Diplomska Naloga

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKA NALOGA

Mihael Slana

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje

Nogomet

ANALIZA DOSEŽENIH ZADETKOV NA SVETOVNEM PRVENSTVU V NOGOMETU LETA 2014

DIPLOMSKA NALOGA

MENTOR: izr. prof. dr. Marko Šibila Avtor dela: Mihael Slana

SOMENTOR: asist. dr. Marko Pocrnjič

RECENZENT: doc. dr. Stanislav Pinter

Ljubljana, 2016

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Marku Šibili za mentorstvo. Zahvaljujem se tudi svojim staršem in vsem tistim, ki so mi v času študija na Fakulteti za šport stali ob strani.

NOGOMET – ANALIZA – NAPAD – STATISTIKA – SVETOVNO PRVENSTVO

ANALIZA DOSEŽENIH ZADETKOV NA SVETOVNEM PRVENSTVU V NOGOMETU LETA 2014 Mihael Slana Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016

POVZETEK

Pri analizi doseženih zadetkov na svetovnem prvenstvu v nogometu leta 2014 v Braziliji smo želeli ugotoviti glavne značilnosti pri doseganju zadetkov. Odigranih je bilo 64 tekem, na katerih je bilo skupno doseženih 171 zadetkov. Zadetke smo analizirali na podlagi desetih spremenljivk: splošne značilnosti zadetkov; časovnega intervala, v katerem je bil dosežen zadetek; dela telesa, s katerim je bil dosežen zadetek; števila predhodnih podaj; trajanja napada; števila dotikov strelca; doseganja zadetka glede na igralno mesto; načina doseganja zadetkov; doseganja zadetka glede na vrsto napada; oddaljenosti od vrat; analize zadetkov glede na starost igralcev. S programom Microsoft Excel (Microsoft Corporation) smo izračunali in obdelali pridobljene podatke z osnovnimi postopki deskriptivne statistike, kjer smo izračunali vsote, povprečja in odstotne deleže. Analiza nam je prikazala naslednje rezultate:

 povprečno je bilo doseženih 2,67 zadetkov na tekmo,  v 85,97 % primerov ekipa ni izgubila, če je prva dosegla zadetek,  največje število zadetkov je bilo doseženih med 61. in 75. minuto, kar 19,3 %,  polovica vseh zadetkov je bila dosežena po največ treh podajah,  po podajah iz krila je bilo doseženih 26,51 % vseh zadetkov.

FOOTBALL – ANALYSIS – OFFENSE – STATISTICS – WORLD CUP ANALYSIS OF GOAL SCORED AT THE FOOTBALL WORLD CUP 2014 Mihael Slana University of Ljubljana, Faculty od sports, 2016

SUMMARY

With the analysis of goals scored at the World Cup 2014 in Brazil we aimed to ascertain the main characteristics of scoring. 64 matches were played in the World Cup and a total of 171 goals were scored. We analysed the goals on the basis of ten variables: general characteristics of the goals scored; time period in match in which the goal was scored; body part with which the player scored the goal; the number of passes prior to the goal; the duration of the attack; the number of touches by the shooter; scoring according to the play position; the type of scoring; scoring a goal according to the type of attack; distance from the goal; analysis of goals scored according to the player’s age. Using Microsoft Excel programme (Microsoft Corporation) we calculated and processed the gathered information with the basic tools of descriptive statistics, i.e. calculating the sums, averages and percentages. Analysis showed the following results:  on average, 2.67 goals were scored per match  in 85.97 % the team did not lose the match if it scored first  the highest number of goals were scored between 61st and 75th minute of the match, 19.3 % of all goals  the half of all goals were scored after three or less passes  26.51 % of all goals were scored after a pass from the wing

KAZALO

1. UVOD ...... 9 2. PREDMET IN PROBLEM ...... 12 2.1 DOSEDANJE ANALIZE IN RAZISKAVE ...... 12 2.1.1 ANALIZE IN RAZISKAVE V SLOVENIJI ...... 13 2.1.2 ANALIZE IN RAZISKAVE V TUJINI ...... 16 2.1.3 POVZETEK RAZISKAV ...... 18 3. CILJI PROUČEVANJA ...... 19 4. HIPOTEZE ...... 20 5 METODE DELA ...... 21 5.1. VZOREC MERJENCEV ...... 21 5.2. VZOREC SPREMENLJIVK ...... 27 5.2.1 RAZLAGA SPREMENLJIVK ...... 29 5.3 NAČIN ZBIRANJA PODATKOV...... 33 5.4 METODE OBDELAVE PODATKOV ...... 35 6. RAZPRAVA IN REZULTATI ...... 36 6.1. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI ZADETKOV...... 36 6.1.1 KONČNI VRSTNI RED ...... 36 6.1.2 DELEŽ POSESTI ŽOGE ...... 37 6.1.3 NAJBOLJŠI STRELCI ...... 38 6.1.4 POVPREČNO ŠTEVILO DOSEŽENIH ZADETKOV V POSAMEZNI FAZI TEKMOVANJA ...... 39 6.1.5. ŠTEVILO STRELOV PROTI VRATOM IN UČINKOVITOST POSAMEZNIH REPREZENTANC ...... 41 6.1.6 POMEMBNOST DOSEGANJA PRVEGA ZADETKA ...... 42 6.2 ANALIZA DOSEŽENIH ZADETKOV ...... 44 6.2.1 ČASOVNI INTERVAL, V KATEREM JE DOSEŽEN ZADETEK ...... 44 6.2.2. DEL TELESA, S KATERIM JE BIL DOSEŽEN ZADETEK ...... 48 6.2.3. ŠTEVILO PREDHODNIH PODAJ ...... 48 6.2.4. TRAJANJE NAPADA ...... 49 6.2.5. ŠTEVILO DOTIKOV STRELCA ...... 51 6.2.6. DOSEGANJE ZADETKA GLEDE NA IGRALNO MESTO ...... 52 6.2.7. NAČIN DOSEGANJA ZADETKOV ...... 54 6.2.8. DOSEGANJE ZADETKA GLEDE NA VRSTO NAPADA ...... 55 6.2.9. ODDALJENOST STRELCA PRI DOSEGANJU ZADETKA ...... 57 6.2.10 ANALIZA ZADETKOV GLEDE NA STAROST IGRALCEV ...... 58

6.3 PRIMERJAVA DOSEŽENIH ZADETKOV MED EKIPAMI, KI SO SE UVRSTILE V POLFINALE IN EKIPAMI, KI SO IZPADLE V ČETRFINALU ...... 58 6.3.1. RAZLIKE V DOSEGANJU ZADETKOV GLEDE NA ODDALJENOST OD VRAT ...... 59 6.3.2. NA KAKŠEN NAČIN JE MOŠTVO DOSEGLO ZADETEK ...... 61 6.3.3. KATERA VRSTA NAPADA JE BILA USPEŠNA ...... 62 6.4. PRIMERJAVA DOSEŽENIH ZADETKOV NA SVETOVNEM PRVENSTVU LETA 2014 V BRAZILIJI IN EVROPSKIM PRVENSTVOM LETA 2012 NA POLJSKEM IN V UKRAJINI ...... 63 6.4.1 PRIMERJAVA DOSEŽENIH ZADETKOV GLEDE NA NAČIN DOSEGANJA ZADETKOV ...... 64 6.4.2. ŠTEVILO PREDHODNIH PODAJ PRED DOSEŽENIM ZADETKOM ...... 65 6.4.3. ODDALJENOST OD VRAT PRI DOSEGANJU ZADETKA ...... 67 6.5 RAZMERJE MED ČASOM POGOSTOSTI DOSEGANJA ZADETKOV V INTERVALIH PO 15 MINUT NA ZADNJIH PETIH SVETOVNIH PRVENSTVIH...... 68 7. PREVERJANJE HIPOTEZ ...... 70 8. SKLEP ...... 72 9. VIRI...... 75

1. UVOD

Nogometna igra ne pozna omejitev. Igra se lahko dobesedno povsod, ne glede na število, starost ali spol igralcev. Igra se ne glede na velikost ali površino igrišča. Takšne igre so se začele pojavljati že pred več tisoč leti in ena izmed prvih se je imenovala »cuju«, ki izvira iz današnje Kitajske. Vendar »pravi« nogomet, nogomet kakršnega poznamo danes, se je začel razvijati šele v drugi polovici 19. stoletja, natančneje v Angliji. Leta 1863 se je odcepil od takrat bolj razvitega in znanega rugbyja. S tem je nastala najstarejša nogometna organizacija (FA), ki je dejavna še danes, in je članica obeh največjih nogometnih organizacij na svetu: UEFA in FIFA. Pod obe organizaciji spadajo tudi največja nogometna tekmovanja na svetu, kot so svetovna in evropska prvenstva, Liga prvakov in največje državne nogometne lige, med katere spadajo nemška, italijanska in v zadnjih časih najbolj oblegani angleška ter španska. Skupno kar 110 igralcev, ki so igrali v 1. angleški nogometni ligi, je bilo imenovanih med zadnjih 23 igralcev svojih držav, ki so odpotovali na svetovno nogometno prvenstvo v Braziliji. Svetovno prvenstvo v Braziliji je bilo že dvajseto prvenstvo pod okriljem mednarodne nogometne organizacije FIFA (Fédération Internationale de Football Assotiacion) in drugo tekmovanje, po letu 1950, ki ga je priredila Brazilija. Kot zanimivost je na tej finalni tekmi bilo uradno prisotnih največ gledalcev, kar 199.854 in to je še vedno aktualni rekord. Začetek tekmovanja je bil 12. junija, ko je bila odigrana tekma med gostitelji tekmovanja Brazilci in našimi južnimi sosedi Hrvati na stadionu Arena de Sao Paulo v Sao Paulu. Konec tekmovanja je bil 13. julij na stadionu v Rio De Janeiru, kjer sta se pomerila kasnejši zmagovalec Elf iz Nemčije in južnoameriški Gauči iz Argentine. Na tekmovanje se je kvalificiralo 31 držav iz vsega sveta, direktna uvrstitev pa je pripadala Braziliji kot gostiteljici prvenstva. Na tekmovanju je bilo odigranih 64 tekem, ki so potekale na 12 različnih lokacijah največje južnoameriške države Brazilije. Argentina, Anglija, Brazilija, Francija, Italija, Nemčija in Urugvaj, dosedanji svetovni prvaki, so se uspešno uvrstili na tekmovanje, ki je s tem dobilo še neko dodatno vrednost. Največji novosti, ki sta bili kasneje uporabljeni tudi v večjih nogometnih ligah v Evropi, sta bila tako imenovana goal-line tehnologija (GLT), ki na podlagi triangulacije odloča, kdaj žoga kompletno prečka črto med vratnicama in s tem olajša odločitev sodnika ter pršilo za označevanje oddaljenosti živega zidu pri prostih strelih, ki v nekaj minutah izgine. Pršilo so začeli uporabljati tudi v manjših nogometnih ligah.

Nadalje so navedene vse gostiteljice in zmagovalke dosedanjih svetovnih nogometnih prvenstev in tudi rezultati, prizorišča in število gledalcev na finalni tekmi.

1. SP, Urugvaj 1930: Urugvaj – Brazilija 4:2 (1:2); Estadio Centenario, Monteviedo; 68,346.

2. SP, Italija, 1934: Italija – Češkoslovaška 2:1 (0:0), po podaljšku; Stadio Nazionale, Rim; 55,000.

3. SP, Francija, 1938: Italija – Madžarska 4:2 (3:1); Stade Olympique de Columbes, Pariz; 45,000.

4. SP, Brazilija, 1950: Urugvaj – Brazilija 2:1 (0:0), Estadio do Maracana, Rio de Janeiro; 199,854.

5. SP, Madžarska, 1954: Zahodna Nemčija – Madžarska 3:2 (2:2); Wankdorf Stadium, Bern; 64,000. 6. SP, Švedska, 1958: Brazilija – Švedska 5:2 (2:1); Rasunda Stadium, Solna; 49,737.

7. SP, Čile, 1962: Brazilija – Češkoslovaška 3:1 (1:1); Estadio Nacional, Santiago; 68,679.

8. SP, Anglija, 1966: Anglija – Zahodna Nemčija 4:2 (1:1), po podaljšku; Wembley Stadium, London; 96,924.

9. SP, Mehika, 1970: Brazilija – Italija 4:1 (1:1), Estadio Azteca, Mexico City; 107,412.

10. SP, Zahodna Nemčija, 1974: Nizozemska – Zahodna Nemčija 1:2 (1:2); Olympiastadion, München; 75,200.

11. SP, Argentina, 1978: Argentina – Nizozemska 3:1 (1:1), po podaljšku; Estadio Monumental, Buenos Aires; 71,483.

12. SP, Španija, 1982: Italija – Zahodna Nemčija 3:1 (1:0), Santiago Bernabéu, Madrid; 90.000. 13. SP, Mehika, 1986: Argentina – Zahodna Nemčija 3:2 (1:0), Estadio Azteca, Mexico City; 114,600. 14. SP, Italija, 1990: Zahodna Nemčija – Argentina 1:0 (0:0), Stadio Olimpico, Rim; 73,603. 15. SP, Združene države Amerike, 1994:

Brazilija – Italija 3:2 po enajstmetrovkah; Rose Bowl, Pasadena, Kalifornija; 94,194. 16. SP, Francija, 1998: Brazilija – Francija 0:3 (0:2), Stade de France, Saint-Denis; 80.000. 17. SP, Japonska, 2002: Nemčija – Brazilija 0:2 (0:0), International Stadium, Yokohama; 69,029. 18. SP, Nemčija, 2006: Italija – Francija 1:1 5:3 po streljanju enajstmetrovk; Olympiastadion, Berlin; 69,000. 19. SP, Južna Afrika, 2010: Nizozemska – Španija 0:1 (0:0), 0:1 po podaljških, Soccer City, Johannesburg; 84,490. 20. SP, Brazilija, 2014: Nemčija – Argentina 1:0 (0:0), 1:0 po podaljških, Maracana Stadium, Rio de Janeiro; 74,738.

Kandidaturi za svetovno nogometno prvenstvo v letu 1942 sta oddali Nemčija (1936) in Brazilija (1939), vendar je bilo prvenstvo zaradi izbruha 2. svetovne vojne preklicano že pred izborom zmagovalca. Med 2. svetovno vojno FIFA ni imela praktično nič osebja, s katerim bi lahko organizirala takšen dogodek, kot je svetovno nogometno prvenstvo. Komaj 1. julija leta 1946 se je zbral prvi komite, ki je začel organizirati prvenstvo leta 1950. S tem je bilo prvenstvo leta 1946 preklicano.

2. PREDMET IN PROBLEM

Za mnogo ljudi nogomet ne bo njihov poklic, bo pa zagotovo ena izmed življenjskih ljubezni. Doseči zadetek v nogometu pomeni doseči svoje nogometne sanje. In te "sanje" se dosežejo na milijon in en način. V nogometu velja, da se je braniti dosti lažje, kot napadati. In napad, ne glede kakšne oblike, kdaj se zgodi in kako se zaključi, je relativen. Tudi v sodobnem nogometu je denar sveta vladar. Za večino ekip ni pomembno, na kakšen način se doseže zadetek, pomembno je, da na koncu dosežeš enega več od nasprotnika in si prisvojiš zasluženi del pogače. Nogomet je kompleksen šport, ki temelji na veliko zunanjih in nepričakovanih dejavniki, ki jih trenerji poskušajo nadzirati in s tem prinesti uspeh svojemu klubu. Med trenerskim procesom je velik poudarek na trenerjevi sposobnosti opazovanja in sprejemanja vseh pomembnih odločitev (Borrie, Jonsson in Magnusson, 2002). Izkazalo se je, da trenerji ne morejo opazovati vsega in pri tem sprejemati tudi vseh informacij, ki so potrebne za popolno razumevanje in interpretiranje uspešnosti (Franks in Miller, 1986). Trener potrebuje ob tem tudi dodatne informacije, s katerimi pridobi dodatne podatke, ki jih samo z opazovanjem in s svojimi izkušnjami ne bi mogel predvideti in dobiti. Podrobna kvantitativna analiza pripomore in poveča učinkovitost z uporabo povratnih informacij, ampak te informacije morajo biti posredovane v ustrezni obliki (Franks, 1997). Pri tej analizi bomo dobili podatke, na kakšne načine dosegajo zadetke najboljše svetovne nogometne reprezentance in katere kriterije morajo izpolniti za uspešnost v fazi napada. Predmet naloge je vezan na analizo nogometne igre, pri kateri moramo strokovno in znanstveno spoznati njene zakonitosti in značilnosti. Problem je vezan na analizo doseženih zadetkov. Doseženi zadetki so ključnega pomena in odločajo o uspešnosti moštva na določenem tekmovalnem nivoju. Fazo napada sestavljajo: prehod iz obrambe v napad, priprava napada in zaključek napada. Zaključek napada bomo strokovno preučili in analizirali ter poskušali ugotoviti, kakšne so razlike pri zaključkih med uspešnimi in neuspešnimi moštvi. V diplomski nalogi so analizirane vse igre vseh sodelujočih reprezentanc na Svetovnem nogometnem prvenstvu v Južnoafriški republiki v fazi napada. Ugotovitve, ki jih bomo pridobili pri analizi, bodo velik vir podatkov za trenerje, raziskovalce in vse, ki jih zanima izboljšanje kvalitete v fazi napada, predvsem v zaključku.

2.1 DOSEDANJE ANALIZE IN RAZISKAVE

Ena izmed najbolj znanih in tudi uporabnih metod pri pridobivanju podatkov je z globalnim sistemom pozicioniranja (GPS), ki je postal mogoč z razvojem atomske ure, leta 1949. Približno štiri desetletja kasneje so ugotovili, da lahko s to metodo pridobimo veliko informacij, katerih podatke bi lahko uporabljali in s tem prilagajali proces treniranja. Pionirji

12 v nogometu, ki so začeli "izkoriščati" GPS, so bili pri angleškem nogometnem velikanu Manchester United-u, leta 2010. S pridobljenimi podatki so tistega leta imeli najmanj poškodb med igralci vseh prvoligaških klubov. Z analizami želimo ugotoviti pogostost uporabe, uspešnost in natančnost izvedbe tehnično/taktičnih elementov. Iste in podobne analize domačih in tujih raziskovalcev, ki imajo posreden vpliv tudi na to diplomsko delo, so navedene v nadaljevanju dela.

2.1.1 ANALIZE IN RAZISKAVE V SLOVENIJI

Janev (1995) je delal raziskavo svetovnega prvenstva v nogometu leta 1994 v Združenih državah Amerike in pri tem analiziral igro pri fazi napada. Kar 60 % zadetkov so dosegli napadalci večinoma v kazenskem prostoru. Na zadnjem svetovnem prvenstvu, kjer je bilo skupno še 24 reprezentanc, se je odigralo 52 tekem in bilo doseženih kar 141 zadetkov (2,71 % na tekmo).

Fenko (2002) je naredil raziskavo svetovnega prvenstva leta 1998 v Franciji in pri tem analiziral vse štiri polfinaliste. Pri tem je dobil podatke, da so bila najbolj uspešna tista moštva, ki so uporabljala hitre kontinuirane napade.

Zelenik (2004) je delal raziskavo svetovnega prvenstva leta 2002 v Južni Koreji in na Japonskem. Raziskava je pokazala naslednje:  Povprečno so moštva dosegla 2,5 zadetka na tekmo.  37,3 % vseh doseženih zadetkov se je zgodilo iz razdalje 5–11 metrov.  55,7 % zadetkov so dosegli napadalci.  19,4 % zadetkov je bilo doseženih med 76. in 90. minuto.  39,6 % je bilo doseženih iz hitrih kontinuiranih napadov.  79,5 % zadetkov je bilo doseženih z nogo.  35,3 % po podaji s krilnega položaja.

Petrovič (2007) je naredil raziskavo, ki je zajemala analizo zadetkov na evropskem prvenstvu v nogometu leta 2004 na Portugalskem. Raziskava je pokazala naslednje:  Povprečno so moštva dosegla 2,48 zadetka na tekmo.  35 % vseh doseženih zadetkov se je zgodilo iz razdalje 5–11 metrov.  58 % zadetkov so prispevali napadalci.  36 % zadetkov je bilo doseženih med 16. in 30. minuto ter med 76. in 90. minuto.  35 % je bilo doseženih iz hitrih kontinuiranih napadov.

 Več kot polovica zadetkov (51 %) je bila dosežena po manj kot treh podajah. Ugotovljene podatke pri analizi je primerjal z rezultati analize doseženih zadetkov leta 2000 na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem ter na svetovnem prvenstvu leta 2002 v Južni Koreji in na Japonskem. Ena najbolj zanimivih ugotovitev je bila, da se povečuje število doseženih zadetkov neposredno iz prekinitev in število doseženih zadetkov z glavo.

Kolman (2011) je v diplomski nalogi »IZ IGRE DO IGRE – METODIKA UČENJA IGRE V OBRAMBI NA OSNOVI ANALIZE IGRE REPREZENTANCE ITALIJE NA SVETOVNEM PRVENSTVU 2006« ugotovil, da so bile nekatere igralne situacije ponavljajoče. Ob tem je predpostavljal, da so bile plod taktičnih zamisli trenerja Marcella Lippija. Pri tem je predstavil metodične korake učenja in treniranja tehnično – taktičnih zamisli v fazi obrambe. Diplomska naloga nam pomaga pri oblikovanju igre v obrambi lastnega moštva.

Toporišič (2011) je naredil raziskavo, ki je zajemala analizo zadetkov na svetovnem prvenstvu v nogometu leta 2010 v Južnoafriški republiki. Raziskava je pokazala naslednje:  Povprečno so moštva dosegala 2,27 zadetka na tekmo.  33 % vseh doseženih zadetkov, se je zgodilo iz razdalje 5–11 metrov.  41 % vseh zadetkov so prispevali napadalci.  20 % zadetkov je bilo doseženih med 76. in 90. minuto.  54 % zadetkov se je zgodilo v prvih 12 sekundah po osvojeni posesti žoge.  93 % zadetkov se je zgodilo po prvih devetih podajah po osvojeni posesti žoge. Ugotovljene podatke pri analizi je primerjal z rezultati analize doseženih zadetkov na svetovnem prvenstvu v nogometu leta 2002 v Južni Koreji in na Japonskem. Ugotovil je, da se povečuje število zadetkov, doseženih iz hitrih kontinuiranih napadov in po odigrani podaji v globino.

Černuta (2012) je analiziral igro španske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu leta 2010 v Južnoafriški republiki. Raziskava je pokazala naslednje:  29,2 % priložnosti so si ustvarili s podajo v globino.  34,7 % napadov so zaključili po počasnem kontinuiranem napadu.  Največ priložnosti sta si ustvarila osrednji napadalec in levi krilni napadalec, ki je dosegel tudi največ zadetkov (5).  Največ zadetkov so dosegli znotraj kazenskega prostora.  V povprečju so napadi španske reprezentance trajali več časa kot napadi nasprotnikov. V diplomski nalogi je ugotovil, da je igra španske reprezentance izjemno predvidljiva, vendar, zaradi izjemne kvalitete posameznih igralcev, nezaustavljiva. Na vseh tekmah, ki so jih odigrali Španci na prvenstvu, je bilo v postavi vsaj polovica igralcev F. C. Barcelone.

Ugotovil je, da so Španci v zadnjih dveh desetletjih v sodoben nogomet vpeljali kar nekaj novih trendov.

Ožek (2013) je analiziral zadetke na evropskem prvenstvu v nogometu leta 2012 na Poljskem in v Ukrajini. Analiza je pokazala naslednje:  Povprečno so moštva dosegla 2,45 zadetka na tekmo.  81,7 % zadetkov je bilo doseženih iz hitrih kontinuiranih napadih in napadih z menjavo ritma.  64,5 % zadetkov je bilo doseženih z enim dotikom strelca.  56,3 % zadetkov je bilo doseženih po največ treh podajah.  93 % tekem, na katerih je moštvo prvo zadelo, na koncu ni izgubilo.

Lovrec (2014) je delal raziskavo, ki je zajemala analizo zadetkov na Afriškem prvenstvu v nogometu leta 2013. Pri tem je ugotovil:  Povprečno so moštva dosegala 2,16 zadetka na tekmo.  30,43 % zadetkov se je zgodilo iz razdalje 5,51 do 10,99 metrov.  48,94 % zadetkov je bilo doseženih po hitrih kontinuiranih napadih.  23,19 % zadetkov je bilo doseženih med 76. in 90. minuto.  72,42 % zadetkov je bilo doseženih po največ treh podajah.  65,22 % zadetkov je bilo doseženih z enim dotikom strelca.  85,5 % zadetkov je bilo doseženih z nogo. Zanimivo je dejstvo, da so večino (64,7 %) zadetkov prispevale zvezne vrste moštev. Kar 96,43 % reprezentanc, ki so prve dosegle zadetek, na koncu ni izgubilo. Od tega je kar 57,14 % reprezentanc na koncu zmagalo.

Draškovič (2015) je analiziral model igre nizozemske reprezentance do 17 let v napadu. Pri tem je primerjal nizozemsko reprezentanco z drugimi in ugotovil, da so kar 42 % napadov napadali s počasnimi kontinuiranimi napadi, 9 % napadov pa se je zgodilo z menjavo ritma. Posledično so imeli v primerjavi z drugimi tudi več posesti žoge. Zanimivo, da večina strelov na vrata (48 %) pride od igralcev zvezne vrste.

Roman (2015) je analiziral igro italijanske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu leta 2014 v Braziliji (izpadla že v skupinskem delu tekmovanja) in jo primerjal s kasnejšimi zmagovalci, reprezentanco Nemčije. Pri tem je ugotovil, da sta večinoma napadali s počasnimi kontinuiranimi napadi. Prehod v napad preko vratarja se je večinoma zgodil s podajo vratarja z nogo ali roko (Nemci 82 %, Italijani 75 %). Zanimivo, da sta obe reprezentanci, v povprečju pri izgubljenih žogah na tekmo, skoraj enaki. Velika razlika se je pokazala pri strelu v okvir vrat, kjer so bili Nemci za skoraj 65 % uspešnejši, Italijani pa le za

52 %. Oboji so največkrat uporabili počasne kontinuirane napade. Potrdil je tudi hipotezo, da moštvo, ki je naredilo največ prekrškov, na koncu rezultatsko ni bilo uspešno. Pri tem so Italijani naredili na tekmo 13,6 prekrška, Nemci pa 9,3.

2.1.2 ANALIZE IN RAZISKAVE V TUJINI

Reep (1973) je bil eden izmed pionirjev analiz v nogometu nasploh. V svoji konfliktni raziskavi, pri kateri je podatke zbiral več kot 20 let, je ugotovil:  V povprečju mora moštvo streljati kar 10-krat na vrata, da doseže 1 zadetek.  50 % zadetkov je doseženih po največ 1 podaji.  80 % zadetkov je doseženih po največ 3 podajah.  50 % zadetkov je bilo doseženih po osvojitvi žoge na nasprotnikovi polovici.  Pridobljene žoge v območju možnega strela proti vratom predstavljajo pomemben vir priložnosti za zadetek. S svojimi raziskavami je potrdil pomembno vlogo zunanjih krilnih igralcev pri kreaciji napada. Pri tem je razvil vzorec igre, ki vključuje dolge podaje do napadalcev. Ugotovil je tudi, da s samozavestnim pritiskom ekipa, ki je v fazi napada, lahko vodi do ponovnega pridobivanja posesti na nasprotni polovici in s tem se posledično poveča priložnost za zadetek.

Reichelt in Gerisch (1990) sta delala raziskavo, ki je zajemala analizo zadetkov na svetovnem prvenstvu leta 1990, ki ga je gostila Italija. Pri tem sta ugotovila:  Povečevanje hitrega in ostrejšega ritma.  Velika večina zadetkov je bila dosežena v največ 5 sekundah po pridobitvi žoge, od tega po največ 3 podajah.  Uspešnejša moštva so tista, ki dosežejo več natančnih podaj v globino ali natančnih diagonalnih podaj.  Uspešnejša so bila tista moštva, ki so uporabljala protinapade, neuspešna pa moštva, ki so se posluževala kontinuiranih napadov.  Uspešnejše je tisto moštvo, ki osvoji več dvobojev. (povzeto po Tobijas, 2002)

Reilly (1996) in Abt et al (2002) sta ugotovila, da z napredovanjem časa, proti koncu tekme, večina ekip začne "loviti" določen rezultat. S tem se povečuje število tveganj, ki so jih igralci pripravljeni prevzeti, da bi na koncu vplivali na rezultat. Mohr et al. (2003) je povezal, da se količina visoko intenzivnih naporov proti koncu tekme zmanjša, ker je zmagovalec velikokrat že določen.

Abt et al. (2002) je v svojih raziskavah ugotovil, da je dosti zadetkov doseženih proti koncu prvega polčasa in v zadnjih 5 minutah tekme ter to povezal z zmanjšanjem koncentracije igralcev.

Jones, James in Mellalieu (2004) so raziskali povezavo med posestjo žoge med tekmo in uspešnostjo ekipe. Analizirali so 24 tekem, pri tem skupno kar 3544 posesti žoge, uspešnih in neuspešnih ekip, v prvi angleški ligi v sezoni 2001–2002. Posest žoge je morala biti vsaj 3 sekunde. Vsega ostalega niso vključili med podatke, ker se niso nanašali na strategijo posameznega moštva. Ugotovili so, da imajo uspešnejša moštva veliko večjo posest žoge na tekmo kot neuspešna. Vendar so tako uspešne kot neuspešne ekipe so imele večjo posest žoge na tekmi, ko so izgubljale, kot pa, ko so zmagovale.

Armatas, Yiannakos in Sileloglou (2007) so naredili raziskavo, ki je analizirala dosežene zadetke s svetovnih prvenstev leta 1998 v Franciji, 2002 v Južni Koreji in na Japonskem ter 2006 v Nemčiji. Pri tem so ugotovili, da je bila na svetovnih prvenstvih leta 1998 in 2002 večina zadetkov dosežena v drugem polčasu. Leta 2006 med polčasi ni opaziti bistvenih razlik. V vseh letih je bilo največ zadetkov doseženih med 76. minuto in koncem tekme. Raziskava je pokazala, da se s časom število zadetkov povečuje. S tem so ugotovili, da ne glede na izgubo ogljikovih hidratov proti koncu tekme, to bistveno ne vpliva na igralce pri spretnosti streljanja na gol, kvečjemu še pridobijo prednost pred obrambnimi igralci (Abt et al, 1998). Raziskava je pokazala, da se z napredovanjem časa povečuje utrujenost igralcev. Posledično to vodi v napake in na koncu v večje število zadetkov. Nižanje sposobnosti v zadnji fazi igre povzročijo izčrpane zaloge glikogena iz posamičnih mišičnih vlaken, dehidracija in hipertermija.

POGOSTOST DOSEGANJA ZADETKOV 100%

80% World cup 1998 World cup 2002 World cup 2006 60%

40% 41 47,5 60,8 59 52,5 20% 39,2

0% 1. Polčas 2. Polčas

Muhamad, Norasrudin in Rahmat (2013) so analizirali evropsko prvenstvo leta 2012 na Poljskem in v Ukrajini. Pri tem so ugotovili, da se je število zadetkov povečevalo z napredovanjem časa. Moštva, ki so večkrat streljala na vrata, so bila na koncu uspešnejša. Uspešnejša moštva so se posluževala bolj kratkih kot dolgih podaj. Največ zadetkov je bilo doseženih z desno nogo in glavo, z enim dotikom strelca v kazenskem prostoru, večina iz proste igre in kota.

2.1.3 POVZETEK RAZISKAV

Skozi zgodovino nogometa je bilo narejenih nešteto analiz, ki so večinoma ugotavljale razlike med uspešnimi in neuspešnimi moštvi, na reprezentančnih in klubskih turnirjih, državnih ligah in posameznih tekmah. Pri tem smo ugotovili, da se povprečje zadetkov na tekmo na svetovnih prvenstvih zmanjšuje. Določeni vzorci pa so skozi leta vseeno ostali enaki:  Največje število zadetkov ekipe dosegajo po največ 3 podajah.  Uspešnejša so moštva, ki naredijo manj prekrškov.  Največ zadetkov je doseženih znotraj kazenskega prostora.  Povečuje se število zadetkov, doseženih iz hitrih kontinuiranih napadov.  Največ zadetkov prispevajo napadalci, vendar se ta "prednost" z leti zmanjšuje.  Število zadetkov, z napredovanjem časa na tekmi, narašča.  Uspešnejša so tista moštva, ki imajo večjo posest žoge.

3. CILJI PROUČEVANJA

1. Ugotoviti, na kakšen način so moštva dosegala zadetke na svetovnem prvenstvu v nogometu leta 2014 v Braziliji.

2. Ugotoviti, na kakšen način so se razlikovala uspešnejša moštva, ki so se uvrstila v polfinale, od manj uspešnih, ki jim ni uspelo. Razlike bodo predstavljene v treh glavnih spremenljivkah:

 Glede na oddaljenost od vrat.  Na kakšen način je moštvo doseglo zadetek.  Katera vrsta napada je bila uspešna.

3. Ugotoviti razlike v doseganju zadetkov na svetovnem prvenstvu leta 2014 v Braziliji z zadetki na evropskem prvenstvu leta 2012 na Poljskem in v Ukrajini. Razlike bodo predstavljene v treh glavnih spremenljivkah:  Glede na čas trajanja napadov.  Kolikšno število predhodnih podaj se je zgodilo pred zadetkom.  Glede na oddaljenost od vrat.

4. Ugotoviti razmerje med časom in pogostostjo doseganja zadetkov v intervalih po 15 minut, na zadnjih petih svetovnih prvenstvih (Brazilija 2014, Južnoafriška republika 2010, Nemčija 2006, Južna Koreja in Japonska 2002, Francija 1998).

4. HIPOTEZE

V povezavi s problemom in predmetom ter drugimi raziskavami, ki so ugotavljale podobne probleme, smo skladno s cilji postavili naslednje hipoteze: H1: Največ zadetkov na svetovnem prvenstvu leta 2014 so prispevali napadalci. H2: Največji delež zadetkov v prvem polčasu je dosežen med 31. minuto in koncem rednega dela.

H3: Največji delež zadetkov v drugem polčasu je dosežen med 76. minuto in koncem rednega dela. H4: Moštva, ki so se uvrstila v polfinale, imajo večji delež doseženih zadetkov iz prekinitev kot moštva, ki so izpadla v četrtfinalu. H5: Največ zadetkov je doseženih v vključno petih sekundah. H6: Statistično uspešnejša so tista moštva, ki so bolj učinkovita pri streljanju na vrata. H7: Moštva v povprečju potrebujejo vsaj 10 strelov na vrata, da dosežejo 1 zadetek. H8: Delež zadetkov znotraj "vratarjevega prostora" je na svetovnem prvenstvu leta 2014 večji od deleža na evropskem prvenstvu leta 2012. H9: Na svetovnem prvenstvu leta 2014 je delež vseh doseženih zadetkov iz prekinitev večji kot delež zadetkov iz prekinitev iz evropskega prvenstva leta 2012. H10: Na svetovnem prvenstvu leta 2014 je delež doseženih zadetkov, po 4 do največ 6 podajah, večji od deleža na evropskem prvenstvu leta 2012. H11: Ekipe, ki so se uvrstile v polfinale, so dosegle večji delež zadetkov iz hitrih kontinuiranih napadov od ekip, ki so izpadle v četrtfinalu. H12: Reprezentance, ki so se uvrstile v polfinale, so dosegle večji delež zadetkov po podaji iz krilnega položaja od reprezentanc, ki so izpadle v četrtfinalu.

5 METODE DELA

5.1. VZOREC MERJENCEV

Na svetovnem prvenstvu v Braziliji je bilo odigranih 64 dvobojev na kar 12 različnih prizoriščih, ki so bila razporejena po vseh pomembnejših regijah. S tem so bila prizorišča enakomerneje porazdeljena kot na prejšnjem SP leta 1950. Brazilija je največja južnoameriška država in 5. največja na svetu. Iz tega razloga so bila prizorišča med sabo precej oddaljena, časovni ritem tekmovanja pa velik. To je bil eden večjih problemov, s katerimi so se nastopajoča moštva morala spopasti. Kar 121 različnih igralcev se je vpisalo med strelce in pri tem so dosegli 171 zadetkov, od tega 5 avtogolov (zadetki, doseženi iz kazenskih strelov po podaljških, niso vključeni). Najboljši strelec tekmovanja je bil reprezentant Kolumbije James Rodriguez s 6 zadetki. Ekipe so bile razporejene v 8 skupin po 4 ekipe, ki so odigrale tekme po sistemu »vsaka z vsako«. Po tem sta najboljši ekipi v skupini napredovali v izločilne boje. V skupinskem delu je bilo doseženih 136 zadetkov, kar je samo 9 zadetkov manj, kot jih je bilo doseženih na celotnem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki leta 2010. To je predstavljalo kar 2,83 zadetka na tekmo, kar je rekord, odkar so leta 1998 v Franciji uvedli sistem z 32 reprezentancami. Skupinski del je trajal od 12. do 26. junija. Spodnje tabele vsebujejo naslednje podatke: 1. Končna uvrstitev v skupini (Pos) 2. Ekipa (Team) 3. Odigrane tekme (Pld) 4. Zmage (W) 5. Neodločeni rezultat (D) 6. Poraz (L) 7. Število doseženih zadetkov (GF) 8. Število prejetih zadetkov (GA) 9. Razmerje v zadetkih (GD) 10. Skupno število točk (Pts)

SKUPINA A Tabela 1: Statistika končnega vrstnega reda v skupini A

Pos Team Pld W D L GF GA GD Pts 1 Brazilija 3 2 1 0 7 2 + 5 7 2 Mehika 3 2 1 0 4 1 + 3 7 3 Hrvaška 3 1 0 2 6 6 0 3 4 Kamerun 3 0 0 3 1 9 - 8 0

Tabela 2: Razpored tekem in rezultati v skupini A

DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 12. 6. 2014 Sao Paulo Brazilija – Hrvaška 3:1 (1:1) 13. 6. 2014 Natal Mehika – Kamerun 1:0 (0:0) 17. 6. 2014 Fortaleza Brazilija – Mehika 0:0 18. 6. 2014 Manaus Kamerun – Hrvaška 0:4 (0:1) 23. 6. 2014 Brasilia Kamerun – Brazilija 1:4 (1:2) 23. 6. 2014 Recife Hrvaška – Mehika 1:3 (0:0)

SKUPINA B Tabela 3: Statistika končnega vrstnega reda v skupini B

Pos Team Pld W D L GF GA GD Pts 1 Nizozemska 3 3 0 0 10 3 + 7 9 2 Čile 3 2 0 1 5 3 + 2 6 3 Španija 3 1 0 2 4 7 - 3 3 4 Avstralija 3 0 0 3 3 9 - 6 0

Tabela 4: Razpored tekem in rezultati v skupini B

DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 13. 6. 2014 Salvador Španija – Nizozemska 1:5 (1:1) 13. 6. 2014 Cuiaba Čile – Avstralija 3:1 (2:1) 18. 6. 2014 Porto Alegre Avstralija – 2:3 (1:1) Nizozemska 18. 6. 2014 Rio de Janeiro Španija – Čile 0:2 (0:2) 23. 6. 2014 Curitiba Avstralija – Španija 0:3 (0:1) 23. 6. 2014 Sao Paolo Nizozemska – Čile 2:0 (0:0)

Tabela 5: Statistika končnega vrstnega reda v skupini C

Pos Team Pld W D L GF GA GD Pts 1 Kolumbija 3 3 0 0 9 2 + 7 9 2 Grčija 3 1 1 1 2 4 - 2 4 3 Slonokoščena 3 1 0 2 4 5 - 1 3 obala 4 Japonska 3 0 1 2 2 6 - 4 1

Tabela 6: Razpored tekem in rezultati v skupini C

DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 14. 6. 2014 Belo Horizonte Kolumbija – Grčija 3:0 (1:0) 14. 6. 2014 Recife Slonokoščena obala – 2:1 (0:1) Japonska 19. 6. 2014 Brasilia Kolumbija – 2:1 (0:0) Slonokoščena obala 19. 6. 2014 Natal Japonska – Grčija 0:0 24. 6. 2014 Cuiaba Japonska – Kolumbija 1:4 (1:1) 24. 6. 2014 Fortaleza Grčija – Slonokoščena 2:1 (1:0) obala

Tabela 7: Statistika končnega vrstnega reda v skupini D

Pos Team Pld W D L GF GA GD Pts 1 Kostarika 3 2 1 0 4 1 + 3 7 2 Urugvaj 3 2 0 1 4 4 0 6 3 Italija 3 1 0 2 2 3 - 1 3 4 Anglija 3 0 1 2 2 4 - 2 1

Tabela 8: Razpored tekem in rezultati v skupini D

DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 14. 6. 2014 Fortaleza Urugvaj – Kostarika 1:3 (1:0) 14. 6. 2014 Manaus Anglija – Italija 1:2 (1:1) 19. 6. 2014 Sao Paolo Urugvaj – Anglija 2:1 (1:0) 20. 6. 2014 Recife Italija – Kostarika 0:1 (0:1) 24. 6. 2014 Natal Italija – Urugvaj 0:1 (0:0) 24. 6. 2014 Belo Horizonte Kostarika – Anglija 0:0

Tabela 9: Statistika končnega vrstnega reda v skupini E

Pos Team Pld W D L GF GA GD Pts 1 Francija 3 2 1 0 8 2 + 6 7 2 Švica 3 2 0 1 7 6 + 1 6 3 Ekvador 3 1 1 1 3 3 0 4 4 Honduras 3 0 0 3 1 8 - 7 0

Tabela 10: Razpored tekem in rezultati v skupini E

DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 15. 6. 2014 Brasilia Švica – Ekvador 2:1 (0:1) 15. 6. 2014 Porto Alegre Francija – Honduras 3:0 (1:0) 20. 6. 2014 Salvador Švica – Francija 2:5 (0:3) 20. 6. 2014 Curitiba Honduras – Ekvador 1:2 (1:1) 25. 6. 2014 Manaus Honduras – Švica 0:3 (0:2) 25. 6. 2014 Rio de Janeiro Ekvador – Francija 0:0

Tabela 11: Statistika končnega vrstnega reda v skupini F

Pos Team Pld W D L GF GA GD Pts 1 Argentina 3 3 0 0 6 3 + 3 9 2 Nigerija 3 0 0 0 1 1 0 4 3 Bosna in 3 1 0 2 4 4 0 3 Hercegovina 4 Iran 3 0 1 2 1 4 - 3 1

Tabela 12: Razpored tekem in rezultati v skupini F

DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 15. 6. 2014 Rio de Janeiro Argentina – Bosna in 2:1 (1:0) Herzegovina 16. 6. 2014 Curitiba Iran – Nigerija 0:0 21. 6. 2014 Belo Horizonte Argentina – Iran 1:0 (0:0) 21. 6. 2014 Cuiaba Nigerija – Bosna in 1:0 (1:0) Herzegovina 25. 6. 2014 Porto Alegre Nigerija – Argentina 2:3 (2:2) 25. 6. 2014 Salvador Bosna in 3:1 (1:0) Herzegovina – Iran

Tabela 13: Statistika končnega vrstnega reda v skupini G

Pos Team Pld W D L GF GA GD Pts 1 Nemčija 3 2 1 0 7 2 + 5 7 2 Združene države 3 1 1 1 4 4 0 4 Amerike 3 Portugalska 3 1 1 1 4 7 - 3 4 4 Gana 3 0 1 2 4 6 - 2 1

Tabela 14: Razpored tekem in rezultati v skupini G

DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 16. 6. 2014 Salvador Nemčija – Portugalska 4:0 (2:0) 16. 6. 2014 Natal Gana – ZDA 1:2 (0:1) 21. 6. 2014 Fortaleza Nemčija – Gana 2:2 (0:0) 22. 6. 2014 Manaus ZDA – Portugalska 2:2 (0:1) 26. 6. 2014 Recife ZDA – Nemčija 0:1 (0:0) 26. 6. 2014 Brasilia Portugalska – Gana 2:1 (1:0)

Tabela 15: Statistika končnega vrstnega reda v skupini H

Pos Team Pld W D L GF GA GD Pts 1 Belgija 3 3 0 0 4 1 + 3 9 2 Alžirija 3 1 1 1 6 5 + 1 4 3 Rusija 3 0 2 1 2 3 - 1 2 4 Južna 3 0 1 2 3 6 - 3 1 Koreja

Tabela 16: Razpored tekem in rezultati v skupini H

DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 17. 6. 2014 Belo Horizonte Belgija – Alžirija 2:1 (0:1) 17. 6. 2014 Cuiaba Rusija – Južna Koreja 1:1 (0:0) 22. 6. 2014 Rio de Janeiro Belgija – Rusija 1:0 (0:0) 22. 6. 2014 Porto Alegre Južna Koreja – Alžirija 2:4 (0:3) 26. 6. 2014 Sao Paolo Južna Koreja – Belgija 0:1 (0:0) 26. 6. 2014 Curitiba Alžirija – Rusija 1:1 (0:1)

Kar 45 % vseh vpoklicanih igralcev (736) igra za evropske klube, od tega 17 % v 1. angleški nogometni ligi. Čeprav nam tekmovanje v skupinah ne more dati imena potencialnega zmagovalca, določene ekipe vseeno izstopajo in nakažejo, da so sposobne osvojiti prvenstvo. Največje presenečenje v skupinskem delu je bil izpad bivših zmagovalcev: Španije, Italije in Anglije. Reprezentance Latinske Amerike so dominirale v skupinskem delu. Od teh so se v

četrtfinale uvrstile Argentina, Brazilija, Kolumbija, Čile, Urugvaj in najlepše presenečenje skupinskega dela, Kostarika. V naslednjih tabelah so prikazani datumi, prizorišča in rezultati tekem (osmina finala četrtfinala, polfinala, tekma za tretje mesto in finale) tistih 16 reprezentanc, ki se jim je uspelo uvrstiti naprej iz skupinskega dela tekmovanja.

Tabela 17: Razpored tekem in rezultati v osmini finala

DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 28. 6. 2014 Belo Horizonte Brazilija – Čile 1:1 (1:1) 3:2 po enajstmetrovkah 28. 6. 2014 Rio de Janeiro Kolumbija – Urugvaj 2:0 (1:0) 29. 6. 2014 Fortaleza Nizozemska – Mehika 2:1 (0:0) 29. 6. 2014 Recife Kostarika – Grčija 1:1 (0:0) 5:3 po enajstmetrovkah 30. 6. 2014 Brasilia Francija – Nigerija 2:0 (0:0) 30. 6. 2014 Porto Alegre Nemčija – Alžirija 2:1 (0:0; 2:1) 1. 7. 2014 Sao Paolo Argentina – Švica 0:0 (0:0; 1:0) 1. 7. 2014 Salvador Belgija – ZDA 2:1 (0:0; 2:1)

Tabela 18: Razpored tekem in rezultati v četrtfinalu

DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 4. 7. 2014 Rio de Janeiro Francija – Nemčija 0:1 (0:1) 4. 7. 2014 Fortaleza Brazilija – Kolumbija 2:1 (1:0) 5. 7. 2014 Brasilia Argentina – Belgija 1:0 (1:0) 5. 7. 2014 Salvador Nizozemska – 0:0; 4:3 po Kostarika enajstmetrovkah

Tabela 19: Razpored tekem v polfinalu

DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 8. 7. 2014 Belo Horizonte Brazilija – Nemčija 1:7 (0:5) 9. 7. 2014 Sao Paolo Nizozemska – 0:0; 2:4 po Argentina enajstmetrovkah

Tabela 20: Tekma za 3. mesto

DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 12. 7. 2014 Brasilia Brazilija – 0:3 (0:2) Nizozemska

Tabela 21: Tekma za 1. mesto

DATUM KRAJ TEKMA REZULTAT 13. 7. 2014 Rio de Janeiro Nemčija – Argentina 1:0 (0:0; 1:0)

Nemčija je v svojem 8. finalu osvojila že 4. naslov svetovnih prvakov in se s tem izenačila z Italijo. Zmagoviti zadetek je v 113. minuti dosegel Mario Gotze.

5.2. VZOREC SPREMENLJIVK

1. Splošne značilnosti doseganja zadetkov:  končni vrstni red,  delež posesti žoge,  najboljši strelci,  povprečno število doseženih zadetkov v posamezni fazi tekmovanja,  število strelov proti vratom in učinkovitost posameznih reprezentanc ter  pomembnost doseganja prvega zadetka.

2. Časovni interval, v katerem je dosežen zadetek:  1.–15. minuta,  16.–30. minuta,  31.–45. minuta,  45. + minuta,  45.–60. minuta,  61.–75. minuta,  76.–90. minuta,  90. + minuta,  1. podaljšek in  2. podaljšek.

3. Del telesa s katerim je bil dosežen zadetek:  glava,  noga,  drugo.

4. Število predhodnih podaj:  do 3 podaje,  4–6 podaj,  7–9 podaj,  10 ali več podaj.

5. Trajanje napada:  1–5 sekund,  6–12 sekund,  13–17 sekund,  18 ali več sekund.

6. Število dotikov strelca:  1 dotik,  2 dotika,  3 ali več dotikov.

7. Doseganja zadetka glede na igralno mesto:  avtogol,  vratar,  centralni obrambni igralec,  krilni obrambni igralec,  centralni vezni igralec,  krilni vezni igralec in  napadalec.

8. Način doseganja zadetkov:  podaja v globino,  podaja iz krilnega položaja,  individualni prodor,  odbita žoga,  prekinitev,  povratna podaja,  dvojna podaja in  napaka nasprotnika.

9. Doseganje zadetka glede na vrsto napada:  počasen kontinuiran napad,  hiter kontinuiran napad,  napad z menjavo ritma in  protinapad.

10. Oddaljenost strelca pri doseganju zadetka:  0–5,5 metra "prostor vratarja",  5,51–10,97 metra,  10,98–16,5 metra,  16,51–25 metrov in  25 + metrov.

11. Analiza zadetkov glede na starost igralcev

5.2.1 RAZLAGA SPREMENLJIVK

1. Splošne značilnosti doseganja zadetkov a) Končni vrstni red Je razpored vseh udeležencev svetovnega prvenstva v nogometu leta 2014 v Braziliji od prvega do dvaintridesetega mesta. b) Delež posesti žoge Delež posesti žoge je skupek vseh napadov, pri katerih določena ekipa drži žogo v svoji posesti. Med to se šteje tudi, če se nasprotnik dotakne žoge in ji med tem spremeni smer, vendar vseeno ta žoga pride do domačega igralca. Čas se ne beleži pri prekinitvah, dvobojih z glavo in ko žoga ne pripada nobeni ekipi. c) Najboljši strelci Najboljši strelci na svetovnem prvenstvu leta 2014 v Braziliji. d) Povprečno število doseženih zadetkov v posamezni fazi tekmovanja Povprečno število doseženih zadetkov dobimo tako, da vse dosežene zadetke delimo s številom tekem, ki so bile odigrane, glede na posamezen del tekmovanja. e) Število strelov proti vratom in učinkovitost posameznih reprezentanc

Število vseh strelov proti vratom smo delili s število vseh zadetkov. S tem dobimo vpogled v učinkovitost streljanja na vrata. f) Pomembnost doseganja prvega zadetka Kakšen vpliv ima prvi dosežen zadetek na tekmi na končni rezultat.

2. Časovni interval, v katerem je dosežen zadetek Tekmo smo razdelili na šest obdobij, vsakega po 15. minut. Dodali smo dva podaljška v rednem delu in dva podaljška po rednem delu, če tekma do takrat še ni bila odločena.

3. Del telesa, s katerim je dosežen zadetek Velika večina zadetkov je doseženih z glavo, predvsem pa z nogo. Zadetki, ki niso doseženi z glavo ali z nogo, so v nogometu izjemno redki, vendar so zaradi svoje prisotnosti vseeno vključeni v raziskavo.

4. Število predhodnih podaj

Pove nam, kolikšno število podaj po uspešno odvzeti žogi se je zgodilo v tistem napadu, ki mu je sledil zadetek.

5. Trajanje napada Pri tem smo ugotavljali, koliko časa povprečno potrebuje posamezna reprezentanca, da doseže zadetek. Napad traja od uspešno odvzete žoge do uspešnega zaključka. Vse meritve so v sekundah.

6. Število dotikov strelca Največji delež zadetkov v prejšnjih raziskavah se je zgodilo samo z enim dotikom. Da se to ponavlja, ni naključje. Vse podaje, ki so namenjene v kazenski prostor, so podaje, s katerimi želimo že vnaprej olajšati "delo" strelcu. S tem morajo biti podaje hitre, predvsem pa točne. In te podaje v že tako majhnem prostoru odločajo o uspešnosti zaključka. Pri tem bomo šteli, koliko dotikov z žogo ima igralec, preden uspešno strelja na vrata.

7. Doseganje zadetka glede na igralno mesto Čeprav nogomet teži k univerzalnosti, so igralci vedno razporejeni na igralna mesta, ki se lahko skozi tekmo spreminjajo zaradi nešteto dejavnikov. Pri tem bomo upoštevali, kateri igralec, glede na njegovo igralno mesto v tistem trenutku tekme, je dosegel zadetek.

8. Način doseganja zadetkov a) Podaja v globino

To so podaje, ki so usmerjene večinoma za obrambno linijo nasprotnega moštva, ki so lahko po tleh ali pa čez obrambno linijo. b) Podaja iz krilnega položaja To so vse podaje, ki jim je sledil uspešen zaključek in so se začele s podajo ali prodorom od roba stranske črte kazenskega prostora, do vzdolžne črte v širino ter od prečne črte do polovice igrišča v globino. Vse akcije, ki se zaključijo s predhodno podajo iz krilnega položaja, so podaja na prvo vratnico, podaja na drugo vratnico in podaja nazaj na obrobje kazenskega prostora. c) Individualni prodor Igralec, ki na koncu doseže zadetek, mora preteči večje število metrov, imeti večje število dotikov in med tem v primeru obrambnega igralca lahko naredi tudi varanje. Čeprav na posnetku izgleda, da ta igralec večinoma dela opravi sam, v večini situacij ni tako. Velika večina uspešnih individualnih prodorov se zgodi zaradi drugih igralcev, ki se igralcu v individualnem prodoru odkrivajo in s tem omogočijo večjo širino in globino prostora, ki ga igralec za uspešen zaključek še kako potrebuje. d) Odbita žoga

Zadetkom, ki so doseženi po odbiti žogi, lahko pravimo tudi "naključni goli". Med te spadajo vsi zadetki, ki so bili doseženi v primeru odboja žoge pri posredovanju vratarja, v primeru odboja od vratnice ali prečke in pri blokiranju nasprotnega igralca. e) Prekinitev V raziskavo bomo vključili direktne in indirektne proste strele, avte, kote ter tudi sodniške mete in enajstmetrovke. f) Povratna podaja Povratna podaja je podaja nazaj do svojega soigralca, ki je glede na prostor v kazenskem prostoru za hrbtom igralca, ki mu bo podal. To so vse podaje, ki so v kazenskem prostoru in v podaljšku stranskih črt kazenskega prostora.

31 g) Dvojna podaja Pri dvojni podaji morata sodelovati dva igralca. Prvi igralec poda drugemu igralcu in se v tem času odkrije. Drugi igralec brez zaustavljanja žoge poda prvemu igralcu, ki se je med tem odkril. h) Napaka nasprotnika Napake se zgodijo zaradi utrujenosti, slabega sporazumevanja med soigralci in slabe odločitve pri podajah. K temu pripomore visoka postavitev nasprotnega moštva, ki ves čas pritiska na obrambno linijo. Največ teh napak se zgodi v obrambni liniji, kjer ni več zadosti časa za popravo napake.

9. Doseganje zadetka glede na vrsto napada a) Počasen kontinuiran napad Za počasen kontinuiran napad je značilen počasen ritem, večja posest žoge in večje število povratnih podaj. Pri tem je nasprotno moštvo v obrambni postavitvi. Najbolj pomembno je menjavanje mest med soigralci in s tem delanje prostora, čemur sledi podaja v prazen prostor in po možnosti uspešen zaključek napada. Najbolj pomembna karakteristika tega napada je njegov ritem. b) Hiter kontinuiran napad Je napad, kjer je potovanje žoge hitro, pri tem pa tudi hiter zaključek napada, glede na postavljeno ali delno postavljeno obrambo. c) Napad z menjavo ritma 1. Hitro počasen napad je napad, kjer pri neuspešnem napadu ne izgubimo žoge, pri tem pa je obrambna linija nasprotnika postavljena. 2. Počasno hiter napad je napad, ko pri počasnem napadu, kjer imamo večje število podaj, sledi hiter napad, presenečenje. d) Protinapad Je najbolj uspešen in učinkovit način napada. Zakaj? 1. V napad je vključenih manjše število igralcev. 2. Obrambna postavitev domačega moštva ostane skoraj nedotaknjena. Najbolj pomembno pri protinapadu je podaja prvega igralca in odkrivanje drugega. Pri protinapadu je pomembno, da so napadalci hitri in agilni, ker je večino podaj namenjenih za hrbet nasprotnika. S tem dosežemo, da nas nasprotnik ne more dohiteti. Pri protinapadu, nasprotnikova obramba ni kompletno postavljena.

10. Oddaljenost od vrat Kolikšna je bila oddaljenost strelca od vrat nasprotnika pri doseženem zadetku.

11. Analiza zadetkov glede na starost igralcev Koliko zadetkov so igralci prispevali, glede na njihovo starost.

5.3 NAČIN ZBIRANJA PODATKOV

Vse tekme svetovnega prvenstva v nogometu leta 2014 v Braziliji smo si posneli z DVD snemalnikom. Vseh 171 zadetkov smo si predvajali tolikokrat, da smo dobili čisto vse informacije in podatke, ki smo jih potrebovali za svojo raziskavo. Pri tem smo naredili tudi svoj obrazec s spremenljivkami (slika 1), ki nam je omogočil enostaven in boljši pregled nad podatki. Podatke o doseženih zadetkih na evropskem prvenstvu v nogometu leta 2012 na Poljskem in v Ukrajini smo dobili v diplomski nalogi Matjaža Ožeka iz leta 2013 (Analiza doseženih zadetkov na evropskem prvenstvu v nogometu leta 2012).

Slika 1: Obrazec s spremenljivkami

TEKMA DATUM, KRAJ REZULTAT 1.–15. minuta 16.–30. minuta 31.–45. minuta 45. + minuta ČASOVNI INTERVAL, 46.–60. minuta V KATEREM JE 61.–75. minuta DOSEŽEN ZADETEK 76.–90. minuta 90. + minuta Podaljšek 1 Podaljšek 2 DEL TELESA, S Glava KATERIM JE Noga DOSEŽEN ZADETEK Drugo Do 3 podaje ŠTEVILO 4–6 podaj PREDHODNIH PODAJ 7–9 podaj 10 ali več podaj 1–5 sekund 6–12 sekund TRAJANJE NAPADA 13–17 sekund 18 ali več sekund 1 dotik ŠTEVILO DOTIKOV 2 dotika STRELCA 3 ali več dotikov Avtogol Vratar DOSEGANJE Centralni obrambni igralec ZADETKA GLEDE NA Krilni obrambni igralec IGRALNO MESTO Centralni zvezni Krilni zvezni Napadalec Podaja v globino Podaja s krilnega položaja Individualni prodor NAČIN DOSEGANJA Odbita žoga ZADETKOV Prekinitev Povratna podaja Dvojna podaja Napaka nasprotnika Počasen kontinuiran napad DOSEGANJE Hiter kontinuiran napad ZADETKA GLEDE NA Napad z menjavo ritma VRSTO NAPADA Protinapad 0.–5,5 metra 5,51–10,97 metra ODDALJENOST OD 10,98–16,5 metra VRAT 16.51–25 metra 25 + metra

5.4 METODE OBDELAVE PODATKOV

Vse podatke, ki smo jih dobili po ogledu vseh 57 tekem, na katerih je bil dosežen vsaj en zadetek, smo obdelali s postopki deskriptivne statistike. Pri tem smo izračunali deleže, vsote in povprečja. Tekme, na katerih ni bilo zadetkov, in tekme, na katerih so odločale enajstmetrovke, niso bile vključene v raziskavo. Rezultate bomo predstavili v grafični in v opisni obliki.

6. RAZPRAVA IN REZULTATI

6.1. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI ZADETKOV

6.1.1 KONČNI VRSTNI RED

Končna zmagovalka Nemčija je bila prva evropska reprezentanca, ki je osvojila svetovno prvenstvo v nogometu v Latinski Ameriki. S tem se je izenačila z Italijo po številu lovorik (4). Ekipe smo razporedili od najslabših do najboljših po naslednjih kriterijih:  Skupine: 1. glede na število osvojenih točk, 2. razmerje prejetih in doseženih zadetkov, 3. večje število doseženih zadetkov.  Izločilni boji: 1. Razmerje prejetih in doseženih zadetkov skozi celotno tekmovanje 2. Večje število doseženih zadetkov, 3. Število osvojenih točk v skupini.

Tabela 22: Končni vrstni red

KONČNI VRSTNI RED 1. Nemčija 17. Ekvador 2. Argentina 18. Portugalska 3. Nizozemska 19. Hrvaška 4. Brazilija 20. Bosna in Hercegovina 5. Kolumbija 21. Slonokoščena obala 6. Francija 22. Italija 7. Kostarika 23. Španija 8. Belgija 24. Rusija 9. Čile 25. Gana 10. Mehika 26. Anglija 11. Švica 27. Južna Koreja 12. Alžirija 28. Iran 13. ZDA 29. Japonska 14. Urugvaj 30. Avstralija 15. Grčija 31. Honduras 16. Nigerija 32. Kamerun

Največje presenečenje tekmovanja je bil izpad branilke naslova Španije že v skupinskem delu tekmovanja. Ker večina evropskih reprezentanc vedno kotira na najvišje uvrstitve, med osmoljenke lahko prištejemo tudi Italijo in Anglijo.

6.1.2 DELEŽ POSESTI ŽOGE

Tabela 23: Povprečni delež posesti žoge

VRSTNI RED ŠTEVILO TEKEM DELEŽ POSESTI ŽOGE Nemčija 7 56,7 % Španija 3 56 % Japonska 3 55,7 % Čile 4 55,3 % Slonokoščena obala 3 55,3 % Italija 3 55 % Argentina 7 54,4 % Anglija 3 54 % Bosna in Hercegovina 3 53,7 % Brazilija 7 53,6 % Belgija 5 53 % Francija 5 53 % Južna Koreja 3 52 % Nigerija 4 50,8 % Portugalska 3 50,7 % Hrvaška 3 49,3 % Nizozemska 7 49,3 % Rusija 3 49,3 % Honduras 3 49 % Mehika 4 48,8 % Gana 3 48,7 % Švica 4 47,8 % Kolumbija 5 47,6 % Grčija 4 47,3 % Urugvaj 4 45,8 % Kamerun 3 45,7 % Ekvador 3 45 % ZDA 4 44,5 % Avstralija 3 43,6 % Kostarika 5 42,8 % Alžirija 4 41,3 % Iran 3 35 %

Posest žoge je vedno dobrodošla, vendar če si priložnosti pripravlja samo tekmec, potem vseeno nekaj manjka. Je statističen podatek, ki je na videz nepomemben in neposredno ne vpliva na končni rezultat. Analiza nam je pokazala, da je kar osem ekip, ki so imele v povprečju večji delež posesti žoge od nasprotnika, izpadlo že v skupinskem delu. Med njimi so krepko izstopale bivša zmagovalka Španija s kar 56 %, Japonska s 55,7 %, Slonokoščena obala s 55,3 % in Italija s 55 %. Večje presenečenje je bila reprezentanca Čila, ki je na treh tekmah v deležu posesti žoge krepko izstopala, edino proti ekipi Španije je imela negativno bilanco. V negativnem smislu je izstopala reprezentanca Kostarike, ki se ji je uspelo uvrstiti v četrtfinale s samo 42,8 % deleža posesti žoge (tabela 23).

Najnižji delež posesti žoge je imela reprezentanca Irana, ki je izpadla že v skupinskem delu s 35 %. Nizozemska reprezentanca je kljub temu, da je imela skupni delež posesti žoge 49,3 %, na koncu osvojila 3. mesto (tabela 23).

6.1.3 NAJBOLJŠI STRELCI

Tabela 24: Najboljši strelci

MINUTE, ODIGRANE IGRALEC ZADETKI ASISTENCE POTREBNE MINUTE ZA ZADETEK James 6 2 400 67 Rodriguez Thomas Muller 5 3 682 136 Neymar jr. 4 1 457 114 Lionel Messi 4 1 693 173 Robin van 4 0 548 137 Persie Karim Benzema 3 2 450 150

Za najboljšega igralca svetovnega prvenstva je bil izbran igralec Argentine Lionel Messi, najboljšega strelca tekmovanja pa igralec Kolumbije James Rodriguez. Vsi igralci so posledično predstavljali tudi bolj uspešne reprezentance (tabela 24).

6.1.4 POVPREČNO ŠTEVILO DOSEŽENIH ZADETKOV V POSAMEZNI FAZI TEKMOVANJA

Na tekmovanju se je odigralo skupno 64 tekem, na katerih je bilo doseženih 171 zadetkov, od tega 5 avtogolov. Med analizo ni enajstmetrovk, ki so bile potrebne po rednem delu na treh tekmah. To predstavlja 2,67 zadetka na tekmo, kar je za 0,44 manj kot skupno povprečje vseh svetovnih prvenstev skozi zgodovino. Pri tem moramo omeniti, da je skupni delež zadetkov na prvih petih svetovnih prvenstev znašal kar 4,41 zadetka na tekmo, na zadnjih petih pa 2,49 zadetka na tekmo.

Tabela 25: Povprečno število doseženih zadetkov

POVPREČNO SKUPNO ŠTEVILO ŠTEVILO SKUPNO ŠTEVILO FAZA TEKMOVANJA DOSEŽENIH DOSEŽENIH TEKEM ZADETKOV ZADETKOV NA FAZO TEKMOVANJA Skupina A 6 18 3 Skupina B 6 22 3,67 Skupina C 6 17 2,84 Skupina D 6 12 2 Skupina E 6 19 3,17 Skupina F 6 14 2,33 Skupina G 6 19 3,17 Skupina H 6 15 2,5 Skupno (skupine) 48 136 2,83 Osmina finala 8 18 2,25 Četrtfinale 4 5 1,25 Polfinale 2 8 4 3. mesto 1 3 3 Finale 1 1 1 Skupno (izločilni del) 16 35 2,19 SKUPNO 64 171 2,67

Skupinski del nam je postregel s kar 136 zadetki, kar pomeni 2,83 zadetka na tekmo. Izločilni del pa s 35 zadetki, kar predstavlja 2,19 zadetka na tekmo. Ta dva podatka sicer ne presenečata (tabela 25). Za skupinski del je skoraj vedno značilno, da si reprezentance na določenih tekmah, kjer igrajo proti dosti slabšemu nasprotniku, želijo doseči čim več zadetkov in si s tem izboljšati tudi razliko v dobljenih in doseženih zadetkih, ki lahko na koncu tudi odločajo o napredovanju iz skupine. Ta scenarij se je zgodil v skupini G, kjer sta reprezentanci Združenih držav Amerike in Portugalske zbrali vsaka po 4 točke. S tem je na koncu odločala

39 razlika v doseženih in prejetih zadetkih, kjer je napredovala reprezentanca Združenih držav Amerike. In tudi razlika v kvaliteti med ekipami, ki igrajo v skupinskem delu, je dosti večja kot razlika v kvaliteti med ekipami, ki so se že uvrstile v izločilni del tekmovanja. V izločilnem delu tekmovanja se je povprečni delež zadetkov na tekmo krepko negativno spremenil. To lahko pripišemo večji pomembnosti vsake tekme. V izločilnih bojih ni več popravnih izpitov. Najbolj važno je, da ne glede, koliko zadetkov dosežeš, vedno dosežeš enega več od nasprotnika. In zgoraj omenjena razlika v kvaliteti med posameznimi ekipami se tudi bistveno spremeni. To se je opazilo v rezultatih, kjer je bila polovica tekem odločena po podaljških, štiri tekme so odločale enajstmetrovke. Povprečni delež zadetkov bi bil še krepko manjši, če med tekmo polfinala med reprezentancama Brazilije in Nemčije ne bi bilo doseženih kar osem zadetkov. Skupina B, kjer so igrale Nizozemska, Čile, Španija in Avstralija, je bila najbolj razpoložena pri zadetkih. Na šestih tekmah so dosegli kar 22 zadetkov, od tega Nizozemska kar 10. To pomeni 3.67 zadetka na tekmo. Končni zmagovalci Nemci so na zadnjih treh svetovnih prvenstvih dominirali v doseženih zadetkih, leta 2006 s 14 zadetki, leta 2010 s 16 zadetki in leta 2014 z 18 zadetki (tabela 25). Razlika v zadetkih med skupinskim in izločilnim delom je velika. V izločilnem delu je bilo v povprečju kar 0,64 zadetka manj na tekmo.

6.1.5. ŠTEVILO STRELOV PROTI VRATOM IN UČINKOVITOST POSAMEZNIH REPREZENTANC

Tabela 26: Število strelov proti vratom in učinkovitost posameznih reprezentanc

ŠTEVILO ŠTEVILO STRELOV VRSTNI RED ŠTEVILO UDARCEV ZADETKOV NA ZADETEK 1. Kolumbija 12 57 4,75 2. Alžirija 7 37 5,29 3. Nemčija 18 98 5,44 4. Nizozemska 15 90 6 5. Čile 6 38 6,33 6. Hrvaška 6 41 6,83 7. Kostarika 5 38 7,6 8. ZDA 5 41 8,2 9. Španija 4 35 8,75 10. Avstralija 3 27 9 11. Francija 10 90 9 12. Mehika 5 46 9,2 13. Švica 7 65 9,29 14. Ekvador 3 29 9,67 15. Brazilija 11 111 10,1 16. Bosna in Hercegovina 4 47 11,75 17. Slonokoščena obala 4 48 12 18. Argentina 8 97 12,16 19. Urugvaj 4 49 12,25 20. Južna Koreja 3 37 12,33 21. Portugalska 4 53 13,25 22. Gana 4 59 14,75 23. Belgija 6 91 15,2 24. Italija 2 31 15,5 25. Nigerija 3 50 16,7 26. Grčija 3 58 19,3 27. Anglija 2 39 19,5 28. Rusija 2 39 19,5 29. Iran 1 22 22 30. Japonska 2 46 23 31. Honduras 1 33 33 32. Kamerun 1 40 40

Vse reprezentance so skupaj kar 1682-krat streljale na vrata. To pomeni, da so potrebovale 9,84 strelov, za posamezni zadetek. Daleč največjo učinkovitost pri strelih proti vratom je pokazala reprezentanca Kolumbije, ki je potrebovala samo 4,75 strela za dosežen zadetek. Visoko na tabeli so tudi, presenetljivo, reprezentanca Alžirije s samo 5,29 streli na zadetek, manj presenetljivo pa polfinalistki tekmovanja, reprezentanca Nemčije s 5,44 streli in reprezentanca Nizozemske, ki je potrebovala 6 strelov za dosežen zadetek (tabela 26).

Največ udarcev na celotnem tekmovanju je prispevala reprezentanca Brazilije, kar 111. Glede na to, da se je uvrstila v polfinale, je vseeno zasedala komaj 15. mesto, pri katerem je potrebovala več kot 10 udarcev za dosežen zadetek (tabela 26). Zanimivo je na zadnjem mestu reprezentanca Kameruna, ki je imela skupno več strelov od kar 12 ostalih reprezentanc, vendar je po učinkovitosti daleč najslabša. Potrebovala je kar 40 udarcev, da je dosegla eden in edini zadetek na tekmovanju. S tem ugotavljamo, da ni pomembno, kolikokrat se odločiš za udarec proti vratom, bolj pomembno je, da se znajdeš v takšni situaciji, ki ti bo omogočila pot do lažjega zadetka.

6.1.6 POMEMBNOST DOSEGANJA PRVEGA ZADETKA

Pomembnost doseganja prvega zadetka bomo prikazali ločeno v skupinah, izločilnem delu tekmovanja in v celotnem tekmovanju skupaj. Tabela 27: Pomembnost doseganja prvega zadetka v skupinskem delu tekmovanja

ZADETEK TEKME DELEŽ Zmaga ekipe 32 74,42 % Neodločen rezultat 4 9,3 % Poraz ekipe 7 16,28 % Skupno 43 100 %

Graf 1: Prikaz razmerja zmag, neodločenih rezultatov in poraza ekip, ki so v skupinskem delu tekmovanja na tekmah prve dosegle zadetek.

16,28%

9,30% Zmaga ekipe Neodločen rezultat Poraz ekipe

74,42%

Tabela 28: Pomembnost doseganja prvega zadetka v izločilnem delu tekmovanja

ZADETEK TEKME DELEŽ Zmaga ekipe 11 78,57 % Neodločen rezultat 2 14,29 % Poraz ekipe 1 7,14 % Skupno 14 100 %

Graf 2: Prikaz razmerja zmag, neodločenih rezultatov in poraza ekip, ki so v izločilnem delu tekmovanja na tekmah prve dosegle zadetek.

7,14% 14,29%

Zmaga ekipe Neodločen rezultat Poraz ekipe

78,57%

Tabela 29: Pomembnost doseganja prvega zadetka v celotnem tekmovanju.

ZADETEK TEKME DELEŽ Zmaga ekipe 43 75,44 % Neodločen rezultat 6 10,53 % Poraz ekipe 8 14,04 % Skupno 57 100 %

Graf 3: Prikaz razmerja zmag, neodločenih rezultatov in poraza ekip, ki so v celotnem delu tekmovanja na tekmah prve dosegle zadetek.

14,04%

10,53% Zmaga ekipe Neodločen rezultat Poraz ekipe

75,44%

Analizo smo razdelili zaradi tega, ker smo želeli ugotoviti, ali so bile razlike velike v posameznih delih tekmovanja in pri tem smo ugotovili, da le-teh ni bilo. Ekipe, ki so v skupinskem delu tekmovanja dosegle prve zadetek, so zmagale v 74,42 % primerih, v izločilnem 78,57 % primerih (tabeli 27 in 28, grafa 1 in 2). To majhno razliko lahko pripisujemo temu, da so ekipe v skupinskem delu vseeno imele možnosti za "popravo izpita". S tem ekipe več tvegajo, v upanju za čim boljšo gol razliko, ki nemalokrat odloča o napredovanju ali izpadu iz tekmovanja. V izločilnem delu tekmovanja je bil delež ekip, ki so na koncu zmagale, za malenkost višji od skupinskega dela. Na kar štirih tekmah, vključno s finalom, se je tekma končala z minimalno razliko, 1:0. To lahko pripišemo izjemni pomembnosti prvega zadetka, ki je nemalokrat zadosti za zmago na posamezni tekmi. Ekipe, ki prve dosežejo zadetek, nimajo več potrebe po neprestanem napadanju in s tem tveganju svojega trenutnega ugodnega izida. Veliko ekip se odloči za bolj varno, obrambno taktiko z možnostjo hitrih protinapadov, pri katerih ni potrebno tvegati z večjim številom igralcev. S tem ostane obrambna formacija postavljena in pripravljena za naslednji nasprotnikov napad.

6.2 ANALIZA DOSEŽENIH ZADETKOV

6.2.1 ČASOVNI INTERVAL, V KATEREM JE DOSEŽEN ZADETEK

Tabela 30: Časovni interval, v katerem je dosežen zadetek (skupinski del).

ČASOVNO OBDOBJE ZADETKI DELEŽ 1.–15. minuta 14 10,29 % 16.–30. minuta 17 12,5 % 31.–45. minuta 18 13,24 % 45. + minuta 3 2,21 % 45.–60. minuta 21 15,44 % 61.–75. minuta 31 22,79 % 76.–90. minuta 24 17,65 % 90. + minuta 8 5,88 %

Graf 4: Razmerje med časovnimi intervali, v katerih so bili doseženi zadetki (skupinski del).

5,88% 10,29% 1. – 15. minuta

17,65% 16. – 30. minuta 12,50% 31. – 45. minuta 45+. minuta 45. – 60. minuta 13,24% 61. – 75. minuta 22,79% 2,21% 76. – 90. minuta 15,44% 90+. minuta

Tabela 31: Časovni interval, v katerem je dosežen zadetek (izločilni del). ČASOVNO OBDOBJE ZADETKI DELEŽ 1.–15. minuta 5 14,29 % 16.–30. minuta 7 20 % 31.–45. minuta 1 2,86 % 45. + minuta / 0 % 45.–60. minuta 3 8,57 % 61.–75. minuta 2 5,71 % 76.–90. minuta 5 14,29 % 90. + minuta 4 11,43 % 1. podaljšek (91.–105. +) 3 8,57 % 2. podaljšek (106.–120. +) 5 14,29 %

Graf 5: Razmerje med časovnimi intervali, v katerih so bili doseženi zadetki (izločilni del).

1. – 15. minuta 14,29% 14,29% 16. – 30. minuta 31. – 45. minuta 8,57% 45+. minuta 20% 45. – 60. minuta 61. – 75. minuta 11,43% 76. – 90. minuta 90+. minuta 2,86% 0% 14,29% 8,57% 1. podaljšek (91. – 105.+) 5,71% 2. podaljšek (106. – 120.+)

Tabela 32: Časovni interval, v katerem je dosežen zadetek (skupno). ČASOVNO OBDOBJE ZADETKI DELEŽ 1.–15. minuta 19 11,11 % 16.–30. minuta 24 14,04 % 31.–45. minuta 19 11,11 % 45. + minuta 3 1,75 % 45.–60. minuta 24 14,04 % 61.–75. minuta 33 19,3 % 76.–90. minuta 29 16,96 % 90. + minuta 12 7,02 % 1. podaljšek (91.–105. +) 3 1,75 % 2. podaljšek (106.–120. +) 5 2,92 %

Graf 6: Razmerje med časovnimi intervali, v katerih so bili doseženi zadetki (skupno).

1. – 15. minuta 1,75%2,92% 7,02% 11,11% 16. – 30. minuta 31. – 45. minuta 14,04% 16,96% 45+. minuta 45. – 60. minuta 61. – 75. minuta 76. – 90. minuta 11,11% 90+. minuta 1,75% 19,30% 1. podaljšek (91. – 105.+) 14,04% 2. podaljšek (106. – 120.+)

Rezultati analize 163 zadetkov (brez zadetkov v podaljšani igri), so nam pokazali, da je bilo v prvem polčasu doseženih 39,88 % zadetkov, v drugem 60,12 % zadetkov. Kot v večini prejšnjih raziskavah se je število zadetkov povečevalo s potekom tekme. V skupinskem delu je največ zadetkov doseženih med 61. in 75. minuto, kar 22,79 %. To lahko pripišemo lovljenju rezultata ekipe, ki zaostaja in večjemu številu napak v obrambi zaradi utrujenosti nogometašev. (tabela 30, graf 4). V izločilnem delu, smo prišli do ugotovitve, da je bilo največ zadetkov doseženih med 16. in 30. minuto, kar 20 %, vendar je k temu veliko prispevala reprezentanca Nemčije, ko se je v polfinalu pomerila z ekipo Brazilije in ji v tem časovnem intervalu "nasula" kar štiri zadetke (tabela 31, graf 5). Skupno v obeh delih tekmovanja ni bilo presenečenj. Največ zadetkov je padlo med 61. in 75. minuto, 19,3 % (tabela 32). Zanimivo, da je kar 5 zadetkov (2,92 %), od tega tudi na finalni tekmi, bilo doseženih v 2. podaljšku (tabela 32, graf 6).

6.2.2. DEL TELESA, S KATERIM JE BIL DOSEŽEN ZADETEK

Tabela 33: S katerim delom telesa, je igralec dosegel zadetek

DEL TELESA ŠT. ZADETKOV DELEŽ ZADETKOV Noga 137 80,12 % Glava 32 18,71 % Drugo 2 1,17 % Skupno 171 100 %

Graf 7: S katerim delom telesa je igralec dosegel zadetek

1,17% 18,71%

Noga Glava Drugo

80,12%

Celotno svetovno prvenstvo v nogometu nam je postreglo s skupno 171 zadetki. Pri tem smo ugotovili, da je 137 zadetkov doseženih z nogo, kar glede na delež zadetkov predstavlja 80,12 %. 32 zadetkov so igralci dosegli z glavo, kar predstavlja 18,71 % zadetkov. Preostala 2 zadetka nista bila dosežena niti z glavo niti z nogo. Prvega je dosegel vratar Gane, ki je s svojimi rokami dosegel avtogol, drugi igralec je reprezentant Združenih držav Amerike, ki je zadel s trebuhom (tabela 33, graf 7).

Rezultati so povsem pričakovani. Normalno je, da se razmerje med prvenstvi spreminja. Vendar vseeno ostaja v nekih mejah normale. Večina vseh zadetkov, ki so doseženi z nogo, ostaja približno 4/5.

6.2.3. ŠTEVILO PREDHODNIH PODAJ

Od skupno 171 doseženih zadetkov smo jih v to analizo vključili 126. Vključenih ni bilo 12 uspešno izvedenih enajstmetrovk, 8 zadetkov iz direktnih in indirektnih prostih strelov, 20 zadetkov, doseženih iz kotov, ter 5 avtogolov.

Tabela 34: Število predhodnih podaj

PREDHODNE PODAJE ZADETKI DELEŽ ZADETKOV 0–3 podaje 63 50 % 4–6 podaj 27 21,43 % 7–9 podaj 22 17,46 % 10 in več podaj 14 11,11 % SKUPNO 126 100 %

Graf 8: Razmerje med skupnim številom predhodnih podaj, pred doseženim zadetkom

11,11%

17,46% 0 – 3 podaje 4 – 6 podaje 50% 7 – 9 podaje 10 in več podaj

21,43%

Točno polovica, 63 oziroma 50 % zadetkov, je bilo doseženih po največ 3 podajah (tabela 34, graf 8). 27 zadetkov je bilo doseženih od 4 do 6 podajah, to pa predstavlja 21,43 % (tabela 34, graf 8). 17,46 % zadetkov je bilo doseženih po 7 ali 9 podajah, kar predstavlja 22 zadetkov (tabela 34, graf 8). Najmanj zadetkov je bilo doseženih po 10 ali več podajah, skupno 14, to pa predstavlja 11,11 % (tabela 34, graf 8).

6.2.4. TRAJANJE NAPADA

Od skupno 171 doseženih zadetkov smo jih v to analizo vključili 131. V analizo ni bilo vključenih 12 uspešno izvedenih enajstmetrovk, 8 zadetkov iz direktnih in indirektnih prostih strelov ter 20 zadetkov, doseženih iz kotov.

Tabela 35: Trajanja napada

TRAJANJE NAPADA ZADETKI DELEŽ Do 5 sekund 31 21,37 % 6–12 sekund 46 35,11 % 13–17 sekund 19 16,79 % 18 ali več sekund 35 26,72 % SKUPNO 131 100 %

Graf 9: Razmerje med trajanji napadov

21,37% 26,72%

Do 5 sekund 6 – 12 sekund 13- 17 sekund 18 ali več sekund 16,79% 35,11%

Analiza nam pokaže, da so bili časi trajanja pri posameznih napadih relativno enaki. Največ uspešnih napadov se je zaključilo med 6. in 12. sekundo, kar 46, to predstavlja 35,11 % vseh doseženih zadetkov (tabela 35, graf 9). Ti napadi so se večinoma zaključili po hitrih kontinuiranih napadih, po odvzeti žogi na svoji polovici igrišča (tabela 35, graf 9). 35 zadetkov oziroma 26,72 % je bilo doseženih po vključno 18 sekundah in več. Te zadetke lahko pripišemo počasnim kontinuiranim napadom, vendar je bila večina le-teh dosežena iz napadov z menjavo ritma (tabela 35, graf 9).

31 zadetkov je bilo doseženih v do vključno 5. sekundah, kar predstavlja 21,37 % vseh zadetkov. Veliko večino zadetkov, ki so v tej kategoriji, lahko pripišemo protinapadom. (tabela 35, graf 9). Najmanj zadetkov je bilo doseženih med vključno 13. in 17. sekundo. Teh je bilo 19, kar predstavlja 16,79 % (tabela 35, graf 9).

6.2.5. ŠTEVILO DOTIKOV STRELCA

Tabela 36: Število dotikov strelca pred uspešnim zaključkom

ŠTEVILO DOTIKOV ZADETKI DELEŽ 1 112 65,5 % 2 32 18,71 % 3 ali več 27 15,79 % SKUPNO 171 100 %

Graf 10: Razmerje števila dotikov strelca pred uspešnim zaključkom

15,79%

1 2 18,71% 3 ali več

65,50%

Podatki pri tej analizi so povsem pričakovani in se skladajo s podatki prejšnjih analiz. Med uspešnim in neuspešnim zaključkom odločajo dobesedno milisekunde, pri katerih se mora igralec odločiti, če bo žogo ustavil ali ne. Ta čas mora znati oceniti, če se splača žogo ustavljati zaradi čim bolj natančnega udarca in s tem tvegati, ali čakati na reakcijo nasprotnega igralca.

Največ zadetkov je bilo doseženih po 1 dotiku strelca ali v nogometnem žargonu "iz prve". Teh je bilo 112, kar predstavlja 65,5 % vseh zadetkov. Igralec najlažje uspešno zaključi, če je podaja, ki pride od soigralca, ali odbita žoga dovolj dobra, da si je ni treba ustavljati in nameščati, v pričakovanju boljšega strela (tabela 36, graf 10). 32 zadetkov je bilo doseženih po 2 dotikih žoge, kar predstavlja 18,71 % vseh zadetkov. To so zadetki, pri katerih ni bila žoga, ki je bila odbita ali podana od soigralca, dovolj dobra, da bi igralec zaključil takoj, vendar si jo je moral umiriti ali podati v prostor zaradi čim večje možnosti po uspešnem zaključku (tabela 36, graf 10). Najmanj zadetkov je bilo doseženih po treh ali več dotikih žoge. Teh je bilo 27, kar predstavlja 15,79 % vseh zadetkov. Med te zadetke so vključene vse individualne akcije, pri katerih igralec dalj časa "drži žogo v svojih nogah" in vse podaje v globino, pri katerih je bila

51 nasprotna obramba postavljena zelo visoko, s tem je pa igralec moral preteči veliko dolžino (tabela 36, graf 10).

6.2.6. DOSEGANJE ZADETKA GLEDE NA IGRALNO MESTO

Vsak igralec ima v svojem moštvu neko določeno primarno nalogo. S tem je tudi do določene meje ta igralec vezan na določen del igralne površine. Vendar sodoben nogomet zahteva od igralcev vsestransko znanje, ki ga lahko igralci na najvišjem nivoju dodobra izkoristijo. Avtogoli (5) niso vključeni v analizo. Tabela 37: Doseganje zadetka glede na igralno mesto

IGRALNO MESTO ŠTEVILO ZADETKOV DELEŽ Vratar 0 0 % Centralni branilec 13 7,83 % Krilni branilec 5 3,01 % Centralni zvezni 43 25,9 % Krilni zvezni 29 17,47 % Napadalec 76 45,78 % SKUPNO 166 100 %

Graf 11: Razmerje zadetkov glede na igralno mesto

0% 7,83% 3,01% Vratar Centralni branilec 45,78% 25,90% Krilni branilec Centralni zvezni Krilni zvezni Napadalec

17,47%

Kot pričakovano vratarji niso dosegli niti enega zadetka. To je seveda razumljivo, glede na to, da se vratarji vključujejo v napad najredkeje. Vratar se ima v nogometnem žargonu "pravico" vključiti le ob redkih priložnostih ali pogojih, ko njegova ekipa zaostaja in s tem lovi rezultat. To se zgodi največkrat v izločilnih delih tekmovanj, v zadnjih trenutkih tekem, največkrat po predložku iz kota ali indirektnih prostih strelih (tabela 37, graf 11).

Centralnim in krilnim branilcem sistem gibanja preprečuje, da bi bili glavni akterji pri doseganju zadetkov, ampak so dostikrat vključeni v sam začetek odločilnega protinapada ali hitrega kontinuiranega napada. Centralni branilci so skupno dosegli 13 zadetkov, kar predstavlja 7,83 % vseh doseženih zadetkov. Veliko večino zadetkov so dosegli iz prekinitev, po indirektnem prostem strelu ali podaji iz kota (tabela 37, graf 11). Krilni branilci so dosegli skupno 5 zadetkov, kar predstavlja 3,01 % vseh doseženih zadetkov. Njihove glavne značilnosti so vzdržljivost pri hitrih prodorih po bočnih straneh, sposobnost kvalitetnih podaj z roba kazenskega prostora ali igrišča ter sposobnost kvalitetnega igranja tako v obrambi kot v napadu (tabela 37, graf 11). Vsi zvezni igralci imajo naloge tako v obrambi kot tudi v napadu. S tem, da so v napadalnih akcijah, so dosti bližje nasprotnikovim vratom od branilcev, imajo dosti večje možnosti za dosego zadetka, kar se je pokazalo tudi v naši analizi. Krilni zvezni igralci so dosegli 29 zadetkov, kar predstavlja 17,47 % vseh doseženih zadetkov. Krilnim zveznim igralcem lahko pravimo tudi pol napadalci. Njihove glavne lastnosti so izjemne tehnične, fizične in ustvarjalne sposobnosti, ki se zahtevajo za dosego ali pripravo zadetka (tabela 37, graf 11).

Glede na to, da čim več moštev zmanjšuje število napadalcev, se ta razlika v številu pozna pri srednjih zveznih igralcih, saj se število le-teh povečuje. Najboljša moštva igrajo z velikim deležem posesti žoge, pri katerih igrajo glavno vlogo zvezni igralci in imajo s tem tudi veliko možnosti za doseganje zadetkov. Centralni zvezni igralci so skupno dosegli 43 zadetkov, kar prestavlja 25,9 % vseh doseženih zadetkov (tabela 37, graf 11). Glede na to, da je naloga napadalcev vezana več ali manj na doseganje zadetkov, na tem prvenstvu niso razočarali. Dosegli so skupno kar 76 zadetkov, kar predstavlja 45,78 % vseh doseženih zadetkov. Ker sodobna igra zahteva čim večjo dinamičnost prehoda iz faze obrambe v fazo napada, se prilagajajo tudi napadalci. Ena izmed njihovih glavnih značilnosti je dobra igra s hrbtom, obrnjenim proti vratom (tabela 37, graf 11).

6.2.7. NAČIN DOSEGANJA ZADETKOV

Tabela 38: Način doseganja zadetkov Avtogoli (5) niso vključeni v analizo. Pri prekinitvah je vštetih 20 zadetkov, doseženih iz kotov, 12 uspešno izvedenih enajstmetrovk in 8 zadetkov iz indirektnih ali direktnih prostih strelov.

NAČIN DOSEGANJA DOSEŽENI DELEŽ ZADETKA ZADETKI Podaja v globino 34 20,48 % Podaja iz krilnega položaja 44 26,51 % Individualni prodor 16 9,64 % Odbita žoga 16 9,64 % Prekinitev 40 24,1 % Povratna podaja 10 6,02 % Dvojna podaja 2 1,2 % Napaka nasprotnika 4 2,41 % SKUPNO 166 100 %

Graf 12: Razmerje med načini doseganja zadetkov

6,02% 1,20%2,41% 20,48% Podaja v globino Podaja iz krilnega položaja Individualni prodor 24,10% Odbita žoga Prekinitev Povratna podaja 26,51% Dvojna podaja 9,64% Napaka nasprotnika 9,64%

Analiza je pokazala, da je bilo 44 zadetkov doseženih po podaji iz krilnega položaja, kar predstavlja 26,51 % vseh doseženih zadetkov. Pri vseh bivših analizah je bil ta način doseganja zadetkov vedno med najpogostejšimi, kar se je pokazalo tudi na tem svetovnem prvenstvu. Ekipe, ki so v fazi obrambe, zadržujejo gostoto igralcev na sredini igrišča. Zato se ekipe v fazi napada prilagajajo s širino napada in s tem ustvarjajo čim več prostora za pripravo zaključka napada. Pri teh napadih največkrat sodelujejo krilni zvezni igralci in krilni

54 branilci, ki izkoriščajo nastali prostor za preigravanje in/ali podajanje v kazenski prostor. (tabela 38, graf 12). Velika večina zadetkov je bila dosežena iz prekinitev. Skupno kar 40 zadetkov, kar predstavlja 24,1 % vseh doseženih zadetkov. Med te smo pripisali 20 zadetkov iz kotov, 12 uspešno izvedenih enajstmetrovk in 8 zadetkov, doseženih iz indirektnih in direktnih prostih strelov. Naloga igralcev pri prekinitvah je obvezen zaključek napada, ne glede, če nam situacija omogoča čim bolj ugoden strel ali ne. Ker se pri prekinitvah vključujejo tudi obrambni igralci zaradi večje možnost uspešnega zaključka, posledično nastaja "luknja" v obrambi, s katero ekipe ne tvegajo. V primeru, da je podaja iz kota ali indirektnega prostega strela neuspešna, ekipe težijo k zaključku akcije. Veliko večino zadetkov pri podajah iz kota in indirektnih prostih strelih dosežejo obrambni igralci (tabela 38, graf 12). 34 zadetkov je bilo doseženih po globinski podaji, kar predstavlja 20,48 % vseh doseženih zadetkov. Ekipe, ki dosegajo zadetke po globinski podaji, imajo hitre napadalce, ki so v tem primeru sposobni prehiteti obrambne igralce. Velika prednost je časovna usklajenost med podajalcem in igralcem, ki vteka v prazen prostor, da ne pride do prepovedanega položaja. Globinske podaje so bolj uspešne proti ekipam, ki so v fazi obrambe postavljene višje na igrišču in s tem puščajo za seboj več prostora, ki je ključen pri uspešnih globinskih podajah (tabela 38, graf 12).

16 zadetkov je bilo doseženih tako iz individualnih prodorov kot odbitih žog, kar predstavlja 9,64 % vseh doseženih zadetkov. 10 zadetkov je bilo posledica povratnih podaj (6,02 %), 4 zadetki so se zgodili zaradi napake nasprotnika (2,41 %), najmanj zadetkov pa je bilo doseženih po dvojnih podajah (1,2 %) (tabela 38, graf 12).

6.2.8. DOSEGANJE ZADETKA GLEDE NA VRSTO NAPADA

V to analizo niso vključeni zadetki pri prekinitvah. Tabela 39: Doseganje zadetka glede na vrsto napada

VRSTA NAPADA ŠTEVILO ZADETKOV DELEŽ Počasen kontinuiran napad 12 9,16 % Hiter kontinuiran napad 61 46,56 % Napad s menjavo ritma 32 24,43 % Protinapad 26 19,85 % SKUPNO 131 100 %

Graf 13: Razmerje zadetkov glede na vrsto napada

9,16% 19,85%

Počasen kontinuiran napad Hiter kontinuiran napad Napad s menjavo ritma Protinapad 24,43% 46,56%

Kot pričakovano, je največ zadetkov, 61, kar predstavlja 46,56 %, bilo doseženih iz hitrih kontinuiranih napadov. Glede na to, da se pri teh napadih ne vključuje večje število igralcev, obrambna linija ostane postavljena in pripravljena na posledičen protinapad nasprotnega moštva. Zaradi tega se čim več ekip odloča za prav to vrsto napada (tabela 39, graf 13). Kar 32 zadetkov je bilo doseženih pri napadih z menjavo ritma, kar predstavlja 24,43 % vseh doseženih zadetkov. Ne glede, da napad traja več časa, se zaključek napada zgodi v nekaj sekundah. S tem dinamičnim odzivom presenetimo nasprotno ekipo, ki se je podzavestno navadila na številne podaje, ki so prinesle luknjo v obrambi (tabela 39, graf 13). Najbolj uspešna vrsta napada, ki ne pušča luknje v obrambi, je protinapad. Protinapad se zgodi v primeru odvzete žoge ali po napačni podaji nasprotnika. V tem primeru je pomemben čim hitrejši prehod iz faze obrambe v fazo napada, pri katerem ni vmesnih podajanj. Mnogokrat se protinapad začne na lastni polovici igrišča, kjer je prva podaja tudi do 50 metrov dolga. S tem pridobimo veliko prostora, kar povzroči zmedo pri branilcih in nam omogoči lažji zaključek napada. V naši analizi je bilo 26 zadetkov doseženih iz protinapada, kar predstavlja 19,85 % vseh doseženih zadetkov (tabela 39, graf 13). Najmanj zadetkov, 12, kar predstavlja 9,16 % vseh zadetkov, je bilo doseženih iz počasnega kontinuiranega napada. Za takšne napade se odločajo samo najboljše ekipe, ki držijo žogo v svoji posesti in s tem preprečujejo nasprotni ekipi do priložnosti za napad. Zaradi tega, ker se na svetovno prvenstvo uvrstijo kvečjemu najboljše reprezentance na svetu, ki v fazi obrambe ne delajo veliko napak, so včasih tudi za najboljše ekipe "pretrd oreh" (tabela 39, graf 13).

6.2.9. ODDALJENOST STRELCA PRI DOSEGANJU ZADETKA

Tabela 40: Oddaljenost strelca pri doseganju zadetka

ODDALJENOST ŠTEVILO ZADETKOV DELEŽ 0–5,5 metra 52 30,41 % 5,51–10,97 metra 68 39,77 % 10,98–16,5 metra 33 19,3 % 16,51–25 metrov 15 8,77 % 25 ali več metrov 3 1,75 % SKUPNO 171 100 %

Graf 14: Razmerje oddaljenosti strelca pri doseganju zadetka

8,77% 1,75%

30,41% 0 – 5,5 metra 19,30% 5,51 – 10,97 metra 10,98 – 16,5 metra 16,51 – 25 metrov 25 ali več metrov

39,77%

5,51–10,97 je razdalja, pri kateri so igralci dosegli kar 68 zadetkov, kar predstavlja 39,77 % vseh zadetkov. Glede na prejšnje analize je rezultat pričakovan, saj je ta oddaljenost tolikšna, da je vratar po pravilu ne doseže pravočasno, hkrati pa dovolj blizu, da pri strelu vratar nima zadosti reakcijskega časa za posredovanje. Največ zadetkov pri tej oddaljenosti pride pri podajah iz krilnega položaja in prekinitvah (tabela 40, graf 14). Kar 52 zadetkov je bilo doseženih v vratarjevem prostoru, od tega vseh 5 avtogolov. To predstavlja 30,41 % vseh zadetkov. Večina zadetkov v vratarjevem prostoru pride pri odbiti žogi, slabem postavljanju obrambne linije ter slabem reakcijskem času posredovanja vratarja pri zapuščanju svojih vrat (tabela 40, graf 14). 33 zadetkov je bilo doseženih iz razdalje 10,98–16,5 metrov, kar predstavlja 19,3 % vseh zadetkov. K tem zadetkom je vštetih vseh 12 uspešno izveden enajstmetrovk (tabela 40, graf 14).

15 zadetkov je bilo doseženih izven kazenskega prostora do 25 metrov, kar predstavlja 8,77 %, najmanj pa iz več kot 25 metrov, samo 3 zadetki, kar predstavlja 1,75 % (tabela 40, graf 14).

6.2.10 ANALIZA ZADETKOV GLEDE NA STAROST IGRALCEV

Tabela 41: Analiza zadetkov glede na starost igralcev Avtogoli (5) niso všteti v analizo.

STAROST ZADETKI DELEŽ STAROST ZADETKI DELEŽ 19 1 0,6 % 29 8 4,82 % 20 2 1,2 % 30 11 6,63 % 21 4 2,41 % 31 9 5,42 % 22 13 7,83 % 32 2 1,2 % 23 16 9,64 % 33 4 2,41 % 24 17 10,24 % 35 4 2,41 % 25 20 12,05 % 36 3 1,81 % 26 11 6,63 % 27 23 13,86 % 28 18 10,84 %

Kot je razvidno iz zgornje analize, je razlika med najmlajšim in najstarejšim strelcem na svetovnem prvenstvu kar 17 let. Najbolj učinkoviti so bili igralci pri starosti 27 let. Dosegli so kar 23 zadetkov, kar predstavlja 13,86 % vseh zadetkov. Veliko večino zadetkov so dosegli igralci med 22–31 letom starosti, kar 146 zadetkov (tabela 41).

6.3 PRIMERJAVA DOSEŽENIH ZADETKOV MED EKIPAMI, KI SO SE UVRSTILE V POLFINALE IN EKIPAMI, KI SO IZPADLE V ČETRFINALU

Primerjali bomo reprezentance, ki so se uspele uvrstiti v polfinale in reprezentance, ki se niso. Primerjava bo potekala po treh glavnih spremenljivkah:  Glede na oddaljenost od vrat.  Na kakšen način je moštvo doseglo zadetek.  Katera vrsta napada je bila uspešna.

Gostiteljica Brazilija, kasnejša zmagovalka Nemčija, osmoljenka finala Argentina in osmoljenka kazenskih strelov Nizozemska so reprezentance, katerim se je uspelo uvrstiti v polfinale svetovnega prvenstva v Braziliji. Četrtfinale so dosegle Francija, Kolumbija, Belgija in Kostarika. V to analizo smo vključili 20 odigranih tekem četrtfinalistov in 24 odigranih tekem polfinalistov, vključno s tekmama za tretje mesto in finale. Tabela 42: Število doseženih zadetkov četrtfinalistov in polfinalistov skozi celotno tekmovanje

PRIMERJAVA ČETRTFINALISTI POLFINALISTI Število odigranih tekem 20 24 Skupno število zadetkov 33 52 Povprečno število zadetkov 1,65 2,17

V povprečju so polfinale ekipe dosegle za 0,52 zadetka na tekmo več od četrtfinalistov (tabela 42).

6.3.1. RAZLIKE V DOSEGANJU ZADETKOV GLEDE NA ODDALJENOST OD VRAT

Tabela 43: Razlike v doseganju zadetkov glede na oddaljenost od vrat

STOPNJA ČETRTFINALISTI POLFINALISTI TEKMOVANJA ODDALJENOST OD ZADETKI DELEŽ ZADETKI DELEŽ VRAT 0–5,5 metra 5 15,15 % 13 25 % 5,51–10,97 metra 18 54,55 % 19 36,54 % 10,98–16,5 metrov 9 27,27 % 12 23,08 % 16,51–25 metrov 1 3,03 % 7 13,46 % 25 ali več metrov 0 0 % 1 1,92 % SKUPNO 33 100 % 52 100 %

Graf 15: Razmerje v doseganju zadetkov glede na oddaljenost od vrat med četrtfinalisti in polfinalisti

60,00% 54,55%

50,00%

40,00% 36,54% 27,27% 30,00% 25% 23,08% Četrtfinalisti 20,00% 15,15% 13,46% Polfinalisti

10,00% 3,03% 0%1,92% 0,00% 0 – 5,5 5,51 – 10,98 – 16,51 – 25 25 ali več metra 10,97 16,5 metrov metrov metra metrov

Najmanj zadetkov je bilo po pričakovanjih doseženih iz več kot 25 metrov. Polfinalisti so dosegli le 1 zadetek, četrtfinalisti pa niso uspeli doseči zadetka iz te dolžine (tabela 43, graf 15).

Daleč največ zadetkov so ekipe dosegle iz oddaljenosti 5,51–10,97 metrov. Od tega so četrtfinalisti dosegli 18 zadetkov, kar predstavlja več kot polovico vseh svojih zadetkov. Polfinalisti so iz te razdalje dosegli 1 zadetek več od četrtfinalistov, vendar v skupnem številu svojih zadetkov to predstavlja 36,54 % vseh zadetkov (tabela 43, graf 15). Največja razlika med ekipami, ki so prišle do četrtfinala in ekipami, ki so se uvrstile naprej, je v oddaljenosti 0–5,5 metra (vratarjev prostor). Kar 25 % vseh zadetkov so ekipe, ki so se uvrstile v polfinale, dosegle v tem prostoru. Večja razlika se opazi tudi pri oddaljenosti 16,51– 25 metrov, kjer so polfinalisti dosegli 7 zadetkov, v primerjavi s četrtfinalisti, ki so dosegli le 1 zadetek (tabela 43, graf 15).

6.3.2. NA KAKŠEN NAČIN JE MOŠTVO DOSEGLO ZADETEK

Tabela 44: Na kakšen način je moštvo seglo zadetek

STOPNJA ČETRTFINALISTI POLFINALISTI TEKMOVANJA NAČIN DOSEGANJA ZADETKI DELEŽ ZADETKI DELEŽ ZADETKOV Podaja v globino 12 36,36 % 8 15,38 % Podaja iz krilnega položaja 8 24,24 % 10 19,23 % Individualni prodor 1 3,03 % 7 13,46 % Odbita žoga 1 3,03 % 4 7,69 % Prekinitev 10 30,3 % 16 30,77 % Povratna podaja 1 3,03 % 6 11,54 % Napaka nasprotnika 0 0 % 1 1,92 % SKUPNO 33 100 % 52 100 %

Graf 16: Razmerje med načini doseganja zadetkov

40,00% 36,36% 35,00% 30,30%30,77% 30,00% 24,24% 25,00% 19,23% 20,00% 15,38% 13,46% 15,00% 11,54% 7,69% 10,00% Četrtfinalisti 3,03% 3,03% 3,03% 1,92% 5,00% 0% Polfinalisti 0,00%

Samo 1 zadetek, kar predstavlja 1,92 % vseh zadetkov, je bil dosežen po napaki nasprotnega igralca. To nam pove, da so bili obrambni igralci na tehničnem in taktičnem področju na zelo visokem nivoju (tabela 44, graf 16). Najmanj zadetkov je bilo doseženih iz odbitih žog, povratnih podaj in že zgoraj omenjenih napak nasprotnika. Četrtfinalisti so dosegli le 1 zadetek od odbite žoge, kar predstavlja le 3,03 % vseh zadetkov. Polfinalisti so bili uspešnejši, saj so dosegli 4 zadetke, kar predstavlja 7,69 % vseh zadetkov. Pri povratnih podajah so četrtfinalisti dosegli samo 1 zadetek, polfinalisti 6 zadetkov, kar predstavlja 11,54 % vseh njihovih zadetkov (tabela 44, graf 16).

Največ zadetkov so ekipe dosegle iz podaj v globino, podaj iz krilnega položaja in prekinitev (tabela 44, graf 16). Četrtfinalisti so 12 zadetkov, kar predstavlja 36,36 % vseh njihovih zadetkov na celotnem tekmovanju, dosegli po podajah v globino, polfinalisti le 15, 38 % vseh svojih zadetkov (tabela 44, graf 16). Ekipe so bile izenačene po zadetkih, ki so bili "posledica" podaj iz krilnih položajev, kjer so četrtfinalisti dosegli 8 zadetkov, kar predstavlja 24,24 % vseh zadetkov, polfinalisti pa 10 zadetkov, kar predstavlja 19,23 % vseh njihovih zadetkov (tabela 44, graf 16). Povsem isto pa so ekipe izkoriščale prekinitve, ki so se izkazale za zelo in tudi najbolj pomemben "vir" zadetkov. Četrtfinalisti so dosegli 10 zadetkov, kar predstavlja 30,3 % vseh njihovih zadetkov, polfinalisti 16 zadetkov, kar predstavlja 30,77 % vseh njihovih zadetkov (tabela 44, graf 16).

6.3.3. KATERA VRSTA NAPADA JE BILA USPEŠNA

V analizo ni vštetih 10 zadetkov četrtfinalistov in 16 zadetkov polfinalistov iz prekinitev. Tabela 45: Katera vrsta napada je bila uspešna

STOPNJA ČETRTFINALISTI POLFINALISTI TEKMOVANJA VRSTA NAPADA ZADETKI DELEŽ ZADETKI DELEŽ Počasen kontinuiran napad 1 4,35 % 5 13,89 % Hiter kontinuiran napad 11 47,83 % 12 33,33 % Napada z menjavo ritma 5 21,74 % 9 25 % Protinapad 6 26,09 % 10 27,78 % SKUPNO 23 100 % 36 100 %

Graf 17: Razmerje med uspešnimi vrstami napadov

47,83% 50,00% 45,00% 40,00% 33,33% 35,00% 27,78% 30,00% 25% 26,09% 21,74% 25,00% Četrtfinalisti 20,00% 13,89% Polfinalisti 15,00% 10,00% 4,35% 5,00% 0,00% Počasen Hiter Napada z Protinapad kontinuiran kontinuiran menjavo ritma napad napad

Pri tej analizi smo največjo razliko med četrtfinalisti in polfinalisti opazili pri počasnih kontinuiranih napadih. Četrtfinalisti so dosegli skupno le 1 zadetek, kar predstavlja 4,35 % vseh njihovih zadetkov, polfinalisti pa 5 zadetkov, kar predstavlja 13,89 % vseh njihovih zadetkov. Ker je obramba pri počasnih kontinuiranih napadih postavljena, hkrati pa zgoščena, ekipe potrebujejo tehnično dobre in hitre igralce. To se je pokazalo v tej analizi, pri kateri so bili polfinalisti dosti bolj uspešni od četrtfinalistov, s tem so dokazali, da imajo tudi individualno kvaliteto, ki je pri teh napadih tudi zelo pomembna in se je pokazala pri prej zgoraj omenjeni analizi (tabela 45, graf 17). Pri protinapadih in napadih z menjavo ritma se ekipe niso dosti razlikovale. Četrtfinalisti so iz protinapadov dosegli 26,09 %, polfinalisti 27,78 % vseh zadetkov (tabela 45, graf 17). Hitre kontinuirane napade so dosti bolj izkoriščale ekipe četrtfinalistov, ki so dosegle 11 zadetkov, kar predstavlja 47,83 % vseh njihovih zadetkov. Polfinalisti so te napade izkoristili v 1/3 primerov (tabela 45, graf 17).

6.4. PRIMERJAVA DOSEŽENIH ZADETKOV NA SVETOVNEM PRVENSTVU LETA 2014 V BRAZILIJI IN EVROPSKIM PRVENSTVOM LETA 2012 NA POLJSKEM IN V UKRAJINI

Razliko v zadetkih med zgoraj omenjenima prvenstvoma bomo iskali v treh glavnih spremenljivkah:  glede na način doseganja zadetkov,

 število predhodnih podaj pred doseženim zadetkom in  glede na oddaljenost vrat.

6.4.1 PRIMERJAVA DOSEŽENIH ZADETKOV GLEDE NA NAČIN DOSEGANJA ZADETKOV

Moramo omeniti, da avtogoli na svetovnem prvenstvu leta 2014 niso všteti v analizo, 1,3 % zadetkov z evropskega prvenstva leta 2012, ki so jih le-ti predstavljali, smo odbili od analize. Tabela 46: Primerjava doseženih zadetkov glede na način doseganja zadetkov

NAČIN DOSEGANJA SVETOVNO EVROPSKO ZADETKOV PRVENSTVO 2014 PRVENSTVO 2012 Podaja v globino 20,48 % 23,7 % Podaja iz krilnega položaja 26,51 % 17,1 % Individualni prodor 9,64 % 9,2 % Odbita žoga 9,64 % 9,2 % Prekinitev 24,1 % 18,4 % Povratna podaja 6,02 % 10,5 % Dvojna podaja 1,2 % 4 % Napaka nasprotnika 2,41 % 6,6 %

Graf 18: Razmerje med načini doseganja zadetkov

30,00% 26,51% 23,70% 24,10% 25,00% 20,48% 18,40% 20,00% 17,10%

15,00% 10,50% 9,64%9,20%9,64%9,20% 10,00% 6,02% 6,60% Svetovno prvenstvo 2014 4% 2,41% 5,00% 1,20% Evropsko prvenstvo 2012 0,00%

Pričakovano je bilo najmanj zadetkov na obeh tekmovanjih doseženih iz napak nasprotnika in dvojnih podaj. Razlika v dvojnih podajah je statistično bila le 2,8 %. 4 % zadetkov po dvojnih podajah so ekipe dosegle na evropskem prvenstvu leta 2012, samo 1,2 % zadetkov pa ekipe na svetovnem prvenstvu leta 2014 (tabela 46, graf 18). Najmanj razlik se je pokazalo pri odbitih žogah in individualnih prodorih. V obeh primerih je bila statistična razlika le 0,44 %. Na svetovnem prvenstvu leta 2014 je bilo doseženih 9,64 % zadetkov po individualnih prodorih in prav tako po odbitih žogah. Na evropskem prvenstvu so bile ekipe v obeh primerih 9,2 % (tabela 46, graf 18). Skupno največ zadetkov so dosegle ekipe po podajah v globino. 20,48 % vseh zadetkov na svetovnem prvenstvu leta 2014 je bilo doseženih po globinskih podajah, na evropskem prvenstvu 23,7 % vseh zadetkov (tabela 46, graf 18). Manjša razlika se je pokazala pri prekinitvah, kjer so ekipe s svetovnega prvenstva leta 2014 dosegle 24,1 % vseh zadetkov, ekipe evropskega prvenstva leta 2012 pa 18,4 %. S tem se kaže čim večje izkoriščanje teh situacij, ki le-te ekipe dodobra uigrajo že v pripravljalnih obdobjih. V takšnih situacijah igralci točno poznajo svoje mesto v prostoru, na katerem morajo biti ob predložku iz kota ali pri indirektnih prostih strelih. Tudi igralec, ki podaja iz kota ali indirektnega prostega strela, dostikrat z roko najavi svojo namero, kam bo podal žogo (tabela 46, graf 18).

6.4.2. ŠTEVILO PREDHODNIH PODAJ PRED DOSEŽENIM ZADETKOM

Tabela 47: Število predhodnih podaj pred doseženim zadetkom

PREDHODNE PODAJE SVETOVNO EVROSPKO PRVENSTVO 2014 PRVENSTVO 2012 0–3 podaje 50 % 56,3 % 4–6 podaje 21,43 % 18,3 % 7–9 podaje 17,46 % 16,9 % 10 in več podaj 11,11 % 8,5 %

Graf 19: Razmerje med številom predhodnih podaj pred doseganjem zadetkov

60% 56,30% 50% 50%

40%

30% Svetovno prvenstvo 2014 21,43% Evropsko prvenstvo 2012 18,30% 17,46% 20% 16,90% 11,11% 8,50% 10%

0% 0 – 3 podaje 4 – 6 podaje 7 – 9 podaje 10 in več podaj

V analizo je vključenih 126 zadetkov s svetovnega prvenstva leta 2014 in 71 zadetkov z evropskega prvenstva leta 2012. V analizo s svetovnega prvenstva leta 2014 ni vključenih 12 enajstmetrovk, 8 zadetkov iz prostih strelov 20 zadetkov iz kotov ter 5 avtogolov. 1 avtogol, tri enajstmetrovke in 1 zadetek, ki je bil dosežen iz prostega strela pa niso vključeni v analizo evropskega prvenstva leta 2012. Velikih razlik ni opaziti. Največ zadetkov je bilo doseženih po največ treh podajah. Pri tem so bile ekipe na svetovnem prvenstvu točno 50 %, ekipe na evropskem prvenstvu 56,3 %. To nam pove, da je izjemna količina zadetkov, doseženih iz protinapadov, še bolj pa iz hitrih kontinuiranih napadov, pri katerih ni dosti vmesnih podajanj, v pričakovanju čim hitrejšega zaključka napada in s tem tudi posledično čim hitrejšega vračanja in postavljanja v obrambo (tabela 47, graf 19).

Najmanjšo razliko 0,56 % smo opazili pri napadih, pri katerih je bilo potrebnih 7 do 9 podaj (tabela 47, graf 19).

6.4.3. ODDALJENOST OD VRAT PRI DOSEGANJU ZADETKA

Tabela 48: Oddaljenost od vrat pri doseganju zadetka

ODDALJENOST SVETOVNO EVROPSKO PRVENSTVO 2014 PRVENSTVO 2012 0–5,5 metra 30,41 % 22.4 % 5,51–10,97 metra 39,77 % 40,8 % 10,98–16,5 metra 19,3 % 26,3 % 16,51–25 metrov 8,77 % 10,5 % 25 ali več metrov 1,75 % 0 %

Graf 20: Razmerje doseženih zadetkov glede na oddaljenost od vrat

45,00% 39,77%40,80% 40,00%

35,00% 30,41% 30,00% 26,30% 25,00% 22,40% 19,30% Svetovno prvenstvo 2014 20,00% Evropsko prvenstvo 2012 15,00% 10,50% 8,77% 10,00% 5,00% 1,75% 0% 0,00% 0 – 5,5 5,51 – 10,98 – 16,51 – 25 ali več metra 10,97 16,5 25 metrov metra metra metrov

Z analizo smo ugotovili, da so bili igralci na obeh tekmovanjih najbolj prepričljivi z oddaljenosti 5,51–10,97 metrov. Razlika je bila zelo majhna, samo 1,03 %. Da igralci največkrat dosežejo zadetek iz te razdalje, je pričakovano, glede na to, da pri tej oddaljenost vratar dostikrat ne more pravočasno posredovati, v primeru strela pa je reakcijski čas izjemno kratek (tabela 48, graf 20). Izjemno dosti zadetkov je bilo doseženih v "vratarjevem prostoru". Sicer je razlika med tekmovanji statistično 8,01 %, vendar se vseeno pokaže, da ekipe v 1/3 primerih dosežejo zadetek iz te oddaljenosti. Glede na to, da v tej oddaljenosti "poveljuje" vratar, igralec nima časa izbire in nameščanja žoge, zato se večina zadetkov doseže z enim dotikom (tabela 48, graf 20). Najmanj zadetkov je bilo doseženih z večjih oddaljenostih, kjer seveda na uspešen zaključek vpliva več dejavnikov (blokiranje igralca, večji reakcijski čas za vratarja …). Na svetovnem

67 prvenstvu so bili doseženi skupno le trije zadetki z oddaljenosti 25 ali več metrov, kar je predstavljalo 1,75 % vseh zadetkov. Na evropskem prvenstvu zadetkov iz te oddaljenosti ni bilo (tabela 48, graf 20).

6.5 RAZMERJE MED ČASOM POGOSTOSTI DOSEGANJA ZADETKOV V INTERVALIH PO 15 MINUT NA ZADNJIH PETIH SVETOVNIH PRVENSTVIH.

V analizo so vključena naslednja svetovna prvenstva:  Svetovno prvenstvo leta 1998 iz Francije,  Svetovno prvenstvo leta 2002 iz Južne Koreje in Japonske,  Svetovno prvenstvo leta 2006 iz Nemčije,  Svetovno prvenstvo leta 2010 iz Južnoafriške republike,  Svetovno prvenstvo leta 2014 iz Brazilije. Tabela 49: Pogostost doseganja zadetkov v intervalih po 15 minut na zadnji šestih svetovnih prvenstvih. Vsi časovni intervali so prikazani v minutah.

ČASOVNI SP 1998 SP 2002 SP 2006 SP 2010 SP 2014 INTERVAL ŠTEVILO ZADETKOV 0–15 24 27 24 14 19 16–30 20 18 24 23 24 31–45 16 20 20 20 19 45 + 10 5 3 2 3 45–60 31 28 19 22 24 61–75 25 30 10 27 33 76–90 35 27 36 29 29 90 + 9 4 8 6 12 1. pod 0 1 1 1 3 2. pod 1 1 2 1 5 SKUPNO 171 161 147 145 171

Graf 21: Razmerje med časom pogostosti doseganja zadetkov v intervalih po 15 minut na zadnji šestih svetovnih prvenstvih.

25 SP 1998 SP 2002 20 SP 2006 SP 2010 15 SP 2014

0 0 – 15 16 – 30 31 – 45 45 + 45 – 60 61 – 75 76 – 90 90 + 1. pod 2. pod

Različne študije so dokazale, da do večine zadetkov pride v zadnjih trenutkih tekem, največkrat med 76.–90. minuto. To je pogosto povezano s padcem fizične zmogljivosti, ki neposredno posega v tehnično, taktično in psihološko delovanje igralca in s tem celotne ekipe. Ti rezultati nam jasno dokažejo, kako pomembna je telesna pripravljenost igralcev za dosego čim boljšega rezultata. Te informacije mora trener in njegovo strokovno osebje dodobra znati izkoristiti in s tem vplivati na bodisi fizično, tehnično, taktično ter psihološko pripravljenost. S tem lahko igralca pripravimo, da bo stopnja padca zmogljivosti v zadnjih trenutkih tekem čim manjša, kar bo vplivalo na čim boljši rezultat (tabela 49, graf 21).

7. PREVERJANJE HIPOTEZ

Na začetku smo si postavili 12 hipotez, pri katerih smo bili polovično uspešni. Šest smo jih potrdili in šest zavrnili. HIPOTEZO 1, kjer trdimo, da največ zadetkov prispevajo napadalci, potrdimo. Napadalci so dosegli kar 76 zadetkov, kar predstavlja 45,78 % vseh zadetkov. HIPOTEZO 2, kjer trdimo, da je največji delež zadetkov v prvem polčasu dosežen med 31 minuto in koncem rednega dela, zavrnemo. Največ zadetkov je bilo doseženih od 16.–30. minute, kar pomeni 14,04 % vseh zadetkov. HIPOTEZO 3, kjer trdimo, da je največji delež zadetkov v drugem polčasu dosežen med 76 minuto in koncem rednega dela, zavrnemo. Največ zadetkov v drugem polčasu je bilo doseženih med 61. –75. minuto, kar predstavlja 19,3 % vseh zadetkov. HIPOTEZO 4, kjer trdimo, da imajo moštva, ki so se uvrstila v polfinale tekmovanja večji skupen delež vseh zadetkov iz prekinitev, kot moštva, ki so izpadla v četrtfinalu, potrdimo. Na tak način so polfinalisti dosegli kar 30,77 % vseh zadetkov. HIPOTEZO 5, kjer trdimo, da je največ zadetkov doseženih v največ 5 sekundah, zavrnemo. V tem času je bilo doseženih skupno 31 zadetkov, kar predstavlja 21,37 % vseh zadetkov. Največ zadetkov je bilo doseženih med 6.–12. sekundo, kar 46, to pa predstavlja 35,11 % vseh zadetkov. HIPOTEZO 6, kjer trdimo, da so statistično uspešnejša tista moštva, ki so bolj učinkovita pri streljanju na vrata, potrdimo. Najbolj uspešna je bila reprezentanca Kolumbije, ki je potrebovala le 4,75 strela, da je dosegla zadetek. Visoko na tretjem oziroma četrtem mestu sta tudi obe polfinalistki Nemčija ter Nizozemska. HIPOTEZO 7, kjer trdimo, da so moštva v povprečju potrebovala vsaj 10 strelov za dosego posameznega zadetka, zavrnemo. Skupno so moštva streljala 1682-krat, kar pomeni, da so za dosego zadetka potrebovala "le" 9,84 strela, za posamezen zadetek.

HIPOTEZO 8, kjer trdimo, da je na svetovnem prvenstvu leta 2014 v Braziliji delež zadetkov, ki so bili doseženi znotraj "vratarjevega prostora" večji, kot delež zadetkov na evropskem prvenstvu leta 2012, potrdimo. Od 0–5,5 metra je na svetovnem prvenstvu leta 2014 bilo doseženih skupno kar 30,41 %, to je za 8,01 % več kot na evropskem prvenstvu leta 2012. HIPOTEZO 9, kjer trdimo, da je na svetovnem prvenstvu leta 2014 delež doseženih zadetkov iz prekinitev večji kot delež zadetkov iz prekinitev iz evropskega prvenstva leta 2012, potrdimo. Na svetovnem prvenstvu leta 2014 je bilo doseženih 24,1 % zadetkov, na evropskem prvenstvu leta 2012 18,4 %.

HIPOTEZO 10, kjer trdimo, da je na svetovnem prvenstvu leta 2014 delež doseženih zadetkov od 4 do največ 6 podaj večji kot na evropskem prvenstvu leta 2012, potrdimo. Na

70 svetovnem prvenstvu leta 2014 so moštva dosegla 21,43 % vseh zadetkov po 4 do največ 6 podajah. Na evropskem prvenstvu leta 2012 je bil ta delež za 3,13 % nižji. HIPOTEZO 11, kjer trdimo, da so ekipe, ki so se uvrstile v polfinale, dosegle večji delež zadetkov iz hitrih kontinuiranih napadov kot ekipe, ki so izpadle v četrtfinalu, zavržemo. Ekipe, ki so dosegle četrtfinale, so iz hitrih kontinuiranih napadov dosegle 47,83 % vseh zadetkov. HIPOTEZA 12, kjer trdimo, da so reprezentance, ki so se uvrstile v polfinale tekmovanja, dosegle večji delež zadetkov po podaji s krilnega položaja kot reprezentance, ki so izpadle v četrtfinalu, zavrnemo. Četrtfinalisti so po podaji iz krilnega položaja dosegli 24,24 % vseh zadetkov, polfinalisti 19,23 % vseh zadetkov.

8. SKLEP

Kot smo ugotovili v analizi, nam je svetovno prvenstvo v nogometu leta 2014 v Braziliji postreglo s kar 171 zadetki, pri katerih je sodelovalo kar 121 različnih igralcev. V skupinskem delu je bilo doseženih 136 zadetkov, kar je 9 zadetkov manj kot na celotnem prejšnjem svetovnem prvenstvu v nogometu leta 2010, ki je potekalo v Južnoafriški republiki. Če primerjamo zadnjih pet svetovnih prvenstev po količini zadetkov, je bilo to najuspešnejše, saj so igralci na posamezno tekmo v povprečju dosegli za 0,18 zadetka več. Reprezentance so bile najprej razdeljene v osem skupin po štiri ekipe, v katerih sta se prvi dve uvrstili v osmino finala. Z osmino finala se je začel izločilni del, kjer so o "usodi" odločale posamezne tekme na izločanje. Nemčija je na tem svetovnem prvenstvu igrala že svoj osmi finale, pri katerih je skupno polovično uspešna, saj je na tem prvenstvu osvojila svoj četrti naslov. S tem se je po številu naslovov izenačila z reprezentanco Italije. Kot prej omenjeno, je bilo v skupinskem delu doseženih kar 136 zadetkov, kar predstavlja 79,53 % vseh doseženih zadetkov. V izločilnih delih tekmovanja je bilo doseženih 35 zadetkov, kar predstavlja 20,47 % vseh doseženih zadetkov.

Povprečni delež posesti žoge je vedno dobrodošel. Vendar nam je analiza pokazala, da se med prvimi desetimi najboljšimi ekipami, ki so imele v povprečju žogo največ v nogah, kar šestim ekipam ni uspelo uvrstiti iz skupinskega dela tekmovanja. Največji delež posesti žoge je imela reprezentanca Nemčije s 56,7 %. Presenetljivo, glede na končni rezultat, manj presenetljivo pa glede na svoj stil igre, se je na drugem mestu znašla reprezentanca Španije, ki je imela 56 % posest žoge. Eno lepših presenečenj tekmovanja je bila reprezentanca Kolumbije, ki je prišla do četrtfinala, kjer jo je izločila gostiteljica tekmovanja Brazilija. Ne glede na izpad, so igralci Kolumbije imeli največjo učinkovitost pri streljanju na vrata. Potrebovali so samo 4,75 strelov za posamezen zadetek, kar je velika razlika v povprečju glede na celotno tekmovanje, kjer so reprezentance skupno potrebovale 9,84 strelov za posamezni zadetek.

Pomembnost doseganja prvega zadetka se je izkazala za odločilno. Ekipe, ki so prve dosegle zadetek, so na koncu zmagale v 43 primerih, kar znaša 75,44 % vseh tekem. Samo v osmih primerih so tekmo na koncu izgubile, kar je znašalo 14,04 % tekem. Kar 19,3 % vseh zadetkov je bilo doseženih med 61.–75. minuto, kar predstavlja majhno spremembo glede na to, da je bilo v povprečju največ zadetkov na prejšnjih svetovnih prvenstvih doseženih med 76.–90. minuto. Na tem tekmovanju so ekipe v intervalu med 76.– 90, minuto zadele 29-krat, kar predstavlja 16,96 % vseh zadetkov.

Največ zadetkov, 63, je bilo doseženih po največ treh podajah, kar predstavlja točno polovico vseh zadetkov. To se sklada s podatkom, da je bila večina zadetkov doseženih po hitrih kontinuiranih podajah, majhen del zadetkov pa tudi po protinapadih.

46, s tem 35,11 % vseh zadetkov je bilo doseženih med 6. in 12. sekundo, kar se isto sklada s podatkom, da je največ zadetkov doseženih iz hitrih kontinuiranih napadov. Najmanj zadetkov je bilo doseženih med 13. in 17. sekundo, samo 16,79 % vseh zadetkov. Pri analizi, koliko dotikov je bilo v povprečju igralcu potrebnih za uspešen zaključek na vrata, smo ugotovili, da je bilo kar 65,5 % vseh zadetkov doseženih z enim dotikom z žogo. Najmanj zadetkov so igralci dosegli po treh ali več dotikih, samo 15,79 % vseh zadetkov. Pri uspešnosti doseganja zadetka, glede na igralno mesto v sistemu, so izstopali napadalci, kar je glede na njihovo primarno nalogo na igrišču tudi pričakovano. Dosegli so 76 zadetkov, kar predstavlja 45,78 % vseh zadetkov.

Podaje iz krilnega položaja so se na tem svetovnem prvenstvu izkazale za najbolj uspešen način za doseganje zadetkov. S teh akcij so ekipe dosegle 44 zadetkov, kar predstavlja 26,51 % vseh zadetkov. Opažen je tudi porast zadetkov iz prekinitev, iz katerih so ekipe zadele 40- krat, kar predstavlja 24,1 % vseh zadetkov. Kot pri vseh prejšnjih raziskavah so bile tudi podaje v globino ene izmed najučinkovitejših načinov za doseganje zadetkov, saj so ekipe zadele v 34 primerih, kar predstavlja 20,48 % vseh doseženih zadetkov. Hitri kontinuirani napadi so se izkazali za najučinkovitejšo vrsto napada, ki so jih ekipe dodobra izkoristile, saj so iz teh napadov dosegle 61 zadetkov, kar predstavlja 46,56 % vseh doseženih zadetkov. Najmanj zadetkov je bilo doseženih iz počasnih kontinuiranih napadov, samo 9,16 % vseh zadetkov. Glede oddaljenosti strelcev pri doseganju zadetka smo ugotovili, da je največ zadetkov, 39,77 % doseženih iz razdalje 5,51–10,97 metrov, najmanj iz več kot 25 metrov, samo 1,75 %. Primerjava med ekipami, ki so dosegle četrtfinale in ekipami, ki so se uvrstile v polfinale, je pokazala, da so polfinalisti v povprečju dosegli 2,17 zadetka na tekmo, četrtfinalisti samo 1,65 zadetka. Oboji so največ zadetkov dosegli iz oddaljenosti 5,51–10,97 metrov, kjer so četrtfinalisti dosegli 54,55 %, polfinalisti 36,54 % vseh svojih zadetkov. Večji razliki sta se pokazali iz razdalje 0–5,5 metrov in razdalje 16,51–25 metrov. Pri prvi spremenljivki so četrtfinalisti zadeli 5-krat, kar predstavlja 15,15 % vseh njihovih zadetkov, polfinalisti 13- krat, kar predstavlja 25 % vseh njihovih zadetkov. Četrtfinalisti so iz razdalje 16,51–25 metrov dosegli skupno le en zadetek, kar predstavlja 3,03 % vseh njihovih zadetkov. Polfinalisti so bili iz te razdalje občutno učinkovitejši, saj so dosegli 6 zadetkov več od četrtfinalistov, kar predstavlja 13,46 % vseh njihovih zadetkov. Najmanjša razlika v načinu doseganja zadetkov se je pokazala iz prekinitev, iz katerih so četrtfinalisti dosegli 30,3 %, polfinalisti 30,77 % vseh doseženih zadetkov. Pri podajah v globino so v povprečju bili bolj uspešni četrtfinalisti, ki so dosegli 36,36 %, polfinalisti 15,38 % vseh doseženih zadetkov. Določena razlika v kvaliteti se je pokazala pri počasnih kontinuiranih napadih, ki so jih bolj izkoriščali polfinalisti, saj so dosegli 13,89 % vseh doseženih zadetkov, četrtfinalisti le 4,35 % vseh doseženih zadetkov. Oboji so največ zadetkov dosegli po hitrih kontinuiranih napadih. Četrtfinalisti kar 47,83 %, polfinalisti 33,33 % vseh doseženih zadetkov. Svetovno prvenstvo v nogometu leta 2014 v Braziliji smo primerjali z evropskim prvenstvom leta 2012 na Poljskem in v Ukrajini. Ugotovili smo, da so trije načini pri najučinkovitejšem

73 doseganju zadetkov ostali nespremenjeni. Največ zadetkov je bilo doseženih po podajah iz krilnega položaja, podajah v globino in po prekinitvah. Večja razlika se opazi pri podajah iz krilnega položaja, kjer so na prvenstvu v Braziliji igralci skupno dosegli 26,51 % zadetkov, na prvenstvu na Poljskem in Ukrajini samo 17,1 % vseh zadetkov. Pri analizi smo ugotovili tudi porast izkoriščanja prekinitev, iz katerih so igralci na svetovnem prvenstvu v Braziliji dosegli 24,1 % vseh doseženih zadetkov. Na evropskem prvenstvu na Poljskem in Ukrajini je bil delež teh zadetkov 18,4 %. Pri številu podaj, ki so bile potrebne za uspešen zaključek napada, ni bilo opaziti večjih razlik. Najučinkovitejši napadi so bili tisti, ki so skupno vsebovali največ tri podaje. Na svetovnem prvenstvu v Braziliji je bil ta delež točno polovičen, na evropskem prvenstvu na Poljskem in v Ukrajini 56,3 %. Najmanj zadetkov je bilo doseženih po desetih podajah ali več, s tem podatkom se tudi sklada, da je bilo najmanj zadetkov na obeh tekmovanjih doseženih iz počasnih kontinuiranih napadov, ki so značilni po večjem številu podaj. Na svetovnem prvenstvu v Braziliji je bil delež zadetkov, ki so bili doseženi znotraj "vratarjevega prostora" 30,41 %, na evropskem prvenstvu le 22,4 %. Na obeh tekmovanjih je največ zadetkov doseženih iz razdalje 5,51–10,97 metrov, v Braziliji 39,77 %, na Poljskem in v Ukrajini 40,8 %.

9. VIRI

Elsner, B. (2004). Nogomet. Teorija igre. Ljubljana: Fakulteta za šport. FIFA.com – 2014 Fifa World Cup Brazil. Pridobljeno 12. 5. 2016 s svetovnega spleta: http://www.fifa.com/worldcup/archive/brazil2014/index.html. Football – Wikipedija. Pridobljeno 8. 5. 2016 s svetovnega spleta: https://en.wikipedia.org/wiki/Football.

Petrovič, T. (2007). Analiza zadetkov na evropskem prvenstvu v nogometu leta 2004. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Ožek, M. (2013). Analiza doseženih zadetkov na evropskem prvenstvu v nogometu leta 2012. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Lovrec, R. (2014). Analiza zadetkov na afriškem prvenstvu v nogometu leta 2013. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Toporišič, P. (2011). Analiza doseženih zadetkov na svetovnem prvenstvu v nogometu leta 2010. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Kolman, S. (2011). Iz igre do igre – metodika učenja igre v obrambi na osnovi analize igre reprezentance Italije na svetovnem prvenstvu 2006. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport. Armatas, V., Yiannakos, A., Sileloglou, P., Vuchko, D. (2007). Relationship between time and goal scoring in soccer games: Analysis of three World Cups. International Journal of Performance Analysis in Sport. University of Wales Institute, Cardiff. Jones, N., James and S. D. Mellalieu (2015). Possession as a performance indicator in soccer. Department of Sports Science, University of Wales Swansea. Lyons, K. (2011). Goal Scoring in Association Football: Charles Reep. Pridobljeno s svetovnega spleta 10. 5. 2016: http://keithlyons.me/blog/2011/02/28/goal-scoring-in- association-football-charles-reep/. Svetovno prvenstvo v nogometu – Wikipedija. Pridobljeno 2. 5. 2016 s svetovnega spleta: https://en.wikipedia.org/wiki/FIFA_World_Cup.