YXXXXXXXXXXX

LETNIK XXV • Št. 5–6 GLASILO OBČINE ŠKOFLJICA Maj–Junij 2016

Foto: Regina Bokan

3A razvojna os – podpis protokola, str. 5 Prvi maj – ugasel ogenj in ovenel nagelj, str. 6 Oskrbovana najemna stanovanja na Škofljici, str. 10 Intervju z Urško Trtnik ob mednarodnem dnevu družin, str. 20 Nagradna igra, str. 52 F O T O U T R I N K I

Na čistilni akciji v naši občini je sodelovalo lepo število prostovoljcev. Čistilni akciji na Želimljah se je pridružilo izredno veliko otrok in mladine. Foto: Stane Bozja Foto: Jure Simič

Na OŠ Škofljica je kot vsako leto potekala zbiralna akcija odpadnega papirja. Starodobniki na Prometnem dnevu na OŠ Škofljica. Foto: Petra Rot Kumelj Foto: Mateja Lunder

Občina je peljala naravoslovno nadarjene učence v Cankarjev dom na razstavo Marija in Janez Pergar, najemnika oskrbovanih stanovanj ob otvoritvi. Nikole Tesle. Foto: Občina Škofljica

Ob kresu na Vrhu nad Želimljami. Na spominski slovesnosti padlim v zadnjih bojih za Ljubljano na Orlah so Foto: arhiv PGD Vrh nad Želimljami. sodelovali tudi učenci OŠ Škofljica. Foto: Joža Lakovič

Župani in minister za infrastrukturo podpisali protokol o uresničitvi KS na slavnostni akademiji podelila priznanja. Zlato plaketo je infrastrukturnih projektov. Foto: Klemen Vider prejelo PGD Pijava Gorica. Foto: Nataša Hrastar KAZALO / UVODNIK

Kazalo ŽUPANOV KOTIČEK ...... 4 AKTUALNO ...... 5 Uvodnik Podpis protokola o ureditvi ceste ob 3A razvojni osi ...... 5 Pozitivno mnenje za zaključni račun proračuna za leto 2015 ...... 5 Prvi maj – ugasel ogenj in ovenel nagelj ...... 6 Drage bralke, dragi bralci, Spominska slovesnost, posvečena padlim v zadnjih bojih za Ljubljano ...... 7 Na čistilni akciji trikrat več udeležencev kot lani ...... 8 poletje samozavestno vstopa v naše leto. Dnevi so daljši in toplejši. Čistilna akcija tudi v Želimljah...... 8 Prej puste gredice se odete v odtenkih zelene bohotijo po okoliških vr- Kresovanje na Orlah ...... 9 tovih in številni popki so odprli svoje živobarvne cvetove. Oskrbovana najemna stanovanja na Škofljici ...... 10 Svečana akademija na Pijavi Gorici ...... 11 A kar je verjetno najpomembnejše, šolarji že komaj čakajo, da se kon- Nadaljevanje del projekta z oskrbo s pitno vodo v porečju Ljubljanice...... 12 ča šolsko leto in da šolsko torbo ter učenje obesijo na klin. Napetost ob Obvestilo: Javna razsvetljava ...... 12 pričakovanju počitnic, brezskrbnih dnevov, morskih valov in obsijanih Podelitev priznanj civilne zaščite ...... 13 Druga seja mladinskega občinskega sveta Škofljica ...... 13 vrhov, številnih druženj in pohajkovanj močno narašča … Skladnost pitne vode na oskrbovalnih območjih občine Škofljica za leto 2015 ...... 14 Saj ne pretiravam preveč, ko trdim, da se bodo šolarji v počitniški svet Pregled rezultatov notranjega nadzora skladnosti pitne vode v občini Škofljica...... 15 večinoma podali z mobilnikom v rokah?! Razumljivo. To je sezona lova INTERVJU ...... 20 za najlepšimi utrinki iz narave, najlepšimi nasmehi v družbi prijateljev, Urška Trtnik: Potrebno je veliko načrtovanja in prilagajanja ...... 20 utrinki najbolj norih zabav in podvigov … V digitalni zapis ujete tre- IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV ...... 22 nutke bodo objavili na socialnih omrežjih, jih komentirali, delili, čakali Defibrilator na Gradišču...... 22 Seznam defibrilatorjev v občini Škofljica ...... 22 odzive, spremljali všečke in druge števce … A paradoksalno, življenje, Triinšestdeseto leto delovanja Društva upokojencev Škofljica ...... 23 ki ga tako zelo želijo zamrzniti v času, ga ustaviti in pokazati vrstnikom, Društvo upokojencev Škofljica v Beogradu in Sremskih Karlovcih...... 24 medtem neopazno polzi mimo. Prvi letošnji izlet DU ...... 25 Otroške predstave v sezoni 2015/2016 ...... 26 Ne trdim, da tudi odrasli nismo postali del tega vala. Tudi mi preko raz- Ljudska igra Na dan sodbe ...... 27 ličnih objav na družabnih omrežjih dokazujemo, kako popolna in lepa so Novičke iz Doma Škofljica, CUDV Draga ...... 28 naša življenja. Zdi se, kot da je življenje postalo zbiranje sličic v album. S Otroške ustvarjalne delavnice v Želimljah ...... 28 svojim albumom se postavljamo pred drugimi, se primerjamo in opazuje- Alojz Goršič, prejemnik zlatega odličja Antona Janše I. reda ...... 29 Pionirke PGD Želimlje s 3. mestom na državnem kvizu gasilske mladine ...... 29 mo, kdo ima lepše, bolj posebne sličice. S svojim albumom konstruiramo Slomškova bralna značka ...... 30 idealizirano realnost svojega življenja. Življenje pa živimo samo še skozi Mladi na poti do zaposlitve ...... 31 fotografski objektiv, ki nikoli ne bo mogel nadomestiti pravega življenja. Velika noč 2016 – priprave in praznovanje v župniji -Rudnik ...... 31 Tečaj grafike v Likovnem društvu LD 2002 ...... 32 Morda nas to osrečuje, a za kako dolgo? Ponovno uspešni tekmovalci Društva upokojencev Škofljice ...... 33 Kako daleč lahko zaidemo, dokazuje iskrena izpoved neke tuje ma- Redni letni občni zbor Društva Tarok Škofljica ...... 33 nekenke, ki je naredila več kot 100 posnetkov, preden je enega objavila Vseslovenska Zelemenjava na Lavrici ...... 34 na družabnem omrežju. Priznala je, da pred tem celo več ur ni jedla in VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ...... 35 Izjemni uspehi Glasbene šole Grosuplje ...... 35 pila. Vse to pa je ni osrečevalo in na koncu se je odločila za presenetljiv Svirél 2016 ...... 35 korak in izbrisala svoj profil. Izlet pri izbirnem predmetu nemščina v München ...... 36 Naj letošnje poletje ne steče mimo nas. Postane naj pustolovščina, ki Vlog za vpis v vrtec manj kot v lanskem šolskem letu ...... 37 jo kot glavni junaki sooblikujemo in doživimo. Dragocene spomine pa Kakšen vzgled sem? ...... 38 Učenci zbrali okoli 30 ton starega papirja ...... 38 slikajmo s svojimi očmi in jih shranimo v najbolj zanesljivo pomnilni- Prometni dan na Osnovni šoli Škofljica ...... 39 ško kartico, ki ji pravimo srce. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA ...... 40 Tokratna dvojna številka priporoča v branje prispevke različnih te- Nepremičnine Opekarne Škofljica ...... 40 matik. V občini sta potekali čistilni akciji, na osnovni šoli pa akcija KNJIŽNICA SPOROČA ...... 42 zbiranja odpadnega papirja. Občina je bogatejša za oskrbovana najemna ŠPORT IN REKREACIJA ...... 44 stanovanja, ki pomenijo kakovostno preživljanje tretjega življenjskega Plesne skupine Frkljic dosegle odlične rezultate ...... 44 Državno šolsko pom pon tekmovanje ...... 44 obdobja. Ob svetovnem dnevu družine, ki opozarja na mnoge izzive, s Frklje zmagale v Sarajevu ...... 45 katerimi se družine dandanes soočajo, boste spoznali simpatično, aktiv- Dogajanje v Taekwondo klubu Kang ...... 45 no in angažirano družino iz naše občine. Grem, greva, gremo na Orle tudi letos! ...... 46 Zdrav duh v zdravem telesu ...... 47 Poročamo tudi o spominski slovesnosti, posvečeni padlim v zadnjih NASVETI ...... 48 bojih za Ljubljano, o prvem maju, srečanju županov 3A razvojne osi in Čas dopustov, priložnost za vlomilce ...... 48 še marsičem. Pozabili nismo niti najmlajših, ki se lahko kratkočasijo KULINARIKA ...... 49 ob zanimivih nalogah in se v nagradni igri potegujejo za lepo nagrado. Priprave na poletje ...... 49 Naslednja številka Glasnika (julij–avgust) bo izšla 7. julija, do takrat MNENJA ...... 50 pa vam želim doživeto poletje in vam v imenu celotnega uredniškega Spretna manipulacija ...... 50 odbora čestitam ob dnevu državnosti. KRIŽANKA ...... 51 Petra Rot Kumelj, NAGRADNA IGRA ...... 52 glavna in odgovorna urednica OTROŠKI KOTIČEK ...... 52 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE ...... 53

je glasilo Občine Škofljica Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno Izhaja enkrat mesečno, gospodinjstva v občini prejemajo glasilo brezplačno. priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazoslovju. Prispevke Naklada: 3600 izvodov; ustanovitelj: Občinski svet Občine Škofljica; izdajatelj: Občina Škofljica; sprejemamo samo v elektronski obliki. Članki in fotografije glavna in odgovorna urednica: Petra Rot Kumelj, mobitel +386 31 840 895; odgovorna oseba morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, izdajatelja: Ivan Jordan, župan; člani uredniškega odbora: Barbara Boh, Ksenija Rebeka Mat- politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni ković, Joža Repar Lakovič, Klemen Vider; lektoriranje: Grega Rihtar (razen: uradnih objav, obli- z žigom odgovorne osebe. Oglase in zahvale sprejemamo kovanih oglasov in prepozno oddanih prispevkov); tisk: SŽ-Železniška tiskarna Ljubljana, d. d.; izključno v elektronski obliki. Naslednja številka Glasnika je distribucija: Pošta Škofljica; naslov uredništva: GLASNIK, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica, dvojna (julij–avgust) in izide 7. julija. Vse prispevke pošljite tel.: 01 360 16 00, e-pošta: [email protected], www.skofljica.si; e-pošta za nagradno najpozneje do 20. 6. 2016. igro: [email protected], e-pošta za oglase in zahvale: [email protected].

3 ŽUPANOV KOTIČEK

Spoštovane občanke, občani, dragi prijatelji!

Za nas, Slovence, prvi poletni mesec na 3A razvojni osi od Kočevja do Ljublja- nosi prijazno domače ime – rožnik, saj ne, zaradi česar je 13 županov pred dnevi označuje mesec, ko polja in travniki deh- na Škofljici z ministrom za infrastrukturo, tijo od tisočerih rož. V juniju je žito v pol- dr. Petrom Gašperšičem, podpisalo proto- nem klasju, kmalu bo zrelo za žetev, sonce kol, ki določa časovni in operativni okvir in zemlja sta na višku svojih moči. Upamo celostne ureditve cestnih in železniških le, da se vročina sonca ne prevesi v sušo, povezav. dež v točo, veter v nevihto … Za nami je 10. redna seja občinskega Dogajanje v občini je nadvse živahno sveta, kjer so bile skoraj soglasno spreje- in pestro. te vse točke, tudi najpomembnejši Odlok S svečano otvoritvijo oskrbovanih sta- o spremembah in dopolnitvah Odloka o novanj na Škofljici se je uspešno zaključil proračunu Občine Škofljica za leto 2016 širši projekt dodatne in po mnenju večine in Zaključni račun proračuna Občine Ško- najsodobnejše oskrbe starejših, ki tudi lo- fljica za leto 2015. kacijsko sodi v medgeneracijsko sožitje, V mesecu maju je potekala tudi 2. seja saj so v neposredni bližini še zdravstve- mladinskega občinskega sveta Občine na postaja, lekarna ter osnovna šola, ki s Škofljica, kjer je bila osrednja tema vklju- preko 1000 učenci sodi med največje v čenost mladih v delovanje občine, s pou- državi. darkom na sodelovanju z društvi v naši Gradnja nove osnovne šole na Lavrici iz občini. Resnično me veseli zagnanost in 23. junija, ob 19. uri pridružite na dvorcu dneva v dan dobiva končno podobo. pripravljenost mladih po aktivni vključi- Lisičje, kjer bomo obudili spomin tiste- Investitor se trudi, da bo šola zgrajena tvi v delovanje, sodelovanje in razvoj ob- ga leta, 25. junija, ko smo postali samo- v pogodbenem roku, ter da je otvoritev 1. čine. Smo v času številnih dogodkov, ki stojna država, ter na julijsko 110-letnico septembra realna. jih organizirajo naša društva, šola, vrtec. uspešnega delovanja PGD Pijava Gorica, Vzporedno sta v postopku še javna raz- Iskrena hvala tudi vsem za udeležbo na za kar gasilkam in gasilcem že sedaj is- pisa za opremo kuhinje in učilnic, kjer pa vsakoletni čistilni akciji ter seveda tudi kreno čestitam! očitno brez pritožb neizbranih ponudni- vsem, ki že med letom skrbite za čisto in kov ne bo šlo. urejeno občino. Spoštovani, č estitam vam ob dnevu dr- V polnem teku je tudi druga največja Pred nami je tudi zaključek šolskega žavnosti z željo, da ostanemo zvesti same- investicija, tj. Kohezijski projekt obnove leta, zato vsem šolarjem, dijakom, štu- mu sebi in svoji domovini. vodovodnega sistema Škofljica–Lavrica– dentom želim uspešen zaključek šolskega Orle, v skupni vrednosti 3,3 mio. evrov. leta in slikovite počitnice, obarvane z raz- Vaš župan Ivan Jordan Zelo pestro je bilo in še bo dogajanje o vedrilnimi in poučnimi trenutki. nujni ureditvi infrastrukturnih projektov Prav lepo vabljeni, da se nam v četrtek,

Čestitka ob dnevu državnosti! Spoštovani! Ob praznovanju dneva državnosti se spomnimo zgodovine slovenskega naroda. N aj bo pričujoči dan dan radosti in ponosa ter hkrati dan, ko želimo vse dobro naši Sloveniji, ki je naš dom in jo imamo radi.

Ivan Jordan, župan

4 AKTUALNO

Podpis protokola o ureditvi ceste ob 3A razvojni osi

V sejni sobi Občine Škofljica so se v sredo, 11. maja, sestali župani in ostali pred- med Kostelom in Ljubljano, saj se njeni stavniki občin, ki živijo in delujejo ob 3A razvojni osi. Župan Ivan Jordan je v svoji občani in občanke do Ljubljane vozijo sredi pozdravil vse župane in predstavnike drugih občin, ljubljanskega župana uro in pol. Zorana Jankovića in ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča. Ob koncu vseh predlogov, razmišljanj in pogovorov so župani in predstavniki Navzoči minister je omenil dogovo- Upa, da se bo prometni zamašek čim prej občin ob 3A razvojni osi podpisali sku- re glede razvoja 3A razvojne osi. Nada- sprostil v obe smeri ter da bi se gospo- pni sporazum in protokol o ureditvi 3A ljevala se bo ureditev ceste do Škofljice darstvo uredilo in ustvarilo nova delovna razvojne osi. in ureditev polnega priključka v Šmarju mesta v sosednjih občinah. Županja Ob- – Sapu. Železniški promet od Ljubljane čine Kostel Lili Butina je podala mne- Besedilo in fotografiji: do Kočevja naj bi bil tudi zaključen v nje, da se razbremenijo vse poti na cesti Klemen Vider kratkem, kar pomeni korak k trajnostni mobilnosti. Vse se giblje okoli programskega na- črta. V svojih mnenjih sta župana Ivan Jor- dan in Zoran Janković pohvalila vsa na- predovanja v pogojih za obvoznico, nista pozabila tudi na metuljčke in naravo. Župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič je omenil velik napredek pri prometni ure- ditvi, zadovoljen je s pripravljeno izvedbo gradnje polnega avtocestnega priključka Šmarje-Sap. Župan Občine Kočevje Vla- do Prebilič je tudi omenil, da se dnevno v Ljubljano vozi 3.500 oseb na svoje de- lovno mesto in da je razvoj in ureditev te 3A razvojne osi še kako pomembna. Svo- je zadovoljstvo je izrazil župan Občine Velike Lašče Anton Zakrajšek. Izredno je bil zadovoljen nad dogodkom sreča- nja in sodelovanjem z občino Škofljica.

10. seja občinskega sveta Pozitivno mnenje za zaključni račun proračuna za leto 2015

V četrtek, 5. maja 2016, se je že desetič v tem mandatu sestal Občinski svet Ob- – rast realizacije odhodkov, to je izved- čine Škofljica, katerega osrednji točki sta bili rebalans proračuna za leto 2016 in bo načrtovanih projektov, ki je bila glede potrditev zaključnega računa Proračuna Občine Škofljica za leto 2015, ki sta bili na veljavni proračun 73–odstotna. Ob tem predstavljeni po ugotovljeni sklepčnosti in sprejemu dnevnega reda. se od občine v prihodnjih letih pričakuje še višji odstotek realizacije, saj je bilo v Občinski svetniki so najprej obrav- V nadaljevanju seje je predsednik nad- proračunih za leto 2015 in 2016 cca 20 % navali in brez pripomb potrdili Odlok zornega odbora (NO) Občine Škofljica sredstev rezerviranih za izgradnjo OŠ na o spremembah in dopolnitvah Odloka Marko Dražumerič predstavil njihove Lavrici. o proračunu Občine Škofljica za leto ugotovitve pri obširnem in natančnem Dražumerič je nadalje pojasnil, da je 2016 – rebalans proračuna, ki so ga pregledu zaključnega računa proračuna NO Občine Škofljica pregledal dokumen- na ločenem sestanku predhodno obrav- Občine Škofljica za leto 2015. tacijo s področja nakupa zemljišč, bilan- navale tudi vse stalne komisije in ki Iz predstavljene grafične analize je iz- ce stanja, zapadlih terjatev ... Podrobno predvideva dodatna sredstva za gradnjo postavil: so pregledali tudi dokumentacijo poteka OŠ na Lavrici ter ureditev javne razsvet- – konstantno rast realizacije prihod- izgradnje OŠ na Lavrici in javne razsve- ljave. kov – 103 %, tljave. NO je izdal nekaj priporočil glede

5 AKTUALNO

optimizacije stroškov za vrtec Škofljica Občina Škofljica je namreč od člana Pobuda, da občinski svet podpre novelo (nabava materialov in prehrane, zaposlo- OSPV Miroslava Kumina, dosedanje- Zakona o davčnem potrjevanju raču- vanje študentov …), ob katerih so se sve- ga okrajnega policista, prejela odstopno nov, ki prostovoljna gasilska in manjša tnikom pojavili določeni pomisleki. Sicer izjavo in soglasje za imenovanje člana društva ter kmetije pri opravljanju dopol- pa je NO občine Škofljica podal pozitivno OSPV s strani novega okrajnega polici- nilne dejavnosti, ki ne presegajo določe- mnenje k predlaganemu Zaključnemu ra- sta Vida Likavca. Občinski svetniki, ki nega letnega prihodka, izključi iz kroga čunu proračuna Občine Škofljica za leto so pohvalili delo Miroslava Kumina, so zavezancev, je bila med svetniki sprejeta. 2015, občinski svet pa ga je soglasno sklep o njegovi razrešitvi in sklep o ime- V nadaljevanju je bila potrjena tudi toč- sprejel. novanju novega člana OSPV Vida Likav- ka, s katero bo urejeno lastništvo funk- V nadaljevanju so se svetniki seznanili ca sprejeli soglasno. cionalnega zemljišča objekta »Vaški z vlogo za solidarnostno pomoč občanu Sledila je razprava o smiselnosti član- skedenj – kulturni dom Pijava Gorica« in pri obnovi oziroma postavitvi nadome- stva občine Škofljica v dveh združenjih zemljišče ob Želimeljski cesti. stnega gospodarskega poslopja, ki ga je – Združenju občin Slovenije (ZOS) in Direktor občinske uprave Marko uničil požar. Občinski svetniki so iz pro- Skupnosti občin Slovenije (SOS), ki ima- Podvršnik je ob koncu seje svetnike se- računske rezerve, iz katere se financirajo ta pri zastopanju občin podobne naloge znanil še s podanim predlogom kandidat- izdatki za odpravo posledic naravnih ne- in vloge. Predlog, da Občina Škofljica iz ke Občine Škofljica za članico v območno sreč, občanu soglasno namenili pomoč v ZOS izstopi, s čimer bi prihranila letno izpostavo Javnega sklada za kulturne de- višini 5.000 EUR. članarino, so svetniki po krajši izmenjavi javnosti – Tončka Pal, s predlogom kan- Sledila je predstavitev točke Odloka o mnenj, v kateri je bilo slišati tudi predlog, didata za reševanje pritožb pri izvrševanju gospodarskih javnih službah v občini da občina izstopi kar iz obeh združenj, policijskih obvestil – Boris Zupančič in Škofljica – prvo branje, ki ga je občinski sprejeli. s poročilom o energetskem knjigovod- svet sprejel soglasno. Svetniki so imeli različne poglede tudi stvu v občini Škofljica kot kazalnikom Svetniki so razpravljali o razrešitvi in na točko dnevnega reda glede uvedbe izvrševanja energetske strategije Občine imenovanju novega člana Sveta za pre- davčnih blagajn pri prostovoljnih gasil- Škofljica. ventivo in vzgojo v cestnem prome- skih društvih, drugih manjših društvih Besedilo : Petra Rot Kumelj tu Občine Škofljica (OSPV Škofljica). in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah.

Prvi maj – ugasel ogenj in ovenel nagelj

Zgodilo se je leta 1886. Težke delovne razmere, mizerne plače, 12-urni delovnik ko se s kresovi in proslavami spominja- so spodbudili delavska gibanja po vsem svetu. Tako so se za svoje pravice začeli mo vseh žrtev, ki so se borile za osemurni boriti tudi ameriški delavci. Zahtevali so osemurni delovnik, njihove zahteve pa delavnik in pravično plačilo dela. Sloven- so se žalostno končale 4. maja 1886, umrlo je sedem policistov in štirje civilisti, ska tradicija prvi maj obeležuje zlasti s številni so bili ranjeni. kresovi, postavljanjem mlajev in rdečimi nageljni. Po teh dogodkih je postal ta majski dan neplačevanja nadur in slabših delovnih Vas zgoraj opisani zgodovinski dogodki v delavskih krogih praznik dela, ki so ga pogojev. Pri tem so jih podprli tudi drugi spominjajo na današnji čas? Se vam zdi, ljudje obeleževali z različnimi obredi, delavci, najbolj pa so jih podpirali rudarji. da so vse nekdaj izborjene pravice izgi- med drugim v spomin na dogodke iz leta Zasavski rudarji so celo postavljali ovire nile? Lani je bilo v Sloveniji prijavljenih 1886 v številnih deželah zagorijo kreso- na železniških progah in zasedali želez- 6618 kršitev delovne zakonodaje. Mladi vi. Prvič so začeli praznovati 1. maj kot niške postaje. Oblast je železničarjem oči- se izobražujejo in ostajajo doma pri star- državni praznik v Parizu leta 1889, ker tala, da stavke niso delavske, ampak jih ših, saj ne najdejo zaposlitve, samostoj- so želeli na ta način počastiti spomin na politično podpihujejo komunisti. Pritisk no življenje se jim odmika. Veliko jih delavce, ki so umrli v Čikagu. V 20. sto- se je povečal, ko je oblast prepovedala odhaja v tujino na delo, izobraževanje. letju je prvi maj pridobil uradni status pra- delavske shode. Tako se je 24. aprila 1920 Odhajajo za nedoločen čas! To niso nek- znika dela najprej v Sovjetski zvezi. Tako na Zaloški cesti zbralo tri tisoč delavcev danji zdomci, ki jih bo domotožje pripe- so demonstracije in proslave, ki potekajo z družinami, ki so s svojo podporo stav- ljalo nazaj, to so mladi ljudje, ki si bodo prvega maja, postale oblika delavske so- kajočim železničarjem zahtevali delavske ustvarili življenje v tujini in tam ostali, lidarnosti po vsem svetu. pravice. Vsaj trideset stavkajočih je bilo če bodo le imeli priložnost. Ne čutijo V Sloveniji so 1. maj kot državni praz- ranjenih, ubitih pa trinajst. Med njimi so pripadnosti domačemu, domovinski čut nik uzakonili leta 1948, neuradno pa so bili tudi ženske in otroci. Stavka se je s je zamenjala jeza, počutijo se izigrane in ga praznovali že prej. Krvavi boj sloven- tem končala. Takšni in podobni upori za ponižane. skih delavcev je bil zabeležen 24. aprila delavske pravice so potekali ob svojem Veliko se govori o prekarnih delavcih, 1920 na Zaloški ulici v Ljubljani. Stav- času povsod po svetu in potekajo še da- kdo so, kaj sploh pomeni prekaren? V kali so železničarji zaradi nižanja plač, nes. Mednarodni praznik dela ostaja dan, novem Slovarju slovenskega knjižnega

6 AKTUALNO

jezika je pod pridevnikom prekaren za- čez vikend. Torej tista moja ideja o pro- mogoča zakonodaja, ki delodajalcem daje pisano: » […] nanašajoč se na negotovo, sti izbiri delovnega časa odpade. Dopust? vso pravico do izkoriščanja? Se znamo še navadno slabo plačano, začasno zaposli- Večina sploh ne ve, da sem na dopustu. združiti v želji za pravico, za tisto, za kar tev«. Število prekarnih delavcev narašča, Računalnik vedno potuje z mano, vedno so se nekoč že borili, kar so pridobili, si take delavce je najlažje najeti in izigrati. iščem možnosti internetnih povezav. Pa izborili, pa je v desetletjih izpuhtelo kdo Prispevke in druge dajatve si plačujejo imam še srečo, da sploh imam delo, da ve kam? Zato vsako leto štejem kresove sami, saj delajo kot samostojni podjetniki ga lahko opravim kjer koli na tem svetu, po okoliškim hribih. Žalostno ugotavljam, ali samozaposleni. Plačilo pa je odvisno saj ni povezano s prostorom. Plačilo? Po- da jih je iz leta v leto manj, morda zaradi od poštenosti delodajalca. Osemurnega gajanja so neizprosna, damping na našem vremena, se tolažim, morda pa se je iz- delovnika praktično ni več, meja med de- majhnem trgu vse hujši. Plačilo pride po- gubil prvotni pomen in so ostali samo še lovnim in prostim časom je izginila. Tudi oozno po opravljenem delu ali pa ga sploh pikniki, prvomajska potovanja, podaljšan sama sem prekarna delavka. Sama sem ni. Regres? Se hecate, samozaposleni ni- dopust ... Smo postali brezvoljni, vdani v se odločila za tako pot, omogočala naj mamo regresa, dopusta … usodo, nemi? Smo pozabili na simbolni bi mi svobodo pri izbiri delovnega časa, Ne želim, da bi moje razmišljanje izpa- pomen kresov in rdečih nageljnov? Toda dopusta, nobenega šefa nad sabo … Kako dlo kot eno samo jamranje. Rada delam, ljudstvo, ki je utihnilo, je nevarno. naivno! Delovni čas določajo moji naroč- praznik dela pa zame že dolgo ni več niki, ki mi najpogosteje naložijo delo v dela prost dan. Morda bi ga morali po- Besedilo: Joža Repar Lakovič petek popoldne, opravljeno pa mora biti novno opredeliti in si ga izboriti. Kako je

Spominska slovesnost, posvečena padlim v zadnjih bojih za Ljubljano

Spomenik v obliki klesanega kamnitega monolita je bil po- stavljen leta 1983 in stoji ob makadamski poti, vzhodno od vasi Orle v smeri proti kamnolomu. Posvečen je borcem Gubčeve, Levstikove in Ljubljanski brigade. 7. maja 1945 so potekali hudi boji na vsej okupatorjevi obrambni črti pred Ljubljano.

Najmočnejša je bila prav sovražnikova obramba na Orlah. Na zadnji okupatorjevi utrdbi pred Ljubljano je dva dni pred svo- bodo padlo veliko partizanov, pa tudi ranjenih je bilo veliko. Spominska slovesnost ob prazniku Ljubljane je bila v četrtek, 5. maja 2016, ob 11. uri pri spomeniku. Prireditev je posvečena padlim v zadnjih bojih za Ljubljano. Organizirala sta jo MOL Ljubljana in ZZB NOB Ljubljana (Zveza združenj borcev za vrednote NOB Ljubljana). V prele- pem majskem dopoldnevu so prireditev popestrili Partizanski Župan Ivan Jordan na spominski slovesnosti na Orlah. pevski zbor, Pihalni orkester Slovenske policije in osnovnošolci iz OŠ Škofljica, ki so pripravili recital o lipi. Slovesnosti so se ideoloških razlik. Cilj revolucije je bil boljše življenje in socialna udeležili prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan, država. Po njegovih besedah narod, ki ne brani svoje samostoj- župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič, župan Občine nosti, ni vreden svojega obstoja. Narod si je vedno pisal svojo Škofljica Ivan Jordan, zdajšnji predsednik Združenja Tit Turn- sodbo sam, sprašuje se, kje so vrednote socialne države, solidar- šek, ki je bil tudi slavnostni govornik, in številni drugi gostje. nosti, prekarni delavci – novodobni sužnji. Vse navzoče je pozdravil Ivan Jordan, župan Občine Škofljica. Opozoril je, da se pod krinko domoljubja ponovno pojavlja Poudaril je pomen zadnjih bojev na Orlah ter pohvalil zgledno neofašizem. Fašistoidnim pojavom se moramo upreti, kar smo sodelovanje z ljubljanskim županom in mestno občino. po njegovih besedah dolžni storiti za vse naše borce. Po slav- Zoran Jankovič je v svojem nagovoru poudaril, da nihče nima nostnem nagovoru so tri delegacije položile vence (delegacije pravice spreminjati zgodovine. Opozoril je na »nespodobno niz- MOL-a, Mestnega odbora ZZB NOB Ljubljana in Socialnih ke pokojnine« in poudaril, da bi morali imeti vsi enake pogoje za demokratov Ljubljana). S pesmijo Hej brigade je Partizanski normalno življenje. Brez solidarnosti je po njegovem pozabljeno pevski zbor zaključil spominsko slovesnost. izročilo partizanstva. Slavnostni govornik je bil Tit Turnšek, predsednik ZZB Besedilo: Joža Repar Lakovič NOB Slovenije. Opozoril je, da v boju proti okupatorju ni bilo Foto: Gorazd Lakovič

7 AKTUALNO

Sončno vreme na čistilno akcijo privabilo trikrat več udeležencev kot lani

16. aprila je potekala vsakoletna čistilna akcija, ki je pod okriljem občine orga- znane, ko bo Snaga občini posredovala nizirana že od njenega nastanka, pred tem pa je potekala v okviru Turističnega tehtalne liste. društva ter Krajevne skupnosti Škofljica. Udeležba je vsako leto dobra, letos je Kot vsako leto se je med odpadki našlo bilo na račun lepega vremena kar trikrat več udeležencev kot lani, še posebej je veliko manjših smeti, kot so plastična em- razveseljivo to, da se čiščenju pridruži tudi veliko družin z majhnimi otroki. balaža, konzerve, pločevinke in papir, ne- kaj je bilo tudi gum, pohištva, torb, oblačil Po besedah Staneta Bozje, vodje re- tudi ostali kraji v občini, saj imamo kar … Še vedno so pereč problem divja odla- žijskega obrata, se je letos čistilne ak- 18 naselij. gališča, ki se žal nahajajo kar po celotni cije udeležilo med 250 in 300 občanov, Letos so bili kontejnerji postavljeni občini, pri tem Bozja izpostavlja, da je od tega približno 40 lovcev, 20 skavtov, na sedmih lokacijah, od teh je bilo ne- barje še vedno najbolj obremenjeno, prav 35 šolarjev z mentorjem ter manjše ali kaj 7-kubičnih ter nekaj 15-kubičnih. Na tako nekateri gozdički, pa tudi ob glavnih večje skupine iz Škofljice, Lavrice, Orl, nekaterih lokacijah kontejnerji niso bili v cestah se nabere precej odpadkov. Stanje Želimelj, Pijave Gorice, Smrjen in Gra- celoti napolnjeni, na drugih je bilo odpad- je sicer malenkost boljše kot v preteklosti, dišča, med katere je bilo razdeljenih pri- kov toliko, da je bilo potrebno kontejnerje saj zadnja leta cestarji vsaj dvakrat letno bližno 300 parov rokavic in 1000 vreč izprazniti in pripeljati nazaj. Bozja oce- poberejo vse smeti, vendar le ob Dolenj- za smeti. Na občini so z udeležbo zado- njuje, da je bilo zbranih približno 70 m3 ki proti Grosuplju in ob Kočevski cesti, voljni, si pa želijo, da bi se organizirali smeti, količine v kilogramih pa bodo ne pa tudi ob Dolenjki od Ljubljane do Škofljice. Je pa vsekakor potrebno poudariti, da tekom celega leta Režijski obrat Občine Škofljica pospravlja vsa opažena divja od- lagališča čim prej, da se ne bi razrasla v večja odlagališča. Bozja meni, da k čistej- ši občini ogromno pripomore tudi Zača- sni zbirni center Reber za ločeno zbiranje odpadkov, kamor lahko občani dvakrat tedensko pripeljejo odpadke iz gospodinj- stev (ne pa podjetniki ali firme). Dvakrat letno je organizirano tudi zbiranje nevar- nih odpadkov iz gospodinjstev: na Lavri- ci, Škofljici in Pijavi Gorici.

Besedilo: Barbara Boh Foto: Stane Bozja, r ežijski obrat Občine Na občini ocenjujejo, da je bilo zbranih okoli 70 m3 smeti. Škofljica

Čistilna akcija tudi v Želimljah Kako smo letos počistili naš kraj – ga bomo lepega ohranili skozi vse leto?

Želimlje je lep, vendar – kot se izkaže po skritih kotičkih – tudi majceno umazan skoraj polovica otrok, kar je še posebej kraj. Tudi letos smo se krajani zbrali in ga skupaj počistili. Zbralo se nas je okoli spodbudno. Naši najmlajši na ta način 30. Najprej smo si razdelili delo, vzeli rokavice ter zavihali rokave. Čistili smo pri- spoznavajo, da mora za čisto okolje vsak bližno dve uri. Vsak je svoje delo odlično opravil. Vreče smeti smo odložili ob cesti, prispevati svoj delež, ne samo pospravi- nato so jih pobrali s štirikolesnikom. Zložili so jih v velik zabojnik. Po končanem ti za seboj in skrbeti za čistočo, temveč delu smo pojedli malico. (Manca, 9 let) včasih pospraviti tudi kaj, česar ni odvrgel sam. Tako so čistilno akcijo, ki je v Želi- potekala 16. aprila, videli naši najmlajši. Letos nam je služilo tudi vreme. Na mljah tako kot drugje po občini Škofljica Izmed vseh udeležencev akcije je bila sončno in toplo soboto se nas je zbralo

8 AKTUALNO

precejšnje število, vsi nasmejani in polni delovnega elana. Razkropili smo se v raz- lične smeri in dodobra prečesali naš kraj. V primerjavi s preteklimi leti je bilo opa- ziti napredek, saj je bilo najdenih smeti nekaj manj, predvsem pa se je poznalo, da so bila v preteklih letih dodobra oči- ščena divja odlagališča in novih večjih odpadkov ni bilo opaziti. Kljub temu se je ob cestah in poteh nabralo precej različ- nih odpadkov, plastenk, vrečk in tudi ka- kšna guma se je našla. Odkrili smo nekaj starih »zakladov«, ki smo jih s skupnimi močmi pripeljali do zabojnika. Po pribli- žno dveh urah dela smo se vsi zbrali pri gasilnem domu in si privoščili zasluženo malico. Zabojniki na ekoloških otokih so pogosto prenapolnjeni, okoli njih pa so raztreseni odpadki. Še preden je okoliške travnike in goz- dove prekrilo zelenje, smo tako naravo svojo hišo lastnih kontejnerjev, v katerih Želimlje je kraj, kjer se počutimo dobro očistili in s tem naredili naš kraj lepši, ločeno zbira odpadke? Je res potrebno, da in kjer je dobrodošel tudi vsak naključni življenje v njem pa prijetnejše. Vsakokrat z gorami smeti kvarimo podobo našega mimoidoči. Pričakujemo pa, da spoštuje pa se ob takšnih akcijah poraja vprašanje: kraja že takoj ob prihodu vanj? Kdorkoli naše okolje in željo po čistem kraju, in s kako dolgo bo kraj ostal tako čist, kot že povzroča nesnago v našem kraju, naj tega vidika prosimo vse, da nam pri ohra- je ob zaključku akcije? V Želimljah se pomisli, da tu živijo ljudje, ki si zaslužijo njanju našega kraja pomagajo. namreč pogosto srečujemo s težavo ne- in želijo živeti v urejenem okolju. Smeti, Na tem mestu še zahvala vsem krajan- marnega odlaganja smeti. Na ekoloških ki se naberejo preko zime, z veliko dobre kam in krajanom, ki ste sodelovali v či- otokih neznanci pogosto že nekaj dni po volje odstranimo v delovni akciji, kakr- stilni akciji – letos ali katerokoli naslednje odvozu smeti do vrha napolnijo zabojni- šna je bila zadnja. Neznance, ki odlagajo leto. Poleg koristnega je bilo tudi prijetno, ke, iz katerih potem teden ali več frčijo velike količine odpadkov na ekoloških družili smo se in naredili nekaj dobrega za razni odpadki. Pogosto »dobrotniki« celo otokih, pa prosimo, naj zanje poskrbijo na naš kraj. Poskrbimo, da bo le-ta lep in čist obložijo zabojnike s polnimi vrečkami ustrezen način. Naj jih odpeljejo tja, kjer skozi vse leto. odpadkov. Sprašujemo se, zakaj je to je njihovo mesto, krajanom pa privoščijo potrebno. Ali nima vsak izmed nas pred lep in urejen kraj. Besedilo in foto: Tomaž Boh

Kresovanje na Orlah

Tudi letos je zadnji dan v mesecu aprilu na Orlah zagorel tradicionalni kres s sežigom velikonočne butare velikanke.

Da ognjeni zublji niso ušli izpod nadzora, so poskrbeli gasilci z Orl; da obiskovalci niso bili lačni in žejni, pa Gostilnica Orle, ki je dogodek v celoti organizirala. Vreme je bilo prazniku pri- merno, zato je število obiskovalcev preseglo vsa pričakovanja. Ob zvokih glasbe, primerne za mlado in staro, so se obiskovalci zabavali do jutranjih ur. Pohvala prirediteljem za odlično izpeljan dogodek; na ta način se poveča turistična ponudba in kraj oživi. Naša občina, ki je blizu Ljubljane, ima možnosti razvoja tu- rizma v prihodnosti, ker v samem mestu ne želijo množičnega turizma in že razvijajo destinacijo Osrednja Slovenija, kamor Tradicionalni kres na Orlah zagorel tudi letos. spadamo tudi mi. Velika prednost pa je povezava z mestom z av- tobusi mestnega prometa in temu primerno ceno. Samo petnajst Tudi v prihodnje si v občini Škofljica želimo več tovrstnih minut vožnje in turisti že lahko doživijo deželo svobodnega son- prireditev, ki privabijo goste iz bližnje in daljne okolice. ca. Orle pa so razgledna točka za Ljubljano in Ljubljansko barje. Z vznožja Lavrice, Sp. Rudnika, Podutika pohodniki porabijo za Besedilo: Tončka Pal,TD Škofljica vzpon tudi samo pol ure. Foto: Gregor Ja nežič

9 AKTUALNO

Oskrbovana najemna stanovanja na Škofljici

V neposredni bližini Doma starejših Škofljica je 8. aprila potekala sveča- na otvoritev težko pričakovanih 30 oskrbovanih najemnih stanovanj v lasti Nepremičninskega sklada PIZ, d. o. o.

Oskrbovana stanovanja, ki sodijo med oblike institucionalnega varstva, so za občino in tudi širšo Slovenijo pomembna pridobitev, saj pomenijo varno in kako- vostno preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Zanimanje za oskrbovana najemna sta- novanja je veliko, kar kaže dejstvo, da je bilo v mesecu maju prosto le še eno sta- novanje.

Komu so stanovanja namenjena?

Osebe, starejše od 65 let, ki same ne morejo več v celoti skrbeti zase in potre- Direktor Florijan Bulovec in župan Ivan Jordan ob otvoritvi oskrbovanih stanovanj. bujejo pomoč osebja, še vedno pa lahko živijo samostojno življenje, z najemom Pred stavbo je na voljo tudi 25 parkirnih »Dajanje stanovanj v najem je oskrbovanih stanovanj veliko pridobijo. mest, od tega 5 za invalide. posebnost oskrbovanih stanovanj« Po eni strani živijo samostojno življenje Lokacija novih oskrbovanih najemnih z zagotovljeno zasebnostjo v prostorih, ki stanovanj je poleg narave in pešpoti še po- Na vprašanje, v čem se oskrbovana so prilagojena starejšim in gibalno ovi- sebej primerna za bivanje starejših, pred- najemna stanovanja v občini Škofljica ranim. Po drugi strani pa imajo na voljo vsem zaradi bližine zdravstvenega doma, razlikujejo od drugih njihovih tovrstnih možnost najema storitve doma starejših lekarne, trgovine, avtobusne postaje … objektov v ostalih 12-ih krajih, je direktor občanov, saj lahko naročijo dnevne obro- Bulovec odgovoril: ke, vzdrževanje osebne higiene, gospo- »Investicija se bo povrnila v 42-ih »Večina investitorjev, ki gradijo oskr- dinjsko pomoč, čiščenje pranje likanje, letih« bovana stanovanja, ta stanovanja proda pomoč pri ohranjanju družabnih stikov … in jih potem ne zanima več, kaj se s temi Na voljo je tudi »rdeči gumb – klic v sili«. Po podatkih Nepremičninskega sklada stanovanji dogaja. Nepremičninski sklad PIZ je celotna investicija v gradnjo objek- stanovanja oddaja v najem in zato ohrani Posebna arhitekturna zasnova ta, ki je trajala 14 mesecev, znašala 3,7 stik s stanovalci. oskrbovanih stanovanj mio. evrov. Vsaki dve leti izvajamo ankete, ki ka- Direktor Nepremičninskega sklada PIZ žejo veliko stopnjo zadovoljstva z biva- Arhitekturna zasnova bivalnega okolja Florijan Bulovec je za Glasnik povedal, njem v oskrbovanih stanovanjih. Tega zagotavlja varnost in zasebnost, po drugi da se bo investicija povrnila v 42-ih letih. smo seveda veseli. Za nas pa so še bolj strani pa spodbuja druženje. S stanovalci se najemna pogodba sklepa kot pohvale dragoceni napotki stanoval- Vseh 30 stanovanj, od katerih meri 10 za nedoločen čas, in sicer znaša najemni- cev, kaj bi se še dalo izboljšati. Naš cilj pri stanovanj 38–42 m2, 15 stanovanj 50–52 na, v katero niso vključeni obratovalni zasnovi tega projekta je bil stanovalcem m2 in 5 stanovanj 58–69 m2, razpolaga z stroški, od 257 do 470 evrov. nuditi prijetno bivalno okolje, ki jim bo opremljeno kuhinjo, kopalnico ter shram- bo. V pritličju je prostor za druženje, ko- Župan Ivan Jordan o najemnih stanovanjih za upokojence lesarnica in pralnica, v prvem nadstropju pa sušilnica. Ko sem konec leta 2010 prevzel županovanje, je bil celoten projekt izgradnje Doma sta- V stavbi je dvigalo, prehodi pa so širši, rejših Škofljica že dve leti »potopljen«. kar omogoča bivanje tudi gibalno ovira- Zapletalo se je okrog zadrževalnika, lastništva zemljišč, pridobitve gradbenega dovoljenja, nim. državnih koncesij. Za nameček je še investitor razmišljal o ustavitvi projekta. V parku je nameščena fitnes oprema, A osebno sem bil skupaj z upravo vseskozi prepričan, da nam s skupnimi močmi lahko in namenjena rekreaciji, in zeliščne gredice mora uspeti. In nam je. Dva čudovita objekta, tako dom starejših občanov kakor tudi oskr- za vrtičkanje. bovana stanovanja sredi idilične narave, krasi še najsodobnejša gradnja in notranja oprema Na ta način stanovalci ohranjajo svojo ter usposobljen kader, ki oskrbovancem nudi vrhunsko storitev. psihofizično kondicijo in sposobnosti.

10 AKTUALNO

zagotavljalo varnost, spodbujalo njihovo »Veliko pozornosti namenjamo osve- stanovanjih tudi ta, da stanovalci niso več druženje in aktivnost ter jim na ta način tlitvi prostorov, tako naravni kot umetni. osamljeni, pač pa se družijo s svojimi vr- omogočalo ohranjanje psihičnih in fizič- Razsvetljava v skupnih prostorih je skrbno stniki, skupaj praznujejo rojstne dneve, nih sposobnosti.« načrtovana in je najboljša, ki je v tem tre- igrajo družabne igre, telovadijo, organizi- Bulovec še pravi, da so zelo skrbno obli- nutku dostopna. Njena odlika ni le velika rajo delavnice in kar je še pomembneje kovali tudi zunanje bivalno okolje. Stano- energetska varčnost in dobra osvetljenost – da si med seboj pomagajo. valci lahko uživajo v mirnejšem parku ali prostorov, pač pa tudi spekter svetlobe, ki bolj v središču dogajanja, tj. na terasi pri je prilagojen starosti stanovalcev,« je po- Besedilo: Petra Rot Kumelj vhodu v objekt. Za telesno aktivnost pa jasnil direktor Bulovec. Foto: Občina Škofljica lahko skrbijo kar v parku na fitnes opremi Po njihovih dosedanjih izkušnjah je ena ali pri vrtnarjenju. bistvenih prednosti bivanja v oskrbovanih

Svečana akademija na Pijavi Gorici ob praznovanju krajevnega praznika

Krajevna skupnost Pijava Gorica je letos skupaj z Društvom Ravnovesje in Kulturno umetniškim društvom Pija- va Gorica ob praznovanju krajevnega praznika na slavnostni akademiji prvič podelila zaslužnim posameznikom in društvom spominska priznanja in pla- kete krajevne skupnosti.

Komisija za priznanja pri svetu krajev- ne skupnosti je članom sveta predlagala, da se podelita dve spominski priznanji za športne dosežke, bronasta plaketa, srebrna plaketa in dve zlati plaketi. Svet KS Pi- java Gorica je v celoti upošteval predlog komisije. V petek, 20. maja, zvečer je kulturni dom »Skedenj« na Pijavi Gorici pokal po šivih, saj se je obetal večer pesmi in poe- Nagrajenci in predsednik KS Milan Knez. zije ter seveda tisti najbolj slavnostni del podelitev spominskih priznanj in plaket. – Zarja Tavčar za odlične dosežke na Ko so Čotove pevke odpele pesem »No- Čotove pevke pod vodstvom Janka No- področju športa. coj je ena luštna noč«, so se obiskovalci vaka so kot vedno in že četrtič po vrsti in nagrajenci še dolgo v noč sladkali z pripravile čudovit večer domačih in dal- Bronasto plaketo je prejelo: dobrotami Pekarne Pečjak in si zaželeli, matinskih pesmi, ki ga je dopolnil duo vi- Kulturno umetniško društvo Pijava se vidimo ob letu osorej in odgovorni v olin Glasbene šole Grosuplje z mentorico Gorica za dolgoletno požrtvovalno delo krajevni skupnosti bomo poskrbeli, da Evo Pal. na področju kulture na Pijavi Gorici. tako tudi bo. Poseben gost večera je bil pesnik in av- Ob koncu iskrena hvala Občini Škoflji- tor besedil mnogih lepih popevk, najbolj Srebrno plaketo je prejela: ca, Društvu Ravnovesje, Kulturno ume- znana njegova pa je seveda »Sava šumi«, – Jelka Janež Tavčar za dolgoletno tniškemu društvu Pijava Gorica, Pekarni katero je zelo doživeto zaigral in zapel požrtvovalno delo v KUD Pijava Gorica. Pečjak, Vrtnarstvu Frbežar, vsem, ki so Maj Vrhovec. Člana KUD Pijava Gorica Zlato plaketo sta prejela: nastopili, in vsem, ki so kakor koli pri- sta prebrala tudi dve pesmi gosta večera – Peter Pal za dolgoletno požrtvovalno pomogli k temu, da je bil petkov večer Srečka Čoža. delo na Pijavi Gorici, takšen, kot mora biti. – Prostovoljno gasilsko društvo Pija- Spominsko priznanje Krajevne skup- va Gorica za visoki jubilej v službi ob- Besedilo: Milan Knez nosti Pijava Gorica sta prejeli: čanov Pijave Gorice in širše ter za velik Foto: Nataša Hrastar – Nina Gorišek za izjemne dosežke na prispevek k razvoju in varnosti kraja ter področju športa, ljudi.

11 AKTUALNO

Nadaljevanje del projekta z oskrbo s pitno vodo v porečju Ljubljanice

V sredo, 4. maja 2016, je župan Občine Škofljica Ivan Jor- dan podpisal aneks k izvajalski pogodbi za izvedbo projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 2. sklop: Nad- gradnja vodovodnega sistema v občini Škofljica.

Aneks je podpisal z direktorjem podjetja Komunalne gra- dnje, d. o. o., Grosuplje, g. Viktorjem Dolinškom. Pred podpi- som aneksa sta oba podpisnika na kratko predstavila projekt in načrtovana dela. Župan je med drugim izpostavil, da gre za pomemben projekt, ki bo pripomogel k rešitvi vrsto let trajajoče problematike na področju oskrbe z vodo. »Z izvedbo projek- ta bomo občanom zagotovili varnejšo in boljšo oskrbo s pitno vodo. Prav tako pa bomo naselje Orle, ki se trenutno oskrbuje s pitno vodo iz lokalnega vodovoda, ki ga upravlja Občina Ško- fljica, priključili na Centralni vodovodni sistem Ljubljana, kar bo spremenilo dosedanji vodovodni sistem. S tem bomo zagotovili Viktor Dolinšek, direktor podjetja Komunalne gradnje, z županom Jor- ustrezno infrastrukturo in dogradili vodovodni sistem ter obsto- danom ob podpisu aneksa. ječega hidravlično izboljšali,« je pojasnil župan. Na območju občine Škofljica projekt zajema dela na primar- štiri podsklope, vsak podsklop pa zajema izvedbena dela v vsaki nem vodovodu Lavrica–Škofljica in navezavo naselja Orle na omenjeni občini. Občina Postojna – kot peta sodelujoča občina Centralni vodovodni sistem Ljubljana. V ta namen bodo izvedli – je v projekt vključena kot sofinancerka izgradnje vodovoda novogradnjo 795 metrov cevovodov in hidravlično izboljšavo v občini Postojna. Primarni namen izvedbe projekta je reševa- 3568 metrov cevovodov, novogradnjo vodohrana nje obstoječe problematike na področju oskrbe s pitno vodo na ter rekonstrukcijo prečrpalnice Lavrica. Z izvedbo projekta se bo območju vključenih občin. Tako se bo na sistem oskrbe s pitno zagotovila ustrezna infrastruktura za oskrbo s pitno vodo za 5869 vodo priključilo dodatnih 228 prebivalcev. obstoječih priključenih prebivalcev v občini Škofljica. 228 na Izvedba projekta bo imela ugoden vpliv tudi na gospodar- novo priključenih prebivalcev pa bo oskrbovanih iz Centralnega ske, ekonomske in socialne kazalnike. Ob zaključku projekta je vodovodnega sistema Ljubljana. Skupna vrednost upravičenih tako pričakovati povečanje kakovosti življenja prebivalcev, kar stroškov projekta v občini Škofljica znaša 2.802.421,00 evrov z posredno vpliva na večjo rast prebivalstva z vidika poselitve in DDV, z neupravičenimi stroški pa 3.617.748,96 evrov. razvoja ter zaposlovanja, predvsem na področjih, kjer do sedaj ni Celotni projekt zajema izboljšavo 3568 metrov obstoječega bilo pokritosti s sistemom ustrezne oskrbe s pitno vodo. Urejen vodovoda in novogradnjo 14.746 metrov vodovodnega sistema vodovodni sistem prav tako ugodno vpliva na ohranjanje narav- s pripadajočimi objekti: štirih vodohranov, dveh črpališč oz. nih virov in biotske raznolikosti, kar ima pozitiven učinek pred- prečrpališč, dveh zajetij vode in ene vodarne. Občina Škofljica vsem na turizem in počutje prebivalcev. Hidravlična izboljšava sodeluje v pomembnem infrastrukturnem projektu še s štirimi vodovodnega sistema posledično zagotavlja kakovostno pitno občinami (Logatec, Postojna, Log – Dragomer in Brezovica), s vodo za prebivalce na daljši rok. katerim bodo zagotovili ustrezno infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo, zmanjšali izpostavljenost prebivalcev oporečni pitni vodi Besedilo in foto: Klemen Vider in izboljšali javno oskrbo s pitno vodo. Projekt je razdeljen na Foto: Občinska uprava Občine Škofljica

Obvestilo: Javna razsvetljava

Kot smo že poročali v občinskem razsvetljava, ki bo omogočala kakovo- Vsem, ki ste nas o prižganih lučeh ob- glasilu (Glasnik, marec 2016) in na in- stno osvetlitev javnih površin, manjše vestili, se za skrb in pozornost iskreno ternetni strani občine, poteka v občini svetlobno onesnaževanje ter nižjo po- zahvaljujemo! Škofljica z izvajalcem HeSaLight, za- rabo električne energije. sebnim partnerjem, izbranim na javnem Prenova, ki je trenutno v fazi povezo- Občina Škofljica, režijski obrat razpisu, prenova javne razsvetljave, s vanja luči v enotni elektronski nadzorni čimer bo zagotovljena sodobna javna center, poteka po načrtih.

12 AKTUALNO

Podelitev priznanj civilne zaščite

Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj Civilne zaščite za ljubljansko regijo je Pijava Gorica so prizadevni in dejavni na bila letos izvedena v občini Ivančna Gorica. različnih področjih gasilske službe, kot so izobraževanja, vključevanje novih članov, Uvodoma je zbrane nagovoril gostitelj, pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševa- v zadnjem obdobju pa so zelo aktivni in župan Občine Ivančna Gorica g. Dušan nju in pomoči ter odpravljanju posledic uspešni na gasilskih tekmovanjih v mla- Strand. Osrednji govornik je bil poveljnik naravnih in drugih nesreč. Priznanja so dinskih kategorijah. Odlične rezultate Civilne zaščite RS g. Srečko Šestan, ki je dobitnikom podelili poveljnik Civilne za- tako dosegajo na nivoju občine, regije in poudaril vlogo in pomen civilne zaščite v ščite RS Srečko Šestan, poveljnik CZ za države. Društvo je dejavno predvsem na družbi. Vsem se je zahvalil za njihov po- ljubljansko regijo Matjaž Godec in name- operativnem področju ter vzgoji in izobra- memben prispevek v družbi, ki vsekakor stnica poveljnika ljubljanske regije Elza ževanju gasilske mladine in operativnega ni bil spregledan. Majcen. članstva. Priznanja in nagrade civilne zaščite se S strani regijske civilne zaščite sta bili Poseben srebrni znak Civilne zaščite podeljujejo pripadnikom civilne zaščite podeljeni dve priznanji akterjem iz naše je bil deležen poveljnik Štaba civilne za- ter drugim posameznikom, skupinam, občine. Srebrni znak Civilne zaščite je ščite Občine Škofljica g. Ciril Martinc, občinam ter gospodarskim družbam, za- prejelo Prostovoljno gasilsko društvo in sicer za posebne zasluge in izjemen vodom in drugim organizacijam za zaslu- Pijava Gorica za 110 let aktivnega de- prispevek pri izvajanju in krepitvi varstva ge in prispevek pri razvijanju in krepitvi lovanja društva. Člani in članice PGD pred naravnimi in drugimi nesrečami ter dolgoletno 20-letno opravljanje funkcije poveljnika v Štabu CZ. G. Ciril Martinc aktivno sodeluje pri pripravah in orga- nizaciji civilne zaščite ter vestno opravlja naloge poveljnika štaba. Dokazal je, da se zna odzvati na nastale situacije ob pojav- nih naravnih nesrečah ali drugih podob- nih dogodkih. Svoje znanje in veščine iz operativnega področja s pridom prenaša na mlajše generacije. Civilna zaščita je življenjsko pomemb- na pri spopadanju z vsemi vrstami nesreč in katastrof, pri čemer imata pomembno vlogo pomoč in solidarnost drug do dru- gega.

Besedilo: Občinska uprava Podelitev priznanj civilne zaščite v Ivančni Gorici Foto: Uprava RS za zaščito in reševanje

Druga seja mladinskega občinskega sveta Škofljica

V torek, 10. 5. 2016, se je v občinski sejni dvorani Občine Vsi člani mladinskega sveta so bili seznanjeni z delom s prve Škofljica odvijala že druga seja mladinskega občinskega seje. Takrat se je govorilo o cestnoprometni in železniški in- sveta Škofljica. Na seji je bilo prisotnih 5 članov mladinske- frastrukturi. Nadalje so razpravljali o prometni problematiki na ga sveta, z veseljem sta se seji pridružila še župan Občine Pijavi Gorici, o polomljenih igralih v kraju … Sprejete so bile Škofljica Ivan Jordan in direktor občinske uprave Marko kratkoročne rešitve za izboljšanje življenja v kraju. Pohval so Podvršnik. bila deležna gasilska društva v občini Škofljica, saj delujejo tako, kot morajo. Oba sta podala svoje pobude in predloge. Sejo je sklicala skli- Glede sodelovanja z mladimi in društvi v občini Škofljica je cateljica mladinskega občinskega sveta Eva Kramar. bilo podano mnenje, da je k sodelovanju potrebno povabiti vsa Prva seja mladinskega sveta je bila 4.11.2011. Na drugi seji je društva, ki delujejo za mlade. Hkrati tudi, da se vključijo k sode- bila za predsednico mladinskega sveta ponovno izvoljena Eva lovanju in delovanju. Glede razvoja in vključitve mladine v oko- Kramar. lje je župan predstavil uspešno gradnjo šole na Lavrici, izražena Hkrati je bil po protokolu z dvigom rok potrjen predlog dnev- pa je bila tudi pobuda za mladinski dom oz. center, ki bi bil na- nega reda seje. menjen za vse generacije (mlajši–starejši), kar si župan zelo želi.

13 AKTUALNO

skupnih druženj, srečanj, žurov … Vse to želijo še naprej nad- graditi za skupen interes, spoznavanje in druženje. V ta namen se bo v prihodnjih mesecih ustanovilo tudi Mladinsko društvo Škofljica. Ob planu dela za leto 2016 je bila izpostavljena želja po pri- dobitvi novih članov z Lavrice in Škofljice, ustanovljena bo tudi Facebook stran za informacije o raznih dogodkih in aktualnem dogajanju v mladinskih krogih. Preko razpisov želijo dobiti na- menska sredstva za razvoj občine, čiščenje okolice in še mnogo drugih zadev. Župan je predlagal, da bi mladinski svet sodeloval pri občin- skem prazniku. Za tem je bil predstavljen še projekt priprave 5 članov mladinskega sveta z županom Ivanom Jordanom. prostora tik ob zadrževalniku vode na Škofljici. Tam naj bi posa- dili starejša drevesa, rože, rastline ter postavili leseno brunarico V nadaljevanju so bili vsi navzoči seznanjeni o preteklih do- za druženje. godkih delovanja na področju za mlade. Naj naštejem nekaj Zaželimo mladim veliko uspeha pri uresničitvi njihovih sanj. najpomembnejših: uspešno sodelovanje, povezovanje in dru- ženje s študentskim klubom Groš iz Grosuplja, organizacija Besedilo in foto: Klemen Vider

Povzetek letnega poročila JP Vodovod-kanalizacija Skladnost pitne vode na oskrbovalnih območjih občine Škofljica za leto 2015

JP VODOVOD-KANALIZACIJA je v občini Škofljica izvajalec gospodarske jav- nadzora, kot ministrstvo, pristojno za ne službe oskrbe s pitno vodo na oskrbovalnem območju centralnega vodovodne- zdravje, v okviru monitoringa. Ustreznost ga sistema, kjer ležijo naselja Lavrica, Škofljica, , Lanišče, Lisičje, nadzora preverjajo inšpekcijske službe. , Srednja vas, Zadnja vas, Gumnišče, Glinek, , Zalog Notranji nadzor poteka po načrtu, ki na- pri Škofljici, Klanec, na oskrbovalnem območju Pijava Gorica z naselji Pijava tančno opredeljuje dnevna mesta vzorče- Gorica, Kremenica, Draga, Podblato, , Gradišče in Vrh nad Želimljami, nja in vrsto preizkušanj na posameznem na oskrbovalnem območju Orle z naselji Orle in Hrastarija ter na oskrbovalnem odvzemnem mestu glede na vrsto tvega- območju Želimlje z naseljem Želimlje. nja. Preizkušanje vzorcev v okviru notra- Na oskrbovalno območje centralnega oskrbovalno območje Želimlje pa iz vrtine njega nadzora izvajajo Služba za nadzor vodovodnega sistema odvisno od tlač- Želimlje. kakovosti pitne in odpadne vode v labo- nih razmer priteka pitna voda iz vodarn Nobeno drugo živilo ni nadzorova- ratoriju JP VODOVOD-KANALIZA- Kleče, Hrastje in Brest, oskrbovalno no tako strogo kot prav pitna voda. Nad CIJA in zunanji izvajalci. Vsi izvajalci območje Pijava Gorica se napaja iz vo- zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo izpolnjujejo splošna merila za delovanje darne Brezova noga, oskrbovalno ob- pitne vode bdimo tako v JP VODOVOD- preizkusnih laboratorijev, predpisana po močje Orle se napaja iz črpališča Orle, -KANALIZACIJA v okviru notranjega standardu SIST EN ISO/IEC 17025, in

MIKROBIOLOŠKA PREIZKUŠANJA KEMIJSKA PREIZKUŠANJA VODOVODNI Neskladni vzorci OBMOČJE Odvzeti vzorci Neskladni vzorci Odvzeti vzorci Neskladni vzorci SISTEM E. Coli redni občasni redni občasni redni občasni redni občasni redni občasni PAR LJUBLJANA KLEČE, HRASTJE, BREST 108 3 7 0 0 0 24 3 0 0 / PIJAVA GORICA PIJAVA GORICA 40 1 1 0 0 0 40 1 0 0 / ORLE ORLE 38 1 3 0 0 0 38 1 1 0 motnost ŽELIMLJE ŽELIMLJE 37 1 0 0 0 0 37 1 0 0 / SKUPAJ 223 6 11 0 0 0 139 6 1 0 motnost PAR – neskladni parameter

14 AKTUALNO

redno sodelujejo v medlaboratorijskih spletni strani www.vo-ka.si v rubriki In- preizkušanja v okviru notranjega nadzora primerjalnih preizkusih. formacije/Kakšno vodo pijemo/Letno za oskrbovalna območja Pijava Gorica, Skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. poročilo o skladnosti pitne vode. Pov- Orle, Želimlje in Kleče, Hrastje in Brest. l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) zetek poročila je v preglednici, ki prikazu- smo pripravili letno poročilo o skladnosti je število odvzetih in neskladnih vzorcev Besedilo: JP Vodovod-kanalizacija pitne vode za leto 2015, ki je objavljeno na za mikrobiološka in fizikalno-kemijska

Pregled rezultatov notranjega nadzora skladnosti pitne vode v občini Škofljica

JP VODOVOD-KANALIZACIJA je v občini Škofljica izvajalec gospodarske jav- V tabeli objavljamo rezultate občasnih ne službe oskrbe s pitno vodo na oskrbovalnem območju centralnega vodovodne- preskušanj notranjega nadzora skladnosti ga sistema (Kleče, Hrastje, Brest), kjer ležijo naselja Lavrica, Škofljica, Lanišče, pitne vode v letu 2015. Rezultati presku- Gumnišče, oskrbovalnem območju Pijava Gorica z naselji Pijava Gorica, Kreme- šanj kažejo, da je pitna voda skladna z do- nica, Draga, Gradišče, Želimlje in Vrh nad Želimljami, oskrbovalnem območju ločbami Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS Orle z naseljema Orle in Hrastarija ter oskrbovalnem območju Želimlje z nase- 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09). ljem Želimlje. Za vsa morebitna vprašanja smo vam na razpolago na e-naslovu [email protected].

Oskrbovalno območje KLEČE, HRASTJE, Parameter Enota Mejna vrednost PIJAVA GORICA ORLE ŽELIMLJE BREST 2. 4. 2015 5. 8. 2015 5. 5. 2015 8. 6. 2015 pH 6,5–9,5 7,2 7,4 7,6 7,5 Elektroprevodnost (pri 20 0C) μS/cm 2500 424 528 559 555 Celotni organski ogljik (TOC) mg/l C brez sprememb 0,56 0,76 0,92 1,92

Amonij mg/l NH4 0,5 0,006 0,027 <0,006 <0,006

Nitrat mg/l NO3 50 9,72 4,72 3,01 3,98

Nitrit mg/l NO2 0,5 0,009 <0,008 <0,008 <0,008

Sulfat mg/l SO4 250 7,95 9,99 9,41 5,40 Klorid mg/l Cl 250 6,75 3,58 1,56 2,90 Fluorid mg/l F 1,5 <0,04 0,047 0,041 0,043 Bor mg/l B 1 0,012 0,0048 0,0024 0,0028 Krom μg/l Cr 50 0,56 <0,4 <0,4 <0,4 Svinec μg/l Pb 25 0,75 1,2 1,6 0,43 Železo μg /l Fe 200 <40 <40 <40 <40 Atrazin μg/l 0,1 <0,007 <0,007 <0,007 <0,007 Desetilatrazin μg/l 0,1 0,028 0,024 <0,009 <0,009 2,6-diklorobenzamid μg/l 0,1 <0,006 <0,006 <0,006 <0,006 Pesticidi – vsota μg/l 0,5 0,037 0,047 <0,1 <0,1 Trikloroeten in tetrakloroeten μg/l 10 0,1 <0,08 <0,08 <0,08 – vsota Trihalometani – vsota μg/l 100 <4 <4 <4 <4 Escherichia coli v 100 ml 0 0 0 0 0 Koliformne bakterije v 100 ml 0 0 0 0 0 Skupno št. bakterij pri 22 °C v ml / 3 21 0 55 Skupno št. bakterij pri 36 °C v ml 100 1 25 0 9 OCENA SKLADEN SKLADEN SKLADEN SKLADEN

15 AKTUALNO

16 AKTUALNO

V skladu s 7. členom Statuta Občine Škofljica (Ur. l. RS, št. 1/10 in št. 101/10) in 8. členom Odloka o priznanjih in na- gradah Občine Škofljica (Ur. l. RS, št. 33/2011) objavljamo

JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj Občine Škofljica za leto 2016

Občina Škofljica poziva občane, podjetja, društva, politične stranke ter druge organizacije in skupnosti, da predlagajo kandidate za občinska priznanja, ki so dosegli uspehe na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, športa, kulture, znanosti, zaščite in reševanja, ekologije in na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo h kakovostnejšemu, boljšemu ter popolnejšemu življenju občanov in imajo večji pomen za ugled, promocijo in razvoj Občine Škofljica in širše skupnosti.

Priznanja in nagrade Občine Škofljica so:

• Častni občan Občine Škofljica, se podeli posameznikom, občanom Občine Škofljica in drugim državljanom RS, katerih delo in aktivnosti predstavljajo pomembne zasluge na področjih gospodarstva, umetnosti, športa, kulture in na področju drugih človekovih ustvarjalnosti oziroma osebam, ki so posebno zaslužne za razvoj, ugled in promocijo širše skupnosti Občine Škofljica. • Grb Občine Škofljica se podeli za pomembno življenjsko delo ali velike uspehe oziroma dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled občine oziroma za pomembna življenjska dela. Grb se podeljuje fizičnim osebam. • Plaketa Občine Škofljica se podeli posameznikom, podjetjem in drugim pravnim osebam, ustanovam in zavodom, sku- pnostim, družbenim organizacijam, društvom in njihovim zvezam za njihovo izredno uspešno delo, izjemne dosežke za občino in širšo skupnost. Plaketa Občine Škofljica se podeli za uspešno sodelovanje drugim lokalnim oziroma prijateljskim skupnostim. Lahko se podeljuje ob posameznih jubilejih in priložnostih, med drugim tudi uglednim gostom ali delegacijam, če je njihovo delovanje pomembno za razvoj posamezne organizacije ali skupnosti v občini.

Priznanja bodo podeljena na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku Občine Škofljica v mesecu septembru 2016.

Pobuda za podelitev mora vsebovati:

• naziv oziroma ime ter sedež predlagatelja, • ime in priimek predlaganega prejemnika in osnovne osebne podatke, • vrsto zgoraj navedenega priznanja občine, • obrazložitev oziroma utemeljitev pobude, • pisno soglasje kandidata h kandidaturi, • dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi.

Svoje predloge za prejemnike občinskih priznanj pošljite na predpisanem obrazcu po pošti ali dostavite osebno, najkasneje do 24. 6. 2015 do 12. ure, na naslov: Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica, s pripisom: za komisijo KVIAZ, »občinska priznanja 2016«.

Obrazce in soglasja lahko dobite na spletni strani občine: http://www.skofljica.si ali v sprejemni pisarni Občine Škofljica.

O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet Občine Škofljica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predlogi, ki bodo prispeli po predpisanem roku, ali bodo slabo utemeljeni, ne bodo obravnavani.

Občina Škofljica Komisija KVIAZ

Številka 03606-04/2016 Datum: 16. 5. 2016

17 AKTUALNO

Šmarska cesta 3 1291 Škofljica Telefon: 01 360 160 00 Telefaks: 01 360 160 10 e-pošta: [email protected]

Datum:

POBUDA ZA PODELITEV OBČINSKEGA PRIZNANJA OBČINE ŠKOFLJICA ZA LETO 2016

POBUDNIK Ime in priimek pobudnika:

Naslov stalnega bivališča:

Telefon:

E-pošta:

KANDIDAT

Ime in priimek kandidatke ali kandidata oziroma naziv pravne osebe za podelitev priznanja Občine Škofljica:

Leto rojstva (za fizične osebe):

Naslov:

Telefon:

Kontaktna oseba (za pravne osebe):

Vrsta priznanja, ki naj bi ga kandidat(ka) prejel(a) (ustrezno označite): • Častni občan Občine Škofljica • Grb Občine Škofljica • Plaketa Občine Škofljica

Obrazložitev oziroma utemeljitev pobude:

Priloga: • Dokumenti, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi /priznanja, fotografije, razne listine …./ • Soglasje kandidata

18 AKTUALNO

Datum: (ime in priimek predlaganega kandidata) Telefon: SOGLASJE KANDIDATA

datum rojstva (ime in priimek ) naslov soglašam s predlogom za podelitev (vrsta priznanja) predlagatelja .

Hkrati soglašam, da se vrsta priznanja lahko spremeni na podlagi odločitve občinskega sveta, na predlog komisije za man- datna vprašanja, volitve in imenovanja.

______(podpis)

Na podlagi 7. člena Pravilnika o uporabi Večnamenske športne dvorane Škofljica (Uradni list RS, št. 64/2007) Občina Škofljica objavlja JAVNI RAZPIS o koriščenju športnih objektov v lasti Občine Škofljica v sezoni 2016/2017

1. Na razpisu lahko sodelujejo društva, javni zavodi, organi- 5. Vloga za koriščenje športnih objektov (vključno z vsemi zirane skupine občanov in podjetja, s sedežem v in izven prilogami in navodili) je objavljena na spletni strani obči- Občine Škofljica. ne Škofljica: http://www.skofljica.si. 2. V športnih objektih Škofljica je možna vadba, treningi in Vlogo lahko dvignete tudi v sprejemni pisarni v času ura- rekreacija za športna društva, klube ter organizirane sku- dnih ur in izpolnjeno po navodilih , z obveznimi prilo- pine in sicer vse dni v tednu, predvidoma od 16.00 do gami pošljete do ponedeljka 27. junija 2016 na naslov: 22.00 (od ponedeljka do petka), ob sobotah in nedeljah Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica, ali na (po dogovoru). e-naslov: [email protected] 3. V športnih objektih je možno izvajati sledeče športne de- 6. Cenik za koriščenje športnih objektov je objavljen na javnosti: spletni strani Občine Škofljica: http://www.skofljica.si . • veliko športno dvoran je možno s predelnimi stena- V ceno uporabe je vključeno koriščenje: očiščenega in ogre- mi razdeliti na tri rekreativne površine; vanega prostora za rekreacijo, ene garderobe, sanitarije, • velika športna dvorana: rokomet, dvoranski nogomet tuša ter parkirišča pred dvorano. (obvezna neodbojna žoga), košarka, …komercialni na- 7. Pričetek sezone je predviden: ponedeljek, 5. september jem: športna tekmovanja, koncerti, seminarji; 2016 • 1/3 velike športne dvorane: košarka, odbojka, badmin- Zaključek sezone je predviden: petek, 23. junij 2017 ton, karate in izvajanje drugih oblik splošne vadbe; • telovadnica: dvoranski nogomet (obvezna neodbojna 8. Na osnovi pregleda prejetih vlog bo uprava Občine Ško- žoga), košarka, rekreacija za najmlajše, badminton, od- fljica pripravila predlog uporabe športnih objektov. Med bojka; Občino Škofljica in uporabniki športnih površin bo skle- • plesna dvorana: ples, rekreacija; njena letna pogodba. • fitnes soba: razgibavanje na različnih orodjih. 4. Prednost pri uporabi prostorov imajo športna društva in Šifra: 674 – 14/2016 Občina Škofljica klubi, ki se ukvarjajo z mladino, so usmerjena v kako- Datum: 25. maj 2016 Ivan Jordan, l. r. vostni in tekmovalni šport in so vključena v financiranje župan programov športa iz proračuna Občine Škofljica.

19 INTERVJU

Ob mednarodnem dnevu družin Urška Trtnik: Potrebno je veliko načrtovanja in prilagajanja

15. maja že vse od leta 1993 obeležujemo mednarodni dan družin, ki naslavlja različne izzive in težave, s katerimi se spopadajo sodobne družine. Naj si bo jedrna z enim, dvema otrokoma ali več otroki, enostarševska, razširjena, istospolna ali izredno velika; družina je eden največjih izzivov današnjih dni, ko smo razpeti med vse hitrejšim tempom življenja, vse večjimi pričakovanji in obveznostmi ter številnimi usklajevanji med delovnim in zasebnim življenjem. Urška Trtnik, polno zaposlena mama štirih otrok, uspešno krmari med vsemi čermi, ki jih je v današ- njem času ogromno. Ni enostavno, potrebno je veliko prilagajanja, vendar, če si dobro organiziran, je vse lažje, pravi.

Z družino živi v manjšem zaselku, v sosedovim Tilnom se veliko igrata zunaj, hiši, ki predstavlja pravo družinsko za- hodi na gimnastiko in na smučarske skoke vetje predvsem ob večerih, ko se družina v Mostec, kjer skače že s pravimi skakal- zbere po vseh obveznostih in aktivnostih, nimi smučmi na 10-metrski skakalnici. Je ki jih, ob štirih otrocih in službi, ni malo. neustrašen in zelo se veseli šole. Sama svoje družine ne bi uvrstila ravno med velike, saj pravi, da je na območju Delovni dan je načrtovan do zadnje občine Škofljica kar nekaj družin s tremi minute Urška Trtnik uspešno usklajuje kariero in dru- in štirimi otroki, tiste res velike pa jih ima- žinske obveznosti, čas pa najde tudi za svoje jo po pet ali šest. Z možem Lukom sta že In kako uspe poleg službe in ostalih hobije. na začetku vedela, da si želita več otrok. obveznosti uskladiti še vse aktivnosti šti- Najprej so bili v načrtu trije, a je kmalu po rih otrok? Ker je v družini malo več otrok gospodinjskih opravilih. Otroci pospra- rojstvu tretje hčerke začutila, da je pripra- (čeprav jih je, po besedah osemletne Vite, vljajo svojo sobo, pospravijo posodo in vljena še na enega. Poleg treh deklic se je ravno prav), je potrebna dobra organi- perilo iz stroja, občasno posesajo, večji družini pridružil še deček, čeprav so tudi zacija časa, predvsem pa dober tedenski dve si tudi že pripravita kakšen obrok, zanj najprej rekli, da bo deklica. plan, kdo od staršev koga pobira in kje, če je potrebno. Jošt pa najraje pomaga kdo gre na avtobus, kdo kdaj pride domov. pri košnji trave. Ob tem poudari, da si 14, 10, 8 in 6 Kot pravi, je potrebno veliko načrtovanja z možem enakopravno delita vsa gospo- in prilagajanja, ob tem poudarja, da so dinjska opravila. Skuha in pospravi, kdor Najstarejša hči Lana hodi v 8. razred družini v veliko pomoč tudi stari starši. ima čas. Tudi ko so bili mlajši, je otroke in je stara 14 let. Vsak dan hodi na tre- Največ časa ji vzame vožnja otrok na tre- oskrbel tisti, ki je imel v tistem trenutku ninge plavanja v Ljubljano, kar ji vzame ninge in nazaj domov. Njen dan se začne več časa. precej časa. V šoli poje v pevskem zboru, že zelo zgodaj, ko se odpravi v službo, da zanima jo kemija, seveda pa brez telefona je lahko potem čim prej doma. Na srečo je ne gre. Plete tudi izredno lepe pričeske in mož obrtnik in z delom začne šele ob de- pogosto priskoči na pomoč v gimnastič- veti uri, tako da so zjutraj otroci njegova nem društvu, kjer trenirata mlajši sestrici. skrb. Popoldan, ko se začne prava akcija, Hčerka Zala hodi v 4. razred in je stara pa pride na vrsto ona. Ob tem ponosno 10 let. Je aktivna športnica, trenira gim- pove, da so dekleta že izredno samostojna nastiko in se sama vsak dan vozi s 3B v in odgovorna. Starejši dve se takoj po šoli Ljubljano na trening. V telovadnici pre- z avtobusom odpravita na trening, mlaj- živi vsak dan od ponedeljka do sobote 3 še dva pa v šoli in vrtcu običajno pobira do 4 ure, hodi na tekmovanja v Sloveni- sama in ju razvozi po dejavnostih, obča- ji in tujini in živi za gimnastiko. Za kaj sno pa to nalogo prevzamejo stari starši. drugega ji ne ostane veliko časa. Vita je Dekleta šolske naloge pogosto naredijo drugošolka, ravno je dopolnila 8 let in je že v šoli, kar v avli, ali pa na avtobusu najbolj zgovorna v družini. Igra klavir v na poti v Ljubljano. Šola je torej, kljub glasbeni šoli v Ljubljani ter trikrat teden- številnim treningom, na prvem mestu. sko hodi na gimnastiko. Tudi ona poje v Proti večeru, ko z delom zaključi mož in pevskem zboru v šoli, doma pa rada riše se končajo treningi, se zberejo na skupni in gleda risanke. Najmlajši je Jošt, bodoči večerji in naredijo plan za naslednji dan. prvošolec, star 6 let. Je najbolj živahen, s Vsi seveda sodelujejo tudi pri dnevnih Pohodništvo pride na vrsto v toplejših mesecih.

20 INTERVJU

Prostega časa je malo, zato ga je potrebno dobro izkoristiti

Ob vsem tem pa starša najdeta tudi čas za svoje hobije. Luka izredno rad teče, predvsem ga veselijo dolgi teki, tudi daljši od 50 km. Veliko teče po barju, v bližini doma, včasih pa njegovo željo po dolgem teku združijo s kakšno izmed družinskih aktivnosti. Ko se odpravijo na izlet, se Luka na pot odpravi nekaj ur prej in teče do dogovorjene lokacije ali pa ga družina mimogrede pobere. Tudi Urška je aktivna, redno igra tenis, še posebej pa rada z dru- žino hodi v hribe in na smučanje. Kadar je časa manj, izkoristi bližino gozda, kamor se odpravi na sprehod. Poletje pa je čas za pravi oddih. Kot pravi, si ga ne predsta- vljajo brez morja. Ker imajo počitnic le en Pozimi Trtnikovi radi smučajo. mesec, saj je avgust že namenjen trenin- gom, ga v celoti izkoristijo za družinsko drugim vrstijo roditeljski sestanki, sestan- zato morajo otroci pogosto sami urediti skupno preživljanje časa. ki na dejavnostih in usklajevanja urnikov, določene stvari. Seveda pa je to tudi del ter sedaj, maja in junija, ko so zaključki vzgoje, saj menita, da se morajo navaditi Največji izzivi na vseh področjih. Včasih imajo na isti na to, da če si nekaj želiš, se moraš za to dan tudi štiri dogodke in imajo kar težave potruditi tudi sam, ne samo čakati, da ti to Urška pravi, da je najtežje uskladiti že- biti prisotni na vseh. Tudi v teh primerih omogočijo starši. Enako je z odgovorno- lje vseh. Ko so vsi doma, takrat je zelo vključijo stare starše. stjo – šola je njihova odgovornost in ve- glasno in živahno, težko najdeš miren činoma sami skrbijo zanjo, sta pa seveda kotiček. Še posebej pestro je ob dneh, ko Samostojnost je pomembna vedno na voljo, če kaj ne razumejo. Do- vsi pridejo istočasno domov in bi vsak rad govor je, da lahko trenirajo svoj šport le, čim prej povedal, kaj se mu je zgodilo ta Vsak starš si prizadeva, da otroci zra- dokler je v šoli vse v redu. Prav tako imajo dan. In seveda stvar, ki gre verjetno vsem stejo v samostojne in odgovorne odrasle, dogovor, da za dražje stvari, kot so npr. staršem najbolj na živce – tisto vsem zna- in pogosto se poraja vprašanje, ali je to v telefon, športna oprema, klavir ipd. tudi no pričkanje otrok ;). In pri štirih je tega veliki družini doseči lažje ali težje. Kot otroci prispevajo denar, saj tako s stvarmi še nekoliko več. Ko dva nehata, začneta pravi Urška, so njuni otroci precej samo- ravnajo bolj skrbno. druga dva … Sta pa dve obdobji še pose- stojni, malo s tega vidika, ker jih je veli- bej stresni, in sicer septembra, ko se en za ko in z možem ne moreta v vsem ustreči, In kaj o svojih starših pravijo otroci?

Najstarejša Lana ceni, da ji mami, gle- de na pogovore s sošolkami, včasih do- voli veliko več, kot kakšna druga mami. Zala pravi, da se zna mami dobro hecati, z očijem pa najraje smuča, saj šibajo, iščejo skakalnice in gozdne potke, kar je res za- bavno. Osemletna Vita se zelo rada obeša po očiju in on ji to rade volje dovoli, za mami pa pravi, da je zelo prijazna. Naj- mlajši Jošt je mami zelo hvaležen, da ga je vpisala na smučarske skoke in ga, ko se vrne s službene poti, vedno razveseli s kakšnim spominkom. Kot pravemu fantu pa mu je najbolj všeč, ko skupaj z očijem frezata sneg ali kosita travo.

Besedilo: Barbara Boh Foto: arhiv družine Trtnik Z družino največ prostega časa preživijo aktivno, v naravi.

21 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Defibrilator na Gradišču

Občina Škofljica je priskrbela avto- vodila članica Prve pomoči civilne zašči- z glasovnimi, vizualnimi in besedilnimi matski defibrilator oz. napravo AED, te (PPCZ) Škofljica ga. Gabrijela Marguč, sporočili, ni bojazni, da bi laik škodoval ki je sposobna zaznati zastoj srca ter ga za kar se ji v imenu krajanov najlepše zah- osebi, ki je doživela srčni zastoj. Če aparat s pomočjo električnega sunka ponovno valjujem. svetuje šok, je zelo pomembno poskrbeti, pognati. Izobraževanje je potekalo v prijetnem da se nihče ne dotika bolnika/poškodo- vzdušju. Veliko časa smo namenili prak- vanca, kajti sicer bi lahko škodoval sebi Zaradi slabega poznavanja delovanja tičnemu delu, saj je imel vsak udeleženec ali osebi, ki je v stiku s pacientom. defibrilatorja smo se v VS Gradišče od- možnost seznaniti se z defibrilatorjem in Defibrilator je nameščen na zunanji ločili, da organiziramo predstavitev o njegovo uporabo, vsi pa smo na učni lutki strani sosednjega objekta Doma kraja- pravilni uporabi. Predstavitev defibrila- preizkusili znanje oživljanja oz. masažo nov Gradišče, kjer je širši javnosti do- torja in postopkov oživljanja je potekalo srca. stopen 24 ur na dan. 20. in 21. aprila 2016 v prostorih doma AED lahko varno uporablja vsak, ki krajanov na Gradišču, ki se ga je udeleži- je bil o uporabi poučen. Ker aparat AED lo približno 20 krajanov. Predstavitev je pomaga skozi celoten proces oživljanja

Vsi, ki bi se želeli se podučiti o uporabi aparata AED, ste vabljeni, da svojo prija- vo posredujete na elektronsko pošto vla- [email protected]. Vsi namreč vemo: nesreča nikoli ne počiva! O datumu pred- stavitve boste obveščeni naknadno.

Besedilo: Vlado Jerant, A ED lahko varno uporablja vsak. predsednik VS Gradišče

Seznam defibrilatorjev v občini Škofljica

Avtomatski zunanji defibrilator ali AED je prenosna elektronska naprava, ki samodejno zazna motnjo srčnega ritma. Njegova uporaba je zelo preprosta, natančno vodi s slovenskimi ukazi skozi ves postopek defibrilacije. Sam analizira kardiološko stanje pacienta, ugotovi pripravljenost za električni šok ter pove primeren trenutek za sprožitev defibrilacije.

Na območju občine Škofljica so defibrilatorji nameščeni na naslednjih lokacijah: Objekt Naslov Opis mesta OBČINA ŠKOFLJICA Šmarska cesta 3, Škofljica v avli, ob stopnišču ŠPORTNA DVORANA ŠKOFLJICA Ob potoku 8, Škofljica na recepciji PGD LAVRICA Vrečarjeva ulica 1, Škofljica v intervencijskem vozilu PGD ŽELIMLJE Želimlje 82, Škofljica v intervencijskem vozilu v pisarni (vhod je možen tudi skozi PIGO, d. o. o. Prijateljeva ulica 11, Pijava Gorica frizerski salon) (041 71 55 77) DRUŠTVENI PROSTORI GRADIŠČE / pri hiši št. Gradišče I/62 na hodniku PROSTORI VAŠKE SKUPNOSTI GRADIŠČE Pripravila: Občinska uprava

22 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Triinšestdeseto leto delovanja Društva upokojencev Škofljica

Tudi letos se je marca občnega zbora DU Škofljica udeležilo članstvo v polnem bi moralo biti v večjem interesu občine v številu. Kot vsako leto je kulturna dvorana na Škofljici premajhna za vse ude- njeni skrbi za starejše. ležence. DU Škofljica ima trenutno 620 članov in članic ter je po številu članov Izvajanje projekta starejši za starejše največje v občini. finančno omogoča ZDUS. Socialno varstveno komisijo vodi Hed- Uvodni pozdrav predsednice DU Olge letovanja, likovne dejavnosti, raznih pre- vika Škerjanc. Izvajajo meritve določenih Marguč je bil namenjen vsem gostom iz davanj, športnih dejavnosti, izobraževa- življenjskih funkcij, vsaj dvakrat letno DU sosednjih občin, predstavnikom dru- nja in medgeneracijskega sodelovanja z obiščejo vse starejše nad 80 let in vsaj štev naše občine, Doma upokojencev Ško- mladimi. enkrat tiste, ki so v domovih za starejše, fljica, Zveze društev upokojencev Slove- Vsak starejši naj bi bil skozi dejavnosti organizirajo vsaj dvoje predavanj letno, nje, županu naše občine in seveda vsem DU sprejet, varen in manj osamljen. letovanje starejših, srečanje starejših nad prisotnim. Pri tako velikem in dejavnem društvu, 75 let. Kulturni program so obogatile Laniške brez svojega prostora, praktično nobenih Skupaj z Ivico Kobal, ki vodi računal- predice in navdušile z izvedbo izvirnih osnovnih sredstev, je potrebo opraviti ve- niško programsko podporo, sta predstavili ljudskih pesmi. liko dela za podporo in izvedbo dejavnosti izvajanje projekta starejši za starejše. Pro- Prisrčen nastop so izvedli učenci tretje- tako organizacijsko kot finančno in admi- jekt izvajamo v DU Škofljica že deseto ga razreda podružnične šole Lavrica. nistrativno. leto. O babici in dedku in njunem preživlja- Predsednica se je zahvalila vsem čla- Začetni vodja in organizator projekta nju jeseni življenja, s pravljico o deklici z nom v upravnemu odboru, komisijam in je Jelka Pangerc z računalniško podporo modro kapico in nastopom harmonikarjev posameznikom, ki prostovoljno opravlja- Marije Gregorič. Prav vse, ki jih je zapro- so navdušili vse dedke in babice ter si za- jo svoje delo. Zahvalila se je tudi županu sila za prostovoljno delo na projektu, so služili velik aplavz. Občine Škofljica za njegovo podporo DU. to sprejele. Hvala mentoricam, zelo ste se potrudile. V DU se bomo trudili, da tudi v letu Upokojene strokovnjakinje slovenske Nastopila je tudi samozavestna deklica 2016 ostanemo enako aktivni. Za finanč- filantropije in ZDUS so začele leta 1995 Neli, ki je z doživeto interpretacijo pesmi no področje sta zadolženi Regina Gabrijel razvijati projekt medsebojne pomoči sta- Toneta Pavčka in Avsenikovo Slovenija, in blagajničarka Sonja Pintar. rejših, da bi čim dlje ostali v domači oskr- od kod lepote polepšala večer. Tudi njej Poslujemo racionalno v okviru sredstev, bi. hvala. ki so nam na razpolago iz članarine in sred- Ta kulturni program naj bi bil tudi da- stev občine na razpisu prijavljenih projek- Prostovoljno delo v številkah rilo in čestitka vsem babicam in dedkom, tov. Z višino sredstev na razpis občine za mamicam in očkom za praznik 8. marec projekte, ki jih izvajamo, nismo zadovolj- Prostovoljci obiščejo v svoji okolici vse in materinski dan. ni. DU oziroma prostovoljci opravimo ve- starejše nad 69 let, ne glede na članstvo v liko dela na socialno varstvenem področju DU in jih povprašajo, kako živijo ter jim O delu društva je poročala v sodelovanju s patronažno službo in dru- poskušajo organizirati pomoč, če jo potre- predsednica Olga Marguč gimi humanitarnimi organizacijami, kar bujejo. Če dovolijo, izpolnijo tudi anketo.

Po izvolitvi delovnega predsedstva je predsednica DU Olga Marguč podala poročilo o delu društva v letu 2015. DU Škofljica je interesna, humanitarna, pro- stovoljna, nestrankarska organizacija z namenom izboljšanja kakovosti življenja starejših v vseh okoljih, izboljšanje med- generacijskega sožitja, preprečevanja družbene izključenosti, nasilja, diskrimi- nacije starejših.

Društvo je zelo aktivno na veliko področjih

Najobsežnejše je humanitarno in soci- alno varstveno področje, nato izvajanje projekta starejši za starejše, organiziranje srečanj starejših in druženj, zabav, izletov, Župan Ivan Jordan na občnem zboru DU Škofljica.

23 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Na dan, 31. 12. 2015, je bilo v občini Organizacijo izletov vodi Marija Per- Častno razsodišče, katerega predsednik Škofljica 740 oseb starejših od 69 let. gar. V prejšnjem letu se je dveh izletov je Jože Rojc, ni imelo dela, ker je vse po- Planirali smo 500 obiskov starejših nad udeležilo 137 ljudi ter prireditev 203. Sku- tekalo skladno s pravili društva. 69 let. Opravljenih je bilo 555 obiskov. paj 340. Dva izleta sta bila odpovedana, Podeljeno je bilo pisno priznanje Mar- Prostovoljke, ki se za to delo izobražujejo ker ni bilo dovolj prijav. jani Bedenčič, ki je že šest let tajnica dru- na predavanjih in srečanjih za izmenjavo Izlete organiziramo z agencijo, skladno štva s tako velikim članstvo, kar zahteva izkušenj, pravijo, da jih obiskovanci ča- z zakonodajo. veliko vestnega in natančnega prostovolj- kajo, so jih veseli ter si želijo ponovnega V letu 2015 smo organizirali tudi piknik nega dela. obiska. za vse člane. S prispevki ga je omogočilo Pisno priznanje je prejel Julij Pušnik za 225 udeležencev. Dobro smo se imeli v petnajstletno vodenje strelske ekipe in za Leta aktivnega dela prizadevnih lepem okolju, ob dobri hrani in veselem njihove tekmovalne uspehe. prostovoljk vzdušju. Športno rekreacijske dejavnosti že dol- Župan Ivan Jordan se je društvu Med nami so prostovoljke, ki že deset ga leta suvereno vodi Vida Macedoni. zahvalil za delo in sodelovanje let odpirajo vrata starejših. Zahvalili smo Pri DU trenirata tekmovalni ekipi v se jim s skromnim cvetom Jelki Pangerc, streljanju z zračno puško in v balinanju. Članstvo je pozdravil tudi župan Ivan Mariji Giovani, Darinki Jamnik, Milki Na meddruštvenih tekmovanjih sta zelo Jordan. Zahvalil se je za delo, ki ga DU s Jordan, Milojki Kastelic, Anici Kovačič, uspešni, kar dokazujejo pokali in medalje sodelovanjem občinskih služb in drugimi Vidi Macedoni, Majdi Milovanovič, Mil- v vitrini društvene sobe. opravi za boljšo kakovost življenja sta- ki Možina, Mileni Paznar, Anici Pirnat, Vodena telovadba, kjer se vsak trudi po rejših, ter izrazil optimizem za nadaljnje Majdi Rot, Barbari Štepec. svojih močeh, je izredno dobro obiskana. delo DU. Petnajst do dvajset je udeleženk likovne 30 do 40 oseb skrbi za svojo boljšo fizično Tudi predstavniki drugih društev so iz- sekcije, ki jo že petnajst let predano vodi kondicijo. Naš vaditelj je Štefan Slaviček, razili zahvalo za dosedanje sodelovanje, mentorica ki se trudi, da bi bile vaje čimbolj primer- ki naj bi se v prihodnje še poglobilo. Pavla Perme. Vsako leto poglabljajo ne sposobnostim udeležencev. Razprava o problemih društev, medge- znanje v likovni teoriji in obdelovanju V poletnem času telovadnico zamenja- neracijski solidarnosti, povezovanju in materialov. mo za kolesarjenje in hojo. delu v prihodnje se je nadaljevala v pri- Svoja dela tudi razstavljajo. Vsakole- Udeležujemo se pohodov na Orle, Poti jetnem vzdušju in razmisleku, da bi vsak tna tradicionalna razstava je v oktobru v spominov in tovarištva ter Svarunove poti. zdrav človek moral pomagati sočloveku, knjižnici Škofljica. S svojimi deli sode- Tudi pri čistilni akciji smo aktivni ude- dokler more in kolikor more. lujejo na raznih prireditvah. Vsako leto leženci. izdelajo okoli 600 unikatnih novoletnih Člani nadzornega odbora so prisotni na Besedilo: Breda Pušnik, DU Škofljica voščilnic, ki nam jih z izbranim vošči- vseh sejah upravnega odbora in komisij Foto: Franci Hrastar lom pošlje naša tajnica društva Marjana ter opravljajo nadzor glede zakonitosti Bedenčič. Dvakrat letno »likovnice« or- poslovanja in materialno finančnih zadev ganizirajo tudi delavnici za otroke v so- ter izpolnjevanja nalog in pravil društva. delovanju z osnovno šolo. Odbor vodi Breda Pušnik.

Društvo upokojencev Škofljica v Beogradu in Sremskih Karlovcih

Društvo upokojencev Škofljica je organiziralo dvodnevni izlet od 19. do 21. iz omenjenih časov je za seboj pustilo aprila 2016, da bi si ogledali zgodovinske znamenitosti glavnega mesta Srbije in sledi. spoznali vinorodne kraje krajinskega zaščitenega območja Fruške gore. Prvi dan izleta smo si ogledali Hišo cvetja na Dedinju, kjer je grobnica pokoj- 19. aprila smo se okoli polnoči z vodi- Beograd, katerega začetek seže 7000 nega predsednika Jugoslavije Tita in nje- čem Brankom podali iz Škofljice na dol- let pr. n. št., so v 1. stoletju n. št. naseli- gove žene ter se popeljali z avtobusom po go trajajočo nočno vožnjo proti Srbiji in li Rimljani. Okoli leta 630 so ga naselili urejenih, najznamenitejših ulicah starega se v jutranjih urah ustavili na eni izmed Slovani. Mesto je bilo pod bolgarsko, tur- mesta. Občudovali smo številne spome- številnih tržnic v Novem Beogradu. Po ško oblastjo in avstro-ogrsko monarhijo. nike, fontane, parke in veličastne stavbe okrepčilu in kratkem sprehodu smo bili V 19. stoletju je Srbija postala kraljevi- nekdanjih in sedanjih veljakov. Ogledali pripravljeni za prihodnja spoznavanja na, kasneje kraljevina Srbov, Hrvatov smo si znamenito, največjo pravoslavno enega izmed najstarejših mest v Evropi z in Slovencev. Novejšo zgodovino veči- cerkev na svetu, kjer so še vedno maše zelo burno zgodovino. na izmed nas že pozna. Vsako obdobje – cerkev sv. Save, ki ga Srbi cenijo kot

24 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

ustanovitelja neodvisne srbske cerkve. Obiskali smo rezidenco kneginje Ljubice, žene vladarja Miloša iz dinastije Obreno- vićev, ki so vladali Srbiji pred dinastijo Karađorđevićev, ki je kraljevala do II. sv. vojne. Prehodili smo znameniti Kalemegdan, največji beograjski park, kulturno zgo- dovinski kompleks, ki se dviguje nad Beogradom in kjer dominira beograjska trdnjava nad sotočjem Save in Dona- ve. Pogled na Savo in Donavo ter staro in novo mesto je fantastičen. Veter nam je grozil, da nas bo odpihnilo z roba planote, ko smo poslušali beograjske- ga vodiča o zgodovini tega veličastnega kraja. Utrujeni in polni vtisov smo se po po- čitku ob pivu v bližini Študentskega parka odpeljali proti Sremskim Karlovcem, kjer Utrinek z ogleda po Beogradu. so nas v hotelu na bregu široke, lenobne Donave pričakali z večerjo ob spremljavi Dobro razpoloženi smo se odpeljali do o zgodovini njegovega posestva smo se tamburašev in prenočišči. samostana Krušedol na Fruški gori, ki je zadržali v popoldanski čas. Spočiti in naspani smo si drugi dan v bil zgrajen v letih 1509–14 na posesti dru- Kar težko smo se poslovili od prijaznih krasnem sončnem vremenu ogledali zna- žine poslednjega srbskega despota Bran- domačinov in se odpravili na dolgo pot menito mestece Sremski Karlovci, ki leži koviča in je eden izmed številnih ohra- proti Sloveniji. sredi vinorodnega področja Fruške gore. njenih samostanov na področju Fruške Nočno razsvetljena Škofljica nas je V starih časih je bilo pomembno kultur- gore. pričakala v polnočnem času tretjega dne. no središče vojvodinskih Srbov in sedež Po končanem ogledu nas je pot peljala Razšli smo se z mislijo: Povsod je lepo, pravoslavne metropolije. Občudovanja na planoto Fruške gore, na Perkov salaš, vrniti se domov je pa najlepše. vredne so ohranjene stavbe iz 18. stol., po naše na Perkovo kmetijo. Po sprejemu kot so pravoslavna cerkev, bogoslovna gospodarja salaša, oblečenega v naro- Besedilo in foto: Darja Perko središča, vodnjak in katoliška cerkev. dno nošo, s kruhom in soljo ter »rakijo« Obiskali smo tudi vinski hram in kupi- smo bili postreženi s kosilom, domačim li znamenito vino z medom, imenovano vinom in sokom. V prijetnem okolju v bermet. senci dreves v pogovoru z gospodarjem

Prvi letošnji izlet DU Lavrica

Letošnja zima je bila dokaj topla in tudi pomlad je že dobro potrkala na naša Prispemo do solin in naredimo daljši vrata. Dnevi postajajo vse daljši, sonček nas s svojimi žarki že greje, vabi v naravo sprehod po tem zanimivem krajinskem in novim spoznanjem naproti. parku. Sečoveljske soline si preteklosti in se- S krajšim vmesnim postankom naše- umeščen tako, da predstavlja najbližjo danjosti še vedno podajata roko, kajti ga avtobusa in pokušino dobrot izdelave povezavo srednje in zahodne Evrope s pradavni način solinarjenja, ki so se ga nekaterih članic smo nadaljevali pot do Sredozemljem. Ključni blagovni tokovi piranski solinarji pred davnimi časi nau- našega prvega obiska, tj. terminal luke pa v pristanišče prihajajo prek Gibraltar- čili od svojih učiteljev z otoka Paga je še Koper. ske ožine in Sueškega prekopa. danes nekaj posebnega v sredozemskem Po opravljeni uradni vstopni formalno- Pristanišče s prisotnostjo pomembnih merilu. sti smo si v spremstvu in zelo zanimivi svetovnih ladjarjev vzdržuje morske po- Tradicionalno ročno pobiranje soli na predstavitvi luškega vodiča z avtobusnim vezave z vsemi deli sveta. solnih parcelah ni le posebnost kulturne vijuganjem med velikimi objekti ogleda- Luko Koper zapustimo in se zapeljemo dediščine sredozemske Slovenije, ampak li terminal luke Koper – edino sloven- do Sečoveljskih solin. Med potjo se nam med drugim zagotavlja razmere, ki omo- sko mednarodno pristanišče, ki ga upra- pridruži lokalna vodička, ki nas seznanja s gočajo ohranjanje naravnega ravnovesja. vlja istoimenska družba. Geografsko je posebnostmi in zanimivostmi naše obale. Zgodovinarji trdijo, da so soline stare

25 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

preko 700 let. Za obiskovalce je opuščeni del solin najprivlačnejši, saj jih tam pri- čakajo za slovenski prostor edinstveni prizori, to je veliko ptic in obsežni trav- niki, imenovani »slanuše«, in preko 100 opuščenih in porušenih solinskih hiš, ki dajejo sečoveljskim solinam svojevrsten pečat. Z ogledom filma nas seznanijo z načinom žetve soli. Ustavimo se še v trgovinici in si naku- pimo že dobro znani solni cvet in slastno pravo čokolado s soljo. Prežeti z lepimi vtisi in zanimivostmi nadaljujemo pot do Pirana. Sprehodimo se po starem delu mesta, po ozkih ulicah in stisnjenimi hišami, ki dajejo značilen mediteranski značaj. V Mediadomu si ogledamo zanimiv film v 3D tehniki o zgodovini in nastanku DU Lavrica se je odpravilo na prvi pomaldasnki izlet. Pirana. Piran je staro, nekdaj ribiško in solinar- in močno mestno obzidje na griču Moga- kratek sprehod ob obali in s tem naredili sko mesto, ki leži na polotoku Madona, in ron, 10 cerkva in monolitski samostan. piko na »i« današnjemu dnevu. je bil poseljen že v rimskem času. Danes Prežeti od vseh teh zanimivosti in lepot Preostala nam je še pot domov, ki smo je Piran upravno in turistično središče. smo si privoščili krajši odmor na Tartini- jo z živahnim klepetom o vtisih odkritja Največji znamenitosti v mestu sta spo- jevem trgu za kratek klepet in pogasitev novih lepot med vožnjo zaključili. menik in rojstna hiša virtuoza Giuseppeja žeje. Tartinija. Po njem se imenuje Tartinijev Želodčki so se že počasi oglašali, re- Besedilo: Danica Topole, trg. Posebna znamenitost je najstarejša stavracija na obali osrčja Portoroža nas organizatorka izletov ohranjena rdeča hiša, imenovana Bene- je že čakala z okusnim kosilom. Sonček Foto: Zmaga Sebanec čanka, iz časov avstro-ogrske monarhije, nas je vseskozi razvajal, imeli smo še to- nato sedmero obzidanih vrat iz 7. stoletja liko moči, da smo po okusni hrani naredili

KUD Škofljica Otroške predstave v sezoni 2015/2016

V Kulturno-umetniškem društvu Škofljica menimo, da naša hitro rastoča občina, nami gradili hiške Trije prašički, v aprilu kjer je vse več otrok in mladine, potrebuje več dogajanja tudi na kulturnem po- pa se je na Škofljici zgodil prvi stand up dročju za mladi rod. Tako smo že v sezoni 2014/2015 stopili na pot organizacije za otroke Princeska jokica in za konec kulturnih prireditev za najmlajše. Začetki so bili lepo sprejeti in tako smo se od- je svojo moč in dober namen pokazal še ločili, da s svojimi prizadevanji na kulturnem področju za najmlajše nadaljujemo Martin Krpan. tudi v sezoni 2015/2016. Prireditve za najmlajše so bile lepo obi- skane, saj si jih je v povprečju ogledalo Marsikdo bi pomislil, kaj pa je to take- in poslušalce, ki nimajo dlake na jeziku, 80 obiskovalcev na predstavo. Zelo lepo ga, pripraviš eno igrico, povabiš otroke in so odprtega srca in odkrito povedo svoje je bilo videti najmlajše, ki so na predstave to je to. Vsak, ki tako misli, se še nikoli ni mnenje zelo na glas. prihajali s posebnim žarom v očeh, da je to soočil s pripravami in organizacijo prire- Tako smo se potrudili in v sezoni spet njihov dan. Prav občudovanja vredno ditev. Še tako »nepomembna« predstava 2015/2016, ki se je ravnokar končala, pri- je bilo, ko so mlade damice prihajale v za otroke zahteva vse, kar zahteva vsaka pravili sedem prireditev, in sicer: v okto- oblekicah in s torbicami ter povedale, da druga prireditev – plan predstav, dogo- bru je bila predstava Potepuh na obisku se je potrebno za gledališče lepo urediti. varjanje, promocijski material, oglaševa- in po predstavi je sledila otroška delavnica Tako smo se z nekaterimi srečevali vsak nje in ne nazadnje tudi cesarjev delež, kar za otroke, novembra nas je obiskal Me- mesec in vsako srečanje je bilo za nas ne- je cesarjevega. In vse to za seboj potegne tuljček cekinček, januarja smo govorili o kaj posebnega. tudi finance. Dimnikarčku, ki je iskal srečo, februarja Kljub visokim stroškom, ki jih Kul- Prav prireditve za najmlajše pa so ne- smo bili v duhu kulturnega praznika in turno umetniško društvo Škofljica ne kaj posebnega. Gre za pozorne gledalce obiskal nas je Povodni mož, v marcu so z more pokriti samo z vstopninami, smo se

26 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

se Janezek nauči, to Janezek zna.« In verjamemo, da lahko z našim delom pri- pomoremo k temu, da se bodo naši mla- di, njihovi starši in stari starši navadili, da ni potrebno za kulturno dogajanje le v Ljubljano. Veseli bomo novih in novih obiskov, sami pa se bomo trudili za zani- miv in kvaliteten program za naš mladi rod. Spremljajte naše aktivnosti na spletni strani http://www.kud-skofljica.si/, obi- ščite našo facebook stran https://www. facebook.com/KUD.Skofljica in bodite obveščeni o dogajanjih, ki jih pripravlja- mo za različne generacije. Vsem vam, ne glede na starost, želimo prijetno poletje, kakšno dobro knjigo, prireditev ali pa le lenarjenje v senci in Otroške predstave v sezoni 2015–2016 so doživele lep odziv. nasvidenje spet v jeseni. odločili, da s svojim prostovoljnim delom vzgajati najmlajše tudi s pomočjo kultur- Besedilo in foto: Mojca Brkinjač, nadaljujemo in s prireditvami poskušamo nih prireditev. Saj pregovor pravi: »Kar KUD Škofljica

Ljudska igra Na dan sodbe »Odpuščanje je najtežje, ampak človek s tem sam sebi olajša breme«

Besede zvenijo prepričljivo, ko jih slišimo iz ust Marte, enega glavnih likov igre prikliče solze v oči, a ves čas ohranja tudi Na dan sodbe, ki jo je letos postavil na oder KUD Pijava Gorica. Tudi letošnja elemente humorja, celo v najbolj dra- premiera je bila pripravljena pod spretno taktirko režiserja Toneta Cimpermana, matičnih situacijah. »Njegov kamerad je ki je ljudsko igro Petra Rossengerja, ki smo jo v slovenščini lahko prvič brali v ustrelil srnjaka, zgrabili in zaprli so pa priredbi Jožefa Volca leta 1920, hudomušno in hkrati pronicljivo priredil posebej našega. Res pa je, da smo si uplenjeno za »pijavški oder«. meso pa razdelili …« pravi Cestnikova žena Jerica v enem od mnogih prizorov, v KUD Pijava Gorica se je z igro v treh katerem se gledalec upravičeno sprašuje, dejanjih prvič predstavil na predvečer kul- kaj je prav, kaj narobe in zakaj ljudje po- turnega praznika na deskah vzorčno pre- gosto ne ravnajo »Bogu všečno«. novljenega pijavškega skednja, ki že več Drama, ki se začne v gozdu, kjer mno- let igra vlogo kulturnega in družabnega gi iščejo drobtinice za golo preživetje, stičišča Pijavčanov. Po debiju na Pijavi se konča na sodniji, kjer o usodi reve- Gorici se je skupina, ki jo sestavlja sku- žev odloča roka pravice. Zgodba, ki se paj kar dvajset igralcev, predstavila še na odvije v dobri uri in pol, na svojstven Škofljici (6. 3. 2016), v Domu krajanov način prikaže krivice, zamere in hina- na Lavrici (12. 3. 2016) ter v Majcnovem vščino ter zgradi izpovedno moč na trdni domu v Želimljah (16. 4. 2016). Ker so veri v moč ljubezni. Lik mlade žene, ki bili odzivi zelo pozitivni, ekipa pa je pol- s svojo srčnostjo prerazporedi ustaljene na elana, se bodo gostovanja nadaljevala igre moči, je poosebljenje preobrazbe, tudi jeseni (Golo, Iška vas), ponovitev na kjer dobri nameni obrodijo najžlahtnejše Pijavi Gorici pa bo v okviru občinskega sadove. praznika. Zgodba obubožane družine, ki se bori Besedilo: Špela Pogačnik Nose za svoj prostor pod soncem, marsikomu Scena iz ljudske igre Na dan sodbe Foto: Gregor Derž ič

27 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Novičke iz Doma Škofljica, CUDV Draga

Tam na hribčku, sredi gozda, ena hi- željam. V delavnicah ustvarjamo z različ- odbojke, nogometa, badmintona in drugih šica stoji … nimi materiali (glina, slano testo, papir, iger; najde pa se tudi kakšen miren kotiček V njej dogodkov je vse polno, nam plastelin, das masa …), kuhamo, pečemo, za umik od vsega dogajanja. nikoli dolgčas ni! rišemo, poslušamo glasbo, predvsem pa Tisti, ki svoj čas preživljate v naravi, nas smo strastni plesalci, kljub temu, da smo lahko velikokrat srečate, ko se sprehajamo Na Gumnišču, ob cesti, ki pelje s Ško- že kar v letih. S stanovalci se udeležujemo po stari Kočevarki, po bližnjih gozdovih fljice proti Kočevju, že več kot 30 let do- različnih koncertov, hodimo na predstave, ter vsevprek po barju. Na hribu za našo mujejo odrasle osebe z motnjami v dušev- v kino, na srečanja Vera in Luč ter Sožitja, hišo sta speljani učna pot ter trim steza, nem razvoju. Veliko ljudi nas že pozna; na različne izlete po Sloveniji ter na leto- kjer se lahko sprehodimo ter na postajah če ne drugega, vedo vsaj to, da smo skriti vanja po Sloveniji in tujini. še dodatno razgibamo svoje telo, kot nam tam nekje sredi gozda. Dom Škofljica je Ko je vreme lepo, veliko časa preživimo kažejo slike na tablah. enota CUDV Dolfke Boštjančič Draga, zunaj, na svežem zraku. Glede na to, da je Veseli smo, da smo del občine; ne samo kjer trenutno stanuje 56 odraslih oseb z naša hiša z vseh strani obdana z gozdom, ni s hišno številko, temveč tudi kot aktivni motnjami v duševnem razvoju. potrebno dlje kot na dvorišče – in že smo v člani družbe. Vsako leto nas večkrat obi- Pri nas se vedno dogaja kaj zanimive- naravi. Pred hišo imamo lepo urejen park, ščejo učenci iz nižjih razredov OŠ Ško- ga, da si s tem krajšamo svoj čas. Poleg kjer v pomladnih dneh, ki prihajajo, lovi- fljica. Otroci skupaj z našimi stanovalci zdravstvene oskrbe in nege skušamo vsem mo prve tople sončne žarke, poleti pa se in strokovnimi delavci pečejo piškote, iz- stanovalcem ponuditi čim več različnih hladimo v hladni senci mogočnih dreves, delujejo različne izdelke, se zabavajo na dejavnosti v zavodu in izven njega; takih, ki rastejo okoli nas. Na našem dvorišču je dvorišču ipd. Zelo smo veseli tudi sodelo- ki so primerne njihovim sposobnostim in dovolj prostora za krajši sprehod, igranje vanja s Karitasom in župnijo, saj nas vsa- ko leto obišče sv. Miklavž s spremstvom ter nas obdari. Pohvalimo se lahko tudi z razstavo, ki smo jo imeli pred kratkim v knjižnici na Škofljici. Razstavili smo portretne foto- grafije naših stanovalcev ter se tako sku- šali predstaviti čim širšemu krogu ljudi. To je le del dogajanja, ki zaposluje naše dneve v Domu Škofljica. Veseli smo, da nas na Škofljici tako lepo sprejemate. Že- limo si, da bi se še več družili, zato vas prisrčno vabimo na dan odprtih vrat, o ka- terem vas bomo natančneje seznanili v na- slednji številki Glasnika. Z veseljem vam bomo odprli vrata našega doma in vam dokazali, da pri nas res nikoli ni dolgčas!

Besedilo: Renata Mavec Zaposleni skupaj s stanovalci pripravimo tudi kakšno predstavo. Foto: Denis Blatnik

Otroške ustvarjalne delavnice v Želimljah

V KUD Svobodno sonce smo se odločili znova obuditi otroške ustvarjalne delavnice.

Prve, ki je potekala v Podružnični šoli lačne in žejne želodčke. Naslednja delav- Želimlje, se je udeležilo lepo število otrok, nica bo predvidoma potekala na začetku ki so pokazali dobro mero ustvarjalnosti jeseni. in naredili čudovite izdelke. Iz papirnatih Izdelki izpod ustvarjalnih rok otrok. krožnikov, ki jih po navadi uporabljamo na piknikih, so izdelali kita, gosko, akvarij Besedilo: Katja Šmuc in košarico rož. Poskrbljeno je bilo tudi za Foto: Sandra Dobravec

28 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Alojz Goršič, prejemnik zlatega odličja Antona Janše I. reda

V soboto, 5. marca, je na Občnem zboru Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri je po celotni občini prosil za les-hlode, ki Lukovici ČZS našemu krajanu g. Alojzu Goršiču, podelila najvišje čebelarsko so ga obžagali, in drug material, ki je bil odlikovanje, to je odlikovanje Antona Janše I. reda. potreben za gradnjo. Zgodilo se je tudi to, da je bila prostovoljni prispevek poso- Gospod Alojz Goršič je že 34 let član društva. Nikoli ne zavrne zadolžitev, da masti, ki se je prodala, da se je lahko Čebelarskega društva Škofljica. Aprilu ki sproti nastajajo in jih tudi uspešno kupil material za gradnjo. Vso to doku- leta 1982 so čebelarji občine Škofljica rešuje. mentacijo pa je vodil g. Lojze Goršič kot ustanovili čebelarsko društvo. Med njimi Društvo je leta 1985 pridobilo gradbe- blagajnik. Tako je bil leta 1986 čebelnjak je bil tudi g. Lojze Goršič, ki je prevzel no dovoljenje za postavitev čebelnjaka, ki zgrajen s prostovoljnimi prispevki članov vlogo blagajnika društva. To vlogo oprav- stoji ob Osnovni šoli Škofljica. Čebelnjak in podpornikov. lja še danes in to vestno in prizadevno. se je gradil postopoma, najprej ogrodje in Navdušenje za čebele je dobil od tasta, Pa ne samo blagajniško delo, je tudi eko- streha, nakar se je zaprl, pa okna in vra- po katerem je prevzel čebele, in drugih če- nom, nabavni referent, skratka opravlja ta, na koncu so položili ploščice. Gospod belarjev članov društva, še posebej od pr- vsa dela, ki so potrebna za delovanje Lojze Goršič je bil vseskozi dejaven, saj vega predsednika društva g. Lada Nebca, ki mu je bil tudi mentor. Pri čebelarjenju je prišel največ do 14 čebeljih družin. Ve- selje in vzpodbudo pa dobiva seveda tudi od žene Marije. Leta 2009 je Čebelarsko društvo Ško- fljica razvilo svoj društveni prapor in g. Lojze Goršič je s ponosom prevzel funk- cijo praporščaka. G. Lojze je domoljub, nesebičen, ustrežljiv, delaven občan, saj vedno priskoči na pomoč, ko je to potreb- no, kot čebelar pa je odgovoren do okolja. Za vso dejavnost v čebelarstvu mu iskreno čestitamo ob prejemu zlatega odličja, že- limo mu veliko uspehov in zdravja ter mu kličemo v pozdrav s čebelarskim pozdra- vom: NAJ MEDI!

Besedilo: Vera Dolinar Čebelarji na občnem zboru Čebelarske zveze Slovenije Foto: Vera Banič Vukadin

Pionirke PGD Želimlje s 3. mestom na državnem kvizu gasilske mladine

Ker so punce lansko sezono za čisto malo zgrešile stopničke na državnem kvizu 2. aprila je v Stični potekalo državno gasilske mladine, so bile letos še toliko bolj zagrete. Vaditi smo začele že septem- tekmovanje. Punce so bile dobro pripra- bra. Dekleta so dobile literaturo in so se doma pridno učile, na vajah pa smo vadili vljene. Testi jim niso povzročali večjih vozle in praktično vajo. Postajale so vedno hitrejše. težav. Pri disciplini 5–0 (kot pri Malih sivih celicah) so od 50 možnih točk dose- Februarja smo začeli trenirati še bolj Regijsko tekmovanje je potekalo v gle 47, kar je odličen rezultat. Čakal nas pogosto, saj je februarja v Velikih Laščah marcu, prav tako kot občinsko v Ve- je le še praktični del – vozli in praktična potekalo občinsko tekmovanje. Punce so likih Laščah. Tudi tukaj so punce po- vaja. Pri vozlih smo imeli malo smole, se odlično odrezale in so poleg pokala za metle s konkurenco in so zopet v zrak kjer so nam zaradi prekrižane vrvi, sicer prvo mesto odnesle še prehodni pokal treh dvignile pokal za prvo mesto ter si pribo- pravilen vozel, točkovali z 10-imi kazen- zvez. Poleg tega pa so se uvrstile še na rile pravico nastopa na državnem tekmo- skimi točkami. So pa punce s časom 9,7 regijsko tekmovanje. vanju. s postavile najboljši čas na vozlih med

29 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

vsemi pionirji in mladinci! Punce so ka- jih le prepričala, da so si na teoriji pribo- Vajo so opravile z enim izmed najboljših zenske točke malo spravile s tira, saj so rile dovolj prednosti in da lahko z dobrim časov. mislile, da je vse izgubljeno. Nekako sem časom nadoknadijo tudi kakšno točko. Sledilo je mučno čakanje na rezultate. Pred razglasitvijo smo se postrojili po re- gijah. Sledila je razglasitev rezultatov. V kategoriji pionirjev je tekmovalo 39 ekip. Vedeli smo, da med prvih 10 bi zagotovo morali biti. In ko so razglasili 4. mesto, nas pa še niso poklicali, smo se zaveda- le, da smo na državnem tekmovanju med najboljšimi tremi. Tretje mesto je pripa- dlo nam in ves naš trud je bil poplačan. Neža Potočnik, Eva Pečar in Anja Pišek so naredile nov mejnik v našem društvu, ki ga ne bo lahko doseči, kaj šele preseči. Bravo, punce! Posebna zahvala pa Jožetu Pečarju za majice, ki so nam, poleg maskote, prinesle tudi srečo. Hvala.

Besedilo: Janja Rebolj, mentorica mladine PGD Želimlje Pionirke PGD Želimlje na državnem kvizu Foto: Andrej Pirc

Slomškova bralna značka

Tudi letos smo na Škofljici izvedli vseslovenski projekt Celjske Mohorjeve družbe, času čedalje težje presoditi, kaj naj bere- katerega namen je spodbujati otroke k branju knjig z izbrano vsebino. Slomškova mo, in še bolj potrebno preudariti, kar bralna značka je namenjena šolarjem od 1. do 9. razreda, lahko pa sodelujejo tudi preberemo. predšolski otroci. Sodelovanje je potekalo tako, da so otro- ci med šolskim letom prebrali tri knjige s priporočenega seznama in njihovo vse- bino zaupali animatorki na preverjanjih, ki so potekala tri sobotne dopoldneve v župnišču cerkve sv. Cirila in Metoda, ali pa so svoje misli delili pri veroučnih urah pri katehetu Matevžu. S seboj na prever- janja so bralci prinesli izpolnjen delovni list s podatki o prebrani knjigi, nekateri med njimi tudi s čudovitimi ilustracijami. Ob koncu so si prislužili priznanje, tisti, ki so prebrali dodatno, četrto knjigo, pa bodo poleg priznanja dobili še zlato na- lepko. Na preverjanjih so potekale tudi ustvarjalne delavnice, kjer so mladi bralci in njihove mamice ustvarili zanimive in lepe izdelke. Ob koncu smo skupaj obli- kovali plakat, ki bo veselo oznanjal konec bralnega leta in vabil na srečanja mladih bralcev tudi v naslednjem letu. Na preverjanjih so potekale tudi ustvarjalne delavnice. In spet smo veseli ugotavljali, da branje ljudi povezuje, jim širi obzorja in domi- Slomšek je mlade in odrasle svojega in pamet kalili. Berite in kar ste brali, do- šljiji da krila. časa vabil k branju z besedami: »Le kaj bro preudarite!« Tem besedam moramo pametnega si izvolite v branje, da ne boste prisluhniti tudi mi, saj je ob poplavi knjig, Besedilo in foto : Katarina Jaklitsch Jakše, časa in denarjev izgubljali, si pošteno srce revij in elektronskih medijev v današnjem animatorka SBP za Škofljico

30 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Pučnikov evropski večer Mladi na poti do zaposlitve

V petek, 13. maja, je na Škofljici potekal Pučnikov evropski večer, ki ga je In- njegovega izvajanja v prvih letih ter o dru- štitut dr. Jožeta Pučnika pripravil v sodelovanju z Wilfried Martens centrom za gih mehanizmih EU, ki pomagajo mladim evropske študije iz Bruslja. Tema je bila mobilnost in zaposljivost mladih (ERA- na poti do zaposlitve. SMUS+). Dr. Milan Zver je opozoril na pro- blem izobraževalnega sistema, ki naj bi Rešitve za višjo zaposljivost mladih izobraževanja, usposabljanja, mladine, proizvajal kadre, ki jih trg dela ne more smo iskali z odličnimi gosti. Govorili so športa in mobilnosti – Erasmus+. sprejeti. dr. Milan Zver, Mojca Škrinjar, dr. Peter Evropski poslanec in vodja slovenske Mojca Škrinjar, nekdanja državna se- Debeljak in mag. Maja Strnad. Predsedni- delegacije Evropske ljudske stranke v kretarka na ministrstvu za izobraževanje, ca Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Evropskem parlamentu, dr. Milan Zver, znanost in šport, namestnica direktorice Andreja Valič Zver je pozdravila goste. ki je stalni poročevalec parlamenta za Študentskega doma Ljubljana ter svetnica Prav tako je vse prisotne prijetno poz- Erasmus+, enega najbolj prepoznavnih v Mestnem svetu Mestne občine Ljublja- dravil podžupan Občine Škofljica Boris programov Evropske unije, je predstavil na, je predstavila primere ukrepov za iz- Zupančič. program Erasmus+, svoje delo na poroči- boljšanje zaposljivosti mladih v Sloveniji Večji del večera je bil namenjen novemu lu o implementaciji programa, s katerim ter izvajanje programa Erasmus+ v Slove- evropskemu programu EU na področju bo Evropski parlament ocenil uspešnost niji. Pri svojem delu s študenti je opazila, da je problem v pomanjkanju praktičnih izkušenj, s katerimi bi si študentje pri- dobili dejanske praktične kompetence. Z lastnimi izdelki bi lahko dokazovali svoje znanje in sposobnost. Dr. Peter Debeljak, direktor Urada RS za mladino, je predstavil delo urada za mladino ter izvajanje programa Erasmus+ v Sloveniji. Dr. Debeljak se je osredotočil tudi na problem, kako doseči tiste mlade ter tudi malo manj mlade, ki niso vključe- ni v izobraževalni sistem. Mag. Maja Strnad, nekdanja štipendist- ka Erasmus+, je spregovorila o izkušnjah, ki jih je pridobila kot udeleženka v Era- smus+ programu. Vsem mladim je toplo priporočila, da se mobilnosti udeležijo, saj slednje prinesejo nepozabne izkušnje in nova znanja.

Pučnikov večer v znamenju izobraževanja in zaposljivosti mladih Besedilo in foto: Ana Zagožen

Velika noč 2016 – priprave in praznovanje v župniji Ljubljana-Rudnik

Da je velika noč največji krščanski praznovanje v župniji Ljubljana-Rudnik. Za najmlajše člane občestva pa so ani- praznik z globoko vsebino s ciljem priti v Molitev križevega pota v naravi je v matorji v župniji Ljubljana-Rudnik sredi večnost, ki nas spremlja skozi tuzemsko naši župniji že več kot desetletna tradi- marca pripravili postni oratorij, na kate- življenje, nam nedvoumno pove apostol cija. Zaradi dežja smo se ob prvem kri- rem so se najmlajši z igro in ustvarjalnimi Pavel (1 Kor 15, 17-18): Če pa Kristus ni ževem potu zbrali v Pogačnikovi garaži delavnicami pripravili na veliko noč. bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in ter ob drugem na Orlah pri Slančevih, le Ob pripravah na cvetno nedeljo so se prazna tudi vaša vera …, kar je temelj vere pri tretjem nam je uspelo prehoditi pot od veroučenci s svojimi starši udeležili skup- v večno življenje. V nadaljevanju opisuje- Pirčevega križa na Rudniku do cerkve na nega, že tradicionalnega pletenja cvetno- mo priprave na veliko noč, simboliko ter vrhu hriba. nedeljskih butaric pod mentorstvom članic

31 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Turističnega društva Lavrica in župnijske božjega groba, kamor je hostije odnesel svečo ter jo ponese v cerkev, kjer do te- gospodinje Majde Goli. Orlovci, prete- po koncu maše velikega četrtka. To je edi- daj vlada tema. Ta dan škofje in duhov- žno gasilci, so tudi letos izdelali butaro ni dan v letu, ko ni daritve svete maše. niki odraslim katehumenom podeljujejo velikanko, ki so jo na predvečer cvetne Na veliki petek je bila župnija Ljublja- zakramente uvajanja v krščanstvo: krst, nedelje postavili pred cerkev. Tako ohra- na-Rudnik povabljena k sodelovanju v obhajilo in birmo. njajo spomin na izvirno idejo, ki je nastala pogovorni oddaji RTV Slovenija na temo Na Rudniku smo zgodaj zjutraj obudili prav na Orlah; in ravno letos obhajamo praznovanja velike noči. Poleg dvajsetih simboliko Kristusovega vstajenja od mr- 110-letnico izdelave ljubljanskih butaric.1 predstavnikov naše župnije sta bila gosta tvih z veličastno vstajenjsko procesijo Na cvetno nedeljo je butaro velikanko in oddaje Tone Hočevar, dolgoletni dopisnik z Najsvetejšim, župnik Lojze Zupan pa druge butarice blagoslovil domači župnik iz Rima in Vatikana, ter zaporniški du- je prebral štiri evangelije, s katerimi po- Lojze Zupan. hovnik Robert Friškovec. Voditelj Andrej doživljamo Jezusovo življenje, trpljenje, Pri večerni maši velikega četrtka ško- Hofer je spraševal o pripravah na prazno- smrt in vstajenje od mrtvih. Pot nas vedno fje v stolnicah opravijo obred umivanja vanje velike noči bolj z vidika običajev, vodi skozi pokopališče, kjer počivajo naši nog kot spomin na Jezusovo umivanje nog pisec tega sestavka, tudi sodelujoč v tej umrli, ki čakajo vstajenja. Velika noč je apostolom pri zadnji večerji. Letos je bila oddaji, pa je poudaril še bistvo velike noči praznik dokončne velike zmage življenja župnija Ljubljana-Rudnik med dvanajsti- z verskega vidika2. nad smrtjo, uresničitev sanj o večnem ži- mi izbranimi župnijami (12 apostolov), Na veliko soboto smo se iz vseh kra- vljenju. ki so poslale svojega predstavnika (pi- jev župnije (okoli 30 odraslih in kar nekaj Praznovanja, še posebej skupna, kot je sca tega sestavka) v ljubljansko stolnico otrok) zbrali že ob 6. uri zjutraj v obredni velikonočni čas, so tudi priložnost, da slo- k temu obredu, ki ga je opravil nadškof molitvi ob božjem grobu, pri katerem se je vensko ljudsko izročilo, našo dediščino, Stanislav Zore. nadaljevalo celodnevno češčenje. Nato je posredujemo mlajšim rodovom, da bodo V prvem delu bogoslužja velikega pet- župnik na dvorišču blagoslovil ogenj (ki to ohranjali za naše zanamce, kot so to ka so birmanci in drugimi veroukarji pod ga redno pripravi Janez Okorn), ki ga na storili naši predniki za nas. vodstvom dr. Matjaža Glavana uprizorili svečah ali gobah ponesemo po domovih. Jezusovo trpljenje po Janezu. V drugem Ogenj simbolizira Kristusa, ki je luč sveta. Besedilo: Stanko Klemenčič Saražin delu smo počastili križ v znamenje hva- Na veliko soboto zvečer (po končanem ležnosti in spoštovanja do Jezusovega tr- blagoslovu jedil) pa se začne obred ve- 1 Več o orlovskih butarah v članku mag. Iztoka Petriča na: www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/ pljenja, v tretjem pa prejeli sveto obhajilo, likonočne vigilije z blagoslovom ognja, clanek/58-14-SpominjamoSe-1. ki ga je župnik Lojze Zupan prinesel iz na katerem duhovnik prižge velikonočno 2 Vstajenje od mrtvih, odrešenje in večno življenje.

Tečaj grafike v Likovnem društvu LD 2002

Mogoče se še spomnite, kako ste v osnovni šoli v linolej urezovali svoje prve risbe? Predavanje o različnih vrstah grafike, Če ste bili pri tem uspešni in ste ustvarili nekaj lepega, vam je linorez zagotovo kot so visoki tisk, globoki tisk, ploskovni ostal v prijetnem spominu. Prav s to zelo enostavno likovno tehniko se je začel tisk in sitotisk, je nazorno predstavil z iz- tečaj grafike, ki ga je v mesecu aprilu zelo kvalitetno in zanimivo pripravil in vodil branimi fotografijami del znanih slikarjev član društva LD 2002, Matjaž Stopar. in nam tako pokazal različne možnosti in najboljše dosežke grafike nekoč in danes. Po vsem, kar smo uvodoma videli in slišali, smo z veseljem poprijeli za nož- ke in igle, da smo strgali, praskali, lepili in barvali, na koncu pa nestrpno čakali v vrsti za tiskanje na dveh prešah. Na tečaju smo se, glede na možnosti prostora, lahko preizkusili z linorezom, suho iglo, kola- grafijo, litografijo in jedkanico uporabno v domačem okolju. Posebno doživetje je trenutek, ko se od matrice odlepi prvi gra- fični list in se zgodi rojstvo grafike. Redkokdaj na naših likovnih delavnicah dosežemo takšno zagnanost in ustvarjal- nost vseh navzočih. Nastalo je veliko šte- vilo, tudi kar nekaj zelo lepih grafik, zato je gotovo, da jih bomo še letos predstavili Zatopljeni v ustvarjanje na kakšni razstavi likovnega društva.

32 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

Člani društva, tako stari kot novi, ki so z drugimi in da zna spodbuditi ustvarjal- kakšnem drugem okolju in z drugimi že obiskovali uvodne tečaje Matjaža Sto- nost, kar so izdelki začetnikov na prej- udeleženci. parja, smo soglasni v tem, da so njegovi šnjih tečajih že pokazali. Trud in delo tečaji kvalitetno pripravljeni, da svoje ve- vložena v pripravo gradiva, bi si zaslu- Besedilo: Vera Banić Vukadin, LD 2002 liko znanje in entuziazem nesebično deli žila še kakšno ponovitev tečaja, tudi v Foto: člani LD 2002

Ponovno uspešni tekmovalci Društva upokojencev Škofljice

Pri društvu upokojencev Škofljica že od leta 1999 v okviru zelo dejavne športne V letu 2012 je prišlo do skoraj popol- sekcije trenirata tudi tekmovalni ekipi balinanja in streljanja z zračno puško. Tre- ne »generacijske« spremembe v ekipi. ningi streljanja in tekmovanja z zračno puško so se začeli leta 1999. Vodenje ekipe Vodenje strelskega tima je prevzel Ju- je bilo v rokah Ivana Štepca. Na začetku so trenirali na domovih navdušencev in lijan Pušnik, ki je v ekipi že od samega terenih v lastni režiji, le včasih na urejenem strelišču Rakovniku. začetka. Kar nekaj časa je bilo potrebno, da se je oblikovala nova ekipa. Veliko jih je poizkušalo, toda težava sta ostri- na vida in mirna roka. Zadnja leta so enkrat tedensko organizirani treningi streljanja na strelišču Rakovnik. Za tre- ninge ni treba plačevati najemnine, kar je urejeno z Območno skupnostjo upo- kojencev Vič-Rudnik. Po nekaj letih se je oblikovala nova uspešna ekipa strelskih navdušencev.

V letu 2016 je strelska sekcija dosegla 3. mesto

Na regijskem tekmovanju v letu 2016 je zopet posegla po kolajnah. Uvrstili so se na 3. mesto. Ekipo sestavljajo Stane Bedenčič, Jože Tekmovalci na strelišču po podelitvi Meke, Julijan Pušnik in Bojan Simčič. Treba bo poskrbeti tudi za večjo ekipo Kljub skromnim pogojem za trening so V ekipah so sodelovali Ivan Štepec, in možnost izbora, zato vabimo člane dru- posegali po najvišjih uvrstitvah na tek- Tone Modic, Alojz Zakrajšek, Ivan Špo- štva, ki imajo potencial, da se preizkusijo movanjih z ekipami drugih upokojenskih rar, Franc Volkar, Rajko Marinček, Dušan in se nam pridružijo. društev (2004 3. mesto, 2006 1. mesto, Simčič in Julijan Pušnik. Za krajši čas so 2007 2. mesto, 2009 3. mesto, 2011 2. preizkusili tudi drugi. Besedilo: Julijan Pušnik, mesto. Žal so nekateri iz ekipe že preminuli, strelska sekcija DU Škofljica Tekmovalno ekipo sestavljajo štirje čla- nekateri pa imajo druge težave, ki se jim Foto: Julijan Pušnik ni, štejejo pa rezultati treh najboljših. starejši pač ne moremo izogniti.

Redni letni občni zbor Društva Tarok Škofljica

V mesecu aprilu je imelo Društvo Tarok Škofljica redni letni občni zbor. Občni Določeni pa so že tudi inštruktorji za uče- zbor je bil sklepčen z večino prisotnih članov in uspešno izpeljan. Poleg finančnega nje taroka in za utrjevanje znanja in stra- dela so člani sprejeli tudi program dela in interna pravila društva. tegije igranja za tiste, ki že znajo igrati tarok. Zato vabimo občane, da se nam Ugotovljeno je bilo, da društvo dela iz- obdobju jesen–zima razmisliti, kje bomo pridružijo! jemno uspešno in se zato tudi povečuje imeli svoja srečanja in treninge igre taro- Naše društvo je 14. aprila 2016 izpelja- članstvo. Tako bomo morali v prihodnjem ka, saj društvena soba postaja že pretesna. lo že tradicionalen odprti Turnir v Pivnici

33 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV

V soboto, 16. aprila 2016, se je sedem naših članov udeležilo šestega turnirja državnega prvenstva posameznikov na Šmarjetni gori pri Kranju. Igralo je 147 igralcev iz različnih društev Slovenije. Med našimi člani je bil najbolje uvrščen Marijan Jamnik, in sicer na 80. mestu. V mesecu maju začenjamo z internimi turnirskimi tekmovanji izbirati najboljše- ga igralca taroka našega društva, o čemer bomo poročali še pred dopusti.

Besedilo: Drago Gaspari, predsednik DTŠ Foto: Dušan Šebenik

Ali že veste? Zmagovalci turnirja v Pivovarni Union z leve Drago Gaspari, Renato Veselič, Franc Škedelj, Rok Križ, Rok Zupan, spredaj Petra Mežnar Da tarok lahko igrate tudi od doma preko interneta? Obstaja več portalov Union, ki se ga je udeležilo kar 60 igralcev tam včlanil v naše društvo, so bili najboljši za igranje taroka z računalnikom ali v iz različnih društev Slovenije! Zmagova- naši člani še Dušan Šebenik, Emil Venta in živo s povezavo s soigralci. Portale lah- lec turnirja je bil Franc Škedelj! Najboljše Rok Zupan. Naša najbolje uvrščena dama ko najdete na Googlu ali na povezavi uvrščena dama je bila Petra Mežnar. Če pa je gospa Vesna Kelevski. Na turnirju je Tarok.net, ali e.Tarok.com. upoštevamo zmagovalca, ki se je že takoj igralo kar 16 naših članov!

Vseslovenska Zelemenjava na Lavrici

V okviru vseslovenske Zelemenjave je paradižnika. Ste že slišali za indigo rose, celo sezono menjamo nasvete, sadike in lavriška Semenjava potekala v petek, blond kopchen ali amana orange? tudi viške pridelkov. 13. maja, na dvorišču podružnične Dogodek se je zdaj že dodobra prijel, Veseli nas tudi, da se je končno zgodil osnovne šole Lavrica. zato razmišljamo o tem, da bi ga lahko odziv na povpraševanje lokalnih prebi- še nadgradili. Če imate kakšen predlog ali valcev ter da smo dobili prvo večjo naje- Deževen dan, znani in neznani obrazi, željo, nas lahko obvestite na elektronski mniško vrtičkarsko površino. Želimo si, znane in neznane sadike, zanimive zgod- naslov [email protected], pa bomo da bi bilo podobnih ponudb v prihodnosti be in dobri nasveti so kratek rezime pet- vaš predlog ali željo poskušali vplesti v še več. Vrtičkanje je zabavno! Naj raste! kovega druženja. Kot je na teh dogodkih naslednje dogodke. Prav tako se nam lah- običajno, smo izmenjali precej sadik, od ko pridružite v Facebook skupini Lokalna Besedilo: Vita Korinšek katerih je bilo tudi veliko različnih vrst menjava Lavrica–Škofljica, kjer si čez Foto: Radmila P. Blatnik

Opravičilo in popravek Naslov Praznovanje 90-letnice Glasnik, april 2016, stran 17 Avtor: Andrej Pirc V omenjenem prispevku sem napač- no navedel ime jubilanta gospoda Šerjaka. Pravo ime je Jože Šerjak in ne Ivan Šerjak. Za neljubo in ne- namerno napako se opravičujem in prosim za razumevanje. Andrej Pirc Zelemenjava na Lavrici kljub slabemu vremenu uspela

34 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Izjemni uspehi Glasbene šole Grosuplje

Med 21. in 24. aprilom 2016 je v Požarevcu (Republika Srbija) potekalo 13. med- • Tjaša Perhaj (1. nagrada in 95,66 točk narodno tekmovanje mladih glasbenikov. v predkategoriji) • Jurij Smrečnik (1. nagrada in 96,66 Pomerili so se udeleženci devetih držav Glasbene šole Grosuplje dosegli izjemne točk v 2. kategoriji) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovi- rezultate: • Martin Samec (1. nagrada/lavreat in na, Srbija, Črna gora, Makedonija, Češka, Saksofon (mentor Andrej Tomažin, kla- 100 točk v 2. kategoriji ter specialna Poljska, Madžarska). Med njimi so učenci vir Lovorka Nemeš Dular) nagrada „Vladimir Urošević“ za naj- bolj perspektivnega tekmovalca v svoji kategoriji)

Klarinet (mentor Samo Perko, klavir Evelin Legović) • Zala Katarinčič (1. nagrada in 96,66 točk v 2. kategoriji) • Urban Šifrar (2. nagrada in 91,66 točk v 2. kategoriji)

Učenci prejmejo tudi priznanja Glasbe- ne šole Grosuplje za izjemne dosežke v šolskem letu 2015/2016. Podeljena bodo na javnih nastopih od 23. do 26. maja 2016 na vseh podružnicah.

Učencem, mentorjem in staršem is- kreno čestitamo!

B esedilo in foto: Andrej Tomažin, Glasbena šola Grosuplje

Svirél 2016

Pomlad v glasbene šole prinaša mednarodno tekmovanje Svirél, ki vsako leto poteka • Urška Hren (kategorija B): 92,5 točke v marcu in aprilu na različnih lokacijah primorsko-goriške regije. Udeležili so se ga in srebrno priznanje tudi učenke in učenci naše glasbene šole. Rezultati? Več kot odlični! Trobenta Violina • Brina Strnad (kategorija A): 89 točk in bronasto priznanje Mentor Robert Petrič, klavirska spremlja- Mentorica Polona Udovič Furlan, klavir- va Evelin Legović: Mentorica Eva Pal, klavirska spremljava ska spremljava Eva Sotelšek: • Jure Bavdek (kategorija B): 89 točk in Eva Sotelšek: Sara Jernejčič (kategorija B): 90,5 toč- bronasto priznanje • Katarina Grum (kategorija D): 85 točk ke in srebrno priznanje • in bronasto priznanje • Mirjam Zvonar (kategorija C): 91 točk Kljunasta flavta in srebrno priznanje Mentorica Špela Janša, klavirska sprem- • Gašper Kastelic (kategorija D): 91 ljava Eva Sotelšek: Mentorica Suzana Paternost Žužek, kla- točk in srebrno priznanje • Brina Dolores Omahen (kategorija D): virska spremljava Kristina Arnič: • Ela Kunc (kategorija E): 92 točk in sre- 92 točk in srebrno priznanje • Zala Kramar (kategorija C): 95 točk in brno priznanje • Jure Malovrh (kategorija D): 86 točk zlato priznanje in bronasto priznanje Mentorica Viktorija Šušteršič Smrekar, klavirska spremljava Eva Sotelšek: Violončelo Vsem učencem, učiteljem in staršem Klara Maver (kategorija B): 88 točk in iskreno čestitamo! • Mentorica Tamara Đorđević, klavirska bronasto priznanje spremljava Evelin Legović: Mentorica Petra Stane, klavirska sprem- • Ivana Šifrar (kategorija A): 93 točk in Besedilo: N ina Kaufman, ljava Eva Sotelšek: srebrno priznanje Glasbena šola Grosuplje

35 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Izlet pri izbirnem predmetu nemščina v München

Letos se pri izbirnem predmetu nemščina pridno učimo, zato smo se odločili, da Zgradba je bila brez zvonika tako velika, nemščino poskušamo uporabiti v praksi. Odšli smo na dvodnevni izlet v München. kot je visoka naša škofljiška cerkev z zvo- Na pot smo se podali s turistično agencijo Kompas. nikom. Ogledali smo si še znano Marijino cerkev in sledila je ura, ki je bila name- Pot do Münchna Odšli smo v studio, kjer snemajo najbolj njena nakupom. Nato smo se odpravili v znano nemško risanko, in zaključili v tipično nemško gostilno, na večerjo. Odšli smo ob peti uri zjutraj izpred šole. studiu, kjer 6-krat na dan snemajo napo- Nekaj učencev in g. ravnatelja smo pobra- ved vremena. Tam so me posneli, ko sem Ogled mesta 2 li na Lavrici. Prvi postanek smo imeli še napoved vremena prebral tudi jaz. Naš na slovenski črpalki ob sedmi uri. Zajtrk ogled smo nadaljevali v galski vasici in V nedeljo zjutraj smo se najprej odpe- smo pojedli ob osmi uri v avstrijski obce- dvorani, kjer so snemali film Asterix in ljali na ogled mesta. Videli smo BMW-jev stni gostilni. Na avstrijsko-nemško mejo Obelix. Ogledali smo si še ulico, kjer so muzej, antični tempelj, nemški slavolok smo prišli ob desetih. Ob enajstih pa smo stale kulise v obliki hiš. Neka hiša je bila zmage in še mnoge pomembne zgradbe. se pripeljali v München. Sledila je prva videti zelo zanemarjena, vodička nam je dejavnost: ogled bavarskega filmskega povedala, da je bila ta hiša v prejšnjem Allianz arena mesta (Bavaria Filmstadt). filmu hotel s petimi zvezdicami. Nato smo si ogledali še ladjo, kjer snemajo zelo Po ogledu mesta smo se odpeljali pro- Bavaria Filmstadt priljubljeno nemško serijo Viking Viki. ti Allianz areni. Tam domuje nogometno Za konec smo posneli še film na vlaku. moštvo Bayern München. Arena ima Ko smo prispeli, nas je pričakal napis Ogled smo zaključili z obiskom trgovine, zunanjo steno, sestavljeno iz balonov, v Willkommen und viel Spass! (Dobrodošli kjer smo posnete filme lahko kupili. Nato vsakem balonu pa je žarnica. Glede nato, in veliko zabave!). Sprejela nas je prija- smo pomalicali in se odpeljali proti gradu katera nemška ekipa igra, se stadion obar- zna vodička. Nato smo si najprej ogledali Nymphenburg. va rdeče (FC Bayern München) oz. modro zelo dober film v 4D-tehniki. Po filmu Grad Nymphenburg (TSV 1860 München). Ko smo prišli v smo šli v studio, kjer smo videli, kako areno, so imeli na zelenici posebne dro- snemajo film: igralci stopijo na manjši Grad Nymphenburg je zelo velik in raz- gove, na katerih so bile luči in pršilke za oder, ki ima za ozadje modro ali zeleno košen. Bil je last plemičev Wittelsbach. vodo. Vodička je razložila, da so luči na platno, nato igralce osvetlijo z modro ali Če povzamem, je bilo v gradu vse lepo, travi zato, ker je pozimi premalo sonca. zeleno svetlobo. Na ekran, ki stoji na- razkošno, veliko in v zlatu, srebru ali por- Stadion je zelo velik, vendar ima obla- sproti igralcev, predvajajo ozadje filma, celanu. Ko smo končali z ogledom gradu, zinjene sedeže. Imajo tudi posebne lože, oni pa igrajo na odru. To sestavijo sku- smo šli v mesto. ki jih lahko najamete za najmanj 5 let. paj in nastane film. Nato smo si ogledali Notranjost lahko opremite s pohištvom studio, kjer so snemali film Big Game, ki Ogled mesta 1 in imate VIP sedež za ogled tekme. Če govori o ameriškem predsedniku, ki so hočete zakupiti najdražjo ložo, pa morate ga napadli teroristi. Pot smo nadaljevali v Najprej sem mislil, da sem videl veliko imeti pod palcem vsaj 1,5 milijona evrov. studio, kjer so snemali Vampirske sestre. in lepo cerkev, ki je bila zgrajena v gotiki Če pa boste tam takrat, ko bo padal dež Potem smo si ogledali model podmorni- (to pomeni, da je zelo visoka), a nam je in boste sedeli v prvih petih vrstah, bo- ce, v katerem so snemali film das Boot. vodička povedala, da je to mestna hiša. ste na žalost mokri. Stadion ima tudi zelo velike garderobe za igralce. V eni izmed garderob je celo bazen. Izvedeli smo tudi, da si vsak igralec münchenskega Bayerna na leto lahko izbere enega audija, saj je le-ta njihov glavni sponzor. Zanimiv je tudi njihov prihod na tekmo: vsi igralci se z osebnimi avtomobili pripeljejo na dogovorjeno mesto, nato gredo na njihov avtobus, v času tekme pa jim njihove av- tomobile pripeljejo pred stadion.

Kimsko jezero

To je bila naša zadnja znamenitost. Jeze- ro se imenuje Chiemsee ali po slovensko Kimsko jezero, ki mu pravijo tudi bavar- sko morje. Na njem ležita moški in ženski otok in na njih sta bila moški in ženski

36 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

se tla zaprla. Spodaj so mizo obložili in mu jo dvignili nazaj gor. Ko smo končali z ogledom gradu, smo si šli pogledat še cerkvico, v kateri je bil napis v sloven- skem jeziku! Le kaj bi počel sredi Bavar- ske napis v slovenščini? Zgodba je slede- ča: ko so v kneževini Karantaniji na nas pritiskali Obri ali Avari, smo se na pomoč obrnili k Bavarcem. Ti so nam rekli, da nam pomagajo, če mi sprejmemo njihovo nadrejenost. Takratni vladajoči knez Bo- rut je to sprejel, vendar je moral v jamstvo na bavarsko ozemlje poslati dva človeka, ki ju ima najrajši. Poslal je sina Gorazda in nečaka Hotimirja. Onadva naj bi bila prva krščena Karantanca. In krstili naj bi ju prav v tej cerkvici, ki smo si jo ogledali. Prej omenjeni napis smo Slovenci prinesli tja v zahvalo za dar vere. Ko smo končali z ogledom cerkvice in ko smo prišli na trda tla, smo se odpeljali proti domu. samostan. Na moškem otoku je Ludvik 2. prav tak grajski park. Vse je bilo v zlatu. Domov smo prišli utrujeni, a srečni in Bavarski dal zgraditi svoj pravljični grad. Ludvikova postelja npr. je imela ogrinja- veseli, z veliko novimi izkušnjami. Imeli Do jezera, ki je znano po labodih, smo se lo, sešito s srebrnimi nitkami. Zanimiva je smo se res lepo. najprej peljali 10 minut z ladjico. Nato bila Ludvikova jedilna miza: usedel se je smo po otoku pol ure hodili do gradu. na stol, mizo so s posebnim mehanizmom Besedilo: Jaka Podržaj, 7. c Tudi ta grad je bil lep in ogromen. Imel je spustili v pritličje, v kuhinjo, istočasno so

Vlog za vpis v vrtec manj kot v lanskem šolskem letu, vseeno zavrnjenih več kot 60 % otrok

V vrtec Škofljica je za šolsko leto 2016/2017 prispelo 281 vlog za vpis otrok v bila utemeljena, zato nobeni od teh ni bilo vrtec, ki so jih oddali starši iz občine Škofljica, sprejetih pa bo 109 otrok. Ob tem ugodeno. je prispelo tudi 24 vlog iz drugih občin, ki pa jih Komisija za sprejem otrok v Je pa do začetka šolskega leta pričako- vrtec ni obravnavala, saj je bilo vlog iz občine Škofljica bistveno več kot prostih vati tudi nekaj odpovedi, tako da bodo pri- mest. ložnost za vpis v vrtec lahko dobili tudi otroci, ki so bili v prvem krogu zavrnjeni Skupno je tako prispelo 305 vlog, kar šolanjem letnik 2010, kjer je šlo za in so na čakalni listi. Seveda tudi tokrat je 12 manj kot v lanskem šolskem letu. prednostni sprejem (otrok s posebnimi šteje število točk. Nekaj odpovedi je prišlo Prispelo je 199 vlog za I. starostno obdo- potrebami). V prvo starostno obdobje že takoj po informaciji o sprejemu, tako bje (lani 210) in 82 vlog za II. starostno je bilo sprejetih 56 otrok, v drugo sta- da bodo starši, ki so prvi na čakalni listi, obdobje (lani 83). Če primerjamo podatke rostno obdobje pa 53 otrok, skupaj torej povabilo k podpisu pogodbe dobili najka- o prejetih obravnavanih vlogah za posa- 109 otrok. sneje na začetku junija, podpisano pogod- mezno starostno obdobje, lahko vidimo, Vloge so bile v večini primerov po- bo, v kolikor želijo otroka še vedno vpisati da je prijav otrok iz občine Škofljica kar polne, ponekod so manjkala le potrdila o v vrtec, pa morajo vrniti v osmih dneh. 12 manj kot lansko leto, kljub temu pa je zaposlitvi, v nekaterih primerih potrdila o Ob naknadnih odpovedih oz. naknadnem prostorska stiska še vedno zelo velika, statusu tujcev. Te je Ana Bratuž Mitrović sprejemu bo vodstvo vrtca starše obvesti- saj je bilo zavrnjenih 172 otrok iz občine iz svetovalne službe Vrtca Škofljica za- lo takoj, ko se sprostijo mesta. Škofljica, kar predstavlja več kot 60 % prosila za dopolnitev, ki je lahko potekala prijavljenih. tudi v elektronski obliki. Prispelo je tudi Besedilo in foto: Barbara Boh Sprejeti so bili vsi otroci v starosti nekaj pritožb, ki so bile obravnavane na 5–6 let (letnik 2011) ter en z odloženim 4. seji sveta zavoda, vendar nobena ni

37 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Kakšen vzgled sem?

»Zakaj je sploh potrebna vsa vzgoja – saj se vse lahko popravi kasneje!« Taka Mogoče ima vaš otrok občutek, da mu vsi- izjava pogosto izzove smeh in jasno pokaže, da je vzgoja odvisna od vzgledov. ljujete svoje predstave, in se zato odzove z nasprotovanjem. Prave besede ob pravem Katoliški duhovnik, pisatelj in aka- naj govori lepo, vi pa v avtu preklinjate času imajo veliko moč, naj bodo kratke demik Romano Guardini, ki je bil naj- kot za stavo? in jedrnate, polne razumevanja. Predvsem pomembnejša oseba v katoliškem inte- pa naj ne bodo v protislovju z vašimi de- lektualnem življenju 20. stoletja, o tem Vzor ima dolgoročne učinke janji, sicer povzročite pri otroku zmedo in pravi: »Najprej je pomembno, kdo si, izgubite njegovo spoštovanje. potem, kaj delaš, in šele nato, kaj govo- Veliko staršev zagotavlja: »Resnično se Kadar govorite in delujete dobrohotno, riš.« trudim biti dober vzgled. Kljub temu dela pošteno in kot najbolje znate in veste, Kakšen vzgled sem? Ali imate tudi vi moj otrok prav nasprotno«. V zvezi s tem kratkoročni ali dolgoročni učinki ne izo- napake in slabosti? Brez skrbi, gre za pri- bi želela poudariti, da je vzgoja večpla- stanejo. stnost in ne za popolnost. Pomemben je stna. Vsak otrok je drugačen, in tako se pogum za iskrenost in pripravljenost, da tudi odziva. Mogoče je družinsko življen- Besedilo: Maria Neuberger-Schmidt delate na sebi. je v krizi ali pa so krive zunanje motnje. Prevod: Julijana C. Grum

Pristnost ima prednost pred popolnostjo Maria Neuberger-Schmidt je študirala romanistiko v kombinaciji s psihologijo in etnologijo. Diplomirala je iz socialnega svetovanja, se izobraževala v psihoterapiji, Pomembno je, da ste otroku s svojim svetovanju za otroke, mladostnike in njihove starše. Piše kolumne, ustanovila pa je življenjem dober vzgled pri tem, kar mu tudi izobraževalno ustanovo za starše, v okviru katere je izvedla številne seminarje, želite posredovati. Bodite pozorni na svo- pri čemer jo podpira tudi avstrijsko ministrstvo za družino. V zadnjih letih izobražuje ja lastna protislovja. Od otroka zahtevate, da se odziva mirno in obvladano, sami na področju psihologije in pedagogike. Z njenim privoljenjem objavljamo njene za- pa takoj vzrojite, kadar vam ugovarja? nimive in poučne prispevke s področja starševstva in vzgoje iz knjige Vzgoja ni in je Pridigate o poštenju, ob prvi priliki pa si otroška igra (Erziehung ist (k)ein Kinderspiel), ki jih je prevedla Julijana C. Grum. pomagate z lažjo iz obzirnosti? Vaš otrok

Zbiralna akcija papirja na OŠ Škofljica Učenci zbrali okoli 30 ton starega papirja

Vsako leto v spomladanskih in jesen- Predlog je potrdil svet staršev na svoji 2. Zbiralna akcija odpadnega papirja, v skih mesecih na osnovni šoli Škofljica redni seji. kateri sta sodelovali tudi podružnični potekata zbiralni akciji odpadnega pa- Tokratna akcija je torej imela pomem- šoli, je potekala dva dni. Vreme, pouk, pirja. Zbiranje odpadnega papirja, ki ben socialni pečat. Učenci bodo z zbrani- obšolske dejavnosti, prometne in prostor- je pomembno z več vidikov, je na osnov- mi sredstvi pomagali socialno šibkim pri ske omejitve zahtevajo dobro organiza- ni šoli postala že tradicija. nakupu šolskih potrebščin ter udeležbi pri cijo in sodelovanje učiteljev, hišnika, pa projektih in drugih dejavnostih, ki niso tudi staršev in učencev. Odziv na zbiralno akcijo je bil tudi to- del obveznega dela izobraževalnega pro- Učitelji so tudi v tokratni akciji iskali krat precejšen, saj so učenci ob pomoči grama. razrede, ki so zbrali največ papirja. To- staršev in dobri organizaciji učiteljev ter Še vedno pa ostane tudi okoljski vi- krat so se na prva tri mesta uvrstili 8. c, drugih sodelavcev šole zbrali okoli 30.000 dik zbiranja odpadnega papirja. Zbrana ki je zbral kar 3519 kg papirja, 6. c, ki je kg starega papirja, ali povedano dru- količina papirja kaže vse večjo okoljsko zbral 1576 kg papirja, in 8. d s 1322 kg gače, zbrali so kar 2600 evrov za šolski ozaveščenost in družbeno odgovorno rav- zbranega papirja. sklad. nanje. Papir je namreč koristen odpadek, Po besedah ravnatelja Romana Brunška ki ga je mogoče predelati v kvalitetno su- Ravnatelj Roman Brunšek o akciji so bila sredstva v jesenski akciji namenje- rovino za nadaljnjo predelavo. zbiranja starega papirja na šolski skupnosti, za pomladansko akci- jo pa je odbor šolskega sklada predlagal, Zbiralna akcija zahteva dobro »Zbiralna akcija papirja je na šoli da se sredstva namenijo v šolski sklad. organizacijo tradicija. Na začetku je imela predvsem

38 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

velik ekološki pomen, saj smo z njo zače- li še v časih, ko po naših krajih ni bilo lo- čevanja odpadkov, ko ni bilo zabojnikov za papir in se nam je zdelo škoda, da ne bi naredili nečesa koristnega. Drugi motiv je bil finančni. Verjetno se še marsikdo spomni, kako so učen- ci hodili od vrat do vrat, nekateri celo z vozički, in zbirali odpadni papir. Ob tem se je krepila pripadnost oddelku, pozitivna tekmovalnost med oddelki in druženje, ki je znalo biti tudi zabavno. Denar pa se je potem porabil za različ- ne dejavnosti, o čemer so se dogovorili v oddelčni skupnosti,« – tako ravnatelj o začetkih in različnih vidikih zbiranja papirja. Naslednja akcija je načrtovana v jeseni v naslednjem šolskem letu. Točen datum pa je odvisen od vremena in je opredeljen z letnim delovnim načrtom.

Besedilo in foto: Petra Rot Kumelj Zbiralna akcija odpadnega papirja na OŠ Škofljica v polnem teku.

Prometni dan na Osnovni šoli Škofljica

Na Osnovni šoli Škofljica je aprila potekal že tradicionalni tehniški dan z osnovno so številni učitelji, povabili pa so tudi temo o prometu. nekaj društev, med drugim tudi Zavod Varna pot, Avto moto zvezo Slovenije Osnovna šola Škofljica je v tem mese- Erčulj pripravila prometni dan, na kate- (AMZS), Rdeči križ in Oldtimer klub cu pod vodstvom Drage Košak in Lucije rem je sodelovala vsa šola. Sodelovali Škofljica. Vsak razred je imel drugačne aktivno- sti. Učenci prve triade so ustvarjali izdel- ke in si ogledali lutkovno predstavo, če- trtošolci so se pogovarjali o kolesih in si ogledali starodobnike (oldtimerje), učen- ci petega razreda so se učili za kolesarski izpit, šestošolci pa so imeli predavanja o kolesarjenju in delavnice ju3 na cesti. Sedmi razredi so se zabavali na simula- torjih vožnje, osmošolci so obiskali delav- nico 5x STOP je cool, imeli predavanje in se srečali z žrtvijo prometne nesreče, razredi devetletke pa so se preizkusili v prvi pomoči. Večini učencev je bil prometni dan zelo všeč. Vsi gostje so bili zelo zadovoljni z organizacijo, nekateri pa so celo pripo- mnili, da tako dobro organizirane šole še niso obiskali.

Besedilo: Jaša Krevh, 6.d Učenci so lahko preizkusili simulator prevračanja. Foto: Mateja Lunder

39 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA

Opekarstvo na Škofljici – 5. del Nepremičnine Opekarne Škofljica

Omenili smo že, da je Angelo Aita, pionir opekarstva na južnem in vzhodnem krožno tunelsko pečjo, strojnica, transfor- obrobju Ljubljanskega barja in ustanovitelj družinske poljske in pozneje parne mator in daljnovodi, opekarniški dimnik, Opekarne Aita Angelo Draga, rojen 5. 8. 1845 v Buji v Furlaniji, po rušilnem lju- sušilnice, nadstreški in sušilni leseni ko- bljanskem potresu (1895) konec 19. stoletja zahajal s svojimi sodelavci v osrednjo zolčki za sušenje in deponiranje surovih Slovenijo ter raziskoval teren v okolici Drage pri Igu in Škofljice z namenom, da zidakov, gospodarski poslopji in poljski najde primerno glino za izdelavo opeke. tiri za prevoz z vagoneti ter zemljišče in glinokopi. Leta 1905 si je v Dragi zgradil hišo in se vidimo jo na levi strani fotografije. Zgra- Opekarna je bila v glavnem lesene tam stalno naselil skupaj z ženo Katarino jena je bila okoli leta 1910. Gre za velik konstrukcije s površino 300 m2. Ob na- Franz, rojeno 12. 8. 1852 v Buji (Furlani- enonadstropen zidan objekt. V pritličju cionalizaciji je bila v celoti prenesena v ja). Leta 1908 je v Dragi postavil najprej levo je bila imenitna sprejemnica, ki so ji Kmetijsko zadrugo Ljubljana na parcelo poljsko in pozneje parno Opekarno Aita rekli »črna soba«, ker je bila opremljena št. 467 k. o. Lanišče. Naj omenimo, da so Angelo. Primerno opekarniško glino je s črnim pohištvom, desno pa je bila pisar- z državnim dekretom vse stroje in peči iz našel tudi v Pevčevi dolini na Škofljici in na, kjer sta se največ zadrževala delovod- Opekarne Pevec Josip takoj po drugi sve- tam zgradil družinsko hišo ter odprl Ope- ja Kofol in njegov naslednik Pušenjak. V tovni vojni leta 1946 odpeljali v Opekarno karno Angelo Aita Škofljica. pritličju desno, zadaj za pisarno, je bila Prelesje pri Mokronogu. Celotna vrednost opekarne z vsemi stroji je ocenjena na 1.000.000 DEM. Kasneje so bili ope- karniška poslopja in dimnik porušeni, na parceli, na kateri je stala opekarna, pa so zgradili otroški vrtec, ki deluje še danes. Na fotografiji je z desne strani opekarne viden nadstrešek, nekoliko daljši od dalj- še stranice opekarne, ki je bil vsestransko uporaben. Nadstreški so bili narejeni okrog opekarne zato, da se je pod njimi deponirala surova opeka, preden je šla v peč za žganje. Na levi strani fotografije spredaj pred družinsko hišo so stali od 10 do 15 m dolgi in okoli 2 m visoki opekarniški sušilni kozolčki. Skupna izmerjena dolžina sušil- Pevčeva družinska hiša (levo) in Opekarna z 32 m visokim dimnikom v Pevčevi dolini leta 1946 nih kozolčkov v opekarni je znašala 290 m, število kozolčkov pa ni bilo stalno. Če S fotografije, ki je posneta kmalu po kuhinja. Zgornje prostore družinske hiše se je obseg naročil povečal, so število ko- drugi svetovni vojni in malo pred podrža- je uporabljala Pevčeva družina. V majhni zolčkov temu primerno zvišali. Opekarni- vljanjem, je razvidno, da so bili opekarni- zidani neometani hišici desno od družin- ški sušilni kozolčki so bili leseni, z višino ški objekti z dimnikom vred v primernem ske hiše je viden del zidanega gospodar- okoli 2,00 m in streho širine 1,20 m. Tla so stanju in da so navedbe v poznejših zapi- skega objekta, v katerem so bila shranje- bila zravnana, na njih pa položene lesene snikih, da naj bi šlo za objekte v razpada- na orodja ter nekateri stroji; tu so bili še lege in deske, na katerih se je sušila surova jočem stanju, popolnoma neresnične. odprta garaža (pozneje so naredili novo), opeka. Strehe so bile pokrite z opečnimi Opekarniške objekte bomo najlaže opi- svinjska kuhinja, drvarnica, štala (hlev), strešniki. sali z obstoječe fotografije Pevčeve Ope- konji in tovornjak. Krožna tunelska peč za žganje opeke karne Škofljica iz leta 1946 in ocenitve Z ohranjene fotografije je razvidno, da je bila narejena po sistemu Hoffmann. nacionaliziranega premoženja opekarne, je bila škofljiška opekarna, če izvzame- Zgrajena je bila iz opeke in nadkrita z ki jo je opravil cenilec Čarman Anton iz mo družinsko hišo, največje opekarniško visokim ostrešjem. Okrog peči je bil nad- Kolezijske ul. 21 a v Ljubljani. Opekarna poslopje, spodaj zidano, zgoraj iz lesa in strešek za vlaganje in iznos ter naklada- Škofljica je bila grajena sukcesivno med dvokapne strehe, pokrite s strešniki, ki nje žgane opeke. Tloris peči je bil 32,00 letoma 1913 in 1924 sredi Pevčeve doline. pa niso bili iz domače opekarne, ker so x 11,40 m, višina objekta v kapu pa 5,70 Sestavljena je bila iz številnih manjših in v Opekarni Škofljica izdelovali samo zi- m. Ostrešje nad krožno pečjo je bilo lese- večjih objektov. Eni so bili leseni, drugi dake. no, dvokapnica pa je bila krita z opeko. kombinirani, leseni in zidani, tretji pa zi- Opekarna z vsemi svojimi poslopji je Nadstreški so bili visoki okoli 3, 00 m. dani. stala na parceli št. 667 k. c. Opekarniški Objekt je bil dokončno zgrajen okoli leta Začnimo s Pevčevo družinsko hišo; kompleks so sestavljali proizvodna hala s 1924. Glavni kurjač je bil Škulj. Peč je

40 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA

Klančina in tirnice so bile namenjene do- vozu premoga. Strojnica je bila masiven zidan objekt za namestitev strojev za pripravo gline in izdelavo surovih zidakov. Prvotno je bila v tej zgradbi tudi »lokomobila« kot pogonski stroj. Po prehodu na električni pogon so bili vgrajeni elektromotorji. Te- melji strojnice so bili betonski, obodne Stransko lice Opekarne Pevec Josip na Škofljici stene iz opeke, strop lesen, ostrešje leseno, streha dvokapnica pa krita z opeko. Stroj- bila sestavljena iz dveh vzporednih tu- iz opekarne. Dimnik so zgradili Čehi leta nica, ki je zavzemala površino 100 m2, je nelskih peči, ki sta bili krožno povezani. 1924 (nekateri menijo, da že prej) s ko- bila zgrajena leta 1924 z domačimi zidaki. Ob straneh je bilo štirinajst vrat za dovoz ničnimi zidaki (zidaki, presekani po dia- Levo od družinske hiše je stala trafo- in odvoz opeke ter šobe, ki so usmerjale gonali) in cementno malto. Dimnik je imel postaja. Tovarniške stroje je v Opekarni zrak, na vrhu krožne peči pa so bile števil- okroglo podnožje, zgrajeno iz betona ter Škofljica takoj po vojni poganjala elektri- ne odprtine, skozi katere so kurjači sipali obdano z bakrenim prstanom, ki je po pri- ka. Dobivali so jo po daljnovodu iz Lani- premog za žganje surove opeke. Delavci, povedih še danes ohranjen. Višina dimni- šča. Svojo trafopostajo pa so dobili leta ki so rokovali in prevažali grobo in vročo ka je bila 32 m, srednji premer pa 2,15 m. 1960. Trafopostaja je bila tipičen zidan žgano opeko, so nosili posebne rokavice, Bakreni temelj dimnika je imel dimenzije energetski objekt z višino 8 m in ravno da se ne bi poškodovali. Naj poudarimo, 5,00 x 5,00 x 1,70 m. Betonski temelj di- betonsko streho. da so v Opekarni Škofljica ves čas izde- mnika je bil okoli 2 m nad zemljo, pod Opekarna Pevec Josip Škofljica je bila lovali samo zidake. Krožna peč je bila zemljo pa ga je bilo še okoli 4 do 5 m, to pa z ukazom Prezidija Ljudske skupščine zgrajena iz domačih zidakov, imela pa je zaradi odvodnih dimnih kanalov. Dimnik LRS z dne, 28. aprila leta 1948, št. 80, štirinajst komor (niš). V začetnem delu se je moral biti zaradi dimnih kanalov zgra- Ur. l. LRS ŠT. 16/115-48 nacionalizirana. je kurilo, ogenj pa se je vlekel od tod na- jen vsaj 15 m stran od krožne peči. Kanali Država je podržavila stroje in opremo, ki prej. Vlek je bil tako močan, da ogenj ni so bili okoli dimnika, da so lahko vlekli je ostala v Opekarni Škofljica, ne pa tudi šel v zrak temveč vodoravno in pregreval ves dim v dimnik. Na vencu dimnika je strojev in opreme, ki so bili dani v zakup opeko pred seboj. Sledilo je žganje opeke bila letnica 1913, beton pa je razpadel. Opekarni Javornik Prelesje pri Mokro- in ohlajanje. Premog se je dodajal od zgo- Obstajali so tudi zračni kanali, po katerih nogu na Dolenjskem, ki niso bili nikoli raj. Na vrhu krožne peči so bile okrogle se je zrak vlekel naprej v dimnik. Kana- vrnjeni. Ti stroji Opekarne Škofljica so in kvadratne odprtine velikosti 30 x 30 li so bili široki okoli 1 m ali tudi več. V bili demontirani in dani v zakup Medza- cm, ki so jih imenovali »bukini«. Vsakih opekarni so bili podzemni kanali speljani družnemu odboru Opekarne Prelesje pri 5 minut so kurjači hodili okrog in nalagali do dimnika. Skozi temelj oz. podstavek je Mokronogu dne, 4. junija 1946. po eno »vevnico« premoga. Hoffmanno- šel vlek dima in zraka. Klasični temelj je Zadnji lastnik opekarne Josip Pevec je va krožna tunelska peč v Škofljici je bila bil še 4 do 5 m globlje v zemlji. skušal doseči razveljavitev nacionaliza- zgrajena nekje med letoma 1919 in 1924. Temelji dimnika so bili tako trdno na- cije, ker so po takratnem zakonu podrža- Imela je podzemne zračne kanale, ki so rejeni, da so morali opečnati zid dimni- vljali samo večja gospodarska podjetja, bili široki okoli 1 m ali celo več, ter kamre. ka 5-krat minirati, preden so ga končno ki bi lahko prispevala h gospodarskemu Na skrajni desni strani slike je opekar- podrli. Porušili so ga samo do betonskih razvoju Slovenije, »Opekarna Škofljica« niški dimnik za odvajanje dima in plinov temeljev. Naprej ga niso mogli rušiti, saj pa je bila v resnici le na pol opuščena obrt, je ta del bil iz betonskega železa. ki zaradi navedenega nikakor ne bi sme- Desno od opekarniškega dimnika je bilo la biti podržavljena. Zato je bivši lastnik zgrajeno odprto gospodarsko poslopje oz. Josip vložil zahtevo za denacionalizacijo depo lopa. Narejena je bila iz lesa in krita svoje opekarne. Upravičenec Pevec Josip z zakopniki. Lopa je bila dolga 28 m in je z vsemi možnimi pravnimi sredstvi, tj. s široka okoli 11 m. Po mnenju komisije je številnimi pritožbami na pristojne organe bila ta stavba po zunanjosti in konstruk- in nazadnje na Vrhovno sodišče LRS in ciji izrazit industrijski objekt, zgrajen za Zvezno vrhovno sodišče FLRJ poskušal sušenje in deponiranje surovih zidakov. svoje premoženje, ki mu je bilo podrža- Bivši lastnik jo je uporabljal za kmetijske vljeno, dobiti nazaj, vendar ni imel pri tem namene in jo je predstavljal kot kozolec. nikakršnega uspeha; podobno se je zgodi- Ob dimniku sta na fotografiji vidna le- lo tudi njegovima pravnima naslednikoma sena klančina in lesen mostiček z dvema sinu Pevec Jožetu in hčeri Pevec Darinki, tirnicama, ki sta vodili v zgornje prostore por. Andlovic. opekarne, kjer so navadno sušili strešnike; Besedilo: Stevo Dozet, ker pa v Opekarni Škofljica niso proizva- doktor geoloških znanosti Pre rez Opekarne Pevec Josip in dimnika na jali strešnikov, so v teh zgornjih prosto- Foto in načrti: Darinka Pevec, Škofljici rih najverjetneje sušili navadne zidake. por. Andlovic, Šempeter pri Novi Gorici

41 KNJIŽNICA SPOROČA

Novo na knjižnih policah

ODDELEK ZA ODRASLE 7 Glasba, šport DU NOYER, Paul: Paul Mccartney: pogovori 1 Psihologija, psihologija, etika LAUREN, Mark: Vadba za vsakogar: trening z lastno telesno YALOM, Irvin D.: Rabelj ljubezni in druge psihoterapevtske težo za vrhunsko kondicijo zgodbe GRABELJŠEK Skočir, Jasna: Ob svetu otroške duše: starši, 821-1 Poezija učitelji in vzgojitelji vsak dan potujemo z otroki v nebo ter MENART, Janez: Zadnja pomlad sočasno z njimi skladno sobivamo na zemlji DODIČ, Damjana: Kako sprejemamo drugačnega otroka v 821-311.2 Družabni roman družini in okolici? DERMOND, Susan Usha: Zbrani in sočutni otroci: priročnik GARWOOD, Julie: Neukrotljivo poželenje KEZELE, Adrian Predrag: Izničenje faktorja karme: svobodno KENNER, Julie: Usliši me: drugi del trilogije Stark International življenje izven vzročnih zank ALCOTT, Louisa May: Moč ženske: izza maske ORDINE, Nuccio: Koristnost nekoristnega: manifest BATISTA Napotnik, Tina: Tunel OSHO: Ljubeče bivanje: kako zavedno ljubiti in se brez strahu CRAWFORD, Francis Marion: Corleone: zgodba o Siciliji povezovati MACLEAN, Sarah: Ne sodi dame po obleki OZ, Amos: Moj Mihael BACKMAN, Fredrik: Babica vas pozdravlja in se opravičuje SORENSEN, Jessica: Odrešitev Callie in Kaydena 3 Sociologija, politika, ekonomija, vzgoja, etnologija AHRNSTEDT, Simona: Dedinja VIDEMŠEK, Boštjan: Na begu: moderni eksodus (2005-2016): PALOMBO, Alyssa: Beneški violinist z begunci in migranti na poti proti obljubljenim deželam VUJIČIĆ, Miča: Oster štart: sodnikov dodatek ŠTEFANČIČ, Marcel: Od tod ne pridete živi!: eseji o beguncih, ŠEHIĆ, Faruk: Knjiga o Uni vojni in terorju SANMARTIN, Fenollera, Natalia: Prebujenje gospodične Prim VAROUFAKIS, Yanis: Globalni minotaver: Amerika, Evropa in ZAMBRA, Alejandro: Bonsaj prihodnost svetovnega gospodarstva BANNER, Catherine: Hiša na robu noči MOUBAYED, Sami M.: Sveta vojna pod črno zastavo MCGUIRE, Jamie: Živa polomija RUTAR, Dušan: Hendikep, delo in družba: dodatno MAGRUDER, Julia: Pečat usode usposabljanje dijakov s posebnimi potrebami in zagotavljanje DENEMARKOVA, Radka: Prispevek k zgodovini radosti kakovosti prehajanja v delovna okolja KENNER, Julie: Vzemi me: tretji del trilogije Stark International CENTER za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič HAWKINS, Karen: Princ, ki me je ljubil (Draga): Naša pot KINSALE, Laura: Polnočni princ LELJAK, Roman: Špiclji udbe WILD, Meredith: Prvinska napetost SLAPŠAK, Svetlana: Kuhinja z razgledom: eseji iz TOIBIN, Colm: Marijin testament antropologije hrane LEROUX, Gaston: Mož s črnim peresom HEALY, Maureen: Vzgajanje srečnih otrok: kako privzgojiti samozavest, uspešnost in srečo SLOVENSKI AVTORJI TRANZICIJSKI model – program dodatnega usposabljanja (mlajših) odraslih ŠEGA, Vanda: Nikogaršnja KOLMAN, Maria Ana: Drevesa: miti, legende, zdravilnost PARTLJIČ, Tone: Nebesa pod Pohorjem MEMON, Mojca: Izbor jedi in običajev ob veliki noči na LIPUŠ, Florjan: Srčne pege Lavrici in Orlah VOJNOVIĆ, Goran: Figa TORKAR, Edo: Srečne frizerke 6 Medicina, čebelarstvo, vrtnarstvo, domače živali, SENČAR, Marjeta: Adam kuharske knjige PRIDE, B.L.: Zlom WAGNER, Franz: Akupresura: točke za zdravje in dobro SIVEC, Ivan: Kraljica s tremi kronami: o nesrečni sestri počutje Mihelini Turnški, predvsem pa o trojni kraljici in cesarici FOTOTERAPIJA: od konceptov do praks Barbari Celjski MCKENNA, James J.: Spanje z dojenčkom: vodnik za starše NIKOLČIČ., Terezija: Čaji dobre misli Terezije Nikolčič: 101 821-311.6 Zgodovinski roman zelišče za ljudi in živali PATAKI, Allison: Sisi: samosvoja cesarica EDEN, Donna: Energija ljubezni: uporaba energijske medicine PATAKI, Allison; Sisi: naključna cesarica/1,2 za ohranjanje cvetočih razmerij DOERR, Anthony: Vsa ta nevidna svetloba CUNNINGHAM, Cliff: Downov sindrom: priročnik za starše in AFSHAR, Tessa: Na polju milosti skrbnike LČEBELJE paše v Sloveniji 821-312.6, 929 Biografski roman, biografije LONČAR, Sanja: Sveža zelenjava z domačega vrta365 dni: kako brez dodatnega ogrevanja ustvariti vrt, v katerem nikoli ne LAVAGNINO, Alessandra: Družina Daneu, starinarji zmrzuje – in pridelati dvakrat več kot doslej BOSWORTH, Richard J. B.: Mussolini VELIKA knjiga o zelenjavi: vrtnarjenje, zdravje, lepota, ročna LOREN, Sophia: Včeraj, danes, jutri: moje življenje dela, recepti JAMES, Sabatina: Obsojena brez zločina: moj boj za vero in SEVER, Matic: Vroče trajnice: primerne za sušo in vročino svobodo EINHARD: Karel Veliki

42 KNJIŽNICA SPOROČA

PUHAR, Alenka: Izidor Cankar: mojster zasukanih stavkov CRAWFORD, Francis Marion: Corleone: zgodba o Siciliji DEPARDIEU, Gerarad: Tako se je zgodilo ARLIDGE, M.J.: Hiša za punčke ŽERDIN, Ali: France Bučar 821-312.9 Znanstvena fantastika 821-32 Kratka proza MEAD, Richelle: Srebrne sence DIAZ, Junot: Potopljen 9 Zgodovina 821-94 Spomini LOGAN, Edvard F.: Skočite, prekleto, skočite!: spomini pilota KOŠUTA, Miroslav: Mornar na kozi sestreljenega letala B-17 med drugo svetovno vojno

821-312.4 Kriminalke Pripravila: Alma Vidmar Mederal FITZEK, Sebastian: Lomilec duš KARLOVŠEK, Boris; Tajni policijski sodelavec BUSSI, Michel: Letalo brez nje KNJIŽNICA ŠKOFLJICA objavlja KNJIŽNE NOVOSTI BARTON, Fiona: Vdova tudi na spletnih straneh: ZANDER, Joakim: Brat www.skofljica.si; www.lavrica.eu; www.lavrica.si DE LA MOTTE, Anders: Dvojna igra

Recenzija knjige Yalom, Irvin D.: Rabelj ljubezni in druge psihoterapevtske zgodbe

Dr. Irvin D. Yalom (1931) je zagotovo eden izmed največjih psihiatrov in mojstrov psihoterapije naše dobe. V svoji sloviti knjig Rabelj ljubezni in druge psihoterapevtske zgodbe odgrne zaveso in povabi bralca v zaupni svet psihoterapije.

Avtor nas s svojimi bistrou- mnimi domislicami na svež in izviren način uči o psihotera- piji in življenjskih modrosti. Vseh deset psihoterapev- tskih zgodb izhaja iz življenja resničnih ljudi, iz njih pa je umetelno spletel pripovedi o človekovi psihi. Pred nami se torej razgrnejo osamljenost, strah pred smrtjo, izmikanje svobodi in beg pred odgovor- nostjo za svoja dejanja ter ob- čutek nesmiselnosti življenja. Yalom je v svojih zgodbah odkrit tudi glede lastnih pred- sodkov in terapevtskih napak. Ne moremo si kaj, da ne bi v teh zaupnih pogovorih prepoznali tudi delcev samih sebe. Ko se enkrat vrežejo v našo domišljijo, spremenijo naš pogled in razu- Poletni delovni čas Ponedeljek 12.30–19.00 mevanje. Knjižnica ŠKOFLJICA Torek 12.30–19.00 Ko boste brali zgodbe, ne pozabite, da se njihova največja dra- Sreda 12.30–19.00 gocenost skriva v odprtosti ter v pripravljenosti biti iskren in iz- virno odkritosrčen. Podajte se na to nepozabno bralno potovanje Poletni delovni čas velja Četrtek 8.00–15.00 o resničnih kliničnih srečanjih. od 27. junija Petek 8.00–15.00 do 22. avgusta 2015 Sobota ZAPRTO Besedilo: A lma Vidmar-Mederal

43 ŠPORT IN REKREACIJA

Odprto državno prvenstvo navijaških, pom pon in akrobatskih navijaških skupin Slovenije in Hrvaške 2016 Plesne skupine Frkljic dosegle odlične rezultate

V nedeljo, 8. 5. 2016, se je v domači dvorani na Škofljici odvilo odprto državno Andreja in Vesna Knez, Kiti Korošec, prvenstvo navijaških, pom pon in akrobatskih navijaških skupin 2016. Zbralo se Zdravko Igličar, DJ Gašper, Gabi Marguč je kar 645 tekmovalcev iz 14-ih klubov ali društev Slovenije in Hrvaške, bučno jih ter sodniška ekipa Gregor Šulak, Nataša je spodbujalo okoli 500 obiskovalcev. Hunjadi, Tena Stričak, Alma Jasaragić in Irena Balažic. Plesne skupine našega društva, ŠD Škofljica, so se predstavile z desetimi tekmovalnimi točkami v treh starostnih kategorijah. Otroška ekipa Star frkljice si je priple- sala 2. mesto v pomu, 1. mesto v jazzu ter 2. mesto v paru z Urško Padar in Lili Zupančič. Mlajše mladinke Junior frkljice so osvojile 2. mesto v jazzu ter 3. mesto v pomu, starejše mladinke Frkljice pa 1. mesto v jazzu, 2. mesto v pomu in 1. mesto s parom Tjaše Božič in Pie Mače- rol. Najstarejše članice Frklje so zasedle 2. mesto v pomu in 2. mesto pri parih z Uršo Balent in Kristino Etling. Poleg tek- movalnih nastopov sta se predstavili tudi naši najmlajši skupini Cici frkljice in Mini frkljice ter jazz par Tjaša Centa in Laura Frkljice Mlakar. Iskrene čestitke našim plesalkam in njihovim trenerkam Tjaši, Neži, Nastji, Ajdovščina s sladoledi Leone, mesarstvo Največja zahvala pa gre našemu Milanu Vesni in Nini. Blatnik, gostilna Čot, prevozništvo Toni Knezu za organizacijo tekmovanja. Da je za nami tako uspešno državno Govekar, Zavod ŠKL, Gasilska zveza tekmovanje v domači dvorani so zaslužni: Škofljica, ŠD Matrica M&S, foto agenci- Besedilo: Irena Balažic, ŠD Škofljica Občina Škofljica, OŠ Škofljica, Incom ja Sportida, Marko Rotar, Franci Hrastar, Foto: Milan Knez

Državno šolsko pom pon tekmovanje

V soboto, 14. 5. 2016, se je v Mariboru že drugič zapored odvilo državno šolsko pom pon tekmovanje. Udeležile so se ga tri naše osnovnošolske skupine. Prvič so tekmovalno nastopile mlajše Mini frkljice in zasedle 7. mesto. V isti kategoriji so su- vereno slavile Star frkljice, med starejši- mi otroškimi skupinami pa so prvo mesto osvojile Junior frkljice. Hvala ravnatelju g. Romanu Brunšku za prevoz in posladek na tekmovanju. Z veseljem smo zastopale našo domačo osnovno šolo. Velik BRAVO plesalkam in njihovim mentoricam Neži Repar, Tjaši Flis in Nini Trunkelj. Besedilo: Irena Balažic, ŠD Škofljica Foto: zveza CZS Star frkljice na državnem šolskem pom pon tekmovanju

44 ŠPORT IN REKREACIJA

Frklje zmagale v Sarajevu

15., 16. in 17. april so bili dnevi, rezervirani za plesalce, saj je v Sarajevu potekal energija. Roke so bile napete, skoki visoki, InterDanceFest. Udeležile smo se ga tudi Frklje. energija na višku. Po koncu nastopa smo prejele bučen aplavz. Z dobrim občutkom V soboto smo že zelo zgodaj, v bistvu tekmovanje. Zjutraj smo pozajtrkovale in smo pričakovale razglasitev. In res, obču- kar sredi noči, vstale iz toplih postelj in se odpravile proti dvorani. Vzdušje je bilo tek nas ni varal, prvo mesto je bilo naše! se odpravile na pot. Okoli dopoldneva odlično. Preoblekle smo se v drese in za- Vesele smo posnele še nekaj slik z meda- smo prispele na cilj. Tekmovale smo šele čele z ogrevanjem. ljami in pokalom, se preoblekle in odšle v nedeljo, zato je bila sobota rezervira- Počasi se je bližal naš nastop in tako tudi na zaslužen burek in čevapčiče. Ker smo na za pohajkovanje po mestu in seveda trema. Ko nas je napovedovalec poklical s tekmovanjem zgodaj končale, smo imele nakupe. Najprej pa – čevapčiči. Zgodaj na oder, je začel naraščati tudi adrenalin. čas in se sprehodile še malo po mestu. smo šle spat, saj je naslednji dan potekalo S prvim tonom glasbe nas je preplavila Pozno zvečer smo se vrnile v stanova- nje, kjer smo pripravile prtljago in odšle spat. Zjutraj smo še pozajtrkovale in se nato odpravile na pot proti domu. Zahvalile bi se rade svojim družinam za podporo, Alešu Černivcu, ki je bil naš voznik in donator (Avtocenter Černivec in Torkar, d. o. o.), Pečar, d. o. o., SBS Bar za pijačo, naši trenerki Vesni Požar, da nas je pohvalila, ko smo bile pridne, in grajala, ko nismo bile, ter seveda Nini Glavič in Tjaši Flis, ki sta poleg glavne trenerke budno spremljali vsak naš gib in veliko prispevali k našemu napredku, ne nazadnje pa tudi zahvala PGD Pijava Go- rica, ki nam je dovolil uporabo dvorane, in županu Ivanu Jordanu, da nam omogoča vse dodatne treninge, kadar jih potrebuje- mo. Vsem najlepša hvala. Z leve Aleš Černivec, Vesna Požar, Nina Rupar, Anja Simčič, Urša Balent, Kristina Etling, Janja Rebolj Besedilo: Janja Rebolj, Frklja

Dogajanje v Taekwondo klubu Kang

Kot vsako leto je naš mentor, velemojster Kang Jong Kil, nosilec črnega pasu 9. Šmajgert, Ajda Lasič, Martin Prijatelj, dan, tudi letos organiziral velikonočni seminar v Berlinu. Nino Grbič, Nejc Pevec in Miha Glavač. Jernej Dolinšek je zbolel in bo polaganje Dvodnevnega seminarja so se udeleži- Naslednji podoben dogodek kluba opravil na naslednjem treningu. V klubu li Tija Dobrič, Mitja Dinej Dobrič, Žan Kang, ki ga organizira nemški trener Ge- smo zelo ponosni na te otroke, saj so nova Zupančič, Gašper Kastelic, Gal Maršič, org Streif, bo konec avgusta v Poreču. Vsi generacija v klubu, ki je začela pot do čr- Kenan Husejinović, Timotej Todić in tre- kangovci prav lepo povabljeni. Skupina, nega pasu. ner Tomaž Zakrajšek. V petek zjutraj ob ki je bila skupaj v Berlinu, se tega dru- Pričeli smo z ogrevanjem z obroči in 6. uri se je skupina odpravila na 10-urno ženja že močno veseli. Pridružite se jim. poskoki ter nadaljevali z raztezanjem. Za vožnjo do Berlina. Na seminarju so se uči- oboje je poskrbel Timotej Todić. Nadalje- li osnovne in borbene tehnike ter samoo- Polaganje za beli pas vanje je prevzel Tomaž Zakrajšek in sku- brambo. Vrhunec seminarja je bila sobo- paj z otroki so prikazali vse stave, ročne tna večerja v korejski restavraciji, kjer so V četrtek, 12. 5. 2016, je v telovadni- tehnike in njihov pomen v korejščini. Vse si taekwondoisti privoščili meso na žaru ci vrtca Lavrica – Bisernik potekal izpit to otroci prikažejo na izpitu za beli pas. na korejski način. Po napornem seminarju za polaganje belega pasu. Udeleženih Otroci so se naučili tri udarce z nogo, tri je nedeljski spanec prišel zelo prav, v po- je bilo osem otrok iz vrtcev Bisernik in ročne blokade in nekaj udarcev z rokami. nedeljek pa so se kangovci naspani vrnili Citronček, ki bodo letošnje leto dopolni- Po fizičnem prikazu tehnik je bila na vr- v Slovenijo. li 6 let: Živa Intihar, Žiga Šmajgert, Žan sti teorija, ki jo otroci dobro obvladajo.

45 ŠPORT IN REKREACIJA

V korejščini znajo šteti do 10, poznajo tri dele telesa in pomen taekwondoja v slo- venščini. Na koncu so otroci prejeli diplomo za beli pas, dobok (oblačilo za taekwondo) in klubsko majico, ki so se je še posebej razveselili. V komisiji za izpit sta bila To- maž Zakrajšek in Timotej Todić.

Kangovci na pokalu Susedgrad Sokol

V soboto, 14. 5. 2016, smo se člani Ta- ekwondo kluba Kang v Zagrebu udeležili mednarodnega tekmovanja Susedgrad Sokol. Na tekmovanju je sodelovalo 918 tekmovalcev. Za hrvaško kadetsko repre- zentanco je bilo to zbirno tekmovanje in zato je bila prisotna še dodatna oprema. Na vseh ringih za kadete so tekme snema- Kangovci v Berlinu na seminarju le kamere za ponovitev posnetkov, tekmo- valci pa so nosili elektronske čelade. je boril zelo srčno. Na koncu je vseeno rundi in polovico tretje je nasprotnik iz Iz kluba Kang so se tekmovanja ude- zmagal nasprotnik, ki je postal prvak te domačega kluba vodil, v zadnjih 30-ih ležili: Tija Dobrič, kadetinja 2 do 55 kg, kategorije. Aleš se je prvi dve rundi dobro sekundah pa se je ta utrudil. Gašper je to Gašper Kastelic, mladinec 1 do 63 kg, in boril, z nasprotnikom sta se v borbo po- odlično izkoristil in rezultat 13:10 obrnil Aleš Tekavčič, član do 68 kg. Prva je tek- dajala z vsemi močmi. Lahko smo videli sebi v prid na 13:15. Tako kot že lansko movala Tija. Imela je močno nasprotnico nekaj udarcev v glavo in kar nekaj močnih leto je Gašper ponovno stopil na najvišjo in zato zmage nismo pričakovali. Želeli udarcev v telo. V tretji rundi sta bila oba stopničko. Morda rezultati ne bi bili tako smo, da Tija pokaže dobro borbo in si utrujena in tempo borbe se je zmanjšal. dobri, če nas ne bi spremljal Kenan Hu- nabere izkušnje. To je tudi storila in tako Na koncu je bi na vrsti Gašper Kaste- sejinović, ki je kot navijač motiviral našo smo z njenim nastopom zadovoljni. lic, naš najboljši borec na tem turnirju. ekipo. Tudi Aleš Tekavčič je bil v dobri for- Ponovno je pokazal, da je iz pravega te- Besedilo: Darja Podpečnik mi. Z nasprotnikom iz kluba Metalac se sta. Pokazal je nadvse napeto borbo. Dve Foto: Karin Hübsch

Grem, greva, gremo na Orle tudi letos!

Športno društvo Zadvor ponovno vabi k udeležbi v projektu GREM, GREVA, ki poteka vedno znova januarja, prejme GREMO NA ORLE. Ta letos poteka že tretjič v neposredni bližini vašega doma manjše darilce. Čeprav je že maj, je še in je namenjen spodbujanju zdrave rekreacije za vse v naravi. vedno mogoče zbrati veeeeliko žigov – več kot 150 sicer težko, a je že ta številka Orle so kot ena višje ležečih vasi v ob- projektom želi društvo okrepiti zavedanje lahko občudovanja vredna. Zamislite si: čini Škofljica zanimiv in primeren cilj za o pomembnosti rednega gibanja v naravi. 150x na Orlah v drugi polovici leta! Sliši vsakogar, ki v naravi išče hkrati sprostitev Običajno zgolj poziv k rednemu gibanju se zanimivo in uresničljivo, kajne? in novih moči. Odveč je tudi poudariti, da ne zagotovi ustreznega odziva, zato so Žig se nahaja v Gostilnici Orle (Orle 37, na Orle pelje množica takih in drugačnih organizatorji v projekt vključili ščepec 1291 Škofljica) na Orlah. Prav tam lahko poti, zaradi česar vsakodnevno vzpenja- tekmovalnosti, pomešane s trmo in vztraj- vsi zainteresirani pridobite/kupite karton- nje proti lepi razgledni točki še zdaleč ni nostjo. In očitno se s tem strinja vedno več ček za zbiranje žigov (cena: 10 €). Knjiži- monotono. udeležencev; zakaj med njimi ne bi bili co za žigosanje lahko pridobite tudi vsak Koncept GREM, GREVA, GREMO tudi vi? prvi ponedeljek v mesecu na uradnih urah NA ORLE ostaja enak in kani postati Še vedno velja, da naj udeleženci zako- društva (v društveni pisarni, ki se naha- tradicionalen. ŠD Zadvor želi spodbu- rakajo ter ujamejo ritem redne in zdrave ja v prvem nadstropju Zadružnega doma diti dostopno pohodništvo, namenjeno rekreacije preko vsakodnevnega zbiranja Zadvor). vsem, zato GREM, GREVA, GREMO žigov v obdobju enega leta, pri čemer Najpomembnejša lastnost projekta NA ORLE nagovarja vse ljudi zdravega bodo tisti najvztrajnejši, z največjim števi- GREM, GREVA, GREMO NA ORLE koraka k rednemu pohajkovanju po Go- lom žigov, nagrajeni. Mimogrede: vsak, ki je prilagodljivost vsakemu posamezne- lovcu, Zadvorskemu hribu in po vseh se pridruži akciji (ne glede na število opra- mu udeležencu posebej. Zanj je obvezna ostalih pristopih, ki pripeljejo na Orle. S vljenih vzponov) na zaključni prireditvi, samo pridobitev žiga, ki se nahaja na

46 ŠPORT IN REKREACIJA

Orlah, medtem ko je vse ostalo prepu- ki je osrednji hribovski ponos tega konca preberete na spletni strani društva: http:// ščeno posameznikovi domišljiji. Kdaj, Ljubljane. www.sportnodrustvozadvor.si/prireditve/ kako in od kod so vprašanja, na katera Iz vasi se odpira tako razgled na vršace v grem-greva-gremo-na-orle. mora odgovoriti vsak sam; društvo želi Kamniško-Savinjskih Alpah, Karavankah zgolj poudariti, da čim večkrat. Vseka- in Julijcih kot tudi na dolenjsko hribovje. Besedilo in foto : Primož Leban kor vas ne glede na izbrano izhodišče na GREM, GREVA, GREMO NA sprehodih proti Orlam (453 nmv) čaka ne- ORLE: ŠD ZADVOR vabi na redno kaj svežine na prijetnih gozdnih poteh, s pohodništvo na Orle! Preko zbiranja Naloga je izvesti čim več vzponov na katerimi so prepredeni gozdovi v okolici žigov v obdobju enega leta ujemite ri- Orle. Udeleženci v projektu zbirajo vasi, ki leži na jugovzhodu ljubljanske ko- tem redne in zdrave rekreacije! žige v kartonček – največ enega na tline, na koncu južnega grebena Golovec Več o podrobnostih pobude GREM, dan, ki ga ob koncu leta oddajo na ci- in tik pred njegovim prehodom v Molnik, GREVA, GREMO NA ORLE si lahko lju – tj. v Gostilnici Orle, ali jo pošljejo na naslov ŠD Zadvor (Cesta II. grupe odredov 43, 1261 Ljubljana). Tisti bolj aktivni tam dobijo tudi brezplačne do- datne kartončke za več obiskov. Z vsaj enim izpolnjenim kartončkom prejme vsak ustrezno priznanje.

Trajanje akcije: 1. 1.–31. 12. 2016. Zbiranje knjižic do 10. januarja 2017. Zaključna slovesnost: januar 2017.

Priznanja bodo podeljena: • za 30 vzponov – bronasta medalja (izpolnjen en kartonček); • za 60 vzponov – srebrna medalja (iz- polnjena dva kartončka); • za več kot 60 vzponov – zlata meda- lja in darilo (pridobljenih za več kot dva kartončka žigov). Orle, odlična destinacija za rekreacijo

Zdrav duh v zdravem telesu In ali je vsaka vadba primerna?

V zadnjih letih se vedno več ljudi ukvarja z rekreacijo, nekateri jo jemljejo celo pomagajo do boljše regeneracije med in zelo resno. Različni vzgibi spodbudijo ljudi k telesni vadbi. Lahko so to že resne po treningu, izognemo se izmučenosti po zdravstvene težave, pridobitev in ohranitev zdravja ter dobrega počutja, prido- treningu. Redno izvajanje prispeva tudi bitev idealne postave in/ali mišične mase, občutek večje lastne vrednosti, družab- k hitrejšemu učenju, sproščanju stresa, nost, zunanji ugled … zmanjšanju ali odstranitvi bolečin, izbolj- šanju funkcij notranjih organov, odstra- Če se za rekreacijo odločimo zgolj zara- lahko izvajajo tudi samostojno, saj zara- njevanju čustvene navlake … Z energij- di zunanjih motivacij in ne iz naših lastnih di svoje učinkovitosti lahko nadomestijo skimi vajami krepimo mišice v telesu, ki notranjih vzgibov, je to za nas lahko muka ostale vadbe. so preko meridijanov (naših energijskih in ne užitek. Pravilno izvedene raztezne vaje spro- kanalov) povezane z notranjimi organi. Marsikomu garaška rekreacija pomeni ščajo skrčene mišice, ki še po vadbi Ko energija teče po telesu in notranjih or- res pravo vadbo. Če boli, prinaša napre- (kljub nekaj razteznim vajam) ostajajo ganih, je življenje veliko lepše in lažje … dek. Poškodbe pa pašejo zraven, s tem se v zakrčenem položaju. K temu pa svoje Ko se jih enkrat naučite, jih lahko izva- je treba sprijazniti. Garanje preko meja pa dodajo tudi nepravilno oziroma pretirano jate skoraj dobesedno povsod. Le spomni- lahko poleg poškodb pripelje tudi do sla- sedenje, monotona opravila, neustrezni ti se morate … bega fizičnega in psihičnega zdravja, saj položaji pri delu in celo spanju. dolgoročno troši energijo. Pri intenzivnih Energijske vaje so vaje za notranje or- Besedilo: Lana Mihele, vadbah je zato priporočljivo izvajati tudi gane, na prvi pogled zelo preproste, a z terapevtska maserka raztezne in energijske vaje. Te se seveda veliko pozitivnimi učinki. Če treniramo,

47 NASVETI

Policija svetuje Čas dopustov, priložnost za vlomilce

Po besedah PU Ljubljana statistično gledano območje občine Škofljica glede var- delu cilindra ključavnice s kovinskim šči- nostnih dogodkov v ničemer ne izstopa. Kar bi lahko izpostavili in opozorili, je tom), na vzvod skozi vrata ali okna in z področje premoženjske kriminalitete, konkretno vlomi v različne objekte in izvr- razbijanjem stekla na vratih in oknih. V ševanje drznih tatvin iz stanovanjskih hiš. poletnih mesecih so tudi primeri plezanja preko balkonov in nato skozi priprta/odpr- Statistika in kako se lahko sami možnost, da postanemo žrtev kaznivega ta balkonska vrata vstop v stanovanje (za- zavarujemo dejanja. radi zračenja lastniki pustijo odprta vrata). Nepremičnine naj nikoli ne dajejo vi- Torej vhodna vrata morajo dobro tesniti V obdobju od januarja do aprila in del deza, da so lastniki odsotni. Lastniki naj oz. se prilegati k podbojem. Priporočljiva meseca maja 2016 so policisti na območju se dogovorijo z osebo, ki ji zaupajo, da je namestitev prečne zapore ali dodatne občine Škofljica oz. v policijskem okolišu »zameglijo« očitne znake odsotnosti in ključavnice, ki bo ojačala odpornost vrat Škofljica obravnavali 28 kaznivih dejanj občasno: izprazni nabiralnik, parkira na (predpogoj pa je seveda, da je na zuna- velike tatvine (vloma), in sicer: dvorišču, spreminja lego rolet, suši peri- njem delu ključavnice nameščen kovinski • vlomi v kleti, garaže: 8, lo, vklopi luči … Torej izvaja ukrepe, ki ščit, ki preprečuje lomljenje ključavnice). • vlomi v stanovanja in hiše: 12 (od tega nepremičnino »oživijo«. Pomembna je tudi organizacija varova- prevladujejo vlomi v stanovanjske Pred odhodom pa lahko lastnik sam nja v večstanovanjskih zgradbah in da se hiše), ter namesti časovno stikalo, v katerega vklo- stanovalci držijo hišnega reda (zapiranje • vlomi v poslovne in druge objekte: 8 pi luči, avdio naprave, ki se bodo ob na- vhodnih vrat, kontrolirano daljinsko od- (trgovine, bencinski servisi). ključnih časovnih intervalih vklopile in klepanje). izklopile (pri tem je potrebno upoštevati Na Policiji se zavedajo, da vsako standarde požarne varnosti). Zaščitimo tudi okolico tako dejanje kljub vsemu pri oškodo- Ključev od hiše in stanovanja pa nika- vancih in ostalih prebivalcih povzroči kor puščati pod predpražniki, v cvetlič- Pri vzpostavljanju varovanja poslov- nelagodne občutke. Policisti se na vsak nih loncih, na podboju vrat, v poštnem nih objektov, stanovanjskih hiš itd. je dogodek odzovejo in izvedejo vse po- nabiralniku ipd. Če je v objektu alarmna potrebno poskrbeti tudi za okolico. Vi- trebne ukrepe v cilju izsleditve storil- naprava, je priporočljivo, da je pred odho- soke ograje, visoko grmičevje ipd. nudi cev tovrstnih premoženjskih kaznivih dom »servisirana« in pravilno nastavljena »zaščito« tudi storilcem, zato naj bi bilo dejanj. Seveda se aktivnosti policistov ter seveda vklopljena. slednje visoko do enega metra. priporo- ves čas izvajajo tudi v smislu preventiv- Nikakor ni priporočljivo puščati obve- čljiva je tudi namestitev »senzorskih« nega delovanja in ozaveščanja občanov. stil na avtomatskih odzivnikih telefonov, luči, ki pa morajo biti na takšni višini, da Ob tem je potrebno poudariti, da lahko mobilnih telefonov, elektronske pošte o so storilcu nedostopne za onesposobitev. veliko za varnost premoženja storimo odsotnosti zaradi počitnic. Obvestilo naj T. i. mehansko varovanje je priporočljivo ravno občani sami s samozaščitnim rav- bo nedoločno (trenutno nismo doseglji- nadgraditi s tehničnim varovanjem; torej nanjem, na katerega policija velikokrat vi …). video nadzor ali alarmna naprava, ki je opozarja. vezana na nadzorni center varnostnega Radostne izjave na Facebookovem podjetja ali pa kako drugače, npr. na lastni Zaščita doma omrežju – »Končno greva na dopust, mobilni telefon. Vse sisteme je potrebno 14 dni Maldivov se bo res prileglo« vzdrževati in spoznati njihovo delovanje; Izda nas poln nabiralnik, lega rolet, kar pa je najbolj pomembno, sistem je obvestila na telefonskih tajnicah in še Res ni priporočljivo, da se o odhodu potrebno vklopiti in uporabljati. Na trž- kaj … na počitnice obvešča preko družabnih išču se dobi že nekaj enostavnih naprav, V času počitnic je veliko ljudi odsotnih omrežjih (kdaj in kam se odpravljate na ki z zvokom sporočajo prisotnost tretjih od doma, kar pomeni za storilce veliko počitnice, koliko časa boste na počitni- oseb (npr. zagozda, ki jo podstavimo pod priložnost za izvrševanje tatvin, vlomov cah …). Z vsemi takšnimi informacijami atrijska/balkonska vrata ali okna in ob pri- v stanovanja, hiše, poslovne prostore in lahko povečate možnost, da postanete žr- tisku nanjo se vklopi močan zvočni alarm. vozila. Da bi se takim neljubim dogod- tev kaznivega dejanja v času vašega do- Na omenjenih napravah je potrebno red- kom izognili, lahko veliko postorimo tudi pustovanja. no spremljati napetost akumulatorjev sami, in sicer tako, da s samozaščitnim (baterij). obnašanjem in preventivnimi ukrepi, ki Kako zavarujemo hiše oz. stanovanja Vrednejše predmete (umetnine, denar, nas v današnjem času praktično ne sta- nakit) ni priporočljivo puščati na tipič- nejo nič, storilcem pa lahko predstavljajo Načini, kako storilci vlomijo v objekt, nih mestih v hiši (omara spalnice, pisalna veliko oviro in jih odvrnejo od namere. so že vrsto let v grobem enaki. Najpogo- miza), temveč v sefih, ki je pritrjen v tla. Kljub temu, da stoodstotnega zagotovila steje vlomijo na način lomljenja ključav- Še bolje pa jih zaupati denarnim usta- ni, lahko z nekaterimi ukrepi zmanjšamo nice (vzrok je v nezavarovanem zunanjem novam. Priporočljivo je, da se vrednejši

48 NASVETI/KULINARIKA

predmeti detajlno fotografirajo in popiše- Pojav drznih tatvin iz stanovanjskih hiš saj z žrtvijo vzpostavijo neki prijazen od- jo karakteristike, saj so ti podatki in foto- nos, vzpostavijo zaupanje. Oškodovanci grafije v primeru odtujitve preiskovalcem Na območju Policijske uprave Ljubljana pa v večini primerov že pospravijo pro- v veliko pomoč. opažamo pojav drznih tatvin iz hiš, kjer so stor, kjer so delovali storilci, in s tem spre- V primeru, da lastnik opazi, da je bilo žrtve predvsem starejši občani. Osumljen- menijo kraj dejanja in uničijo morebitne vlomljeno, ne priporočamo vstopa v ci jih pod pretvezo (odkup odpadnega ma- sledi. objekt, temveč je potrebno obvestiti po- teriala, odkup starega železa, naprošajo za Policija svetuje, da imate osebe, ki so licijo, saj se v objektu še vedno lahko na- vodo, vzpostavijo čisto navaden pogovor prišle do vas nenapovedano, vizualno pod haja storilec, prav tako pa se lahko uničijo o urejenosti okolice hiše, ponujajo pro- nadzorom in jih brez potrebe ne vabite v pomembni sledovi, ki jih je storilec pustil dajo raznih priročnih predmetov, pred- prostore. Vedno zaklenite hišo, objekt, ko za sabo. stavljajo se kot delavci raznih storitvenih jo/ga zapustite, ključ pa vzemite s seboj, del, dimnikarji, vodovodarji, serviserji pa če tudi stopite samo za vogal. Samozaščitno obnašanje na ipd.) zvabijo iz hiše, tako da oškodovanec Če se osebe izdajajo za serviserje, iz- počitnicah nima več nadzora nad objektom, in s tem vajalce del ipd., vedno zahtevajte na vpo- preusmerijo njegovo pozornost. gled identifikacijsko izkaznico ali delovni Zaklepanje vozil in spravljanje z vidne- Medtem drugi storilec ali več storilcev nalog. ga mesta vse, kar bi zamikalo potencialne vstopi v notranjost, od koder v večini Ob tem pa bodite tudi pozorni na vi- storilce. Pogosto je škoda, povzročena primerov odtujijo denar, nakit ali druge dez oseb (oblačila, zunanji videz, govor), z vlomi, večja od vrednosti odtujenega vrednejše predmete. Oškodovanec lahko znamko, barvo, tip in reg. št. vozila, s ka- predmeta. Potrebno je zaklepati hotel- krajo opazi šele več ur po dogodku ali celo terim so se neznanci pripeljali, ipd. ske sobe, apartmaje, kamp prikolice … naslednji dan. Če kljub previdnosti postanete žrtev ka- Na plažo, bazen, izlete ni priporočljivo V letu 2015 smo zabeležili 60 takšnih znivega dejanja, takoj obvestite policijo nositi večjih količin denarja, vrednejše oz. podobnih primerov, v letošnjem letu na št. 113 ali najbližjo policijsko posta- predmete (dokumenti, telefon, denarnica, pa do sedaj vsaj 7 primerov. Za primerjavo jo. Policisti naprošajo tudi, da če zaznate fotoaparat, prenosniki …) pa je potrebno je bilo takih primerov v letu 2014 samo 7. pojav oseb in vozil, ki vam niso pozna- imeti ves čas pod nadzorom. Gotovino je Predvsem so bile tovrstne tatvine izvršene na, njihovo vedenje oz. zadrževanje pa se priporočljivo zamenjati v uradnih menjal- na ruralnih območjih (okolica Grosuplja, vam zdi sumljivo (dajejo videz, da opazu- nicah, bankah, poštah, in ne na ulici, kjer okolica Ljubljana-Vič, okolica Domžal, jejo objekt), da tudi o tem takoj obvestite lahko kar hitro postanete žrtev kaznivega okolica Ljubljana-Moste – hribi). policijo. Če želite ostati anonimni, lahko dejanja. pokličete na anonimno številko 080 1200. V poletnih mesecih sicer ne beležimo Policija svetuje povečanega števila vlomov v stanovanja Besedilo: Ksenija Rebeka Matković in hiše. Imajo pa zaradi odsotnosti lastni- Policisti se ob omenjenih prijavah sre- v sodelovanju z Majo Ciperle Adlešič, kov storilci lahko več časa, da se pripra- čujejo s težavo, da oškodovanci šele čez predstavnico za odnose z javnostmi vijo na kaznivo dejanje, da ga izvršijo in čas ugotovijo, da so bili okradeni. Prav PU Ljubljana da zabrišejo sledi. tako niso niti tako pozorni na opis oseb,

KULINARIKA Priprave na poletje

Smo v času, ko so beluši sem ter tja še aktualni v naši kuhinji. Po drugi strani Krompir s smetano in zelišči se nagibamo k poletju, koncu šolskega pouka – in že kmalu prvi skok v morje. Temperature so iz dneva v dan višje, čeprav kakšna ploha tudi pride prav. Da bo Jed vsebuje vse, kar je pomembno za junij barvit mesec, so tukaj trije recepti, kako pripraviti čim lažje jedi. zdravo prehrano. Smetana jedi doda še dodaten okus. Krompir operemo, olupimo Kremna piščančja juha papriko ter pražimo. Vmes lahko dodamo in narežemo na tanke rezine. Vzamemo ščep soli in popra. Ko je dovolj praženo, model za peko, ga premažemo z maslom To jed sestavlja kombinacija piščanca in dodamo arašidovo maslo iz nesoljenih in dno pokrijemo s polovico narezanega arašidov. Piščančje meso operemo, osuši- arašidov, paradižnikovo mezgo, cimet in krompirja. Nanj položimo na rezine na- mo in narežemo na ozke trakove. Prav kumino. Med tem sesekljamo arašide. Ko rezan paradižnik, smetano za kuhanje in tako sesekljamo olupljeno čebulo, rdečo je jed dovolj zgoščena, jo serviramo v glo- posujemo s parmezanom. Kot nadome- papriko narežemo na kocke. Čebulo nato bok krožnik in nanjo posujemo seseklja- stek smetane lahko uporabimo tudi skuto. pražimo do svetlega v posodi z oljem. ne arašide in ščepec svežega sesekljanega Posolimo, popramo in potresemo s polo- Ko je čebula pražena, dodamo meso in peteršilja. vico provansalskih zelišč. Količina zelišč

49 KULINARIKA/MNENJA

naj bo po vašem okusu. Zatem položimo jagode le operemo, odstranimo listke in sloj preostalega krompirja, narezanega pecelj ter jih odcedimo. V globlji posodi paradižnika, parmezana in smetane. Spet zmešamo pomarančni sok s pomaranč- solimo, popramo in potresemo s parme- nim likerjem in vanj vložimo jagode ter zanom. Pečemo 45 minut v srednje vroči jih mariniramo. Jagode damo v široke de- pečici. Ko je pečeno, narežemo na rezine sertne kozarce in jih prelijemo s preosta- in poleg ponudimo zeleno ali paradižni- lim sokom. Za dodatek nanesemo stepeno kovo solato. sladko smetano in okrasimo z rezinami pomaranče in listi melise. Jagode »Romanoff« Torej, naj se priprava na poletje začne. Pa dober tek. Jagode so najboljše, če pridejo na mizo čim prej. Jed potrebuje malo dela za velik Besedilo in foto: Klemen Vider, uspeh ter nežno aromatično aromo. Sveže kuharski mojster

Mnenja Utrinki z zbora krajanov na Lavrici Spretna manipulacija

Polna dvorana Doma krajanov na Lavrici je napovedovala vročo razpravo o širi- deželah z višjo stopnjo okoljske ozavešče- tvi Dolenjske ceste od Rudnika do Škofljice. nosti in politične kulture, napolniti vozila s potniki in s tem zmanjšati število vozil Po uvodni predstavitvi predsednika KS ima besedo in kdo si jo je vzel sam. Česa ter okrepiti javni prevoz. Tako 19.000 Lavrica Bojana Božiča, ki je govoril tudi o župan ni povedal? Predstavil je le dve sla- vozil, kolikor jih po županovih besedah prednosti trajnostne mobilnosti, je prevzel bi rešitvi, kjer vsi izgubimo. Imel pa je pelje skozi Lavrico, lahko zmanjšamo na besedo župan Ivan Jordan. Po kratkem možnost predstaviti tudi rešitev win-win, manj kot pet tisoč, če bodo vozila koli- uvodu so mu prisotni že skočili v besedo s katero bi vsi pridobili. Žal te priložnosti kor toliko izkoriščena. Kar pomeni, da je in pričakovati je bilo konflikt. Krajanom ni izkoristil. Širitev Dolenjske ceste je za- nepotreben kakršen koli škodljiv poseg v je razložil, da »gre za začasno rešitev«, gotovo zabloda v vseh pogledih. Zabloda prostor. Name spretne manipulacije je vse da bo Dolenjska cesta v prvi fazi dožive- pa je tudi gradnja ozke avtoceste preko naštete informacije zamolčati. la širitev le do krajevne table Lavrica. Za barja. Vsakdo, ki ga zadeva zanima, naj Metuljčki na barju so bili tudi na tem nadaljevanje pa, da ni pripravljene izved- si pogleda na spletu »Študijo variant …«, zboru neokusno zlorabljeni. Bitja, ki jim bene dokumentacije. Navzoče je opozoril, ki obsega kakih 80 strani, da se bo sam je na barju dom, niso kriva za človeški »da je velik strokovnjak za izpušne pline prepričal, kako ceneno in slabo bo zgraje- pohlep in sebičnost. Tovrstni ljudje tudi motorjev z notranjim izgorevanjem in da na ta cesta, ki ne bo le nevarna za vse, ki ne mislijo na prihodnost svojih otrok. Ne izpušni plini vsebujejo mnogo strupenih jo bodo prečkali, temveč bo tudi nevarno vedo, da je barje sedaj še koristen zalo- snovi in prašnih delcev …« Navedel je poplavno ogrozila vse, ki stanujejo zaho- govnik čiste pitne vode, da je blažilnik trditev, da je »obvoznica trajna rešitev« dno od dolenjske železnice. To je pokaza- temperaturnih ekstremov, da je hvaležen za Lavričane, da so na Švedskem zgradili la praksa zadnjih intenzivnih deževij, ko sprejemnik poplavnih voda. Ko vode iz avtocesto prav preko Nature 2000, da je je večina vode zaradi neoviranosti odtekla pip ne bo več, bodo za te ljudi, kot vedno, na njegov predlog država že rezervirala proti strugi Iščice, ko pa bo zgrajen nasip krivi drugi, ko bo prevroče, prav tako. 116 milijonov € za gradnjo obvoznice in v višini dveh metrov, kot je navedeno v Za konec. Preberite si članek dveh av- da bo tudi pri nas zgrajena preko barja, ki citiranem gradivu, voda ne bo imela pro- toric, ki je mogoče še objavljen na spletni je v Naturi 2000. ste poti. Sprašujem se, prav tako tudi vas, strani DRSC o tem, kakšne zablode in Razvila se je burna in čustvena razpra- kdo bo prevzel odškodninsko in kazensko škodo so si napravili Portugalci z nepre- va. Posamezni razpravljavci so poudarili odgovornost, ko bo množica ljudi, ki tam mišljeno in škodljivo gradnjo avtoceste samo svoje težave s cesto, ni pa jim bilo živi, doživela poplavni val, ki mu ne bo čez njihovo Naturo 2000. Župan vas tudi mar, kako bodo njihove rešitve škodova- kos. Pri svojem navajanju škodljivosti ni obvestil, da Evropska unija v prihodnje le drugim prebivalcem Lavrice. Posame- emisij župan ni povedal, da večje števi- ne bo več namenjala sredstev za gradnjo zniki in posameznica se tudi niso držali lo vozil, ki jih bo privabila široka cesta, cest, ker se je usmerila v prihodnost. Švedi govorniškega reda in so vseskozi bodisi pomeni tudi povečanje emisij, da potra- niso zgradili avtoceste preko Nature 2000. županu bodisi drugim razpravljavcem se- tna raba vozil, v katerih se povečini pelje Da je res tako, si preberite na spletu. gali v besedo, tako da je bil potek zbora le en voznik, pomeni nepotrebno gostoto na trenutke kaotičen, da se ni vedelo, kdo vozil, da bi si morali prizadevati, kot si v Besedilo: Franc Prešeren

50 KRIŽANKA

Križanka

51 NAGRADNA IGRA/OTROŠKI KOTIČEK

Nagradna igra Nagrajenka nagradne igre, objavljene v Glasniku – april 2016 je KATARINA SAJOVIC. Iskrene čestitke!

NAGRADNO VPRAŠANJE: Vstavi manjkajočo besedo!

potok je potok, ki izvira v bližini naselja Škofljica (Reber pri Škofljici) na jugovzhodnem robu Ljubljanskega barja. Izliva se v potok Škofeljščico oziroma v Izar, ki se kot desni pritok izliva v reko Iščico, ta pa se nadalje izliva v Ljubljanico. NAGRADA: Bobble vrč za filtracijo vode

SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA NAGRADNE IGRE 1. člen: Organizator nagradne igre 3. člen: Pogoji sodelovanja v nagradni Vsak udeleženec v nagradni igri se v primeru, 6. člen: Ostale določbe Organizator nagradne igre je občinsko glasilo igri da je izžreban strinja z objavo svojih podatkov V nagradni igri ne smejo sodelovati člani ure- Glasnik Škofljica. Udeleženec nagradne igre je lahko vsaka v naslednji številki Glasnika. Nagrajenec pre- dniškega odbora in njihovi ožji družinski člani fizična oseba s stalnim prebivališčem v Slove- vzame nagrado z osebnim dokumentom na ter druge fizične ali pravne osebe, ki kakor- 2. člen: Trajanje nagradne igre, žrebanje in niji, ki do 20. 6. 2016 pošlje pravilen odgovor naslovu Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, koli sodelujejo pri izvedbi nagradne igre. V nagrada na zastavljeno vprašanje, ter svoje ime, prii- 1291 Škofljica. Nagrade ni mogoče zamenjati primeru, da je nagrajenec oseba, ki je mlajša Nagradna igra traja od izida številke Glasnika mek, točen naslov in telefonsko številko na ali izplačati v gotovini. od 18 let, mora nagrajenca zastopati oseba, maj-junij 2016 do vključno 20. 6. 2016. naslov [email protected]. Šteje se, da s starejša od 18 let, ki ima po zakonu in/ali na Nagradno žrebanje bodo izvedli člani uredni- 5. člen: Zasebnost in varstvo samim sodelovanjem v nagradni igri sodelujoči podlagi ustreznega pooblastila pravico, da to škega odbora glasila na sestanku uredniškega podatkov pristane na vse pogoje v zvezi z nagradno igro, mladoletno osebo zastopa. odbora. Izžrebana bo nagrada Bobble vrč za Organizator nagradne igre se zavezuje, da bo sprejema pravila nagradne igre in se z njimi filtracijo vode. Vrednost nagrade ne presega posredovane osebne podatke varoval v skladu 7. člen: Reševanje sporov strinja. 42 EUR, zato se akontacije od dohodnine ne z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, da jih V primeru sporov, ki nastanejo v zvezi z plača. Rezultati nagradne igre so dokončni. 4. člen: Obveščanje nagrajencev in bo uporabljal izključno za namene nagradne nagradnim žrebanjem, je pristojno sodišče v Pritožba nanje ni mogoča. prevzem nagrade igre. Ljubljani.

OTROŠKI KOTIČEK 11.. ZRCALJENJEZRCALJENJE 33.. KKVIZVIZ O SSADJUADJU ININ ZZELENJAVIELENJAVI Nariši zrcalno sliko kot v spodnjem primeru in pobarvaj. Bo šlo? Seveda bo :=) 1. Pri kateri zelenjavi 4. Katera od teh 6. Katero od sadežev jemo cvet? rastlin ne spada med spada med pečkato stročji fižol jagodičje? sadje? jajčevec kivi lubenica šparglji ribez hruška brokoli kosmulja sliva borovnice mandarina 2. Pri kateri zelenjavi jemo korenine? 5. Katero sadje dozori 7. Katera od naštete solata najprej? zelenjave ima največji bučke jabolka antibakterijski učinek? redkvica kaki kumara stročji fižol jagode solata marelice paradižnik 3. Katera od teh sadnih čebula 22.. PPOČITNIŠKAOČITNIŠKA ZZGODBAGODBA rastlin je plezalka?

kaki

Napiši tvojo najbolj zanimivo zgodbo, ki se ti je zgodila v času počitnic in jo jagode 7-čebula 6-hruška, 5-jagode,

pošlji na naslov: kivi 4-kivi, 3-kivi, 2-redkvica, 1-brokoli, GLASNIK, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica, najkasneje do 20. 6. 2016. jablana odgovori: Pravilni Morda ravno tvojo objavimo v naslednji številki Občinskega glasila Gla- snik. Ne pozabi napisati ime in priimek, naslov, telefonsko številko ter pripi- sati, da se strinjaš z objavo. Nepopolnih zgodb ne bomo objavili. Zdaj pa hitro svinčnik v roke in akcija. Pripravila: Ksenija Rebeka Matković

52 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE

Oj mati moja domovina, PRAZNOVANJE OB ljubezen moja ti edina, ti moja skrb in bolečina, DNEVU DRŽAVNOSTI Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog živi te, Bog živi te! Ob Dnevu državnosti vas OO SDS in OO NSi Simon Gregorčič, Domovini vabita, da skupaj proslavimo 23. rojstni dan Republike Slovenije.

Občinski odbor SDS Škofljica Pridružite se nam na kresni večer v četrtek, 23. 6. 2016. želi vsem državljanom Republike Slovenije lepo praznovanje dneva državnosti.

Z veseljem in ponosom se spomnimo pomembnih dogodkov iz naše zgodovine, veselimo se uspehov, ki jih je naša država dosegla, znova obudimo svo- ja domoljubna čustva in bodimo ponosni, da smo Kresovanje bo od 21.30 ure naprej Slovenci in da lahko bivamo in ustvarjamo v samo- na Malnarjevem hribu (Dednik) na stojni in demokratični deželi. Škofljici (nasproti OŠ Škofljica).

Prijetno praznovanje! Za okrepčilo in dobro vzdušje bo poskrbljeno.

OO SDS Škofljica Prav vsi lepo vabljeni.

53 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE

UÿENJE ANGLEŠÿINE MALO DRUGAÿE

UĀne delavnice z majhnim številom udeležencev, (4–6),

Delo vkljuĀuje: a) branje tekstov s prevajanjem, poudarek na izgovorjavi, b) težavnostna stopnja teksta je prirejena za udeležence skupine, c) konverzacija, d) sem in tja kakšen narek za preverbo znanja Ārkovanja, e) sprotna razlaga slovnice po potrebi in želji (Āim manj). Delo v delavnci je posneto po delu v teĀajih za Lower Cam- bridge Certificate, prirejeno za uĀence, ki niso stacionirani v angleško govoreĀem podroĀju. Metoda je preizkušena in se v manjšem obsegu že veĀ let izvaja v Ljubljani. BREZ OCEN IN MAMI NE BO TREBA V ŠOLO.

Vabljeni interesenti vseh starosti in predznanj. Enkrat tedensko po dve šolski uri. Informacije in prijave na tel. št. 040 211 214

54 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE

Okrogla miza: Okolju prijazna proizvodnja

Spoštovane občanke in občani Občine Škofljica, d. o. o. pa je podjetju, leta 2015, podelilo certifikat bonite- tne odličnosti z oceno AAA, kar poslovni subjekt uvršča v Vabimo vas, da se nam v mesecu juniju pridružite na najvišji razred bonitetne odličnosti v Sloveniji, torej med okrogli mizi: Okolju prijazna proizvodnja, na kateri bomo 1,16 % najboljših pravnih subjektov v Sloveniji. predstavili podjetje Gomline d. o. o. Svojo dejavnost, ki jo trenutno opravlja z 12 zaposlenimi V podjetju Gomline d. o. o. že več kot 30 let razvijajo ino- v Ljubljani, namerava v naslednjih letih preseliti na Ško- vacije in visokotehnološke izdelke ter delujejo v specia- fljico, kjer bi v novih proizvodnih prostorih lahko zaposlili liziranem segmentu gumarske industrije v katerem je skupno 40 delavcev s srednjo in visokošolsko izobrazbo. najpomembnejše lastno znanje. Na okolju prijazen način, ki je skladen z najvišjimi svetovnimi merili, razvijajo pred- S strani stroke bomo na srečanje povabili: vsem specialne silikonske in gumene zmesi iz katerih — IZVO-R d. o. o., g. Miha Zidariča, univ. dipl. inž. Grad., ki njihovi kupci izdelujejo izdelke, ki so nepogrešljivi v av- je izdelal Hidravlično presojo vodnega režima za naše tomobilski industriji, medicini in farmaciji, industriji bele zemljišče, tehnike, v aeronavtični, elektro in elektronski industriji. — Inštitut za vodarstvo d. o. o., g. dr. Primoža Banovca, ki Proizvodni proces izdelave zmesi je čist in okolju neopore- je izdelal revizijsko poročilo Hidravlične presoje podjet- čen saj ustreza normam prehrambene ter medicinske in- ja IZVO-R d. o. o., dustrije. Ne vključuje procesov sežiganja, mletja materia- — Lučka s.p., ga. mag. Vanjo Šendlinger, univ. dipl. geog., lov ali česa podobnega z negativnimi okoljskimi vplivi – gre ki je izdelala Okoljsko poročilo za OPPN gospodarska zgolj za procese oplemenitenja zmesi za specifične upo- cona Reber, 1. faza Gomline d. o. o., rabe, ki so izdelane po nekaj tisoč specialnih recepturah. — Ekosfera d. o. o., ga. Vanjo Strle, pooblaščenko našega Proces izdelave ne povzroča emisij snovi v okoliški zrak, podjetja v upravnih postopkih in zadevah iz področja prav tako ne nastajajo nobene odpadne tehnološke vode. varstva okolja, varstva voda, urejanja prostora in gra- ditve objektov. Podjetje Gomline je že nekaj let poslovno povezano s podjetjem Wacker Chemie AG, ki je s 17.000 zaposlenimi Točen č as in kraj okrogle mize bomo sporočili naknadno. najbolj priznano nemško podjetje za proizvodnjo silikona Veselimo se srečanja z vami. Lepo vabljeni! in obvladuje petino svetovnega trga. Gomline d. o. o. je Rado Mandič uradni distributer in »partner compounder« te nemške multinacionalke za Slovenijo in celotno območje nekdanje Jugoslavije. V letu 2011 je podjetje prišlo v ožji izbor Gaze- le med najhitrejša rastoča podjetja v Sloveniji. Bisnode

55 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFLJICA, Šmarska c. 3, Škofljica, 041 611 009, e-mail: [email protected], www.facebook.com/Turistično-društvo-Škofljica

Če bi se radi odpočili v naravnem okolju in čudovitem razgledu ter uživali »Svobodno sonce«, OOMNISMNIS vas vabimo na ffunkcionalnaunkcionalna vadbavadba – obvestiloobvestilo 20. pohod po Svarunovi poti

Obveščamo vse naše članice in člane ter ostale ljubitelje vadbe, da v mesecu maju pričenjamo s kombinacijo notranje in zunanje 25. junija 2016, (outdoor) vadbe. start od 6.30 ure naprej, izpod Ruskovega kozolca, Treningi bodo kot do sedaj vsebovali vaje za vzdržljivost, moč in z našimi vodiči. kondicijo. Prednosti zunanje vadbe so: – praktično neomejen prostor Na poti se boste lahko ustavili na naslednjih postojankah: – svež zrak 1. ZALOG: KUD Škofljica - predstavitev Janeza Nepomuka Primica; – zabava 2. Zg. Blato: bio prigrizki; 3. : Društvo upokojencev Škofljica in Oldtimer club Škofljica – Vsebina outdoor treningov: nekaj lanenega in mini razstava starodobnikov; – funkcionalni trening v naravi 4. SMRJENJE: pogostitev v »hiši«, vodnjak želja; – intervalni treningi (krajši tek s kombinacijo vaj za moč) 5. GRADIŠČE: nekaj sladkega pod lipo in pozdrav Svaruna; – vaje za splošno vzdržljivost 6. VRH: ogled gotske cerkve sv. Petra; 7. ŽELIMLJE: kava in izvirska voda; – naravni pripomočki (gume, vrvi, palice, elastike, …) 8. PIJAVA GORICA: krof; 9. ŠKOFLJICA: Svarunova juha; Vsi, ki bi želeli poskusiti funkcionalno vadbo, se lahko dogo- vorite preko e-pošte: [email protected] ali GSM-a: ob 15.00 bogat kulturni program. 041/79-79-70. Vse aktivnosti pa so objavljene na FB strani: Celotna pot je krožna in je dolga 23 km ali 15 km – https://www.facebook.com/drustvo.omnis. iz Želimlja vozi kombi ob 11. in 12. uri.

56 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE

FIZIOTERAPIJA KRAJNC

Nudimo vam:

- fizioterapija po poškodbah - odprava bolečin v sklepih in hrbtenici - Bownova terapija - biodinamična kraniosakralna terapija - odprava težav s čeljustnim sklepom - terapije za otroke s slabo držo - terapije za nosečnice

Ana Krajnc, fizioterapevtka

m: 041 386 311 e: [email protected] www.fizioterapija-krajnc.si

Lokacija izvajanja: Videm 33a (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje

57 VABILA, VOŠČILA, OGLASI, ZAHVALE

Sodelavki Brigiti v spomin

Minilo leto je dni, odkar od nas odšla si ti. Zdaj bivaš vrh višave jasne,, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne,e, resnice sonce ne stemni. Pomlad je na tvoj vrt prišla,, sedla je na rožna tla. Tvoji vrtovi zelenijo, ptički veselo žvrgolijo, vendar nam nič ne more omiliti naše bolečine. Tako kot reka v daljavo se zgubi,ubi, þEBELARSKO DRUŠTVO ŠKOFLJICA odšla si tiho, brez slovesa; odšla si mnogo prerano, VABI NA s knjigo življenja nedokončano.no. Srce je dalo vse, kar je imelo,o, nobenen bilke zase ni poželo,, odšlaod si sama na pot neznano,o, DAN kjer ni skrbi in bolečin, za tabo ostal je le boleč spomin.in ODPRTIH VRAT Spočij si utrujene dlani, za vse še enkrat hvala ti, v soboto 25. junija dobrota tvojega srca od 10. do 12. ure nikdar ne bo pozabljena. v ebelnjaku pri osnovni šoli KoK tvoje zaželimo si bližine, ÿ gremogrem na grob, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, Predstavili bomo delo da te več med nami ni. v ÿebelnjaku in življenje ÿebel. ZdajZ tvoj grob rožice krasijo in za ljubezen lučke ti gorijo. Možno bo tudi obiskati naseljen ÿebelnjak NikoliN več sonce te ne zbudi, pri g. Trtniku na Klancu. nikolini več, konec je vseh skrbi! KjerkoliK si, naj angel čuva te! KjerkoliKjerko si, nate bomo vedno mislili mi! Naj medi! Tvoji sodelavci

58

Vljudno Vas vabimo, da se nam pridružite na

PROSLAVI OB DNEVU DRŽAVNOSTI,

ki bo v četrtek, 23. junija 2016, ob 19. uri pred gradom Lisičje.

Ivan Jordan, župan

V primeru dežja bo prireditev v Kulturni dvorani na Škofljici

Koledar dogodkov Razmetanka, razstava akrilov in (v primeru slabega vremena v trgovini Intermezzo, razstava akvarelov Spar – Blatnik) 12. 7. do 5. 9. 2016 7. 6. do 11. 7. 2016 Info: 041 262 843 Knjižnica Škofljica Knjižnica Škofljica Razstavlja Lili Garbajs 20. pohod po Svarunovi poti Razstavlja Irena Koudela 25. 6. 2016 od 6.30 naprej Puljenje lanu Start in cilj Ruskov kozolec Druga polovica avgusta 2016 Pričarajmo otroške nasmehe, TD Škofljica Lanišče dobrodelni koncert Info: 041 611 009, td-skofljica@gmail. TD Škofljica 8. 6. 2016 ob 18. uri com Info: 041 611 009 OŠ Škofljica Čebelarstvo, dan odrtih vrat Prostovoljni prispevki za šolski sklad Renesančni večer 25. 6. 2016 od 10. do 12. ure 14. 9. 2016 ob 18. uri Country ples, plesna predstava Čebelnjak pri OŠ Škofljica Gostilna Čot, Pijava Gorica 12. 6. 2016 ob 15. uri Čebelarsko društvo Škofljica TD Škofljica Kozolec na Gradišču Proslava ob dnevu državnosti Plesalke Linera klub iz Kranja Ličkanje koruze 23. 6. 2016 ob 19. uri 15. 10. 2016 od 15. ure naprej Plesni nastop Pred gradom Lisičje Ruskov kozolec 16. 6. 2016 ob 18. uri (v primeru dežja bo prireditev v Kulturni TD Škofljica Pod košem na Ogrinovi dvorani na Škofljici)