oceno, ali ne gre morda za prekomeren opravljale že ob uveljavitvi predpisa. Vendar to ne pomeni, da poseg, opravi Ustavno sodišče na podlagi t. i. strogega testa je mogoče pravni položaj naslovljencev poslabšati za nazaj. sorazmernosti. Ta test obsega presojo treh vidikov posega: 1) ali je poseg sploh nujen (potreben); 2) ali je ocenjevani poseg  Poleg navedenega pogoja lahko Ministrstvo imetniku li- primeren za dosego zasledovanega cilja; 3) ali je teža posledic cence odvzame licenco še v naslednjih primerih: če na podlagi ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico soraz- pravnomočne odločbe o prekršku in pisnega predloga inšpekcijske merna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo službe ali policije ugotovi, da je imetnik licence storil prekršek iz zaradi posega nastale (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu 1. do vključno 6. točke prvega odstavka 75. člena ZZasV, če mu oziroma načelo proporcionalnosti). Šele če poseg prestane vse je opravljanje zasebnega varovanja prepovedano s pravnomočno tri vidike testa, je ustavno dopusten (odločba št. U-I-18/02 z dne sodno odločbo in če ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom pred- 24. 10. 2003, Uradni list RS, št. 108/03 in OdlUS XII, 86). pisanih pogojev za opravljanje zasebnega varovanja. 20. Dejavnost zasebnega varovanja pomeni varovanje  Pred spremembo ZZasV je Ministrstvo imetniku licence oseb in premoženja pred uničenjem, poškodovanjem, protiprav- odvzelo licenco tudi v naslednjih primerih: če je ugotovilo, da no odtujitvijo ali drugimi škodljivimi učinki. Naštete dejavnosti ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje zasebnega varovanja, če je opravljal varovanje v nasprotju z li- pomenijo opravljanje varnostne dejavnosti, za kar je praviloma cenco, če mu je opravljanje zasebnega varovanja prepovedano s pristojna policija. S sistemsko ureditvijo zasebnega varovanja pravnomočno sodno odločbo, če je ravnal v nasprotju z 38. ali z je država uredila varovanje tam, kjer ga sama ne more učinko- 39. členom ZZasV. vito in v celoti zagotoviti – ter s tem nekatera policijska opravila Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12965 prepustila zasebnemu varovanju. Zasebno varovanje pomeni, detostjo pravnih položajev družb za zasebno varovanje. Začasni da zasebni gospodarski subjekti prodajajo storitve varovanja tre- odvzem licence sicer pomeni, da bo po poteku določenega tjim osebam. Varnost je ena iz med temeljnih človekovih pravic. časa družba za zasebno varovanje lahko ponovno opravljala Zaradi varovanja temeljnih pravic tretjih oseb pa mora država, svojo dejavnost. Kljub temu pa so posledice oziroma učinki ki je prva poklicana, da zagotavlja dejansko varnost, izvajanje izpodbijanega ukrepa začasnega odvzema licence za poslovne te dejavnosti omejiti. Namen te (zakonske) ureditve je preprečiti subjekte precejšne, lahko tudi usodne. Ukrep namreč pomeni, nenadzorovano privatizacijo na področju javne varnosti. Drža- da družba za zasebno varovanje v času trajanja ukrepa ne sme va mora razmejiti zasebno varovanje od javnega, vplivati na opravljati svoje temeljne dejavnosti. Ker pa je zasebno varova- usposobljenost in kakovost zasebnih varnostnikov, vzpostaviti nje gospodarska dejavnost, lahko za posamezni gospodarski učinkovit nadzor nad zakonitostjo dela družb za zasebno varo- subjekt začasna prepoved izvajanja temeljne dejavnosti pomeni vanje, določati splošne in posebne pogoje za opravljanje dejav- tolikšno izgubo prihodkov, da je ogrožen njegov obstoj – in lahko nosti zasebnega varovanja, določiti pooblastila varnostnikom se zgodi, da med trajanjem začasnega ukrepa gospodarski su- idr. Zaradi varstva javnega interesa morajo biti urejeni meha- bjekt preneha obstajati. Trajni odvzem licence je najhujši poseg nizmi, s katerimi se zagotavlja kakovostno izvajanje dejavnosti v položaj družbe za zasebno varovanje, ker pomeni, da družba zasebnega varovanja. Zakonodajalec mora z ustreznimi ukrepi za zasebno varovanje ne more več opravljati svoje temeljne preprečiti, da bi dejavnost zasebnega varovanja izvajale osebe, dejavnosti. Gospodarska družba ali samostojni podjetnik po- ki za to niso primerne in ki ne spoštujejo zakonskih določb. S sameznik v takem primeru preneha obstajati. Zato morajo biti spremembami ZZasV je hotel zakonodajalec zaostriti pogoje za pogoji za začasni in za trajni odvzem licence jasno določeni in pridobitev licence za zasebno varovanje in za varnostno osebje, naslovnikom norm vnaprej znani. Z izpodbijanima določbama pa zagotoviti učinkovit nadzor nad izvajanjem zasebnega varovanja je zakonodajalec za nazaj posegel v zakonske pravice določenih in zagotoviti učinkovito ukrepanje zoper kršitelje. družb za zasebno varovanje, ne da bi pri tem uredil prehodni 21. Namen trajnega odvzema licence je preprečiti, da bi režim, ki bi ublažil trdoto kolizije med načelom zakonodajalčeve dejavnost zasebnega varovanja izvajale osebe, ki niso primerne odzivnosti na spreminjajoče se družbene razmere in ustavno za opravljanje te dejavnosti in ki ne spoštujejo zakonskih do- varovanim pričakovanjem naslovnikov spremenjenih pravnih ločb. Zakonodajalec nima le pravice, temveč tudi dolžnost, da norm, da se lahko na pravno ureditev zanesejo in v skladu z njo zakonodajo spreminja, če to narekujejo spremenjena družbena uravnavajo svoja ravnanja in pričakovanja. Ker zakonodajalec razmerja. Načelo prilagajanja družbenim razmeram je eno od ni določil, da se sme družbam za zasebno varovanje, pri katerih načel pravne države (odločba št. U-I-69/03 z dne 20. 10. 2005, pred spremembo ZZasV niso bili izpolnjeni pogoji za začasni Uradni list RS, št. 100/05 in OdlUS XIV/2, 75). Glede na dogodke ali trajni odvzem licence, po uveljavitvi ZZasV-A pa bi bili ti po- v zadnjih letih, pri katerih je ob izvajanju dejavnosti zasebnega goji izpolnjeni, začasno ali trajno odvzeti licenca samo, če stori varovanja prišlo do najhujših kršitev človekovih pravic, je za- imetnik licence novo kršitev določb od 1. do vključno 6., 9. ali konodajalec moral spremeniti pogoje za izvajanje dejavnosti 10. točke prvega odstavka 75. člena ZZasV oziroma da se sme zasebnega varovanja in posledično tudi pogoje za odvzem li- trajno odvzeti licenca, če imetnik licence stori novo kršitev določb cence ter tako zagotoviti, da bodo navedeno dejavnost izvajale iz prvega odstavka 75. člena ZZasV po uveljavitvi ZZasV-A, je samo tiste osebe, ki so primerne in strokovno usposobljene za nesorazmerno posegel v zakonsko pravico teh družb za zaseb- izvajanje te dejavnosti. Namen začasnega odvzema licence pa no varovanje. Izpodbijani določbi sta zato v neskladju z drugim je hiter odziv pristojnih organov na morebitne hude kršitve do- odstavkom 155. člena Ustave. Ker je Ustavno sodišče ugotovilo, ločb ZZasV z namenom varovanja tretjih oseb. To sta ustavno da sta prvi odstavek 40. člena in druga alineja prvega odstavka dopustna cilja, zaradi katerih je zakonodajalec lahko posegel v 41. člena ZZasV v neskladju z drugim odstavkom 155. člena pridobljeno pravico. Ustave, mu ni bilo treba presojati drugih očitkov predlagatelja. 22. Oceniti je treba še, ali je izpodbijana sprememba v 24. Ker gre za primer iz prvega odstavka 48. člena ZUstS, skladu s splošnim načelom sorazmernosti. Začasna narava za- je Ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo in za odpravo časnega odvzema licence pomeni, da se družba za zasebno neskladnosti določilo rok šestih mesecev. Da ne bi do odprave varovanje oziroma imetnik licence ne izbriše iz registra imetnikov ugotovljene protiustavnosti pristojni organi začasno ali trajno licenc (65. člen ZZasV), temveč se v tem registru le zaznamuje odvzeli licence tistim družbam za zasebno varovanje, ki pred začasen odvzem licence. Po izteku časa, za katerega je bil izdan spremembo ZZasV niso izpolnjevale pogojev za začasni ali trajni ukrep začasnega odvzema licence, se zaznamba v registru briše odvzem licence, po spremembi ZZasV pa bi jih izpolnjevale (kar oziroma se označi, da je ukrep prenehal, in tudi ni treba ponov- bi bilo v neskladju z drugim odstavkom 155. člena Ustave), je no zaprositi za podelitev licence. To pomeni, da lahko imetnik Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS licence nadaljuje z opravljanjem dejavnosti. Vendar z začasnim določilo način izvršitve svoje odločbe, kot izhaja iz 3. točke odvzemom licence pristojni organi takoj ob ugotovljenih hujših kr- izreka te odločbe. To pomeni, da se sme družbam za zasebno šitvah zakonskih določb preprečijo posege v pravice tretjih oseb, varovanje, ki pred spremembo ZZasV niso izpolnjevale pogojev s tem ko imetnik licence ne more več izvajati svoje dejavnosti. za začasni ali trajni odvzem licence, po uveljavitvi ZZasV-A pa Trajni odvzem licence je edina logična posledica ugotovitve, bi pogoje izpolnjevale, začasno odvzeti licenca samo, če imetnik da družba za varovanje ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje licence stori novo kršitev določb od 1. do vključno 6., 9. ali 10. dejavnosti, zato sta začasni in trajni odvzem licence primerna in točke prvega odstavka 75. člena ZZasV, oziroma trajno odvzeti nujna ukrepa, s katerima se zagotavlja ustavno dopustna cilja. licenca, če imetnik licence stori novo kršitev iz prvega odstavka Z začasnim odvzemom licence se namreč takoj prepreči, da bi 75. člena ZZasV po uveljavitvi ZZasV-A. imetniki licence, ki kršijo zakonske določbe, nadaljevali s svojo dejavnostjo in s tem posegali v pravice tretjih oseb, s trajnim B. – IV. odvzemom licence pa se prepreči, da bi dejavnost zasebnega 25. Predlagatelj navaja, da je drugi odstavek 41. člena varovanja opravljale osebe, ki za to ne izpolnjujejo zakonskih ZZasV v neskladju z 2. členom Ustave, ker omogoča arbitrarno pogojev. presojo in diskrecijsko odločanje upravnih organov. 23. Pri presoji sorazmernosti v ožjem smislu je Ustavno 26. Drugi odstavek 41. člena ZZasV določa: »Z odločbo sodišče tehtalo med cilji, ki jih zasleduje zakonodajalec, in priza- o odvzemu licence iz razlogov iz prve, druge in tretje alineje

 Povzeto po: Š. Gostič in B. Kečanovič: Zakon o zasebnem  Zakonodajalec mora pri spremembi zakonske ureditve ve- varovanju s komentarjem, GV Založba, 1. natis, Ljubljana 2004, dno oceniti, ali je prehodna ureditev potrebna, in če je, kakšna naj str. 17–32. bo, da bo v čim manjši meri prizadela obstoječe pravne položaje  Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o in pridobljene pravice posameznikov (tako tudi v odločbi št. U-I- zasebnem varovanju (ZZasV-A) – nujni postopek – EPA 1716-IV 206/97 z dne 17. 6. 1998, Uradni list RS, št. 50/98 in OdlUS VII, (Poročevalec DZ, št. 105/07). 134 ter v odločbi št. U-I-19/05 z dne 17. 3. 2005, Uradni list RS,  Š. Gostič in B. Kečanovič, citirano delo, str. 123. št. 34/05 in OdlUS XIV, 14). Stran 12966 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije prejšnjega odstavka se lahko odvzamejo vse veljavne licence, dajnega gradiva ob sprejemu ZZasV-A12 sicer izhaja, da naj bi podeljene po tem zakonu.« bil namen izpodbijane določbe zagotavljanje varnosti naročni- 27. V 5. členu ZZasv so določene oblike varovanja. Za- kov varnostnih storitev. Navedeno je, da gospodarska družba, sebno varovanje kot dejavnost se lahko opravlja v naslednjih ki grobo krši določbe ZZasV, ne more in ne sme opravljati no- oblikah: varovanje oseb, varovanje ljudi in premoženja, prevoz bene od oblik zasebnega varovanja, saj je pričakovati, da bo s in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, varovanje kršitvami nadaljevala. Vendar pa mora biti namen zakonskega javnih zbiranj, upravljanje z varnostno-nadzornim centrom in pooblastila razviden iz zakonskega besedila in ne morda le iz izvajanje sistemov tehničnega varovanja – ZZasV določa raz- obrazložitve zakonskega besedila v zakonodajnem postopku lične pogoje za pridobitev licence za različne oblike varovanja (odločba št. U-I-69/92). Ustavno sodišče je zato ocenilo, da je (31. do 35.a člen ZZasV). Posamezna gospodarska družba lah- drugi odstavek 41. člena ZZasV v neskladju z drugim odstav- ko pridobi več licenc za različne oblike varovanja. Iz besedila kom 120. člena Ustave in ga razveljavilo (4. točka izreka). drugega odstavka 41. člena ZZasV izhaja, da je zakonodajalec 31. Predlagatelj navaja, da je drugi odstavek 41. člena v pooblastil upravni organ, da lahko v postopku odvzema ene vr- neskladju z drugim odstavkom 14. člena, s četrtim odstavkom ste licence, ki jo ima družba za zasebno varovanje, po prostem 15. člena, z 49. in z 66. členom Ustave, vendar svojih očitkov ne preudarku odvzame vse veljavne licence, ki jih ima ta družba.10 pojasni. Ustavno sodišče zato teh očitkov ni moglo preizkusiti. To pomeni, da ima upravni organ pravico, da glede na konkre- tne okoliščine primera določeni družbi za zasebno varovanje, ki C. ji bo odvzeta licenca za eno obliko varovanja iz razlogov prve, 32. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi druge ali tretje alineje prvega odstavka 41. člena ZZasV, lahko 43. in 48. člena ter drugega odstavka 40. člena ZUstS in tretje odvzame licence tudi za druge oblike varovanja. alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodi- 28. Delovanje upravnega organa v posameznih primerih ne šča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: podpredsednik dr. Ciril more biti popolnoma pravno določeno. Pravna norma v takem Ribičič ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija primeru upravni organ pooblašča, da uporabi prosti preudarek, Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, ne more pa mu določiti, kako naj ga uporabi. Značilnost prostega Jasna Pogačar in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo s šestimi preudarka je zlasti, da ima organ, ki odloča po prostem preudar- glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Mozetič. ku, na izbiro dve ali več možnosti odločitev. Pri svojem odločanju je omejen tako, da mora vedno upoštevati javno korist. Konkretni dr. Ciril Ribičič l.r. upravni akt pa mora upravni organ izdati v mejah zakonskega Podpredsednik pooblastila in v skladu z namenom, ki ga pooblašča za izdajanje akta po prostem preudarku. V najširšem pomenu je ta namen ve- dno javna korist. Pri tem je bistvena značilnost, da gre pri prostem preudarku za izbiranje med raznimi možnostmi, za razsojanje, presojo, ocenjevanje, tehtanje in preudarjanje. Vendar upravni SODNI SVET akti, izdani po prostem preudarku, niso pravno nevezani. Pri nji- hovem izdajanju veljajo za upravne organe v polni meri zakonske 4062. Sklep o javnem pozivu sodnikom za vložitev določbe o upravnem postopku, potrebno je izrecno pooblastilo za kandidatur na prosta mesta predsednikov in takšno odločanje in možna je sodna kontrola.11 podpredsednikov sodišč 29. Taka ureditev je v skladu z ustavnim načelom vezanosti delovanja upravnih organov na Ustavo in zakon (načelo zakoni- Na podlagi določbe četrtega odstavka 62. člena Zakona tosti), ki je eno od temeljnih načel pravne države (2. člen Usta- o sodiščih (ZS-UPB-4, Uradni list RS, št. 94/07) je Sodni svet ve). Načelo zakonitosti je izrecno določeno v drugem odstavku Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, Ljubljana na 81. seji dne 120. člena Ustave. Da bi zadostili zahtevam drugega odstavka 2. 10. 2008 sprejel 120. člena Ustave, mora zakon vse bistvene sestavine za de- lovanje upravnih organov v organizacijskem, postopkovnem in vsebinskem pogledu določiti tako, da lahko prizadeti ugotovi S K L E P svoj pravni položaj že na podlagi zakona in da lahko izpodbija Sodni svet objavlja javni poziv sodnikom za vložitev kan- zakonitost upravnega akta v upravnem sporu pred sodiščem didatur na prosto mesto: ter zahteva sodno varstvo svojih pravic in interesov. Če zakon a) podpredsednika Delovnega in socialnega sodišča pooblašča upravni organ za odločanje po prostem preudarku, v Ljubljani mora biti namen tega pooblastila praviloma izrecno določen že v b) podpredsednika Okrožnega sodišča v Novi Gorici zakonu ali vsaj jasno razviden oziroma ugotovljiv iz zakonskega c) predsednika Okrajnega sodišča v Murski Soboti besedila (odločba št. U-I-69/92 z dne 10. 12. 1992). Če namen č) predsednika Okrajnega sodišča v Cerknici pooblastila pri odločanju po prostem preudarku ni določen, nor- d) predsednika Okrajnega sodišča v Grosupljem ma ni jasno opredeljena. S tem pa sta dani možnosti različne e) predsednika Okrajnega sodišča v Kamniku uporabe zakona in možnosti arbitrarnosti državnih organov. f) predsednika Okrajnega sodišča v Kočevju 30. V drugem odstavku 41. člena ZZasV namen poobla- g) podpredsednika Okrajnega sodišča v Kočevju stila za odločanje po prostem preudarku ni določen. Iz zakono- h) predsednika Okrajnega sodišča v Lenartu i) predsednika Okrajnega sodišča na Ptuju. Kandidati morajo prijavi oziroma kandidaturi priložiti ži- 10 V zakonski določbi ni izrecno navedeno, da gre za od- vljenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti in opisom orga- ločanje po prostem preudarku. Da gre za odločanje po prostem preudarku, izhaja iz besede »lahko«. Ustavno sodišče je v odločbi nizacijskih izkušenj po izvolitvi v sodniško funkcijo ter program št. U-I-98/91 z dne 10. 12. 1992 (Uradni list RS, št. 61/92 in Od- dela sodišča. lUS I, 101) navedlo, da uporaba besede »lahko« ob očitnem in v Prijavo oziroma kandidaturo naj kandidati v 30 dneh od obrazložitvi potrjenem namenu zakonodajalca zadošča za uvedbo objave poziva v Uradnem listu Republike Slovenije pošljejo na diskrecijskega odločanja in s tem uporabo prostega preudarka. naslov: Republika Slovenija, Sodni svet, Tavčarjeva 9, Ljublja- 11 Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-69/92 z dne 10. 12. na, p.p. 639. 1992 (Uradni list RS, št. 61/92 in OdlUS I, 102) sprejelo stališče, da odločanje upravnega organa po prostem preudarku ne sme Predsednik biti samovoljno in pravno nevezano. Odločitev upravnega organa, dr. Janez Kranjc l.r. izdana po prostem preudarku, mora biti v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je dano takšno pooblastilo (od- 12 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ločba št. U-I-92/99 z dne 20. 9. 2001, Uradni list RS, št. 82/01 in zasebnem varovanju (ZZasV-A) – nujni postopek – EPA 1716-IV OdlUS X, 158). (Poročevalec DZ, št. 105/07). Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12967 OBČINE

BELTINCI 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 42.070 4063. Odlok o rebalansu proračuna Občine Beltinci 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 1.315.717 za leto 2008 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 19.780 Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni 409 SREDSTVA, IZLOČENA V REZERVE 46.188 list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 41 TEKOČI TRANSFERI – ZDT-B, 127/06 – ZJPZ in 14/07 – ZSPDPO) in 16. člena (410+411+412+413) 2.307.893 Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 410 SUBVENCIJE 66.260 in 11/03) je Občinski svet Občine Beltinci na 16. redni seji dne 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM 25. 9. 2008 sprejel IN GOSPODINJSTVOM 1.284.100 412 TRANSFERI NEPROFITNIM O D L O K ORGANIZAC. IN USTANOVAM 198.093 o rebalansu proračuna Občine Beltinci 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI za leto 2008 TRANSFERI 759.440 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 3.415.046 1. člen 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH V 4. členu Odloka o proračunu Občine Beltinci za leto SREDSTEV 3.415.046 2008 (Uradni list RS, št. 29/08) se tabela splošnega dela pro- 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 1.480.610 računa nadomesti z: » 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 483.548 KONTO/OPIS Rebalans 2008 [1] 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 997.062 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.969.174 (PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.492.786 (SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKUPAJ 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 4.536.976 ODHODKI) –1.917.500 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 3.957.746 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 394.050 NALOŽB 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN STORITVE 185.180 IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751) 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 955.810 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 59.960 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 12.000 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 6.060 712 DENARNE KAZNI 2.990 440 DANA POSOJILA 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 28.440 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 6.060 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 852.420 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 273.852 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH 720 PRIHODKI OD PRODAJE DELEŽEV (IV. – V.) –6.060 OSNOVNIH SREDSTEV 3.000 VII. SKUPNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ PRIHODKI MINUS ODHODKI TER IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA 270.852 SALDO PREJETIH IN DANIH POSOJIL 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 (I. + IV.) – (II. + V.) –1.923.560 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.186.936 C. RAČUN FINANCIRANJA 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ 50 VIII. ZADOLŽEVANJE (500) 2.500.000 DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 1.145.436 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 2.500.000 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽ. 55 IX. ODPLAČILA DOLGA (550) 36.600 PROR. IZ SRED. EU 41.500 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 36.600 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE X. NETO ZADOLŽEVANJE (VIII.-IX.) 2.463.400 UNIJE 15.600 XI. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X) = EVROPSKIH INŠTITUCIJ 15.600 (I.+IV.+VIII.) – (II.+V.+IX.) 539.840 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 8.886.674 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 40 TEKOČI ODHODKI OB KONCU PRETEKLEGA LETA 860.025 (400+401+402+403+409) 1.683.125 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI OB KONCU TEKOČEGA LETA 1.399.865 ZAPOSLENIM 259.370 « Stran 12968 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

2. člen V 5. členu odloka se tabela proračuna po institucionalni klasifikaciji nadomesti z: » 1 2 3 4 5 6 7 8 PU NAZIV ZS 1.1. PRIHODKI TP ZADOLŽ. RAZP.SRED. ODHODKI 90 OBČINA BELTINCI 497.956,06 6.383.894,35 –106.589,00 2.500.000,00 9.275.261,41 8.086.185,37 901 OBČINSKI SVET 86.723,00 902 ŽUPAN/PODŽUPAN 156.798,86 903 NADZORNI ODBOR 4.060,00 904 OBČINSKA UPRAVA 7.577.572,16 MEDOBČINSKI 905 INŠPEKTORAT 31.280,00 907 PRORAČUNSKI RAZ. SKLAD 229.751,35 96 OBČINA – NUSZ 88.887,93 295.069,60 0,00 0,00 383.957,53 383.168,00 961 KS BELTINCI –10.887,11 90.583,26 79.696,15 79.696,15 962 KS BRATONCI –355,82 25.551,14 25.195,32 25.195,32 963 KS DOKLEŽOVJE 18.062,31 29.881,79 47.944,10 47.944,10 964 KS GANČANI 18.160,97 36.874,91 55.035,88 55.035,88 965 KS IŽAKOVCI –5.733,99 25.780,02 20.046,03 20.046,03 966 KS LIPA 38.488,09 21.867,33 60.355,42 60.355,42 967 KS LIPOVCI 21.473,65 40.166,54 61.640,19 61.640,19 968 KS MELINCI 8.890,30 24.364,61 33.254,91 33.254,91 NERAZPOREJENO (DURS) 789,53 789,53 0,00 61 KRAJEVNE SKUPNOSTI 273.181,47 290.210,00 106.589,00 0,00 669.980,47 459.980,47 100 KS BELTINCI 16.551,33 219.530,00 21.011,00 257.092,33 47.092,33 200 KS BRATONCI 3.936,77 3.000,00 11.279,00 18.215,77 18.215,77 300 KS DOKLEŽOVJE 29.712,13 16.490,00 13.011,00 59.213,13 59.213,13 400 KS GANČANI 2.628,94 4.150,00 12.982,00 19.760,94 19.760,94 500 KS IŽAKOVCI 60,70 14.130,00 11.951,00 26.141,70 26.141,70 600 KS LIPA 18.751,13 6.650,00 10.883,00 36.284,13 36.284,13 700 KS LIPOVCI 201.138,32 7.950,00 13.291,00 222.379,32 222.379,32 800 KS MELINCI 402,15 18.310,00 12.181,00 30.893,15 30.893,15 SKUPAJ KS IN NUSZ 362.069,40 585.279,60 106.589,00 1.053.938,00 843.148,47 SKUPAJ VSI PU: 860.025,46 6.969.173,95 0,00 2.500.000,00 10.329.199,41 8.929.333,84 «

3. člen Tabela v 7. členu odloka se nadomesti z novo tabelo: »

Prog.klas. Opis Rebalans 2008

1 2 3 01 POLITIČNI SISTEM 107.223,00 02 EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA 21.400,00 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 171.740,00 06 LOKALNA SAMOUPRAVA 596.004,80 07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH 190.300,00 10 TRG DELA IN DELOVNI POGOJI 138.550,00 11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 75.950,00 13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE 1.232.301,14 14 GOSPODARSTVO 312.981,35 15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE 2.248.746,44 16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST 902.719,16 17 ZDRAVSTVENO VARSTVO 215.730,00 Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12969

Prog.klas. Opis Rebalans 2008

1 2 3 18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE 309.390,00 19 IZOBRAŽEVANJE 2.042.180,00 20 SOCIALNO VARSTVO 261.550,00 22 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA 56.380,00 23 INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI 46.187,95 SKUPAJ: 8.929.333,84 «

4. člen 4065. Odloka o spremembah Odloka o ustanovitvi Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec listu Republike Slovenije. Beltinci

Št. 032-01/08-254/IV Na podlagi 2. in 11. člena Zakona o spremembah in Beltinci, dne 25. septembra 2008 dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in iz- obraževanja (ZOFVI-F, Uradni list RS, št. 129/06) in 16. člena Župan Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01, Občine Beltinci 11/03) je Občinski svet Občine Beltinci na 16. redni seji dne Milan Kerman l.r. 25. 9. 2008 sprejel

O D L O K 4064. Odlok o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega proračunskega sklada Občine Beltinci za vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Beltinci razvoj obrti in podjetništva 1. člen Na podlagi 56. člena Zakona o javnih financah (Uradni V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega za- list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02) in 16. člena Statuta voda Vrtec Beltinci (v nadaljevanju: odlok, Uradni list RS, Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01, 11/03, št. 6/97 in 40/01) se besedilo 14. člena se spremeni tako, da 46/06) je Občinski Svet Občine Beltinci na 16. redni seji dne se glasi: 25. 9. 2008 sprejel »Vrtec upravlja svet Vrtca. Svet Vrtca šteje devet članov, ki ga sestavljajo: – trije predstavniki ustanovitelja, O D L O K – trije predstavniki delavcev vrtca, o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi proračunskega – trije predstavniki staršev. sklada Občine Beltinci za razvoj obrti in Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski svet Občine podjetništva Beltinci. Predstavnike delavcev Vrtca volijo: 1. člen – skupaj enega predstavnika enota Cigelček Melinci, eno- Naslov Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada Obči- ta Mlinček Ižakovci, enota Sonček Dokležovje ne Beltinci za razvoj obrti in podjetništva (v nadaljevanju: odlok, – skupaj enega predstavnika enota Slamica Lipovci, eno- Uradni list RS, št. 31/08) se dopolni tako, da se naslov po no- ta Sodček Gančani vem glasi: »Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada Občine – enega predstavnika enota Bibe Beltinci. Beltinci za razvoj obrti in podjetništva, pospeševanja zaposlo- Predstavnike delavcev Vrtca volijo delavci Vrtca nepo- vanja in zasledovanja javnega interesa Občine Beltinci.« sredno na tajnih volitvah, po postopku in načinu, ki ga v skladu z zakonom določa odlok o ustanovitvi Vrtca oziroma poseben 2. člen akt Vrtca. V 2. členu odloka (namen proračunskega sklada) se doda Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev. nova alineja in tekst: Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta »– subvencioniranje obrestne mere pravnih subjektov na in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Člani sveta območju Občine Beltinci, ki zasledujejo javni interes Občine so lahko zaporedoma imenovani oziroma izvoljeni največkrat Beltinci.« dvakrat. Mandat predstavnikov staršev je povezan s statusom njihovih otrok v vrtcu. 3. člen Svet Vrtca odloča z večino glasov vseh članov, če z Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem zakonom ni drugače določeno. Člani sveta Vrtca na prvi seji listu Republike Slovenije. izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika sveta vrtca.« Št. 032-01/2008-16-257/IV Beltinci, dne 25. septembra 2008 2. člen Določba 1. člena tega odloka glede sestave članov sveta Župan Vrtca se začne uporabljati z iztekom mandata sedanjih članov Občine Beltinci sveta Vrtca. Do izteka mandata svet Vrtca deluje v obstoječi Milan Kerman l.r. sestavi. Stran 12970 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

3. člen 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. listu Republike Slovenije.

Št. 032-01/2008-16-261/IV Št. 032-01/2008-16-260/IV Beltinci, dne 25. septembra 2008 Beltinci, dne 25. septembra 2008 Župan Župan Občine Beltinci Občine Beltinci Milan Kerman l.r. Milan Kerman l.r.

BRASLOVČE

4066. Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi 4067. Sklep o začetku priprave občinskega javnega vzgojno izobraževalnega zavoda podrobnega prostorskega načrta za območje Osnovna šola Beltinci PA10 – Rakovlje vzhod

Na podlagi 2. in 11. člena Zakona o spremembah in Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in iz- (Uradni list RS, št. 33/07) ter na podlagi 30. člena Statuta Obči- obraževanja (ZOFVI-F, Uradni list RS, št. 129/06) in 16. člena ne Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je župan Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01, Občine Braslovče dne 22. 9. 2008 sprejel 11/03) je Občinski svet Občine Beltinci na 16. redni seji dne 25. 9. 2008 sprejel S K L E P o začetku priprave občinskega podrobnega O D L O K prostorskega načrta za območje PA10 – Rakovlje vzhod o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda 1. Ocena stanja in razlogi za pripravo občinskega Osnovna šola Beltinci podrobnega prostorskega načrta Občina Braslovče je v začetku leta 2008 sprejela Strate- 1. člen gijo prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08). V teh aktih je na novo določila obmo- V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega čja širitve naselij, znotraj katerih so na novo določena stavbna zavoda Osnovna šola Beltinci (v nadaljevanju: odlok, Uradni list zemljišča. Vendar pa je pred kakršnimikoli posegi v prostor po- RS, št. 14/97 in 17/99) se besedilo 13. člena spremeni tako, trebno izdelati še občinske podrobne prostorske načrte. Eno od da se glasi: teh območij se nahaja v naselju Rakovlje in sicer pod osnovno »Svet šole šteje devet članov, ki ga sestavljajo: šolo južno ob lokalni cesti Parižlje–Braslovče. – trije predstavniki ustanovitelja, 2. Predmet, programska izhodišča in namen – trije predstavniki delavcev šole, Predmet izdelave OPPN je razširitev naselja Rakovlje na – trije predstavniki staršev. vzhodu, ki sedaj v naravi predstavlja nezazidana zemljišča. Na Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski svet Občine tem območju bo predvidena gradnja enostanovanjskih ter dvo- Beltinci. stanovanjskih stavb, trgovskih in poslovnih objektov z možnim Predstavnike delavcev šole izvolijo delavci šole na nepo- prepletom z večstanovanjskimi stavbami ter enostanovanjskih srednih in tajnih volitvah po postopku in na način kot ga v skla- stavb z možnostjo poslovnih dejavnosti. Hkrati je potrebno na du z zakonom določa odlok o ustanovitvi šole oziroma poseben celotnem območju na novo predvideti prometno in komunalno infrastrukturo. akt šole. Kandidate predlaga učiteljski zbor, reprezentativni 3. Območje OPPN sindikati in zbor delavcev šole. Območje obravnave se nahaja v vzhodnem delu naselja Volitve so veljavne, če se jih udeleži več kot polovica Rakovlje v Občini Braslovče in je na zahodu omejeno z osnov- delavcev šole. Izvoljeni so kandidati, ki dobijo večino glasov no šolo ter naseljem, na jugu, vzhodu in severu pa sega do delavcev šole, kateri so volili. kmetijskih zemljišč. Člani sveta šole so imenovani oziroma izvoljeni za štiri Okvirno območje OPPN zajema zemljišča s parc. leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Člani št. *87/21, 129, 140, *142, 195/1, 195/6, 228/1, 228/2, 230, 245, sveta šole so lahko zaporedoma imenovani oziroma izvoljeni 246, 247, 248, 249, 250, 251, 252, 253, 254, 255, 256, 257, 258, največkrat dvakrat. 259, 260, 261, 262, 263, 265, 266, 267, 269, 268, 271, 273/1, Predstavnike staršev imenujejo starši na svetu staršev. 273/2, 273/3, 273/4, 287/1, 287/2, 287/7, 287/8, 719, 730/1, Mandat predstavnikov staršev v svetu šole je povezan s statu- 730/2, 730/3, vse k.o. Braslovče. Okvirno območje OPPN je som njihovih otrok v šoli. veliko cca 5,7 ha in se lahko po potrebi tudi spremeni. Svet šole odloča z večino glasov vseh članov sveta šole, 4. Način pridobitve strokovnih rešitev če z zakonom ni drugače določeno. Člani sveta šole na prvi Strokovne rešitve za izdelavo OPPN pridobi Občina Bra- seji izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika slovče. sveta šole.« 5. Roki za pripravo OPPN Roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz so naslednji: 2. člen 1. faza: priprava osnutka OPPN / 90 dni Določba 1. člena tega odloka glede sestave članov 2. faza: pridobitev smernic in sklepa MOP o potrebnosti sveta, se začne uporabljati z iztekom mandata sedanjim izdelave celovite presoje vplivov OPPN na okolje – v nadalje- članom sveta šole. Do izteka mandata svet šole deluje v vanju: CPVO / 30 dni obstoječi sestavi. 3. faza: dopolnitev osnutka OPPN / 30 dni Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12971

4. faza: javna razgrnitev in javna obravnava / 30 dni (Uradni list RS, št. 16/08). V teh aktih je na novo določila obmo- 5. faza: priprava predloga OPPN / 20 dni po potrditvi čja širitve naselij, znotraj katerih so na novo določena stavbna stališč do pripomb in predlogov zemljišča. Vendar pa je pred kakršnimikoli posegi v prostor po- 6. faza: pridobitev mnenj / 30 dni trebno izdelati še občinske podrobne prostorske načrte. Eno od 7. faza: potrditev predloga OPPN / 30 dni. teh območij se nahaja v naselju Rakovlje in sicer med osnovno Okvirni predvideni roki se zaradi nepredvidljivih zahtev šolo ter regionalno cesto Braslovče–Gomilsko. in pogojev v postopku lahko tudi spremenijo, saj pripravljavec Zaradi naštetega je Občina Braslovče v skladu z Za- akta na to ne more imeti nikakršnega vpliva. V kolikor bo ugo- konom o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, tovljeno, da je potrebno izvesti CPVO, se postopek in roki od št. 33/07) pričela s postopkom izdelave občinskega podrobne- 3. faze te točke dalje ustrezno spremenijo. ga prostorskega načrta in sicer za območje v zahodnem delu 6. Nosilci urejanja prostora naselja Rakovlje. Nosilci urejanja prostora, ki morajo podati smernice in 2. Predmet, programska izhodišča in namen mnenja, so: Predmet izdelave OPPN je razširitev naselja Rakovlje na – Občina Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče, zahodu, ki sedaj v naravi predstavlja nezazidana zemljišča. Na – Elektro Celje d.d., javno podjetje za distribucijo električ- tem območju bo na severni polovici predvidena gradnja eno- ne energije, Celje, Vrunčeva 2a, 3000 Celje, stanovanjskih, dvostanovanjskih in večstanovanjskih stavb. Na – Simbio d. o. o., družba za ravnanje z odpadki, Teharska južni polovici pa bo predvidena širitev osnovne šole ter izgra- cesta 49, 3000 Celje, dnja športno rekreacijskega kompleksa. Hkrati je potrebno na – Javno komunalno podjetje Žalec d.o.o., Ulica Nade celotnem območju na novo predvideti prometno in komunalno Cilenšek 5, 3310 Žalec, infrastrukturo. – Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, 3. Območje OPPN območna pisarna Celje, Lava 11, Celje, Območje obravnave se nahaja v zahodnem delu naselja – Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reše- Rakovlje v Občini Braslovče in je na vzhodu in severu omejeno vanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, z osnovno šolo ter naseljem, na jugu sega do kmetijskih ze- – Telekom Slovenije d.d., PE Celje, Lava 1, 3000 Celje, mljišč ter na zahodu do regionalne ceste Braslovče–Gomilsko. – Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana. Okvirno območje OPPN zajema zemljišča s parc. št. *15, 30, Kolikor se v postopku priprave ugotovi, da je potrebno vklju- 33, 34, 35, 36, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, *198 vse k.o. čiti tudi druge nosilce urejanja prostora, ki niso našteti v prvem Spodnje Gorče ter zemljišča s parc. št. 277/1, 277/3, 277/4, odstavku te točke, se njihove smernice pridobijo v postopku. 277/5, 277/6, 280/2, 281/1282/1, 297/1, 297/2, 300, 301/1, Navedeni nosilci urejanja prostora morajo na vlogo pripra- 306/1, 306/2, 307/1, 307/2, 308, 309/1, 310/1, 311/1, 721/1, vljavca v 30. dneh po prejemu osnutka OPPN podati smernice 723/1 vse k.o. Braslovče. Okvirno območje OPPN je veliko cca za pripravo OPPN. V primeru molka nosilca urejanja prostora, 8.3 ha in se lahko po potrebi tudi spremeni. se šteje, da nima smernic, ki bi jih bilo potrebno upoštevati. MOP 4. Način pridobitve strokovnih rešitev v skladu z 58. člena ZPNačrt sporoči, ali je za OPPN potrebno Strokovne rešitve za izdelavo OPPN pridobi Občina Bra- izvesti CPVO. Na predlog OPPN morajo nosilci urejanja prostora slovče. v 30 dneh po prejemu vloge izdati ali utemeljeno zavrniti izdajo 5. Roki za pripravo OPPN mnenja, sicer se šteje, da je mnenje dano. Roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz so 7. Obveznosti v zvezi s financiranjem postopka naslednji: Sredstva v zvezi s financiranjem zagotovi Občina Bra- 1. faza: priprava osnutka OPPN / 90 dni slovče v proračunu. 2. faza: pridobitev smernic in sklepa MOP o potrebnosti 8. Določitev objave izdelave celovite presoje vplivov OPPN na okolje – v nadalje- Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu vanju: CPVO / 30 dni Republike Slovenije. Občina Braslovče objavi ta sklep tudi v 3. faza: dopolnitev osnutka OPPN / 30 dni svetovnem spletu (na spletnih straneh www.braslovce.si) in 4. faza: javna razgrnitev in javna obravnava / 30 dni ga pošlje MOP. 5. faza: priprava predloga OPPN / 20 dni po potrditvi stališč do pripomb in predlogov Braslovče, dne 22. septembra 2008 6. faza: pridobitev mnenj / 30 dni 7. faza: potrditev predloga OPPN / 30 dni. Župan Okvirni predvideni roki se zaradi nepredvidljivih zahtev Občine Braslovče in pogojev v postopku lahko tudi spremenijo, saj pripravljavec Marko Balant l.r. akta na to ne more imeti nikakršnega vpliva. V kolikor bo ugo- tovljeno, da je potrebno izvesti CPVO, se postopek in roki od 3. faze te točke dalje ustrezno spremenijo. 6. Nosilci urejanja prostora 4068. Sklep o začetku priprave občinskega Nosilci urejanja prostora, ki morajo podati smernice in podrobnega prostorskega načrta za območje mnenja, so: PA15 – Rakovlje zahod – Občina Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče, – Elektro Celje d.d., javno podjetje za distribucijo električ- Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ne energije, Celje, Vrunčeva 2a, 3000 Celje, (Uradni list RS, št. 33/07) ter na podlagi 30. člena Statuta Obči- – Simbio, družba za ravnanje z odpadki d. o. o., Teharska ne Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je župan cesta 49, 3000 Celje, Občine Braslovče dne 22. 9. 2008 sprejel – Javno komunalno podjetje Žalec d.o.o., Ulica Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, S K L E P – Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, območna pisarna Celje, Lava 11, Celje, o začetku priprave občinskega podrobnega – Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reše- prostorskega načrta za območje vanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, PA15 – Rakovlje zahod – Telekom Slovenije d.d., PE Celje, Lava 1, 3000 Celje, – Zavod za gozdove, OE Celje, Ljubljanska 13, 3000 1. Ocena stanja in razlogi za pripravo občinskega Celje. podrobnega prostorskega načrta Kolikor se v postopku priprave ugotovi, da je potrebno vklju- Občina Braslovče je v začetku leta 2008 sprejela Strate- čiti tudi druge nosilce urejanja prostora, ki niso našteti v prvem gijo prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Braslovče odstavku te točke, se njihove smernice pridobijo v postopku. Stran 12972 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Navedeni nosilci urejanja prostora morajo na vlogo pripra- RS, št. 66/00 – Odločba US, 4/02). Izdelal ga je Projektivni vljavca v 30. dneh po prejemu osnutka OPPN podati smernice biro Region Brežice pod št. projekta 913/U-78. Zazidalni načrt za pripravo OPPN. V primeru molka nosilca urejanja prostora, obravnava območje vzhodnega dela mesta Brežice, severno se šteje, da nima smernic, ki bi jih bilo potrebno upoštevati. MOP od Bizeljske ceste in vzhodno od Ceste svobode. Območje je v skladu z 58. člena ZPNačrt sporoči, ali je za OPPN potrebno namenjeno stanovanjski gradnji. izvesti CPVO. Na predlog OPPN morajo nosilci urejanja prostora Skoraj vse ureditve znotraj zazidalnega načrta so že iz- v 30 dneh po prejemu vloge izdati ali utemeljeno zavrniti izdajo vedene s stanovanjskimi in pomožnimi objekti. Nepozidana je mnenja, sicer se šteje, da je mnenje dano. ostala parc. št. 215/2 k.o. Zakot, ki jo želi investitor pozidati s 7. Obveznosti v zvezi s financiranjem postopka stanovanjsko hišo. Objekt stanovanjske hiše ni možno locirati Sredstva v zvezi s financiranjem zagotovi Občina Bra- na parcelo pod pogoji zazidalnega načrta, ker je v naravi na do- slovče v proračunu. stopu do investitorjeve parcele, ki je bil predviden z zazidalnim 8. Določitev objave načrtom, že zgrajena sosednja stanovanjska hiša, ki ni upo- Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu števala pogoje in določbe zazidalnega načrta. Iz tega razloga Republike Slovenije. Občina Braslovče objavi ta sklep tudi v je bil investitor prisiljen iskati novi dostop do lastne parcele, za svetovnem spletu (na spletnih straneh www.braslovce.si) in katerega se je dogovoril z bližnjimi sosedi. Nova dostopna pot ga pošlje MOP. ni predvidena z obstoječim veljavnim zazidalnim načrtom in zato nima pravne podlage za pridobitev gradbenega dovoljenja. Braslovče, dne 22. septembra 2008 Prav tako se zaradi nove dostopne poti posledično spreminja Župan mikrolokacija bodoče stanovanjske hiše in vhod v njo, ki ne Občine Braslovče omogoča več izgradnje medetažne hiše, ki je bila predvidena Marko Balant l.r. z zazidalnim načrtom. Ker zazidalni načrt ne omogoča toleranc, se je investitor odločil za postopek spremembe obstoječega zazidalnega načrta. 2.0 Območje SDZN SDZN obravnavajo nepozidane površine v naselju Zakot, BREŽICE na severu območja obstoječega zazidalnega načrta. SDZN se nanašajo na parc. št.: 215/2, *29/2, delno 207/3 4069. Sklep o začetku priprave sprememb in in delno 215/1 k.o. Zakot. dopolnitev zazidalnega načrta Zakot (v Skupna površina SDZN je cca 0,1 ha. nadaljevanju SDZN) Na severu poteka meja območja SDZN po meji osnovne- ga zazidalnega načrta, na zahodu, jugu in vzhodu po meji parc. Na podlagi 57. člena in sedmega odstavka 96. člena št. 215/2 k.o. Zakot, na jugozahodu se meja razširi preko parc. Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) št. 207/3 k.o. Zakot do javne poti JP 528661 – Ob potoku, ki se ter 30. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 38/95, južneje navezuje na Bizeljsko cesto, ki je državna regionalna 49/99, 86/99 in 79/02) je župan Občine Brežice sprejel cesta (R-219, Slovenska Bistrica–Čatež ob Savi). 3.0 Način pridobitve strokovnih rešitev S K L E P Strokovne rešitve za SDZN se pridobijo na podlagi prikaza o začetku priprave sprememb in dopolnitev stanja prostora, občinskega prostorskega plana in investicijskih zazidalnega načrta Zakot namer pobudnika SDZN, upoštevajoč smernice za načrtovanje (v nadaljevanju SDZN) nosilcev urejanja prostora. Posamezne prostorske ureditve se lahko pripravijo variantno. 1.0 Ocena stanja in razlogi za pripravo SDZN Izdelovalca, ki je registriran za opravljanje dejavnosti pro- Odlok o zazidalnem načrtu Zakot je bil sprejet v januarju storskega načrtovanja, je že izbral sam pobudnik, in sicer: leta 1979 (Uradni list SRS, št. 14/79, 17/80) in Uradni list PROPLAN, Ivanka Kraljič, s.p., Kovinarska 9, 8270 Krško.

4.0 Roki za pripravo SDZN in njegovih posameznih faz

Faza Rok izdelave Nosilec Sklep o začetku priprave SDZN in objava Sklepa September, 2008 Občina Brežice Osnutek SDZN za pridobitev smernic Oktober, 2008 Izdelovalec SDZN Pridobivanje in usklajevanje smernic Oktober, november 2008 Izdelovalec SDZN Dopolnjeni osnutek SDZN December, 2008 Izdelovalec SDZN Javno naznanilo javne razgrnitve in javne obravnave SDZN December, 2008 Občina Brežice Javna razgrnitev in javna obravnava December 2008, januar 2009 Občina Brežice Stališča do pripomb Januar, 2009 Izdelovalec SDZN, Občina Brežice Obvestilo lastnikom o stališčih do njihovih pripomb Februar, 2009 Občina Brežice Predlog SDZN za pridobitev mnenj Februar, 2009 Izdelovalec SDZN Pridobivanje in usklajevanje mnenj Februar, marec, 2009 Izdelovalec SDZN Predlog za sprejem Marec, 2009 Izdelovalec SDZN Sprejem na Občinskem svetu Marec, april 2009 Občina Brežice Objava odloka o SDZN v Ur. listu RS April, 2009 Občina Brežice Kompletiranje končnega dokumenta April, 2009 Izdelovalec SDZN Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12973

5.0 Nosilci urejanja prostora S K L E P Pri pripravi SDZN morajo s svojimi smernicami za načr- tovanje in mnenji k predlogu SDZN sodelovati naslednji nosilci o začetku priprave sprememb in dopolnitev urejanja prostora ter udeleženci: zazidalnega načrta Trnje 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, (v nadaljevanju SDZN) Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, Dunajska 48, 1000 Ljubljana (CPVO); 1.0 Ocena stanja in razlogi za pripravo SDZN 2. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reše- Odlok o novelaciji zazidalnega načrta Trnje je bil sprejet vanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana (varstvo pred naravnimi in v letu 2000 (Uradni list RS, št. 54/00, 4/02). Izdelal ga je drugimi nesrečami); Projektivni biro Region Brežice pod št. projekta 2093/U-98. 3. Telekom Slovenije, RE TK omrežja Zahod, Novi trg 7a, Zazidalni načrt obravnava območje vzhodnega dela mesta 8000 Novo mesto (telekomunikacije); Brežice, južno od Bizeljske ceste in vzhodno od Ceste 4. Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice, Cesta prvih svobode. Območje je namenjeno stanovanjski gradnji in borcev 9, 8250 Brežice (vodovod, kanalizacija, ceste, odvoz spremljajočim dejavnostim. odpadkov); 5. Elektro Celje, PE Krško, Cesta 4. julija 32, 8270 Krško Na parceli št. 46/8 k.o. Trnje je zgrajen stanovanjski objekt (električna energija); na podlagi gradbenega dovoljenja št. 351-747/84-4, izdanega 6. Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice dne 15. 11. 1984. Na južni strani objekta se gradi dozidava, ki (občinske ceste, javne površine); je v skladu z zazidalnim načrtom. Na zahodni strani stanovanj- 7. Krajevna skupnost Zakot - Bukošek - Trnje; skega objekta je zgrajena garaža, ki je v nasprotju z zazidalnim 8. Adriaplin d.o.o. Ljubljana (plin). načrtom. Ob Murnovi ulici je na njeni vzhodni strani zgrajen Kolikor se v postopku priprave SDZN ugotovi, da je po- pločnik, ki je po zazidalnem načrtu predviden na zahodni strani trebno pridobiti smernice ter mnenja tudi drugih nosilcev ure- Murnove ulice. Gradnja garaže in peš pločnika nista v skladu z janja prostora, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, se le-te veljavnim zazidalnim načrtom. pridobijo v postopku. Na terenu je s strani MOP, Inšpektorat RS za okolje in pro- Nosilci urejanja prostora morajo v skladu z drugim odstav- stor, Območna enota Novo mesto, Inšpekcijska pisarna Brežice kom 58. in prvim odstavkom 61. člena ZPNačrt podati smernice bil gradbeni inšpektor, ki je ugotovil neskladje med gradnjo in k osnutku in mnenja k predlogu prostorskega akta v 30 dneh od prejema poziva. zazidalnim načrtom. Izdana je Odločba št. 06122-3559/2007/13 6.0 Obveznosti financiranja SDZN z dne 24. 1. 2008 o neskladni gradnji in Odločba o prekršku Pripravljavec SDZN je: št. 710-746/2007/4 z dne 13. 2. 2008. Poleg plačila kazni je in- Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice. vestitor dolžan legalizirati neskladno gradnjo ali porušiti objekt. Naročnik SDZN je: Na podlagi terenskega ogleda se je ugotovila opravičenost Vesna Balon Kek in Boštjan Kek, Kregarjeva ulica 40, legalizacije, zato se je pristopilo k SDZN. 8250 Brežice 2.0 Območje SDZN Sredstva za izdelavo SDZN zagotovi naročnik. SDZN se nanašajo na parc. št.: 46/10, 46/8 in 45/39 k.o. Trnje, ki so ob križišču Bizeljske ceste in Murnove ulice. Št. 3505-4/2008 Skupna površina SDZN je cca 0,9 ha. Brežice, dne 29. septembra 2008 Na severu meja območja SDZN poteka po meji osnovne- Župan ga zazidalnega načrta, oziroma ob Bizeljski cesti, ki je državna Občine Brežice regionalna cesta (R-219, Slovenska Bistrica–Čatež ob Savi), Ivan Molan l.r. na zahodu meja poteka po Murnovi ulici, ki je občinska lokalna krajevna cesta (LK 027101), na vzhodu in jugu meja poteka po parc. št. 46/10 k.o. Trnje. 3.0 Način pridobitve strokovnih rešitev 4070. Sklep o začetku priprave sprememb in Strokovne rešitve za SDZN se pridobijo na podlagi prikaza dopolnitev zazidalnega načrta Trnje (v stanja prostora, občinskega prostorskega plana in investicijskih nadaljevanju SDZN) namer pobudnika SDZN, upoštevajoč smernice za načrtovanje nosilcev urejanja prostora. Posamezne prostorske ureditve se Na podlagi 57. člena in sedmega odstavka 96. člena lahko pripravijo variantno. Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) Izdelovalca, ki je registriran za opravljanje dejavnosti pro- ter 30. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 38/95, storskega načrtovanja, je že izbral sam pobudnik, in sicer: 49/99, 86/99 in 79/02) je župan Občine Brežice sprejel PROPLAN, Ivanka Kraljič, s.p., Kovinarska 9, 8270 Krško.

4.0 Roki za pripravo SDZN in njegovih posameznih faz

Faza Rok izdelave Nosilec Sklep o začetku priprave SDZN in objava Sklepa September, 2008 Občina Brežice Osnutek SDZN za pridobitev smernic Oktober, 2008 Izdelovalec SDZN Pridobivanje in usklajevanje smernic Oktober, november 2008 Izdelovalec SDZN Dopolnjeni osnutek SDZN December, 2008 Izdelovalec SDZN Javno naznanilo javne razgrnitve in javne obravnave SDZN December, 2008 Občina Brežice Javna razgrnitev in javna obravnava December 2008, januar 2009 Občina Brežice Stališča do pripomb Januar, 2009 Izdelovalec SDZN, Občina Brežice Obvestilo lastnikom o stališčih do njihovih pripomb Februar, 2009 Občina Brežice Predlog SDZN za pridobitev mnenj Februar, 2009 Izdelovalec SDZN Stran 12974 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Faza Rok izdelave Nosilec Pridobivanje in usklajevanje mnenj Februar, marec, 2009 Izdelovalec SDZN Predlog za sprejem Marec, 2009 Izdelovalec SDZN Sprejem na Občinskem svetu Marec, april 2009 Občina Brežice Objava odloka o SDZN v Uradni listu RS April, 2009 Občina Brežice Kompletiranje končnega dokumenta April, 2009 Izdelovalec SDZN

5.0 Nosilci urejanja prostora O D L O K Pri pripravi SDZN morajo s svojimi smernicami za načr- o plakatiranju tovanje in mnenji k predlogu SDZN sodelovati naslednji nosilci urejanja prostora ter udeleženci: 1. člen 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, S tem odlokom se določajo plakatna mesta, pogoji, načini Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, Dunajska 48, 1000 in obveznosti za izvajanje plakatiranja, oglaševanja in rekla- Ljubljana (CPVO); miranja. 2. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reše- vanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana (varstvo pred naravnimi in 2. člen drugimi nesrečami); Plakatna mesta so stalna in premična. 3. Telekom Slovenije, RE TK omrežja Zahod, Novi trg 7a, Stalna plakatna mesta so oglasni stebri in samostojno 8000 Novo mesto (telekomunikacije); stoječe table ali na stene pritrjene table. Premična plakatna 4. Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice, Cesta prvih mesta pa so panoji in transparenti. borcev 9, 8250 Brežice (vodovod, kanalizacija, ceste, odvoz odpadkov); 3. člen 5. Elektro Celje, PE Krško, Cesta 4. julija 32, 8270 Krško Za postavljanje začasnih premičnih plakatnih mest (pa- (električna energija); nojev) in transparentov si mora naročnik predhodno pridobiti 6. Direkcija RS za ceste, Sektor za upravljanje cest, Lju- soglasje pristojnega občinskega organa. bljanska cesta 36, 8000 Novo mesto (državne ceste); 7. Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice (občinske ceste, javne površine); 4. člen 8. Krajevna skupnost Zakot - Bukošek - Trnje; Nameščanje plakatov je dovoljeno samo na stalnih plaka- 9. Adriaplin d.o.o. Ljubljana (plin). tnih mestih, ki so določena s tem odlokom, in sicer: Kolikor se v postopku priprave SDZN ugotovi, da je po- Horjul: trebno pridobiti smernice ter mnenja tudi drugih nosilcev ure- – oglasna deska v obliki kozolčka v Lipalci na križišču Vrhniške ceste s Cesto pod gozdom janja prostora, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, se le-te – kovinska oglasna deska med cerkvijo in občinsko stav- pridobijo v postopku. bo (pri Muh) Nosilci urejanja prostora morajo v skladu z drugim odstav- – oglasna deska pritrjena na objektu Slovenska cesta 7 kom 58. in prvim odstavkom 61. člena ZPNačrt podati smernice – oglasna deska pritrjena na objektu Gasilski dom Horjul, k osnutku in mnenja k predlogu prostorskega akta v 30 dneh Ljubljanska cesta 65 od prejema poziva. – kovinska oglasna deska na avtobusni postaji v Horjulu, 6.0 Obveznosti financiranja SDZN Ljubljanska cesta Pripravljavec SDZN je: – kovinska oglasna deska na križišču med Ljubljansko Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice. cesto in Staro cesto (pri Metrelu) Naročnik SDZN je: Koreno: Elektronik Kranjc, d.o.o., CPB 41, 8250 Brežice. – oglasna deska v obliki kozolčka pri hiši Koreno št. 1 Sredstva za izdelavo SDZN zagotovi naročnik. – oglasna deska v obliki kozolčka pri hiši Koreno št. 8 Lesno Brdo: Št. 3505-5/2008 – oglasna deska v obliki kozolčka pri mostu (pri Mostar- Brežice, dne 29. septembra 2008 ju) Ljubgojna: – oglasna deska v obliki kozolčka pri hiši Ljubgojna 2 Župan Podolnica: Občine Brežice – oglasna tabla pri avtobusni postaji smer Horjul – Lju- l.r. Ivan Molan bljana, – oglasna tabla pri znamenju v središču vasi Samotorica: – oglasna deska v obliki kozolčka na križišču: cerkev – Seč – Tomin Vrzdenec: HORJUL – oglasna deska na stavbi trgovine Zelene doline, – oglasna tabla v obliki kozolčka pri kapelici oziroma 4071. Odlok o plakatiranju avtobusni postaji Zaklanec: Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni – oglasna deska v obliki kozolčka pri avtobusni postaji iz list RS, št. 100/2005 – UPB) in 15. člena Statuta Občine Horjul smeri Ljubljana (Uradni list RS, št. 18/99 in 12/01) je Občinski svet Občine Žažar: Horjul na 15. seji dne 11. 9. 2008 sprejel – oglasna tabla na gospodarskem objektu Žažar št. 3. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12975

5. člen 71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.166.544 Plakatiranje in oglaševanje izven zgoraj navedenih plaka- 710 Udeležba na dobičku in dohodki od tnih mest je prepovedano, razen če je bilo za to izdano soglasje premoženja 127.875 občinskega organa. Če se opravi nameščanje plakatov in oglasov na nedovo- 711 Takse in pristojbine 2.000 ljenih mestih in če ni možno na kraju samem ugotoviti osebe, 712 Globe in druge denarne kazni 1.000 ki je plakate namestila, je za izvedbo plakatiranja odgovorna 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 47.000 oseba, pravna oseba ali organizator prireditve. 714 Drugi nedavčni prihodki 1.988.669 6. člen 72 KAPITALSKI PRIHODKI 214.680 Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja medobčinski 722 Prihodki od prodaje zemljišč in inšpektorat. neopredmetenih dolg. sred 214.680 73 PREJETE DONACIJE 6.430 7. člen 730 Prejete donacije iz domačih virov 6.430 Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali 74 TRANSFERNI PRIHODKI 3.019.109 posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekr- šek iz 2., 3., 4., in 5. člena tega odloka, se kaznuje z globo 740 Transferni prihodki iz drugih 500 evrov. javnofinančnih institucij 846.780 Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posame- 741 Prejeta sred. iz drž. proračune iz znika ali posameznika, ki samostojno opravlja svojo dejavnost sredstev EU 2.172.329 se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo 250 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 16.148.355 evrov. 40 TEKOČI ODHODKI 3.588.117 Fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z globo 100 evrov. 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 599.039 401 Prispevki delodajalcev za socialni 8. člen varnost 95.055 Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem 402 Izdatki za blago in storitve 2.178.554 listu Republike Slovenije. 403 Plačila domačih obresti 66.403 409 Rezerve 649.066 Št. 0392-0008/2008 Horjul, dne 16. septembra 2008 41 TEKOČI TRANSFERI 4.408.518 410 Subvencije 30.000 Župan 411 Transferi posameznikom in Občine Horjul gospodinjstvom 2.242.457 Janko Jazbec l.r. 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 380.029 413 Drugi tekoči domači transferi 1.756.032 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 7.450.797 LAŠKO 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 7.450.797 4072. Odlok o rebalansu proračuna Občine Laško za 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 700.923 leto 2008 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. os., ki niso PU 172.957 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ura- 432 Investicijski transferi proračunskim dni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, uporabnikom 527.966 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 in 74/98) III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, (PRIMANJKLJAJ) 124/00, 79/01 in 30/02) in 21. člena Statuta Občine Laško (I. – II.) –2.248.163 (Uradni list RS, št. 99/07) je Občinski svet Laško na 12. seji dne 24. septembra 2008 sprejel III/1. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. – 7102) – (II. – 403 -404) –2.190.190 O D L O K III/2. TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (70 +71) – (40 + 41) 2.663.338 o rebalansu proračuna Občine Laško IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL za leto 2008 IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 1. člen Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Laško za 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL leto 2008 (Uradni lis RS, št. 20/08 in 84/08) tako, da glasi: IN PRODAJA KAP. DELEŽEV 0 »Proračun Občine Laško za leto 2008 je določen v na- 750 Prejeta vračila danih posojil 0 slednjem obsegu: VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR IN SPREMEMBE KAPITALSKIH Skupina/Podskupina kontov Leto 2008 DELEŽEV (IV. – V.) 0 I. SKUPAJ PRIHODKI VII. ZADOLŽEVANJE (500 + 501) 1.876.236 (70+71+72+73+74+78) 13.900.192 50 ZADOLŽEVANJE 1.876.236 70 DAVČNI PRIHODKI 8.493.429 500 Domače zadolževanje 1.876.236 700 Davki na dohodek in dobiček 7.145.169 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550 + 551) 59.100 703 Davki na premoženje 881.830 55 ODPLAČILA DOLGA 59.100 704 Drugi davki na blago in storitve 466.430 550 Odplačila domačega dolga 59.100 Stran 12976 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV 73 PREJETE DONACIJE 0 NA RAČUNU (I. + IV. + VII. – II. – V. –VIII.) –431.027 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. – VIII,) 1.817.136 74 TRANSFERNI PRIHODKI 5.130.161 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+ X. –IX.) 2.248.163 740 Transferni prihodki iz drugih XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA javnofinančnih institucij 854.273 DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 431.027 741 Prejeta sred. iz drž. proračune Pregled odhodkov proračuna sestavljen po področjih iz sredstev EU 4.275.888 funkcionalne klasifikacije z obrazložitvami je priloga k temu II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 18.534.790 odloku.« 40 TEKOČI ODHODKI 2.971.931 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 649.991 2. člen 401 Prispevki delodajalcev za socialni Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem varnost 101.936 listu Republike Slovenije. 402 Izdatki za blago in storitve 1.819.601 403 Plačila domačih obresti 66.403 Št. 007-24/2007 Laško, dne 25. septembra 2008 409 Rezerve 334.000 41 TEKOČI TRANSFERI 4.531.342 Župan 410 Subvencije 30.500 Občine Laško 411 Transferi posameznikom in Franc Zdolšek l.r. gospodinjstvom 2.290.067 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 407.786 413 Drugi tekoči domači transferi 1.802.989 4073. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Laško za leto 2009 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 9.957.479 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 9.957.479 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ura- 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 1.074.038 dni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 in 74/98) os., ki niso PU 319.000 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 21. člena Statuta Občine Laško 432 Investicijski transferi proračunskim (Uradni list RS, št. 99/07) je Občinski svet Laško na 12. seji uporabnikom 755.038 dne 24. septembra 2008 sprejel III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) –3.139.438 O D L O K III/1. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) o spremembah in dopolnitvah Odloka (I. – 7102) – (II. – 403 -404) –3.078.685 o proračunu Občine Laško za leto 2009 III/2. TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (70 +71) – (40 + 41) 2.661.918 1. člen IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Laško za IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV leto 2009 (Uradni lis RS, št. 20/08 in 84/08) tako, da glasi: (750+751+752) 40.800 »Proračun Občine Laško za leto 2008 je določen v na- 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL slednjem obsegu: IN PRODAJA KAP. DELEŽEV 40.800 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR 750 Prejeta vračila danih posojil 40.800 Skupina/Podskupina kontov Leto 2009 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN I. SKUPAJ PRIHODKI SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (70+71+72+73+74+78) 15.395.352 (IV. – v.) 40.800 70 DAVČNI PRIHODKI 8.888.709 VII. ZADOLŽEVANJE (500 + 501) 3.162.771 50 ZADOLŽEVANJE 3.162.771 700 Davki na dohodek in dobiček 7.553.769 500 Domače zadolževanje 3.162.771 703 Davki na premoženje 861.310 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550 + 551) 64.133 704 Drugi davki na blago in storitve 473.630 55 ODPLAČILA DOLGA 64.133 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.276.482 550 Odplačila domačega dolga 64.133 710 Udeležba na dobičku in dohodki od IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV premoženja 113.420 NA RAČUNU 711 Takse in pristojbine 6.000 (I. + IV. + VII. – II. – V. –VIII.) 0 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. – VIII,) 3.098.638 712 Globe in druge denarne kazni 4.000 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+ X. –IX.) 3.139.438 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 60.024 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA 714 Drugi nedavčni prihodki 1.093.038 DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 0 72 KAPITALSKI PRIHODKI 100.000 Pregled odhodkov proračuna sestavljen po področjih 722 Prihodki od prodaje zemljišč in funkcionalne klasifikacije z obrazložitvami je priloga k temu neopredmetenih dolg. sred 100.000 odloku. « Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12977

2. člen Svet sestavljajo: Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem – predstavnik Upravne enote Laško, listu Republike Slovenije. – predstavnik Policijske postaje Laško, – predstavniki Združenja šoferjev in avtomehanikov La- Št. 007-23/07 ško, Laško, dne 25. septembra 2008 – predstavnik Avto-moto društva Laško, – predstavnik javnih zavodov s področja vzgoje in izo- Župan braževanja, Občine Laško – predstavnik Javnega podjetja Komunale Laško, Franc Zdolšek l.r. – trije predstavniki občinske uprave Občine Laško. Člani sveta na svoji prvi seji, ki jo skliče župan, izmed sebe imenujejo predsednika sveta.«

4074. Odlok o spremembah in dopolnitvah 2. člen lokacijskega načrta Belovo Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Na podlagi ZPN (Uradni list RS, št. 33/07) in 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07 – uradno preči- Št. 122-2/2008 ščeno besedilo) je Občinski svet Občine Laško na 12. seji dne Laško, dne 25. septembra 2008 24. 9. 2008 sprejel Župan Občine Laško O D L O K Franc Zdolšek l.r. o spremembah in dopolnitvah lokacijskega načrta Belovo

1. člen V prvem odstavku 5. člena se doda besedici »ali dvodru- 4076. Pravilnik o spremembah Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev za žinskih«, tako, da stavek glasi: pospeševanje razvoja malega gospodarstva in »Predvidena je gradnja šestnajstih enodružinskih ali dvo- turizma v Občini Laško družinskih stanovanjskih objektov, ki lahko imajo stanovanj- sko-poslovno funkcijo za mirno nemotečo obrt.« Na podlagi 2. člena Zakona o spremljanju državne pomoči Ostali členi ostanejo nespremenjeni. (Uradni list RS, št. 37/04), Uredbe Komisije (ES) 1998/2006, 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospo- 2. člen darskih družbah (Uradni list RS, št. 68/08 ZGD-1B) in 21. člena Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07) je Občinski Republike Slovenije. svet Občine Laško na 12. seji dne 24. 9. 2008 sprejel Št. 35005-01/2002 Laško, dne 25. septembra 2008 P R A V I L N I K

Župan o spremembah Pravilnika o dodeljevanju Občine Laško finančnih sredstev za pospeševanje razvoja Franc Zdolšek l.r. malega gospodarstva in turizma v Občini Laško 1. člen V Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev za- po speševanje razvoja malega gospodarstva in turizma v Občini 4075. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Laško (Uradni list RS, št. 42/08) se v 3. členu črtata tretja in ustanovitvi in delovanju Sveta za preventivo in četrta alineja prvega odstavka. vzgojo v cestnem prometu v Občini Laško Besedilo prve in druge alineje četrtega odstavka se spre- meni tako, da se glasi: Na podlagi 21. člen Statuta Občine Laško (Uradni list RS, »– Mikro podjetje je družba, ki izpolnjuje dve od teh me- št. 99/07, UPB) je Občinski svet Občine Laško na 12. redni seji ril: dne 24. 9. 2008 sprejel – povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset, O D L O K – čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 evrov, in o spremembah in dopolnitvah Odloka – vrednost aktive ne presega 2.000.000 evrov. o ustanovitvi in delovanju Sveta za preventivo – Malo podjetje je družba, ki ni mikro podjetje po prejšnji in vzgojo v cestnem prometu v Občini Laško alineji, je neodvisno podjetje in izpolnjuje dve od teh meril: – povprečno število delavcev v poslovnem letu ne 1. člen presega 50, V Odloku o ustanovitvi in delovanju Sveta za preventivo – čisti prihodki od prodaje ne presegajo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Laško (Uradni list RS, 8.800.000 evrov, št. 1/05) se spremeni 3. člen odloka tako, da glasi: – vrednost aktive ne presega 4.400.000 evrov.« »Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Laško šteje devet članov, ki jih na podlagi predlogov udeleženih 2. člen organizacij potrdi za mandatno dobo štirih let občinski svet. Vsa ostala določila pravilnika ostajajo nespremenjena in Člani so lahko ponovno imenovani. v veljavi. Stran 12978 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

3. člen V Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Starši, ki želijo za svojega otroka ob enomesečni ali dvo- dnem listu Republike Slovenije. mesečni neprekinjeni odsotnosti v času od 1. julija do 31. av- gusta, rezervirati mesto v izbrani enoti, plačajo za dogovorjeno Št. 007-17/2008 odsotnost 50% njim določenega zneska plačila, zmanjšanega za Laško, dne 25. septembra 2008 ustrezni delež (%) živil. O odsotnosti pisno obvestijo vrtec 15 dni pred nastopom odsotnosti. Poračun vrtec izvede v naslednjem Župan mesecu po odsotnosti. To določilo velja samo za starše otrok, Občine Laško za katere je Občina Laško po veljavnih predpisih dolžna kriti del Franc Zdolšek l.r. cene programa, za druge starše pa samo v soglasju z občino, plačnico razlike med ceno programa in plačilom staršev. V primeru vpisa ali izpisa otroka sredi meseca se plačilo staršev proporcionalno zmanjša glede na število dni prisotnosti otroka v vrtcu v mesecu vpisa ali izpisa. V primeru, da niso iz- 4077. Sklep o določitvi cene programov Javnega polnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka tega člena, se morebiti že zavoda Vrtec Laško upoštevano znižano plačilo poračuna v mesecu, ki sledi vpisu.

Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list VI RS, št. 100/05 – UPB2 in 25/08), 3. in 12. člena Pravilnika o V primeru, da je otrok zaradi bolezni nepretrgoma odsoten plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06), najmanj 30 koledarskih dni, se plačilo staršev za en mesec Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrt- odsotnosti otroka zniža tako, da znaša 10% njim določenega cih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05 zneska. Za vsak nadaljnji dan odsotnosti se zniža za ustrezen in 120/05) ter 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, delež (%) živil. Poračun vrtec izvede v naslednjem mesecu po št. 99/07) je Občinski svet Občine Laško na 12. seji dne 24. 9. odsotnosti. Vlogo za oprostitev plačila, s priloženim zdravni- 2008 sprejel škim potrdilom, starši oddajo upravi vrtca najkasneje v roku 5 zaporednih obračunskih dni od zaključka odsotnosti. To določilo se upošteva za starše otrok, za katere je S K L E P Občina Laško po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene o določitvi cene programov Javnega zavoda programa. Vrtec Laško VII I Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep V Javnem zavodu Vrtec Laško se za posamezne progra- o določitvi cene programa v Javnem zavodu Vrtec Laško me vrtca določijo cene, ki znašajo mesečno na otroka: št. 602-003/2007 z dne 19. 12. 2007. VIII Dnevni Poldnevni Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem program program listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 10. 2008. (6–9 ur) (4–6 ur) PRVO STAROSTNO Št. 602-003/2008 OBDOBJE 386,76 EUR 359,69 EUR Laško, dne 25. septembra 2008 (oddelki od 1–3 let) Župan DRUGO STAROSTNO Občine Laško OBDOBJE 309,76 EUR 288,08 EUR Franc Zdolšek l.r. (oddelki od 3 let do vstopa v šolo) KOMBINIRANI ODDELKI 343,60 EUR 319,55 EUR 4078. Sklep o določitvi cene čiščenja mobilno Mesečni stroški živil za otroke so upoštevani v cenah pripeljanih odpadnih fekalnih vod na čistilno programov in znašajo skupno 36,63 EUR mesečno. Dnevni napravo za uporabnike, ki ne sodijo v sistem pooblaščenega izvajalca gospodarske javne strošek živil za otroke v cenah programov je 1,7 EUR. službe

II Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni Za čas, ko je otrok odsoten, se cena programa zniža za list RS, št. 41/08), 13. člena Statuta Občine Laško (Uradni list ustrezni delež živil v sorazmernem deležu s plačilom, odmer- RS, št. 99/07), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah jenim z odločbo o znižanem plačilu programov vrtca. Vrtec v Občini Laško (Uradni list RS, št. 42/08), 11. in 14. člena Kon- staršem pri izstavitvi računa odšteje strošek neporabljenih živil cesijske pogodbe je Občinski svet Občine Laško na 12. redni za vsak, do 8. ure javljeni dan odsotnosti. seji dne 24. 9. 2008 sprejel III S K L E P Vrednost vsake začete ure varstva otroka preko poslovne- ga časa posamezne enote vrtca je 8,5 EUR. Plačilo so dolžni o določitvi cene čiščenja mobilno pripeljanih poravnati vsi starši ne glede na njim določen plačni razred in odpadnih fekalnih vod na čistilno napravo za občino stalnega bivališča. uporabnike, ki ne sodijo v sistem pooblaščenega izvajalca gospodarske javne službe IV Plačila staršev se določijo na osnovi Pravilnika o plačilih 1. člen staršev za programe v vrtcih. Če starši ne podajo vloge za S tem sklepom se določa cena čiščenja m3 mobilno pri- znižano plačilo, plačajo polno ceno programa. peljanih fekalnih vod na čistilno napravo za uporabnike, ki ne Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12979 sodijo v sistem pooblaščenega izvajalca gospodarske javne 3. člen službe. Sosvet obravnava vse najpomembnejše varnostne proble- me v občini, ki jih je glede na vsebino možno javno obravnavati. 2. člen Sosvet obravnava vzroke za nastanek kaznivih dejanj Cena čiščenja za m3 mobilno pripeljanih fekalnih vod na in predlaga način ravnanja za njihovo odpravo predvsem na ČN znaša vključujoč DDV 16,81 EUR. naslednjih področjih: 1. Zatiranje klasičnega kriminala: 3. člen Vlomi v stanovanjske hiše, vlomi v vozila in tatvine vozil, Cena prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu ropi in drzne tatvine, izsiljevanje in nasilno obnašanje, pro- Republike Slovenije. blematika mamil in alkohola, zanemarjanje otrok, negativni pojavi pri mladostnikih, nasilje v družini, zloraba otrok, tatvine, Št. 3505-5/2006 samozaščitno ravnanje občanov v daljših odsotnostih od doma, Laško, dne 25. septembra 2008 požarna varnost. 2. Javni red in mir: Župan Nasilno vedenje na javnih mestih, ravnanje s pirotehnični- Občine Laško mi predmeti, kaljenje nočnega miru, problematika orožja, ukrepi Franc Zdolšek l.r. v turistični sezoni, ilegalno bivanje tujcev, delo na črno. 3. Promet: Parkiranje, varnost otrok v prometu, problematika površin za pešce in kolesarskih stez, neprimerne hitrosti, delo z radarji, 4079. Sklep o ustanovitvi Sosveta za partnersko alkohol in mamila v prometu. sodelovanje na področju varnosti v Občini 4. Druga varnostna problematika po predlogu članov sve- Laško ta, zainteresiranih institucij in občanov.

Na podlagi 21. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, 4. člen št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo), 76. člena Poslovnika Seje sklicuje predsednik sosveta po potrebi, vendar naj- Občinskega sveta Občine Laško (Uradni list RS, št. 2/08) in manj enkrat letno. 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07) je Ob- Za delo sosveta se smiselno uporabljajo določbe Poslov- činski svet Občine Laško na 12. seji dne 24. 9. 2008 sprejel nika Občinskega sveta Občine Laško, ki se nanašajo na delo delovnih teles.

S K L E P 5. člen o ustanovitvi Sosveta za partnersko sodelovanje Administrativno-tehnične pogoje za delo sosveta zago- na področju varnosti v Občini Laško tavlja Občinska uprava Občine Laško. Materialne pogoje za strokovno delo posameznih članov v delu sosveta praviloma 1. člen zagotavlja organ, katerega predstavlja član v sosvetu. S tem sklepom se ustanovi Sosvet za partnersko sode- lovanje na področju varnosti v Občini Laško (v nadaljevanju: 6. člen sosvet). Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem Sosvet se ustanovi z namenom, da se v Občini Laško list Republike Slovenije. zagotovijo partnerski odnosi med zainteresiranimi organi pri Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati dosedanji preventivnem delovanju in pri razreševanju varnostnih proble- Sklep o ustanovitvi, sestavi in delovnem področju sosveta za mov ter policiji kot pristojnemu organu za vzdrževanje javne partnersko sodelovanje na področju varnosti v Občini Laško varnosti omogoči učinkovitejše razreševanje nalog. (Uradni list RS, št. 48/99).

2. člen Št. 061-1/2008 Sosvet sestavljajo predstavniki pristojnih organov in in- Laško, dne 25. septembra 2008 stitucij v Občini Laško, ki lahko s svojim delom in ravnanjem vplivajo na izboljšanje splošne varnosti občanov, in sicer: Župan 1. Občina Laško – župan, kot predsednik sveta, Občine Laško 2. Policijska postaja Laško – komandir, Franc Zdolšek l.r. 3. Policijska postaja Laško – vodja policijskega okoliša, 4. Center za socialno delo Laško – direktor, 5. Osnovna šola Primoža Trubarja Laško – ravnatelj, 6. Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice – rav- Sklep o razrešitvi in imenovanju namestnika natelj, 4080. predsednika Občinske volilne komisije Laško 7. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Laško – predsednik, Na podlagi 35. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list 8. Upravna enota Laško – načelnik, RS, št. 94/07, ZLV-UPB3 in Uradni list RS, št. 45/08) ter 63. člena 9. Zdravstveni dom Laško – direktor, Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07) na predlog Ko- 10. Komunalni inšpektor, ki deluje na območju Občine misije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Občinski Laško, svet Občine Laško na 12. seji dne 24. 9. 2008 sprejel 11. Redarska služba, ki deluje na območju Občine La- ško, 12. Društvo ŠMOCL – Študentski, mladinski in otroški S K L E P center Laško. o razrešitvi in imenovanju namestnika Sosvet lahko po potrebi in po svoji odločitvi v delo sosveta predsednika Občinske volilne komisije Laško vključi tudi predstavnike drugih institucij. Član sosveta je praviloma vodja organa iz prvega od- I. stavka tega člena, z njegovim pooblastilom pa v sosvetu lahko Andrej Krašek, stanujoč Tlake 55, Grosuplje, se razreši funk- sodeluje pooblaščeni delavec organa. cije podpredsednika Občinske volilne komisije Občine Laško. Stran 12980 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

II. jati osnovne dejavnosti, in da po posegu ne smejo povzročiti Tomaž Zavšek, stanujoč Poženelova 3, Laško, se imenuje vidnih sprememb v območju. na funkcijo namestnika predsednika Občinske volilne komisije Glede na to, da industrijske dejavnosti ni več, je območje Občine Laško, in sicer do izteka te mandatne dobe. na podlagi veljavnih določil doživelo določene spremembe, nekateri objekti pa so dotrajani. Da se omogoči ureditev za III. delovanje sedanjih dejavnosti, je smiselna sprememba ozi- Občinska volilna komisija Občine Laško bo do konca roma dopolnitev določil z možnostjo rekonstrukcije obstoječih mandata delovala v naslednji sestavi: objektov in rušitve posameznih objektov v soglasju z ZVKDS, – Milko Škoberne, Rimska cesta 4a, Laško, predsednik, urejanje parkirišč ter posegi v prostor v zvezi s komunalnim in – Tomaž Zavšek, Poženelova 3, Laško, namestnik pred- zunanjim urejanjem. sednika, – Pavel Teršek, Poženelova 1, Laško, član, 3. – Aleš Razboršek, Huda jama 8, Laško, namestnik člana, Območje sprememb in dopolnitev PUP – Mojca Petek, Strmca 5, Laško, član, Območje sprememb in dopolnitev PUP se nanaša na – Gabrijela Aškerc, Badovinčeva 12, Laško, namestnik območje urejanja VP 2/1 Tobačna tovarna. člana, – Marjan Koprivc, Poženelova 5, Laško, član, 4. – Eleonora Grosar, Rimska cesta 6, Laško, namestnik Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice, in drugi člana. udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi prostorskega akta IV. Nosilci urejanja prostora: Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem 1. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za listu Republike Slovenije. okolje, Urad za upravljanje z vodami 2. Slovenske železnice d.o.o. Št. 032-10/2008 3. Ministrstvo za kulturo Laško, dne 25. septembra 2008 4. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območ- na enota Ljubljana Župan 5. Javna razsvetljava d.d. Občine Laško 6. JP Snaga, d.o.o. Franc Zdolšek l.r. 7. Telekom Slovenije, d.d., PE Ljubljana 8. JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Področje oskrbe z vodo 9. JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Področje odvajanja odpadnih voda LJUBLJANA 10. Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet 4081. Sklep o začetku priprave sprememb in 11. JP Elektro Ljubljana d.d., DE Ljubljana mesto dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za 12. JP Energetika Ljubljana d.o.o., Oskrba s plinom plansko celoto V2 Trnovo – Tržaška cesta za 13. JP Energetika Ljubljana d.o.o., Daljinska oskrba s območje urejanja VP 2/1 Tobačna tovarna toplotno energijo 14. RS, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito Na podlagi 57. in 96. člena Zakona o prostorskem načrto- in reševanje vanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) in 51. čle- 15. RS, Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne na Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 zadeve, Sektor za civilno obrambo – uradno prečiščeno besedilo) sprejemam Drugi udeleženci: 1. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za oko- S K L E P lje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje. o začetku priprave sprememb in dopolnitev V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja pro- stora, če se v postopku priprave sprememb in dopolnitev PUP prostorskih ureditvenih pogojev za plansko izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje. celoto V2 Trnovo – Tržaška cesta za območje urejanja VP 2/1 Tobačna tovarna 5. Način pridobitve strokovne rešitve 1. S tem sklepom se začne priprava sprememb in dopolnitev Glede na vsebino sprememb in dopolnitev PUP pridobitev Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko strokovne rešitve ni potrebna. celoto V2 Trnovo – Tržaška cesta za območje urejanja VP 2/1 6. Tobačna tovarna (v nadaljevanju: PUP). Roki za pripravo sprememb in dopolnitev PUP 2. Izdelava osnutka sprememb in dopolnitev PUP je pred- Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb videna takoj po začetku veljavnosti tega sklepa. Priprava do- in dopolnitev PUP polnjenega osnutka sprememb in dopolnitev PUP je takoj po Obravnavano območje VP 2/1 Tobačna tovarna se ureja pridobitvi smernic. Sprejem predloga sprememb in dopolnitev z Odlokom o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za PUP je predviden pol leta po začetku veljavnosti tega sklepa. plansko celoto V2 Trnovo – Tržaška cesta (Uradni list SRS, Upoštevani so minimalni okvirni roki. št. 6/88, 18/88 in Uradni list RS, št. 40/92, 5/93, 11/95, 40/97, 7. 52/97, 65/98, 60/99, 63/99, 60/01, 85/02 – odločba US, 89/02, 79/04), ki v 59. členu določa, da so do sprejetja prostorskega Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave sprememb izvedbenega načrta dovoljena samo nujna vzdrževalna dela in in dopolnitev PUP posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem ter tiste nujne Pripravo sprememb in dopolnitev PUP financirajo investi- funkcionalne dopolnitve objektov, brez katerih ni mogoče izva- torji v obravnavanem območju. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12981

8. O D L O K Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in o rebalansu proračuna Mestne občine Murska začne veljati naslednji dan po objavi, objavi pa se tudi na spletni Sobota za leto 2008 strani Mestne občine Ljubljana. 1. člen Št. 3505-36/2008-1 V Odloku o proračunu Mestne občine Murska Sobota za Ljubljana, dne 26. septembra 2008 leto 2008 se spremeni 3. člen in se glasi: »Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov Župan določa v naslednjih zneskih: Mestne občine Ljubljana Zoran Janković l.r. A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Konto/Naziv Rebalans pro- računa 2008 MIREN - KOSTANJEVICA I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 20.211.364 4082. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra TEKOČI PRIHODKI (70+71) 13.939.319 70 DAVČNI PRIHODKI 10.700.618 Na podlagi 29. in 51. člena Zakona o lokalni samoupravi 700 Davki na dohodek in dobiček 8.439.288 (Uradni list RS, št. 94/07), 17. in 107. člena Statuta Občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 112/07) ter 23. člena 703 Davki na premoženje 1.882.980 Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) je Ob- 704 Domači davki na blago činski svet Občine Miren - Kostanjevica na 15. seji dne 30. 9. in storitve 378.350 2008 sprejel 706 Drugi davki – 71 NEDAVČNI PRIHODKI 3.238.701 S K L E P 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 582.666 I. 711 Takse in pristojbine 7.000 S tem sklepom se ukinja status javnega dobra pri parc. 712 Denarne kazni 106.900 št. 215/2 k.o. Vrtoče, pot, v izmeri 62 m2. 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 141.990 II. 714 Drugi nedavčni prihodki 2.400.145 Nepremičnina iz 1. točke tega sklepa postane lastnina 72 KAPITALSKI PRIHODKI 4.078.247 Občine Miren - Kostanjevica. 720 Prihodki od prodaje osnovnih III. sredstev – Občinsko upravo se pooblasti za izdajo odločbe o ukinitvi 721 Prihodki od prodaje zalog – statusa javnega dobra in podajo zemljiškoknjižnega predloga 722 Prihodki od prodaje zemljišč za izbris zaznambe javnega dobra v zemljiški knjigi. in neopredmet. dolgoroč. sredstev 4.078.247 73 PREJETE DONACIJE 2.730 IV. 730 Prejete donacije iz domačih Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu virov 2.730 Republike Slovenije. 731 Prejete donacije iz tujine – Št. 478-01-0038/2007 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.191.068 Miren, dne 30. septembra 2008 740 Transferni prihodki iz drugih javno finančnih institucij 2.191.068 Župan II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 23.332.566 Občina Miren - Kostanjevica Zlatko - Martin Marušič l.r. 40 TEKOČI ODHODKI 4.654.119 400 Plače in drugi izdatki zaposlenih 1.091.727 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 169.047 MURSKA SOBOTA 402 Izdatki za blago in storitve 3.153.491 403 Plačila domačih obresti 125.000 4083. Odlok o rebalansu proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2008 409 Rezerve 114.854 41 TEKOČI TRANSFERI 7.226.246 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi 410 Subvencije 14.450 (ZLS-UPB2 – Uradni list RS, št. 94/07 in 76/08), 40. člena Za- 411 Transferji posameznikom kona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in gospodinjstvom 2.527.828 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP in 14/07 412 Transferji neprofitnim – ZSPDPO) ter 17. in 104. člena Statuta Mestne občine Murska organizacijam in ustanovam 1.166.794 Sobota – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 23/07) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na 16. seji dne 413 Drugi tekoči domači transferi 3.517.174 25. septembra 2008 sprejel 414 Tekoči transferi v tujino – Stran 12982 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

42 INVESTICIJSKI ODHODKI 9.745.988 3. člen V Odloku o proračunu Mestne občine Murska Sobota za 420 Nakup in gradnja osnovnih leto 2008 se spremeni prvi odstavek 12. člena in se glasi: sredstev 9.745.988 »V proračunsko rezervo se lahko izločijo sredstva v višini 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 1.706.213 največ 1,5% prejemkov proračuna. V letu 2008 se predvideva 431 Invest. transferi pravnim in fizič- formiranje proračunske rezerve v višini 67.174 EUR tako, da nim osebam, ki niso prorač. upor. 983.173 bo ob koncu proračunskega leta 2008 ta znašala 200.000,57 432 Investicijski transferi EUR.« proračunskim uporabnikom 723.040 4. člen III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I-II) Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Re- PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ publike Slovenije. (II-I) –3.121.202 Rebalans proračuna se z vsemi prilogami objavi na sple- B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV tnih straneh Mestne občine Murska Sobota. IN NALOŽB Št. 007-0016/2008 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSO- Murska Sobota, dne 25. septembra 2008 JIL IN KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 17.000 Župan 75 PREJETA VRAČILA DANIH PO- Mestne občine Murska Sobota SOJIL 17.000 Anton Štihec l.r. 750 Prejeta vračila danih posojil 15.000 751 Prodaja kapitalskih deležev 2.000 V. DANA POSOJILA IN POVEČA- NJE KAPITALSKIH DELEŽEV 4084. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah (440+441+442+443) 54.700 Pravilnika o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITAL. DELEŽEV 54.700 Na podlagi določil Zakona o gospodarskih javnih službah 440 Dana posojila 21.000 (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 441 Povečanje kapitalskih deležev Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske in naložb 33.700 gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in VI. PREJETA MINUS DANA padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07), Pravilni- POSOJILA IN SPREMEMBE KAPI- ka o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih TALSKIH DELEŽEV (IV.-VI.) –37.700 javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 79/08), Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno C. RAČUN FINANCIRANJA kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07), Odloka o načinu VII. ZADOLŽEVANJE (500) 400.000 izvajanja gospodarske javne službe odvajanja komunalne od- 50 ZADOLŽEVANJE 400.000 padne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04, 112/05 in 37/08), 12. člena 500 Domače zadolževanje 400.000 Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe čiščenja VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 209.000 komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne 55 ODPLAČILA DOLGA 209.000 občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 58/99 in 11/02) in 550 Odplačilo domačega dolga 209.000 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) občine Murska Sobota na seji dne 25. septembra 2008 sprejel SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –2.967.902 P R A V I L N I K X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. – VIII.) 191.000 o spremembah in dopolnitvah Pravilnika XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+ X.-IX.) 3.121.202 o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. 2007 2.967.902 1. člen V Pravilniku o obračunavanju stroškov za uporabo javne Posebni del rebalansa proračuna sestavljajo finančni na- kanalizacije (Uradni list RS, št. 45/04) se spremeni in dopolni črti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje 3. člen, tako da pravilno glasi: programske dele: področja proračunske porabe, glavne pro- »Elementi obračuna stroškov: grame in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo a) za storitve odvajanja komunalne, tehnološke (industrij- izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na ske) in padavinske odpadne vode: proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, – strošek omrežnine, ki se deli glede na vodomer, določene s predpisanim kontnim načrtom.« – strošek odvajanja komunalne, tehnološke (industrijske) in odpadne vode, ki se deli glede na količino pitne ali tehno- 2. člen loške vode, ne glede na vodni vir iz katerega se uporabniki V Odloku o proračunu Mestne občine Murska Sobota za oskrbujejo, leto 2008 se spremeni prvi odstavek 4. člena in se glasi: – strošek odvajanja padavinske odpadne vode; »Uporabniki sredstev proračuna Mestne občine Murska b) za storitve čiščenja komunalne, tehnološke (industrij- Sobota lahko uporabljajo sredstva proračuna le za namen in ske) in padavinske odpadne vode: do višine, ki so opredeljeni v tem odloku o rebalansu. Na račun – strošek omrežnine, ki se deli glede na vodomer, proračuna ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi pre- – strošek čiščenja komunalne in tehnološke (industrijske) segala za ta namen določena proračunska sredstva.« odpadne vode z dopustno stopnjo onesnaževanja, Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12983

– strošek čiščenja komunalne in tehnološke (industrijske) V 14. členu se doda novi drugi odstavek, ki glasi: »Ceno odpadne vode s prekomerno stopnjo onesnaževanja, odvajanja in čiščenja tehnološke (industrijske) odpadne vode, – strošek čiščenja padavinske odpadne vode; ki se odvaja v javno kanalizacijo in ne šteje za storitev v okviru c) za storitve vezane na obstoječe greznice in male ko- gospodarsko javne službe, oblikuje v skladu s tem pravilnikom, munalne čistilne naprave: določili Tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji ter z drugimi – strošek omrežnine, ki se deli glede na vodomer, predpisi, izvajalec javne službe in jo predlaga v potrditev pri- – strošek prevzema blata iz obstoječih greznic ali malih stojnemu organu Mestne občine Murska Sobota.« komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev, ki se deli glede na količino opravljene storitve, 6. člen – strošek obratovalnega monitoringa male komunalne či- V 13. členu pravilnika se beseda »SIT« nadomesti z stilne naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri besedo »EUR«. odvajanju odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave, – strošek ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih 7. člen komunalnih čistilnih naprav, ki se deli glede na količino opra- vljene storitve; Pred 15. členom se doda novo podpoglavje, ki glasi: d) za storitve vezane na nepretočne greznice.« »Obračun storitev vezanih na greznice in male komunalne čistilne naprave«. 2. člen 15. člen se spremeni in dopolni tako, da pravilno glasi: Doda se novi 8.a člen, ki glasi: »Praznjenje in čiščenje greznic ali malih komunalnih či- stilnih naprav ter odvoz odpadne vode in blata iz obstoje- »8.a člen čih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav se izvaja po »Za količino padavinske odpadne vode se šteje pov- programu, ki ga izdela skladno s predpisi upravljavec javne prečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno površino, pri kanalizacije.« čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje 8. člen utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže Doda so novi 15.a člen, ki glasi: meteoroloških postaj.« »15.a člen 3. člen Uporabniki obstoječih greznic so dolžni plačevati: Spremeni in dopolni se 9. člen, tako da pravilno glasi: – stroške omrežnine, »Uporabniki so dolžni plačevati: – stroške prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih – stroške omrežnine, greznic po količini opravljene storitve. – stroške odvajanja in čiščenja komunalne in tehnološke Uporabniki malih komunalnih čistilnih naprav so dolžni (industrijske) odpadne vode od dneva, ko se s spojnim kanalom plačevati: priključijo na javno kanalizacijo, – stroške omrežnine, – stroške odvajanja in čiščenja padavinske vode, če se – stroške prevzema blata in ravnanja z blatom iz malih le ta steka v javno kanalizacijo od dneva priključitve spojnega komunalnih čistilnih naprav, po količini opravljene storitve, kanala na javno kanalizacijo.« Poleg stroškov navedenih v prvem odstavku tega člena so – stroške obratovalnega monitoringa male komunalne či- uporabniki dolžni plačevati še dajatve določene z zakonodajo.« stilne naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisijo pri odva- janju odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave. 4. člen Uporabniki nepretočnih greznic so dolžni plačevati enako Doda se novo podpoglavje in novi 10.a člen, ki glasi: nadomestilo stroškov odvajanja in čiščenja kot uporabniki javne »Obračun omrežnine kanalizacije. Vsi uporabniki so dolžni poleg stroškov navedenih v tem 10.a člen členu plačevati še dajatve določene z zakonodajo.« Osnova za obračun omrežnine so: – strošek javne infrastrukture, ki je namenjena odvajanju 9. člen komunalne, tehnološke (industrijske) in padavinske odpadne Za 15. členom se doda novo podpoglavje, ki glasi: vode na celotnem območju Mestne občine Murska Sobota, »Obračun storitev odvajanja in čiščenja padavinske – strošek javne infrastrukture, ki je namenjena čiščenju vode« komunalne, tehnološke (industrijske) in padavinske odpadne Dodajo se novi členi: vode na območju Mestne občine Murska Sobota. Cena omrežnine se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi »16. člen za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih Uporabniki javne kanalizacije plačujejo stroške za odva- javnih služb varstva okolja z določili tega pravilnika, določili janje in čiščenje padavinske vode skladno z 8.a členom tega tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji ter z drugimi predpisi pravilnika. izvajalca gospodarske javne službe. V skladu z veljavnimi pred- pisi ceno potrdi pristojni organ Mestne občine Murska Sobota. 16.a člen Omrežnina je letni strošek, ki se razdeli po dvanajstinah, Osnova za določitev površine stavb, ki so stanovanjske obračunana v evrih. Omrežnina se oblikuje in zaračunava in nestanovanjske, je katastrski posnetek – situacija. Utrjene, ločeno: – za storitev odvajanja komunalne, tehnološke (industrij- tlakovane površine ali z drugim materialom prekrite površine ske) in padavinske odpadne vode, kot so parkirišča, ceste, pločniki, ulice, poti, dvoriščne in druge – za storitev čiščenja komunalne, tehnološke (industrij- utrjene površine, se določijo na terenu z izmeritvijo oziroma iz ske) in padavinske odpadne vode in razpoložljivih geodetskih podatkov. – za storitve vezane na obstoječe greznice in male komu- Za pravne osebe se izračuna količina padavinske vode, nalne čistilne naprave.« ki se odvaja v javno kanalizacijo na osnovi površin objektov nizkih in visokih gradenj iz katerih se odvaja padavinska voda 5. člen v javno kanalizacijo. Pred 11. členom se doda novo podpoglavje, ki glasi: Za fizične osebe se pri obračunu padavinskih voda upo- »Obračun storitev odvajanja in čiščenja komunalne in števa le tlorisna površina objektov visokih gradenj iz katerih se tehnološke (industrijske) odpadne vode«. steka padavinska voda v javno kanalizacijo.« Stran 12984 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

16.b člen NOVO MESTO Letna višina stroškov za odvajanje in čiščenje padavinske vode se določi tako, da se tarifna postavka za obračun odvoda 4085. Statut Mestne občine Novo mesto (uradno in čiščenja padavinske vode v EUR/m3 pomnoži s količino pa- prečiščeno besedilo) (Statut MONM-UPB-2) davin, ki pade na površino s katere se steka padavinska voda v javno kanalizacijo. Na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto Letni znesek se praviloma obračunava z vsakim računom (Uradni list RS, št. 96/06 – UPB1 in 4/08) in 106. člena Poslov- obračunskega obdobja tako, da se deli s številom obračunskih nika Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 111/02, 72/05 in 9/08) je Občinski svet Mestne občine obdobij. Novo mesto na 17. seji dne 25. 9. 2008 potrdil uradno prečišče- Količina padavinske vode odvedene v javno kanalizacijo no besedilo Statuta Mestne občine Novo mesto, ki obsega: se določi z naslednjo formulo: – Statut Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, Q = P x H št. 96/06 – UPB1), – Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Novo V formuli uporabljeni simboli imajo naslednji pomen: mesto (Uradni list RS, št. 4/08). Q = količina padavinske vode odvedene v javno kanali- zacijo izražena v m3 Št. 007-70/2008-1110 P = tlorisna velikost površine s katere se steka padavin- Novo mesto, dne 25. septembra 2008 ska voda v javno kanalizacijo izražena v m2 H = povprečna višina padavin po podatkih meritev dr- Župan žavne mreže meteoroloških postaj izražena v m' za Mestne občine Novo mesto preteklih zadnjih 5 let. Alojzij Muhič l.r.

16.c člen S T A T U T Če uporabnik z ustrezno dokumentacijo dokaže, da pa- Mestne občine Novo Mesto davinska voda ponika preko ustreznih ponikalnic v zemljo, uradno prečiščeno besedilo ga upravljavec javne kanalizacije oprosti plačila odvajanja in (Statut MONM-UPB-2) čiščenja odpadne padavinske vode.

16.d člen I. SPLOŠNE DOLOČBE Cena storitev odvajanja in čiščenja padavinske vode, ki se 1. člen v javno kanalizacijo odvaja z javnih površin ali streh in šteje kot Mestna občina Novo mesto je samoupravna lokalna sku- storitev v okviru gospodarsko javne službe se oblikuje v skladu pnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: z veljavnimi predpisi za oblikovanje cen storitev obveznih ob- Birčna vas, Boričevo, Brezje, Brezovica pri Stopičah, činskih gospodarskih javnih služb varstva okolja z določili tega Češča vas, Črešnjice, Črmošnjice pri Stopičah, Daljni Vrh, pravilnika, določili tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji ter z Dobovo, Dolenja vas, Dolenje Grčevje, Dolenje Kamenje, Do- drugimi predpisi izvajalca gospodarske javne službe. V skladu lenje Karteljevo, Dolenje Lakovnice, Dolenji Suhadol, Dolnja z veljavnimi predpisi ceno potrdi pristojni organ Mestne občine Težka Voda, Dolž, Gabrje, Golušnik, Gorenje Grčevje, Gorenje Murska Sobota. Kamence, Gorenje Kamenje, Gorenje Karteljevo, Gorenje Kro- Cena storitev odvajanja in čiščenja padavinske vode, ki novo, Gorenje Lakovnice, Gorenje Mraševo, Gorenji Suhadol, se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine Gorenja Težka Voda, Gumberk, Herinja vas, Hrib pri Orehku, in ne šteje kot storitev v okviru gospodarsko javne službe, se Hrušica, Hudo, Iglenik, Jama, Jelše pri Otočcu, Jugorje, Jur- oblikuje v skladu s tem pravilnikom, določili Tehničnega pravilni- na vas, Konec, Koroška vas, Koti, Križe, Kuzarjev Kal, Laze, ka o javni kanalizaciji in drugimi predpisi izvajalca gospodarske Leskovec, Lešnica, Lutrško selo, Mala Cikava, Male Brusni- ce, Mali Cerovec, Mali Orehek, Mali Podljuben, Mali Slatnik, javne službe. V skladu z veljavnimi predpisi ceno potrdi pristojni Mihovec, Novo mesto, Otočec, Paha, Pangrč Grm, Petane, organ Mestne občine Murska Sobota.« Petelinjek, Plemberk, Podgrad, Potov Vrh, Prečna, Pristava, Rajnovšče, Rakovnik pri Birčni vas, Ratež, Sela pri Ratežu, 10. člen Sela pri Zajčjem Vrhu, Sela pri Štravberku, Sevno, Suhor, Smo- Obstoječi 16. člen postane 17. člen in ostali se preštevil- lenja vas, Srebrniče, Srednje Grčevje, Stopiče, Stranska vas, čijo za eno navzgor. Šentjošt, Škrjanče pri Novem mestu, Štravberk, Travni Dol, Trška Gora, Uršna sela, Velike Brusnice, Veliki Cerovec, Veliki 11. člen Orehek, Veliki Podljuben, Veliki Slatnik, Verdun, Vinja vas, Vrh V 17. členu pravilnika se črtata druga in tretja alinea pr- pri Ljubnu, Vrh pri Pahi, Vrhe, Zagrad pri Otočcu, Zajčji Vrh pri Stopičah, Ždinja vas, Žihovo selo. vega odstavka. V drugem stavku istega člena se črtajo besede Sedež občine je v Novem mestu, Seidlova cesta 1. »oziroma krajevne skupnosti«. Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedo- vati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. 12. člen Občino predstavlja in zastopa župan. Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z za- dnem listu Republike Slovenije. konom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. Št. 354-0027/2008 Murska Sobota, dne 25. septembra 2008 2. člen Na območju Mestne občine Novo mesto so kot ožji deli Župan občine ustanovljene krajevne skupnosti. Naloge, organizacija Mestne občine Murska Sobota in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določene Anton Štihec l.r. s tem statutom in s statuti krajevnih skupnosti. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12985

3. člen – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske Mestna občina Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: ob- akte, čina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo- soglasju nanjo prenesene z zakonom. ženjem, – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, 4. člen – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, premičnin, so občani. – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vre- Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih dnost svojega premoženja. občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih da: v skladu s tem statutom. – spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev – sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. razvoj gospodarstva v občini, Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posa- – oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski ra- mezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini zvoj, začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih – sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov nepremičnin na območju občine. in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreše- vanju gospodarskih problemov, 5. člen – z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s so- gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za pove- sednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in čanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: državo. – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objek- Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne tov, samoupravne skupnosti na način in po postopku, predpisanem – sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski pro- v zakonu. gram občine, Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. občine, Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prosto- – spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini voljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje ter se vključuje v stanovanjski trg, sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja opravljanje skupnih zadev. objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, – v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kre- 6. člen ditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, Občina ima svoj grb, zastavo, praznik, spominske dneve – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi in županske insignije. institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike ob- Praznik Mestne občine Novo mesto je 7. april, dan, ko so čanov. bile Novemu mestu podeljene mestne pravice. 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: Mestna občina Novo mesto praznuje tri spominske dneve: – ustanavlja lokalne javne službe, 7. junij – v spomin na dan položitve temeljnega kamna za – sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in izgradnjo prvega narodnega doma na slovenskem ozemlju; delovanje lokalnih javnih služb, 29. oktober – v spomin na ustanovitev Novomeške čete; – zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, 26. junij – v spomin na dan začetka osamosvojitvene – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, vojne za samostojno Slovenijo. – gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge ko- Grb Mestne občine Novo mesto je grb mesta Novo me- munalne objekte in naprave, sto. – zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi ze- Oblika, grafična podoba grba in zastave se določi s po- mljišči. sebnim odlokom. 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdra- Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem vstveno dejavnost tako, da: krogu na zgornji polovici napis: Mestna občina Novo mesto, – ustanovi vzgojno-izobraževalni in zdravstveni zavod in v notranjem krogu pa naziv organa občine – Občinski svet, zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, Župan, Nadzorni odbor, Občinska uprava, Volilna komisija. V – v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredini žiga je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo žiga sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih mo- občine določi župan s svojim aktom. žnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim – sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdra- občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagra- vstvenim zavodom, de v skladu s posebnim odlokom. – z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je po- II. NALOGE OBČINE membno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih pre- bivalcev. 7. člen 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega po- varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogro- mena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, žene, invalide in ostarele tako, da: zlasti pa: – spremlja stanje na tem področju, 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena – pristojnim organom in institucijam predlaga določene tako, da: ukrepe na tem področju, – sprejema statut in druge splošne akte občine, – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in – sprejema proračun in zaključni račun občine, drugimi pristojnimi organi in institucijami. Stran 12986 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejav- – ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za nost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: potrebe občine, – omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kul- – določanje namembnosti urbanega prostora, turno dediščino na svojem območju, – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogo- – zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, jev za njihovo uporabo, – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, – evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti – zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov občine. v sodelovanju s pristojnimi institucijami, 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred – mrliško ogledno službo in hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge – urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena. dejavnosti varstva okolja tako, da: – izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi 9. člen predpisi s področja varstva okolja, Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične na- – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristoj- loge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične nosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagota- statističnih in evidenčnih podatkov. vlja varstvo okolja, Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva obči- – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obve- na od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v šča o ugotovljenih nepravilnostih, občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini. – lokalne javne ceste in druge javne poti, – površine za pešce in kolesarje, – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, – javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne po- III. ORGANI OBČINE vršine ter – ureja promet v občini. 1. Skupne določbe 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v prime- 10. člen ru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: Organi občine so: – organizira reševalno pomoč v požarih, – občinski svet, – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje – župan in za primere elementarnih in drugih nesreč, – nadzorni odbor občine. – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesre- ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter čami, splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov – zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. in drugih naravnih nesreč, Občina ima tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem – sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in prometu, odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, štab civilne zaščite, svet za varstvo najemnikov neprofitnih – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni stanovanj ter druge organe, katerih ustanovitev in naloge do- varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. loča zakon. 12. Ureja javni red v občini tako, da: Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma čla- – sprejema ustrezne splošne akte, nov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi statutom. se kršijo predpisi občine, Člani občinskega sveta, župan in podžupani so občinski – ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, funkcionarji. – organizira občinsko redarstvo, – izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, 11. člen – opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občin- Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge v zvezi – opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti, odloča o 13. Naloge mestne občine upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge Poleg lokalnih zadev javnega pomena mestna občina na in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora podlagi in v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna področja, ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za kot svoje naloge opravlja še z zakonom določene naloge iz dr- občinske organe. žavne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest. V tem okviru Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacij- mestna občina zlasti: ske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave – ureja javni mestni promet, ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo – ureja obratovalni čas gostinskih lokalov na svojem ob- notranjo organizacijo in delovno področje. močju, – izvaja naloge na področju geodetske službe, 12. člen – zagotavlja javno mrežo gimnazij, srednjih, poklicnih, Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko višjih ter visokih šol na svojem območju, – zagotavlja javno zdravstveno službo na sekundarni rav- organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je ni na svojem območju. na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov. 8. člen V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja 13. člen tudi naloge, ki se nanašajo na: Delo organov občine je javno. – inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpi- Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu sov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splo- Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12987

šnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov – odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih orga- – razpisuje referendum, nov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za – s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače odločanje občinskih organov. ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, ra- nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih zloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, imenuje občinski svet, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, do- – določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja kumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z za- lokalnih javnih služb, konom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma – ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut – imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdru- in poslovnik občinskega sveta. žljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane Javnosti niso dostopne seje, dokumenti in gradiva občin- sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane skega sveta in drugih organov občine ali njihovi deli, za katere drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, organi ugotovijo, da so zaupne narave. Nadzorni odbor sme – določi organizacijo in način izvajanja varstva pred na- obvestiti javnost o svojih ugotovitvah šele takrat, ko izdela ravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega končno poročilo. sestavni del je tudi program varstva pred požari, Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda – sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pred požari, pravni interes. – določi organizacijo občinskega sveta ter način njegove- ga delovanja v vojni, 2. Občinski svet – sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi ne- srečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna 14. člen služba, Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah – odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta v okviru pravic in dolžnosti občine. statut. Občinski svet šteje 30 članov, od tega enega predstavnika romske skupnosti. 17. člen Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat čla- Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- nov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih klicno. članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo občinskega sveta. župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v ob- Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je po- činski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa trjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. zakon. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, po izvolitvi. opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja man- 15. člen data župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne funkcije člana občinskega sveta. in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funk- v skladu z zakonom. cijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu, pred- enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi stavnika romske skupnosti pa po večinskem sistemu. ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. 16. člen Člani občinskega sveta iste volilne liste imajo pravico, Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge da ustanovijo klub svetnic/svetnikov te liste in imenujejo vodjo splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. svetniškega kluba. V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: Delovanje klubov v občinskem svetu se določi s posebnim – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja ob- pravilnikom. čine, – sprejema občinski proračun in zaključni račun, 18. člen – ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje organizacijo in delovno področje, župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti – v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja podžupana ali drugega člana občinskega sveta. skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševa- Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni nje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že – nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave sklicane seje, jo vodi drugi, najstarejši na seji prisotni podžu- glede izvajanja odločitev občinskega sveta, pan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši prisotni član – potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja občinskega sveta. predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določ- – imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nad- bami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede zornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati odbora, najmanj štirikrat letno. – imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občin- Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinske- skega sveta, ga sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v če s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni po- petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic oblaščen župan, seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni Stran 12988 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podž- ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občin- upan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red skega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z v zvezi s četrto in peto alinejo prvega odstavka tega člena. novimi točkami. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski 19. člen svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, voli- Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega tve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter mandata. njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. 20. člen Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega Občinski svet dela in odloča na rednih, izrednih in kore- člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. spondenčnih sejah. Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. 2.1 Odbori in komisije občinskega sveta Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, 23. člen razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da kot svoja delovna telesa. jih sprejme občinski svet na predlog župana. Stalna delovna telesa občinskega sveta so: Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sve- – komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenova- ta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka nja, dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v – komisija za statut in poslovnik, poslovniku občinskega sveta. – komisija za medobčinsko in mednarodno sodelovanje, O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na za- – komisija za priznanja in nagrade, četku seje. – komisija za vloge in pritožbe. Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka – odbor za družbene dejavnosti, za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani – odbor za okolje in prostor, sveta. – odbor za komunalo in promet, Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, – odbor za lokalno samoupravo, – odbor za davčno politiko, proračun in finance, podžupanom, članom občinskega sveta, predsedniku nadzor- – odbor za gospodarstvo, nega odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje – odbor za mladino, občinskega sveta se obvesti javna občila. – odbor za spremljanje položaja romske skupnosti. Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki ko- Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles misij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske upra- občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. S skle- ve občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in pom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se članov določi občinski svet tudi njegove naloge. obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. 24. člen Člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imeno- 21. člen vanja imenuje občinski svet izmed svojih članov. Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča veči- Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opravlja zlasti naslednje naloge: opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna tele- drugačno večino. sa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. svet, Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma pre- če tako sklene občinski svet. dloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvr- določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotre- šuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo tjinsko večino navzočih članov. plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska – obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski uprava. svet. Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat 25. člen letno. Odbori in komisije štejejo 7 do 9 članov. Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno 22. člen področje se določi s poslovnikom občinskega sveta. Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- – če izgubi volilno pravico, pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, ter opravi imenovanje. – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, 26. člen – če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. sveta, Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni vprašanja, volitve in imenovanja. združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občin- – če odstopi. skega sveta kot predsednik. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12989

Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni zdru- 31. člen žljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če občinski upravi. meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri če- 27. člen mer mora navesti razloge za zadržanje. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. občinskemu svetu mnenja in predloge. Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine dolo- razloge za zadržanje. čeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če 28. člen občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega začne postopek pri upravnem sodišču. člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in ime- take odločitve. novanja do prve naslednje seje občinskega sveta. 32. člen 3. Župan Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: 29. člen – skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, skladu z zakonom. – imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter Mandatna doba župana traja štiri leta. poverjenike za civilno zaščito, Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni – sprejme načrt zaščite in reševanja, rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. – vodi zaščito, reševanje in pomoč, Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji – določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih izdelati načrte zaščite in reševanja, pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za – ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. – sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski 30. člen svet ne more sestati, – v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogrože- Župan predstavlja in zastopa občino. nih in prizadetih prebivalcev, Poleg tega župan predvsem: – predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov – predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti dolžnost. občinskega sveta, – izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe 33. člen za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega pro- V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu računa, ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet – skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odlo- ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne čitev občinskega sveta, nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu – odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja takoj, ko se ta lahko sestane. ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, – skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov 34. člen občine, Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina enega – imenuje in razrešuje podžupane izmed članov občin- ali več podžupanov. skega sveta, S sklepom o imenovanju podžupanov župan določi pod- – predlaga ustanovitev organov občinske uprave, dolo- župana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata čitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funk- v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za cijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega te naloge, sveta. – imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, pred- Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opra- stojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske vljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih uprave, župan pooblasti. – usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov Podžupan, ki ga določi župan, če ga pa ne določi, pa skupne občinske uprave, najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove – opravlja druge zadeve, ki jih določa ta statut in zakon. odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja pod- Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino pre- župan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za nesenih zadevah iz državne pristojnosti. katere ga župan pooblasti. Stran 12990 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

V soglasju z županom se lahko tudi podžupani odločijo, jetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občin- da bodo funkcijo opravljali poklicno. O poklicnem opravljanju skega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi funkcije podžupana odloči župan. sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. 35. člen Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben iz- 39. člen med podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča Nadzorni odbor ima 7 članov. Člane in predsednika nad- župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga pa ne zornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najka- določi, pa najstarejši član občinskega sveta. sneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe, pred- tekoče naloge iz pristojnosti župana. sednik pa VII. stopnjo in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora 36. člen občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vpra- Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko šanja, volitve in imenovanja. tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe obči- Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinske- ne. ga sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot direktor občinske uprave, javni uslužbenci občinske uprave ter strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih zadev iz svoje pristojnosti. skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. 37. člen Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve Županu in podžupanom preneha mandat: oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, – če izgubi volilno pravico, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predča- – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno sno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev kazen zapora, daljšo od šest mesecev, opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni 40. člen združljiva s funkcijo župana ali podžupana, – če odstopi. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih Mandat jim preneha z dnem razrešitve. večina članov. Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in pravnomočne sodne odločbe. Župan je dolžan občinski svet predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alinejo prvega glasov navzočih članov. odstavka tega člena. O odločitvi o odstopni izjavi župana od- loča občinski svet. 41. člen Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki ob- podlagi pismene izjave ugotovi, da so nastali razlogi za pre- vezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, nehanje mandata. zaključnih računov finančnih načrtov krajevnih skupnosti, jav- Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri nih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, predlo- je dana pismena izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku ga proračuna in finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih razlogov iz prvega odstavka tega člena. zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim občinske volilne komisije. premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija svet in župana. nadomestne volitve. Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga prve do vključno četrte alineje prvega odstavka tega člena občinski svet ali župan. preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član 42. člen občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata na- Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nad- domestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na zakona. predlog predsednika za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nad- 4. Nadzorni odbor zorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredeli- tev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzo- 38. člen rovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami). Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe porabe v občini. dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pri- vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, stojnosti: odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, občine, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občin- – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev ski organi so zahtevane podatke dolžni dati. občinskega proračuna, Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbo- – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračun- ra predlog poročila, katerega obvezne sestavine določi mini- skih sredstev. ster, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja za- pristojnim za finance. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor konitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih pod- dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12991 ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih 49. člen dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posame- osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi račun- znikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih skemu sodišču. stvareh v upravnem postopku. Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v po- lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. slovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posa- računsko sodišče. mezne primere z zakonom drugače določeno. V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja ute- O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske upra- meljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba ve odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve spada, če zakon ne določa drugače. posredovati pristojnemu organu pregona. Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, pripo- 50. člen ročila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in Posamične upravne akte iz lastne in prenesene državne organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni pristojnosti na I. stopnji izdaja direktor občinske uprave. obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nad- 51. člen zornega odbora. Župan mora skrbeti, da se v občinski upravi pravilno izvaja Zakon o splošnem upravnem postopku, zlasti pa, da 43. člen se upravne zadeve rešujejo v predpisanih rokih in skrbeti za Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega strokovno izpopolnjevanje zaposlenih, ki odločajo v upravnih odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoli- stvareh. ščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi 52. člen lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev Pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah in poobla- mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno na- stilo za vodenje posameznih dejanj v postopku pred izdajo vesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O odločbe na prvi in drugi stopnji lahko da župan zaposlenemu z izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. ustrezno izobrazbo, določeno z zakonom in drugimi predpisi ter O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nad- z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. zorni odbor.

44. člen 53. člen Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank. dopusten upravni spor. Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz dr- dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzo- žavne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča rovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom državni organ, določen z zakonom. ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov prora- 54. člen čunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zapo- slenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki 45. člen v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih odbora zagotavljata župan in občinska uprava. stvareh. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v 6. Občinsko pravobranilstvo občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. 55. člen Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred so- 46. člen dišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni organe in ožje dele občine. odbor s poslovnikom. Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. 5. Občinska uprava Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v kate- rem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma po- 47. člen oblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo Notranjo organizacijo in delovno področje občinske upra- določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. ve določi občinski svet na predlog župana z odlokom. Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistematizacijo de- skupni organ občinskega pravobranilstva. lovnih mest v občinski upravi določi župan. 7. Drugi organi občine 48. člen Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo 56. člen občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki skupne občinske uprave. jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi določi s splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. Stran 12992 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

57. člen 11, 12, 13, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 36, 38, 40, Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki iz- 42, 44, 46, 48, 50, 52, 54, 56, 58, 60, Mušičeva ulica, Nad mlini, vajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil Paderšičeva ulica, Resslova ulica, Skalickega ulica, Smrečni- za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. kova ulica, Školova ulica, Trdinova ulica, Valantičevo; Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo – Krajevno skupnost Karteljevo, ki obsega naselji Do- odgovorni županu. lenje Karteljevo in Gorenje Karteljevo. – Krajevno skupnost Ločna-Mačkovec, ki obsega na- selje Novo mesto z ulicami: Gregoričeva ulica, Ločna, Mačk- IV. OŽJI DELI OBČINE ovec, Mlinarska pot, Pod Trško goro, Seidlova cesta s hišnimi št. 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 58. člen 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 54, 56, Občina je razdeljena na naslednje krajevne skupnosti s 58, 60, 62, 64, 66, 68, 70, 74, 76, Stražna, Šmarješka cesta; pripadajočimi naselji, ulicami oziroma hišnimi številkami: – Krajevno skupnost Mali Slatnik: Križe, razen hišnih – : Birčna vas, Dolenje Krajevno skupnost Birčna vas št. 219, 231, 233, 237, 239, Mala Cikava, Mali Slatnik, Peteli- Lakovnice, Gorenje Lakovnice, Gorenje Mraševo, Jama, Mali njek, Potov Vrh, Smolenja vas, Veliki Slatnik in Novo mesto z Podljuben, Petane, Rajnovšče, Rakovnik pri Birčni vasi, Stran- ulicami: Cerovci, Krka, Podbevškova ulica, Savinškova ulica, ska vas, Veliki Podljuben, naselje Uršna sela z ulico Stari Šentjernejska cesta s hišnimi št. od 41 do 53 – samo lihe šte- Ljuben s hišnimi št. 4, 9, 11, Vrh pri Ljubnu; vilke, Velika Cikava; – Krajevno skupnost Bršljin, ki obsega naselje Novo mesto z ulicami: Bršljin, Cegelnica, Cesta brigad, Foersterjeva – Krajevno skupnost Majde Šilc, ki obsega naselje Novo ulica, Kettejev drevored s hišnimi št. 19, 32, 33, Klemenčičeva mesto z ulicami: Jurčičeva ulica, Jakčeva ulica, Kandijska cesta ulica, Kočevarjeva ulica, Kolodvorska ulica, Lastovče, Livada, s hišnimi št. 15, 17, 19, 21, 23, 23a, 23b, 25, 27, 29, 31, 33, 35, Ljubljanska cesta s hišnimi št. 3, 5, 7, 9, 10,11, 12, 13, 14, 15, 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 59, 61, Levstikova 16, 18, 20, 22, 24, 26, 7, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, ulica, Maistrova ulica, Ragovo, Ragovska ulica, Slančeva ulica, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 50, 52, 54, 56, Medičeva Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica, Ulica Ilke Vaštetove, Ulica ulica, Podbreznik – del, Povhova ulica, Straška cesta, Ulica Marjana Kozine, Ulica Milana Majcna, V Ragov log; Danila Bučarja, Ulica stare pravde, V Brezov log, Vandotova – Krajevno skupnost Mestne njive, ki obsega naselje ulica, Vavpotičeva ulica, Zwittrova ulica, Žlebej; Novo mesto z ulicami: Cankarjeva ulica, Kettejev drevored s – Krajevno skupnost Brusnice: Brezje, Dolenji Suhadol, hišnimi št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 12, Koštialova ulica, Lamutova Gorenji Suhadol, Gumberk, Križe s hišnimi št. 219, 231, 233, ulica, Ljubljanska cesta s hišnimi št. 4, 6, 8, Mestne njive, Pri- 237, 239, Leskovec, Male Brusnice, Ratež, Sela pri Ratežu, sojna pot, Seidlova cesta s hišnimi št. 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, Velike Brusnice; 17, 19, 21, 23, 25, 27; – Krajevno skupnost Bučna vas: Daljni Vrh, Dolenje – Krajevno skupnost Otočec: Črešnjice, Dobovo, Dole- Kamenje, Gorenje Kamence, Gorenje Kamenje, Hudo in Novo nja vas, Dolenje Grčevje, Golušnik, Gorenje Grčevje, Gorenje mesto z ulicami: Brezje, Brinje, Dolenje Kamence, Ljubljanska Kronovo, Herinja vas, Jelše pri Otočcu, Koti, Lešnica, Lutrško cesta s hišnimi št. 49, 51, 53, 55, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, selo, Otočec, Paha, Sela pri Štravberku, Sevno, Srednje Gr- 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 80, čevje, Štravberk, Trška Gora, Vrh pri Pahi, Zagrad pri Otočcu, 82, 84, 86, 88, 89, 90, 91, 92, 94, 96, 98, 101, 102, 104, 106, Ždinja vas, Žihovo selo; 108, 110, 111, 112, 113, 114, 116, 117, 118, 119, 120, Markljeva – Krajevno skupnost Podgrad: Jurna vas, Konec, Koro- ulica, Mirnopeška cesta, Muhaber, Potočna vas, Tržiška ulica, ška vas, Laze s hišnimi št. 17, 21 in 25, Mali Cerovec, Mihovec, Turkova ulica, Velika Bučna vas, Vodnikova ulica, Zobčeva Podgrad, Pristava, Veliki Cerovec, Vinja vas; ulica, Župnca; – Krajevno skupnost Prečna: Češča vas, Kuzarjev Kal, – Krajevno skupnost Center, ki obsega naselje Novo Prečna, Suhor, Novo mesto z ulico Groblje in Podbreznik mesto z ulicami: Breg, Cvelbarjeva ulica, Čitalniška ulica, Dal- – del; matinova ulica, Defranceschijeva ulica, Detelova ulica, Dilan- – Krajevna skupnost Regrča vas, ki obsega naselje čeva ulica, Florjanov trg, Frančiškanski trg, Germova ulica, Novo mesto z ulicami: Finžgarjeva ulica, K Roku, razen hišnih Glavni trg, Hladnikova ulica, Jenkova ulica, Jerebova ulica, št. 10 in 12, Ob Težki vodi hišne št. od 18 do 92, Regrča vas, K sodišču, Kapiteljska ulica, Kastelčeva ulica, Kosova ulica, Vidmarjeva ulica; Kratka ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta s hišno št. 1, – Krajevno skupnost Stopiče: Brezovica pri Stopičah, Mej vrti, Muzejska ulica, Na Loko, Na žago, Novi trg, Prešernov Črmošnjice pri Stopičah, Dolnja Težka Voda, Gornja Težka trg, Pugljeva ulica, Rozmanova ulica, Seidlova cesta s hišnimi Voda, Hrib pri Orehku, Hrušica, Mali Orehek, Pangrč Grm, št. 4, 6, 8, 10, 12, 14, Sokolska ulica, Streliška ulica, Strma Plemberk, Stopiče, Šentjošt, Veliki Orehek, Verdun; pot, Strojarska pot, Šolska ulica, Trubarjeva ulica, Ulica talcev, Vrhovčeva ulica, Župančičevo sprehajališče; – Krajevno skupnost Šmihel, ki obsega naselje Novo – Krajevno skupnost Dolž: Dolž, Iglenik, Sela pri Zaj- mesto z ulicami: Aškerčeva ulica, Bajčeva ulica, K Roku s čjem Vrhu, Vrhe, Zajčji Vrh pri Stopičah; hišnimi št. 10 in 12, Košenice, Krajčeva ulica, Krallova ulica, – Krajevno skupnost Drska, ki obsega naselje Novo Nahtigalova ulica, Ob Težki vodi s hišnimi št. od 1 do 17, mesto z ulicami: Brod, Cesarjeva ulica, Drska, Irča vas, Kan- Smrečnikova ulica s hišnimi št. 40, 55, 57, 58, 59, 60, 61, 63, dijska cesta s hišnimi št. 1, 2, 3, 4, 6, 8, 10, Lebanova ulica, Šegova ulica s hišnimi št. 112, 114, 115, 116, 117, 120, 121, Šalijeva ulica, Šegova ulica, razen hišnih št. 112, 114, 115, 116, Škrabčeva ulica, Šmihel, Šukljetova ulica, Vorančeva ulica ter 117, 120, 121, Šmihelska cesta, Topliška cesta, Ulica Mirana naselji Boričevo in Škrjanče pri Novem mestu; Jarca, Ulica Slavka Gruma, Volčičeva ulica, Westrova ulica in – Krajevno skupnost Uršna sela: Laze, razen hišnih naselje Srebrniče; št. 17, 21 in 25, Travni Dol, Uršna sela, razen ulice Stari Ljuben – Krajevno skupnost Gabrje: Gabrje, Jugorje; s hišnimi št. 4, 9, 11; – Krajevno skupnost Gotna vas, ki obsega naselje – Krajevna skupnost Žabja vas, ki obsega naselje Novo Novo mesto z ulicami: Belokranjska cesta, razen hišne št. 4, mesto z ulicami: Avšičeva ulica, Drgančevje, Drejčetova pot, Gotna vas, Jedinščica, Ob potoku, Ulica Ivana Roba, Ulica Pie Kandijska cesta s hišnimi št. 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, in Pina Mlakarja; 71, 72, 73, 74, 75, 77 in 85, Knafelčeva ulica s hišnima št. 25 – Krajevno skupnost Kandija-Grm, ki obsega naselje in 27, Lobetova ulica, Na Lazu, Na Tratah, Pot na Gorjance, Novo mesto z ulicami: Adamičeva ulica, Belokranjska cesta Šentjernejska cesta s hišnimi št. 1, 2, 3, 4, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, hišna št. 4, Gubčeva ulica, Kandijska cesta s hišnimi št. 5, 7, 9, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 22, 24, Žabja vas. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12993

59. člen tijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, nje- do spremembe režima vodnih virov; no ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor – seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potre- občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega bami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom varstva okolja; za ljudsko iniciativo. – sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo prireditev; območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji – spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem ob- prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev veščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja; na katerem naj bi se ustanovila skupnost. – dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravlja- Občinski svet lahko po pridobitvi mnenja občanov s spre- nju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo membo statuta ukine krajevno skupnost ali spremeni njeno za opravljanje njihovih nalog. območje. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna sku- 63. člen pnost oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava. Organ krajevne skupnosti je svet. Izvolijo ga volilni upravi- 60. člen čenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Pred ustanovitvijo krajevnih skupnosti ali pred spremem- Krajevna skupnost ima svoj statut, v katerem med drugim bo njihovih območij mora občinski svet na zborih krajanov ali na določi: referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij – število članov sveta, v občini glede imena in območja krajevne skupnosti, kjer naj bi – število volilnih enot v skladu z zakonodajo. bile ustanovljene krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti začne veljati, ko da nanj soglas- je občinski svet. 61. člen Krajevne skupnosti odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Občina odgovarja za obveznosti Pristojnosti krajevne skupnosti so: krajevne skupnosti subsidiarno. – upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sred- Krajevna skupnost se ne sme zadolževati. stvi, – sprejema program razvoja, 64. člen – upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte, Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega – upravlja in vzdržuje pokopališča v upravljanju krajevnih proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, skupnosti, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premo- – vzdržuje ceste in druge javne površine, ki so v upravlja- ženja krajevne skupnosti. nju krajevne skupnosti, Prihodki in odhodki krajevne skupnosti se zajamejo v nje- – daje mnenja in predloge k prostorskim planom in pro- nem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna. storsko izvedbenim aktom, – skrbi za požarno varnost in organizira reševalno po- 65. člen moč, Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem – skrbi za kvaliteto življenja krajanov, imenu in za svoj račun. – opravlja druge naloge v okviru pristojnosti krajevne sku- Krajevna skupnost ne more sklepati delovnega razmerja pnosti. brez soglasja občinskega sveta. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predho- 62. člen dnega soglasja župana, so nični. Odlok o proračunu pa lahko Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev določi, kateri posli in v kolikšni vrednosti so veljavni tudi brez v občini, in sicer: soglasja. – dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih pro- gramov občine na področju javne infrastrukture na svojem 66. člen območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in in- Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s vesticij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način pri nadzoru nad opravljenimi deli; izvolitve članov sveta določa zakon. – sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij la- Član sveta ožjega dela občine ne more biti župan, podž- stnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb; upan, javni uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec v – dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih službi ožjega dela občine. odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji; Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in kon- – dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocve- ča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. tličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno tem sodelujejo; prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno – dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta krajevne signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti skupnosti. ipd.); Funkcija člana sveta je častna. – predlagajo programe javnih del; – sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah pro- 67. člen storskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najka- njihove skupnosti; sneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. – oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki občine; ga izmed sebe izvolijo člani sveta. – dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kme- Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja sku- tijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih pnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kme- skupnosti. Stran 12994 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne sku- V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV pnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. PRI ODLOČANJU V OBČINI

68. člen 72. člen Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge krajevne skupno- v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. sti, ki so v skladu s tem statutom. Svet tudi: 1. Zbor občanov – obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se na- našajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter 73. člen oblikuje svoja stališča in mnenja, Občani na zboru občanov: – daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih – obravnavajo pobude in predloge za spremembo obmo- splošnih aktov občine, čja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi – sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in raz- s tem in oblikujejo mnenja, polaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti. – obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in po- Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne sku- vezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne pnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so skupnosti, pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne – obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih določeno. območij, Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih – predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spre- membah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in – opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega – dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter va- rovanja življenjskega okolja, 69. člen – oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan in nevarnih stvari, oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj – obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo posvetovalni organ. o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem sta- Zaradi skupnih interesov in realizacijo skupnih nalog se tutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene lahko posamezne krajevne skupnosti pogodbeno povezujejo. občinski svet ali župan. Naloge, ki jih bodo skupno izvajale, določijo s pogodbo o so- Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna delovanju. zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, 70. člen pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primer- zagotovijo sredstva v proračunu občine. nem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sred- 74. člen stva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako prido- več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. bljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobu- v skladu z njihovim namenom. do občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zah- tevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi občina krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev in z njimi tudi upravlja. v tej skupnosti. Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja ob- pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. činska uprava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in 71. člen naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega od- zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo bora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobu- občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in dniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. razpiše predčasne volitve: Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po – če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, prejemu pravilno vložene zahteve. – če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom 75. člen zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za kate- in splošnimi akti občine, rega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter – če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi predlog dnevnega reda. občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občin- Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen skega proračuna, uporabljajo nenamensko. način. Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine kra- jevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne 76. člen opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podž- da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje upan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje pred- nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. sedstva zbora, ki naj zbor vodi. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12995

Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predlo- in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude ge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost deset odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. pobudnika in občinski svet. Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o upravno sodišče. odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občin- Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z ske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno osebnim podpisovanjem. Župan določi obrazec za podporo z običajen način objavi. osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. 2. Referendum o splošnem aktu občine Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. 77. člen Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, število volivcev. razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski 81. člen davki in druge dajatve. Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstav- sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika ka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve sveta. zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva odstavkom prejšnjega člena. najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon Referendum se izvede v nedeljo ali drug dela prost dan, ali statut občine. najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa. Če občinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za 78. člen razpis referenduma v nasprotju z ustavo ali zakonom, lahko Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko ob- občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu činski svet vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka splošnega akta občine. roka za razpis referenduma. Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma za vložitev zahteve za razpis referenduma. njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referen- Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana dumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendu- pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, mu tako, da se bo obkrožilo ZA oziroma PROTI, dan razpisa župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali in dan glasovanja. pobudi oziroma do odločitve na referendumu. Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem 79. člen statutom določen za objavo splošnih aktov občine. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na ka- Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna terem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali komisija v javnih občilih akt o razpisu referenduma. njegove posamezne določbe. 82. člen Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki izida referenduma. imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju večina volivcev, ki so glasovali. volje volivcev ne spremeni. 83. člen Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilne- izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. ga odbora odloča občinska volilna komisija. Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih 80. člen izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo re- Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referendu- ferendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem ma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. vprašanje drugače urejeno. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občin- predmet referenduma, in obrazložitev. ska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. duma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 3. Svetovalni referendum stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na sezna- mu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, 84. člen datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vpra- Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis šanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za županu. njen del. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skla- Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami du s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. Stran 12996 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zave- kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo zuje občinskih organov. javne potrebe.

4. Drugi referendumi 90. člen Občina zagotavlja obvezne in izbirne gospodarske javne 85. člen službe na način in v oblikah, kot jih določa zakon. Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. 91. člen Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja refe- druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene rendum, ni drugače določeno. pristojnosti, če so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje go- Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če se je za spodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. uvedbo izrekla večina glasovalnih upravičencev na določenem območju, ki so glasovali, pod pogojem, da se jih je glasovanja 92. člen udeležila večina. Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. 5. Ljudska iniciativa 93. člen 86. člen Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega za- Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva gotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi go- izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pri- spodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih stojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. sistemov skupaj z drugimi občinami. Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določ- 94. člen be zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki splošnem aktu občine. so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sesta- občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski vljajo župani občin ustanoviteljic. svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način zahteve. financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih or- ganov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 87. člen 95. člen Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odlo- čanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. stvari v lasti občine, denarna sredstva, deleži na kapitalu prav- nih oseb in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober go- VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE spodar. Odtujitev premoženja občine je dopustna le proti plačilu, 88. člen ki postane del premoženja občine, razen če se premoženje Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. in druge tovrstne namene. Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine – neposredno v okviru občinske uprave, sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premo- – z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, ženja ter pridobitvi nepremičnega premoženja odloča župan. – z dajanjem koncesij, Odtujitev nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede – z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zaseb- po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni nega prava in z drugimi oblikami, ki so določene z zakoni. urejeno, se odtujitev nepremičnin in premičnin izvede v skladu s Z občinskim predpisom se lahko določi, da se za opra- predpisi, ki veljajo za odtujitev državnega premoženja. vljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne pristojnosti občine Za brezplačno pridobitev premoženja je potrebno pridobiti podeli javno pooblastilo javnemu podjetju, javnemu zavodu, predhodno soglasje organa, ki ga pooblasti župan, če bi takšna javni agenciji, javnemu skladu, drugi pravni osebi ali posa- pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano mezniku, če se s tem omogoči učinkovitejše in smotrnejše s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznost za občino. opravljanje nalog, zlasti če se v celoti ali pretežno financirajo s plačili uporabnikov. 96. člen Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz la- 89. člen stnih virov, sredstev države in iz zadolžitve. Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne Lastni viri občine so: službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: – prihodki od davkov in drugih dajatev, – osnovnošolsko izobraževanje, – dohodki od premoženja občine, – predšolska vzgoja in varstvo otrok, – vsi ostali viri, določeni na podlagi zakona in statuta – osnovno zdravstvo in lekarna, občine. – knjižničarstvo, – muzejska dejavnost in galerijska dejavnost, 97. člen – gledališka in filmska dejavnost ter Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripa- – pomoč družini na domu. dajo občini davki in drugi prihodki, določeni z zakonom, ter Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih podro- drugi davki oziroma dajatve, ki jih predpiše občina v skladu z čjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, zakonom. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12997

98. člen 102. člen Dohodki od premoženja občine so zlasti: Občina oblikuje svoje rezerve skladno z zakonom. Viši- – dohodki od zakupnin in najemnin za premičnine in ne- na sredstev, izločenih za rezerve, se določi s proračunom za premičnine v lasti občine, posamezno leto. – dohodki od vlaganj kapitala, – dohodki od vrednostnih papirjev in drugih pravic, ki jih 103. člen je občina kupila, Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme – dohodki od rent, dobička javnih podjetij in koncesij. občinski svet na predlog župana odlok o zaključnem računu proračuna za preteklo leto. 99. člen Za sestavo in sprejem zaključnega računa se uporabljajo Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja zakoni in predpisi s področja javnih financ in računovodstva. javne porabe so zajeti v proračunu občine. Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu Proračun občine je akt občine, s katerim so predvideni svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. vsi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za eno leto. 104. člen V proračunu se prihodki in odhodki izkazujejo skladno z Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev, zakonom in predpisi s področja javnih financ. garancij, poroštev in najetjem posojil, in sicer do višine in pod pogoji, določenimi z zakonom in odlokom o proračunu občine. 99.a člen Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero 105. člen se nanaša, se financiranje občine in njenih nalog iz drugih, Občina se lahko dolgoročno zadolžuje za investicije, ki jih s predpisi določenih namenov, začasno nadaljuje na podlagi potrdi občinski svet. proračuna za preteklo leto le za iste programe kot v preteklem Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- letu. V obdobju začasnega financiranja neposredni uporabniki jetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministrstva, pri- ne smejo povečevati števila zaposlenih glede na stanje na dan stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o za- 31. december preteklega leta. dolževanju. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v ena- 106. člen kem obdobju v proračunu za preteklo leto. Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju pla- občina, se smejo zadolževati in dajati poroštva le s soglasjem čane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta. ustanovitelja. O soglasju odloča župan. 99.b člen Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, in sicer do Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan višine, določene z zakonom. O dajanju poroštev odloča župan. in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v Uradnem listu RS ali v ura- dnem glasilu občine. VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Če proračun ni sprejet v dodatnem roku treh mesecev začasnega financiranja, se začasno financiranje občinskega 1. Splošni akti občine proračuna lahko podaljša na predlog župana s sklepom občin- 107. člen skega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine. Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, 100. člen odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzema- in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni ti obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. za posamezne namene. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslov- sredstev. nik občinskega sveta.

101. člen 108. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občin- lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna. ski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. 101.a člen Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan O izvrševanju proračuna v prvem polletju župan poroča ob- za sprejem odloka. činskemu svetu najpozneje do konca septembra tekočega leta. Poročilo vsebuje: 109. člen 1. poročilo o realizaciji prejemkov, izdatkov, presežku ali S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko primanjkljaju, zadolževanju in oceno realizacije do konca leta; večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela 2. podatke o vključitvi novih obveznosti v proračun, pre- občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov nosu namenskih sredstev iz proračuna preteklega leta, pla- občinskega sveta. čilu neporavnanih obveznosti iz preteklih let, prerazporejanju proračunskih sredstev, spremembi neposrednih uporabnikov 110. člen med letom, uporabi sredstev proračunske rezerve, izdanih Z odlokom ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti, usta- in unovčenih poroštvih ter izterjanih regresnih zahtevkih iz navlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela naslova poroštev; ter ustanavlja javne službe, javna podjetja, javne zavode in 3. razlago glavnih odstopanj v primerjavi s sprejetim pro- sklade občine. računom in Proračun občine in zaključni račun proračuna se odreja 4. predlog potrebnih ukrepov. z odlokom. Stran 12998 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Občina ureja z odlokom tudi zadeve iz prenesene pristoj- 120. člen nosti, kadar je tako določeno z zakonom. Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stran- ka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih 111. člen oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splo- občine, določene z ustavo in zakoni. šen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. 121. člen 112. člen Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo odloka v procesu njihovega izvrševanja. koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje v državni zbor. 113. člen Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE odloka. 122. člen 114. člen Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zako- nitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pri- Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni stojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni javni v Uradnem listu RS in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, uslužbenci občinske uprave. če ni v njih drugače določeno. V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opra- V Uradnem listu RS se objavljajo tudi drugi akti, za katere vljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in tako določi občinski svet. strokovnostjo njihovega dela. Splošni del proračuna se objavi v Uradnem listu RS. Po- Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko sebni del proračuna in načrt razvojnih programov se objavita pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje na spletni strani Mestne občine Novo mesto. nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje 2. Posamični akti občine nalog iz državne pristojnosti. Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad za- 115. člen konitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, Posamični akti občine so odločbe in sklepi. medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

116. člen 123. člen O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi Krajevne skupnosti so dolžne sprejeti svoje statute v občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi sto- skladu s tem statutom do 31. 3. 2002. pnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače Če krajevna skupnost ne sprejme statuta v tem roku, določeno. lahko volilne enote in število članov sveta krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom. O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni or- 124. člen gan, ki ga določi zakon. Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih or- Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 47/99). ganov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. Odloki, pravilniki in drugi predpisi Mestne občine Novo mesto, ki so bili sprejeti na podlagi Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 47/99) in drugi prej sprejeti akti IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE veljajo, če niso v nasprotju s tem statutom. IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI Vse odloke in druge splošne akte v Mestni občini Novo mesto so pristojni organi dolžni uskladiti s tem statutom v enem 117. člen letu po njegovi uveljavitvi. Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se po- 125. člen sega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine listu RS. posega v njene pravice. Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine 118. člen Novo mesto (Uradni list RS, št. 44/02) vsebujejo naslednji prehodni in končni določbi: Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi 4. člen predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojno- Prvi svet Krajevne skupnosti Karteljevo se konstituira sti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina v skladu z zakonom po izvedenih volitvah v svete krajevnih posega v njeno pristojnost. skupnosti ob lokalnih volitvah v letu 2002.

119. člen 5. člen Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija Te spremembe in dopolnitve statuta, razen 1. in 2. člena, konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Repu- izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če blike Slovenije. osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti 1. in 2. člen sprememb in dopolnitev statuta začne veljati uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. po izteku mandata Sveta Krajevne skupnosti Bučna vas. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 12999

Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpi- Novo mesto (Uradni list RS, št. 72/05) vsebujejo naslednjo som ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zaseb- končno določbo: no pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. 15. člen Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve jav- Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati nasle- nosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa dnji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. ta poslovnik.

Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine 5. člen Novo mesto (Uradni list RS, št. 72/06) vsebujejo naslednjo Svet dela in odloča na rednih, izrednih in korespondenč- končno določbo: nih sejah.

16. člen 6. člen Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati pet- Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa najsti dan po objavi, razen določil 1. in 11. člena, ki začnejo predsednik delovnega telesa. veljati s 1. 1. 2007. Določila 5. člena se uporabljajo z dnem razpisa lokalnih 7. člen volitev 2006. Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali z odlokom. V notranjem krogu pečata je ime občinskega organa OBČINSKI SVET. Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in 4086. Poslovnik Občinskega sveta Mestne občine aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. Novo mesto (uradno prečiščeno besedilo Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna – UPB1) telesa sveta. Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo župan ali od Na podlagi 106. člena Poslovnika Občinskega sveta Me- njega pooblaščen javni uslužbenec občinske uprave. stne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 111/01, 72/05 in 9/08) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 17. seji dne 25. 9. 2008 potrdil uradno prečiščeno besedilo Poslovnika II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto, ki obsega: – Poslovnik Občinskega sveta Mestne občine Novo me- 8. člen sto (Uradni list RS, št. 111/01), Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potr- – Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta jenih več kot polovica mandatov članov sveta. Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 72/05), Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po – Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta izvolitvi članov, vendar ne kasneje, kot poteče njegov mandat. Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 9/08). Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. Št. 007-71/2008-1110 Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandi- Novo mesto, dne 25. septembra 2008 datnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. Župan 9. člen Mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič l.r. Prvo sejo sveta vodi dosedanji župan. Svet na prvi seji izmed navzočih članov najprej imenuje začasno tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga P O S L O V N I K župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o župano- Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto vem predlogu, če ta ni izglasovan, pa glasuje o predlogih čla- (uradno prečiščeno besedilo – UPB1) nov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani vsi trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi I. SPLOŠNE DOLOČBE volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve 1. člen o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev manda- sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in tov za člane. dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi 2. člen odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za ali predstavnikov kandidatur. delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom 10. člen ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog poslovniki delovnih teles. mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb 3. člen kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slo- Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o venskem jeziku. vsakem spornem mandatu pa odloča posebej, najpozneje na prvi naslednji seji. 4. člen Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandida- razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki ta ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. Stran 13000 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Svet na podlagi poročila volilne komisije, potrdila o izvo- 15. člen litvi župana in na podlagi poročila mandatne komisije posebej Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta, odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstav- izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, nikov kandidatur oziroma kandidatnih list. imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku.

11. člen 2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopi- jo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, 16. člen mandat dotedanjim članom občinskega sveta pa preneha. Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, S prenehanjem mandata članov občinskega sveta prene- drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in poja- ha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih snila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in delovnih telesih občinskega sveta. njegovih delovnih telesih. Član občinskega sveta lahko poda na eni seji največ tri 12. člen (3) ustna vprašanja ali pobude in neomejeno število pismenih vprašanj in pobud. Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih čla- Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgo- nov Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja voriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati kot svoje stalno delovno telo. Komisija do prve naslednje seje zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej sveta pripravi poročilo in predloge za imenovanje novih članov zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila organov občine in delovnih teles občinskega sveta. tudi v pismeni obliki. Član občinskega sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje s področja pristojnosti ob- III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV čine ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali OBČINSKEGA SVETA za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.

1. Splošne določbe 17. člen Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude 13. člen s področja pristojnosti občine v pismeni obliki ali ustno. Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna z zakonom, statutom občine in s tem poslovnikom. točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleže- Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavlje- vati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih ne tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko primeru župan ali drugi predsedujoči na to opozori člana in ga udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sode- pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. lovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 mi- Član občinskega sveta ima pravico: nute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. – predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge Pismeno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredo- vano tistemu, na katerega je naslovljeno. akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obve- za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme zno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan občinski svet na predlog župana ter obravnavati vprašanja iz ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo na- pristojnosti občinskega sveta; domeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. – glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih Na vprašanja in pobude se praviloma odgovarja na na- aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila slednji seji. (amandmaje) k tem predlogom; Župan ali direktor občinske uprave oziroma njun name- – sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega stnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita sveta; pismeno, pismeno morata odgovoriti tudi na vprašanja in po- – predlagati kandidate za člane organov občine, delovnih bude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pismeni odgovor mora teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih pod- biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem prve jetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je naslednje redne seje, najkasneje pa na njej. občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike, vanje voliti in biti voljen. 18. člen Člani sveta uveljavljajo pravice iz tega člena neposredno Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na seji sveta ali pismeno med sejama sveta. na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občin- zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in skemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči poslovne skrivnosti, opredeljene z zakonom, drugim predpisom svet z glasovanjem. Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračun- uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. skih sredstev, s katerimi je seznanjen pri svojem delu. Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in po- s sej sveta in delovnih teles sebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. 19. člen Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta 14. člen in delovnih teles, katerih član je. Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, ka- zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravlja- terega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana njem svoje funkcije. oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana ob- župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odso- činskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. tnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13001

Članu sveta, ki se ne udeleži redne seje občinskega sve- 23. člen ta, ne pripada sejnina za to sejo. Vabilo in gradivo za sejo občinskega sveta se pošlje Če se član delovnega telesa ne udeleži treh sej delov- predsedniku nadzornega odbora mestne občine in direktorju nega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega občinske uprave. telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke O neopravičenosti razlogov odsotnosti z redne seje ob- dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske činskega sveta odloča Komisija za mandatna vprašanja, volitve uprave. in imenovanja. Ugovor zoper odločitev Komisije za mandatna K posameznim točkam dnevnega reda se lahko povabijo vprašanja, volitve in imenovanja je možen v osmih dneh. O tudi tisti, na katere se posamezna točka nanaša. ugovoru odloča občinski svet. Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. O tem odloča župan.

IV. DELOVNO PODROČJE SVETA 24. člen Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje 20. člen in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah seje. v okviru pravic in dolžnosti občine. Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določa na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta podlagi ustave in zakona statut občine. ali na lastno pobudo. V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi V. SEJE SVETA mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji predložitve pismenega obrazloženega predloga oziroma zah- teve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče 21. člen tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru Občinski svet dela in odloča na rednih, izrednih in kore- lahko predlagatelj sejo tudi vodi. spondenčnih sejah. Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora Seje sveta sklicuje župan. biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred Župan sklicuje redne seje občinskega sveta praviloma sejo. enkrat mesečno. Skliče jo tudi po sklepu sveta ali na predlog Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja ob- drugih predlagateljev, določenih s statutom občine. činskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s Redne seje sklicuje župan v času med 10. januarjem in sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V 15. julijem ter 10. septembrom in 23. decembrom. tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na Izredno sejo lahko župan po potrebi skliče kadarkoli. sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Izredno sejo se skliče za obravnavanje in odločanje o Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane iz- nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. redne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski Ob občinskem prazniku se svet sestane na slovesnosti svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče ob podelitvi najvišjih priznanj in nagrad Mestne občine Novo nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. mesto, za katero pa se ne uporabljajo določila tega poslovnika, ki govorijo o rednih in izrednih sejah. Določbe tega poslovnika 24.a člen prav tako ne veljajo za žalne seje sveta v primeru smrti ugle- Korespondenčno sejo se skliče za odločanje o zadevah, dnih posameznikov. o katerih je nujno takojšnje sprejetje odločitve občinskega sveta. 22. člen Sklic in gradivo za korespondenčno sejo morata biti sve- Sklic redne seje s predlogom dnevnega reda župan po- tnikom vročena po pošti, z osebno dostavo ali preko elektron- šlje članom občinskega sveta najmanj 15 dni pred sejo sveta, skih medijev. O dostavi se mora voditi evidenco o tem, katerim kadar gre za gradiva, ki so podlaga za sprejem odlokov, ostala svetnikom je bilo gradivo vročeno in na kakšen način. gradiva pa z vabilom najmanj 7 dni pred sejo sveta, razen Na korespondenčni seji se veljavno sklepa, če je glaso- gradiv Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, vala večina vseh svetnikov. Svetniki lahko na korespondenčni ki morajo biti predložena članom občinskega sveta najmanj do seji svojo odločitev (za, proti) sporočijo do roka, ki je določen s začetka seje. sklicem seje in v vseh oblikah, v katerih se lahko dajejo prav- Gradivo za sklic seje obsega predlog dnevnega reda in noveljavne izjave (pismeno, elektronsko, po faksu). ustrezno gradivo k posameznim točkam dnevnega reda. Za sprejemanje odločitev na korespondenčni seji sveta Gradivo za sklic seje je članom občinskega sveta pravilo- se smiselno uporabljajo določila Statuta Mestne občine Novo ma dostopno tudi v elektronski obliki, in sicer na spletni strani mesto in tega poslovnika o odločanju na redni ali izredni seji Mestne občine Novo mesto. sveta. Izjemoma lahko župan iz nujnih razlogov preloži že skli- O korespondenčni seji sveta se napiše zapisnik. cano sejo sveta na drugo uro ali na drug dan. Obvestilo o spre- V zapisniku mora biti navedeno: število svetnikov, ki jim membi datuma morajo člani občinskega sveta prejeti najmanj 3 je bilo vročeno gradivo, seznam svetnikov, ki so glasovali, ko- dni pred datumom prvotnega sklica seje. Sejo se lahko prestavi liko svetnikov je glasovalo za predlog in koliko proti predlogu, samo na kasnejši datum. rezultat glasovanja in sklepi, ki so bili sprejeti. Izjemoma pa lahko svet na predlog najmanj četrtine čla- Zapisnik o korespondenčni seji občinski svet potrdi na prvi nov sveta, župana, predsednikov delovnih teles in z obrazlo- naslednji redni seji. žitvijo nujnosti predloga z večino navzočih članov odloči, da obravnava na seji sveta tudi gradivo, ki je bilo poslano pozneje 25. člen ali vročeno na sami seji. Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje sveta, dostavijo župan. županu gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da skliče Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo sejo. pravico zahtevati sklic seje sveta. Stran 13002 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav več točk s tem poslovnikom. dnevnega reda, skrajšani ali hitri postopek. Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripra- Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave vljeni za drugo obravnavo. in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na za- Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo četku seje. le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev 26. člen zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vo- svet razpravlja in glasuje. denje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči), razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje pre- in sicer: do začetka seje pismeno, ustno pa na sami seji. dlog dnevnega reda v celoti.

27. člen 30. člen Seje občinskega sveta so javne. Po določitvi dnevnega reda seje svet odloča o potrditvi Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in zapisnika prejšnje seje. predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občin- Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku skega sveta. prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev povabi na sejo z vabilom, ki je priloženo h gradivu za sejo. zapisnika prejšnje seje odloči svet. Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to sejo. podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, dopolnjen s sprejetimi pripombami. v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. 31. člen Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik določenem (sprejetem) vrstnem redu. sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posa- predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti meznih točk dnevnega reda. dela občinskega sveta, poskrbi za njegovo odstranitev s seje. Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre 32. člen sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnev- Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko nega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, kateri so v skladu kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazlo- z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine ozi- žitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom roma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj oziroma so državna, vojaška ali uradna tajnost. dolžan podati dopolnilno obrazložitev. Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega poo- točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, blaščeni podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov k obravnavani zadevi. občinskega sveta navzoč na seji. Po dopolnilni obrazložitvi in mnenju župana dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo 2. Potek seje obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika 28. člen delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed čla- Nato dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem nov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega ne more udeležiti. člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen in v prime- posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj ru sklepčnosti nadaljuje s sejo. časa, vendar ne več kot petnajst minut. Ta član mora pred Navzočnost članov občinskega sveta se ugotovi z upora- začetkom razprave navesti razloge za podaljšanje časa za bo glasovalne naprave, z vzdigovanjem rok ali s poimenskim razpravo. klicanjem članov. Člani občinskega sveta, ki predlagajo dodatne sklepe, Z dvigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem članov se morajo le-te podati predsedujočemu v pismeni obliki. ugotovi njihova navzočnost tedaj, če glasovalna naprava ne Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima deluje ali če v prostoru, kjer je seja, take naprave ni. pa pravico do replike po razpravi vsakega naslednjega raz- V primeru, da predsedujoči ugotovi nesklepčnost, se pravljavca. Replika mora biti konkretna in se mora nanašati na sklepčnost ponovno ugotavlja najkasneje v 30 minutah po napoved replike, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike prvem ugotavljanju sklepčnosti. Če se tudi takrat ugotovi ne- smejo trajati največ tri minute. sklepčnost, se seja odpove. Drugi vabljeni na sejo smejo sodelovati v tistem delu raz- Enako se ravna v primeru ugotavljanja nesklepčnosti med prave, ki se nanaša nanje. V tem primeru predsedujoči predho- sejo. Po ponovni ugotovitvi nesklepčnosti se seja prekine. dno ugotovi, o čem želi udeleženec na seji razpravljati. Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi Predsedujoči lahko dovoli sodelovanje v razpravi tudi z delom na seji in drugimi vprašanji. drugim udeležencem, in sicer potem, ko ugotovi, o čem želi Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen udeleženec na seji razpravljati in če temu ne nasprotuje nihče na sejo. od prisotnih članov občinskega sveta. V primeru nasprotova- nja o sodelovanju drugih udeležencev v razpravi o tem odloči 29. člen občinski svet z glasovanjem. Svet na začetku seje določi dnevni red. Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, pred- Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o pre- sedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave dlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, lahko trajajo le po tri minute. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13003

33. člen 3. Vzdrževanje reda na seji Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnev- nem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči 38. člen pozval. Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po dru- Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med go- gem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z raz- vorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo pravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem le predsedujoči. besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. 39. člen Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči 34. člen naslednje ukrepe: Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovni- – opomin, ka ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, – odvzem besede, ko jo zahteva. – odstranitev s seje ali z dela seje. Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči 40. člen svet o tem vprašanju brez razprave. Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če go- Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali po- vori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če pravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila na kak drug način krši red na seji. nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predse- Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim dujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. 35. člen Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu ob- Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, činskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvze- sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na mu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stali- Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen šča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti po predložitvi teh predlogov. prostor, v katerem je seja. Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni 41. člen razpravi, potrebe po posvetovanjih ali pridobitve dodatnih stro- Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz kovnih mnenj. Predsedujoči v primeru prekinitve določi, kdaj se poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red bo seja nadaljevala. na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni seje. več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta pre- odstranijo vsi poslušalci. kinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. 42. člen Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda 36. člen na seji sveta, jo prekine. Seje občinskega sveta se sklicujejo najprej ob šestnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več 4. Odločanje kot štiri ure. Predsedujoči odredi lahko petnajstminutni odmor po dveh 43. člen urah neprekinjenega dela. Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh Predsedujoči odredi odmor tudi na predlog vodje svetni- članov sveta. ške skupine ter na obrazložen predlog najmanj petih članov Če glasovalna naprava ne deluje, se navzočnost ugota- občinskega sveta ali predsednika delovnega telesa občinskega vlja na začetku seje, na začetku nadaljevanja seje po odmoru sveta ali predlagatelja gradiva. Odmor lahko odredi tudi na oziroma prekinitvi, med sejo pa le na predlog predsedujočega predlog posameznega člana občinskega sveta ali župana, če ali člana sveta in v primeru, če je število opredeljenih glasov je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, manjše od večine članov občinskega sveta. stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, občinskega sveta v sejni sobi (dvorani). odredi pa se ga lahko v okviru posamezne točke največ dva- Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska ve- krat. čina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po iz- tretjini vseh članov občinskega sveta. črpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, občinski svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje 44. člen drugič. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali statut ali ta poslov- 37. člen nik določajo drugačno večino. Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odlo- 45. člen čiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. na eno izmed naslednjih sej. Če občinski svet časovno ni uspel Javno glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave obravnavati vseh točk dnevnega reda, sejo prekine in določi ali z vzdigovanjem rok. termin za njeno nadaljevanje. Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, predse- Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet dujoči pozove člane, naj glasujejo. Člani se izrečejo tako, da konča sejo. pritisnejo na tipko glasovalne naprave. Stran 13004 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako skle- Ugotovitev izida glasovanja obsega: ne pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. – število razdeljenih glasovnic, Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena – število oddanih glasovnic, četrtina vseh članov sveta. – število neveljavnih glasovnic, – število veljavnih glasovnic, 46. člen – število glasov ZA in število glasov PROTI oziroma pri Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni katerem se odloča. kandidat, Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, – ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano veči- razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu no ali da predlog ni izglasovan; pri glasovanju o kandidatih pa, se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme kateri kandidat je imenovan. trajati največ dve minuti. O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, Glasuje se najprej o spreminjevalnih predlogih članov katerega podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. občinskega sveta, delovnih teles ter nato o predlogu predla- Predsedujoči na seji sveta takoj po ugotovitvi rezultatov gatelja. objavi izid glasovanja. V primerih, ko je sprejet spreminjevalni predlog, pred- 51. člen sedujoči odredi odmor pred glasovanjem o predlagateljevem Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku predlogu zaradi uskladitve. glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi ponovi. in objavi izid glasovanja. O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na pre- 47. člen dlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo ZA ali PROTI sprejemu predlagane odločitve. 5. Zapisnik seje občinskega sveta 48. člen 52. člen Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. izjavljanjem. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku članov sveta. je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abece- oziroma obravnavano na seji. dnem redu njihovih priimkov. Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi direktor občinske Član glasuje tako, da glasno izjavi ZA ali PROTI. uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca 49. člen občinske uprave. Tajno se glasuje z glasovnicami. Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komi- potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej sija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravico predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ali javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor ustrezne spremembe. občinske uprave. Potrjen zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je vodil, in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni članov sveta. uslužbenec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. Glasovnice morajo biti overjene s pečatom, ki ga upora- Po potrditvi se zapisnik pošlje predstavnikom sredstev blja občinski svet. javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji, in se na krajevno Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas gla- običajen način objavi. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del sovanja. zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se v pro- in se ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim seznani pred- storu, ki je določen za glasovanje in v katerem je zagotovljena sedujoči pred potrjevanjem zapisnika. tajnost glasovanja. 53. člen Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in pra- Potek seje občinskega sveta se snema na magnetofonski viloma opredelitev ZA ali PROTI. ZA je na dnu glasovnice za trak. Magnetofonski trak se hrani še eno leto po koncu mandata besedilom predloga na desni strani, PROTI pa na levi. Glasuje članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet. se tako, da se obkroži besedo ZA ali besedo PROTI. Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. gradivom s seje. Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke Poslušanje magnetograma zainteresiranih se opravi v in imena in priimke kandidatov, napisana po abecednem redu prostorih in v delovnem času občinske uprave po predhodnem prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži dogovoru. zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del posnetka katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za ka- kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba terega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pismeno pri imenovati. županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če ugotovi, da Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasov- so razlogi utemeljeni. nico v glasovalno skrinjico. 54. člen 50. člen Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glaso- narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim vanja. aktom. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13005

Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sve- 59. člen ta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imeno- delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. vanja: O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva – opravlja aktivnosti in postopke v zvezi s potrditvijo man- izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo datov članov občinskega sveta in župana, pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. – obravnava vprašanja s pristojnosti sveta, ki so poveza- Gradiva za občinski svet dobijo status informacije javnega na z volitvami, imenovanji, razrešitvami, imuniteto in admini- značaja takrat, ko so posredovana v proceduro sprejemanja strativnimi zadevami, članom občinskega sveta. – pripravlja in daje predloge za imenovanja in soglasja k imenovanju direktorjev javnih zavodov, katerih ustanovitelj je 55. člen mestna občina, Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise – pripravlja in daje svetu predloge za izvolitev, imenovanja in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih ob- in razrešitev članov sveta javnih zavodov, činske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove – daje predloge za sestavo delovnih teles sveta in opra- vljanje funkcij v njih, funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi – pripravlja in obravnava predloge aktov o plačah in na- pismene zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, gradah občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles in dru- odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je gih članov občinskih organov ter o povračilu stroškov, bilo vpogledano. – sprejema sklepe o dopustih poklicnih funkcionarjev, V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči – obvešča občinski svet o primerih, ki imajo za posledico o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega prenehanje mandata članu sveta, sveta. – opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni, statut in ta poslovnik. 6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet Komisija šteje devet članov.

56. člen 60. člen Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za Odbor za okolje in prostor obravnava: delovna telesa občinskega sveta zagotavlja direktor občinske – urbanizem in prostorsko planiranje, uprave z zaposlenimi v občinski upravi. – varstvo naravne in kulturne dediščine, Direktor občinske uprave določi javnega uslužbenca v ob- – varstvo okolja, činski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja – ustanavljanje, financiranje in nadzorovanje javnih služb druga opravila, potrebna za nemoteno delo občinskega sveta na področju okolja in prostorskega urejanja, – razvoj mesta, ohranitev in revitalizacijo starega me- in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih stnega jedra in drugih naselij ter predloge za namembnost mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. mestnega prostora. Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občin- Odbor šteje devet članov. skega sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge javne 61. člen uslužbence občinske uprave. Odbor za komunalo in promet obravnava: – izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z energetskimi, 7. Delovna telesa občinskega sveta in njihove pristojnosti vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti in napravami, – izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z javnimi cestami, 57. člen javnimi potmi, parkirišči, trgi, parki in drugimi javnimi površinami, Stalna delovna telesa občinskega sveta so opredeljena s – urejanje prometa, statutom ali z ustreznim odlokom. – izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje s pokopališči, za Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega organizacijo pogrebnih storitev ter za mrliško-ogledno službo, delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom – ustanavljanje, financiranje in nadzorovanje javnih služb občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinske- s področja komunalne dejavnosti, – varstvo tal in vodnih virov, ga sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. – varstvo zraka, varstvo pred hrupom ter zbiranje in de- Občinski svet obravnava mnenja in predloge delovnih poniranje odpadkov, teles v okviru posameznih točk dnevnega reda seje. – področje požarne varnosti ter organizacijo dimnikarske službe. 58. člen Odbor šteje devet članov. Komisija za statut občine in poslovnik sveta ima se- dem članov. 62. člen Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika Odbor za družbene dejavnosti obravnava: občinskega sveta ter njunih sprememb oziroma dopolnitev; – razvoj zdravstva, socialnega skrbstva, predšolskega predloge odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema varstva, varstva otrok in družine, invalidov in ostarelih, v obliki predpisov, pa obravnava na izrecni predlog župana ali – razvoj vzgoje in izobraževanja na nižji, srednji in visoki najmanj četrtine članov občinskega sveta. Komisija oblikuje stopnji, svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih – razvoj kulturne, raziskovalne, knjižničarske, informacij- predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede sko-dokumentacijske dejavnosti, medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. – razvoj športa in rekreacije, Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem – promocijo občine, organizacijo promocijskih prireditev ter izdajanje ustreznih publikacij, spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika ob- – varstvo naravne in kulturne dediščine. činskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov Odbor šteje devet članov. občine. Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če 63. člen tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, razlaga poslov- Odbor za gospodarstvo obravnava: nik občinskega sveta Komisija za statut občine in poslovnik – sodelovanje med občino in gospodarskimi subjekti, sveta. – problematiko zaposlovanja, Stran 13006 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

– pogoje za razvoj vseh gospodarskih in negospodarskih – proučuje prošnje, pritožbe in druge pobude splošnega dejavnosti, vključno z malim gospodarstvom, katerih razvoj je pomena, ki jih pošiljajo občani občinskemu svetu, ter ugotavlja v interesu občine, vzroke zanje, – razvoj kmetijstva, trgovine in turizma, razvoj demograf- – obvešča občinski svet in pristojna delovna telesa o po- sko ogroženih območij, javih, ki nastajajo pri uporabi občinskih aktov, in jim predlaga – stanovanjsko problematiko. ustrezne ukrepe za učinkovito uresničevanje pravic, dolžnosti Odbor šteje devet članov. in pravnih interesov občanov, – daje mnenja o zadevah, če to predlaga občinski svet 64. člen ali župan. Odbor za davčno politiko, proračun in finance obrav- Komisija šteje sedem članov. nava: Vse vloge, ki se nanašajo na splošne akte in sklepe – oblikovanje in izvajanje proračuna, njegovih sprememb občinskega sveta ter naloge in pristojnosti župana oziroma in zaključnega računa, občinske uprave, ki so naslovljene ali posredovane v vednost – davčno politiko občine, občinskemu svetu in se ne nanašajo na pristojnost drugega – financiranje in nadzorovanje porabnikov občinskega delovnega telesa, se posredujejo v obravnavo Komisiji za vloge proračuna, in pritožbe. – gospodarjenje z občinskim premoženjem in sredstvi, Komisija za vloge in pritožbe lahko v primeru ugotovlje- – premoženjsko bilanco občinskega premoženja, ne očitne neutemeljenosti zahteve zavrne njeno predložitev – pobude in stališča občanov pri izvajanju finančnega v odločanje občinskemu svetu in o tem obvesti vlagatelja ter nadzora. občinski svet. Odbor šteje devet članov. 69. člen 65. člen Komisija za priznanja in nagrade: Odbor za lokalno samoupravo obravnava: – enkrat letno objavlja razpis za podelitev občinskih pri- – lokalno samoupravo v občini, znanj in nagrad, – povezovanje občine v širše lokalne skupnosti, – vodi aktivnosti v zvezi z razpisom občinskih priznanj – financiranje krajevnih skupnosti, in nagrad ter pripravi in posreduje občinskemu svetu predlog – preoblikovanje občine. sklepov za prejemnike občinskih priznanj in nagrad, Odbor šteje devet članov. – županu predlaga način, kraj in čas podelitve občinskih priznanj in nagrad, 65.a člen – vodi evidenco o podeljenih priznanjih in nagradah. Odbor za mladino obravnava: Komisija šteje sedem članov. – potrebe in zahteve mladih ter daje mnenja in pobude ob reševanju mladinske problematike, 70. člen – izvajanje mladinske politike ter predlaga ukrepe za Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- spodbujanje delovanja lokalnih mladinskih organizacij, pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov – daje predloge in pobude za sodelovanje in vključevanje ter opravi imenovanje. predstavnikov mladinskih organizacij. Odbor šteje devet članov. 71. člen 66. člen Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed Odbor za spremljanje položaja romske skupnosti: svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, – spremlja in obravnava položaj pripadnikov romske sku- če ta poslovnik ne določa drugače. pnosti v samoupravni lokalni skupnosti; Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih – obravnava in daje predloge ter pobude o vprašanjih, članov. ki se nanašajo na položaj pripadnikov romske skupnosti in Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni zdru- njihove pravice; žljivo s članstvom v Nadzornem odboru občine ali z delom v – dejavno sodeluje pri uresničevanju razvojnega progra- občinski upravi. ma samoupravne lokalne skupnosti, zlasti pa pri programih in razreševanju vprašanj, ki se nanašajo na položaj in razvoj 72. člen romske skupnosti v samoupravni lokalni skupnosti; Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega – obravnava vprašanja, povezana z ohranjanjem romske- člana odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na predlog naj- ga jezika in kulture; manj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov – sodeluje z romskimi društvi in drugimi njihovimi organi- za člane odborov pripravi Komisija za mandatna vprašanja, voli- zacijami v samoupravni lokalni skupnosti. tve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. Odbor šteje devet članov. 67. člen 73. člen Komisija za medobčinsko in mednarodno sodelova- Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V nje: aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova – obravnava politiko in predloge za medobčinsko in med- sestava in naloge. narodno sodelovanje občine z drugimi občinami in mesti doma in v tujini, 74. člen – obravnava letne programe povezovanja in sodelovanja Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, z drugimi občinami in mesti, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje – spremlja izvajanje programov sodelovanja. in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem Komisija šteje sedem članov. svetu. Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih 68. člen zadev po sklepu občinskega sveta na podlagi dnevnega reda Komisija za vloge in pritožbe: redne seje sveta ali na zahtevo župana. – obravnava pritožbe in predloge občanov in organizacij Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano čla- občine, povezane z uresničevanjem pravic in dolžnosti, izhaja- nom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega joč iz občinskih predpisov, telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13007

Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno 2. Postopek za sprejem odloka sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje odločitve, mnenja in pre- 81. člen dloge z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Odlok se sprejema po dvofaznem postopku na podlagi Glasovanje v delovnem telesu je javno. utemeljenega predloga upravičenega predlagatelja (prva in Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila druga obravnava). tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. Predlog odloka s področja urejanja prostora v prvi obrav- navi ima naziv osnutek, v drugi obravnavi pa dopolnjeni osnu- 75. člen tek. Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, besedilo javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in členov in obrazložitev. drugih odločitev občinskega sveta, katere določi predlagatelj, Obrazložitev obsega razloge za sprejetje odloka, oceno lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih po- podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z sledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. obravnavano problematiko. Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali 8. Slavnostna seja občinskega sveta podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: pred- 76. člen sedujoči). Na slavnostne seje se poleg članov sveta, predstavnikov občinskih organov, predstavnikov političnih strank, častnih ob- 82. člen čanov in prejemnikov vsakoletnih občinskih priznanj in nagrad Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval vabi tudi predstavnike z gospodarskega in kulturnega področja, na obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. predstavnike pravosodja in predstavnike civilne družbe. Župan lahko sodeluje na vseh obravnavah predloga odlo- ka na sejah občinskega sveta tudi kadar on ni predlagatelj. 77. člen Na slavnostni seji občinskega sveta župan podeli prizna- 83. člen nja in nagrade Mestne občine Novo mesto. Kadar župan ni predlagatelj odloka, mora predlagatelj posredovati predlog odloka članom občinskega sveta in županu najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA bo obravnavan predlog odloka. Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obrav- 1. Splošne določbe navah.

78. člen 84. člen Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zako- Predlagani odlok se posreduje delovnim telesom občin- nom in statutom naslednje akte: skega sveta, pristojnim za zadeve, ki jih ureja odlok. – poslovnik o delu občinskega sveta, Delovna telesa na podlagi razprav v zvezi s predlaganim – proračun občine in zaključni račun, odlokom, ki je na dnevnem redu seje sveta, lahko posredujejo – planske in razvojne akte občine ter prostorske izved- svetu poročilo, v katerega vključijo tudi svoja stališča, mnenja, bene akte, pripombe, predloge oziroma amandmaje. – odloke, Če vsebuje predlagani odlok določbe, ki zahtevajo fi- – odredbe, nančna sredstva, obravnava tak predlog odloka tudi Odbor za – pravilnike, davčno politiko, proračun in finance. – navodila, – sklepe. 85. člen Občinski svet sprejema tudi strategije, stališča, priporo- V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlo- čila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih gih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih, temeljnih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom rešitvah predloga odloka ter o vsebini posameznih členov in ali statutom občine. finančnih učinkih na proračun. Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom statutom občine. zavrne. Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih 79. člen članov občinskega sveta. Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun Občinski svet lahko določi, da gre odlok pred drugo obrav- občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne navo v javno razpravo. akte, za katere je v zakonu ali v tem poslovniku določeno, da Javna razprava se mora opraviti za statut občine, prora- jih predlaga župan. čun in za vse druge akte, za katere to zahteva zakonodaja. Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občin- Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka do- skega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem polni predlog odloka tudi na podlagi stališč in sklepov, ki so odloke in druge akte iz njihove pristojnosti, razen proračuna bili sprejeti na prvi obravnavi predloga odloka ter na podlagi in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je predlogov, podanih v javni razpravi. v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski Predlagatelj v drugi obravnavi obrazloži spremembe be- svet na predlog župana. sedila predlaganega odloka in vzroke zanje. Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. 86. člen V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo nje- 80. člen gove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in pre- Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. dlagatelj z amandmaji. Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam arhivu občinske uprave. predlagatelj odloka. Stran 13008 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka v pismeni obliki z obrazložitvijo najmanj sedem dni pred dnem, po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan za prvo obravnavo predloga odloka. predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Amandma Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posa- pa lahko predlaga na sami seji pristojno delovno telo občinske- mezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. ga sveta, najmanj pet članov občinskega sveta ali predlagatelj odloka. 4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov Župan lahko poda mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka. 92. člen O vloženih amandmajih se obvesti pristojno delovno telo, Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja ki lahko poda mnenje. odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obrav- aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: nave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. – manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, – prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih 87. člen posameznih določb v skladu z zakonom, Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po kon- – uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, čani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloke ob- svet. činskega sveta, Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih – spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. odloka združita. Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti Odločitev iz predhodnega odstavka tega člena ne more sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih občinskega sveta. članov občinskega sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz 88. člen prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po Amandma in odlok sta v celoti sprejeta, če zanje na seji rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi občinskega sveta glasuje večina opredeljenih članov. predloga. O vsakem amandmaju se glasuje posebej. 93. člen Če je k členu predloga odloka predlaganih več amand- Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni majev, člani sveta najprej glasujejo o amandmaju, ki najbolj v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati odstopa od vsebine člena v predlogu in nato po tem kriteriju o petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. drugih amandmajih. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej od- tako določi občinski svet. loča o amandmaju, ki je bil dan k amandmaju.

89. člen 5. Postopek za sprejem proračuna Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se 94. člen sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in drugi odloka. prejemki ter odhodki in drugi izdatki za posamezne namene O predlogih drugih splošnih aktov odloča občinski svet na financiranja porabe v občini. eni obravnavi, če zakon ne določa drugače. Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča v skladu z navodilom ministra, pristojnega za 90. člen finance. Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov V skladu z zakonom in z navodili ministra za finance lahko praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občinski svet sprejema proračun za več let. občine. V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v 95. člen novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za Župan je dolžan predložiti občinskemu svetu predlog pro- sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, kate- računa za prihodnje leto v drugo obravnavo pred zaključkom re bo začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. tekočega leta tako, da je omogočena uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta, za katero se sprejema proračun. 3. Hitri postopek za sprejem odlokov 96. člen 91. člen V okviru razprave o predlogu proračuna oziroma še v sed- Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne mih dneh po opravljeni razpravi lahko člani občinskega sveta nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postop- k predlogu proračuna predložijo županu pismene pripombe in ku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne predloge. razlage določb splošnih aktov občine. Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upo- Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava števati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in predloga odloka na isti seji. izdatki. Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. 97. člen Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlaga- Župan se do vloženih pripomb in predlogov opredeli ter telj odloka. pripravi dopolnjen predlog proračuna za drugo obravnavo ter O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na za- ga posreduje v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. četku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko V primeru, da ni bilo pravočasno vloženih pripomb in predlaga vsak predlagatelj odloka. predlogov, lahko župan pripravi dopolnjen predlog proračuna Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13009 ali pa ga ohrani v nespremenjeni obliki in ga v roku iz prvega splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge odstavka tega člena predloži občinskemu svetu v sprejem. za obvezno razlago.

98. člen 7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila Na dopolnjen oziroma nespremenjen predlog proračuna lahko člani občinskega sveta in delovna telesa vložijo amand- 105. člen maje v pismeni obliki najkasneje tri delovne dni pred sejo Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebin- občinskega sveta. skih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepre- Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena pre- gleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spre- dložijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju membe in dopolnitve splošnega akta v uradnem prečiščenem med proračunskimi prejemki in izdatki. besedilu. Župan lahko vloži amandma na dopolnjen oziroma ne- spremenjen predlog proračuna tudi na seji občinskega sveta. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračun- VII. VOLITVE IN IMENOVANJA skimi prejemki in izdatki. O amandmaju, ki ne upošteva določil o ravnovesju med 106. člen proračunskimi prejemki in izdatki, se ne glasuje. Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih 99. člen po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja po določilih tega poslovnika. o dopolnjenem oziroma nespremenjenem predlogu proračuna, Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede lahko župan dodatno obrazloži predlog proračuna. Občinski po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih amandmajih. 107. člen Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje 100. člen tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred ime- Ko je končano glasovanje o amandmajih, predsedujoči nom kandidata, za katerega se želi glasovati. ugotovi, ali je proračun uravnovešen. Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, Če je proračun v ravnovesju, občinski svet glasuje o njem da se na glasovnici obkroži beseda ZA ali PROTI. v celoti. Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki 101. člen so glasovali. V primeru neuravnovešenosti proračuna župan odredi odmor, v katerem mora strokovna služba občinske uprave 108. člen ugotoviti razlog za neravnovesje. Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče Po obrazložitvi uskladitve občinski svet glasuje o prora- od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne čunu v celoti. večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju 102. člen dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov Če proračun ni sprejet, mora župan najkasneje v 30 dneh dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število gla- predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občin- sov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati ski svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslov- z enakim številom glasov določi z žrebom. nika, ki veljajo za skrajšani postopek. Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandi- dati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve 103. člen črke njihovih priimkov. Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata na- občine. vedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po prvem glasovanju. določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu 109. člen proračuna občine, ki mora biti predložen v pismeni obliki in Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, proračunskimi prihodki in izdatki. se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. 6. Postopek za sprejem obvezne razlage

104. člen 1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo 110. člen za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste določbe s številko člena, razloge za obvezno razlago ter bese- kandidatov za člane, ki jo določi Komisija za mandatna vpra- dilo zahtevane obvezne razlage. šanja, volitve in imenovanja. Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava Komisija Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, za statut in poslovnik, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva uteme- kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti ljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinske- seji sveta. mu svetu v postopek. Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do ime- Vsak občan pa ima pravico podati pobudo za obvezno novanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi razlago določb splošnih občinskih aktov, o kateri razpravlja na naslednji seji sveta, vendar samo za manjkajoče člane de- Komisija za statut in poslovnik. Pobuda mora vsebovati naslov lovnega telesa. Stran 13010 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

111. člen Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet (naslov in člen se črta) sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. 3. Postopek za razrešitev IX. JAVNOST DELA 112. člen Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenu- 116. člen je, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je jav- Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagate- no. ljev, določenih z zakonom, s statutom občine in tem poslovni- Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu kom. občinskih organov, s posredovanjem sporočil občanom in sred- Organ, ki je pristojen za predlaganje in imenovanje kandi- stvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočno- datov za določene funkcije, je pristojen tudi predlagati njihovo stjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na razrešitev. sejah organov občine ter na druge načine, ki so v rabi. Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in določeno za njihovo imenovanje. sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delov- nih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave. 4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno ob- in drugih organov ter funkcionarjev občine vestilo za javnost. Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo 113. člen tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odloči- Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo pra- tev sveta in drugih organov občine. vico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa predčasno preneha mandat v skladu z zakonom in statutom 117. člen občine. Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s pred- Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih stavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi na sejah sveta. če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in v pismeni obliki Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in imenovanja. poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa občinskih organov. na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imeno- Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in de- vanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja lovnih teles, ki so zaupne narave. članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandi- Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo za- data, razen v primerih, ko je za to pristojna občinska volilna konski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. komisija.

X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM 118. člen 114. člen V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je de- Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi nje- lovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od gove seje. postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri statut in ta poslovnik. uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke skli- usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za cevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno potrebno, je dopustno tudi odstopanje glede javnosti dela ob- razreševanje nastalih problemov. činskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski Kadar svet obravnava odloke in druge akte na predlog svet, ko se sestane. župana, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed javnih uslužbencev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA aktov sodelovali. POSLOVNIKA

115. člen 119. člen Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. O Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se upora- opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju skle- bljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. pov sveta poroča župan ali po njegovem pooblastilu podžupan Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvo- ali direktor občinske uprave na vsaki redni seji sveta. tretjinsko večino glasov navzočih članov. V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za 120. člen neizvršitev sklepa. Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe po- Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu pre- slovnika, poslovnik razlaga predsedujoči med sejo občinskega dlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. sveta. Če se predsedujoči ne more odločiti, odredi odmor in Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov naloži Komisiji za statut občine in poslovnik sveta, da pripravi sveta. razlago posamezne poslovniške določbe. Splošni del proračuna se objavi v Uradnem listu RS. Po- Če komisija ugotovi, da v določenem času ni mogoče pri- sebni del proračuna in načrt razvojnih programov se objavita praviti razlage posamezne poslovniške določbe, predsedujoči na spletni strani Mestne občine Novo mesto. prekine obravnavo točke dnevnega reda ter zadolži komisijo, Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13011 da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do nasle- in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358 z dne dnje seje. 16. 12. 2006, str. 3-21) – Uredba za skupinske izjeme. Izven seje sveta daje razlago poslovnika Komisija za statut občine in poslovnik sveta. 2. člen Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi (način zagotavljanja sredstev) poslovnika, ki ga je dala Komisija za statut občine in poslovnik sveta, odloči svet. Sredstva za izvajanje (v nadaljevanju: pomoči) ukrepov ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja se zagotavljajo iz občinskega proračuna, njihovo višino pa določi občinski svet XII. KONČNA DOLOČBA z Odlokom o proračunu Občine Podlehnik (v nadaljevanju: občine). 121. člen 3. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Po- slovnik Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto (Uradni (oblika pomoči) list RS, št. 87/99). Pomoči po tem pravilniku se dodeljujejo kot nepovratna Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- sredstva v določeni višini za posamezne namene v obliki do- dnem listu Republike Slovenije. tacij, subvencionirani obliki storitev in sofinanciranje obrestne mere. Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta (Uradni list RS, št. 72/05) vsebuje naslednjo končno 4. člen določbo: (izrazi) 15. člen Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji po- men: Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati – »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. člena 87 (1) Pogodbe; – »kmetijski proizvodi« pomenijo proizvode iz seznama v Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega Prilogi 1 Pogodbe ES, razen ribiških proizvodov in proizvodov sveta (Uradni list RS, št. 9/08) vsebuje naslednjo končno iz ribogojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000, proi- določbo: zvode, ki se uvrščajo v oznake KN 4502, 4503 in 4504 (plutasti 25. člen izdelki), proizvode, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3(2) Uredbe Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati EGS št. 1898/87; petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. – »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak po- stopek na kmetijskem proizvodu po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetijah za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo; PODLEHNIK – »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, do- 4087. Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za bave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet razen ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku v Občini Podlehnik za programsko obdobje ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako 2008–2013 prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec konč- nemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu – uradno preči- za to namenjenih prostorih; ščeno besedilo (Uradni list RS, št. 51/06) in 15. člena Statuta – »majhna podjetja«: pomeni podjetje, ki ima manj Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 39/99 in naslednji) je kot 50 zaposlenih in 10 milijonov evrov letnega prometa; Občinski svet Občine Podlehnik na 10. redni seji dne 25. 9. – »srednje velika podjetja«: imajo manj kakor 250 zapo- 2008 sprejel slenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov evrov in /ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov evrov; P R A V I L N I K – »mikropodjetja«: pomeni podjetje, ki ima manj kot 10 za- poslenih in manj kot 2 milijona EUR letnega prometa; o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje – »bruto intenzivnost pomoči«: pomeni znesek pomoči, in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen Podlehnik za programsko obdobje 2008–2013 do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov; – »območja z omejenimi možnostmi« pomeni območja, I. SPLOŠNE DOLOČBE kakor so jih države članice opredelile na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1257/1999; 1. člen – »kakovosten proizvod« pomeni proizvod, ki izpol- (vsebina pravilnika) njuje merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005. Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje ter vrste pomoči za upravičence opredeljene kot majhna in srednje 5. člen velika podjetja (SME) kot je opredeljeno v Prilogi 1 k Uredbi (ES) 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 (vrste pomoči) in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna Državne pomoči usklajene s pravili za dodeljevanje držav- in srednje velika podjetje (UL L št. 10 z dne 13. 1. 2001, str. nih pomoči obsegajo: 33-42, z vsemi spremembami, v skladu z Uredbo Komisije (ES) 1. pomoči na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spre- Stran 13012 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije membi Uredbe (ES) št. 70/2001, ki se dodeljujejo za naslednje ga potrdi župan v okviru proračunskih sredstev za namene iz namene: tega Pravilnika. – naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proi- zvodnjo, 9. člen – varstvo tradicionalne krajine in stavb, (merila in kriteriji) – pomoč za plačilo zavarovalnih premij, Merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči po tem – pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvo- pravilniku bodo podrobneje določena v javnem razpisu. dov, – zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu. 2. pomoči na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 II. UKREPI z dne 15. december 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis, ki se dodeljujejo za namene: UREDBA ZA SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO – naložbe v dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje; – trženje proizvodov in storitev kmetijskih gospodarstev; 10. člen – naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospo- Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno darstvih; proizvodnjo – zagotavljanje tehnične podpore na področju dopolnilnih (4. člen Uredbe Komisije (ES) št.1857/2006) dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov. I. Predmet pomoči Drugi ukrepi, ki ne sodijo na področje državnih pomoči, Pomoči bodo dodeljene naložbam v lastno primarno so namenjeni za različne projekte in programe razvoja pode- pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga 1 želja. k Pogodbi; – posodabljanje kmetij, 6. člen – urejanje pašnikov, (cilji ukrepov) – urejanje kmetijskih zemljišč in dostopov. Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu subjektu Z uresničevanjem predlaganih pomoči, ki jih bo Občina ne sme preseči 400.000 € v katerem koli obdobju treh prora- Podlehnik uresničevala v skladu s tem Pravilnikom in sprejetim čunskih let ali 500.000 €, če je podjetje na območju z omejenimi proračunom v obdobju l. 2008–2013, se bodo dosegli naslednji možnostmi. V ta znesek so vključena tudi vse pomoči za nalož- cilji sprejetih ukrepov; be dodeljene na podlagi Programa razvoja podeželja – zato bo – zmanjšanje proizvodnih stroškov, potrebno predhodno preverjati višino prejete pomoči. Omejitev – izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, velja skupno za sredstva prejeta iz nacionalnih virov in virov – izboljšanje kakovosti, lokalnih skupnosti. – ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje II. Finančne določbe: higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali, – najmanjši znesek dodeljene pomoči je 150 €, na kmetij- – boljše izkoriščanje naravnih virov (pašnikov in travni- sko gospodarstvo na leto. kov), Bruto intenzivnost pomoči pri ukrepu naložbe v kme- – spodbujati raznolikost kmetijskih dejavnosti. tijska gospodarstva ne presega: – do 50% upravičenih stroškov naložbe na območjih z 7. člen omejenimi možnostmi, (upravičenci do pomoči) – do 40% upravičenih stroškov naložbe na ostalih ob- Upravičenci do pomoči so: močjih, – pravne in fizične osebe, ki ustrezajo SME podjetjem, – do 60% upravičenih stroškov naložbe na območjih z kot je opredeljeno v Prilogi I (ES) št. 70/2001, ki se ukvarjajo s omejenimi dejavniki, če naložbo izvedejo mladi kmetje v obdo- kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v bju petih let od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva. Mladi občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v kmetje morajo izpolnjevati določila 22. člena Uredbe Komisije lasti oziroma v uporabi kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju (ES) št. 1698/2005, občine oziroma tisti upravičenci kmetijskih gospodarstev, ki – pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev in sofi- imajo svojo MID številko in so s tem vpisana v register kmetij- nancirajo se obrestne mere kreditov. skih gospodarstev, III. Pomoč se ne odobri: – člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebi- – nakup proizvodnih pravic, vališče na naslovu nosilca dejavnosti, – živali in letnih rastlin in zasaditev letnih rastlin drenažna – organizacije, ki so registrirane za izvajanje aktivnosti, dela, opremo za namakanje in namakalna dela, razen če taka na- znotraj tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju ložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25%, – za preproste naložbe za nadomestitve, občine ali regije, – za tekoče stroške proizvodnje. – registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na 1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev 1.1 Investicije v rastlinsko pridelavo območju občine ali regije. Pomoči se dodelijo za naložbe v rastlinsko proizvodnjo 8. člen na kmetijskih gospodarstvih. Pomoči se dodelijo za kritje upra- vičenih stroškov: (način dodeljevanja pomoči) – stroški nakupa rastlinjaka in montaže ter opreme, Pomoči se bodo dodeljevale na podlagi izvedenega jav- – stroški nakupa mreže proti toči, stroški postavitve, stro- nega razpisa, objavljenega v Uradnem vestniku Občine Pod- ški priprave načrta za postavitev mreže s stroški svetovanja lehnik, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih in nadzora, predpisih. – stroški postavitve nasada: stroški priprave izvedbenega Za izvedbo javnega razpisa župan s sklepom imenuje načrta za zasaditev novega nasada, stroški priprave zemljišča, strokovno komisijo za kmetijstvo (v nadaljevanju: Komisija), nakup opore, nakup mreže za ograjo in nakup večletnega sa- ki je sestavljena iz petih članov. Komisija pripravi razpisno dilnega materiala, razen jagod. dokumentacijo, objavi javni razpis v sredstvih javnega obvešča- 1.2 Investicije v živinorejsko proizvodnjo nja, obravnava pravočasno prispele popolne prijave, opravlja Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko proizvodnjo oglede na terenu in pripravi predlog za razdelitev sredstev, ki na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13013 konj, prašičev, perutnine, kuncev. Za rejo drobnice se pomoči B: Upravičeni stroški: dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki. Pomoči se dodelijo – stroški adaptacije hlevov, temelječih na zakonodaji Sku- za kritje upravičenih stroškov: pnosti (stroški obnove kritine objektov kmetijskega gospodar- – stroški za pripravo načrta za rekonstrukcijo in adaptacijo stva), hlevov, – stroški nakupa in montaže nove tehnološke opreme za – stroški za nakup materiala za adaptacijo, rekonstrukcijo krmljenje, molžo in izločke, hlevov in ureditev izpustov, – stroški nakupa nove in rabljene kmetijske mehanizacije – stroški za nakup opreme hlevov (mlekovodi itd.), in opreme, vključno z računalniško programsko opremo, – stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo po- – stroški obnove fasad na nestanovanjskih gospodarskih možnih živinorejskih objektov (seniki, silosi itd.), razen gnojnih objektih na kmetijskem gospodarstvu, jam in gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda Nitratna direkti- – nakup materiala, opreme in stroški izgradnje pomožnih va, živinorejskih objektov, razen gnojnih jam in gnojišč zaradi izpol- – stroški postavitve pašnika; stroški izdelave načrta za njevanja standarda Nitratna direktiva, ureditev pašnika, stroški za nakup opreme za ograditev pašni- – stroški nakupa in postavitve rastlinjaka s pripadajočo kov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredin- opremo, ke, stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. – stroški nakupa in postavitve mrež proti toči, Upravičenci za pridobitev pomoči morajo izpolnjevati – splošni stroški na področju izdatkov (honorarji arhitek- naslednje pogoje: tov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, A: Specifični pogoji upravičenosti: nakup patentov in licenc), Upravičenci za pridobitev pomoči morajo izpolnjevati na- – najmanjša zmogljivost hleva mora biti 5 ležišč za kobile slednje pogoje: v boksih ali v prosti reji z izpustom, – izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opreme – najmanjša zmogljivost hleva za rejo drobnice mora biti in tehnologijo, ki ga pripravi za to pooblaščena pristojna insti- 15 ležišč, tucija, – najmanjša zmogljivost hleva mora biti 15 ležišč v ob- – ponudbo oziroma predračun za nameravano investi- močjih z omejenimi dejavniki in 30 ležišč v nižinskem območju cijo, za rejo krav molznic, najmanj 30 ležišč v območjih z omejenimi – imeti ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije; v prime- dejavniki in 40 ležišč v nižinskem območju za kombinirano ru adaptacije je priglasitev del, rejo (molznice, ml. živina) ter 10 ležišč v območjih z omejenimi – predložiti morajo potreben načrt ureditve hleva, s popi- dejavniki za krave dojilje, som del, opreme in tehnologijo reje, – imeti načrt postavitve pašnika s popisom del, opreme in – projekti po izvedeni investiciji morajo ustrezati razpisnim tehnologijo paše, minimalne površine 3 ha, kriterijem, – splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo investicije – račun o plačilu poslovnega načrta, potrjen s strani kme- (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški študije za tijske svetovalne službe ali druge organizacije, izvedljivost, nakup patentov in licenc …). – pridobljeno ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, v 2. Urejanje pašnikov kolikor se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja, Naložbe v postavitev pašnikov in izvedba agromelioracij; – gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljav- – stroški izdelave načrta za ureditev pašnika, nimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu – stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z elek- okolja, trično ali leseno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredin- – naložba mora biti v skladu z veljavnimi Standardi Sku- ke (koli, žica, izolatorji, pašni aparat …), pnosti, – stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živi- – kmetijsko gospodarstvo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naštetih specifičnih ciljev tega ukrepa, kar mora no. biti razvidno iz vloge, Upoštevati je potrebno, da drenažna dela in namakalni – po zaključku investicije mora kmetijsko gospodarstvo sistemi niso opravičljiv strošek del kmetijskih gospodarstev, izpolnjevati novo uvedeni standard za dobro počutje živali, razen če naložba v namakalna dela vodi k zmanjšanju prejšnje – do pomoči niso upravičena podjetja v težavah, uporabe vode za najmanj 25%. – naložbe morajo izpolnjevati vsaj en cilj; kot je zmanjša- A: Specifični pogoji upravičenosti: nje proizvodnih stroškov, izboljšanje in preusmeritev proizvo- – izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme dnje, izboljšanje kakovosti, ohranjanje in izboljšanje naravnega in tehnologijo paše, okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro – izdelan načrt obnove namakalnega sistema, s katerim počutje živali, se dokazuje, da vodi k zmanjšanju porabe vode za najmanj – stroški nakupa in postavitev rastlinjaka ali plastenjaka s 25%, pripadajočo opremo; minimalne površine 300m2, – izdelan načrt ureditve zemljišča v zaraščanju ali do- – imeti načrt za postavitev mreže proti toči, s popisom stopov (ureditev poljskih in dovoznih poti ter poti v trajnih del in materiala, nasadih), – za razširitev obstoječih in prvo postavitev trajnih nasa- – minimalna površina pašnika, ki se ureja mora biti 1 ha. dov ali postavitev oziroma prestrukturiranje (zamenjave sort) B: Upravičeni stroški: obstoječih intenzivnih nasadov (priprav zemljišča, in postavitev – stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z elek- opor in ograje, nakup sadilnega materiala ...), trično ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke, stroški – najmanjša zmogljivost hleva mora biti 5 ležišč za kobile nakupa opreme za ureditev napajališč za živino, v boksih ali v prosti reji z izpustom, – stroški nakupa in postavitve opreme za posodobitev – najmanjša zmogljivost hleva za rejo drobnice mora biti namakalnih sistemov če taka naložba v namakalna dela vodi k 15 ležišč, zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25%, – najmanjša zmogljivost hleva mora biti 15 ležišč v ob- – stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanja zemljišča, močjih z omejenimi dejavniki in 30 ležišč v nižinskem območju nasipanja: stroški strojnih storitev, za rejo krav molznic, najmanj 30 ležišč v območjih z omejenimi – splošni stroški na področju izdatkov (honorarji arhitek- dejavniki in 40 ležišč v nižinskem območju za kombinirano rejo tov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, (molznice, ml. živina) ter 10 ležišč v območjih z omejenimi nakup patentov in licenc). dejavniki za krave dojilje, 3. Urejanje kmetijskih zemljišč in dostopov – imeti načrt postavitve pašnika s popisom del, opreme Sredstva so namenjena upravičencem za izvedbo manj- in tehnologijo paše. ših zemeljskih del, ki ne pomenijo večjega posega v prostor, Stran 13014 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije kot so: ureditev pašnikov, krčenje drevesne zarasti in grmičev- 12. člen ja, planiranje terena, ureditev dovoznih poti, vse z namenom Pomoč za plačilo zavarovalnih premij izboljšanja pogojev obdelovanja. (12. člen Uredbe Komisije (ES) št.1857/2006) A: Specifični pogoji upravičenosti: I. Predmet podpore: – vloga in odobritev komisije o nameri dela, Predmet podpore je plačilo ali doplačilo zavarovalnih – kopija katastrskega načrta, premij za zavarovanje pridelkov in živine. Ukrep se bo izvajal – zemljiškoknjižni izpisek ali posestni list iz katerega je skladno z Uredbo o sofinanciranju zavarovalne premije za razvidno, da je upravičenec lastnik ali solastnik kmetije in ima v tekoče leto. uporabi najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin. Dokumenti 1. Predmet sofinanciranja: so lahko stari največ 1 leto. Sofinanciranje upravičenih stroškov zavarovalne premije – Zakupne pogodbe, sklenjene za obdobje najmanj 5 let, za posevke in plodove pred neugodnimi vremenskimi pojavi, v primeru zakupa zemljišč, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami kot so: spomla- – krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spre- danska pozeba, udar strele, požar, toča, vihar in poplave in za membo gozdne površine v kmetijsko, zavarovanje živali, za primer bolezni: – pri izvajanju agromelioracijskih del se obvezno izdela – nevarnost pogina zaradi bolezni, investicijski program strokovne službe Kmetijsko gozdarskega – zakol z veterinarsko napotnico oziroma usmrtitve zaradi zavoda Ptuj, bolezni, – predračun o strojnih delih. – ekonomski zakol zaradi bolezni.

B: Upravičeni stroški: II. Upravičenci: Upravičenci so kmetijska gospodarstva, skladno s prvo – stroški investicijskega programa in izvedbe agromelio- alineo 7. člena tega pravilnika. racijskih del, III. Splošni pogoji upravičenosti: – stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poti: stro- Pogoji Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za ški izdelave dokumentacije, stroški za nabavo materiala, stroški zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto. strojnih storitev. IV. Upravičeni stroški: Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje izgub, 11. člen ki jih povzročijo neugodni vremenski pojavi, ki jih lahko izenači- Varstvo tradicionalnih krajin in stavb mo z naravnimi nesrečami, kot so spomladanska pozeba, toča, (5. člen Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006) udar strele, požar, vihar in poplave in izgube, ki jih povzročijo Pomoči se lahko dodelijo za naložbe namenjene ohra- bolezni živali. njanju značilnosti neproizvodne dediščine in se nahajajo na V. Pogoji pridobitve pomoči: kmetijskih gospodarstvih (npr. arheološke ali zgodovinske zna- Upravičenec mora vlogi priložiti sklenjeno zavarovalno poli- menitosti), za varstvo kulturne dediščine proizvodnih sredstev co in potrdilo o plačilu zavarovalne premije. Pri tem pa pomoč ne na kmetijah in kmetijskih poslopij, če naložba ne povzroči sme ovirati delovanje notranjega trga zavarovalnih storitev. povečanja proizvodnje zmogljivosti kmetije. VI. Finančne določbe: Upravičeni stroški: Bruto intenzivnost pomoči: Podpora občine znaša razliko – splošni stroški, povezani s pripravo in izvebo investicije med višino sofinanciranj zavarovalne premije iz nacionalnega (stroški za pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo (ponov- proračuna do 50% opravičljivih stroškov zavarovalne premije no postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta, posnetek za zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanje živali za stanja, arhitekturni ali statični načrt, projekt gradnje ali obnove, primer bolezni. popis del …, – stroški za nabavo materiala, 13. člen – stroški za izvajanje del. Pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih Bruto intenzivnost pomoči: proizvodov – za naložbe v proizvodna sredstva na kmetijah do 60% (14. člen Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006) dejanskih stroškov oziroma 75% na območjih z omejenimi I. Predmet podpore: možnostmi, pod pogojem, da naložba ne povzroči povečanja Predmet podpore je spodbujanje proizvodnje kakovostnih proizvodne zmogljivosti kmetije, kmetijskih proizvodov, ki izhajajo iz nacionalne sheme kakovo- – do 100% upravičenih stroškov za naložbe namenjene za sti, ki jih priznavajo države članice. ohranjanje neproizvodne dediščine in se nahajajo na kmetijskih II. Upravičenci: gospodarstvih (arheološke ali zgodovinske znamenitosti), Izvajalci oziroma organizacije, ki so pristojne za opravlja- – do 100% dodatne pomoči za pokritje dodatnih stroškov, nje storitev tega ukrepa. ki nastanejo zaradi uporabe tradicionalnih vrst materiala, ki III. Splošni pogoji upravičenosti: Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na obmo- je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na čju, na podlagi kriterijev, ki bodo določena v javnem razpisu. Če stavbah. storitve zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske Upravičenci do pomoči: organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali – kmetijska gospodarstva, lastniki objektov, ki so vpisani organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak pri- v register kulturne dediščine in so vpisani v register kmetijskih spevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organiza- gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska ze- cije se omeji na sorazmerne stroške za zagotavljanje storitve. mljišča, ki ležijo na območju občine, – Izvajalci pomoči za spodbujanje proizvodnje kakovo- – ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. stnih kmetijskih proizvodov po tem pravilniku so organizacije, Pogoji za pridobitev potem, ko je vloga že odobrena: ki izvedejo te dejavnosti, – ustrezna dokumentacija za izvedbo obnove oziroma – občina z izvajalci sklene pogodbo v kateri opredeli po- investicije, samezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način – predračun oziroma dokazila o plačilu stroškov za katere izvedbe plačil. uveljavljajo pomoč, IV. Upravičeni stroški: – objekt (tradicionalna stavba) mora biti vpisana v register Pomoč se lahko odobri za pokritje stroškov naslednjih kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo pristojno za dejavnosti, če so v zvezi z izboljšanjem kakovosti kmetijskih področje kulture in proizvodov: – drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske – stroški za uvedbo sistemov zagotavljanja kakovosti po dejavnosti. standardih ISO 9000 in 14000, Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13015

– stroški za uvedbo sistemov na temelju analize tveganj – stroški izdaje publikacij, in kritičnih nadzornih točk (HACCP), – najemnine razstavnih prostorov, – stroški za uvedbo sistemov sledljivosti, – simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vre- – stroški za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje pro- dnosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca. izvoda, vključno s pomočjo za pripravo vlog za priznanje geo- 4. Stroški na področju širjenja znanstvenih dognanj (prika- grafskih označb porekla in označb porekla, skladno z ustrezni- zi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja mi uredbami Skupnosti, za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja, znam- – stroški za uvedbo sistemov za zagotavljanje upošteva- ke ali poreklo niso imenovani. nja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov 5. Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo na okolje. dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev V. Finančne določbe: danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne Pomoč se dodeli do 50% upravičenih stroškov v obliki in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo subvencioniranih storitev in ne vključuje neposrednih plačil v v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje denarju proizvajalcem. stroškov vzpostavitve internetne strani). 6. Za nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja med 14. člen boleznijo in dopustom: Zagotavljanje tehnične podpore – stroški strojnih storitev, pri tem je mišljeno, da v času (15. člen Uredbe Komisije (ES) št.1857/2006) kmetove odsotnosti nekdo vodi kmetijo, I. Predmet podpore: – stroški nadomestne delovne sile. Med podpore za zagotavljanje tehnične podpore štejejo: V. Finančne določbe: 1. usposabljanje in izobraževanje kmetov v okviru dru- – pomoč se krije do 50% upravičenih stroškov, štvene dejavnosti, – pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne 2. izobraževanje, usposabljanje in informiranje kmetov in sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. članov njihovih družin, 15. člen 3. stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom. Kumulacija Pomoč v obliki subvencioniranih storitev se dodeli pri- (19. člen Uredbe Komisije (ES) št.1857/2006) marnim kmetijskim proizvajalcem za primarno kmetijsko pro- Najvišji zneski pomoči, določeni v členih 10 do 14 tega izvodnjo. pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči dolo- čenih v členih 4 do 16 Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006, II. Upravičenci: ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti 1. registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, financira iz državnih sredstev ali pa se delno financira iz sred- ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na stev Skupnosti. območju občine ali regije, V zvezi z istimi stroški se pomoč izvzeta z Uredbo (ES) 2. organizacije, ki so registrirane za izvajanje storitev teh- št. 1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po nične pomoči na področju kmetijstva na območju občine ali členu 87(1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, regije. vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe Občina Podlehnik z upravičenci sklene pogodbo, v kateri (ES) št. 1698/2005, ali s finančnimi sredstvi Skupnosti zvezi opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo ter način izvedbe plačil. presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči določena z III. Splošni pogoji upravičenosti: Uredbo ES št. 1857/2006. Upravičenci pod točko ena in dva prejšnjega odstavka Pomoč izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006 se ne sme morajo k vlogi predložiti letni program dela in dokazila, zahte- kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe (ES) številka vana z javnim razpisom. 1535/2007, glede na iste upravičene stroške ali naložbeni pro- Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustre- jekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomo- znem območju in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. či, določena v Uredbi (ES) št. 1857/2006 in v tem pravilniku. Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih sku- pinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. III. DRŽAVNE POMOČI – de minimis Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na stroške za zagotavljanje storitve. 16. člen Pomoč se ne dodeli za tiste aktivnosti, ki jih izvajajo javne Upravičenci do dodelitve državnih pomoči po pravilu de službe in so financirane s strani državnega proračuna. minimis so nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski IV. Upravičeni stroški: člani, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi, predelavo ali 1. Na področju organiziranja in izvedbe izobraževal- trženjem kmetijskih proizvodov ter z nekmetijskimi dejavnostmi no-strokovnih programov s področja primarne kmetijske pro- na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih izvodnje. Občina Podlehnik izbere izobraževalno ustanovo, ki gospodarstev ter ima sedež in kmetijske površine na območju bo omogočila izvajanje vsebine izobraževanja in usposabljanja občine. kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu. Pomoč se Skupna pomoč de minimis dodeljena kateremu koli pod- dodeli za: jetju, ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli – kritje stroškov organiziranja programov usposabljanja. obdobju treh proračunskih let. 2. Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodelje- strani: na pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, t.j. pred odbitkom – honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali obča- davka ali drugih dajatev. sne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne 17. člen storitve ali oglaševanje. Pomoči se dodeljujejo za namen predelave 3. Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj in trženja kmetijskih proizvodov ter za dopolnilne med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelova- dejavnosti na kmetiji nje na njih: Upravičeni stroški: – stroški udeležbe, – izdelava projektne dokumentacije za naložbo v dopolnil- – potni stroški, ne delavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, Stran 13016 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

– nakup opreme in naprav za dopolnilne dejavnosti, pre- Bruto intenzivnost pomoči: delavo in trženje kmetijskih proizvodov, – do 100% upravičenih stroškov. – gradnje ali obnove objekta za dopolnilne dejavnosti, Upravičenci do pomoči: predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, – pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko ali – obresti kreditov za naložbe v dopolnilne dejavnosti, nekmetijsko dejavnostjo, so vpisani v register kmetijskih gospo- predelavo in trženje na kmetijskih gospodarstvih. darstev in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, Bruto intenzivnost pomoči: ki ležijo na območju občine, – do 100% upravičenih stroškov. – društva in institucije, ki izvedejo aktivnosti nekmetijskih Upravičenci do pomoči: dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, – pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z dopolnilno – ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. dejavnostjo, predelavo ali trženjem na kmetiji, so vpisani v re- Pogoji za pridobitev sredstev: gister kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu – dejavnost se izvaja oziroma je registrirana na kmetij- kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine, skem gospodarstvu, – društva, ki imajo sedež na območju občine, se ukvarjajo – predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov za z dopolnilnimi dejavnostmi, predelavo in trženjem ter izvajajo katere uveljavljajo pomoč, aktivnosti na območju občine, – kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu – ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. obresti, poslovni načrt. Pogoji za pridobitev sredstev: – kolikor je dopolnilna dejavnost že registrirana na kme- 20. člen tijskem gospodarstvu – potrdilo o registraciji, Zagotavljanje tehnične podpore na področju – kolikor kandidira upravičenec za namen, da bi v priho- dopolnilnih dejavnosti, predelave in trženja dnje registriral dopolnilno dejavnost, izjavo, da bo v roku 2 let ter nekmetijskih dejavnosti dejavnost registriral, Pomoč se dodeljuje za spodbujanje dodatnega izobra- – dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj naslednji ževanja kmetov, kmečkih žena in mladine ter kmetijskih dru- 2 leti po zaključeni investiciji, štev s prebivališčem v občini za kritje stroškov izobraževanja – projektna dokumentacija naložbe, in usposabljanja, svetovanja, organiziranja in sodelovanja na – predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov za tekmovanjih in sejmih, s področja dopolnilnih dejavnosti, pre- katere uveljavljajo pomoč, delave in trženja ter nekmetijskih dejavnosti na kmetijskem – kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu gospodarstvu. Upravičeni stroški: obresti, poslovni načrt. a) individualno izobraževanje: 18. člen – plačilo kotizacije in šolnine za tečaje, seminarje, preda- vanja in strokovne ekskurzije, Pomoči se dodeljujejo za namen promocije – za plačilo strokovnih gradiv, pomembnih za kmetijsko in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov proizvodnjo oziroma dopolnilne dejavnosti, predelavo in tr- s kmetijskih gospodarstev ženje na kmetiji ter nekmetijskih dejavnosti na kmetijskem Upravičeni stroški: gospodarstvu, – stroški promocije in trženja (sejmi, katalogi, zloženke, – za udeležbo na sejmu, povezanem s kmetijstvom (za razstave, raziskave, svetovalne storitve …). stroške najema razstavnega prostora in prevoza živali na se- Bruto intenzivnost pomoči: jem). – do 100% upravičenih stroškov. Pogoji za pridobitev sredstev: Upravičenci do pomoči: – račun oziroma dokazila o plačilu stroškov za katere – pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko, uveljavljajo pomoč. nekmetijsko dejavnostjo ali predelavo, so vpisani v register b) organizacija predavanj, tečajev, seminarjev: kmetijskih gospodarstev ter/ali imajo v lasti oziroma v zakupu – za organizacijo brezplačnih predavanj, tečajev in semi- kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine, narjev, ki se jih udeležijo nosilci ali člani kmetijskega gospodar- – društva in institucije, ki izvedejo aktivnost za namen stva. Med upravičene stroške sodijo honorarji predavateljev in promocije in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s najemnina prostorov za izobraževanje. kmetij, Pogoj za pridobitev sredstev: – ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. – račun oziroma dokazila o plačilu stroškov za katere Pogoji za pridobitev sredstev: uveljavljajo pomoč, – predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov za – dodatna dokazila organizacije predavanj, tečajev in se- katere uveljavljajo pomoč minarjev določena v javnem razpisu. c) strokovne ekskurzije 19. člen – za stroške prevoza in stroške vstopnin za strokovne ogle- Pomoči se dodeljujejo za nekmetijske dejavnosti na de prireditev, opreme in objektov povezanih s kmetijstvom. kmetijskih gospodarstvih: Pogoj za pridobitev sredstev – turizem na kmetiji, – račun oziroma dokazila o plačilu stroškov za katere – dejavnosti povezanimi s tradicionalnimi znanji na kmetiji uveljavljajo pomoč, (storitve oziroma izdelki), – dodatna dokazila določena v javnem razpisu. – pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na d) strokovna tekmovanja kmetiji, – za stroške najema prostora, uporabe zemljišč in opreme – kompostiranje organskih snovi, povezane s tekmovanjem in prevoza na tekmovanje. – urejanje kmečkih dvorišč (ureditev fasad na kmetijskem Pogoj za pridobitev sredstev gospodarstvu). – račun oziroma dokazila o plačilu stroškov za katere Upravičeni stroški: uveljavljajo pomoč, – nakup strojev, opreme ali tehnologij, – dodatna dokazila organizacije strokovnega tekmovanja – izdelava projektne dokumentacije, določena v javnem razpisu. – nakup materiala za izgradnjo ali obnovo prostorov za Upravičenci do pomoči: izvajanje dejavnosti, – pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z dopolnilno de- – obresti kreditov za naložbe v nekmetijske dejavnosti na javnostjo, predelavo ali trženjem ter nekmetijskimi dejavnostmi kmetijskih gospodarstvih. na kmetijskem gospodarstvu, so vpisani v register kmetijskih Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13017 gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska ze- V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po mljišča, ki ležijo na območju občine, tem pravilniku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripada- – institucije, ki izvedejo tehnično podporo, ki ni namenjena jočimi zakonskimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico do pri- primarni proizvodnji temveč drugemu izobraževanju, potrebne- dobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. mu za opravljanje dopolnilnih dejavnosti, predelave ali trženja ter nekmetijskih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, – ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. VIII. KONČNI DOLOČBI 26. člen IV. DRUGE POMOČI Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravil- nik o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva 21. člen v Občini Podlehnik (Uradni list RS, št. 81/02). Občina lahko sofinancira programe na področju kmetij- stva, ki ne predstavljajo državnih pomoči. Sredstva se zago- 27. člen tavljajo v proračunu občine, višina za posamezne namene se Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- določijo v proračunu Občine Podlehnik za tekoče leto. dnem listu Republike Slovenije in se uporablja za programsko Upravičeni stroški: obdobje 2008–2013. – sofinancirajo se programi dela društev s področja kme- tijstva, ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejav- Št. 32-1/2008-1 nostjo, Podlehnik, dne 25. septembra 2008 – materialni stroški delovanja, – vlaganja v opremo potrebno za delovanje društva, Župan – prireditve (org. razstave, materinskega dne), ki jih izvaja Občine Podlehnik društvo, Marko Maučič l.r. – izdajanje društvenega glasila, ter druge dejavnosti dru- štva. Opravičenci do pomoči: – pravne osebe – društva, ki izvajajo izključno nepridobi- 4088. Sklep o podaljšanju veljavnosti Odloka o tno dejavnost na področju kmetijstva in se dodelijo upravičen- komunalnem prispevku v Občini Podlehnik cem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju Občine Podlehnik. Proračunska sredstva se upravičencem dodeljujejo v obliki Na podlagi 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni dotacije. list RS, št. 39/99 in naslednji), 79. člena Zakona o prostorskem Pogoji za pridobitev sredstev: načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) Pravilnika o merilih za – vloga, odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) je – dejavnost društva mora potekati na območju Občine Občinski svet Občine Podlehnik na 10. redni seji dne 25. 9. Podlehnik, 2008 seji sprejel – finančno ovrednoten letni program dela, – seznam članov društev. S K L E P o podaljšanju veljavnosti Odloka o komunalnem V. DRUGI UKREPI prispevku v Občini Podlehnik

22. člen 1. člen Projekti in programi za razvoj podeželja Veljavnost Odloka o komunalnem prispevku Občine Pod- Občina lahko za potrebe razvoja podeželja izvaja aktiv- lehnik, ki ga je Občinski svet Občine Podlehnik sprejel na 7. seji nosti: dne 7. 3. 2008 in je objavljen v Uradnem listu Republike Slove- – sodelovanja v občinskih, regijskih, nacionalnih ali med- nije št. 28/08 z dne 20. 3. 2008, se podaljša do 31. 3. 2008. narodnih projektih kot nosilec ali partner v projektu; – naročil strateških in drugih projektov ter programov ra- 2. člen zvoja podeželja, Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu – podpore informiranja javnost o pomenu kmetijstva. Republike Slovenije.

Št. 32-1/2008-2 VI. NAČIN DODELJEVANJA DRŽAVNIH POMOČI Podlehnik, dne 25. septembra 2008 23. člen Župan Državne pomoči se bodo dodeljevale na podlagi pred- Občine Podlehnik hodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega v lokalnem Marko Maučič l.r. časopisu, skladno s pogoji in po postopku, določenem v ve- ljavnih predpisih

24. člen Medsebojne obveznosti med Občino Podlehnik in preje- SEVNICA mnikom pomoči se uredijo s pogodbo. 4089. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje VII. NADZOR IN SANKCIJE Občine Sevnica 25. člen Na podlagi 11. in 96. člena Zakona o prostorskem načrto- (Nadzor in sankcije) vanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07) ter 16. člena Statuta Nadzor nad namensko porabo sredstev opravlja komisija, Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – UPB) je Občinski ki jo imenuje župan. svet Občine Sevnica na 15. redni seji dne 29. 9. 2008 sprejel Stran 13018 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

O D L O K 7. člen o spremembah in dopolnitvah Odloka V 16. členu se v predzadnjem odstavku namesto besede o prostorskih ureditvenih pogojih za območje »pomožnih« doda besedilo »enostavnih in nezahtevnih«. Občine Sevnica 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu 1. člen Republike Slovenije. S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o prostor- skih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni Št. 3505-0009/2008 list RS, št. 4/04, 38/05 – popr., 65/06, 12/07, 29/07, 46/07, Sevnica, dne 29. septembra 2008 72/07 in 99/07) (v nadaljevanju PUP).

2. člen Podžupan Občine Sevnica V 8. členu odloka se v zadnji alineji za besedo »eno- l.r. stavnih« dodata besedi »in nezahtevnih« tako, da se na novo Srečko Ocvirk glasi: »– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.«.

3. člen 4090. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka V 10. členu odloka se v prvi alineji za besedo »enostav- o načinu in prostorski zasnovi opravljanja nih« dodata besedi »in nezahtevnih« tako, da se na novo gospodarskih javnih služb v Občini Sevnica glasi: »– gradnja objektov, ki služijo kmetijski proizvodnji, do- Na podlagi 35. in 28. člena Zakona o gospodarskih javnih polnilni dejavnosti na kmetiji in objektov za obrtno in storitveno službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 dejavnost, ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov,«. – ZJZP), v skladu z 2., 3. in 11. členom Odloka o gospodar- skih javnih službah v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 4. člen – UPB) ter 16. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, V 12. členu odloka se: št. 78/05 – UPB) je Občinski svet Občine Sevnica na 15. redni – v tekstu prvega odstavka »Novogradnje:«, se črta drugi seji dne 29. 9. 2008 sprejel stavek. – v drugem odstavku »Nadomestne gradnje:«, se črta besedilo prvega in drugega stavka in nadomesti z novim be- O D L O K sedilom, ki se glasi: o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu »Gradnja nadomestnega objekta pomeni, da se obstoječi in prostorski zasnovi opravljanja gospodarskih objekt odstrani in na mestu predhodno odstranjenega objekta javnih služb v Občini Sevnica postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak od- stranjenemu objektu. Možna je gradnja novega objekta na mestu odstranje- 1. člen nega, če se z listinami (zemljiškoknjižni izpisek, posestni list) S tem odlokom se spreminja in dopolnjuje Odlok o načinu dokaže, da je bil na predmetnem zemljišču zgrajen objekt z isto in prostorski zasnovi opravljanja gospodarskih javnih služb v namembnostjo, oziroma znotraj območja stavbnega zemljišča z Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 101/01). enako funkcijo, ki jo odstranjeni objekt ima. Po izgradnji novega objekta, je treba stari objekt obvezno odstraniti. 2. člen Izjemoma je lokacija novega objekta možna na kmetij- V 3. členu se 2. točka v celoti spremeni tako, da glasi: skem zemljišču, kolikor ni zadostnega prostora znotraj območja ''2. javno službo zbiranja, odvoza, razvrščanja in prede- stavbnega zemljišča, ali v primeru geološko nestabilnih oziro- lave komunalnih odpadkov na območju občine Sevnica opra- ma plazljivih tal, ali zaradi pogojev upravljavcev gospodarske vlja javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica, javno službo javne infrastrukture in nosilcev urejanja prostora. Mikrolokacija predelave in odlaganja ostankov komunalnih in njim podobnih novega objekta, oziroma njegova oddaljenost od starega objek- odpadkov pa opravlja CeROD, center za ravnanje z odpadki, ta katerega nadomešča, mora biti strokovno utemeljena.«. d.o.o., Novo mesto,'' – v nadaljevanju se v odstavku »Nadomestne gradnje« črta zadnji stavek. 3. člen – v naslovu odstavka »Enostavni objekti:«, se za besedo Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem »Enostavni« dodata besedi »in nezahtevni«. listu Republike Slovenije. – besedilo prvega stavka tega odstavka se briše in nado- mesti z novim, ki se glasi: Št. 354-0073/2008 »Locirajo se tako, da ne ovirajo ostalih objektov in se Sevnica, dne 29. septembra 2008 gradijo po pogojih in na način, kot ga določa PUP in Ured- ba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, Podžupan št. 37/08).«. Občine Sevnica l.r. 5. člen Srečko Ocvirk V 13. členu se črta besedilo zadnjega stavka in nadomesti z novim, ki se glasi: »Lokacija in gradnja enostavnih in nezahtevnih objek- tov je dovoljena po pogojih umestitve, ki ga določa PUP in 4091. Pravilnik o računovodstvu Občine Sevnica Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).«. Na podlagi 4. in 52. člena Zakona o računovodstvu (Ura- dni list RS, št. 23/99) in Odloka o organizaciji in delovnem 6. člen področju občinske uprave Občine Sevnica (Uradni list RS, V 14. členu se v predzadnji alineji namesto besede »po- št. 16/04) je Občinski svet Občine Sevnica na 15. redni seji možnih« doda besedilo »enostavnih in nezahtevnih«. dne 29. 9. 2008 sprejel Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13019

P R A V I L N I K II. ORGANIZACIJA IN VODENJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE o računovodstvu Občine Sevnica 6. člen I. SPLOŠNE DOLOČBE Naloge s področja računovodstva opravlja Oddelek za finance, ki je organiziran v okviru občinske uprave. Opravlja 1. člen vse računovodske naloge v občini, in sicer: Pravilnik o računovodstvu Občine Sevnica (v nadaljeva- – kontrola knjigovodskih listin glede na namen porabe nju: pravilnik) je splošni akt občine. Računovodstvo zagotavlja proračunskih sredstev, podatke oziroma informacije o poslovni in finančni uspešnosti – usklajevanje razpoložljivih proračunskih sredstev z na- občine ter o njenem premoženjskem in finančnem stanju za javljenimi predobremenitvami, notranje in zunanje uporabnike informacij. Notranji uporabniki – tekoče ureja, zajema, knjigovodsko evidentira in spo- računovodskih informacij so: roča podatke, – občinski svet, – omogoča vpogled v stanje in gibanje sredstev ter obve- – nadzorni odbor, znosti do virov sredstev, – župan, – opravljanje plačil in nadzora nad plačilom obveznosti in – vodilni delavci, izpolnjevanje terjatev, – notranji revizor, – ugotavljanje prihodkov in odhodkov ter rezultatov po- – zaposleni. slovanja, Zunanji uporabniki računovodskih informacij občine so: – obračunavanje plač in drugih stroškov dela, – ministrstva, – računovodsko nadziranje in informiranje, – računsko sodišče, – izdelava računovodskih izkazov in letnega poročila, – davčna uprava, – arhiviranje izvirnikov knjigovodskih listin, – posojilodajalci, – priprava proračuna in finančnih načrtov, – kupci in uporabniki storitev, – evidentiranje odhodkov in prihodkov režijskega obrata. – dobavitelji, Računovodska in finančna opravila se opravljajo po na- – zainteresirana javnost. vodilih in pod nadzorom računovodje v skladu s pravilnikom. Računovodske in finančne naloge opravljajo strokovni delavci 2. člen računovodstva. Glavna računovodska funkcija je povezana z drugimi računovodskimi funkcijami: – predračunavanjem (finančno načrtovanje), III. POOBLASTILA IN ODGOVORNOST RAČUNOVODSKIH – obračunavanjem (vrednotenje in obračunavanje raču- IN DRUGIH DELAVCEV novodskih postavk, sestavljanje izkazov, izvajanje pooblastil in odgovornosti), 7. člen – nadziranjem (notranje revidiranje) in Delavci računovodstva so zadolženi in odgovarjajo za – analiziranjem, pravočasno delo, za sodelovanje in potrebno usklajevanje dela. oziroma je odvisna od njih. Za pravočasno opravljeno delo šteje delo, ki je opravljeno v rokih, ki so določeni z zakoni, podzakonskimi akti, ustreznimi 3. člen predpisi in navodili. Posamezna računovodska opravila, na Ta pravilnik ureja: katere je vsebinsko – po področjih dela razdeljeno računovod- – organizacijo in vodenje računovodske službe, stvo, opravljajo delavci zaposleni v računovodstvu. Računo- – pooblastila in odgovornost računovodskih in drugih de- vodski delavci, ki opravljajo računovodska in finančna opravila, lavcev, morajo imeti ustrezno izobrazbo, ki je določena s sistematizaci- – knjigovodske listine in poslovne knjige, jo delovnih mest. Računovodja in računovodski delavci morajo – popis sredstev in obveznosti do njihovih virov ter uskla- spoštovati kodeks poklicne etike računovodskih delavcev. Pri jevanje poslovnih knjig, opravljanju svojih del in nalog morajo biti strokovni, natančni, – sestavljanje računovodskih izkazov ter pripravljanje le- odgovorni, pošteni in zaupanja vredni. tnega poročila in zaključnega račun proračuna, 8. člen – računovodsko analiziranje in informiranje, – računovodsko kontroliranje in notranje revidiranje, Osebe, ki sprožajo poslovne spremembe, so nosilci sred- – hrambo knjigovodskih listin, poslovnih knjig, letnih po- stev – odredbodajalci. To so župan, podžupan, direktor občin- ročil in druge računovodske dokumentacije. ske uprave in vodje oddelkov. Vodje posameznih oddelkov občine so odgovorni za vsak poslovni dogodek, ki se nanaša 4. člen na spremembo sredstev in obveznosti do virov sredstev, pre- Občina pri urejanju področij, naštetih v 3. členu tega jemkov in izdatkov. pravilnika, upošteva zakon o računovodstvu in zakon o javnih financah, predpise, izdane na njuni podlagi, predpise, ki urejajo delovanje lokalnih skupnosti, druge predpise, ki vplivajo na IV. KNJIGOVODSKE LISTINE IN POSLOVNE KNJIGE obravnavanje računovodskih kategorij, ter slovenske računo- vodske standarde. Knjigovodske listine

5. člen 9. člen Občina upošteva pri vodenju poslovnih knjig in pri pripra- V knjigovodstvu je možno obravnavati in knjižiti poslovne vljanju računovodskih izkazov splošna računovodska pravila dogodke samo na podlagi knjigovodskih listin, ki poslovne vrednotenja: časovno neomejenost delovanja, dosledno sta- dogodke dokazujejo. Knjigovodska listina se sestavi za vsak novitnost in računovodsko načelo denarnega toka (plačane poslovni dogodek oziroma za vsako poslovno spremembo pri realizacije) pri priznavanju prihodkov in drugih prejemkov ter sredstvih, obveznostih do virov sredstev, prihodkih in odhodkih, odhodkov in drugih izdatkov. Za režijski obrat v sestavi občine stroških in učinkih ter rezultatih poslovanja. Knjigovodske listine se vodijo prihodki in odhodki tudi po načelu nastanka poslov- se sestavljajo tudi v zvezi s poslovnimi dogodki, ki so predmet nega dogodka. zunajbilančne evidence. Stran 13020 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

10. člen Knjigovodske listine se sistematično označujejo s šifro po Knjigovodska listina se sestavi na kraju in v času po- vsebinskih vidikih in z zaporedno številko. slovnega dogodka. Pripravljena mora biti v skladu s predpisi, ki veljajo za področji javnega računovodstva in javnih financ, 16. člen ter s slovenskimi računovodskimi standardi in drugimi predpisi Za verodostojnost in pravilnost knjigovodskih listin, ki so (npr. davčnimi). podlaga za knjiženje, so odgovorne osebe, ki sodelujejo v ma- terialnem in finančnem poslovanju občine, tako da za poslovni 11. člen dogodek, naveden v knjigovodski listini, zagotovijo: Knjigovodske listine so: – da je skladen z nalogom za izvedbo, – izvirne zunanje, ki jih občina prejema v enem ali več – da je skladen z davčno zakonodajo (pri obračunu dav- izvodih in so bile sestavljene pri drugih pravnih in fizičnih kov in prispevkov), osebah, – da je njegovo ovrednotenje ustrezno, cene in vrednosti – izvirne notranje, ki se sestavljajo znotraj občine v enem pa pravilno vpisane, ali več izvodih in so sestavljene v času in kraju poslovnega – da so morebitne kasnejše spremembe vrednosti (zmanj- dogodka, šanja, povečanja) pravilno ugotovljene, – izvedene notranje, ki se sestavljajo v računovodstvu ob- – da je rok plačila (če knjigovodska listina izraža dogodek, čine na podlagi izvirnih knjigovodskih listin ali v zvezi s knjiže- katerega posledica je rok plačila) skladen z dogovorom, njem obračunov, prenosov, zaključevanj v poslovnih knjigah. – da so označeni stroškovno mesto, mesto odgovornosti oziroma ekonomska enota in vir sredstev, 12. člen – da so listini dodani drugi dokumenti, ki dokazujejo njeno Izvirne zunanje knjigovodske listine, ki jih občina prejme iz verodostojnost. okolja za pogostejše in važnejše poslovne dogodke, so: 17. člen – prejeti računi za osnovna sredstva, material, blago in storitve, Pred knjiženjem je treba dokazati verodostojnost knjigo- – izvajalske pogodbe in naročniške pogodbe, vodske listine s kontroliranjem. Knjigovodska listina je pravno – pogodbe za najeta posojila, dane depozite, veljavna za vpis v računovodske evidence, ko njeno kontrolo – pogodbe o sofinanciranju, s podpisom na njej ali na posebnem nalogu za knjiženje potr- – naročilnice za material, blago in storitve, dijo odgovorne osebe – skrbniki postavk in odredbodajalci in – dnevni izpiski stanj na podračunih v sistemu enotnega jo predložijo računovodstvu. Če listina ni ustrezno potrjena, zakladniškega računa (EZR), s seznami posameznih prilivov jo računovodstvo vrne osebi, ki je odgovorna za ugotavljanje in odlivov sredstev, njene verodostojnosti. Knjigovodske listine je treba oddajati v računovodstvo sproti in se ne smejo zadrževati na krajih, preko – obračuni, dobavnice, izdajnice, katerih se prenašajo. Vsaka knjigovodska listina, ki je podlaga – bremepisi, dobropisi, potrdila, za izplačilo obveznosti iz proračuna, mora biti v največ 5 dneh – odločbe, sklepi. od prejema, predložena v računovodstvo. 13. člen 18. člen Izvirne notranje knjigovodske listine so: Podatki na knjigovodskih listinah se popravljajo s prečrta- – računi za prodajo osnovnih sredstev, storitev in blaga, vanjem prvotnih podatkov ter z uničevanjem nepravilnih listin in – naročilnice, izdajnice, prevzemnice, dobavnice, izdajanjem novih. Oseba, ki je izdala knjigovodsko listino, vne- – potrdila o vplačilih in izplačilih, se popravek v vse njene izvode ali vse stare izvode nadomesti – obračuni, bremepisi, dobropisi, z novimi. Blagajniške in druge listine, ki izpričujejo denarne – izvajalske in naročniške pogodbe, poslovne dogodke, se ne smejo popravljati, ampak se uničijo – pogodbe o sofinanciranju, in se sestavijo nove. Knjigovodske listine v elektronski obliki – odločbe, sklepi. se morajo popravljati tako, da se v računalniškem programu obdrži sled popravkov. 14. člen Izvedene notranje knjigovodske listine so tiste listine, ki se Poslovne knjige izdajajo v računovodstvu na podlagi izvirnih knjigovodskih listin. To so nalogi, ki se izdajajo zlasti za knjiženje: obračuna plač, 19. člen sprememb pri osnovnih sredstvih – pridobitev, odpis osnovnih Poslovne knjige so evidence, s katerimi se zagotavljajo sredstev ipd. podatki za pridobivanje informacij o stanju in gibanju sredstev, obveznostih do virov sredstev, prihodkih in drugih prejemkih, 15. člen odhodkih in drugih izdatkih ter izidu poslovanja. Vsaka knjigovodska listina mora vsebovati vsaj naslednje podatke: 20. člen – podatke o izdajatelju oziroma prejemniku (naslov, ma- Računovodstvo proračuna občine vodi poslovne knjige na tično, davčno in drugo identifikacijsko šifro), podlagi verodostojnih knjigovodskih listin po sistemu dvostav- – naziv listine z označbo listine (zaporedna številka), nega knjigovodstva. Poslovne knjige se vodijo z upoštevanjem – datum nastanka poslovnega dogodka in datum izsta- enotnega kontnega načrta. Za vodenje knjigovodskih evidenc vitve listine, režijskega obrata se uporablja tudi kontni načrt za določene – datum uradnega prejema listine, uporabnike (po načelu nastanka poslovnega dogodka). – vsebino poslovne spremembe, Poslovne knjige so javne listine. Poslovne knjige se vodijo – oznake stroškovnih mest oziroma proračunske postav- v slovenskem jeziku in v domači valuti. Poslovne knjige se ke ter konta K6 in stroškovnih nosilcev za listine, iz katerih odprejo in zaključijo vsako poslovno leto. izhajajo prihodki in odhodki, Računovodstvo proračuna občine uporablja sledečo ure- – količino, mersko enoto in ceno (po potrebi, glede na ditev kontov v glavni knjigi (po šifrah): vsebino poslovnega dogodka), – razredi od 0 do 9, – podpis osebe, pooblaščene za sestavitev listine, – skupine kontov od 00 do 99, – podpise oseb, pooblaščene za kontrolo in likvidacijo – podskupine kontov od 000 do 999, (skrbnik postavke in odredbodajalec), – konti od 0000 do 9999 in – druge podatke, ki so odvisni od okoliščin. – podkonti oziroma analitični konti 000000 do 999999. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13021

Poslovne knjige so temeljne in pomožne. Temeljni knjigi vsak po svojih zaporednih številkah in se ob začetku vsakega sta dnevnik in glavna knjiga. poslovnega leta začnejo oštevilčevati na novo. Na podlagi vpla- čilnih ali izplačilnih naslovov se za vsako v blagajno prejeto go- 21. člen tovino sestavi potrdilo o prejeti gotovini (blagajniški prejemek), Glavno knjigo sestavljajo sintetični in analitični konti, na za vsako izplačilo pa potrdilo o izplačilu (blagajniški izdatek). katere se posamično ali zbirno knjižijo stanja in spremembe sredstev in obveznosti do virov sredstev, odhodki in drugi izdat- 25. člen ki, prihodki in drugi prejemki ter izid poslovanja. Glavna knjiga Analitična evidenca opredmetenih osnovnih sredstev, ki se vodi računalniško. Poslovni dogodki se vnašajo v glavno je del knjige osnovnih sredstev, vsebuje vse potrebne podatke knjigo na podlagi izvirnih knjigovodskih listin in na podlagi o posameznih osnovnih sredstvih po kontih, po amortizacijskih izvedenih knjigovodskih listin – nalogov za knjiženje. Vodenje skupinah in po nahajališčih (pisarnah), in sicer: glavne knjige mora zagotavljati, da je mogoče za katerikoli kon- – inventarno številko, to kadarkoli priklicati na ekran računalniško sliko ali izpis – odtis – naziv osnovnega sredstva, na papirju. Enako mora biti omogočeno za posamezne skupine – datum nabave, kontov ali razrede, za posamezno časovno obdobje ali za celo- – datum pričetka oziroma prenosa v uporabo, tno obračunsko obdobje. Glavno knjigo je potrebno izpisati vsaj – konto nabave, enkrat na leto, in sicer ob zaključku poslovnega leta. – nabavno vrednost osnovnega sredstva, – stopnjo rednega odpisa, 22. člen – popravek vrednosti, Dnevnik glavne knjige se vodi računalniško. Poslovni do- – stroškovno mesto, godki, ki se knjižijo v glavno knjigo iz knjigovodskih listin, se is- – mesec odtujitve oziroma odpisa osnovnega sredstva. točasno – avtomatično – zapisujejo tudi v dnevnik po časovnem Knjiga osnovnih sredstev se izpisuje enkrat letno po sta- zaporedju nastajanja poslovnih dogodkov. Po obliki in vsebini je nju na dan 31.12. v posameznem letu. Zagotovljena mora biti dnevnik glavne knjige organiziran kot enotna temeljna knjiga, iz možnost izpisa: katere je možno kadarkoli kontrolirati knjiženje, priklicati sliko – kartice osnovnega sredstva, na zaslon računalnika ali odtisniti posamezna knjižna obdobja – popisnih listov, oziroma vsa knjiženja za celotno obračunsko obdobje. – pregleda obračunov amortizacije, Dnevnik glavne knjige mora vsebovati najmanj naslednje – rekapitulacije po stroškovnih mestih in virih sredstev, podatke: – temeljnice za glavno knjigo. – označbo knjigovodske listine, ki je bila osnova za knji- Ob letnem popisu sredstev se izpiše knjigovodsko stanje ženje, – posebni pregled posameznih osnovnih sredstev, za usklaje- – številko in opis knjigovodske listine, vanje dejanskega in knjigovodskega stanja. – obdobje knjiženja in datum izdaje listine, – konto in protikonto knjiženja, 26. člen – znesek v breme ali dobro, Analitična evidenca terjatev do kupcev in obveznosti do – seštevek vseh knjiženih zneskov v breme in v dobro po dobaviteljev zagotavlja podatke: označbah knjigovodskih listin, – o stanju in gibanju razmerij s kupci in drugimi dolžniki – skupni znesek vseh knjiženih zneskov v breme in v ter dobavitelji in drugimi upniki in dobro. – o datumih zapadlosti terjatev in obveznosti. Dnevnik glavne knjige se praviloma izpisuje sproti (dnev- Analitične evidence terjatev do kupcev in obveznosti do no), obvezno pa vsaj enkrat na leto, to je ob zaključku poslov- dobaviteljev se vodijo računalniško. Poslovni dogodki se v nega leta. analitične evidence vnašajo na podlagi izvirnih knjigovodskih listin. Nalogi za prenos za poravnavo dobaviteljem se izpisu- 23. člen jejo avtomatsko. Računovodstvo mora obračunati zamudne Pomožne knjige so analitične evidence in druge pomožne in dogovorjene obresti kupcem, pošiljati opomine za plačila knjige, ki dopolnjujejo konte glavne knjige, in so naslednje: zapadlih terjatev in razčiščevati stanja posameznih terjatev do – blagajniški dnevnik, kupcev in obveznosti do dobaviteljev. Knjiga terjatev do kupcev – analitična evidenca opredmetenih osnovnih sredstev, in obveznosti do dobaviteljev se obvezno izpišejo ob zaključku – analitična evidenca terjatev do kupcev, poslovnega leta, med letom pa se izpišejo po potrebi. – analitična evidenca obveznosti do dobaviteljev, – analitična evidenca plač in drugih osebnih prejemkov, 27. člen – knjiga prejetih računov, Analitična evidenca plač in drugih osebnih prejemkov ter – knjiga izdanih računov, vse potrebne analitične evidence v zvezi s plačami se vodijo – druge pomožne knjige in evidence po potrebi. računalniško. Na podlagi izpisanih podatkov o obračunanih in izplačanih plačah iz navedenega programa se sestavi temelj- 24. člen nica za vnos podatkov v glavno knjigo. Knjiga obračunov plač Blagajniški dnevnik (knjiga) se vodi v računovodstvu ob- in drugih osebnih prejemkov mora omogočati izpis obrazcev za čine in to ročno na naslednjih obrazcih: obračune, plačilnih list, davčnih obrazcev, statističnih obrazcev, – Blagajniška knjiga (dnevnik), zahtevkov za refundacije, rekapitulacije po zaposlenih, sezna- – Blagajniški prejemek, mov odtegljajev od plač, letnih podatkov za pokojninsko in – Blagajniški izdatek. invalidsko zavarovanje in davčno upravo. Iz vsakega blagajniškega izdatka ali priloge mora biti ne- dvoumno razvidno, komu in zakaj je bilo posamezno izplačilo 28. člen opravljeno. Vsebovati mora najmanj tri podpise: blagajnika, Knjiga prejetih računov je pomožna knjiga, ki je neposre- osebe, ki je izplačilo odobrila, in prejemnika. Blagajniški dnev- dno povezana s saldakonti dobaviteljev in davčno knjigo. Knji- nik se vodi in zaključuje dnevno. Saldo se prenese kot začetni ga prejetih računov se vodi računalniško v skladu z zakonom saldo v blagajniški dnevnik naslednjega dne. Zaključeni blagaj- o DDV oziroma Pravilnikom o izvajanju zakona o DDV. Knjiga niški dnevnik kontrolira in podpiše poleg blagajnika še odredbo- prejetih računov vsebuje naslednje podatke: dajalec ali druga od njega pooblaščena oseba. Blagajnik mora – zaporedno številko, ki se ob začetku vsakega poslovne- pri opravljanju svojega dela spoštovati odredbo o plačevanju ga leta začne s številko »1«, z gotovino in blagajniškem maksimumu. Blagajniški dnevnik, – datum prejema računa, prejemek in izdatek glavne in pomožnih blagajn se označujejo – datum plačila računa, Stran 13022 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

– naziv pošiljatelja računa, 36. člen – številko računa, Popis sredstev, terjatev in obveznosti ter usklajevanja – datum izdaje računa, znesek za plačilo, knjigovodskega stanja z dejanskim stanjem, ugotovljenim s – opis – vsebino računa z opombami. popisom, je določen v Pravilniku o popisu sredstev, terjatev in obveznosti. 29. člen Knjiga izdanih računov je pomožna knjiga, ki je neposre- dno povezana s saldakonti kupcev in davčno knjigo. Knjiga VI. SESTAVLJANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV TER izdanih računov se vodi računalniško v skladu z zakonom o PRIPRAVA LETNEGA POROČILA IN ZAKLJUČNEGA DDV oziroma Pravilnikom o izvajanju zakona o DDV. Knjiga RAČUNA PRORAČUNA izdanih računov se zaključuje po izteku vsakega koledarskega meseca (davčnega obdobja za DDV), zneski se seštejejo in 37. člen uporabijo za obračun DDV. Občina mora pripraviti: – zaključni račun svojega proračuna in 30. člen – letno poročilo. Analitična evidenca drobnega inventarja se vodi po vrsti, Zaključni račun proračuna sestavljajo splošni del, posebni količini, vrednosti in nahajališčih. del in obrazložitve. Letno poročilo sestavljata računovodsko in poslovno poročilo in se pripravi za obračunsko (poslovno) leto. Letno poročilo se pripravi po stanju na dan 31. decembra ozi- V. POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH roma za obračunsko leto od 1. januarja do 31. decembra. Letno VIROV TER USKLAJEVANJE POSLOVNIH KNJIG poročilo se do zadnjega dne v februarju predloži organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov. 31. člen Računovodstvo je dolžno mesečno uskladiti stanja v po- 38. člen možnih knjigah z ustreznimi stanji kontov v glavni knjigi, pra- Računovodsko poročilo obsega računovodske izkaze, viloma takoj po končanem knjiženju oziroma do 15. v mesecu priloge k izkazom in pojasnila: za pretekli mesec. – bilanco stanja s prilogama, – stanje in gibanje dolgoročnih sredstev in opredmetenih 32. člen osnovnih sredstev in Občina mora kot ob koncu poslovnega leta uskladiti terja- – stanje in gibanje dolgoročnih kapitalskih naložb in po- tve za sredstva dana v upravljanje, z obveznostmi za sredstva, sojil, prejeta v upravljanje pravnih oseb, ki financirajo svoje progra- – izkaz prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov, me in dejavnosti s proračunskimi sredstvi. – izkaz finančnih terjatev in naložb, – izkaz računa financiranja, 33. člen – izkaz prihodkov in odhodkov režijskih obratov, Knjigovodsko stanje sredstev in obveznosti do virov sred- – pojasnila k posameznim izkazom. stev se najmanj enkrat na leto uskladi z dejanskim stanjem, Računovodski izkazi se sestavljajo v skladu s pravilnikom ki se ugotavlja z rednim popisom (inventuro). Sredstva in ob- o sestavljanju letnih poročil, računovodskimi standardi in pra- veznosti do virov sredstev popišejo inventurne komisije, ki jih vilnikom. Računovodski izkazi vsebujejo podatke iz tekočega imenuje župan, po stanju na dan 31. decembra in to v času od in preteklega obračunskega obdobja. 1. decembra do 31. januarja. 39. člen 34. člen Pri pripravi pojasnil k posameznim računovodskim izka- Za pripravo in izvedbo rednega letnega popisa je pristojen zom in njihovih prilog se računovodska postavka obravnava vodja popisa, ki ga imenuje župan. Vodja popisa je dolžan po- glede na: skrbeti za organizacijske, tehnične in druge potrebne ukrepe v – vrednotenje, zvezi s popisom. V navodilih, ki jih izda, mora opredeliti: – nastanek, – vrste in način oblikovanja popisnih komisij, – znesek, – naloge in odgovornost članov popisnih komisij, – zapadlost, – rokovnik izvedbe popisa, – odpravo, – roke in postopke za pripravo in oddajo poročila pristoj- – primerjavo s preteklim letom ali več preteklimi leti, ter nemu organu, – delež v skupinah enakih in drugih računovodskih ka- – vsebino poročila, tegorij. – postopke, ki se pri popisu opravljajo računalniško, in tehnike popisovanja, 40. člen – rok za predložitev potrjenega poročila o popisu v raču- Sestavni del poslovnega poročila je poročilo o izvedbi novodstvo, programov, dejavnosti in projektov ter doseženih ciljih in re- – rok za pripravo sklepa o likvidaciji popisnih razlik, zultatih. – odgovornost za popisne primanjkljaje, – obveznosti računovodstva pri knjiženju popisnih razlik, 41. člen ter Letno poročilo potrdi občinski svet. Računovodske izkaze – vsebino popisnega elaborata. in pojasnila ter poslovno poročilo podpišeta župan in računo- vodja. 35. člen Popis se opravi na osnovi sklepa, ki ga izda župan. V Premoženjska bilanca sklepu mora biti določeno: – predmet popisa, 42. člen – predsednik in člani popisnih komisij, Podatki v bilanci stanja so skupaj s podatki iz glavne – čas za izvedbo popisa, knjige podlaga za sestavitev premoženjske bilance. Pri pre- – dan, po katerem stanju se opravi popis, moženjski bilanci občine se upoštevajo pravila in roki, ki jih – rok za predložitev poročila o popisu in popisnih listin določa pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance vodji popisa. države in občin. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13023

VII. VREDNOTENJE IN IZKAZOVANJE RAČUNOVODSKIH se določi z ocenitvijo, pri čemer se upoštevajo razpoložljivi KATEGORIJ podatki o tržnih cenah, lahko pa tudi knjigovodski podatki o primerljivih enakih ali podobnih sredstvih, ki so last ustanovite- 1. Vrednotenje in izkazovanje računovodskih kategorij lja uporabnika EKN. Do pridobitve ocenjene vrednosti se lahko v bilanci stanja vrednotijo po ceni 1 evro. Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva ter dolgoročne aktivne časovne razmejitve 48. člen Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva 43. člen ali neopredmetenega sredstva, zgrajenega oziroma izdela- Opredmetena osnovna sredstva so: zemljišča, zgradbe, nega v občini, tvorijo stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev oprema za opravljanje dejavnosti, druga oprema in biološka oziroma izdelava, in posredni stroški njegove zgraditve oziroma sredstva. Zemljišča in zgradbe so ločljiva sredstva in se obrav- izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati. navajo posebej, tudi če so pridobljena skupaj, razen etažne lastnine. 49. člen Nepremičnine, dane v poslovni najem, se obravnavajo Za pravilno razvrstitev opredmetenih osnovnih sredstev kot opredmetena osnovna sredstva. Opredmetena osnovna in neopredmetenih sredstev v knjigovodske evidence je od- sredstva, pridobljena s finančnim najemom, so izkazana v sku- govoren računovodja. Ob nabavi opredmetenega osnovnega pini, ki ji pripadajo. Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega sredstva mora računovodja občine, določiti stopnjo odpisa v posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne skladu s pravilnikom o odpisu. Opredmetena osnovna sredstva presega 500 evrov, se izkazuje kot drobni inventar. Opredme- in neopredmetena sredstva se v poslovnih knjigah vodijo tako, tena osnovna sredstva se po sodilu istovrstnosti uvrščajo med de se izkazujejo posebej nabavna vrednost in posebej popravki opremo ne glede na posamično vrednost, ki je večja ali manjša vrednosti. Popravek vrednosti je vsa vrednost odpisa. od 500 evrov. Stvari drobnega inventarja (pisarniški pripomočki, okrasni 50. člen predmeti, drobno orodje, ločljiva embalaža), katerih posamične Redni odpis je oblikovanje popravkov vrednosti opred- vrednosti po obračunih dobaviteljev ne presegajo 500 evrov, se metenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev v po- razporedijo med material. Za tak drobni inventar se ob prenosu slovnih knjigah za znesek amortizacije, obračunane po letnem v uporabo vodi vrednostna evidenca po nahajališčih. obračunu v skladu s pravilnikom o odpisu. Pri amortiziranju se upoštevajo: 44. člen – metoda enakomernega časovnega amortiziranja, razen Neopredmetena sredstva so dolgoročno odloženi stro- pri drobnem inventarju, ki se odpiše v celoti ob nabavi, ški razvijanja, dolgoročne premoženjske pravice, usredstveni – amortizacijska osnova, to je nabavna vrednost, popra- stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva in druga vljena pri prevrednotenju opredmetenega osnovnega sred- neopredmetena sredstva. Dolgoročne aktivne časovne raz- stva, mejitve so vnaprej vračunane najemnine in drugi dolgoročno – začetek amortizacije prvi dan naslednjega meseca po odloženi stroški. tistem, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo, in 45. člen – stopnje, določene v pravilniku o odpisu. Amortizacija se pokriva v breme obveznosti do virov sred- Opredmetena osnovna sredstva se v začetku ovrednotijo stev. Usredstevni stroški naložb v tuja osnovna sredstva (vla- po nabavni vrednosti. ganja v tuja osnovna sredstva) se amortizirajo v dobi pravne V nabavno vrednost se vštevajo: pravice. – nakupna cena po dobaviteljevem računu (z upošteva- njem popustov), 51. člen – uvozne in nevračljive nakupne dajatve (DDV, ki se ne povrne), Kasneje nastali stroški, povezani z opredmetenim osnov- – vsi odvisni stroški, povezani z nabavo in usposobitvijo nim sredstvom: opredmetenga osnovnega sredstva, – povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo – stroški priprave zemljišča (odstranitve obstoječih objek- njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi, tov, naprav, nasadov, zemlje ter izkopa, poravnavanja, nasipa- – zmanjšujejo popravek nabavne vrednosti, če se podalj- vanja …). ša doba koristnosti, in Nabavna vrednost se ne razporedi na sestavne dele. – povečujejo nabavno vrednost, če so stroški po prejšnji Za znesek izvirne nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih alineji večji od popravka vrednosti, ki ga zmanjšujejo. sredstev se oblikuje vir sredstev ob pridobitvi takega sredstva, 52. člen ki se zmanjšuje za obračunano vrednost popravkov nabavne vrednosti in knjigovodsko vrednost prodanih ali druga če odtu- Na koncu leta se lahko opredmetena osnovna sredstva jenih osnovnih sredstev. prevrednotijo.

46. člen 53. člen Neopredmetena sredstva se v začetku ovrednotijo po Izredni odpis osnovnih sredstev se opravi zaradi: nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vštevajo: – odtujitve, – nakupna cena po dobaviteljevem računu (z upošteva- – trajne izločitve iz uporabe in njem popustov), – prevrednotenja zaradi oslabitve. – uvozne in nevračjive nakupne dajatve (DDV, ki se ne Izredni odpis, nastal pri odtujitvi, se izkaže tako, da se povrne) ter zmanjša obveznost do virov sredstev. – neposredno pripisljivi stroški pripravljanja sredstva za nameravano uporabo. 54. člen Izredni odpis neopredmetenih sredstev se opravi: 47. člen – ob odtujitvi neopredmetenega sredstva, ko se odpravi Nabavna vrednost brezplačno pridobljenih opredmetenih in izbriše iz knjigovodskega razvida, ter osnovnih sredstev in neopredmetenih osnovnih sredstev, za – če se od njegove uporabe in kasnejše odtujitve ne pri- katere ni dokumentacije o stroških pridobitve ali je nepopolna, čakujejo nikakršne gospodarske koristi. Stran 13024 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

55. člen 62. člen Stroški, ki sestavljajo nabavno vrednost opredmetenega Obračunane obresti in drugi donosi dolgoročnih finančnih osnovnega sredstva, pa tudi stroški investicijskega vzdrževanja naložb se obravnavajo kot samostojne terjatve. Pri kratkoroč- in obnova, se priznajo kot investicijski odhodki v obračunskem nih finančnih naložbah pa povečujejo njihove zneske ali se obdobju, v katerem so plačani. Zneski kupnine ali odškodnine izkazujejo kot samostojne terjatve. Oslabitve dolgoročnih in za odtujena ali uničena opredmetena osnovna sredstva in kratkoročnih finančnih naložb se ne opravljajo, odpisi naložb pa neopredmetena sredstva se priznajo kot kapitalski prihodki v zmanjšujejo ustrezne obveznosti do virov sredstev. obračunskem obdobju, v katerem so prejeti. Zaloge Denarna sredstva 63. člen 56. člen Količinska enota zaloge materiala in blaga se izvirno vre- Denarno sredstvo se pri začetnem pripoznavanju izkaže v dnoti po nabavni ceni, ki sestoji iz nakupne cene, povečane za znesku, ki izhaja iz ustrezne listine. Denarno sredstvo, izraženo dajatve in druge neposredne stroške ter zmanjšane za dobljene v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju popuste. Za znesek izvirne nabavne vrednosti zalog materiala na dan prejema. Denarna sredstva v tuji valuti se na koncu in blaga se ob nabavi oblikuje vir sredstev, ki se zmanjšuje za obračunskega obdobja izkažejo v vrednosti domače valute, obračunano vrednost porabe materiala oziroma blaga. Odhodki obračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije (po referenčnih za material in blago se priznajo kot odhodki v obdobju, ko so tečajih Evropske centralne banke – ECB). Za razliko, nastalo bili plačani. zaradi uskladitve, se izkaže povečanje ali zmanjšanje obve- znosti do virov sredstev. Denarna sredstva so lahko v obliki 64. člen gotovine in denarnih sredstvih na računu. Drobni inventar z življenjsko dobo do enega leta se ne vodi na zalogi. Takoj po nakupu se da v uporabo in bremeni 57. člen odhodke po nabavni vrednosti. Občina ima podračun enotnega zakladniškega računa pri Upravi za javna plačila. 65. člen Zaloge se vrednotijo po izbrani metodi, določni v skladu Terjatve z računovodskimi standardi. Predvidena je metoda vrednote- nja zalog LIFO, ker upošteva zadnjo ceno materiala oziroma 58. člen blaga. Terjatve se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin. Obveznosti Prvotno nastale terjatve se kasneje lahko neposredno: – povečajo (dodatna terjatev), 66. člen – zmanjšajo za poplačila, in Obveznosti se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih – zmanjšajo za vsak znesek, za katerega se ugotovi, da ni listin o njihovem nastanku. poravnan in iz tehtnih razlogov tudi ni pričakovati, da bi bil po- Kasneje se obveznosti: ravnan (zaradi odpisa terjatev, neizterljivosti, zastaranja …). – povečujejo skladno z dogovori z upniki, Terjatve se izkazujejo v poslovnih knjigah: – povečujejo s pripisanimi donosi, – kot dolgoročne in kratkoročne, – zmanjšujejo za odplačane zneske in – posebej tiste do uporabnikov EKN, – zmanjšujejo za drugačne, z upniki dogovorjene porav- – ločeno tiste do kupcev, zaposlenih, financerjev in drugih nave. v zvezi s posameznimi vrstami prihodkov (davčnimi, nedavčni- mi, kapitalskimi, transfernimi in drugimi), 67. člen – kot sporne in dvomljive terjatve na posebnih analitičnih Zadolževanje in odplačevanje dolgov se izkazuje kot pre- kontih v skladu s kontnim načrtom. jemki in izdatki v posebni skupini kontov. Kratkoročno zadol- ževanje in odplačevanje kratkoročnih dolgov tekočega leta se 59. člen izkazuje samo v skupini kontov kratkoročnega zadolževanja. Obračunane dogovorjene obresti in drugi donosi dolgo- Dolgoročno zadolževanje se izkazuje v skupini kontov zadol- ročnih terjatev se obravnavajo kot samostojne terjatve. Obra- ževanja, odplačevanje dolgoročnih dolgov pa v skupini kontov čunane dogovorjene obresti in drugi donosi kratkoročnih terja- odplačevanja dolgov. Finančni najem in blagovni krediti se evi- tev se obravnavajo kot samostojne terjatve ali kot povečanje dentirajo samo na kontih stanja. Finančni dolgovi se razčlenijo kratkoročnih terjatev. Priznajo se kot prihodek ob unovčenju. po vrstah kreditodajalcev. Vrednosti dolgoročnih in kratkoročnih terjatev se ne popra- vljajo, odpisi terjatev pa zmanjšujejo obveznosti do virov teh 68. člen sredstev. Obveznosti se izkazujejo v poslovnih knjigah: – kot dolgoročne in kratkoročne, 60. člen – posebej tiste do uporabnikov enotnega kontnega načrta Finančne naložbe se pri začetnem pripoznavanju razvrsti- ter jo v skupino za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Izmerijo – ločeno tiste do dobaviteljev, do zaposlenih, do financer- se po nabavni vrednosti, ki je nakupna vrednost, povečana za jev in do drugih v zvezi z davčnimi, nedavčnimi, kapitalskimi in stroške posla. Za znesek nabavne vrednosti finančne naložbe drugimi odhodki v skladu z enotnim kontnim načrtom. se izkaže kot obveznost do lastnih virov sredstev. Finančne naložbe se izkazujejo po načelu denarnega toka kot izdatki 69. člen (oziroma ob vračilu kot prejemki), razen naložb začasno prostih Obračunane obresti in druga povečanje dolgoročnih ob- denarnih sredstev. veznosti se obravnavajo kot samostojna obveznost, pri kratko- ročnih obveznostih pa se lahko obravnavajo kot samostojna 61. člen obveznost ali pa povečujejo kratkoročno obveznost. Obraču- Finančne naložbe se izkazujejo v poslovnih knjigah: nane obresti in druga povečanja kratkoročnih obveznosti se – kot dolgoročne in kratkoročne, priznajo kot odhodki ob njihovem unovčenju. Odpis obveznosti – posebej tiste v razmerjih med uporabniki proračuna ter se izkazuje kot zmanjšanje neplačanih odhodkov ali prejemkov – ločeno v državi in v tujini v skladu s kontnim načrtom. oziroma kot povečanje ustrezne obveznosti do virov sredstev. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13025

Kratkoročne časovne razmejitve Prihodki se razčlenjujejo v skladu z določbami zakona o računovodstvu, podzakonskimi akti ter računovodskimi stan- 70. člen dardi. Prihodki se razčlenjujejo na: davčne prihodke, nedavčne Za aktivne kratkoročne časovne razmejitve se štejejo: prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne – kratkoročno odloženi stroški ali odhodki in prihodke. – prehodno nezaračunani prihodki. V poslovnih knjigah se izkazujejo ločeno in se razčlenju- 77. člen jejo na pomembnejše vrste. Z davčnimi prihodki so mišljena vsa vplačila dajatev, do- Za pasivne kratkoročne časovne razmejitve se štejejo: ločenih z zakonom ali drugim predpisom, razen taks in pristoj- – vnaprej vračunani odhodki in bin. Z nedavčnimi prihodki so mišljeni prihodki iz opravljanja – kratkoročno odloženi prihodki. dejavnosti, prihodki od financiranja, prihodki od taks in pristoj- V poslovnih knjigah se izkazujejo ločeno in se razčlenju- bin. Kapitalski prihodki so prihodki od prodaje materialnega in jejo na pomembnejše vrste. nematerialnega premoženja. Prejete donacije so prihodki iz naslova podarjenih denarnih sredstev. Transferni prihodki so Neplačani prihodki in neplačani odhodki prihodki, doseženi s prenosom denarnih sredstev od drugih javnofinančnih institucij. 71. člen Zneski prihodkov in odhodkov se od nastanka poslovnega 78. člen dogodka, ki je podlaga za njihovo izkazovanje, do izpolnitve Prihodki se prikazujejo ločeno po vrstah dejavnosti, lo- pogojev za njihovo pripoznavanje po načelu denarnega toka čeno za redno dejavnost in ločeno za dejavnost doseženo s (plačane realizacije) izkazujejo kot posebna postavka časovnih prodajo blaga in storitev na trgu (lastna dejavnost). Prihodki razmejitev, in sicer kot neplačani prihodki in neplačani odhodki. se knjigovodsko evidentirajo na analitičnih kontih, določenimi v skladu s potrebami občine, na osnovi enotnega kontnega Splošni sklad načrta. Vsak analitični konto prihodkov ima v evidenci tudi pri- 72. člen padajočo šifro stroškovnega mesta, v posebnih primerih pa tudi stroškovnega nosilca, pri čemer se kot stroškovni nosilec šteje Splošni sklad izkazuje znesek lastnih virov sredstev. V proračunska postavka iz finančnega načrta občine. njegovem okviru se ločeno izkazujejo: – sklad za neopredmetena sredstva in opredmetena Odhodki osnovna sredstva, – sklad za finančne naložbe, 79. člen – sklad za unovčena poroštva, Odhodki se priznavajo po računovodskem načelu denar- – sklad za terjatve za sredstva, dana v upravljanje, nega toka. To pomeni, da se odhodek prizna, ko sta izpolnjena – sklad za namensko premoženje, preneseno javnim skladom in drugim pravnim osebam javnega prava, ki imajo dva pogoja: premoženje v svoji lasti, – poslovni dogodek, ki ima za posledico izkazovanje od- – splošni sklad za posebne namene ter hodka, je nastal, – splošni sklad za drugo. – prišlo je do izplačila denarja oziroma njegovega ekvi- V okviru splošnega sklada za drugo se evidentirajo pre- valenta. sežki prihodkov nad odhodki iz izkaza prihodkov in odhodkov Odhodki se razčlenjujejo v skladu z določbami zakona o drugih uporabnikov in tudi presežki odhodkov nad prihodki. računovodstvu, podzakonskimi akti ter računovodskimi stan- dardi. Odhodki se razčlenjujejo na: tekoče odhodke, odhodke Rezervni sklad tekočih transferov, investicijske odhodke in odhodke investicij- skih transferov. 73. člen Rezervni sklad se oblikuje v breme ustreznih odhodkov. 80. člen Tekoči odhodki so odhodki, ki zajemajo plačila, nastala Dolgoročne pasivne časovne razmejitve zaradi stroškov dela, stroškov materiala in drugih izdatkov za blago in storitve ter sredstva izločena v rezerve. Odhodki 74. člen tekočih transferov so plačila, za katera plačniki v povračilo Na kontih dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev se ne dobijo materiala ali storitve. Uporaba teh sredstev mora izkazujejo prihodki, ki še niso plačani in za katere je nastala biti pri prejemniku tekoče ali splošne narave in ne kapitalske. terjatev v okviru dolgoročnih obveznosti. Investicijski odhodki so plačila, namenjena pridobitvi ali naku- pu opredmetenih in neopredmetenih sredstev, premoženja, Zunajbilančne evidence opreme, napeljav, vozil, kot tudi plačila za načrte, novogradnje, investicijsko vzdrževanje in obnove zgradb in drugih pomemb- 75. člen nih naprav. Odhodki investicijskih transferov so prenesena V zunajbilančni evidenci so zajeti poslovni dogodki, ki ob denarna sredstva oziroma nepovratna sredstva, namenjena nastanku še nimajo narave bilančnih postavk. plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev, to je za V tej evidenci se izkazujejo: nakup ali gradnjo njihovih osnovnih sredstev, nakup opreme – prejete in dane garancije, ali drugih opredmetenih in neopredmetenih sredstev, za in- – prejete in dane menice in druga zavarovanja, vesticijsko vzdrževanje, obnovo, ipd. Investicijski transferi so – prejete in dane hipoteke, lahko tudi plačila za namene iz tretjega odstavka tega člena, – najeta in izposojena sredstva. za katera so pri prejemniku sredstev vzpostavi obveznost iz naslova sredstev, prejetih v upravljanje. 2. Vrednotenje in izkazovanje računovodskih kategorij v izkazu prihodkov in odhodkov 81. člen Odhodki so razčlenjeni tako, da omogočajo vpogled v Prihodki strukturo stroškov po njihovih naravnih vrstah: stroški dela, stroški materiala, stroški storitev in drugi stroški. V okviru sku- 76. člen pin naravnih vrst odhodkov se posamezne vrste knjigovodsko Prihodki se priznavajo po računovodskem načelu denar- evidentirajo na analitičnih kontih, določeni v skladu s potrebami nega toka (plačana realizacija). občine, na osnovi enotnega kontnega načrta. Stran 13026 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

82. člen – bruto bilanca (usklajevanje analitičnih evidenc s sinte- Vsak analitični konto odhodkov ima v evidenci tudi pripa- tično), dajočo šifro stroškovnega mesta in stroškovnega nosilca, pri – izpise glavne knjige: kontne kartice (po proračunskih čemer se kot stroškovni nosilec šteje proračunska postavka iz postavkah, stroškovnih mestih, za določena obdobja), finančnega načrta občine. Stroškovna mesta predstavljajo or- – preglede podatkov o prihodkih in odhodkih po stroškov- ganizacijske enote oziroma področja, po katerih se spremljajo nih mestih in virih financiranja (tudi kumulativno), odhodki. – uresničevanje finančnega načrta in investicijskega na črta (tudi kumulativno), Prejemki in izdatki – povzetke po različnih zahtevanih kriterijih, – uresničevanje likvidnostnega načrta, 83. člen – stanje denarnih sredstev, Prejemki in izdatki se nanašajo na finančne naložbe in na- – stanje zadolženosti. jemanje posojil. Prejemki, ki se nanašajo na finančne naložbe, so prejeta vračila danih posojil, prejemki iz prodaje kapitalskih deležev in kupnine iz naslova privatizacije. IX. RAČUNOVODSKO KONTROLIRANJE IN NOTRANJE Izdatki, ki se nanašajo na finančne naložbe, so dana REVIDIRANJE posojila, povečanja kapitalskih deležev in naložb, poraba sred- stev kupnin iz naslova privatizacije ter povečanja namenskega 88. člen premoženja v javnih skladih in drugih pravnih osebah javnega Računovodska kontrola zajema ugotavljanje pravilnosti prava, ki imajo premoženje v svoji lasti. in odpravljanje nepravilnosti v vseh delih računovodstva ter v povezavi z izvrševanjem proračuna in upravljanje njego- Ugotovitev poslovnega izida vih sredstev. Računovodska kontrola podatkov obsega pre- verjanje pravilnosti računovodskih podatkov in odpravljanje 84. člen ugotovljenih nepravilnosti. Z računovodskim kontroliranjem Na kontih ugotavljanja poslovnega izida se knjižijo: se preverja uskladitev prometa in stanj med pomožnimi knji- – preneseni prihodki in odhodki iz izkaza prihodkov in gami, analitičnimi evidencami in glavno knjigo. Računovodska odhodkov, kontrola spremlja tudi odgovornost tistih, ki so jim zaupana – preneseni prejemki in izdatki iz izkaza računa finančnih sredstva, njihovo varovanje pred krajo, izgubami in neučinko- terjatev in naložb, razen zneska prejetih obresti za sredstva vito porabo. Računovodsko kontroliranje podatkov opravljajo rezervnega sklada oziroma drugih proračunskih skladov, ki delavci, zaposleni v računovodstvu, ki spremljajo knjigovod- neposredno povečujejo rezervni sklad oziroma druge prora- ske listine, vodijo pomožne knjige, analitične evidence in čunske sklade, ter temeljne knjige ter sporočajo računovodske informacije. Vsak – preneseni prejemki in izdatki iz izkaza računa financi- delavec odgovarja za svoje področje dela. Podpis odgovorne ranja. osebe na knjigovodski listini je zagotovilo, da je bila kontrola Ugotovljeni poslovni izid se prenese med obveznosti do opravljena. lastnega vira sredstev. 89. člen Občina nima svojega notranjega revizorja. Naloge no- VIII. RAČUNOVODSKO ANALIZIRANJE IN INFORMIRANJE tranjega revizorja so zaupane zunanjim izvajalcem. Razmer- 85. člen je med občino in revizijsko družbo se uredijo s pogodbo o notranjem revidiranju. Notranji revizor mora biti pri svojem Računovodske analize pripravlja računovodstvo. Metode delu samostojen in neodvisen. Predvsem mora biti samostojen analiziranja so: pri pripravljanju predlogov revizijskih načrtov, izbiri revizijskih – vodoravna analiza računovodskih izkazov in posame- metod, poročanju, dajanju priporočil in spremljanju njihovega znih računovodskih postavk z izračunavanjem indeksov (pri- merjava z enako kategorijo v drugem obdobju), izvajanja. Pri opravljanju revizij mora imeti prost dostop do – navpična analiza računovodskih izkazov in posameznih prostorov, dokumentov in oseb, povezanih z revizijo. računovodskih postavk z izračunavanjem deležev (izračun de- 90. člen ležev v celoti), – primerjava s preteklimi in načrtovanimi računovodskimi Notranji revizor mora imeti naziv državni notranji revizor postavkami z izračunavanjem indeksov, ali preizkušeni državni notranji revizor. – izračunavanje kazalnikov, 91. člen – primerjava z drugimi občinami, – izračunavanje odmikov od načrtovanega, ter Z notranjim revidiranjem se preizkušajo metode računo- – pojasnjevanje posameznih številčnih podatkov. vodskega informiranja, v zvezi z obračunskimi podatki pa se proučuje, ali: 86. člen – knjižena sredstva in obveznosti do njihovih obstajajo, Računovodsko informiranje obsega sporočanje informacij, – so prikazani popolno in točno, ki so bile pripravljene po pravilih za zunanje informiranje ali s – so knjiženi pravočasno, s pravilnimi zneski, pomočjo računovodskega analiziranja za notranje informiranje. – so pravilno sporočeni. Priprava podatkov za zunanje in notranje informiranje je naloga Notranji revizor nadzoruje tudi računovodske izkaze kot računovodje. Ta je odgovoren tudi za pravočasnost in pravilnost tudi zakonitost in smotrnost poslovanja. Z notranjim revidira- teh podatkov. Računovodsko informiranje se izvaja pisno, tudi njem se preverjajo in ocenjujejo tudi računalniški programi, na računalniškem zaslonu, ali z ustnim sporočanjem. predvsem delovanje vgrajenih kontrol in tudi zavarovanje pred nedovoljenimi posegi na računalniških nosilcih podatkov. 87. člen Računovodja je dolžan za posamezna obdobja zagota- 92. člen vljati naslednje informacije: Ko notranji revizor opravi notranjo revizijo, mora pripraviti – računovodske izkaze in pojasnila k izkazom za občino pisno poročilo, v katerem pojasni posamezna področja revidi- kot celoto, ranja, uporabljene metode in ugotovljene napake ter oblikuje – stanje odprtih terjatev in obveznosti, predloge za odpravljanje napak. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13027

93. člen računovodske dokumentacije mora zagotoviti hiter dostop do Notranji revizor opravlja notranji nadzor nad računovod- posameznih podatkov in informacij. skimi izkazi, smotrnostjo poslovanja in zakonitostjo poslova- nja. XI. KONČNE DOLOČBE

X. HRAMBA KNJIGOVODSKIH LISTIN, POSLOVNIH 97. člen KNJIG, LETNIH POROČIL IN DRUGE RAČUNOVODSKE Kršitve določb tega pravilnika se obravnavajo skladno z DOKUMENTACIJE Zakonom o javnih uslužbencih.

94. člen 98. člen Knjigovodske listine in poslovne knjige se hranijo v skladu Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo s predpisi, najmanj pa: na enak način in po enakem postopku kot ta pravilnik. TRAJNO: – letni računovodski izkazi (letno poročilo), 99. člen – končni obračuni plač zaposlenih (pogodbe o zaposlitvi, Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- rekapitulacije plač po zaposlenih, podatki za pokojninsko in dnem listu Republike Slovenije. invalidsko zavarovanje), – izplačilni listi za obdobja, za katera ni končnih obraču- 100. člen nov plač, Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravil- – finančni in investicijski načrti, nik o računovodstvu št. 40301-0006/04 in vse njegove spre- – pogodbe za nabavo opredmetenih osnovnih in neo- membe in dopolnitve. predmetenih sredstev (oziroma do izteka uporabe in izločitve iz uporabe), Št, 007-0004/2008 – odločbe upravnih in sodnih organov, Sevnica, dne 29. septembra 2008 – revizijska poročila ter – zapisniki o uničenju računovodske dokumentacije; Podžupan 10 LET: Občine Sevnica – glavna knjiga in dnevnik ter Srečko Ocvirk l.r. – listine, ki dokazujejo davčne obveznosti in terjatve (izda- ni in prejeti računi s prilogami, obračuni davkov); 5 LET: – knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiži (izdani Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra in prejeti računi s prilogami, obračuni, temeljnice, potni nalogi, 4092. blagajniške vplačilnice in izplačilnice, izpiski stanja računov), in – pomožne knjige; Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – po- 3 LETA: pravek, 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odločba US, – knjigovodske listine plačilnega prometa (plačilni nalogi); 120/06 – odločba US in 126/07) in 16. člena Statuta Občine 2 LETI: Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – uradno prečiščeno besedi- – pomožni obračuni in podobne knjigovodske listine lo) je Občinski svet Občine Sevnica na 15. redni seji dne 29. 9. (popisni listi, pomožni obračuni). 2008 sprejel 95. člen Za urejeno priročno arhiviranje knjigovodskih listin in shra- S K L E P njevanje podatkov v poslovnih knjigah je odgovorna oseba, ki o ukinitvi statusa javnega dobra dela s temi listinami in knjigami. Podatki v elektronski obliki se dnevno shranjujejo na najmanj dva računalniška medija za 1. člen shranjevanje podatkov, ki sta med seboj ločena. Računovodja S tem sklepom se ukine status javnega dobra za parcelo je odgovoren za urejeno arhiviranje knjigovodskih listin in po- št. 1222/5, pot v izmeri 74 m², pripisano v zemljiškoknjižnem slovnih knjig v arhivu občine. Knjigovodske listine in poslovne vložku št. 836, k.o. Goveji Dol. knjige se izločajo iz arhiva vsako leto sproti. Predlog za izločitev pripravi računovodja. Računovodska dokumentacija se komisij- 2. člen sko izloči iz hrambe in uniči. Komisija, ki izloča računovodsko Nepremičnina, navedena v 1. členu tega sklepa, preneha dokumentacijo iz hrambe, šteje 3 člane. Imenuje jo župan. O imeti značaj javnega dobra in se parcela št. 1222/5 odpiše iz izločitvi in uničenju dokumentacije komisija sestavi zapisnik. V zemljiškoknjižnega vložka št. 836, k.o. Goveji Dol, in se zanjo zapisniku je treba navesti, katera dokumentacija je bila izloče- v isti k.o. odpre nov vložek, nato pa se pri novem vložku vknjiži na, datum njenega izvora in način uničenja. lastninska pravica na ime Občina Sevnica, Glavni trg 19/a, p. Sevnica. 96. člen Knjigovodske listine in poslovne knjige se hranijo v papirni 3. člen in elektronski obliki. V papirni obliki se shranjujejo dnevnik in Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glavna knjiga, ki se natisneta enkrat letno, ob koncu poslovne- listu Republike Slovenije. ga leta. Pomožne knjige se lahko shranjujejo samo v elektron- ski obliki. Med poslovnim letom se knjigovodske listine odlagajo Št. 7113-0085/2007 v registratorje, ki se ob arhiviranju označijo z imenom, vrsto Sevnica, dne 29. septembra 2008 knjigovodskih listin, zaporednimi številkami listin in obdobjem oziroma letom, na katero se nanašajo. Vso računovodsko Podžupan dokumentacijo je treba hraniti tako, da se ne poškoduje in da Občine Sevnica do nje nimajo dostopa nepooblaščene osebe. Način hrambe Srečko Ocvirk l.r. Stran 13028 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

4093. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 4095. Sklep o potrditvi mandata članice občinskega sveta Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popravek, Na podlagi 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odločba US, 120/06 – od- (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08,), ločba US in 126/07) in 16. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni 30. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 list RS, št. 78/05 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet – ZLV, UPB3 in 45/08), 24. člena Statuta Občine Sevnica Občine Sevnica na 15. redni seji dne 29. 9. 2008 sprejel (Uradni list RS, št. 78/05 – UPB) in ugotovitvenega sklepa Občinske volilne komisije, št. 041-0003/2008 z dne 7. 8. 2008, S K L E P je Občinski svet Občine Sevnica je na 15. redni seji dne 29. 9. 2008 sprejel o ukinitvi statusa javnega dobra 1. člen S K L E P S tem sklepom se ukine status javnega dobra za parcelo št. 1520/44, pot v izmeri 54 m², pripisano v zemljiškoknjižnem o potrditvi mandata članice občinskega sveta vložku št. 1717, k.o. Sevnica. 1. Občinski svet je potrdil mandat nadomestne članice 2. člen Občinskega sveta Občine Sevnica Frančiške Zemljak, roj. 5. 2. Nepremičnina, navedena v 1. členu tega sklepa, preneha 1949, stanujoče na naslovu Ribniki 26, pošta Sevnica. imeti značaj javnega dobra in se parcela št. 1520/44 odpiše iz 2. Nadomestna članica občinskega sveta Frančiška Ze- zemljiškoknjižnega vložka št. 1717, k.o. Sevnica, in se zanjo v isti mljak nastopi mandat s sprejemom tega sklepa o potrditvi k.o. odpre nov vložek, nato pa se pri novem vložku vknjiži lastnin- mandata dne 29. 9. 2008. ska pravica na ime Občina Sevnica, Glavni trg 19/a, p. Sevnica. 3. Sklep o potrditvi mandata začne veljati s sprejemom na 3. člen seji občinskega sveta. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 032-0006/2008 Sevnica, dne 29. septembra 2008 Št. 7113-0060/2008 Podžupan Sevnica, dne 29. septembra 2008 Občine Sevnica Podžupan Srečko Ocvirk l.r. Občine Sevnica Srečko Ocvirk l.r.

ŠKOFLJICA 4094. Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata člana Občinskega sveta Občine Sevnica 4096. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Na podlagi 5. točke 41. člena Zakona o lokalnih volitvah Škofljica v javni vzgojno-izobraževalni zavod (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLV-UPB3 in 45/08) je Občinska Osnovna šola in vrtec Škofljica volilna komisija Občine Sevnica na 4. seji dne 7. 8. 2008 spre- jela naslednji Na podlagi 3., 13. in 16. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45/94 odl. US, 8/96 in 18/98 odl. US), 40., U G O T O V I T V E N I S K L E P 41. in 140. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – UPB5, 101/07 odl. US 1. in 36/08), ter 7. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, Občinska volilna komisija občine Sevnica ugotavlja: št. 47/99, 103/00 in 76/02) je Občinski svet Občine Škofljica na – da je Marjanu Kogovšku dne 24. 7. 2008 prenehal man- 17. redni seji dne 26. 8. 2008 sprejel dat člana Občinskega sveta Občine Sevnica na podlagi ugo- tovitvenega sklepa občinskega sveta o prenehanju mandata člana občinskega sveta zaradi smrti, ki ga je Občinski svet O D L O K Občine Sevnica sprejel na 3. izredni seji dne 24. 7. 2008; o spremembah in dopolnitvah Odloka – da je mandat člana Občinskega sveta Občine Sevnica o preoblikovanju javnega prešel na naslednjo kandidatko z liste kandidatov Slovenske vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola ljudske stranke v 2. volilni enoti, kjer je imela lista največji Škofljica v javni vzgojno-izobraževalni zavod ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti, Frančiško Zemljak, rojeno 5. 2. 1949, stanujočo Ribniki 26, 8290 Sevnica, Osnovna šola in vrtec Škofljica ki je dne 7. 8. 2008 podala izjavo, da sprejema mandat članice 1. člen Občinskega sveta Občine Sevnica. V tretjem odstavku 2. člena Odloka o preoblikovanju jav- 2. nega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Škofljica Ta sklep začne veljati takoj. v javni vzgojno-izobraževalni zavod Osnovna šola in vrtec Škofljica (Uradni list RS, št. 48/98) se besedilo pod označbo Št. 041-0003/2008 a) spremeni tako, da se glasi: »Enota osnovna šola, v katero Sevnica, dne 29. septembra 2008 sodijo Osnovna šola Škofljica, Podružnična šola Želimlje in Podružnična šola Lavrica«. Predsednik Občinske volilne komisije 2. člen Občine Sevnica V prvem odstavku 9. člena se za besedo Klada, doda Marko Lisec l.r. besedilo: »PŠ Lavrica: Lavrica, Orle«. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13029

3. člen Ko svet izmed prijavljenih kandidatov izbere kandidata V 9. členu se doda tretji odstavek, ki se glasi: »Učenci Po- za ravnatelja, posreduje obrazložen predlog za imenovanje v družnične šole Želimlje in Podružnične šole Lavrica obiskujejo mnenje ministru za šolstvo in šport. od 5. do 9. razreda pouk v Osnovni šoli Škofljica. Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o imenovanju ravnatelja brez 4. člen tega mnenja. Vsebina 16. člena se spremeni tako, da se glasi: Po prejemu mnenja ministra oziroma po poteku roka iz »Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavni- predhodnega odstavka svet odloči o imenovanju ravnatelja s ki ustanoviteljev, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki sklepom. O odločitvi obvesti vse prijavljene kandidate. Zoper staršev. odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu z zakonom, Svet zavoda šteje 9 članov, ki jih sestavljajo: ki ureja zavode. – 3 predstavniki ustanoviteljev, Svet mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi ravnatelja – 3 predstavniki delavcev zavoda, seznaniti z razlogi zanjo in mu dati možnost, da se o njih izjavi. – 3 predstavniki staršev. Svet s predlogom za razrešitev ravnatelja seznani tudi občino, Predstavnike staršev volijo starši na svetih staršev in sicer; učiteljski zbor in svet staršev. svet staršev šole dva predstavnika in svet staršev vrtca enega Svet obrazložen predlog za razrešitev ravnatelja posre- predstavnika. Predstavniki staršev se v svetu zavoda izmenjujejo duje v mnenje ministru. V primeru, da se ravnatelja razreši tako, da ima matična šola enega predstavnika, obe podružnični na njegov predlog, svet samo obvesti ministrstvo o njegovi šoli pa enega skupnega predstavnika. Predstavniki staršev obeh razrešitvi. Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je podružničnih šol se v mandatu izmenjujejo tako, da je v nasle- bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o razrešitvi ravnatelja brez dnjem mandatu obvezno imenovan predstavnik staršev iz tiste tega mnenja. podružnične šole, ki nima predstavnika delavcev. Po prejemu mnenja ministra oziroma po poteku roka iz Predstavnike delavcev zavoda se voli izmed delavcev za- voda tako, da se zagotovi njihova enakomerna zastopanost v predhodnega odstavka svet odloči o razrešitvi ravnatelja s svetu; in sicer iz matične šole en predstavnik, iz Podružnične šole sklepom in ga vroči ravnatelju. Zoper odločitev sveta je možno Želimlje in Podružnične šole Lavrica en skupni predstavnik in en sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja zavode. predstavnik vrtca. Predstavnik obeh podružničnih šol se v manda- Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnju- tu izmenjuje tako, da je v naslednjem mandatu obvezno imenovan je pogoje za ravnatelja, razen šole za ravnatelja oziroma rav- predstavnik iz tiste podružnice, ki nima predstavnika staršev. nateljskega izpita. Pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje Predstavnike zaposlenih izvolijo delavci zavoda neposre- ravnatelj. Ravnatelj mora pomočnika ravnatelja, ki ga razreši, dno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določa seznaniti z razlogi za razrešitev. Pred razrešitvijo mora ravnatelj zakon in ta odlok. z razlogi za razrešitev seznaniti učiteljski zbor.« Oseba, ki opravlja funkcijo direktorja, ravnatelja, oziroma pomočnika ravnatelja, ne more voliti in biti izvoljena oziroma 6. člen imenovana v svet. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o Svet odloča z večino glasov svojih članov. spremembi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževal- Mandat članov sveta traja štiri leta. Za člane sveta zavoda nega zavoda Osnovna šola in vrtec Škofljica (Uradni list RS, je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma. št. 67/99). Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je povezan s statusom njihovih otrok (učencev) v zavodu.«. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu 5. člen Republike Slovenije. Vsebina 19. člena se spremeni tako, da se glasi: »Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda je ravnatelj. Št. 007-16/2008 Ravnatelj opravlja naloge, ki so navedene v Zakonu o organi- Škofljica, dne 27. avgusta 2008 zaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje Župan za učitelja ali svetovalnega delavca v zavodu v zavodu, ima Občine Škofljica najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter Boštjan Rigler l.r. ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor, ima opravljen ravnateljski izpit, ni bil pravnomočno ob- sojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. 4097. Sklep o spremembi Odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS 9/10 Škofljica Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je za ravnatelja lahko imenovan tudi kandidat, ki nima ravnatelj- skega izpita, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letu Na podlagi 7. in 16. člena Statuta Občine Škofljica, je po začetku mandata. Če ravnatelj ne opravi v roku enega leta Občinski svet na 18. redni seji dne 30. 9. 2008 sprejel ravnateljski izpit, mu preneha mandat po zakonu. Mandat ravnatelja traja pet let. S K L E P Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda. Postopek imenovanja ravnatelja se mora pričeti najmanj V 3. členu Odloka o zazidalnem načrtu za območje ure- pet mesecev pred iztekom mandata dotedanjemu ravnatelju. janja VS 9/10 Škofljica (Uradni list RS, št. 48/05), se za alinejo Svet zavoda si mora pred odločitvijo o izbiri kandidata za »V morfološki enoti 1A je dovoljena:«, doda naslednje bese- ravnatelja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti: dilo: »– v pritličju objekta z oznako V2, je dovoljena ureditev – mnenje učiteljskega zbora, vrtca«. – mnenje občine in – mnenje sveta staršev. Št. 007-17/2008 Občina in svet staršev morata mnenje obrazložiti. Učitelj- Škofljica, dne 2. oktobra 2008 ski zbor o mnenju glasuje tajno. Če učiteljski zbor, občina ali svet staršev ne dajo mnenja v Župan 20 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet o izbiri Občine Škofljica odloči brez tega mnenja. Boštjan Rigler l.r. Stran 13030 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

VITANJE Po prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročne- ga družbenega plana Občine Žalec za območje Občine Žalec 4098. Sklep o imenovanju nepremičnine in opreme, je obravnavano območje opredeljeno kot območje stavbnih namenjene kulturi zemljišč namenjeno stanovanjski gradnji. Območje v naravi predstavlja obdelovalna kmetijska ze- Na podlagi 70. člena Zakona o uresničevanju javnega mljišča oziroma travniške površine. interesa za kulturo (UPB Uradni list RS, št. 77/07 in 56/08) in Razlogi za pripravo OPPN: 16. člena Statuta Občine Vitanje (Uradni list RS, št. 113/06 in – Širitev območja individualne stanovanjske gradnje; 21/07) je Občinski svet Občine Vitanje na 11. seji dne 12. junija – Ureditev prometne, komunalne in druge infrastrukture. 2008 sprejel Pravna podlaga: – Veljavne prostorske sestavine dolgoročnega in sre- dnjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list S K L E P RS, št. 21/90, 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94, o imenovanju nepremičnine in opreme, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98, 17/99, 28/99, 37/99, 98/00 namenjene kulturi in 94/02); – Programska zasnova nove stanovanjske soseske Pe- I. trovče vzhod (Uradni list RS, št. 94/02). Kulturni dom v Vitanju ima zaradi svoje funkcije osrednje- II. Predmet in okvirno ureditveno območje OPPN ga objekta, v katerem se dogajajo kulturne in druge prireditve S sklepom o začetku priprave OPPN se določi vsebina in in dogodki, poseben pomen za Občino Vitanje, zato ga občinski obseg potrebnih strokovnih podlag in drugih strokovnih gradiv svet razglaša za objekt javnega interesa za kulturo. ter postopkov, ki jih je potrebno opraviti v postopku priprave OPPN. Odlok o OPPN bo predstavljal pravno osnovo za prido- ll. bitev ustreznih dovoljenj. Občina Vitanje bo takoj po objavi izvedla vpis zaznam- Predmet OPPN: be kulturnega doma kot objekta javne kulturne infrastrukture Predmet izdelave OPPN je območje na vzhodnem delu v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah. naselja Petrovče in je z južne, zahodne ter severne strani Zadevna nepremičnina stoji na parc. št. 264/5, vpisani v vložni obdano z individualno stanovanjsko gradnjo. Predvidena je številki 408 k.o. Vitanje. gradnja individualnih stanovanjskih objektov (etažnosti P+1 oziroma P+M) z ureditvijo prometne, komunalne in druge in- III. frastrukture. Ta sklep stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu Okvirno ureditveno območje: Republike Slovenije. Okvirno ureditveno območje OPPN zajema območje, ki ga na severu omejuje javna cesta Petrovče–Mazzoni–Drešinja Št. 900-11/2008-06 vas, na jugu in zahodu obstoječa individualna stanovanjska Vitanje, dne 12. junija 2008 pozidava, na vzhodu pa kmetijske površine. Celotno območje OPPN se razprostira na zemljišču parc. št. 289/1, 278/4-del, Župan 289/4, 289/5, 289/6, 289/7, 289/8, 289/9, 289/10, vse k.o. Pe- Občine Vitanje trovče. Ureditveno območje meri približno 1,46 ha. Slavko Vetrih l.r. III. Način pridobitve strokovnih rešitev Strokovne podlage se izdelajo na osnovi obstoječe ve- ljavne prostorske dokumentacije, analize prostora, pridobljenih smernic nosilcev urejanja prostora in njihovih strokovnih podlag ter ob upoštevanju programskih izhodišč. ŽALEC V primeru, da se bodo za prostorsko ureditev pripravile variantne rešitve, je le-te potrebno ovrednotiti in medsebojno 4099. Sklep o začetku priprave občinskega primerjati s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in eko- podrobnega prostorskega načrta (OPPN) nomskega vidika. stanovanjska soseska Petrovče vzhod OPPN se po vsebini, obliki in načinu pripravi skladno z določili veljavne prostorske zakonodaje, in sicer predvsem z: Na podlagi 46. in 57. člena Zakona o prostorskem na- – Zakonom o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni črtovanju ZPNarčrt (Uradni list RS, št. 33/07; v nadaljnjem list RS, št. 33/07); besedilu: ZPNačrt) in 16., 24. ter 36. člena Statuta Občine – Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave ob- Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, činskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, 29/03, 134/04, 16/05, 94/05 in 23/06) je župan Občine Žalec št. 99/07) ter dne 29. 9. 2008 sprejel – Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 39/06). S K L E P V primeru izvedbe celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO) se okoljska poročila pripravijo skladno z o začetku priprave občinskega podrobnega določili veljavne zakonodaje, in sicer predvsem z: prostorskega načrta (OPPN) stanovanjska – Zakonom o ohranjanju narave ZON-UPB2 (Uradni list soseska Petrovče vzhod RS, št. 96/04); – Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1, Uradni list I. Ocena stanja in razlogi za pripravo občinskega RS, št. 39/06); podrobnega prostorskega načrta stanovanjska soseska – Zakonom o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni Petrovče vzhod (v nadaljevanju OPPN) list RS, št. 33/07); Ocena stanja: – Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1, Uradni Ureditveno območje OPPN se nanaša na območje za list RS, št. 16/08); katerega je bila v letu 2002 izdelana programska zasnova nove – Zakon o vodah (ZV-1, ZV-1A, Uradni list RS, št. 67/02, stanovanjske soseske Petrovče vzhod. Sprejeta programska 57/08); zasnova območje namenja individualni stanovanjski pozidavi – Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98, ter deloma rekreacijski površini. 56/99, 67/02, 110/07); Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13031

– Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-UPB1, Uradni list poročila s strani Ministrstva za okolje in prostor). Župan Občine RS, št. 55/03); Žalec nato sprejme sklep o javni razgrnitvi dopolnjenega osnut- – Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku ka OPPN. Sklep o javni razgrnitvi se objavi v Uradnem listu RS, celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list v časopisu, ki pokriva območje OŽ (Utrip Savinjske doline ali RS, št. 73/05); Večer) in v spletu na straneh OŽ, najmanj 7 dni pred začetkom – Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba javne razgrnitve. V sklepu o javni razgrnitvi se navedejo tudi izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, vse zemljiške parcele, katerih namenska raba se spreminja. 72/07); – KS Petrovče (v nadaljevanju KS) v sodelovanju z OŽ – Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve tudi na krajevno in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, običajen način obvestita javnost o kraju in času javne razgrnitve št. 130/04, 53/06). ter o javni obravnavi. IV. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način nji- – Javna razgrnitev se izvede na sedežu Občine Žalec in hove pridobitve na sedežu KS (za najmanj 30 dni od dneva uveljavitve sklepa Pri izdelavi strokovnih podlag in OPPN je potrebno upo- o javni razgrnitvi). števati vse predhodno izdelane strokovne podlage in druga – Občina Žalec v sodelovanju s KS organizira javno gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega obravnavo OPPN (v primeru izdelave CPVO tudi okoljskega razvoja, varstva okolja in ohranjanja narave: poročila) v prostorih Občine Žalec. – Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ura- – Pobudnik priprave in izdelovalec OPPN morata na javni dni list RS, št. 76/04); obravnavi zagotoviti svojo prisotnost (v primeru izdelave CPVO – Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, pa tudi prisotnost izdelovalca okoljskega poročila). št. 122/04); – Pripravljavec OPPN v sodelovanju s KS evidentira vse – Prostorske sestavine dolgoročnega plana za obdobje pisne in ustne pripombe in predloge podane v okviru javne 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Ža- razgrnitve. lec (Uradni list RS, št. 21/90, 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, – Izdelovalec OPPN v sodelovanju z Občino Žalec prouči 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98, 17/99, 28/99, pripombe in predloge ter pripravi predlog stališč glede njiho- 37/99, 98/00 in 94/02); vega upoštevanja (v roku 30 dni po prejemu vseh pripomb in – Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja predlogov). Občine Žalec z oznako PUP2 (Uradni list RS, št. 35/96); – Župan OŽ zavzame stališče do pripomb in predlogov, – Programska zasnova nove stanovanjske soseska Pe- podanih v času trajanja javne razgrnitve na podlagi predloga stališč ter sklepa Odbora za okolje, prostor in komunalne za- trovče vzhod (Uradni list RS, št. 94/02); deve, ki predhodno obravnava pripombe in predloge (v roku – Geodetski načrt v merilu 1: 500 s katastrom nadzemnih 50 dni po preteku javne razgrnitve); navedeni rok zajema pri- in podzemnih vodov; pravo predloga stališč in posredovanje ter obravnavo gradiva – Ostala gradiva, relevantna za izdelavo naloge. na odboru). V. Roki za pripravo OPPN – Pripravljavec OPPN pisno seznani s stališči do podanih Sprejem sklepa o pripravi OPPN: pripomb in predlogov vse tiste lastnike zemljišč na območju – Župan Občine Žalec sprejme sklep o začetku priprave OPPN, ki so svoje pripombe in predloge podali v času javne OPPN (September 2008). razgrnitve OPPN (v roku 15 dni po sprejetju stališča do pripomb – Objava sklepa o pripravi OPPN v Uradnem listu RS in in predlogov). v svetovnem spletu. Sprejem OPPN: – Pošiljanje sklepa o pripravi OPPN na Ministrstvo za – Izdelovalec pripravi predlog OPPN na podlagi spreje- okolje in prostor. tega stališča Občine Žalec do podanih pripomb in predlogov Priprava osnutka OPPN in pridobitev smernic za načr- iz javne razgrnitve in po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih tovanje: strokovnih podlag ter predlog posreduje pripravljavcu OPPN – Izdelovalec pripravi osnutek OPPN (v roku 90 dni od (v roku 15 dni). objave sklepa o pripravi OPPN). – Pripravljavec pošlje predlog OPPN vsem nosilcem ure- – Pripravljavec pošlje osnutek OPPN na Ministrstvo za janja prostora ter jih pozove, da v roku 30 dni od prejema okolje in prostor (pristojno za CPVO) ter ga pozove, da v roku poziva podajo mnenja ali predlog OPPN upošteva podane 30 dni od prejema poziva poda pisno opredelitev ali je za OPPN smernice. potrebno izvesti CPVO. – Če se za OPPN izdela CPVO, se pristojna ministrstva v – Pripravljavec pošlje osnutek OPPN vsem nosilcem ure- mnenju opredelijo tudi o sprejemljivosti vplivov OPPN na okolje janja prostora ter jih pozove, da najkasneje v roku 30 dni po s stališča svoje pristojnosti, ministrstvo, pristojno za varstvo prejemu vloge podajo svoje smernice. okolja, pa na podlagi teh mnenj odloči o sprejemljivosti vplivov Izdelava strokovnih podlag, rešitve prostorske ureditve in izvedbe OPPN skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja. osnutka OPPN – V 30 dneh po pridobitvi vseh mnenj nosilcev urejanja – Naročnik zagotovi strokovne podlage, ki so navedene prostora in potrditvi Ministrstva za okolje in prostor, da so v IV. točki tega sklepa. vplivi izvedbe OPPN na okolje sprejemljivi, izdelovalec OPPN – Izdelovalec po pridobitvi vseh smernic nosilcev urejanja izdela in preda usklajen predlog OPPN Občini Žalec, župan prostora in ob upoštevanju le-teh, izdela dopolnjeni osnutek pa ga po predhodni obravnavi na Odboru za okolje, prostor OPPN v roku 30 dni, v primeru izdelave variantnih rešitev pa in komunalne zadeve posreduje v sprejem Občinskemu svetu v roku 45 dni. Občine Žalec. – V primeru izdelave CPVO bo pripravljavec po prejetju – Občinski svet sprejme OPPN z odlokom in ga objavi v dopolnjenega osnutka OPPN in okoljskega poročila, poslal Uradnem listu Republike Slovenije. omenjena dokumenta na Ministrstvo za okolje in prostor ter VI. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki od slednjega zahteval pisno obvestilo o ustreznosti okoljskega sodelujejo pri pripravi OPPN poročila (rok za izdajo obvestila je 15 dni od prejetja popolne Nosilci urejanja prostora, ki morajo na osnutek OPPN vloge). podati smernice, k predlogu OPPN pa mnenja so: Javna razgrnitev in javna obravnava: 1. RS, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in – Odbor za okolje, prostor in komunalne zadeve OŽ bo reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, obravnaval dopolnjeni osnutek OPPN in v primeru izdelave 2. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za CPVO tudi okoljsko poročilo (v roku 20 dni po oddaji gradiva okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje OŽ oziroma po pridobitvi obvestila o ustreznosti okoljskega Donave, Oddelek območja Savinje, Lava 11, Celje, Stran 13032 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

3. Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Celje, Glavni odstavka 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. trg 1, Celje, 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, ZP-1-UPB4, 29/07, 58/07, 4. Elektro Celje, Javno podjetje za distribucijo električne 17/08, 21/08) in 16. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list energije, d.d., Vrunčeva 2a, Celje, RS, št. 117/07) je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 5. VOC Celje, Vzdrževanje in obnova cest, d.d., Lava 29. 9. 2008 sprejel 42, Celje, 6. Telekom Slovenije, PE Celje, Lava 1, Celje, 7. Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska ulica 11, 1506 O D L O K Ljubljana, o oglaševanju v Občini Sežana 8. Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o., Nade Cilenšek 5, Žalec, 9. SIMBIO d.o.o., Celje, Teharska cesta 49, Celje, I. SPLOŠNE DOLOČBE 10. Mestni plinovodi, Distribucija plina d.o.o., Kolodvorska 2, 6000 Koper, 1. člen 11. Kabel TV d.o.o., Dobriša vas 3, Petrovče, (predmet odloka) 12. Krajevna skupnost Petrovče, 13. Drugi nosilci urejanja, če to pogojujejo utemeljene S tem odlokom se določijo pogoji, načini in obveznosti potrebe, ugotovljene v postopku priprave OPPN. za postavitev objektov in naprav (v nadaljevanju: objekti) za Če nosilci urejanja prostora v roku 30 dni od prejema oglaševanje in obveščanje na območju Občine Sežana, posta- vloge in ustreznega gradiva za pridobitev smernic in mnenj, le vljenih na zemljiščih in objektih na katerih ima Občina Sežana teh ne podajo pisno se šteje, da jih nimajo, pri čemer pa mora lastninsko, stvarno ali drugo pravico, na ostalih javnih površi- izdelovalec OPPN upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje nah ter oglaševanje za lastne potrebe na zasebnih površinah predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi. in objektih. Pri pripravi OPPN sodelujejo naslednji udeleženci: – Pobudnik priprave OPPN in naročnik vseh potrebnih 2. člen strokovnih podlag ter OPPN: Peter Kainz, Petrovče 101, 3301 (namen oglaševanja in obveščanja) Petrovče, (1) Oglaševanje in obveščanje obsega vse vrste posre- – Pripravljavec OPPN: Občina Žalec, Oddelek za varstvo dovanja obvestil in sporočil z oglasnimi sredstvi za slikovno in okolja in urejanje prostora, zvočno oglaševanje širši javnosti. – Načrtovalec oziroma izdelovalec OPPN: PROJEKTOR (2) Oglasno sredstvo je namenjeno širši javnosti, kadar d.o.o., Kratka ulica 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini (načrto- je nameščeno tako, da je usmerjeno navzven in je vizualno valec mora pred začetkom izdelave predloga prostorskega akta oziroma zvočno zaznavno iz odprtega javnega prostora. imenovati odgovornega vodjo izdelave predloga prostorskega (3) Na oglasnih mestih se postavljajo stalni ali začasni akta, ki pa mora izpolnjevati vse pogoje določene v 156. do oglasni objekti in naprave za oglaševanje. 160. členu ZUreP-1 (imeti pridobljen status pooblaščenega prostorskega načrtovalca in izpolnjevati vse pogoje iz zakona, 3. člen ki ureja graditev objektov). (stalni in začasni objekti ter naprave za oglaševanje) VII. Obveznosti financiranja priprave OPPN Izdelavo geodetskega posnetka, vseh potrebnih strokov- (1) Stalni objekti in naprave za oglaševanje so: nih podlag in idejnih zasnov, ki jih bodo zahtevali nosilci ureja- – veliki ploskovni objekti in naprave oglaševanja – pla- nja prostora, vključno z vsemi potrebnimi podlagami v okviru katni panoji, postopka CPVO (kolikor bo CPVO potrebna), celotno izdelavo – mali ploskovni objekti in naprave oglaševanja – plakatni OPPN ter programa opremljanja bo financiral pobudnik in na- panoji, ročnik Peter Kainz, Petrovče 101, 3301 Petrovče. – svetlobne vitrine (city light), VIII. Koordinacija z nosilci urejanja prostora – svetlobni stebri, Vso koordinacijo v zvezi s pridobivanjem smernic in mnenj – volumski objekti in naprave oglaševanja, bo na podlagi pooblastila pripravljavca OPPN (Občine Žalec) – nosilci in drogovi čezcestnih transparentov – čezcestni prevzel načrtovalec oziroma izdelovalec OPPN. transparenti, IX. Objava sklepa o začetku priprave OPPN – obešanke na drogovih javne razsvetljave, Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in – totem ali končna tabla, začne veljati z dnem objave. – obvestilni in usmerjevalni znaki. (2) Začasni objekti in naprave za oglaševanje so: Št. 350-03-0001/2008 – prenosljivi panoji, Žalec, dne 29. septembra 2008 – panoji, ki jih prenašajo ljudje, – zastave, Župan – panoji in naprave za oglaševanje na vozilih, Občine Žalec – transparenti, Lojze Posedel l.r. – drugi podobni premični objekti in naprave. 4. člen (oglaševanje kot gospodarska dejavnost) (1) Na zemljiščih in objektih na katerih ima Občina Se- SEŽANA žana lastninsko, stvarno ali drugo pravico in na ostalih javnih površinah, se oglaševanje in obveščanje iz prvega odstavka 4100. Odlok o oglaševanju v Občini Sežana 3. člena tega odloka opravlja kot gospodarska dejavnost in jo lahko opravljajo pravne osebe ter samostojni podjetniki posa- Na podlagi 21., 29. in 65. člena Zakona o lokalni samo- mezniki, ki so registrirani za to dejavnost in na podlagi javnega upravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedi- razpisa pridobijo pravico oglaševanja in obveščanja ter prido- lo ZLS-UPB2, 27/08, 76/08), 3. poglavja Zakona o volilni in bijo ustrezna soglasja in dovoljenja skladno s tem odlokom in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07), šestega drugimi predpisi, ki urejajo to področje. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13033

II. TIPOLOŠKA IN OBLIKOVNA DEFINICIJA OBJEKTOV IN (2) Začasni objekti in naprave za oglaševanje: NAPRAV OGLAŠEVANJA 1. Prenosljivi panoji Določa jih površina – min. 0,7 m2, max. 2 m2 (obojestran- 5. člen ski ali enostranski). (stalni in začasni objekti in naprave za oglaševanje) 2. Zastave so maksimalne širine 2,8 m, vrh droga ne sme biti višji od drogov javne razsvetljave, spodnji rob zastave mora (1) Stalni objekti in naprave za oglaševanje: biti na višini najmanj 4,5 m. Uporablja se jih lahko samo za Objekte in naprave za oglaševanje delimo na naslednje oglaševanje za lastne potrebe. tipološke skupine: 3. Panoji na vozilih in ulični panoji, ki jih prenašajo ljudje. 1. Veliki ploskovni objekti in naprave za oglaševanje – pla- 4. Transparenti, ki se ne postavljajo preko ceste (obcestni, katni panoji na ograjah, fasadah itd.) 2 2 Določa jih površina – minimalno 12 m , maksimalno 90 m 5. Zvočne naprave (obojestranski ali enostranski). Lahko so v različnih izvedbah: Oglaševanje z zvočnimi napravami v Občini Sežana je – Veliki pano (mega board, giga board …): lahko so dvo- dovoljeno samo za oglaševanje javnih prireditev v skladu s nožni ali enonožni, glede na vrsto pa enostranski ali dvostran- predpisom o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. ski in so površine nad 18 m2. – Jumbo pano: lahko so samostoječi enonožni ali dvo- nožni, stenski ali obešeni, glede na vrsto pa enostranski ali III. MERILA ZA POSTAVITEV IN OBLIKO OBJEKTOV dvostranski in so površine do 12 m2. IN NAPRAV ZA OGLAŠEVANJE – Rollo pano je tehnološka nadgraditev jumbo panojev z izmenljivo vsebino; osvetljen je z notranje strani in so površine 6. člen do 12 m2. (splošna in posebna merila) – Roto pano je objekt za obveščanje in oglaševanje, obi- Na zemljiščih in objektih na katerih ima Občina Sežana čajno dimenzije 6x3 m. Na njem se s pomočjo prizem vsebine lastninsko, stvarno ali drugo pravico ter na ostalih javnih povr- izmenično pojavljajo. šinah in objektih na območju Občine Sežana, veljajo splošna – Elektronski displeji oziroma prikazovalniki: s tehnične in posebna merila za postavitev in obliko objektov in naprav plati predstavlja televizijo na prostem, ki jo je moč upravljati za oglaševanje. na daljavo. Vsi se obravnavajo zgolj kot veliki objekti in naprave za 3.1. Splošna merila oglaševanje. 2. Mali ploskovni objekti in naprave za oglaševanje – pla- 7. člen katni panoji (prepoved postavljanja objektov in naprav za oglaševanje) 2 2 Določa jih površina – min. 0,7 m , max. 4,2 m (obo- Objektov in naprav za oglaševanje ni dovoljeno posta- jestranski ali enostranski). Pojavljajo se v okviru elementov vljati: mestne opreme (avtobusna postajališča in podobno) ali samo- – v javne parke, parkovne ureditve in pokopališča, stojno. Lahko so v različnih izvedbah: enonožni ali dvonožni, – na zelenice, ki so funkcionalni del stanovanjskih sosesk glede na vrsto pa enostranski, dvostranski ali stenski (stenski in območij, ali obešeni plakatni panoji, rotopanoji, svetlobni panoji, elek- – na lokacijah, kjer ovirajo vedutne poglede na naselje, tronski, svetlobni prikazovalniki in drugo). naravna okolja, kvalitetne mestne ureditve, arhitekturo objektov Vsi zgoraj našteti objekti in naprave za oglaševanje se in na elemente naravne in kulturne dediščine; obravnavajo zgolj kot mali ploskovni objekti in naprave za – na lokacije, ki niso v skladu s cestno prometnimi pred- oglaševanje. pisi in predstavljajo nevarnost za cestni promet. 3. Svetlobne vitrine (city light) Določa jih površina – min. 0,7 m2, max. 2,1 m2 (oboje- 8. člen stranski ali enostranski). (postavljanje objektov in naprav za obveščanje 4. Volumski objekti in naprave za oglaševanje in oglaševanje) Določa jih širina projekcije-min. 1,1 m in max. 1,8 m in (1) Objekti in naprave oglaševanja morajo biti: višino max. 3,5 m. Gre za plakatni steber v sodobnem okolju. – oblikovani enotno v isti oglaševalski coni (oglaševalska Lahko so v različnih izvedbah (plakatni stebri, svetlobni stebri, cona je celotno vidno polje med dvema križiščema ali dvema elektronski prikazovalniki in podobno) in različnih oblikah (okro- cestnima odcepoma), gli, tristrani in drugi). – postavljeni v sklenjene celote v okviru mestne ureditve, 5. Čezcestni transparenti – objekti za oglaševanje in nosilne konstrukcije morajo Določa jih največja možna dimenzija 8 m (širina) in 1 m biti izdelani iz trajnih materialov, s pozitivnimi atesti oziroma v (višina), pri čemer je spodnji rob najmanj 5,5 m nad cesti- skladu s tovrstnimi predpisi, ščem. – objekti in naprave oglaševanja so lahko opremljeni s 6. Obešanke na drogovih javne razsvetljave so objekti za simbolom občine, obveščanje in oglaševanje, ki se nameščajo na drogove javne – na objektu oziroma napravi mora biti vidna oznaka razsvetljave, z največjo površino ene strani 2 m2. oglaševalca; 7. Slikovno ali pisno obdelane stene zgradb, površine – postavljeni tako, da so v istem vidnem polju horizontalno gradbenih odrov, svetlobne projekcije na stene zgradb ali talne poravnani, površine. – sorazmerno usklajeni z okoljem, v katerega so ume- 8. Slikovna oprema konstrukcijskih elementov javne in- ščeni, frastrukture. – postavljeni tako, da ne povzročajo sporočilne zasičeno- 9. Totem ali končna tabla je objekt za obveščanje in ogla- sti posameznih ambientov ali območij, ševanje, ki je namenjen obeleževanju poslovnih, gostinskih in – tehnično neoporečni in varni, kar oglaševalec dokaže z trgovskih stavb in dejavnosti. Postavlja se jih izključno v nepo- izvedbeno tehnično dokumentacijo. sredni bližini oglašujočega objekta. (2) Postavljen objekt za obveščanje in oglaševanje mora 10. Obvestilni in usmerjevalni znaki so tipizirani, posta- zagotavljati: vljajo se v skladu z veljavnimi predpisi o prometni signalizaciji – varen in nemoten promet vseh udeležencev cestnega in prometni opremi na javnih cestah. prometa, Stran 13034 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

– nemoten dostop za uporabnike sosednjih površin ozi- (2) Postavitev ne sme ovirati poti pešcev in ogrožati var- roma zemljišč, nosti udeležencev v cestnem prometu. Ne sme se jih name- – nemoten dostop do komunalnih objektov in naprav, ščati v kombinaciji z velikimi in malimi objekti ter napravami – nemoteno vzdrževanje ceste in komunalnih vodov. za oglaševanje.

3.2. Posebna merila 13. člen (čezcestni transparenti) 9. člen (1) Čezcestni transparenti se lahko postavljajo samo na (veliki ploskovni objekti in naprave za oglaševanje) lokacijah, določenih v strokovnih podlagah. (1) Velike ploskovne objekte in naprave za oglaševanje se (2) Čezcestni transparent mora biti obešen pravokotno na praviloma postavlja ob vpadnicah v mesto Sežana, v območjih cestišče na obstoječo konstrukcijo, zid oziroma steber, z dvojno večjih trgovskih in športnih centrov, razen velikih panojev, ki varovanimi jeklenimi vrvmi ali s posebno nosilno konstrukcijo, se jih v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo in veljavnimi lahko pa je tudi pritrjen na konstrukcijske elemente nadvoza predpisi s področja gradnje, postavlja izključno na območju preko javne ceste. Spodnji rob transparenta je najmanj 5,5 m avtoceste. nad voziščem. Transparent je lahko največje možne dimenzije (2) Postavlja se jih glede na podlago navpično, glede na 8 m (širina) in 1 m (višina). Izdelani morajo biti iz neodsevnega cestišče pravokotno ali vzporedno. Postavitev ne sme ovirati materiala. prometnih ureditev oziroma ogrožati prometne varnosti. (3) Obešanje transparentov mora izbrani izvajalec naro- (3) Velikih ploskovnih objektov in naprav za oglaševanje čiti podjetju, ki je registrirano za takšno dejavnost. Predhodno ni dovoljeno nameščati na stanovanjske stavbe na katerih ima mora izvajalec pridobiti soglasje upravljavca ceste. Občina Sežana lastninsko, stvarno ali drugo pravico ter na ostale javne zgradbe. Izjemoma se jih lahko postavi na slepe 14. člen fasade, ki niso del oblikovane fasade objekta (npr. športni (obešanke na drogovih javne razsvetljave) objekt) in na slepe fasade degradiranih objektov, če predlog Nosilci (obešanke) na drogovih javne razsvetljave so podaja rešitev za kvalitetnejšo zasnovo fasade. lahko nameščeni na zunanjem robu vozišča, vendar ne na (4) Obseg oglaševanja z velikimi ploskovnimi objekti in zadnjem drogu pred križiščem. Montirani morajo biti tako, da napravami na celotnem območju Občine Sežana je definiran v je spodnji rob oddaljen od tal najmanj 4,5 m in da ne posegajo strokovnih podlagah iz 22. člena tega odloka. v horizontalni gabarit vozišča.

10. člen 15. člen (mali ploskovni objekti in naprave za oglaševanje) (slikovno ali pisno obdelane stene zgradb, površine (1) Male ploskovne objekte in naprave za oglaševanje gradbenih odrov, svetlobne projekcije na stene zgradb se praviloma nameščajo v območju mestne ureditve, na in ob ali talne površine) avtobusnih postajališčih, površinah za pešce ter na površinah (1) Slikovno ali pisno se lahko izjemoma obdelajo: pred poslovnimi stavbami, izjemoma na slepe fasade iz tretjega – slepe fasade, ki niso del oblikovane fasade objekta (npr. odstavka 9. člena tega odloka. športni objekti), (2) Prosto stoječa postavitev ne sme ovirati poti pešcev, – oblikovane fasade poslovnih objektov, če predlog poda- kot tudi ne ogrožati varnosti udeležencev v cestnem prometu. ja rešitev za kvalitetnejšo zasnovo fasade. (3) Malih ploskovnih objektov ni dovoljeno postavljati v (2) Dimenzije in oblika morajo spoštovati razmerja in ar- kombinaciji z velikimi objekti in napravami oglaševanja ter hitekturne kvalitete obstoječih stavb. Tovrstni posegi niso do- volumskimi objekti in napravami oglaševanja, na vrtne ogra- voljeni na arhitekturno členjenih elementih fasad in oblikovanih je stanovanjskih in poslovnih objektov, na oblikovane fasade talnih vzorcih. objektov. (4) Male ploskovne elemente se lahko postavlja v sku- (3) O dimenziji in obliki sporočila odloči občinska uprava pine tako, da je med posameznimi elementi v skupini enak Občine Sežana. presledek, ista orientacija, enotna velikost in oblika ter enoten 16. člen višinski gabarit. (slikovna oprema talnih javnih površin, konstrukcijskih 11. člen elementov javne infrastrukture) (svetlobne vitrine) (1) Dovoljeno je oglaševanje samo za namen javnih pri- (1) Samostoječe svetlobne vitrine se praviloma posta- reditev širšega pomena. Oglaševanje je dovoljeno samo do vljajo: zaključka prireditve. V 24 urah po zaključku prireditve, mora – v območja sodobnih urbanih ureditev, oglaševalec oglaševalne površine vrniti v prvotno stanje. – na in ob površinah za pešce, (2) Dimenzije in oblika morajo spoštovati razmerja in ar- – na površine pred poslovnimi stavbami, hitekturne kvalitete obstoječih stavb. Tovrstni posegi niso do- – na parkirišča poslovnih in trgovskih centrov. voljeni na arhitekturno oblikovanih talnih vzorcih. (2) Svetlobnih vitrin ni dovoljeno postavljati v drevorede in (3) O dimenziji in obliki sporočila odloči občinska uprava v zelenice med voziščem in pločnikom ali kolesarsko stezo. Občine Sežana. (3) Način postavitve samostoječe svetlobne vitrine ne sme ovirati poti pešcev in ogrožati varnosti udeležencev v 17. člen cestnem prometu. (prenosljivi panoji) (4) Samostoječe svetlobne vitrine morajo biti oblikovane (1) Prenosljivi panoji se uporabljajo za oglaševanje kul- enotno v posameznem vidnem območju. turnih prireditev, humanitarnih akcij in drugih prireditev po- membnih za Občino Sežana ter za oglaševanje ob volilni in 12. člen referendumski kampanji. (volumski objekti in naprave oglaševanja) (2) Izjemoma je dovoljeno oglaševanje s prenosljivimi pa- (1) Volumske objekte in naprave za oglaševanje se pra- noji na javni površini za namen oglaševanja za lastne potrebe viloma namešča v območjih mestnih ureditev na površinah za in sicer po en pano na poslovno enoto. Oglašuje se samo v pešce. Postavljata se dva tipa – zgodovinski in sodobni. odpiralnem času poslovne enote. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13035

18. člen 23. člen (zastave) (predlog izvajalca izbranega na javnem razpisu) Zastave se lahko uporablja samo za oglaševanje za la- (1) Seznam lokacij v strokovnih podlagah se lahko na stne potrebe. Postavlja se jih na zemljišču v lasti ali najemu predlog izvajalca izbranega na javnem razpisu spreminja in podjetja, ki oglašuje za lastne potrebe in le izjemoma s soglas- dopolnjuje. jem občinske uprave Občine Sežana na javni površini. (2) Predlog, ki ga izbrani izvajalec posreduje občinski upravi Občine Sežana, mora vsebovati: 19. člen – navedbo lokacije za posamezno vrsto objekta ali napra- (vozila in panoji, ki jih prenašajo ljudje) ve za oglaševanje, V to skupino spadajo vozila, ki prevažajo reklamne panoje – podatke o oglaševalskem podjetju, in ljudje kot nosilci sporočil površine max. 1,4 m2. – vrisano lokacijo na geodetski podlagi (posnetku dejan- skega stanja) v merilu 1:500 ali 1:1000, 20. člen – podatke o objektu in napravi oglaševanja (načrt z de- finicijo gabaritov in finalnih obdelav, tehnične karakteristike, (soglasja in dovoljenje) varnost), (1) Dejavnost oglaševanja ter namestitev objektov in na- – zemljiškoknjižni izpisek, star največ tri mesece, prav za oglaševanje po tem odloku se izvaja po predpisih, ki – kopijo katastrskega načrta, staro največ tri mesece, urejajo to področje. – fotografijo obstoječega stanja oziroma fotomontažo iz (2) Objekti in naprave za oglaševanje se lahko postavijo smeri, kamor bo usmerjeno reklamno sporočilo (če je objekt na podlagi: dvostranski ali večstranski, fotografijo iz vseh smeri), – ustreznih soglasji in dovoljenj po predpisih, ki urejajo to – potrebna soglasja iz 20. člena tega odloka. področje (prostorska in prometna zakonodaja) (3) O podanem predlogu za vpis lokacije v strokovne – dovoljenja občinske uprave Občine Sežana. podlage odloči občinska uprava Občine Sežana s sklepom. Zoper sklep je dopustna pritožba, o kateri odloči župan Občine 21. člen Sežana. (lokacija in namen rabe stalnih objektov za oglaševanje) (1) Lokacija in namen rabe vseh stalnih objektov in naprav za oglaševanje ter objektov namenjenih za plakatiranje ob IV. PRIDOBIVANJE LOKACIJ ZA DEJAVNOST volilni kampanji oziroma referendumskemu vprašanju, posta- OGLAŠEVANJA NA ZEMLJIŠČIH IN OBJEKTIH vljenih na površinah in objektih na katerih ima Občina Sežana V LASTI OBČINE SEŽANA lastninsko, stvarno ali drugo pravico ter na ostalih javnih po- vršinah, mora biti v skladu s prostorskimi akti Občine Sežana 24. člen in na podlagi strokovnih podlag o lokacijah ter namenu rabe (pridobivanje lokacij) objektov in naprav za oglaševanje na območju Občine Sežana (v nadaljevanju: strokovne podlage). (1) Na zemljiščih in objektih na katerih ima Občina Seža- (2) Občinska uprava Občine Sežana izdela strokovne na lastninsko, stvarno ali drugo pravico in na ostalih javnih po- podlage in jih v skladu s prostorskimi akti redno dopolnjuje in vršinah, se lokacije za postavitev stalnih objektov in naprav za spreminja. oglaševanje ter objektov za brezplačno plakatiranje ob volilni in referendumski kampanji iz 3. člena tega odloka, pridobijo na 22. člen podlagi javnega razpisa. (strokovne podlage) (2) Občina Sežana izbere enega ali več izvajalcev za upravljanje z objekti in napravami za oglaševanje iz prejšnjega (1) Strokovne podlage določajo lokacije celotnega obmo- odstavka za obdobje petih let. čja Občine Sežana za postavitev: (3) Občina z izbranim izvajalcem sklene pogodbo, kjer se – velikih ploskovnih objektov in naprav oglaševanja – pla- natančno določijo pravice in obveznosti pogodbenih strank. katni panoji, (4) Če izvajalec izpolnjuje obveznosti na podlagi odloka in – malih ploskovnih objektov in naprav oglaševanja – pla- sklenjene pogodbe, se s sklepom župana obdobje iz drugega katni panoji, odstavka tega člena lahko podaljša še za tri leta. – svetlobnih vitrin (city light), (5) Proste lokacije se ponovno oddajo z javnim razpi- – svetlobnih stebrov, som. – volumskih objektov in naprav oglaševanja, – nosilcev in drogov čezcestnih transparentov, 25. člen – obešank na drogovih javne razsvetljave, – totemov ali končnih tabel, (javni razpis) – obvestilnih in usmerjevalnih znakov, (1) Javni razpis mora vsebovati: – prenosljivih panojev za plakatiranje ob volilni ali refe- – opredelitev lokacij za postavitev posamezne vrste rendumski kampanji. objektov ali naprav za oglaševanje, (2) Strokovne podlage iz prejšnjega odstavka določajo – pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki (kot so do- oglaševanje kot gospodarsko dejavnost na lokacijah, na katerih kazilo o registraciji in podobno), ima Občina Sežana lastninsko, stvarno ali drugo pravico in na – morebitne dodatne pogoje, ki se jih opredeli glede na ostalih javnih površinah. lokacijo in način rabe javne površine, višino nadomestila v (3) Oglaševanje kot gospodarska dejavnost se lahko evrih, opravlja izključno na lokacijah, ki so navedene v strokovnih – naslov pristojnega oddelka, ki zbira ponudbe, podlagah. Strokovne podlage morajo vsebovati: – rok za oddajo ponudb, – lokacijo postavitve objekta, – čas in kraj odpiranja ponudb, – zemljiškoknjižni izpisek zemljišča, na katerem se nahaja – rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri in objekt, – ostale pogoje, ki jih določa zakon. – vrsto objekta za dejavnost oglaševanja, (2) Na javnem razpisu se izločijo tisti, ki: – datum vpisa in čas veljavnosti postavitve objekta, – niso poravnali obveznosti do občine, – podatke o predlagatelju vpisa in – niso odstranili objektov ali naprav za oglaševanje skla- – druge morebitne podatke o lokaciji postavitve objekta. dno s tem odlokom, Stran 13036 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

– niso odstopili občini plakatnih mest za potrebe volilne bil upravičen uporabljati razpisano lokacijo, odstraniti objekte in kampanje. naprave za oglaševanje v najkrajšem možnem roku, ki ne sme (3) Javni razpis pripravi občinska uprava Občine Sežana biti daljši od tridesetih dni. skladno z zakonom, ki ureja postopek ravnanja s stvarnim pre- (5) Kolikor izvajalec ne odstrani objektov in naprav v pred- moženjem ali z zakonom, ki ureja javna naročila. pisanem roku, jih na njegove stroške odstrani občina oziroma njen pooblaščenec. 26. člen (obveznosti izvajalca) (1) S stalnimi oglasnimi objekti in napravami za oglaševa- V. PLAKATIRANJE ZA POTREBE VOLILNE KAMPANJE nje upravlja izbrani izvajalec. IN REFERENDUMSKEGA VPRAŠANJA (2) Izvajalec mora skrbeti: – da sam opravlja dejavnost oglaševanja (določa pogoje, 29. člen zagotavlja nameščanje in odstranjevanje oglasnih sredstev), (brezplačno in enakovredno zagotavljanje plakatnih mest) – da vsak objekt in napravo za oglaševanje označi vsaj z V skladu z zakonom, ki ureja volilno in referendumsko logotipom svojega podjetja, kampanjo, mora Občina Sežana za potrebe volilne kampanje – da redno vzdržuje in obnavlja objekte in naprave za brezplačno in enakovredno zagotoviti vsem organizatorjem oglaševanje, volilne kampanje osnovno informiranje volivcev na območju – da so oglasna sredstva, ki jih namešča na oglasne Občine Sežana o listi kandidatov ali kandidatu oziroma o refe- objekte, opremljeni s štampiljko izvajalca in datumom, do kate- rendumskem vprašanju. rega dneva sme oglasno sredstvo viseti na oglasnem objektu, – da so oglasna sredstva na oglasnem objektu primerno 30. člen razvrščena, – da odstranjuje z oglasnih objektov oglasna sredstva, ki (dolžnost izvajalcev) niso opremljena s štampiljko in datumom, Izvajalci, ki so pridobili lokacije za postavitev objektov – da poškodovana oglasna sredstva odstrani v najkraj- in naprav za oglaševanje z javnim razpisom, morajo za šem možnem času, najkasneje pa v roku dveh dni, potrebe volilne in referendumske kampanje odstopiti oziro- – da vzdržuje red in čistočo v neposredni okolici objektov ma pripraviti plakatna mesta, ki jih določi občinska uprava in naprav za oglaševanje, Občine Sežana. – da neoddano oglasno površino na oglasnem objektu prelepi z belim papirjem, 31. člen – da v dveh dneh po prejemu pisnega opozorila uradne (javna objava pogojev za uporabo plakatnih mest) osebe organa inšpekcijskega in redarskega nadzora odstrani vsa oglasna sredstva, ki niso nameščena v skladu s tem od- (1) Organizatorji volilne kampanje pridobijo prostor na lokom, objektih in napravah za oglaševanje na območju Občine Se- – da po preteku datuma veljavnosti oglasnih sredstev, žana na podlagi javne objave pogojev za uporabo plakatnih le-te odstrani najkasneje v roku dveh dni, mest. – da je vsebina oglasnega sredstva v slovenskem jeziku. (2) Občinska uprava Občine Sežana mora najkasneje Izjemoma lahko izvajalec v skladu z zakonom, ki določa javno 60 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma 25 dni pred rabo slovenščine, izvaja oglaševanje tudi v tujem jeziku, dnem glasovanja na referendumu, javno objaviti pogoje iz pr- – da je oglaševalsko sporočilo oblikovano v skladu s pred- vega odstavka tega člena. pisi, ki določajo pravila oglaševanja (npr. v skladu s Slovenskim oglaševalskim kodeksom), 32. člen – da za oglaševanje na oglasnih objektih in napravah za (dolžnost ravnanja organizatorjev volilne kampanje) oglaševanje, ki so predmet pogodbe o oglaševanju, plačuje občinsko takso v skladu z odlokom, ki ureja občinske takse v Organizatorji volilne kampanje so dolžni ravnati v skladu Občini Sežana. z: – določili zakona, ki ureja volilno in referendumsko kam- 27. člen panjo, (1) V primeru, da je na razpisanih lokacijah za postavitev – določili pogojev za uporabo plakatnih mest in objektov ali naprav za oglaševanje potrebno pridobiti upravno – določili tega odloka. dovoljenje, ki omogoča poseg v prostor in gradnjo objektov, si ga mora izbrani izvajalec pridobiti na lastne stroške. (2) Oglasna sredstva na razpisanih lokacijah lahko name- VI. OBVESTILNI IN USMERJEVALNI SISTEM VODENJA šča samo izbrani izvajalec v skladu z 24. členom tega odloka. 33. člen 28. člen (turistična in druga obvestilna signalizacija) (1) Izvajalec, ki preneha z oglaševanjem pred potekom obdobja, v katerem je upravičen uporabljati razpisano lokacijo, Turistična in druga obvestilna signalizacija je: je dolžan o tem sedem dni pred prenehanjem oglaševanja 1. znaki za obveščanje o kulturnih spomenikih, varo- obvestiti občinsko upravo in v roku tridesetih dni od dneva vanih območjih narave ter pomembnejših turističnih zna- obvestila odstraniti objekte ali naprave za oglaševanje. menitostih, (2) V primeru, da izvajalec tudi po prejemu pisnega opo- 2. znaki za obveščanje o smeri, v kateri so kulturni spo- zorila ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega člena, sme Občina meniki, varovano območje narave ali pomembnejša turistična Sežana razveljaviti pogodbo iz tretjega odstavka, 24. člena znamenitost ter objekt, tega odloka. 3. znaki za izraz dobrodošlice na vstopu v občino ali (3) Občinska uprava Občine Sežana sme razveljaviti po- naselje, godbo o oglaševanju tudi v primeru, če izvajalec v predpisanem 4. znaki za podajanje prometnih, turističnih in drugih infor- roku ne postavi objektov ali naprav za oglaševanje. macij na prometnih površinah zunaj vozišča ceste (počivališča, (4) Izvajalec je dolžan po preteku obdobja, določenega v parkirišča) in na drugih površinah ob cesti, ki so določene za pogodbi oziroma po razveljavitvi pogodbe na podlagi katere je opravljanje spremljajočih dejavnosti ob cesti. Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13037

34. člen 38. člen (usmerjevalni znaki namenjeni za krajevno (obveznosti in prepovedi) in komercialno vodenje) (1) Stranka mora skrbeti: Usmerjevalne znake predstavljajo usmerjevalne lamele, – da oglašuje v skladu z izdano odločbo občinske uprave praviloma postavljene skupinsko na posebnih nosilcih. Vsebi- Občine Sežana, na lamel je ob upoštevanju določb zakona o javnih cestah in – da po preteku datuma veljavnosti oglaševanja, odstrani njegovega podzakonskega akta o prometni signalizaciji in pro- začasne oglasne objekte in naprave za oglaševanje najkasneje metni opremi na javnih cestah, namenjena izključno usmerjanju v roku dveh dni, k določenim ciljem, za potrebe tega odloka pa se po vsebini – da je vsebina oglasnega sredstva v slovenskem jeziku. ločuje na: Izjemoma lahko stranka v skladu z zakonom, ki določa javno – krajevno vodenje, ki omogoča vodenje do skupnih kra- rabo slovenščine, izvaja oglaševanje tudi v tujem jeziku, jevnih ciljev in naprav, do kulturnih, zgodovinskih in naravnih – da je oglaševalsko sporočilo oblikovano v skladu s pred- znamenitosti ter do pomembnejših krajevnih oziroma javnih pisi, ki določajo pravila oglaševanja (npr. v skladu s Slovenskim infrastrukturnih objektov in naprav; oglaševalskim kodeksom), – komercialno vodenje, ki omogoča vodenje do pomemb- – da za oglaševanje na začasnih oglasnih objektih in na- nejših objektov in naprav v kraju – do sedežev gospodarskih pravah za oglaševanje, ki so predmet izdane odločbe, plačuje družb in drugih registriranih pravnih oseb ter njihovih poslovnih občinsko takso v skladu z odlokom, ki ureja občinske takse v enot, če ti izpolnjujejo pogoje za takšno vodenje. Komercialno Občini Sežana. vodenje je ločeno od krajevnega in mu je hierarhično podre- (2) Uporaba lokacij brez odločb oziroma ustreznih dovo- jeno. ljenj iz 37. člena tega odloka je prepovedana. (3) Na zemljiščih in objektih na katerih ima Občina Seža- 35. člen na lastninsko, stvarno ali drugo pravico, ter na ostalih javnih površinah in zgradbah je prepovedano: (nameščanje obvestilnih in usmerjevalnih znakov) – lepljenje plakatov na zunanjih površinah izložb, sten, in- Nosilce obvestilnih in usmerjevalnih znakov in njihove štalacijskih omaric (elektro, telefon itd), vrat, dreves, prometne temelje namešča izvajalec. signalizacije, prometne opreme ipd, – trositi propagandni material in ga zatikati na vozila, 36. člen – nenamensko uporabljati, poškodovati ter uničiti začasne (komercialni usmerjevalni znaki) kot tudi stalne objekte in naprave za oglaševanje ter poškodo- (1) Za zbiranje in urejanje interesov za postavljanje ko- vati in zakrivati vsebino oglasnih sredstev. mercialnih usmerjevalnih znakov, vodenje potrebnih postopkov, naročanje postavljanja in vzdrževanje ustreznih nosilcev, doba- 39. člen vo lamel, njihovo nameščanje ter vzdrževanje vseh postavljenih (plakatiranje izven plakatnih prostorov) nosilcev in lamel lahko določi izvajalec na podlagi javnega (1) Plakatiranje izven plakatnih objektov določenih na zbiranja ponudb. podlagi tega odloka je možno samo izjemoma, in sicer za (2) Postavitev in vzdrževanje usmerjevalnih znakov za enkratne promocijske aktivnosti izjemnega javnega pomena potrebe komercialnega vodenja se izvede na podlagi pogodbe ali oglaševanje prireditev, pri katerih je taka oblika oglaševanja med izvajalcem in zainteresiranim subjektom. S pogodbo se tradicionalna (npr. cirkus). med drugim uredi obveznosti zainteresiranega subjekta do na- (2) O vlogi o plakatiranju izven plakatnih objektov odloči domeščanja lamel po izteku njihove uporabnosti in obveznosti občinska uprava Občine Sežana. do plačila vzdrževalnine. (3) Plakate lahko namesti naročnik sam, v skladu z dano (3) Zainteresirani subjekt za nameščanje usmerjevalnih odločbo občinske uprave Občine Sežana. znakov za potrebe komercialnega vodenja plačuje po tržnih (4) Plakatiranje mora biti izvedeno tako, da se pri tem ne načelih: poškoduje podlage, na katero je nameščen plakat (zid, element – izdelavo in namestitev lamele ter sorazmernega dela urbane opreme ipd.), in da na podlagi ne pusti nobene sledi. stroškov nabave in postavitve nosilca, – vzdrževalnino za pokrivanje stroškov amortizacije nosil- cev, vzdrževanja znakov ter izvajanja dejavnosti. VIII. OGLAŠEVANJE ZA LASTNE POTREBE

40. člen VII. ZAČASNI OBJEKTI IN NAPRAVE ZA OGLAŠEVANJE (oglaševanje samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb) 37. člen (1) Samostojni podjetni posamezniki in pravne osebe na (začasni objekti in naprave) svojih poslovnih stavbah in prostorih ter funkcionalnih zemlji- (1) V primeru oglaševanja in obveščanja z začasnimi ščih, kjer opravljajo svojo dejavnost, smejo za lastne potrebe objekti in napravami iz drugega odstavka 3. člena tega odloka, oglaševati proizvode in storitve iz svoje registrirane dejavno- na zemljiščih in objektih na katerih ima Občina Sežana lastnin- sti. sko, stvarno ali drugo pravico ter na ostalih javnih površinah (2) Postavitev stalnih in začasnih objektov in naprav za se oglasna mesta pridobijo na podlagi vloge stranke, in sicer oglaševanje za lastne potrebe se izvede v skladu z veljavno na način in po postopku določenem v odloku, ki ureja občinske prostorsko zakonodajo in veljavnimi predpisi s področja gra- takse v Občini Sežana. dnje. (2) Za postavitev začasnega oglasnega objekta ali na- (3) Z objekti iz prvega odstavka tega člena gospodarijo prave iz drugega odstavka 3. člena tega odloka ni potrebno lastniki oziroma pooblaščeni izvajalci. upravno dovoljenje. Če stranka namerava oglasni objekt ali 41. člen napravo začasno postaviti na zemljišču oziroma objektu, ki leži v varovalnem pasu ali na varovanem območju, mora pred (oglaševanje lokalne skupnosti) izdajo odločbe pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma (1) V okviru opravljanja svojih dejavnosti se za potre- službe (npr. upravljavca ceste). be oglaševanja Občine Sežana, krajevnih skupnosti v Občini Stran 13038 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Sežana, javnih podjetji in javnih zavodov, katerih ustanovitelj 46. člen ali soustanovitelj je Občina Sežana, društev in klubov ustano- (odstranitev usmerjevalnih in obvestilnih tabel) vljenih na območju Občine Sežana, kot tudi državnih organov, Obstoječe usmerjevalne in obvestilne table, postavlje- smejo postaviti oglasne deske oziroma oglasne omarice, kjer ne v varovalnem pasu občinskih cest, ki so neskladne s tem se objava obvestil vezanih na dogajanje v lokalni skupnosti odlokom oziroma drugim predpisom, je vzdrževalec občin- oziroma glede uradnih obvestil države, šteje za oglaševanje skih cest dolžan odstraniti v roku 10. mesecev po uveljavitvi za lastne potrebe. tega odloka.

47. člen IX. TAKSE (prenehanje veljavnosti) Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka se na območju 42. člen Občine Sežana preneha uporabljati Odlok o oglaševanju v Višina in način plačevanja takse za oglaševanje, kot tudi Občini Sežana (Uradni list RS, št. 114/00). njena oprostitev, se ureja skladno z odlokom, ki ureja občinske takse v Občini Sežana. 48. člen (začetek veljavnosti odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem X. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE listu Republike Slovenije.

43. člen Št. 032-6/2008-9 Sežana, dne 29. septembra 2008 (občinski organ inšpekcijskega in redarskega nadzora) (1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja Župan pristojen občinski organ inšpekcijskega in redarskega nadzora, Občine Sežana v skladu s svojimi pristojnostmi. Davorin Terčon l.r. (2) Na podlagi odločbe pristojnega občinskega organa inšpekcijskega in redarskega nadzora so oglaševalci, ki nimajo ustreznega dovoljenja dolžni odstraniti vse vrste oglaševanja in objekte na katerih se oglašuje z javnih površin in površin, na katerih ima Občina Sežana lastninsko, stvarno ali katero dru- go pravico. Če jih oglaševalec ne odstrani sam, jih na stroške DRUGI ORGANI IN ORGANIZACIJE oglaševalca odstrani pooblaščeno podjetje. 4101. Spremembe in dopolnitve Pravil Ljubljanske (3) Pritožba zoper odločbo izdano na podlagi tega člena borze, d.d., Ljubljana ne zadrži njene izvršitve. Na podlagi 331. člena Zakona o trgu finančnih instrumen- 44. člen tov (Uradni list RS, št. 67/07 in 100/07 – sprememba in 69/08) (globa) in določb Statuta Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana, je uprava (1) Z globo v znesku 800,00 EUR se kaznuje za prekršek borze na seji dne 8. 10. 2008 sprejela pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posame- znik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E 1. ravna v nasprotju z 4. členom tega odloka, P R A V I L 2. ne upošteva splošnih meril glede prepovedi postavlja- nja objektov in naprav za oglaševanje, določenih v 7. členu Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana tega odloka, 1. člen 3. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 26. člena, Za 153. členom Pravil Ljubljanske borze, d.d. Ljubljana, 4. ravna v nasprotju z 38. členom tega odloka, Slovenska 56, sprejetih 20. 3. 2008 ter objavljenih v Uradnem 5. ravna v nasprotju z 39. členom tega odloka. listu RS, št. 45/08 dne 9. 5. 2008 (v nadaljevanju: Pravila), se (2) Z globo v znesku 200 EUR se kaznuje za prekršek tudi doda nov 153. a člen, ki se glasi: odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostoj- nega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega »153.a člen odstavka. 1. V primeru večjih neravnovesij na borznem trgu lahko (3) Z globo v znesku 100 EUR se kaznuje za prekršek uprava borze za zagotovitev urejenega delovanja borznega trga, posameznik, če: s sklepom začasno omeji uporabo posameznih vrst naročil. 1. namesti oglasno sredstvo, ki bi ga moral namestiti 2. O vsebini sklepa in času trajanja ukrepa se nemudoma pooblaščeni delavec izvajalca, obvesti člane borze, javnost ter Agencijo na način iz petega 2. ravna v nasprotju z 38. členom tega odloka, odstavka 153. člena teh Pravil.« 3. ravna v nasprotju z 39. členom tega odloka. 2. člen Te spremembe in dopolnitve Pravil začnejo veljati nasle- dnji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Ljubljana, dne 8. oktobra 2008 45. člen (veljavnost obstoječih pogodb) Ljubljanska borza, d.d. (1) Obstoječe pogodbe, ki urejajo oglaševanje, prenehajo dr. Marko Simoneti l.r. veljati s potekom časa, za katerega so bile sklenjene. predsednik uprave (2) V roku 60 dni pred potekom časa iz prvega odstavka tega člena se objavi javni razpis za izbor izvajalcev v skladu z Andrej Šketa l.r. določili tega odloka. član uprave Uradni list Republike Slovenije Št. 96 / 9. 10. 2008 / Stran 13039

POPRAVKI

4102. Popravek Splošnega akta o spremembah Splošnega akta o prenosljivosti številk

P o p r a v e k V Splošnem aktu o spremembah Splošnega akta o preno- sljivosti številk, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 71-3117/08 z dne 14. 7. 2008, se 1. člen nadomesti z besedilom: »V tretjem odstavku 9. člena in v drugem odstavku 10. člena Splošnega akta o prenosljivosti številk (Uradni list RS, št. 75/05, 83/05 – popr., 25/06, 39/06 in 16/07; v nadalje- vanju: splošni akt) se besedilo »45 dni« nadomesti z besedilom »treh mesecev«.

Tomaž Simonič l.r. Direktor

4103. Tehnični popravek Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 za območje Občine Žiri in Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev Občine Škofja Loka za območje Občine Žiri

Občinski svet Občine Žiri je na 9. redni seji dne 4. 9. 2008 sprejel Tehnični popravek V prostorskih vsebinah Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 za obmo- čje Občine Žiri (Uradni list RS, št. 4/99, 30/01) in Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev Občine Škofja Loka za območje Občine Žiri (Uradni list RS, št. 81/02) so ugotovljena neskladja pri določitvah namenskih rab na sledečih parcelah: 1. 628/1, 952/10, 952/7, 795/3, 795/4,795/6, 795/7 vse k.o. Žirovski vrh, 2. 750/2 – del 750/4, 267/9 – del, 872/16, 270/2, 270/1, 872/5, 270/7, 872/22, 270/6, 872/19, 872/23, 270/5, 270/4, 872/18, 270/3, 872/17, 872/24, 872/15, 872 /20, 49/2, 461/3, 406/29-del, 406/30, 406/32, vse k.o. Dobračeva, 3. 149, 640/7 obe k.o. Opale tako, da so znotraj stavbnih zemljišč.

Št. 3500-33/2008 Žiri, dne 24. septembra 2008

Župan Občine Žiri Bojan Starman l.r. Stran 13040 / Št. 96 / 9. 10. 2008 Uradni list Republike Slovenije VSEBINA VLADA 4079. Sklep o ustanovitvi Sosveta za partnersko sodelova- 4060. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zava- nje na področju varnosti v Občini Laško 12979 rovanih prosto živečih živalskih vrstah 12961 4080. Sklep o razrešitvi in imenovanju namestnika predse- dnika Občinske volilne komisije Laško 12979 USTAVNO SODIŠČE LJUBLJANA 4061. Odločba o delni razveljavitvi prvega odstavka 40. 4081. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev člena in druge alineje prvega odstavka 41. člena prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V2 Zakona o zasebnem varovanju in ugotovitvi, da sta Trnovo – Tržaška cesta za območje urejanja VP 2/1 bila prvi odstavek 40. člena in druga alineja prvega Tobačna tovarna 12980 odstavka 41. člena Zakona o zasebnem varovanju v MIREN - KOSTANJEVICA ostalem delu v neskladju z Ustavo ter o razveljavitvi drugega odstavka 41. člena Zakona o zasebnem 4082. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 12981 varovanju 12961 MURSKA SOBOTA 4083. Odlok o rebalansu proračuna Mestne občine Murska SODNI SVET Sobota za leto 2008 12981 4062. Sklep o javnem pozivu sodnikom za vložitev kandida- 4084. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ob- tur na prosta mesta predsednikov in podpredsednikov računavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije 12982 sodišč 12966 NOVO MESTO 4085. Statut Mestne občine Novo mesto (uradno prečiščeno DRUGI ORGANI IN ORGANIZACIJE besedilo) (Statut MONM-UPB-2) 12984 4101. Spremembe in dopolnitve Pravil Ljubljanske borze, 4086. Poslovnik Občinskega sveta Mestne občine Novo me- d.d., Ljubljana 13038 sto (uradno prečiščeno besedilo – UPB1) 12999 PODLEHNIK OBČINE 4087. Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za ohranja- BELTINCI nje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Podleh- nik za programsko obdobje 2008–2013 13011 4063. Odlok o rebalansu proračuna Občine Beltinci za leto 2008 12967 4088. Sklep o podaljšanju veljavnosti Odloka o komunalnem prispevku v Občini Podlehnik 13017 4064. Odlok o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada Občine Beltinci za razvoj obrti in podjetništva 12969 SEVNICA 4065. Odloka o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega 4089. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostor- vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Beltinci 12969 skih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica 13017 4066. Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega 4090. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Beltinci 12970 in prostorski zasnovi opravljanja gospodarskih javnih služb v Občini Sevnica 13018 BRASLOVČE 4091. Pravilnik o računovodstvu Občine Sevnica 13018 4067. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega pro- 4092. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 13027 storskega načrta za območje PA10 – Rakovlje vzhod 12970 4093. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 13028 4068. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega pro- storskega načrta za območje PA15 – Rakovlje zahod 12971 4094. Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata člana Ob- činskega sveta Občine Sevnica 13028 BREŽICE 4095. Sklep o potrditvi mandata članice občinskega sveta 13028 4069. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev SEŽANA zazidalnega načrta Zakot (v nadaljevanju SDZN) 12972 4100. Odlok o oglaševanju v Občini Sežana 13032 4070. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Trnje (v nadaljevanju SDZN) 12973 ŠKOFLJICA 4096. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o preo- HORJUL blikovanju javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda 4071. Odlok o plakatiranju 12974 Osnovna šola Škofljica v javni vzgojno-izobraževalni LAŠKO zavod Osnovna šola in vrtec Škofljica 13028 4097. Sklep o spremembi Odloka o zazidalnem načrtu za 4072. Odlok o rebalansu proračuna Občine Laško za leto območje urejanja VS 9/10 Škofljica 13029 2008 12975 4073. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prora- VITANJE čunu Občine Laško za leto 2009 12976 4098. Sklep o imenovanju nepremičnine in opreme, name- 4074. Odlok o spremembah in dopolnitvah lokacijskega na- njene kulturi 13030 črta Belovo 12977 ŽALEC 4075. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o usta- novitvi in delovanju Sveta za preventivo in vzgojo v 4099. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega cestnem prometu v Občini Laško 12977 prostorskega načrta (OPPN) stanovanjska soseska Petrovče vzhod 13030 4076. Pravilnik o spremembah Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega POPRAVKI gospodarstva in turizma v Občini Laško 12977 4102. Popravek Splošnega akta o spremembah Splošnega 4077. Sklep o določitvi cene programov Javnega zavoda akta o prenosljivosti številk 13039 Vrtec Laško 12978 4103. Tehnični popravek Dolgoročnega in srednjeročnega 4078. Sklep o določitvi cene čiščenja mobilno pripeljanih plana Občine Škofja Loka za obdobje 1986–2000 odpadnih fekalnih vod na čistilno napravo za uporab- za območje Občine Žiri in Odloka o spremembah in nike, ki ne sodijo v sistem pooblaščenega izvajalca dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev Občine gospodarske javne službe 12978 Škofja Loka za območje Občine Žiri 13039

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – direktor dr. Janez Pogorelec • Založnik Uradni list Republike Slove­ nije d.o.o. – direktorica mag. Špela Munih Stanič • Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. • Tisk Tiskarna SET, d.d., Vevče • Naročnina za leto 2008 je 110,17 EUR (brez DDV), v ceno posameznega Uradnega lista Republike Slovenije je vračunan 8,5% DDV – Naročnina za tujino je 302,95 EUR • Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po ­izidu vsake številke • Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 • Poštni predal 379 • Telefon tajništvo 425 14 19, računovodstvo 200 18 60, naročnine 425 23 57, telefaks 200 18 25, prodaja 200 18 38, preklici 425 02 94, telefaks 425 14 18, uredništvo 425 73 08, uredništvo (javni razpisi …) 200 18 32, uredništvo – telefaks 425 01 99 • Internet: www.uradni-list.si – uredništvo e-pošta: [email protected] • Transakcijski račun 02922-0011569767