POSOČJEXXX OBČNIXXX ZBOR ISK Restavracije:Xxx med vremenom V poletnoXxx obdobje in virusom ni velike razlike s številnimi dogodki

na 7. strani na 9. strani

Abbonamento postale gruppo 2/50% - Tednik / Settimanale - Poste Italiane Spa - Spedizione in abb. postale - 45% - art.2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine - TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA - 33100 Udine - cena 1,40 €

Št. 22 Čedad, četrtek, 3. junija 2021

Naša skrb, Nou famoštar za Špietar an Podbuniesac da bomo še je že pokazu odpartost do slovienske besiede bolj povezani Od sabote, 29. maja, je gaspuod Lohni so nucale pisma, ki jih je Alexandre Fontaine nou famoštar nadškof prejeu, potlé ki so v Ka- za Špietar, Arbeč, Brišča an Lan- nalski dolini prepoviedal piet po s Posočjem dar. Na njega novi poti kot famo- sloviensko v cierkvi. štar v telem kraju ga je v špietarski beri na 15. strani cierkvi sparjeu videnski nadškof Povratek, upajmo dokon- Andrea Bruno Mazzocato, z njim čen, v normalno stanje po so bli tudi drugi duhovniki, med izrednih razmerah, pove- njimi monsinjor Marino Qualizza zanih s pandemijo, omogoča tudi an gaspuod Božo Zuanella. V suo- temu časopisu, da premisli in po- jih besiedah je nadškof pokazu novno predlaga nekatere pobude, nieko odpartost do slovienskega ki so bile delno povezane s 70-le- izika an slovienske kulture, kar tnico ustanovitve Matajurja, delno malo krat se je čulo iz njega ust. pa z željo, da bi še bolj okrepili vezi “Vsak lahko moli v suojim iziku, med Benečijo in Zgornjim Posoč- tudi po sloviensko, važno pa je, da jem. Odločili smo se, kar ste bralci vse postane nieka harmonija,” je zagotovo že opazili, da pomemben med drugim jau. Foto: Oddo Lesizza prostor časopisa namenimo novi- cam iz najbližjih slovenskih obmej- nih območij. To počnemo zato, ker La Grotta di Antro pronta per la riapertura smo prepričani v pomembnost naše informativne vloge, ki omogoča tis- La nuova gestione affi data all’associazione Tarcetta e a Vallimpiadi tim, ki nas berejo, da spoznajo in bolje razumejo zanimivo realnost, Un vero e proprio compendio della ki je med drugim kulturno in jezi- cultura, della storia e della spiri- kovno zelo podobna naši. Zanimiva tualità di tutte le Valli del Natiso- je predvsem na turističnem podro- ne. La grotta di San Giovanni d’An- čju, za razvoj katerega si Benečija tro, nel comune di Pulfero, è quasi že dolgo časa prizadeva, a ji ne uspe pronta a riaprire al pubblico mo- doseči enakih rezultatov. Toda ver- strando la sua storia millenaria e il jamemo, da je spremljanje in poro- fascino dei tanti misteri che ne ca- čanje o dogodkih v Posočju lahko ratterizzano l’architettura, frutto Non dobbiamo koristno tudi za same prebivalce delle frequentazioni secolari delle tistega območja. civiltà che l’hanno conosciuta e in sprecare questa Ob svoji informativni vlogi želimo qualche modo venerata. crisi, dobbiamo danes utrditi tudi povezovalno, ki “La nostra intenzione sarebbe di predvideva neko izmenjavo med riaprire il prossimo 24 giugno, assumere impegni obema skupnostma, saj bi moralo nella data simbolica in cui si ce- per il futuro biti vsem jasno, da je prihodnost lebra il patrono San Giovanni” ci Benečije odvisna od sodelovanja dice Mauro Pierigh, presidente di questo Paese in skupnih projektov s slovenskimi dell’associazione culturale e so- e questo signifi ca sosedi. In to velja, po vsej verjetno- cio-assistenziale di Tarcetta che, in sti, tudi obratno. »Imam občutek, collaborazione con Vallimpiadi, ha difendere il Servizio da je sodelovanje med Posočjem in ora in gestione il sito. sanitario nazionale Benečijo po padcu meje uplahnilo,« leggi a pagina 2 je večkrat v zadnjih letih povedal con tutte le forze, Zdravko Likar. Res je, da so odnosi chiudere la stagione odvisni od ljudi, ki zasedajo posa- Le parole della cantante Elisa per Topolò mezne politične funkcije, pozitiv- “L’amore per la mia terra mi porta ne. Dando, in questi ultimi tempi, dei tagli e aprirne no vzdušje pa ustvarjajo ljudje, ki ad accendere una luce su un in- anche un segnale di ripresa della una di grandi bolj čutijo ljubezen do teh krajev, credibile esperimento socio-cul- presenza umana, visto che gli abi- do slovenske kulture in slovenske- turale che tutti gli anni si com- tanti, da una dozzina di qualche investimenti. ga jezika, do vsega tistega, kar nas pie a Topolò, piccola frazione di anno fa, sono ormai quasi una povezuje. Naša skrb je, da prevza- Grimacco, in provincia di Udine.” trentina. A fare notizia, in questo memo vsi skupaj, prebivalci tega in Inizia così un articolo pubbli- caso, è però soprattutto che l’au- Roberto Speranza, čezmejnega območja, odgovornost cato sul sito della rivista Vanity trice sia Elisa, la cantante di Mon- ministro italiano della Salute za prihodnost teh krajev. Mi kot ča- Fair dedicato al piccolo paese e falcone, ormai diventata una delle sopis smo pripravljeni biti spodbu- grande miracolo che da 28 anni voci italiane più importanti degli jevalci in protagonisti te nove dobe. (quest’anno dal 2 al 18 luglio) si ultimi decenni. (m.o.) perpetua nelle Valli del Natiso- leggi a pagina 11 //2 četrtek, 3. junija 2021 aktualno La Grotta di Antro Un nuovo accordo pronta per la riapertura fra Informest La nuova gestione affi data all’associazione Tarcetta e Vallimpiadi e Comune di San Pietro

Informest e il Comune di San Pie- che l’amministrazione coordini, tro al Natisone hanno sottoscritto al proprio interno, l’attività degli un accordo di collaborazione per uffi ci e fornisca gli elementi ne- supportare gli enti locali delle cessari alla stesura dei progetti. Valli del Natisone nell’accesso alle Informest, di contro, provvederà fonti di fi nanziamento della pro- alla defi nizione dei documenti di grammazione comunitaria 2021 – analisi utili a rappresentare i fab- 2027, attraverso la partecipazione bisogni del territorio di riferimen- a progetti e l’inserimento in par- to, all’individuazione della linea tenariati strategici. di fi nanziamento o programma Il documento, siglato lo scorso 26 più adatte al soddisfacimento dei maggio dal presidente di Infor- bisogni identifi cati dal Comune mest Boris Dijust e dal sindaco del stesso all’attivazione di partena- comune di San Pietro al Natisone, riati strategici a livello regionale, Mariano Zuff erli, alla presenza del nazionale e internazionale fi naliz- consigliere regionale Giuseppe zati alla partecipazioni ai bandi, Sibau e di alcuni sindaci dei co- alla stesura tecnica delle proposte muni limitrofi coinvolti nel pro- progettuali e all’organizzazione di cesso di costruzione strategica di corsi di formazione sulla program- area vasta, prevede che il Comune mazione e progettazione europea. individui le priorità d’azione e In- Questo nuovo accordo con il Co- formest la linea di fi nanziamento mune di San Pietro, assieme a quel- o programma più adatto al soddi- li già fi rmati con i Comuni di Udi- sfacimento dei bisogni ed esigen- ne, Pordenone, con l’AICCRE FVG, ze specifi che, rilevate dalle Com- ANCI FVG e ComPA FVG, permet- missioni consiliari speciali per la terà alle amministrazioni locali progettazione europea e per i ge- coinvolte di cogliere le opportunità Un vero e proprio compendio del- la dovessimo fare per il 24 giugno, contraente, il Comune di Pulfero. mellaggi, dalla Giunta comunale e off erte dalla nuova programmazio- la cultura, della storia e della spi- sicuramente apriremo nel mese “Alla scadenza della convenzio- dai singoli uffi ci. ne con importanti e positivi ricadu- ritualità di tutte le Valli del Nati- di luglio, garantendo l’accesso ne precedente - ci dice il sindaco La collaborazione prevede inoltre te sul territorio regionale. sone. La grotta di San Giovanni nei week end per tutta la stagione Camillo Melissa - il parroco, che d’Antro, nel comune di Pulfero, è estiva. Gli ingressi saranno sicura- allora era Don Michele Zanon, quasi pronta a riaprire al pubblico mente a gruppi e le visite saranno ci ha comunicato di non essere mostrando la sua storia millenaria guidate. Controlleremo anche che soddisfatto in particolare perché e il fascino dei tanti misteri che ne i visitatori si comportino in manie- l’accordo non prevedeva alcun caratterizzano l’architettura, frut- ra adeguata e civile. In una recente rimborso economico per la par- to delle frequentazioni secolari visita alla grotta ho visto incisioni rocchia. Abbiamo preferito quindi delle civiltà che l’hanno conosciuta e scritte, segno della maleducazio- lasciare che la Parrocchia affi dasse e in qualche modo venerata. ne di alcuni visitatori. Episodi che direttamente la gestione a chi rite- “La nostra intenzione sarebbe non devono accadere di nuovo”. nesse più opportuno e alle condi- quella di riaprire il prossimo 24 Come detto quindi, sarà una nuova zioni che riteneva più favorevoli, giugno, nella data simbolica in cui gestione del sito ad occuparsi della senza il nostro intervento diretto, si celebra il patrono San Giovanni” riapertura. Dallo scorso 31 marzo, e così è stato. Certamente conti- ci dice Mauro Pierigh, presidente infatti, è partita la nuova conven- nueremo a sostenere e a garantire dell’associazione culturale e socio zione sottoscritta dall’associazione il nostro sostegno al nuovo corso - assistenziale di Tarcetta che, in culturale e socio - assistenziale di che sta iniziando”. collaborazione con Vallimpiadi, ha Tarcetta assieme all’associazione Un nuovo corso cui Pierigh guar- ora in gestione il sito. “In questo Vallimpiadi con la Parrocchia, pro- da con ottimismo: “La grotta di periodo dobbiamo però attendere prietaria del fondo in cui si trova Antro è forse il monumento più l’esito delle verifi che e un regola- l’ingresso principale alla Grotta e importante che abbiamo, un pun- mento degli accessi che rispetti le quindi responsabile degli accessi. to di riferimento per tutte le Valli normative sul Covid. Inoltre, dopo Il nuovo sodalizio è subentrato alla del Natisone. Sono sicuro che con il lavoro che abbiamo fatto sugli gestione del Gruppo speleologi- un’adeguata promozione possa spazi esterni, dobbiamo mettere co Valli del Natisone che ha avuto diventare un punto di attrazione mano all’impianto elettrico che in gestione la grotta dal 2015 al ancora più visitato di quanto sia necessita di manutenzione”. 23 marzo 2020. La convenzione, stato fi nora”. Secondo Pierigh però, “Se non ce allora, includeva anche un altro La fi rma dell'accordo di Mariano Zuff erli (a sinistra) e Boris Dijust (a destra)

La parola della settimana GREEN PASS

Proviamo a fare un po’ di chiarezza. In- nia, ricordiamolo, al momento è necessario luppando gli anticorpi necessari. Il pass si Uno dei temi da considerare è anche quel- tanto la ‘certifi cazione verde’ non è ancora il certifi cato del tampone negativo, fatto baserà su un QR Code associato a un codice lo della validità del certifi cato vaccinale. un documento elettronico, scaricabile sul- non più di 48 ore prima della partenza. identifi cativo univoco a livello nazionale e Il pass legato al vaccino ha infatti validità le app Immuni o Io (lo sarà), ma consiste Le istituzioni dell’Unione europea hanno leggibile da tutti gli Stati Ue. Il regolamento di nove mesi a partire dalla fi ne del ciclo semplicemente in una dichiarazione che raggiunto un accordo per ripristinare la li- che lo istituisce dovrebbe entrare in vigore di vaccinazione. Dunque, quanti si sono certifi ca che si è vaccinati, si ha superato bertà di movimento con un certifi cato ana- al 1° luglio, ma già da giugno si inizieranno vaccinati a inizio anno rischiano di avere la malattia oppure è stato eff ettuato un test logo al certifi cato italiano: l’Eu Digital Co- le prime sperimentazioni nei paesi Ue. un documento digitale con un orizzonte molecolare o antigenico rapido (con risul- vid Certifi cate, già noto come Digital Green I singoli Paesi non dovrebbero applicare limitato, che mal potrebbe conciliarsi con tato negativo, ovviamente). Certifi cate. Il documento attesterà se un altre restrizioni, ma potranno imporle “ove il certifi cato Covid digitale Ue, che sarà Con uno di questi requisiti si potrebbe cir- cittadino Ue è stata vaccinato contro il co- necessario e in modo proporzionato, sulla disponibile dagli inizi di luglio e avrà una colare tra regioni in Italia anche se fossero ronavirus, si è sottoposto a tampone con base di evidenze, con notifi ca alla Commis- validità di un anno. arancioni o rosse. Per rientrare dalla Slove- esito negativo o è guarito dal Covid, svi- sione e ad altri Stati membri”. //3 četrtek, 3. junija 2021 aktualno La collaborazione rimane la nostra priorità Intervista a Felice Žiža, deputato della comunità italiana a Lubiana

Na zadnjih parlamentarnih volitvah v nekoč v okviru sodelovanja med Non sono d’accordo perché questa skupnega omizja in so precej ‘za- Sloveniji je sedež, ki pripada italijan- FJK in Slovenijo? non è stata la mia esperienza. Duran- prte’ same vase? Ali ne gre to proti ski narodni skupnosti, zasedel kirurg Sono assolutamente d’accordo ed è te il mandato del governo di Marjan duhu skupne Evrope? Felice Žiža, ki je nasledil Roberta Ba- auspicabile che si possa creare ma- Šarec siamo stati considerati alla pari I retaggi storici probabilmente non ttellija, ki je v Državnem zboru bil ce- gari un tavolo di lavoro perma- degli altri alleati della coalizione hanno aiutato questi territori ma, lih 26 let. Žiža, po rodu Puljčan, je na nente tra tutte le istituzioni ed è stato puntualmente re- proprio nello spirito di riconciliazio- ljubljanski in tržaški univerzi dosegel della CNI e della comu- alizzato l’accordo di colla- ne, si stanno facendo passi avanti e specializacijo s področja abdominal- nità slovena in FVG. borazione che era stato sono fi ducioso che grazie al principio ne in splošne kirurgije, od leta 2012 stipulato con il suo di collaborazione europea, in futuro, do izvolitve pa je bil strokovni direk- Znotraj manj- Governo. tutta la regione potrà benefi ciarne. tor Splošne bolnišnice v Izoli. šine - ob po- Lo stesso sta av- slancih v slo- venendo con il Kakšni so tvoji odnosi s krovni- Kakšno je ‘zdravstveno’ stanje venskem in governo del ma organizacijama Slovencev v italijanske narodne skupnosti v hrvaškem premier Ja- Italiji, s senatorko Tatjano Rojc Sloveniji? parlamen- nez Janša. ter z deželnima svetnikoma Ritengo che lo ‘stato di salute’ della tu - imate In questo Igorjem Gabrovcem in Danilom Comunità nazionale italiana (CNI) skupno momento, Slokarjem? sia buono ma sicuramente miglio- Unijo Ita- purtroppo, I rapporti con i rappresentanti isti- rabile sotto ogni punto di vista. Di lijanov le pressio- tuzionali degli Sloveni in Italia sono fondamentale importanza è la col- in v Slo- ni politiche ottimi. Abbiamo collaborato spes- laborazione tra le varie istituzioni veniji Sa- e dei mass so in quest’ultimo periodo viste le della CNI e della maggioranza. mouprav- media han- problematiche dei confi ni legate no obalno no raggiunto all’epidemia di Covid 19 e anche To je tvoja prva parlamentarna skupnost. delle posizio- in altre occasioni quando abbiamo izkušnja. Kako jo ocenjuješ? Ali Je tak sistem ni estreme. La toccato la problematica della legge nameravaš nadaljevati v politiki? različnih su- nostra collabo- elettorale italiana e del seggio spe- Sì, è la mia prima esperienza parla- bjektov prime- razione con tutti i cifi co per gli Sloveni in Italia. mentare e sono soddisfatto perché ren za današnji governi, rimane coe- ho lavorato tanto, ottenendo tanta čas? rente con quanto sem- Kakšna bodočnost se obeta ita- collaborazione sia dalle istituzioni La CNI ha in ogni Stato pre aff ermato da chi mi ha lijanski narodni skupnosti? Je della CNI che dalle istituzioni slo- un seggio specifi co al Parla- preceduto. zdajšnji sistem organiziranosti vene che sono pronte e disponibili mento, garantito dalle due Co- primeren času in prostoru? al dialogo e al miglioramento sot- stituzioni. Un’associazione (Unione Lani si skupaj s poslancem ma- La CNI in è rappresentata to ogni aspetto. Per questo motivo Italiana) che unisce tutte le comu- Come džarske skupnosti podpisal z istituzionalmente e politicamente sarebbe mio desiderio poter con- nità (associazioni) presenti sul ter- risposto nella domanda preceden- Janševo vlado dogovor o sodelo- dal Deputato al seggio specifi co e tinuare per portare a termine gli ritorio dell’ slovena e croata e te, è la collaborazione inclusiva e vanju. Kaj predvideva ta dogovor dalla CAN Costiera che interloqui- obiettivi non ancora conclusi e ini- che rappresenta istituzionalmen- propositiva che rende unita e forte za italijansko narodno skupnost? scono con lo Stato, mentre le CAN ziare alcuni nuovi progetti che ho te e politicamente quelle presenti la CNI ed è per questo motivo e per L’accordo stipulato con il Governo comunali partecipano e collaborano formulato durante questo mandato. nell’Istria croata e la CAN Costie- il ruolo istituzionale che riveste la attuale prevede diversi punti pro- con le istituzioni delle autonomie lo- ra, che è l’istituzione politicamen- CAN Costiera in Slovenia, ruolo grammatici ed è un prosieguo di cali. Ritengo che questo sistema sia Se da združiti delo kirurga in te rappresentativa degli italiani in esclusivo e riconosciuto dalla Co- quello sottoscritto con il Governo un ottimo modello e rappresenti un parlamentarca? Slovenia. stituzione slovena e dalla Legge di Šarec per il mantenimento dell’i- esempio di buona prassi per gli altri Certamente. Sto continuando ad La collaborazione tra questi sog- sulle CAN, che la stessa ha chiesto dentità nazionale, linguistica e cul- Stati europei. Il compito delle istitu- esercitare la professione di chirur- getti è di fondamentale importanza di poter partecipare ai lavori del turale e per lo sviluppo di tutte le zioni della CNI in Slovenia è quello go in ottemperanza alle normative per il mantenimento dell’identità Comitato di coordinamento pres- istituzioni della CNI, nell’interesse di tutelare e promuovere l’identità di legge presenti in Slovenia. nazionale, linguistica e culturale so l’Università Popolare di . di tutti i connazionali. nazionale, linguistica e culturale di di tutti i connazionali presenti sul Non per disgregare o separare ma tutti i connazionali, collaborando Ali je po tvoji oceni sodelovanje territorio d’insediamento storico per rendere più unite e forti le no- Kakšen je odnos Dežele FJK in con tutte le istituzioni presenti sul med slovensko in italijansko ed è questa cooperazione, che deve stre istituzioni e le nostre realtà. Rima do vprašanja vaše narodne territorio dell’Istria slovena e cro- manjšino na zadovoljivi ravni? essere inclusiva e propositiva per skupnosti in kaj bi bilo treba iz- ata, quindi con l’Unione Italiana e La collaborazione tra le due realtà rendere funzionante il sistema. “Slovenija opazi manjšinska po- boljšati v teh odnosih? i Consigli delle minoranze e anche minoritarie è sicuramente buona, slanca samo takrat, ko sta v zao- I rapporti sono molto buoni ma ri- con tutte le istituzioni e i rappre- ma ha ancora ampi margini di mi- Pred kratkim je predsednik Uni- strenih političnih odnosih lahko tengo che si possano sviluppare ul- sentanti della Comunità Nazionale glioramento in vari ambiti oltre ai je Italijanov Maurizio Tremul jeziček na tehtnici med desnico teriormente e stiamo lavorando per Slovena presenti in Italia, con l’U- progetti europei. javno namenil kritiko nekaterim in levico, drugače sta poslanca raggiungere questi obiettivi. niversità popolare di Trieste, con la vidnim predstavnikom manjši- precej nevidna”. Tako je povedal Regione FVG e con il Ministero degli Ali bi kazalo razmisliti o stalnem ne, češ da rušijo njeno enotnost. novinar Radia Capodistria Stefa- Zakaj manjšine v alpsko-jadran- Aff ari esteri a Roma. omizju obeh manjšin, kot je bilo Zakaj tako frontalen napad? no Lusa. Se s tako oceno strinjaš? skem prostoru še niso sestavile Rudi Pavšič Le foibe non diventino propaganda elettorale Il commento della senatrice Rojc al disegno di legge Ciriani

La Commissione Giustizia del Se- no una norma che condanni quanti relazione della Commissione mi- pria famiglia. Abbiamo, però, e lo essere pericolosa perché indurrebbe nato ha calendarizzato l’esame del coloro ancora oggi negano gli eccidi sta storico-culturale italo-slovena sostengo da sempre, il dovere di ri- a pensare che le migliaia e migliaia disegno di legge che ha come primo commessi dai partigiani jugoslavi (1993-2001), voluta dai rispetti- spettare la memoria dell’altro: dopo di vittime del fascismo e del nazi- fi rmatario il parlamentare pordeno- comunisti durante e al termine della vi Ministeri degli Esteri, si è fatto il 13 luglio 2020, in cui i presidenti smo, gli orrori, le vessazioni, le de- nese Luca Ciriani (Fratelli d’Italia), Seconda guerra mondiale. chiarezza sui rapporti italo-sloveni delle due Repubbliche Mattarella e portazioni, le violenze, non abbiano che prevede la modifi ca dell’arti- Alla senatrice Tatjana Rojc, che se- fi no alla defi nizione del confi ne tra Pahor hanno reso omaggio alle vit- il diritto di essere ricordate come si colo 604-bis del codice penale ag- guirà le audizioni, abbiamo chiesto l’Italia e la Jugoslavia negli anni cin- time del fascismo e a quelle delle è fatto fi nora, abiurando le stesse giungendo un comma che, accanto un commento sul disegno di legge. quanta. Da decenni, però, le cose foibe, è arrivato il momento di ri- basi sulle quali poggia la Repubblica al riferimento espresso alla Shoah, “La strumentalizzazione di un ca- sono cambiate: vi è stata la disgre- cominciare a studiare la storia senza italiana. Tutte le guerre sono spor- richiama i massacri delle foibe. Da pitolo doloroso degli eccidi del do- gazione della Jugoslavia, la fonda- pregiudizi. Di contestualizzare. Per- che, direbbe il poeta sloveno Edvard questa settimana entrerà nel vivo poguerra, che ha colpito tutta l’I- zione della Repubblica di Slovenia, ciò si apriranno al Senato le audi- Kocbek, quindi portiamo rispetto a la discussione del provvedimento talia e tutta l’Europa, e quindi non l’entrata della Slovenia nell’EU e zioni in cui si avrà modo di ascoltare tutti e lasciamo agli storici lo studio con le prime audizioni. Secondo i solo il cosiddetto ‘confi ne orientale’ negli Stati dell’area Schengen. Non le tesi e i punti di vista nei confronti e gli approfondimenti che saranno fi rmatari della proposta i recenti e italiano, comporta una rifl essione possiamo pensare che il dolore pos- del disegno di legge del collega Ci- ancora necessari per una defi nitiva reiterati episodi di negazionismo, seria. Quindi, ancora, si vorrebbe sa essere condiviso da una unica riani, spero senza pregiudizi. L’ap- pacifi cazione e una defi nitiva presa giustifi cazionismo e riduzionismo tentare di recuperare un confl itto memoria, ciascuno di noi porta in provazione della modifi ca del codi- di coscienza di ciò che è stato e che, del massacro delle foibe impongo- tra i popoli ormai superato. Nella sé il racconto del dolore della pro- ce penale, come proposta, potrebbe si spera, non si ripeta.” //4 četrtek, 3. junija 2021 aktualno

Predsednik Pahor: Več prihodkov, ni politične krize a tudi več odhodkov

Čeprav se je na nedavnih protivla- govornosti, da Slovenija kot pred- nalezljivih boleznih. Direktor poli- Prihodki državnega proračuna ga (za 2,7 odstotka), medtem ko sta dnih protestih v Ljubljani zbralo sedujoča država vendarle usmerja cije Anton Olaj pa je opozoril, da je so v prvih štirih mesecih doseg- se izvoz in uvoz storitev zmanjšala več deset tisoč ljudi in čeprav vlada nekatere glavne razprave in sklepe šlo za neprijavljeno javno zbiranje li 3,48 milijarde evrov, kar je 14 in sta bila precej nižja kot v istem v parlamentu očitno nima potreb- glede skupne prihodnosti, torej tudi med epidemijo. odstotkov več kot v enakem ob- obdobju lanskega leta; izvoz se je ne večine za vladanje, predsednik slovenske, prevladal. Za to si bo kot Protest, ki je potekal v petek, 28. dobju lani. Odhodki so se povečali zmanjšal za 14,1 odstotka, uvoz pa republike Borut Pahor meni, da predsednik prizadeval, je poudaril. maja, pod imenom Vseslovenska za 26,2 odstotka na 4,71 milijar- za 12,2 odstotka. Izvoz in uvoz sto- Slovenija ni v politični krizi, tem- Evropska ideja je »najboljša stvar«, vstaja za predčasne volitve, se je de evrov, zato primanjkljaj znaša ritev sta v veliki meri upadla zaradi več »v razmerah povečane politič- ki se je zgodila evropski celini, je končal v mirnem duhu. S Policij- 1,22 milijarde evrov. upada potovanj. ne negotovosti«. na skupni novinarski konferenci ske uprave so sporočili, vseh treh predsednikov Slovenije, da policija ni izvedla kakšnih hujših K višjemu primanjkljaju je prispe- Zaposlenih več kot milijon Da o usodi vlade odločata vlada Nemčije in Portugalske dejal Pahor. ukrepov. Proti trem organizatorjem vala rast odhodkov, med katerimi Končna potrošnja gospodinjstev in parlament in da to ni v pristoj- Poudaril je, da jo je treba negovati. protestov vodijo postopek o prekr- so se najbolj povečali sredstva za je bila za 0,4 odstotka večja kot v nosti predsednika republike, je še »Slovenija je proevropska država, šku po zakonu o javnih zbiranjih. zaposlene, subvencije, transferji prvem četrtletju lani, a se je ob tem poudaril Pahor ter ocenil je, da je v ki je pred 30 leti svojo ustano- Nepregledna množica ljudi je zah- posameznikom in gospodinjstvom končna potrošnja gospodinjstev na slovenski politiki dovolj zrelosti in vitev povezala z idejama demo- tevala odstop vlade in predčasne ter drugi tekoči domači transferji, domačem trgu zmanjšala za tri od- izkušenosti, da je sposobna predse- kracije in Evrope. To nas mora volitve. Po oceni policije se je zbra- je objavilo fi nančno ministrstvo. stotke. K zmanjšanju so največ pri- dovanje Svetu EU izpolniti na viso- voditi tudi, ko bomo na čelu se- lo več tisoč protestnikov, po neura- Po drugi strani je še višjo rast pri- spevali nižji izdatki gospodinjstev ki ravni pričakovanj vseh 27 članic demindvajseterice,« je pouda- dnih ocenah jih je bilo 40.000. manjkljaja ublažila občutna rast za storitve, višji pa so bili izdatki po najboljših močeh. ril ob bližajočem se slovenskem Zaradi preventivnih ukrepov za za- prihodkov, predvsem na račun višje gospodinjstev za preostale skupine »Moje videnje vloge v politiki in v predsedovanju Svetu EU. jezitev novega koronavirusa je do- rasti dohodnine, davka od dohod- dobrin. Najizraziteje so se zvišali teh razmerah zlasti je, da z vlado, »Slovenija morda vodenje prev- gajanje spremljal tudi zdravstveni kov pravnih oseb, davka na dodano izdatki za trajne dobrine, h katerim ki jo imenuje državni zbor, sode- zema v času, ko bomo premagali inšpektorat. Kljub njihovemu po- vrednost ter prejetih sredstev iz EU. so prispevali znaten delež izdatki lujem, in seveda, da v enaki meri epidemijo covida-19 in se bo vrnilo zivu številni protestniki niso nosili za nakupe avtomobilov, navaja Sta- sodelujem tudi z državnim zbo- normalno življenje,« je dejal Pahor. zaščitnih mask. Amnesty Internati- Obseg bruto domačega proizvoda tistični urad Slovenije. rom,« je pojasnil. Tako tema razprav ne bo samo epi- onal Slovenija in Pravna mreža za se je v Sloveniji v prvem četrtletju V Sloveniji je bilo v prvem četrtle- Če bo stanje povečane politične ne- demija covida-19, ampak tudi dru- varstvo demokracije pa sta izvajala tega leta povečal za 1,6 odstotka tju zaposlenih 1.035.000 oseb, kar gotovosti trajalo dlje in se bo morda ge teme, pomembne za prihodnost monitoring protestov. na letni ravni. Največ so prispevale je 10.000 oz. en odstotek manj kot še poglobilo, bo po Pahorjevi oceni Evropejcev. Med temi je omenil Monitoring protesta je tako prvič bruto naložbe v osnovna sredstva, v prvem četrtletju 2020. Najbolj toliko pomembnejše, da »se bomo konferenco o prihodnosti Evrope, izvedla Pravna mreža za varstvo povečala pa sta se tudi izvoz in po- je zaposlenost upadla v gostinstvu zavedali naše skupne odgovornosti, zelene in digitalne politike, proces demokracije s prisotnimi 20 uspo- trošnja gospodinjstev. ter v drugih raznovrstnih poslov- ne glede na politične razlike med širitve Evropske unije in vlogo EU sobljenimi in nevtralnimi opazo- Izvoz se je v letošnjem prvem če- nih dejavnostih in v predelovalnih nami, da smo hkrati odgovorni ne kot globalnega igralca. valci. Protesti so potekali mirno in trtletju povečal v povprečju za 0,8 dejavnostih. V nekaterih dejavno- samo za svoj lastni razvoj, ampak Množični protivladni protest v Lju- do 21. ure, ko so se uradno končali, odstotka, uvoz pa za 0,5 odstotka. stih pa se je tudi zvišala, med temi tudi za vodenje Sveta EU«. bljani se je končal mirno, policisti niso zaznali posebnosti, so sporo- Vendar sta se povečala samo izvoz najizraziteje v zdravstvu in social- Pahor sicer upa, da bo občutek od- pa so ugotovili 26 kršitev zakona o čili iz mreže. blaga (za 4,2 odstotka) in uvoz bla- nem varstvu.

Slovenija je pripravljena voditi EU

Zunanji minister Anže Logar je nje števila slovenskih državljanov v prepričan, da je Slovenija na pred- tujini, ki bodo zelo verjetno od časa sedovanje Evropski uniji dobro do časa potrebovali našo pomoč«. pripravljena. Med najpomemb- Na multilateralni ravni je sicer iz- nejšimi tematikami programa postavil letošnjo podnebno konfe- predsedovanja je zunanji minister renco v Glasgowu, ki bo največji omenil konferenco o prihodnosti multilateralni dogodek v času slo- EU ter napredovanje držav Za- venskega predsedovanja. »Želim hodnega Balkana na poti v EU, si, da bi iz takšnega posebnega predvsem začetek pogajanj o član- predsedovanja lahko v letu 2022 stvu s Severno Makedonijo. potegnili čim več praktičnih, še Med izzivi, ki slovensko diploma- več pa vsebinskih zaključkov, ki cijo čakajo že v kratkem, je Logar bodo slovenski diplomaciji koris- omenil predvsem implementaci- tili in zagotavljali dobro delo tudi jo digitalnega covidnega potrdila v prihodnjih letih,« je Logar še de- in poenotenje ukrepov na mejah. jal v svojem uvodnem nagovoru. Opozoril je tudi na »ponovno veča-

kratke.si

Tensioni interne nell’esecutivo Janša, Migliorano le previsioni dell’Ocse Fallisce anche il secondo tentativo I nuovi “buoni turistici”anche per si dimette la guardasigilli Kozlovič per la crescita economica della Slovenia di rimuovere il presidente del parlamento attività culturali, sportive e ricreative

La ministra della giustizia Lilijana Kozlovič Nel nuovo rapporto sulle prospettive econo- Anche il secondo tentativo della coalizione di Sulla scia di quanto fatto l’anno scorso a soste- (SMC) si è dimessa dopo che il governo ha an- miche l’Ocse ha migliorato le proprie previsio- rimuovere Igor Zorčič (ex SMC, passato tra gno del turismo - sono stati assegnati voucher nullato la procedura di nomina dei due procu- ni per la ripresa postpandemica della Slovenia. gli indipendenti) dalla carica di presidente del da 200 euro ai cittadini residenti maggiorenni ratori europei delegati, proposti dal Consiglio Secondo le stime aggiornate il Pil sloveno parlamento è andato a vuoto per un solo voto. e 50 euro ai minorenni, da spendere in struttu- dei Procuratori dello Stato dopo un apposito dovrebbe aumentare quest’anno del 3,5% (ri- La coalizione, che ha solo 38 parlamentari, re turistiche slovene - il governo sta pensando bando, decidendo di avviare una nuova sele- spetto al 3,4% previsto nel rapporto di dicem- contava sull’appoggio di SNS, DeSUS e dei par- a dei nuovi bonus vacanze. Il segretario di sta- zione. Per il governo la loro nomina violereb- bre scorso), mentre la crescita economica pre- lamentari delle minoranze nazionali per arri- to del Ministero dell’Economia Zajc ha annun- be la nuova legge sulla Procura di Stato. Per vista per l’anno prossimo è ora del 4,6%, dopo vare ai 46 voti necessari. L’opposizione chiede ciato che - se la proposta sarà approvata - il Kozlovič invece la procedura seguita è stata che alla fi ne del 2020 l’Ocse aveva stimato un elezioni anticipate, la coalizione invece inten- loro utilizzo sarebbe più ampio e includerebbe corretta. aumento del Pil nel 2022 del 3,5%. de riprovare ancora a destituire Zorčič. anche attività culturali, sportive e ricreative. //5 četrtek, 3. junija 2021 kultura

Iz tedna v teden med Slovenci v Italiji Beneška problematika na občnem zboru SKGZ

Na občnem zboru Slovenske kul- povedala, da je bilo potrebno reor- turno-gospodarske zveze, ki je bil ganizirati marsikaj in se prilagoditi v sredo, 25. maja, v goriškem Kul- nastalim razmeram. Nihče namreč O malih rečeh turnem domu, so predstavniki čla- ni pričakoval, da bo pandemija tra- nic odobrili fi nančne dokumente, jala tako dolgo, kar je prekrižalo ki jih je predstavila Dorica Krese- marsikateri načrt. Kot pomembne O RUŠEVINI vič. Predsednica Ksenija Dobrila je sta izpostavila dogodke ob lan- izpostavila osrednje dejavnosti, ki skem 13. juliju v zvezi z Narodnim Katera izmed majhnih reči, o katerih pišem na tem mestu, je jih je krovna organizacija uresniči- domom in obiskom predsednikov manjša od tiste, ki kroji zadnje leto naših življenj? Virus: kogar- la v zadnjem obdobju, ter nakazala Italije in Slovenije pri obeh spo- koli se dotakne, ga pusti v razsulu; karkoli zagrabi v svoj prijem, smeri bodočega dela. minskih obeležjih v Bazovici. Mar- pusti v ruševinah. Razprava, ki so jo uvedli člani sikatera prireditev se je preselila Mnoga prijateljstva so bila porušena zaradi njega, mnoge vezi nadzornega odbora Boris Mihalič, na splet, kar je prineslo tudi nekaj presekane, marsikateri duh prelomljen. Zdi se, da je virus prip- Jožef Cej in Davide Clodig, se je dobrega, saj je krajevno dogajanje lavil na dan tisto, kar je v nas najbolj lomljivega. In lomljivost osredotočila na nekatere aktualne postalo dosegljivo širši slovenski s seboj prinese samoobrambo. Kot se telo postavi zase, tako se tematike. Do izraza so prišla tudi javnosti. Na dvorišču Centra Bra- tudi vsaka družbena celica najprej postavi sama sebi v bran. vprašanja, ki neposredno zadevajo tuž so postavili velik prireditveni L’organizzazione della minoranza slo- Kako zelo je virus apolitičen nam lahko pokaže dejstvo, kako Slovence na Videnskem. SKGZ bo šotor, ki bo tudi v poletnih mesecih vena SKGZ appoggia la proposta del zelo je bil virus v tem času politiziran. Samo nekaj tako zelo podprla pobudo našega tednika, da omogočal več kulturnih in drugač- nostro giornale affi nché i presidenti apolitičnega je lahko tako zelo izrabljeno. bi med jesenskim obiskom predse- nih dogodkov. delle due Repubbliche, Pahor e Matta- A vendar je virus pokazal tudi na marsikatero lepoto, ki se v dnikov Italije in Slovenije na Gori- rella, facciano visita, in autunno, alla človeku skriva. Za vsemi političnimi igricami in družbenimi vlo- škem našli priložnost, da se izkaže Pettarin od ‘Forza’ scuola bilingue di San Pietro gami, za vsemi maskami se v vsakem izmed nas skriva ruševina, primerna pozornost do Slovencev do ‘Coraggio Italia’ točka zloma. na Videnskem, v prvi vrsti do dvo- Goriški poslanec Guido Germano Italije in Slovenije glede prehajanja Sedim na balkonu in gledam v hišo, ki komajda še stoji – ru- jezične šole v Špetru. Predlagano je Pettarin je zapustil poslansko sku- meje in nastali položaj označil kot ševina ji pravijo. Večni vrelec navdiha za mnoge pesnike in pi- še bilo, naj krovni organizaciji skli- pino ‘Naprej, Italija’ in se pridružil “obmejno pandemijo”. Obžaloval satelje, nekakšen časovni stroj, ki pravi, da tukaj komaj-komaj četa srečanje z vsemi organizacija- novi formaciji, ‘Pogumno, Italija’, je popolno zmedo glede odločitev stoji nekaj, kar je v preteklosti stalo z gotovostjo, pred tem pa mi in društvi z Videnskega, da se ki je nastala na pobudo župana Be- dveh držav, ki sta vsaka na svoj na- tukaj sploh ni stalo nič. In pravi tudi, da bo to tukaj stalo še ne- skupaj ocenijo morebitne pobude, netk Luigija Brugnara. Pettarin, ki čin skušali obvladovati težke raz- kaj časa in nekoč sploh ne bo stalo nič več. Tako jasno govori o da bi opozorili na določeno nedore- je doživel kritike goriškega župana mere. To je večkrat privedlo do po- celi časovni paleti. Pušča sledi preteklosti in opozarja na priho- čenost do slovenskega vprašanja, ki Ziberne in deželne koordinatorke polne zmede za tiste, ki se morajo dnost, medtem ko tukaj nekako na pol je in na pol ni. Francoski jo izkazuje videnska nadškofi ja. Berlusconijevega gibanja Savino- vsakodnevno ali vsaj zelo pogosto filozof Jacques Derrida je v neki svoji knjigi zapisal o ruševinah ve, je svojo odločitev utemeljil z premikati preko državnih meja. V nekaj nadvse fascinantnega: »Kako lahko nekdo ljubi sploh kaj Inzko ni več visoki predstavnik ZN dejstvom, da je treba okrepiti nove teh tednih končno beležimo izbolj- drugega kot pa možnost zrušenja?« Mogoče ravno zato, ker je za Bosno in Hercegovino sile, ki predstavljajo zmerno cen- šanje zdravstvenih razmer, žal pa v ruševini na delu igra med življenjem in smrtjo, igra, ki za- Koroški diplomat Valentin Inzko, tristično razmišljanje, ki je v des- grotesknih situacij za obmejne pre- znamuje tudi človeka, še posebej v času virusa. Ker ruševina ni predsednik Narodnega sveta koro- nosredinskem polu premalo uve- bivalce še ni konec. nikoli zares živa in nikoli zares mrtva oziroma bi lahko rekli, da ških Slovencev in nekdanji avstrijski ljavljeno. je oboje hkrati, je ujeta v nekem trenutku, ko na površje priplava veleposlanik v Ljubljani, je odstopil z Primorske novice neko življenje, splošno življenje, življenje kot tako. mesta visokega predstavnika Zdru- Čebele praznujejo zamenjale lastnika Gilles Deleuze v nekem svojem članku razmišlja o tem razmerju ženih narodov za Bosno in Herce- Maja praznujemo svetovni dan če- Podjetje ‘Splošna plovba’ je svoj ve- med življenjem in smrtjo ter o njuni prepletenosti in ob tem govino, na katerem je bil celih 12 bel. Združeni narodi so ga razgla- činski delež v dnevniku Primorske čudovito obnovi nek odlomek iz romana Charlesa Dickensa Naš let. Za tako potezo se je odločil nekaj sili leta 2017 na pobudo Slovenije. novice prodala podjetjem Svet24, skupni prijatelj: »Kanaljo, od vseh preziranega ničvredneža, pri- mesecev pred zaključkom mandata. Čebelarstvo je globoko zasidrano Salomon in Curator Nova, ki so nesejo umirajočega – in glej, tisti, ki poskrbijo zanj, izkazujejo Nasledil naj bi ga nemški diplomat v slovenski kulturi in tradiciji, kar last Martina Odlazka, ki že obvla- nekakšno gorečnost, spoštljivost, celo ljubezen za vsak najmanj- Christian Schmidt, ki pa nima pod- velja tudi za naš zamejski pros- duje številne slovenske medije. ši znak življenja umirajočega. Vsi si ga prizadevajo rešiti, tako pore Rusije. Inzko je Schmidtovo tor, kjer imamo veliko čebelarjev. Glede možnih sprememb v uredni- da celo sam hudobnež v najgloblji komi začuti, kako ga prešine imenovanje pozdravil, saj predsta- Ideja, da bi 20. maj postal svetov- ški in kadrovski politiki časopisa je nekaj nežnega. Toda, ko se povrne v življenje, so njegovi rešitelji vlja znak nove pobude mednarodne ni dan čebel, je vezana na datum profesor na Fakulteti za družbene znova hladno zadržani, on pa se tako sooči z vso svojo grdobijo skupnosti glede BiH. Koroški diplo- rojstva velikega izvedenca na po- vede Marko Miloslavljevič ocenil, in hudobijo. Med njegovim življenjem in smrtjo je nek trenutek, mat je prepričan zagovornik nedelji- dročju čebel iz 18. stoletja, Anto- da bo lastniška zamenjava vnesla ko se neko življenje igra s smrtjo.« vosti Bosne in Hercegovine. na Janše. Bil je pionir sodobnega določene novosti. “Vzorec je pre- In zaradi tega trenutka je tudi največji ničvrednež nadvse vreden čebelarstva in prvi čebelarski uči- cej enostaven, z namenom krčenja in ravno ta trenutek je trenutek ruševine – občudujemo jo, pa Goriški SSO ocenil sezono telj na dvoru habsburške cesarice stroškov se v teh medijih krči tudi čeprav ni tam nič takega, kar bi lahko občudovali, temveč zgolj Goriške članice SSO so razpravljale Marije Terezije. število lokalnih vsebin in se pove- je. To spoznanje, da se v vsakem izmed nas poigravata življenje o delovanju v zadnjem letu, ki ga je čuje količina vsebin, ki prihajajo iz in smrt, bi morali gojiti tudi v času, ko bo vsega tega konec. zaznamoval covid. Deželni predse- Igor Gabrovec za odprto mejo drugih medijev iste mreže.” Aljaž Škrlep dnik Walter Bandelj in pokrajinska Deželni svetnik Igor Gabrovec se predsednica Franca Padovan sta je obregnil ob neusklajene ukrepe Primi passi per il Mittelfest dedicato agli ‘eredi’

Sarà inevitabilmente un mondo declinerà il tema ‘Eredi’, scelto dal Cividale, la proposta del collettivo nuovo quello che dovremo far sor- direttore artistico Giacomo Pedini. tedesco Rimini Protokoll. Altro ap- gere dopo la pandemia che ha unito, Il festival riconferma per il secondo puntamento speciale si terrà il 4-5 nella stessa sfi da, il globo intero. E anno la presenza a fi ne estate dal settembre, giorno di chiusura del allora sarà cruciale porci le doman- 27 agosto al 5 settembre, mentre il festival: Signal at Cividale, spetta- de che portano con sé tutte le tran- nuovo programma dedicato ai gio- colo olandese supportato da Dutch sizioni: cosa tenere del passato? vani under 30 della Mitteleuropa, Performing Arts. Su quali valori diversi far sorgere Mittelyoung andrà in scena dal 24 Una lettura di ‘Europeana, breve il nuovo che verrà? In quale modo al 27 giugno. A questi si aggiungo- storia del XX secolo’, dello scritto- le generazioni più giovani, che del no momenti di festival diff usi lun- re praghese Patrick Ourednik, sarà passato portano il peso e del futuro go tutto il corso dell’anno sotto il fatta da Lino Guanciale, attore mol- la responsabilità, potranno esserne nome di Mittelland. to amato dal pubblico teatrale, ci- protagoniste? Da queste rifl essioni Alcune anticipazioni del program- nematografi co e televisivo. parte l’edizione 2021 di Mittelfest - ma principale: già dalla mattina Il teatro sloveno, con lo SNG Dra- festival multidisciplinare di teatro, della giornata inaugurale, inizierà ma Ljubljana, sarà presente con lo musica e danza di riferimento per il percorso lungo tutto il festival di spettacolo ‘Mio marito’ basato sui l’area Centro-europea e balcanica, uno dei due spettacoli site-specifi c racconti di Rumena Bužarovska, che per il suo 30esimo compleanno in programma. Si tratta di Remote una delle migliori autrici macedoni. //6 šola četrtek, 3. junija 2021 Naš celodnevni izlet v Bjarč in kamnolom v Mečani

V sredo, 5. maja, smo šli učenci 1., ko pelje na izlet šolo ali razred, 3.A, in 3.B razreda na celodnev- da bo z leti ostalo vsem v spomin. ni izlet. Zjutraj vremenske raz- Med povratkom v Petjag smo ob mere niso bile spodbudne, saj je stezi videli mnogo starih planik, bilo zelo oblačno. Mi se dežja ne vrezanih v drevesa. bojimo in zato smo se ob 9. uri V Petjagu smo na nogometnem odpravili peš po kolesarski stezi igrišču domačega društva pokosili proti Petjagu, kjer nas je pričako- in se malo poigrali in nalovili. Od val gospod Giovanni Coren. tu smo se peš odpravili do Meča- On nas je vodil po naravoslovni ne, kjer smo si ogledali zapuščen poti do mlina v Bjarču. Ob ste- kamnolom. Kamnolom sedaj upo- zi smo videli veliko čemaža, ki je rablja bližnja kmetija kot skladišče ravno cvetel, škratovo luknjo z za seno. Med sprehajanjem po ka- ognjiščem in skupino dreves, ki jo mnolomu smo na tleh našli prazne imenujemo bukovje. Na travniku tulce nabojev, ki smo jih pobrali in pri mlinu smo pomalicali in smo nesli domov za spomin. Okrog 14. opazovali Nadižo, ki teče v bližini. ure smo se iz kamnoloma odpra- Po odmoru nam je gospod Gio- vili proti šoli. Med potjo je začelo vanni pokazal notranjost mlina in rahlo deževati. V Petjagu smo se dve hišici za netopirje. Od mlina poslovili od gospoda Giovannija, smo se odpravili v gozd, kjer smo zahvalili smo se mu za čas, ki nam videli prazgodovinsko arheološko ga je namenil, in obljubili smo mu, najdišče in sicer zavetišče, v ka- da ga bomo še kdaj povabili med terem so pred 10.000 leti živeli nas. V šolo smo se vrnili okrog 15. ljudje. Preden smo zapustili Bjarč, ure nekoliko mokri, a zelo veseli, je gospod Giovanni potegnil iz saj je bil celodnevni izlet zelo lep žepa britvico in z njo vrezal v dre- in poučen. vo rožo planiko. To naredi vsakič,

Andare a scuola signifi ca anche conoscere bene il territorio in cui si vive. Lo sanno bene gli alunni della 1ª, 3ªA e 3ªB della scuola bilingue primaria di San Pietro al Natisone che agli inizi di maggio, accompagnati dalla guida Giovanni Coren, hanno visitato prima il mulino di Biarzo e poi i resti della cava di Mezzana //7 četrtek, 3. junija 2021 posočje Restavracije v Posočju: med vremenom in virusom ni velike razlike

Lastniki restavracij v soški dolini so zdaj, ko se epidemiološka slika v Sloveniji izboljšuje, večinoma od- prli svoja vrata. Čeprav je turistični utrip že zaznati, je gostov še vedno precej manj, kot bi jih bilo v nor- malnih razmerah, toda gostinci so vseeno polni optimizma.

»Večer pred 28. majem, ko smo po osmih mesecih ponovno od- prli Hišo Franko, sem se počutila kot prvošolec, ki nenehno preverja svojo šolsko torbo, če ni česa po- zabil,« je po prisilnem premoru povedala najbolj prepoznavna slo- venska chefi nja Ana Roš: »Priča- kovanja so bila velika, a tudi nemir in strah pred neznanim. Potem so prišli prvi gostje in vse je bilo kot tistega 26. oktobra, ko smo zaprli Optimistično naprej. Če bo vreme, po- vrata Hiše Franko ne vedoč, da bo tem ne bo težav, pravijo pri Jazbecu. trajalo tako dolgo.« Foto: Blaž Močnik Lastnik Valter Kramar, ki poleg restavracije z dvema michelino- ja zaprtja ne bodo več ponavljala. bilo, toda ker nimamo veliko za- nov in tudi drugih gostov je spod- hrane, za nameček so delno obno- vima zvezdicama vodi še kobari- »Glede na vse nagrade iz preteklo- poslenih in ker je bila poletna se- buden, dodaja: »Verjetno bomo vili restavracijo. »Zdaj smo polni ško Hišo Polonka z ekipo več kot sti, na dve pridobljeni michelinovi zona dobra, smo se izvlekli. Če bo spet dobili nekaj gostov tudi na optimizma,« je povedal lastnik 40 ljudi, pravi, da trenutno vlada zvezdici, ko smo našo prepoznav- sezona letos podobna, potem se računov bonov, verjetno bodo ne- Boštjan Jazbec, ki sicer še pogre- pozitivna energija: »Čuti se neko nost gradili 20 let, smo lani pri- nimamo česa bati, v nasprotnem kateri praznovali za nazaj. Težava ša standardne agencijske goste. posebno veselje, ki nam daje upa- čakovali rekordno leto, toda iz- primeru pa se bo treba drugače pa je, da je v Logu še vedno dokaj »Glavna turistična sezona v soški nje, da bo vse v redu. Čeprav se je gubili skoraj vse. Tudi s pomočjo znajti,« je povzel, hkrati pa tudi mrzlo, v notranjosti pa moramo dolini traja le tri ali štiri mesece, v vse skupaj začelo z manj gosti, kot države smo to obdobje preživeli, opozoril, da je v Posočju v prete- zaradi preventivnih ukrepov zmo- tem času pa je utrip odvisen prav bi si jih želeli, saj manjkajo pred- zato upamo, da se bomo letos spet klosti veliko gostincev pozimi tudi gljivost zmanjšati za polovico že toliko od vremena kot od virusa,« vsem tujci, lahko glede na rezer- pobrali,« si nadeja. v prejšnjih letih zapiralo restavra- tako majhne restavracije. je sklenil. vacije vseeno pričakujemo dobro Tomaž Sovdat je z Restavracijo cije po uspešni turistični sezoni. Blaž Močnik sezono. Dolina se polni in počasi Mangrt v Logu pod Mangartom V Gostišču Jazbec v Idrskem so bo tudi zasedenost boljša.« začel pisati lepo gostinsko zgod- Vseeno spodbudno tudi v času epidemije delno oh- Ne glede na vse pa Kramar seve- bo, a je moral po vsega treh me- Restavracija Mangrt zdaj deluje ranili stik predvsem z domačimi da upa, da se dolgotrajna obdob- secih dela zapreti vrata. »Težko je dobra dva tedna in odziv domači- strankami s ponudbo za prevzem Z medijskim povezovanjem prebuditi še kulturno in gospodarsko sodelovanje

Tednik Slovencev Videnske pok- Novinar in predsednik zadruge Miha Obit: »Naša vloga namreč ni ške občine, ki jih želi uredništvo vljati na svojih straneh, poleg tega rajine Novi Matajur je dobro leto Novi Matajur Rudi Pavšič opo- samo informativna, ampak je tudi Novega Matajurja tudi uradno obi- pa je v zadnjem času že prinašal časopis, ki pokriva tudi območje zarja, da smo v težavnem času jezikovna in povezovalna. Prepri- skati. Prvi jim je vrata odprl tol- tudi najpomembnejše vesti iz Po- zgornjega Posočja. Medijska širi- pandemije spet videli, kako po- čani smo, da so vezi med Benečijo minski župan Uroš Brežan: »Na- sočja. Pobuda za večjo prisotnost tev je posledica prepričanja, da se membni so medsebojni stiki, ko je in Posočjem ne samo potrebne, am- vajeni ritma vsakoletnih srečanj časopisa tudi v pri nas je dobro- moramo rojaki bolje spoznati in da državna meja spet ločevala ljudi. pak nujne na vsakem področju, če in številnih drugih dogodkov, ki došla zaradi naše boljše medijske gre za enoten prostor, ki nudi veli- »Novi Matajur je od svojega na- res želimo vsi skupaj ciljati na ra- v zadnjih letih in desetletjih tkejo pokritosti in nujna za vse, ki bi ko priložnosti na številnih področ- stanka zagovarjal potrebo po čez- zvoj naših območij in na boljšo pri- čezmejne zgodbe, smo v zadnjem radi sosede še bolje spoznali ali jih in možnosti sodelovanja. mejnem sodelovanju in utrjevanju hodnost novih generacij.« času pogrešali pravi stik s prijate- tudi spodbudili še neizkoriščene Pandemija je sicer zadržala javna dobrososedskih odnosov. Tre- Povezovanje posoško-zamejskega lji v Benečiji. Novi Matajur se nam možnosti sodelovanja, ki nam jih srečanja in dogodke, s katerimi bi ba bo storiti korak naprej, ki bo prostora pozdravljajo tudi poso- ga je tudi v tem času trudil zagota- ponuja Evropska unija.« ob 70. obletnici izhajanja Novi Ma- šel v smer večje interakcije na tajur pobliže predstavili občanom družbenem, gospodarskem, kul- Posočja. Kljub temu je čas za korak turnem in jezikovnem področju. naprej in tako smo v zadrugi Novi S konkretnimi pobudami moramo Matajur in Posoškem razvojnem udejanjiti skupni jezikovni pros- centru (PRC) s svojim glasilom So- tor. To so razlogi, zaradi katerih časnik sklenili, da bomo sodelovali smo prepričano stopili na pot me- in širili glas skupnega prostora ter dijskega povezovanja. Naš tednik na ta način utrjevali vezi med roja- bo prihajal v marsikatero družino ki in tudi z drugimi narodnostmi. v Posočju in jo seznanjal z našim S stalnimi prispevki o dogajanju prizadevanjem, da ohranimo našo v Posočju v zadnjem letu je Novi narodno identiteto in se trudimo Matajur naredil pravi premik v ostati na zemlji naših prednikov. pravem trenutku, izpostavlja di- Pri tem zahtevnem izzivu potre- rektor PRC Simon Škvor: »Po- bujemo pomoč naših prijateljev in soški razvojni center se seveda z znancev iz Posočja.« veseljem pridružuje sodelovanju, Tednik je lani osvežil grafi čno po- tako kot razvojni center v snova- dobo tiskane izdaje in povečal nju skupnih razvojnih projektov, število strani predvsem zato, da kot tudi s svojim posoškim glasi- bi okrepili prisotnost novic iz soške lom Sočasnikom.« doline, dodaja odgovorni urednik //8 četrtek, 3. junija 2021 kultura Naša družina: spomnim se dni... Kratka zgodba o življenju Primorcev v času fašizma

Špela Pahor je etnologinja in knjižničarka, zaposlena v Mestni knjižnici Izola. Dejavna in ustvarjalna je na mnogih področjih. Je pravlji- čarka in voditeljica študijskih krožkov. Za uspešno vodenje teh je leta 2008 dobila pri- znanje ACS - Andragoškega centra Slovenije. Pripravlja tudi zanimive razstave, piše poljudne in strokovne pri-

spevke za razne časnike in »Nekega dne sem bil tepen, ker časopise ter prevaja pravljice. nisem znal zmoliti Očenaš v italijan- ščini. Takrat sem izgubil vero.«

Takrat priteče moja sestra. »Tiger- in petje. V naši cerkvi so bogosluž- uhajale. Nekega dne sem bil tepen, ne in za Slovence. Tista nuna ne bi močila s hladno vodo. Vsi smo se rrrrr!« kriči. Rada bi nas prestra- ja res slovesna in doživeta. ker nisem znal zmoliti Očenaš v ita- smela tako ravnati.« tresli od strahu in vznemirjenja. šila. Svoje male roke iztegne proti Tata nas čaka pred vhodom. On lijanščini. Takrat sem izgubil vero,« Teta je počasi prišla spet k sebi, nam, grozeče pokrči prste na ro- nikoli ne vstopi v cerkev, čeprav nekam grenko reče tata. V maminih očeh je senca bridkos- začela je globoko dihati. Bili smo kah, se nakremži, pokaže zobe in se zelo dobro razume z župnikom. »Ampak, tata…« zavzdihne moja ti. Vem, da jo boli srce. veseli. Nismo vedeli, kako bi se se dela, da renči: »Grrrr, grrrr, ti- Oba sta navdušena nad zgodovino sestra. »Si se pa res užalil. Saj tudi »Ampak z mamo si se pa vseeno zahvalili čevljarju. Bil je Italijan, ger sem!« in rada učeno razpravljata o šte- ti nas kdaj našeškaš po riti.« poročil v cerkvi,« pripomnim. pa je vseeno sočustvoval z nami in »Kako si me prestrašila! Skoraj vilnih in dragocenih umetninah, »Učitelj me je tepel po glavi, po »Seveda. Če sem jo imel pa rad!« nam pomagal. Tisti človek je teto sem se polulala od strahu!« reče ki krasijo cerkvene prostore. Tu in ušesih, rokah, hrbtu,« nadaljuje se smeje tata. pretepal samo zato, ker je govori- mama. To seveda ni res, a mama tam se začneta pogovarjati kar po tata svojo pripoved. » Pa saj ni bilo »A zdaj je pa nimaš več rad?« la slovensko. Čez dva dni je začela se zna vživeti v otroško dušo in latinsko. To se zgodi predvsem, ko samo to. Tudi drugim otrokom so vpraša moja sestra. krvaveti. Izgubila je otroka. Bila rada se igra z nami. v župnijskem arhivu listata po sta- se dogajale krivice. Moja sestrič- »Najrajši na svetu!« je tako žalostna, da se ji je skoraj »Ti tigrček, ti!« ji požuga tata. rih knjigah in preučujeta besedila na je imela kakih sedem let, ko je »Kaj pa mene?« »Kaj pa mene?« zmešalo. Vse dni je jokala, ponoči Takrat pridemo do hišnih vrat. dokumentov. Včasih skupaj igrata hudo zbolela. Morala je v bolnico. vzklikava s sestro. ni mogla spati. Kak dan je samo Mama iz torbe vzame ključ, odkle- šah ali se ob kozarcu vina pogo- Takrat smo vsi hodili peš, tudi če »Vse tri imam rad. Brez vas si življe- nepremično sedela v kotu sobe in ne, prime za kljuko, odpre vrata varjata o življenju. Oba se rada je bilo treba iti zelo daleč. Red- nja sploh ne morem predstavljati.« bila kot onemela. Z njenega obra- na stežaj in vzklikne: »Tudi tata nasmejita šalam. Ko se dobita na kokdaj smo šli z vozom, na oslu Tatiju se spet pomračijo oči. »Ne za je izginilo življenje, njene oči je tiger!« Hitro stopi v stanova- kavi, prižgeta vsak svojo pipo in ali s parnikom. Tako so se moja veste, kako hudo je, ko mama iz- so bile prazne. Ko je videla kake- nje. Dela se, kot da jo je strah in se puhata oblačke dima. sestrična, njena mama in še dve gubi otroka. Ne morem pozabiti… ga otročka, so ji lica zalile solze. hoče skriti. »Tata, zakaj ti ne greš nikoli z vaščanki skupaj odpravile na pot S teto in z nono sem šel v Trst. Teta Bila je neutolažljiva. Če ne bi bilo »Tata je tiger, tata je tiger!« ponavlja nami k maši? Niti za velike pra- proti bolnici. Ko so prišle v mesto, je bila noseča. Srečali sta neko none, ki je skrbela zanjo in ji stala moja sestra in skače od veselja. znike, kot drugi očetje?« vpraša se je ta uboga deklica od utruje- starejšo ženo iz sosednje vasi, ki je ob strani, bi verjetno umrla od ža- Ko sedemo za mizo, tata reče: moja sestra. nosti onesvestila. Odnesle so jo v na tržnico nesla prodat mleko in losti. Tega ne morem pozabiti. Od »Ja, ma vi ne veste, da sem bil jaz »Povedal ti bom,« reče tata. »Ko bolnico in potem so morale oditi. jajca. Ustavili smo se. Ženske so se takrat vem, da so otroci največje enkrat res tiger!« V kotičkih nje- sem bil še otrok, smo v šoli ime- Ko se je zbudila, je bila še vedno začele pogovarjati. Nenadoma je k bogastvo in največja radost.« govih oči se naredijo gubice. Gre li verouk. Našega kateheta smo na hodniku. Bila je sama, prestra- nam stopil nek človek, zelo visok, V tatinem glasu se toplina in ne- mu na smeh. imeli vsi zelo radi. Učil nas je tudi šena in žejna. Jokala je in prosila v dolgem črnem plašču z visokim žnost pomešata z grenkobo. »Povej, tata, povej!« rečeva v en peti, Marijine in druge pesmi, da za vodo. V tisti bolnici so delale ovratnikom, in je začel pretepati Mama je tiho. Medve s sestro tudi. glas moja sestra in jaz. Prepriča- smo lahko sodelovali pri maši. nune. In ena nuna je prišla k njej mojo teto. Nona je kričala, naj jo Vsak od nas je zatopljen v svoje misli. ni sva, da nam bo spet povedal Bral in razlagal nam je zgodbe iz in jo je oklofutala. 'Taci, schiava', vendar pusti pri miru, saj je no- kakšno pravljico. Svetega Pisma, nas učil, kako je jo je nadrla. Ves čas, ko je bila na seča. Jokal sem in bilo me je strah, Špela Pahor Mama pogleda na uro in strogo treba živeti pošteno in v ljubezni zdravljenju v bolnišnici, jo je ta vseeno sem ga prijel za plašč in (se nadaljuje) reče: »Za danes bo kar dovolj što- do vseh. Rad nas je imel. Ko pa so nuna zmerjala s 'schiava'. Ko ji je ga vlekel proč od tete. 'Noseča rij. Jutri je še en dan. Nedelja je prišli italijanski učitelji, se je vse čistila ušesa, jo je zanalašč poško- je, noseča je!' je vpila nona. Teta in prav je, da vstanemo zgodaj in spremenilo. Niso nam prepove- dovala. Predrla ji je bobnič, da ji je padla na tla in izgubila zavest. gremo k maši. Zdaj pa pojejmo ve- dali samo govoriti v slovenskem je začela teči kri. Od takrat naprej Ta človek se je potem spravil še čerjo. Ko se umijeta, lahko pogle- jeziku, celo verske resnice so nam je imela pogosto vnetja ušes in da- name. Nenadoma je, še vedno ves data risanko, potem pa v šlafonjo.« v glavo vtepali s palico. Bili smo nes ne sliši več. Tudi drugi otroci besen, oddivjal proč. Ulica je bila … kmečki otroci in večkrat smo priš- so jo sovražili in zmerjali, ker je skoraj prazna. V bližini je bila če- Po končani maši odhajamo skozi li v šolo naravnost s paše ali s po- govorila slovensko. Iz strahu, da vljarska delavnica. Ko je tisti na- velika cerkvena vrata. Tla so topla lja. Včasih smo bili lačni, utrujeni je ne bi več tepli in zmerjali, se silnež v črnem plašču izginil, je od sonca. Vernikov je veliko. Oble- in zaspani. Včasih je kak otrok kar je naučila italijansko. Ko mi je to čevljar stopil do nas. Dvignil je čeni so praznično in tudi njihovo zaspal. Pouk je bil v italijanskem je- pripovedovala, sem jokal. Tega ne teto in jo nesel na dvorišče, ki se razpoloženje je nedeljsko. K temu ziku, ki ga nismo razumeli. Nismo bom nikoli pozabil. Rekel sem si, je skrivalo med hišami za njegovo zagotovo pripomoreta tudi glasba mogli vedno slediti in misli so nam če je Bog, je Bog za vse, za Italija- delavnico. Nona ji je čelo in usta //9 četrtek, 3. junija 2021 kultura

Inštitut za slovensko kulturo že petnajst let uveljavlja slovenski jezik in spodbuja kulturni turizem V poletno obdobje s številnimi dogodki, začeli pa bodo tudi z novim triletnim projektom

Inštitut za slovensko kulturo slavi letos petnajst let uspešnega delo- vanja na celotnem obmejnem pasu videnske pokrajine, kjer živimo Slo- venci, in tudi širše. Pri tem pa ne skrbi le za kulturno promocijo Rezi- je, Kanalske doline in Benečije in za širjenje slovenskega jezika ter njego- vih krajevnih govorov, temveč skuša predvsem s spodbujanjem kulturne- ga turizma prispevati k družbeno- -gospodarskemu razvoju teh krajev. Tako bo tudi v bodoče, kot so pove- dali na občnem zboru ISK, ki je bil v petek, 28. maja, v Slovenskem kul- turnem domu v Špetru. ISK si namreč veliko obeta od nove- ga obsežnega triletnega deželnega projekta »Mi smo tu 3«, vrednega 450 tisoč evrov, s katerim bi pos- pešili turistični in kulturni razvoj na obmejnem pasu videnske pokrajine. predstavili tudi novo inštalacijo, ki muzejske mreže, ki jo poleg muze- Kar zadeva spodbujanje kulturnega Omenjena so bila tudi obnovitvena Pri njegovem izvajanju bo s svojim je nastala v sklopu projekta Atlas ja SMO sestavljajo še Muzej varha turizma, so omenili tudi štiri pole- dela v Slovenskem kulturnem domu, strokovnim znanjem in izkušnjami 2.0. Gre za maketo, s katero bodo Matajura v Mašerah, muzej “Priče- tne izlete v Špetru in okolici, ki jih kjer ima ISK svoj operativni sedež, Inštitutu pomagal nekdanji direktor obiskovalcem pokazali, kako se je vanja kmečke kulture” v Prosnidu, bo vodila Sara Simoncig, na kate- med razpravo pa tudi možnost, da bi Javnega zavoda za turizem Dolina na tem območju premikala meja od Etnografski muzej v Bardu, Muzej rih bodo udeleženci spoznali muzej priredili posvet o toponomastiki. Soče Janko Humar, ki nosi veliko za- časa Langobardov in prihoda Slova- rezijanskih ljudi in Muzej brusa- SMO in druge krajevne zanimivosti. Zbrani člani so na koncu odobrili ob- slug za turistični razvoj sosednjega nov vse do leta 2007. čev na Solbici, bodo nadaljevali Izlete bodo izvedli v sodelovanju s račun za leto 2020 (262 tisoč evrov) Posočja, je izpostavil predsednik In- Čez en mesec (2. julija) bo v Beneški s skupno promocijo. Prav pred Pro Loco Nediške doline in deželno in predračun za naslednje leto, ki štituta Giorgio Banchig. Z delom bi palači v Naborjetu posvet o muze- kratkim so uradno predstavili tudi agencijo za turizem. znaša 218 tisoč evrov, v katerih pa sicer morali začeti prej, a je prišlo do jih kot živih prostorih manjšinskih vrsto promocijskih posnetkov, ki Predsednik Inštituta za slovensko zaenkrat niso upoštevana sredstva birokratskih zapletov z Deželo FJK jezikov, ki ga Inštitut za slovensko so dostopni na spletni strani www. kulturo Giorgio Banchig pa je na za izvedbo novega deželnega pro- (zaradi namembnosti dodeljenih kulturo s svojimi partnerji prireja v mismotu.it/mi-smo-tu/muzej-na- občnem zboru izrecno izpostavil jekta. Oba dokumenta je podrobneje sredstev, ki bi omogočala investicije, okviru posebnega deželnega projek- -poti/ in na YouTube kanalu ISK tudi skorajšnjo upokojitev - nas- predstavila Marina Cernetig. ne pa zaposlovanja ljudi), tako da se ta ob 20-letnici zakona 482. Sreča- (institut za slovensko kulturo). lednje leto - dolgoletne direktorice Kmalu čaka ISK tudi izredni obč- bo celoten postopek zaključil šele v nju bo mogoče slediti v živo, prena- Svojo dejavnost in doline, v katerih ISK Marine Cernetig, ki je za usta- ni zbor, saj bodo morali svoj statut naslednjih dneh. šali pa ga bodo tudi preko Zooma. živimo Slovenci na Videnskem, bo novo pravzaprav “nenadomestljiva”, prilagoditi novim predpisom in pre- V kratkem bodo v muzeju SMO, Septembra pa bo nato še poseben Inštitut za slovensko kulturo julija vendar bo v prihodnje treba najti misliti, kako naprej, istočasno pa kjer so zaradi pandemije covi- dogodek v Špetru. promoviral tudi v okviru priredi- primerno osebo, ki bo nadaljevala z bodo skušali vanj vključiti čim širšo da-19 zabeležili upad obiskovalcev, Kar zadeva sodelovanje v okviru tve »Dobrodošli doma«. njenim delom. paleto statutarnih dejavnosti.

BENEŠKA ZEMLJEPISNI DEL. 2. KRAJEPIS SLOVENIJA Humin, starodavno mestece čepi na podnožju Čam- du z golimi vrhunci vapneniških Alp, a proti jugu pona, zadnjega odrastka beneškega sredogorja proti je prost pogled na Beneško nižino. Mestece obdaja SIMON RUTAR Tilmentu. Od tega so prinesli nekdanji snežniki ši- še sedaj dvojno obzidje z jarki pred njim. Če se mu roko plazovino, pred katero se vzdiga 307 m visoki približujemo od železniške postaje, zdi se nam, da kucelj. Med tem in Čamponovimi obronki stoji sed- imamo ‘začaran’ kraj pred seboj. Med gostim grmič- merovrati Humin, ki je okoli in okoli obdan s starin- jem v mestnem jarku cveti) vrtnice, razpadajoče zi- skim zidovjem. Iz te lege sledi, da so vse ulice več ali dovje je čez in čez porasteno z zelišči, travo in prite- manj strme in mesto veliki grbi podobno. Ravno pod penimi rastlinami. Izza prsobranov gledajo murbe, glavno cerkvijo nas pripelje cesta v to zanimivo, čed- smokve in trta, a na šesterih voglatih stolpili so se no mestece. Vzhodno nad njim stoje razvaline nek- ukoreninili raznovrstni grmi, pelin in meta, tako da danjega grada ‘Montefalcone’. Na huminskem Gradu je ni razpoke, v kateri bi ne tičala ta ali ona korenika. se vzdigata še vedno dva visoka, štirivoglata stolpa Skozi južna vrata (vseli jih ima Vencon troje) pride- in kljubujeta vsem vremenskim nezgodam. Krasna mo v glavno ulico, Via Nazionale. Na levi strani stoji bela cerkev ima vse polno slik, zlasti imenitno je župna cerkev sv. Andreja, krasna gotska zgradba iz ‘čaščenje sv. treh kraljev’ od Pordenona. Krasno sli- XIII. stoletja. Cerkev je posvetil patrijarh Bertrand kan je tudi strop cerkve sv. Ivana (iz l. 1533). l. 1338 v družbi deseterih drugih škofov. V prezbi- V srednjem veku je bilo tu imenitno skladišče za bla- terju so lepe slike na presno: posvečevanje cerkve go, ki je šlo iz Italije v Nemčijo. Ravno na severni in zavetniki vseli podružnic. Izmej slik na platno se strani Humina je cerkvica sv. Agnese, kjer lomijo odlikujeta posebno dve Kvaljevi: podoba sv. Križa in rudeč mramor ‘rosso di Gemona’. Potem pa se začne darovanje Gospodovo. Umetno je izdelan tudi kro- Tilmentova dolina stiskati in ko se pripeljemo pod pilnik z vdolbenimi podobami. Lansko leto je minilo 120 let od izida Beneške Slovenije (1899), črno obzidje zgodovinsko tako važnega Vencona, Poleg cerkve je mali, s travo porasteni trg z okroglo dragocenega regionalnega dela enega prvih šolanih slovenskih nahajamo se že popolnoma med gorami. Ta kraj pač kapelico, do katere vodi šest stopnic. Okoli nje je ok- zgodovinarjev in geografov Simona Rutarja (1851–1903). zasluži, da se nekoliko časa pri njem pomudimo. roglo, sedaj zapuščeno pokopališče, katero pokriva Rutarjeva knjiga s podnaslovom Prirodoznanski in zgodovinski Vencon ali Pušja vas (tako jo imenujejo Rezijani) je visoka trava. opis s 15 podobami je izšla v letu 1899 v okviru serije knjig staro srednjeveško mestece, ustanovljeno zaradi tr- (32 - se nadaljuje) »Slovenska zemlja«, III. del, čeprav je Beneška Slovenija po govine med Italijo in Nemčijo. Nahaja se v amfi teat- plebiscitu 1866 pripadla Kraljevini Italiji. ralni dolini, ki je obdana na zahodu, severu in vzho- //10 četrtek, 3. junija 2021 doline Živahno poletje v Terskih dolinah v sklopu programa Gore 365 S sodelovanjem različnih partnerjev bodo v poletnem obdobju ponudili 60 izletov

Terske doline krasijo izjemne - še za promocijo krajev, v katerih de- 60 tematskih dogodkov oziroma vedno premalo poznane - naravne lujejo, nasploh, pa želijo v bodoče izletov, je razložil Leonardo Cerno lepote, poleti pa vabijo obiskoval- vključiti tudi nastanitvene in go- (Wild Routes). Tako bodo na pri- ce na aktivno preživljanje prostega stinske obrate. mer na nekaterih izletih v ospred- časa s posebno ponudbo "Poletje v Gian Franco Specia, ki vodi kon- ju potoki, reke oziroma slapovi, na Terskih dolinah", ki povezuje vrsto zorcij, ki povezuje 14 združenj pro drugih bo mogoče spoznati spele- partnerjev, ki s svojim delom tako loco, je povzel vlogo teh organi- ološke in geološke značilnosti teh ali drugače skrbijo za promocijo zacij. Dodal je še, da bo v okviru krajev, na tretjih bodo predstavi- teh krajev. Projekt so prvič izvedli programa Gore 365 za izlete v li lokalno favno in fl oro in tako lani, kljub pandemiji covida-19 pa Nadiških dolinah skrbelo združe- dalje. Priredili bodo tudi večerne se je izkazal za izredno uspešnega. nje Pro Loco Nediške doline (med ali nočne izlete in take, ki bodo Zato si njegovi pobudniki nadejajo, drugim upravlja tudi krajevni de- udeležencem ponudili enkratne da bodo letos v Terske doline pri- želni turistični urad IAT), predla- razglede. Celoten program bo na vabili še večje število obiskovalcev. gal pa je, da bi naslednje leto poleg voljo tudi na spletni strani www. K sodelovanju so medtem že prite- naravoslovnih začeli predstavlja- turismofvg.it/montagna365, za- gnili tudi Konzorcij združenj Pro ti tudi kulturne, zgodovinske in čeli pa bodo že prvi vikend junija Loco Terskih in Nadiških dolin. gastronomske značilnosti. s pohodom skozi gozdove v okoli- O vsem tem je bil govor na krat- Marco Pascolino (ForEst) je nato ci Savorgnana in po krožni poti v ki spletni predstavitvi projekta, predstavil ozemlje desetih občin dolini Soff umberga, teden kasneje ki so jo s prenosom v živo pre- (to so Bardo, Tipana, Ahten, Foj- pa bodo pohodnike vodili do slapa ko Facebooka v sredo, 26. maja, da, Tavorjana, Neme, Montena- potoka Gorgons (na sliki s spletne priredili vodiči organizacij Wild re, Artegna, Čenta in Magnano strani www.wildroutes.eu), pritoka Carta je razložil, da je bogata po- čeprav nobena ni bila brezplač- Routes (Leonardo Cerno), Fo- in Riviera) v obmejnem pasu ob Karnahte, in na goro Barnadija. letna ponudba - ki jo vsekakor do- na (udeleženci plačajo prispevek rEst Studio Naturalistico (Marco Sloveniji, na katerem bodo vsak Tiziana Angotzi (Inside FVG) pa se polnjujejo še druge dejavnosti, ki za izlet ali pa nabavijo turistično Pascolino) in Inside FVG (Tizi- vikend od 5. junija do 30. oktobra je osredotočila na podzemni svet, jih nudijo posamezne organizacije kartico FVG card). LAS ima v tem ana Angotzi). Udeležila sta se je ponujali izlete. Gre za gorate in predvsem na jame v Zavrhu. Gre in lokalna društva - del posebnega projektu in v okviru strategije lo- tudi predstavnik Lasa Ter - Nadi- gričevnate predele, ki so bogati z za obliko nišnega turizma (di ni- programa "Gore 365 (Montagna kalnega razvoja vlogo povezovalca ža (Torre Natisone Gal) Stefano vodami (glavna je reka Ter), goz- cchia), je povedala in poudarila, da 365)" deželne agencije za turizem. med različnimi akterji in poklicni- Carta in predsednik Konzorcija dovi, kraškimi pojavi in še bi lah- ima svet pod zemljo - to niso samo Lani so v Terskih dolinah izpelja- mi profi li, po združenjih pro loco, združenj Pro Loco Terskih in Na- ko naštevali. jame - poseben čar in ga je mogoče li vse predvidene dejavnosti, pa ki skrbijo za marsikatero stezo in diških dolin Gian Franco Specia. V okviru projekta bodo ponudili doživeti na različne načine. Mednarodno glasbeno tekmovanje "Tomaž Holmar" letos na daljavo

V Kanalski dolini že dolga leta kulturnim središčem Planika in janj. Pianiste so ocenjevali Suzana prejel Lionel Lubina, v kategoriji B1 pomoč, ravnatelj Glasbene ma- konec maja prirejajo mednaro- Združenjem don Mario Cernet, Zorko, Paola Chiabudini in Luca Luka Brcar, v kategoriji B2 pa Ka- tice Bogdan Kralj pa je v svojem dno glasbeno tekmovanje za mla- in pod pokroviteljstvom Občine Trabucco, harmonikarje pa Borut cper Niczyporuk. V kategoriji B3 je pozdravnem nagovoru poudaril, de pianiste in harmonikarje, ki je Naborjet-Ovčja vas, ki prireditev Zagoranski, Igor Zobin in Adolfo bil najboljši Karl Mohor Jevšenak, v da so želeli tekmovanje - čeprav posvečeno spominu na Tomaža podpira tudi s fi nančnega vidika, Del Cont. kategorijah B4 in B5 pa niso pode- na daljavo - vseeno izpeljati, da bi Holmarja, po katerem je poime- in krajevne medobčinske terito- V kategoriji A Junior je komisija za lili nobene prve nagrade. nagradili celoletni trud učencev novana tudi lokalna podružnica rialne unije. Zaradi pandemije najboljšo razglasila Maijo Visnovo, Nagrajevanje, med katerimi so glasbenih šol in njihovo požrtvo- Glasbene matice, ki deluje že 43 covida-19 je letošnje - osmo - v kategoriji A1 je največ točk pre- predvajali posnetke nastopov ome- valnost. Videonagrajevanje, ki je let. Prav slovenska glasbena šola tekmovanje potekalo na daljavo, jel Nikita Krebel, v kategoriji A2 njenih mladih glasbenikov, je bilo v dostopno na YouTube kanalu Glas- (oziroma vodja njene kanalske prijavilo pa se je 37 mladih glasbe- pa Jakob Šabec. V kategoriji A3 si nedeljo, 30. maja, na spletu. Vodil bene matice, pa so obogatili tudi podružnice Manuel Figheli) je nikov iz šestih držav (Italije, Slo- je prvo nagrado zagotovil Maj Pa- ga je Manuel Figheli, ki se je med s promocijskim predstavitvenim glavna pobudnica tega tekmova- venije, Avstrije, Poljske, Latvije in jić, v kategoriji A4 pa nihče ni dobil drugim tudi zahvalil občinskemu posnetkom Občine Naborjet-Ovčja nja, ki ga prireja z lokalnima slo- Francije), ki so strokovni komisiji prve nagrade. Med harmonikarji je odborniku Naborjeta-Ovčje vasi vas, posvečenim Kanalski dolini, ki venskima društvoma, Slovenskim posredovali posnetke svojih izva- v kategoriji B Junior prvo nagrado Albertu Busettiniju za večletno ga je prispeval Filippo Savoia. Ka jë növaga tu-w Muzeo od tih rozajanskih judi ta-na Solbici?

Muzeo od tih rozajanskih judi dila Una newsletter per far sapere di una mostra che, durante la visita, tu-w Reziji wžë već ka dwisti nu pet cosa c'è di nuovo al Museo magari sfuggono; gli sviluppi dell’at- lit. Tu-w iseh litah karjë riči jë bilu tività realizzata in collaborazione con narëd anu pa karjë ostajajo šćë za Anche i musei devono essere sem- istituzioni importanti; le possibilità naredit. Tu-w muzeo jë skorë wsaki pre più coinvolgenti proponendo date ai giovani. Questo ed altro anco- din kej növaga anu to jë prow zdëlat nuove iniziative. Da quasi un anno ra rende la vita quotidiana del museo vëdët judin iso lipo rič. il Museo della gente della Val Resia sempre nuova, interessante e ricca di Za wöjo isagä od lani së wsaki misac si è arricchito di un’altra forma di tanti spunti dai quali, poi, poter svi- Muzeo od tih rozajanskih judi pa- informazione e diff usione che viene luppare altre iniziative. raćawa dan šwöj, itu ka se mörë lajät comunemente usata nell’attuale co- Inoltre, le newsletter sono archi- na kratku, koj jë növaga, po inglëškin municazione on-line, la newsletter. viate sulla pagina apposita del sito isö to se račë, da newsletter. Ito se Ogni mese sono comunicate le no- del museo (www.rezija.com) e sono mörë zdovëdët, da ka jë na vïdanjë vità inerenti il Museo, le partico- a disposizione di coloro che aves- tu-w kazanjon “Od puvijala dardu larità della mostra temporanea at- sero piacere di venire a conoscenza kärsta / Dalla nascita al Battesimo / tualmente in visione dal titolo “Od delle novità dei mesi passati. Od rojstva do krsta”, da kire rëči jüdi puvijala dardu kärsta / Dalla nascita Le mail vengono pubblicate in ita- so šinkali muzeo, da koj jë növaga al battesimo / Od rojstva do krsta”, liano e sloveno. Per la rilettura dei tu-w Secjuni od pravic, da koj jë nö- i nuovi arrivi, le notizie inerenti la testi in sloveno si ringrazia l’uffi cio vaga od tih dil tëh ta-na Radu anu šćë sezione dedicata al patrimonio di preposto dello Slori (Istituto slo- drüge wridne rëči. narrativa orale locale, l’attività ar- veno di ricerche), che collabora a Wsö isö to jë narëd za zdëlat vëdët cheologica e, infi ne, i media. rendere ancora più qualifi cata l’in- judin, da koj dila muzeo, zajtö ka Sono infatti numerosi i piccoli ma formazione del Museo. muzeo jë narëd za jüdi, za te naše interessanti dettagli della vita quo- Chi volesse iscriversi alla newslet- anu pa za te furešt. Za iso pomaga pa tidiana di un museo: la donazione ter può farlo comunicando il pro- asočacjun Zskd, ka dila tu-w Reziji di un oggetto da parte della popola- prio indirizzo di posta elettronica wžë već ka trïsti lit. zione locale; i dettagli ed i particolari a: [email protected]. //11 četrtek, 3. junija 2021 kultura Le parole di Elisa per Topolò Un articolo della cantante celebra l’evento su un’importante rivista

“L’amore per la mia terra mi porta sto caso, è però non tanto il fatto per noi che veniamo da quella ter- ad accendere una luce su un in- che un articolo su Topolò appaia ra il confi ne è un concetto che fa credibile esperimento socio-cul- su una rivista molto conosciuta parte delle nostre vite da sempre. turale che tutti gli anni si com- e apprezzata a livello nazionale, Mia nonna era croata e la nonna pie a Topolò, piccola frazione di quanto che l’autrice sia Elisa, la di Pier slovena, ma tutti noi ab- Grimacco, in provincia di Udine.” cantante di Monfalcone, ormai di- biamo nomi, parenti, amici sparsi Inizia così un articolo pubblicato ventata una delle voci italiane più nei territori vicini. Questo confi ne sul sito della rivista Vanity Fair (in importanti degli ultimi decenni. che era la cortina di ferro oggi è versione cartacea dal prossimo 8 E Elisa ricorda, nel suo interven- solo virtuale, ma per molti è una giugno) dedicato al piccolo paese to, come sia entrata in contatto gigantesca barriera. Per noi è in- e grande miracolo che da 28 anni con la Stazione: grazie all’amico vece una grande risorsa.” (quest’anno dal 2 al 18 luglio) si Pier Grassetti, musicista e artista, perpetua nelle Valli del Natisone. che lì ha creato la Baia di Topolò Dando, in questi ultimi tempi, rappresentata in una cartolina anche un segnale di ripresa del- immaginaria del paese: circonda- la presenza umana, visto che gli ta dal mare, con le barche a vela abitanti, da una dozzina di qual- sull’acqua. “Topolò si trova al che anno fa, sono ormai quasi una confi ne estremo orientale con la trentina. A fare notizia, in que- Slovenia – scrive ancora Elisa – e

Università di Udine e Onde Furlane promuovono la Conferenza sul futuro dell’Europa

Si intitola ‘La Conferenza sul futuro lia della Commissione europea, dal 21 giugno alle 8.30 e lunedì 28 giu- le documentalista del CDE ‘Guido degli incontri Marco Stolfo, giorna- dell’Europa. Un nuovo slancio per 31 maggio sino alla fi ne del mese gno alle 8.30. Comessatti’. lista e assegnista di ricerca in Storia la democrazia europea’ ed è il nuo- di giugno. Il programma prevede Nelle settimane successive si ter- delle dottrine politiche all’Univer- vo progetto delle rete italiana dei cinque trasmissioni radiofoniche e Il primo incontro on line, ‘Il futuro ranno gli altri due eventi della se- sità di Udine, che si occuperà anche Centri di documentazione europea tre dibattiti on line dedicati ai prin- è nelle tue mani. Fai sentire la tua rie ‘Il futuro è nelle tue mani. Fai di condurre le trasmissioni su Ra- (CDE) fi nalizzato a promuovere cipali temi-chiave che riguardano voce’ avrà luogo giovedì 3 giugno, sentire la tua voce’, dedicati rispet- dio Onde Furlane in cui verranno la partecipazione dei cittadini alla l’attualità e soprattutto il futuro dalle 11.30 alle 13.00. Protagoni- tivamente a L’Europa dei diritti e a anticipati anche alcuni degli argo- Conferenza sul futuro dell’Euro- dell’Europa, quali quelli della cit- sti principali i ragazzi di due classi L’Europa dei cittadini. Moderatore menti oggetto dei dibattiti. pa, iniziativa avviata uffi cialmen- tadinanza europea, dei diritti fon- terze (Geometri e Costruzioni Am- te dall’Unione europea lo scorso damentali, delle politiche sociali, biente Territorio) dell’ISIS Magrini 9 maggio allo scopo di raccogliere dell’economia, dell’ambiente, delle Marchetti di Gemona che, con il stimoli, suggerimenti e indicazio- relazioni interne e con il resto del coordinamento del loro insegnante ni (mediante la piattaforma online mondo, della partecipazione demo- di storia e italiano, Angelo Floramo, https://futureu.europa.eu) per pro- cratica, dell’autogoverno territoria- presenteranno rifl essioni e propo- gettare l’avvenire del continente e le e delle migrazioni. ste, dialogando con i coetanei della delle sue istituzioni e per potenzia- classe 3 A Linguistico/EsaBac del re e sviluppare la sua unità politica. Il percorso radiofonico, dal titolo Liceo Percoto di Udine, coordinati ‘Europe in Divignî’, è iniziato lu- dall’insegnante di francese Clau- In questo ambito si collocano le nedì 31 maggio sulle frequenze di dia Malisano, e confrontandosi con iniziative con lo stesso titolo che il Radio Onde Furlane (sui 90 Mhz, Claudio Cressati, docente di Storia Centro di documentazione europea sui 90.2 Mhz e in streaming all’in- delle dottrine politiche e responsa- ‘Guido Comessatti’ dell’Università dirizzo www.radioondefurlane. bile scientifi co del CDE dell’Ateneo degli studi di Udine realizza, con eu). Gli altri appuntamenti sono friulano, Francesco Deana, docen- la collaborazione della cooperativa programmati nelle settimane suc- te di Diritto dell’Unione europea Informazione Friulana e con il so- cessive: lunedì 7 giugno alle 8.30, dell’Università degli studi di Udine, stegno della Rappresentanza in Ita- lunedì 14 giugno alle 8.30, lunedì e Daniela Cattalini, responsabi- Hodil so tri dni po stazah Velike uiske

Se hode spet s pro loco Nediške doline za iti odkrivat naše kraje an našo zgodovino. Od petka, 21., do nedieje, 23., liepa skupina, še posebno fureštih ljudi, je šla hodit po stazah, ki pomagajo človieku spoznat kraje, kjer je bla uiska, tel pohod je poznan tudi ku “I sen- tieri della Grande guerra”. Peju jih je Marco Pascoli, ki je an velik poznavalec, pravi strokovnjak za vse kar se tiče parvo svetovno ui- sko, pru takuo za kar se je gajalo v teku druge svetovne uiske tle par nas an na naši meji. Marco je tudi direktor muzeja v kraju Ragogna. Kar je narbuj važno, pa je, de zna lepuo pravt, pru takuo odguarjat na vsa vprašanja. Takuo ki nam je jau Antonio De Toni, predsednik domačega društva Pro loco, na koncu telega pohoda, čeglih nie bla pru ta prava ura, so le grede užival tudi lepote naših dolin. //12 četrtek, 3. junija 2021 aktualno Un libro fotografi co per rifl ettere sull’abitare il confi ne e sul senso di comunità Il progetto editoriale di un giovane di Ronchis di Faedis, Davide Degano

‘Sclavanie’ è una di quelle parole il cui signifi cato cambia a secon- da di come viene pronunciato. Letteralmente è il termine friu- lano che indica la Slavia veneta o italiana, in passato però con essa veniva spesso identifi cato un ter- ritorio in termine dispregiativo: lì ci vivevano gli slavi, i montanari, gente diversa: in quanto conside- rati diversi, spesso inferiori, quel- le stesse popolazioni tendevano a rinchiudersi, e a sviluppare al contempo un processo di disisti- ma. Oggi per fortuna molte cose sono cambiate. Lo sa bene Davi- de Degano, un giovane di Ronchis di Faedis, con radici beneciane da parte di padre, che ha intrapreso un progetto fotografi co ed edito- riale a cui ha dato proprio quel nome, ‘Sclavanie’. Per esplorare, con esso, i fenomeni dell’emigra- zione e dello spopolamento dei borghi delle vallate del Torre e del Natisone, ma anche per rifl ettere sui valori dell’abitare e del fare comunità. Davide sembra essere di animo abbastanza irrequieto. In sen- so positivo. Dopo le superiori ha vissuto per tre anni in Australia, dove ha lavorato come fotogra- fo commerciale. Ha lasciato quel continente per problemi di visto, un amico l’ha allora indirizzato alla Royal Academy od Art a L’Aja, in Olanda, dove si è laureato. Nel frattempo ha partecipato, con le sue fotografi e, a varie mostre Davide Degano con le bozze del libro. A destra due sue immagini che saranno presenti nella pubblicazione collettive e personali. “Mentre in Australia mi ero sentito come a altro scopo è quello di fare qual- senicco, dalla Val Resia a Monte- sua comunità e per l’amicizia e la che ancora persistenti nei borghi casa – racconta – in Olanda ho cosa per preservare le minoranze fosca. Vi sono ritratti sia paesaggi collaborazione tra sloveni da una italiani. incontrato una società troppo presenti su questo territorio, una che persone. parte e dall’altra del confi ne. Le Per la pubblicazione, che dovrebbe chiusa e individualista. Sono ri- ricchezza unica in Europa”, spie- Un luogo particolare, per Davide, circa 90 foto sono accompagnate uscire in settembre e sarà trilingue uscito a lavorare e a pagarmi da ga Davide, che a proposito del suo è Robidišče, in Slovenia, a cavallo da didascalie dettagliate. L’antro- (italiano, sloveno e inglese) è ora in solo gli studi per cinque anni, ma legame con la comunità slovena del confi ne e a pochi chilometri da pologa Livia Maria Raccanello in atto una raccolta fondi attraverso mi è sempre mancato il senso di dice: “Non ne sapevo moltissimo, Canebola: “Negli ultimi quindici un saggio descrive la sua espe- internet. Vi si può aderire attraver- comunità.” Quel senso di comuni- mia nonna da parte di padre par- anni il paese ha avuto uno svi- rienza nel processo di rivitalizza- so il link: https://www.produzioni- tà che paradossalmente, ma forse lava sloveno, era di Lasiz di Pulfe- luppo virtuoso fantastico, oggi ha zione del piccolo borgo montano dalbasso.com/project/sclavanie/ non tanto, ha ritrovato a casa sua ro, ma quando è andata a vivere a una trentina di abitanti, richiama di Stremiz, mentre Michael Bei- Intanto Davide sta iniziando a e nelle zone confi narie del Friu- Ronchis ha cercato di nascondere turisti soprattutto dal Nord Euro- smann, ricercatore indipendente pensare al suo progetto successi- li. “Stavo ancora frequentando le sue origini, non insegnando la pa, ed è rimasto il paese di sem- e professore presso l’università vo, che riguarderà il Tagliamento. l’accademia quando, per qualche lingua ai fi gli. Mia nonna è morta, pre. Un esempio di come le cose si di Innsbruck, analizza il fenome- (m.o.) mese, sono tornato a casa per fo- oggi non posso chiederle tutte le possono fare.” no del ripopolamento nei piccoli tografare. Ho pensato così a que- cose che vorrei.” Il libro, a proposito di Canebola, borghi montani delle Alpi, in par- sto progetto che vuole rifl ettere Le fotografi e sono state fatte in tiene in esergo alcune parole di ticolare in Svizzera e Francia, e sull’importanza del locale attra- varie località, da Stremiz a Pros- Ado Cont, che tanto ha fatto per la confrontandoli con le problemati- verso una memoria comune. Un Anche l’Unesco assimila il resiano allo sloveno

In questi giorni è apparso sulla ri- al protoslavo (!) ma … allo slove- -Venezia Giulia’ da vent’anni vista Vanity Fair un articolo su Re- no (vedi immagine a fi anco). Anche chiede e riceve contributi previsti sia a fi rma di Ilaria Tuti dal titolo l’Unesco conferma quindi quanto da questa importante legge che, di ‘Identità nascosta’ ove è riportato già da decine di anni è sostenuto fatto, tutela con numerose iniziati- che il resiano è “…un antico idioma da innumerevoli studi scientifi ci e ve anche il resiano. protoslavo dichiarato a rischio di dalla Associazione italiana slavisti. estinzione dall’Unesco.” E non solo. Il Comune di Resia, Subito dopo segue la frase: “Per così come gli altri Comuni inse- questo riconoscimento i resiani riti nel Decreto del Presidente stanno combattendo da anni, assi- della Repubblica Italiana, del 12 milati per errore agli sloveni”. settembre 2007, nel quale è ripor- Dando un’occhiata al sito dell’U- tato l’elenco dei comuni ove viene nesco, alla pagina dell’Atlante delle applicata la legge 38/2001 recante lingue in via di estinzione, trovia- ‘Norme a tutela della minoranza mo sì il resiano, ma non assimilato linguistica slovena della Regione //13 četrtek, 3. junija 2021 šport

È iniziata la Coppa Rally 4. zona Signor vince il Rally Bellunese davanti al friulano Bravi, il valligiano Andrea Chiuch sfi ora il podio di categoria

Grande successo per il 36° Rally coadiuvato da Patrick Bernardi, in gara, anche Andrea Chiuch sotto Bellunese, gara inaugurale della che si è aggiudicato tutte le Ps in i colori della cividalese Forum Iu- Coppa Rally 4. zona, valida anche programma. I campioni italiani lii Historic Club, in coppia con la per il Trofeo R Italian Trophy, il rally WRC 2016 hanno infi lato il navigatrice Elena Sica su Peuge- Trofeo Michelin Zone Rally Cup e quarto assoluto nel Rally Bellune- ot 106. Dopo aver fatto segnare il il Trofeo ACI Vicenza. Centoven- se, stabilito il nuovo record sulla miglior crono nelle prove libere il tuno gli equipaggi iscritti al rally, prova speciale di “Cesio” e porta- pilota valligiano si è subito girato organizzato dalla Tre Cime Promo- to a 30, su 34 disputate, il numero sulla prima prova speciale perden- tor e caratterizzato da 7 tratti cro- delle PS vinte nelle quattro parte- do circa una ventina di secondi. nometrati, concentrati nella zona cipazioni alla gara. Secondo classi- Sempre migliorando via via duran- di Lentiai, in provincia di Bellu- fi cato il friulano Filippo Bravi (in te la gara, e, nonostante qualche no, con arrivi importanti anche da coppia con Enrico Bertoldi), su errore nella scelta delle gomme, Germania e Slovenia (compreso il Hunday i20 del Team di Manzano è riuscito a rimontare, mancando campione nazionale del 2019 Rok “Friulmotor”, terza la coppia Lo- per pochissimi secondi il podio Turk). Le continue variazioni me- visetto - Cracco su Škoda Fabia. Il di categoria e terminando quar- teo di domenica 23 maggio hanno campiona sloveno Turk ha chiuso to. Ottimo risultato anche per il Andrea Chiuch in azione al 36. Rally del Bellunese, corso domenica 23 maggio messo a dura prova tutti i parteci- in quinta posizione. compagno di squadra di Chiuch, panti sulle viscide e tortuose prove Alla competizione ha preso parte, Giuseppe Bortolutti di Faedis, af- su un’uguale vettura e nella stessa Micheletto, in coppia con il navi- speciali. Alla fi ne a trionfare è stato nella classe N2, una delle più com- fi ancato dal navigatore valligiano categoria. Primo posto nalle clas- gatore Riccardo Mele, anche loro Marco Signor su Volkswagen polo, battute e numerose con 22 vetture Franco Codromaz, che ha corso se N2 per il pilota di casa Lorenzo su Peugeot 106. Volley: il San Leonardo tra le migliori quattro Valentina Cernoia del campionato territoriale Under 19 rimane in bianconero

La formazione Under 19 del San Le- no vinto tre sfi de su quattro contro le (25:10; 24:26; 25:8; 25:18) le pari età La Juventus Women, con la vitto- Dopo quattro stagioni alla Juven- onardo è tra le migliori quattro squa- valligiane. Il San Leonardo ha sfi dato della Rojalkennedy Blu di Reana del ria nell’ultima giornata di campio- tus ci sarà il cambio della guida dre del campionato territoriale di ieri, 2 giugno (alla chiusura della re- Rojale. Le valligiane, che nell’ultima nato sull’Inter, è la prima squadra tecnica: alla plurivincente Guari- Udine. Dopo aver chiuso al secondo dazione il risultato della gara non era giornata della regular season - le ul- italiana sia femminile che maschi- no dovrebbe subentrare l’allena- posto il loro percorso nel girone A le ancora noto), in semifi nale la Udine time partite sono in programma il 5 le ad avere concluso il campionato tore australiano Joe Montemurro, valligiane hanno sfi dato nei quarti di Volley che nei quarti ha battuto la Li- giugno - hanno il loro turno di ripo- con ventidue vittorie su altrettan- mister dell’Arsenal, che nella sua fi nale domenica 30 maggio in tra- bertas Martignacco 3:0. Le altre due so, sono ora in attesa di conoscere le te gare disputate. Un record che carriera da giocatore ha vestito sferta il Faedis, squadra che le aveva semifi naliste sono la Villadies che ha proprie avversarie nella seconda fase. resterà o che al massimo potrà es- le maglie del Potenza e del Trevi- precedute nella fase a gironi. Questa superato domenica 30 maggio 3:1 la Questa la classifi ca della prima fase sere eguagliato in futuro. Un vero so. Importante riconferma invece volta però ad avere la meglio è stato il Rojalkennedy Kennedy e la Sangior- del girone C dopo 9 giornate: Metal- e proprio dominio quello delle per quanto riguarda la rosa della San Leonardo che ha superato le pa- gina che ha liquidato 3:0 il Gonars. laser Udine Volley 21; San Leonar- ragazze guidate da Rita Guarino squadra per la prossima stagio- drone di casa 3:2 (23:25; 25:17; 25:19; Le ragazze della Under 15 del San do 15; Aurora Volley Udine Arancio nella Serie A 2020/2021, testimo- ne: la centrocampista Valentina 22:25; 15:9) ed ha così interrotto la Leonardo hanno chiuso invece mer- 12; Factory Volley Cividale 4; Roja- niato dalla realizzazione di set- Cernoia, originaria di Vernassi- serie negativa contro le padrone di coledì 25 maggio la prima fase del lKennedy Blu 2 (S. Leonardo con tantacinque gol (solamente dieci no, continuerà a vestire la maglia casa che nella regular season aveva- campionato, superando in casa 3:1 una gara in più). invece quelli subiti). bianconera. Buone prove dei ciclisti del Gs Azzida ad Aviano e a Torreano: La Valnatisone pronta a partecipare ad alcuni terzi Marco e Davide Venturini, primo posto per Maurizio Inguscio tornei giovanili Ottimi risultati quelli ottenuti dai campionato Triveneto Enduro pro- della gara di Torreano). Nei Junior È un segnale importante della ripresa rappresentanti del Gs Azzida alle seguirà a Bassano del Grappa. Master bravissimi Davide Mizigoi, il via libera, da giugno all’aperto e da gare ciclistiche in programma dome- A Torreano, sul nuovissimo e che purtroppo ha dovuto abbando- luglio al chiuso, alla presenza di pub- nica 30 maggio nella nostra regione. spettacolare tracciato costruito nare per crampi al penultimo giro, blico - con posti a sedere preassegna- Ad Aviano, nella 1^ prova del cam- dal bike team Valchiarò, si è svolta Andrea Micolini e Diego Turco. ti ed il distanziamento interpersona- pionato Triveneto Enduro Marco invece una gara Mtb XC (il numero Nella categoria M1 Mauro Gubana, le di almeno un metro - anche agli Venturini (classe ‘65) si è aggiudi- dei giri del percorso da eff ettuare abituato a tracciati più lunghi, ha eventi ed alle competizioni sportive cato il terzo posto nella categoria era basato sulla categoria). I cicli- comunque fatto un’ottima presta- non considerate d’interesse nazio- M6. Il tracciato enduro mtb pre- sti del Gs Azzida si sono dimostrati zione, mentre tra i M6 un guasto nale. La capienza consentita non può vedeva quattro prove speciali, sci- molto validi e combattivi, andan- meccanico nel giro di prova ha im- essere superiore al 25% del totale ed volose e molto impegnative e, tra do a vincere la categoria M7 con pedito la partecipazione alla gara a in ogni caso il numero massimo di una prova speciale e l’altra, salite Maurizio Inguscio e conquistando Giancarlo Milocco. spettatori non può essere superiore molto toste e lunghe. Prova della un ottimo terzo posto tra i M2 con a mille unità all’aperto e cinquecento diffi coltà del percorso anche i tantis- Davide Venturini (nelle foto in bas- al chiuso. In attesa dei futuri sviluppi simi ritiri. Nel prossimo weekend il so i podii delle categorie M7 e M2 per l’attività calcistica regionale per la stagione 2021/2022, il direttivo sta studiando le riforme dei campionati regionali partendo da quello dell’Ec- cellenza. L’idea sarebbe quella di por- tare in due stagioni i campionati a 18 società, e nella stagione seguente a sedici ritornando quindi al passato. Forse, vista la situazione attuale, bi- sognerà attendere il mese di luglio per avere una visione più concreta. Nel frattempo è ripresa l’attività del calcio giovanile. La Valnatisone ha in programma la partecipazione ad alcuni tornei delle categorie degli Esordienti, Pulcini e Primi calci & Piccoli amici. //14 četrtek, 3. junija 2021 kronaka Naš judje se zaviedajo, de krajevna imena so part naše velike bogatije

Po hišnih imenih, ki jih zbierajo v Sriednjem, smo paršli an na kra- jevna imena, ki so le an part pro- jekta Poti do Vasi. Naš pogovor z Matijam Juracovim, ki zbiera tele podatke, gre napri…

Matia, si nam biu jau, de par te- lem projektu pomaga tudi toja sestra Sara, ona napravja prevo- de (traduzioni)… Ja, za de furešti ljudje zastopejo, zaki an prestor se kliče takuo. Sara preruna ime v angleški, niemški an italijanski izik. Za reč, Ravan se kliče takuo, zak je rauno. Je puno takih primeru, recimo tudi Čelo, Planja, Brieg an takuo napri. Tela imena jih lahko preložeš tudi v tiste izike, an potle, sevieda, Sara dolože tudi druge novice tistega kraja.

Nie lahko spejat tako dielo, tako raziskavo, saj tle par nas je puno puoji, senožet, njiv, hosti … Imaš ražon, nie lahko. Za krajevna imena smo odločil, de bom dielu s pomočjo zemljevidu od katastra (supporto catastale). Za de bo vse kupe buj lahko, smo odločil, de bomo gledal an prepisal imena tistih kraju, ki so buj blizu glavne staze 747, ki je poznana kot Sentie- ro Italia, pru takuo na kosieh, ki so blizu tistih poti (“asse sentieristi- co”), ki jih je malo cajta od tega urediu srienjski kamun… Avanzamento dei lavori nella mappatura dei microtoponimi nel comune di Stregna: qui sopra la zona di Tribil superiore (su gentile concessione di Matia Simoncig - Juracu)

Tiste staze so ble že … videt, kuo so se ujemal adan s te san šu du Varh an tle mi je poviedu reč tuole? De izik, ki ga guormo ga jih, de je gor napisano Gabarje Ja, ankrat ja, pa so ble malomanj drugim, adno ime adan, adno ime malomanj vsa imena Gušto ta na mi an oni, je le tisti, je slovienski (al Habarje) … Se troštam, de pri- vse zaraščene. Srienjski kamun jih te drugi, an hitro se je paršlo do Uratace tih, se puodem pa poguar- izik. Narbuj liep spomin, ki mi bo et ku zaključem uradno tel pro- je očedu, postroju, kjer je korlo, an vsieh imen … Muoreš tudi viedet, jat tudi z drugimi vasnjani. za nimar ostu, so pa ljudje, ki so jekt, bomo imiel cajt poklicat blizu doluožu še table, takuo tisti, ki se de nie lahko po vsieh vaseh ušafat Do seda san na mapi pobarvu kraje mi parskočil na pomuoč. Brez njih vse tiste, ki so nam dal imena, de atu tode sprehajajo, bojo viedli le- dva al tri vasnjane buj par lieteh, ki blizu staze 747, ki gredo od Podsri- niesmo bli mogli spejat tako veliko pregledajo še ankrat za videt, če puo, kje so. Tele staze so tiste od se šele zmislejo na tele imena ... Če ednjega do Svetega Miklavža an an težkuo dielo. san zgrešiu kiek al pa če se zmisle- “Tarbijskih planin” od Sriednjega bi bli nardil tel projekt deset liet od napri do Huma, pruzapru mi manj- jo še kako ime. Tuole zak telo di- do Dolenjega Tarbja, “I sentieri tega, bi bluo vse buj lahko. ka še Klinac, a tudi tle so judje, ki Kuo si paršu do njih? elo nie samuo moje, od Sare, od della grande guerra”, ki v našem na žive vič gor, pa so parpravjeni San poprašu za pomuoč tiste, ki jih Susanne, od Luca Di Giusto (ki je kamunu gre od Dolenjega Tarbja Katere kraje si prepisu do seda mi poviedat vse, kar se zmislejo. poznam an za katere sam viedu, de tehnik telega projekta), pač pa je še do Huma, an še staza, ki gre od an s kuom si se poguoriu? Za kar se tiče te druge staze, san poznajo tela imena. Le oni so mi posebno njih dielo an njih trud. Je Kobilce do Oblice an Dugega, do Začeu sem v Dolenjim Tarbju, tle prepisu imena vsieh kraju blizu poviedal an za druge vasnjane, ki pru, de oni povedo zadnjo besiedo. Duškega malna. Tele staze so na so mi poviedal imena Bepič Po- staze Tarbijskih planin, tuole pri- bi mi mogli pomagat. Anta magar rata, de pridejo blizu kako vižo vezane na stazo Italija. ličnjaku, Pierino Muhaju an muoj de reč od Sriednjega do Dolenjega še drugi domačini, ki čejo poviedat Sevieda, potle če zaviem še za dru- tata Franco (Franketo Juracu). Tarbja, pru takuo an velik part Pre- Anta? kiek, doluožt, postrojit … ja, tuole ga krajevna imena, jih doložem. Muoj tata mi je pomagu tudi v Sri- serja, ki na spada pod obedno telih Anta san ganjen, kakuo mi zves- bi bluo zaries lepuo an pru. San začeu du Sriednjem an v Do- ednjem, tle bom vprašu še Miha glavnih stazi, pa se lepuo poveže tuo pomagajo. Na začetku, takuo lenjim Tarbju, na pomuoč so mi Bernadovega; du Podsriednjem mi z Dolenjim Tarbjam an z Varham. ki san ti jau, so se bal, de zgrešjo Kaj se troštaš? parskočil, glih ku za hišna imena, je do seda poviedu imena Luigino Mi manjka tist kos našega kamuna, kiek, de mi na bojo znal poviedat De če na utegnemo že tel krat po- naši domačini. Kozličju, pa tudi tle mi parskoče- ki gre od Kobilce do Duškega mal- … pa je šlo takuo napri, de je ratalo krit vse centine naše zemlje z ime- Za hišna imena je bluo buj lahko, jo še drugi vasnjani na pomuoč; v na, an greben, ki gre od Gorenjega za vse ku na liepa igra, ku kiek po- nom, nam rata pa drugi krat, de zak jih nucamo šele, za krajevna Preserju sta mi poviedala imena Tarbja do Ravnega, an potle dol sebnega, ki na dielajo samuo za se utegnemo spejat še an tak podoban pa, takuo ki san ti biu že jau, je buj Albino an Adriano, Meliunjakova, pruot do Podguore. pač pa za vso skupnost, za vse nas. projekt za narest vse do konca. težkuo… je velik trud, a tudi veli- tudi tle mi povie še kiek kak drug Vsi se zaviedajo, de vse tuole je njih Se troštan, de ljudje, ki pridejo tle ka sodisfacjon, zadoščenje. Vičkrat vasnjan. Preserjan an Sriednjan so Kaj ti je narbuj všeč od tele razi- velika bogatija an de s telim dielam h nam na počitnice, se “utopjo” v rata, de ljudje, s katerimi guorim, mi pomagal tudi za imena kraju skave, od telega diela? na puode v pozabo, pač pa ostane naše življenje, de spoznajo nas an nieso vajeni nucat zemljevidu (car- blizu Černeč, saj tela vas stoji pru Puno reči … Lepuo je videt, kuo je za nimar an za tiste, ki pridejo zad naše kraje za tiste, kar so, de bojo te geografi che), na začektu so v miez telih dvieh. Tudi par Černe- na zemljevidu nimar vič pobarva- za nam. viedli, de naše senožeta, njive, težavah, zak nečejo zgrešit, nečejo čah mi parskočejo na pomuoč še nih kraju z imeni. Druga liepa rieč Anta je lepuo, de magar potle, ki hosti imajo no ime an de si bojo poviedat ime, če nieso pru šigurni, drugi judje, ki na žive vič atu, pa se je, de je puno krajevnih imen, ki se si že biu par njih, te pokličejo tist tisto ime za nimar zapomnil, de de je te pravo. Se boje, de spomin šele zmislejo na nekatera krajevna ponavljajo po vaseh. Na koncu, kar dan potle al pa še buj napri za ti bojo viedli, kero je, de bo živo tudi nie pru čist, še posebno za kar se imena, še posebno tista od kraju s pomočjo Sare nardimo zaključno reč, de so se zmislili an na druga deleč tle odtuod … tiče tiste kraje, kamar se na hode buj blizu vasi. Potle sem šu v Gnji- poročilo, “relazione fi nale”, na- imena. Je lepuo, kar pridem v njih Se troštan, de manjku za kar se tiče vič. Lepuo je videt, kuo se poma- duco an tle sta mi puno poviedala pišemo tudi kikrat se le tisto ime hišo an imajo že napisana imena hišna imena, posnamemo vasnja- gajo med sabo … Ja, zak za vsako Adriano Kulažu an Renato Kalutu. ponavlja. Trecja rieč je, de je lepuo kraju; je lepuo, de vič ku kajšan ve- ne, de nam jih oni povedo, takuo vas, za vsak kraj, sem poštudieru V Gorenjim Tarbju sta mi pomagala odkrit krajevna imena drugega tegne uon vse karte od katastra, ki de na ostanejo samuo na karti, pač poprašat manjku dva, ki v tisti vasi Sergio Fejcu an Albino Puhu. Po- partnerja telega projeka, občine jih ima doma, za ti jih pokazat. Na pa de se bo čulo njih ime do veko- žive. Tudi par tem covid nie puno misli, de teli štierje so mi “pokril” Kanal ob Soči, ki je na drugim kra- njih vidiš kos zemlje s številko, pa maj … parpomagu, saj so bli taki cajti, de tarkaj kraju, de smo paršli davje do ju meje: za kar mi je dano viedet, tudi že ime napisano, magar zgre- (d.l.) ljudje se nieso mogli srečat, pa na gorenjega konca Idarske doline, ki an part naših an njih krajevnih šeno, pa ime je tisto … jih na briga, (konac) koncu je šlo an je bluo pru lepuo spada pod srienjski kamun! Potle imen je kompanjanih. Kaj pride de je napisano foglio 13 n 256, bri- //15 četrtek, 3. junija 2021 kronaka novi matajur Tednik slovencev videmske pokrajine Gaspuod Alexandre je že pokazu odpartost do slovienske besiede Odgovorni urednik: Michele Obit Izdaja: Zadruga Soc. Coop Od sabote, 29. maja, je gaspuod zu nieko odpartost do slovienske- dravila Fabrizio Floreancig v imenu jau, “de me je pošju v tele posebne NOVI MATAJUR Alexandre Fontaine nou famoštar ga izika an slovienske kulture, kar župnijskega pastornalnega svieta an preliepe kraje, da se bomo obo- Predsednik zadruge: Rudi Pavšič za Špietar, Arbeč, Brišča an Lan- malo krat se je čulo iz njega ust. an špietarski župan Mariano Zuf- gatili dan z drugim an de bomo Fotostavek in tisk: dar. Na njega novi poti kot famo- “Vsak lahko moli v suojim iziku, ferli. Na koncu je nou gaspuod kupe dokazali tiste, kar je pravu EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste štar v telem kraju ga je v špietarski tudi po sloviensko, važno pa je, da parvo po talijansko poviedu, de ga Svet Pavel: de imamo adnega sa- cierkvi sparjeu videnski nadškof vse postane nieka harmonija,” je čaka zahtevna pot, ki pa jo bo trie- mega Gaspuoda, adno samo viero, Redazione: Ulica Ristori, 28 Andrea Bruno Mazzocato, z njim med drugim jau. Lohni so nucale ba prehodit vsi kupe, brez kultur- adan sam karst, adnega samega 33043 Čedad/Cividale so bli tudi drugi duhovniki, med pisma, ki jih je nadškof prejeu, pot- nih delitev. Na koncu je pa prebrau Boga an Očeta.” Tel. o432-731190 njimi monsinjor Marino Qualizza lé ki so v Kanalski dolini prepovie- nieke besiede - an je trieba reč, zlo Fax o432-730462 an gaspuod Božo Zuanella. dal piet po sloviensko v cierkvi. dobro - po sloviensko. “Gaspuod E-mail: [email protected] V suojih besiedah je nadškof poka- Na maši sta novega famoštra poz- mi je nardiu šenk,” je med drugim [email protected]

Oblikovanje: Elena Guglielmotti

Reg. Tribunale di Udine n.28/92

Il Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 70/2017 e regionali di cui alla Legge 26/2007

Naročnina - Abbonamento Italija: 40€ Evropa: 45€ Amerika (z letalsko pošto): 62€ Avstralija (z letalsko pošto): 65€ Spletna izdaja v formatu PDF: 18€

ZA ITALIJO/DALL’ITALIA Poštni tekoči račun Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331

Bančni tekoči račun Conto corrente bancario IBAN: IT 49 J 01030 12300 000061179770

IZ TUJINE/DALL’ESTERO plačilo pri pagamento presso: MONTE DEI PASCHI DI SIENA IBAN: IT 49 J 01030 12300 000061179770 SWIFT:PASCITMMUDI

Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG

Včlanjen v USPI Associato all’USPI

Foto: Oddo Lesizza Oglaševanje/Pubblicità: Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Jure, dobrodošeu med nam! Sede/Sedež: /Gorica, via/ul. Malta, 6 Plavi fl ok na vrateh urada na dvo- Mali Jure, ne se bat, kar Petra bo v Filiale/Podružnica: Trieste/Trst, jezični šuoli v Špietre oznanja že vartace an te na bo mogla varvat, via/ul. Montecchi, 6 vič cajta, de se je rodiu an poberin, parskočejo na pomuoč noni Majda Jure. Njega mama je Cecilia Blasu- an Joško na Livku, noni Daniela an Email: [email protected] tig - Cilija Perinova iz Hrastovi- Luca v Hrastovijem, bižnone Silvia, T: +39. 0481.32879 jega, ki na teli šuoli diela. Tata je le v teli vasi, an Rina pa v Podarju. Prezzi pubblicità/Cene oglasov: Jani Skočir z Livka. Janiju smo par- Za toje rojstvo se veseljo stric Modulo/Modul (48x28 mm): 20€ šenkali, de nam je “ukradu” adno Miha an teta Irena z Livka, teta Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40€ našo čečo an jo peju tle od duoma Marianna v Hrastovijem, bratran- na , zak je velik parjateu naše ca tvoje mame Mirko an Ivan, vsa Benečije, ima puno parjatelju tle žlahta an številni parjatelji, ki jih Strani kronake so posvečene par nas tode an že puno liet gode z toja mama an tuoj tata imata, an bralcem, če želite objaviti našimi bendi. Vičkrat smo ga vidli še dvojezična šuola Pavel Petričič KD REČAN vaše novice, jih lahko pošljete an poslušal tudi na Liesah, kar je an Beneško gledališče, kjer se vsi Kd Rečan Aldo Klodič je med tis- po majlu na naslov: Senjam beneške piesmi. troštajo, de mama se hitro uarne timi, ki lahko dobijo 2‰. Za pri- [email protected] Mali Jure, ki se je rodiu 29. aprila, je igrat. spevat je treba vključiti v davčno ali pokličite na številko: v družini ušafu tudi sestrico Petro, ki Srečno življenje, Jure … an veseu napoved (dichiarazione dei red- 0432 731190 glih včera, srieda, 2. junija, je dopun- rojstni dan, Petra. diti) davčno številko društva: cf la tri lieta an bo že hodila v vartac. 80014470308. //16 četrtek, 3. junija 2021 koledar Kultura, izleti & ... Approfondimento/Poglobitev Fotografska razstava “Same misli” V Slovenskem kulturnem domu predstavitvi Rokovanje kultur Margherite Trusgnach v petek, 4. junija, v Gorici v petek, 4. junija, v Špetru pesniških zbirk Mihe Obita in Antonelle Bukovaz

V sklopu praznovanja svoje 40-le- KD Ivan Trinko bo v sodelovanju z V Slovenskem kulturnem domu v tnice delovanja bodo ob 16.30 v Inštitutom za slovensko kulturo in Špetru pripravlja Inštitut za slo- spodnjem fojerju galerije Kultur- društvom Robida v Slovenskem kul- vensko kulturo v sodelovanju z nega doma v Gorici predstavili turnem domu predstavilo pesniško društvom Robida niz pesniških mednarodno fotografsko razstavo zbirko Margherite Trusgnach »Same srečanj, ki ga bo vodila Vida Rucli. »Rokovanje kultur – La cultura misli«. Za grafi čno oblikovanje in ris- Prva na vrsti bo v petek, 11. juni- in una stretta di mano – Culture be je poskrbela Elena Rucli. ja, ob 18. uri predstavitev zadnje in t’une strete di man«, na kate- Začetek ob 18. uri, sodelovali bodo pesniške zbirke Mihe Obita z nas- ri sodeluje 21 fotografov iz naše tudi Maurizio Mattiuzza, Franco lovom “La balena e le foglie”, ki je dežele in sosednjih držav in ki bo Giordani in Davide Clodig. izšla leta 2019 pri založbi Qudum odprta do konca junija. V zgor- in ki vsebuje pesmi tako v itali- njem fojerju Kulturnega doma pa janščini kot v slovenskem nare- bo na ogled razstava goriškega Le cascate čju iz Nadiških dolin. Za glasbeno fotografa Borisa Prinčiča, ki del Rio Gorgons spremljavo bo na tem pesniškem nosi naslov »Odtenki 40-letne- sabato 12 giugno večeru poskrbel Sandro Carta. ga delovanja Kulturnega doma v Teden kasneje, in sicer v petek, 18. Gorici«. Na odprtju bodo o raz- Wild Routes propone un'escursione junija, vedno ob 18. uri pa bo Vida stavah spregovorili predsednik guidata di tre ore nella valle del Rio Rucli predstavila zbirko Antonelle goriškega Kulturnega doma Igor Gorgons nel territorio di Taipana. Ri- Bukovaz “casadolcecasa - domlju- Komel, predsednik goriškega trovo alle 15. Prenotazione obbligato- bidom”, ki je letos izšla pri založbi zar, Veronika Simoniti, Dušanka pa bogatijo tudi risbe same bene- fotokluba »Skupina 75« Silvan ria entro le ore 18 dell'11 giugno. Miraggi. Besedila so v italijanšči- Zabukovec, Alenka Jovanovski in ške avtorice. Pittoli in fotograf Joško Prinčič. Per informazioni: [email protected] ni in v slovenskem prevodu - za Marko Ipavec -, publikacijo, ki je prevode so poskrbeli Monika La- nastajala med leti 2012 in 2020, Naïf spomini na glažu Clare Lapanja do konca vošta v Beneški galeriji

V Beneški galeriji v Špietre je do na glaž, zatuo de bi združila risbo Za glasbeni moment je na odpar- 31. vošta - vsak dan od 10. do 13. an žive barve, ki gor na glažu imajo tju razstave poskarbeu mladi Dan an od 14. do 18. ure - na ogled li- posebno intenzivnost. Skočir, ki se uči igrat ramoniko kovna razstava umetnice Clare La- Natuo je parnesla suoj pozdrav pri Glasbeni matici s profesorjem panja z naslovom ‘Naïf spomini’. direktorica Tolminskega muzeja Fulviom Jurinčičem. Njen ocja je biu s Slapa ob Idrijci, Damjana Fortunat Černilogar, go mama iz Roč na Tolminskem, ona mez umetnico in nje diela pa je pa je skor cielo življenje bla v Hu- buj natančno spreguorila Nataša minu (Gemona), kjer šele živi. Kovšca, ki je tud napisala kritiko Razstavo, ki je organizana v sode- v katalogu razstave, ki jo je izdau lovanju s Tolminskim muzejem, so Tolminski muzej. odparli v četartak, 27. maja. Ama- V slikah umetnice, je poviedala, se tersko slikarko je predstavu pred- zapoznata predvsiem dva motiva: sednik Društva beneških umetni- panorame domačega miesta Hu- kov Giacinto Jussa, ki je predvsiem min an mačka. Pogostu pa Clara poviedu, kere so značilnosti na- Lapanja upodablja tudi kraje, od ivnega slikarstva an predstavu koder parhajata nje starša an ka- posebno tehniko, ki jo nuca Clara mor se tudi ona sama nimar zves- Lapanja: slikanje z oljnimi barvami tuo vrača.

MIEDIHI V BENEČIJI

Dreka Sovodnja Za vse tiste bunike al pa ljudi, ki imajo Špeter posebne težave an na morejo iti sami doh. Stefano Qualizza doh. Stefano Qualizza doh. Stefano Qualizza do špitala “za prelieve”, je na razpolago 339 1964294, [email protected] 339 1964294, [email protected] 339 1964294, [email protected] Sauodnja: v sriedo od 8.30 do 9.30 “servizio infermieristico”. Špietar: v torak od 9.00 do 13.00 (tudi Dreka: v petak od 8.30 do 9.00 Il dispensario farmaceutico della dott. tel. 0432 708614 tajnica, segretaria); an v četartak od 15. D’Alessandro è aperto nell’orario di ricevi- Pridejo oni na vaš duom. do 19. ure, z apuntamentam (tudi tajni- Podbonesec doh. Elisa Sittaro mento dell’ambulatorio. ca). Za se naročit za pregled al pa za ri- Dežurne lekarne 377 9690175 cete kor poklicat na 324/5307488 Farmacie di turno Podbuniesac: v pandiejak od 16.00 Svet Lenart Od 4. do 10. junija doh. Stefano Qualizza doh. Daniela Marinigh do 19.00; v sredo od 9.00 do 12.00 Čedad (Minisini) ▶ 0432 – 731175 0432 727694 339 1964294, [email protected] Podbuniesac ▶ 0432 - 726150 Gorenja Miersa: v pandiejak Špietar: v pandiejak, torak an četartak Srednje Čenta (Mugani) ▶ 0432 – 785330 doh. Stefano Qualizza od 9.30 do 13.00 ure (tudi tajnica, od 8.30 do 11.30; v sriedo an petak Rezija ▶ 0433 – 53004 od 16.00 do 19.00 339 1964294, [email protected] segretaria); v sriedo od 15.00 do 18.00; Sriednje: v pandiejak od 8.30 do 9.00 v petak od 11.15 do 13.00 Cepljenje proti covidu-19 (z apuntamentam, tudi tajnica) Od donas, 3. junija, se morejo an v naši Pediatra (z apuntamentam) Za se naročit za pregled al pa za ricete daželi naročit na ciepljenje pruot covidu-19 doh. Flavia Principato Grmek kor poklicat na 324/5307488 vsi ljudje, stari vsaj 16 liet. Kor poklicat na 0432 727910 - 339 8466355 doh. Stefano Qualizza 0434 223522 al pa iti na CUP al v lekarne, Špietar: v pandiejak, torak an četartak 339 1964294, [email protected] doh. Elisa Sittaro 377 9690175 ki nudijo telo storitev. Na vojo je tud od 15.30 do 18.30; v sriedo an petak Hlocje: v sriedo od 10.00 do 11.00 [email protected] deželna spletna aplikacija (https://vacci- od 9.30 do 12.30 Gorenja Miersa: v torek od 9.00 do nazioni-anticovid19.sanita.fvg.it/preno- 13.00; v četartak od 14.00 do 17.00; v tazione). petak od 9.00 do 11.00