Odlok O Občinskem Prostorskem Načrtu
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
PREDLOG Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem na črtovanju ZPNa črt (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 106/10-ZUPUDPP-popr., 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13- Skl.US: U- I-43/13-8) ter 7. in 16. člena Statuta Ob čine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Ob čine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/10) je Ob činski svet Ob čine Cerklje na Gorenjskem na ... seji, dne ... sprejel ODLOK O OB ČINSKEM PROSTORSKEM NA ČRTU OB ČINE CERKLJE NA GORENJSKEM I. UVODNE DOLO ČBE 1. člen (1) S tem odlokom se sprejme Ob činski prostorski na črt ob čine Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: OPN). (2) OPN je izdelal UB, Urbanisti čni biro d.o.o. iz Kamnika pod št. projekta 1/2008. 2. člen (vsebina in sestavine odloka) (1) Besedilo OPN obsega poglavja: I. Uvodne dolo čbe II. Strateški del III. Izvedbeni del IV. Prehodne dolo čbe V. Kon čne dolo čbe (2) Kartografski del OPN vsebuje naslednje grafi čne prikaze: (a) grafi čni prikazi strateškega dela: 1. prikazi zasnove prostorskega razvoja ob čine, 2. prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture, 3. prikazi usmeritev za razvoj poselitve in celovito prenovo z obmo čji naselij, obmo čji razpršene gradnje in obmo čji razpršene poselitve, 4. prikazi usmeritev za razvoj v krajini, 5. prikazi usmeritev za dolo čitev namenske rabe zemljiš č; (b) grafi čni prikazi izvedbenega dela: 1. pregledna karta ob čine z razdelitvijo na liste, 2. pregledna karta ob čine s prikazom osnovne namenske rabe in klju čnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, 3. prikaz obmo čij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, 4. prikaz obmo čij enot urejanja prostora in javne gospodarske infrastrukture, 5. prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja prostora (LT1, LT9, LT11), 6. podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno enoto urejanja prostora (LT4). II. STRATEŠKI DEL 3. člen (vsebina strateškega dela) (1) Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja: II/1. Izhodiš ča in cilji prostorskega razvoja ob čine II/1.1. Izhodiš ča II/1.2. Cilji 1 II/2. Zasnova prostorskega razvoja ob čine II/2.1. Prednostna obmo čja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti II/2.2. Omrežje naselij II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji II/2.4. Obmo čja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora II/2.5. Druga za ob čino pomembna obmo čja II/3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra II/3.1. Prometna infrastruktura II/3.1.1. Cestno omrežje II/3.1.2. Omrežje letališke infrastrukture II/3.1.3. Železniško omrežje II/3.1.4. Javni potniški promet in prometna vozliš ča za javni potniški promet II/3.1.5. Ži čniško omrežje II/3.1.6. Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti II/3.2. Elektronske komunikacije II/3.3. Energetika II/3.4. Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja II/3.4.1. Oskrba z vodo II/3.4.2. Čiš čenje odpadne in padavinske vode II/3.4.3. Ravnanje z odpadki II/3.5. Pokopališ ča II/4. Usmeritve za prostorski razvoj II/4.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo II/4.1.1. Notranji razvoj in prenova naselij II/4.1.2. Širitve naselij II/4.1.3. Razvoj dejavnosti po naseljih II/4.1.3.1. Stanovanjska dejavnost II/4.1.3.2. Poslovne in proizvodne dejavnosti II/4.1.3.3. Centralne dejavnosti II/4.1.3.4. Športnorekreacijske dejavnosti in turizem II/4.1.4. Sanacija in prenova razpršene gradnje II/4.1.5. Obmo čja razpršene poselitve II/4.1.6. Urbanisti čno oblikovanje naselij II/4.2. Usmeritve za razvoj v krajini II/4.2.1. Razvojna obmo čja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire II/4.2.1.1. Kmetijstvo II/4.2.1.2. Gozdarstvo II/4.2.1.3. Vode II/4.2.1.4. Prosto časne dejavnosti II/4.2.1.5. Mineralne surovine II/4.2.2. Posebna obmo čja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanisti čnih in arhitekturnih zna čilnosti II/4.2.3. Obmo čja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami, obmo čja zaš čite in reševanja II/4.2.4. Obmo čja in objekti za potrebe obrambe II/4.3. Usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č II/4.4. Usmeritve za dolo čitev prostorskih izvedbenih pogojev II/5. Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših naselij in obmo čij II/5.1. Cerklje na Gorenjskem II/5.2. Letališ če Jožeta Pu čnika II/5.3. Ži čniški center Krvavec II/6. Spremljanje stanja okolja II/1. Izhodiš ča in cilji prostorskega razvoja ob čine II/1.1. Izhodiš ča 4. člen (1) Ob čina Cerklje na Gorenjskem pokriva 78 km 2 veliko obmo čje na prehodu Ljubljanske kotline v hribovit svet Kamniških Alp na severu ter Tunjiško gri čevje na vzhodu. Po podatkih statisti čnega urada RS je v njej v za četku leta 2011 živelo nekaj ve č kot 7100 prebivalcev. (2) Glede na krajinske, poselitvene in funkcijske zna čilnosti se obmo čje ob čine deli na dve makroobmo čji, vsako od teh pa še na podobmo čja: 2 - nižinski del: (a1) naselja nižinskega dela, (a2) Cerkljansko polje, (a3) letališ če Jožeta Pu čnika, - hriboviti del: (b1) obmo čje Krvavca: (b1-1) ži čniški center Krvavec, (b2-1) vasi pod Krvavcem, (b2) pobo čja hribovitega dela. (3) Severni, reliefno bolj razgiban del ob čine je bolj gozdnat, ob naseljih in v dolinah ob vodotokih pa prevladujejo travniške površine. Za Cerkljansko polje je zna čilna kmetijska krajina z zaplatami gozdnih površin. Povezovalni element celotnega ob činskega prostora predstavljata reki Pšata in Reka s svojimi pritoki. Ozemlje ob čine Cerklje je bogato z vodnimi viri . (4) V ob čini je 30 statisti čnih naselij, od tega jih tretjina leži v hribovitem, dve tretjini pa v nižinskem delu ob čine. Za ob činski prostor je zna čilen kompakten poselitveni vzorec z gru častimi in obcestnimi naselji. Razpršena poselitev in gradnja se ve činoma pojavljata to čkovno, nekoliko ve čja obmo čja so se oblikovala le v severnem hribovitem delu ob čine. Za poseljeno obmo čje Krvavca je zna čilna mo čna preobrazba prvotnega krajinskega prostora, ki jo je povzro čila gradnja po čitniških naselij in objektov. (5) V ravninskem delu so se ob pomembnejših vodotokih oblikovali trije linijski sklopi poselitve. Primarna os poselitve se je razvila ob Reki in obsega naselja Cerklje na Gorenjskem z Gradom in Dvorjami, Zgornji in Spodnji Brnik, Vopovlje ter Lahov če. Sekundarna os poteka ob Pšati in zajema naselja Pšata, Poženik, Šmartno, Glinje in Zalog pri Cerkljah. Tretja zaokrožena aglomeracija se nahaja na zahodu pod pobo čji hribovitega dela in zajema naselja Velesovo, Adergas, Češnjevek in Trato pri Velesovem. V kmetijski krajini Cerkljanskega polja ležijo Pšeni čna in Praprotna Polica ter Vašca. Poselitev hribovitega dela ob čine se je oblikovala okrog jeder naselij Šenturška Gora, Sidraž, Apno, Ravne, Stiška vas in Ambrož pod Krvavcem na vzhodni strani ter Štefanje Gore na zahodni strani doline Reke. Po pobo čjih pod Krvavcem so raztresene še manjše vasice in zaselki Sveti Lenart, Viševca, Vrhovje in Cerkljanska Dobrava. (6) Za naselja v ob čini je zna čilna pretežno ruralna struktura poselitve, mo čneje urbanizirani so predvsem ravninski predeli ob pomembnejših prometnicah in obmo čje letališ ča. V sklopu ži čniškega centra Krvavec in njegovi neposredni bližini prevladujejo turisti čna naselja in po čitniška gradnja. Za naselja hribovitega dela je bil v preteklosti zna čilen upad prebivalstva, v zadnjih desetih letih pa ve čina naselij v ob čini beleži pozitiven naravni in selitveni prirast. Kljub temu so manjša in bolj odmaknjena naselja hribovitega dela (Viševca, Vrhovje, Sidraž, Sveti Lenart) še vedno demografsko ogrožena. Nasprotno pa se v naseljih nižinskega dela z dobrimi perspektivami za razvoj dejavnosti zaradi pove čanja prebivalstva že kaže primanjkljaj ustreznih stanovanjskih površin. (7) V južnem delu ob čine leži osrednje mednarodno letališ če v državi. Letališ če ima velik gospodarski pomen za obmo čje ob čine. Razvojni na črti letališ ča segajo do leta 2040, ko naj bi postalo vodilni ponudnik letalskih povezav in storitev za potniški in tovorni promet v regiji in dosegalo naslednje cilje: - 4,1 milijona potnikov na leto (v letu 2010 je potniški promet na letališ ču obsegal 1,4 milijona potnikov), - 60000 ton tovornega prometa na leto (v letu 2010 je tovorni promet na letališ ču obsegal 17310 ton), - 88000 premikov letal na leto (v letu 2010 je bilo na letališ ču 42569 premikov letal). Na črti za doseganje teh ciljev so prioritetno usmerjeni v posodobitev in dograditev letališke infrastrukture. So časno se pospešeno razvijajo tudi spremljajo či programi (gospodarska cona ob letališ ču – Aeropolis, športnorekreacijski kompleks itn.), s katerimi bo letališ če postalo tudi eno izmed vodilnih gospodarskih središ č v regiji. Opremljenost s komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo se izboljšuje. Letališ če je kljub svojemu pomenu za državo in regijo relativno slabo povezano s cestnimi in železniškimi prometnimi omrežji (primarna napajalna cesta GII 104 Kranj – Ljubljana je neustrezno urejena, ni povezave z železniškim omrežjem, slabše so povezave z ve čjimi središ či v regiji itn.). (8) V skrajnem severnem delu ob čine leži ži čniški center Krvavec, ki se v skladu s Strategijo izgradnje ži čniških sistemov v Republiki Sloveniji upoštevajo č predvsem naravne danosti uvrš ča v prvo (najperspektivnejšo) skupino ži čniških centrov v državi. Ugodna lega tako z vidika nadmorske višine kot tudi bližine glavnih prometnic in državnega središ ča, razvita ži čniška infrastruktura in približno 30 km smu čarskih prog, podjetniška aktivnost v regiji ter jasna strategija razvoja so samo nekatere izmed primerjalnih prednosti glede na druga ži čniška središ ča v državi in predstavljajo pomembne potenciale za nadaljnji razvoj ži čniškega centra, posredno pa tudi ob činskega prostora (z vidika navezave trgovske, gostinske in druge turisti čne ponudbe).