mag. M. KOBOLO - 70- M. SUSNIK SUSA V LETU 2003

mag. Mira KOBOLD* Mojca SUŠNIK*

HIDROLOŠKE RAZMERE POVRŠINSKIH VODA OPAZOVANIH SLOVENSKIH REK V LETU 2003

POVZETEK o hidrološko sušnem obdobju govorimo že od leta 2000 naprej. Za to obdobje so za slovenske vodotoke značilna dolga nizkovodna stanja, ki so posledica pomanjkanja padavin. Še zlasti to velja za leto 2003, ko so bili pretoki v mejah srednjih obdobnih pretokov le v januarju in je v večjem delu države padla povprečna januarska količina padavin. V ostalih mesecih vse do septembra je bila količina padavin pod povprečnimi mesečnimi vrednostmi referenčnega obdobja 1971-2000. Najmanj padavin, pod 10 odstotkov povprečne mesečne vrednosti, je padlo v mesecu marcu. Majhna količina padavin je povzročila upadanje pretokov rek . Ti so že v februarju močno padli pod srednje obdobne pretoke in se približali srednjim nizkim pretokom. Padavine v aprilu so prehodno izboljšale vodnatost rek. V maju smo zopet beležili srednje nizke pretoke, ki pa so ponekod že v juniju 'padli pod vrednosti srednjih nizkih pretokov. Proti koncu julija in v avgustu so se pretoki rek približali najmanjšim izmerjenim obdobnim pretokom. Na nekaterih merilnih mestih ( v Velikem Širju, v Podbočju) so bili zabeleženi najmanjši pretoki v opazoval nem obdobju. Pretoki rek ponekod v osrednji in v južni Sloveniji so dosegli 10-letno povratno dobo malih pretokov, Ščavnica , , Savinja, Sotla in v spodnjem delu 20 do 50-letno povratno dobo, drugod pa 2 do 5-letno povratno dobo malih pretokov. Padavine v poletnih mesecih, predvsem v obliki ploh in neviht, so le prehodno vplivale na rahlo povečanje pretokov. Zadnje dni v septembru in v začetku oktobra so padavine povzročile porast pretokov do povečini preko srednjih pretokov. Vendar smo ob suhem in lepem vremenu sredi oktobra zopet beležili srednje nizke pretoke. Po dosedanji obdelavi in analizi hidroloških podatkov je leto 2003 zelo podobno letu 1993, ki je hidrološko še vedno najbolj suho leto v obdobju zadnjih štirideset let.

1. UVOD

Suše se vrstijo v obdobju zadnjih let. Vzrok je v pomanjkanju padavin skozi daljše časovno obdobje. Pomanjkanje padavin vodi v pomanjkanje vode za rastlinstvo, oskrbo in razne druge aktivnosti v okolju . Z njo so običajno povezani tudi drugi klimatski dejavniki je visoka temperatura zraka, močan veter in nizka relativna vlažnost. Njen vpliv na družbo se odraža v medsebojnem odnosu med sušo kot naravnim dogodkom (manj padavin od pričakovanih , kar izvira iz naravne klimatske variabilnosti) in zahteve ljudi po oskrbi z vodo. Ekonomski in okoljski vplivi ter osebne stiske ljudi poudarjajo ranljivost vseh družb do tega naravnega pojava.

2. ZNANSTVENI VIDIKI SUŠE

S stališča znanstvenih disciplin (NDMC, 2002) govorimo o meteorološki, kmetijski in hidrološki suši (slika 1). Za meteorološko sušo je značilno pomanjkanje padavin, to je močnejše odstopanje padavin od dolgoletnega povprečja , povezano z nadpovprečno visokimi temperaturami zraka, vetrom, nizko relativno vlago. Vse to ima za posledico večje izhlapevanje, manjšo infiltracijo, odtok in napajanje vodonosnikov. Kmetijska suša je kombinacija meteorološke in hidrološke suše, ki ima za posledico obširno škodo v pridelku in izgubo v donosu. Hidrološka suša pa je povezana z vodnimi viri in zalogami vode v tleh. Z izrazom hidrološka suša prepoznavamo dolgotrajen proces obdobnega pomanjkanja padavin, ki so potrebne za napajanje površinskih in podzemnih voda . Odraža se v manjših pretokih rek in dotokih v akumulacije in jezera ter v nižjih gladinah podzemne vode. Hidrološka suša ne nastopi

• mag Mira KOBOLO. univ. dipl fiz .. Mojca SUSNIK. un iv. dipl. inž . gradb .. MOP Agencija RS za okolje, Vojkova 1b. Ljubljana

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003 mag. M. KaBalO - 71 - M. SUŠNIK SUŠA V lETU 2003

istočasno z meteorološko in kmetijsko sušo, ampak za njima zaostaja. Potrebnega je več časa , da se pomanjkanje padavin pokaže v komponentah hidrološkega sistema (pretok vode, vlaga v tleh , gladina podzemne vode) .

I NARA "NA KLlMATSK-\ SP'{[~ ' ENL.JlVOST I I

I Jlomanjkanje Jlada, in I l' iso!'a temJlaatura. ,.eter·1 (količina . I)rostor. čas) nizk;l rd ~ lti\'na \'Iagn. zma njša na oblačno s t

I manjša infiltracija in odtok I I večje izhlaJlevanje I ter naJlajanje ,·odonosnikov (e, aJlotransJliracija) ------+------I I)Omanjkanje ,·ode v tleh I I

I Jlomanjl{llnjc ,·ode za rastline. I zmanjšana biomasa. manjši Jlridelek ---- 1------manjši Jlretoki rek in dotoki v akumulacije in jezera. manjši obseg mokri š č . nižja gladina podzemne ,'ode ------r------I I EKO:\O"Sh:'11 SOC I.-\L:\I II Oh:OL.lSKI I \ ·PU\" VI'LlV \"1'1 .1\

Slika 1: Zaporedje vplivov na nastanek suše (vir: NDMC, 2002).

Ko se začne suša, je kmetijski sektor prvi , ki je prizadet zaradi pomanjkanja vode v tleh, saj to pomeni pomanjkanje vode za rastline, posledica tega pa je manjši pridelek. Če se pomanjkanje padavin nadaljuje, so prizadeti še drugi viri (površinski vodotoki, jezera, gladina podzemne vode). Pomanjkanje vode ima vpliv tudi na druga področja , zlasti na oskrbo z vodo. Ko ljudje občutijo pomanjkanje vode kot dobrine, govorimo o ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivih. Socialno-ekonomski vpliv se pokaže takrat, ko je potreba po ekonomskih dobrinah zaradi posledic meteorološke, kmetijske in hidrološke suše večja od oskrbe le teh.

Ob pojavu padavin , ko so odpravljeni meteorološki pogoji suše, se obnovijo vodne zaloge. Najprej se obnovijo zaloge vode v tleh, tem sledijo vodotoki, akumulacije in jezera, nazadnje pa se obnovijo zaloge podzemne vode. Obnovitev le teh je lahko dolgotrajni proces, odvisno od trajanja in količine padavin. Tudi vplivi suše v kmetijstvu se hitro zmanjšajo, predvsem zaradi vode v tleh , čeprav se že povzročene škode ne da odpraviti.

3. HIDROLOŠKIH RAZMERE V LETU 2003

Za leto 2003 smo podali pregled hidroloških razmer površinskih voda za obdobje januar - oktober 2003 in analizirali nizkovodno stanje. Analizo nizkovodnega stanja smo izvedli na arhivskih podatkih mreže vodomernih postaj Agencije RS za okolje in preliminarnih podatkih avtomatskih merilnih postaj ter razpoložljivih podatkih opazovalnih postaj. Analiza za leto 2003 ni dokončna , saj se preliminarni podatki avtomatskih postaj kasneje s terenskimi in osnovnimi obdelavami verificirajo, dokončno objavijo in arhivirajo. Poleg nizkovodnega stanja smo analizirali tudi vpliv ekstremno visokih temperatur zraka na temperaturo vode.

3.1 Opis hidroloških razmer v letu 2003

Hidrološke razmere za obdobje od 1. januarja do 31 . oktobra 2003 smo za štiri izbrane vodomerne postaje prikazali na sliki 2.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003 mag. M. KaBaLO - 72- M. SUSNIK SUSA V LETU 2003

-. --- ._------_._------_._------Sava Medno 225 ------,-----,.- - -r - --.---,------,-

, , ~ 150 1 , ,-.J E . , " .>t'o Q3 a:: 75 " o ~-~~I-~-~I -~-+I-~-~I-~-~I-~-+I-~-+I-~-~I---- -~---~ 1.1. 31 .1. 2.3. 1.4. 1.5. 31 .5. 30 .6. 30 .7. 29.8. 28 .9. 28 .10. 1--02003 - -- o 1993 --sOs --sOnp --nOnp 1

Krka Podbočje 150 . 1\ ' 1\ i~ 1 I ~ 100 ------~~------~----ir .s \ ., Il ~ r .>t'o I 1 Q3 \ a:: 50

O 1.1 . 31 .1. 2.3. 1.4. 1.5. 31 .5. 30.6. 30.7. 29.8. 28.9. 28.10. --o 2003 · 01993 --sOs --sOnp --nOnp

Idrijca Podroteja 40

30 ~ E 20 .>t'o ~ a. 10

O 1.1. 31.1. 2.3. 1.4. 1.5. 31 .5. 30.6. 30.7. 29.8. 28.9. 28.10. --o 2003 --o 1993 --sOs --sOnp --nOnp

Mura Gornja Radgona 300 ~, \ 200 '\ , ~ ~ / '~' "..' \ . .s , \(', .>t' o Q3 a:: J

O 1.1. 31 .1. 2.3. 1.4. 1.5. 31 .5. 30.6. 30.7. 29.8. 28.9. 28.10.

[-=-=--=-0 2003 01993 --sOs --sOnp --nOnp]

Slika 2: Srednji dnevni pretoki na izbranih vodomernih postajah za obdobje od januarja do oktobra 2003 in 1993 ter obdobne vrednosti pretokov.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003 mag . M. KOBOLD - 73 - M. SUŠNIK SUŠA V lETU 2003 Stanje površinskih voda je v letu 2003 primerljivo z letom 1993, ki je hidrološko še vedno najbolj suho leto v obdobju zadnjih štiridest let, zato smo za primerjavo dodali prikaz hidroloških razmer iz leta 1993. Prikazan je potek srednjih dnevnih pretokov za leti 2003 in 1993 ter obdobne vrednosti pretokov (srednji obdobni pretok sOs, srednji nizki obdobni pretok sOnp in najmanjši nizki obdobni pretok nOnp), ki nam služijo za ovrednotenje nizkovodnega stanja površinskih voda .

V januarju 2003 smo beležili pretoke, ki so bili v mejah srednjih obdobnih pretokov. Le v februarju so pretoki močno padli pod srednje obdobne pretoke in se približali srednjim nizkim obdobnim pretokom. Otoplitev konec februarja in v marcu je povzročila taljenje snega in s tem prehodno povečano vodnatost rek, vendar so pretoki povečini ostali pod srednjimi obdobnimi pretoki. Padavine v aprilu, predvsem v prvi polovici meseca, so vplivale na prehodno povečanje pretokov do srednjih obdobnih pretokov, ponekod tudi do velikih obdobnih pretokov. To povečanje pretokov je bilo izredno kratkotrajno. Proti koncu meseca so se pretoki postopno zmanjševali in v maju smo zopet beležili srednje nizke pretoke, ki pa so ponekod v juniju že padli pod vrednosti srednjih nizkih obdobnih pretokov. Proti koncu julija in v avgustu pa so se pretoki že približali najmanjšim izmerjenim obdobnim vrednostim . Padavine v poletnih mesecih, predvsem v obliki ploh in neviht, so le prehodno vplivale na rahlo povečanje pretokov. Hidrološka suša se je stopnjevala iz meseca v mesec. Najmanjše pretoke smo merili v avgustu . Na nekaterih merilnih mestih (Savinja v Velikem Širju , Krka v Podbočju, v Dolenjem , Sava v Hrastniku) so bili zabeleženi najmanjši pretoki v opazovalnem obdobju. Vendar imata Sava v Hrastniku in Vipava v Dolenjem komaj desetletni niz podatkov. Primorske reke in Drnica ter v spodnjem toku so presušile. Pretoki rek v južni in ponekod v osrednji Sloveniji so dosegli 1O-letno povratno dobo malih pretokov, Ščavnica , Pesnica, Savinja, Sotla in Sava v spodnjem delu 20 do 50-letno povratno dobo, drugod pa 2 do 5-letno povratno dobo malih pretokov. Tudi na Muri, za katero so nizki pretoki značilni za zimske mesece, smo beležili srednje nizke pretoke tudi v spomladanskih in poletnih mesecih. Zadnje dni v septembru in v začetku oktobra so padavine povzročile porast pretokov, marsikje tudi preko srednjih pretokov. Vendar smo ob suhem in lepem vremenu sredi oktobra zopet beležili srednje nizke pretoke, ki pa so v zadnji dekadi meseca ob močnejših padavinah presegli srednje pretoke.

Nizkovodne razmere z mesečnimi vrednostmi pretokov v letu 2003 so za šest vodomernih postaj prikazane grafično na sliki 3. Za obdobje januar - oktober 2003 so prikazani povprečni mesečni (Os) in najmanjši mesečni (Onp) pretoki ter obdobne mesečne vrednosti (srednji obdobni mesečni pretoki sOs , srednji nizki mesečni pretoki sOnp in najmanši mesečni pretoki nOnp). K vsaki obravnavani vodomerni postaji smo dodali še obdobne mesečne količine padavin in mesečne količine padavin v letu 2003 z ene padavinske postaje na povodju oziroma v bližini.

V prvih šestih mesecih leta 2003 je v povprečju padlo le okrog 50% običajne količine padavin, v zahodni in osrednji Sloveniji nekaj nad 50%, na severovzhodu države pa pod 50%. Do konca septembra 2003 se situacija ni dosti izboljšala, v prvih devetih mesecih je v povprečju padlo nekaj več kot 60% padavin, značilnih za prvo devetmesečje . Le v januarju in septembru je v večjem delu države padla običajna mesečna količina padavin, v ostalih mesecih je bila količina padavin manjša od dolgoletne povprečne vrednosti. Izstopa predvsem marec, ko je padlo pod 10% običajne količine padavin za mesec marec. Podpovprečna količina padavin se je odražala v majhni vodnatosti rek. Padavinski primanjkljaj vse od začetka leta je povzročil, da so bili mesečni pretoki v prvi tretjini leta v mejah srednjih nizkih obdobnih pretokov, v ostalih mesecih pa so se približali najmanjšim obdobnim mesečnim pretokom in marsikje tudi padli pod najmanjše obdobne mesečne vrednosti. Neugodna padavinska situacija tudi v jesenskih mesecih ni bistveno vplivala na izboljšanje hidroloških razmer. Najmanjši obdobni pretoki v letu 2003 v splošnem niso bili doseženi, čeprav se je suša z svojimi posledicami pokazala kot izredno huda, kar se je odražalo predvsem v kmetijstvu in vodooskrbi.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003 mag. M. KOBOLD - 74- M. SU$NIK SU$A V lETU 2003

Sava - Hrastnik - M:lste o

100 ul E ~ 40 200 S- o o. 20 300 50

JAN MAR MAJ JUL SEP NOV JAN MAR MAJ JUL SEP NOV

_Os 2003 _ 0",,2003 rzzzz W(1971·2OOO) = W2003 -Os 2003 "-"""" o"" 2003 = W (1971 ·2000) = W 2003 --.0. --sonp -na"" -.0. --So"" -na"" - Fl::>droteja Savinja - Veliko Sirje

12 50 10 200 40 100 ~ 8 E ul E .s M 30 .s 6 o. .s .s o o a. 400 20 200

2 10

O +-"-,-I-,..-..~--,...... ,...--.--~"-,-I~"""'~~-+ 600 JAN MAR MAJ JUL SEP NOV JAN MAR MAJ JUL SEP NOV _ Qs2003 _ O"" 2003 = Ko (1971·2000) = Kobarid 2003 _ as 2003 _Onp2003 rzzzz c. (1971-2000) = C. 2003 --.0. --.0"" -na"" -SaS --So"" -na""

M.Jra - Gornja Radgona Sčavnica - Pristava

200 100 100 E .s~ .s E.s o a. a. 100 200 200

JAN MAR MAJ JUL SEP NOV JAN MAR MAJ JUL SEP NOV _ Os 2003 _0",,2003 = MS (1971·2000) = MS 2003 _ Os2003 _ Onp2003 = MS (1971 -2000) = MS 2003 --laS --sonp -na"" -.Os --So"" -na"" Slika 3: Povprečni in minimalni mesečni pretoki v letu 2003, mesečna količina padavin ter obdobne mesečne vrednosti pretokov.

V tabeli 1 so prikazane vodomerne postaje, za katere smo imeli na razpolago popoln niz podatkov od 1. januarja do 31 . oktobra 2003 in smo lahko primerjali najmanjše izmerjene vrednosti zobdobnimi najmanjšimi vrednostmi ter podali časovno trajanje nizkih pretokov. Poleg vrednosti srednjega nizkega obdobnega pretoka sQnp in najmanjšega izmerjenega pretoka nQnp je v tabeli podan najmanjši izmejeni pretok v letu 2003 in za primerjavo še v letu 1993. Za obe leti je podano število dni, v katerih je bil srednji dnevni pretok pod srednjim nizkim obdobnim pretokom in maksimalno število dni neprekinjenega trajanja, ko je bil srednji dnevni pretok manjši od srednjega nizkega obdobnega pretoka. Vrednosti v tabeli za leto 2003 niso dokončne , saj se analiza nanaša na prvih deset mesecev leta 2003 in začasne podatke.

Vrednosti v tabeli 1 ponazarjajo primerljivost hidroloških razmer v letih 2003 in 1993. Osenčena polja nQnp vrednosti v letu 2003 oziroma v letu 1993 označujejo nižjo vrednost v teh dveh letih in teh je bilo v letu 2003 več kot v letu 1993. PO časovnem trajanju nizkih pretokov (osenčena polja pomenijo večje število dni, ko je bil srednji dnevni pretok pod vrednostjo sQnp) je za leto 2003 opazno daljše neprekinjeno trajanje s pretoki pod sQnp zlasti v severovzhodni in južni Sloveniji.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003 mag . M. KOBOLO - 75 - M. SU$NIK SU$A V LETU 2003

Tabela 1: Najmanjše izmerjene vrednosti v letih 2003 in 1993 v primerjavi z obdobnimi ter časovno trajanje niz. khI preto k ovo obdobne 2003 1993 Vodomerna postaja vrednosti Q

Na sliki 4 so prikazani najmanjši avgustovski srednji dnevni specifični pretoki, ki najbolje ponazarjajo regionalne značilnosti v letu 2003. Pomanjkanje vode je najbolj trpela južna, vzhodna in severovzhodna 2 Slovenija, kjer je bila vodnatost rek med O in 3 I/s/km . Primorske reke Dragonja in Drnica ter Reka v spodnjem toku so kot običajno presušile. Največjo vodnatost so v avgustu imele reke na zahodu države, kjer je le ta znašala do 15 I/s/km2

,, , _~d~<:~~

0.9~ ' '-~,-- . 14.90 5.58 •• 0 '6.81

/ , 4·1~.40 \, ... 5.18 2.93 '--e9.60 . 15.30

( 4.28 Najmanjši specifični pretoki v avgustu 2003 (lIs/km2): f' -

.- \ ) "- 0.0 - 4.0 '" i --4.0- -]o8.0 l ,:\~~ • 8.0 - 12 .0 _., j " ~_ '12 . 0 -..~5 ~ . , .... : ,, " < O'.OIi) .

Slika 4 Najmanjši izmerjeni srednji dnevni specifični pretoki v letu 2003 na posameznih vodomernih postajah.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003 mag. M. KOBOLD - 76- M. SUSNIK SUSA V lETU 2003 3.2 Temperature vode v letu 2003

Letošnje ekstremno visoke temperature zraka so vplivale tudi na temperaturo vode . Ta je bila v poletnih mesecih 2003 v območju najvišjih obdobnih mesečnih vrednosti . V arhivu Agencije RS za okolje razpolagamo le s podatki o enkrat dnevnem opazovanju temperature vode, to je ob sedmi uri zjutraj. Na sliki 5 je za vodomerni postaji Podbočje na Krki in Solkan na Soči prikazan potek temperature vode, merjene ob sedmi uri zjutraj, za leti 2003 in 1993 ter srednje sTs in maksimalne vTvk obdobne mesečne vrednosti temperature vode, merjene ob sedmi uri zjutraj . Leta 1993 so bile temperature vode v poletnih mesecih v povprečju za 3° do 5°e nižje kot v letu 2003. Na sliki 6 so za isti vodomerni postaji, ki imata razmeroma dolg niz podatkov o temperaturi vode, prikazane srednje (sTs) in najvišje (vTvk) letne temperature vode. Podatki v diagramih kažejo na naraščajoč trend temperature vode.

Krka Podbočje Soča Solkan 30 25 ,------,

e: 25 e: 20 " ~ 20 ~ 15 ~ i! 15 '; '§ 10 i 10 ~ .... 5 ~ 5

O ~~~--~~~--~~--~~~--~~

'&~ 'b~ ~\ st #\ (:-'lI\ v~ ~ ,:l~ f1f-l -:F &~ 0V " "J" '\-- ," , "J'- "J"" "",. ' ,\-'b'? ,\-'b0.v - .vil

1- 2003 1993 - ,T. -vTVk ! 1-2003 1993 _ ,T, _vTvk I Slika 5: Temperature vode v letih 2003 in 1993, merjene ob sedmi uri zjutraj na dveh vodomernih postajah ter srednje in maksimalne obdobne mesečne vrednosti.

Krka Podbočje Soča Solkan 30 ,------, 25 .------. 25 w ------. ------. -----• ~ .. . ~ .. .. - 20 ...... • ..... E ~ 15 -- •.. - -.~ --• ~ ------•• .. ------

5 5 ------

O ~ -----~~~~~~~--~~~~--~ O ~----~~~~--~·~~~----~~ 1950 1960 1970 1980 1990 2000 1950 1960 1970 1980 1990 2000 • sls . vlvk I Slika 6: Najvišje in srednje letne temperature vode v obdobju opazovanj (vrednosti ob sedmi uri zjutraj) na dveh vodomernih postajah .

Najvišje temperature vode v letu 2003 smo v glavnem beležili v avgustu . Na avtomatskih merilnih postajah so bile izmerjene naslednje najvišje vrednosti: Podbočje na Krki 28ye, Moste na Ljubljanici 25,8°e , Veliko Širje na Savinji 27 ,2°e , Solkan na Soči 21 ,go e , v Gornji Radgoni na Muri pa je bila najvišja temperatura vode izmerjena v juliju in je znašala 26,6°e .

4. OVREDNOTENJE NIZKIH PRETOKOV ZA LETO 2003

V prejšnjem poglavju smo prikazali primerljivost hidroloških razmer vodotokov za leti 2003 in 1993. Za ovrednotenje nizkih pretokov pa se v hidrologiji uporabljajo različni pristopi (Kobold et al. , 2000). Najenostavnejša je analiza minimalnih pretokov različnih trajanj. Osnova analizi so časovni nizi podatkov srednjih dnevnih pretokov. Na sliki 7 je za tri vodomerne postaje z dolgim nizom podatkov prikazana analiza nizkovodnih stanj minimalnih letnih povprečnih pretokov (MAM - mean annual minimum) trajanj 1, 30, 90 in 180 dni. Iz diagramov je lahko razbrati najbolj suha leta v analiziranem obdobju . To so leta, pri katerih so vrednosti minimalnih pretokov različnih trajanj blizu vrednosti najmanjšega srednjega dnevnega pretoka. Iz slike 7 lahko razberemo, da je bilo v obdobju po letu

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003 mag . M. KOBOlO - 77 - M. SUŠNIK SUŠA V lETU 2003 1960 za vodomerno postajo Nazarje na Savinji v obdobju opazovanj najbolj suho leto 1993, za Krko v Podbočju in Ščavnico v Pristavi pa leto 1971 . Po analizi podatkov mreže vodomernih postaj (Kolbezen et al. , 1994) je bilo za več kot polovico postaj po tej analizi najbolj suho leto 1993, zatem leto 1983 (dobra tretjina vodomernih postaj), na ostalih postajah pa leto 1971 .

Savinja Nazarje 30 ------, 25 1 - - - - -

~ 20 ?5 .s 15 o 10

5 o 1925 1930 1935 1940 1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005

I-+- flN>.M1 -)1(- flN>.M30 -1 m flN>.M90 --- flN>.M180 I

Krka Podbočje 90 ,------~ 75

~ 60 ?5 .s 45 o 30 15

O ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ 1930 1935 1940 1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005

I--+- flN>.M1 -)1(- flN>.M30 -+-- flN>.M90 --flN>.M180 I

Pristava Šča\11ica 3.50 -r------~------3.00 2.50 ?5 2.00 E ~ 1.50 1.00 0.50 0.00 L~...... J"-ti~~;ELL -~O~~~~!:!~~~~~~~~~~Lj 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 r-=.- flN>.M1 -lIE- flN>.M30 fIN>. M90 ..:...-:: fIN>. M180 I ------Slika 7: Analiza minimalnih povprečnih letnih pretokov različnih trajanj za postaje Nazarje na Savinji, Podbočje na Krki in Pristavo na Ščavnici (podatki do 30 .9.2003).

Po dosedanji obdelavi in analizi podatkov minimalnih letnih pretokov različnih trajanj, ki zajema podatke do vključno leta 2003, absolutni minimumi v zadnjih letih skoraj niso bili doseženi. Najbolj se je minimalnim vrednostim približalo leto 2003, ki je ponekod po nekaterih trajanjih doseglo najnižje vrednosti, vendar se analiza za leto 2003 nanaša le na preliminarne podatke in na obdobje od 1. januarja do 31 . oktobra, za Pristavo v Ščavnici pa le do 30. septembra 2003. Analiza celotnega leta bo pokazala, kako suho je bilo v resnici leto 2003 glede na obdobje. Je pa iz diagramov razvidna tendenca upadanja minimalnih letnih pretokov daljših trajanj (nad 30 dni). V nobenem od sušnih let suša tudi ni

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003 mag . M. KOBOlO - 78 - M. SUŠNIK SUŠA V lETU 2003 enakomerno zajela cele Slovenije. Iz slike 7 je razvidno, da se v Prekmurju zadnja štiri leta uvščajo v obdobje najbolj suhih let.

Pregled celotnih obdobij razpoložljivih podatkov pokaže, da omenjena sušna leta po letu 1960 niso bila najbolj suha leta v obdobju opazovanj, ampak so bila to leta v obdobju 1946-1949 (tabela 2) .

Tabela 2: Najbolj suho leto v obdobju opazovanj na posameznih vodomernih postajah. Najbolj suho leto Neprekinjeno obdobje opazovanj Sora Suha 1947 1945 - 2002 Kamniška Bistrica Kamnik 1993 1946 - 2002 Ljubljanica Moste 1947 1946 - 2002 Savinja Nazarje 1949 1926 - 2002 Savinja Laško 1949 1946 - 2000 Krka Podbočje 1946 1933 - 2002 Soča Solkan 1947 1945 - 2002

ZAKLJUČEK

Pri pretočnih režimih slovenskih rek ugotavljamo spremembe v zadnjem desetletju. Opazno je zmanjšanje spomladanskega viška vode in povečanje jesenskega. Analize nakazujejo tudi izrazitejši poletni minimum. Tako se v zadnjih letih sovpadamo na eni strani s sušo v pomladansko poletnih mesecih in visokimi vodami v jesenskih mesecih, medtem ko je običajno letna količina padavin blizu obdobnega povprečja.

Po dosedanjih obdelavah podatkov in analizah letošnje nizkovodno stanje do oktobra 2003 ni ekstremen pojav, je pa blizu ekstremnih vrednosti. Najbolj so se nizkovodne razmere odražale v severovzhodni, vzhodni in južni Sloveniji. Značilnost letošnje hidrološke suše je dolgotrajno neprekinjeno obdobje z nizkimi pretoki. Analiza ni dokončna , saj se nanaša na preliminarne podatke mreže avtomatskih merilnih postaj, katerih vrednosti se lahko v procesu obdelave limnigrafskih zapisov spremenijo, ter zajema obdobje od januarja do oktobra 2003. Analiza celotne mreže postaj in celega leta bo pokazala, ali je bila hidrološko gledano suša na površinskih vodotokih v letu 2003 večja kot v letu 1993 in bo tudi podala regionalne značilnosti .

VIRI

Kobold M. , Mikulič Z., Sušnik M., Rogelj D., 2000. Hidrološka suša v letu 2000. 11 . Mišičev vodarski dan . Zbornik referatov. VGB Maribor. Kolbezen, M. , Lalič , B., Matajc, I. , Mikulič , Z., Zupančič , B., 1994. Suša v letu 1993. Poročilo , MOP­ Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana. NDMC, 2002 . What is Drought? Understanding and Defining Drought. National Drought Mitigation Center. Medmrežje: http://www.drought.unl.edu/whatis/concept.htm (2.10.2002).

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003