PENZIONER BESPLATEN VESNIK SZPM » za sega{ni i za idni penzioneri Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: [email protected] www.szpm.org.mk Godina VIII, broj 80 27 mart 2015 godina

VO OVOJ BROJ... Izborite zavr{ija, sleduva rabota za podobar i podostoinstven `ivot na penzionerite AKTUELNOSTI Za pretsedatel na SZPM so aklamacija str. 2 GOLEM povtorno izbran Dragi Argirovski PRIDONES ZA PODOBRO rz osnova na ~len 18 na penzionerite. sre}ni penzionerski denovi i od Statutot, na 24-ti I ponatamu }e sorabotuvame so aktivno stareewe. PENZIONERSKO Vmart 2015 godina, So- lokalnata i dr`avnata vlast za Potoa za potpretsedatel na @IVEEWE str. 3 juzot na zdru`enija na pen- afirmacija i dobrobit na pen- Sobranieto na SZPM be{e iz- zioneri na Makedonija ja zionerskata populacija, za na- bran Besnik Pocesta, doka`an AKCENTI OD odr`a svojata izborna sed- {iot `ivot da bide podobar, a aktivist i borec za penzioners- IZVE[TAJOT nica. penzionerskiot standard povi- kite prava. Otkako be{e izbrano ra- sok. Po negovoto prigodno obra}a- NA SZPM ZA botno pretsedatelstvo, za- ]e go afirmirame Sojuzot i vo we bea izbrani ~lenovi na Iz- 2014 GODINA str. 4 pisni~ar i dvajca overuva- zemjata i nadvor od nea kako or- vr{niot i Nadzorniot odbor, ~i na zapisnikot, be{e do- ganizacija za primer, bidej}i i kako i na Statutarnata komisija INFO str. 5 nesen i usvoen Delovnikot vo izminatiot period nie bevme na Sojuzot. za rabota na sednicata. Po- toa, a so na{ite aktivnosti i go Za Izvr{niot odbor bea iz- PRAVILA toa bea izbrani ~lenovite potvrdivme toa. brani: ZA RED VO na Verifikacionata i Kan- Ona {to go organiziravme kako m-r Metodija To{evski, za RASPREDELBATA didacionata komisija. Za Sojuz za mnogu pogolemi dr`avi potpretsedatel i Stanka Traj- str. 7 povtorno da se kandidira za pretsedatel na Sojuzot dose- str. 8 ga{niot prv ~ovek na ovaa naj- HRONIKA masovna nevladina asocijacija, @IVOT SO PESNI I na svoite izborni sednici pod- str. 9 dr{ka dadoa golem broj zdru- MUZIKA `enija ~lenki na Sojuzot. Po izvr{enoto glasawe so si- SEDNICI str. 10 i 11 len aplauz od prisutnite Dragi Argirovski ednoglasno be{e IZBOR NA izbran za pretsedatel na Sob- str. 12 ranieto, a so toa i na Izvr{ni- ALBANSKI ot odbor na SZPM. Argirovski vidno vozbuden, no PANORAMA i po~esten zaradi iska`anata str. 13

od na{ata e mislena imenka. kova za sekretar, a za ~lenovi RABOTILNICA SO Vpro~em na{iot Sojuz bil i }e m-r Ilija Adamovski, \orge DOPISNICI bide primeren pretstavnik na Andonov, \or|i Serafimov, NA SZPM str. 14 na{ata zemja, na Republika Ma- Dan~e Daskalovska, Aleksan- kedonija. dar Zahariev, [aban Sabriu, INTERVJU SO So u{te pogolema energija i Du{an Risteski, Jordan Kosta- entuzijazam }e prodol`ime i vo dinov, d-r Krste Angelovski, DRAGI ARGIROVSKI narednite ~etiri godini, pot- d-r Mirko Makre{anski, Stan- ZA krepeni od na{eto iskustvo, ko Sipkovski, Dimitrija Boga- NA[A TV znaewe i mudrost, akumulirani tinoski, Saltir Karovski, Ol- str. 15 niz godinite koi ~esno si gi no- ga Nova~eva, Risto Trajkovski, ODBELE@UVAWE NA 8-mi MART str. 16

doverba koja povtorno mu ja dade rabotata sekoga{ vo `ivotot mi ZDRAVSTVO ~lenstvoto re~e: bea predizvik, bidej}i pred s¢ str. 17 Po~ituvani drugari i prijate- toa se moi karakterni osobini. li. Od srce vi se zablagodaru- Ako na toa go dodadam soznani- ZABAVA str. 19 vam za dadenata doverba u{te eto deka site vie ovde prisutni, ~etiri godini da go vodam i pre- no i onie koi ne se tuka ste mojot VOODU[EVENI I tstavuvam Sojuzot. Va{ata do- tim so koj }e soraboruvam, ube- GORDI OD den sum deka vo naredniot man- verba mi pravi ~est. Taa vo isto VIDENOTO str. 20 sime i im slu`ime za primer na Mentor ]oku i Risto Frangov. pomladite generacii deka godi- Za pretsedatel na Nadzorniot ]E IZLEZAT nite ne se pre~ka nitu za peewe, odbor be{e izbran Mile Sto- 9. April nitu za sportuvawe, nitu za pi- janovski, a Dragi Stoilkovski, vo "Nova Makedonija# {uvawe knigi, nitu za slikawe... Nijazi Xeqiqi, Blagoja Arsov - Penzionerski vidici U{te edna{ vi blagodaram i i Mirko Danailov, za ~lenovi. vetuvam deka mojata edinstvena Za Statutarna komisija Ziko 24. April cel i preokupacija }e mi bide Zikov za pretsedatel, a Jovan "Penzioner plus# podobar i podostoinstven `ivot Ginovski, Pece Ge{tarov, Ru- na penzionerite i na site stari fat Ramadani i Vesna Popova, lu|e vo zemjata. Vo ovoj moment za ~lenovi. se ~uvstvuvam gord na postigna- Ova bea uspe{ni izbori na toto vo SZPM, no i sre}en i ra- novite rakovodstva na Sojuzot vreme zna~i i potvrda deka pa- dat }e imame u{te podobri re- dosen {to zaedno so site vas }e na zdru`enija na penzioneri na tot po koj ~ekorime zaedno, site zultati, u{te pove}e aktivnos- go nadgraduvame zapo~natoto i Makedonija. Sleduva rabota i na{i rezultati i uspesi dobile ti, u{te pove}e sredbi i neza- }e sozdavame i poddr`uvame no- anga`irawe na site poliwa, vo verifikacija. No va{ata dover- boravni dru`ewa. vi proekti vo interes na penzi- site segmenti. ba zna~i i golema obvrska za ]e se dogovarame, }e se kon- onerite. mene, no i za vas. Obvrskite i sultirame za s¢ {to e od interes Vo imeto na toa vi posakuvam Kalina S. Andonova AKTUELNOSTI 2 PENZIONER plus 80 mart 2015

pri `ivi roditeli (narodot). Duri i de- vekot da go minuva svojot ak. teto vo familijata, ako roditelot go Dotuka bevme doma. [to stanuva, Vremena ispu{ti od procesot na vospituvawe i malku polevo ili malku podesno od do- edukacija mo`e, i po pravilo go postig- ma, Malku poblizu ili malku podaleku nuva toa, da go razori edinstvoto me|u od granicite na milata ni tatkovina. invalidska, roditelite, a posledicata od toa nema Tatkovinata ne e kom{ija da ja kanime potreba posebno da se naglasuva. Ni- na slava. Tatkovinata e slava. I treba odnosno koga{ kom{ijata (~itaj me|unarodnata i da ja po~ituvame kako sekoja slava. Da sl. diletantski organizacii, ne mo`at ja slavime, a ne da ja izma~uvame. Koj od da ja zalepat skr{enata poga~a, a otka- nadvor mo`e da vi napravi red doma! semejna penzija ko po procepite na poga~ata }e navleze Znaete li kako se pravi red vo tu| muvla, lebot e ve}e neupotrebliv. Zna- dvor? Zar da se vra}ame nekolku veko- sostavot i na~inot na rabota na Komi- at li politi~arite {to stanuva so le- vi nazad vo istorijata za da se potse- sijata za ocena na rabotnata sposob- bot potoa? I, znaat li politi~arite de- time kakov red se pravi vo tu| dvor. Za nost. ka rasipaniot leb, nikoga{, so nikakva {to se ra|ale, borele, ginele, se pot- Zadol`itelniot kontrolen pregled nova tehnologija ne mo`e da se recik- resuvale generacii i generacii od na- go vr{i Komisija za zadol`itelen lira. I znaat li politi~arite {to {iot narod za da stignat da se naredat kontrolen pregled sostavena od dok- stanuva posle toa so lebot? Go jadat ku- na plo{tadot na slobodnite narodi vo tori specijalisti vo organ, odnosno ~iwata. Koga ku~iwata }e se nastrvat, svetot, za sega nazad da go vra}aat sop- ustanova opredelena od ministerot za ima li potreba da vi zboruvam {to po- stvenite nedorasnatai „eliti”? Duri i Stanka Trajkova trud i socijalana politika. toa sledi? Kolku i da se moive zborovi da mi zabele`ite za prestrogosta na Zadol`itelniot pregled ne mo`at Kolumna slikoviti, namerata im e dobra. So niv zborot nedorasnati, so te{ko srce i ovod da go napi{am ovoj tekst bea penzioneri koi go posetija Soju- da go vr{at isti lica koi prethodno ne sakam nikogo da navredam ili oma- nelagodnost go upotrebuvam, no godini- u~estuvale vo postapkata za utvrdu- lova`am, naprotiv, sakam da go nagla- te mi nalagaat so ne{to da ja otslikam Pzot na zdru`enija na penzioner- vawe na invalidnosta. Tatkovinata sam zna~eweto na sekoj od u~esnicite vo sostojbata vo koja i samiot se nao|am, ite na Makedonija so reakcii deka Fo- politi~kiot dijalog, vo politi~kata bidej}i na takva sostojba ne sakam da ndot na PIOM prestanal da im ja is- Do donesuvawe na re{enie po izvr- borba za vlast, no sekoga{ so dignitet bidam del. Za mene, za mojata generaci- platuva invalidskata odnosno semej- {eniot zadol`itelen kontrolen pre- treba da ja kon politi~kiot konkurent, oti i toj ne ja, za generaciite vo ~ie ime ova go pi- nata penzija koja ja ostvarile so re{e- gled na penzionerot mu se isplatuva podnal od nebo, tuku i toj, kolku i da e {uvam vakvata sostojba e pove}e od nie od soodvetna filijala na Fondot. vremena invalidska, odnosno semejna slavime poslab, neorganiziran, napapi i da de- {tetna i nie povikuvame na sorabotka i Penzioneri koi gi koristat vremeno penzija. luva izgubeno, ima isti pretenzii, na- razbirawe na politi~kite vodstva na ovie penzii zna~ajno e da bidat in- Pravoto na invalidskata, odnosno meri, celi, interesi. I sportistite, bo- partiite koi se borat za vlast. Ne se formirani deka koga se raboti za ost- semejnata penzija prestanuva dokolku a ne da ja kserite i sli~nite, po izgubeniot me~ soglasuvame so zloupotreba na vlasta varuvawe na pravata vrz osnova na korisnikot ne se javi na zadol`itel- izgledaat i deluvaat nemo}no, no nat- od koja bilo politi~ka opcija. Barame invalidnost, odnosno nesposobnost za niot pregled vo utvrdeniot rok od go- izma~uvame prevarite prodol`uvaa. Mo`ebi edno suverenitetot na narodot da se po~itu- rabota vrz osnova na koja se ostvaruva dina dena od denot na utvrdenta inva- prvenstvo da se izgubi, i dve, no potoa va, barame isti ar{ini da se praktiku- pravo na invalidska penzija, odnosno lidnost. Metodija St. To{evski sledi konsolidacija. Duri {ampionot i vaat i vo na{eto sekojdnevie kakvi {to semejna penzija fakti~kata sostojba se Vo slu~aj koga korisnikot nema da da e nepobediv, nemu mu treba partner se praktikuvaat i vo sredinite kon koi utvrduva vrz osnova na naod, ocena i se javi na kontolen pregled, odnos- ekoga{, reakcija koja e sosredo- so kogo }e se natprevaruva, inaku nema stremime, se borime, doka`uvame, o~e- no ne ja ispolni ovaa zakonska obvr- sport, boks, {ah. I so politi~arite e kuvame. Politikata na dva ~ekori na- mislewe na Komisijata za ocena na to~ena dodeka trae euforijata na rabotnata sposobnost, formirana vo ska so re{enie mu se zapira ispla- nekoj nastan, mo`e da ja izgubi isto. Publikata bara me~, dijalog. Pub- pred tri nazad ja osuduvame, i nema da N ramkite na Fondot na PIOM. tata na vremenata invalidska, od- poentata koja se nastojuva da se postig- likata ne qubi monodrami, tie se zamo- ja poddr`ime ni vo obidite nasilno da Vo Naodot, ocenata i mislewe se nosno semejna penzija i se gubi svoj- ne. Vo takov slu~aj, ako se po~eka so re- rni, neinteresni. bide promovirana. stvoto na penzioner. [tetite koi nastanuvaat so nepotre- Doa|aweto na koekakvi emisari koi utvrduva postoewe na invalidnost, akcijata mo`e da se izgubi na aktuel- Spored toa onie korisnici koi nosta, no siguren sum, }e se dobie na su- bnite delbi na narodnoto jadro, so ni dr`at lekcii od dobro odnesuvawe nesposobnost za rabota kako i obvrs- omalova`uvawata, navredite, sudskite go do`ivuvame kako navreda, i kako ro- ka za zadol`itelen kontrolen preg- koristat vremena penzija vo nivni {tinata. interes e da vnimavaat na opredele- Poslednata godina svedoci sme na sporovi i sl., go ottrgnuvaat vnimani- diteli i kako ~lenovi na suvereniot led koj se vr{i vo rok ne pokratok od niot rok za kontrolen pregled koj e eden bezpo{teden naptprevar da dve eto od osnovnite `ivotni aktivnosti, narod. ^uvstvuvame vina deka ne sme si edna godina od denot na utvrdenata gubitni~ki tehnologii na odnesuvawe ekonomija, obrazovanie, zdrava sredi- gi vospitale sopstvenite deca za po~it invalidsnost. Kontrolniot pregled naveden vo dispozitivot odnosno na dosega{nite politi~ki nositeli na na, narodno zdravje, i go selat vnima- kon tatkovinata. A {to e tatkovinata mo`e da se vr{i najmnogu dva pati do izrekata na re{enieto i da vnima- vlasta vo republikata, so koi do dnoto nieto na sporeden kolosek od koj{to ne ako ne sevkupnosta na zemjata i narodot navr{uvawe na 65 godini `ivot na ko- vaat na pokanata so koja Fondot na se marginalizira interesot na suvere- mo`e da se o~ekuva efektiven prido- so svojata kultura na `iveewe i odne- risnikot na penzija. Na zadol`itelen PIOM gi pokanuva na kontrolen pre- niot narod da ja gradi svojata dr`ava nes kon napredok vo koja bilo oblast. suvawe, na gradewe i napredok, na po- kontrolen pregled ne podel`i koris- gled kako ne bi se dovele vo situa- kako edinstvena gradba koja ednakvo }e Od druga strana, se gubat mno{tvo pro- ~it kon drugiot kako kon sebe! nik na penzija za oddelni zaboluvawa cija da im prestane pravoto na pen- odoleva na politi~kite kolebawa vo duktivni sponi me|u ekonomskite subje- Zatoa, vodstva na politi~kite pre- utvrdeni so aktot za organizacija, zija. op{testvoto. kti na konkurentnite strani, odnosite zenti na interesite na narodot, svrte- Politi~kite voda~i zaneseni vo raz- se zatvaraat vo svoeto trlo, nastanuva te go listot dodeka ne go odveal vete- Ot~etna sednica na Sobranieto na SZPM gorot na politi~kata borba za odr`uva- natamo{na separacija vo ekonomijata, rot, potoa, otkako listot kako detski we na vlast, zaboravaat na svoite osno- vo op{testvoto, vo op{tinata, vo seme- zmej }e se izgubi nekade vo siniloto na vni dr`avni~ki obvrski, pa kako jatrvi, jstvoto. Koj go gleda krajot na toj proces, neboto, docna }e bide da peeme Dodole Za postignatite rezultati vo konfrontacijata so svoite politi~ki i kade? Ima li odgovor nekoj od vode- za do`dot da ni go vrati beri}etot {to konkurenti, namesto prednostite (ako gi ~kite politi~ki li~nosti na ova pra- sme go upropastile sami. imaat) na svoite politi~ki i ekonomsko {awe. Zemete primer od prirodata. Ako Ova ne e prokoba, ova ne e ni proro- zaslu`ni sme site socijalni programi, gi obesuvaat na te- vode~kata granka na nekoja bilka ne kuvawe. Ova e glas na nemo} na silata obranieto na SZPM na 19-ti nifestacii, pred s¢ reviite na pesni, rasa site ne~isti ali{ta (a gi ima fala sledi {to stanuva zad nea, taa nema da koja nepotrebno ja predizvikuvame da fevruari 2015 godina ja odr`a muzika i igri, koi poradi pridonesot Bogu vo sekoja ku}a pomalku ili pove}e, se izvi{uva, da vodi, da go hrani celo- izleze od zataenite prostranstva na svojata ot~etna sednica na koja vo razvivaweto i za~uvuvaweto na ~ove~ki e toa) bez da vodat smetka kakvi to steblo. Politi~kata opcija na vlast ~ovekovoto trpenie pred razuzdanite S rasprava{e za rabotata i postignati- tradiciite i kulturnoto bogatstvo se luzni ostavaat vrz teloto na dr`avata, ne mo`e da se gri`i samo za svojot del deca na mnogute tatkovci od me|u nas. te rezultati na Sojuzot vo minatiot proglaseni za dr`aven interes, kako i {to }e re~e vrz mirot i spokojstvoto na od suvereniot narod. Narodot e nede- Ova e samokritika, glas {to treba da go svojot suveren narod. liv. Sekoj koj se obidel da go podeli slu{neme odvnatre i pred da se potre- ~etirigodi{en mandat. So sednicata Penzionerskata sportska olimpijada Dali narodot go smetaat za suveren, narodot, porano ili podocna si presu- seme, kako posle zanosen son, trezni da rakovode{e pretsedatelot na SZPM, koja ovaa godina odbele`uva 20 godi- ili pak odnapred mu go odzemaat toj epi- dil samiot na sebe. go odmerime na{eto vlijanie kako su- Dragi Argirovski, koj gi pozdravi ~le- {en jubilej. tet i samite se proglasuvaat za vrhoven Narodot e potreben i za dobro i za veren narod pred nasilieto na politi- novite na Sobranieto i drugite prisu- Po impresivnoto obra}awe na pret- suveren na situacijata, ne ostavaj}i zlo. Narodot e potreben i povikan da se ~kite eliti koi nastojuvaat da zastanat tni gosti, a po usvojuvaweto na dev- sedatelot Argirovski, po Izve{tajot mesto za nieden drug subjekt na prosto- brani samiot od sebe, od zanes i zabo- nad voljata na narodot. niot red dade po{irok osvrt za rabo- za rabotata, Finansiskiot izve{taj i rot na dr`avata, e pra{awe za matema- ravenost. I toa, kako liliputancite, [to mo`e eden stranski emisar da tata na Sojuzot i go potencira{e gole- za Zavr{nata smetka na SZPM za 2014 ti~ka razvrska. mo`ebi za moment }e zadreme, no brzo napravi vo na{ata sredina ako nie vo miot pridones vo podobruvaweto na godina, diskutiraa Ilija Adamoski, Sojuzot na zdru`enija na penzioneri se budi i u{te pobrzo reagira. A toga{ osnova nesakame da ja smenime tehno- kvalitetot na penzionerskoto `ivee- Done Nikolovski, Zore Mickoski, na Makedonija, ne mo`e da bide imun na ognot ne izbira kogo }e zafati. Vodat logijata na politi~koto `iveewe, da gi we. Pritoa gi poso~i pozna~ajnite re- Jordan Kostadinov, \or|i An|u{ev, vakvoto odnesuvawe na politi~kite vo- li potliti~arite smetka za toj fakt? usoglasime standardite na odnesuvawe zultati koi ostavija beleg vo dosega- Poliksena Tunteva, Besnik Pocesta dstva vo dr`avata i na ovoj na~in saka Ili smetaat samo so svojot del od naro- takvi kakvi {to smetame deka treba da {niot razvoj i dejstvuvaweto na So- i Stanka Trajkova, a na krajot site da potseti deka detskite bolesti na dot? I koj e toj del, ima li kriterium po se primenuvaat kon nas, a nie ne gi pri- juzot postignati niz razni formi i dokumenti bea ednoglasno usvoeni. nepromislenost na politi~arite odam- koj }e se napravi takva podelba. Ako menuvame kon drugite, se povikuvame na sorabotka so Vladata i relevantnite Na sednicata stana zbor i za drugi na treba{e da bidat eliminirani so ima{e takva mo`nost i Gospod }e ja na- voljata na narodot, a ne ja po~ituvame instituciite, {to be{e pozdraveno so aktuelni pra{awa od rabotata na So- vakcina na tolerancija i politi~ko- prave{e. Nema{e da ostavi narodot so taa volja, barame drugiot da ne priznae silen aplauz. juzot, a bea dadeni informacii i na- ekonomski natprevar, a ne so ispolu- site svoi nevolji i doblesti da se uso- za vrhoven ~initel, a nie nego go smeta- Kako uspesi od istorisko zna~ewe soki za odr`uvawe na izbornata sed- vawe na kaprici i detska svoevolnost glasuva, i niz `ivotnite procesi na me za ni{to`en, izguben, zbri{an. toj gi navede kulturno zabavnite ma- nica na Sobranieto. M.D. 26-ta sednica na IO na SZPM konstatirano deka Izve{ta- toa: ite se seopfatni, stru~no i Prv region: Ko~ani, Vinica, Make- kvalitetno izraboteni i po- donska Kamenica, Del~evo, Berovo i Ednoglasno usvoeni Izve{taite za 2014 godina ka`uvaat deka aktivnostite Peh~evo. na sojuzot bile naso~eni Vtor region: Karpo{, \or~e Petrov, a 10 mart 2015 godina se odr`a log-Finansiskiot izve{taj na Sojuzot kon fundamentalnite Tetovo, [uto Orizare, Butel i Tafta- 26-tata sednica na Izvr{niot za 2014 godina. Za dvata dokumeta vo- pra{awa povrzani so lixe. Nodbor na Sojuzot na zdru`enija vedno izlagawe dade pretsedatelot penzionerskata popula- Tretti region: Kisela Voda, Voeni na penzionerite na Makedonija. Na se- na SZPM Dragi Argirovski, koj me|u cija. penzioneri, Gazi Baba, OVR, Saraj i dnicata pokraj ~lenovite na odborot drugoto istakna deka minatata 2014 Na sednicata be{e us- Solidarni penzioneri - Ilinden. prisustvuva{e Besnik Pocesta, pot- godina se rabotelo doma}inski i ra- voen i Izve{taj za izvr- ^etvrtti region: Solidarnost - Ae- pretsedatel na Sobranieto na SZPM, cionalno, se ostvareni odli~ni re- {eniot popis na imovi- rodrom, Centar, ^air, Kumanovo, Kriva Done Nikolovski, pretsedatel na Na- zultati i aktivnostite bile mnogub- nata na SZPM, so sostojba Palanka i Kratovo. dzorniot odbor, Petar Andreevski, rojni. Izve{taj na Nadzorniot odbor na 31.12.2014 godina. Si- Petti region: Strumica, Probi{- glaven smetkovoditel na SZPM, Kali- za Godi{nata smetka na Sojuzot na te izve{tai bea edno- tip, [tip, Sveti Nikole, Zletovo, Ra- na S. Andonova pretsedatel na Komi- zdru`enija na penzionerite na Make- glasno usvoeni. dovi{, Novo Selo i Lozovo. sijata za informirawe i izdava~ka donija, za 2014 godina go elaborira{e Bea usvoeni i nekolku [estti region: Veles, Negotino, dejnost i Mendo Dimovski urednik vo pretsedatelot na odborot Done Niko- predlog izmeni vo Pra- Kavadarci, Bogdanci, Gevgelija, Doj- vesnikot „Penzioner plus”. Bidej}i lovski pri {to re~e deka vo izmi- vilnikot za pesni, muzi- ran, Valandovo i Demir Kapija. kon krajot na mart }e bidat izborite natata godina se rabotelo spored za- ka i igri na Sojuzot na Sedmi region: Bitola, Prilep, Re- na telata i organite na Sojuzot, ovaa konot, programata e uspe{no realizi- zdru`enija na penzione- sen, Kru{evo i Demir Hisar. sednica be{e ot~etna, i na istata bea rana, a ostvarena e i za{teda koja }e rite na Makedonija, pre- Osmi region: Gostivar, Ki~evo, Ma- podneseni: Predlog-Izve{tajot za bide prenesena vo narednata godina i toa: Stevo Bojaxiev, Ilija Adamoski, dlo`eni od zdru`enijata preku Ko- kedonski Brod, Ohrid, Vev~ani, Stru- rabota na Sojuzot na zdru`enija na pe- }e bide iskoristena za opremuvawe na Stanka Trajkova, \or|i Serafimov, misijata za kulturno zabaven `ivot. ga, Debar i Labuni{ta. nzionerite na Makedonija i negovite novite prostorii. Po izve{taite dis- Dan~e Daskalovska, Jordan Kostadi- Bitna izmena e {to vo 2015 godina }e organi i tela za 2014 godina i Pred- kutiraa pove}emina od prisutnite i nov, Du{an Risteski i drugi. Be{e ima 8 namesto 6 regionalni revii i K.S. A. PENZIONER plus 80 mart 2015 IZVE[TAI 3

vesnikot na Sojuzot „Penzioner Osvrt na pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski na ot~etnata sednica na Sobranieto plus”, vo koj za prvpat e vovedena Zna~ajni postigawa na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija vo mandaten period 2011 - 2015 godina stranica na albanski jazik, se ob- novi prilogot „Penzionerski vidi- ci” vo „Nova Makedonija”, se vovede Golem pridones za podobro penzionersko `iveewe stranata za penzioneri vo vesnikot o ovoj sve~en i zna~aen mo- pottiknuvaat i poddr`u- regionalni revii. Uspehot „KOHA” na albanski jazik, uspe{no ment, gledaj}i ve vaka sobrani vaat zna~ajni merki za na ovie revii pridonese proraboti na{ata VEB-stranica, a Vvo golem broj od site zdru`e- unapreduvawe i podobru- Ministerstvoto za kultura ne izostanaa i nastapi na na{i nija ~lenki na Sojuzot na zdru`eni- vawe na `ivotniot stan- na Republika Makedonija da istaknati ~lenovi vo nacionalnite jata na penzionerite na Makedonija dard na korisnicite na pe- gi proglasi za manifestacii i lokalni mediumi. Obnovena e i imam vpe~atok kako da be{e v~era nzija, a so toa i na nivnite od nacionalen interes za emisijata „Treto doba” na MTV, a se denot koga mi ja dadovte va{ata do- semejstva. kulturata vo dr`avata. vovede emisijata „Zlatni vremiwa” verba i me izbravte za pretsedatel Kako rezultat na toa, vo vo Makedonskoto radio. na Sojuzot. Toa e taka zatoa {to iz- ovoj mandat, so zakonski Po~ituvani prisutni, vid- minatiot ~etirigodi{en period odredbi, Sojuzot dobi pos- livi rezultati vo kontinu- Programite za rabota na SZPM vo mnogu rabotevme, imavme mnogu ak- tojan pretstavnik vo Upra- itet se postignuvaat i na po- minatite 4 godini uspe{no se rea- tivnosti. Denot izgleda kako godina vniot odbor na Fondot na leto na sportot so odr`u- lizirani vo celina, a ~esto i zboga- samo na onoj koj ni{to ne raboti, a PIOM, pokraj pretstavni- vawe na 8. regionalni i Re- tuvani so novi sodr`ini. Ostvareni na onoj koj e aktiven denot mu e kus kot koj ve}e go imavme vo publi~ka sportska olimpi- se pozitivni finansiski rezultati i mu nedostasuva vreme. Za to~nosta Upravniot odbor na Fondot jada. Ostvaren e rekorden vo rabotata, a vo izve{taite od iz- na ovaa narodna mudrost se na{ite za zdravstveno osiguruva- broj kako na natprevaruva~i, vr{enite kontroli na finansisko- postignati razultati i uspesi! we na Makedonija. Zdru`enijata na penzionerite taka i na zdru`enija koi ze- to rabotewe ne se konstatirani Po~ituvani penzionerki i penzi- Vo minatata godina trojca na{i ~lenki na na{iot Sojuz vo ovoj pe- maat u~estvo vo ovie aktivnosti. nezakonitosti i nepravilnosti. Se oneri, dami i gospoda, so dene{nava ~lenovi bea izbrani vo Sovetot za riod zaedno so lokalnata samoup- Godinava ovaa sportska olimpi- rabote{e ekonomski racionalno so ot~etna sednica na Sobranieto na socijalna sigurnost, a ve}e tri rava otvorija novi klubovi na pen- jada }e go odbele`i svojot dvaeset- zna~itelno zgolemuvawe na priho- Sojuzot na zdru`enijata na penzio- godini u~estvuvame vo rabotata na zioneri ~ij broj e okolu 400 i vo niv godi{en jubilej. dite od donacii, sponzorstva i rek- nerite na Makedonija zavr{uva ~e- Ekonomsko-socijalniot sovet na sekoja nedela prestojuvaat pove}e lami. Dodeka vo prethodniot man- tirigodi{niot mandat na ovoj sos- Vladata na R. Makedonija. od 150.000 penzioneri. Posetite- Odborot na Registriranata orga- daten period na vakov na~in bile tav na najvisokiot organ na na{ata Denes Sojuzot neposredno u~est- lite na klubovite glavno gi koris- nizacija za ~lenarina i solidaren ostvareni samo 250.000 denari, vo asocijacija koja od den na den sta- vuva vo gradeweto na politikata tat blagodetite od ~lenarinata, a fond vo minatite 4 godini prezede ovoj period so na{i proekti ostva- nuva s¢ pozna~aen faktor vo dr`a- povrzana so penzionerite i vo do- so voveduvaweto na akcijata „Od pove}e konkretni merki za a`uri- rivme 4.118.000 denari ili za 16 vata. Penzionerite ne se ve}e na nesuvaweto na odlukite za podob- vas - za vas” so organiziran prevoz rawe na evidencijata, pri {to e os- pati pogolem iznos na dopolnitelni marginite na slu~uvawata, tuku se ruvawe na rabotata na instituciite so sredstva od zdru`enijata se odr- tvaren zna~aen napredok za razre- prihodi od 67.000 evra. u~esnik i pottiknuva~ na s¢ ona {to i unapreduvawe na socijalnata po- `aa i pove}e piknik-sredbi, izle- {uvawe na organizacionite pra{a- e povrzano so ovaa populacija. lo`ba i podobruvawe na nivniot ti, ekskurzii i sli~no na koi samo wa. Treba da se istakne i faktot deka standard. minatata godina prisustvuvaa okolu od 2011 godina za ~lenka na SZPM Na po~etokot na na{eto dejstvu- Vpro~em i preku ovie formi na 70.000 penzioneri. Golem broj pen- Vo Zdru`enieto na penzionerite se vrati Zdru`enieto na penzio- vawe postavivme ~etirigodi{na dejstvuvawe na{ata osnovna cel zioneri prestojuvaa i gi posetija \or~e Petrov ostvaren e pilot- neri Bitola so nad 16.000 ~lenovi, strategija pri {to osnoven akcent be{e penzionerite da ostvarat {to prekrasnite ubavini na Makedonija proekt „Socijalna karta na penzio- a pri krajot na 2014 soglasno so dadovme na zna~eweto na iskustva- pove}e prava koi tie gi zaslu`uvaat. i nadvor od nea. nerite” so koj se pridonesuva sogle- Statutot od Sojuzot se razdru`ija 4 ta, znaewata, mudrosta, humanosta, Kako ilustracija na ova, da spo- Nepobiten fakt e deka parite od duvawe i presretnuvawe na socija- invalidski zdru`enija koi prista- skromnata ~lenarina se koristat racionalno i namenski za me|usebno dru`ewe i za humanitarni aktivno- sti, osobeno minatata godina koja Sojuzot ja proglasi za „Godina na so- lidarnosta”.

So nastojuvawa od Sojuzot i razbirawe od odgovornite organi i institucii vo ovoj period zapo~na i rekonstrukcija na nekolku domovi za penzioneri vo sopstvenost na FPIOM vo Skopje i drugi gradovi, so {to zna~itelno }e se podobrat uslovite za `iveewe na korisni- cite na penzija koi se smesteni vo domovite. So zakonski izmeni se voveduva i pogolem red vo odlu~u- vaweto za dodeluvaweto smestuva- we vo domovite so koi upravuva FPIOM.

patriotizmot i me|uetni~koto raz- meneme deka koga vo pove}e zemji vo Sojuzot ima trajna opredelba da lnite potrebi na penzionerite. pija vo Sojuzot na invalidskite birawe i so`ivot so naglasuvawe Evropa, poradi golemata ekonomska pomaga vo oblasta na propisite koi Proektot }e prodol`i i vo drugite zdru`enija. deka bez spojot na iskustvoto na kriza dojde do zna~itelno namalu- ja reguliraat zdravstvenata za{ti- zdru`enija. vozrasnite i energijata na mladosta vawe na visinata na penziite, vo ta na penzionerite, da se ostvaru- I pokraj site ostvareni rezultati te{ko mo`e da se razviva na{ata Republika Makedonija imame redo- vaat pravata, da se unapreduvaat i Vo minatite 4 godini ostvarena e koi zaslu`uvaat golem respekt mo- organizacija kako zna~aen del od vna isplata na penziite vo prvata da se donesuvaat pogolemi povol- i zbogatena me|unarodnata sorabot- `eme da ka`eme deka nikoga{ ne op{testveniot `ivot vo dr`avata. sedmica vo mesecot kako i nivno nosti za prevencija i lekuvawe. ka na zdru`enijata i na Sojuzot. Na treba da bideme zadovolni. Vo ovoj Vakvata strategija be{e potvrde- kontinuirano zgolemuvawe. Toa Konkretno od 2013 godina site pen- sve~enata akademija vo 2011 g. pri- mandaten period i pokraj na{ite na i na sve~enata akademija na pridonese prose~nata penzija koja zioneri koi imaat poniska penzija sustvuvaa pretstavnici od Hrvats- nastojuvawa ne se ostvari o~ekuva- SZPM koja se odr`a vo 2011 godina vo 2006 godina iznesuva{e 7.600 od prose~nata, a toa se 160 000 vo- ka, Srbija i Slovenija, a delegacija nata izgradba na novi domovi za po povod 20 septemvri, Denot na denari da se zgolemi za 62% i sega zrasni lica, se oslobodeni od site na na{iot Sojuz ovie godini ostvari penzioneri, a docni i donesuvaweto penzionerite na Makedonija. Dobro iznesuva 12.450 denari ili 202 dava~ki i participacija za vreme na poseta vo Albanija i Srbija. Pet go- poseben zakon za penzionerskoto organiziranata akademija i poraki- evra. bolni~koto lekuvawe, vovedena e i dini redovno bevme u~esnici na organizirawe vo Makedonija. te od nea zna~ea i poddr{ka na po- Ve}e {esta godina uspe{no se doma{na poseta od lekarska ekipa Festivalot za treta `ivotna doba trebata za sozdavawe uslovi za do- sproveduva proektot „Bawsko-kli- kaj bolni i iznemo{teni vozrasni vo Qubqana, Slovenija. Za poka`a- Pokraj seto ova, Sojuzot i zdru- stoinstven `ivot na penzionerite matska rekreacija” na korisnici na lica, otvoreni se ambulanti i apte- niot kvalitet i uspe{nata sorabot- `enijata pridonesuvaat i za razvoj vo na{ata dr`ava, za aktivno i zd- penzija, koj benefit dosega go isko- ki vo selata, namaleni se cenite na ka na ovoj festival go dobivme Pr- na vlijanieto na pozitivnata ener- ravo stareewe, vo duhot i nasokite ristija 27.430 penzioneri so ponis- okolu 4.000 lekovi i drugo. voto me|unarodno priznanie vo 69- gija pome|u penzionerite, {to treba dadeni vo dolgotrajnata Vladina ki primawa. Proektot se realizira Fondot za zdravstveno osiguru- godi{nata istorija na Sojuzot {to e i ponatamu da se stimulira so jak- nacionalna strategija za stari lica i ovaa godina so {to }e bidat opfa- vawe zaedno so SZPM sprovede pottik za natamo{no razvivawe na newe na osnovnite eti~ki koncepti 2010-2020 godina. So ostvaruvawe- teni novi 5.000 penzioneri. edukativni rabotilnici vo penzio- me|unarodnata sorabotka. kako {to se razbirawe, po~it, qu- to na del od strategiskite celi So- Vo ovoj period voveden e bespla- nerskite zdru`enija so cel da se bov, solidarnost, prostuvawe i juzot na zdru`enijata na penzio- ten prevoz vo javniot prevoz vo zapoznaat penzionerite so svoite Uspe{na sorabotka e ostvarena so poddr{ka. Samo na toj na~in pen- nerite na Makedonija vo poslednite Skopje koj postepeno se zgolemuva- prava, so na~inot na dobivawe na Sojuzot na sindikatite na Makedo- zionerskata populacija }e mo`e da godini se razvi vo edna od najdob- {e od eden na ~etiri denovi vo ne- ortopedskite pomagala, so preven- nija i so Crveniot krst na Makedo- dobie u{te pogolemo zna~ewe vo rite i najaktivni nevladini orga- delata, a koj va`i za `eni nad 62 i tivnite merki za za{tita od hroni- nija so koi imame potpi{ani i mem- op{testvoto osobeno za podobruva- nizacii vo Republika Makedonija, ma`i nad 64 godini, besplaten `e- ~nite zaboluvawa i drugo. Dosega orandumi za sorabotka, a prethodno we i razvitok na polo`bata za uspe{no promoviraj}i gi i zastapu- lezni~ki prevoz niz Makedonija vo odr`ani se preku 20 rabotilnici, a takov memorandum be{e potpi{an i zdravo stareewe. vaj}i gi pravata i interesite na vtoriot vikend od mesecot, a godi- kontinuirano }e se sproveduvaat i so ZELS. penzionerite i nivnoto integrira- nava zapo~nuva i nov proekt za vo idnina. Vo minatite godini SZPM kako Na samiot kraj dozvolete mi na we vo socijalniot `ivot i sevkup- besplaten trodneven „turisti~ki gra|anska nevladina organizacija site ~lenovi na Sobranieto, na Iz- nite op{testveni tekovi vo dr`a- vikend” so prevoz, smestuvawe i is- So Odluka na Ministerstvoto za kontinuirano se zalaga{e za zboga- vr{niot odbor i na site drugi orga- vata. Na toj na~in Sojuzot stana hrana vo odredeni turisti~ki mesta kultura na Makedonija pred pove}e tuvawe na me|ugeneraciskata sora- ni i tela na SZPM iskreno da im se primer kako mo`e da se vgradi sop- vo Makedonija. od dve godini penzionerite dobija botka i solidarnost. zablagodaram za pridonesot vo pos- stvenoto ~lenstvo vo site tekovi na Vo izminatiot period, Sojuzot go popust vo visina od 50% na cenite tignatite uspesi na Sojuzot na zdru- sekojdnevniot i op{testveniot `i- poddr`uva{e otvoraweto na dnevni na vleznicite za sekoja pretstava Vo ovoj period ostvareno e pokva- `enijata na penzionerite na Make- vot so {to dojde i do obezbeduvawe centri za stari lica, kako i na dne- vo nacionalnite kulturni institu- litetno i objektivno informirawe donija bidej}i seto ova go postigna- na pove}e povolnosti za penzioner- vni centri - socijalni servisi i cii. Blagodarej}i na pokrovitel- na ~lenstvoto i po{irokata javnost vme zaedno. Na site penzioneri im ite. So takvata aktivnost Sojuzot slu`bi za stari lica. I so ovoj pro- stvoto na Ministerstvoto za kultu- za site postigawa vo Sojuzot i zdru- posakuvam zdravje, sre}a i radost stana reprezentativen partner na ekt se podobruva socijalizacijata ra tri godini ednopodrugo odr`uva- `enijata kako i za problemite po- vo tretata `ivotna doba. penzionerite na Makedonija i zaed- na povozrasnite lica preku nivna me Republi~ka revija na pesni, vrzani so penzionerskata popula- Neka prodol`i Sojuzot da ~ekori no so Ministerstvoto za trud i so- sekojdnevna komunikacija i dru`e- muzika i igri vo Univerzalnata sa- cija. po patot na novi uspesi i postignu- cijalna politika ovozmo`i da se we. la vo Skopje, kako finale na {este Vo toa poseben pridones imaa vawa. IZVE[TAI 4 PENZIONER plus 80 mart 2015 Akcenti od Izve{tajot za rabotata na SZPM i negovite organi i tela vo 2014 godina o 2014 godina za Sojuzot na zdru`enijata na penzioneri na te ZP imaat sootvetni uslovi za sorabotka vo Makedonija spored postignatite rezultati mo`e da se smeta ramkite na realizacijata na Memorandumot me|u Vdeka otide ponapred vo razvojot na organiziraniot `ivot na SZPM I ZELS, }e zavisi i od stepenot na zadovolu- penzionerite, bidej}i aktivnostite i zada~ite {to bea planirani vawe na me|usebnite potrebi i interesi. se ostvareni vo celost. Osven vo ramkite na masovnite sredbi na otvoreno, I natamu aktivnosta na penzionerite na poleto na kulturnite i vo 2014 godina bea planirani pove}e op{ti regio- sportskite dejnosti, na piknik sredbite, ekskurziite i dru`ewe- nalni sostanoci za razgleduvawe na pra{awa {to to vo klubovite na penzionerite bea glavnata sodr`ina od penzi- proizleguvaa od potrebata za usoglasuvawe na ak- onerskoto `iveewe, no zna~itelno se pro{irija i dobija pokvali- tivnostite vo zdru`enijata, statutite i drugite akti, tetna sodr`ina. za razgleduvawe i usoglasuvawe na Programata za organizirawe na manifestacii od ZP kade se dru`at Vo 2014 godina, rakovodstvoto na SZPM, Komisijata za zdravst- penzioneri od pove}e zdru`enija od republikata, za vo i socijalna politika i prestavnikot na penzionerite vo UO na razgleduvawe na rezultatite od proektot za a`uri- Fondot za zdravstvo, pridonesoa so svojata aktivnost da se done- rawe na evidencijata, za realizacija na Odlukata za sat pove}e zakonski i normativni akti koi se odnesuvaat na pro- regulirawe na edinstveni kriteriumi za finansis- {iruvawe na listite na lekovi za koi ne se pla}a participacija, koto rabotewe na zdru`enijata i Sojuzot i sl. ili participacijata se namaluva, tretmanot na bolni~koto leku- vawe na penzionerite so niski penzii i sli~no. Vo 2014 godina redovno se odr`uvaa sostanoci svrzani so organizacija na regionalnite penzioners- Organizacijata na ruralnata zdravstvena za{tita na starite ki sportski natprevari, kako i sostanoci na regio- lica i voop{to na vozrasnoto naselenie e unapredena so otvaro- nalnite komisii za organizirawe na regionalnite we na novi 30 ruralni ambulanti, a na toa }e se raboti i vo idni- revii na pesni, muzika i igri. na. Na ovie sostanoci se razgleduvaa pra{awa od za- Vo tekot na 2014 godina bea organizirani regionalni edukativ- edni~ki interes na zdru`enijata na penzioneri za ni sredbi so penzionerite od strana na Fondot za zdravstvo i ostvaruvawe prava i interesi vo sferata na sportot, SZPM, na koi prisustvuvaa golem broj penzioneri. rekreacijata, kulturata i drugo. Ostvarena e pobli- ska interaktivnost na zdru`enijata i Sojuzot vo de- Seto toa pridonese za podobruvawe na zdravstveniot standard, finiraweto na pravilata, kriteriumite i odnosite iako ima u{te mnogu drugi potrebi vo ovaa sfera zna~ajni za pen- vo kreiraweto i realiziraweto na zaedni~kite ak- zionerite kako {to e organizirawe na doma{na zdravstvena uslu- tivnosti, kako i za pokvalitetno izveduvawe na pod- ga i nega, pro{iruvawe na listata na ortopedski pomagala bez gotovkite i realizacijata na planiranite manifes- participacija i sli~no. SZPM bara od Fondot zajaknuvawe na or- tacii. ganizacijata, podobruvawe na odnosot i gri`ata na medicinskiot personal so starite lica, pro{iruvawe na patrona`na slu`ba za Realizacija na me|unarodnata sorabotka so Sojuzi pomo{ i lekuvawe vo doma{ni uslovi na stari lica i sli~no. i zdru`enija od sosednite zemji (Slovenija, Hrvat- ska, Srbija, Bugarija, Albanija i Kosovo) za razmena Razmenata na podatoci svrzani so pra{awata na penzionerite, na iskustva so zemjite od EU, vo 2014 godina se ost- pravoto na penzija, pravoto na posmrtna pomo{, zadr{ka i uplata vari preku Institutot Hevreka od Qubqana, kako i na ~lenarinata od penziskite primawa, a`urirawe na brojnosta so u~estvo na pretsedatelot na SZPM na po{irok na penzionerite, promenite vo taa sfera, me|u SZPM so Fondot za forum za pra{awata na licata od Tretoto doba koj- penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija vrz osnova {to se odr`a na Belgradskata televizija so u~estvo 2014 godina se oformi kako standardna aktivnost na nekoi zdru- na sklu~eniot dogovor, kako i sproveduvaweto na drugite dr`avni na prestavnici od pove}e strukturi na op{testveniot `ivot na `enija so tendencija da se pro{iruva. merki koi se odnesuvaat na penzionerite i sl. s¢ u{te ja nemaat penzionerite od opkru`uvaweto. dostignato efikasnosta i intenzitetot {to od taa sorabotka se Pove}e zdru`enija vo svojata rekreativna aktivnost i dru`ewe o~ekuva. Sekako, od potpi{uvaweto na Spogodbata do denes, nas- Vo 2014 godina, SZPM i zdru`enijata vo svojata aktivnost pot- potiknuvaa i organiziraa poseti na zna~ajni istoriski, kulturni tanati se zna~itelni izmeni vo osnovite i vo odnosite, zaradi tiknuvaa i dadoa poddr{ka za organizirawe i organiziraa zaed- i turisti~ki mesta, kako i odr`uvawe piknik-sredbi. {to be{e oceneto deka ima potreba vo godinata {to izmina da se ni~ki koncerti nadvor od programata na reviite (Ko~ani, Prilep, uredat odnosite na nova osnova, za {to SZPM isprati tekst na Radovi{, Tetovo, Kumanovo), kako i drugi kulturni manifestacii, Vo 2014 godina se odbele`a 68 godi{ninata od formiraweto na izmeni i dopolnuvawa na toj akt. Posvetenosta na SZPM i davawe dramski pretstavi vo Kumanovo, Skopje, Veles, Debar, Bitola i Sojuzot. Isto taka se odbele`a i 20 septemvri kako den na pen- prioritet na Proektot za a`urirawe na evidencijata za brojnos- drugi gradovi. Samo za skopskite zdru`enija SZPM organizira tri zionerite. Toa ~estvuvawe se oddbele`uva glavno rabotno, no vo ta na ~lenstvoto, treba da ovozmo`i vremenski prostor zada~ata teatarski prestavi vo noviot objekt na Makedonskiot naroden nekoi sredini vo zdru`enijata na penzioneri se organiziraa i uredno i a`urno da se izvr{uva, aktuelnost koja ostanuva da se teatar, izlo`bi vo [tip i Veles, vo Zdr`enieto na penzioneri sve~eni sednici na organite, sve~eni priredbi, koncerti i drugo. sraboti vo 2015 godina. Solidarnost Aerodrom so Skopje redovno se odr`uva, sekoj mesec, kni`evna ve~er, i sli~no. Vo 2014 kako i vo 2013 godina vo organizacija na Zdru`enieto na Vo izminatata godina prodol`ija aktivnostite okolu realiza- penzioneri \or~e Petrov se odranizira dru`ewe na penzionerite cija na Memorandumot me|u SZPM i ZELS potpi{an vo 2010 godina, So relizacijata na proektot na SZPM za poddr{ka na amater- od celata Republika, na terenite na Rekrestivniot Centar Saraj koj ja unapreduva sorabotkata, a pridonesuva i za op{testvena i skite kulturni samodejnosti na penzionerite vo zdru`enijata, vo kraj Skopje. Takvi sredbi ima{e vo: Elenec, Oreovica, Ko~ani, materijalna poddr{ka od lokalnata samouprava na zdru`enijata tekot na 2014 godina se izdadoa osum knigi na avtori penzioneri, Dojran i drugi mesta. na penzioneri, i za otvorawe novi klubovi na penzioneri. ~lenovi na na{ite zdru`enija. Za nekoi od niv, avtorite, a nekade i zdru`enijata odr`aa zabele`livi promocii pridru`eni so iz- Za aktivnostite i rabotata na Izvr{niot odbor i Sobranieto na Za podobro sogleduvawe na sostojbite vo ovaa sfera, SZPM lo`bi na sliki i ra~ni umetni~ki rakotvorbi na penzioneri SZPM bea podneseni i usvoeni detalni izve{tai od komisiite, zaedno so zdru`enijata treba da bide s¢ poprisuten vo aktivnos- umetnici:Zdru`enie na voeni penzioneri kniga, ZP Karpo{ poet- telata ili zadol`enite lica, kako i objaveni posebni bro{uri i tite na lokalnata samouprava, a vo sorabotka so ZP, lokalnata ska zbirka, ZP Kumanovo kniga, Zdru`enie na penzioneri Aero- bilteni za golemite manifestacii, preku vesnikot „Penzioner samouprava da napravi aktivni i s¢ poprisutni ~initeli vo svoja- drom - solidarnost poetska kniga, [tip Monografija i drugi. plus”, prilogot „Penzionerski vidici” vo vesnikot Nova Makedo- ta sredina. Kakov stepen na sorabotka }e bide ostvaren i dali si- Ovaa aktivnost pottiknuvana i vo prethodnite godini od SZPM, vo nija, stranicata na albanski „KOHA” i veb stranicata na SZPM. Kni`ewe na presmetanata amortizacija kaj neprofitnite organizacii - zdru`enijata na penzionerite pored soznanijata so koi se raspolaga, a pred s¢ vrz osnova kovodstvenata evidencija na neprofitnite organizacii se spro- na postaveni pra{awa okolu izgotvuvaweto na zavr{nata veduva na smetkite od grupata 44 i toa od momentot na nastanu- Pri pla}aweto na fakturata se vr{i slednoto kni`ewe: Ssmetka za 2014 godina, o~igledno e deka s¢ u{te ima dile- vawe na prvite obvrski proizlezeni od dogovorot so dobavuva- 441 - Sredstva za oprema ...... 1.000.000 mi pri presmetuvaweto na amortizacijata kaj neprofitnite orga- ~ot do izvr{uvaweto na nabavkata, odnosno stavawe vo upotre- 100 - Transakciona smetka...... 1.000.000 nizacii. Tekstov ima za cel da gi razjasni tie dilemi i nejas- ba na nabavenite sredstva. Principot na evidentirawe se zas- so izvod br. notii. nova na smetkovodstveno na~elo na pari~no iska`uvawe. Spored odredbite na ~len 13 od Zakonot za smetkovodstvo na Vo momentot na kni`eweto na materijalnite i nematerijalnite Istovremeno se sproveduva i slednoto kni`ewe: neprofitnite organizacii („Slu`ben vesnik na RM„ br. 24/03, sredstva na klasata 0, istovremeno, poradi principot na dvojno- 220 - Dobavuva~i vo zemjata...... 1.000.000 17/11)., vo glavata za priznavawe na prihodite i rashodite e ut- to smetkovodstvo (dvojno evidentirawe) se kni`i so istiot iznos 198 - Drigi aktivni vremenski razgrani~uvawa...... 1.000.000 vrdeno deka priznavaweto na prihodite i rashodite na nepro- i na smetkata 900 - deloven fond, zaradi {to na krajot na godi- so izvod br. fitnite organizacii se sproveduva spored smetkovodstveno na- nata vrednosta na materijalnite i nematerijalnite sredstva, ~elo na modificirano nastanuvawe na delovnite promeni, od- minus ispravkata (kumulativna) treba da e ednakva na smetkata Presmetanata amortizacija ima vlijanie samo na namaluvawe- nosno transakcii, {to go pravi ovoj sistem porazli~en od siste- 900 - deloven fond. to na sostojbata na izvorite na sredstvata, odnosno na smetkata mot za smetkovodstvo na trgovskite dru{tva. 900 - Deloven fond, so istovremeno zadol`uvawe na smetkite Na~elo koe e izedna~eno i istovetno so na~eloto koe se pri- Primer 1: Nabaven e aparat za fotokopirawe „Kanon” od „As- 009 i 029, zavisno od toa dali se raboti za materijalni ili za menuva i kaj buxetskite korisnici vo na{ata dr`ava, kako i na- kom” - Skopje za {to e dobiena faktura na iznos od 1.000.000 nematerijalni sredstva. Vo momentot na presmetuvawe na amor- ~elo koe e vo soglasnost i so Me|unarodnite smetkovodstveni denari zaedno so site dava~ki. tizacijata nema odliv na sredstva, sprema toa i nema obvrska za standardi vo javniot sektor na gotovinska osnova. Kni`ewe 1: da se kni`i na teret na rashod. Pri nabavkata na oprema, odnosno pri pla}aweto na obvrskata 1) Evidentirawe na fotokopirniot aparat vo Ottuka, spored postojnata zakonska i podzakonska regulativa sprema dobavuva~ot za nabavenite sredstva vo smetkovodstvena- knigovodstvenata evidencija: pri presmetuvaweto na amortizacijata potrebno e da se sprovede ta evidencija se iska`uva kako rashod so celiot iznos na nabav- 198 - Drugi aktivni vremenski razgrani~uvawa...... 1.000.000 slednoto: nata vrednost na sredstvoto. 220 - Dobavuva~i vo zemjata...... 1.000.000 Ova zna~i deka, dokolku edna{ e kni`en rashod vo celost, ne dobiena faktura za nabavena oprema Kni`ewe 2: e mo`no u{te edna{ da se iska`e ist rashod po osnov na presme- 2) Presmetka na amortizacijata na krajot na godinata: tana amortizacija za istoto sredstvo. Samata presmetka na amor- Istovremeno se vr{i i slednoto kni`ewe: 900 - Deloven fond ...... 120.000 tizacijata ne predizvikuva dopolnitelno iska`uvawe na rasho- 013 - Oprema i drugi materijalni sredstva, elektronski, 029 - Ispravka na vrednosta na di, a i vo momentot na presmetuvawe na amortizacijata ne e is- elektri~ni materijalnite sredstva ...... 120.000 polneto na~eloto na merlivost i raspolo`livost, odnosno ne i mehani~ki ...... 1.000.000 za presmetana amortizacija za 2014 god. nastanuva odliv na sredstva od transakcionata smetka. 900 - Deloven fond ...... 1.000.000 Evidentiraweto na nabavkite na kapitalni sredstva vo smet- so fakrura M-r Dimitar Todevski PENZIONER plus 80 mart 2015 INFO 5 ZP Veles ja odbele`a ZP Strumica 20 - godi{nina od manifestacijata Proslava na dva praznika dru`enieto na penzioneri Stru- te „Mar{al Tito” koi im podarija svoi „Blakceto na baba” mica so prigodni manifestacii gi ra~no izraboteni ramki so sliki i im ovaa godina kako i mnogu godini blagodarenie na idejata i nesebi~no- Zodbele`a dvata praznika - Tri- go ~estitaa praznikot na makedonski i nanazad se odr`a Manifesta- to zalagawe na penzionerkite @ivka meri i 8-mi mart - Denot na `enata. turski jazik, bidej}i ova u~ili{te e Icijata „Blakceto na baba” na koja Ilieva, Katica Kraj~eva, sega ve}e Praznikot Trimeri, kako den na ar- multietni~ko, a Zdru`enieto na pen- prisustvuvaa penzioneri i penzioner- pokojnata Stefka Karaga i pretseda- masanite, tradicionalno se odbele- zioneri u~enicite gi po~esti kako {to ki od pove}e zdru`enija od na{ata telkata na aktuelniot Aktiv na pen- `uva na 20-ti fevruari, a dr`ava. Sredbata se odr`a na 14. zionerki pri zdru`enieto, Nedelka po toj povod na proslavata mart vo restoranot „Na Vele{ko” na \or|ieva koi so svojot entuzijazam vo Strumica, pokraj ~leno- bregot na ezeroto Mladost. Najnapred pridonesoa da mu se dade smisla na vite od istoimenoto zdru- gostite bea pozdraveni od pretseda- postoeweto na Aktivot na penzioner- `enie, prisustvuvaa i 300 telot na ZP Veles, d-r Vele Aleksos- ki, da se za~uva tradicijata i da ne ni penzioneri od ZP Gazi Baba ki, pretsedatelot na SZPM, Dragi Ar- se izgubat korenite. Manifestacijata i Karpo{ od Skopje, Rado- girovski i pretsedatelkata na Akti- „Blakceto na baba” so tek na vremeto vi{, Peh~evo i Novo Selo. vot na penzionerki ZP Veles, Nedel- se zdobi i so human karakter. Ovaa Ovaa godina kako pred edna godina Horot i muzi~kata grupa od ka \or|ieva. Gostite gi zabavuva{e godina se doniraa sredstva na JZU - izleze od pe~at Prira~nikot so ZP Strumica so posebni pe- peja~kata Andrijana Ala~ki. Op{ta bolnica - Veles za nabavka na recepti „Blakcata na na{ite babi”. sni od trimerskite obi~ai Manifestacijata „Blakceto na baba” operaciona masa za hirur{koto odde- teatralno go izvedoa obi- za prvpat be{e oddr`ana 1994 godina lenie. Nada Aleksoska ~ajot odewe kaj armasanata devojka. dolikuva za ovoj praznik. Penzioner- Impresiite od ovaa sredba i me|useb- kite ~lenovi na horot na ZP Strumica ZP Novo Selo noto dru`ewe na penzionerite so pes- im ja ispeaja pesnata Penzionerki i ni i muzika vo prijatna atmosfera }e penzioneri - himna na Zdru`enieto, ostane dolgo vo se}avawe. komponirana od negovi ~lenovi. I ova Se dru`ea nad 250 makedonski i bugarski Denot na `enata strumi~kite penzi- dru`ewe na u~enicite so penzioner- onerki go proslavija zaedno so u~eni- kite be{e mo{ne impresivno i za- penzioneri cite od Centralnoto osnovno u~ili{- bavno. D. Daskalovska ako i prethodnite godini, prisustvoto na tradicio- taka i ovaa ZP Novo Selo, nalnite Stra{inarski ZP Kavadarci Kna 14-ti januari vo reno- sredbi vo s. Mokrievo, miraniot restoran „Sonce” vo kade {to, isto taka ima{e Tradicionalno odbele`uvawe selo Borisovo, vo podno`jeto gosti od pove}e na{i gra- na „Belasica”, organizira{e dovi i od Republika Buga- proslava na Stara - Nova godi- rija. na "Sveti Trifun# na, na koja, pokraj stotina pen- vaa golem broj penzioneri od Repub- Posle nekolku~asovno- zioneri od ova zdru`enie, prisustvu- to dru`ewe site prisutni zadovolni a 14-ti fevruari po povod pra- likata i za prvpat penzioneri od Ev- znikot Sveti Trifun vo gradot vaa okolu 150 pretstavnici i gosti od ropskata Unija, poto~no od gradot si otidoa so `elba za nova sredba, zdru`enijata na penzioneri od Stru- {to posebno ja posakaa gostite od Bu- Nna vinoto i lozjeto Kavadarci Sandanski Republika Bugarija. se odr`a tradicionalnata sredba mica, Del~evo, Sveti Nikole, ZIP Gostite bea voodu{eveni od ubava- garija da se slu~i tokmu na nivna te- Strumica i drugi. sredbata prisustvu- ritorija. N.K. pome|u penzionerite od celata dr- ta dru`ba so pesni i muzika, kako i od `ava. Vakvata sredba koja so godini Penzionerite od Sveti Nikole nas- nanazad rednovno se organizira be{e tapija so @enskoto trio na izvoren od zabaven karakter i be{e ispolne- "Todorica# vo Sveti Nikole folklor „Yunica” vo sostav Jagoda ta so bogata programa. Postarata gen- reubav son~ev den. Vo gradot se patron na na{iot grad. Domot na kul- Stoj~eva, Makedonka Milanova i Dar- eracija gra|ani poka`aa i doka`aa ~uvstvuva prazni~no raspolo- turata „Krste Petkov Misirkov” e cen- ka Mitru{eva. Gleda~ite vo prepol- deka navistina znaat i umeat dobro P`enie. Lu|eto se porazdvi`eni, tar na site nastani i aktivnosti od nata sala, tie gi potsetija na obi~aj da se zabavuvaat. Se be{e vo simbo- sekojdnevieto kako da is~eznalo, se kulturata na Op{tina Sveti Nikole, koj e mo`ebi ve}e podzaboraven, a se likata na Sveti Trifun. Od vino, ster na sredbata, a za pone`niot pol ~uvstvuva ne{to ubavo, veselo. Site pa taka i na ovoj kulturen nastan. izveduva na praznikot \ur|ovden, i rakija i maxun na sekoj masa, pa se do odbraa „najispovedna penzionerka”. Ovaa godina, kako i dosega, osvoija plaketa za najdobra vokalna najveselite ora i pesni. Penzionerite Kako i sekoja godina taka i ovaa ne iz- be{e organiziran Me|unaro- izvedba. masovno se pridru`ija i go ~estvuvaa ostana izborot najuspe{en vic odnos- den festival na izvoren fo- Penzionerite od nekolku Zdru`e- Denot na lozarite. Zapo~nuvaj}i so no najduhovit penzioner ili penzio- lklor pod nazivot „Todorica nija od Makedonija u`ivaa vo prekra- tradicionalniot ~in na zakrojuvawe nerka. Za site ovie aktivnosti sledu- 2015”. Na festivalot zedoa snite izvedbi na u~esnicite na fes- na prvite pra~ki od lozjeto pa se do vaa prigodni nagradi i pofalnici. u~estvo folklorni ansambli tivalot, no i vo pro{etkata niz gradot najveselite pesni i ora, kako i zabav- Kako i mnogupati dosega se potvrdi od pove}e gradovi na Make- i razgleduvawe na pana|urskite tezgi. nite aktivnosti koi ne izostanaa nitu deka ova e najzabavnata i najmasovna- donija me|u koi i od Sveti So svojata poseta ovoj nastan go zgole- ovaa godina. ta sredba na penzioneri na nivo na Nikole, no i od sosedna Sr- mi i na{iot poznat peja~ Krume Spa- Prisutnite gi pozdravi pretse- cela dr`ava. Prisustvuvaa okolu 400 bija. Ansamblite nastapija so sovski, ~ii penzionerski denovi se datelot na IO na ZPK Risto An|u{ev. penzioneri od re~isi site penzioner- izvedba na izvoren makedon- ispolneti so peewe i dru`ewe, a sre- - Vo ramkite na ovaa sredba se negu- ski zdru`enija. Penzionerite velat ski, vla{ki, romski, turski, dbata so nego sekoga{ e prijatna. Ne- va tradicijata i kulturnoto nasledst- deka golema e ~esta da se bide del od albanski i srpski folklor. govite izvonredni izvedbi gi razgali- vo. Vakvite sredbi pridonesuvaat za ovaa manifestacija bidej}i se zaba- So ovie izvedbi se za~uvu- ja srcata na mnogumina. {irewe na novi poznanstva i go pro- vuvaat i do`ivuvaat eden ubav pra- pati{ta, denes, vodat vo Sveti Niko- vaat od zaborav avtenti~nite nacio- Dare`livoto sonce go razubavi de- dol`uvaat procesot na aktivno stare- zni~en den koj dolgo }e go pametat, a le. "Todorica# vo na{iot grad se praz- nalni vrednosti, koi se od neprocen- not, a "Todorica# vo Sveti Nikole na ewe, - re~e An|u{ev i go povede prvo- kavadare~kite penzioneri u{te edna- nuva mnogu odamna i sekoga{ e prvata liva va`nost kako kulturno nasled- site u~esnici }e im ostane vo prijatno to oro so {to oficijalno zapo~na pro- { doka`aa deka se dobri organizatori sabota po praznikot Pro~ka. I Sveti stvo na site koi `iveat na ovie pros- se}avawe. slavata. na vakvi nastani i znaat kako da go Teodor Tiron, kako i Sveti Nikolaj, e tori. Vukica Petru{eva Zabavata trae{e cel den. Se bira{e privle~at vnimanieto na po{irokata penzionerka so najsilen stisok, se ig- vite omileni predmeti, gitari i drugi javnost. Ovaa tradicionalna sredba ZP OVR - Skopje ra{e igrata „brzo zobawe grozje”. Ako muzi~ki instrumenti, omileniot mo- od godina vo godina prerasnuva vo se tor, velosiped, mnogubrojnite par~i- minata godina se bira{e mis na sred- pobogata i pobrojna. Vo poseta na Kru{evo wa od oblekata {to ja nosel, brojnite bata, ovaa godina penzionerot Petar Zahar~ev od Negotino go izbraa za mi- M. Jovanova Mitkov edesetina penzioneri od ZP na po~ivali{te. Slede{e posetata na priznanija, blagodarnici za humanost, OVR na 14.03.2015 godina bea vo Spomen ku}ata na To{e. A tamu gi za- plaketi za postignati uspesi, foto- ZP Tetovo Pposeta na Kru{evo. Vedna{ po fati negoviot duh, gi opkru`i negova- grafii od negovite nastapi i {to li pristignuvaweto najprvin go u{te ne, penzionerite se soo~ija so posetija Memorijalniot cen- skalilata na negovite uspesi, po nego- Poefikasno do ortopedski tar „Makedonium” kade {to viot `ivoten pat nesre}no i prerano doma}inot ja raska`a isto- zavr{en. Tuka e i negovoto yvezdeno rijata za pro~uenoto vosta- nebo kon koe postojano cele{e. Na pomagala i lekovi nie, za prvata Kru{evska re- krajot od posetata vo knigata na spo- „Pravata na penzionerite i kako po- {to be{e naglaseno, s¢ pove}e se zgo- publika, za hrabrosta i nepo- meni polni so emocii penzionerite efikasno da se snabdat so ortopedski lemuva pozitivnata lista na lekars- korot na vostanicite koi gi zapi{aa „Gi dostigna yvezdite, stana pomagala i lekarstva” - Ovie dve pra- tva, kako zalo`ba na FZOM za da mo`e dadoa svoite `ivoti za Ma- yvezda, zasekoga{ }e bide{ yvezda vo {awa bea osnova za rasprava na zaed- na penzionerite da im se obezbedi po- kedonija. Potoa se upatija na{ite srca”. ni~kata rabotilnica {to se odr`a na brz pristap i {to pomala finansiska kon ve~niot dom na prerano Vo narednite nekolku ~asovi pri- 17. fevruari vo Tetovo so pretstavni- participacija. Kako novina be{e ista- po~inatiot To{e Proevski. So trepet ta milost, nasmevka, tivkiot a voedno dru`eni od son~evite zraci, tie se ci na Fondot za zdravstveno osiguru- knato i toa deka mati~nite lekari vo vo du{ata, so solzi vo o~ite i {epot rasparuva~kiot glas so negovite nez- pro{etaa niz ubavoto Kru{evo, a po- vawe na Makedonija i penzioneri vo idnina se ovlasteni za hroni~nite bo- na usnite za ve~na mu slava penzione- aboravni hitovi. Tivko, od postavka toa gi vkusija i kru{evskite specija- Tetovo. lni da davaat recepti so rok na va`e- rite se poklonija pred negovoto ve~no do postavka, od soba do soba so nego- liteti. Sowa Smileska So prika`uvawe na osnovnite sodr- we od {est meseci, odnosno penzione- `ini po dvete tematski oblasti i vo- rot za redovnite hroni~ni potrebi kaj ZP Bogdanci 8-mi Mart ima{e aktivnost od humanitaren karakter. vednite napomeni {to paralelno gi mati~en lekar da odi samo dva pati vo Penzionerite nekolku pati go posetija Skopje, a nezabo- davaa d-r Silvana Andov od Sektorot godinata. Posebno so vnimanie be{e ravna e posetata na dramata „Gospo|a Ministerka” vo Na- za kontrola i Kristina Tasevska od prosledena informacijata za zgole- Aktivnosti i uspesi rodniot teatar. Sektorot za farmacija na FZOM, pri- meniot broj apteki vo celata zemja, koi Sportskite penzionerski natprevari na 05.05.2014 god.od sutnite 40-tina penzioneri i ~lenovi pru`aat 24-~asovna usluga na penzio- obranieto na ZP Bogdanci ja odr`a svojata posledna pettiot region bea odr`ani vo Bogdanci. Uspesite na zdru- na rakovodstvoto na ZP Tetovo dobija nerite. Na prisutnite pretstavnici na sednica za 2014 godina poslednata nedela od dekem- `enieto bea za po~it, osvojuvaj}i dve prvi mesta: |ule `eni vri. Na sednicata be{e usvoena programa za rabota na i pikado ma`i. Istiot uspeh be{e postignat i vo Tetovo na osnovni informacii za na~inot na koj FZOM im bea postavuvani konkretni S penzionerite mo`at da gi ostvarat pra{awa od dvete sferi za koi se ra- zdru`enieto vo 2015 godina, kako i izve{tajot za aktivnos- Republi~kite sportski natprevari. tite i rezultatite vo prethodnata godina. Od izve{tajot Od izve{tajot posebno zadovolstvo pri~inuva{e soli- svoite prava i pro{irenite mo`nosti. sprava{e, kako i za pote{kotiite i hronolo{ki ~lenovite bea zapoznati za aktivnostite na darnosta kon nemo}nite i zagrozenite penzioneri. Godinata So zaedni~kata rabotilnica rakovo- problemite so koi penzionerite se su- zdru`enieto i postignatite uspesi. Vo izminatata godina {to izmina }e bide zapametena so 136 novogodi{ni paket- de{e d-r Nikola Savevski, pretseda- druvaat. Na postavenite pra{awa bea realiziraj}i ja programata, aktivnostite bea naso~eni kon ~iwa i ednokratna pari~na pomo{ od 1000 denari na 22 lica. tel na Komisijata za zdravstvo i soci- dadeni soodvetni odgovori, a istovre- predvidenite ekskurzii, kulturno-zabavniot `ivot, zdrav- Vo godinata {to izmina 36 penzioneri koristea bawsko le- jalna za{tita na ZP Tetovo. meno bea poso~eni i mobilnite i de- stvenata za{tita, penzionerskite sportski natprevari i se- kuvawe potpomognati od Zdru`enieto. Stana zbor za site vidovi ortopeds- `urnite telefoni na koi penzionerite kako solidarnosta kon najzagrozenite. Vo ramkite na kul- Izve{tajot be{e ednoglasno usvoen so `elbi za pogolema ki pomagala za koi mislewe i ocenka }e mo`at da se javuvaat vo sekoe vreme turnite aktivnosti peja~kata grupa u~estvuva{e na reviite aktivnost i uspesi i vo ovaa godina. davaa soodvetni specijalisti ili le- na denono}ieto dokolku nekoe pravo na pesni, muzika i igri, a Aktivot na penzionerkite po povod D. ^avdarov karski komisii. Od druga strana, kako im e uskrateno. G. Eftoski REKLAMI 6 PENZIONER plus 80 mart 2015 PENZIONER plus 80 mart 2015 TRIBINA 7 Na povidok uspe{na sorabotka so OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM penzionerite od [vedska Pravila za red vo raspredelbata o neodamna, pra{aweto za obezbeduvaweto vawe na korisnikot na stanot dokolku na istiot mu a 11 mart 2015 godina, delegacija na prostor/stan za `iveewe vo penzionerskite se vlo{i zdravstvenata sostojba i nema da bide vo edna od najgolemite penzionerski aso- Ddomovi od strana na onie penzioneri koi ne- mo`nost samiot da se gri`i za sebe i za odr`uvawe Ncijacii od [vedska koja broi nad 450. maat svoj „pokriv nad glava” vo na{ata zemja, predi- na stanot, kako i za redovno podmiruvawe na site 000 penzioneri vo sostav Milan Stoj~evski zvikuva{e razni pojavi: od kritiki za toa koi se i komunalni tro{oci koi se odnesuvaat za koristewe pretsedatel na op{tinska organizacija „Sv. kako se primeni za stanari-penzioneri, do pofal- na stanot. No, Komisijata vo isklu~itelni slu~ai Kiril” vo Geteborg i Jani Dimovski imaa sre- bi za seto ona {to dosega Fondot go postignal vo mo`e da donese odluka za vseluvawe na korisnik na dba so pretsedatelot na Sojuzot na zdru`e- svoeto pove}edecenisko rabotewe na ovoj plan. Op- penzija bez primena na navedenite kriteriumi samo nija na penzioneri na Makedonija, Dragi Ar- ravdanite kritiki bea upatuvani za nelegalno, po- koga poradi elementarni nepogodi baratelot nema girovski. Na sredbata prisustvuva{e i sek- to~no uzurpirano koristewe na odredeni stanovi od kade da `ivee. Od site barateli koi se steknale so retarot na Izvr{niot Odbor na SZPM, Stan- strana na drugi ~lenovi vo semejstvata na penzio- pravo za smestuvawe vo domovite za `iveewe na ko- ka Trajkova, pretsedatelot na Komisijata za neri (na primer vo Penzionerskiot dom vo Prilep), risnici na penzija, Komisijata izrabotuva rang lis- informirawe Kalina Slivovska - Andonova {to jasno poka`uva deka decidnoto utvrduvawe na ti za redosledot (prioritetot) na dodeluvawe na penzioneri da gi vidat ubavinite na Makedo- i urednikot na vesnikot „Penzioner plus” kriteriumite, bez i pritoa da ima pojavi na nivno stanot, odnosno rang listite se izrabotuvaat za se- nija, no i da se zapoznaat i da sorabotuvaat Mendo Dimovski. naru{uvawe, bea neminovno potrebni da se izgotvat koj grad posebno so primena na elektronskiot sof- so penzionerite od na{ata zemja. Na sredba- Pretsedatelot Argirovski najprvin im po- i razbirlivo, da se prifatat. tver i istite se dostapni na uvid preku veb strani- ta be{e dogovoreno dvete penzionerski orga- saka dobredojde na gostite, a potoa gi zapozna Taka, na sednicata na Upravniot odbor na Fondot cata na Fondot. nizacii vo idnina da imaat sorabotka na site so organizacijata i celite i zada~ite na So- na PIOM,odr`ana na 5 mart 2015 god., ednoglasno Vo Pravilnikot, taksativno e opredelena visi- poliwa, preku razmena na iskustva na site juzot, koj e najmasovna, nevladina i multiet- be{e donesen noviot Pravilnik za na~inot i us- nata na iznosot na penzijata i brojot na bodovite nivoa. Se planira penzioneri od [vedska da ni~ka penzionerska asocijacija vo Makedo- lovite za smestuvawe vo domovite i stanovite za {to se dobivaa po taa osnova. Taka, baratelot {to doa|aat vo Makedonija, po~nuvaj}i od maj me- nija. Isto taka. toj gi informira{e gostite i `iveewe so koi upravuva na{iot Fond, kako i fun- ima penzija do 10.000 den. dobiva 70 bodovi, onoj sec ovaa godina. Na sredbata be{e dogovo- kcijata i dejnosta na ovie objekti i na~inot i uslo- {to ima do 11.000 den. dobiva 65 bodovi, dodeka do so aktivnostite koi Sojuzot gi planira vo reno visoka penzionerska delegacija od vite za nivnoto rabotewe. Ovoj nov Pravilnik {to 12.000 den. - 60, do 13.000 den. - 55, do 14.000 den. - 2015 godina. [vedska da ja poseti Makedonija i toa da be{e ednoglasno prifaten, go izgotvi Oddelenieto 50, do 15.000 den. - 45, do 16.000 den. - 40, do 17.000 Gospodinot Milan Stoj~evski vo svoeto ob- bide prv oficijalen ~ekor vo sorabotkata za stopanisuvawe so imotot na Fondot, a ovaa ob- den. - 35, do 18.000 den. - 30, do 19.000 den. - 25, do ra}awe gi zapozna doma}inite deka nivnata pome|u dvete zemji. vrska proizleguva od novite izmeni i dopolnuvawa 20.000 den. - 20 i za penzija povisoka od 20.000 den. organizacija ve}e cela godina raboti na ovoj na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na se dobivaat 10 bodovi. Pri utvrduvawe na bodovite, proekt za sorabotka i deka sakaat {vedskite K.S.A. RM. Ako kon ova se dodade i faktot deka Pravilni- se zema predvid i penzijata ostvarena od druga dr- kot dobi poddr{ka vo negovata implementacija vo `ava, se razbira, dokolku korisnikot na takva pen- ZP Bitola praktikata od strana na Ministerstvoto za trud i zija podle`i na primenata na odredbite od dogo- 150.000.00 denari. Na sednicata e zak- socijalna politika, toga{ so pravo mo`eme da re- vorite za socijalno osiguruvawe. Kon pogorniot lu~eno finansiska pomo{ da se dodeli ~eme deka se otvora nova stranica vo prvi~nata i kriterium se dodavaat i bodovite spored uslovite Humanosta na delo i na edna od najaktivnite organizacii pravilnata raspredelba na stanbeniot prostor za na `iveewe na baratelot-penzioner. Na primer, vo spravuvawe so poplavite PEGAZ- penzionerite vo domovite so koi raspolaga Fondot ako baratelot `ivee vo iznajmen stanben prostor, a eodamna, koga na{ata naj- EDU od Bitola, koja se zanimava so na PIOM. visinata na penzijata mu iznesuva do 10.000 denari golema `itnica Pelagonija edukacija i prevencija za za{tita od Me|utoa, bi bile nepravedni ako ne istakneme dobiva 30 bodovi, ako baratelot `ivee vo iznajmen ja zafatija nevideni popla- N po`ari i drugi elementarni nepogo- deka noviot-usvoen Pravilnik za na~inot i uslovi- stanben prostor, a visinata na penzijata iznesuva vi, golem broj pripadnici na Zdru- di. Svoite aktivnosti gi realizira te za smestuvawe vo domovite i stanovite za `ive- do 15.000 den. mu se dodeluvaat 25 bodovi, potoa ako `enieto na penzioneri od Bitola, so aktivirawe volonteri koi pomi- ewe so koi upravuva Fondot na PIOM, kako i funk- baratelot `ivee vo iznajmen stanben prostor, a vi- aktivno se vklu~ija vo davaweto nale odredena obuka za spravuvawe cijata i dejnosta na ovie objekti i na~inot i uslovi- sinata na negovata penzija iznesuva do 20.000 den. pomo{ na zagrozenoto naselenie so prirodni nepogodi. te za nivno rabotewe, pretstavuva kvalitetno nad- dobiva 20 bodovi, ako baratelot `ivee vo iznajmen od vodenata stihija. - Sredstvata se donirani za na- gradeni i dodefinirani uslovi, vo koi se inkorpo- stanben prostor, a visinata na penzijata mu iznesu- Da potsetime deka penzioners- bavka na potrebna oprema, ili namen- rirani sovremenite soznanija za ovaa materija za va pove}e od 20.000 den. mu se dodeluvaat 10 bodovi, kite ogranoci od op{tinite Nova- ska upotreba na Crveniot krst kade pravi~na podelba i zgri`uvawe na onie penzioneri, kako i ako baratelot `ivee zaedno so svoeto potes- ci i Mogila se sostaven del na ZP {to po nivni soznanija ima najgolema koi imaat potreba od toa. Vo ovoj dokument, defi- no semejstvo, a zdravstvenata sostojba na ~lenovite Bitola, pa i ottamu zdru`enieto potreba. Vo vakvi priliki sekoja po- niran e na~inot za koristeweto na stan pod zakup i na potesnoto semejstvo e zagrozena mu se dodeluvaat ima{e obvrska da pomogne na mo{ e dobredojdena i sekoja suma ne e na korisnikot na stanot mu se vr{i zadr{ka od pen- 15 bodovi, i dokolku baratelot `ivee vo stan zaed- svoite ~lenovi. sama po sebe dovolna. No ete, nie vo zijata za zakupnina ~ija visina ja utvrduva UO na no so pove}e ~lenovi od negovoto potesno semejstvo Na prvata redovna sednica za ovaa godina ramkite na na{ite mo`nosti na ovoj na~in i so Fondot. Spored utvrdenite kriteriumi, na penzio- dobiva 10 bodovi. Izvr{niot odbor na bitolskoto zdru`enie, po- ovie sredstva sakame da ja iska`eme na{ata nerite }e im se zapira vo penzionerskite domovi vo Vo slu~aj pove}e korisnici na penzija da imaat kraj pregledot na pristignati rabotni zada~i, humanost kon lu|eto zafateni od vremenskata Skopje i Gostivar po cena za metar kvadraten 23 de- ist broj na bodovi, prednost ima onoj koj ima dobie- donese odluka, na Crveniot krst od Bitola, koj nepogoda, - izjavi Tome Iliovski, pretsedatel nari, dodeka vo penzionerskite domovi vo Gevge- no pove}e bodovi za uslovi za `iveewe, potoa doko- se gri`i za nastradanite od poplavite da mu se na IO na ZP Bitola. D. Todorovski lija, Prilep, Vinica, Del~evo i Probi{tip e 20 lku pove}e korisnici imaat isti bodovi za uslovi dodeli ednokratna pari~na pomo{ vo visina od den., vo Kumanovo i Kriva Palanka e 22 den., vo Ko- za `ivot prednost }e se dade na toj korisnik na pen- 2 ~ani 19 den., a vo Sveti Nikole samo 18 den. po m . zija koj ima poniski primawa, kako i edna{ stekna- Probi{tip Za dosledna primena na kriteriumite za dobi- toto pravo za smestuvawe vo dom za `iveewe na ko- vawe stan vo penzionerskite domovi e zadol`ena risnicite na penzija e trajno, osven dokolku ne nas- soodvetna Komisija sostavena od 5 ~lena, i toa: tanat promeni vo vrska so kriteriumite od ~len 16 Od fondacijata „Pomo{ za Makedonija# dvajca pretstavnici od Fondot, dvajca pretstavnici od ovoj Pravilnik. Od svoja strana pak, Fondot na od Ministerstvoto za trud i socijalna politika i PIOM edna{ godi{no }e vr{i proverka na imotna- i penzionerite }e imaat korist eden pretstavnik od Ministerstvoto za finansii. ta sostojba na korisnicite na penzija koi dobile Da go dodademe u{te i ova: Komisijata posle kon- odluka za koristewe na stan i na vselenite koris- olku mo`e da gi zbli`i nija i se opredeluvaat koja Svojot prestoj gostinkite go stituiraweto donese delovnik za svojata rabota, nici na penzija i toa za imotnata sostojba so elek- narodite na{iot folk- godina vo koja op{tina i {to iskoristija da ja posetat i de- dodeka administrativno - stru~nite raboti za tronska proverka preku UJP i preku Agencijata za lor, govori i slu~ajot so }e doniraat. tskata gradinka kade bea pri- K nejzini potrebi gi vr{i Oddelenieto za stopanisu- katastar na nedvi`nosti i ostanatite kriteriumi Holandija. Od edna slu~ajna Dosega vo Probi{tip, vo po- jatno iznenadeni od kat~eto vawe so imotot na Fondot. Va`no e da istakneme od ovoj Pravilnik. sredba, preku qubovta kon na- ve}e navrati, imaat donirano uredeno so inventarot {to tie u{te deka Komisijata pri odlu~uvawweto za smes- Na krajot da go dodademe i slednoto, za da si ja {iot folklor se sozdade ne- obleka, }ebiwa, inventar za go doniraa, a pak de~iwata za raskinliva vrska koja se pre- nekoi ustanovi i sli~no. Pri vozvrat i vo znak na blagodar- tuvawe vo domovite i stanovite za `iveewe na ko- za{titi sopstvenosta Fondot na PIOM mo`e da go to~i vo pove}ekratna huma- posledniot prestoj na prets- nost im priredija 30 minutna risnici na penzija }e koristi softverska aplika- raskine dogovorot so zakupecot vo slednite slu~ai nitarna pomo{ za Makedonija. tavni~kite od fondacijata, na programa od {to gostinkite cija za elektronska raspredelba na stanovi, izra- koga zakupecot: stanot }e go koristi sprotivno na Zdravstveniot dom „Nada bea voodu{eveni. Direktorka- botena od strana na Fondot. odredbite od dogovorot za zakup ili na na~in so koj Mihajlova”, kade najgole- ta Slavica Serafimova za- Isto taka, vo Pravilnikot decidno se utvrdeni stanot, zaedni~kite prostorii ili uredi, po vina na miot del od pacientite se blagodaruvaj}i im se za sora- uslovite spored koi mo`e da se dobie smestuvawe. zakupecot se uni{tuvaat, ne dozvoluva vo stanot da tokmu penzionerite, im botkata im vra~i blagodarnica Imeno, za smestuvaweto vo penzionerskiot dom za se izvr{at raboti {to se neophodni za otstranuva- be{e vra~en vau~er vo i komplet izvorna nosija od `iveewe na korisnicite na penzija, baratelite we na defektite vo toj ili drug stan, a tie ne mo`e vrednost od 5 000 evra, na{iot kraj, {to be{e u{te treba da gi ispolnuvaat slednite kriteriumi: da ne da se otstranat na drug na~in, go izdade stanot ili sredstva {to }e bidat edno prijatno iznenaduvawe za poseduva imot na svoe ime i na ime na sopru`nikot, del od stanot vo podzakup, go koristi stanot so lica iskoristeni za doopremu- gostinkite. Tie vetija deka i najmalku 5 godini do denot na podnesuvawe na bara- koi ne se navedeni vo dogovorot, vr{i prepravki i vawe na laboratorijata vo ovaa godina }e obezbedat weto, a dokolku na podra~jeto na filijalite kade adaptacii bez dobiena soglasnost od Fondot, koga go so sovremeni aparati, so inventar za ureduvawe na u{te ima penzionerski domovi, a vo momentot nema bara- koristi stanot na na~in so koj se popre~uva ili one- {to bi se spre~ilo mal- edno kat~e za decata od gradi- teli za smestuvawe vo slobodnite stanovi, poradi vozmo`uva na drugite korisnici normalno i mirno tretiraweto na penzio- nkata, a }e doniraat }ebiwa, neispolnuvawe na kriteriumot za neposeduvawe koristewe, ne gi pla}a redovno tro{ocite za koris- nerite za odredeni ispi- du{eci, postelnini i sli~no i imot najmalku 5 godini, toga{ ovoj kriterium mo`e teweto na stanot, zaedni~kite prostori i uredi, ne Na 25 i 26 fevruari vo Pro- tuvawa i analizi da patuvaat vo u~eni~kiot dom vo Probi{- da ne se zeme vo predvid pri odlu~uvaweto, potoa go koristi stanot podolgo od ~etiri meseci vo tekot bi{tip prestojuvaa Jesika Go- vo sosednite gradovi. tip vo koj se smesteni deca od da ne ostvaruva drugi prihodi, osven penziskite na godinata, a otsustvoto ne e zaradi lekuvawe ili tenbos, pretsedatelka na fon- Spored zborovite na d-r Ja- razli~na vozrast. Na krajot od primawa, da nema {teden vlog povisok od 300.000 nema odobrenie od Fondot i ne ja odr`uva higienata dacijata „Pomo{ za Makedoni- goda Risteska, direktorka na nivniot prestoj, od ime na gra- denari, da ne poseduval stan ili ku}a pogolema od vo stanot, terasata i zaedni~kite prostorii. ja” i sekretarot na istata, gos- zdravstveniot Dom vo Probi{- dona~alnikot na op{tina Pro- 120m2, bez ogled koga e ottu|ena, (dokolku ottu|il So novousvoeniot Pravilnik, kako {to mo`e da se po|ata Marija. Ovaa humanita- tip najnapred za laboratorija- bi{tip, bea primeni od sekre- dva ili pove}e stanovi ili ku}i se presmetuva vidi se pravi golem is~ekor vo nadminuvaweto na rna fondacija od Holandija, ta }e bide nabaven aparat za tarot na op{tinata Jovanka vkupnata povr{ina), i da mo`e samostojno da opsto- site dosega{ni propusti {to se javuvaa na ovoj plan preku Crveniot Krst vo Probi- kardiolo{ki markeri i drugi Daneva, koja im se zablagodari juva i da se gri`i za odr`uvawe na stanot. i edna{ i zasekoga{ kone~no se preciziraat uslo- {tip, vo na{ata dr`ava e pri- imunolo{ki testovi, za {to za se {to donirale i }e doni- Kon pogornite potrebni dokumenti, baratelot vite za koristewe na stanbeniot prostor vo pen- sutna pove}e godini. Tie gi dosega pacientite odele vo raat, za {to im vra~i Blago- dostavuva i izjava, zaverena na notar, so koja opre- zionerskite domovi so koi stopanisuva Fondot na snimaat sostojbite vo Makedo- [tip. darnica. M. Zdravkovska deluva lice koe }e ja prezeme obvrskata za zgri`u- PIOM. m-r. Sne`ana Kutuzovska

Redakciski odbor: Lektor: Kompjuterska obrabotka: plus Verica Tocinovska SZPM Metodija To{evski PENZIONER Izdava~ki sovet: Glaven i odgovoren urednik; Adresa: Pe~ati: Dragi Argirovski (pretsedatel) Kalina Slivovska - Andonova Vesnik za sega{nite i za idnite SZPM "12 udarna brigada” Grafi~ki centar Skopje Besnik Pocesta zamenik glaven penzioneri br. 2. zgrada na SSM - Skopje Metodija To{evski i odgovoren urednik; Stanka Trajkova P.fah. 440 Izdava~: Gido Boj~evski ^lenovi: Rakopisite i fotografiite ne se SZPM Qubomir \or|iev Mendo Dimovski, urednik; Telefon: 02 3223 710 vra}aat. Pavle Spasov Cvetanka Ilieva tel-faks: 02 3128 390 Godina VIII - broj 80 Spored Zakonot, za vesnikot se pla}a mart 2015 god. Sofija Simovska Baki Bakiu, Milan Dimitrovski Milan Axievski, Web: www.szpm.org.mk danok spored posebna namalena E-mail: [email protected] dano~na stapka. BESPLATEN MESE^EN VESNIK E-mail: [email protected] Fruska Kostadinovska HRONIKA 8 PENZIONER plus 80 mart 2015 ZP Kumanovo ZP Labuni{te na teritorijata na naselenite mesta vo Labuni{ta, Podgorci i Borovec i ima nad 700 ~lenovi. Me|ugeneraciska sorabotka Aktiven i vo tretoto doba - Penzionerskiot dom obezbeduva celosni uslovi za prestoj na penzio- amiz ]azimovski, ne Ramiz ]azimovski go za- nerite, za nivnoto dru`ewe i podgo- so Crveniot krst na delo e obi~en ~len - pen- teknavme vo negovata ka- tovka na nivnite aktivnosti. Noviot umanovskoto zdru`enie i pod- ski ja ispolnija pesnata "Jano le Ja- Rzioner. Toj ima nad ncelarija vo koja mo`e da penzionerski klub vo Labuni{ta pok- mlatkarite na Crveniot krst nke ubava”, Kalina Bo{kovska i 20 godini penzionerski se najde sekoj raboten den raj sala za sostanoci i dru`ewa ima Kod Kumanovo, ostvaruvaat po- Slobodanka Dimkovska ja ispolnija sta`. Od samoto penzioni- od 9 do 13 ~asot. Pred sebe rabotni prostorii so kompjuteri za ve}egodi{na sorabotka vo pove}e pesnata "Aj idemo Rado”. rawe vedna{ se vklu~il go ima{e Statutot na Zd- sovremena komunikacija, kako i delo- proekti. Me|u drugoto, ~etvrta godi- Na ovaa prijatna muzi~ka sredba, vo aktivnostite na penzi- ru`enieto na penzioneri- ven prostor. So toa se sozdadeni site na po red, odr`uvaa me|ugeneraciska najgolemo vnimanie predizvika in- onerskata organizacija. te od Labuni{ta, i se pod- uslovi za funkcioniraweto na klubot Toj e eden od inicijatori- gotvuva{e za prestojnite sredba i vo oblasta na kulturno- sertot od Kabaretskata pretstava "U i se o~ekuva pokraj organizirawe eks- te za formirawe na zdru- izbori na zdru`enieto. Gi kurzii i bawski lekuvawa, penzione- umetni~koto tvore{tvo. kafan~e kar{i Stan~e” vo izvedba `enie na penzionerite vo razrabotuva{e site rite od Labuni{ta, Podgorci i Boro- Praznikot na lozarite "Sveti na Dramskata rabotilnica na KUD Labuni{ta koe so sopstveni sredstva ~lenovi od Statutot i podgotvuva{e vec da se anga`iraat za reviite na Trifun” i Denot na vqubenite "Sve- "\oko Simonovski”. Toa ostavi silen i donacii izgradi penzionerski dom- predlog lista za Sobranieto, Izvr{- pesna, muzika i igri, za sportskite na- ti Valentin” i godinava, go odbele- vpe~atok kaj prisutnite na ovaa ma- klub, na koj mo`at da mu pozavidat niot odbor i drugite tela i komisii. tprevari i drugi aktivnosti. `aa so prigodna programa, {to ja ot- nifestacija. mnogu penzionerski zdru`enija vo Ma- Vo razgovorot potencira{e deka vori Ile Mitkovski, sekretar na Spojot na vozrasnite - penzioner- kedonija. Zdru`enieto na penzioneri dejstvuva Stojan Kukune{oski Crveniot krst od Kumanovo. Sve~e- ite so mladite humanitarci, dojde do nosta ja pozdravi i Spirko Nikolo- izraz i so li~nite poetski izblici ZP Kavadarci vski, pretsedatel na Zdru`enieto so qubovna sodr`ina, {to im ja pri- na penzio nerite, a sorabotnici vo redija na svoite gosti od Zdru`eni- pove}e zaedni~ki humanitarni akcii eto. Ovaa prijatna me|ugeneraciska Sozdavawe prijatelstvo i bezbednost se pretstavija so pove}e muzi~ki iz- sredba be{e zaokru`ena so visoko od mototo „Gradime prijatelstvo `ite prvoto mesto go osvoi penzione- Pretsedatelot na IO na ZPK Risto vedbi. Slobodanka Dimkovska im gi muzi~ko raspolo`enie, vo zaedni~ko - sozdavame bezbednost” vo or- rot Traj~e Dan~ev. An|u{ev na krajot od natprevarite zagrea srcata na prisutnite so pes- oro na mladite i postarite. Site si Pganizacija na ZP Kavadarci i Inspektorot od Kavadare~kata po- re~e deka sevkupen pobednik od tra- nata "Mojte o~i Leno mori”. Duetot posakaa ovaa dru`ewe da prerasne preventivniot sektor od policiskata liciska stanica Dimitar Karakulev dicionalniot dvome~ e vremeto pomi- Kalina Bo{kovska i Petar Dimkov- vo tradicionalno. S.N. stanica vo Kavadarci, na 26.02.2015 naglasi deka lu|eto od tretata deba nato zaedno ispolneto so mnogu zabava godina, vo prostoriite na i spodeluvawe na iskustva. zdru`enieto se odr`a tra- Ovoj natprevar }e go orga- ZP Probi{tip dicionalniot sportski tu- nizraat i vo narednite go- rnir na koj natprevaruva- dini so intencija da bide Koncert so izme{ani emocii ~ite „silite” gi odmerija pobroen i da ima u{te pove- vo disciplinite tabla, }e natprevaruva~i. Na kra- a pokana na ustanovata za me poteknuvaat, potoa za instrumen- {ah i pikado. Kako i mno- jot na zaslu`nite u~esnici za{tita na stari i iznemo{- tite i pesnite od koga se peele i gupati dosega na turnirot im dodeli diplomi za os- Nteni lica „Elisaveta” vo Sko- kako se so~uvani. bea proglaseni najdobrite voeno prvo i vtoro mesto. pje, KUD „Veseli Penzioneri” od ZP Se svire{e, se pee{e i se dru`ea sportisti, taka {to vo ig- I na godina{niov dvome~ Probi{tip, vo ramkite na odbele- site zaedno ~as i polovina. Na mo- raweto tabla, najdobar be- penzionerite i pripadnici- `uvaweto na svojot 40-godi{en ju- menti, vo nekoi popoznati pesni se {e Marjan Kolev pripad- te na policiskata stanica bilej, na 12 fevruari, pred 40-sette vklu~uvaa i korisnicite od ustano- nik na PS, dodeka vo {ah prvoto mesto nepohodno e da se po~ituvaat, pred se pokraj glavnata sportska aktivnost, vata. Od lica- mu pripadna na penzionerot Traj~e poradi nivnoto znaewe iskustvo i po- organiziraa Sovetodavna grupa na ta im se ~ita- Petrovski. Me|u pripadni~kite od po- radi toa {to se u{te participiraat vo gra|ani za realizirawe na temata: ne`niot pol koi se natprevaruvaa vo op{testvoto, pofaluvaj}i ja nivnata „Prevencija od te{ki kra`bi, xebni {e radost i disciplinata pikado najve{ta be{e inicijativnost i sorabotka so javnite kra`bi i izmami vrz penezionerite”. zadovolstvo, a penzionerkata Blaga Melova, a od ma- institucii. Martina Mitkov vo o~ite ~esto zaigruva{e i po nekoja sol- ZP Kumanovo za. Celo vreme odeknuvaa bu- Jubilej na sestraniot Vlajko Petkovski rni aplauzi. Se bara{e po- o `ivotot ~ovekot ima mnogu mu legnala ulogata, kako da e napi{an korisnici i vrabotenite, vo prija- vtorno da se ispee nekoja pesna {to sre}ni momenti na koi so zado- tokmu za nego, a kostimot so prestil- ten i topol ambient go odr`a prviot ostavila vpe~atok ili gi potsetila Vvolstvo se se}ava, no da odbe- kata i lon~iwata za boza sam si gi koncert vo koj prozvu~ija mnogu iz- na mladosta i poubavite denovi. le`i{ 50 godini bra~en `ivot i da osmislil i napravil. I vo ostanata- do`ivee{ zlatna svadba, navistina e tite dramski pretstavi ima zna~ajni vorni refreni protkaeni so poezija. Vakvata atmosfera, koja sponatno se retkost. Denovive, na ovoj poseben ulogi. Sekoga{ e podgotven za {ega, Prisutnite na koncertot bea prijat- sozdade obostrano, gi motivira{e nastan kaj Vlajko Petkovski, penzio- znae da ka`e nekoja dosetka no i tek- no iznenadeni, najprvo od bogatiot u~esnicite na koncertot da ne pre- ner i ~len vo KUD "\oko Simonovski” st - li~na tvorba da napi{e i da u~e- kolorit na nosiite, od starite i po- stanuvaat, da gi ispolnuvaat niv- od ZP Kumanaovo, se sobraa najblis- stvuva na manifestacijata "[egobijna dzaboraveni pesni, od ume{nosta na nite `elbi, da otpejat i ne{to {to kite da mu go ~estitaat jubilejot so razglednica”. interpretacijata na vikoe~koto pe- ne bilo planirano, da gi nasmeat so iskreni `elbi za dolg i sre}en `i- Vlajko ima nesekojdnevna darba - ewe koe e karakteristi~no za pro- nekolku humoristi~ni refreni, da vot. Vlajko vidno raspolo`en, kako i umee da sviri narodni ora i pesni so bi{tipskiot kraj. Svireweto na iz- zapeat i pesni za na{ata Makedo- sekojpat, po~na da raska`uva kako ja usta na list od limon. Prosto ~ovek vornite instrumenti kako {to se nija. Na kraj, site zaedno ja zapejaa zapoznal svojata `ivotna sopatni~ka nanija, no i mnogu u~enici nau~il i im da ne veruva kako mo`at tolku verno kavalot, gajdata, kemaneto, tambu- "Makedonsko devoj~e”, a potoa za i kako se odlu~il ostatokot od `ivo- gi otkril tajnite za vkusnite jadewa i muzi~kite tonovi da se izvedat od rata i tapanot, isto taka, ja pobudija spomen i se}avawe na ovoj koncert, tot da go pominat zaedno. Pokraj mno- estetskoto ukrasuvawe na kola~i i eden obi~el bilkov list, no ete i toa nivnata radoznalost. Pokraj pesni- koj se pretvori vo ubavo dru`ewe, gute devojki {to gi zapoznal tamu ka- torti. Sekoga{ vesel, dinami~en i go znae Vlaj~e, kako go vikaat ko- de {to se {koluval i rabotel kako legite. Za site ovie izminati godini te ima{e i mnogu pra{awa za nosi- sleduva{e zaedni~ko fotografi- temperamenten po priroda, so samoto gotva~, od Sveti Nikole, Aran|elovac penzionirawe 2001 godina, Vlajko veren pridru`nik i golema potkrepa ite, nivnata izrabotka, od koe vre- rawe. M. Zdravkovska do Ohrid, toj ja odbral Lile od rod- aktivno se vklu~uva vo Zdru`nieto na vo `ivotot mu e soprugata, koja go noto Romanovce, isto kako vo pesnata penzionerite, najprvo kako sportist poddr`uva, go bodri, go sledi i zaed- ZP Demir Hisar "Zemi moma od svoj kraj”, no za da dade vo disciplinata tegnewe ja`e, a ot- no gi izvr{uvaat semejnite obvrski. soglasnost taa mu postavila uslov da koga se formira folklornata sekci- Sekoga{ e prisutna na site manifes- gi izbri~i musta}ite {to gi nosel ja se do denes e nejzin aktiven ~len. tacii koga nastapuva so KUD "\oko Si- Pomo{ za licata so toga{. Vlajko ni malku ne se dvoumel. Od po~etok se vklu~uva i vo dramska- monovski”. So site tie aktivnosti so Svojot raboten vek go pominal vo ta rabotilnica i vo bitovata drama zadovolstvo go minuva vremeto vo intelektualna popre~enost kujnata i kako vrven gotva~ na soleni "Len~e kumanov~e” go tolkuva likot na tretata `ivotna doba. i slatki jadewa dobival mnogu priz- Trendo bozaxijata. Veli deka tolku Slavica Lamba{a o ramkite na Memorandumot ovirawe i opremuvawe }e se dobie {to go potpi{a Zdru`enieto soodveten prostor dostoen za li- Vna penzioneri Demir Hisar so cata so intelektualna popre~enost. Centarot za poddr{ka na licata so - Izrazuvame golema blagodar- intelektualna popre~enost „Pora- nost na rakovodstvoto na ZP Demir Kumanovski majtap~ie ka” i prakti~no po~naa da se ispol- Hisar za ovoj niven blagoroden gest. [ef Vane, mnogo saka da se majtapsue - A, {to takoj sinko!? - Odnese gi Cane na pelcuvawe! nuvaat site to~ki od ovoj dokument. Posle pove}egodi{no barawe na i na tu|u trpezu da gostue. - Treba na pelcuvawe da gi nosu Imeno, be{e potpi{an Dogovor za soodveten prostor demirhisarskite Koj {to raboti, on kude Caneta na i dve balon~iwa vino da dade{. Udri se Vane po glavu i zakuka. otstapuvawe na 60m2 prostor vo Do- penzioneri ni izlegoa vo presret gosti. - A, {to }e ti vino sinko!? - Leleee, moi koko{ke smo jele i vino mot na penzionerite vo Demir Hisar kako i mnogu pati prethodno. Vo ren- - Edno za marvenoga doktora, pile! koj mu se dava na koristewe na oviraweto i opremuvaweto na Klu- Misli se Cane do k`t ovakoj!? ne se ide s`s prazni ruke, - A, Cane, Cane! CPLIP „Poraka” za otvorawe klub bot najmnogu u~estvuvame nie so na- - Aj {to gostue, a drugo za popa, za nedajbo`e. - Dobro si me nasamarija i za sve za nivnite aktivnosti i celi koi }e {i sredstva, nekolku pogolemi fir- ama i u `enu mi se zagledue, - Ako sinko, ako! naplatija. go koristat 53 lica so intelektual- mi od Demir Hisar, lokalnata samo- a po~na i da naredue. na popre~enost. Dogovorot be{e po- uprava, dobronamernici od na{iot Ispe~e gi Cane {efovi koko{ke. tpi{an na prigodna sve~enost vo kraj i donacii od stranstvo. Plani- - Cane, znam deka su posti, Dojdev drugari, stigne i Vane. prostoriite na Zdru`enieto na pen- rame site aktivnosti okolu uredu- ama ti, idi ispe~i koko{ku, }e dojdu - Ohoho, puna trpeza, ama }e e gozba! zioneri, na koja, me|u drugoto pret- vaweto na prostorot da gi zavr{ime na gosti. Radue se Vane. sedatelot Pere Petreski istakna: do krajot na april koga sve~eno }e go Mrsewe u tu|u ku}u }e mi se prosti. - So „Poraka” imame dolgogodi{na otvorime klubot, - istakna pretse- Nudi ga Cane,ama na majtap. sorabotka i sekoga{ sme im izlegu- datelot na „Poraka”, poznatiot de- Seti se Cane kako da mu vrati, - Kusni si {efe, kusni, kako da su vale vo presret na site nivni bara- mirhisarski penzioner i humanist ali i da se otarasi. tvoi! wa.Taka be{e i ovoj pat, koga za niv- Qube Dim~evski. Ka`e na drugari {to e smislija, ama Majtapsuev se i drugari. nata potreba za otvorawe ubavo i So ovoj gest ZP Demir Hisar naide "orasi”. - Pini si, pini Vane, kako da e tvoe! prijatno kat~e za realizacija na ni- na voodu{evuvawe i odobruvawe od vnata Programa i aktivnosti im ot- demirhisarskata javnost i u{te ed- Otide doma kude {efa. Dojde doma Vane i po~ne da vika Borjana Rali} stapuvame na koristewe prostor vo na{ se potvrdi deka humanosta e - Majko, {ef ka`a graorke da gi zemu. - Majkooo, kude su graorke!? penzionerka od Kumanovo Domot na penzionerite. Prostoriite u{te edna odlika na lu|eto od tre- se vo dobra sostojba i so malo ren- tata doba. Z. Stevanovski PENZIONER plus 80 mart 2015 REKLAMI 9 Eho od festivalot „Goce fest” 2015 godina va deka od negovoto osnovawe pa dose- na, po~nuvaj}i od Tudence, Kopawce, ga 26 pati po red u~estvuval kako kom- Siri~ino, Jegunovce, pa se do moeto pozitor, avtor i ispolniva~. rodno Raotince. E, tokmu so taa pesna @ivot so pesni i muzika Od pred nekolku godini Risto so „@eden Planina” nastapiv na „Goce svojata pridru`ni~ka Nacka pointen- fest” ovaa godina i ja dobiv vtorata ako i minatite godini, na najpoz- zivno e prisuten na penzionerskite nagrada od publikata, - so zadovolst- natiot festival na novi rodo- sredbi i manifestacii po razni povo- vo raska`uva Nacka. Kqubivi i patriotski pesni „Goce di. Naj~esto na reviite na pesni, muzi- Taa veli deka so pesnata `ivee u{te fest” 2015 godina, koj se odr`a na 13- ka i igri na site nivoi, kako specijal- od mala, a qubovta kon peeweto ja ti fevruari vo Univerzalnata sala vo ni gosti i u~esnici, no i na mnogu dru- iska`uva i za vreme na rabotata vo Skopje, penzionerite se poka`aa kako `ewa na zeleno vo razni kraevi i poz- obrazovanieto, najprvo kako u~itelka verni i najmnogubrojni posetiteli na nati kulturno-istoriski mesta vo Ma- vo rodnoto selo Raotince kaj Tetovo, ovaa zna~ajna tradicionalna kulturna kedonija. Za vakvoto vklu~uvawe vo potoa vo Sredno Kowari - skopsko i manifestacija vo R. Makedonija. Pok- aktivnostite na penzionerite Krapov- kako nastavni~ka vo osnovnoto u~ili- raj pomladite interpretatori na no- ski upatuva posebna blagodarnost do {te „Kole Nedelkovski” vo Skopje kade vokomponirani rodoqubivi i patriot- liderot na penzionerskata organiza- 2000-ta godina odi vo penzija. Poradi ski pesni, na festivalot nastapija po- cija Dragi Argirovski i do site penzi- peeweto nea u~enicite i kolegite po- znati peja~i i pretstavnici na najvoz- oneri, na koi za podolg i pozdrav `i- ve}e ja vikale peja~kata, a i dendenes rasnata populacija gra|ani, koi so svo- vot im pora~uva pesnata da im bide koga }e ja sretnat so zadovolstvo taka ite izvedbi ja voodu{evija publikata. `ivot, a `ivotot pesna. i se obra}aat. Taa izvr{ila golemo Posebno zadovostvo za niv be{e pod- Vtora nagrada na festivalot ja do- vlijanie vrz u~enicite za da ja zasaka- Inaku, Krume Spasovski e ve}e 8 go- dr{kata od nivnite kolegi penzioneri bi Nacka Slavkova, koja vklu~uvawe- at pesnata. Nacka veli deka od seko- dini vo penzija. Poslednive 3 godini koi za celo vreme gi bodrea so aplauzi to vo javnite nastapi i peeweto make- ga{ `ivee za da pee i pee za da `ivee. pointenzivno se dru`i so penzioneri- i u~estvuvaa vo dodeluvaweto nagra- donski rodoqubivi i patriotski pesni Posebno i e drago {to re~isi vo orig- te, kako veli, blagodarenie na pretse- di. Na festivalot bea dodeleni pove- go zapo~nuva so zapoznavaweto so Kra- inal gi pee pesnite na na{ata najpoz- datelot na SZPM Dragi Argirovski, koj }e nagradi, od koi Specijalna nagrada krajno i se raduva. Svojot talent za povski, koj vsu{nost go otkril nejzi- nata interpretatorka na ubavite stari ~esto pati volonterski go vklu~uva vo dobi Risto Krapovski, Vtora nagrada muzika go nasledil od svoite rodite- niot muzi~ki talent i potencijal za makedonski pesni Vaska Ilieva i re- razni kulturno-zabavni manifestacii Nacka Slavkova i Treta nagrada Krume li, a sposobnostite za tvorewe i svi- pridru`en vokal i samostojno peewe. ~isi nikoj ne mo`e da prepoznae koj e i sportsko-rekreativni sredbi na koi Spasovski rewe na razni instrumenti, od klari- interpretatorot. Sepak, istaknuva de- so svoite pesni gi razveseluva i soz- Risto Krapovski, re~isi novope~e- net, saksafon, pijano, violon~elo, gi- ka najgolemo zadovolstvo i pri~inuva dava prijatna atmosfera za dru`ewe. niot penzioner, doajenot na makedons- tara i {to u{te ne, gi otkriva i usovr- peeweto za penzionerite i so penzio- - Impresioniran sum od voljata i kata estrada, e poznat kompozitor, av- {uva pred i za vreme studiraweto, no nerite so koi intenzivno se dru`i ve- energijata {to ja poseduvaat penzio- tor i izveduva~ na makedonski narod- kako vrven violon~elist rabotniot }e 15 godini. nerite bez ogled na godinite {to gi ni pesni. Toj godinava na ovoj Festival vek go pominuva vo Makedonskata fil- Treta nagrada na festivalot „Goce nosat i toa mi dava inspiracija za nastapi so sopstveneta kompozicija harmonija. Sepak, za po~etok na kom- fest - 2015” ja dobi Krume Spaso- peewe i dru`ewe so niv, osobeno koga „Sojot ubav makedonski” i gi osvoi sr- poniraweto toj ja smeta 1986-ta godi- vski, koj mnogu ~esto se dru`i i pee so gi ima na edno mesto pove}e od pet- cata na prisutnite koi i za vreme na na so pojavata na prvata kompozicija i za penzionerite. Toj e dolgogodi{en {est iljadi od cela Makedonija. Ovie izvedbata so nego potpevnuvaa i silno „Tinke Katinke” - posvetena na negov- interpretator na pesni i doajen na ma- sobiri se mnogu bitni za aktivnoto i rakopleskaa. Ikonata na egejskiot me- ata pokojna sopruga i ottoga{ se redat kedonskata estrda, a na Festivalot se zdravo stareewe i za {irewe me|useb- los, taka e nare~en Risto poradi soz- golem broj pesni vo ispolnenie na vr- pretstavi so pesnata „Poraka”, tekst ni prijatelstvata i jaknewe na me|uet- davaweto i neguvaweto pesni so kara- vni makedonski interpretatori i doa- na Ivan Karadak i muzika na Sa{ko ni~kite odnosi, kako i za zapoznavawe kteristi~en zvuk od egejskiot del na jeni na makedonskata narodna pesna. Mitkovski od Kriva Palanka. Kako {to so istoriskoto minato i kulturnoto Makedonija, i na ovoj festival se za- Iako nema stroga evidencija za svo- ka`uva samiot, dosega 26 pati redovno bogatstvo na na{ata zemja, - naglasuva kiti so specijalna nagrada „\orgi Do- ite pesni, koi glavno mu se rodoqubi- nastapuval na „Goce fest”, od po~eto- Krume. nevski”. vi i patriotski, Risto smeta deka gi kot do denes, a preskoknal samo edno Denes Spasovski so svojata sopruga Za festivalot i tvore~kiot opus na ima nad 170. Na site e avtor na muzi- izdanie koga bil vo Avstralija. `ivee vo rodnoto selo Gorno Kowari - Krapovski razgovaravme vo opu{tena kata i aran`manot, na nekoi e teksto- - Re~isi sekoga{ na prethodnite skopsko, a slobodnoto vreme go minuva atmosvera vo negoviot dom. Kompozi- pisec, triesetina gi ispolnuva sam. festivali dobivav pesni {to mi le- peej}i i lovej}i ribi pokraj P~iwa. torot vedna{ ja otvori svojata `ivot- Golema blagodarnost iska`uva na vnu- `at na du{ata, {to gi peam so emocii, Iako sedumdesettata godina mu e na na prikazna prvenstveno istaknuvaj}i kot Ivan Krapov za negovite preubavi - Za po~etok vo studioto na Risto a toa znae da go prepoznae i `irito i dofat, izgleda mo{ne mladoliko, a i deka poteknuva od muzi~ka familija tekstovi. Za svoeto muzi~ko tvore{tvo snimivme dvaesetina stari makedons- publikata. Taka, posebno mi se dragi taka se ~uvstvuva. Vo {ega veli deka koja nad eden vek ja neguva muzikata i Krapovski ima dobieno bezbroj nagra- ki pesni i toga{ proizleze idejata za pesnite „Ah rani, rani” (poslednite se u{te e ~i~ko, a dedo stanuva koga }e kako amanet ja prenesuva od koleno na di i priznanija, od koi najdragi mu se: pridru`en vokal vo negovata pesna zborovi na Goce Del~ev), „Samo za mu dojdat vnucite od sinot i }erkata. koleno. Risto e siguren deka muzi~ka- Nagradata od MRT za „Kompozitor na „Prostete ne mo`e” koja be{e prvona- tebe”, „Makedonec za navek” i drugi koi Prijatniot razgovor moravme da go ta loza }e ja prodol`at negovite sled- godinata 2001-2002”, Nagrada za `ivo- gradena na festivalot „Goce fest” - isto taka bea nagradeni, - objasnuva zavr{ime, bidej}i Krume brza{e da benici bidej}i i dvata sina i dvete tno delo od festivalot „Rosa”, Treta 2012 godina. Potoa toj napi{a pesna Krume i ne zamoluva da gi istakneme odi vo emisija kaj baba Rada vo „Kanal snai mu se profesionalni muzi~ari, a nagrada na festivalot „Cvetnici - li~no za mene i bev presre}na {to mi avtorite koi pi{uvaat za nego: Branko 5”, da im ja razveseli emisijata. toj go nasetuva talentot i kaj trogo- 2014” i ovaa sega od festivalot „Goce se dade mo`nost da gi opejam petette Nikolovski, Mile Barbarovski, Ognen di{nata vnuka Kristina na koja bes- fest”, za {to so zadovolstvo istaknu- sela pokraj Vardar pod @eden Plani- Nedelkovski, Tome Vitanov i drugi. Mendo Dimovski SEDNICI 10 PENZIONER plus 80 mart 2015

ZP Ohrid i Debrca ZP Gazi Baba Zadovolni od postignatite rezultati \orge Andonov povtorno P Ohrid i Debrca na 27 fevruari dejstvuvaat vo dva biseri: turisti~ki- 2015 godina ja odr`a 10-ta i pos- ot centar Ohrid i najdobro urbanizi- izbran za pretsedatel Zledna sednica na Sobranieto vo ranata op{tina vo dr`avata. stariot sostav. Na sednicata prisus- - SZPM e organizacija, so samostoj- dinaesetata sednica so koja ra- datel na Sobranieto. Se izbraa ~le- tvuvaa i pretsedatelot na SZPM Dra- no finanisrawe od ~lenarina i ima kovode{e pretsedatelot Ana novi na Izvr{en i Nadzoren odbor, na gi Argirovski i pretsedatelot na Iz- odli~na sorabotka so mnogu nevladini E\eor|ieva, Sobranieto na ZP komisijata za statut i pravni raboti, vr{niot odbor na zbratimenoto zdru- organizacii i zdru`enija, so Ministe- Gazi Baba ja odr`a na 27 fevruari, vo Za delegati vo Sobranieto na SZP na `enie Solidarnost - Aerodrom od rstvoto za trud i socijalna politika, prisustvo na ~lenovite na IO, pret- grad Skopje, bea izbrani Ana \or|ie- Skopje, Dimitrie Bogatinoski. Ministerstvoto za zdravstvo, Fondot sedatelite na ogranocite, klubovite va, Pan~e Kova~ev i Ivan Mil~ev, a Najprvin izlagawe za Izve{tajot za za PIOM i FZOM, Ministerstvoto za i komisiite. Centralna tema bea vo SZPM, \orge Andonov i Slavko Si- rabotata vo 2014 godina, podnese pre- kulutra i drugi institucii. Bez nivna izve{tajot za rabtata na organite i monov. tsedatelot na IO na ZP Ohrid i Debr- poddr{ka i sorabotka vo razni proek- telata i zavr{nata smetka za ca, \or|i Trp~eski, ti na Evropskata Unija, i vo zemjata, 2014 godina. - Na{ite aktivnosti i rezultati se sigurno deka nema{e da se realizira- dini bea postignati pod negovo rako- Vo uvodnoto izlagawe, \orge dobro poznati. Vo izminatite ~etiri at mnogu na{i zamisli i planovi, kako vodstvo, mu be{e vra~ena Zlatna Pla- Andonov, pretsedatel na IO na godini imavme so {to da se pofalime. {to se sportskite natprevari, fol- keta, koja pretstavuva najvisoko priz- Zdru`enieto, konstatira{e de- So seto toa zdru`enieto se gordee. klornite revii, klimatsko-bawskata nanie koe {to go dodeluva zdru`e- ka vo izminatiot period e poka- Potoa, delegatite na Sobranieto gi rekreacija, besplatniot turisti~ki nieto. Pri vra~uvaweto na plaketata, `ano bogata i raznovidna akti- pozdravi pretsedatelot na IO na ZP vikend, proektot „Ruralen doktor”, pretsedatelot na IO na ZP Ohrid i vnost so vrvni rezultati. Ando- Solidarnost - Aerodrom od Skopje, besplatniot avtobuski prevoz i {to e Debrca \or|i Trp~eski, re~e: nov potencira{e deka finansi- Dimitrie Bogatinoski, koj pri toa najva`no, porastot na penziite i nejz- - Osobeno mi pri~inuva ~est i zado- skiot plan bil razgledan i pod- potseti deka nivnite zdru`enija se inata redovna isplata, - istakna Ar- volstvo, {to Plaketava mu ja dodelu- dr`an od ogranocite i deka so zbratimija vo noemvri minatata godi- girovski. Potoa odgovara{e i na pove- vame na Dragi Argirovski, ~ovekot koj racionalno tro{ewe na sredst- na, a ostana samo da se podgotvi zaed- }e novinarski pra{awa, koi bea pre- nesebi~no se vlo`uva sebe si i svojot vata vo novata 2015 godina se o~eku- Po zavr{uvaweto na sednicata na ni~ka Programa za sorabotka. neseni peku elektronskite lokalni trud, znaewe i iskustvo za dobrobit i vaat zbogateni aktivnosti na poleto Sobranieto, konstitutivna sednica Vo raspravata po Izve{tajot za ra- mediumi. afirmacija na site penzioneri vo ze- na zdravstvenata za{tita, kulturata, odr`a Izvr{niot odbor vo noviot so- bota na ZP Ohrid i Debrca za 2014 go- Vo znak na pove}egodi{nata uspe{- mjata i po{iroko, na li~nost koja e sportot i rekreacijata. Po site ovie stav i za pretsedatel ednoglasno go dinata, svoj pridones dade i pretse- na sorabotka na Ohridskoto zdru`enie dobitnik na mnogu nagradi i priznani- pra{awa se razvi diskusija, vo koja izbra povtorno \orge Andonov. Toj se datelot na SZPM Dragi Argirovski. so pretsedatelot na SZPM Dragi Ar- ja, koi{to se potvrda za negovata vre- site se soglasija deka se rabotelo zablagodari na dadenata doverba, Toj izrazi zadovolstvo zaradi zbrati- girovski i Sojuzot, a u{te pove}e za dnost kako op{testvenik, novinar i racionalno i transparentno. naglasuvaj}i deka Zdru`enieto i publicist. K. Spaseski muvaweto na ovie dve zdru`enija, koi uspesite {to vo izminatite ~etiri go- Po verifikacija na kandidaturata ponatamu }e prodol`i so realizacija na novite ~lenovi, najprvo Ana \or|i- na zacrtanite programski zada~i. ZP ^air to od Zdru`enieto, koja sostojba pod eva povtorno be{e izbrana za pretse- Vasil Pa~emski itno treba da se promeni. Pofalni zborovi za uspe{noto rabo- ZP Butel So racionalno rabotewe tewe na Zdri`enieto iska`aa: Bequl Sulejmani, Todor Iliev, Ibraim Osma- ni, Pero Milenkovski, Mane Manev i Ot~et za uspe{nata rabotata do pogolemi uspesi Rauf Hamidi, koi glavno gi poddr`aa od rakovodstvo na iznesenite konstatacii vo uvodnoto P Butel na 20-ti fe- pretsedatelot izlagawe i izve{taite. Tie se zalo`i- vruari, vo pro{iren PIsein Zekiri, So- ja za obezbeduvawe prostorii za klu- Zsostav odr`a ot~etna branieto na ZP ^air, na bovite i postojana gri`a za pravilna sednica na Sobranieto pri 23 fevruari odr`a se- zastapenost na site ogranoci vo rabo- {to be{e analizirana rab- dnica na koja bea usvo- tata na Sobranieto i negovite organi i otata na zdru`enieto vo eni izve{tajot za rabo- tela i za kreativnost vo rabotata i minatata godina i bea done- tata i zavr{nata smet- sorabotka so lokalnata samouprava. seni zna~ajni dokumenti za ka na zdru`enieto za Istaknaa deka, sega vo zdru`enieto se natamo{no dejstvuvawe i 2014 godina, kako i fi- ~uvstvuva nova klima, razdvi`uvawe i ostvaruvawe na programski- nansiskiot plan i Pro- uspesi. Tie ne go kriea zadovolstvoto te zada~i. So sednicata rakovode{e ~len na Izvr{niot odbor na zdru`e- gramata za rabota za 2015 godina. taka, prioritet na zdru`enieto. Dode- od rezultatite postignati vo izmina- pretsedatelot na zdru`enieto Qup~o nieto. Sobranieto izvr{i izbor i na Za ostvaruvaweto na programskite leno e ednokratna pomo{ na 61 lice so tiot period so racionalno tro{ewe na Dimovski, koj vo vovednoto izlagawe nov Nadzoren odbor vo sostav: Natali- zada~i, uvodno izlagawe ima{e Men- naru{eno zdravje i niski primawa. finansiskite sredstva. Site se sogla- go istakna zna~eweto na ovaa godi{na ja Vasilevska, pretsedatel i Nikola tor ]oku, pretsedatel na Izvr{niot Pretsedatelot ]oku istakna deka so sija deka nekoi ~lenovi od prethodno- sredba na ~lenovite na Sobranieto od Donev i Atanasie Kostov za ~lenovi. odbor na zdru`enieto. Toj gi potenci- racionalno tro{ewe na sredstvata vo to rakovodstvo koi imaat zemeno poza- aspekt na sogleduvaweto na rezulta- Akcenti od Izve{tajot za rabotata ra{e postigawata na sportski i kultu- novata 2015 godina, se o~ekuva da se jmica, treba pod itno da ja vratat. Na tite vo izminatiot period i sozdava- vo 2014 godina dade potpretsedatelot ren plan, zdravstvenata za{tita, so- postignat zbogateni aktivnosti vo site sednicata be{e potvrden mandatot na weto uslovi za spravuvawe so nedos- na Sobranieto Jordan Georgiev, a cijalnata pomo{ i podobruvawe na segmenti. Kritika upati kon prethod- dosega{niot delegat vo Sobranieto na tatocite i postignuvawe novi pogole- izve{taj za finansiskoto rabotewe standardot na penzionerite. Gri`ata noto rakovodstvo, kaj koe letargijata SZPM, Mentor ]oku mi uspesi. Naedno toj naglasi nekoi podnese knigovoditelot na zdru`eni- za bolnite i iznemo{teni lica e, isto dovela do oddale~uvawe na ~lenstvo- . V. Pa~emski pozna~ajni aktivnosti i postignuvawa eto Petre Ignatovski. Vo diskusijata na Zdru`enieto, koi detalno bea is- po site dokumenti u~estvuvaa: Nikola ZP Gostivar ka`ani vo Izve{tajot za rabotata vo Stojanovski, Pavle Manevski, Traj~e 2014 godina. Fidanovski, Qup~o Atanasovski i Potoa na sednicata bea izbrani drugi.Tie izka`aa konstruktivni kon- Dadena doverba na provereni kadri ~lenovi vo organite i telata. Del od statacii i predlozi za ponatamo{na uspe{na rabota. a 25-ti fevruari 2015 godina gat vo Sobranieto na SZPM be{e iz- Mavrovo i Vrap~i{te. Ova zdru`enie niv bea novi, a del bea od sostavot izbran pri konstituiraweto ZP Butel Sobranieto na ZP Butel vo raspra- Zdr`enieto na penzioneri Gos- bran Ademi Osmanfari. Mandatite na izbornite aktivnosti gi zavr{i vo vata po predlog Programata za rabota tivar odr`a konstitutivna sed- site novopredlo`eni kandidati ed- dekemvri minatata godina vo 23 ogra- vo 2013-ta. Pri izborot bea ispo~itu- N vani nasokite na SZPM za sprovedu- i Finansiskiot plan za 2015 godina, nica na Sobranieto, koga na 33 dele- noci, kade bea izbrani isto tolku istite ednoglasno gi usvoi, a sednica- gati im bea verifikuvani mandatite, pretsedateli i 33 delegati za Sob- vawe na izborite vo zdru`enijata na penzioneri ~lenki na Sojuzot. Za nov ta zavr{i so zaklu~ok deka Zdru`eni- od koi na 17 im be{e dadena povtorna ranieto. Svojata ot~etna sednica ja eto rabotelo doma}inski i namenski doverba, a 16 bea novoizbrani. Pri odr`a na 21-vi fevruari vo sosta- delegat vo Sobranieto na SZPM edno- glasno be{e izbran aktuelniot pret- gi tro{elo sredstvata vo soglasnost kandidiraweto na novite ~lenovi se vot na prethodniot mandat na Sob- so Statutot i pozitivnite zakonski vode{e smetka za izbor na kvalite- ranieto, koga be{e razgledana za- sedatel na zdru`enieto Qup~o Dimov- ski, Sloboda Ustun be{e izbrana za propisi. tni provereni kadri koi }e ja una- vr{nata smetka za 2014 godina i M.D. preduvaat rabotata na Zdru`enieto, Finansiskiot plan i Programata za nov sekretar, a Petre Zdenkov za nov a isto taka posebna va`nost be{e da- rabota za 2015 godina. Na ovaa sed- dena i na polovata i nacionalnata nica prisustvuva{e i pretsedate- ZP Probi{tip zastapenost. lot na SZPM Dragi Argirovski, ka- Za pretsedatel na ZP Gostivar po ko i pretsedatelite na ZP Debar, Realizacija na programata vtorpat ednoglasno be{e izbran Ni- Tetovo, Saraj, Taftalixe, a gosti o odr`anite sostanoci vo ogranocite na Zd- jazi Xelili, pri {to be{e izbran i noglasno bea usvoeni. ima{e i od Pogradec, Republika Al- ru`enieto na penzioneri vo Probi{tip na nov Izvr{en odbor od 10 ~lena, nov Inaku, ZP Gostivar go so~inuvaat banija. Pkoi bea predlagani novi ~lenovi za Sobra- Nadzoren odbor od 5 ~lena, a za dele- 6.200 ~lenovi od 3 op{tini: Gostivar, Vadije Zendeqi nieto, na 18-ti fevruari se odr`a konstitutivna sednica. Po verifikacijata na mandatite be{e ZP Taftalixe DDD - Skopje izbrano novoto rakovodstvo na ZP Probi{tip. Za pretsedatel na Sobranieto koj e i pretsedatel na misijata za statut. IO, povtorno be{e izbran Gruica Manasijev, a za Konstituirano novoto sobranie Vo po~etokot na fe- sekretar doverbata mu be{e dadena na Angel Ko- dru`enieto na penzioneri Taf- verifikuvaweto na mandatite na vruari se odr`a i dva- cev koj i dosega ja izvr{uva{e ovaa funkcija. talixe DDD - Skopje vo tekot na dvaesetipette delegati od ogranocite naesettata ot~etna sednica na So- Na konstitutivnata sednica bea izbrani i ~le- mesec fevruari ovaa godina odr- se pristapi kon izbor na pretsedatel branieto na ZP Taftalixe. Vo pri- novi na izvr{niot odbor, nadzorniot odbor i Z statutarnata komisija. Za delegat vo Sobranieto na Sojuzot na zdru`enijata na `a dve sednici: ot~etna i i konstitu- na Sobranieto i na Izvr{niot odbor. sustvo na Gradona~alnikot na op{tina tivna sednica na Sobranieto. So aklamacija ednoglasno be{e reiz- Karpo{, Stev~e Jakimovski, kako i go- penzioneri na Makedonija e izbran Stefan Stojanovski, rudarski in`ener vo Na konstitutivnata sednica na Sob- bran dosega{niot pretsedatel Dimit- sti od ZP Tetovo, ZP Gostivar, ZP Sa- penzija. Noviot sostav na Sobranieto broi 21 delegat od koi 4 se `eni, a vo izvr{- ranieto, so novoizbraniot sostav po rije Dimovski koj za dosega{noto ra- raj i ZP \or~e Petrov i drugi, niot odbor se 9 ~lenovi. botewe go istakna doma}ins- ~lenovite na Sobranieto go razgledaa Na sednicata be{e razgledana i Programata za rabota na Sobranieto i i usvoija Izve{tajot za rabota na koto i namenskoto tro{ewe negovite organi i tela za pretstojnata 2015 godina, donesena od prethodniot na sredstvata na penzioner- Izvr{niot odbor i Finansiskiot iz- sostav, koja dobi celosna poddr{ka i ednoglasno be{e usvoena. ite ~lenovi na ovaa skopsko ve{taj na prihodite i rashodite na Na prvata sednica na Izvr{niot odbor, se o~ekuva da bidat formirani i zdru`enie, a programskite zdru`enieto na penzioneri Taftali- ostanati organi i tela na Sobranieto i aktivot na penzionerkite, koj }e se zada~i bea navreme i vo ce- xe DDD za 2014 godina. Isto taka be{e anga`ira okolu organizacijata na svoeto ~lenstvo se so cel da gi vklopi vo lost realizirani. usvoen i Izve{tajot na Nadzorniot sevkupnite aktivnosti na zdru`enieto. Za ~lenovi na Izvr{niot odbor na zdru`enieto, kako i odluka- Vedna{ po konstituiraweto na novoto Sobranie na ZP Probi{tip, zapo~na odbor bea izbrani i predlo- ta za usvojuvawe na finansiskiot so realizacijata na programata. Prioritet be{e staven na podobruvaweto na `eni od ogranocite devet izve{taj na prihodite i rashodite na uslovite za prestoj i rekreacija na penzionerite vo penzionerskiot dom, vo koj ~lenovi. Na sednicata bea zdru`enieto za 2014 godina. so mali popravki vo klubot se sozdade prijatno kat~e za koristewe na slobod- izbrani i ~lenovi na noviot noto vreme i dru`ewe. M. Zdravkovska Nadzoren odbor i na Ko- S. Bilinski PENZIONER plus 80 mart 2015 SEDNICI 11

ZP Bitola ZP Centar Izve{taite ednoglasno usvoeni Zbogatuvawe na aktivnostite rz osnov na ~len 15 od Statutot pova`nite aktivnosti koi vo celost a 26 fevruari 2015 god. se odr- ciplinata strela{tvo. na ZP Bitola, na 24 fevruari bea sprovedeni i ja odbele`aa godi- `a vtorata sednica na ZP „Cen- Vo odnos na dokumentite za mate- V2015 godina, se odr`a 15-tata nata. Isto taka toj ja prezentira{e i ja Ntar”. Na dneven red bea: Izve{- rijalno-finansiskoto rabotewe, So- sednica na Sobranieto vo prisustvo objasni zavr{nata smetka, a za nejas- tajot za rabota na zdru`enieto, za branieto go prifati Izve{tajot na na site ~lenovi. Sevkupniot materi- nite pra{awa odgovaraa ~lenovi na 2014 god., Izve{tajot na Nadzorniot Nadzorniot odbor, so zaklu~okot de- jal, vo pe~atena forma, navremeno be- Nadzorniot odbor. Vo diskusijata na odbor za materijalno-finansiskoto ka celokupnata dokumentacija e ure- {e dostaven, {to pridonese za celo- prisutnite prete`no se iska`uva{e rabotewe vo 2014 god., Godi{nata sen uvid vo raboteweto na Zdru`eni- zadovolstvoto od prevzemenite ak- smetka na prihodite i rashodite eto. tivnosti i nivnata realizacija. Zdru`enieto, kako i rabotata na ko- za 2014 godina i Programata za Na sednicata bea razgledani i us- Pretsedatelot na Nadzorniot odbor misiite. Na sednicata se diskutira{e rabota na IO i na Sobranieto za voeni izve{taite za rabotata na Zd- Stanko Sipkovski, go naglasi dobro- i se davaa predlozi za aktivnostite 2015 godina i drugo. ru`enieto, Nadzorniot odbor, za ma- to rabotewe koe se gleda od podnese- vo naredniot period, a pretsedatelot Vo rabotata na sednicata u~es- terijalno-finansiskoto rabotewe, niot pismen izve{taj vo koj realno se Iliovski gi izvesti ~lenovite za od- tvuva{e i pretsedatelot na kako i statutarno-pravnata zastape- prika`ani sevkupnata rabota i aktiv- lukata na IO za dodeluvawe donacija SZPM Dragi Argirovski, kako i nost vo izvr{uvawe na rabotnite za- nostite vo 2014 godina. Izve{tajot za od 180.000 denari za poplavenite po- nekolku pretsedateli na skopski da~i za 2014 godina. rabotata na ZP Bitola be{e ednogla- dra~ja. Informacijata naide na odo- zdru`enija na penzioneri. Ot~et za rabotata za izminatata go- sno usvoen. Vo razgleduvaweto na ak- bruvawe so predlog ako e potrebno vo Izve{tajot za rabota na IO i dina podnese pretsedatelot na Zdru- tivnostite ne izostana i analizata na zavisnost od mo`nostite Zdru`enieto na Sobranieto go podnese pretseda- dno vodena, a tro{eweto na sred- `enieto Tome Iliovski, koj vo opse- rabotata na peja~kata grupa „Sirma povtorno da se pojavi kako donator. telot na IO Pavle Spasev koj na po- stvata soglasno zakonskite propisi. `nata i iscrpna analiza gi istakna Vojvoda”, Aktivot na penzionerki pri D. Todorovski ~etokot naglasi deka Izvr{niot od- Pretsedatelot na SZPM Dragi Ar- bor kako organ na Sobranieto, vo mi- girovski na po~etokot od svoeto ob- Konstitutivno-izborna sednica vo ZP Solidarnost da bide izbran za pretsedatel na natata godina uspe{no gi realizira- ra}awe im go ~estita izborot na ~le- SZPM, {to be{e proprateno so silen {e celite i zada~ite predvideni so novite i na rakovodstvoto na IO i na - Aerodrom aplauz od prisutnite. Za predlogot Programata. Od brojnite aktivnosti Sobranieto i im posaka uspe{na ra- govore{e Todor Todorovski koj ista- vo izminatata godina, sekako nemo`e bota. kna deka Dragi Argirovski e doka`an a da ne se spomene sve~enosta po po- - Uspe{noto rabotewe i pozitiv- Uspesi za po~it lider koj so dosega{nata aktivnost i a 9 mart 2015 godina vo ZP So- dateli vo ogranocite se izbrani: vod 60-godi{ninata od formiraweto nata smetka na zdru`enieto govori nesebi~nost dade isklu~itelen pri- na Zdru`enieto koga be{e promovi- deka vo minatata godina se rabotelo lidarnost - Aerodrom se odr`a Blagoja Petru{evski vo „Aerodrom”, dones za dobroto na site penzioneri rana i Monografijata po povod gole- dobro i doma}inski. Pretsedatelot konstitutivno-izborna sednica Branko ^e{arek vo „Vardar”, Kiro N i stari lica i zaslu`uva i miot jubilej, kako i najzna~ajnite ak- Argirovski, motiviran od neodamne- za novo Sobranie. Vo soglasnost natamu da bide prv ~ovek na tivnosti na komisiite. Zdru`enieto {nite nedobronamerni i neargumen- so Statutot, blagovremeno bea Sojuzot, a toa go prezentira- aktivno u~estvuva{e i vo site pen- tirani kritiki od nekoi penzioneri - odr`ani izborni aktivnosti vo {e na nastapi na radio i TV, zionerski aktivnosti na regionalno i koi ne se ~lenovi na sojuzot, gi pot- site 5 ogranoci vo Zdru`enieto, so napisi i knigi. Seto toa na republi~ko nivo, kako i na tradi- seti ~lenovite na ova Zdru`enie de- na koi bea izbrani odbori na pridonese za afirmacija i cionalniot {ahovski turnir po povod ka sekoj ~len treba da bide dobro in- ogranocite i pretstavnici vo napredok na statusot na pen- 13-ti Noemvri kade {to {ahisti od formiran za faktite i argumentite Sobranieto. Po verifikuvaweto zionerite vo RMakedonija i zdru`enieto vo dvete konkurencii go za penzionerskoto rabotewe za da na mandatite na ~lenovite na vo stranstvo. osvoija prvoto mesto. mo`e vistinata da ja {irime me|u pe- Sobranieto, vo koe se zastapeni Na krajot, pretsedatelot Na ovie, a i na golem broj drugi ak- nzionerite. Pretsedatelot Argirov- i `eni, na predlog na Kandida- Stamen Filipov se zablago- tivnosti akcentot }e bide staven i vo ski potseti i na najzna~ajnite prido- cionata komisija za pretsedatel dari za dobienata doverba i ovaa godina. Vo predlo`enata pro- bivki na penzionerite od zaedni~- na Sobranieto povtorno be{e im go ~estita izborot na no- grama se razvi plodna diskusija, vo kite proekti na SZPM i Minister- izbran Stamen Filipov. Potoa So- Bo{koski vo „Lisi~e”, Qube Ristovs- voizbranite ~lenovi. Na odvoena se- koja u~estvuvaa Pavle Spasev, Krste stvoto za trud i socijalna politika, branieto izbra Izvr{en odbor od 9 ki vo „Novo Lisi~e” i Violeta Kuseva dnica Izvr{niot odbor za pretseda- Angelovski, Vasilka Cvetkovska i odnosno Vladata na RM. Isto taka, toj ~lenovi, a za delegati vo Sobranieto vo „Jane Sandanski”. Od novoizbrano- tel povtorno go izbra Dimitrija Bo- drugi, be{e potencirano deka vo 2015 zboruva{e za podgotovkite za 20-ti- na SZPM gi izbra: Dragi Argirovski to Sobranie na Zdru`enieto predlo- gatinoski, a za sekretar Milorad god. Zdru`enieto }e se fokusira na te Republi~kite sportki natprevari i Dimitrija Bogatinoski. Za pretse- `en be{e Dragi Argirovski povtorno Ristoski. I. Gligorov poddr{ka na penzionerite so niski koi }e proslavat nesekojdneven jubi- penzii, dodeluvawe na ednokratna lej. Vo odnos na Folklornite revii, braniot delegat za Sobranieto na pari~na pomo{, i zbogartuvawe na pretsedatelot informira{e deka ZP Negotino SZPM da dade poddr{ka vo izborot na tradicionalnite aktivnosti. Risto namesto {est, godinava }e ima osum dosega{niot pretsedatel Dragi Argi- Kam~ev me|u drugoto, se zalo`i za regionalni folklorni revii. Ovaa Zaslu`ena doverba rovski za nov mandat imaj}i gi predvid otvorawe na penzionerski klub i vo godina treba da zapo~nat i podgotov- postignatite uspesi vo vodeweto na ogranokot na penzionerite „Mile Ar- kite za odbele`uvaweto na 70-godi- a 16-ti fevruari ZP Negotino sekretar na zdru- Sojuzot i pridonesot vo podobruvaweto sovski”, a Spiro Nikolovski za tre- {niot jubilej na Sojuzot {to }e se odr`a konstitutivna sednica na `enieto be{e iz- na statusot na penzionerite vo mnogu ning prostor za penzionerite-spor- slu~i idnata godina. NSobranieto i izbra novo rako- bran Simeon Hris- segmenti od `ivotot. Po konstitutiv- tisti {to se natprevaruvaat vo dis- C. Ilieva vodstvo. Za pretsedatel na Sobranieto tovski. Site iz- nata sednica na Sobranieto, se odr`a i ednoglasno be{e izbran dosega{niot brani ~lenovi se prvata sednica na IO na ZP Negotino na pretsedatel Petar Zahar~ev, a za za- doka`ani aktivis- koja za pretsedatel be{e izbran Petar ZP Debar i Centar @upa menik pretsedatel Ilija Em{ov. Za ti koi so svojata rabota imaat golem Zahar~ev, a za potpretsedatel Stojan delegat vo Sobranieto na SZPM be{e pridones vo afirmiraweto na zdru`e- Atanasov. Na istata sednica bea iz- Novo rakovodstvo izbran Petar Zahar~ev. Na sednicata nieto i postignuvaweto zabele`itelni brani i ~lenovi na komisii vo Zdru`e- bea izbrani i ~lenovi na Nadzorniot uspesi i vo ramkite na SZPM. nieto i na Aktivot na penzionerki. a 13 mart Sobranie na ZP Debar i Cantar @upa, ima kadrovski izmeni vo odbor i na Statutarnata komisija. Za Na sednicata be{e predlo`eno iz- I.E. re~isi site rakovodni organi i tela. Za nov pretsedatel e izbran Xavit NKarpuzi, koj vo glasaweto dobi najgolem broj glasovi. Za nov delegat na ZP Sveti Nikole ova zdru`enie vo SZPM e izbran Irfan U{telenca. Vo godi{niot izve{taj na ovaa zdru`enie koj go podnese dosega{niot pretsedatel Bes- Ot~etno - konstitutivna sednica nik Pocesta e istaknato deka a 3. mart ZP Sveti Nikole izbra pretsedatel na Sobranieto povtorno Nadzorniot odbor Mirko Danailov minatata godina, zdru`enieto rakovodstvo koe }e upravuva so be{e izbran Nikola Atanasov koj i dosega{niot pretsedatel na IO na ZP postignalo dobri rezultati i gi Nzdru`enieto vo narednite ~eti- dosega uspe{no ja vr{e{e istata fun- Sveti Nikole. Atanasov mu se zabla- ostvarilo site programski op- ri godini. Na po~etokot na sednicata kcija. godari na Danailov za u{pe{nata redelbi, kako vo odnos na pra- dosega{niot pretsedatel na Sobrani- Atanasov se zablagodari za dadena- afirmacija na zdru`enieto vo izmi- vata na penzionerite taka i vo eto na ZP Sveti Nikole gi obrazlo`i ta doverba potenciraj}i deka i vo ovoj natiot period i re~e deka negovoto odnos na podobruvaweto na niv- Izve{tajot za rabota i Godi{nata za- mandat }e se trudi zdru`enieto da iskustvo i znaewe e dobredojdeno vo niot standard. Pocesta dodade vr{na smetka na zdru`enieto za 2014 ima aktivnosti vo interes na penzio- sekoj moment. deka SZPM, poslednite gonini godina potenciraj}i deka se rabotelo nerite od Sveti Nnikole. Na sednica- Za delegat vo Sobranieto na SZPM pridonel za poka~uvawe na pe- doma}inski i spored zakonot. Dvata ta so aplauz be{e dadena poddr{ka be{e izbran Svetolik Nikolov. Po- nziite, a so vladinite proekti Izve{tai bea ednoglasno prifateni, sega{niot pretsedatel na SZPM da toa bea izbrani ~lenovi na komisiite ovozmo`eno e penzionerite so niski primawa da koristat bezplatno bawsko kako i Programata i finansiskiot bide pretsedatel u{te eden mandat za: statutarno-pravni pra{awa, kul- klimatska rekreacija. plan za 2015 godina. Potoa se pristapi zaradi postignatite rezultati na site turno-zabaven `ivot, sport i rekre- Noviot pretsedatel Xavit Karpuzi potencira{e deka zdru`enieto }e preze- kon izbor na ~lenovi na Sobranieto, poliwa. Naredniot den Izvr{niot acija i humanitarno-socijalni raboti. ma dopolnitelni aktivnosti za ponatamo{noto podobruvawe na standardot na Izvr{niot odbor i Nadzorniot odbor. odbor ja odr`a svojata prva sednica na Za pretsedatel na Aktiv na penzioner- penzionerite, a eden od prioritetite }e bide i unapreduvawe na demokratskite Vo Sobranieto bea izbrani 21 ~len, a koja za pretsedatel be{e izbran Ni- ki izbrana e Qiqana Naumova. procesi vo zdru`enieto. Vo ovaa zdru`enie ima nad 2000 ~lenovi i nad 400 se vo Izvr{niot odbor 7 ~lenovi. Za nov kola Atanasov, a za pretsedatel na V. Petru{eva od op{tina Centar @upa. Zatoa, potencira{e toj, mnogu brzo }e se otvori eden penzionerski klub i vo taa op{tina. V. Sadiku ZP Ki~evo ZP Kru{evo Doverba na dosega{noto rakovodstvo Nov mandat za Nikola Nikolovski enovive Zdru`enieto na odbor be{e izbran Slobodan penzionerite od Ki~evo, vo Bogeski, a be{e formirana i zborite vo site ogranoci na ZP datel i ~lenovi na Izvr{niot odbor; Dprostoriite na hotel "Ki- komisija za pravni raboti i Kru{evo se izvr{ija vo dekem- pretsedatel i ~lenovi na Nadzorniot ~evo” odr`a sednica na Sobra- statut. Ivri i po~etokot na januari 2015 odbor i prestavnik - ~len za vo nie na koja be{e dadena doverba Sobranieto za delegat vo godina, konstitutivna sednica na So- Sobranieto na SZPM. Za pretsedatel na dosega{noto rakovodstvo za Sojuzot na penzionerite na branieto na Zdru`enieto se odr`a na na Sobranieto na Zdru`enieto e iz- naredniot ~etirigodi{en man- Makedonija go izbra Du{an 13.03.2015 godina, a na istata prisus- bran Nikola Atanasoski, a za pretse- dat. Po utvrduvaweto na izbor- Ristoski dosega{en delegat. tvuvaa site 25 ~lenovi. Na sednica datel na Izvr{niot odbor povtorno e nite dokumenti od strana na ve- Sobraniieto gi usvoi pro- ednoglasno bea usvoeni: Izve{tajot izbran Nikola Nikolovski, a za sek- rifikacionata komisija, pret- gramata za rabota i Finansi- za rabotata na Zdru`enieto za peri- retar na Izvr{niot odbor povtorno e sedatelot na kandidacionata komisija ^edomir Bogatino- skiot plan za 2015 godina. odot 2011 do 2014 godina; Programata izbran Gligor Angeleski. Za Pretse- ski za pretsedatel na Sobranieto na Zdu`enieto na pen- Na kraj izbraniot Izvr{en odbor ja odr`a svojata prva za rabota na Zdru`enieto za 2015 go- datel na Nadzorniot odbor izbrana zionerite Ki~evo go predlo`i Mehmed Mehmedi za kogo sednica na koja za pretsedatel na odborot be{e izbran dina i Finansiskiot plan na zdru`e- Vasilka Damjanoska, a za ~lenovi Di- re~e deka vo izminatiot period so uspeh rakovodel so So- Qubimir Lukaroski, a za sekretar Dobrivoj Lazareski, koi nieto za 2015 godina. mitar Kostoski i Donka \or~eska. Za branieto, a delegatite so aplauz go izbraa za pretsedatel. po izborot se zablagodarija so obvrska uspe{no da rabotat Sobranieto izbra pretsedatel na ~len vo Sobranieto na SZPM e izbran Potoa be{e predlo`en Izvr{en odbor od 11 ~lenovi koi i vo naredniot mandat. Sobranieto na Zdru`enieto; pretse- Dimitar Bogdanoski. G. Angeleski bea ednoglasno prifateni. Za pretsedatel na Nadzoren A. Ristoska IZBOR OD ALBANSKI 12 PENZIONER plus 80 mart 2015 Mbledhje raportuese e Kuvendit të LShPM Punëtori me korrespondentët Për sukseset e arritura jemi meritorë Lidhja me rrjetë të shkëlqyer të gjithë korrespondentësh uvendi i LShPM, më datë 19 Qeverinë dhe institucio- ë 20.02.2015, u mbajt Punëtori jektivitetit dhe të vërtetës, të kritikohet, shkurt të vitit 2015, ka mbajtur net relevante, çka u për- me korrespondentët e gazetës por jo edhe qëllimkëqija, por të potenco- Kmbledhjen e vet raportuese në të shëndet me duartrokitje M“Penzioner plus”, shtojcës në het dhe theksohet ajo çka është e mirë. cilën është shqyrtuar puna dhe rezul- të fuqishme. gazetën “Nova Makedonika”, ”Penzioner- Si gjithnjë, fjalimi i tij me respekt dhe vë- tatet e arritura të Lidhjes në mandatin e Si suksese me rëndësi ski vidici”, faqen për pensionist në gjuhën mendje u përcoll nga të pranishmit. kaluar katërvjeçar. Me mbledhjen ka historike ai ka theksuar shqipe në gazetën “KOHA” dhe ueb fa- Për projektet e reja programore të udhëhequr kryetari i LShPM, Dragi Ar- manifestimet kulturore ar- qen e LShPM. Në sallën plot të mbushur Lidhjes, ka folur Stanka Trajkova sekretar i KE në LShPM, Pas elaborimit të saj të girovski, i cili ka përshëndetur anëtarët e gëtuese, para së gjithash në të cilën ishin të pranishëm mbi pesëd- hjetë korrespondent pothuajse nga të Programit të LShPM për vitin 2015, para- Kuvendit dhe mysafirët tjerë të pran- revyalet e këngëve, muzi- gjitha shoqatat anëtare të LShPM ishte qitje për disa aspekte, por edhe për ga- ishëm, ndërkaq, pas aprovimit të rendit kës dhe lojërave të cilat Raportit financiar të cilët në fund me kënaqësi të konstatohet se informimi i bime të cilat më së shumti hasen në të ditës, ka dhënë raport më të gjerë për për arsye të kontributit për zhvillimin dhe Llogarinë përfundimtare të LShPM për pensionistëve dhe i opinionit më të gjerë shkrimet që i dërgojnë korrespondentët, punën e Lidhjes, me ç'rast ka potencuar ruajtjen e traditës dhe pasurisë kulturore vitin 2014 dhe Programin për punë për në vend dhe jashtë saj për pensionistët ka folur Mendo Dimovski redaktor në kontributin e madh në përmirësimin e është shpallur për interes shtetëror, si vitin 2015, janë aprovuar njëzëri. dhe problemet dhe sukseset e tyre “në gazetën “Penzioner plus”, krejt me qëllim kualitetit të jetës së pensionistëve. Me dhe Olimpiada sportive pensioniste e Në mbledhje të Kuvendit është disku- kraharorin e tyre” e mbajnë këto pjesëtar që ato të eliminohen. Në punëtori është këtë rast ai ka theksuar rezultatet më të cila këtë vit shënon jubileun e 20 vje- tuar edhe për çështje të tjera aktuale për të moshës së tretë. Bashkëpunëtor më i bërë fjalë edhe për shfrytëzimin e tekno- rëndësishme të cilat kanë lënë gjurmë torit. punën e Lidhjes, ndërkaq, janë dhënë in- moshuar në mesin e tyre, ishte Mile To- logjisë informative si dhe për mbindërti- në zhvillimin e deritanishëm dhe veprim- Pas fjalëve me përshtypje të kryetarit formacione dhe sugjerime për mbajtjen e puz, i cili e fillon deka- in e Lidhjes të arritura përmes formave Argirovski, shumë anëtarë të Kuvendit, mbledhjes zgjedhorë të Kuvendit. dën e nëntë të jetës, të ndryshme si dhe të bashkëpunimit me diskutuan rreth Raportit për punë dhe M.D. ndërkaq, i vetmi që shkruan edhe në shqip ShP Ohër dhe Debarcë dhe në maqedonisht i cili edhe e redakton fa- qen në gjuhën shqipe Katër vite me shumë suksese dhe aktivitete në gazetën “Penzioner plus” është Baki Bakiu. hP Ohër dhe Debarcë, në fund të nsioneve tona është më e lartë se pensi- Në rrjetin korrespo- shkurtit mbajti mbledhjen e 10-të onet e vendeve që na rrethojnë, - ka the- ndencës të cilës mund Stë fundit të Kuvendit në përbërje të ksuar Argirovski. Në diskutimin e tij ai ka t’ju mbetet lakmi shu- vjetër. Në prani të kryetarit të LShPM sqaruar se LShPM nuk është për formi- më mediumeve serioze në vend, kishte min e diturive informative të korrespon- Dragi Argirovski dhe kryetarit të KE të min e shoqatave të vogla të reja të cilat gazetar me përvojë të madhe gazetare- dentëve. Është konstatuar se në këtë ShP Solidarnost-Aerodrom nga Shkupi, nuk do të kishin mjete për aktivitetet e ske, shkrimtarë, poetë, por edhe gazeta- drejtim ka përparim të dukshëm. Për mo- Dimitrie Bogatinoski, Raport për punën tyre. rë – amator të profesioneve të ndryshme mentin, vetëm tri shoqata dërgojnë shkri- në vitin 2014 paraqiti kryetari i KE i ShP Në shenjë të bashkëpunimit disa vje- të cilët me këmbëngulësi me qëndresë me përmes postës, të tjerët atë e bëjnë Ohër dhe Debarcë, Gjorgji Trpçeski, i cili çar të shoqatë pensioniste të Ohrit me dhe me dashuri e përvetësojnë këtë në rrugën elektronike, e nëse merret pa- në fjalën e tij ka theksuar se me gjithë di- kryetarin e LShPM Argirovski dhe Lid- zanat të rëndë dhe me përgjegjësi. Dhe rasysh se mosha e korrespondentëve ës- sa problemeve të caktuara, janë realizu- hja, a edhe më tepër për sukseset e arri- të gjithë ata jo vetëm që shkruajnë, por htë rreth 70 deri 75 vjet, ajo është për çdo ar pothuaj se të gjitha detyrat programo- tura në katër vitet nën udhëheqjen e tij, i dërgojnë dhe bëjnë fotografi për shkrimet lëvdatë! re, me çka shoqata krenohet. është dorëzuar Pllaketa e Artë, si mirën- e tyre me qëllim që të jenë sa më të mirë Në punëtori ka ra fjala edhe për Ueb Më pastaj, delegatët e Kuvendit i për- veritare, me Ministrinë për punë dhe po- johje më e lartë e shoqatës. Gjatë dorë- dhe më me besueshmëri. faqen e LShPM e cila në vitet e kaluara shëndeti kryetari i KE i ShP Solidarnost- litikë sociale, Ministrinë e shëndetësisë, zimit, Tërpçeski ka thënë: Punëtoria filloi me fjalimin e Dragi Ar- është mjaftë e vizituar nga vizitorët nga të Fondin për SPIM dhe FSShM, Ministrinë girovskit, kryetar i LShPM dhe kryetar i gjitha gjuhët nga vende të ndryshme të Aerodrom nga Shkupi, Dimitrie Bogati- - Më është nderë dhe kënaqësi e ve- Këshillit redaktues të “Penzioner plus”, botës. Me aplikimin e nën faqeve për noski. Gjatë diskutimit rreth Raportit për e kulturës dhe institucione të tjera. Pa çantë që Plakatën ia dhurojmë Dragi Ar- mbështetjen dhe përkrahjen e tyre në gazetar dhe publicist, autor i 18 librave secilën shoqatë anëtare e Lidhjes në punën e ShP Ohër dhe Debarcë për vitin girovskit, njeriut i cili ka dhënë shumë prej të cilave 5 për popullatën pensionis- faqen e LShPM, kontakti në mes shoqa- 2014, kontribut ka dhënë edhe kryetari i projekte të ndryshme të Unionit Evropi- mund për të mirat dhe afirmimin e të gji- an, sigurisht se nuk do të mund të reali- te, ekspert për moshën e tretë shpallur tave do të jetë më i mirë, ndërkaq ndërri- LShPM Dragi Argirovki. thë pensionistëve në vend dhe më gjerë, nga Instituti ndërkombëtar “Hevreka” në mi i përvojave ndërmjet tyre më kualitativ. - LShPM është organizatë më masive, zonim shumë plane tona, siç janë Garat personalitetit i cili është fitues i shumë sportive katër vite me radhë ku më të Lubjanë - Slloveni, për shumicën e të Në fund pati diskutim, në të cilin të pran- joqeveritare, jo partiake dhe shumetni- dhuratave dhe mirënjohjeve, të cilat janë pranishmëve, shembull se si duhet të ishmit konstatuan se informimi i Lidhjes ke, me financim të vetin nga anëtarësia. mirët janë pensionistët Ohrit, ndërkaq dëshmi për vlerat e tij dhe për angaz- shkruhet dhe mësues dhe mentor në për- mirë funksionon dhe kontribuon që akti- Kemi bashkëpunim të shkëlqyeshëm sukses kanë treguar edhe në Revyalet himin e tij për standard më të mirë. vetësimin e gazetarisë. Në fjalimin e tij ai vitetet, rezultatet dhe sukseset e shoqa- me shumë organizata dhe shoqata joqe- folklorike. Është fakt se mesatarja e pe- K. Spaseski ndër të tjerat ka potencuar se që të bëhe- tave dhe Lidhjes, nëpër gjithësi, të jenë sh gazetar i mir, duhet të hulumtohet dhe në nivel më të dëshiruar. ShP Gostivar gjithnjë duhet të mbetesh në anën e ob- Kalina S. Andonova U zgjodhën kuadro të dëshmuara ShP Saraj hP Gostivar, aktivitetet zgjedhore Gjatë kandidimit të delegatëve të ri, cional. Rezultate të meritueshme i ka kryer në dhjetor të vitit 2014 është mbajtur llogari për zgjedhje të ku- Për kryetar të ShP Gostaivar, sërish në 23 degët e saj, ku janë zgjed- adrove kualitativ dhe të dëshmuar të është zgjedhur Nijazi Xhelili. Në mbled- ën drejtimin e kryetarit të Kuvendit Këshillit ekzekutiv Rufat Ramadani dhe S Baki Bakiu, Shoqata e pensionis- kryetari i Kuvendit Baki Bakiu. Që të dy hur po aq kryetar dhe 33 delegatë të cilët do ta përparojnë punën e Shoqatës, hje është zgjedhur edhe Këshill i ri ekze- tëve të komunës Saraj, më datë drejtuesit e kësaj shoqate, ndër të tjerat Kuvendit. Mbledhjen e vet rapor- kutiv prej 10 anëtarëve, Këshill i ri mbi- N 03.03.2015, ka mbajtur Kuvendin rapor- kanë theksuar se në tërësi janë realizuar tuese e ka mbajtur më 21 shkurt këqyrës prej 5 anëtarëve, ndërkaq, për tues, në të cilin kanë marrë pjesë anë- përcaktimet programore. Në aspektin fi- në të cilën është shqyrtuar Lloga- delegat për Kuvendin e LShPM është tarë të organeve dhe të trupave të sho- nanciar është punuar me nikoqirllëk në ria përfundimtare për vitin 2014 si zgjedhur Osmanfari Ademi. Mandatet e qatës, kryetarë të degëve dhe mysafirë kuadër të Planit të paraparë financiar. dhe Plani financiar dhe Programi të gjithë kandidatëve të ri të propozuar të ftuar si: nënkryetari i Kuvendit të Bashkëpunimi me shoqatat e regjionit për punë në vitin 2015. janë aprovuar njëzëri. LShPM Besnik Pocesta, drejtues të sho- dhe më gjerë ka qenë në nivel të duhur, Më 25 shkurt 2015, ShP Gos- Në mbledhje ka marrë pjesë edhe informimi i anëtarëve po ashtu. Për pu- tivar ka mbajtur mbledhjen konsti- kryetari i LShPM Dragi Argirovski, si dhe nën e shoqatës ka folur edhe Mahir Du- tuive të Kuvendit, në të cilën, 33 kryetarët e ShP Dibër, ShP Tetovë, ShP raku, sekretar dhe Dr. Jovan Deçkov, delegatëve u është verifikuar ma- Saraj, ShP Tavtalixhe, ndërsa ka pasur anëtar i KE i shoqatës. ndati. Nga ata, 17 vetave u është mysafirë edhe nga Pogradeci, Republi- Rreth raportit për punën e shoqatës dhënë besimi së dyti herë, ndërkaq, 16 e gjithashtu, rëndësi e posaçme i është ka e Shqipërisë. kanë folur edhe mysafirët: Nijazi Xhelili, janë të zgjedhur të rinj. dhënë edhe përfaqësimit gjinor dhe na- Vadije Zendeli Shaban Azizi, Metodija Novkovski, Bes- nik Pocesta e të tjerë. Të gjithë mysafirët ShP Strugë të raporteve të deritanishme shumë të e pranishëm shprehën falënderim për mira të dy shoqatave. Vënia e raporteve ftesën dhe uruan për rezultatet e arritura. vëllazërore e të dy shoqatave i lidhin ed- Besnik Pocesta, pasi përshëndeti në Edhe një vit i suksesshëm he ndodhitë historike nga periudha e emër të kryetarit të LShP Dragi Argirov- Ilindenit. Nga që, në Shtabin kryesorë të qatave simotra nga Tetova, Gostivari, ski, ka uruar sukseset e arritura në sho- i pensionistëve struganë Kryengritjes së Ilindenit më 1903, ka qe- Gjorçe Petrovi dhe Çairi. Në mbledhje qatë duke potencuar se sukseset tuja në anëtar vojvoda i njohur nga Struga është shqyrtuar Raporti për punën e janë edhe tonat. Njëherësh ai ka thek- ë mbledhjen raportuese të Kuve- nga Struga, Raport për punën e ShP Antoagen Haxho, ndërkaq e fejuara e shoqatës, Plani financiar, Llogaria për- suar nevojën e një bashkëpunimi edhe ndit të ShP Strugë, mbajtur më Strugë në vitin 2014, ka dhënë kryetari i atëhershme e vojvodës dhe kryetar i pa- fundimtare, Raporti i Këshillit mbikëqy- më të mirë me degët e shoqatës. Ndatë 20 shkurt, është aprovuar Kuvendit Liman Pollozhani, Në fjalën e rë i Republikës së Krushevës Nikolla rës për vitin 2014 si dhe Programi dhe Kryetari Baki Bakiu, mbylli punën e Plani financiar i shoqatës për vitin 2015. Kuvendit me konstatimin se konkluzion- Raporti për punën e organeve dhe tru- tij, kryetari Limani, ka thënë se edhe në Karev, ka qenë strugania Koca. pave, për punën materiale-financiare në vitin e kaluar 2014, ShP Strugë i ka real- Raport për punën e organeve dhe tru- in se objektivat e parapara programore izuar të gjitha përcaktimet K. Spaseski pave të shoqatës kanë dhënë kryetari i janë realizuar në tërësi. B.B. programore. Është me rë- ndësi të thuhet se në vitin ve Dibër Qendër Zhupë, do të ndër- merr aktivitete plotësuese për përmi- 2014, me sukses punon ShP e Dibrës me kryetar të ri rësimin të mëtutjeshëm të standardit të Klubi i pensionistëve ibër,13 mars - Në Kuvendin zgje- e paraqiti kryetari i deritashëm Besnik moshës të tretë. Një ndër parimet krye- Në diskutim për Rapor- dhor të pensionistëve Dibër - Pocesta i cili ka theksuar se edhe gjatë sore ka thënë Karpuzi, do të jetë edhe tet për punën e ShP Stru- DQendër Zhupë, pati ndryshime vitit të kaluar, shoqata në fjalë arriti të avancimi i proceseve demokratike në gë, kanë marrë pjesë: Mi- në kuadër pothuajse në të gjithë trupat realizoj të gjithë përcaktimet programo- këtë shoqatë, ku të gjithë pensionistët rko Trposki, Stefan Vlladi- udhëheqëse. Kryetar i ri është zgjedhur re, si në mbrojtje e të drejtave të pen- do të kenë të drejtën demokratike, të mirov, Nikolla Poposki, Xhavit Karpuzi i cili në votim mori pje- sionistëve ashtu edhe në përmirësimin dinë për të gjithë aktivitetet që zhvillo- Krste Stojanoski, Elisave- sën më të madhe të votave përkundër të standardin të tyre. Pocesta ka shtu- hen në këtë shoqatë. Në këtë shoqatë ta Llazareska, Ajredin kundër kandidatit - kryetarit të deritas- ar se Lidhja e pensionistëve të Maqe- ka mbi 2 mijë anëtarë dhe mbi 400 janë vitin 2014, ndërkaq, është sjellë edhe Memedi, Llambe Llazoroski, Krste Spa- hëm Besnik Pocesta, dhe ai faktikisht donisë viteve të fundit ka rrit pensionet, nga komuna Qendër Zhupë. Prandaj Program për punë dhe Plan financiar seski, Nikolla Nikolloski, Nadezhda do të udhëheq këtë shoqatë katër vitet kurse me projektet qeveritare u ka mu- ka shtuar ai, shumë shpejt do të hapet për vitin 2015. Çatoroshkoska, e të tjerë. e ardhshme. Përndryshe, delegat i ri i ndësuar pensionistëve me pensione të një klub i pensionistëve edhe në atë Në këtë mbledhje në të cilën morën Në mbledhje Kuvendi ka sjellë vendim shoqatës së pensionistëve në LSHPM ulëta të shfrytëzojnë rekreimin në banja komunë. pjesë përfaqësues të ShP Krushevë, për vëllazërim me ShP Krushevë. Kjo është zgjedhur Irfan Ushtelenca. Në pa pagesë. Kryetari i ri Xhavit Karpuzi Ohër, Vevçan, Organizata e luftëtarëve nismë themelohet në bazë të themeleve raportin vjetor të kësaj shoqate të cilin ka deklaruar se shoqata e pensionistë- Vjollca Sadiku Faqen e redaktoi Baki Bakiu PENZIONER plus 80 mart 2015 PANORAMA 13 Sredba so penzionerkata - dobrotvorka Gordana Zafirovi} Pasija - optimizam Kako do pomali smetki za ekojdnevnoto `iveewe e ispol- tuva i otvora prostor za nov kvalitet struja? Sledete gi ovie soveti neto so razni sredbi i do`ivu- vo `ivotot.” nergijata potrebna za osvetlu- - Navle~enite zavesi i spu{tenite Svawa. Toa nudi brojni iskustva i Za Gordana Zafirovi} ne e „zabegu- vawe na edna prostorija, mo`e roletni nave~er ja ~uvaat akumulira- poraki, od sekogo do sekogo i kon se- vawe” nitu izlet vo oblasta na nadri- Eda bide dovolna za osvetlu- nata toplina; kade. Dru`eweto so Gordana Zafiro- lekarstvoto ako sekoj ~ovek pri sred- vawe na celiot dom. Za 1 KW potro- - ^istete go bigorot od greja~ot na vi} e impresivna potvrda za taa `i- bata so drug, izrazi blaga nasmevka, go {ena elektri~na energija, mo`at da bojlerot za topla voda na sekoi 18 votna filozofija. pozdravi iako ne go poznava, so dobar se svarat 90 kafiwa, da se koristi meseci; Diplomiraniot tehnolog Zafiro- zbor, ako izrazi blagodarnost kon `i- pet ~asa internet, da ispeglate 11 Pokraj ovie korisni soveti, vo ram- vi}, do 1973 godina rabotela vo skop- votot za sekoj nov den i ne gleda deka ko{uli, da ispe-~ete edna torta. ki na rabotilnicata bea spomnati u{- ski OHIS. @ivotniata pateka potoa ja treba da postoi druga posebna pri~ina te nekolku fakti, koi {to mo`ebi do- odvela vo Germanija, kade {to svoeto za so radost da se pre~eka noviot den jatelite {to }e gi sretnete, optimiz- Eve nekolku prakti~ni soveti znaewe i iskustvo gi naso~ila kon ili da se raduvame na pojavata na son- mot neka go ispolnuva sekoj va{ mig”, kako mo`eme da za{tedime ener- farmacevtskata industrija, posebno ceto vo na{ite sekojdnevija. Vo celi- naglasuva Zafirovi}. gija i da bideme energetski efi- vo oblasta na onkolo{kata dijaliza. na, za nea nie nedovolno go cenime toa @ivotot i raboteweto vo Germanija kasni: Zdobienite znaewa se opredelila da {to go imame i zatoa sme, po pravilo, i vo Makedonija i ovozmo`ile da na- - Odberete ma{ina za perewe gi spodeluva so drugite. Sega e posto- neblagodarni i kon `ivotot i kon pravi i sporedbi vo sekojdnevijata na na ali{ta so soodvetna golemina; jano vo Germanija i vo svojata Makedo- drugite. A toa e ve}e alarm! lu|eto od tretoto doba. - Goleminata na ladilnikot nija, no najto~no e deka sekoga{ e me|u Gordana Zafirovi} ja podgotvuva „Zagri`uva~ko e povlekuvaweto vo treba da odgovara na potrebite lu|eto i so niv. svojata vtora kniga. Vo nea se obiduva sebe, {to go pravat na{ite ovde. Ta- na doma}instvoto; Posebno vnimanie vo javnosta pre- da go razraboti problemot na relak- kanare~eniot zapad, navistina ima - Optimalnata temperatura vo dizvika nejzinata avtorska kniga, so siranosta na `ivotot, izbalansira- pogolemi finansiski mo`nosti, a toa zamrznuva~ite e -180 S, a vo predizvikuva~ki naslov T.E.S.-la. nosta vo nego i voop{to natrupanosta nudi otvorawe na pove}e sobirali{ta fri`iderot 50 S; Vedna{ pobrza da ni pojasni. na prostorot {to ne opkru`uva i vo koj i razvivawe na pove}e aktivnosti za - Sonceto e svetilka na prirodata. sega ne ste gi znaele, a tie se: „Toa pretstavuva obid da se pojasni `iveeme, nezavisno dali e toa domot individualni afiniteti i za razvoj Dodeka toa sveti ne pali ja sobnata Energijata potrebna za osvetluvawe i postigne tehnika za emocionalna ili rabotnoto mesto. na humanitarni grupni dejnosti. No, i svetilka; na edna prostorija, mo`e da bide do- sloboda na sekoja li~nost, so elemen- „Ovozmo`ete si energijata od va{e- za ednite i za drugite, i ovde i tamu, - Ladilnikot i aparatite za zamrz- volna za osvetluvawe na celiot dom. ti na feng {ui. Toa mi gi ovozmo`ija to srce da dojde do va{ata glava”, po- ili i tamu i ovde, najva`no e radosta nuvawe so jak izolator na toplina se Za 1 KW potro{ena elektri~na ener- moite 25 godini anga`iranost vo far- ra~uva taa. „Srceto ne la`e, se {to da gi ispolnuva sekojdnevijata, opti- mo`ebi poskapi od normalnite, no ko- gija, mo`at da se svarat 90 kafiwa, da macevtskata industrija i istra`uva- pravime od srce, e od qubov, a rezul- mizmot da bide na sekoj ~ekor i pri ristat i do 40% pomalku elektri~na se koristi pet ~asa internet, da ispe- wata vo medicinata i anatomijata na tatot e racionalnosta {to doa|a potoa sekoja namera, toa da vi stane preoku- energija; glate 11 ko{uli, da ispe~ete edna to- ~ovekovoto telo. So skenirawe na te- od glavata. Srceto saka, glavata mra- pacija”, - pora~uva na krajot od na{ata - Odr`uvajte poniska temperatura i rta. Za edna sijalica od 100 vati da loto se postignuva optimalen protok zi! Zatoa raduvajte se na noviot den, sredba penzionerkata Gordana Zafi- vo prostoriite koi ne gi koristite, od sveti cela godina non stop potrebni na energija, so {to teloto se pro~is- na novata penzija, na sosedite i pri- rovi}. S. Lozanovski prostoriite koi gi koristite; se 876 KW elektri~na energija. A za - Svetilkite koi {tedat energija, istata da se proizvede potrebni se Sredba so penzionerot Dim~e Stojkoski - Lepiot ka maala od Ohrid, zaedno so ~lenovi- se vsu{nost poskapi od obi~nite sve- 324 kilogrami jaglen da se izgori, 15 te postignuvame odli~ni rezultati vo tilki ama zatoa dolgo traat i {tedat grama uranium, 64 kilogrami prioro- poedine~ni aktivnosti, za {to dobiv elektri~na energija; den gas, 1 veterna turbina. Za tripati Priznanie za `ivotno delo Blagodarnica od Zdru`enieto. Vo an- - Sekoga{ e potrebno da koristime da se isfenirate, treba da se izgorat a 30-ti januari vo fudbalski sudii vo ga`iraweto vo ogranokot nastojuvam kapak na sadovite, so toa go skratuva- 370 kilogrami jaglen. organizacija na Op- Prvata makedonska liga. mojot afinitet kon sportot da go pre- me vremeto za gotvewe i tro{ime po- Pove}e prakti~ni soveti za toa ka- N{tina Ohrid, a po Bev ~len na Izvr{niot nesam i da go pottiknam ~lenstvoto po- malku energija; ko da za{tedite elektir~na energija predlog na Komisijata pri odbor na Fudbalskiot so- ve}e da se zanimava so sportski akti- - Avtomobilite na benzin ne se ene- bea prezentirani vo ramki na raboti- vnosti, {to se poka`a kako pozitivno Sojuz na sportovi bea pro- juz na Makedonija (FSM), rgetski efikasni i ja zagaduvaat oko- lnicata za mediumite na tema „Energ- pri na{eto u~estvo vo penzionerskite glaseni najdobrite spor- podocna FFM, i dve godi- linata; etska efikasnost vo distributivnata tisti za 2014 godina. Vo ni vo Konferencijata od sportski natprevari. Inaku, vo moeto rabotewe imam dobieno pove}e blago- - Koristete energetski efikasni mre`a, domuvaweto i vo kompaniite”, redot na najdobrite zas- OFS Ohrid. Redoven su- svetilki, tie tro{at i do 70% pomal- koja se odr`a vo organizacija na EVN tana i priznanie i pehar dija bev do 1988 godina, a darnici i priznanija od fudbalski klubovi i od op{tinski fudbalski ku energija od svetilkite so za`areno Makedonija, Ministerstvo za ekono- za `ivotno delo vo spor- potoa aktiven kako dele- vlakno, traat i do 10 pati podolgo i mija na RM i Agencijata za energetika tot dobi i Dim~e Stojko- gat na natprevarite do sojuzi bidej}i bev glaven za organizi- rawe me|usebni sredbi me|u gradovite oddavaat „prirodno bela” svetlina od na RM, a vo ramki na Platformata za ski - Lepiot. Po toj povod Tretata liga. Eden period koja ne se naprega vidot; energetska efikasnost. "Ve~er# sakavme da doznaeme ne{- bev pretsedatel na Bo- vo Makedonija. Mo{ne drago mi e priz- to pove}e za ovoj 75- kserskiot i na Atletskiot nanieto za mojata 50-godi{na kontinu- godi{en penzioner od ZP klub od Ohrid. Rakomet irana rabota - sve~ena Plaketa za po- Ohrid i Debrca. igrav za RK „Galeb 2” od ~esen pretsedatel na OFS Ohrid, a vo Imam du{a - zna~i postojam - Sportot od sekoga{ mi Ohrid. Bev anga`iran vo 2011 godina od Sojuzot na sportovi na be{e pri srce. Fudbalot posebno go pove}e komisii za polagawe na sudii grad Ohrid mi be{e dodeleno priz- enovive ~itav kaj psihologot mnogu hrana. Ima i mnogu metodi za po- skav, a najprvo po~nav da igram za FK za povisoki kategorii, a po penzioni- nanie i pehar za najdobar sportski ra- Sergej Nazarev deka koga vo stignuvawe na nejzinite najgolemi vi- „Metalec” i FK „Zastava” od Ohrid. Bev raweto re~isi redovno sum sudija vo botnik vo fudbalot vo Ohrid. Ddu{ata se ~uvstvuvate gorko ne so~ini. Muzikata, slikarstvoto, poe- vo inicijativniot Odbor za formirawe atletika na natprevari na op{tinsko, Sepak, ova priznanie za `ivotno de- treba da se pla{ite, zatoa {to toga{ zijata, filmovite, filozofijata, na Op{tinskiot fudbalski sojuz vo regionalno i republi~ko nivo. lo vo sportot {to go dobiv sega za mene taa se ~isti. Za da se prifati ovoj psihologijata, religiite itn. Treba da Ohrid (1976 godina), a po negovoto fo- Kakvo e va{eto anga`irawe vo e najgolemo i toa mi be{e praznik na stav kako validen treba da se zemat storime ~ekor da go oslobodime svojot rmirawe bev izbran za prv pretsedatel zdru`enieto na penzioneri? du{ata i slavewe na sportot, - so osnovite na koi go bazira svoeto gle- um, za da ja oslobodime svojata du{a. na Zdru`enieto na fudbalski sudii vo - Kako pretsedatel na mesniot og- zadovolsto istakna Dim~e Stojkovski. di{te spomenatiot psiholog. Ova go Kade e srceto va{e, tamu e bogat- Ohrid. Isto taka, bev i na listata na ranok na penzionerite od Gorna vla{- R.P.P. ka`uvam bidej}i kako }e se odnesu- stvoto va{e. Na{ata mila Makedonija vame kon ne{toto nare~eno du{a mnogu izobiluva so ubavini koi ja napojuvaat zavisi od toa koi sme, kakvi stavovi du{ata. Prenosno, mnogu e va`no kade Vo Hrvatska za prvpat ima pove}e imame. Imeno, du{ata ja razgleduvaat n¢ vle~e srceto. Spored nekoi istra- i ateisti kako Sigmund Frojd porano i `uvawa se doka`alo deka od site bi- sega kako Xon Sarno i redica drugi. v{i jugoslovenski prostori makedon- penzioneri otkolku vraboteni?! Istovremeno, postojat i psihoterape- cite se najnostalgi~ni, a slovencite ekovniot soodnosot na rabotni- na sredstva od dr`avniot buxet, koj mu Od druga strana, golemoto optovaru- vti i psiholozi koi ja praktikuvaat najmalku nostalgi~ni. cite i penzionerite vo Hrvatska, pomagal i seu{te mu pomaga na pen- vawe na platite na rabotnicite (kako verata i lekuvaat soglasno svojot na- Ima zo{to sme se rodile i `iveeme Tizgleda nabrzo }e padne pod 1:1 i ziskiot fond. rezultat na zgolemenite pridonesi) }e ~in na `ivot, kako Dimitri Avdeev, ba{ tuka. Nie lu|eto treba da prostu- }e bide 0,88:1. Ovoj podatok go davaat Parite koi se sobiraat od penziski- ja namali realnata vrednost na prose- Vladeta Jeroti}, Nina Krigina, Miha- vame. S¢ pove}e e jasno deka ovie pro- onie koi se zanimaavat so ovaa prob- te pridonesi ne se dovolni da se plati ~nata plata. Zatoa, relativniot porast il Hasminski itn. stori se lulka na kulturata. Si go sa- lematika vo Hrvatsaka. Spored niv vkupniot iznos na penziite na penzio- na penziite mo`e da se postigne samo Mnogu se zboruva za du{ata i se spo- kame ova na{e mesto koe kako da gi Ministerstvoto za trud i penziski si- nerite. Razlikata se pokriva od buxe- na smetka na namaluvawe na platite na mnuva toj zbor, no ne e dovolno jasno vpilo du{ite na na{ite predci. Kako stem, tvrdi deka toj odnos vo momentov tot na dr`avata, pa vo taa smisla mo`e rabotnicite vo realniot sektor. Ova kakva e taa i {to e. Nekoi ja poistove- {to go mieme i odr`uvame teloto, taka e 1.2:1, no ne krie deka za da mo`at da se ka`e deka pla}aweto na koj bilo zna~i deka realnite penzii }e ostanat tuvaat du{ata so svite emocii, a Nina treba da ja mieme i odr`uvame du{ata. redovno da se ispla}aat penziite bez drug danok, bi mo`el da u~estvuva vo isti kako i denes, no realnite plati }e Krigina ni ka`uva deka ima mnogu vi- Zo{to tolku mnogu zboruvam za na- pomo{ od dr`avniot buxet, potrebno e tro{ocite za penzii. Vo poslednite 10 se namalat, so niv logi~no i prose~na- dovi na psiholo{ki pravci koi na ra- {ite tradicii? Zatoa {to e najdobro brojot na vraboteni da bide 2.5 mil- godini zna~itelno e zgolemuvaweto na ta plata so koja se sporeduva proekti- zli~ini na~ini ja definiraat svojata da gi praktikuvame metodite koi ni gi ioni rabotnici. Poslednite statistiki potrebnite sredstva so koi bi se pok- ranata vrednost na penziite. cel. Od moeto dosega{no tragawe mo- dava na{eto predanie (od predavawe). na penziskiot fond vo Hrvatska velat rile razlikite od dr`avniot buxet. Predlog: Kako da se spasat penziite `am da ka`am deka du{ata e najgole- Ne{to {to se prenesuva od koleno na deka ovoj odnos e 1.15:1. Kako i da e toj Goleminata na tie sredstva od buxetot Alternativno re{enie, se razbira, mata skapocenost. Du{ata e na{ata koleno, ne{to {to e na{ identitet. soodnos opasno se pribli`uva kon se zgolemila za 160 %. sekoga{ ima. Za da bide bezbolno, tre- sevkupna vnatre{nost. Taa ima pove}e Kolku i bolka i gor~ina da se podnele, poniski neodr`livi vrednosti. I pokraj toa, Ministerstvoto prodo- ba da bide dolgoro~no, bidej}i toa bi delovi koi gi povrzuva centarot na taka sme se pro~istile i sme postig- Na mnogumina im e mnogu jasno deka e l`uva so vetuvawa deka vo narednite zna~elo masata na penzii od sega{niot na{eto bitie, srceto. nale povisoko nivo na prosvetenost. taka, no si go postavuvaat pra{aweto od godini seriozno }e se reformira pen- neodr`liv prv stolb postepeno da se Du{ata najmnogu od s¢ treba da se Da, sme bile nasilno otkornati vo ne- kade vakvite razliki vo podatocite. Vo ziskiot sistem vo Hrvatska, taka {to namaluva i da se zgolemuva brojot na saka i neguva. Du{ata gi opfa}a i koi na{i delovi, sme stradale no, ne statisti~kite izve{tai koi se objaveni do 2030 godina prose~niot mese~en iz- korisnicite vo vtoriot stolb. Ovoj emociite i razumot i umot. sme zaginale. Tuka sme s¢ u{te. Nie se veli ne mo`at da se dadat to~ni po- nos na penzija }e dostigne vrednost od stolb za razlika od prviot pretstavu- Ne mo`eme da ja prenebregneme i sme jaki, iako toa mo`ebi ne go znae- datoci zatoa {to mnogumina vraboteni re~isi 9.000 kuni, odnosno }e bide 60- va model na gri`a za sopstvenata sta- zabatalime du{ata. Ako denes posto- me/sfa}ame/prifa}ame. Ne se per~ime vo privatniot sektor ne dobivaat plata 70% od prose~nata plata. Od dene{na rost na idnite generacii na rabotnici. jat nutricionisti koi se specijalisti so na{ata sila i znaewe, steknati so i ne uplatuvaat pridonesi. gledna to~ka, kako vetuvawe e navis- Ovoj model nosi sposobnost rabotnikot vo ishranata i mnogu gi slu{ame i ~i- vekovite. Na{ata sila e vo smireni- Zastra{uva~kiot trend na neodr`- tina primamlivo, no pra{awe e kako bi za vreme na produktiven del od `ivo- tame, isto tolku treba da ~itame i eto. livosta na postojniot model na penzi- se postignalo toa? Eden na~in da se tot da se gri`i za sopstvenata starost. knigi za du{ata, t.e. psiholo{ki kni- Da ne ja ru{ime svojata du{a i da ski sistem, osobeno e izrazen vo pos- postigne ova bi bila kombinacija od Ovaa zagri`enost zna~i svesno odvoju- lednite 60 godini, bidej}i mnogu godi- ponatamo{no zgolemuvawe na penzis- vawe na del od sredstvata dobieni za gi. Da go izbereme svojot pravec i da dademe {ansa. Sakajte ja svojata du{a ni bil zapostavuvan. kite pridonesi, no vo isto vreme i zgo- negovata rabota vo individualizirana se zainteresirame. Du{evnite otrovi i koga strada. Dajte i vreme na svojata Reformite koi bile praveni vo lemuvawe na inflacijata, odnosno da penziska za{teda. So toa rabotnikot se poopasni od toksinite vo teloto. du{a, ne ja kaznuvajte. ^ovekot e najgo- tekot na ovoj period ne bile nameneti se zgolemi ponudata na pari. Ova bi nezavisno i sam }e odlu~i koga }e se No, najdobro e dvata procesi na ~is- lemoto sovr{enstvo {to postoi na za odr`uvawe na neodr`livata sostoj- dovelo do degradirawe na rabotata penzionira, bidej}i toj }e bide celos- tewe/pro~istuvawe/prosvetluvawe da svetot kako sozdanie. Odgovoril ni ba, tuku samo da go maskiraat o~ig- ili op{tata vrednost na parite vo ra- no nezavisen od drugi depoziti, i nema se odvivaat ramnomerno. nekoj na pra{aweto: {to e ~ovek? ledniot kolaps na sistemot. cete na gra|anite. So drugi zborovi, so da se gri`i kolkav e odnosot me|u ra- Sum ~ula izjavi kako: „oslobodi go Oti {to dobro sme napravile, ako i Zatoa reformite ne pomognale za godi{na stapka na inflacija od 10% vo botnici i penzioneri ili dali ima svojot um#, no, mi se ~ini deka e podo- siot svet go zadobieme, a na svojata stabilizacija na sistemot, iako mo`e 2040 godina dene{nata prose~na penz- dovolno pari za da se isplatat penzii! bro da se ka`e: „oslobodi ja svojata du{a i napakostime. Du{ata e kako da se ka`e, deka poka`ale nekoi uspe- ija od 2.500 kuni mo`e da porasne do So tekot na vremeto, prviot stolb }e du{a#. Ova e mnogu potrebno za{to de- sfinga, nejziniot jazik e enigmatski i si vo ranite 2000-ti. Vistinata deka 9.000 kuni, no realno - ovie 9000 kuni ostane bez korisnicite, bidej}i tie }e nes mnogumina stradaat poradi golema taa e vredna da go ispolnime svoeto ova e to~no, mo`e da bide otkriena so vo idnina bi vredele kolku {to denes se prefrlat vo vtoriot stolb. pritisnatost. Za du{ata vo tekot na vreme so nejzino de{ifrirawe. ispituvawe na podatocite za visinata vredat 2.500 kuni! "Jutarnji list# istoriskoto postoewe na zemjata ima Maja Beleva KULTURA 14 PENZIONER plus 80 mart 2015

Rabotilnica so dopisnicite na „Penzioner plus” prilogot „Penzionerski vidici” vo „Nova Makedonija” i prilogot za penzioneri vo vesnikot na albanski jazik „KOHA” Sojuzot ima dopisni~ka mre`a kakva {to posakuvaat mnogu mediumi a 20.02.2015 godina se oddr`a koj ja po~nuva devetata decenija od pi{uva i u~itel i mentor vo sovladu- Mendo Dimovski urednik vo vesnikot zbor i za veb stranicata na SZPM koja Rabotilnica so dopisnicite na `ivotot, no koj neumorno sorabotuva i vaweto na novinarstvoto. „Penzioner plus”, so cel istite da se vo izminatata godina e dosta posetena Nvesnikot „Penzioner plus”, pri- ispra}a svoi crte`i po meil, bidej}i Vo svoeto obra}awe me|u drugoto toj eliminiraat i kvalitetot na infor- od posetiteli od site jazi~ni podra~ja logot vo vesnikot „Nova Makedonija”, toj koristi i ja sovladuva informati- potencira{e deka za da se bide dobar mativnite glasila: besplatniot ves- i od razni zemji vo svetot. So dodava- „Penzionerski vidici”, stranicata za ~kata tehnologija so cel i `elba da novinar treba da se istra`uva i se- nik na SZPM „Penzioner plus”, prilo- we na podstranic i na stranicata na penzioneri vo vesnikot na albanski bide nezavisen od sinot i vnucite. koga{ da se bide na stranata na objek- got „Penzionerski vidici” vo „Nova SZPM, za sekoe zdru`enie ~lenka na Najstar dopisnik be{e Gojko Efto- tivnosta i vistinata, da se kritikuva, Makedonija”, prilogot za penzioneri Sojuzot, kontaktot me|u zdru`enijata ski novinar od Tetovo, a me|u prisut- a ne i da se kritizira, no i da se po- vo vesnikot na albanski jazik „KOHA” }e bide podobar, a rezmenata na isku- nite edinstven Albanec be{e Baki tencira i istakne ona {to e dobro. i veb stranicata na Sojuzot, da bide stva me|u niv pokvalitetna. Bakiu urednik na stranicata na al- Kako i sekoga{, negovoto obra}awe so na {to e mo`no povisoko nivo. Na krajot ima{e diskusija, vo koja banski jazik vo „Penzioner plus” koj respekt i vnimanie be{e sledeno od Na rabotilnicata stana zbor i za prisutnite konstatiraa deka infor- pi{uva i preveduva napisi i na al- prisutnite. koristewe na informati~kata tehno- miraweto vo Sojuzot dobro funkcio- banski i na makedonski. Za novite programski proekti na logija i nadograduvawe na informa- nira i pridonesuva aktivnostite, re- Vo dopisni~kata mre`a na koja mo- Sojuzot zboruva{e Stanka Trajkova se- ti~kite znaewa na dopisnicite. Be{e zultatite i uspesite na zdru`enijata `at da i pozavidat mnogu seriozni kretar na Izvr{niot odbor na SZPM, konstatirano deka vo ovaa nasoka ima i Sojuzot vo celina, da se na posaku- mediumi vo zemjata ima{e novinari so koja prisutnite gi zapozna i gi upati viden napredok. Vo momentov samo tri vanoto nivo, penzionerskata popula- golemo novinarsko iskustvo, cija da ne bide na marginite pisateli, poeti, no i novina- na op{testvoto, a penzione- ri - amateri od razni profe- rite da imaat kvaliteten sii koi so upornost i qubov `ivot i aktivno sodr`ajno go sovladuvaat ovoj te`ok i stareewe. No, ova ne zna~i odgovoren zanaet. I site tie deka nemo`e i ne treba da ne samo {to pi{uvaat tuku bide u{te podobro. jazik „KOHA” i veb stranicata na pra}aat i pravat fotografii S¢ na s¢ benefitite od SZPM. Vo polnata sala vo koja bea za nivnite napisi da bidat vakvi rabotilnici se pove- prisutni nad pedeset dopisnici od {to podobri i poverodostoj- }ekratni: se istaknuvaat re~isi site zdru`enija ~lenki na So- ni. celite za to~no i blagovre- juzot na zdru`enija na penzioneri na Rabotilnicata po~na so meno informirawe, na za- Makedonija be{e zadovolstvo da se izlagaweto na Dragi Argiro- lo`bite za proverka na in- konstatira deka informiraweto na vski, pretsedatel na SZPM i formaciite i utvrduvawe penzionerite i na po{irokata javnost pretsedatel na Izdava~kiot na vistinata i drugo. vo zemjata i nadvor od nea za penzio- sovet na „Penzioner plus”, novinar i me|udrugoto i vo koj smer treba da bi- zdru`enija pra}aat napisi, vesti i I ne samo toa. nerite i nivnite problemi i uspesi na publicist, avtor na 18 knigi od koi 5 dat nivnite napisi vo 2015 godina. fotografii po po{ta, ostanatite toa Dopisnicite od razni zdru`enija se „svoite ple}i” ja nosat ovie pripad- za penzionerskata populacija, eks- Po nejzinoto elaborirawe na Prog- go pravat po elektronski pat, a ako se zapoznavaat me|u sebe, gi nadogradu- nici na tretoto doba. pert za treto doba proglasen od me|u- ramata na SZPM za 2015 godina, izla- zeme vo predvid deka vozrasta na do- vaat svoite znaewa, razmenuvaat is- Najstar sorabotnik me|u niv, koj cr- naredniot institut „Hevreka” vo Qub- gawe za nekoi aspekti, no i gre{ki koi pisnicite e okolu 70 do 75 godini toa kustva, se dru`at i dogovaraat za ra- ta ilustracii za stranicata za zabava qana vo Slovenija, za mnogumina od naj~esto se sre}avaat vo napisite koi e za sekoja pofalba i voshit! botata vo idnina. vo „Penzioner plus” be{e Mile Topuz prisutnite, primer kako treba da se gi pra}aat dopisnicite zboruva{e Isto taka na rabotilnicata stana Kalina S. Andonova

Slikarot @ivko Popovski - Cvetin podgotvuva proekt za Ginis ZP Veles Za "Cvetnici# slika so iljada metri cvetovi! Promovirana stihozbirkata enzioniraniot zemjodelski stru- pomal format od 16 h 44 h 15 santi- }eto vo ~ovekot ne go saka veterot na ~wak, op{testvenik i humanist metri se ve}e naslikani i s¢ e pod- vojnata, toj ne izmisluva novi cvetovi, „Pogledi” P@ivko Popovski - Cvetin e dos- gotveno da go zapo~nam realiziraweto tuku od prirodata gi preslikuva cve- leden na svoeto ime - ne `ivurka pen- na ovaa cvetna kompozicija, koja veru- tovite vo lu|eto {to go sakaat mirot i ako del od programata na zionerski, tuku aktivno `ivee i tvori, vam deka }e uspee da bide zapi{ana vo slobodata”. Komisijata za rekreacija i realiziraj}i ja svojata amaterska pa- knigata na rariteti na Ginis” - pojas- So takva misija na „cve}eto vo mi- Ktvore{tvo pri ZP Veles za sionirana qubov kon slikarskata ume- nuva umetnikot, i prodol`uva. rot”, Cvetin vo izminatite godini ost- ovaa godina be{e promovirana tnost. Po triesette godini ostvaruva- „]e bidat toa dva platneni koturi, varil brojni kontakti so istaknati li- stihozbirkata „Pogledi” na pro- we na negovata misija na mirot, vo koja kako podvi`na lenta, na prizemna vi- ~nosti od sovremenata istorija na koi fesorot vo penzija Mile Andre- naslika i podari 45.000 sliki (mali sina i na visina od dva metra (za da im podaruval svoi sliki so cvetovi i evski. formati, no vo vkupna dol`ina od gledaat i deca i vozrasni), vo dol`ina koi mu vozvra}ale so blagodarnost i Najuspe{ni literaturni tvorbi okolu devet kilometri!) od iljada metri, a {iro- poddr{ka vo negovata aktivnost: Majka se onie vo koi {to ~itajki gi }e se na svetski lideri, huma- ~ina od 20 santimetri i Tereza, Indira Gandi, Ibaruri Dolo- najde{ sam sebe si. Mo`no e sekoj emotivno. Kako biolog i hemi~ar po vo- nisti, umetnici od site so niv }e go „zagradam” res, generalnite sekretari na Obedi- da napi{e stih, bez da bide literat po kacija, poka`uva uspe{na literaturna oblasti i od site delovi prostorot okolu Elektro netite nacii Perez de Kueqar, Butros vokacija i negoviot trud da bide vre- darba,” re~e promotorot Aleksoski. na svetot, na najdobri - tehni~kiot fakultet vo Gali i Kofi Anan, svetskite lideri den i da poseduva umetni~ki kvalite- Inaku stihozbirkata „Pogledi” na u~enici, studenti, zem- Skopje, vo Karpo{.” Gorba~ov, Xorx Bu{ postariot, Vili ti. Vaka nakratko , od promotorot d-r Mile Andreevski tematski e podelena jodelski proizvoditeli Cve}eto e ve~niot mo- Brant i mnogu drugi. U{te vo dale~nata Vele Aleksoski, be{e opi{ana stiho- na ~etiri dela za na krajot da sodr`i i i organizirani preku tiv vo slikarskite za- 1985 godina toj ja organizira{e prvata zbirkata na Mile Andreevski. nad petstotini pogovorki i nekolku ga- 300 likovni izlo`bi, se fati na @ivko Popovski, izlo`ba „Cve}e na mirot” vo Wujork i Avtorot e potvrda deka postojat i tanki kako plod na makedonskoto nar- nao|a pred svojot dosega koj potoa i go dobi nadi- na site zemji - ~lenki na OON im poda- takvi pi{uva~i, narativci koi vo os- odno tvore{tvo. Inspiracija sekako mu najobemen i najzna~aen makot Cvetin, pa nekako ri sliki. Ima organizirano i pove}e mata decenija posegnuvaat po peroto i bile makedonskite sobira~i od 19 vek proekt. Na 5. april go- dojde kako normalno, humanitarni proda`ni izlo`bi za po- svojot stihoven izblik go stavaat na i po~etokot na 20 vek, Marko Cepenkov dinava, na praznikot startot na ovoj proekt da mo{ na nastradanite od zemjotresi, po- hartija. Stihoviite na Mile Andreevs- i literaturnite prerodbenici. "Cvetnici#, po~nuva da bide na verskiot praznik plavi, glad i drugi nepogodi (Meksiko, ki govorat za prirodata, semejstvoto, „Stihozbirkata ja zapo~nav i zavr- slika cvetna kompozi- "Cvetnici#, na prvata ne- Japonija, Haiti, Afrika, Turcija...). decata osobeno za qubovta kon vnuci- {iv so pesnata posvetena na mojot brat, cija dolga iljada metri! dela od april. Realiza- Sekoga{ negovite akcii bile prifate- te, koi o~igledno se najgolemata ins- lekar, zatoa {to site nie ja igrame ne- Eden kilometar cvetna cijata }e trae podolgo, no ni i od srce pozdraveni. I ovojpat se piracija na avtorot. govata sudbina. Pove}eto sme napateni pateka na mirot, za du{a i misijata e pogolema i o~ekuva da ja ima poddr{kata vo real- „Toj, negovite pogledi so decenii gi deca i sme vrvele po trnliv pat. [tom i za srce, za qubiteli pozna~ajna. I so nea @i- izacijata na proektot so koj u{te ed- tael, gi ~uval vo negovata memorija i za gi pro~itate stihovite, }e razberete,” na umetnosta i za gle- vko se nadovrzuva na na{ }e ja potvrdi svojata golema huma- sre}a odlu~il da gi napi{e na hartija re~e pokraj drugoto avtorot Mile An- da~i, no i za Ginis. svojata dosega{na opre- na misija na mirot. na pragot na osmata decenija od `ivo- dreevski. „Pilot - slikite, so delba spored koja „cve- S. Lozanovski tot. Li~no mu se voshituvam na negova- Pred prisutnite stihovi od stihoz- ta hrabrost {to uspeal vo stihovi da si birkata ~ita{e akterkata Vesna Dimi- Promocija na knigata Makedonoidi i „Etni~ki” Torbe{i go raska`e `ivotot. Lai~ki i amaters- trova Bobevski. ki ama hrabro i otvoreno, realno i N. Aleksoska Novi podelbi na sopstvenoto odroduvawe ZP Kisela Voda o hotelot „Drim” vo Struga, se 04.10.1940 godina. Vo Podgorci u~el od eksperti od pove}e institucii od Ev- odr`a promocija na knigata Ma- prvo do ~etvrto odelenie, a od petto ropa i SAD. Kako takov dobitnik e na Posthumno ~estvuvawe Vkedonoidi „Etni~ki” Torbe{i od do osmo oddelenie vo seloto Labuni{- pove}e visoki nagradi, priznanija i emejstvoto na Petre denovi toj imal vreme i profesor d-r Dragan Jankoski penzio- ta, sredno obrazovanie zavr{uva vo odlikuvawa. Sarakinov od ZP Ki- mo`nost da prenese mnogu ner od Ohrid, vo izdanie na „Kosta Ab- u~itelskata {kola „Nikola Karev” vo I kako penzioner prof. d-r Dragan Ssela Voda neodamna svoi dlaboki misli, zak- ra{“ od Ohrid. Skopje, i diplomiral na Filozofskiot Jankoski neumorno istra`uva i tvori organizira{e ~estvuvawe lu~oci, iskustva i prepo- Vo prepolnetata sala vo hotelot fakultet pri univerzitetot „Sv. Kiril iako e vo vtorata polovina na osmata nad negoviot spomenik, na raki preku pi{uvawe pro- „Drim”- Struga, pred golemiot broj na i Metodij”. Magistriral na fakultetot decenija na svojot `ivot doka`uvaj}i koe prisustvuvaa negovi za i poezija posvetena na qubitelite na pi{aniot zbor i mnogu za politi~ki nauki pri Univerzitetot deka za vakva rabota godinite ne se rodnini i prijateli penzi- svojata zemja, svojot narod drugi zainteresirani, recenzentot vo Belgrad. Doktor e na pedago{ki na- pre~ka tuku naprotiv, bidej}i se pot- oneri. Petre Sarakinov e i idnite generacii. profesorot d-r Jordan Spasovski, ja uki. krepeni so ogromni znaewa i iskustvo poznato ime me|u golemite Dosega se izdadeni ne- promovira{e knigata, a Fadil Musta- Pokraj nau~nata titula - doktor na akumolirano niz godinite. patrioti, vizioneri i lu|e govite dela „Eden pogled foski od Labuni{ta, istra`uva~ i nauki, toj e i nastavno-redoven uni- Vo trudot: Makedonoidi i „Etni~ki” koi neizmerno ja sakame vrz istorijata na Makedo- avtor na pove}e monografii, zboruva- verzitetski profesor, stru~en - samo- Torbe{i (Novi podelbi i sopastveno svojata zemja. Toj be{e ~o- nija” i „Makedonska zemja”, {e za knigata i za avtorot. stoen pedago{ki sovetnik i profesi- odroduvawe), avtorot Dragan Jankoski vek so golemo srce, huma- a na ~estvuvaweto be{e So svoi viduvawa za knigata Make- onalno - osobeno istaknat pedago{ki so relevantni fakti argumentirano ni nist, borec protiv sekakvi promovirana i zbirkata donoidi „Etni~ki” Torbe{i (novi po- rabotnik. Vo kontinuitet od preku 40 prezentira izvorni dokazi za make- nepravdi i ugnetuvawa i poezija „...Zbor i misla - delbi i sopstveno odroduvawe) zboru- godini se zanimava so istra`uva~ka, donskoto opstojuvawe, so {to se zboga- protiv sekoj koj e protiv Makedonija i prepora~uvam...”. Vo nea, toj, za svojot vaa d-r Budimir Kalajxiski i Sveto- stru~no nau~na i publicisti~ka dejno- tuva naukata za sozdavawe i opstojuva- Makedoncite. narod veli „... Nikoj pove}e i nikoga{ mir Despotoski. Pokraj drugite „bise- st. Avtor e na stru~no-nau~ni recen- we na narodite i naciite. Vsu{nost Kako u~esnik vo DAG i NOB kaj nego ne }e mo`e da te ospori kako narod...”. ri” vo negovoto ka`uvawe, d-r Budimir zii, u~estvuva vo javni raspravi, pi{u- stanuva zbor za prv trud od ovaa oblast bilo dlaboko vsadeno ~uvstvoto i qu- Toj dobro gi prou~il previrawata na Kalajxiski, re~e deka ovaa kniga e va kriti~ki osvrti i kolumni. Ima da- koj celosno e vo funkcija na zbogatuva- bovta kon svojot narod i makedon{ti- Balkanot i vo Makedonija pri krajot na zlatna kniga, koja zra~i i mnogu godini deno zna~aen pridones na stru~no-nau- we na soznanijata vo oblasta na demo- nata. Toj golem branitel, a podocna i 19 i po~etokot na 20 vek i pi{uva za }e zra~i. ~ni sredbi od nacionalen i me|unaro- grafskite dvi`ewa na Balkanot i po- graditel na svojata zemja, cel `ivot istoriskata nepravda koja ja pravi Gr- A, sega da ka`eme koj e avtorot pro- den rang. Dragan Jankoski sorabotuva {iroko. nosel neizmerna taga, qubov i nepre- cija vrz Makedonija. fesor d-r Dragan Jankoski. Roden e na so eminentni profesori, nau~nici i S. Kukune{oski bol za rodniot Egej. Vo penzionerskite V. Topalovska PENZIONER plus 80 mart 2015 INTERVJU 15

Intervju so Dragi Argirovski, pretsedatel na SZPM za NA[A TV volno avtobusi verojatno se sozdava turkanica, no }e dademe predlog do noviot direktor na JSP, a i so gra- Aktivnosti za dostoinstveno i aktivno stareewe dona~alnikot Koce Trajanovski ve- }e razgovaravme ako mo`e da napra- ragi Argirovski, aktuelniot te, no kaj nas tie se zgolemuvaat. mali vo sporedba so sosednite dr- zdru`enija imaat komisii za zdrav- vime da ima godi{na karta koja bi pretsedatel na Sojuzot na Kako uspevate vo dijalogot so `avi. stvo i na onie koi se najpogodeni ~inela okolu 1. 200-1.300 denari i Dzdru`enijata na penzionerite Vladata toa da go obezbedite? bez ogled na visinata na nivnite da mo`e da se vozime sekoj den. Ka- na Makedonija e uspe{en op{test- - Nie so svoite aktivnosti stana- Penzionerite {to zemaat poma- penzii im pomagaat, najbitno od seto ko {to gledate poleka dojdovme od venik, doajen na makedonskoto no- vme reprezentativni partneri na li penzii od prose~nata penzija ova e {to penzionerite koga }e se eden den, na ~etiri dena. Predlaga- vinarstvo i poznat publicist. Ima Vladata na RM za site pra{awa po- vo dr`avata a se postari od 65 go- vratat ottamu doa|aat relaksirani, me, kako vo Skopje i vo vnatre{nos- napi{no golem broj novinarski na- vrzani so najstarata populacija vo dini imaat besplatno bolni~ko zadovolni i osve`eni, a so toa i ta na RM, da donesat odluka sove- pisi, komentari, analizi i 18 knigi dr`avata. Edna po edna po~naa da lekuvawe. Sto {eeset iljadi pen- pozdravi. Ima golem interes za ovoj tite na lokalnata samouprava, pen- od koi 5 se za penzionerskata prob- se menuvaat rabotite na podobro. zioneri go imaat toa pravo. Bes- proekt. Apliciraweto trae{e do 16 zionerite da se vozat besplatno. lematika. Kako op{testveno aktiv- Prvo so izmeni na zakon dobivme platno bolni~ko lekuvawe mina- fevruari, a se prijavija nad 18.500 Inaku sekoj koj }e dojde vo Skopje, a na li~nost se trudi da se sozdadat ~len na Upravniot odbor na Fondot tata godina iskoristile nad penzioneri. Najgolem interes imaa ima 62 godini `eni, 64 godini ma`i, 13.000 penzioneri ~ija penzija e penzionerite od Skopje, no i od site mo`e da koristi besplaten gradski poniska od prose~nata. Namaleni drugi gradovi. Penzionerite koi se prevoz iako ne e `itel na glavniot se cenite na nad 3.500 lekovi, a opfa}aat so ovoj proekt, Minister- grad. Toa va`i i za @icarnicata na kako nova zna~ajna aktivnost e stvoto za trud i socijalna politika Vodno. Namaluvawe na cenite za proektot „Doma{na vizita” so ko- gi odreduva kompjuterski. prervoz penzionerite koristat i vo ja se vr{at preventivni zdravs- Bitola, Prilep, Veles, Ko~ani i tveni pregledi vo domovite na Koga }e zapo~ne realizacija na drugi gradovi. penzionerite. Se odr`aa i Rabo- noviot proekt „Besplaten turis- tilnici za informirawe i eduka- ti~ki vikend” za penzioneri so Pretsedatele Argirovski SZPM cija za podobro zdravje na penzio- obezbeden prevoz i poln pansion vo momentov e smesten vo zgradata nerite. Ka`ete ni ne{to za toa. vo turisti~kite kapaciteti Oh- na Sojuzot na sindikatite na Ma- - Da. Pravo na besplatno bolni~- rid, Struga, Prespa, Dojran, Kru- kedonija. Pla}ate za mal prostor, ko lekuvawe imaat 160.000-170.000 {evo i Berovo. So proektot e pla- godi{na kirija koja zaedno so penzioneri, a minatata godina toa nirano da se opfatat do 3.000 ko- drugi dava~ki iznesuva okolu go iskoristile 13.000 penzioneri risnici na penzija, odnosno lica- 20.000 evra, sredstva {to ne se vo- postari od 65 godini i so primawa korisnici na starosna, invalid- op{to mali. Dali najdovte re{e- pomali od 202 evra. Toa be{e na{e ska i semejna penzija i vklu~uva nie za poeftino i podobro smes- barawe i eve Vladata na RM najde usluga koja mo`e da se koristi ed- tuvawe? sili toa da go realizira, no sakame na{, vo period od april do noem- - Mnogu interesno pra{awe bide- toa pravo da opfati u{te pove}e vri 2015 godina, vo traewe od 3 j}i i jas koga dojdov pred ~etiri go- penzioneri. Deka napredokot vo ova dena. Kolku dosega penzioneri se dini za pretsedatel na ovaa najma- sfera e golem dadeno e vo bro{ura- prijavija, dali mo`at da se prija- sovna, nevladina, nepoliti~ka i ta koja neodamna e izdadena. Denes vuvaat i vo naredniot period, ka- multietni~ka organizacija neznaev uslovi za podobar `ivoten stan- na PIOM, a u~estvuvame i vo rabo- imame mnogu lekovi koi bile nedo- kva e zainteresiranosta, dali deka se tro{at tolku pari za kirija dard na penzionerite vo materijal- tata na Ekonomsko-socijaniot sovet stapni zaradi cenata. Minatata go- penzionerite mo`at da odberat za smestuvawe vo dve-tri prosto- na i duhovna smisla, kako i za nivno pri Ministerstvoto za trud i soci- dina imavme 19 rabotilnici na vo koe mesto }e odat na vikend? rii na Sojuzot na sindikati na RM. dostoinstveno i aktivno stareewe. jalna politika i sega sme na mesto- FZOM so penzionerite na koi tie Na koi penzioneri }e im se dade Bidej}i mi be{e poznato deka vo Kako novinar gi vlo`uva svoite to kade {to se re{avaat site prob- bea zapoznavani so nivnite prava prioritet? vreme na tranzicijata bez ogled na napori penzionerite da bidat {to lemi povrzani so penzionerskata od zdravstvenoto osiguruvawe, a go- - I za ovoj proekt prijavuvaweto toa koja partija bila, vo toa vreme, podobro informirani, no i op{tes- populacija i mnogu e polesno da re- dinava }e se odr`at 30 rabotilnici be{e do 16 fevruari. I za nego ima- se odzemeni ~etiri doma na penzio- tvoto da gi znae i da gi re{ava niv- agirame so svoi argumenti, so svoi za problemite so snabduvawe na le- {e golem interes. ]e se odi vo pro- neri samo vo Skopje, dojdovme do za- nite problemi, a kako publicist se- fakti, so svoi predlozi i re{enija. kovi i medicinski pomagala. Sora- let i vo esen, a ovaa usluga, kako klu~ok deka penzionerite bi treba- to toa da bide zabele`ano i da se [to se odnesuva do zgolemuvaweto botkata so FPIOM i FZOM ni e na {to istaknavte, }e ja koristat 3.000 lo da dobijat za vozvrat barem pro- vgradi vo makdonskata publicisti- na penziite i tuka pridonesoa na- najvisoko nivo, zatoa i ima takvi penzioneri, kriteriumite se isti, stor za rabota. Zatoa pobarav so ka. Sekako, za onie koi ne znaat, a {ite viduvawa i argumenti. Vo tra- rezultati. so toa ovaa godina i za dvata proek- oficijalno pismo, i so razgovori da takvi se malkumina, Argirovski, e nzicijata vo RM najpogodeni posle ti prednost }e imaat korisnici na se re{i toa pra{awe bidej}i zakon- eden od osnovopolo`nicite na Ma- ste~ajcite i nevrabotenite bea pen- Kako {to e poznato, Proektot invalidska penzija i rudarite koi sko moralno pravo e da imame pros- kedonskata televizija i avtor na zionerite. Ni se odzedoa pove}e „Bawsko-klimatska rekreacija na imaat poniski penzii. I ovoj proekt tor dostoen i za svojata organizaci- prviot televiziski prilog na make- domovi, letovali{ta, se namalija korisnici na penzija” prodol`u- e dobar i zaslu`uva respekt. Pen- donski jazik vo 1961 godina, dolgo- penziite za 8 otsto i dolgo vreme ne va i vo 2015 godina za novi 5500 godi{en urednik na TV dnevnik, os- se zgolemuvaa penziite, {to vlijae- lica. Za pet godini ovaa usluga ja nova~ na dopisnata, no i na drugi {e i vrz namaluvaweto na standar- iskoristile 27.430 penzioneri. redakcii vo MTV. Toj e novinar so dot. Poradi toa dobro e {to vo po- Kolku godi{no penzioneri apli- nad 55 godini plodna i mnogu uspe- slednite nekolku godini dojde do ciraat? Ima li interes me|u pen- {na novinarska kariera. Vo penzija zna~itelno zgolemuvawe na penzi- zionerite? zaminuva kako pomo{en generalen ite. Vo 2006 godina prose~na penzi- - Ova e mnogu aktuelno pra{awe direktot za programski pra{awa na ja be{e 7 830 denari, a sega taa e za penzionerite. Ve}e {esta godina MRT, a negovata novinarska kariera 12.450 denari, toa se 202 evra. Toa penzioneri so pomala penzija, koi e istovremeno i istorija na make- se nepobitni fakti. Prose~na pen- primaat starsosni, semejni ili in- donskata televizija. Vo 2013 godina zija od 202 evra nemaat nitu Srbija, validski penzii go koristat ovoj ja dobi najvisokata dr`avna nagra- nitu Bugarija, nitu Albanija, nitu benefit i mnogu se zadovolni. Go- da „11 Oktomvri” za `ivotno delo BiH. Pove}e ima sigurno samo Slo- lem broj od niv prvpat doa|aat vo vo oblasta na novinarstvoto i pub- venija i Hrvatska bidej}i tie se po- bawa. Na ovaa klimatsko - bawska licistikata, a Redakcijata i ~ita- razvieni zemji, no i kaj niv ima pro- rekreacija tie sozdavat novi prija- telite na vesnikot „Nova Makedo- blemi so isplata i namaluvawe na telstva so penzioneri od cela Ma- nija” za negoviot pridones vo afir- penziite. Vo R Makedonija korisni- kedonija. Potoa gi koristat blago- macija na Republika Makedonija go ci na penzii imame okolu 300.000, detite na mineralnite bawi, ja ~uv- proglasija za „Li~nost na godinata od koi okolu 9.000 ne se na{i ~le- stvuvaat ubavinata na okolinata, 2012”. Za oddelni dejnosti od javen novi na Sojuzite. Koga }e se odbijat u`ivaat i se rekreiraat. Od druga interes Dragi Argirovski e dobit- tie, brojot na penzioneri ~lenovi strana proektot pridonesuva i za nik i na: Noemvriska nagrada od ob- na SZPM zaedno so invalidskite razvoj na bawskiot turizam, {to e zionerite imaat pravo da baraat na ja. Bidej}i argumentite bea nepobi- lasta na publicistika na rodniot penzioneri iznesuva okolu 280.000. isto taka pozitiven efekt od ovoj koe mesto sakaat da odat, no kom- tni Vladata na RM odgovori decid- grad Kumanovo, na nagradata „Krste Ovie korisnici na penzii pla}aat proekt. Dobro e toa {to onoj koj bil pjuterski se odreduva vo zavisnost no i na sednica donese odluka da ni Misirkov” na Zdru`enieto na novi- sredstva za ~lanarina i za solida- edna{ ne mo`e da odi povtorno na od kapacitetot na bawata ili turi- se dadat 161 metar kvadraten vo narite na Makedonija, na „Zlatno ren fond za pogrebnina i tie gi besplatna bawska rekreacija, taka sti~koto mesto kade }e odat. Naj- MRTV na 10-ti kat vo trajno koris- pero na humanosta” od Crveniot krst imaat site prava na tie sredstva. se pru`a mo`nost pove}e penzione- ~esto onie {to se od zapadna Make- tewe bez nadomest. So toa dava~ki- na Makedonija, na priznanieto „Maj- Vtora na{a pridobivka e {to se iz- ri da bidat opfateni so proektot. donija odat vo Debarski Bawi, a te }e ni se namalat, a aktivnostite ka Tereza” i u{te na mnogu drugi. No borivme penzijata namesto na tri Od ~udni i nepotrebni pri~ini se onie {to se od Skopskiot region }e ni se zgolemat. Sega do juni ~e- da go po~neme razgovorot: rati da se dava do sedmi vo mese- pro{irija la`ni vesti deka na onie odat vo Katlanovska Bawa, zaradi kame na preseluvawe. cot. Nekolku godini po red ne se penzioneri koi odat na besplatna pomali tro{oci za patuvawe. Cenet kolega, po~ituvan pretse- slu~ilo penzijata da se isaplatuva bawska rekreacija im se odbivaat Koi se Va{ite idni planovi na datele Argirovski najnapred Vi posle {esti vo mesecot. Mnogu e po 15.000 denari od Solidarniot Penzionerite od Skopje dobija site poliwa na koi ste anga`i- blagodarime za gostuvaweto vo zna~ajno penzijata da ja dobivate fond za pogrebnina. Toa e daleku od besplaten prevoz i vo nedela. ran? Na{a TV i Vi ~estitame na gole- redovno i plus toa zgolemena. Mo- vistinata. Sega, vo vreme na sovre- Penzionerite vo Skopje }e se vo- - Sekoga{ }e se trudam `ivotot na mite uspesi i postigawa na site `ebi nema da bidat zadovolni so mena komunikacija, vremeto na teo- zat besplatno so javniot prevoz na penzionerite da bide dostoinstven poliwa na koi ste aktiven i neu- zgolemuvaweto od 5 otsto, no koga riite na Gebels i Berija e odamna JSP i vo nedelite,osven vtornik, bidej}i tie toa go zaslu`uvaat. ]e se morno rabotite. gledate deka vo sosedna Srbija pen- minato, taka {to tri i pove|e pati petok i sabota postarite gra|ani trudam penzionerite da bidat izvo- - I jas Vi blagodaram {to me po- ziite se namaluvaat so nad 15 otsto, iska`ani lagi ostanuvaat lagi i ot- se vozat besplatno i vo nedela. rno informirani za se, no i op{tes- vikavte vo Va{ata televizija ~ija vo Bugarija i vo Albanija imaat is- krieni {pekulacii, bidej}i penzio- Dali vakva beneficija }e dobijat tvoto da gi znae site nivni proble- programa se gleda niz cela Makedo- pod 150 evra prose~na penzija, vo nerite se dobro i to~no informi- i penzionerite od drugite grado- mi, no i aktivnosti i uspesi. Isto nija i se nadevam deka }e napravime Kosovo samo 120 evra treba da bi- rani. Koga sme kaj bawite treba da vi vo zemjata? Dali i Vie ja koris- taka, del od moeto vreme }e posve- razgovor na temi od interes na site dete zadovolni bidej}i vo na{eto istakneme deka zdru`enijata ~len- tite ovaa usluga? tuvam na novinarstvoto i publisti- penzioneri vo RM, no i na site gra- opkru`uvawe se namaluvaat penzi- ki na Sojuzot posebno im pomagaat - Toa e isto taka mnogu aktuelno kata, a se razbira i na moeto semej- |ani. ite, kaj nas se zgolemuvaat. I ne sa- na svoite ~lenovi {to imaat potre- pra{awe za penzionerite. Jas so stvo. Seto toa mi dava sila i ener- mo toa. Spored Dr`avniot zavod za ba od bawsko lekuvawe. Imame pot- zadovolstvo go koristam gradskiot gija da ~ekoram po patot koj odamna Poznato e deka vo svetot, a oso- statistika kaj nas indeksite na pi{ano Spogodba za sorabotka so prevoz vo besplatnite denovi. @i- sum go odbral i po koj ~ekoram. beno vo na{eto opkru`uvawe, ima tro{ocite za `ivot i cenite na ma- bawite za popust od 10-20 otsto za veam vo Aerodrom, ima dosta ~esto drasti~ni namaluvawa na penzii- lo bele`at namaluvawe i tie se po- namaluvawe na tro{ocite. Na{ite avtobusi. Onamu kade {to nema do- Marija Brazda ODBELE@UVAWA NA 8-mi MART 16 PENZIONER plus 80 mart 2015 ZP Ohrid i Debrca ZP Butel `enieto Qup~o Dimovski so `elbi za dobro zdravje i pri- jatni i sre}ni migovi vo `ivotot. Na sve~enosta se obrati i gradona~alnikot Petre Latinovski, koj po{iroko go objasni Za praznikot na `enata Zaedni~ka proslava zna~eweto na praznikot na `enata, a zboruva{e i za sorabo- liskata sorabotka na ZP Butel so lokalnata samoup- tkata so zdru`enieto. Posakuvaj}i ovaa sredba da stane tra- donacija za Crveniot krst rava u{te edna{ se poka`a na delo pri zaedni~kata dicionalna, toj veti deka i vo idnina }e se bori za podob- proslava na Denot na `ena- ruvawe na kvalitetot na `ivotot na B penzionerite. ta. Vo organizacija na rakovods- o me|ugeneraciska sredba na Ubavi `elbi na slaveni~kite im upa- u~enici i penzionerki, me|unar- tvoto na Zdru`enieto, a so pomo{ na gradona~alnikot na Op{tina ti i pretsedatelot na SZPM Dragi Ar- Sodniot praznik na `enata Osmi giriovski koj posebno go istakna zna- mart, Aktivot na penzionerki pri ZP Butel, be{e organizirana pri- godna sve~enost za `enite, na koja ~eweto na me|usebnoto dru`ewe i po- Ohrid i Debrca go odbele`a so prigo- magawe na pomladata i postarata gene- dna programa. Detskata grupa „Razvi- prisustvuvaa nad 160 pripadni~ki na pone`niot pol. racija, a sorabotkata na Zdru`enieto so gor~e# koja sorabotuva so zdru`enieto, Op{tinata ja poso~i kako redok primer pred penzionerkite izvede recital Dobredojde na gostite i sre}en praznik na slaveni~kite najprvo vo ramkite na SZPM, koj treba da go sle- posveten na majkata podgotven od nas- im posaka pretsedatelot na zdru- dat i drugite ~lenki. M. Dimovski tavni~kata vo penzija Ristana Meru- xeska - Mojsoska, a svoj nastap na vio- Zdru`enie na voenite penzioneri lina ima{e i u~eni~kata Mila Tote- ska od Muzi~koto u~ili{te. Na prisu- Na sve~enata prigoda pretsedate- tnite penzionerki praznikot im go ~e- lot Trp~eski, na pretstavnicite od Prigodni aktivnosti stitaa zamenik-gradona~alnikot na Op{tinskiot Crven krst im vra~i do- nacija vo obleka i obuvki, sobrana od o konstituiraweto na novoto ra- zdravje, soglasno opredelbata Ohrid Angel Janev, pretsedatelot na kovodstvo na Zdru`enieto na vo- na ZVP za pogolema gri`a kon ~lenkite na Aktivot. Ovaa manifes- IO na ZP \or|i Trp~eski i pretse- enite penzioneri, po~etnite ak- postarite i iznemo{teni ~le- tacija po povod Den ot na `enata vo ZP P datelkata na Aktivot na penzionerki tivnosti vo ostvaruvaweto na zada~ite novi. Za realizirawe na ovaa Ru`a Baleska, koi na slaveni~kite im Ohrid i Debrca se odbele`uva tra- od Programata za rabota se odvivaa vo zada~a bea formirani grupi od vra~ija ra~no izraboteni ~estitki i dicionalno ve}e desetina godini. znak na pogolemo anga`irawe na pri- aktivisti vo ogranocite na po eden karanfil. K. Spasoski padni~kite na pone`niot pol. Taka, po zdru`enieto na ~elo so pretse- povod Denot na `enata, a vo presret na datelkata na Komisijata za zdravstvo soveti. Pri ~estitaweto na praznikot, samiot praznik, Komisijata za zdravst- Pavica Zimbovska vo pridru`ba na do- na posetenite pripadni~ki na zdru`e- Od najstarite za najmladite vo i Aktivot na penzionerki organizi- ktorkata Srebra Jovanovska, koja na nieto im bea vra~uvani prigodni poda- o ramkite na Crveniot krst na bit na zaednicata. raa poseta na petnaesetina penzioner- posetenite im mere{e pritisok i {e- roci. grad Skopje, soglasno programata Vo presret na praznikot 8-mi mart, ki vo poodminati godini i so naru{eno }er vo krvta davaj}i im medicinski M. Girasova V"Crven krst vo Akcija - promo- volonterite od treta doba pri Crve- ZP Prilep cija na humani vrednosti” (CKA-PHV), niot krst na grad Skopje organiziraa dvodneven humanitaren osmomartovs- ki bazar vo Kapitol Mol, na koj pose- Gradona~alnikot na oro so penzionerkite titelite kupuvaa ra~no izraboteni martinki, sliki na platno, naslikani smomartovskiot praznik na `e- na op{testveno-politi~kiot, kultur- {i{iwa, vazni, kako i filxani so nata, prilepskite penzionerki go niot, zdravstveniot i obrazovniot `i- prazni~ni temi. Oodbele`aa sve~eno i raspolo`e- vot vo op{tina Prilep. Toj na site pen- no. Pove}e od 250 penzionerki, se dru- zionerki im podari po eden crven ka- Site sobrani sredstva }e odat za `ea i veselea vo restoranot „Evro”. Naj- ranfil, a potoa se fati na oro, i igra{e humanitarni celi, za pomo{ na Dnev- prvo, Me|unarodniot den na `enata im zaedno so niv. niot centar za deca na ulica, koj dne- go ~estita pretsedatelkata na Aktivot, [to se odnesuva do godine{nava ra- vno go posetuvaat okolu 120 de~iwa. Sne`ana Dimeska. Mnogu zdravje i us- bota na Aktivot na penzionerkite pri Volonterite od treta doba i vo idni- peh na sekoj plan im posaka i pretseda- ZP Prilep, prgramirani se mnogu aktiv- na }e organiziraat niza aktivnosti za telot Kiril \or|ioski. nosti od pove}e sferi. Za site organi- sekoja godina tradicionalno se izra- da im ovozmo`at na ovie de~iwa da Sre}a i dolg `ivot na penzionerkite zirani aktivnosti vo tekot na ovaa god- botuvaat niza mali proekti za dobro- imaat poubavo detstvo. A. Boeva im posaka i gradona~alnikot na Prilep, Marjan Risteski, ina Zdru`enieto na Aktivot spored finansiskiot plan za ZP [tip koj istakna deka `enite gi ima se pove}e vo site segmenti i godinava mu odobri 100 000 denari. K. Risteski Soodvetna proslava ZP Radovi{ i Kon~e akovodstvoto na ZP [tip i Kar- Osmi mart odbele`an dostoinstveno binci organizira{e prigodna od pokrovitelstvo na gradona~a- zdravje i bezgri`na idnina, Rproslava na Denot na `enata, 8- lnikot na op{tina Radovi{ Sa- praznikot im go ~estita{e i gra- mi mart. Za pripadni~kite na Aktivot P{ko Nikolov, `enite od zdru`e- dona~alnikot Sa{ko Nikolov, na penzionerki be{e prireden priem nieto na penzionerite i `enite od koj ja istakna dobrata sorabotka pri {to pretsedatelkata Cena Ste- gradot go proslavija Osmi mart vo res- i mo`nosta na lokalnata samo- fanova im upati ~estitki so ubavi toranot "[ampion# vo Radovi{. Na po- uprava i ponatamu da ja pomaga `elbi. ~etokot, pretsedatelot na Zdru`eni- penzionerskata organizacija. - Oslobodeni od tradicionalnite eto Jordan Kostadinov gi istakna ak- Referat po povod praznikot normi na `iveewe, `enite denes gi tivnostite i uspesite na penzioner- pro~ita i Sne`ana ^a~arova, ima vo site segmenti, kako {to gi ima kite i im go ~estita praznikot podaru- ~len na pretsedatelstvoto na i vo na{eto Zdru`enie. Na ovaa pro- damite, so `elba za dobro zdravje i vaj}i im cve}e. OO na SVM - Radovi{. `ivo, penzionerkite pominaa u{te slava denes prisustvuvaat okolu 420 dolg i sre}en `ivot. Kon ~estitkata So crveni karanfili i drugi poda- Vo prekrasen ambient i dobro raspo- eden nezaboraven den. na{i penzionerki, iako interesot be- so svojata tvorba "Oda na `enata# se roci, no i so iskreni `elbi za dobro lo`enie, pridru`eni so muzika vo Q. Mladenovska {e mnogu pogolem. - re~e pretsedate- pridru`i i poetesata Cveta Spasi- ZP Centar lot na ZP [tip i Karbinci Mihail kova. Vasilev, go ~estita{e praznikot na C.S. ZP Kriva Palanka Vesela atmosfera po povod 8-mi mart Pezionerki od site ogranoci na ZP Ce- kiot restoran „Nacional”. Bea ntar, praznikot na `enata 8-mi mart, ve{ti igraorci, duri i na najbr- Karanfili za praznikot go odbele`aa so pesna i oro, so prijat- zite narodni ora, dobri peja~i o povod 8-mi mart, Me|unarod- praznikot im go ~estita{e i im posaka no drugaruvawe. Sekoja godina, i ovaa, koi ne zabavuvaa zaedno so muzi- penzionerkite od Centar, vo odbele- ~kiot orkestar. Vo pauzite, me|u niot den na `enite, i ovaa godi- zdravje, sre}a i aktivni penzionerski `uvaweto na praznikot gledaat mo`- dve ora, onie najgovorlivite, im na, golem broj na penzionerki od denovi pretsedatelot na ZP Kriva P nost za drugaruvawe, da zapeat i da za- gi prenesuvaa na ostanatite svo- ZP Kriva Palanka se sobraa vo Klubot Palanka, Ivan Jakimovski. igraat, da si razmenat i po nekoja {e- ite „recepti” za dolg `ivot i na penzioneri za da go proslavat svo- Kako i mnogupati dosega na ovoj pra- ga... Site preploni so pozitivna ener- ubavo ispolneti penzionerski jot praznik. Na prisutnite najnapred zni~en sobir, prisustvuva{e gradona- gija, so sila na koja mo`at da im poza- denovi... ~alnikot na op{tina Kriva vidat i mnogu pomladite, skoro i da ne sednaa na nivnite stol~iwa vo skops- C. Ilieva Palanka, Arsen~o Aleksovs- ki koj pokraj iskrenite ~es- ZP Karpo{ Na po~etokot na sredbata praznikot titki na site prisutni pen- na penzionerkite im go ~estita{e pret- zionerki im podari po eden sedatelot na IO Trajko Saveski, pri karanfil i im posaka u{te Impresivno dru`ewe {to go istakna zna~eweto na ovoj datum mnogu vakvi dru`ewa. za emancipiraweto na `enata i nejzi- Praznuvaweto prodol`i ktivot na penzionerki pri ZP pripadni~ki na pone`niot pol, vo pri- noto vgradauvawe vo op{testvoto. Po- dostoinstveno i veselo kako Karpo{ proslava na me|unarod- dru`ba na nivni kolegi od zdru`enie- sebno toj go istakna pridonesot na `e- {to im prilega na godinite i Aniot praznik - Denot na `enata to nekolku ~asa se dru`ea i zabavuvaa nite ~lenki na Aktivot na penzionerki prigodata. organizira{e na Vele{ko Ezero vo re- vo prekrasen ambient, so pesni i muzi- ~ii aktivnosti imaat zna~itelen pri- B. Stoj~evska storanot na brodot „Panini”. Okolu 150 ka slavej}i go praznikot. dones vo uspesite na Zdru`enieto. M.D. ZP Taftalixe DDD ZP Kumanovo ski muzi~ki talent ja voodu{evi publika- ta, a Mirjana Naskovska pro~ita svoi raz- Vo ~est na Denot na `enata Poetsko-muzi~ka ve~er misluvawa na ve~nata tema kako da si gi ispolnime i razubavime penzionerskite ovaa godina, vo ~es na praznikot 8-mi mart - me|unarodniot den P Kumanovo ja odr`a tradicionalna- Ilievski, Ago Haurdi}, Zora Ivanovska, denovi. Vo ramkite na me|ugeneraciska na `enata, penzionerkite od ZP Taftalixe DDD - Skopje sve- ta manifestacija "Poetsko-muzi~ka Kiro Solarski, Ismail Ganiu, Milutin sorabotka i dru`ewe koe se vospotstavi I~eno go odbele`aa i proslavija vo restoranot „Imes”. Vo prijat- Zve~er# po povodot odbele`uvaweto Miti}, Bogatin Josimovi} i drugi. Prog- minatata godina so detskata ustanova na i vesela atmosfera se igra{e i pee{e nekolku ~asovi. Vo prisu- na Denot na `enata, 8-mi mart, koja se ramata be{e zbogatena so nastap na me{o- "Buba mara# kako vozvratna poseta, gosti stvo na nad 200 penzionerki i penzioneri, pretsedatelot na zdru`e- odr`a vo salata na Centarot za kultura vitiot hor na KUD "\oko Simonovski#, pod bea de~iwata Jana Dimovska i Iva Stoj- nieto, Dimitrije Dimovski im go ~estita{e praznikot na damite po- na 5. mart 2015 godina. Gostite gi pozdra- muzi~koto rakovodstvo na Kosta ]ose, so kovi}, koi za site majki i babi, ja reciti- sakuvaj}i im dobro zdravje i dolg `ivot i povtorna sredba idnata go- vi Spirko Nikolovski, pretsedatel na pesnite "Crveni rozi za vas madam" i "Ah raa stihotvorbata "8-mi mart#. dina. ZP Kumanovo. Posakuvaj}i im dobredojde, qubov sladok son#, kako i so solisti~ki Na krajot na manifestacijata Slavica Veseli i raspeani vo vedro raspolo`enie bea orovodcite Pandora im go ~estita praznik na prisutnite, a na nastap na: Slobodanka Dimkovska, Kalina Lamba{a, pretsedatelkata na Komisijata Todorovska, Ver~e Smilkovska, Marija Pavlovska, Julijana Zikova, poetesite i horistkite im vra~i po eden Bo{kovska, Vera Maneva i Dragan Petro- za KUS, vo znak na blagodarnost na poet- Flora Doj~inovska, no i penzionerite Ivan, Qube i Branko i drugi, karanfil. Na manifestacijata svoi tvor- vski. Posebno osve`uvawe na ve~erta be- esite i poetite im podari po edna kniga. koi bea neumorni igraorci. Na krajot site posakaa i naredniot Osmi bi ~itaa: Qubica Veselinovska, Fotija {e nastapot na na{ata poznata peja~ka mart vaka veselo da go odbele`at. S. Bilinski Stoj~evska, @ivka Milo{evska, Kiril Margica Antevska, koja so svojot vonseri- S.L. PENZIONER plus 80 mart 2015 ZDRAVSTVO 17

vo medicinata kaj Egip}anite, Vavilo- ncite, Arapite, Grcite, Rimjanite i 7 bilki za za{tita od grip drugite drevni narodi. [to e zaedni~koto na site tatisti~kite podatoci poka`u- risti vo narodnata medicina kako sre- Crniot kim uspe{no se koristi ve}e vaat deka pove}eto lu|e imaat dstvo za zajaknuvawe na organizmot, najmalku 2.000 godini za lekuvawe na Sgrip barem edna{ godi{no. Dode- protiv ko`ni bolesti, za lekuvawe na mnogu bolesti, vklu~uvaj}i go i gripot. dolgove~ni lu|e ka nekoi se potpiraat na vakcina pro- reuma, visok krven pritisok, dijabetes, Za negovite neverojatni lekoviti svo- tiv grip, drugi se naso~uvaat kon pri- i dr. jstva zboruval i prorokot Muhamed: okolku bi sakale i vie da bi- rodniot odbranben mehanizam na na{e- Gingseng (@en-[en) Postojat neko- „Crniot kim le~i s¢, samo smrt ne”. Cr- dete zdravi i veseli i da ja to telo, kon imunitetot. Influencata e lku vidovi na `en-{en (Eleuthrococcus niot kim mo`e da se koristi za spre~u- Ddo`iveete svojata proslava mnogu zarazen virus koj gi napa|a gor- senticosis, Panax Gingseng i P quinquefo- vawe na grip i za le~ewe na grip i nas- na 100-tiot rodenden, potrebno e nite i dolnite di{ni pati{ta so simp- lium), no site vidovi se efikasni vo tinki. Isto taka pomaga kaj dolgotraj- da znaete koi se tie preduslovi za tomi na zatnat nos, bolki vo grloto, zajaknuvawe na imunolo{kiot sistem. nata ka{lica. Op{to zemeno, crniot dolg `ivot. kivawe, ka{lawe i glavobolka. Obi~- Ova rastenie e idealno za lu|e koi kim go zajaknuva imunolo{kiot sistem Vo dene{no vreme lu|eto `iveat noto nastinuvawe ima sli~ni simpto- imaat oslaben imunolo{ki sistem i sodr`i preku 100 vitamini i hran- mnogu podolgo otkolku nazad vo is- mi, no ako imate visoka temperatura, poradi fizi~ki napor ili stres. livi materii. torijata na ~ove{tvoto. Spored is- glavobolka, bolki vo koskite i musku- Ekstraktot od semkite na grejpfru- \umbirot - rastenie od semejstvoto tra`uvaweto, lu|eto koi ja pominu- lite, gubewe na apetit, op{ta slabost tot (Citrofit, Citrosept) e mo}en priroden qiqani, so poteklo od Kina. Ova pove- vaat stotata godina, imaat mnogu i zamor, toa ne e nastinka, tuku grip. antibiotik. Vo laboratoriski testovi }egodi{no rastenie e {iroko raspros- zaedni~ki osobini. Nikoj ne go zan- Lekarite po alternativna medicina ekstratot od semeto od grejpfrut se traneto vo Azija, kade {to so iljadnici ima statistikata deka vo ovoj moment na planetata `iveat 300-450 lu|e koi se veruvaat deka edinstvena sigurna za{- poka`al efikasen protiv pove}e od godini se koristi kako lek, za~in, hra- postari od 100 godini (nekoj i po nekoja godina pove}e), a onie preku 110 godi- tita od gripot e imunitetot. Silniot 500 vidovi na bakterii, virusi i gabi. na i sredstvo za razubavuvawe. ni gi ima duri 65 (od ovoj broj duri 63 se `eni). Najstarata `ena, so zavedena imunitet, ne samo {to go neutralizira Citrofitot mo`e da poslu`i kako \umbirot se smeta za eden od najpoz- kr{tenica po~inala pred 16 godini i `iveela 122 godini i 164 dena. Se deluvaweto na virusot, tuku i vo slu~aj dobra prevencija za nastinka i grip. natite efektni lekovi protiv grip i vikala @an Kalman i veruvale ili ne, pu{ela celi 100 godini. da ste ve}e bolni, go namaluva vreme- Kaj ve}e bolno lice, go namaluva vre- nastinki, kako {to e potvrdeno od neo- Ova istra`uvawe donelo interesni fakti koi bi trebalo sekoj da gi znae traeweto i intenzitetot na bolesta. metraeweto i intenzitetot na bolesta. damna sprovedenite istra`uvawa. dokolku saka dolgove~nost, mirna i zdrava. Bilnite lekovi, poso~eni vo ovoj te- Ekstraktot od semeto od grejpfrut ap- Kako {to gledate postojat bilki koi - Stogodi{nite se positno gradeni. Mnogu pokratko `iveat golemite, krup- kst, sodr`at aktivni sostojki, koi po- solutno ne e {teten i zatoa mo`e da go se koristat kako prevencija, no koi i nite i debelite. seduvaat antivirusni, antibakteriski koristat i bremeni `eni, doilki i ma- efikasno go le~at gripot. Antibiotici - Stogodi{nite `iveat vo golemi familii i do triesetite godini imaat i antigabi~ni svojstva, {to se potvr- li bebiwa. se neophodni za da gi spre~at i izle~at barem 4 deca deni ne samo so dolgodi{nata upotre- Propolisot e lekovit proizvod od komplikaciite koi dosta ~esto nasta- - Ve`bite, dvi`eweto i sekojdnevnata aktivnost se niven `ivoten stil od bata na ovie bilki, tuku i so laborato- p~eli. Poradi negoviot sostav propo- nuvaat ako gripot ne se le~i ili ne- koga znaat za sebe risite ispituvwa. Ovie bilki go zajak- lisot deluva protiv virusi, bakterii i pravilno se le~i. Kako i da e vnimate- - Dobra genetika - imaat pretci koi isto taka do`iveale dlaboka starost. nuvaat imunolo{kiot sistem i sozda- gabi. Posebna karakteristika na pro- lno so gripot bidej}i toj obi~no gi na- - Site se religiozni (ne e bitno na koja religija pripa|aat) vaat {tit protiv mnogu bolesti. polisot e toa {to bakteriite ne mu se pa|a slabite to~ki na organizmot, za- - Mnogu od niv se zanimavaat so zemjodelstvo i `iveat na selo Lukot sodr`i soedinenie allicin, koe sprotivstavuvaat i nema {tetni nesa- toa te{ko se spravuvaat so nego hroni- - Nivniot `ivoten stil se podrazbira so sekojdnevna i aktivna komunikaci- {to ima antimikrobni svojstva. Zaradi kani efekti, {to e slu~aj so sinteti~- ~nite bolni, a kako {to e poznato hro- ja so prijatelite i rodninite. alicinot lukot e mnogu efikasen kaj kite antibiotici. ni~nite bolesti se naj~esti kaj povoz- - Pove}eto stogodi{nici gi rodila majka vo ranata mladost hroni~niot bronhitis, gripot i ~estite Istoriski zapisi poka`uvaat deka raznite, kaj lu|eto od tretoto doba. - Interesno, pove}eto se rodeni vo esenski period (za na{ata klimatska nastinuvawa. Lukot dolgo vreme se ko- propolisot bil va`en i cenet proizvod B. Angelovska zona septemvri,oktomvri,noemvri) sirovoto kakao e u{te edno prehranbe- - Site se naviknale na obroci so obavezna sve`ina i sirova hrana no „oru`je” protiv hipertenzijata. - Dolgove~nite lu|e imaat golema volja i od koga znaat za sebe znaat i za Namaluvawe na krvniot Flavonoidite vo kakaoto dejstvuvaat odbranata od stresot.Mnogu retko imaat visok krven pritisok. kako adaptogeni, pomagaj}i mu na telo- - Regioni kade {to `iveat stogodi{ni se Japonija, Sardinija, Kostarika, to da se spravi podobro so stresot, koj Grcija i Kalifornija M. Dam pritisok bez lekovi e ~esta pri~ina za hipertenzija. Isto dno neodamne{no istra`uvawe mite se edni od najdelotvornite jatka- taka, toa pomaga vo namaluvawe na hor- poka`alo deka hipertenzijata sti plodovi koi go pomagaat kardiova- monite na stresot, koi igraat klu~na Gre{ki poradi koi imate E(zgolemen krven pritisok) i vo skularnoto zdravje. uloga vo reguliraweto na krvniot pri- svojot poblak oblik mo`e da dovede do Luta piperka - Lutata piperka e ne- tisok. Brojni istra`uvawa poka`ale predvremeno stareewe i o{tetuvawe somneno edno od najbrzite sredstva za deka flavonoidite vo kakaoto dovedu- salo na stomakot na mozokot, no i na vidot. Postoi mis- namaluvawe na krvniot pritisok. Gi vaat do namaluvawe na krvniot priti- lewe deka konvencionalno re{enie za {iri krvnite sadovi so {to protokot okolku davate s¢ od sebe, no ra- kot podobrete go so razni za~ini. sok i deka za{tituvaat od srcevi bo- znite dieti i napornite trenin- Konsumacija na gazirani pijalaci ovaa, eden vid epidemija, e kontinui- na krvta e posloboden, pa ottuka se na- lesti, koi ~esto se povrzuvaat so visok zi sepak ne uspevaat da vi pomo- - Gaziranite pijalaci se polni so pra- ranoto zemawe lekovi za kontrolirawe maluvaat krvniot pritisok i pritiso- krven pritisok. D gnat da go izgubite saloto na stomakot, zni kalorii koi vlijaat vrz obemot na na krvniot pritisok kako {to se bloka- kot na yidovite na arteriite. Ako iz- Kurkuma - Eden od poznatite prehra- tori na angiotenziski receptori, za koi me{ate edna ili dve la`i~ki luta pi- nbeni prednosti na kurkumata se odne- mo`ebi nekoi gre{ki koi gi pravite ja va{ata polovina. Imeno, samo dve ~a- pak ima somnenie deka go zgolemuvaat perka vo topla voda so med i aloe vera, suva na nejzinata sposobnost da gi na- onevozmo`uvaat va{ata cel. Vi ot- {i gaziran pijalak na den predizviku- rizikot od rak, kako i od nekoi drugi }e dobiete mo}en doma{en lek protiv mali vospalitelnite procesi vo orga- krivame 5 glavni vinovnici zaradi va saloto vo predelot na stomakot da bolesti. Za sre}a, postoi i alternati- hipertenzija. Ako e ova premnogu luto nizmot. Imaj}i predvid deka vospale- koi omrazenite masni naslagi na stru- se nasobira 5 pati pobrzo. Golemata ven na~in za sni`uvawe na pritisokot. za va{ vkus, toga{ koristeweto na is- nieto e primarna pri~ina za visok kr- kot ne sakaat da si otidat. koli~ina na {e}eri vo gaziranite pi- Ovie {est prirodni „lekovi” efikasno tata kako dodatok vo ishranata, e edna ven pritisok, so namaluvawe na vospa- Nedostatok na magnezium - Na na- jalaci pottiknuvaat i `elba za hrana, pomagaat da go dr`ite krvniot pritisok od opciite prirodno da go namalite lenieto, kurkumata pomaga vo podobru- {eto telo potreben mu e magnezium za zaradi {to i jadete pove}e otkolku pod kontrola: pritisokot. vawe na kardiovaskularnata funkcija normalna rabota na srceto, nervite i {to navistina vi e potrebno. Sirov badem - Sekojdnevna konsuma- Sok od kokos - Sokot od kokos e bo- i odr`uvaweto na zdrav protok na kr- muskulite, a u~estvuva i vo aktivacija Premalku son - Dokolku imate ~uv- cija na nekolku bademi mo`e da napra- gat so kalium, elektroliti i drugi va- vta. Koristen zaedno crn piper, pomaga na pove}e od 300 enzimi koi osigu- stvo na konstanten nedostatok na son, vi zna~ajna razlika vo visinata na kr- `ni hranlivi sostojki. Kokosoviot sok vo opu{tawe i ~istewe na krvnite sa- pokraj toa {to o~igledno ste vniot pritisok. Tie se klu~na kompo- doka`ano pomaga za zna~itelno nama- dovi. Kurkumata e i priroden razredu- hroni~no umorni, go spre~uvate nenta vo ishranata za zapirawe na hi- luvawe na krvniot pritisok kaj pove- va~ na krvta, i sekako, mo}na bilka vo otstranuvaweto na masni nas- pertenzija, bidej}i se bogati so neza- }eto lu|e koi go konsumiraat. Edno neo- borba protiv hipertenzijata. lagi od stomakot. Istra`uva- siteni masti koi pomagaat vo namalu- damne{no ispituvawe poka`alo deka Luk - Istra`uvaweto sprovedeno weto objaveno vo American Jo- vawe na holesterolot vo krvta, go ub- zemaweto sok od kokos doveduva do 2010 godina, vo Avstralija, poka`alo urnal of Epidemiology otkrilo la`uvaat vospalenieto na arteriite i zna~itelno namaluvawe na sistolniot deka lukot e u{te eden priroden lek deka `enite koi spijat samo po go namaluvaat krvniot pritisok. Iako krven pritisok kaj 71 otsto od ispita- koj gi namaluva nivoto na holesterolot 5 ~asa nave~er imaat za 32 pro- vo golema mera sodr`at masti i kalo- nicite, dodeka kaj 29 otsto se postigna- i na visokiot krven pritisok. Ako sa- centi pogolemi {ansi da imaat rii, bademite isto taka, pomagaat pri lo zna~itelno namaluvawe na dijastol- kate da ja izbegnete neprijatnata miri- prekumerna te`ina, za razlika gubewe na telesnata te`ina i ja podo- niot pritisok. zba predizvikana od konsumirawe na od onie koi spijat podolgo. bruvaat muskulnata masa, a vo istovre- Kakao - Bogato so flavonoidi i dru- sve` luk, toga{ koristete luk vo oblik Imeno, zaradi nedostatok na me ja pomagaat i cirkulacijata. Bade- gi antivospalitelni hranlivi materii, na tableti ili kapsuli. M. Dam ruvaat nepre~en tek na brojni procesi son vo tekot na denot konsumirate po- vo teloto. No, ovoj va`en nutrient ima mrsna hrana, a vinovnik za toa e gre- nete da gi barate pri~inite na tie bol- vlijanie i vrz gubitokot na kilogrami linot. Proizvodstvoto na hormonot na Lek za bolkata vo kolenata ki, prepora~uvaat vrvnite fizijatri. i oblikuvawe na teloto. Istra`uva- glad, kako {to se narekuva, se zgole- Bolkata vo kolenoto ne izvestuva i weto objaveno vo Journal of Nutrition ot- muva tokmu zaradi nedostatok na son. nogumina od nas ~esto „bez pri- ne sme ja barale pri~inata. toa deka cirkulacijata - prokrvenosta krilo deka dovolniot vnes na magnez- Sovet: Za da go regulirate apetitot, a ~ina” go zaboluva ednoto koleno, Koga ne bolat kolenata naj~esto vo do nego- e namalena. So toa e namale- ium se povrzuva so ponisko nivo na so toa i te`inata i saloto okolu Ma mnogu poretko dvete istovre- pra{awe e tetivata, a so nea i vospa- na i ishranetosta na zglobot i odr`u- glikoza i insulin, koi se inaku poka- stomakot, vo tekot na no}ta spijte po meno. [to toga{ nie pravime? Da odime len nerv ili ligamenti, koi se skra- vaweto na kvalitetot na koskeniot zateli na debeleewe. Drugo istra`u- 7-9 ~asa. Za da spiete pokvalitetno, na lekar i da zapo~neme „le~ewe”, no teni ili spazmati~ni, pa poradi svoja- del, a osobeno rskavicata, {to i dove- vawe otkrilo deka magneziumot bla- od va{ata spalna soba otstranete gi kakvo? Prvo }e ni ka`at da kupime ne- ta skratenost gi zategaat ligamentite duva do nejzino tro{ewe namesto odr- gotvorno vlijae i vrz ~uvstvoto na po- elektronskite uredi, a temperaturata koj lek za smiruvawe na bolkite, ~ii na kolenata i taka sozdavaat bolka. `uvawe. Bolkata, ponatamu gi namalu- duenost za vreme na menstrualniot dr`ete ja malku poladna od ostatokot nazivi nema da gi spomnuvame oti pa- Pri~inata za skratenosta mo`e da bi- va, gi ograni~uva normalnite dvi`ewa ciklus. Imeno, `enite koi vo organiz- od domot. Idealnata temperatura na cientite ve}e dobro gi znaat. de nastinka, starost, nedvi`ewe, na- {to doveduva i do slabeewe na la~ewe Ako na toj na~in ne uspeeme da go re- sleden lo{ kvalitet na tetivite ili mot imaat dovolna koli~ina na magne- sobata za spiewe e okolu 18 stepeni na maslo za podma~kuvawe na zglobot, zium, se ~uvstvuvaat pomalku podueno Celziusovi. Izbegnuvajte go kofeinot {ime problemot, lekarot }e ne prati naglo svitkuvawe na kolenata koi vo {to isto taka go zabrzuva o{tetuvawe- na snimawe na zglobovite na kolenata toj mig bile optereteni... Poradi toa i ote~eno. Sovet: Me|u namirnicite docna nave~er i obidete se da dr`ite to na rskavicata, a so toa i odeweto na bogati so magnezium se nao|aat zele- rutina na spiewe, duri i dokolku toa kako bi odredil terapija. glaven problem na bolkata vo kolenoto hirurg. Zatoa preventivnoto odnesu- Posle snimaweto }e ni re~e deka rs- vo pove}eto slu~ai e lociran nad nego. niot listest zelen~uk, gravot, me{u- zna~i stanuvawe vo isto vreme preku vawe e od presudno zna~ewe, a toa e, za nkite i jatkastite plodovi. Dokolku vikendot. kavicata ni e na~nata i deka nejzinoto Problemot mo`e da trgne od lumbalno- postarite, dosta pe{a~ewe vo priroda sakate da zemate magnezium vo vid na Jadete pogre{ni masti - Teloto ne is~eznuvawe }e prodol`i ako terapi- i{ijalgi~niot del, pa preku zadnite i so povremeno zabrzan ritam. Za site jata ne ja prodol`ime so lekovi. prednite lozi se spu{ta do kolenata vozrasti dobri se ve`bi na ~u~nuvawe, suplementi vo ishranata, sekako poso- reagira na ist na~in na site masti. Obi~no se prepi{uvaat lekovi pro- kade i se javuva bolkata. Seto ova, se- ka~uvawe po skali, kleknuvawe so celi vetuvajte se so lekarot. Istra`uvawata poka`uvaat deka vi- tiv bolki i inekcii koi ni gi vbrizgu- kako, ne se odnesuva na povredeni ko- stapala na podot barem dva pati dne- Hrana so premnogu sol - ^uvstvo na sokiot vnes na zasiteni masti (kako vaat direktno vo zglobot na kolenoto. lena so puknatini ili istegnati liga- vno po 5 minuti i drugo. Pred se ne o~a- poduenost imate posle konsumirawe na onie od mesoto i mle~nite proizvodi) Ovie inekcii se mnogu skapi, a sodr`at menti na povreden meniskus, za {to juvajte ako ne odi od prv pat, bidete solen obrok, ne vi se pri~inuva. Pre- go zgolemuvaat nasobiraweto na mas- lek protiv bolki i maslo koe }e ni go hirurgijata e neophodna, a za site osta- uporni i po~nete so pomal broj povto- golemata koli~ina na sol vo organiz- ti. Od druga strana, pak, nezasitenite zajakne podma~kuvaweto na zglobot. nati koi imaat bolki vo kolenata bez, ruvawa so obvrzno pridr`uvawe do ne- mot predizvikuva premestuvawe na masti, koi sodr`at omega 3 masni ki- Me|utoa, i tie ako ne pomognat, toga{ spored niv, prava pri~ina, za takvite {to ili nekogo vo slu~aj ako ne mo`ete vodata od krvotokot vo ko`ata, a go- selini, kako onie od orevite, son~o- ni preostanuva samo operacija, to est re{enieto e na druga strana. sami. lemata dnevna konsumacija na sol mo- gledovite semki, lososot, maslinovo- stavawe proteza, koja isto taka e ska- Alternativnata medicina bolkite vo ]e priznaete deka seto spomenato e `e da vi dade naduen izgled. Duri i to maslo i avokadoto, deluvaat pro- pa, a potoa rehabilitacija koja mo`e da kolenata gi le~i so masa`a, tretmani mnogu, mnogu polesno, pobezbolno, po- pove}e od 90 procenti na lu|eto ja pre- tivvospalitelno i imaat blagotvorno bide bolna i dolgotrajna. na istegnuvawe, fizikalna terapija, no sigurno, pa i poevtino vo odnos na sè minuvaat prepora~anata dnevna doza dejstvo vrz teloto. Sovet: Izbalansi- Site ovie maki postepeno ni do{le samo na to~no odredeni mesta, bez gole- drugo. Vremeto koe go pominuvate vo na sol od 4 grama, {to gi sabotira va- rajte go vnesot na masti, bidej}i pre- zatoa {to sme izgubile dragoceno vre- mi bolki i bez skapi lekovi, gelovi, in- bolnici so bolki, „tr~awe” vo apteki {ite napori da se oslobodite od salo- golem vnes bilo na zasiteni ili na me za prav na~in na lekuvawe, oti vsu- ekcii... i sekako bez nepotrebni opera- po „lekovi”, trpewe bolki od inekcii i to na stomakot. Sovet: Oslobodete se nezasiteni masti, nema da ima pozi- {nost sme se bavele so smiruvawe na cii. Zatoa ne gubete vreme na le~ewe na nepotrebno tro{ewe pari, iskoristete od taa navika da dodavate sol vrz tiven efekt vrz va{ata linija. posledicite na zabolenite kolena, a bolkite vo kolenoto tuku vedna{ po~- go za {etawe i lesni ve`bi. T.G. jadewata. Namesto toa, vkusot na obro- B. Arsov REKLAMI 18 PENZIONER plus 80 mart 2015 PENZIONER plus 80 mart 2015 ZABAVA 19 Dime

M.T. ZANIMLIVOSTI KRSTOZBOR

AMER. KOM- IMETO NA Kako {to stareete, bojata na va{ite o~i stanuva posvetla. ATLETI- PANIJA ZA PEJA^KATA ABEBE GOSPODAR NA[A MUZA NA SKANDI “KALORIJA“ SKANDI AMPER ^AROT GRAMO- Vozrasniot ~ovek ima 206 koski vo teloto, dodeka decata NA BEKILA (GR^.) NEGACIJA PEEWETO JACEK FONSKI imaat mnogu pove}e. FOTOSOT PLO^I ^ove~koto oko trepka vo prosek 4 200 000 pati godi{no. VID EL SADAT Najdolgove~nite kletki vo ~ovekovoto telo se mozo~nite klet- DRVEN EL SADAT ki - kolku i `ivoten vek. SAD HIMNA Ima pove}e `ivi organizmi na ko`ata na eden ~ovek otkolku {to ima lu|e na Zemjata. MAGARE BAWI VO (RAZG.) Merilin Monro imala {est prsti na ednoto stapalo. ITALIJA ZASILEN @ivotniot vek na ma`ite vo Rusija se ima namaleno vo posle- MOTOR dnite 40 godini. Rusin roden denes mo`e da o~ekuva prose~en MARKA HIMNA RUSKI `ivot od 58 godini. LITAR AVTOMOB. STAR @ITEL NA @. IME NA Vo 1985 najpopularnata golemina na ma{ki pantoloni bila 32, MEKSIKO vo 2003, 36. GALENO EVREJSKI Vo 2004 godina, edno od {est devoj~iwa vo Amerika vleglo vo MISTICIZ. INGE LIK OD OPERA NA pubertet na osum godi{na vozrast. Pred sto godini ova se slu~u- ILIN IME ZA OPERA NA GRADOT VERDI valo kaj edno vo sto devoj~iwa. VODEN Nov trend vo Holandija: Mali skapoceni kamewa implantirani @. IME NA RADIUS direktno vo okoto. GALENO IMETO NA KISELINA VID ARTIST- Britanski gimnasti~ar uspeal da pre`ivee pad od ~etvrtiot SPORTSKI KATA kat, bidej}i uspeal da napravi salto i da sleta na dve noze. ^AMEC [EPARD Prose~no sedum godi{no dete od Severna Koreja e re~isi 7,5 PODZEMNO PREDLOG @IVOTNO STARA sentimetri ponisko od negoviot vrsnik vo Ju`na Koreja. PA\AWE UNGARSKA GRAD VO MERKA ZA Zaboravame 80 procenti od ona {to go u~ime sekoj den. GRCIJA DOL@INA

Ami{ite imaat ishrana koja se sostoi od golemi koli~ini meso, ISKRA VID CRV GLAVEN FRAN. DAR OD ARTISKATA VOSPALE- VID KRA- mle~ni proizvodi, rafiniran {e}er i kalorii. Sepak, prekumer- SKANDI GRAD NA HRONI^AR VID KRA- BO@ESTVA REMIK NIE NA TOK FRAN. BANGLADE[ ADON TOK FRAN. nata te`ina e re~isi nepoznata pojava. Razlikata e vo toa {to AORTATA ME^ bidej}i nemaat televizori, avtomobili ili ma{ini, tie go po- LITERATUR. VRV NA minuvaat re~isi celo vreme rabotej}i. OBID GRAD VO KILI- Te~nosta od mladite kokosovi orevi mo`e da bide iskoriste- UNGARIJA POTKO@EN MANXARO LOEN na za transfuzija kako zamena za plazma. IZRASTOK @ALOSEN

Nosewe slu{alki eden ~as go zgolemuva brojot na bakterii vo URED ZA KREM ZA va{ite u{i za 700 pati. PRIEM NA TORTA RADIO TRUD Bebiwata se ra|aat bez ~a{ki na kolenata. Tie se razvivaat na BRANOVI TRUD vozrast pome|u 2 i 6 godini. IRSKA TV PRVIOT LEON FUKO Vo neodamne{na studija, Amerikancite rekle deka banana e MITSKI GRAD VO “TEHNI^KI PRVA GRAD VO LETA^ ZAPADNA nivniot omilen miris. NOKAUT“ SULTANO- ZAPADNA SULTANO- FRED MAKEDO- Doka`ano e deka redovnoto miewe na zabite pomaga vo VA @ENA ASTER NIJA GR^KA FRANKO spre~uvawe na srcevi bolesti. POLUSKAP. OKA BO@ICA NA NERO VASIL KAMEN FRAN. KOM- Ma`ite mo`at da ~itaat pomali bukvi od `enite; `enite ODMAZDATA INIC. NA ATANASOV ARTISTKATA POZITOR PROROK OD AVTOMOB. POZITOR imaat podobar sluh. MASARI POL Va{ite u{i i nosot nikoga{ ne prestanuvaat da rastat. S. ZAVET RAGACONI @ITELKA VID Ma`ite ikaat po~esto od `enite. PRVATA NA ASIRI- VODNA REKA VO BUKVA OD JA PTICA ^ove~kite zabi imaat cvrstina re~isi ednakva na kamen. VELS AZBUKATA GRAD VO SOYIDAN Prose~niot ~ovek ima nad 1460 sonovi godi{no. INDONEZ. BREG Va{eto srce ~uka nad 100 000 pati vo denot. NEPODVI@EN DEL LICE [TO OD MOTOROT @IVEE VO Va{ite rebra mrdaat okolu 5 milioni pati godi{no... So sekoj MANASTIR zdiv. INIC. NA [AHISTOT TOME TIMAN Edna ~etvrtina od koskite vo va{eto telo se nao|aat vo TIMAN ARSOVSKI stapalata. IMETO NA @ENSKO NA TOJ NA[ PRE- IME NA^IN Isto kako i onie od prstite, otpe~atokot od jazikot e unikaten RODBENIK VOLT PASKAL kaj sekoj ~ovek. KR^OVSKI PASKAL

Noktite na racete rastat re~isi ~etiri pati pobrzo od onie na IZVIK [TO SKRATEN nozete. VID SPORT [TO SKRATEN VID SPORT IZRAZUVA POTPIS Prose~niot ~ovek se smee 15 pati dnevno. B. Arsov BOLKA

Humor - Vo nedela se ma`i vnuka mi. - Ubavo. Od kade e zetot? Dvata patnika i staroto drvo Pri poseta na [kotska eden Amerikanec oti{ol na eze- - Od Fejsbuk. roto Loh Nes nadevaj}i se deka }e go vidi ~udovi{teto koe - Kade e toj grad? Patuvale dvajca patnici. se krie vo ezeroto.Amerikanecot go pra{al turisti~kiot - Ne znam! Izmoreni i izma~eni od gore- vodi~: * * * {tinata sednale da se odmorat - Koga obi~no se pojavuva ~udovi{teto? - Babo te molam zatvori gi o~ite, - i veli malata pod senkata na edno staro - Pa... obi~no po osmoto viski! Marija na baba i. drvo. Otkako dobro se odmo- * * * - Zo{to milo? rile edniot mu rekol na dru- Na nekoj koktel edna `ena i veli na svojata prijatelka: - Za da mi kupi tato velosiped. Mi ka`a deka koga }e gi giot. - Zo{to go nosi{ prstenot na pogre{en prst? zatvori{ o~ite }e bideme bogati i }e mo`e s¢ da mi kupi. - Slu{aj prijatele. Ova drvo - Zatoa {to sum se oma`ila za pogre{en ~ovek! * * * e staro i neplodno. [to mis- * * * Gi pra{uva u~itelkata de~iwata vo gradinka {to rabo- li{ da go ise~eme. Ubavo }e ni Vleguva inspektor vo rabotilnica i pra{uva: tat nivnite roditeli. se najde koga }e dojde zima za - Kolkumina rabotite tuka? - Petre {to raboti tatko ti ? ogrev. - So {efot desetina, a koga ne e tuka nieden! - Ne znam {to raboti, ama zema mnogu pari. Ovie zborovi gi slu{nalo * * * - E i jas rabotam, ama ne zemam mnogu pari. drvoto i im reklo. Vleguva eden postar ~ovek vo banka i veli: - Ti ne raboti{. Ti si igra{ so nas. - Dajte mi edno pivo. - Ve slu{am i se ~udam na * * * va{ata neblagodarnost. Se od- - Kakvo bre pivo dedo, ovde e banka. Razgovaraat dve babi: Znam, znam, ama od sprotiva vo du}an~eto e tri banki! morivte pod mojata senka i sega - Mico kolku kilogrami ima{? ve}e ne vi trebam, a zabora- - So nao~ari 78. * * * vate deka }e dojde i druga M.T. - A bez? zima. Razgovaraat dve babi: - Ne znam ne gi gledam brojkite. VIDICI 20 PENZIONER plus 80 mart 2015 Penzioneri od Skopje vo poseta na Arheolo{kiot muzej na Makedonija I vo Skopje se odbele`a Voodu{eveni i gordi od videnoto Kineskata Nova Godina oviot Arheolo{ki muzej na Ma- tori. Voodu{eveni od novite sozna- li. Ministerkata ja istakna i dobra- kedonija, pokraj bregot na Var- nija penzionerite so golemo vnimaie ta sorabotka na Ministerstvoto za a 19-ti fevruari 2015 godina, vena i izvedena od profesorite i na- Ndar, ju`no od Kameniot most vo go slu{aa edukatorot i obikoluvaj}i kultura so SZPM poso~uvaj}i ja pod- vo holot na Nacionalnata i stavnicite na Institutot „Konfucij” Skopje i toj den na 18.03.2015 godina gi voso~nite figuri na makedonskite dr{kata na Reviite na pesni, muzika Nuniverzitetska biblioteka „Sv. so u~estvo na u~enicite, studentite i stameno stoe{e i gi ~eka{e svoite kralevi, vojskovodci i drugi veli~e- i igri kako pridones na penzionerite Kliment Ohridski” - Skopje, Insti- vozrasnite kursisti koi gi posetuva- posetiteli. Za celo vreme vleguvaa i stvenici, so po~it gi nabquduvaa, a vo neguvaweto i za~uvauvaweto na tutot „Konfucij” so prigodna programa at ~asovite po kineski jazik na Ins- nekoi, posakuvaj}i kulturnoto bogatstvo na Makedonija. go odbele`a po~etokot na kineskata titutot. Prvi nastapija najmladite so barem malku da ja Vratite na kulturnite institucii za Nova godina. Na sve~enata proslava izvedbata na komi~nata pesna za deca doprat istorijata i penzionerite sekoga{ se {irum otvo- prisustvuvaa ministerot za nadvore- „Dve tigar~iwa” so maski koi sami gi se slikaa so niv. reni, istakna na krajot ministerkata I {to u{te da se Milevska. spomne od impresi- Pretsedatelot na SZPM Dragi Ar- jata {to se steknuva girovski so voshit gi iska`a svoite pominuvaj}i gi site impresii i voodu{evuvawe, a posaka sekcii vo Muzejot, od site penzioneri da go posetat Muze- nastanokot na ~ove- jot, da se potsetat i da ja do`iveat kot, od izdvojuvawe- istorijata, bidej}i, kako {to re~e, to na makedonskata `ivotot vo tretata doba treba da bi- civilizacija, od nu- de i `ivot so istorijata i so kultu- mizmati~kite doka- rata na Makedonija. zi za nejziniot raz- Izjava za mediumite dade i direk- izleguvaa lu|e `elni za novi sozna- voj... Dali od Aleksandar Makedonski, torkata na muzejot Vesela ^estoeva, nija i materijalni dokazi za bogatoto dali od makedonskite kralevi i bla- kako i nekolku penzionerki iska`u- kulturnoto nasledstvo na Makedonija gorodni{tvata, ili ne znam od kogo i vaj}i gi ubavite vpe~atoci. od pamtiveka do dendenes. I se taka, od {to u{te ne... Nasre- do edinaeset ~asot, koga vo foajeto de Muzejot ostanuva{ na Muzejot se nasobra pogolema grupa, stapisan i skamenet od re~isi, nad stotina penzioneri od istoriskite dokazi, vr- {ni raboti na R.M. Nikola Poposki, izrabotija, predizvikuvaj}i smea i skopskite zdru`enija, predvodeni od aten iljadnici godini ambasadorot na N.R. Kina vo R.M. Ven radost kaj publikata. Sleduvaa u~e- liderot na penzionerskata organi- nanazad za da go sfati{ Xen{un, direktorot na Nacionalnata nicite od O.U. „Sv. Kiril i Metodij” zacija na Makedonija Dragi Argirovs- svoeto poteklo i pos- i univerzitetska biblioteka „Sv. koi so kineskiot znak za koza vo ra- ki, koi vo pridru`ba na ministerkata toewe. Otkoga }e go na- Kliment Ohridski” d-r Ivan K. Za- ~iwata ja ispeaja na kineski jazik za kultura d-r Elizabeta Kan~eska- pu{ti{ Zdanieto, niko- rov, dekani i senatori na Univerzi- pesnata „Sre}na Nova godina” i na Milevska, najprvo se slikaa, a potoa mu potoa ne treba da mu tetot „Sv. Kiril i Metodij”, pretsta- prisutnite toplo im go ~estitaa po- gi razgledaa postavkite vo grandio- doka`uva{ i da mu obja- vnici na dr`avnite institucii, Bri- ~etokot na Godinata na kozata. Po znoto zdanie koe otsekade i sekogo snuva{ koj si, {to si i tanskiot sovet, Amerikanskoto kat~e, najmalite nastapija sredno{kolci so privlekuva. kolku si Makedonec... Na zaminuvawe povtorno pominav Gete institutot, kursisti, prijateli i „Ubavoto ezero Taihu”, a grupa na voz- Najprvo gostite gi pre~eka i dobre- Site posakuvaa {to podolgo da os- preku mostot {to go povrzuva Muzejot dojde im posaka direktorkata na Mu- tanat vo Muzejot, no i drugi poseti- so Plo{tadot Makedonija i otkoga go qubiteli na kineskata kultura. Sve- rasni kursisti go izvedoa tancot zejot Vesela ^estoeva, a potoa edu- teli ~ekaa da ja do`iveat istorijata. preminav, se svrtiv u{te edna{ da go ~enoto odbele`uvawe zapo~na so ob- „Svetli feneri so crvena boja”. katorot i vodi~ Gligor Bo`inoski ja Vreme ostana samo za iska`uvawe na vidam velelepnoto zdanie, vraj}aj}i ra}aweto na prof. d-r Deng [ixong, Modernata koreografija za tradi- povede grupata niz istorijata na impresiite pred kamerite na mediu- se so pogledot kon ednadodrugo nare- kineskiot direktor na Institutot cionalnata muzi~ka tema „Qubovni- Makedonija. Poka`uvaj}i gi artefak- mite. Zadovolna od zaedni~kata po- denite bisti od dvete strani na mos- „Konfucij” pri Univerzitetot „Sv. cite - peperutki” inspirirana od tite, vrz osnova na nau~ni i materi- seta na Muzejot so penzionerite min- tot so napor da gi zapametam imiwata Kiril i Metodij” vo Skopje koj gi po- prikaznata za kineskite Romeo i Ju- jalni dokazi, toj hronolo{ki, so spo- isterkata d-r Elizabeta Kan~eska- na tie na{i kralevi, vojskovodci, du- zdravi prisutnite i objavi deka „spo- lija i protkaena so kaligrafski mo- reduvawe na ostankite pronajdeni vo Milevska pokraj drugoto re~e deka hovni vodci i veli~estvenici koi go red lunarniot kalendar godinata tivi ja voodu{evi publikata so inve- lokalitetite na Makedonija, go dolo- originalnite artefakti vo Muzejot se poka`uvaat hronolo{kiot razvoj i na kowot go zavr{i svojot zabrzan ntivniot spoj na tradicionalnata ki- vuva{e civilizaciskiot razvoj i `i- postaveni na tri nivoa i vkupno gi patot niz istorijata na na{ata pos- galop, i £ otstapi mesto na krotka- neska muzika i modernata makedonska veeweto na starite pokolenija, koi so ima okolu osum iljadi, a od otvora- tojbina. Ne mo`e seto toa oddedna{ ta i mirna koza, koja spored tradi- umetnost. bitni belezi se izdvojuvale i neguva- weto dosega, ova vredno arheolo{ko da se zapameti! cionalnite veruvawa nosi mir, Ovaa manifestacija ja prosledija le ponapredna kultura na ovie pros- bogatstvo go videle 15.000 posetite- Mendo Dimovski spokoj i blagosostojba.” nad 300 gleda~i, me|u koi ima{e i Prigodnata programa be{e podgot- pove}e penzioneri. M. Damjanoska Po povod Osmi mart Sredba so Ru`ica Vasilevska, penzionerka od ZVP Retro modna revija i izlo`ba na sliki Sportistka so poetska du{a o povod praznikot na `enata Osmi mart, a vo organi- nosea manekenkite bea od pomladi godini, so {to be{e zicija na Crveniot krst na Skopje, soglasno proektot prika`ana modata vo minatoto. ako i sekoga{ zabele`livo tiv- za toa. ka i skromna, Ru`ica Vasilevs- Koga stanuva zbor za poezijata, Ru- „Dneven centar na stari lica i centar za davawe po- Vakva manifestacija se slu~uva prvpat vo Makedonija, a P ka ~lenka vo Zdru`enieto na `ica glavno pi{uva za svoja du{a, mo{ vo doma{ni uslovi”, na 10.03.2015 vo Domot na ARM se ima za cel da doka`e deka za novite inicijativi i idei K voenite penzioneri, se iako u{te od pomladi realizira{e modna revija i izlo`ba na sliki od lica vo nema vozrast koja mo`e da ja ograni~i voljata da se napravi izdvojuva i po mnogu godini nejzini tvorbi se treta doba. Idejata da se napravi ovaa manifestacija pro- ne{to pozitivno, produktivno i humano. Na samiot nastan drugi karakterni osobi- objavuvani vo spisanieto izleze od volonterite i stru~nite sorabotnici vklu~eni se prika`a i izlo`ba na sliki od slikarskata ra- ni {to nikoga{ sama ne „Na{ svet”. Od nejzinata botilnica, koja ve}e godinaipol kontinuirano se imple- gi istaknuva. Nejzinite „poezija od fioka” taa mentira vo Dnevniot centar za stari lica vo DHO „Dare kvaliteti i sposobnosti izvadi nekolku li~ni Xambaz”. Bea izlo`eni 97 dela, od koi 64 platna i 33 cr- postepeno se razotkri- tvorbi i gi pro~ita na te`i. Slobodnite umetnici od tretata doba gi pretstavija vaat i taka se gradi poetskata sredba „Deno- svoite dela so razli~ni tematski motivi, so koi go mozaikot za likot na vi na poezijata” vo Ku- iska`aa svojot unikaten talent so umetni~ki izraz. Pokraj ovaa mo{ne aktivna pe- manovo - 2013-ta godina. umetni~kata, izlo`bata ima{e humanitarna dimenzija. nzionerka. So vklu~uva- Priznanijata {to gi dobi Vsu{nost, delata mo`ea da se kupat po simboli~na cena, a weto vo kulturno-zaba- za nastap na ovaa mani- sredstvata koi se sobraa }e bidat donirani na socijalno vniot i sportsko-rekre- festacija kako i na spo- zagrozeni i iznemo{teni lica. ativniot `ivot na pen- rtskite regionalni nat- Modnata revija i izlo`bata ja sledea pove}e od 150 gos- zionerite, taa vnese prevari, gi krasat vit- ti i pretstavnici na zdru`enijata na penzioneri od Skopje `ivost i sve`ina vo rinite na Voenoto zdru- me|u koi bea: pretsedatelot i sekretarot na IO na SZM Zdru`enieto, a nejzi- `enie na penzioneri i Dragi Argirovski i Stanka Trajkova, sekretarite na CKRM nite rezultati pri re- svedo~at za nejzinite vo ovoj proekt. Vo revijata u~estvuvaa 9 korisni~ki od dne- i CKGS, Sait Saiti i Suzana T. Paunova, kako i pretstav- vijalnite nastapi i sportskite nat- uspesi. vnite centri, koi kako manekenki ja prika`uvaa ubavinata nik na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, koi prevari, navistina zaslu`uvaat po- Pokraj pi{uvaweto, svojata qubov na `enata i aktivizmot vo tretata doba. Kreaciite {to gi dadoa golema poddr{ka na ovoj nastan. Tihana Obradovi} falbi. Na dvete poliwa taa go iska- Ru`ica ja posvetila i na hortikultu- `uva svojot talent rata. Vo svojot prekrasen i kako {to od mladosta i so le- veli bo`estven dvor, odgleduva raz- Izlo`ba po povod 8-mi mart snotija postignuva nobojni cve}iwa, bilki, ~aevi i raz- zabele`itelni uspe- novidni rastenija. Seta taa harmoni- o povod 8-mi mart, Me|u- zioneri od Sveti Nikole. Na generacii, koi si. Najsve` primer ja ja nadoplonuva i osve`uva ubaviot narodniot den na `enata, otvoraweto od imeto na Sojuzot pokraj toa {to za toa e osvojuvaweto bazen, a opojniot miris {to se {iri Pvo Kulturniot dom „Krste prisutnite gi pozdravi i im go imaa mo`nost da na prvoto mesto na niz dvorot gi razne`nuva srcata na Petkov Misirkov” vo Sveti Ni- ~estita praznikot sekretarot gi vidat ovie ub- minatogodi{nite re- minuva~ite i gostite koi ~esto doa- kole, pridru`ena so ne`ni mu- na Izvr{niot odbor na SZPM avi dela, slu{- gionalni sportski |aat kaj nea. zi~ki zvuci, be{e otvorena iz- Stanka Trajkova. naa i interesni natprevari, vo is- Ovaa poetska du{a re~isi nema lo`ba na sliki, makrame i eko- Inaku, kako {to be{e istak- raboti i za isto- klu~itelna konkure- slobodno vreme za sebe, no sekoga{ lo{ki sliki i ikebani. Ovie nato od site {to govorea na ot- rijata i potek- ncija vo nejzinata nao|a momenti da mu posveti vnima- unikatni dela se izraboteni od voraweto na ovaa izlo`ba na loto na makrame- kategorija na pret- nie na svojot vnuk, kogo go podu~uva i vrednite race na svetinikols- umetni~ki penzionerski dela, to, za toa deka za stavni~ki od drugi voveduva vo pove}e oblasti kako {to kite penzionerki ~lenki na pri izrabotuvaweto skopski zdru`enija. se: u~eweto angliski i germanski ja- sekcijata „Ov~epolska yunica” na istite tie, si gi is- da se sozdade ne{to ne se - Navistina pove- zik, kulturata, obrazovanieto, grade- pri zru`enieto na penzioneri polnuvaat penzioner- potrebni mnogu finansis- }e mi le`i poezijata, `ni{tvoto i drugo, koi mo{ne dobro od gradot. Iako sekcijata pos- skite denovi, se dru- ki stedstva, tuku mnogu no vo sportot postig- nejze i se poznati. toi samo nepolni ~etiri mese- `at i razmenuvaat is- qubov i trud. nuvam podobri re- Voshiteni od soznanieto, posakav- ci, yidovite na Salonot na bi- kustva. Za izrabotka Ovaa izlo`ba be{e ubav zultati bidej}i sum me pove}e vakvi Ru`ici da ima vo bliotekata vo kulturniot dom na svoite dela se e primer za dostoinstveno i vo kondicija blago- Zdru`enieto na voenite penzioneri. bea zakiteni so golem broj dela, nivno: i ideite, i rea- originalno odbele`uvawe darenie na okolnos- So ubavi `elbi ja ostavivme vo sve- blagodarenije na entuzijazmot lizacijata i materija- na praznikot 8-mi mart, tite vo koi sum prin- tot na nejzinoto tivko i skromno `i- na ovie talentiranite pripad- lite. koj treba da go sledat i udena pove}e da se veewe {to se trudi da go so~uva samo ni~ki na tretata doba, ~lenki Na otvoraweto po- drugite zdru`enija, no i zanimavam so fizi~- za sebe, isto kako {to ja ~uva poezija- na ovaa sekcija koja vo sekoj po- kraj dominantniot broj po{iroko. ki aktivnosti, - ob- ta vo fioka, koja se nadevame nasko- gled e poddr`ana od rakovod- penzionerki ima{e i jasnuva Ru`ica kako ro da go zdogleda svetloto na denot! stvoto na zdru`enieto na pen- pripadni~ki na site Vukica Petru{eva da bara opravduvawe Milka Girasova