Številka : 062-02-1/2002 Nova Gorica, 24. maj 2006

Z A P I S N I K

38. seje Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica, ki je bila 20. aprila 2006 v veliki sejni dvorani Mestne občine Nova Gorica, s pričetkom ob 14. uri.

Sejo je vodil Tomaž Vuga, podžupan mestne občine.

Zapisnik je vodil Miran Ljucovič, vodja službe mestnega sveta.

Poročilo o prisotnosti svetnikov na seji je podal podžupan, Tomaž Vuga.

Od 32 svetnikov je bilo na seji prisotnih 28 svetnikov, in sicer: Matej Arčon, Dejana Baša, Franc Batagelj, Viljem De Brea, Mihael Demšar, Marko Filej, Robert Golob, Tomaž Horvat, Ivo Hvalica, Andrej Klanjšček, Anton Kosmačin, Miran Lovrič, Miloš Lozič, Miha Mačus, Andrej Miška, Darko Mozetič, mag. Davorin Mozetič, Gojmir Mozetič, Miran Müllner, Tanja Pipan, Boris Pregelj, Boris Rijavec, Rudolf Šimac, Tomaž Šinigoj, Črtomir Špacapan, Gregor Veličkov, Valter Vodopivec, Tomaž Vuga.

Opravičeno odsotna: Jana Grbec in Silvester Plesničar.

Odsotna: Marko Makovec in Cvetko Saksida.

Seji so prisostvovali: • Mirko Brulc, župan • Elvira Šušmelj, direktorica občinske uprave • Bogdan Žižmond-Kofol, vodja kabineta župana • Franko Kacafura, načelnik oddelka za splošne zadeve • Andrej Zucchiati, načelnik oddelka za infrastrukturo in gospodarske javne službe • Niko Jurca, načelnik oddelka za okolje in prostor • Vida Štucin, načelnica oddelka za finance • Marjan Pintar, načelnik oddelka za družbene dejavnosti • Tatjana Gregorčič, načelnica oddelka za gospodarstvo, • Kvirin Velikonja, predsednik nadzornega odbora.

Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena svetnika: - Davorin Mozetič in - Boris Pregelj.

Od 25 svetnikov jih je 16 glasovalo za.

Tomaž Vuga, podžupan: Preden preidemo k obravnavi dnevnega reda, mi dovolite, da pozdravim našega novega svetnika, g. Darka Mozetiča, ki je nadomestil g. Gatnika. Sedi v prvi vrsti, verjetno ga vsi poznate, tako da verjetno kakšnih posebnih predstavitev ni potrebnih. Želim mu, da bi se čim boljše počutil med nami na teh zadnjih treh, štirih sejah in potem seveda pridobi kondicijo za naprej. Na današnjo sejo smo vabili poleg svetnikov seveda, k 10. točki dnevnega reda g. Danila Zavrtanika, kot predstavnika Politehnike Nova Gorica, g. Uroša Saksido, kot

1 predstavnika VIRS Nova Gorica, go. Nado Uršič Debeljak, Ljudska univerza Nova Gorica, g. Mirana Saksido, iz TŠC Nova Gorica in g. Mirana Lampreta, Lampret Consulting d.o.o. Svetniki ste pred današnjo sejo prejeli še nekaj gradiva, in sicer k 2. točki odgovore na pobude, predloge in vprašanja svetnic ter svetnikov, k 3. točki pisno vprašanje svetnika Andreja Klanjščka in odgovor oddelka bo dan ustno kar danes na seji. Dobili ste tudi ugotovitveni sklep v vednost in pojasnila družbe HIT k zapisniku 36. seje MS MONG, ko so se obravnavali razvojni programi HIT-a. Predlagam, da preidemo najprej na obravnavo dnevnega reda. Dobili ste ga v gradivu in prosim za razpravo.

Svetnik Marko Filej: Predlagam spremembo dnevnega reda, in sicer bi točko 11, to je predlog sklepa o potrditvi poslovnega poročila o delu podjetja KENOG d.o.o. uvrstil pred točko 5, to je Mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. To pa zato, ker se danes odloča tudi o novemu direktorju KENOG-a. Zaradi tega predlagam, da se poročilo obravnava pred imenovanjem.

Svetnik Valter Vodopivec: Predlagam, da se umakneta 7. in 8. točka, to je predlog odloka o odlaganju komunalnih odpadkov in predlog odloka o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov. To pa zato, ker predloženi tekst še ni usklajen z novo uredbo na teh dveh področjih. Prav bi bilo, da sprejemamo odloke, ki so usklajeni z najnovejšo zakonodajo.

Svetnik Tomaž Šinigoj: Predlagam, da 5. točko – Mandatna vprašanja, volitve in imenovanja umaknemo iz dnevnega reda. Zakaj? Zaradi tega, ker je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zopet dala soglasje samo enemu kandidatu, čeravno je več kandidatov izpolnjevalo enake pogoje. Komisija je zbrala enega, že zadnjič pa smo ugotavljali, da komisija ni zato, da izbere enega, ampak da poda mnenje, če imajo kandidati ustrezne reference. To se ponavlja iz seje v sejo, zato predlagam, da to umaknemo oz. da komisija ustrezno dopolni v skladu s poslovnikom. Predlagam tudi, da se umaknejo točke od 12. do 15. To so predlogi sklepov o nakupu kmetijskih zemljišč, ker zopet niso usklajeni tako kot zakon veleva oz. kot sem že zadnjič opozarjal. Mi namreč ne moremo sprejemati sklepov o nakupu zemljišč, mi lahko potrdimo neko namero o prijavi, da se potegujemo za nakup nekega zemljišča.

Tomaž Vuga, podžupan: G. Šinigoj, kar se tega zadnjega predloga tiče, na odboru za prostor smo na to opozorili in predlagali spremembo naslova, in sicer »o začetku postopka«.

Svetnik Črtomir Špacapan: Nisem razumel predloga g. Vodopivca. Na seji komisije smo to mleli tri ure in sedaj ugotovimo, da to sploh ni v skladu z zakonodajo. Prosim za pojasnilo.

Tomaž Vuga, podžupan: Prosil bi predlagatelja, da se okrog predloga g. Vodopivca izjasni.

Svetnik Andrej Zucchiati: Med prvim in drugim branjem tega odloka je stopila v veljavo uredba. Dejansko ta odlok s formalnega vidika še ne upošteva te nove uredbe. Moram pa poudariti, da vsebinsko zadev v ničemer ne spreminja. S formalne plati pa zadeva ni usklajena, tako da je mogoče predlog za podpreti.

Tomaž Vuga, podžupan:

2 Ali lahko gremo na glasovanje posameznih predlogov? Najprej gremo na glasovanje o umiku iz dnevnega reda. Tak predlog je podal g. Vodopivec, da se točki 7. in 8. umakneta in se uskladita do naslednje seje z novo uredbo. Kdo je za?

Od 24 svetnikov jih je 18 glasovalo za. Predlog je bil sprejet.

Naslednji, ki je predlagal umik, je bil g. Šinigoj, in sicer je predlagal, da se umakne 5. točka v celoti umakne in da jo prihodnjič ponovno obravnavamo z dopolnitvami predlogov. Kdo je za?

Od 24 svetnikov jih je 8 glasovalo za, 14 proti. Predlog ni bil sprejet.

G. Šinigoj je tudi predlagal, da se umaknejo točke 12, 13 in 14, in sicer zaradi razloga, o katerem smo razpravljali že na prejšnji seji. Na ta razlog je opozoril tudi odbor za prostor in je tudi predlagal, da se ti naslovi tako dopolnijo. Zato predlagam, da g. Šinigoj ne vztrajate pri tem, ampak da ob sprejemanju popravimo te naslove. G. Šinigoj umika svoj predlog. Ostaja še predlog g. Fileja, in sicer, da se premakne točka 11. pred točko 5, torej kot 4.A. Kdo je za?

Od 24 svetnikov jih je 15 glasovalo za, 4 proti. Predlog je bil sprejet.

Na glasovanje dajem dnevni red v celoti s temi spremembami. Kdo je za?

Od 24 svetnikov jih je 20 glasovalo za.

Ugotavljam, da je sprejet naslednji dnevni red:

1. Potrditev zapisnika 37. seje mestnega sveta, ki je bila 23. 3. 2006 2. Odgovori na pobude, predloge in vprašanja svetnic ter svetnikov 3. Pobude, predlogi in vprašanja svetnic ter svetnikov 4. Poročilo o izvršenih sklepih 37. seje mestnega sveta z dne 23. 3. 2006 in nadaljevanja 37. seje z dne 31. 3. 2006 4.A Predlog sklepa o potrditvi poslovnega poročila o delu JP KENOG d.o.o. 5. Mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 6. Predlog odloka o spremembi odloka o določitvi območja naselja Sveta Gora 9. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi JZ Glasbena šola Nova Gorica 10. Predlog sklepa o potrditvi poročila o delovanju zavodov in o sprejemu informacije o izvajanju višješolskega in visokošolskega študija 12. Predlog sklepa o nakupu zemljišč parc. št. 1545/4, 1545/5 in 1545/6 k.o. Osek 13. Predlog sklepa o nakupu zemljišča parc. št. 3970/2 k.o. Ozeljan 14. Predlog sklepa o nakupu zemljišča parc. št. 3826 k.o. Ozeljan 15. Predlog sklepa o nakupu zemljišča parc. št. 318/57 k.o. Vogrsko

1. točka dnevnega reda Potrditev zapisnika 37. seje mestnega sveta, ki je bila 23. 3. 2006

Tomaž Vuga, podžupan:

3 Želi kdo razpravljati o zapisniku? Če ne,dajem zapisnik v potrditev. Kdo je za?

Od 23 svetnikov jih je 18 glasovalo za. Zapisnik je bil potrjen.

2. točka dnevnega reda Odgovori na pobude, predloge in vprašanja svetnic ter svetnikov

Tomaž Vuga, podžupan: Se oproščam, ker sem pred začetkom seje pozabil najaviti tudi predsednika nadzornega odbora g. Rina Velikonjo, ki bi se rad pri tej točki oglasil in sodeloval v razpravi. Odpiram razpravo.

Svetnik mag. Davorin Mozetič: Oglašam se zato, ker sem danes na hitro dobil odgovor na mizo, ki ni resničen. Do danes pa odgovora ni bilo. Spomnim naj vas, da sem na zadnji seji postavil zelo jasno vprašanje in istočasno dal tudi pobude. Na zapisniku je to navedeno, torej zapisnik povzema tisto, kar sem povedal. V glavnem pa opozarjam, da se še vedno hoče svetnike in svetnice zavajati s strani uprave. V konkretnem primeru je to tudi tako. Računal sem, da bomo v štirih letih te stvari uredili, ugotovili, da smo zato, da delamo v dobro vseh ljudi, ne glede na strankarsko pripadnost in ne glede na premoč, ki jo imajo vladajoči in bodo mogoče že v naslednjem mandatu protestirali, ker se bodo stvari morale obrniti na pravo mesto. Že tri leta dobronamerno opozarjam, naj se natoči čistega vina. Tega namena ni, zato tu opozarjam. Odgovor, ki je naveden, je neresničen in hoče mojo pobudo prikazati v negativnem smislu, zato bom še enkrat prečital, kakšno pobudo sem dal. Tako pavšalno, neresnično odgovarjanje uprave se mi zdi ponižujoče in tudi skrajno nesramno. Najprej sem postavil vprašanje, zakaj ni naša občina odgovorila na pet dostavljenih dopisov s strani Komunale, ki so potrebni za postavitev razvoja Komunale. Kot veste, Komunala je delniška družba, MONG je cca 22 % delničar in za tem stoji 23.000 ljudi. Mislim, da je bilo vprašanje popolnoma na mestu, zato Komunala ni mogla oz. ji ni bilo omogočeno, da svoj razvojni program formira tako kot si ga je zamislila, ker eden glavnih delničarjev ni dal odgovora. Zato sem tudi navedel datume in teh je pet. Odgovor, ki sem ga danes dobil na mizo, je neresničen in pravi tako: »Po preverbi so nam iz glavne pisarne Mestne občine Nova Gorica sporočili, da so na temo »srednjeročni razvoj Komunale od leta 2005 do leta 2010« prejeli zgolj dva dopisa, vendar noben od njiju ni bil prejet v obdobjih, ki jih navaja g. svetnik. Mestna občina je prejela dopisa v juliju 2004 in januarju 2006, vendar gre v obeh primerih praktično za isti dopis, št. I-11/04 z dne 19. 7. 2004. Zaradi »starosti« dopisa, kompleksnosti problematike, ki tangira tudi druge občine in zaradi javnega razpisa za imenovanje direktorja podjetja, objavljenega v začetku leta 2006, kakor tudi zaradi spremembe področne zakonodaje, je mestna občina čakala na konsolidacijo stanja in pripravlja odgovor na zastavljena vprašanje in usmeritve.« Gospodje, koga hočete okrog prenašati? Komu točite mešanega vina? Meni ne. Mislim, da tudi občanom ne, ker bodo kmalu videli posledice tega, na kar jaz danes opozarjam. Še več, to gre vsem nam v minus. Tako obnašanje povzroča negativne posledice za vse občane. To se bo poznalo pri plačilih. Kmalu se boste prepričali, da govorim resnico. G. nov direktor je tu član, je tudi podžupan in bo na svoji koži to preveril. Mi bomo pa ugotavljali, kdo je imel prav oz. ali je Mozetič samo kritiziral to upravo. Naj prečitam še datume dopisov: prvi dopis oktober 2004, drugi dopis december 2004, tretji dopis april 2005, četrti oktober 2005 in peti dopis marec 2006.

Andrej Zucchiati, načelnik oddelka za infrastrukturo in gospodarske javne službe:

4 G. Mozetič, ravno zaradi korektnosti odgovora, je odgovor prišel danes na mizo. Želel sem dejansko preveriti, ali so bili ti dopisi dostavljeni ali ne. Kajti želeli smo korektno odgovoriti. Dopis, ki ga citiram v mojem odgovoru, smo na oddelku prejeli januarja 2006. Julija 2004 mene na občini še ni bilo. Ker so tu notri navedeni neki dopisi, ki so nekako že v obdobju, ko sem načelnik oddelka, sem želel biti 100 %, ali so prišli. Imam dopis od glavne pisarne, kjer navajajo, da teh dopisov ni bilo. Dejansko na oddelku drugih dopisov nimam. Imam samo ta dopis, ki ga tu citiram. Ker je ta dopis iz leta 2004 in ker je bilo to obdobje mešano in ker nisi vedel, s kom se pogovarjati, tudi zakonodaja se spreminja, kot smo že slišali, nisem želel dati nekega odgovora Komunali, ki bi bil zastarel. Zaradi tega mislim, da je moj odgovor korekten. Na oddelku pa pripravljamo odgovor na ta vprašanja in usmeritve.

Svetnik mag. Davorin Mozetič: Dopisi so uradni. Sem predstavnik tega mestnega sveta, te mestne občnie v nadzornem svetu in sem te dokumente dobil. Če jih občina nima, jih bom jaz objavil v novicah. Potem boste verjeli, da govorim resnico. Če jih vi konkretno niste dobili, ne pomeni to, da ni res in če ste prišel, g. načelnik dve ali eno leto potem, ne pomeni, da prej ni bilo dokumentacije. Lepo vas prosim, razumimo, za kaj gre.

Svetnik Anton Kosmačin: Danes imam prvič očala na tem mestnem svetu, ampak upam, da še vedno toliko dobro vidim tudi od daleč, da odgovor na vprašanje, ki sem ga zadnjič postavil, mi ni jasen. Popravil bi tudi moje vprašanje, ker se mi zdi, da je napisano v taki obliki, da človek, ki ne pozna zadeve, za kaj gre, se ne spozna. To je certifikat DIN in se piše z velikimi tiskanimi črkami vse štiri črke zraven mora biti številka. DIN je oznaka za nemške norme in je DIN 14701. Za to govornico sem to število povedal in prosim, da gre tudi v zapisnik. Zadnji odstavek: »Vse ostalo pa lahko spravite v arhiv, če vam bo kdaj koristil iz kakšnih« ne ogranizacijskih, ampak »garancijskih potreb«. Vemo, da ima vsako osnovno sredstvo svoje garancijske dokumente. Toliko o tem. Sedaj pa grem na odgovor. Nisem spraševal tega, ker mi piše g. direktor Miloš Lozič. Po tem nisem spraševal, niti po tem certifikatu, ki mi je bil dostavljen. Sprašujem konkretno samo po eni številki, da bi pooblaščene organizacije v naši državi, ki vemo, katere so in če ne veste, me vprašajte, torej, da mi pove, da kompletno vozilo (vozilo plus nadgradnja, ker v vozilo ne dvomim, dvomim pa v nadgradnjo), ustreza DINU 14701. Ta dokument bi prosil. Glede na to, da imam prvič očala, tu na dopisu tudi žiga ne vidim. Ali so gospodje, ki so ta certifikat dostavili, pozabili udariti žig, ali pa ni potreben. Tega ne vem. Pri nas je ponavadi žig potreben.

Svetnik Miloš Lozič: Moja pripomba bo postopkovna, ker drugače pod to točko ne more biti. Ta spraševanja v zvezi s tem se vlečejo sedaj že tri ali štiri seje in noben odgovor ni zadovoljujoč. Zavod sploh ne pride do tega, da bi lahko odgovoril mestnemu svetu. Prav rad bi odgovoril, da DIN 14701 ne obstaja, vsaj v letu 2005 ni obstajal. Ne vem, kako se lahko nekaj da, kar ne obstaja.

Svetnik Rudolf Šimac: Moje vprašanje ni tako prozaično. Četrtič se javljam in dovolite mi, da preberem tisto, ker je bilo tretjič postavljeno in odgovorjeno, in sicer: Drugič, ponovno predlagam, da se ugotovi stanje o rabi slovenščine v Novi Gorici, da se ustanovi strokovna komisija in preveri, ali je stanje rabe slovenščine v tej občini tako, kot jo predvideva zakon.« Torej, ali je v skladu z zakonom o javni rabi slovenščine. Oddelek za splošne zadeve mi odgovarja: »Svetnik Rudolf Šimac je svetniško pobudo z enako vsebino podal že dvakrat, in sicer na februarski ter na junijski seji lanskega leta. V obeh primerih je dobil ustrezen odgovor, in sicer mu je prvič odgovoril oddelek za splošne zadeve, naknadno paše statutarno pravna komisija. Če z eno besedo povzamemo, gre za

5 materijo, ki je izključno v državni pristojnosti in ki jo ureja zakon o javni rabi slovenskega jezika, ki zagotavlja tudi inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona.« Nikoli od štirikratnih predlogov nisem mislil, da je slovenščina tako malo pomembna, da bi jo postavil kot vprašanje ali predlagal, naj o njej razsoja neki urad na občini. Brez zamere. Tega ponižanja slovenščini nisem privošči. Tudi, kaj meni statutarno pravna komisija. O obeh si lahko ustvarijo sliko občani sami, kakšen odnos imajo do slovenščine. Moj predlog pa je bil, in sem ga postavil županu, kakor tudi temu mestnemu svetu, naj le-ta z glasovanjem odloči, ali se preveri, če je spoštovan zakon o javni rabi slovenščine v javnosti ali ni. Predlagal sem tudi, da ta mestni svet imenuje strokovne ljudi s področja slovenščine, ki naj ugotovijo in poročajo temu svetu. Ne bom prenesel več kakšnih odgovorov iz katerekoli pisarne.

Svetnik Marko Filej: Javljam se v zvezi z odgovorom na vprašanje, ki sem ga dal glede parkiranja na Kidričevi 18, to je znani čebelnjak. Oddelek mi je dal odgovor in predvsem ta izjava me je zbodla. Citiram: »Zadevo že dalj časa spremljamo tako podnevi kot v poznih večernih urah«. Zanima me predvsem kdo spremlja, ker vemo, da redarji po 16. uri ne delajo – v zvezi s tem bi rad odgovor takoj. Poleg tega pa rečem tako, če bi zadevo dejansko spremljali, kaj se tam dogaja v večernih urah, bi ugotovili, da je tam vse polno, ker parkirajo tako obiskovalci casinoja kot bližnjih lokalov in ne bi zapisali tako kot ste vi zapisali meni v odgovoru, da ste opazili v večernih urah več prostih mest. Moram vam povedati, da tamkajšnji prebivalci si tega ne izmišljujejo.

Andrej Zucchiati, načelnik oddelka za infrastrukturo in gospodarske javne službe: Moram reči, da tudi sam osebno spremljam, kot star Goričan, rojen v Novi Gorici in se v večernih urah zapeljem skozi Novo Gorico. Naj povem, da sem se več kot desetkrat ustavil na tem parkirišču. Samo enkrat sem videl, da je bilo parkirišče polno, res tudi Italijanov. To je bilo ob božičnem času. Sicer pa so parkirišča pretežno prazna, skratka, vedno se najde prostor za parkiranje. Moram pa še nekaj povedati, da je to javno parkirišče v lasti MONG. Te zadeve ne moremo odsvojiti zgolj stanovalcem ali pa bližnjim v posest ali v uporabo. Mislim, da je ta ureditev, ki je trenutno tam, ne najboljša, ampak najmanj slaba glede na razmere v Novi Gorici. Ampak že en čas spremljam polemiko o parkiriščih, zato mogoče samo dve besedi o tem. Pravimo, da v Novi Gorici v centru ni parkirišč. Prosim, da si pogledate ob sredah ob 9. uri ali 14. uri, ko je špica, kako so zasedena parkirišča za čebelnjakom in kako so zasedena parkirišča ob sodišču. Pol prazna so, ampak vsi želimo parkirati zastonj in to direktno pod občino. Se pravi, da tega ne bomo rešili niti takrat, ko bo garažna hiša, kajti tudi ta predvidevam, da ne bo zastonj, ampak bo kvečjemu še dražja kot je sedaj. Se pravi, gre za neko komoditeto, treba se je sprehoditi 50 m in plačati 200 SIT, ali pa parkirati na koncu Gradnikove, kjer so prazna in zastonj parkirišča, se je pa treba sprehoditi 500 ali 600 m.

Svetnik Franjo Batagelj: Bil sem kar začuden, da sem dobil dva kolikor toliko tehtna odgovora na pobudo. Eden se nanaša na regulacijo prometa z vozili, katerih investitor je ta mestna občina v športnem zavodu. V načelu se strinjam s pravilnikom, ki ga je direktor prepisal. Rad bi opozoril samo na to, da mogoče glede na to, da so prevozna sredstva, ki jih iz proračuna financira mestna občina, na razpolago določenim kolektivnim in drugim športom, da pa je zavod po mojem mnenju dal malo visoko pristojbino za uporabo, namreč 20 SIT/km plus neko odškodnino za dan uporabe oz. stojnino. To je ena pripomba, naj pač svet zavoda pogleda, če je to v redu. Moram pa reči, da notri stoji tudi to, da v primeru nezasedenosti teh vozil, jih lahko zavod daje tudi drugim strankam. Menim, da se moramo na področju javnega delovanja izogibati nelojalne konkurence. V tem primeru namreč je kombi kupila občina in ne vem, po kakšnih normativih bi lahko posojali in s tem konkurirali tudi podjetjem Rent a car ali celo taksi

6 službam, ki pa morajo poslovati na podlagi tržnih zakonitosti. Mnenja sem, da ti kombiji v t.im. občinski lasti ne morejo konkurirati drugim, ki obratujejo pod tržnimi pogoji. To je pripomba v zvezi z vozili. Naslednja pripomba se nanaša na pričakovanja o ustanovitvi razvojne regije. Pobudo bi dal županu. Ker smo že v tem času uspešno zapravili po zaslugi konsenza drugih županov, razen dveh, ime Goriška, kar je zame zelo vprašljivo, se vprašujem tudi, kaj lahko občina napravi ob tem prehodu na novo organizirane skupne razvojne regionalne agencije, da bi povečala svoj vpliv. Kolikor vem, tudi v tej situaciji je MONG večji plačnik porabljenega denarja za zaposlovanje te regije in se mi zdi zelo sporno, da ima enak glas kot tisti najmanjši, ki financirajo v ta sklad. Menim, da si je treba izboriti oz. bi pričakoval tudi od ministra, ki bo predpisal navodila, da pri teh merilih je vendarle upoštevan prispevek, ki ga določena lokalna skupnost da v to regijo. Najlažje je odločati z enakim glasom tistemu, ki najmanj prispeva. Mislim, da je treba iz nivoja občine prispevati tudi ministrstvu, da se to vendarle uredi, ker v bistvu poslujemo na podlagi kapitalskih deležev povsod drugod, zakaj ne bi tudi tu.

Rino Velikonja, predsednik Nadzornega odbora MONG: G. podžupan, hvala za besedo. Neposredno za mojo intervencijo je sklep nadzornega odbora prejšnje seje glede trditve, ki jo je podal oddelek za družbene dejavnosti Marku Fileju okrog Lokvi. V tem tolmačenju je to. Nadzorni odbor v svojem končnem poročilu sploh ni omenil, da je prejel pripombe k ugotovitvam. V preambuli poročila pa piše: Nadzorni odbor MONG je na podlagi 37. člena statuta mestne občine po obravnavi ugovora župana mestne občine g. Mirka Bruca z dne 1. marca obravnaval in sprejel sledeče dokončno poročilo«. V preambuli je to, g. Pintar, se opravičujem, ampak to je. Drugo, da nadzorni odbor sploh ni obravnaval pripombe g. župana, 39. seja nadzornega odbora pravi tako, da je le-ta seznanjen in pozna zakonodajo, namreč, g. Pintar nas je učil, kaj je naša pravica in ni upravičen za tolmačenje naloge nadzornega odbora in zakonodaje. Spoštovani svetniki, to je vse našteto, od točke do točke smo obravnavali. Ne bom izgubljal časa, g. župan, prosim, da to prečitate. Zapisnik nadzornega odbora je javna listina, dostopna vsakemu, ko ga nadzorni odbor potrdi. V nadzornem odboru smo potrdili zapisnik 39. in 40. seje, od točke do točke, kar ne bom sedaj čital, ker je dolgo. G. župan in sodelavci, prosim vas, nadzorni odbor je za sodelovanje in smo in tudi vaš poziv na sestanek dva dni pred sejo mestnega sveta bi bil dobrodošel, če bi bil tri dni prej. Nadzorni odbor je pripravljen, kajti župan in nadzorni odbor sta organa, ki se za sestanek dogovorita, ne pa, da nekdo sklicuje ali predsednik nadzornega odbora ali župan sestanek. G. župan, mi smo pripravljeni sodelovati v dobrem namenu, v sodelovanju in tudi v tem, da niso pristojnosti za tolmačenje zakona o gradnji objektov, vsak davkoplačevalec lahko opozori na nezakonitosti. Sklepi nadzornega odbora sledijo iz tega, da želimo in vam predlagamo, da naredite analizo za Lokve, da naredite tudi investicijski elaborat in končno končamo tisto žičnico. To je naš poziv, naš predlog, v poštenem namenu in dialogu. Prosim pa, da se uvede v mojo diskusijo zapisnike 39. in 40. seje nadzornega odbora.

Marjan Pintar, načelnik oddelka za družbene dejavnosti: Danes sem približno 15 minut pred sejo tega organa pregledoval današnjo pošto in v tej pošti dobil tudi dokument, ki ga je na mestni svet naslovil nadzorni odbor. V tem dokumentu nadzorni odbor opozarja, da so v preambuli dokončnega poročila navajali, da je nadzorni odbor obravnaval tudi ugovor župana. Ugovor župana je bil napisan na petih tipkanih straneh. V svojem končnem poročilu se nadzorni odbor ni opredelil niti do ene navedbe, ki jih je občinska uprava v imenu župana pripravila in je župan podpisal. V term dokumentu, ki sem ga danes prejel, tudi piše, da oddelek za družbene dejavnosti ni pristojen dajati tolmačenja o pristojnostih nadzornega odbora. Gotovo ni pristojen dajati tolmačenje. Ko pa se občinska uprava, in ne samo lahko, tudi mora se občinska uprava pri strokovnih predlogih sklicevati na predpise. Kadar občinska uprava to

7 stori, je pričakovati, da se v pravni državi na pravne predpise sklicujejo tudi tisti, katerim je ugovor namenjen. Torej, če se je občinska uprava sklicevala na pravne predpise in svoja stališča utemeljevala s pravnimi predpisi, kar je edino možno, bi pričakovali, da se nadzorni odbor na podoben način s sklicevanjem na pravne predpise take navedbe ovrže.

Svetnik Boris Rijavec: Glede na zadnji seji postavljeno vprašanje naše svetniške skupine v zvezi z oporečnostjo vode ali problemom črpališča v Batah na vodovodu Bate-Dragovica in na vodovodnem omrežju v Grgarskih Ravnah moram reči, da smo samo delno zadovoljni s tem odgovorom. Zakaj? V tem odgovoru je v bistvu pojasnjeno, da je res prišlo do napake na tej napravi, da je bilo naknadno tudi vodovodno omrežje očiščeno in izprano. Iz terena v bistvu izhaja, da so drugačne informacije, zato bi prosil, da se do naslednjič poda odgovor kdaj in kdo je to izvajal. V izogib tem zadevam je smiselno, da se o vseh aktivnostih obvešča tudi KS, ki je neposredno odgovorna za dogajanje na terenu. To je ena zadeva. Druga pa je, da iz tega odgovora izhaja, da je veliko problemov in njihovih rešitev odvisnih od t.im. HASAP sistema. Predlagal bi, da glede na to, da se ne gre za igrati z zdravjem ljudi, oporečnostjo itd., da se te HASAP postopke pohitri kolikor se pač more.

Svetnik Črtomir Špacapan: Najprej kar se tiče poslovnika. Mislim, da bi bilo treba strogo upoštevati, da so to samo odgovori na pobude, predloge in vprašanja brez komentarjev, ker potem to ni več tisto, kar je po poslovniku. Tudi jaz imam še eno stvar mimo poslovnika, ker ne vem, kam bi dal, ne zaradi drugega. Pojasnila družbe HIT k zapisniku 36. seje Mestnega sveta MONG. To na prvi pogled izgleda lahko res simpatično, HIT je končno začel komunicirati z MONG, kar je verjetno verjetno posledica tudi spremembe vodstva. Ampak mislim, da to ni tako nedolžno. Tu je nekaj trditev, ki jih nismo sprejeli, ampak se nam vsiljujejo, da naj bi jih sprejeli. Predlagam, da se takih stvari ne pošilja direktno svetnikom, ampak najprej MONG, se pravi upravnim organom, naj pregledajo. Tu je namreč nekaj trditev, ki so, prvič, pod 2. točko zelo čudne. Vemo, da je bil projekt že narejen, piše pa, »da projekti zaenkrat obstajajo še vedno le na ravni ideje«.

Tomaž Vuga, podžupan: To zadevo bi mogoče vnesli pod pobude.

Svetnik Črtomir Špacapan: Bom dal pod naslednjo točko. Pri tej točki pa ponavljam eno stvar že četrtič ali petič. Odgovor sem sicer dobil glede tega nesrečnega križišča na Grčni, vendar takega kot sem dobil, ga ne rabim. To ni odgovor. V odgovoru piše, da bo poskrbljeno. Vem, da bo poskrbljeno, kajti če ne bo, bodo koga zaprli. Ampak to ni rešitev. Vprašal pa sem, če je kakšna rešitev, da bi rešili promet čez Rafut in moj predlog bi bil, da bi komunalni prispevek, ki ga dobimo za trgovski center, namenili za sanacijo ceste čez Rafut. Hotel sem sugerirati, da se nekaj denarja nameni vsaj za tisto minimalno, kar se bo tam dogajalo. To, da bo nek obvoz okrog gradbišča na Grčni, bo samo še slabše. Potem bomo imeli pa res kaos.

Svetnik Tomaž Šinigoj: Občinsko upravo bi prosil za nekaj pojasnil glede na vprašanja, ki sem jih dal na prejšnji seji. Oddelek za infrastrukturo mi ni eksplicitno odgovoril na vprašanje, ali bo po končani investiciji v Dornberku, ki se izvaja na kanalizaciji, izveden postopek, da se posname novo stanje, ki je nastalo, in če bodo podpisane pogodbe, ki bodo to novo stanje urejevale, tako da bo postala zemlja za vse večne čase javno dobro. G. načelnik mi je samo načelno odgovoril, jaz pa bi rad zelo eksplicitno izvedel, ali boste za to poskrbeli ali ne. To ste dolžni. Mogoče se pa motim.

8 Drugo pojasnilo pa bi rad v zvezi z odgovorom, ki ste ga podal v zvezi s Kolodvorsko ulico, in sicer glede zbirališča starih flaš, železa in ostalega, kar se nahaja na tej ulici in baje, kot mi odgovarja občinski inšpektor, tisti prostor tam uporablja Dinos kot ležarinski prostor za te odpadne materiale. Tu navajate, da tudi je moral večkrat občinski inšpektor posredovati zaradi tega, ker je burja razmetavala tiste smeti. Sedaj bom vprašal oddelek za okolje in prostor, kajti tu pišete, da oddelek za okolje in prostor zagotavlja, da ni nikakršnih prostorskih zadržkov za umestitev obravnavane dejavnosti v ta prostor. Prosim načelnik, da mi pojasnite, kako je to možno oz. ali si bom lahko privoščil pripeljati karkoli v Novo Gorico, važno je le, da sem lastnik in ne bo tu nobenih omejitev. Lepo prosim za pojasnilo.

Niko Jurca, načelnik oddelka za okolje in prostor: Mislim, da je dobro dati ta odgovor. Namreč, tu res vidim, da inšpektor navaja, da je oddelek za okolje in prostor ugotovil, da ni z vidika sedaj veljavnih prostorskih aktov nikakršnih zadržkov za umestitev obravnavane dejavnosti v tem prostoru. Moram povedati, da takega zagotovila oddelek za okolje in prostor ni dal. Vsaj jaz ne vem za njega. Oddelek za okolje in prostor bi, če bi ga kdo po tem vprašal, pojasnil ravno obratno, da je ta vsebina na tem mestu v izrazitem nasprotju z določili občinskega prostorskega akta. Gre namreč za površino, ki je v prostorskem planu določena za gospodarsko infrastrukturo, natančneje za železnico. Kot pa tu piše, gre za neko zunanjo odprto deponijo, ki po nobeni razlagi ne more služiti potrebam železnice, razen mogoče v finančnem pogledu. Menim, da pravna podlaga za odstranitev te vsebine, ki tja niti ne sodi v taki obliki kot je, bi vsekakor morala obstajati in po mojem prepričanju tudi obstaja.

3. točka dnevnega reda Pobude, predlogi in vprašanja svetnic ter svetnikov

Tomaž Vuga, podžupan: Dobili smo pismeno pobudo g. Klanjščka, ki ga danes na žalost ni med nami, pripravili smo tudi ustni odgovor in prosim g. Zucchiatija, da poda odgovor.

Andrej Zucchiati, načelnik oddelka za infrastrukturo in gospodarske javne službe: Kot navaja g. svetnik, sta ti dve rekonstrukciji predvideni v proračunu za leto 2006. Mislim, da je tu ena napaka. Rekonstrukcija ceste Šmihel do Peugeota v višini 6 mio in ni 1,5 mio. Na tej prvi nalogi, se pravi rekonstrukcija ceste Šmihel delamo, se pripravljajo popisi, usklajujemo s KS, kateri odseki bi bili primerni še za sanacijo ali rekonstrukcijo, kajti ocenjujemo, da bodo ta sredstva presegala predvidena dela. Kar se tiče pa 2. točke rekonstrukcija KS Ozeljan moram povedati, da smo predsednika KS že večkrat pozvali, da nam da prioritetno listo cest, ki bi jo potem uskladili, katere bi letos sanirali. Zadnji termin, ko smo ga pozvali na sestanek, je bil včeraj in se ponovno ni odzval. Danes sem ga srečal pred občinsko stavbo in sem ga prosil, da se res oglasi, da lahko pristopimo k izdelavi popisov in potem posledično tudi k razpisu teh del.

Svetnik Tomaž Šinigoj: Dal bom tri predloge. Upam, da bodo tokrat odgovori bolj verodostojni kot so bili zadnjič, kar se je pravkar pokazalo, tako da apeliram na občinsko upravo, da ne zavaja svetnikov pri odgovorih. Kot prvo imam predlog za točko dnevnega reda za eno prihodnjih sej, upam, da že prvo naslednjo, in sicer bom predlagal, da pripravite točko dnevnega reda, ki bo obravnavala brezplačni avtobusni prevoz v MONG. Najprej sem mislil, da bo to prvoaprilska šala, ker je bilo na 1. april, ampak šala ni bila, ker je avtobus res vozil brezplačno. Bila je pa to potegavščina za davkoplačevalce in nas mestne svetnike. Zanima me, kje ste dobili tak sklep

9 oz. kje boste zagotovili denar oz. pravno formalno pokrili brezplačni prevoz v MONG. V kolikor te točke ne boste pripravili v občinski upravi, jo bom pripravil sam, saj smatram, da je točka potrebna, saj bistveno bremeni proračun, zopet bom to poudaril, popolnoma neutemeljeno, brez sklepa mestnega sveta. Ne govorim o vsebini, ampak o sami formi. To je prvi predlog. Drugi predlog, ki ga imam, je naslednji. Ker KS Dornberk zelo slabo funkcionira, se name obračajo krajani in žal mi je, da moram to govoriti danes, ko ni prisotnega predsednika KS, da bi se lahko branil. Tako so to storili krajani Saksida in prosili, da se očisti grapo oz. kanal med železnico in vasjo, se pravi na severni strani železnice proti Saksidu. Tam je kanal, v katerega se stekajo meteorne in fekalne vode. Ta kanal je poln in ljudem zamaka kmetijske površine. KS se ne odzove in ne poskrbi za to, tako da apeliram na pristojne, da si to zadevo pogledajo in uredijo, kar se urediti da. Tretja pobuda, ki jo dajem, je pobuda, da se v sklopu kanalizacije, ki se gradi po Dornberku in ta kanalizacija se gradi tudi po bodoči pešpoti med Dornberkom in Prvačino, skratka, sedaj je priložnost, da bi se ob izkopavanju materiala za postavitev te kanalizacije, ta material lahko vozil na to pešpot in tako bi se ta pešpot sama uredila z res minimalnimi stroški. Moram reči, da sem pred enim mesecem v zvezi s tem kontaktiral z načelnikom. Žal mi je, da si stvar ni ogledal, niti niste poslali gospoda, ki je pristojen za vodovode in kanalizacijo. Ne vem, zakaj tako delate. Mislim, da smo v službi ljudi. Jaz kot mestni svetnik moram iti na teren, če me ljudje pokličejo in tudi vedno grem, zato bi pričakoval, da greste tudi vi, ker ste plačani za to. Te tri pobude imam.

Mirko Brulc, župan: Brezplačni avtobus. Ko smo sprejemali proračun za letošnje leto, smo poudarili, da namenjamo 15 mio več sredstev za pokrivanje brezplačnega avtobusa. Razlika med številko, ki jo moramo plačati za dosedanjo obliko prevozov, je bila povečana za 15 mio in ta denar je v proračunu, iz tega je izhajal tudi sklep. Začeli smo pač z izvajanjem januarja, zato ker smo se dogovarjali s šempetrsko občino, da bi tudi oni pristopili in to je trajalo neka časa. Sem pa zelo zadovoljen, kajti tudi po podatkih, ki sem jih prebral v Primorskih novicah, je teh uporabnikov mestnega prevoza mnogo več, in sicer v dobrih 14 dneh jih je 14.000. Lani istega meseca jih je bilo v aprilu le 11.000 potnikov. Uspeh je očitno predviden.

Tomaž Vuga, podžupan: G. Davorin Mozetič je oddal pisna vprašanja, in sicer: »Že drugič postavljam vprašanja: Zakaj je zadeva toliko časa stala na občini? Kdo jo je zadrževal? S kakšnim ciljem je zadevo zadrževal? Vse to se nanaša na predlog odloka o odlaganju komunalnih odpadkov v MONG in predlog odloka o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v MONG.«

Svetnik mag. Davorin Mozetič: K pisnim vprašanjem dajem še eno ustno, in sicer pobudo, da občinske službe uredijo zadevo v zvezi z razsvetljavo Ul. XXX. Divizije v Solkanu. Z ozirom na to, da je ta ulica iz več koncev slepa, kot veste, je večji del že primerno osvetljen, manjši pa še ne. Ker finančni zalogaj za to ni omembe vreden, priporočam, da bi enako kot ste večji del Ul. XXX. Divizije, osvetlili še ostali del te ulice, ki je pa res zelo neprimerno osvetljen. Tudi starejši ljudje se pritožujejo in ponoči si ne upajo po ulici.

Svetnik Miran Müllner: Imel bom tri sklope vprašanj. V pogovoru s starši oseb z motnjami v duševnem razvoju sem zasledil zaskrbljenost zaradi zgodbe o začetku gradnje varstveno delovnega centra v Novi Gorici. Odločitev mestnega sveta o zagotavljanju 80 mio SIT za gradnjo bivalnih enot v letu 2006 in nadaljevanju načrta razvojnih planov v letu 2007, kjer je predvidenih 100 mio SIT, očitno še

10 niso dovolj velika garancija, da bi se te enote začele graditi. Zato vas sprašujem, kako poteka sodelovanje z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, in sicer, kaj je s pogodbo o soinvestiranju, ki bi morala biti podpisana že februarja letos in o kateri obstajajo dokumenti in je pogoj za uskladitev projektov za VDC in bivalne enote, dalje kakšna bo dinamika aktivnosti, ki so predvidene na mestni občini v letošnjem letu in ali obstaja realna možnost za pričetek del v letošnji jeseni? To je en sklop vprašanj. Drugo vprašanje pa se nanaša na pojasnilo, ki ga je prej že g. Špacapan omenil, ki sem ga dobil od podjetja HIT v zvezi z zapisnikom 36. seje Mestnega sveta MONG k točki 5.A. Res, da je HIT poslal to po pošti in da piše notri pojasnilo, nikakor pa ne dajejo odgovorov na tisto, kar smo tu spraševali. Zanima me pa stvar, kjer pod 1. točko govori o sodelovanju družbe HIT v komisiji Ministrstva za finance. Zapisano je, »da je potrebno te zaplete v zvezi z imenovanjem te komisije nemudoma rešiti in vpeti predstavnike družbe HIT v delovanje komisije. Prizadevanja za rešitev tega vprašanja so v teku in pričakujejo hitro vključitev družbe HIT v delo komisije.« Nadalje je tu tudi navedeno, da bo HIT zastopal lokalne interese. Zanima me z imenom in priimkom, kdo je tisti član komisije, ki bo zastopal lokalne interese v tej komisiji v pogajanjih z ministrstvom in kdaj bomo mestni svetniki dobili odgovore oz. pravilne informacije o tem, ker nedvomno tu v zadnjem stavku piše, da bo imela vsekakor lokalna skupnost o tem izredno pomembno besedo. Glede na to kako se vse to dogaja, mislim, da besede ne bomo imeli nobene, vsaj tako kot sem jaz obveščen. Tretji sklop vprašanj pa je naslednji. Potem bomo sprejeli tudi poročilo o izvršenih sklepih in v 7. A točki smo na prejšnji seji sprejeli sklep: dovoli se postavitev začasnih objektov – bivalnikov za potrebe dnevnega centra za odvisnike, vendar najdlje do 31. 3. 2009. Kot veste, je bila tu burna razprava in nekako smo tu sprejeli ta sklep, ga tudi spoštujem, ampak izgleda, da je ta sklep postal kar neko univerzalno navodilo oz. tolmačenje, da se v občini začnejo dogajati tudi drugi začasni montažni objekti. Eden takih je, kot ste lahko videli na spletni strani, predmet javnega zbiranja ponudb, to je oddaja dela zemljišča v najem ob otroških igralih v borovem gozdičku za stavbo SNG za postavitev začasnega montažnega objekta za gostinsko ponudbo. G. župan, sprašujem vas, kako je možno postaviti začasni montažni objekt za gostinsko ponudbo mimo PUP, kjer je mestni svet jasno povedal, da se teh začasnih objektov ne sme postavljati in da dejansko smo na prejšnji seji izjemoma dovolili postavitev kontejnerja? Če bomo tako začeli, bomo postali mesto kontejnerjev in začasnih objektov. Če je potrebno tam otrokom ponuditi en sladoled, mislim, da gostinci, ki imajo za to dejavnost dovoljenje v svojem razvidu del, da lahko delajo tudi brez montažnega objekta. Smo v dobi, ko se tudi neke prenosne stvari dopuščajo.

Mirko Brulc, župan: Tri vprašanja so bila postavljena in podam tri odgovore. Najprej varstveni delovni center. Zelo sem vesel, da je minister Drobnič, ko je bil na obisku na Goriškem, podpisal pogodbo o sodelovanju ministrstva pri financiranju tega VDC. Potrebe so izjemno velike in odvalil se nam je kamen iz srca, kajti tudi denar, ki ga imamo pripravljenega v proračunu, to je cca 100 mio, smo vložili že v zemljišča, itd., kar pomeni, da bo prišlo do realizacije. Prepričan sem, da bomo lahko v jesenskem čas tudi pričeli z omenjeno investicijo. Drugo vprašanje je bilo, kaj je z dopisom HIT-a. Ta dopis sem dobil včeraj in sem se odločil, da je prav, ker je namenjen vsebinam, o katerih smo razpravljali na seji mestnega sveta, da to pošljemo vsem mestni svetnikom, da si ustvarijo svojo sliko in da ne bodo očitki, da nekaj skrivamo in da si ne želimo natočiti čistega vina. Ne morem komentirati, kdo je v komisiji, kdo bo zastopal lokalno skupnost. Včeraj sva se s predsednikom Janšo pogovarjala in vlada ima pozitiven odnos do te investicije z veliko previdnostjo sicer, s čemer se strinjamo. HIT razmišlja, da ni prioriteta v igralništvu, ampak v ostali turistični ponudbi v tem mega zabaviščnem centru. Tako da se stvari odvijajo. Zahtevali bomo, da bomo o tem pravočasno seznanjeni in takrat bomo tudi razpravljali o tej investiciji na mestnem svetu ter sprejemali odločitve, ki upam, da bomo potem tudi sprejete. Sedaj se dela panika okrog kontejnerjev in začasnih objektov. Tu smo sprejeli odločitev, da bomo postavili bivalne enote za potrebe dnevnega centra. Prav tako včeraj smo

11 se z ministrom Matejem pogovarjali o gradnji garaž pri Policijski postaji, o našem delu, kjer bi imeli v zidanih prostorih to dejavnost, vendar za rešiti problem čimprej je padla odločitev tu, zato nehajmo govoriti, ali je prav ali ni. Drugo pa je vezano na t.im. začasni objekt za gostinsko ponudbo v borovem gozdičku. Poglejte si naš forum na spletni strani, poglejte si borov gozdiček in boste ugotovili naslednje: obiskovalci najprej zahtevajo ograjo. Zato smo pisno prosili arhitekte, naj nam podajo predlog, kako se da začasno ograditi ta del igrišča, potem bomo uvedli režim zapiranja in odklepanja in postavili video kamere. Če nam tega arhitekti ne bodo želeli predložiti, bomo to igrišče sami ogradili. Starši to zahtevajo, kajti bojijo se igel, bojijo se vandalstva. Drugo kar je, želijo, da bi bil tam nek objekt, ki pa ne more biti zidan, kajti investicija ni zaključena. Tam bomo verjetno gradili tudi amfiteater za potrebe SNG in še kaj, zato bi bili zadovoljni, če bi se kak gostilničar odločil. Nisem strokovnjak, ampak lahko je to neka prikolica, kjer se lahko kupi stvari, gre pa izključno za pakirane zadeve, se pravi, da ne more biti tam točenih piv in podobno. Lahko pa so sokovi, čokolade in podobno za potrebe otrok. Obvezno moramo urediti še sanitarije. Gre pa res za začasno rešitev in za začasno ponudbo tudi v omejenih mesecih na tem področju, ker to starši prosijo.

Svetnik Miran Müllner: Hotel bi samo postopkovno. Imam pravico, da izrazim svoje mnenje, ali sem zadovoljen z odgovorom ali nisem in če nisem, da postavim dodatno vprašanje in dobim od govor. Ali ni po poslovniku tako? To ni replika, to je postopkovno. S tem odgovorom, ki sem ga dobil, nisem zadovoljen in bi rad postavil dodatno vprašanje, ker mi g. župan ni odgovoril.

Tomaž Vuga, podžupan: g. Müllner, rekli smo, da ni replike. Enkrat ste se že prijavil in ste opravil svoje. Oddajte pisno vprašanje.

Svetnik Miran Müllner: G. podžupan, še enkrat ste začeli kršiti poslovnik. Do kdaj se bo to nadaljevalo? Dobil sem odgovor, ki ni odgovor.

Svetnik Tomaž Horvat: S tem dopisom oz. pojasnilom, ki sem ga dobil od družbe HIT, se strinjam in sem vesel, da sem si razvozlal marsikatera vprašanja oz. sem dobil nekatere odgovore, ki jih na sami seji mestnega sveta nisem dobil. Tu gre kot sem razumel družbo HIT, za sodelovanje oz. povezovanje med lokalno skupnostjo in gospodarskimi subjekti. Mislim, da v tej smeri moramo delovati in v tej smeri bomo dosegli nek destinacijski menegement, kot sem že zadnjič povedal, oz. neko celovito turistično ponudbo. Zato bi rekel, da moramo podpirati neko zdravo gospodarsko osnovo, ki bi nam omogočila neko uspešno socialno lokalno skupnost. V tem dopisu vidim samo neke pozitivne smernice, ki nam jih daje družba HIT v razmislek. Ob tej priliki bi tudi pohvalil lokalno skupnost in župana kot predstavnika lokalne oblasti v nadzornem svetu družbe HIT, ki izgleda, da so res opravili svoje delo. Še vedno mi ni jasno, zakaj je bil zamenjan z g. Jurco. Vendar kljub temu, da je bil zamenjan, polagam na srce novemu predsedniku uprave in novemu članu nadzornega sveta, da to povezovalno delo nadaljujejo, da nadaljujejo v tej smeri, da bo Nova Gorica res postala zabaviščni center oz. turistično mesto, ki bo vsebovala vse kraje od Posočja, do Brd, Vipavske doline, Krasa in celotne regije. To je moja pobuda in tudi predlog predstavniku občine oz. predstavniku našega območja. Poleg tega bi se ob tej priliki rad zahvalil vsem, ki so nam pomagali, da smo zmagali v polfinalni tekmi za mali nogomet. Prišli smo v finale in brez pomoči svetnikov, župana in vseh ostalih, tega ne bi naredil in vas vabim na prvo finalno tekmo v balon.

Svetnik Črtomir Špacapan:

12 Tudi jaz čestitam Nogometnemu klubu, da se je uvrstil v finale in upam, da bo tudi prvak. Samo še kar se tiče tega pisma. Pismo je prišlo priporočeno na naslove svetnikov in ponavadi imam vedno malo treme, ko grem dvigniti priporočeno pismo, kajti ponavadi je to kakšna davkarija ali podobno. Potem smo šli iskati to pismo, nič hudega. Drugič mislim, da bi bilo prav, da bi komunicirali drugače, ampak nič hudega. Imam nekaj pobud in vprašanj. Eno bom oddal kar pisno. Gre za ureditev dostopne ceste v Ozeljanu. To sem postavil tudi na našem odboru in upam, da se bo ta zadeva rešila. Drugo vprašanje, ki ga imam, je plačilo storitev v športnem parku. Mi smo kot klubi, ki delujemo v športnem parku, dobili 15. aprila cenik, na katerem so zapisane cene uporabe športnih objektov. Naš klub bi moral plačati za vsako tekmovanje, ki ga imamo, 70.000 SIT. To seveda ni malo. S tem, da seveda občina neposredno financira delovanje Javnega zavoda za šport in seveda daje tudi denar za vzdrževanje. Sedaj se bomo morali odločiti, ali ta denar dobimo klubi in potem plačamo zavodu, ali pa bo dobila zveza in po mojem mnenju tega ne bi smela zaračunavati. Sicer nam, ki imamo nekaj pomembnih mitingov na leto, to ne toliko pomeni, ampak recimo, če vidim tu glavno nogometno igrišče 100.000, pomožno nogometno igrišče 50.000 in če računamo, da imajo najmanj sto tekem na leto, bi to zneslo 10 mio SIT. Nogometno društvo in Nogometni klub bosta torej plačala približno 30 mio športnemu zavodu. Tega ne razumem. Lastnik Javnega zavoda za šport je pa MONG. Zato mislim, da bi morala mestna občina odločiti, ali se bo plačevalo najemnino ali ne. Tako da bomo mi kot klub zavrnili ta cenik, ki nam je bil poslan. Naslednja stvar, ki jo imam, ne morem iz kože in zgodovine, koliko jih slišim na račun Bevkovega trga s strani KS, občinskih svetnikov, itd. Sedaj pa vidim, da se dela popolnoma po svoje. Splendid se je že razširil in bo kmalu imel pol zemljišča. Tam je lastnik lokala začel postavljati nek oder, neke deske. Sedaj je pa tiho vse skupaj. Sedaj, ali bo nekdo vzel tiste besede, ki jih je takrat izrekel, nazaj, ali pa bom jaz zahteval, da pride inšpekcija in vse tiste stvari pospravi, tako kot so zahtevali od mene takrat, ko sem bil župan. Tega ne razumem več, ali je takrat samo politika igrala, ali je bilo tudi kaj resničnega. Če je bilo resnično, potem bi morali tudi to pospraviti. Saj so zapisniki, bomo pogledali. Prosil bi torej, da se jemlje enako špago za vse v zvezi s tem nesrečnim Bevkovim trgom. Še zadnja stvar, ki me je malo zbodla, je pa eno pismo, ki ga je pisal verjetno italijanski državljan, v katerem je malo okrcal ZB, ker se je pač vtaknila v ta nesrečni seznam. Ne vem, ali bodo sedaj Italijani (čeprav vem, da je ta Slovenec in ga poznam) solili nam pamet in pisali. Po mojem, italijanskim državljanom in županom sosednje Italije sigurno ne bomo delali.

Svetnik Ivo Hvalica: Dajem naslednjo pobudo, da občina pridobi od Policijske postaje Nova Gorica podatke, koliko državljanov EU je bilo do sedaj sankcioniranih zaradi prehoda meje na Sabotinu, ločeno državljani EU in državljani držav, ki niso članice EU. Čisto resno. Do naslednje seje želim pisni podatek, koliko državljanov je bilo sankcioniranih. Druga pobuda pa je naslednja. Prosim mestno upravo, da pridobi od pristojnih inšpekcij podatek, koliko lastnikov psov je bilo do sedaj kaznovanih zaradi tega, ker so imeli ljudem nevarne pse prosto nezvezane in brez nagobčnika v javnosti. V Sloveniji se je zgodilo kar nekaj zelo tragičnih nesreč. Tu pri nas pa očitno, tudi če prijaviš nekoga, se nič ne zgodi. Želim torej število ljudi, ki so bili do sedaj obravnavani kot prekrškarji zaradi odvezanih psov in psov brez nagobčnika.

Svetnik Robert Golob: Prvo vprašanje bo sicer dopolnilo prejšnjega vprašanja, ampak nič ne škodi. Še vedno gre za nadomestilo za stavbno zemljišče, ki je po mojih podatkih neposredni vir proračuna občine. Če občinska ali davčna uprava ne more razkrivati poimensko zavezancev, bi vseeno rad vedel, kolikšna je skupna vsota zapadlih obveznosti iz Mebla. To sigurno ni davčna tajnost,

13 ker gre za agregirani podatek, ki nikogar ne razkriva, tako da to definitivno lahko mestna uprava razkrije. Drugo vprašanje je pa vezano na univerzitetno problematiko. Moram reči, da sem z zanimanjem prebral zapise v zvezi z dogajanjem v Ajdovščini, kjer so včeraj položili temeljni kamen za univerzitetno središče. V tem nas je Ajdovščina prehitela, zanimivo. Zanima me, ali ima MONG v tem mandatu še kakšen namen kaj podobnega početi, ali tega ne nameravamo.

Tomaž Vuga, podžupan: G. župan bo podal odgovor.

Mirko Brulc, župan: Odgovoril bi na to zadnje vprašanje, sicer pa bomo imeli danes razpravo tudi o delu naših zavodov, med njimi tudi Politehnike. Ajdovščina nas je prehitela zato, ker je dobila kasarne skorajda zastonj in jih je odstopila Politehniki. Tudi mi bi bili veseli, če bi imeli take stavbe in zelo radi bi jih odstopili, tako kot smo se odpovedali tudi stavbi Rafut in še čemu, če je potrebno. Imamo že pripravljen dogovor sodelovanju pri izgradnji infrastrukture na področju izobraževanja med Ministrstvom za šolstvo in šport in Ministrstvom za visoko šolstvo in bi bil včeraj podpisan, če bi bil prisoten minister Zver, vendar je bil službeno odsoten, zato tega nismo mogli podpisati. V načrtu imamo hitro rešitev, in sicer na področju Cankarjeve ulice. Vi veste, da bomo adaptirali Glasbeno šolo in potem bi lahko celo ulico nadgradili, torej porušili nekatere objekte v bližini TŠC in še kje, v pritličju bi uredili prostore za srednje šole, v nadstropju pa predavalnice. To je najhitrejša rešitev. Če bomo računali na izgradnjo kampusa, kot ga poznamo po Evropi in po svetu, potem ta realizacija še dolgo ne bo možna. Zato sem prepričan, da z denarjem, ki ga že imamo v naših proračunih, letos 15 mio za načrte in podobno, v prihodnjih letih pa po 100 mio in več, kar bi združevale še druge občine in delovne organizacije, bi bilo možno to uresničiti, da pridemo do predavalnic. Mene ne žalosti, da se politehnika seli v Gorico in Ajdovščino, saj je to tudi uradna politika Politehnike in tudi naš namen je, da se razprši dejavnost višjega in visokega šolstva po regiji, tako da ne bo očitkov, da je vse v Novi Gorici. Moram pa povedati, da še vedno intenzivno odkupujemo Primexovo stavbo, da smo zanjo že namenili 252 mio, samo letos 65 mio, da dajemo kar precej denarja za programe Politehniki, letos 11 mio in za najem prostorov še 12 mio, itd. Imamo torej pozitiven odnos do visokega in višjega izobraževanja in to, kar se dogaja v okviru VIRS-a in kar je včeraj minister Zupan posebej pohvalil in videl, da delamo zelo resno na tem področju in da imamo prve uspehe. Vse to stvari premika in ministrstvo je pripravljeno nameniti tudi finance za to infrastrukturo, ki jo sami pravzaprav ne bomo zmogli.

Svetnik Marko Filej: Imam samo kratko vprašanje. Pred približno pol leta sem dal pobudo, da se na križišču med Erjavčevo in Prvomajsko ulico pod Rafutom postavi semafor. Mislim namreč, da je to eno najbolj nevarnih križišč v Novi Gorici. Takrat ste se, g. župan, v odgovoru tudi strinjal z mano in zagotovil, da bo ta semafor postavljen. Sedaj pa me zanima, kdaj približno bo ta semafor postavljen. Ne bi rad, da bi se ponovno zgodila taka nesreča, kot se je zgodila pred pol leta, ko je neko vozilo odbilo na pločnik stanovanjskega bloka, ki je neposredno ob tem križišču in če bi se tam nahajal kdorkoli, ne vem, kaj bi se zgodilo.

Andrej Zucchiati, načelnik oddelka za infrastrukturo in gospodarske javne službe: Moram reči, da se v teh dneh sklepa pogodba za projektiranje tega križišča. To križišče pa ni tako nedolžno zaradi tega, ker ima v neposredni bližini železnico in se lahko v primeru semaforizacije zgodi interferenca prometa v območje železniškega prehoda, kar bi pomenilo veliko nevarnost. Se pravi, najprej je potrebno sprojektirati, ko se bomo odločili za varianto ali bo to semaforizirano križišče ali bo to križišče. Na podlagi te projektne rešitve bomo šli v

14 izvedbo. V letošnjem letu imamo tudi predvidenih del sredstev za izvedbo, tako da pričakujemo, da bomo v drugi polovici leta pričeli s postopkom oddaje del.

Svetnik Rudolf Šimac: Na zadnjih sejah smo večkrat slišali imenovati Iverko, prispevke, itd. Mene pa zanimata dve, čisto človeški vprašanji. Prosim, če mi do prihodnje seje odgovorite, kaj je z delavci, ki so morali na cesto zaradi zaprtja Iverke, v kakšnem stanju so, kaj je z njihovimi družinami in kako je z njihovimi zaposlitvami. Drugo vprašanje, katerega odgovor prosim tudi za prihodnjo sejo in naj bo naštudirano, pa je, koliko imamo sedaj Novogoričani čistejši zrak, ker smo zaprli Iverko. Po istih merilih naj se prosim naredi analiza in naj se mestnemu svetu odgovori. Takrat je bil bistveni razlog, da Iverka zastruplja ozračje v Novi Gorici. Zelo me zanima, koliko je sedaj čistejši zrak.

Svetnik Miran Lovrič: Vprašanje je izredno kratko. Telekom predvideva, da bo v letošnjem ali naslednjem letu obnovil infrastrukturo na področju Ul. Vinka Vodopivca. Nekaj let nazaj je bila izdelana projektna dokumentacija za dokončno osvetlitev Ul. Vinka Vodopivca in če bo Telekom pričel z izgradnjo, bi bilo smiselno, da se na tem delu, kjer manjka razsvetljava, le-ta tudi dokončno zgradi. Razsvetljava namreč manjka od križišča Damber do križišča Hrast.

Tomaž Vuga, podžupan: S tem smo to točko izčrpali.

4. točka dnevnega reda Poročilo o izvršenih sklepih 37. seje mestnega sveta z dne 23. 3. 2006 in nadaljevanja 37. seje z dne 31. 3. 2006

Tomaž Vuga, podžupan: Dajem poročilo v razpravo. Ima kdo kakšno pripombo? Če ne, dajem poročilo na glasovanje. Kdo je za?

Od 23 svetnikov jih je 21 glasovalo za. Poročilo je bilo sprejeto.

4.A točka dnevnega reda Predlog sklepa o potrditvi poslovnega poročila o delu JP KENOG d.o.o.

Poročevalec: Gojmir Mozetič, direktor KENOG, d.o.o. Poročilo KE Nova Gorica za leto 2005 ste vsi dobili v gradivu. Poročilo mislim, da je kot vsako leto standardno dobro. Bilo je že trikrat obravnavano, in sicer na nadzornem svetu, na odboru za gospodarstvo in na odboru za okolje. Povsod je bilo sprejeto. Danes je že četrtič v obravnavi. V podrobnosti se ne bi spuščal. Če bi kdo imel kakšno vprašanje, tam zadaj sedi računovodja KE, ki bo podal podrobna pojasnila. Poudaril pa bi mogoče tri stvari. Leto 2005 je bilo za KE razmeroma težko leto. Bila je kar ostra zima, zato smo porabili približno 130 m3 plina več kot prejšnja leta in plin se je izredno podražil. Tako da je bil strošek plina za 55 mio SIT večji kot prejšnja leta. Stroški so bili pa samo 51 mio večji, kar pomeni, da smo vseeno na drugih področjih znižali stroške za 4

15 mio. Kljub temu smo uspeli 26 mio investirati in narediti pozitivno nulo, kar mislim, da je za javno podjetje idealno. Vseeno pa mislim, če gledamo to poročilo, da kot recimo KE težko shaja, da bi si težko dovolila kakšno dodatno zaposlitev. Potem ne bi bila pozitivna nula, ampak bi bila negativna izguba.

Tomaž Vuga, podžupan: Pozivam odbore, da podajo svoja poročila. Odbor za gospodarstvo nima pripomb. Glede na to, da sem odbor ta prostor vodil jaz, ker ni bilo predsednika, mi dovolite, da preberem sklep odbora za prostor. Sprejel ne naslednja sklepa: mestnemu svetu se predlaga v obravnavo predlog sklepa o potrditvi poslovnega poročila KE z opozorilom, da je treba v bodoče zagotoviti, da se obveznosti do vrednosti sredstev v upravljanju ne zmanjšujejo. Ob tem je odbor na podlagi ustne informacije še ugotovil, da so splošni pogoji, ki so pogoji za transparentno poslovanje, o katerih je ta odbor večkrat razpravljal, pripravljeni in bodo na naslednji seji mestnega sveta tudi v obravnavi. Ima še kateri od odborov pripombe? Ne. Odpiram razpravo.

Svetnik Andrej Klanjšček: Danes sem pričakoval, da bo danes tu več letnih poročil. O takem poročilu se potem dá debatirati. O vseh ostalih, ki jih niste dali, podžupan in ostala občinska uprava, brez kritike. Upam, da bo naslednja uprava upoštevala to mojo željo, da bi mestni svet dobival od vseh naših lastniških podjetij in zavodov vsaj takšna poročila. Zahvaljujem se direktorju in računovodju, da je to pripravil.

Tomaž Vuga, podžupan: Še kdo želi besedo? Če ne, bi razpravo zaključil in predlagam, da glasujemo o sklepu, da Mestni svet MONG sprejme poslovno poročilo o delu javnega podjetja KENOG Nova Gorica. Kdo je za?

Od 25 svetnikov jih je 20 glasovalo za. Predlog sklepa je bil sprejet.

5. točka dnevnega reda Mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

Poročevalec: Valter Vodopivec, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Skladno z 9. členom odloka o ustanovitvi zavoda Goriška lokalna energetska agencija Golea je potrebno imenovati tudi tri predstavnike ustanovitelja v svet omenjenega zavoda. Na podlagi poziva svetniškim skupinam in strankam je prišlo dovoljšnje število predlogov. Na komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja smo te kandidate obravnavali in sprejeli predlog sklepa kot ga imate pred sabo, s katerim predlagamo, da mestni svet imenuje Andreja Zucchiatija, Vasjo Likarja in Taseta Lazovskega v svet Golea kot predstavnike ustanovitelja.

Svetnik Anton Kosmačin: Ne bi razpravljal o teh imenih, ker tu ni nič spornega. Vendar dogovorili smo se načelno, in sicer, da se vse prijavljene kandidate, tu prebere. Mi ne vemo, kako je komisija zbirala, z vsem spoštovanjem do predlaganih kandidatov. Ne vemo, kdo so bili predlagani kandidati in kako so bili tile izbrani. Že zadnjič sem prosil, da bi napisali vse kandidate, ki so jih stranke predlagale in potem bi bilo rečeno, komisija je predlagala mestnemu svetu, da imenuje od predlaganih kandidatov te tri.

16

Valter Vodopivec, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: G. Kosmačinu bi pojasnil, da je v skladu s poslovnikom postopek bistveno drugačen. Že samo ime komisije pove svojo funkcijo in vlogo in na tej komisiji se pač opravlja izbor izmed predlaganih kandidatov in ta izbor gre kot predlog na mestni svet. Seveda pa imajo mestni svetniki možnost predlagati vzporedno tudi druge kandidate v skladu s poslovnikom.

Svetnik Anton Kosmačin: G. Vodopivec, izgleda, da me niste razumeli. Vem, da imamo pravico predlagati, vendar ne vemo, kdo so bili predlagani. Ne moremo sedaj še enkrat predlagati. Zakaj pa bi? Ne vidim potrebe niti razloga, da tu na mestni svetu ne bi prečitali vseh predlaganih kandidatov. Za nič drugega ne gre.

Svetnik Marko Filej: G. predsednik komisije, tudi jaz se pridružujem predlogu g. Kosmačina. Zakaj? Da bi bilo politično vse higiensko, bi bilo prav, da bi bili vsi kandidati, ki so bili evidentirani, tudi navedeni. To predvsem zato, kljub vsemu spoštovanju do članov komisije mislim, da za vsa področja niso najbolj kompetentni in glede na to, da je vsak za svoje področje in zato, da se bom lahko odločil za prave kandidate, bi predlagal, da se navede tudi druge kandidate, ki so bili s strani komisije zavrženi.

Miran Ljucovič, vodja službe mestnega sveta: Ker se zadnje čase pojavljajo dileme, sem kot pripravljalec gradiva predsedniku komisije, dolžan odgovoriti. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obstaja zato, da pripravi predlog mestnemu svetu. V kolikor bi veljala vaša trditev, potem komisije ne rabite. Kadrovska komisija ima pet članov, razdeljeni so na opozicijo in pozicijo, tudi opozicija ima imena, ker dobijo vsa imena, ki so bila predlagana, z vabilom na komisijo za mandatna vprašanja. Informacije niso skrite. Samo toliko.

Svetnik mag. Davorin Mozetič: Že večkrat smo slišali v tej dvorani, kako bi bilo pravilno in kako je prav, da se dela. Že ta namen in to vztrajanje, da nam ne daste vseh imen, ki so bila prijavljena, je negativno. Že večkrat sem izjavil, da zganjate klientelizem in ponavljam, da je to ponovni dokaz klientelizma, da ne rečem še kaj več, kajti s pisnimi podatki vam bom posredoval kaj delate. Sam sem bil član te komisije in ker sem zahteval čistega vina, ste se me rešili. Danes, ko vam kolegi povedo, da delate napačno, nas hočete spet zavajati in dati motnega vina, da je tako prav. Sem predsednik odbora za prostor, pa mi vedno solite pamet, češ je ta odbor posvetovalno telo….

Tomaž Vuga, podžupan: G. Mozetič, replika traja 1 minuto.

Svetnik mag. Davorin Mozetič: Lepo prosim, podžupan, da me ne prekinjate. Sem enakovreden svetnik vsem ostalim. Prosim, ne me prekinjati. Imate besedo in govorite. Ste pristranski, izkoriščate zakon in mi vam bomo to posredovali, da boste videli na pravi način.

Svetnik Anton Kosmačin: Zgleda, da ne razumete moje pripombe. Nimam nič proti tem imenom. Imam pripombo samo na to, kar smo se dogovorili, da preberemo imena vseh predlaganih kandidatov in nič drugega. Ne odgovarjajte mi stvari, ki jih ne vprašujem.

Valter Vodopivec, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:

17 G. Kosmačin, ime četrtega ali petega kandidata bo prebrano takoj, ko bo zadevo prinesel g. Ljucovič. Po poslovniku ne piše, da je potrebno poleg predloga sklepa komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja posredovati tudi ostala imena. Samo zaradi tega je prišlo do tega zapleta, ker vztrajate pri razširitvi materiala za to točko, kar pa nimate podlage niti temelja v poslovniku. G. Mozetič, vam bi pa samo rekel to: pravilno, pošteno in korektno je samo to, kar je napisano v poslovniku.

Svetnik Rudolf Šimac: Ne bi rad zaostroval tega, vendar se mi zdi, da je temeljna pravica in tudi temeljno pravilo, da vemo, kdo se je prijavil, zakaj je kdo predlagan in zakaj kdo ni predlagan. Katera so tista merila? Kakšnih pogojev nekdo ni izpolnjeval? Če je tako, kot pravi predsednik g. Vodopivec, in razume poslovnik na svoj način, potem ne vem, zakaj sploh prihajate na mestni svet, če je dokončna presoja v komisiji. Potem mi ne moremo odločati, ker ne vemo, zakaj ste komu odrekli in ne vemo, zakaj koga predlagate. Zdi se mi, da je to ena temeljna pravica, ki jo ne more nihče odrekati. Ne moremo drugače razumeti, sicer smo orodje komisije za mandatna vprašanja, ki lahko po svojih merilih odloča. Hočem vedeti, zakaj ste nekomu rekli, ti nisi, ker ne izpolnjuješ tega in tega oz. si, ker izpolnjuješ to in to. Če mi tega ne od govorite, tudi glasoval ne bom, ker ne vem, o čem glasujem.

Svetnik mag. Davorin Mozetič: Lepo prosim, da me ne prekinjate. Povedal sem že, in to vam bom dokazal pri naslednji točki, ta komisija nima nobenih zakonskih osnov več kot mogoče nek drugi odbor mestnem svetu. Pri odborih, ki jih mi vodimo, tolmačite drugače, pri tej komisiji pa ste si uzurpirali oblast. Da je to res, vam bom prinesel papirje, koliko strokovnih kandidatov je predlagala N.Si, pa niti eden od teh ni bil imenovan. Že pri naslednjem predlogu pri zdravstvenem domu postavljate ekonomista, zdravstvenega delavca z visoko šolo pa ne in ga zavračate. Klientelizem!

Svetnik Gregor Veličkov: Imam popolnoma drugačno stališče do teh imenovanih, kot ga imate očitno gospodje v opoziciji. Če bi se sam prijavil na razpisano delovno mesto in ne bi bil izbran, si ne bi želel, da bi o tem vedela cela Nova Gorica. Vsi, ki so se prijavili, vedo, kdo sedi tu notri in se lahko obrnejo na eno od skupin in lahko tista skupina na mestnem svetu predlaga tistega kandidata, če ga hoče. G. Mozetič, v zvezi s tem, ko ste rekel, da ste bil odstranjen iz komisije zaradi tega, ker ste rekel, da si je treba naliti čistega vina, moram povedati, da ste bil očitno zamenjan zaradi tega, ker je vaša stranka odstopila od koalicijskega dogovora in ste se premaknili v opozicijo. Zaradi tega in zaradi varovanja razmerja 3 : 2 je očitno vaš kandidat izpadel.

Svetnik mag. Davorin Mozetič: G. Veličkov, vi ste diplomirani pravnik, ali celo odvetnik. Zelo slabo za vaš poklic, da zavajate stvari. Prvič danes sem to slišal, zakaj sem bil odstavljen. Kot je prej povedal tudi predsednik g. Vodopivec, komisija je celo sestavljena iz pozicije in opozicije. Zakaj sem ravno jaz motil? Zato, ker sem hotel čistega vina. Tega pa niste sposobni, gospodje!

Svetnik Miran Müllner: Tako kot gre razprava, lahko tudi jaz povem svoje mnenje, da smo v SNS nezadovoljni s tem, kar se dogaja v kadrovski komisiji predvsem zaradi tega,ker nimamo svojega člana, naš mogoče ne bi bil tako strokoven, bi pa bil sigurno bolj pošten kot marsikateri drugi. Predvsem me tu moti to, da se na posameznih odborih in tudi na kadrovski komisiji dogaja to, da predstavniki opozicije sploh ne hodijo na odbore. Mislim, da bi bilo dobro, da bi župan to pregledal in če se nekateri opozicijski predstavniki ne udeležujejo odborov, da to ponudite drugim strankam, tako da bosta imeli obe strani možnost dobiti prave informacije,

18 kaj se tam dogaja. Glede tega ne vidim nekega velikega problema, kar je tudi dolžnost predsednikov posameznih komisij in odborov, da vodijo evidenco in da poročajo mestnemu svetu, kdo hodi na odbore oz. komisije in da tam potem dajemo ljudi, ki so pripravljeni v komisijah delovati in tudi mestnemu svetu na pravi način poročati.

Valter Vodopivec, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: Oprostite, g. Müllner, ne pričakujem, da se boste opravičil, vendar na vaše izjave, da bi bil vaš član v kadrovski komisiji bolj pošten, kot so očitno sedanji člani, bi prosil, da pojasnite točno koga ste imel v mislih. Tistega, ki ni pošten, se razumemo.

Svetnik Tomaž Šinigoj: Počasi postaja jasno, zakaj sem že na začetku pri dnevnem redu predlagal, da se ta točka umakne iz dnevnega reda. Zaradi tega, ker ni usklajena, ni politično uravnotežena in komisija za volitve in imenovanja ni nič drugega kot neka kuhinja, kjer je treba stvar pravilno uravnotežiti, da nima preveč soli niti preveč popra, ampak da je okusna. To, kar danes predlagate oz.že par sej nazaj, je zelo neokusno, je predozirano z določenimi stvarmi, predvsem je predozirano z ljudmi iz koalicije. Verjamem, da se bližajo volitve, da je marsikdo negotov, kaj bo počel v naslednjih štirih letih in da je treba si nekaj zagarantirati in si poskušati za vsako ceno nekaj iztrgovati, da dobiš službo za naslednja štiri leta. Tako se ne dá delati oz. ni prav, da se tako dela. Zopet vam dajem v premislek, ali ne bi raje to točko umaknili. Še vedno je čas. Smo pri popolnoma nepomembnih imenovanjih v svet zavoda in prišli bomo do direktorjev, kjer so verjetno zaslužki taki, da se splača potegovati za ta mesta in tam se bo šele razvila razprava. Zato poskušajmo preden gremo naprej, stvari uskladiti politično. Ne strinjam pa se z g. Veličkovom, ki je rekel, ne predstaviti kandidatov. Zakaj pa ne? Saj ni nobena tajna, kdo se je prijavil in gre lahko vsak pogledati na občino. Zmenimo se, da izključimo javnost, ampak mislim, da svetniki imamo pravico vedeti, kdo se je prijavil. Razen, če vas je sram, da bo tudi javnost videla, da so vsi kandidati, ki bodo potrjeni, iz ZL oz. SD in da ni nihče iz opozicije. G. župan, mislim, da bi morala biti tudi vaša vloga malo večja in da bi tudi vi moral posredovati, da bi bile stvari bolj uravnotežene kot so. G. Miška je šel na Komunalo, nekdo iz LDS bo šel na KE, drugi spet iz SD ali bližnje stranke bo šel na gasilski zavod, itd. Potem se tu prepiramo za oslovo senco, ljudje gledajo in se naslajajo, kako se mi prepiramo. Stvari je treba dogovoriti. Če bi bile dogovorjene, vseh teh debat ne bi bilo, ampak bi šla vsa glasovanja tako kot so šla v zadnjih treh letih normalno skozi, ker bi vedeli, da so stvari uravnotežene.

Svetnik Gregor Veličkov: Imam kratko repliko na g. Mozetiča. G. Mozetič, vi ste izstopili iz koalicije in ne morete vztrajati na tem, da ste član kadrovske komisije. To so osnove demokracije. Dajte si to dopovedati. Če greš na začetku mandata v koalicijo, te postavijo v kadrovsko komisijo in rečeš po enem mesecu, jaz se ne grem več. Kaj ste pa drugega pričakoval? G. Šinigoj, ravnokar imamo pred sabo sklep, v katerem je kadrovska komisija predlagala imenovanje treh kandidatov. Pravite, da je neusklajeno, samo SD, ZL, LDS, itd. Eden od treh je član vaše stranke. Če ne poznate vaših članov, g. Vasja Likar je vaš član. V kadrovski komisiji je tudi ga. Jana Grbec, ki je vaša članica, pojdite k njej in jo vprašajte, kdo se je prijavil. Zakaj bi morali vse, ki niso bili zbrani, tu omenjati, ne bom rekel blatiti, oz. zakaj jih vlačiti po TV, časopisih, itd.

Andrej Miška, podžupan: Replika. Moje ime se že drugo sejo po nemarnem vlači po tem mestnem svetu in bi rad dal eno pojasnilo, in sicer, jaz nisem šel na Komunalo, ampak sem se javil na razpis in sem bil eden od petih kandidatov, ki so bili v igri za to delovno mesto. Nadzorni svet Komunale, ki je izbiral direktorja, ima pet članov, od tega je eden predstavnik naše občine, ki ga na seji, ko so

19 izbirali direktorja, ni bilo, eden je predstavnik ostalih občin, dva sta predstavnika delavcev in eden je predstavnik malih delničarjev. Nadzorni svet je izbral mene in zato nisem šel na Komunalo, ampak me je nadzorni svet izbral za to delovno mesto.

Svetnik Anton Kosmačin: Sedaj mi je res žal, da sem to temo sploh odprl. Ne vem, ali ne poslušate, ali govorim jezik, ki ga ne razumete. Zadnjič smo se dogovorili, da se prečita, kdo je koga predlagal in kdo je bil izbran. Prosim, da govorimo samo o tem. To smo zadnjič sprejeli oz. se dogovorili in to ni bilo spoštovano. Govorimo samo o tem, nič drugega.

Tomaž Vuga, podžupan: G. Kosmačin, jaz bi ravno rad dal besedo predsedniku, da to, kar ste predlagal, tudi izpolni.

Svetnik mag. Davorin Mozetič: Repliciram g. odvetniku. G. odvetnik, ponavljam, vi morate nastopati kot strokovnjak prava in ne enkrat tako drugič drugače. Ko sem vas spraševal, kakšna pooblastila imam kot predsednik odbora za prostor, ste mi tolmačil eno in povedal tako, hvala bogu imam spomin in sem si zapomnil. Komisija za mandatna vprašanja nima nobenih večjih pooblastil in mi nič drugega ne zahtevamo kot to, da se pošteno pove, kdo je koga prijavil in da se prečita. Ne more imeti komisija pooblastila, da ona odloča, tega da, onega ne. Mi vas stalno na to opozarjamo. Ponovno poudarjam, da naše kandidate stalno izključujete, pa so bolj strokovni kot vaši. To lahko pogledamo nazaj. Lepo vas prosim, ne nas imeti za pionirčke, ker slabo izpadete. Žal mi je, da moram tako nastopati, ampak cenim strokovnost in lepo prosim, da cenite tudi vi našo. Če vam hočemo dobro in vam povemo kako je prav, zakaj tega potem ne upoštevate? Ne bomo se več pustili. To razlago, kar razlagate glede odstopa, ko smo mi pisno odstopili od koalicije, to sploh ni res. Poglejte še enkrat zapisnike in datume, kdaj je kaj bilo, g. odvetnik. Ni nujno, da sem jaz v moji osebnosti, ampak če smo mi šli kot N.Si ven, imamo še ljudi, ki so tudi ko opozicija lahko strokovni v tem.

Tomaž Vuga, podžupan: Sedaj imamo še štiri replike. Rad bi, da izpolnimo to, kar je g. Kosmačin predlagal, da prečitamo ta imena, vendar s tem ne pridemo na vrsto. Nadaljujemo z replikami. Prosim, da se vsak drži reda, da s to točko zaključimo. Vsak ima pravico dve repliki.

Svetnik Miran Müllner: Repliciram g. Vodopivcu. Prej, ko sem govoril o poštenih ljudeh v kadrovski komisiji, sem zelo pozitivno presenečen, kolega Vodopivec, da si ravno ti skočil, verjetno bi bil lahko član naše stranke, kajti drugi se sploh s tem niso obremenjevali. Ko sem govoril o poštenosti, sem mislil predvsem na ljudi, ki so odgovorni, ki v kadrovski komisiji ne dvigujejo rok glede na strankarsko pripadnost, ampak podpirajo tiste kandidate javnih zavodov, ki so res najboljši za MONG. To sem mislil, ko sem govoril o poštenosti in upam, da se tako v kadrovski komisiji tudi dela. Če bi imela SNS v tej komisiji kandidata, bi vsekakor na tak način tudi glasovali.

Svetnik Tomaž Šinigoj: G. Veličkov je potrdil moje besede. Očitno je zelo dobro prerešetano, kam kdo spada. Verjetno za vse, ki so predlagani, veste, kam oz. v kakšno stranko sodi. Ime stranke v gradivu za mestni svet ni navedeno. Bi bilo pa koristno, ker očitno nekateri veste, drugi pa ne vemo. Zato bi se tudi jaz zavzel za to, da končno preberemo spisek, kdo je koga predlagal. Treba je vedeti, da komisija samo predlaga sklep, mi tu pa odločimo. Ne morem pa se odločiti, če drugih kandidatov ne poznam. Lahko delam nekomu krivico in so mogoče tam res najboljši. Dajmo končno prebrati vse.

20 Tomaž Vuga, podžupan: G. Šinigoj, to hočemo napraviti. Vendar imamo še replike.

Svetnik Ivo Hvalica: Repliciram g. Miški. Ne podcenjevati ljudi, ki sedimo tu. To, kar ste rekel za to govornico, kako so vas izbrali, to lahko pripovedujete doma ali na kakšnem pikniku v Opatjem selu, ne pa tu. Vas niso izbrali. Vi ste se izbral. Najprej ste imenovali takšen nadzorni svet, da ni mogel drugače narediti, kot vas izbrat. Ali ste vas izbrali, ker ste genij? Ali so bili vsi ostali neumni? To niso žalitve. Jaz postavljam hipotetično možnost, da je g. Miška genij. To ni žalitev.

Tomaž Vuga, podžupan: G. Hvalica, prosil bi, da ostanemo na kolegialni debati.

Svetnik Ivo Hvalica: Da, na kolegialni debati, ampak o tem bi moral opozoriti kolega Miško, naj ne seje tu takšnih neumnosti in naj nas ne prepričuje na takšen način zviška: mene so izbrali. Vi ste se izbral, sam in sedaj ste preskrbljen direktor. Sicer pa mene po drugi strani to tudi veseli. Pomeni, da niste siguren, da boste oktobra zopet tu in to je pa le dobro v slabem.

Svetnik Gregor Veličkov: G. Mozetič, pravite, da kadrovska komisija nima kaj predlagati. Preberite si 26. člen statuta, ki pravi: člane odborov in komisij mestnega sveta imenuje mestni svet na predlog komisije za kadrovska vprašanja. Ne predlaga vse. Če bi predlagali vse, bi rabili samo fikus in tajnico. Drugo, pravite, da niste odstopili od koalicije. Pred sabo imam dopis N.Si Združeni listi socialnih demokratov z dne 1. 10. 2003, v katerem piše: Svetniška skupina N.Si podaja odpoved dogovora o sodelovanju v mestnem svetu in ostalih organih mestne občine. Podpisan je mag. Davorin Mozetič. Potem ne veste, kaj podpisujete.

Valter Vodopivec, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: Prebral bom iz poslovnika drugi in tretji odstavek 71. člena,ki govori, kako se peljejo postopki v zvezi z imenovanjem in izvolitvami predstavnikov v razne organe, ki jih imenuje ali izvoli mestni svet: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi pravočasno prispelih popolnih predlogov kandidatur, izpolnjevanja pogojev in ocene primernosti kandidatov, opravi izbiro med predlaganimi kandidati. Komisija mora najkasneje do izteka roka za oddajo gradiva za sejo mestnega sveta poslati mestnemu svetu pisni predlog za izvolitev ali imenovanje. Komisija lahko mestnemu svetu predlaga izvolitev največ toliko kandidatov, kolikor jih mestni svet voli oz. imenuje. Je jasno? Ne govori nič o vseh kandidatih, dodatnih itd.

Svetnik Rudolf Šimac: Poskušal bom vnesti kot neodvisen svetnik razpravo nad strankami. Pri kadrovanju se mi zdi, da mora imeti manj pomembno vlogo to, v katero stranko sodiš, kot pa tisto, kaj znaš, kako si pošten in koliko si sposoben. Zato g. Veličkov, tega o strankarski kuhinji ne bi preveč poudarjal. To, kar sem vas prej vprašal, je sledeče in ni v nasprotju s pravilnikom, in sicer koliko se jih je prijavilo, na podlagi katerih razlogov (ali niso izpolnjevali pogojev izobrazbe, delovne dobe), drugo je potem pa še splošna ocena pri enakih pogojih. To želim vedeti in imam to pravico. To ne more biti pravica kuhinje neke strankarske koalicije. Ne zanima me, kako ste se v tem času presedali nekajkrat iz sedeža na sedež. Zavzemam se za moralne prvine tega pravilnika in delovanja tega mestnega sveta. Ne more biti to – glavno, d a je naš, ne glede na to, koliko je sposoben. Zato hočemo, da je javno, g. Veličkov, razpis je javen in na razpis se odgovarja javno. Zakaj tisti, ki niso izbrani, niso izpolnjevali pogojev? Še nekaj. Tega načela javnosti ne morete kot pravnik zagovarjati. To je huda slabost.

21 Naj vas spomnim na konkretne odločitve in zanima me odgovor na to vprašanje. Predlagali ste napr. direktorja v dom za ostarele. Slišim, da je sedaj tam spor. Gre za postopek. Tam je spor menda zato, ker ta kandidat ne izpolnjuje pogojev. Tudi to je vzporednica, če nekdo ne izpolnjuje pogojev, ali pa če nekdo izpolnjuje pogoje in smo do sedaj imeli večkrat priložnost, da smo ocenili dobro njegovo delo. Zaradi tega ne zavijajte teh odločitev v tajnost.

Valter Vodopivec, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: Da premaknemo vso to diskusijo naprej, če mi dovolite, bom pojasnil. Pri predlogih za predstavnike mestne občine v svet zavoda Golea je bil predlagan še četrti kandidat, to je Oton Mozetič. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je sledila pravilu, da v primeru, ko se predlaga tri kandidate, sta dva iz sklopa pozicije in eden iz sklopa opozicije, kar je tudi naredila, saj druge opcije ni bilo. Izpadel je četrti, ki je tudi predlagan iz stranke pozicije.

Svetnik mag. Davorin Mozetič: G. predsedujoči, lepo prosim, če nimate volje pravilno voditi seje, da odstopite mesto županu. Ko je prišel g. Miška gor, sem se pravilno javil na repliko. G. Miška je rekel, da ga je nadzorni svet postavil na seji, katerega član sem tudi jaz. Točno tako je. Ampak sejo so sklicali takrat, ko je bil g. Mozetič v Ljubljani, čeprav so bili pravočasno obveščeni, da ta dan ne more biti seje oz. g. Mozetič kot član mestne občine oz. podpredsednik nadzornega sveta ne more prisostvovati seji. Toliko v pojasnilo. G. Veličkov, ne zavajati. Tudi če dopolnim zadeve, bil ste odvetnik tudi pri zadevi imenovanja direktorja doma za stare. Če gremo sedaj gledati v papirje, ko jih je nezakonito imenovan direktor sprejel, vsi pademo, z županom vred. To ste vi svetovali. Po enem letu je dobil pogoje in ste ga, gospodje, ponovno imenovali. Če tako ni res, bomo pogledali papirje.

Andrej Miška, podžupan: Samo replika g. Hvalici. G. Hvalica, nisem se imenoval, ker nimam te možnosti. Nisem član nadzornega sveta in nimam vpliva, kako bodo glasovali člani delavcev v nadzornem svetu in nimam vpliva, kako bodo glasovali člani malih delničarjev v nadzornem svetu. Nobenih metafor ni tu, g. Hvalica. Nadzorni svet je avtonomen organ in vi to dobro veste, ampak za politiziranje je vsaka stvar dobra.

Svetnik Robert Golob: Imam eno svoje razmišljanje, ki mogoče ne bo nikomur všeč, ampak nič za to. Nič spornega ne vidim v tem, da vsaka koalicija, ki je na oblasti, imenuje svoje ljudi. Tako kot ne vidim nič spornega v tem, kar počne sedaj vlada RS. To je edini način, da lahko katerakoli koalicija uresniči svoje programe. Za to odgovarja čez štiri leta na volitvah. Ko bodo volitve in te bodo kmalu, če bo neka druga koalicija hotela postaviti svoje ljudi, ne bom temu nasprotoval, kajti to je edino pravilno. Na drugi strani pa me moti to, da kadrovska komisija ne dá v vednost mestnemu svetu podatka, kdo je bil prijavljen. To me pa moti, ker ne vidim potrebe, da se ne ve, kdo je bil prijavljen. Ne zaradi tega, da bomo potem tu na dolgo debatirali o njih, kdo je in kdo ni v stranki. Sedaj govorim tudi SDS-u, saj je Jana Grbec prišla v HIT, saj ni treba, da je najbolj lepa, najbolj pametna, saj ni važno. Važno je, da bo pomagala v stiku z vlado. Tu vidim njeno korist, ki jo nekdo drugi ne more dati, pa tudi če je še bolj pameten in še bolj lep. Enako mora biti na vseh nivojih. V družbah, ki so tesno povezane ali z občinskimi ali državnimi oblastmi, tako mora biti. Kjer te kemije ni, je ta družba obsojena ne na propad, slabše – na stanje na mestu, kar je slabše kot propad, ker pomeni to vegetiranje in bodo ljudje šli stran. Zato je to moraliziranje danes tu brez veze. Res upam, da bo prišlo do prevetritve na naslednjih volitvah in da takrat ne bomo izgubljali besed in da noben iz te strani ne bo vam očital, če boste isto delali. Jaz vam ne bom, sigurno ne, ker je to pošteno in edino pravilno in to počnejo v vseh razvitih demokracijah.

22

Svetnik Ivo Hvalica: Robert, nekaj pa je treba pojasniti. Neka razlika pa le je. Na vladni ravni so prišli na oblast in zato zamenjujejo. Tu pa odhajajo in zamenjujejo. Ta razlika pa je.

Matej Arčon, podžupan: Predlagam, da to zadevo zaključimo in na nek način tudi podpiram predlog g. Tomaža Šinigoja, da to točko umaknemo iz dnevnega reda in da eventualno podate še pripombe, s kakšnimi podatki dopolnimo kandidature in drugič glasujemo o predlogu kandidatur.

Tomaž Vuga, podžupan: Imamo predlog, da to točko umaknemo iz dnevnega reda.

Valter Vodopivec, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: Samo vprašal bi, če je potrebno, naj se pa sestane statutarna komisija. Mislim, da smo o takem predlogu danes že glasovali. Ne vem, ali se lahko glasuje vsaki dve uri o istem predlogu?

Tomaž Vuga, podžupan: Prekinjam to razpravo in odrejam 20 minut odmora. Sestanejo naj se vodje klubov in se o tej točki zmenijo.

Po odmoru je bilo na seji prisotnih 25 svetnikov.

Tomaž Vuga, podžupan: Nadaljujmo s sejo. Pred odmorom smo prekinili točko 5. Glede na burno razpravo, ki je potekala več kot eno uro, predlagam naslednji sklep, da razpravo o tej točki prekinjamo in zahtevamo od komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da do naslednje seje dopolni gradivo z imeni vseh kandidatov in na podlagi tako dopolnjenega gradiva razpravo nadaljujemo in pridemo do zaključkov.

Svetnik Robert Golob: Še enkrat bi rad poudaril, da se tudi sam zavzemam za javnost. Zato bi predlagal dodatni sklep k temu, če bo ta izglasovan, da se kandidati za vse pozicije, kjer gre za direktno imenovanje s strani mestnega sveta (v tem primeru govorim o direktorjih javnih zavodov ali podjetij, ne govorim o svetih zavodih, niti o primerih, kjer dajemo soglasje), da se nam tu v petih minutah predstavijo vsi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje ter predstavijo program dela zavoda oz. podjetja. To bi dal kot dopolnitev temu sklepu.

Svetnik Marko Filej: Diskusija ni bila samo tako načelna o tej točki. Točno vemo, da sta danes pred nami dve odločitvi, ki sta precej pomembni. Mislim, da to uro diskusije nismo vrgli kar tako in da moramo po moje speljati točko do konca. Sem pa v precepu, ker bi tudi jaz rad slišal pet minutno predstavitev. O temu, da bomo imeli kandidate evidentirane, smo se zmenili že na pretekli seji. Tega pa ni bilo. Da bomo predlagali to samo zato, ker so sporne odločitve pred nami, da to nekako prekinemo oz. prenesemo na naslednjo sejo, se s tem ne strinjam. Absolutno se strinjam s tem, kar je rekel g. Golob in taka praksa naj bi bila tudi v bodoče. Sedaj pa vsi vemo, zakaj bomo to prestavili. Zato, ker so dejansko sporne odločitve pred nami. Vemo tudi, da je pri tem pol – pol, ne ve se točno, kdo bo imenovan in zato je sedaj najlažje to stvar prestaviti.

Svetnik Miran Müllner:

23 Nisem za te predloge. Sem za to, da gremo na glasovanje, da tisti, ki se smatra, da je v koaliciji, dvigne zelen karton, tisti, ki misli, da je v opoziciji, pa da dvigne rdečega.

Tomaž Vuga, podžupan: Predlagam, da glasujemo o predlogu, ki sem ga jaz predstavil, potem pa še o predlogu, ki ga je dr. Golob predstavil kot dopolnitev. Najprej o tem, da prekinjamo razpravo in da zadolžimo komisijo, da do prihodnje seje dopolni gradiva, ki smo jih danes dobili na mizo. Kdo je za?

Od 28 svetnikov jih je 14 glasovalo za, 10 proti. Predlog je bil sprejet.

Na glasovanje dajem še dopolnilni predlog dr. Goloba, da naj se na prihodnji seji organizira javna predstavitev kandidatov za direktorje, vemo za katera dva direktorja gre oz. vse, ki izpolnjujejo pogoje in to naj velja tudi kot praksa za v bodoče. Kdo je za?

Od 28 svetnikov jih je 20 glasovalo za, 1 proti. Predlog sklepa je bil sprejet.

Svetnik Marko Filej: Postopkovno. Potem mora veljati praksa, da komisija za volitve in imenovanja predlaga mestnemu svetu vse kandidate, ki izpolnjujejo pogoje. Sicer se nimajo kaj predstavljati. Absolutno moramo tudi to sprejeti.

Valter Vodopivec, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: Potem predlagam, da globoko razmislimo, ali ni enostavno kar za ukiniti komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Dejansko ne vidim več smisla oz. praktične vloge te komisije.

Tomaž Vuga, podžupan: Mislim, da o tem danes ne bomo glasovali. Naj prouči statutarna komisija tudi to vlogo in ta način, ki smo ga danes predlagali sedaj na koncu in tudi izglasovali, pa naj o tem poroča na naslednji seji.

Svetnik Tomaž Šinigoj: Preden končate sklop glasovanj o tej točki, bi vas prosil, da se mogoče posvetujete z občinsko upravo ali z nekom, ki bdi nad datumi poteka mandatov, da ne bi kakšen javni zavod ostal v praznini. Verjetno tega tudi nihče od nas noče.

Elvira Šušmelj, direktorica občinske uprave: Na seji mestnega sveta naslednji mesec bo vsekakor treba imenovati v.d. za javni zavod za gasilstvo. To je funkcija, ki jo morajo potrditi vse občine.

Tomaž Vuga, podžupan: Ali lahko s tem to točko začasno zaključimo na današnji seji? Predlagam, da gremo na naslednjo točko.

6. točka dnevnega reda Predlog odloka o spremembi odloka o določitvi območja naselja Sveta Gora

Poročevalec: Niko Jurca, načelnik oddelka za okolje in prostor

24 Predlagamo spremembo odloka o določitvi območja naselja Sveta Gora. Zakaj? V postopku vnosa v register prostorskih enot se je pokazalo, da so v sprejetem odloku nekatere pomanjkljivosti in napake, ki pravilen vnos onemogočajo, zato je sprememba potrebna. Pri tej spremembi seveda ne gre za spreminjanje območja naselja. To ostaja isto in gre samo za redakcijske popravke. Ob tem samo še eno pojasnilo. V gradivu, ki ste ga danes dobili, piše, da ste dobili čistopis odloka. Gre za napako, kajti tisto, kar ste dobili, je trenutno veljavni odlok, tako da boste lažje primerjali, za kakšne spremembe sploh gre.

Tomaž Vuga, podžupan: O tem je razpravljal odbor za prostor, pa ni imel nobene pripombe. Odpiram razpravo. Če razprave ni, dajem predlog odloka o spremembi odloka o določitvi območja naselja Sveta Gora na glasovanje. Kdo je za?

Od 25 svetnikov jih je 16 glasovalo za, 1 proti. Predlog odloka je bil sprejet.

9. točka dnevnega reda Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Nova Gorica

Poročevalec: Marjan Pintar, načelnik oddelka za družbene dejavnosti Odlok o ustanovitvi Glasbene šole Nova Gorica je v drugi obravnavi. Doslej je bil sprejet v prvem branju v vseh petih občinah ustanoviteljicah, nazadnje v novembru 2005 tudi v Občini Miren-Kostanjevica. V oddelku za družbene dejavnosti smatramo, da je smiselno, da bi ta odlok poskušali sprejeti še v tem sklicu, kajti v primeru, da do tega ne bi prišlo, bi potem morali razpravo začeti ponovno v prvi obravnavi. Doslej ni bilo na ostalih občinskih svetih nobenih pripomb na besedilo, pripomba je bila samo na mestnem svetu, in sicer na sestavo organov. Kot ste videli, smo našli adekvatno rešitev, ki je zelo elegantna, torej da ima mestna občina enega predstavnika, Občina Šempeter-Vrtojba tudi enega predstavnika, medtem ko si ostale občine glas delijo. To je potrebno zaradi tega, ker zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja določa razmerje glasov v svetu zavoda. Svet zavoda ima 11 članov, od tega pet zaposleni, tri ustanovitelj in tri starši. Upam, da bo taka rešitev, ki so jo potrdili na sestanku tudi predstavniki ostalih treh občin, tudi za ta mestni svet sprejemljiva.

Tomaž Vuga, podžupan: Odbor za šolstvo nima pripomb. Odpiram razpravo.

Svetnik Anton Kosmačin: Nekaj časa sem sedel v tem zavodu in zaradi tega morebiti poznam to zadevo malo boljše. Mislim, da je tu spet MONG, ki je največja finančna donatorica oz. vzdrževalka Glasbene šole, zastopana tako kot ena druga občina. Mislim, da je tu privilegirana Občina Šempeter- Vrtojba, ker vemo, da je to podružnica in se je praktično osamosvojila že v enem času prej in da mestna občina ne glede na to, da prispeva za to institucijo gro denarja (govorim od teh, ki sestavljajo svet), mislim, da je premalo zastopana. V taki sestavi menim, da predstavnik nima popolnoma nobene teže in je sploh škoda, da hodi na svete. Ne vem sicer, kakšna je situacija sedaj, ampak kot je meni znano, tudi ostale občine so zamujale s plačilom ali pa sploh niso plačevale in je bila stalnica tem na sejah sveta to neplačevanje občin. Praktično imajo pa enakovrednega predstavnika, z isto glasovalno pravico, z isto močjo kot naša mestna občina. Zato bi prosil, da bi bilo to razmerje drugačno, da bi bil vpliv mestne občine v tem zavodu predstavnik s proporcionalnostjo vloženih sredstev.

25

Tomaž Vuga, podžupan: Želi še kdo besedo? Če ne, ali lahko pred glasovanjem, načelnik odgovorite na to pobudo?

Marjan Pintar, načelnik oddelka za družbene dejavnosti: Lahko odgovorim na to pobudo. Moram reči, da na oddelku za družbene dejavnosti takega predloga nismo mogli upoštevati, kajti ta mestni svet ga ni dal. V prvi obravnavi ni bilo tovrstne pripombe, zato je tudi v postopku usklajevanja z drugimi občinami nismo mogli upoštevati. To besedilo je z ostalimi občinami nekako usklajeno, tudi na podlagi pripomb, ki so bile podane na mestnem svetu. Predpostavljam, da v kolikor bi prišlo do bistvenih sprememb tega besedila, potem bodo verjetno poskusi, da bi tak tekst sprejeli tudi v ostalih občinah, brezplodni in bomo pač pripeljali do tega, da bo ta zavod posloval nezakonito. Ta akt bi moral biti pred dvemi leti že usklajen z zakonom.

Svetnik Anton Kosmačin: Oprostite, g. načelnik, vi bi morali zastopati interes občine, ker vi pripravljate zadeve in jih usklajujete s sosednjimi občinami. Ne vem, koliko so druge občine radodarne, ko gre za vprašanje mestne občine. En član sveta zavoda ne pomeni nič. Potem pa napišete lahko tudi, da občina Nova Gorica nima nobenega člana, je popolnoma isto, ker če se ostali dogovorijo, ne glede na to, da MONG prispeva največji delež denarja in edina redno vzdržuje ta zavod, nima nobene besede in praktično nima nobenega pomena, da človek sploh hodi tja in izgublja čas. Poglejte, kakšno je razmerje in je popolnoma brezpredmetno, da imamo od desetih članov enega. O tem bi morali v razmišljati, ne na mestnem svetu. Dejansko mora mestna uprava gradivo pripravljati tako, da ščiti interes MONG, ki je daleč, daleč največ prispeva za ta zavod.

Svetnik Miha Mačus: Strinjam se z g. Kosmačinom. Povem tudi to, da se je ta problem sedaj pojavil že drugič. Prvič se je pojavilo to pri ustanovitvene aktu Goriške knjižnice Franceta Bevka, ko je služba predlagala sedem članski svet, kjer je imela mestna občina, ki spet daje največji delež, samo tri člane in ostale štiri občine ustanoviteljice po štiri člane. Tako da smo imeli spet manjšino, tako da smo morali mestni svetniki spet opozarjati na te stvari. Občina bi lahko kot dober gospodar to že sama vedela, da če dá večino denarja, naj ima tudi večino v svetu. Tu se je sedaj pojavil isti problem. Imamo samo enega člana, veliko denarja se vlaga, ni pa nobenega vpliva.

Marjan Pintar, načelnik oddelka za družbene dejavnosti: Opozarjam, da večine v tem svetu zavoda občina ne more imeti, kajti tudi če bi imela vse glasove, ki pripadajo ustanovitelju, potem bi od osmih glasov imela tri. To bi pomenilo, da Občina Šempeter-Vrtojba, Občina Miren-Kostanjevica in Občina Kanal ne bi imele nobenega glasu. Ne samo, da ne bi imele nobenega glasu, tudi na sejah organa jih ne bi bilo. Ne bi bile seznanjene s to problematiko, čeprav te občine so ustanoviteljice zavoda. Zato je pač potrebno te tri glasove razporediti med pet ustanoviteljic. Rešitev, ki smo jo tu predlagali in s katero se predstavniki ostalih občin strinjajo, je, in se je tudi ta organ v prvem branju s tem strinjal, zato mi nismo našli razlogov, da bi to spreminjali, da ima mestna občina enega predstavnika, Občina Šempeter-Vrtojba enega, ostale tri občine skupaj pa en glas. V vsakem primeru več kot tri glasove ustanovitelji od 11 glasov ne morejo imeti.

Svetnik mag. Davorin Mozetič: Tudi jaz ne vem, zakaj si moramo to tako podajati. Podpiram to idejo in to vedno govorim. Mi smo MONG in po vseh normah, v vseh tržnih sistemih velja, kdor več plača, večjo pravico ima. Ne razumem, zakaj se službe toliko branite narediti pravo obliko pri tej vsebini, da ne bi svetniki pri vsakem takem aktu, ki ga sprejemamo, vedno opozarjali na isto vsebino. Če

26 drugače ne gre, kot pravite, g. načelnik, potem pričakujem, da bi vi kot načelnik predlagal, da pride do spremembe statuta, če drugega ne. Tudi jaz opažam to, da je naša občina povsod dobra, kjer je treba kaj plačati, kjer je treba pa odločati, pa spoštujemo vse mogoče. Ne mislim, tega, da bi delovali nezakonito, ampak če je tako nastavljeno »zakonito« pravila igre, potem ta pravila igre spremenimo. Spreminjamo jih lahko s statutom in rečemo, če mestna občina plača 40 %, mora imeti tudi 40 % pooblastil pri odločanju. Rad bi to povedal, da pogrešam vsebino. Obnašamo se premalo gospodarno. Smo mogoče zelo širokogrudni, tudi socialni, ampak žal, vedno povlečemo ta kratko in potem nam zmanjka denarja za naše projekte. G. župan ima potem vedno probleme za asfaltacijo oz. uredite neke ceste, itd. Če se bomo tako vsi razumeli, potem mislim, da nam bo lažje. Ne bi rad sedaj odpiral problema, kajti isti problem je za Komunalo, pa še kakšen drugi. Vedno smo mi tisti, ki plačujemo, če hočemo, da stvar deluje.

Tomaž Vuga, podžupan: Zahvaljujem se za vsebinsko razpravo, vendar moram ugotoviti, da obravnavamo ta predlog v drugi obravnavi, kar pomeni, da če bi hoteli karkoli spreminjati, bi morali imeti amandmajske predloge. Teh pa nimamo.

Mirko Brulc, župan: Spreminjati statuta ni možno kar tako, ker zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja natančno določa, koliko je članov v svetu zavoda. Lahko samo razmišljamo o tem, kako razrezati še glas Šempetra-Vrtojbe oz. še komu vzeti možnost glasovanja. Prav pri tem zavodu lahko omenim, da smo župani dosegli tudi nekatere dogovore glede adaptacije Glasbene šole v Novi Gorici in moram povedati, da so tudi ostale občine pripravljene prispevati sredstva za investicijo, kar pomeni, da se kot delni ustanovitelji tega zavoda tudi zelo korektno in racionalno obnašajo. Sicer pa, v tem zavodu ne more ta svet sprejemati nekih odločitev, ki bi rušile Glasbeno šolo, ki bi jo selile v neko drugo občino, ki bi jemale vrednost imovine ipd. Z ozirom na to, da je bilo to dogovorjeno, predlagam, da se tak predlog danes sprejme.

Tomaž Vuga, podžupan: Ali lahko zaključimo s to razpravo? Na glasovanje dajem predlog odloka tak kot vam je bil posredovan, na glasovanje. Kdo je za?

Od 20 svetnikov jih je 15 glasovalo za. Predlog odloka je bil sprejet.

10. točka dnevnega reda Predlog sklepa o potrditvi poročila o delovanju zavodov in o sprejemu informacije o izvajanju višješolskega in visokošolskega študija

Poročevalec: Marjan Pintar, načelnik oddelka za družbene dejavnosti Nadaljujemo prakso prejšnjega leta in predstavljamo poročila o delovanju zavodov s področja višješolskega in visokošolskega izobraževanja. Skupaj s tem pa ponujamo tudi informacijo nekaterih zavodov, katerih občina ni ustanovitelj, vendar delujejo na tem področju. Glede na to, da je razvoj visokega šolstva tako pomembna in za razvoj tega področja občutljiva dejavnost, je smiselno, da so svetnice in svetnice s to dejavnostjo seznanjeni, da jo poznate in da veste, kaj načrtujejo tisti, katerih smo ustanovitelji in tudi tisti, ki izvajajo to dejavnost v drugih oblikah. Tudi mestna občina vlaga v to področje sorazmerno velika sredstva. Samo v letu 2006 je teh sredstev za 2 mio manj kot 150 mio. V zadnjih štirih letih je znesek za nekaj tolarjev manj kot 430 mio – 429,5 mio. V načrtu razvojnih programov za

27 naprej pa se vsako leto namenja še dodatna sredstva, torej dodatnih 150 mio za razvoj visokega šolstva. Takšna vlaganja bodo potrebna in zato, da boste lahko presojali o utemeljenosti in pomenu teh vlaganj, smo tudi zbrali poročila teh zavodov, ki jih bodo podrobneje predstavili njihovi vodilni.

Miran Müllner, predsednik odbora za kulturo, šolstvo in šport: Na odboru za kulturo, šolstvo in šport so pri obravnavi delovnega gradiva za današnjo sejo sodelovali tudi predstavniki Politehnike, Visokošolskega in raziskovalnega središča ter Lampret Consultinga d.o.o. Nova Gorica. Ostali predstavniki so se opravičili. Razprava o samih poročilih je bila zelo obširna in so jo odborniki sprejeli brez pripomb. Sama razprava se je dotaknila tudi ostalih problemov visokošolskega izobraževanja in same univerze v Novi Gorici. Predstavniki zavodov so potrdili dobro medsebojno sodelovanje in čutiti je bilo, da imamo v Novi Gorici zelo ambiciozne izvajalce visokošolskih programov, tako da bomo že jeseni lahko govorili o predvidoma cca 2.500 študentih v Novi Gorici. Izrazili so prepričanje, da bo mestni svet v čim krajšem času pomagal pri infrastrukturnih težavah, saj so prostorske kapacitete maksimalno zasedene in predstavljajo oviro za nadaljnje širjenje visokošolskih programov in razvijanje univerze v želeno smer. Izražena je bila ideja o skupni informaciji v obliki zloženke o vseh visokošolskih programih v občini, saj bi s tem tako lahko prihranili kar nekaj založniškega dela in denarja, bodoči študentje pa bi imeli celotno informacijo že zbrano. Politehniki je bilo predlagano, naj se v okviru Centra za okoljsko in športno fiziologijo ter oddelka za družbene dejavnosti približa vsem zainteresiranim športnim klubom v Novi Gorici, novogoriška knjižnica pa naj se preimenuje v Univerzitetno knjižnico. Skratka, izobrazbena struktura v Sloveniji je slaba in vrednote se spreminjajo. Pot do znanja in boljše prihodnosti nam odpira le novogoriška univerza in zato jo je potrebno še izdatneje podpreti.

Mirko Brulc, župan: Sicer sem imel že nekajkrat priložnost čestitati Politehniki, ker je postala univerza, tudi pismeno, ampak, ker je danes seja mestnega sveta mislim, da je prav, da to čestitko izrazimo v našem skupnem imenu. Včeraj, ko je bila vlada v Novi Gorici, smo se tudi prvič javno pohvalili, da je vlada prišla v univerzitetno in regijsko središče v Novo Gorico. Seveda ima največ zaslug dr. Zavrtanik, da je ta naziv temu mestu pridobil s trdim delom in uspehi, ki jih Politehnika v zadnjih letih izkazuje. Želimo jim še naprej uspešno delo in napovedujem, da bomo enkrat sredi maja v tej dvorani pripravili protokolaren dogodek ob imenovanju Politehnike v univerzo. Hvala in čestitam.

Tomaž Vuga, podžupan: K besedi vabim predstavnike zavodov, če nameravajo kaj povedati ob tem.

Dr. Danilo Zavrtanik, predsednik Politehnike Nova Gorica: Hvala za besedo in predvsem hvala za vse čestitke, ki smo jih prejeli pisno in za čestitko, ki ste jo izrekli danes. Ob tej priliki bi rad povedal to, da to, kar je bilo v desetih letih narejeno, ni trud enega človeka. To je delo celega teama ljudi, ki je Politehniko deset let gradil, to je delo štirih ustanoviteljev, dveh, ki sta nas spremljala od vsega začetka, to je MONG in Inštituta Jožef Štefan in dveh, ki sta nam pridružila kasneje. Tako da čestitka gre pravzaprav široko in vsem. Mogoče sem jaz bil med najbolj trmastimi v tem postopku. Ker sem ravno tu, bi povedal nekaj besed o poročilu, ki ste ga prejeli. Poročilo je precej obširno in ni namenjeno samo vam, ampak tudi drugim trem ustanoviteljem, namenjeno je tudi Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Zato boste v njem našli tudi stvari, ki vas mogoče ne zanimajo, ampak zanimajo druge, publika je širša kot samo mestni svet. Upam, da ste ga vsaj preleteli in tako dobili občutek, kaj smo v letu 2005 naredili. Ne bom kratil časa in teh stvari ponavljal, mogoče bi omenil samo nekaj ključnih dogodkov, ki so se zgodili.

28 Lansko leto aprila je senat sprejel sklep, da se preoblikujemo v univerzo, seveda s soglasjem vseh štirih ustanoviteljev. Postopek je na svetu za visoko šolstvo kot običajno tekel malo dlje, kot smo pričakovali. Svet je na koncu ugotovil, da tu gre pravzaprav za preoblikovanje obstoječe institucije, ki je organsko zrasla v univerzo, zato bi se dalo to narediti tudi prej, ampak včasih so poti malo bolj zapletene in dolge. To se je zgodilo 17. marca na seji sveta za visoko šolstvo, torej dobili smo soglasje za preoblikovanje in takoj začeli postopke. Jutri zjutraj dvignemo registracijo, se pravi pravno formalno, od jutrijšnjega dne Politehnika ne obstaja več, ampak imamo Univerzo v Novi Gorici. Seveda s tem postopek še ni končan. Imeli bomo še nekaj dela, predvsem so še registracije na drugih programih in seveda sprejetje univerzitetnega statuta, ki bo tudi notranje uredil bodoče delovanje. To se bo zgodilo še letos pred dopustom, tako da v novem študijskem letu bo tudi nova univerza v Novi Gorici notranje organizirana tako kot univerza z vsemi imenovanji itd. Seveda je to konec nekega obdobja in začetek novega in v letih, ki prihajajo, v petih, desetih letih nas najbrž čaka kar precej dela, da bomo to univerzo uspešno utirili, usmerili v bodoči razvoj.

Uroš Saksida, direktor VIRS Nova Gorica: Zelo na kratko naj povem. To je poročilo za lansko leto, torej prvo leto, kar zavod deluje. Postavljene so bile neke zasnove za bodoče delo, bile so narejene tudi neke najnujnejše vsebinske poteze, da smo organizirali študij strojništva, ki ga nekako tudi najbolj potrebujemo ta trenutek, kar se tiče tehničnih poklice na Goriškem. Nastavili smo zasnove za letošnje leto, ko smo se nekako izpogajali z evropsko pravno fakulteto, da bi prišla v Novo Gorico. Po zadnjih podatkih mislim, da imajo že več kot 300 prijav na študij. V oktobru začnemo tudi z zdravstveno nego, torej medicinske sestre in zdravstveniki. Letos pripravljamo za naprej in mislim, da lahko že vnaprej napovem, da bomo letos dobili še eno fakulteto v Novi Gorici. Vemo, da imamo velike težave z odvisnostjo od drog in od iger na srečo na Goriškem, tako da smo se dogovorili s Centrom za socialnim delo za specialistični program preprečevanja odvisnosti, ki se bo začel v tem letu ali pa naslednjem. Ker je naše okolje precej turistično usmerjeno, v kratkem pričakujemo tudi program E turizem, tako da bomo, če pride do te investicije z Američani, imeli kvaliteten kader. Toliko na kratko.

Miran Lampret, direktor Lampret Consulting, d.o.o. Pozdravljam mestne svetnike in vse goste. Hotel sem samo dopolniti z nekaj besedami ta poročila, lanskoletno in letošnje bolj v smislu želja in ciljev, ki jih imamo izobraževalci za naprej, pa jih je včasih na papir težje napisati. Mi smo višješolski in visokošolski zasebni zavod, zasebna inštitucija z letos 626 študenti na leto, v naslednjem šolskem letu s preko 700 študentov višješolcev in visokošolcev in po našem planu naj bi imeli koncem tega desetletja cca 1200 študentov. To sem hotel opozoriti zaradi tega, ker tudi iz ostalih poročil, ostalih izobraževalcev iz Goriške se dajo te številke razbrati in kažejo, da bi v naslednjem letu 2006/2007 imeli že preko 2000 študentov v Novi Gorici in koncem tega desetletja po programih takih, kot so sedaj zamišljeni, že nekaj preko 4000. Hočem izpostaviti, da kljub temu, da so bila sedaj določena vlaganja v razvoj teh programov, itd. mislim, da so bila ta vlaganja koristna in pametna in so našla svoje mesto, tako, da lahko danes ponudimo študentom na Goriškem zelo širok izbor programov, nenazadnje tudi mi nudimo tri višješolske programe, dva visokošolska programa, od tega letos enega novega, se pravi, visoko komercialno šolo. Kaj sem hotel s tem predvsem poudariti? Menim, da je prišel čas, ko smo delali tiste stvari, kjer je bilo z manj vlaganji, možno doseči to prvo fazo, sedaj smo pa prišli pred to, da imamo v Novi Gorici cca 2.500 študentov, v petih letih jih bomo imeli po naših načrtih cca 4.000. Sedaj pa se moramo vprašati, ali tem študentom, ki smo jih hoteli zadržati tu, res nudimo tisto, da upravičeno lahko rečemo, naj ostanejo tu. Menim, da ne. Menim, da bi se kar precej goriških inštitucij počasi moralo začeti prilagajati temu, da postajamo neke vrste univerzitetno mesto, od

29 knjižnice, ki naj bi postala univerzitetna, arhiv, ki naj bi postal univerzitetni arhiv, itd. Na nek način bi morale vse te inštitucije pridobit nek pridih. Kar je pa najtežje, pa je to, da moramo zagotoviti pogoje za izobraževanje, se pravi predavalnice, nastanitvene prostore in vso ostalo infrastrukturo, Mislim, da izziv za naslednjih par let nam pač mora biti 4.000, 5.000 študentov do konca desetletja, izgradnja nekega centra, kjer bodo imeli ti študentje neke pogoje, kjer bodo čutili Novo Gorico kot univerzitetno mesto, ker danes kljub temu, da imamo skoraj 2.000 študentov, lahko rečemo, da smo to naredili z veliko truda, ampak takih pogojev, da bi lahko rekli, da ti študentje lahko enakovredno študirajo v Ljubljani ali v Novi Gorici pa prav gotovo ne moremo reči, da jih imamo. To je bila moja primarna misel. Predlagal pa bi še nekaj. Predlagal bi, da bi mestna občina na osnovi tega, da smo že lansko leto imeli skupno poročilo in letos že drugič, izdala že v letošnje letu in to čim prej, eno skupno brošuro, lahko je izjemno skromna, iz katere bi bila razvidna ponudba vseh teh programov, ki jih na Goriškem sedaj nudimo. To bi bil na nek način lep suport in lepa gesta do vseh potencialnih študentov, ki jih imamo na Goriškem, na drugi strani pa mogoče poleg tega, da imate vi mestni svetniki možnost skozi ta poročila ugotoviti, kakšno je skupno število študentov, bi verjetno na ta način tudi javnost najlažje spoznala, da skozi stranska vrata smo v Novo Gorico pripeljali ne samo univerzo, ampak tudi veliko študentov, programov in pogojev za razvoj visokošolskega študija v Gorici. To je moj predlog.

Miran Saksida, ravnatelj TŠC Nova Gorica: Skušal bom biti čim krajši. Poudaril bi, da je višja strokovna šola nekako nastala iz TŠC, torej srednješolskega centra in bo, kot vse kaže, tudi tam stala. Predvsem bi poudaril, da še vedno ostajamo tehniško naravnani in zato razpolagamo s tisto najnižjo, ampak morda najbolj uporabno kvoto študentov, ki bodo kasneje postali tudi odlični diplomanti, ki bodo hitro in dobro zaposlili v goriški regiji. Poudaril bi samo to, da TŠC in tudi višja strokovna šola je morda nekako zastala v razvoju šole na višjem strokovnem področju, torej ni nastal noben nov program v predhodnem letu, to pa predvsem zato, ker se nekako trudimo z reorganizacijo srednjih šol na Goriškem. Tendenca je ta, da bi se vse strokovne šole združile pod eno streho in to bi bila odlična odskočna deska tudi za razvoj novih višješolskih programov oz. za njihovo vpeljavo. To priliko izkoriščam tudi zato, da pozivam ostale akterje na tem področju, da nam pomagajo pri tem moralno in tudi kako drugače, ostale predstavnike višjih in visokih šol pa pozivam k omogočanju vertikalne in horizontalne prihodnosti študentov. Zavedati se morate, da višja strokovna šola ne more razvijati visokošolskih programov, ker je omejena z zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja. Višje strokovni programi so, žal ali pa na srečo, najvišji nivo, ki ga lahko tu dosežemo.

Tomaž Vuga, podžupan: Mislim, da nas ta poročila oz. gradivo, ki smo ga dobili, lahko navdajajo z optimizmom. Vsaj zase sem vesel, da se je to začelo v Novi Gorici in sem prepričan, da se bo tako uspešno tudi nadaljevalo. Odpiram razpravo.

Svetnik Črtomir Špacapan: Tudi jaz bi seveda najprej čestital Politehniki za to, da je dobila naziv univerze. Zahvalil bi se tudi vsem ostalim, ki pospešujejo izobrazbeno strukturo naše regije. Mislim, da je bila odločitev, ki je bila sprejeta z visokim konsenzom pred desetimi leti, da ne gremo skupaj s Koprom, ustanovitev univerze prava.To se je pokazalo. Veliko ljudi je dvomilo v to, da bomo vsi skupaj uspeli. Danes je rezultat tu. Če bi takrat šli skupaj s Koprom, bi bili danes ena depandansa, ki bi doživeli podobno usodo, kot jo doživljajo druge manjše visokošolske ustanove v Sloveniji. Včasih je treba tudi tvegati in to se je tudi splačalo. Res pa je, da so bili takrat pravi ljudje na pravem mestu in so, prepričan sem, tudi še sedaj in je to garancija za nadaljnji uspeh.

30 Moram pa reči, da sem razočaran zaradi tega, ker se na področju gradnje novega kampusa v zadnjih letih ni zgodilo nič. Še več, pred leti smo na mestnem svetu sprejeli sklep, da bomo gradili kampus v Novi Gorici, da bomo gradili tehnološki park na Paludah. Na žalost smo tehnološki park na Paludah zamenjali za Interspar. Upam, da ne bomo zamenjali tudi naše univerze za multikino ali kaj podobnega. Predlagam, da se na naslednji seji mestnega sveta obravnava predlog, ki je bil že dan na podlagi urbanistične delavnice, ki je bila opravljena v Novi Gorici in da uprava pripravi pregled, v kakšni fazi je gradnja kampusa v Novi Gorici. Ne samo univerza, ampak tudi ostali visokošolski in višješolski zavodi potrebujejo svoje prostore. Tu nam ponujajo prostore tudi drugi, tako vidimo, da je Politehnika dobila prostore v Ajdovščini, kar seveda ni nič slabega, potem v Stari Gorici, verjetno v Tolminu in še kje. Pričakujem, da bo tudi ta mestni svet sprejel ustrezne sklepe, da se bodo ti postopki čim prej odvili in da bomo ta kampus dobili. Razveseljiva novica pa je ta, da je državni sekretar Kitanovski prejšnji teden sporočil, da je bila Goriška uvrščena v sedem razvojnih projektov, ki jih bo vlada v kratkem obravnavala. Gre za 90 mio Eur, ki naj bi jih država namenila razvoju visoko inovativnih podjetij v letih 2007-2023. Vseh prijavljenih projektov je bilo 23, od tega jih je samo sedem šol skozi prvo sito, kar mislim, da je za našo regijo izjemno pomembno. Upam seveda, da se bodo tudi ostale občine vključila finančno v realizacijo projekta univerza. Do sedaj kakšne velike finančne podpore ni mislim, da bo sedaj, ko je univerza dobila status, to drugače. Na koncu imam še en predlog, da se ob priliki slovesnosti, ki bo v maju, kot je župan že napovedal ob proglasitvi Politehnike za univerzo, tudi svečano prenese lastništvo stavbe v Rožni Dolini v last univerze.

Mirko Brulc, župan: Nekaj podatkov bo le treba povedati. Zelo rad bom po sklepu mestnega sveta prenesel lastništvo Primexa v last Politehniki, vendar takrat, ko bomo to stavbo odkupili v celoti. Najprej jo moramo imeti in potem jo lahko prenesemo. Je pa le treba razmišljati za ustreznejše prostore za visokošolsko in višješolsko dejavnost, kajti Primexova stavba nikakor ni taka, da bi bila zelo primerna za pedagoško delo. Moram povedati, da do sedaj kljub temu, da imamo že veliko študentov na Goriškem, še nihče ni ostal na cesti in da se zelo temeljito pokriva vse prostore, kjerkoli se jih dobi. Vendar mislim, da je limit res dosežen. Ta načrt, ki ga sedaj skupaj z Ministrstvom za šolstvo in visoko šolstvo, spravljamo v življenje, da bi ob Cankarjevi zgradili predavalnice v velikosti 8,500 m2, torej 4,500 m2 za višje šolski in 4.000 m2 za visokošolski program, je najhitrejša realizacija reševanja problemov visokega in višješolskega šolstva na Goriškem. Moram povedati, da smo se včeraj z ministrom Matejem pogovarjali, kako pridobiti prostore v Rožni Dolini, kjer ima Politehnika že neke prostore. Slišim, da se meša multikino s temi prostori za kampusu, ne bo investirala občina. Rabimo neke dvorane, pa ne samo za filmske predstave, rabimo dvorane za kongresni turizem in nenazadnje imamo zagotovila, da če bi gradili vsaj tri kinodvorane, da so zelo primerne tudi za predavalnice. Tako da, se rešuje ta problem, vendar ponavljam, da multikina ne bo gradila mestna občina, ampak bo investitor, ki bo pač izrazil ta interes, verjetno prišel od kod drugod. Za kampus je prostor še vedno rezerviran pri vili Bartolomej, če zelo poenostavim lokacijo. Tudi tam smo se z ministrom za pravosodje pogovarjali o tem, da se ta zadeva končno sprosti in da vila Bartolomej prevzame vlogo, ki jo rabimo za Goriški muzej, da bodo tam razstavni prostori, da se to okolje kultivira s tem, da se odstrani zapore in še kaj. Tako bomo zopet pridobili zelo ustrezne prostore. Seveda pričakujemo, da se bo tudi država, včeraj sem predsedniku Janši povedal, da tudi mi plačujemo davke in da mora na to naše področje priti nekaj denarja ne samo za predavalnice, ampak rabili bomo zelo hitro študentske stolpiče in še kakšno infrastrukturo, ki jo rabijo študentje. Kjer moremo, tam pomagamo. 3 mio dajemo letos za to, da se knjižnica Franceta Bevka opremlja z literaturo, ki je potrebna za visokošolski študij v želji, da ob določenem

31 številu literature, ta knjižnica res postane univerzitetna knjižnica. Kot je bilo rečeno, prilagoditi se bo moral arhiv in še nekatere druge inštitucije. Žal mi je, da ostale občine ne prispevajo nič v ta program in bo tu treba veliko delati. Res je, da je pri VIRS-u pri ustanoviteljstvu veliko pomembnih delovnih organizacij iz Idrskega, Goriškega, Tolminskega, itd. Vendar to ni dovolj. Njihova pričakovanja so velika, naša pa tudi. Da bodo te firme prispevale nekaj za to infrastrukturo, bo potrebnih veliko razgovorov in veliko dela. Še enkrat poudarjam. Ko načrtujemo prostore, ne načrtujemo namensko, ne za eno fakulteto, ne za drugo. Govorimo o potrebah za visoko šolstvo, potem se bodo pa organizacije, ki bodo te prostore rabile, med seboj dogovorile, kako in kaj. Vse to smo sprejemali pri proračunu. Tudi glede naše štipendijske politike mislim, da zelo uspešno napredujemo, čeprav je tu še vedno premalo denarja. Od 4 mio iz leta 2002, smo sedaj na 13 mio. Moram povedati, da imamo velik naval potreb po štipendijah. Sedaj podeljujemo deset štipendij za nadarjene dijake in študente, tri za dijake, sedem za študente, da dajemo 15 dijakom in študentom štipendijo v višini od 22.000 do 89.000 SIT, ta je najvišja, seveda odvisno od statusa, da štipendisti prihajajo iz Branika, Čepovana, Dornberka, Gradišča, Prvačine, Nove Gorice, Solkana in da nekateri študirajo italijanski jezik in književnost, farmacijo, filozofijo, teoretsko fiziko, v Amsterdamu glasbo in še kaj. Te štipendije delimo res na osnovi komisije, ki se s tem ukvarja. Moram povedati, da bi za to rabili še veliko več denarja. Nikoli ni dovolj, kar dajemo za visoko šolstvo. Vendar sami veste, tudi danes je bilo rečeno, potrebno bo urediti razsvetljavo neke ulice, razsvetljavo od tunela do križišča na Grčni in potem tehtamo, ali damo za štipendije ali delamo razsvetljavo, ali bomo investirali v predavalnice, ali bomo delali pločnike in asfalt tam, kjer ga pravzaprav ni potreba. Odločitev je vedno težka in tu seveda rabim tudi vašo podporo. Ko smo sprejemali program financiranja visokega šolstva na Goriškem, ste tvorno sodelovali in rezultat je ta, da namenjamo letos 148 mio za visoko šolstvo.

Tomaž Vuga, podžupan: Če se lahko tudi jaz vključim v razpravo, ampak samo zato, da dodam dve misli in če bo treba, bo g.Jurca še razširil. Problem univerzitetnega mesta nova Gorica (namenoma ne uporabljam izraza kampus, kajti na kampus imamo vsak svoje poglede), kako bo izgledala Nova Gorica v bodoče kot univerzitetno mesto, je seveda naloga, ki jo bo dokončno postavila na papir urbanistična zasnova Nove Gorice. Mi smo pred dobrim mesecem in pol razgrnili strokovna gradiva, povabili vse vas, ampak na žalost z zelo majhno udeležbo, kjer smo predstavili tudi idejo o univerzitetnem mestu s tem, da kot je župan rekel, središče tega univerzitetnega mesta bo na območju vile Bartolomej oz. od vile Bartolomej proti centru Nove Gorice. Kako bo pa vse drugo izgledalo, se bomo morali dogovoriti. Ne predstavljam si, da bi imeli kot Maryland ali Berkley novo mesto, ki bi se imenovalo univerzitetno mesto, ampak bodo verjetno dejavnosti razporejene po celotnem mestu in študentje, ki bodo živeli v Novi Gorici, bodo dajali tudi ton in verjetno smisel življenja v mestu. Zato vas vabim, da o tej stvari vsi skupaj razmišljamo in ko bomo prišli ponovno do razprave, kajti prepričan sem, da bomo morali kmalu obnoviti razpravo o urbanistični zasnovi, prosim za aktivno udeležbo.

Niko Jurca, načelnik oddelka za okolje in prostor: Zelo na kratko bom nekaj pojasnil, saj mislim, da je to vedno dobrodošlo. Res je bilo v preteklih letih (govoril bom samo o prostorskem vidiku) za realizacijo teh univerzitetnih programov zelo veliko narejenega. Tu gre velika zahvala dr. Zavrtaniku in prav tako zelo veliko priznanje g. Črtomirju Špacapanu kot županu v prejšnjem mandatu, ki je poskrbel za to, da je bila pripravljena zares dobra strokovna podlaga za umestitev univerze v Novo Gorico. Je pa res žal, ta bivša prejšnja uprava naredila eno samo drobno napako, ki se pa kaže kot zelo pomembna. Namreč, ni bilo poskrbljeno, da bi bila ta strokovna podlaga

32 vnesena v prostorski plan. Zato je to območje, ki je ključno za razvoj univerze, v planu še vedno kot najboljše kmetijsko zemljišče. Mi sedaj to delo nadaljujemo. Nič ni bilo izgubljenega in naša prva naloga je, da pri pripravi naslednjega prostorskega plana, bomo to gradivo, ki je bilo narejeno, smiselno uporabili in tako kot je podžupan Vuga povedal, skozi urbanistično zasnovo to ugradili v mesto. Obenem pa že intenzivno tečejo izdelave strokovnih podlag, ki bodo raziskale vse možnosti za takojšnjo realizacijo čim večjih kapacitet, ki bi bile lahko uporabne za razvoj teh programov na območju današnjega srednješolskega centra. Skratka, en kratek presek o preteklem in sedanjem delu o prostorskem delu umestitve univerze.

Tomaž Vuga, podžupan: Prosim za razpravo. Če ni, upam, da so bile vsaj informacije, ki smo jih slišali, dovolj obširne in detajlne, tako da vtis o tem, kaj se dogaja oz. kaj se bo dogajalo, imamo. Če dovolite, bi točko zaključil in predlagam, da sklepe, ki smo jih dobili v zvezi s to točko, sprejmemo. Na glasovanje dajem predlog sklepa o potrditvi poročila o delovanju zavodov in o sprejemu informacije o izvajanju višješolskega in visokošolskega študija. Kdo je za?

Od 24 svetnikov jih je 21 glasovalo za. Predlog sklepa je bil sprejet.

12. točka dnevnega reda Predlog sklepa o nakupu zemljišča parc. št. 1545/4, 1545/5 in 1545/6 k.o Osek 13. točka dnevnega reda Predlog sklepa o nakupu zemljišča parc. št. 3970/2 k.o. Ozeljan 14. točka dnevnega reda Predlog sklepa o nakupu zemljišča parc. št. 3826 k.o. Ozeljan 15. točka dnevnega reda Predlog sklepa o nakupu zemljišča parc. št. 318/57 k.o. Vogrsko

Tomaž Vuga, podžupan: Že ob sprejemanju dnevnega reda smo ugotovili, kot je g. Šinigoj ugotovil, da je naslov napačen in bi se moral glasiti predlog sklepa o začetku postopka, itd. Odbor za prostor je vse te štiri točke obravnaval, če vzamem kar paket od 12 do 15, in razen pripombe glede naslova, drugih pripomb nima. Želi kdo razpravljati o teh točkah?

Svetnik Miran Müllner: Rad bi razpravljal samo o 15. točki dnevnega reda, ko se govori o nakupu zemljišča na Vogrskem. Nekaj časa sem se trudil, da bi videl, zakaj je potrebno, da mestna občina kupuje zemljišče, ki bo čez pol leta že v lasti druge občine. Ali lahko to nekdo pojasni in me prepriča, da bom glasoval za?

Stojan Vičič, vodja službe za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči: V tem primeru gre za odkup del zemljišča, ki je že v naravi javno dobro oz. je pot. Nekaj sej nazaj smo tam odkupovali zemljišča in sedaj samo nadaljujemo, da končamo nakup zemljišča, ki je v naravi javno dobro in s tem samo usklajujemo zemljiško knjižno stanje z dejanskim stanjem. Zakaj pa odkupujemo zemljišča, ki so v novi občini, letos smo še vedno skupna občina in mislim, da lahko nadaljujemo postopke, ki smo jih začeli.

Tomaž Vuga, podžupan:

33 Ali lahko kljub temu razčiščevanju damo vse štiri točke na glasovanje. Damo najprej prve tri, v redu. Na glasovanje dajem skupaj 12., 13. in 14. točko. Kdo je za?

Od 25 svetnikov jih je 22 glasovalo za. Predlogi sklepov so bili sprejeti.

Na glasovanje dajem še 15. točko. Kdo je za?

Od 25 svetnikov jih je 17 glasovalo za, 1 proti. Predlog sklepa je bil sprejet.

Samo še pol minute vam vzamem. Današnja seja je bila kar precej živčna. Če sem bil jaz kaj kriv, se predvsem g. Mozetiču opravičujem. Kljub temu bi predlagal in vam želel, da prihodnji praznični teden čim bolj mirno preživite. Vabi pa g. župan vse nas na proslavo, ki jo bomo imeli 26. aprila na Bevkovem trgu. Še posebej vas opozarjam in vabim na podelitev nagrade treh uprav Nove Gorice, Šempetra- Vrtojbe in Gorice na goriški grad, to pa bo 28. aprila zvečer ob 19. uri. Tu bi bili res vsi dobrodošli. Vabim vas seveda tudi 30. aprila na ples in Kreslina na skupni trg pred postajo.

Seja je bila zaključena ob 17.55. uri.

Miran Ljucovič Tomaž Vuga VODJA SLUŽBE MS PODŽUPAN

OVERITELJA ZAPISNIKA:

______mag. Davorin Mozetič Boris Pregelj

34