Vpliv Lastniških Povezav in Privatnega Kapitala Na Poslovanje Slovenskih Nogometnih Klubov

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

MAGISTRSKO DELO

VPLIV LASTNIŠKIH POVEZAV IN PRIVATNEGA KAPITALA NA POSLOVANJE SLOVENSKIH NOGOMETNIH KLUBOV

Ljubljana, oktober 2017 DAMIR ADROVIĆ

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Damir Adrović, študent Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, avtor predloženega dela z naslovom Vpliv lastniških povezav in privatnega kapitala na poslovanje slovenskih nogometnih klubov, pripravljenega v sodelovanju s svetovalcem red. prof. dr. Markom Hočevarjem

IZJAVLJAM

1. da sem predloženo delo pripravil samostojno;

2. da je tiskana oblika predloženega dela istovetna njegovi elektronski obliki;

3. da je besedilo predloženega dela jezikovno korektno in tehnično pripravljeno skladno z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam oziroma navajam v besedilu, citirana oziroma povzeta v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani;

4. da se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih – kaznivo po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije;

5. da se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega dela dokazano plagiatorstvo lahko predstavljalo za moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom;

6. da sem pridobil vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v predloženem delu in jih v njem jasno označil;

7. da sem pri pripravi predloženega dela ravnal v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za raziskavo pridobil soglasje etične komisije;

8. da soglašam, da se elektronska oblika predloženega dela uporabi za preverjanje podobnosti vsebine z drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim informacijskim sistemom članice;

9. da na Univerzo v Ljubljani neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve predloženega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja predloženega dela na voljo javnosti na svetovnem spletu prek Repozitorija Univerze v Ljubljani;

10. da hkrati z objavo predloženega dela dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v njem in v tej izjavi.

V Ljubljani, dne ______Podpis študenta:______

KAZALO

UVOD ...... 1

1 PRAVNA UREDITEV IN FINANCIRANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI ...... 3 1.1 Statusno-pravne značilnosti gospodarskih družb ...... 3 1.1.1 Pridobitev lastnosti pravne osebe ...... 3 1.1.2 Dejavnost gospodarske družbe ...... 4 1.1.3 Cilji družbe in vloga poslovodstva ...... 4 1.2 Statusno-pravne značilnosti društev ter delovanje društev ...... 4 1.2.1 Ustanovitev društva ...... 4 1.2.2 Načela delovanja društva ...... 5 1.2.3 Premoženje društva...... 5 1.2.4 Pridobitna dejavnost ...... 5 1.3 Financiranje športa v Sloveniji ...... 6

2 ORGANIZIRANOST NOGOMETA V TUJINI ...... 7 2.1 Svetovna nogometna zveza ...... 9 2.1.1 Zgodovina FIFE ...... 9 2.1.2 Licenciranje FIFE ...... 10 2.2 Evropska nogometna zveza ...... 10 2.2.1 Zgodovina UEFE ...... 11 2.2.2 Licenciranje UEFE ...... 11

3 EVROPSKI NOGOMET KOT EKONOMSKA DEJAVNOST IN VPLIV PRIVATNEGA KAPITALA ...... 12 3.1 Angleška oblika nogometnih povezav in vpliv privatnega kapitala ...... 15 3.2 Nemška oblika nogometnih povezav in vpliv privatnega kapitala ...... 16 3.3 Hrvaška oblika nogometnih povezav in vpliv privatnega kapitala ...... 17 3.3.1 GNK Dinamo Zagreb ...... 18 3.3.2 HNK Rijeka ...... 20

4 ORGANIZIRANOST NOGOMETA V SLOVENIJI ...... 22 4.1 Nogometna zveza Slovenije ...... 22 4.2 Pravne oblike nogometnih klubov v Sloveniji ...... 24 4.3 Licenciranje nogometa v Sloveniji ...... 26 4.3.1 Športni kriteriji ...... 26 4.3.2 Infrastrukturni kriteriji ...... 27 4.3.3 Kadrovski in administrativni kriteriji ...... 27 4.3.4 Pravni kriteriji ...... 27 4.3.5 Finančni kriteriji ...... 28 i

5 VPLIV KAPITALA V SLOVENSKIH NOGOMETNIH KLUBIH ...... 28 5.1 NK Olimpija Ljubljana ...... 28 5.1.1 Analiza lastniške povezave in vpliv privatnega kapitala ...... 30 5.1.2 Analiza finančnih izkazov FC Olimpija Ljubljana d.o.o...... 32 5.1.3 Analiza finančnih izkazov ŠD NK Olimpija Ljubljana ...... 33 5.2 NK Maribor ...... 35 5.2.1 Analiza lastniške povezave in vpliv privatnega kapitala ...... 36 5.2.2 Analiza finančnih izkazov NK Maribor ...... 37 5.3 NK Celje ...... 39 5.3.1 Analiza lastniške povezave in vpliv privatnega kapitala ...... 40 5.3.2 Analiza finančnih izkazov NK Celje ...... 42 5.4 NK Rudar Velenje ...... 43 5.4.1 Analiza lastniške povezave in vpliv privatnega kapitala ...... 44 5.4.2 Analiza finančnih izkazov NK Rudar Velenje ...... 45 5.5 ND Ilirija...... 47 5.5.1 Analiza lastniške povezave in vpliv privatnega kapitala ...... 48 5.5.2 Analiza finančnih izkazov ND Ilirija 1911 ...... 48 5.6 Skupna finančna analiza klubov 1. SNL ...... 49 5.7 Intervjuja za namen analize ...... 53 5.7.1 Intervju s predsednikom ND Ilirija ...... 53 5.7.2 Intervju s članom licenčnega oddelka NZS ...... 57 5.8 Rezultati analize ...... 61 5.8.1 Ugotovitve ...... 61 5.8.2 Priporočila in predlogi ...... 64

SKLEP ...... 66

LITERATURA IN VIRI ...... 69

PRILOGE 1 KAZALO TABEL

Tabela 1: Financiranje športnih zvez v Sloveniji v obdobju 2009–2013 ...... 7 Tabela 2: Razčlenitev prihodkov UEFE v petletnem obdobju 2011/12–2015/16 ...... 13 Tabela 3: Razdelitev sredstev/Odhodki UEFE v sezonah 2014/2015 in 2015/2016 ...... 14 Tabela 4: Izkaz poslovnega izida za GNK Dinamo 2013–2016 ...... 19 Tabela 5: Izkaz poslovnega izida za HNK Rijeka 2013–2016 ...... 21 Tabela 6: Prednosti in slabosti pravnega preoblikovanja nogometnih klubov ...... 24 Tabela 7: Izkaz poslovnega izida za FC Olimpija d.o.o., 2013–2016 ...... 32 Tabela 8: Kapital FC Olimpija d.o.o., 2013–2016 ...... 33 ii

Tabela 9: Izkaz poslovnega izida za ŠD NK Olimpija Ljubljana 2013–2015 ...... 34 Tabela 10: Podrobna razčlenitev prihodkov iz dejavnosti ŠD NK Olimpija Ljubljana 2013– 2015 ...... 34 Tabela 11: Podrobna razčlenitev odhodkov iz dejavnosti ŠD NK Olimpija Ljubljana 2013– 2015 ...... 34 Tabela 12: Izkaz poslovnega izida za NK Maribor Branik 2013–2016 ...... 38 Tabela 13: Podrobna razčlenitev prihodkov iz dejavnosti Maribor Branik 2013–2016...... 38 Tabela 14: Podrobna razčlenitev odhodkov iz dejavnosti Maribor Branik 2013–2016 ...... 38 Tabela 15: Izkaz poslovnega izida za NK Celje 2013–2016 ...... 42 Tabela 16: Podrobna razčlenitev prihodkov iz dejavnosti NK Celje 2013–2016 ...... 43 Tabela 17: Podrobna razčlenitev odhodkov iz dejavnosti NK Celje 2013–2016 ...... 43 Tabela 18: Izkaz poslovnega izida za NK Rudar Velenje 2013–2016 ...... 46 Tabela 19: Podrobna razčlenitev prihodkov iz dejavnosti NK Rudar Velenje 2013–2016 . 46 Tabela 20: Podrobna razčlenitev odhodkov iz dejavnosti NK Rudar Velenje 2013–2016 . 47 Tabela 21: Izkaz poslovnega izida za ND Ilirija 1911 2013–2016 ...... 49 Tabela 22: Podrobna razčlenitev prihodkov iz dejavnosti ND Ilirija 2013–2016 ...... 49 Tabela 23: Skupna bilanca stanja za 10 klubov 1. SNL v obdobju 2013–2016 ...... 50 Tabela 24: Skupni izkaz poslovnega izida za 10 klubov 1. SNL v obdobju 2013–2016 .... 51

KAZALO SLIK

Slika 1: Razlika med evropskim in ameriškim modelom športa ...... 8 Slika 2: Piramida evropskega nogometa ...... 8 Slika 3: Prihodki UEFE v petletnem obdobju 2011/12–2015/16 ...... 13 Slika 4: Razčlenitev prihodkov UEFE v petletnem obdobju 2011/12–2015/16 ...... 14 Slika 5: Stara omejitev lastniške povezave, pri kateri je nogometno društvo večinski lastnik gospodarske družbe ...... 25 Slika 6: Nova omejitev lastniške povezave, pri kateri je strateški partner večinski lastnik gospodarske družbe ...... 25 Slika 7: Lastniška struktura FC Olimpija d.o.o. (v %) ...... 31 Slika 8: Lastniška struktura FC Olimpija d.o.o. pred spremembo (v %) ...... 31 Slika 9: Lastniška struktura Nogometnega kluba Maribor Branik (v %) ...... 36 Slika 10: Lastniška struktura Football Club Celje d.o.o. (v %) ...... 41 Slika 11: Lastniška struktura NK Celje pred povezavo s privatnim kapitalom in po njej (v %) ...... 42 Slika 12: Lastniška struktura Novi Rudar d.o.o. (v %)...... 44 Slika 13: Lastniška struktura NK Rudar pred povezavo s privatnim kapitalom in po njej (v %) ...... 45 Slika 14: Lastniška struktura Ilirije 1911 d.o.o. (v %) ...... 48 Slika 15: Prihodki in stroški brez prestopnih dejavnosti klubov 1. SNL 2013–2016 ...... 52 Slika 16: Primerjava virov prihodkov v letih 2014 in 2016 ...... 53

iii

UVOD

Nogomet je globalni šport, za katerega velja, da je eden najbolj popularnih moštvenih športov na svetu. Med procesom globalizacije so na nogomet vplivali različni kulturni dejavniki, ki so imeli velik vpliv na konvergenčne in divergenčne dejavnike. Nogomet se je tako v konvergenčnem smislu v večini nogometnih držav z vidika administrativnih okvirov in oblike igranja oblikoval na podoben način. V smislu divergence pa se je izkazalo, da je med državami razlika predvsem v razlagi določenih zakonov igre in izbire igralnih stilov (Giulianotti, 2012, str. 1).

Za večino ljudi je nogomet več kot le šport, saj ga doživljajo na različne načine, zunaj meja športnih pravil. Lahka dostopnost nogometa posameznikom omogoča, da ga gojijo kot hobi, med preživljanjem prostega časa, pogosto pa tudi kot del praznovanj. Zaradi priljubljenosti je nogomet vedno bolj prepoznaven kot industrija sama po sebi, industrija, ki jo je treba upravljati na poslovni način. Kot tak je nogomet splošno priljubljen in ga pogosto imenujemo svetovna igra, saj gre v vsakem primeru za globalni šport, ki presega družbene, politične, gospodarske in kulturne meje (Chadwick & Hamil, 2010, str. 5).

Kot se razvija nogomet kot šport, se hkrati razvija tudi celotna nogometna industrija, za katero je značilen komercializem in rast formalnih, profesionalnih tržnih praks. Razvitost ter dobičkonosnost nogometa med državami zelo variira, saj so razlike med bolj razvitimi in donosnimi nogometnimi državami v primerjavi z nižje razvitimi zelo velike. Zaradi zrelosti nekaterih evropskih trgov so vodilni klubi iskali možnosti rasti v drugih državah. Na drugi strani pa se klubi v številnih evropskih državah, predvsem v manjših, še naprej soočajo s težkimi pogoji poslovanja, saj se borijo za svoj obstoj z vodilnimi državami v dinamičnem in zelo zahtevnem poslovnem okolju, kjer se večina klubov še naprej spopada s finančnimi izgubami (Chadwick & Hamil, 2010, str. 6).

Slovenski nogomet je v zgodovini dosegal tako vzpone kot padce. V času nekdanje Jugoslavije, ko je bila konkurenca v jugoslovanskih nogometnih ligah zelo močna, so slovenski klubi bili bitko za svoja mesta med elito. Rojstvo samostojne države leta 1991 je za slovenski nogomet pomenilo nov izziv. Novonastala slovenska nogometna liga se po gledanosti in popularnosti ni mogla kosati z nekdanjo jugoslovansko nogometno ligo, saj so bili slovenski nogometni klubi, ki so začeli novo zgodbo slovenskega nogometa, po imenu in velikosti neprimerljivi z nekdanjimi jugoslovanskimi velikani. Novo prvenstvo, sprememba kakovosti lige, padec gledanosti in obiska domačih tekem je vplivalo tudi na kakovost slovenskega nogometa. Z željo po čim boljšem delovanju nogometnih klubov so se pravila igre v slovenskem nogometu z leti spreminjala.

Struktura slovenskih nogometnih klubov doživlja v tem času organizacijsko lastniške spremembe. Cilj teh sprememb je zmanjšati tveganja društev, in sicer tako, da se večji del odgovornosti prenese na povezane gospodarske družbe. S spremembo omejitev lastniških

1 povezav slovenskih nogometnih klubov v letu 2017 se je pojavila možnost večje odprtosti slovenskih nogometnih klubov za povezovanje s privatnim kapitalom, ki prinaša veliko priložnosti pa tudi nevarnosti.

Eden od temeljnih namenov te raziskave je ugotoviti, ali so vsi klubi prve slovenske nogometne lige (v nadaljevanju 1. SNL) naklonjeni temu sistemu in ali obstajajo klubi, ki takšne povezave nimajo implementirane, kar pomeni, da temeljna povezava med nogometnim društvom in gospodarsko družbo ne obstaja. Hkrati me zanima, kakšen vpliv imajo povezane gospodarske družbe, prek katerih prihaja dotok privatnega kapitala, na finančni položaj nogometnih klubov, ki so se odločili za povezavo s privatnim kapitalom ter kakšen je finančni položaj klubov, ki se za takšno povezavo niso odločili.

Z magistrsko nalogo sem želel podrobneje raziskati tri temeljna raziskovalna vprašanja:

1. Kakšne so dejanske povezave med nogometnimi društvi in gospodarskimi družbami v slovenskem nogometu? 2. Ali so slovenski nogometni klubi naklonjeni prihodu privatnega kapitala? 3. Kakšen vpliv ima privatni kapital na poslovanje slovenskih nogometnih klubov?

Magistrska naloga je namenjena vsem ljubiteljem, akterjem in regulatorjem slovenskega nogometa ter širši javnosti, ki jih zanima lastniška povezanost slovenskih nogometnih klubov, njihov finančni položaj, kakšne so priložnosti in nevarnosti, s katerimi se srečujejo slovenski nogometni klubi ter kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj slovenskega nogometa. Z analizo sem ugotavljal status lastniških povezav ter vpliv privatnega kapitala na delovanje slovenskih klubov. V sklopu analize sem pri vsakem nogometnem klubu podal svoje mnenje o tem, zakaj se je izbrani klub odločil za povezavo s privatnim kapitalom, ali pa zakaj se ni, če do takšnih povezav ni prišlo. V sklopu finančne analize sem ugotavljal, kakšno je finančno stanje v analizo izbranih slovenskih nogometnih klubov v letih od 2013 do 2016, ob pridobitvi podatkov Evropske nogometne zveze (v nadaljevanju UEFA) in Nogometne zveze Slovenije (v nadaljevanju NZS) pa sem v analizo vključil tudi sumarne podatke 10 klubov 1. SNL v istem obdobju. Kot dodano vrednost magistrske naloge sem vključil dva intervjuja s strokovnjakoma na področju slovenskega nogometa. Tako sem pridobil ključne informacije, ki omogočajo globlji vpogled v delovanje slovenskih nogometnih klubov.

Vse ugotovitve, ki sem jih podal v magistrski nalogi, se lahko uporabijo kot koristne informacije, ki lahko pripomorejo k razvoju slovenskega nogometa.

Magistrska naloga je razdeljena na pet delov. Prvi se nanaša na statusno-pravne značilnosti gospodarskih družb in društev ter vire javnega financiranja športnih društev, drugi del govori o organiziranosti nogometa v tujini, tretji se nanaša na evropski nogomet kot ekonomsko dejavnost ter govori o vplivu privatnega kapitala v evropskih nogometnih

2 klubih, četrti del govori o organiziranosti nogometa v Sloveniji, v petem delu pa sem predstavil vpliv privatnega kapitala v izbranih slovenskih klubih ter finančno analizo teh klubov.

1 PRAVNA UREDITEV IN FINANCIRANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI

Pravni status športnih organizacij je odvisen od pravnega reda. Če ne bi bilo splošne in posebne ureditve o statusu športnih organizacij, bi to pomenilo, da bi se lahko športne organizacije oblikovale v organizacijske oblike, ki so na voljo vsem drugim organizacijam v drugih dejavnostih. V tem primeru bi govorili o načelu proste izbire pravnoorganizacijske oblike. Državna in avtonomna športna pravila so zato tista, ki v Sloveniji dejansko veljajo in od katerih je odvisna organizacijska oblika športnih organizacij, med drugim nogometnih klubov, ter določajo izbiro med dovoljenimi pravnimi oblikami (Ilešič, 2008).

Zakon o športu (Ur.l. RS, št. 22/1998, 97/01 - ZSDP, 15/03 - ZOPA in 29/17 - ZŠpo-1, v nadaljevanju ZŠpo-1) določa, da lahko naloge v športu kot pridobitno dejavnost opravlja vsaka domača ali tuja fizična ali pravna oseba. Isti zakon opredeljuje tudi izvajalce letnega programa športa. Izvajalci so lahko športna društva, nacionalne športne zveze, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu (ZŠpo-1, 4. in 8. člen). V nadaljevanju bom za potrebe magistrske naloge od omenjenih izvajalcev podrobneje obravnaval športna društva in gospodarske družbe.

1.1 Statusno-pravne značilnosti gospodarskih družb

Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 65/2009 – UPB3, 44/2013, v nadaljevanju ZGD-1) opredeljuje gospodarsko družbo kot pravno osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost, pri tem pa z opravljanjem te dejavnosti ustvarja dobiček. Isti zakon tudi določa, da za gospodarske družbe, poleg prej omenjenih, štejejo tudi vse gospodarske družbe, ki skladno z zakonom izvajajo dejavnost, ki ni pridobitna ali pa je le deloma pridobitna. Družbo lahko ustanovi pravna ali fizična oseba, razen če zakon izrecno določa drugače (ZGD-1, 3. člen).

1.1.1 Pridobitev lastnosti pravne osebe

Družbe si lastnost pravne osebe pridobijo z vpisom v sodni register. Če posameznik deluje v imenu družbe pred vpisom družbe v sodni register, je za svoje delovanje odgovoren s svojim celotnim premoženjem. Če je takih posameznikov več, se odgovornost deli solidarno. Vsakršna pridobitev pravic, ki so jih posamezniki pridobili s takim delovanjem, se po vpisu družbe v sodni register prenese na družbo, razen v primeru, ko družba takšnemu prenosu pravic izrecno nasprotuje (ZGD-1, 5. člen). 3

1.1.2 Dejavnost gospodarske družbe

Kot dejavnosti, ki jih lahko družbe opravljajo, štejejo vsi posli, razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski. S statutom oziroma družbeno pogodbo je določena dejavnost, v okviru katere lahko družba opravlja gospodarske posle, lahko pa družba opravlja vse druge posle, ki so potrebni, da zagotovi svoje delovanje in obstoj, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti. Začetek opravljanja dejavnosti je dovoljen, ko je družba vpisana v sodni register, razen če drugi zakon za začetek opravljanja neke dejavnosti ne zahteva dodatnih (posebnih) pogojev (ZGD-1, 6. člen).

1.1.3 Cilji družbe in vloga poslovodstva

Temeljni, vendar ne tudi edini cilj gospodarske družbe je ustvarjanje dobička. Poleg ustvarjanja dobička lahko gospodarska družba stremi tudi k doseganju nepridobitnih ciljev. (Ivanjko, Kocbek, & Prelič, 2009). Korže (2014) doda, da so skupni cilji družbe lahko različni od ciljev družbenikov ali javnosti, zato so se zakonsko oblikovali organi, ki s svojim delovanjem skrbijo za uresničevanje interesov teh organov.

1.2 Statusno-pravne značilnosti društev ter delovanje društev

Društvo je na podlagi 1. člena Zakona o društvih (Ur.l. RS, št. 61/2006 – UPB2, 64/2011, v nadaljevanju ZDru-1) opredeljeno kot samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji ustanovijo z namenom uresničevanja skupnih interesov. Glavni cilj ustanovljenega društva ni pridobivanje dobička, delovanje društva pa je javno (ZDru-1, 1. člen).

1.2.1 Ustanovitev društva

ZDru-1 opredeljuje pogoje za ustanovitev društva, ki določajo, da društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične ali pravne osebe. V nadaljevanju isti člen opredeljuje pogoj, ki določa, da gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva, ki ima v temeljnem aktu določeno dejavnost, ki ga gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost. (ZDru-1, 8. člen).

Zahteve po izenačevanju pravic fizičnih in pravnih oseb so našo družbo pripeljale do tega, da se je prek ZDru-1 uveljavila pravica, da lahko poleg fizičnih oseb, ki so to pravico imele že od leta 1945, sedaj tudi pravne osebe ustanavljajo društva in so njihovi člani. Po načelih Sveta Evrope mora biti vsaki osebi, tako fizični kot pravni, omogočeno, da svobodno ustanovi nevladno organizacijo, med drugim društvo. V izogib temu, da bi družbe zlorabljale društveno organiziranost za doseganje pridobitnih namenov, je v tretjem členu istega zakona določeno, da je prepovedano ustanavljati društva z namenom pridobivanja dobička ali društva, ki je ustanovljeno za doseganje pridobitne dejavnosti (Kokalj, 2006). 4

1.2.2 Načela delovanja društva

Vsako društvo prek načela samostojnosti samo določa svoje cilje, dejavnosti in smer delovanja, kar opredeli s temeljnim aktom, po katerem se morajo ravnati vsi člani z namenom doseganja skupnih interesov. Načelo samostojnosti pa ne pomeni, da lahko akterji društvo uporabijo za doseganje prepovedanih namenov in ciljev. Društvo se mora zgledovati tudi po načelu nepridobitnosti, ki onemogoča ustvarjanje dobička, kar pomeni, da mora društvo presežek prihodkov nad odhodki porabiti za doseganje ciljev društva in te vsote nikakor ne sme razdeliti med člane. S prepovedjo realizacije dobička pa je društvo omejeno tudi pri zastavljanju ciljev, ki jih želi doseči, saj so tudi ti lahko le nepridobitni. Načelo javnosti opredeljuje, da mora društvo o svojem delovanju obveščati tako člane društva kot tudi širšo javnost. Pravica članov do obveščenosti pomeni, da morajo člani o vseh pomembnih informacijah biti tudi pravočasno obveščeni. Informiranje javnosti je omogočeno prek javnih obvestil, vpogledov v poslovni register ter dostopa do statuta društva (Kokalj, 2006).

1.2.3 Premoženje društva

Premoženje društva je definirano kot denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi z vplačevanjem članarine članov, prispevki donatorjev, javnimi sredstvi, hkrati pa kot premoženje štejejo tudi nepremičnine ter premičnine, s katerimi društvo razpolaga. Isti člen prepoveduje vsakršno delitev dobička, ki ga društvo ustvari, med člane društva. Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga s svojim delovanjem društvo ustvari, je društvo dolžno porabiti za namene doseganja zastavljenih ciljev oziroma za upravljanje nepridobitne dejavnosti (ZDru-1, 24. člen).

Društvo je mogoče ustanoviti brez premoženja, seveda pa društvo za uspešno delovanje potrebuje sredstva. Zakon društev pri pridobivanju sredstev ne ovira, edini pogoj je, da mora biti pridobljeno premoženje zakonito pridobljeno (Kokalj, 2006).

1.2.4 Pridobitna dejavnost

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih določa zakon. Pridobitna dejavnost, ki jo izvaja društvo, mora biti povezana z nameni in cilji ter zapisana v ustanovnem aktu in mora delovati izključno kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti. Pridobitna dejavnost se šteje kot dovoljena le, če je povezana z nameni in cilji društva ali če opravljanje te dejavnosti vodi k uresničevanju namenov in ciljev, pri čemer dodana vrednost ne pomeni nujno ustvarjanja prihodkov. Društvo lahko za namen ustvarjanja pridobitne dejavnosti ustanovi gospodarsko družbo (ZDru-1, 25. člen).

Društva pri opravljanju pridobitnih dejavnosti niso izenačena z gospodarskimi subjekti, čeprav temeljna načela nevladnih organizacij v Evropi usmerjajo k tej izenačitvi in

5 enakopravnosti. Društvo si s postavitvijo svojih namenov in ciljev samo omeji opravljanje pridobitne dejavnosti (Kokalj, 2006).

Za uspešno delovanje društva je pomembno razlikovanje med nameni in dejavnostjo društva. Namen je predstavljen kot družbeno koristen razlog, zakaj društvo obstaja. Največkrat je namen povezan s področjem kulture, športa, sociale, zdravstva, šolstva. Dejavnost opredeljuje način, kako doseči te namene, za realizacijo katerih je možno in dopustno izvajanje različnih dejavnosti. Če ima društvo zastavljen nepridobitni namen, to še ne pomeni, da ne sme opravljati nobene pridobitne dejavnosti. Pomembno je le, da se vsi realizirani prihodki od teh pridobitnih dejavnosti ne izplačajo članom, ampak uporabijo za doseganje nepridobitnega namena (Trstenjak, 2003).

1.3 Financiranje športa v Sloveniji

Slovenski šport se javno financira prek športnih zvez, ki vire za financiranje pridobijo iz proračuna države, pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ), denarja občin ter denarja, ki ga dobijo od Fundacije za šport Republike Slovenije (v nadaljevanju FŠO). Trenutni sistem razdelitve javnega denarja ni optimalen, saj v ozadju potekajo nenehni boji, lobiranja in javni pritiski, prek katerih posamezne zveze želijo pridobiti več sredstev. Sistem denar razdeli med drugim tudi glede na možnost večjih uspehov in ne glede na število posameznikov, ki se ukvarjajo s posameznim športom. Zato se velikokrat zgodi, da zveze z manjšim številom izvajalcev oz. uporabnikov (Kajakaška zveza Slovenije) dobijo tudi več kot dvakrat več javnih sredstev kot večje zveze (Nogometna zveza Slovenije). Tudi zaradi take miselnosti se financiranje nogometa v Sloveniji ne odraža na način, s katerim bi slovenski nogomet pridobil dovolj denarja za financiranje svojega poslovanja (Cirman, Jamnik, & Vuković, 2017).

V Tabeli 1 je prikazano financiranje športnih zvez iz proračuna in Fundacije za šport. Smučarska zveza vsako leto dobi največ sredstev, saj je v letu 2013 dobila nekaj več kot dva milijona evrov (v nadaljevanju EUR), kar je v primerjavi z Nogometno zvezo Slovenije šestkrat več. Nogometna zveza je na petnajstem mestu po višini pridobljenih javnih sredstev, kar pa je glede razširjenosti delovanja zveze razmeroma skromen položaj.

Tabela 1: Financiranje športnih zvez v Sloveniji v obdobju 2009–2013

Delež državnih sredstev glede Sredstva MIZŠ in FŠO (v tisoč EUR) na prihodke (%) Zveza 2009 2010 2011 2012 2013 2009 2010 2011 2012 2013 Smučarska zveza Slovenije 1.959 1.936 1.969 1.859 2.027 24 19 20 19 19 Olimpijski komite Slovenije 765 685 1.746 1.291 1.432 24 16 43 29 36 Kajakaška zveza Slovenije 531 671 754 723 764 60 62 72 69 77 Judo zveza slovenje 476 590 652 554 529 66 87 78 77 83 Atletska zveza Slovenije 678 796 722 541 519 60 65 64 53 57 Plavalna zveza Slovenije 557 631 623 462 488 69 68 69 63 72 Planinska zveza Slovenije 583 686 705 646 462 31 36 35 31 24 Košarkarska zveza Slovenije 567 584 546 411 453 28 19 19 12 9 Rokometna zveza Slovenije 607 653 594 414 448 46 44 42 29 28 Gimnastična zveza Slovenije 457 586 674 447 447 63 88 83 73 58 Veslaška zveza Slovenije 512 494 613 388 396 98 93 65 68 79 Jadralna zveza Slovenije 290 437 425 359 375 76 91 78 84 92 Plesna zveza Slovenije 255 331 373 357 366 51 70 63 62 62 Odbojkarska zveza Slovenije 310 338 362 302 344 44 48 43 41 45 Nogometna zveza Slovenije 224 328 515 410 338 37 62 92 5 4 Hokejska zveza Slovenije 268 286 363 324 328 31 21 34 17 27 Taekwon-do zveza Slovenije 165 203 277 256 303 87 99 89 76 86 Lokostrelska zveza Slovenije 260 222 247 247 297 84 78 82 81 61 Kegljaška zveza Slovenije 234 279 293 266 287 88 76 91 89 90 Strelska zveza Slovenije 247 246 252 237 256 83 70 76 74 78

Vir: S. Grujić, Šport v številkah - pregled športa v Republiki Sloveniji v obdobju od leta 2009 do 2013, 2014.

2 ORGANIZIRANOST NOGOMETA V TUJINI

Piramidna struktura evropske ga nogometa temelji na demokratični organiziranosti. Evropski nogometni model je drugačen kot ameriški, saj v Evropi ni dovoljeno oblikovati franšiz tekmovanj ali pa kakorkoli drugače posegati v temeljno načelo povezanosti od vrha do dna piramide (UEFA, 2005, str. 27–28). Ilešič (2008) doda, da je razlika med obema modeloma predvsem v statusu nacionalnih zvez in načinov tekmovanj.

Slika 1 prikazuje raznolikost ameriškega in evropskega športnega modela. Arnaut (2006) predstavi dva kriterija, po katerih se razlikujeta oba modela športa. Prvi kriterij je odprta organiziranost evropskega modela, kar pomeni, da je evropski model odprt za vse, saj zagotavlja napredovanje boljših in nazadovanje slabših ekip. Drugi kriterij označuje finančno solidarnost, saj skrbi za razvoj celotne piramide od vrha navzdol. Ameriški model strogo ločuje profesionalni šport od amaterskega. Pomembna je predvsem dobičkonosnost, sistem pa je zaprte oblike, kar pomeni, da zunanje ekipe ne morejo sodelovati, najslabše pa ne morejo izpasti v nižji rang tekmovanja (Arnaut, 2006, str. 65). Ilešič (2008) doda, da za evropski model športa velja manjša odvisnost od trga, saj ga zaradi socialne in integritetne vloge velikokrat financira država in širša javnost, kar pa za model ameriškega športa ne 7 velja. Pri ameriškem modelu izpostavi, da so zaradi zaprte oblike moštva znotraj posameznih tekmovanj naklonjena horizontalni solidarnosti, kar pomeni, da je v interesu ekip ohranjanje konkurenčnosti, ki vodi v maksimiranje dobička.

Ilešič (2008) izpostavi, da je ne glede na razlike med obema modeloma mogoče zaznati potrebe po približevanju obeh modelov, predvsem z vidika športnih pravil in drugih razmerij, ki zadevajo šport v svetovnem pogledu.

Slika 1: Razlika med evropskim in ameriškim modelom športa

Vir: UEFA, Vision Europe, 2005, str. 28.

Evropski nogomet mora skrbeti, da bodo vsi nivoji nogometa delovali skupaj kot del piramide, hkrati pa mora biti ohranjena povezanost med vsemi nivoji. Ti nivoji so: elitni nogomet, profesionalni nogomet, polprofesionalni nogomet in amaterski nogomet (UEFA, 2005, str. 27–28), kar prikazuje Slika 2.

Slika 2: Piramida evropskega nogometa

Vir: UEFA, Vision Europe, 2005, str. 28.

2.1 Svetovna nogometna zveza

Svetovna nogometna zveza (fran. Fédération Internationale de Football Association, v nadaljevanju FIFA) je krovno nogometno združenje, ki ga ureja švicarska zakonodaja, sedež pa je v Zürichu. Ima 211 članic (nogometnih zvez), njen cilj pa je nenehno izboljševanje nogometa (FIFA, 2017c).

Pod okriljem FIFE deluje šest konfederacij, ki s svojim delovanjem vsaka na svoji celini skrbijo za delovanje in razvoj nogometa. Te so (FIFA, 2017a):

 Azijska nogometna zveza (angl. Asian Football Confederation – AFC);  Afriška nogometna zveza (angl. Confederation of African Football – CAF);  Nogometna zveza Severne, Srednje Amerike in Karibov (angl. Confederation of North, Central American and Caribbean Association Football – CONCACAF);  Južnoameriška nogometna zveza (angl. South American Football Confederation – CONMEBOL);  Nogometna konfederacija Oceanije (angl. Oceania Football Confederation – OFC);  UEFA.

2.1.1 Zgodovina FIFE

Na začetku 20. stoletja je bilo med evropskimi državami veliko zanimanja za nogometne tekme, zato se je nekaj nogometnih zvez, ki so takrat že obstajale, odločilo povezati prek mednarodne nogometne organizacije. FIFA je bila ustanovljena 21. maja 1904 v Parizu, ustanovili pa so jo predstavniki Belgije, Danske, Francije, Nizozemske, Španije, Švedske in Švice. Ti ustanovitelji so zapisali prve statute in poenotili zakone in pravila igre, ki so bili podlaga za ves prihodnji razvoj nogometa, z namenom, da bi bila pravila vsem igralcem jasna in za vse poštena (FIFA, 2014).

Vsako leto je bil organiziran kongres, na katerem so se na začetku ukvarjali predvsem s poenotenjem nogometnih pravil na mednarodni ravni. Ta pravila so veljavna še danes in predstavljajo smernice drugim. Kot uradni jezik je veljala francoščina. FIFA je bila do leta 1909 sestavljena iz evropskih združenj, nato so se pridružile Južna Afrika, Argentina in Čile ter Združene države Amerike. FIFA je postala svetovna organizacija. Leta 1924 je prevzela organizacijo olimpijskega nogometnega turnirja v Parizu, ki je bil organizacijsko uspešen. Uspešno organiziran olimpijski nogometni turnir je predstavljal pot do organizacije prvega svetovnega nogometnega prvenstva v zgodovini, in sicer v Urugvaju. Prvi svetovni prvak je postal prav Urugvaj, ki je v finalu premagal reprezentanco Jugoslavije (FIFA, 2017b).

FIFA se je v svoji zgodovini borila s finančnimi izzivi, saj kot zasebna institucija ni prejemala subvencij drugih držav oziroma ni imela drugih virov prihodkov. Do preloma 9 tisočletja se je zveza zato morala financirati z zaslužki pri organizaciji svetovnih prvenstev, kar pomeni, da je izkupiček posameznega veljal kot proračun za štiri leta, vse do naslednjega prvenstva. V zadnjih 25 letih pa je nogomet postal vodilni šport na svetu, saj sega tako v socialne kot kulturne in politične segmente družbe, kar je samo po sebi privedlo do tega, da je FIFA postala povsem samostojna, finančno bogata ter zelo dobro organizirana športna zveza. Nogomet s približno 200 milijoni aktivnih igralcev predstavlja precejšnji del industrije za prosti čas. FIFA ima od leta 2007 pod svojim okriljem 208 nacionalnih zvez, s tem pa je postala ena največjih in najbolj priljubljenih ter prepoznavnih športnih zvez na svetu (FIFA, 2017b).

2.1.2 Licenciranje FIFE

Licenciranje nogometnih klubov s strani FIFE temelji na Pravilniku o licenciranju nogometnih klubov (v nadaljevanju Licenčni pravilnik FIFA), ki ga je FIFA predstavila leta 2007 in deluje kot temeljni dokument za konfederacije in nacionalne zveze članice, ki morajo napisana pravila v Licenčnem pravilniku FIFE preoblikovati v nacionalne predpise o licenciranju klubov. Ti predpisi vsebujejo minimalne zahteve in smernice, ki jim morajo klubi slediti, razviti pa so bili skladno z načeli FIFE. Predpisi o licenciranju klubov so razdeljeni na dve glavni področji (FIFA, 2007, str. 8).

Prvo področje obravnava nacionalne nogometne zveze kot »dajalca licence«, saj pojasnjuje naloge nacionalnih nogometnih zvez, opredeljuje »prosilca za licenco«, in organe za izdajo licenc ter osnovni postopek, ki ga je treba uporabiti. Drugi del je namenjen klubom pod okriljem nacionalnih nogometnih zvez, opredeljuje pa pogoje, ki jih morajo klubi izpolniti za pridobitev licence (FIFA, 2007, str. 8).

2.2 Evropska nogometna zveza

UEFA je ena od šestih članic kontinentalnih konfederacij pod okriljem FIFE. S svojim delovanjem UEFA v Evropi promovira nogomet in deluje v imenu in za dobrobit nacionalnih nogometnih zvez evropskih držav in vseh tretjih oseb, ki jih nogomet zanima, s tem pa krepi položaj nogometa kot najbolj priljubljenega športa na svetu (UEFA, 2017a).

V začetku je bilo vodilno načelo pobudnikov pospeševanje in razvoj enotnosti in solidarnosti med evropsko nogometno skupnostjo. Šest desetletij pozneje je poslanstvo UEFE zelo podobno. Organizacija je postala skrbnik nogometa v Evropi, saj tesno sodeluje s svojimi 55 članicami združenja, pri tem pa spodbuja, varuje in neguje šport na vseh ravneh, od elite in njenih zvezd do milijonov ljudi, ki igrajo nogomet kot hobi (UEFA, 2017c). Od septembra 2016 vodi UEFO predsednik Aleksander Čeferin (UEFA, 2016a).

2.2.1 Zgodovina UEFE

UEFA je bila ustanovljena 15. junija 1954 v Baslu, v Švici, s čimer je bila uresničena pionirska vizija peščice ključnih posameznikov tistega časa. Leta 1960 je UEFA s polnim delovnim časom zaposlovala le tri ljudi. Z leti je zaposlenih vedno več, saj se organizacija širi. Danes je v njej zaposlenih 611 ljudi različnih narodnosti, 574 za nedoločen čas in 37 za določen čas. Na sedežu UEFE, ki je v mestu Nyon ob obali Ženevskega jezera v zahodni Švici, so zaposleni predvsem administratorji, tajnice, odvetniki, IT- in medijski strokovnjaki, trenerji, prevajalci. UEFA je imela do leta 1960 sedež v Baslu, nato pa se je preselila v Pariz, kjer je imela sedež vse do leta 1995, ko se je po treh desetletjih preselila v Nyon (UEFA, 2017a).

Skozi desetletja se je UEFA iz pretežno upravnega organa razvila v dinamično športno organizacijo, ki je optimalno prilagojena velikim zahtevam sodobnega nogometa. UEFA je športni organ, ki nima pooblastila vlade; predstavlja združenje evropskih nacionalnih nogometnih zvez in lahko deluje le v skladu z željami teh združenj (UEFA, 2017a).

Ko je bila UEFA ustanovljena, je imela organizacija pod okriljem 31 nacionalnih združenj. Število združenj je postopoma naraščalo. Od leta 1990, ko je prišlo do političnih pretresov vzhodne in jugovzhodne Evrope ter razpada ZSSR in Jugoslavije, so politični dogodki pospešili hitro rast števila novih nacionalnih držav, vsake s svojo nogometno zvezo. Zato je danes pod okriljem UEFE 55 nacionalnih članic združenja UEFA (UEFA, 2017a).

2.2.2 Licenciranje UEFE

Na podlagi 12. člena Pravilnika UEFE o licenciranju je določeno, da je prosilec za licenciranje lahko nogometni klub, torej pravna oseba, ki je v celoti odgovorna za nogometne ekipe, ki sodelujejo na državnih in mednarodnih tekmovanjih (UEFA, 2015a, 12. člen, str. 13):

 kot registrirana članica zveze, ki je članica UEFE ali  je v pogodbenem razmerju z registriranim članom (v nadaljevanju nogometna družba).

Članstvo in pogodbeno razmerje morata na začetku sezone trajati vsaj tri zaporedna leta. Vsaka sprememba pravne oblike ali pravne strukture prosilca za licenco (vključno z npr. spremembo sedeža, imena ali barv kluba ali lastniške strukture kluba) v tem triletnem obdobju, z namenom lažjega doseganja športnih rezultatov in s tem pridobitve ustrezne licence šteje kot prekinitev članstva ali pogodbenega razmerja (UEFA, 2015a, 12. člen, str. 13).

V 14. členu je določeno, da dana licenca brez predhodnega obvestila poteče ob koncu sezone, za katero je bilo izdana in je ni mogoče prenašati (UEFA, 2015a, 14. člen, str. 14).

3 EVROPSKI NOGOMET KOT EKONOMSKA DEJAVNOST IN VPLIV PRIVATNEGA KAPITALA

Nogomet kot panoga je v zadnjih dveh desetletjih doživel hitro rast in razvoj. Razlogi so visoki prihodki, ki so posledica reorganizacije največjih nogometnih lig (angleške, španske, nemške, italijanske ter nemške), razvoja konkurenčnosti ter dostopnosti nogometa po vsem svetu in intenzivnega zanimanja medijev ter pokritost z neposrednimi prenosi slednjih (Dimitropoulos & Tsagkanos, 2012).

Dimitropoulos (2010) začetek reorganizacije nogometa natančneje postavi v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so klubi svojo organizacijsko strukturo preoblikovali v bolj poslovno in korporacijsko usmeritev. S tem preoblikovanjem so enostavne in amaterske oblike nogometnih klubov, ki so svoje delovanje označevale kot neprofitno, svoje mesto prepustile profitno usmerjenim oblikam organizacije. Novi načini poslovanja in večja strokovnost v organizacijskih strukturah nogometnih klubov so vplivali na klube, precej pa tudi na zunanje dejavnike (sponzorje, navijače, medije in širšo javnost), saj so klubi morali začeti bolje skrbeti tudi zanje.

V Evropi, ki je pod okriljem UEFE, je organizacijska struktura nogometnih klubov odvisna od države, v kateri delujejo. V Angliji, Italiji, Belgiji in Rusiji so se nogometni klubi razvili bodisi v obliki delniških družb bodisi v obliki družb z omejeno odgovornostjo, povezanih v holdinge, v Nemčiji pa so naklonjeni sistemu povezave nogometnih društev z gospodarskimi družbami v razmerju 51 %–49 %, tako da ima društvo večinsko last v nogometnem klubu (Zavrl, b.l.).

Poslovanje UEFE, ki presega vse rekorde, je prikazano na Sliki 3. V sezoni 2015/16 so prihodke v primerjavi z letom prej več kot podvojili, saj so znašali 4.577 milijonov EUR (2.124,30 milijona EUR v sezoni 2014/15). UEFA je prihodke uspela povečati na račun organizacije evropskega prvenstva v Franciji leta 2016 (v nadaljevanju EURO 2016), ko je tekmovanje prvič v zgodovini potekalo v razširjeni obliki, saj je nastopilo 24 ekip, kar je osem več kot na predhodnem evropskem prvenstvu leta 2012.

Slika 3: Prihodki UEFE v petletnem obdobju 2011/12–2015/16

5.000 4.577,0 4.500

4.000

3.500

3.000 2.836,5

2.500 2.124,3 2.000 1.715,4 1.751,7

Prihodki mio. v EUR Prihodki 1.500

1.000

500

0 2011/12 2012/13 2013/14 2014/15 2015/16

Povzeto in prirejeno po UEFA, Financial report 2011/2012, 2013; UEFA, Financial report 2012/2013, 2014; UEFA, Financial report 2013/2014, 2015c; UEFA, Financial report 2014/2015, 2016b; UEFA, Financial report 2015/2016, 2017b.

V Tabeli 2 in na Sliki 4 je prikazana razčlenitev prihodkov v petletnem obdobju. V sezoni 2015/16, ki je bila najbolj uspešna sezona glede prihodkov, so ti iz naslova TV-pravic predstavljali 70 % vseh realiziranih prihodkov te sezone, saj so znašali 3.185,2 milijona EUR. V primerjavi s preteklo sezono, ko so znašali 1.689,6 milijona EUR, so se prihodki iz naslova TV-pravic povečali za 89 %. Komercialne pravice so v sezoni 2015/16 znašale 928,3 milijona EUR in so se povečale za 169 % v primerjavi s sezono prej. Najvišje povečanje v sezoni 2015/16 so izkazali prihodki iz naslova prodaje vstopnic, predvsem zaradi EURA 2016. Prihodki iz naslova vstopnic so se povečali za 1.059 % in so znašali 429 milijonov EUR. Ostali prihodki so se znižali za 34 %, predvsem na račun upada prihodkov iz naslova upravljanja premoženja, ki je rezultat padca funta zaradi Brexita.

Tabela 2: Razčlenitev prihodkov UEFE v petletnem obdobju 2011/12–2015/16

v mio EUR 2011/12 2012/13 2013/14 2014/15 2015/16 TV-pravice 1.936,3 1.325,1 1.347,3 1.689,6 3.185,2 Komercialne pravice 593,4 313,2 328,5 345,5 928,3 Prodaja vstopnic 251,1 39,1 33,6 37,0 429,0 Ostali prihodki 55,7 38,0 42,3 52,2 34,5 Prihodki skupaj 2.836,5 1.715,4 1.751,7 2.124,3 4.577,0

Slika 4: Razčlenitev prihodkov UEFE v petletnem obdobju 2011/12–2015/16

5.000,0 4.500,0

4.000,0 3.500,0 3.000,0 2.500,0 2.000,0 1.500,0

Prihodki mio. v EUR Prihodki 1.000,0 500,0 0,0 2011/12 2012/13 2013/14 2014/15 2015/16 TV Pravice Komercialne pravice Prodaja vstopnic Ostali prihodki in upravljanje premoženja

UEFA si prizadeva, da vsako leto med klube in nacionalne nogometne zveze razdeli čim več denarja za razvoj in konkurenčnost nogometa. Na račun višjih prihodkov so med klube, nacionalne zveze in druge v sezoni 2015/16 razdelili skupaj 6.986,4 milijona EUR, kar je 95 % več kot sezono prej, kar je razvidno iz Tabele 3. Solidarnostna plačila so znašala 1.163, 7 milijona EUR in so se v primerjavi z letom prej povišala za 579 %. UEFA je med sodelujoče ekipe v tekmovanjih skupaj v sezoni 2015/16 razdelila 2.269,8 milijona EUR, kar je 45 % več kot leto prej. Največ se je povišalo izplačilo ekipam na EURO 2016, saj je UEFA razdelila 301 milijon EUR. Na račun manjšega števila kvalifikacijskih tekem za EURO 2016 pa je UEFA v sezoni 2015/16 ekipam nakazala 31 % manj denarja. Tudi Liga prvakov in Liga Evropa sta klubom prinesli več denarja v sezoni 2015/16, saj je Liga prvakov zabeležila 31-odstotno povišanje, Liga Evropa pa kar 71-odstotno povišanje.

Tabela 3: Razdelitev sredstev/Odhodki UEFE v sezonah 2014/2015 in 2015/2016

2014/15 2015/16 Relativna v mio EUR razlika (v %) Solidarnostna plačila 171,4 1.163,7 579 - nacionalnim zvezam 30,9 801,4 2.494 - klubom 133,5 355,4 166 - donacije 7,0 6,9 -1 Sodelujoče ekipe v tekmovanjih 1.570,2 2.269,8 45 - EURO 2016 0,0 301,0 100 - kvalifikacije za EURO 2016 289,0 200,4 -31 - Liga prvakov 1.033,4 1.349,4 31 - Liga Evropa 239,8 411,2 71 se nadaljuje 14

Tabela 3: Razdelitev sredstev/Odhodki UEFE v sezonah 2014/2015 in 2015/2016 (nad.)

2014/15 2015/16 Relativna v mio EUR razlika (v %) - super pokal UEFA 5,2 7,0 35 - Ostalo 2,8 0,8 -71 Zmagovalec Lige prvakov 61,0 80,1 31 Zmagovalec Lige Evropa 19,1 13,8 -28 Zmagovalec EURA 2016 23,0 25,5 11 Skupaj 3.586,3 6.986,4 95

Vir: UEFA, Financial report 2015/2016, 2017b.

3.1 Angleška oblika nogometnih povezav in vpliv privatnega kapitala

Angleški klubi so pravno-organizacijsko oblikovani kot korporacije, v obliki delniških družb. Konec leta 2015 je bilo 75 % klubov prve angleške nogometne lige (angl. English Premier league, v nadaljevanju EPL) v tuji lasti, skupaj z drugo angleško ligo (angl. Championship) pa je v tuji lasti 50 % vseh angleških klubov (UEFA, 2015b, str. 53–54).

Goff (2007) poudari, da je status organizacije angleških klubov v obliki delniških družb privabilo tuje investitorje, ki jih ne zanima igra nogometa. Javnost je glede položaja angleških klubov razdeljena, saj imajo v obeh najmočnejših angleških prvenstvih stabilne klube, kritiki pa poudarjajo, da so zaradi pravno-organizacijske oblike delniških družb klubi zelo ranljivi. Nauright in Ramfjord (2010) ugotavljata, da se je s prihodom predvsem ameriških in ruskih investitorjev začel postopek novega načina poslovanja angleških klubov. Angleški nogometni klubi so se tako nekoliko bolj nagnili k ameriškemu modelu športa, s tem pa so poskrbeli za dvig dobičkonosnosti predvsem iz naslova TV-pravic in oglaševanja. Angleški klubski nogomet je tako doživel usodno povezavo med ameriškim trženjem in angleško tradicijo.

Prihodki EPL so v sezoni 2015/2016 znašali 4,9 milijarde EUR, kar je pomenilo, da je angleška liga po prihodkih v Evropi prekašala konkurenco. Nemška nogometna liga (v nadaljevanju Bundesliga) se je z 2,7 milijarde EUR uvrstila na drugo mesto, medtem ko so španska liga z 2,4 milijarde EUR, italijanska z 1,9 milijarde EUR in francoska z 1,5 milijarde EUR zasedle zadnja tri mesta med najmočnejšimi petimi evropskimi nogometnimi ligami. EPL je rast v primerjavi z letom prej dosegla zaradi dviga komercialnih prihodkov za 12 % oziroma 162 milijonov funtov ter dviga prihodkov iz TV- pravic za 10 % oziroma 240 milijonov funtov (Deloitte Touche Tohmatsu Limited, 2017, str. 9).

Goff (2007) ugotavlja, da je glavna težava angleških klubov ob prevzemu in po njem financiranje prevzema. Novi lastniki lahko prevzeme klubov ob pomanjkanju denarja financirajo s posojili, kar pomeni, da bi lahko nogometni klubi sčasoma trpeli zaradi 15 ogromne količine dolžniškega kapitala v svojih bilancah. Stokes (2006) dodaja, da pomanjkanje stroge zakonodaje glede prevzemov nogometnih klubov odpira vrata težavam v primeru, če se investitorji naveličajo in se odločijo zapustiti klub.

3.2 Nemška oblika nogometnih povezav in vpliv privatnega kapitala

Nemški nogomet s svojimi pravili že leta omejuje vpliv privatnega kapitala v nemških klubih. Pravilo, ki omejuje vpliv privatnega kapitala, se imenuje »50+1« in pravi, da je lahko klub v lasti nogometnega društva in gospodarske družbe v razmerju 50 % plus 1 volilna pravica, v korist društva. Dietl in Franck (2007) v svojem članku ugotavljata logiko ozadja nemškega pravila, ki pravi, da je cilj zagotavljanje integritete profesionalnega nemškega nogometa s tem, da se posameznikom onemogoči učinkovit nadzor v več kot enem nogometnem klubu. Tudi če bi posameznik imel v lasti več klubov, bi v vsakem sodeloval le kot manjšinski lastnik, saj bi društva v vsakem izmed klubov še vedno imela večino, kar pa z vidika donosnosti in nadzora nad klubom omenjenih posameznikov ne zanima.

Kupfer (2008) v svoji analizi ugotavlja prednosti in slabosti tega pravila. Stališča nasprotnikov so, da mora biti odločitev o prodaji večine delnic avtonomna odločitev posameznega nogometnega kluba ter da pravilo s svojim delovanjem ovira klub pri poslovanju, kar je za klub škodljivo. Argumenti zagovornikov nemškega pravila pa so, da morebitni investitorji primarno ne bi gledali na nogomet kot šport in na vpliv, ki ga ima na širšo javnost, ampak le kot vir hitrega zaslužka, saj so osredotočeni le na izhodno strategijo (angl. exit strategy). Investitorji bi zaradi želje po zaslužku zvišali cene vstopnic in drugih trgovskih izdelkov, podobno kot se je zgodilo v angleškem nogometu, vse omenjeno pa bi dodatno obremenilo navijače, ki bi zaradi teh odločitev imeli višje stroške. Finančna moč med nemškimi klubi bi bila neenakomerno porazdeljena, saj bi za privatne investitorje bili zanimivi le posamezni nemški klubi, s tem pa bi bili ogroženi konkurenčnost in stabilnost nemškega prvenstva. Privatni investitorji bi tudi negativno vplivali na socialni koncept strukture nemškega prvenstva, saj bi se investitorji osredotočili predvsem na članske ekipe nogometnih klubov, ki prinašajo denar, ne pa na mladinske pogone in druge dejavnike, ki so temelj za razvoj nogometa.

Seveda pa nemški nogomet ni imun na pritiske korporacij, ki želijo omenjeno pravilo odpraviti. Pravilo vsebuje zelo pomembno izjemo, imenovano »Lex Leverkusen«, s katero imata kluba Bayer Leverkusen in VFL Wolfsburg pravico, da od tega pravila odstopata, saj sta obe povezani gospodarski družbi v klubu več kot 20 let in imata zato pravico do lastniškega deleža, večjega kot 49 %. To izjemo želijo drugi klubi razširiti (Kupfer, 2008).

Nemški klubi zelo zaupajo svojemu sistemu, kar so dokazali leta 2009, ko so po predlogu kluba Hannover 96 glasovali o usodi pravila »50+1«. Z veliko večino so obdržali omenjeno pravilo, saj je ob treh vzdržanih klubih le Hannover 96 glasoval za ukinitev 16 pravila, kar 32 klubov pa je glasovalo v prid temu pravilu. Pozneje so klubi sporočili, da je zanje najpomembneje, da so navijači tisti, ki verjamejo v ta sistem. Ta je namreč temelj za to, da je nemški nogomet blizu navadnemu človeku ne glede na neusmiljene dejavnike modernega poslovnega sveta. Nemško prvenstvo mora ostati zvesto svojim principom, s poudarkom na dejavnikih, kot so stabilnost, kontinuiteta in bližina navijačem, ki so glavni razlog, da nemški nogomet danes dosega velike uspehe (Conn, 2009).

Kindler (2014) pojasni, da je primerljivost angleškega in nemškega sistema omejena in je odvisna predvsem od dometa tržne vrednosti, ki jo lahko dosežejo angleški nogometni klubi v primerjavi z nemškimi.

Burić (2010) doda, da je v angleškem nogometu predvsem kratkoročna poslovna usmerjenost organizacije klubov zelo odvisna od posameznih lastnikov, kar klube postavlja pred negotovo prihodnost. Po drugi strani pa v nemških oblikah povezanosti vidi dolgoročno stabilnost, ki pa ima za nasprotni učinek počasnejšo rast v primerjavi z angleškimi klubi.

Klubi nemške Bundeslige so v sezoni 2015/16 v konkurenci petih najmočnejših evropskih nogometnih lig dosegli tretjo najvišjo rast prihodkov ter ohranili drugo mesto za EPL. Prihodki so se povečali za 320 milijonov EUR, predvsem zaradi novih pogodb, ki se nanašajo na TV-pravice, iz katerih so se prihodki samo iz tega naslova v sezoni 2015/16 povišali za več kot 100 milijonov EUR, kar pomeni da so se prihodki iz TV-pravic v tej sezoni povišali za 26 % (Deloitte Touche Tohmatsu Limited, 2017, str. 9).

Jambrošić in Selimović (2016) ugotavljata, da se s finančnega vidika slovenski nogometni klubi ne morejo primerjati z zahodnoevropskimi, med katere sodijo klubi najmočnejših lig, med njimi angleški in nemški. Slovenske klube tako uvrščata ob bok vzhodnoevropskim nogometnim klubom.

3.3 Hrvaška oblika nogometnih povezav in vpliv privatnega kapitala

Hrvaški nogomet tvorijo klubi, ki so pravno-organizacijsko organizirani bodisi kot društva oziroma neprofitne organizacije bodisi kot delniške družbe. V prvi hrvaški nogometni ligi (v nadaljevanju 1. HNL) je mogoče najti klube z eno in drugo obliko organiziranosti. Na Hrvaškem so v obliki društev organizirani manjši, predvsem amaterski klubi, ki se financirajo predvsem prek javnih sredstev, težijo pa zlasti k razvoju športne infrastrukture, razvoju mladinskih pogonov, dobremu odnosu z lokalno skupnostjo ter celostnemu razvoju nogometa. Na drugi strani pa so v obliki delniških družb organizirani večji klubi, ki imajo za cilj ustvarjanje prihodkov in posledično dobička. Kot vselej pa obstajajo izjeme, tako da izjemni rezultati in ustvarjanje dobička ne pomenijo, da mora biti klub organiziran kot delniška družba (Fiscus d.o.o., 2016, str. 4–5).

V 1. HNL tekmuje pet klubov, ki so oblikovani kot športne delniške družbe (HNK Rijeka, HNK Hajduk, HNK Cibalia, NK Istra 1961 in NK Osijek), drugih pet v ligi pa nastopa v obliki društev, med njimi tudi GNK Dinamo Zagreb. Kljub različnim pravno- organizacijskim oblikam pa je treba zagotoviti, da bodo finančni izkazi vseh klubov med seboj primerljivi, saj bo le tako zagotovljena preglednost poslovanja, ki je pogoj za razvoj in konkurenčnost hrvaškega nogometa (Oršanić, 2017).

3.3.1 GNK Dinamo Zagreb

GNK Dinamo Zagreb (v nadaljevanju GNK Dinamo) je hrvaški nogometni klub s sedežem v Zagrebu. GNK Dinamo nastopa v 1. HNL. Velja za najuspešnejši hrvaški nogometni klub, ki je v svoji zgodovini že šestkrat igral v Ligi prvakov (Nova TV d.d., 2016).

Nogometni klub Dinamo je bil ustanovljen leta 1911. V tem času so bili v Zagrebu trije nogometni klubi: HAŠK, Concordia in Croatia. Klub je leta 1923 osvojil prvo prvenstvo in prvenstvo Jugoslavije. Med dvema svetovnima vojnama je bil najbolj uspešen jugoslovanski klub s petimi osvojenimi prvenstvi. Po osamosvojitvi Hrvaške leta 1991 je klub Dinamo postal vodilni klub države in najuspešnejši na območju nekdanje Jugoslavije, saj je šestkrat igral v skupinskem delu Lige prvakov. Klub je imel v preteklosti veliko imen, od leta 1945 do leta 1991 ime Dinamo, nato do leta 1993 ime HAŠK Građanski, nato sedem let ime Croatia, od leta 2000 pa znova NK Dinamo. Po letu 2011 se je klub preimenoval v GNK Dinamo – Građanski nogometni klub Dinamo, pod tem imenom pa deluje še danes (GNK Dinamo, 2017).

3.3.1.1 Analiza lastniške povezave in vpliv privatnega kapitala

Kljub dobremu poslovanju in rekordnim dobičkom je klub oblikovan kot neprofitna organizacija oziroma društvo. V preteklosti se je veliko govorilo o preoblikovanju kluba v športno delniško družbo. Razlog za to naj bi bila pravila finančnega fair playa UEFA (angl. UEFA financial fair play, v nadaljevanju FFP), ki klubom v obliki društev ne dovoli več kot petmilijonsko izgubo tri leta zapored, med tem ko športnim delniškim družbam omejitev postavlja pri 15 milijonih EUR izgube tri leta zapored (Index Promocija d.o.o., 2015). Kljub vsem govoricam in obljubam je GNK Dinamo do pisanja te magistrske naloge ostal organiziran v obliki društva, omejitvi pravila FFP pa se je izognil z izboljšanim finančnim rezultatom, predvsem v letu 2016.

Poslovanje GNK Dinama vsebuje tako pozitivne kot negativne zgodbe. Kljub številnim tekmovalnim dosežkom in rekordnim prihodkom ter dobičkom so klub spremljale negativne zgodbe, ki so posledica predvsem dolgoletnega predsedovanja Zdravka Mamića, ki so mu med drugim očitali izčrpavanje kluba. Med njegovim predsedovanjem klub ni posloval transparentno, saj ni redno objavljal revidiranih poslovnih poročil, s tem pa je kršil uredbe hrvaškega Zakona o športu. Poslovanje društev je na Hrvaškem manj

18 nadzorovano kot poslovanje podjetij, kar je vodstvu kluba omogočilo različne malverzacije pri klubskem poslovanju (Raić Knežević, 2015).

Vrhunec nepravilnega poslovanja je klub doživel leta 2015, ko so Zdravka Mamića aretirali zaradi domnevnih nepravilnosti pri prestopih igralcev, saj mu pri prodaji igralcev pristojni organi očitajo davčno utajo in podkupovanje. Poleg Zdravka Mamića pa je bil v preiskavo vpleten tudi njegov brat Zoran, ki ga sumijo korupcije in povezave z organiziranim kriminalom. S svojim delovanjem naj bi brata Mamić blagajno GNK Dinama od leta 2008 oškodovala za več kot 14,8 milijona EUR, državo pa zaradi davčnih utaj za 1,5 milijona EUR (Guardian News and Media Limited, 2015).

3.3.1.2 Analiza finančnih izkazov GNK Dinamo

V hrvaškem nogometu je GNK Dinamo Zagreb absolutni vladar tako v tekmovalnem kot finančnem smislu. V Tabeli 4 je prikazano poslovanje kluba v obdobju od 2013 do 2016. Klub se je v letih 2015 in 2016 uspel uvrstiti v Ligo prvakov, kar je v blagajno prineslo večmilijonske nagrade, saj so od UEFE v letu 2015 iz naslova nagrad prejeli slabih 17 milijonov EUR, leta 2016 pa dobrih 17,5 milijona EUR (5,4 milijona EUR v 2013 in 3,1 milijona EUR v 2014, ko ni bilo uvrstitve v Ligo prvakov). Klubu konstantno prinaša veliko denarja prodaja igralcev. V preteklosti se je izkazalo, da imajo v klubu zelo razvite pogajalske sposobnosti pri prodaji igralcev, ki klubu prinašajo veliko denarja. V letu 2016 so prihodki od prodaje igralcev znašali 41.177.143 EUR, kar predstavlja 63 % vseh prihodkov v tem letu. Prihodki od prodaje igralcev so skupaj s prihodki od donacij občine Zagreb (3.169.438 EUR) in prihodki iz nagrade UEFE (17.554.261 EUR) v letu 2016 predstavljali kar 95 % vseh prihodkov, ki jih je klub realiziral v tem letu. Ta podatek je po eni strani zavidljiv, po drugi pa pomeni pravi alarm. Poslovni odhodki skupaj so v letu 2016 znašali 51.467.093 EUR, kar pomeni, da bi v letu, ko se klubu ne bi uspelo uvrstiti v Ligo prvakov, hkrati pa bi realizirali slabšo prodajo igralcev, prihodki kluba zelo upadli in z njimi ne bi mogli pokriti tekočega poslovanja. Še večji problem bi nastal, če bi se ta scenarij ponovil v večletnem obdobju. To bi za klub pomenilo nujno racionalizacijo in zniževanje stroškov, ki so resnično zelo visoki. Trenutno finančno stanje namreč klubu omogoča precejšnjo razsipnost, kar je seveda razumljivo.

Tabela 4: Izkaz poslovnega izida za GNK Dinamo 2013–2016

Postavka (v EUR1) 2013 2014 2015 2016 Poslovni prihodki 28.533.336 15.790.686 32.392.581 65.177.623 - Prihodki od prodaje 1.574.571 1.541.708 3.184.838 2.290.788 se nadaljuje

1 Za preračun podatkov iz hrvaških kun (HRK) za kluba GNK Dinamo in HNK Rijeka sem za vsako leto uporabil tečaj izbranega leta na zadnji dan v letu (31.1.2), z izjemo leta 2016 (30.12.), saj tečajnice za soboto, 31.12.2016, ni. 19

Tabela 4: Izkaz poslovnega izida za GNK Dinamo 2013–2016 (nad.)

Postavka (v EUR) 2013 2014 2015 2016 - Donacije občine Zagreb 2.921.701 2.680.078 903.378 3.169.438 - Članarine 109.728 117.816 123.835 143.934 - Nagrade UEFE 5.495.179 3.093.739 16.973.899 17.554.261 - Prihodki od prodaje igralcev 17.468.558 7.409.730 9.338.247 41.177.143 - Prihodki od finančne lastnine 612.224 78.001 540.512 663.460 - Prihodki od izposoje igralcev 263.504 115.412 116.559 106.116 - Ostali prihodki 87.870 754.202 1.211.312 72.482 Poslovni odhodki 29.586.485 27.601.565 38.831.777 51.467.093 - Stroški igralcev 13.352.999 13.142.976 18.612.155 23.096.667 - Stroški zaposlenih 1.432.162 1.694.370 2.085.749 2.401.185 - Materialni stroški 2.997.069 2.557.409 2.459.493 3.365.331 - Stroški storitev 1.880.023 1.870.824 2.324.279 2.343.433 - Finančni odhodki 323.217 1.010.449 1.520.813 1.534.764 - Donacije in štipendije 645.864 843.496 1.179.118 921.459 - Neodpisana vr. prodane DI 3.548.136 152.850 352.541 5.052.226 - Amortizacija 3.478.147 4.714.203 6.905.939 7.907.167 - Ostali stroški 1.928.869 1.614.988 3.391.690 4.844.859 Davek od dobička 0 0 0 2.976.552 Čisti poslovni izid -1.053.150 -11.810.879 -6.439.196 10.733.978

Vir: J. Trogrlić, Financijski izvještaj GNK Dinamo 2016.: Rekordna zarada, rekordno trošenje, 2017.

3.3.2 HNK Rijeka

Hrvaški nogometni klub Rijeka (v nadaljevanju HNK Rijeka) je nogometni klub iz tretjega največjega hrvaškega mesta Reka. Klub tekmuje v 1. HNL. V sezoni 2016/2017 je prvič v svoji zgodovini osvojil naslov prvaka 1. HNL, hkrati pa je osvojil tudi naslov hrvaškega pokalnega zmagovalca (HNK Rijeka, 2017b).

Nogometni klub je bil ustanovljen leta 1926. Leta 1945 je v klub pristopila večina igralcev drugih klubov in začeli so igrati na stadionu Kantrida. V prvih letih je klub v tedanji Jugoslaviji dosegel zmeren uspeh. Ime NK Rijeka (kot ga imajo še danes) so pridobili leta 1954. Dvakrat so osvojili pokal maršala Tita, trikrat hrvaški pokal, osvojili so tudi naslov podprvaka v treh sezonah. Tako je HNK Rijeka na vrhu lestvice najuspešnejših hrvaških klubov (HNK Rijeka, 2017a).

3.3.2.1 Analiza lastniške povezave in vpliv privatnega kapitala

HNK Rijeka je bil tako kot drugi hrvaški klubi sprva oblikovan kot društvo oziroma neprofitna organizacija. Leta 2012 se je klub preoblikoval v športno delniško družbo: 70 % delnic ima v lasti italijanski milijarder Gabriele Volpi, 30 % delnic pa občina Reka. V primerjavi z drugimi hrvaškimi klubi, ki so se oblikovali v delniške družbe, je vprašanje

20 glede uspešnosti privatizacije za HNK Rijeka skoraj nepotrebno, saj je klub od preoblikovanja doživel razcvet tako na finančnem kot na tekmovalnem področju (Oršanić, 2017).

3.3.2.2 Analiza finančnih izkazov HNK Rijeka

Klub, ki od leta 2012 deluje kot športna delniška družba, se lahko pohvali z dobrim poslovanjem tako v tekmovalnem kot finančnem smislu. Kljub slabšemu izidu v letih 2013 in 2014, ko je klub realiziral izgubo v znesku 1,5 milijona EUR v letu 2013 in 1,9 milijona EUR v letu 2014, je hitro izboljšal finančni položaj ter že leta 2015 dosegel dobiček v znesku 2,3 milijona EUR. V letu 2016 je dobiček znašal 705.000 EUR. Glede na dejstvo, da klub do leta 2016 ni nikoli osvojil naslova državnega prvaka, ni imel možnosti za kvalifikacije za Ligo prvakov, iz česar bi lahko iztržil morebitne večmilijonske nagrade za igranje v Ligi prvakov. Klub pa se je dvakrat uvrstil v Ligo Evropa (v sezonah 2013/14 in 2014/15). Iz tega naslova so bili prihodki iz nagrad UEFE najvišji v letih 2013 in 2014, ko so znašali 2,1 milijona EUR v letu 2013 in 2,8 milijona EUR v letu 2014. V klubu se lahko pohvalijo z rekordnimi prestopnimi prihodki v letu 2015, ko so realizirali 12,3 milijona EUR prihodkov iz naslova prestopnih dejavnosti. V letu 2016 je iz istega naslova realiziranih 10,6 milijona EUR. V letih 2015 in 2016 prihodki od prodaje igralcev predstavljajo največji delež prihodkov, in sicer 74 % v letu 2015 in 75 % v letu 2016. V letih 2013 in 2014 predstavljajo prihodki iz naslova nagrad UEFA največji delež prihodkov: 35 % v letu 2013 in 32 % v letu 2014.

Največji strošek poslovanja v vseh letih so stroški za igralce in trenerje. Leta 2013 so znašali 3,9 milijona EUR ter tako predstavljali 54 % vseh stroškov v tistem letu. V letu 2014 so isti stroški znašali 5,2 milijona EUR oziroma 49 %, v letu 2015 8,2 milijona EUR oziroma 56 %, v letu 2016 pa 5,5 milijona EUR oziroma 42 %. S povečevanjem prihodkov se povečujejo tudi stroški, ki v nekaterih letih presegajo prihodke. Glede na finančno stanje kluba in trenutne razmere v tekmovalnem smislu se klubu ob nadaljevanju tako uspešnega poslovanja obetajo resnično dobri časi. Omenjeno prikazuje Tabela 5.

Tabela 5: Izkaz poslovnega izida za HNK Rijeka 2013–2016

Postavka (v 000 EUR) 2013 2014 2015 2016 Poslovni prihodki 5.877 8.782 16.821 14.022 - Sponzorstva 464 520 639 896 - TV-pravice 243 169 122 145 - Prihodki od prodaje igralcev 600 1.392 12.378 10.622 - Vstopnice 666 905 696 715 - Najem poslovnih prostorov 33 29 119 147 - Nagrade UEFA 2.105 2.843 1.011 1.110 - Donacije 1.609 2.739 1.688 189 se nadaljuje

Tabela 5: Izkaz poslovnega izida za HNK Rijeka 2013–2016 (nad.)

Postavka (v 000 EUR) 2013 2014 2015 2016 - Članarine 89 108 91 126 - Ostali prihodki 70 77 77 72 Poslovni odhodki 7.332 10.646 14.562 13.297 a) Materialni stroški 318 209 372 410 b) Stroški prodanega blaga 175 53 164 31 c) Drugi poslovni odhodki 5.712 7.916 10.450 8.943 - Strošek igralcev in trenerjev 3.985 5.199 8.219 5.520 - Strošek organiziranja tekem 811 958 371 328 - Priprave igralcev 337 665 655 593 - Ostali stroški igralcev 580 1.094 1.206 2.502 č) Stroški dela 259 397 406 441 d) Amortizacija 608 1.158 1.408 1.013 e) Ostali stroški 249 880 1.642 2.413 f) Drugi poslovni odhodki 10 34 119 46 Finančni prihodki 2 24 139 216 Finančni odhodki 19 44 74 61 Davek od dohodkov 0 0 0 175 Čisti poslovni izid -1.472 -1.885 2.324 705

Vir: FINA – Financijska agencija, baza podatkov RGFI, 2017.

4 ORGANIZIRANOST NOGOMETA V SLOVENIJI

4.1 Nogometna zveza Slovenije

Nogometna zveza Slovenije je organizacija, ki že od leta 1920 skrbi za razvoj in delovanje slovenskega nogometa. Največje uspehe je Zveza dosegla v letih po osamosvojitvi, ko so se članske reprezentance uvrstile v evropsko prvenstvo (2000) ter svetovni prvenstvi (2002 in 2010). Jedro poslovanja zveze pa ni članska reprezentanca, temveč vsi drugi dejavniki in infrastruktura, ki skrbijo za razvoj nogometa v Sloveniji (NZS, 2017).

NZS sestavlja sedem medobčinskih nogometnih zvez (v nadaljevanju MNZ), znotraj katerih deluje 308 klubov. Največ jih deluje znotraj MNZ Ljubljana (61 klubov) in MNZ Maribor (55 klubov). Poleg MNZ-jev pa članstvo NZS sestavljata še dve strokovni organizaciji: Zveza nogometnih trenerjev Slovenije in Zveza nogometnih sodnikov Slovenije (NZS, 2015b, str. 17).

Nameni in cilji delovanja NZS kot krovne nogometne organizacije v Sloveniji so skrb za razvoj in delovanje nogometa v Sloveniji. Z zagotavljanjem vrhunskega nogometa prek sistema državnih tekmovanj NZS nastopa kot predstavnik slovenskega nogometa. NZS skrbi tudi za usposabljanje trenerjev, sodnikov in drugih strokovnih delavcev ter za razvoj mladinskih pogonov v državi, prek katerih se lahko nogometni upi uveljavijo doma in v 22 svetu. NZS sodeluje s FIFO, UEFO in nacionalnimi organizacijami drugih držav, prav tako pa z različnimi organizacijami in skupinami, ki so povezane s slovenskim nogometom. Vodilo NZS je spodbujanje nogometne igre v duhu fair play, dejavna je na področju delovanja proti diskriminaciji, svoje delovanje pa organizira skladno s statutom, etičnimi kodeksi in pravili FIFE ter UEFE (NZS, 2016b, 5. člen, str. 3).

Dejavnosti in naloge NZS so med drugim urejanje, organiziranje in vodenje nogometa v Sloveniji, saj NZS opravlja nadzor nad organizacijo in izvajanjem nogometa. NZS nastopa kot posredni člen med UEFO in FIFO, saj svoje člane obvešča o odločitvah in usmeritvah omenjenih organizacij, hkrati pa skrbi za implementacijo in uresničevanje teh odločitev. NZS skrbi tudi za zadeve, ki se nanašajo na registracijo klubov in igralcev ter za izvajanje licenčnih pravil. Poleg omenjenega Zveza skrbi tudi za izvajanje tekmovanj slovenske nogometne reprezentance (NZS, 2016b, 6. člen, str. 4). Poleg A reprezentance, ki je najbolj prepoznaven in izpostavljen produkt zveze, saj njeni uspehi neposredno vplivajo na proračun, status in ugled Zveze, NZS skladno s svojimi programi skrbi za izvajanje in razvoj še 12 drugih reprezentanc znotraj različnih razredov: mladinske, mlajše, futsal, ženske in dekliške reprezentance (NZS, 2015b, str. 38–41).

Vire financiranja za izvajanje aktivnosti vseh reprezentanc NZS pridobiva prek prodaje vstopnic, oglaševalskih, televizijskih in drugih medijskih pravic na tekmah pod okriljem NZS, s prihodki od prodaje sponzorskih pravic ter s prihodki od lastne prodaje uradnih licenčnih izdelkov. Poleg omenjenega pa NZS skrbi za svoje člane tudi s finančnimi podporami (NZS, 2016b, 6. člen, str. 4).

V svoji viziji delovanja do leta 2020 je NZS izpostavila štiri ključne strateške usmeritve, ki jim bo sledila v tem kratkoročnem obdobju (NZS, 2015b, str. 9):

 uveljavitev širšega pomena nogometa v družbi;  povečanje prihodkov;  razvoj mladih;  razvoj infrastrukture.

Nogomet je dejavnost, ki nenehno raste, hkrati pa je priljubljenost nogometa mogoče izmeriti na globalni ravni. Nogomet ima močan vpliv na širšo družbo, saj sega na vse ravni socialne družbe. NZS želi z uveljavitvijo širšega pomena nogometa v družbi doseči prepoznavnost nogometa v očeh države in širše javnosti, s čimer bi dobili potrebno podporo za realizacijo vseh aktivnosti na različnih ravneh, ki so potrebne za razvoj nogometa ter s tem vključevanje posameznikov oziroma skupin posameznikov v njegovo delovanje. Finančna sredstva oziroma pomanjkanje slednjih so eden večjih izzivov slovenskega nogometa, zato želi NZS prek novih poslovnih modelov in nogometnih produktov povečati prihodke tako na ravni profesionalnega kot tudi amaterskega nogometa. NZS se zaveda, da so za razvoj nogometa potrebni tudi kakovostni in uspešni 23 mladinski pogoni, ki skrbijo za kakovost in številčnost mladih nogometnih upov obeh spolov. Z usmeritvijo v nogometno infrastrukturo in njen razvoj pa želi NZS zagotoviti primerne pogoje za razvoj nogometa (NZS, 2015b, str. 9).

4.2 Pravne oblike nogometnih klubov v Sloveniji

V Sloveniji je bila do leta 2017 v veljavi organizacija nogometnih klubov po nemškem sistemu, in sicer v smislu povezave nogometnih društev in gospodarskih družb v razmerju 51 %–49 %, pri čemer imajo nogometna društva večino glasovalnih pravic (Zavrl, b.l.). Mitrović (2012) tako povezavo med pravom in športom smatra kot ustrezno, saj takšna ureditev zagotavlja celovitost delovanja nogometnih klubov, predvsem z gospodarskega, športnega in sociološkega vidika.

Pravno preoblikovanje slovenskih nogometnih klubov sega sicer v leto 2007, ko je Licenčni oddelek NZS pred uvedbo novih pravil klubom razkril vse informacije glede pravnih preoblikovanj. Prednosti in slabosti pravnih preoblikovanj so bile klubom jasno predstavljene (NZS, 2007), kar prikazuje Tabela 6.

Tabela 6: Prednosti in slabosti pravnega preoblikovanja nogometnih klubov

Prednosti Slabosti Delitev pridobitnih in nepridobitnih dejavnosti Tveganje za neusklajenost delovanja Možnost dostopa na kapitalski trg za Pravno preoblikovanje samo po sebi ne rešuje gospodarske družbe finančnih težav Motivacija za vlaganja in udeležbo pri dobičku v gospodarskih družbah Profesionalni šport, organiziran v gospodarskih družbah - zmanjšanje tveganja za športna društva (amaterski in mladinski nogomet) Večja transparentnost poslovanja med društvom in gospodarsko družbo

Vir: NZS, Pravno preoblikovanje nogometnih klubov, 2007, str. 13.

Žunič (2008) lastniško povezavo med nogometnim društvom in gospodarsko družbo v družbi z omejeno odgovornostjo, v kateri gospodarska družba nastopa kot strateški partner, nogometno moštvo pa ima večino glasovalnih pravic, označuje kot optimalno lastniško povezavo za delovanje nogometnih klubov v Sloveniji. Pri tem dodaja, da je lahko strateški partner tako pravna kakor tudi fizična oseba. Omenjeno prej veljavno lastniško povezavo prikazuje Slika 5.

Slika 5: Stara omejitev lastniške povezave, pri kateri je nogometno društvo večinski lastnik gospodarske družbe

Vir: A. Zavrl, Pravne oblike nogometnih klubov, b.l., str. 14.

Spoznanje NZS, da organizacija profesionalnega nogometa presega omejitve in poslanstva nogometnih društev, je vodilo v spremembe Pravilnika NZS o licenciranju nogometnih klubov (v nadaljevanju Pravilnik o licenciranju), s katero se je razmerje v lastništvu med nogometnim društvom in gospodarsko družbo spremenilo na 74 %–26 %. Tako ima po novem večinsko last gospodarska družba oziroma strateški partner (NZS, 2016a). Omenjena sprememba, ki jo prikazuje Slika 6, še bolj na široko odpira vrata vstopu privatnega kapitala v slovenske nogometne klube, s tem pa precej priložnosti in izzivov.

Slika 6: Nova omejitev lastniške povezave, pri kateri je strateški partner večinski lastnik gospodarske družbe

Povzeto in prirejeno po NZS, Okrožnica 11/16, 2016a. 25

4.3 Licenciranje nogometa v Sloveniji

V 49. členu Statuta NZS je določeno, da nastopanje nogometnih klubov v tekmovanjih NZS in tekmovanjih UEFA pogojuje licenca, ki jo izda NZS. Postopki za izvedbo licenciranja ter pogoji za pridobitev licence so določeni v Pravilniku o licenciranju, ki ga sprejme IO NZS in odobri UEFA za tekmovanja pod njenim okriljem (NZS, 2016b, 6. člen, str. 21).

Pravilnik o licenciranju opredeljuje subjekte, ki so upravičeni do licenc. Prosilec za licenco je po tem členu nogometni klub, ki (NZS, 2015a, 36. člen, str. 7):

 je pravna oseba v skladu z veljavno zakonodajo;  ima sedež na ozemlju Republike Slovenije;  in je registriran član skladno s Statutom NZS.

Isti člen določa tudi pogoje sodelovanja na podlagi trajanja članstva, odvisno od ravni tekmovanja, na katerem želi klub sodelovati. Članstvo mora trajati najmanj (NZS, 2015a, 36. člen, str. 7):

 tri zaporedna leta (UEFA in 1. SNL);  dve zaporedni leti (2. SNL);  eno leto (3. SNL).

Pravilnik o licenciranju za pridobitev licence določa obvezne licenčne kriterije, ki jih mora prosilec za licenco izpolniti pravočasno in popolno, da bi pridobil licenco. Ti kriteriji so (NZS, 2015a, 2. člen, str. 2):

 športni kriteriji;  infrastrukturni kriteriji;  kadrovski in administrativni kriteriji;  pravni kriteriji;  finančni kriteriji.

4.3.1 Športni kriteriji

Igra nogometa ter njena prihodnost sta odvisni predvsem od števila ljudi, ki jo igrajo. Za prihodnost nogometa je zato nujno potrebna široka baza nogometašev, ki imajo potrebne sposobnosti in motivacijo, da postanejo profesionalni igralci. Zato je pomembno spodbujati programe za razvoj mladih in pritegniti v nogomet več in bolje izobraženih fantov in deklet, ki ne igrajo le nogometa, temveč so tudi njegovi ljubitelji in navijači (FIFA, 2007, str. 23).

Športni kriteriji določajo pogoje, ki jih morajo izpolniti prosilci za licenco, da bi bili upravičeni do podelitve. Klubi morajo med drugim zagotavljati (NZS, 2015a, str.16):

 mladinski razvojni program, s katerim skrbijo za razvoj nogometa pri mladinskih selekcijah ter za zavezanost in podporo obveznemu in dopolnilnemu šolskemu izobraževanju svojih mladih igralcev;  mladinska moštva, ki bodo ob pridobitvi licence sodelovala na uradnih ligaških tekmovanjih NZS na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni;  strokovni štab ter infrastrukturo za izvajanje mladinskih pogonov;  finančna sredstva za izvajanje mladinskih pogonov.

4.3.2 Infrastrukturni kriteriji

Za določitev licence so bistveni infrastrukturni objekti, na katerih lahko klubi igrajo uradne tekme. Za tekmovanja NZS ali UEFA morajo imeti klubi na voljo stadion, ki je bodisi v lasti kluba bodisi najet prek dogovora o uporabi z lastnikom najetega stadiona. Prav tako so eden od temeljnih infrastrukturnih kriterijev tudi objekti za treniranje, ki so v lasti klubov ali pa najeti, na katerih lahko klubi nemoteno trenirajo (NZS, 2015a, str. 18). Zavrl (2009) izpostavlja nujnost modernih in urejenih stadionov, s katerimi pogojuje razvoj ter napredek nogometa.

4.3.3 Kadrovski in administrativni kriteriji

Zavrl (2009) označuje organizirano in usposobljeno klubsko vodstvo kot temeljni pogoj za organiziranost kluba, s katerimi pogojuje športne uspehe. Funkcije, ki oblikujejo organizacijsko strukturo, so med drugimi (NZS, 2015a, str. 24):

 direktor, ki skrbi za vodenje kluba in kadrovanje ter operativno poslovanje;  finančni direktor, ki skrbi z finančno poslovanje kluba;  vodja varnosti, ki skrbi za varnost;  oseba za stike z javnostjo, ki skrbi za klubsko komuniciranje z javnostjo in stike z mediji;  glavni trener, ki trenira ekipo in ima ustrezno trenersko licenco;  zdravnik, ki skrbi za zdravstveno oskrbo vseh članov kluba ter za preprečevanje morebitnega uživanja poživil.

4.3.4 Pravni kriteriji

Pri pridobivanju točnih informacij o licenčnem sistemu kluba ima pomembno vlogo vsebina pravnega kriterija. Tem pravilom mora klub obvezno slediti, če želi delovati v

27 okviru nacionalnih panožnih zvez in sodelovati na nacionalnih ter mednarodnih tekmovanjih (Zavrl, 2009).

4.3.5 Finančni kriteriji

Prosilec za licenco mora Licenčnemu oddelku NZS predstaviti finančne podatke v obliki letnega poročila, revidiranega s strani pooblaščenega revizorja. Revidirano letno poročilo mora vsebovati bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, pojasnila k računovodskim izkazom in poročilo poslovodstva o poslovanju (NZS, 2015a, str. 28).

Prav tako mora prosilec za licenco dokazati, da ima poravnane vse obveznosti iz prestopnih dejavnosti v preteklem poslovnem letu, ki se navezujejo na vrednosti prestopov igralcev v preteklem obdobju. Če informacije v zvezi s prestopi niso podane, če ima prosilec za licenco neporavnane obveznosti oziroma ne predloži podatkov, ki bi izpolnjevali zahteve, se vloga za pridobitev licence zavrne (NZS, 2015a, str. 35).

Prosilec za licenco mora za pridobitev licence dokazati, da nima obveznosti do zaposlenih in odvisnih oseb in da je brez obveznosti za socialne prispevke, davke in druge dajatve. Prosilec za licenco mora poravnati vse obveznosti do igralcev, trenerjev ter vseh drugih zaposlenih na upravno-administrativnem, tehničnem, medicinskem in varnostnem področju. Za vse zaposlene mora poravnati tudi socialne prispevke, davke in druge dajatve iz naslova dohodkov (NZS, 2015a, str. 38–39).

5 VPLIV KAPITALA V SLOVENSKIH NOGOMETNIH KLUBIH

Nogometni klubi tako kot ob nastanku slovenske nogometne lige tudi danes iščejo vsakršne vire financiranja bodisi za večje uspehe bodisi za golo preživetje. Finančni vložki tujih partnerjev ponujajo izhod v sili, predvsem v obliki posojil in ne v obliki nepovratnih sredstev. Ranljive klube zato posamezni vlagatelji izkoristijo za nečedne in sumljive posle. Investitorje je zato pred prihodom potrebno dobro preveriti, se seznaniti z njihovimi interesi, načrti in viri financiranja (Zavrl & Pevnik, 2017).

5.1 NK Olimpija Ljubljana

Nogometni klub Olimpija Ljubljana (v nadaljevanju NK Olimpija) je klub s sedežem v Ljubljani. Tekmuje v 1. SNL, z možnostjo udeležbe na evropskih tekmovanjih v primeru uspeha. Klub kot ga poznamo danes, je bil ustanovljen leta 2005 pod imenom NK Bežigrad, na pogorišču tedaj propadlega kluba, imenovanega Nogometno športno društvo NK Olimpija, ki je bilo pozneje tudi uradno izbrisano iz Poslovnega registra Slovenije. V pravno-formalnem pogledu kluba med seboj nimata lastniških, zgodovinskih, ali kakršnih koli drugih povezav, saj gre za dva povsem ločena gospodarska subjekta, vendarle pa so

28 navijači tisti, ki so novonastali klub vzeli za svojega in ga v spiritualnem smislu povezujejo s propadlim predhodnikom (MMC RTV Slovenija, 2009).

Zgodovina NK Olimpija se začenja z letom 1911, ko so se v Ljubljani začeli oblikovati prvi nogometni klubi, med njimi tudi nogometni klub Olimpija. V 106 letih od ustanovitve je NK Olimpija doživljala tako dobre kot slabe trenutke. Pred I. svetovno vojno sta delovala dva kluba, NK Ilirija in NK Slovan, med vojno pa je nogometno življenje zamrlo (NK Olimpija, 2017).

Po vojni je v Ljubljani prišlo do združevanja klubov; tako je nastal povojni klub SK Ljubljana, ki je predstavljal slovensko reprezentančno sekcijo. Nogometno življenje pa je zamrlo tudi med II. svetovno vojno. SK Ljubljana se je nato leta 1945 udeležil prvega povojnega prvenstva Jugoslavije. Po novih združitvah z drugimi ljubljanskimi klubi je nastal klub NK Enotnost. Leta 1964/65 se je klub preimenoval v nogometni klub Olimpija. NK Olimpija je leta 1970 igrala finale pokala proti beograjski Crveni zvezdi, vendar je tekmo izgubila. Olimpija je v svoji zgodovini od leta 1966 do leta 1984 igrala v jugoslovanski zvezni ligi in se v nekaterih sezonah uvrstila tik pod vrh prvenstva. (NK Olimpija, 2017).

Leta 1975 je Olimpija na stadionu za Bežigradom podrla rekord gledanosti domačih tekem, saj se je na tekmi proti mostarskemu Veležu zbralo rekordnih 25.000 gledalcev, kar ostaja dosežek, ki ga klub do danes ni uspel preseči (Kutin, 1975).

Leta 1984 je klub izpadel iz prve jugoslovanske zveze, kar je bil hud udarec za Olimpijo. Pot vrnitve v prvo zvezno ligo je trajala pet let. Leto dni pred uvrstitvijo v prvo ligo so se na tribunah ljubljanskega kluba pojavili zametki navijaške skupine Green dragons, ki so klub leta 1989 pospremili v prvo zvezno ligo (NK Olimpija, 2017).

Z uvrstitvijo Olimpije v prvo jugoslovansko zvezno ligo se je klub preporodil, vendar je preporod delno zamrl zaradi političnih nemirov in razpada skupne države. Olimpija je svoj položaj v zvezni ligi zamrznila, priključila pa se je novonastali slovenski ligi. V letu osamosvojitve Slovenije se je Olimpija borila za naslov slovenskega državnega prvaka. Uspela je dvigniti prvi pokal v letu 1992 in v naslednjih letih še tri. Odmevna zmaga je bila nad Levskim iz Sofije v pokalu UEFA. Za dobrimi časi pa so prišli tudi nekoliko slabši. Od leta 1999/2000 je v Olimpijo prišlo kar precej trenerjev, iz kluba so odhajali tudi sponzorji. V zgodovini kluba NK Olimpija je to obdobje zapisano kot črno (NK Olimpija, 2017).

Na tako imenovani krizni skupščini je stara uprava dobila nov mandat. Kljub temu so nogometaši odhajali. Veliko težav je bilo tudi z neoddanimi vlogami za licenciranje. Novi časi so se za Olimpijo začeli z ustanovitvijo NK Bežigrad, s čimer so mladim talentom želeli omogočiti nemoteno nadaljevanje sezone; le tako so lahko obstali v ligi. Skladno s pravili licenciranja pa so na NZS sprejeli določitev, da v nižjo ligo degradirajo tako člane

29 kot mlajše selekcije. Z degradacijo vseh sekcij v najnižji rang tekmovanja se je za klub začelo novo obdobje, polno izzivov. Začel se je projekt, s katerim so NK Olimpija v petih letih pripeljali v 1. SNL, čeprav je bilo na začetku precej težko, saj si nihče ni želel igrati v nižjih ligah. K vnovični uvrstitvi kluba v 1. SNL je veliko pripomogel nekdanji predsednik Izet Rastoder, ki je klub s privatnimi vložki financiral na poti do uvrstitve v 1. SNL. K boljši motivaciji so pripomogla znana imena slovenskega nogometa in zvesti navijači Green Dragonsi; ti so Olimpijo ves čas spremljali na tekmah in jo podpirali. Tako je klub leta 2007 pridobil pravico do uporabe imena Olimpija in začel nastopati pod imenom NK Olimpija Bežigrad, že leto kasneje pa se je preimenoval v NK Olimpija Ljubljana, v ime, ki ga nosi še danes. Leta 2009 je Olimpija premagala Zagorje in vstopila v 1. SNL (NK Olimpija, 2017).

Leta 2015 je vodenje kluba prevzel Milan Mandarić. Lastniška sprememba je prinesla veliko sprememb, ki so bile potrebne, klub pa je po 21 letih znova postal slovenski državni prvak (NK Olimpija, 2017).

5.1.1 Analiza lastniške povezave in vpliv privatnega kapitala

NK Olimpija Ljubljana je bila do druge polovice leta 2015 v lasti ljubljanskega podjetnika Izeta Rastoderja, ki je imel prek podjetja Nogometno moštvo d.o.o. v lasti 49 % ljubljanskega kluba. 51 % kluba je bila v lasti društva Športno društvo Nogometni klub Olimpija Ljubljana (v nadaljevanju ŠD NK Olimpija), katerega predsednik je bil prav tako Izet Rastoder. Klub je bil v tem času v sodno/poslovnem registru vpisan pod imenom Nogometno moštvo, športni management d.o.o. Lastniška povezava prikazana s Sliko 7, je bila v skladu s takrat veljavnim Pravilnikom nogometne zveze. Klub je 16. junija 2015 prevzel podjetnik Milan Mandarić. Ob nespremenjeni lastniški obliki je g. Mandarić postal tudi predsednik društva ŠD NK Olimpija. V obeh primerih velja, da ima lastnik kluba prek družbe z omejeno odgovornostjo in športnega društva klub v 100-odstotni lasti. Dne 26. maja 2016 je g. Mandarić prek podjetja MM šport d.o.o. odkupil 49-odstotni delež podjetja Nogometno moštvo d.o.o., klub pa v Poslovnem registru Slovenije poimenovanje spremeni v FC Olimpija, dejavnost športnih klubov, d.o.o. (Okrožno sodišče v Ljubljani, 2016).

Na podlagi spremembe Pravilnika o licenciranju, ki je začel veljati 1. januarja 2017, je v klubu prišlo do spremembe lastniške strukture, ki je bila uradno spremenjena dne 26. aprila 2017. To spremembo prikazuje Slika 7. Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani se je delež gospodarske družbe MM Šport d.o.o., ki je imela v lasti 49 % FC Olimpija d.o.o., povišal na 74 %, delež društva Športno društvo nogometni klub Olimpija Ljubljana pa se je znižal z 51 % na 26 % (Okrožno sodišče v Ljubljani, 2017).

Slika 7: Lastniška struktura FC Olimpija d.o.o. (v %)

ŠPORTNO DRUŠTVO NK OLIMPIJA LJUBLJANA MM ŠPORT d.o.o.

Vir: AJPES, baza podatkov ePRS, FC Olimpija d.o.o., 2017b.

Slika 8: Lastniška struktura FC Olimpija d.o.o. pred spremembo (v %)

49 51

ŠPORTNO DRUŠTVO NK OLIMPIJA LJUBLJANA MM ŠPORT d.o.o.

Vir: AJPES, baza podatkov ePRS, FC Olimpija d.o.o., 2017b.

Sprememba lastniške strukture lastniku Mandariću omogoča večji nadzor v klubu, kar pomeni, da bi kot investitor s sedaj nižjim tveganjem lahko v klub vložil več denarja. Problem, ki sem ga zaznal, je, da se Mandarić, tako kot pred njim Rastoder, ni odločil za neposredno in nepovratno kapitalsko investicijo. Tako kot Izet Rastoder sedaj Mandarić klubu denar posoja, v zameno pa trži visoke obresti. Mandarić je kupil ljubljanski klub za evro, saj je bil klub takrat tik pred bankrotom, ocenjena tržna vrednost kluba pa je 0 EUR (POP TV, d.o.o., 2017).

Kljub želji po transparentnem poslovanju pa na Mandarića letijo očitki, da naj bi s svojim poslovanjem oškodoval ljubljanski klub. V letu 2016 je NK Olimpija s prestopoma dveh najboljših igralcev zaslužila nekaj več kot 9 milijona EUR, kljub vsemu pa naj bi Mandarić za 74 % klubskega deleža plačal zgolj dva evra (en evro za 49 % delež ter en evro za preostalih 25 %). Razlog za tako kupnino je, da so v času nakupa bili na voljo podatki iza 31.12.2015, ki so prikazovali več kot dva milijona EUR izgube. Glede na to, da je Mandarić lastnik, ki je v času nakupa vedel, da je v tekočem letu 2016 za več kot 9 milijona EUR prihodkov, pomeni da je kupnina v vrednosti 2 EUR prenizka. Dodatno naj bi si Mandarić preko družbe MM šport, ki ima v lasti 74 % FC Olimpija izplača tudi dobiček v višini 1,6 milijona EUR. Vsaj 26 % dobička bi na ta račun moralo prejeti društvo ŠD NK Olimpija Ljubljana, saj je 26 procenti lastnik ljubljanskega kluba, pa se to ni zgodilo. Ne glede na vsa dejstva, se je v tem primeru pokazalo, da Mandarić vendarle ni najboljši gospodar NK Olimpija, saj dokazuje, da je njegovo vodilo predvsem zaslužek in ne širši dobrobit ljubljanskega kluba. Z investiranjem dobička nazaj v klub bi lahko zagotovil obogatitev klubskega proračuna s katerim bi lahko financirali tekoče poslovanje ter investirali v izboljšanje igralskega kadra. Na koncu se to ni zgodilo, največ pa je zaslužil prav privatni lastnik (Simič, 2017).

5.1.2 Analiza finančnih izkazov FC Olimpija Ljubljana d.o.o.

Finančna slika FC Olimpija d.o.o., ki jo kažeta Tabeli 7 in 8, v letih 2013–2016 prikazuje, da kljub vstopu privatnega kapitala poslovanje družbe, z izjemo leta 2016, ne dosega pozitivnega rezultata. S slabimi 879.260 EUR prihodkov v letu 2013 je v tem letu družba zabeležila negativen poslovni rezultat, saj je izguba znašala 1.093.759 EUR, s tem pa se je bilančna izguba tega leta povišala na 1.833.867 EUR. Družba ima tako v izbranem obdobju v svoji bilanci vsako leto negativni kapital, ki se je večal vse do leta 2016. Z realizirano izgubo v znesku 218.892 EUR v letu 2014 in 2.225.847 EUR v letu 2015 je konec leta 2015 bilančna izguba znašala 4.278.610 EUR. Z uspešnim poslovanjem v letu 2016 je družba realizirala prihodke v znesku 9.683.003 EUR; večino teh je dosegla s prodajo igralcev ter tako dosegla dobiček v znesku 1,6 milijona EUR. Ne glede na uspeh v letu 2016 pa konec istega leta bilančna izguba znaša 2,7 milijona EUR. Iz Tabele 8 je razvidno, da so v družbo z namenom delnega pokritja negativnega kapitala vplačali kapitalske rezerve v znesku 2.000.000 EUR; tako je končno stanje negativnega kapitala v letu 2016 znašalo 723.693 EUR.

Tabela 7: Izkaz poslovnega izida za FC Olimpija d.o.o., 2013–2016

Postavka 2013 2014 2015 2016 Čisti prihodki od prodaje 879.260 1.753.152 947.552 9.683.003 Drugi poslovni prihodki 0 0 0 16.520 Stroški blaga, materiala in storitev 1.758.373 1.756.709 2.795.016 8.136.924 Stroški dela 53.556 59.191 109.345 125.506 se nadaljuje

Tabela 7: Izkaz poslovnega izida za FC Olimpija d.o.o., 2013–2016 (nad.)

Postavka 2013 2014 2015 2016 Odpisi vrednosti 3.377 2.812 126.093 109.780 Drugi poslovni odhodki 43.007 11.159 8.532 118.281 Finančni prihodki iz danih posojil 3.078 7.090 0 0 Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 45 7 7.554 10.179 Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 121.534 152.844 135.733 0 Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 376 115 300 52.588 Drugi prihodki 9.260 3.983 7.387 601.065 Drugi odhodki 5.179 294 13.321 1.024 Davek iz dobička 0 0 0 136.874 Odloženi davki 0 0 0 0 Čisti poslovni izid -1.093.759 -218.892 -2.225.847 1.629.791 Preneseni dobiček/izguba -740.108 -1.833.867 -2.052.763 -4.360.985 Bilančni dobiček/izguba -1.833.867 -2.052.759 -4.278.610 -2.731.193

Vir: AJPES, baza podatkov JOLP, FC Olimpija d.o.o., 2013–2016, 2017a.

Tabela 8: Kapital FC Olimpija d.o.o., 2013–2016

Postavka 2013 2015 2014 2016 Kapital -1.826.367 -4.271.110 -2.045.259 -723.693 - Osnovni kapital 7.500 7.500 7.500 7.500 - Kapitalske rezerve 0 0 0 2.000.000 - Rezerve iz dobička 0 0 0 0 - Preneseni čisti poslovni izid -740.108 -2.052.763 -1.833.867 -2.731.193 - Čisti poslovni izid -1.093.759 -2.225.847 -218.892 0

Vir: AJPES, baza podatkov JOLP, FC Olimpija d.o.o., 2013–2016, 2017a.

5.1.3 Analiza finančnih izkazov ŠD NK Olimpija Ljubljana

ŠD NK Olimpija Ljubljana, ki je v tem primeru nosilec tekmovalne licence, se osredotoča predvsem na mladinske nogometne selekcije in na sodelovanje z drugimi organizacijami. Kot je razvidno iz Tabel 9 in 10, je društvo v letih 2013 in 2014 največ prihodkov pridobilo iz naslova dotacij iz proračuna ter drugih javnih sredstev; v letu 2013 so pridobili 301.687 EUR, v 2014 pa 421.651 EUR. V letu 2015 so iz istega naslova pridobili le 89.958 EUR, kar se je na koncu poznalo pri rezultatu iz poslovanja. Glede na to, da je bil najvišji prihodek v letu 2015 nadomestilo za vzgojo igralcev v znesku 142.700 EUR (40 % vseh prihodkov), je društvo v letu 2015 skupaj ustvarilo le 353.308 EUR prihodkov. Iz Tabele 11 je razvidno, da so v skladu z nižjimi prihodki v društvu znižali stroške v letu 2015, predvsem na račun stroškov storitev. Stroški storitev vsako leto predstavljajo najvišji delež vseh odhodkov, v letu 2013 364.197 EUR (68 %), v letu 2014 678.783 EUR (80 %), v letu 2015 pa 256.178 EUR (54 %).

Društvo je v letih 2013 in 2014 ustvarilo pozitiven rezultat poslovanja, saj je dobiček v letu 2013 znašal 217.383 EUR, v letu 2014 pa 138.728 EUR. V letu 2015 je društvo zaradi prej omenjenih nižjih prihodkov ustvarilo izgubo iz poslovanja v znesku 124.354 EUR.

Tabela 9: Izkaz poslovnega izida za ŠD NK Olimpija Ljubljana 2013–2015

Postavka 2013 2014 2015 Prihodki iz dejavnosti 797.033 1.032.478 353.308 Odhodki iz dejavnosti 535.014 852.324 470.704 Finančni prihodki 18 1 8 Finančni odhodki 6.691 11.264 6.670 Drugi prihodki 9.954 694 2 Drugi odhodki 15.258 4.415 298 Davek od dohodkov 32.659 26.442 0 Odloženi davki 0 0 0 Čisti poslovni izid 217.383 138.728 -124.354

Vir: AJPES, baza podatkov JOLP, ŠD NK Olimpija Ljubljana, 2013–2015, 2017a.

Tabela 10: Podrobna razčlenitev prihodkov iz dejavnosti ŠD NK Olimpija Ljubljana 2013–2015

Prihodki od dejavnosti 2013 2014 2015 Prihodki od prodaje trg. blaga in proizvodov 17.278 404 287 Prihodki od prodaje storitev 113.873 73.651 87.690 Dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev 301.687 421.303 89.958 Dotacije in sofinanciranje NZS 29.732 26.205 19.708 Donacije drugih pravnih in fizičnih oseb 220.853 27.504 1.326 Članarine in prispevki članov 106.443 139.698 8.327 Oddajanje igrišča v najem 2.393 1.840 800 Nadomestilo za vzgojo igralcev 0 336.659 142.700 Ostali prihodki od dejavnosti 4.774 5.214 2.512 Skupaj 797.033 1.032.478 353.308

Vir: AJPES, baza podatkov JOLP, ŠD NK Olimpija Ljubljana, 2013–2015, 2017a.

Tabela 11: Podrobna razčlenitev odhodkov iz dejavnosti ŠD NK Olimpija Ljubljana 2013–2015

Odhodki iz dejavnosti 2013 2014 2015 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 0 0 0 Stroški materiala 41.122 56.734 14.207 Stroški storitev 364.197 678.783 256.178 - Najemnine 18.135 15.478 10.157 - Stroški sodelovanja z Nogometnim moštvom d.o.o. 85.454 425.409 10.185 se nadaljuje

Tabela 11: Podrobna razčlenitev odhodkov iz dejavnosti ŠD NK Olimpija Ljubljana 2013–2015 (nad.)

Odhodki iz dejavnosti 2013 2014 2015 - Stroški vzdrževanja opreme 2.318 2.479 14.804 - Stroški trenerjev 133.086 138.022 125.459 - Stroški prevoza 24.915 27.018 15.210 - Povračila stroškov članom in zaposlenim 25.682 6.029 4.988 - Stroški nadomestil za igralce 4.028 9.249 2.847 - Ostali stroški 70.579 55.099 72.528 Stroški dela 75.904 40.624 91.221 Odpisi vrednosti 53.791 76.183 103.078 Drugi odhodki iz dejavnosti 0 0 6.020 Skupaj 535.014 852.324 470.704

Vir: AJPES, baza podatkov JOLP, ŠD NK Olimpija Ljubljana, 2013–2015, 2017a.

Pri poslovanju kluba je zanimivo dejstvo, da je ŠD NK Olimpija Ljubljana edino društvo, ki do zaključka te magistrske naloge na AJPESOVI bazi podatkov ni objavilo poslovnega poročila za leto 2016, kar kaže na pomanjkljivo transparentnost poslovanja društva. V klubu tudi niso našli toliko časa, da bi mi za potrebe magistrske naloge omogočili intervju z g. Mandarićem.

5.2 NK Maribor

Nogometni klub Maribor Branik (v nadaljevanju NK Maribor) je slovenski nogometni klub s sedežem v Mariboru. Tekmuje v 1. SNL, v primeru uspeha pa imajo možnost udeležbe na evropskih tekmovanjih. NK Maribor se je v letih 2011, 2012 in 2013 uvrstil v skupinski del tekmovanja v evropske lige UEFA, v sezoni 2013/2014 se je klub uvrstil celo v šestnajstino finala evropske lige UEFA, leta 2014 pa je NK Maribor zaigral tudi v skupinskem delu tekmovanja v Ligi prvakov (NK Maribor, 2017a). Omenjeni uspehi so blagajno kluba napolnili z večmilijonskimi nagradami, ki so omogočile stabilno finančno poslovanje kluba.

Zametek NK Maribor sega v leto 1960. V sezoni 1966/67 so napredovali v prvo zvezno nogometno ligo. Svoj najboljši rezultat v prvih petih letih so dosegli v sezoni 1969/70, saj so z zmago nad Dinamom zasedli deseto mesto. V letu 1972 se je NK Maribor poslovil od elitne druščine, saj je izpadel in se uvrstil v drugo zvezno ligo. Svojo zadnjo prvoligaško tekmo je odigral proti Olimpiji. Z zmago v Ljudskem vrtu proti Rijeki so se znova klasificirali za uvrstitev v najvišji rang tekmovanja. Proti Proleterju so igrali pred 20.000 gledalci, a jim ni uspelo zmagati, in tako jim je izguba razblinila upe o vnovičnem vzponu med elito. Od tega leta naprej je za NK Maribor značilen čas nekoliko manj odmevnih dosežkov. V letu 1980 je izbruhnila največja afera, imenovana »afera žoga«. Disciplinska komisija je izključila NK Maribor; nadaljevali so v republiški ligi. To je zaznamovalo 35 nihanje v klubu in vse do osamosvojitve Slovenije se niso postavili na noge (NK Maribor, 2017c). Z osamosvojitvijo Slovenije se je NK Maribor pridružil druščini v novoustanovljeni slovenski ligi. V prvenstvu se ekipa ni mogla enakovredno kosati z Olimpijo, osvojili pa so prvi naslov pokalnega zmagovalca. V letu 1992 so se vpisali na evropski nogometni zemljevid. Proti koncu leta 1999 je NK Maribor dosegel največji uspeh slovenskega klubskega nogometa. Prvič v zgodovini so se uvrstili Ligo prvakov (NK Maribor, 2017c).

V letu 2000 so osvojili naslov državnega prvaka s prednostjo 17 točk pred zasledovalci. V naslednji sezoni sta se dva največja slovenska kluba borila za naslov državnega prvaka na stadionu Bežigrad, tudi takrat je zmagal NK Maribor. Prišli pa so težki časi, sanacije kluba.

Težav so se otresli šele v sezoni 2004/2005, ko so se uvrstili v izločilne boje za ligo UEFA. Sredi Španije so premagali španskega podprvaka in osvojili svoj prvi evropski pokal. Leta 2008 je občina Maribor končala obnovitev Ljudskega vrta, kar je nogometašem NK Maribor prineslo veliko zadovoljstva. V sezoni 2009/2010 je klub začel uresničevati evropske sanje (NK Maribor, 2017c).

5.2.1 Analiza lastniške povezave in vpliv privatnega kapitala

Pravna oblika organizacije kluba je društvo, zveza društev, saj je klub v 100-odstotni lasti društva Nogometni klub Maribor Branik, kar prikazuje Slika 9. Kljub možnosti lastniškega povezovanja z gospodarsko družbo, ki jo določa Pravilnik o licenciranju, se NK Maribor za takšno lastniško povezavo ni odločil. Eden od razlogov je relativna finančna stabilnost kluba v zadnjih letih, predvsem zaradi vseh evropskih uspehov.

Slika 9: Lastniška struktura Nogometnega kluba Maribor Branik (v %)

100

Nogometni klub Maribor Branik

Vir: AJPES, baza podatkov ePRS, Nogometni klub Maribor Branik , 2017b.

Uspehi v Evropi ter posledično finančna stabilnost so klubu omogočili delovanje v obliki društva brez dodatnega privatnega kapitala. Izkaz poslovnega uspeha v letih 2015 in 2016 36 kaže na to, da bi bila usoda kluba v trenutni pravni obliki morda celo vprašljiva. NK Maribor je zato zelo odvisen od mednarodnih uspehov ter uspehov pri kadrovanju v smislu cenovno ugodnih nakupov novih nogometašev ter iztržku pri prodaji slednjih.

Dejstvo je, da ob finančni stabilnosti, ki si jo je klub zagotovil z uvrstitvami v evropske pokale, kapitalskih povezav (v kratkoročnem smislu) ne potrebuje. Vodstvo kluba je na junijski novinarski konferenci to tudi potrdilo, ter dodalo, da so se v klubu odločili, da bodo svojo pot nadaljevali sami, saj si glede na zgodbe v drugih klubih takšne poti ne želijo. Poleg tega so dejali, da je finančno stanje kluba stabilno, da ne bodo porabili več sredstev, kot jih pridobijo, da pa so se odločili za ukinitev ekipe B, ki je bila za trenutne razmere v klubu zlasti previsok finančni zalogaj. V klubu se bodo osredotočili na vključitev mladih igralcev v člansko ekipo, s katerimi bi dosegali dobre rezultate, ob morebitnih prodajah pa z njimi tudi zaslužili ter tako financirali poslovanje kluba (NK Maribor, 2017b).

Menim, da vstop privatnega kapitala v organiziran nogometni klub kot je NK Maribor lahko prinese le pozitivne učinke. Vsi omenjeni uspehi so pritegnili vrsto deležnikov, ki podpirajo klub (javnost, sponzorji, mediji), zato bi bil privatni kapital ob vstopu deležen pozitivnega pritiska, s katerim bi kot doslej poslovanje ohranili v slogu transparentnosti in uspešnosti.

NK Maribor je avgusta 2017 dosegel novo uvrstitev v Ligo prvakov, kar potrjuje, da v klubu v kratkem ni pričakovati lastniških, organizacijskih ali kakšnih drugih bistvenih sprememb, saj bo klub za ta uspeh prejel rekordno nagrado UEFE. Klub si na račun tega uspeha obeta nagrado v znesku slabih 15 milijonov EUR (Nogomanija d.o.o., 2017).

5.2.2 Analiza finančnih izkazov NK Maribor

NK Maribor si je trenutno finančno stabilnost zagotovil leta 2014 z uvrstitvijo v skupinski del Lige prvakov. Tabele 12, 13 in 14 prikazujejo poslovanje kluba v obdobju 2014–2016. Iz poslovnega poročila NK Maribor Branik za leto 2014 je namreč razvidno, da je klubu ta uspeh leta 2014 prinesel 13.459.892 EUR, kar je 72 % vseh prihodkov, ki jih je klub realiziral v tem letu. Uspeh je sicer povzročil tudi povišanje odhodkov, vendar je klub vseeno realiziral 6,1 milijona čistega dobička (leta 2013 je klub realiziral milijon EUR dobička na račun uvrstitve v Ligo Evropa). Klub je leta 2014 po vseh podatkih zabeležil rekordni proračun za leta, ki so sledila.

Poslovni poročili NK Maribor Branik za leti 2015 in 2016 pa prikazujeta drugačno zgodbo. V letih 2015 in 2016 klub ni dosegel večjih mednarodnih uspehov, kar je vplivalo na finančno poslovanje kluba. NK Maribor je v obeh letih realiziral izgubo, ki je bila višja kot 1,5 milijona EUR. V letu 2016 so kljub višjim prihodkom v primerjavi s predhodnim letom realizirali izgubo v znesku 1,7 milijona EUR, saj se je ta povečala za 108.005 EUR. Kar 54

% vseh realiziranih prihodkov v letu 2016 je bilo iz naslova prodaje in koriščenja igralcev, znašali so 5.022.690 EUR ter se v primerjavi z letom 2015, ko so znašali 1.123.302 EUR, povišali za 3.899.388 EUR. Na konto prihodkov so v letu 2015 dobili 2,8 milijona EUR iz naslova udeležbe v kvalifikacijah za evropska tekmovanja, leta 2016 pa so iz istega naslova prejeli je 856.901 EUR. Čeprav so imeli v letu 2016 visoke prihodke, pa so ti znašali le 50 % vseh prihodkov, ki so jih realizirali v rekordnem letu 2014. Stabilno delovanje kluba pritegne tudi stabilno podporo sponzorjev, ki na račun NK Maribor skupaj letno nakažejo približno 1,5 milijona EUR.

Tabela 12: Izkaz poslovnega izida za NK Maribor Branik 2013–2016

Postavka 2013 2014 2015 2016 Poslovni prihodki 9.026.772 18.686.341 7.083.180 9.238.266 Poslovni odhodki 8.020.588 12.161.142 8.581.644 10.911.869 Finančni prihodki 1.597 1.777 2.074 3.235 Finančni odhodki 10.008 4.488 1.269 526 Drugi prihodki 245.926 9.796 15.487 15.405 Drugi odhodki 53.722 102.351 91.650 26.339 Davek od dohodkov 101.473 283.427 0 0 Čisti poslovni izid 1.088.504 6.146.506 -1.573.822 -1.681.827

Vir: AJPES, baza podatkov JOLP, Nogometni klub Maribor Branik, 2013-2016, 2017a.

Tabela 13: Podrobna razčlenitev prihodkov iz dejavnosti Maribor Branik 2013–2016

Prihodki iz dejavnosti 2013 2014 2015 2016 Dotacije Mestne občine Maribor 180.427 281.688 225.776 232.497 Nagr. za sodelovanje v UEFI 4.382.647 13.459.892 2.828.070 856.901 Donacije podjetij in fizičnih oseb 254.705 229.600 292.066 253.608 Reklamne storitve 1.314.035 1.662.668 1.500.576 1.480.449 Prihodki od prodanih vstopnic 692.125 1.271.208 336.112 487.286 Prodaja igralcev, koriščenje igralcev 1.824.800 1.141.350 1.123.302 5.022.690 Prihodki od najemnin, zarač. bonov 132.675 142.049 209.210 83.422 Drugi prihodki - organiz. tekem, najem opreme 10.942 57.266 60.839 94.934 Prihodki od sofinanciranj – prenosi, licence 62.434 129.173 67.632 243.983 Prihodki od prodaje revije, artiklov, koledarja 171.982 285.157 368.539 454.502 Članarine, MNZ 0 26.290 71.058 27.994 Skupaj 9.026.772 18.686.341 7.083.180 9.238.266

Vir: AJPES, baza podatkov JOLP, Nogometni klub Maribor Branik, 2013–2016, 2017a.

Tabela 14: Podrobna razčlenitev odhodkov iz dejavnosti Maribor Branik 2013–2016

Odhodki iz dejavnosti 2013 2014 2015 2016 Nabavna vrednost prodanega materiala 87.282 166.890 209.445 288.289 Stroški materiala 415.093 674.966 596.837 602.917 se nadaljuje 38

Tabela 14: Podrobna razčlenitev odhodkov iz dejavnosti Maribor Branik 2013–2016 (nad.)

Odhodki iz dejavnosti 2013 2014 2015 2016 Nogometna oprema (dresi, žoge …) 261.392 462.958 403.623 414.710 Navijaška oprema, zdr. oprema 153.701 212.008 193.214 188.207 Stroški storitev, od tega: 6.582.394 10.037.547 6.464.199 8.726.112 - storitve igranja nogometašev 3.228.902 4.994.560 2.819.867 3.213.079 - storitve strokovnega kadra 771.484 1.095.223 846.025 1.103.806 - provizije za prestop igralcev 690.538 946.447 541.602 2.005.423 - stroški tekem, prevozi, priprave 687.367 1.088.162 586.112 713.668 - najem stadionov in igrišč, opreme 196.450 292.232 315.337 321.559 - ostali stroški-tiskanje, čiščenje 165.593 261.762 202.587 121.981 - reprezentanca, boni igralcev, vti 250.776 425.677 387.414 420.491 - foto., snemanje, Štud. servis 109.364 165.360 251.692 292.899 - ostale storitve 481.920 768.124 513.562 533.207 Stroški dela 695.244 984.379 889.028 827.666 Odpisi vrednosti 90.997 147.214 125.586 157.356 Drugi poslovni odhodki 149.578 150.147 296.550 309.528 Skupaj 8.020.588 12.161.143 8.581.645 10.911.868

Vir: AJPES, baza podatkov JOLP, Nogometni klub Maribor Branik, 2013–2016, 2017a.

Rekordna nagrada, ki bo oplemenitila klubsko blagajno, bo omogočila, da bo klub v sezoni 2017/18 igral z rekordnim proračunom. Lahko bodo poplačali izgube, financirali tekoče poslovanje, investirali v razvoj mladinskega pogona, morda bodo tudi znova vzpostavili ekipo B, ki so jo zaradi slabega finančnega stanja ukinili. Vsekakor omenjeni uspeh kluba, ki se je dogodil v času pisanja te magistrske naloge, je trenutno situacijo kluba zasidral v stabilne temelje, kar pomeni, da je klub za obdobje nekaj let, ob racionalnemu in premišljenemu poslovanju varen. V klubu se lahko brezskrbno osredotočijo na državno prvenstvo, pokal in predvsem Ligo prvakov, ki bi jim ob morebitnih zmagah na tem tekmovanju v klubsko blagajno prinesla dodatne milijone, s tem pa še okrepila finančno stabilnost kluba.

V času pisanja magistrske naloge je klub tekmoval v kvalifikacijah za Ligo prvakov, kar pomeni, da so bili s svojim delovanjem osredotočeni na cilj preboja v to elitno tekmovanje, kar je ob gostujočih in domačih tekmah zahtevalo veliko operativnih in tekmovalnih priprav. V klubu zato niso našli časa, da bi mi za potrebe magistrske naloge omogočili intervju z vodstvom, kar pa sem seveda z razumevanjem sprejel.

5.3 NK Celje

Nogometni klub Celje (v nadaljevanju NK Celje) je klub s sedežem v Celju. Že več let uspešno igra v 1. SNL, v nekaj sezonah pa se je prek kvalifikacij neuspešno boril za mesta za sodelovanje v Lii Evropa. NK Celje so v preteklosti pestile velike finančne težave, ki pa 39 so jih leta 2012 uspešno rešili. Od tedaj se v klubu osredotočajo na vzgojo mladih igralcev, s prodajo katerih želijo povečati prihodke in izboljšati finančno sliko kluba (Jambrošič & Selimović, 2016).

NK Celje je bil za magistrsko nalogo izbran kot primer slabega sodelovanja slovenskega nogometnega kluba s privatnim kapitalom, ki bi lahko klubu povzročil dolgotrajne težave, predvsem finančne in poslovne.

Zgodovina nogometa v Celju sega v 19. stoletje, ko so se mladostniki z nogometom ukvarjali v prostem času. Tako se je najprej začelo nekoliko neorganizirano, kmalu za tem so ustanovili prvi športni klub, ki ni deloval prav dolgo. Pet let kasneje so ustanovili Cillier Athletik ̶ klub Eiche, ki je precej prispeval k popularizaciji nogometne igre v mestu ob Savinji. V letu 1918 se mu je pridružil še prvi slovenski Športni klub v Celju in odigrali so prvo tekmo. Tako je celjski Športni klub svojo pravo organizacijsko obliko dobil leta 1919, ko so izvolili tudi prvo vodstvo (NK Celje, 2017b).

Leta 1928 se je celjski športni klub Mars preimenoval in registriral v Športno društvo Olimp. Po drugi svetovni vojni sta se združila FD Celje in Olimp v Nogometni klub Kladivar. Doživeli so vzpon, vendar se je v naslednjih letih kakovost nogometa v Celju znova slabšala. Leta 1952 je Kladivar z uvrstitvijo v slovensko-hrvaško ligo dosegel prvi vrhunec, saj so sodelovali v polfinalu jugoslovanskega tekmovanja v Zagrebu (NK Celje, 2017b).

Ob Nogometnemu klubu Kladivar sta nastala še dva, Železničarski nogometni klub in Olimp. V sezoni 1963/64 so v slovenski conski ligi nastopili vsi trije celjski nogometni klubi. Kladivar je dosegel zelo dober uspeh in si zagotovil nastop v drugi jugoslovanski ligi. Ob koncu leta 1970 je celjski nogomet zašel v hudo krizo, pravi prelom pa je doživel v sezoni l980/81, ko se je Kladivar preselil v območno ligo. Tako se je Kladivar Celje šele leta 1990 uvrstil v slovensko nogometno ligo. Po osamosvojitvi in prihodu Darka Klariča se je klub preimenoval v NK Publikum in napredovali so z novo vizijo. V sezoni 2004/2005 si je CMC Publikum priboril prvo lovoriko, naslednje leto pa so se znova uvrstili v finale. Leta 2007 se je klub preimenoval v Nogometni klub Celje in v naslednjih sezonah sta sledili še dve uvrstitvi v finale (NK Celje, 2017b).

5.3.1 Analiza lastniške povezave in vpliv privatnega kapitala

V slovenskem nogometu je nekaj zgodb neuspešnega povezovanja slovenskih nogometnih klubov s privatnim kapitalom; ena takšnih je celjska. V mestu celjskih grofov so septembra 2016 najavili prihod ukrajinskih investitorjev prek češkega podjetja K Partners Sport Managment s.r.o. Po tedanjih izjavah vodstva kluba NK Celje naj bi investitor v klub prispeval nepovratna sredstva, saj je sklenjeni memorandum investitorja zavezoval, da prispeva vsaj 50 % vrednosti klubskega proračuna, ki ga klub ustvarja z različnimi

40 aktivnostmi, z vstopnicami, TV-pravicami in sponzorstvi. Klub je skeptično javnost miril z izjavami, da želijo narediti korak naprej, da sta strah ter skrb zaradi sprememb odveč (NK Celje, 2016).

Klub je prvotno deloval kot samostojno športno društvo, po prihodu investitorjev pa je 16. 11. 2016 prišlo do ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo Football Club Celje, podjetje za poslovne storitve v športu, d.o.o. (v nadaljevanju FC Celje). 50 % lastništva FC Celje je bilo v lasti športnega društva NK Celje, 50 % pa ukrajinskih investitorjev K Partners Sport Managment s.r.o., kar prikazuje Slika 10.

Slika 10: Lastniška struktura Football Club Celje d.o.o. (v %)

NOGOMETNI KLUB CELJE

50 50 K PARTNERS SPORT MANAGEMENT S.R.O.

Vir: AJPES, baza podatkov ePRS, Football Club Celje d.o.o., 2017b.

Kljub vsem obljubam investitorjev pa klub ni prejel obljubljenega svežnja kapitala. Slovenski mediji so poročali, da investitor tri mesece po prihodu v klub proračunu ni namenil niti evra, klubu pa je povzročil celo dodatne stroške (Šparavec, 2016).

V NK Celje so se kljub začetnemu optimizmu na koncu odločili za samostojno pot. Zgodba z investitorji se je klavrno končala. Klub se je po odločitvi o prekinitvi sodelovanja s sumljivim investitorjem znašel pred prelomnico; start v priprave na novo sezono se je začel z nepričakovano nižjim proračunom, zato so bile potrebne kadrovske in organizacijske spremembe ter racionalizacija poslovanja. Klub naj bi se v prihodnje oprl predvsem na svoj mladinski pogon in iskanje cenejših, neuveljavljenih igralcev s potencialom (NK Celje, 2017a).

NK Celje je zaradi neljubih dogodkov prisiljen poslovati kot doslej, brez privatnega kapitala. To mi je potrdil tudi direktor NK Celja, ki mi je v telefonskem pogovoru zatrdil, da se je klub z ukrajinskimi investitorji korektno razšel, sodelovanje z investitorjem pa na proračun ni vplivalo negativno. Družba Football club Celje d.o.o. bo za zdaj ostala kot aktivna pravna oseba, klub pa bo kot vsa leta doslej vseeno deloval izključno kot društvo. Opisano prikazuje Slika 11.

Slika 11: Lastniška struktura NK Celje pred povezavo s privatnim kapitalom in po njej (v %)

100

NOGOMETNI KLUB CELJE

Vir: AJPES, baza podatkov ePRS, Nogometni klub Celje, 2017b.

5.3.2 Analiza finančnih izkazov NK Celje

Finančna slika NK Celje jasno kaže, zakaj si je klub želel povezave s privatnim kapitalom. V Tabelah 15, 16 in 17 je prikazano poslovanje kluba v letih 2013–2016. Najboljši rezultat je klub dosegel leta 2013, ko je realiziral dobiček v znesku 327.305 EUR. Klub je v letu 2014 ustvaril 920.906 EUR čistih prihodov od prodaje, največ iz naslova sponzorstva in oglaševanja, in sicer v znesku 595.493 EUR (65 %). Leto prej je ob realiziranih prihodkih v znesku 1.005.525 EUR, 626.761 EUR (62 %) realiziral iz naslova sponzorstva in oglaševanja. Ker pa je klub v letu 2014 ustvaril odhodke v znesku 1.137.875 EUR, je v letu 2014 realiziral izgubo v znesku 53.346 EUR. V letih 2015 in 2016 se je finančna slika nekoliko izboljšala, saj je klub predvsem zaradi višjih prihodkov od prodaje igralcev (482.400 EUR v l. 2015 in 597.490 EUR v l. 2016) ter višjih prihodkov iz naslova sponzorstva in oglaševanja (729.603 EUR v l. 2015 in 627.395 EUR v l. 2016) uspel realizirati dobiček v znesku 18.660 EUR v l. 2015 in 28.565 EUR v letu 2016. Kljub boljšemu poslovanju v letih 2015 in 2016 pa klubu z dobičkom iz obeh let ni uspelo pokriti izgube iz leta 2014.

Tabela 15: Izkaz poslovnega izida za NK Celje 2013–2016

Postavka 2013 2014 2015 2016 Čisti prihodki od prodaje 1.005.525 920.906 1.478.599 1.578.550 Drugi posl. prih. (s prevred. prih.) 478.351 133.696 316.027 181.747 Poslovni odhodki 1.155.722 1.116.981 1.745.743 1.723.015 Finančni prihodki 4.896 2.093 20 2.719 Finančni odhodki 8.615 17.289 21.246 7.886 Drugi prih. 9.554 27.834 173 2.707 Drugi odhod. 6.684 3.605 6.982 2.787 Davek od dobička 0 0 2.188 3.470 Čisti poslov. izid 327.305 -53.346 18.660 28.565

Vir: AJPES, baza podatkov JOLP, Nogometni klub Celje, 2013–2016, 2017a. 42

Tabela 16: Podrobna razčlenitev prihodkov iz dejavnosti NK Celje 2013–2016

Prihodki iz dejavnosti 2013 2014 2015 2016 Reklamne storitve - sponzorstvo in oglaševanje 626.761 595.493 729.603 627.395 Prihodki od prodanih vstopnic 14.001 16.297 44.790 24.388 Prodaja igralcev, koriščenje igralcev 18.755 158.912 482.400 597.490 Drugi prihodki (najemnine, zaračunani obrat. str.) 287.523 84.252 139.886 246.817 Vadnina 58.485 65.952 81.920 82.460 Skupaj 1.005.525 920.906 1.478.599 1.578.550

Vir: AJPES, baza podatkov JOLP, Nogometni klub Celje, 2013–2016, 2017a.

Tabela 17: Podrobna razčlenitev odhodkov iz dejavnosti NK Celje 2013–2016

Odhodki iz dejavnosti 2013 2014 2015 2016 Stroški materiala 153.564 157.925 373.360 205.920 Stroški storitev, od tega: 816.669 862.303 1.225.726 1.429.168 - stroški storitev športnikov in trenerjev 465.722 449.737 646.859 670.572 - stroški najemnin 75.323 102.684 207.265 213.462 - Stroški prevoznih storitev 53.149 38.163 54.062 53.206 Stroški dela 62.083 63.831 66.020 52.961 Amortizacija 39.636 24.616 25.314 26.662 Drugi poslovni odhodki 83.770 8.306 55.323 8.304 Skupaj 1.155.722 1.116.981 1.745.743 1.723.015

Vir: AJPES, baza podatkov JOLP, Nogometni klub Celje, 2013–2016, 2017a.

5.4 NK Rudar Velenje

Nogometni klub Rudar Velenje (v nadaljevanju NK Rudar) je klub iz Velenja, mesta premoga. V nalogo je bil izbran zaradi odločitve vodstva kluba za povezavo nogometnega društva s privatnim kapitalom, ki pa se je tako kot v primeru NK Celje končala neuspešno.

Začetek zgodbe velenjskega kluba sega v leto 1948, ko so v Velenju ustanovili Nogometni klub Rudar Velenje. V desetih letih je klub zamenjal štiri igrišča, leta 1955 pa so dobili stadion Ob jezeru, na katerem igrajo še danes. V letu 1974/75 so v klubu zaposlili profesionalnega trenerja in se leta 1975/76 uvrstili v prvo slovensko ligo. Naslednjo sezono so se uvrstili v drugo zvezno nogometno ligo. Nato je sledila kriza, ki so jo prebrodili leta 1990/91, ko je NK Rudar postal slovenski nogometni prvak. V sezoni 1997/98 so ob petdesetletnici delovanja osvojili slovenski nogometni pokal. Klub se je v sezoni 2014/15 boril v kvalifikacijah za evropsko ligo UEFA, a žal neuspešno (NK Rudar Velenje, 2017b).

5.4.1 Analiza lastniške povezave in vpliv privatnega kapitala

Zgodba NK Rudar ni bila uspešna, prav tako kot zgodba NK Celja ne, saj potek dogodkov v letu 2017 ni bil takšen, kot so si ga želeli navijači, igralci, skupnost ter mesto Velenje, na delovanje kluba pa so leteli očitki glede nepravilnosti poslovanja. Slika kluba je bila v preteklih letih katastrofalna, saj se je klubu zaradi finančnih težav Premogovnika Velenje financiranje drastično zmanjšalo, grozil je celo bankrot. Investitorji, ki so junija 2016 prišli v NK Rudar, so bili slovenskemu nogometu neznani, panoga, iz katere so se financirali, pa so organizirane igre na srečo in športne stave. Z vidika Nogometne zveze Slovenije to ni bilo sporno; dokler je vse skladno z veljavno zakonodajo Republike Slovenije, je namreč financiranje iz moralno spornih dejavnosti sprejemljivo (Cirman, Rankov, & Vuković, 2016).

Očitki glede nepravilnosti poslovanja kluba, konkretneje obtožbe, da so prirejali rezultate nekaj nogometnih tekem, pa so očrnili klub. Kot je poročala ena od slovenskih televizij, naj bi NK Rudar na dveh tekmah namenoma izgubil, s tem pa naj bi se nezakonito okoristili nekateri akterji (Antenna TV SL, televizijska dejavnost, d.o.o., 2017).

NK Rudar je takoj po obtožbah objavil izjavo za javnost, v kateri je kategorično zavrnil vse očitke in obtožbe Planeta TV, hkrati pa je prisegel na pregledno in vzorno delovanje tako na poslovnem kot na tekmovalnem področju, ki da je v skladu z etičnim kodeksom FIFE, ter s tem javno izrazil podporo vsem obtoženim (NK Rudar Velenje, 2017a).

NK Rudar je skupaj s srbskimi investitorji ustanovil družbo Novi Rudar d.o.o. V novonastali družbi je imel NK Rudar skladno z novim pravilnikom NZS 26-odstotni delež, druga družbenika pa sta skupaj kontrolirala 74 % družbe. Slika 12 prikazuje omenjeno lastniško strukturo.

Slika 12: Lastniška struktura Novi Rudar d.o.o. (v %)

AGOSTON VIGH

26 BORIS VARGAS

54 20 NOGOMETNI KLUB RUDAR VELENJE

Vir: AJPES, baza podatkov ePRS, Novi Rudar d.o.o., 2017b.

Pred prihodom privatnih investitorjev je klub deloval tako kot večina slovenskih nogometnih klubov, v obliki 100 % društva. Glede na dejstvo, da se je klub razšel z investitorji, lahko pričakujemo, da bo v prihodnje posloval v takšni pravno-organizacijski obliki kot pred prihodom investitorjev, torej v obliki 100 % društva. Omenjeno prikazuje Slika 13.

Slika 13: Lastniška struktura NK Rudar pred povezavo s privatnim kapitalom in po njej (v %)

NOGOMETNI KLUB RUDAR 100 VELENJE

Vir: AJPES, baza podatkov ePRS, Nogometni klub Rudar Velenje, 2017b.

5.4.2 Analiza finančnih izkazov NK Rudar Velenje

Podobna finančna zgodba kot v Celju se skoraj vsako leto odvija tudi v Velenju. Poslovanje NK Rudar ne ustvarja večjih presežkov. Tabele 18, 19 in 20 prikazujejo poslovanje kluba v obdobju 2013–2016.

V letu 2014 je klub realiziral skupne prihodke v znesku 1.139.175 EUR, od tega kar 637.273 EUR iz naslova odškodnin od prestopov igralcev, kar je v tem letu predstavljalo 56 % vseh prihodkov. Ob realiziranih odhodkih v znesku 1.096.449 EUR je klub 49 % vseh odhodkov porabil za športne storitve, in sicer 538.687 EUR. NK Rudar je leto 2014 končal s čistim poslovnim izidom v znesku 42.756 EUR.

Leta 2015 je klub posloval nekoliko bolj okrnjeno, saj je v primerjavi z letom 2014 realiziral 30 % manj prihodkov. Prihodki v letu 2015 so tako znašali 873.899 EUR, zmanjšanje v primerjavi s predhodnim letom pa je bilo predvsem na račun nerealiziranih prihodkov iz prestopov, od katerih so se prihodki v primerjavi z letom prej znižali za 175 % in so znašali 231.500 EUR. NK Rudar je skladno z nižjimi prihodki posloval nekoliko bolj racionalno ter tako v primerjavi s predhodnim letom znižal tudi odhodke za 20 %, saj so ti znašali 873.805 EUR. Tudi v letu 2015 so najvišji delež odhodkov predstavljali

45 odhodki iz naslova športnih storitev v znesku 483.479 EUR, kar je 55 % vseh poslovnih odhodkov. Klub je leta 2015 ustvaril pozitiven čisti poslovni izid v vrednosti 94 EUR.

NK Rudar je primer prave realnosti poslovanja slovenskih nogometnih klubov prikazal leta 2016. Čisti prihodki od prodaje so se v primerjavi z letom 2015 sicer zvišali za 17 %, znašali so 1.022.845 EUR, vendar razčlenitev prihodkov jasno pokaže črno plat te vrednosti. Z odškodninami od prestopov igralcev je klub iztržil vsega 109.367 EUR, kar je 47 % manj kot leta 2015 in 83 % manj kot leta 2014. Klub so pred rdečimi številkami rešile donacije pravnih in fizičnih oseb, ki so v letu 2016 znašale skupaj 406.822 EUR ter so tako predstavljale 40 % vseh prihodkov v tem letu. Odhodki kluba so se v letu 2016 v primerjavi z letom prej zvišali za 24 % in so znašali 1.080.935 EUR. Najvišji delež odhodkov so tudi v tem letu predstavljali stroški storitev v znesku 587.542 EUR, kar je 54 % vseh prihodkov. Klub je leto 2016 zaključil z negativnim poslovnim izidom oziroma izgubo v znesku 58.089 EUR.

Tabela 18: Izkaz poslovnega izida za NK Rudar Velenje 2013–2016

Postavka 2013 2014 2015 2016 Čisti prihodki od prodaje 1.055.186 362.190 561.436 878.431 Drugi posl. prih. (s prevred. prih.) 0 776.980 312.461 144.412 Poslovni odhodki 1.080.302 1.085.517 867.092 1.071.237 Finančni prihodki 3 4 2 4 Finančni odhodki 1.293 46 209 259 Drugi prihodki 1 0 0 0 Drugi odhodki 4.351 10.885 6.504 9.440 Davek od dobička 0 0 0 0 Čisti poslov. izid -30.756 42.726 94 -58.089

Vir: AJPES, baza podatkov JOLP, Nogometni klub Rudar Velenje, 2013–2016, 2017a.

Tabela 19: Podrobna razčlenitev prihodkov iz dejavnosti NK Rudar Velenje 2013–2016

Prihodki iz dejavnosti 2013 2014 2015 2016 Dotacije iz proračunskih sredstev-MO Velenje 174.181 158.564 158.337 116.330 in Športna zveza Velenje Dotacije drugih - NZS 27.126 25.625 36.131 27.270 Donacije pravnih in fizičnih oseb 18.474 19.800 29.722 406.822 Članarine in prispevki članov 890 480 900 4.850 Odškodnine za prestope igralcev 4.200 637.273 231.500 109.367 Prodaja blaga in materiala 160.413 25.636 21.551 38.449 Prihodki od reklamiranja 652.636 95.767 159.393 223.605 Prihodki od drugih storitev 17.266 176.030 236.365 96.152 Skupaj 1.055.186 1.139.175 873.899 1.022.845

Vir: AJPES, baza podatkov JOLP, Nogometni klub Rudar Velenje, 2013–2016, 2017a.

Tabela 20: Podrobna razčlenitev odhodkov iz dejavnosti NK Rudar Velenje 2013–2016

Odhodki iz dejavnosti 2013 2014 2015 2016 Stroški materiala 49.610 16.164 11.881 9.920 Stroški storitev - skupaj 1.012.338 1.042.990 836.751 972.356 - stroški sodnikov, tekmovanj 38.098 37.569 38.219 34.607 - športne storitve 559.194 538.687 483.479 587.542 - občasna dela 86.090 64.560 27.423 15.549 - stroški reklame 14.026 0 0 703 - stroški pogodbenih del in ostalih storitev 183.416 140.798 150.607 178.267 - varovanje, medicinske storitve 15.536 14.686 17.740 44.099 - ostali stroški storitev 115.978 246.690 119.283 111.589 Stroški dela 0 0 0 7.952 Amortizacija 16.352 9.519 3.987 1.666 Drugi odhodki iz dejavnosti 2.002 27.774 21.186 89.041 Skupaj 1.080.302 1.096.449 873.805 1.080.935

Vir: AJPES, baza podatkov JOLP, Nogometni klub Rudar Velenje, 2013–2016, 2017a.

5.5 ND Ilirija

Nogometno društvo Ilirija (v nadaljevanju ND Ilirija) je klub s sedežem v ljubljanski Šiški, ki v letošnji sezoni (2017/2018) nastopa kot drugoligaš v 2. SNL. Odločitev, da v analizo uvrstim tudi enega od klubov 2. SNL, se mi je porodila predvsem zaradi zanimive lastniške struktura šišenskega kluba.

Nogometni klub Ilirija je bil ustanovljen leta 19112 in že kmalu po ustanovitvi so igrali mednarodne tekme proti klubu Hrvaške in Češke. Tako kot pri vseh klubih je prva svetovna vojna tudi začasno prekinila delo NK Ilirija. Kmalu po končani vojni je Ilirija ustanovila vrsto športnih sekcij in obnovila delovanje nogometnega kluba. Leta 1920 je klub Ilirija osvojil naslov slovenskega prvaka. Po letu 1920 se je začelo rivalstvo med klubom Ilirija in klubom Primorje, leta 1936 pa je kljub vsemu prišlo do združitve klubov (ND Ilirija, 2017).

Dobre čase NK Ilirija je prekinila druga svetovna vojna leta 1941. Nogometni klub jim je uspelo ustanoviti šele leta 1951, in to leto velja za obuditev nogometnega kluba Ilirije. Do sredine 90. let so nogometaši nastopali v najvišjih ligah v Sloveniji. V sezoni 1970/71 so osvojili naslov članskega prvaka Slovenije. Najtežji časi za klub so se začeli ob koncu leta 1990, trajali pa so vse do leta 2008. V tem letu je bil Matija Dolgan imenovan za častnega predsednika kluba (ND Ilirija, 2017).

2 Tako ND Ilirija kot NK Olimpija za svoj nastanek priznavata letnico ustanovitve 1911. V tej magistrski nalogi se glede te letnice ne bom opredeljeval, temveč bom spoštoval to dejstvo. Menim pa, da letnica 1911 dejansko predstavlja začetek nogometa v Ljubljani. 47

5.5.1 Analiza lastniške povezave in vpliv privatnega kapitala

Lastniška povezava kluba je zelo zanimiva, saj so se odločili za povezavo s privatnim kapitalom. V letu 2015 je nekaj fizičnih oseb, med njimi tudi Ivan Simič, skupaj z društvom Nogometno društvo Ilirija 1911 ustanovilo gospodarsko družbo Ilirija 1911, nogomet, d.o.o. Na Sliki 14 je grafično prikazana lastniška struktura kluba. V letu 2017 ima nogometno društvo kot nosilec licence skladno s spremenjenim Pravilnikom o licenciranju 26-odstotni delež v gospodarski družbi, devet fizičnih oseb pa ima v lasti 74 % družbe (posamezni deleži fizičnih oseb se gibljejo od 8 do 8,30 %).

Slika 14: Lastniška struktura Ilirije 1911 d.o.o. (v %)

NOGOMETNO DRUŠTVO ILIRIJA 1911 MARJAN DERMASTIJA 8 SERGEJ NOVAKOVIĆ 8 26 IVAN SIMIČ 8,20 MILAN BOŽIČEVIČ JEŽOVNIK RADO RASPET 8,30 8,30 ANTON ZIDAR 8,30 8,30 LJUBKO SEKULIĆ 8,30 8,30 ANDREJ MOČAN GREGOR VUGA

Vir: AJPES, baza podatkov ePRS, Ilirija 1911 d.o.o., 2017b.

5.5.2 Analiza finančnih izkazov ND Ilirija 1911

ND Ilirija je v letih od 2013 do 2016 igrala v 3. SNL, kar odraža tudi finančna slika kluba. V Tabelah 21, 223 je prikazano poslovanje kluba v tem obdobju4. Realizirani prihodki so skromni in seveda neprimerljivi s prihodki, ki so jih v enakem obdobju dosegali nekateri prvoligaši. Poslovanje kluba je, razen leta 2015, pozitivno, vendar večjega presežka klub ni dosegel, kar je za raven tekmovanja razumljivo. V Tabeli 22 so podrobneje razčlenjeni prihodki kluba. Že na prvi pogled je očitna razlika pri strukturi prihodkov v primerjavi s klubi 1. SNL. Jasno je, da je v nižjih slovenskih nogometnih ligah težje realizirati prihodke za delovanje kluba. Pomemben del prihodkov ND Ilirija so donacije pravnih in fizičnih oseb. V letu 2016 so znašale 32 %, leta 2013 pa kar 57 % vseh prihodkov.

3 Kot dodatek k izkazu poslovnega izida je na AJPESU objavljena le podrobna razčlenitev prihodkov od dejavnosti, podrobnejša razčlenitev odhodkov od dejavnosti pa ne. 4 Glede na to, da je bila gospodarska družba Ilirija 1911 d.o.o. ustanovljena sredi leta 2015, kar pomeni, da primerjalnih izkazov preteklih let ni, se za analizo finančnih izkazov te družbe nisem odločil.

Tabela 21: Izkaz poslovnega izida za ND Ilirija 1911 2013–2016

Postavka 2013 2014 2015 2016 Čisti prihodki od prodaje 256.043 276.789 259.531 277.304 Poslovni odhodki 222.894 254.998 267.809 251.268 Finančni prihodki 7 5 429 202 Finančni odhodki 3 1 1 0 Drugi prihodki 0 0 0 0 Drugi odhodki 0 0 0 0 Davek od dobička 2.233 2.435 0 1.832 Čisti poslov. izid 30.920 19.360 -7.850 24.405

Vir: AJPES, baza podatkov JOLP, ND Ilirija 1911, 2013–2016, 2017a.

Tabela 22: Podrobna razčlenitev prihodkov iz dejavnosti ND Ilirija 2013–2016

Prihodki od dejavnosti 2013 2014 2015 2016 Dotacije iz prorač. in drugih javnih sredstev 0 0 0 6.497 Donacije drugih pravnih in fizičnih oseb 147.156 89.694 78.850 89.562 Članarine in prispevki članov 6.000 6.840 5.730 210 Prihodki od prodaje proizvodov in storitev 5.507 9.800 53.416 48.620 Drugi prihodki od dejavnosti 97.380 170.455 121.535 132.415 Skupaj 256.043 276.789 259.531 277.304

Vir: AJPES, baza podatkov JOLP, ND Ilirija 1911, 2013–2016, 2017a.

5.6 Skupna finančna analiza klubov 1. SNL

Klubi 1. SNL morajo skladno z licenčnimi pravili kot pogoj za pridobitev tekmovalnih licenc NZS predstaviti finančne podatke preteklega tekmovalnega obdobja. NZS te podatke sumarno poroča UEFI, ta pa jih uporabi v svojih številnih poročilih. Od UEFE sem prek NZS te podatke pridobil za štiriletno obdobje 2013–2016. V Tabelah 23 in 24 so predstavljeni sumarni podatki vseh 10 klubov, ki so nastopali v posameznem tekmovalnem letu v tem obdobju, posameznih podatkov klubov iz tega vira ločeno nisem obravnaval.

Skupno stanje slovenskih nogometnih klubov 1. SNL jasno kaže, da je končna skupna finančna slika poslovanja klubov odvisna od evropskih uspehov. V štiriletnem obdobju je najuspešnejše leto 2014, ko se je NK Maribor uspelo uvrstiti v Ligo prvakov, kar sem podrobneje predstavil v sekciji 5.2.2.

Iz bilance stanja je razvidno, da kratkoročna sredstva predstavljajo glavnino aktive, saj v povprečju vsako leto predstavljajo približno 70 % celotne aktive. Denarna sredstva tvorijo največji delež kratkoročnih sredstev, saj so samo v letu 2014 denarna sredstva predstavljala 50 % vseh sredstev v bilanci stanja slovenskih klubov.

Eden izmed večjih problemov, ki pestijo slovenske klube, je negativno stanje kapitala, ki ga klubi izkazujejo v svojih bilancah. Skupni negativni kapital je leta 2013 znašal 2,8 milijona EUR. Leta 2014 je bila zaradi uspeha NK Maribor, skupna vrednost kapitala pozitivna saj je znašal dobre 3 milijone EUR, vendar je že v letih 2015 in 2016 vrednost kapitala znova dobila negativni predznak, saj je v letu 2015 znašal kapital -573.000 EUR, leta 2016 pa -371.000 EUR.

Tabela 23: Skupna bilanca stanja za 10 klubov 1. SNL v obdobju 2013–2016

Postavka (v 000' EUR) 2013 2014 2015 2016 Skupaj sredstva 7.914 14.114 13.686 13.940 Dolgoročna sredstva 3.221 2.503 3.443 3.961 Neopredmetena sredstva 94 79 68 1.653 I. Neopredmetena sredstva - igralci 0 0 0 1.030 II. Neopredmetena sredstva - ostalo 94 79 68 623 Opredmetena osnovna sredstva 2.340 2.323 3.374 2.234 Ostala dolgoročna sredstva 787 101 1 74 Kratkoročna sredstva 4.693 11.611 10.243 9.979 Zaloge 0 0 645 549 Kratkoročne poslovne terjatve 1.004 1.568 1.346 2.571 I. Kratkoročne poslovne terjatve iz prestopov 910 1.427 590 1.553 igralcev II. Kratkoročne poslovne terjatve povezanih oseb 94 141 274 476 III. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 0 0 482 542 Denarna sredstva 1.662 7.111 5.050 4.160 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 2.027 2.932 3.202 2.699

Skupaj obveznosti do virov sredstev 7.914 14.114 13.686 13.940 Kapital -2.837 3.151 -573 -371 I. Lastniški kapital -2.757 -2.685 -4.529 -6.283 II. Zadržani dobiček -80 5.836 -3.768 -1.985 III. Druge rezerve 0 0 7.724 7.897 Rezervacije in dolgoročne PČR 0 0 0 0 Dolgoročne obveznosti 0 0 0 0 Kratkoročne obveznosti 10.751 10.963 14.259 14.311 Kratkoročne finančne obveznosti 5.470 5.948 6.802 4.880 I. Finančne obveznosti do bank 5.464 5.939 6.802 1.451 II. Finančne obveznosti do povezanih oseb 6 9 0 3.429 Kratkoročne poslovne obveznosti 1.600 2.276 2.046 1.649 I. Kratkoročne posl. obveznosti do prestopov igralcev 0 2 197 33 II. Kratkoročne poslovne obveznosti do zaposlenih 1.409 1.786 1.443 1.048 III. Kratkoročne poslovne obveznosti do države 191 488 122 37 IV. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 0 0 284 531 Druge kratkoročne obveznosti in PČR 3.681 2.739 5.411 7.782

Vir: UEFA & NZS, Finančni podatki za 10 klubov 1. SNL v obdobju 2013-2016, 2017.

Stanje kapitala je odraz slabega poslovanja klubov, saj so slovenski nogometni klubi, razen leta 2014, vsako leto poslovali s čisto izgubo. Čista izguba iz poslovanja je v letu 2013 znašala 696.000 EUR, leta 2015 3,8 milijona EUR, leta 2016 pa 2,2 milijona EUR. Prihodki brez prestopnih dejavnosti so vsako leto, razen leta 2014, nižji od odhodkov brez prestopnih dejavnosti. Najvišji delež prihodkov brez prestopnih dejavnosti v letih 2013, 2015 in 2016 predstavljajo prihodki sponzorstva in oglaševanja, leta 2014 pa prihodki iz naslova nagrad UEFA. Med odhodki brez prestopnih dejavnosti dosegajo najvišji delež stroški plač igralcev (38 % leta 2013, 37 % leta 2014, 34 % leta 2015 in 29 % leta 2016). Finančno stanje slovenskih nogometnih klubov vsako leto izboljšujejo prihodki iz prestopnih dejavnosti, saj je presežek prihodkov nad odhodki iz te dejavnosti vsako leto zelo velik. Presežek prihodkov nad odhodki iz prestopnih dejavnosti oziroma čisti izid iz tega naslova je leta 2013 znašal 2,5 milijona EUR, leta 2014 2,4 milijona EUR, leta 2015 2,3 milijona EUR, leta 2016 pa kar 13,2 milijona EUR, kar pomeni, da je v slovenskem nogometu nekaj igralcev, ki jih je mogoče prodati za večmilijonske vrednosti in iz teh prihodkov financirati tekoče poslovanje.

Tabela 24: Skupni izkaz poslovnega izida za 10 klubov 1. SNL v obdobju 2013–2016

Postavka (v 000 EUR) 2013 2014 2015 2016 Prihodki (brez prestopnih dejavnosti) 12.582 22.989 11.914 10.326 I. Vstopnina 845 1.685 802 1.182 II. Sponzorstvo in oglaševanje 5.527 6.053 5.772 5.437 III. Prodaja medijskih pravic 286 312 300 362 IV. Komercialni prihodki 921 686 883 1.072 V. Solidarni in nagradni sklad UEFA 5.003 14.253 4.157 2.273 Drugi prihodki 2.286 3.226 3.064 4.454 Skupaj prihodki (brez prestopnih dejavnosti) 14.868 26.215 14.978 14.780 Stroški prodaje materiala -3.249 -2.556 -5.400 -7.343 Stroški dela -10.618 -12.804 -11.626 -15.225 I. Stroški plač igralcev (a + b) -6.671 -8.381 -7.261 -8.748 a) Plače in honorarji igralcev -6.554 -8.169 -7.244 -8.731 b) Obveznosti za socialne prispevke in druge -117 -212 -17 -17 dajatve II. Stroški plač ostalih zaposlenih -3.947 -4.423 -4.365 -6.477 a) Plače in honorarji igralcev -3.712 -4.089 -4.099 -6.255 b) Obveznosti za socialne prispevke in druge -235 -334 -266 -222 dajatve Amortizacija (brez registracije igralcev) -294 -343 -288 -378 Drugi odhodki -3.483 -6.785 -3.886 -7.220 Skupaj stroški (brez prestopnih dejavnosti) -17.644 -22.488 -21.200 -30.166 Finančni prihodki 17 66 0 6 Finančni odhodki -446 -337 0 -98 Drugi prihodki 0 0 0 0 Drugi odhodki -30 0 0 0 se nadaljuje

Tabela 24: Skupni izkaz poslovnega izida za 10 klubov 1. SNL v obdobju 2013–2016 (nad.)

Postavka (v 000 EUR) 2013 2014 2015 2016 Čisti poslovni izid (brez prestopnih -3.235 3.456 -6.222 -15.478 dejavnosti) Prihodki od prodaje igralcev 3.358 3.501 3.492 16.732 Stroški nakupa igralcev -819 -1.103 -1.035 -3.510 Čisti poslovni izid iz prestopnih dejavnosti 2.539 2.398 2.457 13.222 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -696 5.854 -3.765 -2.256

Vir: UEFA & NZS, Finančni podatki za 10 klubov 1. SNL v obdobju 2013-2016, 2017.

S Slike 15 je razvidno, da klubi tekočega poslovanja ne morejo financirati izključno s prihodki, v katerih niso vključene prestopne dejavnosti igralcev, če ne dosežejo uspeha na evropskih tekmovanjih. Čista poslovna izguba, brez prestopnih dejavnosti, je v letu 2016 znašala kar 15,5 milijona EUR. To pomeni, da prihodki iz naslova TV-pravic, sponzorstev in oglaševanja ter vstopnin niso dovolj visoki, da bi v letu, ko se noben klub ni uvrstil v evropska tekmovanja, pokrili tekoče stroške poslovanja, saj je denarja iz tega naslova v slovenskem nogometu premalo. Znova najbolj izstopa leto 2014, ko so slovenski klubi iz naslova solidarnega in nagradnega sklada UEFE za uspehe v evropskih tekmovanjih skupaj prejeli 14,2 milijona EUR, večina denarja je seveda pripadla NK Maribor.

Slika 15: Prihodki in stroški brez prestopnih dejavnosti klubov 1. SNL 2013–2016

35.000 30.000 25.000 20.000 15.000 10.000 5.000 0 2013 2014 2015 2016

Skupaj prihodki (brez prestopnih dejavnosti) Skupaj stroški (brez prestopnih dejavnosti)

Vir: UEFA & NZS, Finančni podatki za 10 klubov 1. SNL v obdobju 2013–2016, 2017.

S Slike 16 je razvidna primerjava dveh let: leta 2014, ko je NK Maribor uspel preboj v Ligo prvakov, in leta 2016, ko nobenemu slovenskemu klubu to ni uspelo. V letu 2014 so prihodki znašali 23 milijonov EUR, leta 2016 pa 10,3 milijona EUR. V letu 2014 je kar 54 % vseh prihodkov predstavljal solidarni in nagradni sklad UEFA (14, 2 milijona EUR), iz istega vira pa je leta 2016, ko klubi niso bili uspešni, prišlo le 15 % prihodkov tega leta (4,2 milijona EUR). 52

Slika 16: Primerjava virov prihodkov v letih 2014 in 2016 (v %)

Vir: UEFA & NZS, Finančni podatki za 10 klubov 1. SNL v obdobju 2013–2016, 2017.

5.7 Intervjuja za namen analize

Pri analizi stanja v slovenskem nogometu, predlogov izboljšav in drugih pomembnih vidikov sem uporabil intervju z nogometnima strokovnjakoma, in sicer z g. Ivanom Simičem, podpredsednikom ND Ilirija, ter g. Sinišo Mitrovićem, članom licenčnega oddelka NZS.

5.7.1 Intervju s predsednikom ND Ilirija

Mag. Ivan Simič je pravnik, ki ima dolgoletne izkušnje v slovenskem nogometu. Je soustanovitelj in zastopnik davčno svetovalnega podjetja Simič & partnerji d.o.o., prav tako je soustanovitelj in odgovorni urednik revije Denar, med letoma 2008 in 2009 pa je bil generalni direktor Davčne uprave Republike Slovenije. V nogometnem svetu trenutno opravlja funkcijo podpredsednika ND Ilirija, v letih 2009 in 2010 pa je deloval na čelu NZS v vlogi predsednika Zveze. Lahko se pohvali z uvrstitvijo slovenske nogometne reprezentance na svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki leta 2010.

Vprašanja:

1. Kaj za vas pomeni projekt Ilirija oživljena? Kako ste zastavili ta projekt? 2. Kateri so vaši kratkoročni in kateri dolgoročni cilji? Ilirija 1911 letos nastopa v 2. ligi, kjer bo veliko dobrih tekem. Ali morda načrtujete naskok na prvo ligo? 3. Ste razmišljali o povezovanju s kapitalskimi investitorji (tujimi ali domačimi)? 4. Kaj je po vašem mnenju ključ za uspeh NK Maribor, in to brez večjih kapitalskih vložkov? Mislite, da bo njihov sistem zdržal, če nekaj let ne bo uspehov v evropskih pokalih ter s tem prilivov denarja iz UEFE? 53

5. Ali podpirate prihod privatnega kapitala v slovenski nogomet? Kako ocenjujete pomembnost privatnega kapitala v slovenskem nogometu? 6. Kako je pri licencah, kjer je društvo tisto, ki ima licenco za nogomet. Ali je bojazen, da na skupščini preglasijo in izberejo drugega predsednika? 7. Ali je slovenski prostor zanimiv za privatni kapital? Zakaj investitor kot je Mandarić, ki ima izkušnjo z angleško ligo, ne vloži 10 ali 15 milijonov v Olimpijo in na račun evropskih uspehov zasluži ter tako povrne svojo investicijo? 8. Ali bi bilo mogoče nogometni klub oblikovati kot 100-odstotno gospodarsko družbo brez društva, da pride do popolne privatizacije? Ali menite, da bi bilo to mogoče s spremembo zakona? Kaj bo v tem primeru z društvi? 9. V čem je prednost kluba Ilirija 1911, ki bi lahko privabila investitorje? Kako naj bi po vašem slovenski klubi pritegnili investitorje? 10. Ali se vam zdi, da se lahko investitor osredotoči le na nogomet in ne kot Mandarić, ki se je ukvarjal tudi z nepremičninami ter z nakupovanjem nepremičnin v primeru Kopra? 11. Katere so po vašem največje slabosti v našem nogometnem sistemu, zaradi katerih prihajajo sumljivi investitorji? 12. Kako vidite vlogo NZS pri podeljevanju licenc v 1. SNL? Se vam zdi zavrnitev licence FC Koper upravičena? Ali bi morali usodi Kopra slediti še kakšni drugi klubi, ki jim je bilo prizaneseno? 13. Kakšne so po vašem mnenju pasti za NZS pri vprašanju vstopa privatnega kapitala? Kaj je tisto, kar lahko NZS pri njenem delu najbolj ovira oz. onemogoča? 14. Se vam zdijo kontrole NZS pri nadzoru nad privatnimi investitorji učinkovite?

5.7.1.1 Analiza pridobljenih odgovorov

Z Ivanom Simičem sva se najprej pogovarjala o ND Ilirija 1911, nato sva se dotaknila klubov 1. SNL, osrednja tema intervjuja se je nanašala na vpliv privatnega kapitala, na koncu pa sva se dotaknila tudi NZS. Ivan Simič meni, da je za uspeh v nogometnem svetu potrebno veliko več kot le denar. Z ND Ilirija 1911 so po njegovem mnenju na pravi poti. Projekt že kaže prve uspehe, saj se jim je uresničil preboj v 2. SNL, realizacijo glavnega cilja, preboj v 1. SNL, pa pričakuje v kratkem. Kot razlog za tako uspešno delovanje kluba izpostavlja dejstvo, da glavni akterji kluba razumejo koncept in delovanje nogometnega kluba, saj je to nekaj, kar manjka marsikateremu investitorju v nogometu. Na vprašanje glede nove omejitve lastniških povezav mi je Simič odgovoril, da so v klubu nove omejitve že upoštevali, saj so nekaj dni pred najinim intervjujem delež lastništva gospodarske družbe v klubu zvišali na 74 %. Simič spremembo vidi kot nujen ukrep, saj je stanje v nogometnem svetu takšno, da se vpliv privatnega kapitala povečuje.

Simič razloži pomembnost privatnega kapitala na primeru delovanja ND Ilirija 1911. V klubu se zavedajo, da brez dodatnega kapitalskega vložka ne bodo zlahka dosegli ambicij, ki so si jih zastavili. Zavedajo se tudi nevarnosti, ki jih taka povezava prinaša, zato se

54 nameravajo za takšno partnerstvo odločiti, ko bo čas primeren. Potencialnih investitorjev je po mnenju Simiča veliko, saj je Ilirija 1911 zanimiv klub, ki ima velik potencial. K razlagi Simič doda, da si želijo sodelovanja z investitorjem, ki bo vodenje kluba prepustil trenutnemu vodstvu, sam pa bo le vložil denar. Takšna želja se mi zdi na prvi pogled morda nekoliko preveč ambiciozna. V svetu, kjer je nadzor nad denarjem zelo pomemben, se mi zdi nepredstavljivo, da se bo pojavil investitor, ki bo vložil določeno vsoto denarja, v zameno pa ne bo zahteval nadzora nad klubom. Simič mi ob tem zatrdi, da so oni tisti, ki poznajo klub, konkurenco, delovanje slovenskih lig in da s tem znanjem lahko veliko več dosežejo kot potencialni investitor, ki bi vodenje kluba prevzel brez teh informacij.

Simič na vprašanje, ki se navezuje na Mandarićev prevzem Olimpije, potrdi, da je o tem že pisal v reviji Denar. Mandarićeve poteze zanj niso nezakonite, so pa takšne narave, da se jih sam na tak način ne bi upal lotiti.

Uspehe NK Maribor Simič pripisuje uvrstitvam kluba na evropska tekmovanja. Izpostavi usodo kluba, ki je imel leta 2008 precejšnje finančne težave, vendar so jih naslednje leto nekako uspeli prebroditi, pozneje pa je klub dosegel uvrstitev v ligo prvakov in evropsko ligo. Omenjeni uspehi so v klubsko blagajno prinesli veliko denarja, vendar bodo za normalno delovanje kluba znova kmalu potrebovali podoben podvig. Letos kaže predvsem na nižanje stroškov v obliki ukinitve ekipe B, pozneje pa so se še tretjič uvrstili v ligo prvakov.

Simič podpira prihod privatnega kapitala v slovenski nogomet. Ta se po njegovem mnenju dolgoročno ne bo mogel samostojno financirati, saj so prihodki, ki jih ustvarjajo klubi za večje uspehe, v nekaterih primerih pa celo za preživetje, preprosto prenizki. Simič izpostavi pomembnost nadzora nad privatnim kapitalom v smislu preverjanja izvora denarja ter lastniških povezav potencialnih investitorjev. Izpostavi tudi problem načina investiranja, saj lastniki nogometnih klubov nastopajo kot posojilodajalci, ki klubom denar posojajo v zameno za visoke obresti. Kot možen predlog omeni pravilo, ki bi določilo dovoljeno razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom; po njegovem mnenju bi moralo znašati 2:1 v prid lastniškega kapitala. To pomeni, da lastniki nogometnega kluba slednjemu ne bi mogli le posojati denarja v zameno za visoke obresti, temveč bi svoj vložek konvertirali v lastniški kapital, ki bi ga lahko na koncu dobili le ob prodaji kluba drugemu lastniku. Takšno pravilo bi lastnike prisililo k boljšemu gospodarjenju. Simič meni, da bi NZS takšno pravilo lahko uvedla, saj je s spremembo omejitev glede lastniških povezav dokazala, da so spremembe mogoče. Doda sicer, da je že premik meje na 74 % v korist gospodarskih družb velik napredek.

Na vprašanje, ali je slovenski nogomet zanimiv za privatne vlagatelje, Simič odgovori, da je z marketinškega vidika slovenski nogomet zelo majhen trg. Prednost, ki bi privatne investitorje privabila v slovenski nogomet, je po mnenju Simiča ta, da lahko s prevzemom slovenskega kluba investitorji dokaj hitro in enostavno pridejo do uvrstitve v evropska

55 klubska tekmovanja, s tem pa bi se dvignila tržna vrednost kluba in posameznih igralcev. S prodajo teh igralcev bi lahko zaslužili veliko denarja. Za uvrstitev na evropska tekmovanja po mnenju Simiča ne potrebujemo veliko denarja.

Na vprašanje glede popolne privatizacije slovenskih nogometnih klubov Simič odgovori, da bi tako spremembo podprl, saj ne vidi nobene ovire. Omeni idejo, ki jo je imel v času opravljanja funkcije svetovalca finančnega ministra Republike Srbije o tem, na kakšen način naj bi bile privatizacije mogoče. Klube bi najprej ocenili skupaj z vsem premoženjem (stadioni, pomožna igrišča, zgradbe), da bi določili celotno vrednost kluba, ki bi jo nato zmanjšali za vrednost dolgov iz financiranja. Če bi na koncu ovrednotili klub za pet milijonov EUR in bi ob tem znašali dolgovi štiri milijone EUR, bi bila neto vrednost kluba milijon EUR. V primeru, da bi skupaj z investitorji klub vložil svoj milijon in bi ostali vložek znašal tri milijone EUR, bi klub imel v lasti 25 % povezane gospodarske družbe. Če bi bil čez čas potreben dodatni vložek, ki vsakdo prispeval po svojih zmožnostih. Če društvo ne bi bilo zmožno vložiti dodatnega kapitala in bi ga vložili drugi, bi se delež društva za dodatni vložek znižal. Simič doda, da v takem primeru ni lahko biti lastnik, saj je treba skrbeti za denar in s tem za likvidnost kluba. Če nisi zmožen financirati tekočega poslovanja ali dodatnega vložka kapitala, se tvoj delež, če ostali vložijo denar, zmanjša.

Kot razlog, zakaj posamezni primeri niso uspešni, Simič izpostavi, da osebe, ki prevzamejo vodenje nogometnega kluba, nimajo ustreznih izkušenj in znanja na tem področju. Pogosto so to ljudje, ki imajo le denar, formalne izobrazbe pa ne, prav tako pa niso nikoli vodili podjetja, čeprav je nogometni klub treba voditi kot podjetje. Hkrati doda, da se mu zdi, da različni ljudje različno interpretirajo stanje bilanc in ne vidijo potencialnih nevarnosti, ki jih skrivajo številke.

Glede prihodov investitorjev v slovenski nogomet Simič komentira, da bi investitorje moral zanimati ugled, ki bi ga pridobili, če bi se povezali s klubom, ki bi dosegal dobre rezultate. ND Ilirijo1911 izpostavi kot urejen klub, v katerem bi investitor svoj imidž gradil na temeljih urejenosti kluba, v katerem se spoštujejo pravila delovanja organizacije. Če bodo klubi urejeni, bo interesentov za kapitalske vloge več. Scenarij, po katerem bi posameznik investiral v urejen klub, ki bi se z dobro igro uvrstil na evropska tekmovanja, potem pa s prodajo najboljših igralcev zaslužil, se zdi zelo realen. Za investitorja je zelo pomembno, da ne zgubi fokusa svojega dela. Če se odloči za povezavo z nogometnim klubom, mora to biti njegova prednostna naloga. Seveda ne gre pričakovati, da se s postranskimi dejavnostmi ne bo ukvarjal, vendar Simič jasno razloži, da mora biti investitorju klub vedno na prvem mestu in da si mora zanj vzeti dovolj časa in energije, hkrati pa morajo skrbeti za infrastrukturo, mladinski pogon, odnos do države in odnos z javnostjo.

Glede vprašanja o delovanju licenčnega oddelka NZS Simič temu oddelku nameni popolno podporo. Po mnenju Simiča licenčni oddelek NZS sestavljajo osebe, ki so na tem področju kompetentne in imajo izkušnje, zato ni treba dvomiti o njihovih odločitvah in razsodbah.

Simič doda, da so klubi tisti, ki morajo sami nadzorovati investitorje, ki želijo vstopiti v klub in da je stvar vsakega posameznega kluba, ali bo to storil ali ne. Trenutno je sistem tak, da NZS nima večjega nadzora, končno dejanje opravi licenčni oddelek, ki v primeru kršenja licenčnih pogojev lahko klubom zavrne licenco za tekmovanje v naslednji sezoni.

Simič pričakuje, da bo kmalu dovoljena privatizacija nogometnih klubov. Pri tem dodaja, da je vse v rokah NZS, ki lahko s spremembo pravilnika omejitev 74 %–26 % ukine in dovoli 100-odstotno lastništvo nogometnih klubov s strani privatnih investitorjev. Zakonskih omejitev za takšno spremembo ni. Če bi prišlo do privatizacije, bi se morala po mnenju Simiča na gospodarsko družbo prenesti le članska moštva, medtem ko bi bila za delovanje mladinskih pogonov in drugih zadev zadolžena nogometna društva, ki bi ostala nosilec licence. Takšna ločitev profesionalnih ekip od mladinskih pogonov je smiselna zaradi varnosti kluba. Če člansko moštvo ne dobi licence (FC Koper), lahko mladinski pogoni normalno delujejo naprej. Seveda je pogoj, da klub ne gre v stečaj. Če pa vendarle pride do stečaja, bi ista usoda doletela tako člansko moštvo kot tudi mladinski pogon.

Za konec Simič doda, da je že sprememba strukture na 74 % velik napredek za slovenski nogomet. S 26 % lahko društvo zavira posamezne odločitve, kar je sprejemljivo. Prepričan pa je, da bo, če se bo sprememba izkazala kot dobra, prišlo morda tudi do popolne privatizacije nogometnih klubov. V primeru ND Ilirija 1911 so trenutne razmere za klub zadovoljive.

5.7.2 Intervju s članom licenčnega oddelka NZS

Siniša Mitrović, univ. dipl. ekon., je davčni strokovnjak na področju mednarodne obdavčitve dohodkov, od leta 2003 pa član licenčnega oddelka NZS. Z NZS je sodeloval pri oblikovanju, predstavitvi in implementaciji licenčnega sistema v slovenskem nogometu. Že vrsto let sodeluje pri dodeljevanju licenc slovenskim nogometnim klubom. Mitrović pri svojem delu sodeluje z UEFO in drugimi nogometnimi zvezami, hkrati pa se udeležuje seminarjev in predava na različnih seminarjih, ki so povezani z nogometom, zato ima odličen vpogled v delovanje klubskega nogometa tako doma kot v tujini.

Vprašanja:

1. Z novim letom je prišlo do spremembe pravil lastniških povezav v nogometnih klubih, kjer je po novem možna struktura 74 %–26 %. Kako komentirate to spremembo? 2. Kašne spremembe so bilo potrebne, da je bilo omogočeno to pravilo?

3. Lahko pričakujemo, da bo v prihodnje nogometni klub v 100-odstotni lasti gospodarske družbe? Kaj bi v tem primeru to pomenilo za nogometno društvo? 4. Ali podpirate prihod privatnega kapitala v slovenski nogomet? 5. Kako vidite pomembnost privatnega kapitala v slovenskem nogometu 6. Kako vidite prihodnost slovenskega nogometa (z ali brez privatnih vložkov)? Se vam zdi slovenski nogomet dovolj zanimiv za vstop tujega kapitala, ki bi v klube prinesel investicije ter na koncu tudi transparentnost? 7. Kje vi vidite prednosti slovenskega nogometa, ki bi pritegnile kapitalske investitorje? 8. Kje vidite glavne ovire oziroma slabosti v našem nogometnem sistemu? Je slovenski nogomet neprivlačen za poštene investitorje? 9. Kako vidite vlogo NZS pri podeljevanju licenc v 1. SNL? Se vam zdi zavrnitev licence FC Koper upravičena? Ali bi morali usodi Kopra slediti še kakšni drugi klubi, ki jim je bilo prizaneseno? Kako komentirate lanskoletno usodo Zavrča? 10. Kašne so po vašem možne pasti za NZS pri vprašanju vstopa privatnega kapitala? 11. Kako komentirate dejstvo, da NZS dovoli investiranje »spornega« oziroma »sumljivega« denarja v slovenskem nogometu (NK Celja in NK Velenje)? 12. Ali bi morala NZS bolje sodelovati pri vstopu privatnega kapitala z različnimi varovali, morda celo podrobnimi pregledi financiranja in lastniških povezav investitorja? Se vam zdijo kontrole NZS pri nadzoru nad privatnimi investitorji učinkovite? 13. Kako komentirate govorice o morebitnem prihodu investitorjev v Nafto in Ptuj? 14. Ali mislite da bo slovenski nogomet brez kakršne koli spremembe v prihodnje še sledil konkurenčnosti evropskim klubom?

5.7.2.1 Analiza pridobljenih odgovorov

Siniša Mitrović na začetku najinega intervjuja pojasni izvor pravila 51 %. To pravilo izhaja iz Nemčije, kjer so nogometna društva z gospodarskimi družbami povezana tako, da imajo društva večino glasovalnih pravic v nogometnem klubu, gospodarska družba pa 49 % glasovalnih pravic. Mitrović nadaljuje, da je v Sloveniji spremembo Pravilnika o licenciranju sprejel izvršni odbor NZS, s katero se je razmerje lastniških povezav spremenilo na 26:74, kar pomeni, da imajo po novi omejitvi gospodarske družbe večino pravic v klubu. V letu 2006 so opravili vrsto analiz na temo možnih vlaganj privatnega kapitala v slovenski nogomet, ob dejanskem stanju, da so vsi slovenski nogometni klubi organizirani v obliki društev po zakonu o društvih. Leta 2007 so klubom predstavili pripravljene analize in primerjave z drugimi ureditvami po evropskih državah. Pokazali so jim nekatere možnosti, ki so bile takrat na izbiro in jim predstavili izbrani predlog, po katerem naj bi v povezanih pravnih osebah imeli klubi prevladujoče število glasovalnih pravic (51:49). Mitrović doda, da so klube opozorili, da takšna povezovanja na dolgi rok ne bodo rešila finančnih težav klubov. Predstavili so jim tudi prednosti in slabosti tega sistema. S tako omejitvijo so zadržali tradicionalno organiziranost nogometnih klubov v obliki društev in hkrati omogočili, da se delovanje tržno naravnanih in bolj tveganih

58 klubskih aktivnosti opravlja v okviru povezanih gospodarskih družb. Takšna omejitev omogoča transparenten vstop privatnega kapitala z jasno definiranimi cilji, pravicami in obveznostmi. Ob tem pa so zagotovili dosledno upoštevanje športnih pravil in predpisov ter druge veljavne zakonodaje.

Pravilo 51 je bilo po mnenju Mitrovića zelo dobro, saj je nemški primer vsem za zgled, da je takšna lastniška omejitev dobra. Mitrović dodatno razloži, da so tudi v Nemčiji nasprotniki pravila poskušali doseči njegovo ukinitev, vendar je na glasovanju klubov prve in druge Bundeslige od 36 navzočih klubov le eden glasoval za ukinitev pravila, med tem ko je ob treh vzdržanih podporo pravilu izreklo kar 32 klubov. Pohvale vredno pa je sosledje dogodkov po glasovanju.

Mitrović razloži, zakaj je prišlo do takega razpleta glasovanja. Klubi so izrazili podporo pravilu, saj bi v primeru privatizacije nogometnih klubov ostalo le nekaj klubov, ki bi bili zares zanimivi za investitorje. S tem bi prišlo do ukinitve konkurenčnosti in solidarnosti, med klubi pa bi prišlo do še večjega finančnega razkola; nekateri klubi bi imeli zelo veliko finančno podporo, drugi pa bi ostali z nižjimi proračuni. Z vsem omenjenim bi se socialni koncept, na katerem sloni nemški nogomet, porušil, zmagal pa bi kapitalizem, zato so nemški klubi glasovali tako. Nemški klubi želijo le najboljše za svoje navijače, ki so eden od najbolj pomembnih deležnikov nemškega nogometa.

Spremembo pravila na 74 %–26 % je moral potrditi izvršni odbor NZS. Mitrović predvideva, da bo v prihodnje na slovenskih zelenicah možno gledat slovenske nogometne klube, ki bodo 100 % privatizirani. Seveda je to odvisno od tega ali se bo taka pravna oblika izkazala za bolj učinkovito, kot je trenutna društvena. Dodaja pa, da bo amaterski del nogometa najverjetneje še zmeraj deloval znotraj organizacij društev.

Mitrović podpira prihod privatnega kapitala, saj je ta slovenskemu nogometu potreben, opozarja pa, da morajo biti nogometni klubi dobro organizirani, njihovo delovanje pa transparentno. Mitrović vidi dodatna vlaganja privatnega kapitala kot pomemben vir sredstev za razvoj slovenskega nogometa, saj je nogomet produkt, ki ima svoje tržno mesto in na svetu ne obstaja nič podobnega, kar bi se lahko primerjalo z njim.

Potencial slovenskega nogometa Mitrović vidi predvsem v mladinskih pogonih z vzgojo mladih upov. Mitrović doda, da je prednost slovenskega nogometa prav njegova majhnost, saj bi lahko v majhnem poslovnem okolju določena pomembna vprašanja reševali hitreje, predvsem pa bolj učinkovito. Glede na uspehe slovenskih klubov, pa Mitrović meni, da je slovenski nogomet upravičeno »atraktiven« za potencialne privatne investitorje.

Na vprašanje, katere so glavne prednosti in slabosti slovenskega nogometa za vstop privatnega kapitala, Mitrović najprej pojasni, da se ne želi opredeljevati o tem, kdo je pošten oziroma dober investitor in kdo ne. Doda pa, da je največja težava v slovenskem

59 nogometu dejstvo, da je tako majhno poslovno okolje občutljivo na zunanje vplive in spremembe, ki se dogajajo v širšem okolju. Dodatno poudari, da je potrebno predvsem delati in načrtovati na dolgi rok in biti glede rezultatov potrpežljiv.

Mitrović na vprašanje, ki se nanaša na zavrnitvi licenc FC Koper in ND Zavrč poudari, da glede na dejstvo, da je postopek za FC Koper še zmeraj »odprt« dodatnih pojasnil ne sme dati. Na vprašanje o usodi ND Zavrč pa je odgovoril, da ima kot član licenčne komisije določene zaveze molčečnosti, zato na ta del vprašanja ni mogel odgovoriti.

Na vprašanje, kaj so morebitne pasti za NZS pri vstopu privatnega kapitala, Mitrović izpostavi, da o vstopu privatnega kapitala odločajo vodstva klubov. NZS ob prihodu privatnih investitorjev s klubi sodeluje, ter jim svetuje in jih opozarja na morebitne pasti. NZS mora po mnenju Mitrovića klubom in investitorjem omogočiti delovanje po vnaprej znanih pravilih. Licenčni sistem je eden od sistemov vnaprej znanih pravil za nastopanje nogometnih klubov v določen nivo tekmovanja. Mitrović doda, da je osnovno vnaprej znano pravilo, da klub tekmuje v določenem nivoju tekmovanja na podlagi doseženih športnih rezultatov in pridobljene ustrezne licence. Za povezavo in sodelovanje s privatnim investitorjem mora klub v skladu s Pravilnikom o licenciranju pridobiti in predložiti vrsto dokumentov in dokazil za pripoznanje povezane pravne osebe.

V NZS pripravljajo tudi test, imenovan »Fit and proper test«, s katerim bodo preverjali vodilne člane v klubu, ki morajo izpolnjevati določene kriterije. Tako bi v NZS pridobili poglobljene informacije glede privatnega kapitala. S testom bodo prišli do informacij o tem, kdo je lastnik, od kod prihaja, kakšen je izvor kapitala ter druge ustrezne informacije. Mitrović izpostavi, da številne evropske nogometne zveze srečujejo z enakimi izzivi in vprašanji, povezanimi z morebitnimi deviantnimi učinki privatnega kapitala na nogometno športno panogo. Seveda pa je potrebno razumeti, da lahko nogomet kot panoga s svojimi pravili uredi oziroma odpravi le del težav, za ostale pa morajo po mnenju Mitrovića regulirati drugi organi.

Na vprašanje glede konkurenčnosti slovenskega nogometa v primerjavi z drugimi državami Mitrović odločno odgovori, da morata biti vodilo ter cilj slovenskih klubov dobra organiziranost in stabilen sistem, ki bo skrbel za dobro delovanje klubov ter za mladinske pogone. Mitrović za konec dodatno izpostavi, da bi dodatno investiranje v slovenske nogometne klube vsekakor pozitivno vplivalo na finančno stabilnost klubov, saj bi jim omogočalo tudi bolj stabilno in realno dolgoročno delovanje in načrtovanje, s tem pa bi se dvignila kakovost slovenskega nogometa.

5.8 Rezultati analize

5.8.1 Ugotovitve

Rezultati analize so predstavljeni na podlagi pregleda lastniških povezav slovenskih nogometnih klubov, pregleda finančnih izkazov slovenskih in hrvaških nogometnih klubov ter odgovorov obeh strokovnjakov na področju slovenskega nogometa.

Analiza lastniških povezav med nogometnimi društvi in gospodarskimi družbami kaže, da so slovenski klubi odprti do povezav s privatnim kapitalom, saj bo slovenski nogomet na dolgi rok brez dodatnega vložka le s težavo konkuriral nogometu, ki ga igrajo drugje v Evropi in po svetu. Prihodki od televizijskih pravic ter prodaje vstopnic niso na ravni drugih držav, saj klubi iz tega naslova dobijo premalo denarja, če sploh kaj, da bi lahko delovali. Nekaj več lahko pričakujejo od pokroviteljev, vendar se tudi iz tega naslova največ obeta le najboljšim klubom. Slovenski nogometni klubi se zato borijo vsak na svoj način. Klubi nižajo svoje proračune, kar je zelo opazno pri delovanju klubov, še bolj pa se bo poznalo v prihodnje. Slovenski klubi se zato vse bolj spogledujejo s privatnim kapitalom. Slednji lahko v slovenski nogomet prinese veliko finančno stabilnost, ki bo klubom omogočila razvoj in konkurenčnost, hkrati pa za klube predstavlja izziv, saj morajo najti takšno gospodarsko družbo oziroma strateškega partnerja, ki bo vse obljubljeno tudi uspešno izpolnil.

Finančno stanje slovenskih nogometnih klubov je vse prej kot idealno. Razen NK Maribor, ki je v preteklih letih z uvrstitvami v evropska tekmovanja, in sicer Ligo prvakov in Ligo Evropa, na svoj račun vknjižil večmilijonske nagrade, podobnih uspehov slovenski nogometni klubi niso dosegli. Slovenski nogometni klubi se zato z željo po razvoju, v nekaterih primerih pa tudi po preživetju, odločajo za povezovanje s tujim privatnim kapitalom, ki zanje pomeni edini vir dolgoročne finančne stabilnosti.

Slovenski nogometni klubi dolgoročno sami ne bodo mogli ohranjati pozitivnih rezultatov poslovanja, v kolikor ne bodo dosegali uvrstitve v evropska tekmovanja. To pomeni, da bo ob omejenih mestih za preboj v dobičkonosna evropska tekmovanja večina slovenskih nogometnih klubov primorana racionalizirati poslovanje. Prihodki brez prestopnih dejavnosti so prenizki, da bi klubi dolgoročno pokrivali stroške poslovanja, kaj šele, da bi ustvarili večje dobičke, s katerimi bi financirali nemoteno poslovanje, predvsem pa razvoj. Finančna slika nogometnih klubov nam kaže, da klubi v povprečju poslujejo z izgubo, hkrati pa je opaziti, da je v bilancah presežek negativnega kapitala. Slovenski klubi so v letih 2013, 2015 in 2016, ko noben slovenski klub ni zabeležil uvrstitve v Ligo prvakov, v skupnem seštevku poslovali z izgubo, leta 2014 pa so ob uvrstitvi kluba NK Maribor v to elitno tekmovanje v skupnem pogledu realizirali dobiček. Ta primerjava jasno prikaže finančni položaj slovenskih klubov in odvisnost od evropskih tekmovanj, predvsem Lige prvakov. Nogometni klubi bodo ob odločitvi, da se ne povežejo s privatnim kapitalom, 61 svoje upe za stabilno poslovanje polagali predvsem v razvoj mladinskih pogonov. S prodajo talentov bi lahko zaslužili nekaj denarja za financiranje svojega poslovanja, saj bi s prihodki od prestopnih dejavnosti pokrivali stroške poslovanja. Ob takšni odločitvi vselej ostaja tveganje, da mladinski pogoni ne bi dosegali želenih rezultatov, kar pa bi že tako slabo finančno stanje položaj slovenskih klubov še dodatno poslabšalo.

NK Maribor je z uvrstitvijo v Ligo prvakov avgusta 2017 poskrbel, da bo prek nagrad UEFE zaslužil približno 15 milijonov EUR, kar je samo po sebi rekord v slovenskem nogometu. S tem dosežkom je klub poskrbel, da kratkoročna prihodnost ne bo negotova. Z večjo finančno stabilnostjo klubu ne bo več treba posegati po racionalizaciji poslovanja, kar pomeni, da se v klubu obeta investiranje v razvoj. S finančno stabilnostjo pa so se, vsaj za kratek čas, rešili skrbi glede financiranja in s tem potrebe po dodatnem viru denarja, kar pomeni, da na kratek rok povezave s privatnim kapitalom klub ne potrebuje, žal pa to ne velja za ostale slovenske klube.

S spremembo pravil glede lastniških povezav so se klubom odprla vrata do povezave z privatnim kapitalom, kar je bilo sicer mogoče že pred spremembo, vendar je zdaj še bolj privlačno, saj investitorjem omogoča večji nadzor nad klubi. Kot sta dejala oba sogovornika, pa brezglavo, nepremišljeno in nepreverjeno povezovanje klubov z neznanimi privatnimi investitorji ni ključ do uspeha. Oba sogovornika menita, da je privatni kapital pomemben za razvoj slovenskega nogometa, saj društva niso sposobna slediti korporativni usmeritvi nogometa kot industrije. Hkrati dodajata, da privatnih investitorjev ne sme voditi le želja po zaslužku, ampak se morajo zavedati, da je za uspešnost kluba potrebno zadovoljiti tudi zunanje dejavnike (navijače, medije, javnost). Investitorji bi morali s klubom doseči dober imidž, ki bi bil odraz uspešnega in urejenega kluba, izhajal pa bi iz urejenega nogometnega okolja.

Medtem ko se slovenski nogometni klubi vsak na svoj način borijo v zelo negotovem poslovnem okolju, se pri naših južnih sosedih odvijajo zgodbe pozitivnega povezovanja s privatnim kapitalom. V primerjavi s hrvaškimi klubi slovenski v nekaterih segmentih zaostajajo, v drugih pa so pred hrvaškimi. Odločitev Hrvaške, da klubom dovoli možnost preoblikovanja iz športnih društev v športne delniške družbe, je vsaj v primeru HNK Rijeka že prinesla pozitiven rezultat, saj klub trenutno doživlja zlato obdobje svoje zgodovine. Uspeh HNK Rijeka pa ni le posledica spremembe pravno-organizacijske strukture kluba. Menim, da je za ta uspeh odgovoren predvsem večinski lastnik kluba, ki se je izkazal kot dober investitor in je obljubljeno tudi izpolnil. V tej zgodbi je dober investitor ključ do uspeha, ki pa bi se lahko hitro spremenil v zgodbo s slabim koncem, če bi v reški klub prišel sumljiv, neresen in nesposoben investitor, ki bi le obljubljal, dal pa nič, kot smo bili priča v slovenskih zgodbah.

Glede na neuspešno povezovanje s privatnim kapitalom, ki smo mu bili priča v NK Celje in NK Rudar, bodo slovenski klubi v prihodnosti takšno odločitev sprejeli bolj premišljeno

62 in ne prehitro. Klubi bodo morali spoznati, da samostojna pot skozi vse ovire ne bo prinesla večjega uspeha. Seveda so izjeme, kot je NK Maribor, ki mu gre brez privatnega kapitala več kot odlično, vendar se je treba zavedati, da je prihodnost NK Maribor, če se ne bo želel povezati s privatnim kapitalom, odvisna predvsem od uspehov v Evropi. NK Olimpija je s prihodom Mandarića in osvojitvijo naslova državnega prvaka v sezoni 2015/16 pokazala, da je sposobna štajerskemu klubu odvzeti primat v slovenskem nogometu. Nedvomno bo v prihodnje konkurenca med največjima slovenskima kluboma zelo velika, kakovost obeh klubov pa odvisna od njihovega poslovanja in načina organiziranosti, kakovosti, transparentnosti in vseobsegajočega pozitivnega vpliva na okolje, v katerem delujeta.

Za razvoj slovenskega nogometa je potreben več kot en uspešen klub na evropskih tekmovanjih. Oba kluba, tako NK Olimpija kot NK Maribor, morata poskrbeti za zdravo medsebojno konkurenčnost, hkrati pa bolj odprto in transparentno sodelovati z drugimi klubi v ligi. S takšnim načinom delovanja in sodelovanja bi med slovenskimi klubi zavladala solidarnost, ki bi zagotavljala večjo urejenost slovenskega nogometa. Urejeno nogometno okolje bi lahko pritegnilo resne, predvsem pa dobre in poštene investitorje, ki bi slovenske nogometne klube videli kot varno in dobičkonosno naložbo, hkrati pa bi poskrbeli, da bi v klubih ostalo dovolj denarja za njihov razvoj.

NZS ob trenutni organizaciji ne more omogočiti zadovoljive varnosti slovenskim klubom ob prihodu privatnih investitorjev, saj nima ne pooblastil ne drugih kontrol, ki bi morebitne prevzeme klubov bodisi preprečila bodisi skrbno nadzorovala. Vse, kar lahko NZS naredi v danih okoliščinah, je, da klubom svetuje oziroma jih opozarja, vendar je odločitev glede povezave s privatnim kapitalom izključno v rokah klubov. NZS opravi konkretno vlogo le pri podeljevanju licenc, takrat pa je za klube, ki ne dosegajo licenčnih pogojev, prepozno. V NZS se te težave zavedajo, zato že pripravljajo rešitev v obliki temeljitega pregleda vseh privatnih investitorjev, s katerim bi prišli do podatka glede izvora denarja in načina poslovanja investitorja, kar bi utegnilo klube odvrniti od povezovanja z neresnimi in sumljivimi investitorji, ki bi jim lahko škodovali.

Neizpodbitno je dejstvo, da je nogomet šport, ki bo v prihodnje ohranil primat najbolj priljubljenega športa tako v svetu kot Sloveniji, zato se je treba zavedati, da je urejenost slovenskega nogometa in slovenskih klubov ključnega pomena tako za širšo javnost kot tudi za državo. Uspešnost slovenskih nogometnih klubov bo odvisna predvsem od odločitev njihovih vodstev, ki se v želji po uspehu prevečkrat odločajo za napačne korake. Z uspehi NK Maribor imamo v nogometu zagotovilo, da se glas o urejenosti slovenskega nogometa prenese zunaj meja naše države, kar utegne privesti do zanimanja za vložke v naše klube, ki nujno potrebujejo dodatni kapital, s tem pa se utegne pravna ureditev vseh slovenskih nogometnih klubov v prihodnosti spremeniti.

5.8.2 Priporočila in predlogi

Z magistrsko nalogo želim poleg ugotovitev podati svoje predloge in priporočila, s katerimi bi bilo po mojem mnenju mogoče izboljšati povezave med nogometnimi društvi in gospodarskimi družbami, s tem pa finančni, poslovni in konkurenčni položaj slovenskih nogometnih klubov.

Premišljeno in nadzorovano povezovanje s privatnim kapitalom

To priporočilo velja za klube in NZS. Osebno sem enakega mnenja kot oba sogovornika. Tudi sam menim, da se bodo slovenski nogometni klubi v prihodnje morali povezati s privatnim kapitalom. Glede na trenutna pravila se mi zdi 74 % dovolj velik delež, ki bi lahko pritegnil privatne investitorje. Klubi morajo v primeru lastniških povezav nastopiti kot dober gospodar ter preveriti potencialnega investitorja, njegove namere in izvor denarja. Najbolje bi bilo, da bi v klube prišli investitorji, ki imajo reference iz sveta nogometa in niso neznani nogometni in tudi širši javnosti. Slovenski investitorji bi bili v primerjavi s tujimi veliko boljša izbira, saj bi slovenski lastniki verjetno delovali bolj gospodarno in lojalno kot tuji. Investitorji morajo imeti jasno zastavljeno strategijo in vizijo. Predvsem morajo klubi poskrbeti, da bodo investitorji vložili denar kot lastniški kapital in ne zgolj kot posojilo, s katerim bi črpali visoke obresti. Ta del priporočila glede vplačila lastniškega kapitala se nanaša tudi na klub, kot je NK Olimpija, ki je že povezan s privatnim kapitalom.

Ko pride do potencialnega vstopa privatnega investitorja, morajo klubi sodelovati z NZS. Treba je opraviti temeljiti pregled investitorja ter ugotoviti izvor denarja in način poslovanja, saj je le tako mogoče zagotoviti, da v slovenski nogomet vstopijo dobronamerni investitorji z zdravim poslovanjem, ki bodo poskrbeli, da bodo klubi poslovali uspešno. Glede na to, da NZS pripravlja kontrole za vstop privatnega kapitala, je treba poskrbeti, da bo kontrola učinkovita, ter da bodo akterji nadzor nad tem tudi spoštovali. Tako bi lahko NZS že prej preventivno poskrbela za reševanje klubov, in ne šele ob podeljevanju licenc, ko je za klub, ki ne izpolnjuje pogojev za pridobitev licence, rešitev nemogoča.

Celostni doprinos privatnih investitorjev

Privatni investitorji, ki se bodo preko gospodarskih družb odločili za vstop v slovenski nogomet, ne smejo gledati na klub le kot na vir zaslužka. Klubom morajo posvetiti dovolj svojega časa, energije in denarja ter skrbeti za celostni razvoj kluba, od infrastrukture, mladinskega pogona, odnosa z javnostjo in odnosa do drugih klubov in države. Zavedati se morajo, da je treba z vložkom v infrastrukturo (garderobe, igrišča) zagotoviti dobre razmere za treninge. Z vložkom v mladinski pogon je treba zagotoviti razvoj mladih talentov, ki bodo dopolnjevali člansko ekipo ter jih v primeru dobrih iger in zanimanja

64 drugih klubov tudi prodajati ter tako financirati tekoče poslovanje, v nekaterih primerih pa poskrbeti tudi za izplačilo dobička. Skrbeti morajo tudi za odnose z javnostjo, za vključevanje navijačev, navijaških skupin, za medije, za različne aktivnosti zunaj nogometa, ki bodo dobro vplivale na širšo družbo, s tem pa bo poskrbljeno za dober imidž kluba. Tako bodo klubom zagotovili tudi dovolj zunanje podpore. Z drugimi klubi bi morali skrbeti za zdravo konkurenčnost, ki edina omogoča razvoj celotne lige. Vodstva klubov se morajo zavedati, da zdravi in uspešni klubi v ligi vplivajo na kakovost lige, s tem pa tudi na njeno tržno vrednost, kar se lahko rezultira v višjih prihodkih in posledično večji dobičkonosnosti klubov. V odnosu do države pa morajo klubi svoje poslovanje prikazovati transparentno, prispevke in druge dajatve do države in tudi davek od dohodkov pa pošteno plačevati.

V klubih se morajo zavedati, da prihod privatnega kapitala sam po sebi ne zagotavlja uspeha, saj je za uspešno delovanje kluba potrebnih več dejavnikov. Poleg denarja je treba imeti tudi znanje za vodenje kluba kot gospodarske družbe, saj je treba razumeti koncept vodenja kluba kot podjetja.

Ločitev pridobitne in nepridobitne dejavnosti

Ne glede na to, ali bo ostalo pri trenutni lastniški omejitvi ali pa bo v prihodnje dovoljena popolna privatizacija klubov, morajo slednji poskrbeti, da pride v primeru povezave s privatnim kapitalom preko gospodarskih družb do ločitve nepridobitne (mladinski pogon) in pridobitne dejavnosti (članska ekipa). Članske ekipe bi bile v lasti gospodarskih družb, društvo, ki bi bilo tudi nosilec licence, pa bi pod svoje okrilje vzelo mladinske pogone. Slovenski nogomet premore veliko mladih talentov, ki v nekaterih primerih zaradi premočne konkurence ne dobijo priložnosti v članski reprezentanci, da bi lahko zablesteli. Klubi morajo mladinske pogone postaviti ob bok članskim ekipam, saj je dober mladinski pogon temelj za dolgoročno stabilnost in uspešnost vsakega kluba. Društva bi mladinskim pogonom tako namenila veliko pozornosti in energije, ob sofinanciranju občin pa tudi sredstev za uspešno delovanje. Klubi bi pridobili profesionalno člansko ekipo, hkrati pa kvalitetni mladinski pogon, ki bi skrbel za podmladek članske ekipe. Ko govorimo o mladinskem pogonu, bi bilo pametno, da bi denar od prodaje mladinskih igralcev, brez profesionalnih pogodb, ostal v proračunu društva, ki bi ga porabilo za financiranje mladinskega pogona, nikakor pa ne za financiranje članskega moštva ali celo izplačila dobička.

Omejitev deleža lastniškega in dolžniškega kapitala

NZS bi morala postaviti pravilo oziroma omejitev, s katero bi nadzorovali delež dolžniškega in lastniškega kapitala v klubih. S pravilom 2:1 v korist lastniškega kapitala bi lahko poskrbeli, da bi bil lastniški kapital vedno večji od dolžniškega. Če pride do povečanja dolžniškega kapitala, bi bilo treba s konvertiranjem v lastniškega poskrbeti za

65 to, da se spet doseže razmerje 2:1. S takim pravilom bi preprečili, da investitorjem ne bi bil interes služenje iz naslova obresti, kar bi lahko v določenih primerih mejilo že na izčrpavanje kluba. Lastniki bi v primeru vložka lastniškega kapitala svoj denar dobili ob prodaji kluba, seveda pa morajo poskrbeti, da se bo dvignila njegova tržna vrednost.

Solidarnost med klubi

Klubi morajo ohranjati zdravo konkurenčnost, ne smejo gledati le na lasten uspeh, ampak na skupni uspeh slovenskega nogometa. Zagotoviti morajo transparentnost ter dobro poslovno prakso deliti z drugimi klubi. Klubi morajo ustvariti dober poslovni sistem, ki bo zagotavljal dobro delovanje klubov in skrbel za mladinske pogone, saj bo le tako razvoj slovenskega nogometa v prihodnosti uspešen.

SKLEP

Nogometna industrija je postala dinamično, konkurenčno in zelo zahtevno poslovno okolje, ki uspeh klubov pogojuje s finančno stabilnostjo in pozitivnim finančnim poslovanjem. V Evropi, kjer igrajo največji nogometni klubi, se v nogometu vrti veliko denarja, ki ga klubi v klubske blagajne pospravijo zahvaljujoč prihodkom, ki jih dobijo predvsem iz naslova TV-pravic, oglaševanja in prestopov igralcev. Pravno-organizacijska ureditev nogometnih klubov je odvisna od države, v kateri klub deluje. Za angleške nogometne klube velja, da so prek privatnih lastnikov organizirani v korporacije, predvsem v delniške družbe, za nemške klube pa, da so nogometna društva večinski lastniki nogometnih klubov, pri čemer pa imajo privatni investitorji omejen nadzor nad klubom.

V Sloveniji je do januarja 2017 veljalo, da imajo nogometni klubi možnost povezave s privatnim kapitalom, pri čemer je večinski del, torej najmanj 51 %, ostal v lasti nogometnega društva. Sprememba omejitve po novem določa, da mora biti delež nogometnih društev v nogometnih klubih najmanj 26 %. S tem so se v slovenskih klubih še bolj odprla vrata večjim kapitalskim vložkom, ki naj bi poskrbeli za njihovo boljše finančno stanje.

Slovenski nogomet je v primerjavi z velikimi evropskimi ligami, kot sta angleška in nemška, manj zanimiv, saj se v njem ne vrti veliko denarja. Prihodki iz naslova TV-pravic in sponzorstev niso dovolj visoki, da bi klubi z njimi lahko financirali tekoče poslovanje. Prav zato v slovenskem nogometu za zdaj ni veliko privatnega kapitala, klubi pa so v večini oblikovani kot nogometna društva. Skupno finančno stanje klubov 1. SNL kaže na to, da v skupnem seštevku poslujejo z izgubo, v bilancah pa imajo presežek negativnega kapitala. Skupna izguba klubov bi bila še večja, če se ne bi NK Maribor leta 2014 uvrstil v Ligo prvakov in s tem prejel večmilijonske nagrade. Slabo finančno stanje ter pomanjkanje virov financiranja slovenske nogometne klube vodijo k povezovanju s privatnimi

66 investitorji preko gospodarskih družb, kar pa samo po sebi ne pomeni rešitve klubov. V primeru NK Celje in NK Rudar je analiza povezav med nogometnimi društvi in gospodarskimi družbami pokazala, da lahko povezava z napačnim investitorjev klub pahne v slab finančni položaj, ki lahko klub privede na mejo preživetja.

Zgodba NK Olimpije, ki je v lasti Milana Mandarića, nam daje vedeti, da je s privatnim kapitalom mogoče poseči po naslovu državnega prvaka, po drugi strani pa s prodajo ključnih igralcev kaže na to, da privatne investitorje zanima predvsem kratkoročni dobiček, ne glede na slabšo kakovost igralskega kadra in s tem padec konkurenčnosti. V NK Maribor, ki se za povezavo s privatnim kapitalom niso odločili, dokazujejo, da je mogoče izjemno uspešno poslovati tudi, če je klub v celoti organiziran kot društvo, saj sta urejenost kluba ter sposobnost vodilnih dovolj, da klub doseže večje mednarodne uspehe, ki klubu prinesejo veliko denarja. Problem slovenskega nogometa je v tem, da klubi niso tako dobro organizirani kot NK Maribor, hkrati pa ni dovolj mest, da bi se vsi klubi uvrstili na evropska tekmovanja, s katerimi bi lahko zaslužili. To je tudi razlog, da so se v NK Celje in NK Rudar zavestno odločili za partnerstvo s privatnimi investitorji, ne glede na pomanjkanje informacij glede izvora denarja, vizije in strategije ter konkretnih namenov investitorjev. V obeh primerih se je poskus povezave s privatnim kapitalom končal klavrno, NK Celje pa naj bi ostal celo z izpraznjenim proračunom. Zaradi takšnih razmer so v slovenskih nogometnih klubih postavljeni pred izbiro: ali ohraniti društveno organiziranost ter se boriti za preživetje prek razvoja mladih talentov, ki bi jih prodajali ter se s tem financirali, ali pa se preko gospodarskih družb povezati s privatnimi investitorji, ki jim obljubljajo prepotreben vir financiranja, kar je veliko tveganje, ki je lahko za klub usodno. Izbira ni lahka, klubi pa imajo možnost, da se s pomočjo NZS dobro informirajo o izvoru denarja in namenih vsakega posameznika ali družbe, ki želi v klub vložiti denar, s čimer bi ob zadostnih informacijah lahko izbrali pravo odločitev. NZS bi kot primarna nogometna organizacija v Sloveniji utegnila v prihodnje imeti večjo besedo pri povezovanju s privatnimi investitorji, kar bi znižalo raven tveganja klubov.

Najprej je treba poskrbeti za to, da bo slovenski nogomet postal urejeno poslovno okolje, v katerem delujejo urejeni in organizirani klubi, katerih poslovanje je transparentno in temelji na solidarnosti. Takšni klubi bi pritegnili dobre investitorje, ki bi bili pripravljeni vložiti svoj kapital v urejene klube. Slovenski investitorji bi bili morda boljša izbira kot tuji, saj bi imeli do slovenskih klubov boljši odnos, predvsem pa bi bili lojalni. Cilj investitorjev ne sme biti ustvarjanje hitrega profita, ampak si morajo prizadevati, da ustvarijo dobre in močne klube, ki bodo za seboj potegnili širšo javnost, s tem pa vložek v razvoj mladinskih pogonov, športne infrastrukture in lastnega imidža.

Odločitev slovenskih klubov glede povezave s privatnim kapitalom preko gospodarskih družb je na dolgi rok preprosta. Če se klubi, ki so oblikovani kot društva, ne bodo uvrstili na evropska tekmovanja, prek katerih bi lahko zaslužili, in bi po drugi strani konkurenca, ki se je povezala s privatnim kapitalom, imela večje proračune in s tem tudi boljše pogoje

67 za delovanje, bi ti klubi, če želijo ohraniti raven konkurenčnosti, bili prisiljeni iskati vire financiranja prek privatnih investitorjev. Tako bi privatni kapital postal edina možnost, s katero bi lahko zagotovili dovolj velik vir za financiranje poslovanja in s tem tudi razvoj nogometnih klubov.

Vsekakor je pred slovenskimi nogometnimi klubi čas, v katerem lahko njihove odločitve glede povezav s privatnim kapitalom prek gospodarskih družb bistveno vplivajo na kakovost klubov, s tem pa na prihodnost slovenskega nogometa. Ko bo prišlo do teh odločitev, lahko le upamo, da bodo klubi v pravem trenutku pokazali dovolj visoko raven razumnega odločanja in premišljenosti ter se tudi ob pomoči NZS in medklubske solidarnosti odločili za ustrezno rešitev, ki bo klubom in slovenskemu nogometu omogočila večjo kakovost ter dolgoročni razvoj.

LITERATURA IN VIRI

1. AJPES – Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. (2017a). Javna objava letnih poročil – baza podatkov JOLP. Najdeno 9. junija 2017 na spletnem naslovu https://www.ajpes.si/jolp/ 2. AJPES – Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. (2017b). Poslovni register Slovenije – baza podatkov ePRS. Najdeno 9. junija 2017 na spletnem naslovuhttps://www.ajpes.si/prs/ 3. Antenna TV SL, televizijska dejavnost, d.o.o. (2017). Arhiv TV oddaj. Najdeno 10. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.planet.si/tv/arhiv-video- vsebin.html#video_93952 4. Arnaut, L. J. (2006). Independent European Sport Review. UK: Presidency of the EU. 5. Burić, L. (2010). Prevzemi nogometnih klubov: Zakaj jih je največ v Angliji? (diplomsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 6. Chadwick, S., & Hamil, S. (2010). Managing football: An International Perspective. Oxford: Elsevier Ltd. 7. Cirman, P., Jamnik, G., & Vuković, V. (2017, 5. avgust). Športni klubi se bojujejo za preživetje. Je rešitev privatizacija? Najdeno 5. avgusta 2017 na spletnem naslovu http://siol.net/novice/slovenija/sportni-klubi-se-bojujejo-za-prezivetje-je-resitev- privatizacija-446380 8. Cirman, P., Rankov, V., & Vuković, V. (2016, 7. junij). Srbski stavničarji prevzemajo NK Rudar Velenje. Najdeno 10. junija 2017 na spletnem naslovu http://siol.net/sportal/nogomet/srbski-stavnicarji-prevzemajo-nk-rudar-velenje-419090 9. Conn, D. (2009). Bundesliga votes to keep clubs owned by members. The Guardian. Najdeno 30. junija 2017 na spletnem naslovu https://www.theguardian.com/sport/david-conn-inside-sport-blog/2009/nov Journal of Sports Economics. /13/bundesligafootball-bayernmunich 10. Deloitte Touche Tohmatsu Limited. (2017). Annual Review of Football Finance. Manchester: Sports Business Group. 11. Dietl, H. M., & Franck, E. (2007). Governance Failure and Financial Crisis in German Football. Journal of Sports Economics, 8(6), 662–669. 12. Dimitropoulos, P. (2010). The Financial Performance of the Greek Football Clubs. University of Peloponnese: Department of Sport Managment. 13. Dimitropoulos, P. E., & Tsagkanos, A. (2012). Financial performance and corporate governance in the European football industry. International Journal of Sport Finance, 7, 280–308. 14. FIFA – Fédération Internationale de Football Association. (2007). Club Licensing Regulations. Zurich: FIFA. 15. FIFA – Fédération Internationale de Football Association. (2014). The story of FIFA. Najdeno 10. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.fifa.com/about- fifa/videos/y=2014/m=11/video=the-story-of-fifa-2477121.html

16. FIFA – Fédération Internationale de Football Association. (2017a). Associations. Najdeno 12. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.fifa.com/associations/index.html 17. FIFA – Fédération Internationale de Football Association. (2017b). History of FIFA. Najdeno 12. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.fifa.com/about-fifa/who-we- are/history/index.html 18. FIFA – Fédération Internationale de Football Association. (2017c). Who we are. Najdeno 10. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.fifa.com/about-fifa/who-we- are/index.html 19. FINA – Financijska agencija. (2017). Baza podatkov RGFI. Najdeno 16. avgusta 2017 na spletnem naslovu http://rgfi.fina.hr/JavnaObjava-web/izbornik.do 20. Fiscus d.o.o. (2016). Poslovanje nogometnih klubova u Hrvatskoj. Zagreb: Institut za javne financije. 21. Giulianotti, R. (2012). Football. Hoboken: John Wiley & Sons, Inc. 22. GNK Dinamo. (2017). Povijest. Najdeno 2. julija 2017 na spletnem naslovu https://gnkdinamo.hr/HR/Klub/Povijest 23. Goff, J. (2007). Pitch fever. CFO magazine. Najdeno 3. julija 2017 na spletnem naslovu http://ww2.cfo.com/banking-capital-markets/2007/06/pitch-fever/ 24. Grujić, S. (2014). Šport v številkah – Pregled športa v Republiki Sloveniji v obdobju od leta 2009 do 2013. Ljubljana: Zavod za šport Republike Slovenije Planica. 25. Guardian News and Media Limited. (18. november 2015). Dinamo Zagreb’s Zdravko Mamic arrested over transfer irregularities. Najdeno 2. julija 2017 na spletnem naslovu https://www.theguardian.com/football/2015/nov/18/dinamo-zagreb-mamic- arrested 26. HNK Rijeka. (2017a). HNK Rijeka prvak i pobjednik Kupa: pogledajte presjek veličanstvene sezone. Najdeno 2. julija 2017 na spletnem naslovu http://www.nk- rijeka.hr/vijest/hnk-rijeka-prvak-i-pobjednik-kupa-pogledajte-presjek-velicanstvene- sezone/ 27. HNK Rijeka. (2017b). Povijest. Najdeno 4. julija 2017 na spletnem naslovu http://www.nk-rijeka.hr/hnk-rijeka/povijest/ 28. Ilešić, M. (2008). Družbeni in pravni vidiki športa. V V. Bergant Rakočević, Šport & pravo (str. 27–51). Ljubljana: GV Založba. 29. Index Promocija d.o.o. (2015, 23. februar). Dinamo ide u preoblikovanje, Mamić: Zovete nas prćijom, evo vam dionice Dinama pa kupujte. Najdeno 3. julija 2017 na spletnem naslovu http://www.index.hr/sport/clanak/dinamo-ide-u-preoblikovanje- mamic-zovete-nas-prcijom-evo-vam-dionice-dinama-pa-kupujte/803051.aspx 30. Ivanjko, Š., Kocbek, M., & Prelič, S. (2009). Korporacijsko pravo. Ljubljana: GV Založba. 31. Jambrošić, M., & Selimović, D. (2016). Vpliv finančnega fair playa na delovanje nogometnih klubov. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 32. Kindler, M. (2014). The 50 + 1 rule: What to consider before buying a football club. Hamburg: Anchor academic publishing.

33. Kokalj, V. (2006). Zakon o društvih (ZDru-1): s komentarjem. Ljubljana: GV Založba. 34. Korže, B. (2014). Pravo družb in poslovno pravo (2., spremenjena in dopolnjena izdaja). Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. 35. Kupfer, J. (2008). Germany: Club ownership: the '50+1' rule and European law. World Sports Law Report, 6(11), 12–13. 36. Kutin, B. (1975, 12. maj). Dva zadetka za dve točki. Delo, str. 11. 37. Mitrović, D. (2012). Pravilo 50+1 na področju licenciranja nogometnih klubov (diplomsko delo). Ljubljana: Pravna fakuleta. 38. MMC RTV Slovenija. (2009, 3. maj) Zeleno-beli v štirih letih iz pete v prvo ligo. Najdeno 15. julija na spletnem naslovu http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/zeleno- beli-v-stirih-letih-iz-pete-v-prvo-ligo/128475 39. Nauright, J., & Ramfjord, J. (2010). Who owns England's game? American professional sporting influences and foreign ownership in the Premier League. Soccer & Society, 11(4), 428–441. 40. ND Ilirija. (2017). Zgodovina. Najdeno 23. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.ilirija1911.com/zgodovina 41. NK Celje. (2016). Pripravljeni na sodelovanje z investitorjem. Najdeno 21. junija 2017 na spletnem naslovu https://www.nk-celje.si/2016/09/15/pripravljeni-na-sodelovanje-z- investitorjem/ 42. NK Celje. (2017a). NK Celje na samostojno pot. Najdeno 21. junija 2017 na spletnem naslovu https://www.nk-celje.si/2017/05/26/nk-celje-na-samostojno-pot/ 43. NK Celje. (2017b). Od »fuzbala« do nogometa. Najdeno 20. julija 2017 na spletnem naslovu http://www.nk-celje.si/zgodovina/ 44. NK Maribor. (2017a). Osebna izkaznica. Najdeno 16. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.nkmaribor.com/dokument.asp?id=9 45. NK Maribor. (2017b). Po uspešni sezoni pogled v prihodnost. Najdeno 2. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.nkmaribor.com/novice/?id=7724 46. NK Maribor. (2017c). Zgodovina NK Maribor. Najdeno 23. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.nkmaribor.com/Zgodovina/ 47. NK Olimpija Ljubljana. (2017). Zgodovina. Najdeno 20. julija 2017 na spletnem naslovu http://www.nkolimpija.si/zgodovina 48. NK Rudar Velenje. (2017a). Izjava za javnost. Najdeno 10. junija 2017 na spletnem naslovu http://nkrudarvelenje.com/wp-content/uploads/2017/05/scan0004-page-001- 2.jpg 49. NK Rudar Velenje. (2017b). Zgodovina. Najdeno 16. junija 2017 na spletnem naslovu http://nkrudarvelenje.com/our-club/ 50. Nogomanija d.o.o. (2017). Maribor zaslužil že skoraj 15 milijonov. Najdeno 23. avgusta 2017 na spletnem naslovu http://www.nogomania.com/Slovenski- Nogomet/Ekipa/Maribor/Novica/Maribor-zasluzil-ze-skoraj-15-milijonov.aspx 51. Nova TV d.d. (25. avgust 2016). Prisjetimo se svih dosadašnjih Dinamovih nastupa u Ligi prvaka! Najdeno 1. julija 2017 na spletnem naslovu

https://gol.dnevnik.hr/clanak/nogomet/svi-dosadasnji-nastupi-dinama-u-ligi-prvaka--- 447939.html 52. NZS – Nogometna zveza Slovenije. (2007). Pravno preoblikovanje nogometnih klubov (interno gradivo). Kranj: Nogometna zveza Slovenije. 53. NZS – Nogometna zveza Slovenije. (2015a). Pravilnik o licenciranju nogometnih klubov. Najdeno 28. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.nzs.si/Doc/Arhiv/Predpisi%20NZS/Pravilnik_o_licenciranju_nogometnih_ klubov_V5.1_25052016_.pdf 54. NZS – Nogometna zveza Slovenije. (2015b). Slovenski nogomet 2020. Kranj: Nogometna zveza Slovenije. 55. NZS – Nogometna zveza Slovenije. (2016a). Okrožnica 11/16. Najdeno na 14. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.nzs.si/Doc/Arhiv/okro%C5%BEnice/2016/11- 16_Spremembe%20Pravilnika%20NZS%20o%20licenciranju%20nogometnih%20klub ov_08062016_s%20prilogo.pdf 56. NZS – Nogometna zveza Slovenije. (2016b). Statut Nogometne zveze Slovenije. Najdeno 2. julija 2017 na spletnem naslovu http://www.nzs.si/Doc/Arhiv/Predpisi%20NZS/Statut_NZS_V2.1_19042012.pdf 57. NZS – Nogometna zveza Slovenije. (2017). Predstavitev NZS. Najdeno 18. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.nzs.si/NZS/Predstavitev_NZS 58. Okrožno sodišče v Ljubljani. (26. julij 2016). Sklep o vpisu spremembe pri subjektu. Ljubljana: Republika Slovenija Okrožno sodišče v Ljubljani. 59. Okrožno sodišče v Ljubljani. (26. april 2017). Sklep o vpisu spremembe pri subjektu. Ljubljana: Republika Slovenija Okrožno sodišče v Ljubljani 60. Oršanić, M. (2017, 5. avgust). Rijeka: klub na prekretnici. Telegram. Najdeno 2. avgusta 2017 na spletnem naslovu http://telesport.telegram.hr/analize/rijeka-klub-na- prekretnici/ 61. POP TV, d.o.o. (9. maj 2017). Mandarić: Olimpijo sem res kupil za en evro, a klub je bil takrat v rdečih številkah. Najdeno dne 10. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.24ur.co m/novice/slovenija/mandariceva-plat-zgodbe.html?bl=1 62. Raić Knežević, A. (23. november 2015). Telegram analiza: Prelazak Dinama iz tvrtke u udrugu omogućio je višegodišnje krađe u tom klubu. Telegram. Najdeno 4. julija 2017 na spletnem naslovu http://www.telegram.hr/politika-kriminal/prelazak-iz-tvrtke-u- udrugu-omogucio-je-visegodisnje-krade/ 63. Simič, I. (2017). Je Mandarić oškodoval Olimpijo? Revija denar. Najdeno 13. junija 2017 na spletnem naslovu http://revijadenar.si/je-mandaric-oskodoval-olimpijo/ 64. Stokes, B (2006). Football sponsors wary of oligarch interest. Marketing week. Najdeno 3. julija 2017 na spletnem naslovu https://www.marketingweek.com/2006/01/12/football-sponsors-wary-of-oligarch- interest/?action=lostpassword 65. Šparavec, S. (2016, 9. december). Ukrajinci v Celju naj ne bi do zdaj prispevali niti evra. MMC RTV Slovenija. Najdeno 15. julija na spletnem naslovu

https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/ukrajinci-v-celju-naj-ne-bi-do-zdaj- prispevali-niti-evra/409716 66. Trogrlić, J. (2017, 26. maj). Financijski izvještaj GNK Dinamo 2016.: Rekordna zarada, rekordno trošenje. Nogometplus. Najdeno 16. avgusta 2017 na spletnem naslovu http://www.nogometplus.net/index.php/domaci_nogomet/financijski-izvjestaj- gnk-dinamo-2016-rekordna-zarada-rekordno-trosenje/ 67. Trstenjak, V. (2003). Pravne osebe. Ljubljana: GV Založba. 68. UEFA – Union of European Football Associations. (2005). Vision Europe: the direction and development of European football over the next decade. Nyon: UEFA. 69. UEFA – Union of European Football Associations. (2013). Financial report 2011/2012. Nyon: UEFA. 70. UEFA – Union of European Football Associations. (2014). Financial report 2012/2013. Nyon: UEFA. 71. UEFA – Union of European Football Associations. (2015a). Club Licensing and Financial Fair Play Regulations. Nyon: UEFA. 72. UEFA – Union of European Football Associations. (2015b). Club Licensing Benchmarking Report Financial Year 2015. Nyon: UEFA. 73. UEFA – Union of European Football Associations. (2015c). Financial report 2013/2014. Nyon: UEFA. 74. UEFA – Union of European Football Associations. (2016a). Čeferin elected as UEFA President. Najdeno 13. junija na spletnem naslovu http://www.uefa.com/insideuefa/about- uefa/organisation/congress/news/newsid=2403250.html 75. UEFA – Union of European Football Associations. (2016b). Financial report 2014/2015. Nyon: UEFA. 76. UEFA – Union of European Football Associations. (2017a). About UEFA. Najdeno 13. junija na spletnem naslovu https://www.uefa.com/insideuefa/about-uefa/index.html 77. UEFA – Union of European Football Associations. (2017b). Financial report 2015/2016. Nyon: UEFA. 78. UEFA – Union of European Football Associations. (2017c). UEFA – European football’s governing body. Najdeno 14. junija na spletnem naslovu https://www.uefa.com/insideuefa/about-uefa/history/index.html 79. UEFA & NZS (2017). Finančni podatki za 10 klubov 1. SNL v obdobju 2013–2016 (interno gradivo). UEFA/NZS. 80. Zakon o društvih. Uradni list RS št. 61/2006-UPB2, 64/2011. 81. Zakon o gospodarskih družbah. Uradni list RS, št. 65/2009-UPB3, 44/2013. 82. Zakon o športu. Uradni list RS št. 22/1998, 97/01 - ZSDP, 15/03 - ZOPA in 29/17. 83. Zavrl, A. (2009). Finančni vidiki licenciranja nogometnih klubov (diplomsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 84. Zavrl, A. (b. l.). Pravne oblike nogometnih klubov (interno gradivo). Kranj: Nogometna zveza Slovenije.

85. Zavrl, R., & Pevnik, R. (2017, 6. maj). Kam slovenski nogomet peljejo tuji vlagatelji. Večer. Najdeno 2. julija 2017 na spletnem naslovu http://www.vecer.com/kam- slovenski-nogomet-peljejo-tuji-vlagatelji-6261297 86. Žunič, M. (2008). Oblike povezav med nogometnim društvom in gospodarsko družbo (diplomsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

PRILOGE

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Intervju s predsednikom ND Ilirija Ivanom Simičem...... 1

Priloga 2: Intervju s članom licenčne komisije NZS Sinišo Mitrovićem ...... 5

Priloga 3: Seznam pogosto uporabljenih kratic ...... 9

PRILOGA 1: Intervju s predsednikom ND Ilirija Ivanom Simičem

1. Kaj za vas pomeni projekt Ilirija oživljena? Kako ste zastavili ta projekt?

Sredi leta 2015 se je zbrala skupina ljubiteljev nogometa. Zastavili smo si cilj, da se čez dve leti uvrstimo v drugo ligo in nato čez dve leti v prvo. Prvi cilj smo že dosegli, drugi je v teku. Ustanovili smo d.o.o., na katero smo, skladno z odločbo NZS, prenesli člansko ekipo ND Ilirija 1911. Trenutno ima družba deset lastnikov, in sicer devet fizičnih oseb in ND Ilirija 1911. Tudi sam sem v 80. letih igral v Iliriji, ki jo zato štejem za svoj klub.

2. Kateri so vaši kratkoročni in kateri dolgoročni cilji? Ilirija 1911 letos nastopa v 2. ligi, kjer bo veliko dobrih tekem. Ali morda načrtujete naskok na prvo ligo?

Želimo si, da bi sestavili uspešno zgodbo. Uspelo nam je priti v drugo ligo in želimo si, da bi v letošnjem letu dobro odigrali v drugi ligi ter se ustrezno organizacijsko pripravili, radi pa bi našli tujega investitorja in naslednje leto startali na prvo ligo. Od vseh lastnikov smo štirje igrali v Iliriji, od tega trije kot vratarji. Tako imamo tudi osebne povezave z Ilirijo in želimo narediti nekaj dobrega, da bi mlajše selekcije imele vzor v članski ekipi, v kateri bodo nekoč morda igrale. Želimo si priti v prvo ligo. Menim, da Ljubljana ima potencial za dva ali tri močne klube, saj ima samo Šiška 50.000 prebivalcev. Tako prvoligaške kot drugoligaške klube imajo v precej manjših mestih, kot sta na primer Kranj ali Ankaran.

3. Ste razmišljali o povezovanju s kapitalskimi investitorji (tujimi ali domačimi)?

Trenutno nismo vezani niti na tuje niti na domače investitorje. Želimo si, da bi nekoč našli investitorja, ki ga zanima predvsem nogomet in vlaganje v nogomet. To so lahko tuja športna organizacija, klub ali sklad. Takšnega investitorja bomo iskali mirno, brez hitenja.

4. Kaj je po vašem mnenju ključ za uspeh NK Maribor, in to brez večjih kapitalskih vložkov? Mislite, da bo njihov sistem zdržal, če nekaj let ne bo uspehov v evropskih pokalih ter s tem prilivov denarja iz UEFE?

Ključ za uspeh Maribora je uvrstitev v ligo prvakov in evropsko ligo. Maribor je imel leta 2008 500.000 dolga in znašel se je pred blokado. Nato so se v letu 2009 uvrstili v ligo prvakov in njihovih težav je bilo konec. Letos (2017) so se znova uvrstili v ligo prvakov in si za nekaj časa zagotovili finančno varnost. Še pred kratkim so na novinarski konferenci govorili o varčevanju, danes pa so spet finančno stabilna ustanova. Če pogledamo njihove bilance, vidimo, da so zadnji dve leti poslovali z izgubo.

5. Ali podpirate prihod privatnega kapitala v slovenski nogomet? Kako ocenjujete pomembnost privatnega kapitala v slovenskem nogometu?

Privatni kapital mora priti in obstati v slovenskem nogometu, saj se slovenski nogomet ne more samofinancirati. Recimo: ND Ilirija 1911 se je v zadnjih sedmih ali osmih letih sama financirala iz lastnih prihodkov in ob pomoči sponzorja. Od Mestne občine Ljubljana ves ta čas ni dobila niti evra.

Povedal sem že, da slovenski nogomet brez privatnega kapitala ne bo mogel dolgo delovati, vendar pa je treba privatni kapital preveriti in vedeti, kdo so vlagatelji oziroma sponzorji. Pri tem bi svojo vlogo morala odigrati tudi NZS, ki pa ne stori ničesar. Treba bi bilo določiti dovoljeno razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom, na primer 1:2. To pomeni: če imamo milijon posojila, moramo imeti najmanj dva milijona osnovnega kapitala.

6. Kako je pri licencah, kjer je društvo tisto, ki ima licenco za nogomet. Ali je bojazen, da na skupščini preglasijo in izberejo drugega predsednika?

Pri licenciranju imamo klub ali klub in povezano pravno osebo, ki se skupaj licencirata. Tako sta tudi pri Iliriji v licenciranju ND Ilirija 1911 in pravna oseba Ilirija 1911 d.o.o.

Na skupščini kluba se seveda lahko zgodi, da izberjo drugega predsednika, saj odloča večina, menim pa, da do tega ne po prihajalo pogosto, saj je potem treba zagotoviti sredstva za delovanje kluba.

7. Ali je slovenski prostor zanimiv za privatni kapital? Zakaj investitor kot je Mandarić, ki ima izkušnjo z angleško ligo, ne vloži 10 ali 15 milijonov v Olimpijo in na račun evropskih uspehov zasluži ter tako povrne svojo investicijo?

Slovenija je v marketinškem smislu premajhna. Tujci vidijo velik interes v dejstvu, da se v Sloveniji lahko z razmeroma majhnim vložkom uvrstijo v ligo prvakov ali evropsko ligo Evropa. Torej, da si lahko hitro prvak, da se naprej uvrstiš.

Zakaj bi Mandarić vložil toliko, če ni potrebno. Menim, da v Slovenji ni treba vložiti 15 milijonov, da klub postane prvak. Zadostuje veliko manj, dva do tri milijone evrov. Olimpija je postala prvak, ker je bil Maribor slab. Letos pa je Maribor prvak, ker je Olimpija slaba.

8. Ali bi bilo mogoče nogometni klub oblikovati kot 100-odstotno gospodarsko družbo brez društva, da pride do popolne privatizacije? Ali menite, da bi bilo to mogoče s spremembo zakona? Kaj bo v tem primeru z društvi?

Za to ne vidim nobene ovire, saj je pri nas sedaj to razmerje 74:26. Le NZS mora sprejeti sklep, da ni več pogoj, da mora biti klub solastnik povezane pravne osebe.

Pred leti sem imel idejo, ki sem jo leta 2013 predstavil v Srbiji. Na primer: če bi ocenili, da znaša premoženje članskega dela NK Olimpije pet milijonov evrov, dolgovi pa štiri milijone, bi to pomenilo, da je neto vrednost Olimpije milijon evrov. Mlajše selekcije bi ostale v NK Olimpija.

To je premoženje, ki bi ga NK Olimpija vložila v novo družbo. Če bi imela NK Olimpija v tej družbi 25-odstotni delež, bi morali drugi družbeniki vložiti tri milijone evrov kapitala v gotovini. Če bi zmanjkalo sredstev za financiranje delovanja družbe, bi skupščina sprejela sklep o zvišanju osnovnega kapitala. Če pa klub ne bi vplačal dodatnega kapitala, bi se mu zmanjšal njegov delež. Tako lahko na koncu, po nekaj vlaganjih, tuji vlagatelji postanejo 100-odstotni lastniki deleža.

Pričakujem popolno privatizacijo klubov. NZS mora dovoliti 100-odstotno lastništvo pravnih oseb. Ali bo to vezano na določeno obdobje in bo čez nekaj časa lahko 100- odstotni delež, pa bomo še videli. Društvo bi lahko imelo mladinske selekcije (člani gredo na gospodarsko družbo), ki bi tekmovale z drugimi mladinskimi sekcijami. Zaradi varnosti je lažje, če sta mladinska sekcija in člani ločeni. Tako kot v Kopru, kjer člani niso dobili licence, mladinci pa so ostali prav zaradi tega, ker ni propadel klub. Če bi šel klub v stečaj, bi propadla tudi mladinska sekcija. Društvo bi v primeru propada kluba ostalo in bi lahko tekmovalo s svojimi mladinskimi sekcijami. Nosilec licence je društvo, pravna oseba je le povezana. Če bi bilo vse na društvu, bi v primeru, ko klub ne dobi prvoligaške licence, ta izpadel in ne bi mogel tekmovati, firma pa bi še živela. Če pa bi sodišče odločilo, da je klub insolventen in se mora izbrisati iz registra, bi se selekcija uvrstila v najnižjo ligo. Vedno je nosilec licence klub kot društvo, pravna oseba pa je povezana pravna oseba. O tem odloča licenčni oddelek NZS.

9. V čem je prednost kluba Ilirija 1911, ki bi lahko privabila investitorje? Kako naj bi po vašem slovenski klubi pritegnili investitorje?

Ilirijo vidim kot klub, ki je urejen, brez dolgov in z jasno vizijo. To je lahko prednost za tuje vlagatelje.

10. Ali se vam zdi, da se lahko investitor osredotoči le na nogomet in ne kot Mandarić, ki se je ukvarjal tudi z nepremičninami ter z nakupovanjem nepremičnin v primeru Kopra?

Razumem Mandarića, saj je prišel v Slovenijo, da bi vlagal v nogomet in tudi v nepremičnine. Nimam nič proti temu, da kupuje nepremičnine. Problem je le v tem, da se njegova energija usmerja tudi v posel z nepremičninami in zato ni v celoti predan nogometu. Investitorji morajo klubom posvetiti dovolj svojega časa, energije, hkrati pa morajo skrbeti za infrastrukturo, mladinski pogon, odnos do države in odnos z janostjo.

11. Katere so po vašem največje slabosti v našem nogometnem sistemu, zaradi katerih prihajajo sumljivi investitorji?

Ne bi govoril, da so tuji investitorji sumljivi. Vsakdo išče svoje interese in svoj zaslužek. Prav zato morajo biti zadeve jasno urejene že na začetku, ko se začnejo pogovori med klubom in tujim investitorjem. Tega pa je treba je preveriti.

12. Kako vidite vlogo NZS pri podeljevanju licenc v 1. SNL? Se vam zdi zavrnitev licence FC Koper upravičena? Ali bi morali usodi Kopra slediti še kakšni drugi klubi, ki jim je bilo prizaneseno?

NZS ima svoj oddelek za licenciranje, ki ima znanje in dela že veliko let. O njihovih odločitvah ne želim dvomiti. Pri FC Kopru so ugotovili, da licenčni pogoji niso izpolnjeni in zaradi tega klub ni prejel licence. Končal je v četrti ligi, upam pa, da se bodo v naslednjih treh letih vrnili v prvo ligo.

13. Kakšne so po vašem mnenju pasti za NZS pri vprašanju vstopa privatnega kapitala? Kaj je tisto, kar lahko NZS pri njenem delu najbolj ovira oz. onemogoča?

Odločitev o vstopu privatnega kapitala je stvar kluba. Če bo slednji zaradi tega kapitala zabredel v dolgove, ne bo dobil licence, zato bodo morali biti klubi previdni, NZS pa bo moral ob informacijah o sumljivem kapitalu klube opozoriti in ukrepati. Primerov NK Celje in NK Rudar ne poznam dovolj dobro, da bi ju lahko ustrezno komentiral. Takšne obtožbe (prirejanje izidov) hudo obremenijo igralce, še zlasti, če ni dokazov. Pred prihodom investitorja bi klubi morali vedeti, kaj investitor dela in s čim se ukvarja. Najprej bi moral to preveriti klub, nato pa še NZS. Klub se sam odloča, katerega investitorja bodo vzeli in koliko kapitala bodo vložili. NZS le dodeli licenco klubu, ne more pa določiti, katerega investitorja naj sprejmejo. To je odločitev kluba ali firme, če deluje v okviru kluba.

14. Se vam zdijo kontrole NZS pri nadzoru nad privatnimi investitorji učinkovite?

NZS bo morala svojo vlogo pri povezavi s privatnim kapitalom še odigrati. Trenutno je tako, da lahko klubom le svetuje glede takih povezav. Morda bo imela v prihodnje dovolj odgovornosti in moči, da bo lahko dejansko vplivala na povezovanje s privatnim kapitalom. Trenutno je tako, da ob licenciranju NZS odloči, ali klub izpolnjuje pogoje za licenco, kar pa je za klub velikokrat prepozno. Vsekakor mislim, da bo NZS šele dobila pravo vlogo, s tem pa tudi kontrolo in učinkovitost.

PRILOGA 2: Intervju s članom licenčne komisije NZS Sinišo Mitrovićem

1. Z novim letom je prišlo do spremembe pravil lastniških povezav v nogometnih klubih, kjer je po novem možna struktura 74 %–26 %. Kako komentirate to spremembo?

Na seji izvršnega odbora (okrožnica 11/16, 8. 6. 2016) je izvršni odbor NZS sprejel spremembo pravilnika o licenciranju, ki tako imenovano »pravilo 51 %« spreminja v razmerje 26:74. Prevladujoči vpliv kluba v kapitalu povezane osebe (brez omejitev glasovalnih pravic) ali prevladujoče število glasovalnih pravic v povezani pravni osebi s strani kluba je povzeto po vzoru ureditve v nemškem nogometu. V letu 2006 smo opravili vrsto analiz na temo možnih vlaganj privatnega kapitala v slovenski nogomet, ob dejanskem stanju, da so vsi slovenski nogometni klubi organizirani v obliki društev po zakonu o društvih. Tako smo leta 2007 klubom predstavili pripravljene analize in primerjave z drugimi ureditvami po evropskih državah. Pokazali smo jim nekatere možnosti, ki so bile takrat na izbiro in jim predstavili naš predlog, po katerem naj bi v povezanih pravnih osebah imeli klubi prevladujoče število glasovalnih pravic (51:49). Predstavili smo jim tudi prednosti in slabosti tega sistema. Klube smo opozorili, da le pravna preoblikovanja njihovih finančnih težav ne bodo rešila. Kaj smo s tem želeli doseči? Zadržali smo tradicionalno organiziranost nogometnih klubov v obliki društev in hkrati omogočili, da se delovanje tržno naravnanih in bolj tveganih klubskih aktivnosti opravlja v okviru povezanih gospodarskih družb. Prav tako smo odprli možnost (na transparenten način) za vlaganja privatnega kapitala, z jasno definiranimi cilji, pravicami in obveznostmi. Ob tem pa smo zagotovili dosledno upoštevanje športnih pravil in predpisov ter druge veljavne zakonodaje. Prav tako bi poudaril, da nemški klubi temu pravilu zelo zaupajo in ga podpirajo. Pred nekaj leti je bilo na predlog enega od nemških prvoligašev (Hannover 96) to pravilo znova »pretehtano« na seji skupščine Lige. Dejanski rezultat glasovanja na skupščini je bil, da je bilo od 36 prisotnih klubov (torej 18 klubov prve nemške lige in 18 klubov druge nemške lige) 32 klubov proti tej spremembi, za spremembo le Hannover 96, trije klubi pa so se vzdržali.

Naj navedem le enega od razlogov, zakaj so bili nemški klubi proti tej spremembi, saj so bili mnenja, da so od vseh prvoligaških klubov le štirje taki, ki »zanimajo« tuje investitorje. Tako bi investitorji vlagali denar samo v te klube, v druge pa ne ali pa bi vanje vlagali v bistveno manjšem obsegu. S tem bi bili uničeni medsebojna solidarnost in konkurenčnost. Prevladala je odločitev, da ne bodo uveljavljali pravila, ki ne bi bilo dobro za vse in bi bilo lahko na škodo nekaterih. Nemški sistem delovanja nogometnih klubov temelji tudi na solidarnosti, za katero pa menijo, da bi bila porušena, če bi bila pomembna vlaganja zasebnega kapitala le v nekaj klubov.

2. Kašne spremembe so bilo potrebne, da je bilo omogočeno to pravilo?

Treba je bilo spremeniti in dopolniti Pravilnik o licenciranju nogometnih klubov in te spremembe potrditi na seji izvršnega odbora NZS. Več o tem ne morem povedati, ker pri tem nisem sodeloval.

3. Lahko pričakujemo, da bo v prihodnje nogometni klub v 100-odstotni lasti gospodarske družbe? Kaj bi v tem primeru to pomenilo za nogometno društvo?

V prihodnje bodo verjetno možne tudi tovrstne oblike delovanja nogometnih klubov. Če se bo izkazalo, da je to boljša in učinkovitejša pravna oblika za delovanje nogometnih klubov, bo »društvena« organiziranost nogometnih klubov, vsaj profesionalnih, v praksi počasi izginjala. Verjetno pa bo amaterski del nogometne družine še naprej deloval v organizacijski obliki društev.

4. Ali podpirate prihod privatnega kapitala v slovenski nogomet?

Da.

5. Kako vidite pomembnost privatnega kapitala v slovenskem nogometu?

Dodatna vlaganja privatnega kapitala bodo pomemben vir sredstev za razvoj slovenskega nogometa.

6. Kako vidite prihodnost slovenskega nogometa (z ali brez privatnih vložkov)? Se vam zdi slovenski nogomet dovolj zanimiv za vstop tujega kapitala, ki bi v klube prinesel investicije ter na koncu tudi transparentnost?

Prihodnost slovenskega nogometa vidim s privatnimi vložki, vendar mora biti nogomet in s tem nogometni klubi dobro organizirani, njihovo delovanje pa transparentno. Ker je nogomet produkt, ki ima svoje tržno mesto, in na svetu ni nič podobnega, kar bi se lahko primerjalo z nogometom.

7. Kje vi vidite prednosti slovenskega nogometa, ki bi pritegnile kapitalske investitorje?

Velik potencial je vzgoja mladih. Slovenski nogomet lahko pritegne investitorje, ker deluje v urejenem okolju. V razmeroma majhnem okolju lahko vsi nogometni deležniki hitro in učinkovito rešujejo vsa pomembna vprašanja, povezana z delovanjem in razvojem te športne panoge. Dosedanji rezultati v klubskem evropskem tekmovanju dokazujejo, da je slovenski nogomet upravičeno »atraktiven« za privatno investiranje.

8. Kje vidite glavne ovire oziroma slabosti v našem nogometnem sistemu? Je slovenski nogomet neprivlačen za poštene investitorje?

Osebno mi je težko določati, kaj je pošteno in kdo so pošteni investitorji. Slabost vsakega majhnega okolja je, da je precej občutljivo na vse še tako majhne spremembe v širšem okolju. Zato je včasih pozitiven kratkoročen športni rezultat imperativ. V takem okolju je treba predvsem delati in načrtovati na dolgi rok in biti glede rezultatov potrpežljiv.

9. Kako vidite vlogo NZS pri podeljevanju licenc v 1. SNL? Se vam zdi zavrnitev licence FC Koper upravičena? Ali bi morali usodi Kopra slediti še kakšni drugi klubi, ki jim je bilo prizaneseno? Kako komentirate lanskoletno usodo Zavrča?

Postopek zavrnitve licence FC Koper je še »odprt« postopek, zato ga ne bom komentiral. Tudi lanskoletne zavrnitve podelitve licence NK Zavrču ne, saj imam kot član licenčne administracije določene zaveze molčečnosti. Licenčni sistem, ki je predpisan s Pravilnikom o licenciranju nogometnih klubov, je le eden od elementov dobrega in transparentnega delovanja nogometnih klubov.

10. Kašne so po vašem možne pasti za NZS pri vprašanju vstopa privatnega kapitala?

O vstopu privatnega kapitala v klube odločajo vodstva klubov. NZS mora v okviru svojih pristojnosti, normativnega urejanja nogometne športne panoge klubom in investitorjem omogočiti, da delujejo po vnaprej znanih pravilih. Licenčni sistem je eden od sistemov vnaprej znanih pravil za nastopanje nogometnih klubov v določen nivo tekmovanja. Osnovno vnaprej znano pravilo je, da klub tekmuje v določenem nivoju tekmovanja na podlagi doseženih športnih rezultatov in pridobljene ustrezne licence.

11. Kako komentirate dejstvo, da NZS dovoli investiranje »spornega« oziroma »sumljivega« denarja v slovenskem nogometu (NK Celja in NK Velenje)?

Ob prihodu posameznih investitorjev se s klubi pogovarjamo in klube tudi opozarjamo na morebitne pasti. Klub, ki želi poslovati s povezano gospodarsko družbo, v kateri je udeležen privatni kapital, mora po Pravilniku o licenciranju nogometnih klubov pridobiti in predložiti vrsto dokumentov in dokazil za pripoznanje povezane pravne osebe. Minimalni kriteriji in obveznosti za pripoznanje povezane pravne osebe so predpisani s prej navedenim Pravilnikom.

12. Ali bi morala NZS bolje sodelovati pri vstopu privatnega kapitala z različnimi varovali, morda celo podrobnimi pregledi financiranja in lastniških povezav investitorja? Se vam zdijo kontrole NZS pri nadzoru nad privatnimi investitorji učinkovite?

Pripravljamo »fit and proper test«, prek katerega bomo prišli do bolj poglobljenih informacij glede privatnih investitorjev. Kakor je meni znano, se veliko evropskih nogometnih zvez srečuje z enakimi izzivi in vprašanji, povezanimi z morebitnimi deviantnimi učinki privatnega kapitala na nogometno športno panogo. Vsekakor pa je treba poudariti, da lahko športna panoga v okviru svojih pravil uredi in odgovori le na del teh vprašanj, preostali del pa je v pristojnosti drugih regulatorjev.

13. Kako komentirate govorice o morebitnem prihodu investitorjev v Nafto in Ptuj?

Nimam komentarja.

14. Ali mislite da bo slovenski nogomet brez kakršne koli spremembe v prihodnje še sledil konkurenčnosti evropskim klubom?

Konkurenčnost slovenskih nogometnih klubov bomo zagotovili z dobro organiziranostjo in stabilnim sistemom, ki naj bi skrbel za dobro delovanje klubov ter za vzgojo mladih nogometašev. Dodatno investiranje v nogometne klube pa bi vsekakor pozitivno vplivalo na finančno stabilnost klubov, saj bi jim omogočalo tudi bolj stabilno in realno dolgoročno delovanje in načrtovanje.

PRILOGA 3: Seznam pogosto uporabljenih kratic

1. HNL = 1. hrvaška nogometna liga 1. SNL = 1. slovenska nogometna liga AJPES = Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve EPL = Prva angleška nogometna liga EUR = valuta evro FFP = pravila finančnega fair playa UEFA FIFA = Svetovna nogometna zveza FINA = Financijska agencija FŠO = Fundacija za šport Republike Slovenije MIZŠ = Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport MNZ = medobčinska nogometna zveza NK = Nogometni klub NZS = Nogometna zveza Slovenije UEFA = Evropska nogometna zveza ZDru-1 = Zakon o društvih ZGD-1 = Zakon o gospodarskih družbah ZŠpo-1 = Zakon o športu