Naše delo Proces æganja klinkerja Poštnina plaËana pri Pošti 1420 Trbovlje

Interno glasilo druæbe Lafarge Cement d.d. N ° 05 — DECEMBER 2007

Naše okolje / Otvoritev odæveplevalne naprave

Naši ljudje / Intervju z novim predsednikom uprave

Naše okolje / Miti in resnice o alternativnih gorivih

Naše povezave Naše delo Naše delo Cementarna Predstavitev Obisk gradbišËa »íækovice servisnega prekmurske oddelka avtoceste ISSN 1854-2816

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 1 112/18/072/18/07 11:58:0511:58:05 AMAM uvodnik

Leto 2007 je za druæbo Lafarge Cement zgodba o nadaljevanju uspešne poslovne poti, o velikih naloæbah v okolje in v posodobitev proizvodnje, o zagotavljanju zadovoljstva in karierne rasti naših zaposlenih. Ob zakljuËku leta se namreË radi ozremo Ëez rame in pogledamo, kako smo hodili po poti, ki smo si jo bili zaËrtali. In ta uvodnik je poskus kratkega, a zato niË manj pristnega pogleda uredništva LC Tima na preteklo leto.

To je bilo leto sprememb. Naše podjetje sta nadvse uspešno prevzela in vodila dva Ëlana uprave, ki sta po nenadnem odstopu takratnega predsednika uprave hitro prevzela novo nalogo - vodenje cementarne. In svojo nalogo sta v tem letu dni opravila veË kot odliËno.

Vse leto 2007 so nas spremljale investicije v okolje. Vpeljali smo pomembno novost na podroËju izvajanja meritev izpustov, ki jih je zaËela skladno z zakonodajo izvajati pooblašËena zunanja institucija Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in meritve redno objavljamo na naši spletni strani. Rekonstruirali in zaprli smo skladišËe klinkerja in s tem zelo omejili prašenje. Naš najveËji uspeh na podroËju varovanja okolja pa je bil zagotovo zagon odæveplevalne naprave, s katero smo zakljuËili štiri leta trajajoË okoljski program.

Staro reklo pravi, da so zaËetki najveËjih stvari najbolj neznatni. Naš prvi korak je bil sprejetje sanacijskega programa pred štirimi leti, zaradi katerega je Lafarge Cement danes ena izmed bolje okoljsko urejenih cementarn v Skupini Lafarge. A pogumno stopamo naprej v naših prizadevanjih za zmanjševanje vplivov na okolje. Uvedba alternativnih goriv v našo proizvodnjo bo naslednji kljuËni trenutek v naših okoljskih prizadevanjih, saj se bodo z njihovo uporabo vrednosti emisij še zniæale.

Ob tem se zavedajmo, da smo prav mi, zaposleni, tisti, ki skupaj zagotavljamo kontinuirano rast podjetja. Le motivirani in z znanjem podkovani smo lahko ustrezna konkurenËna prednost, zato pozdravljamo pobudo uprave, da je dala v letu 2007 še veËji poudarek varnosti na delovnem mestu in izobraæevanju zaposlenih.

Ponosni smo na to, da podjetje Lafarge Cement zdruæuje ljudi z veliko volje, idejami in neskonËne energije. Tam, kjer poti ne bo, si jo bomo skupaj utrli tudi v novem letu. Naj bo tudi leto 2008 Ëas prijetnih sprememb, ki nas bodo popeljale naprej. Želimo vam toplo, srËno in predvsem zdravja polno novo leto.

Vaše uredništvo

2 LC Tim - December 2007

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 2 112/18/072/18/07 11:58:1411:58:14 AMAM Druæabni utrinek z otvoritve odæveplevalne naprave kazalo št. 05

4 NoviËke 21 Predstavitev servisnega oddelka

6 Intervju: 22 Pohvala Lafarge Cementu za okoljsko Iztok Virant, predsednik uprave urejenost

8 Uradni zagon odæveplevalne naprave 23 Cementarna v »íækovicah

10 Miti in resnice o alternativnih gorivih 24 Vaše mnenje

15 Pripravljeni na poæar 25 Nogometni turnir v spomin Mojmirja BreËka 16 Zanesljivost delovanja 26 Naš partner: 18 Proizvodnja cementa: æganje klinkerja Izdelava strojnih estrihov »epin

LC Tim - interno glasilo druæbe Lafarge Cement, d.d., letnik: 2007, številka: 5 / Izdajatelj: Lafarge Cement, d.d., Kolodvorska 5, Trbovlje, telefon: 03 565 24 13; e-pošta: [email protected] / Odgovorna urednica: ©pela Malovrh, uredniški odbor: Iva DominkoviË, ©pela Malovrh, Desanka PetriË, Andrej Sopotnik, Gregor UraniË, Petra KajiË / Foto: arhiv Lafarge Cement, d.d. / Jezikovni pregled: Lidija Jurman / Produkcija: Imelda Ogilvy / Tisk: S-print, d.o.o. / Glasilo izhaja Ëetrtletno v nakladi 900 izvodov. / ISSN 1854-2816

Vse pravice pridræane. Noben del te revije ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oziroma na katerikoli naËin, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugaËe, brez predhodnega pisnega dovoljenja druæbe Lafarge Cement, d.d. December 2007 - LC Tim 3

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 3 112/18/072/18/07 11:58:1511:58:15 AMAM našeokolje

v zrak, ki ga je za Lafarge Cement opravil Zavod za zdravstveno varstvo iz Maribora. Mag. Emil Žerjal, vodja tamkajšnjega oddelka za tehnologije okolja, je dejal, da gre za namerno zavajanje javnosti z interpretacijo rezultatov meritev, saj je razlaga EKO kroga NoviËke temeljila zgolj na emitiranih koliËinah, zato je nepopolna. V juniju so vrednosti talija in æivega srebra res presegle mejne vrednosti, a le v emitiranih koliËinah, ne pa tudi v emisijski Lafarge Cement bo do konca leta koncentraciji. PrekoraËitev vrednosti emitiranih koliËin je znaËilna za obiskala varuhinja Ëlovekovih pravic vse veËje industrijske obrate v Sloveniji in tudi v Evropi. Že naslednje novembrsko poroËilo, izdano za emisije v oktobru, kaæe vrednosti, ki so podobne meritvam iz preteklih let. Za cementno industrijo na Na posvetu Okolje in Ëlovekove sploh je znaËilno, da se s teæavami s teækimi kovinami ne sreËuje. pravice, ki ga je sredi novembra organiziral Urad varuha Ëlovekovih pravic, je bil na predstavitvi EKO kroga ponovno izpostavljen Lafarge Cement Sodelovanje LC in zagorskega æupana pri kot najveËji in edini onesnaæevalec. Ker smo æeleli, da se varuhinja dr. regijskem spletnem monitoringu izpustov Zdenka »ebašek Travnik tudi sama prepriËa, da smo sodobna cementarna Lafarge Cement je konec novembra z evropsko primerljivimi ukrepi za po dolgem Ëasu obiskal zagorski æupan zmanjšanje vplivov na okolje, smo varuhinjo povabili, da obišËe Matjaæ Švagan. S Ëlanoma uprave Lafarge Cement. Našemu povabilu se je prijazno odzvala in Boæom Ëernilo in Markom Pircem so bo Lafarge Cement obiskala do konca leta. Na njenem obisku se med drugim pogovarjali o trenutnih ji bomo med drugim pokazali proizvodnjo cementa, Ëistilne doseækih Lafarge Cementa glede naprave, rezultate meritev, naËin, na katerega meritve izvajamo, okoljske sanacije tovarne in o nadaljnjih in kako te podatke obdelujemo. ukrepih za zmanjševanje vplivov na okolje. Izrazili so tudi skupno podporo »eprav vse meritve izpustov in obdelavo podatkov za Lafarge pilotnemu projektu regijskega spletnega Cement izvajata dve zunanji, od dræave akreditirani instituciji monitoringa izpustov. Gre za prvo tovrstno pobudo pri nas. (Raci, d.o.o., iz Ljubljane izvaja meritve in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor podatke obdeluje), smo varuhinjo prosili, naj doloËi Župan Matjaæ Švagan si je tako ogledal proizvodnjo cementa neodvisno in zaupanja vredno osebo, ki bo imela v katerem koli in v kontrolni sobi spletni prikaz trajnih meritev ljubljanskega trenutku dostop (seveda ob upoštevanju vseh varnostnih meril) do podjetja Raci, d.o.o., ki ima ustrezno akreditacijo. Izrazil je kontrolne sobe Lafarge Cementa. Želimo namreË preseËi povsem zadovoljstvo z napredno tehnologijo v cementarni, ki dela neutemeljene oËitke, ki se pojavljajo v medijih, da se naše meritve tovarno konkurenËno in daje delo veË kot 250 zaposlenim. izpustov izvajajo netransparentno in ne koristijo nikomur. Dodal je še, da bo sam kot æupan Zagorja še naprej podpiral civilna prizadevanja za zmanjševanje vplivov na okolje v Zasavju, nikakor pa ne stoji za društvom EKO krog.

Lafarge Cement zavraËa interpretacije Zagorskemu æupanu sta Ëlana uprave pojasnila, zakaj sta EKO kroga o preseganju vrednosti pridobitev okoljskega dovoljenja in uvedba alternativnih goriv v proizvodni proces tako pomembni za Lafarge Cement. Župan izpustov teækih kovin Zagorja je namreË pred novembrskimi prazniki sklical izredno sejo obËinskega sveta, kjer je ostro nastopil proti souporabi Sredi novembra je EKO krog pripravil predstavitev z naslovom alternativnih goriv v cementarni in njegov predlog so obËinski Zasavska æalostinka, v kateri Lafarge Cementu oËita preseganje svetniki tudi podprli. V pogovoru sta Ëlana uprave Lafarge vrednosti izpustov teækih kovin. Vse tovrstne oËitke smo v Cementa poudarila, da je uvedba alternativnih goriv neizogibna, Lafarge Cementu odloËno zavrnili, saj temeljijo na napaËnih Ëe æeli Lafarge Cement ostati uspešno in konkurenËno podjetje. interpretacijah uradnih meritev in so zato zavajajoËi. Cenejša in za okolje niË bolj obremenjujoËa alternativna goriva uporablja vse veË cementarn po Evropi in tudi konkurent Salonit EKO krog oËita Lafarge Cementu preseganje vrednosti teækih kovin Anhovo. Lafarge Cement je vsekakor pripravljen nadaljevati v izpustih, pri Ëemer izhaja iz junijskega poroËila o meritvah emisij pogovore z zagorskim æupanom v tej smeri.

4 LC Tim - December 2007

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 4 112/18/072/18/07 11:58:1911:58:19 AMAM našeokolje

Po odæveplevalni napravi še Ëistilna naprava za zmanjševanje dušikovih oksidov v izpustih

S 1. novembrom 2007 je zaËela veljati stroæja evropska okoljska zakonodaja, ki se ji je moral prilagoditi tudi Lafarge Cement. Ker smo æe leta 2004 vedeli, da bomo morali s tem datumom delovati v stroæjih zakonskih okvirjih, smo investirali 30 milijonov evrov lastnih sredstev, brez dræavne pomoËi, v ekološko posodobitev proizvodnje. Ves dobiËek v zadnjih štirih letih smo investirali v to, da bi se vplivi na okolje v prihodnosti kar najbolj omejili. Za Lafarge Cement je bila to zelo velika naloæba. Tako smo zaprli klinker halo, v oktobru tudi uradno odprli odæveplevalno napravo, po konËanem remontu pa bomo zagnali še eno Ëistilno napravo, tokrat za dušikove okside. S tem vrednosti æveplovih oksidov kljub »rpalna postaja z dvema Ërpalkama na zadnjem delu morebitnemu poveËanemu obsegu proizvodnje ne bodo veËje, pretakališËa Lafarge Cement pa se bo tako pripravil na še stroæje zahteve evropske okoljske zakonodaje, ki bo stopila v veljavo z letom 2010.

Sistem za redukcijo dušikovih oksidov, ki ga bo uporabljala tudi Lafarge je kupil egiptovski Orascom naša 750.000 evrov vredna Ëistilna naprava za ËišËenje dušiko- vih oksidov, deluje po naËelu selektivne nekatalitske redukcije Cement (t. i. SNCR tehnologija - Selective Non-Catalytic Reduction) v di- mnih plinih v procesu pridobivanja klinkerja. Sistem tako vsebuje Lafarge je za 8,8 milijarde evrov kupil egiptovsko skupino Orascom trenutno najboljšo razpoloæljivo tehnologijo. Cement. Z nakupom Orascoma, vodilnega proizvajalca cementa na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju, bo Lafarge utrdil svoj položaj na V postopku ËišËenja se bo kot reagent uporabljala raztopina hitro rastoËih trgih. V Lafargeu ocenjujejo, da bo prevzem egipto- urea tekoËine in vode, ki jo bomo dovaæali z avtocisternami in vske cementarne prinesel sinergijske uËinke v višini 150 milijonov skladišËili v rezervoarju z zmogljivostjo 100 m3. PreËrpavanje evrov na leto. Lafarge bo za prevzem najel posojilo v višini šest raztopine iz avtocisterne v skladišËni rezervoar bo potekalo s milijard dolarjev, za 2,8 milijarde dolarjev pa bo izdal 22,5 milijona Ërpalnim agregatom avtocisterne. novih delnic v vrednosti 125 evrov za delnico. Izvršni direktor Orascoma Nassef Sawiris bo dobil 11,4-odstotni delež v Lafargeu, Na zadnjem delu pretakališËa bo locirana Ërpalna postaja z delež pa mora po dogovoru zadržati v lasti štiri leta. dvema Ërpalkama. Ena Ërpalka bo transportirala raztopino iz rezervoarja do mesta vbrizgavanja, druga pa bo omogoËala le cirkulacijo - kroæenje raztopine v rezervoarju. Raztopina mora v rezervoarju neprestano kroæiti, saj se v nasprotnem lahko plasti na stenah rezervoarja. Rezervoar reagenta bo dvopla- šËen s stalno kontrolo medplašËnega tesnjenja in bo elektriËno ogrevan na stalno temperaturo 20 °C. Raztopina se bo Ërpala proti mestu vbrizgavanja v dimne pline, pretok pa se bo pri tem reguliral z regulacijskim ventilom glede na vsebnost NOx v dimniku pralnika. Pri tem se bo reagent s pomoËjo šestih brizgal- nih šob in komprimiranega zraka atomiziral (zelo fi no razpršil) in vbrizgaval v izmenjevalec toplote.

S podjetjem Silbermann GmbH, ki je projektant strojne opreme, smo v zaËetku novembra opravili poskuse vbrizgavanja urea raztopine v izmenjevalec toplote in rezultati so bili pri uporabi le dveh šob odliËni. Jure KostanjeviË Orascom Cement, Egipt

December 2007 - LC Tim 5

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 5 112/18/072/18/07 11:58:2011:58:20 AMAM našiljudjeintervju

"To smo pa mi naredili …" Prvi intervju z Iztokom Virantom, novim predsednikom uprave druæbe Lafarge Cement

Lafarge Cement je po letu dni dobil predsednika uprave. sta poleg svojih rednih nalog izpeljala veËino projektov, ki so se Inæenirja strojništva, ki je po diplomi na mariborski Fakulteti za nepriËakovano znašli na njunih mizah. Nekatere projekte pa sta strojništvo šolanje nadaljeval na podiplomskem študiju poslova- pripeljala do toËke, da jih bomo s skupnimi moËmi kmalu uspe- nja in træenja na mariborski Ekonomski fakulteti. MariborËana, šno tudi zakljuËili. Za to si zasluæita vso pohvalo in tudi osebno moæa in oËeta dveh otrok ter navdušenega igralca dvoranskega se jima zahvaljujem za ves vloæeni trud. nogometa. Svojo kariero je gradil v veË slovenskih podjetjih na podroËju prodaje in marketinga izdelkov široke potrošnje ter Kaj si boste postavili kot prednostno nalogo v svojem štirile- gradbeništva. Zaveda se, da mu novo delovno mesto prinaša tnem mandatu? tudi nove izzive in odgovornosti - do lastnikov, okoliških prebi- To bosta predvsem nadaljevanje dobre komunikacije z zapo- valcev, okolja, in kar je po njegovem mnenju najpomembnejše, slenimi, s poslovnimi partnerji in širšo javnostjo ter doseganje do zaposlenih. Lafarge Cement ima namreË samo eno prednost, njihovega zaupanja. Pomembno bo vsekakor tudi nadaljnje pravi. "To smo zaposleni v Lafarge Cementu." prevzemanje sodobnih standardov uËinkovite proizvodnje ce- menta, kot veljajo v zahodnih dræavah. Pri tem bomo še posebej To je prvi intervju, ki ste ga dali za kateri koli medij, odkar negovali odnose z lokalno skupnostjo in skrbeli za ohranjanje ste postali nov predsednik uprave Lafarge Cementa. okolja. In glede na to, da smo v Lafarge Cementu na podroËju Dræi, z mediji do sedaj kot predsednik uprave še nisem komunici- okoljevarstva v preteklih letih æe veliko naredili, æelimo vse naše ral. In prav je tako, da so moji sodelavci tisti, ki bodo prvi izvedeli nadaljnje napore in korake v tej smeri narediti sprejemljive in kaj veË o meni. transparentne. Æelimo namreË pokazati, da so vse naše aktiv- nosti usmerjene k izboljšanju stanja okolja. Naj kot zadnji primer Pred prihodom v Lafarge Cement ste bili kratek Ëas zaposle- Lafargeevih naloæb v okolje navedem zagon odžveplevalne ni v celjskem podjetju INPOS, d.o.o., kjer ste vodili oddelek naprave v letošnjem letu, naËrtujemo pa še otvoritev Ëistilne komerciale. Zakaj ste se odloËili, da boste kandidirali za me- naprave za dušikove okside v zaËetku naslednjega leta. sto predsednika uprave v trboveljski cementarni? Kaj vas je pritegnilo, da ste po dobre pol leta sluæbovanja v novi sluæbi Cementarna v Trbovljah obratuje æe 130 let. Odkar je cemen- to delovno mesto zapustili? tarno pred slabimi petimi leti prevzel Lafarge, je bilo v poso- V resnici nisem naËrtoval te kandidature, saj sem v zaËetku leta dobitev proizvodnje in v njeno ekološko sanacijo investiranih 2007 ravno sprejel novo delovno mesto z novimi nalogami in ogromno sredstev. Danes je to sodobna in tehnološko razvita nisem imel namena sluæbe menjati tako hitro, saj sem bil odgovo- tovarna z evropsko primerljivimi standardi varovanja okolja. ren za doloËene projekte, ki sem jih nameraval izpeljati. Z Lafarge Zanima pa me, kje vi vidite prednosti Lafarge Cementa? Cementom so me povezali iskalci novih kadrov oziroma "lovci na Lafarge Cement ima samo eno prednost - to smo zaposleni. In glave", kot jim reËemo v æargonu. In ko smo se v številnih pogo- ker smo zaposleni tisti, ki proizvajamo naše izdelke, oskrbujemo vorih in sreËanjih z Lafarge Cementom bolje spoznali, sem sprejel naše kupce, skrbimo za naše naprave in stalne izboljšave, najsi tudi uradno ponudbo Lafarge Cementa za prevzem tega poloæaja. gre za proizvodnjo, procese ali okolje, postane vse to naša pred- OdloËitev je bila zelo preprosta. Pri tako dodelani in visoko razviti nost. Zato imamo toliko prednosti, kolikor imamo zaposlenih. organizacijski kulturi, kot je v Skupini Lafarge, in pri izzivih, ki jih nosi s seboj to delovno mesto, sem ponudbo z veseljem sprejel. Kako se boste spopadali s poslovnimi izzivi? Kako menite, da vam bodo dosedanje izkušnje pomagale pri vodenju podjetja? Lafarge Cement sta v zadnjem letu dni vodila dva Ëlana Postopoma, reševali bomo izziv za izzivom, enega za drugim uprave, Marko Pirc in Boæo »ernila, ki bosta Ëlana uprave tako, kot se bodo pojavljali. In moje izkušnje mi bodo pomagale ostala tudi po vašem nastopu na mesto predsednika uprave. samo toliko, kolikor jih bom lahko nadgradil z znanjem in izku- ©e naprej bosta namreË odgovorna vsak za svoje podroËje, g. šnjami svoje ekipe. Pirc za fi nanËni del poslovanja, g. »ernila pa za komercialo in prodajo. Kako ocenjujete njuno dosedanje delo? Kje vidite Lafarge Cement Ëez pet let? Kakšna je vaša stra- Njuno delo lahko ocenim samo kot zelo dobro. Marko in Boæo tegija razvoja podjetja? sta prevzela teæko in nehvaleæno nalogo po nenadnem odhodu Lafarge Cement vsekakor vidim kot drugega najmoËnejšega prejšnjega predsednika uprave. Pod velikim pritiskom okolja proizvajalca cementa v regiji. Vendar se mi v tem trenutku

6 LC Tim - December 2007

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 6 112/18/072/18/07 11:58:2211:58:22 AMAM našiljudjeintervju

Lafarge Cement je v tem trenutku pred zelo pomembnim sklepnim dejanjem pridobivanja okoljskega dovoljenja in je eno od redkih podjetij v Zasavju, ki izpolnjuje pogoje za nje- govo pridobitev. Kaj si obetate od njegove pridobitve? Obetamo si niæje stroške poslovanja in s tem uspešno nadaljnje delovanje v skladu z našim strateškim poslovnim naËrtom. Pred- vsem pa bomo dodatno prispevali k zmanjševanju emisij in ohra- njanju okolja. Vedeti moramo, da nam to dovoljenje omogoËa uporabo doloËenih tehnologij, ki dodatno zmanjšujejo vplive na okolje, obenem pa nas zavezuje k upoštevanju še stroæjih meril glede višine vrednosti izpuhov. In s tem bomo prispevali k izbolj- šanju æivljenjskega okolja v Zasavju, ki je bilo zaradi delovanja teæke industrije v preteklem stoletju tako naËeto.

Kaj so po vašem mnenju lastnosti dobrega menedæerja? Dobro vprašanje. Glede na izjemno hitro spreminjajoËe se okolje je treba biti predvsem uËinkovit in prilagodljiv. Menedæer mora natanËno vedeti, kateri so njegovi cilji, in pri njihovem dose- ganju mora biti vztrajen. Dober menedæer zna motivirati svoje sodelavce, zna usmerjati njihove kariere, zna jih navdušiti in razvijati. Pa dober obËutek mora imeti oziroma imeti mora nos za pravo smer, Ëe smem temu tako reËi.

Kaj priËakujete od svojih zaposlenih? Zdravo pamet, odkritost in srce. Pamet, da odkrijemo vse priloænosti, kjer smo lahko še boljši, odkritost, da sami sebi in drug drugemu povemo, kaj lahko za to storimo, ter pa seveda korajæo in vztrajnost, da vse to izvedemo in si pri tem medseboj- no pomagamo. Iztok Virant Katero spoznanje je bilo za vas v vaši dosedanji karieri naj- bolj kot konkurenËnejši poloæaj zdi pomembna druæbena bolj presenetljivo in ki se vam zdi, da bi ga lahko prenesli tudi vloga Lafarge Cementa. Trboveljsko cementarno vidim kot na vodenje Lafarge Cementa? nosilko lokalnega razvoja, ki zagotavlja stabilna delovna mesta, Presenetljivo? Ne vem. MogoËe bi raje rekel, da je to dragoce- prispeva k ekonomski stabilnosti ter boljšemu æivljenjskemu in no spoznanje - Ëe verjameš vase in v izbrano smer in Ëe delaš socialnemu okolju celotnega Zasavja. Na tem je bilo æe kar nekaj vztrajno, potem tudi cilji, ki se zdijo vËasih povsem nedosegljivi, narejenega in to æelimo πe intenzivneje razvijati. Zaposleni v nenadoma "padejo". Lafargeu smo lahko ponosni na svoj prispevek k razvoju Zasavja in ta ponos bomo πe utrdili. Kako se sprostite po napornem delovniku? V zadnjem Ëasu smo priËa neprestanim napadom civilnih Mislite tedniku. Glede na dolæino delovnega dneva in dolgotrajne pobud, da Lafarge Cement Ëezmerno onesnaæuje, Ëeprav voænje iz Maribora v Trbovlje in nazaj je dnevne sprostitve bolj meritve zunanjih akreditiranih izvajalcev meritev kaæejo, da malo. Zato pa med vikendi norimo skupaj z otrokoma. Tako ali Lafarge Cement obratuje v zakonsko dovoljenih mejah glede drugaËe - s starejšo hËerjo zato, ker jo "nori" puberteta, z mlaj- izpuhov. Kako boste reševali te oËitke? šim sinom pa zato, ker ga razganja od energije. S komunikacijo in z odprtostjo. VeËina teh oËitkov v zadnjem MogoËe je sedaj še prezgodaj spraševati, kaj je vaš naslednji Ëasu je æe pridobila Ëisto iracionalne dimenzije, saj se zdi, kot da izziv, pa vendarle. Æe veste, kaj bo vaša naslednja stopniËka? æeli vsaka nova zgodba prehiteti prejšnjo po senzacionalnosti. In Absolutno je še prezgodaj za naËrtovanje mojih naslednjih ka- Ëudi me, da take "race" pobirajo tudi posamezniki in institucije, riernih korakov. Najprej skoËi, nato pa reci hop. Kar nekaj stvari ki bi morale pristopiti malo trezneje in se seznaniti z dejstvi, pre- moramo postoriti v Lafarge Cementu in vsekakor si æelim biti den se odzovejo. Je pa res, da se bombastiËni naslovi in teme del te ekipe. Nikakor ne bi zamudil zadovoljstva, ko se bomo vsi bolje prodajajo. Zagotovo je teæje obdræati pozornost javnosti skupaj ozrli nazaj in rekli: "To smo pa mi naredili …" s suhoparnimi številkami in dejstvi, sploh Ëe so ta v povpreËnih mejah in niso dramatiËna.

December 2007 - LC Tim 7

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 7 112/18/072/18/07 11:58:2211:58:22 AMAM našeokolje Uradni zagon odæveplevalne naprave Okoljski minister Janez Podobnik, trboveljski æupan Bogdan BaroviË in regijski direktor Lafargeeve divizije Cement za Srednjo Evropo Nicholas Fournier so 24. oktobra 2007 slovesno odprli eno najsodobnejših odæveplevalnih naprav pri nas.

Odæveplevalna naprava oziroma naprava za mokro ËišËenje æveplovega dioksida deluje na osnovi mokrega ËišËenja dimnih plinov pred izpustom v zrak. KljuËna komponenta odæveplevalne naprave je pralnik dimnih plinov, v katerem se suspenzija (mešanica vode in kalcijevega karbonata) razprši v tok dimnih plinov tako, da pri tem absorbira æveplov dioksid. Kot stranski produkt tega procesa nastaja mavec, ki se po sušenju ponovno uporablja pri mletju cementa.

Ob otvoritvi smo pripravili slovesno prireditev, saj je uradni zagon tako pomembne naloæbe nedvomno razlog za slavje. Dogodek je povezovala izkušena voditeljica Anja Tomaæin, prisotno obËinstvo pa je navdušila slovenska tolkalna skupina z mednarodnim ugledom The Stroj. Vsak udeleæenec dogodka je prejel Ëebulico hiacinte. S tem darilom smo æeleli simboliËno prikazati rast in novo æivljenje, ki ga bo Lafarge Cementu prinesla odæveplevalna naprava.

Minister Janez Podobnik, æupan Bogdan BaroviË in Nicholas Fournier ob slavnostnem prerezu rdeËega traku

10 milijonov evrov vredna odæveplevalna naprava je naša najveËja naloæba v ekološko sanacijo proizvodnje. Ker smo vedeli, da se bomo morali do 1. novembra 2007 prilagoditi novi zakonodaji, smo jo zgradili v rekordnih devetih mesecih. Z njeno uradno otvoritvijo pa je Lafarge Cement postal ena izmed cementarn v Evropi, ki ima odæveplevalno napravo. Odæveplevalna naprava sicer poskusno deluje vse od letošnjega aprila.

Eden od ekoloških ciljev Lafarge Cementa je bilo tudi zmanjševanje emisij æveplovega dioksida, ki so bile zaradi vsebnosti ævepla v surovini dolgoletni problem. Emisije æveplovih oksidov smo do zagona odæveplevalne naprave zmanjševali tako, da smo v surovinsko moko dodajali hidrirano apno. Vendar je ta metoda omejena s samim procesom in je zato precej problematiËna ter koliËinsko omejena. NajuËinkovitejša, a tudi daleË najdraæja pa je bila gradnja odæveplevalne naprave. Skupina The Stroj je navdušila tudi francoske predstavnike

8 LC Tim - December 2007

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 8 112/18/072/18/07 11:58:2411:58:24 AMAM našeokolje

Pogovor z vodjo projekta Leopoldom Povšetom

Odæveplevalno napravo ste zgradili v rekordnih devetih mesecih … Pogodbo o gradnji odæveplevalne naprave smo podpisali s podjetjem Austrian Energy & Enviroment iz Gradca na predboæiËni dan leta 2005. Po podpisu pogodbe smo zaËeli s pripravo dokumentacije in pridobivanjem vseh ustreznih dovoljenj, kar je trajalo pribliæno slabo leto dni. Z gradnjo smo zaËeli 1. avgusta 2006, prviË pa smo odæveplevalno napravo poskusno zagnali 26. aprila 2007. Njena gradnja je bila res intenzivna, saj so izvajalci delali vsak dan po dvanajst ur, skoraj brez izjeme. GradbišËe je samevalo le za lanski boæiË in novo leto. Ponavadi takšno odæveplevalno napravo gradijo od enega do dveh let, odvisno od velikosti naprave.

Gre za sodobno odæveplevalno napravo, kakršne uporabljajo tudi drugod po Evropi. Kaj je tisto, kar dela našo odæveplevalno napravo tako sodobno? V Ëem izstopa? Glede na obliko je naša odæveplevalna naprava posebna, saj je dimnik postavljen na vrhu samega pralnika. V tako obliko odæveplevalne naprave smo bili prisiljeni zaradi omejenega prostora in zahtevanih termodinamiËnih pogojev izstopnih Leopold Povše plinov iz odæveplevalne naprave. Višino dimnika smo izraËunali na podlagi predvidenih imisij in gibanja zraËnih mas v okolici odæveplevalne naprave je del osnovne projektne dokumentacije, tovarne. Predvidene termodinamiËne pogoje na izstopu iz zato smo ga predali oddelku vzdræevanja in proizvodnje ob dimnika pa dosegamo tudi z dogrevanjem izstopnih dimnih tehniËnem pregledu. V Ëasu gradnje smo oblikovali posebno ekipo, plinov z vroËim zrakom iz hladilca klinkerja, kar je tudi posebnost ki se je ob pomoËi proizvajalca pripravila na redno obratovanje naše odæveplevalne naprave. S tem izrabljamo odveËno toploto odæveplevalne naprave. iz procesa in dosegamo æelene termodinamiËne pogoje na izstopu iz dimnika. Kdo je v Lafarge Cementu odgovoren za njeno nemoteno obratovanje? Kako se boste odzvali v primeru njenega izpada? Ima še katero podjetje v Zasavju primerljivo odæveplevalno Kot sem æe omenil, je za nemoteno delovanje same odæveplevalne napravo? naprave pomembno redno vzdræevanje. Odæveplevalna naprava V Zasavju ima odæveplevalno napravo še Termoelektrarna je postala del proizvodnega procesa cementarne, zato je v celoti Trbovlje, v naši bliænji okolici pa Termoelektrarna Šoštanj, vkljuËena v obratovanje in vzdræevanje tovarne. Za primer izpada termoelektrarna in toplarna Mellach v Gradcu in Lafargeeva njenega delovanja smo predvideli postopke zaustavitve in izrednih cementarna Retznei pribliæno 10 km severno od Šentilja. razmer obratovanja cementarne. S tem so podrobno seznanjeni Trenutno je v svetu - predvsem na Kitajskem in v novih Ëlanicah naši operaterji, ki vodijo delovanje tovarne. EU - opazen velik trend gradnje odæveplevalnih naprav. V cementni industriji trenutno obratuje osem odæveplevalnih Nam lahko za konec še zaupate, ali naËrtujete kako novo naprav, število pa bo v bliænji prihodnosti tudi tu hitro poskoËilo. naloæbo, s katero se bo zmanjšalo obremenjevanje okolja? Kot primer naj povem, da bodo odæveplevalno napravo zgradili v Trenutno smo v fazi izvedbe naprave za zmanjševanje dušikovih naslednjih letih tudi v Lafargeevi cementarni BeoËin v Srbiji. oksidov, ki nam bo omogoËala morebitno poveËanje proizvodnje ob nespremenjenih vrednostih dušikovih oksidov oziroma nam Kolikšna pa je æivljenjska doba take odæveplevalne naprave? bo zagotavljala doseganje še stroæjih emisijskih kriterijev, ki jih Odæveplevalna naprava ima garancijsko dobo enega leta oziroma bomo v Sloveniji uvedli na priporoËilo EU v letu 2010. Naprava daljšo glede na originalno garancijo proizvajalcev vgrajenih deluje po naËelu SCNR - selektivne nekatalitske redukcije. To delov (10 let na sam pralnik). Življenjska doba vsake naprave v pomeni, da bomo vrednosti NOx zmanjševali z razprševanjem proizvodnji pa je seveda odvisna od tega, kako kakovostno jo raztopine urea v vroËe dimne pline izmenjevalca toplote. preventivno in kurativno vzdræujemo. In odæveplevalna naprava Predvidevamo, da bomo to Ëistilno napravo zagnali po rednem pri tem ni izjema. V projektu vzdræevanja in obratovanja zimskem remontu.

December 2007 - LC Tim 9

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 9 112/18/072/18/07 11:58:2711:58:27 AMAM našeokolje

Miti in resnice o alternativnih gorivih

Lafarge Cement si prizadeva za pridobitev dovoljenja za uporabo alternativnih goriv v proizvodnji cementa, saj ima uvedba alternativnih goriv pozitivne okoljevarstvene in ekonomske uËinke

Nekateri med vami ste izpolnili našo anketo (rezultate ankete si Nasprotovanje uvedbi industrijskih odpadkov kot gorivo je lahko prav tako preberete v tokratni številki LC Tima), ki smo jo pred torej nasprotovanje izboljšanju okolja na dolgi rok, saj z njihovo slabim mesecem razdelili med vas. Anketa je pokazala, da veËina med uporabo onesnaženje ne bo veËje. vami ve, kaj so to alternativna goriva in da je eden izmed strateških naËrtov Lafarge Cementa njihova uvedba v proizvodnjo cementa. Alternativna goriva so veliko cenejša od klasiËnih goriv Kljub temu smo se v uredništvu odloËili, da bomo spregovorili tudi o V primerjavi s klasiËnimi gorivi so alternativna goriva veliko tej za Lafarge Cement zelo pomembni temi. cenejši vir energije, zato so alternativna goriva uËinkovit naËin zniževanja stroškov. Ker je uporaba alternativnih goriv splošna Kaj so alternativna goriva? praksa tako doma kot tudi v tujini (pri nas alternativna goriva Ko govorimo o uporabi alternativnih goriv v Lafarge Cementu, med drugimi uporablja naš neposredni konkurent Salonit imamo v mislih sosežig posebej pripravljene in sortirane plastike, Anhovo), je njihova uvedba v proizvodni proces za Lafarge narezane avtomobislke gume in odpadna motorna olja. Lafarge Cement nujna, Ëe želimo ohraniti konkurenËni položaj. Cement si trenutno prizadeva za pridobitev dovoljenja za njihovo uporabo. Te snovi so namreË primerne za delno zamenjavo Od leta 2009 bo seæiganje industrijskih odpadkov nujno klasiËnih goriv, saj imajo zadostno energetsko vrednost. Z letom 2009 se po novi, strožji evropski zakonodaji te snovi, ki imajo ustrezno energetsko vrednost, ne bodo smele nikamor Zakaj se uporablja izraz alternativna goriva? odlagati, ampak jih bo treba nujno sežgati. Sežge pa se jih lahko Izraz 'alternativna goriva' je k nam prišel iz tujine, kjer se za ali v cementarnah (ker se za proizvodnjo cementa potrebujejo tovrstne odpadke, namenjene reciklaži v obliki goriv, uporablja tako visoke temperature, kot jih pri sežigu dajo omenjeni izraz 'alternative fuels'. industrijski odpadki) ali v sežigalnicah.

KljuËna je pridobitev okoljskega dovoljenja EU spodbuja uporabo alternativnih goriv KljuËni korak v tem procesu je pridobitev okoljskega dovoljenja. Slovenska in evropska zakonodaja ne samo, da dovoljujeta Lafarge Cement je trenutno v fazi njegovega pridobivanja. uporabo alternativnih goriv, ampak jo celo spodbujata. PriporoËilo EU je, da cementna industrija v proizvodnji cementa Alternativna goriva ne pomenijo veËjega onesnaæenja souporablja alternativna goriva, saj lahko na ta naËin rešuje Z uvedbo alternativnih goriv se obremenjevanje okolja ne bo problem ravnanja z industrijskimi odpadki, ki potrebujejo veË let, poveËalo. Prav nasprotno. Njihova uporaba pomeni zmanjševanje da se razgradijo. Alternativna goriva so namreË del t. i. ekološke nekaterih emisij v zraku v primerjavi s klasiËnimi gorivi. Na industrije, ki temelji na naËelu kroženja oziroma reciklaže, saj primer, trenutna zakonska meja za izpust dušikovih oksidov v se odpadki ene industrije reciklirajo v drugi industriji. Ekološka ozraËje je 1300 mg/Nm3. Z uporabo alternativnih goriv bo nova industrija je še posebej pisana na kožo cementni industriji, ker zakonska meja znižana na 500 mg/Nm3. Nenazadnje morajo izdelava cementa potrebuje zelo visoke temperature. podjetja, ki uporabljajo alternativna goriva, zadostiti še strožjim okoljskim kriterijem, kot Ëe uporabljajo le klasiËna goriva.

10 LC Tim - December 2007

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 1010 112/18/072/18/07 11:58:2811:58:28 AMAM našeokolje

Mojca DrËar Murko, poslanka v evropskem parlamentu

˝Zlasti cementna industrija uporablja zaËasno obdelane odpadke, bodisi kot surovine za nadaljnjo uporabo ali pa kot goriva. »e spriËo

tehnologije v cementni industriji - zlasti izpustov CO2 v okolje - ta velja za veliko onesnaževalko okolja, lahko na ta naËin del škode

popravi. Vmesna obdelava odpadkov, ki bi bili sežgani v vsakem primeru, prihrani naravne vire energije in zmanjša koliËino CO2 v okolju. Koristna je torej s stališËa zmanjševanja koliËine toplogrednih plinov v ozraËju.˝ http://www.drcar-murko.si/

odpadna olja strog nadzor nad uvajanjem Za katera AG si Kako bomo prizadevamo dobiti uvajali AG? dovoljenje? sosežig v predelana in nadzorovanem sortirana plastika okolju

narezane postopno odpadne gume uvajanje

ALTERNATIVNA GORIVA (AG)

za družbeno nižji stroški veËja odgovorno Lafarge poslovanja konkurenËnost Cement ravnanje Katere prednosti prinaša uporaba AG? bolj preudarno recikliranje nižje vrednost ravnanje z za okolje odpadkov emisij v zraku energetskimi viri

veË delovnih v prihodnosti zmanj- za lokalno razvoj mest in poslovnih ševanje industrijskih skupnost obËine priložnosti odpadkov v okolici

December 2007 - LC Tim 11

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 1111 112/18/072/18/07 11:58:2911:58:29 AMAM našeokolje

NeresniËne trditve ResniËne trditve

Uporaba alternativnih goriv pomeni zmanjšanje onesnaæevanja, Uporaba alternativnih goriv bo poveËala onesnaæenje. saj gre za preudarno ravnanje z energetskimi viri.

S soseæigom se bo celo zmanjšala koliËina nekaterih emisij v Seæig odpadkov pomeni povišano koliËino izpustov škodljivih izpustih. Trenutna zakonska meja za izpust dušikovih oksidov v plinov v ozraËje. ozraËje je 1300 mg/Nm3. Z uporabo alternativnih goriv bo nova zakonska meja zniæana na 500 mg/Nm3.

Seæigali se bodo strupeni odpadki, biološki zdravila, odpadki, Lafarge Cement je zaprosil za dovoljenje za soseæig odpadnih æivalske mašËobe, gospodinjski odpadki. olj, gum in plastike.

Proces soseæiga odpadkov predstavlja za Lafarge Cement Seæig odpadkov v Lafarge Cementu zmanjšuje stopnjo varnosti varen in visoko kontroliran proces zamenjave klasiËnih virov pri delu zaposlenih. energije z alternativnimi.

Uporaba alternativnih goriv predstavlja za Lafarge Cement Uporaba alternativnih goriv bo imela negativne posledice za zmanjšanje proizvodnih stroškov in s tem veËjo konkurenËnost trboveljsko obËino. podjetja na trgu. Od tega ima veliko korist tudi obËina Trbovlje.

Uvedba alternativnih goriv v Lafarge Cementu bo pomenila Posebej pripravljena alternativna goriva se ne bodo skladiπËila poveËano kopiËenje odpadkov v obËini Trbovlje. v cementarni, ampak se bodo sproti dovaæala.

Tako pri nas kot tudi v tujini menjava oz. dopolnjevanje klasiËnih goriv z odpadki skokovito narašËa. Pri nas Nobeno podjetje v Sloveniji ne uporablja alternativnih goriv. alternativna goriva uporabljata med drugimi tudi Salonit Anhovo in Pinus RaËe, v Evropi pa veËina Lafargeevih cementarn, tudi cementarna v bliænjem Retzneiju.

Alternativna goriva so cenejši vir energije od klasiËnih goriv Alternativna goriva so draæja od klasiËnih goriv. (premoga, petrolkoksa itd.)

12 LC Tim - December 2007

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 1212 112/18/072/18/07 11:58:3011:58:30 AMAM našeokolje

Kaj o Lafarge Cementu menimo mi in kaj drugi? ObËane Trbovelj, mlade in naše zaposlene smo povprašali po mnenju - izvedli smo telefonsko anketo med obËani, fokusno skupino med mladimi TrboveljËani in anketo med zaposlenimi v Lafarge Cementu

Da bi Lafarge Cement deloval v skladu z novo, stroæjo okoljsko • Prebivalci imajo do Lafarge Cementa nasprotujoË si odnos: zakonodajo, ki je stopila v veljavo s 1. novembrom 2007, je æe veËina anketiranih meni, da Lafarge Cement najbolj obreme- pred štirimi leti zaËel naËrtovati naloæbe v posodobitev proizvo- njuje okolje, hkrati pa je Lafarge Cement tudi tisti, ki naredi dnje in njeno ekološko sanacijo. Ti skrbno naËrtovani koraki so daleË najveË za okolje. Tisti, ki menijo, da Lafarge Cement bili nujni del Lafargeevih prizadevanj, da v celoti izpolni zahteve naredi najveË za okolje, so izobraæeni ljudje srednjih let. Mladi evropske direktive. pa menijo, da si Lafarge Cement premalo prizadeva za zmanj- šanje negativnih vplivov na okolje. Tako je trboveljska cementarna eden izmed industrijskih obratov v Zasavju, ki izpolnjuje zahteve za pridobitev okoljskega dovolje- Kdo je najzasluænejši za zmanjševanje onesnaæevanja (zeleni nja (imenujemo ga tudi IPPC dovoljenje) in je tik pred sklepnim stolpci) in poveËanje onesnaæevanja (vijoliËni stolpci) v Trbovljah? dejanjem njegove pridobitve. Okoljsko dovoljenje pa pomeni tudi uradno potrdilo Lafarge Cementu, da pri proizvodnji cementa 46 % 76 % Lafarge Cement izpolnjuje okoljska merila na evropski ravni. 29 % 17 % TE Trbovlje

Kaj TrboveljËani menijo o onesnaæenosti 25 % 10 % æupan in o Lafarge Cementu? 4 % komunala

Štiri leta trajajoË in 30 milijonov evrov vreden sanacijski pro- 6 % zeleni / EKO krog gram je zagotovo zelo pomembna toËka za Lafarge Cement. Ker smo æeleli ugotoviti mnenja ljudi po tako velikem zakljuËenem 13 % 9 % prebivalci ciklusu investicij v okolje, smo septembra skupaj z agencijo za raziskovanje Valicon najprej izvedli javnomnenjsko raziskavo 8 % 12 % obËina med obËani Trbovelj. 4 % 1 % industrija, tovarne Ljudi smo spraševali po mnenju o ekološki problematiki v tej obËini in o prizadevanjih Lafarge Cementa za zmanjševanje vplivov na 3 % EU, vstop v EU okolje. ObËane smo med drugim spraševali tudi o alternativnih gori- vih - o tem, kaj so po njihovem mnenju alternativna goriva in ali bo 3 % 11 % dræava, zakonodaja njihova uvedba zmanjšala oziroma poveËala obremenitve okolja. 1 % nihËe Rezultat ankete: prebivalci Trbovelj imajo do Lafarge Cementa dvojen odnos 1 % drugo • Velika veËina (80 %) prebivalcev meni, da je onesnaæenost obËine Trbovlje visoka. Vendar jih je 55 % mnenja, da se je 9 % 4 % ne vem / zavrnil stanje v zadnjih nekaj letih izboljšalo.

December 2007 - LC Tim 13

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 1313 112/18/072/18/07 11:58:3011:58:30 AMAM našeokolje

TrboveljËani ne poznajo alternativnih goriv Rezultate raziskave, ki se nanašajo na alternativna goriva, lahko Zaposleni: uvedba alternativnih goriv bo strnemo v naslednje ugotovitve: • Le nekaj veË kot desetina ljudi ve, kaj so to alternativna gori- imela pozitivne uËinke va. • VeËina povezuje alternativna goriva z naravnimi gorivi (bio- Pribliæno soËasno kot smo izvedli fokusno skupino, smo anketo maso, lesom, sonËno energijo) in alternativna goriva zamenju- o alternativnih gorivih opravili tudi med zaposlenimi v Lafarge je z biološkimi gorivi. Cementu in rezultati so bili naslednji: • Proti uvedbi alternativnih goriv bi bili anketirani predvsem • Za razliko od lokalne skupnosti (vkljuËno z mladimi) je 95 % zato, ker menijo, da bodo alternativna goriva poveËevala zaposlenih prepriËanih, da vedo, kaj so to alternativna goriva. onesnaæevanje in povzroËala smrad. Smeti ne morejo biti Dobra Ëetrtina zaposlenih je navedla še druge oblike odpad- gorivo, je bil eden od pomislekov. kov, ki sodijo pod alternativna goriva, a jih v Lafarge Cementu ne bomo uporabljali: micelij gliv, topila, mulj, gorljivi ostanki iz KljuËna ugotovitev raziskave je, da lokalna skupnost ne ve, Ëistilnih naprav, premog, sortirane gospodinjske smeti, odpa- kaj so alternativna goriva in kakšne so posledice njihove dni les, fazne kisline in lupine rastlinskih semen. uvedbe. Zato smo si kot prednostno nalogo zadali, da obËane • 90 % zaposlenih je seznanjenih s tem, da Lafarge Cement ustrezno informiramo, da je uporaba alternativnih goriv splošna naËrtuje uvedbo alternativnih goriv v proizvodni proces. praksa pri nas in v tujini in da njihova uporaba prispeva celo k • VeËina (80 %) anketiranih je kot kljuËni razlog za uvedbo zmanjševanju, nikakor pa ne k poveËevanju onesnaæenosti. alternativnih goriv navedla cenejši vir energije, 38 % veËjo konkurenËnost in 20 % pa odstranjevanje odpadkov iz okolja.

VeËina anketiranih meni, da bo imela uvedba alternativnih Mladi si æelijo predvsem vraËanja lokalni goriv pozitivni uËinek, in sicer predvsem na poveËanje konku- renËnega poloæaja Lafarge Cementa. Tako 20 % zaposlenih skupnosti meni, da uvedba alternativnih goriv ne bo vplivala na poveËa- nje onesnaæevanja, 20 % pa jih meni, da bo z njihovo uvedbo Javnomnenjska raziskava je pokazala, da je skupina mladih tista, onesnaæevanje veËje, malo veË kot polovica pa je prepriËanih, da ki najbolj nasprotuje Lafarge Cementu in uvedbi alternativnih bodo vplivi Lafarge Cementa na okolje po uvedbi alternativnih goriv. Zato smo se odloËili, da med to populacijo izvedemo še goriv ostali nespremenjeni. fokusno skupino, saj smo æeleli globlje raziskati sræ problema oziroma ugotoviti, zakaj mladi tako nasprotujejo uvedbi alterna- Kakπne posledice bo imela uvedba alternativnih goriv po mnenju tivnih goriv in okoljskim aktivnostim Lafarge Cementa. Fokusna zaposlenih? skupina je oblika kvalitativnega raziskovanja, kjer zunanji spraše- valec s poglobljenimi vprašanji poskuša izlušËiti mnenje skupine.

Rezultati fokusne skupine so pokazali: • da mladi - tako kot ostala populacija - ne poznajo alternativnih goriv. • Najbolj jih skrbijo izpadi fi ltrov. Ne vedo, kdaj in kolikokrat se to zgodi in kaj se bo zgodilo v primeru izpada fi ltra, Ëe bo Lafarge Cement uporabljal alternativna goriva. • Zelo dobro pa mladi poznajo Lafarge Cement in po njihovem mnenju je to še edino dobro stojeËe podjetje v Trbovljah. • Poznajo okoljska prizadevanja Lafarge Cementa in poudarjajo, da se je stanje bistveno izboljšalo v zadnjih desetih letih, pred- vsem pa, odkar je trboveljsko cementarno prevzel Lafarge. • Spremljajo tudi, kaj se dogaja na okoljevarstvenem po- droËju, poznajo prizadevanja civilnih pobud, poznajo druge onesnaæevalce v Zasavju in tudi Salonit Anhovo. • Kot najpomembnejšo vlogo Lafarge Cementa pa so oznaËili vraËanje v lokalno skupnost. Zavedajo se namreË, da je treba najti kompromis med druæbenimi koristmi in vplivi na okolje 18,8 % bolj negativne posledice 3,1 % ni odgovora oziroma da cementarna uspešno posluje ob Ëim manjših obre- menitvah okolja. 57,8 % bolj pozitivne posledice 20,3 % oboje

14 LC Tim - December 2007

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 1414 112/18/072/18/07 11:58:3011:58:30 AMAM našavarnost

Pripravljeni na poæar

V mesecu poæarne varnosti smo organizirali izobraæevanje za vse zaposlene za gašenje z gasilnimi aparati

V oktobru kot mesecu poæarne varnosti se vsako leto v duhu pre- ventivnega delovanja prepreËitve nastanka poæara odvijajo številne akcije in usposabljanja. Vsak zaposleni mora biti ustrezno seznanjen in usposobljen, kako prepreËiti nastanek poæara oziroma kako ga uspešno pogasiti, Ëe do poæara vseeno pride. Le z ustreznim zna- njem in usposobljenostjo lahko zaposleni prepreËijo nastanek mate- rialne škode ali celo smrti. Zato mora biti vsak zaposleni pouËen o varstvu pred poæarom tako na teoretiËni kot tudi na praktiËni ravni.

Aktivno gaπenje

Predstavniki PGD Lafarge Cement Ivan KljuËevšek, Joæe Bukovec in Aleš Šintler so nas najprej seznanili z vrstami gasilnih aparatov ter njihovo uporabnostjo za razliËne namene in vrste poæarov. Usposabljanje zaposlenih Sledila je praktiËna predstavitev gašenja poæara z gasilniki. Zelo zanimiv in pouËen je bil tudi prikaz pravilnega gašenja olja In ker je preventiva vsekakor boljša kot kurativa smo za vse ter plinske jeklenke. Vsak udeleæenec usposabljanja je dobil zaposlene v Lafarge Cementu pripravili delavnico usposabljanja priloænost, da sam praktiËno poizkusi pogasiti demonstracijski za gašenje z gasilnimi aparati. Konec oktobra, meseca poæarne poæar z gasilnikom in se tako morda prviË spopade z ognjem. varnosti, in pa v zaËetku novembra smo skupaj s Prostovolj- nim gasilskim društvom Lafarge Cement za zaposlene našega Pri vseh primerih gašenja poæara smo videli, kar so nam naši podjetja organizirali izobraæevanje o gašenju poæarov z gasilnimi izkušeni gasilci æe povedali: da so gasilniki primerni za gašenje aparati. Udeleæenci naj bi se pri tem nauËili pravilno uporabljati zaËetnih poæarov, ko pa se ogenj enkrat razširi, je poæar mnogo gasilni aparat in gasiti razliËne vrste poæarov. teæje ukrotiti. Zato morajo biti pregledani gasilniki vedno pri roki. Na izobraæevanje so bili povabljeni vsi zaposleni Lafarge Cemen- ta, v dveh dneh pa se ga je udeleæilo 110 zaposlenih, od tega 27 iz Špela Malovrh uprave in 84 iz tovarne.

December 2007 - LC Tim 15

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 1515 112/18/072/18/07 11:58:3111:58:31 AMAM našedelo

Zanesljivost delovanja

Kazalci so orodje za spremljanje zaustavitev, nepredvidenih dogodkov in neplaniranih zaustavi- tev. Neplanirane zastoje lahko razdelimo na strojne, elektriËne, uspešnosti neke dejavnosti. Lafarge proizvodne in druge.

uporablja celo vrsto teh kazalcev, s Za spremljanje zanesljivosti delovanja so v Lafargeu razvili poseben raËunalniški program, imenovan Adap, ki je standard v katerimi spremlja uspešnost posameznih skupini Lafarge. Sistem Adap je neposredno povezan v sistem za tovarn znotraj Skupine Lafarge in tudi vodenje proizvodnje in avtomatiËno beleæi posamezne zastoje ter njihovo trajanje. uspešnost delovanja celotnega koncerna. Po podatkih za leto 2007 je bila zanesljivost delovanja za posa- Zanesljivost obratovanja tovarne je pomemben pokazatelj uspe- mezne sklope proizvodnje na splošno v okviru ciljev, ki smo si jih šnosti upravljanja s tovarno. Za linijo æganja klinkerja je na ravni zastavili na zaËetku leta. Zanesljivost mlina surovine je nekoliko celotne Skupine cilj 96-odstotna zanesljivost delovanja. Ta cilj niæja zaradi teæav z mlevskimi telesi v prvi polovici leta, vendar novim tovarnam ne predstavlja velike teæave, tovarni, kakršna je se je zmogljivost mletja poveËala za 6 % glede na leto 2006. naša, pa ta cilj pomeni precejšen izziv. Planirana zanesljivost za mlin cementa pa je nekoliko višja, in sicer 97 %. Kazalec zanesljivosti se izraËunava za posamezne sklope proiz- vodnje. Pri nas merimo zanesljivost delovanja mlina premoga, Za leto 2008 so kazalci zanesljivosti delovanja planirani na leto- mlina surovine, priprave surovine, linije æganja klinkerja in mlina šnji ravni. Z zaËetkom uporabe alternativnih goriv bo izpolnitev cementa. Z avtomatizacijo nakladalne postaje bomo merili tudi priËakovanj precejšen izziv, vendar z obstojeËo izkušeno ekipo ni zanesljivost delovanja pakirne linije cementa. Najpomembnejši dvoma v uspeh. sta zanesljivosti delovanja linije æganja klinkerja in mletja cemen- ta, ki pa sta seveda zelo odvisni od predhodnih procesov. IzraËun Roman Petelin kazalcev je odvisen od planiranih ur obratovanja, planiranih

100 100 98

99 96

94 98 92

97 90

88 96 86

84 95 82

94 80 Kamnolom MPS MP PeË MC 80 t/h Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov 2005 2006 2007 Kamnolom MPS MP PeË MC 80 t/h

16 LC Tim - December 2007

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 1616 112/18/072/18/07 11:58:3411:58:34 AMAM našedelo

Model kompetenc v Lafarge Cementu Na zaËetku leta smo najavili zaËetek projekta "Razvoj modela Skrb za svojo varnost in varnost drugih kompetenc v podjetju Lafarge Cement". Obljubili smo, da bomo Zaposleni, ki ima to kompetenco visoko razvito, je seznanjen z ob izdatni podpori in sodelovanju naših sodelavcev na razliËnih varnostnimi predpisi, jih dobro pozna, pri delu uporablja ter se ravneh zakljuËili projekt do konca leta. ravna po njih. Varnostne naprave in osebno varovalno opremo uporablja skladno z njihovim namenom, z njimi ravna pazljivo in Na današnji dan se sicer še ne morem pohvaliti, da sta projekt in skrbi, da so v brezhibnem stanju. Skrbi za svojo varnost in zdravje vsa dokumentacija æe Ëisto dokonËana, vendar pa nam do konca pri delu ter varnost in zdravje drugih sodelavcev. Pozna morebitne ne manjka prav veliko, tako da bomo naš model kompetenc nevarnosti na svojem delovnem mestu ter zna predvideti v letu 2008 æe lahko vkljuËili v proces ocenjevanja in razvoja morebitna tveganja in naËine prepreËevanja. Vedno premisli o sodelavcev. nevarnosti, preden zaËne z delom.

Za osveæitev spomina bom še enkrat podala defi nicijo modela Vedenjski slogi - pokazatelji za ugotavljanje razvitosti te kompetenc, o katerem govorimo in o katerem se bomo pogovarjali kompetence pri posamezniku so, da posameznik: v prihodnosti. To je dokument, v katerem smo natanËno opredelili, • pozna, razume in uporablja varnostne predpise, katere lastnosti ali znaËilnosti mora imeti oseba, zaposlena na • pozna in pravilno uporablja sredstva za varno delo, doloËenem delovnem mestu, da bo lahko pri delu dosegala odliËne • skrbi, da ne prihaja do poškodb, rezultate. Govorimo torej o pravem setu znanja, vešËin in vedenja • razume pomen varnosti za celotno organizacijo, posameznikov na posameznih delovnih mestih. • zna presoditi tveganja na svojem delovnem mestu, • pozna statistiko in naravo nesreË v organizaciji, Pri oblikovanju našega modela kompetenc smo kot izhodišËe • svoje aktivnosti izvaja s skrbjo za svojo varnost in varnost drugih, uporabili gradiva, ki so jih pripravili v Skupini Lafarge. Ker pa ima • pozna interne standarde varnosti pri delu, vsako lokalno okolje veliko svojih posebnosti, pa smo seveda v • uporablja STOP knjiæico. projekt vloæili tudi veliko lastnega znanja in predvsem Ëasa. Tako smo se pri opredelitvi kompetenc, ki so na razliËnih ravneh in »e bi æeleli sami pri sebi ugotoviti, do katere mere smo æe delovnih mestih pomembne v našem podjetju, zanesli na znanje razvili kompetenco "skrbi za svojo varnost in varnost drugih", in izkušnje naših sodelavcev. Ti so bili res odliËen vir informacij si lahko pri sebi odgovorimo na naslednja vprašanja: in se jim za sodelovanje na tem mestu še enkrat zahvaljujem. • Kako poskrbim, da sem seznanjen(-a) z vsemi aktualnimi varnostnimi predpisi in ukrepi? Tako smo po oddelkih doloËili naše splošne kompetence, to je • Ali poznam nevarnosti oziroma morebitna tveganja na svojem tiste, ki so pomembne za ljudi na vseh delovnih mestih, nato pa delovnem mestu? generiËne kompetence, to je tiste, ki so pomembne za zaposlene • Kako pri delu poskrbim za svojo varnost in varnost drugih? na doloËenih podroËjih dela, in delovno specifi Ëne kompetence, • Katera zašËitna sredstva, opremo moram uporabljati na svojem to je tiste, ki so pomembne na posameznih delovnih mestih. delovnem mestu? Jo vedno uporabljam? Kako jo vzdræujem? • Kdaj se je zgodilo, da nisem upošteval(-a) varnostnih Kot splošne in tako pomembne za vse smo doloËili πiri predpisov? Kaj se je potem zgodilo? kompetenc: • Kako pogosto uporabljam STOP knjiæico? • skrb za svojo varnost in varnost drugih, • Koliko poroËil o potencialni nevarnosti sem napisal(-a)? • poznavanje in izpolnjevanje priËakovanj notranjih in zunanjih odjemalcev, Verjetno ni treba posebej poudarjati, kakšne so lahko posledice, • prizadevanje za nenehno kakovost dela, Ëe podroËje varnosti pri delu zanemarimo. NesreËe, poškodbe • skupinsko delo. pri delu, zastoji v proizvodnji in poslediËno bolniška odsotnost pravzaprav zgubijo vso teæo argumenta v primerjavi z najhujšo O natanËni vsebini posamezne kompetence in naËinu njenega razvoja posledico, ki se lahko zgodi - in to je izguba æivljenja. bomo zaposlene na razliËne naËine seznanjali vse leto. Tokrat pa bi vam rada podrobneje predstavila prvo od splošnih kompetenc. Iva DominkoviË

December 2007 - LC Tim 17

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 1717 112/18/072/18/07 11:58:3411:58:34 AMAM našedelo

Proizvodnja cementa: æganje klinkerja

V prejšnjih LC Timih smo predstavili prvi dve stopnji v proizvodnji cementa — pridobivanje surovine v kamnolomu in pripravo surovine na proces žganja klinkerja. V tej številki pa vam bomo podrobneje opisali najpomembnejši proces v proizvodnji cementa, to je proizvodnja klinkerja.

Klinker je osnovna surovina za izdelavo cementa, proizvaja pa se Rotacijska peË z žganjem surovinske moke v rotacijski peËi. Proces proizvodnje Predgreta in delno dekarbonizirana surovinska moka se klinkerja poteka v treh delih: v izmenjevalcu toplote, rotacijski nadalje segreva v rotacijski peËi. PeË ima obliko cevi in se med peËi in hladilcu klinkerja. obratovanjem vrti približno 2 obrata/min in je nagnjena za 3,5 %. Nagnjenost in vrtenje omogoËata potovanje materiala po peËi. Izmenjevalec toplote V peËi, nekako do temperature 1300 ºC, karbonati in glineni V izmenjevalcu toplote, ki je sestavljen iz štirih ciklonov, se minerali v celoti razpadejo, tvorijo pa se minerali klinkerja - belit surovinska moka segreje preden vstopi v peË. Segrevanje aluminat in ferit. Pri tej temperaturi se že pojavi tudi talina. surovinske moke skrajša Ëas zadrževanja v rotacijski peËi in tako Najvišjo temperaturo 1400 - 1450 ºC doseže material v coni zviša kapaciteto proizvodnje klinkerja. sintranja, kjer potekajo najpomembnejše kemijske in fi zikalne reakcije. V tem obmoËju belit reagira s prostim apnom in nastane Surovinska moka pada skozi ciklone izmenjevalca v rotacijsko glavni mineral klinkerja - alit. Minerala alit in belit dajeta klinkerju peË, vroËi dimni plini, ki nastajajo v peËi, pa se gibljejo protitoËno. veËino njegovih hidravliËnih lastnosti, ki se prenesejo v konËni Pri tem dimni plini segrejejo surovinsko moko tako uËinkovito, da izdelek - cement. V tem temperaturnem obmoËju zavzema talina je pri vstopu v peË v veliki meri dekarbonizirana. To pomeni, da že znaten delež (20 - 30 %), zaradi prisotnosti taline in vrtenja se je iz apnenca zaradi visokih temperatur tvorilo apno, pri tem peËi pa nastajajo kroglice klinkerja.

pa je izšel CO2. Temperatura surovine ob izstopu iz izmenjevalca, to je ob vstopu v rotacijsko peË, doseže temperaturo približno Energijo, ki jo potrebujemo za žganje klinkerja, dovaja gorilec na 800 ºC, temperatura plinske faze pa je približno 1000 ºC. primarni (izstopni) strani peËi, kjer klinker iz peËi pada v hladilec.

Mikroskopska slika mineralov klinkerja pri 500-kratni KonËni izdelek æganja je cementni klinker v obliki temno sivih poveËavi granul s premerom pribliæno 3 cm

18 LC Tim - December 2007

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 1818 112/18/072/18/07 11:58:3511:58:35 AMAM našenaše okoljedelo

Kot gorivo uporabljamo mešanico visokokaloriËnega Ërnega premoga in petrolkoksa.

Hladilec klinkerja Zadnja, prav tako pomembna faza v procesu žganja klinkerja je hlajenje, ki odloËilno vpliva na kakovost klinkerja. Prežgani material se deloma ohlaja že v zadnjem delu peËi, ohlajanje pa se nadaljuje v hladilcu klinkerja. Z veË ventilatorji se v hladilec vpihuje zunanji hladni zrak, ki hitro ohladi klinker z 1450 ºC na manj kot 100 ºC.

V stopnji hlajenja pride do kristalizacije taline v aluminat in ferit. Najboljši klinker dobimo, Ëe je hitrost hlajenja do 1250 ºC poËasna, nato pa hitra. Bistvo hitrega ohlajanja je v tem, da se zadrži obstojeËa mineralna sestava klinkerja s Ëim veË alita, ki v najveËji meri prispeva k trdnosti cementa.

KonËni produkt žganja je cementni klinker v obliki temno sivih granul premera približno 3 cm. Za obiËajne vrste cementov se v glavnem proizvaja klinker, ki vsebuje 60 - 70 % alita, 20 - 25 % belita, 7 - 10 % ferita, 7 - 10 % aluminata, vsebnost prostega apna pa naj ne bi bila veËja od 2 %. Klinker skladišËimo v silosih klinkerja, kjer Ëaka na mletje v cementnem mlinu.

Kakovost klinkerja Proces žganja nadzoruje operater linije KHD, kakovost vseh vhodnih komponent in klinkerja spremljajo in analizirajo v obratnem laboratoriju. Kakovostna priprava surovine v kamnolomu, ustrezna kakovost surovinske moke in goriv, pravoËasne reakcije operaterjev in kemijskih analitikov v laboratoriju na procesne in kakovostne spremembe pa so pogoj za uspešno in kakovostno voden proces žganja.

Gregor UraniË, Petra KajiË Surovinska moka gre najprej skozi štiri ciklone izmenjevalca toplote, nato pa vstopi v rotacijsko peË. Zanimivi tehniËni podatki Višina stolpa izmenjevalca toplote 67 m Dolæina peËi 56 m Premer peËi 4 m Kapaciteta peËi 1350 ton na dan Poraba goriva 175 ton na dan

»as potovanja materiala od izmenjevalca 45 do 60 min toplote do konca hladilca

Rotacijska peË je v obliki cevi, ki se vrti. Material - surovinska moka - vstopa na eni strani in se zaradi vrtenja in nagiba peËi pomika proti vse veËjim temperaturam na primarni strani, kjer je namešËen gorilec.

December 2007 - LC Tim 19

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 1919 112/18/072/18/07 11:58:3711:58:37 AMAM našedelo

Strokovna ekskurzija po gradbišËih prekmurske avtoceste A5

Pokriti vkop MaleËnik na odseku Pesnica — Slivnica

Da pri gradnji pomurske avtoceste Cilj udeleæbe strokovne ekskurzije je bil spoznati sedanje in nove poslovne partnerje, pridobiti kontakte oziroma spoznati vodje med drugim uporabljajo tudi Lafargeev posameznih gradbišË, ki so za nas kot konËni porabniki naših cementov najpomembnejši, ter pridobiti pomembne podatke o cement, se je na strokovni ekskurziji po prihodnjih potrebah gradbišË po cementu za sezono 2008. Videli smo, kako napreduje gradnja avtoceste, in se seznanili tudi s gradbišËih pomurske avtoceste prepriËal teæavami, s katerimi se spopadajo med gradnjo. tudi del našega prodajnega oddelka Še posebej zanimiva za nas pa sta bila dva naËina gradnje. Prvi je injek- V organizaciji Zdruæenja za beton Slovenije se je del prodajnega od- tiranje, ki smo si ga ogledali na odseku gradbišËa Pesnica - Slivnica za delka udeleæil strokovne ekskurzije po gradbišËih prekmurske avtoce- pokriti vkop MaleËnik. Na tem odseku tunela zaradi nestabilne zemljine ste. Ekskurzijo so vodili predstavnik Direkcije za dræavne ceste, pred- ni bilo mogoËe izkopati, zato so naredili pokriti vkop. Pri tem najprej stavnik DARS in vodje gradbišË na posameznih odsekih. Ogledali smo naredijo izkop, nato tunelske cevi in na koncu vse skupaj zasujejo. si gradbišËe avtoceste Pirešica - Pince v dolæini 70 km, ki je najveËje Injektiranje uporabljajo za utrjevanje in stabilizacijo breæin in pri tem odprto gradbišËe pri gradnji avtocest v Sloveniji. Na gradbišËu je bilo postopku uporabljajo naš Ërni cement v vreËah. mogoËe spremljati vse faze gradnje avtoceste, gradnjo objektov, viaduktov in mostov, opornih in podpornih konstrukcij. Ogledali smo Drugi primer pa je izkop predora Cankova. Na tem dela gradbišËa si najnovejše postopke in tehnologije, ki jih uporabljajo pri gradnji. smo si ogledali notranjost tunela med izkopom, kar je prav posebno doæivetje. Seznanili smo se s procesom nanašanja brizganih beto- Za nas je predstavnik DARS pripravil tudi predstavitev avto- nov, za mešanje katerih uporabljajo naš zeleni cement. cestnega programa v Sloveniji. S to predstavitvijo smo dobili vpogled v pretekle in prihodnje aktivnosti v Republiki Sloveniji na Boštjan MajcenoviË podroËju gradnje avtocest.

20 LC Tim - December 2007

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 2020 112/18/072/18/07 11:58:4211:58:42 AMAM našedelo

Predstavitev servisnega oddelka

V sklopu predstavitev oddelkov znotraj Preteæno smo aktivni na naslednjih podroËjih: • gradbeno vzdræevanje objektov v tovarni, vkljuËno z upravno Lafarge Cementa tokrat predstavljamo zgradbo, • sodelovanje v remontih na liniji æganja klinkerja, naš servisni oddelek • skrb za nemoteno obratovanje ogrevalnih naprav, • skrb za lepšo zunanjo podobo tovarne, Servisni oddelek je zaËel delovati konec leta 2005, ko smo se iz • receptorske naloge in Gradbenega obrata preimenovali v Servisni oddelek in se preselili • sodelovanje pri investicijskih gradnjah na podroËju gradbeništva. v obnovljene prostore bivših garaæ. Število zaposlenih je v našem oddelku s prerazporeditvami delavcev iz drugih oddelkov stalno narašËalo, v drugi polovici letošnjega leta pa celo nekoliko niha zaradi odhodov nekaterih delavcev v pokoj. Trenutno nas je v Servisnem oddelku 24 zaposlenih, od tega 11 delavcev z omejitva- mi, ki imajo veËinoma invalidnost tretje kategorije, med njimi jih ima šest štiriurni delavnik. Ker je v oddelku zaposlenih veË delav- cev z omejitvami, se seveda to pozna tudi pri odsotnosti zaradi bolniških izostankov. Dnevni izostanek bolnih in tistih, ki koristijo dopust, je povpreËno polovica zaposlenih.

Tovarna danes

Da pa ima naše delo tudi nek svoj smisel, imamo seveda tudi svoje cilje. Ko se ozremo nazaj na našo strukturo delavcev in njihove omejitve, nam je še bolj jasno, da je varstvo pri delu kategorija, ki vsepovsod sili v ospredje. Pomembni so cilji, ki so neposredno vezani na nemoteno obratovanje tovarne.

Ko pomislim, na kaj smo najbolj ponosni v našem oddelku, bi odgovoril takole: na vse rezultate, ki so kakor koli vplivali na dobro poËutje vseh zaposlenih v našem lepšem okolju, seveda pa tudi na poËutje naših partnerjev.

Tovarna nekoË Milan Hribšek

December 2007 - LC Tim 21

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 2121 112/18/072/18/07 11:58:4511:58:45 AMAM Lafargevsvetu

Pohvala Lafarge Cementu za okoljsko urejenost

Okoljska presoja, ki jo je v novembru tem tudi kakovostnejše æivljenje vse bolj narašËata. Poleg tega pa je to odliËen pripomoËek za dvig ravni zavedanja tovarne o opravil neodvisni zunanji inštitut Atkins, pomembnosti te tematike.

je pokazala, da je Lafarge Cement med Okoljsko presojo so v novembru izvedli tudi v naši tovarni. okoljsko bolj urejenimi cementarnami v Presojo sta od 12. do 14. novembra opravila predstavnika inštituta Atkins Piotr Syryczyski in Andrzej Krzyszczak ob Skupini Lafarge pomoËi CTEC-ove strokovnjakinje za okolje Kathrin Ladenhaufen.

Okoljsko presojo, ki jo mora opraviti vsaka Lafargeova Z organizacijskega vidika je presoja podobna presoji sistema cementarna vsake štiri leta, izvedejo strokovnjaki iz tehniËnih kakovosti (ISO 9001:2000), razgovori pa so potekali dejansko v centrov oziroma pooblašËene institucije. Namen vsake presoje, vseh oddelkih, od proizvodnje, kamnoloma pa vse do nabave. pa naj bo to varnostna presoja, presoja kakovosti ali okoljska presoja, je ugotoviti pomanjkljivosti presojanega podroËja Vsako podroËje se ocenjuje z ocenami od 0 (najslabše) do 5 ter podati priporoËila in akcijski naËrt, kako bi stvari lahko (najboljše), cilj vsake tovarne pa je doseËi oceno nad 4,25. Da še izboljšali. Okoljske presoje so predvsem osredotoËene na bi izboljšali sistem ravnanja z okoljem, presojevalci pripravijo ocenjevanje stanja okolja, v manjši meri se prekrivajo tudi s akcijski plan, ki ga v cementarni bodisi potrdimo bodisi zavrnemo presojo varnosti in presojo sistema kakovosti. (Ëe ni mogoËe izpeljati naloge).

In zakaj si Skupina Lafarge sploh prizadeva za redno opravljanje Rezultati presoje (graf) so dobri in spodbudni glede na vso okoljskih pregledov? V prvi vrsti predvsem zato, ker je skrb negativno medijsko pozornost, ki jo v zadnjem Ëasu zbujamo. za okolje pogoj za dolgoroËno konkurenËnost Skupine in ker Tudi v primerjavi z drugimi cementarnami v Skupini se po osvešËenost in zanimanje ljudi za boljše in Ëistejše okolje ter s rezultatih uvršËamo med najboljše.

Petra KajiË Rezultati okoljske presoje za Lafarge Cement 1. okoljska politika 5 10. vpliv tovarne na okolje 2. skladnost z zakonodajo 4 3 2 1 9. vpliv kamnoloma na okolje 3. planiranje 0

8. zunanja podoba 4. odnos z zakonodajalci, lokalno skupnostjo, zainteresirano javnostjo

7. skladiπËenje 5. organizacija

6. postopki

22 LC Tim - December 2007

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 2222 112/18/072/18/07 11:58:4611:58:46 AMAM Lafargevsvetu

Cementarna v »íækovicah æe 10 let uporablja alternativna goriva Cementarna v »íækovicah je ena izmed petih cementarn na »eškem. Pred 10 leti je v svojo proizvodnjo uvedla alternativna goriva in danes cementarna zamenjuje 50 odstotkov klasiËnih goriv z vsemi razpoloæljivimi oblikami alternativnih goriv

V cementarni uporabljajo praktiËno vse razpoloæljive vire alternativnih goriv, kot so odpadna olja, gume, kostna moka, plastika pa vse do æivalskih mašËob in mulja, ki nastaja kot odpadek v petrokemiËni industriji. Mulj je specifi Ëen vir energije na »eškem, saj je vlada pred leti sprejela program za odstranitev mulja iz blatnih lagun, kjer se je dolga leta kopiËil. Zaradi velikih koliËin ga uporabljajo tako v cementarnah kot tudi v termoelektrarnah po vsej dræavi. Mulj, ki je podoben katranu, je zaradi fi zikalnih lastnosti treba obdelati, da ne bi povzroËal teæav pri doziranju. Tako ga æe na samem mestu hranjenja mešajo z lesenimi oblanci, v tovarni pa še dodatno mešajo z rezanimi gumami.

Zaradi precej zahtevnega upravljanja z alternativnimi gorivi z obstojeËimi napravami bodo v prihodnjih letih investirali predvsem v posodobitev sistema za doziranje rezanih gum, mulja Cementarna bo naslednje leto praznovala svojo 110-letnico, saj in rezane plastike. Naslednje leto bodo zakljuËili s projektom je bila zgrajena daljnega leta 1898. Poleg cementa so nekoË gradnje tankov in dozirnih sistemov za uporabo topil. Tako jim izdelovali tudi opeko in apno, vendar so pozneje ukinili tako izzivov ne bo zmanjkalo še najmanj nekaj let. proizvodnjo opeke (1935) kot tudi proizvodnjo apna (1997). Zaradi geografske lege izvozijo veËji del cementa v sosednjo NemËijo. Kupcem ponujajo sedem cementnih proizvodov, in sicer poleg portlandskega cementa tudi zidarski cement. Imajo pa tudi linijo za mletje apnenca, ki ga uporabljajo predvsem v termoelektrarnah za ËišËenje plinov v odæveplevalnih napravah.

Vrnimo se k zaËetkom, ko so klinker pridelovali najprej v t. i. jaškasti peËi, vendar so jo kmalu zamenjali in zgradili tri nove rotacijske peËi, ki so æe takrat delovale po suhem postopku. Nekaj manj kot 20 let pozneje so postavili še Ëetrto peË.

V zgodnjih osemdesetih letih so postavili novo tovarno z eno proizvodnjo linijo in z dnevno zmogljivostjo 1500 ton klinkerja. Z rekonstrukcijo in modernizacijo linije med letoma 1995 in 1996 so zmogljivost proizvodnje klinkerja poveËali na 2800 ton na dan, letna proizvodnja cementa pa znaša pribliæno 750.000 ton.

Pred pribliæno desetimi leti so pripravili strategijo nadomešËanja fosilnih goriv z alternativnimi viri energije. V zadnjih letih dosegajo zavidljive rezultate, saj uporabljajo veË kot 50 odstotkov Petra KajiË alternativnih goriv. Prav zato jih je Lafarge leta 2005 nagradil.

December 2007 - LC Tim 23

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 2323 112/18/072/18/07 11:58:4711:58:47 AMAM našepovezave Vaše mnenje Zaposlene v Lafarge Cementu smo povprašali, kaj sami naredijo za boljše okolje in kaj menijo o aktualnem medijskem poroËanju na temo onesnaæevanja v Trbovljah

Gregor UraniË, koordinator proizvodnje Borka ΔufuroviÊ, Ëistilka

1. V naši obËini nimamo povsod 1. Ravno zdaj smo naroËili æarnice, dovolj kontejnerjev za loËeno zbiranje tiste varËne, ki porabijo manj elektrike. odpadkov, zato vËasih kakšno vreËko Smeti pa še ne loËujemo, saj pri nas še odpadne plastike ali pa papir odpeljem ni namešËenih kontejnerjev za loËeno v sluæbo, kjer pa imamo loËene zbiranje odpadkov. kontejnerje. To je takšna drobna stvar, ki jo lahko sam naredim. Moram 2. Ljudje ne vedo, kaj naj verjamejo. povedati, da se še vedno tudi ogrevam Dobro je, da smo imeli svet delavcev, z lahkim kurilnim oljem, medtem ko se kjer sta nam direktorja razloæila vse je veliko mojih okoliËanov zaradi visokih o tem. VËasih se v druæbi kar bojiš cen goriv spet odloËilo za ogrevanje s trdnimi gorivi. S tem so povedati, da delaš v Lafarge Cementu. Tudi Ëe ljudi prepriËuješ, dodatno obremenili zrak vseh zasavskih dolin od Trbovelj do Izlak. da ni vse tako, kot je predstavljeno na televiziji, ti ne verjamejo. Pravijo, da mi, delavci v Lafargeu, moramo tako govoriti. 2. Mediji so poroËali zavajajoËe, z napaËnimi razlagami izmerjenih podatkov. Naše podjetje spoštuje zakone in evropske uredbe - Ëe pa bi te radi spremenili, se morajo obrniti na ustrezne institucije. Eva Prnaver, elektro vzdæevalec Predstavljati izkrivljene rezultate naših meritev v medijih z velikim bumom ni samo neupraviËeno, temveË tudi skrajno neokusno. 1. »eprav na našem koncu ni Glede na to, koliko smo v zadnjih letih vloæili in naredili za Ëisto kontejnerjev za loËeno zbiranje okolje, lahko samo reËem, da dihamo desetkrat Ëistejši zrak, kot odpadkov, odpadke loËujemo, nato pa smo ga mogoËe pred 10 ali 12 leti. jih odnesem do najbliæjega "ekološkega otoka". Star papir pa odnese hËerka, ker ga zbirajo v šoli. Sašo Boæjak, sistemski inæenir 2. Vse skupaj me je kar prizadelo. Vsem 1. Tako doma kot v našem podjetju znancem razlagam, skupaj z mojim odpadke zbiramo loËeno. Tudi z moæem, da te objave paË niso toËne. energijsko varËnimi gospodinjskimi Vendar je teæko ljudi prepriËevati, naj verjamejo nasprotno aparati razreda A posredno prispevam od tistega, kar so videli po televiziji in brali v Ëasopisih. Veliko k Ëistejšemu okolju. Odkar je ta tema prijateljev in znancev me æe kar pokliËe po telefonu, kadar je aktualnejša, imamo doma raje kakšno Lafarge Cement spet po televiziji. Veliko jih dojema vso to gonjo stopinjo manj kot veË. Nekako 19 proti nam kot Zagorjani proti TrboveljËanom. Sprašujejo se, kaj do 20 °C se mi zdi ravno primerna sploh hoËejo — zapreti naše podjetje? temperatura.

2. Vse skupaj se mi zdi v medijih preveË napihnjeno. »e primerjamo stanje onesnaæenja, pa tudi samo okolico cementarne pred leti in sedaj, lahko vidimo, koliko se je na tem podroËju spremenilo in koliko je cementarna v tej smeri naredila. Prej je bilo onesnaæenje veliko veËje, pa ni bilo nobenih odmevov v medijih.

24 LC Tim - December 2007

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 2424 112/18/072/18/07 11:58:4911:58:49 AMAM našenašepovezave okolje

Nogometni turnir v spomin Mojmirja BreËka V športni dvorani Polaj v Trbovljah je 24. je tako svoje znanje nogometa prikazalo kar 40 ekip z veË kon- cev Slovenije, kar je privabilo tudi lepo število obiskovalcev in 25. novembra potekal tradicionalni dvo- V soboto, 24 novembra 2007, so bili na vrsti mladi nogometaši iz selekcije U-14 (letnik 1995 in mlajši) in letnik 1993 in mlajši). Ob dnevni dvoranski turnir v malem nogome- zaËetku je nekaj nogometnih misli vsem sodelujoËim predstavil v. d. predsednika NK Rudar Trbovlje Antonio Buovski, turnir pa tu za starejše in mlajše deËke ˝Memorial je slavnostno odprl podæupan obËine Trbovlje Mitja Rozina, ki je Mojmirja BreËka˝. v svojem nagovoru med drugim tudi dejal, da je lepo videti toliko otrok zdruæenih z ljubeznijo do nogometa in da mesto Trbovlje upraviËeno potrebuje novo travnato podlogo, ki bo vsem omo- goËala igranje kakovostnega nogometa.

Prvi dan turnirja je igralo je 20 ekip: NK Hrastnik, NK Kamnik, ND Ilirija 1911, NK Roltek Dob, NK Zagorje, NK Dravograd, NK Brinje, NK ŠenËur, NK Breæice, NK MIK CM Celje, NK Beæigrad, NŠ Prevalje, NK Kolpa, NK Interblock Factor, NK Rudar Velenje, NK Kamen, NK Termit ter tri ekipe NK Rudar Trbovlje in sicer NK Rudar Trbovlje 1,2 in NK Lafarge Trbovlje. Po izredno izenaËenih dvobojih je 1. mesto zasedla ekipa Kamen iz Breæic, 2. mesto je osvojila ekipa MIK Celje, 3. mesto pa Interblock Factor iz Ljublja- ne. DomaËa ekipa NK Lafarge Rudar je zasedla 7. mesto.

Tudi drugi dan je nastopalo 20 ekip iz vse Slovenije, in sicer NK Hra- stnik, NK Svoboda Kisovec, NK Bravo Publikum 1 in 2, NK Brinje 1in 2, NK MIK CM Celje, NK Zagorje, NK ŠenËur, NK Aluminij, ŠD Mlinše, NK Ilirija 1911, NŠ Prevalje, NK Dravograd, NK Adria Miren, NK Kolpa, NK Roltek Dob, NK Rudar Velenje ter ekipi domaËinov NK Rudar Trbovlje Turnir je v spomin na svojega preminulega dolgoletnega Ëlana in NK Lafarge Trbovlje. Po napetih dvobojih je 1. mesto zasedla ekipa Mojmirja BreËka æe Ëetrto leto zapored organiziral NK Rudar Trbo- NK Lafarge Rudar, ki je v razburljivem fi nalu premagala ekipo NK vlje ob pomoËi generalnega sponzorja Lafarge Cement. Letos pa Brinje z 2:1. Tretje mesto je osvojila ekipa NK Rudar Velenje. je bil turnir namenjen tudi praznovanju 85-letnice obstoja kluba. Med turnirjem so svoje znanje v nogometu predstavili tudi najmlaj- Mojmir BreËko je bil Ëvrst in odliËen nogometaš, ki je dal peËat tr- ši nogometaši NK Rudar ter nogometni veterani nasproti domaËi boveljskemu nogometu. Bil je tudi dober prijatelj drugim Ëlanom ekipi, ki je bila sestavljena iz vrst gospodarstvenikov iz Zasavja, kluba. V NK Rudar lahko s ponosom povedo, da njegovo nogo- med njimi je bil tudi Lafargeevec Milivoj Radak. Kot dobri domaËini metno poslanstvo nadaljuje tudi njegov sin Mišo BreËko, ki se je so pustili zmago gostujoËi ekipi, ki je slavila z rezultatom 1:0. osnov nogometa prav tako nauËil v NK Rudar Trbovlje, sedaj pa brani barve nemškega zveznega ligaša Hamburger SV in je tudi Turnir se je zakljuËil z æeljo ponovnega snidenja naslednje leto, obvezni Ëlan slovenske Ëlanske reprezentance. ob pa se je organizator zahvalil vsem obiskovalcem, sodelujoËim ekipam, staršem domaËih mladih nogometašev, ki so se dva dni Zadnji vikend v novembru je bilo v trboveljski dvorani Polaj trudili, da bi turnir potekal v prijetnem vzdušju in vsem spon- æivahno, nogometno obarvano razpoloæenje, saj je tu potekal æe zorjem, ki so omogoËili izvedbo turnirja. Še posebej so se pa 4. dvodnevni memorialni malonogometni turnir selekcij U-12 zahvalili generalnemu sponzorju Lafarge Cement, ki je æe Ëetrto (letnik 1995 in mlajši) ter U-14 (letnik 1993 in mlajši). V dveh dneh leto omogoËil izvedbo turnirja.

December 2007 - LC Tim 25

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 2525 112/18/072/18/07 11:58:5011:58:50 AMAM našpartner

Izdelava strojnih estrihov »epin Avgusta 1985. leta sem zaËel svojo samostojno podjetniško pot v gradbeništvu. Že takoj sem se odloËil za “specializacijo” - izdelovanje strojnih estrihov. Sedeæ podjetja imamo v Zadobrovi 88 pri Škofji vasi v obËini Celje.

Od skromnega zaËetka transportiranja betona “na škripec” smo Letos spomladi smo na Gradbenem sejmu v Gornji Radgoni prejeli napredovali do velikega strojnega parka z najnovejšimi delovnimi znak kakovosti v graditeljstvu 2007 za izvedbo cementnih estrihov. stroji Putzmeister, namenjenimi izkljuËno za izdelavo betonske mešanice za strojne estrihe. Že od našega prvega leta delovanja uporabljamo cement iz trboveljske tovarne Lafarge Cement, d.d. KoliËine porabljenega Na naši 22-letni delovni poti se je veliko spremenilo. Od leta cementa iz leta v leto vztrajno narašËajo. Letno porabo cementa 2004 poslujemo v novem poslovno-skladišËnem objektu. Da v smo tako od leta 2003 do danes veË kot podvojili. Morda se naše polni meri upravljamo z velikim voznim in delovnim parkom, je prodajne koliËine res ne morejo kosati s tistimi iz veËjih gradbe- zaposlenih 28 delavcev. Razporejeni so v delovne skupine za nih podjetij, pa vendar mi vsako vreËo cementa sami preloæimo betoniranje strojnih estrihov in v skupine za polaganje hidro in in porabimo za izdelavo strojnih estrihov. toplotne izolacije. Kot izolacijo najveËkrat uporabljamo razne vrste stiroporjev, PVC gradbene folije, stiropor trak, obËasno Zakaj prav cement iz Trbovelj, ko pa je na trgu velika ponudba pa še kakšne druge vrste gradbenega materiala, namenjene tudi od drugod? Kakovost gradbenega materiala, kot je cement toplotni, hidro ali zvoËni izolaciji prostorov. Pri izdelavi oziroma Lafarge, nam zagotavlja zanesljivo kakovost izdelka. Dejstvo, betoniranju strojnih estrihov tlakov pa uporabljamo pesek (razne da ne poznamo reklamacij, je zadosten dokaz o visoki kakovosti granulacije), tudi vodni pesek, cement Lafarge in razne dimen- uporabljenih gradbenih surovin pri našem delu. Naše dolgoletno zije armaturnih mreæ ali mikro armaturo. V zadnjih nekaj letih sodelovanje s tovarno pa zajema tudi logistiËen del, saj je še pa se kaæe porast dela pri gladenju betonskih plošË, metliËenju kako pomembno, da smo zelo zadovoljni z redno, pravoËasno in izdelavi sivega kvarËnega posipa. Dela izvajamo predvsem na in zadostno dobavo cementa. Zato se ni bati, da bi se poraba raznih poslovnih, skladišËnih in proizvodnih objektih, še vedno cementa Lafarge v našem podjetju zaËela zmanjševati! pa kot celotno obdobje našega delovanja pokrivamo zasebne stanovanjske hiše. Branko »epin

26 LC Tim - December 2007

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 2626 112/18/072/18/07 11:58:5111:58:51 AMAM našenašepovezave okolje

Novosti iz sindikata Jubilantje V tem jesenskem Ëasu smo najveË pozornosti namenili pripravam Od zaËetka oktobra do konca decembra in sodelovanju pri izvedbi protestnega shoda v Ljubljani. »lani petih sindikalnih central smo ga pripravili v soboto, 17. novembra 2007 so okrogli jubilej praznovali: 2007, na Kongresnem trgu v Ljubljani. Iz Zasavja je odpeljalo 19 skoraj polnih avtobusov. Ocenjujem, da ja bilo na shodu med 10 let dela: 30 let dela: 700 in 800 ZasavËanov. Pridruæili so se nam tudi upokojenci Lafarge Cement, d.d. Lafarge Cement, d.d. in študentje. V organizacijskem pogledu so demonstracije Iva DominkoviË Lidija Zaletel nedvomno uspele. Nadaljnje njihove rezultate pa bomo lahko Milan Hribšek spremljali v prihodnjih tednih. Po dosedanjih informacijah so 20 let dela: Zvonko KavËiË delodajalci æe spremenili svoje stališËe. Na pogajalcih pa je, da se Lafarge Transport, d.o.o Andrej BoæiËek sedaj zahteve tudi uresniËijo. Alojz Škoda Naj vse Ëlane še enkrat 20 let dela v naπem podjetju so v tem spomnim, kje se lahko rekreiramo: kegljamo lahko na obdobju zapolnili: kegljišËu Rudar, igramo tenis na igrišËih AMD, košarko v Lafarge Cement, d.d. Apnenec, d.o.o. osnovni šoli AH in bowling v Gregor UraniË Peter MoËnik Planetu 3000, plavamo pa v Herman Donik Tine Golob bazenu v Hrastniku in Laškem. Zvonko Lamper Ko bodo sneæne razmere ugodne, boste lahko smuËali na Rogli ali Krvavcu. Pridite in ‘’Okrogli’’ æivljenjski jubilej pa so pretegnite svoje sklepe, da ne praznovali: Protestnega shoda v Ljubljani bodo zarjaveli. smo se udeleæili tudi zaposleni Lafarge Cement, d.d. Lafarge Transport, d.o.o Lafarge Cementa Bojan Lipec Sonja BerËon Mirko KmetiË Dušan Jevševar Fatima MešiÊ Apnenec, d.o.o. Kriæanka Guido PavliË Vinko Švelc Dušan ŠkaliËki Rešitev nagradne križanke prejšnje številke LC Tima je: Vsem našim jubilantom v imenu celotnega kolektiva iskreno ŽIVIMO Z OKOLJEM Ëestitamo.

Nagrado prejmejo: 1. nagrada: 1 x brisaËi Lafarge Špela Bregar, Trbovlje Rojstvo

2. nagrada: 2 x knjiga "Zasavje: nekje v sredini Slovenije" »estitke Sebastjanu Ledineku, Zdenko Skrinar, Lafarge Cement, d.d. Tanja ŠušteršiË, Trbovlje novopeËenemu oËku, za sina Lana.

3. nagrada: 3 x majica Lafarge Moje ime je Lan Ledinek. Melhijor Hercoh, upokojenec, Lafarge Cement, d.d. Na svet sem prijokal v soboto, Milena Bukovšek, Lafarge Cement, d.d. 17. novembra 2007, ob 3.25. Irena MartinËiË, RadeËe Teæak sem 3580 g in velik 52 cm. Nagrade dobite v Lafarge Cementu pri Andreju Sopotniku. »estitamo!

December 2007 - LC Tim 27

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 2727 112/18/072/18/07 11:58:5411:58:54 AMAM

kriæanka

Rešitev nagradne kriæanke št. 05/2007: ______

______

______

Ime in priimek: ______

______

Naslov: ______

______

______

SPEC. ZA PREU EVAL- PRIZNANA SLOVENSKA NOVINARKA, TELOVADNO ORODJE ZA TIP NAJVE JI DR AVA V DISNEYEV SESTAVIL: NA AM. BOMBNIKA, KI JE LETA ENSKA DEAKTIVA- KA KULTURE SLOVENSKA VRSTA VINA POSLOVNI ODGOVORNA UREDNICA RAZTEZANJE IN PLEZANJE, FIATOVEGA INDONE- SREDNJI RA JI JUNAK DAMJAN L PRVO ATOMSKO BOMBO (….. OBLIKA IMENA CIJO EKSPL. NARODA REKA S SODELAVEC MARIBORSKEGA RADIA PLEMENSKO VEDSKA SKRINJA AVTOMOBILA ZIJSKI OTOK AMERIKI (PAK,MAK…) KOVA GAY) ULRIK TELES ITALOV POREKLOM TUDENT GOVEDO, TUDI ASTROLO KO 9 17 PRISILEN ZASAVSKI ZNAMENJE V LAJMER EDO ZODIAKU ODVZEM HRIB GR KA BOGINJA DAN. KOLES. DRZNA IZGANJJALEC ZEMLJE (BJARNE) TATVINA DUHOV (ang.) 11 29 ZDRAVNIK, SPECIALIST ZA U ESA, NOS IN GRLO

30 1 14 4 SLOVENSKO HRIBOVJE NA TAJERSKEM

24 27 25 ZNAK ZA OPICI POD. AMERI KI NATRIJ IVAL RALLY DIRKA (CHRIS) ROMAN VZD. GÖTH. KON AR MATERE 16 SPREMLJEV. NASEKANO GROMA DOM. MESO ANTON ANTI NI INGOLI BEOTIJEC SL. POLITIK IZPITJE NA (SA O) DU EK

DEL. SMU . 15 NEUMNA SVILENA OPREME ENSKA PREJA MANJ- LCTim VREDNIH KOKONOV NAPRSNI SEZNAM TRAK NAPAK 19 10 AM. FILM Z JODIE FOSTER NIZOZEMSKA EVR. DEL. LIDIJA V GLAVNI VLOGI AS JADRNICA ORGANIZAC. OSTERC PRE IVET V AKALNI KRA KA TONE OB . V V. BREZDOMEC, PROSJAK VRSTI KOTANJA PAV EK KANTONU

7 2 SL. OBALNO 21 18 SLOV. KRAJ ZNA AJ, MESTO MED POLJ- TEMPERA- ANAMI IN MENT, SLOV. KONJ. NRAV KUHINJSKI APARAT

REKA SKOZI NAKIT NA PRIPADNIK STRATTFORD PRSTU NEZNANKA NARODA V ESENOV MEDN. ORG. SLOV. PISA- MATEMATIKI ZA BEGUNCE TELJ (VITAN)

PEVKA 6 28 ARTURO 25 LASNI 22 5 (TANITA) TOSCANINI ZAJEDALCI PRIMO TRUBAR VITOMIL SA A GR KA ZUPAN VEGRI RKA 20 3 13 NA IN RUSKI PES- POSLIKAVE NIK IN Z VODNIMI PISATELJ BARVAMI (BORIS

12 23 8 SKALNAT HRVA KI VRV, KAREL GREBEN V ROKOMETA OE SLOKAR STENI NA INOVI

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

Pravilno rešitev kriæanke Uredništvo LC Tima V nagradni igri lahko sodelujejo Imena nagrajencev bomo napišite na kupon in ga do Lafarge Cement vsi, vsak pa lahko sodeluje le z objavili v naslednji številki vkljuËno 15. januar 2008 oddajte Kolodvorska 5 eno kriæanko. Ëasopisa LC Tim. v nabiralnik uredništva LC Tim 1420 Trbovlje Med pravilno izpolnjenimi ali pošljite po pošti na naslov: Pripis: Za nagradno kriæanko kriæankami bomo izærebali 6 28 LC Tim - December 2007 nagrajencev in jih obdarili s praktiËnimi nagradami.

LLCC TimTim DDec07ec07 03.indd03.indd 2828 112/18/072/18/07 11:58:5711:58:57 AMAM