Groundwater - our common responsibility. AMIIGA project – advanced tools for capability to respond.

WP 3: MANAGEMENT STRATEGY AND GUIDANCE

D.T3.1.3 – Finalizing and approval of management Version 1 plan for pilot sites and synthesis report for pilot sites on FUA Ljubljana - Ig 04 2019

WP 3 Management strategy and guidance

A.T3.1 Development of action/management plan Finalizing and approval of management plan for pilot sites and synthesis report D.T3.1.1 for pilot sites on FUA Ljubljana - Ig

2018 2019 09 10 11 12 01 02 03 04 05

Description of deliverable: Action/management plans will be developed in a step wise procedure. Closing measures will be finalization and approval of the management plans. Additionaly one synthesis report will summarize the conclusion.

Authors Joerg Prestor, Brigita Jamnik, Petra Meglič, Simona Pestotnik

Citation:

Page 1

Prestor, J., Jamnik, B., Meglič, P., Pestotnik, S., 2019. D.T3.1.3 Finalizing and approval of management plan for pilot sites and synthesis report for pilot sites on FUA Ljubljana - Ig. Project AMIIGA (Interreg, Central Europe). Slovenian version with english abstract.

Page 2

Načrt upravljanja z onesnaženjem podzemne vode na funkcionalnem mestnem območju Ljubljana - Ig

Uvod Ljubljana je v zadnjih sto letih prerastla nekdanji nepozidani prostor do svojih glavnih zajetij pitne vode. Zato se s pitno vodo že danes oskrbuje praktično izpod samega mesta. Funkcionalnost mestnega območja je zaradi tega neposredno odvisna od kakovosti podzemne vode pod njim. Podzemni prostor, iz katerega se mesto oskrbuje s pitno vodo, pa tudi presega sedanje meje mestne občine. Mesto je neposredno odvisno od svojega zaledja. Upravljanje podzemnih voda je že danes povezano z natančnim nadzorom nad stanjem vodnega telesa in tveganji ter z zelo aktivnim preprečevanjem vnosa nevarnih snovi in omejevanjem vnosa vseh drugih snovi v podzemno vodo. Pri tem so tudi vsi potencialni onesnaževalci zavezani k nadzoru nad izpusti in njihovemu zmanjševanju. In tako bo nedvomno še bolj v prihodnje. Na kakovost podzemne vode v vodonosniku pod mestom se kljub številnim zaščitnim ukrepom kažejo preštevilni vplivi, ki niso pod nadzorom. Nekatera onesnaževala izvirajo iz daljne preteklosti, druga se v podzemni vodi pojavijo (ne)pričakovano. Izkazujejo se kot onesnaženja različnih koncentracij, kot hitro ali počasi potujoči oblaki ali sporadični pojavi, ki zahtevajo usklajene ukrepe med deležniki. V primeru Ljubljane gre za štiri najpomembnejše vire in vrste onesnaževal: industrijsko območje Stegne – Hrastje (šestvalentni krom), mestno jedro z izgubami iz kanalizacije Dravlje – Moste (nitrat in novodobna onesnaževala), mestno odlagališče nenevarnih odpadkov Barje (bor) ter zaledje mesta Iški vršaj – Brest z oblakom onesnaženja iz pretekle kmetijske dejavnosti (desetilatrazin). Onesnaženje z desetilatrazinom na Brestu predstavlja trenutno največji problem z vidika oskrbe z vodo in izbire učinkovitih remediacijskih ukrepov, saj so se največje koncentracije onesnaževala premaknile v globino 15 do 30 m, masa onesnaževala in koncentracija pa se zmanjšujeta izredno počasi, v časovni razsežnosti več desetletij ali stoletja. Glavni namen tega načrta je vzpostaviti remediacijske in druge ukrepe, ki bodo dejansko in učinkovito ohranili ali celo izboljšali kakovost podzemne vode, tako da jo bo brez čiščenja in obdelave možno uporabljati za oskrbo s pitno vodo tudi še v naslednjih desetletjih.

Funkcionalno mestno območje Ljubljana - Ig je opredeljeno s skupnim vodonosnim sistemom in njegovim napajalnim zaledjem. Razširja se med dvema občinama. Podzemna voda se črpa iz tega vodonosnega sistema za javno oskrbo obeh občin. Na tem vodonosnem

Page 3

sistemu se nahajajo 4 izbrana onesnažena območja. Onesnaženost podzemne vode ima zelo pomembno vlogo v funkcionalnosti tega urbaniziranega območja. Delovno območje, ki ga pokriva ta načrt upravljanja, obsega več kot 70 km 2 ozemlja. 1) Sedanje stanje 2) Ciljna vzorčenja 3) Izboljšan matematični model 4) Masna bilanca onesnaževala 5) Statistični in okoljski trendi 6) Naravne zadrževalne sposobnosti 7) Najbolj verjetni scenariji, ki ogrožajo podzemno vodo 8) Ocena tveganja s stališča oskrbe s pitno vodo 9) Predinvesticijska analiza remediacijskih ukrepov 10) Izvedljivost ukrepov 11) Program izvedljivih ukrepov in kazalniki napredka

Page 4

A. OKVIRI IN IZHODIŠČA

1. Obravnavano območje

1.1. Funkcionalno mestno območje Ljubljana – Ig

Funkcionalno mestno območje Ljubljana – Ig (Slika 1), ki je predmet tega načrta upravljanja podzemne vode, je mestno jedro in njegovo zaledje z naselji in hribovitim obrobjem, kjer se pretaka glavna količina podzemne vode proti vodnjakom v javni in zasebni oskrbi v obeh občinah. Funkcionalnost tega območja je zelo odvisna od kakovosti podzemne vode. Obe lokalni skupnosti sta močno povezani in soodvisni, ne le s skupnim vodonosnim sistemom podzemne vode, ampak tudi s skupnim vodovodnim in kanalizacijskim sistemom. Njegova površina je več kot 70 km 2. Razdalja od najbolj oddaljenega območja napajanja vodonosnika na jugu, do najbolj vzhodnega roba vodonosnika, je 21 km. Širina območja je od 4 do 7 km.

Slika 1. Funkcionalno mestno območje Ljubljana – Ig in Centralni vodovodni sistem v upravljanju JP VO-KA Snaga. Večji del je zavarovan z vodovarstvenimi območji.

Page 5

1.2. Delovna območja načrta

Načrt obravnava štiri delovna območja za obvladovanje štirih onesnaženj, ki so danes za funkcionalno mestno območje Ljubljana – Ig z vidika oskrbe s pitno vodo najbolj pereča V mestnem jedru Ljubljane se nahajata industrijsko območje (1) Stegne – Hrastje z onesnaženjem s šestvalentnim kromom ter območje izgub iz kanalizacijskega sistema (2) Dravlje – Moste z nitrati in novodobnimi onesnaževali. V zaledju mesta pa sta najpomembnejši območje odlagališča nenevarnih odpadkov (3) Barje z onesnaženjem z borom ter območje onesnaženja z desetilatrazinom in atrazinom na Iškem vršaju (4) Brest (Slika 2). Štiri delovna območja pilotnega območja Ljubljana-Ig so bila izbrana glede na pomembnost z vidika oskrbe s pitno vodo. Pripravljena je bila analiza potencialnega tveganja onesnaževal v podzemni vodi na oskrbo s pitno vodo, ki je edini vir pitne vode. Vsa štiri delovna območja se nahajajo na vodovarstvenih območjih.

Najpomembnejša sedanja onesnaženja na štirih obravnavnih območjih (1) Stari industrijski viri Krom (Cr VI)

(2) Kanalizacija in kmetijstvo

- Nitrat (NO 3 ) in novodobna onesnaževala (NOS)

(3) Iztekanje iz komunalnega odlagališča Bor (B)

(4) Pretekla kmetijska raba in odlagališča Desetilatrazin (DAT)

Slika 2: Funkcionalno mestno območje Ljubljana – Ig s štirimi obravnavanimi območji onesnaženja podzemne vode. Podzemna voda na delovnem območju (4) Brest se napaja iz karbonatnega zaledja Krimsko – Mokrškega hribovja na jugu ter iz reke Iške in padavin. Od tam teče v aluvijalnem vodonosniku pod krovnimi plastmi preko delovnega območja (3) Barje proti severu, kjer se skozi prehod »Trnovska vrata« pretaka v aluvijalni vodonosnik Ljubljanskega polja. Aluvijalni vodonosnik na Ljubljanskem polju se na severu napaja v glavnem iz reke Save in padavin. Podzemna voda teče proti jugovzhodu pod delovnima območjema (1) Stegne –

Page 6

Hrastje in (2) Dravlje – Moste ter nato skupaj s podzemno vodo z Ljubljanskega barja proti vzhodu, kjer se drenira v reko Savo (Slika 2, Slika 3).

(1) Stegne – Hrastje Delovno območje onesnaženja podzemne vode s šestvalentnim kromom se razteza v prostoru sedaj znanega območja onesnaženja in v njegovem zaledju, kjer so možni viri iz preteklih ali sedanjih dejavnosti. Glavno območje onesnaženja se razteza med Brinjem (območjem urejanja Litostroj), Bežigradom, severno od Navja, Mostami in sega do Hrastja (Slika 5). Zaledje tega oblaka pa se razširja zahodno od vodarne Kleče preko Stegen, proti železniški postaji Vižmarje in območju Turbo inštituta ( Četrtne skupnosti Bežigrad, Šiška, Dravlje, Šentvid). V tem zaledju so se tudi v preteklosti nahajali glavni potencialni povzročitelji onesnaženj (galvana Vižmarje zahodno od vodnjaka na železniški postaji Šentvid, galvanizerstvo Bolka, galvanika v podjetju UNITAS, druge galvane na prispevnem območju vodarne Kleče ter nelegalna odlagališča odpadkov iz omenjenih obratov ali drugi naključni viri (npr. ob železniških tirih).

2: Dravlje – Moste Delovno območje onesnaženja z nitratom in novodbnimi onesnaževali Dravlje – Moste. Razteza se od Dravelj preko Šiške in nato Bežigrada ter naprej med Mostami in Novimi Jaršami proti Zadobrovi,

Page 7

Sneberju in Novem Polju (Slika 6)

Slika 6. Os tega območja je dolga okoli 8 km, širina pa približno od 0,5 do 2 km. Osrednji del povišanih koncentracij se nahaja na območju med četrtnimi skupnostmi Šentvid, Dravlje in Šiška (Poljane, Trata, Dravlje, Šiška), kjer je prisotno povečano onesnaženje plitve viseče podzemne vode v samem mestnem jedru (Slika 6). Dve manjši jedri povišanih koncentracij nitrata sta še na območju Krakovo – Kongresni trg – Poljane – Tabor (četrtni skupnosti Trnovo in Center) ter na območju Vevče-Spodnji Kašelj (četrtna skupnost Polje).

3: Barje – južno območje Ljubljane Delovno območje onesnaženja podzemne vode z borom Barje sestavljata območji tik ob vzhodnem robu odlagališča Barje, v pasu širokem do 250 m, ter južno območje Ljubljane,

Page 8

kjer se bor pojavlja mestoma v povišanih koncentracijah iz drugih virov onesnaženja med Viško teraso, Dolgim mostom in do prehoda med Gradom in Rožnikom (približno 2 x 3 km) Vključene so četrtne skupnosti Vič, Trnovo, Rožnik in malo tudi Center.

4: Brest – Iški vršaj Delovno območje onesnaženja podzemne vode z desetilatrazinom Brest zajema zemljišča, to je med naselji Staje, Iška Loka, Gmajnerji, Matena, Brest ter Vodarno Brest. Območje zavzema približno 3 x 2 km. Jedro območja onesnaženja je južno od vasi Matena in vzhodno od vasi Brest (Slika 8). Razen grajenih površin omenjenih naselij gre pretežno za kmetijske njivske površine v katastrskih občinah Ig, Iška loka, Vrbljene in Tomišelj.

Slika 3. Shematski prerez aluvialnega vodonosnika na funkcionalnem mestnem območju ljubljana - Ig s štirimi glavnimi delovnimi območji onesnaženj: (1) - Stegne Hrastje, (2) - Dravlje Moste, (3) - odlagališče Barje in (4) – Brest.

Page 9

(1) Stegne - Hrastje (2) Dravlje - Moste

(3) Barje (4) Brest

Slika 4. Delovna območja onesnaženj, ki so predmet tega načrta.

Page 10

2. Sedanje stanje onesnaženj

1) Sedanje stanje in 2) ciljno vzorčenje v AMIIGI Različne snovi antropogenega izvora, oziroma onesnaževala, ki se pojavljajo v podzemni vodi Ljubljanskega polja in Barja, so danes ključni problem oskrbe mesta Ljubljane in okolice s pitno vodo. V zadnjih dveh desetletjih (1999–2016) so bila v podzemni vodi stalno prisotna onesnaževala nitrat, atrazin (AT), desetilatrazin (DAT), trikloroeten (TCE), tetrakloroeten (PCE) in šestvalentni krom (Cr VI). Koncentracije lahkohlapnih halogeniranih ogljikovodikov (TCE in PCE) se povsod gibljejo pod 1 µg/l z značilnim trendom upadanja. Najvišje koncentracije trikloroetena spremljamo na območju Energetike Ljubljana (TŠ) in Pincome 2 (do 1,0 µg/l) in se proti vzhodu znižujejo, kjer dosežejo vrednosti 0,2 µg/l (Zadobrova, Perlez). Oblak onesnaženja s tetrakloroetenom spremljamo nekoliko južneje na zahodni strani Polja in sicer od Dravelj, kjer se koncentracije gibljejo 0,65 µg/l (OP-12) ter se nadaljuje proti osrednjemu delu s koncentracijami 0,92 µg/l na Navju ter naprej proti vzhodu, kjer so koncentracije najvišje do 0,95 µg/l (BRP-1B, Bauhaus). Poleg navedenih onesnaženj je v zadnjih dveh desetletjih prihajalo še do posameznih novih, naključnih, ponavljajočih se ali izrednih onesnaženj (Prestor idr., 2017): 1. v letu 2000: 2,6-diklorobenzamid (BAM) – herbicid za zatiranje plevela (vrhunec onesnaženja na Ljubljanskem polju med leti 2000 in 2004); 2. v letu 2004: metolaklor (MET) – totalni pesticid, predvsem pa je v uporabi za koruzo nadomestil prepovedani atrazin, trikloroeten (TCE) – topilo za razmaščevanje pretežno v industriji oziroma obrtni dejavnosti ; 3. v letu 2005: trikloroeten (TCE) – topilo; 4. od leta 2008 naprej: ponavljajoča se onesnaženja z metazaklorom (METZ) – pesticid za zaščito predvsem zelja; 5. od leta 2010 naprej: ponavljajoča se onesnaženja z benzenom in toluenom – iz zemeljskega plina; 6. v zadnjih petih letih, od 2012 naprej: naraščajoče razpršeno onesnaženje z benzotriazoli (antikorozivno sredstvo v široki uporabi, na primer tudi v tabletah za pomivalne stroje) in še z nekaterimi farmacevtskimi sredstvi, kot so benzensulfonamidi. Izredna onesnaženja, ki ogrozijo črpališča pitne vode, se pojavljajo v povprečju kar enkrat letno, bodisi iz industrijskih ali kmetijskih virov. Pojavljajo se nove spojine, ki se uvrščajo med kemikalije splošne rabe. Poleg benzotriazola zaznavamo predvsem farmacevtske in fitofarmacevtske učinkovine. Vsa ta onesnaženja ogrožajo dolgoročno varnost oskrbe z vodo ter obremenjujejo zaščito podzemne vode, državni proračun in proračune lokalnih skupnosti ter omejujejo možnosti realizacije ambicioznejših ciljev za kakovost podzemne vode. Naraščajoči kloridi

Page 11

Kot sedanja najpomembnejša onesnaženja z vidika oskrbe z vodo so bila za ta načrt izbrana štiri onesnaženja z onesnaževali šestvalentni krom (Cr VI), nitrat (NO3) in novodobna onesnaževala, bor (B) in desetilatrazin (DAT). Obseg teh onesnaženj je opredeljen glede na mejne vrednosti za pitno vodo, standarde kakovosti za podzemno vodo ter tudi glede na njihov pričakovani razvoj, ki bi lahko vplival na zgotavljanje nemotenega delovanja oskrbe s pitno vodo. Vsa štiri onesnaženja se namreč nahajajo na vodovarstvenih območjih v zaledju vodarn.

2.1. Mejne vrednosti onesnaževal v vodi

Krom VI V prenovljnenem predlogu EU Direktive o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (1.2.2018) je podana minimalna zahteva vrednosti parametra za skupni krom 25 μg/L, kar lahko pomeni celo nižjo vrednost za šestvalentni krom. Na tej osnovi je postavljena ciljna vrednost Cr VI pod 25 μg/L v oblaku onesnaženja in glede na dosedanje študije je pričakovano, da se pri doseganju ciljne vrednosti v oblaku onesnaženja (odstranitev virov) pričakuje doseganje ciljne vrednosti pod 10 μg/L v vodnjakih oskrbe s pitno vodo. Nitrat in novodobna onesnaževala Povprečna koncentracija nitrata v vodonosniku Ljubljanskega polja znaša 16,2 mg/L. Za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo in pomembnosti za zdravje ljudi je postavljena ciljna vrednost pod 25 mg/L v podzemni vodi na območju vročih točk (štiri območja). Če dosežemo ciljno vrednost na vročih točkah je pričakovano, da bodo koncentracija v vodnjakih za oskrbo s pitno vodo pod 18 mg/l. Najbolj pomembno pa je, da s tem zmanjšamo tudi koncentracije novodobnih onesnaževal in ustavimo naraščajoči trend v podzemni vodi, ki se pojavljajo na določenih območjih. Z vidika določil Evropske vodne direktive, ki ne dopušča poslabševanja kakovostnega stanja podzemne vode, in istočasno z vidika uporabnika pitne vode, ki pričakuje varno oskrbo s pitno vodo, pa glede na dejstvo, da je kljub pritiskom in obremenitvam urbanega prostora Ljubljane v zadnjih desetletjih še ugotovljeno stanje, ko v povprečju koncentracije novodobnih onesnaževal še niso ugotovljene nad mejo določanja kvantitativnih analitskih metod, ni dopustno, da se kakovostno stanje podzemne vode poslabša. Bor 1 mg/L je mejna vrednost za pitno vodo. Destilatrazin Mejna vrednost za pitno vodo, standard kakovosti za podzemno vodo je 0,1 μg/L desetilatrazina ter vsota pesticidov 0,5 µg/l. Ciljna vrednost v vodnjakih za oskrbo s pitno vodo je 0,1 μg/L. Koncentracije v oblaku onesnaženja pa lahko presegajo 0,8 μg/L in glede na današnje poznavanje dinamike oblaka onesnaženja ter realno pričakovanje učinkov ukrepov je postavljena ciljna vrednost v oblaku onesnaženja pod 0,5 μg/L.

Page 12

Preglednica 1. Vrednosti naravnega ozadja ter mejne in priporočene koncentracije v podzemni vodi za onesnaževala, ki so predmet tega načrta.

Mejna vrednost Prenovljen predlog EU Vrednosti Priporočena mejna Standard kakovosti / za pitno Direktive o kakovosti naravnega Napaka! vrednost za pitno vrednost praga za vode, namenjene za vodo 1 ozadja vodo (WHO ) podzemno vodo 2 Zaznamek ni definiran. prehrano ljudi Bor 0,004 mg/L 1 mg/L 2,4 mg/L - 1 mg/L Krom (VI) - - - - Krom (skupni) 50 g/L 50 g/L - 25 g/L

Nitrat 5 – 7 mg/L 50 mg/L 50 mg/l 50 mg/L 50 mg/L

Novodobna organska 0 - - - * onesnaževala Desetilatrazin 0 0,1 g/L 100 g/L 0,1 g/L 0,1 g/L Vsota 0 0,5 g/L - 0,5 g/L 0,5 g/L pesticidov

* Pričakuje se, da bo sprememba Direktive o pitni vodi (revised Drinking Water Directive 98/83/EC, 1. 2. 2018) določila nekaj mejnih vrednosti za novodobna onesnaževala, predvsem hormonske motilce, beta estradiol (0,001 µg/L), nonilfenol (0,3 µg/L, bisfenol-A (0,01 μg/L) in perfluorirane spojine, ki so obstojne, se bioakumulirajo in so toksične. Predlog mejne vrednosti v pitni vodi je oblikovan na previdnostnem principu in po analogiji z mejnimi vrednostmi za pesticide znaša 0,1 µg/L za posamezno spojino (PFAS, derivati per- in polifluoriranih alkanov, kisline in drugi derivati) in 0,5 μg/L za vsoto koncentracij vseh prisotnih spojin.

2.2. Problematična onesnaženja – okoljski problemi

2.2.1. Obseg onesnaženja s šestvalentnim kromom (Cr VI)

Naravno ozadje šestvalentnega kroma je < 1 µg/L. Koncentracije 10 µg/L in več jasno kažejo izrazito onesnaženost podzemne vode, kot posledico človekovega delovanja. V vodnjakih za oskrbo s pitno vodo Ljubljane so koncentracije kroma nizke. Med vodnjaki so najvišje koncentracije zaznane v nekaterih vodnjakih vodarne Hrastje, vendar v najslabšem primeru v razponu med 10 in 20 g/L. Glede na opažanja onesnaženj podzemne vode s šestvalentnim kromom v zadnjih letih je jasno, da so posamezna območja v Ljubljani bolj onesnažena, s koncentracijami > 35 µg/L. Iz teh podatkov tudi sledi, da so koncentracije znotrja območja dokaj raznolike in ne kažejo enotnega zveznega oblaka onesnaženja (Slika 5). Zaradi tega je treba računati, da so znotraj sedanjega območja lahko tudi koncentracije, ki presežejo 50 µg/L, a jih s sedanjim

1 http://www.who.int/water_sanitation_health/publications/dwq-guidelines-4/en/ : WHO Library Cataloguing-in-Publication Data Guidelines for drinking-water quality - 4th ed. 1.Potable water - standards. 2.Water - standards. 3.Water quality - standards. 4.Guidelines. I.World Health Organization. ISBN 978 92 4 154815 1 (NLM classification: WA 675) 2Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) COM/2017/0753 final - 2017/0332 (COD), 1.2.2018: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52017PC0753&from=EN ; http://ec.europa.eu/environment/water/water-drink/review_en.html ; http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1519210589057&uri=CELEX:52017PC0753

Page 13

monitoringom še ne zaznavamo. Tak primer se je pokazal ob zadnjem izrednem vzorčenju vode iz dveh bližnjih vodnjakov LTH-1/15 in LTH-2/15, kjer sta bili zabeleženi koncentraciji 61 µg/L in 11 µg/L.

Slika 5: Položaj sedanjega glavnega območja onesnaženja podzemne vode s šestvalentnim kromom Cr6+ 2016-2017 (območje »Stegne – Hrastje«).

Page 14

2.2.2. Obseg onesnaženja z nitrati in novodobnimi onesnaževali:

° Nitrat Podzemna voda Ljubljanskega polja ima v naravnem ozadju okoli 6 mg/L nitrata. Srednja koncentracija nitrata je bila v letu 2016 16,2 mg/L. Najvišje koncentracije nitrata so v zadnjem dvanajstletnem obdobju na posameznih merilnih mestih redno presegale 32 mg/L, kar je priporočena vrednost za začetek ukrepov, če je ciljna vrednost standard kakovosti EU 50 mg/L. Take vrednosti se pojavljajo na območju med Dravljami in Šiško, kjer je glavno območje onesnaženja. Območje onesnaženja podzemne vode se širi preko Bežigrada ter naprej med Mostami in Novimi Jaršami proti Hrastju, kjer so koncentracije nad 18 mg/L in predstavljajo nadpovprečno visoke vrednosti. Drugo območje onesnaženja je na območju Grajskega hriba, s koncentracijami nitrata pod LOD, izjema je vrtina P-2, kjer je izmerjena vrednost v letu 2017 znaša 47 mg/l in kaže na izrazit vpliv viseče podzemne vode. Območje onesnaženja z nitratom se širi proti vzhodu, kar pa je posledica interpolacijske metode, saj na tem delu ni merilnih mest s katerimi bi bilo mogoče potrditi širjenje območja onesnaženja z nitratom. ° Novodobna onesnaževala: Najbolj značilna novodobna onesnaževala so predvsem 2-metil-2H-benzotriazol, karbamazepin, terbutilazin in njegov razgradni produkt desetilterbutilazin, metazaklor in metolaklor. Organski spojini 2-metil-2H-benzotriazol in karbamazepin sta tipični urbani onesnaževali, katerih izvor so v prvi vrsti izgube iz kanalizacije. Druga štiri onesnaževala so novi pesticidi kot nadomestki za stare prepovedane pesticide, torej po izvoru predvsem iz kmetijstva.  2-metil-2H-benzotriazol (vir/razlaga: antikorozijsko sredstvo - kemikalija za mila, detergente) Na merilnih mestih, kjer so koncentracije nitrata v podzemni vodi najvišje so prisotne tudi najvišje vrednosti 2-metil-2H-benzotriazola (med 10 in 50 ng/l). To je na območju močno obremenjene viseče podzemne vode, ki se izceja proti vodonosniku in naprej odteka s tokom. Trendov ni možno ugotoviti zaradi pomanjkanja časovnega niza podatkov. Značilno je razpršeno onesnaženje, izrazitih točkovnih obremenitev ni. Navidezno ozadje onesnaženja predstavlja zaledje vodarne Kleče in Šentvida, kjer se vrednosti pojavljajo med 1 in 3 ng/L. Značilen trend naraščanja je pomemben na merilnem mestu IMP, kjer so pričakovane vrednosti do leta 2020 okoli 0,007 µg/L. Obrobno območje glavnega toka se koncentracije gibljejo med 3 in 6 ng/L. Značilnih trendov ni.  Karbamazepin (vir/razlaga: zdravilo) Za karbamazepin je značilno razpršeno onesnaženje, ki pa je omejeno le na območje, kjer je prisotna viseča podzemna voda. Koncentracije nad LOD (20 ng/l) se na območju glavnega toka pojavijo šele na merilnem mestu LMV-1, dolvodno na merilnem mestu Pincome 1 pa je ugotovljen značilen trend naraščanja s koncentracijami pod LOD, vendar pa bodo vrednosti do leta 2020 dosegle vrednosti nad LOD = 10 ng/l. Najvišje vrednosti (do 35 ng/L) so značilne za merilno mesto Šišenska c. 28. Značilnega trenda zaradi

Page 15

pomanjkanja analiz ni možno določiti. Na obrobnem območju glavnega toka se koncentracije gibljejo okoli LOD = 10 ng/L. Karbamazepin se pojavi tudi na vzhodnem delu Ljubljanskega polja in sicer na merilnih mestih Bajer in Spodnji kašelj, kjer je pretok podzemne vode manjši, manjše je razredčenje in posledično nekoliko višje koncentracije (do 49 ng/l).  Terbutilazin (vir/razlaga: herbicid) in destilterbutilazin (vir/razlaga: razgradni produkt herbicida terbutilazina) Terbutilazin in njegov razgradni produkt desetilterbutilazin se pojavljata v podzemni vodi predvsem na območju vodarne Kleče in Šentvida, kjer je zaledje predvsem kmetijsko z značilnim trendom naraščanja koncentracij. Na območju od Bežigrada do Zadobrove pa je opazno znižanje kocentracij obeh parametrov. Za destilterbutilazin je značilno razpršeno onesnaženje, z najvišjimi koncentracijami (med 3 in 4 ng/l) na območju vodarn Šentvid in Kleče. Izrazitih točkovnih obremenitev ni opaziti. Značilni trendi naraščanja desetilterbutilazina so opazni na merilnih mestih Šentvid 1a, Kleče 10, Kleče 11, Kleče 12, IMP in Petrol. Najvišje koncentracije pa so na merilnem mestu Šentvid 1a, pričakuje se da bodo do leta 2020 dosegle vrednost 0,007 µg/l. Na merilnih mestih Kleče 17, Kleče 10, Kleče 11, Kleče 12, Petrol, BRP-1B in Hrastje 1a se koncentracije vzdolž glavnega toka podzemne vode znižujejo, vendar so še vedno nad LOD. Na obrobnem območju glavnega toka se koncentracije gibljejo pod LOD = 2 ng/L.

Page 16

Slika 6: Položaj sedanjega glavnega območja onesnaženja podzemne vode z nitratom (območje »Dravlje-Moste«).

Page 17

2.2.3. Obseg onesnaženja z borom

Glavno onesnaženje se zadržuje do razdalje približno 200 m okoli odlagališča. Najbolj značilna onesnaževala odlagališča Barje so bor (0,004 – 7,8 mg/L) (Slika 7), amonij (0,5 – 28 mg/L), nitrit (0,007 – 0,030 mg/L), železo (1,5 – 33 mg/L), mangan (0,8 – 3 mg/L), arzen (0,004 – 0,015 mg/L) in sulfat (0 – 800 mg/L). Ista onesnaževala pa so v okolici odlagališča prisotna tudi v naravnih razmerah, saj gre za menjavanje geoloških plasti v zaprtih hidrogeokemijskih razmerah in bogatih z organskimi snovmi (zlasti šoto). Bor predstavlja najbolj neposreden vpliv uhajanja iz telesa odlagališča, ostala anorganska onesnaževala pa so posredno posledica razvoja redukcijsko-oksidacijskih con pod odlagališčem in v okolici. Najvišje koncentracije bora, ki presegajo normativ za pitno vodo 1 mg/l so prisotne na vzhodnem robu novega odlagališča. Oblak onesnaženja v prvi prodni plasti nad vrhnjimi plastmi s koncentracijami nad 0,5 mg/l je omejen na zelo majhnem območju med Curnovcem in Lahovim grabnom (Slika 7), vendar pa kaže, da gre tam za najbolj pomemben prodor bora, a tudi drugih onesnaževal. Visoko povišane koncentracije onesnaževal se pojavljajo v opazovalnih vrtinah tik na dolvodnem robu odlagališča. Organska onesnaževala so tam prisotna v sledovih, večinoma kot posledica razpada različnih plastičnih materialov, vključno z nekaterimi obstojnejšimi dodatki (npr., zaviralci gorenja, plastifikatorji). Poleg tega se lahko zaznavajo farmacevtska sredstva (propifenazon, antipirin, lidokain,…). Še posebej se je med organskimi onesnaževali kot značilno reprezentativno sledilo do sedaj izkazal propifenazon, ki kaže bistveno večjo obstojnost v anoksičnih razmerah, značilnih za Barje, kot v prezračenih razmerah Ljubljanskega polja.

Page 18

Slika 7: Položaj sedanjega glavnega oblaka onesnaženja podzemne vode v prvi prodni plasti z borom 2017 (območje »Barje«).

2.2.4. Obseg onesnaženja z destilatrazinom

Območje onesnaženja podzemne vode z destilatrazinom kaže koncentracije do 30 metrov globine v aluvijalnem vodonosniku Iškega vršaja. Območje onesnaženja podzemne vode v globljih delih ni izrisan, od 30 do 100 metrov globine, podajamo le podatke o koncentracijah (leto 2017) v treh vodnjakih vodarne Brest (postavljeni v liniji), kateri pa zajemajo podzemno vodo iz različnih globin ali po celotni globini (Slika 12, Slika 13). Najvišje koncentracije desetilatrazina > 0,8 µg/L se še naprej zadržujejo v jedru onesnaženja južno od Matene in vzhodno od Bresta manj kot 1 km severovzhodno od vodarne Brest. Drugo jedro območja onesnaženja s koncentracijami DAT nad 0,5 µg/L se nahaja ob izvornem mestu gramoznice na južnem robu območja v bližini naselja Staje, približno 1 km jugovzhodno od vodarne Brest. Visoke koncentracije desetilatrazina so v jedru območja precej nad dovoljeno mejno vrednostjo za pitno vodo 0,1 µg/L in nad 0,5 µg/L, kolikor je mejna vrednost za skupno vsoto pesticidov. Koncentracije desetilatrazina v plitvih vodnjakih v vodarni Brest naraščajo od zahoda proti vzhodu. Značilen je padajoči trend koncentracij desetilatrazina v plitvih vodnjakih v vodarni Brest, medtem ko je v globokih vodnjakih značilen naraščajoči trend, kjer koncentracije presegajo mejno vrednost za pitno vodo. Glavnina desetilatrazina je danes v globljih delih aluvialnega

Page 19

vodonosnika na globini med 15 in 30 m pod površjem (Jamnik idr., 2017: 31). Obrobni deli območja s koncentracijami nad 0,1 µg/L se širi že v območje same vodarne Brest, zaradi česar je že potreben zelo pazljiv režim črpanja, preprečuje prodor takih koncentracij v vodnjake, ki črpajo vodo v oskrbni sistem. Velikost območja nad koncentracijo 0,1 µg/L destilatrazina je približno 2,7 x 2,5 km (Slika 8).

B"

B

Slika 8: Položaj območja onesnaženja podzemne vode z desetilatrazinom (DAT) vzhodno od vodarne Brest zaradi rabe pesticida atrazina pred prepovedjo v letu 2004 (stanje v začetku leta 2017).

3. Konceptualni modeli

3) Izboljšan matematični model, 4) Masna bilanca onesnaževala, 5) Statistični in okoljski trendi, 6) Naravne zadrževalne sposobnosti in 7) Najbolj verjetni scenariji, ki ogrožajo podzemno vodo

Page 20

3.1. Stegne – Hrastje

Visoko izdaten odprt vodonosnik z visoko zmožnostjo razredčenja in neznačilno stratifikacijo podzemne vode. Ozki pasovi razširjanja onesnaževala in pomembne spremembe smeri toka podzemne vode v letnih časih in dolgoročnem obdobju od starih dogodkov onesnaženj. ° Širjenje onesnaženja s kromom S pomočjo matematičnega modeliranja in monitoringa sledimo dva glavna oblaka onesnaženja s šestvalentnim kromom. Prvi, severni se razteza od območja Brinja in Litostroja preko Bežigrada in in oplazi južne vodnjake vodarne Hrastje. Južnejši oblak se začenja od Stegen in poteka vzporedno s severnim. Jedri obeh oblakov potujeta na razdalji 400 do 500 m (Slika 10), njuna skupna širina pa je okoli 1,5 km. Vpliva obeh onesnaženj se prekrivata. Vzdolž obeh oblakov se pojavljajo še drugi manjši viri onesnaženj, ki pa jih še ne moremo dobro razločiti. Hitrost toka podzemne vode je približno 10 m na dan. Dolžina toka opodzemne vode med vodarnama Kleče in Hrastje je približno 6 km. Onesnaženje potuje na tej razdalji manj kot dve leti. ° Masna bilanca kroma  Krom iz izpustov odpadnih vod Pri masni bilanci kroma in njegovih spojin so bili zbrani rezultati analiz kroma na vtoku v Centralno čistilno napravo (CČN) Ljubljana. Ti kažejo koncentracije kroma med 11 in 39 µg/l. Iz tega lahko ocenimo, da po kanalizacijskih ceveh letno steče povprečno okoli 730 kg kroma, oziroma v povprečju 2 kg/dan. Problem je majhno število analiz kroma na vtoku CČN Ljubljana, za leto 2014 le dve. Prav tako ne vemo, koliko je naprav, ki izpustov kroma ne poročajo. Po poročilih industrijskih naprav, ki so zavezane za letno poročanje o količinah izpustov kroma v kanalizacijo, sledi, da je bilo število zavezancev v obdobju 2000 – 2015 zelo spremenljivo, to je od 10 do 26, skupna masa kroma iz njihovih izpustov pa med 11 in 52 kg/leto. Zato so tudi vplivi izgub kroma iz kanalizacije zelo spremenljivi in je izvore izgub težko izslediti. Iz dosedanjih ocen masne bilance kroma na izpustih ocenjujemo, da je večina mase kroma v kanalizaciji iz naparav, ki ne poročajo količine izpustov, oziroma iz virov, ki jih ne nadzorujemo.  Krom v podzemni vodi Količina podzemne vode, ki se pretaka v območju obeh oblakov onesnaženja je okoli 1,8 m3/s s povprečno koncentracijo 5,8 μg/l. To pomeni, da se z onesnaženjem pretaka v povprečju okoli 0,9 kg CrVI/dan. Izgube iz kanalizacije zaradi puščanja so bile z zahtevnim modelom postavljenim v projektu INCOME in posodobljenim v projektu AMIIGA ocenjene na 18,3 % za celotno

Page 21

dolžino 800,93 km na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Po tej oceni se iz kanalizacije izgubi do 133 kg skupnega kroma letno. Ob upoštevanju, da se na obravnavanem območju modela letno obnavlja 4,2 m 3/s vode, je povprečna koncentracija v podzemni vodi 1 μg/l skupnega kroma. Že v modelu INCOME je bilo izračunano, da izgube iz kanalizacije in skupna masa izpustov v kanalizacijo ne bi mogle povzročiti tako velikih koncentracij kroma, kot jih merimo na merilnih mestih v obeh oblakih onesnaženja. Zato je jasno, da so te koncentracije posledica točkovnih virov, najverjetneje iz preteklih onesnaženj, ki so onesnažila podtalje in se tam še vedno zadržujejo. ° Trendi Čeprav se trend Cr VI zmanjšuje v najbolj onesnaženih vodnjakih pitne vode (15,7 μg/l), pa so se koncentracije Cr VI in skupnega Cr tot grovodno od vodnjakov med letoma 2011 in 2013 povečale. To dokazuje, da so viri Cr še vedno aktivni. Poleg tega pa moramo računati, da se bo trend upadanja v vodnjaku VD Hrastje 1a v naslednjih nekaj letih ustavil.

Slika 9. Trendi Cr VI in Cr tot v območju oblakov onesnaženja. ° Naravne zadrževalne sposobnosti Glavne zanarvne zadrževalne sposobnosti vodonosnika, zaradi katerih koncentracije kroma v Hrastju ne presegajo normativov za pitno vodo so visoko razredčenje, disperzija, adsorbcija in redukcija šestvalentnega kroma. Z analitičnim modelom disperzije in podatki analitike iz monitoringa lahko izračunamo, da se najverjetnejši vir onesnaženja nahaja 0,4 km gorvodno od najvišje do sedaj zabeležene koncentracije. Pri tem gre lahko za zelo

Page 22

močan vir sproščanja, to je okoli 2500 g Cr VI/dan (Slika 10). Večina te mase se nato zadrži v vodonosniku, večinoma z adsorbcijo, manj pa z redukcijo.

Slika 10. Potek glavnih dveh oblakov onesnaženja s šestvalentnim kromom na območju Stgen – Hrastje ter analitični model disperzije onesnaževala v jučnem oblaku.

Predvidevamo, da gre za star vir onesnaženja, kot posledica nekdanjega puščanja onesnaževala v tla. Vir se lahko nahaja pod obstoječim objektom ali pa pod danes nezazidanim površjem. Če je šlo za točkovni izpust je ta najverjetneje širine okoli 50 m v območju gladine podzemne vode in sega iz nenasičene cone še 20 m pod gladino podzemne vode (Slika 11).

Page 23

Slika 11. Prerez vodonosnika v območju širjenja onesnaženja s šestvalentnim kromom. ° Scenariji, ki ogrožajo podzemno vodo Severni oblak onesnaženja s kromom ogroža neposredno vodarno Hrastje, saj se izvor nahaja dolvodno od vodarne Kleče. Južni oblak ogroža vodarno Kleče, saj se izvor onesnaženja nahaja v bližini te vodarne, to je 300 do 400 m od nje. Posredno pa ogroža tudi vodarno Hrastje. Prisotni so še drugi viri, ki pa jih danes še ne moremo razločiti. Predvidevamo, da gre za stara onesnaženja, manj verjetno pa za aktivne vire izpustov in puščanja. V primeru starih onesnaženj, lahko pride do onesnaženja vodarn, če bi se iz teh virov sprostila včeja masa onesnaževala. To je najbolj nevarno v primeru, da bi prišlo do gradbenih posegov na teh območjih, izkopov in s tem večjega izpiranja onesnaževala v podzemno vodo. Drugo nevarnost predstavljajo spremembe hidrološkega režima, to je izredno visoka gladina podzemne vode, sprememba smeri toka ali režima črpanja. V primeru, da gre še za aktivne izpust, je največja nevarnost, da bi prišlo do povečanja količine izpusta ali izgub v nesrečnih primerih.

3.2. Dravlje – Moste

° Širjenje onesnaženja z nitratom in nodobnimi onesnaževali Sedanji sistem oskrbe s pitno vodo lahko zagotavlja dobavo vode z manj kot 18 mg/l nitrata, saj je imelo v zadnjem desetletju le manjše število vodnjakov za pitno vodo v povprečju višjo koncentracijo, največ 24 mg/l. Numerično modeliranje vplivov izgub iz kanalizacije v letu 2011 je že pokazalo, da je območje Dravlje – Šiška zelo verjetno pomemben vir onesnaževanja, ki bi lahko imel

Page 24

značilen vpliv na oblak onesnaženja z nitratom vzdolž toka podzemne vode med Dravljami in Mostami (Prestor idr., 2014: 88/89). Glavni oblak onesnaženja iz izgub iz kanalizacije, h kateremu prispeva tudi onesnaženje iz kmetijske dejavnosti z območja zahodnega roba vodonosnika Ljubljanskega polja, se širi od Dravelj preko Šiške in nato Bežigrada ter naprej med Mostami in Novimi Jaršami proti Zadobrovi in Novem Polju. Najvišje koncentracije nitrata, začenši s koncentracijami nad 20 mg/l, so značilno razporejene v 15 merilnih mestih ravno vzdolž toka podzemne vode, vendar nekoliko severno od osi jedra oblaka iz izgub iz kanalizacije. To potrjuje, da se os glavnega onesnaženja z nitratom ravna po obeh oblakih, oziroma virih onesnaženja, to je iz izgub iz kanalizacije in iz presežkov dušika iz kmetijstva, brez značilnih točkovnih virov onesnaženja.

° Masna bilanca dušika

° Trendi Sedanje onesnaženje z nitrati je zdaj občutno manjše kot pred 10 leti. Povprečna koncentracija v opazovalnih mestih se je zmanjšala z 18 mg/l na 16 mg/l. Manjši delež tega izboljšanja bi lahko bil posledica višje razredčitve zaradi hidroloških razmer v tem obdobju, glavni delež pa lahko pripišemo znižanju presežkov dušika iz kmetijske dejavnosti in zmanjšanju lokalnih prekomernih izgub iz kanalizacije. Čeprav je statistični trend zniževanja zelo očiten, pa ne moremo enostavno napovedati, da se bo nadaljeval tudi naslednje desetletje. Glavni razlog za to je, da potenciala nadaljnjega zmanjšanja presežkov iz kmetijstva trenutno ni mogoče oceniti. Poleg tega je treba upoštevati, da lahko pride v naslednjem letu do manj ugodnih hidroloških razmer z manjšim razredčenjem. Vsekakor imamo območja in lokacije, kjer je povprečne letna koncentracija nitrata še vedno izrazito povišana, višja od 25 mg/l, celo višja od 30 mg/l, medtem ko je naravna koncentracija nitrata v podzemni vodi le okoli 5 mg/l. Vendar pa nobeden od njih ni imel naraščajočega trenda nitratov. Za ohranjanje padajočega trenda nitratov je pomembno spodbujati osnovne ukrepe v kmetijstvu za optimizacijo presežkov dušika, obnovo kanalizacijskega sistema, pa tudi dodatne ukrepe za nenehno prepoznavanje in saniranje lokacij prekomernih izgub iz nepoznanih virov. ° Naravne zadrževalne sposobnosti

° Scenariji, ki ogrožajo podzemno vodo

Modeliranje emisij dušika (kg/leto) iz kanalizacije in kmetijstva ter njihov vpliv na razporeditev nitrata v vodonosniku in v vodnjakih.

Page 25

Modeliranje poti prenosa novodobnih onesnaževal (benzotriazol, karbamazepin, terbutilazin). Modeliranje zmanjšanja koncentracij novodobnih onesnaževal na merilnih mestih njihovega pojavljanja v primeru zamnjšanja izgub iz kanalizacije. Modeliranje vpliva spreminjanja hidroloških razmer (napajanja in odtekanja) ter zamnjševanja presežka dušika v kmetisjki dejavnosti na trend nitrata v podzemni vodi. Prognoza za primer zmanjšanja napajanja in odtekanja na koncentracije nitrata na merilnih mestih.

3.3. Barje – južno območje Ljubljane

 Anaerobic conditions are extended, the microbiological degradation seems to be responsible for the natural attenuation processes. Odlagališče predstavlja praktično neposreden vnos onesnaževal v podzemno vodo, saj je gladina podzemne vode v vrhnjih plasteh praktično na površju. Telo odpadkov se je pogreznilo pod nekdanje površje v visoko stisljive meljaste in glinaste krovne plasti. Debelina krovnih plasti je preko 30 m in razmeroma dobro ščitijo vodonosnik pod njimi. Piezometrična gladina pod njim je arteška ali subarteška. Zaradi tega je precejanje onesnaževal v večjo globino pod odlagališčem omejeno. Zadrževanje onesnaženja do razdalje približno 200 m okoli odlagališča omogočata predvsem slaba prepustnost geoloških plasti, kar zadržuje anorganske snovi in redukcijsko okolje z zelo nizko vsebnostjo kisika, kar pospešuje razgradnjo organskih snovi. Glavna nevarnost širjenja onesnaževal je tanka meljasta peščeno prodna plast, ki se med vrhnjimi plastmi večinoma pojavlja na globini 4 do 6 m pod površjem.

Modeliranje razredčenja onesnaženja dolvodno od odlagališča ter naravnih zadrževalnih sposobnosti za bor in novodobna onesnaževala (retardacija, disperzija). Modeliranje razpada novodobnih onesnaževal zaradi kemijskih reakcij s prisotnostjo mikrobiološkega delovanja. Gre za različne vire bora, ki pa se prenaša po isti poti toka podzemne vode skozi prehod med Gradom in Rožnikom v vodonosnik Ljubljanskega polja. Zaradi tega je vire bora treba nadzorovati skupno, saj bi sicer lahko prišlo do tega, da bi za vse pojave bora (in s tem tudi drugih onesnaževal) iskali vzrok v odlagališču.

Page 26

3.4. Brest – Iški vršaj

- Zelo kompleksen vodonosni sistem (več kot 200 metrov globok) s štirimi plastmi različnih hidrogeoloških značilnosti, ki niso ločene; kompleksen hidrodinamski odnos med njimi in močan vpliv reke Iške. Poglavitni razlogi, da se onesnaženje vztrajno zadržuje na tem območju še po 13 letih po prepovedi atrazina, so zelo počasna razgradnja, adsorpcija na glinasto frakcijo in slaba topnost v vodi. Tudi raba tega pesticida je bila glede na naravne razmere v tem delu prodnega vodonosnika, kjer so vir napajanja zgornjih vodonosnih plasti le padavine in je delež rečne vode, ki sicer napaja osrednji del Iškega vršaja, nizek, neustrezna, predvsem pa je bilo neprimerno odlaganje v večjih količinah na mestu nekdanje gramoznice v Stajah (Slika 12) in morda še kje na tem onesnaženem območju (npr. v depresiji SV od vodarne). Da gramoznica v Stajah ogroža oskrbo s pitno vodo v vodarni Brest je pokazal črpalni poskus, ki je potekal od 24. 9. 1997 do 23. 10. 1998 (Hidroconsulting, 28. 1. 1998). Rezultati so pokazali, da se globoke prodne plasti napajajo predvsem z vodo kraškega vodonosnika na območju med Stajami in Iško vasjo. Podzemna voda se pretaka tudi v zakraselem apnencu pod gramoznico v globini okrog 10 m. Prav ob odlagališču naj bi potekala močna prelomna cona, ob kateri je predvidoma nastala okoli 100 m globoka globel, zasuta s prodom. Podzemna voda v spodnjih prodnih plasteh se tako napaja z vodo iz kraškega vodonosnika v neposredni bližini gramoznice (Hidroconsulting, 28. 1. 1998) (Slika 13). Za sanacijo gramoznice je bila občini Ig izdana inšpekcijska odločba Zdravstvenega inšpektorata RS z dne 24. 3. 1997 z rokom sanacije 1. 5. 1997. Sanacijo sta po dogovorih sofinancirali Mestna občina Ljubljana, JP VO-KA in občina Ig. Iz gramoznice so bili odpeljani odpadki, zasuta pa je bila z zemljino iz bajerja Špilgut. Sanacija je bila zaključena 26. 10. 1998, a se je odlaganje nadaljevalo tudi v letu 1999. Zemljina, ki je bila pripeljana, še ni bila poravnana z nivojem tal in območje je v javnosti še imelo prizvok degradiranega območja. Odlaganje odpadkov se je zaključilo po ograditvi prizadetega območja z ograjo.

Page 27

Slika 12: Konceptualni model možnih virov onesnaženja na območju »Brest«. Drugi vir za onesnaženje z destilatrazinom je razpršena raba pesticida atrazina pred prepovedjo leta 2004, saj je na območju Iškega vršaja v 80-tih letih potekala intezivna pridelava in uporaba pripravkov. Možni vir je tudi odlaganje odpadkov na črno (po pripovedovanjih tamkajšnjih prebivalcev) na območju kraškega osamelca Poljska gorica (Slika 12), kjer apnenec v podlagi izdanja iz aluvijalnega zasipa. Gramoznica (2,46 ha velika in 3 m globoka) 500 m SV od vodarne Brest (Slika 12), ki je ostala nezasuta, tudi predstavlja možen vir onesnaženja. Po pripovedovanjih domačinov so v gramoznico praznili cisterne za škropljenje (praznjenje in čiščenje cistern). Pri tem je treba upoštevati tudi intenzivno razpršeno rabo pred 2004 na tem območju. V letu 2011 je bila izmerjena najvišja koncentracija desetilatrazina 1,14 µg/L in atrazina 0,13 µg/L na območju 500 m SV od vodarne Brest, ob vzorčenju v letu 2017 pa 0,83 µg/L desetilatrazina ter 0,07 µg/L atrazina (Slika 8). Na območju okoli 750 m JV od vodarne Brest sledimo še drugo območje najvišje izmerjene koncentracije desetilatrazina v podzemni vodi in je ob vzorčenju leta 2017 dosegla koncentracijo 0,54 µg/L. V letu 2011 je bila skupna masa onesnaževala v oblaku 25 kg, v letu 2017 pa 23 kg in temelji na velikosti oblaka do 50 metrov globine (ne v celotni globini vodonosnika). Masa onesnaževala v oblaku onesnaženja se zmanjšuje le za približno 0,3 kg/leto. V zadnjih 20 letih se je odstranilo približno 6 kg čistega destilatrazina in atrazina. To je toliko, kot je bila enoletna poraba tega pesticida na 6 hektarih njivskih površin (Pestotnik idr., 2017).

Page 28

Slika 13: Položaj jedra oblaka onesnaženja z desetilatrazinom (DAT) v prerezu preko vodarne Brest s smermi širjenja onesnaženja (rdeče puščice).

Ocena emisije destilatrazina iz gramoznice v Stajah je izračunana na osnovi koncepta Dinkel in sod. (2008). Koncentracija ali emisija desetilatrazina, ki pronica skozi nezasičeno cono in koncentracija ter emisija na prehodu nezasičena/zasičena cona ni poznana. Na podlagi poznane koncentracije v opazovalni vrtini INC-4D, ki je od gramoznice oddaljena

83 m smo ocenili emisijo E A (g/dan). Ta vrednost E A predstavlja zgolj oceno takoj za virom onesnaženja, ki je že v nadaljevanju toka podzemne vode. Poleg tega ni podatka o koncentraciji pred virom onesnaženja, tako sklepamo da le ta znaša 0 µg/l. Vrednost E A pri visoki gladini podzemne vode tako znaša 0,12 g/dan Modeliranje vpliva sedanjega režima črpanja na dinamiko širjenja onesnaženja iz oblaka proti vodnjakom. Modeliranje poskusnega črpanja iz globokega vodnjaka Vd Brest 3a v dolomitni podlagi in vpliva na koncentracije onesnaževala v globokih vodnjakih. Modeliranje umetnega napajanja in pospešenega črpanja na zmanjšanje koncentracij v oblaku. Modeliranje vpliva sedanjega režima črpanja na dinamiko širjenja onesnaženja iz oblaka proti vodnjakom v primeru zamnjšanja koncentracij v oblaku pod 0,5 µg/L. Desetilatrazin predstavlja najresnejši problem za varno oskrbo s pitno vodo in nadaljnji razvoj vodnega vira vodarne Brest. Območje onesnaženja podzemne vode z desetilatrazinom vzhodno od vodarne omejuje današnji razvoj celotnega količinskega potenciala vodnega vira Iškega vršaja za oskrbo s pitno vodo. Njegov potencial je zlasti pogrešan v sušnih obdobjih, ko črpanje iz zgornjega dela aluvialnega vodonosnika ni več možno.

Page 29

4. Prednostna razvrstitev okoljskih problemov

Onesnaževala v podzemni vodi predstavljajo določeno tveganje za oskrbo z vodo. Raven tega tveganja je treba oceniti za varnostni načrt vodovoda, oziroma oskrbnega sistema. Tveganje se ocenjuje predvsem glede na resnost onesnaženja in kako pogosto se pojavlja. Prvič, če koncentracija onesnaževala presega standard kakovosti ali priporočene varnostne mejne vrednosti, je resnost onesnaženja visoka. Drugič, stopnja tveganja je odvisna od tega, kako pogosto se to zgodi, na primer, stalno, enkrat na leto ali enkrat na deset let. Poleg resnosti in pogostosti onesnaženja v sedanjem stanju, se tveganje ocenjuje, po drugi strani, še z vidika potencialnega onesnaženja, do katerega bi prišlo ob morebitnih nesrečah, posebnih razmerah ali nepredvidenih dogodkih, ko lahko pride s trenutno sprostitvijo onesnaževala. Pomembni prejemniki in viri stroškov…. Stopnja nujnosti…

4.1. Ocena tveganja s stališča oskrbe s pitno vodo

Oceno tveganja izračunamo kot zmnožek resnosti dogodka in posledic, ki jih povzroča, pogostosti oz. verjetnosti za dogodek, ki je odvisna od preteklih izkušenj oz. pojavljanja, in možnosti zaznavanja po naslednji enačbi: Ocena tveganja = (resnost) x (pogostost).

RESNOST POGOSTOST; ŠTEVILO TOČK ZA POJAVLJANJE POSAMEZEN KRITERIJ Visoka Visoka 5 Srednja Srednja 3 Majhna Majhna 1

Ocena tveganja jasno kaže, da predstavlja onesnaženje z desetilatrazinom na območju Bresta največje tveganje za oskrbo z vodo, tako za sedanje stanje kot tudi za potencialno

Page 30

onesnaženje. Onesnaženje je zelo resno in stalno prisotno v podzemni vodi, kar ogroža tudi delovanje vodnjakov za oskrbo s pitno vodo. Drugo najvišje uvrščeno tveganje je onesnaženje s Cr VI. Tveganje je veliko za potencialno onesnaženje iz neznanih virov. Ti so očitno prisotni in že povzročajo zelo resno in stalno onesnaženje podzemne vode. Tako so možne tudi potencialne trenutne sprostitve Cr VI iz teh virov, na primer med izkopavanjem za gradbena dela ali v primeru posebnih hidroloških pogojev. Takšne sprostitve bi lahko povzročile resna onesnaženja v vodnjakih za pitno vodo, ne samo v vodarni Hrastje, ampak tudi v nekaterih vodnjakih vodarne Kleče. Koncentracije nitratov in novodobna onesnaževala predstavljajo srednje tveganje pri sedanjem stanju, vendar veliko tveganje za vodnjake s pitno vodo v primeru potencialnega onesnaženja. Lokalni izstopajoči vnosi dušika nas ovirajo, da zmanjšamo resnost onesnaženja v vodnjakih. Nekatera novodobna onesnaževala imajo iz leta v leto naraščajoče trende, kar nas opozarja, da se sedanje stanje slabša že v kratkoročnem časovnem obdobju. Onesnaženje z mestnega odlagališča nenevarnih odpadkov, predvsem z borom, predstavlja nizko tveganje za sedanje stanje oskrbnega sistema s pitno vodo. Napredovanje onesnaženja dolvodno po toku podzemne vode proti vodnjakom v oskrbi s pitno vodo je možno, vendarle je tveganje nizko in v daljšem časovnem obdobju, tako da je raven tega tveganja srednje velika Razvrstite po stopnji tveganja za varno oskrbo s pitno vodo: I. Najvišje: DAT/AT – Delovno območje (4) Brest II. Srednje: Cr (VI) – Delovno območje (1) Stegne-Hrastje

III. Srednje: NO 3 & novodobna onesnaževala – Delovno območje (2) Dravlje-Moste IV. Najnižje, vendar še vedno pomembno: B – Delovno območje (3) Barje Preglednica 2. Štiri delovna območja pilotnega območja Ljubljana-Ig – analiza potencialnega tveganja onesnaževal v podzemni vodi z vidika oskrbe s pitno vodo.

Ocena tveganja z vidika varne oskrbe s pitno vodo Razvrstitev Delovno Današnje Potencialno Želeno tveganja območje (WA) stanje onesnaženje stanje I Brest WA 4 Visoko tveganje Visoko tveganje Srednje tveganje II Stegne -Hrastje WA 1 Srednje tveganje Visoko tveganje Nizko tveganje III Dravlje -Moste WA 2 Srednje tveganje Visoko tveganje Nizko tveganje IV Barje WA 3 Nizko tveganje Srednje tveganje Nizko tveganje

Page 31

4.2. Pomembni prejemniki onesnaženja in viri stroškov

1. Pomembni prejemniki – stopnja nujnosti, kako določiti prednosti? 2. Kdo naj bo vključen v postopek odločanja?

Pomembni prejemniki in sporne razmere Preglednica 3. Prejemniki, viri podzemne vode, ki jih je potrebno zaščititi in koncept remediacije. Delovno Ime in opis Predmet zaščite Sporne razmere / conflicts območje - koncentracije kroma VI > 50 µg/L - podzemna voda v VVO v oblaku onesnaženja / imisijske - vodarna Hrastje – javna oskrba s Podzemna voda vrednosti na neznanih vročih 1: Stegne - pitno vodo aluvijalnega vodonosnika točkah Hrastje - privatni in industrijski odvzemi Ljubljanskega polja - koncentracije v posameznih vode vodnjakih vodarne Hrastje so lahko

10 – 20 µg/L Nitrat: - koncentracije > 32 mg/L na vročih - podzemna voda v VVO točkah (outliers) in > 25 mg/L na - vodarna Hrastje – javna oskrba s območjih vročih točk Podzemna voda 2: Dravlje pitno vodo - koncentracije v posameznih aluvijalnega vodonosnika - Moste - privatni in industrijski odvzemi vodnjakih vodarne Hrastje so lahko Ljubljanskega polja vode 10 – 20 mg/L Novodobna onesnaževala: - občasno se v vodnih virih zaznavajo koncentracije nad 0,1µg/L (ftalati, nonilfenoli) Podzemna voda aluvijalnega vodonosnika - podzemna voda v VVO Bor: Ljubljanskega barja - OPPN 398: Ureditev - koncentracije > 1 mg/L v ppp 3: Barje - prva prodna plast nadomestnih habitatov na Barju Novodobna onesnaževala: (ppp) - privatni in industrijski odvzemi - propiphenazone, carbamazepine, - zgornji aluvijalni vode pyrazine, terbutryne vodonosnik (zv) Podzemna voda vodonosnika Ljubljansko barje: Vodonosnik Iškega Desetilatrazin - podzemna voda v VVO vršaja: - koncentracije > 0,5 µg/L v oblaku - vodarna Brest – javna oskrba s - “Iška-zg” onesnaženja pitno vodo 4: Brest - “Iška-sp” - koncentracije > 0,1 µg/L v - Izviri (ekosistemi N2000) - Carbonate vodnjakih vodarne Brest v primeru - privatni in industrijski odvzemi (dolomit/apnenec) večjih črpanih količin vode vodonosnik v podlagi - koncentracije > 0,1 µg/L v izvirih aluvijalnega vodonosnika Iškega vršaja *Novodobna onesnaževala = sintetične organske spojine, npr. pesticidi, farmacevtske učinkovine – ostanki zdravil, plastifikatorji, topila, etc.

Page 32

B. RAZVOJNI CILJI IN CILJNE VREDNOSTI

5. Razvojni cilji

Prvi razvojni cilj je ohraniti zmogljivost 170 l/s vodarne Brest v sušnih obdobjih in zagotoviti možnost povečanja te zmogljivosti. Drugi razvojni cilj je ohraniti polno zmogljivost vodarn Hrastje in Kleče za dolgoročno oskrbo s pitno vodo. Tretji razvojni cilj je zaščititi vodarni Hrastje in Kleče pred naraščanjem koncentracij novodobnih onesnaževal. Četrti razvojni cilj je vzdrževati mestno odlagališče nenevarnih odpadkov Barje na obstoječi lokaciji in izboljšati funkcionalnost zemljišč na tem območju.

6. Ciljne vrednosti

Ciljne vrednosti: a. Ali lahko uporabimo zakonsko določene vrednosti praga, ali so dosegljive?

Page 33

b. Če niso dosegljive: Ali lahko določimo ciljne koncentracije ali obremenitve z onesnaževali, ki naj jih dosežemo za določene prejemnike? Na kateri osnovi, kaj je zakonski okvir?  Določitev ciljnih vrednosti za koncentracije onesnaževal in količin njihovega sproščanja (obremenitev), uporabljeni kriteriji, zakonski okviri

(1) Stegne – Hrastje 1. Znižanje koncentracije skupnega kroma v podzemni vodi pod 25 μg/L 2. Znižanje koncentracije skupnega kroma v podzemni vodi pod 50 μg/L na mestih onesnaženj. 3. Zagotavljanje koncentracije skupnega kroma v vodnjakih javne oskrbe s pitno vodo pod 10 μg/L.

(2) Dravlje – Moste 1. Preprečitev naraščajočih trendov novodobnih onesnaževal 2. Nadaljnje zmanjševanje izstopajočih koncentracij nitrata na najbolj obremenjenih območjih 3. Koncentracije nitrata pod 18 mg/L v vodnjakih, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo

(3) Barje – južno območje Ljubljane 1. Znižanje koncentracije bora v podzemni vodi prve prodne plasti pod 1 mg/L. 2. Ločitev izvorov obremenitev z borom iz zunanjih virov 3. Kontrola naravnih zadrževalnih sposobnosti s sprejemljivim tveganjem

(4) Brest – Iški vršaj 1. Vzdrževanje koncentracije desetilatrazina v vodnjakih na < 0,1 µg/L. 2. Zmanjšati koncentracije desetilatrazina v oblaku onesnaženja < 0,5 µg/L. 3. Enabling use of groundwater from dolomitic aquifer and VD Brest-3a well.

2. NISO DOSEGLJIVE !!!

Page 34

Cilj je doseči koncentracije < 0,1 μg/l desetilatrazina v vodnjakih, < 0,5 μg/l v oblakih onesnaženja in <0,1 μg/l v izvirih. Ciljne vrednosti so za Cr VI koncentracije < 10 μg/l v vodnjakih za oskrbo pitno vodo in < 25 μg/l Cr VI v oblakih onesnaženja za nitrat koncentracije < 18 mg/l v vodnjakih za pitno vodo in < 25 mg/l nitrata na izstopajočih točkah; ter za novodobna onesnaževala koncentracije < 0,1 μg/l posamezne spojine in < 0,5 μg/l za vsoto vseh novodobnih onesnaževal.

Ciljne vrednosti so koncentracije < 1 mg/l bora v oblaku onesnaženja v prvi prodni plasti in koncentracije < 0,5 mg/l na razdalji 250 m dolvodno od odlagališča, tako v vrhnjih plasteh kot tudi v prvi prodni plasti pod njimi.

C. RAZVOJNI UKREPI

9) Predinvesticijska analiza remediacijskih ukrepov, 10) Izvedljivost ukrepov in 11) Program izvedljivih ukrepov in kazalniki napredka

7. Zasnova ukrepov

 Določitev mest, kjer je potrebna remediacija, potrebnih tehnologij, potrebnih stroškov in časa

Stopnja Delovno Usmeritev ukrepov Zasnova ukrepov tveganja območje I 4: Brest Oblak onesnaženja v območju - Prilagajanje črpanja za preprečitev vlečenja oblaka Brest na Iškem vršaju (Staje – onesnaženja desetilatrazina v vodnjake za oskrbo s pitno Brest – Matena) vodo. - Pospešitev razgradnje desetilatrazina v oblaku onesnaženja s pospešeno mikrobiološko aktivnostjo v kombinaciji s prilagojenim sistemom napajanja in črpanja. II 1: Stegne Zaledje oblaka onesnaženja Brinje Podrobna obdelava – določene preiskave zemljine in - Hrastje - Stegne, ŽP Vižmarje, Turbo inšt. podzemne vode ter naprekinjeni monitoring za odkrivanje virov onesnaženja in ukrepanje → remdiacijski načrti za posamezni vir. III 2: Dravlje 1) Poljane – Trata – Dravlje - Sanacija lokalnih vročih točk in območij izgub iz - Moste Šiška, 2) Krakovo – Kongresni trg – kanalizacijskega omrežja. Poljane – Tabor, 3) Vevče-Spodnji Kašelj, 4) Roje - Kleče - Bežigrad

Page 35

Stopnja Delovno Usmeritev ukrepov Zasnova ukrepov tveganja območje IV 3: Barje - Zahodni rob odlagališča in južni - Nadzor naravnih zadrževalnih sposobnosti in del mesta Dolgi most – Mestni log napredovanjem + 2- – onesnaževal B, NH 4 , SO 4 , Fe, Mn, As in novodobnih Trnovo onesnaževal iz odlagališča. - jugovzhodni rob odlagališča med - Podrobna obdelava – določene preiskave za odkrivanje Lahovim in Bezlanovim grabnom virov na jugovzhodnem robu odlagališča.l

1: Stegne – Hrastje Sedanja geometrija oblaka kaže, da ne gre samo za en vir, oziroma eno pot prenosa onesnaževal. Prav tako sta vsaj dve žarišči, to je okolica Brinja in ŽP Vižmarje. Poleg tega gre za premikanje smeri toka sezonsko in dolgoletno ter tudi za pomembne negotovosti v načrtu hidroizohips, zaradi česar ni možno računsko dovolj zanesljivo določiti možnih natančnih leg onesnažene zemljine. Zaradi tega je treba vzpostaviti stalno vzorčevanje zanljine in podzemne vode iz novih vrtin in izkopov v zaledju oblaka onesnaženja. Najprej se na dveh znanih najverjetnejših mestih (Brinje, ŽP Vižmarje) podrobno preišče zemljino v nenasičeni coni in podzemno vodo pod njo. S stalnim monitoringom razvoja oblaka in analiz zemljine iz novih vrtin in izkopov v zaledju oblaka se določa možne nadaljnje lege onesnažene zemljine. Ko je lega dovolj zanesljivo določena, se pristopi k presikavam zemljine v nenasičeni coni ibn podzemni vodi pod njo. V primeru, da gre za obremenitve (emisije) več deset ali reda velikosti 100 g/dan, se izvede sanacija onesnažene zemljine z izkopavanjem. Kritično vrednost obremenitve za sanacijo se preveri in določi na podlagi modeliranja in analitičnih izračunov za ciljno vrednost < 50 µg/L v oblaku in < 10 µg/L v vodnjakih.

2: Dravlje – Moste Sanacija kanalizacije ali priključkov na najbolj kritičnih območjih, kjer se zaradi izgub hkrati pojavljajo povišane koncentracije nitrata, klorida in novodobnih onesnaževal značilnih za odpadne vode. Stalno sledenje trendov novodobnih onesnaževal ter sanacije vzrokov negativnih trendov.

3: Barje – južno območje Ljubljane Zagotovitev nove funkcionalnosti zemljišč brez odstranjevanja odpadkov in s kontrolo naravnih zadrževalnih sposobnosti geoloških plasti ter tehničnimi ukrepi na odlagališču.

4: Brest – Iški vršaj Remediacija s pospešeno razgradnjo, redčenejm in izčrpavanjem oblaka onesnaženja. Kontrolirano razmerje črpanja in napajanja.

Page 36

8. Potrebne dejavnosti - akcijski načrt

- Modeliranje scenarijev in napovedi – katera orodja lahko uporabimo? - Ali potrebujemo dodatne preiskave, kako jih financirati? - Kakšen bo naš akcijski načrt? Zasnova remediacije za izbrana mesta ter mreža za monitoring kot v Stuttgartu ali: o Določiti dolgoročne in kratkoročne cilje o Možni kratkoročni cilji . določitev zasnove monitoringa . zasnova ciljanih preiskav . sistem uravnavanja infiltracije in odvzemov

 Uporabljena orodja, postopek vrednotenja, pomembni kriteriji, doseženi rezultati: širjenje onesnaževala, pričakovani učinki remediacije

DEVELOPMENT MEASURES - INVESTIGATION MEASURES

Page 37

9. Zasnova monitoringa in spremljanja kazalnikov

 Redne meritve za nadzor nad učinki izvajanih ukrepov

1: Stegne – Hrastje Redni monitoring za odkrivanje in lociranje vira onesnaženja: 1. V postopku pridobivanja vodne pravice v skladu z določbami Pravilnika o spremembah Pravilnika o evidentirani posebni rabi vode (Uradni list RS, št. 62/16) določiti obveznost lastnika vodne pravice, da se pred vgradnjo toplotne črpalke v vrtino na vodovarstvenem območju v primeru interesa deležnikov omogoči odvzem vode za laboratorijsko preskušanje. 2. V postopku pridobivanja vodnega soglasja v skladu z uredbami o vodovarstvenih območjih določiti obveznost investitorja o preskusu vzorcev tal po globini na prisotnost onesnaževal. 3. Preskusu vzorcev tal po globini ob železniških tirih južno od vodarne Kleče. 4. Izvedba piezometrov za določitev oblaka onesnaženja na južni strani vodarne Kleče. Razvoj geometrije oblaka onesnaženja in količine onesnaževala– sezonsko in po letih: 1. Vzorčevalna mesta v značilnih prečnih prerezih na območju med Stegnami in Hrastjem ter v okolici ŽP Vižmarje

2: Dravlje – Moste 2-x letno: Spremljanje razvoja oblaka onesnaženja z nitratom v dolgoročnem obdobju – mreža dolgoročnih merilnih mest skupaj z rednim monitoringom za zagotavljanje varnosti oskrbe s pitno vodo in oceno stanja vodnega telesa podzemne vode. Spremljanje stanja na kritičnih mestih izstopajočih vrednosti in območji s koncentracijami nitrata nad 20 mg/l. Spremljanje pojavov novodobnih onesnaževal z rednim vzorčenjem s pasivnimi vzorčevalniki, skupaj z rednim monitoringom na kvantitativno analitiko do ničle. 1-x na 6 let: Vzpostavitev in posodabljanje opozorilnega seznama za novodobna onesnaževala (watch list for new emerging polutants).

Page 38

3: Barje – južno območje Ljubljane Ciljana analitika na izotope bora za ugotavljanje zunanjih vplivov, tricija za sledenje napredovanja onesnaženja ter kvantitativne anlitike do ničle za propifenazon, dietiltoluamid, … Vzpostavitev sistema opozorilnega seznama iz rednih pasivnih vzorčenj in CGMS skanogramov. Vzpostavitev dodatnih opazovalnih mest za točke skladnosti med odlagališčem in prehodom Grad-Rožnik.

4: Brest – Iški vršaj Razvoj geometrije oblaka onesnaženja (1-x na 3 leta) Poleg rednega monitoringa podzemne vode, ki ga izvaja JP VO-KA na vodnjakih v vodarni Brest, bi bilo potrebno izvajati monitoring podzemne vode na parameter desetilatrazin pred, med in po izvajanju ukrepa, ki bi bil natančneje načrtovan v okviru izvedbe ukrepa. Monitoring podzemne vode za spremljanje geometrije oblaka onesnaženja z destilatrazinom na širšem območju vodarne Brest se predlaga naslednja merilna mesta z vzorčenjem vsaka 3 leta: 31 merilnih mest (opazovalne vrtine, vodnjaki in izviri). Glede na stanje oblaka onesnaženja in stanje opazovalnih vrtin bi bilo potrebno vključiti v monitoring še objekte iz vodnih dovoljenj (toplotna črpalka v Iški Loki,…). Le-te objekte bi bilo treba pred tem še preveriti na terenu.

Ugotavljanje učinkov ukrepov remediacije: Nova opazovalna mesta in mesta rednega monitoringa

10. Potrebni ukrepi

Ukrepi za obravnavana območja so sestavljeni iz ukrepov remediacije, sanacije, potrebnih podrobnejših preiskav, monitoringa uspešnosti ukrepov ter ukrepov obveščanja in izobraževanja.

4: Brest – Iški vršaj Ukrepi remediacije 1. Pospešitev razgradnje oblaka onesnaženja desetilatrazina z mikrobiološkimi tehnikami. 2. Umetno napajanje/razredčenje, izčrpavanje podzemne vode onesnažene z desetilatrazinom:

Page 39

1. Dodatno redčenje oblaka onesnaženja z umetnim napajanjem iz reke Iške. 2. Pospešeno izčrpavanje oblaka DAT s črpanjem z enim ali dvemi globokimi vodnjaki (VD Brest-1a / VD Brest-3a / …) in odvodnjo v reko Iško. 3. Izgradnja novih vodnjakov in opazovalnih vrtin za omejevanje premikov oblaka onesnaženja z DAT na Brestu Ukrepi podrobnejših preiskav, monitoringa uspešnosti ukrepov 1. Črpalni poskus na globokih vodnjakih – v izvajanju. 2. Izdelava piezometra na Z strani vodarne Brest – v načrtu. 3. Izdelava piezometra v bližini nekdanje gramoznice v Stajah v gorvodni smeri toka podzemne vode. 4. Izboljšanje črpalnega režima v globokih vodnjakih.

1: Stegne – Hrastje Ukrepi podrobnejših preiskav, monitoringa uspešnosti ukrepov 1. Preskus vzorcev tal po globini ob železniških tirih južno od vodarne Kleče. 2. Sistematičen preskus vzorcev tal v okolici VO Kleče od Severne obvozne ceste proti J (prva prioriteta) in Z (druga prioriteta). 3. Stalna aktivna identifikacija virov in ukrepanje: 1. V postopku pridobivanja vodnega soglasja za izvedbo vrtine na VVO določiti obveznost investitorja/lastnika, da se izvede nadzor podzemne vode in v primeru interesa deležnikov omogoči odvzem vode za lab. preskušanje. 2. V postopku pridobivanja vodnega soglasja na VVO določiti obveznost investitorja o preskusu vzorcev tal po globini na prisotnost onesnaževal. 3. Načrt in stroški vzorčenja ter analize tal v geomehanskih vrtinah in izkopih ter vzorčenja in analize podzemne vode iz vrtin na območju onesnaženja. 4. Vzpostavitev kataloga merilnih mest. 4. Nadgradnja sekundarne opozorilne in interventne mreže monitoringa podzemne vode. 5. Nadgradnja monitoringa odpadne vode na dotoku na CČNL s parametrom Cr (VI) in skupni Cr (do nadaljnjega). 6. Zmanjševanje količine izpustov kroma v kanalizacijo. Ukrepi obveščanja in izobraževanja 1. Izobraževalni programi: a. pomen zmanjševanja izpustov v kanalizacijo

Page 40

b. pomen analiz tal in vode ter obveščanje o rezultatih spremljanja stanja onesnaženja s kromom c. pomen kontrole interne kanalizacije.

2: Dravlje – Moste Ukrepi sanacije 1. Lokalne sanacije na kanalizacijskih sistemih na štirih območjih izstopajočih koncentracij: 1) Poljane – Trata – Dravlje - Šiška, 2) Krakovo – Kongresni trg – Poljane – Tabor, 3) Vevče-Spodnji Kašelj, 4) Roje - Kleče - Bežigrad Ukrepi podrobnejših preiskav, monitoringa uspešnosti ukrepov 1. Kontrola kanalizacijskih priključkov od objekta do zbirnega voda, katerih skrbniki so lastniki objektov. 2. Optimizacija soljenja cesta, negativni vplivi soljenja na objekte. 3. Izboljšava monitoringa: 1. Sistem kontrole pojavljanja novodobnih onesnaževal v podzemni vodi s pasivnimi vzorčevalniki. 2. Poenotenje poročanja rezultatov za posamezen parameter z uvedbo “minimalnih izvedbenih meril” za izvajalce monitoringa in analitike – vzpostavitev maksimalne še dopustne spodnje meje poročanja rezultatov. 4. Potencial zmanjšanja nitrata v podzemni vodi z optimizacijo presežkov dušika v kmetijski rabi. Ukrepi obveščanja in izobraževanja 1. Izobraževalni programi a. Poročanje trendov o vplivih kanalizacije in kmetijstva na nitrat v podzemni vodi b. rodovitnost tal – napredek pri zmanjševanju presežekov nitrati in pesticidi v podzemni vodi c. zmanjševanje nevarnih snovi v izpustih (upoštevati veljavne usmeritve in zakonodajo za dejavnosti, industrijo, ki uporablja nevarne snovi - krožno gospodarstvo, IED, …) d. Sledenje korelacije presežkov dušika iz kmetijstva in nitrata v podzemni vodi.

Page 41

e. Sledenje uporabe pesticidov in njihovih pojavov v podzemni vodi.

3: Barje – južno območje Ljubljane Ukrepi podrobnejših preiskav, monitoringa uspešnosti ukrepov 1. Izboljšanje programa monitoringa za določitev naravnih zadrževalnih sposobnosti. 2. Sistematična izgradnja merilnih mest za odkrivanje izvorov onesnaževal in postavitev točk skladnosti. 3. Vsebnost onesnaževal v tleh ob starem in novem odlagališču in potencial njihovega spiranja v podzemno vodo in površinske vode

10.1. Vpeljava ukrepov in nadaljnji koraki

Akcijski načrt

10.2. Vključenost v postopke odločanja

Vključenost: JP VO-KA, d.o.o.: Pravilnik o pitni vodi Napaka! Zaznamek ni definiran. zahteva do upravljalca vodovoda zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo na osnovi pravočasnega prepoznavanja obstoječih in potencialnih tveganj. Vključenost: Snaga, d.o.o., ARSO: Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode Napaka! Zaznamek ni definiran. – monitoring kakovosti podzemne vode na območju odlagališča mora biti optimiziran z upoštevanjem in nadzorom naravne zadrževalne sposobnosti, zato mora biti program monitoringa prilagojen. Vključenost: MOL, ARSO, DRSV: Uredba o stanju podzemnih voda Napaka! Zaznamek ni definiran. – potrebna je bolj proaktivna uporaba ciljev (načela) preprečevanja in omejevanja, določitve kritičnih točk za pričetek uvedbe ukrepov in točk sladnosti ter vrednostenje trendov in določitve posebnih ciljev. Vključenost: MOP, ARSO, MOL, DRSV: Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja Napaka! Zaznamek ni definiran. – zahteve za monitoring, dodatni ukrepi za uporabo sredstev za zaščito rastlin in hlapnih kloriranih ogljikovodikov. Uredba je bila sprejeta leta 2003 in je zastarela, zato jo je potrebno obnoviti z aktualnimi problemi z onesnaževali in razširiti na območje Ljubljanskega barja. Uvesti je treba tudi kritične emisijske vrednosti onesnaževal iz onesnaženih območij.

Page 42

11. Časovni načrt

Kdo Kako Kdaj

Predložiti predloge za - izboljšave programa monitoringa za leto 2020 JP VO-KA - posodobitve Uredbe za Ljubljansko polje (2003) GeoZS 2019 - vpeljavo posebnih obvez za vzorčenje zemljine in vode na kritičnem območju za Cr VI - vpeljavo MP v Program varstva okolja-MOL in Operativni program oskrbe s pitno vodo –Ig

MOL Sprejem načrta upravljanja z onesnaženji podzemne vode za razpravo na medsektorski konferenci za vključitev MP v Program varstva 2019 Ig okolja-MOL Ciljno vzorčenje zemljin na dveh kritičnih območjih CrVI Dodatni črpalni poskusi na 6 plitvih vodnjakih v vodarni Brest JP VO-KA Izgradnja tri nivojske opazovalne vrtine na zahodnem robu vodarne 2019 Brest Vzpostavitev kataloga ključnih merilnih mest za načrt hidroizohips

JP VO-KA Začetek izvajanja Komunikacijskega programa iz Načrta upravljanja 2020 MOL z onesnaženimi območji (MP)

JP VO-KA Sodelovanje v razpravi na medsektorski konferenci za vključitev MP v Program varstva okolja-MOL (posebej glede razvojnih ciljev, ciljnih 2020 GeoZS vrednosti in ukrepov) Predložitev predloga posodobitve Uredbe za Ljubljansko polje (2003) MOL 2020 in Barje na MOP Vpeljava posebnih obvez za vzorčenje zemljine in vode na kritičnem DRSV 2020 območju za Cr VI Izgradnja vzorčevalno-piezometrične vrtine na najbolj kritičnem MOL 2020 območju CrVI JP VO-KA Podrobne preiskave izvora DAT na Brestu 2020 MOL Sprejetje Programa varstva okolja-MOL 2021

Page 43

MOL, JP VO- Vpeljava Poslovnega načrta za WEB GIS aplikacijo in Protokola za KA, ARSO, 2021 združeno bazo podatkov monitoringov kemijskih analiz GeoZS Sprejem/odločitev glede posodobitve Uredbe za Ljubljansko polje MOP 2021 (2003) Ig Sprejem Operativnega programa oskrbe s pitno vodo občine Ig 2022 Vpeljava in začetek izvajanja MP v Programu varstva okolja-MOL in 2022- MOL, Ig Operativnem programu oskrbe s pitno vodo občine Ig 2026

Page 44

12. Viri

Brigita Jamnik, Joerg Prestor, Mitja Janža, Primož Auersperger, Petra Meglič, Branka Bračič Železnik, Simona Pestotnik, Sonja Cerar, 2018: The Report on evaluation of risks from waterworks perspective (Poročilo o oceni tveganja z vidika oskrbe s pitno vodo). JP VO-KA, Geološki zavod Slovenije. Pestotnik, S., Prestor, J., Meglič, P., Janža, M., Šram, D., 2017: D.T2.2.4 Report on actualized contaminants mass balance and pressures-impacts model. Project AMIIGA. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana.

Page 45