OKTOBER 2006 številka 2
Trbonje Dravograd
Šentjanž
Libelièe Èrneèe Zanimivosti v besedi in sliki
OŠ Neznanih talcev Dravograd in OŠ Šentjanž sta Sreèanje ob 140. letnici Rdeèega križa Slovenije prejeli kolesi za opravljanje kolesarskih izpitov uèencev
Razstava otroških likovnih izdelkov v cerkvi Sv.Vida Utrinki z obiska Ravenskih gimnazijcev
Dobitniki obèinskih priznanj Vožnja s turistiènim vlakom
2 Spoštovane obèanke in obèani! Pred Vami je druga nadzidavo tega pomembnega objekta, smo z rezultati izdaja našega glasila zadovoljni. Verjetno bi se lahko mnogim problemom Informator, ki smo ga, izognili, zlasti finanènim, èe bi se doloèena popravila tako kot prvega, tudi sproti odpravljala in se ne bi celo vrsto let èakalo le tokrat popestrili z na generalno obnovo. Ta trenutek je želja in potreb še množico slikovnega materiala. veliko veè, kot jih lahko finanèno pokrijemo. Prikazati Vam želimo Zavedamo pa se, da moramo prisluhniti potrebam in nekaj najbolj aktualnih željam obèank in obèanov tudi v ostalih krajih naše konèanih investicij po obèine, kjer na obnovo krajevnih šol èakajo že zelo vseh krajevnih dolgo. skupnostih, kakor tudi Dela na èistilni napravi so opravljena v višini 40%. tistih, ki se še delajo Trenutno se polagajo cevi v naselju Meža. Najveèje in se bodo vsak èas probleme so predstavljala zemljiško knjižna neskladja zakljuèile. Nastale so ter z njimi povezane visoke zahteve po odškodninah. v obdobju od izdaje prve številke glasila pa do V letošnjem letu se bo zakljuèilo polaganje cevi, današnjega dne. Slikovnega materiala se je zbralo zelo naslednje leto pa se bo zgradil osrednji objekt èistilne veliko, zato Vam vsega žal ne bomo mogli prikazati, naprave na Sv. Duhu. Hkrati je planirana ureditev zajeli pa smo vsa tista dela, za katera smo menili, da križišèa na državni cesti in asfaltiranje lokalne ceste so najpomembnejša. proti naselju Sveti duh. Na Ministrstvu za okolje in Trenutno sta najbolj aktualni vsaj dve veèji investiciji, prostor ter na Ministrstvu za lokalno samoupravo že in sicer izgradnja èistilne naprave in adaptacija ter potekajo dogovori za dodatna finanèna sredstva. nadgradnja Osnovne šole Dravograd, skupaj vredni Trenutno se opravljajo dela na Zdravstvenem domu kar okoli 1,2 milijardi tolarjev. Dravograd, na škarpi s širitvijo državne ceste na Že leta 2001 je bil potrjen investicijski program za Mariborski cesti ter na obnovi ob njej potekajoèega adaptacijo in nadgradnjo Osnovne šole Dravograd, ki ploènika, na regulaciji Ojstriškega potoka, na škarpi pa za Ministrstvo za šolstvo ni bil dovolj strokovno oz. ureditvi parkirišèa na parceli odstranjene stare pripravljen, da bi lahko na njegovi osnovi nadaljevali »frizerije« na Trgu 4. julija, na stanovanjih v »stari z aktivnostmi. Podobno se je dogajalo na projektu šoli« in pri »Baèu«, na lokalih na Trgu 4. julija 50, na èistilne naprave. Obèina Dravograd se je že pred plazu na Dobravi, na parkirišèih Robindvor, Trbonje letom 2001 skupaj z Obèino Mislinja prijavila na ter Libelièe, na plinifikaciji na Meži in v Otiškem razpis za sofinanciranje èistilne naprave, a se vrhu, na cestah v Bukovski vasi, v Šentjanžu, v nadaljnji potrebni postopki tudi zaradi bližajoèega Otiškem vrhu, na Meži, na Sv. Danijelu… vstopa Slovenije v EU niso izvajali, kot bi se morali, Podpisana je tudi gradbena pogodba s Cestnim kar je imelo za posledico popolnoma nov zaèetek podjetjem Maribor za gradnjo krožišèa »Kovtrov pridobivanja EU sredstev v letu 2003. most« v vrednosti 489 milijonov tolarjev. Finanèna Finanèna sredstva za èistilno napravo so prispevali sredstva za ta projekt bo prispevalo Ministrstvo za Ministrstvo za okolje in prostor, v višini 31%, promet, v višini 97% in Obèina Dravograd, v višini Ministrstvo za lokalno samoupravo, v višini 4%, 3%. Zaèetek del je predviden v oktobru 2006 in konec Evropska unija, v višini 38% in Obèina Dravograd, v v novembru 2007. Že vnaprej prosimo za razumevanje višini 27%, za obnovo in nadzidavo Osnovne šole in strpnost, kar upam, da ne bo težko, saj smo leta in Dravograd pa Ministrstvo za šolstvo in šport, v leta èakali na izpolnitev te obljube. višini 35% in Obèina Dravograd, v višini 65%. O investicijah, o uspehih, o težavah… bi lahko še Upravièeno prièakujemo še nekaj finanène podpore s marsikaj napisali, a naj to ostane za naslednjo izdajo strani Ministrstva za šolstvo, saj je adaptacija glasila. štirideset let stare osnovne šole zahtevala veliko Želimo si le, da bi se, spoštovane obèanke in obèani, dodatnih sredstev, zlasti zaradi, po odloèbi skupno veselili naših dosežkov in uspehov. Upam, da zahtevanih, novih elektro inštalacij in zaradi tudi v prihodnje. dotrajanosti tudi na novo izdelanih strojnih inštalacij z novo kotlovnico ter novimi radiatorji. Poseben Z lepimi pozdravi, problem predstavlja še okolica šole z nujno potrebnim veèjim številom parkirišè. vaša županja, Kljub številnim težavam, ki so spremljale obnovo in Marijana Cigala 3 KANALIZACIJA IN ÈISTILNA NAPRAVA DRAVOGRAD
FINANCERJI: - EVROPSKA KOMISIJA KOHEZIJSKI SKLAD - RS MOP- MINISTRSTVO ZAOKOLJE IN PROSTOR - SVRS ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNO POLITIKO - OBÈINADRAVOGRAD
- DELEŽ EU: 287.438.118,21 SIT 1.199.819,00 € - DELEŽ MOP: 106.612.180,00 SIT 445.018,64 € - SVRS ZALS IN RP 32.418.332,00 SIT 135.320,00 € - DELEŽ OBÈINE: 274.406.465,00 SIT 1.145.422,00 € - SKUPAJ: 700.875.095,21 SIT 2.925.580,16 €
INSTITUCIJA PRISTOJNA ZA IZVEDBO: OBÈINA DRAVOGRAD
Izgradnja èistilne naprave s kolektorjem v bolj aktivno pa v maju Dravogradu izhaja iz investicijskega projekta 2006. Izvajalec je naprej »Odvodnja in èišèenje odpadnih voda v povodju izvedel pripravljalna Mislinje« oziroma predstavlja podprojekt, ki je bil dela, nato je zaèel z deli potrjen na osnovi Nacionalne ISPA strategije na kanalizacijskem Republike Slovenije - sektor okolje za sofinanciranje vodu. V I. fazi so se in s sredstvi organa Evropske komisije ISPA (od izvajala dela na kanalu 01.05.2004 Kohezijski sklad) leta 2001. 1.0 (ob Dravi). Z deli so V lanskem letu so bile opravljene zakljuène prièeli na lokaciji bodoèe aktivnosti, ki jih je bilo potrebno izvesti pred èistilne naprave (Sv. zaèetkom gradnje. Pridobljeni so bili: projektna Boštjan) in nadaljevali dokumentacija, gradbeno dovoljenje, z Ministrstvom proti Dravogradu. Na za okolje in prostor sklenjena pogodba o posameznih odsekih sofinanciranju investicije. Prav tako je bila sklenjena kanala 1.0 sta nam delali pogodba o sofinanciranju investicije s Službo vlade preglavice zarašèena trasa in zelo strma brežina. RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Na Planiramo, da se bo v letošnjem letu izvedla veèina podlagi javnega naroèila smo izbrali izvajalca del ter primarne kanalizacije z vsemi objekti , ki so potrebni z njim sklenili pogodbo. Pogodbo smo sklenili tudi za za njeno nemoteno delovanje (jaški, èrpališèa, dušilke…). V naslednjem letu, po izgradnji Obvoznice Viè, nas èaka še izvedba primarne kanalizacije za to naselje. Prikljuèki primarne kanalizacije na sekundarno bodo izdelani po izgradnji èistilne naprave. Trenutno je položenih 1400 m' PVC gravitacijskih cevi in 408 m' PE tlaènih vodov. Delno sta zgrajeni èrpališèi È1 in È2 ter dušilki D1 in D2.
Za realizacijo tako zahtevnega objekta je že bilo vloženega veliko napora, s strani obèinske uprave, precej pa ga bo še potrebno vložiti. Zato raèunamo tudi na razumevanje in sodelovanje obèanov ter se vam že v naprej zahvaljujemo za strpnost in nadaljnje dobro sodelovanje. Ta projekt delno financira Evropska unija in izvajanje svetovanja ter strokovnega in varnostnega prispeva k zmanjševanju ekonomskih in nadzora. S samo gradnjo smo prièeli v mesecu decembru 2005, socialnih razlik med državljani Evropske unije. 34 NADZIDAVA IN ADAPTACIJA OSNOVNE ŠOLE DRAVOGRAD
dela zakljuèiti do konca meseca oktobra.
Z nadzidavo bo šola pridobila nekaj novih in lepo urejenih prostorov. Tu izstopata predvsem knjižnica in raèunalniška oziroma multimedijska uèilnica. Nekoliko so spremenjeni vhodi v šolo. Ob glavnem vhodu je vgrajeno dvigalo, ki bo v pomoè otrokom in staršem s posebnimi potrebami. Vgrajena so nova okna. Uèenci prve triade devetletne osnovne šole imajo prostore že prilagojene njihovemu programu. Glavna dela na šoli so se veèinoma že konèala, izvajajo se še doloèena zakljuèna dela ter odpravljajo nekatere pomanjkljivosti, zato prosimo uèence, uèitelje in starše za še malo strpnosti, ki bo potrebna pred dokonèanjem vseh del.
V imenu obèinske uprave bi se želela zahvaliti vsem sodelujoèim pri tem projektu. Posebna Letos poteka že drugo leto, odkar so se prièela zahvala pa gre ravnatelju, g. Marjanu Kovšetu, dela na OŠ Dravograd. Z Ministrstvom za ki je spremljal investicijo, in s svojimi šolstvo imamo sklenjeno pogodbo o konstruktivnimi predlogi pripomogel, da bo sofinanciranju. Kot potrebno vlaganje, nam je šola še bolj prijetna ter funkcionalna, tako za priznalo 370 MIO, od tega nam sofinancira uèence, kot za uèitelje. maksimalno 40% te vrednosti. V to so vkljuèene naslednje aktivnosti: gradbena, Nataša Jevšnikar obrtniška in inštalacijska dela, oprema in uèila. Predvidevamo, da bo vrednost investicije še višja, saj so se tekom gradnje pokazala nepredvidena dela, ki niso bila predmet projekta, vendar so za nemoteno in varno delovanje šole nujno potrebna. To so predvsem vse inštalacije v starem delu OŠ in nova kotlovnica. Obstojeèe napeljave so bile stare 40 let, prav toliko so stari kotlovnica in kotli.
Trenutno se izvaja gradnja s kar najveèjo možno hitrostjo, saj se morajo
5 Investicije
Porušen objekt »Stara frizerija« v trgu pred Obnova objekta na prireditvenem prostoru saniranjem podpornega zidu
Osnovnošolske poslikave na prireditvenem Ureditev ograje na prireditvenem prostoru prostoru
OŠ Dravograd - vhod v I. triado Obnova Baèeve hiše
6 Objekt “stara šola” v novi preobleki Podporni zid - priprava za izgradnjo levo zavijalnega pasu
Sanacija udora ploènika ob glavni cesti Sanacija Ojstriškega potoka
Cesta na Ojstrico Obnova talne signalizacije na hitrostnih ovirah
7 Sanacija plazu ob cesti na Dobrovo Kilometer asfaltirane ceste Dobrava-Sv. Križ
Podporni zid in javna razsvetljava na Dobrovi Prièetek izgradnje del na obvoznici Viè
Sanacija plazu Dobrava Razširitev dela javne poti
8 Sanacija plazu Izak Prièetek saniranja ceste na Viè
Asfaltiran odsek Zaberènik - Uršnik Udarne jame na LC Bukovska vas - Sele po sanaciji
Rekonstrukcija dela ceste v »Medvedovem Sanacija ceste - odcep Šaloven grabnu« - odsek Dobnik
9 Novo gasilsko vozilo PGD Libelièe Dela pri izgradnji centralne èistilne naprave
Dela pri izgradnji centralne èistilne naprave Dela pri izgradnji centralne èistilne naprave
Notranjost ZD Dravograd v svežih barvah Nova okna na ZD Dravograd
10 Naèrti za prihodnje leto
- rekonstrukcija starega »Avtoprevoza« - rekonstrukcija ceste na Grad - obnova OŠ Trbonje in Libelièe (prijava - izgradnja postajališèa na Tribeju na Ministrstvu za šolstvo in šport) - izgradnja ceste in razsvetljave na Gorèah - sofinanciranje izgradnje klavnice na - sofinanciranje gasilske cisterne Ravnah na Koroškem - ureditev Trga 4. julija - sofinanciranje izgradnje gasilskega doma - sofinanciranje parkirišèa na Meži - dokonèanje ceste skozi Šentjanž s kulturno dvorano v Èrneèah - dokonèanje sprehajalne poti ob Dravi - sofinanciranje izgradnje mrliške vežice v - oživitev objekta v Bukovju Libelièah in sanacija pokopališkega zidu - nadaljevanje sanacije odlagališèa - izgradnja vodovodov in kanalizacije s odpadkov v Èrneèah èistilnimi napravami po vseh krajevnih - izgradnja vodovoda na Mariborski cesti skupnostih (prijava projekta na - izgradnja vodovoda na Šempetru na Kohezijski sklad) Kronski gori - izgradnja ceste s ploènikom na zgornji - odkup zemljišèa za pokopališèe Èrneèe Viè - izgradnja vodovoda pri Ronetu in na - izgradnja vodovoda Viè Dobrovi - izgradnje ceste v industrijski coni - ureditev vhoda v Zdravstveni dom - izgradnja pešpoti od OŠ Dravograd do Dravograd Špicfelda - izdelava projektov za kulturno dvorano - izgradnja pešpoti od Otiškega vrha do Dravograd Kovtrovega mostu s pripadajoèimi - odkup dodatnih prostorov za knjižnico mostovi Dravograd - izgradnja ploènika od Libeliè do Gorè - izgradnja igrišè za otroke na Meži in v - izgradnja ploènika na Robindvoru pri Podklancu vrtcu - sofinanciranje kabelskega sistema na - ureditev stopnic na most proti Èrneèam razliènih podroèjih celotne obèine in ureditev pešpoti na njem
Skupni veèletni koroški projekti
- izgradnja odlagališèa odpadkov v obèini - skupen boj proti zasvojenosti Prevalje in sortirnice v obèini Slovenj - delovanje štipendijske sheme za Koroško Gradec - obnova najpomembnejših odsekov - zagon razvojnega programa podeželja lokalnih cest (RPP) Mežiške doline in obèine - izdelava projektov za tretjo razvojna os Dravograd (hitra cesta) - delovanje garancijske sheme Koroške 11 Knjižnica
PRIPOROÈAMO VAM tisto nepremišljeno, spontano, kar je nezavedno èakala 20 let svojega zakona. Toda v srednjih letih Knjige za mlade to vedno povzroèi dilemo: kaj sedaj? Nazaj v Frey, Jana: Prividi sreèe pariški raj ali ostati v alpskem kièu? Udobno Jenny, Zoe: Soba s cvetnim prahom gnezditi z možem ali obèutiti šèemenje z Kodriè, Neli: Na drugi strani ljubimcem? Poleg tega v zaprašenem oèetovem Kolmaniè, Karolina: Èakam te, Dolores rokopisu razkriva še skrivnost oèetove zveze z Vidmar, Janja: Zoo njeno materjo, se pravi, da tako rekoè odkriva svoj izvor. Knjige za odrasle Moderndorfer, Vinko: Nespeènost Toèka za samostojno uèenje Lainšèek, Feri: Petelinji zajtrk 2. oktobra je bila odprta toèka za samostojno Švigelj, Brina: Odveè srce uèenje, ki je nastala v sodelovanju z Javnim Prenner, Ljuba: Bruc zavodom MOCIS, v okviru projekta »Center za Sošiè, Marko: Tito, amor mio vseživljenjsko uèenje«. Nedjma: Mandelj Vsakemu posamezniku bo s pomoèjo mentorja Kundera, Milan: Nevednost omogoèeno brezplaèno svetovanje in dostop do Ihimaera, Witi: Ponesite me domov znanja in informacij na sodobni raèunalniški Roth, Philip: Èloveški madež opremi. Nobbs, David: Obzirno slovo Projekt sta delno sofinancirala MŠŠ in ESS. Novitete Vidmar, Janja: Zoo Coelho, Paolo: Zahir Raztresen, Marjan: Kulturne poti od Aljaža do Županèièa Zrimšek, Nataša: Na žirafinem hrbtu (cdr) Muck, Desa: Anica in poèitnice (zvoènica) Tretji èlovek (dvd) Gorenjska: Izletniška karta Gorenjska Laganin, Tamara: Glasbene izštevanke (cd) Gal Štromar, Maja: Ljubeznica ali Svetloba po dekretu Brown, Simon: Spodbudimo življenjsko energijo Tomšiè, Marjan: Južni veter
Prebrali smo za vas Brina Svit: Odveè srce Spletno uèenje Brina Svit je brez konkurence naša najveèja Enostavno in prijazno do novega znanja. pisateljska zvezda. Ženska literarna zvezda. V sodelovanju s podjetjem B2, d.o.o., vam v e- Odveè srce je knjiga o ljudeh srednjih let, ki imajo knjižnici omogoèamo dostop do e-uèenja oz. urejeno življenje, pa jim vseeno nekaj manjka. spletnega uèenja, kjer lahko pridobivate, preverjate Pravzaprav se zavedo, da vse življenje èakajo, da se in verificirate svoje znanje. kaj zgodi. Glavna junakinja Lili Sever, Slovenka, živeèa v Leto kulture 2006/2007 Parizu, se vrne v domovino na pogreb svojega Novost letošnjega Leta kulture je projekt Rastem s oèeta, ki ji je zapustil hišo na Bledu, zanjo najbolj knjigo 2006, ki smo ga pripravili MK, MŠŠ ter osovraženem kraju na svetu. Zveza splošnih knjižnic. A v eni noèi na Bledu se ji zgodi avantura, dogodek, Njegov namen je ob obisku knjižnice podariti
12 slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu informacij, druženju in vseživljenjskem uèenju. sedmošolcu. S projektom želimo približati knjige Projekt podpira Ministrstvo za kulturo, kot vzorèni mladostnikom ter jim omogoèiti, da prepoznajo in kakovostni model branja posebnim skupinam branje kot vir informacij in znanj ter kot zabavo in prebivalstva. užitek. Pravljiène ure: Beremo vam Knjižnica Dravograd vsako sredo ob 16.30. Beremo slepim, slabovidnim in ljudem s posebnimi Libelièe, osnovna šola - vsak 1. in 3. ponedeljek v potrebami. Dejavnost izvajamo skupinsko v Domu mesecu, od 15. do 15.45. Sv. Eme v Šentjanžu in v bivalni skupnosti Sonèek Èrneèe, osnovna šola vsak 1. in 3. ponedeljek v v Dravogradu ter individualno na domovih. mesecu, od 16.30 do 17.15. Dejavnost izvajamo brezplaèno. Naš cilj je Trbonje, osnovna šola - vsak 2. in 4. ponedeljek v zadovoljiti potrebo po branju, pridobivanju mesecu, od 16.00 do 16.45. Lepa misel lepo mesto najde
Ne poznam spodbudnejše resnice, kot je nedvomna sposobnost èloveka, da z zavestnim trudom Modrost je najpopolnejša dobrina èloveškega duha. oplemeniti svoje življenje. (Seneka) (Thoreau) Ljudje pravzaprav berejo, ker hoèejo pisati. V Narava je edina knjiga, ki na vseh listih nudi veliko vsakem primeru je branje neke vrste ponovno vsebine. pisanje. (Goethe) (Sartre) Ali veste ? Poroke 12 ½ let nikljeva poroka 15 let steklena poroka Poznamo srebrno, zlato, biserno in mogoèe še 20 let porcelanasta poroka diamantno poroko, veè nam pa skoraj ni poznano. 25 let srebrna poroka Vendar je izrazov zanjo še veè, zato vam jih za 30 let biserna poroka kratkoèasje navajamo: 35 let platnena poroka 37 ½ let aluminijasta poroka zaroka zelena poroka 40 let rubinasta poroka 1 leto bombažna poroka 50 let zlata poroka 5 let lesena poroka 60 let diamantna poroka 6 ½ let kositrna poroka 65 let železna poroka 7 let bakrena poroka 67 ½ let kamnita poroka 8 let ploèevinasta poroka 70 let milostna poroka 10 let rožna poroka 75 let kronska poroka
Spoštovani bralci!
Kar nekaj pohval o našem glasilu smo prejeli. Bilo je tudi nekaj graj, pa vendar je bilo prvih precej veè, zato z veseljem nadaljujemo z našim delom. Naš poziv, vam, bralcem, da sodelujete s svojimi prispevki, žal ni prinesel prièakovanega odziva, zato vas ponovno vabimo, da se nam pridružite in s tem popestrite vsebino glasila. Posebej bi želeli povabiti k sodelovanju mlajše obèane, ki bi s svojimi svežimi idejami, združenimi z znanji in izkušnjami njihovih staršev, starih staršev, sosedov… dopolnili vsebino Informatorja. V upanju, da bo naslednjiè prispevkov in idej nekaj veè, vas lepo pozdravljamo. Uredništvo 13 Društvo invalidov Dravograd V Društvo invalidov Zveza delovnih invalidov Slovenije je potrebo po športnih Dravograd je vèlanjenih aktivnostih vkljuèila v svoj program, zato vsako leto s nekaj manj kot tisoè pomoèjo športnih referentov sestavi koledar in doloèi èlanov. izvajalca podroènih in državnih tekmovanj. Namen in cilj ustanovitve Naši invalidi športniki sodelujejo v naslednjih športnih ter delovanja društva sta panogah: šah posamezno in ekipno, ribolov, kegljanje, jasno opredeljena v pikado, strelstvo, balinanje in plavanje. Sodelujemo tudi statutu: pomagati na medobèinskih in obèinskih tekmovanjih, kakor tudi na invalidu, da ne bo zaradi meddruštvenih sreèanjih. Že veèkrat smo bili državni invalidnosti odrinjen na prvaki v ribolovu, pikadu ekipno ter v plavanju in kegljanju posamezno. Spomladanska dela rob družbe, da bo imel Za vse lepe rezultate in dosežke na športnem podroèju gre enake pravice kot zdravi najveèja zahvala vsem tekmovalcem in tekmovalkam, ki ljudje in da bo lahko po svojih moèeh prispeval svoj delež k so kakorkoli pripomogli k ugledu našega invalidskega razvoju kraja in družbe. društva, saj smo kot športniki poznani po vsej Sloveniji; Za dobro organizacijo dela tako v pisarni kot na terenu tako kot dobri tekmovalci kot tudi organizatorji podroènih nosijo veliko odgovornost poverjeniki in njihovi tekmovanj in državnih prvenstev. namestniki, èlani izvršnega in nadzornega odbora. Za naše uspešno delovanje in dosežke na športnem Dejavnost v društvu je razdeljena na komisije, v katerih podroèju nam je Obèina Dravograd leta 2004 podelila njihovi èlani skrbijo za realizacijo zastavljenih letnih priznanje ZLATI GRB OBÈINE DRAVOGRAD. programov. Kakorkoli že, volje za delo ter želje po uspehih na Petèlanska socialna komisija skupno s poverjeniki med športnem podroèju nam ne zmanjka, zagon po športnih letom obiskuje bolne in osamljene na domu, v Domu uspehih nas žene tudi naprej. starostnikov v Èrneèah ter v bolnici, jih simbolièno obdari Invalidski ženski pevski zbor že 21 let nastopa na in se z njimi pogovori o težavah in o delu društva. Obiskov, samostojnih koncertih, na reviji pevskih zborov ZDIS, na pogovorov in simboliène obdaritve so deležni tudi obèinskih prireditvah ter drugod. Petje in poslušanje lepe jubilanti ob 75-, 80-, 85-in 90-letnici in veè. Ob koncu leta domaèe pesmi razveseli srce in vsaj za nekaj èasa obdarimo s skromnimi darili približno sto èlanov, kateri se pozabimo na težave. med letom zaradi bolezni in drugih težav ne morejo Z roènim delom: pletenjem, vezenjem, kvaèkanjem, udeležiti izleta ali piknika. šivanjem gobelinov… negujemo tovrstno umetnost, da ne Skrb za ohranjanje zdravja se kaže tudi v naših »kopalnih« bo prišla v pozabo. Z delom in pridobljenim znanjem v izletih: dva do tri-krat letno organiziramo plavanje in tretjem življenjskem obdobju si pridobimo tudi veèjo rekreativno telovadbo v termalnem zdravilišèu. Stroške samozavest. Druženje v delavnicah roènih del pa poglablja izleta našim èlanom krije društvo. Ti imajo tudi možnost prijateljske vezi. Obiski obèanov na razstavi roènih del koristiti prostore v objektih ZDIS po ugodnih cenah, žal pa potrjujejo koristnost te vrste ustvarjalnosti. imamo na razpolago premalo poèitniških kapacitet. Društvo organizira sreèanja èlanov na obènem zboru, Invalidi imajo na razpolago uporabo brezplaènega pikniku, sreèanju invalidov na Boèu in na Pungartu ter pravnega svetovanja (pravno svetovanje pri ZDIS-u), ki izlete po Sloveniji in letovanje na morju. se nanaša na podroèje zaposlitve. Hvala vsem poverjenikom in drugim, ki s svojim delom V Koroški regiji že 18 let poteka PEDAGOŠKA AKCIJA pomagate invalidom! ob Mednarodnem dnevu invalidnosti. V sodelovanju z Ivan Merc, Marija Mori, Franc Preložnik vodstvom osnovnih šol uèenci pišejo spise, èrtice in pesmi o življenju in težavah invalidov. Že otrokom in mladostnikom moramo prikazati, da lahko živimo tudi invalidi èloveka vredno in kvalitetno življenje le, èe ga živimo drug z drugim in drug za drugega, èe se spoštujemo in skrbimo za svojo varnost in varnost drugih. S to pedagoško akcijo pa mladostnike opozarjamo na nevarnosti, ki jim pretijo tako na poti v šolo in domov, pri igri in pri zabavi. Letošnja tema razpisa je: MLADOST JE PRIHODNOST, NAJ BO ENAKA ZAVSE. Na športnem podroèju dosegamo invalidi lepe rezultate, saj v našem društvu zaradi spremenjenega naèina življenja in dela posveèamo rekreaciji in športu vedno veèji pomen. Ženska ekipa na državnem prvenstvu v balinanju 148 ŠPORTNA ZVEZA DRAVOGRAD
Šport v obèini Dravograd so v iztekajoèem se letu pionirske reprezentance Mitjo Vravnika. Kot trener zaznamovala športna društva in klubi s svojimi dosežki. stažist je na Evropskem prvenstvu za kadete v Španiji Nekateri med njimi so dosegli izjemne uspehe. sodeloval tudi trener Miha Èop. Pionirska ekipa je v Èlani društva Koroška šola letenja z jadralnimi pretekli sezoni nastopala v 1.SKL in osvojila padali - ÈUK Dravograd prav gotovo spadajo mednje, dvaindvajseto mesto, kadeti so v 2.SKL osvojili saj dosegajo izjemne rezultate tudi v mednarodnem osemnajsto mesto, èlani pa so v 3.SKL Vzhod osvojili merilu. Matjaž Ferariè je zmagovalec Evropskega èetrto mesto. Klub se želi v bodoèe še razvijati, tako na pokala v sezoni 2006, bil je tudi tretji na državnem organizacijsko - tehniènem kot strokovnem podroèju ter prvenstvu, Rafael Kerin pa je zmagovalec državnega razširiti igralno bazo, predvsem na nivoju prvenstva. Oba tekmovalca sta tudi èlana Slovenske osnovnošolske košarke. reprezentance in sta kandidata za udeleženca Nogomet ima v obèini dolgoletno tradicijo. Nogometni svetovnega prvenstva februarja naslednje leto v Litvi. klub Dravograd je imel preteklem obdobju vzpone in Društvo lokostrelcev Dravograd je prav tako nanizalo padce. Èlansko moštvo je v pretekli sezoni igralo v nekaj odliènih rezultatov, uspešni pa so tudi kot 2.SNL in zasedlo deseto mesto ter izpadlo v 3.SNL. organizatorji razliènih tekmovanj ter priprav mladinske Vidnejše rezultate pa so dosegle ekipe Nogometne šole in èlanske reprezentance. V mesecu septembru so Dravograd. Mladinci in kadeti so osvojili prvo mesto v uspešno izpeljali mednarodni FITA turnir. Poleg rednih drugi državni ligi ter se po enem letu ponovno uvrstili v treningov, organizacije tekmovanj in vzdrževanja prvo državno ligo, v kateri vsa leta uspešno nastopajo opreme ter strelišè pa uspešno delujejo tudi na podroèju tudi starejši deèki. Mlajši deèki nastopajo v 1.MNZ izobraževanja. Organizirali so veèdnevni strokovni Maribor, cicibani U-10 in U-8 pa v Koroški ligi. seminar za vaditelje lokostrelstva. V svojih vrstah imajo Nogometna šola ima veè ciljev, katere želi uresnièevati tudi nekaj odliènih tekmovalcev in èlanov državne oziroma doseèi. Osnovni cilji so vzgoja mladih reprezentance - Marko Jamnik je èlan moške nogometašev, pozitivno oblikovanje osebnosti in reprezentance, Matic Štafunko, Žiga Duler, Aljaž vzgoja za življenje. So pa tudi tekmovalni cilji, ki so Kupnik in Darja Klemenèiè pa so prisotni in pomembni pri starejših èlani mladinskih reprezentanc. V selekcijah, kjer želijo ostati v družbi dvoranskem lokostrelstvu so v najboljših ekip v Sloveniji. Z vzgojo pretekli sezoni osvojili prvo mesto mladih nogometašev želijo doseèi v drugi ligi in èakajo jih tudi to, da bodo posamezni kvalifikacije za prvo ligo. V perspektivni igralci vkljuèeni v posameznih kategorijah pa so v reprezentanène selekcije. Trenutno so pokalu osvojili prva mesta Marko èlani reprezentanc naslednji igralci: Jamnik, Darja Klemenèiè, Gašper U-19 Srdžan Radoviè (širši izbor), U- Cehner in Aljaž Kupnik. 18 Žan Grešovnik (širši izbor), U-16 Kegljaški klub Interokno je v Matic Kotnik, Matej Rapnik in Simon pretekli sezoni dosegel naslednje Nagliè. Èlani reprezentanc so tudi rezultate: èlanska ekipa je v tekmovanju v 1.A trenerji nogometne šole, in sicer je Darko Žižek trener v Slovenski ligi osvojila odlièno èetrto mesto in za toèko reprezentanci U-19 in U-15, Tone Brezovnik pa trener zgrešila tekmovanje v mednarodnem pokalu; mladinci vratarjev v istih kategorijah. so ekipno osvojili sedmo mesto, kadeti pa osmo mesto. Športno društvo Odbojkarski klub Dravograd je v Na državnem prvenstvu v sprintu je Vojko Belaj osvojil pretekli sezoni tekmovalo v treh kategorijah, in sicer v prvo mesto pri èlanih, David Markoviè šesto mesto pri kategoriji èlanic, kadetinj in mlajših deklic. Èlanice so v mladincih in Nejc Kotnik šesto mesto pri kadetih. 3.DOL osvojile èetrto mesto, kadetinje so v regijskem Uspešne so tudi deklice, saj je na državnem prvenstvu tekmovanju osvojile drugo mesto in so sodelovale na Urška Pokeržnik osvojila drugo mesto, prav tako je zakljuènem tekmovanju v A ligi, mlajše deklice pa so osvojila drugo mesto dvojica Ana Kovaè in Mojca tekmovale v mali odbojki. Drevenšek. Ana Kovaè je osvojila drugo mesto tudi v Seveda so aktivno oblikovali športna dogajanja v mešanih dvojicah. Ana Kovaè je kot èlanica državne preteklem obdobju tudi ostali klubi - Koroški šahovski reprezentance sodelovala na kadetskem svetovnem klub, Judo klub Šentjanž, Teniški klub, Smuèarski klub prvenstvu v Sarajevu. Iverka in društva - Planinsko društvo, Društvo Košarka je ena najmlajših športnih panog v invalidov, Društvo upokojencev, Športna sekcija Dravogradu. Košarkarski klub Dravograd je po Ribiške družine. Omeniti pa je potrebno tudi aktivna zatišju zopet oživel leta 1999 in prièel z nastopanjem v športna društva v posameznih krajevnih skupnostih, in treh selekcijah - pionirji, kadeti in mladinci. Danes ima sicer ŠD Trbonje, ŠD Libelièe, ŠD Otiški Vrh, ŠD klub vse selekcije, tudi èlansko ekipo, katera nastopa v Domit. 3.SKL Vzhod. V svojih vrstah imajo tudi èlana Darko Žižek 15 MOJIH PET DESETLETIJ ŽIVLJENJA V DRAVOGRADU
Veèina dravograjskih obèanov me pozna, vendar Dravograd in pripomogel k številènemu in mislim, da je prav, da jim podam nekaj svojih zdravemu staležu domaèih živali. S strokovnim osebnih podatkov. Rodil sem se leta 1929 v vasi svetovanjem sem pripomogel tudi k boljši Dobrava na Gorenjskem, ki leži blizu bazilike ozavešèenosti in strokovnosti v živinoreji in s tem k Marije pomagaj na Brezjah. Po konèani osnovni veèji in kakovostnejši proizvodnji. Posebej bi šoli v domaèem kraju sem nadaljeval šolanje na opozoril tudi na preventivno vlogo veterinarske gimnaziji v Kranju, nato pa sem se vpisal na študij službe v prepreèevanju širjenja kužnih bolezni, kot veterinarske medicine v Zagrebu, kjer sem pridobil so steklina, vranièni prisad in druge èloveku naziv doktor veterinarske medicine. Po konèanem nevarne bolezni. Del veterinarske službe je tudi študiju sem opravil obvezni enoletni pripravniški izvajanje higiensko-sanitarnega nadzora nad staž na Veterinarskem znanstvenem zavodu v uplenjeno divjadjo in v ta namen sem dolga leta Ljubljani. V tem èasu me je g. Franc Bart, takratni izobraževal lovce in vodil seminarje za lovske župan Obèine Dravograd, povabil, da pridem v preglednike. službo, saj takrat v Dravogradu že osem mesecev niso imeli veterinarja. Posebej v zaèetnem obdobju je bila služba tudi fizièno zahtevna, saj takrat še ni bilo zgrajenih cest V Dravogradu sem služboval celotno delovno in je bilo do kmetij potrebno dolge ure pešaèiti. dobo, skupno kar 42 let. Kar nekaj let sem bil Sooèali smo se tudi s pomanjkanjem kvalitetnih veterinar in hkrati direktor veterinarske postaje zdravil in inštrumentarija. Z leti se je s hitrim Dravograd. Z razvojem veterinarske službe so se razvojem obèine Dravograd zgradilo obširno koroške veterinarske postaje povezale v regijski cestno omrežje, tako da je danes do vsake kmetije veterinarski zavod s sedežem v Dravogradu, ki je speljana cesta. zaposloval sedem doktorjev veterinarske medicine. V novo ustanovljenem zavodu sem bil Poudaril bi, da veterinarsko delo, podobno kot sprva vodja oddelka za higieno živil, po kratkem medicinsko delo, zahteva celega èloveka in èasu pa direktor regijskega veterinarskega zavoda, marsikdaj tudi veliko osebnega odrekanja. ki je poleg terenske veterinarske službe izvajal še Terensko delo pomeni biti dežuren ne glede na uro higiensko-živilski nadzor, parazitološko in in letni èas ali vremenske razmere. Pozimi je bilo epizitološko službo ter veterinarsko-sanitarni potrebno velikokrat gaziti po visokem snegu, da nadzor. Te oblike nadzora so zahtevale smo lahko pomagali bolnim živalim. specialistièna znanja, zato sem na Veterinarski fakulteti v Ljubljani nadaljeval z magistrskim Naj na koncu poudarim, da mi ni žal, da sem se študijem in pridobil naslov magister veterinarskih odloèil za ta zahteven poklic in da sem prišel v znanosti. Dravograd, kjer sem našel mnogo prijateljev. Vsa leta sem sreèeval prijetne in delovne ljudi in ko se Poveèan obseg in zahtevnost dela sta zahtevala sedaj ozrem na obdobje zadnjih petdeset let, z gradnjo novega sodobnega veterinarskega centra v zadovoljstvom ugotavljam, kako velik napredek Otiškem Vrhu, ki je imel poleg lekarne za smo s skupnimi moèmi naredili. veterinarska zdravila ter priroènega laboratorija tudi prostore za kirurške posege na malih živalih. V osemdesetih letih sem sodeloval tudi pri Mag. Alojz Bertoncelj, strokovnem naèrtovanju klavnice, in sicer pri magister veterinarskih znanosti naèrtovanju veterinarsko-sanitarnega nadzora v bodoèi klavnici v Otiškem Vrhu. V vseh letih delovanja klavnice sem opravljal veterinarsko- sanitarni nadzor v proizvodnji mesa in mesnih izdelkov. Z aktivno službo sem prenehal decembra 1993. V svoji dolgoletni praksi sem opravil nešteto hišnih obiskov na kmetijah in posestvih v celotni obèini 16 OSNOVNA ŠOLA SE PREDSTAVI
Smer ÈEŠKA gor in dol ter strašili mimoidoèe. Seveda pa se je tam kot naroèen znašel Ob petih zjutraj se ponavadi ne dogaja niè, novinar, ki je pisal za Fridecko-Mistecki kar bi pritegnilo mojo pozornost. Po pravici Denik, ter o nas napisal èlanek. Poleg besedila povedano je ni stvari, ki bi me preprièala, da bi pa se je znašla še slika jahaèice, ki je zapustila toplo posteljo, kjer lahko lenarim, predstavljala Slovenijo. Pa kar ugibajte kdo! kakor dolgo hoèem. A so kljub temu stvari, ki Teden smo nadaljevali s pohodom, odbojko, lahko kaj hitro spremenijo celotno situacijo. tenisom, plavanjem, tunkanjem, pentatoniko In tudi v mojem primeru je bilo tako … (kjer smo zasedli 3. mesto), pikadom, z izleti Bila je nedelja, 23. avgusta, dan po vrnitvi z ter šèepcem lenarjenja. morja. Kovèki so pokali po šivih, jaz pa sem bila Vse skupaj smo še zaèinili s pripravo pristnih takoj pripravljena na dolgo pot na Èeško, slovenskih jedi ter se pokazali v roènih natanèneje Frydlant nad Ostravico. spretnostih, ko smo si izdelali majice ter risali Naša pot se je zaèela v Trabergu, kjer se je na steklo. zbrala celotna posadka (Ajda Kljajiè, Tjaša Na koncu tedna smo bili kar veseli, da je vsega Matièko, Matic Èrešnik, Luka Šrajner, skupaj konec, saj so nas Èehi pošteno izmuèili. uèiteljici: Marija Cehner, Blanka Vrhovnik in Na hitro smo se poslovili ter se odpeljali proti jaz) s šoferjem Mihom na èelu. domu, kjer so nas z nasmehom na obrazu že Pot je bila kar dolga, a je z nekaj zaspanimi èakali starši. kiticami hitro minila. Kmalu smo se znašli na Sandra Burja, 8.a Dunaju, od tam naprej pa so nas vse do cilja spremljale sonènice, levo in desno, kamor si paè pogledal. Kmalu so nemške napise zamenjali èeški, denarno valuto evro pa èeške krone. Dobrodošlico smo dobili že na meji, kjer nas je sprejel èemerni policist, ki je verjetno predvideval, da so mu pod nos poslali najhujše kriminalce, zato se je previdno sprehodil okoli kombija, da bi preveril, kakšna je situacija. Na sreèo so nas v Mestni hiši sprejeli lepše, sledila pa je namestitev, odbojka, pozneje pa spoznavni veèer. Naslednji dan je bil na urniku adrenalinski park. Spremenili smo se v opice, plezali, se vozili, skakali in viseli z vrtoglavih višin. Torek je bil meni še posebej všeè. Dopoldne je bilo namreè namenjeno jahanju. V kamp so pripeljali dva konja, da smo lahko mi paradirali
17 PRVI TEDEN V ŠOLI dokončati. Ti kulturni in športni dnevi so zato kar prav prišli. V sredo smo bili v kinu, v četrtek pa smo O, poglejte jo, kako lepa nas je pričakala. Čeprav si ogledali Ptujski grad in vse znamenitosti v zvezi s je še nedokončana, je že prvi teden sijala v vsej Ptujem. Tako smo šele v petek začeli po šolskem svoji lepoti in želji po učencih. Tudi mi smo jo že urniku, s katerim res ni preveč heca. Zasedli smo pogrešali. Da ne bi samevala, je v ponedeljek, 4. klopi v petem razredu in treba bo pošteno pljuniti v septembra, na široko odprla svoja nova vrata. V njej roke. Dobili smo nove predmete: angleščino, je kar donel otroški smeh, ki ga je tu in tam prekinil gospodinjstvo, tehniko, poleg tega pa še kakšen stavek, kot je: »Joj, kako je lepo, tudi slovenščino, matematiko in vse ostalo. To pa res ni dvigalo imamo in sanitarije, pa tako lepo diši iz njih. hec …
Da se mi otroci ne bi takoj naveličali, smo jo že v Še sreča, da so vmes še tu in tam kakšne torek mahnili na krajši pohod. V sredo v Maribor in v počitnice. Takrat nas bo ta uboga šola zopet četrtek na Ptuj. Pa smo turisti, a ne? Saj tako hudo pogrešala. pa spet ni, nekako smo morali zapolniti dneve, ko je bilo treba opraviti še zadnje popravke na šoli in jo Sandra Kadiš, 5.c
Mnenje devetošolcev o novem šolskem letu, prenovljeni šoli in ravnateljevih obljubah…
· V šoli se poèutim še kar fajn. Pred vhodom je · Šola je nova. Veselim se novega šolskega leta. preveè stebrov, zato se bojim, da se bom v Ko sem stopila v razred, pa sem najbolj katerega zabila. Sedaj ko imamo nove luèi, se prièakovala svoje sošolke in sošolce. poèutim skoraj tako, kot da bi se sprehajala po Prièakujem uspešno šolsko leto. Bila pa bi zelo bolnišnici. vesela, èe bi bila 3. izbirni predmet fizika ali Gordana kemija. · Šola je bila v dobrem stanju, manjka le klet in Janja tisti prizidek še ni dokonèan. Najbolj pa · Šolski vhod mi je bil prej bolj všeè, pa tudi èakamo na tiste omarice. A bodo le? omaric še ni in nove knjižnice. Všeè mi je, da Dejan N. ima razredna stopnja svoj vhod. Konèno sem · Med poèitnicami je bilo vse v razsulu, ko bo zopet videla svoje sošolke in sošolce. Želim si konèano, pa bo kar fajn. Posebej se veselim uspešno šolsko leto. novih omaric. Saša Jure · 4. septembra sem ob prvem vstopu v šolo dobila · Šolo so spremenili, ampak mi ni preveè všeè. dober vtis. Šola je bila èisto obnovljena. Zdaj Škoda, da še ni omaric in da novo nadstropje ni smo glavni na šoli in mlajši otroci nas morajo dokonèano. Urnik je dobro sestavljen. Mi ubogati. devetošolci smo letos glavni na šoli. Upam, da Elena bo to leto uspešno. · Šola je bila prenovljena, a nekaj so še pozabili. Valerija K. Zato èakamo na naše omarice. Na žalost bomo · Prvi dan, ko smo prišli na šolo, je bilo vse èisto kmalu odšli iz šole, saj smo v zadnjem razredu. prenovljeno. Najbolj všeè mi je, da sem v Veselim se, da bom sprejet v srednjo šolo in se devetem in smo glavni na šoli. bom lahko ukvarjal z glasbo. Ana Matic · Šola je v primerjavi s tem, kakšna je bila, sedaj · Všeè mi je, da imamo novo kemijsko uèilnico. veliko lepša. V njej se poèutim dobro, razen Ker smo letos zadnje leto tu, naj nam uèitelji med kontrolkami ne … Uèiteljice se niso delijo same velike petke. spremenile (še vedno zahtevajo red in Tina disciplino). Lahko bi nam malo veè pustile, saj · Šola je zelo lepa. Vesel pa bom, ko bo konec smo v devetem. šolskega leta in bomo šli iz osnovne šole. Luka Nejc 18 NAŠI NAJMLAJŠI
VRTEC DRAVOGRAD JE PRAZNOVAL 50 LET DELOVANJA
50 let samostojnega delovanja vrtca je dolgo obdobje v razvoju. Zaznamovale so ga številne spremembe, želje, prièakovanja ter trdna volja za ohranitev in krepitev kakovostne predšolske vzgoje. Za prijetno poèutje otrok v vrtcu skrbi v 14-ih oddelkih na šestih lokacijah obèine Dravograd 36 zaposlenih. V vrtcu Dravograd verjamemo v otroke, jih spoštujemo in jim zaupamo. Preprièani smo, da so otroci ½zakladki½, ki èakajo na trenutek in priložnost, da se nam razkrijejo. Naša naloga je, da išèemo, odkrivamo take trenutke, spodbujamo in organiziramo priložnosti in dejavnosti, ki bodo otrokom omogoèile, da spoznajo razsežnosti in svet, se z nami veseliti v igri in doživljanju zmožnosti za njihov razvoj, samozaupanje in osebno nepozabnih trenutkov, saj prav v vrtcu postavimo potrditev. trdne temelje za nadaljnje sreèno in uspešno življenje. In kaj želim vrtcu za rojstni dan? Ob 50-letnici Vrtca Dravograd iskreno èestitam in se Hišo sreènega otroštva, zadovoljne starše, strokovne zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli soustvarjali naš in ustvarjalne sodelavce; vrtec nam vsem v ponos. Za vrtec in s svojim delom prispevali k današnji podobi uspešen vrtec si bomo še naprej prizadevali vsi, ki ga uspešnega vrtca. oblikujemo, smo z njim povezani in zanj odgovorni. Ravnateljica, Vrata vrtca so odprta vsem, ki želijo pokukati v naš Sonja KRAJNC
»V OTROŠKEM SVETU JE TO TAKO…« Vzgojiteljica: »Kdo te moti pri risanju?« Deèek: »Moj kužek«. (Zjutraj je prinesel s seboj plišastega V najveèji enoti vrtca Dravograd si vsi zaposleni kužka in ga odložil na omaro). prizadevamo, da otroci doživljajo vrtec kot okolje, kjer se Vzgojiteljica: »Kužek te moti, èeprav je na omari?« dogaja nekaj lepega, veselega, zanimivega, kjer Deèek: »Ja, moti me! Ne slišiš, kako laja?« uresnièujejo svoje želje, interese, potenciale. Otroke je obiskala patronažna sestra, se z njimi pogovarjala o higieni, zdravju in med drugim vprašala: Otroci, zakaj nosite copate?« Deklica je odgovorila: »Ja, zato, da si ne umažemo ½žokov½!«
Med hojo mimo avto pralnice deèek poklièe vzgojiteljico: »Poglej, tukaj pa ½avtone½ kopajo!«
V oddelku so otroci obolevali za vodenimi kozami. Ob prihodu enega od vrstnikov deèek opozori vzgojiteljico: »Poglej, pike ima na obrazu!« Vzgojiteljica pogleda otrokove izpušèaje in reèe: »Mislim, da imaš vodene koze.« Deèek zaèudeno odgovori: »Koz nimam. Doma imam zajèke in muco.«
Poletje v Vrtcu Dravograd Otroci se pogovarjajo o poklicih staršev. Ena izmed deklic reèe: »Moj ata popravlja zobe.« Otroci sedijo pri mizi in rišejo. Eden izmed deèkov reèe: Druga deklica: »Moj ata dela z raèunalnikom.« »Nehaj, ne moti me!« Deèek: »Moj ata pa dela mani, mani.«
19 DOGODILO SE JE…
Predstavljamo vam nekaj dogodkov in prireditev, ki so nas razveseljevale v poletnem èasu
15. obletnica MoPZ Šempetrski pavri V nedeljo, 21. maja 2006, je moški pevski zbor Šempetrski pavri praznoval 15 let svojega delovanja pred nabito polno dvorano Doma borcev v Šentjanžu. Gostje koncerta so bili vokalna skupina Glasbene šole iz Slovenj Gradca in ansambel Škorpijoni.
5. obletnica ŽPZ Lipa V soboto, 27. maja 2006, so se pevke ženskega pevskega zbora Lipa ob svoji obletnici predstavile s pestrim programom. Osrednja gostja veèera, ki je nedvomno pustila moèan vtis, je bila odlièna slovenska pevka Darja Švajger, ki jo je spremljala zasedba Clavimerata.
Letni koncert MoPZ Stanko Rek V petek, 2. junija 2006, je Obrtniški pevski zbor Stanko Rek izvedel svoj redni letni koncert v cerkvi Sv. Vida. Kakor vsako leto, so nas tudi letos navdušili z ubranim petjem ter z izbiro sodelujoèih gostov.
Otvoritev supermarketa Spar Dravograd V èetrtek, 15.06. 2006, je bila sveèana otvoritev Supermarketa Spar Dravograd. Dravograd je s tem pridobil novo, lepo in sodobno trgovino, ki spada v verigo najkvalitetnejših trgovin v Evropi. Ob tej priložnosti je direktor Spar Slovenija naši županji predal èek v vrednosti 1 mio SIT, z namenom ohranitve ljudskega izroèila v našem kraju. Èek je prejela predstavnica folklorne skupine "Dravca".
Festival oktetov Suha - Dravograd 2006 V petek, 16. junija 2006, je bilo tradicionalno mednarodno sreèanje oktetov Suha-Dravograd z izredno kakovostno zasedbo. Nastopilo je šest oktetov.
Rock koncert v srcu Koroške V soboto, 17. junija, je bil na Ribiškem domu v Dravogradu koncert za mlade. To je bila prva prireditev v okviru Koroškega kulturnega poletja v Dravogradu v tem letu. 20 10-letnica glasbenega izobraževanja Katica V petek, 23. junija 2006, je bil v Domu borcev v Šentjanžu koncert ob 10. obletnici glasbenega izobraževanja "Katica".
Pozdrav ultramaratoncu Martinu Strelu V soboto, 23. junija 2006, nekaj minut èez štirinajsto, je po Dravi v spremstvu dveh kanuistov priplaval naš plavalec, ultramaratonec Martin Strel. Na avstrijski meji ga je v èolnih prièakala skupina domaèinov in ga pospremila do ribiškega doma, kjer ga je s harmoniko in dobro voljo sprejelo veliko ljudi.
Veèer s Kenijci V petek, 30. junija 2006, na zadnji junijski veèer, so na prireditvenem prostoru nastopili plesalci in pevci skupine Tumbas iz Kenije.
Pokal Obèine Dravograd 2006 V soboto 1. julija je bilo že tradicionalno ribiško tekmovanje za Pokal Obèine Dravograd. Udeležilo se ga je 33 tekmovalcev, ki so se pomerili v lovu rib s plovcem.
Razstava roènih del V soboto, 1. julija 2006, je v klubskih prostorih Društva upokojencev Dravograd odprla vrata razstava roènih del èlanic društva.
Slavnostna seja obèinskega sveta V soboto, 1. julija 2006, je bila ob obèinskem prazniku v cerkvi Sv. Vida slavnostna seja Obèinskega sveta Obèine Dravograd. Potekala je v sveèanem vzdušju ob podelitvi priznanj in nagrad. Udeleženci slavnostne seje obèinskega sveta so pred samo sejo položili vence k spomeniku padlih v obèini Dravograd. 21 Slovesna otvoritev prenovljenih prostorov ZD Dravograd Na dan obèinskega praznika je bila tudi slovesna otvoritev prenovljenih prostorov Zdravstvenega doma Dravograd.
Sveèana proslava ob 15-letnici dogodkov Minilo je 15 let, odkar je naša država Slovenija postala samostojna. S sveèano podelitvijo spomenic smo tudi v naši obèini proslavili spomin na udeležence vojne za Slovenijo.
60 letnica LD Bukovje V nedeljo, 23. julija 2006, je potekala sveèanost ob praznovanju 60 let lovske družine Bukovje in razvitju novega prapora.
Petkovi veèeri v starem mestnem jedru Dne, 4. avgusta 2006, se je v organizaciji Turistiènega društva Dravograd prièela prireditev "Petkovi veèeri v starem mestnem jedru". Ena izmed prireditev je zaživela v soju bakel in dobre glasbe pri “Paternuš baru”.
Tekmovanje za ribiškega carja V petek, 19., in v soboto, 20. avgusta 2006, je na trasi v Libelièah potekalo že tradicionalno ribiško tekmovanje za ribiškega carja v sezoni 2006/2007. Tekmovanje je potekalo v dveh delih. V petek popoldne so se zbrali ribièi na tekmovalni trasi v Libelièah, kjer so se pomerili v talnem ribolovu ali, kot radi reèemo, "na grunt". Drugi dan tekmovanja, to je v soboto dopoldne, pa so se tekmovalci pomerili še v lovu rib s plovcem.
Maša na Gruberjevem vrhu Na 4. tradicionalni sveti maši na Gruberjevem vrhu se je v nedeljo, 22. avgusta 2006, zbralo okoli 300 obiskovalcev, pohodnikov in romarjev. V kapelici, ki so jo v celoti in s prostovoljnim delom in prispevki zgradili pohodniki iz Šentjanža ter okoliški kmetje, sta maševala domaèi župnik, gospod Janez Zupanc, in gospod Jože Kopeinig, vodja misijonskega gibanja in župnik na avstrijskem Koroškem. 22 Predstava uliènega gledališèa Ana Monro V èetrtek, 24. avgusta 2006, je bila v okviru Koroškega kulturnega poletja na terasi hotela Hesper odigrana predstava uliènega gledališèa Ana Monro z naslovom »Poroka«.
Koroška raja in poje V nedeljo, 27.avgusta 2006, je potekalo na terasi hotela Hesper sreèanje odraslih folklornih skupin z naslovom »Koroška raja in poje«.
Praznik v KS Šentjanž V soboto, 3. septembra 2006, so v Šentjanžu praznovali krajevni praznik. Hkrati s slovesnostjo ob 50-letnici otvoritve Doma borcev je potekala tudi otvoritev nove pešpoti s kolesarsko stezo in novo asfaltirano cesto na Kronsko goro.
11. sreèanje harmonikarjev diatonikov V nedeljo, 3. septembra 2006, je potekalo tradicionalno, letos že enajsto, sreèanje harmonikarjev diatonikov na terasi hotela Hesper.
Lajnarjev cirkus V èetrtek, 7. septembra 2006, se je v avli OŠ Neznanih talcev Dravograd odvila še zadnja prireditev v okviru Koroškega kulturnega poletja 2006 v Dravogradu. Zadnja predstava je bila namenjena otrokom, ki so jo z navdušenjem sprejeli. Lajnarjev cirkus, v uprizoritvi Magiènega teatra JA-BA-DA-BA-DU z Bleda, je simpatièna predstava, ob kateri so se nasmejali tako otroci kot tudi njihovi starši. 23 Jesenske serenade - Jararaja V èetrtek, 7. septembra 2006, so se letos že deveto leto zapored v cerkvi Sv. Vida v Dravogradu prièele Jesenske serenade . Skupina Jararaja na samosvoj naèin pristopa k slovenski ljudski glasbi, ki ji s svojo iskrivostjo in žarom daje prepoznaven peèat.
Državna liga v muharjenju Državna liga v muharjenju na naših vodah je tokrat potekala 10. septembra 2006 na reki Meži v revirju, kjer velja sistem “ujemi in spusti”.
Jesenske serenade - Mozartov veèer V èetrtek, 14. septembra 2006, so mladi glasbeniki v prostorih Upravne enote Dravograd pripravili koncert v okviru Jesenskih serenad.
Jesenske serenade - barok V èetrtek, 21. septembra 2006, je potekal že tretji koncert v okviru letošnjih »Jesenskih serenad«. Baroèni veèer je prièaral èudovito vzdušje treh mladih glasbenikov, ki so se umetniško izoblikovali v tujini.
Koncert zasedbe Slovenski trio harmonik V soboto, 23. septembra 2006, so èlani zasedbe Slovenski trio harmonik v cerkvi Sv. Vida pripravili vrhunski koncert resne glasbe, ki je navdušil lepo število poslušalcev. Slovenski harmonikarski trio deluje že od leta 2003 in je trenutno edinstvena tovrstna zasedba v Sloveniji. Udeležili so se že tudi mednarodnih tekmovanj in pri tem poželi lepe uspehe.
Kolesarjenje treh obèin Turistièno društvo Dravograd je letos ponovno organiziralo športno druženje treh obèin: Suha, Labot in Dravograd. Ob tej priliki so udeleženci sreèanja prekolesarili trideset kilometrov dolgo pot.
Vesna Mrakiè, Robert Preglau 24 OBÈINSKA PRIZNANJA V LETU 2006 SO PREJELI
ZLATI GRB OBÈINE DRAVOGRAD: PRIZNANJE OBÈINE DRAVOGRAD: · Pihalni orkester Šentjanž, · Maks Šavc, · MoPZ Šempetrski pavri, · Adi Kralj in · Glasbeno izobraževanje "Katica", · Jani Kavtiènik. · Ivan Moèilnik, OBÈINSKA NAGRADA: · Dominika Knez in · Franc Heber, dr.med. · Miran Ring. Pisma bralcev
Dragi iz uredništva glasila Informator!
Presenetila me je nova številka glasila Obèine Dravograd. Vem, da smo pred leti že imeli to glasilo, vendar je žal prenehalo izhajati. Iskreno èestitam naši županji za to spodbudno dejanje in pozivam vse sopisce: korajžno na delo! Sebe ne bom predstavljal, raje vam, spoštovani obèani, napišem, kaj osreèuje naša srca. In že je tu moj prvi prispevek, ki govori o nas samih, našem kontaktiranju, sploh pa o tem, koliko ljubimo materin jezik.
KAKO LEPA JE GOVORICA Koliko je povsem neukih, preprostih piscev, kot na MATERINEGA JEZIKA primer žal, že pokojni, Ludvik Mori iz Pernic, ki nas oèarajo, ko spregovorijo, in koliko takšnih z doktorskim imenovanjem, za katere bi bilo bolje, Materin jezik je danost, pa vendar posebna milost, da nikoli ne bi odprli ust. In spet koliko onih, ki pogojena z ljubeznijo. Že sam apostol Pavel v govorijo kar nekaj svetovnih jezikov, zmrdujoè se prvem pismu Korintèanom pravi: »Ko bi govoril nad majhnostjo slovenskega jezika in skromnostjo èloveške in angelske jezike, ljubezni pa ne bi imel, njegovega izražanja, ki jim prav zato ne bo razodel sem brneè zvon in zveneèe cimbale.« svoje velièine. Prav tako lahko jezik, v katerem zlogujemo prve Tudi na okolje se ne moremo zanesti. So ljudje, ki po besede, v njem premišljamo in molimo brez dolgih letih življenja v tujini govorijo slovensko, ne ljubezni, iz nas zazveni razglašeno, popaèeno, brez le tekoèe, marveè s pravcatim žarom. In v tem jeziku melodije. Samoumevno se nam zdi, da govorimo vzgajajo tudi svoje otroke. In oni drugi, ki iz želje slovensko. Manjkrat pa se vprašamo - kako postati eno s tistim narodom, kjer živijo, povsem govorimo? Koliko èasa posvetimo svojemu jeziku, zavestno izrinejo iz spomina materino besedo. pa naj bo to branje, pisanje, govorjenje? Kakšen je Ampak to ni niè novega; to se v milejši obliki naš besedni zaklad in ali se dovolj trudimo bogatiti dogaja tudi pri nas. Kje še lahko najdemo trgovino ga, katerim tujkam smo podlegli in katere fraze, s slovenskim napisom? Naša velika želja je, da se vljudnostne ali kar tako, so nas že zasužnjile? Ali moramo razumeti z Evropo, govoriti isti jezik, ki kdaj prisluhnemo, kako govorijo ljudje z nami ali nas bo z izgubljanjem lastnega vedno pušèal na pol okrog nas? Še vedno ostaja zavito v skrivnost, kaj poti. Skrivnost, zakaj imeti rad, zakaj ljubiti svoj nam vcepi to ljubezen do materinega jezika. Morda jezik, je potreba prav tako ljubiti in spoštovati še najveè prispeva vzgoja, vse pravljice, ki so nam sokrajana. To, da se razlikujemo, bo razodeto jih starši prebrali, pesmice, ki so nam jih zapeli, posameznikom drugaèe, a skoraj gotovo ob težkih opažanja, ki so jih delili z nami, ko smo bili še ali zamujenih trenutkih. majhni, se še danes odražajo v našem govorjenju. Izobrazba v tej skrivnosti ne igra posebne vloge. Viktor Levovnik 25 NA KONCU SE NASMEJTE
Georges Duhamel oznojen in v sedmih dneh shujšal za petnajst SHUJŠEVALNA KURA kilogramov. Nekega dne je sreèal svojega prijatelja Marka. Ta je zazijal od zaèudenja: »Teo, ali sanjam? Ali si to res ti?« Teo je preizkusil skoraj vsa sredstva za hujšanje, pa mu »Kakor vidiš, Mark, jaz sem in nihèe drug.« ni niè pomagalo. Zdelo se mu je, da se zaradi njih še bolj »Èlovek božji, èe te ne bi poznal, bi prisegel, da to nisi ti. redi. Izogibal se je tabletam, ker je bil preprièan, da so si Povej mi no, kako ti je uspelo, da si tako shujšal?« mnogi z njimi skrajšali življenje. Teo mu je pripovedoval o uèinku tablet doktorja Njegov prijatelj Gerbot mu je namignil, da pozna Kardana. Prav posebno lepo mu je opisal svoje sanje in nekega odliènega zdravnika, ki ima èudodelne in tisto dekle, ki jo je sedem noèi lovil po samotnem otoku. popolnoma neškodljive shujševalne tablete. Kot dober Mark je zaprosil Tea, naj ga odvede k doktorju, da bi tudi prijatelj mu je dejal: »Jamèim ti, Teo, da se boš v enem njemu predpisal te èudodelne tablete. tednu iznebil odveènih kilogramov, èe boš uporabljal Mark si je nabavil tablete in vzel prvi veèer eno. Ko je tablete doktorja Kardana. Toda ne pozabi, da delujejo zaspal, se je v sanjah znašel na pustem otoku kakor Teo. samo, èe jih vzameš pred spanjem.« Toda nikjer ni opazil tiste lepotice, ki jo je njegov Teo je naposled privolil in se odpravil k doktorju prijatelj lovil. Namesto, da bi on lovil dekle, so njega Kardanu. noè za noèjo preganjali divjaki. Vsako jutro se je prebudil oblit z znojem in èez teden dni Ko je prvo noè pogoltnil tableto, se mu je sanjalo, da je izgubil dvajset kilogramov. Ves besen je odšel k potuje z ladjo in da je prišlo v južnem delu Pacifika do zdravniku in ga vprašal: brodoloma. Rešil se je s plavanjem na osamljen otok. »Gospod doktor, zakaj je moj prijatelj odvetnik Teo Na otoku je zagledal èudovito dekle z velikimi èrnimi prav tako veliko shujšal, pa ni v sanjah niti pol toliko oèmi in bujnimi lasmi. Prièel je teèi za njo, vendar je pretrpel kot jaz? On je sanjal prijetne sanje, jaz pa sem nikakor ni mogel dohiteti in ujeti. Ko se je Teo prebudil, ves èas bežal pred ljudožerci….« se je ves kopal v znoju. »No, to se vam pa ni potrebno èuditi. Gospod Teo je Vsak veèer je vzel po eno tableto in maratonski tek po bogat èlovek, zato sem ga zdravil privatno, za vaše otoku se je nadaljeval. Zjutraj se je prebudil izmuèen in zdravljenje pa plaèuje socialno zavarovanje…«
SMEH JE POL ZDRAVJA Prodajalka odvrne: »Prosim, sedite, gospa in poèakajte nekaj trenutkov. Moda se pravkar menjava.« Mali lev mora prviè v cirkuško areno. Malce prestrašen sprašuje oèeta: »Janez, kaj bi bil rad, ko boš velik?« ga vpraša teta »Oèi, kdo pa so ti ljudje, ki me tako gledajo?« Ivanka. »Sanjam, da bi vsak mesec zaslužil pol milijona »Niè se ne boj sinko, kakor vidiš, so vsi za mrežo…« tolarjev, tako kot oèka.« »Kaj? Tvoj oèe zasluži pol milijona tolarjev?« »Ne, tudi on o tem samo sanja.« Mlada žena prviè pripravlja kosilo. Peèen pišèanec izgleda zelo okusno in mož povpraša: »S èim si ga pa napolnila?« Marjan išèe nasvet pri prijatelju: »Možnost imam, da se Žena odgovori: »Ni ga bilo potrebno, je že bil poroèim z bogato dedinjo, katera pa mi ni niè kaj všeè, napolnjen, ko sem ga kupila!« ali pa z revnim dekletom, ki jo zelo ljubim. Svetuj mi, kaj naj naredim.« Peter vpraša oèeta: »Oèe, se znaš podpisati v temi?« Andrej: »Poslušaj svoje srce ter vzemi tisto, ki jo ljubiš, Oèe reèe: »Seveda.« Janezek pa odgovori. »No, potem ... mene pa seznani z ono drugo.« pa ugasni luè in se mi podpiši v beležko«. Oèe ogorèeno: »Sin moj, toliko denarja sem potrošil, da »Miha, povej, kako je sedaj, ko si že nekaj èasa si doštudiral medicino. Sedaj, ko si postal zdravnik, pa poroèen?« si mi takoj prepovedal najljubše jedi, pijaèo in cigarete. »Ko sem spoznal ženo, sem jaz govoril, ona pa je Kakšna nehvaležnost!« poslušala. Ko sem se poroèil, je ona govorila, jaz pa sem poslušal. Zdaj pa oba govoriva, sosedje pa poslušajo.« V znani gostilni vpraša gost natakarja: »Pri sebi imam dva tisoè tolarjev. Kaj mi lahko priporoèite?« Žena bogatega poslovneža v modni trgovini: » Rada bi Natakar odgovori: »Drugo restavracijo.« lep klobuk, vendar mora biti izdelan po najnovejši modi!« 26 UTRINKI IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
ODSEVI ÈASA
V sklopu Koroškega kulturnega poletja sta Karel Vouk, slikar in arhitekt iz Rinkol pri Pliberku, in Marija Rudolf, keramièarka s Kotelj, našla skupno likovno govorico v cerkvi sv. Vida in jo skozi individualnost izbranih materialov predstavila vsak na svoj naèin in v sozvoèju z romanskim prostorom, enim najstarejših na Slovenskem. Aluminijasti objekti Karla Vovka in keramiène skulpture Marije Rudolf so kot samostojne abstraktne forme, nosilke sporoèil, razporejene med starodavnimi stenami, vabile k opazovanju in k raziskovanju. Veèerova turistièna porota je razstavo uvrstila med tri najboljša kulturna dogajanja tega poletja na Koroškem.
Adaptacija pritlièja stavbe na Trgu 4. julija 50, v neposredni bližini cerkve sv. Vida, je namenjena ureditvi novih prostorov za vsebine kulturno-turistiène ponudbe starega trškega jedra. Projekt informacijske pisarne z razstavnimi prostori obsega tudi pripravo muzejske zbirke o razvoju trga Dravograd, prostor za delo Turistiènega društva Dravograd in garderobo za potrebe nastopajoèih v cerkvi sv.Vida. Projekt je del programa obmejnega sodelovanja, ki se zakljuèuje do konca leta 2007, v katerem Evropska unija podpira ponudbo ob mednarodni kolesarski poti Drava-Mura.
OD LIPE DO LIPE
Prizadevni èlani Turistiènega društva Dravograd se s svojimi aktivnostmi trudijo popestriti dogajanja v trgu in okoliških zaselkih. V tem letu so ob obèinskem prazniku z osrednjo prireditvijo »Od lipe do lipe« ponovno vdahnili življenje baroènemu dvorcu Bukovje, nekdanji vojašnici. Predvsem so društva tista, ki na svoj poseben naèin predstavljajo utrip Dravograda bodisi kot kulturniki, športniki, planinci, lovci, ribièi, èebelarji, kmeèke žene in mladina bodisi številna druga društva, šole, vrtci in knjižnica, ki se s svojimi prireditvami vkljuèujejo v življenje Dravograda.
Aleksandra Gradišnik
Izdajatelj: Občina Dravograd • Urednica: Polona Črešnik • Uredniški odbor: Dominika Knez in Rosanda Kotnik • Fotografije: Arhiv Občine Dravograd • Fotografije naslovnica in zadnja stran: Foto Anka • Lektorica: Milena Štrovs Gagič • Oblikovanje in tisk: Tiskarna Grešovnik • Naklada: 3000 izvodov
27 Foto: Foto Anka