Uradni List RS, Št. 33/2003

Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. 33 Ljubljana, petek 4. 4. 2003 Cena 1430 SIT ISSN 1318-0576 Leto XIII

DRŽAVNI ZBOR

1352. Spremembe in dopolnitve poslovnika o 3. člen parlamentarni preiskavi (PoPP-A) V 10. členu se v četrtem odstavku besedi “njegov namestnik“ nadomestita z besedo “podpredsednik“. S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E P O S L O V N I K A 4. člen o parlamentarni preiskavi (PoPP-A) V 11. členu se v prvem odstavku besedi “njegov namestnik“ nadomestita z besedo “podpredsednik“, pika se nado- 1. člen mesti z vejico in doda besedilo “ki ne opravljajo funkcije V poslovniku o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, predsednika ali podpredsednika preiskovalne komisije.“. št. 63/93) se v 6. členu prvi odstavek spremeni tako, da se Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji od- glasi: stavek, ki se glasita: “Preiskovalno komisijo sestavlja najmanj pet članov. “Pri zagotavljanju sklepčnosti preiskovalne komisije se Vsak član preiskovalne komisije ima svojega namestnika, ki ne uporablja določba poslovnika državnega zbora o nado- je član iste poslanske skupine. Poslanska skupina se lahko meščanju poslanca, ki se iz opravičenih razlogov ne more odpove članstvu oziroma namestništvu v preiskovalni komi- udeležiti seje delovnega telesa, katerega član je. siji.“. Zadržanost člana preiskovalne komisije, ki ga je nado- Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se mestil na seji namestnik člana, se šteje za opravičeno od- glasi: sotnost.“. “Državni zbor izmed članov imenuje predsednika in Dosedanji drugi odstavek postane četrti odstavek. podpredsednika preiskovalne komisije.“. Dosedanji tretji odstavek se črta. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. V dosedanjih tretjem in četrtem odstavku, ki postaneta 5. člen četrti in peti odstavek, se za besedo “članov“ dodajo bese- V 18. členu se v tretjem odstavku besedi “namestnika de “oziroma njihovih namestnikov“. predsednika“ nadomestita z besedo “podpredsednika“. Dosedanji peti odstavek se črta. 2. člen PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi: 6. člen “6.a člen Preiskovalne komisije, ki delujejo v času uveljavitve teh Namestnik člana preiskovalne komisije je lahko priso- sprememb in dopolnitev poslovnika o parlamentarni pre- ten na sejah preiskovalne komisije, pri opravljanju posamez- iskavi, nadaljujejo z delom v nespremenjeni sestavi. nih preiskovalnih dejanj in izvajanju dokazov v skladu s sklepom preiskovalne komisije ter ima pravico do vpogleda v 7. člen dokazila in sprotne obveščenosti o postopku parlamentarne Te spremembe in dopolnitve poslovnika o parlamentar- preiskave. ni preiskavi začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Kadar namestnik člana preiskovalne komisije nadome- nem listu Republike Slovenije. šča odsotnega predsednika oziroma podpredsednika preiskovalne komisije ali člana preiskovalne komisije ima pravi- Št. 020-02/92-24/15 ce in dolžnosti člana preiskovalne komisije. Ljubljana, dne 27. marca 2003. Za namestnika člana preiskovalne komisije veljajo smiselno določbe poslovnika in zakona o parlamentarni pre- Predsednik iskavi, ki veljajo za člana preiskovalne komisije. Državnega zbora Vsak poslanec državnega zbora ima pravico do vpo- Republike Slovenije gleda v dokazila, zbrana v parlamentarni preiskavi.“. Borut Pahor l. r. Stran 3866 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

1353. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnih letih presežek odhodkov nad prihodki oziroma preoblikovanju Univerze v Ljubljani (OdPUL-1A) izkazuje v svojih računovodskih izkazih presežek odhodkov Na podlagi 15. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni nad prihodki iz preteklih let.“ list RS, št. 67/93, 39/95 – odločba US, 18/98 – odločba US, 35/98 – odločba US, 99/99 in 64/01) in tretjega odstavka 108. člena poslovnika državnega zbora (Uradni PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE list RS, št. 35/02) je Državni zbor Republike Slovenije na 5. člen seji dne 27. 3. 2003 sprejel Z dnem uveljavitve tega odloka se dosedanji članici O D L O K Univerze v Ljubljani, Visoka šola za socialno delo in Visoka upravna šola, preoblikujeta v Fakulteto za socialno delo in o spremembah in dopolnitvah odloka o Fakulteto za upravo. preoblikovanju Univerze v Ljubljani (OdPUL-1A) 6. člen 1. člen Študenti, ki so bili na dan uveljavitve tega odloka vpisani V odloku o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (Uradni na Visoki šoli za socialno delo ter Visoki upravni šoli in so se list RS, št. 28/2000) se v 3. členu za članico Univerze v izobraževali po študijskem programu z javno veljavnostjo, na- Ljubljani, Fakulteto za strojništvo, doda nova članica: daljujejo in končajo študij na Fakulteti za socialno delo ter na “Univerza v Ljubljani Fakulteti za upravo pod pogoji, ki so veljali ob njihovem vpisu. Fakulteta za socialno delo Skrajšano ime: UL FSD 7. člen Sedež: Ljubljana, Topniška 31“. Univerza mora najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi Za članico Univerze v Ljubljani, Fakulteto za šport, se tega odloka uskladiti statut. doda nova članica: “Univerza v Ljubljani Fakulteta za upravo 8. člen Skrajšano ime: UL FU Organi Fakultete za socialno delo in Fakultete za upra- Sedež: Ljubljana, Gosarjeva 5“. vo se oblikujejo v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka v Pri članici Univerze v Ljubljani, Pravni fakulteti, se se- skladu z zakonom, odlokom in statutom. dež “Kongresni trg 12“ spremeni tako, da se glasi “Poljanski Do njihovega oblikovanja vse naloge opravljajo dose- nasip 2“. danji organi, razen sprejemanja univerzitetnih, magistrskih Besede “visoke strokovne šole“ se nadomestijo z be- in doktorskih študijskih programov. sedami “visoka strokovna šola“. Črtata se članici: 9. člen “Univerza v Ljubljani Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Visoka šola za socialno delo nem listu Republike Slovenije. Skrajšano ime: UL VŠSD Sedež: Ljubljana, Topniška 33“ Št. 602-04/94-15/6 in Ljubljana, dne 27. marca 2003. “Univerza v Ljubljani Visoka upravna šola Predsednik Skrajšano ime: UL VUŠ Državnega zbora Sedež: Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5“. Republike Slovenije Borut Pahor l. r. 2. člen V 6. členu v četrtem odstavku: – se v četrti alinei beseda “informatika“ nadomesti z besedo “informiranje“; 1354. Sklep o izvolitvi v sodniško funkcijo – se doda nova trinajsta alinea, ki se glasi: “– Fakulteta za socialno delo: (76) socialno delo (soci- Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, alno delo),“; prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list – dosedanja trinajsta alinea postane štirinajsta alinea; RS, št. 19/94, 45/95, 26/99–ZPP, 38/99, 28/2000, – se doda nova petnajsta alinea, ki se glasi: 26/2001–PZ in 56/2002–ZJU) in 112. člena poslovnika “– Fakulteta za upravo: (34) poslovne in upravne vede (javna uprava),“; državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji – dosedanje štirinajsta do triindvajseta alinea postane- dne 27. marca 2003 sprejel jo šestnajsta do petindvajseta alinea; – dosedanja štiriindvajseta alinea se črta; S K L E P – dosedanja petindvajseta alinea postane šestindvaj- seta alinea; o izvolitvi v sodniško funkcijo – dosedanja šestindvajseta alinea se črta. V sodniško funkcijo se izvoli: 3. člen Metoda OREHAR IVANC, na sodniško mesto okrožne V 10. členu se v prvem odstavku tretja alinea spremeni sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani. tako, da se glasi: “– sprejema finančni načrt, letno poročilo in poslovno Št. 700-04/90-15/3 poročilo,“. Ljubljana, dne 27. marca 2003. 4. člen Predsednik V 20. členu se doda nov drugi stavek, ki se glasi: Državnega zbora “Presežka prihodkov nad odhodki ni mogoče nameniti Republike Slovenije za plače zaposlenih, če je imela univerza v zadnjih dveh Borut Pahor l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3867

1355. Sklep o imenovanju na sodniško mesto 1357. Sklep o imenovanju na sodniško mesto vrhovne vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Republike Slovenije Slovenije

Na podlagi prvega odstavka 28. člena zakona o Na podlagi prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99–ZPP, sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99–ZPP, 38/99, 28/2000, 26/2001–PZ in 56/2002–ZJU) in 38/99, 28/2000, 26/2001–PZ in 56/2002–ZJU) in četrtega odstavka 24. člena zakona o sodniški službi (Uradni četrtega odstavka 24. člena zakona o sodniški službi list RS, št. 19/94, 8/96, 24/98 in 48/2001 in 67/2002) (Uradni list RS, št. 19/94, 8/96, 24/98 in 48/2001 in ter 112. člena poslovnika državnega zbora je Državni zbor 67/2002) ter 112. člena poslovnika državnega zbora je Republike Slovenije na seji dne 27. marca 2003 sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. marca 2003 sprejel S K L E P o imenovanju na sodniško mesto vrhovnega S K L E P sodnika na Vrhovnem sodišču Republike o imenovanju na sodniško mesto vrhovne Slovenije sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije Imenuje se: dr. Mile DOLENC, na sodniško mesto vrhovnega Imenuje se: sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Marija VERSTOVŠEK BIZJAN, na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Št. 700-04/89-7/67 Ljubljana, dne 27. marca 2003. Št. 700-04/89-7/67 Ljubljana, dne 27. marca 2003. Predsednik Državnega zbora Predsednik Republike Slovenije Državnega zbora Borut Pahor l. r. Republike Slovenije Borut Pahor l. r.

1356. Sklep o imenovanju na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije 1358. Sklep o razrešitvi sodnika porotnika Delovnega Na podlagi prvega odstavka 28. člena zakona o in socialnega sodišča v Ljubljani sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99–ZPP, 38/99, 28/2000, 26/2001–PZ in 56/2002–ZJU) in Na podlagi 12. člena zakona o delovnih in socialnih četrtega odstavka 24. člena zakona o sodniški službi (Uradni sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 20/98–ZST-G in list RS, št. 19/94, 8/96, 24/98 in 48/2001 in 67/2002) 42/2002–ZDR) ter 112. in 201. člena poslovnika državnega ter 112. člena poslovnika državnega zbora je Državni zbor zbora, je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne Republike Slovenije na seji dne 27. marca 2003 sprejel 27. marca 2003 sprejel

S K L E P S K L E P o imenovanju na sodniško mesto vrhovnega o razrešitvi sodnika porotnika Delovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike in socialnega sodišča v Ljubljani Slovenije Razreši se: Imenuje se: iz vrst delodajalcev: Miodrag ĐORĐEVIĆ, na sodniško mesto vrhovnega Alojz KOGOVŠEK, funkcije sodnika porotnika sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Št. 700-04/89-7/67 Št. 700-04/90-13/3 Ljubljana, dne 27. marca 2003. Ljubljana, dne 27. marca 2003.

Predsednik Predsednik Državnega zbora Državnega zbora Republike Slovenije Republike Slovenije Borut Pahor l. r. Borut Pahor l. r. Stran 3868 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

VLADA

1359. Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije (2) CC-SI s šiframi in nazivi postavk je v prilogi 1, ki je vrst objektov in o določitvi objektov državnega sestavni del te uredbe. pomena Na podlagi 7. člena zakona o graditvi objektov (Uradni 5. člen list RS, št. 110/02) in 31. člena zakona o državni statistiki (pravila za razvrščanje objektov) (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) izdaja Vlada Republike (1) Objekti se razvrščajo glede na pretežen namen Slovenije uporabe. (2) Enota razvrščanja je posamezen objekt kot celota. U R E D B O (3) Kadar gre za funkcionalno zaokroženo območje, na o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst katerem se nahaja več med seboj povezanih stavb oziroma objektov in o določitvi objektov državnega gradbenih inženirskih objektov, je treba vsakega od teh ob- pomena jektov razvrstiti kot ločeno enoto. (4) Kadar gre za večnamenski objekt, ga je treba razvrstiti kot eno klasifikacijsko enoto, po njegovem pretežnem I. SPLOŠNE DOLOČBE namenu. (5) Pri ugotavljanju pretežnega namena je treba ugoto- 1. člen viti, kolikšne deleže uporabne površine celotnega objekta (vsebina uredbe) zavzemajo posamezni deli objekta, ki imajo isti namen. Po (1) S to uredbo se uvaja enotna klasifikacija vrst objek- opredelitvi namenskosti posameznih delov objekta je treba tov (v nadaljnjem besedilu: CC–SI), ki se kot obvezna upo- celoten objekt razvrstiti po CC-SI, od najvišje ravni objekta rablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, do najnižje ravni objekta tako, da se najprej ugotovi podro- posredovanju in izkazovanju podatkov o gradnjah in objek- čje, nato oddelek, skupina, razred in podrazred, v katerega tih, za statistične in evidenčne namene, za potrebe različnih objekt spada. uradnih in drugih administrativnih podatkovnih zbirk ter pri (6) Če je s posebnimi predpisi to izrecno določeno, se uporabi definicij vrst stavb in gradbenih inženirskih objek- lahko objekti razvrščajo tudi samo do ravni oddelka, skupi- tov, ki se uporabljajo v veljavnih predpisih s področja gradi- ne ali razreda. tve objektov in urejanja prostora. (7) Če se pri ugotavljanju pretežnega namena objekta (2) S to uredbo se določa tudi stavbe in gradbene ugotovi, da ima enak namen natanko polovica uporabne inženirske objekte, za katere izdaja gradbeno dovoljenje površine takšnega objekta, se objekt razvrsti v tisti oddelek, ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve. skupino, razred ali podrazred, ki je v strukturi CC-SI navedena prej. 2. člen (8) Pri izračunu uporabne površine se uporablja veljav- (pomen izrazov) ni slovenski standard SIST ISO 9836, ki ureja način izraču- Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo: navanja površin objektov. – »stanovanjska stavba« je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje, 6. člen – »nestanovanjska stavba« je stavba, od katere se več (metodološka pojasnila in navodila za razvrščanje objektov) kot polovica uporabne površine uporablja za opravljanje de- (1) Ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene javnosti, zadeve, ter organ, pristojen za državno statistiko, po prido- – »večnamenski objekt« je objekt, ki se uporablja ali je bitvi mnenja resornih ministrstev, sprejmeta metodološka projektiran za več namenov. pojasnila in navodila za razvrščanje objektov po CC-SI, javnosti pa so, pri organu, pristojnem za državno statistiko, dostopna tudi v obliki publikacije ter v elektronski obliki. II. ENOTNA KLASIFIKACIJA OBJEKTOV (2) Metodološka pojasnila in navodila za razvrščanje objektov po CC-SI se lahko spreminjajo na enak način kot je 3. člen to določeno za njihov sprejem. (osnova za CC-SI) (3) Metodološka pojasnila in navodila za razvrščanje CC-SI temelji in je izvedena iz enotne klasifikacije ob- objektov vsebujejo zlasti splošna pravila za razvrščanje objektov z naslovom Classification of Types of Constructions jektov s konkretnimi primeri razvrstitev, strukturo CC-SI z (CC), ki se uporablja v Evropski uniji. razlago, kateri objekti sodijo v posamezno raven CC-SI, najpogostejše primere napačnega razvrščanja in razvršča- 4. člen nje v mejnih primerih. (struktura CC-SI) (1) CC-SI ima hierarhično strukturo in določa nasled- 7. člen nje ravni objekta: (izvajanje in usklajevanje CC-SI) – področje – stavbe in gradbeni inženirski objekti (1) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zade- (označen z enomestno številko), ve, in predstojnik organa, pristojnega za državno statistiko, – oddelek (označen z dvomestno številko), imenujeta štiričlansko komisijo, sestavljeno iz dveh pred- – skupina (označen s trimestno številko), stavnikov ministrstva, pristojnega za prostorske in gradbene – razred (označen s štirimestno številko), zadeve, in dveh predstavnikov organa, pristojnega za držav- – podrazred (označen s petmestno številko). no statistiko. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3869

(2) Komisija iz prejšnjega odstavka sprejme poslovnik, s katerim podrobneje uredi način dela. (3) Komisija iz prvega odstavka tega člena opravlja zlasti naslednje naloge: – podaja pojasnila in razlage v nejasnih in spornih primerih, – pripravlja predloge sprememb in dopolnitev CC-SI, – pripravlja predloge dopolnitev in sprememb metodo- loških pojasnil in navodil za razvrščanje objektov, – opravlja druge naloge, ki jih določa poslovnik komisije.

III. OBJEKTI DRŽAVNEGA POMENA 8. člen (objekti državnega pomena) (1) Objekti državnega pomena, za katerih gradnjo izdaja gradbeno dovoljenje ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, so stavbe in gradbeni inženirski objekti, navedeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. (2) Ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, je pristojno tudi za izdajanje gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, ki niso objekti iz prejšnjega odstavka, če bi se z gradnjo spremenili tako, da bi po izvedeni gradnji ustrezali kriterijem za objekt državnega pomena.

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 9. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati odlok o določitvi objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, za katere daje lokacijsko dovoljenje za urejanje prostora pristojni republiški upravni organ (Uradni list SRS, št. 28/85 in Uradni list RS, št. 67/97). 10. člen (začetek veljavnosti) Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 351-12/2003-2 Ljubljana, dne 27. marca 2003.

Vlada Republike Slovenije

mag. Anton Rop l. r. Predsednik

PRILOGA 1

CC-SI – Struktura

1 STAVBE 11 Stanovanjske stavbe

111 Enostanovanjske stavbe 1110 Enostanovanjske stavbe 11100 Enostanovanjske stavbe

112 Večstanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe 1122 Tri- in večstanovanjske stavbe 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji Stran 3870 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

113 Stanovanjske stavbe za posebne namene 1130 Stanovanjske stavbe za posebne namene 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene

12 Nestanovanjske stavbe

121 Gostinske stavbe 1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev 12112 Gostilne, restavracije in točilnice 1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev

122 Upravne in pisarniške stavbe 1220 Upravne in pisarniške stavbe 12201 Stavbe javne uprave 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe

123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 1230 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 12301 Trgovske stavbe 12302 Sejemske dvorane, razstavišča 12303 Bencinski servisi 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti

124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 1241 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe 1242 Garažne stavbe 12420 Garažne stavbe

125 Industrijske stavbe in skladišča 1251 Industrijske stavbe 12510 Industrijske stavbe 1252 Rezervoarji, silosi in skladišča 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča

126 Stavbe splošnega družbenega pomena 1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo 1262 Muzeji in knjižnice 12620 Muzeji in knjižnice 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 1264 Stavbe za zdravstvo 12640 Stavbe za zdravstvo 1265 Športne dvorane 12650 Športne dvorane

127 Druge nestanovanjske stavbe 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo 12712 Stavbe za rejo živali 12713 Stavbe za spravilo pridelka 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 1272 Stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti 1273 Kulturni spomeniki 12730 Kulturni spomeniki 1274 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3871

2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI 21 Objekti transportne infrastrukture

211 Ceste 2111 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste

212 Železnice 2121 Glavne in regionalne železnice 21210 Glavne in regionalne železnice 2122 Mestne železnice 21220 Mestne železnice

213 Letališke steze, ploščadi in radio-navigacijski objekti 2130 Letališke steze, ploščadi in radio-navigacijski objekti 21311 Letališke steze in ploščadi 21312 Letalski radio – navigacijski objekti

214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi 2141 Mostovi in viadukti 21410 Mostovi in viadukti 2142 Predori in podhodi 21420 Predori in podhodi

215 Pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti 2151 Pristanišča in plovne poti 21510 Pristanišča in plovne poti 2152 Pregrade in jezovi 21520 Pregrade in jezovi 2153 Dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi 21530 Dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi

22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi

221 Prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi 2211 Naftovodi in prenosni plinovodi 22110 Naftovodi in prenosni plinovodi 2212 Prenosni vodovodi in pripadajoči objekti 22121 Prenosni vodovodi 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode 2213 Prenosna komunikacijska omrežja 22130 Prenosna komunikacijska omrežja 2214 Prenosni elektroenergetski vodi 22140 Prenosni elektroenergetski vodi

222 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja 2221 Distribucijski plinovodi 22210 Distribucijski plinovodi 2222 Distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti 22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo 22222 Distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak 22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti 2223 Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave 22231 Cevovodi za odpadno vodo 22232 Čistilne naprave 2224 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja Stran 3872 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

23 Kompleksni industrijski objekti

230 Kompleksni industrijski objekti 2301 Rudarski objekti 23010 Rudarski objekti 2302 Energetski objekti 23020 Energetski objekti 2303 Objekti kemične industrije 23030 Objekti kemične industrije 2304 Drugi kompleksni industrijski objekti, ki niso uvrščeni drugje 23040 Drugi kompleksni industrijski objekti, ki niso uvrščeni drugje

24 Drugi gradbeni inženirski objekti

241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas 2411 Športna igrišča 24110 Športna igrišča 2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 24121 Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas

242 Drugi gradbeni inženirski objekti 2420 Drugi gradbeni inženirski objekti 24201 Vojaški objekti 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih 24203 Odlagališča odpadkov 24204 Pokopališča 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.

PRILOGA 2

OBJEKTI DRŽAVNEGA POMENA

1. OBJEKTI PROMETNE INFRASTRUKTURE 1.1. Ceste s pripadajočimi objekti in napravami: – avtoceste (AC) in hitre ceste (HC), glavne ceste I. in II. reda (G1, G2) – mejni prehodi 1.2. Železniške proge s pripadajočimi objekti in napravami: – javna železniška infrastruktura na glavnih železniških progah I. in II. reda – javna železniška infrastruktura na regionalnih železniških progah, razen železniških postaj – podzemna mestna železnica 1.3. Letališča s pripadajočimi objekti in napravami: – objekti letališke infrastrukture na javnih civilnih in javnih mešanih letališčih, namenjenih za mednarodni zračni promet 1.4. Pomorski in rečni plovni objekti: – pristanišča, namenjena za mednarodni javni promet – umetni plovni kanali

2. VODNI OBJEKTI NA VODAH 1. REDA IN NA OGROŽENIH OBMOČJIH – jezovni objekti konstrukcijske višine 15 m ali več in dolžine krone 150 m ali več – pregrade za zadrževanje voda in plavin konstrukcijske višine 10 m ali več in dolžine krone 150 m ali več – varovalni nasipi in zidovi celinskih voda dolžine 2000 m ali več – varovalni nasipi in zidovi morja dolžine 500 m ali več – celovite ureditve celinskih voda na območju, ki je v najvišjem razredu ogroženosti

3. OBJEKTI KOMUNALNE INFRASTRUKTURE 3.1. Objekti za vodooskrbo: – vodni zbiralniki s kapaciteto 100.000 m3 ali več – vodna zajetja, črpališča vode zunaj ureditvenih območij strnjenih naselij z zmogljivostjo 150 l/s ali več – objekti za pripravo pitne vode s kapaciteto 100.000 m3 na dan ali več – prenosni vodovodi in pripadajoči objekti 3.2. Objekti za čiščenje odpadnih voda: – čistilne naprave s kapaciteto 15.000 populacijskih ekvivalentov ali več Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3873

3.3. Objekti za ravnanje z odpadki: – objekti za zbiranje, razvrščanje, sortiranje, začasno skladiščenje, predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov s kapaciteto 1000 ton letno ali več – objekti za odstranjevanje odpadkov, kadar gre za obvezno državno gospodarsko javno službo na področju ravnanja z odpadki

4. OBJEKTI PRENOSNEGA KOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA – samostoječ objekt bazne postaje mobilnega javnega telekomunikacijskega omrežja

5. PROIZVODNI OBJEKTI IN SKLADIŠČA 5.1. Proizvodni objekti: – objekti za proizvodnjo razstreliva, smodnikov in eksplozivnih snovi – ladjedelnice – objekti za proizvodnjo koksa – rafinerija 5.2. Skladišča in rezervoarji: – skladišča fosilnih tekočih goriv s kapaciteto 10.000 m3 ali več, razen skladišč bencina – skladišča zemeljskega plina in utekočinjenega zemeljskega plina ter utekočinjenega naftnega plina s kapaciteto 50 ton ali več – skladišča oziroma rezervoarji drugih nevarnih kemikalij, ki niso naštete v prvih dveh alinejah te točke, s kapaciteto 200 m3 ali več 5.3. Objekti za skladiščenje državnih blagovnih rezerv

6. ENERGETSKI OBJEKTI – elektrarna (hidroelektrarna, termoelektrarna, termoelektrarna – toplarna, geotermalna elektrarna, polje vetrnih elektrarn in druge vrste elektrarn) z nazivno električno močjo 10 MW ali več – prenosni elektroenergetski vodi s pripadajočimi funkcionalnimi objekti, z nazivno napetostjo 110 kV ali več – prenosni plinovodi, če je delovni tlak višji od 16 bar, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti – prenosni naftovodi in produktovodi, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti

7. JEDRSKI IN SEVALNI OBJEKTI 7.1. Jedrski objekti: – objekt za izdelavo in obogatitev jedrskih snovi ali izdelavo jedrskega goriva – jedrski reaktor v kritični ali podkritični sestavi – raziskovalni reaktor – jedrska elektrarna in toplarna – objekt za trajno skladiščenje, predelavo, obdelavo ali odlaganje jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov – objekt za skladiščenje, obdelavo ali odlaganje nizko ali srednje radioaktivnih odpadkov – več jedrskih objektov skupaj, če so funkcionalno povezani na istem geografsko zaokroženem območju ter jih upravlja ena oseba 7.2. Sevalni objekti, razen za potrebe zdravstva in veterine: – objekt, namenjen pridobivanju, predelavi in obogatitvi jedrskih mineralnih surovin – odlagališče z rudarsko jalovino ali hidrometalurško jalovino, ki nastaja pri pridobivanju jedrskih surovin

8. OBJEKTI ZA TURIZEM, ŠPORT, REKREACIJO IN PROSTI ČAS – objekt za športne prireditve velikosti 25 ha ali več oziroma ki sprejme 15.000 obiskovalcev ali več – marine s 100 privezi ali več – vzpenjače in žičnice za prevoz oseb

9. OBJEKTI ZA OBRAMBNE POTREBE – objekti in okoliši objektov, ki so posebnega pomena za obrambo

10. OBJEKTI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI – objekti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč, za območje celotne države ali za del območja države

11. OBJEKTI, V KATERIH SE IZVAJAJO PROTOKOLARNE STORITVE – objekti, v katerih se izvajajo protokolarne storitve, s pripadajočimi napravami – objekti diplomatskih in konzularnih predstavništev

12. OBJEKTI NA ZAVAROVANEM OBMOČJU – objekti na območju, ki ga zavaruje država na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave ali kulturne dediščine, če je s predpisom o zavarovanju tako določeno – objekti na območju, ki je v skladu s predpisi zavarovano kot gozd s posebnim namenom, če je s predpisom o zavarovanju tako določeno. Stran 3874 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

1360. Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na – ureditveno situacijo v merilu 1:1000, odseku Črnivec (Peračica) – Podtabor – zbirnik komunalnih naprav v merilu 1:1000, Na podlagi prvega odstavka 46. člena, v zvezi s tretjim – karakteristični prečni profil v merilu 1:100, odstavkom 170. člena in prvim odstavkom 171. člena – vzdolžni profil v merilu 1:5000/500, zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in – načrt gradbenih parcel na DKN v merilu 1:2000, 8/03) izdaja Vlada Republike Slovenije – situacijo na uradnem katastrskem načrtu v m 1:2880, – tehnične elemente za zakoličenje. U R E D B O o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Črnivec (Peračica) – Podtabor II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA 4. člen (ureditveno območje po parcelah) I. SPLOŠNE DOLOČBE Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega par- 1. člen cele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah: (podlaga za lokacijski načrt) a) območje cestnega sveta z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami: S to uredbo, se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Repu- – k.o. Brezje: blike Slovenije, sprejme lokacijski načrt za avtocesto na 1027/1, 1022, 1027/2, 1031, 874/3, 876/1, 876/2, odseku Črnivec (Peračica) – Podtabor (v nadaljnjem bese- 876/3, 876/5, 877/3; dilu: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelalo podjetje Domplan, d.d., Kranj, pod številko projekta UD/332-63/99, – k.o. Ljubno: v januarju 2003. 1017/1, 1018/1, 1020/1, 1020/3, 1026, 1085, 2. člen 1086/1, 1087/1, 1089/2, 1132/2, 1133/1, 1133/2, (vsebina lokacijskega načrta) 1134/2, 1139/2, 1140/2, 1154, 1160, 1167, 1172, 1173, 1174, 1175, 1176, 671/2, 672/2, 673/2, 674/2, 675/2, Lokacijski načrt določa mejo območja urejanja, funkci- 676/2, 677/2, 678/2, 679/2, 680/2, 688, 689, 692, jo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in 693/1, 693/2, 694, 695, 696, 713/2, 714/2, 715/1, naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno 715/2, 716/1, 716/2, 716/3, 717/2, 717/3, 718/2, 719/2, oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za promet- 720/2, 721/1, 721/2, 800/2, 801/2, 802/2, 805/2, no in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, 806/2, 807/2, 810/2, 811/2, 814/2, 815/2, 818/2, dinamiko izvajanja posegov, obveznosti investitorja in izvajal- 819/2, 822/3, 823/2, 826/2, 827/2, 830/2, 831/2, cev, tolerance in nadzor nad izvajanjem uredbe. 834/2, 835, 836/2, 849/2, 850/1, 851/1, 852/1; 3. člen – k.o. Podbrezje: (sestava lokacijskega načrta) 1009/1, 1009/2, 1012, 1013/1, 1013/2, 1014/1, Lokacijski načrt iz 1. člena te uredbe vsebuje tekstual- 1014/2, 1015, 1016/1, 1018, 1534/1, 1534/2, 1579/1, ni in grafični del. 1579/2, 1658, 1671/1, 1675/1, 1010, 1676; Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje: a) uredbo o lokacijskem načrtu; b) območje prestavitve, novogradnje in ureditve ener- b) obrazložitev lokacijskega načrta: getskih naprav, ki jih zahteva gradnja avtocestnega odseka: – obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta, – k.o. Ljubno: – opis funkcije območja, 216, 215/2, 215/1, 1024, 1025/2, 1025/1, 1157. – opis prometno tehničnih rešitev, – opis ureditev komunalno energetske infrastrukture, Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega tudi – opis prostorskih rešitev po posameznih področjih, območje predorskih cevi pod parcelami: – oceno stroškov, – k.o. Ljubno: – etape izvajanja, 210/2, 209/2, 1087/2, 1025/2, 1025/1, 1021/2, – seznam parcel v območju lokacijskega načrta; 1020/3, 1157, 1154, 1024, 1023, 1022. c) seznam parcel s podatki o lastništvu; d) tehnične elemente za zakoličenje s koordinatami točk; III. FUNKCIJA OBMOČJA e) soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij. 5. člen Grafični del lokacijskega načrta vsebuje: (funkcija območja) – prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in sred- Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega: njeročnega družbenega plana Republike Slovenije v merilu – območje izključne rabe avtoceste z vsemi ureditvami 1:1000 000, (deviacija poti, podvoz, viadukti, predor), – prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in sred- – območje ureditev obcestnega prostora, vključno z njeročnega plana Občine Kranj (za območje Občine Naklo) rekultivacijo zemljišč, in Radovljica v delu, ki je v nasprotju z lokacijskim načrtom v – območje prestavitev infrastrukturnih objektov in na- merilu 1:5000, prav, – pregledno karto v merilu 1:5000, – območje okoljevarstvenih ukrepov. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3875

IV. PROMETNO–TEHNIČNI POGOJI UREJANJA – viadukt 6-5 Ljubno, rekonstrukcija obstoječega ob- OBMOČJA jekta, dolžina 108,45 m, širina 14,22 m, – viadukt 6-6 Lešnica, rekonstrukcija obstoječega ob- 6. člen jekta, dolžina 189,10 m, širina 13,72 m; (trasa avtoceste) 2. predor: Avtocesta se izvede kot štiripasovnica z odstavnima – predor 8-2 Ljubno, rekonstrukcija obstoječega, dol- pasovoma na celotnem poteku. V prvi gradbeni fazi se v žina 252,46 m, širina 12,90 m; trasi južnega smernega pasu avtoceste ohranijo obstoječi 3. podvoz: viadukti Peračica, Ljubno in Lešnica ter predor Ljubno v – podvoz 3-2 lokalne poti, dolžine 6,00 m, širina obstoječem profilu, ki je brez odstavnega pasu. V drugi 14,09 m. gradbeni fazi pa se tudi na vseh treh viaduktih in predoru uredi profil z odstavnim pasom. 8. člen Vertikalni in horizontalni elementi odseka avtoceste Pe- (deviacija poti) račica–Podtabor so projektirani z upoštevanjem računske Zaradi izgradnje avtoceste se izvede deviacija maka- hitrosti 120 km/h. damske poljske poti, ki s podvozom pod hitro cesto zago- Trasa avtoceste v pretežni meri sledi poteku obstoječe tavlja dostopnost območja severno od današnje hitre ceste. hitre ceste, ki je bila grajena z ugodnimi trasnimi elementi Pot se poglobi in preuredi. Takoj po izhodu iz podvoza se (polmer krivine 2000 m), pri razdvojitvi skupnega poteka pot razcepi na dve poti. Dolžina deviacije zahodnega kraka obeh smernih pasov v ločen potek zaradi razdvojenega po- poti je 70 m, vzhodnega pa 35 m, normalni prečni profil je teka v predorih je pri severnem smernem pasu avtoceste 5.00 m in obsega 2,90 m vozišča, 1,05 m enostransko horizontalna krivina zmanjšana na 1500 m. muldo in 1,05 m enostransko bankino. Višina podvoza (sve- Minimalni vertikalni radij je 11000 m, maksimalni vzdol- tli profil) je 4,20 m. žni sklon pa 4%. Dolžina trase je 2,44 km. Projektirani normalni prečni profil znaša 27,70 m, in sicer 4 vozni pasovi po 3,75 m, V. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO 2 odstavna pasova po 2,50 m, srednji ločilni pas 3,20 m, IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE 2 robna pasova po 0,50 m, 2 koritnici po 0,75 m in dve bermi po 1,00 m. 9. člen Trasa avtoceste se začne s km 28+780, na koncu (oblikovanje objektov in ureditev ob trasi avtoceste) odseka Vrba–Črnivec (Peračica). Za južni smerni pas avtoceste se uporabi obstoječi koridor hitre ceste H1. Obstoječi Odbojne ograje na avtocesti se izvede v kovinski izved- viadukti Peračica, Ljubno, Lešnica in predor Ljubno na južni bi višine do 0,75 m, izjemoma se dopusti izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami. Postavijo se v smerni polovici bodoče avtoceste se ohranijo do začetka izgradnje druge gradbene faze. sredini cestišča in ob robu cestišča pri višjih nasipih. Vme- Severni smerni pas je na območju prečkanja globeli sni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s Peračica in v predoru Ljubno vzporeden poteku južnega plitvim koreninskim sistemom. Zaščitna žična ograja višine smernega pasu in od njega oddaljen za približno 40 m 2,00 m se odmakne od nožice nasipa oziroma zunanjega (merjeno med osmi oziroma sredinami cestišč). Po izhodu iz roba jarka 1–2 m. Potek ograje se prilagodi poteku trase predora Ljubno se, po viaduktu Ljubno, severni smerni pas avtoceste. avtoceste približa južnemu smernemu pasu, in v skupni po- Cestne objekte (viadukte, predor, podvoz), cestno tek z južnim smernim pasom preide pri podvozu poljske poti opremo in protihrupne zidove se arhitekturno oblikuje v skla- na sredini Ljubenskega polja, nato se nadaljuje čez viadukt du s sodobnimi principi oblikovanja, v skladu s tipiko prosto- Lešnica in konča v km 31+220, kjer se priključi na odsek ra ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora. Podtabor–Naklo. V nadaljnjih fazah projektiranja novih objektov se morajo upoštevati rezultati pozivnega natečaja za zasnovalne re- 7. člen šitve viaduktov Lešnica, Ljubno, Peračica in portalov predo- (objekti) ra Ljubno, ki je bil izveden v februarju in marcu 2001. Na severnem smernem pasu avtoceste se zgradi na- Rešitev novega viadukta Peračica mora biti čimbolj po- slednje objekte: dobna obstoječemu viaduktu. Novi viadukt naj ima pet raz- 1. viadukte: petin, od katerih so prve tri, ki so visoko nad dolino enake – viadukt 6-1 Peračica od km 28 + 785 do km 29 + kot pri obstoječem viaduktu. Oblika in dimenzije vmesnih 158,55, dolžina 375,55 m, širina 14,22 m, podpor novega in obstoječega objekta morajo biti čimbolj – viadukt 6-2 Ljubno od km 29 + 500 do km 29 + podobne. Prekladna konstrukcija naj bo sovprežna, sodo- 833,80, dolžina 335,80 m, širina 14,22 m, bno zasnovana in konstantne višine na celotni dolžini – viadukt 6-3 Lešnica od km 30 + 744,50 do 30 + objekta. 932, dolžina 189,50 m, širina 14,00 m; Rekonstrukcija obstoječega viadukta Peračica se izve- 2. predor: de z razširitvijo prekladne konstrukcije pri treh velikih razpe- – predor 8-1 Ljubno od km 29 + 160 do km 29 + tinah ter zamenjavo in kontinuiranjem prekladne konstrukci- 433, dolžina 27,00 m, širina 12,90 m; je na treh manjših razpetinah. Podpore obstoječega viadukta 3. podvoz: se ojačajo za sprejem povečane obtežbe in vplivov zaradi – podvoz 3-1 lokalne poti v km 30 + 314,7, dolžine potresne obtežbe. 6.00 m, širina 13,81 m. Novi viadukt Ljubno se zaradi oddaljenosti od obstoje- Na južnem smernem pasu avtoceste se zgradi nasled- čega, velike razlike v dolžini in različnega morfološko geolo- nje objekte: škega profila premostitve lahko obravnava kot samostojen. 1. viadukte: Predvidena je kontinuirana AB prednapeta prekladna kon- – viadukt 6-4 Peračica, rekonstrukcija obstoječega ob- strukcija z osmimi razpetinami, grajena po postopku jekta, dolžina 378,85 m, širina 14,22 m, narivanja. Stran 3876 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Novi viadukt Lešnica mora zaradi vzporednega poteka – od km 30 + 470 do km 30 + 525 se na severni z obstoječim povzeti čimveč njegovih elementov. Predvide- strani na novo zasadijo grmovnice ob zadrževalnem bazenu na je rešitev kontinuirane prekladne konstrukcije s tremi 3, razpetinami in eliminacijo manjše četrte razpetine. Prekla- – od km 30 + 665 do km 30 + 760 se gozdni rob na dna konstrukcija naj ima približno enako konstruktivno viši- severni strani na začetku viadukta Lešnica obojestransko no, kakor jo ima obstoječi objekt. Oblika in konstrukcija zasadi z novo drevesno in grmovno vegetacijo, vmesnih podpor naj čim manj odstopajo od obstoječih. – od km 30 + 940 do 31 + 220 se gozdni rob na Vstopni portal predora s smeri viadukta Ljubno mora severni strani od konca viadukta Lešnica, ob zadrževalnem biti oblikovno prilagojen okoliškemu gozdnemu pobočju gre- bazenu 4, do konca odseka avtoceste zasadi z novo dreve- bena. Celotna konstrukcija mora biti v hierarhično podreje- sno in grmovno vegetacijo, nem odnosu do obstoječe grajene strukture naselja Ljubno. – od km 31 + 40 do 31 + 210 se gozdni rob na južni Pri oblikovanju portalov predora (za severni smerni pas) je strani po vkopu zasadi z novo drevesno in grmovno vegeta- potrebno upoštevati, da jih bo mogoče identično ponoviti cijo. pri izvedbi druge gradbene faze. Relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblika- Zaradi ohranitve izjemnih vedutnih pogledov na pro- mi. Nasipne in vkopne brežine se izvedejo z nagibom največ storske dominante objektov kulturne dediščine (gnezdasto 1:2, z zaokroženim iztekom v okoliški teren ter humusirajo vraščeno naselje Ljubno s cerkvijo sv. Marije) je protihrupne in zatravijo oziroma zasadijo z višjo vegetacijo. Predvideno ograje potrebno načrtovati s steklenimi oziroma njim vidno je preoblikovanje brežin predvsem na območjih večjih grad- podobnimi transparentnimi materiali. benih posegov (izvedba portalov, vkopov, nasipov): Cestna oprema in razsvetljava ceste morata izkazovati – od km 29 + 165 do km 29 + 185 zaobljen in posto- enotne oblikovne elemente. pno raščen teren oblikovane brežine ob izstopnem portalu predora, zasutje z ureditvijo vegetacijskega sloja na pokri- 10. člen tem vkopu, na obeh straneh novega predora, (krajinsko oblikovanje) – od km 29 + 400 do 29 + 425 zaobljen in postopno raščen teren oblikovane brežine ob vstopnem portalu pre- Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je dora, zasutje z ureditvijo vegetacijskega sloja na pokritem to nujno potrebno. Osnovni izhodišči nove zasaditve morata vkopu, na obeh straneh novega predora, biti zagotovitev čim večje vpetosti posega v prostor ter vzpo- – od km 29 + 400 do km 29 + 465 oblikovanje polož- stavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo nega izteka brežine v vkopu, na obeh straneh severnega razgleda. smernega pasu, Oblikovanje vegetacije izhaja iz naravnih in ustvarjenih – od km 29 + 465 do km 29 + 500 in od km 29 + vegetacijskih značilnosti v območju obdelave, zato se usmeri 830 do km 29 + 850 nasipi ob začetku in koncu viadukta predvsem na sanacijske zasaditve poškodovanih gozdnih Ljubno, na obeh straneh severnega smernega pasu, površin z vzpostavitvijo novih gozdnih robov ter sanacijo – od km 30 + 600 do 30 + 760 nasip pred viaduktom posameznih lokacij po končanih gradbenih posegih. Pri tem Lešnica, na obeh straneh severnega smernega pasu, se uporabijo le avtohtone vrste, sadike domačih vrst iz ne- – od km 30 + 975 do 31 + 500 nasip oblikovan posredne okolice. zaokroženo s položno izpeljavo v raščen teren na severni Gozdni robovi se oblikujejo z vzpostavitvijo kompaktne- strani severnega smernega pasu, ga pasu (ca. 7–12 m) z vertikalno členitvijo od nižjih do – od km 31 + 50 do 31 + 220 oblikovanje brežine – višjih grmovnic ter drevesnega sloja. Zunanji rob se oblikuje vkopa, neenakomerno valovito, zgornji rob brežine blago in razgibano z večjimi in manjšimi odmiki od cestišča, minimal- postopno izpeljan v raščen teren. no 3 m. Pas med gozdnim robom do cestišča se zatravi. Pri oblikovanju reliefa se skladno s 24. členom te ured- Na površinah izgradnje stebrov za viadukte se po od- be uporablja nenosilni material, odstranjen med gradnjo. stranitvi gozda in gradbenem posegu predvidi sanacija ob- Obstoječe počivališče med km 30 + 970 in 31 + 500 močja z zatravitvijo, nato pa se območje lahko prepusti bo ukinjeno, zato se površina sanira z zatravitvijo. naravni sukcesiji. V delu trase, ki teče po kmetijskih površinah, gre za zasaditve, ki vključujejo nove posege v krajino (zadrževalni bazeni, ukinitev počivališč, dograditev podvoza), z nižjo gr- VI. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO movno vegetacijo. UREJANJE Izdatnejša zasaditev oziroma pasovi višje vegetacije se predvidijo na naslednjih območjih: 11. člen – v km 28 + 780 se gozdni rob ob začetku viadukta (vodovod in kanalizacija) Peračica obojestransko zasadi z novo drevesno in grmovno Na obravnavanem avtocestnem odseku ni komunalnih vegetacijo, vodov in naprav, ki bi jih bilo treba prestaviti, zamenjati – od km 29 + 160 do km 29 + 200 se gozdni rob ob oziroma zaščititi. zahodnem portalu predora Ljubno obojestransko zasadi z Oskrba predora z vodovodom ni predvidena. novo drevesno in grmovno vegetacijo, – od km 29 + 390 do km 29 + 500 se gozdni rob ob 12. člen vzhodnem portalu predora Ljubno, okrog zadrževalnega ba- (telekomunikacijsko omrežje) zena št. 1 in na začetku viadukta Ljubno obojestransko Telekomunikacijski optični kabel poteka ob južnem robu zasadi z novo drevesno in grmovno vegetacijo, obstoječe hitre ceste oziroma ob robu cestnega sveta. Preko – od km 29 + 815 do km 29 + 845 se gozdni rob na viaduktov poteka izpod južnega vzdrževalnega hodnika, pre- koncu viadukta Ljubno obojestransko zasadi z novo dreve- doru Ljubno se umakne s potekom preko grebena Ljubno. sno in grmovno vegetacijo, Vzhodno od viadukta Lešnica, kjer bo avtocesta dodatno – od km 30 + 275 do 30 +310 se na severni strani na vkopana, je trasa voda v zadostni meri oddaljena, in poteka novo zasadijo grmovnice ob zadrževalnem bazenu 2 in devi- izven cestnega sveta avtoceste. V času gradnje prve gradbe- aciji poljske poti, ne faze, do dokončanja severnega pasu avtoceste, ta optični Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3877 kabel ostane na svojem mestu. Pred pričetkom del na izgrad- Enake meritve se nadaljujejo tudi eno leto po končani nji avtoceste je potrebno pri Telekomu, PE Ljubljana naročiti izvedbi prve in druge faze. zakoličbo trase kabla. V neposredni bližini kabla nista dovoljena razstreljevanje in uporaba težke gradbene mehanizacije. 17. člen Vse izkope na teh mestih je potrebno izvesti ročno. (ureditve na območjih kmetijskih zemljišč) Pred izvedbo druge gradbene faze, po dokončanju Investitor je dolžan zagotoviti varovanje kmetijskih zem- severnega smernega pasu avtoceste bo potrebno omenje- ljišč s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred ne optične kable prestaviti v kabelsko kanalizacijo ob sever- onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja avtoceste, nem robu cestišča. Po vzpostavitvi oziroma prestavitvi optič- nadomestitvijo prekinjenih poti, sanacijo prekinjenih siste- nih kablov je možno pričeti z izvajanjem druge gradbene mov za odvodnjavanje in po potrebi s pridobitvijo (usposobi- faze oziroma z rekonstrukcijskimi deli na obstoječih objektih tvijo) nadomestnih kmetijskih zemljišč. Peračica, Ljubno in Lešnica, kjer potekata oba voda ob Pri gradnji se omeji gibanje strojev na območje same južnem robu objektov. trase (izključne rabe). Za prevoz je treba čim manj uporabljati poljske poti. Začasne ureditve in objekti za potrebe 13. člen gradbišča se ne smejo urejati na kakovostnih kmetijskih (elektroenergetsko omrežje) zemljiščih, razen če ni drugih primernejših rešitev. Obstoječi 20 kV daljnovod v upravljanju Elektro Go- Investitor je dolžan vzpostaviti prekinjene dostope na renjske se ohrani v današnjem poteku, ker ni tehničnih ovir kmetijska zemljišča v času izgradnje in po izgradnji avtoce- za njegovo nemoteno delovanje, zagotovljena pa bo tudi ste. ustrezna varnost udeležencev prometa na avtocesti. V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. 14. člen Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo devasti- (javna razsvetljava) ranih in degradiranih tal. S sanacijo razgaljenih površin je Predor Ljubno bo osvetljen, pri čemer bo oskrba z treba začeti že v času gradnje avtoceste. Prst se odstrani in električno energijo zagotovljena preko novega nizkonapeto- premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaže- stnega kabla, ki bo položen od TP Predor Ljubno do zaho- nja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. De- dnega portala predora. ponije prsti se izvedejo tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, 15. člen ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,20 m. Deponije (klic v sili) je treba zaščititi pred onesnaževanjem in erozijskimi proce- Na celotni trasi se ob severni in južni strani avtoceste si. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah izvede kabelsko traso klica v sili s klicnimi stebrički. odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o nadaljnji uporabi za sanacijo. Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z občinskimi odloki. VII. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR 18. člen (vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi) 16. člen Zaradi gradnje avtoceste se vodni režim, posebej pa (tla) režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim poslabšati. manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene po- Avtocesta bo prečkala vodotoka Peračica in Lešnica z vršine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na visokimi viadukti, ki s svojimi oporniki ne bodo posegali v katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo pre- območje struge. Obstoječe struge se ohranijo pod viadukti vozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni v sedanji obliki brez kakršnih koli gradbenih posegov. ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi ne- Gradbena dela naj se izvajajo tako, da v potoku ne škodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije Pri gradnji viaduktov naj se ne uporabljajo materiali, ki prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vre- vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane naravne spoji- menu. S teh površin je potrebno preprečiti tudi odtekanje ne, toksične kovine in druge sestavine, ki lahko spremenijo vod na kmetijsko obdelovalne površine. Pri ravnanju z odpa- osnovne lastnosti vode. Prav tako ne sme priti do razlitja dnimi vodami se upošteva določba 18. člena te uredbe. cementnih in apnenih mešanic v vodo. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje V primeru razlitja nevarnih tekočin je potrebno onesna- materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na ženi material preiskati s strani Ministrstva za okolje, prostor tehnoloških površinah. in energijo pooblaščene organizacije z namenom, da se v Med gradnjo je potrebno izvajati monitoring v skladu z skladu s pravilnikom, ki ureja ravnanje z odpadki, opredeli določili pravilnika, ki ureja obratovalni monitoring pri vnosu pravilni način deponiranja. nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Monitoring se izvaja Za čas gradnje bo potreben z dinamiko gradbenih del še dve leti med obratovanjem avtoceste. usklajen monitoring onesnaženosti potoka Peračica. Kljub Med gradnjo predora Ljubno bodo potrebne geodet- temu, da so pričakovani vplivi na površinske vode majhni, se ske in geomehanske meritve, namenjene opazovanju stabil- predvidi, zaradi ugodnega stanja vodotokov (I-II kakovostni nosti razmer, in sicer: razred), obratovalni monitoring med obratovanjem avtoce- – izdelava in meritve inklinometrov na pobočjih vseh ste. viaduktov, Izvede se kontrolirana odvodnja celotnega avtocestne- – izdelava in meritve inklinometrov v območju portalov ga odseka. predora, Padavinska voda se zbira v koritnicah ob cestnem robu – merjenje posedkov terena nad predorom, in odvaja v cestno kanalizacijo, ki se zaključuje z zadrževal- – meritve konvergenc med gradnjo predora. nim bazenom, koalescentnim lovilcem olj, zadrževalnikom, Stran 3878 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije grobim filtrom in počasnim biološkim filtrom ter ponikovalni- – transportni in gradbeni stroji, ki se bodo uporabljali co. Odvodnjavanje vseh viaduktov je predvideno po vodote- na trasi avtoceste, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno sni kanalizaciji do zemeljske kanalizacije, ki je speljana v vzdrževani; zemeljske bazene. Vse objekte odvodnje je potrebno zgra- – za primere razlitja nevarnih tekočin je potrebno one- diti v betonski ali enakovredni izvedbi iz nepropustnih mate- snaženi material (npr. onesnažena tla) preiskati v skladu s rialov. Predvidi se štiri zemeljske zadrževalne bazene z lovil- pravilnikom, ki ureja ravnanje z odpadki, z namenom, da se ci olj in ponikovalnico, in sicer: opredeli pravilni način deponiranja. Preiskavo lahko izvede – bazen 1 – ob vzhodnem portalu predora Ljubno, le od Ministrstva za okolje, prostor in energijo pooblaščena – bazen 2 – na zahodni strani podvoza poljske poti na organizacija; Ljubenskem polju, – za vse morebitne poglobitve pripraviti sistem odvod- – bazen 3 – na območju najnižje višinske lege avtoce- njavanja tako, da se prepreči morebitno zadrževanje mete- ste približno 200 m vzhodno od podvoza, orne vode na z odkopom odprtih tleh; – bazen 4 – na vzhodnem robu globeli Lešnica ob – odvodnjavanje vod s cestnih površin naj bo urejeno vzhodnem oporniku viadukta Lešnica. tako, da ne bo prišlo do onesnaženja tal, podzemne vode. Zemeljski bazeni so projektirani kot mokri, z možnostjo Zbirni vodi, odtočni žlebovi na cestišču in drugi gradbeni zadrževanja okvirno 20 m3 razlitega olja. Lovilci morajo biti elementi ceste naj bodo zgrajeni tako, da lahko sprejmejo dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas omogočal učin- tudi večje količine vod ali drugih tekočin v primeru prometne kovito sedimentiranje trdih delcev in vsaj delno razgradnjo nesreče; organskih snovi. Potrebno je redno vzdrževanje. Mulj v use- – zgrajeni naj bodo zbiralniki, v katerih bo zadrževalni dalnikih je treba obravnavati kot posebni odpadek. Poniko- čas omogočil učinkovito sedimentiranje trdnih delcev in vsaj valni bazeni so zemeljske konstrukcije, v višini enega metra delno razgradnjo organskih snovi. Volumni zbiralnikov mora- zasute s kamnitimi kroglami. Dno mora biti vsaj meter glob- jo omogočati zadrževanje tudi večjih količin tekočin za pri- lje od lovilca olj in izvedeno tako, da bo omogočeno učinko- mere razlitja nevarnih ali gorljivih tekočin (npr. količine, zna- vito ponikanje. čilne za volumen cistern pri cestnem prevozu goriv); Ob vzhodnem portalu predora Ljubno je načrtovana – preprečiti je potrebno emisije posipnih materialov s gradnja lovilnega bazena za zbiranje odpadne vode pri pra- cestnih površin v prostor. V ta namen naj se predvidijo za- nju predorske obloge. ščitne ograje ali primerne ozelenitve roba cestnega telesa; Na celotnem odseku avtoceste se v struge naravnih – vzdrževalec prometnice mora imeti pripravljen načrt odvodnikov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, za takojšnje učinkovito ukrepanje v primeru razlitij polutan- ki po kvaliteti ustreza uredbi, ki ureja emisijo snovi in toplote tov (goriva, olja in druge za vodne vire škodljive suspenzije), pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Na si- ki ga potrdi ustrezna služba Ministrstva za okolje, prostor in stem odvodnje ne smejo biti priključeni nobeni iztoki sanitar- energijo in Zdravstvenega inšpektorata Republike Sloveni- no–fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod. je, ločeno za čas gradnje in za čas obratovanja avtoceste. Treba je pripraviti poslovnik o obratovanju in vzdrževa- Načrt mora vključevati način obveščanja ustreznih strokov- nju sistema za odvod meteornih vod s cestišča, v smislu nih služb o morebitni nezgodi, predvidene ukrepe za pre- pravilnika, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring prečevanje vdora nevarnih snovi v podtalnico, ukrepe za odpadnih vod ter pogoje za njegovo izvajanje. Poslovnik odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje konta- mora za primere razlitja večjih količin goriv, olj in drugih za miniranega sedimenta. V času gradnje je treba voditi evi- vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov denco nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču. Z vsebovati načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke gradbeno tehničnimi rešitvami mora investitor zagotoviti mak- in za njihovo odstranitev. simalno zaščito pred izlitjem polutantov s cestišča; Avtocesta ne sme v ničemer poslabšati obstoječega – na Ljubenskem polju, v vplivnem območju predvide- stanja kvalitete podtalnice, kar je treba doseči z ustreznimi nega usedalnika se izdela opazovalna vrtina (globina 25 m, gradbeno tehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje premer cevi 4"), v kateri bo mogoče med gradnjo in po njej ter po izgradnji z ustreznim načinom vzdrževanja. izvajati monitoring kakovosti podzemne vode. Ukrepe za zaščito podtalnice je potrebno izvajati na celotni trasi avtoceste. 19. člen Poleg ukrepov iz sedmega do dvanajstega odstavka (varstvo naravne dediščine) tega člena je treba med gradnjo in v času obratovanja pred- Celotni odsek trase avtoceste je treba pred gradnjo videti naslednje ukrepe: fotodokumentirati v skladu z navodili službe za varstvo na- – utrjene površine (ploščadi), na katerih se izvaja pre- ravne dediščine. takanje goriv in manjša popravila tehničnih naprav naj se Ker se pri zemeljskih delih lahko odkrijejo objekti geo- uredijo tako, da ni možno neposredno odtekanje odpadnih loške naravne dediščine oziroma naravne vrednote (paleon- in izcednih vod na tla, podzemne vode. Izgradnja utrjene tološke, strukturne, mineraloške), je potreben občasen na- ploščadi, opremljene z začasnimi zbirnimi kanali in zbirni- ravovarstveno-geološki nadzor na celotnem območju kom vod ter koalescentnim lovilcem olj (ukrepi za ravnanje z gradnje. Nadzor mora izvajati strokovna geološka institucija. odpadnimi vodami), naj bo predvidena že v okviru programa V primeru pomembnejših geoloških najdb je treba obvestiti gradbenih del; strokovno organizacijo (Agencijo Republike Slovenije za oko- – komunalne in odpadne padavinske vode iz premič- lje ali Zavod za varstvo narave, Območno enoto Kranj), ki nih naprav je potrebno pred odvajanjem v vode očistiti tako, poda strokovne smernice glede ohranjanja dediščine oziro- da stopnja onesnaženosti ne presega mejnih vrednosti, oprema nadaljnjega ukrepanja. deljenih v uredbi, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvaja- Med gradnjo se je treba izogibati vsem začasnim pose- nju odpadnih voda iz virov onesnaženja. Zato je potrebno gom v stoječe vode, vodotoke ali v njihove puferske pasove, zgraditi ustrezne usedalnike, izvajati revitalizacijo (npr. za ki jih označuje grmovna ali drevesna vegetacija. Preprečiti je vode iz betonarn) ali s pomočjo druge ustrezne tehnologije treba odlaganje vsakršnega gradbenega ali izkopanega ma- (npr. z uporabo tehnologije z najmanjšo možno porabo vo- teriala, splakovanje delovnega orodja v okoliških vodah, spu- de) izpolniti zahteve iz navedenega predpisa; ščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v okoli- Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3879

ške vode ter odtekanje naftnih derivatov, ki se uporabljajo Zaradi posegov v ježe se v skladu z 10. členom (poseg v za delovanje gradbenih strojev in prevoznih sredstev. Vse obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora) te uredbe naravno ohranjene vodotoke je treba med gradnjo varovati. zasadi nadomestne koridorje drevnine, ki bodo služili poveza- Pred pričetkom gradnje je treba obvestiti o predvide- vam odsekanih zaplat gozda z večjimi gozdnimi zaplatami. nem začetku in poteku del ter sproti o vsakem posegu v Potrebno je ohraniti sedanje povezave gozdnih pro- vodotoke Ribiško družino Radovljica ter ji omogočiti ogled metnic in morebitne prekinitve na novo smiselno povezati. gradbišč ob vodah. V primeru uničenja vodnega življa krije Kakršna koli začasna ali trajna odlagališča materiala stroške Ribiški družini Radovljica investitor. zlasti ob strugah potokov in v gozdu so nedopustna. Ohranijo se obstoječi habitati piškurjev, sladkovodnih Pred izvajanjem del v gozdnem prostoru se obvesti vrst rib in rakov oziroma se v primeru škode sonaravno Zavod za gozdove – Območni enoti Bled in Kranj. uredijo. Med obratovanjem avtoceste je potrebno vzdrževanje V času izvajanja del je potrebno sprejeti ukrepe za in po potrebi obnavljanje novonastalega gozdnega roba in zaščito naravne reprodukcije (prepoved direktnega posega- vzdrževanje odkopne brežine v usekih z grmovno in dreve- nja v strugo v času drsti). sno vegetacijo. Živalim se nekontrolirano prehajanje čez avtocesto pre- Potrebno bo spremljati razvoj novonastalega gozdnega preči z varnostno žično ograjo višine 2 m. Vsem živalskim roba od potoka Lešnica do konca odseka v km 31 + 220 za vrstam, ki jim bo z izgradnjo avtoceste prekinjena migracij- eno obdobje veljavnosti gozdnogospodarskega načrta eno- ska pot, se zagotovi varno prehajanje preko avtoceste iz te Preddvor. severa proti jugu preko projektirane trase v okviru že obsto- 21. člen ječih naravnih poti, ki so čim bliže migracijski poti velikih (varstvo kulturne dediščine) živali na tem območju. Po končani gradnji novega in rekon- strukciji obstoječega viadukta preko Lešnice bo potrebno V območju posega ni razglašenih ali za razglasitev pred- izdelati ustrezno migracijsko pot za velike živali vzdolž leve videnih objektov in območij kulturne dediščine. strani struge (vzhodni breg), ki bo: Dokumentirano mora biti stanje pred gradnjo, in sicer – minimalne širine 3 m, foto in video posnetek prostora z dediščino, posneto pred – v zemeljski izvedbi s prečnimi jarki za odvodnjavanje pričetkom zemeljskih del, ter stanje po končanju del. Doku- in zatravitvijo celotnega profila, brez gramoziranja in utrjeva- mentacija mora biti izdelana po navodilih Zavoda za varstvo nja zgornjega ustroja, kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj in hra- – minimalne višine pod viaduktom 4 m, njena pri njem. – proti strugi zavarovana z žično ograjo, Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno – z ovirami, da po njej ne bo možna vožnja s prevozni- varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med grad- mi sredstvi, njo – čez objekte ali območja kulturne dediščine ne smejo – z utrjenimi jarki za meteorne vode, ki po bregu tečejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne sme biti premak- na severni strani avtoceste v Lešnico, tako da se omogoči njena infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije prehod živali preko njih, viškov materialov. – izhodišče poti bo na nadmorski višini 450 m na se- V zvezi z arheološko dediščino je treba zagotoviti: verni strani avtoceste in na južni strani pride na nadmorsko – izvedbo predhodnih arheoloških raziskav na celotni višino 440 m, trasi avtoceste po metodologiji Skupine za arheologijo na – detajlna situacija poti bo določena na terenu. avtocestah Slovenije (SAAS), na osnovi katerih bodo nakna- Investitor mora zagotoviti monitoring prehodov živali dno določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo, pred, med in po gradnji in v prvih treh oziroma štirih letih – izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih naj- delovanja ceste. dišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki, – stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli na celotni trasi avtoceste. Pred pričetkom del obvestiti Zavod za 20. člen varstvo kulturne dediščine, Območno enoto Kranj. (gozdnogospodarska ureditev in varovanje gozdov) Zaradi ohranjanja pogleda na Ljubenski greben z nase- Za pas gozda ob avtocesti je treba izdelati podrobni ljem Ljubno iz vzhodne smeri je potrebno vse objekte na ali gozdnogojitveni načrt in sečnospravilni načrt za krčitve goz- ob avtocesti oblikovati tako, da bodo čim manj moteči – dnih površin in dreves, poškodovanih med gradnjo. V nepo- ohrani naj se transparentnost. sredni bližini avtoceste se v največji možni meri ohrani na- Pred pridobitvijo dovoljenja za graditev je treba pridobi- ravna oblika gozda. Odstraniti je treba le drevje do roba ti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine k obcestnega prostora, sečnja mora omogočiti predvsem projektom krajinske ureditve z zasaditvenim načrtom in obli- učinkovito sanacijsko obsaditev in novo oblikovanje gozdne- kovanjem protihrupnih ovir, načrtom premikov obstoječe inga roba. Grmovno in drevesno zarast pod viadukti Peračica frastrukture, načrtom gradbišč in deponij viškov materiala. (km 28 + 785 do km 29 + 160), Ljubno (km 29 + 500 do km 29 + 835) in Lešnica (km 30 + 745 do km 30 + 938) se 22. člen ohrani oziroma v primeru poškodb med gradnjo obnovi. (varstvo pred hrupom) Preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipavanje in od- Za zaščito naselja Ljubno pred vplivi hrupa z avtoceste stranjevanje podrasti. Kjer ni možna uporaba obstoječih po- je potrebno izvesti naslednje ukrepe: ti, naj se trasirajo nove dovozne poti in locirajo začasni 1. pred hrupom prometa leta 2009 bo zaščito naselja manipulacijski prostori v sodelovanju z gozdarsko službo. potrebno postaviti protihrupno zaščito v skupni dolžini Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in 662 m, in sicer: na novo ustvarjene preseke je treba v globini eno do dveh – protihrupna absorbcijska ograja višine 2,5 m na od- drevesnih višin pričeti sanirati že v času gradnje in zasaditi z seku od km 29 + 460 do km 29 + 680 v dolžini 220 m ob avtohtonimi vrstami, pri čemer je treba poskrbeti tudi za južnem robu cestišča severnega smernega pasu avtoceste, ustrezno vertikalno zgradbo oziroma zastopanost vseh slo- – protihrupna absorbcijska ograja višine 2,5 m na od- jev gozda. Sajenje mora potekati v spomladanskem ali je- seku od km 29 + 658 do km 30 + 100 v dolžini 442 m ob senskem času. južnem robu cestišča južnega smernega pasu avtoceste; Stran 3880 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

2. pred hrupom prometa leta 2024 bo zaščito naselja – vzdolž avtoceste za oblikovanje reliefa, zaščitne nasi- potrebno podaljšati protihrupno zaščito tako, da bo njena pe ter izravnave terena v skladu z 10. členom te uredbe končna dolžina znašala 1,272 m, in sicer: (posegi v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora), – protihrupna absorbcijska ograja višine 2,5 m na od- – za sanacijo gramoznice na Jurčkovem polju, ki je v seku od km 29 + 460 do km 30 + 100 v dolžini 640 m ob upravljanju Cestnega podjetja Kranj. južnem robu cestišča severnega smernega pasu avtoceste, Količina trajnega viška nevgradljivega izkopanega ma- – protihrupna absorbcijska ograja višine 2,5 m na od- teriala bo znašala okoli 118.000 m3. seku od km 29 + 468 do km 30 + 100 v dolžini 632 m ob Z viški rodovitne zemlje se ravna v skladu s 17. členom južnem robu cestišča južnega smernega pasu avtoceste; te uredbe. 3. pred hrupom je treba izvesti tudi pasivno protihrupno zaščito posameznih objektov v naselju Ljubno, ki so na 25. člen izpostavljenem območju, kjer zaščita z aktivnimi ukrepi ni (zaščita pred požarom) možna (konfiguracija terena, upoštevanje predhodnih pogo- V območju predorov bodo uvedeni preventivni protipo- jev v zvezi z ohranitvijo transparentnosti prostora). Pasivna žarni ukrepi. zaščita se izvede za naslednje objekte: Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določbe ured- – stanovanjski objekt Ljubno 68, parc. št. 210/3, k.o. be, ki ureja varstvo pred požarom v naravnem okolju. Ljubno, – stanovanjski objekt Ljubno 86, parc. št. 11/3, k.o. 26. člen Ljubno, (cestninjenje) – stanovanjski objekt Ljubno 84, parc. št. 12, k.o. Območje urejanja odseka avtoceste po tej uredbi vklju- Ljubno. čuje tudi možnost postavitve naprav in ureditev za elektron- Zaradi zmanjšanja hrupa se med gradnjo upoštevajo ski sistem cestninjenja v prostem toku, če bo vzpostavitev naslednji ukrepi: takega sistema določena s posebnimi predpisi ali drugimi – gradnja naj poteka le v dnevnem času med 7. in 19. akti pristojnih organov. Postavitev teh naprav in ureditev se uro, šteje za dopustna odstopanja v območju urejanja, ki so v – uporabljajo naj se delovne naprave, ki so izdelane v javnem interesu. skladu z normami kakovosti za emisije hrupa, – delovne naprave se ob neuporabi izklaplja, – transportne poti naj potekajo čim dlje od stanovanj- VIII. ETAPNOST IZVEDBE skih objektov, – protihrupna ograja, ki je predvidena šele v času obra- 27. člen tovanja, se naj izvede čim prej. (etapnost izvedbe) V času obratovanja avtoceste se zniža hrup s cestišča Lokacijski načrt se bo izvajal v dveh fazah. s protihrupno prevleko DBM, na celotnem odseku. V prvi fazi lokacijskega načrta se izvede: Izvede se protihrupna obloga vzhodnega portala no- – na severnem smernem pasu avtoceste, vozgrajenega predora v dolžini treh premerov predora. – izgradnja delov avtoceste z ureditvijo obcestnega Na viaduktih Ljubno in Peračica je potrebno vse dilata- prostora, cije izvesti v manj hrupni izvedbi. – izgradnja predora, Monitoring je potreben med gradnjo in v času obratova- – izgradnja viaduktov, nja avtoceste. Med gradnjo se ga bo izvajalo pri objektu pod – izgradnja podvoza, viaduktom Peračica in pri naselju Ljubno. Med obratovanjem – izvedba zasaditev in rekultivacije zemljišč, se ga bo izvajalo pri objektu Ljubno 108 (Ljubensko polje), – postavitev protihrupne ograje v dolžini 220 m; Ljubno 88 (na pobočju) in Ljubno 86 (na bregu). Monitoring – na južnem smernem pasu avtoceste: bo izvajan v skladu s pravilnikom, ki ureja prve meritve in – izgradnja zgornjega ustroja avtoceste in obcestne- obratovalni monitoring za vse vire hrupa ter pogoje za njegovo ga prostora, izvajanje in s pravilnikom, ki ureja izvajanje meritev maksimal- – postavitev protihrupne ograje v dolžini 442 m. no dovoljenih ravni hrupa v bivalnem in naravnem okolju. Po zaključku del na prvi fazi oziroma do izteka življenj- ske dobe obstoječih objektov se bo pričela izgradnja druge 23. člen faze lokacijskega načrta na južnem smernem pasu avtoce- (varstvo zraka) ste: V času gradnje je treba upoštevati predpise, ki urejajo – prestavitev telekomunikacijskega kabla, emisijske norme za naprave, ki jih med gradnjo uporabljajo – rekonstrukcija obstoječega predora, za pripravo gradbenega materiala. Potrebno je vlaženje sip- – rekonstrukcija obstoječih viaduktov, kih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raz- – rušitev obstoječega in izgradnja nadomestnega pod- nosa materialov iz gradbišča. Monitoring v času gradnje bo voza, obsegal preverjanje skladnosti začasnih gradbenih obratov – postavitev protihrupne ograje v dolžini 190 m ter z uredbami, ki urejajo emisije. Meritve onesnaženosti zraka postavitev protihrupne ograje - na severnem smernem pasu ob gradbišču, trasi in prometnih poteh niso potrebne. v dolžini 420 m. Znotraj posamezne faze pa se izvajajo etape lokacij- 24. člen skega načrta: (odvzemi in deponije viškov materiala) – prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih Odvzem približno 14.900 m3 potrebnega kamnitega infrastrukturnih in drugih objektov in naprav ter vodnogo- materiala je predviden iz obstoječih in delujočih pridobitve- spodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih prostorov, ki imajo pridobljena potrebna dovoljenja. nih posegov, Nenosilni material, odstranjen med gradnjo, se prven- – deli trase avtoceste z ureditvijo obcestnega prostora, stveno uporabi oziroma trajno deponira na naslednjih loka- – deviacije poti, cijah: – objekti na trasi avtoceste. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3881

Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posa- bnejšem terminskem načrtu investitorja in izvajalca del. Tran- mezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaklju- sportne poti ob odvozu odvečnega materiala bodo potekale čene funkcionalne celote. Etapnost se prouči in določi v od gradbišča do obračališča na območju izvennivojskega posebnem elaboratu. priključka Črnivec in nato do izvennivojskega priključka Pod- tabor ter dalje po regionalni cesti mimo Podbrezij do predvidene deponije na Jurčkovem polju. Ob vrnitvi bodo tran- IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV sportne poti potekale mimo Podbrezij do Podtabora in dalje po hitri cesti do gradbišča. 28. člen Po dograditvi severnega smernega pasu bo promet s (splošne obveznosti) hitre ceste preusmerjen na severni pas in s popolno zaporo Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih te prometa rekonstruirana obstoječa hitra cesta v južni smerni uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalcev v času grad- pas avtoceste. Dostopnost gradbišča bo urejena le z desno- nje in po izgradnji tudi: desnim priključevanjem, pri čemer bo možno za vzdolžne – promet v času gradnje je treba organizirati tako, da transportne poti uporabiti obstoječe objekte. ne bo prihajalo do večjih zastojev in zmanjšanja varnosti na Rekonstrukcija obstoječih objektov bo izvedena s po- obstoječem cestnem omrežju, polno zaporo prometa na južnem smernem pasu. – omogočiti dostope do kmetijskih in gozdnih zemljišč Območje gradbišča naj se čim bolj omeji na širino in objektov v času gradnje in po končani gradnji, tudi tiste, trase avtoceste. Za potrebe gradbišča naj se uporablja že ki v načrtu niso predvideni, bodo pa utemeljeno zahtevani v obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj novih dovoznih postopku zaslišanih prizadetih strank, poti. – vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali 30. člen prevozu med gradnjo pred pričetkom del ustrezno urediti in (monitoring) protiprašno zaščititi, po izgradnji avtoceste pa po potrebi obnoviti, Investitor gradnje avtoceste mora: – zagotoviti celosten načrt monitoringa, – infrastrukturne vode in ostale objekte obnoviti oziro- – pri določitvi točk monitoringa smisleno upoštevati toč- ma sanirati, če bo na njih zaradi gradnje avtoceste ob preve- ke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to likih obremenitvah ali tresljajih prišlo do poškodb, mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi – zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta za- obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovo- gotovljeni varnost in raba sosednjih objektov in zemljišč, sti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavine okolja (tla, – v skladu s predpisi odpraviti v najkrajšem možnem voda, zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj toliko število točk času morebitne prekomerne negativne posledice, ki bi na- nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju po- stale zaradi graditve in obratovanja avtoceste, samezne sestavine okolja, – zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov pre- – točke spremljanja stanja zavarovati tako, da je omo- ko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav, gočeno kontinuirano pridobivanje podatkov. – v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne Monitoring se izvaja v skladu s predpisi o izvajanju ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno one- monitoringa. Rezultati monitoringa so javni. Investitor poskr- snaževanje tal, voda in zraka, ki bi nastalo zaradi prevoza, bi za dostopnost podatkov. skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih Dodatni zaščitni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor na snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukre- podlagi rezultatov monitoringa, so: panje za to usposobljenih delavcev, – dodatne tehnične in prostorske rešitve, – zagotoviti naravovarstveni nadzor pri pripravljalnih de- – dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve, lih in gradnji na območju naravnih vrednot in habitatov, – sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav, – vzdrževati protihrupne in varovalne ograje ter vegeta- – sprememba rabe prostora, cijo in brežine ob avtocesti, – drugi ustrezni ukrepi, s katerimi se morebitno ugo- – v skladu s predpisi vzdrževati vse vodnogospodar- tovljene prekomerne obremenitve okolja omeji na dopustne ske ureditve, zgrajene za potrebe avtoceste, do prenosa v ravni. upravljanje upravljavcu vodotokov, – reševati odkup zemljišč v sodelovanju z vsemi priza- X. TOLERANCE detimi, – začasno pridobljena zemljišča po izgradnji avtoceste 31. člen in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo, Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tej uredbi, se – lastnikom kmetijskih zemljišč, ki jim bo namembnost morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pri- spremenjena, zagotoviti nadomestna zemljišča ali ustrezno dobitev gradbenega dovoljenja. denarno nadomestilo. Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odsto- Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi us- panja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskem treznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenih pred pri- načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju četkom gradnje avtoceste. prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z obliko- 29. člen valskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidi- (organizacija gradbišča) ka, ter rešitve, ki pomenijo manjše stroške izgradnje ob Gradnja severnega smernega pasu bo potekala izven enakih prometno-tehničnih in varnostnih kriterijih, s katerim prometnih površin obstoječe hitre ceste. Dovoljeni bodo le pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. desno-desni priključki za dostopnost gradbišča. Število pri- Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi intere- ključkov bo odvisno od medsebojnega zaporedja gradenj si in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta objektov in vmesnih delov trase in bo opredeljeno po podro- odstopanja zadevajo. Stran 3882 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

XI. NADZOR 1361. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo 32. člen prostora in o načinu njegovega plačila Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo Na podlagi tretjega odstavka 157. člena zakona o gra- za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slove- ditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) izdaja Vlada Repu- nije za okolje in prostor. blike Slovenije

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE U R E D B O o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila 33. člen za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje njegovega plačila lokacijskega načrta iz 4. člena te uredbe šteje, da so spre- menjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti: – prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Ra- 1. SPLOŠNE DOLOČBE dovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/86, 23/88, 9/89, 4/90, 18/97, 15/98, 32/98, 21/99, 37/99, 17/00, De- 1. člen želne novice – Uradne objave, št. 1/00, 6/01, 10/01, (predmet uredbe) 21/02) in srednjeročnega družbenega plana Občine Ra- Ta uredba določa kriterije za izračunavanje višine na- dovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 8/86, 15/87, 15/88, domestila za degradacijo in uzurpacijo prostora (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), kjer se izvaja ali je izvedena 9/89, 2/90, 4/90, 18/97, 15/98, 32/98, 21/99, 37/99, nedovoljena gradnja in ureja način njegovega plačila. 17/00, Uradni list RS, št. 26/91, 1/93, 4/94, 37/94, 48/94, 79/94, 5/95, Deželne novice – Uradne objave, št. 2. člen 1/00, 6/01, 10/01, 21/02); (stopnja degradacije in uzurpacije prostora) – prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Kropa Stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavlja (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/89, 31/99, Uradni list in vrednoti na podlagi značilnosti območja, kjer je nedovo- RS, št. 5/95 in Deželne novice – Uradne objave, št. 11/01); ljena gradnja ter na podlagi značilnosti in vrste nedovoljene – prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Ra- gradnje same. dovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18/87, 30/99 in 3. člen Deželne novice – Uradne objave, št. 6/01, 11/01, 18/02) v (pomen izrazov) delu in za območje, ki ga določa lokacijski načrt; Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo: – prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine 1. »značilnost območja« pomeni, kakšna vrsta namen- Kranj (za območje Občine Naklo) (Uradni vestnik Gorenj- ske rabe prostora in izrabe kapacitete prostora ter kakšna ske, št. 5/86, 16/88, 23/88, 38/96, 5/97, 23/98, vrsta in stopnja varovanja je zanj predpisana z izvedbenim 11/02, 36/02 in Uradni list RS, št. 20/91, 55/92) ter prostorskim aktom oziroma varstvenim režimom; družbenega plana Občine Kranj (za območje Občine Naklo) 2. »značilnost nedovoljene gradnje« pomeni, na kak- (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/86, 13/88, 3/89, 38/96, šen način se izvaja oziroma je bila nedovoljena gradnja 5/97, 23/98, 11/02, 36/02 in Uradni list RS, št. 41/92, izvedena, čemu je namenjena, kolikšen je njen obseg, ko- 50/92, 55/92, 43/93, 70/94); likšna je njena izgrajenost oziroma dokončanost, kakšna je – prostorski ureditveni pogoji za Dobrave (Uradni list zahtevnost izvajanja del ter kakšna je skladnost takšne grad- RS, št. 74/94, 27/96, 6/01 in Uradni vestnik Gorenjske, nje s predpisano namensko rabo prostora in oblikovalskimi pogoji; št. 5/97, 23/98, 11/02, 37/02) v delu in za območje, ki ga določa lokacijski načrt. 3. »vrsta nedovoljene gradnje« pomeni, ali predstavlja nedovoljena gradnja nelegalno gradnjo, neskladno gradnjo, 34. člen nevarno gradnjo ali nelegalni kop; Lokacijski načrt je na vpogled na sedežu Ministrstva za 4. »nezazidljivo zemljišče« je zemljišče, ki leži izven okolje, prostor in energijo – Urad Republike Slovenije za poselitvenega območja oziroma je zemljišče, za katerega ni prostorsko planiranje in na sedežih Občine Radovljica ter z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njem možna gradnja; Občine Naklo. 5. »zazidljivo zemljišče« je zemljišče, ki je znotraj pose- 35. člen litvenega območja oziroma je zemljišče, za katerega je z Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njem možna gradnja, kakor tudi zemljišče, na katerem stoji ob- dnem listu Republike Slovenije. jekt, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja; Št. 350-14/2002-2 6. »izraba kapacitete prostora« je z izvedbenim prostorskim aktom določen faktor izrabe določene vrste grad- Ljubljana, dne 27. marca 2003. benih parcel: v primeru stavbe je faktor izrabe delež bruto etažnih površin glede na celotno površino gradbene parce- Vlada Republike Slovenije le, v primeru gradbenega inženirskega objekta pa je faktor izrabe delež površine, ki ga predstavlja tlorisna površina mag. Anton Rop l. r. (fundus) takšnega objekta glede na celotno površino njego- Predsednik ve gradbene parcele. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3883

2. UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE ZNAČILNOSTI 4. območje pridobivanja rudnin: OBMOČJA Z NEDOVOLJENO GRADNJO – v raziskovalnem ali pridobivalnem prostoru s točkami T3 = 40; 4. člen 5. območje, ki je varovano po predpisih o ohranjanju (kriteriji za ugotavljanje in vrednotenje značilnosti območja) narave: Značilnost območja, kjer je izvedena ali se izvaja nedo- a) v narodnem parku: voljena gradnja, se ugotovi in ovrednoti po: – na osrednjem območju s točkami T3 = 160, 1. vrsti namenske rabe prostora, – na širšem območju s točkami T3 = 120; 2. vrsti izrabe kapacitete prostora in b) v regijskem in krajinskem parku s točkami T3 = 3. vrsti in stopnji varovanja. 80; c) v naravnem rezervatu ali območju naravnega spo- 5. člen menika s točkami T3 = 140; (vrsta namenske rabe prostora) d) v strogem naravnem rezervatu s točkami T3 = 180; Območje, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena 6. območje, ki je varovano po predpisih o kulturni de- gradnja, se glede na namensko rabo točkuje, če gre za: diščini: 1. za nezazidljivo zemljišče s točkami T1 = 160; 2. za zazidljivo zemljišče s točkami T1 = 80. – za kulturne spomenike državnega pomena s točkami T3 = 160, 6. člen – za kulturne spomenike lokalnega pomena s točkami T3 = 120; (izraba kapacitete prostora) 7. območje, ki je varovano po predpisih o upravljanju z (1) Območje, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči: gradnja, se točkuje, če je za gradbeno parcelo določen faktor izrabe presežen ali zmanjšan: a) v vodnem zemljišču: 1. za več kot 100% s točkami T2 = 30; – tekoče celinske vode 1. reda s točkami T3 = 140, 2. za manj kot 100% s točkami T2 = 10. – tekoče celinske vode 2. reda s točkami T3 = 80, (2) Če je nedovoljena gradnja na območju, ki se ureja z – stoječe celinske vode 1. reda (jezera, vključno s lokacijskim načrtom, faktor izrabe pa ni določen, se šteje, presihajočim) s točkami T3 = 180, da je faktor izrabe zmanjšan za več kot 100%. – stoječe celinske vode 2. reda (jezera, ribniki, mlake, (3) Če je nedovoljena gradnja na območju, ki se ureja z močvirja in drugi naravni vodni zbiralniki) s točkami T3 = 90, občinskim prostorskim redom, razmerje med bruto etažno – morja s točkami T3 = 200; površino stavbe in celotno površino zemljiške parcele, na b) v priobalnem zemljišču: kateri takšna stavba stoji, pa znaša več kot 1.0, se šteje, da – tekoče celinske vode s točkami T3 = 60, je faktor izrabe presežen za več kot 100%. Če pa je nedovoljena gradnja na območju, ki se ureja z občinskim prostor- – stoječe celinske vode s točkami T3 = 100, skim redom, razmerje med bruto etažno površine stavbe in – morja s točkami T3 = 160. celotno površino zemljiške parcele, na kateri takšna stavba (2) Če se nedovoljena gradnja lahko točkuje po več stoji, pa je manjša od 1.0, se šteje, da je faktor izrabe osnovah iz prejšnjega odstavka, se dobljene točke seštevajo. presežen za manj kot 100%. (3) Dobljeno število točk T3 iz prejšnjega odstavka se (4) Če je pri stavbi svetla višina med dvema nadstropje- pomnoži s faktorjem 3, če nedovoljena gradnja v skladu s ma višja od 2,80 metra, a nižja od 5,00 metrov, se dobljeno predpisi o varstvu okolja predstavlja poseg v okolje, za kate- število točk T2 pomnoži s faktorjem 1,5. Če pa je pri stavbi rega je presoja vplivov na okolje obvezna. Če pa nedovolje- svetla višina med dvema nadstropjema višja od 5 metrov, se na gradnja v skladu s predpisi o varstvu okolja predstavlja dobljeno število točk T2 pomnoži s faktorjem 2. poseg v okolje, za katerega je presoja vplivov na okolje obvezna, kadar dosega ali presega določen obseg, pa se 7. člen dobljeno število točk T3 iz prejšnjega odstavka pomnoži s (vrsta in stopnja varovanja) faktorjem 2. (1) Območje, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, se glede na vrsto in stopnjo varovanja točkuje, če 3. UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE GLEDE NA gre za: ZNAČILNOST NEDOVOLJENE GRADNJE 1. območje kmetijskih zemljišč: – ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo – prvo 8. člen območje s točkami T3 = 60, (kriteriji za ugotavljanje in vrednotenje značilnosti – ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo T3 = 40; nedovoljene gradnje) 2. območje gozda: Značilnost nedovoljene gradnje se ugotovi in ovrednoti po: – ki je razglašen kot varovalni gozd s točkami T3 = 120, 1. načinu izvajanja del, – ki je razglašen kot gozd s posebnim pomenom s 2. namenu nedovoljene gradnje, točkami T3 = 80, 3. obsegu nedovoljene gradnje, – ki ni razglašen kot varovalni gozd oziroma gozd s 4. izgrajenosti oziroma dokončanosti nedovoljene grad- posebnim pomenom in ni vključen v poselitveno območje s nje, točkami T3 = 40; 5. zahtevnosti izvajanja del, 3. vodovarstveno območje: 6. skladnosti nedovoljene gradnje z namensko rabo – v najožjem varovalnem pasu s točkami T3 = 160, prostora in – v ožjem varovalnem pasu s točkami T3 = 120, 7. skladnosti nedovoljene gradnje z oblikovalskimi po- – v širšem varovalnem pasu s točkami T3 = 40; goji. Stran 3884 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

9. člen 4. pri katerih je relevantna samo narisna površina fak- (načini izvajanja nedovoljene gradnje) tor F3 po formuli: (1) Glede na način izvajanja se določi za izvajanje del, F3 = 0,5 x koren(narisna površina v m2/100); s katerimi se: 5. pri katerih je relevantna dolžina faktor F3 po formuli: 1. gradi objekt na novo oziroma je bil zgrajen nov ob- F3 = 0,3 x koren(dolžina v metrih/100). jekt faktor F1 = 1.0, 12. člen 2. obstoječi objekt dozidava ali nadziduje faktor F1 = (izgrajenost oziroma dokončanost nedovoljene gradnje) 0.8, (1) Glede na fazo izgrajenosti ali dokončanosti nedovo- 3. objektu ali delu objekta spremeni namembnosti fak- ljene gradnje se v primeru stavbe določi za: tor F1 = 0.8, a) 1. fazo: zemeljska dela s temelji faktor F4 = 0.2, 4. objekt rekonstruira faktor F1 = 0.6, b) 2. fazo: klet s kletno ploščo faktor F4 = 0.4, 5. objekt odstrani oziroma poruši faktor F1 = 0.4. c) 3. fazo: nosilni elementi, stropovi in ostrešje z ali (2) Če je objekt varovan v skladu s predpisi o kulturni brez kritine faktor F4 = 0.8, dediščini, se dobljeni vrednosti faktorja F1 prišteje: d) 4. fazo: predelne stene, ometi, tlaki, vzidave, grobe – število 0.1, če se dozidava ali spreminja namemb- instalacije faktor F4 = 0.9, nost, e) 5. fazo: obrtniška in instalacijska dela, dokončan – število 0.2, če se nadziduje ali rekonstruira, objekt faktor F4 = 1.0. – število 0.8, če se odstrani oziroma poruši. (2) Glede na fazo izgrajenosti ali dokončanosti nedovo- 10. člen ljene gradnje se v primeru gradbenega inženirskega objekta (namen nedovoljene gradnje) določi za: (1) Glede na namen nedovoljene gradnje se določi za: a) 1. fazo: zemeljska dela faktor F4 = 0.4, 1. stanovanjsko stavbo: b) 2. fazo: nosilni elementi faktor F4 = 0.8, – ki je namenjena socialni ali neprofitni stanovanjski c) 3. fazo: zaključna gradbena in obrtniška dela faktor gradnji faktor F2 = 0.6, F4 = 1.0. – ki je namenjena za lastne potrebe faktor F2 = 1.0, (3) Če je stavba oziroma gradbeni inženirski objekt – ki je namenjena za prodajo na trgu faktor F2 = 1.2; varovan v skladu s predpisi o kulturni dediščini, se dobljeni 2. nestanovanjsko stavbo: vrednosti faktorja F4 prišteje število 0.2. – ki je oziroma bo gostinska stavba faktor F2 = 1.5, 13. člen – ki je oziroma bo upravna oziroma administrativna stav- (zahtevnost izvajanja del) ba faktor F2 = 1.1, Glede na zahtevnost izvajanja del pri nedovoljeni grad- – ki je oziroma bo trgovska ali druga stavba za storitve- nji se določi za: ne dejavnosti faktor F2 = 1.3, a) nedovoljeno gradnjo, ki predstavlja zahtevni objekt, – ki je oziroma bo stavba za promet ali za izvajanje faktor F5 = 1.5, elektronskih komunikacij F2 = 1.1, b) nedovoljeno gradnjo, ki predstavlja manj zahtevni – ki je oziroma bo industrijska stavba ali skladišče fak- objekt, faktor F5 = 1.0, tor F2 = 1.3, c) nedovoljeno gradnjo, ki predstavlja enostavni ob- – ki je oziroma bo stavba splošnega družbenega po- jekt, faktor F5 = 0.5. mena, kot npr. muzej, knjižnica, šola, vrtec, zdravstveni dom, športna dvorana in podobno, faktor F2 = 0.8, 14. člen – ki je oziroma bo druga nestanovanjska stavba faktor (skladnost nedovoljene gradnje z namensko rabo prostora) F2 = 0.8; Glede na skladnost nedovoljene gradnje z namensko 3. gradbeni inženirski objekt: rabo prostora se določi za gradnjo oziroma že zgrajeni ob- – ki je oziroma bo objekt gospodarske javne infrastruk- jekt, katerega uporaba: ture faktor F2 = 0.5, a) ni skladna z namensko rabo prostora faktor F6 = – ki ne tvori omrežja, ki služi določeni vrsti gospodar- 1.3, ske javne službe oziroma ki ne tvori omrežje, ki je v javno b) je usklajena oziroma skladna z namensko rabo pro- korist faktor F2 = 1.5. stora faktor F6 = 1.0. (2) Če je stavba namenjena različnim namenom, npr. 15. člen da so v več stanovanjski stavbi tudi poslovni prostori iz 2. (skladnost nedovoljene gradnje z oblikovalskimi pogoji) točke tega člena, se faktor F2 določi glede na pretežnost rabe takšne stavbe. (1) Glede na skladnost nedovoljene gradnje s pogoji urbanistično – arhitektonskega in krajinskega oblikovanja, 11. člen ki jih določa izvedbeni prostorski akt se določi za gradnjo (obseg nedovoljene gradnje) oziroma objekt: Glede na obseg nedovoljene gradnje se določi za ne- a) ki ni skladen s pogoji faktor F7 = 1.2, b) ki je skladen s pogoji faktor F7 = 1.0. dovoljene gradnje: (2) Če pogoji iz prejšnjega odstavka z izvedbenim pro- 1. ki so stavba faktor F3 po formuli: 2 storskim aktom niso določeni, se določi za nedovoljeno – F3 = koren(bruto etažna površina v m /100); gradnjo, ki se izvaja oziroma za objekt, ki stoji na takšnem 2. ki so gradbeni inženirski objekt faktor F3 po formuli: območju, faktor F7 = 1.0. – F3 = 0,2 x koren(bruto tlorisna površina v m2/100); (3) Če je nedovoljena gradnja na nezazidljivem zemlji- 3. ki so površinski kopi faktor F3 po formuli: šču, se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena – F3 = 0,5 x koren(bruto tlorisna površina v m2/100); določi faktor F7 = 1.5. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3885

4. UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE GLEDE NA VRSTO 5. IZRAČUN STOPNJE DEGRADACIJE IN UZURPACIJE NEDOVOLJENE GRADNJE PROSTORA IN IZRAČUN NADOMESTILA

16. člen 21. člen (kriteriji za ugotavljanje in vrednotenje vrste (Izračun faktorjev nedovoljene gradnje) nedovoljene gradnje) (1) Za vsako nedovoljeno gradnjo se po ovrednotenju Vrsta nedovoljene gradnje se ugotovi in ovrednoti gle- značilnosti območja z nedovoljeno gradnjo najprej določijo de na to, ali se izvaja oziroma je bil objekt zgrajen: točke »T« v skladu z določbami 5., 6. in 7. člena te uredbe, 1. kot nelegalna gradnja, ali nato pa se po ovrednotenju glede na značilnost nedovolje- 2. kot neskladna gradnja, ali ne gradnje določijo faktorji »F« v skladu z določbami od 9. 3. kot nevarna gradnja, ali do vključno 15. člena te uredbe. 4. kot nelegalni kop. (2) Na koncu se za nedovoljeno gradnjo še preveri, ali je to nelegalna, neskladna ali nevarna gradnja oziroma ali je 17. člen to nelegalni kop in določi še dodatni faktor »dF« v skladu z (nelegalna gradnja) določbami 17., 18., 19. in 20. člena te uredbe. Če predstavljajo dela oziroma že zgrajeni objekt nele- 22. člen galno gradnjo, se določi za: (izračun stopnje degradacije in uzurpacije prostora) 1. stanovanjsko stavbo: (1) Stopnja degradacije in uzurpacije prostora je enaka – ki je namenjena socialni ali neprofitni stanovanjski seštevku točk »T« iz 5., 6. in 7. člena, pomnoženem s gradnji dodatni faktor dFa = 1.1, faktorji »F« iz 9. do 15. člena te uredbe, takšen izračun pa – ki je namenjena za lastne potrebe dodatni faktor dFa se na koncu še pomnoži z izbranim dodatnim faktorjem = 1.5, »dF«, to je dFa, dFb, dFc ali dFd, in sicer po naslednji – ki je namenjena za prodajo na trgu dodatni faktor enačbi: dFa = 2.0; SDU = ((T1 + T2 + T3) x F1 x F2 x F3 x F4 x F5 x F6 x 2. vsako nestanovanjsko stavbo dodatni faktor dFa = F7) x dFx 3.0; kar pomeni: 3. gradbeni inženirski objekt: – SDU = stopnja degradacije in uzurpacije v točkah, – ki je oziroma bo objekt gospodarske javne infrastruk- – T1 = število točk glede na vrsto namenske rabe ture dodatni faktor dFa = 1.1, prostora (5. člen), – ki ne tvori omrežja, ki služi določeni vrsti gospodar- – T2 = število točk glede na izrabo kapacitete prostora ske javne službe oziroma ki ne tvori omrežje, ki je v javno (6. člen), korist dodatni faktor dFa = 3.0. – T3 = število točk glede na vrsto in stopnjo varovanja vrednot (7. člen), 18. člen – F1 = faktor glede na način izvajanja del (9. člen), (neskladna gradnja) – F2 = faktor glede na namen nedovoljene gradnje Če predstavljajo dela oziroma že zgrajeni objekt nes- (10. člen), kladno gradnjo, se določi za: – F3 = faktor glede na obseg nedovoljene gradnje 1. stanovanjsko stavbo: (11. člen), – ki je namenjena socialni ali neprofitni stanovanjski – F4 = faktor glede na izgrajenost oziroma dokonča- gradnji dodatni faktor dFb = 1.0, nost nedovoljene gradnje (12. člen), – ki je namenjena za lastne potrebe dodatni faktor dFb – F5 = faktor glede na zahtevnost izvajanja del = 1.2, (13. člen), – ki je namenjena za prodajo na trgu dodatni faktor – F6 = faktor glede na skladnost nedovoljene gradnje dFb = 1.5; z namensko rabo prostora (14. člen), 2. vsako nestanovanjsko stavbo dodatni faktor dFb = – F7 = faktor glede na skladnost nedovoljene gradnje 2.0; z oblikovalskimi pogoji (15. člen), – DFx = dodatni faktor, ki je: 3. gradbeni inženirski objekt: – v primeru nedovoljene gradnje dF, – ki je oziroma bo objekt gospodarske javne infrastruk- – v primeru neskladne gradnje dFb, ture dodatni faktor dFb = 1.0, – v primeru nevarne gradnje dFc in – ki ne tvori omrežja, ki služi določeni vrsti gospodar- – v primeru nelegalnega kopa dFd. ske javne službe oziroma ki ne tvori omrežje, ki je v javno (2) Ne glede na izračun po prejšnjem odstavku stopnja korist dodatni faktor dFb = 2,0. degradacije in uzurpacije prostora ne more biti manjša od 30 točk. 19. člen (nevarna gradnja) 23. člen Če predstavljajo dela oziroma že zgrajeni objekt nevar- (izračun vrednosti nadomestila) no gradnjo, se določi za: Vrednost nadomestila se izračuna tako, da se stopnja 1. vsako stanovanjsko stavbo dodatni faktor dFc = 1.4, degradacije in uzurpacije v točkah (SDU) pomnoži z vre- 2. vsako nestanovanjsko stavbo dodatni faktor dFc = dnostjo točke v tolarjih oziroma po enačbi: 1.5, 3. vsak gradbeni inženirski objekt dodatni faktor dFc = VN = SDU x VT 1.6. kar pomeni: 20. člen – VN = vrednost nadomestila, (nelegalen kop) – SDU = stopnja degradacije in uzurpacije, izračunana Če predstavljajo dela oziroma objekt nelegalen kop, se v točkah po določbah 22. člena, določi dodatni faktor dFd = 3.0. – VT = vrednost točke v tolarjih. Stran 3886 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

24. člen 29. člen (vrednost točke) (začetek veljavnosti) (1) Vrednost točke (VT) je 900 SIT. Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- (2) Vrednost točke iz prejšnjega odstavka se vsako leto dnem listu Republike Slovenije. valorizira v skladu z indeksom cen na drobno, ki ga ugotovi organ, pristojen za državno statistiko, za obdobje enega leta Št. 351-13/2003-1 pred letom, v katerem je določena vrednost točke, v primer- Ljubljana, dne 27. marca 2003. javi z enakim obdobjem prejšnjega leta, če je indeks na drobno večji od 5%. Vlada Republike Slovenije (3) Valorizirano vrednost točke s sklepom določi mini- mag. Anton Rop l. r. ster. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Predsednik

6. NAČIN PLAČILA NADOMESTILA 1362. Sklep o prenehanju funkcije 25. člen (odločba o odmeri nadomestila) Na podlagi prve alinee prvega odstavka 24. člena akta (1) Odločba o odmeri nadomestila mora vsebovati tudi o ustanovitvi javne ustanove “Ad futura, znanstveno- rok in način plačila nadomestila z navedbo številke vplačil- izobraževalna fundacija Republike Slovenije, javni sklad” nega računa. (Uradni list RS, št. 63/01 in 78/01) in šestega odstavka 21. (2) Številka vplačilnega računa iz prejšnjega odstavka člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. se določa v skladu s predpisi o računih in načinu plačevanja 4/93, 71/94, 23/96, 47/97, 23/99, 119/00, 30/01 in obveznih dajatev in drugih javnofinančnih sredstev. 52/02) je Vlada Republike Slovenije na 10. seji dne 27. 2. (3) Odločba o odmeri nadomestila se vroči zavezancu, 2003 sprejela naslednji občini, na katere območju leži zemljišče z nedovoljeno gradnjo, pristojni davčni upravi in pristojnemu gradbenemu in- S K L E P špektorju. 1 26. člen Ugotavlja se, da v nadzornem svetu ustanove “Ad (plačilni pogoji) futura, znanstveno-izobraževalna fundacija Republike Slovenije, javni sklad” preneha funkcija: (1) Zavezanci poravnajo z odločbo odmerjeno nado- predsedniku: mestilo v enkratnem znesku, razen zavezancev po tretjem – dr. Janezu Drnovšku, predsedniku Republike Slovenije; odstavku 201. člena zakona o graditvi objektov, ki ga plača- članom: jo v treh delih, in sicer eno tretjino takoj, eno tretjino ob – dr. Pavlu Gantarju, ministru za informacijsko družbo, vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in eno tretji- – dr. Luciji Čok, vršilki dolžnosti direktorice Univerze no ob vročitvi odločbe o uporabnem dovoljenju. na Primorskem, (2) Za neplačane zapadle obveznosti tečejo zakonite – dr. Vladu Dimovskemu, ministru za delo, družino in zamudne obresti. socialne zadeve, 27. člen – dr. Tei Petrin, ministrici za gospodarstvo, – mag. Ivanu Bizjaku, ministru za pravosodje, (način plačila nadomestila) – mag. Antonu Ropu, predsedniku Vlade Republike (1) Z odločbo odmerjeno nadomestilo plača zavezanec Slovenije. na številko vplačilnega računa iz drugega odstavka 25. člena te uredbe, s katerim razpolaga krajevno pristojna upravna enota. 2 (2) Upravna enota razporeja prihodke iz prejšnjega od- Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. stavka v skladu s četrtim odstavkom 157. člena zakona o graditvi objektov in jih vplačuje v skladu s predpisi o načinu Št. 118-14/2003-1 vplačevanja javnofinančnih prihodkov v predpisanem deležu Ljubljana, dne 27. februarja 2003. v državni proračun in proračun tiste občine, na katere ob- močju leži zemljišče z nedovoljeno gradnjo, za katero je bila Vlada Republike Slovenije izdana odločba o odmeri nadomestila. mag. Anton Rop l. r. 7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Predsednik 28. člen (prenehanje veljavnosti in dokončanje začetih postopkov) 1363. Sklep o sestavi uradniškega sveta (1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba Na podlagi šestega odstavka 21. člena zakona o Vladi o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradaci- Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96, jo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Ura- 47/97, 23/99, 119/00, 30/01 in 52/02), je Vlada dni list RS, št. 52/93 in 57/93). Republike Slovenije na 12. seji dne 13. 3. 2003 sprejela (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se postop- naslednji ki za odmero nadomestila, ki so bili začeti pred uveljavitvijo te uredbe na podlagi 76.a člena zakona o urejanju naselij in S K L E P drugih posegov v prostor in do uveljavitve te uredbe še niso pravnomočno končani, končajo po določbah uredbe iz prej- 1 šnjega odstavka, s tem, da se pri razporeditvi prihodkov iz Ugotavlja se, da na podlagi sklepa Vlade Republike nadomestila uporabljajo določbe prejšnjega člena. Slovenije št. 119-47/2003 z dne 20. 2. 2002 in sklepa Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3887

Vlade Republike Slovenije št. 119-47/2003-2 z dne 13. 3. 2. člen 2003 uradniški svet sestavljajo: Policijska uprava Celje: – Mirko Bandelj, generalni sekretar Vlade Republike 1. Policijska postaja Celje, s sedežem v Celju, za ob- Slovenije, močje naslednjih naselij: – Dr. Rado Bohinc, minister za notranje zadeve, Arclin, Babno, Beli Potok pri Frankolovem, Bezenško- – Damjan Lah, direktor Urada predsednika Vlade vo Bukovje, Bezovica, Bovše, Brdce nad Dobrno, Brdce pri Republike Slovenije, Frankolovem, Brezova, Bukovžlak, Celje, Čreskova, Čreš- – Lidija Apohal Vučkovič, državna sekretarka v njevec, Črešnjice, Dobrna, Dobrova, Dol pod Gojko, Dra- Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. ga, Frankolovo, Gabrovec pri Dramljah, Glinsko, Globoče, Gorica pri Šmartnem, Gradišče pri Vojniku, Homec, Hra- 2 stnik pri Vojniku, Hrenova, Ilovca, Ivenca, Jankova, Javor- Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. nik, Jezerce pri Šmartnem, Kanjuce, Kladnat, Klanc nad Dobrno, Koblek, Kompole, Konjsko, Košnica pri Celju, La- Št. 119-47/2003-3 hovna, Landek, Laška vas pri Štorah, Lava, Lemberg pri Ljubljana, dne 13. marca 2003. Novi Cerkvi, Leskovec, Lešje, Lindek, Lipa pri Frankolo- Vlada Republike Slovenije vem, Lipovec pri Škofji vasi, Lisce, Ljubečna, Loče, Loka pri Dobrni, Lokovina, Lokrovec, Lopata, Ložnica pri Celju, mag. Anton Rop l. r. Male Dole, Medlog, Nova Cerkev, Novake, Ogorevc, Osen- Predsednik ca, Ostrožno, Otemna, Parož, Pečovje, Pečovnik, Pepelno, Podgorje, Podgorje pod Čerinom, Podkompole, Polule, Pol- že, Prekorje, Pristava, Pristova, Prožinska vas, Rakova Ste- 1364. Odločba o imenovanju na mesto vodje za, Razdelj, Razgor, Razgorce, Rove, Rožni Vrh, Runtole, okrožnega državnega tožilstva na Okrožnem Rupe, Selce, Slance, Slatina v Rožni Dolini, Socka, Straža, državnem tožilstvu v Ptuju Straža pri Dolu, Straža pri Novi Cerkvi, Stražica, Strmec nad Dobrno, Svetina, Svetli Dol, Šentjanž nad Štorami, Šentjun- Na podlagi tretjega odstavka 17. člena zakona o gert, Škofja vas, Šmarjeta pri Celju, Šmartno v Rožni Dolini, državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 63/94, 59/99 in Šmiklavž pri Škofji vasi, Štore, Teharje, Tomaž nad Vojni- 110/02) v zvezi s 43. členom prehodnih in končnih določb kom, Tremerje, Trnovlje pri Celju, Trnovlje pri Socki, Velika zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem Raven, Veliki Vrh, Verpete, Vine, Vinska Gorica, Višnja vas, tožilstvu (Uradni list RS, št. 110/02) in petega odstavka Vizore, Vojnik, Vrba, Vrhe, Zabukovje, Začret, Zadobrova, 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list Zagrad, Zavrh nad Dobrno, Zgornja Hudinja, Zlateče, Zvo- RS, št. 4/93, 23/96, 47/97, 23/99, 119/00, 30/01 in dno, Želče, Žepina. 52/02), je Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za 2. Policijska postaja Laško, s sedežem v Laškem, za pravosodje, številka 111-92/02 z dne 13. 2. 2003, na območje naslednjih naselij: 9. seji dne 20. 2. 2003 sprejela naslednjo Belovo, Blatni Vrh, Brezno, Brodnice, Brstnik, Brstov- nica, Brunk, Brunška Gora, Bukovca, Curnovec, Čimerno, O D L O Č B O Debro, Doblatina, Dobrava, Dol pri Laškem, Gabrno, Glo- boko, Goreljce, Govce, Gozdec, Gračnica, Harje, Hote- mež, Huda Jama, Jagnjenica, Jagoče, Jelovo, Jurklošter, Peter Čibej, roj. 23. 5. 1936, se z 20. 2. 2003 imenuje Kladje, Klenovo, Konc, Kuretno, Lahomno, Lahomšek, La- na mesto vodje okrožnega državnega tožilstva na Okrožnem hov Graben, Laška vas, Laško, Laziše, Leskovca, Lipni Dol, državnem tožilstvu v Ptuju, za dobo šestih let. Log pri Vrhovem, Lokavec, Loška Gora, Lože, Mačkovec, Mala Breza, Male Grahovše, Marija Gradec, Marijina vas, Št. 115-2/2003 Močilno, Modrič, Mrzlo Polje, Njivice, Obrežje pri Zidanem Ljubljana, dne 20. februarja 2003. Mostu-del, Obrežje, Ojstro, Olešče, Padež, Paneče, Plazo- Vlada Republike Slovenije vje, Počakovo, Podkraj-del, Polana, Povčeno, Požnica, Pra- pretno, Radeče, Radoblje, Reka, Rifengozd, Rimske Topli- mag. Anton Rop l. r. ce, Rudna vas, Sedraž, Selo nad Laškim, Senožete, Sevce, Predsednik Slivno, Spodnja Rečica, Stari Dvor, Stopce, Strensko, Strm- ca, Suhadol-del, Svibno, Šentrupert, Širje, Škofce, Šmihel, Šmohor, Tevče, Tovsto, Trnov Hrib, Trnovo, Trobni Dol, Troj- no, Udmat, Velike Gorelce, Velike Grahovše, Veliko Širje, MINISTRSTVA Vodiško, Vrh nad Laškim, Vrhovo, Zabrež, Zagrad, Zavrate, Zgornja Rečica, Zidani Most, Žebnik, Žigon. 1365. Pravilnik o območjih in sedežih policijskih postaj 3. Policijska postaja Mozirje, s sedežem v Mozirju, za Na podlagi drugega odstavka 10. člena zakona o poli- območje naslednjih naselij: ciji (Uradni list RS, št. 49/98, 66/98 – popr. in 93/01) Bočna, Brdo, Brezje, Čreta pri Kokarjah, Dobletina, izdaja minister za notranje zadeve Dobrovlje pri Mozirju, Dol, Dol Suha, Florjan pri Gornjem Gradu, Gornji Grad, Grušovlje, Homec, Homec Brdo, Juva- nje, Kokarje, Konjski Vrh, Krnica, Lačja vas, Lenart pri Gor- P R A V I L N I K njem Gradu, Lepa Njiva, Ljubija, Ljubno ob Savinji, Logar- o območjih in sedežih policijskih postaj ska Dolina, Loke pri Mozirju, Luče, Meliše, Mozirje, Nazarje, Nizka, Okonina, Planina, Podolševa, Podveža, Podvolov- 1. člen ljek, Poljane, Potok, Prihova, Primož pri Ljubnem, Pusto Za neposredno opravljanje policijskih nalog na določe- Polje, Radegunda, Radmirje, Raduha, Rečica ob Savinji, nem območju ali za določeno področje dela policijske upra- Robanov Kot, Rovt pod Menino, Savina, Solčava, Spodnja ve se ustanovijo policijske postaje. Rečica, Spodnje Kraše, Spodnje Pobrežje, Strmec, Šen- Stran 3888 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije tjanž, Šmartno ob Dreti, Šmihel nad Mozirjem, Šmiklavž, 7. Policijska postaja Žalec, s sedežem v Žalcu, za ob- Ter, Tirosek, Trnovec, Varpolje, Volog, Zavodice, Zgornje močje naslednjih naselij: Pobrežje, Žlabor in za območje: Andraž nad Polzelo, Arja vas, Braslovče, Breg pri Pol- – mejnega prehoda za meddržavni cestni promet Pavli- zeli, Brnica, Brode, Čeplje, Čreta, Črni Vrh, Črnova, Do- čevo sedlo. brič, Dobriša vas, Dobrovlje, Dobrteša vas, Dolenja vas, 4. Policijska postaja Slovenske Konjice, s sedežem v Drešinja vas, Galicija, Glinje, Gomilsko, Gotovlje, Grajska Slovenskih Konjicah, za območje naslednjih naselij: vas, Griže, Hramše, Janškovo selo, Jeronim, Kale, Kamen- Bezina, Bezovje nad Zrečami, Blato, Boharina, Brdo, če, Kapla, Kaplja vas, Kasaze, Latkova vas, Letuš, Levec, Breg pri Konjicah, Brezen, Brezje pri Ločah, Bukovlje pri Liboje, Limovce, Lipje, Ločica ob Savinji, Ločica pri Vran- Stranicah, Črešnova, Dobrava pri Konjicah, Dobrnež, Do- skem, Loke, Lopatnik-del, Ložnica pri Žalcu, Mala Pirešica, brovlje, Draža vas, Gabrovlje, Gabrovnik, Gorenje pri Zrečah, Male Braslovče, Marija Reka, Matke, Migojnice, Miklavž pri Gračič, Hudinja, Kamna Gora, Klokočovnik, Koble, Kolačno, Taboru, Novo Celje, Ojstriška vas, Orla vas, Orova vas, Konjiška vas, Koroška vas na Pohorju, Kraberk, Križevec, Parižlje, Pernovo, Petrovče, Pirešica, Podgorje pri Letušu, Ličenca, Lipoglav, Ljubnica, Loče, Loška Gora pri Zrečah, Podkraj, Podlog v Savinjski Dolini, Podvin pri Polzeli, Pod- Mali Breg, Mlače, Nova vas pri Konjicah, Novo Tepanje, vin, Podvrh, Poljče, Polzela, Pondor, Pongrac, Ponikva pri Osredek pri Zrečah, Ostrožno pri Ločah, Padeški Vrh, Paka, Žalcu, Prapreče, Prebold, Prekopa, Prelska, Preserje, Ra- Penoje, Perovec, Petelinjek pri Ločah, Planina na Pohorju, kovlje, Ruše, Selo pri Vranskem, Spodnje Gorče, Spodnje Podob, Podpeč ob Dravinji, Polene, Preloge pri Konjicah, Grušovlje, Spodnje Roje, Stopnik, Studence, Sv. Lovrenc, Prežigal, Radana vas, Resnik, Rogla, Selski Vrh, Slovenske Šempeter v Savinjski dolini, Šentrupert, Šešče pri Prebol- Konjice, Sojek, Spodnja Pristava, Spodnje Grušovje, Spod- du, Šmatevž, Tabor, Tešova, Topovlje, Trnava, Velika Pireši- nje Laže, Spodnje Preloge, Spodnje Zreče, Spodnji Dolič, ca, Vinska Gora, Vologa, Vransko, Vrbje, Zabukovica, Za- Stare Slemene, Stenica, Stranice, Strtenik, Suhadol, Sveti homce, Zajasovnik-del, Zakl, Zalog pri Šempetru, Zaloška Jernej, Škalce, Škedenj, Špitalič pri Slovenskih Konjicah, Gorica, Založe, Zaplanina, Zavrh pri Galiciji, Zgornje Gorče, Štajerska vas, Tepanje, Tepanjski Vrh, Tolsti Vrh, Vešenik, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje, Žalec, Železno. Vitanje, Vitanjsko Skomarje, Zbelovo, Zbelovska Gora, Zeče, 8. Postaja mejne policije Rogaška Slatina, s sedežem Zgornja Pristava, Zgornje Laže, Zreče, Žiče. v Rogaški Slatini, za območja naslednjih naselij: 5. Policijska postaja Šentjur, s sedežem v Šentjurju, za Brestovec, Brezje pri Podplatu, Brezovec pri Polju, območje naslednjih naselij: Brezovec pri Rogatcu, Cerovec pod Bočem, Ceste, Čača Bezovje pri Šentjurju, Bobovo pri Ponikvi, Boletina, vas, Dobovec pri Rogatcu, Donačka Gora, Drevenik, Gabr- Botričnica, Brdo, Brezje ob Slomu, Brezje pri Dobjem, Bu- ce, Gabrovec pri Kostrivnici, Gradiški Dol, Irje, Kačji Dol, kovje pri Slivnici, Cerovec, Črnolica, Dobje pri Lesičnem, Kamence, Kamna Gorca, Log, Male Rodne, Nimno, Plat, Dobje pri Planini, Dobovec pri Ponikvi, Dobrina, Dole, Dol- Podplat, Podturn, Pristavica, Prnek, Rajnkovec, Ratanska ga Gora, Doropolje, Dramlje, Drobinsko, Golobinjek pri Pla- vas, Rjavica, Rogaška Slatina, Rogatec, Spodnja Kostrivni- nini, Gorica pri Dobjem, Gorica pri Slivnici, Goričica, Gro- ca, Spodnje Negonje, Spodnje Sečovo, Spodnji Gabrnik, belno-del, Grušce, Hotunje, Hrastje, Hruševec, Hrušovje, Strmec pri Sv. Florijanu, Sv. Jurij, Sv. Florijan, Tekačevo, Jakob pri Šentjurju, Jarmovec, Javorje, Jazbin Vrh, Jazbine, Tlake, Topole, Trlično, Tržišče, Tuncovec, Velike Rodne, Jelce, Jezerce pri Dobjem, Kalobje, Kameno, Kostrivnica, Vinec, Zagaj pod Bočem, Zgornja Kostrivnica, Zgornje Ne- Košnica, Krajnčica, Krivica, Laze pri Dramljah, Lažiše, Loka gonje, Zgornje Sečovo, Zgornji Gabrnik, Žahenberc in za pri Žusmu, Lokarje, Loke pri Planini, Lopaca, Lutrje, Marija območje: Dobje, Nova vas pod Rifnikom, Okrog, Osredek, Ostrožno – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Do- pri Ponikvi-del, Paridol, Planina pri Sevnici, Planinca, Pla- bovec, ninska vas, Planinski Vrh, Pletovarje, Podgaj, Podgorje pod – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Ro- Resevno, Podgrad, Podlešje, Podlog pod Bohorjem, Pod- gatec, peč nad Marofom, Podpeč pri Šentvidu, Podvine, Ponikva, – mejnega prehoda za mednarodni železniški promet Ponkvica, Prapretno, Presečno, Primož pri Šentjurju, Pro- Rogatec, seniško, Rakitovec, Ravno, Razbor, Repno, Repuš, Rifnik, – mejnega prehoda za obmejni promet Rajnkovec, Sele, Slatina pri Dobjem, Slatina pri Ponikvi, Slivnica pri – mejnega prehoda za obmejni promet Rogatec I. Celju, Sotensko pod Kalobjem, Spodnje Slemene, Srževi- 9. Postaja mejne policije Šmarje pri Jelšah, s sedežem ca, Stopče, Straška Gorca, Straža na Gori, Suho, Svetelka, v Šmarjah pri Jelšah, za območje naslednjih naselij: Šedina, Šentjur, Šentvid pri Planini, Šibenik, Škarnice, Taj- Bistrica, Bistrica ob Sotli, Brezje pri Lekmarju, Buče, hte, Tratna ob Voglajni, Tratna pri Grobelnem, Trno, Trnovec Bukovje v Babni Gori, Cerovec pri Šmarju, Cmereška Gor- pri Dramljah, Trška Gorca, Turno, Uniše, Večje Brdo, Veji- ca, Črešnjevec ob Bistrici, Dekmanca, Dobležiče, Dol pri ce, Vezovje, Visoče, Vodice pri Kalobju, Vodice pri Slivnici, Pristavi, Dol pri Šmarju, Dragomilo, Drensko Rebro, Dvor, Vodruž, Voduce, Vodule, Voglajna, Vrbno, Zagaj pri Ponikvi, Gaj, Globoko pri Šmarju, Golobinjek ob Sotli, Gorjane, Gor- Zalog pod Uršulo, Završe pri Dobjem, Zgornje Slemene, nja vas, Gostinca, Gradišče, Grliče, Grobelce, Grobelno- Zgornje Selce, Zlateče pri Šentjurju, Žegar. del, Gubno, Hajnsko, Hrastje ob Bistrici, Imeno, Imenska 6. Policijska postaja Velenje, s sedežem v Velenju, za Gorca, Jazbina, Jerčin, Jerovska vas, Ješovec pri Kozjem, območje naslednjih naselij: Ješovec pri Šmarju, Kamenik, Klake, Konuško, Koretno, Arnače, Bele Vode, Bevče, Družmirje, Florjan, Gaber- Korpule, Kozje, Kristan Vrh, Križan Vrh, Krtince, Kunšperk, ke, Gavce, Gorenje, Hrastovec, Kavče, Laze, Lokovica, Lastnič, Laše, Lekmarje, Lemberg pri Šmarju, Lesično, Li- Lopatnik pri Velenju, Ložnica, Mali Vrh, Paka pri Velenju, povec, Mala Pristava, Mestinje, Močle, Nezbiše, Nova vas Paška vas, Paški Kozjak, Plešivec, Podgora, Podgorje, Pod- pri Šmarju, Olimje, Orehovec, Ortnice, Osredek pri Podsre- kraj pri Velenju, Ravne, Rečica ob Paki, Silova, Skorno, di, Pecelj, Pečica, Pijovci, Pilštanj, Platinovec, Ples, Podče- Skorno pri Šoštanju, Slatina, Sv. Florjan pri Šoštanju, Šen- trtek, Podsreda, Poklek pri Podsredi, Polje ob Sotli, Polje bric, Šentvid pri Zavodnju, Škale, Škalske Cirkovce, Šmar- pri Bistrici, Polžanska Gorca, Polžanska vas, Predel, Pre- tinske Cirkovce, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Topolšica, Vele- denca, Prelasko, Preloge pri Šmarju, Pristava pri Lesičnem, nje, Veliki Vrh, Zavodnje. Pristava pri Mestinju, Pustike, Rakovec, Roginska Gorca, Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3889

Rudnica, Sedlarjevo, Sela, Senovica, Sladka Gora, Sodna šče, Kreplje, Križ, Krtinovica, Laže, Lipica, Lisjaki, Lokev, vas, Sotensko pri Šmarju, Spodnja Ponkvica, Spodnje Me- Lukovec, Mahniči, Majcni, Mali Dol, Matavun, Merče, Misli- stinje, Spodnje Selce, Spodnje Tinsko, Srebrnik, Stranje, če, Nadrožica, Naklo, Nova vas, Orlek, Ostrovica, Otošče, Strtenica, Sv. Ema, Sveti Štefan, Šentvid pri Grobelnem, Plešivica, Pliskovica, Podbreže, Podgrad pri Vremah, Polja- Šerovo, Škofija, Šmarje pri Jelšah, Topolovec, Topolovo, ne pri Štjaku, Ponikve, Potoče, Povir, Prelože pri Lokvi, Trebče, Verače, Vetrnik, Vidovica, Vinski Vrh pri Šmarju, Preserje pri Komnu, Pristava, Raša, Ravnje, Razguri, Rubi- Virštanj, Vodenovo, Vojsko, Vonarje, Vrenska Gorca, Vrh, je, Sela, Selo, Senadole, Senadolice, Senožeče, Sežana, Vršna vas, Zadrže, Zagaj, Zagorje, Zastranje, Završe pri Skopo, Stomaž, Sveto, Šepulje, Šibelji, Škocjan, Škofi, Ško- Grobelnem, Zdole, Zeče pri Bučah, Zgornje Tinsko, Zibika, flje, Škrbina, Šmarje pri Sežani, Štanjel, Štjak, Štorje, Ta- Zibiška vas in za območje: bor, Tomačevica, Tomaj, Trebižani, Tublje pri Komnu, Tupel- – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Bi- če, Utovlje, Vale, Vareje, Vatovlje, Večkoti, Veliki Dol, Veliko strica ob Sotli, Polje, Voglje, Volčji Grad, Vrabče, Vremski Britof, Vrhpolje, – mejnega prehoda za meddržavni cestni promet Ime- Zagrajec, Zavrhek, Žirje in za območje: no, – mejnega prehoda za mednarodni železniški promet – mejnega prehoda za mednarodni železniški promet Sežana. Imeno, 5. Postaja mejne policije Kozina, s sedežem v Kozini, – mejnega prehoda za obmejni promet Podčetrtek, za območje naslednjih naselij: – mejnega prehoda za obmejni promet Sedlarjevo. Artviže, Bač pri Materiji, Beka, Brezovica, Brezovo 10. Postaja prometne Policije Celje, s sedežem v Ce- Brdo, Golac, Gradišče pri Materiji, Gradišica, Hotična, Hr- lju, za območje policijske uprave Celje. pelje, Javorje, Klanec pri Kozini, Kovčice, Kozina, Krvavi Potok, Markovščina, Materija, Mihele, Mrše, Nasirec, Obrov, 3. člen Ocizla, Odolina, Orehek pri Materiji, Petrinje, Poljane pri Policijska uprava Koper: Podgradu, Povžane, Prešnica, Ritomeče, Rodik, Rožice, 1. Policijska postaja Izola, s sedežem v Izoli, za obmo- Skadanščina, Slivje, Slope, Tatre, Tublje pri Hrpeljah, Velike čja naslednjih naselij: Loče, Vrhpolje in za območje: Baredi, Cetore, Dobrava, Izola, Jagodje, Korte, Malija, – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Nožed, Polje, Šared. Kozina, 2. Policijska postaja Koper, s sedežem v Kopru, za – mejnega prehoda za mednarodni železniški promet območje naslednjih naselij: Rakitovec. Abitanti, Ankaran, Babiči, Barizoni, Belvedur, Bertoki, 6. Postaja mejne policije Fernetiči, s sedežem v Sežani, Bezovica, Bočaji, Bonini, Boršt, Bošamarin, Brezovica pri za območje: Gradinu, Brežec pri Podgorju, Brič, Butari, Buželi, Cepki, – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Cerej, Čentur, Čežarji, Črni Kal, Črnotiče, Dekani, Dilici, Fernetiči, Dol pri Hrastovljah, Dvori, Fijeroga, Gabrovica pri Črnem – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Kalu, Galantiči, Gažon, Glem, Gračišče, Gradin, Grinjan, Lipica, Grintovec, Hrastovlje, Hrvatini, Hrvoji, Jelarji, Kampel, Kar- – mejnega prehoda za obmejni promet Gorjansko, li, Kastelec, Kocjančiči, Kolomban, Koper, Koromači Boški- – mejnega prehoda za obmejni promet Klariči, ni, Kortine, Koštabona, Kozloviči, Krkavče, Krnica, Kubed, – mejnega prehoda za obmejni promet Repentabor. Labor, Loka, Lopar, Lukini, Manžan, Marezige, Maršiči, Mli- 7. Postaja mejne policije Sečovlje, s sedežem v ni, Močunigi, Montinjan, Movraški Dvori, Movraž, Olika, Sečovljah, za območje: Osp, Pavliči, Peraji, Pisari, Plavje, Pobegi, Podgorje, Pod- – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet gorje, Podpeč, Poletiči, Pomjan, Popetre, Potok, Prade, Dragonja, Praproče, Predloka, Pregara, Premančan, Puče, Rakito- – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet vec, Rakitovec, Reparec, Rižana, Rosiči, Rožar, Sirči, Smo- Sečovlje, kvica, Socerb, Sočerga, Sokoliči, Spodnje Škofije, Srgaši, – mejnega prehoda za mednarodni letališki promet Stepani, Sv. Anton, Sveti Šimon, Šalara, Šeki, Škocjan, Portorož. Šmarje, Tinjan, Topolovec, Trebeše, Triban, Trsek, Truške, 8. Postaja mejne policije Škofije, s sedežem v Spodnjih Tuljaki, Tuniši, Vanganel, Zabavlje, Zanigrad, Zazid, Zgornje Škofijah, za območje: Škofije, Žrnjovec, Župančiči. – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet La- 3. Policijska postaja Piran, s sedežem v Portorožu, za zaret, območja naslednjih naselij: – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet So- Dragonja, Lucija, Nova vas nad Dragonjo, Padna, Pa- čerga, recag, Piran, Portorož, Seča, Sečovlje, Strunjan, Sv. Peter. – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Ško- 4. Policijska postaja Sežana, s sedežem v Sežani, za fije, območje naslednjih naselij: Avber, Barka, Betanja, Bogo, Brestovica pri Komnu, – mejnega prehoda za obmejni promet Brezovica pri Brestovica pri Povirju, Brežec pri Divači, Brje pri Komnu, Gradinu, Brje pri Koprivi, Coljava, Čehovini, Čipnje, Dane pri Divači, – mejnega prehoda za obmejni promet Čampore, Dane pri Sežani, Divača, Divči, Dobravlje, Dol pri Vogljah, – mejnega prehoda za obmejni promet Kaštelir, Dolanci, Dolenja vas, Dolenje, Dolnje Ležeče, Dolnje Vre- – mejnega prehoda za obmejni promet Osp, me, Dutovlje, Famlje, Filipčje Brdo, Gabrče, Gabrovica pri – mejnega prehoda za obmejni promet Plavje, Komnu, Godnje, Gorenje pri Divači, Goriče pri Famljah, – mejnega prehoda za obmejni promet Rakitovec, Gorjansko, Gornje Ležeče, Gornje Vreme, Gradišče pri Di- – mejnega prehoda za obmejni promet Socerb. vači, Gradišče pri Štjaku, Gradnje, Grahovo Brdo, Griže, 9. Postaja pomorske policije Koper, s sedežem v Hribi, Hruševica, Ivanji Grad, Jakovce, Kačiče Pared, Kaz- Kopru, za območje: lje, Klanec pri Komnu, Kobdilj, Kobjeglava, Koboli, Kodreti, – mejnega prehoda za mednarodni pomorski promet Komen, Kopriva, Kosovelje, Kozjane, Krajna vas, Kregoli- Izola, Stran 3890 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

– mejnega prehoda za mednarodni pomorski promet nja vas, Zaloše, Zapuže, Zasip, Zgornja Dobrava, Zgornja Koper, Lipnica, Zgornje Gorje, Zgornje Laze, Zgornje Podjelje, – mejnega prehoda za mednarodni pomorski promet Zgornji Otok, Zgoša, Žlan. Piran. 4. Policijska postaja Škofja Loka, s sedežem v Škofji 10. Postaja prometne policije Koper, s sedežem v Ko- Loki, za območje naslednjih naselij: pru, za območje policijske uprave Koper. Bačne, Binkelj, Bodovlje, Brebovnica, Brekovice, Brez- nica pod Lubnikom, Breznica pri Žireh, Brode, Bukov Vrh, 4. člen Bukov Vrh nad Visokim, Bukovica, Bukovščica, Crngrob, Policijska uprava Kranj: Čabrače, Četena Ravan, Davča, Debeni, Delnice, Dobje, 1. Policijska postaja Jesenice, s sedežem na Jeseni- Dobračeva, Dobravšce, Dolenčice, Dolenja Dobrava, Dole- cah, za območje naslednjih naselij: nja Ravan, Dolenja vas, Dolenja Žetina, Dolenje Brdo, Dol- Blejska Dobrava, Breg, Breznica, Doslovče, Hrušica, ge Njive, Dorfarje, Draga, Dražgoše, Florjan nad Zmincem, Javorniški Rovt, Jesenice, Kočna, Koroška Bela, Lipce, Forme, Fužine, Gabrk, Gabrovo, Gabrška Gora, Godešič, Moste, Planina pod Golico, Plavški Rovt, Podkočna, Potoki, Goli Vrh, Golica, Gorenja Dobrava, Gorenja Ravan, Gorenja Prihodi, Rodine, Selo pri Žirovnici, Slovenski Javornik, Smo- vas, Gorenja vas-Reteče, Gorenja Žetina, Gorenje Brdo, kuč, Vrba, Zabreznica, Žirovnica in za območje: Goropeke, Gosteče, Grenc, Hlavče Njive, Hobovše pri Sta- – mejnega prehoda za mednarodni železniški promet ri Oselici, Hosta, Hotavlje, Hotovlje, Izgorje, Jarčja Dolina, Jesenice. Jarčje Brdo, Javorje, Javorjev Dol, Jazbine, Jelovica, Kali- 2. Policijska postaja Kranj, s sedežem v Kranju, za še, Kladje, Knape, Kopačnica, Koprivnik, Kovski Vrh, Kre- območje naslednjih naselij: menik, Krivo Brdo, Križna Gora, Krnice pri Novakih, Lajše, Adergas, Ambrož pod Krvavcem, Apno, Babni Vrt, Ba- Laniše, Laze, Ledinica, Lenart nad Lušo, Leskovica, Lipica, šelj, Bistrica, Bobovek, Breg ob Kokri, Breg ob Savi, Britof, Log nad Škofjo Loko, Lom nad Volčo, Lovsko Brdo, Lučine, Cegelnica, Cerkljanska Dobrava, Cerklje na Gorenjskem, Malenski Vrh, Martinj Vrh, Mlaka nad Lušo, Moškrin, Mrzli Čadovlje, Čepulje, Češnjevek, Čirče, Drulovka, Dvorje, Gli- Vrh, Murave, Na Logu, Nova Oselica, Nova vas pri Žireh, nje, Gobovce, Golnik, Goriče, Grad, Hotemaže, Hrastje, Ojstri Vrh, Opale, Osojnica, Osojnik, Papirnica, Pevno, Pod- Hraše pri Preddvoru, Hrib, Ilovka, Jama, Jamnik, Javornik, gora, Podjelovo Brdo, Podklanec, Podlonk, Podobeno, Pod- Jošt nad Kranjem, Kokra, Kokrica, Kranj, Lahovče, Lavtar- porezen, Podpulfrca, Podvrh, Poljane nad Škofjo Loko, Po- ski Vrh, Letenice, Luže, Mače, Mavčiče, Meja, Milje, Mlaka tok, Pozirno, Praprotno, Predmost, Prelesje, Prtovč, pri Kranju, Možjanca, Naklo, Nemilje, Njivica, Nova vas, Pungert, Puštal, Račeva, Ravne, Ravne pri Žireh, Reteče, Okroglo, Olševek, Orehek, Orehovlje, Pangršica, Planica, Robidnica, Rovte v Selški Dolini, Rudno, Selca, Selo, Sel- Podblica, Podbrezje, Podreča, Polica, Potoče, Povlje, Po- ške Lajše, Smoldno, Smoleva, Sopotnica, Sovodenj, So- ženik, Praprotna Polica, Praše, Prebačevo, Preddvor, Pre- vra, Spodnja Luša, Spodnja Sorica, Spodnje Danje, Sred- doslje, Prenje, Pšata, Pšenična Polica, Pševo, Rakovica, nja vas Poljane, Srednje Brdo, Staniše, Stara Loka, Stara Ravne, Rupa, Sidraž, Spodnja Bela, Spodnja Besnica, Oselica, Stara vas, Stirpnik, Strmica, Studeno, Studor, Su- Spodnje Bitnje, Spodnje Duplje, Spodnje Jezersko, Spod- ha, Suša, Sv. Andrej, Sv. Barbara, Sv. Duh, Sv. Lenart, Sv. nji Brnik, Srakovlje, Srednja Bela, Srednja vas Goriče, Sred- Ožbolt, Sv. Petra Hrib, Ševlje, Škofja Loka, Todraž, Tomaž nja vas pri Šenčurju, Srednje Bitnje, Stiška vas, Strahinj, nad Praprotnem, Topolje, Torka, Trata, Trebija, Trnje, Valter- Struževo, Suha pri Predosljah, Svarje, Sveti Lenart, Šenčur, ski Vrh, Vešter, Vincarje, Vinharje, Virlog, Virmaše, Visoko Šenturška Gora, Šmartno, Štefanja Gora, Šutna-del, Tati- pri Poljanah, Volaka, Volča, Zabrdo, Zabrekve, Zabrežnik, nec, Tenetiše, Trata pri Velesovem, Trboje, Trstenik, Tupali- Zadobje, Zakobiljek, Zala, Zali Log, Zapreval, Zgornja Luša, če, Vašca, Velesovo, Visoko, Viševca, Voglje, Voklo, Vopov- Zgornja Sorica, Zgornje Danje, Zminec, Žabja vas, Železni- lje, Vrhovje, Zabukovje, Zadraga, Zalog, Zalog pri Cerkljah, ki, Žiri, Žirovski Vrh, Žirovski Vrh Sv. Antona, Žirovski Vrh Zgornja Bela, Zgornja Besnica, Zgornje Bitnje, Zgornje Du- Sv. Urbana. plje, Zgornje Jezersko, Zgornji Brnik, Žablje, Žabnica, Že- 5. Policijska postaja Tržič, s sedežem v Tržiču, za ob- je, Žerjavka in za območje: močje naslednjih naselij: – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Je- Bistrica pri Tržiču, Brdo, Breg ob Bistrici, Brezje pri zersko. Tržiču, Čadovlje pri Tržiču, Dolina, Gozd, Grahovše, Hudi 3. Policijska postaja Radovljica, s sedežem v Radovlji- Graben, Hudo, Hušica, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Loka, ci, za območje naslednjih naselij: Lom pod Storžičem, Novake, Paloviče, Podljubelj, Popovo, Begunje na Gorenjskem, Bitnje, Bled, Bodešče, Bo- Potarje, Pristava, Retnje, Ročevnica, Sebenje, Senično, hinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Češnjica, Brda, Slap, Spodnje Vetrno, Tržič, Vadiče, Visoče, Zgornje Vetr- Brezje, Brezovica, Brod, Češnjica pri Kropi, Črnivec, Do- no, Zvirče, Žiganja vas in za območje: bravica, Dobro Polje, Dvorska vas, Globoko, Goreljek, Go- – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Lju- rica, Gorjuše, Grabče, Hlebce, Hraše, Jereka, Kamna Gori- belj. ca, Kamnje, Koprivnik v Bohinju, Koritno, Krnica, Kropa, 6. Postaja mejne policije Kranjska Gora, s sedežem v Kupljenik, Lancovo, Laški Rovt, Lepence, Lesce, Lipnica, Kranjski Gori, za območje naslednjih naselij: Ljubno, Log v Bohinju, Mevkuž, Mišače, Mlaka, Mošnje, Nemški Rovt, Nomenj, Noše, Nova vas pri Lescah, Obrne, Belca, Dovje, Gozd Martuljek, Kranjska Gora, Log, Otoče, Ovsiše, Peračica, Perniki, Podhom, Podnart, Po- Mojstrana, Podkoren, Rateče, Srednji Vrh, Zgornja Radov- ljče, Polje, Poljšica pri Gorjah, Poljšica pri Podnartu, Posa- na in za območje: vec, Praproče, Prezrenje, Radovljica, Ravne v Bohinju, Rav- – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Ko- nica, Ribčev Laz, Ribno, Rovte, Savica, Selo pri Bledu, rensko sedlo, Slamniki, Slatna, Spodnja Dobrava, Spodnja Lipnica, Spod- – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Ra- nja Radovna, Spodnje Gorje, Spodnje Laze, Spodnje Po- teče. djelje, Spodnji Otok, Srednja Dobrava, Srednja Radovna, 7. Postaja mejne policije Karavanke, s sedežem na Srednja vas, Srednja vas v Bohinju, Stara Fužina, Studenči- Hrušici, za območje mejnega prehoda za mednarodni ce- ce, Studor v Bohinju, Ukanc, Višelnica, Vošče, Vrbnje, Zad- stni promet Karavanke. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3891

8. Postaja letališke policije Brnik, s sedežem na Brni- ce, Smednik, Sotelsko, Spodnja Libna, Spodnje Dule, ku, za območje mejnega prehoda za mednarodni letališki Spodnje Pijavško, Spodnji Stari Grad, Srednje Arto, Sred- promet Brnik. nje Pijavško, Sremič, Stari Grad, Stari Grad v Podbočju, 9. Postaja prometne policije Kranj, s sedežem v Kra- Stolovnik, Stranje, Straža pri Krškem, Straža pri Raki, Str- nju, za območje policijske uprave Kranj. mo Rebro, Šedem, Šutna, Trška Gora, Velika vas pri Kr- škem, Velike Vodenice, Veliki Dol, Veliki Kamen, Veliki Ko- 5. člen ren, Veliki Podlog, Veliki Trn, Veliko Mraševo, Veniše, Videm, Vihre, Volovnik, Vrbina, Vrbje, Vrh pri Površju, Vrhulje, Vrta- Policijska uprava Krško: ča, Zaboršt, Zabukovje pri Raki, Zaloke, Zdole, Žabjek v 1. Policijska postaja Brežice, s sedežem v Brežicah, za Podbočju, Žadovinek, Ženje in za območje: območje naslednjih naselij: – mejnega prehoda za obmejni promet Planina v Pod- Arnovo selo, Artiče, Bizeljska vas, Bizeljsko, Blatno, bočju. Bojsno, Boršt, Bračna vas, Brezina, Brezje pri Bojsnem, 3. Policijska postaja Sevnica, s sedežem v Sevnici, za Brezje pri Veliki Dolini, Brezovica na Bizeljskem, Brežice, območje naslednjih naselij: Brvi, Bukošek, Bukovje, Bušeča vas, Cerina, Cerklje ob Apnenik pri Boštanju, Arto, Birna vas, Blanca, Boštanj, Krki, Cirnik, Cundrovec, Curnovec, Čatež ob Savi, Čedem, Breg, Brezovo, Bučka, Budna vas, Cerovec, Čanje, Čelov- Črešnjice pri Cerkljah, Črnc, Dečno selo, Dednja vas, Do- nik, Češnjice, Dedna Gora, Dolenje Radulje, Dolenji Boštanj, beno, Dobova, Dolenja Pirošica, Dolenja vas pri Artičah, Dolnje Brezovo, Dolnje Impolje, Dolnje Orle, Drožanje, Dru- Dolenje Skopice, Dramlja, Drenovec pri Bukovju, Dvorce, šče, Dule, Gabrijele, Gabrje, Gorenje Radulje, Gornja Stara Gabrje pri Dobovi, Gaj, Gazice, Globočice, Globoko, Glo- vas, Gornje Brezovo, Gornje Impolje, Gornje Orle, Goveji gov Brod, Gorenja Pirošica, Gorenje Skopice, Gornji Le- Dol, Hinje, Hudo Brezje, Jablanica, Jarčji Vrh, Jelovec, Je- nart, Gregovce, Hrastje pri Cerkljah, Izvir, Jereslavec, Jese- perjek, Jerman Vrh, Kal pri Krmelju, Kamenica, Kaplja vas, nice, Kamence, Kapele, Koritno, Kraška vas, Križe, Krška Kladje nad Blanco, Kladje pri Krmelju, Koludrje, Kompolje, vas, Laze, Loče, Mala Dolina, Mali Cirnik, Mali Obrež, Mali Konjsko, Krajna Brda, Križ, Krmelj, Krsinji Vrh, Laze pri Boš- Vrh, Mihalovec, Mostec, Mrzlava vas, Nova vas ob Sotli, tanju, Ledina, Leskovec v Podborštu, Log, Loka pri Zidanem Nova vas pri Mokricah, Obrežje, Oklukova Gora, Orešje na Mostu, Lončarjev Dol, Lukovec, Mala Hubajnica, Mali Cirnik Bizeljskem, Pavlova vas, Pečice, Perišče, Piršenbreg, Piše- pri Šentjanžu, Malkovec, Metni Vrh, Močvirje, Mrtovec, Mrzla ce, Podgorje pri Pišecah, Podgračeno, Podvinje, Ponikve, Planina, Novi Grad, Okroglice, Orehovo, Orešje nad Sevni- Poštena vas, Prilipe, Račja vas, Rajec, Rakovec, Ribnica, co, Osredek pri Hubajnici, Osredek pri Krmelju, Otavnik, Rigonce, Sela pri Dobovi, Silovec, Slogonsko, Slovenska Pavla vas, Pečje, Pijavice, Podboršt, Podgorica, Podgorje ob vas, Sobenja vas, Spodnja Pohanca, Sromlje, Stankovo, Sevnični, Podvrh, Poklek nad Blanco, Polje pri Tržišču, Poni- Stara vas Bizeljsko, Stojanski Vrh, Šentlenart, Trebež, Trnje, kve pri Studencu, Preska, Prešna Loka, Primož, Račica, Velika Dolina, Velike Malence, Veliki Obrež, Vinji Vrh, Vitna Radež, Radna, Razbor, Rogačice, Rovišče pri Studencu, vas, Volčje, Vrhje, Vrhovska vas, Zakot, Zasap, Zgornja Roženberk, Selce nad Blanco, Sevnica, Skrovnik, Slančji Pohanca, Zgornji Obrež, Žejno, Župeča vas, Župelevec. Vrh, Slap, Spodnje Mladetiče, Spodnje Vodale, Srednik, Str- 2. Policijska postaja Krško, s sedežem v Krškem, za žišče, Studenec, Svinjsko, Šentjanž, Šentjur na Polju, Ško- območje naslednjih naselij: vec, Šmarčna, Štajngrob, Štrit, Telče, Telčice, Trnovec, Tr- Anovec, Anže, Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod ščina, Tržišče, Velika Hubajnica, Veliki Cirnik, Vranje, Vrh pri Velikim Trnom, Ardro pri Raki, Armeško, Avguštine, Brege, Boštanju, Vrhek, Zaboršt, Zabukovje nad Sevnico, Zavratec, Brestanica, Brezje pri Dovškem, Brezje pri Raki, Brezje pri Zgornje Mladetiče, Zgornje Vodale, Znojile pri Studencu, Senušah, Brezje v Podbočju, Brezovica v Podbočju, Bre- Žigrski Vrh, Žirovnica, Žurkov Dol. zovska Gora, Brlog, Brod v Podbočju, Bučerca, Celine, 4. Postaja mejne policije Dobova, s sedežem v Dobovi, Cesta, Cirje, Črešnjevec pri Oštrcu, Črešnjice nad Pijav- za območje: škim, Čretež pri Krškem, Črneča vas, Dalce, Dedni Vrh, – mejnega prehoda za mednarodni železniški promet Dobe, Dobrava ob Krki, Dobrava pod Rako, Dobrava pri Dobova, Kostanjevici, Dobrova, Dol, Dolenja Lepa vas, Dolenja vas – mejnega prehoda za meddržavni cestni promet pri Krškem, Dolenja vas pri Raki, Dolenji Leskovec, Dolga Orešje, Raka, Dolnja Prekopa, Dolšce, Dovško, Drenovec pri Le- – mejnega prehoda za meddržavni cestni promet skovcu, Drnovo, Dunaj, Frluga, Globočice pri Kostanjevici, Rigonce, Gmajna, Golek, Goli Vrh, Gora, Gorenja Lepa vas, Gorenja – mejnega prehoda za obmejni promet Nova vas ob vas pri Leskovcu, Gorenje Dole, Gorenji Leskovec, Gorica, Sotli, Gorica pri Raztezu, Gornja Prekopa, Gornje Pijavško, Gra- – mejnega prehoda za obmejni promet Rakovec, dec, Gradišče pri Raki, Gradnje, Grič, Gržeča vas, Gunte, – mejnega prehoda za obmejni promet Stara vas– Hrastek, Ivandol, Ivanjše, Jablance, Jelenik, Jelše, Jelše- Bizeljsko. vec, Kalce, Kalce Naklo, Kališovec, Karlče, Kobile, Kočari- 5. Postaja mejne policije Obrežje, s sedežem v ja, Kočno, Koprivnica, Koprivnik, Koritnica, Kostanjek, Ko- Obrežju, za območje: stanjevica na Krki, Kremen, Krško, Kržišče, Leskovec pri – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Obre- Krškem, Libelj, Libna, Loke, Lokve, Lomno, Male Vodeni- žje, ce, Malence, Mali Kamen, Mali Koren, Mali Podlog, Mali – mejnega prehoda za meddržavni cestni promet Trn, Malo Mraševo, Mikote, Mladje, Mrčna sela, Mrtvice, Slovenska vas. Nemška Gora, Nemška vas, Nova Gora, Orehovec, Osre- 6. Postaja prometne policije Krško, s sedežem v dek pri Trški Gori, Oštrc, Pesje, Pijana Gora, Planina pri Krškem, za območje policijske uprave Krško. Raki, Planina v Podbočju, Pleterje, Podbočje, Podlipa, Pod- strm, Podulce, Površje, Premagovce, Presladol, Pristava ob Krki, Pristava pod Rako, Pristava pri Leskovcu, Prušnja vas, 6. člen Raka, Ravne pri Zdolah, Ravni, Ravno, Raztez, Reštanj, Policijska uprava Ljubljana: Rožno, Ržišče, Sajevce, Sela pri Raki, Selce pri Leskovcu, 1. Policijska postaja Domžale, s sedežem v Domžalah, Selo, Senovo, Senožete, Senuše, Slinovce, Slivje, Smeči- za območje naslednjih naselij: Stran 3892 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Bišče, Blagovica, Brdo, Brdo pri Lukovici, Brezje pri Podbukovje, Podgora, Podgorica, Podgorica pri Podtabo- Dobu, Brezovica pri Dobu, Brezovica pri Zlatem Polju, Br- ru, Podgorica pri Šmarju, Podpeč, Podsmreka pri Višnji šlenovica, Čeplje, Češenik, Češnjice, Češnjice pri Morav- Gori, Podtabor, Pokojnica, Polica, Poljane pri Stični, Polje čah, Depala vas, Dešen, Dob, Dobeno, Dobovlje, Dole pod pri Višnji Gori, Ponikve, Ponova vas, Potiskavec, Potok pri Sv. Trojico, Dole pri Krašcah, Dolenje, Domžale, Drago- Muljavi, Praproče pri Grosupljem, Praproče pri Temenici, melj, Drtija, Dupeljne, Dvorje, Gabrje pod Limbarsko goro, Predole, Predstruge, Pri Cerkvi-Struge, Primča vas, Prista- Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Gora pri Pečah, Gorenje, Go- va nad Stično, Pristava pri Višnji Gori, Pristavlja vas, Pun- rica, Goričica pri Ihanu, Goričica pri Moravčah, Gorjuša, gert, Pusti Javor, Radanja vas, Radohova vas, Rapljevo, Gradišče pri Lukovici, Homec, Hrastnik, Hrib nad Ribčami, Ravni Dol, Rdeči Kal, Rožnik, Sad, Sela pri Dobu, Sela pri Hribi, Hudo, Ihan, Imenje, Imovica, Jasen, Javorje pri Bla- Sobračah, Sela pri Šmarju, Sela pri Višnji Gori, Selo pri govici, Jelša, Katarija, Kokošnje, Količevo, Kolovec, Kom- Radohovi vasi, Sobrače, Spodnja Draga, Spodnja Slivnica, polje, Koreno, Korpe, Krajno Brdo, Krašce, Krašnja, Križa- Spodnje Blato, Spodnje Brezovo, Spodnje Duplice, Stari te, Krtina, Laze pri Domžalah, Limbarska Gora, Lipa, Log, trg, Stična, Stranska vas ob Višnjici, Sušica, Šentjurje, Šen- Loka pri Mengšu, Lukovica pri Domžalah, Mala Lašna, Mala tpavel na Dolenjskem, Šentvid pri Stični, Škocjan, Škoflje, Loka, Mali Jelnik, Mengeš, Moravče, Mošenik, Negastrn, Škrjanče, Šmarje Sap, Št. Jurij, Temenica, Tisovec, Tlake, Nožice, Obrše, Peče, Ples, Podgora pri Zlatem Polju, Pod- Tolčane, Trebež, Trebnja Gorica, Trnovica, Troščine, Tržič, gorica pri Pečah, Podmilj, Podrečje, Podsmrečje, Podstran, Udje, Valična vas, Velika Dobrava, Velika Ilova Gora, Velika Pogled, Poljane nad Blagovico, Prelog, Preserje pri Lukovi- Loka, Velika Račna, Velika Stara vas, Velike Češnjice, Veli- ci, Preserje pri Radomljah, Preserje pri Zlatem Polju, Pretrž, ke Dole pri Šentjurju, Velike Kompolje, Velike Lese, Velike Prevalje, Prevoje, Prevoje pri Šentvidu, Prikrnica, Prilesje, Lipljene, Velike Pece, Velike Rebrce, Velike Vrhe, Veliki Kal, Prvine, Pšata, Rača, Račni Vrh, Radomlje, Rafolče, Rodica, Veliki Korinj, Veliki Vrh pri Šmarju, Veliko Črnelo, Veliko Rova, Rudnik pri Moravčah, Selce, Selce pri Moravčah, Globoko, Veliko Mlačevo, Videm, Videm pri Temenici, Vino, Selo pri Ihanu, Selo pri Moravčah, Serjuče, Soteska pri Vir pri Stični, Višnja Gora, Višnje, Vodice, Vrbičje, Vrh pri Moravčah, Spodnja Dobrava, Spodnja Javoršica, Spodnje Sobračah, Vrh pri Višnji Gori, Vrhpolje pri Šentvidu, Zaboršt Jarše, Spodnje Koseze, Spodnje Loke, Spodnje Prapreče, pri Šentvidu, Zagorica, Zagradec, Zagradec pri Grosupljem, Spodnji Petelinjek, Spodnji Prekar, Spodnji Tuštanj, Sred- Zavrtače, Zdenska vas, Zgornja Draga, Zgornja Slivnica, nje Jarše, Stegne, Straža, Straža pri Moravčah, Studenec Zgornje Duplice, Znojile pri Krki, Žalna, Železnica. pri Krtini, Suša, Sv. Andrej, Sv. Trojica, Šentožbolt, Šentpa- 3. Policijska postaja Kamnik, s sedežem v Kamniku, vel pri Domžalah, Šentvid pri Lukovici, Škocjan, Škrjančevo, za območje naslednjih naselij: Topole, Trnjava, Trnovče, Trojane, Trzin, Turnše, Učak, V Bela, Bela Peč, Bistričica, Breg pri Komendi, Brezje Zideh, Velika vas, Veliki Jelnik, Videm pri Lukovici, Vinje pri nad Kamnikom, Briše, Buč, Cirkuše v Tuhinju, Češnjice v Moravčah, Vir, Vošce, Vranke, Vrba, Vrh nad Krašnjo, Vr- Tuhinju, Črna pri Kamniku, Črni Vrh v Tuhinju, Gabrovnica, hovlje, Vrhpolje pri Moravčah, Zaboršt, Zagorica pri Rovah, Gmajnica, Godič, Golice, Gora pri Komendi, Gozd, Gradi- Zalog pod Sv. Trojico, Zalog pri Kresnicah, Zalog pri Morav- šče v Tuhinju, Hrib pri Kamniku, Hruševka, Jeranovo, Kali- čah, Zavrh pri Trojanah, Zgornja Dobrava, Zgornja Javorši- še, Kamnik, Kamniška Bistrica, Klanec, Klemenčevo, Ko- ca, Zgornje Jarše, Zgornje Koseze, Zgornje Loke, Zgornje menda, Komendska Dobrava, Kostanj, Košiše, Kregarjevo, Prapreče, Zgornji Petelinjek, Zgornji Prekar, Zgornji Tuš- Krivčevo, Križ, Kršič, Laniše, Laseno, Laze v Tuhinju, Liplje, tanj, Zlatenek, Zlato Polje, Žeje, Želodnik, Žiče, Žirovše. Loke v Tuhinju, Mali Hrib, Mali Rakitovec, Markovo, Meki- 2. Policijska postaja Grosuplje, s sedežem v Grosu- nje, Mlaka, Moste, Motnik, Nasovče, Nevlje, Okrog pri Mot- plju, za območje naslednjih naselij: niku, Okroglo, Oševek, Pirševo, Podboršt pri Komendi, Pod- Ambrus, Artiža vas, Bakrc, Bičje, Blečji Vrh, Boga vas, breg, Podgorje, Podhruška, Podjelše, Podlom, Bojanji Vrh, Bratnice, Breg pri Dobu, Breg pri Velikem Ga- Podstudenec, Poljana, Poreber, Potok, Potok pri Komendi, bru, Breg pri Zagradcu, Brezje pri Grosupljem, Brezovi Dol, Potok v Črni, Praproče v Tuhinju, Pšajnovica, Ravne pri Bruhanja vas, Brvace, Bukovica, Cerovo, Cesta, Cikava, Šmartnem, Rožično, Rudnik pri Radomljah, Sela pri Kamni- Čagošče, Češnjice pri Zagradcu, Četež pri Strugah, Čuš- ku, Sidol, Smrečje v Črni, Snovik, Soteska, Sovinja Peč, perk, Debeče, Dečja vas pri Zagradcu, Dedni Dol, Dob pri Spodnje Palovče, Spodnje Stranje, Srednja vas pri Kamni- Šentvidu, Dobje, Dobrava pri Stični, Dole pri Polici, Dolenja ku, Stahovica, Stara sela, Stebljevek, Stolnik, Studenca, vas pri Polici, Dolenja vas pri Temenici, Fužina, Gabrje pri Suhadole, Šmarca, Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Trebelno pri Ilovi Gori, Gabrje pri Stični, Gabrovčec, Gabrovka pri Za- Palovčah, Trobelno, Tučna, Tunjice, Tunjiška Mlaka, Vase- gradcu, Gajniče, Gatina, Glogovica, Gorenja vas, Gorenja no, Velika Lašna, Velika Planina, Veliki Hrib, Veliki Rakito- vas pri Polici, Gorenje Brezovo, Gornji Rogatec, Gradiček, vec, Vir pri Nevljah, Vodice nad Kamnikom, Volčji Potok, Gradišče, Grintovec, Griže, Grm, Grosuplje, Hočevje, Hras- Vranja Peč, Vrhpolje pri Kamniku, Zagorica nad Kamnikom, tje pri Grosupljem, Hrastov Dol, Huda Polica, Ivančna Gori- Zajasovnik-del, Zakal, Zavrh pri Črnivcu, Zduša, Zgornje ca, Kal, Kamni Vrh pri Ambrusu, Kamno Brdo, Kitni Vrh, Palovče, Zgornje Stranje, Zgornji Motnik, Zgornji Tuhinj, Kolenča vas, Kompolje, Kožljevec, Kriška vas, Krka, Krška Znojile, Žaga, Žeje pri Komendi, Žubejevo, Županje Njive. vas, Kuželjevec, Laze nad Krko, Leskovec, Leščevje, Lipa, 4. Policijska postaja Litija, s sedežem v Litiji, za obmo- Lobček, Lučarjev Kal, Luče, Mala Dobrava, Mala Goričica, čje naslednjih naselij: Mala Ilova Gora, Mala Loka pri Višnji Gori, Mala Račna, Berinjek, Bistrica, Bitiče, Bogenšperk, Boltija, Boro- Mala Stara vas, Mala vas, Mala vas pri Grosupljem, Male vak pri Polšniku, Breg pri Litiji, Brezje pri Kumpolju, Brezo- Češnjice, Male Dole pri Šentjurju, Male Kompolje, Male vo, Brglez, Bukovica pri Litiji, Cerovica, Cirkuše, Čateška Lese, Male Lipljene, Male Pece, Male Rebrce, Male Vrhe, Gora, Čeplje, Črni Potok, Dobje, Dobovica, Dole pri Litiji, Mali Kal, Mali Konec, Mali Korinj, Mali Vrh pri Šmarju, Malo Dolgo Brdo, Dolnji Vrh, Dragovšek, Dvor, Gabrovka, Gabr- Črnelo, Malo Globoko, Malo Hudo, Malo Mlačevo, Marinča ska Gora, Gobnik, Golišče, Gorenje Jelenje, Gornje Ravne, vas, Medvedica, Mekinje nad Stično, Metnaj, Mevce, Mle- Gornji Vrh, Gozd Reka, Gradišče – k.o. Grad in Polj., Gra- ščevo, Mrzlo Polje, Muljava, Nova vas, Obolno, Oslica, dišče – k.o. Št. Lovrenc, Gradišče pri Litiji, Gradiške Laze, Osredek nad Stično, Paka, Paradišče, Pece, Peč, Pešče- Hohovica, Hude Ravne, Jablaniške Laze, Jablaniški Potok, nik, Petrušnja vas, Planina, Plešivica pri Žalni, Podboršt, Jastrebnik, Javorje, Javorje pri Gabrovki, Jelenska Reber, Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3893

Jelša, Jesenje, Jevnica, Ježce, Ježevec, Ježni Vrh, Kal pri Čeče, Čeče-del, Čemšenik, Čolnišče, Dobovec, Dobrljevo, Dolah, Kamni Vrh, Kamni Vrh pri Primskovem, Kandrše-del, Dol pri Hrastniku, Dolenja vas, Dolgo Brdo pri Mlinšah, Klanec pri Gabrovki, Klenik, Konj, Konjšica, Kostanjevica, Družina, Gabrsko, Golče, Gore, Gorenja vas, Hrastnik, Hra- Koške Poljane, Kresnice, Kresniške Poljane, Kresniški Vrh, stnik pri Trojanah, Izlake, Jablana, Jarše, Jelenk, Jelševica, Kržišče pri Čatežu, Kumpolje, Laze pri Gobniku, Laze pri Jesenovo, Kal, Kandrše-del, Kisovec, Ključevica, Knezdol, Vačah, Leskovica pri Šmartnem, Leše, Liberga, Litija, Lju- Kolk, Kolovrat, Kostrevnica, Kotredež, Kovk, Krištandol, Kr- bež v Lazih, Lukovec, Lupinica, Magolnik, Mala Goba, Mala nice, Log pri Mlinšah, Loke pri Zagorju, Mali Kum, Marno, Kostrevnica, Mala sela, Mala Štanga, Mamolj, Mihelca, Mi- Medija, Mlinše, Mošenik, Ojstro, Orehovica, Osredek, šji Dol, Moravče pri Gabrovki, Moravška Gora, Mulhe, Nova Ostenk, Padež, Partizanski Vrh, Planinska vas, Plesko, Pod- Gora, Obla Gorica, Okrog, Pečice, Podbukovje pri Vačah, kraj, Podkraj pri Zagorju, Podkum, Podlipovica, Polšina, Podpeč pod Skalo, Podroje, Podšentjur, Pogonik, Poljane Potoška vas, Požarje, Prapreče, Prapreče-del, Prapretno pri Primskovem, Polšnik, Ponoviče, Potok pri Vačah, Prele- pri Hrastniku, Ravenska vas, Ravne pri Mlinšah, Razbor pri sje, Preska nad Kostrevnico, Prevale, Preveg, Preženjske Čemšeniku, Razpotje, Rodež, Rove, Rovišče, Rtiče, Ržiše, Njive, Primskovo, Račica, Radgonica, Ravne, Ravne nad Selo pri Zagorju, Senožeti, Studence, Suhadol-del, Šavna Šentrupertom, Razbore – k.o. Ježni Vrh, Razbore – k.o. Peč, Šemnik, Šentgotard, Šentlambert, Šklendrovec, Ško- Poljane-del, Renke, Ribče, Riharjevec, Ržišče, Sava, Sel- fja Riža, Tirna, Trbovlje, Turje, Unično, Vine, Vrh, Vrh pri ce, Selšek, Sevno, Slavina, Slivna, Sopota, Spodnja Jabla- Mlinšah, Vrhe, Vrhe-del, Zabava, Zabreznik, Zagorje ob Sa- nica, Spodnje Jelenje, Spodnji Hotič, Spodnji Log, Stara vi, Zavine, Završje, Zgornji Prhovec, Znojile, Župa, Žvarulje. Gora pri Velikem Gabru, Stranski Vrh, Strmec, Suhadole, 11. Policijska postaja Vrhnika, s sedežem na Vrhniki, Ščit, Širmanski Hrib, Široka Set, Šmartno pri Litiji, Štangar- za območje naslednjih naselij: ske Poljane, Šumnik, Tenetiše, Tepe, Tihaboj, Tlaka, Tolsti Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Borovnica, Breg pri Vrh, Vače, Velika Goba, Velika Kostrevnica, Velika Preska, Borovnici, Brezovica pri Borovnici, Dol pri Borovnici, Drago- Velika Štanga, Veliki Vrh pri Litiji, Vernek, Vinji Vrh, Vintarje- mer, Dražica, Drenov Grič, Grčarevec, Hleviše, Hlevni Vrh, vec, Višnji Grm, Vodice pri Gabrovki, Volčja Jama, Vovše, Hotedršica, Jakovica, Kalce, Lašče, Lavrovec, Laze, Laze Vrata, Zagorica, Zagozd, Zagrič, Zapodje, Zavrh, Zavrstnik, pri Borovnici, Lesno Brdo, Log pri Brezovici, Logatec, Lu- Zglavnica, Zgornja Jablanica, Zgornja Jevnica, Zgornji Ho- kovica pri Brezovici, Mala Ligojna, Medvedje Brdo, Mirke, tič, Zgornji Log. Niževec, Novi Svet, Ohonica, Padež, Pako, Petkovec, Pod- 5. Policijska postaja Ljubljana Bežigrad, s sedežem v lipa, Pokojišče, Praprotno Brdo, Pristava, Ravnik pri Hotedr- Ljubljani, za območje naslednjih katastrskih občin: šici, Rovtarske Žibrše, Rovte, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Beričevo, Bežigrad, Brinje I, Črnuče, Dol pri Ljubljani, Vrhnika, Velika Ligojna, Verd, Vrh Svetih Treh Kraljev, Vrhni- Ježica, Kleče, Nadgorica, Podgora, Podgorica, Stožice. ka, Zabočevo, Zaplana, Zavrh pri Borovnici, Žibrše. 6. Policijska postaja Ljubljana Center, s sedežem v 12. Postaja mejne policije Kočevje, s sedežem v Koče- Ljubljani, za območje naslednjih katastrskih občin: vju, za območje naslednjih naselij: Ajdovščina, Golovec, Gradišče predmestje I, Ljubljana Ajbelj, Banja Loka, Belica, Bezgarji, Bezgovica, Boro- mesto, Poljansko predmestje, Prule, Šentpeter, Tabor. vec pri Kočevski Reki, Bosljiva Loka, Breg pri Kočevju, Brez- 7. Policijska postaja Ljubljana Moste, s sedežem v Ljub- ovica pri Predgradu, Briga, Brsnik, Bukova Gora, Colnarji, ljani, za območje naslednjih katastrskih občin: Cvišlerji, Čeplje, Črni Potok pri Kočevju, Delač, Dol, Dolenja Bizovik, Brinje II, Dobrunje, Dolsko, Javor, Kašelj, Kri- Žaga, Dolenji Potok, Dolga vas, Dolnja Briga, Dolnje Ložine, ževska vas, Laze, Lipoglav, Moste, Nove Jarše, Petelinje, Dren, Drežnik, Fara, Gladloka, Gorenja Žaga, Gorenje, Go- Podmolnik, Senožeti, Slape, Sostro, Šmartno ob Savi, Šte- renji Potok, Gornja Briga, Gornje Ložine, Gotenc, Gotenica, panja vas, Trebeljevo, Udmat, Vinje, Volavje, Zadobrova, Grgelj, Grintovec pri Osilnici, Grivac, Hreljin, Hrib pri Fari, Zelena Jama. Hrib pri Koprivniku, Jakšiči, Jelenja vas, Jesenov Vrt, Kačji 8. Policijska postaja Ljubljana Šiška, s sedežem v Ljub- Potok, Kaptol, Kleč, Klinja vas, Knežja Lipa, Koblarji, Kočarji, ljani, za območje naslednjih katastrskih občin: Koče, Kočevje, Kočevska Reka, Komolec, Konca vas, Ko- Bukovica, Dravlje, Gameljne, Glince, Golo Brdo, Hra- privnik, Kostel, Kralji, Križmani, Krkovo nad Faro, Kuhlarji, še, Medvode, Moše, Polje, Preska, Rašica, Repnje, Seni- Kuželič, Kuželj, Laze pri Kostelu, Laze pri Oneku, Laze pri ca, Skaručna, Smlednik, Sora, Spodnja Šiška, Spodnje Predgradu, Lipovec pri Kostelu, Livold, Ložec, Mačkovec, Pirniče, Stanežiče, Studenčice, Šentvid nad Ljubljano, Šin- Mahovnik, Mala Gora, Malinišče, Mavrc, Mirtoviči, Mlaka pri kov Turn, Šmartno pod Šmarno goro, Tacen, Topol, Vesca, Kočevju, Mlaka pri Kočevski Reki, Mokri Potok, Morava, Vižmarje, Vodice, Zapoge, Zbilje, Zgornja Šiška, Zgornje Mozelj, Mrtvice, Muha vas, Nemška Loka, Nova sela, Nove Pirniče, Žlebe. Ložine, Novi Lazi, Ograja, Onek, Osilnica, Oskrt, Padovo pri 9. Policijska postaja Ljubljana Vič, s sedežem v Ljub- Fari, Padovo pri Osilnici, Paka pri Predgradu, Papeži, Petri- ljani, za območje naslednjih katastrskih občin: na, Pirče, Planina, Poden, Podlesje, Podstene, Podstene pri Babna Gora, Brdo, Brezovica, Butajnova, Črni Vrh, Kostelu, Podvrh, Polom, Potok, Predgrad, Preža, Primoži, Dobravica, Dobrova, Drenik, Dvorska vas, Golo, Gradišče, Puc, Pugled pri Starem Logu, Rajhenav, Rajndol, Rajšele, Gradišče predmestje II, Grič, Horjul, Ig, Iška Loka, Iška vas, Rake, Ribjek, Rogati Hrib, Sadni Hrib, Sapnik, Seč, Sela, Jezero, Kamnik, Karlovško predmestje, Krakovsko pred- Selo pri Kostelu, Slavski Laz, Slovenska vas, Smuka, Spod- mestje, Krvava Peč, Lanišče, Lužarji, Osolnik, Pijava Gori- nja Bilpa, Spodnji Čačič, Spodnji Log, Srednji Potok, Srobot- ca, Podsmreka, Polhov Gradec, Preserje, Rakitna, Rudnik, nik ob Kolpi, Stara Cerkev, Stari Breg, Stari Log, Staro Brez- Selo nad Polhovim Gradcem, Selo pri Robu, Setnik, Šent- je, Stelnik, Strojiči, Stružnica, Suhi Potok, Suhor, Svetli Potok, jošt, Šujica, Tomišelj, Trnovsko predmestje, Turjak, Ulaka, Šalka vas, Škrilj, Štajer, Štalcerji, Tišenpolj, Topla Reber, Velike Lašče, Vič, Vrbljene, Vrzdenec, Zaklanec, Zapotok, Trnovec, Vas, Vimolj, Vimolj pri Predgradu, Vrbovec, Vrh pri Žažar, Želimje. Fari, Vrt, Zajčje Polje, Zapuže pri Kostelu, Zdihovo, Zgornji 10. Policijska postaja Trbovlje, s sedežem v Trbovljah, Čačič, Željne, Žurge in za območje: za območje naslednjih naselij: – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Petri- Blodnik, Boben, Borje, Borje pri Mlinšah, Borovak pri na, Podkumu, Brdce, Brezje, Breznik, Briše, Brnica, Čebine, – mejnega prehoda za obmejni promet Osilnica. Stran 3894 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

13. Postaja mejne policije Ribnica, s sedežem v Ribni- narje, Vodole, Vurberk, Za Kalvarijo, Zgornja Korena, Zgor- ci, za območje naslednjih naselij: nji Duplek, Zgornji Slemen-del, Zimica, Žikarce in za obmo- Andol, Betonovo, Blate, Breg pri Ribnici na Dol, Bre- čje: že, Brinovščica, Brlog–del, Bukovec pri Poljanah, Bukovi- – mejnega prehoda za mednarodni železniški promet ca, Črnec, Črni Potok pri Dragi, Črni Potok pri Velikih La- Maribor. ščah, Dane, Dolenja vas, Dolenje Podpoljane, Dolenji Lazi, 3. Policijska postaja Maribor II, s sedežem v Mariboru, Draga, Dule, Finkovo, Gašpinovo, Glažuta, Globel, Gorenje za območje naslednjih naselij: Podpoljane, Gorenji Lazi, Goriča vas, Graben, Grčarice, Bohova, Brezula, Brunšvik, Čreta, Dobrovce, Dogoše, Grčarske Ravne, Grebenje, Grič, Hojče, Hrib Loški Potok, Dravski Dvor, Fram, Hočko Pohorje, Hotinja vas, Hrastje, Hrovača, Hudi Konec, Janeži, Jelendol, Jelenov Žleb, Jelo- Ješenca, Kopivnik, Laznica, Limbuš, Loka, Loka pri Framu, vec, Junčje, Jurjevica, Kot pri Rakitnici, Kot pri Ribnici, Marjeta na Dravskem Polju, Miklavž na Dravskem Polju, Kotel, Kračali, Krnče, Kržeti, Lazec, Levstiki, Lipovec, Li- Morje, Orehova vas, Pekre, Pivola, Planica, Podova, Pola- povšica, Makoše, Mali Log, Marolče, Maršiči, Nemška vas, na, Požeg, Prepolje, Rače, Radizel, Ranče, Razvanje, Re- Nova Štifta, Novi Kot, Novi Pot, Ortnek, Otavice, Perovo, ka-Pohorje, Rogoza, Rošnja, Skoke, Slivnica pri Mariboru, Petrinci, Podklanec, Podplanina, Podpreska, Praproče, Pre- Slivniško Pohorje, Spodnja Gorica, Spodnje Hoče, Starše, ska, Prigorica, Pugled pri Karlovici, Pungert, Pusti Hrib, Trniče, Vrhov Dol-del, Zgornja Gorica, Zgornje Hoče, Zlato- Rakitnica, Ravni Dol, Retje, Ribnica, Rigelj pri Ortneku, ličje, Zrkovci in za območje: Sajevec, Sinovica, Slatnik, Sodražica, Srednja vas-Loški Po- – mejnega prehoda za mednarodni letališki promet Ma- tok, Srednja vas pri Dragi, Stari Kot, Sušje, Sv. Gregor, ribor- Slivnica. Šegova vas, Škrajnek, Trava, Travnik, Velike Poljane, Vini- 4. Policijska postaja Ptuj, s sedežem na Ptuju, za ob- ce, Vintarji, Vrh pri Poljanah, Zadniki, Zadolje, Zamostec, močje naslednjih naselij: Zapotok, Zapuže pri Ribnici, Zlati Rep, Žimarice, Žlebič, Apače, Biš, Bišečki Vrh, Bodkovci, Borovci, Bratislav- Žukovo in za območje: ci, Brezovci, Brstje, Budina, Bukovci, Cirkovce, Črmlja, De- – mejnega prehoda za meddržavni cestni promet Pod- senci, Destrnik, Dolič, Dornava, Dragonja vas, Dragovič, planina, Draženci, Drbetinci, Drstelja, Gabrnik, Gerečja vas, Gibina, – mejnega prehoda za obmejni promet Novi kot. Gomila, Gomilci, Gradiščak, Grajena, Grajenščak, Grlinci, 14. Postaja konjeniške policije Ljubljana, s sedežem v Hajdoše, Hlaponci, Hvaletinci, Janežovci, Janežovski Vrh, Ljubljani, za območje policijske uprave Ljubljana. Jiršovci, Juršinci, Kicar, Kidričevo, Kokolajnščak, Krčevina 15. Policijska postaja vodnikov službenih psov Ljublja- pri Ptuju, Krčevina pri Vurbergu, Kukava, Kungota pri Ptuju, na, s sedežem v Ljubljani, za območje policijske uprave Lancova vas pri Ptuju, Lasigovci, Levanjci, Ločič, Ločki Vrh, Ljubljana. Lovrenc na Dravskem Polju, Markovci, Mestni Vrh, Mezgov- 16. Postaja prometne policije Ljubljana, s sedežem v ci ob Pesnici, Mihovce, Mostje, Njiverce, Nova vas pri Mar- Ljubljani, za območje policijske uprave Ljubljana. kovcih, Nova vas pri Ptuju, Novinci, Orešje, Pacinje, Placar, 17. Postaja železniške policije Ljubljana, s sedežem v Pleterje, Podvinci, Polenci, Polenšak, Pongrce, Prerad, Pr- Ljubljani, za območje policijske uprave Ljubljana. venci, Ptuj, Rabelčja vas, Rjavci, Rogoznica, Rotman, Sa- kušak, Senčak pri Juršincih, Skorba, Slavšina, Slomi, Slo- 7. člen venja vas, Sobetinci, Sovjak, Spodnja Hajdina, Spodnje Policijska uprava Maribor: Jablane, Spodnji Gaj pri Pragerskem, Spodnji Velovlek, 1. Policijska postaja Lenart, s sedežem v Lenartu, za Spuhlja, Starošince, Stojnci, Stražgonjca, Strejaci, Strelci, območje naslednjih naselij: Strmec pri Destrniku, Strmec pri Polenšaku, Strnišče, Sve- Andrenci, Benedikt v Slovenskih Goricah, Brengova, tinci, Šikole, Štuki, Trnovska vas, Trnovski Vrh, Turnišče, Cenkova, Cerkvenjak, Cogetinci, Čagona, Črmljenšak, Dol- Vičava, Vintarovci, Vitomarci, Zabovci, Zagorci, Zasadi, ge Njive, Dražen Vrh, Drvanja, Froleh, Gočova, Grabonoški Zgornja Hajdina, Zgornje Jablane, Zgornji Velovlek, Žabjak, Vrh, Gradenšak, Hrastovec v Slovenskih Goricah, Ihova, Žamenci, Župečja vas. Ivanjski Vrh, Jurovski Dol, Kadrenci, Komarnica, Kremberk, 5. Policijska postaja Slovenska Bistrica, s sedežem v Krivi Vrh, Ledinek, Lenart v Slovenskih Goricah, Ločki Vrh, Slovenski Bistrici, za območje naslednjih naselij: Lokavec, Lormanje, Malna, Močna, Nadbišec, Negovski Bojtina, Božje, Brezje, Brezje pri Poljčanah, Brezje pri Vrh, Obrat, Osek, Peščeni Vrh, Radehova, Rogoznica, Ro- Slovenski Bistrici, Bukovec, Cezlak, Cigonca, Čadram, Ča- žengrunt, Selce, Smolinci, Spodnja Bačkova, Spodnja Ro- dramska vas, Črešnjevec, Devina, Dežno pri Makolah, Do- čica, Spodnja Senarska, Spodnja Voličina, Spodnje Parti- briška vas, Dobrova, Dolgi Vrh, Drumlažno, Farovec, Fošt, nje, Spodnje Verjane, Spodnji Gasteraj, Spodnji Porčič, Frajhajm, Gabrnik, Gaj-del, Gladomes, Globoko, Gorica, Spodnji Žerjavci, Srednji Gasteraj, Stanetinci, Stara Gora, Hošnica, Hrastovec, Jelovec, Ješovec, Jurišna vas, Kalše, Straže, Sv. Ana v Slovenskih Goricah, Sv. Trije Kralji v Slo- Kebelj, Klopce, Kočno ob Ložnici, Kočno pri Polskavi, Ko- venskih Goricah, Sv. Trojica v Slovenskih Goricah, Šetaro- ritno, Korplje, Kostanjevec, Kot, Kovača vas, Kovaški Vrh, va, Štajngrova, Trotkova, Trstenik, Vanetina, Varda, Vinička Krasna, Križeča vas, Križni Vrh, Lačna Gora, Laporje, Le- vas, Zamarkova, Zavrh, Zgornja Bačkova, Zgornja Ročica, skovec, Levič, Ljubično, Lokanja vas, Lovnik, Ložnica, Lož- Zgornja Senarska, Zgornja Ščavnica, Zgornja Voličina, Zgor- nica pri Makolah, Lukanja, Lušečka vas, Makole, Malahor- nje Partinje, Zgornje Verjane, Zgornji Gasteraj, Zgornji Por- na, Malo Tinje, Markečica, Močnik, Modraže, Modrič, čič, Zgornji Žerjavci, Ženjak, Žice, Žitence, Župetinci. Mostečno, Nadgrad, Novake, Ogljenšak, Okoška Gora, 2. Policijska postaja Maribor I, s sedežem v Mariboru, Oplotnica, Ošelj, Pečke, Planina pod Šumikom, Pobrež, za območje naslednjih naselij: Podboč, Podgrad, Pokoše, Poljčane, Pragersko, Preloge, Bresternica, Bresterniški Vrh, Celestrina, Ciglence, Prepuž, Pretrež, Prihova, Raskovec, Razgor, Rep, Ritoznoj, Dvorjane, Gaj, Gaj nad Mariborom, Grušova, Hrenca, Ja- Savinsko, Sele pri Polskavi, Sevec, Slovenska Bistrica, blance, Jelovec, Kamnica, Košaki, Lucijin Breg, Malečnik, Smrečno, Spodnja Brežnica, Spodnja Ložnica, Spodnja No- Maribor, Medič, Meljski Hrib, Metava, Nebova, Pekel, Po- va vas, Spodnja Polskava, Spodnje Poljčane, Spodnje Pre- čehova, Ribniško Selo, Rošpoh–del, Ruperče, Spodnja Ko- bukovje, Stanovsko, Stari Grad, Stari Log, Stopno, Stran- rena, Spodnji Duplek, Sredma, Srednje, Šober, Trčova, Vi- ske Makole, Straža, Strug, Studenice, Šentovec, Šmartno Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3895 na Pohorju, Štatenberg, Tinjska Gora, Trnovec, Turiška vas šče, Rodni Vrh, Sedlašek, Sela, Sestrže, Sitež, Skorišnjak, na Pohorju, Ugovec, Urh, Varoš, Veliko Tinje, Videž, Vinar- Skrblje, Slape, Soviče, Spodnja Sveča, Spodnje Gruško- je, Visole, Vrhloga, Vrhole pri Laporju, Vrhole pri Slovenskih vje, Spodnji Leskovec, Stanečka vas, Stanošina, Stogovci, Konjicah, Zgornja Bistrica, Zgornja Brežnica, Zgornja Lož- Stoperce, Strajna, Strmec pri Leskovcu, Šturmovci, Trdo- nica, Zgornja Nova vas, Zgornja Polskava, Zgornje Grušo- bojci, Trnovec, Tržec, Vareja, Velika Varnica, Veliki Okič, vje, Zgornje Poljčane, Zgornje Prebukovje, Zlakova, Zlogo- Videm pri Ptuju, Zakl, Zgornja Pristava, Zgornja Sveča, Zgor- na Gora, Zlogona vas, Žabljek. nje Gruškovje, Zgornji Leskovec, Žetale. 6. Policijska postaja Šentilj, s sedežem v Šentilju v 10. Postaja mejne policije Zavrč, s sedežem v Zavrču, Slovenskih goricah, za območje naslednjih naselij: za območje naslednjih naselij: Ceršak, Ciringa, Cirknica, Dolnja Počehova, Dragučo- Belski Vrh, Brezovec, Cirkulane, Cunkovci, Dolane, va, Drankovec, Dražen Vrh-del, Flekušek, Gačnik, Gradi- Drenovec, Formin, Gajevci, Gorenjski Vrh, Goričak, Gori- ška, Grušena, Jareninski Dol, Jareninski Vrh, Jedlovnik, šnica, Gradišča, Gruškovec, Hrastovec, Korenjak, Mala vas, Jelenče, Jurjevski Dol, Jurski Vrh, Kaniža, Kozjak nad Pe- Mali Okič, Medribnik, Meje, Moškanjci, Muretinci, Paradiž, snico, Kozjak pri Ceršaku, Kresnica, Kušernik, Kušernik- Pestike, Placerovci, Pohorje, Pristava, Slatina, Tibolci, Tur- del, Ložane, Mali Dol, Novine, Pernica, Pesnica, Pesnica ški Vrh, Veliki Vrh, Zagojiči, Zamušani, Zavrč in za območje: pri Mariboru, Pesniški Dvor, Plač, Plintovec, Plodršnica, – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Počenik, Podigrac, Polička vas, Polički Vrh, Ranca, Roči- Zavrč, ca, Rošpoh-del, Selnica ob Muri, Sladki Vrh, Slatenik, Slati- – mejnega prehoda za obmejni promet Drenovec. na, Slatinski Dol, Spodnja Velka, Spodnje Dobrenje, Spod- 11. Postaja mejne policije Gruškovje, s sedežem v nje Hlapje, Spodnje Vrtiče, Spodnji Jakobski Dol, Srebotje, Zgornjem Gruškovju, za območje: Stara Gora pri Šentilju, Svečane, Svečina, Šentilj v Sloven- – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet skih goricah, Šomat, Špičnik, Štrihovec, Trate, Vajgen, Vo- Gruškovje, sek, Vranji Vrh, Vršnik, Vukovje, Vukovski Dol, Vukovski Vrh, – mejnega prehoda za meddržavni cestni promet Zgornja Kungota, Zgornja Velka, Zgornje Dobrenje, Zgornje Zgornji Leskovec. Gradišče, Zgornje Hlapje, Zgornje Vrtiče, Zgornji Jakobski Dol. 12. Postaja mejne policije Središče ob Dravi, s sede- žem v Središču ob Dravi, za območje: 7. Policijska postaja Ruše, s sedežem v Rušah, za ob- močje naslednjih naselij: – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Središče ob Dravi, Bezena, Bistrica ob Dravi, Činžat, Črešnjevec ob Dra- vi, Fala, Fala Grad, Gradišče na Kozjaku, Janževa Gora, – mejnega prehoda za mednarodni železniški promet Kumen, Lobnica, Log, Lovrenc na Pohorju, Puščava, Rdeči Središče ob Dravi, Breg-del, Recenjak, Ruše, Ruta, Selnica ob Dravi, Smolnik, – mejnega prehoda za meddržavni cestni promet Spodnja Selnica, Spodnji Boč, Spodnji Slemen, Sv. Duh na Ormož, Ostrem vrhu, Veliki Boč, Vurmat-del, Zgornja Selnica, Zgor- – mejnega prehoda za obmejni promet Središče ob nji Boč, Zgornji Slemen-del in za območje: Dravi I. – mejnega prehoda za meddržavni cestni promet Sveti 13. Postaja mejne policije Šentilj, s sedežem v Šentilju Duh na Ostrem vrhu, v Slovenskih goricah, za območje: – mejnega prehoda za obmejni promet Gradišče. – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Jurij, 8. Postaja mejne policije Ormož, s sedežem v Ormo- – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet žu, za območje naslednjih naselij: Šentilj, Bratonečice, Bresnica, Cerovec Stanka Vraza, Cvet- – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Trate, kovci, Dobrava, Dobrovščak, Drakšl, Frankovci, Godeninci, – mejnega prehoda za obmejni promet Plač, Gomila pri Kogu, Gornji Ključarovci, Grabe, Gradišče pri – mejnega prehoda za obmejni promet Sladki Vrh, Ormožu, Hajndl, Hardek, Hermanci, Hranjigovci, Hujbar, – mejnega prehoda za obmejni promet Svečina, Hum pri Ormožu, Ivanjkovci, Jastrebci, Kajžar, Kog, Korači- – mejnega prehoda za obmejni promet Špičnik. ce, Krčevina, Lačaves, Lahonci, Lešnica, Lešniški Vrh, Li- 14. Policijska postaja vodnikov službenih psov in ko- banja, Litmerk, Loperšice, Lunovec, Mala vas pri Ormožu, njenikov Maribor, s sedežem v Mariboru, za območje policij- Mali Brebrovnik, Mezgovci, Mihalovci, Mihovci pri Veliki Ne- ske uprave Maribor. delji, Miklavž pri Ormožu, Obrež, Ormož, Osluševci, Pavlov- 15. Postaja prometne policije Maribor, s sedežem v ci, Pavlovski Vrh, Podgorci, Preclava, Pršetinci, Pušenci, Mariboru, za območje policijske uprave Maribor. Rakovci, Ritmerk, Rucmanci, Runeč, Savci, Sejanci, Sen- čak, Senešci, Senik, Sodinci, Spodnji Ključarovci, Sredi- šče ob Dravi, Stanovno, Strezetina, Strjanci, Strmec pri 8. člen Ormožu, Sv. Tomaž, Šalovci, Šardinje, Trgovišče, Trnovci, Policijska uprava Murska Sobota: Veličane, Velika Nedelja, Veliki Brebrovnik, Vičanci, Vinski 1. Policijska postaja Gornja Radgona, s sedežem v Vrh, Vitan, Vodranci, Vuzmetinci, Zagorje, Zasavci, Žerovin- Gornji Radgoni, za območje naslednjih naselij: ci, Žvab. Apače, Aženski Vrh, Biserjane, Blaguš, Boračeva, 9. Postaja mejne policije Podlehnik, s sedežem v Pod- Brezje, Čakova, Črešnjevci, Črnci, Dragotinci, Drobtinci, lehniku, za območje naslednjih naselij: Gabrc, Galušak, Gornja Radgona, Gornji Ivanjci, Grabe, Barislovci, Belavšek, Berinjak, Bolečka vas, Bratislav- Grabonoš, Grabšinci, Hercegovščak, Hrastje-Mota, Hrašen- ci, Breg, Čermožiše, Dežno pri Podlehniku, Dobrina, Do- ski Vrh, Ivanjski Vrh, Ivanjševci ob Ščavnici, Ivanjševski Vrh, klece, Dol pri Stopercah, Dolena, Dravci, Dravinjski Vrh, Jamna, Janhova, Janžev Vrh, Kapelski Vrh, Kobilščak, Koc- Gorca, Gradišče, Grdina, Jablovec, Janški Vrh, Jelovice, jan, Kočki Vrh, Kokolajnščak, Kraljevci, Kunova, Kupetinci, Jurovci, Kočice, Koritno, Kozminci, Kupčinji Vrh, Lancova Kutinci, Lastomerci, Lešane, Lokavci, Lomanoše, Lutverci, vas, Lešje, Ljubstava, Ložina, Majski Vrh, Majšperk, Mala Mahovci, Mali Moravščak, Melanjski Vrh, Mele, Murski Vrh, Varnica, Medvedce, Nadole, Naraplje, Planjsko, Pobrežje, Murščak, Nasova, Negova, Norički Vrh, Novi Vrh, Očeslav- Podlehnik, Podlože, Popovci, Preša, Ptujska Gora, Repi- ci, Okoslavci, Orehovci, Orehovski Vrh, Paričjak, Plitvica, Stran 3896 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Plitvički Vrh, Podgorje, Podgrad, Pogled, Police, Ptujska va, Drakovci, Gajševci, Gibina, Globoka, Godemarci, Gra- Cesta, Rački Vrh, Radenci, Radenski Vrh, Radvenci, Rihta- be pri Ljutomeru, Gresovščak, Grlava, Iljaševci, Ilovci, Jeru- rovci, Rodmošci, Rožički Vrh, Segovci, Selišči, Slaptinci, zalem, Ključarovci pri Ljutomeru, Kokoriči, Kopriva, Krapje, Sovjak, Spodnja Ščavnica, Spodnje Konjišče, Spodnji Iva- Krištanci, Križevci pri Ljutomeru, Kuršinci, Ljutomer, Loga- njci, Spodnji Kocjan, Stanetinci, Stara Gora, Stavešinci, rovci, Lukavci, Mala Nedelja, Mekotnjak, Moravci v Sloven- Stavešinski Vrh, Stogovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šratovci, skih goricah, Mota, Noršinci pri Ljutomeru, Nunska Graba, Terbegovci, Turjanci, Turjanski Vrh, Vratja vas, Vratji Vrh, Plešivica, Podgradje, Precetinci, Presika, Pristava, Rado- Zagajski Vrh, Zbigovci, Zgornje Konjišče, Zgornji Kocjan, merje, Radomerščak, Radoslavci, Razkrižje, Rinčetova Gra- Ženik, Žepovci, Žiberci, Žihlava, Žrnova in za območje: ba, Sitarovci, Slamnjak, Spodnji Kamenščak, Stara Cesta, – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Gor- Stara Nova vas, Stročja vas, Šafarsko, Šalinci, Šprinc, Ver- nja Radgona. žej, Veščica, Vidanovci, Vogričevci, Vučja vas, Zasadi, Zgor- 2. Policijska postaja Murska Sobota, s sedežem v Mur- nji Kamenščak, Železne Dveri in za območje: ski Soboti, za območje naslednjih naselij: – mejnega prehoda za meddržavni cestni promet Adrijanci, Andrejci, Bakovci, Beltinci, Berkovci pri Pro- Gibina, senjakovcih, Beznovci, Bodonci, Bogojina, Bokrači, Bore- – mejnega prehoda za meddržavni cestni promet ča, Borejci, Bratonci, Brezovci, Budinci, Bukovnica, Can- Razkrižje. kova, Čepinci, Černelavci, Čikečka vas, Dankovci, 5. Postaja mejne policije Dolga vas, s sedežem v Dolgi Dokležovje, Dolenci, Dolič, Dolina, Dolnji Slaveči, Domajin- vasi, za območje: ci, Domanjševci, Fikšinci, Filovci, Fokovci, Gančani, Gede- – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet rovci, Gerlinci, Gorica, Gornji Črnci, Gornji Petrovci, Gornji Dolga vas, Slaveči, Grad, Gradišče, Hodoš, Ivanci, Ivanjševci, Ivanov- – mejnega prehoda za meddržavni cestni promet ci, Ižakovci, Kančevci, Korovci, Košarovci, Kovačevci, Kraj- Pince. na, Kramarovci, Krašči, Križevci, Krnci, Krog, Krplivnik, Kru- 6. Postaja mejne policije Gederovci, s sedežem v plivnik, Kukeč, Kupšinci, Kuštanovci, Kuzma, Lemerje, Lipa, Gederovcih, za območje: Lipovci, Lončarovci, Lucova, Lukačevci, Mačkovci, Marki- – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet šavci, Markovci, Martinje, Martjanci, Matjaševci, Melinci, Gederovci, Mlajtinci, Moravske Toplice, Moščanci, Motovilci, Motvar- – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet jevci, Murska Sobota, Murski Črnci, Murski Petrovci, Nem- Kuzma. čavci, Neradnovci, Noršinci, Nuskova, Ocinje, Otovci, Pa- 7. Postaja mejne policije Hodoš, s sedežem v Hodošu, novci, Pečarovci, Pertoča, Peskovci, Petanjci, Polana, za območje: Pordašinci, Poznanovci, Predanovci, Prosečka vas, Prose- – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet njakovci, Puconci, Puževci, Radovci, Rakičan, Rankovci, Hodoš, Ratkovci, Rogašovci, Ropoča, Satahovci, Sebeborci, Selo, – mejnega prehoda za mednarodni železniški promet Serdica, Skakovci, Sodišinci, Sotina, Središče, Stanjevci, Hodoš, Strukovci, Suhi Vrh, Sveti Jurij, Šalamenci, Šalovci, Šulinci, – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Tešanovci, Tišina, Topolovci, Trdkova, Tropovci, Vadarci, Čepinci, Vanča vas, Vaneča, Večeslavci, Veščica pri Murski Soboti, – mejnega prehoda za meddržavni cestni promet Vidonci, Vučja Gomila, Zenkovci, Ženavlje in za območje: Martinje, – mejnega prehoda za obmejni promet Cankova, – mejnega prehoda za meddržavni cestni promet – mejnega prehoda za obmejni promet Fikšinci, Prosenjakovci, – mejnega prehoda za meddržavni cestni promet – mejnega prehoda za obmejni promet Gerlinci, Kobilje. – mejnega prehoda za obmejni promet Korovci, 8. Postaja prometne policije Murska Sobota, s sede- – mejnega prehoda za obmejni promet Kramarovci, žem v Murski Soboti, za območje policijske uprave Murska – mejnega prehoda za obmejni promet Matjaševci, Sobota. – mejnega prehoda za obmejni promet Sotina. 3. Postaja mejne policije Lendava, s sedežem v 9. člen Lendavi, za območje naslednjih naselij: Policijska uprava Nova Gorica: Banuta, Benica, Brezovec-del, Brezovica, Čentiba, 1. Policijska postaja Ajdovščina, s sedežem v Ajdovšči- Črenšovci, Dobrovnik, Dolga vas, Dolgovaške Gorice, Doli- ni, za območje naslednjih naselij: na pri Lendavi, Dolnja Bistrica, Dolnji Lakoš, Gaberje, Gen- Ajdovščina, Batuje, Bela, Brje, Budanje, Cesta, Col, terovci, Gomilica, Gornja Bistrica, Gornji Lakoš, Hotiza, Ka- Črniče, Dobravlje, Dolenje, Dolga Poljana, Duplje, Erzelj, movci, Kapca, Kobilje, Kot, Lendava, Lendavske Gorice, Gaberje, Goče, Gojače, Gozd, Gradišče pri Vipavi, Grivče, Mala Polana, Mostje, Nedelica, Odranci, Petišovci, Pince, Hrašče, Kamnje, Kovk, Kožmani, Križna Gora, Lokavec, Pince Marof, Radmožanci, Renkovci, Srednja Bistrica, Stre- Lozice, Lože, Male Žablje, Malo Polje, Malovše, Manče, hovci, Trimlini, Trnje, Turnišče, Velika Polana, Žitkovci, Žižki Nanos, Orehovica, Otlica, Plače, Planina, Podbreg, Pod- in za območje: grič, Podkraj, Podnanos, Podraga, Poreče, Potoče, Pred- – mejnega prehoda za mednarodni železniški promet meja, Ravne, Sanabor, Selo, Skrilje, Slap, Stomaž, Šmarje, Lendava, Tevče, Ustje, Velike Žablje, Vipava, Vipavski Križ, Višnje, – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Peti- Vodice, Vrhpolje, Vrtovče, Vrtovin, Zavino, Zemono, Žago- šovci, lič, Žapuže. – mejnega prehoda za obmejni promet Hotiza. 2. Policijska postaja Idrija, s sedežem v Idriji, za obmo- 4. Postaja mejne policije Ljutomer, s sedežem v Ljuto- čje naslednjih naselij: meru, za območje naslednjih naselij: Bukovo, Cerkljanski Vrh, Cerkno, Čekovnik, Čeplez, Babinci, Banovci, Berkovci, Berkovski Prelogi, Bodi- Črni Vrh, Dole, Dolenji Novaki, Godovič, Gore, Gorenja slavci, Bolehnečici, Boreci, Branoslavci, Bučečovci, Buč- Kanomlja, Gorenji Novaki, Gorenji Vrsnik, Gorje, Govejk, kovci, Bunčani, Cezanjevci, Cuber, Cven, Desnjak, Dobra- Idrija, Idrijska Bela, Idrijske Krnice, Idrijski Log, Idršek, Ja- Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3897 gršče, Javornik, Jazne, Jelični Vrh, Jesenica, Kanji Dol, njače, Gornje Cerovo, Gradno, Hlevnik, Hruševlje, Hum, Korita, Labinje, Lazec, Laznica, Ledine, Ledinske Krnice, Imenje, Kojsko, Kozana, Kozarno, Kožbana, Krasno, Meda- Lome, Masore, Mrzli Log, Mrzli Vrh, Orehek, Otalež, Peč- na, Neblo, Nozno, Plešivo, Podsabotin, Pristavo, Senik, nik, Planina pri Cerknem, Plužnje, Poče, Podlanišče, Pod- Slapnik, Slavče, Snežatno, Snežeče, Šlovrenc, Šmartno, pleče, Police, Poljane, Potok, Predgriže, Ravne pri Cer- Vedrijan, Vipolže, Višnjevik, Vrhovlje pri Kojskem, Vrhovlje knem, Reka, Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Spodnji pri Kožbani, Zali Breg in za območje: Vrsnik, Srednja Kanomlja, Straža, Strmec, Šebrelje, Trav- – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet nik, Trebenče, Vojsko, Zadlog, Zakojca, Zakriž, Zavratec, Neblo, Žirovnica. – mejnega prehoda za obmejni promet Britof, 3. Policijska postaja Nova Gorica, s sedežem v Novi – mejnega prehoda za obmejni promet Golo Brdo, Gorici, za območje naslednjih naselij: – mejnega prehoda za obmejni promet Hum, Ajba, Ajševica, Anhovo, Arčoni, Avče, Banjšice, Bate, – mejnega prehoda za obmejni promet Plešivo, Bilje, Bodrež, Branik, Brdo, Budihni, Bukovica, Čepovan, – mejnega prehoda za obmejni promet Vipolže. Deskle, Doblar, Dombrava, Dornberk, Draga, Gorenja vas, 7. Postaja mejne policije Kobarid, s sedežem v Kobari- Gradišče nad Prvačino, Grgar, Grgarske Ravne, Hudi Log, du, za območje naslednjih naselij: Kal nad Kanalom, Kambreško, Kanal, Kanalski Vrh, Korita Avsa, Borjana, Breginj, Drežnica, Drežniške Ravne, na Krasu, Kostanjevica na Krasu, Kromberk, Lazna, Levpa, Homec, Idrsko, Jevšček, Jezerca, Kobarid, Koseč, Kred, Lig, Lipa, Loke, Lokovec, Lokve, Lokvica, Lukežiči, Marti- Krn, Ladra, Libušnje, Livek, Livške Ravne, Logje, Magozd, nuči, Merljaki, Miren, Mohorini, Morsko, Nemci, Nova Gori- Mlinsko, Perati, Podbela, Potoki, Robič, Robidišče, Sedlo, ca, Nova vas, Novelo, Opatje selo, Orehovlje, Osek, Ošev- Smast, Stanovišče, Staro selo, Sužid, Svino, Trnovo ob ljek, Ozeljan, Plave, Podgozd, Potok pri Dornberku, Soči, Vrsno in za območje: Preserje, Pristava, Prvačina, Ravnica, Renče, Renški Pod- kraj, Ročinj, Rožna Dolina, Saksid, Sela na Krasu, Seniški – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Breg, Solkan, Spodnja Branica, Stara Gora, Steske, Šem- Robič, pas, Šempeter pri Gorici, Šmaver, Šmihel, Tabor, Temnica, – mejnega prehoda za obmejni promet Livek, Trnovo, Ukanje, Vitovlje, Voglarji, Vogrsko, Vojščica, Volčja – mejnega prehoda za obmejni promet Most na Nadiži, Draga, Vrtoče, Vrtojba, Zalošče, Zapotok, Žigoni in za ob- – mejnega prehoda za obmejni promet Robidišče. močje: 8. Postaja mejne policije Vrtojba, s sedežem v Vrtojbi, – mejnega prehoda za obmejni promet Lokvica, za območje: – mejnega prehoda za obmejni promet Miren, – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Nova – mejnega prehoda za obmejni promet Nova Gorica I, Gorica, – mejnega prehoda za obmejni promet Pristava, – mejnega prehoda za mednarodni železniški promet – mejnega prehoda za obmejni promet Solarji, Nova Gorica, – mejnega prehoda za obmejni promet Solkan I, – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet – mejnega prehoda za obmejni promet Šempeter. Vrtojba. 4. Policijska postaja Tolmin, s sedežem v Tolminu, za 9. Postaja prometne policije Nova Gorica, s sedežem območje naslednjih naselij: v Novi Gorici, za območje policijske uprave Nova Gorica. Bača pri Modreju, Bača pri Podbrdu, Bukovski Vrh, Čadrg, Čiginj, Daber, Dolenja Trebuša, Dolgi Laz, Dolje, 10. člen Drobočnik, Gabrje, Gorenja Trebuša, Gorenji Log, Gorski Vrh, Grahovo ob Bači, Grant, Grudnica, Hudajužna, Idrija Policijska uprava Novo mesto: pri Bači, Kal, Kamno, Kanalski Lom, Klavže, Kneške Rav- 1. Policijska postaja Novo mesto, s sedežem v Novem ne, Kneža, Koritnica, Kozaršče, Kozmerice, Kuk, Lisec, mestu, za območje naslednjih naselij: Ljubinj, Logaršče, Loje, Modrej, Modrejce, Most na Soči, Apnenik, Bela Cerkev, Birčna vas, Biška vas, Boriče- Obloke, Pečine, Petrovo Brdo, Podbrdo, Podmelec, Polje, vo, Boršt pri Dvoru, Breška vas, Brezje, Brezje pri Šentjer- Poljubinj, Ponikve, Porezen, Postaja, Prapetno, Prapetno neju, Brezova Reber pri Dvoru, Brezovica, Brezovica pri Brdo, Roče, Rut, Sela nad Podmelcem, Sela pri Volčah, Stopičah, Budganja vas, Bušinec, Cerov Log, Cerovec, Selce, Selišče, Slap ob Idrijci, Stopnik, Stržišče, Šentviška Čadraže, Čelevec, Čemše, Česence, Češča vas, Čisti Gora, Temljine, Tolmin, Tolminske Ravne, Tolminski Lom, Breg, Črešnjice, Črmošnjice pri Stopičah, Čučja Mlaka, Trtnik, Volarje, Volčanski Ruti, Volče, Zadlaz-Čadrg, Zadlaz- Daljni Vrh, Dešeča vas, Dobindol, Dobovo, Dobrava pri Žabče, Zakraj, Zatolmin, Znojile, Žabče. Škocjanu, Dobravica, Dobruška vas, Dol pri Šmarjeti, Do- lenja Brezovica, Dolenja Stara vas, Dolenja vas, Dolenja 5. Postaja mejne policije Bovec, s sedežem v Bovcu, vas pri Mirni Peči, Dolenje Dole, Dolenje Gradišče, Dole- za območje naslednjih naselij: nje Gradišče pri Šentjerneju, Dolenje Grčevje, Dolenje Bavšica, Bovec, Čezsoča, Kal Koritnica, Lepena, Log Kamenje, Dolenje Karteljevo, Dolenje Kronovo, Dolenje Čezsoški, Log pod Mangartom, Plužna, Soča, Srpenica, Lakovnice, Dolenje Mokro Polje, Dolenje Polje, Dolenje Strmec na Predelu, Trenta, Žaga in za območje: Sušice, Dolenje Vrhpolje, Dolenji Globodol, Dolenji Maha- – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet rovec, Dolenji Podboršt, Dolenji Suhadol, Dolenjske Topli- Predel, ce, Dolnja Stara vas, Dolnja Težka Voda, Dolnje Mraševo, – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Dolnji Ajdovec, Dolnji Kot, Dolnji Križ, Dolž, Draga, Draga, Učeja, Drama, Drašča vas, Drča, Drča, Drenje, Drganja sela, – mejnega prehoda za obmejni promet Log pod Družinska vas, Dvor, Gabrje, Gabrje pri Soteski, Gabrnik, Mangartom. Globočdol, Golobinjek, Golušnik, Gorenja Brezovica, Go- 6. Postaja mejne policije Dobrovo, s sedežem v renja Gomila, Gorenja Stara vas, Gorenja vas pri Šmarjeti, Dobrovem, za območje naslednjih naselij: Gorenje Dole, Gorenje Gradišče, Gorenje Gradišče pri Barbana, Belo, Biljana, Brdice pri Kožbani, Brdice pri Šentjerneju, Gorenje Grčevje, Gorenje Kamence, Gorenje Neblem, Breg pri Golem Brdu, Brestje, Brezovk, Ceglo, Kamenje, Gorenje Karteljevo, Gorenje Kronovo, Gorenje Dobrovo, Dolnje Cerovo, Drnovk, Fojana, Golo Brdo, Go- Lakovnice, Gorenje Mokro Polje, Gorenje Mraševo, Gore- Stran 3898 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije nje Polje, Gorenje Sušice, Gorenje Vrhpolje, Gorenji Glo- njem, Dolenji Podšumberk, Dolenji Vrh, Dolga Njiva pri Šen- bodol, Gorenji Maharovec, Gorenji Podboršt, Gorenji Su- tlovrencu, Dolnje Prapreče, Draga pri Šentrupertu, Drečji hadol, Goriška Gora, Goriška vas, Goriška vas pri Škocja- Vrh, Glinek, Goljek, Gombišče, Gomila, Gorenja Dobrava, nu, Gornja Težka Voda, Gornji Ajdovec, Gornji Kot, Gornji Gorenja Nemška vas, Gorenja vas, Gorenja vas pri Čatežu, Križ, Gradenc, Gradenje, Grč Vrh, Grič pri Klevevžu, Gr- Gorenja vas pri Mirni, Gorenja vas pri Mokronogu, Gorenje movlje, Groblje pri Prekopi, Gruča, Gumberk, Herinja vas, Jesenice, Gorenje Kamenje pri Dobrniču, Gorenje Laknice, Hinje, Hmeljčič, Hrastje, Hrastje pri Mirni Peči, Hrastulje, Gorenje Medvedje selo, Gorenje Ponikve, Gorenje Selce, Hrib, Hrib pri Hinjah, Hrib pri Orehku, Hrušica, Hrvaški Gorenje Zabukovje, Gorenji Mokronog, Gorenji Podboršt Brod, Hudenje, Hudo, Iglenik, Imenje, Jablan, Jama, Ja- pri Veliki Loki, Gorenji Podšumberk, Gorenji Vrh pri Dobrni- ma pri Dvoru, Javorovica, Jelendol, Jelše, Jelše pri Otoč- ču, Gornje Prapreče, Gradišče pri Trebnjem, Grič pri Treb- cu, Jugorje, Jurka vas, Jurna vas, Klečet, Klenovik, Klop- njem, Grm, Grmada, Hom, Hrastno, Hrastovica, Hudeje, ce, Kočevske Poljane, Koglo, Konec, Koroška vas, Koti, Iglenik pri Veliki Loki, Jelševec, Jezero, Jordan Kal, Kamni Križe, Kuzarjev Kal, Lašče, Laze, Lazina, Ledeča vas, Le- Potok, Kamnje, Knežja vas, Korenitka, Korita, Kriška Re- skovec, Lešnica, Loka, Loke, Lopata, Loška vas, Lutrško ber, Križ, Križni Vrh, Krtina, Krušni Vrh, Kukenberk, Lipnik, selo, Mačkovec pri Dvoru, Mačkovec pri Škocjanu, Mala Lisec, Log, Log pri Žužemberku, Lokve pri Dobrniču, Luko- Cikava, Mala Strmica, Male Brusnice, Male Poljane, Ma- vek, Luža, Mačji Dol, Mačkovec, Mala Loka, Mala Ševnica, lenska vas, Mali Ban, Mali Cerovec, Mali Kal, Mali Lipo- Male Dole pri Stehanji vasi, Mali Gaber, Mali Videm, Maline, vec, Mali Orehek, Mali Podljuben, Mali Rigelj, Mali Slat- Martinja vas, Martinja vas pri Mokronogu, Medvedjek, Me- nik, Mali Vrh, Malo Lipje, Meniška vas, Mihovec, Mihovica, glenik, Migolica, Migolska Gora, Mirna, Mirna vas, Mokro- Mihovo, Mirna Peč, Mršeča vas, Nova Gora, Novo mesto, nog, Most, Mrzla Luža, Muhabran, Občine, Odrga, Okrog, Občice, Obrh, Orehovica, Orešje, Orkljevec, Osrečje, Os- Orlaka, Ornuška vas, Ostrožnik, Pekel, Pluska, Podlisec, trog, Otočec, Paha, Pangrč Grm, Petane, Petelinjek, Plem- Podturn, Potok, Praprotnica, Prelesje, Preska pri Dobrniču, berk, Pleš, Plešivica, Podgora, Podgozd, Podgrad, Pod- Primštal, Pristavica pri Velikem Gabru, Pugled pri Mokrono- hosta, Podlipa, Podstenice, Podturn pri Dol. Toplicah, gu, Puščava, Račje selo, Radna vas, Rakovnik pri Šentru- Polhovica, Poljane pri Mirni Peči, Poljane pri Žužemberku, pertu, Ravnik, Razbore-del, Rdeči Kal, Repče, Replje, Re- Potok, Potov Vrh, Prapreče, Prapreče pri Straži, Prapreče va, Ribjek, Rihpovec, Rodine pri Trebnjem, Roje pri Čatežu, pri Šentjerneju, Prečna, Prevole, Pristava, Pristava pri Šen- Roje pri Trebelnem, Roženpelj, Rožni Vrh, Sajenice, Sejeni- tjerneju, Pristavica, Radovlja, Rajnovšče, Rakovnik, Ra- ce, Sela pri Šumberku, Selo pri Mirni, Selska Gora, Slep- kovnik pri Birčni vasi, Ratež, Ratje, Razdrto, Reber, Roje, šek, Slovenska vas, Srednje Laknice, Stan, Stara Gora, Ruhna vas, Rumanja vas, Sadinja vas pri Dvoru, Segonje, Stehanja vas, Stranje pri Dobrniču, Stranje pri Velikem Ga- Sela, Sela pri Ajdovcu, Sela pri Dolenjskih Toplicah, Sela bru, Straža, Studenec, Sv. Vrh, Svetinja, Šahovec, Šentlo- pri Hinjah, Sela pri Ratežu, Sela pri Šentjerneju, Sela pri vrenc, Šentrupert, Ševnica, Škovec, Škrjanče, Škrljevo, Štravberku, Sela pri Zajčjem Vrhu, Sela pri Zburah, Seli- Šmaver, Štatenberk, Štefan pri Trebnjem, Trbinc, Trebanjski šče, Selo pri Zagorici, Sevno, Smolenja vas, Soteska, Vrh, Trebelno, Trebnje, Trnje, Trstenik, Vavpča vas pri Dobr- Srebrniče, Srednje Grčevje, Srednji Globodol, Srednji Li- niču, Velika Loka, Velika Strmica, Velika Ševnica, Velike povec, Stara Bučka, Stare Žage, Stavča vas, Stopiče, Dole, Veliki Gaber, Veliki Videm, Vesela Gora, Volčja Jama, Stopno, Stranje pri Škocjanu, Stranska vas, Straža, Stre- Volčje Njive, Vrbovec, Vrh, Vrh pri Trebelnem, Vrhovo pri lac, Suhor, Suhor pri Dolenjskih Toplicah, Šentjakob, Šen- Šentlovrencu, Vrhtrebnje, Vrtače, Zabrdje, Zabukovje, Za- tjernej, Šentjošt, Šentjurij na Dolenjskem, Škocjan, Škr- gorica, Zagorica pri Čatežu, Zagorica pri Dobrniču, Zagori- janče pri Novem mestu, Šmalčja vas, Šmarje, Šmarješke ca pri Velikem Gabru, Zaloka, Zavrh, Zidani Most, Žabjek, Toplice, Šmarjeta, Šmihel pri Žužemberku, Štravberk, Tol- Železno, Žubina. sti Vrh, Tomažja vas, Travni Dol, Trebča vas, Trška Gora, 3. Postaja mejne policije Črnomelj, s sedežem v Čr- Uršna sela, Vavta vas, Velike Brusnice, Velike Poljane, nomlju, za območje naslednjih naselij: Veliki Ban, Veliki Cerovec, Veliki Kal, Veliki Lipovec, Veliki Orehek, Veliki Podljuben, Veliki Rigelj, Veliki Slatnik, Veli- Adlešiči, Balkovci, Bedenj, Belčji Vrh, Bistrica, Blat- ko Lipje, Verdun, Verdun pri Uršnih selih, Vinica pri Šmar- nik pri Črmošnjicah, Blatnik pri Črnomlju, Bojanci, Brdar- jeti, Vinja vas, Vinji Vrh, Vinji Vrh, Vinkov Vrh, Visejec, ci, Breg pri Sinjem Vrhu, Brezje pri Rožnem Dolu, Brezje Volčkova vas, Vratno, Vrbovce, Vrh pri Hinjah, Vrh pri Kri- pri Vinjem Vrhu, Breznik, Brezova Reber, Brezovica pri žu, Vrh pri Ljubnu, Vrh pri Pahi, Vrh pri Šentjerneju, Vrhe, Črmošnjicah, Brstovec, Butoraj, Cerkvišče, Cerovec pri Vrhovo pri Mirni Peči, Vrhovo pri Žužemberku, Vrhpeč, Črešnjevcu, Coklovca, Črešnjevec pri Dragatušu, Črešnje- Zafara, Zagrad, Zagrad pri Otočcu, Zajčji Vrh pri Stopičah, vec pri Semiču, Črmošnjice, Črnomelj, Čudno selo, Dal- Zalisec, Zalog, Zalog pri Škocjanu, Zameško, Zapuže, Za- nje Njive, Damelj, Dečina, Desinec, Deskova vas, Dobli- vinek, Zbure, Zloganje, Žaloviče, Ždinja vas, Žerjavin, Ži- če, Doblička Gora, Dolenja Podgora, Dolenja vas pri hovo selo, Žužemberk, Žvabovo, Žvirče. Črnomlju, Dolenjci, Dolenji Radenci, Dolenji Suhor pri Vi- nici, Dolnja Paka, Draga pri Sinjem Vrhu, Dragatuš, Drago- 2. Policijska postaja Trebnje, s sedežem v Trebnjem, ši, Dragovanja vas, Drenovec, Drežnik, Fučkovci, Gaber za območje naslednjih naselij: pri Črmošnjicah, Gaber pri Semiču, Golek, Golek pri Vini- Arčelca, Artmanja vas, Babna Gora, Beli Grič, Belšinja ci, Gorenja Podgora, Gorenjci pri Adlešičih, Gorenji Ra- vas, Benečija, Bič, Bistrica, Bitnja vas, Blato, Bogneča vas, denci, Gorica, Gornja Paka, Gornje Laze, Gornji Suhor pri Breza, Brezje pri Trebelnem, Brezovica pri Mirni, Brezovica Vinici, Gradnik, Griblje, Grič pri Dobličah, Hrast pri Vinici, pri Trebelnem, Brinje, Bruna vas, Cerovec pri Trebelnem, Hrib pri Cerovcu, Hrib pri Rožnem Dolu, Jankoviči, Jelšev- Cesta, Cikava, Cirnik, Čatež, Češnjevek, Češnjice pri Tre- nik, Jerneja vas, Kal, Kanižarica, Kašča, Knežina, Komar- belnem, Čilpah, Čužnja vas, Debenec, Dečja vas, Dobrava, na vas, Kot ob Kolpi, Kot pri Semiču, Kovača vas, Kovačji Dobravica pri Velikem Gabru, Dobrnič, Dol pri Trebnjem, Grad, Krupa, Krvavčji Vrh, Kvasica, Lipovec, Lokve, Mala Dolenja Dobrava, Dolenja Nemška vas, Dolenja vas pri Ča- Lahinja, Mala sela, Mali Nerajec, Maline pri Štrekljevcu, težu, Dolenje Jesenice, Dolenje Kamenje pri Dobrniču, Do- Marindol, Mašelj, Mavrlen, Mihelja vas, Miklarji, Miliči, Mla- lenje Laknice, Dolenje Medvedje selo, Dolenje Ponikve, dica, Močile, Moverna vas, Naklo, Nestoplja vas, Nova Dolenje Selce, Dolenje Zabukovje, Dolenji Podboršt pri Treb- Lipa, Obrh pri Dragatušu, Ogulin, Omota, Oskoršnica, Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3899

Osojnik, Otovec, Paunoviči, Perudina, Petrova vas, Plani- Reparje, Rožanče, Rudolfovo, Runarsko, Selšček, Sleme, na, Pobrežje, Podklanec, Podlog, Podreber, Potoki, Pra- Slivice, Slugovo, Stari trg pri Ložu, Stražišče, Strmca, Stu- proče, Praprot, Prelesje, Preloge, Preloka, Pribinci, Pribi- denec na Blokah, Studeno na Blokah, Sveta Trojica, Sveti šje, Pugled, Purga, Pusti Gradec, Rodine, Rožanec, Rožič Duh, Sveti Vid, Ščurkovo, Škrabče, Škufče, Šmarata, Što- Vrh, Rožni Dol, Ručetna vas, Sadinja vas, Sečje selo, Sela rovo, Štrukljeva vas, Tavžlje, Topol, Topol pri Begunjah, pri Dragatušu, Sela pri Otovcu, Sela pri Semiču, Sela pri Ulaka, Unec, Velike Bloke, Veliki Vrh, Viševek, Volčje, Vrh, Vrčicah, Semič, Sinji Vrh, Sodevci, Sodji Vrh, Sredgora, Vrhnika pri Ložu, Zahrib, Zakraj, Zala, Zales, Zavrh, Zelše, Srednja vas, Srednji Radenci, Stara Lipa, Stari trg ob Kol- Zibovnik, Žerovnica, Župeno in za območje: pi, Starihov Vrh, Stranska vas pri Semiču, Stražnji Vrh, – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Ba- Svibnik, Šipek, Špeharji, Štrekljevec, Talčji Vrh, Tanča Go- bno Polje. ra, Trata, Trebnji Vrh, Tribuče, Tušev Dol, Učakovci, Vav- 2. Policijska postaja Ilirska Bistrica, s sedežem v Ilirski pča vas, Velika Lahinja, Velika sela, Veliki Nerajec, Vinica, Bistrici, za območje naslednjih naselij: Vinji Vrh pri Semiču, Vojna vas, Vranoviči, Vrčice, Vrhovci, Bač, Brce, Čelje, Dobropolje, Dolenje pri Jelšanah, Vrtača pri Semiču, Vukovci, Zagozdac, Zajčji Vrh, Zapu- Dolnja Bitnja, Dolnji Zemon, Fabci, Gabrk, Gornja Bitnja, dje, Zastava, Zilje, Zorenci, Žuniči in za območje: Gornji Zemon, Harije, Hrušica, Huje, Ilirska Bistrica, Jabla- – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Vini- nica, Janeževo Brdo, Jasen, Jelšane, Kilovče, Knežak, Ko- ca, ritnice, Koseze, Kuteževo, Mala Bukovica, Male Loče, Me- – mejnega prehoda za obmejni promet Sodevci, reče, Nova vas pri Jelšanah, Novokračine, Ostrožno Brdo, – mejnega prehoda za obmejni promet Žuniči. Pavlica, Podbeže, Podgrad, Podgraje, Podstenje, Podste- 4. Postaja mejne policije Metlika, s sedežem v Metliki, njšek, Podtabor, Pregarje, Prelože, Prem, Račice, Rateče- za območje naslednjih naselij: vo Brdo, Rečica, Rjavče, Sabonje, Smrje, Snežnik, Soze, Bereča vas, Boginja vas, Bojanja vas, Boldraž, Boršt, Starod, Studena Gora, Sušak, Šembije, Tominje, Topolc, Božakovo, Božič Vrh, Brezovica pri Metliki, Bušinja vas, Trpčane, Velika Bukovica, Veliko Brdo, Vrbica, Vrbovo, Za- Čurile, Dole, Dolnja Lokvica, Dolnje Dobravice, Dolnji Su- biče, Zajelšje, Zarečica, Zarečje in za območje: hor pri Metliki, Drage, Dragomlja vas, Drašiči, Geršiči, Gor- – mejnega prehoda za mednarodni železniški promet nja Lokvica, Gornje Dobravice, Gornji Suhor pri Metliki, Ilirska Bistrica, Grabrovec, Gradac, Grm pri Podzemlju, Hrast pri Jugorju, – mejnega prehoda za obmejni promet Starod I. Jugorje pri Metliki, Kamenica, Kapljišče, Klošter, Krasinec, 3. Policijska postaja Postojna, s sedežem v Postojni, Krašnji Vrh, Krivoglavice, Križevska vas, Krmačina, Mačko- za območje naslednjih naselij: vec pri Suhorju, Malo Lešče, Metlika, Mlake, Okljuka, Otok, Belsko, Brezje pod Nanosom, Buje, Bukovje, Čepno, Podzemelj, Prilozje, Primostek, Radoši, Radovica, Radovi- Dilce, Dolnja Košana, Drskovče, Gorenje, Goriče, Gornja či, Rakovec, Ravnace, Rosalnice, Sela pri Jugorju, Slamna Košana, Gradec, Grobišče, Hrašče, Hrenovice, Hruševje, vas, Svržaki, Škemljevec, Škrilje, Trnovec, Vidošiči, Zemelj, Jurišče, Kal, Klenik, Koče, Landol, Liplje, Lohača, Mala Želebej, Železniki in za območje: Brda, Mala Pristava, Mali Otok, Malo Ubeljsko, Matenja vas, – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Me- Nadanje selo, Narin, Neverke, Nova Sušica, Orehek, Pal- tlika, čje, Parje, Petelinje, Pivka, Planina, Postojna, Predjama, – mejnega prehoda za mednarodni železniški promet Prestranek, Rakitnik, Rakulik, Razdrto, Ribnica, Sajevče, Metlika, Selce, Slavina, Slavinje, Slovenska vas, Stara Sušica, Stara – mejnega prehoda za obmejni promet Božakovo, vas, Strane, Strmca, Studenec, Studeno, Suhorje, Šmihel, – mejnega prehoda za obmejni promet Brezovica, Šmihel pod Nanosom, Tabor nad Knežakom, Trnje, Velika – mejnega prehoda za obmejni promet Krasinec, Brda, Velika Pristava, Veliki Otok, Veliko Ubeljsko, Volče, – mejnega prehoda za obmejni promet Krmačina, Zagon, Zagorje, Zalog, Žeje. – mejnega prehoda za obmejni promet Radovica. 4. Postaja mejne policije Jelšane, s sedežem v 5. Postaja prometne policije Novo mesto, s sedežem v Jelšanah, za območje: Novem mestu, za območje policijske uprave Novo mesto. – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Jelšane, 11. člen – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Starod, Policijska uprava Postojna: – mejnega prehoda za obmejni promet Novokračine. 1. Policijska postaja Cerknica, s sedežem v Cerknici, 5. Postaja prometne policije Postojna, s sedežem v za območje naslednjih naselij: Postojni, za območje policijske uprave Postojna. Andrejčje, Babna Polica, Babno Polje, Beč, Bečaje, Begunje pri Cerknici, Benete, Bezuljak, Bločice, Bloška Polica, Bočkovo, Brezje, Cajnarje, Cerknica, Čohovo, Da- 12. člen ne, Dobec, Dolenja vas, Dolenje Jezero, Dolenje Otave, Policijska uprava Slovenj Gradec: Dolenje Poljane, Fara, Glina, Godičevo, Gora, Gorenje Je- 1. Policijska postaja Dravograd, s sedežem v Dravo- zero, Gorenje Otave, Goričice, Gradiško, Grahovo, Hiteno, gradu, za območje naslednjih naselij: Hribarjevo, Hribljane, Hruškarje, Hudi Vrh, Iga vas, Ivanje Bukovska vas, Črneče, Črneška Gora, Dobrova pri selo, Jeršanovo, Jeršiče, Klance, Knežja Njiva, Korošče, Dravogradu, Dravograd, Gorče, Goriški Vrh, Kozji Vrh nad Koščake, Kozarišče, Kožljek, Kramplje, Kranjče, Kremen- Dravogradom, Libeliče, Libeliška Gora, Ojstrica, Otiški Vrh, ca, Krušče, Kržišče, Lahovo, Laze pri Gorenjem Jezeru, Podklanc, Selovec, Sv. Boštjan, Sv. Danijel, Sv. Duh, Šent- Lepi Vrh, Lešnjake, Lipsenj, Lovranovo, Lož, Mahneti, Mal- janž pri Dravogradu, Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem-del, ni, Markovec, Martinjak, Metulje, Milava, Mramorovo pri Trbonje, Tribej, Velka, Vič, Vrata in za območje: Lužarjih, Mramorovo pri Pajkovem, Nadlesk, Nemška vas – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Vič, na Blokah, Nova vas, Ograda, Osredek, Otok, Otonica, – mejnega prehoda za meddržavni cestni promet Pikovnik, Pirmane, Podcerkev, Podgora pri Ložu, Podlož, Libeliče. Podskrajnik, Podslivnica, Polšeče, Ponikve, Pudob, Radlek, 2. Policijska postaja Radlje ob Dravi, s sedežem v Rad- Rakek, Rakov Škocjan, Ravne, Ravne na Blokah, Ravnik, ljah, za območje naslednjih naselij: Stran 3900 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Brezni Vrh, Brezno, Dobrava, Dravče, Gortina, Hudi 1366. Pravilnik o sofinanciranju osrednjih Kot, Janževski Vrh, Javnik, Josipdol, Kozji Vrh, Lehen na specializiranih informacijskih centrov Pohorju, Mlake, Muta, Orlica, Ožbalt, Pernice, Podvelka, Radelca, Radlje ob Dravi, Rdeči Breg-del, Remšnik, Ribni- Za izvrševanje 12. člena zakona o raziskovalni in raz- ca na Pohorju, Spodnja Kapla, Spodnja Orlica, Spodnja vojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/02) in 32. člena Vižinga, Sv. Anton na Pohorju, Sv. Jernej nad Muto, Sv. zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) izdaja Primož na Pohorju, Sv. Primož nad Muto, Sv. Trije Kralji, Sv. minister za šolstvo, znanost in šport Vid, Šentjanž nad Dravčami, Št. Janž pri Radljah, Vuhred, Vurmat-del, Vuzenica, vas, Zgornja Kapla, Zgornja Orlica, P R A V I L N I K Zgornja Vižinga, Zgornji Janževski Vrh, Zgornji Kozji Vrh, Zgornji Lehen na Pohorju in za območje: o sofinanciranju osrednjih specializiranih – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet informacijskih centrov Radelj, – mejnega prehoda za obmejni promet Kapla, I. SPLOŠNI DOLOČBI – mejnega prehoda za obmejni promet Muta, – mejnega prehoda za obmejni promet Pernice, 1. člen – mejnega prehoda za obmejni promet Remšnik. Ta pravilnik določa način, pogoje in postopek za izbor prijav za sofinanciranje programa dejavnosti osrednjih specia- 3. Policijska postaja Ravne na Koroškem, s sedežem na Ravnah na Koroškem, za območje naslednjih naselij: liziranih informacijskih centrov oziroma specialnih in visoko- šolskih knjižnic, ki opravljajo naloge centrov (v nadaljnjem Belšak, Bistra, Brdinje, Breg, Breznica, Črna na Koro- besedilu: centri), postopek evalvacije, spremljanje izvajanja škem, Dobja vas, Dobrije, Dolga Brda, Jamnica, Javorje, Jazbina, Koprivna, Koroški Selovec, Kot pri Prevaljah, Kot- programa in način obveščanja o rezultatih izvajanja programa. lje, Leše, Lokovica, Lom, Ludranski Vrh, Mežica, Navrški Vrh, Onkraj Meže, Plat, Podgora, Podkraj, Podkraj pri Meži- 2. člen ci, Podpeca, Poljana, Preški Vrh, Prevalje, Ravne na Koro- Ministrstvo, pristojno za znanost (v nadaljnjem besedi- škem, Sele-del, Stražišče, Strojna, Suhi Vrh, Šentanel, Tol- lu: ministrstvo) v skladu s tem pravilnikom sofinancira del sti Vrh pri Ravnah na Koroškem-del, Topla, Uršlja Gora, dejavnosti centrov, ki je pogoj za izvajanje nacionalnega Zagrad, Zelen Breg, Žerjav. raziskovalnega in razvojnega programa. 4. Policijska postaja Slovenj Gradec, s sedežem v Slo- venj Gradcu, za območje naslednjih naselij: Brda, Dovže, Gmajna, Golavabuka, Gornji Dolič, Gra- II. IZBOR UPRAVIČENCEV IN DOLOČITEV OBSEGA dišče, Graška Gora, Kozjak, Legen, Mala Mislinja, Mislinja, SREDSTEV SOFINANCIRANJA Mislinjska Dobrava, Paka-del, Pameče, Podgorje, Raduše, Razborca, Sele-del, Slovenj Gradec, Spodnji Razbor, Sred- 3. člen nji Dolič, Stari trg, Šentilj pod Turjakom, Šmartno pri Slov. Minister, pristojen za znanost (v nadaljevanju: minister) Gradcu, Šmiklavž, Tolsti Vrh pri Mislinji, Tomaška vas, Trob- imenuje komisijo za knjižnično in informacijsko dejavnost (v lje, Turiška vas, Vodriž, Vrhe, Završe, Zgornji Razbor. nadaljevanju: komisija), ki je neodvisno strokovno telo mini- 5. Postaja mejne policije Holmec, s sedežem v Lokovi- strstva za področje knjižnične in informacijske dejavnosti. ci, za območje: Člane komisije imenuje minister na predlog znanstve- – mejnega prehoda za mednarodni cestni promet Hol- no-raziskovalnih svetov za posamezno znanstveno vedo. mec, Znanstveno-raziskovalne svete opredeljuje pravilnik o orga- – mejnega prehoda za mednarodni železniški promet nizaciji in pristojnosti strokovnih teles za področje temeljne- Prevalje, ga in aplikativnega raziskovanja (Uradni list RS, št. 79/97, – mejnega prehoda za meddržavni cestni promet Me- 69/98, 21/01 in 96/02). žica. V komisijo so imenovani po en član za vsako znanstve- 6. Postaja prometne policije Slovenj Gradec, s sede- no vedo, en predstavnik Inštituta informacijskih znanosti – žem v Slovenj Gradcu, za območje policijske uprave Slovenj IZUM, en predstavnik Narodne in univerzitetne knjižnice in Gradec. en predstavnik ministrstva. Komisija je imenovana za dobo 4 let. Predsednika izvolijo člani komisije izmed sebe na prvi 13. člen delovni seji v novi sestavi. Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Način dela komisije določa poslovnik. odredba o območjih in sedežih policijskih postaj (Uradni list RS, št. 55/99). 4. člen Člani komisije so lahko razrešeni pred potekom časa, 14. člen za katerega so imenovani. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Minister razreši člana komisije: dnem listu Republike Slovenije. – če član sam zahteva razrešitev, Št. 271-4-011-12/03 – če se član pri svojem delu ne ravna po predpisih ali Ljubljana, dne 18. marca 2003. neutemeljeno ne izvršuje svojih nalog ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge, Minister – če je imenovan za predsednika ali nacionalnega ko- za notranje zadeve ordinatorja znanstveno-raziskovalnega sveta na področjih po- dr. Rado Bohinc l. r. sameznih ved in Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3901

– če je imenovan za predsednika nacionalnega znan- BISS, z vzpostavljenimi komunikacijami med raziskovalnimi stveno-raziskovalnega sveta. organizacijami v Sloveniji in v mednarodnem prostoru in ki opravljajo knjižnično in informacijsko dejavnost vsaj pet let. 5. člen Vodja centra oziroma strokovnjak za spremljanje, nad- Naloge komisije so naslednje: zor in selekcijo bibliografskih zapisov mora imeti najmanj – svetovanje ministrstvu pri oblikovanju politike razvoja magisterij znanosti. knjižnične in informacijske dejavnosti Slovenije v pristojnosti ministrstva, 10. člen – usklajevanje stališč o vprašanjih delovanja in razvoja Postopek razpisa vodi komisija za vodenje postopka, ki komunikacijske infrastrukture knjižnic in centrov v pristojno- jo imenuje minister. Poleg predsednika ima komisija za vo- sti ministrstva, denje postopka še dva člana, ki morata imeti ustrezno stro- – obravnava predloga prednostnega seznama centrov, kovno izobrazbo in izkušnje v zvezi s postopkom javnega katerim naj bi se sofinancirala dejavnost oziroma naloge razpisa. centrov, priprava mnenja k predlogu prednostnega seznama centrov in priprava ocene o planiranih stroških za izved- 1.1. Izvedba javnega razpisa bo dejavnosti oziroma nalog centrov, – sodeluje tudi pri pripravi strokovne ocene predlogov 11. člen prijav za sofinanciranje nabave tuje znanstvene literature in Ministrstvo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije baz podatkov ter pri pripravi predloga seznama knjižnic in javni razpis za sofinanciranje dejavnosti oziroma nalog iz 6. centrov, katerim naj bi se sofinancirala nabava tuje znan- člena tega pravilnika na znanstveno-raziskovalnih področjih: stvene literature in baz podatkov. – naravoslovno-matematičnih ved, – tehniških ved, 1. Osrednji specializirani informacijski centri – biotehniških ved, – medicinskih ved, 6. člen – družboslovnih ved in Naloge centrov so: – humanističnih ved. – obdelovanje, organiziranje, vrednotenje, arhiviranje Javni razpis se objavi vsaka tri leta. in posredovanje specializiranih informacij in informacijskih Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti: virov, – naziv in naslov ministrstva, – izvajanje selekcije pri vnosu bibliografskih zapisov v – predmet javnega razpisa, z navedbo osnovnih pogo- bibliografsko bazo raziskovalcev ter spremljanje in nadzira- jev in meril za sofinanciranje, nje ustreznosti razvrstitve bibliografskih zapisov. – področja, ki so predmet obravnave, Naloge centrov lahko opravljajo tudi specialne in viso- – cilje, košolske knjižnice. – okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa, 7. člen – določitev obdobja sofinanciranja, Za razreševanje vsebinskih vprašanj, povezanih z dru- – način, oblika in rok, do katerega morajo biti oddane go alineo prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, centri pisne vloge, sodelujejo z ustreznimi strokovnimi telesi. Strokovno telo – datum odpiranja vlog za sofinanciranje, opravlja strokovno svetovalno delo za centre pri vodenju – rok, v katerem bodo predlagatelji obveščeni o izboru bibliografij raziskovalcev, in sicer: izobraževanje, svetovanje in o višini sofinanciranja, in arbitriranje na področju vrednotenja raziskovalne uspe- – kraj, čas in osebo (tudi na internetu), pri kateri lahko šnosti. zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo. V strokovnem telesu morajo biti predstavniki vseh znanstvenih ved, SAZU, univerz in raziskovalnih organizacij. Stro- 12. člen kovno telo s sklepom imenuje minister. Prijavitelj se prijavi na razpis skladno z razpisno dokumentacijo. 8. člen Razpisna dokumentacija vsebuje: Ministrstvo zbira pisne vloge za sofinanciranje dejavno- – prijavni obrazec, v katerem se navede: naziv, naved- sti oziroma nalog iz 6. člena tega pravilnika na podlagi ba področij in navedba strokovnjaka za spremljanje, nadzor javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu: razpis). in selekcijo bibliografskih zapisov, Na razpis se lahko prijavi pravna oseba, ki je vpisana v – program dela in razvoja centra za razpisno obdobje, evidenco raziskovalnih organizacij ministrstva ali druga prav- – strokovne reference prijavitelja, na oseba, ki opravlja knjižnično in informacijsko dejavnost – finančni načrt delovanja centra za razpisno obdobje, in izpolnjuje pogoje za vpis v evidenco raziskovalnih organi- – vzorec pogodbe, zacij pri ministrstvu. – navedbo potrebnih dokumentov, ki jih mora prijavitelj predložiti kot dokazilo, da je upravičen do sofinanciranja, 9. člen – dokazila o izpolnjevanju meril določenih s tem pravil- Dejavnosti oziroma naloge iz 6. člena tega pravilnika nikom. lahko prijavitelji opravljajo kot samostojne pravne osebe ali Prijavitelj mora predložiti k prijavi na razpis (v nadaljeva- kot organizacijska enota prijavitelja, ki se ukvarja s knjižnično nju: prijava) redni izpisek iz sodnega registra, ki ni starejši ali drugo informacijsko dejavnostjo, z uporabo sistema CO- od 30 dni. Stran 3902 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

13. člen 18. člen Uradna oseba označi na vsaki prejeti prijavi zaporedno Predlog prednostnega seznama centrov obravnava ko- številko in datum prejema prijave na razpis. Vsakemu prijavi- misija. Komisija pri oblikovanju mnenja upošteva usmeritve telju pošlje potrdilo, v katerem sta navedena zaporedna nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa. Znan- številka njegove prijave in datum prejema, v roku 8 dni od stveno-raziskovalne svete lahko komisija zaprosi za dodatna prejema prijave. pojasnila k predlogu prednostnega seznama centrov. Komisija v zapisnik o odpiranju prijav navede predvsem: 19. člen 1. naslov, prostor in čas odpiranja prijav, Na podlagi predloga prednostnega seznama centrov, ki jih pripravijo znanstveno-raziskovalni sveti in mnenja komi- 2. predmet javnega razpisa, sije, minister s sklepom določi dokončni seznam in višino 3. imena navzočih predstavnikov komisije, sofinanciranja centrov. 4. imena oziroma nazive predlagateljev, ki so vložili Minister pri tem upošteva obseg razpoložljivih prora- prijave, čunskih sredstev in v tem pravilniku določene kriterije ob 5. vrstni red odpiranja prijav, upoštevanju nacionalnega raziskovalnega in razvojnega pro- 6. ugotovitve o popolnosti prijav z navedbo tistih pred- grama. lagateljev, ki niso dostavili popolne prijave. Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije. 20. člen 14. člen Uradna oseba obvesti prijavitelja, vsakega posebej, o V postopku izbora so upoštevane samo prijave, ki so rezultatih izbora prijav najkasneje v 45 dneh od zaključka pravočasno oddane v razpisnem roku in imajo vse elemen- razpisa oziroma 30 dni po veljavnosti državnega proračuna, te, zahtevane z razpisno dokumentacijo. Kolikor je prijava če ta ni znan pred koncem postopka za izbor. Obvestilo o pomanjkljiva, predsednik komisije za vodenje postopka o rezultatih izbora vsebuje podatke o centru, o predmetu sofi- tem pisno obvesti prijavitelja in ga pozove, da prijavo dopol- nanciranja in o višini sredstev. Skupaj z obvestilom se prija- ni v 8 dneh. vitelju pošlje tudi predlog pogodbe. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelj v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni, se zavržejo. 1.3. Zahteva za preveritev utemeljenosti sklepa

1.2. Evalvacija in izbor 21. člen Prijavitelj ima v osmih dneh od prejema sklepa pravico 15. člen vložiti zahtevo za preveritev utemeljenosti sklepa (v nadalje- Ko komisija za vodenje postopka ugotovi, da prijava vanju: zahteva). V zahtevi mora natančno opredeliti razloge, vsebuje vse podatke, zahtevane z razpisom in razpisno do- zaradi katerih vlaga zahtevo. kumentacijo, pošlje prijave v ocenitev predsednikom znan- Predmet zahteve ne morejo biti postavljeni kriteriji za stveno-raziskovalnih svetov po posameznih področjih. Znan- ocenjevanje prijav. stveno-raziskovalni sveti v 30 dneh pripravijo predlog prednostnega seznama centrov glede na svojo strokovno oceno. 22. člen O zahtevi odloči minister v petnajstih dneh. Odločitev 16. člen je dokončna. Znanstveno-raziskovalni sveti pri ocenjevanju prijav upoštevajo naslednje kriterije: 1.4. Izvajanje sofinanciranja – kakovost programa dela in razvoja centra, – usposobljenost centra za opravljanje nalog in 23. člen – infrastrukturne pogoje za opravljanje nalog. Za obdobje financiranja se upošteva stroške dela gle- Kakovost programa dela in razvoja centra se izkaže z de na planirane stroške za opravljanje dejavnosti oziroma ekspertno oceno glede usklajenosti informacijsko infrastruk- nalog centra. turnih potreb razvoja raziskovalne in razvojne dejavnosti s programom dela centra. 24. člen Usposobljenost centra za opravljanje dejavnosti oziro- Sestavine pogodbe so: ma nalog iz 6. člena tega pravilnika se izkaže s priloženimi 1. naziv, naslov in matična in davčna številka mini- referencami in izobrazbeno strukturo delavcev centra. strstva in prijavitelja, Infrastrukturni pogoji se izkažejo s stopnjo tehnološke 2. pogodbeni predmet, razvitosti za opravljanje določenih dejavnosti oziroma nalog 3. višina dodeljenih sredstev, centra. 4. določbe o sankcijah, če prijavitelj nenamensko po- 17. člen rabi dodeljena sredstva ali ne izpolni pogodbenega predme- Prednost pri sofinanciranju imajo centri, ki izkažejo ta, večjo kakovost programa dela, večjo usposobljenost za 5 določilo, da mora prijavitelj sproti obveščati mini- opravljanje dejavnosti oziroma nalog in boljše pogoje dela strstvo o spremembah, ki lahko vplivajo na izpolnitev pogod- centra. benih obveznosti. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3903

V pogodbi minister pooblasti osebo za spremljanje namenske porabe proračunskih sredstev za izvedbo pogodbenega predmeta.

1.5. Spremljanje izvajanja programov

25. člen Ministrstvo spremlja izvajanje nalog centra iz 6. člena tega pravilnika na način in po postopku, določenem s pogodbo o financiranju. Prijavitelj je dolžan o spremembah, ki utegnejo vplivati na izpolnitev njegovih obveznosti, določenih v pogodbi, obvestiti ministrstvo v 8 dneh po nastopu sprememb. Ministrstvo lahko odstopi od pogodbe v primeru; – če prijavitelj ni porabil sredstev skladno z namenom, določenim v pogodbi, – da se prijavitelj ne drži s pogodbo določenih rokov za izvedbo posameznih dejanj, ki jih je navedel v prijavnem obrazcu, – če nastopijo novi pogoji, ki so drugačni od dogovor- jenih. V primerih, navedenih v prejšnjem odstavku, ministrstvo zahteva, da mora prijavitelj vrniti že izplačana sredstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, od dneva nakazila do dneva vračila. Tudi če ministrstvo ne odstopi od pogodbe, lahko v primerih, navedenih v tretjem odstavku tega člena, zahteva vračilo že izplačanih sredstev, in sicer skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, od dneva nakazila do dneva vračila.

1.6. Obveščanje javnosti

26. člen Center mora pri objavi rezultatov svojega dela in pri vseh drugih oblikah javnega predstavljanja navesti, da so doseženi rezultati nastali v okviru dejavnosti in nalog, ki so bile sofinancirane s sredstvi ministrstva.

III. KONČNI DOLOČBI

27. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o postopkih in merilih za sofinanciranje programov dejavnosti organizacij informacijske infrastrukture (Uradni list RS, št. 62/95).

28. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije.

Št. 011-01-8/2003 Ljubljana, dne 19. marca 2003.

dr. Slavko Gaber l. r. Minister za šolstvo, znanost in šport Stran 3904 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije S E Z N A M (z najmanj štirimi kolesi) tehničnih specifikacij in priklopna vozila* tehničnih za motorna Seznam tehničnih specifikacij za motorna in priklopna vozila (z najmanj štirimi kolesi) 1367. Na za promet (Uradni vozil podlagi 5. člena pravilnika RS, št.minister list 84/02) objavlja o ES-homologaciji motornih Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3905 Stran 3906 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3907 Stran 3908 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3909 Stran 3910 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

1368. Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o prepovedi uvoza in prevoza določenih pošiljk zaradi preprečitve vnosa atipične kokošje kuge Na podlagi prvega odstavka 21. člena zakona o veteri- narstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja direktor Veterinar- ske uprave Republike Slovenije v zadevi preprečevanja vna- šanja in širjenja živalskih kužnih bolezni iz drugih držav in njihovega zatiranja v Republiki Sloveniji

O D L O Č B O o spremembi in dopolnitvi odločbe o prepovedi uvoza in prevoza določenih pošiljk zaradi preprečitve vnosa atipične kokošje kuge

I V odločbi o prepovedi uvoza in prevoza določenih po- šiljk zaradi preprečitve vnosa atipične kokošje kuge (Uradni list RS, št. 56/01, 74/02, 112/02, 5/03 in 19/03) se v I. delu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Da bi preprečili vnos atipične kokošje kuge v Republi- ko Slovenijo, se prepoveduje uvoz naslednjih pošiljk, ki izvirajo iz držav oziroma delov držav, navedenih v prilogi 1, ki je sestavni del te odločbe: – domača in divja perutnina; – živila, proizvodi, surovine ter odpadki, ki izvirajo od

l. r. domače in divje perutnine in niso bili obdelani na način, ki zagotavlja uničenje virusa atipične kokošje kuge; – krma, ki izvira od domače in divje perutnine in je namenjena za uporabo v prehrani živali ali za uporabo v živilski industriji in ni bila obdelana na način, ki zagotavlja Minister

za promet uničenje virusa atipične kokošje kuge.« Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Prevoz preko ozemlja Republike Slovenije je za poši- Jakob Presečnik Presečnik Jakob ljke iz prejšnjega odstavka dovoljen samo za živila, proizvode, surovine ter odpadke, če je pošiljka originalno zapeča- tena in jo spremlja certifikat iz katerega je razvidna istovetnost pošiljke. Teh pošiljk se na mejnih prehodih ne sme odpirati.«.

II Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Urad-

Št. 2640-1/2003 2003. marca Ljubljana, dne 14. nem listu Republike Slovenije.

Št. 323-295/01-5 Ljubljana, dne 24. marca 2003.

mag. Simona Salamon, dr. vet. med. l. r. v.d. direktorice VURS

1369. Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o prepovedi uvoza in prevoza določenih pošiljk zaradi preprečitve vnosa slinavke in parkljevke Na podlagi prvega odstavka 21. člena zakona o veteri- narstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja direktor Veterinar- ske uprave Republike Slovenije v zadevi preprečevanja vna- šanja in širjenja živalskih kužnih bolezni iz drugih držav in njihovega zatiranja v Republiki Sloveniji

O D L O Č B O o spremembi in dopolnitvi odločbe o prepovedi uvoza in prevoza določenih pošiljk zaradi preprečitve vnosa slinavke in parkljevke Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3911

I II V odločbi o prepovedi uvoza in prevoza določenih po- Prepoved uvoza iz prejšnjega dela odločbe ne velja za: šiljk zaradi preprečitve vnosa slinavke in parkljevke (Uradni 1. hermetično zaprte konzerve, če je bila pri obdelavi list RS, št. 88/02 in 94/02) se prvi odstavek I. dela spre- dosežena vrednost F3 ali več (sterilne konzerve); meni tako, da se glasi: 2. druge vrste termično obdelanih izdelkov, če je bila »Da bi preprečili vnos slinavke in parkljevke v Republi- pri obdelavi v sredini izdelka dosežena temperatura najmanj ko Slovenijo, se prepoveduje uvoz naslednjih pošiljk, ki izvi- 70 °C; med te izdelke se štejejo tudi tehnična mast, želatina rajo iz držav oziroma delov držav, ki niso navedeni v Prilogi in podobno; 1, ki je sestavni del te odločbe: 3. trajne fermentirane izdelke, če so izpolnjeni nasled- – domači in divji parkljarji; nji pogoji: – živila, proizvodi, surovine ter odpadki, ki izvirajo od a) aktivnost vode 0,93 ali manj, domačih in divjih parkljarjev; b) pH manj kot 6, c) zorenje vsaj 9 mesecev, – krma za živali, ki izvira od parkljarjev.« d) teža najmanj 5,5 kg; Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: 4. kemično povsem obdelane živalske surovine, kot so »Prevoz preko ozemlja Republike Slovenije je za poši- wet–blue, krom strojene kože, kemično in termično obdela- ljke iz prejšnjega odstavka dovoljen samo za živila, proizvo- ne ščetine in podobno; de, surovine ter odpadke, če je pošiljka originalno zapeča- 5. kože prašičev, če so bile obdelane z enim od na- tena in jo spremlja certifikat iz katerega je razvidna slednjih postopkov in je način obdelave označen na veteri- istovetnost pošiljke. Teh pošiljk se na mejnih prehodih ne narskem certifikatu: sme odpirati.«; a) soljene najmanj 7 dni z morsko soljo z dodatkom Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. natrijevega karbonata do 2%, b) v primeru ladijskega prevoza soljene najmanj 7 dni II pred prispetjem na mejno veterinarsko postajo namembne Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- države, z morsko soljo z dodatkom natrijevega karbonata do nem listu Republike Slovenije. 2%, c) sušene 42 dni pri temperaturi 20 stopinj C; Št. 323-01-55/2002-2 6. lovske trofeje: Ljubljana, dne 24. marca 2003. a) kože divjih prašičev, če so bile obdelane z enim od naslednjih postopkov in je način obdelave označen na vete- mag. Simona Salamon, dr. vet. med. l. r. rinarskem certifikatu: v.d. direktorice VURS – sušene, – suho ali mokro soljene najmanj 14 dni pred odpoši- ljanjem, – v primeru ladijskega prevoza suho ali mokro soljene 1370. Odločba o prepovedi uvoza in prevoza najmanj 14 dni pred prispetjem na mejno veterinarsko po- določenih pošiljk zaradi preprečitve vnosa stajo namembne države; klasične prašičje kuge b) kosti, parklji in zobje, če se kuhajo v vreli vodi tako dolgo, da se odstrani vse meso in pripadajoča tkiva razen Na podlagi prvega odstavka 21. člena zakona o veteri- kosti, parkljev in zob, ki se morajo razkužiti. Če gre za kosti, narstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja direktor Veterinar- morajo biti lovske trofeje razkužene z vodikovim peroksi- ske uprave Republike Slovenije v zadevi preprečevanja vna- dom; šanja in širjenja živalskih kužnih bolezni iz drugih držav in 7. hrano v hermetično zaprtih konzervah, ki je name- njihovega zatiranja v Republiki Sloveniji njena hišnim živalim, suho in polsuho hrano za hišne živali ter pasje žvečilke. O D L O Č B O III o prepovedi uvoza in prevoza določenih Prevoz preko ozemlja Republike Slovenije je za poši- pošiljk zaradi preprečitve vnosa ljke iz prvega in drugega odstavka I. dela te odločbe dovo- klasične prašičje kuge ljen le za živila, proizvode, surovine ter odpadke, če je pošiljka originalno zapečatena in jo spremlja certifikat iz katerega je razvidna istovetnost pošiljke. Teh pošiljk se na I mejnih prehodih ne sme odpirati. Da bi preprečili vnos klasične prašičje kuge v Republi- ko Slovenijo, se prepoveduje uvoz naslednjih pošiljk, ki izvi- IV rajo iz držav oziroma delov držav, navedenih v prilogi 1, ki je Živila, proizvode, surovine ter odpadke iz prvega in sestavni del te odločbe: drugega odstavka I. dela te odločbe, ki jih potniki čez držav- – domači in divji prašiči; no mejo vnašajo v Republiko Slovenijo, razen izdelkov v – živila, proizvodi, surovine ter odpadki, ki izvirajo od originalnem pakiranju, ki izpolnjujejo pogoje iz II. dela te domačih in divjih prašičev. odločbe, je treba odvzeti in neškodljivo odstraniti oziroma Prepoved uvoza pošiljk iz prejšnjega odstavka velja uničiti. tudi v primeru, ko pošiljke izvirajo iz držav oziroma delov držav, v katerih je bilo v zadnjih 12 mesecih dovoljeno ali V izvedeno cepljenje prašičev proti klasični prašičji kugi. Z dnem uveljavitve te odločbe preneha veljati odločba Podatki o tem, da v državi oziroma delu države v zad- o prepovedi uvoza in prevoza določenih pošiljk zaradi pre- njih 12 mesecih ni bilo primera klasične prašičje kuge, da prečitve vnosa klasične prašičje kuge (Uradni list RS, št. velja prepoved cepljenja oziroma da prašiči niso bili ceplje- 56/01, 62/01, 82/01, 90/01, 6/02, 20/02, 36/02, ni, morajo biti razvidni iz certifikata, ki spremlja pošiljko. 44/02, 52/02, 63/02, 83/02 in 11/03). Stran 3912 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

VI USTAVNO SODIŠČE Ta odločba začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. 1372. Sklep o zavrnitvi pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 27. člena zakona o davčnem Št. 323-01-11/2003 postopku in o zavrženju pobude glede 32. člena Ljubljana, dne 24. marca 2003. zakona o davčnem postopku in 19. člena zakona o davčni službi mag. Simona Salamon, dr. vet. med. l. r. v.d. direktorice VURS Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Sirup, d.o.o., Ljubljana, na seji dne 20. marca 2003 Priloga 1

– Republika Nemčija – dežela Spodnja Saška, dežela s k l e n i l o: Porenje-Pfalz, dežela Posarje, dežela Severno Porenje- Vestfalija 1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti – Republika Romunija 27. člena zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 91/98, 108/99 in 97/01) se zavr- – Republika Slovaška ne. – Veliko vojvodstvo Luksemburg 2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti – Bolgarija 32. člena zakona o davčnem postopku in 19. člena zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 18/96, 36/96, 87/97, – Zvezna Republika Jugoslavija 48/98, 26/99, 85/00 in 79/01) se zavrže. – Republika Francija – departma Moselle, departma Meurtheet Moselle O b r a z l o ž i t e v – Republika Koreja – Republika Hrvaška – Sisačko-Moslovačka županija A) – Kraljevina Belgija – provinca Liege 1. Pobudnica meni, da 27. in 32. člen zakona o dav- čnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP) posegata v prepoved samoobdolžitve iz četrte alinee 29. člena ustave in točke g) tretjega odstavka 14. člena Mednarodnega pakta o 1371. Soglasje k aktu o ustanovitvi Sklada dela SKLAD državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. DELA INLES, ustanova za izvajanje aktivne 7/71 in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – v nadalje- politike zaposlovanja vanju: pakt), v svobodo ravnanja (34. člen ustave, pravilno: 35. člen ustave) in v načela pravne države (2. člen ustave), Na podlagi 3. člena in 12. člena zakona o ustanovah ki prepovedujejo, da se subjekt postopka spremeni v ob- (Uradni list RS, št. 60/95) izdaja Ministrstvo za delo, druži- jekt. Predložitev zahtevanih dokumentov naj bi povzročila no in socialne zadeve izrek upravne sankcije in uvedbo kazenskega postopka. Neizpolnitev zahteve naj bi pripeljala do hišne preiskave, ki S O G L A S J E naj bi jo izvedel pristojni inšpektor. Izpodbijani 19. člen zakona o davčni službi (v nadaljevanju: ZDS) naj bi za in- k aktu o ustanovitvi Sklada dela SKLAD DELA špekcijski pregled poslovnih in drugih prostorov, ki se upo- INLES, ustanova za izvajanje aktivne politike rabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, zaposlovanja v nasprotju s 36. členom ustave (nedotakljivost stanovanja) ne določal sodne odredbe. Pobudnica utemeljuje pravni Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Repu- interes s sklepom Davčnega urada Ljubljana, s katerim ji je blike Slovenije izdaja soglasje k aktu o ustanovitvi Sklada bilo na podlagi 9., 13., 17. in 19. člena ZDS ter 1. in 27. dela SKLAD DELA INLES, ustanova za izvajanje aktivne člena ZDavP naloženo, da zaradi izvedbe inšpiciranja pravil- politike zaposlovanja, s katerim je ustanovitelj INLES Proiz- nosti poslovanja za leti 1997 in 1998 predloži določeno vodnja, trženje in inženiring, d.d., Kolodvorska 22, Ribnica, dokumentacijo in poslovne knjige. ki jo zastopa pooblaščenec Cvetko Lipovec, ustanovil Sklad 2. Državni zbor meni, da so vsebinske rešitve, vsebo- dela SKLAD DELA INLES, ustanova za izvajanje aktivne vane v izpodbijanih določbah, v okviru 146., 147. in 120. politike zaposlovanja, o čemer je notar Miro Košak, Ljublja- člena ustave. Obveznost vodenja davčnih knjig in drugih na, Trg republike 3, dne 6. 2. 2003 izdal notarski zapis, predpisanih evidenc naj bi bila nujna predpostavka za izvaja- opr. št.: SV 211/03. nje materialnih davčnih predpisov in enakopravno obravna- Z ustanovo upravlja petčlanska uprava v sestavi: Breda vanje davčnih zavezancev. Tovrstni podatki naj bi bili nujni Lovšin, član uprave, Dušan Popovič, član uprave, Miha Klun, za ugotavljanje davčne obveznosti in za izvajanje davčnega član uprave, Branko Merhar, član uprave in Dragica Abra- nadzora. Člen 29 ustave naj ne bi bil kršen že zaradi tega, hamsberg, član uprave. ker se ta določba nanaša na kazenski postopek, določbe, ki jih izpodbija pobudnica, pa urejajo davčni postopek in Št. 113-001/03-006 postopek davčnega nadzora. Neutemeljen naj bi bil tudi Ljubljana, dne 27. marca 2003. očitek o kršitvi svobode ravnanja. Ustava naj bi dopuščala omejitve zaradi varstva pravic drugih in v primerih, ki jih Minister sama določa. Sporne določbe urejajo omejitve, povezane z za delo, družino ustavno pristojnostjo države, da za uresničevanje svojih na- in socialne zadeve log predpisuje davke in druge dajatve (146. in 147. člen dr. Vlado Dimovski l. r. ustave). Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3913

3. Tudi vlada meni, da se četrta alinea 29. člena usta- dokažejo obtožbo, ne da bi se sklicevali na dokaze, pridob- ve nanaša le na kazenski postopek in da zato z izpodbijani- ljene s silo ali s pritiski na obdolženčevo voljo.2 mi določbami ne more biti kršena. Obveznosti, določene v 11. Pravna oseba oblikuje voljo prek svojih zastopni- izpodbijanih določbah, naj bi temeljile na pristojnosti drža- kov. In obratno. Zastopniki v kazenskem postopku nastopa- ve, da za uresničevanje svojih nalog predpisuje davke (146. jo v imenu pravne osebe in za njen račun. Ne izvršujejo in 147. člen ustave), in so strogo vezane na ugotavljanje svojih pravic in obveznosti, ampak pravice in obveznosti davčnih obveznosti davčnih zavezancev. pravne osebe. Tudi z listinami in dokumenti pravne osebe razpolagajo kot zastopniki pravne osebe in ne kot njihov B) – I lastnik oziroma imetnik. 4. Po drugem odstavku 162. člena ustave lahko vsak- 12. Da je privilegij zoper samoobdolžitev dan le fizič- do da pobudo za začetek postopka pred ustavnim sodi- nim osebam, izhaja tudi iz besedila četrte alinee 29. člena ščem, če izkaže svoj pravni interes. Pravni interes za vložitev ustave. Po tej določbi nihče “ni dolžan izpovedati zoper pobude je po določbi 24. člena zakona o ustavnem sodišču sebe ali svoje bližnje” (poudarek dodan). Zoper sebe more (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) podan, izpovedati le tisti, ki nastopa v postopku sam in ki je sposo- če izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove ben sam oblikovati svojo voljo. Očitno je tudi, da ima bližnje pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. lahko le fizična oseba. Ker se pravica iz četrte alinee 29. 5. Pravni interes za presojo 32. člena ZDavP in 19. člena ustave oziroma iz točke g) tretjega odstavka 14. člena člena ZDS ni podan. Člen 32 ZDavP določa obveznost pakta nanaša le na fizične osebe, trditev pobudnice – prav- fizičnih oseb, da na zahtevo davčnega organa dajo določe- ne osebe, da 27. člen ZDavP nedopustno posega vanjo, ne podatke, s katerimi razpolagajo, pobudnica pa je pravna očitno ni utemeljena. oseba. 13. Četudi bi bilo pravico iz četrte alinee 29. člena 6. 19. člen ZDS pobudnica izpodbija v delu, v katerem ustave iz razloga, navedenega v prejšnji točki, mogoče upo- ima inšpektor pravico pregledati poslovne prostore in druge rabiti, pa določba ni uporabljiva iz razloga, ker se nanaša na prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pri- kazenski postopek, izpodbijani 27. člen ZDavP pa ureja dobivanje dohodkov. V obrazložitvi sklepa pristojnega dav- ravnanje oseb v davčnem inšpekcijskem postopku. čnega organa, s katerim pobudnica izkazuje svoj pravni 14. O tem, da se svoboda ravnanja (35. člen ustave) interes, je 19. člen ZDS res omenjen, vendar je bila pobu- nanaša tudi na pravne osebe, je ustavno sodišče že zavze- dnica na podlagi sklepa zavezana le k predložitvi dokumen- lo stališče v odločbi št. U-I-290/96 z dne 11. 6. 1998 tov, v pobudi pa ni zatrjevala, da bi prišlo tudi do inšpekcij- (Uradni list RS, št. 49/98 in odl. US VII, 124). Vendar skega pregleda. zatrjevana neskladnost očitno ni utemeljena. Zahteva po 7. Po navedenem je ustavno sodišče pobudo v delu, v predložitvi listin je v 27. členu ZDavP določena z namenom katerem se nanaša na 32. člen ZDavP in 19. člen ZDS, ugotovitve obstoja in višine davčne obveznosti oziroma z zavrglo (2. točka izreka). namenom nadzora države glede izpolnjevanja davčnih obveznosti. Ustavna dopustnost takega cilja je upoštevaje B) – II 146. člen ustave, po katerem država pridobiva sredstva za uresničevanje svojih nalog z davki in z drugimi obveznimi 8. V delu, v katerem se nanaša na 27. člen ZDavP, je dajatvami, očitna. Enako velja za primernost uporabljene- pobuda očitno neutemeljena. Pobudnica izpodbija prvi od- ga sredstva za dosego zasledovanega cilja. Glede na to, stavek 27. člena v delu, ki se glasi: “Davčni zavezanci vodijo da zahteva po predložitvi listin predstavlja blažji poseg v za davčne potrebe poslovne knjige, izdelujejo letna poroči- primerjavi s pridobitvijo listin s pomočjo preiskave in zase- la, davčne obračune ter vodijo druge evidence, predpisane ga in da je zakonodajalec za primer, ko davčni zavezanec s tem ali drugim zakonom. … Če poslovne knjige in eviden- listin ne predloži sam, predvidel možnost, da davčni organ ce niso dostopne na sedežu davčnega zavezanca, jih mora z inšpekcijskim pregledom sam pride do listin, potrebnih davčni zavezanec na zahtevo davčnega organa predložiti v za ugotovitev davčne obveznosti (členi 13 in naslednji ZDS), roku in na kraju, ki ga ta določi”. ukrepu tudi ni mogoče oporekati nujnosti in sorazmernosti 9. Po ustaljeni ustavnosodni presoji so pravne osebe v ožjem smislu. nosilci ustavnih pravic, kolikor se posamezne pravice glede 15. Iz razlogov, navedenih v prejšnji točki obrazložitve, na svojo naravo nanašajo tudi nanje (tako npr. v sklepu št. so očitno neutemeljene tudi navedbe o neskladnosti z 2. Up-10/93 z dne 20. 6. 1995 – odl. US IV, 164). Pravica iz členom ustave. četrte alinee 29. člena ustave, da obdolženec ni dolžan 16. Po navedenem je ustavno sodišče pobudo v delu, izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde, se v katerem se nanaša na 27. člen ZDavP, zavrnilo (1. točka ne nanaša na pravne osebe. Tak sklep utemeljujeta tako izreka). besedilo kot namen varstva. Enako velja za istovetno pravico iz točke g) tretjega odstavka 14. člena pakta.1 10. Prepoved samoobdolžitve izvira iz zahteve po spoš- tovanju človekovega dostojanstva v kazenskem postopku in 1 Določba se glasi: “Vsakomur, kdor je obtožen kaznivega z njim povezanih preiskovalnih postopkih. V skladu z odloč- dejanja, morajo biti ob popolni enakopravnosti zajamčene vsaj bo ustavnega sodišča št. Up-134/97 z dne 14. 3. 2002 tele pravice: … g) ne biti prisiljen, da bi pričal zoper samega sebe (Uradni list RS, št. 32/02 in odl. US XI, 114) je bistvo ali priznal krivdo.” Ker se določbi Pakta in ustave v delu, relevan- privilegija zoper samoobtožbo v povezavi s prepovedjo izpo- tnem za odločitev v obravnavani zadevi, ne razlikujeta, se argu- vedb v tem, da morajo organi pregona v najširšem smislu menti v nadaljevanju: omejujejo na besedilo ustave, a veljajo tudi obdolžencu pustiti, da je povsem pasiven oziroma da se za Pakt. 2 sam zavestno, razumno in predvsem prostovoljno odloča, Glej sodbo v zadevi Saunders proti Združenemu kraljestvu z dne 17. 12. 1996, Reports 1996-VI, §§ 68–69. Enako ali bo z njimi sodeloval ali ne. Tudi po ustaljeni presoji stališče je nazadnje zavzelo v sodbi v zadevi Allan proti Združene- Evropskega sodišča za človekove pravice prepoved samo- mu kraljestvu z dne 5. 11. 2002, dostopno na obdolžitve primarno zadeva spoštovanje volje obdolženca, www.echr.coe.int/Eng/Judgments.htm. Prim. s sodbo Vrhovne- da molči. Njen namen je v varstvu obdolženca pred nedopu- ga sodišča ZDA v zadevi United States v. White, 322 U.S. 694 stno prisilo s strani oblastnih organov. Organi pregona naj (1944). Stran 3914 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

C) drugačen način. Zato naj izpodbijana ureditev ne bi posega- 17. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. la v lastninske pravice fizičnih oseb in pravnih oseb civilne- člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: pred- ga prava in naj se ne bi nanašala na tisto premoženje prav- sednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. nih oseb s sedežem izven Republike Slovenije, ki ga je Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija zaščitil 16. člen UZITUL. Pobudničino izvrševanje pravice Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. glede tega premoženja naj bi bilo odvisno od sporazuma o Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno. ureditvi premoženjskih razmerij (ki ga z državo, iz katere je pobudnica, Republika Slovenija še ni sklenila). Št. U-I-108/99-14 Ljubljana, dne 20. marca 2003. B) 4. Po 24. členu zakona o ustavnem sodišču (Uradni Predsednica list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) lahko vloži pobu- dr. Dragica Wedam Lukić l. r. do za začetek postopka vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik zanjo namestnik predsednice predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne dr. Janez Čebulj l. r. interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. 1373. Sklep o zavrženju pobude za začetek postopka 5. Pobudnica sicer zatrjuje, da so zemljišča, na katerih za oceno ustavnosti 14. člena zakona o skladu je imela pravico uporabe, prešla v državno last na podlagi kmetijskih zemljišč in gozdov Republike izpodbijane določbe, vendar te trditve s sklicevanjem na odločbo upravnega organa prve stopnje (tj. z odločbo Ob- Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude močne geodetske uprave Novo mesto o zavrnitvi njene za- družbe ATD Putnik, d.d., Beograd, ki jo zastopa Gozdana hteve za vročitev odločbe, ki je bila izdana v postopku par- Petrič, odvetnica v Novem mestu, na seji dne 20. marca celacije parc. št. 307/1 k.o. Trebnje) in na ravnanje Upravne 2003 enote Trebnje, ki vodi postopek v denacionalizacijskem postopku, ne izkaže. Pobudnica se sklicuje na stališče uprav- s k l e n i l o: nih organov prve stopnje, ki ga lahko izpodbija s pravnimi sredstvi v upravnem postopku in upravnem sporu, po izčr- panju pravnih sredstev pa tudi z ustavno pritožbo. Pristojno Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 14. sodišče pa ne v upravnem sporu zoper omenjene upravne člena zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Repu- odločbe ne v kakem drugem postopku, v katerem bi pobu- blike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/93, 1/96 in 23/96- dnica lahko uveljavljala varstvo svojih pravic glede premože- popr.) se zavrže. nja v Republiki Sloveniji, še ni odločalo. Zato pobudnica ni izkazala, da tega, kar s posebno pobudo predlaga ustavne- O b r a z l o ž i t e v mu sodišču, ne bi mogla doseči že v rednem sodnem postopku pred pristojnim sodiščem. Iz odgovora državnega A) zbora in mnenja vlade izhaja, da je treba izpodbijano določ- 1. Pobudnica je pravna oseba s sedežem v tujini. Ob bo razlagati tako, da se ne nanaša na premoženje pravnih osamosvojitvi Republike Slovenije naj bi imela pravico upo- oseb s sedežem izven Republike Slovenije. Ker gre za vpra- rabe na zemljiščih, ki naj bi po izpodbijani določbi zakona o šanje razlage izpodbijane določbe, bo pobudnica izkazova- Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v la pravni interes šele, če bodo redna sodišča izpodbijano nadaljevanju: ZSKZ) prešla v last Republike Slovenije. Opo- določbo razlagala tako, kot to zatrjuje ona, in ne tako, kot jo zarja na 16. člen ustavnega zakona za izvedbo Temeljne razlagata državni zbor in vlada. ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike 6. Ker po navedenem pobudnica ni izkazala neposre- Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91 – v nadaljevanju: UZI- dnega in konkretnega pravnega interesa za izpodbijanje 14. TUL), ki določa, da so pravnim osebam s sedežem izven člena ZSKZ, splošen in abstrakten pravni interes pa ne Republike Slovenije ob dejanski vzajemnosti, do ureditve zadošča za začetek postopka za oceno ustavnosti, je bilo pravic tujih oseb glede nepremičnin, zajamčene lastninska treba pobudo zavreči. pravica in druge stvarne pravice na nepremičninah v obsegu, kot jih imajo ob uveljavitvi tega zakona. Zato meni, da je C) izpodbijana določba v nasprotju z 2. in s 13. členom ustave. 7. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. 2. Pobudnica navaja, da je del nepremičnin predmet člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić denacionalizacijskega postopka, kjer kot zavezanec za vrni- ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, tev nastopa sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Mo- Slovenije in ne pobudnica. O tem postopku naj ne bi bila drijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep obveščena. Za parcelacijo zemljišča, ki naj bi bila posledica je sprejelo soglasno. tega denacionalizacijskega postopka, naj bi izvedela iz zemlji- škoknjižnega sklepa, ki ji je bil vročen kot “aktualnemu zemlji- Št. U-I-151/01-15 škoknjižnemu lastniku”. Njeno zahtevo za vročitev odločbe o Ljubljana, dne 20. marca 2003. parcelaciji naj bi Območna geodetska uprava Novo mesto, izpostava Trebnje, zavrnila, ker naj bi bilo zemljišče po stali- Predsednica šču geodetske uprave v lasti Republike Slovenije. dr. Dragica Wedam Lukić l. r. 3. Državni zbor in vlada menita, da pobuda ni utemeljena, ker naj bi zakonodajalec z izpodbijano ureditvijo določil zanjo namestnik predsednice titularja družbeni lastnini, ki ni dobila znanega lastnika na dr. Janez Čebulj l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3915

1374. Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja odloka 1375. Odločba o zavrnitvi ustavne pritožbe zoper sklep o avto-taksi prevozih Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1532/99 z dne 5. 1. 2000 Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Martina Paumana iz Hoč na seji dne 20. marca 2003 Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji dne 20. marca 2003 s k l e n i l o: o d l o č i l o: Izvrševanje 3. člena odloka o avto-taksi prevozih (Med- občinski uradni vestnik Štajerske in Koroške, št. 15/02) se Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v do končne odločitve zadrži. Ljubljani št. III Cp 1532/99 z dne 5. 1. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah št. In 99/00034 z O b r a z l o ž i t e v dne 14. 6. 1999 in s sklepom istega sodišča iste številke z dne 9. 8. 1999 se zavrne. 1. Pobudnik izpodbija 3. člen odloka o avto-taksi prevozih (v nadaljevanju: odlok), po katerem lahko pridobijo O b r a z l o ž i t e v dovoljenje za opravljanje avto-taksi prevozov na območju Mestne občine Maribor le pravne osebe s sedežem v tej A) občini ali podjetniki s stalnim prebivališčem v tej občini. 1. Pritožnica izpodbija v izreku navedene sodne sklepe, izdane v izvršilni zadevi zaradi izterjave 50.000 DEM v Navaja, da je bila njegova vloga za izdajo dovoljenja za tolarski protivrednosti s prodajo nepremičnine. Navaja, da opravljanje avto-taksi prevozov na območju Mestne občine je prvostopenjsko sodišče na podlagi pravnomočne sodbe Maribor zavrnjena iz razloga, ker ni prebivalec te občine. S in na predlog upnika s prvim sklepom št. In 99/00034 z 3. členom odloka naj bi bil kršen 74. člena ustave, ker dne 14. 6. 1999 najprej dovolilo izvršbo za izterjavo obvez- lokalna skupnost z njim omejuje pravico izvajanja gospodar- nosti, ki jih je imel njen pokojni mož, na solastninskem ske dejavnosti, ter 2. člen in tretja alinea 5. člena zakona o deležu ene polovice nepremičnine vl. št. 1715 k.o. V. Za- preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. konca sta bila namreč pred uvedbo dedovanja solastnika 56/99 – ZPOmK), ker omejuje prosto nastopanje na trgu. vsak do ene polovice navedene nepremičnine. Zatem je Ustavnemu sodišču predlaga, naj do končne odločitve zadr- prvostopenjsko sodišče na predlog upnika s sklepom št. In ži izvrševanje izpodbijane določbe odloka in s tem omogoči 99/00034 z dne 9. 8. 1999 izvršbo razširilo tudi na preo- stalo polovico nepremičnine, ki nikoli ni bila v lasti pokojni- izvajanje dejavnosti taksi službe podjetnikom taksistom, ki ka, temveč gre za posebno premoženje pritožnice. so to dejavnost pred uveljavitvijo odloka izvajali ne glede na 2. Pritožnica in ostali dediči so zoper oba navedena sedež oziroma stalno prebivališče. prvostopenjska sklepa vložili ugovora. Izvršba naj bi bila v 2. Ustavno sodišče je sprejelo predlog, naj se do kon- obeh primerih nedopustna, saj dediči odgovarjajo za zapu- čne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijane določbe. Po stnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega pre- določbi 39. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list moženja. Ker je vrednost zapuščine zaradi že prej obstoje- RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) sme namreč ustav- čih terjatev pasiva, kar izhaja tudi iz sklepa o dedovanju št. D 244/96 z dne 26. 3. 1998, naj bi bila izvršba nedopu- no sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati stna. Upoštevaje, da dediči odgovarjajo le do višine pode- izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih dovanega premoženja, je nedopustna tudi dovolitev izvršbe pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale na premoženje, ki nikoli ni bilo v lasti pokojnika. O obeh težko popravljive škodljive posledice. Nepopravljive posledi- ugovorih je z izpodbijanim sklepom št. III Cp 1532/99 z dne ce na strani pobudnika so očitne. Če bo ustavno sodišče 5. 1. 2000 odločilo višje sodišče kot o pritožbi ter jo zavrnilo. ugotovilo neskladnost izpodbijanega odloka, jih za nazaj ne 3. Pritožnica uveljavlja kršitev pravice iz 22. člena usta- bo mogoče odpraviti. Zato je bilo treba do končne odločitve ve (enako varstvo pravic) in 33. člena ustave (pravica do zadržati izvrševanje izpodbijanega odloka. zasebne lastnine in dedovanja). Meni, da je višje sodišče zavrnilo ugovore, ne da bi ocenilo vsa dejstva, ki jih je 3. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi navedla v ugovorih, odgovorilo pa tudi ni na vsa relevantna 39. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam pravna vprašanja. Višje sodišče tako ni ocenilo navedb, da Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko podedovano premoženje ne zadošča za pokritje dolgov pok. Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Miloj- C. C. Višje sodišče se tudi ni opredelilo do njenega stališča, ka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. da je izterjava zapustnikovih obveznosti preko vrednosti po- Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta dedovanega premoženja nedopustna. Pri tem je sodišče glasovala sodnika Fišer in Tratnik. dovolilo izvršbo tudi na premoženje, ki je bilo vedno izključ- no pritožničina last. Po njenem mnenju je izpodbijani sklep Št. U-I-42/03-4 brez razumne pravne obrazložitve, posledično pa je bila tudi v neenakopravnem položaju v odnosu do upnika. Zato naj bi Ljubljana, dne 20. marca 2003. ji bil kršen 22. člen ustave. Zaradi takšne odločitve sodišča naj bi bila kršena tudi pritožničina pravica do zasebne lastni- Predsednica ne (33. člen ustave). Njeno lastno (posebno) premoženje dr. Dragica Wedam Lukić l. r. se bo namreč zaradi takšnega nepravilnega stališča sodišča zmanjšalo. Njeno lastno premoženje pa se zaradi tega, ker zanjo namestnik predsednice je podedovala dolgove, ki presegajo vrednost podedovane- dr. Janez Čebulj l. r. ga premoženja, ne sme zmanjšati. Pritožnica predlaga raz- Stran 3916 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije veljavitev izpodbijanih sklepov ter zadržanje izvršitve izpod- na pritožnica ne pove. Tudi ne zatrjuje, da bi izpodbijana bijanih sodnih odločb do dokončne odločitve ustavnega odločitev nasprotovala sodni praksi. sodišča. S kasnejšo vlogo pritožnica prosi tudi za predno- 11. Pritožnica omenja še kršitev njene pravice do zase- stno obravnavo te zadeve, ker tako njej kot tudi vsem upni- bne lastnine (33. člen ustave). Očitek je neutemeljen. V tem kom nastaja s tekom obresti velika škoda. izvršilnem postopku ne gre za vprašanja o premoženjskih 4. Višje sodišče je v izpodbijanem sklepu zavzelo stali- pravicah, o njih je odločeno v izvršilnem naslovu, temveč za šče, da dolžniki v navedenem primeru za dolg ne odgovarja- uresničevanje teh pravic po pravni poti. Pravica do zasebne jo, ker so dediči, temveč odgovarjajo kot toženci na podlagi lastnine bi lahko bila v obravnavanem primeru morda kršena pravnomočne sodbe z vsem svojim premoženjem, ki je lah- v postopku, v katerem je izvršilni naslov nastal. Vprašanj iz ko predmet izvršbe, za nerazdelno plačilo v sodbi navede- pravde ni mogoče prenašati v izvršilni postopek, ki temelji nega zneska. Po oceni višjega sodišča se zato nižje sodišče na pravnomočni sodbi. kot tudi stranke po nepotrebnem ukvarjajo z vprašanjem, kako odgovarjajo dolžniki, ali odgovarjajo po zakonu o de- C) dovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. – ZD) in do 12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi kakšne višine. prvega odstavka 59. člena zakona o ustavnem sodišču (Ura- dni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednica dr. B) Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Če- bulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper 5. Ustavno sodišče je s sklepom z dne 11. 7. 2000 Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo. Napovedalo je, da Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno. bo presodilo, ali sta bili pritožnici z izpodbijanima sodnima aktoma kršeni človekovi pravici, kot to zatrjuje. Do končne Št. Up-92/00-24 odločitve je zadržalo izvršitev izpodbijanega sklepa. Ljubljana, dne 20. marca 2003. 6. Na kršitev pravice enakega sodnega varstva pravic (22. člen ustave) merita dve zatrjevanji ustavne pritožbe. Prva Predsednica je trditev, “da pritožbeno sodišče ni ocenilo vseh dejstev, ki dr. Dragica Wedam Lukić l. r. jih je pritožnica izrecno navedla v obeh ugovorih”. To trditev obrazloži takole: … sodišče sploh ni ocenilo pritožničinih zanjo namestnik predsednice navedb, da podedovano premoženje ne zadošča za pokritje dr. Janez Čebulj l. r. dolgov pokojnega … Sodišče ni ocenilo pritožničinih navedb, da je izterjava zapustnikovih obveznosti, ki presega vrednost podedovanega premoženja, nedopustna …” Tako da je sodi- šče pritožničine ugovore na oba izvršilna sklepa zavrnilo, “ne 1376. Odločba o ugotovitvi, da je zakon o Kmetijsko da bi svoje stališče razumno obrazložilo”. gozdarski zbornici Slovenije v neskladju z 7. Če sodna odločitev prikrajša stranko za obrazložitev, ustavo zakaj so njeni ugovori zavrnjeni, gre res lahko za odstopanje od uzakonjenih in uveljavljenih standardov sodnega varstva Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud in v pravic in torej za kršitev pravice do enakega (sodnega) var- postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobude Zorana stva pravic, ki ga vsakomur zagotavlja ustava v svojem 22. Lešnika iz Pesnice pri Mariboru, Marije Andoljšek iz Ribni- členu. ce, Albina Polajnarja iz Bohinjske Bistrice, Karoline Korošec 8. Toda take kršitve izpodbijani sklep višjega sodišča iz Radenec in Valentina Mežana z Bleda, Martina Kropca iz ne zagreši. Povsem jasno namreč obrazloži, da je v obrav- Krškega in drugih, na seji dne 20. marca 2003 navani izvršilni zadevi izvršilni naslov pravnomočna sodba, na podlagi katere je vsak od tožencev solidarno dolžan plačati vtoževani znesek, in da zato v tej izvršilni zadevi o d l o č i l o: vprašanjem o dedovanju, dedičih (čeravno prav teh, ki so hkrati dolžniki), obsegu dediščine pa tudi o omejitvah odgo- 1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti vornosti dedičev ni mesta. S tem je višje sodišče nedvoum- tretjega odstavka 23., 43. in 44. člena zakona o Kmetijsko no odgovorilo tudi na oba ugovora pritožnikov: zavrnilo ju je gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 41/99) se kot pravno neupoštevna. zavrne. 9. Drugi očitek, ki smiselno izhaja iz ustavne pritožbe, 2. Prvi odstavek 8. člena, prva alinea prvega odstavka je očitek arbitrarnosti odločitve pritožbenega sodišča. Kot je 9. člena ter drugi in četrti odstavek 22. člena zakona o ustavno sodišče že mnogokrat pojasnilo, v ustavni pritožbi Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije niso v neskladju z ni mogoče ocenjevati, ali ne gre morda v izpodbijanih posa- ustavo. mičnih aktih za zmotno oziroma napačno uporabo material- 3. Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije je v nega ali procesnega prava samo po sebi. Če pa je uporaba neskladju z ustavo, ker ne določa meril za določitev višine prava samovoljna in ne izhaja iz norm, na katere se sklicuje, zborničnega prispevka. pa tudi ne iz pravnega reda v celoti, kadar na primer sodišče 4. Državni zbor mora neskladnost iz prejšnje točke normo uporabi nerazumno, v nasprotju z njeno črko in du- odpraviti najpozneje do 31. 12. 2003. hom, gre lahko za kršitev človekove pravice prizadetega, in sicer za kršitev že navajane pravice do enakega varstva pravic. O b r a z l o ž i t e v 10. Take kršitve v izpodbijanem sklepu ni. Jasno obraz- loženo pravno stališče, ki ga v njem zavzema pritožbeno A) sodišče, ima oporo tako v naši normativni ureditvi kot tudi v 1. Prvi pobudnik izpodbija določbe zakona o Kmetijsko sodni praksi. Kateri zakonski določbi konkretno naj bi so- gozdarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: ZKGZ) o ob- dna odločitev očitno nasprotovala oziroma katera konkretna veznem članstvu (prvi odstavek 8. člena in prva alinea prve- zakonska določba naj bi bila arbitrarno uporabljena, ustav- ga odstavka 9. člena) in določbe o obveznem plačevanju Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3917 zborničnega prispevka (drugi in četrti odstavek 22. člena, nja skupnih interesov povezuje s podobno mislečimi v obli- tretji odstavek 23. člena in prva alinea prvega odstavka 43. ko (združenje), ki naj predstavlja to povezano skupino ljudi. člena). Ostali pobudniki (Karolina Korošec, Marija Andoljšek, Ustavno sodišče je že presojalo, ali zakonsko predpisano Albin Polajnar, Martin Kropec in Valentin Mežan) izpodbijajo obvezno članstvo v določeni obliki združevanja pomeni po- določbe o obveznem članstvu oziroma obveznem plačeva- seganje v svobodo združevanja iz drugega odstavka 42. nju članarine, pri čemer ne navajajo posameznih členov člena ustave (odločba št. U-I-290/96 z dne 11. 6. 1998, ZKGZ. Izpodbijane določbe ZKGZ naj bi bile v nasprotju s Uradni list RS, št. 49/98 in odl. US VII,124, odločba št. U-I- pravico do svobodnega združevanja (drugi odstavek 42. 305/94 z dne 3. 4. 1997, Uradni list RS, št. 23/97 in odl. člena ustave) in v neskladju s 147. členom ustave. US VI, 44, odločba št. U-I-137/93 z dne 2. 6. 1994, Ura- 2. Pobuda prvega pobudnika je bila poslana državne- dni list RS, št. 42/94 in odl. US III, 62 ter sklep št. U-I- mu zboru. Na navedbe v pobudi je poslal pojasnila sekreta- 48/92 z dne 11. 2.1993, Uradni list RS, št. 12/93 in odl. riat državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve. Zatr- US II, 15). Sprejelo je stališče, da zbornice oziroma druge juje, da zakon ni v neskladju z ustavo. Ostalih pobud ustavno oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrše- sodišče ni poslalo v izjavo državnemu zboru, saj so bile vanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja dolo- vsebinsko enake pobudi prvega pobudnika. Pojasnila je čenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki poslala vlada in v enakem besedilu tudi Ministrstvo za kme- jih varuje 42. člen ustave. Obvezno članstvo v njih ne pose- tijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vlada podrobneje pojasnjuje ga v pravico prizadetih oseb, da se svobodno združujejo, ki razloge, ki utemeljujejo obveznost članstva v Kmetijsko goz- je na splošno zagotovljena v drugem odstavku 42. člena darski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: KGZ) in obveznost ustave. plačevanja zborničnega prispevka. Meni, da ZKGZ ni v nes- 7. Odgovor na vprašanje, ali je določitev obveznega kladju z ustavo. članstva v KGZ kršitev 42. člena ustave ali ni, je v oceni, ali gre pri KGZ za javnopravno ali zasebnopravno obliko zdru- B) – I ženja. Ustavno sodišče je v dosedanji ustavnosodni presoji 3. Prvi pobudnik izpodbija 43. člen ZKGZ, ker naj bi bil postavilo kriterije za razlikovanje med javnopravnimi in zase- v neskladju s tretjim odstavkom 23. člena ZKGZ, ki določa, bnopravnimi oblikami združevanj. Tako je v več svojih odloč- da mora biti zbornični prispevek enak za vse zavezance. Gre bah zapisalo, da mora biti združenje, če naj bo opredeljeno za vprašanje presojanja medsebojne skladnosti določb istega kot združenje javnopravne narave, ustanovljeno z zakonom predpisa. Ustavno sodišče ni pristojno presojati medsebojne kot oseba javnega prava, imeti mora javna pooblastila, v skladnosti določb istega predpisa oziroma predpisov iste vr- okviru katerih odloča o pravicah in obveznostih članov (glej ste, če medsebojna neusklajenost ne predstavlja kršitve na- odločbe, navedene v prejšnji točki). Drugače kot pri združe- čel pravne države iz 2. člena ustave. Ne glede na navedeno njih, ki jih varuje 42. člen ustave, pri oblikah zborničnega pa se 43. člen ZKGZ v letu 2002 ni več uporabljal. 43. člen povezovanja, ki jih je v navedenih zadevah obravnavalo ustav- ZKGZ je začasno, do določitve stopnje zborničnega prispev- no sodišče, ni šlo za uresničevanje (zasebnih) interesov ka na svetu zbornice, določal stopnjo zborničnega prispevka. članov, zaradi katerih bi se posamezniki prostovoljno pove- S sprejemom sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zali. Zbornice so bile ustanovljene z javnopravnim aktom zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slove- (zakonom) in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v nije za leto 2002 (Uradni list RS, št. 12/02) se prvi odstavek javnem interesu. Tak je tudi položaj zbornice po ZKGZ. 43. člena ne uporablja več (uporabljal se je le za določanje zborničnega prispevka v letu 2000 in 2001). Sama določba 8. KGZ je ustanovljena z zakonom (prvi odstavek 1. čle- tretjega odstavka 23. člena pa ni v neskladju z ustavo. Dolo- na ZKGZ) kot oseba javnega prava (prvi odstavek 2. člena ča, da mora biti stopnja zborničnega prispevka, ki se odmerja ZKGZ). ZKGZ izrecno ne našteva javnih pooblastil. Iz druge- v odstotku od katastrskega dohodka, enaka za vse zavezan- ga odstavka 4. člena izhaja, da ima KGZ lahko javna poo- ce, in ne določa, da mora biti znesek zborničnega prispevka blastila, ki jih bo določil poseben zakon. Izrecno določa, da enak za vse, kot to zmotno razume prvi pobudnik. V čem naj so listine, ki jih bo KGZ izdajala pri izvrševanju javnih poo- bi bil 44. člen ZKGZ v neskladju z ustavo, ne navaja. Glede blastil, javne listine. ZKGZ ureja vprašanje javnih pooblastil na navedeno je pobuda za presojo 23., 43. in 44. člena enako kot zakon o gospodarski zbornici Slovenije (Uradni ZKGZ očitno neutemeljena. Zato jo je ustavno sodišče zavrni- list RS, št. 14/90 in nasl. – v nadaljevanju: ZGZS, 6. člen). lo (točka 1 izreka). Ustavno sodišče je, ko je presojalo ZGZS (odločba št. U-I- 290/96), sprejelo širšo razlago izpolnjevanja pogoja javnih B) – II pooblastil. Izhajalo je iz odločitve zakonodajalca, da uvede 4. Ustavno sodišče je pobude za presojo določb ZKGZ, “kontinentalni” model zborničnega organiziranja z obveznim ki določajo obvezno članstvo v KGZ in obvezno plačevanje članstvom, kar je razumel kot model, po katerem so zborni- zborničnega prispevka, sprejelo. Ker so bili izpolnjeni pogo- ce javnopravne ustanove, ki so ustanovljene svobodno ali ji iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču ob sodelovanju države in katerih pristojnosti, organizacija (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), je takoj ter območje delovanja so določeni z zakonom. Ugotovilo je, nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. da so tudi nekatere izmed nalog Gospodarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: GZS) podobne tistim, ki jih v pri- merjalnih pravnih ureditvah opravljajo zbornice z javnoprav- B) – III no osebnostjo in da je med cilji zbornice navedeno obliko- 5. Pobudniki menijo, da so določbe ZKGZ o obvez- vanje skupnih stališč in predlogov gospodarstva za nem članstvu (8. in 9. člen) v neskladju z drugim odstavkom spremembe gospodarskega sistema in ekonomske politike. 42. člena ustave (pravica do združevanja). Vsi pobudniki so Za uresničitev tega cilja GZS zastopa interese članov pred fizične osebe in, kakor izhaja iz njihovih vlog, lastniki kmetij- državnimi organi pri oblikovanju gospodarskega sistema in skih zemljišč. Glede na navedeno je ustavno sodišče preso- gospodarske politike in sodeluje v postopkih njihovega spre- jalo določbi 8. in 9. člena ZKGZ v delu, v katerem se jemanja, usklajuje skupne in posamične interese članov pri nanašata na fizične osebe – lastnike kmetijskih zemljišč. oblikovanju razvojne politike države in usklajuje ter zastopa 6. Po določbi drugega odstavka 42. člena ustave je interese slovenskega gospodarstva na področju standardi- vsakomur zagotovljeno, da se zaradi izražanja in uresničeva- zacije, metrologije in pri sprejemanju tehničnih predpisov Stran 3918 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije ter na področju strokovnega izobraževanja. Vse navedene nimi načeli. Ustava zakonodajalcu nalaga, da oblikuje go- značilnosti so, po presoji ustavnega sodišča, osnovne za spodarsko politiko in ga pooblašča za sprejem ukrepov, s presojo, ali je bila GZS ustanovljena zaradi opravljanja dolo- katerimi bo lahko zagotovil uresničevanje ciljev te politike čenih nalog v javnem interesu. Iz navedenega stališča je (odločbi št. U-I-145/95 z dne 9. 11. 1995, Uradni list RS, mogoče skleniti, da je treba pogoj “izvrševanja javnih poo- št. 68/95 in odl. US IV, 113 in št. U-I-1/96 z dne 4. 4. blastil” presojati v kontekstu ciljev in nalog, ki jih ima KGZ 1996, Uradni list RS, št. 23/96 in odl. US V, 34). Da bi po zakonu in ne samo z vidika izvrševanja javnih pooblastil v država na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva (3. člen smislu drugega odstavka 121. člena ustave (pooblastilo za ZKGZ) lahko uspešno odigrala svojo vlogo, pa mora nene- opravljanje nekaterih funkcij državne uprave). hno spremljati dogajanja v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu 9. Cilji, ki jih določa drugi odstavek 1. člena, in naloge, ter po potrebi sproti ukrepati. ki jih določa prvi odstavek 4. člena, ter določbe 8., 9. in 14. Z ZKGZ je opredeljen položaj KGZ. Z njim poveza- 10. člena zakona nedvomno kažejo na namen zakonodajal- no obvezno članstvo ter plačilo članarine izhaja iz pravnosi- ca, da je KGZ javnopravno združenje, ustanovljeno pred- stemske ureditve, v kateri si država zagotovi reprezentativno vsem za opravljanje določenih nalog v javnem interesu. telo, ki bo sposobno zastopati različne interese, ki izhajajo 10. Ustavno sodišče je v dosedanji ustavnosodni preiz različnih naravnih, gospodarskih in socialnih razmer, v soji sprejelo stališče, da zakonodajalec ni prost (svoboden) katerih se opravlja kmetijska in gozdarska dejavnost in na pri predpisovanju, kdaj bo za opravljanje neke naloge v katerega se (država) obrne za strokovno mnenje in svetova- javnem interesu ustanovil samostojno pravno osebo, ji dolo- nje v postopkih normativnega urejanja gospodarskega siste- čil organizacijo, predpisal članstvo in z naložitvijo obvezne- ma, še posebej vprašanj v zvezi s kmetijstvom in gozdar- ga plačila članskega prispevka zagotovil vir financiranja. Kot stvom, in mu prepusti pospeševalne in spodbujevalne je pojasnilo že v odločbi št. U-I-137/93, 35. člen ustave s funkcije. Za opravljanje teh funkcij in nalog je potreben njen tem, ko jamči nedotakljivost človekove telesne in duševne trajni značaj, za objektivnost njenega dela pa možnost celovitosti ter njegove zasebnosti in osebnostnih pravic, za- spremljanja vseh gospodarskih subjektov, katerih delovanje gotavlja tudi t. i. splošno svobodo ravnanja. V tej pomembni vpliva na ekonomski in gospodarski položaj države. Predpi- ustavni pravici je pravzaprav zajeto tudi načelo, da je v prav- sano obvezno zbornično članstvo in z njim povezana obvezni državi dovoljeno vse, kar ni prepovedano – in ne obratno. nost plačevanja članarine (prispevka) zagotavljata neodvi- Če je kaj prepovedano ali zapovedano, je to torej poseg v snost in strokovno izvajanje nalog take zbornice. Obvezno omenjeno ustavno pravico oziroma svoboščino (glej sklep članstvo je podlaga za ugotavljanje in spremljanje njihovih št. U-I-234/97 z dne 27. 11. 1997, odl. US VI, 161). skupnih interesov in za pripravo podlag za sprotno in ustrez- 11. Kot temeljna svoboščina je svoboda ravnanja zago- no ukrepanje države. Skupni interesi članic niso identični s tovljena vsakomur ne glede na to, ali je fizična ali pravna seštevkom posameznih interesov članov ali njihovih skupin, oseba. Da so nosilci ustavnih pravic tudi pravne osebe, pač pa so plod medsebojnega usklajevanja, ki ga zbornica kolikor se posamezne pravice glede na svojo naravo nana- izvaja prek zborničnih mehanizmov. Brez obveznega član- šajo tudi nanje, je ustavno sodišče že odločilo (glej npr. stva bi grozila nevarnost, da bi se članski krog zmanjšal, sklep št. Up-10/93 z dne 20. 6. 1995 – odl. US IV, 164). zbornica pa bi pri spremljanju gospodarskega življenja na Zakonske določbe 8. in 9. člena ter drugega odstavka 22. področju kmetijstva in gozdarstva v državi izgubila transpa- člena ZKGZ s tem, ko določajo obvezno članstvo v KGZ in rentnost. Iz tega izhaja bistvena razlika med zbornicami z obvezno plačevanje članarine, posegajo v splošno svobodo obveznim članstvom in gospodarskimi ter strokovnimi zdru- ravnanja iz 35. člena ustave. ženji, katerih naloge so v varovanju posameznih in skupin- 12. Posegi v ustavne pravice so dopustni, če so v skih interesov. Prek obveznega članstva so zagotovljeni ve- skladu z načelom sorazmernosti. Da je omejitev dopustna, rodostojnost dela zbornice ter njena strokovnost in mora biti podan ustavno dopusten cilj (npr. varstvo pravic objektivnost, kar je bistvo zbornične neodvisnosti. Prenos drugih ali tudi javnega interesa – bodisi neposredno bodisi javnih pooblastil na zbornico ni v nasprotju s temeljno fun- posredno, da se preko javnega interesa varujejo pravice kcijo zbornice in njeno neodvisnostjo. Zato tudi ni mogoče drugih). Poleg tega morajo biti izpolnjeni trije pogoji: 1. slediti stališču prvega pobudnika, da naj bi bile obvezne poseg mora biti primeren za dosego zaželenega, ustavno članice samo tiste fizične osebe, ki jim pomeni opravljanje dopustnega cilja; 2. poseg mora biti nujen – to pomeni, da kmetijske in gozdarske dejavnosti eksistenčno podlago ozi- cilja ni mogoče doseči z blažjim posegom v ustavno pravico roma pretežni ali osnovni vir za preživljanje. ZKGZ veže ali celo brez njega (drugi možni ukrepi z istim ciljem ga ne članstvo fizičnih oseb na opravljanje kmetijske oziroma goz- morejo nadomestiti); in 3. upoštevati je treba tudi t. i. sora- darske dejavnosti na pogoj, da katastrski dohodek kmetij- zmernost v ožjem smislu. To pomeni, da je pri ocenjevanju skih in gozdnih zemljišč dosega določeno višino katastrske- nujnosti posega treba tehtati pomembnost posega v ustav- ga dohodka, oziroma na pogoj, da so pokojninsko no pravico s pomembnostjo ustavno dopustnega cilja, ki zavarovane kot kmetje (prva in četrta alinea prvega odstavka želi zavarovati ali zagotoviti druge ustavno varovane dobrine 9. člena). Za dosego ciljev zbornice je obvezna včlanitev (glej odločbo št. U-I-290/96). vseh subjektov, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško 13. Obvezno članstvo v KGZ in obvezno plačevanje dejavnost, primeren ukrep. članarine zagotavlja uresničevanje njenih temeljnih nalog, ki 15. Spornemu posegu v svobodo ravnanja subjektov iz so določene v prvem odstavku 4. člena ZKGZ. Z uresniče- prve alinee 8. člena v zvezi s prvo in četrto alineo prvega vanjem navedenih nalog se uresničujejo zakonodajalčevi odstavka 9. člena ZKGZ ni možno oporekati nujnosti za cilji, zaradi katerih je bila ustanovljena zbornica. Ti cilji so uresničitev zasledovanih ciljev. Da bi dosegel reprezentativ- določeni v 1. členu ZKGZ. Gre za ustavno dopustne cilje. nost zbornice, je moral zakonodajalec zagotoviti, da bo va- Ustava namreč ne prepušča gospodarskih dejavnosti pravi- njo vključenih čimveč navedenih subjektov. lom trga neomejeno. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, 16. Pri presoji sorazmernosti v ožjem pomenu je ustav- da ustavno načelo svobodne gospodarske pobude (74. člen no sodišče tehtalo na eni strani potrebo po reprezentativ- ustave) zagotavlja gospodarskim subjektom veliko svobodo, nem zastopniku kmetijstva in gozdarstva, na drugi strani pa da pa hkrati nalaga državi skrb za spremljanje tržne igre in težo posega v svobodo ravnanja subjektov, povezanega z dolžnost za zagotavljanje ravnovesja med svobodo in social- obveznim članstvom v KGZ. Edina obveznost, ki izvira iz Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3919 obveznega članstva, je plačilo članarine. Pooblastilo za do- zakonodajalec določenega vprašanja, ki bi ga moral urediti, ločitev njene višine je preneseno na zbornico (drugi odsta- ni uredil, razveljavitev ni možna. Zato je ustavno sodišče vek 22. člena ZKGZ), vendar pa zbornični organi pri tem sprejelo ugotovitveno odločbo (48. člen ZUstS). Ustavno niso nevezani. Že sámo ime dajatve pove, da je vezana na sodišče je odločilo, da mora državni zbor odpraviti ugotov- članstvo v KGZ. Ker gre za obvezno dajatev, ima značaj ljene neskladnosti najpozneje do 31. 12. 2003, kar je po javne dajatve. Tako zaradi njene vezanosti na članstvo kot njegovem mnenju zadosten rok. zaradi njene prisilnosti mora biti po višini v sorazmerju s tistim obsegom dejavnosti KGZ, zaradi katerega je članstvo C) obvezno. Poseg v splošno svobodo ravnanja, ki je posledi- 23. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi ca obveznega članstva v KGZ, po povedanem tudi ni preko- drugega odstavka 26. člena in 48. člena ZUstS v sestavi: meren. Glede na navedeno določbe o obveznem članstvu v predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodni- KGZ niso v neskladju z ustavo (2. točka izreka). ki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribi- B) – IV čič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno. 17. Pobudniki izpodbijajo določbe ZKGZ, ki predpisu- jejo obveznost plačevanja (zborničnega prispevka) članari- Št. U-I-283/99-28 ne (drugi odstavek 22. člena). Zakon določa samo osnovo Ljubljana, dne 20. marca 2003. za določitev višine zborničnega prispevka članov. Določitev stopnje zborničnega prispevka, načina in rokov plačila pre- Predsednica pušča svetu zbornice (četrti odstavek 22. člena) in določ- dr. Dragica Wedam Lukić l. r. bam statuta (prvi odstavek 6. člena). Zato naj bi bil v neskladju s 147. členom ustave. zanjo namestnik predsednice 18. Obveznost plačevanja članarine sama po sebi ni v dr. Janez Čebulj l. r. neskladju z ustavo. Če bi bilo članstvo v KGZ prostovoljno, bi bila tudi višina članarine stvar dogovora med člani. Ker je zakonodajalec ustanovil KGZ kot osebo javnega prava (prvi odstavek 2. člena) in ji podelil določeno stopnjo statutarne 1377. Odločba o ugotovitvi, da so bile določbe 23. in avtonomije (6. člen ZKGZ), zgolj dejstvo, da je določitev 26. člena odloka o nadomestilu za uporabo višine članarine prepustil zborničnim organom, tudi v prime- stavbnega zemljišča in 2. točka sklepa o ru obveznega članstva ustavno ni sporno. Zato drugi in vrednosti točke za izračun nadomestila za četrti odstavek 22. člena ZKGZ nista v neskladju z ustavo uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lovrenc (2. točka izreka). na Pohorju, kolikor so učinkovale za nazaj, v 19. Vendar pa zaradi avtonomije KGZ članarina ni izgu- neskladju z ustavo, z učinkom njihove odprave bila značaja javne dajatve Te se po ustavi smejo določati ter o zavrženju pobude za začetek postopka za samo z zakonom (147. člen). Ustavno sodišče je že odloči- oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka lo, da mora biti že iz zakona, ki dajatev uvaja, in ne šele iz 2. člena ter 5. in 11. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča podzakonskega predpisa, razvidno in predvidljivo, kaj drža- va zahteva od davkoplačevalca (primerjaj odločbo št. U-I- Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in 296/95 in odločbo št. U-I-290/96). Čim bolj posredna je zakonitosti, začetem na pobudo Milana Kranjca iz Lovrenca zveza med javno dajatvijo in povračilom, tem bolj določen na Pohorju, na seji dne 20. marca 2003 mora biti zakon, ki tako javno dajatev predvideva. 20. Članarina, ki so jo po ZKGZ dolžni plačevati subjekti – obvezni člani KGZ – je namenjena izključno financi- o d l o č i l o: ranju dejavnosti KGZ. Odločitev zakonodajalca, da dolžnost financiranja omeji na člane zbornice, je ustavno dopustna. 1. Določbe 23. in 26. člena odloka o nadomestilu za Zbornica je bila ustanovljena zato, da opravlja naloge, ki so uporabo stavbnega zemljišča (Medobčinski uradni vestnik, v javnem interesu. Dobro opravljanje teh nalog koristi tudi št. 20/99) in 2. točke sklepa o vrednosti točke za izračun članom zbornice. Z obstojem in dejavnostjo zbornice je nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lo- članom dana tudi možnost, da uporabljajo individualizirane vrenc na Pohorju (Medobčinski uradni vestnik, št. 11/99) storitve, ki jih je zbornica prav zato, ker obstaja, sposobna so bile, kolikor so učinkovale za nazaj, v neskladju z ustavo. nuditi neposredno zainteresiranim osebam. Ta ugotovitev ima učinek odprave. 21. Že iz povedanega izhaja, da zbornica pri določanju 2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in višine članarine ne more biti nevezana. Njena višina mora zakonitosti prvega odstavka 2. člena ter 5. in 11. člena biti v sorazmerju s tistim obsegom dejavnosti KGZ, zaradi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Me- katerega je članstvo obvezno. Ta zahteva ne izključuje dolo- dobčinski uradni vestnik, št. 20/99) se zavrže. čitve pavšalnega zneska članarine niti ne preprečuje, da 3. Točka 1 izreka se izvrši na način, določen v 7. točki zbornični organi ne bi smeli upoštevati plačilne zmogljivosti obrazložitve. posameznega zavezanca. Ker gre za javno dajatev, pa bi moralo biti v zakonu določeno vsaj, kolikšen obseg dejavnosti KGZ se financira s članarino. To je potrebno tudi zato, O b r a z l o ž i t e v ker država zagotavlja KGZ za opravljanje dela njene dejavnosti sredstva neposredno iz proračuna. A) 22. ZKGZ ni opredelil meril za določitev višine zbornič- 1. Pobudnik izpodbija v izreku navedene določbe odlo- nega prispevka, temveč je le prenesel pooblastilo za njego- ka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v nada- vo določitev na statut in na svet zbornice (prvi odstavek 6. ljevanju: odlok). Odlok začne veljati po njegovem 26. členu člena in četrti odstavek 22. člena). Zato je v neskladju s naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1999 147. členom ustave. Ker gre v konkretni zadevi za primer, ko dalje. Na podlagi 23. člena odloka se pri odmeri nadome- Stran 3920 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije stila za leto 1999 uporablja vrednost točke za tekoče leto, ki ustavno sodišče pri odločanju ni vezano na predlog iz pobu- jo je sprejel Občinski svet občine Lovrenc na Pohorju na 4. de in lahko oceni tudi ustavnost in zakonitost določb druge- redni seji. To naj bi pomenilo, da izpodbijani določbi odloka ga predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje jav- učinkujeta za nazaj, zato sta v neskladju s 155. členom nih pooblastil, katerih ocena ni bila predlagana, če so te ustave. Davčni organ naj bi mu na njuni podlagi izdal odmer- določbe v medsebojni zvezi ali če je to nujno za rešitev no odločbo za leto 1999, zato predlaga, naj jo ustavno zadeve. Po 23. členu odloka se je za izračun nadomestila sodišče odpravi. Po prvem odstavku 2. člena odloka se za leto 1999 uporabljala vrednost točke, določena s skle- nadomestilo plačuje na območjih, ki so opremljena najmanj pom, sprejetim še na podlagi odloka o nadomestilu za upo- z dvema infrastrukturnima objektoma ali napravama in niso rabo stavbnega zemljišča (Medobčinski uradni vestnik, št. oddaljena več kot 2000 metrov od mest, kjer je organiziran 15/91– v nadaljevanju: odlok91) Občine Ruše. Sklep v 1. javni avtobusni promet. Zavezanci za plačilo nadomestila naj točki določa vrednost točke za izračun nadomestila, ki se bi bili zato v neenakopravnem položaju, ker osebam, ki so po 2. točki sklepa uporablja od 1. januarja 1999 dalje. Člen oddaljene več kot 2000 metrov od avtobusnih postajališč, 23 odloka in sklep sta torej v tesni medsebojni zvezi. Zato je ni treba plačevati nadomestila, čeprav je njihovo stavbno ustavno sodišče začelo postopek tudi za oceno ustavnosti zemljišče lahko bolje opremljeno od stavbnih zemljišč, za 2. točke sklepa. Glede na izpolnjene pogoje iz četrtega katera zavezanci plačujejo nadomestilo. Po drugem odstav- odstavka 26. člena ZUstS) je takoj nadaljevalo z odloča- ku 5. člena odloka se nadomestilo plačuje tudi za zemljišča, njem o stvari sami. na katerih stojijo določeni objekti. To naj bi pomenilo, da so 5. Ustava v prvem odstavku 155. člena določa, da uporabniki teh zemljišč v neenakopravnem položaju, saj za- zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka vezanci niso tudi osebe, ki imajo kakšen drug poslovni ob- za nazaj. Po drugem odstavku 155. člena ustave je povratna jekt. V 11. členu odlok predpisuje dodatne točke za vredno- veljava izjemoma dovoljena le, če zakon določi, da imajo tenje nadomestila zaradi izjemnih ugodnosti v zvezi s posamezne njegove določbe učinek za nazaj, in to le v pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, ki obre- primeru, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega menjuje predvsem dejavnosti s področja javnih služb, če- v pridobljene pravice. Predpis lokalne skupnosti torej v no- prav te ne dosegajo ugodnih poslovnih rezultatov zaradi benem primeru ne more imeti retroaktivne veljavnosti. Ker lokacije zemljišč, temveč zaradi narave njihove dejavnosti. so 23. in 26. člen odloka ter 2. točka sklepa učinkovali Pri tem naj razpon dodatnih točk ne bi bil v razumnem pred njihovimi uveljavitvami (23. in 26. člen odloka od 1. 1. razmerju z ugodnostmi lokacije (1 proti 57), zato obreme- 1999 do 21. 5. 1999 in 2. točka sklepa od 1. 1. 1999 do njuje le nekatere pravne osebe, kar je v neskladju s 74. 17. 4. 1999), so v tem obsegu v neskladju s prvim odstav- členom ustave, ki zagotavlja svobodno gospodarsko pobu- kom 155. člena ustave. do. 6. Ustavno sodišče je odločilo, da ima ugotovitev o 2. Občina Lovrenc na Pohorju v odgovoru navaja, da je neustavnosti izpodbijanih določb učinek odprave. Ustavno ustanovljena na novo, zato je do uveljavitve odloka na nje- sodišče po drugem odstavku 45. člena ZUstS odpravi proti- nem območju veljal predpis Občine Ruše. Očitki o veljavno- ustaven ali nezakonit podzakonski akt, kadar ugotovi, da je sti odloka za nazaj naj zato ne bi bili utemeljeni. Pobudnik treba odpraviti škodljive posledice, ki so nastale zaradi pro- naj bi bil zavezanec za plačilo nadomestila že po predpisu tiustavnosti. Določbi 23. in 26. člena odloka ter 2. točka Občine Ruše, vendar ga zaradi slabih evidenc ni plačeval. sklepa so povzročile škodljive posledice zavezancem v ob- Nova občina naj bi odloke izvajala, zato je pobudnik priza- segu, kolikor so veljale za nazaj. det, čeprav se odlok ne razlikuje od predpisov sosednjih 7. Ustavno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 40. občin. člena ZUstS določilo tudi način izvršitve (tako že ustavno sodišče v odločbi št. U-I-395/96 z dne 3. 4. 1997 – Uradni B) – I list RS, št. 23/97 in odl. US VI, 45). Povrnitev preveč plačanega nadomestila lahko zahtevajo zavezanci za čas od 3. Odlok v 26. členu določa, da začne veljati naslednji 1. 1. 1999 do začetka veljavnosti odloka, to je do 21. 5. dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1999 (objavljen je bil 1999, in sicer v višini, ki presega višino nadomestila, kot bi v Medobčinskem uradnem vestniku dne 20. 5. 1999, tako bila določena na podlagi odloka 91. Pri tem je v času od 1. da je začel veljati 21. 5. 1999). Po 23. členu odloka se pri 1. 1999 do 17. 4. 1999 treba upoštevati vrednost točke, ki odmeri nadomestila za leto 1999 uporablja vrednost točke je veljala ob koncu leta 1998. za tekoče leto, ki jo je sprejel Občinski svet občine Lovrenc na Pohorju na 4. seji. Občinski svet je takrat sprejel sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbne- B) – II ga zemljišča v Občini Lovrenc na Pohorju (v nadaljevanju: 8. Po 24. členu ZUstS lahko da pobudo za začetek sklep), ki je bil objavljen 16. 4. 1999 in je začel veljati 17. 4 postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa vsak- 1999. Določbi odloka sta torej v izpodbijanem delu učinko- do, če izkaže svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis ali vali v letu 1999, pobudnik pa je vložil pobudo 26. 6. 2000. splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-278/97 z dne 15. 3. pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, 2001 (odl. US X, 46) že sprejelo stališče, po katerem pred- pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustav- pis, ki nalaga določene obveznosti za posamezno leto ali nosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in kon- sicer ureja določena vprašanja le za posamezno leto, meri- kreten. Pobudnik mora izkazati, da izpodbijani predpis ne- torno presoja tudi po izteku tega leta, ne glede na to, ali je posredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma bila pobuda vložena še pred iztekom leta ali kasneje, če pravni položaj in da bi ugoditev njegovemu predlogu prive- obstaja pravovarstvena potreba. Pobudniku je bila na podla- dla do izboljšanja njegovega pravnega položaja. gi 23. in 26. člena odloka izdana odmerna odločba za leto 9. Pobudnik prvemu odstavku 2. člena odloka očita, 1999, zato izkazuje pravni interes za oceno citiranih določb da povzroča neenakost, ker ne določa nadomestila za upo- odloka. rabo stavbnih zemljišč, ki so oddaljena več kot 2000 m od 4. Ustavno sodišče je pobudo za oceno 23. in 26. avtobusnih postajališč, čeprav so ta komunalno bolje oprem- člena odloka sprejelo. Po 30. členu zakona o ustavnem ljena od njegovih stavbnih zemljišč. Vendar s tem pobudnik sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) še ne izkazuje, da bi se z razveljavitvijo izpodbijane ureditve Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3921 njegov pravni položaj izboljšal. Ustavno sodišče je zato po- 3. člen budo za oceno prvega odstavka 2. člena odloka zavrglo. V četrtem odstavku 16. člena se v prvi alinei črta bese- 10. Pobudnik je zavezanec za plačevanje nadomestila dilo “snovi in energije“. kot fizična oseba. Njegovi očitki o neustavnosti 5. in 11. Druga in tretja alinea tega člena se v celoti črtata in členu odloka, ker ta v nasprotju z ustavo določata obvezno- nadomestita z novima alinejama: sti gospodarskim subjektom, se torej ne nanašajo nanj. “- zmanjšanja porabe naravnih virov in energije do Citirani določbi odloka zato ne posegata v njegove pravice, 5 točk za vsak posamezni vir, vendar največ 15 točk, in pravne interese ali pravni položaj. Ker po navedenem pravni – sanacije okolja do 15 točk.“. interes pobudnika za izpodbijanje 5. in 11. člena odloka ni podan, je ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo. 4. člen V drugem odstavku 29. člena se besedi “in druge” C) črtata in nadomestita z besedilom: “, druge, sedme ali 11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi osme”. 25. in 47. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Besedilo tretjega in četrtega odstavka 29. člena se Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. črta in nadomesti z novimi tretjim, četrtim, petim in šestim Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramber- odstavkom, kot sledi: ger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno. “V primerih ugotovljenih odstopanj iz prve, druge, sedme ali osme alinee prejšnjega odstavka sklad takoj odpove Št. U-I-178/00-8 pogodbo, kreditojemalec pa je dolžan plačati skladu v roku Ljubljana, dne 20. marca 2003. petih dni od prejema njegove zahteve znesek celotnega kredita po kreditni pogodbi v enkratnem znesku z obrestmi, Predsednica ki veljajo za zamudne obresti, in sicer od dneva nakazila do dr. Dragica Wedam Lukić l. r. dneva vračila sredstev. Namesto odstopa od pogodbe lahko direktor po pred- zanjo namestnik predsednice hodnem pozitivnem mnenju nadzornega sveta, ugotovljena dr. Janez Čebulj l. r. manjša odstopanja od pogodbe, razen v primerih iz prej- šnjega odstavka, na novo uredi z ustrezno prenovo ali do- polnitvijo kreditne pogodbe. Brez predhodnega soglasja nadzornega sveta sme di- DRUGI DRŽAVNI ORGANI rektor po predlogu kreditojemalca z njim skleniti dogovor o spremembi kreditne pogodbe, kolikor je poprej kreditoje- IN ORGANIZACIJE malec pogodbene obveznosti iz prvotne kreditne pogodbe v celoti izpolnjeval. Pri tem morajo biti upoštevani veljavni 1378. Spremembe in dopolnitve splošnih pogojev poslovanja za spodbujanje razvoja na področju splošni pogoji poslovanja za spodbujanje razvoja na podro- varstva okolja čju varstva okolja in vsi pogoji javnega razpisa, na podlagi katerega je bila prvotna kreditna pogodba sklenjena. Take Na podlagi 16. člena zakona o javnih skladih (Uradni spremembe kreditne pogodbe so izključene v primerih iz list RS, št. 22/00), 30. in 38. člena ustanovitvenega akta prvega odstavka tega člena. Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega V primeru prenove, dopolnitve oziroma spremembe sklada (Uradni list RS, št. 96/00) izdaja direktor Ekološko kreditne pogodbe v skladu s četrtim in petim odstavkom razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega sklada po tega člena mora biti upoštevano pravilo, da skupna višina predhodnem soglasju nadzornega sveta št. 12003-1/2002 finančnih spodbud oziroma državnih pomoči, ki jih prejme z dne 27. 3. 2003 kreditojemalec iz javnih virov, ne sme preseči dovoljene višine državne pomoči.”. S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E 5. člen S P L O Š N I H P O G O J E V P O S L O V A N J A Priloga 1 k splošnim pogojem poslovanja za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja se v celoti črta in za spodbujanje razvoja na področju varstva nadomesti z novo prilogo 1. okolja 6. člen 1. člen Te spremembe in dopolnitve splošnih pogojev poslo- V splošnih pogojih poslovanja za spodbujanje razvoja vanja začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu na področju varstva okolja (Uradni list RS, št. 117/00, Republike Slovenije. 24/01, 106/01 in 102/02) se v prvem odstavku 2.b člena za besedo “sprejema” črta besedilo “teh predpisov v Evrop- Št. 12003-1/2002 ski uniji” in se nadomesti z besedilom “nacionalnih standar- Ljubljana, dne 27. marca 2003. dov”. Direktor 2. člen Ekološko razvojnega sklada V točki c) petega odstavka 2.d člena se črta besedilo Republike Slovenije “in halogeniranimi“. Ljubo Žužek l. r. Stran 3922 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

PRILOGA 1

IZRAýUN ZMANJŠANJA OBREMENITVE OKOLJA

Število toþk iz naslova zmanjšanja obremenitve okolja lahko znaša najveþ 20 toþk in je seštevek toþk iz alinee A, B in C.

A) Zmanjšanje obremenjevanja okolja z emisijami

Število toþk za zmanjšanje obremenjevanja okolja z emisijami se za posamezno emisijo izraþuna po enaþbi:

število toþk = (1-E1/E0) x Fp

E1 predpisana mejna vrednost emisije oziroma, kjer ni prepisane mejne vrednosti, vrednost emisije po konþani investiciji E0 emisija pred investicijo Fp faktor podroþja emisije

Podroþje Fp Hrup 12,5 Ostalo 5

B) Zmanjšanje porabe naravnih virov in energije

Število toþk za porabo naravnih virov in energije se doloþi po enaþbi:

število toþk = (1 – P1/P0) x Fp

P1 poraba po investiciji P0 poraba pred investicijo Fp faktor podroþja vira

Podroþje Fp Obnovljivi viri 3 Neobnovljivi viri in energija 5

C) Sanacija okolja

Število toþk za sanacijo okolja se odþita iz tabele:

Stopnja sanacije Število toþk Celovita sanacija 11–15 Ustrezna sanacija 6–10 Delna sanacija 0–5

Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3923

OBČINE

AJDOVŠČINA 6. člen Poselitvena območja in območja infrastrukturnih omre- 1379. Odlok o območjih predkupne pravice Občine žij se lahko spreminjajo s spreminjanjem občinskih prostor- Ajdovščina na nepremičninah skih aktov, po postopkih, ki veljajo za njihovo pripravo in Na podlagi 1. točke 8. člena in 33. člena statuta Obči- sprejem. ne Ajdovščina (Uradno glasilo št. 7/99 in Uradni list RS, št. 2/02) ter v zvezi z 85. členom zakona o urejanju prostora 7. člen (Uradni list RS, št. 110/02) je Svet Občine Ajdovščina na Kartografsko gradivo za območja predkupne pravice je svoji seji dne 27. 3. 2003 sprejel na vpogled na sedežu Občine Ajdovščina, na oddelku za okolje in prostor. O D L O K 8. člen o območjih predkupne pravice Občine Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati Ajdovščina na nepremičninah naslednji dan po objavi.

1. člen Št. 352-4/2003 S tem odlokom Občina Ajdovščina določa območja, Ajdovščina, dne 27. marca 2003. na katerem velja predkupna pravica na nepremičninah. Župan 2. člen Občine Ajdovščina Predkupna pravica Občine Ajdovščina na nepremični- Marjan Poljšak l. r. nah velja na celotnem območju poselitve v občini ter znotraj območij obstoječih in predvidenih infrastrukturnih omrežij in objektov izven poselitvenih območij v občini. 3. člen BENEDIKT Območja poselitve po tem odloku so območja naselij in območja, predvidena za njihovo širitev, ki so kot takšna 1380. Odlok o spremembah odloka o komunalnih določena v občinskih prostorskih aktih. taksah v Občini Benedikt Območja obstoječih in predvidenih infrastrukturnih omrežij in objektov so območja zgrajenih infrastruturnih Na podlagi 29., 50.a in 65. člena zakona o lokalni omrežij in objektov ter območja, predvidena za njihovo iz- samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, gradnjo ali širitev, ki so kot taka določena v občinskih pro- 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 storskih aktih. – obv. raz., 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 4. člen – odl. US, 74/98, 12/99 – skl. US, 16/99 – skl. US, Območja poselitve ter območja infrastrukturnih omrežij 59/99 – odl. US, 70/00, 100/00 – skl. US, 28/01 – in objektov, na katerih velja predkupna pravica občine na ugot. US, in 16/02 – skl. US), 1., 2., 4., 6. in 8. člena nepremičninah po tem odloku, so prikazana v prostorskem zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, redu občine, in sicer tako natančno, da je njihove meje 1/69, 7/70 in 7/72 in Uradni list RS, št. 18/91), 51., 71. možno določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru. in 73. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter 5. člen Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), Do uveljavitve prostorskega reda občine veljajo za po- 3., 5., 17., 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list selitvena območja ter za območja infrastrukturnih omrežij in SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87 in 5/90 ter objektov po tem odloku tista območja, ki so prikazana v Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97, prostorskih sestavinah veljavnega dolgoročnega in družbe- 73/98, 31/00 in 24/01) ter 15. člena statuta Občine Be- nega plana Občine Ajdovščina (odlok o spremembah in nedikt (Uradni list RS, št. 19/99) je Občinski svet občine dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbene- Benedikt na 3. seji dne 19. 3. 2003 sprejel ga plana Občine Ajdovščina – Uradno glasilo, št. 7/97, 9/98; Uradni list RS, št. 87/99 in 17/03) kot ureditvena O D L O K območja naselij, urbana območja za komunalo in energetiko, urbana območja za promet in zveze ter koridorji za o spremembah odloka o komunalnih taksah izgradnjo linijskih infrastrukturnih objektov. v Občini Benedikt Stran 3924 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

1. člen 1382. Pravilnik o spremembah pravilnika o plačah V odloku o komunalnih taksah v Občini Benedikt občinskih funkcionarjev, nagradah in povračilih (Uradni list RS, št. 81/02) se spremeni tarifa komunalnih stroškov članov delovnih teles v Občini Benedikt taks, tako da se glasi: Na podlagi 29. in 15. člena statuta Občine Benedikt “Tarifa komunalnih taks (Uradni list RS, št. 19/99) ter v skladu s 100.b členom Tarifna številka 3 (uporaba javnih površin za druge za- zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, časne namene) 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 Za uporabo javnih površin za druge začasne namene – odl. US, 63/95 – obv. raz., 73/95 – odl. US, 9/96 – (za stojnice, točilnice, kioske, postavitve šotora itd.) se pla- odl. US, 39/96, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, ča taksa za vsak m2: 68/98 – odl. US, 74/98, 12/99 – skl. US, 16/99 – popr. – za kioske in stojnice nad 10 m2, dnevno 5 točk skl. US, 59/99 – odl. US, 70/00, 100/00 – skl. US, – za premične gostinske prikolice in 28/01 – ugot. US, 16/02 – skl. US in 51/02) je Občinski premične prodajne objekte za prodajo svet občine Benedikt na 3. seji dne 19. 3. 2003 sprejel blaga zunaj prodajaln, dnevno 20 točk P R A V I L N I K Tarifna številka 4 (napisi, objave in druge oblike re- klamnih oglasov) o spremembah pravilnika o plačah občinskih Za uporabo plakatnih mest, ki jih določi pristojni organ funkcionarjev, nagradah in povračilih stroškov Občine Benedikt ter za druge reklamne napise, objave in članov delovnih teles v Občini Benedikt oglase, ki so pritrjeni ali kako drugače označeni na javnih 1. člen mestih, se plača taksa: – reklamni napisi, objave in oglasi na javnih V pravilniku o plačah občinskih funkcionarjev, nagra- plakatnih mestih, ki so trajnega značaja, dah in povračilih stroškov članov delovnih teles v Občini za vsak začeti m2, dnevno 2 točki” Benedikt (Uradni list RS, št. 71/99) se spremeni 7. člen tako, da se glasi: 2. člen “Plača podžupana se oblikuje največ v višini 22,5% Te spremembe odloka začnejo veljati naslednji dan po plače župana, v katero je vštet tudi dodatek za opravljanje objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. funkcije župana za nazaj, če bi županu funkcija prenehala predčasno. Št. 42304-003/2002-6 V času, ko podžupan opravlja funkcijo župana, mu Benedikt, dne 20. marca 2003. pripada plača, ki bi jo imel župan. Z odločbo oziroma sklepom v skladu z zakonom in tem Župan pravilnikom se na podlagi nalog, ki jih podžupan opravlja Občine Benedikt oziroma pooblastil, ki jih ima, določi količnik osnovne plače Milan Gumzar l. r. oziroma dela plače in drugi elementi za izračun plače oziroma dela plače podžupana.” 2. člen 1381. Sklep o začasnem zadržanju izvajanja 6.a člena V pravilniku se spremeni 8. člen tako, da se glasi: odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega “Del plače za opravljanje funkcije člana občinskega zemljišča sveta znaša največ 11% plače župana. V okviru tega zneska se članu občinskega sveta določi del plače za posamezni Na podlagi 15. člena statuta Občine Benedikt (Uradni mesec glede na delo, ki ga je opravil, in sicer za: list RS, št. 19/99) in 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) je Občinski svet občine Bene- – vodenje seje občinskega sveta (po pooblastilu dikt na 3. seji dne 19. 3. 2003 sprejel župana ali zaradi nadomeščanja po zakonu) 11% – udeležbo na redni seji občinskega sveta 7,5% S K L E P – udeležbo na izredni seji občinskega sveta 4,5% – predsedovanje seji delovnega telesa o začasnem zadržanju izvajanja 6.a člena odloka občinskega sveta 6% o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča – udeležbo na seji delovnega telesa, katerega član je 3% I Začasno se zadrži izvajanje 6.a člena odloka o nado- Z odločbo oziroma sklepom v skladu s tem pravilnikom mestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Benedikt, se določi količnik za izračun dela plače člana občinskega ki se nanaša na elektroenergetske naprave, telekomunika- sveta. Mesečno izplačilo se opravi na podlagi evidence o cijske naprave in magistralne ceste, ne pa tudi na telekomu- opravljenem delu članov občinskega sveta, ki jo vodi občin- nikacijske oddajnike. ska uprava.” II 3. člen Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Te spremembe pravilnika začnejo veljati naslednji dan nem listu Republike Slovenije. po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 42306-004/2002-28 Št. 11006-001/2003-2 Benedikt, dne 20. marca 2003. Benedikt, dne 20. marca 2003.

Župan Župan Občine Benedikt Občine Benedikt Milan Gumzar l. r. Milan Gumzar l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3925

BOROVNICA 1. člen Sprejme se zaključni račun Občine Braslovče za leto 1383. Sklep o začasnem financiranju javne porabe v drugem trimesečju leta 2003 2002 z naslednjo vsebino: Na podlagi 32. in 33. člena zakona o javnih financah po 3–mestnih kontih v tisoč tolarjev (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02) in 97. Zap. člena statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 42/99, št. Konto Besedilo Realizacija 2002 17/00, Naš časopis, december 2001) je Občinski svet A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV občine Borovnica na 3. redni seji dne 27. 3. 2003 sprejel 1 70 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 477.844 2 70 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 297.203 S K L E P 3 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 280.353 4 700 Davki na dohodek in dobiček 222.036 o začasnem financiranju javne porabe v drugem 5 703 Davki na premoženje 19.632 trimesečju leta 2003 6 704 Domači davki na blago in storitve 38.685 7 706 Drugi davki 1. člen 8 71 NEDAVČNI PRIHODKI Financiranje nalog Občine Borovnica se bo v obdobju (710+711+712+713+714) 16.850 do 30. 6. 2003 oziroma do sprejetja proračuna za leto 9 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 7.136 2003, začasno nadaljevalo na osnovi določil tega sklepa. 10 711 Takse in pristojbine 2.791 11 712 Denarne kazni 208 2. člen 12 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 1.475 13 714 Drugi nedavčni prihodki 5.240 Začasno financiranje bo potekalo na podlagi proraču- 14 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 41.448 na za leto 2002 za iste programe kot v letu 2002. 15 720 Prihodki od podaje osnovnih sredstev 41.448 V obdobju začasnega financiranja neposredni upora- 16 721 Prihodki od prodaje zalog bniki proračuna ne smejo povečevati števila zaposlenih gle- 17 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega de na stanje 31. decembra preteklega leta. premoženja V obdobju začasnega financiranja se lahko nadaljuje 18 73 PREJETE DONACIJE (730+731) izvajanje investicij, ki so bile sprejete in začete v letu 2002. 19 730 Prejete donacije iz domačih virov 20 731 Prejete donacije iz tujine 3. člen 21 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 139.193 V obdobju začasnega proračuna se smejo uporabljati 22 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v institucij 139.193 enakem obdobju v proračunu za leto 2002. 23 40 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 475.704 24 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 4. člen 102.715 25 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 25.931 V tem obdobju plačane obveznosti se po poteku finan- 26 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 3.790 ciranja vključijo v proračun tekočega leta. 27 402 Izdatki za blago in storitve 69.808 28 403 Plačila domačih obresti 5. člen 29 409 Rezerve 3.186 Ta sklep začne veljati takoj, uporablja pa se od 1. aprila 30 41 TEKOČI TRANSFERI 2003. (410+411+412+413+414) 203.814 31 410 Subvencije 10.422 Št. 066/3-3/4-37/03 32 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 123.553 Borovnica, dne 27. marca 2003. 33 412 Transferi neprofitnim org. in ustanovam 19.370 34 413 Drugi tekoči domači transferi 50.469 Župan 35 414 Tekoči transferi v tujino Občine Borovnica 36 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 129.779 Alojz Močnik l. r. 37 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 129.779 38 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 39.396 39 430 Investicijski transferi 39.396 40 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK I.–II. 2.140

BRASLOVČE B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 41 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 1384. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV Braslovče za leto 2002 (750+751+752) 1.974 42 750 Prejeta vračila danih posojil Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- 43 751 Prodaja kapitalskih deležev 1.974 dni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 20/95, 26/97, 44 752 Kupnine iz naslova privatizacije 10/98, 74/98, 70/00 in 100/00) 13. člena zakona o fi- 45 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJ KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 558 nanciranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97, 56/98, 46 440 Dana posojila 1/99, 59/99, 61/99, 79/99 in 89/99), 96. in 98. člena 47 441 Povečanje kapitalskih deležev 558 zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 48 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 79/01, 30/02, 56/02) in 16. člena statuta Občine Bra- 49 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA slovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je Občin- IN SPREMEMBE KAP. DELEŽEV (IV.–V.) 1.416 ski svet občine Braslovče na seji dne 26. 3. 2003 sprejel C) RAČUN FINANCIRANJA O D L O K 50 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 51 500 Domače zadolževanje o zaključnem računu proračuna Občine 52 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) Braslovče za leto 2002 53 550 Odplačila domačega dolga Stran 3926 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije po 3–mestnih kontih v tisoč tolarjev v tisoč tolarjev Zap. Skupina/ št. Konto Besedilo Realizacija 2002 Podskupina 54 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV kontov Besedilo Proračun leta 2003 NA RAČUNIH 3.556 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 1.470 55 X. NETO ZADOLŽEVANJE –3556 714 Drugi nedavčni prihodki 12.000 56 XI. NETO FINANCIRANJE –2.140 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 11.682 720 Prihodki od podaje osnovnih sredstev 11.282 2. člen 721 Prihodki od prodaje zalog Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega dnem listu Republike Slovenije. premoženja 400 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 730 Prejete donacije iz domačih virov Št. 403-03/03 731 Prejete donacije iz tujine Braslovče, dne 26. marca 2003. 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 170.708 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih Župan institucij 170.708 Občine Braslovče II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 545.330 Marko Balant l.r TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 120.883 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 30.885 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 4.532 402 Izdatki za blago in storitve 82.566 403 Plačila domačih obresti 1385. Odlok o proračunu Občine Braslovče za leto 409 Rezerve 2.900 2003 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) 199.512 410 Subvencije 7.060 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 139.470 dni list RS, št. 72/93 in dopolnitve) 29. člena zakona o 412 Transferi neprofitnim org. in ustanovam 19.548 javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00 , 79/01, 413 Drugi tekoči domači transferi 33.434 30/02 in 56/02) in 16. člena statuta Občine Braslovče 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 170.093 (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je Občinski svet 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 170.093 občine Braslovče na seji dne 26. 3. 2003 sprejel 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 54.842 430 Investicijski transferi 54.842 O D L O K III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ I.-II. -21.675

o proračunu Občine Braslovče B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB za leto 2003 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 1.113 I. SPLOŠNA DOLOČBA 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 1. člen 752 Kupnine iz naslova privatizacije 1.113 S tem odlokom se za proračun Občine Braslovče za 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) leto 2003 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določa višina 440 Dana posojila proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadol- 441 Povečanje kapitalskih deležev ževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni obči- 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije ne in druge določbe. VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAP. DELEŽEV (IV.-V.) 1.113 C) RAČUN FINANCIRANJA II. VIŠINA PRORAČUNA 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 500 Domače zadolževanje 2. člen 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se 550 Odplačila domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV določa v naslednjih zneskih: NA RAČUNIH –20.562 X. NETO ZADOLŽEVANJE 20.562 v tisoč tolarjev XI. NETO FINANCIRANJE 21.675 Skupina/ Podskupina Splošni del proračuna, posebni del proračuna in načrt kontov Besedilo Proračun leta 2003 razvojnih programov so priloga k temu odloku. A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 523.655 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 341.265 III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 316.698 700 Davki na dohodek in dobiček 241.582 3. člen 703 Davki na premoženje 22.882 Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, do- 704 Domači davki na blago in storitve 52.234 706 Drugi davki ločenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 24.567 naslednji prihodki: pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 7.942 požarna taksa, taksa za obremenjevanje voda, taksa za obre- 711 Takse in pristojbine 2.936 menjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov in druge pred- 712 Denarne kazni 219 pisane namenske takse. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3927

Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski Posredni uporabniki občinskega proračuna morajo pre- prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v dložiti županu letno poročilo za preteklo leto skupaj z obraz- proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v ložitvami najpozneje do 28. februarja tekočega leta. višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov in prora- čun. V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 4. člen Župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med 12. člen proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja V obdobju začasnega financiranja Občine Braslovče v proračunske porabe v posebnem delu proračuna. letu 2004, če bo začasno financiranje potrebno, se uporab- Župan v mesecu juliju in ob zaključnem računu poroča lja ta odlok in sklep župana. občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2003 in o njegovi realizaciji. 13. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 5. člen dnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. janu- V proračunsko rezervo občine se v letu 2003 izloči arja 2003. 2,000.000 SIT. Rezerva se uporablja za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč in drugih nesreč, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. Št. 403-02/03 Župan odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve Braslovče, dne 26. marca 2003. po predlogu za finance pristojnega organa občinske uprave, za namene iz tega člena do višine 2,000.000 SIT in o Župan tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. O porabi sred- Občine Braslovče stev proračunske rezerve nad 2,000.000 odloča občinski Marko Balant l. r. svet. 6. člen Župan lahko dolžniku do višine 40.000 tolarjev odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postop- 1386. Odlok o ustanovitvi krajevnih odborov ka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. Na podlagi 60. člena statuta Občine Braslovče (Uradni 7. člen list RS, št. 37/99, 55/00 in 16/03) je Občinski svet občine Obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v prihod- Braslovče na seji dne 26. 3. 2003 sprejel njih letih za investicijske odhodke bo potekal skladno z dinamiko po načrtu razvojnih programov, za namene za ka- O D L O K tere je že načrtovana pravica porabe na postavki proračuna v tekočem letu. o ustanovitvi krajevnih odborov Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo- 1. člen rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati 25% Zaradi zagotovitve sodelovanja posameznih območij pri pravic porabe po sprejetem finančnem načrtu neposredne- opravljanju javnih zadev v občini, se s tem odlokom na ga uporabnika. območju Občine Braslovče ustanovijo krajevni odbori Bra- Omejitve iz tega člena ne veljajo za prevzemanje ob- slovče, Letuš, Trnava in Gomilsko. Krajevni odbori so po- veznosti z najemnimi pogodbami. svetovalno telo občinskega sveta. 2. člen IV. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE Krajevni odbori sodelujejo pri opravljanju naslednjih IN JAVNEGA SEKTORJA IN DRUGE DOLOČBE javnih zadev v občini: – skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogre- 8. člen bno službo na način, ki je v kraju običajen, če z odlokom Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občine ni drugače določeno, občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O so- – skrbijo za pluženje in odvoz snega, glasju odloča župan. – skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest, – dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostin- 9. člen skih obratov, Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev ob- – dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih veznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanovite- programov občine, ljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. – sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih planskih aktov, ki obravnavajo njihovo območje, 10. člen – sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vo- Za izvrševanje proračuna je kot odredbodajalec odgo- do in zaščiti vodnih virov pitne vode, voren župan občine. – dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, 11. člen – dajejo pobude za prometno ureditev, Neposredni uporabnik občinskega proračuna pripravi – dajejo predloge za ureditev in olepšanje kraja na zaključni račun finančnega načrta in letno poročilo za prete- javnih površinah, klo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega – seznanjajo občinski svet s problemi in potrebami pre- leta. bivalcev na področju varstva okolja, Stran 3928 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

– obravnavajo vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se O D L O K nanašajo na območje krajevnega odbora ter oblikujejo svoja o območju predkupne pravice stališča in mnenja, – sodelujejo pri pridobivanju potrebnih soglasij kraja- Občine Braslovče nov za izgradnjo javne infrastrukture. 1. člen S tem odlokom se določa območje predkupne pravice 3. člen Občine Braslovče na nepremičninah na celotnem območju Občinski svet mora pred vsako odločitvijo, ki se nana- poselitve in na območju obstoječih oziroma predvidenih in- ša na območje krajevne skupnosti, omogočiti krajevnemu frastrukturnih omrežij in objektov izven poselitvenih območij odboru, da poda svoje mnenje. ali na delu teh območij. 4. člen 2. člen Člane krajevnih odborov predlagajo na svojih zborih Za območje poselitve v prehodnem obdobju se do prebivalci krajevnih skupnosti, imenuje in razrešuje pa jih sprejetja prostorske strategije občine in prostorskega reda Občinski svet občine Braslovče. Občine Braslovče štejejo ureditvena območja naselij, ki so Krajevni odbori štejejo od sedem do petnajst članov. opredeljena v dolgoročnem planu Občine Žalec za obdobje Število se predhodno določi na zboru občanov. 1986–2000 (Uradni list RS, št. 21/90), odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega 5. člen in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni Krajevni odbor izmed svojih članov z večino glasov list RS, št. 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, vseh članov izvoli predsednika in namestnika predsednika. 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98) ter odloka o Predsednik predstavlja in zastopa krajevni odbor, izvršuje spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoroč- sklepe odbora, skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev kra- nega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega dru- jevnega odbora in opravlja druge naloge, ki mu jih poverijo žbenega plana občine Žalec – za območje Občine Braslov- organi Občine Braslovče. če (Uradni list RS, št. 51/99).

6. člen 3. člen Krajevni odbor sprejema svoje odločitve na seji, na Območja poselitve, območja obstoječih in predvidenih kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih infrastrukturnih omrežij in objektov izven poselitvenih obmo- članov. Prvo sejo krajevnega odbora skliče župan ali po čij so določena na osnovi dolgoročnega plana Občine Ža- njegovem pooblastilu podžupan. Predsednik krajevnega od- lec za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 21/90), bora skliče odbor po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno. odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Krajevni odbor deluje po svojem poslovniku, ali pa po dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine poslovniku Občinskega sveta občine Braslovče. Žalec (Uradni list RS, št. 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7. člen 7/98) ter odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih Občinski svet lahko razreši krajevni odbor, če: sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in – se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, srednjeročnega družbenega plana občine Žalec – za obmo- – ne izvršuje nalog, ki jih ima v skladu s tem odlokom. čje Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 51/99). 8. člen 4. člen Mandat članov krajevnih odborov traja štiri leta in se Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem začne ter konča hkrati z mandatom članov občinskega sve- listu Republike Slovenije. ta. Funkcija člana odbora je nezdružljiva s funkcijo člana nadzornega odbora občine in z delom v občinski upravi. Št. 01503–1/2003 9. člen Braslovče, dne 26. marca 2003. Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati z dnem objave. Župan Št. 015-04/2003 Občine Braslovče Braslovče, dne 26. marca 2003. Marko Balant l. r.

Župan Občine Braslovče Marko Balant l. r. 1388. Sklep o imenovanju podžupanov V skladu s 33.a členom zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 1387. Odlok o območju predkupne pravice Občine 10/98, 74/98, 70/00, 51/02) in 16. členom statuta Obči- Braslovče ne Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je Občinski svet občine Braslovče na predlog župana na seji Na podlagi 85. člena zakona o urejanju prostora (Ura- dne 5. 2. 2003 sprejel dni list RS, št. 110/02) ter 16. člena statuta Občine Bra- slovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00 in 16/03) je Občinski svet občine Braslovče na seji dne 26. 3. 2003 S K L E P sprejel o imenovanju podžupanov Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3929

I 1390. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Za podžupana Občine Braslovče se imenujeta: Mateja pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev, Perger, roj. 14. 7. 1967, stanujoča Preserje 15, p. Braslov- nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o če ter Bogdan Trop, roj. 22. 6. 1967, stanujoč Letuš 56 c, povračilih stroškov p.Šmartno ob Paki. Na podlagi 16. člena statuta Občine Braslovče (Uradni II list RS, št. 37/99, 55/00 in 16/03) in v skladu s 100.b Podžupana bosta funkcijo opravljala nepoklicno in v členom zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. skladu z nalogami, za katere ju bo iz svojih pristojnosti poo- 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, blastil župan. 12/99, 59/99, 70/00, 100/00, 28/01, 87/01) je Občin- ski svet občine Braslovče na seji dne 26. 3. 2003 sprejel III Ta sklep začne veljati po sprejemu in se objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev, nagradah članov Št. 103-04/03 delovnih teles občinskega sveta in članov drugih Braslovče, dne 5. februarja 2003. občinskih organov ter o povračilih stroškov

Župan 1. člen Občine Braslovče V pravilniku o plačah občinskih funkcionarjev, nagra- Marko Balant l. r. dah članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradni list RS, št. 51/99) se 3. člen spremeni tako, da se glasi: »Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Občine Braslovče, ki sodi v V. skupino občin, določen količnik 1389. Sklep o imenovanju članov v nadzorni odbor osnovne plače v višini 50% faktorja 7,00. Županu pripada funkcijski dodatek v višini 50% količnika.« V skladu z 32.a členom zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02) in 16. členom statuta Obči- 2. člen ne Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je V celotnem besedilu pravilnika se beseda »nagrada« Občinski svet občine Braslovče na seji dne 5. 2. 2003 nadomesti z besedo »plačilo za opravljanje funkcije« v us- sprejel naslednji treznih sklonih. 3. člen S K L E P Te spremembe in dopolnitve pravilnika začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike I Slovenije. Nadzorni odbor občine Braslovče ima naslednje čla- ne: Št. 110-07/03-2 1. Ludvika Brus, univ. dipl. ekon., Parižlje 13 a, Bra- Braslovče, dne 26. marca 2003. slovče 2. Janez Herodež, dipl. org. menedžer, Orla vas 9, Župan Braslovče Občine Braslovče 3. Iztok Omladič, univ. dipl. inž. str., Poljče 9, Braslov- Marko Balant l. r. če II Nadzorni odbor predstavlja predsednik, ki sklicuje in 1391. Program priprave sprememb in dopolnitev vodi njegove seje. zazidalnega načrta Šmatevž III Na podlagi 27. člena zakona o urejanju prostora (Ura- Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razreši- dni list RS, št. 110/02) in 30. člena statuta Občine Braslov- tve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega če (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00 in 16/03) je župan sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Občine Braslovče dne 14. 3. 2003 sprejel

IV P R O G R A M P R I P R A V E Ta sklep začne veljati z dnem imenovanja in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Šmatevž Št. 032-02/03 Braslovče, dne 5. februarja 2003. 1. člen (izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev Župan zazidalnega načrta) Občine Braslovče Skupščina občine Žalec je dne 5. 12. 1980 sprejel Marko Balant l. r. odlok o zazidalnem načrtu Šmatevž (Uradni list SRS, št. Stran 3930 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

32/80) (v nadaljevanju: ZN). ZN je bil izdelan s strani podje- mi in pridobljenimi smernicami organizacij in skupnostmi ter tja Zavoda za načrtovanje Žalec, pod št. 18-24/78. elementi in sestavinami, kot jih predpisuje zakona o urejanju Namen sprememb in dopolnitev ZN je sprememba za- prostora (Uradni list RS, št. 110/02) ter navodilo o vsebini snove. posebnih strokovnih razlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list RS, št. 14/85). 2. člen Osnutek vsebuje tekstualni in grafični del. (priprava sprememb in dopolnitev Po sprejetju stališč do pripomb se izdela dopolnjeni zazidalnega načrta) osnutek oziroma predlog ZN, ki mora vsebovati še vsa pred- S tem programom se podrobneje določajo vsebina in pisana soglasja ter tehnične elemente za zakoličevanje ob- obseg podrobnih strokovnih podlag, posebnih strokovnih jektov ter gradbenih parcel z določitvijo funkcionalnih zem- podlag in drugih nalog, ki jih je potrebno opraviti v postopku ljišč k objektom. Ustrezno k tekstualnemu delu se dopolni priprave in sprejema sprememb in dopolnitev ZN, subjekte, grafični del. ki sodelujejo pri pripravi in izdelavi sprememb in dopolnitev Vsebina sprememb ZN se nanaša na spremembo veli- ZN, način njihovega sodelovanja, oziroma naloge, ki jih kosti in izgleda dvoranskega objekta, za kar bo izdelana morajo opraviti ter roki za posamezne faze izdelave spre- nova idejna zasnova. memb in dopolnitev ZN. 6. člen 3. člen (Nosilec postopka) (območje in strokovne razlage) Naročnik sprememb in dopolnitev ZN je Občina Bra- – Območje urejanja in obseg priprave sprememb in slovče. dopolnitev ZN Izdelovalec sprememb in dopolnitev ZN se določi z Območje sprememb in dopolnitev ZN je odločeno v neposrednim naročilom. odloku o zazidalnem načrtu za območje urejanja in se ne Kot koordinator postopka priprave, izdelave in spreje- spreminja. ma ZN se določi župan Občine Braslovče, oziroma strokov- Spremembe in dopolnitve ZN morajo biti pripravljene na občinska služba. skladno z določila zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02). 7. člen – Predhodno pripravljene strokovne podlage (terminski plan in postopek izdelave sprememb Predhodno pripravljene strokovne podlage in veljavna in dopolnitev ZN) planska in urbanistična dokumentacija, ki se jih mora upoš- Osnutek sprememb dopolnitev ZN za javno razgrnitev tevati pri pripravi sprememb in dopolnitev ZN so: v 20 dneh po podpisu pogodbe z izdelovalcem. – prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Ža- Javna razgrnitev sprememb in dopolnitev ZN, en me- lec za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega sec od dneva objave sklepa o javni razgrnitvi. plana Občine Žalec za obdobje 1986–1990, z dopolnitva- Stališča do pripomb, 10 dni po prejetju pripomb iz mi, javne razgrnitve. – podatki o obstoječih infrastrukturnih vodih, objektih Predlog sprememb in dopolnitev ZN s soglasji, 40 dni in napravah, po prejetju stališč do pripomb podanih v javni razgrnitvi. – podatki o naravnih lastnostih prostora, Končno gradivo, 7 dni po sprejetju sprememb in do- – drugi elementi obdelave(veljavne urbanistične reši- polnitev ZN na občinskem svetu. tve sosednjih območij, prometne rešitve itd.) Osnutek sprememb in dopolnitev ZN se pripravi na podlagi, strokovnih podlag in posebnih strokovnih podlag, 4. člen skupaj s potrebnimi soglasji, pogoji in mnenji in na osnovi (soglasja, pogoji in mnenja) njih pripravljenih stališč, skladno po programu priprave spre- Organi in organizacije, ki morajo podati smernice za memb in dopolnitev ZN. pripravo osnutka sprememb in dopolnitev ZN, ter soglasja k Ko občinska strokovna služba pristojna za prostor ugo- dopolnjenem osnutku sprememb in dopolnitev ZN so: tovi, da osnutek sprememb in dopolnil ZN vsebuje vse se- – Občina Braslovče stavine opredeljene z zakona o urejanju prostora (Uradni list – vsi organi, organizacije in skupnosti po zakonu o RS, št. 110/02), z navodilom o vsebini potrebnih strokovnih urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02). podlag in o vsebini prostorsko izvedbenih aktov (Uradni list Če se v postopku priprave posebnih strokovnih podlag RS, št. 14/85), ter zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, za spremembe in dopolnitve ugotovi, da je potrebno prido- št. 32/93 in 1/96), ki so določene s programom priprave, biti smernice in soglasja tudi drugih organov, ki niso nave- predlaga županu, da se osnutek javno razgrne. deni zgoraj, se le-ti pridobe v postopku. Župan Občine Braslovče predlaga občinskemu svetu Organi in organizacije morajo v skladu s 29. členom občine, da sprejme sklep o enomesečni razgrnitvi osnutka zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) po- sprememb in dopolnitev ZN. Sklep o javni razgrnitvi se dati svoje smernice in soglasja v tridesetih dneh od zahteve. objavi v Uradnem listu RS. Javna razgrnitev se izvede na V fazi priprave osnutka sprememb in dopolnitev ZN s sogla- sedežu občine, za čas enega meseca od dneva objave sjem potrdijo soglašanje upoštevanje predhodnih pogojev sklepa o javni razgrnitvi. V času javne razgrnitve se organi- in usmeritev, ki so bili s stani soglasodajalcev podani pred zira javna obravnava. Občani, organi in organizacije ter izdelavo osnutka. Če v predpisanem roku ne podajo smer- drugi zainteresirani oziroma prizadeti lahko podajo pisne nic, se šteje, da jih nimajo oziroma, da z rešitvami spre- pripombe v času trajanja javne razgrnitve osnutka sprememb in dopolnitev ZN soglašajo. memb in dopolnitev ZN. Po končani javni razgrnitvi župan občine zavzame sta- 5. člen lišča do pripomb in predlogov in jih poda v potrditev Ob- (vsebina sprememb in dopolnitev ZN) činskemu svetu občine Braslovče. Na podlagi sprejetega Osnutek sprememb in dopolnitev ZN se izdela skladno sklepa o zavzetju stališč, izdelovalec sprememb in dopol- s predhodno pripravljenimi podlagami, strokovnimi podlaga- nitev ZN pripravi dopolnjen osnutek, na katerega je potre- Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3931 bno pridobiti soglasje soglasodajelcev. Tako izdelan pre- A) Bilanca prihodkov in odhodkov dlog župan Občine Braslovče posreduje občinskemu svetu v obravnavo in sprejem z odlokom. Odlok se objavi v Konto Naziv Znesek v tisoč SIT Uradnem listu RS. I. Skupaj prihodki (70+71+72+73+74) 416.742 Tekoči prihodki (70+71) 94.168 8. člen 70 Davčni prihodki 67.957 Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in 700 Davki na dohodek in dobiček 54.537 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. 703 Davki na premoženje 11.337 704 Domači davki na blago in storitve 2.083 706 Drugi davki – Št. 350-05/01/03 71 Nedavčni prihodki 26.211 Braslovče, dne 14. marca 2003. 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.248 711 Takse in pristojbine 1.373 Župan 712 Denarne kazni – Občine Braslovče 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev – Marko Balant l. r. 714 Drugi nedavčni prihodki 23.590 72 Kapitalski prihodki – 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev – 721 Prihodki od prodaje zalog – 722 Prihodki od prodaje zemljišč CANKOVA in nematerialnega premoženja – 73 Prejete donacije – 1392. Odlok o proračunu Občine Cankova za leto 730 Prejete donacije iz domačih virov – 2003 731 Prejete donacije iz tujine – 74 Transferni prihodki 322.574 Na podlagi 29. člena zakona o javnih financah (Uradni 740 Transferni prihodki list RS, št. 79/99, 124/00 in 79/01), 29. člena zakona o iz drugih javnofinančnih institucij 322.574 lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97 in 104/00) in 16. člena statuta Ob- II. Skupaj odhodki (40+41+42+43) 529.157 čine Cankova (Uradni list RS, št. 21/99, 12/01 in 69/02) 40 Tekoči odhodki 70.210 je Občinski svet občine Cankova na 5. redni seji dne 27. 3. 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 22.157 2003 sprejel 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost2.389 402 Izdatki za blago in storitve 41.214 O D L O K 403 Plačila domačih obresti 1.450 409 Rezerve 3.000 o proračunu Občine Cankova 41 Tekoči transferi 105.322 za leto 2003 410 Subvencije 9.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 28.430 I. SPLOŠNI DOLOČBI 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 10.850 1. člen 413 Drugi tekoči domači transferi 57.042 S tem odlokom se določa višina proračuna, postopki 414 Tekoči transferi v tujino – izvrševanja proračuna Občine Cankova za leto 2003 (v na- 42 Investicijski odhodki 350.143 daljnjem besedilu: proračun) in upravljanje s prihodki in 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 350.143 odhodki proračuna, občinskim premoženjem ter obseg za- 43 Investicijski transferi 3.482 dolževanja na ravni občine. 430 Investicijski transferi 3.482

2. člen III. Proračunski presežek (I.-II.) S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje (proračunski primanjkljaj) -112.415 nalog, ki jih v skladu z ustavo, zakonom in odloki opravlja Občina Cankova. B) Račun finančnih terjatev in naložb IV. Prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev 1.914 II. VIŠINA PRORAČUNA 75 Prejeta vračila danih posojil 1.914 750 Prejeta vračila danih posojil 1.914 3. člen 751 Prodaja kapitalskih deležev Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki prora- 752 Kupnine iz naslova privatizacije čuna Občine Cankova so izkazani v bilanci prihodkov in (750+751+752) 1.914 odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb ter v računu V. Dana posojila in povečanje financiranja. kapitalskih deležev (440+441+442) 300 Stanje denarnih sredstev na računu proračuna na kon- 44 Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev 300 cu preteklega leta je sestavni del proračuna za tekoče leto. 440 Dana posojila in povečanje Proračun Občine Cankova za leto 2003 se določa v kapitalskih deležev naslednjih zneskih: 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 300 Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova določa v naslednjih zneskih: privatizacije Stran 3932 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Konto Naziv Znesek v tisoč SIT 9. člen VI. Prejeta minus dana posojila in spremembe Od prihodkov proračuna za leto 2003 izkazanih v bi- kapitalskih deležev (IV.-V.) 1.614 lanci prihodkov in odhodkov, se izloči 1,500.000 SIT v rezervo Občine Cankova. C) Račun financiranja 10. člen VII. Zadolževanje (500) 115.331 Uporabniki proračuna so dolžni nabavo opreme, inve- 50 Zadolževanje 115.331 sticijska dela, vzdrževalna dela in storitve oddajati v skladu s 500 Domače zadolževanje 115.331 predpisi (pravilnik za oddajo naročil majhne vrednosti) oziroma zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00). VIII. Odplačilo dolga (550) 4.530 55 Odplačilo dolga 4.530 11. člen 550 Odplačilo domačega dolga 4.530 Rezerva se uporablja: – za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim IX. Sprememba stanja sredstev na računu – (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) – pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma eko- X. Neto zadolževanje (VII.-VIII.-IX.) 110.801 loške nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kuž- ne bolezni in rastlinski škodljivci; XI. Neto financiranje (VI.+X.) 112.415 – za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno; Splošni del občinskega proračuna – odhodki, sestav- – za kritje proračunskega primanjkljaja. ljen po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske Sredstva za namene iz prve in tretje alinee prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sred- porabe in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifika- stva iz druge alinee morajo biti vrnjena v rezerve do konca ciji javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podsku- leta. pin kontov ter načrt razvojnih programov so priloga k temu O uporabi sredstev iz prve in druge alinee prvega od- odloku. stavka tega člena odloča župan. 12. člen III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna prora- 4. člen čunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Prihodki proračuna se pobirajo in vplačujejo v prora- Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporab- čun v skladu s predpisi. Prihodki, ki jih občinska uprava ljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso ustvari s svojo dejavnostjo so prihodek proračuna. zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem 5. člen obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrto- Namenski prejemki proračuna so: donacije, prihodki iz vati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati naslova najemnin, prodaje premoženja, pristojbine za vzdr- 1,500.000 SIT prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. ževanje gozdnih cest, požarne takse, prispevki investitorjev, O uporabi sredstev proračunske rezervacije odloča žu- prihodki za izvajanje komunalne dejavnosti ter drugi namen- pan. sko vplačani prejemki. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije Če se po sprejemu proračuna vplača namenski preje- se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. mek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proraču- nu ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejem- 13. člen kov poveča obseg izdatkov uporabnika (postavke) v Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan proračunu. je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v prete- proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delav- klem letu se prenesejo v proračun tekočega leta. ce občinske uprave ali podžupana. Župan za prvo polletje in konec leta poroča občinskemu svetu o veljavnem proraču- 6. člen nu za leto 2003 in njegovi realizaciji. Uporabnikom se za delovanje zagotavljajo sredstva za 14. člen plače in prispevke, za druge osebne prejemke, za plačila blaga in storitev in za investicijske izdatke. Župan lahko dolžniku do višine 100.000 SIT odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. 7. člen Uporabniki proračuna morajo izvrševati svoje naloge in 15. člen skrbeti za financiranje dejavnosti, do višine sredstev, ki so Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih jim za te namene odobrene v proračunu. Na račun proraču- obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna na ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi presegala ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan za ta namen določena proračunska sredstva. zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih 8. člen obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračun- Nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih ska sredstva. sredstev ter smotrnost in namenskost porabe proračunskih O določitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občin- sredstev opravlja nadzorni odbor. ski svet. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3933

Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan pre- V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA dlagati rebalans proračuna. 20. člen 16. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Cankova v Župan poleg z zakonom dovoljenih prerazporeditvah letu 2004, se uporablja ta odlok in sklep župana. proračunskih sredstev lahko prerazporedi sredstva proraču- na na posameznem področju oziroma pri neposrednem upo- 21. člen rabniku med postavkami znotraj kontov skupin 40, 41, 42, Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 43 s sklepom: nem listu Republike Slovenije. 1. če nastanejo za to utemeljeni razlogi, ker planiranih sredstev na določenih postavkah zaradi objektivnih razlogov ne bo mogoče porabiti v proračunskem letu, na drugih po- Št. 40302-06/2003 Cankova, dne 27. marca 2003. stavkah pa so izkazane potrebe po povečanju sredstev, 2. če se na določenih postavkah izkažejo prihranki, na drugih pa nastane potreba po dodatnih sredstvih, Župan 3. če to narekuje dinamika izvajanja investicij in njihova Občine Cankova realizacija. Drago Vogrinčič l. r. O prerazporeditvah poroča župan občinskemu svetu ob polletnem poročilu izvrševanja proračuna oziroma za- ključnem računu. 17. člen 1393. Pravilnik o sofinanciranju programov na Župan lahko prevzema obveznosti s pogodbami, ki področju turizma v Občini Cankova bodo zahtevale plačilo v prihodnjih letih, če je za ta namen Na podlagi uredbe o namenih in pogojih za dodeljeva- že odprta proračunska postavka in so za ta namen planirana nje državne pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za sredstva v proračunu tekočega leta, in sicer v naslednjem upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Uradni list največjem obsegu za posamezne namene: RS, št. 59/00) in 16. člena statuta Občine Cankova (Uradni 1. Pri tekočih odhodkih konta 40 in tekočih transferih list RS, št. 27/99, 12/01 in 69/02) je Občinski svet občine konta 41 obveznosti za posamezne namene ne smejo pre- Cankova na 5. redni seji dne 27. 3. 2003 sprejel segati 25% teh pravic porabe v proračunu za leto 2003. 2. Pri investicijskih odhodkih konta 42 in investicijskih P R A V I L N I K transferih konta 43 obveznosti za posamezne namene ne smejo presegati 75% teh pravic porabe v poračunu za leto o sofinanciranju programov na področju turizma 2003. v Občini Cankova Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami. I. SPLOŠNE DOLOČBE 18. člen 1. člen Pristojni občinski organ lahko opravlja nadzor nad ma- S tem pravilnikom se določi namen, upravičenci, po- terialnim, finančnim in računovodskim poslovanjem pora- goji in merila za dodelitev sredstev iz proračuna, namenjenih bnikov proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe. za sofinanciranje programov na področju turizma na območ- Uporabniki proračuna pa so dolžni predložiti vse zahte- ju Občine Cankova (v nadaljevanju: sredstva). vane podatke potrebe za analizo porabe sredstev. Uporabnikom proračunskih sredstev, ki ne ravnajo v 2. člen skladu s 7. členom, lahko župan delno ali v celoti začasno Sredstva za sofinanciranje programov na področju turi- ustavi proračunsko financiranje, dokončno pa občinski svet zma na območju Občine Cankova se zagotavljajo iz občin- na predlog župana. Župan o tem poroča občinskemu svetu skega proračuna, njihovo višino pa določi občinski svet z na prvi naslednji seji. odlokom o proračunu za tekoče leto.

3. člen IV. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE Sredstva so predvidena za naslednje namene: IN JAVNEGA SEKTORJA – ohranjanju čiste in človeku prijazne okolice, 19. člen – spodbujanje sodelovanja med društvi, – spodbujanje različnih oblik izobraževanja, Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci – pospeševanju društvene dejavnosti, povezane s pro- prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v mocijo turizma, računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v – druge aktivnosti na področju turističnih dejavnosti. računu financiranja se občina za proračun leta 2003 lahko zadolži do višine 115,331.000 SIT. 4. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Upravičenci do sredstev so društva, vaške skupnosti, občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. šole, fizične in pravne osebe s sedežem v Občini Cankova, O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo, promocijo in izobra- poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih ževanjem na področju razvoja turizma. Sredstva se lahko zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na ob- določa zakon. močju Občine Cankova. Stran 3934 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

5. člen Namen: Sredstva za sofinanciranje programov na področju turi- Namen ukrepa je podpirati izobraževanje, ki jih izvajajo zma na območju Občine Cankova se dodelijo upravičen- verificirani izvajalci izobraževanj in društva s področja turi- cem v obliki subvencij. zma. Ravno tako je namen ukrepa podpirati prireditve, raz- Sredstva se dodelijo, če pomenijo spodbudo za izved- stave in predstavitev kulturne in naravne dediščine, ter ljud- bo projekta oziroma so zanj nujno potrebna. skih običajev, ki pomenijo prispevek k turistični ponudbi. Upravičenci morajo za namene iz 3. člena tega pravil- Višina pomoči: nika, podati izjavo, da za posamezen namen niso pridobili – do 60% upravičenih stroškov najema prostora, stro- sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov. ški predavatelja. Višina dodeljenih pomoči ne sme presegati dovoljene Pogoji za pridobitev sredstev: intenzivnosti oziroma višine pomoči po posameznih name- – dokazani stroški najema prostora in predavatelja, nih, kot so opredeljene v tem pravilniku. – da so registrirani najmanj eno leto – društva, – da imajo zagotovljene materialne, prostorske in orga- 6. člen nizacijske pogoje za realizacijo predloženih programov, Upravičenci predložijo vlogo za pridobitev sredstev po – da imajo poravnane vse davke ter druge obvezne objavi razpisnih pogojev, ki jih objavi Občina Cankova v zakonske ter poslovne obveznosti. obliki javnega razpisa na krajevno običajen način. 3. Sodelovanje in promocija izdelkov s področja Obči- ne Cankova na sejmih in drugih prireditvah izven Občine Razpis mora vsebovati: Cankova. – namene, za katere se dodeljujejo sredstva, Namen: – znesek sredstev za posamezne namene, Namen ukrepa je podpora različnim oblikam prodaje in – pogoje in merila za pridobitev sredstev, promocije izdelkov domačih proizvajalcev. – pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati, Upravičenci: – navedbo dokumentacije, ki jih morajo upravičenci – društva, podjetniki posamezniki in gospodarske druž- priložiti k vlogi, be. – naslov na katerega upravičenci vložijo vloge, Višina pomoči: – rok za vložitev vlog. – do 50% upravičenih stroškov stojnin na sejmih in drugih prireditvah. 7. člen Pogoji za pridobitev sredstev: Vloge za pridobitev sredstev v skladu z razpisnimi po- – račun pooblaščene organizacije za izvedbo storitev goji obravnava komisija, ki jo imenuje župan Občine Canko- (stojnina), va. Komisija pripravi predlog upravičencev za dodelitev sred- – da so registrirani za opravljanje dejavnosti na podro- stev. čju turizma oziroma imajo obrtno dovoljenje za izdelke do- mače in umetne obrti oziroma odločbo Upravne enote Mur- 8. člen ska Sobota za opravljanje gostinske dejavnosti v Občini O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča župan Cankova, oziroma druga oseba, ki jo pooblasti. – da imajo poravnane vse davke ter druge obvezne Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upraviče- zakonske ter poslovne obveznosti. nec vloži pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa organu, ki 4. Izdajanje propagandnega materiala za promocijo tuje sklep izdal. Odločitev župana je dokončna. ristične ponudbe. Namen: Namen ukrepa je povečati ponudbo promocijskega ma- II. UKREPI ZA RAZVOJ TURIZMA teriala, ki bodo približala Občino Cankova občanom in zuna- njim obiskovalcem. 9. člen Višina pomoči: Ukrepi za razvoj turizma so razdeljeni na naslednja – do 60% upravičenih stroškov tiskanja promocijskega področja: materiala (gradiva). 1. Sodelovanje pri čistilnih akcijah, ki jih organizira s Pogoji za pridobitev sredstev: strani občine ustanovljen zavod ali samostojno organiziranje – račun za tiskanje, izstavljen s strani registriranega in izvajanje čistilnih akcij v Občini Cankova v sodelovanju z podjetja oziroma samostojnega podjetnika, drugimi ustanovami – da so registrirani najmanj eno leto – društva, Namen: – da imajo zagotovljene materialne, prostorske in orga- Namen ukrepa je vzpodbujanje k ohranjanju čiste oko- nizacijske pogoje za realizacijo predloženih programov, lice in preprečevanja onesnaževanja lastne in tuje okolice. – izjava, da s strani občine ustanovljenega zavoda o Višina pomoči upravičenosti izdaje in dogovor o sodelovanju – razdelitev – največ 60% za upravičene stroške izvajanja čistilne promocijskega materiala, akcije (vrečke za smeti, rokavice, odvoz smeti). – da imajo poravnane vse davke ter druge obvezne Pogoji za pridobitev pomoči: zakonske ter poslovne obveznosti. – račun za nakup sredstev za izvedbo čistilne akcije, – da so registrirani najmanj eno leto – društva, – da imajo zagotovljene materialne, prostorske in orga- III. NADZOR NAD PORABO SREDSTEV nizacijske pogoje za realizacijo predloženih programov, – da imajo poravnane vse davke ter druge obvezne 10. člen zakonske ter poslovne obveznosti. Namensko porabo proračunskih sredstev za sofinanci- 2. Predavanja, seminarji, delavnice, prireditve, razsta- ranje programov na področju turizma v Občini Cankova ve in predstavljanje kulturne in naravne dediščine ter ljud- spremlja in preverja občinska strokovna služba, pristojna za skih običajev za turistične namene v sodelovanju z drugimi področje turizma, lahko pa tudi druga oseba, pooblaščena društvi. s strani župana. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3935

11. člen činskega pomena v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. Upravičenec je dolžan poravnati nenamensko porab- 28/99), razen, če se v okviru športnih objektov vrši dejav- ljena sredstva skupaj z zakonitimi obrestmi, ki se obračuna- nost, ki ni športna dejavnost po navedenem sklepu.” vajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: 3. člen – da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nena- V 2.a členu se na koncu besedila za piko doda nasled- mensko porabljena, nje novo besedilo: – da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sred- “Vlogo za zmanjšanje nadomestila z dokazili o novih stev navajal neresnične podatke, zaposlitvah je zavezanec dolžan vložiti na Davčni urad Celje – da je upravičenec za isti namen že pridobil finančna – Izpostava Celje najkasneje do 31.12. v letu v katerem so sredstva, nastali pogoji za zmanjšanje nadomestila. Zmanjšanje nado- – druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. mestila se upošteva za naslednji dve leti od nastankov pogojev za zmanjšanje nadomestila, kot jih določa ta odlok.” IV. KONČNA DOLOČBA 4. člen 12. člen 4. člen sedanjega odloka se v celoti nadomesti z na- Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- slednjim besedilom: nem listu Republike Slovenije. “Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. Št. 33301-07/2003 Cankova, dne 27. marca 2003. I. Zazidano stavbno zemljišče Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku šteje- Župan jo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajeni- Občine Cankova mi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso ob- Drago Vogrinčič l. r. jekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. CELJE Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva: 1394. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o 1. pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih stanovanjskega zakona ter tlorisna Na podlagi 58. in 61. člena zakona o stavbnih zemlji- površina prostostoječih garaž, ščih (Uradni list SRS, št. 18/84), na podlagi 218. člena 2. pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) ter na prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s podlagi 17. in 76. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni poslovnim prostorom. list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 Poleg površin iz drugega odstavka tega člena se šteje- in 108/01) je Mestni svet mestne občine Celje na 3. seji jo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča dne 12. 3. 2003 sprejel tudi: – površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, O D L O K – površine namenjene začasnim in trajnim odlagali- o spremembah in dopolnitvah odloka ščem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje, o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč – površine namenjene delavnicam na prostem, – odprte športno-rekreativne površine namenjene pri- 1. člen dobitni dejavnosti, 1. člen se v celoti črta in nadomesti z naslednjim bese- – kamnolomi in peskokopi, dilom: – javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni “V Mestni občini Celje se za uporabo stavbnih zemljišč dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, plačuje nadomestilo od stavbnih zemljišč, ki jih opredeljuje zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske name- 218. člen zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. ne, vodne in obvodne površine, 110/02).” – površine na katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski objekti, površine tranzitnih in prenosnih omrežij za 2. člen izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, ter V 2. členu se na koncu besedila črta zadnji odstavek in vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po zakonu o graditvi ob- nadomesti z naslednjim besedilom: jektov niso objekti gospodarske javne infrastrukture, “Na obrazloženo zahtevo zavezanca lahko mestni svet – ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila v poslovne dejavnosti. primeru prizadetosti z elementarnimi nesrečami za dobo Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se enega leta od nastanka nesreče, pri čemer se za nastanek upošteva velikost površin po določilih odloka o komunalnih šteje rok zapadlosti prvega naslednjega obroka nadomestila taksah v Mestni občini Celje oziroma po določilih ustrezne po nastanku elementarne nesreče. pogodbe za uporabo javnih površin. Zavezanec lahko uveljavlja oprostitev z vlogo, ki jo pre- dloži v roku 30 dni od nastanka elementarne nesreče na II. Nezazidano stavbno zemljišče Mestno občino Celje. Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku Nadomestilo se ne plačuje od športnih objektov, ki so štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim določeni v sklepu o določitvi javnih športnih objektov ob- aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanj- Stran 3936 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije skih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdrav- E2) stavbna zemljišča za ostalo upravo in javne zavo- stva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, zna- de, nosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna F) stavbna zemljišča za prenos električne energije, tran- gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti go- zit in prenos plinastih goriv, telekomunikacijske storitve, baz- spodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za nih postaj mobilne telefonije, ki niso objekti gospodarske potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, javne infrastrukture po zakonu o graditvi objektov, kulture, znanosti, športa in javne uprave v skladu. G) stavbna zemljišča za stanovanjske namene. Za določitev površine za odmero nadomestila za neza- Spisek dejavnosti po posameznih skupinah iz tega odlo- zidano stavbno zemljišče se upošteva površina nezazidane- ka je razviden iz priloge, ki je sestavni del tega odloka. ga stavbnega zemljišča iz prejšnjega odstavka ter površina Točkovanje lege glede na namembnost stavbnega zem- nezazidanih stavbnih zemljišč iz 4.a člena tega odloka.” ljišča in komunalne opremljenosti splošne komunalne rabe je za določitev nadomestila naslednje: 5. člen Za dosedanjim 4. členom se doda nov 4.a člen z DEJ/OBMOČJE I II III IV SMJ naslednjim besedilom: A 255 255 200 165 265 “Če določena stavba gradbene parcele še nima dolo- B 195 130 140 85 220 čene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče C1 115 90 90 40 30 šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji tak- C2 115 90 90 40 50 šna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali D 150 80 90 100 150 del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazi- E1 25 25 25 25 25 dano stavbno zemljišče.” E2 50 50 50 50 50 F 7500 7500 7500 7500 7500 6. člen G103837 V 9. členu se na koncu besedila za piko doda nasled- Komunalna nje novo besedilo: oprema “Za dejavnost F se po tem odloku ne točkuje komunal- splošne rabe 20 15 14 7 20 na opremljenost stavbnega zemljišča po tem členu odloka.” Uporaba javnih površin I II III IV SMJ 7. člen – gostinski vrtovi, 7 6 5 – 5 10. člen sedanjega odloka se v celoti nadomesti z – kioski in samostojne stojnice, 5 4 1 – 3 naslednjim besedilom: – zabavne prireditve, razstave 3 2 1 – 2 in sejmi za gosp. namene “Točkovanje lege glede na namembnost stavbnega ter vodne in obvodne zemljišča ter splošne komunalne rabe površine

Lega stavbnega zemljišča se določa po območjih iz Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obra- 6. člena tega odloka. Namembnost stavbnega zemljišča čunava ne glede na to ali je stavbno zemljišče v uporabi ali se določi glede na dejavnost, ki se na zazidanem stav- ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila upošteva zadnja bnem zemljišču dejansko vrši po standardni klasifikaciji namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču. dejavnosti. Pri določanju točk za nezazidano stavbno zemljišče se Za nezasedene poslovne prostore na območju starega upošteva namembnost, ki je določena po izvedbenem pro- mestnega jedra se upošteva pri izračunu nadomestila dose- storskem aktu oziroma se upošteva namembnost za katero danja dejavnost, ki se je odvijala v poslovnem prostoru po- je bilo zemljišče pridobljeno. V tem primeru se določijo večana za faktor 3,00.” točke po tem odloku za namembnost, ki je razvidna iz prav- 8. člen nega posla o pridobitvi nepremičnine. 11. člen sedanjega odloka se v celoti nadomesti z Po namembnosti se stavbna zemljišča uvrstijo v na- naslednjim besedilom: slednje skupine: “Nezazidano stavbno zemljišče se po tem odloku toč- kuje po enakih kriterijih, kot za zazidano stavbno zemljišče.“ A) stavbna zemljišča za prodajne centre (nad 20.000 m2 površin funkcionalnega zemljišča s trgovsko ponudbo na 9. člen posamezni lokaciji), bencinski servisi, igre na srečo razen V celoti se spremeni priloga 1 k odloku (spisek dejav- Loterije, pri čemer se v to skupino uvrščajo vse dejavnosti nosti po posameznih skupinah). po tem odloku, ki se na takšnem stavbnem zemljišču vršijo, B) stavbna zemljišča za finančne storitve (celotna de- 10. člen javnost skupine J) in Loterija, Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem C1) stavbna zemljišča za storitveno dejavnost razen listu RS, določila, ki so usklajena z 218. členom zakona o osebnih storitev, trgovine in gostinstva (dejavnosti G, H in O graditvi objektov se upoštevajo od 1. 1. 2003, preostala po standardni klasifikaciji dejavnosti), določila odloka pa se začnejo izvajati s 1. 5. 2003. C2) stavbna zemljišča za storitveno dejavnost osebnih storitev, trgovine in gostinstva (dejavnosti G, H in O po Št. 42306-1/2003 standardni klasifikaciji dejavnosti), Celje, dne 12. marca 2003. D) stavbna zemljišča za industrijo, gradbeništvo in promet, Župan E1) stavbna zemljišča za upravo in javne zavode lokal- Mestne občine Celje ne samouprave, Bojan Šrot l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3937 Stran 3938 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3939

1395. Program priprave urbanistične zasnove mesta 3. člen Celja in sprememb in dopolnitev prostorskih (predmet, programska izhodišča in namen sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za prostorskega akta) obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje Predmet sprememb in dopolnitev Celjskega prostor- 1986–1990 za območje Mestne občine Celje – skega plana je Urbanistična zasnova mesta Celje (v nadalje- Celjski prostorski plan vanju: UZ) in tiste spremembe in dopolnitve prostorskega plana izven območja obdelave UZ, ki so nujne zaradi intere- Na podlagi 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni sov prostorskega razvoja Mestne občine Celje, interesov list RS, št. 110/02 in 8/03) in 17. člena statuta Mestne prostorskega razvoja posamičnih nosilcev planiranja in po- občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, samičnih lastnikov zemljišč. Hkrati je znotraj območja UZ 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) je župan Mestne obči- območje Industrijske cone Celje–vzhod, ki predstavlja ob- ne Celje dne 5. 3. 2003 sprejel močje posebnega interesa Mestne občine Celje in Savinj- ske statistične regije. P R O G R A M P R I P R A V E Splošen namen urbanistične zasnove je naslednji: – zagotavljanje urejenosti prostora za dolgoročne raz- urbanistične zasnove mesta Celja in sprememb vojne cilje, in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega – možnost izvajanja UZ na podlagi načel in zahtev ure- plana Občine Celje za obdobje 1986–2000 janja prostora, in srednjeročnega družbenega plana Občine – identifikacija prihodnjega vzorca poselitve, vključu- Celje za obdobje 1986–1990 za območje joč glavna razvojna območja, Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan – opredelitev območij posebnega varstva, – določitev poteka infrastrukture, 1. člen – zagotavljanje okvira za detajlno lokalno planiranje in (predmet in cilj sprememb in dopolnitev Celjskega reguliranje prostora, prostorskega plana) – zagotavljanje povezave med obveznimi izhodišči in S tem programom se podrobneje določijo: usmeritvami državnega prostorskega plana. – vsebina in obseg sprememb in dopolnitev Celjskega Namen projekta je tudi izboljšanje kvalitete in tehnike prostorskega plana – Urbanistične zasnove, s posebnim bivanja prebivalstva, varovanje okolja ter omogočanje in poudarkom na Industrijski coni Celje – vzhod, spodbujanje razvoja. Če izhajamo iz osnovnega koncepta – nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi trajnostnega razvoja so cilji naslednji: sprememb in dopolnitev, – ohranitev naravnih virov, – način njihovega sodelovanja oziroma naloge in ob- – grajeni razvoj v harmoniji z naravnim okoljem, veznosti, ki jih morajo pri tem opraviti, – kvaliteta okolja, – roki za posamezne faze priprave sprememb in do- – socialna enakost in polnitev, – politična participacija. – sredstva, potrebna za njihovo pripravo, S prostorsko zaokroženim in glede na posamične de- – nosilci strokovnih aktivnosti priprave sprememb in javnosti celovitim prostorskim načrtovanjem bo preseženo dopolnitev in način izbora načrtovalca. dosedanje parcialno urejanje prostora, obenem pa bodo podane osnove za ustrezne prostorsko izvedbene akte. 2. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb 4. člen in dopolnitev) (ureditveno območje sprememb in dopolnitev Urbanistično načrtovanje mesta Celje temelji na Urba- prostorskega akta) nistični zasnovi, ki je bila izdelana že leta 1968. Vsi nadaljnji Meja ureditvenega območja Urbanistične zasnove je poizkusi, da bi mesto sprejelo novejši in s tem tudi ustrez- določena z odlokom o Celjskem prostorskem planu, Uradni nejši koncept prostorskega razvoja so bili neuspešni. list RS, št. 86/01). Znotraj obravnavanega območja se na- Politično gospodarske spremembe, prestrukturiranje haja ureditveno območje Industrijske cone Celje vzhod, ki gospodarstva v zadnjih dvajsetih letih in s tem povezana je na zahodu omejeno z Mariborsko cesto, na severu z demografska gibanja so posledično povzročila stanje v pro- avtocesto, na vzhodu z avtocestnim priključkom Celje – storu, ki se odraža v neusmerjeni rasti gospodarskih dejav- vzhod, na jugu z glavno železniško progo I. reda. nosti na območjih katerih namen je plansko opredeljen dru- Glede na značaj območja je predmet obravnave opre- gače. To odraža probleme v prometni in komunalni deljen kot ožje in širše območje urbanistične zasnove. Ožje infrastrukturi ter ne daje ustreznih pogojev za prostorsko in območje predstavlja urbani del, širše območje sub-urbani ekološko sanacijo degradiranih območij v mestni strukturi in del (naselja Teharje, Škofja vas in Ljubečna). nadaljnjo rast mesta v skladu s principi sprejetih prostorskih Na karti opredeljeno mejo ureditvenega območja je konvencij in trajnostnega razvoja. glede na predhodne posebne strokovne podlage, ki so v Mesto Celje kot potencialni nosilec regionalnega in izdelavi, v procesu izdelave UZ po potrebi možno tudi spre- državnega razvoja želi preko sprememb prostorskih doku- meniti. mentov pridobiti ustrezen koncept prostorske zasnove mesta, ki bo podprl razvoj tehnološko in okoljsko prijaznejših 5. člen dejavnosti in posledično tudi razvoj družbene nadgradnje. (nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci) K celovitim rešitvam na področju prostorskega načrto- Pripravljavec sprememb in dopolnitev prostorskega ak- vanja Mestno občino Celje zavezuje tudi država, ki je sprejeta je Mestna občina Celje – Zavod za planiranje in izgrad- la Državni razvojni plan 2002-2006 in bo v letu 2003 pri- njo. pravila enotni programski dokument usklajen z regionalno Načrtovalec prostorskega akta bo izbran na podlagi razvojno politiko. Priprava prostorske dokumentacije za re- javnega razpisa, ki bo pripravljen v skladu z zakonom o gionalne projekte pa je prioriteta. javnih naročilih. Stran 3940 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Organi in organizacije, ki sodelujejo pri pripravi spre- Pripravljavec bo izbral načrtovalca UZ na podlagi jav- memb in dopolnitev nega razpisa. – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Področje kmetijstva 8. člen – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano- (navedba in način pridobitve geodetskih podlag Sektor za gozdarstvo in delovanje sistema zbirk prostorskih podatkov) – Zavod za gozdove RS –OE Celje Geodetske podlage v digitalni obliki pridobi pripravlja- – Ministrstvo za okolje, prostor in energijo-ARSO: vec pri GURS-Območni enoti Celje. – Sektor za vodno gospodarstvo Kot podlaga za izdelavo UZ služi tudi Celjski prostorski – Sektor za varstvo narave, OE Celje plan, ki je izdelan v digitalni obliki. – Sektor za varstvo okolja Roki in opravila prostorskega načrtovanja so izvedljivi – Uprava za rudarstvo ob predpostavki, da Mestna občina Celje vzpostavi sistem – Ministrstvo za kulturo – Uprava RS za kulturno dedi- zbirk prostorskih podatkov, (147.-155. člen ZUreP-1). ščino – Javni zavod za RS za varstvo kulturne dediščine, OE 9. člen Celje (faze in roki za pripravo sprememb in dopolnitev UZ) – Ministrstvo za okolje, prostor in energijo-ARSO-Sek- tor za varstvo okolja Župan podpiše program priprave. Pripravljavec pripravi – Ministrstvo za okolje, prostor in energijo-URSPP dopolnjeno Projektno nalogo za UZ mesta Celje do konca – Ministrstvo za promet meseca marca 2003. Pripravljavec v marcu 2003 UZ obve- – Direkcija RS za ceste sti nosilce planiranja na državni in lokalni ravni o nameri – Direkcija RS železniški promet sprememb in dopolnitev prostorskega akta. Obvestilu sta – Družba RS za avtoceste priložena Program priprave in Projektna naloga. – Uprava RS za civilno letalstvo Nosilci planiranja na državni in lokalni ravni podajo v – Ministrstvo za okolje, prostor in energijo-Urad za skladu z 29. členom ZUreP-1 smernice za načrtovanje pred- energetiko videne prostorske ureditve v roku 30 dni. Rok je do konca – ELES Elektro-Slovenije d.o.o., J.P. za prenos elek- aprila 2003. trične energije Razpis za izbor načrtovalca prostorskega akta pripravi – Elektro Celje, Javno podjetje za distribucijo električ- pripravljavec in ga objavi v marcu 2003 v Uradnem listu RS. ne energije, d.d. V aprilu je na podlagi prispelih ponudb opravljen izbor izva- – Telekom Slovenije PE Celje jalca. Po preteklem zakonskem roku za pritožbe se v maju – Energetika Celje, Javno podjetje d.o.o. 2003 prične z izdelavo strokovnih podlag in osnutka UZ. – Javne naprave Celje, Javno podjetje d.o.o. Ob predpostavki, da so aktivnosti nosilcev planiranja – Vodovod-kanalizacija, Javno podjetje Celje d.o.o. opravljene v podani rokih, pripravljavec skupaj z izbranim – GEO plin Ljubljana načrtovalcem pripravi Osnutek sprememb in dopolnitev pro- – Ministrstvo za gospodarstvo-Področje notranjega storskega akta za namen javne razgrnitve predvidoma v de- trga cembru 2003. – Ministrstvo za obrambo-Urad za obrambne zadeve, Pripravljavec skupaj z načrtovalcem pripravi v februarju – Sektor za civilno obrambo. 2004 stališča do pripomb iz javne razgrnitve. Pripravljavec in načrtovalec pripravita dopolnjen osnutek prostorskega 6. člen akta v maju 2004. Istočasno pripravljavec UZ pozove nosil- (seznam strokovnih podlag za načrtovanje predvidene ce planiranja na državni in lokalni ravni, da dajo mnenja k prostorske ureditve) dopolnjenemu osnutku prostorskega akta; rok je 30 dni. Pri izdelavi sprememb in dopolnitev UZ je potrebno Pripravljavec predloži v juliju 2004 dopolnjen osnutek upoštevati: prostorskega akta na MOPE-UPP v oceno skladnosti z ob- – prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročne- veznimi izhodišči državnega prostorskega plana. Zraven pri- ga družbenega plana RS, Uradni list RS, št. 4/03; loži vlogo za pridobitev sklepa Vlade RS o usklajenosti spre- – Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, 2000 memb in dopolnitev prostorskega akta z obveznimi izhodišči – Državni razvojni program 2002–2006, Ljubljana, državnega prostorskega plana. 2002 Vlada RS predvidoma jeseni 2004 sprejme sklep o – Regionalni razvojni program Savinjske statistične re- usklajenosti sprememb in dopolnitev z obveznimi izhodišči gije, RRA Celje, 2002, državnega prostorskega plana. – prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Ce- Župan posreduje usklajen predlog sprememb in dolje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske polnitev prostorskih sestavin občinskega planskega akta s sestavine srednjeročnega družbenega plana Občine Celje sklepom Vlade RS v sprejem mestnemu svetu. za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne Mestni svet obravnava in sprejme odlok o spremem- občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. bah in dopolnitvah UZ Celje. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01), – Posebne strokovne podlage. 10. člen Spremembe in dopolnitve UZ se v vsebinskem smislu 7. člen pripravijo tako, da bodo sestavine tekstualnega in grafične- (način pridobitve strokovnih rešitev) ga dela usklajene z zakonodajo, ključni so: Strokovne rešitve kot podlaga za izdelavo UZ in spre- zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in membe in dopolnitve prostorskih sestavin Celjskega pro- 8/03), storskega plana bodo podane kot sinteza posebnih strokov- zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in nih podlag, ki jih bo pridobil naročnik na podlagi že 1/96), sklenjenih pogodb v skladu z zakonom o javnih naročilih. zakon o varstvu voda (Uradni list RS, št. 67/02). Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3941

Navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o I. območje: ureditveno območje naselja vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. Cerkvenjak 1,0% 14/85). II. območje: druga naselja in stavbna zemljišča razpršene gradnje 0,8% 11. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem) 4. člen Finančna sredstva za pripravo sprememb in dopolnitev Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prostorske dokumentacije so predvidena v proračunu Me- povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalne- stne občine Celje za leto 2003 in 2004. ga urejanja stavbnih zemljišč v Občini Cerkvenjak (Uradni list RS, št. 28/01). 12. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Ta program priprave sprememb in dopolnitev prostor- nem listu Republike Slovenije. ske dokumentacije začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS. Št. 42007-007/99 Št. 35005-18/2003-8 Cerkvenjak, dne 13. marca 2003. Celje, dne 5. marca 2003.

Župan Župan Mestne občine Celje Občine Cerkvenjak Bojan Šrot l. r. Jože Kraner l. r.

CERKVENJAK 1397. Odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Cerkvenjak 1396. Odlok o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih Na podlagi 3. člena zakona o varnosti cestnega pro- zemljišč in vrednosti nezazidanega stavbnega zemljišča v Občini Cerkvenjak meta (Uradni list RS, št. 30/98), 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, Na podlagi 6. in 15. člena statuta Občine Cerkvenjak 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 70/00 in 51/02) in (Uradni list RS, št. 26/99 in 28/01) in v zvezi z 12. in 20. 15. člena statuta Občine Cerkvenjak (Uradni list RS, št. členom pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne 26/99, 28/01) je Občinski svet občine Cerkvenjak na vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepre- 3. redni seji dne 13. 3. 2003 sprejel mičnin (Uradni list SRS, št. 8/87) je Občinski svet občine Cerkvenjak na 3. redni seji dne 13. 3. 2003 sprejel O D L O K o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo O D L O K v cestnem prometu v Občini Cerkvenjak o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč 1. člen in vrednosti nezazidanega stavbnega zemljišča S tem odlokom se ustanovi, določi sestava in delovno v Občini Cerkvenjak področje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Cerkvenjak (v nadaljnjem besedilu: svet). 1. člen Povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanj- 2. člen ske površine, zmanjšana za povprečne stroške komunalne- Svet šteje sedem članov, ki jih imenuje Občinski svet ga urejanja zemljišča in za vrednost stavbnega zemljišča, je občine Cerkvenjak na predlog organa zavoda oziroma sve- na območju Občine Cerkvenjak na dan 31. 12. 2002 zna- ta, ki bodo sestavljali svet. šala 149.000 SIT/m2 in je osnova za izračun prometne Svet sestavljajo: vrednosti nepremičnin v letu 2003. – dva predstavnika osnovne šole, – predstavnik vrtca, 2. člen – predstavnik sveta staršev, Za m2 koristne stanovanjske površine za celotno ob- – predstavnik policijske postaje Lenart, močje Občine Cerkvenjak znašajo: – predstavnik občinskega sveta, – predstavnik občinske uprave. povprečni stroški komunalnega Svet se imenuje za dobo štirih let, člani sveta pa so urejanja stavbnih zemljišč 11,5% lahko ponovno imenovani. Na prvi seji sveta, ki jo skliče od povprečne gradbene cene iz 1. točke župan, člani sveta, na predlog župana, imenujejo predse- tega odloka, in sicer: dnika sveta. – za individualno komunalno ureditev (IKU) 5,0% – za kolektivno komunalno ureditev (KKU) 6,5% 3. člen Svet deluje na področju varnosti, vzgoje in preventive v 3. člen cestnem prometu, skrbi za razvijanje in izvajanje ukrepov za Vrednost m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se do- večjo varnost, za dvig varnostne prometne kulture udeležen- loči v odstotku od povprečne gradbene cene iz 1. točke cev v cestnem prometu ter razvijanje humanih in solidarnih tega odloka in po območjih znaša: odnosov med udeleženci v cestnem prometu. Stran 3942 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

4. člen – za odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih Svet opravlja zlasti naslednje naloge: voda na čistilni napravi 122 SIT, – preučuje in obravnava varnost v cestnem prometu ter – za čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih vo- predlaga pristojnim organom ukrepe za izboljšanje varnosti da na čistilni napravi 149 SIT. v cestnem prometu; – sodeluje z organi in organizacijami, ki se ukvarjajo s II prometno vzgojo, izobraževanjem in drugimi področji po- Izvajalec javne gospodarske službe lahko uvede ceno membnimi za varnost v cestnem prometu; v skladu z uredbo o predhodni prijavi cen komunalnih stori- – pospešuje in vzpodbuja aktivnosti šolske prometne tev (Uradni list RS, št. 41/02 in 106/02). službe; – izdaja in razširja prometno-vzgojne publikacije in dru- III ga gradiva ter sodeluje s sredstvi obveščanja; Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja in se objavi v – sodeluje s sveti drugih občin in s svetom za preventi- Uradnem listu RS. vo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije; – ugotavlja in preučuje stanje prometne varnosti na Št. 35205-001/2003 območju občine na državnih, občinskih in gozdnih cestah Cerkvenjak, dne 13. marca 2003. ter drugih javnih prometnih površinah in predlaga ukrepe za ureditev in izboljšanje prometne varnosti občinskemu svetu, Župan županu in občinski upravi. Občine Cerkvenjak Jože Kraner l. r. 5. člen Način dela sveta ureja poslovnik, ki ga sprejme svet. Administrativo-tehnična opravila za svet zagotovi občinska uprava. 1399. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun 6. člen odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda v Občini Cerkvenjak Svet je dolžan vsako leto pripraviti poročilo o svojih aktivnostih v preteklem letu in pripraviti program za prihod- Na podlagi 48. člena odloka o odvajanju in čiščenju nje leto. komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Ob- 7. člen čine Cerkvenjak (Uradni list RS, št. 28/01) in 16. člena Finančna sredstva za izvajanje nalog sveta se, na pod- odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Cerkvenjak, lagi vsakoletnega programa dela sveta, zagotovijo v občin- je Občinski svet občine Cerkvenjak na 3. redni seji dne skem proračunu. Svet lahko za opravljanje svojega dela in 13. 3. 2003 sprejel nalog pridobi sredstva tudi iz drugih virov. P R A V I L N I K 8. člen o tarifnem sistemu za obračun odvajanja Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. in čiščenja odpadnih in padavinskih voda v Občini Cerkvenjak Št. 03204-01/2003 Cerkvenjak, dne 13. marca 2003. I. SPLOŠNE DOLOČBE Župan Občine Cerkvenjak 1. člen Jože Kraner l. r. S tem pravilnikom se določajo elementi obračuna in osnovne tarifne postavke za obračun odvajanja in čiščenja odpadne in padavinske vode iz sistemov lokalne gospodarske javne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. 1398. Sklep o določitvi cen odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na 2. člen območju Občine Cerkvenjak Tarifni sistem velja za vse uporabnike javne kanalizaci- Na podlagi 48. člena odloka o zbiranju, odvajanju in je, ki so in za nove, ki bodo priključeni na sistem javne čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na ob- kanalizacije ali uporabljajo greznice. močju Občine Cerkvenjak (Uradni list RS, št. 28/01) je Občinski svet občine Cerkvenjak na 3. redni seji dne 13. 3. 3. člen 2003 sprejel Vzdrževanje kanalizacijskega priključka od parcelne meje javne površine ali revizijskega jaška na javni površini S K L E P do objekta uporabnika se zaračuna uporabniku. o določitvi cen odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Cerkvenjak II. ELEMENTI OBRAČUNA ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE IN PADAVINSKE VODE I Cena odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in 4. člen padavinskih voda je enotna za gospodarstvo in negospodar- (1) Elementi obračuna cene odvajanja odpadnih in pa- stvo, ter znaša: davinskih voda so: Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3943

1. Odvajanje odpadnih voda preko kanalizacijskega (5) Faktor dodatnega onesnaženja, in sicer parame- sistema, ki zajema tudi regulacijo pretokov in vzdrževanje trov, ki presegajo mejnevrednosti za iztok v kanalizacijo iz kanalizacijskega priključka na javni površini ter se obračuna- predpisa za odpadne vode, ki velja za obravnavan vir odpa- va po količini porabljene vode v SIT/m3. dnih voda – f3: 2. Odvoz in sprejem odpadnih voda iz greznic na Cen- tralni čistilni napravi (CČN), ki se obračunava po dejanskih <<…> stroških. (2) V ceni odvajanja odpadnih voda je upoštevano tudi ci – izmerjena vrednost parametra “i”, ki presega mej- odvajanje padavinskih voda. Delež padavinskih voda je 20% no vrednost, k skupni količini porabljenih oziroma odvedenih voda. cMV, i – mejna vrednost parametra “i”, z – število parametrov “j”, katerih vrednost presega 5. člen mejno vrednost. Elementi obračuna cene čiščenja komunalne odpadne Parametri “i” so vsi tisti parametri odpadnih voda, ki so vode (KOV), padavinske vode in odpadne vode iz greznic, izraženi s koncentracijo (mg/l, ml/l, itd.), parametri “j” pa so zajemajo stroške čiščenja odpadne vode na ČN, glede na vsi ostali parametri odpadnih voda (pH, temperatura, biolo- volumen odpadnih voda: ška razgradljivost, obarvanost, itd.). (6) Zbirna formula za izračun stroškov čiščenja TOV: K = a x V T = axV*(f1 + 0,65* <<…> K = cena čiščenja KOV v določenem časovnem obdobju, ki vključuje tudi ceno čiščenja padavinskih voda (SIT), 7. člen a = cena čiščenja odpadnih voda na CČN (SIT/m3), (1) Za obračunsko obdobje se šteje obdobje enega V = volumen KOV, ki je enak količini porabljene vode v koledarskega leta, in sicer od 1. junija dalje, ko na osnovi, do (m3). 31. marca za preteklo leto pridobljenih rezultatov obratovalnih Cena čiščenja odpadnih voda iz greznic se obračuna- monitoringov pravnih oseb,upravljavec do 1. junija pripravi va na enak način kot KOV. obračun čiščenja TOV za posamezno pravno osebo. (2) Če v obračunskih obdobjih ni mogoče odčitati vo- 6. člen domera zaradi okvare, se obračuna povprečna porabljena (1) Elementi obračuna cene čiščenja tehnološke od- količina vode v preteklem obračunskem obdobju. padne vode (TOV) zajemajo stroške čiščenja TOV na ČN, glede na kvaliteto in volumen odpadnih voda: III. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA PRAVILNIKA

T = a x F x V 8. člen Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika izvaja pristojni T = cena čiščenja TOV v določenem časovnem obdob- organ občinske uprave za gospodarske javne službe. ju, ki vključuje tudi ceno čiščenja padavinskih voda (SIT), a = cena čiščenja odpadnih voda na CČN (SIT/m3), IV. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI F = faktor obremenitve TOV, V = volumen TOV, ki je enak količini porabljene oziro- 9. člen 3 ma odvedene vode v (m ). Do vzpostavitve evidence utrjenih površin, za katere se zagotavlja oskrba padavinske vode, se bo padavinska voda (2) Faktor obremenitve, ki predstavlja faktor volumna, obračunavala v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega komunalnega in dodatnega onesnaženja – F: pravilnika. F = f1 + f2 + f3 10. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- f1 = faktor volumna TOV, nem listu Republike Slovenije. f2 = faktor komunalnega onesnaženja TOV, f3 = faktor dodatnega onesnaženja TOV. Št. 35205-001/2002 (3) Faktor volumna, ki se določa glede na volumen Cerkvenjak, dne 13. marca 2003. odvedene vode v kanalizacijo – f1: Župan f1 V (m3/leto) ≤ Občine Cerkvenjak 0 4.000 Jože Kraner l. r. 0,1 > 4.000 do ≤ 10.000 0,15 > 10.000 do ≤ 20.000 0,18 > 20.000 do ≤ 50.000 0,20 > 50.000 do ≤ 200.000 0,22 > 200.000 DIVAČA 1400. Sklep o spremembi sklepa o začasnem (4) Faktor komunalnega onesnaževanja, ki je odvisen od financiranju javne porabe Občine Divača v letu vsebnosti KPK, celotnega dušika in celotnega fosforja – f2: 2003 f2 0= 0,65 <<…> Na podlagi 33. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02), in na podlagi KPK – kemijska potreba po kisiku (mg/l), 99. člena statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 39/99) S N – celotni dušik (mg/l), je Občinski svet občine Divača na 3. redni seji dne 27. 3. S P – celotni fosfor (mg/l). 2003 sprejel Stran 3944 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

S K L E P v tisoč tolarjev o spremembi sklepa o začasnem financiranju Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2003 javne porabe Občine Divača v letu 2003 71 NEDAVČNI PRIHODKI 10.188 710 Udeležba na dobičku in dohodki od 1. člen premoženja 1.629 V sklepu o začasnem financiranju javne porabe Obči- 711 Takse in pristojbine 809 ne Divača (Uradni list RS, št. 109/02), se zadnji stavek v 1. 712 Denarne kazni – členu spremeni tako, da se glasi: »Obdobje začasnega fi- 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 4.700 nanciranja traja do 30. 6. 2003.« 714 Drugi nedavčni prihodki 3.050 2. člen 72 KAPITALSKI PRIHODKI – 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev – Ta sprememba sklepa začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS in preneha veljati z dnem objave 721 Prihodki od prodaje zalog – odloka o proračunu Občine Divača za leto 2003 v Uradnem 722 Prihodki od prodaje zemljišč in listu RS. nematerialnega premoženja – 73 PREJETE DONACIJE – Št. 3/01 730 Prejete donacije iz domačih virov – Divača, dne 27. marca 2003. 731 Prejete donacije iz tujine – 74 TRANSFERNI PRIHODKI 59.630 Župan 740 Transferni prihodki iz drugih Občine Divača javnofinančnih institucij 59.630 Rajko Vojtkovszky, dr. vet. med. l. r. II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 136.494 40 TEKOČI ODHODKI 36.070 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 10.600 401 Prispevki delodajalcev za DOBJE socialno varnost 1.500 402 Izdatki za blago in storitve 23.070 1401. Odlok o proračunu Občine Dobje za leto 2003 403 Plačila domačih obresti – Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- 409 Rezerve 900 dni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena zakona o 41 TEKOČI TRANSFERI 40.120 javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 410 Subvencije 3.610 in 30/02) in 12. člena statuta Občine Dobje (Uradni list RS, 411 Transferi posameznikom in št. 12/99, 102/01) je Občinski svet občine Dobje na gospodinjstvom 16.820 3. seji dne 28. 3. 2003 sprejel 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 5.550 413 Drugi tekoči domači transferi 14.140 O D L O K 414 Tekoči transferi v tujino – o proračunu Občine Dobje za leto 2003 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 55.754 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 55.754 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 4.550 I. SPLOŠNA DOLOČBA 430 Investicijski transferi 4.550 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I-II) 1. člen (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -30.000 S tem odlokom se za proračun Občine Dobje za leto 2003 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina pro- B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB računa, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolže- vanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN 30.000 II. VIŠINA PRORAČUNA PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 2. člen 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 30.000 Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se 750 Prejeta vračila danih posojil 30.000 določa v naslednjih zneskih: 751 Prodaja kapitalskih deležev – 752 Kupnine iz naslova privatizacije – A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV V. DANA POSOJILA v tisoč tolarjev IN POVEČANJE KAPITALSKIH – Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2003 DELEŽEV (440+441+442) I. SKUPAJ PRIHODKI 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE (70+71+72+73+74) 106.494 KAPITALSKIH DELEŽEV – TEKOČI PRIHODKI (70+71) 46.864 440 Dana posojila – 70 DAVČNI PRIHODKI 36.676 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb – 700 Davki na dohodek in dobiček 27.503 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije – 703 Davki na premoženje 2.565 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 704 Davki na blago in storitve 6.608 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 30.000 706 Drugi davki – (IV. - V.) Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3945

v tisoč tolarjev namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2003 500.000 tolarjev župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. C) RAČUN FINANCIRANJA 7. člen VII. ZADOLŽEVANJE (500) – Župan lahko dolžniku do višine 100.000 tolarjev odpi- 50 ZADOLŽEVANJE – še oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški 500 Domače zadolževanje – postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) – 55 ODPLAČILA DOLGA – IV. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE 550 Odplačila domačega dolga – IN JAVNEGA SEKTORJA IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I. +IV. +VII.-II-V.-VIII.) 8. člen X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.-IX.) XI. NETO FINANCIRANJE 30.000 Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci (VI. +X.) prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v Splošni del občinskega proračuna - odhodki, sestav- računu financiranja se občina za proračun leta 2003 lahko ljen po funkcijski klasifikaciji po področjih proračunske po- zadolži do višine 5,000.000 tolarjev. rabe, in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifikaciji Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina kontov ter načrt skupin razvojnih programov so priloga k Dobje, v letu 2003 ne sme preseči skupne višine glavnic temu odloku. 0 tolarjev. 9. člen III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine se lah- 3. člen ko v letu 2003 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, do- pravnim osebam, do skupne višine 0 tolarjev. ločenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o var- V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI stvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93), 2. prihodki za vzdrževanje gozdnih cest. 10. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Dobje v letu 4. člen 2004, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposre- odlok in sklep župana. dnega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posamez- 11. člen nega področja proračunske porabe v posebnem delu prora- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- čuna. dnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 4. Župan v mesecu avgustu in konec leta poroča občin- 2003. skemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2003 in njegovi realizaciji. Št. 403-02/03-1 5. člen Dobje, dne 28. marca 2003 Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati Župan 50% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposre- Občine Dobje dnega uporabnika, od tega: Franc Salobir l. r. 1. v letu 2004 25% navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 25% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo- DOBRNA rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% 1402. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega Dobrna za leto 2002 uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne Na podlagi določil 96., 97. in 99. člena zakona o veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami. javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02) in skladno s 15. členom statuta Občine Dobrna 6. člen (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01, 112/02) je Občinski svet Proračunski skladi so: občine Dobrna na 5. redni seji dne 24. 3. 2003 sprejel – račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. Proračunska rezerva se v letu 2003 oblikuje v višini O D L O K 2,700.000 tolarjev. Na predlog za finance pristojnega organa občinske o zaključnem računu proračuna Občine Dobrna uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za za leto 2002 Stran 3946 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

1. člen stičnega vodnika« črta in se nadomesti z besedilom »Splo- S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna šne določbe«, doda se nova 6. vsebinska določba, in sicer Občine Dobrna za leto 2002, ki zajema vse prihodke in »6. Kazenske določbe«. odhodke proračuna Občine Dobrna. Dosedanja 6. in 7. določba se spremenita v 7. in 8. določbo. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Dobrna za leto 2002 2. člen izkazuje: 2. člen se nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Lokal- A) Bilanca prihodkov in odhodkov v 000 SIT no turistično vodniško službo v Občini Dobrna organizira in I. Skupaj prihodki 343.126 vodi Turistično informacijski center Dobrna (v nadaljevanju: II. Skupaj odhodki 312.937 TIC)«. III. Proračunski presežek 30.189 B) Račun finančnih terjatev in naložb 3. člen IV. Prejeta vračila danih posojil in prodaja 3. člen se nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Dejav- kap. del. 151.400 nost lokalnega turističnega vodenja je strokovno vodenje V. Dana posojila in povečanje kapitalskega obiskovalcev po vnaprej določenem programu po Dobrni in deleža 176.200 okolici«. VI. Prejeta minus dana posojila in spre. kap. del. –24.800 4. člen C) Račun financiranja Dosedanji 2., 3., 4., 5. in 6. člen se po spremembi VII. Zadolževanje proračuna spremenijo v 4., 5., 6., 7. in 8. člen.

VIII. Odplačilo dolga 2.974 5. člen IX. Sprememba stanja sred. na rč. Dosedanji 7. člen se spremeni v 9. člen. (I+IV+VII-II-V-VIII) 2.415 V drugem stavku prvega odstavka tega člena se za X. Neto zadolževanje (VII-VIII-IX) –5.389 besedico »če« postavljeno besedilo »je bilo opravljeno vsaj« XI. Neto financiranje (VI+X) –30.189 slovnično spremni tako, da se pravilno glasi »so bila oprav- ljena vsaj« v istem stavku se nadalje črta beseda »deset« 3. člen katera se nadomesti z besedo »tri«, beseda »vodenj« pa se Podrobnejši prikaz bilance prihodkov in odhodkov ter nadomesti z besedo »vodenja«. računa financiranja in realizacije posebnega dela proračuna V prvem stavku drugega odstavka istega člena pa se so sestavni del zaključnega računa. za besedo »velikosti« črtata števili »10,5 x 7,0« in se nadomestita s števili »8,5 x 5,4«. Prav tako se v istem stavku tega 4. člen odstavka črtata besedi »datumom izdaje« kateri se nadome- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- stita z besedama »letom veljavnosti«. dnem listu RS. V drugem stavku drugega odstavka pa se za besedilom »v velikosti« črtata števili »3 x 3,5« in se nadomestita s Št. 015-02-0009/2003-6 števili »2,3 x 3«. Dobrna, dne 24. marca 2003. 6. člen Župan Dosedanji 8. člen se spremeni v 10. člen, prvi stavek Občine Dobrna 10. člena pa se spremeni tako, da se po spremembi glasi: Martin Brecl, inž. grad. l. r. »Dejavnost vodenja po Občini Dobrna lahko opravljajo samo tisti vodniki, ki imajo veljavno izkaznico in so vpisani v register lokalnih turističnih vodnikov«.

1403. Spremembe in dopolnitve odloka o lokalnih 7. člen turističnih vodnikih na območju Občine Dobrna Dosedanji 9. člen se spremeni v 11. členu, kateremu pa se v prvem odstavku dodata dve novi alinei, Na podlagi 40. in 41. člena zakona o pospeševanju in sicer osma in deveta alinea: turizma (Uradni list RS, št. 57/98) in zakona o prekrških »– davčno številko in EMŠO«, (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87 »– podatek o številu ur vodenja za preteklo leto in v in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, katerem jeziku«. 87/97, 73/98, 31/00 in 24/01) in 15. člena statuta Obči- V drugem odstavku istega člena se doda nov tretji ne Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01 in 112/02) je stavek, ki se glasi: »Turistično vodenje mora turistični vodnik Občinski svet občine Dobrna na 4. redni seji dne 17. 2. izvajati v skladu z določili 10., 15. in 17. člena tega odloka«. 2003 sprejel 8. člen S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E Dosedanji 10., 11. in 12. člen se spremenijo v 12., 13. O D L O K A in 14. člen. o lokalnih turističnih vodnikih na območju Občine Dobrna 9. člen Dosedanji 13. člen se spremeni v 15. člen katerega 1. člen besedilo pa se v prvem odstavku drugega stavka točke b), V 1. členu odloka o lokalnih turističnih vodnikih na ki se glasi: »Kolikor le-ta tega ne stori, se to smatra kot območju Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 48/02) se kršitev tega odloka, ki ima za posledico odvzem licence za v 1. vsebinski določbi besedilo »Opredelitev lokalnega turi- lokalnega turističnega vodnika« črta. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3947

Dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: 1404. Sklep o povišanju cen programov v Javnem »Občina Dobrna sklene z vsemi lokalnimi turističnimi vzgojno-varstvenem zavodu Dobrna vodniki, ki so vpisani v register, letne pogodbe za izvajanje dejavnosti lokalnega turističnega vodenja. Lokalni turistični Na podlagi 30. in 31. člena zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96 in 44/00) in 15. člena statuta Občine Dobr- vodnik izvaja lokalno vodstvo v skladu s sklenjeno pogodbo na (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01 in 112/02) je Občinski in nalogom za vodstvo, ki mu ga za vsako naročeno vodstvo svet občine Dobrna na 5. redni seji dne 24. 3. 2003, izstavi TIC«. sprejel »Občina Dobrna lahko na podlagi podane vloge v smislu turistične promocije kraja odobri brezplačno vodenje po Občini Dobrna.« S K L E P 10. člen o povišanju cen programov v Javnem Dosedanji 14. člen se spremeni v 16. člen iz katerega vzgojno-varstvenem zavodu Dobrna pa se besedilo »15. januarja« črta in nadomesti z besedilom I »konca meseca januarja«. Cena programa vrtca v Javnem vzgojno-varstvenem V drugem odstavku se doda nova prva in druga alinea, zavodu Dobrna so naslednje: in sicer: Druga starostna skupina 3-7 let: »– ime in priimek lokalnega turističnega vodnika«, – 6 do 9-urni program 64.173 SIT »– število vodenj s številom ur vodenja«. – 4 do 6-urni program 55.500 SIT Dosedanja prva, druga, tretja in četrta alinea postane- jo tretja, četrta, peta in šesta alinea. II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 11. člen dnem listu RS, uporablja pa se od 1. 4. 2003 dalje. Dosedanji 15. člen se spremeni v 17. člen. Št. 015-02-0008/2003-6 12. člen Dobrna, dne 24. marca 2003. Doda se nov 18. člen, ki se glasi: »Z denarno kaznijo 30.000 SIT se za prekrške kaznu- Župan je: Občine Dobrna lokalni turistični vodnik, ki: Martin Brecl l. r. – opravlja dejavnost lokalnega turističnega vodenja brez opravljenega preizkusa znanja in vpisa v register (4., 5., 9., 10. in 11. člen), – neposredno prevzema vodstva in jih opravlja na svoj GORNJA RADGONA račun (15. člen). »Z denarno kaznijo 150.000 SIT se za prekrške kaz- 1405. Program priprave sprememb in dopolnitev nuje: odloka o zazidalnem načrtu Gornja Radgona – pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki Trate opravlja dejavnost organiziranja, prodaje oziroma posredo- vanja turističnih potovanj in letovanj: Na podlagi 27. člena zakona o urejanju prostora (Ura- – če najame turističnega vodnika v nasprotju z 10. dni list RS, št. 110/02) in 33. člena statuta Občine Gornja členom in drugim odstavkom 11. člena tega odloka«. Radgona (Uradni list RS, št. 44/99 in 104/00) je župan »V primeru neplačila odmerjene denarne kazni, se pla- Občine Gornja Radgona sprejel čilo le-te izterja s strani pristojne davčne uprave.« P R O G R A M P R I P R A V E 13. člen sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem Dosedanji 16. člen se spremeni v 19. člen besedilo načrtu Gornja Radgona – Trate »občinski organi nadzora« se črta in se nadomesti z besedilom »občinski inšpektorat«. 1. člen 14. člen Ta program določa postopek priprave sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu (v nadaljevanju: ZN) Te spremembe in dopolnitve odloka o lokalnih turistič- Gornja Radgona – Trate (Uradni list RS, št. 22/00 in nih vodnikih na območju Občine Dobrna začnejo veljati na- 69/02). slednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V enoletnem prehodnem obdobju, od uveljavitve spre- 2. člen memb in dopolnitev odloka o lokalnih turističnih vodnikih na Spremembe in dopolnitve ZN v programski enoti 6 se območju Občine Dobrna, se mora delovanje turističnega bodo pripravljale in sprejemale po skrajšanem postopku, vodništva uskladiti skladno z določili teh sprememb in do- saj se spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta nanaša- polnitev odloka. jo na posamične objekte, za katere ni predpisana obveznost presoje vplivov na okolje in predlagane spremembe bistve- Št. 015-02-007/2003-6 no ne vplivajo na kulturno dediščino in na rabo sosednjih Dobrna, dne 17. februarja 2003. zemljišč ali objektov.

Župan 3. člen Občine Dobrna Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo Martin Brecl l. r. sprememb in dopolnitev ZN: Stran 3948 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Zazidalni načrt v enoti 6 (rekreacijska in sejemska de- Pred pričetkom priprave sprememb in dopolnitev ZN javnost) predvideva izgradnjo: morajo organi in organizacije iz tega člena na zahtevo pri- – večnamenske dvorane za športne, kulturne in se- pravljalca podati smernice za načrtovanje predvidene pro- jemske prireditve in storske ureditve, ki jih izdelovalec upošteva pri pripravi spre- – začasno postavitev montažnih objektov za sejemske memb in dopolnitev ZN. prireditve. Organi in organizacije morajo v skladu z 2. točko tretje- Objekti sejmišča se postopoma umaknejo na drugo ga odstavka 34. člena ZUreP-1 podati svoje pogoje in usme- lokacijo, ki so v sklopu sejma. Sedanji prostor postane ritve v zvezi s pripravo sprememb in dopolnitev ZN v pet- predprostor sejmišča, ki je lahko začasno parkirišče, dolgo- najstih dneh od zahteve, kakor tudi morajo v roku 15 dni po ročno pa se parkovno uredi. predložitvi spremenjenega in dopolnjenega prostorskega ak- Do sedaj je zemljišče v enoti 6 bilo v lasti Pomurskega ta z mnenjem ugotoviti upoštevanje danih pogojev za pripra- sejma d.d., Lastniška struktura se je po sklenitvi pogodbe vo sprememb in dopolnitev prostorskega akta, sicer se šte- med Pomurskim sejmom d.d. in občino spremenila tako, da je, da se z njimi strinjajo. je občina postala lastnica dela zemljišč. S spremembo la- stništva želi občina na svojih zemljiščih omogočiti gradnjo 7. člen poslovno-trgovskega centra in parkirnih prostorov za ureditev splošnega parkirišča za mesto Gornja Radgona. Na zem- Uporabijo se geodetske podlage iz veljavnega ZN. ljiščih last Pomurskega sejma d.d., bi se zgradili večnamen- 8. člen ski objekti za poslovne, sejemske, igralniške ali druge dejavnosti, kar se bo opredelilo v postopku izdelave in revi- Geodetske podlage, stroške izdelave sprememb in do- diranja projektne dokumentacije in pridobivanja gradbene- polnitev ZN vključno s stroški za pridobitev predhodnih poga dovoljenja. Ker so spremembe izven dopustnih toleranc, gojev in soglasij stroške, ki nastajajo v zvezi z obveščanjem, ki jih predvideva ZN, se v skladu s 27. členom zakona o javno razgrnitvijo in objavo spremembe in dopolnitve odloka urejanju prostora želi sprejeti spremembe in dopolnitve odlo- nosi pripravljalec. ka, da bo na ta način pridobljena pravna podlaga za projek- tiranje in izdajo gradbenih dovoljenj. 9. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slove- 4. člen nije. Predmet in programska izhodišča sprememb in dopolnitev ZN: 10. člen Predmet sprememb in dopolnitev je zazidalni načrt in Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in sicer v programski enoti 6. Ob pripravi sprememb in dopol- začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS. nitev zazidalnega načrta bo potrebno posebno pozornost posvetiti dejstvu, da s spremembami ne bo prišlo do poslab- šanja bivalnih pogojev na sosednjih parcelah in da bo vpliv Št. 350-05-2/99-3 na sosednja zemljišča zanemarljiv. Gornja Radgona, dne 26. marca 2003. 5. člen Območje sprememb in dopolnitev odloka o ZN in po- Župan seg priprave: Občine Gornja Radgona Območje sprememb in dopolnitev zajema programsko Anton Kampuš l. r. enoto 6 s parc. št. 789//1, 791, 790/1, in 789/3 k.o. Gornja Radgona. Spremembe in dopolnitve ZN se pripravijo v vsebini, kot je predpisana z zakonom o urejanju prostora (Uradni list GROSUPLJE RS, št. 110/02 v nadaljevanju: ZUreP-1) in podzakonskim navodilom o vsebini potrebnih strokovnih podlag in o vsebi- 1406. Sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka o ni izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85). spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Brinje, Grosuplje 6. člen Nosilci urejanja prostora ter drugi udeleženci, ki dajejo Na podlagi 31. in 175. člena zakona o urejanju prosto- smernice in mnenja za pripravo osnutka sprememb in dora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) ter 18. člena statuta polnitev ZN so: Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 42/99 in 36/02) je – Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Občinski svet občine Grosuplje na 5. seji dne 26. 3. 2003 izpostava Gornja Radgona, Partizanska 16, 9250 Gornja sprejel Radgona, – Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo S K L E P pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Murska So- bota, Cankarjeva 75, 9000 Murska Sobota, o javni razgrnitvi osnutka odloka o spremembah – Elektro Maribor, Vetrinska ul. 2, 2000 Maribor, in dopolnitvah zazidalnega načrta Brinje, – Telekom Slovenije, PE Murska Sobota, Trg zmage 6, Grosuplje 9000 Murska Sobota, – Občina Gornja Radgona, Režijski obrat, Partizanska 1. člen 13, 9250 Gornja Radgona, Javno se razgrne osnutek odloka o spremembah in – Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija dopolnitvah zazidalnega načrta Brinje, Grosuplje, katerega RS za okolje, izpostava Murska Sobota, Grajska cesta 1, je izdelal Arhe d.o.o., Židovska steza 4, Ljubljana, pod zap. 9000 Murska Sobota, št. projekta 22/2003, februarja 2003, odgovorni vodja pro- – Slovenske železnice, Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana. jekta je Vojteh Ravnikar, univ. dipl. inž. arh. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3949

2. člen A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV: Zgoraj navedeni osnutek bo javno razgrnjen v prostorih I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 586,183.000 Občine Grosuplje, Taborska c. 2 in v prostorih KS Grosu- TEKOČI PRIHODKI (70+71) 440,491.000 70 DAVČNI PRIHODKI 425,825.000 plje, Kolodvorska 5, Grosuplje. 700 Davki na dohodek in dobiček 235,235.000 Razgrnitev bo trajala 30 dni in se začne dan po objavi v 703 Davki na premoženje 52,611.000 Uradnem listu Republike Slovenije. 704 Domači davki na blago in storitve 137,979.000 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 3. člen 14,666.000 Pripombe in predloge k osnutku odloka o spremem- 710 Udeležba na dobičku in odhodki od premoženja bah in dopolnitvah zazidalnega načrta Brinje, Grosuplje lah- 9,900.000 ko zainteresirane pravne in fizične osebe podajo v času 711 Takse in pristojbine 3,566.000 javne razgrnitve pisno ali na zapinik na sedežu KS ali na 714 Drugi nedavčni prihodki 1,200.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 109,300.000 uradu za prostor Občine Grosuplje. 720 Prihodki od prodaje osnovnik sredstev 10,000.000 V času javne razgrnitve bo v Družbenem domu, Tabor- 722 Prihodki od prodaje zemlj. in nemat. ska 3, Grosuplje, organizirana javna obravnava, in sicer dne premoženja 99,300.000 17. 4. 2003 ob 18. uri. 73 PREJETE DONACIJE – 730 Prejete donacije iz domačih virov – 4. člen 731 Prejete donacije iz tujine – Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem 74 TRANSFERNI PRIHODKI 36,392.000 listu Republike Slovenije. 740 Transferni prih. iz drugih javnofinan. institucij 36,392.000 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 639,183.000 Št. 352-59/96 40 TEKOČI ODHODKI 89,578.044 Grosuplje, dne 26. marca 2003. 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 37,544.000 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 6,430.000 Župan 402 Izdatki za blago in storitve 45,604.044 Občine Grosuplje 403 Plačila domačih obresti – Janez Lesjak l. r. 409 Sredstva izločena v rezerve – 41 TEKOČI TRANSFERI 270,646.206 410 Subvencije 7,700.000 411 Trans. posameznikom in gospodinjstvom 54,160.000 HRPELJE-KOZINA 412 Trans. neprof. org. in ustanovam 16,303.720 413 Drugi tekoči domači trans. 192,482.486 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 244,429.000 1407. Odlok o proračunu Občine Hrpelje-Kozina za 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 244,429.000 leto 2003 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 34,529.750 Na podlagi 1., 3., 10., 11. in 13. člena zakona o javnih 430 Investicijski transferi 34,529.750 financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 57. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ 53,000.000 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 26/97, 20/95, 63/95, 73/95, 6/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB: 74/98, 12/99, 59/99, 70/00, 100/00 in 51/02) in odredbe o ekonomski klasifikaciji javnofinančnih prihodkov in odhod- IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN 53,000.000 kov, danih in vrnjenih posojil ter zadolževanja in odplačil dolga PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (751+751+752) (Uradni list RS, št. 75/98, 16/99 in 48/99) ter 16. člena statuta Občine Hrpelje-Kozina (Uradni list RS, št. 34/99, V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) – 65/02 in 24/03) je Občinski svet občine Hrpelje-Kozina na 5. redni seji dne 31. 3. 2003 sprejel VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN 53,000.000 SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.–V.) O D L O K o proračunu Občine Hrpelje-Kozina C) RAČUN FINANCIRANJA: za leto 2003 VII. ZADOLŽEVANJE PRORAČUNA (500) –

1. SPLOŠNA DOLOČBA VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) – X. NETO ZADOLŽEVANJE ( VIII.–IX.) – 1. člen S tem odlokom se za proračun Občine Hrpelje-Kozina XI. ZMANJŠANJE DENARNIH SREDSTEV za leto 2003 (v nadaljevanju: proračun) določijo višina pro- računa, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolže- Prihodki in odhodki proračuna ter drugi prejemki in vanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. izdatki proračuna Občine Hrpelje-Kozina so zajeti v bilanci prihodkov in odhodkov splošnega in posebnega dela prora- čuna, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financi- 2. VIŠINA PRORAČUNA ranja, ki so sestavni del odloka o poračunu Občine Hrpelje- Kozina za leto 2003. 2. člen Proračun obsega skupni znesek predvidenih prejem- Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se kov in skupen znesek predvidenih izdatkov. V bilanci prihod- določa v naslednjih zneskih (v SIT): kov in odhodkov so prihodki prikazani po njihovih vrstah in Stran 3950 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije virih, odhodki pa v skupnih zneskih in po posameznih na- 6. člen menih. Prihodki in odhodki so v posebnem delu bilance Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago vero- prihodkov in odhodkov razporejeni po natančnejših name- dostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznih. nost za izplačilo. Pred izplačilom iz proračuna ga morajo preveriti in pisno potrditi delavci občinske uprave, ki so zadolženi za posamezna področja izvrševanja proračuna v 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA skladu s pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Občine Hrpelje-Kozina. 3. člen Sredstva proračuna se delijo med letom praviloma ena- 7. člen komerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov Za plačevanje obveznosti iz občinskega proračuna ve- in v odvisnosti od zapadlosti obveznosti, če med občino in ljajo enaki roki, ki se za posamezne namene porabe določi- uporabnikom ni drugače določeno z odlokom ali pogodbo. jo v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, izjemoma je Uporabniki morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena plačevanje obveznosti iz občinskega proračuna možno pred v proračunu, uporabljati za namene, za katere so jim bila zakonskim rokom, z odredbo župana. dana in ki so opredeljena v bilanci prihodkov in odhodkov ter v skladu s predpisi o njihovi uporabi oziroma razpolaga- 8. člen nju z njimi. Neposredni uporabniki proračuna plačujejo obvezno- Vsi uporabniki proračunskih sredstev so dolžni upora- sti za že opravljene nabave blaga, storitev in gradbenih del. bo proračunskih sredstev načrtovati in o uporabi sredstev Dogovarjanje o predplačilih je možno s soglasjem župana le preteklega leta tudi poročati. Neposredni in posredni upora- izjemoma, in sicer ob primernem zavarovanju predplačil. bniki občinskega proračuna morajo pripraviti zaključni ra- Način zavarovanja predpiše minister, pristojen za finance. čun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo 9. člen leto skupaj z obrazložitvami ter ju poslati županu najkasneje do 28. februarja tekočega leta. Prihodki od prodaje in najema občinskega premoženja ter prihodki, ki jih uporabniki sredstev občinskega proraču- Uporabnikom proračunskih sredstev, ki ne ravnajo v na ustvarjajo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega skladu s tem členom odloka, lahko župan delno ali v celoti proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. začasno zaustavi proračunsko financiranje, dokončno pa Prihodki iz drugega odstavka tega člena se uporabni- na predlog župana to stori Občinski svet občine Hrpelje- kom upoštevajo pri dodeljevanju sredstev iz proračuna. Kozina. 4. člen 10. člen Župan v letu 2003 za odhodke in investiije in investicij- Sredstva proračuna se uporabljajo le za namene, ki so ske transfere razpiše javno naročilo v skladu s predpisi o določeni s proračunom. V imenu občine se prevzemajo javnem naročanju. obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. 11. člen Če se v teku proračuna ugotovi, da so potrebna dodat- V sprejetem proračunu lahko na predlog neposredne- na sredstva, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče ga proračunskega uporabnika finančna služba proračuna predvideti, so pa nujna za izvrševanje predpisov ali izvršitev občine znotraj proračunske postavke odpre nov konto, če storitev, se dodatni odhodki poravnavajo v breme drugih je to potrebno zaradi pravilnega knjiženja porabe. postavk posameznega področja proračuna. O prerazpore- ditvi odloča župan. Prerazporejanje ni možno na: 12. člen – postavke plač – na podskupino “400 – plače in Sredstva proračunske rezerve se izločijo v višini dolo- drugi izdatki zaposlenim” in “401 – prispevki delodajal- čeni s proračunom. Sredstva se izločajo mesečno po dva- cev za socialno varstvo “ , razen med tema dvema pod- najstinah. Sredstva rezerve se uporabljajo za pokrivanje stro- skupinama, škov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic – iz skupin 42 investicijski odhodki in 43 – investicijski naravnih in drugih nesreč, kot so: suša, potres, požar, po- transferi, razen med tema dvema skupinama. plave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in od- zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski hodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom škodljivci. Proračunska rezerva se v letu 2003 ne oblikuje, financiranja ni možno. ker je že dosegla zakonsko predpisano višino največ 1,5% O izvršenih prerazporeditvah sredstev mora župan šest- prejemkov proračuna. mesečno poročati občinskemu svetu. Proračun obsega kot nerazporejeni del prihodkov tudi tekočo proračunsko rezervo za financiranje posameznih na- 5. člen menov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zado- Odredbodajalec proračuna je župan. stnih sredstev. Župan je pooblaščen, da odloča: – o uporabi splošne proračunske rezervacije za pre- malo predvidene odhodke in nepredvidene odhodke, ki so 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE nujni za izvrševanje zakonskih in pogodbenih obveznosti, IN JAVNEGA SEKTORJA – o začasni vezavi tekočih likvidnih sredstev zaradi ohranitve realne vrednosti. 13. člen – o odpisu oziroma delnem odpisu plačila dolga, če Občina se lahko likvidnostno zadolži, če se zaradi ne- bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino enakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna terjatve. ne more uravnovesiti, vendar največ do višine 5% zadnjega Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3951 sprejetega proračuna. Prihodki od upravljanja s prostimi S K L E P denarnimi sredstvi so prihodek proračuna in stroški v zvezi z o začasnem financiranju Občine Kobarid zagotavljanjem likvidnosti sredstev proračuna so izdatek pro- računa. v letu 2003 V letu 2003 občina ne predvideva zadolževanja. I 14. člen Do sprejetja proračuna Občine Kobarid za leto 2003 Javni zavodi, katerih ustanovitelj je občina, se smejo se financiranje potreb proračunskih uporabnikov nadaljuje zadolževati le s soglasjem občine, pri čemer se izdana so- po tem sklepu, vendar najdlje do 30. 6. 2003. glasja štejejo v možni obseg zadolževanja občine. II 15. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo uprabiti Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije sredstva do višine sorazmerne s porabljenimi sredstvi v ena- in začne veljati naslednji dan po objavi. kem obdobju proračuna za leto 2002. Proračunskim uporabnikom se sredstva zagotavljajo v odvisnosti od njihovih dejansko ugotovljenih potreb in finan- Št. 4147-21/2003 čnih možnosti Občine Kobarid. Hrpelje-Kozina, dne 31. marca 2003. Sredstva za investicijsko vzdrževanje in investicije se uporabljajo za naloge, ki so bile v proračunu 2002 že začete. Župan III Občine Hrpelje-Kozina Albert Pečar l. r. Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun za leto 2003. IV 1408. Sklep o povišanju cen komunalnih storitev Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu RS, uporablja pa se od 1. 4. 2003. Na podlagi 16. člena statuta Občine Hrpelje-Kozina (Uradni list RS, št. 34/99 in 65/02), navodila za oblikova- Št. 40302-1/02 nje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb odvajanja in Kobarid, dne 27. marca 2003. čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 56/01) in uredbe o predhodni prijavi cen komu- Župan nalnih storitev (Uradni list RS, št. 41/02, 106/02) je Občin- Občine Kobarid ski svet občine Hrpelje-Kozina, na 3. redni seji dne 27. 2. Pavel Gregorčič, inž. l. r. 2003 sprejel naslednji

S K L E P KOMEN 1 1410. Sklep o začasnem financiranju Občinski svet občine Hrpelje-Kozina soglaša s poviša- njem cen komunalnih storitev za 2,7% od 1. 4. 2003 dalje, Na podlagi 33. člena zakona o javnih financah (Uradni kot je navedeno v vlogi za soglasje. list RS, št. 79/99) in 30. člena statuta Občine Komen (Uradni list RS, št. 46/01) je Občinski svet občine Komen 2 na 4. redni seji dne 27. 3. 2003 sprejel Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati s 1. aprilom 2003. S K L E P Št. 3521-3/2003-2 o začasnem financiranju Hrpelje-Kozina, dne 13. marca 2003. 1 Župan Financiranje funkcij Občine Komen, ter njenih nalog in Občine Hrpelje-Kozina s predpisi določenih namenov, se v obdobju od 1. 4. 2003 Albert Pečar l. r. do 31. 5. 2003 začasno nadaljuje na podlagi odloka o proračunu Občine Komen za leto 2002, za iste programe kot v letu 2002. 2 KOBARID V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti 1409. Sklep o začasnem financiranju Občine Kobarid v sredstva do višine, sorazmerno s porabljenimi sredstvi v letu 2003 enakem obdobju v proračunu za leto 2002. V obdobju za- časnega financiranja se ne sme povečati število zaposlenih Na podlagi 32. in 33. člena zakona o javnih financah glede na stanje 31. december 2002. (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02) in 18. člena statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 8/00, 3 79/00, 53/02 in 74/02) je Občinski svet občine Kobarid Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju na 4. redni seji dne 27. 3. 2003 sprejel plačane obveznosti vključijo v proračun za leto 2003. Stran 3952 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

4 I. SPLOŠNE DOLOČBE Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. 4. 2003 1. člen dalje. Ta pravilnik določa višino in način določanja plač, delov plač in drugih prejemkov občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta, župana, in članov nadzor- Št. 06202-04/03 nega odbora Občine Litija. Komen, dne 27. marca 2003. 2. člen Občinski funkcionarji so: župan, podžupan in člani ob- Župan činskega sveta. Občine Komen Člani občinskega sveta svojo funkcijo opravljajo nepo- Uroš Slamič l. r. klicno. Župan se lahko odloči za poklicno ali nepoklicno opravljanje funkcije. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo opravljal funkcijo poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet. LITIJA 3. člen 1411. Sklep o podaljšanju začasnega financiranja Za opravljanje funkcije imajo občinski funkcionarji pra- občine vico do plačila. Na podlagi tretjega odstavka 33. člena zakona o javnih Funkcija župana je najvišje vrednotena funkcija v ob- financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02) čini. je Občinski svet občine Litija na 3. seji dne 25. 3. 2003 Članom občinskega sveta, delovnih teles občinskega sprejel sveta in župana ter članom nadzornega odbora pripada za njihovo delo sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta oziroma seji delovnega telesa občinskega sveta v skladu s S K L E P tem pravilnikom. o podaljšanju začasnega financiranja občine II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA PLAČE OZIROMA DELA I PLAČE Začasno financiranje občinskega proračuna se podalj- ša do 31. 5. 2003. 4. člen Osnovna plača za opravljanje funkcije župana znaša II 7,5 količnika. Županu pripada še funkcijski dodatek v višini Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 50% njegove osnovne plače in dodatek na delovno dobo. nem listu RS. Če opravlja funkcijo nepoklicno je upravičen do 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo župana opravljal poklicno. Št. 401-10/2003 Litija, dne 25. marca 2003. 5. člen Osnovna plača (poklicnega) podžupana znaša največ 80% plače župana. Konkretna višina plače podžupana je Župan odvisna od vsebine (obsega) pooblastila župana. Za vsako Občine Litija pooblastilo za določeno področje dela (družbene dejavno- Mirko Kaplja l. r. sti, okolje in prostor, splošne pravne zadeve, gospodarstvo…) ima podžupan pravico do 20% plače župana, vendar skupaj ne več od maksimuma iz prvega stavka tega člena. Če podžupan nima posebnega pooblastila, ampak le poma- 1412. Pravilnik o plačah, delih plač in sejninah ga županu in ga nadomešča v primeru njegove odsotnosti in funkcionarjev Občine Litija, članov delovnih zadržanosti ima pravico do osnovne plače v višini 40% pla- teles občinskega sveta in župana ter članov če župana. nadzornega odbora Če podžupan funkcijo opravlja nepoklicno, mu pripada plačilo za opravljanje funkcije, določeno največ v višini 40% Na podlagi 34.a in 100.b člena zakona o lokalni samo- plače župana. Konkretna višina plače podžupana je odvisna upravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, od vsebine (obsega) pooblastila župana. Za vsako poobla- 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ter v skladu z stilo za določeno področje dela (družbene dejavnosti, oko- 12. členom statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 110/00, lje in prostor, splošne pravne zadeve, gospodarstvo…) ima 2/01 in 65/02) je Občinski svet občine Litija na 4. seji dne podžupan pravico do 10% plače župana, vendar skupaj ne 25. 3. 2003 sprejel več od maksimuma iz prvega stavka tega odstavka. Če podžupan nima posebnega pooblastila, ampak le pomaga P R A V I L N I K županu in ga nadomešča v času njegove odsotnosti in zadr- žanosti ima pravico do plačila v višini 20% plače župana. o plačah, delih plač in sejninah funkcionarjev Občine Litija, članov delovnih teles občinskega 6. člen sveta in župana ter članov Občinskim funkcionarjem ne pripadajo posebni dodat- nadzornega odbora ki po predpisih o plačah v javnem sektorju, razen dodatka Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3953 za delovno dobo, ki pripada občinskemu funkcionarju, ki 13. člen opravlja funkcijo poklicno. Evidenco prisotnosti in zapisnike na sejah občinskega Župan in podžupan tudi nista upravičena do dodatkov sveta in sejah delovnih teles vodi za to zadolženi delavec oziroma nagrad za vodenje sej občinskega sveta. občinske uprave. 7. člen Člani občinskega sveta so upravičeni do sejnine za III. DRUGI PREJEMKI udeležbo na seji občinskega sveta oziroma na seji delovnega telesa občinskega sveta. 14. člen Za udeležbo na redni seji je član občinskega sveta Občinski funkcionarji, poklicni in nepoklicni, predse- upravičen do sejnine v višini 10% plače župana. V primeru, dniki in člani delovnih teles občinskega sveta in župana ter da ima seja dve zasedanji, pripada svetniku za prvo zaseda- nadzornega odbora imajo ob predložitvi dokazila pravico do nje sejnina v višini 7% plače župana, za drugo zasedanje povračila stroškov, ki jih imajo pri opravljanju funkcije in v (nadaljevanje) pa 3% plače župana. zvezi z njo. Za udeležbo na izredni seji ima član občinskega sveta Osebe iz prvega odstavka tega člena imajo pravico do pravico do sejnine v višini 5% plače župana. povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (dnevnice, Pravico do sejnine za redno in izredno sejo ima svet- potni stroški, stroški prenočevanja) v skladu z zneski drugih nik, ki svojo udeležbo na seji izkaže s podpisom na listi osebnih prejemkov in povračil, ki jih določajo veljavni pred- prisotnosti ob začetku seje in ob njenem zaključku (če je pisi za zaposlene v občinski upravi. več zasedanj pa ob začetku in zaključku zasedanja). Ne Povračilo stroškov iz prejšnjega odstavka lahko upravi- glede na prejšnji stavek svetnik pridobi pravico do sejnine čenec uveljavlja le na podlagi predhodno izdanega naloga tudi za sejo, ki jo je predčasno zapustil, pod pogojem, da za službeno potovanje, ki ga izda župan ali po njegovem svojo odsotnost opraviči in to največ trikrat v koledarskem pooblastilu podžupan. Nalog za službeno potovanje za žu- letu. Opravičilo za odsotnost se naslovi na predsednika pana izda podžupan. komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, o dejanski opravičenosti za predčasno zapustitev zasedanja pa odloči komisija za mandatna vprašanja, volitve in imeno- IV. NAČIN IZPLAČEVANJA vanja. Komisija opravičila svetnikov obravnava enkrat me- sečno, najkasneje v tednu pred izplačili sejnin. 15. člen Za udeležbo na korespondenčni seji ima član občin- Sredstva za plače, dele plač, sejnine in povračila stro- skega sveta pravico do sejnine v višini 2% plače župana. škov po tem pravilniku se zagotovijo v proračunu Občine Litija. 8. člen Za delo v delovnih telesih občinskega sveta in župana, 16. člen pripada članom občinskega sveta sejnina; za predsednika Plače, deli plač, sejnine in povračilo stroškov po tem (oziroma za vodenje seje v primeru nadomeščanja predse- pravilniku, se na podlagi obračuna, ki ga pripravi skrbnik dnika) v višini 2% plače župana, za člana pa v višini 1% proračunske postavke, izplačajo 5. v mesecu za pretekli plače župana. mesec. Enaka sejnina pripada tudi članom delovnih teles ob- činskega sveta, ki niso člani občinskega sveta. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 9. člen Za delo v nadzornem odboru pripada članom sejnina v 17. člen višini 2% plače župana, predsedniku (oziroma za vodenje Plače, deli plač, sejnine in povračila, ki pripadajo ob- seje v primeru nadomeščanja predsednika) pa sejnina v činskim funkcionarjem, članom delovnih teles občinskega višini 3% plače župana. sveta in župana ter nadzornega odbora, se izplačajo za nazaj, in sicer od dneva potrditve mandata oziroma od ime- 10. člen novanja. Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu 18. člen članu občinskega sveta, ne sme presegati 15% plače župa- Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pra- na (plače za poklicno opravljanje funkcije). vilnik o plačah in delih plač funkcionarjev Občine Litija, članov delovnih teles občinskega sveta in župana ter članov 11. člen nadzornega odbora (Uradni list RS, št. 32/99). Odločbo o plači in sejnini, določeni na podlagi tega pravilnika, izda za posameznega funkcionarja komisija za 19. člen mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. 12. člen Sejnina je pogojena z udeležbo na seji občinskega sveta oziroma z udeležbo na seji delovnega telesa občin- Št. 711-18/2002 skega sveta. V primeru odsotnosti s seje, člani občinskega Litija, dne 25. marca 2003. sveta oziroma člani (tudi predsedniki) delovnega telesa ob- činskega sveta nimajo pravice do sejnine. Določba zgornjega odstavka velja tudi za nadzorni od- Župan bor in morebitna druga posvetovalna telesa župana in občin- Občine Litija skega sveta. Mirko Kaplja l. r. Stran 3954 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

METLIKA trezna omrežja oskrbovalnih sistemov, se komunalni prispevek izračuna na podlagi programa opremljanja, ki ga sprej- 1413. Sklep o cenah pomoči na domu in osebne me občinski svet. pomoči Na območjih, za katera še ni osnov za izdelavo programa opremljanja, kakor tudi na območjih, ki so do določene Na podlagi 38. člena pravilnika o metodologiji za obli- stopnje že komunalno opremljena, se komunalni prispevek kovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. izračuna na način, določen s tem odlokom. 36/02 in 107/02) in 18. člena statuta Občine Metlika (Ura- Izračun komunalnega prispevka je osnova za odmero dni list RS, št. 34/99, 71/01 in 61/02) je Občinski svet komunalnega prispevka. občine Metlika na 4. redni seji dne 27. 3. 2003 sprejel

S K L E P II. IZRAČUN IN ODMERA KOMUNALNEGA PRISPEVKA o cenah pomoči na domu in osebne pomoči 3. člen Poprečni stroški opremljanja stavbnih zemljišč pri 100% I opremljenosti in izrabi 1,00 na območju Občine Mirna Peč Občina Metlika daje na predlog izvajalca Centra za znašajo na dan 30. 10. 2002 5.777 SIT/m2 stavbnega socialno delo Metlika soglasje: zemljišča in se pri izračunu komunalnega prispevka revalori- 1. k ceni socialno varstvene storitve osebna pomoč v zirajo z mesečnimi indeksi rasti cen za ostalo nizko gradnjo, višini 243.798 SIT mesečno, ki jih objavlja Gospodarska zbornica Slovenije. 2. k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na V poprečnih stroških opremljanja je upoštevana oprem- domu za neposredno socialno oskrbo uporabnikov v višini ljenost z javno infrastrukturo v deležih, razvidnih iz tabele 1. 1.928,20 SIT na efektivno uro, 3. k ceni vodenja in koordinacije socialno varstvene Tabela 1: storitve pomoč družini na domu v višini 142.664 SIT me- sečno, Individualne komunalne naprave: 4. k ceni dostave kosila v višini 210 SIT za eno kosilo. II Vrsta komunalne opremljenosti Deleži % Ta sklep se začne uporabljati od 15. 4. 2003 dalje. 1. Vodovodno omrežje 11% 2. Kanalizacijsko omrežje 22% Št. 382-4/02 3. Elektro omrežje 12% Metlika, dne 27. marca 2003. Skupaj pri maksimalni opremljenosti 45%

Župan Kolektivne komunalne rabe: Občine Metlika Slavko Dragovan l. r. Vrsta komunalne opremljenosti Delež % 1. Ceste 53% 1.1. Makadamske ceste 27% 1.2. Asfaltirane ceste 53% MIRNA PEČ 2. Javna razsvetljava 2% Skupaj pri maksimalni opremljenosti 55% 1414. Odlok o komunalnem prispevku na območju Občine Mirna Peč Za različne izrabe stavbnega zemljišča se poprečni Na podlagi 143., 146. in 179. člena zakona o urejanju stroški opremljanja odčitajo iz tabele 2. prostora (Uradni list RS, št. 110/02) ter 15. člena statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 18/99 in 52/01) je Tabela 2: Občinski svet občine Mirna Peč na 3. redni seji dne 25. 3. 2003 sprejel Poprečni stroški opremljanja pri različnih izrabah stavbnega zemljišča v SIT/m2 stavbnega zemljišča: O D L O K o komunalnem prispevku na območju Občine Izraba stavbnega Poprečni stroški Izraba stavbnega Poprečni stroški Mirna Peč zemljišča opremljanja SIT/m2 Zemljišča opremljanja SIT/m2 0,05 684,12 1,55 6.094,74 0,10 1.368,24 1,60 6.123,62 I. SPLOŠNI DOLOČBI 0,15 2.052,35 1,65 6.152,51 0,20 2.736,47 1,70 6.181,39 1. člen 0,25 3.420,59 1,75 6.210,28 S tem odlokom se določa izračun komunalnega pri- 0,30 4.104,71 1,80 6.239,16 spevka, odmera komunalnega prispevka in oprostitve ter 0,35 4.788,83 1,85 6.268,05 zmanjšanja plačila komunalnega prispevka v Občini Mirna 0,40 5.472,94 1,90 6.296,93 Peč. 0,45 5.498,28 1,95 6.325,82 0,50 5.523,62 2,00 6.354,70 2. člen 0,55 5.548,96 2,05 6.383,59 Na območjih, kjer je potrebna zgraditev nove komunal- 0,60 5.574,30 2,10 6.412,47 ne opreme ali rekonstrukcija ali povečanje zmogljivosti ob- 0,65 5.599,64 2,15 6.441,36 stoječe komunalne opreme in njenega priključevanja na us- 0,70 5.624,97 2,20 6.470,24 Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3955

Izraba stavbnega Poprečni stroški Izraba stavbnega Poprečni stroški Območje/komunalna opremljenost Naselja ali deli naselij zemljišča opremljanja SIT/m2 Zemljišča opremljanja SIT/m2 Zagorici, Srednji Globodol, Veliki Kal, 0,75 5.650,31 2,25 6.499,13 Vrhovo pri Mirni Peči 0,80 5.675,65 2,30 6.528,01 III. območje/elektrika, ceste Čemše, Globočdol, Golobinjek, Grč 0,85 5.700,99 2,35 6.556,90 Vrh, Dobje, Jelše, Poljane pri Mirni 0,90 5.726,32 2,40 6.585,78 Peči, Šentjurij na Dolenjskem, 0,95 5.751,66 2,45 6.614,67 Vrhpeč, območja izven naselij v 1,00 5.777,00 2,50 6.643,55 I. in II. območju 1,05 5.805,89 2,55 6.672,44 1,10 5.834,77 2,60 6.701,32 Ustrezni faktorji za območje se pri izračunu komunal- 1,15 5.863,66 2,65 6.730,21 nega prispevka odčitajo iz tabele 4. 1,20 5.892,54 2,70 6.759,09 1,25 5.921,43 2,75 6.787,98 Tabela 4: 1,30 5.950,31 2,80 6.816,86 1,35 5.979,20 2,85 6.845,75 Faktorji po območjih: 1,40 6.008,08 2,90 6.874,63 1,45 6.036,97 2,95 6.903,52 Območje Faktor 1,50 6.065,85 3,00 6.932,40 I. 0,60 II. 0,40 Odmera komunalnega prispevka je odvisna od namem- III. 0,30 bnosti oziroma vrste objekta in območja, v katerem se objekt nahaja. Zmanjšanje komunalnega prispevka z navedenimi fak- Prispevne stopnje za namembnost oziroma vrsto ob- torji zajemajo priznana vlaganja investitorja v komunalno in- jekta ali njegovega dela se pri izračunu komunalnega pri- frastrukturo, vključno s fizičnim delom in materialnimi vložki. spevka odčitajo iz tabele 3. 4. člen Tabela 3: Pri izračunu komunalnega prispevka iz drugega odstavka 2. člena tega odloka se upoštevajo naslednji ele- Faktorji za namembnost objektov: menti: a) površina stavbnega zemljišča, ki je površina gradbene parcele, povzeta iz lokacijskega načrta oziroma projekta Namembnost oziroma vrsta objekta Faktor za pridobitev gradbenega dovoljenja, Finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami 1,20 b) bruto površina investitorjevega objekta, ki je povzeta Trgovinske in poslovne dejavnosti, gostinstvo in turizem iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, 1,10 c) izraba stavbnega zemljišča, ki je razmerje med bruto Stanovanja, zidanice nad kletjo, druge javne, skupne in površino objekta in površino gradbene parcele, osebne storitvene dejavnosti 1,00 d) dejanska opremljenost stavbnega zemljišča z javno Oskrba z elektriko, vodo, promet in zveze, dejavnost javne infrastrukturo, ki se ugotovi iz predložene dokumentacije uprave in obrambe 0,90 (lokacijski načrt oziroma projekt za pridobitev gradbenega Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 0,80 dovoljenja, Izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, športne in d) prispevna stopnja za namembnost objekta, kulturne dejavnosti 0,60 e) območje, v katerem objekt leži. Zimski vrtovi, zunanja stopnišča in terase za stanovanjske namene 0,50 5. člen Rudarstvo, skladiščenje kot osnovna dejavnost 0,40 V primeru novogradenj se komunalni prispevek izraču- Razni nezazidani odprti ali zaprti objekti 0,35 na po naslednji enačbi: Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo, kleti v zidanicah 0,30 Odprta športna igrišča in bazeni na prostem 0,15 a x d x e x n x o = komunalni prispevek v SIT

Pri določitvi namembnosti se smiselno uporabljajo Pri čemer je: a – površina stavbnega zemljišča v m2 predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti. d – dejanska opremljenost stavbnega zemljišča v % (seštevek odstotkov iz tabele 1) Območja, v katerem se nahaja investitorjev objekt, so e – poprečni stroški opremljanja stavbnega zemljišča v naslednja: SIT/m2 stavbnega zemljišča iz 3. člena (tabela 2) n – faktor namembnosti objekta (tabela 3) Območje/komunalna opremljenost Naselja ali deli naselij o – faktor območja (tabela 4) I. območje/vodovod, kanalizacija, Ožje območje Mirne Peči (Ivanja vas, elektrika, ceste, javna razsvetljavaPrisojna pot, Češence, Vihre, Pri večnamenskih objektih se izračuna odstotke povr- Postaja) šin po posameznih namenih glede na celotno površino ob- II. območje/vodovod, elektrika, Biška vas, Dolenja vas pri Mirni Peči, jekta, ki se jih pri izračunu komunalnega prispevka pomnoži ceste Dolenji Globodol, Dolenji Podboršt, z ustreznimi faktorji iz tabele 3 in se smiselno uporablja tudi Gorenji Globodol, Gorenji Podboršt, pri ostalih primerih izračuna komunalnega prispevka. Goriška vas, Hmeljčič, Hrastje pri Mirni Peči, Jablan, Jordankal, 6. člen Malenska vas, Mali Kal, Mali Vrh, V primeru nadzidav, prizidav, rekonstrukcij, nadome- Rogovila, Šranga, Orkljevec, Sela pri stnih gradenj in novogradenj na stavbnem zemljišču, kjer se Stran 3956 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

že nahaja objekt, je za izračun komunalnega prispevka po- stroškov odmeri pristojni občinski organ z odločbo na pod- trebno ugotoviti razliko med novo predvideno izrabo stav- lagi vloge investitorja ob upoštevanju določil 3. in 4. člena bnega zemljišča in obstoječo izrabo stavbnega zemljišča. tega odloka in faktorja iz tabele 4. Od tako izračunanega Na podlagi tako ugotovljene razlike se iz tabele 2 odčita komunalnega prispevka se odštejejo olajšave, kolikor inve- višino poprečnih stroškov opremljanja stavbnega zemljišča. stitor predloži dokazila o vlaganjih v izgradnjo infrastruktur- Ostali elementi za izračun so enaki kot pri novogradnji. nega omrežja, na katerega se investitor priključuje. Način izračuna komunalnega prispevka, navedenega v prvem odstavku tega člena, se pri nadomestni gradnji upoš- teva samo v primeru gradnje istonamenskega objekta na III. OPROSTITVE IN ZMANJŠANJA ODMERE mestu obstoječega objekta. V primeru gradnje nadomestne- KOMUNALNEGA PRISPEVKA ga objekta z drugim namenom, se od izračunanega komunalnega prispevka za nov objekt odšteje izračunani komu- 10. člen nalni prispevek za obstoječi objekt. Komunalni prispevek se ne odmerja za gradnjo javne V primeru nadomestne gradnje, ko je faktor izrabe infrastrukture, socialnih in neprofitnih stanovanj, za objekte, stavbnega zemljišča za novi objekt manjši od faktorja izrabe katerih investitor je Občina Mirna Peč. za obstoječi objekt, investitor pa gradi večji objekt od obsto- ječega, se komunalni prispevek izračuna kot razlika med 11. člen komunalnim prispevkom, izračunanim za novi objekt in ko- Stroški izvedbe neposrednih priključkov objekta na munalnim prispevkom, izračunanim za obstoječi objekt. obstoječe omrežje in prispevki, ki jih za posamezno infras- V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo trukturno omrežje investitirjem zaračunavajo javna podjetja biti navedeni podatki o bruto površinah obstoječih objektov pred priključitvijo objektov nanj, niso predmet tega odloka in o površinah posameznih prostorov po posameznih namenih uporabe, o obremenitvah posameznih infrastrukturnih in olajšav. objektov in naprav in o površinah obstoječih gradbenih par- 12. člen cel. Enako velja za novo predvideno stanje. Višina komunalnega prispevka v primerih iz prvega od- Do zmanjšanja odmere komunalnega prispevka je in- stavka tega člena se izračuna po naslednji enačbi: vestitor upravičen v primeru, da je investitor prispeval k izgradnji infrastrukturnega omrežja v Občini Mirna Peč ali a1 x d1 x e1 x n x o = komunalni prispevek v SIT plačeval krajevni samoprispevek pod pogojem, da predloži dokazila o lastnih vlaganjih in vlaganjih zakonca v posamez- pri čemer je: a1 – nova površina gradbenih parcel v m2 no infrastrukturno omrežje (pogodba, račun, virman, blagaj- d1 – nova dejanska opremljenost stavbnega zemljišča niški prejemek) ali dokazila o plačanih samoprispevkih. v % Obračunske situacije, predračuni se ne štejejo kot dokazila (seštevek odstotkov iz tabele 1) o vlaganjih v infrastrukturno omrežje. Dokazila o plačanih e1 – poprečni stroški opremljanja stavbnega zemljišča občinskih in krajevnih samoprispevkih investitor pridobi pri v SIT/m2 stavbnega zemljišča (tabela 2) pri novi izrabi stav- delodajalcih, v primeru stečajev oziroma ukinitve podjetij pa bnega zemljišča, odčitani pri razliki med novim in obstoje- zadostuje potrdilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zava- čim stanjem rovanje Republike Slovenije. n – faktor namembnosti objekta (tabela 3) Če je bila za odkup zemljišča sklenjena z občino po- o – faktor območja (tabela 4) godba, iz katere je razvidno, da je investitor ali predhodni lastnik že plačal določen strošek komunalnega opremljanja 7. člen stavbnega zemljišča, se od izračunanega komunalnega pri- Pri spremembi namembnosti dela ali celotnega objek- spevka za novo stanje odšteje del pogodbene vrednosti ta in pri nespremenjeni izrabi stavbnega zemljišča se komu- (revalorizirane z indeksom rasti cen za ostalo nizko gradnjo, nalni prispevek izračuna kot razlika med izračunanim komu- ki ga objavlja Gospodarska zbornica Slovenije), ki jo ob nalnim prispevkom pri prispevni stopnji za namembnost upoštevanju določil tega odloka lahko štejemo kot del že objekta za obstoječe stanje in izračunanim komunalnim pri- plačanega komunalnega prispevka. spevkom pri prispevni stopnji za novo predvideno stanje. V primeru, ko je investitor financiral izgradnjo javne komunalne infrastrukture v soglasju s pristojnim podjetjem, 8. člen mora v zvezi s tem predložiti dokazila in pismeno izjavo Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je inve- pristojnega podjetja. stitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na Vlaganja in samoprispevek se upoštevajo za zadnjih objekte in omrežja lokalne komunalne infrastrukture, ali ki 20 let in se revalorizirajo z indeksom rasti cen za nizko povečuje priključno moč obstoječih priključkov. gradnjo. Vlaganja v infrastrukturo za posamezno komunalno na- 9. člen pravo in neuveljavljene olajšave se v primeru že odmerjene- V primerih, ko je na gradbeni parceli več objektov, ga komunalnega prispevka priznajo samo do višine, izraču- površine, ki služijo posameznim objektom pa niso oprede- nane v skladu s 3., 4., 5., 6., 7. in 9. členom tega odloka. ljene, se za površino stavbnega zemljišča pri izračunu ko- Vrednost posamezne komunalne infrastrukture se določi v munalnega prispevka za posamezen objekt upošteva delež odstotku iz tabele 1 ob upoštevanju ostalih določil tega gradbene parcele v razmerju bruto površine posameznega odloka. Samoprispevek se odšteje na koncu izračuna ko- objekta. munalnega prispevka. Investitorjem, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja Do zmanjšanja komunalnega prispevka so ob izpolnje- in se priključujejo na lokalno javno infrastrukturo individualnih pogojih iz prejšnjih odstavkov tega člena upravičeni in- ne rabe, ki je bila zgrajena ali rekonstruirana ali s prostovo- vestitorji prizidav, dozidav, nadzidav, nadomestnih gradenj ljnimi prispevki fizičnih oseb ali samostojno s sredstvi obči- in podobnih gradenj na lokaciji, kjer že stojijo objekti njiho- ne, se dovoli priključitev šele po plačilu ustreznega dela vih staršev in ki predložijo dokazila o vlaganjih svojih staršev, stroškov gradnje oziroma rekonstrukcije. Pripadajoči del vendar le do višine še neuveljavljenega zneska. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3957

Investitor, ki je kupil nepremičnino, v povezavi s katero MISLINJA so predhodni lastniki že vlagali v izgradnjo komunalne infrastrukture, je do zmanjšanja plačila komunalnega prispevka ob 1415. Sklep o podaljšanju obdobja začasnega izpolnjenih pogojih iz prejšnjih odstavkov tega člena upravi- financiranja Občine Mislinja v letu 2003 čen v primeru, ko predloži dokazila o predhodnih vlaganjih prejšnjega lastnika v posamezno infrastrukturno omrežje. Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- dni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US RS št. U-I-13/94-95, 13. člen 45/94 – odl. US RS št. U-I-144/94-18, 57/94 in 14/95, Pri izračunu komunalnega prispevka se v skladu s pred- 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, pisi o telekomunikacijah ne upošteva opremljenost stavbne- 10/98, 68/98 – odl. US, 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00 ga zemljišča s telefonskim omrežjem in s tem povezanih in 51/02), 32. in 33. člena zakona o javnih financah (Ura- vlaganj pri uveljavljanju pravice do zmanjšanja komunalnega dni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in prispevka. 31. člena statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 8/00 – 14. člen prečiščeno besedilo, 115/00 in 60/02) je Občinski svet občine Mislinja na 4. seji dne 13. 3. 2003 sprejel Investitor je odmerjeni znesek dolžan nakazati na ustrezen račun Občine Mirna Peč pred izdajo gradbenega dovoljenja. O možnostih odloga oziroma o obročnem načinu plači- S K L E P la na podlagi vloge investitorja odloča župan občine. o podaljšanju obdobja začasnega financiranja 15. člen Občine Mislinja v letu 2003 V posebnih primerih lahko o konkretni višini komunal- 1 nega prispevka v skladu z zakonom in tem odlokom odloči Financiranje funkcij občine ter njihovih nalog in drugih občinski svet s sklepom. s predpisom določenih namenov se začasno nadaljuje na 16. člen podlagi proračuna za leto 2002 za iste programe kot v letu 2002. Upravna enota lahko izda investitorju gradbeno dovoljenje samo na podlagi pravnomočne odločbe in dokazila o 2 plačanem komunalnem prispevku oziroma na podlagi s tem V obdobju začasnega financiranja, to je od 1. 4. 2003 namenom sklenjene pogodbe z Občino Mirna Peč. do 30. 6. 2003 se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v 17. člen proračunu za leto 2002. Po tem odloku zbrana sredstva se morajo namensko uporabiti za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč s ko- 3 munalnimi in drugimi objekti ter napravami sekundarnega Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju omrežja na območju Občine Mirna Peč. plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta. 4 IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu RS, uporablja pa se od 1. 4. 2003 dalje. 18. člen Pogodbe o plačilu komunalnega prispevka, ki so jih Št. 40302/0001-2002 investitorji sklenili z Občino Mirna Peč pred uveljavitvijo tega Mislinja, dne 14. marca 2003. odloka, ostanejo še naprej v veljavi. V pogodbi izračunana višina komunalnega prispevka velja za dokončno kolikor Župan Občina Mirna Peč ne prejme od investitorja pisni poziv za Občine Mislinja izračun končnega obračuna, in sicer v roku 60 dni od uve- Viktor Robnik, univ. dipl. ek. l. r. ljavitve tega odloka. 19. člen Z dnem uveljavitve tega odloka za izračun komunalne- ORMOŽ ga prispevka se za območje Občine Mirna Peč preneha uporabljati »Odlok o poprečni gradbeni ceni m2 stanovanj- 1416. Sklep o uradnem elektronskem poštnem ske površine in poprečnih stroških komunalnega opremlja- naslovu Občine Ormož nja zemljišča na območju Mestne občine Novo mesto za leto 1997« (Uradni list RS, št. 33/97). Na podlagi 5. člena uredbe o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom (Uradni list RS, št. 91/01) 20. člen in 30. člena statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Ormož, št. 11/99, 7/01) izdajam dnem listu Republike Slovenije. S K L E P Št. 032-01-08/03 o uradnem elektronskem poštnem naslovu Mirna Peč, dne 26. marca 2003. Občine Ormož

Župan 1 Občine Mirna Peč Občinska uprava občine Ormož ima uradni skupni Zvonko Lah l. r. elektronski naslov: [email protected]. Stran 3958 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

2 Skupina/podskupine kontov proračun leta 2002 Ta sklep začne veljati z dnem podpisa župana in se 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 13.424 objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 402 Izdatki za blago in storitve 253.639 403 Plačila domačih obresti 9.703 409 rezerve 6.928 Št. 34500-00002/03-7-10 41 TEKOČI TRANSFERI 752.587 Ormož, dne 24. marca 2003. 410 Subvencije 24.547 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 183.189 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 52.355 Župan 413 Drugi tekoči domači transferi 492.496 Občine Ormož 414 Tekoči transferi v tujino – Vili Trofenik l. r. 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 512.696 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 512.696 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 294.865 430 Investicijski transferi 294.865

SEVNICA III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.–II.) –110.655

1417. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB (v tisočih tolarjev) Sevnica za leto 2002 Skupina/podskupine kontov Proračun leta 2002 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL TER VRAČILA Na podlagi 3. točke 98. člena zakona o javnih finan- KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) – cah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL – 16. člena statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 39/99, 750 Prejeta vračila danih posojil – 91/00, 102/00) je Občinski svet občine Sevnica na 751 Prodaja kapitalskih deležev – 4. redni seji dne 26. 3. 2003 sprejel 752 Kupnine iz naslova privatizacije –

O D L O K V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) – o zaključnem računu proračuna Občine Sevnica 44. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV – za leto 2002 440 Dana posojila – 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb – 1. člen 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije – Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Sevnica za leto 2002. VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.–V.) – 2. člen C) RAČUN FINANCIRANJA (v tisočih tolarjev) Zaključni račun proračuna Občine Sevnica za leto 2002 izkazuje: Skupina/podskupine kontov proračun leta 2002 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 140.000 A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV (v tisočih tolarjev) 50 ZADOLŽEVANJE 140.000 500 Domače zadolževanje 140.000 Skupina/podskupine kontov proračun leta 2002 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.828.354 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 28.265 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.000.675 55 ODPLAČILA DOLGA 28.265 70 DAVČNI PRIHODKI 853.711 550 Odplačila domačega dolga 28.265 700 Davki na dohodek in dobiček 686.226 703 Davki na premoženje 91.215 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU 704 Domači davki na blago in storitve 76.270 (I.+IV.+VII.–II–V.–VIII.) 1.080 706 Drugi davki – 71 NEDAVČNI PRIHODKI 146.964 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.–VIII.–IX.) 110.655 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 35.620 711 Takse in pristojbine 11.402 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.) 110.655 712 Denarne kazni 98 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 47.731 Podrobnejši prikaz bilance prihodkov in odhodkov ter 714 Drugi nedavčni prihodki 52.113 računa financiranja in realizacije posebnega dela proračuna 72 KAPITALSKI PRIHODKI 29.529 so sestavni del tega zaključnega računa. 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 27.629 721 Prihodki od prodaje zalog – 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega 3. člen premoženja 1.900 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 73 PREJETE DONACIJE 16.630 dnem listu Republike Slovenije. 730 Prejete donacije iz domačih virov 16.630

731 Prejete donacije iz tujine – Št. 40303–0001/2003 74 TRANSFERNI PRIHODKI 781.520 Sevnica, dne 26. marca 2003. 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 781.520

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.939.009 Župan 40 TEKOČI ODHODKI 378.861 Občine Sevnica 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 95.167 Kristijan Janc l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3959

SLOVENJ GRADEC Št. 35003-00007/2001 Slovenj Gradec, dne 25. marca 2003. 1418. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o spremembah odloka o ugotovitvi skladnosti Župan prostorsko izvedbenih aktov sprejetih v obdobju Mestne občine Slovenj Gradec do leta 2000 s spremembami in dopolnitvami Matjaž Zanoškar l. r. prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih od 1990 do leta 1998 ter družbenega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 1990 dopolnjenega v letih 1990 za območje Mestne SLOVENSKE KONJICE občine Slovenj Gradec 1419. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in Na podlagi 21. člena zakona o urejanju prostora (Urad- dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega ni list RS, št. 110/02) in 16. člena statuta Mestne občine plana Občine Slovenske Konjice za obdobje Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99 in 24/03) je po 1986–2000 (dopolnjen 1993, 1994, 1998) in obravnavi dne 1. 4. 2003 župan Mestne občine Slovenj družbenega plana razvoja Občine Slovenske Gradec sprejel Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje Občine Slovenske Konjice – dopolnitev v letu 2001 O D L O K Na podlagi 31. člena zakona o urejanju prostora (Uradni o spremembah in dopolnitvah odloka o list RS, št. 110/02, 8/03) in 27. člena statuta Občine Slo- spremembah odloka o ugotovitvi skladnosti venske Konjice (Uradni list RS, št. 31/99, 19/01 in 100/02) prostorsko izvedbenih aktov sprejetih v obdobju je župan Občine Slovenske Konjice dne 28. 3. 2003 sprejel do leta 2000 s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine S K L E P Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih od 1990 do leta o javni razgrnitvi osnutka sprememb 1998 ter družbenega plana Občine Slovenj in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 1990 plana Občine Slovenske Konjice za obdobje dopolnjenega v letih 1990 za območje Mestne 1986–2000 (dopolnjen 1993, 1994, 1998) občine Slovenj Gradec in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje Občine Slovenske Konjice 1. člen – dopolnitev v letu 2001 Odlok o spremembah odloka o ugotovitvi skladnosti prostorsko izvedbenih aktov sprejetih v obdobju do leta 1. člen 2000 s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev pro- dolgoročnega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od storskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Ko- leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih od 1990 do njice za obdobje 1986–2000 (dopolnjen 1993, 1994, leta 1998 ter družbenega plana Občine Slovenj Gradec za 1998) in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konji- obdobje od leta 1986 do leta 1990 dopolnjenega v letih ce za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje Obči- 1990 za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni ne Slovenske Konjice – dopolnitev v letu 2001, ki ga je list RS, št. 29/03) se dopolni in sicer tako, da se za izdelal Razvojni center planiranje, d.o.o., Celje, Ulica XIV. 1. členom dodata 1.a in 1.b člen, ki se glasita: divizije 14, Celje.

1.a člen 2. člen Območje, kjer je prej veljal ZN Obrtno skladiščne co- Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin ne – OSC (Medobčinski uradni vestnik 16/84) spada v dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje območje Ps in ga po ukinitvi ZN Obrtno skladiščne cone – 1986–2000 (dopolnjen 1993, 1994, 1998) in družbenega OSC ureja odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za obmo- plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno čje urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne obdobje 1986–1990 za območje Občine Slovenske Konji- občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 55/02 in 91/02 ce – dopolnitev v letu 2001, bo javno razgrnjen med delov- – prečiščeno besedilo). nim časom v prostorih Občine Slovenske Konjice, Stari trg 29, Slovenske Konjice. 1.b člen Razgrnitev bo trajala 30 dni. Zaradi te spremembe se spremeni tudi grafična karta 3. člen list 5: Razmejitve, merila in pogoji Slovenj Gradec, Stari trg, Legen v M 1:5000 odloka o prostorsko ureditvenih pogojih Pripombe in predloge k osnutku sprememb in dopolni- za območje urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasno- tev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slo- ve Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 55/02 venske Konjice za obdobje 1986–2000 (dopolnjen 1993, in 91/02 – prečiščeno besedilo). 1994, 1998) in družbenega plana razvoja Občine Sloven- ske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 za ob- močje Občine Slovenske Konjice – dopolnitev v letu 2001, 2. člen lahko zainteresirane pravne in fizične osebe podajo v času Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu javne razgrnitve na sedežu Občine Slovenske Konjice, Stari Republike Slovenije. trg 29, Slovenske Konjice, soba št. 39. Stran 3960 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravna- Skupina/podskupina kontov Proračun za leto 2003 va, ki bo dne 23. 4. 2003 ob 17. uri v dvorani Konjičanka, 704 Domači davki na blago in storitve 2.700 Stari trg 41, Slovenske Konjice. 706 Drugi davki – 4. člen 71 NEDAVČNI PRIHODKI 77.928 710 Udeležba na dobičku in dohodki Ta sklep začne veljati dne 7. 4. 2003. od premoženja 2.728 711 Takse in pristojbine 2.100 Št. 352-6/00-9201 712 Denarne kazni – Slovenske Konjice, dne 28. marca 2003. 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev – 714 Drugi nedavčni prihodki 73.100 Župan 72 Kapitalski prihodki 4.960 Občine Slovenske Konjice 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 960 Janez Jazbec l. r. 721 Prihodki od prodaje zalog – 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nemat. premoženja 4.000 73 Prejete donacije – ŠALOVCI 730 Prejete donacije iz domačih virov – 731 Prejete donacije iz tujine – 1420. Odlok o proračunu Občine Šalovci za leto 2003 74 Transferni prihodki 170.470 740 Transferni prihodki Na podlagi zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. iz drugih javnofinančnih institucij 170.470 79/99, 124/00 in 79/01), 57. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, II. Skupaj odhodki (40+41+42+43) 298.648 70/97, 10/98 in 74/98), zakona o financiranju občin (Ura- 40 Tekoči odhodki 53.347 dni list RS, št. 80/94 in 56/98) in 16. člena statuta Občine 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 9.927 Šalovci (Uradni list RS, št. 13/99) je Občinski svet občine 401 Prispevki delodajalcev Šalovci na 4. seji dne 27. 3. 2003 sprejel za socialno varnost 1.400 402 Izdatki za blago in storitve 35.410 O D L O K 403 Plačila domačih obresti 760 409 Rezerve 5.850 o proračunu Občine Šalovci za leto 2003 41 Tekoči transferi 63.751 1. člen 410 Subvencije 3.300 411 Transferi posameznikom S tem odlokom se za proračun Občine Šalovci za leto in gospodinjstvom 40.556 2003 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina pro- 412 Transferi neprofitnim organizacijam računa, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolže- in ustanovam 11.207 vanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. 413 Drugi tekoči domači transferi 8.688 2. člen 42 Investicijski odhodki 138.850 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 138.850 Pregled prihodkov in odhodkov proračuna ter njihova 43 Investicijski transferi 42.700 razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je 430 Investicijski transferi 42.700 sestavni del odloka. V bilanci prihodkov in odhodkov so izkazani načrtovani III. Proračunski presežek (primanjkljaj) I.-II. 710 prihodki občine, ki zajemajo davčne in nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne prihodke B) Račun finančnih terjatev in naložb ter odhodke, ki obsegajo tekoče odhodke, tekoče transfere, investicijske odhodke in investicijske transfere. Skupina/podskupina kontov Proračun leta 2003 Proračun obsega kot nerazporejeni del prihodkov tudi IV. Prejeta vračila danih posojil tekočo proračunsko rezervo za financiranje posameznih na- in prodaja kapitalskih deležev menov porabe, ki jih ob sprejemu proračuna ni bilo mogoče 75 Prejeta vračila danih posojil 890 predvideti ali zanje ne bi bilo mogoče predvideti zadostnih 750 Prejeta vračila danih posojil 890 sredstev. V. Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev V računu financiranja se izkazuje zadolževanje in od- 44 Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev – plačevanje dolgov, ki je povezano s financiranjem salda 440 Dana posojila – bilance prihodkov in odhodkov. VI. Prejeta minus dana posojila in spremembe 3. člen kapitalskih deležev (IV.-V.) 890 Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: C) Račun financiranja

A) Bilanca prihodkov in odhodkov v tisoč tolarjev Skupina/podskupina kontov Proračun leta 2003 Skupina/podskupina kontov Proračun za leto 2003 VII. Zadolževanje (500) I. Skupaj prihodki (70+71+72+73+74) 299.358 50 Zadolževanje – Tekoči prihodki (70+71) 123.928 500 Domače zadolževanje – 70 Davčni prihodki 46.000 700 Davki na dohodek in dobiček 29.000 VIII. Odplačila dolga (550) 703 Davki na premoženje 14.300 55 Odplačila dolga 1.600 Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3961

Skupina/podskupina kontov Proračun leta 2003 – uporabi sredstev za funkcionalne izdatke, materialne izdatke občinske uprave in organov ter sredstev za društva 550 Odplačila domačega dolga 1.600 in organizacije, IX. Sprememba stanja sredstev na računu – uporabi sredstev za zaščito in reševanje, (I.+IV.+VII-II.-V.-VIII.) – – uporabi sredstev razporejenih za investicije in druge odhodke investicijskega značaja ter za amortizacijo, X. Neto zadolževanje (VII.-VIII.-IX.) – 1.600 – o izbiri izvajalca na podlagi javnih razpisov za izbiro XI. Neto financiranje (VI.+X.) – 710 izvajalca oziroma zbiranja ponudb za blago, gradbena dela 4. člen in storitve, ki se izvajajo na podlagi zagotovljenih sredstev po posameznih postavkah sprejetih v občinskem proraču- Splošni del občinskega proračuna – odhodki, sestav- nu, ljen po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske – da odloča o pridobitvi oziroma odtujitvi premoženja porabe in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifika- občine v skladu s statutom občine. ciji javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin kontov ter načrt razvojnih programov so priloga k temu 11. člen odloku. Če se po sprejemu proračuna občine za tekoče leto sprejme odlok ali sklep občinskega sveta, na podlagi kate- 5. člen rega nastopijo nove obveznosti za proračun, vključi župan te Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, do- obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen ločenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi v okviru večjih pričakovanih prihodkov ali zadolžitev oziroma prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred z istočasnim zmanjšanjem drugih postavk proračuna. V pro- požarom (Uradni list RS, št. 71/93). računu tekočega leta se najprej zagotovijo sredstva za pokrivanje že nastalih obveznosti iz prejšnjih let in odplačilo naje- 6. člen tih kreditov v skladu z njihovim načrtom odplačevanja. Sredstva za redne dejavnosti proračunskih uporabnikov se nakazujejo praviloma kot mesečne akontacije v odvi- 12. člen snosti od zapadlih obveznosti ter ob upoštevanju likvidno- Župan je dolžan izvajati proračun v vseh postavkah stnega položaja občinskega proračuna. skladno s sprejetim proračunom o uporabi sredstev poroča- ti občinskemu svetu šestmesečno. 7. člen Župan lahko prerazporedi sredstva proračuna med po- 13. člen stavkami in področjih proračuna oziroma pri neposrednem Občina se lahko dolgoročno zadolži v skladu z zako- uporabniku: nom o financiranju občin, zakonom o javnih financah in – če nastanejo zato utemeljeni razlogi, uredbo o zadolževanju občin. Če proračunski prihodki prite- – če se na določenih postavkah izkažejo prihranki, na kajo neenakomerno, se lahko za začasno kritje odhodkov drugih pa nastane potreba po dodatnih sredstvih ali če to porabijo: narekuje dinamika izvajanja investicij in realizacija investicij. 1. sredstva rezerv občine. 2. najame posojilo do 5% sprejetega proračuna, ki mo- 8. člen ra biti odplačano do konca proračunskega leta. V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko Od najetja posojila pod 2. točko tega člena odloča žu- rezervacijo v višini do 1,5% prejemkov proračuna. pan oziroma občinski svet v skladu z določili statuta občine. Sredstva se uporabljajo za financiranje: – nepredvidenih nalog za katere v proračunu niso za- 14. člen gotovljena sredstva in za namene za katere se med letom Javna podjetja ali javni zavodi katerih ustanoviteljica je izkaže, da v proračunu niso bila zagotovljena sredstva v občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. zadostnem obsegu. O soglasju odloča občinski svet. Porabljena sredstva za proračunsko rezervacijo se razporedijo pri uporabnikih na postavko na katero se nanašajo, 15. člen če takšne postavke ni, se odpre nova postavka. Nabavo materiala in opreme, investicijska, vzdrževalna O uporabi sredstev proračunske rezervacije odloča žu- dela in storitve je potrebno oddajati s pogodbo in v skladu s pan in o tem seznanja občinski svet. predpisi, ki urejajo javno naročanje. 9. člen 16. člen Od vseh prihodkov proračuna za leto 2003 izkazanih v Na predlog župana lahko občinski svet določi udele- bilanci prihodkov in odhodkov se izloči 0,5% proračunske žbo oziroma sofinanciranje občanov pri posameznih delih rezerve Občine Šalovci. širšega pomena. O uporabi sredstev proračunske rezerve občine za na- Občani vasi na katerem območju se gradi oziroma mene iz drugega odstavka 49. člena zakona o javnih finan- izvaja preplastitev lokalne občinske ceste morajo iz lastnih cah (Uradni list RS, št. 79/99) odloča župan in o uporabi sredstev zagotoviti delež, ki ustreza najmanj 5% predračun- sredstev obvesti občinski svet. ske vrednosti. Občani vasi na katerem območju se gradi oziroma izvaja preplastitev občinske ceste – javna pot mora- 10. člen jo iz lastnih sredstev zagotoviti delež, ki ustreza najmanj Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. 40% predračunske vrednosti. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna in se po- oblašča, da odloča o: 17. člen – uporabi sredstev za enkratno dotacijo v zvezi z razni- Župan lahko dolžniku odpiše oziroma delno odpiše mi večjimi kulturnimi in športnimi prireditvami ter za razvoj plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesora- športa, zmerju z višino terjatve. Stran 3962 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

18. člen Št. 00800-0002/2002 S prostimi denarnimi sredstvi na transakcijskem raču- Škofja Loka, dne 27. marca 2003. nu proračuna, po načelu dobrega gospodarja razpolaga župan. Župan Občine Škofja Loka 19. člen Igor Draksler l. r. V obdobju začasnega financiranja Občine Šalovci v letu 2004, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana. ŠMARJE PRI JELŠAH

20. člen 1422. Sklep o sprejetju cen pogrebnih storitev Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Na podlagi 16. člena statuta Občine Šmarje pri Jelšah nem listu RS. (Uradni list RS, št. 41/99 in 91/01) in 14. člena odloka o načinu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe na področju opravljanja pokopališke dejavnosti (Uradni list RS, Št. 403-02/03-2 št. 26/96) je Občinski svet občine Šmarje pri Jelšah na Šalovci, dne 27. marca 2003. 4. seji dne 20. 3. 2003 sprejel naslednji S K L E P Župan Občine Šalovci Aleksander Abraham l. r. I Sprejmejo se naslednje cene pogrebnih storitev: – ročni izkop in zasip groba 18.600 SIT – vkop in zasip elem. za žare 6.800 SIT ŠKOFJA LOKA – poglobitev groba 8.400 SIT – delo s pokojnikom 6.075 SIT 1421. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije – porab. drob. potroš. materiala 4.050 SIT občine Škofja Loka – lokalni prevoz 5.500 SIT – ureditev dokumentov 4.900 SIT Na ppodlagi 35. in 38. člena zakona o lokalnih volitvah – prevoz nad 10 km po km 120 SIT (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 61/95, 70/95, 20/98 in – postavitev odra in zaves 9.750 SIT 51/02) ter 18. člena statuta Občine Škofja Loka (Uradni list – uporaba in postavitev odra 5.500 SIT RS, št. 37/95 in 47/98) je Občinski svet občine Škofja – uporaba mrliške vežice na dan 6.500 SIT Loka na 3. redni seji dne 27. 3. 2003 sprejel – uporaba sobe za svojce na dan 7.500 SIT – prva ureditev groba 6.500 SIT S K L E P – sovoznik, voznik 4.500 SIT o imenovanju Občinske volilne komisije občine – nosci klasični pogreb 20.000 SIT – nosci za žarni pogreb 16.000 SIT Škofja Loka – pokopališka pristojbina 1.800 SIT – izdajanje soglasij 4.500 SIT I – ura dela 1.800 SIT V Občinsko volilno komisijo občine Škofja Loka se – zaščita sosednjih grobov 4.900 SIT imenuje: – sprejem pokojnika, prip. vežice 4.800 SIT 1. Peter Osolnik, predsednik, roj. 18. 2. 1938, Suha – najmenina groba, letna 900 SIT 16, Škofja Loka, – najemnina za gospod. objekte 200 SIT 2. Majda Urh, namestnica predsednika, roj. 16. 11. – prekop pokopanega do 10 let 35.000 SIT 1954, Virmaše 209, Škofja Loka, – prekop pokopanega po 10 letih 22.000 SIT 3. Janez Likar, član, roj. 16. 6. 1945, Podlubnik 200, V ceni ni upoštevan 8,5 % DDV. Škofja Loka, Pri prekopu oziroma pri poglobitvi groba s prekopom 4. Jana Kuhar, namestnica člana, roj. 15. 4. 1982, se zaračunajo še dejanski stroški dodatne opreme (vrečke, Stara Loka 34, Škofja Loka, zaboja). 5. Mara Jelovšek, članica, roj. 25. 5. 1934, Podlubnik 20, Škofja Loka, II 6. Uroš Krek, namestnik članice, roj. 28. 4. 1978, Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Podlubnik 300, Škofja Loka, dnem listu RS. 7. Viktorija Pogačar, članica, roj. 3. 11. 1936, Gorenja Župan vas – Reteče 55, Škofja Loka, Občine Šmarje pri Jelšah 8. Nataša Porenta, namestnica članice, roj. 21. 5. Jožef Čakš l. r. 1948, Podlubnik 265, Škofja Loka. II Mandat občinske volilne komisije traja štiri rela. 1423. Pravilnik o financiranju športa v Občini Šmarje pri Jelšah III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Na podlagi 7. in 9. člena zakona o športu (Uradni list listu Republike Slovenije. RS, št. 29/98), v skladu z nacionalnim programom športa v Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3963

Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/00) ter 16. člena – športna društva, statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 41/99 – zveza športnih društev, in 91/01) je Občinski svet občine Šmarje pri Jelšah na – zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, 4. redni seji dne 20. 3. 2003 sprejel – zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa. P R A V I L N I K Športna društva in zveza športnih društev imajo pod o financiranju športa v Občini Šmarje pri Jelšah enakimi pogoji prednost na razpisu pred ostalimi izvajalci programov športa v Občini Šmarje pri Jelšah.

I. SPLOŠNE DOLOČBE 4. člen Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo 1. člen nosilci in izvajalci športne dejavnosti iz prejšnjega člena Predmet tega pravilnika je delitev sredstev za šport, ki tega pravilnika, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: jih Občina Šmarje pri Jelšah zagotavlja v vsakoletnem prora- – imajo sedež v Občini Šmarje pri Jelšah, čunu na podlagi določil zakona o športu in usmeritev nacio- – imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organi- nalnega programa športa v Republiki Sloveniji. zacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivno- S tem pravilnikom Občinski svet občine Šmarje pri sti, Jelšah določa pogoje, merila in postopke za vrednotenje in – imajo organizirano redno dejavnost in vadbo, razdelitev sredstev, ki jih Občina Šmarje pri Jelšah namenja – imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članari- za sofinanciranje programov športa. Pravilnik opredeljuje ni, kolikor so organizirani v skladu z zakonom o društvih, tudi ostala sredstva za šport v Občini Šmarje pri Jelšah, ki – občini redno dostavljajo poročila o realizaciji progra- se zagotavljajo v občinskem proračunu. mov ter druge zahtevane podatke. 5. člen II. LETNI PROGRAM ŠPORTA Občinska proračunska sredstva namenjena športnim programom lahko izvajalci pridobijo le na osnovi kandidatu- 2. člen re na javnem razpisu. Izvajanje občinskega programa športa se določi z letnim programom športa, ki ga sprejme Občinski svet občine Šmarje pri Jelšah. IV. NAČIN IN POSTOPEK ZA VREDNOTENJE IN Letni program določa programe športa, ki se sofinan- RAZDELITEV SREDSTEV ZA ŠPORTNE PROGRAME cirajo iz sredstev proračuna občine, obseg in vrsto dejavnosti potrebnih za njegovo uresničevanje in obseg sredstev, ki 6. člen se zagotovijo v občinskem proračunu. Postopek javnega razpisa za sofinanciranje športnih Predlog letnega programa športa Občine Šmarje pri programov vodi tričlanska komisija, ki jo imenuje župan. Jelšah za posamezno proračunsko leto pripravi Oddelek za Predsednik in člani komisije ne smejo biti z izvajalci družbene dejavnosti in finance občine Šmarje pri Jelšah. športnih programov (prejemniki proračunskih sredstev) ka- Za uresničevanje javnega interesa v športu, opredelje- korkoli interesno povezani v smislu poslovnega povezanosti nega v letnem programu, se zagotavljajo sredstva v občin- ali sorodstvenega razmerja (73. člen pravilnika o postopkih skem proračunu za sofinanciranje naslednjih vsebin: za izvrševanje proračuna Republike Slovenije). – športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se Naloge komisije so: prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraže- – pregled prispelih prijav na javni razpis, valnega programa, – vrednotenje prijavljenih športnih programov v skladu – športna rekreacija, z določili tega pravilnika, – kakovostni in vrhunski šport, – priprava poročila županu, – šport invalidov, – spremljanje izvajanja športnih programov v skladu z – izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje stro- določili tega pravilnika, kovnih kadrov, – priprava predlogov ukrepov in sankcij v skladu z do- – znanstveno in razvojno-raziskovalna dejavnost, meri- ločili 11. člena tega pravilnika, tve, analize in svetovanja, – izvedba ostalih nalog, ki jih določi župan. – založniška in propagandna dejavnost, Administrativne naloge za komisijo opravlja Oddelek za – mednarodne, državne, medobčinske in občinske družbene dejavnosti in finance Občine Šmarje pri Jelšah. športne prireditve, – informacijski sistem na področju športa, 7. člen – delovanje društev in športne zveze, Javni razpis se izvede praviloma do 31. decembra za – izgradnja in vzdrževanje športnih objektov. prihodnje proračunsko obdobje. Razpisni rok ne sme biti krajši kot 30 dni in ne daljši kot 45 dni. Razpisna dokumentacija mora biti pripravljena ločeno za posamezne vsebine športnih programov, kot je opredeljeno v 2. členu tega pra- III. UPRAVIČENCI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV vilnika. Pripravljena mora biti na način, ki bo omogočil zbira- ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PROGRAMOV nje vseh potrebnih podatkov za vrednotenje programov. Razpisna dokumentacija mora biti na razpolago poten- 3. člen cialnim kandidatom od dneva objave javnega razpisa. Izvaja- Za sofinanciranje športnih programov iz občinskega lec javnega razpisa lahko razpisno dokumentacijo zaračuna proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih pro- vsem potencialnim kandidatom, vendar največ v višini stro- gramov: škov fotokopiranja dokumentacije. Stran 3964 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Pri razdelitvi razpoložljivih sredstev se upoštevajo le nakazujejo na podlagi predloženih ustreznih dokumentov, ki programi izvajalcev, ki so v celoti izpolnili pogoje, določene izkazujejo nastanek obveznosti izvajalca programa, do odo- z razpisno dokumentacijo. Izvajalec razpisa v roku 8 dni od brene višine. odpiranja vlog pisno pozove tiste predlagatelje vlog, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok dopolnitve je 11. člen 15 dni. Izvajalci programov morajo oddati najkasneje do 31. januarja naslednje leto letno poročilo o izvedbi progra- 8. člen mov z dokazili o izpolnitvi prevzetih obveznosti. Vsi izvajalci, Javni razpis za sofinanciranje programov športa mora ki prejmejo za izvedbo programa v tekočem letu več kot biti objavljen vsaj v enem javnem mediju. 1,000.000 tolarjev, morajo najkasneje do 31. 7. tekočega Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti (74. člen leta podati tudi polletno poročilo. V primeru, da se na osnovi pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike podanega polletnega poročila ali izvedenega nadzora ugo- Slovenije): tovi neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti izvajalcev špor- – ime, naziv in sedež neposrednega uporabnika prora- tnih programov, se izvajalcu teh programov ustrezno zmanj- čuna Republike Slovenije; šajo ali ukinejo sredstva, zagotovljena v pogodbi. V primeru – predmet javnega razpisa z navedbo osnovnih pogo- ugotovitve nepravilnosti na osnovi letnega poročila, se neu- jev in meril, po katerih se izberejo prejemniki; pravičeno pridobljena sredstva poračunajo v naslednjem pro- – okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za pred- računskem obdobju. Če izvajalec v naslednjem proračun- met javnega razpisa; skem obdobju ne izvaja več programov, ki se sofinancirajo – določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena iz občinskega proračuna, jih je dolžan, vključno z zakonski- dodeljena sredstva; mi zamudnimi obrestmi, vrniti v občinski proračun. – rok, do katerega morajo biti predložene vloge; Enako kot v prejšnjem odstavku se ravna tudi v prime- – datum odpiranja vlog; ru, če se ugotovi, da je izvajalec prejel, oziroma so mu bila – rok, v katerem bodo prijavljeni na razpis obveščeni o odobrena proračunska sredstva za namen znotraj vsebine, izidu javnega razpisa; za katero stroški dejansko ne nastajajo. Če izvajalec do – kraj, čas ter osebo pri kateri lahko zainteresirani dvig- roka, navedenega v prejšnjem odstavku ni dostavil celolet- nejo razpisno dokumentacijo. nega poročila, se smatra, da programov ni izvajal in je dol- Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka se lahko objavi- žan vsa realizirana proračunska sredstva, vključno z zakon- jo še drugi podatki, če so potrebni glede na vrsto javnega skimi zamudnimi obrestmi vrniti v občinski proračun. razpisa. V primeru, da izvajalec programa zaradi prenehanja delovanja, zmanjšanega obsega dela, ipd., ne porabi vseh 9. člen odobrenih sredstev, župan s sklepom prerazporedi ta sred- Komisija pripravi županu predlog razdelitve finančnih stva drugim izvajalcem programov. sredstev na podlagi meril za vrednotenje programov športa. Višina sofinanciranja posameznih vsebin športnih pro- 12. člen gramov se opredeli v točkah, v deležih sofinanciranja, oziro- Nadzor nad namensko porabo dodeljenih sredstev ma kot izhaja iz meril za vrednotenje programov športa. opravlja nadzorni odbor, odbor za šport in drugi pristojni Po sprejetju proračuna Občine Šmarje pri Jelšah dolo- organi Občine Šmarje pri Jelšah. či župan ali po pooblastilu Odbor za šport občine Šmarje pri Jelšah vrednost točk za posamezne vsebine športnih pro- 13. člen gramov. Sredstva za sofinanciranje oziroma financiranje ostalih Vrednost točke se določi v sorazmernem deležu glede nalog s področja športne dejavnosti, prireditve in programe, na skupno število točk in glede na s strani občinskega sveta ki jih ni mogoče predvideti v naprej, so pa pomembni za potrjeno višino namenskih sredstev proračuna za izvajanje promocijo občine, se zagotovi iz drugih ustreznih proračun- posameznih vsebin v športu. skih postavk. Župan vse kandidate s sklepom obvesti o izboru in vrednotenju njihovega športnega programa. V roku 30 Sredstva se upravičencem dodelijo s sklepom župana dni po sprejetju sklepa župan z vsemi izvajalci programov na osnovi utemeljenih vlog z dokazili o višini stroškov. sklene pogodbo o sofinanciranju programov na področju športa. VI. MERILA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV ŠPORTA 14. člen V. NAČIN FINANCIRANJA Sistem vrednotenja športnih programov izhaja iz razde- 10. člen litve športnih panog oziroma programov v naslednje štiri Pogodbe med izvajalcem javnega razpisa ter izvajalci skupine: športnih programov vsebujejo: podatke obeh skleniteljev – 1. skupina: izvajalci programov v individualnih špor- pogodbe, vsebino in obseg programa, čas realizacije pro- tih, v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih siste- grama, roke za oddajo poročil, obseg sredstev, ki se zago- mih nacionalne panožne športne zveze za naslov državnega tovijo iz proračuna Občine Šmarje pri Jelšah, način nadzora prvaka, nad porabo sredstev ter druge medsebojne pravice in ob- – 2. skupina: izvajalci programov v kolektivnih športih, veznosti. v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih Na podlagi podpisanih pogodb se odobrena sredstva nacionalnih panožnih športnih zvez za naslov ekipnega dr- za sofinanciranje nakazujejo na račune izvajalcev progra- žavnega prvaka, mov na način, ki je opredeljen v posameznih pogodbah. – 3. skupina: izvajalci različnih športno-rekreativnih pro- Sredstva za sofinanciranje programov pod točko 6.1 gramov, do vključno 6.6 iz 16. člena tega pravilnika se izvajalcem – 4. skupina: izvajalci miselnih iger. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3965

15. člen Za program »Naučimo se plavati« se lahko sofinancira Izvajalce športnih programov razvrščamo v razrede gle- propagandno gradivo, najem objekta in strokovni kader za de na kazalce kakovosti in kazalce razširjenosti, in sicer v izvedbo 10-urnega plavanja na skupino, v kateri je največ štiri razrede. 10 in najmanj 5 otrok. Kazalec kakovosti je opredeljen z razvrstitvijo izvajalcev Za program »Ciciban planinec« se lahko sofinancira športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in propagandno gradivo in strokovni kader. vrhunski šport ter izvajalcev kakovostnega in vrhunskega Višina sredstev za posamezne programe se določi na športa v naslednje razrede: osnovi točkovanja po Tabeli 1. – 1. razred: izvajalec mora imeti organizirano vadbo v vsaj štirih zaporednih starostnih stopnjah in mora redno 1.2 Športna vzgoja šoloobveznih otrok nastopati na uradnih državnih tekmovanjih panožnih nacionalnih športnih zvez v vsaj dveh starostnih stopnjah – korek- 1.2.1 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok cijski faktor 1,3; Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejav- – 2. razred: izvajalec mora imeti organizirano vadbo v nost otrok od 6. do 15. leta starosti, ki so prostovoljno vsaj treh zaporednih starostnih stopnjah in mora redno na- vključeni v športne programe. Na ravni lokalne skupnosti se stopati na uradnih državnih tekmovanjih panožnih nacional- lahko sofinancirajo naslednji programi: nih športnih zvez v vsaj eni starostni stopnji – korekcijski – Zlati sonček, faktor 1; – Krpan, – 3. razred: izvajalec mora imeti organizirano vadbo v – Naučimo se plavati, vsaj dveh starostnih stopnjah in mora redno nastopati na – Mladi planinec, uradnih državnih tekmovanjih panožnih nacionalnih športnih – drugi 80-urni programi, ki jih organizirajo športna zvez v vsaj eni starostni stopnji – korekcijski faktor 0,8; društva in drugi izvajalci za skupino, v kateri je največ 20 in – 4. razred: izvajalec mora imeti organizirano vadbo v najmanj 8 otrok. vsaj dveh starostnih stopnjah in mora redno nastopati na Za program »Zlati sonček«, »Krpan« in druge do uradnih tekmovanjih panožnih športnih zvez vsaj na področ- 80-urne programe, ki jih organizirajo športna društva in dru- nem nivoju v vsaj eni starostni stopnji – korekcijski faktor gi izvajalci, se lahko sofinancira propagandno gradivo, na- 0,7. jem objekta in strokovni kader. Korekcijski faktor se lahko upošteva pri končni določi- Za program »Ciciban planinec« se lahko sofinancira tvi točk. propagandno gradivo in strokovni kader. Za program »Naučimo se plavati« se lahko sofinancira Kazalec razširjenosti je opredeljen z razvrstitvijo izvajal- propagandno gradivo, najem objekta in strokovni kader za cev športnih programov (društva) v naslednje razrede: izvedbo 20-urnega plavanja na skupino, v kateri je največ – 1. razred: izvajalec ima vsaj 80 članov s plačano 10 in najmanj 5 otrok. članarino oziroma registriranih igralcev, Višina sredstev za posamezne programe se določi na – 2. razred: izvajalec ima vsaj 50, a manj kot 80 članov osnovi točkovanja po Tabeli 1. s plačano članarino oziroma registriranih igralcev, Iz proračuna lokalne skupnosti se lahko sofinancira – 3. razred: izvajalec ima vsaj 20, a manj kot 50 članov tudi organizacija, izvedba in udeležba na šolskih športnih s plačano članarino oziroma registriranih igralcev, tekmovanjih na občinski, medobčinski, področni in državni – 4. razred: izvajalec ima manj kot 20 članov s plačano ravni. Višina sredstev se določi na osnovi točkovanja po članarino oziroma registriranih igralcev. Tabeli 1A. Izvajalec dobi za obseg programa točke na podlagi korekcijskih faktorjev (Tabela 5). 1.2.2 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 16. člen V te programe se lahko vključujejo otroci, ki imajo 1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se pro- Izvajalci teh programov morajo izpolnjevati prostorske, stovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževal- kadrovske in druge zahteve za izpeljavo programov, ki jih nega programa. določi panožna športna zveza v dogovoru z ministrstvom pristojnim za šport in Olimpijskim komitejem Slovenije - Zdru- ženjem športnih zvez. 1.1 Športna vzgoja predšolskih otrok Programi so lahko razdeljeni v tri skupine: a) cicibani, cicibanke – do maks. 240-urni programi, 1.1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok b) mlajši dečki, mlajše deklice – do maks. 400-urni Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva programi, do sprejema v šolo. Na ravni lokalne skupnosti se lahko c) starejši dečki, starejše deklice – do maks. 800-urni sofinancirajo naslednji programi: programi. – Zlati sonček, Iz proračuna lokalne skupnosti se lahko sofinancira na- – Naučimo se plavati, jem objekta, strokovni kader, materialni stroški programa, – Ciciban planinec, meritve in spremljanje treniranosti ter nezgodno zavarovanje. – drugi 60-urni programi, ki jih organizirajo športna Pri najemu objekta in strokovnem kadru se upošteva društva in drugi izvajalci za skupino, v kateri je največ 20 in naslednja velikost skupin: najmanj 8 otrok. – v individualnih športnih šteje skupina najmanj 6 va- Za program »Zlati sonček« in druge do 60-urne pro- dečih, grame, ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci, – v kolektivnih športih šteje skupina najmanj 12 vadečih. se lahko sofinancira propagandno gradivo, najem objekta in Višina sredstev za posamezne programe se določi na strokovni kader. osnovi točkovanja po Tabeli 1. Stran 3966 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

1.2.3 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami ljuje in so pomemben dejavnik razvoja športa v lokalni skup- Iz proračuna lokalne skupnosti se lahko sofinancira nosti. najem objekta in strokovni kader za izvedbo do 80-urnih Iz proračuna lokalne skupnosti se lahko sofinancira programov na skupino z največ 10 otroki. Višina sredstev za najem objekta za do 320 ur programa ter bonus točke za posamezne programe se določi na osnovi točkovanja po kategorizirane športnike. Velikost skupin je opredeljena v Tabeli 1. točki 1.3.2. Višina sredstev za posamezne programe se določi na osnovi točkovanja po Tabeli 2. Bonus točke za vsakega kategoriziranega športnika, ki ima status državne- 1.3 Športna vzgoja mladine ga razreda, se določijo na osnovi točkovanja po Tabeli 8.

1.3.1 Interesna športna vzgoja mladine 4. Vrhunski šport Interesna športna vzgoja mladine je dejavnost mladih od 15. do 20. leta starosti, ki se prostovoljno vključujejo v V vrhunski šport sodijo priprave in tekmovanja športni- športne do 80-urne programe za skupine z največ 20 mladi- kov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspek- mi. Iz proračuna lokalne skupnosti se lahko sofinancira na- tivnega razreda. jem objekta in strokovni kader. Višina sredstev za posamez- Iz proračuna lokalne skupnosti se lahko sofinancira ne programe se določi na osnovi točkovanja po Tabeli 1. najem objekta za do 320 ur programa in dodajo se lahko bonus točke za kategorizirane športnike. Velikost skupin je 1.3.2 Športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni opredeljena v točki 1.3.2. Višina sredstev za posamezne in vrhunski šport programe se določi na osnovi točkovanja po Tabeli 2. Bo- Programi zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, nus točke za vsakega kategoriziranega športnika, ki ima ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerlji- status perspektivnega, mednarodnega ali svetovnega razre- vih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. da, se določijo na osnovi točkovanja po Tabeli 8. Programi so lahko razdeljeni v dve skupini: a) kadeti, kadetinje – do maks. 1100-urni programi, b) mladinci, mladinke – do maks. 1100-urni programi. 5. Šport invalidov Pri najemu objekta in strokovnem kadru se upošteva naslednja velikost skupin: Programi za invalide so namenjeni ohranjanju gibalnih – v individualnih športih šteje skupina najmanj 6 vade- sposobnosti, zdravja, revitalizacije, resocializacije, razvedri- čih, lu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s – v kolektivnih športih šteje skupina najmanj 12 vade- športom. čih. Iz proračuna lokalne skupnosti se lahko sofinancira Iz proračuna lokalne skupnosti se lahko sofinancira najem objekta in strokovni kader za do 80-urne programe najem objekta, strokovni kader bonus točke za kategorizi- na skupino z največ 10 in najmanj 5 invalidi. Višina sredstev rane športnike. Višina sredstev za posamezne programe za posamezne programe se določi na osnovi točkovanja po se določi na osnovi točkovanja po Tabeli 1. Bonus točke Tabeli 3. za vsakega kategoriziranega športnika, ki ima status mla- dinskega razreda, se določijo na osnovi točkovanja po 6. Razvojne in strokovne naloge v športu Tabeli 8. 1.3.3 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami 6.1 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami, ki so strokovnih kadrov stari od 15 do 20 let, je namenjena ustrezni skrbi za njihovo vključevanje v vsakdanje življenje. Iz proračuna lokalne sku- Na ravni lokalne skupnosti se sofinancira izobraževa- pnosti se lahko sofinancira najem objekta in strokovni kader nje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v za do 80-urne programe na skupino z največ 10 in najmanj športu preko tistih nosilcev usposabljanja, ki jih določi Stro- 5 mladimi. Višina sredstev za posamezne programe se dolo- kovni svet Republike Slovenije za šport. Posebej se podpira či na osnovi točkovanja po Tabeli 1. usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov za pridobitev ustrezne usposobljenosti in licence. 1.4 Interesna športna dejavnost študentov Iz proračuna lokalne skupnosti se lahko sofinancira kotizacija, lahko pa tudi stroški dnevnic, prevozov in preno- Iz proračuna lokalne skupnosti se lahko sofinancira čitev za programe izobraževanja, usposabljanja in izpopol- najem objekta in strokovni kader za do 80-urne programe. njevanja strokovnih delavcev v športu. Višina sredstev se Višina sredstev za posamezne programe se določi na osno- določi na osnovi točkovanja po Tabeli 6. vi točkovanja po Tabeli 1.

2. Športna rekreacija 6.2 Znanstveno in razvojno-raziskovalna dejavnost, Iz proračuna lokalne skupnosti se lahko sofinancira analize in svetovanja najem objekta za do 80-urne programe. Za socialno in zdravstveno ogrožene ter občane, starejše od 65 let pa se Namen te dejavnosti je izvajanje temeljnih, uporabnih lahko sofinancira tudi strokovni kader. Višina sredstev za in razvojnih raziskav s področja športa ter prenašanje izsled- posamezne programe se določi na osnovi točkovanja po kov v prakso. Projekte, ki jih sofinancira ministrstvo pristoj- Tabeli 4. no za znanost in tehnologijo, se lahko sofinancira iz prora- čuna lokalne skupnosti in države, če te raziskave zagotavljajo 3. Kakovostni šport ustrezen prenos znanstvenih spoznanj v prakso, oziroma če je zagotovljen sorazmeren delež drugih financerjev in pre- V kakovosten šport sodijo priprave in tekmovanja ekip nos znanstvenih izsledkov v prakso. in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organiza- Iz proračuna lokalne skupnosti se lahko zagotovi razli- cijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhun- ka, ki jo za posamezne naloge iz tega področja ne zagotovi skega športa, jih pa program športne rekreacije ne zadovo- država. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3967

6.3 Založniška dejavnost Sofinancira se lahko tudi nakup športne opreme ter novogradnje in posodabljanje drugih javnih športnih objek- Lokalna skupnost lahko sofinancira dejavnost izdajanja tov v Občini Šmarje pri Jelšah do višine 50% investicije. strokovne literature in drugih periodičnih in občasnih špor- tnih publikacij ter propagandno gradivo na temo športnih dejavnosti do višine 50% stroškov. 6.7 Delovanje športnih društev in (medobčinske) športne zveze 6.4 Mednarodne, državne, medobčinske, občinske in Športna društva, kot osnovne športne organizacije, se druge športne prireditve na lokalni ravni združujejo v športno zvezo. Društva in zveza za osnovno delovanje potrebujejo Lokalna skupnost sofinancira materialne stroške špor- sredstva. Društvo pridobi točke: tnih prireditev, ki jih opredeljuje 52. člen zakona o športu, – za člane društva s plačano članarino za tekoče leto, državne, medobčinske, občinske in ostale prireditve, ki ima- – za obseg programa dela društva. jo namen pospeševanja motivacije za šport, športno aktiv- Športna zveza pridobi točke: nost in imajo promocijski učinek za šport, turizem in ostalo – za vsako včlanjeno društvo v zvezi, gospodarstvo. – za obseg programa dela zveze. 1. Velike mednarodne športne prireditve po 52. členu Višina sredstev se določi na osnovi točkovanja po Ta- zakona o športu se sofinancirajo, če izpolnjujejo naslednje beli 5. Športna društva, ki imajo status društva, ki deluje v pogoje: javnem interesu, imajo pod enakimi pogoji prednost pri pri- – prireditev je odmevna v širšem prostoru, dobitvi točk iz tega naslova. – prireditev je navedena v mednarodnem koledarju tek- movanj, – udeležijo se je uveljavljeni mednarodni športniki, VII. TABELE ZA DOLOČITEV VIŠINE SREDSTEV – se delno ali v celoti odvija v Občini Šmarje pri Jelšah. SOFINANCIRANJA 2. Državne športne prireditve se sofinancirajo, če izpolnjujejo naslednje pogoje: 17. člen – prireditev se delno ali v celoti odvija na območju Tabele za določitev višine sredstev sofinanciranja špor- Občine Šmarje pri Jelšah, tnih programov so opredeljene v Prilogi 1. – prireditev je na programu nacionalne panožne špor- tne zveze, – na njej nastopajo športniki iz Občine Šmarje pri Jel- 18. člen šah. Tabele se smiselno uporabljajo v skladu z besedilom 3. Medobčinske, občinske in druge športne prireditve 16. člena pravilnika o financiranju športa v Občini Šmarje se sofinancirajo, če izpolnjujejo naslednje pogoje: pri Jelšah. – prireditev se v celoti ali delno odvija na območju Pri programih, kjer lokalna skupnost sofinancira najem Občine Šmarje pri Jelšah, objekta, izvajalci pridobijo točke za zaprti oziroma za odprti – je odmevna pri občanih in je dostopna vsem, objekt glede na prostor, kjer svoj program izvajajo in za – na njej sodeluje večje število ekip ali posameznikov. katerega imajo z upravljavcem sklenjeno pogodbo in rezer- Višina sredstev za športne prireditve se določi na osnovi viran termin (zagotovljene prostorske pogoje). Občina Šmar- točkovanja po Tabeli 7. je pri Jelšah nakazuje sredstva za sofinanciranje najema objekta direktno na račun upravljavca objekta v primeru ko je lastnik športnega objekta občina. 6.5 Informacijski sistem na področju športa Števila točk, ki so navedena v Tabeli 1 pod propagandno gradivo, materialni stroški, spremljanje treniranosti in Informacijski sistem vsebuje podatke s področja orga- nezgodno zavarovanje so navedena za maks. število oprav- niziranosti športa, športnih objektov, financiranja športa in ljenih ur. Izvajalcu programa se odobri proporcionalni del, športnih programov ter razvide, ki so določeni z zakonom o glede na dejansko število opravljenih ur in se odobrijo samo športu. če so stroški dejansko izkazani. Iz proračuna lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo programi izdelave informacijskih baz za potrebe lokalne skupnosti in nakup tehnologije. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen 6.6 Športni objekti Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu RS. S sredstvi za gradnjo javnih športnih objektov (za špor- tno dejavnost opremljene in urejene površine in prostori) se 20. člen sofinancirajo novogradnje in posodabljanje javnih športnih Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik za objektov. sofinanciranje programov športne dejavnosti v Občini Šmar- Sofinancirajo se manjkajoči in nadomestni športni ob- je pri Jelšah, sprejet na seji sveta, dne 14. 6. 1996. jekti v Občini Šmarje pri Jelšah do zadostitve minimalnega standarda športa, kar predstavlja 0,5 m2 pokritih vadbenih Št. 06202-0012/03 površin in 3 m2 nepokritih vadbenih površin na občana. Šmarje pri Jelšah, dne 20. marca 2003. Sredstva za novogradnje in posodabljanje javnih špor- tnih objektov, ki so v lasti Občine Šmarje pri Jelšah, se Župan zagotavljajo do višine 100% investicije na posebni postavki Občine Šmarje pri Jelšah proračuna občine. Jožef Čakš l. r. Stran 3968 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3969 Stran 3970 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3971

ŠMARTNO PRI LITIJI Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko 1424. Statut Občine Šmartno pri Litiji iniciativo. Občani se lahko obračajo s peticijami, s svojimi pred- Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi logi, mnenji, pobudami in vprašanji na katerikoli organ obči- (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, ne. Ta jim mora pisno odgovoriti najkasneje v 30 dneh od 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) je Občinski svet občine prejema pisne vloge. Šmartno pri Litiji na 3. redni seji dne 24. 3. 2003 sprejel Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v obči- S T A T U T ni začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in Občine Šmartno pri Litiji drugih nepremičnin na območju občine. 5. člen I. SPLOŠNE DOLOČBE Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s so- 1. člen sednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina Šmartno pri Litiji je samoupravna lokalna skup- Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokal- nost, ustanovljena z zakonom, na območju naslednjih nase- ne samoupravne skupnosti na način in po postopku, pred- lij: Bogenšperk, Bukovica pri Litiji, Cerovica, Črni Potok, pisanem v zakonu. Dolnji Vrh, Dragovšek, Dvor, Gornji Vrh, Gozd-Reka, Gradi- šče – k.o. Gradišče in Poljane, Gradišče pri Litiji, Gradiške Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi dru- Laze, Jablaniške Laze, Jablaniški Potok, Jastrebnik, Javor- gih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skup- je, Jelša, Ježce, Ježni Vrh, Kamni Vrh pri Primskovem, nosti. Koške Poljane, Leskovica pri Šmartnem, Liberga, Lupinica, Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prosto- Mala Kostrevnica, Mala Štanga, Mihelca, Mišji Dol, Mulhe, voljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje Obla Gorica, Podroje, Poljane pri Primskovem, Preska nad sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe Kostrevnico, Primskovo, Račica, Razbore – k.o. Ježni Vrh, za opravljanje skupnih zadev. Razbore – k.o. Poljane del, Riharjevec, Selšek, Sevno, Spodnja Jablanica, Stara Gora pri Velikem Gabru, Ščit, 6. člen Šmartno pri Litiji, Štangarske Poljane, Velika Kostrevnica, Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, Velika Štanga, Vinji Vrh, Vintarjevec, Višnji Grm, Volčja Ja- vsebina in uporaba se določi z odlokom. ma, Vrata, Zagrič, Zavrstnik, Zgornja Jablanica. Občina ima štampiljko, ki je okrogle oblike. Štampiljka Sedež občine je v Šmartnem pri Litiji, Tomazinova ulica 2. ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Občina je pravna oseba javnega prava s pravico pose- Šmartno pri Litji, v notranjem krogu pa naziv organa občine dovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premože- – Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, nja. Volilna komisija. V sredini pečata je grb občine. Velikost, Občino predstavlja in zastopa župan. uporabo in hrambo štampiljke občine določi župan s svojim Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z aktom. zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in Občina ima tudi pečat, ki vsebuje njeno označbo in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z ime. Obliko, velikost, uporabo in hrambo pečata s svojim občinskim odlokom. aktom določi župan. Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zasluž- 2. člen nim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja Na območju Občine Šmartno pri Litiji lahko občinski in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. svet na pobudo občanov zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb prebivalcev določenega naselja ali več posameznih naselij ustanovi krajevne skupnosti. Odločitev o II. NALOGE OBČINE oblikovanju in imenu krajevne skupnosti se sprejme v skladu z določbami zakona. 7. člen Pravni status, naloge, organizacija in delovanje ožjih Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega delov občine so določeni s tem statutom. Podrobneje se pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, lahko naloge ožjih delov občine opredelijo tudi z odlokom. zlasti pa: 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena 3. člen tako, da: Občina Šmartno pri Litji (v nadaljnjem besedilu: obči- – sprejema statut in druge splošne akte občine, na) v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja – sprejema proračun in zaključni račun občine, javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce ob- – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske čine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem pred- akte, hodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom. – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: 4. člen – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo- Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivali- ženjem, šče, so občani. – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne in premičnin, pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter v – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vre- drugih organih v skladu s tem statutom. dnost svojega premoženja. Stran 3972 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine ta- – zagotavlja splošno-izobraževalno knjižnično dejav- ko, da: nost, – spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, – sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešu- – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivno- jejo razvoj gospodarstva v občini, sti občine. – oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo razvoj, pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja – sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru intere- druge dejavnosti varstva okolja tako, da: sov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri – izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi razreševanju gospodarskih problemov, predpisi s področja varstva okolja, – z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjek- pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo tov. okolja, 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in za- povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: gotavlja varstvo okolja, – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih ob- – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih objektov, vešča o ugotovljenih nepravilnostih, – sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski pro- – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. gram občine, 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem podro- – lokalne javne ceste in druge javne poti, čju občine, – površine za pešce in kolesarje, – spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v ob- – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, čini ter se vključuje v stanovanjski trg, – javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja površine ter objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, – ureja promet v občini. – v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugi- merili in normativi: mi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike – organizira reševalno pomoč v požarih, občanov. – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reše- 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: vanje za primere elementarnih in drugih nesreč, – ustanavlja lokalne javne službe, – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in – sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesre- delovanje lokalnih javnih služb, čami, – zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih – zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementar- služb, nih in drugih naravnih nesreč, – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, – sodeluje s poveljstvom gasilske zveze Šmartno pri – gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge Litiji in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, komunalne objekte in naprave, – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši po- – zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi žarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi ne- zemljišči. srečami. 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in 12. Ureja javni red v občini tako, da: zdravstveno dejavnost tako, da: – sprejema ustrezne splošne akte, – ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, katerimi se kršijo predpisi občine, – v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja – ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih – organizira občinsko redarstvo, možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, – izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, – sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdrav- – opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob- stvenim zavodom, činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz – z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, – opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je po- membno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih 8. člen prebivalcev. V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina oprav- 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolske- lja tudi naloge, ki se nanašajo na: ga varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno – inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih ogrožene, invalide in ostarele tako, da: predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje – spremlja stanje na tem področju, pristojnosti, – pristojnim organom in institucijam predlaga določe- – ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za ne ukrepe na tem področju, potrebe občine, – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi – določanje namembnosti urbanega prostora, in drugimi pristojnimi organi in institucijami. – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje po- 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno de- gojev za njihovo uporabo, javnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: – evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, – omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za – zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomeni- kulturno dediščino na svojem območju, kov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3973

– mrliško ogledno službo in Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov obči- ne, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podat- 9. člen kov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične na- skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom loge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zau- in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje pne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, statističnih in evidenčnih podatkov. določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpo- občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki gleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o prav- če izkažejo pravni interes. nih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del pre- Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinske- moženja v občini. ga sveta in drugih organov občine, ki so zaupne narave.

2. Občinski svet III. ORGANI OBČINE 14. člen 1. Skupne določbe Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. 10. člen Občinski svet šteje šestnajst članov. Organi občine so: Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat – občinski svet, članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prej- – župan in šnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoiz- – nadzorni odbor občine. voljenega občinskega sveta. Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sve- predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in ta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. 20 dneh po izvolitvi. Podrobneje se postopek konstituiranja Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in občinskega sveta določi s poslovnikom občinskega sveta. naloge določa zakon. Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim pre- Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma neha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih jav- članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in nih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanovitelji- tem statutom. ca je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občin- občinskega sveta. ski funkcionarji. 15. člen 11. člen Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splo- Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v šne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glaso- skladu z zakoni, statutom in splošnimi akti občine izvaja vanjem v skladu z zakonom. upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in nalo- O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta ge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. strokovna, organizacijska in administrativna opravila za organe občine. 16. člen Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organiza- Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občin- cijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske skega sveta, odloke in druge splošne akte. uprave na predlog župana ustanovi občinski svet z odlo- V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: kom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja delovno področje. občine, 12. člen – sprejema občinski proračun in zaključni račun, Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko – ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če organizacijo in delovno področje, je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitve – v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin usta- na seji so sprejete z večino opredeljenih glasov navzočih navlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe članov, kolikor zakon ne določa drugače. za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, 13. člen – daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti Delo organov občine je javno. na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavlja- drug občinski organ, njem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in pred- – nadzoruje delo župana, podžupana in občinske upra- stavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah obve glede izvajanja odločitev občinskega sveta, činskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki – potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugo- so podlaga za odločanje občinskih organov. Splošni akti tavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcio- občine se objavljajo v Uradnem listu RS. narja, Stran 3974 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nad- 18. člen zornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzor- Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje nega odbora, župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta poo- – imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občin- blasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. skega sveta, Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni – na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem vodi najstarejši član občinskega sveta. opravljanju funkcije podžupana, Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določ- – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premože- bami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede nja, kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih skli- tem ni pooblaščen župan, cati najmanj štirikrat letno. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to za- – odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, hteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa – razpisuje referendum, mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna – s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo merila za nagrade in nadomestila članom organov in delov- člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za nih teles, ki jih imenuje občinski svet, sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. – določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan lokalnih javnih služb, dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. – ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, 19. člen – imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o ne- Strokovno in administrativno delo za potrebe občin- združljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejav- skega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinske- nostjo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih ga sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na uprava. podlagi zakona, – določi organizacijo in način izvajanja varstva pred 20. člen naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katere- Občinski svet dela in odloča na sejah. ga sestavni del je tudi program varstva pred požari, Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. – sprejme program in letni načrt varstva pred naravni- Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinske- mi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt mu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristoj- varstva pred požari, nosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in – določi organizacijo občinskega sveta ter način nje- drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine govega delovanja v vojni, določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. – sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je javna služba, določeno v poslovniku občinskega sveta. – daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne začetku seje. enote, Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena – odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon, ta točka za pobude, vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih statut ali drug predpis, ter o zadevah, za katere ni poobla- postavljajo člani sveta. ščen drug organ. Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo župa- nu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega od- 17. člen bora občine in tajniku občine. O sklicu seje občinskega Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- sveta se obvesti javnost. klicno. Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo- vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo ča zakon. vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega podro- Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, čja dela. opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžu- 21. člen pana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega preneha- Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča nja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve na opravlja funkcije člana občinskega sveta. svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, koli- Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s kor zakon ne določa drugače. funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organiza- Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. cijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na ali če tako v skladu s poslovnikom občinskega sveta sklene katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad občinski svet. zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov občine. organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3975 določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvo- 25. člen tretjinsko večino navzočih članov. Občinski svet ima naslednje stalne odbore: Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občin- – odbor za družbene dejavnosti, ska uprava. – odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem in finan- Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občin- ce, skega sveta poročata občinskemu svetu na vsaki seji. – odbor za gospodarsko infrastrukturo, okolje in prostor, 22. člen – odbor za zaščito in reševanje. Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: Stalni odbori občinskega sveta imajo pet članov. Vse- – če izgubi volilno pravico, bina dela stalnih odborov je določena z delovnim podro- – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, čjem občinske uprave. – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno Občinski svet lahko po potrebi ustanovi še druge zača- kazen zapora, daljšo od šest mesecev, sne odbore. Število članov odbora in delovno področje za- – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha časnih odborov se določi s sklepom o njihovi ustanovitvi in opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občin- imenovanju članov. skega sveta, Člane odborov imenuje občinski svet izmed članov ob- – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki činskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, največ polovico članov. Odbor vodi član občinskega sveta. – če odstopi. Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sve- 26. člen ta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji članov. odločitvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v opravlja zlasti naslednje naloge: pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za telesa občinskega sveta in druga imenovanja, ki so v pristoj- mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nosti občinskega sveta, nastali razlogi za prenehanje mandata. – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. – predlaga odločitev občinskega sveta v zvezi s plača- Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega mi ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. – odloča o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev, – obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski Odbori in komisije občinskega sveta svet. 23. člen 27. člen Občinski svet lahko ustanovi komisije in odbore, ki v Komisija za statut in pravna vprašanja ima pet članov. okviru svojega delovnega področja, v skladu s tem statutom Komisija daje mnenja in predloge v zvezi s skladnostjo splo- in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pri- šnih aktov občine z zakoni. Mnenja o skladnosti s predpisi stojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mne- daje tudi v zvezi z drugimi odločitvami občinskega sveta. nja in predloge. Člane komisij in odborov imenuje občinski svet izmed 3. Župan svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Predlog kandidatov za člane pripravi 28. člen komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Delo Župana volijo prebivalci, ki imajo v občini stalno prebi- delovnega telesa vodi član občinskega sveta kot predse- vališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se dnik. Članstvo v delovnem telesu občinskega sveta ni zdru- opravijo v skladu z zakonom. žljivo s članstvom v nadzornem odboru ali z delom v občin- Mandatna doba župana traja štiri leta. ski upravi. Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni Prvo sejo delovnega telesa skliče župan v osmih dneh rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. po imenovanju na občinskem svetu. Pri svojem delu delov- Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na na telesa občinskega sveta smiselno uporabljajo poslovnik svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi občinskega sveta. potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kan- 24. člen didatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo, Občinski svet ima naslednje stalne komisije: in potrdi mandat. – komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenova- Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko nja, odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je – komisijo za statut in pravna vprašanja. župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. Občinski svet lahko po potrebi ustanovi še druge zača- sne komisije. Število članov in delovno področje začasnih 29. člen komisij se določi s sklepom o njihovi ustanovitvi in imenova- Župan predstavlja in zastopa občino. nju članov. Poleg tega župan predvsem: Člane komisij imenuje občinski svet izmed članov občin- – predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun ob- skega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar čine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz največ polovico članov. Komisijo vodi član občinskega sveta. pristojnosti občinskega sveta; Stran 3976 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge ose- 32. člen be za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina proračuna; najmanj enega podžupana. – skrbi za izvrševanje odločitev občinskega sveta; Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na pred- – predlaga organizacijo in delovno področje občinske log župana izmed svojih članov. S sklepom o imenovanju uprave; podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predča- – v okviru danih pooblastil gospodari s premoženjem snega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župa- občine kot dober gospodar; na v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju – odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premože- mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega nja občine; župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravi- – odloča o uporabi sredstev splošne proračunske re- ce glasovati za odločitve občinskega sveta. zervacije; Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter oprav- – odloča o najetju posojila največ do višine 5% vredno- lja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga sti zadnjega sprejetega proračuna, če se zaradi neenako- župan pooblasti. mernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje prora- Podžupan nadomešča župana v primeru njegove od- čuna ne more uravnovesiti; sotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja pod- – odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve v župan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok o prora- za katere ga župan pooblasti. čunu občine za tekoče leto in o uporabi sredstev obvešča V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, občinski svet s pisnimi poročili; da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. – predlaga imenovanje in razrešitev podžupana; – imenuje in razrešuje tajnika občinske uprave; – odloča o imenovanju oziroma razrešitvi ter o sklenitvi 33. člen oziroma prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v občin- Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ski upravi, kolikor za to ne pooblasti tajnika ali kolikor s ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član predpisi ni določeno drugače; občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa – v imenu občine daje mnenja, zahtevana z zakoni in najstarejši član občinskega sveta. drugimi predpisi, kadar takšnega mnenja ne da občinski V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta svet ali njegovo delovno telo; tekoče naloge iz pristojnosti župana. – odloča v upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti obči- 34. člen ne na drugi stopnji; Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa – opravlja z zakonom predpisane naloge na področju kot strokovna in posvetovalna telesa za svetovanje v posa- zaščite in reševanja; meznih zadeva iz njegove pristojnosti. – opravlja druge naloge, določene s tem statutom in drugimi predpisi. 35. člen Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino Županu in podžupanu preneha mandat: prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. – če izgubi volilno pravico, 30. člen – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove podžupana, skladnosti z ustavo in zakonom. – če odstopi, Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če – če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu na predlog župana razreši. svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je čemer mora navesti razloge za zadržanje. razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem raz- Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta žu- rešitve. pan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odlo- Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje čitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četr- ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opo- to, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odloči- zori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimer- tev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mo- nost take odločitve. ra biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija 31. člen je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obse- predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. gu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občin- Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občin- komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugo- skemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. tovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3977

Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po njegove seje. nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedni- predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzor- ku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat nega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov. več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpi- še občinska volilna komisija nadomestne volitve. 39. člen Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki ob- prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena vezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se občine, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skla- šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi dov, predloga proračuna občine in finančnih načrtov javnih kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upošte- nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim vajo določbe zakona. premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor ob- drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana činski svet in župana. občinskega sveta. Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predla- 4. Nadzorni odbor ga občinski svet ali župan. 36. člen 40. člen Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nad- porabe v občini. zornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z pristojnosti: letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vse- občine, bovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgo- občinskega proračuna, vornimi osebami). – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov prora- V postopku nadzora so odgovorne in nadzorovane ose- čunskih sredstev. be dolžne članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postop- zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, ob- ku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član činske uprave, vaških odborov, javnih zavodov, javnih po- nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahteva- djetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev ti vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učin- Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega od- kovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. bora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, 37. člen ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega od- nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od bora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzorne- prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugo- ga odbora morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne izo- vor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih brazbe. dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorova- Vsaj eden od članov mora imeti izkušnje s finančno ni osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane računskemu sodišču. nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu ko- Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov misija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občin- poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v pet- skega sveta, župan, podžupan, tajnik občine, delavci občin- najstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno mi- ske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih nistrstvo in računsko sodišče. podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja ute- uporabniki proračunskih sredstev. meljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razreši- storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega tve posredovati pristojnemu organu pregona. sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razreši- Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, pri- tev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlo- poročila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, gi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sve- župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sred- ta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega stev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora. odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporo- čila in predloge nadzornega odbora. 38. člen Prvo sejo nadzornega odbora občine v petnajstih dneh 41. člen po imenovanju skliče župan. Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzorne- Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predse- ga odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane dnika nadzornega odbora. okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Izlo- Stran 3978 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

čitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko 49. člen zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja taj- vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti nik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za oprav- izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. ljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotne- O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nad- ga postopka in za odločanje v upravnih stvareh. zorni odbor. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih 42. člen stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo 50. člen dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank. Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvaja- Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbo- nje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predra dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti pisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za no- predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij upora- tranje zadeve. bnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. 51. člen V upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti 43. člen lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzorne- opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izo- ga odbora zagotavljata župan in občinska uprava. brazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zako- opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora ime- nom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih nuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v strokovno izobrazbo. občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. 52. člen O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojno- 44. člen sti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni je dopusten upravni spor. odbor s poslovnikom. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, Občinska uprava odloča državni organ, določen z zakonom.

45. člen 53. člen Notranjo organizacijo in delovno področje občinske Nadzor nad zakonitostjo dela uprave, pri opravljanju uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. nalog iz prenesene pristojnosti opravljajo ministrstva, vsa- Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi ko na svojem področju, ki nadzorujejo tudi zakonitost splo- župan. šnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občin- 46. člen ske uprave. Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. IV. OŽJI DELI OBČINE Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen 54. člen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb obča- nov na območju naselja ali več posameznih naselji lahko 47. člen občinski svet po postopku, predpisanem z zakonom, usta- Predstojnik občinske uprave je župan. Delo občinske novi krajevne skupnosti. uprave neposredno vodi tajnik, ki ga imenuje in razrešuje Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, fun- župan. kcionalnem in organizacijskem smislu ter nimajo pravne sub- 48. člen jektivitete. Občinska uprava odloča o pravicah in dolžnostih posa- Pobudo za ustanovitev ali ukinitev krajevne skupnosti, meznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v ali za spremembo njenega območja lahko da zbor obča- upravnih stvareh v upravnem postopku. nov z območja ožjega dela občine, na katerem se za usta- Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz novitev ožjega dela občine opredeli vsaj 10% volivcev s lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. tega območja. O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni nji- prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni hovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotov- za posamezne primere z zakonom drugače določeno. ljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila krajev- zadeva spada, če zakon ne določa drugače. na skupnost. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3979

55. člen – obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali Krajevne skupnosti s svojimi mnenji in predlogi sodelu- ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih jejo pri opravljanju javnih zadev v občini, ki se nanašajo na območij, območje krajevne skupnosti in zadevajo prebivalce krajevne – predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spre- skupnosti. membah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, – opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zako- 56. člen nom, Zaradi zagotovitve sodelovanja krajevnih skupnosti pri – imenujejo in razrešujejo člane odborov krajevnih opravljanju javnih zadev v občini občinski svet z odlokom skupnosti, ustanovi odbore krajevnih skupnosti kot svoja posvetovalna – dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripra- telesa. vo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom Odbor krajevne skupnosti šteje pet članov. Člani odbo- ter varovanja življenjskega okolja, ra krajevne skupnosti morajo imeti stalno bivališče v svoji – oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, krajevni skupnosti. kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč Člane krajevnih odborov imenujejo in razrešujejo na odpadkov in nevarnih stvari, zborih občanov prebivalci posamezne krajevne skupnosti. – obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odloča- Funkcija člana odbora krajevne skupnosti je častna. jo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako 57. člen sklene občinski svet ali župan. Prvo sejo odbora krajevne skupnosti skliče župan v Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora roku 20 dni od imenovanja odbora krajevne skupnosti. občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamez- Odbor krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed na zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih sebe izvolijo člani odbora. nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da pred- Predsednik odbora predstavlja krajevno skupnost ter logov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni sklicuje in vodi seje odbora. mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način Odbor krajevne skupnosti dela in sprejema svoje odlo- in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. čitve na seji, na kateri je navzočih večina članov. Odločitev 61. člen je sprejeta z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Župan ima pravico biti navzoč na seji odbora krajevne Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za del skupnosti s pravico razpravljati, nima pa pravice glasovati. občine, za posamezno naselje. Predsednik krajevnega odbora skliče odbor vsaj štiri- Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na krat letno, mora pa ga sklicati, če to zahteva župan, občin- pobudo občinskega sveta ali odbora krajevne skupnosti. ski svet ali najmanj polovica članov odbora. Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na Za delovanje odbora krajevne skupnosti se smiselno zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov uporabljajo določbe poslovnika občinskega sveta. za del občine ali posamezno naselje pa na zahtevo najmanj Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za ene tretjine volivcev tega dela. potrebe krajevnih skupnosti in njihovih odborov zagotavlja Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebova- občinska uprava. ti pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo 58. člen podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpi- Stališča, mnenja, pobude in predlogi odbora krajevne se. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da skupnosti za občinski svet in župana niso zavezujoči. zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obraz- Odbor krajevne skupnosti lahko za obravnavo posa- ložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisane- meznih vprašanj skliče zbore krajanov krajevne skupnosti. mu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najka- Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo sneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. 62. člen V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za kate- PRI ODLOČANJU V OBČINI rega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. 59. člen Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običa- jen način. Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odlo- čanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska 63. člen iniciativa. Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenova- 1. Zbor občanov nje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, pred- 60. člen loge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje Občani na zboru občanov: najmanj ena tretjina volivcev z območja občine, za katero je – obravnavajo pobude in predloge za spremembo ob- zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo močja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. zvezi s tem in oblikujejo mnenja, Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, – obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glaso- povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokal- valo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbo- ne skupnosti, ra. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani ob- Stran 3980 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

činski svet in župana ter ga na krajevno običajen način Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila objavi. vložena. Župan o tem izda sklep in nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. 2. Referendum o splošnem aktu občine Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu sklepa iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preiz- 64. člen kusi upravno sodišče. Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki 68. člen so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisuje- osebnim podpisovanjem. jo občinski davki in druge dajatve. Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpiso- Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega od- vanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. stavka razpiše referendum na predlog župana ali člana ob- Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim orga- činskega sveta. nom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zado- zakon ali statut občine. stno število volivcev. 65. člen 69. člen Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po spre- sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svet- jemu splošnega akta občine. nika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo četrtim odstavkom prejšnjega člena. volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, prost dan. župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedi- 66. člen lo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na Referendum se opravi kot naknadni referendum, na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ob- dan razpisa in dan glasovanja. čine ali njegove posamezne določbe. Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. be na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska vo- objavo izida referenduma. lilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- be zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upošte- 70. člen vanju volje volivcev ne spremeni. Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splo- imajo pravico voliti člane občinskega sveta. šni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posa- Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje mezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o večina volivcev, ki so glasovali. katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. 71. člen Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vo- 67. člen dijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. duma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih do- Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih ločbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis refe- izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo re- renduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ferendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi po- Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- samezno vprašanje drugače urejeno. duma lahko da vsak volivec ali politična stranka v občini. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje ob- Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v činska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, aktov občine. naslov stalnega prebivališča. Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za raz- 3. Svetovalni referendum pis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo pred- loži županu. 72. člen Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referen- zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po dum. prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugo- Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za tovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. njen del. Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3981

Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. zagotavljajo javne potrebe. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. 78. člen Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega 4. Drugi referendumi zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami. 73. člen 79. člen Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispev- Na področju gospodarskih javnih služb občina ustano- kih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. vi javne službe za: Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu – oskrbo s pitno vodo, z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja – ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostan- referendum, ni drugače določeno. kov komunalnih odpadkov, Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je – odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu – javno snago in čiščenje javnih površin, občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. – urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih povr- šin, 5. Ljudska iniciativa – pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, 74. člen – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva – vzdrževanje občinskih javnih cest, izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz – pokopališko in pogrebno dejavnost in na drugih po- pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih orga- dročjih, če tako določa zakon. nov. Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnje- 80. člen ga odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referen- druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene dum o splošnem aktu občine. pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o 81. člen njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob vložene zahteve. upoštevanju pogojev določenih z zakonom. Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu 82. člen od dne pravilno vložene zahteve. Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi 75. člen gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrboval- Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odlo- nih sistemov skupaj z drugimi občinami. čanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo 83. člen izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. 76. člen V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo nje- Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama gove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odloči- določi (izbirne javne službe), in javnih služb, za katere je tev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega tako določeno z zakonom (obvezne javne službe). organa. Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: 84. člen – neposredno v okviru občinske uprave, Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki – z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, so po zakonu obvezne. – z dajanjem koncesij, – z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 77. člen 85. člen Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina Premoženje občine sestavljajo nepremične in premič- javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: ne stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. – osnovnošolsko izobraževanje, Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober – predšolska vzgoja in varstvo otrok, gospodar. – osnovno zdravstvo in lekarna, Letni program prodaje občinskega finančnega in stvar- – osebna pomoč družini in nega premoženja v postopku sprejemanja proračuna sprej- – knjižničarstvo. me občinski svet na predlog župana. Med izvrševanjem Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih po- proračuna lahko občinski svet na predlog župana spremeni dročjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja ali dopolni letni program prodaje. Stran 3982 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Odločitev o pridobitvi ali odtujitvi nepremičnega pre- Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero moženja sprejme občinski svet. se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja občine ki traja največ tri mesece. Če tudi v tem roku ni sprejet odloča župan. proračun občine, se začasno financiranje lahko podaljša na Za brezplačno pridobitev premoženja je potrebno pred- predlog župana s sklepom občinskega sveta. hodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s po- 92. člen goji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino. Občinski svet sprejme proračun z odlokom o proraču- Odprodaja ali zamenjava občinskega finančnega in nu občine. Odlok o proračunu občine določa ukrepe za stvarnega premoženja se izvede po postopku in na način, ki zagotavljanje likvidnosti proračuna, ukrepe za zagotavljanje ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe za izvrševanje ali zamenjana občinskega finančnega in stvarnega premo- proračuna. ženja izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in V odloku o proračunu se določijo tudi obseg zadolže- zamenjavo državnega premoženja. vanja in vseh predvidenih poroštev občine in drugi elementi, ki jih določa zakon, ter posebna pooblastila županu pri izvr- 86. člen ševanju proračuna. Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. 93. člen Občina je upravičena do finančne izravnave pod pogoji Sredstva proračuna se smejo uporabiti le za namene, določenimi z zakonom. ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v 87. člen okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamez- Prihodki in odhodki občine so zajeti v proračunu obči- ne namene. ne. Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnje- Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in ni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji. načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca pri- 94. člen hodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. račun financiranja. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo- tudi posamezne delavce v občinski upravi ali podžupana. srednih uporabnikov. Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziro- 95. člen ma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja. občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto 88. člen za ta namen. Za pripravo in izvrševanje proračuna je odgovoren žu- Če se med letom spremeni delovno področje prora- pan. čunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša Župan mora predložiti občinskemu svetu predlog pro- obseg sredstev za delovanje uporabnika. računa v roku, ki ga določa zakon. Če se proračunski uporabnik med letom ukine in nje- Župan mora predložiti občinskemu svetu: govih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena – predlog proračuna z obrazložitvami, sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazpore- – predlog prodaje občinskega stvarnega in finančnega dijo med druge uporabnike. premoženja z obrazložitvami, – predloge predpisov občine, ki so potrebni za izvrši- 96. člen tev proračuna. Proračunska sredstva se prerazporejajo pod pogoji in Sestavni del obrazložitve predloga proračuna so načrti na način, ki jih določa zakon in odlok o proračunu občine. delovnih mest in načrt nabav z obrazložitvami. Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogo- 97. člen ča njegovo uveljavitev s prvim januarjem leta, za katerega se Če se med izvajanjem ukrepov za izvrševanje proraču- sprejema. na le-ta ne more uravnovesiti, mora župan predlagati občin- skemu svetu rebalans proračuna. 89. člen Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom Postopek za sprejemanje proračuna se določi s po- in po postopku, ki ga določa poslovnik občinskega sveta. slovnikom občinskega sveta. 98. člen 90. člen Župan je dolžan v mesecu juliju predložiti v obravnavo Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo ob- občinskemu svetu poročilo o izvrševanju proračuna. Poroči- segati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali lo mora vsebovati podatke in informacije, kot jih določa zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri če- zakon. mer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splo- šne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadol- 99. člen ževanja. V proračunu se v skladu z zakonom zagotovijo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. 91. člen Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so pose nanaša, se financiranje funkcij občine in njenih nalog tres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, mo- začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. čan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezlji- Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3983 ve človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, 107. člen ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme O uporabi sredstev proračunske rezerve v posamez- občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov ob- nem primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu, činskega sveta. odloča župan, v drugih primerih pa občinski svet z odlokom. Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpi- san za sprejem odloka. 100. člen Občina oblikuje splošno proračunsko rezervacijo, v 108. člen katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotre- prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proraču- tjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in na- nom v višini 0,5 odstotkov prihodkov. Izločanje prihodkov v čin dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dol- rezervacijo preneha, ko doseže rezervacija občine 2 odstot- žnosti članov občinskega sveta. ka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. 109. člen Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporab- Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz ljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in do- zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med loča način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pri- obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrto- stojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. vati. O uporabi rezervacije odloča župan. 110. člen 101. člen Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo Župan pripravi predlog zaključnega računa proračuna splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. za preteklo leto in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti žu- 111. člen pan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po spreje- S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statu- mu. ta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. 102. člen 112. člen Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela jih sprejme občinski svet v skladu s pogoji, ki jih določa organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali zakon. odloka. 103. člen 113. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti ob- občina, se smejo zadolževati le ob soglasju občine. javljeni v Uradnem listu RS in pričnejo veljati petnajsti dan O soglasju odloča župan. po objavi, če ni v njih drugače določeno. Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev ob- V Uradnem listu RS se objavljajo tudi drugi akti, za veznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanovite- katere tako določi občinski svet. ljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. 2. Posamični akti občine 104. člen Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba 114. člen občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje teh opravil v Posamični akti občine so odločbe in sklepi. ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializira- S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča ni organizaciji. občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. 105. člen Nabavo blaga, naročanje storitev ter izvedbo gradenj 115. člen izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi naročanje. občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom dru- gače določeno. VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni 1. Splošni akti občine organ, ki ga določi zakon. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih 106. člen organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostor- IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE ske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet 116. člen sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja po- ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se slovnik občinskega sveta. posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se Stran 3984 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja obči- 110/00, 2/01 in 65/02), katerega veljavo je Občinski svet ne posega v njene pravice. občine Šmartno pri Litiji s sklepom na 1. redni seji začasno prevzel. 117. člen Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim 125. člen sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v nem listu RS. pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. Št. 013-1/2003 Šmartno pri Litiji, dne 24. marca 2003. 118. člen Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija Župan konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi Občine Šmartno pri Litiji izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če Milan Izlakar l. r. osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. 119. člen Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot 1425. Sklep o podaljšanju začasnega financiranja stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh občine postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. Na podlagi tretjega odstavka 33. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02) 120. člen je Občinski svet občine Šmartno pri Litiji na 3. seji dne Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta 24. 3. 2003 sprejel oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje S K L E P občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. o podaljšanju začasnega financiranja občine I X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE Začasno financiranje občinskega proračuna se poda- 121. člen ljša do uveljavitve odloka o proračunu Občine Šmartno pri Litiji za leto 2003. Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne II pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni de- Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- lavci občinske uprave. nem listu RS. V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. Št. 401-10/2003 Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko Šmartno pri Litiji, dne 24. marca 2003. pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za oprav- Župan ljanje nalog iz državne pristojnosti. Občine Šmartno pri Litiji Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad za- Milan Izlakar l. r. konitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.

1426. Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE načrta za območje dopolnilne gradnje in komunalne asanacije Zavrstnika 122. člen Premoženje krajevnih skupnosti, ki so bile ukinjene ob Na podlagi 31. člena zakona o urejanju prostora (Urad- ustanovitvi Občine Šmartno pri Litiji, postane z dnem uvelja- ni list RS, št. 110/02, 8/03) in 12. člena statuta Občine vitve tega statuta z vsemi koristmi in bremeni premoženje Litija (Uradni list RS, št. 110/00, 2/01, 65/02) v zvezi s Občine Šmartno pri Litiji. sklepom o začasni veljavnosti splošnih pravnih aktov Obči- ne Litija za Občino Šmartno pri Litiji s 1. redne seje Občin- 123. člen skega sveta občine Šmartno pri Litiji, z dne 18. 12. 2002, Delovna telesa občinskega sveta, ki so bila imenovana je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 3. redni seji pred uveljavitvijo tega statuta, nadaljujejo z delom v takšni dne 24. 3. 2003 sprejel sestavi do izteka mandata prvega Občinskega sveta občine Šmartno pri Litiji. S K L E P 124. člen o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta Z dnem uveljavitve tega statuta preneha za Občino za območje dopolnilne gradnje in komunalne Šmartno pri Litiji veljati statut Občine Litja (Uradni list RS, št. asanacije Zavrstnika Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3985

I 2. člen Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za ob- V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti močje dopolnilne gradnje in komunalne asanacije Zavrstni- sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v ka, ki ga je izdelalo podjetje Savaprojekt Krško, d.o.o., CKŽ enakem obdobju v proračunu za leto 2002. 59, Krško. V obdobju začasnega financiranja Občina Trebnje ne sme povečati števila zaposlenih glede na stanje na dan II 31. 12. 2002. Osnutek bo javno razgrnjen in na sedežu Občine Šmar- 3. člen tno pri Litiji, Tomazinova 2, Šmartno pri Litiji in v avli Občine Litija, Jerebova ulica 14, in sicer v času od 4. 4. 2003 do Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta. 5. 5. 2003. 4. člen III S tem sklepom se določi prioriteta financiranja glede Med potekom javne razgrnitve bo organizirana javna na obseg sredstev, kar pomeni, da se sredstva zagotavljajo obravnava. Javna obravnava bo dne 16. 4. 2003 ob 18. uri po naslednjem vrstnem redu glede na razpoložljivo kvoto: v Gasilskem domu v Zavrstniku. 1. za izplačilo plač in prispevkov, 2. za socialne transfere in transfere posameznikom, IV 3. za materialne stroške, ki omogočajo izvajanje za- Občani in ostali zainteresirani lahko podajo pisne pri- konsko predpisanih nalog, pombe in predloge na javno razgrnjeni osnutek, ki jih naslo- 4. za ostale materialne stroške, vijo na Občinsko upravo občine Šmartno pri Litiji, Tomazino- 5. za že sprejete obveznosti iz naslova investicij, va 2, Šmartno pri Litiji v roku iz II. člena tega sklepa. 6. za dogovorjene programe. V 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Sklep o začasnem financiranju Občine Trebnje se vro- nem listu Republike Slovenije. či nadzornemu odboru Občine Trebnje ter se objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije.

Št. 350–76/00 6. člen Šmartno pri Litiji, dne 25. marca 2003. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 4. 2003. Župan Občine Šmartno pri Litiji Št. 403-04-1/2000 Milan Izlakar l. r. Trebnje, dne 26. marca 2003.

Županja Občine Trebnje TREBNJE Marica Škoda, univ. dipl. ek. l. r. 1427. Sklep o začasnem financiranju Občine Trebnje za 2. trimesečje 2003

Na podlagi petega odstavka 57. člena zakona o lokalni VOJNIK samoupravi (Uradni list Republike Slovenije, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 1428. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, Vojnik za leto 2002 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00, 100/00 – sklep US, Na podlagi določil 96., 97. in 99. člena zakona o 51/02 in 87/02 – odl. US), 32. in 33. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, 79/99, 124/00 in 79/01) in javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, skladno s 85. členom statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, 30/02) in 41. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, 82/98, 68/02) je Občinski svet občine Vojnik na 5. redni št. 50/95 in 80/98) je Občinski svet občine Trebnje na seji dne 26. 3. 2003 sprejel redni seji dne 26. 3. 2003 sprejel O D L O K S K L E P o zaključnem računu proračuna Občine Vojnik o začasnem financiranju Občine Trebnje za leto 2002 za 2. trimesečje 2003 1. člen 1. člen Potrdi se zaključni račun Občine Vojnik za leto 2002. Za obdobje od 1. 4. do 30. 6. 2003 se financiranje funkcij občine ter njenih nalog in drugih s predpisi določe- nih namenov (v nadaljevanju: začasno financiranje) začasno 2. člen nadaljuje na podlagi proračuna za leto 2002 in za iste pro- Zaključni račun proračuna Občine Vojnik za leto 2002 grame kot v letu 2002. izkazuje: Stran 3986 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

I. Bilanca prihodkov in odhodkov Povzetek proračuna Občine Vojnik je naslednji (v tisoč – prihodki 810,268.600 SIT SIT): – odhodki 822,730.145 SIT A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Primanjkljaj – 12,461.545 SIT II. Račun finančnih terjatev in naložb + 1,919.705 SIT Skupina/Podskupina Proračun leta 2003 III. Računa financiranja – saldo + 15,488.181 SIT I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 968.985 IV. Povzetek I. in II. in III. + 4,946.341 SIT TEKOČI PRIHODKI (70+71) 524.523 Prenos iz preteklega leta + 935.845 SIT 70 DAVČNI PRIHODKI 440.077 Kumulativni presežek + 5,882.186 SIT 700 Davki na dohodek in dobiček 364.107 Sredstva kumulativnega presežka v višini 5,882.186 703 Davki na premoženje 29.682 SIT se kot sredstva na računu prenesejo v naslednje leto. 704 Domači davki na blago in storitve 46.288 706 Drugi davki – 3. člen 71 NEDAVČNI PRIHODKI 84.446 Zaključni račun proračuna Občine Vojnik izhaja iz ana- 710 Udeležba na dobičku in dohodki od litičnih evidenc naslednjih bilanc: bilanca prihodkov in od- premoženja 13.000 hodkov, račun finančnih terjatev in naložb, saldo računa 711 Takse in pristojbine 4.760 financiranja, bilanca stanja. Priloga oziroma sestavni del 712 Denarne kazni 160 zaključnega računa proračuna Občine Vojnik za leto 2002 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev – so tudi poslovna poročila. 714 Drugi nedavčni prihodki 66.526 72 KAPITALSKI PRIHODKI 89.350 4. člen 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 7.000 Kumulativno stanje sredstev rezerv Občine Vojnik zna- 721 Prihodki od prodaje zalog – ša 12.480.000 SIT. 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopred- metenih dolgoročnih sredstev 82.350 5. člen 73 PRETJETE DONACIJE – Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 730 Prejete donacije iz domačih virov – nem listu Republike Slovenije. 731 Prejete donacije iz tujine – 74 TRRANSFERNI PRIHODKI 355.112 740 Transferni prihodki iz drugih Št. 268-03/2003-1 javnofinančnih institucij 355.112 Vojnik, dne 26. marca 2003. II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 989.985 40 TEKOČI ODHODKI 252.915 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 68.200 Župan 401 Prispevki delodajalcev za socialno Občine Vojnik varnost 9.100 Benedikt Podergajs l. r. 402 Izdatki za blago in storitve 173.305 403 Plačila domačih obresti 1.310 409 Rezerve 1.000 41 TEKOČI TRANSFERI 385.430 410 Subvencije 34.520 1429. Odlok o proračunu Občine Vojnik za leto 2003 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 235.950 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi 412 Transferi neprofitnim organizacijam in (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena zakona ustanovam 40.635 o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 413 Drugi tekoči domači transferi 74.325 in 30/02) in statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 82/98, 414 Tekoči transferi v tujino – 68/02) Občinski svet občine Vojnik je na 5. redni seji dne 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 279.540 26. 3. 2003 sprejel 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 279.540 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 72.100 O D L O K 430 Investicijski transferi 72.100 o proračunu Občine Vojnik za leto 2003 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -21.000 1. člen B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB S tem odlokom se ureja način izvrševanja proračuna Skupina/Podskupina Proračun leta 2003 Občine Vojnik za leto 2003 (v nadaljnjem besedilu: prora- IV. PREJETA VPLAČILA DANIH čun) in upravljanja s prihodki in odhodki proračuna, terjatva- POSOJIH IN PRODAJA KAPITALSKIH mi, dolgovi in naložbami. S proračunom se zagotavljajo sred- DELEŽEV (750+751+752) stva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo, zakoni, 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 11.852 statutom in občinskimi predpisi opravlja Občina Vojnik. 750 Prejeta vračila danih posojil 11.852 751 Prodaja kapitalskih deležev – 2. člen 752 Kupnine iz naslova privatizacije – Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun finan- KAPITALSKIH DELELŽEV – ciranja v ekonomski klasifikaciji in proračun v funkcionalni 440 Dana posojila – klasifikaciji po področjih proračunske porabe. 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb – Posebni del proračuna je finančni načrt neposrednih 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova proračunskih uporabnikov in obrazložitev. privatizacije – Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3987

Skupina/Podskupina Proračun leta 2003 za zagotavljanje likvidnosti v okviru tekočega proračunskega leta. VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA Župan ima pravico prerazporejati proračunska sred- IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 11.852 stva med proračunskimi postavkami v okviru bilance prihodkov in odhodkov. C) RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina Proračun leta 2003 7. člen VII. ZADOLŽEVANJE (500) Župan je dolžan o realizaciji proračuna poročati občin- 50 ZADOLŽEVANJE 11.000 skemu svetu ob polletju in po zaključnem računu. 500 Domače zadolževanje 11.000 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 8. člen 55 ODPLAČILA DOLGA 2.200 Če prejemki proračuna med letom niso doseženi v 550 Odplačila domačega dolga 2.200 predvideni višini, ali če se med izvrševanjem proračuna za- IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV radi nastanka novih obveznosti povečajo izdatki, lahko žu- NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -348 pan izvaja naslednje ukrepe začasnega zadržanja izvrševa- X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.-IX.) 9.148 nja posameznih izdatkov proračuna: XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.) 21.000 – ustavi prevzemanje obveznosti, – predlaga podaljšanje pogodbenih rokov plačil. 3. člen O sprejetju ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, poračuna mora župan obvestiti občinski svet. ki so določeni s proračunom. Če med izvajanjem ukrepov začasnega zadržanja izvr- Če se v teku izvrševanja proračuna ugotovi, da so za ševanja poračuna ni mogoče zagotoviti proračunskega rav- določen namen potrebna dodatna sredstva, ki jih ob spreje- notežja, mora župan v roku 15 dni pred iztekom roka zača- manju proračuna ni bilo možno predvideti, so pa nujna za snega zadržanja izvrševanja poračuna občinskemu svetu izvrševanje zakonsko opredeljenih nalog občine, dodatni predlagati rebalans proračuna, s katerim se prejemki in iz- odhodki bremenijo ustrezni funkcionalni namen porabe. datki proračuna ponovno uravnovesijo. Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugimi akti predpisani pogoji za upora- 9. člen bo sredstev. Župan lahko dolžniku do višine 100.000 tolarjev odpi- V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti v okvi- še oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški ru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. namene. Župan lahko po predhodnem soglasju občinskega sve- 10. člen ta v imenu občine prevzema pogodbene obveznosti v bre- Skladno z zakonom oblikuje občina sredstva tekoče me proračuna v naslednjih letih za investicije, ki se bodo proračunske rezervacije, ki se uporabljajo za nepredvidene začele v letu 2003. namene, ki jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrto- vati, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso 4. člen zagotovljena v zadostnem obsegu. Za izplačila iz proračuna Občine Vojnik za leto 2003 se Glede na to, da so doslej kumulativno oblikovana sred- upoštevajo roki, ki so določeni v veljavnem zakonu o izvrše- stva obvezne proračunske rezerve že dosegla zakonsko vanju proračuna za tekoče leto. Ti roki veljajo tudi za nepo- določen okvir, v letu 2003 teh sredstev nismo dodatno sredne in posredne uporabnike proračuna Občine Vojnik. načrtovali. Sredstva proračuna se uporabljajo za plačevanje že O uporabi sredstev proračunske rezerve v višini opravljenih dobav in storitev. 4,000.000 SIT odloča župan in o uporabi obvesti občinski Dogovarjanje predplačil je možno le izjemoma ob svet. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezer- ustreznem zavarovanju in če se na ta način doseže nižja ve, ki presegajo višino, določeno v tem členu odloka, odlo- pogodbena cena. ča občinski svet občine s posebnim odlokom. 5. člen 11. člen Sredstva proračuna se delijo med letom praviloma ena- komerno med vse uporabnike v okviru realiziranih prihodkov V obdobju začasnega financiranja Občine Vojnik v letu in v odvisnosti od zapadlosti obveznosti. 2004, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta Uporabniki proračuna smejo prevzemati obveznosti v odlok in sklep župana. imenu občine le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvi- 12. člen dena za posamezne namene. Uporabniki morajo sredstva, ki so jim zagotovljena v Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- proračunu, uporabljati za namene, za katere so jim bila nem listu Republike Slovenije. dana in v skladu s predpisi o njihovi uporabi. Sredstva se lahko razporejajo na uporabnika do konca leta, za katerega je proračun sprejet. Št. 269-03/2003-1 Vojnik, dne 26. marca 2003. 6. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan skrbi, da se med letom prihodki razporejajo skladno z njiho- Župan vim dotokom. Župan odloča o uporabi sredstev tekoče pro- Občine Vojnik računske rezervacije in o najemanju kratkoročnih kreditov Benedikt Podergajs l. r. Stran 3988 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

ZREČE O D L O K

1430. Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za o proračunu Občine Žetale za leto 2003 uporabo stavbnih zemljišč v Občini Slovenske Konjice I. SPLOŠNA DOLOČBA Na podlagi 58., 60. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/86), 1. člen 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. S tem odlokom se za proračun Občine Žetale za leto 110/02) in 16. člena statuta Občine Zreče (Uradni list RS, 2003 (v nadaljevanju: proračun) določajo višina proračuna, št. 28/99, 11/01, 81/02) je Občinski svet občine Zreče na postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in seji dne 31. 3. 2003 sprejel poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. O D L O K II. VIŠINA PRORAČUNA o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Slovenske Konjice 2. člen Splošni del proračuna se določi v naslednjih zneskih: 1. člen V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemlji- A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Proračun leta 2003 šča v Občini Slov. Konjice (Uradni list RS, št. 28/99; v nadaljevanju: odlok) se 2. člen spremeni, in sicer tako, da Skupina/Podskupina kontov v tisoč SIT se za besedo »plačuje« črta dosedanje besedilo, ki se na- I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 202.001 domesti z besedilom »za celotno območje Občine Zreče«. TEKOČI PRIHODKI(70+71) 82.001 70 DAVČNI PRIHODKI 45.000 2. člen 700 Davki na dohodek in dobiček 26.000 703 Davki na premoženje 16.900 V 7. členu odloka se spremeni prvi, drugi, četrti in peti 704 Domači davki na blago in storitve 2.100 odstavek, ki se glasijo: 706 Drugi davki »V stanovanjsko območje I. kategorije se uvršča vso 71 NEDAVČNI PRIHODKI 37.001 stavbno zemljišče v naseljih Zreče, Stranice in Rogla. 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 6.140 V stanovanjsko območje II. kategorije se uvrščajo vsa 711 Takse in pristojbine 1.900 ostala naselja z območja Občine Zreče. 712 Denarne kazni 10 V industrijsko poslovno območje se uvrstijo vsa stav- 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 900 bna zemljišča na območju Občine Zreče, ki se uporabljajo v 714 Drugi nedavčni prihodki 28.051 industrijsko-poslovne namene in, ki niso uvrščena v pose- 72 KAPITALSKI PRIHODKI bno pridobitno poslovno območje. 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev V posebno pridobitno poslovno območje se uvrščajo 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja območja Krajevne skupnosti Zreče ter naselje Rogla.« 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 3. člen 731 Prejete donacije iz tujine V 10. in 12. členu se črta točka d). 74 TRANSFERNI PRIHODKI 120.000 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih 4. člen institucij 120.000 Vsi ostali členi odloka ostanejo nespremenjeni in se uporabljajo v skladu s sprejeto in veljavno zakonodajo oziro- II. SKUPAJ ODHODKI 246.200 ma terminologijo. 40 TEKOČI ODHODKI 53.000 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 9.600 5. člen 401 Prispevki delodajalcev za socialne zadeve 1.400 402 Izdatki za blago in storitve 42.000 Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- 403 Plačila domačih obresti nem listu Republike Slovenije. 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 45.000 Št. 420-08-06/00-7 410 Subvencije 2.700 Zreče, dne 31. marca 2003. 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 18.300 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 4.200 Župan 413 Drugi tekoči domači transferi 19.800 Občine Zreče 414 Tekoči transferi v tujino Jože Košir l. r. 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 146.470 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 146.470 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 1.730 430 Investicijski transferi 1.730 ŽETALE III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) 44.199 1431. Odlok o proračunu Občine Žetale za leto 2003 B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA dni list RS, št. 72/93 in dopolnite), 29. člena zakona o KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99,124/00, 79/01 in 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 30/02) in 16. člena statuta občine Žetale (Uradni list RS, 750 Prejeta vračila danih posojil št. 24/99, 11/01 in 5/03) je Občinski svet občine Žetale 751 Prodaja kapitalskih deležev na 5. redni seji dne 31. 3. 2003 sprejel 752 Kupnina iz naslova privatizacije Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3989

Skupina/Podskupina kontov v tisoč SIT finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH financiranja se občine za proračun leta 2003 lahko zadolži DELEŽEV (440+441+442) do zakonske višine. O najetju posojila odloča župan Občine 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Žetale. 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV IV.-V.) C) RAČUN FINANCIRANJA 8. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Žetale v letu VII. ZADOLŽEVANJE(500) 44.199 2004, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta 50 ZADOLŽEVANJE 44.199 500 Domače zadolževanje 44.199 odlok in sklep župana.

VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 9. člen 55 ODPLAČILO DOLGA Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 550 Odplačilo domačega dolga dnem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 2003 dalje.

IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) - Št. 062-01-005/2003 X. NETO ZADOLŽEVANJE(VII.-VIII.-IX.) 44.199 Žetale, dne 31. marca 2003.

XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.) 44.199 Župan Splošni del občinskega proračuna – odhodki sestav- Občine Žetale ljeni po funkcionalni klasifikaciji, po področjih proračunske porabe, in posebni del sestavljen po ekonomski klasifikaciji Anton Butolen l. r. javno finančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin kontov, ter načrt razvojnih programov so priloge k temu odloku. MINISTRSTVA

III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 1432. Pravilnik o dopolnitvi navodila o enotnem obrazcu za sporočanje podatkov o oddanih 3. člen javnih naročilih za leto 2001 Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, ki je tudi odredbodajalec. Župan v mesecu juliju in konec leta poroča Na podlagi petega odstavka 128. člena zakona o jav- občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2003 in nih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00 – popr.) njegovi realizaciji. izdaja minister za finance

4. člen P R A V I L N I K Prihodki proračuna se pobirajo in vplačujejo v skladu s predpisi. Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo na- o dopolnitvi navodila o enotnem obrazcu za mensko. Za nakup opreme in investicijskega dela, ki prese- sporočanje podatkov o oddanih javnih naročilih gajo vrednost določeno za občinski proračun morajo dela za leto 2001 biti oddana na podlagi javnega razpisa. 1. člen 5. člen V naslovu in besedilu navodila o enotnem obrazcu za Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom v sporočanje podatkov o oddanih javnih naročilih za leto 2001 skladu z dinamiko prihodkov in v odvisnosti od zapadlosti (Uradni list RS, št. 25/02) se beseda “navodilo“ v vseh obveznosti. sklonih nadomesti z besedo “pravilnik“ v ustreznem sklonu, 6. člen za letnico “2001“ pa se doda “in 2002“. Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, obli- 2. člen kovane po ZJF. Proračunska rezerva za leto 2003 je oblikovana v višini 1,500.000 SIT in se v letu 2003 v proračunsko Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- rezervo ne izloča dodatnih sredstev. O začasni uporabi sred- nem listu Republike Slovenije. stev občinskih rezerv odloča župan in o tem obvešča občin- ski svet. Št. 55601/03 Ljubljana, dne 1. aprila 2003. IV. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE

7. člen Minister Za kritje presežkov od odhodkov nad prihodki v bilanci za finance prihodkov in odhodkov presežek nad prejemki v računu dr. Dušan Mramor l. r. Stran 3990 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

DRUGI DRŽAVNI ORGANI 15. člen – Pripravništvo – se uporablja v celoti, določbe tega člena ni mogoče razumeti kot določbe, ki IN ORGANIZACIJE uvajajo pripravništvo 16. člen – Postopek ugotavljanja znanja in 1433. Razlaga kolektivne pogodbe dejavnosti zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja gostinstva in turizma Slovenije pričakovanih rezultatov dela - se ne uporablja Komisija za razlago kolektivne pogodbe dejavnosti 17. člen – Razporejanje delavcev v izjemnih gostinstva in turizma Slovenije je na podlagi 82. člena primerih – se ne uporablja kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije 18. člen – Razporejanje delavcev iz kraja v kraj – (Uradni list RS, št. 83/97) na seji dne 17. 1., 29. 1., 4. 2. in se uporablja v celoti 3. 3. 2003 soglasno sprejela 19. člen – Prevzem na delo k drugemu delodajalcu – se ne uporablja 20. člen – Razporejanje delavca invalida - in R A Z L A G O delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo – se ne K O L E K T I V N E P O G O D B E uporablja dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije 21. člen – Obravnavanje predloga razreševanja začasnih presežnih delavcev – se ne uporablja I 22. člen – Nadomestilo plače za čas čakanja na Komisija je sprejela razlago in z njo določila, katere delo – se ne uporablja določbe kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma 23. člen – Sodelovanje sindikata pri pripravi in Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KP GiT) v zvezi z uveljavitvijo sprejemu programa razreševanja trajnih presežnih zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) se delavcev – se uporablja v celoti po 1. 1. 2003 še uporabljajo in katere ne. 24. člen – Kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev – uporabljajo se prvi, drugi, četrti, peti in šesti II odstavek, ne uporablja se tretji odstavek SPLOŠNE DOLOČBE 25. člen – Pomirjanje v postopku ugotavljanja 1. člen – Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe presežnih delavcev – se uporablja v celoti – se uporablja v celoti 26. člen – Delovni čas, odmori in počitki – 2. člen – Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe – uporabljajo se prvi, drugi, tretji, četrti, osmi, deseti, dvanajsti, se uporablja v celoti trinajsti in štirinajsti odstavek, ne uporabljajo se peti, šesti, 3. člen – Osebna veljavnost kolektivne pogodbe – sedmi, deveti in enajsti odstavek se uporablja v celoti 27. člen – Delovni čas, krajši od polnega delovnega 4. člen – Časovna veljavnost kolektivne pogodbe časa – se uporablja v celoti – se uporablja v celoti 28. člen – Merila za nočno delo – se ne uporablja 5. člen – Pomen izrazov – uporabljajo se tretji, četrti, 29. člen – Splošno o letnem dopustu – uporabljajo peti, šesti, sedmi in deveti odstavek, ne uporabljajo se prvi, se prvi, drugi, tretji in četrti odstavek, ne uporabljata se peti drugi in osmi odstavek in šesti odstavek Odmera letnega dopusta (osnove in 6. člen – Enotni minimalni standardi – se uporablja 30. člen – merila) – uporabljajo se prvi odstavek (točke 1 do 8), drugi v celoti in četrti odstavek, ne uporablja se tretji odstavek 31. člen – Pravica do odsotnosti z dela z PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN nadomestilom in brez nadomestila plače – se uporablja DELAVCEV v celoti, razen drugega stavka drugega odstavka 7. člen – Razvrstitev del – se uporablja v celoti 32. člen – Kršitev dolžnosti in delovnih obveznosti 8. člen – Objava prostega delovnega mesta – prvi – se ne uporablja in drugi odstavek se ne uporabljata, tretji odstavek se 33. člen – Disciplinski postopek – se ne uporablja uporablja, pri čemer se beseda “ugovor“ uporablja v smislu 34. člen – Pravila disciplinskega postopka – se ne petega odstavka 204. člena ZDR. uporablja 9. člen – Odločanje o sklenitvi delovnega razmerja 35. člen – Odškodnina – se ne uporablja – se ne uporablja 36. člen – Pogodbena kazen za nezakonito 10. člen – Prenos pooblastil – se uporablja v celoti prenehanje delovnega razmerja – uporablja se prvi 11. člen – Pogodba o zaposlitvi – uporablja se prvi, odstavek, ne uporablja se drugi odstavek drugi, četrti, peti in šesti odstavek, tretji odstavek se ne 37. člen – Prenehanje delovnega razmerja - se ne uporablja uporablja 12. člen – Posebnost pogodbe o zaposlitvi, če je 38. člen – Dolžina odpovednega roka – se uporablja delovno razmerje sklenjeno za določen čas – se v celoti uporablja v celoti 39. člen – Varnost in zdravje pri delu – se uporablja 13. člen – Konkurenčna prepoved – prvi, drugi, v celoti četrti in peti odstavek se ne uporabljajo, tretji odstavek se 40. člen – se uporablja v celoti uporablja 41. člen – se uporablja v celoti 14. člen – Poskusno delo – uporabljata se četrti in 42. člen – Varstvo invalidov in starejših delavcev – peti odstavek, ne uporabljajo se prvi, drugi, tretji, šesti, in uporabljata se prvi (v smislu 200. člena ZDR) in drugi sedmi odstavek odstavek, ne uporablja se tretji odstavek Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3991

43. člen – Izobraževanje – se uporablja v celoti POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM 44. člen – Učenci in študenti na praksi – se 68. člen – se uporablja v celoti uporablja v celoti 69. člen – Prejemki pripravnikov – se ne uporablja 45. člen – Vajenci – se uporablja v celoti 70. člen – Prejemki učencev, vajencev in študentov 46. člen – Mentorji praktičnega pouka – se na praksi – se uporablja v celoti uporablja v celoti 71. člen – Prejemki mentorjev – se uporablja v celoti 47. člen – Obveščanje delavcev – se uporablja v 72. člen – Plače sindikalnih zaupnikov – se celoti uporablja v celoti 48. člen – Pogoji za delovanje sindikata – se uporablja v celoti PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK TER NAČIN 49. člen – Materialni pogoji za sindikalno delo – se REŠEVANJA SPOROV uporablja v celoti 73. člen – Pozitivna izvedbena dolžnost – se 50. člen – Imuniteta sindikalnega zaupnika – se uporablja v celoti uporablja v celoti razen drugi odstavek, ki se ne uporablja 74. člen – Negativna izvedbena dolžnost – se uporablja v celoti SPLOŠNE DOLOČBE O PLAČAH IN DRUGIH 75. člen – Spremembe oziroma dopolnitve OSEBNIH PREJEMKIH kolektivne pogodbe – se uporablja v celoti 51. člen – se uporablja v celoti 76. člen – Sklenitev nove kolektivne pogodbe – se 52. člen – Splošno o plačah – se uporablja v celoti, uporablja v celoti razen osmega odstavka, ki se ne uporablja 77. člen – Reševanje kolektivnih sporov – se 53. člen – Tarifna priloga – se uporablja v celoti uporablja v celoti 54. člen – Plače na podlagi delovne uspešnosti – se uporablja v celoti 78. člen – Postopek pomirjanja – se uporablja v 55. člen – Dodatki za posebne obremenitve – se celoti uporablja v celoti 79. člen – Pisni sporazum – se uporablja v celoti 56. člen – Dodatek za delovno dobo – se uporablja 80. člen – Arbitražni postopek – se uporablja v celoti v celoti 81. člen – Objava – se uporablja v celoti 57. člen – Nadomestila plače – uporabljajo se prvi, 82. člen – Komisija za razlago kolektivne pogodbe drugi, šesti, deseti in enajsti odstavek, ne uporabljajo se – se uporablja v celoti tretji, četrti, peti, sedmi, osmi in deveti odstavek 83. člen – Odpoved kolektivne pogodbe – se 58. člen – Del plače na podlagi uspešnosti uporablja v celoti poslovanja – se uporablja v celoti 59. člen – Obračun plače – se uporablja v celoti PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 60. člen – Regres za letni dopust – ne uporabljata 84. člen – se ne uporablja se prvi in drugi odstavek, uporablja se tretji odstavek 85. člen – se uporablja v celoti 61. člen – Jubilejne nagrade – se uporablja v celoti 86. člen – Začetek uporabe – se uporablja v celoti 62. člen – Odpravnina ob upokojitvi – se uporablja v celoti III 63. člen – Solidarnostne pomoči – se uporablja v Ta razlaga se uporablja od 1. januarja 2003. celoti 64. člen – Nagrade za strokovna tekmovanja – se uporablja v celoti Ljubljana, dne 3. marca 2003. 65. člen – Dodatki za funkcionalna znanja – se uporablja v celoti 66. člen – Nagrade – se uporablja v celoti Predsednica komisije 67. člen – Inovacije – se uporablja v celoti Katarina Lavrin Marenče l. r. Stran 3992 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

– Obvestilo v zvezi s predložitvijo poročil o oddanih javnih naročilih za leto 2002

O B V E S T I L O v zvezi s predložitvijo poročil o oddanih javnih naročilih za leto 2002

Naročniki po zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00 in 102/00, v nadaljevanju ZJN-1) so v skladu z določbami tega zakona dolžni predložiti Uradu za javna naročila poročila o oddanih javnih naročilih za leto 2002, na predpisanih obrazcih, v skladu s pravilnikom o dopolnitvi navodila o enotnem obrazcu za sporočanje podatkov o oddanih javnih naročilih za leto 2002, ki ga je izdal Minister za finance (Uradni list RS, št. 33/03). Naročniki poročilo o oddanih javnih naročilih izdelajo s pomočjo računalniškega programa za vnos, kontrolo in izpis podatkov, ki bo na voljo na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (http://ajpes.si/jn) v prvem tednu aprila 2003. Na spletnih straneh bo tudi navodilo za izdelavo poročil. Naročniki poročila izpišejo, podpišejo in pošljejo Uradu za javna naročila. Naročniki, ki poročil o oddanih javnih naročilih ne bodo izdelali računalniško, poročila predložijo na obrazcih, ki jih dobijo na Uradu za javna naročila in v organizacijskih enotah agencije. Naročniki podpisana poročila pošljejo Uradu za javna naročila. Urad za javna naročila bo predložena poročila posredoval agenciji, ki jih bo računalniško obdelala.

Ljubljana, dne 3. aprila 2003.

Vlada Republike Slovenije Urad za javna naročila Direktor Igor Šoltes, univ. dipl. prav. l. r.

VSEBINA

DRŽAVNI ZBOR 1352. Spremembe in dopolnitve poslovnika o parlamentarni preiskavi (PoPP-A) 3865 1353. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (OdPUL-1A) 3866 1354. Sklep o izvolitvi v sodniško funkcijo 3866 1355. Sklep o imenovanju na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slo- venije 3867 1356. Sklep o imenovanju na sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slo- venije 3867 1357. Sklep o imenovanju na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču Republike Slove- nije 3867 1358. Sklep o razrešitvi sodnika porotnika Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani 3867

VLADA 1359. Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena 3868 1360. Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Črnivec (Peračica) – Podtabor 3874 Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3993

1361. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nado- BENEDIKT mestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o 1380. Odlok o spremembah odloka o komunalnih tak- načinu njegovega plačila 3882 sah v Občini Benedikt 3923 1362. Sklep o prenehanju funkcije 3886 1381. Sklep o začasnem zadržanju izvajanja 6.a člena 1363. Sklep o sestavi uradniškega sveta 3886 odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zem- 1364. Odločba o imenovanju na mesto vodje okrožnega ljišča 3924 državnega tožilstva na Okrožnem državnem tožil- 1382. Pravilnik o spremembah pravilnika o plačah ob- stvu v Ptuju 3887 činskih funkcionarjev, nagradah in povračilih stro- škov članov delovnih teles v Občini Benedikt 3924 MINISTRSTVA 1365. Pravilnik o območjih in sedežih policijskih postaj 3887 BOROVNICA 1366. Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih 1383. Sklep o začasnem financiranju javne porabe v dru- informacijskih centrov 3900 gem trimesečju leta 2003 3925 1432. Pravilnik o dopolnitvi navodila o enotnem obrazcu za sporočanje podatkov o oddanih javnih naročilih BRASLOVČE za leto 2001 3989 1384. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine 1367. Seznam tehničnih specifikacij za motorna in pri- Braslovče za leto 2002 3925 klopna vozila (z najmanj štirimi kolesi) 3904 1385. Odlok o proračunu Občine Braslovče za leto 2003 3926 1368. Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o pre- 1386. Odlok o ustanovitvi krajevnih odborov 3927 povedi uvoza in prevoza določenih pošiljk zaradi 1387. Odlok o območju predkupne pravice Občine Bra- preprečitve vnosa atipične kokošje kuge 3910 slovče 3928 1369. Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o pre- 1388. Sklep o imenovanju podžupanov 3928 povedi uvoza in prevoza določenih pošiljk zaradi 1389. Sklep o imenovanju članov v nadzorni odbor 3929 preprečitve vnosa slinavke in parkljevke 3910 1390. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika 1370. Odločba o prepovedi uvoza in prevoza določenih o plačah občinskih funkcionarjev, nagradah čla- pošiljk zaradi preprečitve vnosa klasične prašičje nov delovnih teles občinskega sveta in članov dru- kuge 3911 gih občinskih organov ter o povračilih stroškov 3929 1371. Soglasje k aktu o ustanovitvi Sklada dela SKLAD 1391. Program priprave sprememb in dopolnitev zazi- DELA INLES, ustanova za izvajanje aktivne politi- dalnega načrta Šmatevž 3929 ke zaposlovanja 3912 CANKOVA USTAVNO SODIŠČE 1392. Odlok o proračunu Občine Cankova za leto 2003 3931 1372. Sklep o zavrnitvi pobude za začetek postopka za 1393. Pravilnik o sofinanciranju programov na področju oceno ustavnosti 27. člena zakona o davčnem turizma v Občini Cankova 3933 postopku in o zavrženju pobude glede 32. člena CELJE zakona o davčnem postopku in 19. člena zakona o davčni službi 3912 1394. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč 3935 1373. Sklep o zavrženju pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 14. člena zakona o skladu kme- 1395. Program priprave urbanistične zasnove mesta Ce- tijskih zemljišč in gozdov Republike 3914 lja in sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje 1374. Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja odloka o 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana avto-taksi prevozih 3915 Občine Celje za obdobje 1986–1990 za obmo- 1375. Odločba o zavrnitvi ustavne pritožbe zoper sklep čje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan 3939 Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1532/99 z dne 5. 1. 2000 3915 CERKVENJAK 1376. Odločba o ugotovitvi, da je zakon o Kmetijsko 1396. Odlok o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stro- gozdarski zbornici Slovenije v neskladju z ustavo 3916 ških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vre- 1377. Odločba o ugotovitvi, da so bile določbe 23. in dnosti nezazidanega stavbnega zemljišča v Občini 26. člena odloka o nadomestilu za uporabo stav- Cerkvenjak 3941 bnega zemljišča in 2. točka sklepa o vrednosti 1397. Odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v točke za izračun nadomestila za uporabo stavbne- cestnem prometu v Občini Cerkvenjak 3941 ga zemljišča v Občini Lovrenc na Pohorju, kolikor 1398. Sklep o določitvi cen odvajanja in čiščenja komu- so učinkovale za nazaj, v neskladju z ustavo, z nalnih odpadnih in padavinskih voda na območju učinkom njihove odprave ter o zavrženju pobude Občine Cerkvenjak 3942 za začetek postopka za oceno ustavnosti in zako- 1399. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun odvajanja nitosti prvega odstavka 2. člena ter 5. in 11. člena in čiščenja odpadnih in padavinskih voda v Občini odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zem- Cerkvenjak 3942 ljišča 3919 DIVAČA DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1400. Sklep o spremembi sklepa o začasnem financiranju javne porabe Občine Divača v letu 2003 3943 1378. Spremembe in dopolnitve splošnih pogojev poslovanja za spodbujanje razvoja na področju var- DOBJE stva okolja 3921 1401. Odlok o proračunu Občine Dobje za leto 2003 3944 1433. Razlaga kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije 3990 DOBRNA 1402. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Do- OBČINE brna za leto 2002 3945 1403. Spremembe in dopolnitve odloka o lokalnih turi- AJDOVŠČINA stičnih vodnikih na območju Občine Dobrna 3946 1379. Odlok o območjih predkupne pravice Občine Aj- 1404. Sklep o povišanju cen programov v Javnem vzgoj- dovščina na nepremičninah 3923 no-varstvenem zavodu Dobrna 3947 Stran 3994 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

GORNJA RADGONA venj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 1405. Program priprave sprememb in dopolnitev odloka 2000, dopolnjenega v letih od 1990 do leta 1998 o zazidalnem načrtu Gornja Radgona – Trate 3947 ter družbenega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 1990 dopolnjenega GROSUPLJE v letih 1990 za območje Mestne občine Slovenj 1406. Sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka o spre- Gradec 3959 membah in dopolnitvah zazidalnega načrta Brinje, Grosuplje 3948 SLOVENSKE KONJICE 1419. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in do- HRPELJE-KOZINA polnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana 1407. Odlok o proračunu Občine Hrpelje-Kozina za leto Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986– 2003 3949 2000 (dopolnjen 1993, 1994, 1998) in družbe- 1408. Sklep o povišanju cen komunalnih storitev 3951 nega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje KOBARID Občine Slovenske Konjice – dopolnitev v letu 1409. Sklep o začasnem financiranju Občine Kobarid v 2001 3959 letu 2003 3951 ŠALOVCI KOMEN 1420. Odlok o proračunu Občine Šalovci za leto 2003 3960 1410. Sklep o začasnem financiranju 3951 ŠKOFJA LOKA LITIJA 1421. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije ob- 1411. Sklep o podaljšanju začasnega financiranja obči- čine Škofja Loka 3962 ne 3952 ŠMARJE PRI JELŠAH 1412. Pravilnik o plačah, delih plač in sejninah funkcionarjev Občine Litija, članov delovnih teles občin- 1422. Sklep o sprejetju cen pogrebnih storitev 3962 skega sveta in župana ter članov nadzornega od- 1423. Pravilnik o financiranju športa v Občini Šmarje pri bora 3952 Jelšah 3962 METLIKA ŠMARTNO PRI LITIJI 1413. Sklep o cenah pomoči na domu in osebne pomo- 1424. Statut Občine Šmartno pri Litiji 3971 či 3954 1425. Sklep o podaljšanju začasnega financiranja obči- ne 3984 MIRNA PEČ 1426. Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načr- 1414. Odlok o komunalnem prispevku na območju Ob- ta za območje dopolnilne gradnje in komunalne čine Mirna Peč 3954 asanacije Zavrstnika 3984 MISLINJA TREBNJE 1415. Sklep o podaljšanju obdobja začasnega financira- 1427. Sklep o začasnem financiranju Občine Trebnje za nja Občine Mislinja v letu 2003 3957 2. trimesečje 2003 3985 ORMOŽ VOJNIK 1416. Sklep o uradnem elektronskem poštnem naslovu 1428. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Voj- Občine Ormož 3957 nik za leto 2002 3985 1429. Odlok o proračunu Občine Vojnik za leto 2003 3986 SEVNICA 1417. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine ZREČE Sevnica za leto 2002 3958 1430. Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Slovenske Konjice 3988 SLOVENJ GRADEC 1418. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ŽETALE spremembah odloka o ugotovitvi skladnosti pro- 1431. Odlok o proračunu Občine Žetale za leto 2003 3988 storsko izvedbenih aktov sprejetih v obdobju do leta 2000 s spremembami in dopolnitvami pro- – Obvestilo v zvezi s predložitvijo poročil o oddanih storskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slo- javnih naročilih za leto 2002 3992 Uradni list Republike Slovenije Št. 33 / 4. 4. 2003 / Stran 3995

EVROPSKA UNIJA Temeljni akti evropskih skupnosti * Amsterdamska pogodba * Prečiščeni besedili Maastrichtske in Rimske pogodbe Glosarja k Amsterdamski pogodbi in k prečiščenima besediloma Maastrichtske in Rimske pogodbe

S publikacijama, ki ju je založba Uradni list Republike Slovenije izdala s sodelovanjem služb Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve in za zakonodajo, je širše dostopen slovenski prevod temeljnih aktov Evropske unije. Gre za prevod pogodb, ki sodijo med primarno zakonodajo Evropske unije in bo priloga pogodbe o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji. Večjezični Glosar je pripravljen na podlagi treh jezikovnih različic besedil (angleško, nemško, francosko). Izbira besedila temelji na angleški različici, glosarske iztočnice pa so urejene po abecednem redu. Namenjen je vsem, ki si želijo z njim pomagati pri branju tujejezičnih dokumentov s področja Evropske unije in oblikovanju novih besedil s tega področja.

Cena: · 10604 Temeljni akti 4232 SIT z DDV · 10602 Glosar 3798 SIT z DDV NAROČILNICA Uradni list Republike Slovenije, Slovenska 9, 1000 Ljubljana http.www.uradni-list.si Naročite po faksu: 01/425 14 18

S tem nepreklicno naročam

Temeljni akti evropskih skupnosti – 4232 SIT Štev. izvodov

Glosar – 3798 SIT Štev. izvodov

Naročeno knjigo mi pošljite na naslov Davčna številka

Davčni zavezanec DA NE

Firma – ime naročnika Sektor – oddelek

Ulica in številka Kraj

Datum Podpis pooblaščene osebe

Žig Stran 3996 / Št. 33 / 4. 4. 2003 Uradni list Republike Slovenije

Priporočamo Zakon o izvršbi in zavarovanju z uvodnimi pojasnili Dide Volk in stvarnim kazalom

Ob uveljavitvi obsežnih sprememb Zakona o izvršbi in zavarovanju je Založba Uradni list izdala novo knjigo. V uvodnih pojasnilih Dida Volk podrobno razlaga vsebino noveliranih zakonskih členov, s pomočjo pregleda sprememb in novosti pa bralcem ponuja tudi možnost hitrega seznanjanja z novimi zakonskimi določili. V prečiščenem besedilu zakona so vse spremembe in dopolnitve natisnjene v ležečem tisku (kurzivi), knjigo pa zaključuje obširno stvarno kazalo, ki ga je pripravil Janez Toplišek. Ker še veljajo podzakonski akti, objavljeni v knjigi z naslovom Predpisi o izvršbi in zavarovanju, ki je izšla pred letom dni, smo ceno te knjige s številko 10552 znižali na 1000 SIT z DDV.

Cena: 10590 · broširana izdaja: 4340 SIT z DDV 10596 · vezana izdaja: 4774 SIT z DDV NAROČILNICA Uradni list Republike Slovenije, Slovenska 9, 1000 Ljubljana http.www.uradni-list.si Naročite po faksu: 01/425 14 18 S tem nepreklicno naročam · Zakon o izvršbi in zavarovanju

– 10590 broširana izdaja 4340 SIT z DDV Štev. izvodov

– 10596 vezana izdaja 4774 SIT z DDV Štev. izvodov

– 10552 1000 SIT z DDV Štev. izvodov

Naročeno knjigo mi pošljite na naslov Davčna številka

Davčni zavezanec DA NE

Firma – ime naročnika Sektor – oddelek

Ulica in številka Kraj

Datum Podpis pooblaščene osebe

Žig

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – Direktorica Ksenija Mihovar Globokar – Založnik Uradni list RS d.o.o. – Direktorica in odgovorna urednica Erika Trojer – Priprava Uradni list RS d.o.o. – Tisk Tiskarna SET, d.d., Vevče – Akontacija naročnine za leto 2003 je 24.000 SIT (brez davka), pri ceni posameznega Uradnega lista RS je vračunan 8,5% DDV – Naročnina za tujino je 66.000 SIT – Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke – Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 – Poštni predal 379 – Telefon tajništvo 425 14 19, računovodstvo 200 18 60, naročnine 425 23 57, telefaks 200 18 25, prodaja 200 18 38, preklici 425 02 94, telefaks 425 14 18, uredništvo 425 73 08, uredništvo (javni razpisi … ) 200 18 66, uredništvo – telefaks 425 01 99 – Internet http://www.uradni-list.si – uredništvo e-pošta:[email protected] – Transakcijski račun 02922-0011569767 – Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana