Pretoki Rek, Višina Morja, Temperature Vode in Padavine Po Porečjih

Poročilo o delu Inštituta za vode

Republike Slovenije za leto 2008

PROGRAMSKI SKLOP: I. SKUPINA EU POLITIKA DO VODA

PROJEKT: DODATNO

Analiza trendov: pretoki rek, višina morja, temperature vode in padavine po porečjih

Delno poročilo

Nosilec naloge: dr. Monika Peterlin, univ. dipl. ing. gradb.

Ljubljana, december 2008 Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

PROGRAM: Program dela IzVRS za leto 2008 Poročilo o delu za leto 2008

NASLOV NALOGE: Analiza trendov: pretoki rek, višina morja,

temperature vode in padavine po porečjih

ŠIFRA NALOGE: Dodatna

NAROČNIK: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

IZVAJALEC: INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE Hajdrihova 28c 1000, Ljubljana

NOSILEC NALOGE: dr. Monika Peterlin, univ.dipl.ing.gradb.

SODELAVCI: Mitja Centa, univ.dipl.ing.gradb.

DIREKTOR IZVRS Mitja Starec, univ. dipl. inž. grad.

(žig) KRAJ IN DATUM: LJUBLJANA, december 2008

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ...... 4 2. METODOLOGIJA...... 6 3. ANALIZA TRENDOV PO POREČJIH IN POVODJIH...... 8 3.1 POREČJE MURE ...... 8 3.2 POREČJE DRAVE...... 10 3.3 POREČJE SAVINJE...... 13 3.4 POD-POREČJE ZGORNJE SAVE ...... 16 3.5 POD-POREČJE SREDNJE SAVE ...... 19 3.6 POD-POREČJE SPODNJE SAVE ...... 22 3.7 POREČJE SOČE ...... 25 3.8 POVODJE JADRANSKIH REK...... 28 3.9 MORJE ...... 29 4. PRILOGE: GRAFIČNI PRIKAZ PODATKOV...... 32 4.1 PRILOGA I: MURA...... 32 4.2 PRILOGA II: DRAVA ...... 33 4.3 PRILOGA II: SAVINJA...... 36 4.4 PRILOGA II: ZGORNJA SAVA...... 37 4.5 PRILOGA II: SREDNJA SAVA ...... 39 4.6 PRILOGA II: SPODNJA SAVA...... 40 4.7 PRILOGA II: GrSOČA...... 41 4.8 PRILOGA II: JADRANSKE REKE IN MORJE...... 42 5. VIRI ...... 43

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

1. UVOD

Analiza vodnih količin, ki jo redno izvaja ARSO (Vodna bilanca Slovenije 1971-2000), in se izvaja na območju cele Slovenije, opozarja na spremembe v vodni bilanci. V nadaljevanju povzemamo osnovne rezultate.

Padavine

Analize količin padavin kažejo, da spremembe na letni ravni niso očitne. Analiza padavin v obdobju 1971–2000 sicer na številnih merilnih mestih kaže statistično značilen upad v letni količini padavin, na številnih mestih pa sprememb v letni količini padavin ni opaziti ali pa količine celo naraščajo. Bolj enotni so rezultati sezonskih analiz, ki kažejo, da se jeseni količina padavin veča skoraj po vsej državi, razen na manjših območjih v Beli krajini, v okolici Brežic in na Koroškem. Pozimi pa se količina padavin se zmanjšuje v vsej zahodni Sloveniji ter na Koroškem in Pohorju, medtem ko sprememb v zimski količini padavin v vzhodni polovici ni. Spomladi je opaziti dokaj enoten trend zmanjševanja padavin po vsej državi razen v vzhodni Štajerski, Prekmurju in Goriškem. Poleti pa je padavin manj povsod, razen v višjih legah Alp, kjer ni opaziti sprememb. Iz tega je mogoče sklepati, da se spreminja predvsem padavinski režim: jesenski maksimum postaja bolj izrazit, medtem ko se v ostalih mesecih količina padavin zmanjšuje.

Pretočni režim

Primerjava pretočnih režimov obdobja 1971–2000 z režimi v preteklih obdobjih kaže vrsto razlik, saj se je ponekod zmanjšal vpliv taljenja snega. Sneg ostaja najpomembnejši dejavnik pretočnega režima le na peščici rečnih odsekov ob vznožju alpskega visokogorja. Celo Mura in Drava, ki so ju vsi dosedanji raziskovalci prištevali med reke z enostavnim snežnim režimom, sta se pri novi klasifikaciji uvrstili med reke z mešanim snežno-dežnim režimom.

Pretoki rek

Trend srednjih letnih pretokov – Qs je na vseh analiziranih vodomernih postajah upadajoč. Z izjemo Mure,Dravinje, Sore, Soče v Solkanu in Vipave, ki ne izkazujejo statistično značilnega upadanja srednjih letnih pretokov, pa vsi ostali vodotoki, ne glede na dolžino upoštevanega niza, izkazujejo statistično značilno upadanje količin vode (slika 45).Trend srednjih letnih pretokov kaže na zmanjševanje letne količine vode v vseh pokrajinskih enotah Slovenije. Upadanje pretokov je v prvi vrsti posledica upadanja količine padavin, ki neposredno zmanjšuje odtok, in porasta temperature, ki povečuje izhlapevanje (evapotranspiracijo).

Analiza najmanjših srednjih dnevnih pretokov kaže na statistično značilen trend upadanja na vodomernih postajah z gorskim zaledjem. Naraščajoč trend teh pretokovnih nizov je zaznan na kraškem in vzhodnem predelu Slovenije, statistično značilen je na Krki in Reki. Število vodomernih postaj z naraščajočim trendom je vse manjše, z upadajočim pa je vse večje. Tudi pri trendih visokih voda je zaznati v pretežni meri upadajoč trend, z večjo prostorsko spremenljivostjo statistične značilnosti ugotovljenih trendov. Večja statistična značilnost upadajočih trendov Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

podatkovnih nizov visokih voda je opažena na vodomernih postajah s pretežno visokogorskim in kraškim zaledjem. Naraščajoč trend ima le nekaj izmed analiziranih vodomernih postaj, pretežno v vzhodni Sloveniji. Prostorska razporeditev statistično značilnih trendov podatkovnih nizov malih pretokov je podobna. Severni, zahodni in osrednji del Slovenije kažejo zmanjševanje pretokov nizkih voda, vzhodni in južni pa naraščanje. Tudi tu je zaznana velika prostorska spremenljivost statistične značilnosti trendov.

Analiza v času 1971-2000 kaže, da se količina vode v Sloveniji zmanjšuje. Neposredna primerjava z obdobno bilanco 1961–1990 (Kolbezen s sod., 1998) pa kaže, da so v obdobju 1971–2000 količine padavin skoraj enake, povečala se je količina izhlapevanja in zmanjšal se je odtok. Izhlapevanje je večje za 11 %, odtok pa manjši za 6%.

Temperatura vode

Temperatura vode je iz ekološkega vidika pomemben dejavnik, saj lahko vpliva na kroženje elementov v naravi ter s tem na ekološko stanje voda.

Trendi meritev temperature vode, ki so bili analizirani v tem poročilu vode, se po letih in dekadah spreminjajo. Skupni trendi pa na večini analiziranih območjih kažejo naraščanje najnižjih, srednjih in najvišjih temperatur voda. Tudi analiza temperature morja kaže na trend zviševanja, kar je v skladu tudi s poročili o globalnem segrevanju oceanov.

Ekstremni dogodki

Zaradi zviševanja visokih voda se na nekaterih območjih povečuje verjetnost nastanka poplav, s tem pa tudi verjetnost za onesnaženje voda v primeru ekstremnih dogodkov.

Pomemben vidik zniževanja nizkih vodostajev pa je poleg pomanjkanje vode za rabo tudi zmanjševanje nosilnosti okolja za onesnaženje. V študiji IZVRS (2007) smo pokazali, da v primeru nizkih vodostajev narastejo koncentracije onesnaževal preko dovoljenih mejnih vrednosti na številnih območjih v Sloveniji.

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

2. METODOLOGIJA

Pregledali smo podatke o meritvah rečnih pretokov, nivoju morske gladine, meritvah padavin ter o meritvah temperature vode. Točke za skupni prikaz so izbrane glede na njihovo lego. Točke za meritve pretokov so izbrane glede na to, ali je v prispevni površini nad merilno točko za pretoke prisotna merilna postaja kjer se meri padavine. Večinoma smo izbrali vodomerne postaje, kjer se meri tudi temperatura. V primeru, da take postaje ni dolvodno od postaje za meritve padavin, smo obravnavali le količine padavin in pretoke.

Za vse postaje smo opazovali trende po desetletjih ter skupni trend za celotno obdobje meritev. Na slikah so uporabljene naslednje oznake :

- trend upadanja -

- trend naraščanja +

- ni jasnega trenda o

Obravnavali smo povprečne nizke rečne pretoke (Min - pretok Qnp), konične visoke pretoke (Max - pretok Qvk) in srednje letne pretoke (Povprečje - pretok Qsr). Za ugotavljanje problematike nizkih pretokov bi bili sicer bolj ustrezni podatki o najmanjših nizkih dnevnih pretokih, vendar zaradi nezanesljivosti pri natančnosti teh podatkov nismo uporabili. Z linearno regresijo smo ugotavljali trende na posameznih merilnih postajah po desetletjih ter za celo obdobje meritev.

Podatke smo združevali po porečjih in povodjih. - Mura, - Drava, - Savinja, - zgornja Sava, - srednja Sava, - spodnja Sava, - Soča, - jadranske reke in morje.

Podatkovni nizi:

Vir podatkov: Agencija RS za okolje

- Dolgoletni niz višin morja za obdobje 1957-2006 - 1000.xls – pore_je Mure (Pomurje; 11 postaj); - 2000.xls – poreče Drave (Podravje; 25 postaj; Borl pred in po izgradnji HE Formin; podatki DEM); - 3000.xls – vodomerne postaje na Savi (Sava; Sava Dolinka in Sava Bohinjka in njuni pritoki; 24 postaj; tudi 4 naro_niške postaje na pritokih Blejskega jezera; višine gladine vode za Bohinjsko in Blejsko jezero); - 4000.xls – vodomerne postaje na pritokih Save z izjemo Ljubljanice, Savinje in Krke (30 postaj; tudi vodomerne postaje na Kolpi s pritoki); - 5000.xls – pore_je Ljubljanice (Poljubljanje ali Poljubljan_je; 17 postaj; vodostaji za 3 postaje za katere ne dolo_amo pretokov – Komin na Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Ljubljanici in Gorenje ter Dolenje Jezero na Strženu, ki hkrati pomenita gladine Cerkniškega jezera ob ojezeritvi); - 6000.xls – pore_je Savinje (Posavinje; 23 postaj; tudi 4 naro_niške postaje v pore_ju Pake – sistem Termoelektrarne Šoštanj); - 7000.xls – pore_je Krke (13 postaj); - 8000.xls – pore_je So_e z Vipavo, Nadižo, Idrijo in Reko (Poso_je; 27 postaj); - 9000.xls – povodje Jadranskega morja brez Poso_ja (8 postaj). Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

3. ANALIZA TRENDOV PO POREČJIH IN POVODJIH

3.1 POREČJE MURE

Ocena trenda celotnega niza podatkov za srednje nizke, srednje letne in konične visoke pretoke (Preglednica 3.1)

Preglednica 3.1: Prikaz trendov za celotno obdobje meritev na vodomernih postajah na porečju Mure Srednji nizek rečni pretok Srednji letni Konični visok Reka Ime postaje (Qnp) pretok (Qs) pretok (Qvk)

Gornja +

Mura Radgona + -

Mura Petanjci - - +

Kučnica Cankova o - +

Ščavnica Pristava o - +

Ledava Nuskova - - -

Ledava Polana o - -

Ledava Čentiba - - -

Martjanski o - potok Martjanci - Kobilje Kobiljski potok o o o Ivanjševski o o potok Središče -

Velika Krka Hodoš o - +

Na območju Mure, Kučnice in Ščavnice se povečujejo konični visoki pretoki, srednji letni pretoki pa se zmanjšujejo. Trendi srednjih nizkih pretokov so različni. Trend zniževanja je razviden na območju Mure Petanjci. Trendi spreminjanja vodnih količin na območju Martjanskega potoka, Kobiljega, Ivanjševskega potoka in Velike Krke so med seboj različni in težko določljivi.

Analiza pretokov, temperature vode in padavin po dekadah

Po dekadah smo primerjali tudi podatke o padavinah na območju Murske Sobote ter o pretokih na območju Ledave (Čentiba). Iz analize je razvidno, da se pretoki in količine padavin spreminjajo glede na obdobje, ki ga obravnavamo (Preglednica 2 in Preglednica 3).

Na osnovi prikazanih podatkov ocenjujemo, da se količine vode na območju Ledave periodično sicer spreminjajo, vendar tridesetletni trend kaže zmanjševanje vodnih količin. Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Preglednica 3.2: Prikaz trendov po dekadah - pretoki Ledava (Čentiba), padavine (Murska Sobota) Maksimum Minimum Povprečje (Konični visok pretok) 1973 - 1983

Pretok Ledava (Čentiba) + + +

Padavine Murska Sobota - - - 1983 – 1993

Pretok Ledava (Čentiba) - - +

Padavine Murska Sobota - - + 1993 – 2003

Pretok Ledava (Čentiba) - - -

Padavine Murska Sobota - - - Trendi za celotno obdobje meritev

Pretok Ledava (Čentiba) - - -

Padavine Murska Sobota - - -

Analiza trendov temperature vode v celotnem obdobju kaže zviševanje srednjih in visokih letnih temperatur ter zniževanje nizkih temperatur (Slika 3.1).

Temperature T1060 Gornja Radgona (Mura) y = 0,04x + 19,752 25

15 y = 0,0019x + 9,792 10

y = -0,0387x + 0,6426 0 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

MIN MAX POVP. Linear (MAX) Linear (MIN) Linear (POVP.)

Slika 3.1: Temperatura vode Mura, gornja Radgona s trendi (1980-2005)

Na osnovi analize pretokov in padavin zaključujemo, da je na večjem delu porečja Mure pričakovati zmanjševanje srednjih pretokov, kar lahko v bodoče pomeni pomanjkanje vode na celotnem porečju. Na območju Mure, Kučnice, Ščavnice in Velike reke je razvidno naraščanje ekstremnih vodostajev, kar lahko v bodoče pomeni večjo verjetnost nastanka poplav.

Srednje temperature se bistveno ne spreminjajo. Trend najnižjih nizkih temperatur kaže zniževanje, medtem ko najvišje visoke temperature kažejo trend naraščanja.

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

3.2 POREČJE DRAVE

Ocena trenda celotnega niza podatkov za srednje nizke, srednje letne in konične visoke pretoke (Preglednica 3.3). Na območju Drave, Radulje, Dravinje, Meže (Črna), Pesnice, Rogatnice in Polskave se povečujejo konični visoki pretoki. Na ostalih območjih se konični pretoki zmanjšujejo. Srednji letni pretoki se zmanjšujejo na celotnem poprečju, razen na območju Drave (jez Markovci in HE Borl). Na večjem delu porečja se znižujejo tudi srednji nizki pretoki, razen na območju Drave (HE Borl) in Dravinje (Videm).

Preglednica 3.3: Prikaz trendov pretokov za celotno obdobje na vodomernih postajah na porečju Drave Srednji nizek Srednji letni Konični visok Reka Ime postaje rečni pretok (Qnp) pretok (Qs) pretok (Qvk)

Drava HE Dravograd - - -

Drava jez Markovci - + -

+ Drava HE Formin - -

+ Drava HE Borl + +

Borl, pred izg. - +

Drava HE -

Ormož -

Drava kopališče - -

- Meža Črna - +

- Meža Otiški vrh - - o Mislinja Dovže - - o Mislinja Otiški vrh I - - Suhadolnic a Stari trg - - -

Bistrica mejni profil - - -

Bistrica Muta - - -

o + Radoljna Ruta -

Dravinja Zreče o o +

+ Dravinja Loče - -

+ Dravinja Makole - -

+ + Dravinja Videm I -

+ + Dravinja Videm -

+ Oplotnica Draža vas - -

Rogatnica Podlehnik o o +

o + Pesnica Ranca -

Pesnica Gočova - - -

o + Pesnica Zamušani -

o + Polskava Tržec I -

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Analiza pretokov, temperature vode in padavin po dekadah

Za območje Mislinje smo primerjali meritve padavin, rečnih pretokov in meritve temperature vode (Preglednica 3.4). Trendi se med desetletjema 1983-1993 ter 1993-2003 razlikujejo, saj v osemdesetih trendi povprečnih in maksimalnih meritev kažejo naraščanje, medtem kov v devetdesetih te meritve kažejo trend upadanja vodostajev.

Preglednica 3.4: Prikaz trendov po dekadah – pretoki in temperature Mislinja (Otiški vrh), padavine Šmartno Maksimum Minimum Povprečje (Konični visok pretok) 1983 - 1993

Pretok Mislinja (Otiški vrh) - + +

Temperatura vode Mislinja + + +

Padavine (Šmartno) - + + 1993 - 2003

Pretok Mislinja (Otiški vrh) - - -

Temperatura vode Mislinja + - -

Padavine (Šmartno) - - - Trendi za celotno obdobje meritev

Pretok Mislinja (Otiški vrh) - - -

Temperatura vode Mislinja + + +

Padavine (Šmartno) - + +

V celotnem obdobju pa je razviden trend zniževanja rečnih pretokov, čeprav je razvidno povečanje srednjih in maksimalnih padavin. Analiza trendov temperature vode v celotnem obdobju kaže zviševanje srednjih, nizkih in visokih letnih temperatur (Slika 3.2).

Temperatura vode - T2390 Otiški vrh I (Mislinja) 25

y = 0,105x + 18,536 15

10 y = 0,0724x + 8,1294 5 Temperatura (°C) Temperatura y = 0,0338x - 0,0757 0 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 -5 Čas (Leto)

MIN MAX POVP. Linear (MAX) Linear (POVP.) Linear (MIN)

Slika 3.2: Temperatura vode Mislinja (Otiški vrh) s trendi (1980-2005) Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Na osnovi analize pretokov in padavin zaključujemo, da je na večjem delu porečja Drave pričakovati zmanjševanje srednjih in nizkih pretokov, kar lahko v bodoče pomeni pomanjkanje vode na celotnem porečju. Na nekaterih delih Drave, Radulje, Dravinje, meže (Črna), Pesnice, Rogatnice in Polskave je razvidno naraščanje ekstremnih vodostajev, kar lahko v bodoče pomeni večjo verjetnost nastanka poplav.

Trendi meritev temperature vode se v različnih obdobjih spreminjajo. Skupni trend pa kaže naraščanje najnižjih, srednjih in najvišjih temperatur.

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

3.3 POREČJE SAVINJE

Na območju Savinje, Lepene, Velunje, Bolske in Ložnice se povečujejo konični visoki pretoki. Na ostalih območjih se konični pretoki zmanjšujejo.

Srednji letni ter srednji nizki letni pretoki se zmanjšujejo na celotnem poprečju, razen na območjih kjer ni zaznavnega trenda (Lepena, Sopota).

Preglednica 3.5: Prikaz trendov pretokov za celotno obdobje na vodomernih postajah na porečju Savinje Srednji nizek Srednji letni Konični visok Reka Ime postaje rečni pretok (Qnp) pretok (Qs) pretok (Qvk)

Savinja Solčava

Savinja Nazarje

Savinja Letuš

Savinja Celje

Savinja Laško

Savinja Veliko Širje

Lučnica Luče

Dreta Kraše

Paka Velenje o

Paka Šoštanj

Paka Rečica o o Lepena Škale o o Lepena Pesje Sopota Škale o o o

Velunja Gaberke

Velunja Šoštanj

Bolska Dolenja vas

Ložnica Levec o

Voglajn o a Črnolica

Voglajn o a Celje

Hudinja Polže

Hudinja Škofja vas

Gračnic a Vodiško o

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Analiza pretokov, temperature vode in padavin po dekadah

Za območje Savinje (Celje) smo primerjali meritve padavin, rečnih pretokov in temperature vode. (Preglednica 3.6)

V 70ih in 90ih se vsi pretoki zmanjšujejo, medtem ko v 80ih povprečni in maksimalni pretoki naraščajo. Razlikujejo se tudi trendi nihanja temperature in količine padavin.

V celotnem obdobju pa je razviden trend zniževanja srednjih in koničnih visokih pretokov ter naraščanje srednjih letnih pretokov. V tem obdobju je razvidno zmanjševanje količine padavin.

Preglednica 3.6: Prikaz trendov po dekadah – pretoki in temperature Savinja (Celje), padavine Celje Maksimum Minimum Povprečje (Konični visok pretok) 1973 - 1983

Pretok Savinja (Celje) - - -

Temperatura vode Savinja - + +

Padavine (Celje) + - - 1983 - 1993

Pretok Savinja (Celje) - + +

Temperatura vode Savinja + + +

Padavine (Celje) - + - 1993 - 2003

Pretok Savinja (Celje) - - -

Temperatura vode Savinja - - +

Padavine (Celje) - - - Trendi za celotno obdobje meritev

Pretok Savinja (Celje) - + -

Temperatura vode Savinja - + +

Padavine (Celje) - - -

Analiza trendov nihanja temperature kaže, da se minimalne temperature nižajo, srednje in visoke temperature pa naraščajo (Slika 3.3).

Temperatura vode - T6140 Celje II Brv (Savinja)

20 y = 0,0382x + 19,675

15 y = 0,0337x + 8,9493 10 Temperatura (°C) Temperatura 5 y = -0,0095x + 0,3795 0 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Čas (Leto)

MIN MAX POVP. Linear (MAX) Linear (POVP.) Linear (MIN)

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Slika 3.3: Temperatura vode Savinja (Celje) s trendi (1973 -2005)

Na osnovi analize pretokov in padavin zaključujemo, da je na večjem delu porečja Savinje pričakovati zmanjševanje srednjih in nizkih pretokov, kar lahko v bodoče pomeni pomanjkanje vode na celotnem porečju. Na nekaterih delih Savinje, Lepene, Velunje, Bolske in Ložnice pa je razvidno naraščanje ekstremnih vodostajev, kar lahko na teh območjih v bodoče pomeni večjo verjetnost nastanka poplav.

Trendi meritev temperature vode se v različnih dekadah spreminjajo. Skupni trend pa kaže upadanje najnižjih temperature ter naraščanje srednjih in najvišjih temperatur.

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

3.4 POD-POREČJE ZGORNJE SAVE

Na območju Save dolinke, zg. Save (Radovljica, Okroglo), Ušivca, Jezernice, Sore, Nevljice, Rače, Pšate naraščajo konični visoki pretoki. Na ostalih merilnih mestih se konični visoki pretoki zmanjšujejo. Na večjem delu porečja se zmanjšujejo srednji in srednji nizki letni pretoki, razen na območju Mišce, Krivica, Solznika, Ušivca, Jezernice in selške Sore, kjer srednji nizki pretoki naraščajo oz. ostajajo stalni.

Preglednica 3.7: Prikaz trendov pretokov za celotno obdobje na vodomernih postajah na pod-porečju zgornje Save

Srednji nizek rečni pretok Srednji letni Konični visok Reka Ime postaje (Qnp) pretok (Qs) pretok (Qvk)

Sava dolinka Kranjska Gora - - +

Sava dolinka Jesenice - - +

Sava dolinka Blejski most + - +

Radovna Podhom - - -

Sava bohinjka Sveti Janez - - -

Sava bohinjka Bodešče - - -

Savica Ukanc - - -

Mostnica Stara Fužina - - -

Bohinjska -

Bistrica1 Bistrica - -

Mišca Mala Zaka + ○ -

Krivica Mala Zaka ○ ○ -

Solznik Zaka ○ ○ -

Ušivc Bled ○ ○ +

Jezernica Mlino ○ ○ + Bohinjsko jezero Sveti Duh - - -

Blejsko jezero Mlino + + -

Lipnica Ovsiše - - -

Tržiška bistrica Preska - - +

Kokra Kokra - - +

Kokra Kranj ○ - -

Sora Suha - + -

Sora Medvode - - +

Poljanska Sora Žiri ○ ○ +

Poljanska Sora Zminec - - +

Selška Sora Železniki + - -

Selška Sora Vešter + - -

Zg. Sava Radovljica - - +

Zg. Sava Okroglo - - +

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Analiza pretokov, temperature vode in padavin po dekadah

Za območje Save Bohinjke smo primerjali meritve padavin, rečnih pretokov in temperature vode. (Preglednica 3.8)

V vseh dekadah se zmanjšujejo konični pretoki. Trendi srednjih in nizkih pretokov se po dekadah spreminjajo. Po dekadah se spreminjajo tudi količine padavin.

V celotnem obdobju pa je razviden trend zniževanja nizkih, srednjih in koničnih visokih pretokov. V tem obdobju je razvidno zmanjševanje količine padavin.

Preglednica 3.8: Prikaz trendov pretokov za celotno obdobje na vodomernih postajah na pod-porečju zgornje Save Maksimum Minimum Povprečje (Konični visok pretok) 1958 - 1968

Pretok Sava Bohinjka - + -

Temperatura vode - - -

Padavine Savica - - + 1968 - 1978

Pretok Sava Bohinjka - - -

Temperatura vode + - +

Padavine Savica + - + 1978 - 1988

Pretok Sava Bohinjka + - -

Temperatura vode + + -

Padavine Savica - - - 1988 – 1998

Pretok Sava Bohinjka - + -

Temperatura vode + + +

Padavine Savica + - - Trendi za celotno obdobje meritev

Pretok Sava Bohinjka - - --

Temperatura vode + + +

Padavine Savica - - -

Temperatura vode se periodično spreminja, skupni trend pa nakazuje zviševanje nizke, srednje in visoke temperature vode (Slika 3.4).

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Temperatura vode - T3280 Sveti duh (Bohinjsko jezero)

20 y = 0,0482x + 19,711

15 y = 0,0327x + 8,4316

Temperatura 10

5 y = 0,0222x - 0,0299

0 1951 1953 1955 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 Čas (Leto)

MIN MAX POVP. Linear (MAX) Linear (POVP.) Linear (MIN)

Slika 3.4: Temperatura vode Bohinjsko jezero (1951-2005)

Tudi za območje Kokre smo primerjali meritve padavin in rečnih pretokov. Trendi gibanja vodostajev se po posameznih dekadah razlikujejo Skupni trend kaže zniževanje nizkih in visokih pretokov ter zviševanje srednjih pretokov. Skupni trend pa kaže tudi na zmanjševanje količine padavin (Preglednica 3.9).

Preglednica 3.9: Prikaz trendov po dekadah – pretoki Kokra, padavine Jezersko Maksimum Minimum Povprečje (Konični visok pretok) 1963 - 1973

Pretok Kokra - - -

Padavine Jezersko + - - 1973 - 1983

Pretok Kokra - + -

Padavine Jezersko + + + 1983 - 1993

Pretok Kokra - - -

Padavine Jezersko - + + 1993 - 2003

Pretok Kokra + + +

Padavine Jezersko - + + Trendi za celotno obdobje meritev

Pretok Kokra - + --

Padavine Jezersko - - -

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Na osnovi analize pretokov in padavin zaključujemo, da je na večjem delu pdporečja zgornje Save pričakovati zmanjševanje srednjih pretokov, kar lahko v bodoče pomeni pomanjkanje vode na celotnem porečju. Na območju Save dolinke, zg. Save (Radovljica, Okroglo), Ušivca, Jezernice, Sore, Nevljice, Rače, Pšate pa je razvidno naraščanje ekstremnih vodostajev, kar lahko v bodoče pomeni večjo verjetnost nastanka poplav.

Na območju jezerskega ter Save Bohinjke je opažen skupen trend zmanjševanja padavin, čeprav se trendi količine padavin med primerjanimi dekadami spreminjajo.

Temperatura vode, izmerjene v Bohinju kaže v obdobju 1951-2005 trend naraščanja.

3.5 POD-POREČJE SREDNJE SAVE

Na večjem delu podporečja srednje Save je razviden trend naraščanja koničnih visokih pretokov. Visoki pretoki se znižujejo na območju Kamniške Bistrice (Kamnik), Pšate, Ljubije, Bistre, Borovniščice, Iške, Gradaščice, Šujice, Cerkniščice in Pivke. Na območju Kamniške Bistrice (Vir) in Mlinščice kanal ni razvidnega trenda.

Srednji in nizki letni pretoki se znižujejo na večini podporečja, razen na območju Save (medno), Iške (Iška vas), Ljubljanice in Stržena. Na nekaterih območjih pa ostajajo nizki pretoki nespremenjeni (Pšata, Ljubija, Borovniščica, Cerkniščica, Pivka in Nanoščica).

Preglednica 3.10: Prikaz trendov pretokov za celotno obdobje na vodomernih postajah na pod-porečju srednje Save Srednji nizek rečni pretok Srednji letni Konični visok (Qnp) pretok (Qs) pretok (Qvk)

Sr. Sava Medno - + +

Sr. Sava Šentjakob - - +

Sr. Sava Litija - - +

Sr. Sava Hrastnik - - + Kamniška

Bistrica Kamnik - - - Kamniška

Bistrica Vir - - ○

Mlinščica kanal Domžale + ○ ○

Nevljica Nevlje - - +

Rača Podrečje - - +

Pšata Topole - - +

Pšata Trzin ○ - -

Ljubljanica Vrhnika - - +

Ljubljanica Moste - - +

Ljubija Verd ○ - -

Bistra Bistra - - -

Borovniščica Borovnica ○ - - Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Iška Iška - - -

Iška Iška vas + + -

Gradaščica Dvor - - -

Šujica Razori - - -

Cerkniščica Cerknica ○ - -

Pivka Prestranek ○ - -

Nanoščica Mali otok ○ - +

Unica Hasberg - - -

Malenščica Malni - - +

Ljubljanica Komin + + -

Stržen Gorenje jezero + + +

Stržen Dolenje jezero - + +

Analiza pretokov, temperature vode in padavin po dekadah

Za območje Ljubljanice (Moste) smo primerjali meritve padavin, rečnih pretokov in temperature vode (Preglednica 3.11). V obdobju 1953-1993 se v vseh dekadah povečujejo konični visoki pretoki, ki kažejo trend zniževanja v času 1993-2003. Trendi srednjih in nizkih pretokov se po dekadah spreminjajo. Po dekadah se spreminjajo tudi količine padavin. V celotnem obdobju pa je razviden trend zniževanja nizkih, srednjih in koničnih visokih pretokov. V tem obdobju je razvidno zmanjševanje količine padavin.

Preglednica 3.11: Prikaz trendov po dekadah – pretoki in temperature Ljubljanica (Moste), padavine Ljubljana Maksimum (Konični visok Minimum Povprečje pretok) 1953 - 1963

Pretok Ljubljanica Moste + + +

Temperatura vode Ljubljanica + + + Moste

Padavine - Ljubljana Bežigrad + + + 1963 - 1973

Pretok Ljubljanica Moste - - -

Temperatura vode Ljubljanica + + + Moste

Padavine - Ljubljana Bežigrad - - - 1973 - 1983

Pretok Ljubljanica Moste - - -

Temperatura vode Ljubljanica + +

Moste -

Padavine - Ljubljana Bežigrad + - - 1983 – 1993

Pretok Ljubljanica Moste + + +

Temperatura vode Ljubljanica + - + Moste

Padavine - Ljubljana Bežigrad - + - 1993 – 2003

Pretok Ljubljanica Moste - - - Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Temperatura vode Ljubljanica + +

Moste -

Padavine - Ljubljana Bežigrad + - - Trendi za celotno obdobje meritev

Pretok Ljubljanica Moste - + -

Temperatura vode Ljubljanica + +

Moste +

Padavine - Ljubljana Bežigrad + + +

V vseh dekadah pa je razvidno da temperature vode naraščajo (Slika 3.7).

Temperatura vode - T5080 Moste (Ljubljanica)

y = 0,049x + 18,132

15 y = 0,0251x + 10,184

10 Temperatura (°C) Temperatura

y = 0,0343x + 2,6659 5

0 1953 1955 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 Čas (Leto) MIN MAX POVP. Linear (MAX) Linear (POVP.) Linear (MIN) Slika 3.5: Temperatura vode Ljubljanica - Moste (1963-2005)

Na osnovi analize pretokov in padavin zaključujemo, da je na večjem delu podporečja srednje Save pričakovati naraščanje visokih pretokov, kar lahko v bodoče pomeni povečanje verjetnosti za nastanek poplav. Srednji in nizki letni pretoki pa se na večini območja zmanjšujejo, kar lahko v bodoče pomeni pomanjkanje vode na obravnavanem območje.

Nizke, srednje in visoke temperature vode v času meritev (1963-2005) naraščajo.

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

3.6 POD-POREČJE SPODNJE SAVE

Na območju Medije, Mirne, Sotle, Bistrice, Radulje in Ribnice je razviden trend naraščanja koničnih visokih pretokov, na ostalih območjih se konični pretoki zmanjšujejo. Na večjem delu podporečja (razen Sopota in Sotla) se znižujejo srednji pretoki. Na večjem delu porečja se znižujejo tudi srednji nizki pretoki.

Preglednica 3.12: Prikaz trendov pretokov za celotno obdobje na vodomernih postajah na pod-porečju spodnje Save Srednji nizek rečni Srednji letni Konični visok pretok (Qnp) pretok (Qs) pretok (Qvk)

Sp. Sava Čatež - - -

Sp. Sava Jesenice na Dolenjskem - - -

Medija Zagorje ○ - +

Sopota Žebnik + + -

Mirna Martinja vas - - +

Mirna Jelovec - - -

Sevnična Orešje - - -

Sotla Rakovec ○ ○ +

Mestinjščica Sodna vas ○ - -

Mestinjščica Sodna vas II - - -

Bistrica Zagaj - - +

Lahinja Gradac - - -

Temenica Rožni vrh - - -

Prečna Prečna - - -

Radulja Škocjan ○ - +

Bistrica Sodražica ○ - -

Ribnica Prigorica - - +

Analiza pretokov, temperature vode in padavin po dekadah

Za območje Lahinje (Gradec) smo primerjali meritve padavin, rečnih pretokov in temperature vode (Preglednica 3.13). V obdobju 1952-1962 in 1992-2002 se povečujejo konični visoki pretoki. Konični pretoki pa kažejo trend zniževanja v času 1962-1992. Tudi trendi srednjih in nizkih pretokov se po dekadah spreminjajo. V celotnem obdobju pa je razviden trend zniževanja nizkih in srednjih pretokov.

Trendi nihanja temperature se med dekadami spreminjajo, v splošnem pa kažejo zviševanje srednjih in visokih temperatur ter zniževanje nizkih temperatur.

V tem obdobju je razvidno naraščanje maksimalnih padavin. Srednje in nizke količine padavin se med dekadami spreminjajo, v splošnem pa je razviden trend zniževanja količin v času minimalnih padavin. Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Preglednica 3.13: Prikaz trendov po dekadah – pretoki in temperature Lahinja (Gradec), padavine Črnomelj Maksimum (Konični visok Minimum Povprečje pretok) 1952 - 1962

Pretok Lahinja-Gradac - - +

Temperatura vode Lahinja (Gradec) + - -

Padavine Črnomelj-Dobliče + + + 1962 - 1972

Pretok Lahinja-Gradac - - -

+ + Temperatura vode Lahinja (Gradec) -

Padavine Črnomelj-Dobliče - - - 1972 - 1982

Pretok Lahinja-Gradac - - -

Temperatura vode Lahinja (Gradec) - + +

Padavine Črnomelj-Dobliče - + - 1982 - 1992

Pretok Lahinja-Gradac + + -

Temperatura vode Lahinja (Gradec) + + +

Padavine Črnomelj-Dobliče + + + 1992 - 2002

Pretok Lahinja-Gradac + - +

Temperatura vode Lahinja (Gradec) + + +

Padavine Črnomelj-Dobliče + - + Trendi za celotno obdobje meritev (1952-2002)

Pretok Lahinja-Gradac - - -

Temperatura vode Lahinja (Gradec) - + +

Padavine Črnomelj-Dobliče - + +

Temperatura vode - T4970 Gradac (Lahinja)

25 y = 0,0179x + 21,883

15 y = 0,0122x + 11,722 Temperatura (°C) 10

y = -0,0053x + 3,1045 5

0 1952 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 Čas (Leto) MIN MAX POVP. Linear (MAX) Linear (POVP.) Linear (MIN) Slika 3.6: Temperatura vode Lahinja - Gradec (1962-2005)

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Na osnovi analize pretokov in padavin zaključujemo, da je na večjem delu pod- porečja spodnje Save pričakovati zmanjševanje ekstremnih pretokov, ki pa se na območju Medije, Mirne, Sotle, Bistrice, Radulje in Ribnice zvišujejo. Na večjem delu pod-porečja se znižujejo tudi srednji in nizki pretoki.

Trendi nihanja temperature, ki smo jih analizirali za Lahinjo, se med dekadami spreminjajo, v splošnem pa kažejo zviševanje srednjih in visokih temperatur ter zniževanje nizkih temperatur.

V merilnem obdobju je razvidno naraščanje maksimalnih padavin ter trend zniževanja količin v času minimalnih padavin. Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

3.7 POREČJE SOČE

Na večjem delu porečja Soče se povečujejo konični visoki pretoki (Soča, Roja, Tolminka, Idrijca, Močilnik, Hubelj, Lijak, Kožbanjšček, Nadiža). Na ostalih območjih se konični pretoki zmanjšujejo. Izjema je Koritnica, večji del Vipave, Vogršček in Reka.

Srednji letni pretoki se zmanjšujejo na celotnem poprečju, razen na območjih kjer ni zaznavnega trenda. Nizki letni pretoki se zmanjšujejo na območju Soče, Koritnice (Kal), Idrijce, Bače, Vipave (Dornberk) in Nadiže. Zvišujejo se na območju koritnice (Log pod Mangrtom), Vipave (Dolenje) ter Lijaka.

Na večjem delu porečja ni razviden trend nizkih rečnih pretokov, ki ostaja večinoma stalen. Trend zmanjševanja srednjih nizkih pretokov pa je izrazit na območju Soče. Idrijce, Nadiže in delu Vipave (Dornberk).

Preglednica 3.14: Prikaz trendov pretokov za celotno obdobje na vodomernih postajah na pod-porečju spodnje Save Srednji nizek rečni pretok Srednji letni Konični visok Reka: Ime post. (Qnp) pretok (Qs) pretok (Qvk)

Soča Kršovec - - -

Soča Log čezsoški - - +

Soča Kobarid - - +

Soča Solkan - - +

Log pod - -

Koritnica Mangartom +

Koritnica Kal - - - Log pod ○

Roja Mangartom ○ +

Učja Žaga ○ - -

Tolminka Tolmin ○ - +

Idrijca Podroteja - - ○

Idrijca Hotešk - - +

Cerknica Cerkno ○ - -

Trebuša Dolenja Trebuša ○ - -

Bača Bača pri Modreju - - +

Koren Nova Gorica ○ ○ -

Vipava Vipava ○ - +

Vipava Dolenje + - -

Vipava Dornberk - - -

Vipava Miren ○ - -

Močilnik Podnanos ○ ○ +

Hubelj Ajdovščina - - +

Lijak Volčja Draga + - +

Vogršček Bezovljak ○ ○ -

Reka Neblo ○ - -

Idrija Golo brdo ○ - +

Kožbanjšček Neblo ○ - +

Nadiža Robič - - + Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Analiza pretokov, temperature vode in padavin po dekadah

Za območje Vipave (Miren) smo primerjali meritve padavin, rečnih pretokov in meritve temperature vode. Trendi pretokov in padavin se med posameznimi obdobji razlikujejo, konsistentno je le naraščanje temperature. V celotnem obdobju pa je razviden trend zniževanja pretokov (Preglednica 3.15).

Količine maksimalnih padavin se znižujejo, medtem ko se količine minimalnih in povprečnih padavin spreminjajo po dekadah.

Preglednica 3.15: Prikaz trendov po dekadah – pretoki in temperature Vipava (Miren), padavine Bilje Maksimum (Konični visok Minimum Povprečje pretok) 1953 – 1963

Pretok Vipava (Miren) - - +

Temperatura vode Vipava (Miren) + + +

Padavine Bilje + - - 1963 – 1973

Pretok Vipava (Miren) - - -

Temperatura vode Vipava (Miren) + + +

Padavine Bilje + - - 1973 - 1983

Pretok Vipava (Miren) - - -

Temperatura vode Vipava (Miren) - + +

Padavine Bilje + - - 1983 – 1993

Pretok Vipava (Miren) - + +

Temperatura vode Vipava (Miren) + - +

Padavine Bilje - + + 1993 – 2003

Pretok Vipava (Miren) - - -

Temperatura vode Vipava (Miren) + + +

Padavine Bilje - - - Trendi za celotno obdobje meritev

Pretok Vipava (Miren) ○ - -

Temperatura vode Vipava (Miren) + + +

Padavine Bilje - + -

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Temperatura vode - T8600 Miren (Vipava)

y = 0,0262x + 23,253 20

MIN 15 y = 0,0223x + 11,434 MAX POVP.

Temperatura (°C Temperatura Linear (MAX) 10 Linear (POVP.) Linear (MIN) y = 0,0094x + 1,3443 5

0 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 Čas (Leto)

Slika 3.7: Temperatura vode Vipava (1954-2004)

Na osnovi analiz ocenjujemo, da se na delu porečja Soče povečujejo konični visoki pretoki, kar lahko v bodoče pomeni večjo verjetnost nastanka poplav. Na ostalih območjih se konični pretoki zmanjšujejo. Izjema je Koritnica, večji del Vipave, Vogršček in Reka.

Srednji letni pretoki se zmanjšujejo na celotnem poprečju, razen na območjih kjer ni zaznavnega trenda. Nizki letni pretoki se zmanjšujejo na območju Soče, Koritnice (Kal), Idrijce, Bače, Vipave (Dornberk) in Nadiže, zvišujejo pa na območju koritnice (Log pod Mangrtom), Vipave (Dolenje) ter Lijaka. Na večjem delu porečja ni razviden trend nizkih rečnih pretokov, ki ostaja večinoma stalen.

Trendi padavin (Bilje) se med posameznimi obdobji razlikujejo. V celotnem analiziranem obdobju je razviden trend naraščanja temperature.

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

3.8 POVODJE JADRANSKIH REK

Vsi pretoki na povodju jadranskih rek, razen Reke (Cerkvenikov mlin), kažejo trend zniževanja pretokov. Na nekaterih območjih pa trenda ni mogoče določiti.

Preglednica 3.16: Prikaz trendov pretokov za celotno obdobje na vodomernih postajah na povodju jadranskih rek z morjem Srednji nizek Srednji letni Konični visok Reka: Ime rečni pretok (Qnp) pretok (Qs) pretok (Qvk)

Reka2 Trpčane - - -

Reka2 Trnovo ○ - -

Cerkvenikov -

Reka2 mlin ○ +

Bistrica3 Ilirska Bistrica - - -

Rižana Kubed - - - Badaševic a Šalara ○ ○ -

Drnica Pišine ○ ○ -

Dragonja Podkaštel ○ - -

Analiza pretokov, temperature vode in padavin po dekadah

Preglednica 3.17: Prikaz trendov po dekadah – pretoki in temperature Reka (Trnovo), padavine Ilirska Bistrica Maksimum (Konični visok Minimum Povprečje pretok) 1983 – 1993

Pretok Reka (Trnovo) + + +

Temperatura vode - - -

Padavine Ilirska Bistrica - + + 1993 – 2003

Pretok Reka (Trnovo) - + -

Temperatura vode + - +

Padavine Ilirska Bistrica - - - Trendi za celotno obdobje meritev

Pretok Reka (Trnovo) + - -

Temperatura vode - - -

Padavine Ilirska Bistrica + - -

Pretoki reke (Trnovo) se po dekadah zelo spreminjajo. Skupni trend pa kaže zmanjševanje ekstremnih in srednjih pretokov ter naraščanje povprečnih nizkih pretokov. Tudi padavine se med dekadami spreminjajo, skupni trend pa je podoben kot trend rečnih pretokov. Temperatura vode kaže trende zniževanja. Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Temperatura vode - T9030 Trnovo (Reka)

y = -0,1318x + 20,484 15

y = -0,0412x + 10,449 10 Temperatura (°C)

5 y = -0,0653x + 3,3523

0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Čas (Leto)

MIN MAX POVP. Linear (MAX) Linear (POVP.) Linear (MIN)

Slika 3.8: Temperatura vode Reka (Trnovo)

Vsi pretoki na povodju jadranskih rek, razen Reke (Cerkvenikov mlin), kažejo trend zniževanja pretokov. Na nekaterih območjih pa trenda ni mogoče določiti. Pretoki reke (Trnovo) se po dekadah zelo spreminjajo. Skupni trend pa kaže zmanjševanje ekstremnih in srednjih pretokov ter naraščanje povprečnih nizkih pretokov. Zmanjševanje vodnih količin opozarja na potencialno pomanjkanje vode v prihodnosti.

Tudi padavine se med dekadami spreminjajo, skupni trend pa je podoben kot trend rečnih pretokov. Temperatura vode kaže trende zniževanja.

3.9 MORJE

Plimovanje in nihanje morske gladine

Bibavica v Tržaškem zalivu je med največjimi v Jadranskem morju, saj povprečna razlika med plimo in oseko pa znaša 66 cm. Srednja letna višina morja se je v opazovanem obdobju gibala med 211 in 223 cm. Višina, pri kateri morje začne poplavljati, pa znaša 300 cm mareografske višine. V opazovanem obdobju od 1960- 2006 izkazuje višina morja na slovenski obali gibanje trend zviševanja. Gibanje višine morja je istega velikostnega reda kakor v Sredozemlju, 1 mm/leto. Po ocenah UNEP (2001) naj bi se gladina morja v Sredozemskem morju zvišala od 12 do 30 cm do leta 2100.

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

250 y = 0,0239x + 229,57 240 230 y = 0,0699x + 214,81 220 210 200 na višina morja (cm)

č 190 y = 0,0741x + 201,15 180 povpre 170 160 150 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004

srednja letna višina maks . letna v iš ina min. letna višina Linear (maks. letna višina) Linear (srednja letna višina) Linear (min. letna višina)

Slika 2: Najnižje, srednje in najvišje povprečne letne višine morja na merilni postaji Koper

(Vir podatkov: ARSO)

V opazovanem obdobju od 1957-2006 je višina morja 306 krat dosegla ali presegla točko poplavljanja (> 300 cm mareografske višine). Do poplav morja prihaja večinoma v jesensko-zimskem času, občasno tudi v spomladanskih mesecih, število ekstremnih dogodkov pa se v zadnjih letih povečuje.

Pojavljanje ekstremnih višin morja v času 1961-2006

je 14 č

10 y = 0,0651x + 5,3737 8

4 poplavila obalno obmo obalno poplavila

2 Število dni/leto, ko je visoka vodavisoka dni/leto, ko je Število

0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007

Čas (leto)

Slika 3: Ekstremne višine morja morja v obdobju 1961 -2006

Urbana območja ob slovenski obali so prilagojena sedanjim razmeram, ko morje večkrat letno poplavi niže ležeče predele. Najbolj ogroženo je mesto Piran. Evidentirano zviševanje gladine morja in povečevanje števila ekstremnih dogodkov bo predvidoma poplavno problematiko še povečalo.

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Letna temperatura morja v obdobju 1957-2006

Na sliki 4 je prikazana povprečna letna minimalna, srednja in maksimalna izmerjena temperatura morja v obdobju 1957-2006. Najnižje temperature vode so se gibale od 2,2-9,7 °C v zimskem času, najvišje pa od 24 – 32 °C v poletnem času. Najnižja temperatura je bila izmerjena v letu 1993, najvišja pa v juliju 1999. Analiza podatkov nam kaže trend zviševanja povprečne temperature in s tem na segrevanje morja, kar ima lahko velike negativne posledice na ekosisteme morja.

Letna temperatura morja v času 1957-2007 35

30 ) 25

10 Temperatura morja (Cl

0 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Minimalna letna temperatura Maksimalna mesečna temperatura Povprečna letna temperatura Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

4. PRILOGE: Grafični prikaz podatkov

4.1 PRILOGA I: MURA

LEDAVA-Čentiba- Pregled povprečnih pretokov 1956- 2003 m3/s

100,00

90,00

80,00

70,00

60,00

50,00 y = 0,27x - 493,75

Pretok (m3/s) 40,00

y = -1,0055x + 2033 y = -5,0564x + 10151 30,00

20,00 y = -0,4466x + 893,46 10,00 y = 0,3121x - 612,83 y = -0,3077x + 618,83

0,00 y = -0,2948x + 589,41 1973 1978 y = 0,209x - 410,82 1983 1988 1993 1998 y = -0,1074x + 216,46 2003 Čas (Leto)

Temperatura vode - T2900 Zamušani I (Pesnica)

20 y = 0,0497x + 20,475

10 y = 0,0692x + 9,3822 Temperatura (°C) 5

y = 0,0003x + 0,1877 0 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Čas (Leto)

MIN MAX POVP. Linear (MAX) Linear (POVP.) Linear (MIN)

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

4.2 PRILOGA II: DRAVA

Območje Mislinje (VT322VT3 in VT322VT7)

MISLINJA-Otiški vrh I- Pregled najmanjših, srednih in največjih pretokov po desetletjih obdobje 1971- 2003 m3/s

200

180

160

140

120

100 y = 0,8973x - 1693,2 y = 4,5755x - 9014,7

Pretok (m3/s) Pretok 80 y = -2,9233x + 5840,1 60

y = -2,6264x + 5313,1 40

20 y = -0,0269x + 58,754 y = -0,0596x + 122,43 y = -0,0233x + 50,995 y = -0,1019x + 207,87 0 y = 0,0224x - 41,716 y = -0,0444x + 90,022 y = -0,0204x + 42,987 y = -0,0427x + 87,542 1963 1968 1973 1978 1983 1988 1993 1998 2003 Čas (Leto)

MISLINJA-Otiški vrh I- Pregled povprečnih pretokov 1971- 2003 m3/s

180

160

140

120

100

80 Pretok (m3/s) Pretok y = -0,1786x + 81,487 60

20 y = -0,0318x + 5,7209

0 y = -0,0034x + 2,3979 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 Čas (Leto)

Najmanjše mesečne in letne dnevne vrednosti - Qnp Srednje mesečne in letne vrednosti - Qs Največje letne vrednosti - KONIC - Qvk Linear (Srednje mesečne in letne vrednosti - Qs) Linear (Največje letne vrednosti - KONIC - Qvk) Linear (Najmanjše mesečne in letne dnevne vrednosti - Q

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Temperatura vode - T2390 Otiški vrh I (Mislinja)

25 y = -0,95x + 1925,2 y = -0,05x + 121,22 y = 0,0118x - 5,0855 20

y = 0,3879x - 769,56 10 y = 0,2456x - 479,79 y = -0,2086x + 427,14 Temperatura (°C)

y = 0,0182x - 35,655 y = -0,4x + 802,33 y = 0,0236x - 46,835 0 1983 1988 1993 1998 2003 2008 Čas (Leto)

Najmanjše, srednje in največje padavine Šmartno pri Slovenj Gradcu po desetletjih v obdobju 1943-2008 400

350

300 y = 3,1309x - 5896,1 y = -5,6809x + 11403 y = 15,61x - 31078 250 y = 7,9627x - 15627 y = 1,815x - 3343,7 y = -0,6573x + 1500,2 200 y = -2,27x + 4755,3 150 y = 2,7698x - 5317,4 Padavine (mm) y = -0,391x + 879,71 y = 2,2587x - 4313,4 y = -2,5034x + 5026,2 y = 0,303x - 507,85 y = 1,2159x - 2324,3 y = 4,425x - 8772,2 100

50 y = 1,9183x - 3724,6 y = 1,6691x - 3248,9 y = -0,0009x + 19,635y = 1,4827x - 2913 y = -1,1727x + 2346 y = -0,7291x + 1466,2 y = -0,5x + 1019 0 1943 1948 1953 1958 1963 1968 1973 1978 1983 1988 1993 1998 2003 2008 Čas (Leto)

Padavine Šmartno pri Slovenj Gradcu v obdobju 1945-2008

400

350

300 Min 250 Max y = 0,1719x + 208,44 Povprečje 200 Linear (Max) 150 Linear (Povprečje) Padavine (mm) Padavine Linear (Min) 100 y = 0,0486x + 95,655

50 y = -0,0503x + 18,048 0 1945 1948 1951 1954 1957 1960 1963 1966 1969 1972 1975 1978 1981 1984 1987 1990 1993 1996 1999 2002 2005 Čas (Leto

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Pretoki Meža

MEŽA-Črna- Pregled povprečnih pretokov 1971- 2003 m3/s

y = 0,1244x + 25,106 30

y = -0,0229x + 2,4799 0 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003

Najmanjše letne vrednosti - KONIC - Qnk Srednje mesečne in letne vrednosti - Qs Največje letne vrednosti - KONIC - Qvk

Linear (Največje letne vrednosti - KONIC - Qvk) Linear (Srednje mesečne in letne vrednosti - Qs) Linear (Najmanjše letne vrednosti - KONIC - Qnk

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

4.3 PRILOGA II: SAVINJA

SAVINJA-Celje- Pregled pretokov 1960- 2096 m3/s

1400,00

1200,00

1000,00

800,00 y = 37,627x - 74228 y = 7,7316x - 14760 y = -10,109x + 20534 600,00 Pretok (m3/s) y = -27,547x + 55454 400,00

200,00 y = -0,5988x + 1211,9 y = -0,182x + 389,83 y = 0,1413x - 249,92 y = -0,9565x + 1937,9 0,00 1963 1968 y = -0,1824x + 372,551973 1978 y = -0,2599x + 526,98 1983 1988 y = -0,2697x + 548,321993 1998 y = -0,2751x + 560,682003 Čas (Leto)

Padavine - Celje

400

350

300 y = -7,475x + 14773 y = 4,3173x - 8242,7 y = 8,9482x - 17582 250 y = -3,0682x + 6233,7 y = -4,2882x + 8661,9 y = -3,59x + 7361,7 y = 12,78x - 25432 200

150 Padavine (mm) y = 0,9536x - 1768 y = 0,7079x - 1286,2 y = -0,0489x + 190,74 y = -0,5811x + 1237,5 y = -0,6455x + 1368,6 y = 4,0233x - 7980 100 y = -1,4623x + 3011,1 y = 0,6164x - 1187,5 50 y = -2,13x + 4290,4 y = 0,1143x - 202,09 y = 2,5664x - 5000,5 y = 0,9682x - 1894,8 y = -2,3882x + 4767,5 y = -0,54x + 1089,1 0 1943 1948 1953 1958 1963 1968 1973 1978 1983 1988 1993 1998 2003 2008 Čas (Leto)

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

4.4 PRILOGA II: ZGORNJA SAVA

SAVA BOHINJKA-Sveti Janez- Pregled rečnih pretokov 1959- 2003 m3/s

250,00

200,00

150,00 y = 5,3667x - 10412 y = -4,3591x + 8744

y = 2,0573x - 4006,1

Pretok (m3/s) Pretok 100,00

y = -5,9886x + 12090 y = -7,1736x + 14254

50,00

y = -0,0752x + 157,5 y = -0,139x + 282,14 y = -0,0649x + 136,81 y = -0,0248x + 57,004 y = -0,489x + 985,73

0,00 y = -0,0716x + 144,05 y = 0,0036x - 4,255 y = -0,0108x + 24,284 y = -0,1156x + 234,06 1958 1963 1968 1973y = -0,0496x + 101,071978 1983 1988 1993 1998 2003 Čas (Leto)

Temperatura vode - T3280 Sveti duh (Bohinjsko jezero)

20 y = 0,0873x - 152,4 y = 0,0973x - 171,35 y = 0,0583x - 94,167 y = 0,2238x - 417,19y = -0,04x + 98,975 y = -0,1518x + 319,74

y = 0,046x - 81,05y = -0,0684x + 143,14 y = 0,0438x - 77,572

Temperatura (°C) Temperatura 10 y = -0,0394x + 89,181 y = -0,0346x + 78,286 y = 0,0782x - 145,92

5 y = -0,2x + 401,45 y = 1E-13x + 1,3273 y = 0,08x - 157,38 y = 0,0655x - 129,31 y = 0,0131x - 25,507y = -0,0782x + 153,72 0 1948 1953 1958 1963 1968 1973 1978 1983 1988 1993 1998 2003 2008 Čas (Leto)

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Padavine - Savica

1200

1000

800

y = -7,2512x + 14985 y = -10,754x + 21759 600 y = -14,462x + 29205

y = -23,143x + 46682

Padavine (mm)Padavine 400 y = 0,1166x + 26,304 y = 0,0596x + 119,02 y = -1,7381x + 3688,9 y = -8,918x + 17987 200 y = -4,356x + 8602,7 y = -5,5955x + 11159 y = 1,3964x - 2708,3 y = 2,8464x - 5648,3 0 1958 1963 1968 1973 1978 1983 1988 1993 1998 Čas (Leto) Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

4.5 PRILOGA II: SREDNJA SAVA

LJUBLJANICA-Moste- Pregled pretokov 1946- 2003 m3/s

450

400

350 y = -1,3545x + 2967,3 y = 10,555x - 20398 y = -4,9364x + 10129 300 y = 7,8182x - 15279

250 y = -11,036x + 22132 200 Pretok (m3/s)

150

100 y = 2,0069x - 3872,1 y = -1,2082x + 2437,5 y = -0,4083x + 865,32 y = -1,7084x + 3466,9 y = 0,6365x - 1214,7 50 y = 0,0773x - 148,35 y = 0,8413x - 1623 y = -0,2309x + 478,62 y = -0,2314x + 481,28 y = -0,7772x + 1575,7 0 1953 1958 1963 1968 1973 1978 1983 1988 1993 1998 2003 Čas (Leto)

LJUBLJANICA-Moste- Pregled pretokov 1946- 2003 m3/s

400

350

300 y = 0,3269x + 261,87

250

200 Pretok (m3/s) 150

100

y = -0,022x + 56,108 50

y = -0,0331x + 24,225 0 1946 1948 1950 1952 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 Čas (Leto)

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

4.6 PRILOGA II: SPODNJA SAVA

Pretoki Lahinja - Gradac

180,00

160,00

140,00

120,00

100,00

80,00

Pretok (m3/s) y = 1,6845x - 3284,9 y = -0,5127x + 1079,9 y = -0,4273x + 918,26 60,00 y = -3,7582x + 7460,7 40,00 y = -6,7455x + 13273

20,00 y = 0,0474x - 88,988 y = 0,0005x + 5,324 y = -0,109x + 220,61 y = -0,0546x + 114,1 y = -0,0116x + 28,104 0,00 y = -0,0018x + 5,2502 y = 0,0018x - 2,2979 y = 0,0016x - 1,6386 1952 1957 1962 y 1967= -0,0333x + 67,312 1972 y = -0,0302x1977 + 61,287 1982 1987 1992 1997 2002 Čas (leto)

Padavine Črnomelj - Dobliče

450

400

350

300 y = 14,791x - 29171 250 y = -1,3791x + 2997,4 y = 1,9914x - 3776,5 y = 2,3309x - 4354,4 y = 0,3473x - 478,33 200 y = -8,1645x + 16292

Padavine (mm) Padavine 150

100 y = 0,1538x - 194,31 y = -1,5456x + 3148,4 y = -0,0311x + 171,75 y = 0,3881x - 672,09 y = 0,3716x - 633,52 y = 1,5245x - 2950,1

50 y = 0,2282x - 417,22 y = 0,6845x - 1341,2 y = -0,2836x + 584,4 y = -0,5882x + 1194,4 y = 0,05x - 75,877 y = -3,0886x + 6217,9 0 1952 1957 1962 1967 1972 1977 1982 1987 1992 1997 2002 2007 Čas (Leto)

Temperatura vode - T4970 Gradac (Lahinja)

25 y = 0,0691x - 112,71 y = 0,0791x - 134,77 y = 0,0473x - 71,613 y = 0,0082x + 5,5245 20 y = -0,3227x + 653,02

y = 0,0252x - 37,309 y = 0,0811x - 149,48 y = -0,0727x + 153,93 y = 0,0079x - 3,8725 y = 0,0194x - 26,599

Temperatura (°C) Temperatura 10

5 y = 0,0973x - 186,59 y = 0,0518x - 100,24 y = -0,0545x + 110,48 y = 0,0527x - 102,47 y = -0,1791x + 354,82 0 1952 1957 1962 1967 1972 1977 1982 1987 1992 1997 2002 Čas (Leto)

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

4.7 PRILOGA II: GrSOČA

Pretok Miren - Vipava

400,00

350,00

300,00 y = 6,9545x - 13376 y = 4,8545x - 9423,2 y = -12,518x + 24893

250,00

y = -9,7182x + 19473 y = -1,9091x + 4065,4 200,00 Pretok (m3/s) 150,00

100,00

50,00 y = 0,6851x - 1324,3 y = -0,7573x + 1509,8 y = -0,1176x + 249,96 y = 0,373x - 725,41 y = -0,3371x + 690,71

0,00 y = 0,1098x - 210,53 y = -0,023x + 50,599 y = -0,0659x + 134,98 y = -0,0309x + 65,917 y = -0,0759x + 156,75 1953 1958 1963 1968 1973 1978 1983 1988 1993 1998 2003 Čas (Leto)

Padavine - Bilje

600

500

400 y = 16,807x - 33147 y = -1,0691x + 2442,6

300 y = -3,0064x + 6186,1 y = -11,61x + 23507 y = -10,089x + 20140 Padavine (mm) Padavine 200 y = -3,9713x + 8055,1 y = -1,6713x + 3420,6 y = -1,804x + 3687,3 y = 3,5776x - 6998,6 y = -4,7158x + 9546,7 100 y = 1,4409x - 2805,1 y = 1,6236x - 3189,8 y = -1,82x + 3644,1 y = -0,9327x + 1875,6 y = -0,89x + 1796,6 0 1963 1968 1973 1978 1983 1988 1993 1998 2003 Čas (Leto)

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

4.8 PRILOGA II: JADRANSKE REKE IN MORJE

RIŽANA - Pregled pretokov 1955 - 2003 m3/s

45,00

40,00

35,00

30,00

25,00

20,00 y = -0,2961x + 29,682

15,00

10,00 y = -0,0427x + 5,1222 5,00

0,00 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Najmanjše mesečne in letne dnevne vrednosti - Qnp Srednje mesečne in letne vrednosti - Qs Največje mesečne in letne vrednosti - KONIC - Qvk

Linear (Največje mesečne in letne vrednosti - KONIC - Qvk) Linear (Srednje mesečne in letne vrednosti - Qs) Linear (Najmanjše mesečne in letne dnevne vrednosti - Qnp )

REKA - Trnovo - Pregled povprečnih pretokov 1953- 2003 m3/s

140

120

y = 1,8191x - 3470,6 100

y = 5,9967x - 11857 y = 2,0527x - 4023,9 80

60 Pretok (m3/s) Pretok

20 y = 0,1535x - 295,69 y = 0,1743x - 342,86 y = -0,0438x + 91,909 y = 0,0276x - 52,787 y = 0,0522x - 102,69 0 y = -0,0463x + 94,089 1953 1958 1963 1968 1973 1978 1983 1988 1993 1998 2003 Čas (Leto)

Poročilo o delu IzVRS za leto 2008

Padavine - Ilirska Bistrica

600

500

Min 400 Max Povprečje 300 Linear (Max) y = -1,1068x + 305,62 Linear (Povprečje) Padavine (mm) 200 Linear (Min )

100 y = -0,379x + 128,68

y = 0,1219x + 19,654 0 1945 1948 1953 1956 1959 1962 1965 1968 1971 1974 1977 1980 1983 1986 1989 1992 1995 1998 Čas (Leto)

Letna temperatura morja v času 1957-2007 35

30 ) 25

10 Temperatura morja (Cl

Minimalna letna temperatura Maksimalna mesečna temperatura Povprečna letna temperatura

5. VIRI

− Marten Scheffer, Steve Carpenter, Jonathan A. Foley, Carl Folke & Brian Walkerk. Catastrophic shifts in ecosystems. NATURE, vol. 413/11, October 2001. pp. 591-596 − Vodna bilanca Slovenije 1971-2000: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008 − Kolbezen, M., Pristov, J., 1998: Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Hidrometeorološki zavod Slovenije. Ljubljana