Glas Občine 2019

GLAS OBČINE Glasilo Občine Križevci št. 19 | avgust 2019 Uvodnik 4 Županova Beseda 5 IZ NAŠIH VASI Vaški odbori 2018–2022 35 Kolumna 7 Popoln večer za pare 36 INVESTICIJE Ženski večer tokrat v rdeči preobleki 36 Finalist Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Nadaljevanje projekta zamenjave 2019 Univerze v Ljubljani 37 vodovodnih cevi 8 Učim se živeti 38 Občina Križevci bo financirala obnovo mosta Živa Jurič prejela lavreat 38 v Logarovcih 8 Učenje angleščine v Križevcih 39 Občina Križevci dobila prvo električno polnilnico 9 Ekološki otoki v občini Križevci 39 Pričelo se bo z deli za rekonstrukcijo lokalne ceste Boreci-Logarovci 9 VRTEC IN ŠOLA IZ OBČINSKE HIŠE Petelinček 40 Ekovrtec 40 Andrej Weis – dobitnik priznanja s plaketo Visoke grede 41 in listino 10 Kultura 41 Janez Šrajner – dobitnik pisnega priznanja Pod medvedovim dežnikom 42 Občinskega sveta 10 Zdravje 42 Majda Vrbnjak – dobitnica pisnega priznanja Podnebje 42 Občinskega sveta 11 Dedek v vrtcu 43 Manica Sušec – dobitnica pisnega priznanja Razvoj bralne pismenosti v vrtcu 43 Občinskega sveta 11 Uvajanje formativnega spremljanja in Nova sestava Občinskega sveta 12 inkluzivne paradigme v vrtcu 44 Seje občinskega sveta 15 Mladinski pevski zbor LA TI DO OŠ Križevci Novorojenčki v Občini Križevci 16 izbran za nastop v Cankarjevem domu 45 Strokovna ekskurzija – Slovenska Istra 16 Predstavitev Evropske unije 45 Zlate in biserne poroke 17 Ekošola na OŠ Križevci 46 Župan Občine Križevci je sprejel odličnjake Plesno-gledališki dokumentarec Evolucija 46 in učence z izjemnimi dosežki 17 Mednarodni projekt Erasmus+ »Zdrav duh Slavnostna prireditev ob prazniku Občine v zdravem telesu« 47 Križevci 2018 18 11 je palindrom 48 KASAŠTVO Sodelovanje Osnovne šole Križevci v projektu Evropska vas 49 145 LET KASAŠTVA – Preteklost in sedanjost še Šolstvo in šolski sistem 50 vedno hodita z roko v roki 19 Tradicionalna Noč branja 50 Jože Sagaj ml. kot trener uspešen tudi v Franciji 20 Prleški taborniki 51 Žanje bogate sadove večletnega dela 21 Učilnica v naravi 51 Najslajše pride vedno na koncu 21 Italija in Dolenjska – dve strokovni ekskurziji Njegova Biblija je Pravilnik o kasaških dirkah 22 v tem šolskem letu 52 »Žal mi je, da nama ni ostalo več časa« 23 Strokovna ekskurzija v Subotico z ogledom KULTURA kasaških dirk 25 Matija Slavič – naš junak 53 »Vesel sem, da sem osvojil šampionat, Koncert ob dnevu žena 53 tako kot junija moj ati.« 26 Orgelski koncert v Križevcih 54 KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO Preteklo leto v KUD Križevci pri Ljutomeru 54 Dobrote slovenskih kmetij že 30 let 27 DRUŠTVENI UTRIP Prašičereja na Grabah bogatejša za nove hleve 28 Festival RePannona 2019 57 Otvoritev trgovine BeEko v Vučji vasi 29 Kulturno društvo Janez Čuk 58 Utrip gospodarstva je čedalje hitrejši 29 Društvo kmetic Križevci-Veržej je v svoje vrste Stanje na trgu dela v Občini Križevci 31 sprejelo deset novih članic 59 DOBRODELNOST Igrače iz babičine skrinje 59 14. Državne ženske kmečke igre 60 2. rojstni dan skupine Opora 33 Zbor upokojencev Križevci v dvorani PGD Vučja vas 60 Slavič Jožef iz Grab že 100-krat daroval kri 33 Zapeli in zaplesali mlajši in starejši 61 Bolničarji KORK Stara Nova vas zasedli odlično Vlečenje vrvi čez reko Muro 61 drugo mesto 34 V dobrodelne namene podarili 36 knjig 34

2 GASILSTVO RAZPISI IN NATEČAJI Občinsko tekmovanje Gasilske zveze Križevci 62 Razpis 91 Florjanova maša 62 Natečaj za otroško risbico 91 Kviz gasilske mladine GZ Ljutomer in Razpis za ocenjevanje prleške gibanice 2019 92 GZ Križevci 63 2. Natečaj za izbiro kulinaričnih in gastronomskih Pohod članic GZ Križevci 63 spominkov v termalno panonski regiji 92 PDG Stara Nova vas prevzelo vozilo GVM 64 Kulinarični pohod prleška gibanica 93 PGD Vučja vas in PGD Iljaševci odlični na 15. Tek z naravo 94 regijskem kvizu gasilske mladine 64 PGD Grabe prevzelo novo vozilo GV-1 65 RAZNO Prevzem prapora PGD Lukavci 65 Fotogalerija natečaja 95 6. tabor gasilske mladine 66 Brezplačna vstopnica za kasaške dirke 97 Srečanje starejših gasilcev GZ Križevci in Nagradna križanka 98 GZ Ljutomer 66 Prireditve v sklopu 21. občinskega praznika 90 let prostovoljnega gasilskega Občine Križevci 99 društva Boreci 67 ŠPORT IN REKREACIJA Glasilo Občine Križevci st. 19, avgust 2019 Kolesarski izlet po občinah Križevci in Veržej 68 IZDAJATELJ Evropski prvak v disciplini 301 master out 68 Občina Križevci Rok Heric, državni prvak v pikadu 69 Križevci 11 Lea Zabavnik, državna prvakinja v pikadu 69 9242 Križevci pri Ljutomeru 12. Davorinov memorial 70 T: 02 584 40 40 Rezultati športnih tekmovanj v sezoni F: 02 584 40 43 2018/19 in občinskih prvenstev 2019 71 E: [email protected] Joga v Prleškem nasadu sivke pri Ostrčevih 76 W: www.obcina-krizevci.si Maša Slavinec − državna prvakinja v judu 76 40 let Športnega društva LO-KO 77 UREDNICA ŠD KLJUČAROVCI: Od domačih do mag. Tjaša Kos državnih prvakov 78 KULINARIKA UREDNIŠKI ODBOR Alja Bajc Najboljšo prleško gibanico so lani spekli Janče Gartner člani TD Banovci 79 Urška Osterc Sommelierska selekcija 2019 80 Sara Vaupotič Kaša – mati naša 81 Sara Zamuda ZDRAVJE Maja Žalar Aleksandra Žunič Zobozdravstvena dejavnost 81 Za več energije v poletnih dneh! 82 OBLIKOVANJE IN PRELOM Defibrilatorji v Občini Križevci 83 Patrik Korošec ŽIVALI IN NARAVA FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI Arboristika – skrb za zdravje in Denis Antolin lepoto dreves 84 Marš za podnebje v Ljubljani 85 FOTOGRAFIJA NA ZADNJI STRANI Prenašanje žab in drugih dvoživk v Borecih Denis Antolin in Gajševcih 85 Obisk arboretuma Pivola na Majskem sejmu rastlin 86 TISK Ohranitev reke Mure 86 Tiskarna AIP Praprotnik Kdaj bomo poskrbeli za svoje okolje? 87 Tavčarjeva 14, 9000 Murska Sobota POPOTNIŠKI KOTIČEK NAKLADA PORTORICO – Ozemlje ZDA v vzhodnih Karibih 88 1250 izvodov

Glas občine dobi vsako gospodinjstvo Občine Križevci brezplačno.

3 Uvodnik

Drage bralke, dragi bralci, vsako leto večina ljudi težko pričakuje poletne mesece. Sonce, visoke temperature, dopust, delo na vrtu in domače pridelke, počitnice … Tudi sama sem ljubiteljica poletja in vsega, kar ta letni čas prinese s seboj. To poletje sem poleg službenih obveznosti koordinirala še nastajanje našega glasila. Glas obči- ne sem vedno rada prebirala in aktivno sodelovala s prispevki. Tokrat je zgodba drugačna. Vloga odgovorne urednice seveda prinese odgovornost in obilico dela: od zadolžitev članov uredniškega odbora in koordinacije do pisanja ma- ilov, zbiranja prispevkov, fotografij … Sproti so se rojevale nove ideje. Večina je uresničenih, vidne so že v kazalu. Prejšnji uredniški odbor je delal odlično, novi je obul velike čevlje. Ali so nam prav, boste presodili sami. Glas občine je res nekoliko drugačen, vizualno in vsebinsko, seveda pa veliko vsebin ostaja enakih. Kljub temu da Ob križanki za odrasle smo z natečajem nekaj leti še ni bilo tako, naravi nismo bo od naslednjega leta izhajal dvakrat poskrbeli tudi za otroke. In ker so bile posvečali toliko pozornosti in bila nam letno, smo novosti uvedli že zdaj. Vsa- lani volitve, smo se odločili predstaviti je bolj sama po sebi umevna, zdaj pa kič bo izpostavljena ena tema. Letos svetnike Občinskega sveta. Še marsikaj jo cenimo. Čudovit pogled na jezero, je to kasaštvo, mineva namreč 145 let zanimivega smo zapisali člani uredni- sončni vzhod ali zahod, polje ali travnik, od prvih kasaških dirk. Seveda bo kdo škega odbora in vi, bralke in bralci. Bodi- trenutek, ko pšenični klas ob nežnem izmed vas pomislil, da bi ob stoti oble- te še bolj aktivni pri soustvarjanju glasi- vetriču zapleše in ga ujameš v objektiv. tnici priključitve Prekmurcev k Sloveniji la, pošljite svoje prispevke ali sporočite, Ti trenutki so neprecenljivi, pravi balzam morali izpostaviti našega Matijo Slavi- o čem želite, da pišemo. Le skupaj bomo za oči in dušo. Ob hitrem tempu življenja ča. Razmišljala sem o tem in kolebala. vsakič znova soustvarili Glas občine, ki in obveznostih, ki jih tak način življenja Letos se res ogromno dogaja in piše ob bo odličen odsev dogajanja v naših va- prinaša, nas trenutki, ki jih preživimo tej obletnici, ne samo v Pomurju, ampak seh, odsev nas, ki tu živimo. V občini se v naravi, toliko bolj navdušujejo. Srečo tudi širše. In prav je tako. Že čez tri leta res veliko dogaja na številnih področjih. imamo, da je naša občina tako lepa, da bo minilo 145 let od rojstva Matije Sla- To je še en dokaz, da občina raste, ker imamo toliko možnosti, da smo čisto viča, nekatere ideje za naša prihodnja rastemo mi, njeni občani. blizu naravi, da lahko za nekaj trenutkov glasila pa so že na dlani. Tokrat je Ana Naslovno fotografijo in fotografijo na pobegnemo vsakdanu. Naj bo takih tre- Šonaja poskrbela, da smo pokrili vsa po- zadnji strani glasila je izbrala strokovna nutkov čim več! membna področja kasaštva. S prispevki komisija treh fotografov. Ob fotografije dokazala, da svojo ljubezen do konjev jah, ki ste jih poslali na natečaj, pa ugo- mag. Tjaša Kos in izjemno poznavanje tega športa od- tavljam, kako radi imamo ljudje naravo, lično zlije tudi na papir. kako nas navdušuje. Zdi se mi, da pred

4 Županova beseda

Županov nagovor

V lastnem imenu in v imenu občinske uprave lahko zatrdim, da je pretekli mandat prinesel veliko, tudi proračun smo iz leta v leto povečevali ter dosegli raven, kakršno si naši ljudje zaslužijo. Po- kazali smo, da smo kos zahtevnim črpa- njem sredstev in da v naših krajih znamo realizirati cilje, ki si jih zastavimo. Vse te pridobitve pa na srečo niso le na papir- ju, temveč živijo. Vsak dan jih uporablja- mo, vsak dan se po njih sprehajamo in v njih ustvarjamo nove zgodbe. Mnoge vsebine projektov pa bodo pravzaprav šele skozi leta dobile svoj pravi namen in mi vsi. To, kar smo si pred leti skupaj za- elementi za različne oblike rekreacije, pokazale pravo poslanstvo v kraju. Vsa- dali, je nastalo in nastaja, še zmeraj pa igro in sproščanje, obenem pa je omo- ka nova kvaliteta tako ni namenjena le kaj manjka, ampak raste in vsi smo lahko gočeno tudi izvajanje učnih vsebin. Iz- sedanjosti, temveč generacijam, ki bodo ponosni, ker je vse to naše. Ponosen sem, boljšana je turistična privlačnost kraja, s temi pridobitvami rasle. da lahko soustvarjam skupaj z vami in povečana privlačnost vaškega okolja da imamo kaj praznovati. Predvsem pa kot bivanjskega prostora in potenciala Prihajamo v čas praznovanja 21. obse trudimo, da poleg materialnega gra- za nadaljnji razvoj. Park je zanimiv z vi- činskega praznika. V tem praznovanju dimo tudi skupnost ponosnih in razum- dika zagotavljanja enkratne rekreacijske se zrcali naš odnos do kraja, v katerem nih ljudi, širokih v dejanjih in pogledih infrastrukture za obiskovalce okoliških ustvarjamo in živimo, odraža pa tudi naš ter majhnih v nevoščljivosti, nagajanju term in družin z otroki. Obiskalo ga je odnos do preteklosti, do vsega tistega, in kritiziranju. Oder našega življenja je že tisoče ljudi od blizu in daleč. Letos kar so nam zapustile pretekle generaci- namenjen predvsem našemu delu in tu bomo pričeli z drugo fazo gradnje, ki bo je. V že opravljenem delu človek kaj hitro se lahko izkažemo. Gradimo skupnost, zajemala fitnes pod streho, igrala in gu- lahko uzre preprostost, samoumevnost, našo skupnost, našo Občino v dobrem. galnice za najmlajše ter gostinski obrat saj nam uspešno opravljeno delo lahko Prihodnost je tista, ki je nepopisan list in s teraso in sanitarijami. Tako bomo to hitro prikaže privid enostavnosti, tako v kateri je treba videti, kako pomemben zgodbo dokončali, z idejami in projekti kot takrat, ko pri delu opazujemo prave- je za nas razvoj turizma, kakšne prilož- pa se bomo preselili na gramoznico v ga mojstra in se nam vse njegove kretnje nosti lahko ponujata kultura in šport. bližini. Razmišljamo o kopalni vodi in ve- zdijo enostavne in lahke, kljub temu pa Vse to mora biti poleg infrastrukture in liki zaključeni atraktivni destinaciji. se ob našem morebitnem poskusu izka- šolstva gonilo tega, kar imenujem s poj- Največji skupni projekt prleških občin žejo za bistveno kompleksnejše in težje. mom gradnja skupnosti. Veliko je še za Pomurski vodovod − krak C kljub do- S temi mojstrskimi izzivi se bo srečeval postoriti … A za to ni dovolj posame- končanju gradnje še vedno sili v velike nov občinski svet in stara ekipa občinske znik, potrebni smo vsi, skupaj moramo težave. Upam, da bomo z dovolj mod- uprave. Za novo ekipo ugotavljam, da se razumeti gradnjo infrastrukture in je ne rosti in čim manj denarja uspeli uredili je pomladila in ponežila. V našem občin- samo želeti, temveč jo privoščiti tudi tis- pogodbena razmerja in sprejeti enotno skem svetu imamo namreč med trinaj- tim v sosednji vasi. Načrtov ne bo zmanj- ceno storitve, ki bo glede na vložena stimi člani kar 5 občinskih svetnic. To je kalo. sredstva vsekakor višja od sedaj veljav- največji odstotek v pomurskem merilu. Tudi letos je kar nekaj razlogov za zado- ne. Kar smo zgradili, je treba pač plačati Verjamem, da bo mnogo lepše delati, voljstvo. V občinskem svetu stremimo in tako bomo kljub dražji investiciji, vsaj vsekakor pa to ne pomeni, da ne bo še k temu, da vlaganja porazdelimo v vse upam, naslednjih nekaj desetletij varni s naprej zahtevno. dele naše občine, seveda glede na pot- čisto pitno vodo. Majhne skupnosti so zelo pomembne, rebe tam živečih ljudi. Zagotoviti želimo Kar se tiče ostalih infrastrukturnih objek- ker se lahko zavzamemo za razvoj in sto- torej enakomeren razvoj vseh naših vasi tov, imamo v gradnji most v Logarovcih rimo ogromno zase. Predvsem pa lahko in ljudem v njih zagotoviti dostojno živ- in krajšo cesto na Grabah. Pred slabim gradimo bolj zdrave temelje za naš jut- ljenje. letom smo slavnostno odprli največji ce- rišnji dan. V sklopu operacije »Park doživetij Križev- stno-infrastrukturni projekt naše občine Koliko je vredna naša občina? Toliko, kot ci«, ki je bil sofinanciran s strani Evrop- – cesto v Bučečovcih. Gre za celovito in zanjo storimo sami! Sami jo oblikujemo skega kmetijskega sklada za razvoj po- moderno sanacijo ter novogradnjo. in sami moramo drug drugemu kazati deželja, je Občina Križevci v Borecih, v smer in pot naprej. Ideje, ki jih skupaj gozdu ob športnem centru, uredila prvi razvijamo, nastajajo in živijo. Tu ni po- del rekreativnega parka v naravnem memben posameznik, ampak skupnost, okolju, v katerem se nahajajo številni

5 Županova beseda

Letos imamo približno enako velik pro- gasilstva, kmetijstva in drugega interes- ge poti,« je misel Winstona Churchilla, s jekt, ki je v gradnji, in sicer rekonstruk- nega združevanja, saj ugotavljamo, da katero nas nagovori, da lahko opišemo cijo ceste Boreci-Logarovci s kolesarsko je to odlično naložen občinski denar, ki trud, ki je potreben za dosego ciljev v živ- stezo. se bogato obrestuje. Tudi v prihodnje si ljenju. Človek v življenju prehodi mnogo Veseli me in končno lahko po mnogih bomo prizadevali kar najbolje podpirati poti. Nekateri ljudje hodijo le po svojih letih truda rečem, da bo država pričela društva in jim pomagati pri delovanju. poteh do svojih ciljev, drugi pa poleg z odkupi zemljišč na trasi državne ceste Pred zaključkom bi izpostavil še dva po- svoje poti prehodijo še mnogo drugih R2-439 v odseku od Lukavcev do Lo- membna dogodka: mednarodni kiparski in prispevajo k doseganju skupnih ciljev. garovcev. Če bo država uspešna z od- simpozij v okviru festivala RePanonia, Tako namenijo svoj prosti čas humani- kupom zemljišč, bodo po zagotovilih kjer se je ob ustvarjanju svetovno znanih tarnemu delu, športnemu udejstvova- Direkcije RS za ceste še letos izbrali izva- umetnikov in kakovostnem spremljeval- nju, delu na področju kulture, vzgoje in jalca gradnje, ki naj bi se pričela nasled- nem programu dogajalo vsak večer na izobraževanja ali delu na gospodarskem nje leto. štirih odrih in zanimivih lokacijah naše področju. V vsako dodatno delo, ki ga Letos večji zalogaj predstavlja zame- občine. Združili so umetnost, koncerte, posameznik opravi, vloži mnogo truda, njava cementno-azbestnih vodovodnih izobraževanje, šport, tabor in ekologijo. prostega časa, ljubezni, požrtvovalnosti, cevi od Križevcev do Stare Nove vasi. Ob- Edinstven balzam za dušo v poletnih ve- na koncu pa uspehe žanjemo vsi. Čeprav stoječe so dotrajane in porozne. Upam čerih. je Churchill rekel, da ljudje iz sladkorja na pridobitev še ostalih prepotrebnih V okviru dogodkov občinskega praznika ne bi zmogli vseh naporov, pa so ti ljud- dovolitev služnosti lastnikov zemljišč na je tukaj še Prleška gibanica, ki daje ustre- je vendarle »sladkorčki« v našem okolju. predvideni trasi. zen impulz razvoju turizma in trženju Njihovo delo zaznamuje življenje v kraju, Letos je 100. obletnica priključitve Prek- lokalnih proizvodov. Letos bo ta v novi ga na svojstven način polepša, popestri murja in združitve prekmurskih Sloven- preobleki in z drugačnim konceptom. in za vedno pusti pečat v njegovi zgodo- cev z matičnim narodom. Eno izmed To nas postavlja pred nove izzive zlasti vini. To so ljudje, ki izstopajo iz povpre- ključnih vlog pri tem je imel naš rojak iz na področju razvoja ponudbe in trženja. čja. Občina potrebuje takšne ljudi, da Bučečovcev dr. Matija Slavič. V spomin in Rdeča nit obeh predstavljenih projek- je lahko uspešno in prijetno življenjsko ponos na našega vsestranskega velikana tov je promocija občine in povezovanje okolje. bomo v Anini kapeli pri cerkvi naredili turistične ponudbe. Poudariti moram, Spoštovani občani, ob našem 21. ob- zanimivo spominsko sobo, uredili oko- da gre za ambiciozno zastavljena in ve- činskem prazniku vam izrekam iskre- lico in prestavili njegov doprsni kip na likopotezna projekta, ki lahko rasteta in ne čestitke! Hkrati pa vas vse vabim na vidnejše mesto. V sklopu tega sofinan- postaneta vidnejša v regiji in Sloveniji le, svečanost ob občinskem prazniku, na ciranega projekta bomo preuredili par- če ju bomo občani vzeli za svoja in so- slavnostno prireditev občinskega sveta s kirišče med slaščičarno in gostilno Šadl delovali, pa naj bo to z nastopi ali obiski podelitvijo priznanj letošnjim nagrajen- ter prenovili, posodobili in osvežili park posameznih dogodkov. cem, ki bo v petek, 6. septembra 2019, pred občino. Za zaključek želim nameniti pozornost ob 18. uri v Kulturnem domu v Križevcih. Ves čas vlagamo v skupne objekte, kot našim nagrajencem, ki ste jih občani v so kulturna dvorana, gasilski domovi, različnih oblikah organiziranja prepoz- mag. Branko Belec avtobusna postajališča, javne površine, nali kot nosilce pozitivnega, srčnega, mag. Lidija Domanjko šola in vrtec. Spodbujamo društveno boljšega. »Če bi bili iz sladkorčka, zago- dejavnost na področju kulture, športa, tovo ne bi zmogli prepotovati tako dol-

6 Kolumna

Medsosedska polžereja

V naši lepi domovini Sloveniji se zadnje venski polž! Temu primerno se je v eni čase veliko piše o medvedih in volko- izmed revij glasil naslov Zakaj pobijati vih in se krešejo menja (beri krega), ker polže, če jih lahko rešite na prijazen nase prosto sprehajajo po naseljih. Nekate- čin? Avtorica zapisa nas je podučila, da rih to ne moti, predvsem tistih, ki živijo naj polže poberemo v vedro in jih pri- v predelih Slovenije, kjer medveda ali jazno odnesemo proč od našega vrta v volka na betonu težko srečaš. Tisti, ki pa bližnji gozd … na svojih pašnikih zjutraj najdejo pravi V občini Križevci se na različne načine masaker na svojih živalih, pa ravno niso spopadamo z odstranitvijo teh polžev. najbolj navdušeni nad prosto sprehaja- Tudi s pobiranjem v vedro. Pridna ob- jočimi se ljubkimi medvedki in volkci. čanka jih je nek večer nabrala preko 500. Pri nas v Prlekiji, na teritoriju Občine Toda ni jih odnesla v bližnji gozd ali na Križevci, medvedov sicer ne srečujemo, sosedov vrt, ampak jih je (kako naj to imamo pa druge resne težave, o katerih zapišemo, da ne bo vik in krik) evtana- se krešejo mnenja. O teh širna Slovenija zirala. čisto nič ne piše in se seveda lahko hitro V zadnjih letih lahko na dvoriščih opa- počutimo zapostavljeni ali, bog ne daj, zimo tudi kar neko posebno vrsto rac, celo drugorazredni. Ena izmed takih te- indijske tekačice, ki cel dan pridno po- Vsaka podobnost teme s pridobivanjem žav je seveda rdeči polž – španski lazar. birajo polže. In tako se je dogajalo tudi soglasij lastnikov zemljišč za potrebe obči- Starejši občani se jih ne spomnijo, razen v eni izmed šestnajstih naseljih naše ne in z aktualnimi dogodki v zvezi z distri- tistih s hišico, ki smo jih včasih nabirali občine. Račke so pobrale vse polže na buterjem pitne vode je lahko zgolj naključ- in prodajali v Italijo, izkupiček pa je šel domači trati in so odšle še na sosedo- na ali je lahko plod domišljije bralca. za nakup ene ali celo dveh or na gasilski vo. Za čuda je to prispevalo še k boljšim veselici (ORA je brezalkoholna osvežilna medsosedskim odnosom, vsi so bili za- Miran Ros pijača rumene barve v znameniti 0,33 dovoljni, sosedje in race. Tako so race Ema Horvat dcl steklenici). svoj teritorij pobiranja polžev iz dneva Torej, če rdečih polžev starejši ljudje ne v dan povečevale, še k drugemu sosedu pomnijo, zna biti resnica, da so ti polžki k in naslednjemu ... Toda vsega lepega je nam migrirali z Iberskega polotoka, čisto enkrat konec! Ko so se race premaknile z juga Španije. To tezo potrjuje tudi ura- k novemu sosedu preko asfaltnega do- dna spletna stran Ministrstva za okolje voza prejšnjega soseda so nastale teža- in prostor, ki je dotičnega polžka uvrstilo ve. »Race preko mojega asfalta ne bodo med sto najbolj invazivnih tujerodnih hodile!« je zapovedal lastnik parcele, ki vrst živali. Tako bi se jim moralo slabo so jo en dan prej taiste race očistile pol- pisati, saj jih je skladno z direktivo EU, žev. Indijske tekačice pač ne letijo, am- podobno kot z ambrozijo, treba (lepo re- pak pešačijo, in tri metre širok asfalt je čeno) eliminirati. Toda Slovenci smo Slo- za njih bila edina sprejemljiva pot do so- venci, ki poznamo več resnic, kot nam sednje parcele. Tako sta se medsosedska je v preteklosti to dopovedoval vidni in ljubezen in razumevaje v trenutku kon- vplivni politik. čali. Verjetno lastniku asfalta v ušesih še Druga resnica ali strokovno mnenje pa vedno odzvanjajo v preteklosti izrečene govori, da je španski lazar domorodna besede nekega lokalnega politika, ki je vrsta, torej se ni priplazil iz Španije v na enem izmed lokalnih radiev v zvezi z 2711 km oddaljene Križevce, ker je ne- umestitvijo daljnovoda Cirkovce-Pince koliko gensko spremenjen od avtoh- poslušalcem jasno in glasno povedal, da tonega kolega polža, ki še vedno živi v oni niso proti daljnovodu, ampak so pro- Španiji. Študija sicer ne govori o tem, da ti, da se spelje po njihovi občini! polž rabi približno 170 let, da se priplazi Rešitev bi lahko bila morda tudi, če bi v Križevce in da se v tem času verjetno lahko lastnik svojim racam zjutraj, pre- lahko pri njem ali v njem kaj spremeni. den so odvandrale na pohod, obrazložil, Če je ta polž avtohtona domača vrsta da lahko koristijo tudi hodnik za pešce plazilca, ga ne gre tako enostavno samo ob cesti, ko se selijo od soseda k sosedu pobijati in nesmiselno odstranjevati, pa in bi bilo vse v redu. Vsi srečni, vsi zado- čeprav en mali polžek rabi kar 600 g so- voljni! Toda kaj, če ne govorijo istega je- late, da postane velik kleni domači slo- zika …

7 Investicije

Nadaljevanje projekta zamenjave vodovodnih cevi

V sredo, 29. maja 2019, sta župan Obči- ne Križevci mag. Branko Belec in direktor podjetja Hermes GP, d. o. o., iz Dornave Jernej Zver podpisala gradbeno pogodbo v vrednosti 270.244,86 EUR. Predmet pogodbe je druga faza zamenjave az- bestno-cementnih cevi na relaciji Kri- ževci - Stara Nova vas. V prvi fazi, ki se je izvajala lani ter delno letos spomladi, so zamenjali vodovodne cevi na odseku od naselja Boreci do Osnovne šole Križev- ci. Druga faza, dolžine 1150 metrov, pa zajema odsek od vrtca Križevci do gasilskega doma v Iljaševcih. Cevi so iz nodu- larne litine DN150. V projekt je vključena tudi zamenjava obstoječih hišnih prik- ljučkov. Predvidena trasa poteka večji Rajnar, s. p., iz Murske Sobote. del po njivskih površinah, prečka pa tudi V Načrtu razvojnih programov Občine več javnih poti. Križevci ostaja še nadaljevanje projekta Projekte je izdelalo podjetje ZEU, d. o. o., zamenjave vodovodnih cevi do naselja iz Murske Sobote, nadzor nad izvedbo Stara Nova vas, in sicer predvidoma v investicije pa bo izvajal Inženiring Štefan prihodnjih dveh letih. mag. Lidija Domanjko Občina Križevci bo financirala obnovo mosta v Logarovcih

Župan Občine Križevci mag. Branko Be- lec in direktor podjetja Hermes GP, d. o. o., iz Dornave sta v ponedeljek, 10. junija 2019, podpisala gradbeno pogodbo za gradnjo mosta v Logarovcih. Znesek pogodbenih del znaša 119.229,60 EUR z DDV. Projekt zajema rekonstrukcijo obstoje- čega dotrajanega mosta na lokalni cesti v Logarovcih čez potok Stara Globetka. Obstoječi most ima več razpok, robni venci so polomljeni, most pa je tudi pre- ozek. Predvidena je popolna rušitev ob- stoječe mostne konstrukcije, izgradnja ti znaša 10,30 m. Svetla odprtina mosta končanje del je 20. september 2019. Na novega mosta in prilagoditev cestišča znaša 2,1 m x 8,0 m. Most je v celoti ar- območju izvajanja investicije bo popolna lokalni cesti LC 223161 v dolžini 52 mirano betonska konstrukcija. na zapora ceste, obvoz bo urejen. metrov s prilagoditvijo obstoječih ko- Projektno dokumentacijo je izdelalo munalnih vodov. podjetje ZEU d. o. o. iz Murske Sobo- mag. Lidija Domanjko Širina mosta je 6 m voznega pasu, enote, gradbena dela bo izvajalo podjetje stranski robni venec širine 75 cm ter Hermes d. o. o. iz Dornave, nadzor nad dvosmerna kolesarska steza širine 2,5 m. gradnjo pa bo izvajal Inženiring Štefan Skupna širina mosta z ostalimi elemen- Rajnar s. p. iz Murske Sobote. Rok za do-

8 Investicije

Občina Križevci dobila prvo električno polnilnico

Občina Križevci je v lanskem septembru predala svojemu namenu prvo polnilnico za električna vozila. Polnilnica je na- meščena na parkirišču pri vaškem jedru v Križevcih, polnjenje vozil pa je brez- plačno. Občina Križevci spodbuja trajnostno mobilnost in optimizacijo motornega prometa, zato je uspešno kandidirala na javnem razpisu Eko sklada in pridobila sredstva za nakup polnilne postaje. Električna polnilnica je eden izmed Polnilna postaja v Križevcih omogoča ukrepov trajnostne mobilnosti, saj po- polnjenje dveh vozil hkrati, opremljena leg brezplačnega polnjenja uporabniki je z dvema standardnima vtičnicama in električnih vozil sporočajo, da varujejo je proizvod slovenskega proizvajalca Et- okolje in sledijo sodobnim trendom. rel. mag. Lidija Domanjko

Pričelo se bo z deli za rekonstrukcijo lokalne ceste Boreci-Logarovci

V četrtek, 25. julija 2019, je podžupan Občine Križevci Bogomir Gaberc pod- pisal gradbeno pogodbo v vrednosti 595.647,85 EUR, in sicer z izbrano gospodarsko družbo GMW, d. o. o., iz Turjancev, ki jo zastopa direktorica Petra Weindor- fer. Gospodarska družba GMW, d. o. o., je podala skupno ponudbo z gospodarsko družbo Legartis, d. o. o., iz Lendave, ki jo zastopa direktor Matjaž Hozjan. V okviru predmetne investicije se bo rekonstruirala obstoječa lokalna cesta v na minimalno širino cestišča 5,5 me- lesarje, in sicer z izgradnjo nove kolesar- dolžini 1320 metrov in hkrati izgradila trov. Uredilo se bo tudi obojestransko ske steze ob levi strani lokalne ceste LC dvosmerna kolesarska steza, in sicer od odvodnjavanje, zamenjava obstoječih 223181 Boreci–Logarovci, katere širina pred leti rekonstruirane lokalne ceste in cevnih propustov ter ureditev dovozov. bo minimalno 2 metra. Kolesarska steza izgrajenega hodnika za pešce v naselju Prav tako se bo uredil podhod za dvo- bo ločena od lokalne ceste z obstoječim Boreci do priključka na regionalno cesto živke v dolžini 18 metrov ter postavila lokalnim jarkom. R2-439 Križevci–Senarska v naselju Lo- zaščitna ograja za dvoživke v dolžini 100 Rok za izvedbo gradbenih del je do 15. garovci. metrov, kar je v skladu s pogoji Zavoda novembra letos, nadzor nad izvedbo del Obstoječa širina ceste je od 4,0 do 4,5 Republike Slovenije za varstvo narave, bo vršil Štefan Rajnar iz Murske Sobote. metrov, bankine so pogreznjene, na OE Maribor. Strošek nadzora znaša 5.890,16 EUR. cestišču so se pojavili večji posedki in Občina Križevci s predvidenimi ukrepi mrežaste razpoke. Naročnik je s pro- želi v okviru prostorskih možnosti izbolj- mag. Lidija Domanjko jektom predvidel ureditev enostranske šati obstoječe stanje dotrajane asfaltne dvosmerne površine za pešce in kole- površine in posledično izboljšati pro- sarje ter širitev obstoječe lokalne ceste metno varnost, posebej za pešce in ko-

9 Iz občinske hiše

Andrej Weis – dobitnik priznanja s plaketo in listino

Andrej Weis je član Športnega društva zastopa ekipo Kasač. V topli polovici leta Križevci in Prostovoljnega gasilskega najraje obuje nogometne čevlje, z ekipo društva Iljaševci. Kot 15-letni deček je veteranov Križevci pa že 7. leto tekmuje pristopil k nogometni sekciji KMN Kri- v Medobčinski ligi malega nogometa na ževci pod tedanjim vodenjem Pavla travi. Zorka, ki mu je bil velik vzor poštenega, Leta 1990 je pristopil k Prostovoljnemu delavnega in s športom zasvojenega člo- gasilskemu društvu Iljaševci in po le- veka. Do 20. leta je treniral in tekmoval v tih usposabljanj, sprva za operativnega medobčinski in pozneje v 2. državni ligi gasilca, nato nižjega časnika in pozneje malega nogometa. Pri 23. letih je postal gasilskega častnika, se je izobraževal še predsednik Športnega društva Križevci, za strojnika, nosilca dihalnega aparata in v katerem je z nogometno ekipo tek- mentorja mladine. Leta 2010 je kot po- moval v Ligi na travi in se 5-krat veselil veljnik društva prevzel vodenje operati- naslova občinskega prvaka, pozimi pa ve in svoje delo zelo uspešno opravljal skupaj s prijatelji zastopal ekipo Petrol vse do 2019. Njegov cilj je bil primerno v zimski ligi trojk na odboj, kjer so prav opremiti in usposobiti operativne gasil- Andrej Weis tako vrsto let bili v samem vrhu lestvice. ce za posredovanje na intervencijah, kar ter ureditev vasi za dobro počutje vašča- Skupaj s člani društva so urejali športni mu je z veliko voljo članov gasilskega nov. center, ki je še vedno njegovo največje društva tudi uspevalo. Zadnjih 6 let kot Največjo motivacijo pa mu seveda pred- veselje, ko je urejen, pokošen in poln mentor mladine izobražuje mlade v do- stavlja družina. Ko se vrne domov in iz rekreacije željnih članov, med katerimi mačem društvu in Gasilski zvezi Križevci. kuhinje zadiši ženino kosilo, iz otroških je tudi sam. Vsako leto išče nove izzi- Zadnji dve leti sob pa se sliši narodna glasba harmoni- ve in dodatke za rekreacijo v športnem je v gasilskem kvizu z ekipo mladincev ke ter zvok violine, pozabi na vse skrbi, ki centru, saj želi, da bi se ljudje v njem pri- postal regijski prvak in se uvrstil na dr- so se nabrale čez dan. jetno počutili, sprostili in rekreirali. Kot žavno tekmovanje. pravi športnik se rad pomeri v različnih Kot občinski svetnik v letih 2010–2019 Predlagatelj: Socialni demokrati – športnih panogah. Tako se je preizkusil si je prizadeval za ureditev gasilskih do- občinska organizacija Križevci, še v namiznem tenisu, pozneje pa tudi mov, cest, javnih poti, javnega vodovo- Vaški odbor Iljaševci v pikadu, kjer je leta 2010 postal občin- da, igrišč pri osnovni šoli, prav tako pa za ski prvak, danes pa v občinski ligi pikada pošteno sofinanciranje društevv občini Janez Šrajner – dobitnik pisnega priznanja Občinskega sveta

Za dolgoletno aktivno in požrtvovalno je tako ali drugače sodeloval pri izgradnji delo v domačem kraju gre nagrada v mostu, navozu zemlje in na regijskem roke Janeza Šrajnerja iz Stare Nove vasi. tekmovanju sekačev lastnikov gozdov. Dandanes je malo ljudi, ki prostovoljno Aktivno sodeluje tudi pri Rdečem križu in brez plačila za svoje delo pomagajo v in v številnih odborih ter je vedno prip- prid lokalne skupnosti, domačih društev ravljen pomagati. in organizacij. Kljub delu na kmetiji, ki V gasilsko društvo je vstopil leta 1982. ga nikoli ne zmanjka, se Janez aktivno Opravljen ima tečaj za vodjo enote in vključuje v delo vaškega odbora. Poseb- strojnika, hkrati pa je tudi predsednik di- no zaslugo ima pri organizaciji izkopov sciplinske komisije. jarkov, gradnji številnih propustov, ure- janju cest in melioracijskih jarkov. Prav Predlagatelj: PROSTOVOLJNO GASILSKO tako je aktiven v gasilskem društvu, kjer DRUŠTVO STARA NOVA VAS Marko Šrajner

10 Iz občinske hiše

Majda Vrbnjak – dobitnica pisnega priznanja Občinskega sveta

Majda Vrbnjak je oseba, ki je že vrsto z društvom Kelih izjemno aktivna pri let zelo aktivna na različnih področjih, promociji prleške gibanice, saj je na predvsem pa je ženska, ki s svojo ener- številnih kulinaričnih delavnicah in do- gijo, dobroto in prisrčnostjo nesebično godkih poskrbela, da so si vsi zapomnili, pomaga tako številnim društvom v vasi kako poteka priprava te tradicionalne kot tudi posameznikom. prleške sladice. Nesebično pomaga in Je ženska, ki obožuje naravo, predvsem speče tudi do 50 prleških gibanic letno rože. Njen vrt je ponos vasi Ključarovci, samo za večanje prepoznavnosti prleške občine Križevci in Prlekije. Zanj že dese- gibanice. Kot predsednica RK Ljutomer tletja skrbi s posebno naklonjenostjo, – KORK Ključarovci s polno mero odgo- za kar je prejela več priznanj. Turistična vornosti opravlja vse aktivnosti, poleg zveza Slovenije ji je leta 1994 podelila tega pa pred decembrskimi prazniki s priznanje s pečatom gostoljubnosti za sovaščanko razdelita darila vsem obča- bogat izbor trajnic v kategoriji Jana – naj nom, starejšim od 80 let. Zelo aktivno vrt. Fotografije vrta so v knjigi Čudoviti sodeluje tudi s Športnim društvom Klju- vrtovi Slovenije (26 zasebnih okrasnih čarovci. Ko je treba pomagati, je vedno Majda Vrbnjak vrtov), leta 2010 je bil Naj vrt po mnenju na voljo. To njeno vrlino so člani špor- mlajšim, ki jih povezuje s starejšimi. In bralcev Večera v prilogi Zeleni kvadrati. tnega društva prepoznali takoj. Vsaj del- prav to povezovanje vaščanov različnih Še zdaj se z ljubitelji urejene narave in no so se ji oddolžili že leta 2009, ko so generacij je tisto, za kar smo ji sovaščani vrtov marsikdaj sprehodi med cvetlica- v okviru akcije Nedeljskega organizirali najbolj hvaležni. mi, vedno pa poskrbi, da obiskovalci od Podoknico Majdi. Kot članica Gasilskega vsepovsod ne odhajajo brez spoznanja, društva Ključarovci seveda sodeluje tudi Predlagatelji: VAŠKI ODBOR KLJUČA- da je Majda tudi prava Prlečka, prijazna, z gasilci. ROVCI, KULTURNO, TURISTIČNO IN dobrosrčna in odlična gostiteljica. Majda Vrbnjak je srce vasi Ključarovci. IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO KELIH, Nezavedno v vasi povezuje društva, Nezavedno je črpalka dobrega družab- RK LJUTOMER - KORK KLJUČAROVCI, saj je vedno pripravljena priskočiti na nega življenja v vasi. Je ženska z neusah- ŠPORTNO DRUŠTVO KLJUČAROVCI IN pomoč. Zadnjih 5 let je v sodelovanju ljivo energijo in velikim srcem, je zgled GASILSKO DRUŠTVO KLJUČAROVCI

Manica Sušec – dobitnica pisnega priznanja Občinskega sveta

Manica je aktivna in vidna članica KUD času in odražajo vsakdanje življenj- Križevci pri Ljutomeru že od leta 2002. ske situacije, radosti in tegobe, ki ga Že odkar se je včlanila, pleše pri Folklor- zaznamujejo. Iz njih veje poznavanje ni skupini, ki jo zadnji dve leti tudi vodi. življenja malega človeka in humor ob Od leta 2005 aktivno sodeluje pri gleda- spopadanju z vsakdanjimi težavami. V liški sekciji, zadnja štiri leta je tudi njen tem času je napisala več kot 20 skečev, vodja. V tem času je igrala različne vloge v katerih je s svojimi soigralci nastopala v osmih celovečernih predstavah. Odkar na prireditvah KUD Križevci. Skeči so se je število članov gledališke sekcije za- bili zaigrani kot vložki med folklornimi radi preselitev ali zaposlitev zmanjšalo, predstavami ali kot samostojne točke. nastopa sekcija s skeči oziroma krajšimi Nastopali so tudi na mnogih prireditvah predstavami. Vsa besedila za skeče, drugih društev in ostalih dogodkih v odigrane v tem času, je napisala prav občini in izven nje (Društvo upokojen- Manica. Prilagojeni so današnjemu cev, Društvo kmečkih žena, Društvo 29a in ostala društva). Manica Sušec

11 Iz občinske hiše

Leta 2007 je sodelovala tudi z OŠ Križev- spadajo k pripravi in izvedbi prireditev. Boreci. Kot brezposelna oseba se vklju- ci pri Ljutomeru in z učenci pripravila in En mandat je bila tudi tajnica KUD Kri- čuje v prostovoljno delo v Veržeju, kjer režirala igro, s katero so nastopili. ževci pri Ljutomeru. pomaga pri izvedbi lončarskih delavnic. Aktivno sodeluje v ostalih sekcijah KUD Sodeluje z ostalimi društvi v občini in Manica je oseba, brez katere bi si danes Križevci pri Ljutomeru: v literarni in li- izven nje. Občasno vodi in povezuje težko predstavljali delovanje KUD Kri- kovni sekciji ter sekciji za ohranjanje kul- njihove prireditve, hkrati pa je članica ževci pri Ljutomeru in nasploh kultur- turne dediščine, in sicer z recitacijami, še nekaterih drugih društev in organi- no delovanje v občini, saj s polno mero branjem tekstov, pripravo scen za prire- zacij. Od leta 2001 je članica Krajevnega odgovornosti opravlja vse aktivnost. ditve in njihovim povezovanjem, pripra- odbora Rdečega križa Boreci, od leta Prepričani smo, da si zaradi vsestranske- vo ali sodelovanjem pri pripravi razstav, 2016 pa tudi članica Kunštnih Prlekov, ga delovanja zasluži Občinsko priznanje. pripravi daril za konjarje in konje ob s katerimi nastopa in se predstavlja po blagoslovu konjev ter vsa ostala dela, ki vsej Sloveniji. Zelo aktivno deluje v PGD Predlagatelj: KUD Križevci pri Ljutomeru Nova sestava Občinskega sveta

Leto 2018 je bilo volilno leto. Po dr- vanji, zato si je želel pri tem soodločati. valstva o pomenu trajnostnega ravna- žavnozborskih volitvah so jeseni sle- Zavzema se za enakopraven razvoj ce- nja z okoljem, trajnostno rabo naravnih dile še lokalne. Marsikje so volitve lotne občine. Pravi, da je prva dobrina virov, povečati dostopnost do javnih prinesle spremembe, menjali so se zdrava pitna voda, odvajanje in čiščenje storitev in predvsem narediti podeželje župani, svetnice in svetniki. odpadnih voda in opozarja, da nimamo privlačno za delo in bivanje. V naši občini so volitve potekale do- povsod enakih možnosti. Druga dobrina kaj mirno. Skupno je glasovalo 1472 so primerno urejene cestne povezave, Danijel Lesničar, prvi mandat volivcev, od tega 679 volivcev v volil- kolesarske steze in pešpoti, tretja rekre- ni enoti št. 1 in 793 volivcev v volilni acijske možnosti in športna igrišča, kot Pravi, da kot občinski svetnik občankam enoti št. 2. Vse novoizvoljene svetnice četrto dobrino navaja enakomerno do- in občanom vedno znova dokazuje, da in svetnike smo prosili za odgovor na segljivo požarno varnost s pomočjo pro- je tukaj in zdaj, in da mu ni vseeno, v dve vprašanji. Zanimalo nas je, kate- stovoljnih gasilskih društev. Njegova vi- kakšni družbi bomo živeli. Politika sama ri mandat občinskega svetnika op- zija je tako enakomeren razvoj, čim bolj ne bo naredila potrebnih sprememb, da ravljajo. Razlog za vložitev kandida- čista narava, zdrava pitna voda, počasen bi se približala ljudem, če se v politiko ne ture je bil zagotovo povezan z vizijo razvoj občine iz kmetijske v gospodar- bomo aktivno vključevali. Trdi, da niko- razvoja občine, zato se je drugo vpra- sko manj odvisno občino, zagotavljanje li ni obljubljal neuresničljivega, obljubi šanje vezalo na njihovo vizijo. Odgo- novih delovnih mest in obstanek mladih lahko samo to, da bo še naprej delal poš- vore smo povzeli v krajših predstavi- v občini, medsebojno razumevanje in teno in podpiral enakomerni razvoj vseh tvah. poslušanje občanov, prijetno sobivanje krajev v naši občini. Ljudi, ki so mu na in soodločanje o naši bodočnosti ter čim volitvah zaupali, ne bo razočaral, ostale David Antolin, prvi mandat boljša informiranost občanov. pa bo s svojim trdim delom prepričal, da mu v bodočnosti še bodo. Vedno se bo Za kandidaturo se je odločil, ker želi Helena Krajnc, prvi mandat žrtvoval, da bodo srečni drugi, saj je sre- pomagati pri razvoju občine. V prvem ča drugih tudi njegova sreča. mandatu želi, da je občina prijazna mla- Delo lokalne samouprave oziroma ob- dim družinam, da so pogoji za bivanje in čine jo zanima že več let. Med študijem Anton Lovrenčič, četrti mandat gradnjo dobri. Posledično je potrebno je svoje raziskovalne naloge, pozneje pa urediti pločnike in kolesarske steze po tudi diplomsko in magistrsko delo po- Ker je razvoj občine odvisen predvsem vaseh. Prizadeva si, da bi občani vzdrže- svetila temam, ki se nanašajo na občino od župana, vodstva, občinske uprave in vali čistočo in cenili lepoto naše občine. Križevci. Kot del zaključnega magistrske- svetnikov ter seveda vseh občanov, ki Želi, da se uredi okolica Gajševskega ga dela je leta 2016 pripravila Projektno živijo v njej, moramo vsi skrbeti za njen jezera in izkoristijo naravne danosti za zasnovan strateški razvojni plan občine razvoj, vsak po svojih močeh, z znanjem turistično zanimivost v občini. Upa, da Križevci, kjer je svojo vizijo strnila v na- in pripravljenostjo pa tudi aktivno sode- bomo uspeli v Križevce privabiti mlade- slednjo poved: Postati okoljsko in družbe- lovati pri tem. Veliko projektov se prav ga zobozdravnika, da bodo naši otroci in no zavedna, podjetno naravnana občina, zaradi nasprotovanja posameznikov iz- odrasli imeli dobro oskrbo. ki skrbi za kakovostno in varno življenje vaja predolgo: na primer ceste, vodovod svojih občanov. Da bi to vizijo izpolnili, je in ostale komunalne zadeve. Pravi, da je Bogomir Gaberc, četrti mandat, tretjič prepričana, da moramo s skupnimi moč- obrtna cona slab primer. Namesto novih imenovan za podžupana mi poskrbeti, da se dvigne ekonomska delovnih mest imamo tam Bioplinarno, moč našega območja preko učinkovite ki nam ni v ponos, in parkirišče starih Križevsko občino imenuje kar moja ob- podpore razvoju podjetništva, turizma gradbenih strojev. Upa, da se takšne čina. Želi si, da bi bilo življenje v občini in kmetijstva, zagotoviti vračanje mladih stvari ne bodo več dogajale. prijetno in v skladu z njegovimi pričako- izobraženih ljudi, dvigniti zavest prebi-

12 Iz občinske hiše

Turizem v naši občini ne zaživi, nimamo sodelovati pri oblikovanju odločitev, ki soustvarja podobo naših vasi. Ponosna niti turističnega društva, ki bi to mrtvilo se jih dotikajo in bi jih želeli izboljšati. je na dosedanje dosežke naše občine. S pognalo naprej. V sedanjem sestavu ob- Meni, da se občina Križevci pozitivno svojim delom želi prispevati k zdravi in činskega sveta je večina novih obrazov razvija na vseh področjih delovanja: varni prihodnosti vseh generacij naših in prepričan je, da se bo to poznalo tudi turizma, gospodarstva, ohranjanja kul- občanov. ob koncu mandata. turne dediščine in promocije občine. Nadaljnji razvojni potencial občine vidi Frančiška Rakuša, četrti mandat Milan Majcen, drugi mandat v ureditvi in promociji Gajševskega jezera in njegove okolice ter v promociji Za svetniško kandidaturo se je odločila, Za kandidaturo se je odločil na osno- parka doživetij. Prav tako je zagovorni- ker meni, da ima dovolj izkušenj in zna- vi nagovarjanja stranke SD. Ker živi v ca ohranjanja kmetijskih obdelovalnih nja. Pravi, da je ženska, ki želi svoji občini Ščavniški dolini, je prepričan, da je zdaj površin, zato namesto novogradenj v in svojim vaščanom z zavzetim delom zadnji čas, da tudi tukaj občina vloži več občini podpira obnavljanje starih, že za- omogočiti lepše in dostojnejše življenje. sredstev v razvoj infrastrukture, športa, puščenih in obnove željnih kmetij in hiš. Najbolj se zavzema za starejše občane, kulture …, da bi s tem zagotovili enako- V občini je vedno več ponudnikov kako- socialno šibke, mlade družine, urejeno meren razvoj po celotni občini. Seveda vostnih, domačih in pristnih izdelkov, ki infrastrukturo, pa tudi za zdravo življenje je velikega pomena izgradnja državne lahko z dodatno spodbudo s strani obči- (šport, rekreacija, voda itd.). Do konca ceste Lukavci-Berkovci, ki je v pristojno- ne doprinesejo k širjenju dobrega glasu mandata želi še naprej zavzeto in odgo- sti države, zato je mnenja, da svetniki iz in promociji občine. Nenazadnje pa upa, vorno sodelovati v občinskem svetu. njihove volilne enote lahko pripomorejo da bo kot svetnica lahko tudi aktivno k hitrejši in kakovostni izgradnji le-te. Na pripomogla k pridobivanju evropskih Branko Slavinec, tretji mandat področju športa se bo zavzemal za večja sredstev, ki omogočajo nadaljnji razvoj vlaganja s strani občine, saj so športno- občine. Ponos, razvoj, pripadnost. Vse te bese- -rekreacijski objekti bistvenega pomena de so ga vodile, da se je tretjič odločil za za zdravje občanov. Njegova tiha želja je, Anton Petovar, tretji mandat kandidaturo. da bi občina Križevci zgradila tudi teni- Ponosen je, da je občan manjše, ampak ško igrišče, seveda pa bo trebna začeti Razlog za odločitev je bila težnja k ena- po srcu zelo velike pomurske občine, ki konkretno razmišljati tudi o novi športni kemu razvoju občine na območju Mur- je v zadnjem obdobju v fazi razcveta na dvorani. skega polja - Ščavniške doline. Trdi, da področju gospodarstva, kmetijstva, hu- še vedno ostaja razlika v razvitosti – ka- manitarnosti, športa in turizma. Njegovo Luka Mlaker, prvi mandat nalizacija, lokalne ceste, oskrba s pitno delovanje je tako kot do sedaj usmerje- vodo, kolesarske steze in nenazadnje no k dvigu mentalitete v občini, zapol- Kot svetnik si bo v tem mandatu priza- športno- rekreativno življenje ... To so niti prazne prostore za bivanje v naših deval, da se bodo uredile javne poti in projekti, ki jih občani Ščavniške doline vaseh in stremeti k boljšim razmeram za jarki, ki v preteklosti še niso bili deležni še kako pogrešajo, dodaja, zato se bo za ustvarjanje in preživljanje družine. Spod- sanacije. Želi si, da bi nam uspelo ure- to zavzemal. bujanje gospodarstva in podjetništva je diti čiščenje odpadnih voda v Ščavniški prav tako ena njegovih ključnih prio- dolini (naj bodo to male individualne Milena Rajh, prvi mandat ritet, saj želi, da naši mladi nadarjeni in čistilne naprave ali pa priključitev na izobraženi ljudje ostanejo del naše skup- javno kanalizacijsko omrežje). Kolikor bo V mandatu 2006 - 2010 je bila predse- nosti in imajo možnosti za razvoj tudi na v njegovi moči, si bo prizadeval, da bo dnica nadzornega odbora. Odzvala se podeželju. Veseli ga, da je del skupine, vsako gospodinjstvo v občini Križevci v je povabilu Stranke modernega centra. kjer se trudijo ustvarjati dobre pogoje za naslednjih letih priključeno na sodob- Pritegnili sta jo pozitivna naravnanost, življenje v naši skupnosti in enake mož- no optično omrežje z možnostjo lastne vizija in vrednote, za katerimi stranka nosti za vse, predvsem za naše otroke in izbire operaterja. Kot svetnik si želi tudi stoji. To bi rada prenesla tudi na delo za tiste, ki so pred nami postavili trdne medsebojnega sodelovanja z vaškimi v občinskem svetu, kjer se moramo temelje naše skupnosti. Čutiti pripa- odbori in jim pomagati pri realizaciji večkrat soočiti z odločitvami, ki marsiko- dnost skupnosti je nekaj, kar nas bogati, načrta dela, ki so si ga zadali za to man- mu niso po godu. Skupni interesi obča- pravi, še bolj pa dajati občutek pripa- datno obdobje. Prav tako pa si želi ena- nov občine Križevci so seveda nad inte- dnosti drugim. komernega razvoja cele občine Križevci. resi skupin - strank. Njena vizija je, da bo občina čisto in prijetno bivalno okolje. mag. Hermina Vrbanjšak, drugi man- Urška Osterc, prvi mandat Dobro bo poskrbljeno za infrastrukturo dat in ostala področja, ki vplivajo na življe- Za kandidaturo se je odločila, ker jo kot nje posameznika. Pravi, da imamo zelo Razlog, zaradi katerega se je odločila za magistrico politologije zanima delo- dobro društveno dejavnost. S svojim kandidaturo, je izjemna pomembnost vanje politike na vseh ravneh, še pose- delom v občinskem svetu podpira tran- razvoja, življenje in prihodnost obča- bej na lokalni ravni. V svojem mandatu sparentnost financiranja vseh društev nov v naši občini. Poudarja, da je zanjo želi približati delovanje lokalne politike na osnovi njihovega dela, programov pomemben in dragocen vsak občan mladim, jih spodbuditi k temu, da tudi in dosežkov. Pomemben je vsak posa- in njegovo mnenje. Pravi, da smo kljub oni posredno in neposredno poskušajo meznik in vsak lahko s svojimi predlogi majhnosti vendarle lahko ponosni, da

13 Iz občinske hiše smo v naši občini pristopili k izvajanju na ta način izboljšal socialni status. S drugega, upoštevamo mnenje vsakega raznih projektov. Prav tako sredstva vla- tem bomo pripomogli k izboljšanju na- posameznika, saj bomo le tako pripo- gamo v infrastrukturo (vodovod, kana- talitete mladega kadra, da se bodo mladi mogli k uspešnejšemu ter učinkovitej- lizacijo, razsvetljavo, ceste), zdravstvo, lažje odločali za družino in ostali v svoji šemu doseganju ciljev, ki si jih bomo šolstvo … Prepričana je, da je pomem- občini Križevci. Zato je zelo pomembno, zastavili. ben gospodarski razvoj, da bodo mladi da v občini delujemo kot celota, držimo imeli možnost zaposlitve, saj se jim bo skupaj, se obnašamo spoštljivo drug do mag. Tjaša Kos

David Antolin Bogomir Gaberc Helena Krajnc Danijel Lesničar Anton Lovrenčič

Milan Majcen Luka Mlaker Urška Osterc Anton Petovar Milena Rajh

Frančiška Rakuša Branko Slavinec mag. Hermina Vrbanjšak

14 Iz občinske hiše

Marijan Šijanec o njegovih predlogih premisliti. Povedal je točno tisto, kar je bilo dobro, v danem Kar trikrat je bil izvoljen za člana Občin- trenutku realno in potrebno. Kot izkušen skega sveta Občine Križevci, vedno na član občinskega sveta je vselej nastopal listi SD. Prvič in drugič v letih od 2006 z močjo argumenta, nikoli z nelepimi do 2014 in zadnjič lanskega leta. V vmes- nameni, kar je sicer v današnji politiki nem obdobju je bil predsednik vaškega pogost pojav. Zato so bile njegove raz- odbora, kjer smo njegovo aktivnost še prave zgled kulturnega dialoga, spoštlji- kako čutili. V vseh letih je bil nenado- vega odnosa do kolegic in kolegov v mestljiv član v odboru za komunalne za- občinskem svetu. Zato je bil cenjen med deve (tudi takrat, ko ni bil v občinskem vsemi svetniškimi skupinami. Marjan je svetu), odboru, ki se ukvarja z največjim bil resnično prijazen človek in zaupanja proračunskim deležem in prav tako v vreden sodelavec. Njegove številne ak- odboru za požarno varnost, civilno zaš- tivnosti niso ostale neopažene, saj je bil čito in reševanje. Delo v teh odborih mu prejemnik številnih priznanj in zahval je bilo pisano na kožo. Veliko si je priza- predvsem na področju gasilstva in špor- deval za vas Bučečovci in znal prisluhniti ta. Vsi se ga bomo spominjali po njegovi težavam celotne občine. Bil je vesten in dobrodušnosti in dobrovoljnosti, pro- odločen, odgovoren, na stvari je gledal stovoljstvu, ki je vela iz njega, in večno Marijan Šijanec kot občan, zagovarjal je resnične inte- mu bomo hvaležni za vsa njegova dela, rese ljudi ter jim skušal s predlaganimi ki so kot seme padala v pravkar zorano odločitvami pomagati. Ni veliko govoril, brazdo. ampak kadar je, smo vedeli, da je treba mag. Tjaša Kos Seje občinskega sveta

Občinski svet Občine Križevci je v novem mandatu (2018–2022) zasedal na petih rednih in eni izredni seji. Konstitutivna seja je bila 5. decembra 2018, na seji so bili potrjeni tudi mandati svetnikov ter imenovana Komisija za mandatna vpra- šanja, volitve in imenovanja, ki jo ses- tavljajo predsednik Bogomir Gaberc ter člani Anton Lovrenčič, Danijel Lesničar, mag. Hermina Vrbanjšak in Milena Rajh. Na drugi seji, ki je potekala 29. januarja, so svetniki obravnavali predlog prora- čuna v prvem branju in sprejeli sklep o imenovanju predstavnikov v delovnih telesih – komisijah in odborih. Proračun občine Križevci za leto 2019 je bil sprejet o postopku, pogojih in merilih sofinan- področju obvezne občinske gospodar- na tretji redni seji, ki je potekala 7. mar- ciranja letnega programa športa v obči- ske javne službe Oskrba s pitno vodo v ca. Prva izredna seja je potekala 25. apri- ni Križevci. Seznanili so se tudi s planom sistemu C in potrdili predračunske cene la, saj je bilo potrebno sprejeti rebalans dela Nadzornega odbora in sprejeli Zak- obveznih občinskih gospodarskih javnih proračuna zaradi izvedenih postopkov ljučni račun občine. služb varstva okolja odvajanja komunal- javnih naročil, kjer so bile ponudbe vred- Na peti seji, ki je potekala junija, so bili ne odpadne vode ter čiščenja komunal- nosti višje od zagotovljenih proračun- sprejeti sklepi glede občinskih nagra- ne odpadne vode. skih sredstev. Na četrti seji občinskega jencev za leto 2019, potrdili so mandat Gradivo za seje občinskega sveta je do- sveta v mesecu maju so se svetniki sez- novemu svetniku Branku Slavincu zaradi stopno na spletni strani občine Križevci. nanili s poročili Medobčinskega inšpek- smrti svetnika Marijana Šijanca, sprejet torata, OŠ Križevci in Zdravstvenega je bil Letni program športa. Svetniki so mag. Lidija Domanjko doma Ljutomer. Sprejet je bil Pravilnik se med drugim seznanili še s poroči- o plačah in drugih prejemkih občinskih lom KSP glede izvajanja gospodarske funkcionarjev in članov delovnih teles javne službe zbiranja komunalnih od- občinskega sveta ter članov drugih ob- padkov na območju Občine Križevci za činskih organov Občine Križevci, Odlok leto 2018, sprejeli so tudi elaborat na

15 Iz občinske hiše

Novorojenčki v Občini Križevci

V drugi polovici lanskega leta so bili rojeni Zala Šterman, Maša Prelog, Zoja Babič, Iza Osvald, Nina Prelog, dvojčka Zala in Jan Balažic, Lejla Vidovič, Liona Hozjan, Noel Kristl, Marko Kumše, Patrik Kukovec, Arian Smolar, Lana Babič, Neža Krauthaker, Fi- lip Heric, Martin Puconja, Jakob Rojko, Val Karo, Žiga Rajnar in Kiara Kavaš Rožman.

Letos so se rodili Nejc Belšak, Alex Balažič, Maša Kolmanič Ko- šič, Leja Novak, Lukas Matjašič, Marla Pozderec, Otrokom želimo razigrano, ustvarjalno in ljubezni polno otro- štvo!

mag. Lidija Domanjko arhiv družine Balažic-Ritonja

Strokovna ekskurzija – Slovenska Istra

Občina Križevci vsako leto organizira strokovno ekskurzijo, na kateri si ogledamo primere dobrih praks z najrazlič- nejših področij. Letos je bil poudarek na turizmu. Zjutraj smo se podali na pot in si dopoldan ogledali Škocjanske jame, ki so vpisane v UNESCO kot svetovna dediš- čina. Voden ogled smo začeli v informa- cijskem centru, nato smo se odpravili proti udornici Globočak in skozi umetni predor vstopili v umirjeno Tiho jamo, fo- silni rov, poln številnih kapniških tvorb. Ob izhodu nas je očaral pogled na pod- zemni kanjon Reke, ki smo ga prečkali čez Cerkvenikov most, speljan slabih 50 metrov nad strugo. Iz jame smo se vrnili na površje v Veliki dolini. Celoten ogled je trajal uro in pol, stalna temperature v jami pa je okrog 12°C. Pot smo nadaljevali proti Sečoveljskim solinam, kjer je bil naš naslednji posta- gostišča smo uživali v kulinarični ponud- Prav poseben razgled na Koprski zaliv je nek z vodenim ogledom solin. Nekdanja bi in se veselili naslednje destinacije tik iz Marezig. Odlična turistična pridobitev obalna močvirja so prepredli s kanali, ob morju – Pirana. Piran že na razgledni- z degustacijo najboljših primorskih vin nasipi in solinskimi polji. Solinarji, ki so cah izgleda vabljivo, lepo, posebno. Toda iz vinske fontane nam je kar zaustavila bili povečini najemniki solnih polj, so bili sprehod po uličicah, sladoled in hladna občutek za čas. Na lepi razgledni točki je v celoti odgovorni za pridelavo soli. Nji- pijača na Tartinijevem trgu, pohod do bilo kar nekaj časa za pogovor, občudo- hovo znanje so pridno delili z mlajšimi cerkve sv. Jurija in pogled proti Italiji so vanje okolice in degustacijo. generacijami, zato solinarstvo tukaj ni nam to le še potrdili. Večina udeležencev Zadovoljni in z lepimi vtisi smo se v po- zamrlo. Z dejavnostjo pa so ohranili tudi je izkoristila priložnost in v morju namo- znih večernih urah vrnili v Prlekijo. naravno življenjsko okolje, ki je še dan- čila vsaj noge, nekateri pa so prosti čas v danes pestro. Sprehod med polji in in- mestu namenili tudi kopanju, kar je po mag. Lidija Domanjko formacije o petoli, fondih in solinarstvu nekaj urah vožnje in prehojenem terenu Miran Ros so obogatili naš dan. Na terasi bližnjega delovalo prav osvežujoče.

16 Iz občinske hiše

Zlate in biserne poroke

Zlate in biserne poroke Olga in Tibor Fartelj iz Križevcev, Jožefa Podatki so pridobljeni na Župnijskem Zlata, še posebej pa biserna poroka sta in Franc Kardinar iz Vučje vasi, Marija in uradu v Križevcih, ki pa ne razpolaga s spoštovanja vredni obletnici, saj po- Venčeslav Copot iz Ključarovcev, Julijana podatki parov, ki so se poročili v drugih menita petdeset oziroma šestdeset let in Anton Zamuda iz Stare Nove vasi in župnijah, zato iskreno čestitamo tudi skupnega življenja poročencev. Iskreno Amalija in Ciril Vičar iz Borecev. vsem, ki ste se poročili drugje. čestitamo vsem, ki praznujete. Šestdeset let skupnega življenja Urška Osterc Petdeset let skupnega življenja pra- praznujejo: znujejo: Anica in Marjan Reiter iz Logarovcev in Alojzija in Alojz Kavaš iz Bučečovcev, Apolonija in Feliks Lebar iz Vučje vasi. Župan Občine Križevci je sprejel odličnjake in učence z izjemnimi dosežki

V sredo, 19. junija 2019, je župan Občine Križevci mag. Branko Belec opravil sprejem za šest učencev križevske osnovne šole, ki so vsa leta osnovnošolskega iz- obraževanja opravili z odliko. Takšnega uspeha so se veselili Vid Pustinek, Lan Šiško, Kaja Čuk, Julija Vajs, Taja Vrbnjak in Tia Vaupotič. Učenci zaključnih razredov so kot nagrado za uspešno prehojeno pot prejeli spominske kipce, delo pr- leškega umetnika Roberta Juraka. Kipec bo učencem v spomin, dal pa jim bo tudi zanos za nadaljnje učne dosežke. Poleg devetošolcev se je sprejema ude- ležilo še šest učencev, ki so v šolskem letu 2018/2019 dosegli zlata priznanja na državni ravni. Kar devetih zlatih priznanj na najvišji državni ravni je bil de- ležen osmošolec Filip Zver, ki je dosegel zlato priznanje v Matemčku, Razvedrilni matematiki, Logičnih pošastih, Logiki, Veseli šoli, Prvakih znanja, na tekmo- brezskrbnih dni preživeli tudi v njiho- še veliko uspehov na nadaljnji poti ter vanju v znanju kemije in zgodovine ter vem bazenskem kompleksu. prijetno preživete počitnice, ko si bodo osvojil zlato Vegovo priznanje. Osmo- Župan je učencem čestital za nadpov- nabirali novo energijo za prihodnje šol- šolci Gabrijel Bratina, Domen Ledinšek prečne učne rezultate, ki so vsekakor sko leto. in Matic Makovec so bili prvaki znanja. tudi plod dela prizadevnih mentorjev. Sedmošolka Alja Ostrc je bila zlata v V učencih so prepoznali potencial in jih mag. Lidija Domanjko Matemčku in je tudi prejemnica zlatega še dodatno pripravljali za tekmovanja arhiv OŠ Križevci Vegovega priznanja. Drugošolec Teodor na najvišji državni ravni. Povedal je, da je Žnidarič pa se je pozlatil v Matemčku ponosen na učence prav tako kot njihovi in Logičnih pošastih. Učenci so v znak starši in učitelji ter se veseli vsakoletnih pozornosti prejeli knjižne nagrade, Ter- srečanj z odličnjaki in najboljšimi učenci, me Banovci pa so s kopalnimi kartami saj je to ena od prijetnejših nalog, ki jih poskrbele, da bodo lahko učenci nekaj opravlja kot župan. Učencem je zaželel

17 Iz občinske hiše

Slavnostna prireditev ob prazniku Občine Križevci 2018

Ob prazniku Občine Križevci je na slavnostni prireditvi dvorana že tradicionalno polna. Lani je zbrane zopet pozdravil slavnostni govornik. Ta čast je doletela poslanca Državnega zbora Re- publike Slovenije Franca Juršo. Močan aplavz so poželi tudi prejemniki priznanj Občinskega sveta in županovih priznanj.

arhiv Občine Križevci

18 Kasaštvo

145 LET KASAŠTVA – Preteklost in sedanjost še vedno hodita z roko v roki

Mirna in spokojna narava je najlepša v žnjev, s štartom pri križu na Lukavskem težnja po uvozu plemenjaka čiste ka- zgodnjem poletnem jutru, ko prvi sončni polju in ciljem pri Globetkinem mostu. saške krvi. Tako so uvozili ameriškega žarki pozdravijo svežo roso na prostranih Dirko jih je končalo 23, vsi v času med 9 žrebca Browna, ki je med drugimi dal poljih in travnikih prleške pokrajine. Než- in 14 minutami, vsi brez nezgod. V spo- tudi kobilo Minko, ta je svoj čas veljala za ne meglice, ki se počasi dvigajo iz zemlje min na ta dogodek priča lesena skulp- najhitrejšo kobilo kmečke reje v Avstriji. in nežno ovijajo stara debla mogočnih tura v Lukavcih ob cesti nasproti vaške Z uvozom ameriške krvi se je posledično gozdov, z vsakim novim jutrom znova in kapele. izboljšal sam tip tekmovalnega konja. znova v naši zavesti prebujajo zgodbo na- S tem dnem je bil torej uradno položen Dobivati je začel elegantnejše linije, kar ših prednikov, ponosnih in delavnih ljudi, temeljni kamen današnji tradiciji in kul- je vodilo k temu, da so ti konji dosegali ki so s svojo močno voljo, pridnimi rokami turni dediščini, ki se je od takrat naprej vedno boljše in boljše tekmovalne čase. in neomajno vztrajnostjo kljubovali vsem začela razvijati s svetlobno hitrostjo. Še naprej so bili vsestransko uporabni, tegobam, ki jim jih je v tistih časih na- Tako je bilo 26. maja 1875 s potrditvijo a neprimerno bolj vzdržljivi kot pred menjala usoda. In 145 let nazaj se je, 12. v avstrijskem Gradcu ustanovljeno Dru- začetkom načrtnega oplemenitenja septembra 1874, na cvenskem polju rodila štvo za dirkanje s kobilami Ljutomer domače krvi. Kasneje je to postalo zani- čudovita pripoved o tekmovalnem kasa- (v originalu Stuttentrabrenn-Verein in mivo predvsem vojski, ki je za svoje po- škem konju domačega porekla, v katerem Luttenberg), njegov prvi predsednik pa hode začela kaj kmalu mobilizirati veliko je utripalo plemenito srce Prlekije, ki je že ni bil nihče drug kot graščak iz Lukavcev, število konj, tudi tistih domačih in hitrih. mnogo prej širom takratne Avstro-Ogrske August von Schenkel, ki je bil obenem A tu nastanja zmotno mišljenje, da sta in še dlje veljal za enega najhitrejših vpre- tudi predstojnik za konjerejo na tem obe svetovni vojni upočasnili ali celo žnih delovnih konj. območju. Njegova glavna naloga je bila ustavili razvoj domačega kasača. Prav Bilo je nekoč … pridobivanje denarnih sredstev za na- nasprotno. Napredek je bil enak kot prej, men izvajanja enega tekmovalnega dne če ne še malenkost boljši in hitrejši. Na Čeprav po ustnem izročilu obstajata naj- na leto, na katerem so smele sodelovati tem mestu je treba omeniti dr. Alfreda manj dva dogodka, da se je dirka v kasu le kobile iz tega okraja, torej iz območja Rosmanitta, takratnega lastnika grašči- zgodila že prej, pa s pisnimi viri nista po- Ljutomera, Gornje Radgone in Ormoža. ne v Radvanju, ki je postal predsednik trjena. Tako bi naj leta 1867 v Mariboru Člani društva so bili tisti, ki so plačali en Štajerske deželne konjerejske družbe dva meščana stavila med seboj, kateri goldinar letno. Višina denarnega sklada in neverjetno uspešno pospeševal rejo izmed njunih konj bo prvi v kasu prena tekmovalnem dnevu je bila odvisna ameriškega kasača v ljutomerskem okra- tekel razdaljo od Maribora do Strassa. od pobranih društvenih članarin, pobra- ju. Rossmanit je bil mentor ljutomerskim Zmagovalec je za pretečeno razdaljo ne vstopnine na sami prireditvi ter pro- konjerejcem. Učil jih je metode treninga bojda potreboval 58 minut. Naslednji stovoljnih prispevkov vaščanov. Ime s kasači, da bodo konji čim hitrejši - to so takšen dogodek je bil napovedan štiri društva se je tekom let preimenovalo še bila prva strokovna navodila voznikom leta kasneje, ko bi naj v okvirju kmetij- nekajkrat, vse do današnjega uradnega konj. Bil je tudi predsednik graškega sko-gozdarskega sejma na Ptuju izvedli naziva: Kasaški klub Ljutomer. KK Ljuto- kasaškega društva in dolga leta predse- prvo tekmovanje s konji v kasu. Tudi o mer tako velja za tretji najstarejši kasaški dnik mariborskega kasaškega društva, tem ne obstajajo pisni viri, zato se ne ve, klub na svetu (1825 so prvi klub za dirke navzoč na vsaki kasaški dirki, tudi kot or- ali se je to tudi v resnici zgodilo, ali je šlo v kasu ustanovili v New Yorku, 1873 pa ganizator. Predvsem po njegovi zaslugi zgolj za napoved dogodka, ki ga kasneje še na Dunaju), drugi najstarejši v Evropi so do leta 1925 ameriški plemenski žreb- niso izvedli. in prvi najstarejši na ozemlju bivše Jugo- ci zaskočili že čez 4500 kobil, kar je izje- Natančno pa je zabeleženo naslednje: slavije. men podatek. Med najuspešnejše rejce na pobudo graščaka iz Lukavcev, Au- Velik poudarek je konec 19. stoletja do- »amerikancev« v Jugoslaviji, kot so tak- gusta von Schenkla, velikega ljubitelja bila tudi sama reja domačega konja ka- rat imenovali ljutomerskega kasača, je in lastnika konj, se je leta 1874 formiral sača, saj so načrtno začeli vzrejati ved- že takrat sodila tudi družina Marka Slavi- odbor petnajstih članov, ki je v svojem no hitrejše in vzdržljivejše konje. V ta ča iz Ključarovcev, ki od takrat pa vse do vabilu pozval ljudi na prvi kasaški do- namen so leta 1884 uvozili tudi prvega danes žanje izjemne uspehe v kasaštvu godek. Von Schenkel je osebno naprosil plemenskega konja, žrebca Radautza, ki tako doma kot tudi v tujini, tako v reji kot 10 goldinarjev iz državne blagajne, ki so je bil sicer norfolške pasme, a vzgojen v tekmovalnih nastopih. jih kasneje kot nagrade razdelili med vse kot kasač. Podatki pričajo, da je med leti prijavljene konje. Poročilo navaja, da je 1885 in 1900 oplodil približno 950 kobil bila dirka s petindvajsetimi udeleženimi (na leto torej povprečno 63) in stotine enovpregami iztečena na predvideni njegovih hčera je bilo odbranih v rejsko dan, torej 12. 9. 1874, na razdalji 2000 se- knjigo kobil. A kaj kmalu se je pojavila

19 Kasaštvo

… in tako je danes. Da so domači kasači izjemno uspešni tekmovalci, ve praktično vsak, ki vsaj malo pozna dogajanje na kasaških stezah, in če je nekoč bilo dovoljeno tekmovati samo kobilam, danes smejo to vsi. Kobile, žrebci in kastrati tako nastopajo v vseh prirejenih dirkah na slovenskem ozemlju, kategorično se po starosti razvrščajo tudi v rejske dirke, ljutomerski kasači pa še v dirke posebnega pomena, ki so, prav tako po kategorijah, rezervira- ne izključno za njih. Iz prleške pokrajine izhajajo zveneča imena, ki so sloves ljutomerskega kasača ponesla daleč izven slovenskih okvirjev. Vse se začne pri reji. Da je ljutomerski kasač tudi uradno pri- Dirke na Cvenu pri Ljutomeru leta 1903, Karol Grossman znan kot tradicionalna slovenska pasma, (arhiv Muzeja ljutomerski kasač, Kasaški klub Ljutomer) gredo največje zasluge aktualnemu predsedniku Kasaškega kluba Ljutomer, nimi stroški. Rejec primoran za naraščaj naših tleh si davnega leta 1874 ni niti v Janku Slaviču in njegovim ožjim sode- v svojem hlevu poskrbeti sam, torej od sanjah predstavljal, da bo ta šport do- lavcem. V čast tem plemenitim živalim odbire plemenjaka, uvoza semena pa živel uspehe takšnih razsežnosti. A ne- jim je s pomočjo domačinov uspelo vse do vzgoje uspešnega tekmovalca. kaj je vendarle ostalo isto. Ljubezen do sestaviti zavidljivo zbirko kasaške zgo- Tekmovalec mora prav tako vložiti og- konj, v katerih se zrcalijo lastnosti naših dovine ter jo predstaviti svetu v Muzeju romno denarja v nakup opreme, ki je da- prednikov, kot so vztrajnost, pridnost ljutomerskega kasača na hipodromu v nes ključnega pomena na stezi, z orga- in delavnost. Konj, v katerih še danes Ljutomeru. Z odprtjem muzeja je ljut- nizacijo tekmovalnega dela pa se trudi bije ponosno srce Prlekije. Konj, ki jim omerski klub postal prvi v Evropi, ki se šest slovenskih klubov. Nagradne sklade ni para. Oni so naša tradicija, naš ponos ponaša s čudovito zbirko preteklosti in zagotavljajo s pomočjo sponzorjev, ki in obenem tudi naša dolžnost, da jo kot sedanjosti. so, tako kot nekoč, tudi danes pomem- dediščino ohranimo za naše zanamce Države, kot so Amerika, Francija in Šved- ben segment kasaškega športa pri nas. - da bodo tudi oni, ko se bodo zazrli v ska, so s kasaškim športom razvile moč- V povojih pa so še konjske stave, katerih preteklost, tako kot danes mi, čez nas- no gospodarsko panogo, a v Sloveniji organizator je Športna loterija Slovenije. lednjih 145 let lahko rekli: še vedno vse sloni na ljubezni do tega Razlika med stanjem nekoč in danes »Hvala vam.« športa. Tako reja kot izvedbe tekmoval- je, milo rečeno, neprimerljiva. Nihče od nih dni so povezane z visokimi finanč- ključnih akterjev nastanka kasaštva na Ana Šonaja Jože Sagaj ml. kot trener uspešen tudi v Franciji

Naš najboljši voznik zadnjih let, ki je v več kusijo tudi na francoskih hipodromih, pa kot 1300 štartih bil več kot 650-krat uvr- je že v prvem poskusu rodila uspeh, saj ščen med prve tri, je postavil nov mejnik je Breve takrat zmagala v Lyonu. tudi kot trener, saj je prvi, ki se je s franco- Pozneje se je Bačić odločil za nakup mla- sko trenersko licenco vpisal v tamkajšnje dega francoskega konja, pri izbiri pa mu biltene, v meki kasaškega športa pa je sla- je pomagal prav Jože. Zopet sta zadela vil kar desetkrat. terno. 22.000€ je bilo potrebno odšteti za Erosa Josselyna, potomca slovitega Pet od desetih zmag je dosegel torej Sama Bourbona, katerega linija velja za tudi kot uradni trener dveh francoskih eno najmočnejših in najbolj cenjenih. konj, kobile Breve des baux ter žrebca Eros je v desetih štartih kariere na vaje- Erosa Josselyna, obeh v lasti srbskega tih Jožeta Sagaja ml. dosegel kar sedem podjetnika Dejana Bačića. Odličen tan- zmag in eno drugo mesto, zaslužil pa že dem Bačić-Sagaj se je izkazal za perfek- nekaj več kot 37.000 €. tno kombinacijo, saj sta z Breve des baux ničkolikokrat zmagovalno zapuščala hi- Ana Šonaja podromske steze doma in v naših sose- Jože Sagaj ml. dnjih državah, drzna poteza, da se preiz-

20 Kasaštvo

Žanje bogate sadove večletnega dela

Že njegov oče je bil uspešen rejec, trener in tekmovalec kasaških konj, s kobilo La- rioso je dosegel tudi zmago v slovenskem kasaškem derbyju, zato tudi pri sinu ni bilo pričakovati, da bo kaj drugače. Vlado Žni- darič, ki je odrasel ob teh iskrih živalih, je njegovo pot nadaljeval več kot dostojno, danes pa s ponosom zre na rejske in tekmovalne uspehe svojega dela. Več kot up- ravičeno.

Vsakdo pozna njegovi Lil Kim in Lotte. Kobili sta že kot dveletnici opozorili nase, Lil Kim s sedmimi zmagami sezone nekoliko bolj, a Lotte ji je bila vedno tes- vila v dirki vseh dirk, prvenstvu za štiri- travniku za hišo. Vlado, ki ima pri odbiri no za petami. letne kasače, 25. slovenskem kasaškem plemenskega materiala ogromno zna- Veljali sta za strah in trepet sotekmo- derbyju. Trofeja, ki si jo želi vsak rejec, la- nja in pa tudi droben kanček sreče, si od valcev, s strašljivo statistiko nastopov stnik, trener in tekmovalec, a vsako leto njiju obeta veliko. Če bo res tako, bomo in zmag. Upravičili sta svoj sloves in v je samo enemu dano, da se sme v zgo- lahko videli že kmalu. njuni karieri pobrali vse, kar se je v rej- dovino zapisati z velikimi zlatimi črkami. skih dirkah sploh dalo pobrati: tako je Lil S tem dosežkom je Vlado kot lastnik in Ana Šonaja Kim osvojila dve- in triletno prvenstvo, rejec dosegel trojno krono, uspeh svoje Jošt Dolinšek prav tako pa tudi zmagi v rejskih dirkah kasaške kariere. za ljutomerskega kasača med dve- in Danes se Lil Kim in Lotte, vsaka s svojim triletniki, Lotte pa je leto pozneje sla- žrebetom ob strani, mirno paseta na

Najslajše pride vedno na koncu

»Dedek je imel Dinga, oče Dena, midva z Mitjem pa imava Romi,« je decembra 2016 na kasaški akademiji v Šentjerneju ob pre- vzemu priznanja za izjemne dosežke Romi MMS v letu 2016 povedal Marko Slavič ml. Z visokimi pričakovanji, a vseeno z noga- mi trdno na tleh, sta brata Slavič v začetku leta 2017 poslala takrat sedemletno va- rovanko v Francijo, meko kasaštva, da se preiskusi v najvišjem rangu tekmovanj. In kako se je izkazala!

Pravijo, da voda ni kri. Dedek Marko Sla- vič st. je v svoji karieri dobil 5 jugoslo- vanskih derbyjev, oče Marko tako doma kot v tujini skupaj neverjetnih devet, Mi- Boris Vranić tja je letos junija osvojil svoj prvi derby mačem hlevu sta vzredila najhitrejšega preizkušnji Badenska milja, kjer je pos- na Madžarskem. A kljub nepregledni in najuspešnejšega kasača v zgodovini tavila svoj osebni rekord na kratko raz- množici pokalov, ki krasijo vitrine naju- Slovenije – Romi MMS. daljo in s tem nov mejnik slovenskega spešnejše kasaške dinastije Slavičevih, Njen izkupiček kariere je naravnost fan- kasaštva – 1:11,4/1609m. sta vsem zmagam in uspehom piko na tastičen. V 74 štartih je dosegla kar 26 I postavila brata Marko in Mitja: v do- zmag. V letu 2016 je zmagala v prestižni

21 Kasaštvo

Romi se je v začetku leta 2017 preselila stopu kariere na pariškem hipodromu novi vlogi, vlogi mame. Glede na znanje v Francijo in znova zasijala na vso moč. Vincennes poslovila z zmago, ki je, kot in izkušnje, ki jih ima družina Slavič, bo Na francoskih tleh je v svojih 35 nastopih pravita Mitja in Marko, zagotovo najslaj- tudi tukaj blestela, kakor je blestela na zbrala 5 zmag, 4 druga mesta in 6 tretjih, ša med vsemi. kasaških stezah. s tem pa zaslužila 176.545 € ter svoj kon- Danes kasaški fenomen Romi MMS uži- to povečala na rekordnih 255.516 €. Za va zasluženi pokoj na domačih prleških Ana Šonaja nameček pa se je v svojem zadnjem na- travnikih. V prihodnosti bo nastopila v Boris Vranić Njegova Biblija je Pravilnik o kasaških dirkah

Že kot otrok je z družino obiskoval kasaške prireditve. Tudi sam je kot tekmovalec kasneje odpeljal kar nekaj dirk. Ljubezen do konj je prenesel tudi na svoja dva otroka, on sam pa je smisel v napredku kasaštva našel v sojenju. Danes je prvi slovenski kasaški sodnik, ki deluje na mednarodni ravni.

Mitja Kos, podjetnik iz Križevcev pri Ljut- omeru, je v kasaških krogih poznan kot neusmiljen, a pravičen delilec pravice, kateremu je, kot rad pove, Pravilnik o ka- saških dirkah kot Biblija. Njegovi nepri- stranskost in doslednost sta marsikomu trn v peti, prav tako kot je njemu osebno trn v peti nepošteno in pristransko soje- nje, kakršnega je bil deležen še v časih, ko je sam tekmoval. Zato se je na njegovo pobudo kot takratnega predsednika združenja kasaških voznikov amaterjev ustanovilo Združenje sodnikov za kas vse svoje znanje in ideje razširi tudi izven ša svežino in napredek na tamkajšnje Slovenije. slovenskih meja. Poklical ga je namreč hipodrome. Z njim se strinjajo tudi Srbi, Mitja je svojo prvo dirko sodil leta 2014. predsednik KK Bačka iz Subotice, gospod ki so ga že vzeli za svojega in so mu za Od takrat je bil na slovenskih hipodromih Miodrag Zagorac, in ga prosil za pomoč. izkazano pomoč, strokovnost in nasvete nepogrešljiv član sodniške ekipe. Vsako V Srbiji se namreč prav tako soočajo s resnično hvaležni. In to tako zelo, da mu leto je bil prav on tisti, ki je pripravljal podobnimi težavami v sistemu sojenja. je KK Bačka ob koncu sezone 2018 pode- analizo sojenja pretekle sezone. Prizna- Mitja pomoči seveda ni zavrnil in danes lila priznanje za posebne dosežke. va, da ni sodnika, ki ne bi naredil nobene lahko pove, da je njihovo sodelovanje A to je dejansko šele začetek. Cilji za napake, saj so konec koncev tudi sodniki več kot odlično. Strog, nepopustljiv in naprej so veliki - mednarodne trende samo ljudje. So pa sporne odločitve tis- delujoč po pravilniku je na začetku tudi uvajati na področju bivše skupne drža- te, ki so vedno najboljša šola za naprej, med srbskimi tekmovalci, lastniki in ve. Najpomembneje pa je, da se v Srbiji zato je pomembno, da se analizo vsako trenerji bil pogosto nerazumljen. A kaj čim prej vzpostavi sodniškim tim, ki bo leto dosledno naredi in predstavi, da se kmalu so Srbi uvideli, da je sistem soje- sodil po standardih, kakršne si ta šport te napake poskušajo v prihajajoči sezo- nja, ki ga uveljavlja ta slovenski sodnik, zasluži. ni odpraviti. V veliko pomoč je bil tako več kot dober in kar je najpomembneje, njemu kot preostalim sodnikom eden iz- pravičen za vse. Tudi Mitja sam pravi, da Ana Šonaja med najboljših kasaških sodnikov, tako se mu zdi, da se so v teh nekaj mesecih osebni arhiv v javnosti kot tudi med tekmovalci zelo že storili en velik korak, če ne celo dva, v spoštovan Nizozemec Ype Tel, s katerim pravilno smer, da sta vožnja in tok dirke še danes gojita prijateljske vezi. dosti bolj umirjena in da so ljudje željni Kmalu se mu je ponudila priložnost, da in pripravljeni sprejeti nov sistem, ki vna-

22 Kasaštvo

»Žal mi je, da nama ni ostalo več časa.«

Bil je mlad, zagnan, delaven in učljiv. Bil je učenec, kasneje učitelj. Trener kasačev, ki so ga cenili strokovnjaki svetovnega kova. Človek z neusahljivo pozitivno energijo, vedno pripravljen pomagati, poslušati, svetovati. Njegov obraz je neprestano krasil nasmešek, njegove oči so izžarevale optimizem in jekleno voljo. Bil je preprosto enkraten in neponovljiv, človek, za katerega se lahko samo zahvališ vesolju, da si ga imel priložnost spoznati. Zato smo toliko težje sprejeli dejstvo, da smo ga tistega jutra v maju, ko je v vetru že rahlo zadišalo po poletju, za vedno izgubili.

»Tomaž je želel dokazati, da se v kasašt- vu da uspeti, če si tega zares želiš,« svojo pripoved prične njegov oče Zvonko. »Zato je službo obesil na klin in odšel v Francijo k enemu najboljših trenerjev, Thi- erryju Duvaldestinu. Tam je spoznal nove načine samega pristopa in dela s konji, ki so nam doma tuji, spoznal je, da ni samo trening tisti, ki konja pripelje do uspehov, pač pa v prvi vrsti psihologija teh živali. Človek mora konja sprejeti takšnega, kot je, mu v osnovi nuditi stvari, ob katerih se počuti varnega in zadovoljnega. Mora ti brezpogojno zaupati, najprej v treningu in nato tudi med dirko. Šele takrat pridejo uspehi. Ugotovil je, da je bistvena razlika med francoskimi in ameriškimi kasači, s katerimi je delal pozneje v Ameriki, ta, da v Franciji iz konja moraš sam narediti kasača, saj so ti v osnovi večji, robustnejši in bolj okorni, kot pa tisti čez lužo.« Tomaž je delo pri Duvaldestinu izkoristil maksimalno. Čez dan je treniral, spozna- val sisteme treninga, v pripravljalnih dirkah je tudi sam smel voziti konje, ki so se po počitku vračali na hipodromske steze. Zvečer in marsikdaj tudi čez noč se je, namesto da bi počival, učil francoskega jezika. Duvaldestin je bil tako zelo navdušen nad njim, da mu je ponudil januarju,« pripoveduje Zvonko in skloni nozi se Tomaž ni vdal. Korenito je spre- stalno zaposlitev. A na njegovo veliko pogled. »Med delom je Tomaž omedlel. menil način življenja, pri čemer mu je razočaranje je bil mesec dni prepozen. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, pomagala vsa družina. To jih je med se- »Na največji francoski dirki, Prix d Amer- kjer so ga pregledali. Odkrili so mu tumor boj še močneje povezalo. Zvonko se nas- ique, je Tomaž spoznal ameriškega trener- v možganih, sledile so operacije in tista mehne. »Le nekaj mesecev po operaciji je ja Jimmyja Takterja. Beseda je dala besedo končna diagnoza, ki je naš svet postavi- pretekel radenski maraton. Bil je v odlični in Takter mu je ponudil delo v njegovem la na glavo. Po enem sklopu kemoterapij formi, dobro se je počutil. A vseeno smo hlevu. Tako je padla odločitev, da se naš smo ga pripeljali domov, da bi v Sloveniji bili skeptični glede njegovega ponovnega fant preseli v Ameriko. Prvih šest mesecev nadaljeval zdravljenje.« odhoda v Ameriko, saj smo vseeno menili, je bilo zanj čudovitih. Do tistega dne v Kljub grozljivi diagnozi in še slabši prog- da za tako dolgo pot in tempo dela, kot

23 Kasaštvo kot ga je tam imel, še ni pripravljen. A on nasveti in vezami pomagal pri birokraciji ni potožil, da se slabo počuti. Bil je res enje vztrajal pri tem in je šel. Tam je ostal do ob odprtju hleva. On ga je takrat rešil in kraten, nikomur ni namenil žal besede. Ni konca decembra 2018, ko se je Takter up- preprečil najhujše. Po treh dneh v tamka- me sram priznati, da sem na koncu jaz bil okojil, takrat sta se še dogovorila o odku- jšnji bolnišnici smo ga smeli prepeljati v tisti, ki sem se učil od njega. Žal mi je, da pu večje količine kasaške opreme, ki jo je Ljubljano, kjer so se zdravniki odločili, da nama ni ostalo več časa.« potreboval, da si je uresničil svoje velike ga operirajo. Šestega maja je sledila op- Dragi Tomaž … Rana, ki je nastala ob sanje o odprtju lastnega tekmovalnega eracija. Drugi dan se je zbudil, ob njem je tvojem odhodu, bo celila dolgo v ne- hleva. Oprema je z ladjo skoraj tri mesece bila sestra Urška, s katero sta se še pogo- skončnost. Čeprav nisi več med nami, potovala do sem, a ko je končno prispe- varjala. A ponoči je sledil ponovni epilep- nas tvoj duh in tvoje besede spremljala, je to dalo našemu Tomažu še dodaten tični napad in nato še pljučna embolija. To jo povsod. Pa naj bo to tvoja domača zagon v boju z boleznijo, saj je bil s tem je bilo preveč. Naš fant nas je zapustil,« s trening steza v Križevcih ali pa širni svojemu cilju čisto blizu. Dva meseca pred strtim glasom pove Zvonko in nadalju- svet. Spominjali se te bomo z globokim prihodom domov je v Italiji že nabavil je: »Do konca je verjel, da bo to zahrbtno spoštovanjem in ljubeznijo, kajti dal si prvega konja, ki bi zastopal barve njegov- bolezen premagal. Verjel in boril se je tako nam mnogo več, kot si lahko v tem tre- ega samostojnega hleva, to je Urus Caf, ki močno, za svojo prihodnost je delal velike nutku lahko sploh zamislimo. Namreč je pozneje pod njegovim vodstvom začel načrte. Izkazal se je res maksimalno, tako spoznanje, da če si človek nekaj zares dosegati odlične rezultate.« v Franciji kot v Ameriki. Oba, Duvaldestin želi, takrat ovire enostavno ne obstajajo. Tomaž je po prihodu domov ogromno in Takter, sta rekla, da je bil eden izmed In da to lahko uresničijo le tisti, ki so v pomagal v domačem hlevu, obenem pa najboljših delavcev pri njiju. Ko so izvede- duši in srcu zares veliki. iskal primerno lokacijo za svoj samosto- li za njegovo bolezen, sta zakonca Takter Kot si bil ti. jni tekmovalni hlev, ki jo je kasneje našel svojega najboljšega naraščajnika poi- na Madžarskem, in sicer na hipodromu menovala po njem – Osterc. Letos spada Ana Šonaja Kincsem park v Budimpešti. Sedmega med glavne favorite za njihovo največ- Jošt Dolinšek aprila, na poti v madžarsko prestolni- jo rejsko dirko Hambletonian. S tem sta co, pa je doživel močan epileptični nase poklonila njemu, njegovemu delu in pad in stanje se je začelo slabšati. »Ob volji do življenja. Hudo mi je, da našemu njem je bil Jože Horvat, nekoč odličen Tomažu ni uspelo, za kar se je tako močno nogometaš, sedaj pa pravnik, ki mu je z boril do konca. Kljub bolečinam niti enkrat

24 Kasaštvo

Strokovna ekskurzija v Subotico z ogledom kasaških dirk

Tudi letos je KD Križevci organiziralo ekskurzijo v Subotico, pester dvodnev- ni program pa se je zaključil z ogledom ene največjih dirk v Srbiji, Dužijance. Tekmovalni dan je popestril tudi dvoboj slovenskih in srbskih kasaških voznikov. Pot se je pričela v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 27. julija, in nas vodila čez Madžarsko na Palić, kjer stoji trening center Animal Trade RT. Le-ta sodi med najuspešnejše srbske tekmovalne hleve, odlične rezultate pa dosegajo tudi v tujini. Po ogledu smo se odpeljali v Subotico. Po kosilu smo lahko izbirali med ogledom mesta ali odhodom na tamkajšnji hipodrom, saj so že v soboto pripravili pester kasaški program. Sobotni večer se je prijetno zaključil ob bogati večerji in zvokih tamburašev. Dopoldan je prehitro minil in že je bila tu – velika Dužijanca. Prijetno vzdušje, množica ljudi, druženje s srbskimi kolegi ter dvoboj naših in srbskih voznikov sta kot vsako leto pustila velik pečat. Polni lepih vtisov in spominov smo se v nedeljo zjutraj vrnili domov. Naslednje leto zopet gremo. Če želite biti del čudovitega in zabavnega kasa- škega vikenda v Srbiji tudi vi, lahko dodamo le: vljudno vabljeni.

Ana Šonaja mag. Tjaša Kos

25 Kasaštvo

»Vesel sem, da sem osvojil šampionat, tako kot junija moj ati.«

Ko je zjutraj v svoji sobi čistil prehodni pokal za šampionat ponijev, je Luka Sa- gaj imel samo eno željo: da se le-ta ob koncu dneva ponovno vrne v njegovo vitrino. Želja se mu je uresničila, kajti s kobilo Sento jima je ponovno uspel veliki met. Tako kot lani, v velikem finalu šampionata ponijev, sta kot prva prišla do cilja. Luka je na podelitvi dejal, da mu ta zmaga pomeni vse. Vesel je, da mu je, tako kot njegovemu očetu Janku Sagaju junija letos v Krškem s Tars Starsom, uspelo osvojiti Šampionat 2019. Letos sta bili na tradicionalnih mednarodnih kasaških dirkah v Križevcih iztečeni kar dve dirki dvoletnikov. V prvi je slavil Bruno OZT (IT) z italijanskim voznikom Paolom Scamardello, v drugi pa Imenso Viking na vajetih Maria Moleha, za katerega je bila, tako kot za Vikinga, to prva zmaga v karieri. Spominsko dirko Toma- ža Osterca je na vajetih Andreja Antolina dobila Favna V, med zmagovalce v ostalih dveh preizkušnjah pa sta se vpisala še Frajla z Damjanom Vajsom in Perlita z Miroslavom Antoličem. Šampionat ponijev je, kot že rečeno, osvoljil Luka Sagaj s Sento, tolažilni finale pa je pripadel Vidu Gorencu s Srečko. Napeto do zadnje sekunde je bilo tudi na nogometni zelenici, kjer sta se pomerili ekipi Kujorov in reprezentanca župa- nov Slovenije. Slednji so klonili šele pri streljanju 11-metrovk, kjer so s 6 : 5 (3 : 3 po rednem delu), bili primorani priznati premoč kasaškim nasprotnikom. Na dirkah je bil slovesno predstavljen kip konja kasača izpod rok madridske- ga kiparja Josea Carlosa C. Millana, ki bo trajno krasil križevsko hipodromsko stezo.

Ana Šonaja mag. Tjaša Kos

26 Kmetijstvo in gospodarstvo

Dobrote slovenskih kmetij že 30 let

Razstava Dobrote slovenskih kmetij v vseh teh letih prikazuje bogastvo slovenskega podeželja, povezano z neut- rudnim delom na kmetijah. Dobrote, kot jih lahko vidimo in okusimo danes na razstavi, so plod dolgoletnih izkušenj, znanja, ljubezni do kmetovanja in pride- lave hrane ter nenazadnje spoštovanja kulturne dediščine in tradicije našega naroda. Lokalno pridelana hrana je vedno bolj priljubljena tudi pri potrošnikih, domače postaja cenjeno, saj se vedno bolj zavedamo izjemne kakovosti naše hrane, od mesnih do mlečnih izdelkov, žit, sadja in zelenjave. Dobrote kot priložnost slovenskih kmetij že trideset let povezujejo svetovalno kmetij, saj ustvarjajo zares kakovostne službo in kmetije, ki se vključujejo. izdelke – dokaz za to so številna prizna- Zahvala gre vsem kmetijam, ki so v teh nja in znaki kakovosti. Frančka Lebarič letih sodelovale na Dobrotah slovenskih Maja Žalar KMETIJA KRAJ IZDELEK PRIZNANJE DOMAČIJA ROS, VUČJA VAS BUČNI NAMAZ srebrno Dominika Ros DOMAČIJA ROS, VUČJA VAS SONČNIČNO OLJE zlato Dominika Ros KMETIJA J.A.N.A., D OBRAVA BIO ARONIJA – 100 % zlato Jana Divjak NARAVNI SOK ARO- NIJE KMETIJA OSTERC, VUČJA VAS JABOLČNI SOK 100 % srebrno Matej Osterc HORNOVI, BORECI ŽGANJE IZ TROPIN zlato Daniel Horn GROZDJA TRAMINEC HORNOVI, BORECI TROPINOVEC MU- zlato Daniel Horn ŠKAT OTO-NEL HORNOVI, BORECI KUTINOVO ŽGANJE zlato Daniel Horn KMETIJA KOSI, KLJUČAROVCI SKUTA srebrno Elizabeta Kosi KMETIJA KOSI, KLJUČAROVCI NAVADNI JOGURT srebrno Elizabeta Kosi KMETIJA KOSI, KLJUČAROVCI NAVADNI ROGLJIČKI zlato Elizabeta Kosi

27 Kmetijstvo in gospodarstvo

Alja Bajc Daniel Horn Posebne čestitke so namenjene dobitnikom znaka kakovosti. Znak kakovosti prejme kmetija, ki dobi tri leta zapored zlato priznanje za določen izdelek. V letu 2019 so znak kakovosti pridobili: KMETIJA KRAJ IZDELEK HORNOVI, DANIEL HORN BORECI KUTINOVO ŽGANJE HORNOVI, DANIEL HORN BORECI ŽGANJE IZ TROPIN GROZDJA TRAMINEC KMETIJA KOSI, KOSI ELIZABETA KLJUČAROVCI NAVADNI ROGLJIČKI

Prašičereja na Grabah bogatejša za nove hleve

Čeprav kmetijstvo v naših krajih upada in se vse več mladih odloča za druge dejavnosti, na Grabah ni tako. Jani Slavič je mladi prevzemnik kmetije, ki je kljub mladosti zelo ambiciozen, delaven in vidi prihodnost v kmetijstvu. Prav zato se je odločil za gradnjo novega hleva, za katerega je kandidiral na razpisu. V novem hlevu je prostora za do 80 plemen- skih svinj, 350 tekačev in 200 pitancev. Hkrati se je zaradi dotrajanosti starih hlevov, v katerih so bile prej plemenske svinje, odločil tudi za rekonstrukcijo le- laktacijo. V hlevu je toplotna črpalka, ki čevi poleg lastne zemlje obdelujejo tudi -teh. Tako so sedaj preurejeni v pitališče s talnim gretjem ogreva porodnišnico in zemljo v najemu, hkrati pa nekaj krme za 400 pitancev. Oba hleva sta opremlje- del z majhnimi pujski. tudi dokupijo. na s sodobno tehnologijo, ki natančno Zaradi povečane proizvodnje se je pove- dozira različne komponente krme in čala tudi potreba po večji količini hrane Maja Žalar spremlja priraste prašičev, pri plemen- za živino, s tem pa tudi potreba po pove- skih svinjah pa tudi dneve brejosti in čanju obdelovalnih površin. Tako Slavi-

28 Kmetijstvo in gospodarstvo

Otvoritev trgovine BeEko v Vučji vasi

Kmetija Paldauf je družinska kmetija s tradicijo, ki sega več rodov nazaj, in sicer vse do leta 1875. Danes na kmetiji živijo kot šestčlanska razširjena družina, kjer skupaj sobivajo tri generacije: oče Jože, mama Verica, sin Igor z ženo Jasmino ter najmlajša člana družine Evina in Nel. Trenutno obdelujejo 25 hektarjev kmetijskih površin in so s celotno kmetijo v preusmeritvi v ekološko kmetovanje. Kmetija intenzivno gradi svojo lastno blagovno znamko BeEko, saj se zaveda pomembnosti prepoznavnosti na trgu in tržnega nastopanja pri končnih kup- cih. Prodajati želijo najbolj kakovostno hrano in s tem postavljajo zdravje na prvo mesto. V oktobru 2018 so odprli svoj tržni kanal, saj so začeli s prodajo svojih proizvodov v lastni trgovinici Be- panje na trgu, tako da v svoji trgovinici najdete tudi v drugih lokalnih trgovinah. Eko, ki se nahaja na sedežu kmetijskega prodaja tudi proizvode ostalih ekoloških Vizija Kmetije Paldauf je postati vodilna gospodarstva. ali drugih lokalnih pridelovalcev: teste- ekološka kmetija v Pomurju, ki bo ponu- V trgovinici lahko najdemo njihove nine, mlečne in mesne izdelke sadje in jala doživetje domačnosti, kakovosti in mlevske izdelke iz pire, ajde, koruze, pše- zelenjavo, med, izdelke iz sivke in aroni- zdravega načina življenja. nice, ovsa, ječmena, rži, prosa, sirka, olje je, razna vina in sokove ter še več. Tako je iz buč, sončnic, konoplje in lana (tudi v trgovinici BeEko možno dobiti pristne Maja Žalar hladno stiskana) ter kokošja jajca proste in kakovostne domače ter lokalne proi- arhiv kmetija Paldauf reje. Lastnik kmetije spodbuja v trgovini zvode. Ker lastnik dobro sodeluje z lokal- lokalno povezovanje in skupno nasto- nimi pridelovalci, lahko njihove izdelke Utrip gospodarstva je čedalje hitrejši

V občini Križevci je veliko samostojnih Skupna višina razpoložljivih sredstev, pridelujejo na svoji kmetiji že več kot podjetnikov in podjetij, ki zaposlujejo namenjenih za izvedbo javnega razpisa 10 let. Izdelke večinoma prodajo v Slo- čedalje več ljudi. Še vedno je moč čutiti v letu 2018, je znašala 20.000,00 € in je veniji v specializirane prodajalne z eko- gospodarsko rast kljub napovedim, da bila vezana na proračun Občine Križev- loško prehrano, v večje trgovske verige se bo le-ta ohlajevala. Domači podjetni- ci, zato so morali sredstva porabiti v letu in v obrate javne prehrane. Kupce imajo ki so zato izjemno veseli, da je Občina 2018. Na prvi ukrep, pomoč pri samoza- tudi v tujini. V podjetju delajo štiri ose- Križevci lani naredila pomemben korak poslovanju, se je prijavila Ksenija Fras, be, občasno jim pomagajo še študen- naprej in prvič objavila Javni razpis za na drugega, pomoč pri sofinanciranju tje. Ker se podjetje Vila Natura d. o. o. spodbujanje podjetništva v Občini Kri- materialnih investicij, pa se je prijavilo ukvarja izključno z distribucijo, vlagajo ževci. sedem podjetnikov in vsi so bili upravi- večinoma v napredne tehnologije in v Predmet Javnega razpisa je bila dodeli- čeni do sredstev. Prav je, da prejemnike razvoj znanja, predvsem s področja pro- tev nepovratnih sredstev za sofinanci- in njihove investicije spoznamo nekoliko daje in marketinga. Na razpisu so prejeli ranje ukrepov za pospeševanje razvoja bližje. sredstva za nakup računalniške in pisar- malega gospodarstva v občini Križevci, niške opreme. Sredstva so jim omogoči- in sicer na podlagi Pravilnika o finančni VILA NATURA, d. o. o. la tudi nakup sodobnega računalniškega pomoči za spodbujanje podjetništva v Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2013. programa za vodenje nabave in prodaje občini Križevci. Nepovratna sredstva so Ukvarjajo se z distribucijo ekoloških iz- blaga, investicija pa je bila načrtovana že dodelili za dva ukrepa: pomoč pri samo- delkov. Največji delež prodanih izdelkov pred razpisom. Sicer imajo smele načrte zaposlovanju in pomoč pri sofinancira- je blagovne znamke Vila Natura. Gre za tudi za prihodnost. Razširiti želijo pro- nju materialnih investicij. ekološke izdelke iz žitaric in oljnic, ki jih dajno mrežo tako v Sloveniji kot v tujini.

29 Kmetijstvo in gospodarstvo

Ekološke izdelke želijo dobavljati v čim več javnih zavodov, saj se zavedajo, da je zdrava prehrana ključna za zdrav razvoj naših otrok.

DENIS ČUK, s. p. Denis Čuk prihaja iz družinskega podjetja, ki je pričelo dejavnost že leta 1986. Sam je podjetje prevzel leta 2003. V njihovem podjetju ponujajo rešitve na področju strojnega ključavničarstva. Nji- hovo vodilo je kakovostna izvedba strojno-ključavničarskih del in zadovoljstvo strank. Glavne dejavnosti so CNC strojna obdelava, preoblikovanje kovin, varje- nje, izdelava manjših kovinskih konstruk- cij in drugih drobnih kovinskih izdelkov. Trenutno zaposluje sedem ljudi. Zad- nja tri leta precej investirajo, vsako leto okoli 100.000,00 €. Posodobili so strojni park in kupili nove CNC stroje. Med pomembne investicije v letu 2018 spada tudi nakup novega varilnega aparata, za vplival na odločitev o investiciji. Glede PRIMOŽ ŠKRGET, s. p. katerega so prejeli sredstva na lanskem na neprestano rast obsega poslovanja Primož Škrget ima popoldansko obrt razpisu, ki pa na velikost investicije ni v zadnjih letih načrtujejo dodatno za- od leta 2011. Začel je s servisiranjem vplival. Med najpomembnejšimi načrti poslovanje oseb ter povečanje razpolo- kmetijskih prikolic, pozneje pa se je za prihodnost so širitev podjetja in ve- žljivih prostorskih kapacitet za namene preusmeril in začel izdelovati konstruk- čanje števila zaposlenih do 10 oseb ter proizvodnje. cije nadstreškov, razne ograje, stopnice nadaljnje posodobitve strojnega parka. in dvoriščna vrata. Ponosen je na svoje MIHAEL FORJANIČ, s. p. delo v sosednji Avstriji. Dokler je Slove- VALD, d. o. o. Mihael Forjanič je samostojni podjetnik nija izdajala dovoljenja za delo v tujini, je Podjetje vodita Anton in Darko Šijanec, od leta 2014. Pred tem je dvanajst let imel tam veliko dela z nadstreški in og- oče in sin. Oče Anton je podjetje usta- delal kot serviser za viličarje. Osnovna rajami. Žal se je zakonodaja spremenila, novil leta 1998. Od leta 2001 imajo pro- dejavnost je servisiranje viličarjev, skla- zato s pravnega vidika ni več možen to- izvodnjo v svoji delavnici v Bučečovcih. diščne opreme in dobava rezervnih de- vrsten način dela v Avstriji. Tudi v njego- Sin Darko se je podjetju pridružil leta lov v industriji. Večina strank je stalnih, vem poslu so investicije nujne, stroji pa 2009. Vald, d. o. o., je družinsko podjetje, poleg tega pa ima še spletno trgovino. so zelo dragi. Z nabavo stroja, ki mu bo v ki se ukvarja s trgovino in proizvodnjo Zaenkrat še ne zaposluje drugih oseb, veliki meri olajšal delo, saj ga bo opravil gostinske, industrijske ter druge opreme ima pa nekaj poslovnih partnerjev, ki boljše in hitreje, bo zato bolj konkuren- iz nerjavečega jekla po naročilu. Izvajajo občasno opravljajo delo v njegovem čen na trgu. Brez sofinanciranja si stroja postavitve manjših in večjih profesional- imenu. Glede na potrebe in finančno še nekaj časa ne bi mogel privoščiti, zato nih kuhinj in delilnic hrane, izvajajo sa- stanje podjetja se odloča tudi za inve- je občini Križevci izjemno hvaležen, da nacije, izdelujejo in dobavljajo opremo sticije. Na razpisu je prejel sredstva za je prejel sredstva na razpisu, saj je menil, za živilsko predelovalno industrijo ter baterijska orodja odlične kakovosti, sicer da malemu podjetniku s popoldansko druge industrijske sektorje, izdelujejo pa razpis ni vplival na višino investicije. obrtjo ne bodo prisluhnili. Sicer pa so INOX ograje in se lotevajo najrazličnej- Kot podjetnik, ki sicer nima več začetnih načrti za prihodnost odvisni predvsem ših projektov v Sloveniji ter sosednjih dr- krčev podjetništva, a je še vedno mlad od sprotnih naročil, v prihodnje pa želi žavah. V podjetju, ki opravlja tudi letno po stažu in je začel iz »čiste ničle«, želi odpreti vrata lastne delavnice. vzdrževanje kuhinjskih obratov in servi- najprej doseči finančno stabilnost. Le-to siranje profesionalne gostinske opreme, je namreč pri dolgih odlogih plačil težje je trenutno zaposlenih pet oseb. Vse doseči, stroški nakupa materialov so na- presežke iz poslovanja neprekinjeno mreč v industriji precej visoki. Kljub do- namenjajo vzdrževanju in investiranju v ločenim oviram pa podjetje konstantno novo strojno opremo, orodja ter v poso- raste. Pozneje želi zaposliti več serviser- dobitev proizvodnih tehnologij. Na raz- jev, saj se zaveda, da bo v prihodnje moč pisu so prejeli sredstva za sofinanciranje zaznati še večje pomanjkanje zaposle- varilne mize v skupni vrednosti 5.410,00 nih, ki se ukvarjajo z vzdrževanjem, kar EUR, kar je občutno pospešilo in izbolj- bo njegova velika tržna priložnost. šalo proces izdelave in sestavljanja njihovih izdelkov. Javni razpis je pozitivno

30 Kmetijstvo in gospodarstvo

DUŠAN ZORKO, s. p. DEJAN SLAVIČ, s. p. Vsi se strinjajo, da je takšna spodbuda za Dušan Zorko vodi podjetje, ki je bilo Dejan Slavič je podjetnik od leta 2017. podjetnika s strani občine izjemno do- ustanovljeno leta 1981. Gre za družin- Podjetje se ukvarja z inštalacijo vodo- brodošla, še bolj pohvalno pa je dejstvo, sko podjetje, ki ga je ustanovil njegov voda, ogrevanjem in izvedbo kotlovnic. da je v proračunu za leto 2019 namenje- oče, ukvarjajo pa se z gostinstvom. Po- Izvajajo tudi prenovo kopalnic na ključ, nih še več sredstev za spodbujanje pod- leg klasične strežbe hrane in pijače se v dejavnosti pa opravljajo v pomurski in jetništva v občini Križevci. podjetju ukvarjajo še s cateringom in or- podravski regiji. Strankam svetujejo in ganizacijo raznih dogodkov. Trenutno je pomagajo pri odločitvah glede izbire mag. Tjaša Kos enajst zaposlenih oseb. V zadnjih letih so keramike, kopalniške opreme in kotlov- precej investirali; marsikatera investicija nic. V podjetju sta trenutno zaposleni je vidna gostom njihove gostilne, nekaj dve osebi. pa je tudi takih, ki vplivajo na kakovost Seveda je potrebno za doseganje stra- njihovih storitev. Med slednje spada tudi teških ciljev tudi investirati. S pomočjo investicija, za katero so prejeli sredstva razpisa so kupili orodje, s katerim je zdaj na razpisu. Kupili so parno konvekcijsko opravljanje dejavnosti veliko lažje, hi- pečico, ki jim v veliki meri lajša delo in trejše in učinkovitejše. viša kakovost njihovega dela. Prizna V podjetju imajo tudi kratkoročne načr- tudi, da je razpis občine vplival na višino te, ki so v skladu z zastavljenimi dolgo- investicije. Sicer pa jim načrtov za priho- ročnimi cilji. Poleg povečanja števila za- dnost ne manjka, obnovili bodo še te- poslenih in širitve podjetja pa predvsem raso in veliko gostinsko sobo, istočasno želijo, da bo delo še naprej dobro op- pa bodo vlagali v inventar in kuhinjske ravljeno. Najpomembnejše je še vedno, pripomočke. da so stranke zadovoljne z izvedenim delom in komunikacijo. Stanje na trgu dela v Občini Križevci

Zavod RS za zaposlovanje redno sprem- 41,8 % je dolgotrajno brezposelnih, kar bijo povrnjene prispevke delodajalca za lja razmere na trgu dela, ki so v letoš- pomeni, da so na Zavodu prijavljeni več novo zaposlene sodelavce. njem letu še naprej ugodne. Pridobivajo kot eno leto. Kar 12,7 % je iskalcev prve Smo v času, ko so zaposlitvene mož- in posredujejo podatke, ki so za posame- zaposlitve in 33,6 % invalidov. nosti največje, predvsem na področju zna območja zanimiva, saj iz njih lahko Izobrazbena struktura občanov je slede- kovinarstva, gradbeništva, prevozništva, pridobimo številne koristne informacije. ča: 21,8% prijavljenih ima osnovnošol- storitvenih dejavnostih, elektroinšta- Podatki kažejo, da se v celotnem Pomur- sko izobrazbo, 17,3 % poklicno in 29,1 lacij, turizma in gostinstva ter različnih ju in tudi v Občini Križevci število prija- % srednjo strokovno izobrazbo. Brez- montaž. Velike možnosti so tudi za opra- vljenih brezposelnih oseb na Zavodu poselne osebe, prijavljene na Zavodu za vljanje različnih sezonskih del. Zelo aktu- RS za zaposlovanje zmanjšuje. Stopnja zaposlovanje, imajo možnost pridobiti alno je bilo obiranje jagod, še vedno je registrirane brezposelnosti v občini Kri- dodatna znanja za izboljšanje zaposlit- čas obiranja zelenjave, kmalu bo sledilo ževci je bila v aprilu 2019 7,9 odstotna, venih možnosti na trgu dela v okviru obiranje jabolk, grozdja … kar je sicer malo višje od slovenskega programov aktivne politike zaposlova- Možnosti je kar nekaj, včasih je potrebno povprečja, kjer je bila stopnja 7,6 %. V nja, kot so različni tečaji, vključujejo se prijeti tudi za delo, za katerega se človek maju je bilo na Zavodu prijavljenih 110 lahko tudi v programe usposabljanja na ni izobraževal ali usposabljal. Prav taka občanov, ki so iskali zaposlitev. Kar 56,4 delovnem mestu in v delovni preizkus. priložnost je lahko odlična odskočna % je prijavljenih žensk, posledično tudi, Prav tako imajo delodajalci možnost, da točka za dolgotrajnejšo zaposlitev. ker je za njih manj delovnih mest. Večina ob zaposlitvi brezposelnih oseb pridobi- prijavljenih je v starosti od 50 do 59 let, jo subvencije za nove zaposlitve ali do- Rija Srkoč, mag. Tjaša Kos

31 Kmetijstvo in gospodarstvo

32 Dobrodelnost

2. rojstni dan skupine Opora

Minili sta že dve leti, odkar se tedensko srečujemo članice in voditeljici skupine Opora. Od ustanovitve 6. 4. 2017 je bilo že 85 četrtkovih srečanj. Teme po- govorov so prilagojene aktualnim dogodkom, običajem, praznikom in vnap- rej dogovorjenim temam. Ob različnih življenjskih preizkušnjah prisluhnemo druga drugi in si dajemo moralno podporo. Znamo se tudi poveseliti, igrati družabne igre, se razgibavati, zapeti, skupaj spiti kavo in si ogledati različne aktualne razstave in zanimivosti v lokal- nem okolju.

Naš pogled na skupino

Danica P.: V skupino me je povabila Cil- ka, ki se ji je pridružila med prvimi. Se- mojem predlogu smo skupino poime- so me dvomi, ali bo za to obliko druženja daj se redno udeležujem srečanj in mi je novali Opora. interes med ljudmi in kako bomo to iz- lepo. Rada poslušam, še rajši pa se aktiv- Dana: Hvaležna sem Lidiji, da me je nav- peljali. V skupini se odlično počutim in no vključujem v pogovor. dušila za skupino. Zelo sem zadovoljna, sem prijetno presenečena nad obiskom. Mira: Za vključitev v skupino me je nada se srečujemo. Poskrbim tudi za hu- Voditeljica Lidija: Pred štirimi leti sem govorila Lidija, za kar sem ji zelo hvale- mor in dobro voljo. se poslovila od križevske šole, od otrok žna. Med članicami se zelo dobro poču- Frančka: Na druženje skupine me je po- in zaposlenih v šoli ter v vrtcu. Seveda je tim. Komaj čakam vsak naslednji četrtek, vabila Darinka. Zelo dobro se počutim, tlela in me preganjala misel, da bom delo ko se družimo. Upam, da se bomo še rada poklepetam in zapojem. K petju z mladimi in z zaposlenimi v tej ustano- dolgo srečevale. pritegnem še ostale članice skupine. vi pogrešala. Pa sem ubrala drugo, novo Pepca: Mene je v skupino pripeljala Cil- Danica G.: Pred dvema letoma sem pot. Z Darinko nama je uspelo ustanoviti ka. Prišla sem z dvomom, a že prvi obisk se med prvimi tremi pridružila skupini skupino starejših za samopomoč. Dru- me je navdušil. Vsakotedensko srečanje Opora. Sem bolj med poslušalci, ker me ženje s članicami skupine me napolni z popestrim z vodenjem vaj za razgibava- včasih ženske preglasijo. Ob predstavi- energijo, dobro voljo in s spoznanjem, nje in dobro počutje. tvi mojih številnih zelišč pa sem tudi jaz da smo stkale trdne vezi prijateljstva. Cilka: Z veseljem sem pozdravila usta- prevzela besedo. novitev te skupine. Nudi mi zavetje, Voditeljica Darinka: Pred dvema leto- Darinka Uršič, Lidija Koroša sprostitev, čudovito druženje. Navdušu- ma nam je Območno združenje RK Ljut- arhiv skupine Opora je me dvovladje (Darinka, Lidija). Želim, omer omogočilo izobraževanje za vode- da bi naša skupina še dolgo delovala. Po nje skupine starejših občanov. Obhajali

Slavič Jožef iz Grab že 100-krat daroval kri

Jože Slavič iz Grab, član Rdečega križa v Logarovcih in predsednik PGD Grabe, je v četrtek, 11. aprila, v Bolnišnici Rakičan že 100-tič daroval kri. Prvič je kri daroval v vojski V Puli leta 1984 in od takrat jo redno daruje. Kot gasilec in skrben vaščan je vedno, povsod in vsakomur pripravljen pomagati. Po njegovih stopinjah pa gre že sin Milan, ki je kri daroval že 40-krat.

Sara Zamuda Boris Zamuda

33 Dobrodelnost

Bolničarji KORK Stara Nova vas zasedli odlično drugo mesto

Na širšem območju Lendave je junija potekalo regijsko preverjanje usposoblje- nosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa v Pomurju. Ekipe so na šti- rih delovnih mestih (zabava mladine ob potoku, neurje in udar elektrike v parku, prometna nesreča in delovna nesreča) prikazale svojo usposobljenost in znanje pri nudenju prve pomoči. Člani ekipe so morali oskrbeti več realistično prikaza- nih poškodovancev, tri pa tudi oživljati. Letošnjega tekmovanja se je udeležila ekipa bolničarjev KORK Stara Nova vas: Janja Zamuda, Boris Zamuda, Monika Šteiner, Danijel Lesničar, Sonja Ščavni- čar, Martin Žnidarič in spremljevalka Sara Zamuda. Ekipa je zasedla odlično 2. mesto.

Sara Zamuda V dobrodelne namene podarili 36 knjig

Med velikimi zanesenjaki in tistimi, ki so na prvih sejmih LOV aktivno sodelovali, je bil tudi pokojni Jožef Kos iz Ključarovcev pri Ljutomeru. Njegovo življenje je bilo polno, kot vinogradnik in lovec pa je bil posebno naklonjen naravi. Dolgoletni stareši- na Lovske družine Križevci je za sabo zapustil veliko zapuščino; njegove trofeje so že leta v lovski sobi, nabrale pa so se tudi številne knjige s področja lovstva. Družina Kos se je v želji, da knjige ne bi samevale na policah, povezala s predsednikom Lovske zveze Slovenije Ladom Bra- dačem, ki je predlagal predajo knjig Lovskemu dobrodelnemu združenju DIANA. Omenjeno društvo namreč z licitacijo knjig pomaga pomoči potrebnim ljudem, zato denar zagotovo gre v prave roke. Tako je družina Kos podarila kar 36 knjig z lovsko tematiko. Knjižna zbirka je bila ocenjena kot izjemno zanimiva in dobro ohranjena. Veseli so, da bodo donirane knjige dobile nove lastnike, hkrati pa bo nekomu po licitaciji vsaj nekoliko olajšano življenje. Za posebno vzdušje ob predaji knjig so poskrbeli križevski ro- gisti, ki so z Jožefom Kosom povezani na poseben način, saj je bil pobudnik za ustanovitev skupine rogistov Lovske družine Križevci.

mag. Tjaša Kos arhiv družine Kos

34 Iz naših vasi

Vaški odbori 2018–2022

Člane vaških odborov na svojih zborih imenujejo in razrešujejo prebivalci nase- lij vaških odborov. Na vaških odborih so dosedanji člani predstavili poročila, kjer so zapisali in izpostavili najpomembnej- ša opravila, ki so jih postorili v zadnjih štirih letih. Prav tako je med prisotnimi potekalo novo imenovanje odbornikov. Poleg tega dajejo tudi predloge za ureditev in polepšanje kraja, sodelujejo pri komunalnih akcijah, seznanjajo pristoj- ne organe občine s težavami in potre- bami prebivalcev na področju urejanja prostora in varstva okolja. Sodelovanje vaščanov pri skupnih delovnih akcijah se prepozna v lepši urejenosti vasi in za- dovoljstvu vaščanov, da so naredili nekaj dobrega za svoj kraj.

Vaški odbori v obdobju 2018–2022 so:

Dobrava: predsednik Jožef Ros, člana Aleš Dolamič in Boris Kovačič; Gajševci: predsednik Franc Štuhec, člana Janja Je- senik in Aleš Granfola; Grabe: predsednik Tomi Jerič, člana Marjan Božič in Domen Slavič; Logarovci: predsednik Jožef Babič, člana Darko Ša- lamun in Blaž Štuhec; Bučečovci: predsednik Vili Stolnik, člana Danijel Ši- janec in Vlado Ros; Lukavci: predsednica Lidija Novak, člana Miran Va- upotič in Zlatko Gašparič; Berkovci: predsednik Robert Špindler, člana Štefan Flajsinger in Rudolf Kurbus; Kokoriči: predsednica Nada Maučec, člana Slavko Zasadi: predsednik Jožef Bohinec, člana Brigita Marinič in Branko Vajs; Horvat in Mirko Šijanec; Boreci: predsednik Pavel Zorko, članici Silva Duh in Stara Nova vas: predsednik Boris Zamuda, člana Vesna Kitthya; Dejan Slavič in Branko Petovar; Ključarovci: predsednik Drago Kšela, člana Lidija Vučja vas: predsednik Franc Žnidarič, člana Vladi- Koroša in Aleš Skuhala; mir Kosi in Mirko Berden. Iljaševci: predsednik Zvonko Škrget, člana Andrej Sara Zamuda Sedej in Srečko Kolarič; mag. Lidija Domanjko Križevci: predsednik Franc Sreš, člana Franc Skuha- la in Miran Puconja;

35 Iz naših vasi

Popoln večer za pare

Po številnih uspešnih dogodkih za než- večera še toliko večji izziv. renjak je s svojim nastopom poskrbela nejši spol, poimenovanih Ženski večeri, A tistim, ki so vendarle prišli, gotovo ni za dobršno mero zabave in smeha, Nina smo se v Akademiji za ženske Lakšmi bilo žal. Dogodek je bil namreč zabaven, Mernik iz Plesne šole Urška pa je zbra- odločili za nov izziv: 8. junija smo prire- ravno prav romantičen in tudi kanček nim pomagala osvojiti različne plesne dili prav poseben dogodek z naslovom poučen, zato so gostje odšli domov z korake. Popoln večer za pare. nasmehom na ustnicah in s kakšno ide- Bil je večer, kot ga je obljubljal že sam Dobra polovica udeležencev je prišla iz jo več, kako nadgraditi in izboljšati svoj naslov dogodka: preprosto popoln! malce bolj oddaljenih krajev, kar očitno partnerski odnos. dokazuje, da nekateri ljudje v osrčju Pr- Saša Einsiedler je namreč na slikovit in Mihaela Gržin lekije še nis(m)o tako zelo odprti za to- humoren način predstavila različne obli- vrstne dogodke, zato je bila organizacija ke komunikacije med partnerji, Tina Go- Ženski večer tokrat v rdeči preobleki

V soboto, 16. marca, je v Borecih v Gos- tišču Zorko potekal že 5. Ženski večer, ki ga pripravljamo v sklopu Akademije za ženske Lakšmi. Kot je v navadi pri tovrstnih dogodkih Akademije za ženske, je bilo tudi na tok- ratnem večeru poskrbljeno za uživanje vseh čutov. Dogodek je bil letos odet v odtenke rdeče, ki velja za eno najbolj modnih barv tega leta. Uradni del programa se je začel s kratko meditacijo, ki jo je vodil Zvonko Pukšič, sledilo pa je zanimivo predavanje dr. Saše Krajnc o škodljivih vplivih pretirane pridnosti. Marsikatera obiskovalka se je zamislila nad slišanim in sklenila, da ne bo več tako pridna, ker menda pridnost, kot smo slišali, sploh ni najboljša vrlina. se namreč sprehodile ženske, ki so zbra- je nato prelevil v zabavno druženje ob Sledili so nasveti priznane svetovalke le pogum in se že pred dogodkom pri- klepetu, smehu in plesu, ki je trajalo vse za oblačenje Lee Pisani, ki je zbranim javile za vlogo priložnostne manekenke. do zgodnjih jutranjih ur. nanizala kup koristnih nasvetov in jim Za vrhunec večera so poskrbeli vedno razodela, kateri kosi garderobe so nepo- izvrstni fantje iz vokalne skupine Sonus, Mihaela Gržin grešljivi in česa se moramo izogibati pri ki so navdušili tako z glasbenimi točkami nakupovanju oblačil. kot tudi s humornimi vložki. Kasneje smo lahko občudovali prav po- Večer, odet v odtenke rdeče in oboga- sebno modno revijo: po modni pisti so ten z najžlahtnejšo žensko energijo, se

36 Iz naših vasi

Finalist Rektorjeve nagrade za naj inovacijo 2019 Univerze v Ljubljani

Naš domačin, arhitekt Marko Rožman, se je s svojim magistrskim delom Študija umestitve in zasnova kompleksa dirkali- šča v Kidričevem uvrstil med osem izbra- nih finalistov za Rektorjevo nagrado za naj inovacijo 2019 Univerze v Ljubljani. Slavnostni dogodek s podelitvijo priznanj je potekal 15. maja v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani. Podelitev je popestril glasbeni nastop akademi- kov. Prvim trem so bile podeljene denar- ne nagrade, nato je sledila pogostitev in druženje. Zakaj je magistrsko delo Študija umestitve in zasnova kompleksa dirkališča v Kidričevem inovacija in kratka predstavitev Če citiram besede Jeana Todta, predsednika FIA (Ljubljana, december 2018): »Slovenija v Evropi ostaja črna pika brez ustreznega avtomobilskega dirkališča. Avtošport je šov, a tudi laboratorij za prometno varnost prihodnosti,« imamo na dlani glavni razlog, zakaj je bil projekt predlagan kot inovacija, saj končno poda rešitev, ki ni bila udejanjena še iz začetka 90. let prejšnjega stoletja, ko so Pri zasnovi celotnega kompleksa je upo- vsebuje izjemno pomemben center za bili pripravljeni prvi projekti. Že takrat so števal koncept zasnove pomembnega usposabljanje vozil s prednostjo – ga- namreč zelo resno razmišljaji o gradnji slovenskega arhitekta Danila Fürsta, ki silci, policisti, reševalci in drugi, ki da- kompleksa dirkališča, ki pa ga vse do daje ustvaril kompleks ene največjih, ino- nes po večini vsakoletne nujne priprave nes še zmeraj nimamo. Marko Rožman vativnih, razvojno usmerjenih in tehnič- opravljajo v tujini. V središču načrta so se je projekta lotil z zavedanjem, da je nih podjetij, podjetja Talum. Na ta način gozdne površine, kjer je predviden cen- ustrezna lokacija ključna, saj verjame, je ohranil poglede na obstoječo lokacijo ter za učenje in trening terenske vožnje. da kjerkoli na svetu gradimo, moramo (gozd) in okolico, istočasno pa tak ukrep Marko ima v načrtu, da do konca leta ce- graditi pametno. Na tako majhnem in z bistveno duši hrup. loten kompleks predstavi v obliki videa naravnimi bogastvi poraslem območju, Občutek, ko bi se sprehodil mimo dir- oz. v VR (virtual reality) tehniki, kjer bi si kot je Slovenija, je umestitev kakršnega kališča najvišje kategorije, bi torej bil potencialni investitorji lahko tak kom- koli objekta še toliko bolj pomembna, še minimalističen – prostor ostaja avtoh- pleks v celoti ogledali in se po prostoru posebej če gre za umeščanje invazivne- ton, kljub temu da gre za območje 90 tudi sprehodili. Obogatena resničnost ga tipa kompleksa, kamor spadajo tudi hektarjev. in video predstavitev je za tako komple- dirkališča. Kot ustrezno lokacijo kom- Načrt celotnega kompleksa dirkališča ksen program izjemna prednost, saj si pleksa dirkališča je na podlagi številnih pokriva različne možnosti uporabe: na običajno investitorji oz. vsi ostali samo analiz na ravni celotne Slovenije izbral za to namenjenih površinah se lahko te- skozi načrte težko predstavljajo končno bivše odlagališče rdečega blata podjetja stirajo nova vozila, namenjen je razvoju stanje. Tukaj tudi vidi razvoj projekta do Talum v Kidričevem. To, da kompleks dir- avtonomne vožnje, usposabljanju vozil konca leta. kališča umesti na slabo in degradirano s prednostjo, tekmovanju in urjenju v območje ter ga s tem izboljša, predsta- go-card in off-road disciplinah in ne- Andreja Obal vlja glavno bit njegove inovacije in hkra- nazadnje tudi sproščanju adrenalina, ki Foto studio NORA d. o. o. ti rešuje problematiko vseh neuspelih se zdaj kot prehitra vožnja žal izvaja na projektov pri nas. državnih cestah. Zraven tega kompleks

37 Iz naših vasi

Učim se živeti

Sanja Tušek je ljubiteljska slikarka in umetniška dizajnerka iz Bučečovcev. Risanje in slikanje sta njena strast že od malih nog, vendar pa zaradi šole in služ- be ni nikoli našla pravega časa za razvija- nje svojega talenta. Lani novembra pa jo je zaročenec le prepričal, da je prišel čas za to in tako jo je skupaj s starši in prijatelji v tej smeri popolnoma podprl. Podala se je na novo pot, pustila službo in se posvetila samo slikanju. Uredila si je svoj atelje in začela slikati. Začetki so bili sicer težki, ampak z izjemno voljo in energijo, ki jo je prenašala na slike, je v ateljeju vztrajala tudi več ur skupaj. Nekaj idej je imela že skiciranih s svinčnikom, tako da je le-te prenesla tudi na slikarsko platno. Ker Sanja ni šolana slikarka, si je največ Ker je delo prineslo rezultate in ker je razstavi ne končajo, saj že zre v priho- pomagala s posnetki na portalu YouTu- atelje postal premajhen, se je odločila za dnost in za drugo leto napoveduje novo be. Tako se je naučila različnih metod razstavo slik z naslovom Učim se živeti, razstavo. dela z akrilnimi barvami, kot so vlivanje ki je bila v Mladinskem centru Gornja barve na platno ter uporaba spatule in Radgona in je po besedah Sanje uspela Maja Žalar slikarskega noža. Pri slikanju uporablja nad pričakovanji. To je bila njena prva Sanja Tušek tudi stvari, ki jih najdemo doma, recimo razstava, na njej je razstavljala več kot 50 lepilni trak, ALU folija, palčke za ušesa in del. drugo. Sanjine sanje in ustvarjanje pa se pri tej Živa Jurič prejela lavreat

Živa Jurič, ki bo septembra vstopila v učencev in spodbuda pri njihovem ra- Vendar to še ni bilo vse. Tudi občinstvo zadnji razred devetleke, s svojimi violin- zvoju ter nadaljnjem glasbenem izobra- je lahko izbralo zmagovalca finalnega skimi nastopi že dolgo navdušuje na raz- ževanju. koncerta po svojem okusu in tudi to pri- ličnih prireditvah. Opazno sodeluje tudi Na odru GŠ Murska Sobota se je zvrsti- znanje je dosegla Živa. na državnih tekmovanjih, saj niza uspeh lo veliko nadarjenih mladih glasbenikov Perspektivni mladi violinistki Živi Jurič za uspehom. pevcev, pianistov in violinistov. Skupno in njeni mentorici Andreji Klinc čestita- Tako je bilo tudi na letošnjem 1. So- jih je bilo 55, podeljenih je bilo 35 zlatih, mo za vse izjemne dosežke in se skupaj boškem festivalu mladih glasbenikov, 17 srebrnih, 2 bronasti priznanji in 1 pri- z njima veselimo novih, ki ju zagotovo še ki ga je marca organizirala Glasbena znanje za udeležbo. čakajo na glasbeni poti. šola Murska Sobota. Festival je v osno- Zahtevno nalogo izbire absolutnega vi zastavljen kot motivacijski dogodek zmagovalca (lavreata) 1. Soboškega fe- Alja Bajc za učence in njihove mentorje, katere- stivala je prevzela 3-članska ocenjeval- ga namen je spodbujanje razvoja mla- na komisija, priigrala pa ga je naša Živa dih glasbenikov, odkrivanje nadarjenih Jurič pod mentorstvom Andreje Klinc.

38 Iz naših vasi

Učenje angleščine v Križevcih

V zimskih mesecih je v Križevcih pri Ljut- omeru potekal začetni tečaj angleške- ga jezika. Tečaj je potekaj v organizaciji Ljudske univerze iz Murske Sobote, in sicer v okviru programa Pridobivanje te- meljnih in poklicnih kompetenc 2018– 2022. Odrasli udeleženci so tako pridobili nova znanja; mnogi izmed njih so se z učenjem angleščine srečali prvič, nekateri pa so le obnovili in poglobili svoje znanje. V želji po nadaljnjem pridobivanju znanja bodo z nadaljevalnim teča- jem jeseni še nadgradili svoje znanje. Občane in občanke vabimo, da se aktivno vključijo v učenje jezikov, saj imajo možnost brezplačnega tečaja. Prijave za jesenske termine se zbirajo v tajništvu Občine Križevci do zapolnitve mest, za dodatne informacije pa smo dosegljivi na telefonski številki (02) 584 40 40.

mag. Lidija Domanjko Majda Markovič Ekološki otoki v občini Križevci

Prav je, da skrbimo za čisto okolje. V skladu z navodili doma ločujemo odpadke, ki jih komunalna služba redno odvaža. V naši občini imamo kar devet ekoloških otokov, kamor lahko odpeljemo papir, steklo in plastiko. Opažam, da so zabojniki velikokrat polni. Pohvalno. Opažam tudi, da so marsikdaj smeti nametane okoli zabojnikov. Zaskrbljujoče. Poskrbimo torej, da bo tudi okoli zabojnikov čisto, zato smeti odpeljimo dru- gam, če je nam najbližji zabojnik poln. V pomoč bodo lokacije ekoloških otokov v naši občini

Ekološki otoki v občini Križevci so: 6. Bučečovci – pri gasilskem domu, 2. Grabe – pri gasilskem domu, 7. Kokoriči – za gasilskim domom, 3. Dobrava – pri kapeli, 1. Križevci – za Kulturnim domom v Kri- 8. Vučja vas – za gasilskim domom, 4. Iljaševci – za gasilskim domom, ževcih, 9. Berkovci – pri avtobusni postaji. 5. Zasadi – pri avtobusni postaji. 2. Lukavci – pri avtobusni postaji, 3. Logarovci – za stanovanjskim blokom Zabojniki za steklo pa stojijo na nas- mag. Tjaša Kos v Logarovcih, lednjih lokacijah: Erazem Kos 4. Stara Nova vas – pri gasilskem domu, 5. Ključarovci – pri železniški postaji, 1. Gajševci – ob reki Ščavnici,

39 Vrtec in šola

Nemogoče je strniti v nekaj stavkov vse dejavnosti, ki se odvijajo v našem vrtcu, zato smo se letos odločili, da naj slike povedo več kot napisano besedilo. Vrtec sodeluje v veliko projektih, ki vam jih želimo na kratko predstaviti. Petelinček

V mesecu maju in juniju smo izvajali projekt s področja jezika. Izhajali smo iz otroške književne literature z zgodbico O pete- linčku, ki ni znal kikirikati. Tematika pravljice se je nanašala na izgovorjavo glasu r.

Ekovrtec

Sodelovali smo pri zbiranju starega papirja, tonerjev, kartuš, baterij, plastičnih zamaškov ter odpadne KEMS embalaže. V sklopu projekta smo v decembru izdelovali Eko vrečke iz starih bombažnih majic. Uredili smo tudi zeliščni vrt.

40 Vrtec in šola

Visoke grede

Ideja eko vrtička je bila že dalj časa v mislih vzgojiteljic. Otroci so narisali, kakšen vrt si želijo, kaj vse bodo nanj posadili, nato pa so ga s pomočjo vzgojiteljic tudi naredili in zasadili. Spoznavali so vrtna orodja in pripomočke, posejali semena za sadike, jih pridno zalivali in zanje skrbeli.

Kultura

Praznovali smo tudi kulturni praznik. Spoznavali smo slovensko, evropsko in križevsko zastavo, globus, zemljevid Slovenije in naše občine. Ogledali smo si doprsni kip dr. Matije Slaviča in se odpravili na občino k županu. Osrednji gost je bil priznan kulturnik, teksopisec in pesnik v prleškem narečju g. Marko Kočar.

41 Vrtec in šola

Pod medvedovim dežnikom Zdravje

Z otroci smo izvedli dramatizacijo Pod medvedovim dežni- Program Zdravje v vrtcu uspešno izvajamo že vrsto let. Izvaja- kom. Otroci so si sami izbrali vloge, dodali smo instrumental- mo številne dejavnosti, ki so primerne starosti in razvojni sto- no glasbo za spremljavo in otroci so osnemali gibanje živali. pnji otrok. Nekaj najpomembnejših je umivanje rok, jutranje razgibavanje, gibanje, zdrava prehrana in skrb za čisto okolje.

Podnebje

Ozaveščanje otrok o okoljski problematiki je pomembnejše kot kadar koli prej, zato smo v skupini otrok, starih 4–5 let, izvajali projekt z naslovom Zemlja je naš dom, s katerim smo želele otroke spodbuditi k razmišljanju o tem, kaj povzroča podnebne spremembe in kakšne so njihove posledice na življenje ljudi, živali in rastlin.

42 Vrtec in šola

Dedek v vrtcu

Medgeneracijsko druženje zelo ugodno vpliva na izmenjavo izkušenj in spo- znanj, zato večkrat povabimo stare star- še, da nam pokažejo kaj novega. Tokrat je prišel dedek našega otroka, ki nam je predstavil poklic peka in delo lovca. Otroci so bili navdušeni, da so spoznali poklica na takšen doživet način.

Razvoj bralne pismenosti v vrtcu

Vrtec Križevci je že drugo leto vključen v projekt OBJEM (Ozaveščanje Branje Jezik Evalvacija Modeli), ki spodbuja razvoj bralne pismenosti in slovenščine. Prijavitelj projekta je ZRSŠ v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, zna- nost in šport ter Evropsko unijo, Evrop- skim strukturnim skladom. Naš vrtec v projektu sodeluje kot eden izmed 40 implementacijskih vzgojno- -izobraževalnih zavodov iz Slovenije. Preizkušamo didaktične pristope in strategije za razvoj bralne pismenosti, ki jih razvijajo razvojni vzgojno-izobraževali in konzorcijski partnerji. Cilj projekta je razviti in preizkusiti pe- dagoške pristope in strategije, ki bodo pripomogli k celostnemu in kontinuira- cilj, da bomo s pomočjo književnih bese- pesmijo, plesom in igro. nemu vertikalnemu razvoju bralne pi- dil (pravljic, pripovedk, pesmi) pri otro- Ob zaključku šolskega leta smo na dru- smenosti otrok, učencev in dijakov. cih spodbujale motiviranost za branje, ženje v naše oddelke povabili starše in Za dosego teh ciljev so oblikovali devet razumevanje prebranega, bogatenje jim pokazali, kako se vključenost v pro- t. i. gradnikov bralne pismenosti: to so besedišča in ob tem spodbujale razvoj jekta Objem in Uvajanje formativnega govor, motiviranost za branje, razume- govora. spremljanja in inkluzivne paradigme vanje zasnove bralnega gradiva, glasov- Pravljice in druga otroška literatura so v odraža v skupinah, kako se odvijajo de- no zavedanje, kritično branje, besedišče, našem vrtcu vsakdan in tako smo tudi javnosti v vrtcu in kaj smo dosegli na go- razumevanje besedil, odziv na besedila, staršem, babicam in dedkom pripravili vorno-jezikovnem področju. tvorjenje besedil in tekoče branje. Z raz- prireditev, ki smo jo priredili po zgodbici vijanjem teh gradnikov, razen slednjega, Čriček in mravlje, otrokom v vseh oddel- Renata Slavinec Berde začnemo že v vrtcu. Tako smo si strokov- kih pa smo jo predstavile strokovne de- arhiv vrtca ne delavke v našem kolektivu zastavile lavke. Vsebino slikanice smo prikazali s

43 Vrtec in šola

Uvajanje formativnega spremljanja in inkluzivne paradigme v vrtcu

V sodobnem življenju je kakovost postala eden od osrednjih pojmov, kar velja tudi za vrtce. Če želimo strokovni delavci učno kakovostno okolje za otroke, moramo postaviti otroka v ospredje z vsem spoštovanjem, to pa pomeni, da ga mo- tiviramo, usmerjamo, predvsem pa da ga slišimo in se primerno odzovemo. Vse več naprednih pedagoških sistemov v Evropi in po svetu v vsakodnevni šol- ski praksi udejanja načela formativnega spremljanja. Raziskave dokazujejo, da to prispeva k dobri kakovosti učenja, pou- čevanja in dosežkov vseh otrok v vrtcu ali šoli. To je zaznala tudi naša ravnatelji- individualne značilnosti otrok, močna odpovedali vodenju; razvijamo tudi zau- ca Vasilija Stolnik in se skupaj s 5 članica- in šibka področja, njegove potrebe in panje vase, da se znamo in zmoremo po- mi razvojnega tima odzvala na povabilo potenciale, kar je izhodišče pri pripravi govarjati in biti z otroki na način, ki de- svetovalke za predšolsko vzgojo na Za- ustreznih pogojev za učenje in razvoj luje dobrodejno tako na nas kot nanje.« vodu RS za šolstvo. Tako smo kot eden posameznika in skupine tudi v smislu Članice razvojnega tima smo elemen- izmed 19 razvojnih vrtcev iz celotne večje vključenosti otrok v proces učenja te formativnega spremljanja prenašale Slovenije pristopili k nacionalnemu pro- (od načrtovanja do evalvacije). Delamo na celoten kolektiv preko kolegialnih jektu Uvajanje formativnega spremljanja v manjših skupinah, kar nam omogoča, hospitacij, evalvacij in refleksij v oddel- in inkluzivne paradigme v vrtcu, zato smo da so otroci videni, slišani, se učijo drug kih. V šolskem letu 2019/2020 bomo na- skozi celotno šolsko leto razvijale pra- od drugega in jim dajemo razumljive daljevale s konceptom ter ozaveščale in kso, ki v največji možni meri spodbuja smiselne, pravočasne in ustrezne povra- širile prakso formativnega spremljanja v razvoj in učenje vsakega posameznega tne informacije. Otroku dajemo spošt- izbranem vrtcu. otroka in njegovo aktivno vključenost v ljivo in strokovno podporo. Formativno vzgojno-izobraževalni proces. S pomoč- spremljanje vpliva na razvoj odnosne Renata Slavinec Berden jo izobraževanj, strokovne literature, kompetence vzgojitelja − vidimo vsa- arhiv vrtca strokovne podpore in prenašanja teori- kega posameznega otroka, smo z njim je v prakso smo strnile naše dosedanje v pristnem stiku, resno vzamemo nje- ugotovitve: gove misli in občutja, prilagodimo svoje »Spremljanje otrok razkriva vzgojitelju vedenje njegovemu, ne da bi se pri tem

44 Vrtec in šola

Mladinski pevski zbor LA TI DO OŠ Križevci izbran za nastop v Cankarjevem domu

Naš mladinski pevski zbor LA TI DO se je na podlagi lanskega nastopa na festivalu otroških in mladinskih pevskih zborov v Ljutomeru uvrstil na regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov Štajerske in Pomurja. Tekmovanje je potekalo na Ptuju, 18. 5. 2019, v dvorani Gimnazije Ptuj. Naš zbor je tričlanska strokovna žiri- ja ocenila z izjemnimi ocenami. Prejeli smo zlato priznanje z odliko in se glede na ocene uvrstili med 6 najboljših mladinskih zborov Slovenije. Tako smo se samodejno uvrstili na Državno tekmovanje otroških in mladinskih zborov, ki bo potekalo naslednje šolsko leto v Za- gorju. 11. junija 2019 pa nas je doletela izjemna čast: na podlagi vseh uspehov na regijskih, državnih in mednarodnih tek- uri, v Gallusovi dvorani Cankarjevega Veselimo se novih izzivov, pesmi in movanjih je Javni sklad RS za kulturne doma v Ljubljani. Koncert bosta posnela nastopov na izjemnih prireditvah, dejavnosti izbral in povabil 13 najboljših Radio in TV Slovenija. čeprav je za to potrebno ogromno truda, zborov Slovenije na množični koncert iz- 24. junija 2020 se bo odvijal še Zborovski marljivosti in pevskih vaj. branih mladinskih zborov Slovenije v po- BUM v Mariboru, ki bo letos tudi državna častitev svetovnega dneva zborovskega proslava ob dnevu državnosti in hkrati Renata Mikl petja pod naslovom Potujoča muzika, ki srečanje pevcev mladinskih zborov Slo- arhiv OŠ Križevci bo v nedeljo, 1. decembra 2019, ob 18. venije. Predstavitev Evropske unije

Le nekaj dni pred 15. obletnico vstopa želi naučiti. Povedal je, kako tolmači op- in preprosto. Med predavanjem nam ni Slovenije v EU, ki se je zgodil 1. maja ravljajo svoje delo in kako se izmenjujejo bilo dolgčas. 2004, je našo šolo obiskal Marko Cerkve- med tolmačenjem. Izpostavil je, da mora Podaril nam je brošuro o Evropski uniji, v nik. Predstavil nam je delovanje in zani- tolmač prevajati objektivno. Za primer kateri najdemo veliko zanimivosti. mivosti EU. nam je prebral nekaj povedi. Že na sredi Menim, da si vsi želimo še več tako raz- Seznanil nas je o vstopu vsake članice njegovega branja smo se vsi začudeno burljivih in kakovostnih predstavitev. To EU posebej, katere države so bile usta- pogledali, kako si lahko kdo to sploh predavanje priporočam tudi drugim. noviteljice EU, kdaj so se pridružile osta- zapomni. Na koncu predstavitve nam je le in zakaj je EU sploh nastala. Naštel je zaupal še skrivnost. Povedal nam je, da Gabrijel Bratina, 8. a slovenske poslance v EU in nam zaupal ima vsak tolmač svoj način dela. njihovo približno plačo. Prisotni smo mu Predavanje mi je bilo zelo všeč. Predsta- postavljali različna vprašanja. vitev o EU je bila zelo zanimiva, predaval Podrobneje nam je predstavil svoje delo pa nam je na zelo razumljiv način. Med tolmača. Razložil nam je, kako poteka predstavitvijo se navadno ne prekinja, a njegov mesec, kdaj je v tujini in kdaj smo učenci lahko postavljali vprašanja, doma, katere jezike obvlada. Zaupal na katera je sproti in prijazno odgovar- nam je tudi željo, katerih jezikov se še jal. EU nam je predstavil kratko, jedrnato

45 Vrtec in šola

Ekošola na OŠ Križevci

V okviru projekta Ekošola, katerega čla- ni smo že 22. leto, smo opravili kar nekaj aktivnosti. Nekatere so vsakoletna stalnica − Slovenski tradicionalni zajtrk, likovni natečaji iz ekoloških vsebin, zbiralne akcije, Ekokviz, druge, kot je naš šolski vrt, pa smo spet zbudili iz spanja. Vsako leto imamo zbiralne akcije, ko zbiramo zamaške, odpadne tonerje in kartuše, baterije ter papir. Papir smo zbirali en teden v oktobru in en teden v aprilu. Te akcije se vedno udeleži veliko učencev, njihovih staršev, zaposlenih tali državni podprvaki, za kar je šola do- li učenci pod vodstvom učiteljice Renate in drugih občanov naše občine. Skupaj bila denarno nagrado v skupni vrednosti Kovačič. Na vrtu smo pridelovali različne smo zbrali okrog 30 ton. Denar, ki smo 3000 eurov. Tekmovalci so prejeli prak- vrtnine in zelišča, ki jih učenci uporablja- ga dobili, pa je bil namenjen učencem tične nagrade, ki jih podeljuje podjetje jo pri pouku gospodinjstva in sodobne za končno ekskurzijo. Telekom. Nekaj denarja smo namenili priprave hrane. Sušili pa smo tudi različ- Poleg zbiralnih akcij smo se učili tudi postavitvi učilnice na prostem, ki so si jo na zelišča, iz katerih smo pripravili čaje. o različnih ekoloških vsebinah, svoje učenci in učitelji že dalj časa želeli. V šoli S projektom Ekošola bomo nadaljevali znanje pa smo pokazali na tekmovanju smo razpisali likovni natečaj »Učilnica na tudi v prihodnje. Učitelji OŠ Križevci se Ekokviz. Na šolskem tekmovanju je tek- prostem« in izbrali 4 najboljše predloge. zavedamo, da moramo vzgajati otroke movalo osem skupin s po tremi učenci. Učilnica se nahaja ob šoli, med telovad- tako, da skrb za okolje in naravo postane Od tega se je, enako kot lansko leto, sku- nico in šolskim čebelnjakom. Svečano del njihovega vsakdanjega življenja. pina Ekosrajce 4, ki so jo sestavljali Alja otvoritev smo imeli na lep jesenski dan, Ostrc, Domen Ledinšek in Filip Zver, uvr- 8. 11. 2018, ko smo simbolično luč v učil- Nina Vozlič stila na državno tekmovanje. Letos žal nici prižgali s tabornim ognjem. arhiv OŠ Križevci nismo stopili na stopničke, smo pa bili V tem šolskem letu smo ponovno zasa- odlični četrti. Prejšnji dve leti smo pos- dili naše visoke gredice. Za njih so skrbe- Plesno-gledališki dokumentarec Evolucija

Skupino Zanimivi sestavljamo učen- ci 4., 5. in 6. razreda, ki v šolskem letu 2018/2019 obiskujemo neobvezni izbir- ni predmet umetnost pod mentorstvom učiteljice Katje Koroša, in nekateri de- vetošolci, ki so želeli sodelovati v šolski predstavi. Tako je prišlo do ideje, da se obe skupini združita in ustvarita eno gle- dališko predstavo. Nekaj težav smo imeli z usklajevanjem urnika, a smo jih le premagali. Kostume in rekvizite so učenci ustvarjali na Noči branja. Bilo je zabavno in ustvarjalno. Plesno-gledališki dokumentarec Evolu- tega pride do demonstracij. V predstavi nima, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Ali cija je predstava, ki se sprašuje o smislu spremljamo globalno tiskovno konfe- bomo tudi ljudje postali roboti? uporabe informacijsko-komunikacijske renco, kjer gostja znanstvenica Emilija tehnologije in o tem, kaj se bo zgodilo Celičar novinarjem pokaže, kako se je Živa Leskovar, Ula Ledinšek, 5. a s človeštvom. Prikazuje stanje, ko vsi do- svet razvijal od začetkov do sedaj (celice, arhiv OŠ Križevci movi po svetu dobijo v uporabo robote. ribe, plazilci, opice, pokončni človek, vse Temu se začenjajo ljudje upirati in zaradi do robotov). Novinarje z vsega sveta za-

46 Vrtec in šola

Mednarodni projekt Erasmus+ »Zdrav duh v zdravem telesu«

Na Osnovni šoli Križevci zadnja leta opažamo, da so učenci premalo fizično aktivni, veliko otrok ima prekomerno telesno težo in slabo držo. Zaradi tega se je na šoli oblikovalo mnenje, da je potrebno nekaj spremeniti. Pripravili smo program in si zadali cilje za izboljšanje težav. Program je bil izbran in sofinanciran z evropskimi sredstvi v okviru projekta Erasmus+ in se je začel izvajati v šolskem letu 2018/19, zaključil pa se bo v naslednjem šolskem letu s poudarkom na vnašanju gibanja in praktičnega dela na prostem v vzgojno-izobraževalno delo. Obenem bomo poskusili pri učencih povečati samoiniciativno vključevanje v športne aktivnosti. V marcu 2019 se je tim učiteljev odpravil na izobraževalni obisk v Turčijo na šolo v Kamluco. Tam so izmenjali izkušnje in opazovali praktično izvedbo pouka ter sprehod do vaškega jedra in nočni tek. vključevanje gibanja v dejavnosti, ki že dejavnosti, ki vzpodbujajo fizično aktiv- Učenci 7. razredov so teoretično snov potekajo na šoli. nost otrok v šoli. obravnavali aktivno v naravi ob reki Verjamemo, da bo projekt obrodil sa- Turška šola je prikazala dober model, ki Muri, kjer so izvedli naravoslovni dan dove in bodo tudi tisti učenci, ki jim je ga lahko uporabimo tudi v našem oko- Mrtvice reke Mure. Učenci so imeli kot gibanje tuje, začeli v njem uživati in se lju. dodatno dejavnost na razpolago tudi preko njega učiti. Upamo, da bomo lah- Tim, ki je obiskal turško šolo, je izkušnje poletni tabor preživetja v naravi. ko zaustavili trend naraščanja prekomer- posredoval ostalim učiteljem na šoli, V naslednjem šolskem letu bomo v šoli ne telesne teže pri učencih OŠ Križevci. ravnateljica pa je predstavila model na stremeli k učinkovitejšemu vnašanju aktivu ravnateljev. Skupaj so oblikovali gibanja v vzgojno-izobraževalno delo Katja Koroša in Nada Vajs Vidnar načrt za uresničitev zadanih ciljev iz pro- v učilnicah in v naravi, predvsem v učil- arhiv OŠ Križevci jekta Erasmus+. nici na prostem. Učenci bodo imeli na Po modelu iz Turčije so v tem šolskem razpolago tudi dodatne dejavnosti, kot letu izvedli že Noč branja, kjer se je iz- so kolesarjenje, kotalkanje, obisk gim- vajal gibalno-literarni poligon, nočni nastične dvorane za nekatere razrede in

47 Vrtec in šola

11 je palindrom

V šolskem letu 2018/19 mi je uspelo ticem Makovcem. Vsak od nas je vložil vanje, ki se navezuje na izjavne pove- doseči nekaj odličnih rezultatov na dr- veliko truda, kar se nam je obrestovalo zave, kot so implikacija, disjunkcija in žavnih tekmovanjih z različnih področij. na državnem tekmovanju, kjer smo do- konjunkcija. To leto sem ponovil lanski Udeležil sem se 13 tekmovanj na državni segli 5. mesto, ki je bilo dovolj za zlato rezultat, saj sem na državnem tekmova- ravni. Osvojil sem 9 zlatih in 2 srebrni pri- priznanje. Lefo je tekmovanje, ki zahteva nju osvojil vse točke ter tako tudi zlato znanji ter dva odlična rezultata na držav- sposobnost hitrega računanja oziroma priznanje. ni ravni. Tekmovanja se začnejo zgodaj računanja na pamet brez vsakršnih pri- Na tekmovanju iz fizike in Cankarjevem jeseni in trajajo vse do konca maja. pomočkov. Osvojil sem 4. mesto. tekmovanju v znanju slovenščine sem Že v oktobru je potekalo tekmovanje iz Marca je potekalo tekmovanje Ekokviz. osvojil srebrni priznanji. Na Cankarje- logike. Naloge na tem tekmovanju so Že samo ime pove, da je glavna temati- vem tekmovanju sem za las zgrešil zlato mi zelo všeč, saj vsebujejo lingvistiko in ka tekmovanja ekologija, tekmujejo pa priznanje. naloge z razlago, ki mi še posebej ležijo. ekipe. Tekmoval sem skupaj z Domnom V tem letu so mi uspeli res izjemni re- Veliko sem vadil, na tekmovanju pa sem Ledinškom in Aljo Ostrc. Dosegli smo 4. zultati. V vsako tekmovanje sem vložil izgubil kar nekaj točk, a kljub temu do- mesto. veliko truda in energije, tudi sreča je bila segel zlato priznanje. V marcu sta potekali tudi tekmovanji na moji strani. Tekmujem zaradi želje po V novembru je potekalo tekmovanje iz zgodovine in kemije. Oba predmeta novih znanjih in tudi zato, da mi ni dolg- Matemček, v januarju pa Razvedrilna obožujem in v skladu s tem so se poka- čas. Seveda brez pomoči in podpore s matematika. Obe tekmovanji temeljita zali tudi rezultati. Na obeh tekmovanjih strani mentorjev ne bi šlo. Menim, da je na prostorski predstavljivosti. To veščino sem dosegel zlato priznanje. za uspeh potrebna volja, talent, sreča in še posebej obvladam, saj mi ni težko v V aprilu je sledilo še tekmovanje iz ma- podpora. Za slednjo se iskreno zahva- mislih oblikovati teles. Dosegel sem zla- tematike za Vegovo priznanje in Vesela ljujem učiteljicam Manici Karba, Renati to priznanje, pri Razvedrilni matematiki šola. Veselošolske teme zahtevajo sploš- Kovačič, Marjeti Blagovič, Metki Štuhec, pa še 1. nagrado. no znanje. Tekmovanje iz matematike za Alenki Kajtna Zorko, Nini Vozlič, Boženi V februarju sta potekali tekmovanji Pr- Vegovo priznanje se navezuje na snov iz Kurbos, učitelju Lenartu Baratu in tudi vaki znanja in Lefo. Prvaki znanja je tek- matematike, ki smo se jo učili vse leto. vodstvu šole, ki podpira udeležbo na movanje, kjer morajo učenci delovati kot Osvojil sem zlato priznanje in 3. mesto tekmovanjih. skupina, zato je tekmovanje še bolj za- na državnem nivoju. bavno. Letos sem tekmoval z Domnom Maja sem tekmoval še zadnjič v tem Filip Zver, 8. razred Ledinškom, Gabrijelom Bratino in Ma- šolskem letu. Logična pošast je tekmo-

48 Vrtec in šola Sodelovanje Osnovne šole Križevci v projektu Evropska vas

Križevski učenci so sodelovali v projektu Evropska vas, ki je potekal pod okriljem Informacijske točke Europe Direct Pomurje, OŠ II Murska Sobota in občine Murska Sobota. Cilj projekta je bil spoznavanje držav Evropske unije in spodbujanje razumevanja, tolerance in soli- darnosti. V septembru smo koordinatorji sodelu- jočih šol z žrebom zastav določili državo, ki jo bo šola predstavljala na osrednji zaključni prireditvi projekta Evropska vas. Sama sem izžrebala Finsko. V oktobru sem k sodelovanju povabila tudi ostale učitelje naše šole. Mentorji smo skupaj z učenci v tem šolskem letu torej spoznavali Finsko, deželo tisočerih finske savne, ribolova in ugledne finske narodni ples Letkiss. jezer in gozdov, polnočnega sonca, kjer šole, saj se po njihovem učinkovitem iz- Na osrednji prireditvi na Trgu kulture prevladujejo mrzle zime in precej topla obraževalnem sistemu zgledujejo števil- v Murski Soboti je 10. 5. 2019 zaživela poletja. Deželo, ki zaradi klime in kme- ne šole po svetu. Evropa v malem. 30 pomurskih šol je tijskega razvoja ni sposobna pridelati S skupnim raziskovanjem in načrtova- svoje izbrane države predstavilo skozi zadostne količine osnovnih živil, kljub njem učencev in mentorjev so izpod pisane predstavitve na stojnicah, s ple- temu pa ima visoko razvito gospodar- spretnih rok naših učencev nastali iz- som, glasbo in kulinariko. Ponosni smo, stvo, lesno, kovinsko in strojno predelo- delki, s katerimi smo na naši stojnici da smo lahko bili del te zgodbe. valno industrijo. Na področju informacij predstaviti Finsko. V projektu so sodelo- in telekomunikacij je Finska z znamenito vali učenci 3., 4., 5. in 7. razreda z men- Martina Heric Nokio na čelu v samem svetovnem vrhu. torji. Kot vsaka sodelujoča šola se je tudi arhiv OŠ Križevci To je dežela Božička, severnih jelenov, naša predstavila s točko na glavnem mogočnih dreves, dišeče jabolčne pite, odru. Naše tretješolke so zaplesale finski

49 Vrtec in šola

Šolstvo in šolski sistem

V šolskem parlamentu smo sodelovali projekt Erazmus+. V nekaterih razredih mo drug drugemu pri učenju. Stole smo vsi razredi naše križevske osnovne šole. smo izmerili indeks telesne mase naših zamenjali z dvema foteljema in trose- Poskusili smo uresničiti naloge, ki smo si učencev ter ugotovili, da je na naši šoli dom. jih zadali prejšnje šolsko leto. To nam je veliko otrok s prekomerno telesno težo. Za šolo smo naredili učilnico na pros- v veliki meri tudi uspelo. Zato smo se odločili, da nekaj naredimo tem. To je bil letos naš največji projekt. V Pogovarjali in načrtovali smo učilnico v v tej smeri, zato bomo dali poudarek gi- posameznih razredih smo postavili vpra- naravi, tablo pomoči in prostor za dru- banju na prostem. V okviru projekta so šanje, kaj se učenci želijo učiti v učilnici ženje. učitelji, ki so šli na izobraževalni obisk v na prostem. Seveda so vsi v trenutku za- Učitelji na naši šoli dajejo velik poudarek tujino, spremljali, kako izvajajo aktivni čeli razmišljati, kako bi čim več časa pre- formativnemu spremljanju pouka. To pouk na prostem. Tako bomo kakšno živeli zunaj, skupaj pa smo se dogovorili se nam zdi super, saj predstavlja večjo dobro idejo uporabili tudi na naši šoli. za rešitve. vključenost učencev v proces pouka. Kri- Uvedli smo tablo pomoči. Starejši učenci teriji so nam tako predstavljeni konkret- pomagajo mlajšim oziroma tistemu, ki Saša Štajner in Aleks Tobias neje in na način, ki nam je bližji, poma- pomoč potrebuje. Vzpodbujati želimo gajo pa nam pri tem, da smo uspešnejši medvrstniško pomoč. Na dveh mestih in bolj zainteresirani za učenje. smo uredili prostora, kjer se lahko dru- Na naši šoli smo vključeni v mednarodni žimo, igramo družabne igre ali pomaga- Tradicionalna Noč branja

Noč branja je učinkovit projekt za spodbujanje otrok k branju. V tem šolskem letu sta bili izvedeni dve Noči branja, in sicer za učence od 2. do 5. razreda ter od 6. do 9. razreda. Šolski novinarji so zapisali: »7. februarja je bilo na šoli zelo pestro. Bili smo neverjetno ustvarjalni, dobro razpoloženi in pesniško navdihnjeni. Umetniško smo se izražali kot že dolgo ne. Uporabljali smo: purpeno, spreje za grafite, plastič- ne cevi … Poleg tega smo ta dan imeli na šoli goste s Hrvaške. Obiskali so nas učenci in učitelji Osnovne šole Matije Gubca iz Gornje Stubice. Lepo smo jih sprejeli in jih pogostili. Bili smo zelo veseli njihovega obiska. Izkusili so življenje na naši šoli čez dan in zvečer. Tudi večer- dijke: »Letos smo imeli Noč branja zad- (razrede), kjer smo klepetali, se družili, ja na Noči branja je bila posebna. Prip- nji dan v maju. Bilo je super, ustvarjalno brali in pozno zaspali.« ravili so nam tradicionalne jedi (žgance, in razgibano. V eni izmed delavnic smo Koordinatorka projekta je učiteljica Ka- obložene kruhke s prleško tünko, pr- pisali svoje zgodbe, v drugi smo prip- tja Koroša. Letos nam je uspelo izvesti že leško gibanico). Vmes smo se sprostili v ravljali dramatizacijo, v tretji pa prema- 15. in 16. Noč branja. telovadnici, kjer smo imeli literarno raz- govali literarno-gibalni poligon. Le-ta gibavanje. Vrhunec Noči branja pa je bil je namreč vseboval zanimiva literarna Šolske novinarke literarni žur.« vprašanja. Ob 22.00 smo imeli nočni arhiv OŠ Križevci O drugi Noči branja za učence od 2. do pohod po Križevcih in celo kratek nočni 5. razreda so svoje vtise strnile šolske ra- tek. Pozno zvečer smo odšli v spalnice

50 Vrtec in šola

Prleški taborniki

V ponedeljek, 1. 7. 2019, smo se odpra- ril šopek sivke in nam omenil lep pros- manjšo učno uro o tem, kako ravnati z vili na tabor. Ob 7. uri smo se zbrali pred tor ob ribniku v bližini. Odšli smo si ga vesli na raftingu. S čolnom smo se peljali OŠ Križevci pri Ljutomeru, naredili tabor- ogledat in ker nam je bil zelo všeč, smo si po reki Muri kar 2 uri. Vmes smo se usta- niški načrt in spakirali skupno opremo. kar premislili glede kraja prenočišča. Šli vili, vodja čolna nam je pokazal, kako se Ves čas nas je spremljal učitelj Matevž smo v gasilski dom, kjer smo se odpočili, lahko pluje s tokom, malo pa smo se tudi Jakelj, ki je bil tudi vodja tabora. Ko smo si nalili vodo in se pogovorili o preno- namočili. Ko smo prišli v Melince, smo se bili pripravljeni, smo se odpravili na pot čišču. Nekaj nas je bilo za, nekaj pa proti. spet najedli, peljali z brodom čez Muro proti Vučji vasi. Bilo nas je 7 tabornikov Ko smo razrešili vsa nesoglasja, smo se in se odpravili v gasilski dom na Moti. − Jona Zanjkovič, Evina Paldauf, Saška odločili za prenočišče pri ribniku. Tam Tam smo razpakirali in se precej glasno Zamuda, Urška Puconja, Lucija Divjak, smo počakali naše naslednje spremlje- igrali igro Enka. Po igri smo se odpravi- Ana Skuhala in Žanin Tobias. Naš prvi valce. Ko so prišli, smo si razdelili delo li na kratek sprehod in sledilo je spanje. počitek je bil v Iljaševcih, nato smo se in ga opravili. Eni smo kuhali, drugi pos- Zjutraj smo se okrepčali in se odpravili odpravili naprej. Kmalu smo zabredli v tavili bivak, tretji pa so naredili kurišče. na pot do Banovcev, kjer smo se pol ure težave. Naredili smo manjši krog po nji- Padel je večer in napočil je čas za večer- kopali, se preoblekli, nato pa šli na slado- vah, namesto da bi šli samo naravnost. jo, tuširanje in peko penic. Ponoči smo led v Križevce in nazaj v šolo. Spremljali Ko smo oddelali našo drugo točko, smo imeli nočno stražo, ki je pazila na ogenj. so nas učitelji Dora Roškar, Lenart Barat, se odpravili na prleško plažo, ki se naha- Zjutraj smo se zbudili ob 6. uri in pričeli Denis Hofman in Andreja Sever. Tam so ja pod avtocesto pri Muri. Tam smo se pospravljati. Učitelj nam je pripeljal pa- nas pričakali starši. Poslovili smo se in se najedli in uživali v mrzli vodi, saj je bilo kete hrane za na pot. Ob 8.30 smo se zahvalili za res odličen in najboljši tabor zelo vroče. Spremljal nas je kuža Bos. Na odpravili na kmetijo Paldauf, kjer smo se doslej. plaži smo uživali kar dve uri, tam nare- najedli in postorili nekaj manjših zabav- dili naše znamenje in se nato odpravili nih del. Ko smo se poslovili, smo pot na- Žanin Tobias (6. a), Ana Skuhala (6. b) v Vučjo vas. Prišli smo do polja s sivko, daljevali do broda v Vučji vasi, kjer smo kjer je lastnik vsakemu izmed nas poda- se nasitili, oblekli rešilne jopiče in imeli Učilnica v naravi

Na Osnovni šoli Križevci smo ponosni na novo pridobitev, učilnico v naravi. Želja, da bi imeli učilnico v naravi, je bila priso- tna že nekaj časa. Prejšnje šolsko leto pa smo jo lahko začeli uresničevati. Prvo pobudo so dali učenci, ki so vključe- ni v šolski parlament. Na podlagi pogo- vorov in analize stanja s področja metod in načinov učenja, učne snovi, odnosov v šoli ter področja uresničevanja šole za življenje so v vseh razredih predstavni- ki šolskega parlamenta ugotovili, da si učenci želijo več pouka v naravi in z no- vejšimi učnimi metodami. z aktivnimi oblikami učenja spodbujali liš. Odločitev je padla. Učilnica v naravi Druga pobuda je prišla s strani ekošole, tudi fizično aktivnost otrok, saj prostor v bo stala nad šolskim čebelnjakom, ob saj so bili naši učenci na ekokvizu dve naravi ni omejen zgolj na nekaj kvadra- drevesih in ob šolskem igrišču blizu šole. leti zapored uvrščeni na drugo mesto v tnih metrov kot v učilnici znotraj šole. Za Zdaj učilnica res stoji − svečana otvo- državi in prejeli denarno nagrado. Tako uresničitev tega cilja smo spet zaznali ritev je bila na lep jesenski dan, 8. 11. smo bili že korak bližje k uresničitvi naše potrebo po učilnici na prostem. 2018. Simbolično smo »luč« v njej priž- želje. V tej fazi je bil ustanovljen ekoodbor, ki gali s tabornim ognjem. Tretja pobuda je bila povezana z vlogo se je v najkrajšem času tudi sestal. Na šoli za pridobitev nepovratnih evropskih smo izvedli natečaj, kjer smo zbirali pre- Vasilija Stolnik sredstev v okviru projekta Erasmus+. dloge, kakšna naj bo učilnica v naravi. arhiv OŠ Križevci Eden glavnih ciljev tega projekta je uče- Potrebno je bilo premišljeno načrtovati nje na prostem v naravi. Tako bi hkrati umestitev učilnice v naravi v šolski oko-

51 Vrtec in šola

Italija in Dolenjska – dve strokovni ekskurziji v tem šolskem letu

Delo z nadarjenimi učenci vključuje na naši šoli enodnevno ekskurzijo po Slo- veniji, in sicer za učence 2. triade je bil letošnji cilj Dolenjska z ogledom Novega mesta, za učence 3. triade pa enodnev- na ekskurzija v tujino. Ekskurzije se lahko udeležijo tudi ostali učenci, ki so na šoli vključeni v različne dejavnosti in projekte. Učenki Taja Novak iz 8. a in Adrijana Fi- lipič iz 7. b sta ekskurzijo v Italijo opisali takole: »Učenci 3. triade smo se 1. 12. 2018 ob 5. uri odpravili proti Italiji. Pot je bila dolga, ampak tudi zabavna. Nekateri so pot prespali, drugi pa smo budno spremljali promet. Prispeli smo do prve točke našega izleta. Ogledali smo si Redipuglio oziroma Sre- dipolje. Podali smo se proti vrhu stopni- šča, ampak nismo prišli do vrha, saj so ravno v tem času nekaj urejali. Čez cesto so nam pustili, da si jo sami ogledamo. Nina ter učitelj Matevž. Ne smemo po- smo si ogledali še vojaški muzej na pros- Nekateri so ta čas izkoristili za fotografi- zabiti tudi naše vodičke, ki nas je z obi- tem. Oboje nas je navdušilo. Pot nas je ranje, drugi pa so si raje ogledali okolico. lo zanimivosti pospremila skozi izlet. Pa vodila do Ogleja, slavne bazilike in mo- Med vožnjo do Trsta nam je učiteljica še nekaj: Italijani so res nevarni vozniki. zaikov. Vstopili smo v baziliko, kjer smo postavljala vprašanja in ugotavljala, ali si Ta izlet se nam bo res vtisnil v spomin. na tleh videli prečudovite mozaike, po res zaslužimo postanek v McDonaldsu. Ampak veste kako? Pravijo, da vse dobro stenah pa freske. Naše znanje je bilo izjemno. Prispeli smo hitro mine. Komaj že čakamo, da učite- Ekskurzijo smo nadaljevali proti gradu do Trsta, naše zadnje točke. Vodička nam ljica Katja organizira ekskurzijo v nasled- Devin, ki smo si ga ogledali le od daleč. je najprej povedala nekaj o Trstu, potem njem šolskem letu. Z razgledne točke je bil pogled nanj res pa smo imeli prosti čas za raziskovanje. Tudi ekskurzija na Dolenjsko je učence izjemen. Nekateri so šli v trgovinice, drugi so se in učiteljice navdušila. Nepozabno doži- Naše potepanje smo nadaljevali do posladkali z italijanskim sladoledom, vetje je bil spust s splavom.« gradu Miramare, kar pomeni pogled na tretji pa so si ogledali Trst. Čas je zelo hit- morje. Za grad Miramare to res velja, saj ro minil. Prišel je čas za McDonalds. Ko Taja Novak, 8. a, in Adrijana Filipič, 7. b omogoča pogled na morje s skoraj vsa- so bili naši želodci polni, smo se z avto- arhiv OŠ Križevci kega okn. Sprehodili smo se po gradu. busom odpravili proti domu. Z nami so Okolica gradu je zelo mamljiva, učitelji se na ekskurzijo podali učiteljici Katja in

52 Kultura

Matija Slavič – naš junak

17. avgusta 2019 smo v Republiki Slove- niji obeležili jubilejno 100-letnico zdru- žitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Tako je naša šola v šolskem letu 2018/19 temu pomembnemu dogodku namenila različne aktivnosti in dejavnosti. Tri osmošolke so oblikovale raziskovalno nalogo z naslovom Matija Slavič – naš junak. Tekom nastajanja raziskovalne naloge smo prejeli vabilo k sodelovanju na na- tečaju ustvarjalnosti in inovativnosti, Prekmurje v srcu, ki ga je organiziral Za- vod Republike Slovenije za šolstvo, ob- močna enota Murska Sobota. Porodila se je ideja, da bi ustvarili film. V povezavi z izbirnim predmetom vzgoja za medije – televizija in s celotnim kolektivom smo to tudi uresničili. Nastal je film z naslovom Po poteh Matije Slaviča. Scenarij sta oblikovali avtorici raziskovalne naloge, slike osebnih predmetov in pisma. Učen- njuna zgodba pa temelji na dognanjih ci tretjih razredov so stojnico popestrili z raziskovalne naloge. S filmom smo se risbami Križevcev z začetka 20. stoletja. predstavili na zaključnem delu omenje- Stojnica je privabila številne naključne nega natečaja – festivalu, in sicer 6. juni- obiskovalce. Maša Slavinec, Saša Štajner, ja v Murski Soboti. Učenke so na stojnici Več o filmu in nalogi pa lahko izveste na Lucija Mesarič z mentorico delile zloženke o njegovem življenju. Na spletni strani šole http://www.os-krizev- Metko Štuhec stojnici smo razstavili tudi njegova dela, ci.si/ pod naslovom Naš junak. arhiv OŠ Križevci

Koncert ob dnevu žena

KUD Križevci so v petek, 8. marca, pripravili koncert ob dnevu žena. Dobra ura glasbenega repertoarja je navdušila predvsem obiskovalke, ki so predstav- ljale dobršen del publike. Dirigent Janko Škrajnar je ubran orkester vodil skozi do- mače in tuje skladbe, ki so se dotaknile prav vsakega obiskovalca petkovega večera. Godbeniki so po vsaki skladbi poželi bučen aplavz. Uvod v koncert je bila kubanska Guanta- namera, sledile so Rože, Obletnica, Eviva España, Dobro jutro, Pastirček in številne druge. Kot solisti so se izkazali posame- Križevci mag. Branko Belec, ki je pohva- zni godbeniki, ki so dodatno popestrili lil delovanje godbenikov in zaželel vse koncert. Gost koncerta je bil oktet Arion. dobro ženskam ob mednarodnem dne- Zbrane je nagovoril tudi župan občine vu žena. mag. Lidija Domanjko

53 Kultura

Orgelski koncert v Križevcih

Mladi organist Kristjan Penhofer nam je na že dobro znane nove orgle v župnij- ski cerkvi v Križevcih popestril lanski septembrski večer z izjemnim izvaja- njem skladb Dietricha Buxtehuda, Felixa Mendelssohna in seveda J. S. Bacha. Življenjsko pot mladega Kristjana nam je predstavil g. župnik Štefan Vinkovič, razgledani poznavalec kulturnega dogajanja. Mladi virtuoz je rojen v Murski Soboti, igranja orgel in čembala pa se je učil in izpopolnjeval v Škofji Loki, Celov- cu, Grazu, Trossingenu v Nemčiji in Haa- gu. Uspešne koncerte je imel tako doma kot v tujini. Sedaj je glavni organist v cerkvi Kristusa Kralja v Zürichu, živi pa čez mejo v Nemčiji. Prisotni ljubitelji tega mogočnega in- strumenta smo ga ob koncu nagradili z aplavzom. Prav bi bilo, da bi bile tako dobre prireditve klasične glasbe bolj medijsko podprte, kar bi verjetno prite- gnilo več ljubiteljev tovrstne glasbe.

Janče Gartner mag. Lidija Domanjko Preteklo leto v KUD Križevci pri Ljutomeru

Zadnja leta deluje na področju Občine ravili 19. Slavičev večer s podnaslovom dinamičen program je dr. Matija Slaviča Križevci kar sedem kulturnih društev, Dialog. Po scenariju Roberta Juraka so predstavil na lahkotnejši način, Oto pa ki so si v tem času poiskala vsaka svoje v njem kot osrednji liki, ki so povezo- je tako navdušil polno dvorano, da se je področje delovanja, na katerem so naj- vali celoten večer, nastopili obiskovalec ta naslednji večer ponovno napolnila ob bolj razvejala svoje aktivnosti in njihove Križevcev pri Ljutomeru, malo posebni predvajanju filma Oto, v katerem je igral rezultate lahko spremljamo na različnih Oto iz Gornje Radgone, Robert Jurak osrednjo vlogo. prireditvah. Le-te za društva postajajo kot domači obrtnik in prof. Franci Čuš tudi vse bolj tradicionalne. kot odličen poznavalec zgodovine Pr- V petek, 9. novembra, smo organizirali Kulturno društvo Križevci pri Ljutomeru lekije in s tem tudi dr. Matije Slaviča. V literarni večer, ki smo ga posvetili Mi- je najstarejše delujoče kulturno društvo dialogu so predstavili dogajanje v ob- šku Krajncu ob 110. letnici njegovega na tem področju in ima začetke v letu čini v preteklem letu. KUD Križevci pri rojstva. V goste smo povabili pisatelja, 1889. Takrat je bilo ustanovljeno kato- Ljutomeru je za osebnost preteklega pesnika, scenarista in urednika Dušana liško bralno društvo (Bralno društvo pri leta izbrala in podrobneje predstavila Šarotarja, ki je eden največjih poznaval- Sv. Križu na Murskem polju), ki je kmalu učiteljico glasbe na Osnovni šoli Križevci cev literarnih in ostalih del Miška Kra- nato razvilo razvejano kulturno-prosvet- pri Ljutomeru gospo Renato Mikl, ki je v njca. Njegovo življenje, predvsem mla- no dejavnost (čitalnica, pevska, glasbe- tem času z mladinskim pevskim zborom, dost, nam je predstavil na drugačen in na in gledališka dejavnost). ki ga vodi, dosegla visoka priznanja na zanimiv način. Spregovoril je o njegovi V obdobju zadnjega leta se je v KUD Kri- tekmovanjih. V kulturnem programu so vodilni vlogi v društvu prekmurskih štu- ževci zvrstilo kar nekaj dogodkov. nastopili Selma Franov, Marinka Prelog, dentov in njegovem prispevku, da so li- folklorna skupina KUD Križevci in raper terati začeli pisati v slovenskem namesto V okviru praznovanja občinskega pra- Denis Žuran, Jožeta Zadravca pa je na v prekmurskem jeziku, tako da so njiho- znika smo prvo sredo v septembru prip- tolkalih spremljala plesalka. Razgiban in va dela lahko razumeli vsi Slovenci.

54 Kultura

Govoril je o simbolnem pomenu njegovih likov, o močnem socialnem vidiku Miška Krajnca, o tem, da je ustanovil časopis Ljudska pravica, iz katerega je pozneje nastal dnevnik Delo, in o vpli- vu del Miška Krajnca na njegovo lastno ustvarjanje. Predstavil je tudi svoj roman Biljard v Dobrayu, v katerem skozi osebne zgodbe njegovih likov, nekateri od njih celo prehodijo del iste poti kot liki Miška Krajnca, dogajanje pripelje do 26. aprila 1944, ko je bilo v taborišče Au- schwitz deportiranih vseh 400 prekmurskih Judov. Za glasbene vložke sta poskrbeli odlični glasbeno nadarjeni sestri Lucija in Ana Marija Divjak. Na hodniku občinske stavbe smo pripravili razstavo plakatov iz širše zbirke razstavnih ekspo- natov o Mišku Krajncu Knjižnice Velenje. Zbranim literarni večer ni ponudil le pri- jetnih umetniških užitkov, temveč nas je obogatil še za vpogled v zgodovinska dogajanja in pomen pokrajine ob Muri za naša življenja.

V nedeljo, 2. decembra, smo v pripravili že tretji tradicionalni Čarobni december. S praznično obarvanimi pesmimi so nastopile pevke Otroškega zbora OŠ Križevci, na flavto je zaigrala Ana Marija Divjak, pesem Božični čas pa nam je za- pela Lucija Divjak. Nastopil je tudi Dixie band iz Veržeja z znanimi božičnimi pesmimi in dodatno ogrel ozračje v polni dvorani. Nit celotne prireditve je bila Bo- žična pravljica, katere avtorica in režiser- ka je Martina Škerget. Nastopilo je devet deklic v različnih vlogah, ki so razmišlja- le o božičnih darilih in se spomnile tudi tistih, ki nimajo ničesar. Vsak obiskovalec je ob izhodu prejel novoletni okrasek iz gline, ki jih je izdelala Manica Sušec.

Naslednjo nedeljo smo skupaj z Župnij- skim uradom in Občino Križevci pripravili obisk Miklavža, ki je obdaril otroke. Otroci mlajšega pevskega zbora so pod vodstvom Andreje Sever zapeli nekaj božičnih pesmi. Kot vsako leto smo tudi danes. Navzočim je ob dvojnem prazni- nega praznika je bila izvedena prosla- lani poskrbeli za pestro ponudbo doma- ku – dnevu samostojnosti in enotnosti va, na kateri je kot slavnostni govornik čih izdelkov na stojnicah, obiskovalci pa ter štefanovem – spregovoril tudi župan nastopil pisatelj in Prešernov nagrajenec so se lahko ogreli s toplim čajem. mag. Branko Belec. Pogostitev s kuha- Ivan Žabot, ki izhaja iz Razkrižja. V svo- nimi klobasami, ki se v tem času tako jem govoru se je globoko dotaknil bistva Na Štefanovo se v vaškem jedru v Križev- priležejo, in poticami je bila prav tako slovenstva, prizadevanj naših prednikov cih že tradicionalno odvija blagoslov že tradicionalna. Številni sponzorji in za samostojno državo in pravico do konjev. Lani se ga je udeležilo približno prostovoljci so poskrbeli za dovolj kuha- 30 konjarjev s konji z našega področja in nega in svežega vina ter topel čaj, ki so iz Male Nedelje. Župnik Štefan Vinkovič nas pogreli v mrzlem, vendar sončnem je blagoslovil konje in spregovoril o po- zimskem jutru. menu tega praznika in konjev nekoč in Letos na predvečer slovenskega kultur-

55 Kultura govorjenja slovenskega jezika. Kulturni program je povezovala zgodba Prešer- novega življenja, ki so jo pod vodstvom Klementine Weis odigrali učenci OŠ Kri- ževci pri Ljutomeru in člani KUD Križevci. Kulturni program pa so popestrile Ajda in Lara Weis ter Lucija Divjak na instrumentih, člani folklorne skupine in Silva Duh z recitacijami.

V torek, 21. maja, smo v avli občine pripravili razstavo odličnih slik na steklu Martine Mertuk, ki jih je ustvarila v času rehabilitacije po prometni nesre- či. V dvorani župnijskega urada je sledil literarni večer z Markom Kočarjem in Stankom Ilješem, ki sta združila recita- cije in mojstrsko spremljavo harmoni- teljske kulture pa je v petek, 24. maja, na harmoniko igral Jan Fekonja. ke. Marko je skozi kratko predstavitev potekal Veseli večer skečev, na kate- V svoje vrste vabimo vse, ki vas zanima svojega bogatega opusa dokazal, da je rem so za sprostitev in zabavo poskrbeli delovanje v kulturnem društvu, tudi za umetnik tako slovenske kot tudi prleške poleg igralcev domačega društva še go- dejavnosti, ki trenutno niso pokrite. knjižne besede in kako dobro dene duši stje iz KD Cven, KD Kofetarji iz Lendave slovenska upesnjena beseda. ter Mačo in Mejke. Med menjavo scen je Silva Duh Kot zadnja od prireditev v Tednu ljubi- Milena Rajh, mag. Lidija Domanjko

BeEko

56 Društveni utrip

Festival RePannona 2019

Društvo 29a je v dnevih od 30. 6. do 6. 7. 2019 ponovno organiziralo festival Re- Pannonia 2019, ki se je odvijal v Križev- cih pri Ljutomeru. V sklopu festivala je društvo uspelo združiti koncerte, šport, izobraževanje, mednarodni kiparski simpozij, tabore in ekologijo. Otvoritev kreativnega festivala umetno- sti, glasbe in ustvarjalnega tabora za otroke, namenjenega izobraževanju in zabavi otrok, mladih in starejših, se je dogajala v nedeljo, 30. junija, v vaškem jedru v Križevcih. Na odprtju so organizatorji festivala, Marko Wolf, Jože Zadra- vec in Robert Jurak, zbranim predstavili program, za glasbeno popestritev so poskrbeli instrumentalni orkester KUD Jože Zadravec Muzika in Sašo Zver, za performans pa je poskrbel Art Jurak v sodelovanju s prleškim pesnikom Markom Kočarjem. Sledila je projekcija filma Frutto dolce, ki je nastal na lanskem taboru. Tako so se tekom festivala na glavnem odru, ki se je nahajal v vaškem jedru v Križevcih, zvrstili koncerti Dežurnih kriv- cev, Jelene Petošević (SRB) ter art perfor- mens EdiTH show. Dobro uveljavljen Zorkov oder, ki se je nahajal pri Gostilni Zorko, je ob spro- ščenem ambientu in kulinariki gostil kantavtorje kot so Mojca Prejac, Brodo- lomec, Marko Grobler, v soboto pa Ju- keBox Z Boštjanom Rousom ter Zdenek Billy Dixieland Bandom. Poleg vseh že uveljavljenih prizorišč je Nedim Hadziahmetovič bila letošnja novost Klasični oder, ki se je nahajal v župnijski cerkvi v Križevcih, kjer sta se odvijala koncerta klasične glasbe Aljaža Ferenca in Andreja Ofaka ter Boruta Morija. V četrtek, 4. julija, je v Kulturnem domu v Križevcih v sklopu festivala potekal zaključni koncert medijsko-glasbenega tabora Valilnica 2019. Na 3. medijsko- -glasbenem taboru za mlade so učenci spoznali in sami ustvarjali medijske ter glasbene vsebine, ki so jih tudi prenašali v živo preko spleta in lokalne televizije. Letos je v okviru valilnice sodelovalo 24 učencev in 11 mentorjev. Tabor Valilnica 2019 je društvo 29a pripravilo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Nedim Hadziahmetovič

57 Društveni utrip

Slovenije, namen le-tega je, da s svežimi idejami mladih ob pomoči pedagoških mentorjev s področja produkcije, glasbe in medijev ustvarjajo lastno avtorsko glasbo, nastopajo, prenašajo video vsebine v živo ter nadgradijo svoje znanje. V sklopu festivala je prav tako potekal Mednarodni kiparski simpozij, in sicer od 24. 6. do 11. 7. 2019. Tako so na prizo- rišču v Logarovcih ustvarjali Nedim Had- ži Ahmetović − Mafa iz Srbije, pobudnik in organizator simpozija Robert Jurak, Meng Gao iz Kitajske, Anna Korver iz Nove Zelancije, Carole Turner iz Združe- nih držav Amerike, Jose Carlos C. Milan Jože Zadravec iz Španije ter Izidor Zadravec. Festival so popestrili s popoldanskimi Valovimi športnimi uricami v Parku doži- vetij v Križevcih in stojnicami z ekološko lokalno ponudbo. Petkov večer, ki tradicionalno poteka na Stajnkovem mlinu, je bil zasnovan z vrhunsko poezijo tujih in domačih pe- snikov in z jagodnim izborom slovenskega jazza ter prleško kulinariko gostilne Zorko.

Urška Osterc Vlasta Osterc Kuhanec Kulturno društvo Janez Čuk

»Pomlad je cvetoča, zelo čivkajoča ; Pisa- ljudskimi pesmi. V pesmih so besede, ki Predstavili so se nam z plesom : Jager ne barve ter lepe narave. Trava zeleni, nas so jih ljudje uporabljali v davnih časih in Jagra. Še vedno pa ostajamo pri gos- pa veseli ; sonček že sije, nam dobro voljo naprimer: Prelüba moja mati ali po zele- tih; naslednji nastopajoči so bili pevci vlije. Ko cvet že toplo pihlja, oznanja, da nih košenincah sem čeveljčke zrosil, itd. folklorne skupine Kajer Bučečovci (vod- pomlad je prišla« V gosteh smo gostili naslednje nasto- ja: Helenca Osterc). Zapeli so nam dve pajoče: veseli prleki … so društvo upo- pesmi : veter podpihne, javor se zible ter Člani kulturnega društva Janez Čuk Vu- kojencev Križevci (mentorica: ga. Milica vse je veselo, kar živi. čja vas smo se odločili, da vam polepša- Hamler), ki delujejo že 4 leta, v novi se- Med gosti so bili tudi: predstavnik javne- mo prehod na pomladni letni čas in se stavi pa od septembra 2018. Pojejo in ga sklada g. Ivan Kuhar, predsednica kul- odločili, da priredimo že 13. prireditev igrajo slovenske narodne pesmi, kjer so turnega društva Križevci ga. Silva Duh, pozdrav pomladi na kateri smo se za- jih nam tudi zaigrali in zapeli. Pri nas- predsednica upokojencev Križevci ga. bavali v nedeljo 07. 04. 2019 v gasilskem lednjih nastopajočih se je smer obrnila v Milica Hamler ter podžupan g. Bogomir domu v Vučji vasi. malo drugačne glasbene in plesne vode. Gaberc. Slednjega smo tudi »izzvali« na Z mladinsko gledališko sekcijo »podiv- Nika in Nika sta nam zaplesali hip hop oder, da spregovori par besed. jone« (pod vodstvom mentoric: Anita ter pop dance na koreografijo, ki sta jo Ostal je samo še en nastopajoči. Jošt Škrjanec in Tea Recek) smo otvorili pri- sestavili sami. Tudi Tamara se je predsta- Ros nam je zaključil ta popoldan z lepo reditev z zanimivo igro z naslovom: živ- vila z modernim plesom in lastno kore- melodijo na harmoniko. Nakar je sledila ljenje na deželi nekoč in danes in tako ografijo. še pogostitev. Vsi skupaj smo se malo prikazali razlike življenj nekoč in danes. Še vedno ostajamo pri plesu, toda tokrat podružili, rekli kakšno besedo ali dve Naslednje nastopajoče so bile perice – drugačnemu. V goste smo povabili tudi ter tudi nazdravili v upanju, da se kmalu pevke ljudskih pesmi iz KUD Janez Čuk starejšo folklorno skupino kulturnega spet vidimo na kakšni prireditvi. Vučja vas (pod vodstvom mentorice ga. društva Slavko Osterc Veržej (pod vod- Ana Lebar), ki so se nam predstavile z 3 stvom : Mateja Žalik Rus ter Ivan Kuhar). Tea Recek

58 Društveni utrip

Društvo kmetic Križevci-Veržej je v svoje vrste sprejelo deset novih članic

V ponedeljek, 11. marca 2019, je v prostorih Gostilne Zorko v Borecih potekal občni zbor Društva kmetic Križevci-Ver- žej. Društvo je aktivno na številnih pod- ročjih, zato je interes za včlanitev pre- cejšen. Tako so članice društva postale Rose - Marie Pihler, Marica Šijanec, Jana Rauter, Marica Gašparič, Helena Krajnc, Ksenija Blagovič, Natalija Fotivec, Marta Jelen, Draga Kosi in Ema Čuk. Društvo šteje 96 članic. Predsednica društva Majda Markovič je podala lanskoletno poročilo o delu. ogledale primere dobrih praks, sodelo- ževci mag. Branko Belec, ki je poudaril Tudi plan dela za leto 2019 je bogato za- vale so na Dobrotah slovenskih kmetij, zgledno sodelovanje Društva kmetic snovan, saj kmetice že od jeseni enkrat kjer že vsa leta dosegajo izvrstne rezul- Križevci-Veržej z občino, kar vsekakor tedensko obiskujejo delavnice, katerih tate. Prav tako bodo še naprej sodelo- predstavlja dodano vrednost. Predstavil tema so letos igrače. Udeležile so se tudi vale s šolo, Občino Križevci, organizirale je tudi možnost, da se v bivši valilnici v srečanja kmetic Pomurja, ki je februarja kakšen pohod, piknik, rekreacijo in našle Ključarovcih uredi prostor s kuhinjo, kjer potekalo v Nedelici, dvakrat tedensko čas za druženje ob koncu leta. bi žene lahko imele kuharske delavnice obiskujejo začetni tečaj angleščine, ude- Udeleženkam občnega zbora je na temo in tečaje ter kotiček za šivanje. ležujejo se občnih zborov sosednjih dru- demence predavala Majda Keček iz Or- štev, sodelovale bodo z DUO centrom moža, Marija Kokol pa je obravnavala mag. Lidija Domanjko iz Veržeja, 14. in 15. aprila so pripravile tematiko sporazumevanja z osebami z velikonočno razstavo ročnih del, v maju demenco. so se udeležile strokovne ekskurzije in si Zbrane je nagovoril župan Občine Kri- Igrače iz babičine skrinje

V nedeljo, 14. aprila 2019, so Članice Društva kmetic Križevci-Veržej v okviru študijskega krožka, ki je potekal v sodelovanju z Ljudsko univerzo iz Murske So- bote, pripravile razstavo svojih izdelkov na temo Igrače iz babičine skrinje. Člani- ce so se od novembra enkrat tedensko udeleževale delavnic, na katerih je nastalo veliko izvirnih in zanimivih igrač. Udeleženci razstave so si lahko ogledali kvačkane igrače, igrače iz starih nogavic in blaga, ročno kvačkane prtičke in raz- koordinacijo tedenskih srečanj. Svečano zbrani lahko posladkali z dobrotami, ki lične modele torb oziroma vrečk iz reci- otvoritev razstave je izvedla predsedni- so jih spekle članice društva. kliranih materialov. Namen študijskega ca Društva kmetic Križevci-Veržej Majda Izdelki so bili na ogled še nekaj dni v sej- krožka, ki ga je obiskovalo 16 udeleženk, Markovič. Župan Občine Križevci mag. ni sobi Občine Križevci. je predvsem, da se članice društva učijo Branko Belec je v svojem pozdravu po- druga od druge, saj se tako njihovo zna- hvalil in izpostavil trud ter izdelke članic mag. Lidija Domanjko nje prenaša naprej. društva. Sledila je podelitev potrdil o Mateja Rajh z Ljudske univerze Murska udeležbi, ki jih je članicam izročil Dejan Sobota je nudila strokovno pomoč pri Dravec, direktor Ljudske univerze Mur- izvedbi študijskega krožka in skrbela za ska Sobota. Po koncu otvoritve so se vsi

59 Društveni utrip

14. Državne ženske kmečke igre

Članice Društva kmetic Križevci-Veržej so se v soboto, 8. junija 2019, udeležile 14. Državnih ženskih kmečkih iger, ki so letos potekale v Jurovskem Dolu. Na pri- zorišču se je zbralo 22 ekip. Organizatorke so za vse ekipe pripravile štiri igre. Tekmovalke so morale v čim krajšem času sestaviti sestavljanko kraja, ki je gostil igre, v nadaljevanju so izde- lovale venčke, rožice s perlami in stolp. Najboljših osem ekip se je uvrstilo v finale, sledile pa so še nadaljnje štiri igre, spretnost v hitrostnem oblačenju, pre- nosu žita in druge. Skozi igre so se spre- tno prebijale Majda Markovič, Jana Div- jak in Milena Farkaš, ki so pod imenom kmetic iz Mirne Peči, ki so že lansko leto poskrbeli za kulturni program. Prlečke zastopale barve Društva kmetic organizirale prireditev. Križevci-Veržej. Ekipa Prlečk je prejela Članice Društva kmetic Križevci-Veržej mag. Lidija Domanjko priznanje. so popoldan izkoristile še za obisk cerkve Po seštevku točk vseh iger je bilo ugo- sv. Jurija ter za sprehod po vaškem jedru, tovljeno, da je bila najuspešnejša ekipa v prireditvenem šotoru pa so domačini Zbor upokojencev Križevci v dvorani PGD Vučja vas

Aktivno delo Društva upokojencev Kri- ževci se vsako leto zaključi z občnim zborom, na katerem pregledajo svoje obsežno delo v preteklem letu. Za uspe- šen potek zbora in hitro prebijanje skozi točke dnevnega reda je bilo izvoljeno vodstvo s predsednikom Dragotinom Rakušo na čelu. Ena izmed točk dnevnega reda je bila izbira vodstva društva za naslednji štiriletni mandat. Prav zaradi uspešnosti dosedanjega vodstva so bili člani ponovno predlagani, predlog pa je bil s strani številnih prisotnih soglasno Občine Križevci. Dogodek so popestrile članice etno sku- sprejet. Po formalnem delu sta predsednici ome- pine Veseli Prleki z mladim harmonikar- Tako ostaja predsednica društva Mili- njenih društev podelili priznanje članici jem. Lepo je bilo videti, kako upokojen- ca Hamler, blagajničarka Frančiška Ra- Mariji Halas za dolgoletno članstvo in ke na preprostih instrumentih oživljajo kuša, predsednik nadzornega odbora delo. stare domače pesmi. pa Anton Lovrenčič. Po pregledu vseh Zbor je pozornost namenil tudi materin- Po pogostitvi so se upokojenci še dolgo točk dnevnega reda so zbor pozdravili skemu dnevu. Lepe besede ob prazniku vrteli na plesišču in kramljali pri mizah. tudi gostje: župan Občine Križevci mag. sta prisotnim izrekla župan in direktori- Verjamem, da že vsi nestrpno pričakuje- Branko Belec, predsednica Pomurske ca občinske uprave. Oba sta izpostavila mo naslednja srečanja, ki pa jih po pro- pokrajinske zveze društev upokojencev poslanstvo materinstva, župan pa ni po- gramu ne bo malo. Murska Sobota (PPZDU MS) Vijola Berta- zabil niti na nepogrešljiv del moškega v lanič in direktorica občinske uprave Ob- družbi in sožitje obeh spolov. Vse priso- Janče Gartner čine Križevci mag. Lidija Domanjko. Zbor tne ženske so v dar prejele ročno izdela- so spremljali tudi podžupan in svetniki ne spominke.

60 Društveni utrip

Zapeli in zaplesali mlajši in starejši

Društvo upokojencev Križevci pri Ljut- omeru je pod vodstvom predsednice Milice Hamler priredilo že peto srečanje mladih in starejših nastopajočih ljubiteljev glasbe in plesa pod imenom Zapoj- mo in zaplešimo mlajši in starejši. Prire- ditev je z žametnim glasom in preprosto besedo povezoval Bojan Rajk, znanec z radijskih valov. Prireditev se je pričela s kratkim nagovorom predsednice, potem pa so se ob domiselnem napovedovanju zvrstili na odru: Veseli Prleki DU Križevci, pevski zbor iz križevskega vrtca, harmonikar Žan Bogdan, tamburaška skupina KD Peter Dajnko, Ana Marija in Lucija Divjak, pevke DU Bakovci, KUD Križev- ci s skečem in starejša folklorna skupina Slavka Osterca iz Veržeja. skovalci vabljeni v občinsko dvorano na mo na novi prireditvi dveh generacij. V Kulturni dvorani Križevci so obiskoval- pester prigrizek domačih dobrot ob pi- ci pozorno spremljali nastope in na kon- jači za vse okuse. Tudi to so pripravili ak- Janče Gartner cu skupaj zapeli pesem Veselih Prlekov. tivni člani Društva upokojencev Križevci. Ob zaključku so bili vsi sodelujoči in obi- Januarja prihodnje leto se zopet sreča- Vlečenje vrvi čez reko Muro

Vlečenje vrvi čez reko Muro 25. tradicionalno merjenje moči med Pr- leki in Prekmurci je potekalo v nedeljo, 14. julija 2019, pri kroškem brodu med Vučjo vasjo in Krogom. Do tega srečanja je bil rezultat izenačen 11:11, tokrat pa sta bili moč in sreča na strani Prlekov, ki so tako povedli v skupnem seštevku. Tudi letos so vrv vlekli »čistokrvni« Prleki in Prekmurci, za kar so kandidati morali izpolnjevati dva pogoja, in sicer biti Pr- lek ali Prekmurec z vsaj 100 kilogrami telesne teže. Prireditev je privabila mno- žico obiskovalcev na oba bregova Mure. Organizatorji na prleški strani so bili PGD Vučja vas, medtem ko je na drugi strani prevzel organizacijo Kajak-kanu Klub ogledal pestro dogajanje ob reki Muri. otroško animacijo in bogato gostinsko Mura-Krog v sodelovanju z Mestno ob- Samo Toš – Korl je poskrbel za sprošče- ponudbo. Na prleški strani je obiskoval- čino Murska Sobota in Zavodom za kul- no vzdušje s povezovanjem prireditve. ce zabaval Prleški kvintet, na prekmurski turo, turizem in šport Murska Sobota. Le- Kot vsako leto je bilo tudi letos poskr- pa skupina Avantura, ki se ji je kasneje tos je prireditev obiskal tudi predsednik bljeno za bogat animacijski program, pridružila še pevka Tanja Žagar. Republike Slovenije Borut Pahor, ki si je prireditev so otvorili padalci s skokom v družbi župana Občine Križevci mag. na brod, pozneje so imeli obiskovalci Urška Osterc Branka Beleca in župana Mestne obči- prireditve možnost metanja jabolk pre- Andrej Copot ne Murska Sobota dr. Aleksandra Jevška ko Mure, poskrbljeno pa je bilo tudi za

61 Gasilstvo

Občinsko tekmovanje Gasilske zveze Križevci

Letošnji odlični gostitelj občinskega tekmovanja Gasilske zveze Križevci je bilo PGD Logarovci. Tekmovanje je potekalo v nedeljo, 2. 6. 2019, ob gasilskem domu v Logarov-cih. Tekmovali so pionirji, mladinci, veterani in člani iz gasilskih dru- štev Gasilske zveze Križevci. V postroju je bilo 40 enot gasilcev in sodniški zbor.

Doseženi rezultati: mesto pionirke 1. PGD Stara Nova vas mesto pionirji 1. PGD Logarovci 2. PGD Vučja vas mesto člani A mesto veterani 3. PGD Iljaševci 1. PGD Ključarovci 1. PGD Logarovci 2. PGD Logarovci 2. PGD Kokoriči mesto mladinke 3. PGD Kokoriči 3. PGD Boreci 1. PGD Stara Nova vas mesto člani B Sara Zamuda mesto mladinci 1. PGD Boreci 1. PGD Boreci 2. PGD Logarovci 2. PGD Vučja vas 3. PGD Vučja vas 3. PGD Ključarovci mesto veteranke mesto članice A 1. PGD Boreci 1. PGD Logarovci 2. PGD Vučja vas 2. PGD Ključarovci 3. PGD Logarovci 3. PGD Stara Nova vas Florjanova maša

Prvo letošnjo majsko nedeljo so se gasilci GZ Križevci zbrali v tamkajšnjem žu- pnišču in počastili svojega zavetnika sv. Florjana. Maševal je domači župnik Šte- fan Vinkovič. Po maši je sledil blagoslov dveh novih vozil, ki sta ju pridobila PGD Grabe in PGD Stara Nova vas. Živimo v času naravnih ujm, ki jih je žal vedno več in ljudje potrebujejo pomoč gasilcev. Prostovoljni gasilci so postali nosilci vrednot, kot so nesebična pomoč sočloveku, solidarnost in tovarištvo. Vedno so pripravljeni na humanitarno silski zvezi. do človeka ter pripadnost narodu in do- delo in usposabljanje. Svoj prosti čas Letos obeležujemo 150 let gasilstva na movini. Na pomoč!« žrtvujejo za pomoč bližnjim, pri tem pa Slovenskem, zato so slovesnost zaključili nemalokrat potrebujejo veliko poguma z mislijo Ignacija Merharja, legendo ga- Sara Zamuda in požrtvovalnosti. Moč jim dajejo do- silstva na Slovenskem, ki pravi: »Gasilca mači, prijateljske vezi v društvih in ga- ne naredi blesteča uniforma, temveč čut

62 Gasilstvo

Kviz gasilske mladine GZ Ljutomer in GZ Križevci

V nedeljo, 3. 3. 2019, je v OŠ Križevci potekal kviz gasilske mladine dveh gasilskih zvez, in sicer GZ Križevci in GZ Ljutomer. Kviz gasilske mladine je preizkus znanja, izobraževanje in hkrati pomembno druženje, saj mladi navezujejo medsebojno prijateljstvo. Letošnjega kviza se je udeležilo 45 ekip. GZ Križevci so zastopale ekipe: PGD Lukavci, PGD Vučja vas, PGD Boreci, PGD Ključarovci, PGD Stara Nova vas, PGD Logarovci, PGD Iljaševci, PGD Kokoriči in PGD Bučečovci. Ekipe iz GZ Ljutomer pa so bile: PGD Ljutomer, PGD Stročja vas, PGD Podgra- dje, PGD Veržej, PGD Branoslavci in PGD Radoslavci. Zmagovalci iz GZ Križevci so bili naslednji: pripravniki: PGD Vučja vas, mladinci: PGD Iljaševci, pionirji: PGD Bučečovci.

Sara Zamuda Pohod članic GZ Križevci

V torek, 25. 6. 2019, smo se članice Gasil- ske zveze Križevci odpravile na pohod. Z veliko dobre volje smo štartale ob 9. uri iz vaškega jedra v Križevcih. Prva postaja je bil ogled čudovitega vrta v Borecih, pot pa smo nadaljevale do gasilskega doma v Logarovcih, kjer so poskrbeli za čudovit sprejem z vodno zaveso, malico in dobro kavo. Naslednji postanek je bil pri gasilskemu domu na Grabah, od ko- der smo nadaljevale pot do kinološkega društva Lukavci. Sprejel nas je predsednik GZ Križevci tovariš Denis Čuk, čaka- lo pa nas je tudi okusno kosilo. Skupaj smo preživele čudovit prazničen in sončen dan v dobri družbi, hkrati pa naredile nekaj dobrega za zdravje. Čla- nice smo ponosne, da nas druži solidarnost, pomoč, tovarištvo in sodelovanje.

Sara Zamuda

63 Gasilstvo

PDG Stara Nova vas prevzelo vozilo GVM

PGD Stara Nova vas se udeležuje veliko proslav in tekmovanj, zato so se pokazale potrebe po večjem vozilu za prevoz moštva in opreme. Kupili so dobro ohra- njeno rabljeno vozilo GVM z zelo malo prevoženimi kilometri. Predsednik PGD Stara Nova vas Danijel Lesničar je ob tej priložnosti povedal: »Verjamem, da smo gasilci in gasilke ena velika družina s prav posebnimi vredno- tami – solidarnost, nesebična pomoč, to- varištvo. Naj se te vrednote razširijo med vse ljudi in na vsa področja življenja. Prostovoljstvo ni plačano z denarjem, temveč z občutkom koristnosti in da smo nekomu pripomogli k večji kakovosti življenja. Darujemo svoj čas, energijo, dobro voljo, podajamo ideje drugim. Na pomoč!«

Sara Zamuda

PGD Vučja vas in PGD Iljaševci odlični na regijskem kvizu gasilske mladine

V soboto, 16. 3. 2019, je v Beltincih pote- mesto, mladinci PGD Iljaševci pa 2. mes- marca 2019 v Krškem. GZ Križevci so na kal regijski kviz gasilske mladine Pomur- to. Tekmovanje sta sestavljala teoretični državnem kvizu zastopali mladinci PGD ja. Prijavilo se je rekordno število, in sicer in praktični del; preverjali so poznava- Iljaševci, ki so zasedli 25. mesto, priprav- kar 162 ekip. Gasilsko zvezo Križevci so nje orodja, zgodovine, splošno znanje niki PGD Vučja vas pa so zasedli odlično zastopale ekipe PGD Boreci, PGD Buče- gasilstva in vezanje vozlov. Mladi gasilci 5. mesto. čovci, PGD Iljaševci, PGD Logarovci, PGD so bili razdeljeni v tri kategorije: pionirji, Ključarovci, PGD Kokoriči, PGD Stara mladinci in pripravniki. Najboljši ekipi iz Sara Zamuda Nova vas in PGD Vučja vas. posamezne kategorije sta se uvrstili na Pripravniki PGD Vučja vas so osvojili 1. državno tekmovanje, ki je potekalo 30.

64 Gasilstvo

PGD Grabe prevzelo novo vozilo GV-1

Prostovoljno gasilsko društvo Grabe je bilo ustanovljeno leta 1957. Glavni cilji društva so zagotavljanje požarne varnosti, nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo, vključevanje v sodo- ben način življenja, povezovanje vaščanov, obnove in vzdrže- vanje vaško-gasilskega doma. Naše dosedanje vozilo je bilo staro 40 let, pripeljali pa smo ga pred petnajstimi leti iz Podhoma. Vozilo nam je zelo dobro slu- žilo, vendar ga je načel zob časa. Tako smo se lani na občnem zboru odločili za prepotreben nakup novega orodnega vozila. Sklicali smo tudi zbor vaščanov in na koncu sprejeli sklep, da kupimo novo gasilsko vozilo GV-1, kmalu zatem pa pristopili k pobiranju sredstev po vasi in iskanju botrov, donatorjev in vseh ostalih, ki so nam bili pripravljeni pomagati po svojih močeh. Njihov odziv je bil zelo dober, tako da je bilo vozilo za Florjanovo mašo že blagoslovljeno skupaj z vozilom PGD Stara botrom in donatorjem ter seveda vsem, ki ste finančno prispe- Nova vas. vali po svojih močeh. Na pomoč! Prevzem vozila je bil 22. 6. 2019 na Grabah pri gasilskem domu. Na svečanosti se je kljub neprijaznemu vremenu zbralo Jožef Slavič lepo število gasilcev in praporov. Kaja Antolin Še enkrat se v imenu PGD Grabe zahvaljujem vsem vaščanom, Prevzem prapora PGD Lukavci

V soboto, 15. junija, so gasilci PGD Lukav- ci v vaškem jedru v Križevcih na svečani proslavi prevzeli nov prapor. Proslavi so prisostvovali župan Občine Križev- ci mag. Branko Belec, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Milan Antolin, predsednik Gasilske zveze Križevci De- nis Čuk, poveljnik Gasilske zveze Križevci Miran Ros, častni predsednik Gasilske zveze Križevci Dragutin Rakuša, podžu- pan Občine Križevci Mirko Gaberc, člani OS Občine Križevci, gasilke in gasilci. Slovesen prevzem in razvitje novega prapora so opravili župan mag. Bran- ko Belec, predsednik in poveljnik PGD Lukavci Anton Moravec in Roman Štih ter praporščaka PGD Lukavci Srečko Ci- merman in Dušan Novak. ka, obrobljena s češnjevimi cvetovi. Po Novi prapor ima prvo stran standar- razvitju novega prapora in pripenjanju Anton Moravec dno, tako kot velevajo gasilska pravila, trakov nanj je praporščak novega prapo- arhiv društva na drugi strani pa je vezenina vaškega ra opravil še pozdrav prapora z ostalimi simbola v grbu, in sicer jabolko botulen- prapori z dotikom plamenic na kopišču.

65 Gasilstvo

6. tabor gasilske mladine

Gasilska zveza Križevci je skupaj s Komi- sijo za mladino izvedla 6. gasilski tabor mladine, ki je potekal od 20. 8. do 24. 8. 2018 v gasilskem domu v Borecih in njegovi okolici. Tabora so se udeležili člani gasilske organizacije GZ Križevci od 7. do 14. leta starosti, torej otroci od 1. do 8. razreda osnovne šole. Namen tabora mladine je druženje in spoznavanje gasilsko-športnih veščin. Prvi dan smo se razdelili v skupine. Vsaka skupina je dobila svojega mentorja, ki je skrbel zanjo vseh pet dni. Po skupinah smo si naredili zastave, ki smo jih imeli vedno ob sebi. Zvečer smo si poiska- kinologov v Lukavcih, ki so nam pripra- Žal je teh pet dni hitro minilo in ob 12. li tudi svoj prostor za spanje v dvorani vili tudi slastne hamburgerje. Sledil je uri smo se odpravili proti domu, polni gasilskega doma v Borecih. Naslednje samo še spust zastave in sladko spanje. novih doživetij, prijateljstev in novega jutro smo pričeli z dvigom zastave, obi- Četrti dan nam je bila predstavljena znanja, predvsem pa energije za novo skali park doživetij in naredili pohod oprema Prve pomoči Zdravstvenega šolsko leto. do term Banovci, kjer smo čofotali vse doma Ljutomer ter policistov PP Ljuto- Tudi letos se bomo zabavali od 19. 8. do do popoldanskih ur. Ko smo se vrnili v mer, nismo pa pozabili niti na gasilsko 23. 8. 2019 na 7. taboru gasilske mladine tabor, smo povečerjali in sledil je spust opremo. Po kopanju je sledilo večerno Križevci v Borecih. zastave. Tretji dan smo opravili tečaj iz druženje s starši in sorodniki ter peka pa- preventivnih značk, nato nam je bila lačink z našo kuharico Petro. Zadnji dan Andrej Weis predstavljena oprema radio amaterjev smo se po zajtrku odpravili v Boračevo Andrej Žnidarič s strani Andreja in Martina Žnidariča. Po na ogled živalskega vrta Sikalu Zoo, kjer kopanju v Banovcih smo si ogledali vaje smo spoznali različne vrste živali. Srečanje starejših gasilcev GZ Križevci in GZ Ljutomer

V petek, 31. avgusta 2018, je bilo v šo- poveljnik GZ Križevci Milan Antolin, ča- Logarovci Blaž Štuhec pa se je zahvalil toru vaškega jedra Križevci letošnje sre- stni poveljnik GZ Križevci Dragotin Ra- za številčno udeležbo in vsem zaželel čanje veteranov gasilskih zvez Križevci kuša in predsednik komisije za veterane prijetno počutje. V program so bili vklju- in Ljutomer. Srečanja se je udeležilo 320 GZ Ljutomer Milan Hunjadi. Predsednik čeni mladi glasbeniki in folklorna skupi- gasilskih veteranov in gostov. GZ Križevci Denis Čuk je poudaril pomen na OŠ Križevci, povezovalka programa Ker so se člani PGD Logarovci, ki so prip- takšnega druženja, saj so ravno gasilski je bila Manica Sušec, za prijetno vzdušje ravili letošnjo pogostitev, izkazali kot veterani v preteklosti zelo veliko prispe- ob glasbi pa so poskrbeli KUD Križevci in dobri gostitelji, je zbranim veteranom vali in storili za gasilstvo. Dejan ter Tadeja Filo. popoldne ob dobri hrani in prijetnem Poveljnik Andrej Trstenjak in častni po- Vsi veterani so prejeli tudi skupinsko fo- druženju hitro minilo. veljnik Stanko Hunjadi sta nagovorila tografijo in lesen obesek za spomin na Navzoče je nagovoril predsednik komi- navzoče v imenu GZ Ljutomer. srečanje. V zadovoljstvo vseh se je sreča- sije za veterane Gasilske zveze Križevci Župan občine Križevci mag. Branko Be- nje gasilskih veteranov zaključilo z željo, Jožef Babič, še posebej je pozdravil po- lec je pozdravil vse prisotne in se zah- da se spet srečajo naslednje leto. vabljene goste. V čast mu je bilo, da so valil za preteklo delo, ki so ga veterani se prireditve udeležili podpredsednik prispevali v gasilstvu. Spregovoril je tudi Maja Mertuk GZ Slovenije in predsednik gasilskega predsednik komisije za veterane RS za regijskega sveta za Pomurje ter častni Pomurje Franc Šinko, predsednik PGD

66 Gasilstvo

90 let prostovoljnega gasilskega društva Boreci

Gasilstvo v Borecih ima dolgoletno tradicijo. Pred ustanovitvijo svojega društva so se udejstvovali skupaj z vaščani Kri- ževcev v takratnem skupnem društvu, ki je trajalo do 24. 3. 1929, ko je bil ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev lastnega društva. 7. 4. 1929 ob 14. uri je bil v gostilni Jureš v Borecih izvoljen prvi ustanovni odbor, ki so ga sestavljali: na- čelnik Franc Heric, namestnik načelnika Franc Vrbanjščak, tajnik Matija Novak ml., blagajnik Franc Markovič, pregledni- ki računov Franc Domanjko, Matija Jelen in Ivan Križanič, trobentača Franc Slavič in Franc Križanič. Društvo je bilo vsa leta aktivno, člani so nabavljali so opremo, zgradili prvi gasilski dom in bili pobu- ki je nepogrešljiva pri hitrih in učinkovi- leseno hišico, ki nam služi ob različnih dniki aktivnega življenja na vasi. tih intervencijah za reševanje življenj in prireditvah in kot priročno skladišče za Leta 1957 se je društvo združilo z IGD imovine. opremo. Opekarnami Boreci in zgradili so nov V 90-letnem obdobju so društvo vodili: Vloženih je bilo ogromno ur prostovolj- gasilski dom z visokim razglednim stol- - predsedniki (Franc Heric, Matija Novak nega dela naših članov in članic društva. pom, ki ponosno stoji še danes, ter obe- ml., Anton Misja, Anton Rajh, Mirko Stric, V našem društvu si zadajamo velike izzi- nem nakupovali sodobnejšo reševalno Jože Kolbl, Marjan Mertuk, Franc Marin, ve, a s podporo GZ Križevci in občine Kri- opremo. Zaradi ukinitve IGD Boreci je Pavel Zorko ml., Alojzija Mertuk in Bran- ževci ter požrtvovalnostjo naših članov društvo začelo leta 1981 graditi tretji ko Slavinec), izzivi postanejo uspehi, na katere smo gasilski dom, v katerem deluje še danes. - poveljniki (Ignac Lovrenčič, Franc ponosni vsi in bodo v veselje tudi našim Leta 2002 so z drugimi prostovoljnimi Vrbanjščak, Matija Novak ml., Franc zanamcem. gasilskimi društvi v Občini Križevci izsto- Heric, Anton Rajh, Viktor Ajlec, Štefan Danes PGD Boreci šteje 187 članov, ki pili iz GZ Ljutomer in leta 2003 vstopili Antolin, Mirko Stric, Marko Kosi, Viktor niso aktivni samo na področju požar- v novo ustanovljeno Gasilsko zvezo Kri- Slavinec, Milan Antolin, Vlado Korenjak ne varnosti in preventive, temveč tudi ževci, ki je istega leta postala osrednja in Sebastjan Antolin). na različnih družabnostih. Na gasilskih gasilska enota v občini Križevci. Z veliko V zadnjem desetletju smo temeljito pre- tekmovanjih dosegajo odlične rezultate odgovornostjo so sprejeli izziv in začeli s novili prostore vaško-gasilskega doma, tako starejši gasilci in gasilke kot seveda trdim delom na področju izobraževanja, zamenjali okna, vrata, nabavili stole, ure- naši mladi, ki bodo nadaljevali gasilsko preventive ter nabavo sodobnejše opre- dili ogrevanje, prenovili sanitarije, kuhi- tradicijo v vasi. me za požarno zaščito občanov občine njo, talne obloge, uredili dovozno cesto, Križevci. Leta 2005 so kupili novo vozilo parkirni prostor, preplastili dvorišče in Branko Slavinec GVC 16/25, leta 2013 pa še orodno vo- ga občutno povečali. V gasilskem domu zilo GVM 1. V zadnjih letih se društvo imamo dostop do brezžične tehnologi- dodatno opremlja z moderno zaščitno je. Popravili smo ostrešje, menjali kritino, opremo, poseduje tudi termo kamero, namestili strelovod, uredili in prekrili

67 Šport in rekreacija

Kolesarski izlet po občinah Križevci in Veržej

Na sončno nedeljo v maju je potekal že osmi tradicionalni kolesarski izlet po občinah Križevci in Veržej. Izleta se je udeležilo nekaj manj kot 90 kolesarjev iz obeh občin, in sicer tako mlajše kot starejše generacije. Udeleženci so lahko izbirali med daljšo, rdečo traso, ki je bila dolga 42,5 km in krajšo, modro traso, ki je merila 24,5 km. Seveda so bili vmes krajši postanki in tudi dobre volje ni manjkalo.

Sara Vaupotič Melani Vengust Evropski prvak v disciplini 301 master out

Leon Mertük je junija na evropskem prvenstvu v pikadu dosegel prvo mesto v disciplini 301 master out. To pa ni bil njegov edini vidnejši dosežek na tem prvenstvu. Z ekipo Top-Gun Grlava so zasedli 5. mesto. Tudi sicer je Leon zelo uspešen v pikadu, saj se njegovi uspehi kar nizajo. Tako je letos zmagal na Po- murskem športnem festivalu v Melincih, postal občinski prvak z ekipo Boosters Boreci in zmagovalec zaključnega turnirja občine Križevci. S ponosom pove, da se je uvrstil v slovensko moško reprezentanco v klasičnem pikadu, ki bo oktobra predstavljala Slovenijo na WDF svetovnem prvenstvu v Romuniji. Mi mu želimo čim bolj mirno roko in zadetek na pravo mesto.

Maja Žalar Leon Mertük

68 Šport in rekreacija

Rok Heric, državni prvak v pikadu

Osemnajstletni Rok Heric je član kluba LO-KO. Za igranje pikada ga je navdušil oče, ki ga je Rok kot otrok vedno spremljal na turnirje in tako se je tudi v njem vzbudila želja po igranju. S prvimi treningi je pričel pri osmih letih, hitro zatem pa tudi s tekmovanji. Pravi, da je bilo vloženega veliko truda, saj je konkurenca v igranju pikada velika in je v množici težko izstopati. Lanskega junija na evropskem tekmovanju v Italiji, kjer je tekmovalo 49 tekmovalcev do 18 let, zasedel odlično 2. mesto, nato pa je na evropskem tekmovanju v Termah Olimi- je dosegel še 5. mesto v starostni skupini do 18 let. Na državnem tekmovanju, ki je potekalo maja v Ivanjkovcih, je pometel s konkurenco in dobil naziv državnega Roku ob vseh uspešnih dosežkih čestita- prvaka v kategoriji mladincev že drugo mo in mu želimo še naprej veliko uspeha Sara Vaupotič leto zapored. ter dobljenih pik na tekmovanjih. Rok Heric Lea Zabavnik, državna prvakinja v pikadu

Lea Zabavnik je dijakinja Srednje zdra- pridobiš s treningom. Že od začetka se vstvene šole Murska Sobota. V metu ji je konkurenca zdela zelo močna, letos pikada tekmuje že od svojega 15. leta in se je to izkazalo predvsem v Italiji, kjer se dosega odlične rezultate. Ko se je udele- je udeležila evropskega prvenstva s slo- žila svojega prvega občinskega turnirja, vensko žensko reprezentanco. na katerem je spoznala predsednika Pi- Lea je trenutno državna prvakinja v ka- kado zveze Slovenije, je pričela igrati za tegoriji do 18 let, državna prvakinja v ekipo TOP-GUN v kategoriji mladinci, is- kategoriji do 21 let, ekipno so dosegle 1. točasno pa je tekmovala tudi za 2. občin- mesto v kategoriji do 21 let, 3. mesto na sko ligo, kjer turnirji potekajo vsak teden evropskem prvenstvu v kategoriji do 18 od oktobra do februarja. Pri 16. letih so let, tekmovala je tudi v ženski kategoriji jo vključili v 1. žensko ligo pri ekipi TO- na evropskem prvenstvu in dosegla 7. P-GUN, od tedaj pa je sodelovala že na mesto ter 5. mesto v kategoriji triple mix, treh državnih mladinskih prvenstvih ter kjer tekmujeta dva moška in ena ženska. na občinskih turnirjih. Treningi potekajo Skupaj s slovensko žensko reprezentan- v zimskem času do trikrat, v času pole- co nosijo naziv evropskih podprvakinj in tnih počitnic pa do dvakrat tedensko. državnih prvakinj. Večinoma trenira doma, ob ponedeljkih Lei želimo še veliko dobrih rezultatov in pa obiskuje treninge na Grlavi. Odpr- obilo uspeha ter dobre volje pri metu tih turnirjev je po Sloveniji zelo veliko, pikada. v kratkem pa se Lea želi udeležiti tudi evropskega prvenstva v Podčetrtku. Lea Zabavnik Za naziv državne prvakinje je veliko tre- Sara Vaupotič nirala, saj meni, da je pri takem športu potrebna predvsem zbranost, pravi pa tudi, da je vse v glavi in v tem, koliko se obremenjuješ z nasprotnikom, ostalo

69 Šport in rekreacija

12. Davorinov memorial

4. avgusta je bilo že dvanajsto leto zapored nogometno igrišče v Berkovcih okupirano z ljubitelji nogometa. Od 9. ure zjutraj pa do poznih večernih ur je v vaškem športnem centru pokalo od dobre energije. Športno društvo Berkovci smo tudi letos organizirali malonogometni turnir, ki se ga je udeležilo 12 ekip iz križevske ob- čine in bližnje okolice. Dogodek je pos- večen spominu na pokojnega vaščana Berkovcev in člana športnega društva, Davorina Kolbla. Glavni namen dogodka je bil druženje, veselje in zabava, vendar kljub temu na igrišču ni manjkalo tekmovalnosti. »Fuzbaleri«, med katerimi jih najmlajši šteje komaj trinajst let, z rezultatom 3 : 2 slavila ekipa iz Vidma, pe so iz rok Davorinovega očeta Franca, najstarejši pa že dobrih petdeset, so se ki se je tako uvrstila v finale. Na drugi mame Marije in nečaka Alena prejele po svojih najboljših močeh trudili, da bi polfinalni tekmi med ekipama Slaptinci- več kot zaslužene pokale. odnesli karseda dober rezultat. Medtem -mladi ter Vučjo vasjo je bilo peklensko Da smo uspeli izvesti dogodek na tako ko so nogometaši na igrišču merili moči, vroče, saj so Slaptinški fantje slavili šele visoki ravni, gredo zasluge in zahvale pa so navijači in gledalci uživali v senci po izvajanju kazenskih strelov. Poraženci vsem donatorjem, članom športnega ob pijači, jedači in veseli glasbi. polfinalnih tekem so se nato pomerili za društva in vsem, ki so kakorkoli poma- V četrtek pred turnirjem je bil opravljen tretje mesto, kjer pa so po izvajanju ka- gali pri organizaciji. žreb ekip, ki so bile razvrščene v štiri sku- zenskih strelov bili boljši igralci iz Vučje Se vidimo naslednje leto! pine. Iz vsake skupine sta v izločilne boje vasi. Na zadnji tekmi turnirja med Slap- nadaljevali dve najboljši ekipi. Sledile so tinci in Vidmom so mladi slaptinški fan- Matej Kapun četrtfinalne tekme, na katerih se je osem tje pokazali, da je vse mogoče, če je le ekip borilo za uvrstitev med najboljše volja, saj so izkušene Videmčane ugnali štiri. Med najboljše ekipe na turnirju sta z rezultatom 4 : 2. se v prvi polfinale uvrstili ekipi Videm Ob zaključku uradnega dela je sledila Texas bar in KB Mladi. Na napeti tekmi je podelitev nagrad za najboljše štiri. Eki-

70 Šport in rekreacija

Rezultati športnih tekmovanj v sezoni 2018/19 in občinskih prvenstev 2019

71 Šport in rekreacija

72 Šport in rekreacija

73 Šport in rekreacija

74 Šport in rekreacija

MNLT 2019-nagrajenci KMN Križevci-veterani ŠD Ključarovci

Športna žveza Križevci

75 Šport in rekreacija

Joga v prleškem nasadu sivke pri Osterčevih

Dan poletnega solsticija, 21. junija, so določili za mednarodni dan joge. V tem obdobju je tudi narava v svojem polnem razcvetu. Kako praznovati? Označiti v koledarju kot nekaj pomembnega? Kako ustvariti nepozabne spomine?

Joga pomeni združitev. Združitev s sabo, z naravo, z vsem, kar nas obdaja. In mednarodni dan joge je seveda najlepše praznovati v naravi. Včasih smo lahko polja sivke občudovali le na slikah, danes pa so nam dosegljiva na domačem pragu. Samo roko iztegnemo in pobožamo to vijolično mehkobo matere narave. Tako smo letos prvič združili moči Ekološka kmetija Os- terc z blagovno znamko GRILY NATURAE in @sabininsvetjoge.

Ekološka kmetija Osterc iz Vučje vasi s srcem in dušo skrbi za to božansko rastlino. Iz nje ustvarijo najrazličnejše izdelke (eterič- raznobarvni pisani metulji. To smo mi letos doživeli. no olje, hidrolat, mila, kopalno sol, dišeče vrečice, vzglavnike, V koledar si označite 21. 6. in prihodnje leto bomo skupaj ob- kreme, dezodorante, balzam za ustnice), in prav v času pole- čutili dehtečo vijolično lepoto. tnega solsticija nam ponuja svojo najlepšo sliko in občutek. Ste kdaj stali sredi polja sivke? Če ste, potem veste, da je to Sabina Musar, učiteljica joge magični pogled na vijolične cvetove, ki jih obletavajo čudoviti

Maša Slavinec − državna prvakinja v judu

Maša Slavinec je bodoča devetošolka, ki je prav tako tudi članica Judo kluba Križevci pri Ljutomeru. Želja po judu se je rodila že v prvem razredu osnovne šole, ko je opazila plakat z vabilom na treninge, zato so jo starši prijavili. Že po prvem treningu je bila navdušena in z veseljem je nadaljevala. Star- šem, pozneje pa tudi Maši, so bila všeč etična načela juda, ki jih upoštevajo na treningih in tekmah. Še več motivacije pa je dobila po podelitvi nagrade Judo zveze Slovenije za judoistko leta 2018, ko je prejela priznanje za 2. mesto med starejšimi deklicami v vseh kategorijah. Tekmovati je začela šele v 5. razredu. Treninge obiskuje vsak dan od ponedeljka do petka, včasih tudi ob sobotah. S klubom se udeležujejo večine tekem, ki jih organizira Judo zveza Slo- venije, na prihajajoča tekmovanja pa se tudi intenzivno prip- kadete in kadetinje pa je potekalo 23. marca v Lendavi. Skupaj ravljajo v Sloveniji in tujini. Letos januarja so bili na pripravah v je tekmovalo 188 judoistov iz 36 klubov, Maša je nastopala v Splitu in aprila v Budimpešti. Priprave so mednarodne, na njih kategoriji do 52 kilogramov, v kateri je tekmovalo 9 judoistk, trenirajo in se družijo tudi z ostalimi klubi. meni pa, da je konkurenca na vsaki tekmi dokaj huda, saj tudi Maša pravi, da je bilo za dosego naziva državne prvakinje vlo- ostali tekmovalci zelo napredujejo. 27. marca se je udeležila še ženega veliko truda. Pred tekmovanji dajejo poudarek različ- državnega prvenstva osnovnih in srednjih šol v Velenju, kjer nim tehnikam in simulacijam situacij, ki se lahko pripetijo v je tekmovalo 196 tekmovalcev in je v kategoriji do 52 kilogra- borbi, stres pa jim pomaga zmanjševati športna psihologinja. mov osvojila 1. mesto ter naziv državne prvakinje. Pred in med samim tekmovanjem Maša poskuša ostati zbrana Maši za vse dosežene rezultate čestitamo in ji na njeni poti že- in upoštevati trenerjeva navodila. limo še obilo uspeha. V letošnjem letu so se s klubom udeležili Pokala Murske So- bote, Državnega prvenstva za mlajše kadete/kadetinje, Držav- Sara Vaupotič nega prvenstva osnovnih in srednjih šol, Pokala Bežigrada in Maša Slavinec Palijevega memoriala. Letošnjo državno prvenstvo za mlajše

76 Šport in rekreacija

40 let Športnega društva LO-KO

Kronologija društva Leta 1978 je nekaj pobudnikov naredi- lo prvi korak k ustanovitvi športnega društva, saj so sklicali ustanovni občni zbor, na katerem so mu glede na takratne politične razmere dali ime TVD (telesnovzgojno društvo) Partizan Lo- garovci. Naslednje leto, natančneje 12. marca 1979, je bilo društvo vpisano v register društev pri takratnem odseku za notranje zadeve občine Ljutomer pod imenom Telesnovzgojno društvo Partizan Logarovci s sedežem v Logarov- cih in območjem delovanja v Krajevni skupnosti Logarovci-Berkovci. Prvi predsednik društva je bil Štefan Kous. Prvo nogometno igrišče je bilo na parceli takratne kmetijske zadruge, kmalu so se začeli prvi dogovori o odkupu le-te. Pri tem je predsedniku zelo pomagal tudi (pod vodstvom predsednika Branka Ko- nogomet, namizni tenis, tenis in pikado. tedanji predsednik Mladinskega društva larja) dobilo prostor za igriščem pri gasil- Do ustanovitve Občine Križevci in nato Milan Kovačič. Na parceli so uredili večje skem domu v Logarovcih. Novo vodstvo še Športne zveze Križevci je društvo us- nogometno igrišče, ob pomoči mladin- društva, na čelu s predsednikom Mila- pešno sodelovalo z Zavodom za šport ske delovne brigade iz Ljutomera pa še nom Majcnom, je vso svojo energijo vla- Ljutomer. Sedaj je društvo član Športne asfaltno igrišče. Ker z zadrugo ni bil skle- galo v ureditev travnatega nogometne- zveze Križevci. Društvo korektno sode- njen dogovor o odkupu, smo se športni- ga igrišča. Člani društva so vložili in še luje z občino Križevci, Športno zvezo ki preselili na privatno urejeno igrišče vlagajo mnogo prostovoljnih delovnih Križevci ter ostalimi društvi. Predvsem na travniku Branka Štuheca. Delovanje ur za ureditev pravega Športno-rekrea- vzorno in pohvale vredno je sodelovanje športnega društva je po izgubi prvotne- cijskega centra. s PGD Kokoriči in PGD Logarovci. ga igrišča dokaj zamrlo. V tem času je de- Tako kot je naše društvo hrepenelo po Predsednikovanje v društvu je po Rober- lovala samo namiznoteniška sekcija, ki je svojem igrišču, tako je tudi Slovenija tu prevzel Erik Reiter, ki je v društvu pus- tekmovala v takratni ligi skupne občine hrepenela po svoji državi. In dobili smo til velik pečat, predvsem je bil uspešen Ljutomer. Svoje treninge je ekipa opra- jo, svojo državo Slovenijo, ki ni več le pri pridobivanju dodatnih sponzorstev vljala v dvorani takratne osnovne šole v naša ožja domovina, temveč prava po- in donacij. Svoj mandat predčasno kon- Logarovcih, pozneje pa v prostorih ga- nosna in lepa država. Po osamosvojitvi čal zaradi preselitve v novo okolje in silskih domov v Logarovcih in Kokoričih. se je spreminjala tudi zakonodaja na tako je na izrednem občnem zboru bil Po nekajletni stagnaciji je vajeti v svoje področju športa in društev. Pojavila se je soglasno izbran za predsednika Tomi roke vzel Štefan Kous in ponovno obu- nova težnja, in sicer po spremembi ime- Hodnik, ki je društvo uspešno vodil dva dil prvotno zamisel po širitvi dejavno- na društva. To se je zgodilo leta 1997, ko mandata, torej do lani. Posebej moramo sti društva, seveda na svojem lastnem se je TVD Partizan na rednem občnem poudariti, da so naši igralci in igralke v prostoru. Uspel je pridobiti še nekaj za- zboru soglasno preimenoval v Športno zadnjih desetih letih izredno uspešni nesenjakov in društvo je začelo ponov- društvo LO-KO Logarovci Kokoriči. Hkra- v elektronskem pikadu, kjer dosegajo no dihati s polnimi pljuči. Nogometna ti je mesto predsednika društva prevzel najvišja mesta na občinskih in državnih ekipa se je uspešno vključila v takratno Robert Horvat. Začelo se je plodovitejše tekmovanjih. medobčinsko ligo, ki je igrala na as- obdobje delovanja, saj so se uspehi kar V letu 2018 je predsednikovanje društva faltnih igriščih, zato smo kot domačini vrstili, in sicer tako v individualnih kakor prevzel Gregor Žnidarič z upanjem po nastopali na igrišču pri osnovni šoli v tudi v moštvenih športih, tekomvali smo uspešnem vodenju društva, kot so do Križevcih. Vmes so uredili tudi asfaltno vedno več in v zahtevnejših tekmova- sedaj to opravljali njegovi predhodniki. igrišče na deponiji za sladkorno peso njih. Člani naših sekcij so vložili mnogo Na slavnostnem občnem zboru so najza- ob cesti Kokoriči-Precetinci. Sanje o truda in znoja v zastopanje barv našega služnejši člani prejeli plakete. svojem prostoru, namenjenemu samo društva, kar se jim je poplačalo s števil- športni dejavnosti, je društvo doseglo nimi osvojenimi pokali in medaljami. Gregor Žnidarič in Milan Majcen ob zaključku komasacije, ko je ob veliki Primarne športne panoge društva, v ka- Natalija Kraner podpori takratne komasacijske komisije terih je osvojenih tudi največ lovorik, so

77 Šport in rekreacija

ŠD KLJUČAROVCI: Od domačih do državnih prvakov

Nogomet velja za enega izmed najbolj priljubljenih športov na svetu. Seveda tudi v Ključarovcih ni nič drugače in za- ljubljenost tako igralcev kot tudi navija- čev v ta šport raste iz leta v leto. V letošnji sezoni so se nogometaši ŠD Ključarovci prijavili v Ligo ena – prvo slovensko ligo malega nogometa na travi. Po začetnem žrebu so pristali v skupini A, in sicer skupaj z dvema pomurskima kluboma, ŠD Černelavci in KMN Pečarov- ci. Po štirih tekmah so si tako priigrali tri zmage ter 10 točk, s tem pa prvo mesto v svoji skupini. V četrtfinalu so se klju- čarovski nogometaši pomerili z ekipo Elmont Bled. Na gostovanju v Radovljici so domačo ekipo suvereno premagali s 5 : 1. Povratne tekme v Ključarovcih se nasprotna ekipa žal ni udeležila, zato smo se že veselili uvrstitve v polfinale. Nadaljnje tekme so se zopet odvijale na deli za 2 : 1, vendar so ŠD Ribno kmalu metaši je bila iz tekme v tekmo boljša, domačih terenih z ekipo Teksas bar Vi- razliko povečali na 3 : 1. Ko je že kaza- pogumnejša in nepremagljiva. V sezoni dem iz Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer so po lo, da so Gorenjci z eno nogo v finalu, je 2018/19 je bila le ena tekma z neodlo- odličnih nastopih in tehnično dovršenih ekipa s svojim trenerjem Kristjanom Vrb- čenim rezultatom, ostale pa skozi vso igrah obeh ekip nasprotniki vseeno klo- njakom zbrala še zadnje moči. Tik pred sezono brez poraza. Celotna ekipa je nili in nas je čakalo le še zaključno deja- koncem so zadeli še dvakrat ter tekmo pokazala dober nogomet, tekme so bile nje – finale Lige Ena. po rednem delu zaključili s 3 : 3. Ključa- zanimive, navijači pa zvesti spremljeval- Spoprijeti smo se morali z že znanim rovčani so si poraz izpred dveh let dobro ci na vseh tekmah. nasprotnikom iz ŠD Ribno, proti katerim zapomnili, zato so na povratnem izpitu smo pred dvema letoma po kazenskih dokazali svojo natančnost v streljanju Vse to pa našim fantom ne bi uspelo brez strelih izgubili v finalu. Napeto tekmo so kazenskih strelov in se razveselili zmage. uspešnega vodstva trenerja, upravnega vseskozi spremljali navijači obeh ekip, ki Seveda je ta zmaga bila le še dodatna odbora in bučne podpore navijačev. so glasno spodbujali svoje nogometaše. motivacija, da tudi sezono v občinski Prvi polčas je postregel z odličnimi stre- ligi malega nogometa na travi pod okri- Klara Dragović li proti vratom, sreča pa je bila na strani ljem Športne zveze Križevci končamo na Eva Dragović Ribnega. V drugem polčasu so nato za- prvem mestu. Ekipa z izvrstnimi nogo-

78 Kulinarika

Najboljšo prleško gibanico so lani spekli člani TD Banovci

Lanski praznik tradicionalne prleške sladice je krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpo- vedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije veselili predvsem kulinaričnega pohoda po ob- čini Križevci. Prvega septembra je torej potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je Kulturno, turistično in izobra- ževalno društvo KELIH pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, ki so prispele na fotonatečaj Prleška gibanica 2018; še vedno si jih je mogoče ogledati v avli občinske zgradbe v Križevcih. Sobota, 8. september 2018, je bila zelo težko pričakovana, saj so članice društva KELIH pred pričetkom zabave ob 20. ob- sledila sta Turizem na podeželju Tompa činskem prazniku pripravile razglasitev in Terme Banovci. Med ljubitelji prleške rezultatov ocenjevanje prleških gibanic gibanice je zmagalo TD Banovci, Marti- in podelile priznanja. Za krajši kulturni na Nemec je bila druga, Sara Zamuda pa program sta poskrbeli Manica Sušec in tretja. Lončarstvo Žuman je zmagovalni Karmen Dragović, ki sta pripravili odli- ekipi TD Banovci ob tej priložnosti poda- čen skeč, na odru pa sta zablesteli še rilo lončeni pekač. Tajda Budja in Veronika Kos. Zmagoval- Župan občine Križevci mag. Branko Be- no fotografijo lanskega fotonatečaja je lec je v svojem nagovoru dejal, da je poslal Ciril Ambrož, sicer prekaljeni foto- Prleška gibanica postala pomembna tu- graf z izjemnim čutom za fotografiranje ristično-gastronomska prireditev, sama prleške krajine. sladica pa postaja zaradi intenzivne pro- Ocenjevanja prleških gibanic so se na mocije čedalje bolj prepoznavna. povabilo društva lotile predsednica ocenjevanja Elvira Štumpf ter članici Zdenka mag. Tjaša Kos Tompa in Frančka Lebarič. Med tržnimi arhiv društva Kelih ponudniki je bilo 5 izdelkov, navdušilo pa je tudi 11 prleških gibanic iz kategorije »ljubitelji prleške gibanice«. V kategoriji tržnih ponudnikov je slavil Mlinopek,

79 Kulinarika

Sommelierska selekcija 2019

Kulturno, turistično in izobraževalno društvo KELIH že peto leto izvaja več aktivnosti, ki širijo prepoznavnost prleške gibanice. Pri izboru vin k prleški gibanici se je društvo povezalo z Zavodom SloVi- no, ki je v letošnjem marcu že šestnajstič organiziralo akcijo Sommelier selection. Akcija se vsako leto prične z delom v sommelierski komisiji, kjer vinski sveto- valci izbirajo vina, ki se idealno družijo s posameznimi sklopi jedi. Strokovnjaki izbirajo med vini, ki jih vinarji prijavijo na razpis za sodelovanje. Pokušnja in izbira vin k posameznim sklopom jedi je »sle- pa«, kar pomeni, da ocenjevalci ne poz- najo nobenih podatkov o vinu. Njihova naloga je izbrati vina, ki jih priporočajo k jedem iz govedine in divjačine, k zele- njavnim ter ribjim jedem. Letos so sommelierji zopet izbirali vina, ki se najbolje ujemajo s prleško gibanico. Ocenjevanje je potekalo ob pokušnji prleške gibanice, ki so jo spekle članice in podpornice društva Majda, Lidija in Tjaša.

Izbrana vina k prleški gibanici – Sommelierska selekcija 2019:

• Laški rizling, pozna trgatev, 2008, polsuho, Vinogradništvo Krampač, Štajerska Slovenija, • Rumeni muškat Maxus, 2018, polsladko, Škrget vino, Štajerska Slovenija, • Veronika, bela zvrst, 2015, polsladko, Vinogradništvo družina Kos, Štajerska Slovenija, • Rumeni muškat, 2018, polsladko, Vino Hlade, Štajerska Slovenija.

Pri izvedbi akcije aktivno partnersko sodelujejo strokovne institucije, društva ter mnogi gostinci in mediji, ki podpirajo enog- astronomski razvoj.

mag. Tjaša Kos

80 Kulinarika in zdravje

Kaša – mati naša

Ajdova kaša je zdrava, poceni in lahko na 200 °C. Čez nekaj časa kose obrnemo, prebavljiva hrana z domačih kmetij in da se zapečejo še na drugi strani. Jed je poleg krompirja gotovo najboljša izbi- pripravljena v približno eni uri. ra za prilogo ali posladek, kadar želimo zdrav obrok. Ajdova kaša ne vsebu- Ajdovo pecivo je glutena, raziskave pa potrjujejo, da ljudje, ki pogosto uživajo ajdo, v telesu Sestavine za biskvit: skrivajo več zdravega holesterola, imajo 100 g ajdove kaše hitrejši krvni obtok in nižji krvni pritisk. 10 g masla Tako vam ponujamo dva zdrava recep- 100 g sladkorja pa vlijemo v namaščen pekač (približno ta z ajdovo kašo, enega za glavni obrok, 4 jajca 19x28cm) ter pečemo 20 minut na 190 drugega kot sladico. 20 g kakava °C (odvisno od vaše pečice). Pečen piščanec z ajdovo kašo 40 g bele moke Ohlajeno pecivo po vrhu namažemo z Piščanca, seveda je najboljši domači, 1 pecilni prašek domačo marmelado (marelično, ribezo- razkosamo. V posodo vlijemo približno 1 limonina lupina vo, slivovo …) in prelijemo s prelivom. dcl domačega sončničnega olja in doda- Preliv: Preliv naredimo tako, da nalomljeno čo- mo dobro pest različnih domačih zelišč z 100 ml sladke smetane kolado in smetano segrevamo v manjši vrta, ki so nam pri roki: timijan, majaron, 120 g jedilne čokolade posodi, ki smo jo postavili v večjo po- ognjič, žajbelj … Dodamo fino mleto sodo z vodo, ki jo segrevamo. V nekaj piransko sol (vse lahko zdrobimo s pa- Ajdovo kašo stresemo v 1 l vrele vode in minutah se čokolada stopi in preliv je ličnim mešalnikom) in s tem namažemo jo skuhamo (približno 10 minut). Odce- pripravljen. piščančje kose. dimo, prelijmo z mrzlo vodo in ohladimo V posodo, v kateri bomo pekli, damo na cedilu. Dober tek ali bog žegnaj! količino kaše, ki jo ponavadi skuhamo Rumenjake in sladkor vmešamo, doda- glede na število oseb. Kašo prelijemo z mo maslo, limonino lupino, presejano Dominika Ros vodo, da je pokrita (vode ni potrebno moko, pecilni prašek in kakav. V maso Ema Horvat soliti). Povrhu zložimo začinjene kose damo kuhano kašo ter premešamo. Na piščanca, nato pa damo v pečico, ogreto koncu dodamo trd sneg iz beljakov, nato Zobozdravstvena dejavnost

Zobozdravstvena dejavnost se je iz za- omer, razpored dela pa lahko najdete na sebne ambulante Bruna Pogačića, dr. SREDA: spletni strani ZD Ljutomer. dent. med., po njegovi upokojitvi preselila v prostore otroške zobne ambulante 15.00–19.00, Mirjana Šiškin, dr. dent. Renata Škrget, zdravstvene postaje Križevci pri Ljuto- med. pomočnica direktorja za zdravstveno meru. nego ČETRTEK: Ordinacijski čas: 7.00–11.00, Rahela Žižek Mraz, dr. dent. PONEDELJEK: med.

11.00–15.00, Mirjana Šiškin, dr. dent. med. V primeru zobozdravstvenih težav izven zgoraj navedenega ordinacijskega časa 15.00–19.00, Rahela Žižek Mraz , dr. smo na voljo v vseh zobozdravstvenih dent. med. ambulantah Zdravstvenega doma Ljut-

81 Zdravje

Za več energije v poletnih dneh

Vemo, da star pregovor pravi »Zdrav- je je naše največje bogastvo«, zato je pomembno, da skrbimo zanj. Skrb za trdno zdravje in zdrave prehranske navade ni enostavna, zato si moramo pri- zadevati iz dneva v dan, da tako ostaja. Eden izmed korakov je, da odpravimo nezdrave navade in razvade (kulinarični presežki, kajenje, uživanje alkohola ali druge zasvojenosti). Naslednji korak je, da se poslužujete zdravniških pregle- dov. Če želite poskrbeti za vaše zdravje, je najboljša stvar preventiva oziroma zdravljenje ali celo izboljšanje zdravstvenih težav, ki jih že imate. Ne oklevajte in vprašajte svojega zdravnika o kakršnih koli majhnih težavah ali simptomih, ki se vam morda zdijo neškodljivi, vendar se lahko sčasoma poslabšajo. Bodite pozorni na prehrano. Pomembno je, da deluje, aktivira različne možganske pro- starosti, z velikim veseljem vam bomo se izognete kulinaričnim skušnjavam. store, ki nadzirajo določene simpatične pomagali. Pri nas najdete tudi produk- Skrbite za uravnoteženo prehrano, ki procese in tako povečujejo sposobnost te, ki so iz naravnih rastlinskih izvlečkov. vsebuje veliko zelenjave, sadja, pustega osredotočanja in pozornosti. Poleg tega Njihovi učinki so koristni za telo in glede mesa, delno posnetih mlečnih izdelkov, dobro družbeno življenje zelo prispeva na sestavine pomagajo pospeševati pro- stročnic, oreščkov in semen, vse narav- k duševnemu zdravju. Preživljanje časa cese v organizmu, da prej dosežete cilj no in nepredelano. Izogibajte se belemu v družbi prijateljev ali ljudi s podobnimi in odpravite težave. Produkti so predsta- sladkorju, beli moki, transmaščobam ali interesi, ki vam daje občutek dobrega vljeni na naši spletni strani. kemičnim dodatkom. Poskrbite za za- počutja, pomaga pri preprečevanju de- V Križevcih pri Ljutomeru pa tudi enkrat dosten dnevni vnos tekočine, ki je vsaj presije. tedensko potekajo brezplačna predava- 2 litra/dan. Bodite tudi čim več telesno Svetujem vam, da začnete z majhnimi nja oziroma delavnice na temo zdravega aktivni. Izkoristite sončne dni in preživi- koraki in rezultati se bodo hitro pokaza- življenjskega sloga. Prva skupina udele- te čim več časa v naravi. Obstaja nešteto li. V kolikor imate prekomerno telesno žencev bo z izobraževanjem zaključila v prednosti vsakodnevne vadbe: izboljša težo ali debelost in bi radi shujšali, potem poletju. vaše razpoloženje, zdravi kronične bo- višan holesterol, krvni tlak ali bi si radi Delavnice se izvajajo v sodelovanju z lezni, povečuje odpornost, povečuje razstrupili organizem ali izboljšali pre- Ljudsko univerzo iz Murske Sobote. V gibljivost, pomaga pri preprečevanju bavo, vas vabim v dietetsko posvetoval- primeru zadostnega števila prijavljenih depresije in pomaga pri mirnem spanju. nico in trgovino NATUR HOUSE Murska bomo njimi nadaljevali tudi jeseni. Privoščite si tudi dovolj spanja. Miren Sobota. Opravljamo strokovne storitve v Prijave zbirajo v tajništvu občine Križevci spanec je zelo pomemben za zdravje. smislu zdrave prehrane, izgube telesne ( tel: 02 584 40 40). Naslednji korak je tudi, da trenirate svoj teže, povečanja telesne teže, odpravo spomin. Vsaka oblika aktivnosti, ki spod- celulita, zastajanja metabolne vode ali Tadeja Puhek Lenart buja vaš spomin, pomaga preprečevati kakršnih koli drugih zdravstvenih pro- nevrološke bolezni. Preizkusi inteligence blemov, ki so povezani s prehrano. Pri ali druge dejavnosti, zardi katerih vaš um nas lahko poiščejo pomoč osebe vseh

82 Zdravje

AED rešuje življenja

V primeru nenadnega zastoja srca o živ- ljenju in smrti odloča takojšnje nudenje prve pomoči prizadetemu. V Sloveniji se vsak dan srce ustavi približno desetim ljudem in približno polovica od teh jih umre. Do nenadnega srčnega zastoja navadno pride brez opozorila, srce se preprosto ustavi, zato o življenju in smrti odloča takojšnje nudenje prve pomoči prizadetemu. Ker se to največkrat zgodi zunaj zdravstvenih ustanov, torej doma, na delovnem mestu ali kakem drugem javnem mestu, je zgolj od pravočasnega ukrepanja naključnih očividcev odvisno, ali bo bolnik preživel in kakšno bo njegovo življenje po dogodku. V primeru zastoja srca lahko pri oživljanju z uporabo AED naredimo toliko kot celotna re- ševalna ekipa, ki prispe pozneje. V Zdravstvenem domu Ljutomer od leta 2011 poteka projekt Rešujmo življenje v primeru odsotnosti znakov kliče 112 so vključene tudi v zdravstveno vzgo- – vsaka sekunda šteje. S projektom se in izvaja temeljne postopke oživljanja jo v okviru primarnega zdravstvenega ustvarja mreža javno dostopnih zuna- (TPO) ter uporabi AED, če je v bližini. Vse varstva osnovnih in srednjih šol. Z izo- njih defibrilatorjev (v nadaljevanju AED to izvaja do prihoda reševalcev. Defibri- braževanji se zmanjša strah pristopa k ) na območju občin Križevci, Ljutomer, lacija znotraj 3–5 minut lahko izboljša nenadno obolelemu ter s teoretičnim Razkrižje in Veržej. S tako mrežo bi bil preživetje med 49 % in 75 %. AED napra- in praktičnim prikazom izboljša znanje aparat AED v največ 5 minutah dosto- va je enostavna za uporabo, daje zvoč- laikov. Do sedaj je bilo uporabljenih pet pen vsem prebivalcem občin na obmo- na navodila, kako ukrepati. Z mrežo in defibrilatorjev. čju ZD Ljutomer. Mreža javno dostopnih izobraževanji se zavzema za ukrepanje V občini Križevci so defibrilatorji name- avtomatskih defibrilatorjev na področju laikov pred prihodom ekipe nujne medi- ščeni na naslednjih lokacijah: ZD Ljutomer danes šteje 21 naprav. S cinske pomoči. – Vaški in gasilski dom PGD Stara Nova, pomočjo donatorjev, gasilskih društev, AED je prenosna elektronska naprava, ki – Gasilski dom PGD Kokoriči, občin in sredstev zdravstvenega doma je sposobna sama prepoznati vrsto mo- – Cornus, d.,o. o., Logarovci 63, so nameščene na javnih mestih, po va- tnje srčnega ritma pri človeku v srčnem – Bankomat NLB d. d., Križevci pri Ljut- ških gasilskih domovih in hišah posa- zastoju. AED je enostaven za uporabo. omeru, meznikov. Povprečni čas dostopa do Sestavljen je iz ohišja, baterije, dveh ele- – Bencinski servis Petrol d. d. – Vučja vas. obolelega z urgentnim vozilom je 5–8 ktrod, ki ju nalepimo na gol in čim bolj Ostale bližnje lokacije lahko preverite minut, v odročnejših krajih pa 15 minut suh prsni koš – eno zgoraj desno pod na zgornji fotografiji in na spletni strani in več. Zaradi dolgih dostopnih časov ključnico, drugo levo spodaj v predelu http://www.aed-baza.si/, kjer si lahko ob srčnem zastoju oboleli nima veliko sprednje aksilarne linije. Na ohišju sta preberete tudi več podrobnosti o AED možnosti za preživetje brez laične po- dva gumba, in sicer za vklop in za de- aparatih. moči in uporabe AED. Vemo, da se kar fibrilacijo. Ob vklopu prične AED avto- Čeprav si želimo, da bi bilo potrebno 76 % srčnih zastojev zgodi doma in da matsko oddajati zvočna navodila. Ne- AED aparate uporabiti čim manjkrat, se je potrebno takojšnje ukrepanje s strani kateri imajo priloženo še dihalno masko. moramo zavedati, da lahko z njimi reši- laika, saj po desetih sekundah nastopi Tako je naprava primerna za laike. mo mnogo življenj. nezavest, okvare možganov pričnejo na- Zaposleni ZD Ljutomer ves čas od za- stajati že po štirih minutah, po desetih četka projekta opravljajo tudi delavnice Manja Budja, dr. med., spec. družinske minutah pa že nastopi smrt. Vsako mi- TPO in uporabe AED, ki so brezplačne. Te medicine, in Maja Žalar nuto se možnost preživetja zmanjša za se izvajajo na vseh na novo nameščenih arhiv Zdravstveni dom Ljutomer 10 %. Tako je s strani laika potrebno, da lokacijah, za vsa društva, zaposlene na čim prej preveri odzivnost in dihanje ter podjetjih, v vrtcih, šolah. Delavnice

83 Živali in narava

Arboristika – skrb za zdravje in lepoto dreves

V Naklem na Biotehniškem centru je letos potekalo z evropskimi sredstvi fi- nancirano izobraževanje za arboristiko, namenjeno zaposlenim na področjih različnih smeri urejanja okolice in krajine. Arboristika je praktična veda, ki se ukvarja s strokovnimi posegi v drevesa in grmovnice, torej s tem, kako izbrati primerne sadike za javne in zasebne povr- šine, kako z njimi primerno ravnati, kako od mladega vzdrževati posajeno drevo ter katere prakse pomenijo nepopravlji- vo škodo na drevnini. Ob upoštevanju dognanj se izognemo napačnemu po- seganju v krošnje in korenine, še zlasti najbolj očitnemu obglavljanju in spod- kopavanju korenin, zaradi česar drevo postane nevarno pa tudi povsem izna- kaženo. Predavanja sta izvajala priznana drevesna strokovnjaka Matjaž Mastnak in Nataša Dolejši, prikaz vrvne tehnike in pravilnega negovanja odraslega drevesa na primeru lipe pa je pokazal arborist. Na tem mestu podajam nekaj ključnih priporočil, ki si jih lahko prebere vsak, ki mu je mar za kakovostno bivalno okolje. Odločevalcem se priporoča, da se pred vsakim posegom v prostor posvetujejo z arboristom. Za začetek je nujno ozavestiti naslednje: in navzkrižno rastoče veje in ohranjamo razmislimo o poteh in parkiriščih ali pa - vedno se izbira primerne vrste, pri sa- simetrijo; se ustrezno prilagodimo. jenju se upošteva končno velikost in ob- - rezne rane ne smejo biti večje od 5 cm Tudi uriniranje po drevesnih deblih, seg krošnje, prednost pa damo avtohto- pri vrstah, ki se slabo obraščajo, in ne povzročanje vidnih ran s stroji ali nale- ni drevnini; večje od 15 cm pri hitreje rastočih vrstah; ti vodijo v propad drevesa. Drevo brez - zemljino na zbitih tleh je potrebno - maksimalni premer korenine, ki jo še škode prenese največ 15 % odstranitve ustrezno pripraviti, sicer se drevo ne lahko brez škode poškodujemo, je 2 cm; biomase. more primerno vrasti in lahko pade; pod koreninami, ki jih nikoli jih ne se- Drevesa in so za naše okolje pomembna, - kakršnikoli gradbeni posegi okoli dre- kamo, speljemo cevi in infrastrukturne mora jih biti dovolj, da lahko primerno ves (vplivno območje korenin, krošnje, vode; poskrbijo za ugodno bivanje, te kako- deblo) pomenijo potencialno nevarnost, Dreves nikoli ne obglavljamo, saj le-to vosti pa ne more nadomestiti nobena zato se mora drevo ustrezno zavarovati: skrajšuje njihovo življenjsko dobo, buj- klimatska naprava ali še tako umetelno ne sme se povzročati ran, tlačiti korenin ni izrastki pa pomenijo nevarnost odlo- oblikovan asfalt. in jih poškodovati, zasipanje z gradbe- mov. Tako drevo ni prijetno na pogled, nim materialom pod krošnjo pomeni saj je povsem nenaravnega videza. Obg- Vesna Kitthiya veliko nevarnost za drevo, tudi trajno lavljeno drevo je nevarno. tlakovanje ni primerno; Pri polaganju novih poti se izogibamo - veje režemo sproti od malega, zlasti poškodovanju korenin. Tudi trajno par- v prvih petih letih od nasada, nato pa kiranje pod drevesi zbije tla, zato se tako sproti preverjamo, odstranimo pregoste drevo sčasoma zaduši – pred gradnjo

84 Živali in narava

Marš za podnebje v Ljubljani

Lahko bi rekli, da je že skrajni čas, da se zbudimo iz iluzije, da nam je vse na razpolago in da z našim edinim planetom smemo ravnati, kot da je naše življe- nje neskončno. O znanstvenih dejstvih posledic spreminjanja ekosistemov, neskončnem rušenju ravnovesja z neprimerno rabo tal, vnosih kemikalij in s tem povezanih sprememb slabšanja stanja se je vsak državljan dolžan infor- mirati sam, tako da na tem mestu ne bom povzemala žalostnih in skrb vzbu- jajočih ugotovitev. Marša za podnebje v Ljubljani in po drugih slovenskih krajih (med njimi ni bilo Križevcev) se je 15. 3. ozračja in tal do prenehanja iztrebljanja udeležencev shoda iz naših krajev, zato 2019 udeležila množica ljudi. Prevlado- vrst, pozivali pa so tudi k opuščanju ško- upam, da bo ta val sprememb kmalu vali so mladi, tu in tam pa se je zasveti- dljivih življenjskih potrošniških slogov. pljusknil ob obalo Panonskega morja. la tudi kakšna znana, bolj ali manj siva Shod smo zaključili pred parlamentom, Časa, da bi zaustavili uničevanje planeta, glava. Vzdušje je bilo nabito s čustvi kot a je izvoljenim predstavnikom ljudstva nimamo na pretek. na kakšni navijaški tekmi. Cilji so bili pos- zmanjkalo poguma, da bi se soočili z an- tavljeni zelo visoko; transparenti so pozi- gažirano mladino. To nam pove marsikaj Vesna Kitthiya vali k takojšnjim ukrepom, ki so vsekakor o vrednotah trenutne oblasti. Po mojih izvedljivi: od prenehanja zastrupljanja informacijah je bilo na maršu tudi nekaj Prenašanje žab in drugih dvoživk v Borecih in Gajševcih

O tej akciji je bilo povedanega že veliko, veliko hitreje, zato jih je bilo v naših kan- tako da znova z veseljem delim podatke tah manj. Letos smo videli tudi ogromno o naši uspešnosti. Najbrž ni odveč pove- pupkov, za katere moramo imeti dobro dati, da nas podpira vedno več znanih in trenirane oči, saj jih lahko mimogrede manj znanih sodržavljanov ter da k nam spregledamo. Ob reševanju dvoživk pa na pomoč prihajajo prostovoljke in pro- naredimo tudi nekaj dobrega za svoje stovoljci iz drugih občin. Včasih je bilo zdravje, saj ob tovrstni dejavnosti nare- treba samo v eni noči prenesti več kot dimo do 160 prehojenih kilometrov. tisoč živali, a pravzaprav tudi ena sama Akcija je trajala od 24. februarja do 9. šteje. V Gajševcih sta bila na terenu le aprila s kakšnim dnevom odmora zara- dva prostovoljca, ki sta uspela pomagati di spremembe vremena. Kljub trudu je 1600 žabicam, v Borecih pa se je akcije še vedno preveč povoženih žab, hkrati dnevno udeleževalo od enega do skoraj pa nas žalosti dejstvo, da nekateri posa- deset ljudi, tako da je temu primerno mezniki tako radi nagajajo. Ne moremo bilo rešenih tudi več dvoživk. Konkret- biti vsem všeč, a želimo le v miru op- neje to pomeni skoraj 10.000 prenesenih ravljati svoje delo in pomagati živalim, ki dvoživk proti mrestišču v »ciglencah«. to potrebujejo. Tudi letos so najbolj prevladovale kras- tače, medtem ko so rosnice in sekulje Vesna Kitthiya ter zelene žabe sposobne prečkati cesto

85 Živali in narava

Obisk arboretuma Pivola na Majskem sejmu rastlin

V času prireditve Majski sejem rastlin, ki poteka vsako leto, je likovna sekcija KD Križevci je povabila k vodenemu ogledu botaničnega vrta Pivola pri Mariboru. Velik obisk navdušenih vrtnark in obiskovalcev iz različnih krajev Slovenije je dokaz, da si lahko kljub hladnemu in vetrovnemu vremenu napaseš oči v bogastvu dobro urejenih zelenih po- vršin. Tokrat smo uživali predvsem ob pogledu na sklenjene linije cvetočih ro- dodendronov in azalej, ki krasijo gozdni rob vrta. Čeprav je bilo le nekaj manj kot 10°C, so bili cvetovi oblegani s čebelami samotarkami in čmrlji. To je pomemben dokaz, da je v vrtovih nujno potrebna prisotnost vrst, ki v vsakem vremenu nudijo pašo za vse opraševalce. Pod vi- kem letnem času vrhunsko doživetje, ki cijo, in v celoti črta s seznama nevarne sokimi starimi drevesi so se v vsej veličini pripomore k boljšemu počutju in bolj sintetične kemikalije ter se izogiba pre- bohotile praproti, živahno pa se je pozi- optimističnemu pogledu v prihodnost. tirani košnji. bavalo tudi v nasadih trajnic in v skalnja- Vsak od nas lahko svoj mali raj ustvari ku. Odcveteli niso niti dreni in snežne še na tako majhni parceli ali celo na bal- Vesna Kitthiya kepe, vrtnični popki pa so bili še zaprti. konu, seveda ob predpostavki, da izbira Vsekakor je obisk botaničnih vrtov v vsa- avtohtone vrste, primerne za svojo loka-

Ohranitev reke Mure

Več kot sto protestnikov se je v marcu zbralo na Trgu republike, kjer smo vo- dilnim v naši državi predali zahteve za odvzem koncesije za gradnjo HE na reki Muri. Kampanja Rešimo Muro in zveza društev Moja Mura sta tako dosegli, da se postopek priprave državnega pro- storskega načrta za območje HE Hrastje- -Mota zaradi varovanja okolja ustavi. Razglašeno Biosferno območje Mura nas zavezuje k trajnostnemu razvoju pokrajine in k temu zagotovo ne sodi podiranje dreves in betoniranje objektov, ki so tuj- ki v naravi. Vsak rečni sistem je komple- ksna povezava soodvisnega rastlinskega in živalskega sveta, zato so grobi posegi za nekatere vrste vedno pogubni. Ob čedalje pogostejših ekoloških nesrečah se vedno bolj zavedamo pomena čiste Reka Mura je srce naše pokrajine, spoš- pitne vode. Srečni in hvaležni moramo tujmo jo in jo imejmo radi. biti, da jo še imamo in se potruditi, da jo bodo imeli tudi tisti, ki prihajajo za nami. Lijana Jurak

86 Živali in narava

Kdaj bomo poskrbeli za svoje okolje?

Gajševsko jezero. Jezero, ki zadnja leta dobiva novo podobo. Sprehajalna pot, površine, namenjene šotorom in ribi- čem, klopi in koši za smeti. Hkrati s pridobitvami, pomembnimi za turizem v naši občini, pa na jezeru poleg vse večje- ga števila sprehajalcev, ribičev in ostalih rekreativcev na in ob vodi narašča tudi število odpadkov – izven površin, ki so jim namenjene. Ob tem se mi postavlja vprašanje, ali smo ljudje res tako neod- govorni do okolja? Do samih sebe? Pa tako pogosto slišimo, kako pomembno je varovati okolje in naravo sploh. Na jezeru so ravno z namenom zmanj- šanja onesnaževanja postavljeni koši za smeti, ki pa so velikokrat polni. Ja, tudi doma napolnimo koše in potem za sabo ustrezno pospravimo smeti. Zakaj potem ne naredimo isto tudi v naravi? Ali je res tako težko vzeti smeti domov, če vidimo, da je koš poln? Je odgovorno do narave, da vržemo vrečko s smetmi poleg koša ali pa kar tako nekje v gozdu, ob cesti? Ali je to naše ogledalo, delamo tako tudi doma? Verjetno ne. Vsi imamo radi urejeno bivalno okolje. Vsi radi gremo na lep, miren sprehod v naravo ali pa na izlet s svojo družino. Verjetno se nihče ne želi sprehajati po naravi, kjer vsepovsod ležijo pločevinke piva, plastenke od pijač, odprte konzerve, vrečke in druge smeti. Zato poskrbimo za smeti. Ustre- zno jih pospravimo. Pustimo naravo za sabo tako, v kakršno se želimo vračati.

Maja Žalar

87 Popotniški kotiček

PORTORICO – Ozemlje ZDA v vzhodnih Karibih

Dolgo sem razmišljal, katero deželo naj predstavim, saj so bila v preteklih letih na tem mestu opisana popotovanja po vseh koncih sveta. Odločil sem se za Por- toriko, otok v Karibskem morju, eno od Ameriških zveznih držav s samoupravo. Ob glavnem otoku je v okviru države še nekaj manjših karibskih otokov. Po zadnjih podatkih tam živi 3,2 milijona prebivalcev, ki v večini govorijo špan- ski jezik, uradna jezika pa sta španščina in angleščina. Prvi naseljenci, ki so tam živeli dve tisočletji pred našim štetjem, so se ukvarjali z lovom in ribolovom. Po 7. stoletju so kot narod prevladovali Indijanci TIANO, njihovo domovino pa je leta 1493 odkril Krištof Kolumb, ki je otok v čast svetega Janeza Krstnika po- imenoval San Juan Bautista. Kasneje so otok preimenovali v Puerto Rico in postal je pomembno pristanišče s številnimi utrdbami španskega imperija. Španci so se uspešno branili pred napadi Franco- zov, Nizozemcev in Angležev, a so morali priznati premoč ameriški vojski. Od leta 1947 je Puerto Rico uradno ozemlje ZDA. Karibski otok sem obiskal z ekipo košar- kaških veteranov, udeležencev 9. Sve- tovnega prvenstva v maxibasketballu v kategoriji nad 55 let pod okriljem FIMBE. Klima na otoku je za naše razmere zelo težka. Visoke temperature (povpreč- na letna temperatura je kar 27,2 °C ) in vlaga so pač značilne za tropsko podnebje, kakršno vlada na otoku. Severni del otoka in hribi imajo praktično vseskozi deževje, južni del z obalo pa je relativno suh. Namestili smo se v enem od števil- nih hotelov v mestu. Prestolnica je zelo živahna, glasna in na ulicah ni miru niti pozno v noč. V takih razmerah je igra pod koši za veterane zelo naporna, če ne že nevarna, čeprav je bila v nekaterih dvoranah vključena klima. Na otok smo prispeli z letalom iz Ljubljane preko Münchna in Miamija v glavno mesto San Juan, ki je med drugim tudi druga najstarejša evropska naselbina na za- hodni polobli. Moderno mesto s skoraj 400.000 prebivalci in sodobnimi cestami ima tudi slikovit stari del in na koncu rta mogočno trdnjavo San Felipe del Morro, ki naj bi varovala dostop do mestne luke.

88 Popotniški kotiček

V mestu je tudi grad San Cristobal, ki velja za največjo utrdbo v Novem svetu sploh. Te mogočne zgradbe so bile zgrajene v 16. stoletju. Na vseh poto- vanjih imam navado najeti avtomobil ali kombi in v prostem času raziskovati deželo. Tako sem tudi tu najel kombi, ki pa v tej državi ni bil drag, pa tudi gori- vo je bistveno cenejše, kot smo navajeni v Evropi. S člani, ki so se mi na potepu pridružili, smo tako obiskali kar nekaj zanimivosti. Najprej staro mestno jedro, obe trdnjavi, pristanišče z ogromnimi tu- rističnimi križarkami in preproste lokale s hrano. Večinoma se prehranjujejo s svinjino, pripravljeno na različne načine, ne da pa se prikriti, da je bila dežela ena največjih pridelovalk sladkornega trsa, saj je hrana večinoma sladka. Raje smo se odločali za morske ribe, ki jih prav tako radi postrežejo. Kjer je sladkorni trs, pa je tudi rum. Tako smo obiskali najbolj znano karibsko destilarno – tovarno BA- CARDI in si jo s strokovnim vodenjem v celoti ogledali. Seveda je vsak kupil nekaj iz pestre zbirke alkoholnih pijač, ki jih proizvajajo. Verjetno vsi poznamo svetovno znani koktajl Pina Colada, ki izhaja ravno iz teh krajev in je izdelana iz belega ruma, ki se proizvaja praktično na vseh otokih v Karibskem morju. V Portoriku pa je še ena svetovna zna- menitost, ki je nismo smeli izpustiti. To je največji radio teleskop na svetu Arecibo Observatory, zgrajen leta 1963. Obser- vatorij NAIC upravlja ameriško vseuči- lišče Cornell. Impozantni radioteleskop ima premer kar 305 m, površino parabo- le 73.000 m2 in goriščno razdaljo fokusa 132,5 m. Ogromen objekt je že marsikdo videl v kultnih filmih o Jamesu Bondu in TV seriji Dosjeji X. Na dan celodnevnega oddiha od prvenstva pa smo okupirali katamaran na ja- dra in se podali z vodičem na bližnji otok Isla de Vieques, poln prelepih svetlih plaž in čudovite narave. Nadvse dobro- došlo je bilo kopanje v toplem in čistem Karibskem morju. Za nas so poskrbeli tudi z morsko hrano in hladno pijačo. Tako pa se da preživeti dan tudi v za nas tako nemogoči klimi. Pred nami je bil še zaključek prvenstva, ki je bil zame tudi zadnji. Pred tem sem z oranžno žogo obiskal že svetovna prvenstva na Finskem, v Urugvaju, dvakrat v ZDA, na Novi Zelandiji in v domači Lju- bljani.

89 Popotniški kotiček

O kakšni drugi deželi, ki sem jo obiskal v okviru košarkarskih prvenstev, službeno ali v lastni režiji, pa morda še kdaj v prihodnje. Tokrat pa mi ostane le še težava, katere od mnogih slik naj priložim, da bo predstava o državi popolnejša, saj je prostor za objavo omejen.

Janče Gartner

90 Razpisi in natečaji

Razpis

Obveščamo vas, da tudi letos Ustanova ŠTIPENDIJA ZA SOFINANCIRANJE PO- k razvoju zgoraj omenjenega področja. dr. Antona Trstenjaka (v nadaljevanju DIPLOMSKEGA ŠTUDIJA UAT) skupaj s partnerjema Centrom za ZA LETO 2019 Prijava za razpis mora vsebovati: pro- gospodarsko svetovanje, d. o. o., – v na- Štipendija je namenjena za sofinanci- šnjo, kratek življenjepis oziroma re- daljevanju CGS) in Alma Mater Europaea ranje podiplomskega študija v višini ference izvajalcev projekta, program (v nadaljevanju ECM) razpisuje štipendi- 2.000 €. študija ali projekta, obraložitev ko- je za študij in sofinanciranje projektov, ki ristnosti študija oziroma projekta bodo prispevali k napredku in blaginji ŠTIPENDIJI ZA SOFINANCIRANJE PO- za razvoj Slovenskih goric, Prlekije prostora med Muro in Dravo. DIPLOMSKEGA ŠTUDIJA in Haloz, priporočila in mnenja refe- NA ECM ZA LETO 2019 renčnih strokovnjakov in organizacij, Kratek povzetek razpisov sledi v nadalje- Štipendiji sta namenjeni za sofinancira- potrdilo o vpisu. vanju, več pa si lahko preberete na po- nje podiplomskega študija na ECM v vezavi: http://www.trstenjak.net/index. višini 2.000 €. Rok za prijavo: php/razpisi.html - projekti 1. 9. 2019, Za sofinanciranje doktorskega študija in - štipendije 10. 11. 2019 ŠTIPENDIJE IN SOFINANCIRANJA projektov se lahko prijavijo vse fizične PROJEKTOV ZA LETO 2019 osebe in organizacije oziroma lokalne Rok za prijavo je skupnosti z območja Slovenskih goric in 10. 11. 2019. Štipendije so namenjene za sofinancira- Prlekije. Kandidati oziroma organizacije nje projektov in doktorski študij. so lahko tudi iz drugih krajev, če osnovni Prijavo na razpis s prilogami oddajte po cilj študija ali projekta opazno prispeva elektronski pošti: [email protected] Natečaj za otroško risbico

Dragi otroci! obvezni podatki o avtorju (ime, priimek, Občina Križevci, Križevci pri Ljutomeru Za vas smo pripravili poseben natečaj z naslov in starost) ter poimenovanje ris- 11, 9242 Križevci, s pripisom »Natečaj naslovom Gasilci in vas prisrčno vabimo be. gasilci«. k sodelovanju, da nam pošljete vaše ris- Natečaj za otroke je razdeljen v dve sta- be in slike. rostni kategoriji: Zmagovalci bodo razglašeni v nasled- - od 6 do 9 let, nji izdaji občinskega glasila. Vsa dela, ki Vaše izdelke na temo gasilci in gasilstvo - od 10 do 14 let. bodo sodelovala v finalnem delu izbora, pričakujemo v poljubni risarski tehniki bodo predstavljena v Glasu občine, naj- (barvice, voščenke, akvarel, prstna risba, Rok za oddajo likovnih izdelkov je 31. boljša pa bodo tudi nagrajena. odtisi …), na zadnji strani izdelka pa so september 2019, pošljite jih na naslov

91 Razpisi in natečaji

Razpis za ocenjevanje prleške gibanice 2019

2. Natečaj za izbiro kulinaričnih in gastronomskih spominkov v termalno panonski regiji

Natečaj za kulinarične in gastronomske terije ocenjevanja. kih in usmeritvah za naslednje natečaje spominke je sestavljen iz dveh kategorij: Prijavo za sodelovanje pošljite na mail za preostali dve regiji: Mediteransko in - Prehranski spominki, [email protected] najkasneje do Osrednjo Slovenijo z Ljubljano (do leta - Kuhinjski pripomočki. 20. 9. 2019. Ocenjevanje bo potekalo ok- 2021). Spominke iz že obstoječe ponudbe tobra 2019. Uradna razglasitev rezultatov bo na naj društva ali posamezniki prinesejo Tričlanska komisija strokovnjakov bo Dnevih Slovenskega turizma v Ljubljani (pošljejo) na Turistično zvezo Slovenije, izbrala prejemnike zlatega, srebrnega 11. novembra 2019, kjer bodo najbolje Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana, najpo- in bronastega priznanja. Poleg tega bo ocenjeni kulinarični in gastronomski zneje do 30. septembra 2019, do 10. ure. izbrala spominek iz vsake kategorije, ki spominki Termalno Panonske Slovenije Vsakemu spominku mora biti priložena ga bomo poslali na IGCAT, da ga lahko obiskovalcem tudi na ogled. ovojnica s podatki: uporabi v promocijske namene oziroma - ime, priimek, naslov, e-naslov in tele- uvrsti na mednarodno gastronomsko Turistična zveza Slovenije fonska številka avtorja/izdelovalca, spominkarsko spletno stran. Poleg tega - kratek opis spominka, upoštevajoč kri- bo potekal posvet o prejetih spomin-

92 Razpisi in natečaji

93 Razpisi in natečaji

94 Razno

Fotogalerija natečaja

Andreja Osterc Andreja Osterc Denis Antolin Denis Antolin

Denis Antolin Denis Hofman Ema Horvat Janez Bohanec

Janez Bohanec Janez Bohanec Janez Bohanec Janez Bohanec

Miro Ivajnšič Miro Ivajnšič Miro Ivajnšič Tanja Vrbnjak

Denis Antolin Ema Horvat Ema Horvat Janez Bohanec

95 Razno

Martina Šijanec Martina Šijanec Miro Ivajnšič Tanja Vrbnjak

Tanja Vrbnjak Tanja Vrbnjak Živa Prijol Živa Prijol

Živa Prijol Živa Prijol Živa Prijol Živa Prijol

96 Razno

Brezplačna vstopnica za kasaške dirke

97 Razno Nagradna križanka

Ime in priimek: ...... Naslov: ...... Pošta in kraj: ...... Telefon: ...... Izpolnjen kupon oddajte ali pošljite na Občino Križevci do 5. septembra 2019 in sodelujte v nagradnem žrebanju. Podeljene bodo 3 praktične nagrade po slavnostni prireditvi občinskih priznanj 6. septembra 2019 na vaškem jedru pod šotorom. Najlepše se zahvaljujemo vsem sponzorjem, brez katerih nagrad ne bi bilo. 98 Razno

Prireditve v sklopu 21. občinskega praznika Občine Križevci

Na vse prireditve vas lepo in vljudno vabimo. Praznujmo skupaj 21 let uspešnega obstoja in delovanja naše občine!