Številka 18, December 2013 Pogled Izbral: Bogomir Fajmut - Fajči Foto: Zdenko Kupčič, Arhiv Pogled Skozi Moje Okno

Številka 18, december 2013 Pogled Izbral: Bogomir Fajmut - Fajči Foto: Zdenko Kupčič, arhiv Pogled skozi moje okno

Nekoč ... in danes ...

1957 2013

1964 2013

1969 2013

INFORMATOR, št. 18 Izdajatelj: Občina Dravograd/ Urednica: Polona Črešnik/ Uredniški odbor: Dominika Knez, Anita Kosmač, mag. Jerneja Ravnik Lektorica: Lilijana Ladra/ Fotografije: arhiv Občine Dravograd, Zdenko Kupčič, naslovnica in zadnja stran: Zdenko Kupčič Oblikovanje: Tomaž Smolčnik/ Tisk: ZIP center, d.o.o., Ravne na Koroškem/ Naklada: 3.200 izvodov/ december, 2013

2 Informator • december 2013 Pozdrav

Drage občanke, spoštovani občani

po posameznih občinah. Iz tega progra- Črneškem zalivu. Investicija izgradnje ma bi v naši občini gradili male čistilne manjših hiš za potrebe starejših in mladih naprave, kolesarko iz Otiškega Vrha do družin, imenovana »Črneški gaj«, je v fazi mesta, kar nekaj lokalnih in gozdnih cest pridobivanja gradbenega dovoljenja. ter javnih poti, obnovili bi državno cesto Zgradili smo večnamensko dvorano kot na več odsekih (čeprav je to v pristojnosti prizidek k OŠ na Ojstrici, na sami šoli pa države, a kaj, ko je ta brez sredstev), po- smo zamenjali okna in fasado ter posodo- lepšali nekatera vaška jedra po posame- bili kurjavo. Ker želimo biti varčno narav- znih krajevnih skupnostih in še kaj. nani, smo se s kurilnega olja preusmerili Žal trenutno le čakamo. Država se ukvar- na sekance. Na podoben način ogrevamo ja z drugimi problemi in je zagon investicij tudi Dvorec Bukovje, kjer nam je v jeseni ne zanima, čeprav so edine rešiteljice iz uspelo zamenjati skoraj vseh 109 oken. finančne krize, saj zaposlujejo ljudi, veča- Trenutno pričakujemo potrditev naše jo prihodke in zmanjšujejo stroške. A mi prijave na razpis Ministrstva za kulturo v se ne damo. Že do sedaj smo se morali Tone Pavček je rekel: vrednosti 430.000 € za ureditev sanitarij, trdo boriti za sofinancerska sredstva v »Naj bo življenje vseh - volja in cilj, garderob, kavarnice, kuhinje v pritličju različnih razpisih, pa se bomo še naprej. dobro vsem - svetinja jutrišnjih lepih vil, dvorca in za izgradnjo dvigala. Država nameni občini občutno premalo naj bo sloga vseh življenj – moč Zgradili smo še eno čistilno napravo v finančnih sredstev nasploh. Porabimo jih in pozaba grdih nasprotij – pomoč.« Sveti Jederti. Obsežen projekt »Drava za sámo zagotavljanje normalnega delo- – kanalizacija« se uspešno izvaja. V Čr- vanja skupnosti, za predpisane naloge s Pa je res tako? No, pa poglejmo. nečah in v Šentjanžu smo zgradili razte- strani države, za investicije ga ne ostane Za nami je vroča jesen. Analitiki so jo na- žilnika in hkrati položili kanalizacijski vod nič. Investicije smo do sedaj financirali iz v naselju Šentjanž, od Šentjanža preko povedovali že celo poletje in tudi pričako- svojih izvirnih prihodkov in sredstev, pri- vali smo jo, saj se v državi vrstijo afere, industrijske cone, 'Kovtrovega' mostu do dobljenih iz EU. Kaj bo z novim letom, ko naselja Meža ter kanalizacijski vod na Ma- problemi, protesti in zmerjanja. Bili smo nam država jemlje te izvirne dohodke in tarča najrazličnejših obmetavanj največ- riborski cesti. nas dodatno siromaši še s plačevanjem Zaključili smo večmilijonski koroški pro- krat spletnih anonimnežev s celo vrsto davka na šole, vrtce, zdravstveni dom, jekt Kocerod, skupno sortirnico za od- »mastnih« izrazov, kot so levi fašisti, de- dvorane, igrišča …? Razočarani smo nad padke in jamo za odlaganje ostankov po sni belogardisti, komunajzarji in še s šte- ministrom za kmetijstvo in okolje, ki sortiranju. vilnimi drugimi »eksoti«. Pač izrazoslovje namerno zavlačuje z izdajo odločbe za Uspeli smo zgraditi tudi nekaj za obrtni- naše politične folklore in olike. gradnjo vodovodnega sistema v občinah ke in male podjetnike. To je t. i. »Mrežni Ko so se k vsemu povedanemu pridružili Dravske doline, iz katere Dravograjčani inkubator« s petimi halami, primernimi še neposredni prenosi razprav iz parla- pričakujemo okoli 14 milijonov € sofinan- za proizvodnjo in storitve. Prejšnji te- menta, se nam zazdi, da imamo najbolj cerskega denarja EU. Projekt je pripra- den smo predali v obratovanje še klav- neotesane poslance na svetu. Ob poslu- vljen. Pridobljeno je gradbeno dovolje- šanju njihovih govorov z mnogimi resni- nje. Izbranega imamo že izvajalca. nico v Otiškem Vrhu, zgrajeno v sode- cami, polresnicami in neresnicami smo Ponosni smo, da nam je uspela obnova lovanju občine, privatnega kapitala in lahko samo zamahnili z roko in si rekli: cest na Vrata, po Trbonjskem »grabnu«, sredstev EU. »Ne se hecati! A od teh ljudi je odvisno na Selovec do Turistične kmetije Jeglijenk Ponosni smo na opravljeno delo, ki ne naše življenje? Pa saj od tega nakladanja in smučišča Bukovnik, pri »Apačniku« na bi bilo opravljeno brez dobrega dela zani mogoče preživeti! Upajmo, da so vsaj Sv. Danijelu, pri »Napatniku« na Selovcu, poslenih v občinski upravi in brez korek- naši lokalni politiki pametnejši in delujejo v Šentjanžu proti »Filaču« in proti »Epše- tnega sodelovanja svétnic ter svétnikov v dobro nas vseh. Mlatenje prazne slame ku«, v Bukovski vasi …. občinskega sveta. Želimo si, da pri nas ne in netenje prepirov ne prinese napredka, Asfaltirali smo tudi vse poti na pokopa- bi bilo nikoli časa za grde besede in nikoli le razvoj močno zavira in razdvaja ljudi.« lišču v Dravogradu in dvorišče vrtca na potrebe po delitvi na leve in desne, kajti Bistvo je v razvijanju družbe za čim boljšo Robindvoru v Dravogradu. Uspelo nam delati moramo vsi, če hočemo razvijati in lepšo prihodnost, kajne? je tlakovati in urediti parkirišče pri ŠC in našo skupnost in v njej kvalitetno živeti. Leto 2013 gre h kraju. Proračunske nalo- pred dvorano »Špic D«. Kupili smo čoln za Torej je imel Tone Pavček prav, ko je re- ge zaključujemo. Kljub finančni krizi smo reševanje na vodi in orodni gasilski avto kel: »Naj bo življenje vseh - volja in cilj za jo dobro odnesli. Reševale so nas inve- GVV 1 po planu Gasilske zveze. dobro vseh.« In prav je tako. sticije, sofinancirane s strani EU. Država Prenovili smo velik del javne razsvetljave se (žal) še ni uspela poboljšati glede re- po različnih koncih občine in privarčevali Spoštovane občanke in spoštovani občani! dnega financiranja projektov. Še vedno že prvih 10.000 € pri plačilu elektrike. Staro leto se počasi poslavlja. Ne sme uporablja oguljeno taktiko zavlačevanja Skorajda vse hiše v trgu so s pomočjo nam ga biti žal, pa naj je bilo zapisano v izplačil na račun večkratnih kontrol preko našega sofinaciranja dobile nove, lepše naših očeh dobro ali slabo. Za njim pride različnih komisij oziroma iskanja slovnič- podobe. Pobarvali smo vse stebre za pla- novo leto z mnogimi priložnostmi in raznih napak med številkami. Tudi denarja iz katiranje v trgu, tudi avtobusno hišico na ličnimi izzivi. EU za novo finančno perspektivo Mariborski cesti ter nekatere ograje na 2014 ̶ 2020 ni zagotovila. Zataknilo se je mostovih. Želim Vam miren božič, če je le mogoče v že pri podpisu partnerskega sporazuma, Turističen projekt »Drava kot priložnost« krogu družine in prijateljev, novo leto pa vrednega 3,2 milijardi €, ki je osnova za smo zaključili z izgradnjo še dveh pomo- naj bo zdravo, uspešno in srečno. operativne programe, v katerih so zbrani lov, in sicer pri Renerju in Ribiškem domu. projekti, ki bi se gradili v omenjenih letih Začenjamo nov promocijski projekt v Vaša županja, Marijana Cigala

december 2013 • Informator 3 Knjižnica Prispevek: Erika Pravdič in Jerneja Ban Knjižnica Dravograd

PRIPOROČAMO VAM Knjige za mlade 1. Smolar, Adi: PUJSA IN ANDREJ MIGEC 2. Curto, Rosa Maria: SLIKANJE S PRSTI KAJ SE JE DOGAJALO V KNJIŽNICI 3. Green, John: KRIVE SO ZVEZDE OD SEPTEMBRA DO DECEMBRA 2013? 4. Muck, Desa: ČUDEŽNA BOLHA MEGI IN PAPAGAJ SLAVKO "Mozaik utrinkov" 5. Ucman, Renata: EKOLOŠKI VRT S CVETJEM ZA MALE Knjižnica Dravograd in literarna skupina Utrip Zgor- VRTNARJE nje Drave sta konec septembra organizirali »Mozaik 6. Kodrič, Neli: SOLZE SO ZA LUZERJE utrinkov« – literarni večer, kjer so gostje lahko okusili 7. Boyne, John: OSUPLJIVA ZGODBA BARNABYJA delček bogastva, ki ga v sebi skriva sedmi zbornik Mo- zaik utrinkov literarne skupine Utrip Zgornje Drave. BROCKETA Na ogled je bila tudi razstava ilustracij Marjete Vitrih 8. Bruder, Karin: SKUPAJ SAMI iz Radelj ob Dravi, ki krasijo njihov zbornik. 9. Matanović, Nika: BREZ PANIKE 10. Vega, Emi: ZOJINI METULJI 11. Landa, Mariasun: KO SO MAČKE TAKO SAME

Knjige za odrasle 1. Estés, Clarissa Pinkola: ODVEŽI MOČNO ŽENSKO 2. Jodorowski, Alexandro: UČITELJ IN ČAROVNICE 3. Kocmut, Aleksandra: PRIPETA S KRVJO 4. Sendker, Jan-Philipp: PRISLUHNI SRCU 5. Hosseini, Khaled: IN V GORAH ODZVANJA 6. Demšar, Avgust: MILOŠ Literarna skupina Utrip Zgornje Drave, 30. september 2013 7. Golja, Marko: MORDA 8. Pregl, Slavko: KUKAVIČJE JAJCE 9. Bibič, Polde: VELIKA IGRALSKA DRUŽINA 10. Lainšček, Feri: NE POVEJ, KAJ SI SANJALA 11. Rojc, Tatjana: TAKO SEM ŽIVEL 12. Austen, Jane: MANSFIELD PARK 13. Giordano, Paolo: ČLOVEŠKO TELO 14. Alić, Mehmedalija: NIHČE Razstava ilustracij Marjete Vitrih NOVITETE 1. Kocmut, Aleksandra: JEDCI RŽI 2. Ware, Bronnie: 5 NAJPOGOSTEJŠIH ZAČETEK BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE »KO- OBŽALOVANJ PRED SMRTJO ROŠCI PA BUKVE BEREMO« 3. Dobos, Gustav: AKTIVIRAJTE MOČI SAMOZDRAVLJENJA V mesecu oktobru smo pričeli z bralno značko za odrasle. Tudi letošnji knjižni meni je zelo bogat. Namenjen 4. Kako je EFT spremenil moje življenje - je različnim okusom, potrebam in željam. Za vas smo in lahko tudi vaše izbrali 60 naslovov, od tega 45 naslovov slovenskih 5. Lončar, Sanja: UŽIVAJTE V NARAVI BREZ avtorjev in 15 tujih. STRAHU PRED KLOPI Sodelujoči morajo 6. Zupanc, Melita: ŽIVETI Z DISLEKSIJO IN TALENTOM prebrati pet knjig s seznama. 7. Čeferin, Peter: VALAT Bralno značko smo 8. Wood, Ashley: ORIGAMI otvorili z literarnim 9. Boroch, Ann: POZDRAVIMO MULTIPLO SKLEROZO večerom. V goste 10. Augustin, Eduard: KNJIGA ZA MOŠKE smo povabili VERO 11. Potočnjak, Draga: SKRITO POVELJE VARDJAN, avtorico 12. Teršek, Silvo: PREOBRAZBE knjige MED NEBOM IN ZEMLJO – Čude- 13. Sršen, Nela: RAK NA DUŠI Vera Vardjan, 10. oktober 2013 žno preživela udar

4 Informator • december 2013 Knjižnica

strele. Spoznali smo njeno življenje, njeno izkušnjo, ki so nas obiskali učenci sedmih razredov OŠ Dravograd je opisana v knjigi. Z bralno značko bomo zaključili 23. ter OŠ Šentjanž. Predstavili smo jim dejavnost knjižnice, aprila 2014 ob svetovnem dnevu knjige, torej je še čas, avtorja izbrane knjige in knjigo samo. Vsak sedmošolec da se nam pridružite. je prejel v dar knjigo Vinka Möderndorferja: Kot v filmu.

PREDŠOLSKA BRALNA ZNAČKA PETRA NOSA SIMBIOZA Z novim šolskim letom se je v vrtce in v knjižnico vr- Simbioza je letos že tretjič povezala Slovenijo v tednu nil Peter Nos, in sicer v Predšolski bralni znački Petra med 21. in 25. oktobrom tudi v naši knjižnici. Osnovno Nosa. Za otroke, starše in vzgojitelje smo pripravili se- poslanstvo Simbioze ostaja sodelovanje in prenos zna- znam knjig (slikanic), v knjižnici smo uredili kotiček, kjer nja med generacijami ter spodbujanje vseživljenjskega lahko najdejo izbrane knjige, in otroke iz vrtca povabili učenja. Šest prostovoljk je delilo svoje znanje in devet na obisk. Za njih smo pripravili bibliopedagoško uro in starejših uporabnikov popeljalo v svet računalnika in pravljico. Najmlajše v vrtcu Robindvor in na Ojstrici je mobilne telefonije. obiskala knjižničarka in jim prebrala pravljico. Osnovni namen projekta je spodbujanje otrok in njihovih družin, da obiščejo knjižnico, prebirajo knjige in s tem bogatijo besedišče, spoznavajo, da je knjiga vir informacij in znanja.

Projekt Simbioza, prostovoljke in udeleženke, oktober 2013

Obisk otrok iz vrtca v okviru projekta Predšolska bralna značka Petra POTOPIS VENEZUELA Nosa, oktober in november 2013 V začetku novembra smo v goste povabili popotnici Su- zano Planšak in Marinko Dretnik. V sliki in besedi sta gostom predstavili znamenitosti Venezuele. Na NACIONALNI PROJEKT »RASTEM S KNJIGO« prireditvi se je V okviru vseslovenskega projekta Rastem s knjigo – iz- zbralo veliko virno slovensko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu obiskovalcev, ki so odhajali nasmejani in z majhno željo po pobegu v Venezuelo.

Suzana Planšak in Marinka Dretnik, 13. nov. 2013

Sedmošolci v knjižnici, Rastem s knjigo 2013

december 2013 • Informator 5 Knjižnica

20. november 2013 − DAN SLOVENSKIH SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK PROJEKTA SPLOŠNIH KNJIŽNIC CVŽU KOROŠKA Pravljična ura – POBARVAJMO KNJIŽNO KAZALKO Knjižnica Dravograd je sodelovala v projektu Center Dan pred dnevom slovenskih splošnih knjižnic smo na vseživljenjskega učenja Koroška, ki je trajal od leta 2008 pravljični uri prebrali prav posebno pravljico, se pogo- in se je zaključil z zaključno konferenco v Dvorcu Bukov- varjali o knjigah, knjižnici … in si izdelali vsak svojo kazal- je, dne 26. 11. 2013. Vanj smo se vključili kot konzorcij- ko, ki so jo otroci lahko odnesli domov. ski partner MOCIS centra za izobraževanje odraslih. S projektom CVŽU Koroška smo omogočili uporabnikom Knjižnice Dravograd in ostalim občanom vseživljenjsko izobraževanje. Organizirali smo delavnice in predavanja, po katerih so naši uporabniki najbolj povpraševali (ra- čunalniško opismenjevanje, zdrav način življenja, učenje tujih jezikov, osebnostna rast). S svojim prispevkom smo sodelovali na zaključni konferenci in tako pokazali, da smo svoje delo uspešno opra- vili in zaključili.

Na pravljični uri izdelujemo knjižno kazalko, 19. november 2013 1 KNJIGA = 1 € Odpisali smo delno poškodovane in starejše knjige, ki so še vedno uporabne in imajo svojo vrednost. Po sim- Pričetek študijskega krožka LETNI ČASI bolični ceni 1 € jih lahko kupite v knjižnici. IN USTVARJANJE Ob dnevu splošnih knjižnic smo pričeli s študijskim krož- kom Letni časi in ustvarjanje. Srečevali se bomo enkrat mesečno in skupaj odkrivali, obujali stare navade, ki so povezane z določenim letnim časom oziroma s pra- znikom, izdelovali drobna darilca, aranžmaje, okraske, voščilnice, nakit … kakšno stvar zapisali, se o njej pogovorili. Naše prvo srečanje je bilo 20. novembra. Izdelali smo si knjižno kazalko. Še vedno vabimo vse, ki si želite druže- nja, pogovora in ustvarjanja, da se nam pridružite.

Naj vam tudi v letu 2014 knjiga polepša vsakdan. Vabljeni v Knjižnico

Študijski krožek, 20. november 2013 Dravograd.

6 Informator • december 2013 Naši najmlajši

Naši najmlajši vrtec DRAVOGRAD MEDENI DAN V VRTCU DRAVOGRAD V petek, 15. 11. 2013, je v vseh enotah Vrtca Dravograd potekal projekt »Tradicionalni slovenski zajtrk«, ki ga že četrto leto zapored pri- pravlja Čebelarska zveza Slovenije.

Mize so se kar šibile pod težo dobrot slovenskega porekla in tudi dobrot iz naše domače okolice: črnega kruha, medu, masla, mleka in jabolk. Da pa je bil ta dan res poseben, smo v vrtec povabili čebelarje, predstavnike Čebe- larskega društva Dravograd. Spregovorili so o pomenu domačega slovenskega medu ter o drugih zdravih medenih proizvodih. Otrokom so predstavili tudi čebelarsko opremo, najve- čje navdušenje pa so otroci pokazali nad čebe- larskimi oblačili.

Da bi otrokom približali pomen čebelje paše ter pomembnost ohranjanja dreves, smo sodelovali v natečaju »Bodi eko, ohrani čebelo in smreko!«, v organizaciji podjetja Medex in Čebelarske zveze Slovenije, katerih ideja je bila okrasitev vnaprej izdelanih šablon novoletnih smrek iz lepenke z obveznimi in poljubnimi okraski. Iris Bračun Mlačnik

SAJ SMO SAMO OTROCI polepšali igralnice v vrtcu. Skupaj Čarobni december je mesec poln s starši bomo okrasili jelko na pro- pričakovanj, želja, iskric, sreče in stem in z lučkami osvetlili čarobno lepih trenutkov v Vrtcu Dravo- noč. Seveda pa bomo nestrpno grad. čakali dedka Mraza, ki nas bo ob- Za uvod v čarobni december smo daril in z nami prepeval praznične otrokom pričarali lutkovno pred- pesmi. Ne bomo pozabili naših stavo »Saj smo samo otroci«, ki dedkov in babic, s katerimi bomo nas je popeljala v pravljično deže- preživeli dopoldne ob čajanki. lo in dala otrokom možnost razvi- December je mesec želja in voščil, janja njihove otroške domišljije in zato Vam tudi otroci Vrtca Dravo- vživljanja v lik lutke. grad želijo, da se Vam v letu 2014 Skozi ves mesec bomo prepevali izpolnijo vse skrite želje in da po- praznične pesmice, pekli piškote stanete za en dan otroci. ter likovno ustvarjali, z izdelki pa Nataša Gabor

Čarobnidecember pomeni ... TIJA: Prišli bodo 'parkli', ZALA: Miklavž, LADO: Čarobni Božiček in JULIJAN: december mi Ta mesec jeleni. Želim si, da mi pomeni, da dedek Božiček prinese bomo krasili Mraz prihaja in avtocesto. jelko in pride dedek nam da darila Samo to. Mraz. in smo mi veseli.

december 2013 • Informator 7 Vrtec, šola

Vrtec Šentjanž pri Osnovne šole Šentjanž udeleženi pri Otroci so evakuacijo doživeli z močni- Dravogradu evakuaciji otrok in osebja iz vrtčevskih mi čustvi. Le nekateri otroci so se pre- Dodobra smo zakorakali v šolsko leto in šolskih prostorov. Dogodek se je strašeni oklepali vzgojiteljic, ki smo jih 2013/14. Za nami je vrsta pestrih, za- močno vtisnil v otroške ume, kajti ob varovale in tolažile. Vendar je za uspe- nimivih, poučnih dejavnosti in vsebin, glasni sireni so otroci kar obnemeli. šno odzivanje v primeru požara to nuj- s katerimi smo strokovni delavci Vrtca Vzgojiteljice smo otroke po najbližji no, otrokom pa nepozabno doživetje. Dravograd otrokom obogatili njihov označeni evakuacijski poti vodile na Vsem gasilcem se strokovni delavci vrtčevski vsakdan. varno, izven vrtčevskih prostorov. Na Vrtca Dravograd najlepše zahvaljuje- Preko sodelovanj in pozitivnih inte- določenem zbirnem mestu, na par- mo za njihov trud, nazorne prikaze in rakcij s posamezniki in društvi v na- kirišču ob vrtcu in osnovni šoli, smo koristne informacije. šem ožjem okolju so otroci pridobivali se zbrali kar v copatih in brez jopic. dipl vzg. Mihaela Hafner koristne informacije, razvijali vzorce mišljenja in strategije reševanja problemov. V mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti, smo s pomočjo Prostovolj- nega gasilskega društva Dravograd in njegovih enot pozornost usmerili v spoznavanje poklica gasilec. V vseh enotah in oddelkih Vrtca Dravograd so potekale različne predstavitve s strani gasilskih društev. Gasilci so se pred nekatere vrtce pripeljali kar z gasilskimi vozili. Otroci so imeli mo- žnost seznaniti se z opremo gasilskih vozil, njihovo notranjostjo, kot tudi drugimi pomembnimi informacijami. Preko demonstriranja gašenja požara so spoznavali namen in uporabnost gasilske opreme. Otroci drugih enot Vrtca Dravograd pa so imeli možnost ogleda gasilskih domov, njihovih no- tranjih prostorov, opreme gasilcev za intervencije … Otroci enote Šentjanž so bili v sklopu Šola, oh, šola ... OŠ NEZNANIH TALCEV Glasbeno sekcijo Katica. pozdravila naša nova ravnateljica, DRAVOGRAD Že ob koncu lanskega šolskega leta se je ga. Marjeta Podgoršek Rek, in nas s Zdi se, kot da se je šolsko leto komaj od učencev, učiteljev, drugih zaposlenih spodbudnimi besedami pospremila pričelo, pa smo že sredi decembra, za na šoli ter od vseh šolskih obveznosti novemu šolskemu letu naproti, naproti večino sredi najlepšega meseca v letu, ko poslovil naš dolgoletni in spoštovani novim nalogam in doživetjem. se, še posebej v šoli, dnevi vrstijo kot za ravnatelj, g. Marjan Kovše, ki si je v dolgih Od septembra dalje pa se je zvrstilo že šalo, saj je to zagotovo najbolj vznemirljiv letih službovanja prislužil upokojitev. precej dogodkov, povezanih s številnimi čas, v katerem se z neizmerno hitrostjo Letošnje šolsko leto je za našo šolo projekti, v katere se je vključila naša dogajajo same zanimive stvari, največ prav gotovo nekaj posebnega. Je leto šola, zato vam želimo predstaviti nekaj časa pa namenjamo pripravi božično- sprememb, novosti in novih izzivov. utrinkov iz pestrega šolskega življenja. novoletnega bazarja v sodelovanju z Prvega septembra nas je prijazno

NAJ PROSTOVOLJCI LETA PROSTOVOLJCE LETA. 26. junija 2013 starostnikov v Črnečah. Čeprav novica sega še v čas poletnih so bili povabljeni na svečano podelitev počitnic, si zasluži, da jo objavimo. priznanj k predsedniku države Borutu Učenci Ana Marija Gaber, Katja Penec in Pahorju na Brdo pri Kranju. Na podelitev Tjaša Korošak iz 9. b ter Maks Pšeničnik, so odšli skupaj s prostovoljkami iz Bernarda Glavar, Metod Šnabl, Koroškega doma starostnikov. To je bil Martin Črešnik in Rok Duler iz 9. c so z izlet, ki si ga bodo vsi zapomnili zaradi mentorico Marjeto Podgoršek Rek lani veselega druženja, predvsem pa zaradi sodelovali na fotografskem taboru na velike časti, da so se lahko fotografirali s Ajdi skupaj s stanovalci Koroškega doma predsednikom in se z njim tudi na kratko starostnikov iz Črneč. Ti so jih zaradi pogovorili. Nastalo je nekaj fotografij, ki dobrega sodelovanja predlagali za NAJ so bile razstavljene v Koroškem domu

8 Informator • december 2013 Šola, oh, šola ...

EKSKURZIJA NA AVSTRIJSKO Od tam smo odšli peš do pristanišča kjer smo si ogledali živalski park KOROŠKO Vrbskega jezera, ki ima površino kar (Tierpark). Pred ogledom Tierparka pa 3. septembra smo učenci 8-ih 19,39 km². smo se še vsi učenci malce pozabavali razredov odšli na avstrijsko Koroško. in napeli možganske celice v labirintu. Z avtobusom smo se ob 7.15 odpravili Z ladjo, ki je bila dokaj velika, smo Nato smo se z avtobusom vrnili v iz Dravograda in čez približno eno uro pluli po jezeru kar dobrih 40 minut. Dravograd. Vsi smo bili zelo veseli. prispeli na parkirišče Minimundusa. Izkrcali smo se na otoku Maria Wörth, Anže Vetrih, 8. razred Vsi smo bili zelo vznemirjeni. Pri vstopu v park nam je prijazni gospod na kratko predstavil celoten objekt, nato pa smo si lahko sami ogledovali svetovne znamenitosti v miniaturni velikosti. Obiskali smo še planetarij, v katerem smo si ogledali predstavo o celotnem vesolju. Bilo je zanimivo.

PRIREDITEV »OKO BESEDE« Učenci četrtega razreda in nekaj Vsak učenec je dobil knjižno nagrado, 26. septembra so bili učenci naše tretješolcev so z učiteljicama Ireno imel možnost poklepetati z navzočimi šole povabljeni v Mursko Soboto na Jeseničnik in Natašo Kovše ter pisatelji, za nameček pa se še prireditev »Oko besede«. Nagrada knjižničarko Berto Pušnik najprej posladkati s kosom torte. Domov so Večernica za najboljše mladinsko prisostvovali prireditvi s podelitvijo se vrnili polni lepih vtisov in še bolj literarno delo preteklega leta je nagrade, čemur je sledila še glasbeno- prepričani, da slogan 'BRANJE JE tokrat pripadla Petru Svetini za knjigo plesna predstava 'Škrat Sanjavec'. GLAVNO IN ZABAVNO' še kako drži. Ropotarna.

26. SEPTEMBER – DAN dijakov upravičeno velja za podlago EVROPSKIH JEZIKOV skoraj vsem evropskim jezikom, tako Dijaki Gimnazije Ravne na Koroškem v slovnici kot tudi v izvoru besed. so devetošolcem ob 26. septembru, Fanta razmišljata, da jima bo znanje ko Evropa praznuje pestrost in zani- latinščine še kako koristilo, zlasti, če mivost jezikov, med katere sodi tudi se bosta odločila za študij medicine. slovenščina, popestrili uro angleščine Ura je minila, kot bi trenil. s predstavitvijo nekaterih evropskih jezikov: francoščine, španščine, ru- Morda pa je kdo od naših učencev ob ščine, nemščine, angleščine ter latin- koncu ure vendarle pričel razmišlja- ščine. Zaupali so jim nekaj značilnosti ti, da je znanje tujih jezikov v dana- posameznega jezika, kako so se za šnjem svetu še kako pomembno. Je učenje navdušili sami, kakšni so bili namreč neprecenljiva naložba za vse začetki in njihov namen učenja. življenje. Sicer pa že star pregovor pravi: KOLIKOR JEZIKOV ZNAŠ, TOLI- Najprej so se jim v tujem jeziku pred- KO VELJAŠ. stavili, nato so prebrali kratka besedi- la s prevodi, za konec pa so jih naučili še nekaj vsakdanjih fraz. Poleg uče- nja v učilnicah pa je seveda še posebej zanimivo učenje jezika na ulicah evropskih mest, kot sta npr. London ali Dunaj, kamor jih tu in tam zanese pot. Dijakinji, ki se učita ruščino, sta imena nekaterih učencev napisali na tablo v ruski cirilici. Izgledalo je zelo zabavno. Dijakinji, ki se uči španske- ga jezika, so predvsem dekleta malo zavidala, ko jim je zaupala, da po TV z lahkoto spremlja španske filme in na- daljevanke. Latinščina pa po mnenju

december 2013 • Informator 9 Šola, oh, šola ...

EVROPSKI PROJEKT: DVIG šoli, ki bodo potekali skozi šolsko leto, kulture družbe, v kateri otrok živi, SOCIALNEGA IN KULTURNEGA pa tudi pri nastajanju novih projektov. je zbir demografskih značilnosti in KAPITALA V LOKALNIH Socialni kapital predstavlja količino zdravja posameznika. Naša šola se je SKUPNOSTIH ZA RAZVOJ in pomembnost socialnih stikov oz. pridružila mreži nekaterih koroških šol, ENAKIH MOŽNOSTI IN odnosov v okolju, v katerem otrok živi in sicer Gimnaziji Ravne na Koroškem, SPODBUJANJE SOCIALNE (šola, dom, okolje), ti pa sestavljajo OŠ Prežihovega Voranca Ravne na VKLJUČENOSTI (SKK) socialne mreže s skupnimi pravili, Koroškem in OŠ Juričevega Drejčka. Gre za evropski projekt, pri katerem vrednotami in dogovori, ki spodbujajo To je enoletni projekt, ki ga vodi želimo tudi na naši šoli dvigniti socialni sodelovanje znotraj skupin in med koordinatorica projekta, učiteljica in kulturni kapital naših učencev njimi. Kulturni kapital pomeni imeti Irena Kašman. znotraj izvajanja ostalih projektov na in obvladovati vzorce prevladujoče

OBISK ZADRUGE DOBROTE V petek, 18. 10. 2013, so si učenci 4. in 5. razreda PŠ Črneče v okviru projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala (SKK) ogledali Zadrugo dobrote z namenom spoznati, kako lahko star tekstil ponovno uporabimo in kaj vse lahko iz njega izdelamo. Izvedeli so, da so tekstilni izdelki trenutno najhitreje rastoči odpadki v EU in se bodo v prihodnje še povečali. Na srečo smo ena redkih občin v Sloveniji, ki imamo zbiralnico tekstila. Imenuje se Zadruga dobrote, ki jo boste našli na poti v Črneče. Ukvarja se izključno z reciklažo rabljenih tekstilnih izdelkov. Lepa in še uporabna oblačila najdejo novega lastnika, druga pa spretne roke šivilj spremenijo v povsem nov, uporaben lončke. V prostorih predelovalnice bil v resnici zanimiva vreča iz ostankov predmet. Pomen recikliranja tekstila stoji nenavaden stroj, ki stisne kar 10 blaga, napolnjena z mehkim polnilom. ima številne prednosti: prihranek kg bombažnih krp v eno veliko kocko, Vsi po vrsti so ga preizkusili in na njem surovin, manjše onesnaževanje okolja, ki jih podjetja in razne delavnice nadvse uživali. manj odloženega tekstila in oblačil nato uporabijo za čiščenje. V drugem Učenci so spoznali, da starih kosov na odlagališčih, prihranek prostora prostoru se nahajajo ogromne škarje, oblačil ni potrebno kar takoj zavreči, na odlagališču, zmanjšanje izpustov ki blago razrežejo na različno velike ampak lahko iz njih izdelamo še veliko toplogrednih plinov in nova delovna kose. Škarje so tako velike, da morajo novih in zanimivih izdelkov. Uporabiti mesta. stati na stojalu. V tretjem prostoru moramo le malce domišljije in spretne Učence so zaposleni sprejeli v stoji likalnik, ki zlika rjuho v enem prste. Odločili so se, da bodo z Zadrugo ogromnem odlagališču starega zamahu. V bližini sta še pralni in sušilni dobrote še sodelovali. Če ne drugače, tekstila, kjer so lahko poleg oblačil stroj, ki sta tako velika, da bi lahko z zbiranjem starega tekstila in tako videli tudi veliko plišastih igrač, čevljev vanju zlezel kakšen učenec. Učence prispevali vsaj kanček k zdravemu in ter celo starih kovčkov in potovalk. V so poučili, kako ravnati z zabojnikom, čistemu okolju. velikanskem zabojniku je bila zložena če želimo vanj vreči stara oblačila. Ta Zabojnike ZADRUGE DOBROTE prava skladovnica starih kavbojk, morajo biti obvezno v polivinilastih bomo odslej vsi polnili z odpadnimi iz katerih izdelujejo zelo zanimive vrečah. Na koncu so se lahko učenci tekstilnimi izdelki, s tem pa pomagali izdelke, npr. blazine, nahrbtnike, udobno namestili na nenavadnem, a ohraniti naravo čisto, zato BODITE copate in celo vrečice za cvetlične še kako udobnem naslanjaču, ki pa je FACE in SODELUJTE TUDI VI!

»BRANJE JE GLAVNO igrami, bralnimi uricami, pravljicami IN ZABAVNO« in drugimi spodbudami, kot so: branje Ker se bralna pismenost slabša, v nadaljevanju ali dolgo branje (vsaj želimo učence spodbuditi k branju in desetminutno glasno branje izbrane tako povečati število dobrih bralcev. knjige pred uro slovenščine), bralni V tem projektu sodelujejo učiteljice nahrbtnik, dijaki – prostovoljci berejo razredne stopnje, slovenistke in z učenci od 2. do 4. razreda, bralne knjižničarka, ki želijo cilj doseči z pogodbe, bralne vrvice priporočilne

10 Informator • december 2013 Šola, oh, šola ...

literature, razredne knjižne police, Veliko spodbude pa nam je v mesecu za kar se ji iskreno zahvaljujemo. bralni kotički na prostem z vzorniki novembru dala ˝ambasadorka Z njo je sproščeno poklepetala branja, branje pod zvezdami, knjižni branja˝, dr. Manca Košir, ki nas je naša psihologinja, ga. Vasja Žibret. kvizi, literarna uganka meseca, počastila s svojim obiskom in nam vlila Mentorica projekta »Branje je glavno literarne čajanke, idr. neizmerno veliko življenjske energije, in zabavno« je Irena Kašman.

NACIONALNI PROJEKT učenci, predvsem branje izvirnega slo- države prejeli v dar »RASTEM S KNJIGO« venskega mladinskega leposlovja ter knjigo Vinka Mö- Tudi v letošnjem šolskem letu smo se spodbuja motivacijo za branje in obi- derndorferja Kot v odločili za sodelovanje v omenjenem skovanje knjižnic. filmu. Mentorica nacionalnem projektu, ker se je v prej- projekta na naši šnjih letih izkazal za zelo uspešnega, saj V Tednu otroka v oktobru so sedmo- šoli je knjižničarka prav tako spodbuja branje med našimi šolci obiskali Knjižnico Dravograd in od Berta Pušnik.

MEDGENERACIJSKO njihovega tabora. Skupaj izvajajo raz- SODELOVANJE lične dejavnosti in krepijo medgene- Učenci naše šole že več let sodelujejo racijsko sodelovanje. Mentorjev dejav- s Koroškim domom starostnikov v Čr- nosti je več. nečah, in sicer na različnih prireditvah, Že večletno sodelovanje pa poteka tudi ki ponavadi potekajo ob dnevu staro- med učenci naše šole in Društvom in- stnikov v mesecu oktobru. V decembru validov Dravograd, ki vsako leto razpiše jim pomagajo izdelati okraske za jelko, literarni natečaj na določeno temo, v februarju sodelujejo na prireditvi ob povezano z življenjem invalidov. Tokrat za najboljši spis na natečaju. Mentori- kulturnem dnevu, obiščejo jih ob pu- je bil na natečaju izbran sestavek de- ca je bila Darja Lesnik. stu, za veliko noč pomagajo barvati vetošolke Eve Pisar Peruš, ki ga v celoti pirhe, v mesecu juniju pa se udeležijo objavljamo, Evi pa iskreno čestitamo

Moj prijatelj je invalid Najprej je bila cesta ozka, čez čas je ona tista, ki je povzročila nesrečo. Da Nekega večera se je moj prijatelj Tilen prispel že na avtocesto, ko je kar je ona tistega večera pijana vozila po peljal na koncert. Živel je od glasbe naenkrat opazil, da se mu približuje napačni strani ceste. Povedala mu je, in življenja brez nje si ni predstavljal. avto. Potem se ni spomnil več da je prišla zato, ker jo peče vest, ker Najraje pa je plesal. Poznal je nešteto ničesar do trenutka, ko je odprl oči se mu želi opravičiti in mu pomagati. plesnih korakov, na vsakem koncertu v bolnišnici. Takrat se mu je življenje Tilen jo je že želel zavrniti, potem pa si je izmislil še kakšnega novega. v sekundi spremenilo, saj je kar hitro pa mu je povedala svojo življenjsko Poleg tega, da je imel zelo rad glasbo spoznal, da ne čuti noge. Najprej je zgodbo in spoznala sta, da sta si zelo in ples, pa je bil tudi dober športnik. pomislil, da se mu samo dozdeva, podobna. Tilen je sprejel njeno pomoč Ni je discipline, ki je še ni preizkusil. ampak se mu ni. Njegove noge ni bilo in postala sta zelo dobra prijatelja. Oboževal je plavanje, plezanje, hokej, več. Ob tem spoznanju je pomislil, Pomagala sta drug drugemu in tako nogomet … Skratka, bil je zelo aktiven da mu preostane še samo smrt. Tudi je Tilen znova zaživel svoje življenje. človek in njegov tempo življenja je bil po nekaj tednih se njegovo mišljenje Spet je začel plavati, celo plezati hiter, vse dokler se ni zgodilo nekaj ni izboljšalo. Bil je jezen na ves svet in spet je začel živeti za glasbo … strašnega. in ni mogel razumeti, zakaj se je to Napisal je nekaj izjemnih pesmi, ki Tistega večera se je Tilen zelo zgodilo prav njemu. V njegovi glavi je jih je tudi uglasbil. Spet je počel vse veselil. Na koncertu so nastopile bilo polno misli in vprašanj: ko le ne bi stvari, ki jih je nekoč rad delal, saj si je mnoge skupine in pa tudi posamezni šel na koncert, ko se le ne bi peljal po s solidarnostjo drugih ljudi lahko kupil izvajalci. Ko je prispel tja, je bil avtocesti, pa zakaj ravno jaz … umetno nogo. In tako se je njegovo koncert že v polnem teku. Glasba se Minevali so dnevi, tedni, meseci. In ko življenje zopet začelo. je vrtela in prostor se je počasi začel je tako nekega dne ležal na postelji in Takšni ljudje so dokaz, da bolezen ali napolnjevati. Iz minute v minuto je gledal televizijo, je na njegovih vratih invalidnost nista ovira do srečnega bilo bolj divje, glasno, zabavno … pozvonilo. Ko se je po nekaj minutah življenja. Da se vseeno lahko normalno Žal pa se je koncert bližal h koncu in le prebil do vrat, je pred njimi živi in da lahko narediš prav vse. So počasi se je vse zaključevalo. Tako se zagledal osebo, ki jo je videl prvič. dokaz, da če imaš na poti še toliko je tudi Tilen odpravil, sedel je v avto Bila je visoka, urejena gospodična, ovir, jih lahko premagaš in prideš do in se odpeljal. črnih las. Tilen je najprej pomislil, svojega življenjskega cilja. da se je zmotila, potem pa se mu je predstavila. Povedala mu je, da je bila Eva Pisar Peruš

december 2013 • Informator 11 Šola, oh, šola...

SHEMA ŠOLSKEGA SADJA (SŠS) sodeluje cela šola, vodja projekta pa je IN TRADICIONALNI SLOVENSKI učiteljica Elizabet Negovec Kopmajer. ZAJTRK V petek, 15. 11. 2013, smo poleg V mesecu oktobru smo na šoli tradicionalnega slovenskega zajtrka začeli izvajati projekt SŠS – dodatno veliko povedali o zdravi prehrani. V razdeljevanje sadja in zelenjave, ki goste smo povabili medicinsko sestro, ju bomo učencem ponudili enkrat gospo Hribernik, ki nas je opozorila, kaj tedensko, to je vsako sredo v mesecu. je pomembno za zdravje. Ogledali smo V projekt bomo vključili lokalne si tudi razstavo dobrot, ki so jih kuhale pridelovalce sadja in zelenjave, in pekle že naše babice, tokrat pa so jih sodelovali pa bomo tudi z Zdravstvenim za nas pripravile pridne kmečke žene. domom Dravograd. V projektu Pouk smo ta dan zaključili s slastno pokušino različnega sadja.

UREJANJE OKOLICE Mentorice so učiteljice Vida Jaušovec, ŠOLE IN VRTA Anita Skutnik in Danijela Krautberger. Ker stoji šola sredi starega trškega je- Za letošnje prvo spravilo pridelkov z dra, se bomo trudili, da bo okolica šole eko vrta so poskrbeli učenci izbirne- vedno urejena. Četrtošolci in petošolci ga predmeta 'rastline in človek' ter bodo skupaj z učiteljicami sami urejali šestošolci. Korenček so očistili, blanši- nasade pred šolo. Tako se bodo sezna- rali in pospravili v zamrzovalno skrinjo. nili s pravili sajenja in gojenja, Spravili so še dišečo krepili estetski čut ter hkrati baziliko, zares pa skrbeli za dvig lastnega social- je za- nega in kulturnega kapitala, saj bodo vse to počeli za dobro po- čutje njih samih in vseh, ki se ka- dar koli nahajamo v okolici šole ali vanjo vstopamo. Ob delu in opravilih pa bodo spoznavali še poklic vrtnarja in cvetličarja. Prvih del so se že lotili. Mentorice so učiteljice Betka Oto, Marija Nachbar, Nataša Kovše in Irena Jeseničnik. Naša šola pa ima tudi svoj eko vrt, ki ga bomo uredili in zasadili z rastlinami, značil- nimi za naše področje, oziroma s tistimi, ki so pomembne pri ohranjanju naravnega ekosistema. Pri tem bomo uporabljali naravna, avtohtona, najraje doma pridelana semena in sadike, plevel in »škodljiv- dišalo po šolski kuhinji, ko so skuhali Na vrtu so ostale še buče, ki lepšajo ce« pa bomo odstranjevali na čim bolj okusno marmelado iz kutin, ki jim jih jesenske dni, nekatere pa bodo kmalu naraven način. Vrt bomo v letošnjem je podarila prijazna mama. Marmelado postale okusna juha na naših krožni- šolskem letu prenovili in povečali. smo nato porabili pri šolski prehrani. kih.

PROJEKT Otroci s pomočjo junakov iz zgodbe »VELIKI NEMARNI ŠKORNJI« spoznavajo početje velikih nemarnih Tudi ta projekt je za našo šolo nekaj škornjev in iščejo načine, kako jih opo- novega. Njegov namen je predvsem zoriti, da njihovo ravnanje v okolju ni spodbujanje otroške inovativnosti in prijazno in ne primerno. ustvarjalnosti, kar vsekakor prispeva V projekt so vključeni vsi učenci 1. tri- k boljši kvaliteti življenja, s tem pa se ade skupaj z razredniki, koordinatorica dviguje socialni in kulturni kapital vsa- pa je učiteljica Aleksandra Rožič. kega posameznika, vključenega v pro- Nekaj za pokušino vam predstavljamo jekt. Ideja projekta je prejela 2. mesto tokrat, sicer pa se projekt nadaljuje v za inovativnost s strani Gospodarske celem šolskem letu, zato vam bomo o zbornice Slovenije, podprl pa jo je celo njem podrobneje poročali v naslednji predsednik države, g. Borut Pahor. številki Informatorja.

12 Informator • december 2013 Šola, oh, šola...

V oktobru so učenci skupaj z učiteljica- jesenskih potepanjih po gozdu. v gozdu. Sedaj pa otroci že veselo mi organizirali jesensko delavnico pred Učenci 1. razreda so se odločili, da ustvarjajo pod mentorstvom učiteljic. šolo, kamor so prišli skupaj s starši. bodo s svojimi ustvarjalnimi risbicami Učenci 2. razreda so namenili šolsko Niso pozabili na prav posebne vstopni- polepšali zabojnik za odvržena oblačila uro pogovoru o Zadrugi dobrote in ce – stara oblačila, ki so jih prinašali v in obutev. zbiranju idej za poslikavo zabojnika za vrečkah. Namenili so jih Zadrugi do- Nato pa jim je žalostna mušnica pod odpadni tekstil. Razmišljali pa so tudi, brote, ki bo iz njih napravila nove izdel- svoj veliki klobuk skrila slikanice in iz- kaj vse bi se dalo izdelati iz teh starih ke, s tem pa so naredili nekaj dobrega vedeli so, da jih bodo morali sami ilu- oblačil in obutve. Ideje so kar deževale za vse nas in za naš planet. strirati, česar so se zelo razveselili. Ni iz majhnih otroških ust. Otroci so se z velikim navdušenjem pa jim bilo vseeno, ko jim je mušnica lotili dela in nastali so zanimivi izdelki povedala, kaj se je zgodilo njenim pri- Za OŠ Neznanih talcev Dravograd iz gozdnih plodov, ki so jih nabirali na jateljicam gobam in kako se jim godi zbrala in uredila Irena Kašman.

OŠ ŠENTJANŽ PRI Pike. Domov so se vrnili z raznimi izdelki, ki so jih DRAVOGRADU izdelali sami, punce pa celó s kitkami in pegicami So res minili že skoraj štirje meseci, od- na nosu. kar smo 1. septembra znova zakorakali skozi šolska vrata? Bo že držalo … V tem času se je na naši šoli pripetilo marsikaj zanimivega. Pa si poglejmo, kaj! 23. 9. 2013 so učenci od 1. do 4. razreda (kot že nekaj let pred tem) obiskali Pikin festival v Velenju. Letos je bil to že 24. festival po vrsti. Najprej so si ogledali Pikino mesto, potem pa so se priključili številnim ustvarjalnim delav- nicam, kjer so jih pričakale nasmejane

december 2013 • Informator 13 Šola, oh, šola...

Vse od leta 1954 Zveza prijateljev mladine Slovenije prvi te- njej z otroki o filmu pogovarjala predavateljica iz Ljubljane, den v oktobru namenja otrokom, zato ga tudi poimenujemo Petra Gajžler, ki je v pogovoru z učenci izpostavila predvsem Teden otroka. Téma letošnjega Tedna otroka je bila KAKO vzgojne elemente filma. JE BITI OTROK V DANAŠNJI DRUŽBI. Da bi tudi naši učenci občutili posebnost tega tedna, smo za njih pripravili številne Naše najmlajše pa je v torek, 8. 10. 2013, s svojimi čarov- dejavnosti. Omenila bi le nekaj najbolj vidnih dogodkov. nijami navduševal čarodej Andrej, ki je med svojo predstavo na oder poklical nekaj navdušenih prostovoljcev ter jim zau- Prvošolčki so nestrpno čakali na sredo, 2. 10. 2013. Takrat pal čarobne besede, s pomočjo katerih je mladim čarodejem je bil za njih prav poseben dan, saj so bili sprejeti v Šolsko uspelo izpeljati nekaj drobnih coprnij. skupnost. Na tej svečani, s kulturnim programom obarvani prireditvi je vsak prvošolec dobil svojega spremljevalca – učenca devetega razreda, ki mu bo skozi celo šolsko leto pomagal reševati morebitne težave. Na obrazih prvošolčkov se je tega dne zrcalil ponos, ponosni pa so bili tudi devetošolci, saj sprejeti táko odgovorno zadolžitev ni mačji kašelj.

V šolskem letu 2013/2014 že osmič poteka projekt “Ra- stem s knjigo”, namen katerega je vsakemu sedmošolcu pri- bližati izvirno slovensko mladinsko leposlovno delo. Projekt izvaja Javna agencija za knjigo RS v sodelovanju z Ministr- stvom za kulturo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Združenjem splošnih knjižnic, Zavodom RS za šolstvo, Društvom šolskih knjižničarjev Slovenije in Društvom slovenskih pisateljev ter v sodelovanju s splošnimi knjižnicami in slovenskimi osnovnimi šolami. Učenci 7. razreda so v okviru tega projekta 9. oktobra obi- Tudi letos ni šlo brez tombole, ki smo jo pripravili v četr- skali Knjižnico Dravograd, kjer so jim knjižničarke pripravile tek, 3. 10. 2013. Čeprav je potekala kar v jedilnici šole, to ni zanimivo predstavitev knjižnice in osnove brskanja po vzaje- skalilo vzdušja mnem bibliografskem sistemu COBISS. Prav vsak sedmošo- med učenci, ki lec je kot darilo prejel knjigo Vinka Möderndorferja z naslo- so nestrpno ča- vom Kot v filmu. kali na prave, z m a g o v a l n e številke. Te so namreč trem srečnežem prinesle lepe, praktične nagrade.

V petek, 4. 10. 2013, so se učenci v telovadnici šole pome- rili v tekmovanju z avtomobilčki na daljinsko vodenje. V tej vožnji so se preizkusili učenci razredne in predmetne stopnje, pri čemer so tako eni kot drugi pokazali veliko méro spretnosti. Ker je bil v preteklem letu odziv na razpisan fotografski natečaj zelo dober, smo v tem šolskem letu razpis ponovili. Téma letošnjega natečaja je bila »Medgeneracijsko sodelovanje«. Na natečaj je prispelo deset fotografij, ki jih je stro- kovna komisija natančno proučila in med njimi izbrala tri najboljše. Avtorje zmagovalnih fotografij je nagradila s prak- tično nagrado.

Vseh pet dni v Tednu otroka sta dva devetošolca pod mentorstvom učiteljice kemije med odmori izvajala nenava- dne eksperimente. Okoli njune mize z raznimi pripomočki, sestavinami, preparati … se je iz dneva v dan trlo večje števi- lo radovednežev, ki so se navduševali nad prikazanim. V ponedeljek, 7. 10. 2013, so si učenci od 6. do 9. razreda v Kulturnem domu Slovenj Gradec ogledali film z naslovom V ponedeljek, 15. 10. 2013, smo imeli v popoldanskem času Vratar Liverpoola. Tokratni ogled filma je bil malo drugačen, kramarski sejem, ki je že pred leti postal nepogrešljiv dogo- kot so ga učenci sicer vajeni, saj se je pred predstavo in po dek v KS Šentjanž.

14 Informator • december 2013 Šola, oh, šola...

Učenci so na stojnicah, razporejenih pred šolo, po simboličnih je dobrodelno drušvo “Pomagajmo odprtih src” razveselilo cenah prodajali najrazličnejše izdelke: igrače, voščilnice, nakit, otroke iz BiH v občinah Cazin, Doboj in Srebrenica. Naši učen- knjige, raznovrstno domače pecivo, domači kruh, sveže pečen ci so k zbranim igračkam priložili krajše sporočilo z lepo mislijo kostanj, orehe, jabolka, sladek mošt in še bi lahko naštevali. za otroka, ki bo prejel podarjeno. V goste smo povabili tudi varovance Doma sv. Eme, ki so se V petek, 15. novembra, smo se ponovno pridružili vsesloven- prijazno odzvali povabilu. skemu projektu »Tradicionalni slovenski zajtrk«, ki ga financira Številni obiskovalci (starši in drugi krajani) so si z zanimanjem Ministrstvo za kmetijstvo. Tak zajtrk sestavljajo kruh, maslo, ogledovali ponudbo na stojnicah in razveseljevali mlade pro- med, mleko in jabolko. Namen tega projekta je opozoriti na po- dajalce z nakupom ponujenih izdelkov. membnost obroka, kot je zajtrk, in spodbujati uživanje hrane iz lokalnega okolja s poudarkom na kakovosti. Pri nas smo vsa potrebna živila, opremljena s certifikatom, nabavili na bližnjih ko- roških kmetijah. Tega dne zagotovo nihče ni šel lačen od mize.

Čeprav na naši šoli damo izredno velik poudarek na zdravo prehrano, smo ob svetovnem dnevu hrane (16. oktober) naša prizadevanja v tej smeri še nadgradili. Tega dne smo imeli Kot bi mignil, je bil tu “veseli december”. In res je bilo veselo! povsem ekološko obarvano malico. Na jedilniku je bil domač, Že prve dni smo okrasili šolo in pričarali praznično vzdušje. ržen kruh z ekološkim certifikatom, namazan z okusno mar- Potem pa se je začelo … melado, pripravljeno v naši šolski kuhinji. Tudi tisti učenci, ki Skupina naših učencev je skupaj z mentorico, s predstavnico so sprva morda malce nezaupljivo segali po ponujenem, so RK Dravograd in predstavnikom KS Šentjanž z obiskom raz- svoj kos kruha kmalu s slastjo pospravili. veselila varovance Doma sv. Eme, katerim so pripravili kratek kulturni program in jim podarili skromna darilca. V šolo so se Mesec oktober je mesec požarne varnosti. V povezavi s tem vrnili s prijetnim občutkom, da so bili prav oni tisti, ki so sta- smo imeli na predmetni stopnji tehniški dan z naslovom »Mi novalcem polepšali njihov vsakdan. živimo varno«. Tega dopoldneva se je po šolskih zvočnikih Učenci prve triade so si ogledali lutkovno predstavo z naslo- oglasila gasilska sirena, ki je naznanila požar v računalniški vom Dobri snežak, ki so jo odigrale vzgojiteljice lutkovne sku- učilnici. Vsi učenci in delavci šole smo se poskušali v čim kraj- pine Mavrica. šem možnem času umakniti na varno na parkirišče pred šolo, Vsi učenci, ki radi ustvarjajo, so se lahko v popoldanskem času od koder smo opazovali gasilce PGD Šentjanž, ki so se lotili udeležili raznovrstnih prazničnih delavnic (izdelava novoletnih gašenja. Na srečo je bila vse to le vaja, s katero smo preverili, okraskov, ustvarjanje z glino, izdelava sladkih pralinejev …), na ka- v kakšnem času bi nam uspelo izprazniti šolo, če bi v resnici za- terih so lahko ob prijetnem druženju preizkusili svojo kreativnost. gorelo. Po evakuaciji smo pod budnim očesom gasilcev na šol- skem igrišču izpeljali tekmovanje v gašenju z motor- nimi črpalkami in cevmi. Ker so mnogi naši učen- ci že priključeni gasilskim vrstam, Staršem in drugim krajanom smo se v Domu borcev pred- je bilo tovrstno stavili z božično-novoletnim koncertom z naslovom “Pojoči tekmovanje zanje škratek Svetilko”. Nastopajoči so z glasbo, petjem in plesom mala malica. ponovno navdušili obiskovalce, ki so iz dvorane odhajali z ne- pozabnimi vtisi. Za naše ‘velike’ smo organizirali drugi šolski ples, ki je že napo- Konec oktobra so devetošolci za učence od 6. do 9. razre- vedoval, da se bližajo novoletne počitnice, zato je bilo vzdušje da organizirali prvi šolski ples v tem šolskem letu. Za dobro na plesišču še posebej sproščeno. glasbo so poskrbeli DJ-ji iz 9. razreda, za svetlobne efekte na Leto 2013 smo zaključili s svečano proslavo v počastitev dne- plesišču pa hišnik Grega. Tako smo v veselem razpoloženju za- va samostojnosti in enotnosti. rajali jesenskim počitnicam in noči čarovnic naproti. S tem smo zaključili začetni del tega šolskega leta in se polni V mesecu oktobru smo se pridružili mednarodnemu projek- pričakovanja podali božično-novoletnim počitnicam naproti. tu “Tkemo prijateljske vezi”, ki je letos potekal pod imenom Čez praznike si bo potrebno nabrati kar precej moči za šte- “Otroci osrečujejo otroke” in v okviru katerega smo zbirali vilne nove naloge, ki nas čakajo v nadaljevanju šolskega leta. rabljene, a še vedno dobro ohranjene plišaste igrače. Z njimi Pa srečno! Lilijana Ladra

december 2013 • Informator 15 Krajevne skupnosti

Krajevne skupnostiobčine Dravograd

KS Črneče Da bi prijetne, tople večere izkoristili za skupno druženje, Dogajanje v Krajevni skupnosti Črneče med junijem smo na Dobrovi organizirali tudi Letni kino pod zvezdami. in decembrom 2013 Kar na senene bale smo se posedli v sadovnjaku in se nasme- Zdi se, da teh 365 dni z vsakim letom prej mine! Kot da bi jali ob komediji. skozi vesolje drveli z vedno večjo hitrostjo ali pa nam nema- Avgusta smo se zbrali na podklanškem igrišču na tradicio- ra res kdo »krade« čas! Kakorkoli – zopet je tukaj december, nalnem pikniku Špor- starejši in pametnejši smo za eno okroglo leto. Kot pravijo tnega društva Dobro- »modri«, vse mine, tako dobro kot slabo, prav pa je, da se va–Podklanc. Visoke trudimo življenje polepšati ter narediti tukajšnje bivanje pri- udeležbe in prijetnega jetno sebi in drugim. Pri tem sta zelo pomembna smeh in druženja ni zmotil niti dobra volja. Verjamem, da bi bil precejšen dolgčas, če v naši večerni hlad, ki je že krajevni skupnosti ne bi imeli ljudi, ki se v okviru različnih napovedoval bliža- društev in združenj trudijo širiti dobro voljo in pozitivna dela. joči se september. V športnem duhu smo V drugi polovici leta 2013 je bilo v KS Črneče kar nekaj prilo- se ogreli z igranjem žnosti za smeh, dobro voljo in prijetno druženje. V mesecu odbojke, se preizkuša- juniju smo se zbrali pod Sušnikovo lipo v Tribeju. Čeprav nam li v metanju na novo- je nagajal dež in smo lahko poleg pripravljene zakuske pili postavljen košarkarski tudi »lipov čaj«, to ni vplivalo na dobro voljo. Veselo smo koš, najmlajši pa so zapeli ob razigrani harmoniki ter se nasmejali ob igranih do- medtem zavzeto oku- godivščinah »naivne« ljubljanske obiskovalke (Valerija Sku- pirali igrala. tnik) in hudomušnega domačina (Marko Kogelnik), ki sta se V septembru so čla- po naključju srečala nekje v našem kraju. nice Karitas-a orga- nizirale tradicionalno prireditev srečanja starejših krajanov. Gre za zelo lepo gesto, ki starejšim ljudem predstavlja redko možnost in priložnost druženja z vrstniki. Prireditev je obogatena s sv. mašo, zakusko ter zabavnim programom, kar druženju daje veliko dodano vrednost. Septembra pa je potekalo tudi tradicionalno, že 22. srečanje s sorodniki v Koroškem domu starostnikov, ki ga je spremljal bogat kulturni program.

Zabavno je bilo tudi na vročo julijsko soboto, ko je Prosto- voljno gasilsko društvo (PGD) Črneče pripravilo gasilsko ve- selico ob uradnem prevzemu novega gasilskega vozila GV-1. Ob dobri jedači in prijetno ohlajeni pijači smo se čudili nad radodarnostjo srečelova, saj smo, po dobitkih sodeč, vsi mi- slili, da smo zadeli prvo nagrado.

Oktobra je dišalo po kostanju in sladkem moštu. Na kosta- njevem pikniku so se z njima sladkali tudi otroci vrtca in šole v Črnečah. V deževni november nas je prebudila prijetna péta pesem. Prav posebno glasbeno doživetje je tudi letos pričaral Me- šani pevski zbor Črneče. Na svoj 3. letni koncert so tokrat povabili goste s harmonikami, ki prihajajo iz sosednjega Šempetra, tj. Šempetrski šopek. Sodeč po starosti nastopajočih, se ta »šopek« z vsakim letom nekoliko pomladi in ne postara! Skupaj smo zapeli in nazdravili, tako novemu vinu kot tudi jubileju g. Jožeta Vr- hovnika, ki v zboru prepeva že polnih 60 let.

16 Informator • december 2013 Krajevne skupnosti

Kulturno društvo Črneče je že v letu 2012 dalo pobudo, da bi pripravilo program za proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, poudarek katere bi bil na predstavitvi Prešernovih del, proze in pesmi. Glede na odziv občinstva in pozitivne kritike, ki jih je Kul- Tudi Kulturno društvo Črneče ni počivalo. Pod mentorstvom g. turno društvo Črneče prejelo za organizacijo in izvedbo proslave, Francija Kotnika potekajo priprave na uprizoritev nove gledali- smo veseli, da nam je uspelo. Tako je poplačan ves vložen trud, ške igre, na oder naše dvorane pa je KD povabilo tudi več gleda- kar nam daje motivacijo za nadaljevanje našega dela. liških gostov od drugod. Mladinska sekcija KD Črneče (Pomlad) Decembra nas bo najbrž spet obiskal dedek Mraz in nas obdaril pa je za eno od svojih predstav (igra z naslovom »Ja, mama … s svojimi darovi! Upam, da ste bili pridni! razumem, mama«) izbrala nekoliko »drugačen« ambient, in si- Iz srca vam želim, da bi vam prazniki pričarali čarobnost in pra- cer Koboltov skedenj. vljičnost, ki je »vsakdan« ne pozna, ter da bi bili v letu 2014 sreč- Recitacijska skupina Črneče je v sodelovanju z MePZ Črneče in ni, zdravi, veseli in bolj nasmejani! pod vodstvom Mire Mori pripravila osrednjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila v Osnovni šoli Ne- Lucija Čevnik, znanih talcev Dravograd, 8. februarja 2013. predsednica Krajevne skupnosti Črneče

Ks Trbonje Srečanje pod vaško lipo ali kulturno popoldne pod vaško lipo, ZGODILO SE JE … V TRBONJAH kot smo poimenovali prireditev, je bilo na prireditvenem pro- Po aprilskem pohodu na vrh Danijela je sledil le navidezen po- storu pred gasilskim domom v nedeljo, 28. septembra. Lep čitek, saj so brez velikega pompa potekale aktivnosti, katerih program so pripravili Godba na pihala Trbonje, plesna skupina rezultati so bili vidni v zadnjem delu leta in na katere smo zelo Škratova dežela, učenci OŠ Trbonje, dramska skupina Brod iz ponosni. Že od samega začetka leta so potekale priprave za Trbonj ter Trbonjski harmonikaši. Čisto pravi bazar pa so pri- obnovo starega gasilskega doma, ureditev vaškega jedra in pravili učenci OŠ Trbonje. Prireditev je z obiskom popestrila priprave na več prireditev in dogodkov, ki so se zvrstili v drugi županja, ga. Marijana Cigala, ki je pozdravila prisotne ter pou- polovici leta. darila pomembnost sodelovanja in druženja krajanov. Ob tej priložnosti smo odprli in dali v uporabo nove prostore sanitarij v obnovljenem delu starega gasilskega doma. Obnova, ki je potekala od spomladi, je rezultat skupnih aktivnosti krajevne skupnosti, gasilskega društva, godbe na pihala in športnega društva. Večina dela je bila opravljena prostovoljno, na kar smo v našem kraju zelo ponosni, še posebej v času, ki tovr- stnim investicijam ni najbolj naklonjen.

16. junija je v Trbonjah potekalo že 15. tradicionalno sreča- nje godb na pihala, ki je zopet popestrilo kulturni utrip našega kraja. Kar 11 godb na pihala se je predstavilo obiskovalcem z zanimivim in pestrim repertoarjem skladb. Navzoče sta pozdravila tudi županja Občine Dravograd, ga. Marijana Cigala, in predsednik Godbe na pihala Trbonje, g. Janko Pavlič. Program je odlično povezovala Andreja Nabernik. Manjkalo pa ni tudi dobre hrane in pijače. Po nastopu pa je sledila veselica z ansamblom Donačka.

december 2013 • Informator 17 Krajevne skupnosti

Že nekaj časa načrtovana osvetlitev parkirišča pred gasilskim domom je zagledala »luč sveta« in v jesenskih dneh smo lahko parkirali pod sojem uličnih svetilk. Osvetlitev ni pomembna le iz »vizualnega« vidika, ampak predvsem zaradi boljše varnosti obiskovalcev, ki so ob prireditvah parkirali ter vstopali v vozila in izstopali iz njih na popolnoma neosve- tljeni površini.

11. oktobra smo skupaj s Krajevnim odborom RK Trbonje na srečanje povabili najstarejše krajanke in krajane naše krajevne skupnosti. Srečanja se je udeležilo 30 krajank in krajanov, ki so uživali ob programu, ki so ga pripravili učenci OŠ Trbonje in dramska skupina Brod iz Trbonj. Še posebej veseli so bili pozdrava županje, ge. Marijane Cigala, ki jim je zaželela predvsem veliko zdravja ter druženja ob zvokih glasbe, za katero so poskrbeli Trbonjski harmonikaši. Za jesenski aranžma pa so letos poskrbeli učenci OŠ Trbonje, ki so za zaključek pred »krompirjevimi« počitnicami okrasili splav v Trbonjah.

Ob koncu leta želim vsem krajankam in krajanom v imenu Prav posebne pridobitve pa smo bili krajani izredno veseli v Svèta KS Trbonje veselo praznovanje v krogu najdražjih. Ob mesecu oktobru. Zlatko Pokeržnik je podaril avtomatski srčni divjem tempu, ki ga narekuje življenje, je prav, da se malo defibrilator, ki je nameščen pred vhodom v gasilski dom. Kot ustavimo, se poveselimo in poskrbimo, da nam ta veseli čas je bilo pri predaji rečeno, si želimo, da ga ne bi bilo potrebno ne odteče prehitro. nikoli uporabiti, v kolikor pa bo to potrebno, pa želimo, da bo uporaba uspešna. Skupaj s Krajevnim odborom RK Trbonje ter Zato vam vsem skupaj v novem letu želim veliko zdravja in ve- Območnim združenjem RK Dravograd je bila 21. oktobra za selja ter skupnih druženj. krajane organizirana predstavitev in usposabljanje za delo z defibrilatorjem. Usposabljanje je pripravila in vodila dipl. me- Bogdan Brezovnik, dicinska sestra, ga. Franja Hribernik. predsednik Svèta KS Trbonje

18 Informator • december 2013 Krajevne skupnosti

KS Dravograd ločili lokacije za postavitev miz in klopi ob sprehajalnih po- Leto 2013 se počasi, pa vendar zagotovo poslavlja. Krajevna teh. V preteklih letih, ko smo izvajali projekt Dravograjske skupnost Dravograd ga zaključuje uspešno. Skladno s spreje- poti, smo namreč naleteli na zelo pozitiven odziv občank in tim proračunom krajevne skupnosti so se skozi celo leto tudi občanov, zato smo se odločili, da s postavljanjem miz in klopi odvijale načrtovane aktivnosti, tako na družabnem področju nadaljujemo tudi v samem Dravogradu. Komplete smo po- kot na področju investicijske dejavnosti. stavili na Robindvoru, v Trgu 4. julija (na Špicfeldu), ob spre- hajalni poti ob Dravi, na Viču, v Velki, proti Ojstrici, na Meži Vzdrževanje občinskih cest in na Podgradu. Ostalo nam je še nekaj klopi, ki pa bodo po- Občinski svèt Občine Dravograd je konec leta 2012 sprejel stavljene naslednje leto spomladi. Odlok o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Dravo- grad, na podlagi katerega so krajevne skupnosti tudi finan- cirane iz občinskega proračuna, in tako tudi določil kriterije, po katerih morajo krajevne skupnosti financirati svoje dejavnosti. Določen del sredstev je tako potrebno nameniti za vzdrževanje cest, za dejavnosti KS in vzdrževanje stavb oziroma delov stavb, ki so v njeni lasti ali v najemu. Na območju KS Dravograd je kar 64,5 kilometrov cest od skupno 146 kilometrov cest v celi občini. Vendar pa je KS za namene vzdr- ževanja iz proračuna občine v letu 2013 dobila le 5.225,00 EUR, za leto 2014 pa je v planu proračuna občine za vzdrže- vanje cest predvidenih 4.000,00 EUR. Pa kljub temu – v letu 2013 smo se odločili, da (skladno s sprejetim programom za obdobje 2011 ̶ 2014) letos pristopimo k manjšim vzdrževal- nim delom na cesti Vič–Goriški Vrh in na spodnji Mariborski cesti na cesti do Črešnika. V obeh primerih smo pridobili so- Mesec december je tudi mesec, ko načrtujemo aktivnosti za glasja lastnikov sosednjih zemljišč oziroma zemljišč, po ka- prihodnje leto. Svèt krajevne skupnosti je na svoji novem- terih poteka trasa ceste, ki še ni odmerjena, za kar se jim brski seji sprejel novelacijo programa svojih aktivnosti za najlepše zahvaljujemo. Vendar se dobro zavedamo, da smo obdobje 2011 ̶ 2014 in ob tem ugotovil, da je veliko zadanih lahko pripomogli le malo. Krajevna skupnost Dravograd je aktivnosti že realiziranih. tudi sofinancirala rekonstrukcijo ceste Vrata.

Ojstriški potok: fotografija Zdenko Kupčič

Zaselek Vič: fotografija Zdenko Kupčič Spoštovane občanke in občani, v imenu Svèta Krajevne skupnosti Dravograd vam želim srečno, zdravo in uspehov pol- Nameščanje urbane opreme no prihajajoče leto 2014. V vseh terenskih odborih Krajevne skupnosti Dravograd smo mag. Lidija Požgan, predsednica KS Dravograd najprej ugotovili potrebe in nato v sodelovanju z občino do-

december 2013 • Informator 19 Krajevne skupnosti

KS ŠENTJANŽ Medvedu v Otiškem Vrhu. KS je poskrbela za organiziran Leto se končuje in tudi v KS Šentjanž smo naredili »inventu- prevoz udeležencev. Po končani svečanosti so se udeleženci ro«, kaj se je med letom v kraju naredilo in kaj se je dogajalo. v domači hiši ob čaju, zakuhanem vinu in odličnih sladicah Najprej poglejmo, kaj se je v kraju naredilo na področju inve- domačinke Petre Navodnik pogreli, poklepetali in obujali sticij. spomine. Najpomembnejša investicija je rekonstrukcija ceste na Selo- Konec februarja SK Iverka organizira na smučišču Bukovnik vec, in sicer od župnijskega travnika do smučišča Bukovnik in že tradicionalno smučarsko tekmo »Črešnikov memorial«, ki do Turistične kmetije Jeglijenk. S tem je omogočen nadaljnji je nekakšno tekmovanje med krajevnimi skupnostmi obči- razvoj turizma v kraju, saj se še spomnimo, da je bila cesta ne Dravograd. Tekme se udeležuje precejšne število tekmo- spomladi neprevozna, tako da se je morala predčasno kon- valcev iz vseh krajevnih skupnosti, vsaka KS pokrije stroške čati smučarska sezona pri Bukovniku. tekmovanja za svoje udeležence (karte in malica). Tu smo se- Druga pomembna investicija je bila rekonstrukcija ceste šol- veda na »slabšem« mi, saj je iz naše KS največ tekmovalcev, ski blok ̶ Filač ̶ Epšek ̶ Šibilja ̶ Kac. Sočasno je bila v cestno vendar to odtehta tudi največje število osvojenih medalj. telo položena tudi kanalizacija za celotni del naselja od šol- »Zdrav duh v zdravem telesu«, si rečemo na tradicionalnih skega bloka do Filača. Investicija še ni popolnoma končana, pohodih na »našo goro« ̶ 885 m visok Gruberjev vrh. Spo- saj manjka še fini sloj asfalta. mladanski pohod organiziramo 27. aprila, ob prazniku dneva S sredstvi EU je bila zgrajena primarna kanalizacija z malo upora proti okupatorju, zimskega pa 25. decembra. Po, za čistilno napravo (50 enot) v naselju Sv. Jedert. nekatere bolj za druge manj, naporni hoji se udeleženci zbe- Za potrebe primarnega kanalizacijskega sistema je zgrajen remo v brunarici Bukovnik, kjer organizatorji SK Iverka za vse tudi »kanalizacijski razbremenilnik« v Šentjanžu, nad lo- udeležence pripravijo malico in zabavo s plesom. kacijo katerega pa smo krajani zelo razočarani, saj stoji na Tudi letos smo se krajani udeležili vseslovenske akcije »Oči- neprimerni lokaciji, tik ob edinemu igrišču v kraju. S tem je stimo Slovenijo«. Udeležba je bila zadovoljiva, saj se je akcije onemogočena nadaljnja širitev igralnih površin in po vsej udeležilo okoli 100 udeležencev, ki pa jim je počasi dovolj verjetnosti tudi otroškega igrišča. Onemogočen je tudi gasil- čiščenja za drugimi. ski vadbeni poligon, o morebitnem dodatnem onesnaženju zraka pa še ne vemo dovolj. KS Šentjanž o nameravani gra- dnji ni bila predhodno seznanjena, tako da nismo imeli vpliva na umestitev tega sistema na to lokacijo.

V mesecu juniju smo se udeležili 12. Srečanja Šempetrov, tokrat v Šempetru pri Žalcu. Organizatorji so se zelo potrudili, saj je bilo organiziranih nekaj ogledov njihovih znamenitosti Dokončan je tudi primarni fekalni vod mimo Petrolove čr- in zanimivosti. Naši športniki pa so osvojili tudi dva pokala, palke in industrijske cone, preko reke Meže in naprej proti in sicer v pikadu in v odbojki. Dravogradu. Iz pregleda teh investicij (Občina Dravograd in EU) je razvidno, da smo v KS pridobili kar nekaj dobrin, vendar to še zdaleč ni dovolj glede na potrebe, predvsem cestne in druge komunalne infrastrukture. Krajevna skupnost je s »svojim« proračunom pomagala krajevnim društvom in organizacijam pri izvedbi njihovih programov. V decembru pa, tako kot vsako leto, poskrbimo za najmlajše. Skupaj s Kulturnim društvom Šentjanž organiziramo prihod Božička in obdarovanje otrok iz naše KS do 7. leta starosti. Letos bomo pomagali tudi krajevni organizaciji Karitas pri miklavževanju in obdaritvi otrok. S finančnimi sredstvi pomagamo Pihalnemu orkestru Šen- tjanž pri organizaciji Božičnega koncerta in izvedbi ostalih programov godbe. Kljub temu da so ga zapustili glavni spon- zorji (Iverka in Kograd), so se v mesecu juniju izkazali kot zelo dobri organizatorji tradicionalnega srečanja godb iz avstrij- ske Suhe in Loč. V mesecu februarju je v organizaciji ZZB Dravograd, KO ZZB Šentjanž ter KS Šentjanž potekala spominska svečanost pri

20 Informator • december 2013 Krajevne skupnosti

Naši osnovni šoli smo pomagali pri izvedbi njihovega progra- Zaradi obsežnosti naše krajevne skupnosti jih organiziramo ma. Tudi letos so se zelo izkazali na izvenšolskih dejavnostih, v Šentjanžu, v Sv. Jederti in pri Sv. Ožboltu in to na dan »lepe saj so na državnem tekmovanju »Turizmu pomaga lastna gla- nedelje« v teh krajih. Po krajšem kulturnem programu sledi va« osvojili dve zlati priznanji. Zelo pa so se potrudili tudi pri malica in druženje krajanov. pripravi prireditve ob dnevu šole. Zelo dobro so se »prijele« tudi prireditve »Od lipe do lipe«. Zaradi dotrajanosti in preprečitve nadaljnjega propadanja smo v letošnjem letu s sredstvi KS na novo zbrusili in po- lakirali parket v dvorani Doma borcev. Prav tako bomo še v letošnjem letu zamenjali dotrajane zavese v poslovilni vežici v Šentjanžu.

Za potrebe javnega plakatiranja smo v Šentjanžu (pri trans- formatorski postaji) postavili oglasno desko. Želja in potreb imamo v KS še veliko in upamo, da se nam bodo želje čimprej izpolnile in da bomo o teh uresničitvah lahko poročali že v naslednji številki Informatorja.

Ker se leto končuje, bi se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k tem uspehom, zahvalil za vaš doprinos, z željo, da v naslednjem letu ustvarimo še več.

Vsem krajanom Krajevne skupnosti Šentjanž in občanom ob- čine Dravograd želim v novem letu 2014 veliko zdravja, sreče in uspehov.

Oskar Šaloven, predsednik KS Šentjanž pri Dravogradu

KS LIBELIČE V drugi polovici leta 2013 se je v Libeličah zvrstilo kar nekaj imenuje, je letos gostila 46 kolesark in kolesarjev. Med gosti dogodkov na vseh področjih družbenega življenja. V vseh pa s Koroške in zamejstva je bilo tudi nekaj domačih kolesarjev. so sodelovali krajani, ki so vključeni v športno, gasilsko, kul- Čeprav vreme ni bilo “optimalno”, je tekmovanje potekalo turno ali katero drugo društvo, ki deluje na področju KS Libe- po načrtu in brez nevšečnosti. liče. V Libeličah je tako, da če deluješ dopoldan v športnem Libeliški športniki so preko leta sodelovali tudi v vseh tekmo- društvu, popoldan pa v gasilskem ali kulturnem društvu, je vanjih na občinski ravni, tako v nogometu kot kegljanju. Za treba vsak dogodek obravnavati kot samostojen dogodek in zimski čas so pripravili športne dogodke v dvorani gasilskega ga pripisati društvu, ki ga je izvedlo. In sicer ne glede na to, doma Libeliče. Uspešno so že izpeljali tekmovanje v nami- da so bili udeleženci dogodka eni in isti ljudje. Le tako se pre- znem tenisu, ki je bilo organizirano za vse starostne skupine. ko teh društev ohranja družbeno delovanje. Načrtujejo pa še tekmovanja v pikadu, šahu in drugih dejav- V našem prispevku bom opisal delovanje vsakega društva nostih. Pri vseh dogodkih pa je osnovni cilj druženje kraja- posebej. nov, povezano z rekreacijo in tekmovalnim duhom.

Športno društvo Libeliče Že v začetku julija so nas športniki povabili na tradicionalno športno prireditev Libeliška pentlja. Uspešno izpeljana kolesarska tekma v organizaciji ŠD Libeliče je bila že tretja po vrsti. Libeliška pentlja, kot se tekmovanje

december 2013 • Informator 21 Krajevne skupnosti

PGD Libeliče bi po varovanju svojega in skupnega imetja. Številčno največje društvo na vasi sestavljajo gasilci. Leto- šnje leto podirajo vse rekorde. Tudi tistega domačega o šte- vilu članov. Le malokatero društvo lahko s svojo dejavnostjo v enem popoldnevu na igrišče spravi preko petdeset krajanov vseh starosti. Prostovoljno gasilsko društvo Libeliče to zmore. Resen trening gasilskih ekip je prinesel dobre rezultate, rezultate, ki jih Libeličanom marsikdo zavida. Pa se ozri- mo po dosežkih. Na nivoju občinskega tekmovanja v Gasilski zvezi Dravograd je sodelovalo kar enajst ekip iz PGD Libeliče, od najmlajših do veterank in veteranov.

Kulturno prosvetno društvo Libeliče v svoj program zapiše kar nekaj nalog in akcij. O teh, ki so se zgodile v drugi polovici leta, je nekaj zapisala predsednica društva, Jožica S. Zalesnik. V mesecu juniju smo imeli uspešno prireditev »Od lipe do lipe«, na kateri so v programu sodelovale družine – starši in otroci ter dedki z vnuki. S pesmimi so nas razveselili naši šolarji in pevci Mešanega pevskega zbora KPD Libeliče. Vse skupaj pa je bilo lepo povezano s pesmimi Toneta Pavčka. Za dobro razpoloženje sta poskrbela še dobra pogostitev in lepo vreme.

Zanimivo je bilo poslušati razglasitev rezultatov. Kar osem- krat smo slišali, da je ekipa iz PGD Libeliče zasedla 1. mesto, V juniju smo se nekateri člani KPD, ki smo sodelovali na sne- dvakrat 2. in enkrat 3. mesto. Uspehi so se nizali še naprej. manju dokumentarnega filma »Na kolesih zgodovine«, ki ga Neponovljiv in rekorden uspeh libeliških gasilcev je bil za- je v Libeličah posnel naš krajan Jan Marin, študent režije na ključen z regijskim tekmovanjem v Otiškem Vrhu in v Slovenj AGRFT, udeležili premiere tega filma. Gradcu, ki je bilo v soboto, 22. junija, in v nedeljo, 23. junija. Nikoli v zgodovini PGD Libeliče, ki beleži že preko 120 let delovanja, se ni toliko ekip kvalificiralo na državno prvenstvo. Od skupno enajst ekip iz PGD Libeliče se jih bo kar osem udeležilo državnega prvenstva. Za skupnost, ki šteje le okoli 600 prebivalcev, je to zavidanja vredno število (cca 12 % vseh prebivalcev). V spomin na svojega člana, Antona Ota, vsako leto organizirajo tekmovanje »Memorial Oto Antona«. Letos so to tekmovanje organizirali že četrtič. Kljub slabemu in deževnemu vremenu je prireditev potekala po načrtih. Tekmovanje lahko po strokovni plati uvrstimo med kakovostnejše v regiji, saj je sojenje potekalo po najvišjih državnih merilih. Vodja so- dniške skupine je bil Zvonko Glažar (OGZ PTUJ, podpoveljnik GZS, predsednik komisije za tekmovanja pri GZS, predsednik sodniške komisije na olimpijadi). Zaslužene počitnice so bile bolj kratke, ker smo se že 17. av- Da svojo prvenstveno nalogo malokrat opravljajo, je prav gusta z našo ekipo udeležili Kmečkih iger v Čezsoči pri Bovcu. vsem. Kljub temu pa so morali posredovati v nesrečah in Na teh igrah sodeluje več ekip iz različnih krajev Slovenije, mi manjših požarih. Pa še za krajane poskrbijo. Organizirajo smo med njimi že 8. leto zapored in vedno se naši fantje in preglede gasilnikov in s tem osveščajo prebivalstvo o potre- dekleta dobro odrežejo.

22 Informator • december 2013 Krajevne skupnosti

Zadnjo nedeljo v mesecu septembru imamo vsako leto sre- Jesensko druženje je bilo tudi letos zelo dobro obiskano, čanje starejših krajanov in tako je bilo tudi letos. Za veselo prav tako je bil bogat kulturni program. Sodelovali so: otroci razpoloženje so poskrbeli naši pevci in Anika s harmoniko. vrtca in šole Libeliče, Koroški akademski pevski zbor Mohor- jan, Moški pevski zbor PGD Ravne in Mešani pevski zbor KPD V septembru so potekale priprave na tradicionalno jesensko Libeliče. druženje, ki je bilo letos 13. oktobra. To je naš krajevni praznik. Takrat smo se spomnili dogodkov izpred 91 let, ko so V dvorani gasilskega doma so si lahko vsi obiskovalci ob več Libeliče prišle nazaj v matično domovino. ponovitvah ogledali kratek dokumentarni film študenta re- žije, Jana Marina, »Na kolesih zgodovine«. Ker je bil film po- snet v Libeličah, je bilo zanj veliko zanimanje.

V mesecu novembru smo imeli v gosteh gledališko skupino iz Črneč z igro »Ja, mama … razumem, mama«.

Lepa nedelja! Letošnja Martinova nedelja je bila v Libeličah nekaj posebnega. Poleg praznovanja farnega patrona sv. Martina so bla- goslovili tudi popolnoma obnovljene cerkvene orgle. Orgle je leta 1875 izdelal Ignacij Zupan iz Krope. Imajo me- hansko trakturo ter deset registrov na enem manualu in pe- dalu. V njih je 154 lesenih in 480 kovinskih piščali. Lesene Obenem se zaključujejo dela na polju in končuje se turistična piščali so bile na novo izdelane po vzoru starih – originalnih, sezona. Ker imenujemo to druženje tudi »Dan odprtih vrat«, si nove pa so tudi pročelne piščali iz kositra. Po blagoslovu, ki lahko vsi krajani in občani ter povabljeni gostje brezplačno pod ga je slovesno izvedel generalni vikar, g. Janez Lesnika, je v strokovnim vodstvom ogledajo vse naše kulturne znamenitosti. libeliški cerkvi skupaj z libeliškimi cerkvenimi pevci 'zapelo' 634 piščali. Domači župnik, Franček Kraner, se je v polni cerkvi zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je v cerkvi ohranil tako pomemben element, ki ima velik pomen za bogoslužje in je obenem v ponos celemu kraju. Posebno zahvalo je izrekel tistim, ki so darovali prostovoljne prispevke za obnovo, ki znaša okoli 30.000 € . Krajani so do sedaj z darovi prispevali skoraj tretjino vrednosti.

Lep pozdrav, Adrijan Zalesnik

december 2013 • Informator 23 Domova starostnikov Prispevek: Lilijana Gologranc Pavlič Leto 2013 v Domu sv. Eme

KAKO SO NAM MINEVALI DNEVI V LETU 2013 Z namenom kvalitetnega in prijetnega bivanja naših 21 stanovalcev že vsa leta pripravljamo in ponujamo različne aktivnosti in dejavnosti ob istem dnevu in ob istem času, ki se jih stanovalci udeležujejo glede na njihove interese, želje in dnevno počutje.

Prostočasne dejavnosti: • bralne urice s Knjižnico Dravograd (vsak torek ob 14.00) • pogovorno-pevska skupina (vsak četrtek ob 10.00) • praznovanja rojstnih dni stanovalcev (enkrat mesečno) • dnevne aktivnosti za stanovalce z demenco (vsak dan) • ustvarjalne delavnice (vsako prvo sredo v mesecu ob 9.30) • telovadba (vsak ponedeljek in petek ob 15.30) • KOFETKANJE v zimskem vrtu (vsak dan od 9.30 do 10.30) • sv. maša v domski kapeli (vsak torek ob 17.00) • »KOSILO Z MOJIMI« - Praznovanja rojstnih dni stanovalcev in praznovanja drugih posebnih priložnosti organiziramo skupaj s svojci v domski jedilnici. • sprehodi po okolici • praznovanja različnih praznikov.

Pestrost bivanja in življenja v domu zagotavljamo z različni- mi dogodki, ki jim pravimo »posebni dogodki« in so odraz odprtosti doma navzven, umeščenosti in sodelovanja doma z lokalno skupnostjo in krajem. Ti dogodki so za nas posebni, ker prinašajo v dom nekaj zunanjega, svežega, novega … Obiski zunaj doma pa nam pomenijo povezovanje in sodelovanje. Posebni dogodki so različne oblike druženja z otroki iz vrtca Šentjanž, druženja z učenci OŠ Šentjanž, sodelovanje z otroki na Oratoriju župnije Šentjanž, izleti po vasi in v mesto Dravo- grad, sodelovanje z lokalnimi društvi in posamezniki, ki nam pomagajo bogatiti dneve. V domu imamo dva pevska zbora, in sicer pevski zbor stanovalcev dóma z imenom »Podarimo si pesem« in pevski zbor zaposlenih v domu z imenom »Emice«. Oba zbora aktivno sodelujeta na srečanjih pevskih zborov socialnovarstvenih zavodov Slovenije in drugod, kamor nas povabijo.

V letu 2014 bo naš dom postal INFORMACIJSKA TOČKA ZA STAREJŠE, LJUDI Z DEMENCO IN NJIHOVE SVOJCE. Vsak torek bo vam od 12. ure do 14. ure v DOMU SV. EME (Šentjanž 102, Šentjanž pri Dravogradu) ali na telefonskih številkah: 02 87 87 167, 051 312 209 na razpolago Lilijana Gologranc Pa- vlič, dipl. socialna delavka, samostojna svetovalka, posebej izobražena za področje dela z osebami z demenco.

In tako nam skupaj minevajo ure, dnevi in bo minilo tudi leto, ko smo zadovoljni, da smo ga preživeli skupaj, ko so bili trenutki, na katere se želimo spomniti, pa tudi takšni, ki jih želimo pozabiti. Veselimo se novih stvari in novih ljudi.

24 Informator • december 2013 PRIČAKOVANJA STANOVALCEV DOMA SV. EME V PRIHAJAJOČEM LETU DOM SV. EME … V prihaja- Dom sv. Eme lepo ime ima, pa marsikdo ga ne pozna. jočem letu si … Zdravja, malo Sv. Janž v lepem kraju se nahaja, kot bili bi sredi raja. želim, da bi bilo več denarja, kot Jaz ga nisem prej poznala, ko dom počitka sem si iskala. takšno, kot je mi sedaj ostane, Dom starostnikov edina je rešitev, da človek še lahko živi, bilo letošnje. malo več miru in dela, moli, se veseli. Zdravi smo, strpnosti stano- Vsak dan misli mi hitijo na nekdanjo domačijo, hrano imamo, za valcev pri naši to odmislit' se ne da, nikjer ni kot doma. nas dobro po- hiši … V domu delaš vse lahko, kar ti moči dopuščajo. skrbijo, kaj naj si Gabriela, 82 let V domu lahko tudi ponagajaš, v soseda drezaš, pikaš ga, želim še več … če jezik ti miru ne da. Katarina, 85 let … V prihodnjem …Zdravja, razu- To pa se slabo obnese, žalitve nihče ne prenese. letu si želim še mevanja … da ne V srcu ostane in še več ljudi zajame, … Želim si ne več druženja z bi padla in si kaj težko pa se to zgodi, da kdo izgovori: »Oprosti mi.« drugega kot uslužbenci in polomila in da zdravje in vese- stanovalci, ker bi očesna ope- Sv. Janž zelo pomemben je, to od nekdaj sliši se, lje, drugo tako dolgi so dnevi racija, na katero les se predeluje, industrija napreduje. je … osamljenosti … čakam, dobro Še veliko je stvari, kar moj spomin jih ne dojema, Ivana, 85 let Frančiška, 87 let uspela. Da bi me ker sem pač starejša žêna. mojih 6 otrok, 'Hvala Bogu' naj se čuje v našem domu, … Zdravja naj- … Da bi bilo 17 vnukov in kjer veselje, mir domuje. več, denar ti nič tako kot do 7 pravnukov ne pomaga, sedaj, saj mi nič še naprej tako Stanovalka doma: Frančiška Ošlak, 87 let če zdravja ni … ne »fali« … obiskovalo … Marija, 81 let Elizabeta, 88 let Uršula, 88 let Dom starostnikovČrneče Sem Kristina Konečnik, sedaj stanovalka Koroškega Debenjak. Redko zamudim katero od drugih aktivnosti, ki doma starostnikov Črneče. Rodila sem se pred natanko jih v domu ne manjka. Rada imam družabno življenje, ko pa devetdesetimi leti v Labodski dolini v Avstriji, v kraju Marija potrebujem svoj mir, se lahko zatečem v svojo lepo, urejeno Roje. Že v ranem otroštvu, pri petih letih, sem ostala brez sobico, ki ji ravno v tem trenutku ne manjka rož. mame, zato sem se preselila k stricu v Bukovsko vas. Tu je Za moj devetdeseti jubilej so mi prišli voščit moji najbližji, bila moja nova družina, ki je skrbela zame in mi omogočala direktor in zaposleni dóma, prijatelji in prijateljice iz šolanje. Osnovno šolo sem obiskovala v Šentjanžu, kasneje pa Dravograda pa so me povabili na kosilo, ki ga bomo še večkrat še takratno Meščansko šolo v Slovenj Gradcu. Ker smo doma ponovili. imeli lastno trgovino, sem se tam tudi zaposlila. Morda bi Povem vam, da sem zelo vesela, ker se zavedam, da me imajo ostala v Bukovski vasi, če ne bi spoznala svojega bodočega še vedno radi, sicer me ne bi toliko klicali in obiskovali, to pa moža, Ivana Konečnika. Stara sem bila dvaindvajset let, ko sva je res lep občutek. se poročila in preselila v Dravograd. Na Meži sva si zgradila Kristina Konečnik hišo. V zakonu sta se nama rodila sin Ivan in hčerka Marija. Sin Ivan je ostal v Dravogradu, hčerka Marija pa je po študiju spoznala svojega moža in si v Ljubljani ustvarila družino. Sama sem bila zaposlena pri Ojstrici Dravograd in v podjetju Koloniale, kjer sem se s sedemindvajsetimi leti delovne dobe upokojila. Mož je bil do upokojitve zaposlen na Elektrarni Dravograd. Ko sva bila oba upokojena in sva imela veliko časa, sva skrbela za lepo urejen vrt, hišo in ostala gospodinjska opravila. Oba sva bila zelo družabna in sva imela veliko prijateljev, s katerimi smo se obiskovali. Stike z njimi ohranjam še danes, čeprav sedaj že leto dni živim v domu. V dom sem prišla po lanskoletnih poplavah, ki so prizadele naš kraj in so bile drugi boleč udarec, ki sem ga doživela v kratkem času. Lani spomladi je najprej umrl moj mož, ki je dočakal 100 let in tri mesece. Še vedno veliko premišljujem o možu in najinem skupnem življenju. Velikokrat se ob teh spominih nasmejim, so pa tudi trenutki, ki vzbudijo bolečino in mi je hudo. Smrt moža, poplave in moj padec, pri katerem sem si poškodovala kolk, so vplivali na odločitev, da pridem v dom. Od začetka mi je bilo hudo, sedaj pa sem se na bivanje in življenje tu v domu že privadila. Tu je zame dobro poskrbljeno. Predvsem pa se tukaj počutim varno in zadovoljno. Rada se udeležujem različnih prireditev, maš, še posebej rada grem na izlete in vsakodnevno telovadbo, ki mi pomaga, da sem še vedno v dobri kondiciji. Vključena sem tudi v prijateljsko skupino Peca, ki jo vodita prostovoljki Olga Isak in Anica

december 2013 • Informator 25 Geopark Karavanke Prispevek: mag. Mojca Bedjanič in mag. Suzana Fajmut Štrucl Geopark Karavanke

VKLJUČITEV GEOPARKA KARAVANKE/KARAVANKEN V EGN IN GGN POD OKRILJEM UNESCA Geopark Karavanke/Karavanken se nahaja na širšem območju med alpskima dvatisočakoma Peco in Košuto. Osnovo mu predstavlja njegova lega na geolo- ško pestrem območju med Alpami in Dinaridi, njegove administrativne meje sledijo mejam štirinajstih občin (Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd, Bistrica nad Pliberkom, Pliberk, Suha, Globasnica, Galicija, Žitara vas, Železna Kapla, Sele). Od marca letos pa je Geopark Kara- Območje je veliko približno 1000 m2, vanke/Karavanken uvrščen v Evropsko poseljeno je s 50.378 prebivalci. mrežo geoparkov (EGN) in Globalno Območje Geoparka Karavanke zazna- mrežo geoparkov (GGN) pod okriljem muje dolgoletna tradicija rudarstva in UNESCA. Geopark Karavanke je tako odlikuje bogata naravna in kulturna prvi geopark v Sloveniji, prvi čezmejni dediščina. Lega na geološko pestrem geopark med Slovenijo in Avstrijo in območju med Alpami in Dinaridi pogo- eden izmed treh čezmejnih geopar- juje značaj in geološko zgradbo obmo- kov, sprejetih v Evropsko in Globalno čja. Območje Geoparka Karavanke se mrežo geoparkov pod okriljem orga- nahaja na stiku med Evrazijsko ploščo nizacije UNESCO (fotografija: Prejem sti za uspešno pridobivanje sredstev v in Jadransko mikroploščo, ki je bila ne- certifikata na konferenci EGN v Italiji, novem programskem obdobju za na- koč del Afriške plošče. september 2013). daljnje delo. Z vpisom v mrežo geoparkov ima Ge- Vse te posebnosti našega območja pa opark Karavanke večjo možnost traj- Več informacij lahko najdete na www. nam dajejo vrednost, da se lahko uvr- nostnega razvoja, posledično tudi geopark.si. ščamo med geološko posebna obmo- geo-turizma in kar je v tem času naj- čja v Evropi in v svetu. pomembneje – bistveno večje možno-

SKRIVNOSTI IZ SVETA Turmaline najpogosteje najdemo v prav primerki s tega nahajališča sploh MINERALOV magmatski kamnini pegmatit, lahko prvič opisani in mineral poimenovan Območje Geoparka Karavanke se tudi v metamorfnih kamninah. po njih. Dravita danes na njegovem ponaša z izjemnimi in posebnimi Nahajališča draguljarskih turmalinov nahajališču ne boste več našli, mineral minerali. Veliko mineralov je povezanih so v Braziliji, Kaliforniji, Namibiji, pa nosi slavo reke Drave po svetu, z rudniki, ki so nekoč tukaj delovali, Afganistanu in na Madagaskarju. saj ga lahko občudujete skoraj v vseh ponašamo pa se tudi s svetovno mineraloških zbirkah po svetu, pa tudi pomembnimi in v mineraloškem vidiku DRAVIT je običajno medeno rjav do v občinski stavbi v Dravogradu. znamenitimi minerali. V vsaki številki temno rjav mineral, kemijsko gledano Informatorja vam bomo predstavili je magnezijev turmalin. O dravitu nekaj skrivnosti iz sveta mineralov. je v mineraloškem leksikonu leta 1873 pisal že Zepharovich, mineralog TURMALINI - DRAVIT IN ŠORLIT Tschermak ga je leta 1883 poimenoval V skupino turmalinov sodi štirinajst po reki Dravi. Zgodba o dravitu pa je mineralov. Njihovo ime izhaja iz za nekaj let utonila v pozabo, dokler ni šrilanške besede turi mali in opisuje v začetku sedemdesetih let prejšnjega raznobarvni kamen. Železo, ki ga stoletja gospod Čevnik pričel z vsebujejo, lahko vpliva na zeleno, izkopavanjem temeljev za svojo hišo. modro, rumeno, rjavo, celo rožnato Pri tem se je ponovno odkrilo danes Naši minerali dravita so žal zelo pretrti in in rdečkasto barvo. Glede na svoje svetovno znano nahajališče dravita, ki zaradi tega niso uporabni v draguljarske fizikalne lastnosti pa so trdi in zaradi ga uvrščamo med tipska nahajališča namene. Zbirka Renata Vidriha, največji tega uporabni za brušenje. tega minerala. To pomeni, da so bili kristal meri 21 x 11 mm (Foto: Miha Jeršek, Prirodoslovni muzej Slovenije).

26 Informator • december 2013 Geopark Karavanke, Ex tempore

ŠORLIT je najpogostejši turmalin. Najlepše primerke šorlita na območju Kristali so večinoma neprozorni, črni. Geoparka Karavanke lahko najdemo Njegovo temno barvo mu daje železo, skupaj s kremenom, glinenci in granati. ki ga vsebuje. Šorlit lahko najdemo v kamnini pegmatit na območju VIR: Jeršek, M., 2010. Dragi in okrasni Zelen Brega, Tolstega Vrha in Brdinj, kamni z osnovami brušenja kabošonov. kjer je tudi edino nahajališče tega Sežana: Visokošolsko središče, 208 str. minerala v Geoparku Karavanke. Redki so popolnoma oblikovani kristali z prispevek: mag. Mojca Bedjanič, Lenka Rojs, mag. Suzana Fajmut Štrucl, dr. Miha razvitimi vrhovi kristalov. Največji so Jeršek in dr. Uroš Herlec dolgi do 30 centimetrov, premer lahko dosežejo tudi do 8 centimetrov, so precej razpokani in preraščeni z žilicami kremena. Poleg šorlita se pojavlja tudi sljuda muskovit. Prozoren lističast Zbirka Marjetka Kardelj, kristal je dolg 12 mineral je zaradi svetlečega videza cm (Foto: Miha Jeršek, Prirodoslovni muzej poznan tudi pod imenom mačje srebro. Slovenije).

Prispevek: Robert Preglau Jubilejni, 20. likovni Ex tempore 2013 V oktobru, ko se narava odene v naj- lepše pisane barve, v Dravogradu go- stimo likovnike iz vse Slovenije in tudi tujine, da obdržijo na platnu vsaj ko- šček jesenske lepote.

Likovna kolonija Ex tempore je letos oktobra potekala že jubilejno, 20. leto. Le- tos so se likovnega srečanja udeležili vsi umetniki, ki so v teh 20-ih letih sodelovali na srečanjih vsaj petkrat ali večkrat. Vsa leta so na likovni koloniji v Dravo- gradu nastajala izvrstna dela, predvsem izpod čopičev slovenskih ustvarjalcev, zadnja leta pa dobiva likovna kolonija mednarodne razsežnosti.

Tako smo gostili umetnike iz Francije, Italije, Avstrije in Srbije. Tudi letos sta se koloniji pridružili dve umetnici iz Avstrije. Umetniki v Dravograd pridejo vedno prvi četrtek v oktobru, ko se do 16. ure zberejo, zatem se namestijo in odidejo na prve oglede terena. v dobro voljo vsakogar, ki radovedno pis likovne podobe kraja v nekem da- Petek in sobota sta namenjena delovni pokuka v ustvarjalni krog slikarjev. nem obdobju. ustvarjalnosti, seveda pa ju ponavadi Vsak je dobrodošel. popestrimo še s krajšim izletom. V so- Glavna zahvala za 20 let likovnih srečanj boto popoldne pa slikarji oddajo opre- Pravila likovne kolonije Ex tempore v Dravogradu gre Srečku Frühaufu, ki je mljena dela in skupaj z organizatorji narekujejo, da vsak udeleženec delo, tudi začetnik likovnih kolonij v Dravo- pripravijo razstavo. ki ga razstavi, tudi pusti Dravogradu. gradu. Prva leta mu je organizacijsko Dela tako postanejo last Občine Dra- pomagal Franc Veršnik, sedaj pa že vr- Likovna kolonija je posebno doživetje vograd. S tem se plemeniti tudi premo- sto let likovna srečanja tečejo v orga- tako za umetnike kot za organizator- ženje občine, ohranjajo pa se podobe nizaciji JSKD OI Dravograd in Javnega je. Predstavlja dragoceno izmenjavo Dravograda in okoliških krajev v dolo- zavoda Dravit. Upamo, da bodo takšne izkušenj med slikarji – udeleženci in čenem obdobju. Marsikatera zgradba kolonije trajale še vrsto let in tako do- marsikdo tako črpa nove ideje za ume- ali objekt na slikah iz likovnih kolonij prinesle pomemben del k bogatemu tniško ustvarjanje. Prijateljsko in rahlo namreč ne stoji več (npr. Pernatova kulturnemu razvoju naše občine. hudomušno vzdušje na koloniji spravi 'bajta'). Tako je vloga kolonije tudi za-

december 2013 • Informator 27 Društvo kmetic Prispevek: Bernarda Javornik in Tatjana Žganec Društvo kmetic Dravograd

PESTRO DELO V DRUŠTVU Leto se počasi izteka in tudi v Društvu kmetic smo pregleda- le, če smo izpolnile vse zastavljene naloge. Ugotovile smo, da je bilo izvedenih aktivnosti še več kot načrtovanih. Leto smo nekako začele z občnim zborom, ki smo ga pope- strile tudi s praznovanjem 20-letnice delovanja društva. Res, da je Aktiv kmečkih žena in deklet deloval že prej, a društvo je bilo ustanovljeno prav pred 20-imi leti. Ob tej priložnosti smo izdale strokovno publikacijo, v kateri smo predstavile delo dvajsetih letih. Ker je zimski čas nekako bolj namenjen strokovnemu izpo- polnjevanju, smo v marcu prisluhnile predavanju z naslovom »Pridelovanje jagodičja«. Zanimiva je bila delavnica »Koz- metika iz domačega lonca«, na kateri smo se naučile izdelati različna negovalna sredstva iz naravnih sestavin. V aprilu nas je Natalija Jehart popeljala v čarobni svet zasaditev okenskih in balkonskih korit. Na kmetiji Klančnik smo si ogledale komedijo »Ja, mama … razumem, mama« in se nasmejale do solz. V poletnem času smo vse zelo zasedene z delom na poljih in vrtovih, a smo si kljub temu vzele čas za zanimivo delavnico z naslovom »Spo- znajmo in preprečujmo bolezni in škodljivce na vrtninah«. O preprečevanju in zaščiti sta spregovorila Igor in Iris Škerbot, specialista s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Tudi izvedba strokovne ekskurzije s poudarkom na dopolnil- nih dejavnostih je organizirana v poletnem času. Letos smo spoznale tri zanimive kmetije v Posavju. Konec avgusta smo se skupaj z družinami odpravile na tradicionalni izlet kmeč- kih družin na Gorenjsko. Obisku Brezij smo dodale še pohod s Pokljuke na Uskovnico ter se predale prekrasnemu razgle- du na Spodnje Bohinjske gore. V mesecu juliju smo pešačile tudi na organiziranem planinskem pohodu po delu Dravo- grajske poti. Članice društva smo vsako leto aktivne pri pripravi kakšne pogostitve. Tako tudi letos nismo manjkale na pogostitvi nastopajočih na koncertu župnijske Karitas Dravograd, na pogostitvi ob obletnici železnice, ob akciji Rdečega križa »Drobtinica« ... Zaradi vključenosti v Zvezo kmetic Slovenije nas je naša eki- dobroto že poznajo pa uspešno zastopala na državnih ženskih igrah v Hrovatinih. predvsem iz kuhinj Aktivno smo sodelovale na občnem zboru Zveze na Troja- svojih babic oz. nah. bic. Organizatorke Jesenski meseci so nam zopet prinesli izobraževanja v obliki smo bile vesele ob dveh tečajev peke in krašenja tort na kmetiji Medved. Svo- spoznanju, da vsa je znanje je na udeleženke prenašala naša članica in nosilka preprosta prehrana dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Petra Navodnik Pšeničnik. naših prednikov, ki Marina Roger pa je naše članice kar na treh tečajih poučeva- je bila enostavnej- la o uporabi različnih kaš v prehrani. Za relaksacijo smo do- ša, sezonska in bolj dale še »Dan za zdravje« in spoznale zdravilišče v Strunjanu. zdrava kot danes, le Zadnji večji dogodek pa se je zgodil v sklopu projekta »Tradi- še ni povsem utoni- cionalni slovenski zajtrk«, in sicer 15. novembra na osnovni la v pozabo. šoli Dravograd. Na povabilo gospe ravnateljice smo člani- Dogajanje je bilo ce društva skupaj s Kmetijsko svetovalno službo pripravile res pestro in ker se skromno razstavo, ki smo ji dale naslov »JEDI NAŠIH BABIC«, bliža leto 2014, že ter degustacijo nekaterih jedi. Otroci so si skupaj z učitelji- kujemo nove načr- cami to ogledali, prisluhnili kratki razlagi o razliki v prehrani te. Srečno! nekoč in danes ter z veseljem poskusili nekatere dobrote z naših kmetij. Veliko jih je pripovedovalo, kako marsikatero

28 Informator • december 2013 Zaščita in reševanje Prispevek: Bojana Flis

Nakup čolna za potrebe zaščite in reševanja v občini Dravograd V našem okolju reka Drava zaradi konstantnega poplavljanja Čoln Brig Heavy Duty 460 je dolg 4,60 m, širok 1,95 m, tehta ogroža tako prebivalstvo kot tudi njihovo premoženje (ob- 126 kg, ima 6 komor, na čolnu je lahko do 10 oseb (vključno sežnejše poplave septembra 2009 in katastrofalne poplave z ekipo reševalcev), moč motorja je 30 KM. novembra 2012). Na vodotoku Drave in njenih pritokih smo Na podlagi Sklepa o določitvi in organiziranju enot, služb in do sedaj reševali in iskali predvsem osebe in živali. V zadnjih drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč 5-ih letih beležimo 12 intervencij, od tega 5 primerov poško- Občine Dravograd lokalno javno gasilsko službo v občini Dra- dovanih ali bolnih živali (AVI), 4 primeri iskanja pogrešanih vograd opravljajo operativne gasilske enote prostovoljnih oseb ter 3 primeri utopljencev (tragičen je primer 3-letne gasilskih društev občine Dravograd. Poleg nalog javne ga- deklice, ki se je utopila v Meži). Čas intervencije oz. reakcij- silske službe PGD opravljajo še določene naloge tehničnega ski čas je pri tem ključnega pomena. Pri tem pa naj omeni- reševanja, prve pomoči ter reševanja na vodi. V dogovoru z mo, da v občini nimamo reševalnega čolna že od leta 2009, GZ Dravograd je skrbnik in upravljalec čolna osrednje dru- najbližja reševalna enota za tovrstna reševanja pa je od nas štvo PGD Dravograd. oddaljena 25 km. Obenem smo pričeli z usposabljanjem in opremljanjem eki- Ker je čedalje več nesreč povezanih ravno z vodo (poplave, pe za reševanje na vodi in iz vode. Načrtujemo, da bosta po- utopitve in druge nesreče), smo mnenja, da je odgovornost, stopoma usposobljeni 2 ekipi po 6 članov. Ekipo sestavljajo: ki jo s tem prevzemamo, vedno večja in smo dolžni poskrbe- vodja ekipe, namestnik vodje ekipe in štirje člani ̶ reševalci ti za varnost tudi na tem področju. Menimo, da smo zaradi na vodi in iz vode. Operativna uspobljenost ekipe je dovo- močnega toka reke Drave ogroženi in je čoln osnovna opre- ljena tudi s tremi člani v možnih kombinacijah: vodja in dva ma v primeru, ko je potrebno reševanje na vodi, saj le tako rešavalca ali vodja, reševalec in pomočnik. V letošnjem letu lahko hitro in učinkovito posredujemo ter v primeru nesreče sta se uspešno usposobila dva reševalca na vodi in iz vode, pomagamo morebitnim ponesrečencem. prav tako imamo tri vodje čolna in dva potapljača, tako da je Z razvojem turizma na reki Dravi (splavarjenje, projekt »Dra- osnovna operativna formacija (skupina) že zagotovljena in va kot priložnost«) se povečuje tveganje za nastanek tovr- je v primeru nesreče v naši občini možno izvajati reševanje. stnih nesreč. Na našem območju imamo trenutno 2 splava, ki vozita po reki Dravi. Ugotovili smo, da se letno na Dravi prevaža kar 20.000 turistov. Številka se bo še povečala, ko bo projekt »Drava kot priložnost« polno zaživel. Na podlagi dosedanjih izkušenj in potreb po reševanju na vodi in iz vode ter zakonskih predpisov (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN), Zakon o varstvu pred utopitvami (ZVU) in Uredba o organiziranju, opremlja- nju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč) smo v lanskem letu pristopili k nakupu delovnega čolna z lastnimi sredstvi, saj pristojne državne institucije našim prošnjam za finančno pomoč niso ugodile. Za potrebe reševanja na vodi in iz vode smo izbrali gumenjak Brig Heavy Duty 460 z ustreznim motorjem Yamaha F30BETL ter prikolico za prevoz plovila. Čoln ima vso potrebno opremo za plovbo, osnovno opremo za posadko ter ustrezna dovoljenja. Skupna vrednost čolna z vso zgoraj navedeno opremo znaša 16.899,57 EUR, dobava in plačilo sta bila izvedena v letih 2012 in 2013. Gumenjaki HEAVY DUTY so specializi- rani čolni za najzahtevnejšo profesio- nalno uporabo in se uporabljajo predvsem kot delovni čolni za reševalne ter vojaške namene. Imajo povečano nosilno kapaciteto, prostorno palu- bo ter ojačane komponente. Razviti so posebej za dolgotrajno uporabo v ekstremnih pogojih. So preizkušeni in potrjeni s strani mnogih profesional- nih organizacij. Vsi čolni dosegajo ali presegajo najnovejše ISO in EEC stan- dardne, reševalni čolni pa izpolnjuje- jo SOLAS normative.

december 2013 • Informator 29 Mladinski center Dravograd Prispevek: Ines Pestotnik 10 let društva Mladinski center Dravograd

2013 je za Mladinski center Dravograd pomembno leto! čanem pouku, kjer počakajo na avtobus ali starše. Medtem Naše društvo je bilo ustanovljeno leta 2003 in letos praznuje tu pišejo nalogo, igrajo družabne igre, namizni tenis, upo- deseto obletnico svojega delovanja. Prva okrogla obletnica rabljajo računalnike, idr. Tudi otroci, ki prihajajo v športni torej in upamo, da le ena izmed mnogih, ki še pridejo. Je- center na treninge, so začeli pogosteje zahajati v Mladinski dro našega društva sestavljajo aktivni člani in prostovoljci center. V popoldanskih in večernih urah pa nas pogosteje ter ekipa MCD, ki skupaj skrbijo za sestavo in pripravo pro- obiščejo dijaki in študentje, ki se nato družijo, igrajo raču- grama, si prizadevajo za navezovanje stikov in sodelovanje nalniške igrice, namizni tenis, si ogledajo kak film … Prosto- z drugimi društvi in organizacijami, promovirajo medgene- re MCD boste težko našli prazne, saj je obisk iz meseca v racijsko sodelovanje, poskušajo biti družbeno ozaveščeni in mesec večji in niso redki dnevi, ko v naših prostorih brenči kritični ter si prizadevajo, da bi prispevali svoj delež (pa naj kot v čebelnjaku in dvorano polnijo smeh, vzkliki, zbadanje bo še tako skromen) k izboljšanju trenutnega stanja na po- in včasih tudi kak prepir, kar pa je pri dvajsetih najstnikih na dročju mladinskih problematik. Naša prioriteta pa so vedno kupu skoraj neizbežno. Vse pogosteje pa nas obiščejo tudi bili in bodo tudi v prihodnje mladi iz celotne dravograjske drugi obiskovalci, ki prihajajo bodisi po razne informacije ali občine. Zanje je bilo to društvo tudi ustanovljeno in želimo pa zgolj pogledat, kaj se pri nas dogaja. si, da bi v okviru našega programa in spremljajočih aktivno- In kaj se dogaja v Mladinskem centru Dravograd? Prvenstve- sti vsak našel nekaj zase. no se trudimo upoštevati želje in pobude naših članov ter v Prizadevamo si, da bi Mladinski center Dravograd postajal iz skladu s finančnimi zmožnostmi prilagajati naš program in leta v leto boljši, aktivnejši, prepoznavnejši, odziven na po- ostale aktivnosti. Vseskozi se trudimo, da bi lahko našim čla- trebe in želje svojih članov ter ostalih mladih v naši občini. nom nudili čim več aktivnosti in prireditev brezplačno, saj se Da pa bi bilo to mogoče, je potrebna ekipa sodelavcev, ki pri- zavedamo, da si v trenutnih razmerah mnogi težko privošči- spevajo svoj čas, izkušnje, znanje in predvsem voljo, da svoj jo, da bi plačevali prijavnino oz. vstopnino, četudi se zdi še prosti čas namenijo temu, da skušajo delovati v dobro drugih tako nizka. mladih v svoji okolici. Tekom let so se ekipe večkrat zamenja- Tekom leta se je v prostorih društva zvrstilo kar nekaj film- le. Mladi, ki so v nekem obdobju prevzeli vodenje društva, so skih maratonov in večerov družabnih iger. Izpeljali smo štiri po preteklem času odšli novim izzivom naproti, na njihovo predavanja. V januarju je domačin, Silvo Pšeničnik, predsta- mesto pa so stopili drugi, z novim zagonom, idejami in že- vil svojo izkušnjo sodelovanja na kolesarskem tekmovanju ljo, da prispevajo k izboljšanju stanja na področju mladinskih DOS (Dirka okoli Slovenije). V sklopu predavanj 'Diplomiral/- dejavnosti v svojem okolju. Tako smo tudi v mesecu maju a sem iz …' se je s svojim diplomskim delom (Razvoj in pre- 2013, na redni letni seji, v društvu dobili novo vodstvo ter uprav- ni in nadzorni odbor. Ekipa, ki je dotlej vodila Mladinski center, si je že nekaj časa prizadevala, da bi našla naslednike, ki bi prevzeli društvo in se v njem tudi aktivno udejstvovali. Sami so namreč prevzeli druge obveznosti, dobili službe, si ustvarili družine, se pre- selili … Nova ekipa se je zagnano vrgla v delo in Mladinski center zopet deluje s polnim zagonom. Nova predsednica društva je Ka- tja Pokeržnik, podpredsednik pa Tomaž Sekolovnik. Letošnja novost je tudi spreme- njen delovni čas. Mladinski center je odprt pet dni v tednu: ob ponedeljkih in sredah od 10.00 do 15.00, ob torkih in četrtkih od 12.00 do 20.00 ter ob sobotah od 16.00 do 21.00. Predvsem osnovnošolci in dijaki, ki so najpogostejši obiskovalci med tednom, so z novim delov- nim časom zelo zadovoljni. To je opazno tudi v skokovitem porastu obiska. Učenci osnovne šole prihajajo v Mladinski center po kon-

30 Informator • december 2013 Mladinski center Dravograd

ganjanje računalniškega kriminala v Sloveniji in na tujem) predstavil Darko Ilievski. V septembru smo organizirali predavanje za starše in odrasle z naslovom 'Imunski sistem in odpornost pri otrocih'. Ines Kavgić pa nam je skozi potopisno predavanje ter fotografsko razstavo o Gani predstavila kraje, prebivalce, svoja občutja ter kritično izpostavila njihov od- nos do okolja. Za ljubitelje tekmovanj v računalniških igrah smo organizirali Lan party in dva Fifa turnirja. Poletje pa je vsekakor najprimernejši čas za ogled filmov na prostem, zato smo v poletnih mesecih organizirali Letni kino na Graj- ski bajti. Pozabili pa nismo niti na naše najmlajše. MCD-jeve prostovoljke so poskrbele, da so otroci uživali na ustvarjal- nih delavnicah in domov odnesli prave pravcate unikatne mojstrovine. Zanje smo organizirali tudi dve brezplačni je- zikovni delavnici, namenjeni spoznavanju nemškega jezika. Na svoj račun pa so prišli tudi ljubitelji rocka, ki so se lahko udeležili štirih brezplačnih koncertov v prostorih MCD-ja, na katerih so nastopile skupine Can of bees, Run2none, Pick up the soap ter The sticky licks. Sledila je naša največja in najbolj prepoznavna prireditev, Rock Dravograd 2013, na kateri so kot glavna skupina nastopili Big Foot Mama. Pred pričetkom novega šolskega leta smo se odločili, da organiziramo humanitarno akcijo zbiranja šolskih potrebščin za otroke, ki obiskujejo dravograjsko osnovno šolo in katerih starši si ne morejo privoščiti nakupa šolskih potrebščin, torb, učbenikov … Nad odzivom smo bili navdušeni. Zbrane potrebščine je naše društvo podarilo OŠ Dravograd, kjer so nam obljubili, da bodo stvari prišle v prave roke. Ker se zavedamo pomembnosti medgeneracijskega sodelovanja, smo se letos priključili vseslovenski akciji Simbioza, ki je potekala med 21. in 25. oktobrom. Prijavili smo šest prostih mest, na koncu pa smo imeli zaradi velikega povpraševanja osem tečajnikov. Ob zaključku akcije so bili tečajniki z izvedbo delavnic zelo zadovoljni in so izrazili željo, da bi društvo tekom leta organiziralo še kako nadaljevalno delavnico. Z JZ Dravit pa smo sodelovali pri organizaciji Jesenskega ŽAV ŽIV-a in Čarovniškega shoda, ki se je odvijal konec oktobra. Zelo aktivni smo bili letošnje leto tudi na področju športnih aktivnosti. V januarju smo organizirali Veteranski rokometni turnir. Nadaljevali smo z že tradicionalnim dogodkom 'Juriš s kolesi na Košenjak', ki se odvija vsako leto 1. maja. V poča- stitev desete obletnice delovanja društva MCD smo avgusta organizirali turnir v ulični košarki, Lukna open 2013. Na pobudo OŠ Dravograd pa smo pričeli sodelovati pri izvedbi pla- ninskega krožka. V društvu se trudimo, da bi našim članom ponudili čim več ugodnosti, ki jih lahko koristijo tekom leta. Ob ponedeljkih v dvorani "Špic D" poteka aktivnost 'Razgi- bajmo se: športne aktivnosti za mlade'. Gre za brezplačno športno aktivnost, kjer lahko mladi igrajo nogomet, košarko, odbojko, badminton, idr. Na kegljišču v Dravogradu imamo ob petkih rezervirani dve kegljaški stezi, kjer za člane dru- štva ura kegljanja na eni stezi stane 1,00 €. S fitnes centrom Andfit pa smo se dogovorili, da se lahko člani društva MCD udeležujejo vodene vadbe za 2,00 €/uro. Leto se bliža koncu in ko potegnemo črto pod vsem dogaja- njem, ki se je odvijalo v preteklih mesecih v našem društvu, lahko rečemo, da smo zadovoljni. Naše misli pa so že usmer- jene v prihodnost in upamo, da nam bo uspelo izpolniti naša in vaša pričakovanja ter uspešno izpeljati načrte, ki smo si jih že zastavili za leto 2014. K sodelovanju pa vabimo tudi vse mlade iz naše občine, saj se zavedamo, da nam bo zadano uspelo skupaj uresničiti še bolje!

december 2013 • Informator 31 Krvodajalstvo Prispevek: Irena Gostenčnik Krvodajalstvo v letu 2013

IZVEDENE AKCIJE OZRK DRAVOGRAD OZRK Dravograd na osnovi javnega pooblastila motivira krvodajalce, pridobiva nove, mlade, bodoče krvodajalce, skuša obdržati čim več obstoječih krvodajalcev in organizira krvodajalske akcije. Vse to vsako leto zelo uspešno iz- vajamo in sodelujemo s transfuzijskim oddelkom Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, in sicer že 56 let.

V letošnjem letu smo do meseca novembra organizirali 18 krvodajalskih akcij, ki se jih je udeležilo 270 krvodajalcev. Kr- vodajalci iz občine Dravograd so prispevali 1.868 l krvi za potrebe Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Za motiviranje prebivalstva za darovanje krvi smo poskrbeli tudi z najrazličnejšimi srečanji in s podelitvijo priznanj krvo- Da lahko dosegamo in presegamo plan OZRK Dravograd, so dajalcem. 4. junij je tradicionalni praznik – dan slovenskih zaslužni tudi naši prostovoljci na terenu. Celo leto skrbijo za krvodajalcev. Dne 6. 6. 2013 smo obeležili 60. obletnico kr- pridobivanje novih krvodajalcev in aktivirajo stare krvoda- vodajalstva v Slovenji in z go. županjo smo ob tej priložnosti jalce. Krvodajalce skozi vse leto opozarjamo na akcije preko krvodajalcem podelili priznanja. Podelitev s kulturnim pro- medijev, plakatov, pošiljamo vabila, kličemo po mobitelu, se gramom je potekala v Dvorcu Bukovje. Priznanja smo pode- pogovarjamo z delodajalci ... Skratka, veliko truda je potreb- lili krvodajalcem, ki so od 5-krat do 90-krat darovali kri. Teh no vlagati v pridobivanje novih krvodajalcev in ohranjanje krvodajalcev je bilo 81. obstoječih.

Dne 5. 11. 2013 je v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec že sto- Skrb za osveščanje in pridobivanje mladih krvodajalcev je tič daroval kri g. Marjan Jerala iz Dravograda. G. Marjan Jera- celoletna naloga OZRK Dravograd. Veseli smo, da se Osnov- la je krvodajalec že od 17. leta starosti. Za darovanje krvi ga na šola Šentjanž pri Dravogradu vsako leto odzove na naše je motivirala njegova mama. Pa ne samo njega, ampak tudi povabilo, da devetošolce popeljemo na ogled transfuzijske- sestro in brata. Vsa leta je kri daroval za bolnišnico v Slovenj ga oddelka v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, kjer prija- Gradcu, in sicer 35 litrov krvi. Pomagal je rešiti marsikatero zne sestre učencem prikažejo celoten postopek darovanja življenje. OZRK Dravograd mu redno podeljuje priznanja v krvi, in sicer od sprejema krvodajalca do oddaje krvi in skla- zahvalo za darovano kri. Leta 2008 je prejel občinsko prizna- diščenja krvi. nje za 90-krat darovano kri. Njegova pomoč pri nesebičnem reševanju življenj temelji na humanosti, prostovoljnosti in OZRK Dravograd se iskreno zahvaljuje vsem krvodajalcem in brezplačnosti. krvodajalkam za anonimno, brezplačno in prostovoljno darovanje krvi v letu 2013. Zahvaljujemo se vsem, ki s pozitiv- V mesecu septembru smo krvodajalce popeljali na Gorenj- nim odnosom do prostovoljnega krvodajalstva pripomorejo sko. Izleta se je udeležilo 50 krvodajalcev. k ohranjanju in razvijanju le-tega.

Prispevek: mag. Jerneja Ravnik

Obvestilo staršem o enkratni občinski denarni pomoči ob rojstvu otroka

Starše novorojencev obveščamo, da lahko pravico do oddate na Občini Dravograd, najkasneje v treh mesecih po občinske enkratne denarne pomoči od 1. januarja 2014 dalje otrokovem rojstvu. uveljavljate na Občini Dravograd, Trg 4. julija 7, Dravograd, Ostali pogoji za pridobitev denarne pomoči in njena višina in ne več na Centru za socialno delo Dravograd, Meža 4, ostajajo še naprej nespremenjeni. Dravograd. Višina denarne pomoči znaša 210 EUR, v primeru rojstva več Vlogo lahko dvignete osebno na občini, oziroma je na voljo otrok (dvojčki, trojčki ...) pa prejme vsak nadaljnji otrok za tudi na spletni strani občine. Pošljete jo po pošti ali osebno 50 % povišano denarno pomoč.

32 Informator • december 2013 Dnevnikova izvidnica Prispevek: Katja Čevnik Dnevnikova izvidnicatudi v našem mestu - glasujte za Dravograd

Časopisna hiša Dnevnik je že dvakrat zapored v poletni Nadgradil ga bo še ločen komentar strokovne komisije sezoni pripravila projekt Dnevnikova izvidnica, s v sestavi: Drago Bulc, dr. Janez Bogataj, Vito Avguštin katerim želijo preveriti dejanski položaj na področju in Primož Žižek, ki bo hkrati podala svoje mnenje o turizma pri nas. Zaradi zelo pozitivnega odziva splošne poročilu izvidnikov s komentarjem navedb, obogatili in strokovne javnosti na poletni akciji bodo letos prvič pa ga bodo še skupna ocena zadovoljstva na podlagi izpeljali tudi zimsko različico te akcije. Dnevnikova vnaprej postavljenih meril in zanimivi fotografski zimska izvidnica 2013/2014 bo potekala v času od 27. posnetki. Ocenili pa bodo tudi kakovost in preglednost novembra 2013 do 5. marca 2014. informacij na spletnih straneh posameznih krajev, ki jih bodo obiskovali tuji državljani. Pohvale in kritike Dnevnikovih izvidnikov bodo seveda dobronamerne, namen izvidnic bo namreč opozoriti tako na lepe kot VSAKO SREDO ZA VAS na manj lepe plati slovenske turistične ponudbe – v BREZPLAČEN IZVOD upanju, da bi ta postala še prijaznejša in gostoljubnejša. DNEVNIKA! Dnevnikovo izvidnico bodo promovirali tudi preko spletnih omrežij (Facebook, Twitter), kjer bodo Petnajst slovenskih mest iz vseh slovenskih regij objavljali tekoče članke, uporabnike pa obveščali o (Gorenjska, Dolenjska, Štajerska, Primorska, akcijah in glasovanjih ter z njimi vzpostavili neposreden Notranjska, Prekmurje, Koroška, Zasavje in Bela krajina), dialog. Zmagovalca bodo izbirali v treh kategorijah – ki jih bodo nenapovedano obiskali njihovi gostje – ‘tuji po odločitvi strokovne komisije, po glasovanju bralcev turisti’, so že izbrali in veseli smo, da se je med njimi Dnevnika ter po izboru poslušalcev Radia Veseljak. znašel tudi Dravograd. Mesta bodo raziskali skozi oči izvidnikov, ki bodo neodvisno, neobremenjeno in Vsako sredo bodo na straneh brez vnaprejšnjega poznavanja Dnevnikove izvidnice objavili razmer preverili storitve IZPOLNIMO glasovnico, s pomočjo katere turističnoinformacijskih centrov, boste lahko tudi vi, dragi preizkusili gostinsko ponudbo, si GLASOVNICE - bralci, glasovali za najbolj ogledali znamenitosti in nasploh GLASUJMO ZA priljubljen kraj, ki ga bodo kot pravi turisti spoznavali izbrane DRAVOGRAD! obiskali Dnevnikovi izvidniki. turistične kraje. Osredotočili se Vsak teden bodo med pošiljatelji bodo na gostoljubje, urejenost, izžrebali deset srečnežev, ki bodo prejeli praktične videz in čistočo obiskanega kraja, zanimale jih bodo nagrade, prav vsi pa boste ob koncu Dnevnikove označenost kraja in prometne povezave ter seveda izvidnice sodelovali tudi v žrebanju za glavno nagrado. kulturna, zabavna, rekreacijska, gastronomska in Brezplačne izvode Dnevnika lahko vsako sredo dobite nastanitvena ponudba kraja. na občini ali v Info-pisarni, kamor lahko tudi prinesete izpolnjene glasovnice in si prihranite stroške pošiljanja. V časniku Dnevnik bo tako tedensko izhajala serija reportaž na najmanj štirih straneh pod naslovom Dnevnikova izvidnica. Izvidniki bodo namreč o svojem IZPOLNJENE GLASOVNICE obisku pripravili poročilo na podlagi opisa dogajanj, LAHKO ODDATE V vtisov in doživetij, osebnih preferenc, zadovoljstva in nezadovoljstva s povsem konkretnimi izkušnjami ter INFO-PISARNI! na podlagi njihovih pohval in pripomb, nato pa bo v Dnevniku izšel obširen, morda tudi malce hudomušen Pomagajmo novinarski reportažni zapis. si, da bomo s skupnimi močmi postali najbolj priljubljen kraj Dnevnikove izvidnice!

december 2013 • Informator 33 Bober Prispevek: Martin Vernik

Bober (Castor fiber) na zgornji Dravi

Bober je bil v preteklosti v Sloveniji splošno razširjen, v Kje in kako živijo bobri? sredini 18. stoletja pa so ga z lovom iztrebili. Mag. Matjaž Jež Bober živi v jezerih, močvirjih, potokih in rekah, kjer sta skozi je leta 1992 podal pobudo za ponovno naselitev bobra, kar celo leto na voljo rastlinska hrana in voda. Glede kakovosti pa se zaradi pomanjkanja sredstev ni zgodilo. Na Hrvaškem voda ni preveč zahteven, pomembno pa je, da je voda na voljo so v Posavino naselili 85 bobrov z Bavarske, bobri pa so se skozi vse leto. Od nje se le redko oddalji, težko ga vidimo več na Dravi naselili tudi v Avstriji. Leta 1998 so se bobri po kot deset metrov stran od brežine. Hitro se sprijazni z okoljem, naravni poti sami razširili v Slovenijo. Prva naselbina je bila ki mu nudi slabšo prehrano, ne more pa preživeti ob vodah s zabeležena pozimi 1998/1999 v spodnjem toku Krke, nekaj hitrim tokom in nestalno gladino. Izbirčen je tudi pri globini - let kasneje pa tudi na Dobličici (2002), Sotli (2005), Muri zanj je primerna globina od dva do štiri metre. Potrebuje pa (2005) in Dravi (2006) ob avstrijski in ob hrvaški meji. tudi vsaj meter visoke in razmeroma položne ilovnate brežine, Tako je bober že nekaj let prisoten tudi v Črneškem zalivu v katere si izkoplje rove in brlog. Tako lahko preživi neugodno v občini Dravograd. Letos pa je bil bober dodan tudi kot zimo in kotí mladiče. Kjer podlaga ne omogoča kopánja brloga, kvalifikacijska vrsta na območju Natura 2000 Zgornja Drava si bober naredi značilno bobrišče, pri katerem je gnezdo pod s pritoki, ki pokriva območje Črneškega zaliva in akumulacije kupom vej in debel, utrjenih z blatom. Taka, precej visoka HE Dravograd. S tem smo vsi zavezani k cilju, da ohranjamo zgradba (do 2 m) je izredno trdna. Bober pa gradi tudi jezove, njegovo življenjsko okolje v ugodnem stanju. In zato je prav, vendar na vodah z nestalno gladino, da zagotovi stalen vodni da ga malo bolje spoznamo. nivo. Na Dravi gradnje jezov še nismo zabeležili. Bober in njegova družina si izbirata brežine, ki so poraščene Kakšen je bober? z vrbami in topoli s tanjšimi debli, debelejša drevesa pa so zanje manj primerna. Hrani se z obvodnimi zelišči in vodnimi Bober je največji evropski glodavec. Do 35 kg težko in okoli 70 rastlinami, drevesi in grmi. Z zelišči se hrani poleti, ko teh ni cm dolgo valjasto telo je pokrito z gostim kožuhom, katerega več, pa se prehranjuje z lesnimi rastlinami. Hrani se z lubjem, spodnja plast je vodoodporna, saj bober večino časa preživi v poganjki in listjem topolov, vrb, jelš ali hrasta doba. Najraje se vodi ali ob njej. Kožuh je rjav ali temno rjav, po trebuhu pa je loti dreves, ki imajo tanjša debla. Če jih ni na voljo, pa se loti svetlejši kot po hrbtu. Med spoloma v velikosti ni razlik. Oba tudi debelejših. Seveda bober zaradi prehranjevanja drevesa spola imata parno žlezo, ki izloča bobrovino. Ta ima vonj po podira. Na njih odgrize manjše veje in jih odvleče v vodo, kjer mošusu in služi za označevanje teritorija. Bobri navadno živijo pojé lubje, ali pa veje skladišči za zimo tako, da jih »napika« v v majhnih družinskih skupinah od dve pa do štirinajst živali. V dno blizu svojega brloga oz. bobrišča. Odrasel bober potrebuje starosti dveh let se večina bobrov odseli; pri tem prepotujejo do dva kilograma lesne mase na dan. Telesna teža tekom leta več deset kilometrov, da najdejo nov življenjski prostor. močno niha in je največja v jeseni. Skladišče rezervne tolšče je Bobra vsi poznamo kot dobrega »gozdarja«. To mu omogočajo rep. Zimskega spanja pa sploh ne pozna. močni in dletasti sekalci, ki so preobraženi v glodače. Je dober plavalec. Pri plavanju uporablja veslast, okrog 30 cm dolg in koničast rep ter noge, ki imajo med prsti plavalno kožico. Prehranjuje se lahko tudi pod vodo, kjer lahko ostane tudi do 15 minut. Na kopnem je neokreten in počasen. Da se izogne plenilcem, je večinoma aktiven v mraku in ponoči. V drugem letu bobri spolno dozorijo, vendar se parijo šele v tretjem letu. Parjenje poteka v vodi od januarja do marca, brejost pa traja do 111 dni, ko samica maja ali junija skoti od enega do pet mladičev. Mladi imajo dlako že ob rojstvu in vidijo, v brlogu z mamo pa ostanejo največ dva meseca. Življenjska doba bobra v naravi je do 17 let, v ujetništvu celo 35 let, a v povprečju v naravi živijo le dobrih 7 let.

Foto: M. Vernik – Prisotnost bobra najlažje prepoznamo po podrtem drevju.

Kako bober vpliva na okolje, kjer živi? S svojim načinom prehranjevanja in življenja bober močno vpliva na celoten ekosistem, saj zvišuje pestrost življenjskih okolij kot tudi vrst. Bober je ena od ključnih živalskih vrst, saj je od njegove prisotnosti in dejavnosti odvisen obstoj mnogih drugih živih bitij. Ustvarja in vzdržuje mokrišča – vlažna življenjska okolja, ki so v Evropi med najbolj ogroženimi, v odmrlem lesu živijo mnogi hrošči in drugi nevretenčarji, ustvarja ugodno okolje za kačje pastirje, katerih življenjski krog je vezan na vodo, ustvarja tudi boljše pogoje v plitvinah s Foto: A. Hudoklin – evropski bober počasnim tokom vode. Prav tako ustvarja prostor za mrestenje dvoživk, drstišča za ribe in skrivališča mladic. Vodnim in

34 Informator • december 2013 Bober

obvodnim pticam ustvari prostor za gnezdenje in varno zalivu čaka še dolga prihodnost, saj so se razmere na območju vzrejo naraščaja. Kljub temu da bober občasno z dejavnostjo zaliva bistveno izboljšale. Prej preplitke, zamuljene kanale in povzroča tudi škodo na bližnjih poljih in gozdnih kulturah, pa zaliv smo očistili mulja in jih poglobili, o čemer smo pisali v ima bobrova dejavnost tudi izjemne ekonomske pozitivne prejšnji številki Informatorja. učinke. V Baltskih državah ocenjujejo, da učinki bobra pri Zagotovo ste Dravograjčani, starejši in mlajši, nekoč izumrlega vzdrževanju mokrišč in čiščenju voda daleč presegajo škode. priseljenca že vzeli za svojega in mu boste sedaj, ko ga še Tako so leta 2000 preračunali, da je 100.000 bobrov ustvarilo bolje poznate, tudi v prihodnje omogočili mirno sobivanje v in vzdrževalo 200 km2 mokrišč in prečistilo 32 milijard m3 njegovem življenjskem prostoru.

vode. V Latviji so izračunali, da bi to stalo kar 1.5 milijarde evrov. No, bobri so to naredili »zastonj«. Foto: Črneški zaliv je verjetno eno izmed bolj ugodnih življenjskih okolij za bobra v Sloveniji. Črneški zaliv, ki je nastal kot akumulacija HE Dravograd po letu 1943, je zelo ustrezen kot življenjski prostor bobra. V kolikor vas zanima poglobljeno branje, poiščite vira, po katerih sem Njegovo prisotnost na območju zaliva redno spremljamo prispevek pripravil: zadnjih šest let, najlažje pa jo opazimo po značilno obžrtih • Kryštufek B., Hudoklin A., Pavlin D., 2006. Bober (Castro fiber) v in podrtih manjših drevesih na obrežju. Tekom opazovanj Sloveniji. Scopolia, 59:1-41. • Vochl S., 2008. Bober (Castor fiber L.) v nižinskih poplavnih gozdovih pa smo tudi ugotovili, da so se štirje bobri že utopili na jezu Slovenije. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška hidroelektrarne. Kljub temu pa menimo, da bobre v Črneškem fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana.

Prispevek: Fajči Iz vimen v pisker Foto: Zdenko Kupčič

V današnjem času se vedno pogosteje vračamo k naravnemu kupoval v trgovini ali mlekarni (takrat smo imeli v Dravogradu prehranjevanju – po najkrajši poti od pridelka do hrane. še zadružno mlekarno), ampak je raje navezal stik direktno s Že daljnega leta 1961, ko se je v družini Škratek Petru kmetom. Pri njem je jemal kravje mleko, vsak dan po en liter. in Justini rodil Petrček, ki je bil vedno lačen, a maminega mleka ni bilo dovolj, je ata Peter poiskal drugi vir prehrane Na kmetiji pri Poročniku, po domače pri Dulerju, na spodnjem (nabave mleka) za Viču so ga rade volje »zalagali« z domačim, neposnetim svojega sina. Ni in naravnim mlekom. Na obojestransko zadovoljstvo, tako se odločil, da bo Dulerjevih kot Pera, so nadaljevali sodelovanje, čeprav je Petrček v tem času zrasel v Pera in čeprav so pri Dulerjevih menjali že osem do devet kravjih potomk. To sodelovanje poteka že več kot petdeset let, če smo natančni 51 let, in sicer tako, da mleko priteče direktno iz vimen v kanglico in potem sledi dostava na dom, naravnost v 'pisker' ter po grlu Pera, njegove mame in soproge. Pero pravi, da dokler bo njegovi mami in njegovi družini to mleko teknilo, v kar ne dvomi, bo še naprej stalna »KONTA« (stranka) pri Dulerjevih kravah. Če vzamemo dejstvo, da Škratekovi toliko let neprekinjeno pijejo mleko, in sicer liter na dan, to nanese preko 20.000 litrov, kar pa je že za manjši plavalni bazen.

Zaželimo Dulerjevim kravam še veliko zdravega mleka, Petrovim pa 'na zdravje' in pozdrav 'še en liter mleka'.

december 2013 • Informator 35 Šport Prispevek: Darko Žižek Športne novičke

ODPRTO PRVENSTVO V BALINANJU DI in DU Dravograd sta ob pomoči JZ Dravit Dravograd 18. oktobra 2013 organizirala odprto prvenstvo v balinanju v dveh kategorijah, in sicer moški in ženske. V obeh kategorijah je bilo prijavljenih 5 ekip iz Koroške regije. Tekmovanje je potekalo na balinišču pri Ribiškem domu v Dravogradu. Rezultati tekem Za 3. mesto MOŠKI DI Dravograd : DI Mežica 2 : 4 DI Mežica : DI Dravograd 10 : 6 Finale DU Ravne na Koroškem : DU Mežica 6 : 10 DU Ravne na Koroškem : DU Mežica 2 : 6 DI Slovenj Gradec : DI Mežica 1 : 6 Za 3. mesto V kategoriji 'moški' so prva tri mesta osvojile ekipe: DU Ravne na Koroškem : DI Slovenj Gradec 5 : 4 1. DI Mežica Finale 2. DU Mežica DU Mežica : DI Mežica 5 : 6 3. DI Ravne na Koroškem V kategoriji 'ženske' so prva tri mesta osvojile ekipe: ŽENSKE 1. DU Mežica DU Dravograd : DI Dravograd 3 : 5 2. DU Ravne na Koroškem DI Mežica : DU Ravne na Koroškem 1 : 11 3. DI Mežica DU Mežica : DI Dravograd 4 : 3 Marljivi organizatorji so za vse tekmovalce pripravili tudi topel obrok hrane.

OBČINSKA NOGOMETNA LIGA LESTVICA ONL DRAVOGRAD 1. LA CORUNA 8 7 0 1 26 : 12 21 Občinska nogometna liga je najmnožičnejše rekreativno 2. DOMIT 8 6 1 1 25 : 11 19 tekmovanje v občini Dravograd. V sezoni 2013/2014 je ONL enotna z 12 ekipami. Sistem tekmovanja je enokrožen in po 3. MEŽA 8 5 1 2 31 : 13 16 odigranem 11. krogu se izoblikujeta dve skupini, pri čemer 4. ČRNEČE MLADI 8 5 1 2 17 : 19 16 v prvi skupini igrajo za uvrstitve od 1. do 6. mesta, v drugi 5. KOMA ANDFIT BELTA 8 4 3 1 23 : 14 15 skupini pa za uvrstitve od 7. do 12. mesta. 6. ALFOM OTIŠKI VRH 8 4 1 3 16 : 12 13 Tekme se igrajo ob nedeljah dopoldne na igriščih v občini 7. PODKLANC ̶ DOBROVA 8 3 0 5 20 : 21 9 Dravograd (Libeliče, Vič, Dravograd). Tako se vsako nedeljo rekreativno z nogometom ukvarja preko 230 odraslih 8. AVIOFUN LIBELIČE 8 2 2 4 23 : 25 8 občanov, saj imajo pravico nastopa na tekmah občinske 9. YAGABABA ŠENTJANŽ 8 2 2 4 17 : 33 8 lige samo igralci, starejši od 18 let in s stalnim ali začasnim 10. ČRNEČE 8 2 0 6 16 : 23 6 prebivališčem v občini Dravograd. 11. TIGRA & CO 8 1 1 6 5 : 22 4 Po končanem jesenskem delu prvenstva 2013/2014 (odigralo se je 8 krogov) je lestvica sledeča: 12. HIT GORČE 8 1 0 7 8 : 22 3

VETERANSKA ZIMSKA LIGA 40 let). Tekme se bodo igrale ob nedeljah dopoldan v dvo- V MALEM NOGOMETU rani »ŠPIC D« v Dravogradu. Trenutno je prijavljenih 6 ekip. Na pobudo nekaterih starejših igralcev ONL Dravograd je Ko bo znano dokončno število ekip, bo vodstvo tekmovanja bilo na skupnem sestanku vodij ekip ONL dogovorjeno, da se določilo sistem tekmovanja – enokrožen ali dvokrožen sis- v zimskih mesecih (januar, februar 2014) organizira zimska tem tekmovanja – in pripravilo seznam ter urnik tekem po liga v malem nogometu za veterane (za igralce, starejše od posameznih kólih.

36 Informator • december 2013 Novice Prispevek: Dominika Knez Ultramaratonec Hilarij v Dravogradu

Slovenski ultramaratonec Radovan Skubic Hilarij je predzadnji dan svojega podviga »211 lipovih listov za zeleno Slovenijo«, v okviru katerega je prekolesaril vseh 211 slovenskih občin, obiskal tudi občino Dravograd. Ultramaratonca smo 2. 8. 2013 okoli 12. ure pričakali sodelavci občinske uprave in podžupan Jožef Kladnik. Hilarij je ob obisku podžupanu simbolno predal zeleno sporočilo iz Srca Slovenije, s katerim opozarja na pomen povezovanja in varovanja okolja. Podžupan je ob sprejemu zelenega ambasadorja na skupni zemljevid Slovenije pritrdil lipov list. Zaradi visokih temperatur na 172 km dolgi poti, ki jo je prevozil po planu, so se za trenutek prilegli hladna senca v sejni sobi občine, osvežilni napitki in vitamini. Časa za klepet in oddih ni bilo veliko, saj je bila pred njim še dolga pot. Srečno, g. Hilarij, in hvala za vaš obisk!

Radovan Skubic Hilarij je 3. 8. 2013 uspešno sklenil svoj povedal, da so ga kljub vročini in naporom najbolj razveselili projekt »IZ SRCA SLOVENIJE V VSE SLOVENSKE OBČINE« in in motivirali izredno prijazni sprejemi v slovenskih občinah. na zemljevid Slovenije ob pomoči županov in predstavnikov Iskreno upa, da bo ta prijaznost in solidarnost tista, ki bo v slovenskih občin simbolično prilepil 211 lipovih listov za prihodnje gonilo Slovencev pri ustvarjanju boljše prihodnosti zeleno Slovenijo. in seveda še bolj zelene Slovenije.

Hilarij je zaradi padca projekt septembra 2012 prekinil (Vir: http://www.hilarij.si/) in ga spet nadaljeval 23. julija 2013. Po prihodu na cilj je Več informacij na http://www.fotka.si/blog.html

Izobraževanje v okviru projekta »Simbioza« tudi v Dravogradu

Na pobudo Območnega združenja Zveze slovenskih častni- kov Dravograd in Območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Dravograd je Center vojaških šol Maribor, oddelek za E-izobraževanje, v sklopu projekta »Simbioza«, ki vzpodbuja medgeneracijsko sodelovanje in širi e-pismenost starejših, izvêdel računalniško delavnico. Le-ta je potekala 10. 12. 2013 v računalniški učilnici Osnovne šole Ne- znanih talcev Dravograd med 15. in 18. uro. Téme so bile 'Računalnik ̶ moj prijatelj', 'Brez elektronske pošte ne gre' in 'Klik v svet'. Delavnice so se udeležili starejši občani občine Dravograd, ki so vključeni v OZZSČ Dravograd, OZZVVS Dravograd, so člani Društva upokojencev Dravograd in Društva invalidov Dravograd. Udeleženci so bili zelo navdušeni, izrazili so željo, da bi podobne delavnice še kdaj organizirali. Občina Dravograd se pobudnikom, izvajalcem in OŠ Nezna- nih talcev Dravograd iskreno zahvaljuje.

december 2013 • Informator 37 Nogomet Prispevek: Jože Šeničnik Mednarodni dvoranski nogometni turnir na odboj (06.–08. 12. 2013, Dvorana Špic D v Dravogradu)

11. Memorial Danila Gostenčnika Po končani osnovni šoli v Dravogradu in gimnaziji na Ravnah je nadaljeval študij na Visoki ekonomski komer- TISTIM, KI SEDIJO KRIŽEM ROK, cialni šoli v Mariboru in leta 1977 opravil diplomo na BOG NE DA NIČESAR. višji stopnji. Študij je nadaljeval leta 1996 in v letu 2000 TI PA SI S SVOJIMI DEJANJI diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani – Visoka ZA SABO PUSTIL poslovna šola, smer računovodstvo. OGROMNO LEPIH STVARI. Vseskozi je opravljal zelo odgovorna dela in naloge v podjetjih, kjer je bil zaposlen. Pri Lesni v Slovenj Grad- NEKATERI LJUDJE PRIDEJO V NAŠA cu je bil vodja plansko-analitičnega sektorja, nato vodja ŽIVLJENJA IN HITRO ODIDEJO. računovodstva in kasneje direktor Interne banke. Bil je TI, DANILO, BOŠ OSTAL V NAŠIH SRCIH računovodja AVTOPREVOZA Dravograd, nato pa je leta ZA VEDNO, SAJ SI V NJIH PUSTIL 1992 ustanovil podjetji GINS, d. o. o., in FINSCOM, d. o. NEIZBRISNE IN NEPOZABNE SLEDI. o., ki sta zelo uspešno delovali.

... tako je spremno besedo in verze napisal g. Marijan Opravil je tudi usposabljanje za svetovalca za pospeše- Pušnik ob 1. Memorialu Danila Gostenčnika, 10. 12. vanje malega gospodarstva v organizaciji GEA COLLEGE 2003. ter aktivno sodeloval kot svetovalec v naslednjih podjetjih: Mentis Dravograd, Fecro Slovenj Gradec, Imont Turnir se je vsa leta odvijal v Športni dvorani Slovenj Otiški Vrh, Mesnina Otiški Vrh, Kmetijsko-gozdarska Gradec, že lansko leto pa je bil prvič v naši novi dvorani zadruga Dravograd, RTS Radlje ob Dravi, itd. v Dravogradu. Vedno so bile udeleženke turnirja selekcije U14, U12 in U10. Letos smo prvič dodali še selekcijo Bil je tudi član sekcije svetovalcev za malo gospodar- U9. Vsako leto so gonilna sila pri organizaciji in pripra- stvo ter predsednik Združenja podjetnikov za Koroško vah ter celodnevnem dogajanju starši naših mladih no- in član upravnega odbora Zveze podjetnikov Sloveni- gometašev. Tako bo tudi letos. Hvala vsem za pomoč in je. Prav tako je zaključil tudi davčno šolo v organizaciji sodelovanje. Davčnega inštituta Maribor in bil član Združenja davč- Pridite in si oglejte spektakularne tekme zanimivih go- nih svetovalcev Slovenije. stov s Hrvaške in iz Srbije ter seveda naših najmlajših, in sicer U9 in U11 v petek, selekcije U13 v soboto in Družina (žena Bernarda, hčerka Nataša in sin Mitja) mu najstarejše selekcije U15 v nedeljo. je pomenila največ v življenju, takoj za njo, poleg najož- jih prijateljev, pa je bil ŠPORT. DANILO GOSTENČNIK (1956–2003) Kot predsednik Temeljne telesne kulturne skupnosti in Danilo Gostenčnik se je podpredsednik Športne zveze Dravograd se je vseskozi rodil 9. novembra 1956 zavzemal za boljši položaj športa znotraj občine Dravo- v Dravogradu, kjer je tudi grad in zunaj nje. živel. Poleg rednega šo- lanja je že od same mla- Kot nogometaš, podpredsednik Nogometnega kluba dosti bila njegova velika Ojstrica in vseskozi tudi član upravnih ali izvršilnih od- ljubezen šport, predvsem borov NK Dravograd je imel ogromno zaslug za preboj nogomet, v katerega je nogometa od četrte lige do prve lige, prav tako pa je vlagal ogromno energije, bil eden najpomembnejših idejnih kreatorjev in usta- tako pri igranju kot po- noviteljev Nogometne šole Dravograd ter predsednik zneje pri vodenju in or- Svèta staršev. Nogometna šola Dravograd brez njego- ganizaciji v NK Dravograd ve pomoči, dela in idej vsekakor ne bi dosegla športnih (NK Ojstrica). uspehov in vzgojnega pomena, kot ga ima danes.

38 Informator • december 2013 Nogomet

PREDSTAVITEV NOGOMETNE ŠOLE ROBERT KOREN DRAVOGRAD Ideja o bolj organiziranem in usmerjenem vodenju otrok pri nogometu se je s pomočjo Marjana Pušnika, Danila Gostenčnika in še nekaterih pomembnih zane- senjakov uresničila 11. 12. 1994, ko je bila na pobudo NK Dravograd, Športne zveze in Občine Dravograd ustanovljena Nogometna šola. City A.F.C., Anglija), Marko Šuler (Legia Warszawa, Polj- V Nogometni šoli je trenutno aktivnih okrog 200 otrok. ska), Andrej Pečnik (SAK Klagenfurt/Celovec, Avstrija), Razdeljeni so v starostne skupine, od najmlajših (nogo- Nejc Pečnik (FK Crvena Zvezda, Srbija), Sašo Fornezzi metni vrtec), katere vodi Lovro Plimon, do selekcij U9 in (Medical Park Antalyaspor, Turčija), David Kašnik (NK U11, ki ju vodijo trenerji Borut Vrhnjak, Jozo Barbič, Pri- Rudar Velenje), Uroš Hojan (Raslätt SK, Švedska), Srđan mož Kanduč, Branko Serp. Mlajše selekcije zelo uspešno Radović (FC Sirnach-Stella, Švica), Matic Kotnik (NK Ce- igrajo v Koroški Ligi. lje), Roman Bezjak (PFC Ludogorets, Bolgarija), Marko Krajcer (NK Celje), Nejc Plesec (NK Celje), Robert Pevec V selekciji U13 sta aktivna trenerja Mirsad Hoda in Ga- (SVG Bleiburg, Avstrija), Lovro Plimon (SVG Bleiburg, šper Vehovec. Fantje igrajo v MNZ Maribor v skupinah Avstrija), Rok Pavličič (Sportclub Globasnitz, Avstrija), 6 + 1 (vhodni letniki) in 8 + 1 (izhodni letniki). V prvi ligi Denis Čurič (SC Ritzing, Avstrija), Rok Sirk (NK Maribor), U15 - vzhod igrajo fantje pod vodstvom trenerjev Oskar- Matej Rapnik (FC Muanghtong United, Tajska) ... ja Račnika in Janija Pečnika. V prvi kadetski in mladinski ligi fante trenirata Milan Čavnik in Žiga Kljajić. Trener V največji ponos pa nam je igranje Marka Šulerja, Nejca vratarjev je Tone Brezovnik. Pečnika in Roberta Korena za reprezentanco Slovenije in levji delež, ki so ga prispevali ob uvrstitvi na svetov- Cilja NŠ Dravograd sta vzgoja mladih nogometašev in no prvenstvo ter pri uspehu naše izbrane vrste v Južno- pozitivno oblikovanje osebnosti. Osnovne vrednote, ki afriški republiki. Roman Bezjak dviguje svojo reprezen- jih morajo nogometaši upoštevati pri trenažnem pro- tančno statistiko, s štirimi nastopi za reprezentanco se cesu in izven njega, so delo, medsebojno spoštovanje lahko pohvali Andrej Pečnik ter Sašo Fornezzi z nekaj in fair play. Prednosti nogometne šole so predvsem v vpoklici. možnosti združevanja perspektivnih mladih igralcev iz ožje in širše okolice v proces selekcioniranja ter boljši Prav tako moramo biti zelo ponosni na fante iz naše pogoji za proces treniranja in tekmovanja. Pri vsem tem nogometne šole, ki se uvrstijo na sezname izbrancev za so seveda deležni kvalitetnejšega strokovnega dela, saj reprezentanco Slovenije. Tako je bil v širšem krogu pri jih vodijo izobraženi trenerji, ki jim zagotavljajo kvalite- U19 nominiran Nik Fasfald, pri izbrancih U18 sta bila tni trening in udeleževanje na tekmovanjih. izbrana Žiga Rožej in Andraž Vrabič, v širšem krogu pa je bil tudi Mitja Kramljak. Konec julija 2010 smo podpisali sodelovanje z Rober- tom Korenom, kar pomeni nov korak v razvoju nogo- To nam pove samo eno – v klubu se navkljub težkim metne šole, novo tekmovalno ime in novo podobo (po razmeram in finančni krizi, ki se pozna tudi v športu, novem) selekcij Nogometne šole Robert Koren Dravo- dobro dela. grad. Seveda pa je za to potrebno veliko garanja in trde- Nogometna šola Dravograd se lahko pohvali s števil- ga dela. Tako pravi tudi nekdanji kapetan slovenske nimi lastnimi 'produkti', ki danes uspešno nastopajo v reprezentance in sedanji kapetan tigrov Hull Cityja: tujini in v prvi slovenski ligi. To so nekdanji kapetan slo- "Work hard and never give up!" (Delaj trdo in nikoli venske nogometne reprezentance, Robert Koren (Hull ne obupaj!)

december 2013 • Informator 39 Nogomet

ZGODOVINA NK DRAVOGRAD (1948) kluba je postal g. ing. An- Nogometni klub Dravograd je praznoval leta 2008 ve- ton RASPOLIČ. lik jubilej, in sicer 60-letnico osnovanja ter prvo regi- stracijo nogometnega kluba v Dravogradu in okolici. Vse od leta 1958 pa do Če bi se osredotočili samo na to obdobje 60-letnega leta 1964 nastopa po- delovanja, slika ne bi bila popolna, saj začetki telova- tem ekipa v Mariborski dnega in športnega življenja segajo v čas po končani nogometni podzvezi, v prvi svetovni vojni, ko je bilo leta 1924 ustanovljeno sezoni 1964/1965 pa na- Telovadno društvo SOKOL. To društvo je bilo v času, v stopi v conski ligi. Po letu katerem je delovalo (vse do leta 1941, začetka druge 1966, ko nekaj igralcev prestopi v svetovne vojne), tako nosilec telovadnih in športnih NK FUŽINAR, nekaj pa jih službeno s firmo Monter od- dejavnosti (danes bi temu moderno rekli nosilec re- ide na delo v tujino, članska selekcija ne nastopa orga- kreacije), kakor tudi buditelj narodne zavesti naroda, nizirano v tekmovalni ligi, ampak igrajo tekme v sklopu ki živi ob meji. V tem času je društvo doseglo velike velikih proslav, jubilejev in v sklopu mednarodne tekme uspehe, ki se seveda z današnjimi merili ne dajo iz- štirih občin, kjer sodelujejo St. Paul, Lavamünd, St. An- meriti. drä in kasneje še Slovenj Gradec. Prav tako organizirajo leta 1967 tekmo, ki si jo pod reflektorji ogleda več kot Po končani prvi svetovni vojni je Dravograd doživel ve- 1500 gledalcev. Takšno nočno tekmo odigrajo tudi leta liko sprememb. V kraj so prišli ljudje od drugod in se na 1969 z ekipo St. Andrä iz Avstrije. tak ali drugačen način vključili v življenje kraja, ki se je odvijalo predvsem ob Elektrarni Dravograd. Ne prese- Nogometni klub OJSTRICA je v sezonah 1978, 1979 in neča nas, da se je leta 1948 prav v elektrarni osnoval 1980 imel eno najuspešnejših generacij nogometašev. prvi nogometni klub, ki je nosil zaščitno ime "NK TUR- V teh letih so bili trikrat zapored prvaki Koroške, na ža- BINA". Sestavljali so ga predvsem vajenci pa tudi drugi lost pa tekmovalni sistem ni omogočal napredovanja. ljubitelji nogometne žoge iz kraja. Ko so ti vajenci odšli Zato pa je moštvo dosegalo izredne uspehe na podro- iz kraja na druga delovna mesta, se je leta 1949 s po- čju pokalnega tekmovanja in leta 1979 zapored prema- močjo miličnikov, carinikov in graničarjev ustanovil no- galo ekipe iz prve slovenske nogometne lige: najprej gometni klub "NK GRANIČAR", katerega aktivnosti pa Šmartno 3 : 1, nato Kladivar 5 : 1, nazadnje še (v četrtfi- so prenehale leta 1951. nalu pokala Slovenije) profesionalce iz 2. jugoslovanske Potrebno je omeniti, da takratna okrajna in republiška lige – Rudarja iz Velenja 2 : 1. Tekma je bila odigrana zveza nista bili naklonjeni športnim dejavnostim v dru- 7. julija 1979 pred več kot 1000 gledalci v izrednem štvu. Nogometna sekcija je bila izjemno aktivna, pečat navijaškem vzdušju, ki so ga pripravili domači navijači pa so ji dali posamezniki, kot so Alojz Gologranc, Ivan s transparenti in z zastavami ter navijaškimi pesmimi. Pepevnik, Miloš Juvan in mnogi drugi. Igralci so bili v V polfinalu pokala Slovenije so nato izgubili z ekipo iz glavnem tisti, ki so nabavljali opremo, saj sekcija ni ime- Maribora. la na razpolago ne dresov ne nogometnih čevljev. Za Največje uspehe pa je ta generacija nogometašev do- ilustracijo naj navedemo, da je drese brezplačno prala segla v borbi za amaterskega prvaka Slovenije, ko je Gologrančeva mama, oprema pa je bila kar na njiho- leta 1980 v Kranju osvojila prvo mesto in postala ama- vem podstrešju. Trenerske posle je prevzel kar pred- terski prvak Slovenije. sednik društva TVD Partizan, g. Polanec. V tem času so Po razpadu Jugoslavije se je leta 1991 formirala dru- se igrale tekme predvsem s klubi, ki so bili več ali manj ga liga Republike Slovenije - vzhod, kjer so naši zasedli neregistrirani. odlično drugo mesto. Tekmeci naših nogometašev so bili koroški klubi Koro- tan, Fužinar, Slovenj Gradec, enote Tehnogradenj, prav NK OJSTRICA se je na svojem rednem občnem zboru nepozabno pa je bilo rivalstvo z nogometnim moštvom 24. januarja 1992 preimenovala v NOGOMETNI KLUB "KNOJ". Prav ti igralci "KNOJ-a", ki so ga sestavljali tako DRAVOGRAD. vojaki kot starešine, so dali skupaj z domačimi igralci Prav tako je leto 1992 izredno pomembno za Nogome- osnovo in novo kvaliteto za to, da je nogomet postal tni klub Dravograd, saj je bila februarja 1992 na pobu- v kraju šport številka ena. Ob tem ne smemo pozabi- do Marjana Pušnika ustanovljena NOGOMETNA ŠOLA ti finančnih in materialnih problemov, s katerimi so se DRAVOGRAD, ki je klubu dala nov smisel in zagon ter igralci in funkcionarji nenehno ubadali. Na tekme so se perspektivo za naprej in je že v kratkih letih delovanja igralci in vodstvo vozili kar s tovornim avtobusom, ki ga postala ena najuspešnejših šol nogometa v Sloveniji. je dal na razpolago ing. Raspolič, takratni direktor Elek- V naslednjih letih je bil Nogometni klub Dravograd pr- trarne Dravograd. Leta 1956 je prevzel treniranje ekipe vak 3. in 2. slovenske nogometne lige ter se v letu 1999 g. Butkovič, kar je dalo ekipi nov zagon (zmage proti NK uvrstil v 1. slovensko nogometno ligo. Maribor II 5 : 2 in Dravi Ptuj 9 : 0). Odkar nastopamo v samostojni Sloveniji, se je Nogo- Prav ti uspehi so narekovali, da se je nogometna sek- metnemu klubu Dravograd v letu 2004 uspelo uvrstiti cija pri TVD Partizan osamosvojila in leta 1958 postala v finale pokala Nogometne zveze Slovenije, kar je tudi Nogometni klub OJSTRICA Dravograd. Prvi predsednik tekmovalno gledano največji uspeh kluba.

40 Informator • december 2013 Gasilska zveza Dravograd

Pestro dogajanje v Gasilski zvezi Dravograd

Gasilska vaja v POŠ Črneče Kongres GZS v Kopru

Kviz gasilske mladine v Trbonjah Podelitev činov gasilskim častnikom Koroške regije v Velenju

Krstitje GV 1 v Črnečah Tekmovanje veterank na srečanju Šempetrov

Občinsko tekmovanje pri STTC IV. memorial Antona Ota v Libeličah

december 2013 • Informator 41 www.koroska.si

Skupna tržna znamka Koroške

Koroška ima povsem prenovljen Skupaj s ključnimi ponudniki turističnih storitev je RRA Ko- sodoben turistični portal in roška pripravila program aktivnosti za vzpostavitev RDO in skupno tržno znamko začetek izvajanja njenih operativnih, razvojnih, distribucij- S pooblastilom Razvojnega sveta Koroške regije (sklep 5. skih in promocijskih funkcij na področju turizma v regiji za redne seje, z dne 25. 1. 2011) je RRA Koroška prevzela na- obdobje 2011–2013. Občina Dravograd je skupaj z ostalimi loge nosilca aktivnosti za pripravo vloge za kandidaturo na občinami sofinancirala omenjeni projekt. Javnem razpisu za pridobitev sredstev Evropskega sklada za V novembru 2013 je zaživel povsem prenovljen, sodoben regionalni razvoj za izvedbo aktivnosti regionalnih destina- turistični portal Koroške regije www.koroska.si, ki gradi na cijskih organizacij, ki ga je Ministrstvo za gospodarstvo ob- skupni tržni znamki Koroška. javilo v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 in opravljanje V okviru projekta Regionalna destinacijska organizacija Ko- nalog Regionalne destinacijske organizacije Koroška. roška smo z ekipo strokovnjakov razvili enotno tržno znamko Koroška, ki bo turistični destinaciji Koroška, njenim dolinam, Namen operacije Regionalna destinacijska organizacija Ko- občinam, krajem in turističnim proizvodom pomagala k večji roška (RDO) je vzpostavitev turistične organiziranosti na prepoznavnosti v Sloveniji in tujini. Priročnik tržne znamke je nivoju regije, kjer bo osrednjo koordinacijsko funkcijo ime- brezplačno na voljo in v uporabo vsem, ki s svojimi izdelki ali la RDO, in začetek izvajanja skupnih operativnih, razvojnih, storitvami predstavljajo Koroško. distribucijskih in promocijskih funkcij na področju turizma v regiji za obdobje naslednjih treh let. Ste vedeli, kaj se skriva za simboliko logotipa? Zelena – kot zelenilo koroških gozdov in travnikov. Plastnice – kot pla- Skladno z zahtevami razpisa je RRA Koroška sklenila spora- stnice koroškega hribovitega reliefa ali letnice na koroških zume o sodelovanju z gospodarskimi družbami in podjetni- drevesih. Trikotnik – kot trojnost treh koroških dolin. Srce – ki posamezniki, ki opravljajo turistično dejavnost in skupaj kot srčnost Korošic in Korošcev. To je zgodba, ki se skriva za predstavljajo vsaj dve tretjini razpoložljivih turističnih nasta- znakom tržne znamke Koroška. nitvenih zmogljivosti na področju delovanja RDO, ter spora- zume o sodelovanju z najmanj dvema tretjinama turističnih Tržna znamka Koroška je znamka vseh Korošic in Korošcev. društev na področju delovanja RDO. Uporabljajmo jo s ponosom in spoštovanjem do naše regije.

Vir; http://www.rra-koroska.si

42 Informator • december 2013 Misli, voščilo

Naša veličina ni v tem, da nikdar ne pademo, temveč v tem, da se po vsakem padcu poberemo. (Konfucij) MisliMisli Nikoli več ne uporabite besede "nemogoče". Odvrzite jo v smetnjak misli. (ljudski)

Sebično iščite srečo, saj je sreča največje darilo, ki ga lahko podarite drugim. Če niste srečni, tako ali tako nimate ničesar dati. (Abraham-Hicks)

Človek bi moral svoj bralni program sestaviti enako pazljivo kot svoj jedilnik, tudi knjige so namreč hrana, brez katere ni duševne rasti. (Andrew Carnegie)

Iskrivost pisanih decembrskih luči polepša drobne trenutke časa, čarobnost zimske narave prinese toplino in iskrenost med ljudmi.

Naj bodo vam in vašim najbližjim lepi in prijetni praznični dnevi nepozabni, leto 2014 pa polno drobnih zadovoljstev in novih začetkov.

Županja in občinska uprava

december 2013 • Informator 43 Lastništvo občinskih in gozdnih cest Prispevek: Črtomir Epšek Problematika neurejenosti lastništva obstoječih kategoriziranih občinskih in gozdnih cest

Občina Dravograd ugotavlja, da postaja neurejeno lastni- drugim določeno, da se davka na nepremičnine ne plačuje štvo obstoječih kategoriziranih občinskih in gozdnih cest od nepremičnin, ki so javno dobro (ceste, železnice, reke, na območju občine Dravograd aktualen pereč problem. Ta potoki, igrišča, parkirišča …). Javno dobro lahko, v skladu z problematika žal pesti vse slovenske občine. Težava namreč njegovim namenom ob enakih pogojih, uporablja vsakdo. nastane, ko določena občinska ali gozdna cesta poteka pre- Ker pa, kot že rečeno, mnogo cest ni zemljiškoknjižno ure- ko zemljišča v lasti posameznika (fizične ali pravne osebe). jenih oziroma evidentiranih, se bo kot oprostitev za javno Mnogo takšnih cest še ni niti geodetsko odmerjenih. Ome- dobro iz 4. točke prvega odstavka 8. člena ZDavNepr, ki ni njena problematika seveda ni nova, ampak izhaja že iz prej- evidentirano v zemljiški knjigi, upoštevalo na način: šnjega družbenega sistema, ko je bil v naši državi še uvelja- vljen institut t. i. »družbene lastnine«. Takrat je namreč za gradnjo občinskih in gozdnih cest zadostovalo že, da je investitor (graditelj) podal pristojnemu organu izjavo, v kateri je navedel, da je pridobil v last vsa potrebna zemljišča. Danes v praksi žal ugotavljamo, da seveda temu ni bilo čisto tako. Obstaja sicer več t. i. odstopnih izjav tedanjih lastnikov, v katerih so podali dovoljenje za gradnjo cest in tudi »zemljiško- knjižni prepis« po opravljeni geodetski odmeri ceste. Z nekaj takšnimi odstopnimi izjavami danes zgolj razpolaga Zavod za gozdove, Območna enota Slovenj Gradec. Toda če upošteva- mo, da gradnja teh obstoječih cest sega v pozna šestdeseta leta prejšnjega stoletja ali pa še prej, je iskanje teh izjav v ar- hivih zelo otežkočeno, njihova najdba pa večkrat neuspešna. Gre za t. i. »zatečeno stanje«, ki traja že vrsto let. Splošno znano je, da bo s 1. januarjem 2014 pričel veljati novi Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr).

Z uvedbo davka na nepremičnine tako prenehajo veljati: • nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), • davek od premoženja, • pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, • začasni davek na nepremično premoženje večje vrednosti.

Davek na nepremičnine bo torej nadomestil vse štiri ome- njene dajatve, tako z vidika zagotavljanja ustreznih prihodkov občin kot z vidika celovite sistemske rešitve obdavčenja lastništva na nepremičninah. Ob tem pa bi radi poudarili, da 8. člen ZDavNepr določa tudi oprostitve davka na nepremičnine. V 8. členu je tako med

44 Informator • december 2013 Lastništvo občinskih in gozdnih cest

-- z zmanjšanjem davčne osnove za delež površine zemljišč kajo preko zasebnih zemljišč. Gozdne ceste v tem sistemu ne pod kategoriziranimi cestami, gozdnimi cestami in železni- bodo zajete, bo pa v zvezi s tem Zavod za gozdove Republike cami, določen na podlagi zbirnega katastra gospodarske jav- Slovenije sam pripravil ustrezne podatke. ne infrastrukture ali banke cestnih podatkov pri ministrstvu, pristojnem za infrastrukturo. Glede na navedeno je torej odveč bojazen lastnikov zemljišč, preko katerih potekajo kategorizirane občinske in gozdne Zakon o davku na nepremičnine tudi nalaga organom, pri- ceste, da bodo morali za takšne dele zemljišč plačati novi stojnim za posamezno gospodarsko javno infrastrukturo, nepremičninski davek. Takšni deli zemljišč oziroma površina torej tudi občinam, da v register nepremičnin posreduje- zemljišč pod kategoriziranimi občinskimi cestami in gozdni- jo podatke o nepremičninah, ki jih določa ZDavNepr v 17. mi cestami bodo namreč izvzeti iz obdavčitve, oziroma opro- členu, torej tudi površino kategoriziranih javnih cest, ki še ščeni plačila davka. niso evidentirane kot javno dobro. V praksi bo to storila Ge- odetska uprava Republike Slovenije na način, da bo opravila Kljub vsemu se Občina Dravograd dobro zaveda, da je sta- »navidezno odmero« kategoriziranih občinskih cest, ki v ze- nje glede lastništva kategoriziranih občinskih cest potrebno mljiški knjigi niso navedene kot javno dobro in ki torej pote- čimprej urediti, saj ji to nalaga zakon, nenazadnje pa tudi Ustava Republike Slovenije. Na tem področju se že vrsto let izvajajo aktivnosti, ki bodo v prihodnjih letih vodile k ureditvi lastniških razmerij na občinskem cestnem omrežju, s tem pa bodo izpolnjena tudi določila Zakona o cestah, ki v 39. členu določa, da so občinske ceste v lasti občin.

Toda pri ureditvi lastniških razmerij vseh kategoriziranih cest gre (žal) za zelo dolgotrajen in drag proces. Zavedati se je na- mreč potrebno, da že sama geodetska odmera dolžine enega kilometra ceste stane od 5.000,00 € do 10.000,00 €, kar je seveda zelo veliko davkoplačevalskega denarja. Lastniki zemljišč pa za t. i. »prepise zemljišč« v občinsko last dodatno zahtevajo še odškodnine oziroma plačilo.

Ob tem se Občina Dravograd iskreno zahvaljuje vsem tistim posameznikom, ki so (in še bodo) zemljišča, preko katerih potekajo obstoječe ceste, brezplačno prenesli v last občine. Brez- plačen prenos zemljišča je možno izvesti šele po opravljeni geodetski odmeri ceste. Menimo, da je brezplačen prenos takšnih delov zemljišč zelo primeren za učinkovito rešitev navedene problematike. Država namreč za ureditev predmetne problematike občinam ne namenja sredstev, proračunska sredstva pa so ob vsesplošni finančni krizi tudi v Občini Dravograd vsako leto tanjša. Zato vse lastnike zemljišč v občini Dravograd, preko katerih potekajo ceste, prosimo za obilico potrpežljivosti in razumevanja. Problematika neurejenosti lastništva cest je na- mreč naš skupni problem, ki ga bo možno rešiti le s skupnimi močmi Občine Dravograd in lastnikov zemljišč ter z učinkovitim in konstruktivnim medsebojnim sodelovanjem.

december 2013 • Informator 45 Komunala Prispevek: Irena Petelin Komunala JKP Dravograd

DODATNA NAVODILA UPORABNIKOM regiji (Ur. l. RS, št. 85/11) ter 87. člena, ki predpisuje globo v STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI ZA višini 300 € za prekrške v tem členu! SUHO FRAKCIJO (ZELENA KANTA ali RUMENA VREČKA) ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE KOMUNALNE VODE Koroški center za ravnanje s komunalnimi odpadki - Kot izvajalci gospodarske javne službe odvajanja in KOCEROD obratuje že dobro leto in pol. Težav zaradi napak čiščenja odpadnih voda bi vas radi posebej opozorili, da pri ločevanju odpadkov je še vedno veliko. Pri kontroli ste na podlagi 21. člena Odloka o odvajanju in čiščenju SUHE FRAKCIJE je še vedno večina komunalnih odpadkov komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju nepravilno odloženih v zabojnike ali vrečke, kar pozneje občine Dravograd vsi uporabniki javnega kanalizacijskega zelo oteži njihovo ločevanje po skupinah (frakcijah). Zaradi sistema Dravograd, ki se zaključuje s čistilno napravo, dolžni dosedanje neustrezne vsebine odloženih odpadkov vas ukiniti svoje obstoječe greznice. Stroški ukinitve greznice pozivamo k doslednemu ločevanju. gredo v breme lastnika greznice. Ostali lastniki greznic, ki nimajo možnosti za priključitev na javni kanalizacijski sistem, Kaj sodi v zabojnik (vrečko) za SUHO FRAKCIJO? morajo poskrbeti za pravilno izvedbo in delovanje greznic DOVOLJENO NI DOVOLJENO !!! ter njihovo redno praznjenje. Greznične gošče sodijo v čistilno napravo, kjer jih ustrezno obdelajo in razgradijo. Na ČISTI PAPIR tak način zajete in obdelane ne predstavljajo več tveganja za • kartonska embalaža in • zdravstveni okolje in zdravje ljudi. lepenka odpadki • tetrapak embalaža • plenice Občane še enkrat pozivamo, da v kanalizacijski sistem ne • papirnate nakupovalne vrečke • biološki odpadki odvajajo: • časopisi, revije, zvezki, knjige • kosovni odpadki • umetnih in naravnih tkanin (vatirane palčke za ušesa, … • keramika in vlažilni robčki, papirnate brisače, higienski vložki, vatirani tamponi, tekstil, zamaški, plenice, obveze, britvice, • prospekti, katalogi, pisma, porcelan kondomi ...), pisarniški papir ... • odpadnih olj in naftnih derivatov, ČISTA PLASTIKA (BREZ VSEBINE) • kuhinjskih odpadkov in ostankov hrane (olja za cvrtje, • plastenke pijač in živil • embalaža nevarnih masti ...), • plastični kozarci in lončki odpadkov • živalskih iztrebkov, tekočih odpadkov iz mlekarn, klavnic • plastične vrečke in folije • onesnažen krožnik ali vinskih kleti, silažne vode, svežega ali pregnitega blata iz • plastična embalaža nenev. in pribor za piknik greznic, odpadnih topil, koncentratov kopeli in podobnih tekočih odpadkov, detergentov in čistil • steklo • gnojevke in hlevskega gnoja, • onesnažena • pokošene trave in listja, embalaža • barv, topil, škropiv, dezinfekcijskih sredstev, kisline, zdravil, ČISTE KOVINE (BREZ VSEBINE) • gradbenih in drugih trdih odpadkov. • pločevinke vseh vrst • čiste konzerve ... Vse naštete nenevarne odpadke smemo odlagati v namenske zabojnike (mokro, BIO ali kompostnik), nevarne Plastično in kovinsko embalažo temeljito izpraznite. odpadke pa je potrebno odpeljati v Zbirni center v Otiškem Plastenke stisnite (pohodite) in namestite pokrovček nazaj Vrhu (barve, topila, olja, trava ...). na odprtino; na ta način boste zmanjšali volumen. Folija od Vsi ti predmeti in odpadki ovirajo delovanje čistilnih naprav živil, ki je mastna in umazana, NE SODI med SUHE odpadke. in kanalizacijskih sistemov VAŽNO OPOZORILO: Glede na veliko vsebnost BIO (zastoji črpališč, mašenje odpadkov v posodi "SUHO" bomo v prihodnjih mesecih cevovodov, zatikanje pričeli s preverjanjem kompostnikov na podlagi izjav grabelj, blokada delovanja lastnikov, s katero so se lastniki zavezali, da bodo BIO mehanskega čiščenja, odpadke odlagali na lastne kompostnike. usedanje v bioloških reaktorjih in mašenje V kolikor odpadki pri odvozu ali kontrolnem pregledu ne prezračevalnega sistema), bodo ustrezno ločeni, odpadkov ne bomo prevzeli. O vsaki povzročajo velike dodatne kršitvi nepravilno odloženih odpadkov bomo poročali stroške in predstavljajo tudi medobčinski inšpekcijski službi, ki bo ustrezno ukrepala na nevarnost za zaposlene podlagi 87. člena Odloka o načinu opravljanja gospodarske delavce. javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Koroški

46 Informator • december 2013 Komunala

Način obračuna padavinskih voda s streh: • tistim, ki padavinskih odpadnih voda ne bodo imeli speljanih v kanal, ampak v ponikalnico, ne bomo dodatno zaračunavali odvajanja in čiščenja meteornih voda; • tisti, ki bodo imeli padavinske odpadne vode s streh speljane v kanalizacijo preko urejenega zadrževanja (zalogovniki z deževnico, ki se uporablja za zalivanje, pranje avtomobilov, sanitarno vodo ...), bodo plačali 50 % količin odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh; • tisti, ki bodo odvajali padavinske odpadne vode s streh direktno v kanal in ne bodo imeli urejenega zadrževanja, pa bodo plačali celotno količino odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s strehe.

Primer zamašitve črpalk s folijo, higienskimi vložki in vlažilnimi vložki Osnova za obračun je: a) Evidenca streh - podatke o površini strehe bomo pridobili NOVOST - zaračunavanje odvajanja na osnovi ankete, izvedene med uporabniki, obstoječih in čiščenja padavinske odpadne kanalizacijskih priključkov in podatkov iz evidenc Geodetske vode s streh v javni kanal uprave RS. Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh je postavka, ki jo moramo na podlagi Pravilnika b) Količina padavin - obračun se bo izvedel glede na o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe. Gre občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. za povprečno količino padavin v obdobju zadnjih pet let, ki l. RS, št. 63/2009) v začetku leta 2014 uvesti na novo. je izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških Dodatna storitev se bo zaračunavala samo uporabnikom, ki postaj. imajo padavinsko odpadno vodo s strehe speljano v javno kanalizacijo. Do sedaj je bil ta strošek del cene odvajanja Podrobnejše informacije v vezi z zaračunavanjem bomo in čiščenja komunalnih odpadnih voda, po novem pa se posameznim gospodinjstvom, ki so priklopljena na ta storitev zaračuna uporabnikom posebej. Ta strošek javni kanalizacijski sistem, posredovali skupaj z anketo v je odvisen od velikosti strehe uporabnika storitev in od prihodnjih mesecih. tega, ali je padavinska odpadna voda s strehe speljana v kanalizacijo direktno ali z zadrževanjem na površini. Stalna oddaja rabljenih tekstilij v občini Dravograd Zakaj bomo morali zaračunavati padavinske odpadne vode s streh? Oblačila, posteljnino, bri- Okoljski cilji Evrope in Slovenije so, da čim več padavinske sače, čevlje in igrače lahko vode ponikne in da se jo čim dlje zadrži na površini. Z stalno oddajate na nasle- zaračunavanjem odvajanja padavinskih odpadnih voda s dnjih točkah: streh se poskuša uporabnike spodbuditi k temu, da bi, če • v Tekstilnem centru je le mogoče, to vodo poniknili ali jo zadržali na površini. Zadruga Dobrote, z.b.o., Cilj tega je doseči povečanje nivoja podtalnice, kot tudi Meža 134, Dravograd, prispevati k manjši poplavni ogroženosti. Pri tem obračunu vsak delavnik med 8.00 gre samo za prerazporeditev obremenitve uporabnikov, saj in 14.00, bodo tisti, ki bodo imeli padavinsko vodo urejeno na zgoraj • v Zbirnem centru za ločene odpadke v Otiškem Vrhu, omenjeni način, plačevali manj, tisti, ki pa bodo padavinsko vodo odvajali direktno v kanalizacijo, pa bodo to dodatno • v namenske zabojnike (Robindvor, Šentjanž). storitev plačevali. Skratka, namen tega zaračunavanja bo spodbuditi uporabnike k čim manjšemu odvajanju Prosimo, če je lahko blago oprano in oddano v PVC vrečkah. padavinskih odpadnih voda direktno v javno kanalizacijo.

december 2013 • Informator 47 Javna razsvetljava

Prenova javne razsvetljave

Poročilo po izvedbi ukrepa UJR1 s polletno analizo pristopili k ureditvi podatkov v tabeli, ki je pripravljena za Projekt se je pričel junija 2011 in končal maja 2013. Sama vodenje porabe in stroškov za javno razsvetljavo. izvedba del je potekala od avgusta 2012 do marca 2013. Ta tabela predstavlja enostavno energetsko knjigovodstvo Celotna vrednost investicije je bila 818.892,63 € z DDV. za javno razsvetljavo, ker omogoča pregled nad stanjem Od tega se pričakuje dobrih 42 % sofinanciranja s strani porabe in stroškov po mesecih in na letnem nivoju na EU – sredstva Kohezijskega sklada in Republike Slovenije v gospodarski javni infrastrukturi »JAVNA RAZSVETLJAVA». skupni vrednosti 346.185,80 € (od tega 85 % EU – Kohezijski sklad in 15 % Republika Slovenija). Podatke smo uredili za leto 2011, 2012 in vključno za mesec julij za leto 2013. V nadaljevanju so predstavljeni učinki projekta prenove javne razsvetljave v obliki preglednic in grafikonov.

Tabela 1: Pregled porabe, stroškov in prihrankov za celotno Foto: Peter Zajc, RRA Koroška javno razsvetljavo v občini Projektno območje zajema območje 11-ih občin v Koroški in Savinjski statistični regiji: Občino Črna na Koroškem, Občino Primerjava je narejena za časovno obdobje med januarjem Dravograd, Občino Ljubno, Občino Mežica, Občino Mislinja, in julijem, saj smo za namen polletne analize za leto 2013 Občino Muta, Občino Prebold, Občino Prevalje, Občino zbrali podatke samo do meseca julija. Letna analiza bo Ravne na Koroškem, Občino Vojnik ter Občino Vuzenica. narejena v mesecu februarju 2014, ko bo znana poraba za leto 2013. Zaključna letna analiza pa bo narejena leto po Na celotnem projektnem območju je bilo zamenjanih in zaključni prenovi javne razsvetljave. nameščenih 2.840 varčnih in okoljsko sprejemljivejših Kot je razvidno iz zgornje tabele, je skupni prihranek svetilk in svetil (od tega okoli 1/3 LED svetil), s čimer se med letom 2011 in letom 2013 pri porabljeni električni predvideva zmanjšanje porabe električne energije za okoli energiji znašal 44 % ter 28 % pri stroških za električno 1.182 MWh/letno. Ocenjujemo, da bo to samo pri strošku energijo. Primerjalno je bilo v istem časovnem obdobju električne energije pomenilo okoli 157.000 € prihranka na med januarjem in julijem v letu 2013 porabljenih 113,034 leto. V prenovo so se vključili objekti javne razsvetljave po MWh manj električne energije kot leta 2011, kar predstavlja tistih prižigališčih, ki so se skozi analizo pokazala za najbolj 10.137 € prihranka pri plačilu za porabljeno električno energetsko potratna. energijo. Nastala razlika med procentualnim prihrankom porabljene električne energije (44 %) in prihrankom pri V občini Dravograd je bilo nameščenih 464 novih stroških za električno energijo (28 %) je posledica dviga cen svetilk. S tem ukrepom bomo v občini po predvidenem električne energije in dviga fiksnega dela stroškov zaradi projektantskem izračunu prihranili okoli 190 MWh na leto. spremenjenega obračuna prispevkov s strani države. Svoje Skupna investicija v prenovo javne razsvetljave je znašala pa bo v prihodnje dodal tudi dvig DDV-ja. 138.542,22 €. Za prenovo javne razsvetljave je Občina Dravograd morala zagotoviti 84.832,80 € lastnih sredstev. S strani ministrstva je bilo sofinanciranih 53.709,42 €.

V poročilu za ministrstvo moramo v začetku leta 2014 oddati podatke v obliki tabele, predpisane v razpisni dokumentaciji, po prižigališčih oz. odjemnih mestih na letnem nivoju. Za izhodiščno porabo in stroške javne razsvetljave je vzeto leto 2011. Monitoring se mora izvajati še tri leta po izvedenem ukrepu, torej v letih 2013, 2014 in 2015.

Po končanem delu izvajalca prenove svetilk javne razsvetljave, pregledu izvedenih del s strani nadzornega Grafikon 1: Primerjava stroškov za električno energijo za organa in predaji izvedenih del smo po določenem času celotno JR po letih

48 Informator • december 2013 Javna razsvetljava

Ti podatki so dokaz, da je bila odločitev k pristopu izvedbe ukrepa UJR1 na javnem razpisu ministrstva pravilna. S tem smo pridobili nepovratna sredstva in za 39 % zmanjšali delež financiranja občine za prenovo javne razsvetljave, ki je zakonsko določena na podlagi Uredbe o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS, št. 81/2007, 109/2007, 62/2010). Tako se bo lastni vložek občine povrnil prej kot v petih letih.

Zavedamo se, da bo postala »JAVNA RAZSVETLJAVA« učinkovito vodena gospodarska javna infrastruktura z Grafikon 2: Primerjava porabe električne energije za celotno najmanjšimi možnimi stroški za upravljanje in optimalno JR po letih porabo električne energije za posamezno urbano območje samó, če bomo tudi v prihodnje nadaljevali z aktivnostmi na tem področju in bomo izvedli dodatne, nujno potrebne ukrepe, kot so: ureditev prižigališč (zamenjava varovalnih vložkov, znižanje prijavljene priključne moči), posodobitev in ureditev katastra GJI, prenova posebnih tipov svetil (reflektorji, talne svetilke ...) najpozneje do 31. decembra 2016, učinkovito vzdrževanje in izvajanje enostavnega energetskega knjigovodstva za javno razsvetljavo.

S takšnim načinom upravljanja javne razsvetljave bomo zmanjšali porabo električne energije, prihranili pri stroških, Grafikon 3: Primerjava porabe električne energije po obenem pa pomagali ohranjati naš planet, saj bomo prižigališčih, vključenih v UJR1 zmanjšali svetlobno onesnaževanje in emisije toplogrednih plinov.

Pripravili: Matjaž Breznik in Milan Breznik, Breznik in Breznik storitve in svetovanje, d. n. o. Peter Zajc, RRA Koroška, d. o. o. Bojana Flis, Občina Dravograd

Dravograd, november 2013

Grafikon 4: Primerjava stroškov električne energije po prižigališčih, vključenih v UJR1

december 2013 • Informator 49 Investicije Prispevek: Miran Breg Investicije

DRAVA KOT PRILOŽNOST Izvajanje projekta "Drava kot priložnost" je v zaključni Ribiškem domu v Dravogradu in s tem je projekt zaključen. fazi, in sicer smo v Gorčah poleg sanitarnih prostorov ter Projekt omogoča izvrševanje različnih turističnih produktov. sanitarnega vozla za avtodome zgradili še pomol ter rampo Na to turiste opozarja tudi velika osrednja obveščevalna za spuščanje čolnov. V letu 2013 smo zgradili še pomol pri tabla pri glavni avtobusni postaji v Dravogradu.

Mrežni podjetniški inkubator – MPIK 1 Dravograd Junija 2012 je Občina Dravograd kupila nedokončan objekt v industrijski coni v Otiškem Vrhu, ki ga je v letu 2013 tudi dokončala. V objektu smo uredili 707 m2 uporabnih površin, kar predstavlja 5 samostojnih enot, od katerih so 4 proizvodne in 1 storitvena. Prostori so namenjeni mladim podjetjem, ki jim omogočamo najem proizvodnih prostorov za zelo ugodno ceno in tako pripomoremo k uspešnemu razvoju mladih inovativnih podjetij. Občina Dravograd je za realizacijo projekta pridobila tudi evropska sredstva, in sicer je bil projekt sofinanciran s strani Sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije.

VEČNAMENSKA DVORANA OJSTRICA na Ojstrici ter je primerna za izvrševanje raznih kulturnih, Junija 2013 smo dokončali Večnamensko dvorano Ojstrica, športnih in družabnih prireditev. Tako pomeni osrednji prostor ki omogočala izvajanje telesne vzgoje učencem POŠ in vrtca za medgeneracijsko druženje prebivalcev Ojstrice in okolice.

50 Informator • december 2013 Investicije

UREDITEV FEKALNE KANALIZACIJE V NASELJU ŠENTJEDERT V naselju Šentjedert smo v letu 2013 zgradili novo malo čistilno napravo ter položili 582 m nove kanalizacije. S tem smo omogočili, da se vsa gospodinjstva v naselju lahko priključijo na ČN Šentjedert. Projekt delno financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

ENERGETSKA SANACIJA PŠ OJSTRICA IN DVORCA BUKOVJE in je sofinanciran s strani Občina Dravograd je julija 2013 začela izvajati projekt Republike Slovenije in energetske sanacije dveh občinskih objektov, in sicer EU, ki projekt sofinancira podružnične šole na Ojstrici in dvorca v Bukovju. Na PŠ iz Kohezijskega sklada. Ojstrica je energetska sanacija zajemala toplotno izolacijo V letu 2014 planiramo fasade, zamenjavo stavbnega pohištva ter novo kotlovnico še energetsko sanirati na lesno biomaso. Dvorec Bukovje pa bo energijo privarčeval del OŠ Neznanih talcev v z novimi okni ter prav tako z novo kotlovnico na lesno Dravogradu, PŠ Trbonje in PŠ biomaso. Projekt mora biti končan do konca aprila 2014 Črneče.

december 2013 • Informator 51 Investicije Prispevek: Matjaž Sedeljšak

CESTA IN RAZSVETLJAVA CESTA VRATA TRBONJSKI JAREK

nov most pri p.d. Kotniku zgornji del trase

prestavljena trasa pri podjetju Rudolf d.o.o. srednji del trase

začetek trase pri odcepu za Dravče spodnji del trase - vgrajevanje varovalne ograje

52 Informator • december 2013 Investicije

rekonstrukcija lokalne ceste Selovec − Bukovnik

začetni del trase pri opornem zidu srednji del trase prestavljen del trase

REKONSTRUKCIJA JP V ŠENTJANŽU, ODSEK EPŠEK − FILAČ Z izvajalcem gradbenih del – podjetjem KOSTMANN, d.o.o. iz jaške. Posledica tega je izvedba asfaltne obrabne plasti Slovenj Gradca se je sklenil Aneks za podaljšanje pogodbenega zgornjega ustroja v spomladanskem času prihodnjega leta, roka. Pogodbeni rok se je podaljšal zaradi širokih in globokih najkasneje do dne 15. 5. 2014. izkopov kanalizacijskih jarkov ter izkopov za zbiralne revizijske

december 2013 • Informator 53 Investicije

PLOČNIK JAKLOVA RIDA, LIBELIČE Pogodba z izvajalcem gradbenih del – podjetjem KOSTMANN, d.o.o. iz Slovenj Gradca, ki je bilo izbrano na javnem razpisu, je bila podpisana dne 18. 11. 2013, gradbeni nadzor pa opravlja podjetje BOM-MOČKA, d.o.o. iz Prevalj. V mesecu decembru se je pričela izgradnja pločnika v dolžini 212 m, ki mora biti po sklenjeni gradbeni pogodbi dokončana do dne 30. 6. 2014.

PEŠPOT ČRNEČE – DRAVOGRAD, 1. FAZA Pogodba z izvajalcem gradbenih del – podjetjem SGP POKERŽNIK, d.o.o. iz Dravograda, ki je bilo izbrano na javnem razpisu, je bila podpisana dne 16. 9. 2013, gradbeni nadzor pa opravlja podjetje JOHAN GRADBENO SVETOVANJE IN INŽENIRING, LADISLAV SELINŠEK, s.p. iz Starš. V mesecu novembru se je pričela izgradnja pešpoti v dolžini 610 m, ki mora biti po sklenjeni gradbeni pogodbi dokončana do dne 28. 11. 2014.

PROTIPRAŠNA ZAŠČITA CEST − KS Šentjanž PROTIPRAŠNA ZAŠČITA CEST − KS Trbonje Stanje pred rekonstrukcijoStanje Stanje med rekonstrukcijo med Stanje Stanje po rekonstrukcijiStanje

54 Informator • december 2013 Investicije Prispevek: Bernarda Grudnik

Obnovljene fasade v našem mestu

december 2013 • Informator 55 Investicije Prispevek: Bojana Flis

Sanacija in urejanje vodotokov v letu 2013

Po poplavah, 5. 11. 2012, se je stanje urejenosti vodoto- Pri tem je šlo za sanacijo obstoječe vodne infrastrukture, od- kov na področju naše občine občutno poslabšalo, struge stranjevanje naplavin, posek drevja, gradnjo kamnitih zložb, so polne naplavin in materiala, brežine so izpodjedene … sanacijo nasipa ... Vrednost izvedenih del znaša 135.000,00 €. Zato smo se odločili, da vam predstavimo sam sistem ure- V določenem deležu je sodelovala tudi občina s svojimi sred- janja vodotokov, pristojnosti ter izvedena dela na vodoto- stvi, saj se vsako leto nameni del proračunskih sredstev za kih v naši občini v letu 2013. investicijsko vzdrževanje, ker se zavedamo, da je preventi- Celinske vode in vodna zemljišča so naravno javno dobro. va boljša od kurative, sredstva, ki jih za vzdrževanje nameni Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje država, pa so zelo skromna. Zato kot občina sodelujemo pri voda, razvrščajo v 1. in 2. red. Površinske vode so celinske ogledih vodotokov, spremljamo problematiko in vsakoletno vode, ki se nahajajo na površju zemlje. To so potoki, reke, predlagamo odseke za program sanacije. Izvedba programa kanali, jezera in morje. V naši občini sta reki 1. reda Drava ter je odvisna od sredstev, ki jih nameni država, obenem pa se Meža z Mislinjo. Pomembnejše reke 2. reda pri nas so: reka narava večkrat poigra in nam naloži dodatna dela, zaradi če- Reka, Selčnica, Velka, Ojstriški potok. sar se načrti spremenijo. Na podlagi Zakona o vodah je za vzdrževanje in urejanje Fotografije prikazujejo izvedena sanacijska dela v letu 2013. vodotokov odgovorna država, ki podeli koncesije za posa- mezne vodotoke. Za porečja reke Drave v Republiki Sloveniji je koncesionar podjetje VGP Drava, ki na podlagi letnih po- godb, Zakona o vodah in Uredbe o načinu izvajanja vodnogo- spodarske javne službe izvaja vzdrževanje vodnogospodar- skih objektov in rečnih strug na nižinskih vodotokih porečja reke Drave. V to območje spadajo tudi Meža, Mislinja, Selč- nica, Velka, Ojstriški potok in reka Reka. Po poplavi je koncesionar ocenil škodo in pripravil sanacijski program. Po odobritvi programa sanacije za odpravo posle- dic lanskoletnih poplav s strani države se je začela izvedba. Sanirale so se, oziroma se bodo do konca leta, reke oziroma njihovi odseki: 1 MEŽA – gorvodno od mostu ceste Dravograd - Libeliče 2 MISLINJA - sanacijska dela v Otiškem vrhu 3 TRBONJSKA REKA – odsek I: san. dela pri hiši Sv. Danijel 77 a 4 TRBONJSKA REKA – odsek II: dolvodno od mostu pri Kovaču 5 SELČNICA - sanacijska dela na izlivnem odseku.

56 Informator • december 2013 Investicije

Prispevek: Bernarda JAVORNIK Predstavitev projekta "Klavnica Naveršnik" Že več kot 10 let je na Koroškem načrt za prijavo na Javni razpis, ki ga tlela želja po izgradnji klavnice, v je objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, kateri bi bil mogoč zakol goveda za gozdarstvo in prehrano, za Ukrep 123 lastne potrebe kmetov in tudi za Dodajanje vrednosti kmetijskim in javno potrošnjo. V letu 2009 je kmet, gozdarskim proizvodom. takrat še samostojni podjetnik, Anton Vloga je bila aprila leta 2012 odobrena, Naveršnik s partnerico Jelko in sinom a namenska sredstva bodo izplačana Boštjanom pristopil k pridobivanju šele po uspešno vloženem zahtevku dokumentacije za izgradnjo klavnice. v naslednjem letu. Investitor se je po Cilja investitorja sta bila postavitev temeljitem premisleku odločil, da se objekta za klanje živine ter registracija na razpis prijavi le za opremo ter nekaj dopolnilne dejavnosti na kmetiji. materiala za gradbeno-obrtniška dela. Po idejnem projektu Irene Kos, Investicijo je preko javnega razpisa • zorilnica specialistke za predelavo mesa na finančno podprla tudi Občina • pisarna Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje, je Dravograd, zaradi česar pa imajo • manjši prodajni prostor bil tam izdelan tudi tehnološki projekt. kmetje iz območja občine 10 % popust • sanitarije Temu je sledilo pridobivanje ostale pri plačilu usluge klanja. projektno-tehnične dokumentacije, ki Celotna vrednost investicije je nekaj jo je izdelal projektant Vlado Vogrin iz In kakšen je tehnološki koncept? nad 600.000,00 €, od tega je vrednost Radelj. Gre za objekt v velikosti 19,50 m x 11,30 opreme 134.000,00 €, ostalo pa V juniju 2010 so pridobili gradbeno m. predstavlja gradbeni del z ureditvijo dovoljenje za klavnico s prostori za Živali bodo lastniki na klanje dovažali okolice. predelavo mesa. Danes ima objekt po vnaprej dogovorjenem urniku pridobljeno uporabno dovoljenje ter (telefonska številka za naročila: 040 810 Da je je bila postavitev klavnice na izdano začasno odločbo o odobritvi 461). Prvi zakol je bil opravljen v sredo, Koroškem res nujna, pričajo številni klici za zakol govedi, kopitarjev, prašičev, 27. novembra 2013. Pri vseh zakolih je rejcev govedi, ki želijo naročiti uslugo drobnice in izkoževanje gojene divjadi prisoten uradni veterinar – inšpektor. zakola živali. s strani Uprave za varno hrano. Letna Glede na tehnološke zahteve so v Zato iskrene čestitke investitorju kapaciteta zakola je do 1000 GVŽ (glav objektu na voljo naslednji prostori: Antonu in njegovi družini za korajžo, da velike živine). • prostor za zakol živali so pristopili k tako smelemu projektu. Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje • dve hladilni komori za sveže meso Želim, da jim morebitne začetne dileme smo gospodu Naveršniku pomagali že • hlajen prostor za konfiskat pri samem delu ne vzamejo volje. Vsem pri pridobivanju dokumentacije. Naše • prostor za čiščenje vampov tistim pa, ki boste koristili njihove sodelovanje se je nadaljevalo tudi v letu • prostor za predelavo mesa usluge, želim veliko zadovoljstva po 2011, ko smo mu v mesecu septembru • prostor za termično obdelavo dobro opravljenem delu. pomagali izdelati vlogo ter poslovni • prekajevalnica

december 2013 • Informator 57

junij 2013– Dogodilo se je... december 2013 Fotografije so prispevali: AMD Dravograd, Dejan Muš, Dom starostnikov Črneče, Dom Sv. Eme, Doris Rek, Društvo diabetikov Dravograd Polžki, Foto Anka, Franci Kotnik, Info-pisarna Dravograd, Javni zavod Dravit Dravograd, JSKD OI Dravograd, KRD Dravograd, Matic Grudnik, Monika Podgorelec, OZRK Dravograd, Simona Javornik Ristič, Zdenko Kupčič, Župnija Šentjanž pri Dravogradu

Obnovitev znanja oživljanja, masaže srca in umetnega Odprtje razstave Franca Kamnika in nastop ŽPZ Lipa, Dom junij dihanja z defibrialtorjem za zaposlene v Vrtcu Dravograd starostnikov Črneče

Otvoritev Večnamenske dvorane Ojstrica, krajevni praznik, Lepa nedelja in zaključek 3. slikarsko-kiparske kolonije 14. mednarodni festival oktetov, cerkev sv. Vida

Alojzijev koncert, cerkev sv. Vida Izobešanje slovenske zastave ob 22. letnici samostojnosti Slovenije, Bukovje

Proslava ob dnevu državnosti in zaključek šolskega leta na 11. spominski pohod OZ VVS Dravograd na Košenjak ob OŠ Dravograd dnevu državnosti

58 Informator • december 2013 Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Dravograd, Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti, Dvorec Dvorec Bukovje Bukovje

Otvoritev spominske sobe Alfonza Naberžnika, Dvorec Bukovje Folklorna skupina »Lietuva«, Dvorec Bukovje

Koncertni večer Tomaža Močilnika in Žana Trobasa, Dvorec Bukovje »Družinska ura AMZS«, prireditveni prostor »Lukna«

Izlet stanovalcev Doma starostnikov Črneče v Črno na Koroškem Koncert APZ Maribor in Dravograjskega seksteta, julij cerkev sv. Vida

- Tekmovanje v lovu rib s plovcem za pokal občine Dravo Zlata trobenta Dravograda, prireditveni prostor »Lukna« Dogodilo se je... grad, ribnik Brdinje december 2013 • Informator 59 Oratorij Župnije Šentjanž pri Dravogradu Spominska slovesnost pri Trotovem križu

Odprtje območne razstave Likovne sekcije KD Dravograd, Druženje z otroki iz oratorija Župnije Šentjanž pri Dravo- gradu, Dom sv. Eme Info-pisarna Dravograd

- Prevzem in krst novega gasilskega vozila ter gasilska vese Piknik stanovalcev Doma starostnikov Črneče v domskem lica, pred Gasilskim domom Črneče parku

Praznovanje poletnih rojstnih dnevov stanovalcev Doma sv. Eme Poletni piknik, Dom sv. Eme

Traberk folk gavda z ansamblom Petra Finka, priredi- Delavnica izdelovanja pikapolonic, Dom starostnikov tveni prostor »Lukna« avgust Črneče

60 Informator • december 2013 Tekmovanje za ribiškega Tombola, Dom starostnikov Letovanje otrok na otoku Krk v Punatu carja-carico Koroške ribiške Črneče družine, RKC Rener v Gorčah

Predstavitev naše občine na 13. svetovnem festivalu Jesenske serenade »Iz svetega v svet« - praženega krompirja v Monoštru na Madžarskem Ingenium Ensemble, Dvorec Bukovje september

Koncertni večer Davorina Morija in Elisabeth Whörer, Dvorec Bukovje Srečanje s sorodniki, Dom starostnikov Črneče

Jesenske serenade »Ekspresivnost, glavna vrlina« - Tomaž Klovnesa razgraja, Dvorec Bukovje Sevšek, Dvorec Bukovje

Koroške občine se predstavljajo - občina Prevalje, Dvorec Mednarodna noč netopirjev, cerkev sv. Vida Dogodilo se je... Bukovje

december 2013 • Informator 61 Jesenske serenade »Sami pesniki in Same babe«, Dvorec Bukovje Odprtje regijske likovne razstave v Radljah ob Dravi

Nastop Kulturnega društva Svitanje iz Raven na Koroškem, Dom starostnikov Črneče Jesenske serenade »Confetti musicali« - Kvartet Hymnia, Dvorec Bukovje

100 let v dobro dediščine na Koroškem in pregled kon- servatorske dejavnosti v SV Sloveniji v zadnjih 100 letih, Dvorec Bukovje Izlet krvodajalcev OZRK Dravograd na Gorenjsko

Koroške občine se predstavljajo - občina Prevalje, Dvorec Bukovje Muharska akademija, Dvorec Bukovje oktober

19. dobrodelni koncert KARITAS, Jesenska rihta - Žav Živ, Dvorec Bukovje telovadnica OŠ Dravograd

62 Informator • december 2013 Otvoritev razstave del 20. likovnega srečanja Ex tempore Dravograd, Predstavitev občine Prevalje v Bukovju - Literarni večer s Info-pisarna pesnico in pisateljico Aleksandro Kocmut Dravograd

Nastop folklorne skupine Luka Kramolc in harmonikarske Obisk stanovalcev Doma sv. Eme na kramarskem sejmu ga orkestra, Dom starostnikov Črneče - OŠ Šentjanž

Ličkanje in kostanjev piknik, Dom starostnikov Črneče Obisk otrok OŠ in vrtca Črneče pri PGD Črneče

Humanitarna akcija Rdečega križa »Drobtinica«, pred trgo - Kostanjev piknik, Dom sv. Eme vino TUŠ in Mercator centrom Dravograd

Letni koncert vokalno-inštrumentalne skupine Planika,

Animacija za otroke »Potepanja z Vilino po bučkini Dogodilo se je... avla OŠ Dravograd deželi«, Dvorec Bukovje

december 2013 • Informator 63 Nastop skupine Šajke in harmonikarskega orkestra, Dom Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve, spomenik pri starostnikov Črneče občinski stavbi

Čarovniški shod pred Dvorcem Bukovje Proslava ob dnevu reformacije, cerkev sv. Vida

Odprtje razstave likovnih del Leandra Fužirja, Info- Otvoritev podjetniškega inkubatorja v Otiškem Vrhu

november pisarna Dravograd

Martinovanje in obisk ljudskih pevcev Up, Nocoj bo en lep večer - koncert ŽPZ DI Dravograd ob Dom starostnikov Črneče 30-letnici delovanja, avla OŠ Dravograd

Zaključna prireditev »Zlata paleta 2013« s podelitvijo certifakov kakovosti in zlatih palet, Trbovlje 14. pesniška olimpijada, Dvorec Bukovje

64 Informator • december 2013 Otvoritev razstave Danila Goriška in nastop ŽPZ Jelke, Kino predstava »Gremo mi po svoje 2«, Dvorec Bukovje Dom starostnikov Črneče

Regijsko tekmovanje odraslih pevskih zborov »Od Celja do Izdelovanje novoletnih okraskov in lutkovna predstava Koroške«, Dvorec Bukovje učencev OŠ Dravograd, Dom starostnikov Črneče

Razstava inštalacij »Sonica« avtorjev Karine Smigle Bobin- Delavnica izdelovanja adventnih venčkov s Pavlo Pirker, ski in Andreja Koruze, Dvorec Bukovje Dom sv. Eme

Monokomedija »Oh, teater« z Barbaro Vidovič,

Dvorec Bukovje december Koncert Tria Diversono, Dvorec Bukovje

Peka piškotov z učenci OŠ Dravograd, Dom starostnikov Črneče Obisk veselega vaškega muzikanta Lojzeta, Dom sv. Eme Dogodilo se je...

december 2013 • Informator 65 Ta veseli dan kulture, Knjižnica Dravograd Miklavžev koncert Društva diabetikov Dravograd Polžki in ansambla Stare sablje, avla OŠ Dravograd

Razstava Društva klekljaric Koroške, sekcije Sotočje Dravograd »Klekljana čipka nam obarva dom«, Info-pisarna Dravograd

Miklavževanje, Dom starostnikov Črneče

Miklavževanje za stanovalce in otroke zaposlenih Doma Otvoritev klavnice pri kmetiji Naveršnik, Otiški Vrh sv. Eme

Animacija za otroke »Vilinine zimske norčije«, Dvorec Obisk učencev OŠ Šentjanž, Dom sv. Eme Bukovje

66 Informator • december 2013 Matematika

Množenje s prsti

Prikaz množenja s prsti Izračunati želiš zmnožek števil 9 in 8 (9 x 8). • • Obrni dlani proti sebi in si zamisli, da imaš prste Dotakni se s prstoma, označenima z 9 in 8. oštevilčene kot na sliki. • Nad njima si zamisli črto.

9 8

• Preštej, koliko prstov je pod črto. • Preštej vse prste leve roke nad črto. Koliko? 7 Koliko jih je? 1 • Pomnoži to število z 10. Preštej vse prste desne roke nad črto. 7 x 10 = 70 Koliko jih je? 2 2 1 1 4 9 8 5 9 8 3 6 2 7 1

• Zmnoži števili, ki si ju dobil s štetjem prstov nad črto: • Seštej zmnožka, ki si ju dobil pod in nad črto. 1 x 2 = 2 70 + 2 = 72 • Rešitev zastavljenega računa je tako:

2 9 x 8 = 72 1 2

9 8 9 8

Utrjevanje postopka množenja s prsti Množenje • Pomagaj si s sliko in izračunaj. večjih števil 7 x 8 = 7 x 8 = 56 s pomočjo prstov

3 x 2 = 6 Predstavitev pripravljena na osnovi 3 vira na spletni strani Mike’s Math Club 2 http://www.mff.org/mmc/mmc.taf 50 + 6 = 56

7 8 5

Pripravila: Alenka Kralj, prof. raz. pouka 5 x 10 = 50

december 2013 • Informator 67 Za polne želodčke

Specialitete s Koroške Recepte in izdelke za pokušino prispevala Trezika Pečoler. Nudeljni Testo: • ½ kg moke • 1 jajce • mleko po potrebi • V kolikor nudeljne pečemo, dodamo ¼ kocke kvasa. Iz sestavin zgnetemo testo, ki naj bo prožno, da se lahko dobro razvalja. Nekaj časa mora počivati.

Nadev (iz prosene kaše): • 15 dag prosene kaše • ½ l mleka • sladkor po okusu • žlica kisle smetane Proseno kašo lahko skuhamo v mleku tako kot za narastek. Ohlajeni dodamo sladkor in kislo smetano.

Nadev (hruškov): • 20 dag suhih hrušk Testo razvaljamo v tanek »mlinc«, na katerega z žlico nalagamo kupčke • na kocke narezana žemlja ali beli kruh nadeva v primerni razdalji. Del testa upognemo čez kupčke in ga močno • mleko stisnemo s prsti. Razrežemo na blazinice in robove še enkrat močno stisne- • 1 žlica kisle smetane mo. Nudeljne kuhamo v slanem kropu. Kuhane odcedimo in jih zabelimo z Suhe hruške skuhamo, jih očistimo in zmeljemo. Na- ocvirki ali praženimi drobtinami. rezan kruh namočimo v vrelo mleko, pregnetemo in dodamo hruškam. Dodamo še žlico kisle smetane. Nudeljne iz polkvašenega testa ocvremo v masti ali olju. Božične ideje Za vas smo izbrskali nekaj uporabnih idej za dekoracijo vašega doma v prazničnem času ...

68 Informator • december 2013 Križanka Nagradna križanka SADEŽ AVTOR: SL. IMPRE- S TRDO BIVALIŠČE PREBIVA- VEČJA SIMON SIONISTIČ- LUPINO POKLON; KUVERTA BENJAMIN UMRLIH, LEC RIMA BRZICA, BIZJAK NI SLIKAR (KOKOSOV TALENT IPAVEC NAVJE ALI SLAP (MATEJ) ?) MILANA ČLOVEK, KI ŽIVI V ISTEM ČASU

VERDIJEVA OPERA

FINSKI ENOTA ARHITEKT ZA MOČ, SAARINEN WATT ZAZNAVA Z OČMI STARI OČE LADO JANEZ AMBROŽIČ DRNOVŠEK ČRTA MED DRŽAVAMA KITAJSKO VREČKI GROBA OBNOV- METRIČNI ZAČETEK BRENKALO STANJE S Infor- LJENOST POUDAREK DIRKE, PODOBEN HRUPOM, mator ŽALJIVKA, (UMET- (IZ ČRK: NASPROTJE BIBLIJSKI DEL KLETEV NEBEŠKI OBLAČILA ROPOTOM NINE) TIK) CILJA KRUH NESPAMET- NEŽ, ZAMISEL NEUMNEŽ (SLAB- RAFKO ŠALNO) IRGOLIČ KRZNO SKRAJNEŽ NORKE TIBE- ZNOTRAJ TANSKO POLITIČNE SVETIŠČE GOVEDO STRANKE V MEKI IGRALKA NEPORAB- ZEMLJIČ STAR LJENI DEL SLOVAN CELOTE ZDRAVILNA (IZ ČRK: RASTLINA NAT) RANO- LETA 1978 VENO CELNIK UBITI ITA- ROBERT TAUFER LIJANSKI ALTMAN REAGENS POLITIK MAJHEN SPELEO- DIRKALNI LOG AVTO- SPLET MOBIL LAS SKRIVNI STARO- JUDOVSKI RIMSKI NAUK POZDRAV RUSKA RE- KA (“TIHI ?”) ŠTEVILO, IZ KATEREGA SE RAČUNA KOREN, KORENJENEC NEPLODNA DOMAČA, SINDIKALNA, SAMICA NOVOLETNA ? OLGA OPLOJENO ZELO JANČIĆ JAJČECE, DOLGA STARO- SPOJEK DOBA, GRŠKI VEČNOST KIPAR PEVKA RE- NAJVEČJA DŽEPOVA ZNAME- MANJŠE NITOST TISKARSKE PULJA ČRKE SLOVENSKI POLET, IGRALEC ZANOS, MASAKER, (IVO) VNEMA POMOR

BAJES- MOŠTVO, HRVAŠKI LOVNA ALPSKA EKIPA; AMERIŠKI SL. PISA- GENERAL ŽIVAL, SMUČARKA NOGOME- IGRALEC TELJ GOTOVINA SAMOROG DREV TAŠ WALLACH (JANKO); DOBA, VEK MATAVŽ KAČA PREMIK VRNITEV VINKO PO ZRAKU OŠLAK KOFI DANIEL ANAN ORTEGA VOTLA MEDICIN- ČLOVEŠKA SKA IGLA GLISTA (IZ ČRK: LANIKA) ŽE UMRLI Infor- GRŠKI SL. SKLA- mator BOG DATELJ SMRTI (BOJAN)

Rešitev gesel križanke pošljite do 20. januarja 2014 na naslov: Občina Dravograd, Trg 4. julija 7, 2370 Dravograd. Izžrebani bodo trije nagrajenci, ki bodo prejeli knjižne nagrade. Imena izžrebancev bodo objavljena na spletni strani Občine Dravograd in v naslednji številki Informatorja. V nagradni križanki ne smejo sodelovati osebe, zaposlene na Občini Dravograd, kakor tudi ne njihovi ožji družinski člani.

Nagrajenci nagradne križanke – Informator št. 17 Med reševalci nagradne križanke so bili izžrebani naslednji nagrajenci: DIMEC Ivan, Otiški Vrh 20 B, 2373 Šentjanž pri Dravogradu, LORENCI Marjeta, Robindvor 48, 2370 Dravograd, TROBINA Karl - Drago, Bračičeva cesta 2, 3320 Velenje. Nagrajencem iskreno čestitamo! Rešitev križanke iz Informatorja št. 16 Vodoravno: SARKAZEM, UREDNICA, PEP, AMOR, ŽPZ LIPA, REZIME, DŠ, SKIFIST, OC, SLAP, RAZSTAVA, INTIMA, ELA, ABELARD, BAN, PI, SLANICA, LESK, OBALA, IB, NJORKA, SELO, SKI, JOŽA, TRENTA, AED, LAM, ŠPIC D, LUKNA, AREA, ATAIR, ASMARA, MI, AVTOR, JOAN, HAN, ŠPARTA, ADITIV, KOD, BIKAN, ARA. Križanka InformatorGesli December: ŽPZ LIPA; '13.indd ŠPIC 1 D. 26.11.2013 17:41:33 december 2013 • Informator 69 Ali ste vedeli?

Ali ste vedeli?

Ohranimo narečne besede Narečne besede so ena izmed značilnosti koroške pokrajine, zato jih ob množici novih besed nikakor ne smemo pozabiti. Predstavljamo jih nekaj: • GARTL (vrt) - Jdi gartl zaštehat! • HANTUH (brisača) - Tək so blə nobl pr təsti bajti, da so še hantuhe peglali. • IBNGA (problem) - Kake ibnge so meli, ko jәm je sred zime peč felava. • JANKA (krilo) - Kako fletno janko maš, a ti jo je žnidar poentlo? • KASTROLA (posoda, kozica) - Že droč je kastrolo frderbava. • LERMA (nevihta z grmenjem) - Bejžmo dovta v bajto, lerma bo!

KazaloInformator, št. 18

Pogled skozi moje okno...... 2 Izobraževanje v okviru projekta »Simbioza«...... 37

Nagovor županje...... 3 Mednarodni dvoranski nogometni turnir na odboj...... 38

Knjižnica Dravograd...... 4 Pestro dogajanje v Gasilski zvezi Dravograd...... 41

Naši najmlajši...... 7 Skupna tržna znamka Koroške...... 42

Šola, oh, šola ...... 8 Problematika neurejenosti lastništva cest...... 44

Krajevne skupnosti občine Dravograd...... 16 Komunala JKP Dravograd...... 46

Domova starostnikov...... 24 Prenova javne razsvetljave...... 48

Geopark Karavanke...... 26 Investicije...... 50

Jubilejni, 20. likovni Ex tempore 2013...... 27 Obnovljene fasade v našem mestu...... 55

Društvo kmetic Dravograd...... 28 Sanacija in urejanje vodotokov v letu 2013 ...... 56

Nakup čolna za potrebe zaščite in reševanja ...... 29 Predstavitev projekta "Klavnica Naveršnik"...... 57

10 let društva Mladinski center Dravograd...... 30 Dogodilo se je...... 58

Krvodajalstvo v letu 2013...... 32 Množenje s prsti...... 67

Dnevnikova izvidnica v našem mestu...... 33 Specialitete s Koroške...... 68

Bober na zgornji Dravi...... 34 Božične ideje...... 68

Iz vimen v pisker...... 35 Nagradna križanka...... 69

Športne novičke...... 36 Ali ste vedeli?...... 70

Ultramaratonec Hilarij v Dravogradu...... 37 Stare razglednice...... 71

70 Informator • december 2013 Stare razglednice Da ne pozabimo...

Stare razglednice december 2013 • Informator 71