PR51CKV1P/01C 3.5-1
VSEBINA
3.5 VAROVANA (ZAVAROVANA IN NATURA 2000) OBMOČJA ...... 3.5-3 3.5.1 Stanje okolja ...... 3.5-3 3.5.1.1 POO SI 300291 Ljubljanica – Gradaščica – Mali graben ...... 3.5-6 3.5.1.2 POO 3000271 Ljubljansko barje ...... 3.5-9 3.5.1.3 POV 5000014 Ljubljansko barje ...... 3.5-16 3.5.1.4 Krajinski park Ljubljansko barje ...... 3.5-18 3.5.1.5 NS Ljubljanica ...... 3.5-19 3.5.1.6 Spomenik oblikovane narave Pot spominov in tovarištva ...... 3.5-19 3.5.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila ...... 3.5-20 3.5.2.1 Okoljski cilji plana ...... 3.5-20 3.5.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja ...... 3.5-21 3.5.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov ...... 3.5-21 3.5.2.4 Povzetek veljavnih pravnih režimov na varovanih območjih ali njihovih delih, podatki o pridobitvi smernic za pripravo plana ter strokovnih podlagah ...... 3.5-22 3.5.2.4.1 Zakonske osnove ...... 3.5-22 3.5.2.4.2 Podatki o pridobitvi smernic za pripravo plana ter strokovnih podlagah in stopnja njihovega upoštevanja v planu, zlasti glede omilitvenih ukrepov ...... 3.5-23 3.5.3 Podatki o ugotovljenih vplivih plana ...... 3.5-24 3.5.3.1 Opredelitev ugotovljenih vplivov v času gradnje ...... 3.5-24 3.5.3.1.1 POO Ljubljanica – Gradaščica – Mali Graben ...... 3.5-26 3.5.3.1.2 POO 3000271 Ljubljansko barje ...... 3.5-26 3.5.3.1.3 POV 5000014 Ljubljansko barje ...... 3.5-28 3.5.3.1.4 Krajinski park Ljubljansko barje ...... 3.5-28 3.5.3.1.5 Naravni spomenik Ljubljanica ...... 3.5-29 3.5.3.1.6 Pot spominov in tovarištva ...... 3.5-29 3.5.3.2 Opredelitev ugotovljenih vplivov med obratovanjem ...... 3.5-29 3.5.3.2.1 POO Ljubljanica – Gradaščica – Mali Graben ...... 3.5-30 3.5.3.2.2 POO 3000271 Ljubljansko barje ...... 3.5-30 3.5.3.2.3 POV 5000014 Ljubljansko barje ...... 3.5-30 3.5.3.2.4 Krajinski park Ljubljansko barje ...... 3.5-30 3.5.3.2.5 Naravni spomenik Ljubljanica ...... 3.5-31 3.5.3.2.6 Pot spominov in tovarištva ...... 3.5-31 3.5.3.3 Presoja ugotovljenih vplivov na varovana (Natura 2000 in zavarovana) območja ...... 3.5-31 3.5.3.3.1 POO Ljubljanica – Gradaščica – Mali Graben ...... 3.5-31 3.5.3.3.2 POO 3000271 Ljubljansko barje ...... 3.5-31 3.5.3.3.3 POV 5000014 Ljubljansko barje ...... 3.5-31 3.5.3.3.4 Krajinski park Ljubljansko barje ...... 3.5-31 3.5.3.3.5 Naravni spomenik Ljubljanica ...... 3.5-31 3.5.3.3.6 Pot spominov in tovarištva ...... 3.5-31 3.5.4 Opis omilitvenih ukrepov ...... 3.5-32 3.5.4.1 Omilitveni ukrepi med gradnjo ...... 3.5-32 3.5.4.2 Omilitveni ukrepi med obratovanjem ...... 3.5-34 3.5.5 Podatki o predvidenih ukrepih spremljanja stanja v času izvedbe plana ...... 3.5-35 3.5.5.1 Predlog spremljanja stanja okolja v času gradnje ...... 3.5-35 3.5.5.2 Predlog spremljanja stanja okolja v času obratovanja ...... 3.5-35 3.5.6 Navedbe o izdelovalcih in podizvajalcih okoljskega poročila ...... 3.5-36
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-2
KAZALO TABEL
Tabela 3.5-1: Pregled Natura 2000 območij s kvalifikacijskimi vrstami in habitatnimi tipi (Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 popr.; 39/2013 Odl.US: U-I-37/10-16, 3/14 in 21/16) na območju plinovoda R51C Kozarje-Vevče...... 3.5-4 Tabela 3.5-2: Pregled kvalifikacijskih vrst rib POO Ljubljanica – Gradaščica – Mali graben v Horjulki na mestu prečkanja plinovoda (vir: ZZRS 2010)...... 3.5-7 Tabela 3.5-3: Pregled kvalifikacijskih vrst rib POO Ljubljanica – Gradaščica – Mali graben v Malem grabnu na mestu prečkanja plinovoda (vir: ZZRS 2010)...... 3.5-7 Tabela 3.5-4: Pregled kvalifikacijskih vrst rib POO Ljubljanica – Gradaščica – Mali graben v Ljubljanici znotraj vplivnega pasu plinovoda (vir: ZZRS 2010)...... 3.5-8 Tabela 3.5-5: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za varovana (zavarovana in Natura 2000) območja...... 3.5-21
KAZALO SLIK
Slika 3.5-1: Pregled Natura 2000 območij v območju plinovoda R51C Kozarje-Vevče...... 3.5-3 Slika 3.5-2: Pregled zavarovanih območij v območju plinovoda R51C Kozarje-Vevče...... 3.5-6 Slika 3.5-3: Točke potrjene prisotnosti za vidro na Ljubljanskem barju (vir kartografskih podlag: ARSO, GURS, 2009) (povzeto po Hönigsfeld s sod. 2009)...... 3.5-10 Slika 3.5-4: Mesta porodniških skupin malega podkovnjaka ( Rhinolophus hipposideros ) in označena 2,5 kilometrska okolica, kjer naj se prioritetno varujejo njihovi habitati. (povzeto po Govedič s sod. 2012)...... 3.5-10 Slika 3.5-5: Razširjenost močvirske sklednice na Ljubljanskem barju (povzeto po Govedič s sod. 2009).11 Slika 3.5-6: Najpomembnejša območja za dvoživke na Ljubljanskem barju (povzeto po Govedič s sod. 2012)...... 3.5-13 Slika 3.5-7: Znana razširjenost koščičnega škratca ( Coenagrion ornatum ) na Ljubljanskem barju. (povzeto po Govedič s sod. 2012)...... 3.5-14 Slika 3.5-8: Razširjenost vrste na Ljubljanskem barju (prirejeno po Zakšek s sod. 2012; povzeto po Jančar in Govedič, 2013)...... 3.5-16 Slika 3.5-9: Varstvena območja v Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje, Ur.l.RS 112/2008)...... 3.5-19 Slika 3.5-10: Predstavitev poteka plinovoda R51c Kozarje – Vevče in sprejetih planov DPN 2x110 kV RTP Polje – RTP Vič in DPN za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodne Ljubljane ter DPN za plinovod 51b Tetol – Vevče...... 3.5-25
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-3
3.5 VAROVANA (ZAVAROVANA IN NATURA 2000) OBMOČJA
3.5.1 Stanje okolja
Delovni pas plinovoda plinovod R51C Kozarje - Vevče posega v Natura 2000 in zavarovana območja. V nadaljevanju podajamo pregled območij.
Natura 2000 območja Delovni pas plinovoda posega v tri Natura 2000 območja: posebno ohranitveno območje (v nadaljevanju POO) SI3000291 Ljubljanica - Gradaščica - Mali Graben in SI3000271 Ljubljansko barje ter posebno območje varstva (POV) SI50000014 Ljubljansko barje. Pregled Natura 2000 območij s kvalifikacijskimi vrstami in habitatnimi tipi (Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur. I. RS št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 39/13 – odl. US, 3/14 in 21/16); v nadaljevanju Uredba ) je predstavljen v tabeli 3.5-1 in na sliki 3.5-1.
Slika 3.5-1: Pregled Natura 2000 območij v območju plinovoda R51C Kozarje-Vevče.
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-4
Tabela 3.5-1: Pregled Natura 2000 območij s kvalifikacijskimi vrstami in habitatnimi tipi (Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 popr.; 39/2013 Odl.US: U-I-37/10-16, 3/14 in 21/16) na območju plinovoda R51C Kozarje-Vevče. Ime območja Seznam kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov Živalske vrste:
(1032) navadni škržek ( Unio crassus ) (1037) kačji potočnik ( Ophiogomphus cecilia ) (1098) potočni piškurji ( Eudontomyzon spp.) POO SI3000291 (1105) sulec ( Hucho hucho ) Ljubljanica - (1114) platnica ( Rutilus pigus ) Gradaščica - Mali (1131) blistavec ( Leuciscus souffia ) Graben (1138) pohra ( Barbus meridionalis ) (sinonim Barbus balcanicus ) (1146) zlata nežica ( Sabanejewia aurata ) (sinonim Sabanejewia balcanica ) (1149) navadna nežica ( Cobitis taenia ) (sinonim Cobitis elongatoides ) (1163) kapelj ( Cottus gobio ) (2533) velika nežica ( Cobitis elongata ) Habitatni tipi: 3260 Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion 6410 Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) 6430 Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem 6510 Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) 7230 Bazična nizka barja 91K0 Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion)) 91L0 Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion)
Vrste: (1014) ozki vretenec Vertigo angustior (1032) navadni škržek Unio crassus (1059) strašničin mravljiščar Maculinea teleius (1060) močvirski cekinček Lycaena dispar POO 3000271 (1065) travniški postavnež Euphydryas aurinia Ljubljansko barje (1071) barjanski okarček Coenonympha oedippus (1098) potočni piškurji Eudontomyzon spp. (1105) sulec Hucho hucho (1114) platnica Rutilus pigus (1131) blistavec Leuciscus souffia (1134) pezdirk Rhodeus sericeus amarus (1138) pohra Barbus meridionalis (sinonim Barbus balcanicus ) (1149) navadna nežica Cobitis taenia (1163) kapelj Cottus gobio (1167) veliki pupek Triturus carnifex (1186) človeška ribica Proteus anguinus (1193) hribski urh Bombina variegata (1220) močvirska sklednica Emys orbicularis (1303) mali podkovnjak Rhinolophus hipposideros (1355) vidra Lutra lutra (1903) Loeselijeva grezovka Liparis loeselii (4045) koščični škratec Coenagrion ornatum (4046) veliki studenčar Cordulegaster heros
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-5
Ime območja Seznam kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov (4056) drobni svitek Anisus vorticulus
Se doda: (1084) puščavnik Osmoderma eremita (1093) navadni koščak Austropotamobius torrentium (1145) činklja Misgurnus fossilis (1324) navadni netopir Myotis myotis (A072) sršenar Pernis apivorus (A082) pepelasti lunj Circus cyaneus (A097) rdečenoga postovka Falco vespertinus (A113) prepelica Coturnix coturnix (A122) kosec Crex crex (A142) priba Vanellus vanellus (A155) sloka Scolopax rusticola (A160) veliki škurh Numenius arquata (A214) veliki skovik Otus scops (A275) repaljščica Saxicola rubetra (A290) kobiličar Locustella naevia (A295) bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus (A298) rakar Acrocephalus arundinaceus (A307) pisana penica Sylvia nisoria (A338) rjavi srakoper Lanius collurio
Se doda: POV 50000014 (A023) kvakač Nycticorax nycticorax Ljubljansko barje (A027) velika bela čaplja Egretta alba (Casmerodius albus ) (A029) rjava čaplja Ardea purpurea (A081) rjavi lunj Circus aeruginosus (A084) močvirski lunj Circus pygargus (A127) žerjav Grus grus (A140) zlata prosenka Pluvialis apricaria (A215) velika uharica Bubo bubo (A247) poljski škrjanec Alauda arvensis (A383) veliki strnad Miliaria calandra
Se izbriše: (A022) čapljica Ixobrychus minutus (A030) črna štroklja Ciconia nigra (A229) vodomec Alcedo atthis (A260) rumena pastirica Motacilla flava (A271) slavec Luscinia megarhynchos (A291) rečni cvrčalec Locustella fluviatilis (A309) rjava penica Sylvia communis
Zavarovana območja V območju plinovoda so naslednja zavarovana območja: Krajinski park Ljubljansko barje, Naravni spomenik Ljubljanica in Pot spominov in tovarištva.
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-6
Slika 3.5-2: Pregled zavarovanih območij v območju plinovoda R51C Kozarje-Vevče.
V nadaljevanju podajamo kratek opis varovanih območij in njihovega izhodiščnega stanja.
3.5.1.1 POO SI 300291 Ljubljanica – Gradaščica – Mali graben
Območje zajema vodotok Gradaščico dolvodno od Polhovega Gradca, katerega povirna kraka sta Mala voda in Božna. Pri Bokalcih v Ljubljani se ji z desne pridruži Horjulščica, ki je v posebno varstveno območje vključena do Razorov. Dolvodno od jezu pri Bokalcih del voda združene Gradaščice in Horjulščice nadaljuje pot skozi Ljubljano kot Mali graben. To je umetno izkopan razbremenilnik Gradaščice, ki se v Ljubljani na območju Trnovega zliva v Ljubljanico. Reka Ljubljanica je v območje zajeta dolvodno od sotočja z njenim desnim pritokom Iščico do izliva v reko Savo pri naselju Podgrad. Skozi mesto poteka po Gruberjevem kanalu. Ljubljanici se v Sostrem z desne pridruži še Dobrunjščica. Vodotok Ljubljanica s pritoki je življenjski prostor rib: sulec, platnica, blistavec, pohra, zlata nežica, navadna nežica, kapelj, velika nežica, potočni piškurji. Navadni škržek živi na peščenem in gramoznem dnu Gradaščice na območju Bokalc oz. pritoka Ostrožnik. Ljubljanica pri Zalogu in območje V produ je habitat kačjega potočnika (Naravovarstveni atlas 2016). Delovni pas plinovoda prečka več vodotokov v Natura območju. V začetnem delu prečka Horjulko. Kvalifikacijske vrste rib, ki živijo na tem odseku Horjulke, so navedene v tabeli 3.5-2.
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-7
Tabela 3.5-2: Pregled kvalifikacijskih vrst rib POO Ljubljanica – Gradaščica – Mali graben v Horjulki na mestu prečkanja plinovoda (vir: ZZRS 2010). RS: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS 82/02 Ex – izumrla vrsta, E – prizadeta vrsta, V – ranljiva vrsta, R – redka vrsta, O – vrsta zunaj nevarnosti, K – premalo znana vrsta Uredba: Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Uradni list RS 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16. 1A: zavarovane domorodne živali in njihove populacije 2A: zavarovane domorodne živali z določeni ukrepi varstva habitatov FFH : Direktiva sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Habitatna direktiva) II: Priloga – Živalske in rastlinske vrste v interesu skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja. (Območja so določena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000, Uradni list RS 49/04, popr. 110/04. V oklepaju je podana šifra vrste.) IV: Priloga IV – Živalske in rastlinske vrste v interesu skupnosti, ki jih je treba strogo varovati
Vrsta RS Uredba FFH sulec ( Hucho hucho ) E 1A II,V platnica ( Rutilus virgo ) E 1A V blistavec ( Telestes souffia ) E 1A, 2A II pohra ( Barbus balcanicus ) - 1A II,V velika nežica ( Cobitis elongata ) E 1A, 2A II zlata nežica ( Sabanejewia balcanica ) E 1A II
V nadaljevanju plinovod dvakrat prečka Mali Graben na območju Dolgega mosta. Kvalifikacijske vrste rib, ki živijo na odseku, ki ga prečka plinovod, so navedene v tabeli 3.5 -3.
Tabela 3.5-3: Pregled kvalifikacijskih vrst rib POO Ljubljanica – Gradaščica – Mali graben v Malem grabnu na mestu prečkanja plinovoda (vir: ZZRS 2010). RS: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS 82/02 Ex – izumrla vrsta, E – prizadeta vrsta, V – ranljiva vrsta, R – redka vrsta, O – vrsta zunaj nevarnosti, K – premalo znana vrsta Uredba: Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Uradni list RS 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16. 1A: zavarovane domorodne živali in njihove populacije 2A: zavarovane domorodne živali z določeni ukrepi varstva habitatov FFH : Direktiva sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Habitatna direktiva) II: Priloga – Živalske in rastlinske vrste v interesu skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja. (Območja so določena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000, Uradni list RS 49/04, popr. 110/04. V oklepaju je podana šifra vrste.) IV: Priloga IV – Živalske in rastlinske vrste v interesu skupnosti, ki jih je treba strogo varovati
Vrsta RS Uredba FFH sulec ( Hucho hucho ) E 1A II,V platnica ( Rutilus virgo ) E 1A v
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-8
Vrsta RS Uredba FFH blistavec ( Telestes souffia ) E 1A, 2A II pohra ( Barbus balcanicus ) - 1A II,V velika nežica ( Cobitis elongata ) E 1A, 2A II zlata nežica ( Sabanejewia balcanica ) E 1A II kapelj ( Cottus gobio ) V 1A II donavski potočni piškur ( Eudontomyzon E 1A, 2A II vladykovi )
Ljubljanico na Ljubljanskem barju plinovod prečka gorvodno od meje POO Ljubljanica – Gradaščica – Mali graben, na območju POO 3000271 Ljubljansko barje (južno od obvoznice), na območje tega POO pa seže 100-metrski vplivni pas. Kvalifikacijske vrste rib, ki živijo na tem odseku, so navedene v tabeli 3.5 -4.
Tabela 3.5-4: Pregled kvalifikacijskih vrst rib POO Ljubljanica – Gradaščica – Mali graben v Ljubljanici znotraj vplivnega pasu plinovoda (vir: ZZRS 2010). Ljub.7: Ljubljanica na Lj. barju, Ljub. 45: Ljubljanca na Vevčah RS: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS 82/02 Ex – izumrla vrsta, E – prizadeta vrsta, V – ranljiva vrsta, R – redka vrsta, O – vrsta zunaj nevarnosti, K – premalo znana vrsta Uredba: Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Uradni list RS 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16. 1A: zavarovane domorodne živali in njihove populacije 2A: zavarovane domorodne živali z določeni ukrepi varstva habitatov FFH : Direktiva sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Habitatna direktiva) II: Priloga – Živalske in rastlinske vrste v interesu skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja. (Območja so določena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000, Uradni list RS 49/04, popr. 110/04. V oklepaju je podana šifra vrste.) IV: Priloga IV – Živalske in rastlinske vrste v interesu skupnosti, ki jih je treba strogo varovati
Ljub. Ljub. Vrsta RS Uredba FFH 7 45 sulec ( Hucho hucho ) * * E 1A II,V platnica ( Rutilus virgo ) * * E 1A II pohra ( Barbus balcanicus ) * - 1A II,V kapelj ( Cottus gobio ) * V 1A II donavski potočni piškur ( Eudontomyzon * E 1A, 2A II vladykovi )
Za navadnega škržka (Unio crassus ) so v Natura območju znani podatki le za Gradaščico oz. njen pritok potok Ostrožnik (Slapnik 2009). Znotraj območja načrtovanega plinovoda ni znanih podatkov za to vrsto.
Kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia ) je na območju POO prisoten v Ljubljanici pri Zalogu in na območju NV V produ, kjer je bil potrjen razvoj vrste (Šalamun & Kotarac 2010). Gradaščica in Horjulka nista primeren habitat za to vrsto.
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-9
3.5.1.2 POO 3000271 Ljubljansko barje
Ljubljansko barje je široka tektonska udorina južno od Ljubljane, nastala na tektonsko zelo aktivnem območju, ki ga prečkajo številni prelomi. Ravnino, iz katere se dvigajo osamelci, pokriva kulturna krajina z največjim kompleksom mokrotnih travišč v Sloveniji. Vode na Barje pritečejo kot kraški izviri na robu pokrajine in kot površinski vodotoki. Najbolj ga zaznamuje Ljubljanica, ki ima na svojem 26 km dolgem toku od Vrhnike do Ljubljane le 4 m padca. Pokriva ga preplet različnih habitatnih tipov, kar je podlaga za visoko biotsko pestrost. Več kot tretjino območja obsegajo ekstenzivni travniki; na nekaterih od teh uspevajo močvirske logarice, več vrst orhidej in močvirski mečki. Obdajajo jih jelševe, topolove in vrbove mejice, manjše površine pokrivajo grmišča, trstičja in manjše stoječe vode, celotno območje pa je prepredeno z mrežo vodnih kanalov. Na ravnini je ohranjenih še nekaj fragmentov visokobarjanskega gozda z rdečim borom in brezo. Na severnem in vzhodnem robu je nekaj manjših jelševih in hrastovo gabrovih gozdičev, osamelce pa poraščajo pretežno bukovi gozdovi. Ljubljansko barje je prebivališče 28 kvalifikacijskih vrst: rastline Loeselove grezovke, školjke navadni škržek, 2 vrst polžev, raka koščaka, 2 vrst kačjih pastirjev, 4 vrst metuljev, hrošča puščavnika, 9 vrst rib, 2 vrst dvoživk, želve močvirske sklednice in 3 vrst sesalcev. (Naravovarstveni atlas 2016).
Habitatni tipi in rastline Popis rastlinskih vrst (s poudarkom na kvalifikacijskih oz. varstveno pomembnih) in kartiranje habitatnih tipov na območju plinovoda R51C Kozarje – Vevče je bilo opravljeno spomladi in poleti 2016. Od kvalifikacijskih habitatnih tipov POO so znotraj delovnega pasu oz. neposredno ob njem ohranjene samo posamezne ploskve nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov ( Alopecurus pratensis , Sanguisorba officinalis ) (Physis 38.22 oz. 38.222, FFH 6510). Ostalih kvalifikacijskih habitatnih tipov na vplivnem območju plinovoda ni.
Loeselijeva grezovka ( Liparis loeselii ) v vplivnem območju plinovoda nima zanjo primernih habitatov.
Za širše območje plinovoda so na voljo podatki o prisotnosti naslednjih kvalifikacijskih živalskih vrst:
Vidra Lutra lutra Vidra se v območju reke Ljubljanice in njenih pritokov redno pojavlja, kar so potrdili rezultati raziskave v letu 2009 (Hönigsfeld s sod. 2009). Reka Ljubljanica je verjetno predvsem komunikacijski in delno habitatni koridor, zelo pomembni deli habitatov pa so večji pritoki Ljubljanice. Glede na karto potrjene prisotnosti vidre na Ljubljanskem barju (slika 3.5-3) je prisotna tudi v območju plinovoda.
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-10
Slika 3.5-3: Točke potrjene prisotnosti za vidro na Ljubljanskem barju (vir kartografskih podlag: ARSO, GURS, 2009) (povzeto po Hönigsfeld s sod. 2009).
Slika 3.5-4: Mesta porodniških skupin malega podkovnjaka ( Rhinolophus hipposideros ) in označena 2,5 kilometrska okolica, kjer naj se prioritetno varujejo njihovi habitati. (povzeto po Govedič s sod. 2012).
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-11
Mali podkovnjak Rhinolophus hipposideros in navadni netopir Myotis myotis Glede na opis stanja kvalifikacijski vrst netopirjev na Ljubljanskem barju (Govedič s sod. 2012), so v delovnem pasu plinovoda prisotni potencialni habitati teh dveh vrst, vendar plinovod ne posega v območja, kjer se prioritetno varujejo zaradi bližine porodniških skupin. Potencialni habitati za obe vrsti v širšem območju plinovoda so predvsem mejice in obrežna vegetacija vodotokov, kjer se ti dve vrsti prehranjujeta. Razširjenost malega podkovnjaka na Ljubljanskem barju je prikazana na sliki 3.5-4. Za navadnega netopirja sta na Ljubljanskem barju znani le dve porodniški skupini: v zvoniku cerkve sv. Duh v Vnanjih Goricah in v zvoniku cerkve sv. Simon in Juda v Pijavi Gorici.
Močvirska sklednica Emys orbicularis Znotraj delovnega pasu in njegovi neposredni bližini plinovoda je več lokalitet, kjer je bila potrjena prisotnost močvirske sklednice. V raziskavi sklednice na Ljubljanskem barju (Govedič s sod. 2009, slika 3.5-5) so bile opravljene tudi analize premikov posameznih osebkov. Največ jih je bilo registriranih ravno ob kanalu Curnovec pri Gmajnicah, saj je bila tam gostota želv tudi največja. Večina premikov je bila vzdolž kanala Curnovec ter med majhnimi stranskimi kanali. Zaznan je bil tudi premik v razdalji skoraj 3 km zahodno od Škofljice, ki ga je naredil starejši samec med mesecem majem in avgustom v istem letu.
Slika 3.5-5: Razširjenost močvirske sklednice na Ljubljanskem barju (povzeto po Govedič s sod. 2009).
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-12
Ob kanalu Curnovec je bila najdena samica z jajci, kar potrjuje tudi razmnoževanje želve na tem območju. Območje Gmajnic je pod velikim vplivom človeka. V neposredni bližini ležijo stanovanjski in industrijski objekti, prepredeno je s potmi in dokaj intenzivno kmetijsko rabljeno. Za močvirske sklednice je zelo pomembna tudi sama pot do mesta odlaganja jajc. Gozdne površine na poti omogočajo želvam, da lahko potujejo dlje, omogočajo pa tudi njihovo lažje premikanje zaradi manj goste podrasti. Gozdne površine so ugodne tudi za potovanja mladostnih osebkov, ki potujejo iz gnezda proti vodnim površinam. Na Ljubljanskem barju so največje gozdne površine ravno pri Gmajnicah, zato so Govedič s sod. (2009) zaključili, da je gozdni kompleks pri Gmajnicah verjetno ključnega pomena za tam živeče osebke. Nekje na njegovem robu ali jasah namreč sklednice zanesljivo odlagajo jajca. Delovni pas plinovoda poteka po skrajnem robu območja habitatov sklednice na tem delu Ljubljanskega barja, tik ob avtocesti, kjer je pomembno predvsem to, da se ohrani prehodnost območja za želve. V nadaljevanju trase proti vzhodu predstavljajo tudi kanali Lahov graben in Prošca v bližnji okolici plinovoda vodne habitate sklednice, kjer pa v letu 2016 ni bila ponovno najdena.
Na območju je bila najdena tudi tujerodna vrsta želve rdečevratka ( Trachemys scripta elegans ).
Dvoživke V okviru Strokovnih podlag za Načrt upravljanja Krajinskega parka Ljubljansko barje (Govedič s sod. 2012) so bila opredeljena najpomembnejša območja za dvoživke v okviru KP, od katerih se širše območje Loga (območje A na sliki 3.5-6) nahaja v neposredni bližini delovnega pasu plinovoda.
Območje Loga spada po trenutnem vedenju med najboljša območja za obe kvalifikacijski vrsti veliki pupek in hribski urh. Pomembni habitati dvoživk območja med Ljubljano in reko Ljubljanico so večji ohranjen fragment poplavnega gozda, mokrotni travniki, grmišča in mejice, mrestišča pa so predvsem zalite depresije ter vodni kanali (Govedič s sod. 2012). Trasa plinovoda posega le v robni del tega območja, ki je že močno urbaniziran, med AC ograjo in kanalom Curnovec.
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-13
Slika 3.5-6: Najpomembnejša območja za dvoživke na Ljubljanskem barju (povzeto po Govedič s sod. 2012).
Ribe, piškurji in raki Po podatkih Zavoda za ribištvo Slovenije živijo v Ljubljanici v bližini prečkanja plinovoda naslednje kvalifikacijske vrste rib: potočni piškurji Eudontomyzon spp., sulec Hucho hucho , pezdirk Rhodeus sericeus amarus , pohra Barbus meridionalis (sinonim Barbus balcanicus ), platnica Rutilus pigus in kapelj Cottus gobio. Rak koščak na tem delu barja nima primernih habitatov.
Kačji pastirji Največja populacija koščičnega škratca ( Coenagrion ornatum ) v Sloveniji živi na Ljubljanskem barju (Kotarac s sod. 2003, Šalamun s sod. 2010). Z območja Ljubljanskega barja je znanih 19 lokalitet (slika 9) ter ena 40 let stara najdba ob Jurčkovi cesti v Ljubljani. Večina podatkov je iz let 1994 do 1996. Sedanje stanje je slabo poznano, edini novejši podatki so z ene lokalitete J od Kozlerjeve gošče, kjer je bilo med raziskavo velikosti populacije v letu 2013 popisanih preko 2000 osebkov na le 500 m kanala (Erbida 2016). Na širšem območju plinovoda je pojavljanje vrste pričakovano, primerni izgledajo predvsem deli Lahovega grabna.
Vrsta je bila najdena v odprtih in osončenih jarkih in kanalih z razvito submerzno in emerzno vegetacijo, v okolici so bili večinoma travniki. Jarki so morali imeti vsaj minimalen pretok,
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-14
medtem ko v najmanjših drenažnih jarkih koščični škratec ni bil najden, kot tudi ne v prodnatih potokih in rekah (Pirnat 1998, povzeto po Govedič s sod. 2012).
Druga kvalifikacijska vrsta veliki studenčar ( Cordulegaster heros ) je ena redkih vrst kačjih pastirjev v slovenski favni, ki živi zgolj v primarnih habitatih - gozdnih potokih v hribovitem svetu z ustreznim peščenim, rahlo muljastim dnom. Večina strug potokov, ki jih naseljuje, ne presega dveh metrov širine. Struga je lahko sredi poletja tudi suha, pa vendar jeseni znova najdemo ličinke, ki so sušo preživele zakopane globlje v substratu. Glede na velikost in hitrost leta so možne tudi individualne selitve na velike razdalje (Kotarac s sod. 2003, Šalamun s sod. 2010).
Veliki studenčar ( Cordulegaster heros ) kot vrsta gozdnih potokov na vplivnem območju plinovoda nima primernih habitatov.
Slika 3.5-7: Znana razširjenost koščičnega škratca ( Coenagrion ornatum ) na Ljubljanskem barju. (povzeto po Govedič s sod. 2012).
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-15
Mehkužci Potencialni habitati ozkega vretenca Vertigo angustior so na območju plinovoda ekstenzivne travniške površine, večinoma na HT Srednjeevropskih higromezofilnhi nižinskih travnikih na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko in na Submediteransko-ilirskih polsuhih travnikih . Teh površin je na širšem območju plinovoda relativno dosti, vendar le z majhnimi površinami znotraj delovnega pasu. Na širšem območju plinovoda je bila vrsta registrirana južno od delovnega pasu na Ljubljanskem Barju ob Lahovem grabnu (Slapnik 2009).
Navadni škržek Unio crassus je v Ljubljanici s pritoki poznan iz Gradaščice, Glinščice, v bazenih Botaničnega vrta, in na Ljubljanskem barju v Iškem potoku in Strahomerskem potoku (Slapnik 2009). V vplivnem območju plinovoda so potencialni habitati v Iščici.
Drobni svitek ( Anisus verticulus ) je na Ljubljanskem barju poznan iz Zrnice (Slapnik 2011). Ocenjujemo, da v delovnem pasu plinovoda nima primernih habitatov.
Hrošči Puščavnik Osmoderma eremita živi in se razvija v starih drevesnih duplih, večinoma listavcev: hrast ( Quercus ), vrba ( Salix ), bukev ( Fagus ), sadno drevje, lipa ( Tilia ) in jesen ( Fraxinus ) (Vrezec s sod. 2008). Poznane lokacije so na Barju vse daleč od delovnega pasu plinovoda, v samem delovnem pasu pa ni primernih dreves za to vrsto.
Metulji V vplivnem območju plinovoda se od kvalifikacijskih vrst nahajata močvirski cekinček (Lycaena dispar) in strašničin mravljiščar (Phengaris teleius) (Jančar in Govedič, 2013).
Za strašničinga mravljiščarja primeren habitat predstavljajo nižinski ekstenzivno gojeni travniki ( Alopecurus pratensis , Sanguisorba officinalis ) – Physis 38.22 oz. 38.222, FFH 6510. Prisotnost vrste na površinah tega habitatnega tipa znotraj delovnega pasu ni bila potrjena, znane pa so lokalitete v neposredni bližini (slika 3.5-8).
Za močvirskega cekinčka primeren habitat predstavljajo močvirski in vlažni travniki, robovi poraslih jarkov, loke, ter obrežja jezer in rek. Vrsta je razmeroma splošno razširjena tudi na Ljubljanskem barju (Čelik et al. 2005). Njena prisotnost je bila potrjena južno od delovnega pasu načrtovanega plinovoda ob Ljubljanici, na istem travniku kot strašničin mravljiščar na sliki 3.5-8.
Ostali dveh kvalifikacijski vrsti metuljev, travniški postavnež ( Euphydryas aurinia ) in barjanski okarček ( Coenonympha oedippus ) na širšem območju plinovoda nista registrirani.
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-16
Slika 3.5-8: Razširjenost vrste na Ljubljanskem barju (prirejeno po Zakšek s sod. 2012; povzeto po Jančar in Govedič, 2013).
3.5.1.3 POV 5000014 Ljubljansko barje
V vplivnem območju plinovoda povzemamo rezultate raziskave Jančarja in Govediča (2013), ki je med drugim opredelila ključne vrste ptic in njihove habitate v vplivnem območju širitve deponije in zanjo opredeljenega območja nadomestnih habitatov, ki je tudi vplivno območje tega plinovoda. Tako imajo primerne gnezditvene habitate na širšem območju plinovoda sloka (Scolopax rusticula ), kobiličar ( Locustella naevia ), kosec ( Crex crex ), slavec ( Luscinia megarhyncha ), pisana penica ( Sylvia nisoria ), rjava penica ( Sylvia communis ) in rečni cvrčalec (Locustella fluviatilis ). Prehranjevalne habitate pa imajo črna štorklja (Ciconia nigra ), sršenar ( Pernis apivorus ) in veliki skovik ( Otus scops ). Habitati teh vrst so predvsem vlažni in mokrotni ekstenzivni travniki, grmišča (še posebej ob Ljubljanici in Iščici), mejice ter gozd črnega jelševja v okolici deponije. Za ostale kvalifikacijske vrste ptic ta del Ljubljanskega barja ne predstavlja pomembnega območja. Koce & Denac (2011) sta za širše območje deponije opredelila razširjenost teh kvalifikacijskih vrst, kar v nadaljevanju povzemamo.
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-17
Sloka ( Scolopax rusticula ) Gnezdeča populacija sloke na Ljubljanskem barju je bila v letih 1989−1996 ocenjena na 95– 123 parov, kar je tedaj predstavljalo več kot 50 % slovenske gnezdeče populacije (Tome in sod. 2005). Podatki o gnezditvi sloke (najdena gnezda ali mladiči) na Ljubljanskem barju so izjemno redki. Najzgodnejši podatek je iz leta 1917, ko je bil pod Sv. Ano pri Podpeči najden osebek s tremi mladiči (Adamič 1976, Geister 1995). Po letu 2002, ko se je pričelo zbiranje za novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije, so bili svatujoči samci sloke na Ljubljanskem barju v gnezditvenem času zabeleženi le štirikrat vzhodno od deponije.
Kobiličar ( Locustella naevia ) Na Ljubljanskem barju je razpršeno razširjen v širokem pasu ob večjem delu toka Ljubljanice, ob Iški, Iščici, ob Robidnici, med Notranjimi Goricami in Bevkami, ter južno od Črne Vasi.
Kosec ( Crex crex ) Na Ljubljanskem barju naseljuje tri tipe barjanskih travnikov: redno poplavljene travnike najnižjih predelov Barja, mokre steljnike in travnike s prevladujočim visokim šašjem in neredno košene in zaraščajoče se vlažne travnike.
Slavec ( Luscinia megarhyncha ) Na Ljubljanskem barju slavec poseljuje predele, ki so poraščeni s sklopi redkih visokih dreves ali svetlim gozdom z bujno grmovno in zeliščno vegetacijo. Še posebno je pogost ob Ljubljanici, Iški in Iščici, razpršen pa je po celotnem območju Barja.
Pisana penica ( Sylvia nisoria ) Jedro razširjenosti pisane penice na Ljubljanskem barju je v polodprtem osrednjem delu območja. Njeno priljubljeno gnezdišče so jelševe mejice s širšim pasom nižjega grmovja.
Rjava penica ( Sylvia communis ) Na Ljubljanskem barju je zelo pogosta gnezdilka in naseljuje skoraj vse odprte predele, kjer raste vsaj kak grm ali večje suho visoko steblikovje. Optimalen habitat so zaraščajoči se močvirni travniki. Njena razširjenost sovpada z razširjenostjo rjavega srakoperja.
Rečni cvrčalec ( Locustella fluviatilis ) Na Ljubljanskem barju je rečni cvrčalec dokaj pogosta gnezdilka. Večina populacije gnezdi na območju med Ljubljano in Ljubljanico v habitatu, ki je sekundarnega nastanka. Gre za redke topolove nasade z bujno zeliščno in grmovno podrastjo.
Črna štorklja ( Ciconia nigra ) Črna štorklja na Ljubljanskem barju velja za izginulo gnezdilko. V osemdesetih letih je gnezdila v Črnem logu. Danes se na celotnem Barju pojavlja med selitvijo in v času poletnega klatenja. Barje ji predstavlja prehranjevališče izven gnezdilne sezone.
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-18
Sršenar ( Pernis apivorus ) Na Ljubljanskem barju je redek gnezdilec. Potrjena sta dva gnezdeča para ob Iščici, pogosto pa se gnezditveno sumljivi osebki zadržujejo tudi v pasu Ljubljanice.
Veliki skovik ( Otus scops ) Na Ljubljanskem barju veliki skovik gnezdi v drevesnih duplih na obrobju vasi, izven vasi pa so zanj pomembne drevesne mejice.
3.5.1.4 Krajinski park Ljubljansko barje
Krajinski park je območje mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih ter vodnih površin v Sloveniji. To območje je izjemno zaradi velikega števila naravnih vrednot in prisotnosti velikega števila ogroženih in mednarodno varovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste), njihovih habitatov in habitatnih tipov ter kot območje številnih kulturnih vrednot in mozaične krajine, ki je rezultat dolgotrajnega sožitja človeka z naravo. (Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje, Ur. l. RS 112/08). Uredba v 5. členu opredeljuje 3 varstvena območja z različno stopnjo varstva: - prvo varstveno območje je naravovarstveno najpomembnejše in je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanju naravnih vrednot, ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter tistih elementov krajine, ki zagotavljajo njihov obstoj. - tretje varstveno območje je prednostno namenjeno ohranjanju krajinske pestrosti in spodbujanju trajnostnega razvoja, na katerem sta dovoljeni raba prostora in pozidava tako, da sta usklajeni s cilji krajinskega parka.
Delovni pas plinovoda v Krajinskem parku (slika 3.5-9) poteka ves čas po severnem robu tik ob obvoznici in prečka prvo varstveno območje na sotočju Ljubljanice in Iščice, po tretjem varstvenem območju pa poteka med sotočjem in Rudnikom.
Stanje kvalifikacijskih habitatnih tipov in vrst v vplivnem območju plinovoda v KPLJB je natančneje predstavljeno v zgornjih poglavjih pri opisu Natura 2000 območij na Ljubljanskem barju. V delovnem pasu plinovoda na območju parka (4,6 ha), kar 21 % habitatnih tipov predstavljajo njivske in urbane površine (1 ha), srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki pa 11,6 % (0,5 ha), na več manjših površinah pa so ohranjena Obrežna belovrbovja (0,7 ha).
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-19
Slika 3.5-9: Varstvena območja v Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje, Ur.l.RS 112/2008).
3.5.1.5 NS Ljubljanica
Naravni spomenik Ljubljanica predstavlja eno od ožjih zavarovanih območij znotraj Krajinskega parka Ljubljansko barje (Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje Ur. l. RS 112/08). Plinovod sotočje Ljubljanice in Iščice prečka tik ob obvoznici, podvrtalo se bo celotno območje NS s pripadajočo obrežno vegetacijo.
3.5.1.6 Spomenik oblikovane narave Pot spominov in tovarištva
Pot spominov in tovarištva (Id. št. 4033) je razglašena z Odlokom o določitvi Poti spominov in tovarištva za spomenik skupnega pomena za mesto Ljubljana (Ur. l. SRS, št. 3/88). Gre za pot, ki je vključena v zaokroženo urbano in krajinsko celoto občin in mesta Ljubljane in predstavlja komunalni in rekreacijski objekt skupne rabe v sistemu zelenih površin. Pot vključuje pešpoti z drevoredno urejenimi zelenimi površinami v skupni širini praviloma 20 m,
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-20
spomenike ob vpadnicah, spominske kamne, ostaline bunkerjev in vsa druga obeležja, ki predstavljajo in zagotavljajo celostno podobo POT-i (Odlok 1988). Na Poti so prepovedani kakršnikoli posegi, ki bi spreminjali njeno zgodovinsko, kulturno in estetsko vrednost, zlasti pa je prepovedano (Odlok 1988): − poškodovati zelenice, drevesa in grmovnice, pešpoti z robniki in pripadajoče objekte ter opremo in naprave; − voziti z motornimi kolesi, kolesi z motorjem in drugimi motornimi vozili; − tekmovati s kolesi; − jezditi in voditi živino; − voziti s kmečkimi vozovi in prevažati kmetijsko mehanizacijo – razen na odsekih, kjer je prečkanje Poti izrecno dovoljeno.
Plinovod POT prečka na območju Dolgega mostu.
3.5.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila
3.5.2.1 Okoljski cilji plana
Okoljski cilj 1: Preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov (in habitatnih tipov), vrst (in habitatov) ter genomov (in genov) (NPVO)2)
Okoljski cilj 2: Odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti (ZVO- 1).
Zakonsko izhodišče za izbor okoljskega cilja predstavlja: − Zakon o varstvu okolja – ZVO1-UPB1…1E (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/012, 57/12, 97/12 Odl.US: U-I-88/10-11, 92/13); − Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Ur. l. RS, št. 7/96); − Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, št. 96/04-UPB2, 61/06-ZDru-1, 63/07 Odl.US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 117/07 Odl.US: U-I-76/07-9, 32/08 Odl.US: U-I-386/06-32, 8/2010-ZSKZ-B, 46/14).
Zakon o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON) določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave (1. člen ZON). Ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot se vključujejo v urejanje prostora ter rabo in izkoriščanje naravnih dobrin na način, ki ga določa zakon (6. člen ZON).
Okoljski cilj 3: Doseganje ciljev varovanih območij. Zakonsko izhodišče za izbor okoljskega cilja predstavlja:
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-21
− Uredba o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000 (Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 popr.; 39/13 Odl.US: U-I-37/10-16, 3/14, 21/16); − Program upravljanja območij Natura 2000 (2015-2020) (sprejet na vladi RS, 9.4. 2015, popravek dveh prilog 28.5. 2015 in 24.3.2016).
Pri načrtovanju planov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Državni prostorski načrt za prenosni plinovod R51C Kozarje-Vevče (ZRSVN OE Ljubljana, november 2010) in Splošnih naravovarstvenih smernic za urejanje prostora (Verzija 1.3.; ZRSVN maj 2016).
3.5.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja
− Prisotnost varovanih (zavarovanih in Natura 2000) območij narave, upoštevajoč pomen in režim teh območij. − Stanje zavarovanih in Natura 2000 območij. − Stanje kvalifikacijskih HT (obseg in kvaliteta) in habitatov vrst ter populacij rastlinskih in živalskih vrst. − Stanje ohranjenosti lastnosti, procesov in struktur, zaradi katerih je del narave opredeljen za varovano območje.
3.5.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov
Merila vrednotenja Pri vrednotenju ustreznosti poteka plinovoda se upošteva prisotnost varovanih območij na vplivnem območju delovnega pasu in vpliv posega na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, prisotnost kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov na vplivnem območju obravnavane trase, morebitno uničenje ali fragmentacijo kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov ali prekinitev migracijskih poti. Ustreznejši je potek čez manjše število območij kvalifikacijskih habitatnih tipov in habitatov kvalifikacijskih vrst, in ki se čim bolj izogne varovanim območjem. V primeru poteka čez varovana območja je ustreznejši potek čez robni del območja.
Tabela 3.5-5: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za varovana (zavarovana in Natura 2000) območja. razred vpliva kriteriji razvrstitve v razred vplivov A – ni vpliva oz. je pozitiven vpliv Lokacija je od varovanih območij oddaljena več kot znaša v Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10) določeno območje neposrednega ali daljinskega vpliva, zato ni potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-22
razred vpliva kriteriji razvrstitve v razred vplivov na varovana območja ali pa je lokacija od varovanih območij oddaljena manj kot znaša v Pravilniku določeno območje neposrednega ali daljinskega vpliva in takšna ocena temelji na ekspertnem mnenju v okoljskem poročilu. B – vpliv je nebistven Vplivi plana na varstvene cilje posameznih zavarovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost niso škodljivi. Specifični omilitveni ukrepi niso predpisani. C – vpliv je nebistven ob izvedbi Vpliv plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in omilitvenih ukrepov njihovo celovitost ter povezanost niso škodljivi ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Ocena C se uporabi tudi v primeru, da postopka presoje v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10) ni bilo možno izvesti zaradi nepopolnih podatkov o posegu, bo pa to potrebno, če gre za poseg v varovana območja, storiti na izvedbenem nivoju. Ocena C se uporabi tudi v primeru, ko obseg posegov in lokacije še niso znane. D – vpliv je bistven Vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost so bistveni in škodljivi. Za izvedbo plana je potrebna presoja prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. E – vpliv je uničujoč Vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost so uničujoči in škodljivi. Za izvedbo plana je potrebna presoja prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave.
3.5.2.4 Povzetek veljavnih pravnih režimov na varovanih območjih ali njihovih delih, podatki o pridobitvi smernic za pripravo plana ter strokovnih podlagah
3.5.2.4.1 Zakonske osnove
- Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur. l. RS, št. 96/04-UPB2; 61/06-ZDru-1, 63/07 Odl.US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 117/07 Odl.US: U-I-76/07-9, 32/08 Odl.US: U-I-386/06-32, 8/10-ZSKZ-B, 46/14); - Zakon o ratifikaciji Sporazuma o varstvu netopirjev v Evropi (MVNE) (Ur. l. RS, št. 22/03) – EUROBAT; - Zakon o sladkovodnem ribištvu (ZSRib) (Ur. l. RS, št. 61/06); - Uredba o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000 (Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 43/08, 8/12, 33/13, 35/2013 popr.; 39/13 Odl.US: U-I-37/10-16, 3/14, 21/16); - Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16);
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-23
- Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09, 15/14); - Uredba o habitatnih tipih (Ur. l. RS, št. 112/03, 36/09, 33/13); - Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, št. 48/04, 33/13, 99/13); - Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10); - Uredba o vrstah ukrepov za sanacijo okoljske škode (Ur. l. RS, št. 55/09); - Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Ur. l. RS, št. 46/02, 41/04 – ZVO-1); - Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Ur. l. RS, št. 112/08); - Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11); - Pravilnik o podrobnejših merilih za ugotavljanje okoljske škode (Ur. l. RS, št. 46/09); - Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS, št. 82/02, 42/10) (v nadaljnjem tekstu »Rdeči seznam«); - Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (sprejeta na vladi RS 20.12.2001) - Odlok o določitvi »Poti spominov in tovarištva« za spomenik skupnega pomena za mesto Ljubljana (Ur. l. SRS, št. 3/88) - Program upravljanja območij Natura 2000 (2015-2020) (sprejet na vladi RS, 28.5. 2015, dopolnitev 23.3.2016);
3.5.2.4.2 Podatki o pridobitvi smernic za pripravo plana ter strokovnih podlagah in stopnja njihovega upoštevanja v planu, zlasti glede omilitvenih ukrepov
Pridobljeni so bile smernice in obstoječi podatki: - Naravovarstvene smernice za Državni prostorski načrt za prenosni plinovod R51C Kozarje- Vevče (ZRSVN OE Ljubljana, november 2010). - Splošne naravovarstvene smernice za urejanje prostora (Verzija 1.3.; ZRSVN maj 2016). - Smernice za načrtovane prostorske ureditve k osnutku državnega prostorskega načrta (DPN) za prenosni plinovod R51C Kozarje-Vevče (Zavod za ribištvo Slovenije, december 2010) - podatki iz Strokovnih podlag za opredelitev Natura 2000 območij, - podatki iz podatkovne zbirke Centra za kartografijo favne in flore (CKFF avgust 2016).
V okviru izdelave poročila je bil na terenu leta 2014 opravljen terenski ogledi območja, leta 2016 pa je bilo opravljeno kartiranje habitatnih tipov, preverjanje površin, kjer bi potencialno lahko uspevala močvirska logarica ( Fritillaria meleagris ), popis površin, na katerih prevladujejo tujerodne invazivne rastlinske vrste, preverjanje prisotnosti močvirskega krešiča ( Carabus variolosus ), popisi kačjih pastirjev, dvoživk, močvirske sklednice in netopirjev. Uporabljeni so bili tudi vsi nam dostopni podatki. Popoln seznam uporabljene literature je naveden v poglavju Viri.
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-24
3.5.3 Podatki o ugotovljenih vplivih plana
3.5.3.1 Opredelitev ugotovljenih vplivov v času gradnje
Ocenjujemo, da bodo vplivi posega v času gradnje večji kot v času obratovanja, saj se v času gradnje odstrani vegetacijo v celotni širini delovnega pasu. Kot območje neposrednega vpliva smo prevzeli širino delovnega pasu. Širina delovnega pasu je odvisna od dimenzij plinovoda in je za plinovod dimenzije DN 300 mm približno 20 m (8 m od osi (deponija izkopa) in 12 m za potrebe varjenja cevi ter transportne poti) v odprtem prostoru in 17 m v gozdu (8 m + 9 m).
Glede na Prilogo 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/2010, 3/11, v nadaljevanju Pravilnik) sta za izgradnjo plinovoda predpisana območje neposrednega vpliva 75 m in območje daljinskega vpliva 100 m. Pravilnik v 20. členu nadalje določa, da se za posege, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, daljinski vpliv ugotavlja na območju, ki je dvakrat večje od območja daljinskega vpliva, navedenega v Prilogi 2 Pravilnika, razen če se iz predhodnih ugotovitev na terenu, podrobnejših podatkov o izvedbi posega v naravo in iz drugih dejanskih okoliščin ugotovi, da je območje daljinskega vpliva drugačno. Glede na način gradnje plinovoda, kjer se vsa dela izvajajo le v območju delovnega pasu, je območje neposrednega vpliva pri plinovodu enako območju fizičnega prekrivanja oz. širini delovnega pasu (skupna širina ca. 20 m) v katerem se bodo izvedli vsi posegi ob gradnji plinovoda. Za daljinski vpliv pa smo opredelili 100 m pas, v katerem se bodo še poznali vplivi, ki jih predstavlja izgradnja plinovoda.
Med gradnjo plinovoda se namreč uničujejo, zmanjšujejo in fragmentirajo primerni kopenski habitati (življenjski prostori) prisotnih živalskih in rastlinskih vrst, predvsem tistih, ki niso migratorne oz. se gibljejo v okviru manjših teritorijev. Zato jih vsako poseganje v njihov habitat lahko prizadene. V nadaljevanju so predstavljeni vplivi plinovoda po posameznih varovanih območjih.
Pri umeščanju in opredelitvi trase plinovoda v prostor smo upoštevali tudi kumulativne vplive sprejetih planov DPN 2x110 kV RTP Polje – RTP Vič in DPN za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodne Ljubljane ter DPN za plinovod 51B TeTol – Vevče (slika 3.5 10).
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-25
Slika 3.5-10: Predstavitev poteka plinovoda R51c Kozarje – Vevče in sprejetih planov DPN 2x110 kV RTP Polje – RTP Vič in DPN za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodne Ljubljane ter DPN za plinovod 51b Tetol – Vevče.
Med gradnjo in med obratovanjem so med vplivi na varovana (Natura 2000 in zavarovana) območja pomembni predvsem naslednji neposredni vplivi: - odstranitev vegetacije in uničenje habitatnih tipov, odrivi vegetacije in ruše v delovnem pasu, dovoznih cestah in manipulativnih površinah v času gradnje; - vzpostavitev poseke plinovoda v gozdnem območju; - na motenih tleh (odkopavanje, odprta zemlja) je velika verjetnost naselitve tujerodnih invazivnih vrst, ki ogrožajo avtohtono floro – še posebej ob vodotokih; - poseganje v vodotoke in njihove brežine oz. prestavitev struge (protierozijska zaščita plinovoda, regulacije struge in utrditve brežin, urejanje pragov,) ter obrežno vegetacijo; - sekanje posameznih večjih dreves, mejic in grmišč v odprtem kmetijskem prostoru; - onesnaženje z olji in drugimi tekočinami z gradbišča, ki bi lahko imeli potencialno velik vpliv na tla in vode; - poseganje v vodotoke in njihove brežine (utrditve struge in brežin, urejanje pragov) ter obrežno vegetacijo: najpomembnejši vpliv je na samo preživetje rib, rakov, školjk
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-26
ter ostalih vodnih organizmov v vseh razvojnih fazah (jajca, zarod, mladostni in spolno zreli osebki) in velikostnih razredih, med gradnjo namreč lahko pride do direktnega uničenja živali. Na mestu prečkanja vodotoka se bo tudi zmanjšala kvaliteta habitata za ribe, piškurje in potočne rake; zaradi talnega praga bo spremenjena morfologija struge na tem odseku, največji negativni vpliv pa ima 10 m vzdrževalni pas plinovoda, kjer ni dovoljena zarast obrežni lesni vegetaciji, brežine pa so gole in utrjene z betonom; - prekinitev ustaljenih poti, smeri, motnja migracij živali.
Za varovana območja veljajo vsi zgornji vplivi ter posledično tudi vplivi na poslabšanje stanja varovanega območja.
V nadaljevanju so predstavljeni vplivi plinovoda po posameznih varovanih območjih.
3.5.3.1.1 POO Ljubljanica – Gradaščica – Mali Graben
Za vse vodotoke POO (Horjulka, Ljubljanica in Iščica), ki jih plinovod prečka, je kot ukrep predvideno podvrtavanje, zato vplivov nanje ne bo oz. bo vpliv ob izvedbi omilitvenih ukrepov nebistven (ocena C). V Gradaščico delovni pas plinovoda ne posega.
Kumulativni vplivi Na odseku znotraj POO je pomemben še kumulativni vpliv DPN za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodne Ljubljane. Vendar ob upoštevanju ukrepov (podvrtavanje) dodatnih vplivov na območje ne pričakujemo, zato ne bo bistvenih vplivov (ocena C) na POO 3000271 Ljubljanica – Gradaščica – Mali Graben in njegove varstvene cilje.
3.5.3.1.2 POO 3000271 Ljubljansko barje
Od kvalifikacijskih habitatnih tipov POO bo poseg neposredno prizadel manjše površine nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov ( Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis ) (Physis 38.22 oz. 38.222, FFH 6510). Glede na celotno površino, ki jo znotraj POO pokrivajo travniki tega kvalifikacijskega habitatnega tipa, bo izguba minimalna. Vpliv izgradnje plinovoda ob upoštevanju kumulativnih vplivov na kvalifikacijske habitatne tipe ocenjujemo kot nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov (ocena C).
Kvalifikacijske rastlinske vrste Loeselijeva grezovka (Liparis loeselii ) na vplivnem območju načrtovanega plinovoda ni, niti ni zanjo primernih habitatov. Vpliva ne bo (ocena A).
Potencialno negativni vpliv bi izgradnja plinovoda lahko imela na populacijo vidre v dolini Horjulke in na Ljubljanskem barju. Vidra sicer uporablja velike domače okoliše, ki pa se po obliki zelo razlikujejo od domačih okolišev velikih zveri, saj so v največji vezani predvsem na vodna telesa in relativno ozek pas obrežja. Prekinitev takih koridorjev, še posebej na
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-27
navezavi na Ljubljansko barje bi zato lahko imeli velike posledice na populacijo vider. Vendar plinovod ne prestavlja ovire v habitatu vidre. Kljub temu, da je vidra aktivna predvsem v mraku in ponoči, vpliva hrupa, ki bo nastajal med gradnjo tekom dneva, ne moremo popolnoma izključiti. Zato ocenjujemo, da gradnja plinovoda na vidro ob izvedbi omilitvenih ukrepov ne bo imela bistvenega vpliva (ocena C).
Vpliv na kvalifikacijski vrsti netopirjev (mali podkovnjak in navadni netopir) predstavlja predvsem vpliv na manjše dele potencialnih prehranjevalnih habitatov ob ljubljanski obvoznici in ob sotočju Ljubljanice in Iščice. Kljub temu, da so netopirji aktivni predvsem v mraku in ponoči, vpliva hrupa, ki bo nastajal med gradnjo tekom dneva, ne moremo popolnoma izključiti. Zato ocenjujemo, da gradnja plinovoda na netopirje ob izvedbi omilitvenih ukrepov ne bo imela bistvenega vpliva (ocena C).
Vpliv na močvirsko sklednico na Ljubljanskem barju bo med gradnjo velik, saj je ob potoku Curnovec zahodno od deponije potrjeno razmnoževanje ter največje gostote osebkov. Ker so sklednice premikajo tudi več kilometrov, je odsek potoka v v bližini delovnega pasu tudi potencialni habitat te vrste, zabeležena pa je tudi neposredno ob samem AC izvozu na tem območju, ter v Lahovem grabnu. Vendar ocenjujemo, da bo vpliv ob izvedbi omilitvenih ukrepov nebistven (ocena C).
Na Ljubljanskem barju delovni pas večinoma poteka severno od območja Loga (pomembno omočje za kvalifikacijski vrsti dvoživk), posega pa le v robni del tega območja ob kanalu Curnovec, ki je že močno urbaniziran. Z gradnjo bo predvsem prizadet kopenski habitat, izguba travniških površin pa ne predstavlja bistvenega vpliva na populacije, saj so v delovnem pasu manj pomembni deli habitatov, ki so slabše kvalitete zaradi obstoječe urbanizacije. Vplive plinovoda tako ocenjujemo z oceno C (nebistven vpliv z omilitvenimi ukrepi).
Predvideno je podvrtavanje vseh vodotokov kot ukrep, zato vplivov na ribe in piškurje ne bo oz. bo vpliv ob izvedbi omilitvenih ukrepov nebistven (ocena C).
Na Ljubljanskem barju je v širši okolici delovnega pasu plinovoda potencialni habitat kvalifikacijske vrste kačjega pastirja koščični škratec ( Coenagrion ornatum ) potok Lahov graben, vendar prečkanje ne pomeni bistvenega vpliva za to vrsto, saj je v neposredni okolici na voljo še dovolj primernih habitatov, kamor se vrsta lahko umakne v času gradnje. Vpliv na kačje pastirje ter vodotoke na območju plinovoda je tako nebistven ob izvedbi ukrepov (ocena C).
V potencialne habitate ozkega vretenca (ekstenzivni mokrotni travniki) bo gradnja plinovoda posegala le v manjši meri. Za potočnega škržka na območju plinovoda ni znanih podatkov, tako da plinovod ne predstavlja večjih negativnih vplivov. Vpliv plinovoda za mehkužce tako ocenjujemo kot B (nebistven vpliv).
Za hrošča puščavnika so poznane lokacije so na Barju vse daleč od delovnega pasu plinovoda, v samem delovnem pasu pa ni primernih dreves za to vrsto, zato vpliva na to vrsto ne bo (A).
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-28
Ekstenzivne travniške površine so potencialni habitat kvalifikacijskih vrst metuljev (strašničin mravljiščar in močvirski cekinček), katerih prisotnost je tudi bila potrjena v neposredni bližini načrtovanega plinovoda. Čeprav razširjenosti varstveno pomembnih vrst metuljev na širšem območju plinovoda trenutno ne poznamo dovolj podrobno, ocenjujemo, da je poseg sprejemljiv z upoštevanjem omilitvenih ukrepov. Območje plinovoda na Ljubljanskem barju poteka namreč skoraj ves čas vzporedno z avtocesto, kjer so predvsem njivske površine in so obstoječi (pol)naravni habitati že delno spremenjeni. Ocenjujemo, da bodo med gradnjo manjši deli habitatov kvalifikacijskih vrst metuljev neposredno uničeni. Ob tem bodo deloma posamezni osebki neposredno usmrčeni v nekrilatih razvojnih fazah – jajčecu, gosenici in bubi, ki so slabo ali sploh niso mobilne in se pred motnjo ne morejo umakniti. Posledično je zato mogoče pričakovati zmanjšanje populacij navedenih ogroženih vrst ne samo na območju plinovoda, temveč tudi širše, saj za večino teh vrst trenutno ne vemo, v kolikšni meri so populacije z območja plinovoda povezane z ostalimi. Po zaključku del (vkop plinovoda in zasutje), ko se bo območje plinovoda začelo sukcesivno zaraščati, se bodo primerne življenjske razmere za metulje ponovno vzpostavile. Ocenjujemo, da bo vpliv plinovoda na metulje nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov (ocena C).
Kumulativni vplivi Na odseku znotraj POO Ljubljansko barje je pomemben še kumulativni vpliv daljnovoda 2 x 110 kV Polje - Vič. Vendar ob upoštevanju ukrepov ne bo bistvenih vplivov (ocena C) na POO, 3000271 Ljubljansko barje in njegove varstvene cilje.
3.5.3.1.3 POV 5000014 Ljubljansko barje
V času gradnje so možni vplivi na kvalifikacijske vrste ptic izguba gnezdišč zaradi odstranitve mejic, posameznih grmov in posameznih (samotnih) dreves ter obrežne vegetacije. Zato je treba posek drevesne in grmovne vegetacije izvajati izven gnezditvene sezone ptic. Na Ljubljanskem barju so v delovnem pasu predvsem njivske površine oz. območje tik ob avtocesti, ki ne predstavljajo pomembnih površin za varovane vrste ptic. Ocenjujemo, da bo celokupen vpliv na ptice nebistven ob izvedbi omilitvenih ukrepov (ocena C).
3.5.3.1.4 Krajinski park Ljubljansko barje
Na delu parka, kjer poteka delovni pas načrtovanega plinovoda, se meja parka deloma sklada z mejo Natura 2000 območji Ljubljansko barje, zato zanj veljajo enake ugotovitve glede vplivov. Površine, kjer Krajinski park seže izven meja POO, s stališča narave niso pomembne, saj so povsem degradirane in deloma pozidane. Delovni pas prečka prvo varstveno območje KP na sotočju Ljubljanice in Iške, a je kot ukrep predvideno podvrtavanje, zato vpliva na to območje ne bo oz. bo vpliv ob izvedbi omilitvenih ukrepov nebistven (ocena C). V nadaljevanju pa potek po tretjem varstvenem območju KP ne bo pomenil bistvenega vpliva ob izvedbi ukrepov na krajinsko pestrost (ocena C).
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-29
3.5.3.1.5 Naravni spomenik Ljubljanica
Na prečkanju reke Ljubljanice je kot ukrep predvideno podvrtavanje, zato vpliva nanjo ne bo oz. bo vpliv ob izvedbi omilitvenih ukrepov nebistven (ocena C).
3.5.3.1.6 Pot spominov in tovarištva
ZO Pot spominov in tovarištva delovni pas plinovoda prečka pri Dolgem mostu. Kot ukrep je predvideno podvrtavanje ZO ter drugi ukrepi za varstvo drevoreda na POT-i. Na podlagi tega ocenjujemo, da je vpliv ob izvedbi omilitvenih ukrepov nebistven (ocena C).
3.5.3.2 Opredelitev ugotovljenih vplivov med obratovanjem
Ocenjujemo, da bodo vplivi posega v času obratovanja manjši kot v času gradnje, saj naj bi se ob zaključku gradnje v delovnem pasu vzpostavilo prejšnje stanje, razen na območju gozdov in prekopanih vodotokov, kjer se med obratovanjem vzdržuje 10 metrski pas plinovodne poseke.
Glavni vplivi plinovoda na varovana območja med obratovanjem so tako predvsem posredni oz. daljinski ter trajni: - na motenih tleh (odkopavanje, odprta zemlja) je velika verjetnost naselitve tujerodnih invazivnih vrst, ki ogrožajo avtohtono floro – še posebej ob vodotokih; - spremembe rastlinskih združb in habitatnih tipov zaradi spremenjenih rastiščnih razmer in vrstne diverzitete se odražajo tudi v spremembah živalskih združb; - fragmentacija oz. poslabšanje stanja habitatnih tipov in osiromašenje življenjskega prostora, hrane itd. za živalske vrste; - prekinitev ustaljenih poti, smeri, motnja migracij živali tako med gradnjo kot med obratovanjem; - spremenjene klimatske in mikroklimatske razmere lahko vsaj na območju neposrednega vpliva trase plinovoda povzročijo bistvene spremembe v sestavi biocenoz, saj se jim biotop radikalno spremeni; - zaradi izboljšane dostopnosti območja pride do intenzifikacije kmetijske rabe ali urbanizacije v prostoru. - zaradi poseka gozdnih habitatnih tipov se bo spremenila presvetljenost robnih delov gozda izven trase in območij poseka, zaradi česar se lahko spremeni vrstna sestava; - na mestih gozdnih posek v delovnem pasu plinovoda bo sestava rastlinskih vrst trajno spremenjena, saj se bo v fazi obratovanja v vzdrževalnem pasu vzdrževala poseka v širini 10 m, kjer drevesna vegetacija ni dovoljena;
Za varovana območja veljajo tudi vsi vplivi med obratovanjem iz poglavja 3.4.3.2.1 Rastlinstvo in živalstvo ter habitatni tipi.
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-30
3.5.3.2.1 POO Ljubljanica – Gradaščica – Mali Graben
Za vse vodotoke (Horjulka, Ljubljanica in Iščica) sam plinovod v obratovanju ne povzroča večjih negativnih vplivov, pomembno je le, da se obrežje ponovno zaraste z lesno obrežno vegetacijo, ki je pomemben habitat kačjih pastirjev, ribam pa nudi senco v samem vodotoku in skrivališča pod koreninami. Ocenjujemo, da bo vpliv prenosnega plinovoda na POO v času obratovanja nebistven (ocena B).
3.5.3.2.2 POO 3000271 Ljubljansko barje
V času obratovanja ne bo negativnih vplivov na habitatne tipe, rastlinstvo in živalstvo, saj je predvideno vzdrževanje travniških površin v sedanji rabi. Po končani gradnji bo večji del trase prepuščen naravni sukcesiji, ohranjal se bo le kolovoz za potrebe vzdrževalnih del. Problematična je edino naselitev in razraščanje invazivnih vrst rastlin, ki so v širšem območju plinovoda že pogoste. Ker ocenjujemo, da je velika verjetnost, da se bodo na območju plinovoda invazivke močno razrastle, bi bilo predvsem v obrečnih površinah potrebno izvajati tudi ukrepe za omejitev razraščanja teh vrst. Pomembno je tudi, da se obrežna drevesna vegetacija v čim krajšem času ponovno vzpostavi. V primeru, da se vzdrževalna dela na plinovodu opravljajo v neposredni bližini Curnovca ter sotočja Ljubljanice in Iščice v spomladanskem času, ko se dvoživke množično selijo na mrestišča oz. v razmnoževalnem obdobju močvirske sklednice, ocenjujemo da lahko pride do manjših negativnih vplivov zaradi motenj ob sekanju vegetacije. Vpliv plinovoda zato ocenjujemo kot C (nebistven vpliv ob izvedbi omilitvenih ukrepov).
3.5.3.2.3 POV 5000014 Ljubljansko barje
Za POV veljajo vsi vplivi iz zgornjega poglavja. Pri vzdrževalnih delih v gnezditvenem obdobju ptic pa ocenjujemo, da lahko pride do manjših negativnih vplivov zaradi motenj ob sekanju vegetacije. Vpliv plinovoda zato ocenjujemo kot C (nebistven vpliv ob izvedbi omilitvenih ukrepov).
3.5.3.2.4 Krajinski park Ljubljansko barje
Na delu parka, kjer poteka delovni pas načrtovanega plinovoda, se meja parka deloma sklada z mejo Natura 2000 območja Ljubljansko barje, zato zanj veljajo enake ugotovitve glede vplivov. Površine, kjer Krajinski park seže izven meja POO s stališča narave niso pomembne, saj so povsem degradirane in deloma pozidane. Vpliv plinovoda zato ocenjujemo kot C (nebistven vpliv ob izvedbi omilitvenih ukrepov).
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-31
3.5.3.2.5 Naravni spomenik Ljubljanica
Za sotočje Ljubljanice in Iščice sam plinovod v obratovanju ne povzroča večjih negativnih vplivov, pomembno je le, da se obrežje ponovno zaraste z lesno obrežno vegetacijo, ki je pomemben habitat kačjih pastirjev, ribam pa nudi senco v samem vodotoku in skrivališča pod koreninami. Ocenjujemo, da bo vpliv prenosnega plinovoda na NS v času obratovanja nebistven (ocena B).
3.5.3.2.6 Pot spominov in tovarištva
Za ZO Pot spominov in tovarištva obratovanje plinovoda ne predstavlja negativnih vplivov, zato ocenjujemo da vpliva ne bo (ocena A).
3.5.3.3 Presoja ugotovljenih vplivov na varovana (Natura 2000 in zavarovana) območja
Ocenjujemo, da izgradnja plinovoda R51 Kozarje-Vevče v času gradnje in v času obratovanja ob pravilni izvedbi omilitvenih ukrepov in naravovarstvenem nadzoru ne bo imela bistvenih posledic za stanje populacij kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov na varovanih območjih (ocena C).
3.5.3.3.1 POO Ljubljanica – Gradaščica – Mali Graben Celokupen vpliv plana na varstvene cilje varovanega območja ocenjujemo z oceno C (nebistven vpliv z omilitvenimi ukrepi).
3.5.3.3.2 POO 3000271 Ljubljansko barje Celokupen vpliv plana na varstvene cilje varovanega območja ocenjujemo z oceno C (nebistven vpliv z omilitvenimi ukrepi).
3.5.3.3.3 POV 5000014 Ljubljansko barje Celokupen vpliv plana ocenjujemo z oceno C (nebistven vpliv z omilitvenimi ukrepi).
3.5.3.3.4 Krajinski park Ljubljansko barje Celokupen vpliv plana ocenjujemo z oceno C (nebistven vpliv z omilitvenimi ukrepi).
3.5.3.3.5 Naravni spomenik Ljubljanica Celokupen vpliv plana ocenjujemo z oceno C (nebistven vpliv z omilitvenimi ukrepi).
3.5.3.3.6 Pot spominov in tovarištva Celokupen vpliv plana ocenjujemo z oceno C (nebistven vpliv z omilitvenimi ukrepi).
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-32
3.5.4 Opis omilitvenih ukrepov
V nadaljevanju so predstavljeni ukrepi med gradnjo in med obratovanjem, ki pa bodo morali biti bolj natančno opredeljeni v naslednji fazi izdelave projektne dokumentacije (PGD, PZI). Takrat bodo projektne rešitve že izdelane v takšnem merilu, da bo možna še natančnejša opredelitev ukrepov ter njihova izvedba (časovni okvirji, nosilci njihove izvedbe in način spremljanja izvedbe omilitvenega ukrepa).
3.5.4.1 Omilitveni ukrepi med gradnjo
Končne projektantske rešitve v vseh nadaljnjih fazah (od pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, gradbenega dovoljenja do izdelave PZI in projekta izvedenih del) mora pregledati in potrditi strokovnjak biolog, tako da so skladne s predvidenimi ukrepi v okoljskem poročilu.
Predlagamo, da se med gradnjo upoštevajo spodaj navedeni omilitveni ukrepi: - Vse vodotoke se prečka s podvrtavanjem; osnovni namen ukrepa je, da se ne posega v strugo in obrečno vegetacijo, zato morajo biti načrtovani pravilni odmiki od vodotokov za podvrtavanja - pogoj je, da se med gradbenima jamama na obeh straneh vodotoka ne sme posekati obrežna lesna vegetacija v delovnem pasu; - Na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi ter v habitate zavarovanih vrst naj se posega v najmanjši možni meri. - Čim manjše poseganje v linearne strukture (mejice, posamezna večja drevesa) v prostoru, na območju Barja se drevesa in grmovje ponovno zasadi, še posebej kjer se posega v daljše odseke linearnih struktur ob poteh in vodotokih (kanalih). - Ohraniti je treba sestoje starejšega drevja v mejicah, kakor tudi osamela starejša drevesa. - V gozdu in pri prečkanju vodotokov se delovni pas plinovoda zoži na minimum (zožan delovni pas). - Začasne in stalne deponije izkopanega in gradbenega materiala naj se, kjer je možno, načrtuje izven vseh varstvenih območij narave, sama lokacija ne sme biti na površinah z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi. - Gradbiščni provizoriji in območja za skladiščenje ali odpadke naj bodo umeščeni čim dlje od vodotokov (pri vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča). S tem se bo zmanjšalo tveganje za onesnaženje. Za dostop strojev in opreme naj se v čim večji meri uporabljajo obstoječe poti, manipulativni prostor ob trasi pa naj bo čim ožji in ne sme biti širši od delovnega pasu. - Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov (usedline in gošče iz lovilcev olj) v tla. - Ob izkopu je potrebno zgornjo plast humusa deponirati na način, da bo možno s tem slojem pokriti površine, prizadete v času gradnje. - Zasipavanje naj se izvede izključno z izkopanim materialom, dovažanje materiala od drugod ni dopustno zaradi vnosa tujerodnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij.
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-33
- Postavitev svetilk le tam, kjer je to nujno potrebno, vendar morajo te svetilke svetiti le pod vodoravnico in ne smejo oddajati svetlobe v ultravijoličnem spektru; - Za varstvo ptic predlagamo, da se posek vegetacije izvede izven obdobja gnezditve ptic (torej med 1. septembrom in 1. marcem). Na ta način se bomo izognili temu, da bi ptice že začele gnezditi na območju posega in potem zaradi gradnje izgubile gnezda sredi gnezditvene sezone. - Za varstvo močvirske sklednice: velja časovna omejitev gradnje v bližini vodotokov na Ljubljanskem barju (na odseku plinovoda vzhodno od prečkanja Ljublanice) in sicer je gradnja dovoljena med 1. aprilom in 1. novembrom (v času, ko so želve aktivne in imajo možnost umakniti se motnjam). V zimskem času želve hibernirajo zakopane v vodotokih oz. v brežinah in bi jih med gradnjo lahko uničili. Na odseku med počivališčem Barje in Rakovo jelšo časovna omejitev gradnje ni potrebna, saj je odsek dovolj oddaljen od potencialnih habitatov sklednice (kanal Curnovec). - Delavce, ki bodo podirali drevje, je pred začetkom pripravljalnih del treba opozoriti, da naj bodo pozorni na debla z dupli in na morebitne najdbe netopirjev v njih. V primeru najdbe naj se obvesti naravovarstveni nadzor, ki bo nato opredelil nadaljnje ukrepe.
V nadaljevanju so navedeni omilitveni ukrepi za preprečevanje naselitve in razvoja invazivnih rastlin: - Največji problem na območju plinovoda predstavlja zaraščanje z invazivnimi vrstami rastlin kot posledica zemeljskih del. S tem, ko se bo odstranilo travno rušo, bodo gola tla najprej naselile invazivne tujerodne rastline, morebiti bodo tja zanešene tudi z zemljo na kolesih gradbenih strojev. Primerno vzdrževanje pomeni predvsem pravočasno in redno košnjo problematičnih območij. - Košnja naj se izvaja 2-krat letno (prva polovica junija in prva polovica avgusta, po potrebi pa tudi večkrat) predvsem na območju gozdnih posek in ob vodotokih. Zaželeno je, da se površine, ki se zaraščajo s tujerodnimi vrstami (žlezasta nedotika, japonski dresnik in kanadska zlata rozga), kosijo še pogosteje, recimo enkrat na mesec v vegetacijski sezoni (od aprila do septembra). - Predvsem na delu, kjer poteka plinovod preko Ljubljanskega barja, je veliko površin, na katerih tujerodne invazivne rastlinske vrste močno prevladujejo. Te površine so mestoma veliko širše od delovnega pasu plinovoda, zato na njih z ukrepi, navedenimi v prejšnjih dveh alinejah, ne bo mogoče bistveno zmanjšati količine invazivk. Nujno pa je treba preprečiti, da bi med gradnjo z odstranjeno rušo in rastlinskim materialom ter z delovnimi stroji vrste zanesli na površine, kjer invazivk še ni. Rastlinski material, v katerem prevladujejo invazivke, je potrebno ustrezno uničiti (npr. sežgati), kolesa delovnih strojev pa temeljito očistiti, preden zapustijo gradbišče.
Prečkanje ZO Pot spominov in tovarištva (smernice ZRSVN): - Na točkah, kjer trasa plinovoda prečka Pot spominov in tovarištva ali poteka ob njej, naj se površin, pod katerimi rastejo korenine, ne utrjuje s težkimi stroji, naj se ne nasipa in čim manj odkopava. Nanje naj se ne odlaga gradbenega materiala in ne parkira delovnih strojev.
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-34
- Izkopni jarki naj bodo od debel dreves odmaknjeni 1 m več kot znaša navpična projekcija drevesne krošnje na tla. - V območje koreninskega sistema se posega le izjemoma, izvaja pa se ročni ali drug manj destruktiven izkop (npr. z razpihavanjem). - Polaganje travne ruše oz. setev trave na območju koreninskega sistema naj se izvaja tako, da se ne posega v zemljino globlje od 5 cm. - Morebitne poškodbe korenin je treba čim prej oskrbeti. To naj opravi za to usposobljen strokovnjak. - Najpomembneje je, da se poškodovane korenine zaščiti pred izsušitvijo, tako da se jih prekrije z juto, filcem ali žakljevino ter se jih ohranja vlažne. Paziti je treba, da ne pridejo v stik s cementnim mlekom ali katerim drugim, koreninam škodljivim sredstvom.
3.5.4.2 Omilitveni ukrepi med obratovanjem
Zaradi zahtev nekaterih vrst je pri vzdrževanju plinovoda potrebno upoštevati spodaj navedena priporočila. - Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov (usedline in gošče iz lovilcev olj) v tla v času vzdrževalnih del. - V primeru, da se bodo na območju trase na gozdnih posekah plinovoda po posegu naselile tujerodne invazivne vrste, je potrebno te redno odstranjevati s košnjo. - Sečnja vegetacije pri vzdrževalnih delih na plinovodu naj se izvede izven gnezditvene sezone ptic, torej med 1. septembrom in 1. marcem, zaradi preprečitve motenj med gnezditvijo. Za večino varstveno pomembnih vrst je pomembno tudi v največji možni meri ohranjati mejice, posamezne grme in drevesa, kar velja tako za gradnjo kot za vzdrževanje. - Če je ob vzdrževalnih delih na posekah plinovoda čiščenje brežin vodotokov nujno potrebno, se obvodna vegetacija seka in ne ruva (maksimalno se ohranja koreninski sistem dreves in grmov).
V nadaljevanju so navedeni omilitveni ukrepi za preprečevanje naselitve in razvoja invazivnih rastlin. - Za vzpostavitev in ohranjanje ugodnega stanja varovanih habitatnih tipov je izjemnega pomena takšno vzdrževanje območja, ki bo namenjeno predvsem preprečevanju in omejitvi rasti invazivnih vrst. Primerno vzdrževanje pomeni predvsem pravočasno in redno košnjo problematičnih območij. - Košnja naj se izvaja 2-krat letno (prva polovica junija in prva polovica avgusta, po potrebi pa tudi večkrat) predvsem na območju gozdnih posek in ob vodotokih. Zaželeno je, da se površine, ki se zaraščajo s tujerodnimi vrstami (žlezasta nedotika, japonski dresnik in kanadska zlata rozga), kosijo še pogosteje, recimo enkrat na mesec v vegetacijski sezoni (od aprila do septembra).
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-35
3.5.5 Podatki o predvidenih ukrepih spremljanja stanja v času izvedbe plana
Za uspešno izvedbo varstvenih ukrepov je potreben monitoring med gradnjo in v času obratovanja oz. po končani gradnji. Natančnejši načrt monitoringa bo opredeljen v naslednjih fazah načrtovanja (npr. PVO, PGD), ko bodo znane natančne tehnične rešitve in ukrepi.
3.5.5.1 Predlog spremljanja stanja okolja v času gradnje
Za pravilno izvedbo omilitvenih ukrepov je potreben monitoring v času gradnje, katerega osnovni namen je predvsem naravovarstveni nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov ter spremljanja stanja varovanih območij narave, še posebej lastnosti, zaradi katerih so ta območja varovana.
Z nadzorom je potrebno pričeti že takoj v fazi pripravljalnih del (sekanje vegetacije, zemeljska dela). Uvodni in seznanitveni sestanek izvajalca naravovarstvenega nadzora in izvajalcev pripravljalnih in gradbenih del mora biti še pred začetkom vsakršnih del. Tako bodo lahko dela potekala po usmeritvah in pod nadzorom izvajalca monitoringa med gradnjo oz. naravovarstvenega nadzora ter z najmanjšim možnim negativnim vplivom na naravo. 14 dni pred načrtovanim pričetkom del je treba obvestiti tudi pristojno enoto Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana, zaradi spremljanja stanja.
Izvajalec naravovarstvenega nadzora mora biti primerno usposobljen in seznanjen z vsebino okoljskega poročila in poročila o vplivih na okolje. Za živo naravo se priporoča usposobljenega biologa. Monitoring mora potekati najmanj enkrat na teden oz. v skladu s sezonskostjo samih del na gradbišču.
V času gradnje poseben monitoring za posamezne živalske skupine ni potreben, saj se bo v okviru naravovarstvenega nadzora spremljalo tudi poseganje v habitate vrst, kar bo posredno omogočilo tudi ohranjanje primernih razmer za vrste.
Izvajalec gradbenih del je kot zavezanec za izvedbo spremljanja stanja v času gradnje dolžan o opravljenih opažanjih zagotoviti izdelavo poročila, v katerem morajo biti zabeležene vse ugotovitve spremljanja stanja med gradnjo. V sklopu naravovarstvenega nadzora je treba oddajati mesečna poročila. Vsebina mesečnih poročil pri naravovarstvenem nadzoru so zapisniki obiskov na terenu in pripombe ter priporočila za nadaljnje delo izvajalcev, ki jih je potrebno nato upoštevati pri izvajanju del.
3.5.5.2 Predlog spremljanja stanja okolja v času obratovanja
V fazi obratovanja je potreben monitoring na varovanih območjih, ki naj jih izvajajo strokovnjaki za posamezne skupine, ki jih navajamo v nadaljevanju.
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017
PR51CKV1P/01C 3.5-36
- Prva tri leta je potrebno vsako leto spremljati stanje zaraščanja plinovoda z invazivnimi vrstami rastlin ter spremljati uspešnost ukrepov proti naselitvi le-teh, še posebej na gozdnih posekah in ob vodotokih. Naloga monitoringa bo tudi obveščati vzdrževalca plinovoda, kdaj je treba traso plinovoda pokositi z namenom odstranjevanja invazivk, tako da bodo ukrepi čim bolj uspešni.
Načrt monitoringa naj se smiselno prilagodi oz. uskladi z državnim monitoringom zavarovanih vrst, če bo slednji potekal na območju plinovoda. Vsi rezultati monitoringa bodo opredelili stanje populacij po izgradnji ter po potrebi predlagali izboljšave v ureditvah vodotokov in podobno.
Investitor je kot zavezanec za izvedbo spremljanja stanja v času obratovanja dolžan o opravljenih opažanjih zagotoviti izdelavo enega letnega poročila in zaključnega poročila po drugem letu monitoringa, v katerem morajo biti zabeležene vse ugotovitve spremljanja stanja.
Fazno poročilo mora vsebovati primerjavo stanja za monitoring vsebin, opredeljenih v fazi obratovanja, z izhodiščnim stanjem pred gradnjo. Fazno poročilo mora vsebovati tudi pripombe ter priporočila za nadaljnje naravovarstveno primerno vzdrževanje območja. Zaključno poročilo povzema vsa fazna poročila in opravi analizo vplivov posega med gradnjo ter predlog načrta rednega vzdrževanja in spremljanja stanja v sklopu varovanih (Natura 2000 in zavarovanih) območij.
Zavezanec mora svoja poročila predložiti inšpekcijskim službam oziroma Agenciji RS za okolje oziroma instituciji, pristojni za varstvo ohranjanja narave.
3.5.6 Navedbe o izdelovalcih in podizvajalcih okoljskega poročila
Center za kartografijo favne in flore Antoličičeva 1, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju
Katja Poboljšaj, univ. dipl. biol. – vodja projekta, priprava poročila, vse vsebine Marta Jakopič, univ. dipl. biol. – priprava poročila, habitatni tipi Vesna Grobelnik, univ.dipl.biol. – kartografija Branka Trčak, univ. dipl. biol. - habitatni tipi Primož Presetnik, univ. dipl. biol. – netopirji Ali Šalamun, univ. dipl. biol. – kačji pastirji, Marijan Govedič, univ. dipl. biol. – ribe, raki Mladen Kotarac, univ.dipl.biol. – kačji pastirji, ribe
Datoteka: PR51CKV1P1305C_Varovana obmocja Revizija: C Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevce Datum: maj 2017