dr. Peter Verlič: Poslančev pogled na aktualno dogajanje stran 3

Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXV - januar - februar / 1 - 2 / 2010

O kom/čem pišemo? Zveza kulturnih društev Grosuplje, Elko Univerza za tretje življenjsko obdobje, Hudorovac Turistično društvo Kopanj in izvoljen za Kulturno društvo Račna romskega svetnika vabijo na 4. POHOD v občinski svet PO PREŠERNOVI POTI GROSUPLJE - KOPANJ v ponedeljek, 8. 2. 2010, ob 8.00 stran 11 pred Kulturnim domom Grosuplje.

Smučarski skoki, teki in Ob 10.30 bo v cerkvi na Kopanju kulturni program. nordijska kombinacija v Čušperku Tečaj nordijske hoje na UTŽO Grosuplje

nadaljevanje na strani 70 stran 72 2 oglasi Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi iz državnega zbora 3 Poslančev pogled na aktualno dogajanje Občine Grosuplje pa se še vedno dotika tudi pri Muljavi …). Glede na tradicionalno novela zakona o lokalni samoupravi, ki je nomadski način življenja Romov (ki je bilo občini uzakonila volitve romskega svetnika. v tem obdobju še izrazitejše) se zastavlja Zakon, ki ga je v Državnem zboru podprla tudi vprašanje, ali so sedanji Romi v občini koalicija SD, Zares, LDS in Desus, glasovanje Grosuplje dejansko člani tedaj popisanih pa obstruirala SDS, je predmet ustavne družin. Tudi glede časovnega okvira bivanja presoje, saj pri določitvi občin, ki morajo najbrž sledi, da bivanja od leta 1964 ne imeti romskega svetnika, ni upoštevan more izpolniti kriterija avtohtone poselitve. kriterij avtohtonosti. V medijih sem zasledil novico, da naj bi V Državnem zboru je bilo živahno. Potem, Občina Grosuplje ima blizu 20.000 župan Ljubljane Jankovič razmišljal o ko Vlada Boruta Pahorja ne more in ne prebivalcev, od katerih je približno 13.000 prodaji primestnega potniškega prometa, more izdelati izhodne strategije iz krize, je volilnih upravičencev. Da v občini živi saj naj bi mu ta dejavnost prinašala izgubo, na izredni seji svojih 73 konkretnih ukrepov zgolj maloštevilna romska skupnost ker so primestne občine, razen Brezovice, za izhod iz krize predstavila naša poslanska priča podatek, da se je v volilni imenik zavrnile sofinanciranje linij. Ne nazdanje skupina SDS. Skupni imenovalec protikriznih za volitve romskega svetnika, vpisalo lahko takšno razmišljanje privede tudi do ukrepov je zajet kar v naslovu dokumenta »Boj zgolj 41 Romov (podatek Državne volilne ukinitve primestnega avtobusa iz Ljubljane proti krizi je boj za delovna mesta«. Osnovni komisije), kar kaže na to, da romska v Grosuplje. Novica je zanimiva tudi zato, poudarek je, da mora država gospodarstvu skupnost na tem območju ni avtohtona, niti ker je naša poslanska skupina SDS konec z različnimi olajšavami omogočiti, da bo ni zgodovinsko ali tradicionalno naseljena prejšnjega leta na moj predlog vložila v lahko zadihalo in postalo konkurenčno in skupnost. Na podlagi izsledkov znanstvene Državni zbor pobudo za spremembo Zakona omogočilo nova delovna mesta. Vendar monografije, ki na podlagi pisnih virov o prevozih v cestnem prometu, ki občinam pa nič ne pomaga, če ne bo vlada omejila dokaj natančno sledi gibanju in poselitvi dopušča več svobode pri oblikovanju javne porabe, zato naši protikrizni ukrepi Romov v Sloveniji tudi za več sto let v mestnega prometa, rešitev pa bi omogočila predlagajo zakonsko predpisano omejitev zgodovino, je ugotovljeno, da je manjša tudi vpeljavo mestnega prometa. Upam, javne porabe, vezano na določen odstotek skupina sedeminštiridesetih Romov v da bom kmalu prejel tudi odgovor občine bruto domačega proizvoda. Ni sprejemljivo, nekdanji občini Grosuplje prvič navedena na postavljeno vprašanje in pobudo v da bi vlada skozi državni proračun trošila šele ob popisu leta 1964. Iz podatkov Občinskem svetu, da bi po vzoru Škofljice enako, kot da krize ni. Veliko bi Pahor storil pa nedvoumno izhaja, da je ta skupina razmislila o podaljšanju kraka linije že s tem, če bi pričel z zmanjševanjem Romov živela predvsem v naseljih, ki se po mestnega avtobusa številka 3 od Litostroja števila javnih uslužbencev. Verjetno se vsi še razdružitvi nekdanje občine Grosuplje na tri proti Grosupljemu. spomnimo njegove izjave, da bi lahko preživel občine, ne nahajajo več v občini Grosuplje s 50 % manj javnih uslužbencev. (npr.: Gabrje pri Stični, Gozd pri Krki, Gozd Dr. Peter Verlič

Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi

Sprememb in dopolnitev prostorskih občinskega prostorskega plana ter Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 sestavin dolgoročnega in srednje- Sprememb in dopolnitev PUP-a se Grosuplje, v pritličju, v času uradnih ur. ročnega plana Občine Grosuplje za nanaša na naselje Grosuplje – območje obdobje 1996 – 2000, (Uradni list RS, med Adamičevo cesto in železnico, 3. Način dajanja mnenj in pripomb št. 3/97, 57/98, 70/98, 21/01, 100/02, opredeljeno trenutno kot drugo območje javnosti ter rok za njihovo posredovanje 111/03, 124/03, 87/04 in 136/04) (v kmetijskih zemljišč, parc. št. 401/2, Pripombe, predloge in mnenja nadaljevanju Spremembe in dopolnitve 403/5, 403/8, 401/3, 402/1 ter 1227/1, k Spremembam in dopolnitvam občinskega prostorskega plana) ter 1228/1, 1228/2, 1229, 1231/1 in 1232 občinskega prostorskega plana Sprememb in dopolnitev prostorsko vse k.o. Grosuplje naselje ter morebitna ter Spremembam in dopolnitvam ureditvenih pogojev – Generalni PUP z njimi neposredno povezana zemljišča PUP-a lahko javnost podaja pisno Občine Grosuplje za PPC I/1 – I/9, (Uradni potrebna za funkcioniranje območja. na naslov: Občina Grosuplje, list RS, št. 118/05, 75/06, 5/07, 34/07, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, s 115/07, 90/08, 94/08) (v nadaljevanju 2. Kraj in čas javne razgrnitve pripisom Spremembe in dopolnitve Spremembe in dopolnitve PUP-a). Javna razgrnitev Sprememb in dopolnitev plana in PUP-a (Brvace) ali v knjigo občinskega prostorskega plana ter pripomb v času javne razgrnitve. 1. Navedba vseh zemljiških parcel, Sprememb in dopolnitev PUP-a bo katerih namenska raba se spreminja potekala v času od 22. januarja do vključno Župan občine Grosuplje Območje Sprememb in dopolnitev 23. februarja 2010, v prostorih Občine Janez Lesjak 4 korak za grosupeljske odmeve Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 Nekaj o pravilih delovanja časopisa Ker se je v zadnjem času nabralo kar nekaj vprašanj v zvezi z delovanjem časopisa in ker je letošnje leto spet volilno leto, je prav, »da osvežimo« nekoliko tudi pravila o delovanju časopisa, da ne bo toliko nepotrebnih dilem, pa ne nazadnje tudi izgovorov, ko se izkaže, da pa vendarle nekateri precej po svoje razumejo možnosti za sodelovanje s časopisom. Sicer je medijska scena na splošno zares precej zmedena v naši državi in si jo zato najbrž razume vsak po svoje. Kljub temu poizkusimo nanizati, kaj imamo v zvezi s pravili na voljo!

Jože Miklič, odgovorni urednik spolne ali drugi neenakopravnosti, k nasilju Zahtevo za popravek je priporočljivo poslati Kaj pravi Zakon in vojni ter izzivanje narodnega, rasnega, po priporočeni pošti na naslov uredništva verskega, spolnega ali drugega sovraštva in najpozneje v 30 dneh od objave članka, na nestrpnosti. katerega se zahteva nanaša. Objavo lahko o medijih? 18. člen pa govori, da mora vsak medij imeti zavrnemo, če ne boste spoštovali navodil Zakon o medijih med drugim določa, kaj odgovornega urednika, ki ga imenuje in oziroma zahtev iz veljavne zakonodaje. Vaš smo dolžni objavljati v časopisu in kaj ne. razrešuje izdajatelj v skladu s tem zakonom in popravek oz. prikaz nasprotnih dejstev ali Zato naj na hitro naštejem le nekaj bistvenih svojim temeljnim pravnim aktom. Odgovorni odgovor bomo objavili najpozneje v drugi poudarkov iz členov, ki se nekaterim bralcem urednik odgovarja za uresničevanje pro- izdaji časopisa po prejemu besedila. pojavljajo kot dileme in najbrž niso teh gramske zasnove ter opravlja druge naloge, zakonskih določil nikoli brali. določene s temeljnim pravnim aktom izda- V 5. členu zakon govori, da morajo javni mediji In dodajmo še nekaj jatelja. Odgovorni urednik odgovarja za vsako registrirani v Sloveniji in morajo uporabljati objavljeno informacijo. primerov iz prakse! slovenski jezik (izjeme so le mediji, ki se Vsi ostali sodelujoči pri časopisu so razširjajo tudi v tujino, in še v nekaterih za Prav na tej podlagi je bilo napisanih nekaj operativno ali posvetovalno telo, ki se morajo nas manj pomembnih okoliščinah). pripomb oziroma odmevov in popravkov, držati pravil v zvezi s pogodbami oziroma 6. člen, ki govori o dejavnosti medijev, ki pa so bili tudi objavljeni. Nekaj pa je bilo obveznostmi, ki so jih dobili ob imenovanjih. pravi, da le-ta temelji na svobodi izražanja, izrečenih osebno, po telefonu ali po e-pošti, Pri tem je treba vedeti, da je ustanovitelj nedotakljivosti in varstvu človekove vendar take objavimo le, če jih pobudniki časopisa Grosupeljski odmevi Občina potem zapišejo na papir. osebnosti in dostojanstva, na svobodnem Grosuplje, torej nas Občinski svet Občine Sem ter tja se je zgodilo tudi to, da so pretoku in-formacij in odprtosti medijev Grosuplje in nadzorni odbor tudi neposredno nekateri napisali samoiniciativno neko kritiko za različna mnenja, prepričanja in za nadzirata. brez razloga kot ga navaja zako-nodaja za raznolike vsebine, na avtonomnosti popravek ali odgovor, ki bi ga predhodno urednikov, novinarjev in drugih avtorjev sprožili v uredništvu časopisa. Tak prispevek pri ustvarjanju programskih vsebin v Kako, kdaj in kam poslati v uredništvu razumemo kot kritiko na skladu s programskimi zasnovami in popravek ali odgovor? posledice delovanja nekoga ali določene profesionalnimi kodeksi ter na osebni (organizirane) skupine občanov. O takih odgovornosti novinarjev oziroma drugih Po zakonu o medijih se lahko na članek objavah se predhodno posvetujemo na sejah avtorjev prispevkov in urednikov za ali prispevek odzovejo bralci na dva načina: s popravkom ali odgovorom. ured-niškega odbora, za dokončno odločitev o posledice njihovega dela. objavi pa je pristojen odgovorni urednik. Med zelo pomembnimi členi v tem zakonu je Popravek je zanikanje oz. popravljanje napačnih dejstev. oz. prikaz drugih Razne »na hitro nametane nasvete« raznih tudi 8. člen, ki govori o prepovedi razširjanja piscev pa vseeno resno obravnavamo na in spodbujanja narodne, rasne, verske, nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerim se z argumenti izpodbija oziroma bistveno predhodnih rednih sejah uredniškega od- dopolnjuje navedbe v prvotno objavljenem bora, vendar se običajno izkaže, da ne besedilu. Z odgovorom se navedbe o sodijo za objavo, ampak mnoge pripombe dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji med njimi skrivajo prav elemente, ki jih tudi z dokazljivimi navedbami zanikajo, bistveno zakon prepoveduje za objavo. popravljajo ali bistveno dopolnjujejo. Be- sedila teh popravkov objavljamo v rubriki Odmevi na notranjih straneh časopisa. Pa še nekaj o Popravek, oz. prikaz nasprotnih dejstev ali odgovor morate dodati na papirju in na občinskih pravilih! njem navesti: Iz ravnokar navedenih razlogov se najdejo - naslov članka, na katerega se nanaša tudi taki, ki nam radi »svetujejo«, kaj bi smeli vaše besedilo, in kaj ne objavljati v občinskem časopisu. Tu - datum objave članka, na katerega se je treba jasno povedati, kaj nam narekuje nanaša popravek ali odgovor, tudi statut ustanovitelja. Prav na 30. seji - naslov popravka, prikaza nasprotnih Občinskega sveta Občine Grosuplje 23. dejstev ali odgovora (v nasprotnem primeru decembra 2009 je bil sprejet tudi popravljen ga določi pooblaščena oseba uredništva), Statut občine Grosuplje, ki nam tako poleg - svoj podpis, za pravno osebo pa podpis osnovnega Zakona o medijih določa tudi odgovorne osebe za stike z javnostjo in še osnovna pravila delovanja odgovornega dodan žig, urednika in uredniškega odbora. V statutu - svoj poln naslov in telefonsko številko (za je v poglavju 2.2. Občinsko glasilo navedeno takojšnjo razrešitev morebitnih nejasnosti). naslednje (citiram dobesedno): januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi korak za grosupeljske odmeve 5

31. člen predlaga odgovorni urednik izmed članov Občinsko glasilo ima odgovornega urednika uredniškega odbora, potrdi uredniški odbor in šestčlanski uredniški odbor, katerih na eni izmed prvih sej uredniškega odbora. mandatna doba traja štiri leta. Odgovornega urednika po njegovem poob- Odgovorni urednik se izbere na podlagi lastilu, ali v času njegove daljše napovedane javnega razpisa, v katerem se določijo razpisni ali nenapovedane odsotnosti (več kot 14 dni), pogoji. nadomešča namestnik odgovornega urednika. Kandidat mora v prijavi na razpis oddati Odgovorni urednik, namestnik in člani programsko zasnovo v kompletu z grafično uredniškega odbora opravljajo to funkcijo ne- zasnovo, pripravo in tiskom časopisa ter s poklicno. finančnim in terminskim načrtom časopisa. Uredniški odbor lahko sklepa, če so na seji Po pregledu prispelih ponudb in morebitnem prisotni odgovorni urednik, ali skladno s razgovoru s kandidati Komisija za mandatna tretjim odstavkom tega člena njegov na- vprašanja, volitve in imenovanja predlaga mestnik, ter trije člani uredniškega odbora. občinskemu svetu, da imenuje izbranega kandidata. Odlok o ustanovitvi Odgovornega urednika imenuje in razrešuje lokalnega časopisa občinski svet. Poleg občinskega statuta je od 15. 11. 2002 v 32. člen veljavi tudi popravljen Odlok o ustanovitvi in Odgovorni urednik predlaga člane ured- izdajanju lokalnega časopisa Grosupeljski niškega odbora Komisiji za mandatna vpra- odmevi. Ker pa je v tem odloku tudi nekaj šanja, volitve in imenovanja, katere na predlog nelogičnih določil, upam, da ga bodo pravni komisije imenuje občinski svet. strokovnjaki in pristojna komisija popravili in Je pa pri tem verjetno še en problem. Ker Novi uredniški odbor z odgovornim urednikom ga dali občinskim svetnikom v sprejem. Pri se v javnosti že kar nekaj časa govori tudi o začne z delom šele, ko ga imenuje občinski vsem tem bodejo v oči napačno oblikovana spremembah veljavnega zakona o medijih, bo svet. Do tega trenutka naloge opravlja stari določila v 10. členu, ki so celo v nasprotju z najbrž smiselno (in racionalno), da se odlok uredniški odbor. veljavnim zakonom. Zaradi tega se že ves čas o ustanovitvi časopisa popravi po sprejetju Namestnika odgovornega urednika, ki ga v uredništvu držimo določil veljavnega zakona. novega zakona o medijih. Nekateri se odzivajo - vendar - na koga in kaj! V lanskem letu smo na uredništvo prejeli nekateri, ki jih je zbodlo pisanje o problematiki o bistvenih vzrokih za to in podobne tudi nekaj takih odzivov in komentarjev oziroma o razmerah v Sloveniji (in v občini tragedije. V nekaterih elementih na teh bralcev, ki niso ustrezali zahtevani zako- Grosuplje!) 20 let po padcu berlinskega zidu proslavah zato prav oni sejejo razdor z nodaji, vendar smo jih zaradi uredniške ter sedanji gospodarski (in moralni) krizi. enostranskim prikazovanjem medvojne pluralnosti vseeno večino objavili. Slednja tudi v občini Grosuplje ni nič manjša, in povojne zgodovine. Ali pa se zagovorni- Med takimi odzivi jih je bilo oddanih nekaj le na prvi pogled ni morda tako očitna. ki nekdanjega komunističnega režima, na občinsko problematiko otroškega var- Nekateri pisci teh odzivov pa gredo celo tako ki je povzročil pravi holokavst (tudi!) v stva in moj poizkus predstavitve, kako daleč, da bi najraje uredniku kar prepovedali slovenski zgodovini, morda sklicujejo drago plačujemo današnji sistem otroškega avtorske prispevke in pisati komentarje (glej na nedostopnost udbovskih in ostalih varstva iz občinskega proračuna. Ne bi rad odlok o ustanovitvi časopisa!) ter bi najraje kar političnih arhivov, ki so nastali pred 17. pogreval stare juhe, vendar tisti, ki so jo oni od doma narekovali, kaj naj bo v časopisu 5. 1990? Dokazov (sklepov, odločb... pri- zakuhali, že vedo, za kaj gre. Pri tem pa objavljeno in kaj ne. Zanje niso pomembna čevanj) in grobišč je dovolj. najbrž niso Jože Miklič ali pa Grosupeljski nobena veljavna pravila ali zakonodaja, še V prihodnje menim, da bo treba na primer odmevi bili vsega krivi, da je prišlo do manj etika in morala - da o resnicoljubnosti še marsikaj pojasniti, zakaj je prišlo do tolikega števila odklonjenih otrok, kar so mi sploh ne govorim. Nekateri predvsem meni takega razkola tudi v naših krajih. Že samo nekateri podtikali in pri tem očitali še vrsto kot avtorju teh prispevkov in hkrati uredniku ustanovitev Grosupeljske čete in posegi drugih zadev v zvezi s časopisom in mojim očitajo, da s svojim pisanjem sejem razdiralne komunističnih aktivistov v ta dogodek nam delom pri njem že od leta 2008 (nekateri pa (politične) namene, enobarvno ter izrazito povedo marsikaj. Resnica o tem dogodku, že od moje potrditve 3. mandata leta 2007). sovražno obravnavam zgodovino in tako po katerem je nekdanja občina Grosuplje K temu naj vseeno rečem, da je Občina zlorabljam poslanstvo časopisa. praznovala celo svoj občinski praznik vse do Grosuplje tik po izvolitvi romskega svet- Žal, jih moram tudi v teh očitkih zavrniti, saj leta 1991, je zelo drugačna, kot so nas učili v nika zdaj že dobila uporabno dovoljenje za so bile vse moje zapisane trditve v časopisu šolah in pisali kvazi zgodovinarji v časopisih, ta razvpiti vrtec. Če drugega ne v zvezi z doslej narejene na podlagi (tudi na NOVO) zbornikih in drugih medijih v preteklosti. vrtcem, pa se mi kljub temu zdi več kot dvo- preverjenih (zgodovinskih) podatkov. Bolj na Vesel pa sem, da sem bil zraven (kot mesečno odpravljanje pomanjkljivosti in mestu pa bi bilo, da bi se o svojem razdiralnem nestrankarsko opredeljen), ko smo ta kompletiranje dokumentacije v današnjem početju vprašali tisti, ki dajejo take pripombe praznik ukinili in odvzeli naziv častnega hitrem času zelo dolga doba. Zdaj upam, ali pa tisti, ki na primer proslavljajo 4. julij – občana občine Grosuplje Ivanu Mačku da bodo brez dodatnih zapletov otroci, tako dan borca iz nekdanjih komunističnih časov, - Matiji. In na ta dejanja sem še vedno kot so napovedali, v tem vrtcu takoj po pa ne nazadnje izkoriščajo tragedijo na Ilovi ponosen! Vodja kriminalne združbe v de- kulturnem prazniku 9. 2. 2010. Gori za svoje politične cilje, saj jim razni mokraciji pač ne more nositi častnega Ni pa skrivnost, da so se v zadnjem času slavnostni govorniki po predhodno skrbno naziva. Ali pa morda koga moti tudi to? precej pritoževali nad mojim pisanjem še pripravljenih scenarijih zelo malo povedo Jože Miklič 6 korak za grosupeljske odmeve Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

Kaj smo počeli v uredništvu leta 2009? Poročilo o delu uredniškega odbora in odgovornega urednika Poročilo sestavil odgovorni urednik Jože Miklič seji manjkali, so imeli opravičljive razloge, porabi občinskega denarja. Precej podrobno Zakaj poročilo objavljamo v povprečna udeležba pa je bila 75,6 %. smo pisali o prostorskih, komunalnih, pro- časopisu? metnih, okoljevarstvenih in ekoloških temah. Spet je leto naokoli in zdaj že desetič oddajam Tajniška opravila: V letu 2009 smo objavili 21 pogovorov z poročilo, ki smo ga najmanj enkrat letno V delovodnik je bilo v letu 2009 vpisanih 896 različnimi zanimivimi osebnostmi. dolžni oddati občinskemu svetu. A zakaj ga zadev. Vse arhivirano in zavedeno gradivo v Poleg tega pa omogočamo s predhodnimi že kar 7 let navajamo v časopisu? Zato, ker delovodnik je pripravljeno na vpogled. dogovori in pozivi objave prispevkov različnim se nam je že kmalu na začetku zgodilo, da javnim ustanovam: športnim, kulturnim, ga- silskim, turističnim, humanitarnim in drugim smo ga oddali na občinsko upravo, občinski Druga opravila: svetniki pa ga nato niso dobili z gradivom društvom, klubom, zvezam, veteranskim in za sejo občinskega sveta v roke niti kot Poleg rednega dela za neposredno izvajanje drugim stanovskim orga-nizacijam. V časopis samostojno točko niti kot informacijo. časopisa je bila opravljena vrsta del. Op- pišejo tudi iz šol, vrtcev, knjižnice, glasbene ravljene so bile različne pisne in ustne šole, centra za socialno delo, doma starejših Odgovorni urednik: obrazložitve, postavljena vprašanja in po- občanov, univerze za tretje življenjsko obdobje, trebni odgovori na zastavljena vprašanja, župnij in krajevnih skupnosti. Z mladinsko Delo odgovornega urednika je tudi v letu 2009 oblikovanje pobud, vračanje dokumentov, tematiko se oglašajo skavti in taborniki. V opravljal Jože Miklič. fotografij in drugih naročenih materialov za uredništvo pa občasno prihajajo tudi razna vračanje, česar ne vpisujemo v delovodnik. pisma bralcev, prispevki javnih institucij ter Uredniški odbor (UO): »PR« prispevki podjetij, podjetnikov in drugih Programsko zasnovo uresničujemo poleg Vsebinski del časopisa: ustanov. Nekateri med njimi so bili objavljeni odgovornega urednika še šestčlanski ured- Grosupeljski odmevi kot lokalni časopis zaradi njihove informativnosti in aktualnosti niški odbor, v katerem so poleg uveljavljene izhajajo od spomladi 1995 redno kot na področju kulturnega, športnega, pod- jetniškega, krajevnega, literarnega ali kako novinarke, profesorice slovenščine in ma- mesečnik z dvema dvojnima številkama na drugače zanimivega značaja. Vseh teh in- gistre ekonomije, diplomiranega managerja leto. Ciljna populacija so vsa gospodinjstva formacij oziroma prispevkov pa nismo v ter vodje vrtca v sosednji občini tudi hkrati ter vsi javni zavodi in javna podjetja v občini. uredništvu zavezani objavljati. poznavalci več drugih različnih področij. Časopis Grosupeljski odmevi je namenjen Uredniški odbor je deloval v zasedbi Barbara informativnem področju (ki zajema okoli Pance, Marija Samec, mag. Tatjana Jamnik 33 % časopisnega prostora), kulturnemu Priloge: Skubic, Janez Pintar, Vera Šparovec in (25 %), izobraževalni in splošno družbeni vlogi - Vidno mesto v časopisu so zavzeli javni Matjaž Trontelj. (15 %), nekaj pa tudi znanstvenostrokovnim razpisi in pozivi, obvestila, vabila in druge Uredniški odbor se je tudi v lanskem letu (5 %) in raziskovalnim področjem (10 %). informacije občinskih uradov. Vse neposredne srečal na 10 rednih sejah pred tehnično Okoli 12 % (11,9 %) časopisnega prostora občinske objave so obsegale 13,8 časopisnih pripravo časopisa. Seje je skliceval urednik je namenjenega za oglase. Programske strani (1 časopisna stran šteje približno 5500 prek elektronske pošte in jih tudi vodil po vsebine uresničujemo v deležih po rubrikah, znakov). stalnem dnevnem redu. Vse seje so bile ki se skozi celo leto pojavljajo v posameznih - Poročali in predstavljali smo smo o delu sklepčne. Vsi, ki so na katerikoli posamezni številkah časopisa glede na pomen in po- večine političnih strank, ki so dejavne v trebo, ko se določena kategorija »pojavi« občinskem prostoru. V lanskem letu je v občinskem prostoru (ali izven njega) in je bilo največ informacij namenjenih volitvam zanimiva za občane, društva in ostale javne v Evropski parlament. (Skupaj je bilo na ustanove v občini. »političnih straneh« objavljenega za 24,3 Vseh pisnih prispevkov v preteklih 8 in 2 časopisnih strani gradiva). dvojnih številkah je bilo objavljenih 949 - Z Občino Grosuplje se je Grajski vrt Boštanj ali 1538,5 avtorskih strani (1 avtorska že v preteklosti dogovoril, da se za potrebe stran je 1800 znakov/črk). Od tega so jih priprave razglasitve krajinskega parka stalni sodelavci uredništva pripravili 788,6 Radensko polje objavlja v vsakem časopisu ali 413 po številu prispevkov. Prispevki po 2 barvni strani, kar je v lanskem letu so zasnovani v različnih žanrih - največ prispevalo skupaj 20 časopisnih strani, ki je vesti in (s)poročil. Precej prispevkov jih je v celoti pripravil in oblikoval Grajski vrt je bilo opremljenih s fotografijami - 887 Boštanj. stalni sodelavci, 666 ostali. Nekateri - Upravna enota Grosuplje, davčna uprava pomembnejši prispevki so bili opremljeni s in ostale državne institucije so zasedle 8,4 fotoreportažami (2), nekaj je bilo mnenj in časopisnih strani. komentarjev (5), nekaj pa tudi samostojnih - Javno komunalno podjetje Grosuplje je z avtorskih kartografskih izdelkov (5). obvestili porabilo 12,7 časopisnih strani. Posebej smo v časopisu izpostavili delo - Precej prostora v uredništvu smo namenili občinskega sveta, njegovih odborov in komisij kulturnim področjem. Za stalne rubrike na ter delo župana. V zvezi s tem smo poleg področju gledališčnih dejavnosti, pevskih obravnav posameznih točk dnevnega reda zborov in glasbenih skupin, razne delavnice, pisali tudi o oblikovanju proračuna oziroma o abonmaje in podobne kulturne dogodke so januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi korak za grosupeljske odmeve 7 za objavo skrbeli na Zvezi kulturnih društev izvodov, 16 izvodov je potrebno oddati v arhiv Grosuplje in v Javnem skladu kulturnih Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, dejavnosti – območna izpostava Ivančna 10 izvodov pa prejema urednik za pošiljanje Gorica. Slednja dva sta »zasedla« 71,1 strani. časopisa po pošti predvsem zainteresiranim Poleg tega pa so vložili še nekaj letakov, o za oglaševanje v časopisu, nekaj pa tudi kulturi pa so pisali tudi nekateri naši stalni posebnim dopisovalcem izven občine ali kot sodelavci uredništva in sama društva »s darilo ob posebnih srečanjih. terena«. Časopis smo tudi letos tiskali v »varčevalni - Maja je bila objavljena samostojna priloga različici«, kar pomeni, da so ovitek z nas- Vetrnica na 8 barvnih straneh, ki so jo pod lovnico in sredina s komercialnimi oglasi mentorstvom tv voditeljice in novinarke natisnjeni v barvah, večino ostalih strani pa Manice Janežič Ambrožič pripravili mladi črnobelo. Skupaj je bilo natisnjenih 808 A4 novinarji. strani časopisa, od tega 134 v barvah. - Iztok Sinjur je skozi vse leto poročal o vremenu v Grosupljem po posameznih Kaj pa avtorski honorarji in mesecih. stroški časopisa? - Potopis Potepanje po Kitajski mag. Branke V zvezi s tem naj ponovno pojasnim le nekaj Škufca smo objavili v 3 nadaljevanjih. osnovnih pojmov o plačilih in obračunih - V vsakem časopisu smo namenili tudi štiri stroškov časopisa! strani za razvedrilo, v katerih so lažje križanke, Vsa plačila računov in izplačila honorarjev uganke in kvizi, satira na različna aktualna ali po posredovanih podatkih z uredništva pred- pretekla javna dogajanja, fotografije in foto- hodno kontrolira tudi notranja kontrola ob- montaže, šale v besedilih in ilustracijah ter činske uprave. Zato se vse pripombe, ki se rimah. pojavljajo na različnih koncih, lahko razrešijo že na teh mestih. Nimam pa nič proti, če bi Poziv bralcem Stalni sodelavci in se rešile morda še na kakšnih drugih višjih Vsa gospodinjstva v občini, ki morebiti ne »souresničevalci« kontrolnih institucijah, a naj opozorim na prejmejo časopisa, naprošamo, da nam načelo, da je do vsake razsodbe nedolžen pisno na uredništvo sporočijo, v katerem programske zasnove: tudi tisti, komur se karkoli očita. Poleg tega mesecu časopisa niso prejeli. Prispevke za objavo poleg članov uredniškega naj bi za vsako javno obrekovanje vsak sam V uredništvu Grosupeljskih odmevov osta- odbora pišejo tudi nekateri stalni sodelavci nosil svoje posledice. Vendar pa je to že stvar jamo odprti za različne svetovnonazorske in časopisa za različna področja, kot so ku- pravne države, ki pa pri nas precej šepa. politične poglede posameznikov in sredin. ltura, zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo, O konkretnih zneskih sem se prav zaradi Za vse podrobnejše informacije pa se obrnite sociala, dobrodelnost, nekateri med njimi teh pripomb odločil, da počakam na uradne pa poskrbijo tudi za dodatne fotografije. To podatke, ki jih bodo predstavile ustrezne na javno objavljene telefonske, elektronske so: Alenka Adamič, Tamara Barič, Helena občinske službe ob zaključnem računu oziroma domače naslove urednika ali na Miklič, Mojca Sajovic, Drago Samec, Leopold občine. Lahko pa zagotovim, da so med katerega od članov uredniškega odbora! Sever in Andrej Štrus. bruto in neto zneski honorarjev in drugih Ocenjujem, da je bilo sodelovanje z us- plačil izvajalcem časopisa precej velike tvarjalci časopisa, bralci, informatorji in Dodatne obrazložitve razlike, kar pomeni, da se večina teh dajatev dopisovalci tudi v letu 2009 v povprečju vrne nazaj v javno blagajno. Iz tistega NETO zelo dobro in si želim tako dejavnega glede vsebine in objav: dohodka, od katarega je nato treba plačati sodelovanja tudi v tem letu! Da bi lažje prepoznali delo uredništva in uredniku še približno dva NETO avtorska stalnih sodelavcev, v prispevku KRATKA honorarja za poračun dohodnine, si nato Odgovorni urednik Jože Miklič BIBLIOGRAFIJA STALNIH SODELAVCEV urednik (in sodelavci) plačuje(jo) vse UREDNIŠTVA V LETU 2009 objavljamo le stroške, ki jih ima(jo= s svojimi računalniki, naslove njihovih prispevkov po posameznih fotoaparati, potnimi stroški, telefoni, temah/rubrikah. Vsi ostali naključni in ne- uporabo lastnih prostorov ter z vsem napovedani dopisovalci v to bibliografijo ostalim, kar je potrebno pri operativnem niso vključeni. Prav tako v ta seznam niso delu. Za urednika pa to dodatno pomeni še vključene vse obvezne objave, javni razpisi in približno tri NETO/NETO avtorske honoraje javni pozivi, obvestila ter obvezni popravki. na leto. Skupaj mu torej dejansko ostane približno polovica od nakazanega NETA, Naklada, število strani kar pa je v povprečju manj, kot so plačane manj zahtevne študentske ure. Prav tako se časopisa, člankov, avtorskih vsi prihodki od oglasov stečejo v integralni strani in fotografij: proračun (in ne v žep urednika ali kogar S poštnimi uradi, ki delujejo na območju koli drugega kot so nekateri že zavajali v občine Grosuplje, smo dogovorjeni, da nam javnosti). za svoja območja sporočajo potrebe po šte- Na vse to (in še na kaj drugega) pa naj poleg vilu izvodov časopisa. Tako smo januarja- kritike o višini stroškov za časopis računajo februarja natisnili 6252 izvodov, od oktobra tudi potencialni kandidati, ki se nameravajo do konca leta pa mesečno 6265 izvodov. prijaviti za odgovornega urednika. Kdaj? Poleg vseh gospodinjstev ter vseh javnih zavo- Verjetno po preteku tekočega (in zdaj že dov in javnih podjetij v občini prejme Občina tretjega) mandata sedanjega urednika, ki za svoje potrebe 40 izvodov, od tega časopis se bo iztekel verjetno nekaj mesecev po pošilja 16 naslovnikom po predloženem lokalnih volitvah, če bo zdravstveno stanje seznamu, Dom starejših občanov prejema 20 sedanjemu uredniku zadovoljivo služilo. 8 korak za grosupeljske odmeve Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

Kratka bibliografija stalnih sodelavcev uredništva v letu 2009 K poročilu o vsebini Grosupeljskih odmevov v letu 2009, ki so jo ustvarjali in oblikovali odgovorni urednik, uredniški odbor in stalni sodelavci. Bibliografijo sestavil odgovorni urednik Jože Miklič program varnosti; Nekdaj komunalne, zdaj Namesto uvoda; Korak za občinske takse; Prekategorizacija Gasilske Gasilci; Društva, klubi, zveze Grosupeljske odmeve ceste in še dveh drugih; Telekom Slovenije Jože Miklič: Skavti so prinesli županu in Jože Miklič: Kaj smo počeli v uredništvu leta in Elektro Ljubljana čez ozemlje KS Št. svetnikom Luč miru iz Betlehema; Sandi 2008?; Naj za ilustracijo izpostavimo!; Kratka Jurij – za kakšen denar?; Roža Kek tudi Hribar - Med skavti; Ob gasilskih obletnicah; Na občnem zboru Območnega združenja bibliografija stalnih sodelavcev v letu 2008; naslednji mandat direktorica knjižnice; veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje; PGD Praznovanja, (novi) prostori in priznanja; Zazidalni načrt Pri pošti: NE zazidati?; Grosuplje: Slavnostni občni zbor; Gasilstvo 1. izredna seja v mandatu 2006-2010; skozi zgodovino; Redni letni občni zbor Sklep o izdaji soglasja za podpis pogodbe Občinski svet in odbori Gasilske zveze Grosuplje; Slivniški gasilci z in zagotovitev predvidenih finančnih Jože Miklič: Občinski denarji v letu novim vozilom; Grosupeljski gasilci vabijo 2009 in 2010; 'Proračuna' za leti 2009 in obveznosti za »regijsko odlaganje komu- na praznovanje visokega jubileja; Florjanova 2010 sprejeta; Nov pravilnik za sprejem nalnih odpadkov«; Sprememba dnevnega maša ob 100-letnici PGD Grosuplje; 100 otrok v vrtec; Nove cene vrtcev 2009; reda 28. seje; Jože Intihar (LDS) spet nad let prostovoljstva, pomoči, zaupanja in Akcijski načrt za uresničevanje strategije Grosupeljske odmeve; Kako nekateri sodelovanja; 10. meddruštveno gasilsko tek- kmetijstva 2009; Akcijski načrt kulture; zavajajo?; Pravilnik o sprejemu otrok v VVZ movanje – Orientacijski tek 2009 v Zag-radcu Svetniki zavrnili letni program športa 2009; Kekec Grosuplje – Sprejeto!; Sprememba pri Grosupljem; Žalski gasilci prevzeli novo Program dela Občinskega sveta občine odloka o ustanovitvi javnega zavoda vozilo; Tudi loški gasilci z novim gasilskim Grosuplje 2009; Komasacije Sela: Sklep o VVZ Kekec Grosuplje; Predaja peticije; avtomobilom; PGD Ćušperk z novim gasilskim seznanitvi in odobritvi projekta; Zavrnjeni Rebalans II proračuna za leto 2009 in vozilom GVV-1; V Račni novo moštveno dve točki dnevnega reda; Raje park kot spremembe proračuna za leto 2010 – vozilo GVM-1; Velikomlačevski novi gasilski stanovanjsko–poslovno zgradbo! Kaj pa Potrjen z enim amandmajem!; Stališča do avto GV1; Posebna gasilska vaja na Cikavi; trg?; Ustanavljanje krajinskega parka pripomb ZN Pri pošti; Je najnovejši zakon o Občinsko gasilsko tekmovanje; Aktivnosti v Radensko polje; Podeljevanje štipendij; lokalni samoupravi ustaven?; Sprememba mesecu požarne varnosti oktober 2009; Kviz Soglasje k višini cene socialno-varstvene odloka Glasbene šole Grosuplje; Prodaja mladih gasilcev na Polici; pomoči družini na domu; Ugotovitveni občinskega premoženja; Priključitev na sklep v zvezi z napačno posredovanim obstoječo komunalno opremo; Kdo se igra Marija Samec: Turistično in okoljsko besedilom na področju športa; Letni z grosupeljskim vrtcem?; Nova vrednost društvo Županova jama Grosuplje slavi 50 program športa za leto 2009 sprejet; točke nadomestila za stavbno zemljišče; let delovanja; 100 let Čebelarskega društva Najem občinskih zemljišč; Začasni uk- Volitve romskega svetnika; Problematika Grosuplje – Lepše pesmi ni na svet', kot je repi zavarovanja urejanja prostora na ceste Št. Jurij – Ponova vas; Imenovanja (3 šum čebel; 16. Zlata jesen 2009; območju zadrževalnika Veliki potok; Vroče prispevki); Informacije, pobude in vprašanja »plakatiranje«; Problemi dnevnega reda svetnikov – ter odgovori (7 prispevkov); Leopold Sever: Blagoslov svetega Florjana; 27. seje Občinskega sveta Občine Grosuplje; Zaključni račun za leto 2008; Spremembe Prostor; Infrastruktura; Matjaž Trontelj: Redni volilni občni odloka o oddajanju poslovnih in upravnih zbor Svetovnega slovenskega kongresa prostorov v najem; O najemu občinskih Komunala in ekologija; konference za Slovenijo; zemljišč; Pridobitve in ukinitve statusa Varstvo narave javnega dobra v k.o. Grosuplje; Občinski Helena Miklič: V Šmarju – Sapu imajo nov Med ljudmi; Iz naših krajev poslovilni objekt; Obročkanje štorkeljc; Helena Miklič: Grosupeljski upokojenci imajo novega predsednika; Jože Miklič: Iniciativni odbor proti poplavam pri ministru; Življenje s komarji Jože Miklič: Štefanovo in blagoslov konj na Radenskem polju; Ko odlagališče Špaja na Gatini; O treh (pred)božičnih dogodkih v dolina postaja regionalno odlagališče; Št.Juriju; Prof. Edo Adamič in koncert go- Biologija komarjev; Zgodba z dolgo brado: dalnih orkestrov Glasbene šole; 70 let prof. Kopija peticije proti poplavam tudi pri Franca Korbarja in božično-novoletni koncert; županu; Čistilna akcija v KS Mlačevo; Advent in sončni pletež; Hubertus Lazarini Zadrževalnik Bičje predan namenu; Štor- po dolgih letih spet v svojem rojstnem kraju klje v Zagradcu imajo letos 4 mladiče; – Na razvalinah gradu Boštanj; Miro Cerar odlikovan z zlatim redom za zasluge; 40 let Gasilska cesta je dograjena; Krški jamarji po osnovni šoli v Grosupljem; čistili požiralnik v Lučah; Priprava ceste za zimo na Kobiljeku; Marija Samec: Porabje – vzhodno slovensko zamejstvo; Škocjanci so postavili »zgodovinski Strani za politiko pralni stroj«; Jože Miklič: 23. avgust v Evropi – Dan spomina na žrtve totalitarizmov; Predvolilna Leopold Sever: Vseslovensko srečanje kampanja v Grosupeljskih odmevih za volitve Škocjancev; Nastopi za kratkočasje; poslancev v Evropski parlament; Janez Pintar: Pot kulturne dediščine Matjaž Trontelj: Za družino in pravice otrok; Šmarje – Sap; januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi korak za grosupeljske odmeve 9

Barbara Pance: Plemenitost in člo- Razvoj; Podjetništvo; vekoljubje napajata srca grosupeljskih Kmetijstvo; Gospodarstvo; prostovoljnih gasilcev; Ekonomija; Zakonodaja; Jože Miklič: Avtoservis Boh d.o.o. in Kultura; Za zgodovino; Motomat; Prva turistična kmetija v občini Alenka Adamič: Larisa Daugul: ostala bo Grosuplje; nostalgija po GGNeNi; Veriga; 12. Srečanje pevcev in godcev v Račni – Fantje po polj Matjaž Trontelj: Družbena odgovornost gredo; podjetij in posameznik v času globalnih sprememb; Družbena odgovornost Helena Miklič: Kako diši moja knjižnica? posameznika; Jože Miklič: 18 let od slovenskega ple- Aktualno; Komentiramo; biscita; Slovesen in prikupen večer Pogovori; slovenske glasbe; Slovesno ob spominu na 'Ribčevega dohtarja'; K spominom Alenka Adamič: 90 let Vintarjeve mame Jelke Šparovec; Salamijada Pr' Mrtinet; ali: »Takrat je bil resnično naš praznik – 1. Mednarodni folklorni festival – SLOFOLK maj!«; Pri Sušnikovih na Udju – Imamo spet v Račni; Srečanje oktetov Dolenjske, slovenske korenine, slovenski značaj in na Bele Krajine in Posavja; Podelitev občinske to smo ponosni; Katarina Vincek – Vedno je nagrade in priznanj; Stati inu obstati v v meni tlela želja pomagati ljudem; Oktober, Škocjanu trinajstič; Turjaški dnevi; Pevska ta rožnati mesec z rožnato pentljo (pogovora zakuska na Kopanju v cerkvi Marije Vne- jami; Čebelarska knjiga Vide in Antona z mag. Mojco Miklavčič in Mojco Senčar); bovzete; Grosuplje – mesto kipov tudi Koželja; Mirjam Mazaj je odprla svojo prvo Maja Pene (pogovor s prostovoljko); Ivana letos! (kiparki metoda Crnkovič in Albena samostojno razstavo; Miroslav Cerar, pos- Gačnik – Potihoma si pa želim praznovati Mihaylova; Glasbeni portret Bernarde in lednji romantik na konju, je praznoval 100. rojstni dan; Urška in Tomaž Petak; Marka Finka – Ko se duša izraža po glasu; 70-letnico; Magistra Breda Škrjanec in Družina je vse, kar imaš in česar ti ne more 16. srečanje harmonikarjev – Turjaški njena nova razstava; Božično-novoletno nihče vzeti! harmonikar 2009; Tudi v Obljubljeni deželi okrasje Cvetličarne Midve; 25. knjižni se- - 'nič novega' (6 nadaljevanj); Tamara Barič: Miro Cerar (pogovor ob jem v Ljubljani pod geslom Beri mi misli; Prva samostojna razstava Alenke Rožac; podelitvi odlikovanja zlatega reda in ob Marija Samec: Božično novoletni koncert Pripovedi iz Grosupljega in okolice (od 45 njegovi 70 letnici). z mašo na Kopanju; Gala operni koncert; do 52) Zamaknjena skupnost fotografa Aljaža

Jože Miklič: Ivan Bučar - O trženju in Celarca; Rotarijec Viktor Žakelj o Primožu Drago Samec: Nomen et omen – Doktor tržnici kmetijskih pridelkov; Katarina Trubarju; Goran Gluvić na novo; Poezija v Boris Kuhar ter okusi kuharskih dobrot in Rebolj – prejemnica bronastega znaka različnih jezikih sveta v Mestni knjižnici etnologije; Louis Adamič v predavanju dr. Civilne zaščite; 90 let Šormove mame in Grosuplje; Pridih Mediterana; Razstava Janje Žitnik; blagoslov kapelice; Naši najdražji otroci - O velikonočnih jedi že sedmič; Adamičev problemu prostorske stiske v grosupeljskih večer; Razstava velikonočnih okrasitev Mag. Tatjana Jamnik Skubic: Območno vrtcih (pogovor z Janezom Pintarjem, cvetličarne Midve; Dr. France Vrbinc in srečanje odraslih pevskih zborov in malih predsednikom odbora za družbene njegovih 85 let; Na juriš!; Enkrat bodo pevskih skupin; dejavnosti; Kaj meni župan o prostorski sami maki cveli – 100-letnica rojstva Ane > problematiki grosupeljskih vrtcev? (pogovor Gale; O Ani Gale; Ženski akti in Za prgišče z županom Janezom Lesjakom); Manica ljubezni ali likovno-literarni večer v Mestni Janežič Ambrožič – Obraz s tv ekrana; Naši knjižnici Grosuplje; 20 let MPZ Corona; najdražji otroci – 'predzadnjič'; Naši najdražji Fotografska razstava in predstavitev otroci – 'zadnjič'!; Z županom Janezom knjige o zavarovalništvu; Majski hrošči; Lesjakom o trenutno perečih problemih v Etno koncert Bogdane Herman in Andija občini – Ceste, vodovod, kanalizacije, čistilna Sobočana na Taboru Cerovo; Baročna naprava, regionalna deponija odpadkov glasba na Taboru Cerovo; Kresna noč in vrtci; Najbolj pereča problematika slikarke Ljudmile Šuklje; Razstava kra- regionalnega odlaganja odpadkov (Pogovor jinskih slik in portretov Alenke Kozinc; z direktorjem JKP Grosuplje Tomažem Večstanovanjska gradnja v Ljubljani - Riglerjem); Poglejte, kakšno ljubezen je Vrednote, obnova, vzdrževanje; Slikarke izkazal Oče – Zlatomašnik Anton Hostnik; skupina Paleta razstavljajo v Pivnici Anton; Za svojimi besedami je treba stati! (pogovor Poslušajte vsi človeki – glasba iz obdobja s poslancem dr. Petrom Verličem); 20 let reformacije na Slovenskem; Še ena o dr. po padcu berlinskega zidu – Quo vadis, Kuharju; 80 let spominov in spominkov Slovenija? (2 prispevka); »Tovarišici« Ani dr. Borisa Kuharja; Gospod Tone Zrnec samo nekaj besed za pojasnilo; Al anon o prijatelju slikarju Maksimu Gaspariju; (pogovor z anonimno članico družine 366 x slovensko v Ljubljani; Polharska zdravljenega alkoholika); 13. srečanje ga- razstava v Škocjanu; Ob dnevu slovenskih silk v Grosupljem; Po Krajevni skupnosti knjižnic predavanje po romarski poti Ca- Grosuplje v letu 2009; mino; Koncert z odmevom v Županovi 10 korak za grosupeljske odmeve Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

Iz župnij, za duhovnost Janez Pintar: Gledališče pod mostom nas- Šeme sezono zaključila s sladko zmago; topilo za društvo Sožitje Grosuplje; Rokometaši trenutno na odličnem petem >Alenka Adamič: Z misionarjem Jožetom mestu; Strelci v boj za skupno prvo mesto; Adamičem – Vsaka človeška duša ima svoje Mojca Sajovic: Bachova cvetna terapija Nov trener jih bo popeljal v prvo ligo; skrivnosti; zdravi vzroke bolezni; Skrb za umirajoče; Čas pomladi – čas alergij; Homeopatija Helena Miklič: Udeležba na 16. Jurčičevem Jože Miklič: Srečanje bolnih in ostarelih v na pohodu; Domača lekarna; Bolečine v pohodu tudi letos presegla pričakovanja; župniji Žalna; Bog je ljubezen – nova maša hrbtenici; Osteoporoza; Varna spolnost; Konjeniški klub Beli vranec ima tri državne Aleša Pečavarja v Grosupljem; Blagoslov Cepiti se ali ne cepiti, to je zdaj vprašanje; prvake v endurancu; Državno prvenstvo kapelice v Ponovi vasi; Zakonski jubilanti v v spretnostni vožnji (motorizem); Željko Žalni; Marija Samec: Zvezdana Majhen in Pomlad Moičević osvojil še Evropo; za Palčico; Janez Pintar: Krst sedmega otroka v Petakovi Jože Miklič: Franc Škerlj; Čez Vršič na družini; »Nate računam!« v Šmarju – Sapu; Andrej Štrus: Droga je zoper življenje; Olimp; Najuspešnejši športniki; Najboljše strelsko društvo v Sloveniji v letu 2008; Vera Šparovec: Občutek pripadnosti; Matjaž Trontelj: Socialno ogroženi zava- Blagoslov kolesarjem na pot;Na fuzbal me rovanci; Brezplačno cepljenje proti HPV pust!; Kolesarska sezona 2009 »K Martinet' Mladi upi za šestošolke; Prihodnji položaj starejših na klobaso« zaključena; Bo Martin Črtalič v slovenski družbi (2 prispevka); Slovensko Helena Miklič: V Osnovni šoli LA Grosuplje zaključil z dirkanjem?; Martin Črtalič – zdravstvo pred reformo; podpisali Eko listino; podelitev priznanja tudi letos za 2. mesto v FIA - CEZ; Zdravstvo; Sociala; V spomin Alenak Adamič: Ob spominski plošči Lo- Marija Samec: 15. pohod na Magdaleno; Dobrodelnost; Varstvo uisu Adamiču tudi plošča bratu prof. dr. občanov; Pravo; Zaposlovanje Francetu Adamiču; Nekaj za veselje, Alenka Adamič: Marija Jesih - S stiskami nekaj za vedoželje; se srečujem vse življenje!; Ohraniti človeku Zanimivosti Mal' za hec, mal' pa zares! pravico do dela!; Organizirano dnevno var- Helena Miklič: Najprestižnejša nagrada Leopold Sever: (10 nadaljevanj) stvo starejših v Grosupljem; Diamant za najboljšo radijsko postajo 2008

v roke grosupeljskemu radiu Zeleni val; Jože Miklič: VGA (10 nadaljevanj). Helena Miklič: Dom starejših občanov Tudi letos bomo podelili zlate ključe mesta Grosuplje; bogatejši za prizidek; Kakšno zdravstvo Fotoreportaže; potrebujemo?; Za toplo malico; Banka Koper je ob obletnici darovala za topel Marija Samec: Srečanje z medvedom; Kartografski prikazi obrok; Zgodbe iz Zambije; Jože Miklič: Praznovanje 100-letnice PGD Grosuplje, Nastopajoči v kulturnem Leopold Sever: Medvedje iz Medvedice; programu; 10 let z roko v roki (dobrodelna Jože Miklič: Trije kralji – koledniki; Rotary Dedek Mraz v Škocjanu; Staroveški kotiček; prireditev v Žalni); Tudi v Obljubljeni deželi klub Grosuplje in Dedek Mraz obdarila - 'nič novega' (5) rejniške otroke; Dobitnik Zlatega ključa za najobčana je Franc Škerlj; Tudi letos je Kinološki kotiček, Društvo Sožitje obiskal Božiček; Za ljubitelje živali Mojca Sajovic: Prebrali smo za vas; Ki- nološko društvo Grosuplje v kandidaturi za Zlati ključ mesta Grosuplje; Ko pes ostari in smrček osivi; Resnica o kaznovanju; O predpisih, ki jih moramo poznati skrbniki psov; Življenje s psom; Pasje domovanje;

Jože Miklič: Tekmovanje nemških bokser- jev – 5. openbox festival;

Šport Tamara Barič: Grosupeljčanka že tretjič na svetovnem prvenstvu v ritmični gimnastiki – Tjaša Šeme odlično nastopila z obročem; Rokometni klub Grosuplje uspešno iz- peljal Dan rokometa 2009 – Rokometno zaznamovana sobota v Grosupljem; Strelci nadaljujejo s tekmami – Željko Moičević novo sezono začel z odličnim rezultatom; Rokometaši začeli s tekmami; Tjaša Šeme 45. na svetovnem prvenstvu; Rokometaši zabeležili že tri zmage; Tenis klub Gro- suplje vstopa v zimsko sezono; Tjaša januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi aktualno 11 Elko Hudorovac izvoljen za romskega svetnika v občinski svet V nedeljo, 24. januarja, so bile zadnje volitve v RS Sloveniji glede na (najnovejšo) določbo Zakona o lokalni samoupravi, ki predvideva izvolitev romskega svetnika in je začela veljati 24. 10. lani. Na teh naknadnih volitvah je Elko Hudorovac dobil 30 glasov, njegov protikandidat Bruno Brajdič pa 18. glasov. V volilni imenik je bilo vpisanih 41 volilnih upravičencev, 7 pa jih je volilo s potrdilom o stalnem prebivališču.

Jože Miklič Volitve so potekale v spodnjih prostorih vse od sebe«, da bi se razmere za Rome nove upravne enote in po predpisih ter tudi izboljšale. Če pa se to ne bo zgodilo, bodo brez kršitve volilnega molka. Na dan volitev Romi živeli še naprej tako, kot so živeli do je pri volilnem odboru ves čas od 7. do 19. zdaj. Kdaj bo Elko ure in tudi pri štetju glasov sodeloval vsaj en Že takoj po prejemu čestitk ob izvolitvi je predstavnik Romov. skupina Romov, ki je pričakovala, da bo Elko Hudorovac Po razglasitvi rezultatov je Elko Hudorovac zmagal, začela vriskati in nam povedala, da dejal, če bo potrjen za svetnika, bo »dal bo veselje kljub zimi trajalo dolgo v noč. potrjen? Na občini naj bi dali svetnikom v potrditev Elka Hudorovca kot člana občinskega sveta na prvi seji, ko bodo od državne volilne komisije dobili uradno poročilo o izvolitvi. Kljub temu da je občinski svet na zadnji seji 23. decembra sprejel Statut Občine Grosuplje in je v njem še vedno predvidenih le 24 občin- skih svetnikov, predsednik državne volilne komisije zatrjuje, da je rom- ski svetnik izvoljen za 25. člana občinskega sveta – sicer bi tistemu, ki sedi v občinskemu svetu in je prejel na lokalnih volitvah po številu najmanj glasov, prenehal mandat, kar pa bi nedvomno povzročilo do- datne zaplete.

Popravljen Statut Občine Grosuplje in Poslovnik Po sedmih letih različnih poizkusov, da bi na Občini Grosuplje sprejeli popravljen statut in poslovnik, so ga občinski svetniki po razpisu volitev za romskega svetnika spet dobili na mizo. Statut je v glavnem po vsebini enak, kot so ga na mizo dobili že v začetku leta 2008, le pri 26. členu, kjer je določeno število svetnikov, je ponovno navedeno, da občinski svet šteje 24 članov, kar pa lahko spet pomeni različne interpretacije, kako naj bi bil po izvolitvi romski svetnik sploh potrjen v občinski svet. - 30. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje / 23. 12. 2009. Jože Miklič

Predstavitev statuta Razprava in sprejem Dušan Hočevar (SDS) je zagovarjal, naj bi bil Marko Podvršnik je uvodoma dejal, da V imenu svetniške skupine SDS je dr. Peter čas sklica ob 17. uri, vendar pa so se dogovorili so se prve priprave v komisiji za statut Verlič vložil amandma k drugi vrstici 16. za 16.30. uro ob obrazložitvi direktorja ob- in poslovnik za vnos popravkov statuta člena, ki naj bi se po novem glasil, da občinski činske uprave predvsem zato, ker so k in poslovnika začele že leta 2002. Poleg svet šteje 24 članov. Z razlago, da bi v času, prvim točkam vabljeni razni predstavitelji spremenjenega Zakona o financiranju ob- ko je vložena na ustavno sodišče pripomba v posameznih točk, ki v poznih urah težko čin je bilo v statutu potrebno upoštevati še zvezi z razsodbo, ali je romski svetnik v občini zagotovijo svojo prisotnost. Pohvalil pa je celo vrsto drugih zakonov, na pripravljen ustaven ali ne, pa je utemeljil razlog za tako nekaj določb, ki operacionalizirajo spre- osnutek pa so imele vse politične stranke oblikovano vrstico v tem členu. jemanje proračuna. v občinskem svetu možnost dati pripombe. Janez Pintar (SDS) je opozoril na neskladje Svetniki so nato sprejeli amandmaje ter V obrazložitvi je Zdenka Cerar (LDS) kot med statutom in poslovnikom o številu naj- statut in poslovnik vsakega zase izglasovali. predsednica komisije za statut in poslovnik manj sklicanih sej, za katere so se odločili, da Vsakega zase so nato prekategorizirali v povedala, da je bilo vloženega veliko dela. bodo najmanj 4 na leto. predlog in ju prav tako tudi potrdili. 12 pred kulturnim praznikom Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 Cerkev, Evropa in kultura V februarju bomo Slovenci praznovali dan kulture, enega najpomembnejših praznikov naše države. Na ta dan v nacionalnem okviru podeljujejo Prešernove nagrade najuglednejšim umetnikom: pesnikom, pisateljem, dramatikom, slikarjem, kiparjem itd. Vsa ta dogajanja prikažejo raznolikost slovenskega kulturnega prostora, številnost idej in ustvarjalcev, ki zajemajo navdih iz različnih duhovnih tradicij, prisotnih v Sloveniji, v Evropi in v svetu. Ena izmed njih je tudi krščanska oz. katoliška, zato bom v prispevku na kratko predstavil odnos Cerkve do evropske kulture. To je po svoje nepojmljivo obsežna naloga, a bom vseeno poskusil. Kultura tu ne bo omejena samo na umetniško izražanje, ampak bo predstavljala predvsem splošen civilizacijski okvir, v katerem živimo. Pri tem mi bo v pomoč učenje papežev Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. ter domačih in tujih filozofov. V prvem delu prispevka bom prikazal ozadje oz. okoliščine časa in prostora, v katerem smo, v drugem delu pa bom navedel konkretne smernice.

Andrej Štrus Vsak čas ali doba ima svoje značilnosti, ki s pomočjo znanosti. Znanost namreč zaznamujejo življenje ljudi na določenem omogoča to absolutno spoznanje in Človek moči VS teritoriju. Še posebno Evropa pa je v zadnjih organi­zacijo stvarnosti; tehnika, proizvod religiozni človek 200 letih prehodila pot, ki jo je temeljito človekovega hotenja, bo svet spremenila, Te drzne trditve morajo imeti podlago v duhovno pretresla in ji spremenila nekdaj kakor narekuje znanstveno spoznanje. stvarnosti. Kako se omenjena nazora kažeta enotno krščansko obličje v množico Človek torej ne išče več (absolutne) v konkretnem življenju? različnih idejno-duhovnih sfer, ki vplivajo resnice (o sebi), ampak moč in oblast. Ta Ob proučevanju prevladujočih stališč v na današnjo kulturo. Ti dejavniki so bili kultura našega časa, ki bi ji lahko rekli sodobnem svetu papež ugotavlja, da je predmet številnih preučevanj tudi Cerkve tudi razsvetljenska kultura, pa hoče vsiliti ateizem kulturna forma ali klima celotne in njenih mislecev. svojo zahtevo po izločitvi religioznega družbe. Ta kulturna forma je v temelju vprašanja, ki človeka vznemirja. Sredo- odklanjanje pripadnosti, medtem ko velja Človek – edini predmet in zemski in atlantski svet sta oba pod za religiozno tradicijo, da človek pripada vplivom razsvetljenstva; še več, razširila nekomu, ki je njemu »Drugi« in se tudi edini namen kulture zaveda tega, ne da bi poznal njegovo ime. Delo in učenje Janeza Pavla II. sta med sta ateistično pojmovanje življenja na ves svet. Pojmovanje človeka »v smislu pripadnosti« drugim zaznamovala njegova življenjska je v nasprotju z novim pojmovanjem človeka izkušnja s Poljske in razburljiva 80. v smislu »avtonomije«. Ta človek ni bitje leta 20. stoletja, ki so pripeljala do de- Papež v odgovor na situacijo poda odnosov, celo še več: do svojega bistva mokratičnih družbenih sprememb. Ko dve pomembni tezi: pride, če te odnose trga in ruši. Bog ogroža Janez Pavel II. v svojem nauku na začetku 1. Antropološki problem je dejansko človeka: torej je treba z njim nujno prelomiti. svojega mandata obravnava vprašanje religiozni problem, je problem čuta za Družina ga utesnjuje in s tem tudi ogroža, kulture, postavlja antropološki problem bivanje, za pomen in smisel življenja. torej je treba od­praviti tudi njo. Zaradi kot nekaj temeljnega pred vse drugo. Religioznost pa je po njegovo neobhodno tega se je po mnenju papeža politika vseh Za izhodišče mu služi človek in njegova teistična: »človek namreč potrebuje Boga, ateističnih držav bojevala istočasno z vero, usoda (in ne morda sistem ali institucija, Bog je zajet v njegovem srcu in zavesti«. družino in vzgojo. Pri tem je obstajala skupna tudi ne ideja oz. ideologija). »Človek, ki je 2. Ko papež religiozno vprašanje postavi vodilna nit: človek ne pripada nikomur, je v vidnem svetu edini bitni (ontični) nosilec v sredino, odpre novo kulturno dialektiko neodvisni posameznik. V filozofsko-kulturni kulture, je tudi njen edini predmet in njen oziroma kulturno polemiko s prevladu- slovar vstopa nov pojem, ki nadomešča namen. Kultura je tisto, po čemer človek jočo kulturo. Ne obstaja torej samo eno prvotno zgoščeni izraz in po­jem »osebe«: postane bolj človek, bolj ‘je’, se bolj pri- pojmovanje človeka, ampak dve. Dotlej to je pojem posameznika (individuuma). Z bližuje temu bivanju bitja«. Človekovo (do sredine 80-ih let) je večina katoliških njim izražamo prepričanje, da ni nobenih vprašanje pa je po njegovo predvsem kulturnikov vstopala v svetišče raz­svet- vezi, ki bi bile v bistvu njegovega sestava, ni iskati smisel življenja. Je predvsem is- ljensko-laicistične kulture s skromno odnosov, ki bi bili njegova bistvena podlaga. kanje resnice, je odprtost k Skrivnosti. prošnjo, naj jim dajo vsaj majhen prostor Človek je nekaka »monada« v smislu Leib- Človek si namreč zastavlja vprašanje: v območju enciklopedične miselnosti. nitzove filozofije. »Kdo sem?« Pri odgovoru na to vprašanje Papež pra­vi: nikdar več. Obstajata Pojem »Oseba« na drugi strani pa je vstopil se bliža nečemu, kar je drugačno, večje dva različna temelja človeka, ki sta si v filozofski slovar trojstvenega (trinitar­ in od česar je odvisen. Beseda veritas - nasprotna in morata sprožiti dialektične nega) izražanja: oseba namreč pomeni resnica pride iz glagola vereor: čutim odnose. Prevladujoča kultura, ki je pod bitje, ki živi iz bistvenih odnosov in brez skriv­nost. Veritas je nekaj, česar še ne vplivom razsvetljenstva, je ateistična in se njih »jaz« ne obstaja več. Posameznik poznamo, a je obdano s spoštovanjem; uveljavlja le tako, da izpodriva religiozno je bitje, ki se sklicuje na svojo moč in veritas je iskanje resnice, nečesa, kar dimen­zijo. Religiozna dimenzija je zanjo veljavo, oseba pa označuje bitje, ki je na me obdaja s posebnim hrepenenjem in le lažni problem, nekaka ali­enacija. V poti iskanja resnice. Pri razvoju kulturnega otožnostjo, ker nisem še izpolnjen kot središče postavljeni človek pa hoče vse in družbenega življenja je mogoče najti oseba, saj čutim, da še ne vem, kdo sem. poznati in vse spremeniti. Kultura torej področja za dialog in sodelovanje, toda na Na drugi strani pa po njegovo sodobni ni več le odgovor na velike probleme živ- ravni temeljev je človek moči tako vedno v človek nima več takih izhodišč: izhaja ljenja, ampak poskus samoosvoboditve sporu z religioznim človekom. Prvi se čuti namreč iz trditve, da zmore vse, da mu človeka. Sodobna kultura odklanja krš- vedno ogroženega od človeka vere. Ima ga je vse mogoče. Človek izraža to oblast ob čansko tradicijo in hkrati z njo religiozno za sovražnika in nekakšno nenormalnost, podpori popolnega spoznanja stvarnosti: dimenzijo. zato »so v ateističnih državah zapirali januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi pred kulturnim praznikom 13

Kaj ti bo plamen, če srca ni zraven? Skavti tudi letos na Občino Grosuplje prinesli Luč miru. - 30. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 23. 12. 2009 Tik pred začetkom seje Občinskega sveta Občine Grosuplje, 23. 12. 2009, so grosupeljski skavti prinesli Luč miru, ki jo zdaj že tradicionalno prinašajo na zadnjo sejo v letu tik pred božičem. Luč miru v sebi poleg osnovnega sporočila o miru prinaša tudi povezanost med ljudmi v različnih okoljih. Vsako leto pa skavti izberejo pri tej akciji geslo, ki aktualno nagovarja prejemnike luči in vse ljudi dobre volje. Letošnje geslo je bilo preprosto in kratko – plamen te luči daje posebno moč, saj prihaja od Boga, in zmore dati upanje, moč in pogum. Zmore vžgati človeku srce. Nič ni hudega, če ugasne plamen v vetru. Bolj težko je, če človeku ugasne srce.

Luč je pred prisotnimi svetniki in ostalimi gosti na seji prevzel župan Janez Lesjak, ki je ob najboljših željah za prihodnje leto komentiral, »da tudi ta luč prav nič škodila ne bo«.

Jože Miklič

verske disi­dente v psihiatrične bolnice«. V Poleg zanimivih uvidov lahko opazi- in življenja in nov način človekovega prevladujoči miselnosti je (bila) ne­izogibna mo veliko zaznamovanost misli prejšnjega samodojemanja. Dobila so tudi novo ime >posledica ateističnega pojmovanja življenja papeža z res specifičnim časom in pros- – postmoderna. imeti vernega človeka za nenormalnega. torom, v katerem je živel, začutiti je Slednje je papež gotovo občutil na lastni koži mogoče celo določen pesimizem pa tudi Uporabljena literatura: za časa življenja na Poljskem. Opazil pa je upanje na razrešitev človekove stiske v Janez Pavel II., V znamenju Svete Trojice, še en zanimiv fenomen: »Kljub vsemu temu iskanju smisla življenja in ovrednotenja Družina, Ljubljana, 1999. ostaja človek uporen pred vedno novimi nas­ lastne eksistence. Devetdeseta leta, Luigi Negri, Nauk Janeza Pavla II., koki pragmatičnega, neopozitivističnega, ki so sledila času, iz katerega navajam Ognjišče, Koper, 1993. psihoanalitičnega, ek­sistencialističnega in razmišljanja, in ki segajo v današnji nietzschejanskega ateizma. Invazija raz- čas, pa so prinesla novo občutje sveta Nadaljevanje prihodnjič nih praks in prestrukturiranje naukov ne ovirata, ampak celo pospešujeta religiozno prebujanje v notranjosti uradnoateističnih režimov in v sredi potrošniških družb ne- ovrgljivo religiozno pre­bujanje.« Vera torej ni izginila (in dejansko ni) in potem, ko so jo leta in leta imeli za nekaj, kar bo kmalu izdihnilo v nekakšni mehki smrti, kaže zna- ke oživljanja. »Kako to, da je nenadoma postalo pomembno tisto, kar se je kazalo kot dokončno odpisano, nesposobno, da bi spregovorilo člove­kovemu srcu, nekaj, kar je bilo označeno za popolnoma negativno in odtujevalno?« Prišli bomo do odgovora, če sledimo papeževim mislim pri vprašanju, zakaj je ateizem zašel v krizo. Če se ljudje vračajo z mislijo nazaj k Bogu, če se človek vrača k tistim pro­blemom, ki jih Dostojevski imenuje »prekleta vsakdanja vprašanja«, pomeni, da ateizem sploh ni znal uresničiti svojih obljub, ni ustvaril položaja človeškega in družbenega blagostanja, zaradi katerega je hotel odstraniti Boga. 14 občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 Krajinski park Radensko polje sprejet Za namere o zaščiti Krajinskega parka Radensko polje smo prebivalci ob njem izvedeli že na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Realnejše priprave pa so se začele šele po propadu nekdanjega socialističnega posestva Ljubljanskih mlekarn tik pred koncem prejšnjega stoletja, ki je več desetletij zelo sporno iz več vidikov (še posebej pa iz ekološkega) kmetovalo tudi v neposredni okolici Radenskega polja. Kompleks Boštanj so nato odkupili domačini, sam projekt o zaščiti Radenskega polja pa se je začel s podpisom pogodbe leta 2007 med Občino Grosuplje z županom Janezom Lesjakom in Ministrstvom za okolje in prostor, ki ga je pod Boštanjem podpisal minister Janez Podobnik. V tem času se je odvila vrsta dogodkov in predstavitev, med njimi pa smo jih nekaj predstavili tudi v časopisu Grosupeljski odmevi. K temu naj še dodamo, da je dr. Mladen Berginc po županovih besedah bil eden tistih, ki se je pri ministru (Karlu Erjavcu – o.p.) zavzel, da bo država v projekt vlagala še enkrat toliko kot občina. - 30. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje – 23. 12. 2009 Jože Miklič Iz gradiva za sejo Ta dogovor je vključen tudi v predlagan Občina Grosuplje in Ministrstvo za okolje odlok, ustanoviteljici pa bosta podrobneje uredili način izvajanja ustanoviteljskih pravic in prostor (MOP) sta julija 2007 podpisala pri Krajinskem parku Radensko polje z sporazum, v katerem sta se zavezala k skupni medsebojnim dogovorom po ustanovitvi Kra- podpori projektu »Proces ustanavljanja jinskega parka Radensko polje. Krajinskega parka Radensko polje«, ki Pri pripravi nadaljnjih občinskih proračunov obsega sodelovanje pri pripravi strokovnih bo treba proračunsko postavko, na kateri podlag za oblikovanje uredbe/odloka o bodo zagotovljena sredstva za upravljanje Krajinskem parku Radensko polje, načrta parka, okrepiti in jo postopno dvigovati upravljanja, sprejem akta o zavarovanju v tako, da bodo pokrite temeljne naloge javne skladu z zakonodajo na področju ohranjanja službe upravljanja parka, ki jih bo izvajal narave s posebnim poudarkom na skupni koncesionar (npr. nadzor, označevanje, ustanovitvi krajinskega parka ter skupno informiranje, investicije). Predvsem preko financiranje vseh aktivnosti v okviru za- upravljavskega načrta parka je pomembno varovanja območja Radenskega polja in dosegati in zagotoviti projektno in vsako ustanavljanja krajinskega parka. drugo sofinanciranje tudi drugih inštitucij Ustanovitelja Krajinskega parka Radensko (ministrstev), tudi kot podlago tistim polje sta Vlada RS in Občina Grosuplje dejavnostim, ki so pomembne za trajnostni na podlagi 55. člena Zakona o ohranjanju razvoj tega območja. Cilj takega razvoja je narave (ZON). Predlagan odlok določa podpora lokalnemu prebivalstvu ter spod- način izvajanja ustanoviteljskih pravic, ki je bujanje nekaterih s tem povezanih dejavnosti, dogovorjen med soustanovitelji. Ker gre v ki so ne le sprejemljive, ampak tudi nujne v primeru ustanavljanja krajinskega parka tem prostoru. za soustanoviteljstvo na podlagi 55. člena Glede na to, da gre v primeru Krajinskega Zakona o ohranjanju narave, je bil sklenjen parka Radensko polje za soustanoviteljstvo na-čelen dogovor med soustanoviteljicama o parka s strani Občine Grosuplje in MOP-a, deležih sofinanciranja delovanja krajinskega akt o zavarovanju sprejmeta v enaki vsebini parka, ki sta 33 % občina in 67 % država. Vlada RS in OS Občine Grosuplje. Osnutek januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi občinski svet in odbori 15 akta o zavarovanju je bil na osnovi strokovnih in procesov v naravi, ki to zagotavljajo. podlag pripravljen in usklajen s strani obeh Predlagani predlog odloka pomeni tudi ukrep ustanoviteljev parka ter z vsemi prilogami za ohranitev biotske raznovrstnosti, ker se posredovan v medresorsko usklajevanje na območju, predlaganem za zavarovanje, ter v obravnavo in sprejem Vladi RS in OS nahajajo območja, ki se uvrščajo v Evropsko Občine Grosuplje. Občinski svet Občine ekološko omrežje Natura 2000 oziroma Grosuplje je obravnaval in sprejel osnutek imajo status potencialnega posebnega ohra- Odloka o Krajinskem parku Radensko polje nitvenega območja. na 26. redni seji sveta dne 3. 6. 2009, Vlada V gradivu navajajo, da predlagani predlog RS pa je osnutek Uredbe o Krajinskem parku odloka vsebuje tudi določbe, ki spodbujajo Radensko polje obravnavala in sprejela na 35. razvojne možnosti prebivalstva na območju, redni seji dne 9. 7. 2009. Skladno z ZON je bil na predlaganem za zavarovanje. V predlaganem Vladi in OS sprejet osnutek odloka dan v javno odloku se varstveni cilji in nameni krajinskega predstavitev v času od 13. 7. do 14. 9. 2009. V parka zagotavljajo z opredelitvijo varstvenih navedenem času so se lahko zainteresirani območij, varstvenih režimov, razvojnih seznanili z vsebino odloka na internetnih usmeritev ter naravovarstvenih nalog v straneh Občine Grosuplje, MOP-a in Centra krajinskem parku, ki se izvajajo oziroma Grajski vrt Boštanj, v pisni obliki pa na sedežu spodbujajo z namenom varstva naravnih Občine Grosuplje in MOP-a ter podali pisne vrednot in ohranitve biotske raznovrstnosti pripombe. V času javne razgrnitve osnutka ter krajinske pestrosti. Za izvajanje javne odloka so bile izvedene tudi tri javne razprave: službe na področju ohranjanja narave - v Zagradcu, Veliki Račni in Družbenem domu upravljanja parka se predlaga podelitev kon- v Grosupljem. Na podlagi pripomb, prejetih cesije. v času javne razgrnitve odloka/uredbe, so strokovne službe MOP-a, občine in drugih Predstavitev na občinskem svetu pristojnih inštitucij (ZRSVN) pripravile stališča Vsebinski del je v imenu Občine Grosuplje do pripomb, ki so priloga temu gradivu. predstavila Jelka Kogovšek, vodja urada Za vsako pripombo je v stališčih navedeno, ali za družbene in gospodarske dejavnosti ter se v predlogu odloka/uredbe upošteva oz. v finance, grafični del pa Mojca Lovšinova, kakšni meri se ta upošteva oz. je obrazloženo, vodja urada za prostor, ki je dala tudi nekaj zakaj se pripomba v predlogu osnutka ni dodatnih odgovorov za manjše spremembe upoštevala. Predloženi predlog Odloka o v prostoru Radenskega polja predvsem Krajinskem parku Radensko polje predstavlja za 2. območje varstvenega režima. V na- akt o ustanovitvi zavarovanega območja na daljevanju je večino odgovorov na svetniška podlagi četrtega odstavka 49. in 53. člena vprašanja dal dr. Mladen Berginc, vodja ZON-a. Sektorja za ohranjanje narave na MOP, Predloženo gradivo je pripravljeno na podlagi pri predstavitvi pa je sodelovala tudi pripomb in stališč, podanih s strani javnosti mag. Suzana Zupanc Hrastar, prav tako z v času javne predstavitve ter strokovnih MOP-a, ki je bila zadolžena tudi kot članica opredelitev do teh pripomb. Strokovna projektnega sveta za Radensko polje z opredelitev do prispelih stališč in pripomb ministrstva. Približno polovica pripomb, ki ter njihovo upoštevanje je navedeno v so bile dane v času javne razgrnitve, je bila nadaljevanju tega gradiva. upoštevanih v predlogu odloka, pol pa ne. Obrazložitev odloka v nadaljevanju, vključno s Več si lahko ogledate na internetni strani stališči na pripombe, so pripravile strokovne Občine Grosuplje v rubriki Gradiva za seje službe MOP-a, občine ter pristojne strokovne (30. seja OS 23. 12.). inštitucije (ZVN). Župan Janez Lesjak je pred razpravo po- S tem aktom se uresničuje primarni cilj udaril, da se je projekt zaščite začel varstva naravnih vrednot, ki je ohranjanje pojavljati v različnih aktih že pred več naravnih vrednot oziroma tistih stanj kot 20-imi leti. V to je tudi Občina vložila> 16 občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

veliko dela, še več pa Center Grajski kot z dejavnim sodelovanjem. Spraševal se vrt Boštanj, ki je poleg rednega dela je še, ali je sploh primeren čas za sprejetje >organiziral vrsto srečanj, delavnic in okroglih parka, saj je odprta še cela vrsta problemov miz na različne teme v zvezi z Radenskim tudi na območju krajinskega parka (šola na poljem. Nadalje je župan opozoril, da bosta Kopanju, ekologija …). morala tako občinski svet kot vlada potrditi Anton Perme (SLS) je precej čustveno enaki besedili, kar pomeni, da bo potrebno v opisal svoje spoznavanje in življenje v tem morebitnih razhajanjih usklajevanje. prostoru, s čemer je pokazal na bistveno razliko, kako so se zares poslabšale pred- Razprava vsem ekološke razmere v tem prostoru. Dušan Hočevar (SDS) je povedal, da so imeli Krajinski park je danes »lep le na pogled predhodno skupno sejo trije odbori: odbor od daleč, od blizu pa nosi s seboj vrsto za prostor, za kmetijstvo in za gospodarstvo. problemov«. Zato bo v nadaljevanju večji Med pripombami, ki so jih dali, je bila tudi del ukrepov v upravljavskem načrtu parka ta, da mora občinski svet potrditi »drugo za izboljšanje stanja treba nameniti prav polovico članov sveta, med katerimi morajo tem problemom, ali, kot je dejal: »Mi se biti tudi prebivalci iz območja krajinskega vračamo nazaj k naravi!« parka«. V nadaljevanju je v razpravi dejal, Dr. Peter Verlič in Dušan Hočevar (SDS) sta da je bilo nekaj negativnih odzivov s strani skupaj želela tudi dobiti natančen odgovor prebivalcev šele v zadnjem času. Kljub pravnikov v zvezi z določbo, ki pravi, da o temu meni, da je odlok naravnan širše in spremembah določa Občina Grosuplje – ali da bo ponudil v nadaljevanju poleg zaščite je to župan ali občinski svet. narave tudi primerno možnost razvoja. Janez Dolinšek (SLS) pa je v imenu OO SLS Odgovori dal amandma, z namenom, da bi bil odlok Dr. Mladen Berginc je odgovoril, da je v čim bolj jasen: V primeru izpada dohodka zvezi z odškodninami že v zakonu zapisano na kmetijskih površinah zaradi delovanja celo poglavje, ki govori o odškodninah. Krajinskega parka je dolžan upravljavec Druge pripombe niso posegle bistveno zagotoviti sorazmerno odškodnino. v spreminjanje odloka. Poleg tega pa Jože Intihar (LDS) je pripravljeno gradivo zaradi tehnologije sprejemanja odloka komentiral, da je bolj kot razvoju odlok na občinskem svetu in vladi niso bistveno namenjen zaščiti. Pri tem pa se pozablja spreminjali osnovnega besedila. Vsaka na človeka, pa na osrednjo grosupeljsko morebitna nadaljnja sprememba pa bo čistilno napravo, na promet, na komarje in morala po enakem postopku kot zdaj, ob podobne zadeve. Nanizal je še vrsto drugih prvem sprejetju – torej na občini morebitne pomislekov ter komentiral, da je Center nadaljnje spremembe sprejema občinski Grajski vrt Boštanj s tremi zaposlenimi svet. preobširno zastavil projekt in da to precej stane tudi občinski proračun. Sprejem odloka Alojz Verbajs (SDS) je imel pripombe Svetniki so nato odlok dopolnili z aman- predvsem v zvezi s pripombami, ki niso dmaji, ki govorijo o obveznem deležu član- bile upoštevane iz javne razprave. Vasi stva v upravljavskem svetu in še nekatere Predole, Čušperk in Zagradec naj bi po manjše dopolnitve, ki so jih predlagali njegovem izločili iz območja krajinskega občinski odbori. Od 22 prisotnih so z 12 parka. Ostale pomisleke je večinoma na- glasovi sprejeli tudi amandma SLS v vedel v svoji pisni pripombi, ki jo v celoti zvezi z odškodninami. Odlok pa je nato v objavljamo pod naslovom Božiček prinesel osnutku sprejel občinski svet – zanj je od krajinski park. Dejal pa je še, da bo najbrž 20 prisotnih glasovalo 20 svetnikov, nihče med ljudmi park sprejet bolj z nelagodjem ni bil proti. januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi stran za politiko 17 Božiček prinesel krajinski park Občinski svet je decembra na svoji zadnji seji v letu 2009 sprejel odlok o ustanovitvi Krajinskega parka Radensko polje. Lojze Verbajs, občinski svetnik Večer pred božičem je bil na seji Občinskega 100.000 € za delovanje parka. Sam menim, parku predstavljamo ravno krajani KS Račne. sveta sprejet odlok o ustanovitvi Krajinskega da v času, ko imamo velike probleme z vrtci Tako je tudi Krajevna skupnost Račna sprejela parka Radensko polje, ker ga skupaj usta- (vemo, koliko otrok imamo odklonjenih), da sklep, da se pozove zainteresirane krajane, navljata tako Občinski svet kot Vlada Republike imamo prostorsko stisko v šolah (če omenim da ustanovijo družbo, ki bi bila namenjena Slovenije, ga bo morala sprejeti še Vlada. samo Polico in Račno), da imamo slabe ceste, upravljanju parka in razvoju vasi znotraj parka. Tako za nas krajane, ki bomo v bodoče morali da imamo premalo in slabe športne objekte Kajti nihče drug ne more bolje upravljati s živeli v parku, saj nas ni nihče vprašal, ali si to in tako dalje, bi te potrebe morale imeti parkom kot domačini sami, ki jim že danes ni res želimo ali ne, poti nazaj ni in je to za nas prednost. Prav je, da imamo tudi krajinske vseeno, kaj se dogaja na njihovih zemljiščih. zgodovinski dogodek, ki smo mu krajani po parke in nimam nič proti, ampak takrat, ko Prvi koraki s strani lastnikov zemljišč za us- mojem mnenju posvetili premalo pozornosti. bomo imeli vse prej našteto že urejeno, parki tanovitev družbe, ki bi upravljala s parkom, so Kakšne prednosti oziroma omejitve za nas bi lahko kakšno leto počakali, kajti vrtcev, že bili storjeni. Ustanovljena je bila skupina krajane, ki bomo živeli v varovanem območju, šol, cest, športnih objektov … itd, pa ne bomo strokovnjakov za ustanovitev družbe. Sedaj prinaša bodoči park, ste si lahko sami prebrali mogli odlašati v nedogled. Sam menim, da ta ste na potezi vsi zainteresirani krajani, ki bi v odloku, ki je bil sprejet. Koliko naših pripomb politika, ki jo peljemo v občini, ni najboljša. želeli kakorkoli sodelovati v tej družbi. Kajti je bilo upoštevanih, ste si tudi lahko prebrali v Sem pač eden redkih, ki na to opozarjam. le dobra in strokovna ekipa bo lahko uspešno stališčih do pripomb, ki so bila podana. Glavne Večina v Občinskem svetu z županom na čelu vodila naš park in ljudem, ki bomo živeli v pripombe, ki smo jih podali (da se nekatere kot predlagateljem je bila mnenja, da je v parku, doprinesla razvoj in napredek. Kot sem vasi, ki so bolj oddaljene od Radenskega tem trenutku bolj pomembno vlagati v parke že omenil, krajinski park je za nas zgodovinski polja, izvzamejo iz parka, da se omeji tranzitni kot pa v vrtce, šole, ceste, športne objekte in dogodek in priložnost, od nas pa je odvisno, promet s težkimi kamioni skozi bodoči park, vse ostalo, kar v občini v tem trenutku nujno ali bomo to znali za naš kraj izkoristiti, ali pa da je sedež in upravljavec parka v centru potrebujemo. bomo še naprej gledali, kako gredo stvari in parka v Račni…itd.) niso bile upoštevane. Tako Prihaja pa sedaj druga faza, kjer bi se morali denar mimo nas oziroma jih bodo peljali in je sedaj prva faza za nami, določene so meje oziroma se moramo vključiti tudi krajani, ki porabili drugi namesto nas. parka in sprejet akt o ustanovitvi, na katerega bomo v bodoče živeli v krajinskem parku. Kaj kmalu se bo pokazalo, koliko od ob- nismo niti mogli veliko vplivati, kajti večino Vključiti se moramo pri pripravi načrta uprav- ljubljenega se bo uresničilo. Spomnite se strokovnih podlag je določenih z zakonom, po ljanja, kjer se bo režim upravljanja prostorsko obljub vključevanja lokalnega prebivalstva, katerem smo ustanavljali park. in časovno določil, kajti v tem aktu bodo zaposlovanja ljudi, iz varovanega območja Moje pripombe kot edinega občinskega podrobneje zapisane omejitve znotraj parka. pri upravljanju parka, pridobivanju velikih svetnika iz bodočega parka so bile, da se je Prav tako se lahko oziroma bi se morali sredstev za bodoči park in naše kraje, stro- premalo upoštevalo pripombe in pobude vključiti tudi v samo upravljanje parka. Že na kovne pomoči… itd. Sam si želim, kot verjetno krajanov, ki bomo živeli v bodočem parku, in samih zborih ste krajani izrazili pomisleke, da vsi skupaj, ki bomo živeli v bodočem parku, da glede finančnih posledic, ki jih park prinaša. si ne predstavljate upravljavca izven parka in se vse zapisano in obljubljeno uresniči in da ne Kajti s tem, ko smo sprejeli park, smo se da bi želeli, da je sedež parka in upravljavec ostane samo črka na papirju, čas pa bo tisti, tudi zavezali v prihodnjih letih vsako leto v centru parka v Račni, po mojem mnenju ki bo pokazal, koliko in kaj bo nam prinesel iz občinskega proračuna nameniti okoli opravičeno, saj 80 % prebivalcev v bodočem bodoči park. Regijska koordinacija SDS v Grosupljem 29 občinskih odborov SDS v ljubljanski o aktivnostih v zvezi z evidentiranjem kandidatov, z nekaterimi posamezniki pa regiji se je zbralo na strankarski regijski kandidatov za občinske svetnike in župane, pogovori še potekajo, saj kot je dejal na koordinaciji v sredo, 20. 1., v novi dvorani pa tudi o posameznih interesnih dejavnostih primer sedanji župan Škofljice Boštjan Družbenega doma Grosuplje. v klubu seniorjev in seniork, v ženskem Rigler, je treba razmisliti tudi o tem, kaj ti Obljubljanska regija obsega občine (naj odboru ter o ažuriranju evidenc članstva. take funkcije v osebnem življenju prinašajo naštejem samo nekatere »po obodu«) Priprave na volitve so že v polnem teku in odnašajo. od Litije, Ivančne Gorice, Kostela, Loške in precej odborov ima že izbrano večino Jože Miklič Doline, Cerknice, Logatca, Horjula, do Mengša in Domžal (brez Ljubljane). Vodi jo dr. Peter Verlič, na omizju pa so neposredno sodelovali še Dušan Strnad kot generalni tajnik stranke in predsednik občinskega odbora Ivančna Gorica, (na sliki v sredini je še zapisnikar), ženski odbor je namesto predsednice Alenke Jeraj (službeno zadržana) predstavila Urška Kobaj Pleterski, klub seniorjev in seniork pa nekdanji poslanec dr. Mitja Ljubeljšek. Na regijski koordinaciji so spregovorili 18 prostor Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 Kako urbano okolje narekuje življenje? Ob predstavitvi diplomske naloge mlade Grosupeljčanke Veronike Ule v Kulturnem domu Grosuplje so predaval še arhitekt Miha Dešman, vodja urada za prostor Mojca Lovšin in ravnateljica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek pa sta na kratko predstavili delovanje urada in knjižnice. Predavanje je pripravila Zveza kulturnih društev Grosuplje, napoved posameznih predavateljev in gostov je prevzel Luka Puš.

Jože Miklič zanimive lokacije v mestu Grosuplje dvorana, prostori za vaje manjših skupin, – trikotnik, med križiščem Adamičeve kavarna, terasa, klub za manjše dogodke, in Partizanske ceste, ki ga v glavnem zunanji amfiteater, ploščad pred centrom danes zasedajo Kulturni dom Grosuplje, in podzemno parkirišče. V zasnovi bi bil Glasbena šola Grosuplje, Železnina Gaber center zgrajen v treh stavbah s sodobnim ter dve privatni parceli s stanovanjskima arhitekturnim videzom. Zanimive so nje- hišama Lesjakovih in Janežičevih. Ker pa ne rešitve glede velikosti posameznih Predstavitev diplomske je projekt narejen le kot diplomska naloga, prostorov, še posebej višin v njih in prehodi naloge Veronike Ule: je vprašanje, če bo Grosuplje kdaj zmoglo oziroma povezave med etažami. Kulturni center Grosuplje toliko finančne, predvsem pa kulturne Samo kulturno središče bi se nato z moči, da bi tak projekt realiziralo. z glasbeno šolo ureditvijo osrednje Adamičeve ceste Svojo predstavitev diplomske naloge povezalo z novozgrajeno Mestno knjiž- Že v prejšnji številki časopisa smo sporočili, »Kulturni center Grosuplje z glasbeno nico Grosuplje, v nadaljevanju pa še z da zaradi pomanjkanja prostora nismo šolo« je Veronika podprla z digitalno zgradbami v »upravnem trikotniku« in objavili predstavitve diplomske naloge projekcijo. V začetku je orisala osnovne neposredno ob njem. Za lažjo predstavo naše občanke Veronike Ule, ki jo osebno infrastrukturne in družbene povezave prilagam tloris in nekaj izrisanih ter poznam kot prijatelj njenih staršev že samega mesta Grosuplje in mikrolokacije montiranih pogledov, ki sem jih »ukradel skoraj od rojstva. Dekle je že v osnovni šoli novega kulturnega centra z glasbeno s fotoaparatom« iz njene power point kazalo zanimanje za glasbo, saj je vrsto let šolo ter pri tem izpostavila predvsem prezentacije. igrala prečno flavto tudi v grosupeljskem prednosti in omejitve. Ni pa pozabila niti orkestru. Pa tudi prve njene risbe in drugi na značilne poglede na bližnji cerkveni likovni izdelki so me z vsakim letom vedno hrib in dominantne objekte in naravo v Arhitekt Miha Dešman tudi bolj pozitivno presenečali. Zato se mi je okolici. o izražanju »kolektivnega zdela njena odločitev za arhitekturo samo V nalogi si je avtorica zamislila, da bi duha«. še nadgradnja njenih talentov in dotedanjih v takem centru lahko delovala poleg Pred predstavitvijo Veronikine diplomske prizadevanj. grosupeljskih kulturnih društev tudi naloge je za uvod Miha Dešman povedal Veronika Ule si je za svojo diplomsko glasbena šola. V njem bi bila velika nekaj o različnih vidikih vključevanja nalogo izbrala arhitekturno rešitev dvorana za večje dogodke, pa manjša sodobnih potez arhitektov na različnih koncih sveta. Še posebej je izpostavil na primer Guggenheimov muzej v Bilbau in novo operno hišo v Oslu. Z nekaj besedami se je ustavil tudi ob pomenu sodobne arhitekture in njenem vplivu na kvaliteto življenja. Naj še povemo, da je Miha Dešman zelo dejaven arhitekt. Deloval je v različnih skupinah v okviru svoje stroke ter skrbel za popularizacijo in strokovnost arhitekture, saj je avtor preko 150 člankov in esejev v januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi prostor 19

knjigah ter strokovnih in poljudnih medijih. Še nekaj o urbanizmu Njegova dela so bila predstavljena na preko 30 skupinskih razstavah doma in v v Grosupljem in Mestni tujini ter v domačem in tujem strokovnem knjižnici Grosuplje tisku. Je kritik ljubljanske megalomanske V sklopu tega predavanja je spregovorila pozidave, za katero trdi, da se z njo želi tudi vodja urada za prostor na Občini priti predvsem do pozornosti, s tem pa še Grosuplje Mojca Lovšin in predstavila ni rečeno, da se bo kvaliteta dela, bivanja nekaj izhodišč iz aktualne urbanizacije in nasploh življenja v mestu izboljšala. Grosupljega. Območje, kjer stoji sedanji Zdaj poučuje na Fakulteti za arhitekturo grosupeljski kulturni dom, je tudi v bodoče v Ljubljani. Njegovo ime se je pojavilo namenjen kulturnemu središču. O ostalih nekajkrat tudi v občini Grosuplje ter urbanističnih načrtih v občini pa bomo okoliških občinah. Tako je med drugim pisali v prihodnjih številkah Grosupeljskih napravil načrt prenove obstoječih mrliških odmevov, saj je prav zdaj v razgrnitvi nov vežic na pokopališču v Grosupljem in je »občinski prostorski plan«. kandidiral v razpisu za novo knjižnico V nadaljevanju je direktorica Mestne Grosuplje, na katerem mu je po izboru knjižnice Grosuplje Roža Kek predstavila komisije pripadlo 2. mesto. Večje njegovo delovanje knjižnice z novim prizidkom, delo pa je projekt šole Št. Jurij, ki sta ga ki je bila odprta pred tremi leti. V njej risala skupaj z ženo – arhitektko Katarino. so poleg nekdanjih dejavnosti zaživele Za mesto Grosuplje je dejal, da v čitalnica, računalniška soba, galerija, arhitekturnem pogledu še nima dovolj kavarna in dvorana za prireditve. Zato izoblikovane podobe, ima pa veliko je tudi obisk porastel kar na okoli 600 potencialov v zeleni pokrajini, pa tudi glede obiskovalcev na dan. na geografsko in infrastrukturno lego (dva priključka na avtocesto), a jo hkrati železnica na jugu precej omejuje. Njegova je tudi trditev, da je kvalitetna arhitektura draga, je pa potrebna za prihodnost mesta in ljudi. Pri tem je treba spoštovati tradicijo, a je ne častiti. Iznajti je treba nekaj originalnega, kar bo utemeljeno v obstoječem in umeščeno v mesto. Zelo pomembno pa je, da se v namenskih prostorih lahko izrazi »kolektivni duh« kraja oziroma mesta. 20 prostor Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

Naslovnica

Študenti fakultete za arhitekturo, David talog torej ni namenjen zgolj opisovanju dnega kolektivnega stanovanja v mestu in Azinović, Petra Kregar, Tanja Marn, Petra in razvrščanju stavb , ampak služi pred- družinska hiša z vrtom kot najbolj zaželen Sajovic in Aleksander Vujović, so v okvi- vsem kot izhodišče za ustvarjalno projek- tip stanovanja v predmestju. Nasprotno ru proučevanja sodobne večstanovanjske tiranje. temu so sodobne zasnove večstanovanj- arhitekture pri seminarju za arhitekturo skih hiš v največji meri prav rezultat pri- mesta, pripravili katalog stavbnih tipov. Dandanes je prav tipologija sodobnih več- zadevanja, kako razlike med kolektivno in Katalog podaja opise in definicije posa- stanovanjskih stavb tako pomembna saj individualno hišo povezati v mnogovrstne meznih tipov stavb, ki jih potrebujemo za v javnosti, še posebej pri nas, še vedno oblike njunih kombinacij. Cilj teh priza- projektiranje, urbanistično načrtovanje prevladuje mnenje, da imamo dejansko le devanj je v iskanju čim večje individualne in načrtovanje stanovanjske politike. Ka- dve možnosti izbora: blok kot tip manjvre- svobode v pogojih zgoščene stanovanjske zazidave, ki je ena od ključnih alternativ razpršeni pozidavi, kot jo podpira enodru- žinska gradnja.

Priročnik na enem mestu ponuja pregleden nabor možnosti za proučevanje, projektiranje in gradnjo večstanovanjskih stavb in predstavlja skromen a pomemben prispevek k strokovni literaturi na tem področju. Prispeval naj bi k boljšemu izobraževanju, načrtovanju, raziskovanju ter uveljavljanju dobre prakse na tem področju.

Priročnik je izšel oktobra 2009 kot rezultat vztrajnega raziskovanja in dela avtorjev, njihovega uspešnega sodelovanja z urednikom Janezom Koželjem, založbo In obs medicus ter vsemi, ki so projekt finančno podprli.

Tanja Marn januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi mladi upi, skavti 21 Luč miru iz Betlehema Luč miru iz Betlehema (LMB) je že Pri tej akciji nam pomagajo tudi Zveza tradicionalna mednarodna skavtska akcija, bratovščin odraslih katoliških skavtinj in ki v sebi nosi sporočilo miru, medsebojne skavtov, Slovenska zamejska skavtska povezanosti, strpnosti in sodelovanja organizacija in Zveza tabornikov Slovenije. med ljudmi. Plamen je prižgan na kraju Akcija je dobrodelnega značaja; vsako Jezusovega rojstva v Betlehemu, od tu pa leto izberemo nevladno organizacijo in ga skavti želimo ponesti v prav vsak dom ji namenimo del denarja, zbranega s po celi Evropi, kjer naj bi gorel na božični prostovoljnimi prispevki – tokrat za projekt večer in povezoval ljudi. Decembra smo Zaporniškega vikariata, Ecce homo! – plamen prinesli v Slovenijo že devetnajsto Glejte, človek! leto zapored. Geslo akcije je bilo: »Kaj ti Grosupeljski skavti smo plamen ponesli na 15 V letu 2009 so skavti spet organizirali bo plamen, če srca ni zraven«. bližnjih in malo bolj oddaljenih župnij, na nekaj raznašanje Luči miru iz Betlehema. grosupeljskih ustanov (Občina Grosuplje, Vsako leto pa so skavti sestavili geslo. Mestna knjižnica Grosuplje, VVZ Kekec, PGD Letošnje je bilo najbolj povezano z Grosuplje, ŠK Groš, Dom starejših občanov, nami. Glasilo se je: Kaj ti bo plamen, OŠ Brinje in OŠ Louis Adamič), predvsem pa če srca ni zraven? To naj bi pomenilo smo se trudili, da bi plamen prejel vsak dom. kot: kaj bi raznašal upanje, če si tega iz Naše ekipe so plamen delile po Grosupljem, srca ne želiš? Mali Stari vasi, Gatini, Spodnjih Duplicah, Št. No, začetek je bil preprost. Ko smo Juriju… Ker pa je veliko naših članov tudi iz se zbirali, smo se najprej razdelili v Višnje Gore in okolice, smo plamen delili tudi skupine, nato pa smo odšli. Prva hiša. tam. Luč je bila tako kot vsako leto dostopna Smo se že začele pogovarjati, kako tudi v grosupeljski župnijski cerkvi. Žal nam se bomo predstavile. Pozvonimo in – je, da nam kljub veliki zavzetosti predvsem nič. Nikogar ni doma. Veter zavija. Po naših najmlajših, plamena Luči miru iz osmih hišah sveča ugasne. Že odidemo Betlehema ni uspelo prinesti v prav vsak k prejšnji hiši, da dobimo plamen. A dom - Grosuplje in bližnja naselja se kar na žalost nam tam ni odprl nihče. Pa hitro širijo. Zahvaljujemo se Vam za zbrane predprejšnja hiša? Seveda! Sveča je že prostovoljne prispevke, ki so namenjeni gorela. Še nekaj hiš do konca ulice... za pokritje stroškov sveč in za več skupin A nismo mogle hitro naprej, saj nas je pomoči potrebnim ljudem. Naj zaključim s tako močno zeblo v roke in noge. Ob skavtskim pozdravom: Bodite pripravljeni! koncu ulice pa je stala moja hiša. Tam Združenje slovenskih katoliških smo se šle pogret in spit skodelico skavtinj in skavtov, Slovenska skavtska čaja. Ko smo se ogrele, smo odšle na organizacija, Steg Grosuplje 1 pot. Spet smo raznašale. Ljudje pa so Lučka Oblak, nam v prispevek radi dajali sladkarije voditeljica v stegu Grosuplje 1 in denar. Le tri hiše smo še imele, a nismo mogle več! Odšle smo nazaj v učilnice. Kljub hladnemu vremenu sem se imela zelo lepo. Upam, da bo Izjemen uspeh naših maturantov tudi drugo leto tako. v mednarodni raziskavi znanja Klara Ahčin, volčiči in volkuljice, matematike in fizike TIMS 2008 Krdelo divjih volkov Izbrani slovenski maturanti leta 2008, ima višje povprečje, 582 točk. ga sprejemajo in znajo uporabiti. Ta dosežek približno tretjina, so sodelovali v mednarodni In sedaj k bistvu, k dosežkom maturantov je za šolo vzpodbuda in potrditev, da smo na raziskavi znanja matematike TIMS. Tisti, Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna pravi poti, obenem pa tudi velika odgovornost ki so opravljali maturitetni izpit iz fizike, pa Gorica. Ti rezultati so izjemno spodbudni, za prihodnost. Upamo in prizadevamo si, da so se preizkusili tudi v znanju fizike. Poleg nad svetovnim in daleč nad slovenskim bi uspeli zadržati ta visoki nivo in cilje, ki smo Slovenije so bile v raziskavo vključene še povprečjem. Na matematičnem področju si jih zastavili, kljub vsesplošnim razpravam Armenija, Filipini, Iran, Libanon, Italija, smo dosegli povprečno 525 točk, le 3 šole in pritiskom, da je šolarje nujno razbremeniti Nizozemska, Norveška, Ruska federacija in v Sloveniji od 80 sodelujočih imajo višje prezahtevnega šolskega dela. Švedska. Dosežki raziskave, druge od leta povprečje. Pri fiziki pa je razlika še večja, saj Če bi vprašali naše maturante, bi najbrž 1995, so bili predstavljeni lani 10. decembra so naši dijaki dosegli povprečno kar 590 točk. težko našli koga, ki bi pretirano tožil nad na tiskovni konferenci MŠŠ. Od 54 sodelujočih slovenskih šol jih je samo previsokimi zahtevami šole. Vsi pa bi zagotovo Povprečni svetovni dosežek pri matematiki in 5 doseglo boljši rezultat. potrdili, da brez dela vsekakor ni uspeha. pri fiziki je bil 500 točk. Matematični dosežki Ti podatki kažejo, da je nivo znanja, ki ga Je pa takle uspeh zagotovo lepa nagrada in Slovenije so malo podpovprečni 457 točk, zagotavljamo našim maturantom, daleč priznanje za štiriletni trud. Iskrene čestitke najvišji je tu dosežek Ruske federacije, 561 nadpovprečen, skoraj vrhunski. Izjemno še enkrat in srečno v prihodnje. točk. Dosežki slovenskih dijakov iz fizike pa smo lahko ponosni na to, tako na učitelje, ki so nadpovprečni, 535 točk, samo Nizozemska to znanje posredujejo, kot tudi na dijake, ki Milan Jevnikar, ravnatelj 22 proslava Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 Občinska proslava dneva samostojnosti in enotnosti 23. decembra pred dvajsetimi leti smo se ZKD pripravili v novi dvorani Družbenega Slovenci odločali, ali naj Slovenija postane doma Grosuplje. V kulturnem programu so samostojna in neodvisna država. Od 93 % nastopali Ženski pevski zbor Lastovke pod udeležencev na referendumu se nas je 95 vodstvom Mojce Intihar, Ženski pevski zbor/ % izreklo za samostojnost ali 88 % od vseh nonet Brinke pod vodstvom Tine Vahčič, volilnih upravičencev. V nekdanji občini pesnik in gledališki igralec Tone Kuntner ter Grosuplje pa je bil ta delež še nekoliko višji. citrarka Cita Galič, povezovala pa ga je Tadeja Tako visok delež enotnosti pa nikoli prej ne Anžlovar. Na tem mestu lahko zapišemo, da potem za kakršno koli slovensko stvar ni so se vsi izvajalci lepo potrudili, prepleti med bil tako visok. »Ni šlo za poroko, ampak za igralsko pesniškimi vložki in nastopajočimi ločitev« od Jugoslavije, ki se je vedno bolj pevci ter glasbenico pa so v primerni dinamiki pogrezala v brezizhodnost in je bilo samo še in ritmu lepo izzveneli. Slavnostni govornik je vprašanje časa, kdaj se bodo začeli krvavi bil župan Janez Lesjak. spopadi. Le-tem se tudi Slovenija ni v celoti Proslave se je udeležilo poleg župana in izognila, vendar je nedvomno naša enotnost podžupana Božidarja Gabrijela tudi večina takrat precej pripomogla, da se vojaški občinskih svetnikov ter okoli 50 občanov in spopad ni razširil v katastrofo, kljub temu da še nekaj drugih gostov. Po proslavi je bila v nam mednarodne okoliščine še zdaleč niso preddverju dvorane pripravljena pogostitev kazale kakšnih dobrih obetov. nastopajočih in obiskovalcev. Občinsko proslavo tega praznika so v okviru Jože Miklič januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi društva, klubi, zveze 23

Kakšna je danes slovenska Ustanovni občni zbor Kulturnega samostojnost in enotnost?

Komentar - Zdaj smo že 19 let samo- društva sv. Mihael Grosuplje stojni, a močno razdvojeni, ker med Na ustanovnem zboru v nedeljo, 20. 12. 2009, so sprejeli statut, društvo pa je uradno začelo drugim ne znamo (in nočemo) razčis- delovati s 1. 1. 2010. Napovedali pa so, da bo v kratkem tudi redni letni občni zbor in takrat bo tudi titi s totalitaristično preteklostjo. ena od možnosti, da se, kdor bi želel aktivno sodelovati v društvu, pridruži. Zato tudi ta praznik samostojnosti in enotnosti uradno proslavljamo precej Jože Miklič formalistično. Ko pa poslušamo še pre- »Za krščansko omiko v Grosupljem tajnico (in blagajničarko) Mojco Malovrh ter cej dolgočasne slavnostne nagovore gre!« je uvodoma poudaril mag. Marjan štiri člane upravnega odbora: Štefko Zaviršek, z vedno nekim podtonom, kako nas Evropa zapostavlja in kako v tej druščini Adamič, predsednik iniciativnega odbora Danico Kutnar, Jerneja Ivana in Martina ne dosežemo ničesar, pa se zares po- za ustanovitev samostojnega Kulturnega Oblaka. Za nadzorni odbor pa so bili izvoljeni novno lahko vprašamo, kam je po 19 društva sv. Mihael Grosuplje. Janez Šket, Metka Krejan in Alojz Potokar. letih Slovenija zares zašla – quo vadis...? Že vrsto let se je ob cerkvenih praznovanjih Pred začetkom ustanovnega občnega zbora Pri tem so name zelo pomenljivo in drugih priložnostih vzporedno odvijala je mlada violinistka zaigrala slovensko him- delovale županove besede, da nam je vrsta kulturnih dejavnosti. V lanskem letu no, po zboru pa so se vsi, ki se še niso vpisali bilo dovolj beograjskega diktata, zdaj pa so se med odraslimi skavti odločili, da se kot člani, to tudi storili. Potem so po dobri pa nam diktira Evropa. Nedvomno je preizkusijo tudi v gledališki dejavnosti. Segli slovenski navadi posedli ob obloženi mizi in veliko Slovencev zajela apatija, saj s(m) so po delu Frana S. Finžgarja, Veriga. (Finžgar pokramljali med seboj ter prisluhnili dvema o najbrž pričakovali precej več. Nekateri je med drugim avtor več iger na temo socialne mladima harmonikarjema. pa za povrh še močno izkoriščajo mož- problematike slovenskega človeka.) Z izredno nosti anarho kapitalističnega sistema. A župan meni, da kljub problemom dobrim odzivom publike je njihova želja (nezaposlenost, revščina …) sistem prerasla »enkratno organiziranost«. Zato bi vendarle še deluje. Po njegovem je to z ustanovitvijo društva poleg že uveljavljenih tudi posledica, ker je »ves socialistični glasbenih, pevskih in gledaliških dejavnostih sistem« ostal nedotaknjen in se je skli- v tem okolju razširili delovanje še na druga ceval celo na dobrodelnost Slovencev. področja s poudarkom na lokalni, slovenski in Avtor tega zapisa pa se prav s tem sodobni kulturi in umetnosti. primerom kot sistemsko rešitvijo ne Ustanovni zbor je izvolil vse potrebne de- strinja, saj je kapitalizem v večini ev- lovne organe zbora, ki je nato poskrbel, da ropskih držav že zdavnaj presegel divjo so prisotni izvolili za predsednika Marjana kapitalistično raven in so ga v mnogih Adamiča, za podpredsednico Slavko Potokar, elementih posodobili ter nadgradili s »socialnimi popravki«, čeprav tudi vemo, od kod izvira glavni del sedanje slovenske finančne in gospodarske krize. Bistveni problem naše družbe pa so neinovativnost gospodarstva, zapostavljanje slovenskih komparativnih prednosti, slaba organizi- ranost, nefunkcioniranje kontrolnih in inšpekcijski institucij ter preveliko administriranje, slaba zakonodaja, mno- go lažne sociale in še vrsto podobnih slovenskih posebnosti in slabosti – pa pretežno izmaličen medijski prostor. Za argumentacijo navedenega se dota- knimo na primer okoljske problematike! Država zdaj že dve desetletji nima posluha do reševanja poplav in drugih podnebnih ujm, še posebej pa ne do ekologije in izpustov CO2. Vse te napake Slovenci že zdaj plačujemo kot posamezniki ali pa na lokalni ravni. Država pa probleme samo prelaga navzdol ... A kako naj neko regijsko odlagališče rešijo občine med seboj, smo lahko spoznali med drugim tudi v domači občini. Podobno je tudi ob drugih večjih problemih (zdravstvo, otroško varstvo, šolstvo, promet… – ne bom več našteva!). Smo pa v predvolilnem letu. Zato bomo slišali najbrž letos tudi z državne ravni celo vrsto pobud in rešitev. A ko bodo volitve mimo, bo spet tako, kot je bilo … Se morda motim? Rad bi videl, da bi se! Jože Miklič 24 društva, klubi, zveze Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 Delo Društva upokojencev Grosuplje v decembru 2009 V mesecu decembru je bilo v Društvu starejše in bolne člane ter jih s skromnim ki smo ga obiskali in poklepetali z njim, je upokojencev Grosuplje zelo pestro. Čas darilom in pogovorom prisrčno razveselili. imel ob našem odhodu rosne oči. Čeprav smo namenili druženju in obiskovanju Upravni odbor pa je obiskal vse člane v lahko bolne ljudi razveselimo že z majhnimi vseh članov DU, starih osemdeset ali več Domu starejših občanov. Težko je opisati, dejanji, nanje, žal, dostikrat pozabljamo. V let, teh je v našem društvu okoli 260. Naši kako veliko pomeni ljudem, ki živijo v DU se zato obvezujemo, da bomo z obiski po vdani poverjeniki so na domovih obiskali vse domovih, drobna pozornost. Skoraj vsak, domovih še nadaljevali, ne le ob praznikih, ampak tudi ob drugih priložnostih.

V prednovoletnem času smo organizirali silvestrovanje naših članov, ki se je odvijalo 18. decembra 2009. Vsi smo ga že težko pričakovali, saj ponuja priložnost za prijetno druženje in klepet z znanci in prijatelji o vsem, kar smo doživeli v iztekajočem se letu. Srečanje smo pripravili v gostišču Krpan v Grosupljem ob 18. uri.

In kot je že v naši navadi, smo se zbrali točno. Ob prihodu so nam uslužbenci gostišča prijazno postregli z aperitivom, nato pa smo se posedli ob lepo okrašeno omizje, na katerem je vsakega od nas pričakalo darilce. Po odlični večerji smo komaj čakali, da nam skupina muzikantov požene pete v ples. Ples in humor sta napolnjevala večer s sproščenostjo in vedrino, zato se prav nikomur ni mudilo domov. Neutrudni in neumorni smo praznovali pozno v noč. Priznati pa moramo, da so bile noge, ko je ura odbila polnoč, že malo boleče in potrebne počitka. Počasi smo se pričeli odpravljati domov, a pogovora in smeha ni zmanjkalo. S prijetnim občutkom smo se vračali v tople domove. Vsekakor naj bi bilo druženje in praznovanje del našega vsakdana, posebno za nas, ki smo v pokoju in mogoče nimamo toliko možnosti za to. Vse še enkrat vabimo, da se srečanj in seveda izletov, ki jih bomo organizirali v letošnjem letu, udeležite v čim večjem številu.

Po novem letu pa z veseljem v našo družbo sprejemamo vse nove upokojence, ki ste ta prag prestopili v letu 2009 ali prej, pa še niste naši člani. Lepo vabljeni. Še se bomo družili, veselili, se spoznavali in verjemite, ne bo vam žal!

Za Društvo upokojencev Grosuplje predsednica komisije za socialne zadeve Jožica Mlakar januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi društva, klubi, zveze 25 Novice iz DU Šmarje - Sap December pa je čas za sestanek upravnega novo leto. Pridružili so se nam še prijatelji Naše druženje od lanskega odbora. Redko kdaj kdo manjka. Smo kot iz Dobrepolja. Velika in vesela druščina. oktobra do sedaj velika družina. Pregledali smo finančno Muzikantje so nas tako razigrali, kot že dolgo Izlet v neznano: V Škocjanu pri Turjaku sta poslovanje in se pripravili na obdarovanje vseh ne. Bilo je vsega, od domačih, zabavnih, nam Jože Kraševec in Leopold Sever razkazala nad petinsedemdeset let starih članov. Na do tvista in disko glasbe. Darila so bila kot vaško središče s cerkvijo, spominsko ploščo letošnjem seznamu jih je bilo 98. Poverjeniki »maček v žaklju«, stiski rok, objemi in voščila Primožu Trubarju in muzejsko zbirko v so jih obiskali na domovih, jim v imenu društva pa lepa popotnica v leto 2010. nekdanji šoli. Enkratna urejenost kraja in voščili vse lepo v novem letu in jih skromno Vsem članom, vsem Šmarčanom in dragim gostoljubje. Enako tudi v vasi Gradež. Ogledali obdarili. našim prijateljem želi vodstvo društva smo si vas, še posebno pa delujočo sušilnico Pa še silvestrovanje za člane smo imeli. Kar srečno, zadovoljno in zdravo novo leto. In sadja. Domači godci, na star način kuhana štiri praznike je bilo treba počastiti, božič in nasvet, da se je treba za to tudi sam potruditi. prosena kaša in krhljevka sta nam obudili štefanovo, pa dan samostojnosti in seveda Predsednica DU Ana Fabjan spomin na mlada leta. Naša ženska in moška ekipa sta se v Ivančni Gorici udeležili tekmovanja v pikadu. Veselo druženje, kar nekaj tekmovalne napetosti in tudi drugič osvojen prehodni pokal pri dekletih. Na martinovanje smo se zapeljali pa na Lipoglav. Šestinšestdeset nas je bilo in dva odlična muzikanta. Postrežba in zabava enkratna. Se razveseliš za en mesec nazaj in en mesec naprej, si pravimo. Naše pevke so skupaj s harmonikarjem Tonetom nastopile v Domu starejših občanov Grosuplje. Popestrili smo dan vsem, posebno pa še Šmarčanom, ki jih tudi sedajle lepo pozdravljamo. Rekreativke in pevke redno in pridno vadijo. V decembru so se zbrale skupaj na prednovoletnem srečanju, da si voščijo lepe praznike in se z zabavnim programom dodatno napolnijo z energijo. Del silvestrske družbe, tudi predsednici Anka in Fanika.

Rotary klub Grosuplje obdaril rejenske otroke in mladostnike

V dvorani Mestne knjižnice Grosuplje kom Mrazom, ki je otrokom razdelil darila. dobro (nekateri pa celo odlično) sprejeti je Rotary klub Grosuplje, ki deluje tudi Drugi del prednovoletnega srečanja pa je in se tudi sami dovolj dobro znajdejo. na socialno-humanitarnem področju, bil namenjen pogovoru med mladostniki Iz »Dedkovih zaupnih virov« pa smo tudi letos povabil vse rejenske otroke in rejniki ter predstavnico Centra za izvedeli, da so mlajši med drugim dobili in mladostnike iz občin Dobrepolje, socialno delo Grosuplje in članicami v dar spominsko knjigo, v katero si bodo Ivančna Gorica in Grosuplje. V prvem grosupeljskega Rotary kluba (Gordana, lahko zapisovali pomembne korake v delu je bila predvidena sproščena Zdenka in Zvonka), ki v klubu bolj življenju, mladostniki pa že kar pravi otroška prireditev z nastopajočimi dejavno delujejo na socialnem področju. poslovni koledar, s katerim si bodo lažje iz Glasbene šole Grosuplje, radijsko Od prisotnih rejencev smo med drugim organizirali svoj čas oziroma življenje. voditeljico in vzgojiteljico Petro ter izvedeli, da študirajo (nekateri so že tik druženje z Zmajčkom Ferdom in Ded- pred koncem študija) in da so v okolju Jože Miklič 26 mladi upi Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 Stoji učilna zidana… razmišljati petdeset let pozneje. Zanimivo dopišemo besedilo, prenesemo sličice, je, da so se že takrat, prav tako kot danes, skrijemo ali odkrijemo del slike, povežemo kresala mnenja o lokaciji šole. Čeprav so se na svetovni splet ter predvajamo avdio in vaščani želeli šolo v dolini, je bila zgrajena video posnetke in še mnogo več. Interaktivna vrh griča. Enorazrednico je obiskovalo tabla nadomesti kredo in običajno tablo preko sto učencev iz okoliških vasi. Številni kot tudi grafoskop, radio, televizijo, video šoloobvezni otroci iz bolj oddaljenih krajev pa predvajalnik in podobno. Velika prednost v šolo niso prihajali. Takratni učitelj Požar je naprave je, da zadosti potrebam vseh bil s svojimi učenci hudo nezadovoljen, kar treh učnih stilov: slušnega, vizualnega Stoji učilna zidana, je takole zapisal: »Vsi drugi otroci te šole so in kinestetičnega. Vendarle tudi najbolj pod njo je stara jablana, to leto zanikrno se učili, ino 24 izmed njih, moderna tehnologija ne more nadomestiti ta jablana je votel panj, večidel iz Slivnice, ni nikoli v šolo prispelo, srčnih učiteljic, ki znajo v vsakem učencu sinica znosi gnezdo vanj. obeniga napredka storili, torej zaslužijo v poiskati močne plati in razviti šibke. (Fran Levstik) Černe bukve z umazanimi črkami zapisani Če je interaktivna tabla šoli dodala pridih

biti.« (Cveto Budkovič, Osnovna šola na moderne dobe, jo vse osebje razvaja z Idilično, a resnično, bi lahko rekli za naj- Kopanju, Zbornik občine Grosuplje, 6, 253). domačnostjo. Gost, naključni obiskovalec manjšo podružnično šolo Osnovne šole Iz enorazrednice je šola postala dvo- ali popotnik, bo tu vedno naletel na topel Louisa Adamiča Grosuplje, kjer ptičje petje sprejem. V šolo se radi in pogosto vračajo še preglasi hrup modernega sveta. razrednica, po drugi svetovni vojni celo popolna osemletka, od leta 1968 pa v njej starejši učenci, ki celo sodelujejo pri izvedbi Vrh kraškega osamelca, objeta v zavetje šolskih prireditev. Kopanjska ekohimna pa gozda, stoji podružnična šola Kopanj, ki poteka pouk za učence razredne stopnje. Od uvedbe devetletke jo obiskujejo učenci od je plod nesebičnega sodelovanja staršev in v svojih nedrjih skriva številne zanimive šole. zgodbe. Do leta 1865, ko je bila stavba prvega do petega razreda. V šolskem letu 2009/10 pouk na podružnični Čeprav je hiša učenosti majhna in v njej zgrajena, so otroke v župnišču ali kar na poučuje le pet učiteljic, lahko učenci izbirajo dvorišču pod lipo duhovniki poučevali verouk šoli Kopanj obiskuje 39 učencev v treh oddelkih. Prvo- in drugošolci so združeni med številnimi interesnimi dejavnostmi ter ter jih urili v branju in pisanju. Le redke sodelujejo v projektih kot na ostalih enotah v kombiniran oddelek, ki ga poučujeta dve otroke so naprednejši in premožnejši starši naše šole. Učenci se aktivno vključujejo v učiteljici, tretji razred je samostojen, v pošiljali v šolo v Šmarje. Za današnji čas lutkovni krožek, prepevajo v pevskem zboru, kombinaciji znanje pridobivajo tudi učenci kratka razdalja, je pred dvema stoletjema zaplešejo in zapojejo pri folklorni dejavnosti, četrtega in petega razreda. prebivalcem predstavljala precejšen izziv, se učijo gibanja v prometu in opravijo Kljub dejstvu, da je stavba stara in potrebna kajti Radensko polje je bilo pogosto več kolesarski izpit, berejo knjige in podobno. prenove, ki jo bo v prihodnjih letih tudi mesecev poplavljeno in domačini vedo Decembra skupaj z učiteljicami pripravijo povedati, da je takrat šmarski župnik dočakala, pa je notranjost dokaj ustrezno novoletni sejem, zato starši, ki želijo kupiti razdaljo med svojim sedežem in kopanjsko opremljena. Po besedah učencev se med izredno lične, ročno izdelane voščilnice, tega podružnico premagoval kar s čolnom. najljubše pridobitve preteklega leta uvršča dogodka ne zamudijo. Zagotovo je dobro poznan četrti kopanjski interaktivna tabla. Naprava je povezana Odmore in prosti čas učenci izkoristijo za igro duhovnik Jožef Prešeren, še bolj pa njegov z računalnikom in projektorjem, preko na manjšem asfaltiranem igrišču ob šoli ali pranečak France, ki je leta 1808 prišel k katerega se slika z računalnika prenese na na zelenih površinah z igrali. Tudi obiskovalci stricu za pastirja, v zameno pa ga je stric tablo, ki postane velik zaslon. radi posedijo na klopeh in se zamislijo nad seznanil s svetom črk in številk. Interaktivnost pomeni, da z dotikom pisala na verzi Franceta Prešerna, ki so izpisani na O gradnji šole na Kopanju se je začelo površino table lahko spreminjamo vsebino: naslonih: Ko brez miru okrog divjam, prijatlji prašajo me, kam? Pred leti so starši otroke raje kot v mestu Nemška konverzacija enkrat na teden šolali na podružnicah. Dandanašnji je to že prava redkost. Učitelji pa vemo, da učencem v Jeziki so vrata v svet. Za učenje jezikov so nemškega jezika. S prostim govorjenjem manjših skupinah posvečamo več pozornosti pomembne močna volja, potreba, delavnost na krožku dijaki prebijejo komunikacijski in lažje prilagajamo metode dela. Čeprav in pridnost. Besede žal nikoli ne zlezejo led in se lahko hitro in intenzivno učijo je poučevanje v kombiniranem oddelku za same v glavo, ampak je potrebno veliko nemščine. Čedalje več mladih se tudi učitelja zelo zahtevno, pa tovrsten način dodatnega dela, časa, sedenja, listanja po zaveda velikega pomena znanja nemščine, poučevanja krepi učenčevo samostojnost, slovarjih in slovnicah … Zato je za vedoželjne ne le zaradi bližine Avstrije in nekoliko strpnost, potrpežljivost in medsebojno dijake pravo olajšanje in protiutež vsemu bolj oddaljene Nemčije, ampak ker je kot pomoč, kar nedvomno dokazujejo tudi uspehi temu garanju krožek nemške konverzacije, komunikacijsko sredstvo zelo pomembna učencev v nadaljevanju šolanja. ki poteka enkrat tedensko na Srednji šoli tudi drugje v Evropi. Mogoče vas februarja, ko praznujemo slovenski kulturni praznik, pot zanese Josipa Jurčiča. Z zainteresiranimi dijaki Marsikdo si misli, da se jezika naučiš kar proti Kopanju. Naj vam bo trenutek v nemščini razpravljamo o sodobnih mimogrede, pa ni tako enostavno. Brez naklonjen uživati v prijetnem okolju, kjer se temah (Big Brother, kmetija slavnih, New komuniciranja, branja, pisanja, poslušanja vsakodnevno srečujejo učenci in učiteljice York, Arabski polotok ...). Dijaki si širijo in vztrajnosti si ne znamo predstavljati Olga, Lidija, Nataša, Petra in Vesna ter obzorje, predvsem pa imajo možnost dobro učenja tujih jezikov. skrbna gospodinja Mojca. komunicirati v nemščini. Neposredno Na krožku imajo dijaki vedno priložnost govorjenje je ravno tisto, za kar nam v poslušati dva profesorja, ki vodiva Tam lepe rožice cveto, razredu prevečkrat zmanjka časa. Tako Krožek – Jasmino Žilič in Igorja Rajnerja. vesele ptičice pojo, se plašne srnice paso. je ta krožek idealna nadgradnja znanja Igor Rajner (France Prešeren) Janja Zupančič januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi mladi upi 27

Obisk Slovenskega šolskega muzeja 5. januarja 2010 smo si vsi učenci četrtega V Slovenskem šolskem muzeju imajo tudi razreda OŠ Brinje ogledali Slovenski šolski prostor, ki se imenuje LJUDSKA ŠOLA. muzej. Tam smo videli uniforme, ki so jih imeli Italijani. Vodič nam je povedal, da so imeli Najprej nam je vodič pokazal sliko jamskih Italijani uniformo, Nemci pa ne. V muzeju ljudi, ki so pisali na kamen. Jamski ljudje hranijo tudi uniformo šolskega profesorja so se učili tako, da so opazovali starejše. (ravnatelja). Nato smo spoznali šolski sistem pred reformo, ki jo je izvedla Marija Terezija. Vodič nas je nato odpeljal v sobo, kjer Šolanje je bilo takrat zelo strogo, saj so se smo se oblekli v starinske obleke in odšli v šolo lahko vpisali samo otroci plemičev na učno uro lepopisa. Preselili smo se v in meščanov, redko tudi kmečki otroci. Če leto 1930. Učiteljica je bila zelo stroga. so se hoteli šolati dečki, so morali postati Kar nekaj učencev je odšlo klečat na duhovniki, deklice pa so morale postati koruzo ali sedet na osla. V garderobi pa nune. Otroci plemičev in meščanov so se smo se nato pogovarjali, da je dobro, če učili v nemščini, kmečki otroci pa so se učili nimamo tako stroge učiteljice vsak dan v slovenščini. Vsi so bili enako oblečeni. v šoli. Takrat je bila cerkev zelo pomembna, saj so v šolah poučevali duhovniki. Imeli so Obisk Slovenskega šolskega muzeja je drugačna pisala in so morali zelo lepo bil zelo poučen, saj smo izvedeli veliko o pisati. Imeli so tudi staro računalo. Vsi zgodovini šolstva. kmečki učenci so bili bosi. Imeli so ocene po nemško, to se pravi, da je bila 1 pri njih Neža Štibernik in Kaja Štrubelj, 4.a 5, 2-4, 3-3, 4-2, 5 pa 1. OŠ Brinje Grosuplje

Delavnice za otroški bazar in božično novoletni bazar

V soboto 5. decemba 2009 smo imeli angelčka, mašnjice ter pletenih srčkov V četrtek 10. decembra 2009 smo na učenci in učenke Osnovne šole Brinje in zapestnic) smo izdelali tudi adventne šolskem Božično-novoletnem bazarju Grosuplje pouk. Pod vodstvom mentorjev venčke in novoletne voščilnice. Voščilnice prodali skoraj vse naše izdelke. Bili smo smo se učili izdelovati okraske iz slame. smo izdelali iz lepega, barvnega papirja. navdušeni in veseli. Naslednji dan smo Poleg tega smo na delavnici izdelali Poleg tega smo jih okrasili s cimetovimi izvedeli, da smo zaslužili kar 123,82 EUR. tudi različne božično-novoletne izdelke paličicami, bleščicami in drugimi predmeti. Polovico denarja smo podarili Unicefu, in okraske. Te smo nato prodajali na Tudi adventne venčke smo lepo okrasili. preostali denar pa smo porabili v kinu Božično-novoletnem bazarju. Učenci 4. a Kolosej za ogled risanke »Jelenček Niko«. razreda smo bili zelo veseli, saj se nam Čas je mineval in mineval, vendar tega je pri izdelovanju okraskov pridružilo ni nihče opazil. Ko je bilo konec našega Veseli smo, da smo z našim pridnim veliko naših staršev in tudi nekaj starih ustvarjalnega pouka, smo si vse učenke in ustvarjalnim delom lahko pomagali staršev. Priznati moramo, da so bili vsi in učenci ter naši starši prislužili počitek otrokom sveta, da smo skupaj z našimi zelo ustvarjalni. Pomagali so nam s in sladki prigrizek. Ponosno in zadovoljno starši in starimi starši preživeli lepo svojimi idejami in domišlijo. Za pomoč smo odšli domov. Upali smo, da bodo sobotno dopoldne in da smo bili za naše smo jim zelo hvaležni. ljudem naši izdelki všeč in da jih bomo na delo nagrajeni na najboljši možni način - bazarju veliko prodali. s skupnim popoldanskim druženjem in Seveda pa tudi nam ni manjkalo ogledom risanke. domišljije, saj smo ustvarili zelo lepe izdelke. Poleg okraskov iz slame (metulja, Kristina Kek, 4.a, OŠ Brinje Grosuplje 28 mladi upi Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

tako situacijo tudi v tem, da imajo zaposleni v slovenski državni upravi preprosto premalo Obisk študentov v Bruslju motivacije, da bi se lotili nekih projektov. V petek, 4. 12. 2009, smo se študentje 1. Zaradi številnih plovnih kanalov je tudi Za primerjavo nam je podal našo sosednjo letnika podiplomskega študija politologije na Brugge, podobno kot Amsterdam, označevan državo, Avstrijo, kjer naj bi sočasno izpeljevali Fakulteti za družbene vede, odpravili v težko z vzdevkom »severne Benetke«. Poleg ladjic, po šest projektov, v Sloveniji pa imamo veliko pričakovano prestolnico Evrope – Bruselj. ki so prevažale turiste po že omenjenih plovnih težav že pri izpeljevanju enega. Da je tako, V Bruslju imata sedež dve od treh glavnih kanalih, so mesto še dodatno popestrili je razlog tudi v tem, da naj bi druge države institucij Evropske unije, Evropska komisija konji s kočijami, ki so turiste prevažali po izpeljevanje projektov v veliki meri prepuščale in Svet Evropske unije. Tretja institucija, srednjeveških ulicah. Proti večeru smo se vsi »out-sourceom«. Evropski parlament, ima sicer sedež v polni lepih občutkov vrnili do hostla v Bruselj, Kot zanimivost, ki smo jo izvedeli, naj Strassbourgu, kjer potekajo tudi plenarna naslednji dan pa nas je že čakal izlet do mesta omenim še to, da je bilo dan pred našim zasedanja, vendar zasedanja odborov Oostende. obiskom SPBR-ja v Bruslju odločeno, da bo potekajo v Bruslju. Prav tako pa je Bruselj Oostende je največje belgijsko obalno Ljubljana gostiteljica nove evropske agencije tudi politični sedež zveze NATO. Glede na to, mesto. Je trajektno in letoviško mesto na za sodelovanje energetskih regulatorjev da smo študentje politologije, je bil naš glavni obalah Severnega morja. Poleg neskončnih (Acer). To je tudi prvič, da bo sedež agencije namen nastanitve v Bruslju prav obisk teh peščenih plaž, ki se zajedajo v morje, je EU v Sloveniji. Sicer pa na splošno velja, da je institucij. Poleg obiska Evropske komisije, vredno ogleda tudi mesto samo. Najbolj pa Slovenija energetsko najbolj odvisna država v Evropskega parlamenta in NATA smo svoj čas so mi ostale v spominu čudovite bele hišice EU. namenili tudi obisku Stalnega predstavništva v bližnjem letoviškem mestecu, do katerega Po končanem obisku SPBR-ja nam je Republike Slovenije pri Evropski uniji in smo se odpeljali s tramvajem. Mestece je bilo popoldne ostalo še nekaj časa za ogled obisku Slovenskega gospodarskega in naravnost pravljično. Bruslja. Znamenitost, ki je ob obisku Bruslja raziskovalnega združenja. V ponedeljek se je dan pričel z obiskom ne smemo zgrešiti, je prav gotovo »Manneken Z obiski vseh teh institucij smo pričeli v Stalnega predstavništva Republike Slovenije pis«. Gre za kipec dečka, ki lula. Manneken ponedeljek. Ker smo v Bruselj prispeli že v pri Evropski uniji v Bruslju (SPBR). Ta pis predstavlja največjo znamenitost Bruslja. petek popoldne, smo tako imeli še dva prosta predstavlja in zastopa interese države pri EU. Obstaja več različnih legend o tem dečku, dneva. Želeli smo ju kar najbolje izkoristiti SPBR torej skrbi, da so interesi in stališča vendar pa noben ne ve, zakaj je pravzaprav in tako malo pobližje spoznati samo Belgijo. Slovenije kar se da učinkovito zastopani pri prav ta kipec tisti, ki privablja poglede Pred seboj smo imeli le dva prosta dneva, delovanju EU. V Bruslju so njihovi sogovorniki množice turistov. Znamenitost Bruslja naše želje pa so bile obisk mest Antwerpen, predstavniki preostalih 26 držav članic EU, s moderne dobe pa je Atomium. Tako kot Brugge in Oostende. Odločili smo se za katerimi skupaj sestavljajo Svet EU, prav tako so v Parizu ob svetovni razstavi leta 1889 slednji dve, obisk mest Brugge in Oostende. imajo dnevne stike s predstavniki Evropske postavili znameniti Eifflov stolp, so Belgijci Še isti dan, v petek zvečer, pa smo iz hostla komisije in Evropskega parlamenta. kot gostitelji razstave leta 1958 na obrobju odhiteli do središča Bruslja, in sicer do Po sprejemu so bila za nas organizirana kratka Bruslja postavili Atomium. glavnega mestnega trga z mestno hišo. Ko predavanja. Med povedanim bi izpostavila V torek je sledil obisk Evropske komisije. smo prispeli do tja, je bilo božično vzdušje predvsem besede Andreja Grošlja, vodje Evropski komisiji včasih rečejo tudi motor in občutek, ki smo ga pri tem doživljali, svetovalcev za notranje zadeve in pravosodje Evropske unije, saj je njena glavna naloga nepopisen. Središče trga je krasila božična na SPBR, ki je opozoril na problematiko oblikovanje predlogov za novo evropsko smreka, največji čar pa je oddajala mestna črpanja evropskih sredstev. Dejal je, da so zakonodajo, ki jih nato predloži v obravnavo hiša. Njo so krasile številne lučke, ki so se pred kratkim analizirali uspešnost Slovenije in sprejem Evropskemu parlamentu in prižigale in ugašale ob božični glasbi, ki je in prišli do zaključkov, da če bi se primerjali Evropskemu svetu. Evropska komisija ima v odmevala po vsem trgu. Iz trga je vodilo več z Dansko, bi lahko rekli, »da je Danska v EU izključno pristojnost zakonodajne pobude. ulic, kjer je bilo možno kupiti vse mogoče. Na vesolju, Slovenija pa na Zemlji«. Skratka, gre Sestavlja jo 27 komisarjev in komisark, ki so vsakem koraku pa je dišalo po kuhanem vinu za zelo velike razlike, problem pa naj bi bil imenovani za vodenje institucije in odločanje. in slastnih belgijskih vafljih. predvsem v tem, da nimamo vzpostavljenega Za obdobje petih let jih predlagajo vlade 27 V soboto smo se kmalu po zajtrku z vlakom nekega kadrovskega sistema. Zaenkrat naj to držav EU, po enega na državo, preden pa odpeljali do mesta Brugge, nedvomno sicer še ne bi bilo tako problematično, težave začnejo svoj mandat, jih potrdi še Evropski vrednega ogleda. Mesto Brugge ima dobro pa naj bi nastale leta 2013, ko Slovenija ne bo parlament, ki jim tako podeli oziroma ohranjeno srednjeveško mestno jedro in je več neto prejemnica, ampak bo postala neto vzpostavi njihovo demokratično legitimnost. ena glavnih turističnih znamenitosti Belgije. plačnica sredstev EU-ja. Meni, da je razlog za Predsednik komisije je že od leta 2004

Skupinska fotografija v Evropskem parlamentu. Glavni mestni trg z mestno hišo v Bruslju. januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi mladi upi 29

Portugalec José Manuel Barrosso, aktualni neposredno izvoljena s strani državljanov tudi poslanec Alojz Peterle, vendar pa so slovenski evropski komisar pa j e Janez Evropske unije. Na podlagi novo sprejete mu ga preprečile druge obveznosti. Naj na Potočnik, odgovoren za področje znanosti in pogodbe pa so v delo Evropske unije bolj tem mestu podam nasvet, ki ga je namenil raziskav (po novem pa za okolje). Vsi člani vpeti tudi nacionalni parlamenti. To skupaj poslanec Zoran Thaler vsem, ki bi mogoče Komisije so zavezani delovati v interesu Unije z okrepljeno vlogo Evropskega parlamenta v prihodnosti želeli delati v kateri izmed kot celote in od nacionalnih vlad ne smejo utrjuje demokracijo in veča legitimnost institucij EU. Kot je dejal, je največja naložba v prejemati nikakršnih navodil oziroma biti delovanja Evropske unije. Novost pogodbe pa življenju učenje tujih jezikov. V institucijah EU tarča vplivov, ki bi ogrozili njihovo avtonomno je tudi možnost, da lahko milijon državljanov so angleški in francoski pa tudi nemški jezik naravo. iz več držav članic z državljansko pobudo jeziki, ki se jim ne moremo izogniti. Seveda V Evropski komisiji nas je ob 9.00 dopoldne pozove Evropsko komisijo, naj pripravi nove pa koristi znanje še kakšnega dodatnega. sprejela ga. Erika Zuderell. Sledila so predloge. Kot je dejal, se da marsikaj v življenju naučiti predavanja o sprejetju nove Lizbonske Institucionalno spremembo, ki jo določa tudi v poznejših letih, nekoliko težje pa je v pogodbe, ki nam jo je podrobneje predstavila Lizbonska pogodba in za katero menim, da poznejših letih učenje tujih jezikov. gospa Urška Grahek. Gospa Christiane je prav tako vredna omembe, je tudi število Po pestrem tednu v Belgiji je sledil še Kirschbaum je nadaljevala s predavanji evropskih poslancev. Medtem ko sedaj v zadnji dan naše nastanitve v Bruslju. Tudi o širitvi Evropske unije, preden pa nas je parlamentu sedi 736 evropskih poslancev, ta je bil obarvan z obiskoma še zadnjih dveh osebje pospremilo do njihove samopostrežne od tega 7 iz Slovenije, jih bo po novem sedelo institucij. Kot prvo smo obiskali Slovensko restavracije, kjer smo si privoščili okusno 754, od tega 8 iz Slovenije. Slovenija je tako gospodarsko in raziskovalno združenje kosilo, smo prisluhnili tudi gospodu z novo Lizbonsko pogodbo pridobila enega (SGRZ), ki je bilo leta 1999 ustanovljeno kot Marcu Taquet Grazianiju, in sicer na temo evropskega poslanca več. To mesto pa bo po edino nevladno predstavništvo slovenskega komunikacijske politike Evropske unije. vsej verjetnosti zasedla Zofija Mazej Kukovič. gospodarstva in raziskovalne sfere v Bruslju. Med omenjenimi predavanji bi bilo verjetno Po kosilu sta sledili še predavanje gospe Gre za informacijsko-lobistično organizacijo, najbolj smiselno izpostaviti predavanje Mary Terese Moran, ki nam je predstavila ki predstavlja in povezuje slovensko gospe Urške Grahek, saj nam je podrobneje zunanje odnose Evropske unije, in predavanje gospodarstvo, znanost in raziskave ter da predstavila Lizbonsko pogodbo. Pogodbo gospoda Stevena Josepha, ki nam je na osnovi javno-zasebnega partnerstva so morale ratificirati vse države članice predstavil karierne možnosti v Evropski uniji. povezuje javne interese z interesi podjetij in EU, zadnji dve sta to storili pred kratkim - Sreda je minila v znamenju obiska raziskovalne sfere. Člani SGRZ so podjetja, irski volivci so jo s ponovnim glasovanjem Evropskega parlamenta. V parlamentu nam raziskovalne institucije, gospodarska potrdili oktobra, z umikom nasprotovanja je izrekel dobrodošlico gospod Rok Koželj združenja, izobraževalne organizacije, javne češkega predsednika pa je bila odstranjena in nam podal nekaj informacij o delovanju ustanove ter lokalne skupnosti. še zadnja ovira za začetek njene veljavnosti. te institucije. Evropski parlament zastopa Sledil je še obisk zadnje institucije, ki smo 1. decembra 2009 je tako vstopila v veljavo interese državljanov Evropske unije. Njegova ga mnogi nestrpno pričakovali. Kot zadnjo nova Lizbonska pogodba in s tem zaključila glavna naloga, ki si jo deli s Svetom Evropske institucijo smo obiskali NATO, kamor smo večletna pogajanja o institucionalnih zadevah. unije, je sprejemanje evropske zakonodaje prispeli ravno v času kosila. S kosilom v Pogodba prinaša pomembne spremembe na ter proračuna Evropske unije. Evropski njihovi samopostrežni restavraciji se je naš področju pristojnosti institucij za poenostavitev parlament sestavlja 736 poslank in poslancev, zadnji obisk tudi pričel. Vstop je bil tokrat odločanja v EU in krepitev njenega položaja izvoljenih na splošnih in neposrednih volitvah še nekoliko bolj varovan, kot je to veljalo za na mednarodni ravni. S sprejetjem Pogodbe, v državah članicah EU. Volitve potekajo vsakih Evropsko komisijo in Evropski parlament. To ki je temelj demokratičnejše, učinkovitejše pet let. Sprejetje Lizbonske pogodbe prinaša je bil torej obisk, ki ga zaradi zavzetja mobitelov in preglednejše Unije, so se končala kar nekaj novosti za to institucijo, ki pa so bile in fotoaparatov s strani varnostnikov tudi prizadevanja za spremembo notranjih pravil že omenjene zgoraj. nismo uspeli dokumentirati, da bi si ga lahko delovanja EU, kar je postalo še zlasti nujno po Poslanci v Evropskem parlamentu iz na posnetkih in fotografijah tudi kdaj pozneje širitvi EU leta 2004. Slovenije, ki so bili izvoljeni na zadnjih ogledali. Ta obisk bo tako ostal le v našem Naj na kratko pojasnim prvo omenjeno evropskih volitvah junija 2009, so Zoran spominu. Po kosilu je tudi v NATU sledilo spremembo, demokratičnejša Evropa. S Thaler, Tanja Fajon, Romana Jordan Cizelj, nekaj predavanj, zvečer pa nas je že čakal let sprejeto Lizbonsko pogodbo je precej večjo Milan Zver, Alojz Peterle, Jelko Kacin in Ivo nazaj proti Sloveniji. Preživeli smo teden, za vlogo dobil Evropski parlament, ki ima nove Vajgl. katerega menim, da nam bo vsem ostal v zelo pristojnosti pri sprejemanju zakonodaje in Eden izmed poslancev, Zoran Thaler, nam je iz lepem spominu, polnem zanimivih izkušenj. proračuna Evropske unije ter mednarodnih prve roke podal nekaj informacij o opravljanju sporazumov. Gre za edino institucijo, ki je svojega dela. Svoj prihod nam je sicer obljubil Jana Roštan

Brugge. Evropski parlament Letoviško mestece blizu Oostenda. 30 mladi upi Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča na stro- kovni ekskurziji v Bruslju in Amsterdamu Od 24. 9. do 29. 9. 2009 smo organizirali urah. Naslednje jutro smo si že ogledali Drugi dan smo obiskali Rotterdam in se štiridnevno strokovno ekskurzijo v Bruselj evropski parlament v Bruslju, kjer smo povzpeli na Euromast, tj. najvišji razgledni stolp in Amsterdam. Ekskurzije so se večinoma imeli voden ogled v slovenskem jeziku. Nato na Nizozemskem, in s potjo nadaljevali mimo udeležili dijaki iz tretjih letnikov. Potovanje smo nadaljevali z ogledi mesta (deloma z Delfta, Den Haaga v Amsterdam. V glavnem je potekalo z avtobusom. Odpotovali smo avtobusom in deloma peš) in prenočili v mestu Nizozemske smo postali v brusilnici v četrtek, 24. 9. 2009, v popoldanskih Bruslju. diamantov, se zapeljali po amsterdamskih kanalih, si ogledali znamenitosti Amsterdama in zaključili strokovno izobraževanje z obiskom muzeja Ane Frank. Časa smo imeli dovolj, da smo se odpravili po nakupih in se med drugim sprehodili skozi znamenito rdečo četrt. V poznih večernih urah smo zapustili mesto in se odpeljali proti Sloveniji, kamor smo prispeli v nedeljo naslednjega dne v popoldanskih urah. Dijaki so z zanimanjem prisluhnili razlagi o deželah Beneluxa in v obeh mestih aktivno sodelovali. Igor Rajner, prof. in vodnik po Beneluxu Ringa ringa raja, praznik prihaja

Dobri časi ne padejo z neba. Dobre čase si lahko naredimo sami, a ne z denarjem in s tehniko, le s srcem in z dobroto. Le dobri ljudje delajo dobre čase. (P. Bosmans)

Rade bi omenile številne dobre ljudi, ki jih srečujemo pri svojem delu. Nekatere smo poprosile, da so skupaj z nami polepšali čas, ko smo pričakovali praznike. Tudi dopust so si vzeli, da so bili z nami. Naj jih omenimo: knjižničarka ga. Samec, ki nam je povedala pravljico v grosupeljskem narečju, babica ga. Blažeka, ki je tudi povedala pravljico, ga. Janežič Aksentijević in njen brat, ki sta zaigrala na prečno flavto, klarinet in saksofon, g. Radič, ki je igral na tolkala, g. Virant, ki je naše petje spremljal s sentisajzerjem, dve Poljakinji, ki sta pravljico povedali po poljsko in slovensko. Tudi dedek Mraz nas je obiskal in prinesel medene piškote. Prisluhnili smo koncertu v glasbeni šoli in orgelskemu koncertu v cerkvi ter dobili luč miru od skavtov. Celo natakar je predstavil pogrinjke in postregel eni skupini otrok. Hvala vsem imenovanim in neime- novanim. Bilo je čudovito in naj traja.

Hvaležni otroci in vzgojiteljice iz vrtca Kekec - spodnji hodnik januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi mladi upi 31 Pismo »nekultiviranih« staršev Konec decembra se je v Grosupljem odvijala V drugem delu koncerta je (mimo predvidenega poskrbijo tudi za kakšno mlajšo deklico. In se po mnenju mnogih najbolj kulturna prireditev programa) na oder v tišini pridrobila druga niti ne pritožujejo. leta. To so oznanjali plakati in laskavi naslovi skupina baletk. V mučni tišini je izvedla celoten In potem je profesionalno tudi to, da potr- po mestu. Kot starši, sorodniki in prijatelji nastop. Člani simfoničnega orkestra pa so v pežljivo čakajo v enem od prostorov v zakulisju, smo se Novoletnega gala opernega koncerta tem času na odru počivali. da bodo prišle na vrsto, čeprav ne vedo, kaj se udeležili tudi mi. Ne zaradi laskavih naslovov *** dogaja v dvorani in ne poslušajo prestižnega in slavnih imen. Če bi to želeli, bi se lahko Kot je bilo razvidno iz odgovora, ki ga je gospa nastopa, ki bi bil lahko namenjen tudi njihovi zapeljali tudi do Ljubljane, čeprav lahko Simona Zorc Ramovš posredovala očku ene kulturni vzgoji. enakovredni kulturni dogodek doživimo tu-di od baletk, je bil povod, da so naše deklice In mogoče je najbolj profesionalno to, ko ob poslušanju grosupeljskih orkestrov brez- nastopale v tišini, užaljenost »profesionalcev«, zvedo, da bodo plesale brez glasbe, to pač plačno (in kar se tiče srčne kulture celo na ker se publika ni znala pravilno odzvati in je naredijo brez glasbe. Čeprav je verjetno silno višjem nivoju). ploskala med fraziranjem umetnice. Ali je težko in čeprav po besedah gospe Simone Zorc Kupili smo pet kart (po znižani ceni), kljub razlog za užaljenost to, da je bila vsa pozornost Ramovš »pripomore k ustvarjalnemu naboju temu, da se je v nas porajal dvom, da se želi namenjena deklicam, ali da umetnica ni bila v mladih deklic«. s poceni kartami za sorodnike baletk zgolj ospredju, niti ni pomembno. *** napolniti dvorano. Kupili smo jih zgolj zato, Ljudem z visoko kulturo bi bil dogodek Ne zanima nas, kdo je organizator te prireditve ker je nastopala naša deklica. verjetno nepomemben. Pravi profesinalec in kdo je imel v rokah scenarij. Da pa bi se izognili Otroci bi v spisu napisali: ... in končno je bi verjetno na »spodrsljaj« publike gledal podobnim situacijam v prihodnje, predlagamo, napočil veliki večer. z naklonjenostjo. Vsak umetnik je verjetno da organizator bolje razmisli o scenariju in Simfonični orkester in solisti so prišli v ob svojih začetkih imel takšno spodbudno, namenu prireditve ter primerni kombinaciji dvorano. Ploskanje. Koncert se je začel. podporno okolje. Pravi profesionalec bi tudi nastopajočih. »Preveliki« glasbeniki in mali V programu večera so bile mlade baletke prenesel, da je nekaj minutk njegovega baletniki pač ne gredo skupaj. predvidene v prvem delu. ustvarjanja namenjeno glasbeni kulisi mladih Ob vseh velikih glasbenih imenih so tako male Od tu dalje je program nastopa malih plesalk plesalk. plesalke plesale v tišini. Glasbeniki so za nekaj ubral svojo pot. Pa še nekaj o profesionalnosti! minut odložili svoje instrumente in jih nemo Mlajšima skupinama, ki sta nastopali po Profesionalno ravnanje je, če majhne deklice gledali. programu, smo neuki in nekulturni starši redno prihajajo na vaje. Če vadijo na odru, Sicer niso imele glasbene spremljave, lah- zaploskali (pa ne le starši, tudi sorodniki ki je za vadbo neprimeren, nezavarovan in ko pa se bodo pohvalile, da so nastopale in cela dvorana). Verjetno je ploskalo tudi uporabljajo za garderobo kar stole v dvorani ... skupaj z Anjo Bukovec, Janezom Lotričem občinstvo na desni strani, ki zaradi postavitve Profesionalno je, če kljub neogrevani dvorani in Simfoničnim orkestrom. No ja, ne ravno scene ni prav dosti videlo. dve uri v dresih zmrzujejo in čakajo, da se skupaj, ampak vsaj v isti telovadnici. Napaka!? postavi scena, si med seboj pomagajo in Mojca in Marko Jurca Ponosni na starše Miške so majhne, igrive, razigrane, bila organizacija super, turistični delavci skupine. Starši so se res potrudili, si vzeli včasih nagajive. Vse te lastnosti bi lahko so nam predstavili cerkev, na koncu pa veliko časa in otroci so izredno uživali, še pripisali tudi otrokom, ki obiskujejo nas je čakala še pogostitev s pečenim posebej zato, ker jih je na koncu obiskal skupino Miške v vrtcu Kekec Grosuplje. kostanjem in toplim čajem. tudi dedek Mraz in jim prinesel darilca. Letos prvič obiskujejo vrtec in njihovi Tudi delavnice so se starši zelo pridno udeležili S sodelavko sva res ponosni na starše starši so lahko ponosni nanje, kako in lahko sprostili otroka v sebi, nekaterim je naše skupine, še bolj ponosni pa so njihovi pogumni so bili ob uvajanju, otroci pa so bilo tako všeč, da bi najraje ostali v vrtcu. otroci, ki kar žarijo, ko lahko tudi v vrtcu lahko zelo ponosni na svoje starše, saj Zelo lepo presenečenje pa je bila uživajo v družbi svojih staršev. lepo sodelujejo z vzgojiteljicami, tako si organizacija in izvedba lutkovne predstave Vzgojni tim skupine Miške Jasmina pri vzgoji medsebojno pomagamo. Tako »Čakamo dedka Mraza« za otroke naše Koren, Marija Krampelj, Irena Hrovat. dobro sodelovanje med starši in vzgojnim timom je zelo pomembno, saj se tako dopolnjujemo in spremembe opazujemo. Že v začetku sva prosili starše, naj nama na plakat napišejo svoja pričakovanja, me pa sva napisali svoja. Pričakovanja so na vidnem mestu v igralnici, tako da jih lahko večkrat preberemo in se jih spomnimo. Pričakovanja staršev so bila doslednost pri vzgoji in čim večja samostojnost otrok, najina pa redno obiskovanje srečanj, delavnic, eno izmed najbolj zahtevnih pa je bila gledališka ali lutkovna predstava za otroke v izvedbi staršev. Starši so naju lepo presenetili in prevzeli organizacijo pohoda na Magdalensko goro. Počutili sva se kot kraljični, saj je 32 iz naših krajev Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 »Trije kralji so prinesli darila.« Spomnimo! Koledovanje je bil že star predkrščanski običaj naših prednamcev (in za katere vedno bolj spoznavamo, da so že imeli precej močno razvito duhovno življenje. Katoliška cerkev je ta običaj nadgradila. Ljudje so hodili od hiše do hiše in oznanjali rojstvo Jezusa Odrešenika. S koledovanjem pa so se spominjali dogodka, ko so trije modri obiskali ob soju repatice Jezusa, ki je s svojima staršema prve dni po rojstvu ležal v zatočišču pri revnih pastirjih. Trije »kralji« Gašper (Kaspar je bil zastopnik arijcev, po le- gendi iz Evrope), Miha (Melhior, ki naj bi bil črnec in je prišel iz Nubije, po legendi iz Perzije) in Boltežar (Baltazar pa je bil Arabec in je zastopal Semite, po legendi iz Indije) so se mu prišli poklonit z Vzhoda (Jutrovega). Pri tem obisku so izročili darove: zlato so darovali kot kralju, kadilo kot Bogu, miro kot umrljivemu človeku (mira je dišava, ki so jo uporabljali pri maziljenju trupel). Jezus je bil tudi v naši slovenski zgodovini eden izmed prvih, ki je osmislil naše Kot že vrsto let doslej so tudi letos po naših medcivilizacijsko ter na področju humanitarne bivanje, oplemenitil (ali pa lahko rečemo krajih hodili »trije kralji« in nam za praznike pomoči in sodeluje pri razvoju. Ciljne sku- celo na nove temelje postavil) kulturo in novo leto prinesli blagoslov in voščila za pine so otroci, mladi, starejši, bolni, žrtve ter oznanjal našim prednikom veselje zdravje in srečo ter pri tem celo zapeli. Tako konfliktov–vojn, naravnih nesreč, pomagajo in smisel življenja tudi ob mnogih so se tudi na mojem domu oglasili in z njimi pa tudi šolam in drugim izobraževalnim viharjih, ki jih je prinašala zgodovina. še nekaj prikupnega mladega spremstva iz ustanovam in lokalnim skupnostim po Evropi, Na Slovenskem smo pravzaprav še do vasi, kar potrjuje, da mladi radi nadaljujejo Afriki, Aziji ter Južni in Srednji Ameriki. nedavnega praznovali kar tri božiče: s to tradicijo. »Svet, v katerem smo, bo takšen, kakršni prvega ob Jezusovem rojstvu, drugega Trikraljevska akcija je po osamosvojitvi bomo ljudje. Lepo zapisana načela, po pravnih kot novo leto, tretjega za tri kralje, ki se Slovenije zasnovana kot humanitarna akcija, merilih dobra zakonodaja ne spreminjajo imenuje tudi Jezusovo razglašenje. kljub temu da smo vedno večjemu tarnanju sveta. Tudi pravice, zapisane v konvencijah, so Obisk treh kraljev so označevali na nad raznimi krizami še vedno ena sama samo lepe besede, sicer spodbudne, a vendar podboje (20 + G + M + B +10), ki je velika potrošniška družba (sicer - s precej samo črke na papirju. Ljudje smo zares ostala vse do naslednjega leta. Kratice velikim deležem revnih ljudi). Zato vsem, ki ljudje, kadar svoje besede uresničujemo z teh črk, zapisane v latinščini, Christus darujejo, na poseben način prinesejo darila, dejanji. Za to se navdušiti, pokazati v dejanjih Mansionem Benedicat pa pomenijo Kris- pa čeprav si mnogi med darovalci morajo že – to spreminja življenje! Na stotine kolednikov tus, blagoslovi to hišo. marsikaj odtrgati od vsakdanjika. vsako leto v Sloveniji dela prav to. Kljub Čeprav je velika noč največji krščanski Akcija je namenjena za misijone. Vodi jo mrazu, kljub počitnicam, včasih verjetno tudi praznik, mnogo slovenskih vernikov še direktor Misijonskega središča Slovenije z mnogimi napori dajejo besedam življenje. danes bolj praznuje božične praznike. Žal, Stane Kerin . Iz tega denarja nakupijo hrano S tem prinašajo veselje in upanje ljudem po pa je tudi takih precej, ki jim tudi božični za prve potrebe v konkretnih akcijah ali pa vsem svetu, s tem resnično rešujejo življenja,« prazniki pomenijo le zunanji blišč in oblo- gradijo vodnjake, šole, ambulante … je zapisal Stane Kerin. ženo mizo, trgovcem pa velik biznis. Misijonsko središče deluje medkulturno in Jože Miklič

Krajevna skupnost Št. Jurij in Turistično društvo »Županova jama« Št. Jurij vabita na predavanje z naslovom »KLEPET Z GOZDOM«, ki bo v soboto, 27. februarja 2010 ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Mali vasi. Na predavanju bodo predstavljene naslednje vsebine: splošne informacije o gozdovih v Sloveniji, o negi in vzgoji gozda, o funkcijah gozda ter o načrtovanju donosa gozda in varstvo gozdov. Predava Saša Rus, univ.dipl.inž.gozd. Vljudno vabljeni! januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi iz naših krajev 33

Na božič smo se veselili rojstva Božjega sina, naslednji dan, Dan samostojnosti in 26. decembra, pa rojstva samostojne države Slovenije. enotnosti na Polici

Župnijski pastoralni svet Polica je sprejel pobudo, da na praznik samostojnosti in enotnosti pripravimo mašo za domovino, po maši pa slavnostni program in druženje krajanov. Pri maši smo prosili za mir, varnost in blagostanje, za modrost in pravičnost državnih voditeljev in tudi za odgovornost, razumnost in solidarnost vseh državljanov. Med nami živita dva pomembna akterja iz časa osamosvajanja: Rudi Rome, takratni župan občine Grosuplje, in Janez Dolinšek, predsednik grosupeljskega Demosa. Z veseljem in hvaležnostjo, da se je prav naši Blagoslov konj na Gatini generaciji uresničila želja mnogih rodov, Dan po božiču smo se lastniki in ljubitelji so konjeniki prejeli spominske medalje, da bi Slovenci živeli v svoji, svobodni državi, konj zopet zbrali pri cerkvi na Gatini, kjer gospodinje iz vasi Spodnje Blato, Gatina smo najprej zapeli slovensko himno. Rudi smo za svoje konje in zase prosili svetega in Praproče pa so nas pogostile s svojimi Rome je med posameznimi pesmimi, ki Štefana za blagoslov in varstvo za leto, ki dobrotami, zato bi se jim ob tej priliki jih je zapel župnijski ženski pevski zbor, je pred nami. Blagoslova, ki je bil že osmo iskreno zahvalil. Tako smo lahko ob pecivu, predstavil potek plebiscita, razglasitev leto zapored, se je udeležilo triinštirideset čaju in kuhanem vinu še malo pokramljali s rezultatov in v povezavi z besedilom pesmi lastnikov konj z oseminštiridesetimi konji. prijatelji in znanci. naše hrepenenje po sreči, ljubezni, topli Konjeniki so prišli iz različnih krajev v Sam prihod takega števila konj in ljudi dlani in dobroti srca. Jezus je tisti, ki okolici Grosupljega, dva pa sta prijezdila je lep dogodek za kraj. Da je prireditev lahko poteši naša hrepenenja in razsvetli celo iz Dolskega pri Ljubljani. lepo sprejeta, se pozna tudi po obisku, temo srca. G. Dolinšek pa je na kratko Blagoslova se je udeležilo tudi veliko saj je vsako leto večji. Še enkrat pa bi se predstavil takratne dogodke, nam čestital število ljubiteljev konj, ki so prišli te lepe in zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri za praznik in zaželel naši domovini in vsem plemenite živali samo pogledat. Blagoslov organizaciji in upam, da se naslednje leto državljanom srečno novo leto. je podelil grosupeljski župnik in dekan zopet vidimo v še večjem številu. Ob piškotih, kuhanem vinu, čaju in ne- Janez Šket. Po končanem blagoslovu Jernej Kozlevčar normalno toplem vremenu smo razmišljali o naših sanjah in pričakovanjih pred de- vetnajstimi leti, o današnji realnosti, pasiv- nosti, pričakovanju, da bodo drugi vse uredili, in o znani Cankarjevi misli, da si narod vendarle piše sodbo sam. Anica Smrekar 34 iz naših krajev Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

sv. Jurija ter podružnične cerkve sv. Martina na Zg. Rogatcu, sv. Nikolaja na Taboru Predbožični čas v Št. Juriju Cerovo in sv. Štefana v Vinu ter vse kapelice V Šentjurski dolini smo v mesecu decembru Tudi letos smo nadaljevali s projektom in znamenja. V župniji Št. Jurij je 18 kapelic pripravili vrsto dogodkov, s katerimi smo »Spoznaj sosednjo vas« in v petek, 18. in več kot 16 obcestnih znamenj. želeli krajankam in krajanom Št. Jurija ta decembra 2009, pripravili otvoritev razstave Vsaka kapelica in znamenje nosi svojo čas še bolj polepšati in obogatiti. dokumentarne krajinske fotografije avtorja zgodbo – gradili so jih v zahvalo, zaobljubo Toneta Podržaja pod naslovom »Spoznaj ali prošnjo Bogu, po težkih preizkušnjah, za srečno vrnitev iz vojne, imele pa so tudi »Spoznaj sosednjo vas« sosednjo vas – razstava kapelic in znamenj svojo vlogo ob pogrebih in tudi poročnih Razstava kapelic in znamenj ter župnijske ter župnijske cerkve s podružnicami«. slovesnostih. Najstarejša kapelica v župniji cerkve s podružnicami avtorja Toneta Na razstavi so bile predstavljene vse vasi v je kapelica pri Novakovih v Ponovi vasi, t.im. Podržaja Krajevni skupnosti Št. Jurij, župnijska cerkev pil, ki tu stoji že več kot 300 let. Vsem najbolj poznana pa je kapelica v naravni kraški votlini z oltarčkom sv. Antona Puščavnika pod Taborom Cerovo, ki je tudi danes ena najbolj priljubljenih izletniških točk domačinov. Šentjurski župnik g. Anton Hostnik je predstavil celotno župnijo in opisal vse kapelice ter znamenja. Razstavo je otvoril etnolog dr. Boris Kuhar, ki je tudi predstavil nekatere posebnosti kapelic in njihovo pomembnost. Program so popestrili z nastopom učenci osnovne šole Št. Jurij, Šentjurski fantje in ansambel Jan kvintet. Ob tej priložnosti so skrbniki kapelic in znamenj prejeli tudi priznanje za skrb in urejenost kapelic in znamenj, katere jim je izročil predsednik Krajevne skupnosti Št. Jurij g. Janez Kozlevčar. Razstava je bila odprta do nedelje, 28. decembra 2009, in je zelo lepo sovpadla v praznični predbožični čas. Krajevna skupnost Št. Jurij je tudi letos izdala koledar, na katerem je predstavljena celotna Krajevna skupnost, ki ima dvanajst vasi – fotografija vsake vasi na koledarju krasi posamezen mesec.

Miklavževanje in obdaritev otrok V soboto, 5. decembra 2009, smo pripravili tradicionalno Miklavževanje po vaseh Krajevne skupnosti Št. Jurij. Miklavž je obiskal otroke in jih tudi obdaril, popoldan pa je potekala obdaritev najmlajših v Kulturnem domu v Mali vasi.

Koncert ansambla »Jan kvintet« V nedeljo, 20. decembra 2009, je potekal v Kulturnem domu v Mali vasi koncert ansambla Jan kvintet. Kot novost naj povemo, da se je kot pevka ansamblu uspešno pridružila Rebeka Šeme iz Žalne. V preteklem letu je ansambel nastopil na dveh festivalih, in sicer na 39. Festivalu Števerjan 2009 in na 1. festivalu narodno-zabavne glasbe v Šentjerneju, kjer so prejeli tudi nagrado strokovne žirije za najboljšo melodijo, ki jo je uglasbil prof. Franc Korbar. Ansambel Jan kvintet tako postaja vse bolj uspešen in prepoznaven tako v domačem kot v širšem okolju. Na koncertu pa so nekaj pesmi z občutkom zapeli tudi Šentjurski fantje.

Tanja Kadunc, foto – Tone Podržaj januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi iz naših krajev 35

Snežna pravljica KD Polica v Veliki Nedelji Nastop kulturnikov s Police na devetem Sam obisk Velike Nedelje ter nastop na tradicionalnem božično-novoletnem koncer- koncertu ni minil brez ogleda kulturno- tu je bilo organizirano v sodelovanju s KS zgodovinskih znamenitosti. Tako smo si Velika Nedelja in KD Simon Gregorčič. ogledali najlepšo cerkev na Ptujski Gori, kjer Koncert je bil praznično obarvan, odvijal se Marija široko razprostira svoj milostni plašč. je v naravi v soju luči in žarometov. Najprej Seznanili smo se z bogato zgodovino križnikov so nas ogreli s svojim nastopom rogisti v Sloveniji, ki so ustanovili postojanko tudi v lovske zveze Ptuj-Ormož, ki so znani po Veliki Nedelji. močnih glasovih, ki prihajajo iz njihovih Za zaključek naj dodam še eno aktivnost instrumentov. Nato so se na odru predstavili KD Polica. Ob prihodu svetih treh kraljev člani cerkvenega pevskega zbora, ki deluje smo pripravili božično-novoletno srečanje pod vodstvom gospodične Renate Horvat. ob jaslicah v cerkvi sv. Jakoba na Polici. Odpeli so dve božično obarvani pesmi. Mešani Predstavile so se: cerkvena vokalna skupina, pevski zbor DU Velika Nedelja in dekleta ljudski pevci ter mešani oktet Polica, z iz pevske skupine TISA sta nas prav tako namenom, da v hladni zimski čas prinesemo osrečili s svojim nastopom. Vokalni skupini luč in toplino. Bilo je veliko svetlobe, glasbe... TISA so se pridružili še velikonedeljski Zapisala: Vlasta Strmljan Poličana Sara in Borut sta napovedala nastop tamburaši. Skupaj so nam zapeli in zaigrali. Fotografije: Vera Puhar gostov s Police. Člani KD Polica smo bili kot gostje povabljeni na to prireditev. Tako so se predstavili člani Mešanega okteta Polica, katerega umetniški vodja je g. Emil Kovačec, ki izžareva mnogo energije, potrebne za delovanje KD Polica, je njen predsednik, zborovodja, vodja instrumentalne skupine in nekdanji krajan Velike Nedelje. Prav njemu gre zasluga za sodelovanje med KD Polica in KD Velika Nedelja. Mešani oktet Polica je pripravil zelo lepo glasbeno-pevsko točko v sodelovanju s tamburaši iz Velike Nedelje. V okviru KD Polica so se predstavili tudi ljudski pevci, ob spremljavi citer Marinke Vahčičeve so budili pri poslušalcih milino in toplino. Svojo zgodbo je predstavil tudi sokrajan Igor Plohl iz Vičancev. Pripetila se mu je nezgoda, v kateri je utrpel hudo telesno poškodbo. Ustvaril je slikanico z naslovom Lev Rogi, v kateri govori o dogodku, ki mu je spremenil življenje. Igor je danes priklenjen Ljudski pevci s Police pred nastopom v Veliki Nedelji. na invalidski voziček, vendar ni izgubil volje do življenja. Njegova življenjska zgodba je pretresljiva in vredna branja. Gospod Marjan Mušič, predsednik sveta KS, nam je vsem voščil lepe praznike, KD Polica pa se mu zahvaljuje za povabilo na koncert. Koncert se je tradicionalno zaključil s skupno zapeto pesmijo vseh nastopajočih in to z najlepšo božično pesmijo Sveta noč. Že med samo pesmijo je nebo preplavil prečudovit ognjemet, za katerega je bil zaslužen sokrajan g. Gorazd Mušič. Po koncertu smo bili povabljeni na ogled živih jaslic, ki so se odvijale na zunanjem prostoru za Elizabetino hišo. Sledilo je povabilo v Elizabetin dom ter zahvala križniškemu redu Velika Nedelja, priorju Janku Štamparju. Naše skupno srečanje se je končalo z obljubo, da se ob koncu leta 2010 ponovno dobimo na takrat že desetem tradicionalnem božično-novoletnem kon- certu. Poliški oktet ob spremljavi domačih tamburašev. 36 obvestila, sociala Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

Dedek Mraz za romske otroke v Grosupljem V četrtek, 17. 12., ob 18h je v Kulturnem je pripravila prostovoljka Jana Bedrač živijo v izredno slabih razmerah, zato jim domu Grosuplje potekalo obdarovanje skupaj z učiteljico romskih orientalskih praznično veselje še toliko več pomeni. 70 romskih otrok iz 5 romskih naselij plesov Mojco Rakipov – Nursel. Ples je Društvo deluje na način sodelovanja v Grosupljem v starosti do 10 let. navdušil celotno dvorano. Nastopile so Romov in prostovoljcev društva pri vseh Prostovoljke društva Romi gredo naprej Katja, Laura, Samanta, Nika in Veronika projektih, ki jih izvaja, in tako zmanjšuje – Roma džan angle Grosuplje smo iz naselja Oaza, Viktorija iz naselja Pri njihovo socialno izključenost ter omogoča pripravljale dogodek en mesec. Poiskale Nikotu ter Elizabeta, Pamela, Patricija večjo kvaliteto življenja Romov. smo stike z vrsto donatorjev, nato pa in Rebeka iz naselja Smrekec 2. Punčke Na tem mestu se zahvaljujemo Centru na Fakulteti za socialno delo pripravile iz Smrekca so stare le 4 do 6 let in to je za socialno delo Grosuplje in Občini darila za otroke. Vodja Kulturnega bil njihov prvi nastop. Nastopile so pred Grosuplje, ki sta v največji meri podprla ta doma Grosuplje – Simona Zorc Ramovš, približno 90 ljudi in so se odlično odrezale. dogodek. Najlepša hvala tudi Mercatorju, s katero društvo sodeluje preko več Po njihovem nastopu je bilo v zraku Mohorjevi družbi Celje in ilustratorki projektov, je tako kot lani navdušeno pričakovanje pred prihodom dedka Meliti Osojnik za njihove donacije. sprejela sodelovanje pri pripravi dogodka. Mraza. Otroci so ga skupno priklicali Romski otroci in starši so si tako v na oder. Kmalu je prišel in s svojimi Lili Zupančič, prostovoljka v romskih Kulturnem domu ogledali predstavo pomočniki obdaril vse otroke, katerim naseljih v Grosupljem Svetlane Makarovič – Pekarna Mišmaš, je prinesel veliko veselja. Romski otroci nato pa je sledil ples romskih otrok. Tega in njihove družine v Grosupljem namreč Spoštovani občani, preko občinskega glasila Vas Pomoč ljudem v stiski obveščamo, da sta osebi, kateri je potrebno prijaviti škodo, pov- Območno združenje Rdečega križa oblačil. Prejeta količina hrane je zajela Grosuplje je samostojna, nevladna, preko tisoč uporabnikov. V dveh akcijah zročeno od divjadi na kmetijskih humanitarna nepridobitna in prostovoljna »Drobtinica« smo v Grosupljem, Ivančni in gozdnih kulturah, organizacija, ki na območju občin Gorici in Vidmu-Dobrepolju zbrali 2.500,00 Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje € prostovoljnih prispevkov občanov pomaga pri preprečevanju oz. lajšanju za topel obrok otrok iz socialno šibkih na območju trpljenja ljudi, zaščiti življenja in zdravja, družin – kosilo v osnovnih šolah na našem Lovske družine krepitvi gibanja za zdravo življenje in pri območju. V ta namen je tudi Banka Koper zagotavljanju spoštovanja človekovih donirala 1.000,00 €. Finančno pomoč pri Taborska jama: pravic, posebno med naravnimi plačilu položnic smo nudili trinajstim nesrečami, oboroženimi spopadi in uporabnikom v višini 506,00 € in s tem Boris GALE, drugimi izrednimi stanji. porabili vsa razpoložljiva sredstva. Število Št. Jurij 108, Gospodarska kriza kaže posledice prosilcev pa se je v mesecu decembra tudi med našimi prebivalci. Kar nekaj povečalo, vendar ravno zaradi omejenih pošta 1290 Grosuplje zaposlenih je izgubilo službo, v nekaterih sredstev vsem nismo mogli ugoditi. Ali to (GSM: 031 - 777 816) primerih celo oba iz družine, v drugih edini, v teh razmerah zadostuje, ocenite sami. ki je prinašal denar za skromno življenje, Zavedamo se, da kriza vpliva tudi na Vaše in in so tako našteti ter še mnogi drugi ostali delo in življenje, a kljub temu prosimo, da Brane Momčilovič, brez vsakršnih rednih prihodkov. Nizke po svojih močeh pomagate in prispevate plače v nekaterih gospodarskih subjektih denarna sredstva za tiste, ki so se Obrtniška 17A, pa še dodatno pripomorejo k stiski naših znašli na robu preživetja. Veseli bomo ljudi. vsakršnega prispevka. Zbrana sredstva 1290 Grosuplje Po statističnih podatkih je v Sloveniji že bomo namenili izključno za pomoč pri (GSM: 041 – 549 593). 12 % ljudi revnih. Za hladnimi številkami plačilu najnujnejših položnic ljudem, pa se skrivajo krute usode posameznikov potrebnim pomoči iz občin Grosuplje, V skladu z določili 56. člena Zakona in družin, ki jim po plačilu najnujnejših Ivančna Gorica in Dobrepolje. o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, položnic nič ne ostane za hrano ali pa Na koncu se vam zahvaljujemo, da ste št. 16/2004) je oškodovanec dolžan jim celo grozi odklop elektrike ali izguba naše pismo prebrali do konca. Ali boste škodo pisno prijaviti v roku treh dni, stanovanja. Zaradi položaja, v katerem ljudem v stiski pomagali, odločate Vi. ko je škodo opazil, zgoraj navedeni so se znašli, trkajo na vrata našega osebi – pooblaščencu upravljavca združenja in prosijo za pomoč pri plačilu OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRŽA lovišča. položnic, veliko pa za pomoč v hrani. V GROSUPLJE, Taborska 6, Grosuplje letu 2009 smo razdelili 906 prehranskih Št. TRR: SI56 0202 2001 6581 140, odprt paketov, 372 vrečk pralnega praška, 7920 pri NLB, d.d. Z željami po čim manjšem številu litrov mleka, 2.036 kg sladkorja, 1.618 tovrstnih škodnih primerov Vas Vsem, ki se boste odzvali, se iskreno kg testenin, 1.630 kg moke in 1.087 kg zahvaljujemo! vljudno pozdravljamo! riža (skupaj 22.650 kg). Prav tako smo sprejeli in razdelili dobri dve toni rabljenih Območno združenje RK Grosuplje Upravni odbor LD Taborska jama. januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi oglasi 37 38 Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 Strani v celoti pripravlja Center Grajski vrt Grajski Boštanj d.o.o. Center v celoti pripravlja Strani januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi 39 Strani v celoti pripravlja Center Grajski vrt Grajski Boštanj d.o.o. Center v celoti pripravlja Strani 40 oglasi Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi 41 42 oglasi Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

vsem kulturnim organizacijam in ustvarjalcem, prostovoljnim posame- znikom po raznih kulturnih društvih, gledaliških skupinah, pevskih zborih širom občine in vsem, ki s svojim delovanjem prispevajo, da slovenska kultura v družini evropskih narodov ohranja svojo prepoznavnost in s tem prispevajo k ohranjanju slovenskih običajev, tradicije in naroda, iskreno čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku.

Vsem občankam in občanom pa želimo doživeto praznično razpoloženje.

Občinski odbor Nove Slovenije Grosuplje januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi oglasi 43

Punčka, ki rešuje in osrečuje

Mesec december je mesec obdarovanja, ko vsem popustijo zavore in želimo svoje najbližje osrečiti, jim podariti nekaj lepega. To smo želeli tudi mi v Vrtcu Kekec. Izdelali smo 12 Unicefovih punčk iz cunj. Vsaka je nekaj posebnega, je unikatna, narejena z veliko domišljije in dobre volje. Vsaka ima svojo dušo in pravljično podobo, hkrati pa ta punčka rešuje otroke pred nevarnimi nalezljivimi boleznimi. Vsi tisti, ki ste punčko iz cunj posvojili in podarili, pa ste enega otroka rešili pred nalezljivimi boleznimi, drugega otroka pa osrečili. Tatjana in Helena se vsem lepo zahvaljujeva, prav tako lepa hvala ge. Saši Jaklič in ge. Juditi Rajnar za sodelovanje. Tatjana Vatovec in Helena Kocman-Nučič 44 Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

Srečanje

Stara »novica«: Zimske počitnice nekoč Odlok ministrstva prosvete pravi, da se v zadnjem času pojavljajo obolenja učencev in odloča, da se v tekočem šolskem letu začne na vseh osnovnih, srednjih in strokovnih šolah božični odmor 23. decembra in traja do 15. januarja 1931. Izobrazbe željnim učencem in dijakom resno svetujemo, da posveté te nenavadne počitnice učenju. Naše šolske občine Stari smo dve leti in septembra pa bodo s podaljšanjem počitnic nekaj prihranile na kurjavi. smo prvič prišli v vrtec. Hitro smo spoznali igralnico, prijateljčke, Domoljub, 19. decembra 1930 igrače in vzgojiteljici. Da pa bi se tudi naši starši bolje spoznali, smo se v začetku decembra popoldan skupaj vrnili nazaj v vrtec. Ob ustvarjanju in prijetnem klepetu smo skupaj okrasili našo igralnico v EKO stilu. Naša jelka je prav posebna, kot okraski, ki so iz oblancev in žaganja. Mami, oči, hvala, da sta bila z mano. Zaradi vaju je naša igralnica še lepša.

Otroci iz Račkove skupine z Jožico in Judito iz vrtca Kekec

Če hočeš spoznati človeka, opazuje njegovo vedenje, če hočeš spoznati otroka, opazuj njegove igre. Mongolski pregovor januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi kultura 45

- Javni poziv za sofinanciranje nujnih posegov Napoved skladovih pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupa opreme za potrebe mladinskih Mavrična kultura kulturnih dejavnosti (MKC 2010) prireditev - Javni poziv za sofinanciranje nakupa za vse Na JSKD OI Ivancna Gorica razpisujemo likovni informacijske in telekomunikacijske opreme RAZSTAVA RISB NASTALIH NA natecaj, ki je odprt do 31. januarja 2010, na temo: za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za MALI LIKOVNI ŠOLI ZA OTROKE Evropsko leto boja proti revscini in socialni leto 2010 (Informatika 2010). izključenosti. K sodelovanju so vabljene vse V avli kulturnega doma Grosuplje so bile v generacije, izdelki naj bodo v vseh oblikah likovnega decembru na ogled številne risbe nastale na Mali izrazanja (risbe, fotografije, stripi ….). OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH likovni šoli. Otvoritev razstave je potekala ob Ta Želimo opozarjati, odpirati oči in seveda tudi PLESNIH SKUPIN veselem dnevu kulture, ki ga po celi Sloveniji spreminjati dejansko stanje – na bolje! četrtek, 11. februar 2010, ob 16.00, Jakličev organizira Ministrstvo za kulturo. V obdobju treh mesecev so na Mali likovni šoli pod vodstvom Likovna dela bodo oplemenitila vizualno podobo dom na Vidmu v Dobrepolju Judite Rajnar nastale številne risbe s svinčnikom. nase izpostave, saj bomo izbrane objavili na vabilih, Na območno srečanje otroških plesnih Otroci so se poglabljali v likovne osnove ustvarjanja plakatih in letakih za nase dogodke. skupin se lahko prijavijo plesne skupine, s svinčnikom. Pomembno pa je predvsem, da so se Več o natecaju na: www.kultura-ustvarjanje.si posamezniki, kulturni zavodi, kulturna društva poskušali izraziti le v risarski tehniki in v omejenem in šole. Srečanje bo spremljala strokovna Javni poziv za izbor kulturnih projektov na barvnem izrazu sivine svinčnika. Ustvarjalnost spremljevalka Nataša Tovirac. Na območnih področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki je tako dobila krila v domišljijskem izrazu skozi revijah lahko nastopijo vse plesne skupine jih bo v letu 2010 sofinanciral JSKD RS bo odprt črte, njihovo moč ter komunikacijsko vrednost z različnimi plesnimi tehnikami; za izbor na do 4. februarja 2010 oz. do porabe razpoložljivih risarskega asketskega zapisa. Razstava je na ogled regijski, višji nivo pa so potrebni naslednji sredstev!!! Razpisi in prijavnice so dostopni tudi še do konca decembra. na spletni strani: www.jskd.si. pogoji/kriteriji:ustvarjalna uporaba gibalnega materiala, izvirnost in zanimiva tematika JAVNI POZIVI JSKD RS, KI BODO RAZPISANI 5. prepričljiva interpretacija in plesno-tehnično FEBRUARJA 2010 IN BODO ODPRTI DO 5. MARCA obvladovanje telesa izvajalcev, koreografska in 2010, OZ. DO PORABE SREDSTEV SO: kompozicijska ozaveščenost. - Javni poziv za sofinanciranje nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov FESTIVAL MLADE LITERATURE in nakupa opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti (Prostori-oprema 2010), URŠKA 2010 - Javni poziv za sofi. nakupa specializirane - regijsko srečanje mladih literatov opreme za potrebe folklornih skupin, pihalnih Osrednje Slovenije, sreda, 24. februarja Judita in otroci na Mali šoli risanja in tamburaških orkestrov (Spec. oprema 2010), 2010 na Vrhniki Revija Mentor je razpisala literarni natečaj za Festival mlade literature Urška 2010 na katerega so se lahko prijavili avtorji stari nad Revija Mentor razpisuje literarni natečaj za srečanje tujejezičnih Počastitev dveh 15 let, ki razen v samozaložbi še niso izdali pesnikov in pisateljev knjige. Razpis je bil odprt do 10. januarja jubilejev 2010. Prijavljeni mladi literati ivanške »SOSED TVOJEGA BREGA izpostave bodo lahko sodelovali na Vrhniki 2010« V Kulturnem društvu Škocjan smo Tradicionalno srečanje (32. po vrsti) letos v družbi ostalih literaov Osrednje Slovenije, organizira Javni sklad RS za kulturne dejav- nekaj pred iztekom minulega decembra 24. februarja 2010, izbrani avtorji iz vseh počastili jubileja dveh dolgoletnih nosti skupaj s svojo izpostavo v Piranu, in to regijskih srečanj bodo povabljeni na državno 17. in 18. aprila 2010. Namenjeno je samo sodelavcev: 60- letnico Poldeta Blatnika srečanje, izmed teh bo najboljšemu avtorju iz Škocjana in 80- letnico Štefana Zrneca avtorjem, ki - ne glede na državljanstvo - revija Mentor natisnila knjižni prvenec, stalno ali začasno bivajo v Sloveniji, pišejo pa iz Laporja. Ob primernem kulturnem ki bo objavljen v zbirki Prvenke le-ta bo predvsem v svojem maternem jeziku (ne v programu smo jima prijatelji in sodelavci predstavljen na naslednjem festivalu oktobra slovenščini). iz kulturniškega kroga zaželeli še na 2011 v Slovenj Gradcu. POGOJI: Avtorji naj do 10. februarja 2010 v mnoga leta in večkrat ponovili željo izvirniku (torej ne v slovenščini) napisana dela po nadaljevanju njunega žlahtnega OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH pošljejo v dveh izvodih na naslov: Javni sklad poslanstva. - LS RS za kulturne dejavnosti, revija Mentor, PEVSKIH ZBOROV IN MALIH Štefanova 5, 1000 Ljubljana, s pripisom PEVSKIH SKUPIN »Sosed tvojega brega 2010«. 1. del 25. februarja 2010, ob 19. uri v OŠ Obseg: proza in dramski teksti – do 10 strani Louisa Adamiča v Grosupljem (lahko tudi odlomki daljših tekstov), poezija 2. del 26. februarja, ob 19. uri v OŠ Ferda – do 15 pesmi. Prevodi v slovenščino so Vesela v Šentvidu pri Stični zaželeni, niso pa nujni. Vsak prispevek mora biti označen s šifro, v 3. del 27. februarja 2010, ob 18. uri, v posebni kuverti pa naj bodo naslednji podatki: Jakličevem domu na Vidmu v Dobrepolju ime in priimek, naslov, letnica rojstva, poklic Na območno srečanje se lahko prijavijo in telefonska številka, naslov e-pošte. Vsi odrasli pevski zbori in male pevske zasedbe, navedeni podatki bodo uporabljeni samo za ki delujejo na območju treh občin Grosuplje, namene, ki jih obsega ta razpis. Ivančna Gorica in Dobrepolje. Letošnja Izbor literarnih besedil bo objavljen v reviji strokovna spremljevalka bo Andreja Paralele. Avtorji odstopijo svoja besedila za Naša jubilanta Polde in Štefan Martinjak, ki bo po koncertu podala strokovno objavo brezplačno. mnenje in se pogovorila z vsemi zborovodji in Dragica Breskvar, urednica revije Mentor umetniškimi vodji. 46 kultura Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

Koledar kulturnih prireditev: februar in marec 2010, sreda, 3. 2., 18.00, dvorana Družbenega doma Grosuplje, ZŠO četrtek, 25. 2.,ob 17.00, Galerija MGLC Ljubljana, Najstniški abonma Grosuplje in OKS ZŠZ R Slovenije 2009/2010 Ufurej Se!, MGLC Ljubljana in ZKD Grosuplje ŠPORTNI DOSEŽKI 2009, slavnostna podelitev, tudi za izven. LIKOVNI DAN V GALERIJI voden ogled s kustosinjo mag. Bredo Škrjanec, zaključeno. četrtek, 4. 2., ob 18.00, Likovna skupina Paleta, KD Teater in ZKD Grosuplje četrtek, 25. 2., ob 19.00, Avla OŠLA, JSKD OI Ivančna Gorica SREČANJA, razstava likovnih del, različne tehnike; izbor Območna revija odraslih PZ in malih pevskih skupin I. del; program razstavljenih slik mentorica Sandi Zalar, program otvoritve oblikuje oblikujejo prijavljene vokalne skupine, strokovna spremljevalka: vokalna skupina Viva Vox, KD Teater Grosuplje; za izven; razstava bo Andreja Martinjak, za izven. na ogled ob dogodkih Kulturnega doma Grosuplje do 19. 2. petek, 26. 2., DAN SLOVENSKEGA FILMA, Slovenski filmski arhiv pri petek, 5. 2., ob 19.30, producent: Imaginarni, koproducent: Arhivu Republike Slovenije in Filmski sklad Republike Slovenije z Cankarjev dom in ZKD Grosuplje ZKD Grosuplje / matineja ob 9.30 PASTIRCI, mladinski film, režiser Herbert Achternbusch: ELLA, režija: Primož Ekart, igrata: Primož France Štiglic, 1973, zaključeno, /celovečerni igrani film ob 19.30 Ekart in Štefka Drolc, dobitnica Prešernove nagrade za življenjsko VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER, režiser Matjaž Klopčič, 1976. delo za leto 2009, za izven. Predstavitev Filmskega arhiva R Slovenije: ga. Tatjana Stibilj, za izven. sobota, 6. 2., Kino ob 19.00, ZKD Grosuplje DOBRODOŠLI V DEŽELI ZOMBIJEV, komična grozljivka sobota, 27. 2., Kino ob 19.00, ZKD Grosuplje; PARANORMALNO, grozljivka ok nedelja, 7. 2. Kino ob 17.00, ZKD Grosuplje PLANET 51, družinska animirana domišljijska pustolovščina torek, 2. 3., ob 18.00, Galerija Mestne knjižnice Grosuplje Zavod Za kiparstvo Ljubljana, Mestna knjižnica Grosuplje in ZKD Grosuplje, ponedeljek, 8. 2., UTŽO Grosuplje, KD Račna, ZKD Grosuplje ADAMIČEVI DNEVI 2010 / NASLOVLJENO NA SVOBODO DRUGEGA, ob 8.00 start izpred Kulturnega doma Grosuplje: ČETRTI POHOD kiparska razstava akademskega kiparja Jirija Kočice, za izven. PO PREŠERNOVI POTI / ob 10.30, cerkev Marijinega vnebovzetja Razstava bo na ogled do 22. 3. 2010. Kopanju. / KULTURNA PRIREDITEV NA KOPANJU, program oblikuje družinsko Gledališče Kolenc iz Vač, za izven. ok četrtek, 4. 3., Kino ob 17.00, ZKD Grosuplje, PRINCESA IN ŽABEC, animirana družinska komedija/muzikal, za izven. ponedeljek, 8. 2., ob 18.00, dvorana Družbeni dom Grosuplje, KD Šentjurski oktet, KD Grosuplje – Mesto kipov in ZKD Grosuplje petek, 5. 3., ob 19.30, Gledališče GGNeNi Grosuplje, KD Teater VSI PRAZNUJEMO PREŠERNO, slavnostna podelitev nagrad in ZKD Grosuplje / Keith Waterhouse: JEFFREY BERNARD JE ZKD Grosuplje in koncert skupine Šentjurski fantje pod vodstvom BOLAN, komedija - premiera, režija: Renata Vidič, scenografija in Tomaža Tozona z gostoma: dramski igralec Pavle Ravnohrib in kostumografija: Bine Skrt, tehnika: Jan Pirnat, igrajo: Luka Gluvić, akademski kipar Jiri Kočica; za izven. Anita Ferčak, Primož Pucelj, Luka Puš; za izven torek, 9. 2., od 9.00 do 12.00, dvorana Družbeni dom, KSS Grosuplje sobota, 6. 3., Kino ob 19.00, ZKD Grosuplje; SHERLOCK HOLMES, Gospodarjenje na VVO in predstavitev uredb, predavateljici: uni. akcijsko pustolovski dipl. ing. Damjana Iljaš in Ana Pavčič. nedelja, 7. 3., ob 17.00 uri, Gustav film, ZKD Grosuplje Iskra Ignis: ŠEF ŠEFICA, komedija za 8. marec; režija: Slobodan torek, 9. 2., 9.00 in ob 10.00, Gledališče HIŠKA, OŠ Louisa Adamiča ter Maksimović, glasba: Blaž Celarec, igrata: Mojca Funkl, Jernej ZKD Grosuplje / Svetlana Makarovič: PEKARNA MIŠMAŠ, predstava Kuntner, za izven. za otroke; igra otroški ansambel Gledališča Hiška, mentorici: Irena Žerdin in Sabina Benedik, zaključeno. četrtek, 11. 3., ob 17.00 in 18.30, koprodukcija: Lutkovno gledališče & SNG Drama Maribor, ZKD Grosuplje, Otroški abonma 2009/2010 sobota, 13. 2. Kino ob 19.00, ZKD Grosuplje; ŠKATLA, srhljivka KRALJ MATJAŽ, lutkovna predstava; režija in oblikovanje likovne zasnove: Breda Varl, igrajo: Mojca Simonič, Viktor Meglič, Ivica Knez, četrtek, 17. 2. ob 17.00 in 18.30, Otroški abonma 2009/10 – Po Petra Caserman (LG), Metka Jurc (LG), Maksimiljan Dajčman (LG), stezicah slovenskih pravljic in poezije, Mini teater Ljubljana in ZKD tudi za izven. Grosuplje / Kajetan Kovič: ZLATA LADJA, lutkovna predstava; režija: petek, 12. 3., ob 19.30, Gledališče GGNeNi Grosuplje, KD Teater in Vladimir Jurc; igrajo: Tjaša Hrovat, Sandi Pavlin, Andrej Murenc, ZKD Grosuplje Blaž Setnika, tudi za izven. Keith Waterhouse: JEFFREY BERNARD JE BOLAN, komedija, prva petek, 19. 2., ob 19.30, Čebelarsko društvo Grosuplje in ZKD ponovitev; režija: Renata Vidič, scenografija in kostumografija: Bine Grosuplje Skrt, tehnika: Jan Pirnat, igrajo: Luka Gluvić, Anita Ferčak, Primož ČEBELAR SE ŽENI, veseloigra, režija: Jože Marentič, igrajo: izbrani Pucelj, Luka Puš, za izven. ljubiteljski igralci iz Male vasi, za izven. sobota, 13. 3., Kino ob 19.00, ZKD Grosuplje; BOJ ZA KRI, znanstveno- sobota, 20. 2. Kino ob 19.00, ZKD Grosuplje; AVATAR, domišljijski fantastični triler/grozljivka. akcijski spektakel ok četrtek, 18. 3., Kino ob 17.00, ZKD Grosuplje, ALVIN IN VEVERIČKI sreda, 24. 2. 19.00, Društvo Romi gredo naprej/Roma džan angle in 2, družinska komična pustolovščina (sinhronizirano), za izven. ZKD Grosuplje / MOST PRIJATELJSTVA – MOSTO PRIJATELJSTVO, petek, 19. 3., ob 20.00, Kulturni dom Spodnja Slivnica, KD Big band PEJTAUŠAUGORSKI PHURT, multimedijska prireditev z avtorji .Grosuplje, ADAMIČEVI DNEVI 2010 knjige: Stojan Hudorovac, Brendi Bajt, Jasmin Hudorovac in Tina JAZZOVSKO POPOTOVANJE, jazz koncert: gost Jure Pukl (saksofoni) Koščak, za izven. in Big Band Grosuplje pod vodstvom Igorja Lundra, za izven. januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi kultura 47

Kulturni dom Grosuplje bilo je … nedelja, 27. 12. 2009 ob 19:00 uri, Športna dvorana Brinje, Občina sobota, 20. 3., ob 18.00, Kulturni dom Sp. Slivnica, KD Spodnja Grosuplje, ZŠO Grosuplje in ZKD Grosuplje v sodelovanju z Slivnica / Dan žena in materinski dan, kulturni program izvajajo ŽePZ Hommage agnecijo Lastovke KD Teater in izbrani izvajalci KD Spodnja Slivnica, za izven. sobota, 20. 3., Kino ob 19.00, ZKD Grosuplje; KJE STA MORGANOVA?, NOVOLETNI GALA OPERNI KONCERT romantična komična drama Tradicionalni koncert, ki napoveduje bližajoče se novoletne praz- nike, privablja vedno več obiskovalcev. Polna dvorana Brinje je torek, 23. 3.: od 8.30 – 12.30, JSKD OI Ivančna Gorica, ZKD Grosuplje, letos pozdravila vrhunsko violinistko Anjo Bukovec, ki je s svojo ADAMIČEVI DNEVI 2010 neposrednostjo in simpatičnostjo takoj osvojila poslušalce. Igrala je VETERNICA, območno srečanje mladih novinarjev z mentorico predvsem filmsko glasbo. S svojim barvitim tenorjem se ji je na odru pridružil operni pevec Janez Manico Janežič; prijavljeni mladi novinarji. Lotrič, ki je poleg filmskih uspešnic odpel tudi operno arijo iz Puccinijeve sreda, 24. 3., ob 18.00, Avla OŠ LA, OŠ LA Grosuplje, ADAMIČEVI opere Turandot. Nenavadno je izzvenela le Kekčeva pesem v njegovi DNEVI 2010 / S PESMIJO OD POMLADI DO POMLADI, kulturna izvedbi, saj jo poznamo predvsem za otroški, deški glas. prireditev, scenarij prireditve: Anita Gačnik in Andreja Nebesni, Simpatičen kot vedno je bil nastop malih in nekoliko večjih in že program oblikujejo učenci in učitelji OŠ LA Grosuplje; za izven izkušenejših plesalk grosupeljske skupine TeGiblo. Z nenavadnim tangom in plesom na s stropa obešenih trakovih so presenetili in sreda, 24. 3., ob 18.00, Galerija mestne knjižnice Grosuplje DPŽ navdušili plesalci FourKlor in Brane Potočan. Sončnica, Občina Grosuplje in Mestna knjižnica Grosuplje Koncert je obdržal svoje prvotno ime, čeprav je letos prinesel RAZSTAVA VELIKONOČNIH JEDI; članice DPŽ Sončnica, za izven. predvsem filmsko glasbo. Vrhunskosti večera je svoje dodal še Razstava bo na ogled do 28. 3. 2010. simfonični orkester, sestavljen predvsem iz radijskih filharmonikov, ki je pod taktirko dirigenta Marka Hribernika pokazal svoje široko znanje in zahteven repertoar izvedel na zavidljivi ravni. četrtek, 25. 3., od 8.30 do 13.00, JSKD OI Ivančna Gorica in ZKD Kot vsako leto je tudi letos župan Janez Lesjak voščil vsem občanom in Grosuplje / GLEDALIŠKI- LUTKOVNI MARATON, območno srečanje nazdravil za srečo in zdravje ter zadovoljstvo v novem letu. V odmoru otroških gledaliških in lutkovnih skupin, prijavljene skupine treh smo bili sladkih dobrot Pekarne Grosuplje in šampanjca deležni tudi občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, za OŠ, VVZ in za izven vsi obiskovalci. Koncert sta organizirala Zveza športnih organizacij Grosuplje in Zveza četrtek, 25. 3., ob 19.00, produkcija: Familija in ZKD Grosuplje, kulturnih organizacij Grosuplje, finančno pa so dogodek podprli Nova Najstniški abonma 2009/2010 Ufurej se! Ljubljanska banka, Občina Grosuplje in Pekarna Grosuplje. SOLISTIKA, režiser: Branko Završan, avtorja glasbene priredbe: Marija Samec Boštjan Gombač in Marko Brdnik, avtorica likovne podobe: Jelena Proković, oblikovalec svetlobe: Branko Šulc, igrajo: Boštjan Gombač, četrtek, 7. 1. ob 17:00 in 18:30 uri, Lutkovno gledališče Ljubljana in Marko Brdnik, Branko Završan, za izven. ZKD Grosuplje, Otroški abonma 2009/2010 nagrada občinstva na 39. tednu slovenske drame v Kranju, 2009. lutkovna predstava, Svetlana Makarovič: petek, 26. 3., od 8.30 do 14.00, JSKD OI Ivančna Gorica, ZKD Grosuplje ŠUŠKO, GLEDALIŠKI - LUTKOVNI MARATON, območno srečanje otroških Naslovni junak je dobrodušen in prijazen fantič, ki v okvirni »človeški« gledaliških in lutkovnih skupin, prijavljene skupine treh občin zgodbi mršči čelo nad domačo nalogo, v kateri mora čim bolj živo Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, za OŠ, VVZ in za izven. opisati življenje v gozdu. Ker podobno tega skrivnostnega naravnega okolja ne pozna iz neposredne osebne izkušnje, mu v sanjah pomaga petek, 26. 3. 19.00 Literarna skupina KD Teater in ZKD Grosuplje, (Sapra)Miška iz ene od najbolj priljubljenih pravljic, radijskih in ADAMIČEVI DNEVI 2010 / OREL IN KORENINE (Jugoslavija po II. lutkovnih igric Svetlane Makarovič, ki ga pokliče na pomoč, saj je v svetovni vojni), gost dr. Božo Repe, red. prof. zg. na FF, moderatorka: gozdu vse narobe. Živali, ki jih Šuško srečuje (Šoji, Zajčki, Veverica, Larisa Daugul (članica lit. skupine), jazz zasedba z izvajanjem jazz Jazbeca), se namreč hrupno prepirajo in pretepajo med sabo, glasbe 50-tih let, gosti. da je njihov svet videti pravzaprav le zrcalna podoba prepirljivih, sobota, 27. 3., Kino ob 19.00, ZKD Grosuplje; KNJIGA ODREŠITVE, pohlepnih, neučakanih, nasilnih in nadvse egoističnih ljudi. Kot se kmalu izkaže, je za poplavo negativnih čustev in nasilnih dejanj v akcijska pustolovska drama gozdu kriv škodoželjni Škrat Kuzma: sostanovalcem, ki se niso hoteli sobota, 27. 3., 19.00, dvorana Družbenega doma, Ženska vokalna družiti z njim, češ da smrdi, ker se ne umiva, se je bridko maščeval skupina Brinke, KD Šentjurski oktet s »strupenim« oranžnim dimom iz svoje pipice. Ob pomoči nevarne LETNI KONCERT Z GOSTI, članice vokalne zasedbe Brinke pod »zavezniške vojske« mravelj Šušku na koncu uspe prisiliti škrata, da z vodstvom Tine Vahčič, moška vokalna skupina Šentjurski fantje pod modrim dimom iz svoje pipice »razveljavi« zli urok in da se celo prvič umije v bližnjem tolmunu, kar obeta odrešilno spravo med gozdnimi vodstvom Tomaža Tozona, program povezujeta Ivica Oštir in Janez prebivalci in ponuja zaključno spoznanje, da se ni dobro »vtikati« v Jakopin, za izven. življenjske načine drugih, a da drugih tudi ni dobro prezirati in se vesti, Info in rezervacije vstopnic: kot bi bil sam na svetu. Režiser Peter Dougan je v sodelovanju z avtorjem likovne podobe ZKD Grosuplje, Adamičeva cesta 16, 1290 Grosuplje, Jožetom Lašičem za praizvedbo pravljice izbral tehniko realistično T: 01/786 40 28 stiliziranih ter mehko oblikovanih ročnih in vajang lutk (na paličkah oziroma čampuritih), s katerimi je na tesnem enovitem prizorišču pod Predprodaja vstopnic na blagajni Kulturnega doma: stilizirano drevesno krošnjo (in vrtno uto) pregledno in duhovito vodil 17.00 – 19.00 sreda, 18.00 – 19.00 sobota in uro pred predstavo razgibano in poučno Šuškovo popotovanje do sproščujočega konca. Za učinkovito uglasbitev songov v slogu različnih smeri sodobne Predprodaja v pisarni Zveze kulturnih društev Grosuplje: popularne in rokovske glasbe je poskrbel avtor in izvajalec Nino de 12.00 – 16.00 ponedeljek, torek in četrtek Gleria, za ples Nina Skrbinšek in za solidno odrsko izreko lektorica Tatjana Stanič. Kvartet privrženih igralcev, pevcev in animatorjev, ki> 48 kultura Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

je živahno in pregledno oživil ves ta hrupni vabi likovna skupina Paleta pri KD Teater Ponedeljek, 8. 2., UTŽO Grosuplje, KD Račna, sanjski gozdni direndaj in hkrati karikaturno Grosuplje, ki ustvarja pod mentorstvom prof. ZKD Grosuplje >individualiziral prepoznavne človeške slabosti Aleksandre Zalar, v avlo Kulturnega doma Ob 8.00 start izpred Kulturnega doma in napake, so sestavljali Polonca Kores Grosuplje, Adamičeva 16, na odprtje tematske Grosuplje: (Šuško, Zajčki), Irena Zubalič Žan (Mama, slikarske razstave z naslovom »SREČANJA«. Šoja 2, Zajčki, Veverica, Mravljice), Ana Ruter Odprtje razstave bodo pospremile s kulturnim (Miška, Zajčki, Jazbečka, Mravlja) in Miha Arh programom pevke vokalne skupine VIVA VOX, 4. POHOD PO PREŠERNOVI POTI (Šoja 1, Zajčki, Jazbec, Škrat Kuzma). Naši KD Teater Grosuplje Ljubitelji Prešerna! Vabljeni na pohod s člani mali obiskovalci so radovedno in z veseljem po Mentorica temo razstave razlaga z avtorsko UTŽO Grosuplje, snovalci te poti, ki odkriva predstavi pogledali zaodrski prostor in dobili pesmijo: lepote, ki jih je v svojih najnežnejših letih začutil tudi naš pesniški genij. Priporočljivo vtise še o načinu igre in rokovanja z lutkami. S r e č a n j a… je, da s seboj poleg potrebne športne pohodne Info ZKD Grosulje včeraj, danes, s tabo, z mano, s sabo. opreme vzamete tudi Prešernove Poezije, petek, 15. 1, ob 19:30 uri, Kulturni dom Srečanja z vprašanji in ker bo kar nekaj kotičkov, kjer boste lahko Grosuplje, ZKD Grosuplje odgovori, prebrane besede delili z udeleženci pohoda. s srečo in osamljenostjo, Na cilju vas bodo pričakali prijazni domačini, člani TD Kopanj in kulturniki KD »France Od tišine do zgodovine glasbe z onimi prej in zdaj. To so naša srečanja, Prešeren« Račna s kulturnim programom, z Juretom Ivanušičem vedno … ki se bo pričel ob 10.30 v cerkvi Marijinega Na odru se je prižgala luč. Nato tišina, ki Lepo povabljani! vnebovzetja na Kopanju. Poleg njihovega je trajala. Na odru se je prikazal igralec Likovna skupina Paleta programa boste lahko spoznali še delček Jure Ivanušič z balonom. Z velikim pokom Prešerna, kot ga vidijo člani družinskega »vesolja«, ki še ni bil glasba, je začel svoj Petek, 5. 2., ob 19.30, producent: Imaginarni, gledališča Kolenc. Vabimo na prijetno sprehod skozi zgodovino glasbe. koproducent: Cankarjev dom in ZKD Gro- praznično dopoldne! Glasbo kamene dobe so ustvarjali s kamni in suplje ko so zatulili ob bolečini, ko so se udarili po Herbert Achternbusch: Ponedeljek, 8. 2., ob 18.00, dvorana prstih, jim je odgovoril zbor volkov. Tako je Družbenega doma Grosuplje, KD Šentjurski nastala prva harmonija. Niso je še zapisovali oktet, KD Grosuplje – Mesto kipov in ZKD tako kot kasneje cerkveno glasbo, da ne bi ELLA Grosuplje vsak po svoje častili boga. Vsebina predstave: Ellino življenjsko zgodbo pripoveduje Jožef, njen odrasli nezakonski Z igranjem na klavir in prepevanjem nas VSI PRAZNUJEMO PREŠERNO, popeljal še skozi glasbo gotike, renesanse, sin, Ella je navzoča le kot nema priča. Sin slavnostna podelitev nagrad ZKD Grosuplje klasicizma, baroka, rokokoja. Igral je leže na pripoveduje o njenem očetu, ki jo je brez Kulturni praznik hrbtu pod klavirjem, poplesaval in pripovedoval milosti pretepal, jo dal poročiti z živinskim bomo letos prvič anekdote o slavnih skladateljih in pianistih. trgovcem, o življenju pri moževi družini, kjer praznovali točno Zaigral je tudi kitaro in harmoniko. Glasba se je pretepanje nadaljevalo, o tem, kako so na praznični dan 20. stoletja je bila predstavljena skokom čez ji vzeli otroka in jo vrgli na cesto, o številnih in prvič podelili veliko lužo, s črnsko glasbo. Igralec se je moških, ki so jo zlorabljali, otroku, ki ga je nagradi ZKD posvetil razlikam med zvrstmi jazza in nam rodila, pa so ji ga vzeli, pa o drugem, ki je umrl Grosuplje. Po- obrazložil začetek rock'n'rolla, a ni pozabil po porodu, ker je bila okužena s sifilisom itd. Ella je nekakšno nadaljevanje pripovedi, ki jo deljevali ju bomo bienalno, in sicer za vsa na staro Evropo s francoskim šansonom je igralec Primož Ekart začel z uprizoritvijo področja ljubiteljskega delovanja - gledališko, in popularno glasbo, preko narodne pa je zgodbe Charlotte von Mahlsdorf v predstavi glasbeno, likovno, filmsko, folklorno, lite- pripotoval do sodobne etno glasbe in z njo svoj Poročena s seboj. V njej Charlotte vsemu rarno, založniško in multimedijsko, za sprehod tudi zaključil. navkljub preživi, Ella pa se zlomi in umakne v področje kulturne vzgoje in izobraževanja, Predstava je navzven lahkotna komedija svet neprisotnosti in teme. raziskovalnega dela, strokovno svetovalnega, za enega igralca, po vsebini in izvedbi pa Ustvarjalci predstave: igrata Primož Ekart organizacijskega, mentorskega dela ter oh- nekakšna učna ura o zgodovini glasbe. V tej in Štefka Drolc, Primož Ekart se je tokrat ranjanja kulturne dediščine. predstavi je tudi klasična glasba zabavna, poizkusil tudi v režiji. V delovanju zveze je načelo, s katerim vseskozi zabavna glasba pa postane klasika. O igralki Štefki Drolc, lanski prejemnici prepletamo ljubitelje s profesionalnimi Izvrsten glasbenik in duhovit pripovedovalec velike Prešernove nagrade, vsi govorijo le v umetniki. Tako bo tudi na slovesnosti ob ter igralec nas je ves večer zabaval in presežnikih, nenazadnje tudi zato, ker pri 85 kulturnem prazniku. Najprej bo slavnostni nasmejal. letih še vedno nastopa na gledaliških deskah. govornik pozdravil vse nominirance in nam Na tako zabaven način že dolgo nismo Njena zadnja premiera je bila 8. oktobra razkril svoj pogled na kulturo v današnjosti, spoznali toliko novega o glasbi in glasbenikih. leta 2008, ko je v predstavi Ella nastopila v nato bo sledila razglasitev dobitnikov in Marija Samec Cankarjevem domu. Prav to predstavo pa si podelitev nagrad, po tem protokolu pa kulturni boste lahko ogledali tudi v Kulturnem domu program v celoti. Šentjurski fantje bodi izvedli Grosuplje, v petek, 5. februarja 2010, ob 19.30. koncertni program, v katerem nam bodo Vabljeni na gledališki presežek. prepevali od ljudskih do umetnih in tudi nekaj napove- Prešernovih pesmi, dramski igralec Pavle Ravnohrib bo interpretiral izbrano Prešernovo poezijo, vse omenjeno pa se bo dogajalo na dujemo … prizorišču, kot si ga bo zamislil akademski slikar Jirži Kočica, ki je tudi oblikoval priznanje Četrtek, 4. 2., ob 18.00, Likovna skupina ZKD Grosuplje – stiliziranega keltskega vojaka Paleta, KD Teater in ZKD Grosuplje s čelade, ki je bila najdena na glavi keltskega bojevnika na Magdalenski gori. Kompozicijo SREČANJA, kipov, ki jih bo kipar postavil v dialog med razstava likovnih del, različne tehnike; sabo in tudi z nastopajočimi in publiko, je kipar poimenoval »Gosto trajanje«. Veseli bomo, če V četrtek, 4. februarja 2010, ob 18. uri, vas boste k pomembnosti trenutka prispevali tudi januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi kultura 49 vi, spoštovana naša publika. in fotografijo pa v Ljubljani (grafično Seveda pa izbor sodelujočih ni slučaj. To oblikovanje). Akademijo za likovno umetnost v potrjujemo s kratkim zapisom iz njihovega Ljubljani je končal z diplomo »Kip na specifični življenja in umetniškega ustvarjanja. lokaciji« leta 1991 pri prof. Luju Vodopivcu in Tomaž Tozon je bogato glasbeno kariero pričel prof. Tomažu Brejcu. Specializacijo s temo kot deški sopran, nadaljeval kot zveneč bariton »Kata-logos« pri prof. Dušanu Tršarju je v APZ Tone Tomšič, Komornem radijskem zaključil leta 1993. Zaposlen je kot profesor zboru, Učiteljskem pevskem zboru Emil na Srednji šoli za aranžerstvo (STrŠ). Kot Adamič ter seveda Kvartetu Do in Slovenskem zunanji sodelavec, docent, poučuje na oktetu; s slednjim je prepotoval vseh pet celin. Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru na Svoj prvi zbor je ustanovil že v osnovni šoli, Katedri za likovno umetnost. Skupaj z ženo potem pa na različne načine vodil, spremljal, Vilmo Ducman in tremi otroki živi in ustvarja svetoval in spodbujal celo vrsto zborov in v Ljubljani. manjših pevskih skupin. Globoko se vtisnejo Torek, 9. 2. ob 9.00 in 10.00, Gledališče (SMG), del teh pesmi pod naslovom njegove značilne interpretacije, ki pronicljivo “Maček Muri” pa tudi srečne radijske, razbirajo skladateljska sporočila, značilna HIŠKA, OŠ LA Grosuplje in ZKD Grosuplje predstava za otroke, Svetlana Makarovič: televizijske in plesne, kar je ob imenitni čustvena zavzetost, ki navdušuje tako zbor in zelo prepoznavni glasbi (Jerko Novak - kot njegove poslušalce. Za svoje izvrstno in Neca Falk) pesmim prineslo vseslovensko neutrudljivo delo je prejel že mnoga odličja. PEKARNA MIŠMAŠ popularnost in slavo. Ideja o prestavi Zlata Eno izmed njih je vsekakor Gallusova ladja se je rodila prav ob pogovorih z Neco plaketa kot priznanje za pomembne Falk in Tonetom Stojkom, ki sta pred dosežke v glasbenem ljubiteljstvu, ki so kratkim ponovno izdala zgoščenko Zlata značilno sooblikovali podobo slovenske ladja, ter ob želji Mini teatra po uprizarjanju nacionalne kulture. Plaketo mu je izročil slovenskih avtorjev v programu za otroke. mojster Bojan Adamič. Izhodišče predstave pa je nekoliko Tomaž Tozon odlično kariero zborovodje oz. drugačno! Ne želi ponavljati že doseženega, umetniškega vodje povezuje v zadnjih dveh ampak želi biti pri ustvarjanju predstave letih tudi z moško vokalno skupino ZKD popolnoma svobodno, neobremenjeno Grosuplje - Šetnjurskimi fanti KD Šentjurski s tistim, kar je že bilo, na nek način oktet. V času njegovega vodstva pevci, kot sami „nedolžno“. Zato tudi povsem nova glasba pravijo, spreminjajo nemogoče v mogoče. Jerneja Jurca in Petra Dekleve, saj so Rezultat njihovega dela so številni koncerti Otroški gledališki ansambel Gledališča ustvarjalci predstave prepričani, da lahko in dobre ocene strokovnih ocenjevalcev. Hiška vabi vse otroke, ki bi želeli videti nova, kvalitetna uglasbitev Kovičevih pesmi Slavnostna prireditev ob kulturnem prazniku pravljico Svetlane Makarovič, v Kulturni dom samo še obogati opus uglasbene poezije. Grosuplje v torek, 9. februarja, kar dvakrat. pa je program, ki so ga želeli predstaviti ob Velik pomen v predstavi je namenjen tudi Kar želimo poudariti, je, da bodo predstavo koreografiji Mihe Lampiča, ki poudarja kulturnem prazniku. In smo jih prav radi ponudili otrokom zaradi kulturnega praznika. igrivost, ki jo je mogoče začutiti v pesmih. Po vključili v program, saj takšne ponudbe Vstopnine torej ne bo. Vsi tisti, ki imate radi drugi strani pa je v pesmih veliko poetičnih, prinašajo drugačnost v sicer standardno obliko igrive pa tudi malo nagajive like, ki nam kažejo liričnih trenutkov, ki to igrivost dopolnjujejo. prireditev, ki jih imamo ob državnih praznikih. v svojih dejanjih tudi modrost, lepo povabljeni. K estetski podobi naj bi poleg izhodiščne Gre za vokalno zasedbo z ambicijami in tudi Predstavo sta skupaj z navdušenimi igralci mobilnosti predstave prispevali tudi že dolgo tradicijo in ubranim petjem, ki jim ustvarili mentorica oz. režiserka Irena učinkovita, uporabna, sicer pa minimalistična je odprlo vrata na državna srečanja manjših Žerdin, z glasbenimi priredbami pa ji je scena Danijela Demšarja in enostavna, a vokalnih skupin v selekciji JSKD R Slovenije bila v pomoč Sabina Benedik, ki z manjšo prepoznavna kostumografija Maje Blagovič. in tudi turneje po tujini. glasbeno zasedbo v živo spremlja izvajanje Info ZKD Grosuplje Pavle Ravnohrib predstave in igralcev, ki v tej predstavi kar se je rodil leta 1956 nekajkrat zapojejo. Pridite po najboljše Petek, 19. 2., ob 19,30, Čebelarsko društvo v Ljubljani. Vpisal žemljice v Pekarno Mišmaš, ki tokrat domuje Grosuplje in ZKD Grosuplje, veseloigra se je na študij dvorani Kulturnega doma Grosuplje! igre in umetniške besede na ČEBELAR SE ŽENI Četrtek, 17. 2. ob 17.00 in 18.30, Otroški Vsebina predstave: V enourni predstavi se ljubljanski AGRFT, abonma 2009/10 – Po stezicah slovenskih kjer je absolviral ne najpametnejši Mihec s svojim očetom pravljic in poezije, Mini teater Ljubljana Štefanom Javorjem odpravi na oglede k svoji leta 1980, in se in ZKD Grosuplje – spremenjen termin nato zaposlil v Slovenskem mladinskem nesojeni nevesti Majdi. Da bi se ji priljubil, se predstave, ki je bila napovedana za 11. 2. gledališču. Diplomiral je leta 2002. Ves čas ji želi predstaviti kot uspešen čebelar. Majdin 2010!!, lutkovna predstava, Kajetan Kovič: oče Blaž Hrast se je z Javorjem o poroki svoje poklicne poti sodeluje tudi z drugimi institucionalnimi in neinstitucionalnimi > gledališči. Njegov glas dobro poznamo tudi ZLATA LADJA z radijskih valov, igral je v številnih filmih in Si želiš na potovanje v pravljično deželo? glavno vlogo v TV nadaljevanki Prešeren, zlasti Premisli, koga bi vzel s seboj? Morda svojega mlajši gledalci pa ga poznajo kot dolgoletnega prijatelja, bratca, kužka, priljubljeno igračo? voditelja otroškega kviza Male sive celice. Zapri oči in odpotuj. V pravljični deželi se Jirži Kočica je dogajajo pravi čudeži, kot se za pravljice rojen 4. 10. 1966 spodobi: živali pojejo, igrače sitnarijo, otroci v Slovenj Gradcu. čarajo, odrasli ubogajo in še veliko drugega, Osnovno šolo je močno čudnega. In s čim se boš odpeljal? končal v Rogaški O predstavi: Imenitna Kovičeva otroška Slatini, srednjo poezija, zbrana v knjigi Zlata ladja, je stkana šolo za oblikovanje iz pesmi, ki so že doživele odrske trenutke 50 kultura Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

dogovoril že takrat, ko je bila Majda še otrok. V organiziranim prevozom se bomo odpravili v gozdu najdejo Karolino v objemu z nekim tem času je odrasla v postavno dekle, ki se je Ljubljano, do MGLC- ja, kjer nas bo pričakala mladeničem. Odslej Žašlerja spremlja >zaljubilo v mladega lovca Ivana. Tako ji poroka kustosinja. Potem bomo preživeli skoraj posmeh sokrajanov, Karoline pa se oprime z Mihcem nikakor ne diši. S pomočjo Hrastove dve uri v svetu likovne umetnosti. Ker MGLC sloves lahke ženske. Obupani Žašler se ne zna gospodinje Cilke Mihca tako prestraši, da redno ponuja vsebine, primerne za kulturne soočiti s situacijo ter stori samomor. Zdaj se za se tudi on glede poroke hitro premisli. Za dneve šol, bo to poučen in zabaven dogodek. Karolino ogreje poročeni Korl. Korl postaja vse srečni konec zgodbe je napovedana kar trojna Po dogovoru bomo izbirali med naslednjimi bolj obseden in posebej v odnosu do domačih poroka, saj se poleg Majde in Ivana zaročita aktivnosti: vodstvo po razstavi, predavanje, grob; tast ga navsezadnje v enem od fizičnih tudi Hrast in Cilka. Javor pa za roko prosi demonstracija, grafičnih tehnik. Po galeriji nas obračunov s sekiro ubije. Karolina se zapije, svojo sosedo in občasno gospodinjo Nežo. bo vodila kustosinja in tudi avtorica publikacij, iz pekla pa jo povleče šele odnos s prišlekom Ekipa ustvarjalcev: režija: Jože Marentič, namenjenih šolski publiki in mladostnikom, Tenorjem. Ta se spozna s Korlovo vdovo in igrajo: Martin Viršek, Franc Kocjan, Joži Litografija in Lesorez, mag. Breda Škrjanec, se vanjo zaljubi; Karolina znova ostane sama Trontelj, Dejan Virag, Franci Hribar, Marija Grosupeljčanka. V času našega obiska bo ter se ponovno vda pijači. Ko policija obkoli in Mehle, Iva Kocjan, za pomoč igralcem je še vedno odprta razstava, ki predstavlja ujame razbojnika Rihtariča, pijana Karolina šepetalka Marinka Rebolj. grafične mape štirih bienalov (Hamburg sproži eksplozijo v skladišču raket proti toči in Lepo povaljeni ljubitelji ljudskih iger! 1985, Sydney 1990, Istanbul 1995, Cetinje pri tem izgubi življenje. Drama o žalostni usodi Franci Hribar 2005) z več kot osemdesetimi grafičnimi ženske v kmečko industrijskem okolju, kjer je deli šestdesetih znanih in uveljavljenih moški kot edina možna kariera. Gre torej za Sreda, 24. 2., 19.00, Društvo Romi gredo umetnikov s celega sveta. Razstavo je MGLC pretanjeno dramo o tragični usodi ženske naprej/Roma džan angle in ZKD Grosuplje, pripravil v sodelovanju z Edition Block iz v ruralno industrijskem okolju, posejana s multimedijska prireditev z avtorji isto- Berlina, kustos je René Block. prebliski Klopčičevske genialnosti. imenske knjige Namen našega obiska v MGLC oz. v Ogled obeh filmov je brezplačen. Tivolskem gradu bo tudi spodbujanje Info ZKD Grosuplje MOST PRIJATELJSTVA – spontanega likovnega raziskovanja sveta, odkrivanje posebnosti grafičnega izražanja, MOSTO PRIJATELJSTVO – spopolnjevanje in poglabljanje posluha tako za MAREC 2010 PEJTAUŠAUGORSKI PHURT likovna dela umetnikov kakor tudi uporabnih Nedelja, 7. 3., ob 17.00, Gustav film, ZKD Kar nekaj časa predmetov in povečanje zanimanja za likovno Grosuplje, komedija za 8. marec, Iskra Ignis: je bilo potrebno, problematiko v okolju ter razumevanje da je nastala sodobne vizualne komunikacije. Če bomo ŠEF in ŠEFICA knjiga, ki jo bomo pridni in radovedni, upamo, da nam bo vsaj s projekcijo ilus- nekaj od naštetega uspelo! tracij predstavili Vsi, ki imate najstniški abonma, boste v mesecu kul- obveščeni po e-pošti, kdaj odidemo iz ture. Snovalci Grosupljega proti Ljubljani! Odhod bo izpred multimedijske Kulturnega doma Grosuplje. prireditve že- lijo, da bi ta Petek, 26. 2., DAN SLOVENSKEGA FILMA, privabila vse, Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike ki jih zanima Slovenije in Filmski sklad Republike Slo- romski jezik in romska kultura. Posembnost te knjige venije v sodelovanju z ZKD Grosuplje, mla- je trojezičnost. Zapisana je v slovenščini, dinski film, režiser France Štiglic, 1973 dolenjski in prekmurski romščini. Projekt Vsebina predstave: Dan, ko ste imeli priložnost sam in njegova predstavitev pa sta dokaz, matineja ob 9.30 PASTIRCI postati šef! Šef in šefica je komedija, ki tako kot že predhodne komedije Gustav filma da pri navezovanju najbolj pristnega odnosa Vsebina filma: Pastirci so posneti po literarni govori o medsebojnih odnosih, vendar – prijateljstva – jezik ne more biti ovira. Če predlogi Franceta Bevka. Film govori o tokrat na delovnem mestu. Po nekajletnem boste z nami, se boste zagotovo tudi vi naučili hribovskih pastirjih, ki med vsakodnevno vsakodnevno skrbno opravljenem delu končno nekaj novih besed – seveda v romskem pašo ovac doživljajo radosti in tegobe pride dan, ko nadrejeni »zboli« in postavi jeziku. Avtorji knjige Most prijateljstva – odraščanja: prve ljubezni, sanjarjenja o Franca za svojega namestnika. Istočasno pa Mosto prijateljstvo - Pejtaušaugorski phurt oddaljenih svetovih. Obenem se soočajo vodenje svojega delovnega mesta zaupa mladi so: Stojan Hudorovac, Brenci Bajt, Jasmin z mnogimi težavami. Blaže se ujame v umetnici Juliji, ki se želi v svojem življenju Hudorovac in Tina Koščak, Tudi ilustracije past za lisice, Terezka pa povzroči spor so preplet več snovalcev – otrok iz romskih med Lenartom in Ferjančem. Lenart med razen z oblikovanjem gline preizkusiti še v naselij ter ilustratorke in oblikovalke Irene kopanjem ostane brez hlač, zato Ferjanču čem drugem. Dva šefa in en šefovski stolček! Cerar, ki je v svoje slike vključila tudi risbice nareže vrv na gugalnici nad prepadom. Bo Tu pa se stvar zaplete, mar ne? romskih otrok. Po predstavitvi bo možen njegova otroška maščevalnost usodna? Lepo povabljeni na komedijo, ki spet razkriva nakup knjige, s katerim boste pomagali večno temo, boj brez konca: moški:ženska! pri ustvarjanju predstave, ki bo zgodbo Petek, 26. 2., ob 19.30, celovečerni igrani Četrtek, 11. 3., ob 17.00 in 18.30, ko- pripovedovala še v lutkovnem jeziku. film, režiser Matjaž Klopčič, 1976 produkcija: Lutkovno gledališče & SNG Četrtek, 25. 2., ob 17.00, Galerija MGLC VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER Drama Maribor, ZKD Grosuplje, Otroški Ljubljana, Najstniški abonma 2009/2010 abonma 2009/2010 – zadnja lutkovna Vsebina filma: Karolina je poročena s starejšim Ufurej se!, MGLC Ljubljana in ZKD predstava in zapitim Žašlerjem, s katerim ne moreta Grosuplje, voden ogled s kustosinjo mag. Po ljudskih motivih dramatizirala Katarina imeti otrok. Par živi v podeželskem naselju Bredo Škrjanec na obronkih Slovenskih goric; niti okolje niti Klančnik Kocutar: mož nimajo posebnega razumevanja za želje LIKOVNI DAN V GALERIJI ali potrebe mlade ženske. Ko se nekega dne KRALJ MATJAŽ Vse najstniške abonmajce obveščamo, da nam skupina krajanov odpravi na lov za pobeglim Vsebina predstave: Legenda o kralju Matjažu javijo svojo udeležbo za likovni dan v galeriji. Z kaznjencem, razbojnikom Rihtaričem, v se je po ustnem izročilu od srednjega veka januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi kultura 51

prenašala iz roda v Četrtek, 25. 3., ob 19.00, produkcija: Familija Petek, 26. 3., 19.00, Literarna skupina KD rod v obliki pesmi in ZKD Grosuplje, Najstniški abonma Teater in ZKD Grosuplje, ADAMIČEVI DNEVI in pripovedk. Lik 2009/2010 Ufurej se! 2010, pogovor dobrega kralja je nastal po ogr- SOLISTIKA OREL IN KORENINE (Jugoslavija skem vladarju iz petnajstega stoletja po II. svetovni vojni) Matiji Korvinu. Nje- Redni profesor dr. Božo Repe je leta 1979 gova dela, pogum končal Pedagoško akademijo v Ljubljani in ljubezen do (smer zgodovina-slovenščina) in nato Alenčice opevajo nadaljeval študij zgodovine na Filozofski tudi madžarska, fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1985 hrvaška, srbska, ukrajinska, slovaška, češka, diplomiral in leta 1992 doktoriral. Tema nemška in ruska ljudska izročila. Kralj Matjaž, disertacije je bila »Liberalizem« v Sloveniji. ki so ga vile obdarile s čudežno močjo, se je Zaposlen je bil kot arhivist, strokovni moral kmalu po poroki z lepo Alenčico podati sodelavec Marksističnega centra, mladi v boj s Turki. Alenčico je pustil doma, zaupal raziskovalec, osnovnošolski in srednješolski jo je v varstvo grajskim čuvajem, ki pa niso učitelj. Na Univerzi v Mariboru je bil 30. 6. 1992 mogli preprečiti, da je turški sultan, ki si je izvoljen za docenta za novejšo zgodovino. lepotico zaželel za svojo ženo, ne bi odpeljal. Vsebina: Projekt Solistika je zastavljen Od oktobra 1992 je na Pedagoški fakulteti Kralj Matjaž se je, da bi osvobodil Alenčico, z v tradiciji glasbenih klovnov, enega od v Mariboru predaval občo in slovensko zvijačo pomešal med turško vojsko. Uspelo najstarejših zabavnih žanrov, ki se odlikuje zgodovino po letu 1918, nekaj časa pa tudi jima je pobegniti iz turškega tabora, a njuno z duhovitim in predvsem virtuoznim južnoslovansko zgodovino po letu 1918. srečo so ponovno skalili sovražni bojevniki. izvajanjem glasbe, tokrat vrhuncev kla- Leta 1994 je kot zunanji sodelavec začel Pogumnega in dobrosrčnega kralja Matjaža, sične glasbe v inovativnih aranžmajih za predavati sodobno slovensko zgodovino ki se je s peščico vojakov zatekel v gorovje, nepričakovane inštrumente. Vsekakor tudi na Oddelku za zgodovino Filozofske je v zavetje skrila gora Peca. Legenda pravi, boste slišali in videli inštrumente, ki jih po fakultete v Ljubljani. Od oktobra 1996 je na oddelku redno zaposlen. 7. 5. 1997 je bil na da se bo zbudil, ko se bo njegova brada navadi ne vidite na koncertu resne glasbe. Univerzi v Ljubljani izvoljen za izrednega, devetkrat ovila okoli kamnite mize v gorski Klovni v svoji nepredvidljivosti, zvedavosti, votlini. Takrat se bodo v deželo vrnili zlati 2002 pa za rednega profesorja. Njegovo naivnosti in trmi. Vsa pravila žanra se časi, na svetu pa bo zavladal mir. raziskovalno področje so sodobna slovenska, Spoštovani naši otroški abonmajčki in dogajajo prvenstveno skozi glasbo oziroma južnoslovanska in srednjeevropska zgodo- starši! Pa bomo abonma pripeljali do zadnje zvok. Predstavljajte si prazen oder. Na vina. Ukvarja se tudi z vprašanji pouka predstave. Lutke bodo neizmerno velike in njem dva solista virtuoza, stojala za note zgodovine v šoli. V letih 1996 - 1998 je vodil zanimive. Tako kot običajno bomo poizkusili in mikrofoni. Njuno druženje/muziciranje predmetno komisijo za zgodovino, ki je animatorje in igralce prosili, da si boste po na odru postaja dvoboj. Ob osnovnih prenovila vse učne načrte za pouk zgodovine predstavi ogledali še zaodrje – tako boste inštrumentih se na odru pojavlja vse več v osnovnih, srednjih in poklicnih šolah, spoznali še eno vrsto animacije in tudi zaradi priložnostnih glasbil z nenavadnimi zvoki, bil je član komisije za gimnazije in član tega zadnjo predstavo še dolgo ohranili v ki se vklapljajo v osnovno glasbeno temo Nacionalnega kurikularnega sveta, pri Svetu spominu! Lepo povabljeni na ogled tudi tisti ali pa tvorijo svojo. Evrope deluje v komisijah in projektih, ki se ukvarjajo z raznimi vidiki pouka zgodovine, otroci in starši, ki niste kupili abonmaja! Trije umetniki (dva solista – individualista, Info ZKD Grosuplje še zlasti pa s prenovo v državah jugovzhodne poustvarjalca – in samozvani pesnik) se Evrope. V letih 1999 - 2001 je bil predstojnik skozi glasbo sprehodijo od tekmovanja, Sreda, 24. 3., ob 18.00, Avla OŠ LA, OŠ LA oddelka za zgodovino. Leta 1996 je na obveznega programa, improvizacije, skup Grosuplje, kulturna prireditev Univerzi Vytautas Magnus v Kaunasu nega muziciranja, uporabne glasbe, (Litva) odpredaval semestrski ciklus o skozi odkrivanje moderne umetnosti, do sodobni balkanski zgodovini. S predavanji ADAMIČEVI DNEVI 2010 končnega jam-sessiona. je gostoval tudi na dunajski, skopski in S PESMIJO OD POMLADI Torej! »Dame in gospodje, tokrat za bratislavski univerzi. Je avtor ali soavtor DO POMLADI vas glasbeniki, ki že dišijo po klovnih, 15 knjig in redno objavlja v domačih in tujih strokovnih in znanstvenih publikacijah. V življenju skoraj enem najstarejših, najzabavnejših, naj- neposrednejših žanrov. Pozabite rdeče V okviru Adamičevih dni literarna skupina ne mine dan, organizira pogovor z uveljavljenim sloven- noske, klovni so resna stvar. Duhoviti ki nam ga ne bi skim zgodovinarjem in predavateljem na polepšala pesem. virtuozi na inštrumentih, ki jih navadno ne Filozofski fakulteti, Božom Repetom. Govorili Zato so se vsi vidite na koncertu resne glasbe. Pa to ni bomo o drugi vrnitvi Louisa Adamiča v pevci Osnovne le koncert, je tudi tekmovanje glasbenih Jugoslavijo l. 1949, o knjigi Orel in korenine, ki šole Louisa Ada- solistov, ki želijo dati kar največ od sebe. jo je Adamič zastavil v času obiska, in seveda miča odločili, da v Iznajdljivost in zapleti so neizogibni. Danes o tem posebnem zgodovinskem trenutku v mesecu marcu s petjem počastijo kar tri velike se tukaj, samo za vas, krešejo samoljubje, Jugoslaviji in dneve naenkrat. Louisu Adamiču bodo zapeli tekmovalnost, dokazovanje, podtikanja, svetu. Večer bo ob njegovem rojstnem dnevu, mamicam pa vendar občutljivost in končna združitev pospremljen voščili za njihov praznik in pozdravili pomlad. talentov v virtuozne kulminacije. Pridite, z ameriškim Organizatorici prireditve, učiteljici Anita jazzom, glasbo Gačnik in Andreja Nebesni, ki sta napisali bodite občinstvo v neposrednem črno- belem radijskem prenosu.« Povabljeni A d a m i č e v e scenarij in vzeli v roke režijske vajeti, in (druge) do- v čudežni svet žive glasbe. Predstava je seveda vsi učenci - pevci OŠ Louisa Adamiča movine. Grosuplje, vas prav vse, ne samo mame, primerna za vse generacije, ki uživajo v V živo! vabijo, da pridete poslušat njihovo pesem, ki dobrem in prodornem izvajanju glasbenih nas bo pripeljala skoraj do pomladi! priredb! Larisa Andreja Nebesni, OŠ LA Grosuplje Info ZKD Grosuplje Daugul 52 kultura Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

Razstava slik in kipov Ljudmile Šuklje Mestna knjižnica Grosuplje, torek, 12. tehnično znanje, potem pa je sama stopila nanje, da jim kasneje doda novo poanto. januarja 2010 na pot ustvarjanja, raziskovanja in iskanja Večinoma ustvarja v tehniki akrila, ki omogoča Galerija Mestne knjižnice Grosuplje je ves lastne izrazne govorice. Vzornikov ni imela, preslikavanje, prekrivanje barv in druge čas zasedena, najbolj veseli pa smo, kadar saj ni hotela nikogar posnemati, želela je efekte. Njen smisel za red se kaže v urejenih v nje razstavljajo domači slikarji. V Ribnici ostati samosvoja. Da je na pravi poti, pričajo kompozicijah in izčiščenih linijah. Paleta rojena gospa Ljudmila Šuklje že desetletja tudi nagrade, ki jih je prejela, med drugim gospe Ljudmile žari v živih in močnih barvah. živi v Grosupljem in ustvarja. Na ogled tudi Zlata paleta za risbo Po dežju. Udeležuje Nasproti si stojijo komplementarne barve, ki nam je postavila nekaj kipov, s katerimi se se različnih ex temporov in likovnih delavnic. ustvarjajo močne kontraste. Sliko razgibajo ukvarja zadnja leta, in slike, ki kažejo njene Rada se druži z ljudmi, ki živijo umetnost in ki in ji dajo svojstven poudarek. Svetloba je najpogostejše vsebinske in barvne elemente. govorijo isti jezik ustvarjalnosti. Je tudi članica tisti čarobni prah, ki prizorom prida navdih Gospa Ljudmila Šuklje pripada svetu Društva likovnikov Ljubljana. magičnega, menjavanje svetlih in temih likovnega snovanja že od otroštva. Šola za Njene slike nastajajo postopoma, počasi ploskev pa doda dramatičen učinek. Teme, ki se jih gospa Ljudmila loteva, oblikovanje v Ljubljani ji je dala potrebno zorijo. Dodeluje jih več dni, včasih malo pozabi pripadajo romantičnemu svetu pravljic, ljudske tradicije in poganskih praznovanj. Vedno jo je privlačila figuralika, vleče pa jo tudi ven, v naravo, ki ji pomeni bogat vir navdiha. Neizmerna domišljija pa ji ne da miru in vsak motiv prežame s posebno magijo. Njeni akti postanejo sanjske ženske z nenavadnimi lasmi, s polnimi naročji obilja. Kresna noč v mesečini razkrije bitja s krili in polžjimi hišicami, konj je mitična žival, ki ponese svojega jezdeca v junaško dogodivščino ali pa čudovito lepo čarovnico na izlet pod polno luno. Običajne deklice postanejo praznovalke pomladnega obredja, ljubimca bežita iz začaranega gozda. Vsa ta bitja so umeščena v naravo, v gozd, v krajino, ki je drugi priljubljeni motiv gospe Ljudmile. Čeprav slika resnične motive iz narave, nekatere celo po fotografijah, Direktorica knjižnice Roža Kek, Bibliotekarka Darija Kovačič in slikarka Ljudmila Šuklje. pa krajino s silo svoje domišljije spremeni v magično pokrajino, kjer so celo skale žive in drevesa pripovedujejo svoje zgodbe v jeziku barv. Miroslav Cerar na Večeru sorodnih S kiparstvom se je gospa Ljudmila srečala na eni od delavnic ex tempore. Tudi tega se je duš z Zoranom Predinom lotila na svoj način. Spet je posegla v naravo in iz nje privlekla kamne in kamenčke. Skupaj z Zakonca Zoran Predin in Barbara Lapajne das maso jih je oživila v izvirne skulpture, kot Predin sta začela organizirati družabne sta Kraško drevo in Bodeča neža. Fantazijska večere v središču Ljubljane, kamor bi žilica pa ji ni dala miru. Da je pozabljeni venček se odpravili s prijatelji zvečer, stran od marjetic dobil svojo zgodbo, ga je posadila na televizorja in spoznali nove ljudi. Znane glavo svoji Kresnici. Mitična sila kresne noči osebnosti, ki bi jih povabila na te večere, bi v njej živi svojo pravljico in svetloba odseva v se predstavili v malo drugačni luči, kot jih njenih očeh iz frnikul. sicer poznamo, izbrali pa bi tudi glasbo za Naj nas Kresnica vodi v čarni svet umetnosti tisti večer. Hkrati pa bi se na takem večeru predstavili tudi mladi, še ne uveljavljeni gospe Ljudmile Šuklje. Kot nekdaj, ko smo bili glasbeniki. še otroci, se mu prepustimo in govoril nam bo Prvi gost na Večeru sorodnih duš v Dvornem v jeziku praprotnega semena. Kot pravi gospa baru na Židovski ulici v Ljubljani, v torek, 26. Ljudmila: »Na slikah se vse vidi.« januarja 2010, je bil Grosupeljčan Miroslav Za prijetnejše vzdušje so med odprtjem Cerar. Predstavili so njegovo knjigo razstave zaigrali na kitare trije mladi učenci Miroslav Cerar in njegov čas, ki je izšla Glasbene šole Grosuplje Filip Brunšek in lani, Zoran Predin ga je spraševal o njegovi Martin Tomažič v duetu in solo Žarko Živkovič športni poti, o obredih pred tekmovanji, pod mentorstvom profesorja Jadrana ki so mu pomagali premagovati tremo, o Avsenaka. njegovih konjičkih, načrtih, sanjah, najljubši Prijetno druženje po ogledu razstave pa jedi, vinu, šali, potovanju. je podkrepilo še dobro belokranjsko vino V prijetnem vzdušju kavarne, ob čaju in kavi slikarkinega moža in njene sladke dobrote. Ob ali vinu, je minil prijeten večer. Naslednji prijaznem klepetu smo se še dolgo zadržali. gost Zorana Predina bo tudi Grosupeljčan Razstava je prodajna, v galeriji so na voljo Sašo Hribar. telefonske številke Ljudmile Šuklje, Razstavo pa si lahko ogledate do 2. februarja 2010. Marija Samec Darija Kovačič januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi kultura 53

Tri leta Mestne knjižnice Grosuplje Na kulturni praznik leta 2007 smo odprli z račkami, s prijaznimi medvedki in lepimi Na začetku mi je knjige brala mami, novo Mestno knjižnico Grosuplje. Dolgo mucami, na katere si lahko pritiskal, ob tem kasneje je sedela ob meni in mi pomagala smo jo čakali in že obisk na sami otvoritvi pa so oddajale zvok. Kot triletno deklico me brati besede. Od takrat sva z mami redno je pokazal, kako potrebni so bili novi in je moja mami prvič odpeljala v knjižnico, ki zahajali v knjižnico. Domov sem vedno večji prostori, primerni potrebam sodobne je zelo blizu našega bloka. Ko sem vstopila prinašala knjige, ki sem si jih sama izbrala. knjižnice. Arhitekti so dobili kar nekaj vanjo, sem bila razočarana. Spomnim se Redno hodim v grosupeljsko knjižnico, nagrad za oblikovanje stavbe, uvrščena pa polic, na katerih so sedele knjige. Bile so kjer se najraje zadržujem na mladinskem je tudi med najlepše evropske knjižnice. velike, majhne, barvite in dolgočasne. Niti oddelku. Tam prebijem včasih tudi uro ali Prebivalstvo občine se je v zadnjih letih malo mi ni bilo všeč, ker je bilo tako veliko več, da si poiščem primerne knjige. Vedno povečalo, kar se odraža tudi v obisku debelih knjig. Motil me je tudi čuden vonj. jih odnesem domov več hkrati. In ko sem knjižnice. Samo knjižnično dejavnost Mami se je začela pogovarjati s knjižničarko, doma, me ne premamita ne računalnik ne nadgrajujejo ponudba v kavarni, mnoge ki je sedela za veliko leseno mizo. Po kratkem televizija. Najraje se zleknem na posteljo in prireditve v dvorani, razstave v galeriji, pogovoru me je mami dvignila k sebi in začela berem do poznega večera. Knjige me zelo ure pravljic za otroke v pravljični sobici, razlagati, da bom dobila izkaznico in si z njo navdušujejo. Z vsako knjigo, ki jo preberem, lepo sodelujemo tudi z obema osnovnima izposojala knjige. Postala sem radovedna.V si želim, da bi se nadaljevala in razkrila še šolama in vrtci. glavi so se mi porajala vprašanja. ˝Bom lahko mnogo svojih skrivnosti. Veselijo me tudi Ajda Rozina – Zupančič iz OŠ Brinje sama hodila v to veliko stavbo, kakšne knjige knjige v angleščini in nemščini. Grosuplje je ob odprtju knjižnice v spisu, si lahko izposodim, ali sem dovolj velika za Velikokrat se tudi začudim, ko od prijateljev iz katerega smo izbrali nekaj odlomkov, branje, katere knjige so primerne zame?˝ Na slišim, da jih knjige dolgočasijo in so že po takole razmišljala o svojem odnosu do vse sem dobila odgovor, ko sem prišla v prvo prvih minutah branja zaspani. Zagotovo knjižnice in knjig. nadstropje in zagledala na kupe knjig. Bile so ima vsaka knjiga v sebi nekaj, zaradi česa razvrščene po črkah avtorjev in zelo mamljive. jo je vredno prebrati. Knjige nam razkrivajo Moja knjižnica Ko sva kasneje prišli v pritličje, je bil pred tisto, kar je v njih posebnega in lepega. Branje knjig me je že od nekdaj mano lep kupček knjig. Vse sva vzeli s seboj. Niso predmeti, ki jih lahko mečemo na tla, navduševalo. Že kot majhni deklici sta Zaradi mamine vzgoje sem se hitro naučila ampak najbližji zavezniki, ko nimamo kam s mi starša brala knjige. Bile so slikanice prepoznavati črke in postopoma brati besede. časom. Rada bi, da bi znali spoštovati knjige.

Pripovedi iz Grosupljega in okolice – 53 V mesecu kulture in slovenskega kulturnega praznika je prav, da se spomnimo naših znanih kulturnih delavcev. Gospa Hilda in gospod Jože Lučovnik, oba učitelja na osnovni šoli v Grosupljem, sta v letih po drugi svetovni vojni igrala in vodila gledališko dejavnost v Grosupljem. Njuna hči se spominja, da sta bila redko kdaj doma, saj sta s svojimi igralci gostovala tudi po sosednjih krajih. Ljudi in kulise so natovorili na tovornjak in so se odpeljali igrat v bližnje in daljne kraje. Gledaliških vaj v njihovi kuhinji pa se takole spominja tudi eden od igralcev gospod Brane Žitnik: Čiki? - V pepelnik! Imeli smo le kino, ni bilo televizije, ni bilo avtomobilov, tudi kolesa ni imel vsak, smo se pa z igralstvom ukvarjali. Vodja je bil pokojni Lučovnik, potem tudi Lučovnica. Ker ni bilo takih prostorov, smo pogosto imeli vaje kar pri Lučovniku v kuhinji. Mi, kmečki fantje, smo prišli iz štal, ne čisto vsi, le redki ne, smo pa že tudi kadili. Za denar je bilo težko, smo pa vendar že kupili kakšno cigareto. Pet cigaret ti je v trafiki v papirček zavila in si na kakšnem takem srečanju, da si bil bolj fant, kakšno prižgal, da si bil bolj pomemben. Pri Lučovnikovih, ko smo prišli na vajo, smo začeli tudi vsi kaditi. Mi kakšnega posebnega reda nismo bili navajeni. Ko si pokadil, si čik na tla vrgel in si ga pohodil, pa je bila stvar narejena. Po hišah so bili tedaj tudi pljuvalniki. Starejši ljudje so pa čikali in so pljuvali kar po tleh. Za nas je bilo to popolnoma normalno. Enkrat je pa Lučovnica rekla: ‘’Posluš’te, fantje, jaz moram tako čistiti za vami! Te čike pa ne boste kar takole po tleh metali in hodili po njih. Jaz to ne bom prenašala.’’ Od takrat naprej smo vedeli, da je treba čik odložiti v pepelnik, ki je bil na mizi. Tako smo se tudi vzgajali. Marija Samec 54 v spomin Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

ZAHVALA Srce je omagalo, ob izgubi naše mame tvoj dih je zastal, a nate spomin bo ostal. Angele Skubic, ZAHVALA rojene Garbas Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek in (22. 3. 1923 – 22. 12. 2009) pradedek iz Velike Stare vasi 6.

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, Anton Tomšič sovaščanom, prijateljem in znancem (1921-2009) za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in iz Grosupljega, Pod gozdom c. V/13 sveče ter darove za cerkev in svete maše. Hvala sosedom za pomoč v teh bolečih dneh, zlasti Nataši Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem Štrubelj, Veroniki in Mateju Vidicu. Hvala domačim pogrebcem za vsa izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove Jožetu Ahlinu, Tomažu Štrublju in Andreju Podržaju. Prav tako za svete maše in cerkev. Posebno se zahvaljujemo vsem iz Pod tudi Mariji in Igorju Žitniku, ki sta opravila vse potrebno v cerkvi gozdom c. V in bližnjim sosedom za sočutne besede. in mrliški vežici. Iskrena hvala Zvezi združenj borcev NOB in g. Štiberniku za lepe Najlepša hvala župniku Jožetu Mrvarju za spremstvo na zadnji poslovilne besede. zemeljski poti in darovanje pogrebne maše. Hvala pevcem s Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, Police pod vodstvom Emila Kovačca za zapete izbrane pesmi in g. Adamiču za pogrebne storitve, ge. Fani Kralj za lepo urejeno zaigrano Tišino. Hvala tudi Rudolfu Rometu za ganljiv nagovor. vežico, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za odigrano Tišino. Posebej se zahvaljujeva zdravnici Fani Grabljevec Miklavčič, ki Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. je dolga leta skrbela za mamino zdravje, patronažni sestri Evi Kovačič in negovalki Janji Žitnik. Žalujoči: žena Olga, sin Tone in hčerka Ljuba z družinama Pokojno mamo bomo ohranili v najlepšem spominu. Sinova Jože in Peter ZAHVALA Po kratki bolezni nas je prekmalu zapustila naša draga žena, mami in Ni smrt tisto, kar nas loči, babi in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, Jožica Kovačič kraj in čas. iz Pleš pri Škofljici M. Kačič (2. 3. 1946 - 5. 11. 2009).

ZAHVALA Iskrena hvala sorodnikom, znancem in ob prezgodnji in nenadomestljivi izgubi prijateljem za izrečena sožalja, cvetje, naše ljubljene hčerke, sestre in tete sveče, sv. maše in darove v dobrodelne namene. Posebna zahvala vaščanom za organizacijo in izvedbo pokopa. Janje Praprotnik Hvala župniku dr. Bojanu Korošaku za lep poslovilni obred in (1964-2010). mašo. Hvala tudi pevcem MPZ Šmarje - Sap za zapete žalostinke. Za vso pomoč in storitve se zahvaljujemo tudi g. Janezu Turelu. Od nje smo se poslovili 14. 1. 2010, ob 13. uri, na Plečnikovih Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je spominjate. Žalah. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in Žalujoči vsi njeni znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih osebno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče, nam stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo zdravnikom in patronažni službi iz Zdravstvenega doma Grosuplje, še posebej patronažni sestri Janji za toplino, pomoč in skrb pri njeni zahrbtni bolezni. Posebna zahvala njeni osebni zdravnici dr. Tereziji Oven iz Zdravstvenega doma za študente v Ljubljani za nesebično pomoč in razumevanje ter obiske na domu. Hvala tudi prof. dr. Zwittru in celotni ekipi z Onkološkega oddelka v Ljubljani, ki so se trudili, da bi ji pomagali. Prav lepo se zahvaljujemo pevcem Komornega zbora AVE za poslovilne pesmi in g. župniku iz Ljubljane za pogrebno slovesnost. Za vedno boš ostala v naših srcih!

Žalujoči: mamica Ivanka, oči Stane, brat Matjaž in sestra Tanja z družinama in drugo sorodstvo. januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi v spomin 55

Vsi bomo enkrat zaspali, Spomin na tebe večno bo živel. v miru počivali vsi, Nikoli ti ne boš zares odšel. delo za vedno končali, v hišo Očetovo šli. Marjan Žnidaršič Takrat, zvonovi, zvonite… Anton Martin Slomšek 16. 12. 1949 - 1. 1. 2010

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem ob boleči izgubi naše drage mame, sorodnikom, sosedom, sodelavcem, babice in prababice prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za cerkev. Marije Škufca Posebna zahvala gre osebju ZD Grosuplje, še posebej dr. (2. 9. 1916 - 27. 12. 2009). Taseskemu, sestri Heleni, Janji Žitnik, sestri Nuši in Damjani Žnidaršič iz Cerknice. Zahvala velja tudi Domu starejših Prisrčno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč občanov Grosuplje, vsemu osebju, ki so tako lepo skrbeli za in sočutje ob smrti naše drage mame. Zahvala vsem Marjana. sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečene S posebno hvaležnostjo izrekamo zahvalo PGD Grosuplje in besede sožalja, darovano cvetje in sveče, svete maše in v sosednjim društvom, ZŠAM Grosuplje, g. Škrjancu za poslovilni dober namen. govor, Zvezi veteranov za Slovenijo in društvu upokojencev. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, šentjurskim Zahvaljujemo se tudi predsedniku PGD Grosuplje, Iztoku fantom in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje in Vrhovcu, za ganljiv poslovilni govor ter vsem gasilcem, šoferjem ne nazadnje vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili k in veteranom za počastitev v zadnji pozdrav sotovarišu. njenemu zadnjemu počitku na pokopališče v Št. Juriju. Zahvala tudi župniku g. Janezu Šketu za lep pogrebni obred in sveto mašo. Žalujoči vsi njeni Hvala pevcem iz Ribnice in trobentaču za Tišino. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih bili v pomoč in podporo, se iskreno zahvaljujemo. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako Minile zate vse so bolečine, velikem številu pospremili na zadnjo pot, ga imeli radi in ga a v naših srcih pustila boste ohranili v lepem spominu. si neizmerne lepe, drage nam spomine. Žalujoči: žena Lidija, sinova Tadej in Matevž z družinama in (T. Kuntner) ostalo sorodstvo.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage soproge, mame in babice Ne, nisi za vedno zaspal, vedno boš z nami ostal! Zdenke Gazi roj. Rozman ZAHVALA 1954 – 2009 Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena Stanislava Rebolja hvala osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, zelo smo hvaležni (1935-2010) tudi negovalkam Miri, Damjani, Katji, Sonji in Cirili za nesebično pomoč med boleznijo in spodbudo v težkih trenutkih. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, Zahvaljujemo se Antonu Adamiču, Fani Kralj, pevki Poloni Kopač sosedom in njegovim bivšim sodelavcem za izrečene besede Trontelj, trobentaču ter Dragici Drobnič in Nevenki Zaviršek, ki sožalja in tolažbe, zanj darovane sveče in darove za cerkev. sta Zdenki namenili ganljive, iskrene misli na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Taseskemu, patronažnim sestram ZD Pogrešamo jo. Grosuplje, osebju Doma starejših občanov in gospe Dragici Hribar. Vsi njeni. Zahvala župniku za spremstvo na zadnji poti in pogrebno mašo. Hvala pevcem za ganljivo odpete pesmi in Mihi Kaduncu za zaigrano Tišino. Prisrčna hvala tudi g. Tonetu Adamiču Latinski pregovori o smrti: za spoštljivo pripravo pogreba ter gospe Fani Kralj za vso nesebično pomoč. Aequat omnes cinis, impares nascimur, pares morimur. (Seneca) Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v Smrt izenači vse; neenaki se rojevamo, enaki umiramo. tako velikem številu pospremili na poslednjo pot. Incertum est, quo te loco mors exspectet: itaque tu illam omni Hvala vam! loco exspecta. (Seneca) Nikoli ne veš, kje te čaka smrt, zato jo pričakuj povsod. Žalujoči: hčerka Jolanda ter vnukinji Nastja in Lina 56 sociala Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

Prva magistrantka zdravstvene nege v Sloveniji je postala gospa Mateja Berčan. Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru podelila prvi magisterij zdravstvene nege v sloveniji - asist. mag. Helena Blažun Za Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v ovire in uporaba tehničnih pripomočkov v nege, zdravstvenih ved, naprednih znanstveno Mariboru je bil dne 11. 12. 2009 velik dan. Velik bivalnem okolju starostnika« je potekalo pod raziskovalnih pristopov. FZV UM se razlikuje dan pa pravzaprav ni bil samo za fakulteto, pač mentorstvom doc. dr. Majde Pajnkihar ter od drugih izobraževalnih institucij, saj smo pa za celotno Slovenijo, saj smo pridobili prvi somentorstvom prof. dr. Jožeta Ramovša in v področje zdravstvene nege in zdravstva magisterij iz matičnega področja zdravstvene prof. dr. Zmaga Turka. uspešno integrirali drugi pomemben steber nege. FZV UM je prvič razpisala podiplomski sodobne družbe in to je informacijsko Prva magistrantka zdravstvene nege v Slo- magistrski študijski program Zdravstvena komunikacijska tehnologija (IKT). Vse to pa veniji je postala gospa MATEJA BERČAN, ki nega 2. stopnja v študijskem letu 2007/2008 je logična posledica vpetosti v mednarodne je uspešno zagovarjala magistrsko nalogo in v študijski program prvič vpisala 42 rednih projekte fakultete, ki temeljijo ravno na s področja zdravstvene nege in si kot in 60 izrednih magistrskih študentov. Študijski interdisciplinarnem in multisektorskem pri- prva v Sloveniji pridobila strokovni naziv program je izredno sodobno naravnan, stopu v smislu povezave zdravstvene nege MAGISTRICA ZDRAVSTVENE NEGE. študenti pridobivajo najnovejša spoznanja in ostalih zdravstvenih ved, ki jih na FZV UM Magistrsko delo z naslovom »Arhitektonske in dognanja na področju teorij zdravstvene gojimo z IKT. Osnovno izhodišče programa je vsebinska primerljivost in naravnanost študijskega programa z vodilnimi fakultetami za zdravstvene vede v Evropi in v svetu. Magistrski študijski program Zdravstvena nega omogoča študentom poglabljanje znanja na širših strokovnih področjih, usposabljanje za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Po razglasitvi uspešnega zagovora s strani Komisije za zagovor magistrskega dela je gospa Berčan povedala: »Zelo vesela sem, Od leve proti desni: prof. dr. Zmago Turk, somentor, doc. dr. Majda Pajnkihar - mentorica, Mateja da sem magistrirala prav na Fakulteti za Berčan - mag. zdrav. nege, prof. dr. Jože Ramovš – somentor. zdravstvene vede Univerze v Mariboru, ki je drugačna od drugih, prav v svoji fleksibilnosti, interdisciplinarnosti, še posebej pa me veseli, da gre razvoj in strategija fakultete v smeri mojih sanj.« Gospa Berčan se je zahvalila tudi bivšemu vodstvu fakultete, ki je prav tako zelo podpiralo razvoj stroke zdravstvene nege in zdravstvenih ved. Gospa Berčan, mag. zdrav. nege, je postala prva magistrica zdravstvene nege v Slo- veniji, Fakulteta za zdravstvene vede UM pa prva fakulteta, ki je v Sloveniji podelila ta dolgo pričakovani naziv. S tem zgodovinskim korakom je Fakulteta za zdravstvene vede UM profesiji zdravstvene nege odprla pot in možnosti nadaljnjega razvoja stroke in obenem njeno prepletanje z akademsko rastjo. Gospe Mateji Berčan iskreno čestitamo, biti prva magistrica zdravstvene nege je izjemna čast in obenem dobra popotnica za nadaljnji znanstveni razvoj. Obenem pa je to motiv tudi za fakulteto, da bo v čim krajšem času Od leve proti desni: Višja predav. mag. Milica Lahe, prodekanica za izobraževanje, asistent mag. Helena Blažun - tajnica fakultete, prof. dr. Sonja Šostar-Turk - prodekanica za podiplomski študij, akreditirala doktorski študijski program Mateja Berčan - mag. zdrav. nege, prof. dr. Peter Kokol – dekan. Zdravstvena nega 3. stopnja. januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi zdravje 57

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do reorganizacije šolstva in zdravstva tako, da so višje medicinske sestre zadostile kurativnim in Babice skozi stoletja preventivnim potrebam v zdravstvenem varstvu Gordana Njenjić, dipl.m.s.,babica dolgu, dokler one niso sprašuvane, inu od vikšiga žensk. Izobraževanje babic z uvedbo usmerjenega Dohtarja (Protomedikusa) inu od Vučenika tiga izobraževanja na srednjem nivoju pa je bilo Odnos preprostega ljudstva do babic se je prekinjeno. Od študijskega leta 1996/1997 poteka v stoletjih večkrat spreminjal. Ta poklic so všegarstva v poglavitnim mejsti te dežele zadosti podvučene spoznane, ne boste samih h tem visokošolski študijski program. Program je včasih celo zaničevali, ker so bile porodne omogočil, da je ponovno zaživel poklic babice. pomočnice neredko najrevnejše vaščanke. porodnim poslala, inu njim ta porod zavupala. Četrtič: De vi slabe, inu zdajci vumirajoče otroke Po definiciji poklica babice, ki sta jo sprejeli A bilo je še mnogo huje, saj so veljale Mednarodna zveza babic in Mednarodna celo za »nepoštene«, ker so pomagale (le taiste od Judov so vun vseti) ako oni za volo te smertne nevarnosti nebi duhovniga več zveza ginekologov in porodničarjev ter jo je ženskam, da so se znebile nezaželene s kasnejšimi dopolnitvami potrdila Svetovna nosečnosti. V dobi najhujšega preganjanja dočakati zmogli, kakor hitro de oni iz materniga telesa celu ali napol vun pridejo, tudi negodne zdravstvena organizacija, je jasno opredeljena čarovnic (v 15. – 17. stoletju) je sledilo vloga babice v predporodnem, obporodnem in celo enačenje babic s čarovnicami. Modre otroke, ja tudi ta nejmanjše rod na to vižo, kakor ste z besedo in uzbuko podvučena bila, z čisto poporodnem zdravstvenem varstvu. Področje ženske so dolžili porodnega copranja reproduktivnega zdravstvenega varstva v zaradi njihovega neposrednega stika s vodo inu z nobeno drugo mokroto v imenu Boga Očeta, inu Sinu inu svetiga Duha kerstiti, potem Republiki Sloveniji ureja Zakon o zdravstvenem dragocenim čarodejnim materialom: varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l.RS, posteljico, popkovnico in novorojenčkovo pak karst temu duhovnemu naznanjanje, inu letu v obeni nadlogi, ali perložnosti, kjer bi ta št. 9/92, 13/93 in 9/96) in Zakon o zdravstveni mastjo. Po drugi strani pa je ljudstvo zaradi dejavnosti Ur.l.RS, št- 9/92,37/95,8/96,33/02) ambivalentnosti časa babiški poklic tudi nevarnost prehititi mogla, zamuditi hočete. Petič: De vi molčanja vredno skrivnost od v svojih navodilih za izvajanje preventivnega spoštovalo. zdravstvenega varstva na primarni ravni. V njem V drugi polovici 17. stoletja se je stanje babic porodnih, ne bodo omožene ali ledig stanu, živi duši ne na tihama, tudi ne očitno kaj povedati, je opredeljena tudi vloga babice v predporodnem počasi izboljševalo. Vendar še ni bil urejen varstvu, ki lahko pri zdravi nosečnosti opravi pet sistematični preizkus babiškega znanja kakur samu letu, kadar bi enu čez glavne postave pregrešenja zraven bilu, zdajci letu rihtni pregledov v nosečnosti. Vsaka sprememba v in uradni cenik za storitve. Da bi izboljšali Gosposki zvestu na znanje dati hočete. zdravstvenem sistemu je dolgoročen proces, ki organizacijo porodne pomoči zlasti na potrebuje čas in takšna bo tudi ponovna vrnitev področju, kje je bila visoka umrljivost žensk, Do polovice 20. stoletja so pri večini porodov babice na tista delovna mesta, ki ga opredeljuje po nalogu avstrijske kraljice Marije Terezije pomagale po domovih, nato pa vedno bolj v definicija poklica, evropske direktive in slovenska reformator avstrijskega javnega zdravstva porodnišnicah, predvsem zaradi visoke umrljivosti zakonodaja (Njenjić, Prelec, 2003). Gerhard van Switen ustanovi leta 1753 ter obolevnosti mater in novorojenčkov. babiško šolo v Ljubljani. Glavna naloga babice pred drugo svetovno vojno Literatura: Babiška šola v Ljubljani je pomenila prvi je bila pomoč pri porodu in nega novorojenčkov, Borisov P.: Ginekologija na Slovenskem od ženski študij medicine pri nas. Po končanem vedno bolj pa se je širilo področje dejavnosti začetka do leta 1980, Ljubljana: Slovenska šolanju so opravile še dodaten izpit pri babic k antenatalnemu in postnatalnemu akademija znanosti in umetnosti, 1995, str. kirurgu – porodničarju. Po tem postopku so zdravstvenemu varstvu matere in otroka. V 15-106. si pridobile naziv izprašana babica. Ko so pred delokrog povojnih babic so spadala tudi priprava Njenjić G., Prelec A.: Babice v praksi. V: Babištvo nastopom službe morale še zapriseči, so se staršev na starševstvo, načrtovanje družine in skozi čas. Zbornik ob 250 letnici ustanovitve imenovale zaprisežene babice (Borisov, 1995). patronažna služba. Babiške šole v Ljubljani, 2003, str. 27-34. PERSEGA Za babice v cirkularskih in drugih malih mestih, kjer se poterjene babice znajdejo. Vi boste persegla. Novosti iz domoznanske zbirke Pervič: De vi vaši naprej postavlenim vso dolžno pokorščino skazati, inu kolikokrat vi za vaše Nekaj diplomskih nalog, ki so delo Učinki rednega pregleda naprav za nanos službe volo h Cirkulanskemu Dohtarju naprej študentov iz naše občine ali pa so vsebinsko FFS v krajih Ivančna Gorica in Grosuplje poklicana bote, vi k nemu pridete, nemu kakor vezane na naše kraje, smo izbrskali iz v letih 2000-2007 : diplomsko delo. - ima biti, spodobnu odgovoriti, negovo majningo, kataloga slovenskih knjižnic Cobiss. Veseli Ljubljana, 2009. - X, 40 f., [9] f. pril. : ilustr. inu sklenenje gori vseti, inu potem se zaderžati, bi bili, če bi avtorji nalog po en izvod prinesli ; 30 cm. LOGAR, Petra, 21.3.1982- tudi nobeno notrejno arcnijo v ta istim kraji, kjer tudi v Mestno knjižnico Grosuplje, da bi jih Družbena in socialna preobrazba občine se Arcati ali potrjeni Ranocelci znajdejo, brez hranili v naši domoznanski zbirki. Grosuplje (1950-2000) : [diplomsko delo]. - velike sile, inu ta istih dovolenja nikomer kaj BOŽIČ, Urša, 1982- Ljubljana, 2009. - 50 f. : ilustr. ; 30 cm. Človeški viri v občini Grosuplje : dip- svetuvati, ali sami kaj noter dati hočete. RIGLER, Janja lomsko delo visokošolskega programa. - Drugič: De vi vašo navučeno kunšt zvestu, Logistika ravnanja z odpadki v Republiki poštenu, inu s fližam opravlala bote, obeni porodni, Ljubljana, 2009. - 63 str. : ilustr. ; 30 cm. Sloveniji in analiza stanja v občini Grosuplje ali drugi ženi za volo njih boštva vašo pomuč ČERUZ, Miranda : diplomska naloga. - Celje, 2009. - 62 f., 9 f. odpovedala, ampak na pričjoče pogervjanje Motiviranje javnih uslužbencev na pril. : ilustr. ; 30 cm. brez odloga, taku dobru po dnevi, kakor ponoči Upravni enoti Grosuplje : diplomsko delo. - STRMLJAN, Klemen tem istim z volo perstopila, tudi k fentajnju, Ljubljana, 2009. - 95 f. : ilustr. ; 30 cm. Ravnanje s komunalnimi odpadki v občini odgajnjanu, podlagajnju, ali spremenvainju eniga GJEREK, Grega Grosuplje : diplomsko delo. - Ljubljana, otroka, ali k drugim prepovedanim rečmi zapelati, Oblike nagrajevanja v Jav-nem komunal- 2009. - 59 f. : ilustr. ; 30 cm + 1 zemljevid. inu ponucati se ne pustila, zakaj vi morete vediti, nem podjetju Grosuplje : diplomska naloga ULE, Veronika, 1981- dada takušnu pregrešnu djanje bode po glavnih višjega strokovnega izobraževanja. - Novo Kulturni center Grosuplje z glasbeno šolo postavah v' dušeli od rihtne Gosposke ojstru, inu mesto, 2009. - IV, 43 f. : ilustr. ; 30 cm. : diplomska naloga. – Ljubljana, 2009. - 1 zv. videjoče poštrafanu. JANEŽIČ, Tomaž, 1984- : ilustr. ; 31 x 43 cm. Tretič: De vi vašo perdružence (ali helfarce) taku 58 svetovanja Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno. Ko se zakonska zveza (A. P. Čehov) znajde v slepi ulici treba se je pa naučiti, kako v konfliktnih morejo govoriti o svojih težavah in jih lažje situacijah ravnati. Ko delam s klienti zaupajo »tujcu«, ki jih ne bo obtoževal, ne (partnerska svetovanja vedno trajajo bo jim dajal nasvetov, temveč jih bo samo 2 uri skupaj), skozi pogovor partnerja poslušal in skušal razumeti. Svetovanje spoznavata drug drugega, kakšna so za posameznike je malce drugačno neizpolnjena hrepenenja enega in drugega, kot svetovanje za pare, vendar v obeh kako se braniti, ko sem prizadet/a, del primerih tako, da je srečanje namenjeno naših srečanj je namenjen tudi »obisku« spoznavanju. Šele nato se odločimo, ali se našega otroštva ... Sliši se morda kot nekaj bomo še srečevali. Če klientu pri meni ni nepotrebnega in odvečnega, vendar brez prijetno, potem ima vso pravico, da si izbere tega ne gre. Če želimo biti s partnerjem pomoč drugje. Prav tako jaz lahko ocenim, povezani, ga moramo razumeti. Razumeti da bi mu kdo drug lahko bolje pomagal. pa moramo tudi sebe. S posamezniki se na začetku srečujemo Pogovarjali smo se z mag. Ano Bešter enkrat na teden, kasneje po potrebi. Bertoncelj, univerzitetno diplomirano V mnogih zakonih se oba partnerja Nekateri pridejo samo nekajkrat, toliko, komunikologinjo, magistrico sociologije, počutita slabo, vendar je na strokovno da razrešijo kakšen trenuten konflikt, ki TA svetovalko in imago svetovalko. pomoč pripravljen samo eden. Kako jih obremenjuje, pogosto pa klienti hodijo naprej? dlje časa, saj bi radi v svojem življenju Poznam kar nekaj strokovnjakov, ki kaj korenito spremenili. Pri partnerskem Ana Bešter je znan TV obraz, ki ga sprejemajo izključno samo pare, ker so svetovanju predlagam, da par pride vsaj videvamo v oddajah Razgibanica, 4 tačke prepričani, da je prav partnerski odnos 10 do 12 krat, kajti izkušnje kažejo, da je in v odmevni Avanturi, sicer pa prijazna tisti, ki zdravi. Razumem pa, da pogosto na to minimalen čas, da se stvari začnejo in topla oseba. Rada je odgovorila na spremembe nista pripravljena oba hkrati. spreminjati. nekaj vprašanj, za podrobnejše nasvete Delo za odnos je naporno in tudi če si pa je dosegljiva v svoji ordinaciji v želimo sprememb, jih včasih ne zmoremo. Nikoli ni prepozno za pomoč. Ali pač? Ljubljani in na tel. št. 041 981 002, v Pogosto se za pomoč prej odločajo ženske, Kdaj svetujete, naj se zakonca razideta pomoč pa bodo tudi njene spletne strani saj v naši kulturi velja, da je znak šibkosti, namesto da vztrajata v slabi zvezi? na naslovu www.libra.si. če moški prosi za pomoč. Vendar, ko začne Nisem sodnik, ki bi odločal, kdo je za skupaj eden od obeh partnerjev delati na sebi, se in kdo ne. Če sta partnerja skupaj, potem na Kaj lahko storimo, ko začutimo, da bo to zagotovo odrazilo na odnosu, saj je ta neki ravni (pa naj se to sliši še tako čudno) zakonska vez ne drži več kot včasih, in »živa« stvar, ki se nenehno spreminja. In če nekaj potrebujeta drug od drugega. Če se kako lahko pomagate? v odnosu eden nekaj spremeni, se bo drugi ne zmoreta raziti, obstaja razlog za to. Pari, Mnogo parov se na svoji skupni poti sooča moral odzvati. Pogosto je tudi tako, da pride ki zaidejo v slepo ulico, potrebujejo pomoč z najrazličnejšimi ovirami in preprekami, najprej žena, kasneje pa se pridruži tudi in to jim poskušamo vsi, ki delamo na tem s katerimi se eni bolj, drugi manj uspešno partner. Še posebej velikokrat se partnerji področju, dati. Partnerska svetovanja in soočajo. Mnogo parov vztraja v vezi, ki jih ne odzovejo, če jim žena reče, da potrebuje terapije se tudi razlikujejo v načinu dela, zadovoljuje, kjer tako eden kot drugi čutita, pomoč in ga prosi, če gre lahko z njo tako da ni vsak pristop za vsakogar. Je da nekaj manjka, da ni več povezanosti, da zato, da pomaga njej. Kar naenkrat moški pa res, da je cilj povsod enak – pomagati ni več živosti, da ni več radosti, da so ostali s stališča, ko bi se moral spreminjati on, ljudem v stiski. Pogosto ljudje leta in leta le še skupni interesi, morda skupni otroci, preide v vlogo reševalca svoje partnerice. vztrajajo v odnosu, ki je uničujoč, ker ne hiša, prijatelji. Vsak od nas pa si želi mnogo To pa jim je že bližje. Naj pa poudarim, upajo prositi za pomoč. Vendar tudi ti tabuji več od tega. Želi si občutek povezanosti, kar je pogosto marsikomu, ki išče pomoč, počasi izginjajo. Če me boli zob, grem h ljubljenosti, občutek, da nas partner težko razumljivo: VEDNO SPREMINJAMO zdravniku, če se mi pokvari avto, grem h razume in podpira. Seveda marsikdo SEBE. Drugega ne moremo. mehaniku, če zaškriplje v odnosu, potem svoj odnos pripelje celo tako daleč, da s pa poiščem pomoč strokovnjaka, ki mi bo partnerjem kričita drug na drugega, se Za pomoč se velikokrat ne odločimo zaradi pomagal rešiti težavo. Ljudi nihče ne uči, pretepata, ko ne vidita več izhoda, pa se neugodja in zadrege, da bi pred tujcem, kako ravnati s čustvi in kako si pomagati, ločita. Partnerska svetovanja pa tudi razne čeprav strokovnjakom, razkrivali svoje če jim gre v odnosu slabo. Nekaj smo delavnice in šole za pare so usmerjene k občutke. Kako poteka svetovanje? se sicer lahko naučili od svojih staršev, temu, da partnerja spet najdeta povezanost, Mislim, da se s temi občutki soočajo vendar je imela večina slabši kot dober ki je nekoč že bila in še vedno obstaja nekje klienti, preden sploh pridejo po pomoč. zgled. Ne zato, ker nam starši ne bi želeli pod vso »navlako«, ki se je nabrala z leti. Sama imam dobre izkušnje, saj mi ljudje dati dobre dote, ampak zato, ker tudi sami Predvsem je pomembno, da se partnerja zelo zaupajo. Zelo pogosto se zgodi, da niso znali. Morda pa je čas, da se nekaterih naučita reševati spore na bolj konstruktiven že na prvem srečanju ljudje povedo tako stvari končno naučimo ali da vsaj stopimo način, saj so prav navzkrižja tista točka, osebne stvari, da sem prepričana, da o na pot učenja, kajti učimo se tako ali tako kjer se partnerji najbolj medsebojno ranijo. tem z drugimi ne govorijo. To mi pogosto celo življenje, kajne. Ne pravim, da sporov ne sme biti ali da tudi sami povedo. Verjamem, da mnogi jih po obisku pri strokovnjaku ne bo več, pridejo zato, ker s prijatelji enostavno ne Mojca Sajovic januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi kinološki kotiček 59

Najboljši človekov štirinožni Kakovostna vzreja psov je garanje prijatelj ni stol – ampak pes! Kadar poslušam skrbnike mladih psičk, da želijo imeti eno leglo, kar tako, da bodo okusili slast skrbi za male kužke, me resno zaskrbi. Mojca Sajovic Kinologija je veda o vzreji pasemskih psov in kot življenja, pomembnejše socialne vezi pa vede se je resni vzreditelji tudi lotevajo. Vendar se razvijejo kasneje. V tem času se je treba ne glede na pasmo in še manj glede na pravila izogibati vsemu, kar bi lahko na psičko znanosti je potrebno vsakemu mladiču in še delovalo stresno, tudi obiskovalcem ali večjim posebej psici materi nuditi vse potrebno. »Vse hišnim delom. Mladički morajo preživeti ves potrebno« je seveda zelo raztegljiv pojem…. ta čas ob materi. V prvem obdobju po rojstvu Dr. Michael Fox v svoji knjigi »Understanding si mladiček predvsem razvija čutilne, gibalne the Dog« ugotavlja, da plašne, nervozne ali in učne sposobnosti, ki jih bo potreboval kot agresivne matere pogosto vzgojijo mladičke s odrasel. Obdobje socializacije se običajno podobnimi težavami, še zlasti, če vzreditelj ne začne v tretjem tednu življenja in traja vse posreduje pravočasno in na primeren način. Z do štirinajstega, tudi do šestnajstega tedna. prostora, v katerega bomo mladičke kmalu laboratorijskimi raziskavami je dokazal tudi, Vrhunec doseže med šestim in osmim preselili. da psičke, ki so v času brejosti pod znatnim tednom, po tem pa začne počasi usihati. Vid in sluh sta v tretjem tednu že dobro stresom, poležejo čustveno manj stabilne V obdobju socializacije stke mladiček razvita. V tej starosti morajo postati sestavni in manj sposobne mladiče, pa tudi, da se pomembne socialne vezi. Stvari, ki se del življenja mladičkov različni, sprva tihi mladički rodijo priljudnejši in milejši, če mater jih v tem času nauči, so trajne, in vtise iz zvoki (glasba, zvonec ...), gibljivi predmeti v času brejosti pogosto božamo in crkljamo. svojega zgodnjega otroštva ohrani vse (žogice, metle, cunje ...) in tresljaji. To je čas Dober teden pred napovedanim rokom, ko bi življenje. Zelo pomembno je, da so psičkove številnih vtisnjenj. Psički se učijo biti psi, morala naša psička Latina (prvič) kotiti, smo zgodnje izkušnje s svetom, ki ga obdaja, čim prepoznavajo sovrstnike, pa tudi druga bitja, ji v najbolj mirnem prostoru hiše, a vendar prijetnejše, saj vplivajo na njegovo kasnejše zlasti ljudi. Psički, ki v tem času odraščajo blizu dnevnega dogajanja, pripravili kotišče socialno življenje. Vzreditelji delovnih psov izolirano od drugih psov in ljudi, imajo in jo navajali nanj. Redno sem ji merila z različnih področij v tem času premišljeno kasneje zaradi pomanjkljivih družabnih temperaturo in opazovala njeno vedenje. Dan uvajajo dražljaje, ki bodo pri mladičku spretnosti v odnosih z njimi težave. Psički pred rokom je bila nemirna in odločila sem se, spodbujali in krepili vse kasnejše specifične začno lajati in v borbenih igrah vadijo da si zvečer ležišče pripravim poleg kotišča. sposobnosti. različne socialne vloge in izrazna sporočila. Porod je bil blizu, sva vedeli obe. Noč je bila Poleg hranjenja naše deseterice je bila skrb Oblikovati se začne krdelna hierarhija. V tem nemirna, vstajali sva in spet legali. Malo pred za psico mater na prvem mestu. Pridno je času rabijo psički zelo stabilno okolje, ki se deseto dopoldne, točno na predvideni rok, čistila mladičke in njihove iztrebke, dokler v ničemer ne spreminja. Vzreditelj in njegovi so se pričeli popadki in na srečo je bilo za niso pričeli uživati hrane iz naše kuhinje: domači morajo psičke redno prijemati, jih prihod pasjih dojenčkov že vse pripravljeno: najprej mleko in kosmiče iz niza otroške dvigovati in božati. čiste plenice, razkužene škarje, tehtnica, hrane, seveda brez dodanega sladkorja, nato Po dopolnjenem četrtem tednu se mladički beležka in svinčnik, košarica za psičke, za pa kuhano hrano iz mletega mesa z dodano igrajo vse bolj prefinjeno, pri tem renčijo, vsak slučaj pa še telefonska številka našega zelenjavo in različnimi oblikami ogljikovih preganjajo in »ubijajo«. Jedo že čvrsto hišnega veterinarja in mleko za mlade hidratov. Največji podvig je naučiti tritedenske hrano. Z vsakim mladičem mora vzreditelj psičke v prahu s stekleničko in dudo. Med mladičke, da skleda s hrano ni plavalni vsakodnevno preživeti nekaj časa na samem popadki si je Latina privoščila dolg odmor, bazen. Male raziskovalce je bilo potrebno po in ga pri tem opazovati - tedaj se namreč nato pa je po treh ali štirih novih popadkih vsakem hranjenju umiti in osušiti, delno je to začno kazati osebnostne razlike. Na samem na svet pokukal nov mladiček v posteljici, vlogo prevzela kar njihova mama. Ko so po naj kuža spoznava številne, vselej nove na prvi pogled podoben svetleči ribi. Ko ga obilnem obroku zaspali, je bilo treba očistiti predmete. V tem času v življenje mladičkov je Latina osvobodila posteljice, je bil moker »spalnico«, zamenjati rjuhe in na novo uvajamo glasnejše zvoke (sušilnik las, in ves nebogljen. S skupnimi močmi sva ga položiti nepremočljive posteljne predloge, sesalec, ropotanje posode ...) in okoliščine, osušili, Latina pa je z intenzivnim lizanjem saj mladički ne smejo ležati na mokrem. Pri ki spodbujajo reševanje problemov (škatle, vzpodbudila njegovo dihanje in obtočila. treh tednih so na vrsto že prišle prve igračke: ograje, stopnice ...). Sama je pregriznila popkovino in mladiča take, ki lajšajo srbenje dlesni, ko izraščajo V času štirih tednov, ki pomeni manj kot sprejela v naročje k seskom. Do naslednjega mlečni zobje, do tistih, ki predstavljajo polovico tistega, ki ga mladiček preživi pri popadka…. Tako sva delali cel dan do tretje prijetno mehko družbo, ko je glavica le preveč vzreditelju, se nam je zgodilo neskončno ure naslednje noči, ko se je polegel še mrtev utrujena. Vmes pa so zanimive velike žoge, ki veliko drobnih dogodkov, ki so vsak zase mladič. V kotišču je bilo prijetno toplo, saj smo se kotalijo med poskakujočimi kepicami. Vse neponovljivo darilo. Pri tem so noči dolge ga ogrevali z grelnimi blazinicami, žarnico bolj so postajali živahni in ob dopolnjenem včasih le nekaj ur, mladički niso nikdar smo prižgali le, kadar je Latina zapustila četrtem tednu je bilo potrebno poskrbeti brez nadzora, družabno življenje se je kotišče. Številka se je ustavila pri desetih za drugo odpravljanje notranjih zajedavcev. ustavilo, jemo prinesene pice in hrenovke, mladičkih in takoj je bilo jasno, da mleka ves Enake skrbi je bila deležna mama Latina. Še ker za kuhanje ne ostane nič časa, stroški čas ne bo za vse. Torej sva si s poglavarjem kako pomembno je, da mladički nimajo glist, za pleničke, hrano, opremo, energijo…. pa družine podajala mladičke, mleko in dudke saj so te lahko zelo nevarne, celo usodne, rastejo v nebo. in stekleničke…. vsaki dve uri. Vsakodnevno zato smo dosledno sledili veterinarjevim Se nadaljuje…. tehtanje pa je dokazovalo, da je skrb za navodilom. V dveh urah, ko so mladički spali, malčke pravilna, saj so lepo napredovali in v je bilo komaj dovolj časa za pranje, kuhanje Vir: www.bernski-klub.si (Karmen Zahariaš: enem tednu podvojili porodno težo. naslednjega obroka, čiščenje … Glava Obdobja v razvoju mladička v leglu) V obdobju takoj po rojstvu za mladička skrbi družine je prevzel skrb za logistiko, nabavo mati psica, ki mu nudi hrano, toploto in posteljnih pleničk in otroških kosmičev, Vprašanja o štirinožnih prijateljih lahko varnost. Nekateri socialni stiki res potekajo stalno zadostno ogrevanje, redno jutranjo posredujete na elektronski naslov: tudi že v prvih treh tednih mladičkovega dostavo svežega mleka in izdelavo večjega [email protected]. 60 vreme Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 V Grosupeljski kotlini je bilo 26 stopinj Celzija pod lediščem Zimsko vreme se je decembra 2009 začelo obešen poleg meteorološke hišice, je Tmin sredi meseca, ko je padlo 10 cm snega. V zabeležil še dve desetinki nižjo temperaturo. (°C) noči na 19. december je znova začelo snežiti V osrednjem delu Grosupljega (blizu sodišča) Meteorološka postaja Grosuplje in podnevi je padlo še 17 cm suhega snega. je bilo še nekoliko hladneje, bistveno hujši −18,0 - uradna meritev Snežilo je vse dopoldne, z nekoliko manjšo mraz pa je to jutro vladal po okoliških nižje močjo pa tudi popoldne. Dan je bil mrzel, saj ležečih vaseh, poljih in travnikih. Na travniku Meteorološka postaja Grosuplje −18,2 se je temperatura gibala okoli −7 °C. Zvečer blizu transformatorske postaje v Benatu se Grosuplje - center −18,7 je snežna odeja v Grosupljem dosegla 22 je temperatura spustila do −25,7 °C, na polju cm. Ker je bil hud mraz pričakovan, so bili v nekaj 100 m pred Velikim Mlačevim pa do Brezje - Benat −25,7 Grosupljem in okolici nameščeni samodejni, −26,5 °C. Veliko Mlačevo −26,5 računalniško nastavljivi merilci temperature Tak mraz se dandanes v Grosupeljski kotlini zraka. Ti so dva metra nad tlemi temperaturo ne pojavlja prav pogosto. Po podatkih z Babno Polje - uradna meritev −26,6 zraka beležili vsakih 5 minut. nekdanje meteorološke postaje v Šmarju- Celje - uradna meritev −21,0 Del noči na nedeljo, 20. 12. 2009, je ostalo Sapu, ki so jih prijazno posredovali iz Urada za Ljubljana - uradna meritev −13,1 oblačno, okoli polnoči pa se je od zahoda hitro meteorologijo Agencije Republike Slovenije razjasnilo. Mirna noč, svež sneg in mrzel zrak za okolje, se temperatura pod −18 °C tudi Novo mesto - uradna meritev −15,9 tudi v višjih legah so povzročili hitro ohlajanje. v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja ni Kljub temu da je bilo jasno le v drugem delu spustila vsako leto. Med letoma 1961 in 1982 Preglednica: Najnižje jutranje temperature noči, je do jutra živo srebro padlo zelo nizko je bilo v Šmarju-Sapu takih let štirinajst (1961, zraka 20. 12. 2009 v Grosupljem in okolici ter (Preglednica 1). V meteorološki hišici uradne 1962, 1963, 1965, 1968, 1969, 1970, 1971, na nekaterih uradnih meteoroloških postajah meteorološke postaje Grosuplje je klasičen 1973, 1976, 1978, 1979, 1980, 1981). po Sloveniji (vir: lastne meritve in Urad za minimalni alkoholni termometer okoli 8. ure meteorologijo, Agencija Republike Slovenije zjutraj zabeležil −18 °C. Samodejni merilec, Iztok Sinjur za okolje) Vreme v Grosupljem: december 2009 Hladna fronta je že prvi dan prinesla Več dežja je padlo 8. decembra in v noči na Snežilo je vse dopoldne, z nekoliko manjšo ohladitev in nekaj dežja. Proti večeru se je 9. december (30 litrov). Naslednji dan smo močjo pa tudi še popoldne. Zaradi mraza razjasnilo in kmalu je nastala megla. Ta je bili deležni nekaj sončnega vremena, zaradi (tudi čez dan je bilo okoli −7 °C) in obilnega vztrajala še naslednja dva dneva, ko se je le česar je temperatura dosegla +10 °C. V sneženja se sneg na cestah ni talil, tako da okoli poldneva za nekaj ur dvignila v nizko začetku druge dekade je postajalo hladneje. so imeli vozniki nemalo težav. Ob 19. uri, ko oblačnost. Novo poslabšanje je sledilo 4. Sprva je bila najvišja dnevna temperatura še je sneženje ponehalo, je višina snežne odeje decembra. Sprva je rahlo deževalo, proti okoli +5 °C, 14. decembra pa je že ves dan dosegla 22 cm. Del noči je ostalo oblačno, večeru pa je začelo rahlo snežiti. Zaradi ostala pod lediščem. 15. decembra je padlo okoli polnoči pa se je od zahoda hitro majhne količine padavin in razmeroma toplih 10 cm snega, ki se je počasi sesedal. V noči razjasnilo. Nedeljsko jutro, 20. Decembra, tal dan kasneje nismo beležili snežne odeje. na 19. december je znova začelo snežiti. je bilo eno hladnejših v zadnjih desetletjih. Na meteorološki postaji se je ohladilo do −18,0 °C, na travnikih in poljih blizu Brezja in Velikega Mlačevega pa se je živo srebro gibalo okoli −26 °C! Kljub sončnemu vremenu je tudi čez dan ostalo mrzlo – najvišja temperatura na meteorološki postaji je bila −6,0 °C. Podobno mrzla je bila tudi še naslednja noč, 21. decembra čez dan pa se je že zaznal vpliv občutne otoplitve v višjih legah. Kmalu so se začele pojavljati rahle padavine; sprva kot rahel sneg, naslednje jutro pa že kot rahel dež. Ker so bila tla še mrzla, se je v dopoldanskem času mestoma pojavljala poledica. Čez dan se je po sedmih dneh živo srebro zopet dvignilo nad ledišče. Sledila je izjemna otoplitev in deževno vreme. Božič je bil deževen, zelo topel (preko +16 °C) in nevihten (imeli smo tri nevihte). Nestanovitno vreme s pogostim dežjem se je nadaljevalo vse do konca meseca. Silvestrsko noč sta zaznamovala dež in megla. januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi šport 61

Na smučeh preko kočevskih gozdov Končno je sneg prekril zemljo in okrasil nekaj težav, ko smo se skušali spet postaviti novo presenečenje. Zagledali smo trop gozdove ter nam pričaral pravo zimsko idilo. na noge. Pri Macesnovi gorici smo prečkali jelenjadi. Bilo jih je več kot 30. Cel trop Na moje veliko veselje ga je zapadlo dovolj cesto, ki pelje od Kočevja preko Baze 20 v se je pomaknil malo višje proti gozdu in ravno takšnega, ki nam je omogočal, Podturen in se usmerili proti stari kočevski in nas radovedno opazoval, ko smo se da se lahko s smučmi sprehajamo izven vasici Rajhenav. Vasica leži sredi kočevskih oddaljevali. Na vrhu vzpona pri spomeniku urejenih tekaških prog. gozdov, obkrožena s pašniki in je skoraj iz NOB smo zavili levo proti Slabi gorici in Že dolgo sem si želel s smučmi prehoditi zapuščena. V vasi živita le dva človeka, ki pa Ovčjaku. Vzpon je bil strm in nam je pobiral pot skozi kočevske gozdove, od Starega imata lepo urejeno posestvo in se ukvarjata moči. Franci je moral natakniti na svoje Loga pri Kočevju preko Rajhenava in z živinorejo. Do druge svetovne vojne so smuči »pse«, da je premagoval strmino, Koprivnika do Bistrice nad Črnomljem. tukaj živeli kočevski Nemci, po vojni pa je Andrej pa je malo zaostal, da je obnovil Na tako pot pa ni ravno pametno hoditi imela Jugoslovanska armada svojo farmo. mažo na svojih smučeh. Zato pa je videl sam, zato sem poleg povabil še prijatelje, Prehodili smo polovico poti in že smo začeli trop prašičev, katere smo verjetno mi in sicer že prekaljene mačke, saj za tako razmišljati o naših zalogah v nahrbtnikih, spredaj zmotili. Končno smo prispeli na pot moraš biti že malo avanturista. Tako vendar smo se odločili za malo daljši Ovčjak. Sledil je spust proti Toplemu vrhu so se mi pridružili: Andrej Gantar in Franci počitek in malico v Koprivniku. Malo in dalje v Bistrico, kjer nas je v gostilni Purkat iz Šmarja - Sapa ter Frenk Miklič pred Koprivnikom, ko smo se približali čakala bogata večerja, za katero smo se iz Dobrepolja. Na izhodiščno točko nas je asfaltirani cesti, ki povezuje Koprivnik s s prijazno gostilničarko Alenko dogovorili odpeljal naš prijatelj Vili Gliha. Že predlani, Kočevjem, nam je pot prekrižal medved. že po telefonu. Vendar pa ni šlo vse tako ko smo kolesarili po »Trubarjevi poti« od Naglo je švignil pod cesto, se obrnil kot po maslu. Bilo je kar nekaj padcev iz Rašice do Tübingena, je prišel po nas s in jo mahnil zopet nazaj, od koder je objektivnih razlogov, vendar k sreči brez kombijem v Tübingen, tako da smo že kar prišel. Ko smo prišli do kraja, kjer nam hujših posledic. Ker smo že vedeli, da njegova stalna stranka. je prekrižal pot, smo opazili še več večjih bomo zadnji del poti vozili po temi, smo se V petek, 15. 1., ob devetih dopoldne smo in manjših sledi medvedjih šap, poleg dobro osvetlili, tako da je bilo videti, kot da že stali na svojih smučkah, otovorjeni pa je ležalo nekaj jabolk, katere verjetno se Bistrici približuje novoletna jelka. Na cilj z nahrbtniki. Zakorakali smo v celec in nekdo namerno odlaga. Ja, je pač zima za smo prispeli ob 18. uri. Naš šofer Vili nas se menjavali tako, da je vsak nekaj časa medvede pretopla in tako s spanjem ni nič. je že nestrpno pričakoval in nas po končani spredaj oral ledino. Kočevski gozdovi so Ob prihodu iz gozda se nam je odprl lep večerji in pogašeni žeji srečno pripeljal nas sprejeli v svoj objem s svojo spokojno razgled na Koprivnik. Iz dimnikov se je domov. Vsako leto vozim s kolesom po tišino. Slišalo se je le drsenje smuči. prijetno kadilo, kar je dajalo celi pokrajini kočevskih gozdovih, vendar to je bilo nekaj Molče smo hodili po gozdni poti, ki je bila še dodatni čar. Tudi v tej vasi so do druge čisto drugega in upam, da se bomo na tako še nedotaknjena, le sledi divjadi so nam svetovne vojne pretežno živeli kočevski pot še kdaj podali. dale vedeti, da v gozdu nismo sami. Pot Nemci, ki pa so se ob začetku vojne izselili. se je rahlo vzpenjala, kar smo pričakovali, Sedaj živi v vasi nekaj nad 70 ljudi, kar pa Franci Gliha saj sva jo z Andrejem že nekaj dni pred je precej manj kot pred vojno. V vasi smo tem dobro preštudirala. Kot vedno je bilo hitro našli edini bife in si privoščili pivo, tudi tega vzpona konec in pot se je pričela o katerem smo že sanjali. Iz nahrbtnikov rahlo spuščati navzdol. Vsake toliko časa smo potegnili naše dobrote, najboljše smo se malo zaustavili, da smo predahnili, tisti hip, in se jih slastno lotili. Za nami je jaz pa sem jim medtem iz svojih lovskih bilo prehojenih 20 kilometrov, čakalo pa izkušenj razlagal, katere sledi pripadajo nas je še dobrih 12. To se ne sliši veliko, kateri divjadi. Bilo je mnogo sledi srnjadi, vendar če pa pomislimo, da smo hodili po jelenjadi in divjih prašičev, le na medvedove nezgaženem snegu, je pa to kar velik napor še nismo prišli. Spust pa le ni potekal prav in tudi leta naredijo svoje. gladko, saj se je sneg pod smučko včasih Tako podkrepljeni smo zapustili idilični tudi vdrl in je hitro sledil padec. Bilo je kar Koprivnik. Na robu vasi pa nas je čakalo Koprivnik - odmaknjen od vrveža in potopljen v zimsko idilo. Povprečna mesečna temperatura je bila z nevihto. Bilo je sedem dni s slano in tri dni z +1,2 °C, kar je glede na povprečje obdobja ivjem. Snežna odeja je ležala 10 dni. Snežilo >1995-2008 0,8 °C topleje. Glede na povprečje je v sedmih dneh. Osem dni je živo srebro obdobja 1961-1990 z nekdanje uradne ves dan vztrajalo pod lediščem. V petnajstih meteorološke postaje v Šmarju-Sapu, pa je dneh je temperatura padla pod ledišče, od bil letošnji december toplejši za 2 °C. Tako tega petkrat pod −10 °C. V šestindvajsetih jutra s povprečno temperaturo −1,5 °C, kot padavinskih dneh je na kvadratni meter popoldnevi s povprečno temperaturo +4,3 tal padlo 148 litrov padavin, kar glede na °C, so bili glede na povprečje obdobje 1995- obdobje po letu 1995 predstavlja 144 % 2008 toplejši za 1,1 °C. Najnižja mesečna običajne količine. V omenjenem obdobju je temperatura je bila −18,0 °C (20. 12.), najvišja bil najbolj suh december leta 2001, ko je pa +16,3 °C (25. 12.). Megla je bila opažena padlo 44 litrov padavin, najbolj namočen pa v dvaindvajsetih dneh; devetnajstkrat se je lansko leto z 219 litri. pojavljala v mestu, še tri dni več pa se je zadrževala v bližnji okolici. Imeli smo en dan Iztok Sinjur Na cilju že v trdni temi. 62 šport Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

Ena točka ločila Rokometaši staro starejše pionirje leto zaključili s KK Grosuplje od porazom Za grosupeljske rokometaše je december prinesel zadnjo tekmo osvojitve naslova v prvi polovici sezone in skoraj tri mesece počitka: do februarja namreč na koledarju ni tekmovanj. V začetku decembra so igrali v gosteh pri Rokometnemu društvu Alples Železniki in remizirali državnih prvakov (23:23). Sledila je tekma na domačem parketu, kjer je bil njihov Grosuplje je bilo od 11. do 13. decembra priča pravemu nasprotnik Rokometni klub Grča Kočevje. košarkarskemu spektaklu. V športni dvorani Brinje je namreč potekal zaključni turnir starejših pionirjev do 14 let, kjer so Pred tekmo so bili Grosupeljčani na sedmem mestu v skupnem se srečale štiri najboljše ekipe prvenstva v sezoni 2009. Za seštevku, gostje pa na devetem. Čeprav so si Grosupeljčani naslov prvakov so se na tridnevnem turnirju potegovali Parklji, obetali zmago, jim ta ni bila namenjena. V prvi polovici tekme Postojna, Geoplin Slovan in domača ekipa Grosuplje. sta bili moštvi izenačeni, kar je potrdil tudi rezultat (14:14). V Srečanja štirih močnih ekip so bila zelo izenačena. Grosupeljčani 45. minuti je bilo stanje že nekoliko drugačno, saj so gostje so bili vse do končnice zadnje tekme v igri za osvojitev naslova vodili za štiri gole. Uspelo jim je nekaj dobrih potez. Najbolj je prvakov. Na srečanju zadnjega, tretjega dne turnirja so se pomerili s Parklji iz Ljubljane, ki so 16 sekund pred koncem presenetil Sebastjan Obajdin Parfant, ki je večkrat povsem sam povedli za eno točko in z rezultatom 67:68 tudi osvojili prestižni stekel čez igrišče in zapovrstjo nanizal več golov. Dosegel je naslov zmagovalcev državnega prvenstva. Grosupeljčani so kar osem golov in bil najuspešnejši strelec. Sledil mu je domači imeli 2 sekundi pred koncem, sicer dokaj izenačene tekme, še igralec Simon Stopar s sedmimi goli. Končni rezultat je bil 27: 29 en napad, vendar jim športna sreča ni bila naklonjena, saj žoga v prid gostov, tekmo pa so zaznamovale tudi številne izključitve ni hotela skozi obroč. Drugo mesto si je priigral Geoplin Slovan, in sedemmetrovke. Grosupeljčani so, denimo, izvajali kar osem tretje Postojna, na nehvaležnem četrtem mestu pa so končali sedemmetrovk (zadeli so jih šest). Pri strelih iz igre so bili malo domači košarkarji. več kot polovično uspešni (55-odstotno). Parklji so naslov osvojili s tremi zmagami turnirja, po eno zmago in dva poraza pa so osvojile preostale tri ekipe. Varovanci Nad razpletom tekme je bil vidno razočaran trener trenerja Tea Hojča so morali poraz priznati proti Slovanu in Parkljem, boljši pa so bili od Postojne. Četrto mesto je našim Grosupeljčanov, Janko Ilc, ki je okrcal tudi delo sodnikov. Kot pripadlo zaradi razlike v koših na medsebojnih tekmah. zanimivost velja dodati, da Grča Kočevje po fair-playu sodi v sam Kljub vsemu smo z rezultatom mladih grosupeljskih košarkarjev vrh 1. B rokometne lige, saj ima do zdaj (le) 33 opominov in 52 zadovoljni. Starejši pionirji so se letos prvič uvrstili na zaključni izključitev. Grosupeljčani so na devetem mestu s 25 opomini, 55 turnir najboljših štirih ekip v državi. Potem ko so odlično igrali izključitvami in dvema diskvalifikacijama. V skupnem seštevku v prvem delu, so z enako vnemo nadaljevali tudi v jesenskem se Grosupeljčani po enajstih tekmah še vedno držijo sedmega delu sezone in se na finalni turnir uvrstili kot druga ekipa. mesta. Na vrhu lestvice kraljuje Krka, ki si želi povratka v višjo Perspektivni košarkarji so že z uvrstitvijo na t.i. final four, ligo. dosegli zastavljeni cilj. V KK Grosuplje smo zadovoljni z velikim obiskom gledalcev, ki so športno vzpodbujali vse ekipe, na vseh treh dneh turnirja. Uvr. EKIPA ZMAGA REMI PORAZ Zaupanje tako pomembne športne prireditve je priznanje, da klub deluje dobro. Prav tako pa je to priložnost za promocijo 1 MRK KRKA 11 0 0 košarke, za katero je v naši občini vedno več zanimanja. Veseli 2 RD ŠMARTNO 9 0 2 nas tudi, da se lahko z domačimi igralci enakovredno kosamo z najmočnejšimi klubi v Slovenji, čeprav smo letos praznovali šele 3 RK SVIŠ P.G. 7 1 3 dvanajsto obletnico delovanja. 4 RK CELJE B 6 1 4

Rezultati zaključnega turnirja: 5 RK SEVNICA 6 0 5 1. dan 6 RK AJDOVŠČINA 5 2 4 Parklji - Postojna 89:52 Grosuplje - Geoplin Slovan 52:66 7 RK GROSUPLJE 3 4 4 RD ALPLES 8 4 1 6 2. dan ŽELEZNIKI Grosuplje - Postojna 74:66 9 RK GRČA KOČEVJE 4 1 6 Parklji - Geoplin Slovan 87:62 10 RK RADEČE 2 1 8 3. dan 11 RD IZOLA 2 1 8 Geoplin Slovan - Postojna 86:90 Grosuplje A - Parklji A 67:68 12 RD MOŠKANJCI 1 0 10

Alja Gabrijel Tamara Barič januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi šport 63 Z novo okrepitvijo po več zmag Odbojkarice so imele v decembru dve tekmi. bodo uigrale na novih pozicijah. Pred nadaljevanjem sezone so si Gro- Prvo s Kostak Elmontom v Brestanici, Januarja jih čaka prva tekma na domačem supeljčanke postavile visoke cilje: želijo si, da drugo v domači dvorani z ŽOK Kočevjem. igrišču, in sicer proti ŽOK Partizan Škofja bi v novem krogu dosegle vsaj tri zmage več Proti Odbojkarskemu klubu Kočevje so Loka, sledila pa ji bo tekma v gosteh kot v prvem delu. S tem bi se tudi povzpele Grosupeljčanke pokazale premoč in zmagale pri Odbojkarskemu klubu Benedikt. 30. med prvo trojico na lestvici ali pa vsaj na z rezultatom 3:1. En set so oddale bolj januarja pa si jih boste znova lahko ogledali četrto mesto. kot ne po nesreči, saj so v ekipi poskušali, v Športni dvorani Brinje, kjer bodo igrale proti kako se obnese drugačna postavitev, kar tekmovalkam iz kluba Formis Bell. Tamara Barič pa je tekmovalke malo zmedlo in so oddale nesrečni set. Sicer pa so relativno lahko zmagale. Zadnjo tekmo pred decembrskimi prazniki so imele na Prevaljah, kjer so odkrito pričakovale zmago, a te niso dosegle. Komentar ene od igralk, Barbare Potokar, ki je dejala, da so se počutile, »kot da bi nas prvič postavil na igrišče«, pove vse o tem, da očitno tisti dan res ni bil njihov najboljši. S to tekmo se je tudi zaključil prvi del, čez decembrske praznike pa so bile proste. S treningi so začele v prvih dneh januarja. Pred nadaljevanjem sezone se bodo morda pomerile tudi na pripravljalni tekmi z ekipo iz Makarske. Sicer pa je ekipa dočakala nekaj sprememb: dobile so novo podajalko Bernardo Baron, ki je k njim prišla iz Kajuh Šoštanja. To pomeni, da bo lahko Nataša Cingrle igrala na položaju libero ali kontra, kar bodo pač tisti trenutek najbolj potrebovale. S tem so »pridobile« eno igralno mesto, kar je seveda le pozitivno, jih bo pa čakalo precej dela na treningih, da se Grosupeljski strelci: Pojetov zadnji nastop za Strelsko društvo Grosuplje

Za strelce je bil december nekoliko bolj Vendar, če bom s tem nadaljeval, bodo tudi četrto mesto. Nastopili so tudi Andraž Poje, lahkoten v primerjavi s tem, kar jih čaka v rezultati padli, tako kot se je že pokazalo ki je zasedel 47., Renata Oražem Vršič pa novem letu. Najboljši, med njimi tudi naši na tekmovanju Trofej mladosti,« se zaveda 17. mesto. Grosupeljčani, so bili na dveh pripravljalnih resnosti problema in dodaja, da je tudi zaradi Drugi dan je potekal Grand prix za veliko turnirjih za reprezentanco. V Zagrebu so tega takoj po turnirju v Zagrebu šel na priprave nagrado Beograda. S solidnimi 592 se za začetek pomerili s Hrvati in Srbi ter v Beograd, kjer sta ga v roke vzela olimpijski krogi se je Moičević uvrstil v finale, kjer ekipno zmagali, posamično pa je Željko prvak iz Seula Maksimović ter njegova pa se ni znašel najbolje in po dodatnem Moičević osvojil tretje mesto. »Ekipna žena Miribana Maksimović. »Ugotovila sta razstreljevanju uspel priti na peto mesto. zmaga je po svoje tudi presenečenje, kajti napake, ki jih sam nisem opazil in s treningi »Tokrat sem za razliko od turnirja v Srbi so do sedaj vedno zmagovali,« je ob ter odpravljanjem napak na samih pripravah Zagrebu bolj zadovoljen, kljub temu da sem tem povedal 25-letnik. sta me pripeljala do tega, da sem tehnično ustrelil podobne rezultate,« je še dejal pred Sledil je tradicionalni turnir v Zagrebu izboljšal streljanje, kar sem opazil tudi med pestrim januarjem, ko bodo zadnji boji za Trofej mladosti, katerega so se udeležili samim turnirjem v Beogradu.« mesta na evropskem prvenstvu. tudi najboljši strelci v evropskem merilu V Zagrebu so sicer nastopili še štirje Andraž Poje je zasedel 37. mesto- to je bil (Peter Sidi, Rajmond Debevec, Tino Grosupeljčani: Andraž Poje je zasedel 32. verjetno tudi njegov zadnji nastop za SD Mohaupt, Jozef Gönci …). Za finale je bilo mesto, v konkurenci s pištolo sta Franci Ivanc Grosuplje, saj odhaja v ZDA. Tam bo ob potrebno doseči 593 krogov, Moičević pa ter Mario Hološ zasedla 29. in 30. mesto, Rok študiju nastopal za ekipo West Virginia, kjer je s 589 krogi osvojil 17. mesto. »Zadnje Ivanc pa 31. mesto. Sledil je turnir v Beogradu, mu bo družbo delal tudi aktualni evropski dni imam probleme s tehniko streljanja, kjer je sodelovalo 14 držav. V tradicionalnem prvak in olimpijec iz Pekinga, Italijan tako na treningih kot tudi na tekmovanjih, troboju so Slovenci na čelu z Moičevićem Niccolo Campriani. kljub temu da dosegam dobre rezultate. osvojili tretje mesto, posamično pa je osvojil Tamara Barič 64 šport Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

Gorniški klub Limberk: Desetletnica ustanovitve in prehojena pot Ob zaključku letne sezone 2009 in ker smo V preteklem letu smo šestkrat uspešno letos praznovali deseto obletnico ustanovitve popeljali na pot po naših krajih pohodnike Plan tur in prireditev Gorniškega kluba Limberk, bi želeli bralcem iz vse Slovenije, le ena načrtovana tura nanizati nekaj informacij o uspešnem in v Julijske Alpe (Križ in Stenar) je zaradi v letu 2010 zagnanem delovanju našega kluba. slabega vremena in plazov na cesti v Vrata Predstavljamo osnovni plan za prvo polletje, Začeli smo z 19 člani, do sedaj se je članstvo odpadla: podrobnejše informacije o posameznih že potrojilo. Prva leta smo za zvezo klubov turah pa so dosegljive skozi vse leto pri organizirali po eno turo, ob desetletnici jih 15. 2. Veliki hrib – Grad Šumberk, zastopnikih GKL na tel. 041 395 001 Janez vodimo že po šest do osem. Zadnji občni 28. 3. Stična z njeno kulturno okolico, Mežan in 031 352 046 Marjan Perme. zbor smo pripravili kar na terenu (avtobusni 19. 4. Na Slemena – Sv. Gregor izlet na Kras) ob skoraj stoodstotni udeležbi (del kulturne Velikolaške poti), Pohodi, prireditve in druge ture od novega članov. 17. 5. Ostrež v Zasavju (856 m), leta do izida časopisa, ki so že bili opravljeni: Pri načrtovanju naših tur in poti, predvsem 13. 6. Limberk, Stari grad in Roblekov dom (1657 m) – Begunjščica (2060 po Dolenjski, se v klubu držimo vodila, ki smo Radensko polje m), Skalnica - Vodice (682 m) - po poteh soške si ga zadali že ob ustanovitvi – »Spoznajmo 14. 11. Pot dveh sv. An fronte, Vesela Gora - Zaplaz (609 m), Nočno naš kraj in ga pokažimo še drugim«. (Na Šmavru in nad Mirno Pečjo). sankanje z Doma pod Storžičem, Rožnik - Naše delovanje je segalo tudi čez meje. nočni pohod ob obletnici ustanovitve Skale. Spomladi leta 2009, kakor tudi prejšnja leta, V organizaciji drugih klubov Skale smo smo se srečali s kolegi koroškimi Slovenci se člani GK Limberk udeležili več kot Predvidene ture: iz SPD Celovec na Dobraču, Bleščeči planini tridesetih različnih tur in prireditev. 8. 2. Šmarna gora (669 m), in Kepi. V avgustu lani pa smo uspešno Navajam samo nekatere: 20. 2. Pohod na Vršič (1611 m) - doživeli osemdnevno križarjenje po Črni Gori - novoletni vzpon na Begunjščico, srečanje gornikov s primorske in z vodnikom domačinom, ki nas je seznanjal - Kepa (dvodnevna tura), gorenjske strani, in povezoval z ljudmi in dogodki na samem - nočni pohod na Rožnik 6. 3. Turjak - Sv. Ahac (748 m) - terenu. (obl. ustan. Skale), po stezah Turjaške Rozamunde, Ob tej priliki je skupina enaindvajsetih - Krožna tura okoli Begunjščice, 14. 3 Gradiška tura (793 m) - gornikov prepotovala skoraj vso državo Črno - Šmarna gora – kulturni praznik, pohod in malo plezanja, goro. Najprej smo si ogledali divje, vendar - Škrlatica, 20. 3. Na Goro (907 m), čudovite kanjone reke Tare. S planote - Kozji vrh, 27. 3. Kopitnik (910 m), Durmitor smo osvojili nekaj vrhov v tem - Triglav (dvodnevna tura), 28. 3. Po dolini reke Idrije, pogorju (Bobotov kuk 2523 m, Savin kuk 2313 - Divje babe, 10. 3. Krožna pot po Kolovratu m, Medjed, Djevojka, Šlijem) nato smo z Eko - Rombon iz Kluž – čez koto 1313, (Nagnoj 1193 m), katuna na planini Štavna (1787 m) osvojili - Svete Višarje (1. maj, trad. tura), 17. 4. Polhograjsko hribovje – Sv. Lovrenc še Komove (Vasojevički Kom 2461 m, Kučki - Gorniško srečanje (824 m), po sledovih blagajane, Kom 2487 m, Ljevoriječki Kom 2469 m), ki na Ravnah (Dovje), 24. 4. Peš po zgornji Davči, so samostojna skupina v bližini Prokletij. - Visokogorska kmetija Rogar 1. 5. Sv. Višarje (1766 m), Za ostale vrhove v Prokletijah je zmanjkalo pod Olševo, 8. 5. Plezanje v plezalni steni na Koradi, časa, ker smo želeli obiskati še Podgorico, - Monte Cavallo, 9. 5. Sveta Trojica (1123 m) - Cetinje in seveda Lovčen z Njegoševim - Storžič – Aljažev pohod, k obnovljeni cerkvi, mavzolejem. Eno sončno popoldne smo - Lipnik. 15. 5. Skozi Driželpoh preživeli tudi na prijetni plaži v Boki Kotorski. na Črno prst (1840 m), Za nekoliko pokore po toliko lepih doživetjih, Za leto 2010 smo skupaj z ostalimi klubi 22. 5. Podelitev Kocbekovega priznanja smo si omislili še povratek skozi Medžugorje »Zveze Slovenskih gorniških klubov za leto 2009 - in vzpon na romarski Križevac ter na drugi Skala« izdelali letni plan in ga natisnili (pri Rogarju pod Olševo), skalnati hrib Crnico. v lični brošurici »Ture in prireditve leta 29. 5. Križ (2410 m), turni smuk, 2010«, ki ga lahko dobite pri zastopnikih 29. 5. Mrzli vrh (1359 m), kluba. 5. 6. Storžič (2132 m) - tradicionalni pohod, 12. 6. Velika Ponca (2602 m), 19. 6. Rzenik (1833 m), 25. 6. Tolminski Kuk (2085 m) - Dan državnosti, 26. /27. 6 4. spominski pohod Stanka Koflerja - čez Gračanico in Bleščečo planino.

Gorniški klub Limberk, Odlom na Dobraču. Komovi, spodaj planina Šavna. Marjan Perme januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi šport 65 Nogomet - »najpomembnejša postranska stvar na svetu« Nogomet je ekipna igra z žogo in eden označene še črte, ki po dolžini delijo igrišče na Kot smo že v uvodu napovedali, vam tokrat najbolj priljubljenih športov na svetu, z dve enaki polovici, sredina igrišča in osrednja predstavljamo SELEKCIJO U–8 : izjemo Severne Amerike. Zato mu pravijo krožnica okoli sredine igrišča s polmerom U-8 pomeni, da to selekcijo sestavljajo mladi tudi »najpomembnejša postranska stvar na 9,15 m. Pred vsakim golom (vrati) sta ravno osemletniki. V NK Brinje jih v letošnjem svetu«. Uspeh naših članskih nogometašev tako dve belo obrobljeni površini. Manjša letu trenira veliko, vodi pa jih Tim Komac s (leta 2000 so sodelovali na evropskem označuje vratarjev prostor. Daljša stranica je pomočjo Nataše Petrović. Starši ju vidimo prvenstvu, leta 2002 na svetovnem prvenstvu, od golove črte oddaljena 5,5 m, za toliko sta kot kakovostna in usposobljena trenerja. na tem najbolj prestižnem tekmovanju od obeh vratnic oddaljeni krajši stranici. Večji Predvsem pa je pomembno, da ju imajo radi pa bodo sodelovali tudi v letošnjem letu) pravokotnik se imenuje kazenski prostor, v mladi fantje, ki se z njima redno srečujejo. je pripomogel k večji priljubljenosti tega žargonu tudi šestnajsterec. Njegove stranice O svojih občutkih ob vodenju mlade ekipe, športa tudi v Sloveniji. Tudi v Grosupljem so od golove črte oziroma vratnic oddaljene nam je trener Tim Komac povedal: je nogomet zelo popularen, člani različnih 16,5 m. V kazenskem prostoru je označeno »Selekcijo U-8 nogometnega kluba Brinje selekcij Nogometnega kluba Brinje pa tudi mesto na razdalji 11 m od vrat, s katerega sestavlja 22 fantov, ki gojijo ljubezen do dosegajo v svojih starostnih skupinah v se izvaja kazenski strel (penal). Del krožnice nogometa, medsebojnega druženja in zadnjih letih zavidljive rezultate! V NK Brinje s središčem v tej točki in s polmerom 9,15 m, zdravega načina življenja. U-8 (under smo se odločili, da vam bomo nogomet bolj ki je zunaj kazenskega prostora, je ravno tako 8) pomeni, da so rojeni v letu 2002 ali strokovno predstavili v nekaj nadaljevanjih, označen s črtami in označuje mesto, kjer se mlajši. Treningi potekajo trikrat tedensko, ob vsakokratnih prispevkih naših mladih med izvajanjem najstrožje kazni lahko nahaja kar je za osemletnika kar precejšnja nogometašev in njihovih trenerjev, tokrat s samo tisti, ki jo izvaja in vratar, ki brani gol. obveznost in zahteva tudi precejšnjo mero prispevkom o ekipi U-8 oziroma osemletnikov. Vsa štiri oglišča igralne površine so označena odpovedovanja. To je po mojem mnenju Pa začnimo: Znanih je več zvrsti nogometa. s polkrogi, okoli njih je označena tudi četrtina tudi najpomembnejše v športu, je pa to Najbolj priljubljenega igramo tudi pri krožnice polmera 100 cm, od koder se izvaja pomembno seveda na vseh ravneh, tako nas, v angleško govorečih deželah, z udarec iz kota. Obseg nogometne žoge je v poslu kot v življenju nasploh. Ker je ta izjemo Britanskega otočja, mu pravijo lahko od 68 do 70 cm. selekcija zelo številčna, mi pri delu, to pomeni soccer. V Severni Amriki je priljubljen pri sestavi in vodenju treningov, tekem ameriški nogomet, v Avstraliji pa avstralski Igralci in turnirjev, pomaga nekdanja vrhunska nogomet, nobeden od njiju pa ni posebno Ekipo sestavlja 11 igralcev. Eden od njih je nogometašica Nataša Petrović. S kolegico podoben našemu. vratar, njegova oprema se mora razlikovati Natašo se po najboljših močeh trudiva, Vemo, da nogometa ni brez igralcev, zato od opreme soigralcev. Ostali igralci se delijo da bi fantom vcepila določene vrednote, vam bomo v današnjem prispevku strokovno na obrambne igralce, igralce sredine in poleg reda, discipline in medsebojnega predstavili IGRALCE in IGRALNO POVRŠINO, napadalce. Ta delitev je neuradna in se nanaša spoštovanja, še vse tiste vrednote, ki so po torej nogometaše in nogometno igrišče z na »usmeritev« posameznih igralcev, za samo najinem mnenju pomembne za vsakega označenimi dolžinami! igro pa je popolnoma nepomembna, saj npr. ob vrhunskega športnika in tako tudi za prekinitvah, ko se pričakuje podajo v kazenski nogometaše. Selekcija že zaradi njene Igralna površina = nogometno prostor, večkrat priskočijo napadalcem na številčnosti zahteva veliko mero potrpljenja, igrišče z označenimi dolžinami pomoč tudi obrambni igralci, ki so praviloma vendar pa je tudi za naju navdušujoče, da Igra poteka na nogometnem igrišču. To je višji od hitrih napadalcev. Poleg tega se lahko so prav vsi fantje, od prvega do zadnjega, s travo prekrito in z belimi črtami označeno igralcem med igro spremeni njihova vloga, nekaj posebnega. So selekcija, ki si jo mlad štirikotno zemljišče. Pri mednarodnih tekmah če to zahteva sprememba taktike. Taktično trener lahko samo želi. Upam, da bo tudi mora biti dolžina od 100 do 110 metrov, postavitev opišemo s tremi številkami, katerih v prihodnjih letih morebitnim drugim oz. širina pa od 64 do 75 metrov. Za tekme nižjih vsota je 10. Postavitev 3 - 5 - 2 tako pomeni, da naslednjim trenerjem delo z njimi, torej z kategorij so dovoljena tudi manjša igrišča. so po trenerjevi zamisli trije igralci v obrambni »mojimi fanti«, vsaj v tako veselje, če ne še Sredi obeh krajših stranic stoji gol, ki je visok vrsti, pet jih povezuje igro na sredini igrišča, večje, kot je danes meni osebno.« 2,44 m in širok 7,33 m. Ta je z vseh strani, z dva pa sta napadalca. Do naslednjič se lepo imejte izjemo ploskve, ki je obrnjena proti notranjosti V naslednji številki vam bomo predstavili in navijajte za naše igrišča, obdan z mrežo. Z belo barvo so sodnike in še kaj! mlade nogometaše NK Brinje! Srečno! 66 šport Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

kazalo, da je prvenstvo odločeno. Igralci Erne so takrat vse sile usmerili v napad in prišli Občinska in medobčinska dve minuti pred koncem tekme do želenega izenačenja. Vendar pa je njihovo veselje trajalo le kratek čas. Adi Team je v zadnji rekreativna tekmovanja minuti, po veliki napaki nasprotnika, ponovno povedel in s tem prvenstvo dokončno odločil ERNA-ČUŠPERK, ADI TEAM-AVTOSERVIS v svojo korist. Mali nogomet PRPIĆ, ŠMARJE in AVTOVAL RAČNA. Najboljši strelec prvenstva je postal V rekreativnem prvenstvu občine Grosuplje v Tekmovanje je bilo negotovo in razburljivo DRAŽENKO BOJANIĆ iz ekipe Adi Team malem nogometu je sodelovalo dvanajst ekip, do samega konca, saj je bil prvak odločen – Avtoservis Prpić, ki je dosegel 42 ki so se med seboj pomerile po enokrožnem dobesedno v zadnji minuti zadnje tekme zadetkov, medtem ko je nagrado za najbolj ligaškem sistemu. Tekmovanje je potekalo prvenstva. V njej sta se pomerili ekipi Adi disciplinirano ekipo prejela ekipa ŠD PRIKAZ v dveh delih, in sicer od aprila do junija in Team-Avtoservis Prpič in Erna - Čušperk, pri - RISI. od septembra do oktobra. Razmerje sil se, čemer je slednji za osvojitev prvega mesta glede na leto 2008, ni spremenilo, saj so se zadoščal že neodločen izid. Ko je Adi Team za najvišja mesta potegovale iste štiri ekipe: na začetku drugega polčasa povedel s 4 : 1, je Namizni tenis Lestvica MALI NOGOMET V novembru se je končala medobčinska namiznoteniška liga, v kateri je nastopalo tekme zmage remiji porazi TOČKE osem ekip iz občin Ivančna Gorica, Dobrepolje, Velike Lašče in Grosuplje. 1. ADI TEAM - AVTOSERVIS PRPIČ 11 10 0 1 30 Tekmovanje je potekalo po dvokrožnem 2. ERNA - ČUŠPERK 11 10 0 1 30 ligaškem sistemu (pomlad, jesen), v 3. ŠMARJE 11 8 1 2 25 katerem se je vsaka ekipa pomerila z 4. AVTOVAL RAČNA 11 8 0 3 24 ostalimi po dvakrat (enkrat doma in enkrat v gosteh). Favoriti, KGG KRKA, 5. ŠD PRIKAZ - RISI 11 6 1 4 19 ŠMARSKI TAMLADI in VELIKE LAŠČE, so 6. MASAŽE BELIN 11 5 3 3 18 upravičili svoje vloge, saj so zasedli prva 7. ODVISNIKI 11 5 2 4 17 tri mesta. Kljub temu se je v jesenskem delu prvenstva najbolj izkazal FLIRT BAR, 8. KLUB GROŠ 11 3 1 7 10 saj je v tem delu zmagal kar šestkrat in le 9. MERCATOR PEKARNA GROS. 11 3 0 8 9 enkrat izgubil. Prvo mesto je zasluženo, 10. ATACAMA 11 3 0 8 9 drugič zapored, osvojila ekipa KGG KRKA, 11. PANIKA 11 1 0 10 3 ki je tekmovanje edina končala brez poraza (deset zmag in štirje remiji). Našo občino 12. OFFSIDE 11 0 0 11 0 sta zastopali ekipi ŠMARSKI TAMLADI in ŠMARJE VETERANI, ki sta osvojili tretje in Lestvica NAMIZNI TENIS peto mesto. tekme zmage remiji porazi TOČKE 1. KGG KRKA 14 10 4 0 24 Košarka - trojka V tekmovanju za prvenstvo občine Grosuplje 2. VELIKE LAŠČE 14 9 4 1 22 v košarki za moške trojke je sodelovalo 3. ŠMARSKI TAMLADI 14 9 2 3 20 osem ekip, šest iz občine Grosuplje in dve 4. FLIRT BAR 14 9 0 5 18 iz občine Škofljica. Naslov najboljšega iz prejšnjega leta so zanesljivo, s stoodstotnim 5. ŠMARJE VETERANI 14 6 1 7 13 izkupičkom štirinajstih zmag, ubranili 6. ŠD KOMPOLJE I 14 4 0 10 8 ŠENTJURSKI VELEMOJSTRI. Na drugo 7. ŠD KOMPOLJE II 14 1 2 11 4 in tretje mesto sta se uvrstili ekipi BAR 8. KGG KRKA MLADI 14 0 3 11 3 FORTUNA CIKAVA in ŠKPG ČMRLJI, ki sta zadržali svoji mesti iz prvega dela tekmovanja kljub nekaj slabšemu izkupičku Lestvica KOŠARKA TROJKE v drugem delu tekmovanja. tekme zmage porazi TOČKE V nedeljo, 29. novembra, je bilo v Ivančni Gorici izpeljano tudi medobčinsko prvenstvo, 1 ŠENTJURSKI VELEMOJSTRI 14 14 0 28 na katerem je nastopilo osem ekip, po 2 BAR FORTUNA CIKAVA 14 10 4 24 dve najboljši ekipi iz občin Ivančna Gorica, 3 ŠKPG ČMRLJI 14 9 5 23 Dobrepolje, Škofljica in Grosuplje. Naši ekipi sta se tudi na tem tekmovanju odlično 4 REKREATIVCI 14 7 7 21 odrezali, saj so ŠENTJURSKI VELEMOJSTRI 5 MZG GROSUPLJE 14 5 9 19 osvojili drugo, BAR FORTUNA CIKAVA pa 6 ŠKPG TROTI 14 5 9 17 tretje mesto. Šentjurci so morali v finalu priznati premoč ekipi KREMENČKOVIH iz 7 ŠMARJE SAP 14 2 12 16 občine Ivančna Gorica. Bili so blizu uspeha 8 ŠMARJE AVANTURA 14 4 10 13 tudi v tej tekmi, saj so izgubili tesno s 33 : 36. januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi šport 67

Trenutno je v teku tudi daleč najbolj na katerem bo od začetka novembra do Balinanje množično športno-rekreativno tekmovanje sredine februarja odigrano 221 tekem, se Balinarji so s svojim tekmovanjem v v naši občini “Zimsko prvenstvo občine odvija ob nedeljah v Športni dvorani Brinje medobčinski rekreativni ligi zaključili v Grosuplje v malem nogometu”. Na njem Grosuplje in v športni dvorani na Škofljici. oktobru. V ligi je nastopilo osem ekip iz nastopa štiriintrideset ekip s skoraj Franc Vidmar občin Škofljica, Ivančna Gorica in Grosuplje. petsto prijavljenimi igralci. Tekmovanje, Zveza športnih organizacij Grosuplje Našo občino so zastopale štiri ekipe: BK Lestvica BALINANJE GROSUPLJE, PEKARNA GROSUPLJE, BŠK MRAVLJICA in OPTIMISTI. Tekmovanje je tekme zmage remiji porazi TOČKE potekalo po dvokrožnem ligaškem sistemu 1. IVANČNA GORICA I 14 12 2 0 26 (pomlad, jesen). Vsaka ekipa se je pomerila 2. BK GROSUPLJE 14 8 5 1 21 z ostalimi po dvakrat (enkrat doma in enkrat v gosteh). Naslov najboljšega je 3. BK GRADIŠČE 14 6 3 5 15 zanesljivo osvojila ekipa IVANČNA GORICA 4. PEKARNA GROSUPLJE 14 5 3 6 13 I, ki je v obeh delih tekmovanja oddala le po 5. BŠK MRAVLJICA 14 2 8 4 12 en remi. Drugo mesto je osvojila naša ekipa BK GROSUPLJE, ki je bila po prvem delu 6. IVANČNA GORICA II 14 3 6 5 12 šele četrta, nato pa v drugem delu nanizala 7. BALINČEK ŠKOFLJICA 14 2 4 8 8 šest zmag in en neodločen izid. Tretje 8. OPTIMISTI 14 1 3 10 5 mesto je pripadlo ekipi BK GRADIŠČE iz občine Škofljica. Lestvica - ODBOJKA ŽENSKE tekme zmage porazi TOČKE Odbojka 1. TIM-TRADE TEAM 10 9 1 19 Na medobčinskem prvenstvu v odbojki 2. ZELENE REGE 10 7 3 17 za ženske je sodelovalo šest ekip iz občin Dobrepolje, Škofljica in Grosuplje. Našo 3. ŠD GROSUPLJE 10 6 4 16 občino so zastopale štiri ekipe: TIM- 4. ŠD DOBREPOLJE 10 5 5 13 TRADE TEAM, ŽABE, ŠD GROSUPLJE in 5. ŽABE 10 2 8 11 ŠMARČANKE. Tekmovanje je potekalo po dvokrožnem sistemu (pomlad, jesen). 6. ŠMARČANKE 10 1 9 11 Vlogo favorita je upravičila ekipa TIM- Lestvica - ODBOJKA MOŠKI TRADE TEAM, ki je edini poraz doživela proti ZELENIM REGAM iz Škofljice. S to zmago tekme zmage porazi TOČKE so si Škofljičanke zagotovile drugo mesto, pred igralkami ŠPORTNEGA DRUŠTVA 1. ŽOGCA BAR 12 12 0 24 GROSUPLJE. Tretje mesto je za slednje 2. ZGAGE 12 10 2 22 pomenilo nazadovanje za eno mesto glede 3. TORPEDO BANANE 12 6 6 18 na prejšnje leto. Močno je v jesenskem delu 4. LULČKI 12 5 7 17 popustila ekipa ŠPORTNEGA DRUŠTVA DOBREPOLJE, ki se nikakor ni mogla 5. ŠRD KOSEC 12 4 8 16 sestaviti in je z drugega padla na končno 6. ŠD DOBREPOLJE 12 5 7 15 četrto mesto. 7. FLOWER POWER 12 0 12 10 V moški konkurenci je sodelovalo sedem ekip iz občin Dobrepolje, Škofljica, Brezovica in Grosuplje. Našo občino so zastopale štiri ekipe: FLOWER POWER, LULČKI, TORPEDO BANANE in ŽOGCA BAR. O prvem mestu je pričakovano odločal dvoboj med ZGAGAMI iz Brezovice in ŽOGCA BAROM. Potem ko so igralci Žogce bara v prvem delu zmagali z 2:0, jim je v drugem delu za prvo mesto zadoščal že en osvojeni niz v njunem medsebojnem dvoboju. Prvi niz tekme, ki je bila odigrana v zadnjem krogu prvenstva, so sicer dobile Zgage s 25:21, nato pa je naslednja dva dobil Žogca bar (25:18 in 15:10) in s tem ubranil lansko prvo mesto. Zadnji krog je odločal tudi o tretjem mestu, za katerega so se potegovale TORPEDO BANANE in LULČKI. Slednji so prvi niz dobili z neverjetno lahkoto (25:7), nato pa povsem popustili (18:25 in 12:15) in tako tretje mesto prepustili svojim nasprotnikom. 68 šport Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 Ko sanje postanejo resničnost… Sem 17 letna dijakinja Gimnazije Ljubljana- preskakovanje ovir, v upanju, da bo prišel ne more začeti novo. Tako smo maja letos Vič iz Spodnje Slivnice pri Grosupljem, čas, ko bova lahko nastopila na tekmovanjih Kanarja preselili v hlev k inštruktorju velika ljubiteljica živali in konjeništva. v preskakovanju ovir. Neizmerno sem bila Borutu v Šentjurij. Moja želja po tekmah Moji začetki segajo v čas, ko sem bila stara vesela, ko se mi je ponudila priložnost, da me je vlekla naprej. V lanski sezoni sem komaj nekaj let. Kot strela z neba sem se z inštruktorjem Borutom Kneislom iz pridobila licenco za ovire na višine 110 začela govoriti o konjih in kako rada bi jih Šentjurija pripravim na izpit za tekmovalno cm. V juniju sem se udeležila prve tekme zajezdila. Nihče ni vedel, od kod mi je prišla licenco. Po dobrem letu sem izpit tudi na Krumperku na ovirah višine 110 cm, ta ideja, saj se v družini nihče ni ukvarjal s opravila. Tako sem bila že bliže svojim kjer sem že pri prvem startu zmagala. tem športom. Ker želja po jahanju ni minila, sanjam o tekmovanjih. Lansko leto junija Kasneje sem se udeležila tekmovanja na so starši pričeli z iskanjem konjeniškega sem se z našim konjem Kanarjem podala ljubljanskem hipodromu, kjer sem se brez kluba, v katerem bi imeli ponija, da bi sanjam naproti. Uspešno sem se udeležila podrte ovire prebila v ožje tekmovanje - lahko stara komaj pet let začela z učenjem prvega tekmovanja v preskakovanju ovir baraž. Ker pa je Kanar v tem času dopolnil jahanja. Po letih izletov smo naleteli na na ljubljanskem hipodromu. Na moji drugi 15 let, smo se odločili, da si zasluži manj konjeniški klub Trnovo, v katerem so imeli tekmi pri gradu Krumperk sem vse štiri naporno življenje, saj sva ga obe s sestro prijazno ponico Winni. Tu sem nabirala parkurje odjahala brez podrte ovire. jahali. Začeli smo z iskanjem mlajšega in izkušnje in radostne trenutke, ki so me gnali V svojih sanjah sem prišla na misel, perspektivnejšega konja. Vse skupaj je naprej. Ko smo se preselili v Grosuplje, sem da bi za mesec poletnih počitnic odšla na začetku izgledalo, kot da bo ideja po dobila priložnost, da imam svojega konja v s svojim konjem trenirat na urejen in dobrem konju ostala le v sanjah, saj taki naši vasi na ranču Zupančič. Konja sva iz moderen konjeniški center Posestvo konji stanejo zelo veliko. Nato pa je prišel svojih prihrankov kupili s sestro Živo, ki je Ugar, kjer prirejajo vsako leto svetovni dan, ko sem prejela klic, da se prodaja ravno tako navdušena nad jahanjem kot pokal v preskakovanju ovir. Za večino je kastrat z nam primerno ceno. Tako smo jaz. Varčevali sva že od majhnega. Že kot to izgledalo skrajno neverjetno, ravno se že naslednjega jutra z mamo odpravile petletna deklica sem govorila, da varčujem tako nemogoče, kot ideja pri petih letih. v Maribor, kjer je bil konj nastanjen. Po za svojega konja. Takrat so se mi prav Trdno sem verjela, da me bodo sprejeli. kratkem premisleku smo se zanj odločili. vsi smejali. Govorili so, naj kar sanjam… Na začudenje vseh, mi je zamisel uspelo Z njim sem se že udeležila tekmovanja v In sanjala sem in verjela, da bo prišel realizirati. Avgusta sva s sestro Živo in konjeniškem centru na Lopati pri Celju ter trenutek, ko bom lahko dobila svojega najinim konjem Kanarjem odšli novim prepričljivo zmagala v konkurenci 43-ih konja. Prišel je moj prvi konj Finno, ko sem izkušnjam naproti. Tam sva v zameno jahačev. S tem je bil moj trud in trenutki, bila stara 13 let. Bil je petletni kastrat. Po za delo na posestvu dobili nastanitev za ki si jih je bilo treba zaslužiti in se čemu letu in pol smo se odločili, da ga prodamo, najinega konja in treninge pri trenerju odpovedati, poplačani. Moje sanje, ki so saj je bil za naju premlad in premalo Maksu Riossi. Z največjim veseljem sva mi rojile po glavi, ko sem bila še otrok, izkušen. Še naprej sem vestno varčevala. opravljali dela v hlevu. Jahali sva njihove so postale resničnost. Za vse se moram Nekaj malega sva si s sestro izposodili, da konje, pa čeprav včasih tudi popoldne ali zahvaliti svojim staršem, ki me podpirata sva si kupili 11-letnega kastrata Kanarja, ob vikendih, ko bi lahko lenarili in počivali. po svojih najboljših močeh. Veliko zaslugo ki je imel veliko več izkušenj kot najin Moje veselje do treningov v tako luksuznem ima tudi mlajša sestra Živa, ki mi zvesto prvi konj. Dobri dva leti sem z njim na centru je odtehtalo naporno delo v hlevu pomaga na tekmovanjih in potrpežljivo Ranču Zupančič pridno jahala, trenirala in zgodnje vstajanje. Tam imajo veliko čaka, da bo tudi ona prišla na vrsto za dobrih perspektivnih konj, ki sva jih imeli tekmovanja, saj je letos tudi ona opravila priložnost jahati. Ko so se počitnice iztekle izpit za tekmovalno licenco. Da bi lahko in s tem najin sanjski mesec na Posestvu obe tekmovali, si želiva, da bi imeli vsaka Ugar, so nama ponudili, da ostaneva tam svojega konja… na treningih tudi med šolskim letom. Želim si, da bi se moje sanje še naprej Dobili sva namestitev za najinega konja. uresničevale in verjamem vase, da Na posestvu sem preživela veliko lepih zmorem, kar si zadam. trenutkov, si nabrala veliko novih izkušenj, vendar vse se enkrat konča, saj se drugače Manca Kukman januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi šport 69

Plezalna sekcija ASCENDO Grosuplje: Pregled dela v letu 2009 in pogled v 2010 Plezalna sekcija Ascendo (PS Ascendo) (14), Benjamin Tomšič (18); starejši dečki z Vsak ponedeljek so odprti društveni prostori deluje pod okriljem Planinskega društva licenco: Rok Lukavečki (1), Jure Medved (3), na Adamičevi 29, Grosuplje, od 2000 dalje Grosuplje. Ustanovljena je bila leta 2002 z Jernej Peklaj (4), Aljaž Gorjup (9), Matevž lahko poravnate članarino za leto 2010 in namenom združevanja športnih plezalcev v Tomšič (13). dobite ostale informacije v zvezi s športnim rekreativnih in tekmovalnih skupinah. Vsi tekmovalci so se sijajno odrezali, plezanjem ter planinskimi izleti. V občini Grosuplje izvajamo športno plezanje potrebno pa je izpostaviti dva, ki sta dosegla Vsi člani ste vabljeni na občni zbor društva, na dveh lokacijah: 1. je v športni dvorani najvišje uvrstitve v zgodovini PS Ascendo; ki bo v petek, 29. 1. 2010, ob 18. uri, v Pivnici Brinje s plezalno steno višine 9 m (kjer to sta Samo Šajn z drugim mestom in Anton na Gasilski cesti v Grosupljem, na plezamo v težavnosti - varovanje z vrvjo); 2. Rok Lukavečki s prvim mestom. Slednji katerem bomo tudi izbrali predstavnika pa je v društvenih prostorih na Adamičevi si je najboljše mesto v skupnem seštevku za kandidaturo na skupščini ZŠO, kjer bo- 29, kjer smo si zgradili plezalnico (za priplezal v Slovenski Bistrici, ko se je moral do izvolili člana predsedstva za področje balvansko plezanje - brez varovanja, nizka zaradi delitve mest podati kar v pet različnih rekreacije, da bo enakovredno zastopal višina plezanja, plezalec pade na blazine). smeri. vsa društva in klube v občini Grosuplje ter Pod strokovnim vodstvom izkušenih s svojim delom zagotavljal pravičnost pri plezalcev poskrbimo za vadbo otrok in Spomladanske priprave leta 2009 so razdeljevanju občinskih sredstev. odraslih, ob različnih terminih. Ko dopušča potekale namesto na tradicionalnem vreme, gremo plezat v naravna plezališča v plezanju v Rovinju v slovenskem naravnem Več informacij o delovanju Planinskega Sloveniji in tujini. Organiziramo tudi športne plezališču Osp. Načelnik Nejc Štefančič je društva Grosuplje in PS Ascendo je na priprave, na katerih spoznavamo teorijo s pomočniki (Lučka Oblak, Sandi Pelko) spletni strani plezanja in vrvne tehnike, se učimo sobivati izvedel kondicijske in plezalne priprave, na www.pdrustvogrosuplje-psascendo.si. z naravo, delamo kondicijske vaje, predvsem katerih so se udeleženci naplezali, najedli pa plezamo. Veliko pozornost namenjamo špagetov in uživali brez staršev ter prišli PS Ascendo, izobraževanju, saj izvajamo tudi tečaj za domov utrujeni, vendar zadovoljni. referent za tekmovalni šport pripravnika športnega plezanja. Vsi plezalci Bojan Lukavečki so včlanjeni v Planinsko društvo Grosuplje Od junija do decembra je potekalo in imajo poleg zavarovanja omogočen nakup tekmovanje v državnem prvenstvu. V plezalne in planinske opreme s popustom. sklopu tekem za državno prvenstvo so bile izvedene štiri tekme v težavnostnem Tekmovalno leto 2009 je bilo zelo zanimivo plezanju (T) in pet tekem v balvanskem in adrenalinsko. Že v januarju smo izbrali plezanju (B). Iz vrst PS Ascendo so otroke za tekmovanje v Vzhodni ligi, ki so tekmovali v kategoriji starejši dečki: Aljaž s svojim plezanjem pokazali napredek in Gorjup (T:18; B:18), Jure Medved (T:20; željo po udeležbah na tekmah. Skupno B:21), Rok Lukavečki (T:11; B:8). Prvič v je bilo izvedenih šest tekem, od januarja zgodovini PS Ascendo smo imeli tudi našo do aprila, na katerih je bil letos vpeljan predstavnico Marušo Rodič (T:14; B: 12) novi sistem plezanja, to je plezanje v dveh v kategoriji članice. Za vse tekmovalce je različnih smereh in seštevek le-teh je dal bilo leto 2009 naporno, ker so prestopili iz skupni rezultat na posamezni tekmi. Na tem nižje v višjo kategorijo, vendar so dosegli mestu je potrebno pohvaliti organizacijo rezultate, katere bodo lahko v letu 2010 tekem za Vzhodno ligo, saj tako po izvedbi nadgradili. kot predvsem po težavnosti presegajo nivo državnega prvenstva. Rok Lukavečki se je udeležil jeseni 2009 Tekmovalci iz vrst PS Ascendo so tekmovali tudi 5. mednarodnega tekmovanja za pokal v različnih kategorijah in dosegli naslednje mesta Beograda, kjer je dosegel 1. mesto. rezultate v skupnem seštevku Vzhodne lige: cicibani: Samo Šajn (2), Urban Stanko Po počitku in slavju ob prestopu v leto 2010 (9); cicibani z licenco: Matevž Klančar (4); smo v PS Ascendo zastavili delo z novimi cicibanke: Pia Ečimović (15); mlajši dečki plezalci, med katerimi se že kažejo zametki z licenco: Jan Ahčin (12), Simon Šegatin »okuženosti« s športnim plezanjem. 70 šport Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

Tečaj nordijske hoje Grosupeljski na UTŽO Grosuplje veterani vo- V sklopu Univerze za tretje življenjsko je za vse starostne skupine ne glede na obdobje letos že drugo leto poteka fizično pripravljenost ter za vse letne čase. jne za Slove- tečaj nordijske hoje. Tečaj poteka pod Nordijska hoja je enostavna, lahkotna in strokovnim vodstvom mentorice Vere zabavna oblika aerobne vadbe, pri kateri nijo tekmo- Šafarič in animatorke Zinke Vidmar. uporabljamo posebno oblikovane, lahke in Treninge nordijske hoje imamo vsak po- ergonomske palice, ki nam omogočajo bolj nedeljek s pričetkom ob 9. uri ne glede naravno in bolj učinkovito hojo. vali v Litiji na vreme. Tečaj redno obiskuje 35 - 40 Vsa navodila za pravilno hojo smo prejeli slušateljic in en slušatelj. Zaradi velikega v prvih urah vadbe, tehniko hoje pa na V soboto, 21. novembra 2009, so zanimanja za rekreacijo smo se po prvih pohodih pod strokovnim vodstvom še se člani OZVVS Grosuplje udeleži- štirih urah skupne vadbe in spoznavanja vedno utrjujemo. In kakšni so učinki vadbe li Memoriala Riharda Urbanca v osnov nordijske hoje razdelili na dve nordijske hoje: Litiji. OZVVS Litija-Šmartno in Po- skupini: na hitre in hitrejše. Vadba poteka - dvig srčne frekvence - pri enakomerni hoji krajinski odbor Ljubljana-okolica po poteh in stezah med Brezjem pri Gro- je srčna frekvenca približno 130 / minuto, sta organizirala športno srečanje v supljem in Ponovo vasjo. medtem je pri nordijski hoji že 147 / minuto, počastitev Dneva samostojnosti, 18. Nordijska hoja je ena najbolj učinkovitih in - z uporabo palic se poraba kalorij poveča obletnice osamosvojitve in v spomin varnih oblik telesnih aktivnosti. Primerna za 20 %, na bitko na Tisju leta 1941. - sproščajo se mišice vratu in ramenskega obroča, Tekmovanje v malem nogometu je - poveča se gibljivost hrbtenice in zgornjega potekalo v športni dvorani v Litiji, dela trupa, streljanje z zračno puško v Strelskem - krepi mišice podlahtnice, ramenskega domu v Šmartnem in tekmovanje v obroča in hrbtne mišice, košarki – trojke v telovadnici gim- - varuje skočni in kolenski sklep, nazije Litija. V malem nogometu je - med nordijsko hojo sodeluje okoli 300 ekipa OZVVS Grosuplje dosegla 1. mišic našega telesa, mesto, ekipi v streljanju in v košarki - z uporabo palic povečamo varnost na pa sta dosegli 4. mesto. Skupno pa je drsečem in nevarnem terenu. OZVVS Grosuplje dosegla odlično 3. mesto. Med posamezniki v streljanju Vsako vadbo začnemo z vajami za ogrevanje z zračno puško je Edvard Goršič dobil in z vajami za mišično moč. Ob koncu srebrno medaljo. nordijske hoje pa sledijo vaje za raztezanje. Te vaje pomagajo, da se presnovni odpadki Za OZVVS Grosuplje so tekmovali: hitreje izločijo iz mišic. Vaje raztezanja pa Janez Kastelic, Andrej Kastelic, lahko opravljamo tudi med hojo. V obeh Milan Lužnik, Franc Mehle, Alojz skupinah se zavedamo, da je zdravje in Kuplenk, Roman Šeme, Jože Gruden, dobro počutje naše največje bogastvo. Edvard Goršič, Gregor Bregar, Aleš Štefančič, Boštjan Ivanjko, Janez Ivo Puhar Draginc in Davorin Tomažin.

OZVVS Grosuplje januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi šport 71 Pohodi skupine pri UTŽO od septembra do decembra 2009 Pohodniška skupina pri UTŽO je v jesenskem več ljudi brez strehe, tam pa propadajo tako Od Kraljevega hriba smo se podali ob strugi času 2009 bila vseskozi aktivna. S pohodi velika poslopja. Pa naj še kdo reče, da se Kamniške Bistrice, mimo številnih izvirov smo začeli že pred uradnim začetkom vse prav dela. Razgledov ni bilo Bog ve kaj, čiste studenčnice, pa mimo znamenitega akademskega leta, in to že v začetku meseca vendar smo bili vseeno zadovoljni. Predaslja, kjer voda Bistrice vre čez dobra septembra, ker je le ta mesec zelo ugoden dva metra široko sotesko, ki je globoka preko za izlete v gore. Vendar pa nam ni bil ravno Tudi na Menini smo bili najprej lepo po- 30 metrov. Na najožjem delu se je na vrhu naklonjen. Izpeljali smo vse načrtovane iz- žegnani z močnim dežjem, nato pa uživali zagozdila velika skala in čez njo je speljana lete, pa naj je bilo suho in sončno vreme ali v razgledu v zamegljene vrhove, vendar pešpot. Od tu smo nadaljevali po desnem pa tudi deževno. Najmočnejše padavine so kljub temu nismo zgrešili številnih in lepih bregu Bistrice, kjer izpod Kalškega grebena bile ravno pri prvem izletu, ko smo se podali jurčkov, in bili lepo sprejeti v koči, ki so jo vrejo številni izviri kot kristal čiste studenčnice, iz Jezerskega do Češke koče na severnem samo tisti dan imeli odprto. do nekdanje lovske postojanke pokojnega pobočju Grintovca. Pri ostalih izletih je bi- »druga« Tita. To gostišče si je res vredno lo dežja manj, v večini primerov pa lepo Lisca pa je bila sploh poglavje zase. Vzpon ogledati tudi zaradi številnih prepariranih sončno vreme z lepimi razgledi. Pohodov se smo začeli v hladnem vremenu, vendar živali ter zanimivih skulptur iz vej ali korenin. je udeleževalo od 9 do 12 članov. smo nato mimo Jošta proti vrhu že vsi bili Nadaljevali smo mimo Plečnikovega dvorca, Bili smo na naslednjih izletih: preznojeni. Razgled enkraten na vse strani ki ga je le ta zgradil za kralja Aleksandra, pa - iz Jezerskega mimo Planšarskega jezera Slovenije: do Snežnika na JZ, Triglava na nato mimo spominskega parka ponesrečenim in Štularjeve planine do Češke koče, zahodu, Pohorja na severu ter Boča in kamniškim alpinistom, tudi Tomažu Humarju, - potepanje po Bloški planoti, Bohorja na vzhodu, posebej pa na Kum in vse do velikega balvana Lepi kamen v Koncu, - iz Tuhinjske doline mimo Bibe planine na Savsko dolino pod Lisco. Ja! Spomini na na katerem so si kamniški lovci postavili Menino planino, mlada leta so kar vreli na dan. Ob povratku lovsko kočico. Mogoče kdo ne ve, kaj je balvan. - iz Sevnice mimo vasi Ledina in Sv. Jošta pa smo nabirali kostanj, pa šipek, pri tem To so velike skale, lahko več 10 m visoke, ki na Lisco, pa se je vodji izleta izgubil ključ od avta. jih je v dolino prinesel ledenik. V Koncu je - od Prežganja na Janče, Po dolgem iskanju smo ugotovili, da je nekoliko bolj znan balvan Žagana peč, precej - iz Trbovelj na preval Ojstro in nato na ostal kar v koči na Lisci. Mogoče je slutil, skrit pa je največji balvan Sivnica, manjših je Mrzlico, da ga ne bo kmalu na Lisco. Seveda je bilo pa vse polno. Šele ob povratku k avtom smo - ob reki Kamniški Bistrici od Kraljevega potrebno še enkrat na vrh, vendar to pot bili tudi deležni nekaj napovedanih snežink. hriba mimo Predaslja, pa do balvana Lepi se je Peter žrtvoval z avtom. Pri kmetu, kamen, mojem bratrancu, kjer smo parkirali avte, Na zadnjem izletu sredi decembra pa smo - ter iz Kočevja na Mestni vrh in nato na pa naju je ob povratku čakala že prava šli pogledat, kam se je Friderik II. skril z Fridrihštajn. žurka ob zlato se lesketajočem jabolčniku. Veroniko Deseniško pred jezo svojega očeta Starejši še veste, kaj je to, mlajši pa bi Henrika Celjskega. Pa mu to ni pomagalo, Ne bom delal statistke o prehojenih ki- utegnili pomisliti na kakšen red bull. Saj te saj ga je oče našel, zaprl v celjski grad, lometrih, urah, višinskih metrih ter o res spravi malo v rožice, vendar je to zelo Veroniko pa nato nekje v Savinjski dolini hitrosti, ker to ni bistveno. Pomembno je okusna pijača iz jabolčnega soka, ki seveda dal utopiti, ker je sodišče ni spoznalo za spoznavanje Slovenije, tudi manj znanih zavre in je nekoliko podobna mlademu vinu. coprnico. Ker pa medvedov v kočevskih kotičkov, poti in zanimivosti, ter seveda Na Dolenjskem so mu rekli tudi toukovec. gozdovih menda ni več, smo si ga ogledali prijetno druženje. Pa vendar samo nekaj kar pri gostišču Tušek. podrobnosti: Na Janče smo se tudi podali z dežniki v rokah, na vrhu je bilo celo nekaj snega, vsaj Za enkrat bo to dovolj, da ne bom predolg. Menda smo bili tisti petek edini obiskovalci ob cesti, cerkev pa je res vredna ogleda. Vabilo na izlete pa veljajo vsem tistim, ki Češke koče. Po povratku, ko smo že bili so se k pohodniški skupini prijavili, pa jih na poti domov, pa se je nad Jezerskim Mrzlica že s svojim imenom naznanja še nismo videli, ker so se menda naredili razdivjala tolikšna nevihta, da je padajoče hladno vreme in na vrhu je bilo res prav nevidne. drevje zaprlo cesto proti Kranju. Mi smo mrzlo, tako da smo jo kar hitro odkurili srečno odnesli pete. v zakurjeno planinsko kočo na topel čaj. Martin Oblak Kljub sončnemu vremenu in lepemu Na Blokah smo nabrali kar nekaj jurčkov, razgledu smo na vrhu bili le malo časa. marel in brezovih gobanov, v vasi Velike Razgled pa podoben onemu z Lisce. Bloke pa smo spoznali moža, ki je v drugi svetovni vojni preživel kar dva požara, iz Za Kamniško Bistrico so vremenarji na- katerih se je, tako sam pravi, čudežno rešil. povedovali že kar sneženje, vendar smo bili Pri njem pa smo se ustavili, ker je sam uslišani in se je vreme nekoliko zakasnilo, naredil iz betona zanimiv miniaturni gradič. pa smo imeli na Lepem kamnu še celo Mimogrede smo si nato še ogledali sramoto nekaj sonca, da smo si lahko ogledali Blok, opuščeno in vse bolj propadajoče znamenito južno steno Kogla, kjer se je poslopje nekdanje vojašnice, za katero pokojni Tomaž Humar učil plezati, pa tudi menda nihče več ne skrbi. V Ljubljani je vse Gamsov skret in Kurji graben. 72 šport Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010 Smučarski skoki, teki in nordij- ska kombinacija v Čušperku V soboto, 23. 1., in nedeljo, 24. 1., se je v Čušperku odvijalo kar trojno tekmovanje: Smučarski skoki, teki in nordijska kombinacija. Tekmovanje v nordijski kombinaciji so V Smučarsko skakalnem klubu Račna prvič organizirali lansko leto, vendar zaradi pomanjkanja snega doma na Pokljuki. Za letošnjo izpeljavo vseh treh tekem (tako v skokih, še posebej pa za kombinacijo) so prejeli najvišje ocene tehničnih delegatov in udeležencev. Tekme so štele za slovenski pokal. Tekmovanja se je udeležilo točno 50 tekmovalcev.

Jože Miklič »Tekmovanje v nordijski kombinacij vklju- bili tekmovalci zaradi razgibane proge na čuje tri smučarske športne panoge: 1. solo koncu kar precej utrujeni,« nam je razložil Rezultati sobotnih tekem: Dečki 14 let skoki, 2. nordijska kombinacija in 3. tek na Lojze Verbajs, eden od najbolj prizadevnih 1. Ožbej Ferkov – SSK Ljubljana, organizatorjev tekem. Dva dni zapored zdaj smučeh. Vsako panogo vodijo posebej in 2. Anže Lanišek – SSK Mengeš, se tudi točkuje posebej. Ker pa je nordijska tekmujejo tudi zato, da klubi s čim manj 3. Luka Pintarič – SSK Tržič, kombinacija sestavljena iz skokov in tekov, stroški pripravijo čim več tekmovanj. Domači tekmovalci so se uvrstili: 7. Urban se izvaja v sklopu tekem v solo skokih. Tako Včasih smo čušperskim skakalnicam rekli Šeme, 19.Jan Kus, 22.Anej Klinc. skakalci lahko nastopajo v obeh panogah. »dolenjski smučarski skakalni center«, saj Tekmovanje poteka tako, da se prva serija po imajo poleg 50 m skakalnice še več manjših, Dečki 15 let 1. Aljaž Žepič – SSK Tržič, skokih šteje tudi za nordijsko kombinacijo in ki so pokrite s plastiko. Zdaj bomo najbrž 2. Aljaž Vodan – SSK Kranj, se točke, pridobljene v skokih, spremenijo morali reči »dolenjsko nordijsko središče«, še posebej glede na dokaj ugodno zimo za 3. Urban Dolar - SSK Žirovnica, v čase. Nato gre prvi v skokih prvi na Domači: 7.Tomaž Verbajs, 13.Tomaž Šeme, take športne discipline, ki nas je letos v tem smučarski tek, drugi v skokih pa se poda 14. Mark Bahovec. pogledu po več letih spet pozitivno presenetila. na tek z zaostankom, ki si ga je pridobil po Pozitivno pa nas že vrsto let presenečajo tudi skokih. In tako se zvrstijo na tekaški progi Čušperčani, ki so tradicionalno dobri gasilci, Rezultati nedeljskih tekem: vsi, ki tekmujejo. Kdor nato prvi pride na cilj, kulturniki in verjetno tudi sovaščani. Dečki 14 let je zmagovalec nordijske kombinacije. So pa 1. Ožbej Ferkov - SSK Ljubljana, Treba pa je pohvaliti tudi ostale, ki so ves 2. Nejc Seretinek - SSK Ljubljana, teden urejali 50 m skakalnico (na kateri je 3. Anže Lanišek - SSK Mengeš, rekord 52 m) ter tekaško progo, ki je dolga Domači: 19. Urban Šeme, 20. Jan Kus, 24. 5 km in je speljana po precej zahtevnem Anej Klinc, 29. Jan Jamnik. terenu. Na samih tekmah pa nato tudi vse kontrolno osebje z merilci in nenazadnje Dečki 15 let komentatorja, domačina, ki je v sorazmerno 1. Aljaž Vodan - SSK Kranj, hladnem vremenu poleg uradnih napovedi 2. Dolar Urban – SSK Žirovnica dodobra ogreval publiko z aktualnimi in 3. Žepič Aljaž - SSK Tržič Domači: 4. Tomaž Verbajs, 12. Tomaž priložnostnimi humornimi vložki. Šeme, 15. Mark Bahovec. V obeh dnevih si je tekmovanje v vseh treh disciplinah ogledalo poleg staršev, Dečki 15 let - Nordijska kombinacija prijateljev in tehničnega osebja iz klubov 1. Mitja Drinovec Mitja – SSK Tržič iz vse Slovenije kar precej domačinov ter 2. Luka Pintarič – SSK Tržič, nekaj svetnikov Občinskega sveta Občine 3. Verbajs Tomaž – SSK Račna Grosuplje in poslanca v Državnem zboru Ostali domači tekmovalci: 9. Tomaž Šeme, RS dr. Petra Verliča. 17. Jan Jamnik, 19. Anej Klinc.

Dečki 15 let: Solo skoki Dečki 15 let: Nordijska kombinacija januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi šport 73

Kolesarsko društvo GROSUPLJE: Pregled dela v letu 2009 in začetek 2010 Kolesarsko društvo Grosuplje (KD Grosuplje) občini Grosuplje - športno dvorano Brinje. - 26. 2. 2010 ob 1800 ste vsi člani vabljeni je bilo ustanovljeno leta 1976. Tekmovalni Na cilju je vsak udeleženec prejel spominsko na zbor članov (občni zbor) s pogostitvijo dosežki našega največjega kolesarja Franca darilo in medaljo, sledilo je žrebanje nagrad, v Pivnici Anton v Grosupljem, na katerem Škerlja so ponesli glas našega društva širom podelitev pokalov, pa ples in nasvidenje drugo bomo tudi izbrali predstavnika za kandidaturo Slovenije, preko nekdanje Jugoslavije vse do leto. na skupščini ZŠO, kjer bodo izvolili člana olimpijskih iger. predsedstva za področje rekreacije, da Od leta 1990 naprej smo se usmerili predvsem V terminu od aprila do oktobra 2009 je bo enakovredno zastopal vsa društva in v rekreativno kolesarjenje. Množična rek- bila izvedena tudi 2. kolesarska akcija pod klube v občini Grosuplje ter s svojim delom reacija nam daje polet za nadaljnje delo, saj okriljem KD Grosuplje »Vzponi na Gradišče«, zagotavljal pravičnost pri razdeljevanju ob- v naših vrstah združujemo posameznike in ki je bila zaključena s kronometrom. Vzpone činskih sredstev, družine, mlade in stare, hitre po kilometrih in so udeleženci beležili v knjižici na Gradišču. - sledijo priprave na 12. maraton treh občin, počasne za opazovanje narave. Od skupno možnih 176 vzponov so se trije ki bo 6. 6. 2010, Sodelujemo na različnih prireditvah: maratoni kolesarji (Milan Grčman, Bojan Kuhelj in - pa 3. vzponi na Gradišče z začetkom v aprilu, v sklopu akcije Slovenija kolesari pod okriljem Franc Zupančič) prav vsak dan podali na pot - in še in še, kar bo objavljeno na spletni strani Olimpijskega komiteja Slovenije; Maraton in si prislužili posebno priznanje. KD Grosuplje. češenj od Ljubljane do Goriških Brd; Vinska vigred do Metlike; pot nas zanese tudi v tujino. Pregled nekaterih ostalih dogodkov v letu Vse kolesarje ob tej priliki vabimo na po- Z velikim veseljem že več let sodelujemo na 2009: delitev priznanj Zveze športnih organizacij tridnevnem 500 km dolgem humanitarnem - Franci Škerlj st. je v začetku leta izdal knjigo Grosuplje, ki bo v novih prostorih Družbenega maratonu Pot prijateljstva Vukovar-Ljubljana. »Čez Vršič na Olimp«. doma, v sredo, 3. 2. 2010, ob 18. uri, na kateri - Med poletjem so bili 2x na teden izvedeni bodo podeljena priznanja tudi kolesarskim Februarja 2009 je bilo na zboru članov kolesarski treningi. zanesenjakom. izvoljeno novo vodstvo Kolesarskega društva - Množična udeležba kolesarjenja v Belo Grosuplje. Po uspešni primopredaji in ureditvi Krajino v sklopu maratona Vinska vigred. Slogan »ZA OHRANJANJE ZDRAVJA IN pravnoformalnih ter bančnih zadev je novo - Na maratonu Franja so bili pomočniki zelo NARAVE SKUPAJ POTISKAJMO PEDALE« vodstvo zastavilo aktivnosti za organizacijo in aktivni, saj so z zavetrjem pomagali našim velja za vse kolesarje, ki se želijo vključiti v izvedbo največje množično-športne prireditve kolesarkam do lepih uspehov. KD Grosuplje. Vabljeni vsak petek, od 1900 do v občini Grosuplje, to je bil 11. maraton treh - Dvodnevni izlet »Kolpa tour« v Belo Krajino 2100 v društvene prostore na Kolodvorski 2, občin. je potekal po brezpotjih in zanimivih potkah Grosuplje (vhod zadaj za upravno enoto). V sklopu Maratona treh občin so potekale 3 - Avgusta je bilo izvedeno zahtevno prečenje Več informacij dobite na spletni strani KD asfaltirane proge v dolžini 92, 80 in 56 km, Slovenije, od Hodoša do Portoroža; skupina Grosuplje na katerih so kolesarji prečili tri občine: petih kolesarjev je potrebovala za pot le http://www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si. Dobrepolje, Ivančno Gorico in Grosuplje. dobrih 13 ur. Najkrajši je bil družinski maraton, dolžine - Istega meseca nas je Peter Lampret Kolesarsko društvo Grosuplje 25 km, ki je potekal delno po makadamu razveselil z dirko, na kateri si je z 2. mestom predsednik Bojan Lukavečki in na katerem smo poleg kolesarjenja pridobil naziv »Podkralj vzpona na Krvavec«. udeležencem pokazali še naše naravne - Proti koncu leta nas je tajnica Pega s in kulturne znamenitosti. Kot zanimivost kulturnim vložkom prijetno zabavala na je bila letos izvedena »blatna kopel« na novoletnem srečanju v Lunci. gorsko kolesarski progi, ki je potekala po - Peter in Miran sta izvedla »Predsilvestrski brezpotjih bližnje okolice Koščakovega hriba izlet za kolesarje in pohodnike«. in Magdalenske gore pod vodstvom izkušenih V letu 2010 pa začnemo z: MTB kolesarjev. - dežurstvi v društvenih prostorih vsak petek Maratona se je udeležilo več kot 700 od 1900 do 2100, kolesarjev. Start in cilj je bil pred - izvedli bomo športno-zimski vikend v najmarkantnejšim športnim objektom v Kranjski Gori konec januarja,

Dečki 15 let: Nordijska kombinacija 74 74 nekaj za veselje ... Grosupeljski odmevi prosinec - svečan / 1 - 2 / 2010 Kako tudi stara Kdo pravi, kripa prav pride da ne vem? 1. Na katere živali se je imensko nanašalo glasilo slovenskih pesnikov v Prešernovem času? a) na žuželke b) na ribe c) na sesalce

2. Za kaj so se bojevali slovensko-hrvaški puntarji v času fevdalizma? a) za Majniško deklaracijo b) za arbitražni sporazum o meji na morju c) za staro pravdo d) za sporazum Drnovšek – Račan e) za enoten slovensko-hrvaški jezik f) za otroške doklade

3. Kje izvira zgodovinski škocjanski Zdrav- šček? a) pod Gradežem b) pod Železnico c) pod Rašico

4. Koliko prstov je na vseh štirih kravjih nogah? ......

5. Kje so najdlje živeli in nato »izgini« roparski Huni? a) na Madžarskem b) na Poljskem c) v Bolgariji Edo in Tina sta se skoraj v vsem ujemala, a si tega ni znala razložiti. Še bolj pa je bila zato sta bila velika prijatelja. Za sklenitev presenečena, ko ji je mati lepega dne rekla: 6. Žabe pogosto priplavajo na površje: zakonske zveze sta videla eno samo oviro »No, pa se vzemita z Edom, če se imata res a) da dobijo hrano – Tinino mater. Ta namreč bodočemu zetu tako rada.« b) da se malo pogrejejo ni bila preveč naklonjena. »Saj ni napačen Nekaj tednov po poroki Tini radovednost ni c) da se nadihajo fant, tale tvoj Edo,« je večkrat rekla svoji dala miru in je povprašala mater, od kod hčeri, »samo premalo dá náse. Lej, kako njena sprememba v odnosu do Eda. 7. Louis Adamič je bil po naše: je skromno oblečen in kako star avto ima; Mati se je malo ozrla naokoli in ji zaupala: a) Lojz včasih imam občutek, da bo kripa zdaj zdaj »Veš, dan za dnem sem ugotavljala, kako je b) Ludve razpadla.« »Oh, mama, ne bodi tako stroga,« Edo galanten; ko sta se ustavila pred hišo, je c) Lukež je Tina branila svojega izvoljenca, »res je vedno prvi izstopil iz avtomobila in ti šel na nekoliko bohemske narave, drugače pa je drugo stran odpret vrata. To se mi je zdelo 8. Kateri fevdalni naslov je po hierarhiji dober človek. Prepričana sem, da bi bilo z neznansko lepo.« Tina je nekam čudno najvišji? a) baron njim lepo živeti.« Toda mati, ki je imela staro skremžila obraz, a je bila tiho. Šele čez b) grof meščansko vzgojo, se ni dala pregovoriti in je več let je materi zaupala: »Veš, v Edijevem c) princ še naprej gnala svoje. Bila je namreč vdova in avtomobilu je bila pokvarjena ključavnica d) vitez ji ni bilo vseeno, kako si bo hči edinka postlala na sopotnikovi stani, zato je moral naokoli, življenjsko posteljo. Tini je bilo zategadelj da me je ven spuščal.« Obe sta se temu 9. S kom se sveti Peter pregovorno največ hudo, vendar se svoji ljubezni ni odrekla in je nasmejali: mati sicer nekoliko bolj kislo; druži? a) s svetim Gregorjem fanta večkrat pripeljala na dom. a na koncu sta obe družno ugotovili: »Tudi b) svetim Leopoldom Nenadoma pa se ji je zazdelo, da mati gleda stara kripa lahko opravi dobro delo!« c) s sveto Nežo

njenega izvoljenca z vse bolj prijaznimi očmi, L S d) s svetim Pavlom 1a, 2c, 3a, 4.16, 5a, 6c, 7b, 8c, 9d, 10(soline) 9d, 8c, 7b, 6c, 5a, 4.16, 3a, 2c, 1a,

Dve šali - mali 1. Nace je pozno ponoči prikolovratil domov. 2. Profesor na ulici sreča kolega, ki Žena ga je pustila pri miru, zjutraj pa mu pohiti z novico: »Si slišal, da je najin je vendarle očitala: »No, lepega mačka si prijatelj Križman zjutraj umrl?« »To je pa 10. Kaj kaže podoba? ...... sinoči prinesel domov.« »Kaj ne bo lep, saj čudno, včeraj sem z njim govoril, pa mi ni sem ga drago plačal,« se je odrezal Nace. nič omenil!« Odgovore poiščite nekje v bližini! prosinec - svečan / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi ... nekaj za vedoželje 75

Zimska križanka s Stari časi – stari špasi toplimi obkladki Humor pred 100 leti Ljubitelj živali Kako se je bomo lotili? Izpolnili bomo vodoravne vrste in v osenčenem Oče: »Branko, štorklja ti je prinesla sestrico. Bi jo rad navpičnem stolpcu se vam bo izpisalo geslo, ki bo povedalo, kje so se videl?« naši dedki in babice, naši pradedki in prababice in tako nazaj, največ Branko: »Seveda, štorklje so vselej jako zanimive ptice!« zadrževali. Odgovor bo v 5. sklonu ednine s pripadajočim slovničnim predlogom. Jasno? Jasno! Če je res, potem je krasno. Seveda vas tudi tokrat ne smem pustiti brez pesniške »mojstrovine«. Nadarjen za trgovca »Moj mali ima nenavaden dar za trgovino,« se pohvali oče pred prijateljem. »Res, kako pa se to kaže?« je radoveden prijatelj. »Glej, samo en primer. Zadnjič je mami za rojstni dan kupil ruto. Ob voščilu pa ji je zaupal: »Mama, za tole ruto sem dal petdeset krajcarjev, tebi pa jo poklanjam za sto!«

Nerazumljivo Gospod Vestel je bil daleč naokoli znan kot velik ljubitelj vinca in podobnih pijač. Nekoč mu je zdravnik po temeljitem pregledu kar naravnost povedal, da ima vodenico. Toda Vestel se je odločno uprl: »Gospod doktor, to je nemogoče, saj sem se celo življenje izogibal vode!«

VODORAVNO: 1. sporočilo, 2. »kopenska« dvoživka, 3. vrsta zaimka, 4. oblačilni okrasek, 5. kadilski pripomoček, 6. del naprave za klepanje kose, 7. ruski ljudski ples, 8. gorstvo na Gorenjskem, 9. zimsko opravilo. Dva pesniška kompasa - (Za pomoč pri iskanju gesla) Končno sva rešena – glej, kopno! 1. Z RIMO 2. BREZ RIME Več stoletij je že preč, Pozimi mraz vse bolj in bolj pritiska, Pregovor z ulomkom ko človek je sezidal peč. da vsakdo išče si zavetja: eni v drevesnih duplih, Mož podpira ¼1/4 hišnih vogalov, žena pa 3/4¾. Na njej je delal lepe face, Ha, ha, ha, kajne da je dober? Kaj ne bo, saj je eksakten! ko si grel je mrzle tace. drugi v skalnatem votlinju, Da moglo bi še lepše bit, kjer zimsko speči čakajo pomladi. rad ogrel bi si še r.. . Poznamo pa še enega kujona, Pa si je človek za nameček, ki se mu sicer človek pravi. sezidal zraven še ...... k . Ta mrcina ne boji se zime; kar v kočo svojo se zavleče, zakuri peč in okončine si ogreje. Če mu pa zadek mraz obdela, na ložo pečno ga potisne in mraz prežene iz sedala.

Ljudska primerljivka Lačen kot volk He, he, he, Kateri možje se kajne, da najbolj bojijo pomladi? je dobra? Uganka šaljivka: Kdo je pod županom? Kaj ne bo, saj je ODGOVOR: Podnevi podžupan, ponoči pa županja.

Uganka šaljivka Odgovor kaže podoba shujševalna. Hi, hi, hi, kajne da je dobra? Kaj ne bo, saj je skoraj politična. 76 mal' za hec... Grosupeljski odmevi prosinec - svečan / 1 - 2 / 2010

iz Etiopije), + Sadam Husein (prijatelj iz Iraka); Namesto še pomnite, Alaksander Lukašenko (prijatelj iz Belorusije), + Benito Mussolini (fašist iz Italije), + Slobodan božičnice tovariši? Milošević (ne/prijatelj iz Srbije), Robert … je ministrica Gabriel Mugabe (prijatelj iz Zaira), + Augusto Irma svojim Mala šola oktobrske revolucije Pinochet (čilski fašitični diktator); + Pol Pot n a j b l i ž j i m Nemško ce-sarstvo je za (kamboški komunistični diktator); + Ahmed sodelavcem in Leninovo revolucijo plačalo 40 Sékou Touré (prijatelj iz Gvineje). povabljencem milijonov mark, kar je komaj Opomba: S križcem so označeni nekateri plačala 100 desetina celotnega fonda za diktatorji, ko se že v Titovi družbi. € za veselo propagando. Investicija decembrsko v Lenina se jim je Po poteh »izbrisanih« fešto. Ampak: zelo izplačala. Denar Ko je prišlo so potrebovali za spominov v javnost, da propagando. Preden se Obstaja dokument, v katerem Mitja vidite potem, je Lenin vrnil v Rusijo, Ribičič piše, da nekaterim niso sodili in kako kisle so bili boljševiki povsem brez orientacije, so jih likvidirali - dr. Jerca Vodušek Starič obraze so vsi zmedeni. Vodil jih je mladi Molotov. Iz Želim, da Mitja Ribičič čim dlje živi s svojo imeli, ko so izgnanstva Sibirije pa sta prišla Stalin in črno vestjo. - dr. Ljubo Sirc vse to morali Kamenjev, ki sta bila za vojno zoper Nemce. plačati (reveži) To je bilo diametralno nasproti Leninu, ki je iz svojega že- ponorel, ko je zvedel za njune ideje. Po poteh in avenijah pa!? Lenin pa ni zgolj strmoglavil carske Rusije, »spominov« ZARES, škoda! pač pa tudi izvajal “rdeči teror” in zanetil - Če že speljujemo Titovo cesto na Žale, državljansko vojno. zakaj je ne bi še do povojnih grobišč? - Vinko Vasle o Niko Grafenauer, književnik - In če bo sprejet tudi novi (odličen!) zakon Prvih 10 svetovnih morilcev - Komunizem so pri nas poskušali pred- o RTV, gospoda predsednika države prosim, Nemški časnik Bild je sestavil seznam stavljati kot svobodo, toda na tej Titovi naj seznam kandidatov dobro pregleda, da v dvaj-setih največjih množičnih cesti je veliko jam in brezen, po taki cesti novi svet RTV ne bo imenoval Mitje Ribičiča, morilcev, ki so zaznamovali 20. je težko voziti. - Lojze Peterle, politik, Franca Popita in Franca Šetinca. Pa ne zato, stoletje. ekonomist, geograf in zgodovinar. ker ne bi bili dobri, saj so še vedno naši, Absolutno prvo mesto je pripadlo ampak preprosto zato, ker so iz preteklosti in kitajskemu diktatorju Mao Ce- bi lahko po pomoti uvedli črno-belo televizijo tungu, ki naj bi bil odgovoren za in radio, kajti ko so bili oni na humani oblasti, smrt petdesetih milijonov ljudi. tehnika in tehnologija še nista bili v barvah, Drugo mesto je zasedel sovjetski - Vlado je mogoče skrčiti na različne načine. tiran Josip Visarijonovič Stalin, Komentar: V komisijo za doktorate na Tehnološko gledano je možno uporabiti ki naj bi imel na duši smrt eni od fakultet bodo odslej dajali samo tudi pralni stroj posebnih dimenzij, v katere štiridesetih milijonov ljudi. POLITIČNO preverjene mentorje. zmečeš ministre, vklopiš gretje na 90 ˚C in Šele tretje mesto je na lestvici centrifugo na najvišje možne obrate. Kar zasedel zloglasni nacistični vo- mi se volimo potem pade ven, je naša nova skrčena vlada. ditelj Adolf Hitler z dvajsetimi - Za tri člane se je vendarle skrčilo milijoni. Tretje mesto je za Dejali so Repovževo društvo novinarjev. Køben- Hitlerja pravzaprav slab dosežek, - Danilo Türk je goreč eksponent post- havnska konferenca že daje prave rezultate lahko pa ga pripišemo tudi komunističnih krogov. - dr. Janez Juhant, v boju proti onesnaževanju okolja. dejstvu, da so seznam pripravili v filozof Nemčiji in so bili avtorji do svojega - Ko sem potoval iz Kambodže v Slovenijo, rojaka nekoliko prizanesljivejši. sem vedel, da je 7 ur časovne razlike. Ko Pri nas Jugoslovanski voditelj Josip Broz pa sem prišel in videl osnutek zakona o se že Tito pa je bi bil v času 35-letnega RTV, sem mislil, da sem se vrnil 64 let v priprav- predsedovanja odgovoren za preteklost.« - dr. Hubert Požarnik, član smrt milijona ljudi in se je s tem programskega sveta RTV. ljajo uvrstil šele na deseto mesto. - Majda Širca je ministrica za kulturo in ... na Komentar: Nekateri njegovi malikovalci in politični rasizem. - Jože Možina, direktor naslednje politični nasledniki v VELEUPLJAH pa že TV Slovenija volitve. protestirajo in trdijo, da je bil Tito povsod - Premier se je oni dan primerjal z Seznami na prvem mestu in da mu tudi pri tem gasilcem, ampak je s tem po mojem kandidatov so razvrščanju delajo krivico. mnenju gasilcem naredil veliko krivico. več ali manj K temu seznamu dodajamo še seznam Gasilci so hitri in organizirani, vlada pa se že znani. po abecedi nekaterih »zanimivih« tota- je vse prej kot to. - predsednik Zbora za litarističnih voditeljev, ki so pobijali ljudi v republiko dr. Gregor Virant. imenu svojih ideologij na različnih koncih Lepo mi sveta. Nekateri med njimi so bili Titovi poje Drago ČRNI KOS veliki prijatelji, nekateri pa so še živi, a Zadolžena Slovenija Nedolgo tega so v eni zmed gostiln (levi v veliki imamo Slovenci v zadnjem času še vedno Vlada J.J. 2004 - 27,2 % BDP sobi, desni pa v mali - skladno s številom aktivne stike. 2005 - 27,0 % BDP dobljenih glasov na volitvah) praznovali + Idi Amin Dada (prijatelj in ljudožerec 2006 - 26,7 % BDP obletnico AFERE PATRIA. V prvi sobi so iz Ugande), Fidel Castro (prijatelj iz 2007 - 23,3 % BDP prepevali: Lepo mi poje Drago ČRNI KOS, oj ... Kube), + Nicolae Ceau sescu (prijatelj iz 2008 - 22,5 % BDP Volitve! V drugi sobi pa so bili že pri kitici, ki pravi Romunije), Omar Moamer el Gadafi (pri- Vlada B.P. 2009 - cca 30 % BDP Potem sta prišla jagra dva ... ojoôoõoòj joõj... jatelj iz Libije), + Hajle Selasije I. (prijatelj (a še računajo) (v modrih uniformah) Ko to tamo peva? prosinec - svečan / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi ... mal' pa zares 77

lepoto kameljih vratov, obliko gobcev in stil Kmalu nato se je oglasil še nek levi Prašičja gripa = velik biznis! pričeske. Ker nagrade skupaj znašajo več Trobentar iz VELIKIH UPELJ in ugotavljal, V ministrstvu za zdravstvo so prav kot 10 milijonov ameriških dolarjev, bodo da na prvi strani ni bilo španove voščilnice. žalostni, ker je evforija prašičje gripe lastniki več kot 24.000 prijavljenih kamel Svetujemo, naj si kupi nova očala! popustila sredi največje zime. Zdaj grun- tekmovanje verjetno vzeli zelo resno. tajo, kako bi cepivo izvozili v vesolje, da bi Komentar: Naši politiki zdaj že kar serijsko Tega ne bi smeli objavljati! tam počakalo na ugoden trenutek, ko bi iščejo Abu Đabi po arabskih deželah, da bi Na eni od VELEUPELJSKIH političnih strank udarila po kakšni bolj premožni državi. Ni lahko čim prej iztržili čim več za kameli, ki so spet na dolgo in široko premlevali, kdo naj potrebno, da je naša soseda! Lahko je tudi jih je Pahorju podaril libijski samodržec in diktator Omar Moamer el Gadafi. bi bral »krtačne odtise« VELEUPELJSKIH na oni strani Velike luže. EHO CAJTNGOV, pa se niso mogli poenotiti. Zato so predlagali, naj bi jih nadaljnjega međunarodni Spet je močno zagorelo... predali v branje (in CENZURO) kar Francetu med Pahorjem in Kosorjevo, ko sta Popitu, Mitji Ribičiču, Francu Šetincu ali odnosi bila zadnjič na obisku v Kranjski Gori. pa Tomaž Ertlu, ki bodo odslej brali tudi Ukrajinke V kaminu so menda kurili same stare Družino, Reporter, Demokracijo (za MAG = mejne načrte in arbitražne sporazume. prepozno), pa še kakšno oddajo na SLO TV o so najlepše propadajočem komunističnem totalitarizmu Ameriški pod- Toplogredni plini in zima si bodo spotoma ogledali in jo predlagali, predsednik Joe da jo odpeljejo v goteniški bunker. Drugi Biden je že ob Ko so v Københavnu razpravljali o klimatskih spremembah, so največ govorili o segrevanju »primerni kanditati« za branje krtačnih lanskem obisku odtisov so, žal, že pokojni. ozračja. Ugotovili so, da se ozračje segreva Ukrajine dejal: Komentar: Po VELEUPLJAH se tudi govori, zato, ker ljudje jedo vedno več zelja in fižola, » U k r a j i n k e da so menda zaradi tega na specializacijo saj jim za meso v večini držav z recesijo so najlepše ženske na svetu. Vsaj tako in dopolnilno izobraževenje že poslali v primanjkuje denarja. A reakcija teh dveh Gotenico POREDNIKA EHO CAJTNGOV. mislim jaz,“ je dejal Biden med srkanjem hranil po znanstvenem prepričanju močno Coca-Cole iz pločevinke. Ukrajinke so nad poslabšuje razmere v okolju in ljudje v zrak njegovo izjavo navdušene. preveč spuščajo toplogredne pline. Slovenec leta = Slovenka P.M. Komentar: Nekateri naši dedci se ame- Ko pa si je vse to zviška ogledal še Bog oče, Nekateri se hudujejo nad humorjem, satiro, riškemu podpredsedniku smejejo in se je vseh znanstvenikov in politikov usmilil cinizmom, črnim humorjem in sarkazmom pra-vijo: »Mi smo to vedeli že zdavnaj, in poslal na zemljo nekaj mraza. Tako je JØežka Zagraškega in ga pošiljajo k P.M. saj so poleg artističnih uslug v nekaterih na primer v tistem času Slovencem poslal vendar jim JØežek zagotavlja, da še pol toliko naših bližnjih lokalih bile tudi zelo od – 5 do - 15 ºC mraza pod pogojem, da ni nesramen, kot so bili humoristi, satiriki, radodarne.« v nadaljnjih 20 letih obsodijo komunizem. ciniki, šovinisti... in KOMUNisti v Litiji, ko so Komentar na komentar: Kaj bi Joe Biden VELEUPELČANOM ga je dal celo še nekaj s pomočjo VEČERNIKA in starem scenariju rekel šele, če bi videl slovensko Urško več (tja do - 26 ºC), saj smo bolj žleht. iz lutkovnega gledališča izbrali SlovencaKO (Prešernovo, Janševo …), ali pa kakšno Rusom pa ga je dal že zdaj kar – 40 ºC, saj leta. Najbrž so pihali na dušo izbranim iz leve politične lože, ki so sedeli v prvih treh uvoženo »Dolenjko« iz VELEUPELJ? je bil Bog oče jezen še od zadnjič nanje, ko so bili v Mariboru, da o Češki in Slovaški, pa vrstah in niso plačali vstopnine (tako je rekel Madžarski pred desetletji sploh ne govorimo. Jaka Šrafciger). A prvo mesto za SLOVENCA Bog, pomagaj! leta ni pripadlo nikomur v prvih treh vrstah, »God bless you«, je oni dan dejal Bill ampak je odšlo k P.M. Clinton, ko je spet prišel v Slovenijo, a iz domačih logov se je uradni prevajalki ravno takrat spet Ali bodo gradili zaletelo v grlu. Bog ji pomagaj! Toliko, da veste! Vsi prekrški in druge zadrževalnik Veliki potok? Abu Dabi - in slovenske kamele barabije se odslej Od odstopljenega minitµa Kaµla Eµrjavca V Abu Dabiju pričakujejo več tisoč kamel nahajajo na sodišču. smo izvedeli, da se po VELEUPLJAH govori, z vsega arabskega sveta, saj bodo v tem Tako je pisalo ne enih da bodo leta 2011 začeli graditi zadrževalnik izmed vrat JAVNE emiratu gostili VELIKI POTOK. Minister pravi: »Ne bodo ga! Jaz HIŠE V VELEUPLJAH. tekmovanje za odhajam. Zdaj bodo začeli z volilno kampanjo za Komentar: Upamo, da miss kamel. lokalne volitve. Po volitvah pa bo vse po staµem.« bodo prišli kršitelji čim »To bo največji prej sodnikom v roke, taveliki pa v zapore. zbor kamel na V prihodnji številki ... enem kraju Veleupeljskega EHO Cajtnga pa bomo v zgodovini,« Palček Smuk in Trobentar obširno poročali o predstavitvi veleupeljske so sporočili Iz šmarijanskih krajev se nam je oglasil komune na turističnem sejmu TURIZEM IN organizatorji. eden od velikih častilcev (beri: čistilcev) PROSTI ČAS. Naj Sodniki bodo našega medija in nam ukazal, naj v pa prišepnemo, na tekmovanju zadnji številki EHO CAJTNGOV vse strani da prostega časa med drugim od 1-7 počistimo. Mi smo mu zaželeli le v zadjem času o c e n j e v a l i VESEL BOŽIČ. sploh nimamo. 78 grosupeljski odmevi Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2010

Kolofon Navodila za dopisovalce

Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE jočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LO- ODMEVE V JE TREBA KALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 006- Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje MARCU 1/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine ODDATI do petka, 5. 3. 2009. Grosuplje, dne 30. 10. 2002. Odgovorni urednik: Jože Miklič, tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s pol- NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje ured- e-pošta: joze.miklic @ t-2.net nim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe ništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, Bar- svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavlja- ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri li prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. bara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Šparo- je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, vec, Matjaž Trontelj. 1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizič- ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah ne osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo Naslov uredništva: je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na 1290 Grosuplje, Taborska 2 vnešenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na pa- (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50) papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslo- pirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja be- vom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in sedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokonč- Lektoriranje: Marija Samec dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni nih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih Oblikovanje matrice: Miha Črtalič oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. okrasnih podlag. Naslovi datotek naj bodo sestavljeni V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci iz prvih dveh (treh) besed iz naslova prispevka - npr. Fotografije in prelom: Jože Miklič prispevkov tudi strinjamo. Res najlepši je mesec maj. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in pros- Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med be- Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2 torskimi možnostmi v časopisu pridržuje pravico do ob- sedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri sa- jave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega mem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna COBISS-ID: 61148160 / ISSN: 1580–0911 objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani pri- in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli spevki, naj bodo čitljivi. V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO je z odločbo št. 006-611/2002 z dne 13. septembra Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav neko- FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA 2002 lokalni časopis “Grosupeljski odmevi” vpisan v mercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo, objavijo Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vred- naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati nost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, pa se, če so napisani v skladu z NAVODILI. na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi dia- za katere se obračunava davek na dodano vrednost Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, pri- pozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapi- po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od ložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan sane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, novembra 2009 dalje) v nakladi 6.265 izvodov) in ga vaš polni naslov. barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelu- želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi.

Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih

CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA 2. člen Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, Za vmesne velikosti se število točk izračuna z mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF ali V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosu- interpolacijo. PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase peljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. v CMYK barvni razslojitvi), naslov datoteke pa ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 naj bo npr. lon_oktober_2009.pdf. sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celo- letno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna Digitalno izdelan oglas pošljite na elektron- razliko popustov do 30 % pri sedmem nespre- ski naslov joze.miklic @ t-2.net najpozneje en menjenem oglasu. Iz 1. člena teden po roku za oddajo nenapovedanih pris- Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, log- pevkov, vendar morate o nameri predhodno otipi, fotografije, ceniki in podobno) je enak kot obvestiti odgovornega urednika po telefonu TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno re- (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO) zervirajte časopisni prostor za vaš oglas! domači naslov poslati potrjeno naročilnico Končni znesek pravtako najpozneje en teden po roku, ki je Dimenzije oglasa v cm Površina oglasa v cm2 Korekcijski tržni faktor Skupno število točk Cena v € z DDV v € določen za oddajo ostalih prispevkov. A 6,0 x 6,0 36,0 1,650 59 30,37 36,44 B 6,0 x 8,3 49,8 1,549 77 39,44 47,33 ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) C 6,0 x 12,5 75,0 1,347 101 51,65 61,98 ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJ- D 9,2 x 8,3 76,4 1,339 102 52,28 62,73 CEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV E 12,3 x 8,3 102,1 1,143 117 59,66 71,59 NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. F 12,3 x 12,5 153,8 1,060 163 83,56 100,28 Za vse dodatne informacije sem vam na voljo G 18,6 x 8,3 154,4 1,062 164 83,83 100,59 popoldne na naslovu: H 18,6 x 12,5 232,5 0,994 231 117,92 141,51 Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje, I 18,6 x 27,3 507,8 0,918 466 238,33 286,00 ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) J (39,6 x 27,3) 1081,1 0,866 936 478,68 574,42 ali GSM 041/98-22-33, Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm) je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini. lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu: Točka znaša 0,51129188 €. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na joze.miklic @ t-2.net. notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovni- ci pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. »Za prijazno Grosuplje« Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa. odgovorni urednik Jože Miklič januar - februar / 1 - 2 / 2010 Grosupeljski odmevi oglasi 79

Dobro poješ? Rada poješ? PRIDRUŽI SE ŽENSKEMU PEVSKEMU ZBORU

Ponujamo ti vse, kar potrebuješ:

- zabaven, pester in živahen pevski repertoar,

- odličnega pevovodjo,

- na teden vsaj 2 uri oddiha od vsakdanjih težav, - še kaj se bo našlo.

Če te mika, poklič' na 041 446 592 in . P. s.: Če si že pela pri kakšnem zboru, te bomo še bolj vesele.

Kadar nič ne pomaga, samo glasba obriše solze in opogumi srce. Nemški pregovor 80 vabila, oglasi Grosupeljski odmevi januar - februar / 1 - 2 / 2009

Društvo upokojencev Grosuplje se iskreno zahvaljuje

vsem donatorjem, ki so nam v prednovoletnem času s svojimi prispevki pomagali obdariti 260 naših upokojencev, starih nad 80 let ter bolnim v domu starejših občanov. Zahvala gre Avtotransportom Kastelec, Hranilnici LON, Kongo hotelu & Casinoju, Belimedu, Demi tradu d.o.o. in Tiskarni Čakš.

Obenem obveščamo, da bo v februarju občni zbor članov ter pustovanje, v marcu pa izlet in praz-novanje dneva žena in materinskega dne.

Vsi lepo vabljeni!

Društvo upokojencev Grosuplje Predsednica komisije za socialne zadeve Jožica Mlakar

Društvo delovnih invalidov Grosuplje obvešča

- vse člane, ki še niso dvignili znamkic in koledarjev za leto 2010, da le te lahko dvignejo do konca januarja v pisarni društva.

- Vsi ki želijo letovati v ZDIS-ovih apartmajih v Simonovem zalivu, v Čatežu, v Rogaški, v Radencih, v Šmarjeti, v Topolščici, v Dobrni, na Ptuju, v Fiesi in na Malem Lošinju, naj oddajo pismene vloge en teden po izidu časopisa v februarju v pisarni društva.

- Vsakoletni Valentinov pohod bo 13. 2. 2010. Odhod ob 8. uri iz Grosupljega. Pot je dolga približno 10 km.

- Delavnica v Simonovem zalivu je od 18. 2. do 23. 2. 2010. Prijave in informacije v pisarni.

- Zbor članov Društva delovnih invalidov Grosuplje bo 27. 2. 2010, ob 11. uri. Udeležbo potrdite najkasneje do 15. 2. 2010.