Triasni Konodonti Slovenskega Bazena

GEOLOGIJA 50/1, 19–28, Ljubljana 2007 doi:10.5474/geologija.2007.002

Triasni konodonti Slovenskega bazena

Triassic conodonts of the Slovenian Basin

† Stanko BUSER1, Tea KOLAR-JURKOVŠEK2 & Bogdan JURKOVŠEK2 1Univerza v Ljubljani, NTF – Oddelek za geologijo, Privoz 11, 1000 Ljubljana; 2Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva ulica 14, 1000 Ljubljana, tea.kolar�geo-zs.si, bogdan.jurkovsek�geo-zs.si

Klju~ne besede: konodonti, trias, Slovenski bazen, Slovenija Key words: conodonts, Triassic, Slovenian Basin, Slovenia

Izvle~ek Slovenski bazen je nastal v ladiniju po razpadu enotne Slovenske karbonatne platforme in je trajal neprekinjeno do zgornje krede. V triasnih plasteh Slovenskega bazena so bile ugotovljene {tevilne konodontne zdru`be. Stratigrafsko pomembne vrste pripadajo rodovom Budurovignathus, Epigondolella, Gladigondolella, Metapolygnathus, Misikella, Neogondolella, Nicoraella, Norigondolella in Paragondolella. Abstract Slovenian Basin was formed during the Ladinian following disintegration of the Slo- venian Carbonate Platform. It persisted continuously until the Late Cretaceous. Several conodont asscociations were recognized within the Triassic rocks of the Slovenian Basin. Stratigraphically signiﬁcant species belong to the genera Budurovignathus, Epigondolel- la, Gladigondolella, Metapolygnathus, Misikella, Neogondolella, Nicoraella, Norigondo- lella and Paragondolella.

Uvod bazen v dolini So~e zahodno od Tolmina iz- klinil v obliki ozkega jarka. Tu sta od spod- Slovenski bazen je prvi zasledil v zahod- nje jure naprej neposredno mejili Dinarska nem delu Slovenije oziroma na meji med karbonatna platforma, ki se nadaljuje v so- Italijo in Slovenijo Cousin (1973). Kasneje sednjo Italijo kot Friuli platforma, in Julij- je Buser (1989) dognal, da se bazen proti ska karbonatna platforma, ki se nadaljuje v vzhodu {iri skoraj preko celotne osrednje Italiji kot Trento platforma brez vmesnega Slovenije. Sprva je prevladovalo mnenje, bazena. V vzhodnem delu Slovenije, kjer da se je bazen nadaljeval {e dlje proti zaho- doseè Slovenski bazen najve~jo {irino in du v sosednjo Italijo v Belluno bazen, proti globino, pa se je nadaljeval preko Hrva{ke vzhodu pa naj bi imel zvezo z Bosanskim severno od Zagreba~ke gore na sosednjo bazenom (Buser, 1989; Haas et al., 1995). Madàrsko. Dana{nji na povr{ini odkriti Domnevno prekinitev Slovenskega bazena sedimenti Slovenskega bazena se pojav- na zahodu smo tolma~ili s tem, da je zveza z ljajo v smeri vzhod–zahod na dolìni okoli Belluno bazenom na povr{ini pokrita z na- 170 km in {irini do 40 km (slika 1). rinjenimi deli Julijskih Alp (Buser, 1986). S konodontnimi raziskavami triasnih Kasnej{e objave (Buser & Debeljak, sedimentov Slovenskega bazena je bilo ugo- 1996; Buser, 1996, 2003) navajajo, da se je tovljeno 45 biostratigrafsko pomembnih 20 † Stanko Buser, Tea Kolar-Jurkov{ek & Bogdan Jurkov{ek

Slika 1. Dana{nji polo`aj geotektonskih enot v zahodni in osrednji Sloveniji in raz{irjenost sedimentov nekdanje Julijske in Dinarske karbonatne platforme ter Slovenskega bazena. Figure 1. Actual position of geotectonic units in western and central Slovenia with extension of the sediments of the ancient Julian and Dinaric Carbonate Platforms and the intermediate Slovenian Basin, respectively. vrst, ki pripadajo rodovom Budurovignat- in svetlo sivi gomoljasti apnenci tipa Han hus, Epigondolella, Gladigondolella, Meta- bulog, ki naznanjajo za~etek kasnej{ega po- polygnathus, Misikella, Neogondolella, Ni- polnega razpada karbonatne platforme. V coraella, Norigondolella in Paragondolella. bazenskih sedimentih osrednje Slovenije je bila pri Polhovem Gradcu najdena bogata anizijska amonitna favna (Petek, 1998). Pregled konodontnih raziskav triasnih Anizijske plasti z amoniti, konodonti in plasti Slovenskega bazena radiolariji so znane tudi iz jugovzhodnega dela Slovenskega bazena iz okolice Mir- V zgornjem permu je nastala na prosto- ne, Mokronoga in Novega mesta (Kühn & ru dana{nje Slovenije obse`na Slovenska Ramov{, 1965; Krivic & Premru 1976; karbonatna platforma, ki je bila stabilna Kolar-Jurkov{ek, 1983; Ramov{, 1983, do zgornjega anizija (Buser, 1989). V zgor- 1998c). Na {ir{em, idrijskem prostoru je bila njem aniziju je pri~elo ob dolgih regional- s konodotnti dokazana ilirska podstopnja nih prelomih razlamljanje (slika 2). Na njej (Kolar-Jurkov{ek, 1983, 1991). Nekoliko so se {e naprej odlagale karbonatne kamni- mlaj{i so apnenci na [marni gori pri Ljub- ne, v globokih vmesnih jarkih pa rde~kasti ljani, ki vsebujejo ilirsko do spodnjeladi- Triasni konodonti Slovenskega bazena 21 nijsko konodontno in radiolarijsko zdru`bo poredkih mestih so ostali {e naprej manj- (Ramov{ & Gori~an, 1995). {i ostanki nekdanje karbonatne platforme. Idrijska tektonska faza je v ladiniju pov- Najgloblje pogreznjen predel je bil na ob- zro~ila tektonski razpad Slovenske karbo- mo~ju osrednje Slovenije, ki predstavlja natne platforme (Buser, 1980). Nekateri za~etek kasnej{ega Slovenskega bazena. V predeli so bili globoko pogreznjeni pod globljem morju so nastajale psevdoziljske morje, nekateri pa so postali kopno. Le na plasti, ki jih sestavlja menjavanje skrilavih

Slika 2. Paleogeografski razvoj Slovenskega bazena Figure 2. Paleogeographic evolution of Slovenian Basin 22 † Stanko Buser, Tea Kolar-Jurkov{ek & Bogdan Jurkov{ek glinavcev, drob in tufov, s poredkimi plastmi glinavcev, kremenovih pe{~enjakov in drob. temno sivega apnenca. Psevdoziljske plasti Ime so dobile po brahiopodu rodu Amphic- v vzhodnem delu Posavskih gub vsebujejo lina (Kossmat, 1910). Te plasti so podobne konodonte (Kolar-Jurkov{ek & Placer, psevdoziljskim ladinijskim plastem, vendar 1987; Placer & Kolar-Jurkov{ek, 1990; v njih ni ne tufov in ne primarnih riolitov, Kolar-Jurkov{ek & Ri`nar, 2006). Ko- andezitov in bazaltov. V spodnjem delu am- nodonti so pogostni tudi v plastovitih in fiklinskih plasti so nastali ob robu bazena plo{~astih apnencih osrednjega dela Slove- temno sivi masivni grebenski apnenci, ki jih nije, ki jih marsikje spremljajo zelene tuf- v ni`jih delih sestavljajo {tevilne spongije ske plasti »pietra verde« (Ramov{, 1997). (Senowbari-Daryan, 1981), navzgor pa V teh plasteh so pogostne pozidonije in da- prevladujejo korale (âr et al., 1981, Turn- onele (Jurkov{ek, 1983, 1984). Zna~ilne {ek et al., 1982; 1984; Turn{ek, 1997). V ladinijske zdru`be so znane iz {ir{ega idrij- zgornjem delu amfiklinskih plasti se me- skega prostora (Kolar-Jurkov{ek, 1991), njavajo klastiti s skladnatimi apnenci. V iz okolice Ljubljane (Ramov{, 1977, 1985a, apnencih so bile v {tevilnih lokalitetah med 1994b, 1997; Krivic & Stojanovi~, 1978; Tolminom, Cerknim in [kofjo Loko ugotov- Kolar-Jurkov{ek, 1991) ter iz vzhodnga ljene zna~ilne karnijske zdru`be konodon- dela Jelovice pri Kropi, kjer se pojavljajo tov, od katerih je ve~ina tuvalskih, nekatere skupaj z daonelami in bogato radiolarijsko pa segajo {e v norij (Flügel & Ramov{, zdru`bo (Skaberne et al., 2003). 1970; Krivic, 1977; Krivic & Buser, V sedimentih globjevodnih jarkov, ki so 1979; Kolar-Jurkov{ek, 1982a; Ramov{, segali na prostor nastajajo~e Julijske kar- 1994a, 1998a, 1998b). bonatne platforme, so bile v Gorenji Trenti V osrednji in vzhodni Sloveniji dobimo ter na Pokljuki v ladinijskih plasteh ugo- v karniju Slovenskega bazena temno sive tovljene zdru`be daonel (Ramov{ & Jur- skladnate mikritne apnence z ve~ ali manj kov{ek, 1983), radiolarijev in konodontov tankimi polami laporja, ki ponekod vsebu- (Gori~an & Kolar-Jurkov{ek, 1984; jejo konodonte (Kolar-Jurkov{ek, 1994). Kolar-Jurkov{ek, 1989; Gori~an & Bu- Na poredkih mestih so bili v teh apnencih ser, 1990), iz ju`nega obrobja bazena pa so najdeni amoniti (Kühn & Ramov{, 1965), bili na Blokah, ju`no od Ljubljane najde- zahodno od Celja, na Kozjanskem in na Do- ni fassanski konodotni elementi (Ramov{, lenjskem pa ladinijsko-karnijski konodon- 1996). ti (Krivic, 1978; Ramov{, 1978; Kolar- Na dvignjenih kopnih predelih so takrat Jurkov{ek, 1982b, 1990, 1991). nastali pisani konglomerati. V Idriji je v la- Proti severu so se v karniju iz Slovenske- diniju na obmo~jih jarkov z vmesnimi hor- ga bazena na Julijsko karbonatno platfor- sti nastalo svetovno znano hidrotermalno mo zajedali globljemorski intraplatformni sinsedimentarno ìvosrebrovo rudi{~e. Ver- jarki, ki so {e posebno pogostni v Julijskih jetno pa so takrat nastala {e nekatera druga Alpah in Ju`nih Karavnkah ter v Kamni- rudi{~a. {ko-Savinjskih Alpah. V teh jarkih so se od- Koncem ladinija ali v za~etku karnija je lagali beli do temno sivi mikritni apnenci, nastopilo obdobje kompakcije. Osrednje ob- ki poleg raznovrstnih mikro- in makrofosi- mo~je Slovenije je ostalo {e naprej globoko lov vsebujejo tudi konodonte (Kolar, 1979; pogreznjeno in je pre{lo v Slovenski bazen. Jurkov{ek et al., 1984; Ramov{, 1985b; Vulkanizem je popolnoma zamrl. Severno Jamnik & Ramov{, 1993; Jurkov{ek & od globokomorskega obmo~ja je nastala sta- Kolar-Jurkov{ek, 1986; Kolar-Jurkov- bilna Julijska karbonatna platforma, ki za- {ek, 1982b, 1991; Kolar-Jurkov{ek & jema dana{nje ju`ne Karavanke, Julijske in Jurkov{ek, 1997, 2003; Dobruskina et Kamni{ko-Savinjske Alpe. Ju`no od Sloven- al., 2001; Jurkov{ek et al., 2003; Kolar- skega bazena pa je nastala Dinarska (=Ja- Jurkov{ek et. al., 2005). dransko-Dinarska) karbonatna platforma, Norij in retij sta pomenila za Slovenski ki je danes sestavni del Zunanjih Dinaridov. bazen stabilno obdobje. Nivo morja se je V zahodnem delu Slovenskega bazena, to je precej dvignil, na celotnem prostoru bazena v okolici Tolmina, so nastali v karniju tem- so nastali enaki pogoji sedimentacije. Odla- no sivi plo{~asti apnenci z gomolji in pola- gali so se plo{~asti in plastnati apnenci z go- mi roèncev. V dolini Ba~e in do èleznikov molji in polami roèncev. Apnenci so kasne- na vzhodu so v bazenu nastale amfiklinske je docela pre{li v ba{ki dolomit, ki je najbolj plasti, ki jih sestavlja menjavanje skrilavih zna~ilna kamnina celotnega dela Slovenske- Triasni konodonti Slovenskega bazena 23 RHAETIAN stopnja stage ANIZIJ LADINIJ KARNIJ NORIJ RETIJ ANISIAN LADINIAN CARNIAN NORIAN AEGEAN EGEJ BITYNIAN BITIN PELSONIAN PELSON ILLYRIAN ILIR FASSANIAN FASSAN LANGOBARDIAN LANGOBARD CORDEVOLIAN CORDEVOL JULIAN JUL TUVALIAN TUVAL LACIAN LAC ALAUNIAN ALAUN SEVATIAN SEVAT podstopnja substage

1 1 Paragondolella bulgarica 2 2 Paragondolella hanbulogi 3 3 Paragondolella bifurcata 4 4 Neogondolella excentrica 5 5 Neogondolella cornuta 6 6 Neogondolella transita 7 7 Paragondolella praealpina 8 8 Paragondolella excelsa 9 9 Neogondolella constricta 10 10 Gladigondolella tethydis 11 11 Paragondolella ? pridaensis posteroacuta 12 12 Paragondolella ? trammeri praetrammeri 13 13 Budurovignathus lipoldi 14 14 Neogondolella slugovensis 15 15 Paragondolella trammeri 16 16 Paragondolella inclinata 17 17 Budurovignathus hungaricus 18 18 Budurovignathus mungoensis 19 19 Pseudofurnishius murchianus 20 20 Gladigondolella malayensis 21 21 Neogondolella celeiana 22 22 Budurovignathus mostleri 23 23 Mosherella newpassensis 24 24 Paragondolella foliata 25 25 Budurovignathus diebeli 26 26 Metapolygnathus baloghi 27 27 Metapolygnathus polygnathiformis 28 28 Metapolygnathus oertlii 29 29 Nicoraella ? budaensis 30 30 Metapolygnathus primitius 31 31 Metapolygnathus carpathicus 32 32 Metapolygnathus nodosus 33 33 Metapolygnathus pseudodiebeli 34 34 Norigondolella navicula 35 35 Epigondolella japonica 36 36 Epigondolella echinata 37 37 Epigondolella abneptis 38 38 Metapolygnathus parvus 39 39 Metapolygnathus slovenicus 40 40 Epigondolella triangularis 41 41 Norigondolella steinbergensis 42 42 Epigondolella postera 43 43 Epigondolella bidentata 44 44 Misikella hernsteini 45 45 Misikella posthernsteini

Tabela 1. Stratigrafska raz{irjenost pomembnih konodontnih vrst v plasteh srednjega in zgornjega triasa Slovenskega bazena. Table 1. Range chart of significant conodont taxa in the Middle and Late Triassic strata in the Slovenian Basin. 24 † Stanko Buser, Tea Kolar-Jurkov{ek & Bogdan Jurkov{ek ga bazena. V ba{kem dolomitu pri Sevnici Triassic conodonts of the so bili najdeni norijski konodontni elementi Slovenian Basin (Ogorelec & Dozet, 1997). Tudi v nori- ju in retiju so iz bazena segali na Julijsko Conclusion karbonatno platformo intraplatformni jarki, v katerih so nastali beli mikritni apnenci Throughout the 40-year period of cono- z gomolji roèncev, ki vsebujejo monotide dont research in Triassic strata of the Slo- (Jurkov{ek, 1982a, 1982b) in konodonte venian Basin several conodont assemblages (Kolar-Jurkov{ek, 1982b; Kolar-Jur- were determined. The finding of stratigrap- kov{ek et al., 1983; Kolar-Jurkov {ek & hically significant species that belong to the Jurkov{ek, 1990; Ramov{, 1986). genera Budurovignathus, Epigondolella, Slovenski bazen se je v juri mo~no poglo- Gladigondolella, Metapolygnathus, Misi- bil. V vrhnjem delu zgornje krede je pre{el v kella, Neogondolella, Nicoraella, Norigon- fli{ni bazen, ki se je premaknil na ju`neje le- dolella and Paragondolella is an important è~o Dinarsko karbonatno platformo, s tem contribution to knowledge about the bio- stratigraphy and dynamics of the Slove- je prenehal tudi obstoj Slovenskega bazena. nian Basin. Conodont results are shown in Table 1 in which recently defined Anisian- Zaklju~ek Ladinian boundary has not been taken into account. According to the International V ve~ kot 40 letnem obdobju konodontnih Commision on Stratigraphy the base of the raziskav triasnih plasti Slovenskega baze- Anisian is defined by the first appearance of na so bile ugotovljene {tevilne konodontne ammonoid Eoprotrachyceras curionii (curi- zdru`be. Stratigrafsko pomembe vrste pri- onii Zone) (Brack et al., 2005). In a sense of padajo rodovom Budurovignathus, Epigon- the conodont stratigraphy it means the first dolella, Gladigondolella, Metapolygnathus, appearance of P. trammeri is in the Late Misikella, Neogondolella, Nicoraella, No- Anisian. Thus, the conodont trammeri Zone rigondolella in Paragondolella, s katerimi has been transfered from the Early Ladini- je bilo kvalitetno dopolnjeno poznavanje an (Krystyn, 1983) to the Late Anisian. biostratigrafije in dinamike Slovenskega Some characteristic conodont elements bazena. Rezultati raziskav so strnjeni v ta- are illustrated in the Plate 1. beli 1, v kateri {e ni upo{tevan nov poloàj meje med anizijem in ladinijem. Po odlo- ~itvi mednarodnih institucij to mejo defi- Zahvala nira prvi pojav amonita Eoprotrachyceras curionii (cona curionii) (Brack et al., 2005). Lepa hvala doc. dr. Bojanu Ogorelcu za V smislu konodonte stratigrafije pomeni, da skrben pregled ~lanka in gospodu Stanetu je prvi pojav konodonta P. trammeri v zgor- Zakraj{ku za ra~unalni{ko obdelavo grafi~- njem aniziju oziroma da je po novi razdelit- nih prilog. vi konodontna cona trammeri prestavljena Raziskave so potekale v okviru progra- iz spodnjega ladinija (Krystyn, 1983) v mov in projektov, ko so jih finan~no omo- zgornji anizij. go~ile Raziskovalna skupnost Slovenije, Mi- Nekateri zna~ilni konodontni elementi so nistrstvo za znanost in tehnologijo ter Agen- upodobljeni na tabli 1. cija za raziskovalno dejavnost Slovenije.

Tabla 1 – Plate 1 1 a, b,c Neogondolella celeiana Kolar-Jurkov{ek, zgornji ladinij-spodnji karnij / Upper Ladinian-Lower Carnian, [krjanec, GeoZS 1858 2 a, b, c Budurovignathus mungoensis (Diebel), ladinij / Ladinian, Blagovica, GeoZS 3750 3 a, b, c Pseudofurnishius murchianus van den Boogaard, zgornji ladinij - spodnji karnij / Upper Ladinian-Lower Carnian, Trnjava, GeoZS 1631 4 a, b Nicoraella ? budaensis Kozur & Mock, karnij / Carnian, Belca (Karavanke), GeoZS 3066 5 Epigondolella bidentata Mosher, zgornji norij / Upper Norian, [marjetna gora, GeoZS 1239 6 a, b Epigondolella echinata (Hayashi), zgornji karnij / Upper Carnian, @bont, GeoZS 1260 7 a, c Norigondolella steinbergensis (Mosher), zgornji norij / Upper Norian, Pokljuka (Julijske Alpe), GeoZS 1318 8 a, b Metapolygnathus carpathicus (Mock), zgornji karnij / Upper Carnian, Kozja dnina (Julijske Alpe), GeoZS 1984 a – pogled od zgoraj, b – pogled od strani, c – pogled od spodaj. Merilo je 100 mikronov. a – upper, b – lateral, c – lower views. Scale bar 100 microns. Triasni konodonti Slovenskega bazena 25 26 † Stanko Buser, Tea Kolar-Jurkov{ek & Bogdan Jurkov{ek

Literatura pine-North Pannonian domain. – Tectonophysics, 242, 19–40, Amsterdam. Brack, P., Rieber, H., Nicora, A. & Mun- Jamnik, A. & Ramov{, A. 1993: Holoturijski dil, R. 2005: The Global Stratotype Section and skleriti in konodonti v zgornjekarnijskih (tuval- Point (GSSP) of the Ladinian Stage (Middle Tri- skih) in norijskih apnencih osrednjih Kamni{kih assic) at Bagolino (Southern Alps, Northern Ita- Alp. – Geologija, 35, 7–63, Ljubljana. ly) and its implications for the Triassic time scale. Jurkov{ek, B. 1982a: Zgornjetriasne Mono- – Episodes, 28/4, 233–244, Beijing. tidae v Sloveniji. – Rud.-metal. zb., 29/2–3, 121– Buser, S. 1980: Stratigrafske vrzeli v paleo- 132, Ljubljana. zojskih in mezozojskih plasteh v Sloveniji. Jurkov{ek, B. 1982b: Halobiidae in Monoti- – Simp. de Geologie reg. et Pal., Inst. de Geologie dae v Sloveniji in njihov biostratigrafski pomen. reg. et Pal. fac. des Mines et de Geologie, Univ. de – V: Cicmil, S. (ur.). Zbornik radova. X. jubilarni Belgrade, 335–345, Beograd. kongres geologa Jugoslavije, Budva, 1, 147–154, Buser, S. 1986: Tolma~ k Osnovni geolo{ki Titograd. karti SFRJ 1:100.000, lista Tolmin in Udine (Vi- Jurkov{ek, B. 1983: Fassanske plasti z dao- dem). – Zvezni geolo{ki zavod Beograd, 103 pp., nelami v Sloveniji. – Geologija, 26, 29–70, Ljub- Beograd. ljana. Buser, S. 1989: Development of the Dinaric Jurkov{ek, B. 1984: Langobardske plasti z and Julian Carbonate Platforms and of the in- daonelami in pozidonijami v Sloveniji. – Geolo- termediate Slovenian Basin (NW Yugoslavia). gija, 27, 41–95, Ljubljana. – Mem. Soc. Geol. It., 40 (1987), 313–320, Roma. Jurkov{ek, B. & Kolar-Jurkov{ek, T. Buser, S. 1996: Geology of western Slovenia 1986: A Late Triassic (Carnian) fish skeleton (fa- and its paleogeographic evolution. – V: Drobne, mily Birgeriidae) from Slovenia, NW Yugoslavia. K. et al. (ur.): The role of impact processes in – Neues Jahrb. Geol. Paläontol., Monatsh., 8, the geological and biological evolution of planet 475–478, Stuttgart. Earth. – International workshop, September 27 Jurkov{ek, B., Ogorelec, B., Kolar-Jur- – October 2, 1996, Postojna/Slovenia, 111–123, kov{ek, T., Jelen, B., [ribar, L. & Stojano- Ljubljana. vi~, B. 1984: Geolo{ka zgradba ozemlja ju`no od Buser, S. 2003: Géologie de la Slovénie Vr{i~a s posebnim ozirom na razvoj karnijskih occidentale. – V: Drobne, K., Pugliese, N. & Tam- plasti. – Rud.-metal. zb., 31/3–4, 301–334, Ljub- bareau, Y. (ur.). De la mer Adriatique aux Alpes ljana. Juliennes (Italie nord-orient et Slovenie occi- Jurkov{ek, B., Ogorelec, B. & Kolar-Jur- dentale) – un percours geologique sans frontie- kov{ek, T. 2003: Vr{i~ – le Carnian. – V: Drobne, res. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni center K. (ur.). De la mer Adriatique aux Alpes Juliennes SAZU; Trieste: Dipartimento di scienze geolo- (Italie nord-orient et Slovenie occidentale) – un giche, ambientali e marine, Universita, 27–31, percours geologique sans frontieres. Ljubljana: Trieste. Znanstveno raziskovalni center SAZU; Trieste: Buser, S. & Debeljak, I. 1996: Lower Juras- Dipartimento di scienze geologiche, ambientali e sic beds with bivalves in south Slovenia. – Geo- marine, Universita, 84–87, Trieste. logija, 37/38 (1994/95), 23–62, Ljubljana. Kolar, T. 1979: Konodonti v {kofjelo{kem ap- Cousin, M. 1973: Le sillon slovène: les forma- nencu na [marjetni gori. – Geologija, 22/2, 309– tions triasiques, jurassiques et neocomiennes au 325, Ljubljana. Nord–Est de Tolmin. – Bull. Soc. geol. Fr., 7/15, Kolar-Jurkov{ek, T. 1982a: Konodonti iz 326–339, Paris. amfiklinskih skladov in ba{kega dolomita. – Geo- âr, J., Skaberne, D., Ogorelec, B., Turn- logija, 25/1, 167–188, Ljubljana. {ek, D. & Placer, L. 1981: Sedimentological Kolar-Jurkov{ek, T. 1982b: Zgornjetriasni characteristic of Upper Triassic (Cordevolian) konodonti v Sloveniji. – V: Cicmil, S. (ur.). Zbor- circular quiet water coral bioherm in Western nik radova, X. jubilarni kongres geologa Jugosla- Slovenia, Northwestern Yugoslavia. – SEPM vije, Budva, 1, 155–160, Titograd. Special Publication, 3, 233–240, Tulsa, Okla- Kolar-Jurkov{ek, T. 1983: Srednjetrias- homa. ni konodonti Slovenije. – Rud.-metal. zb., 30/4, Dobruskina, I.A., Jurkov{ek, B. & Kolar- 323–364, Ljubljana. Jurkov{ek, T. 2001: Upper Triassic flora from Kolar-Jurkov{ek, T. 1989: New radiolaria »Raibl beds« of Julian Alps (Italy) and Karavan- from the Ladinian stage (Middle Triassic) of Slo- ke Mts. (Slovenia). – Geologija, 44/2, 263–290, venia (NW Yugoslavia). – Neues Jahrb. Geol. Pa- Ljubljana. läontol., Monatsh., 3, 155–165, Stuttgart. Flügel, H. & Ramov{, A. 1970: Zur Kenntnis Kolar-Jurkov{ek, T. 1990: New ostracod der Amphiclinen-Schichten Sloweniens. – Geol. and conodont species from the Triassic strata vj., 23, 21–36, Zagreb. of Slovenia (NW Yugoslavia). – Geologija, 31/32 Gori~an, [. & Buser, S. 1990: Middle Tri- (1988/89), 219–224, Ljubljana. assic radiolarians from Slovenia (Yugoslavia). Kolar-Jurkov{ek, T. 1991: Mikrofavna – Geologija, 31/32, 133–197, Ljubljana. srednjega in zgornjega triasa Slovenije in njen Gori~an, [. & Kolar-Jurkov{ek, T. 1984: biostratigrafski pomen. – Geologija, 33 (1990), Some Triassic and Jurassic radiolarians from 21–170, Ljubljana. Slovenia (Yugoslavia). – V: Morfologija, ekologija Kolar-Jurkov{ek, T. 1994: Karnijski mikro- i evoljucija radioljarii: materiali 4 simpoziuma fosili iz Bev{kega. – Geologija, 36 (1993), 61–67, Evropeiskih radiolaristov, EURORAD 4, 15–19. Ljubljana. 10. 1984, 149–158, Nauka, Leningrad. Kolar-Jurkov{ek, T., Buser, S. & Jurko- Haas, J., Kovacs, S., Krystyn, L. & Lein, v{ek, B. 1983: Zgornjetriasne plasti zahodnega R. 1995: Significance of Late Permian-Triassic dela Pokljuke. – Rud.-metal. zb., 30/2–3, 151–185, facies zones in terrane reconstructions in the Al- Ljubljana. Triasni konodonti Slovenskega bazena 27

Kolar-Jurkov{ek, T., Gazdzicki, A. & Ramov{, A. 1977: Skelettapparat von Pseu- Jurkov{ek, B. 2005: Conodonts and foramini- dofurnishius murchianus (Conodontophorida) fera from the »Raibl Beds« (Carnian) of the Ka- im Mitteltrias Sloweniens (NW Jugoslavien). – ravanke Mountains, Slovenia: stratigraphical N. Jb. Geol. Paläont. Abh., 153/3, 361–399, Stut- and palaeobiological implications. – Geological tgart. Quarterly, 49/4, 429–438, Warszawa. Ramov{, A. 1978: Zgornjekarnijski in spod- Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. njenori{ki konodonti v okolici Mirne na Dolenj- 1997: Valvasoria carniolica n. gen. n. sp., a Tri- skem. – Geologija, 21/1, 47–60, Ljubljana. assic Worm from Slovenia. – Geologia Croatica, Ramov{, A. 1983: Geologija. Univerza 50/1, 1–5, Zagreb. E. Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. Oddelek za geografijo in Biotehni{ka fakulteta, 1990: Pomen izolirane mikrofavne za triasno VTOZ za biologijo, 197 pp., Ljubljana. stratigrafijo Slovenije. – V: Denkovski, G. (ur.). Ramov{, A. 1985a: Pseudofurnishius murc- XI: kongres na geolozi na Jugoslavija, Ohrid, 1, hianus (Conodonta) v Sloveniji in njegov stra- Stratigrafija, sedimentologija, paleontologija, tigrafski pomen. – Razprave IV. razr. SAZU, 26, 358–363, Ohrid. 267–280, Ljubljana. Kolar-Jurkov{ek, T. & Jurkov{ek, B. Ramov{, A. 1985b: Geolo{ke raziskave sever- 2003: Clypeina besici Panti} (Chlorophyta, Da- nih Julijskih Alp in njihov biostratigrafski raz- sycladales) from the »Raibl Beds« of the Western voj. – Jeklo in ljudje, 5, 391–428, Jesenice. Karavanke Mountains (Slovenia). – Geologica Ramov{, A. 1986: Poklju{ka soteska – svo- Carpathica, 54/4, 237–242, Brastislava. jevrsten naravni spomenik. – Proteus, 49 (1986– Kolar-Jurkov{ek, T. & Placer, L. 1987: 1987), 147–150, Ljubljana. Ladinijsko-karnijska mikrofavna iz psevdozilj- Ramov{, A. 1994a: Conodonten aus den ober- skih plasti Posavskih gub. – Geol. vj., 40, 53–63, sten Amphiclinen-Schichten und die Karn/Nor- Zagreb. Grenze im voralpinen Raum der Julischen Alpen. Kolar-Jurkov{ek, T. & Ri`nar, I. 2006: – Razprave IV. razr. SAZU, 35/5, 101–109, Ljub- Budurovignathus mungoensis (Conodonta) iz ljana. ladinijskega dela »Psevdoziljske formacije« pri Ramov{, A. 1994b: Mitteltrias (Ladin)-Co- Blagovici (Posavske gube, Slovenija). – Rud.-me- nodonten vom Pe~evje, nordöstlich von Ljublja- tal. zbor. – Materials and Geoenvironment, 53/1, na (Slowenien). – Razprave IV. razr. SAZU, 35/5, 39–47, Ljubljana. 111–119, Ljubljana. Kossmat, F. 1910: Erläuterungen zur Geo- Ramov{, A. 1996: Oberfassanische (mittel- logischen Karte Bischoflack und Idria. – Geol. triassische) Conodonten aus Kalken südlich von R.–A. 101 pp., Wien. Slugovo, Südslowenien. – Geologija, 37, 38, 141– Krivic, K. 1977: Mezozoik v Sloveniji. Razi- 151 (1994/95), Ljubljana. skave triasnih konodontov I. – Manuskript v ar- Ramov{, A. 1997: Solenopora ladinica n. sp. hivu Geolo{kega zavoda Slovenije. und Solenopora suhadolica n. sp. (Rotalgen) und Krivic, K. 1978: Mezozoik v Sloveniji. Razi- Paragondolella ? trammeri (Kozur, 1972) (Cono- skave triasnih konodontov II. – Manuskript v ar- donta) aus dem Ladin (Mitteltrias) bei Suhadole, hivu Geolo{kega zavoda Slovenije. östlich von Ljubljana, Slowenien. – Geologija, 39, Krivic, K. & Buser, S. 1979: Excursion M. 79–90, Ljubljana. Hudaju`na in the Ba~a Valley – Carnian stage. Ramov{, A. 1998a: Epigondolella pseudodie- 16th European Micropaleontological Colloquium, beli (Kozur, 1972) (Conodonta) aus den oberen Am- 229–232, Ljubljana. phiclinen-Schichten oberhalb Po~e, Westsloweni- Krivic, K. & Premru, U. 1976: Konodonti iz en. – Geologija, 40 (1997), 103–107, Ljubljana. srednjetriadnih plasti pri Gornjem Mokronogu. Ramov{, A. 1998b: Conodonten-Stratigra- – Geologija, 19, 9–20, Ljubljana. phie der Obertrias von Slowenien. Ergebnisse Krivic, K. & Stojanovi~, B. 1978: Kono- einiger Untersuchungen. – Geologija, 40 (1997), donti v triadnem apnencu pri Prikrnici. – Geo- 223–232, Ljubljana. logija, 21/1, 41–46, Ljubljana. Ramov{, A. 1998c: Conodonten-Stratigraphie Krystyn, L. 1983: Das Epidaurus-Profil (Gri- der Mitteltrias von Slowenien. Ergebnisse einiger echenland) – ein Beitrag zur Conodonten-Stan- Untersuchungen. – Rud.-met. zb. – Materiali in dardzonierung des tethyalen Ladin und Unter- geookolje, 45/3–4, 285–294, Ljubljana. karn. – Schrift. Erdwiss. Kom., 5, 231–258, Wien. Ramov{, A. & Gori~an, [. 1995: Late Ani- Kühn, O. & Ramov{, A. 1965: Zwei neue sian – Early Ladinian radiolarians and cono- Trias-Ammonitenfaunen der Umgebung von donts from [marna gora near Ljubljana, Slo- Novo mesto. – Jugosl. Akad. Znan. Umjetn., Acta venia. – Razprave IV. razr. SAZU, 36, 179–221, geologica, 5, 13–41, Zagreb. Ljubljana. Ogorelec, B. & Dozet, S. 1997: Upper Tri- Ramov{, A. & Jurkov{ek, B. 1983: Raz- assic, Jurassic, and Lower Cretaceous Beds in voj ladinijskih plasti nad [upco ju`no od Vr{i~a. Eastern Sava Folds – Section Laze at Bo{tanj – Geol. zb., 4, 81–91, Ljubljana. (Slovenia). – Rud.-metal. zb., 44/3–4, 223–235, Senowbari-Daryan, B. 1981: Zur Paläon- Ljubljana. tologie des Riffes innerhalb der Amphyclinen- Petek, T. 1998: Skitske in anizijske plasti v Schichten bei Hudaju`na, Slowenien. – Razprave kamnolomu pri Hrastenicah in pomembne naj- IV. razr. SAZU, 23/3, 99–119, Ljubljana. dbe zgornjeanizijskih fosilov. – Geologija, 40, Skaberne, D., Gori~an, [. & âr, J. 2003: 119–151, Ljubljana. Kamnine in fosili (radiolariji) iz kamnoloma Placer, L. & Kolar-Jurkov{ek, T. 1990: O Kamna Gorica. – Vigenjc, 3, 85–99, Kropa. starosti psevdoziljskih skladov v vzhodnih Po- Turn{ek, D. 1997: Mesozoic corals of Slove- savskih gubah. – Rud.-metal. zb., 37/4, 529–534, nia. – ZRC SAZU, Zbirka ZRC, 16, 512 pp., Ljub- Ljubljana. ljana. 28 † Stanko Buser, Tea Kolar-Jurkov{ek & Bogdan Jurkov{ek

Turn{ek, D., Buser, S. & Ogorelec, B. Turn{ek, D., Buser, S. & Ogorelec, B. 1984: 1982: Carnian coral-sponge reefs in the Amphi- The role of corals in Ladinian reef communities clina beds between Hudaju`na and Zakri` of Slovenia, Yugoslavia. – Palaeontogr. Am., 54, (western Slowenia). – Razprave IV. razr. SAZU, 201–209, Washington. 24/2, 51–98, Ljubljana.