Glasilo Občine Ormož Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Leto 2017, številka 36, marec

Dragi starši, vljudno vabljeni na proslavo ob materinskem dnevu, ki bo v nedeljo, 26. marca 2017 ob 14.30, uri v Domu kulture v Ormožu.

Vljudno vabljeni!

Plaketa “Ksavra Meška” Gledališki skupini KTD Miklavž pri Ormožu

Tekst:Karolina Putarek 2275 Miklavž pri Ormožu, Jožica Filipič, režiral učitelj Alfonz Stajnko. Po letu 1950 Foto:HOST Vinski Vrh 51, 2275 Miklavž pri Ormo- je naloge režiserja prevzela Marica Simo- lovenski kulturni praznik smo v žu, Štefanija Veselinovič, Vinski Vrh 65, nič, pozneje pa so kot režiserji delovali Ormožu počastili na predvečer pra- 2275 Miklavž pri Ormožu, Vinko Perdan, še: Cilika Lah, Ciril Vnuk, Franc Novak, Sznika s proslavo v Domu kulture. Krčevina 5, 2275 Miklavž pri Ormožu, Vitomir Blažekovič, Andrej Topolinjak, Kulturni program z naslovom “Ljubezen Aleksandra Dominko, Cvetkovci 67, 2273 Slavica Mihorič in Ljubica Simonič. ( Pre- do besed” je pripravila OŠ ORMOŽ v Podgorci, Marjan Petek, Mihovci pri Ve- dlagatelji priznanja se opravičujejo, če so sodelovanju z Glasbeno šolo Ormož. Za liki Nedelji 53, 2274 Velika Nedelja, Kri- med navedbo režiserjev koga izpustili …) dobrodošlico pa je prihajajočim obiskoval- stina Hergula, Sodinci 8, 2274 Velika Ne- Kakor koli, odigrane so bile številne igre cem pred vhodom zaigral Trobilni kvintet delja in zlato značko “Ksavra Meška”, ki in vsak od navedenih režiserjev je v gle- GŠ Ormož. jo je ob 20-letnici delovanja prejelo KŠD dališki skupini pustil določen pečat, prav Proslava je bila tudi priložnost za pode- DOBRAVA. tako pa igralci oziroma člani gledališke litev občinskih priznanj zaslužnim ob- Plaketo “Ksavra Meška” pa je prejela skupine. Danes gledališko skupino KTD čanom, ki aktivno delujejo na področju GLEDALIŠKA SKUPINA KTD Miklavž Miklavž pri Ormožu vodi Mirko Fekonja, Vsaka mama je kulture. Tako je podžupan MIRKO NO- pri Ormožu. Gledališka dejavnost je bila v ki je v imenu skupine prevzel plaketo Ksa- VAK podelil 5 bronastih značk “Ksavra Miklavžu pri Ormožu prisotna že v prvih vra Meška. Takšno občinsko priznanje si prava mama, Meška”, ki so jih prejeli: letih prejšnjega stoletja, so NEMCI uničili glede na več kot stoletno tradicijo v kraju, dana za srečo in Angela Topolinjak, Ul. dr. Hrovata 22, arhiv takratnega Prosvetnega društva Mi- gotovo zasluži. MIRKO FEKONJA pa je 2270 Ormož, Anton Hergula, Sodinci 8, klavž, ampak v gasilski kroniki, ki jo naj- bil tudi slavnostni govornik na proslavi. na veselje. 2274 Velika Nedelja, Katarina Vaupotič, demo v Gasilskem muzeju pri Miklavžu, Razen priznanj za udejstvovanje v kulturi Prava in ena sama Velika Nedelja 40/a, 2274 Velika Nede- piše o veseloigrah in gledaliških predsta- je podžupan podelil tudi bronastvo značko lja, Anica Kosajnč, Strmec pri Ormožu in vah, ki so jih uprizarjali domači gasilci Občine Ormož za izjemne športne dosež- za vse življenje. Alenka Kandrič, Cvetkovci 72, 2273 Pod- in domače Prosvetno društvo. Zagotovo ke. Značko je prejela Nataša Krajnc iz La- gorci; 7 srebrnih značk “Ksavra Meška“, pa je gledališka skupina aktivno delovala honcev, uspešna članica PIKADO KLU- (Tone Pavček) ki so jih prejeli: Jernej Štampar, Kajžar 43, po drugi svetovni vojni, ko je predstave BA PINOCCHIO Ivanjkovci. 2 ZGODILO SE JE Častitljivih 80 let življenja gospoda župnika in dekana Jožeta Šipoša

Zapisala: Martina Horvat službo župnika v Podgorcih. Torej je zapeli še člani moške vokalne sku- Foto: Daniel Rebrc duhovni vodja te župnije že polnih pine Mladi veseljaki iz Cirkulan, Župniji sv. Lenarta v Pod- 45 let. Slovesna pozna maša je bila na koru pa so se oglasili še mladi gorcih je bilo v nedeljo 5. polna lepih misli, zahval, prošenj, glasovi mladinske pevske skupine Vfebruarja pri pozni maši dobrih želja, tudi obujanja spominov domače župnije. Po podeljenem nadvse slovesno. Župnijsko obče- ni manjkalo. G. župnik se je spreho- sklepnem blagoslovu sta z besedami stvo je svojemu dušnemu pastirju ob dil po svoji bogati življenjski poti zahvale in iskrenimi voščili sprego- okroglem življenjskem jubileju – 80. in se na svoj račun tudi hudomušno vorila še predstavnica župnije go- rojstnem dnevu, ki ga je praznoval pošalil. Za svoja leta je gospod Ši- spa Jožica Megla in predsednik KS dan prej – pripravilo lepo slovesnost. poš še zelo bistrega uma, še vedno Podgorci, gospod Martin Kukovec, Začela se je z nagovorom, z zahva- željan novih znanj, saj se prav te dni ki je dobrim željam v imenu lokalne lo Bogu za dar življenja, za dar po- znova podaja na katehetski simpozij skupnosti pridružil še voščilo župa- slanstva, ki mu je bilo poklonjeno… v Celje. Pravi, da za nova znanja ni na Občine Ormož gospoda Alojza Pripravil ga je sam slavljenec, farni nikoli prepozno. Za svojo fizično Soka, ki se slovesnosti iz upraviče- župnik, dekan gospod Jože Šipoš, kondicijo in vitalnost pa skrbi s pla- nih razlogov žal ni mogel udeležiti. prebral pa ga je g. Vlado Mar, vrsto ninarjenjem; je pa tudi eden redkih, Sveta maša, polna čustev, se je po let desna roka gospoda župnika. ki je osvojil Santiago de Composte- dveh urah končala, slavje pa so vsi G. Šipoš je bil rojen v Župniji Per- la – Špansko Jakobovo romarsko prisotni, z jubilantom na čelu, ob toča v Prekmurju, v duhovnika pa je pot, najbolj znano romarsko pot na prigrizku, sladkih dobrotah, ki so jih bil posvečen leta 1962 v Mariboru. svetu –, od južne Francije do Santi- pripravile gospodinje iz vse župnije, Na Župnijo svetega Lenarta je prišel aga v Španiji. Za slovesno petje pri in ob kapljici rujnega, nadaljevali v iz sosednje Župnije svete Marjete v maši so poskrbeli člani cerkvenega kulturni dvorani v Podgorcih. Gorišnici, kjer je bil pred tem devet pevskega zbora domače župnije, ob Gospod župnik, Bog naj Vas živi še let kaplan, leta 1972 pa je v nastopil koncu slovesnosti so pred oltarjem mnoga leta! Intervju z gospodom Jožetom Šipošem

Prispevek sva pripravili: Natalija podlaga za to razmišljanje domača Tako ste zdaj že kar lep čas pri še posebej vtisnil spomin? Se spo- to smer gremo, pa to ni samo naš, Fajfar in mag. Tanja Vaupotič družina, kjer je bilo lepo versko ži- Sv. Lenartu. mnite kakšnega takšnega? to je vseevropski problem. Ampak Dekan velikonedeljske dekani- vljenje vseh v družini in lepota bo- Ja to pa je zdaj že kar veliko let, Ja, veliko je lepih dogodkov, iz- ob vsem tem, da sem po končanem je in častni občan Občine Ormož, goslužja v domači župniji. Potem tako da mi je že nekoliko nerodno, brati enega pa je v tem trenutku kar študiju še večni učenec, imam tudi g. Jože Šipoš, je 4. februarja letos sem začel brati neke revije, pred da sem tako dolgo na enem mestu. težko. Ko sem se vpisoval v prvi dar poglobljene analize ali pa dia- v svoji bogato popisani knjigi ži- vojno v stari Jugoslaviji o misijo- Navadno se župniki malo premika- razred nižje gimnazije, sem se šel gnoze današnjega stanja v cerkvi in vljenja obrnil 80. list. Sodelavci nih, in sem se tudi videl v misijo- jo. Ampak sedaj, pri teh letih, se mi najprej vpisat v Mursko Soboto, v svetu. In kakor koli je vse skupaj verskega programa na Radiu Prlek nih. Kasneje pa sem pač pristal pri več ne ljubi. prvič sam z avtobusom. Potem pa videti žalostno, sem človek upanja, smo ga ob tem lepem življenjskem sem izgubil dokumente, bil sem pa ker vidim v cerkvi mnoge nastavke tem, da bom doma domači škofijski Zagotovo so ljudje, verniki, na- jubileju povabili pred mikrofon. V sam, brez staršev. Takrat so starši za versko prerojenje tako pri nas v duhovnik. Ko sem končal gimnazi- vezani na Vas in Vas ne izpustijo studiu lokalne radijske postaje se je upali otroka spustiti z doma, sedaj Sloveniji kot širše po svetu, tudi v jo v Murski Soboti, leta '56, sem kar tako? z njim pogovarjala Natalija Fajfar si več ne upajo. In potem sem šel Evropi. Ampak to je tek na mara- se vpisal na Teološko fakulteto v Ja, za zlato mašo sem napisal en in v nedeljo, 5. februarja, je bila peš na matično šolo, da mi dajo tonski progi in jaz se samo veselim Ljubljani. stavek, ki sem ga svojim faranom na sporedu posebna verska oddaja. drugo spričevalo. Nisem ga dobil. vseh tistih, ki bodo nekoč doživeli podtaknil. Namreč: Gospod žu- Pogovor, ki je tako nastal za to pri- In kako je potem potekalo vaše Mojega učitelja ni bilo doma. Po- lepo, prenovljeno cerkev. pnik, imamo vas zelo, zelo radi, ložnost, smo tudi zapisali in uredili izobraževanje? tem sem šel nazaj peš vprašat, če se samo mir nam dajte! (Smeh.) Dolgo časa ste bili tudi urednik za bralce Ormoških novic. Šolanje je potekalo 6 let, 12 seme- lahko pridem še kdaj kasneje vpisat naše verske oddaje na Radiu G. Šipoš, pozdravljeni. Včeraj strov. Filozofija, psihologija, potem Večkrat smo že omenili, da poleg v gimnazijo. Pa so mi rekli, da lah- Prlek. Z Vašim uredniškim de- ste dopolnili 80 let. Seveda Vam pa cerkvena zgodovina, biblični dušnopastirske službe vrsto let ko. In sem šel z veseljem na avto- ležem v tej oddaji ste doprinesli v imenu radijske ekipe in vseh predmeti; teh je bilo kar nekaj, po- opravljate tudi službo dekana. bus, a sem ga zamudil. In sem šel veliko novosti, sprememb tudi v sodelavcev verske oddaje iskreno tem pa teološki predmeti, kasneje Koliko let je to približno? Verje- domov peš. Tako da sem tisti dan konceptu oddaje. Kaj pa je Vam, čestitam. Želim vam predvsem pastoralni. In tako se je zaključil po tno ste tu tudi doživeli že kakšno prepešačil okrog 30 kilometrov. k vašemu življenju, doprinesla ta zdravje, da se bomo poleti lahko 12 semestrih študij teologije. Am- okroglo obletnico? Sem bil pač pešec že od malega. odgovornost? skupaj veselili tudi vaših 55 pre- pak meni je bilo všeč, da sem imel Vem, da sem dolgo dekan, ne vem Nismo imeli avta, takrat ga ni bilo, To je bila naloga, ki sem jo moral hojenih let na poti duhovništva in možnost biti vse življenje privržen pa, kdaj sem bil prvič dekan, in ne pa tudi kolesa ni bilo pri hiši. Od opraviti. Če ne, so me malo spo- služenja Bogu. vseživljenjskemu učenju. To je tista vem, kdo me je imenoval. Enkrat malega sem rad hodil peš, zato sem mnili, da je že čas, da nekaj oddam: Hvala lepa. dediščina, ki me še sedaj drži pri me je imenoval že pokojni duhov- učakal ta leta. zame je bila to prava obogatitev. življenju. nik, moj znanec, ko mi je potrkal na Naše bralce bo verjetno zani- Pred leti, ko ste se odločali za Moral sem malo iskati, brskati, raz- župnijska vrata: »O, kak' je, večni duhovniški poklic, so bili časi in malo, kakšna sta bila Vaša ži- Poznamo vas kot dolgoletnega mišljati in največ sem se naučil ob dekan?« Pa je to bilo že pred mno- razmere v naši družbi bistveno vljenjska pot in odločitev za dekana velikonedeljske dekanije vsem tem jaz sam. Bilo je veliko go leti. Sedaj sem ponovno, od lani, drugačni, kajne? Kako gledate, duhovništvo? in seveda obenem kot župnika novih informacij, novih pogledov, spet dekan. oziroma ocenjujete, slovenski na- Rojen sem tam prek Mure, v Prek- pri Sv. Lenartu v Podgorcih. Ka- zato se čutim bogatejšega. Podob- rod in njegov odnos do vere da- murju, med Cankovo in Kuzmo, v tera so bila vaša službena mesta Kako danes po skoraj 55 letih no kot takrat, ko sem pred leti imel nes? Kakšno je nasploh duhovno vasi Krašči, župnija Sv. Helena na po posvetitvi oziroma novi maši? službovanja oziroma opravljanja številne sestanke za starše svojih stanje danes? Pertoči. Osnovno šolo sem obisko- V šestem letniku, mi smo bili po- dušnopastirske službe gledate »veroukarjev«, ko sem začel sesta- val v domači vasi, najprej madžar- na prehojeno pot? Se vam je ka- Takole, včasih kdo govori, kako nek po nekem konceptu, ki sem ga svečeni po petem letniku, sem ma- je bilo v času komunizma. Bilo je sko, kasneje pa slovensko in nato ševal v ljubljanskih škofijah med kšen dogodek posebej vtisnil v imel v glavi. Ko sem končal, sem 8-letno gimnazijo v Murski Soboti. spomin? zanimivo. Poznal sem teorijo mar- verjetno sam odnesel od tistega več tednom. Za vikend sem bil na Fran- ksizma. Ampak pod komunizmom Vmes pa sem obiskoval tretji ra- kolovem, tam pri Vojniku, župnik Seveda, sedaj v teh letih, ko človek kot starši mojih učencev, saj sem se zred v Cankovi; zato da so izpopol- že zaključuje življenjsko pot, se so bile cerkve polne. Verni ljudje so naučil nekaj novega. Trstenjak je mi je potem dal soupravo v Čre- bili v sistemu edina civilna družba, nili razred, so nas nekaj iz Murske šnjicah, kjer sem bil namesto njega predvsem nekako prebuja v člove- rekel, moj profesor za psihologijo, Sobote »gor potegnili«, tako reče- ku občutje neke velike hvaležnosti. ki je bila v opoziciji. In so nas pu- če hočeš nekaj vedeti, napiši o ti- tisto študijsko leto. Potem pa me je stili pri miru. Tudi jaz, kot kandidat mo po domače. Imam lepe spomi- domači župnik prosil, da bi bil leta Najprej hvaležnosti za dar življenja stem knjigo. Ker sem vedno nekaj ne na otroška leta. To so bila leta, in dar duhovniške službe, ob tem za duhovniški poklic, nisem imel govoril in nekaj pisal, sem se ve- '63 na '64 v domači rojstni župni- nobenih težav. Ene okoliščine so ko ni bilo vsega na pretek. Živeli ji kot duhovnik pomočnik, ker je pa hvaležnost najprej domači dru- dno tudi nečesa naučil. Ta knjiga je smo v skromnih razmerah, vendar žini-staršem, vsemu domačemu bile, da me niso preveč resno jema- napisana v moji nevronski mreži in on gradil novo cerkev. To je danes li tisti, ki so to urejali, da bi koga ne lačni. lepa cerkev, ima velik mozaik Mar- okolju, vsej domači župniji, vsem, jo bom odnesel s seboj v večnost. ki so bili moji vzgojitelji in učitelji, odvrnili od duhovniškega poklica. (Smeh.) Kako ste se potem odločili za ka Rupnika; splača se ga videti. Po vsem, s katerimi sem se kakor koli Danes pa so razmere drugačne. duhovništvo? tem, ko sem bil pri njem duhovnik Gospod Jože Šipoš, hvala za so- srečal kje v življenju, do vseh teh Danes je predvsem veliko indivi- Ja, to pa je takole, sem eden od red- pomočnik, pa sem nenadoma od- delovanje in pogovor. Kot sem že čutim globoko hvaležnost in se ču- dualizma, veliko potrošniške mi- kih duhovnikov, ki smo duhovniki šel v Kobilje, kjer ni bilo župnika, dejala uvodoma, vam vsi skupaj tim od Boga bogato obdarjenega ob selnosti, veliko tega, kako bi nam že iz zgodnjega otroštva. Mnogi se umaknil se je in sem bil tam kot žu- bilo prijetno in luštno. Manj pa to, želimo predvsem zdravje in moč mnogih dobrih ljudeh, od začetka odločajo kasneje. Nekateri kasneje pnik. Od tam pa sem odšel v Gori- kaj je prav in kaj je dobro, kaj je na Vaši življenjski poti kot tudi pa vse do danes. Tako da, kot sem še doživljajo tudi krizo poklica, jo šnico k Sv. Marjeti niže Ptuja, kjer pošteno. In od tega virusa je celotna pri opravljanju službenih obve- nekoč nekje že povedal, do mene potem prebrodijo ali pa si premisli- sem bil od 1. maja 1964 kaplan, pa družba okužena, kdor bo ozdravil znosti. Vabljeni ob kaki priložno- so bili vsi ljudje vedno dobri in ta jo. Jaz sem gledal sebe kot bodo- vse do zadnjega julija leta '72, ko družbo od teh virusov potrošništva, sti v studio naše lokalne radijske misel mi je blagodejna. čega duhovnika že v nižjih razredih sem se preselil k Lenartu kar čez sebičnosti, pohlepnosti, bo ozdra- postaje. osnovne šole. Prav gotovo je bila Pesnico v sosednjo župnijo. Se vam je torej kakšen dogodek vil civilno in cerkveno družbo. V Hvala lepa in vsem lep pozdrav.

Ormoške novice, Leto 2017, številka 36, marec ZGODILO SE JE 3 Karmen Willum Švegl dobitnica Napovedujemo četrti teden zlate plakete Občine Ormož ljubiteljske kulture in za leto 2016 vabimo k sodelovanju JSKD kulturna društva in njihove zveze, etnične lovenija se s tednom ljubiteljske skupine, ki živijo v Sloveniji, posamezni- kulture pridružuje evropskim dr- ke ter izobraževalne in kulturne ustanove, Sžavam, ki se vsako leto poklonijo da se pridružite s svojimi programi. ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem in To lahko storite na spletni strani na http:// opozorijo na pomen, kakovost in množič- tlk.jskd.si/. Sodelujete lahko s predstavo, nost ljubiteljske kulture v sodobni družbi. koncertom, z razstavo, razpravo, dnevom Namen projekta je priznanje več kot odprtih vrat, javno vajo in s podobnim. 107.000 kulturnim ustvarjalcem, ki svo- Teden ljubiteljske kulture je namenjen jo energijo in čas ljubiteljsko (torej brez ozaveščanju javnosti o razširjenosti, ka- plačila za svoje delo) namenjajo kulturi. kovosti in pozitivnih vplivih ljubiteljske Projekt prek pestrega kulturnega dogaja- kulture na sodobno družbo. nja povezuje vse prebivalce Slovenije in Teden ljubiteljske kulture je vsako leto zamejstva ter poudarja kulturni in druž- posvečen določeni temi. V letu 2017 bo beni pomen ljubiteljske kulture v naši osrednja tema Tedna ljubiteljske kulture državi. likovna dejavnost – njen razvoj, raznoli- S Tednom ljubiteljske kulture ozavešča- kost, dostopnost in uspehi. mo in pod enotno podobo predstavljamo Več informacij o Tednu ljubiteljske kul- vse, ki svoj talent, čas in energijo name- ture lahko najdete na spletni strani http:// njajo ljubiteljski kulturi ter tako bogatijo tlk.jskd.si/. sebe in družbo. Vabimo lokalne skupnosti, Prijazno vabljeni k sodelovanju!

Tekst in foto: Karolina Putarek poroča. Karmen Willum Švegl je bila po grajski dvorani je pred božičem podelitvi priznanj, pred prazničnim kon- Uvodnik in dnevom samostojsnosti in eno- certom v Beli dvorani, tudi slavnostna Pozdravljene drage bralke in dragi bralci, V tnosti potekala slavnostna seja, govornica. kjer so župan Alojz Sok in podžupana Kulturni program v okviru slavnostne leto je že na veliko zakorakalo z letnico 2017. Novo leto, novi izzivi, nove preizku- Branko Šumenjak in Mirko Novak pode- seje so pripravili dijaki Gimnazije Or- šnje… V zimskih mesecih smo z veseljem spremljali naše športnike, ob kulturnem lili občinska priznanja za leto 2016. mož, na predprazničnem koncertu v Beli prazniku je spet zadonela Zdravljica; poveselili in našemili pa smo se tudi v pustnem BRONASTO PLAKETO Občine Ormož dvorani pa so nastopili Komorni mešani času, ki je bil letos nekoliko daljši. Za nami pa je prav tako že dan žena. Pomlad je je na predlog OOZ ORMOŽ prejel foto- pevski zbor LJUBLJANSKI MADRI- potrkala na naša vrata, sončni žarki so vedno toplejši, narava se prebuja in nas vabi na graf Štefan Hozyan za več kot 40-letno GALISTI pod vodstvom Primoža Mala- vrtove, polja in vinograde. delo v fotografski stroki; SREBRNO vašiča ter mezzosopranistka GORDANA V tej številki Novic si lahko preberete, kako je potekalo letošnje Antonovanje na Kogu plaketo na predlog MePZ DU Ivanjkovci HLEB, baritonist IVAN ANDRES ARN- in kdo je dobitnik nagrad za najboljšo čurko. Spomnili smo se tudi Vincekovega poho- je prejel zborovodja in glasbeni pedagog ŠEK in pianistka ALEKSANDRA NAU- da v Podgorcih in obenem vas člani Turističnega društva Podgorci vabijo na svoje tra- Jože Barin Turica, ZLATO PLAKETO MOVSKI POTISK. Pevci so z reperto- dicionalno ocenjevanje vin. S člankom so se predstavili tudi ormoška knjižnica in naši pa je na predlog župana Alojza Soka arjem božičnih pesmi navdušili zbrane v vrtci, ki prav tako vabijo na vpis novih članov. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na prejela komparativistka in slovenska dvorani in se po koncertu pridružili po- »našega« Marka Bezjaka, s katerim smo se skupaj veselili uspeha, ki so ga rokometaši dopisnica iz kriznih žarišč na Bližnjem gostitvi, kjer so zapeli z vsemi zbranimi dosegli na svetovnem prvenstvu v Franciji. Pozabili pa nismo niti na pustne maske in vzhodu Karmen W. Švegl, ki z možem in in tako popestrili predpraznično druženje skupine, ki so se predstavile na povorki po ormoških ulicah in nas nasmejale; kurenti s sinom trenutno živi v Turčiji, od koder ob obloženih mizah in kozarčku rujnega. pa so seveda uspešno odgnali zimo. Kar nekaj zanimivega branja se bo našlo. Pred nami so torej lepi pomladni dnevi. Čaka nas tudi praznovanje materinskega dne- va, ko se bomo zahvalili svojim mamam za vse skrbi, jim poklonili kakšen cvet ali PRVI regijski vadbeni poligon za si vzeli čas za klepet ob kavici. Čakajo nas tudi že velikonočni prazniki, ko bomo gasilce že dobiva svojo podobo z veseljem barvali pirhe, se posladkali s potico in se malo pregrešili z dobrotami iz cekarja, ki ga bomo prej odnesli k žegnu. Vsem mamam želim lep materinski dan, naj bo drugačen od vseh ostalih, ob velikonočnih praznikih pa veliko družinskega miru. Želim vam čim manj pomladne utrujenosti ter veliko dobre volje in uspeha pri spo- mladanskih opravilih.

Alenka Lah, odgovorna urednica

Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma junija 2017. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: [email protected], lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 2.6.2017. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in Tekst in foto: Karolina Putarek zaščito in reševanje Slovenije. Prva faza upamo na ponovno sodelovanje. radnja regijskega vadbenega po- zajema asfaltno ploščad v dolžini 75 me- ligona za gasilce v Ormožu je v tov in širini 20 metrov, 14 metrov visok Gpolnem teku. Predvidoma bo kon- stolp, tri različne vrste hidrantov ter jašek, Kolofon čana v začetku aprila, tako da so obrisi po- ki bo služil za vajo reševanja iz globin. Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. ligona že dobro vidni. Ob jašku bo ploščad, namenjena urjenju Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Regijski vadbeni poligon se bo razprosti- v tehničnoreševalnih vajah. Ormoška ga- Odgovorna urednica: Alenka Lah ral na zemljišču ob vzhodni strani nek- silska zveza pa bo postavila še pokrit pro- Uredniški odbor: Tina Kelc, Mirko Novak, Irma Murad, Barbara Podgorelec. danje Tovarne sladkorja, natančneje na stor, ki bo služil kot učilnica, sanitarni za- Lektoriranje: Nadica Granduč koncu Opekarniške ceste. Zgrajen bo po bojnik in skladiščne zabojnike, kjer bodo Naklada: 4250 izvodov konceptu oz. tipskem načrtu, ki ga je GZ hranili opremo. Tisk: Evrografis, d.o.o., Puhova 18, 2000 Maribor, www.evrografis.si Slovenije sprejela za gradnjo načrtovanih Uradno odprtje regijskega vadbenega po- Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, 17 gasilskih vadbenih centrov po Slove- ligona naj bi bilo 20. maja, ko gasilci pri- pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini niji. Sredstva za prvo fazo v vrednosti čakujejo tudi prisotnost visokih predstav- Ormož. 325.000 evrov bo zagotovila Uprava za nikov Ministrstva za obrambo.

Ormoške novice, Leto 2017, številka 36, marec 4 ZGODILO SE JE Antonovanje na Kogu 2017

Tekst: Tamara Štampar Foto: Sonja Kamplet-R udi v tem letu so se na Kogu zvr- stile tradicionalne prireditve za vse Tčurkoljube in čurkoljubke že osmič zapovrstjo, in sicer od 7. 1.–21. 1. 2017, ki jih je organiziralo Društvo Antonovanje na Kogu. Sprehodimo se po posameznih dogodkih. Začelo se je v soboto, 7. 1., ko je Klub or- moških študentov organiziral dogodek s Pripravo prleške jüžine; glavne sestavine so: domača zaseka, prekajeno meso, zobl pa lük. V petek, 13. 1., sta zgodaj zjutraj prispeli na Kog s svojo terensko ekipo novinarki oddaje Dobro jutro ga. Katja Tratnik in ga. Marija Merljak, ki sta raziskovali kogo- vsko kulinariko, kjer imajo čurke posebno mesto. Večina jih je že jedla, toda ljudje iz različnih koncev Slovenije jih pod izra- zom čurka, tako kot jim pravimo pri nas, ne poznajo. Kogovčani smo se za ta dogo- dek prav posebej potrudili z zelo lepo do- delanimi stojnicami, posneli smo oddajo na temo Prleška kuhinja skozi praznik in vsakdanjik, Čurkarijada na Kogu. V uvo- zmagovalec v izdelavi najboljših čurk, je du oddaje je naš župan g. Alojz Sok pred- poudaril: »Zelo pomembno pri izdelavi stavil Občino Ormož, posebej je poudaril krvavic je to, da začnemo s sestavinami, kogovsko vinogradništvo ter razvijajoči ki jih je manj, kot pa s tistimi, ki jih je več. se turizem. V nadaljevanju je predsednik Postopoma moramo sestavine dodajati in Krajevne skupnosti Kog g. Slavko Bede- jih postopoma mešati.« Po besedah Petra kovič tako lepo opisal naš Kog, da mar- Pribožiča, predsednika ocenjevalne komi- sikoga ni pustil ravnodušnega: »Majhni sije, so pri oceni krvavic pomembni: zu- smo, pa vendar ponosni na naš kraj in naše nanji izgled, prerez, struktura in tekstura ljudi. Tukaj je naš košček raja na zemlji, izdelka. Veliko težo pa imata njegov vonj kjer živimo mirno, odmaknjeno in pre- in okus. prosto podeželsko življenje.« Novinarki Hvala vsem, ki ste pomagali uresničiti od- oddaje sta poudarili, da imamo na Kogu dajo. Če sama že ne bi bila Kogovčanka, zelo pestro in zanimivo kulinariko in da bi podobno, kot je rekla novinarka, ne- pravzaprav Kogovčani vemo, kaj je treba mudoma sedla v avto, se odpeljala v naše dati v lonec. Predsednica Kmečkih žena s kraje in odkrivala njihovo lepoto. Zelo po- Koga ga. Ksenija Lukman je predstavila nosna sem na naš Kog in Kogovčane. poslanstvo aktiva kmečkih žena in povabi- Po oddaji je sledilo pravo ocenjevanje la gledalce na razstavo v Košarkino hišo. čurk s strokovno komisijo in komisijo po- (Hardek); za sivo čurko Kmetija Žinko prašičerejce in zdravje pri živini. Pridi- Razstava z naslovom Od zrna do kruha trošnikov. Čurke so prispele iz 16 kmetij z (Libanja), Kmetija Bolcar (Dobrava); za gal je znani zaporniški vikar Robert Fri- pri mlajši generaciji vzbuja spoštovanje različnih koncev Občine Ormož, izven teh belo Kmetija Žinko (Libanja), Kmetija škovec. Po slovesni maši so pred cerkvijo do kruha, pri starejši pa obudi spomine. pa iz Zlatoličja, Kranja, Medžimurja. Sku- Bolcar (Dobrava). Priznanja za najboljša tradicionalno zaplesale folklorne skupine. Kmečke žene so predstavile še tradicio- pno je v ocenjevanje prispelo 33 različnih antonova vina k najboljšim čurkam so pre- Na parkirišču OŠ Kog je bilo za obisko- nalni prleški zajtrk, južino, kosilo in ve- vzorcev za čurke: za črne čurke je bilo 17, jeli kogovski vinogradniki. Za črno čurko valce poskrbljeno z lokalno ponudbo na čerjo ter jedilnik na kolinah. Predsednik za sive 12 vzorcev in za bele 4 vzorci. Isti modra frankinja 2015, Vinska klet Liam & stojnicah, s srečanjem vozil Steyr kluba Društva Antonovanje na Kogu g. Slavko dan popoldan pa se je v Vinski kleti Munda Sinead Cabot; za sivo renski rizling 2015, Kog in starodobnikov ter s srečanjem do- Perc je v nadaljevanju oddaje opisal in odvijal dogodek Čurke in vino 2017, kjer PRA-VinO Čurin-Prapotnik; za belo ru- mačih ansamblov. predstavil razliko med tremi vrstami čurk: so vinski poznavalci ocenili, katera vina meni muškat 2015 PRA-VinO Čurin-Pra- V torek, 17. 1., je v dvorani KS Kog Dru- »Osnovni nadev krvavic, oz. po doma- se najbolje prilegajo k najbolj ocenjenim potnik. Po pestrem kulturnem programu, štvo upokojencev Zarja Kog organiziralo če čurk, je ajdova kaša. Krvavice v obli- čurkam. Osrednja dogodka Antonovanja nastopili otroci iz Vrtca in Osnovne šole Antonovo kegljanje za pokal KS Kog. ki osmice, črne čurke se polnijo v tanka sta potekala v soboto, 14. 1., v telovadnici Kog, Folklorna skupina Kog, Ansambel Dnevi Antonovanja 2017 so se zaključili svinjska čreva; sestavine so ajdova kaša, OŠ Kog, in sicer odprtje razstave likov- Ritem in družinski ansambel Ples. Sledila v soboto, 21. 1., z Antonovim turnirjem kri, od začimb pa sol, poper, piment, maja- nih del z naslovom Reja prašičev v Prle- je pokušina čurk in najboljših vin, ki so jo v malem nogometu, ki ga je organizira- ron, lahko dodamo tudi muškatni orešček. kiji in Medžimurju. Razstavljenih je bilo odprle vinske kraljice z različnih koncev lo Športno društvo Kog. Več zapisov in Nadev pri sivih čurkah je enak kot pri čr- kar 121 likovnih del mladih ustvarjalcev, Slovenije. Večer so obiskovalce na Anto- fotografij o posameznih dogodkih je ob- nih, s tem da ni krvi, polni se v ravni ali najboljša so bila tudi nagrajena. Sledila je novem koncertu s čudovitimi glasovi nav- javljenih na spletnih straneh: www.anto- žepasti del svinjskega debelega črevesa Čurkarijada s pokušino. Najboljši izdelo- dušili Kogovski dečki in Mladinski pevski novanje.si ali https://sl-si.facebook.com/ in se »špili«. Osnovni nadev bele čurke valci čurk po mnenju strokovne komisije, zbor A ti zapojem, z Unca. drustvoantonovanje.nakogu. Vabljeni k je prosena kaša, dodan je cimet in je kot ki so poželi zlata priznanja, so: za črno V nedeljo, 15. 1., so romarji od blizu in ogledu! Iskrena hvala vsem in vsakemu sladica, polni se v ravni del svinjskega de- čurko Kmetija Žinko (Libanja), Kmetija daleč prisluhnili tradicionalni slovesni posebej, ki ste kakor koli pomagali pri or- belega črevesa. G. Ivan Žinko, večkratni Cimerman (Stojnci), Kmetija Podplatnik sveti maši ob 10. uri za žive in mrtve ganizaciji Antonovanja 2017! Program Centra medobčinskega medgeneracijskega povezovanja

Tatjana Ozmec, in delavnic, medgeneracijskem učenju, vzdrževanju socialnih stikov in v socialno-var- koordinatorica programa CMMP stveni dejavnosti. Delovati smo začeli v letu 2016 in dosegli že nekatere zastavljene cilje. rogram Centra medobčinskega medgeneracijskega povezovanja (v nadaljevanju Program teče dalje tudi v letu 2017. Z uresničevanjem delovanja po programu CMMP v CMMP) deluje pod okriljem Centra za starejše občane Ormož. Namen CMMP je letu 2016 smo zadovoljni. Puresničevanje ciljev na lokalni in regionalni ravni v sodelovanju s socialnimi, z V letu 2016 smo ponudili različne aktivnosti, ki so bile namenjene zunanjim zaintere- družbenimi in ekonomskimi partnerji. Medgeneracijsko povezovanje je most med gene- siranim oz. širši javnosti, našim stanovalcem in zaposlenim. Ponudili smo 15 različnih racijami, da med njimi ne nastajajo prepadi. Različne generacije se povezujejo v med- aktivnosti, delavnic za širšo javnost. S področja preventive smo v letu 2016 izvedli se- sebojni pomoči in skupnih aktivnostih. Program CMMP ne posega v dejavnosti nobene dem delavnic. Za aktivno in zdravo staranje smo začeli uvajati medgeneracijsko šolo, od dosedanjih oblik delovanja društev. Delovanje tega programa temelji na: preventivnih ki jo vodi mentorica gospa Andreja Šut v sodelovanju učencev Osnovne šole Središče programih, vlaganju v zdravje, telesno in mentalno, informiranju, programu za aktivno in ob Dravi. Imeli smo tri javne debate in en vseslovenski medgeneracijski turnir. Veliko zdravo staranje, programu za oskrbo bolnih in onemoglih, programu različnih aktivnosti pozornost smo namenili različnim aktivnostim, ki so bile dobro obiskane.

Ormoške novice, Leto 2017, številka 36 , marec KMETIJSTVO 5 V zadnjih 25 letih smo v Sloveniji izgubili vsaj 85 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč

Tekst: Karolina Putarek Pričakovano je bilo, da se zarasejo neka- Foto: Zdravko Munda tera zemljišča, ki so neprimerna za stroj- redstavniki Kmetijsko gozdarske no obdelavo, saj ekonomika obdelave na zbornice Slovenije (KGZS) so v teh zemljiščih ne prenese visokih stro- Pprvih dneh januarja na srečanju z škov. Se pa tudi ta območja počasi revita- novinarji opozorili na izgubo kmetijskih lizirajo z drugimi načini rabe, predvsem zemljišč pri umeščanju proizvodnih con. s pašo, ki lahko del teh površin ponovno V zadnjih 25 letih smo po njihovih podat- obudi. Velika skrb pa so površine, ki so kih izgubili 85.000 hektarjev kmetijskih trajno izgubljene. Pozidanih površin je zemljišč v uporabi. Vlado zato pozivajo, bilo veliko preveč, in to na območjih, ki naj takšna območja izbira zunaj najboljših so najprimernejša za kmetijsko obdelavo. kmetijskih zemljišč. To je žalostna zgodba razvoja te države. Izguba najboljših kmetijskih zemljišč na Vodilni predstavniki KGZS so spregovo- območju Braslovč pri načrtovani gradnji rili tudi o delu in načrtih zbornice. Ta ima hitre ceste tretje razvojne osi in pri gra- trenutno 91.471 članov, iz članarin pa po- dnji proizvodne cone na območju Občine črpajo 1,7 milijona evrov prihodkov. »Te Hoče – Slivnica ter apetiti po najboljših prihodke ciljno, pozorno in transparentno zemljiščih na območju Slovenske Bi- porabimo za delovanje zbornice,« je pove- strice kažejo, da varovanje kmetijskih dal Zupančič. Tudi letos bodo aktivnosti zemljišč ni učinkovito, kot je na novi- usmerjene v krepitev delovanja zbornice, narski konferenci pojasnil predsednik krepitev odzivnosti na aktualno proble- Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije matiko in aktivno delovanje na vsebinah, (KGZS) Cvetko Zupančič. Na zbornici ki jih zbornica pokriva. Zagotavljali bodo zato pričakujejo, da bo imel Sklad kme- celovite in kakovostne storitve v okviru tijskih zemljišč in gozdov RS dejavnejšo izvajanja nalog javnih služb in drugih kmetijstva in podeželja, oblikovale bodo pomembnih usmeritev priprava koncepta, vlogo pri zaščiti zemljišč. storitev, ki se izvajajo v zborničnem siste- spodbudno poslovno okolje in omogočile s katerim bi izboljšali tržni položaj pri- Kot je pojasnil direktor zbornice Branko mu. Povečati si želijo medinstitucionalno nove zaposlitve v panogi. marnih pridelovalcev. Zbornica bo nad- Ravnik, je bil v tem času narejen avtoce- sodelovanje za učinkovitejši prenos zna- Na področju skupne kmetijske politike gradila projekt Kupujmo domače in se stni križ, skoraj vsaka občina ima svojo nja na kmetije in ozaveščati slovenskega bodo krepili aktivnosti v podporo učin- aktivno vključevala v promocijo sloven- obrtno oz. proizvodno cono, mesta so se potrošnika o prednostih lokalno pridelane kovitejšemu črpanju sredstev, začela pa ske pridelave in predelave z že tradicio- razširila. Povedal je še, da je pozidava ze- hrane, kot je poudaril Ravnik. Na zako- se bo tudi razprava o usmeritvah v nasle- nalnimi dogodki. Prenovo bosta doživela mljišč potekala predvsem v ravninskem nodajnem področju je v novem letu pred- dnjem programskem obdobju. Pri izvaja- tudi spletna stran zbornice ter zbornično delu, slabša kmetijska zemljišča pa so se videno odprtje sistemske zakonodaje na nju javne službe kmetijskega svetovanja glasilo Zelena dežela. Vodstvo zbornice v zaraščala. 85.000 hektarjev je za Slove- področju kmetijstva, gozdarstva, okolja se bo v tem letu začela priprava pravnega tekočem letu pričakuje tudi več aktivnosti nijo, ki ima v uporabi 500.000 hektarjev in davkov. Zbornica bo tu predlagala re- okvira za delovanje te službe. države, ki bi zmanjšale breme škod zaradi kmetijskih zemljišč, zelo velika številka. šitve pri vsebinah, ki vplivajo na razvoj Kot je dejal Ravnik, bo v novem letu ena divjadi, s katerimi se sooča kmetijstvo.

Bo na slovenskih poljih spet rasla sladkorna pesa? Apel za pravilno uporabo FFS

Vlado Auguštin, Čebelarska zveza Slovenije

ebela spremlja človeka na njegovi življenjski poti že od pradavnine. Z njenim pridelkom, medom, si je že Čv prazgodovini tešil lakoto in celo reševal življenje. Tekom svojega razvoja je človek spoznal še ostale številne koristnosti čebele; od njenih pridelkov pa do opraševanje sa- dnega drevja in kulturnih rastlin. Čebela in njeni proizvodi igrajo tako že tisočletja pomembno vlogo v prehrani, medici- ni, še posebno pa v ekologiji. Le vlogi čebele kot opraševalca se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani, prav tako tudi za rastlinsko raznovrstnost v naravi. Ko čebele obiskujejo cvetove, na katerih nabirajo medičino in cvetni prah, pogosto pridejo v stik s strupenimi sredstvi, ki se v kmetijstvu uporabljajo za zaščito rastlin. Čeprav so pravilna raba, promet in kazni v primeru nepravilne upora- be FFS predpisani v Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1) (Uradni list RS, št. 83/12), še vedno prihaja do po- morov čebel. Tekst in foto: Karolina Putarek evrov, hrvaško podjetje pa bo samo poskrbelo za prevoz z Da ne bi bili več priča zastrupitvam čebel, čebelarji vse upo- redsednik upravnega odbora Zadruge kooperativa njiv. “Zadruga je organizator setve in spravila. Poskrbeli rabnike FFS prosimo, da te uporabljajo v skladu z načeli kristal in predsednik Združenja pridelovalcev slad- bomo za seme, organizirali setev in spravilo, predvsem pa dobre kmetijske prakse in varstva okolja. Posebno pozornost Pkorne pese Slovenije Miroslav Kosi napovedujeta zagotovili vsa tehnološka navodila in strokovno pomoč. naj posvetijo čebelam z naslednjimi ukrepi: že to pomlad setev prvih 120 hektarjev sladkorne pese. Pomembno je, da smo izpeljali registracijo dodatnih za- -pred načrtovano uporabo FFS natančno preberite priložena Tovarna sladkorja Viro v Virovitici na Hrvaškem je na- ščitnih sredstev, ki so nujna pri pridelavi te poljščine”, je navodila, saj je v njih, in tudi na embalaži, opozorilo, ali je mreč zainteresirana za pridelavo na okoli 100 hektarjih na tiskovni konferenci pojasnil predsednik Mirko Kosi. sredstvo strupeno za čebele. V glavnem so za čebele škodlji- njiv, oziroma za 6 tisoč ton pese. Pridelava in prodaja pese Pogodbe so v zadrugi že pripravili in v marcu so jih za- vi vsi insekticidi in imajo to tudi napisano na etiketi. Poseb- naj bi potekali v organizaciji Zadruge kooperativa Kristal. čeli sklepati s kmeti, predvsem v Podravju in Pomurju. no bodite pozorni na znak čebele v rdečem okvirju; Člani združenja pridelovalcev sladkorne pese so namreč Če bo interes, seveda tudi v širšem slovenskem prostoru. -priporočena sredstva uporabljajte v najnižjih priporočenih konec novembra lani ustanovili zadrugo Kooperativa Kot je razvidno iz pogodb, bodo kmetje dobili sloven- odmerkih; Kristal. Vanjo se je z vplačilom 250 evrov ustanovnega sko seme visoke kakovosti in ob predvideni 16% slad- -uporabljajte za čebele manj nevarne pripravke; deleža včlanilo 25 kmetov iz Podravja in Pomurja. Cilj korni stopnji prejeli zgoraj omenjenih 36 evrov za tono -pred škropljenjem pokosite podrast v sadovnjaku ali zadruge je ponovna setev sladkorne pese na naših njivah pridelka. Od tega bodo odšteli strošek semena, zaščite in vinogradu; in čez čas naložba v gradnjo tovarne sladkorja. Kmetje spravila, kar bi po njihovem mnenju še vedno pomenilo -škropite v večernih urah ali ponoči, ko se čebele že v panjih. si želijo, da bi se zasajene površine postopno povečeva- dobičkonosno dejavnost. V pogodbi je še zapisano, da Da bo na travnikih še naprej veliko raznovrstnih rož in zvo- le do mere, ki bi upravičevala tudi gradnjo nove sloven- bodo polovico plačila dobili med 23. in 31. decembrom kov brenčečih čebel in da bodo cvetoča sadna drevesa opra- ske tovarne za predelavo sladkorne pese. Za tono bodo letos, ostanek z odštetimi stroški pa med 15. in 20. fe- šena, slovenski čebelarji pozivamo vse uporabnike FFS, da od tovarne sladkorja Viro Virovitica prejeli približno 36 bruarjem 2018. so pri njihovi uporabi skrajno previdni.

Ormoške novice, Leto 2017, številka 36, marec 6 OBVEŠČAMO

Evropska unija Republika Slovenija JAVNA RAZVOJNA AGENCIJA OBČINE ORMOŽ 1. JAVNI POZIV LAS UE ORMOŽ ZA ESRR LAS UE Ormož je dne 15.3.2017 objavil 1. Javni poziv za ESRR. Okvirna višina razpoložljivih sredstev za sofi nanciranje znaša do 277.687,19 evrov. Delež sofi nanciranja upravičenih stroškov za operacije, sofi nancirane iz ESRR, znaša 80 %. Prijavitelji se bodo lahko prijavili na naslednje ukrepe:

- Ukrep 1.1.1: Spodbujanje ustanovitve partnerstev za hitrejši razvoj gospodarstva. Podpora je namenjena projektom (partnerstvom), katerih glavni rezultat bo oblikovanje mrež lokalnih partnerjev za izvajanje skupnih aktivnosti v promociji in trženju. Prednost bodo imeli projekti, ki bodo vključevali večje število partnerjev, inovativnost in katerih učinki bodo zajemali celotno območje LAS, odpirali nova delovna mesta, povečali učinkovitost trženja in s tem tudi konkurenčnost in hitrejši razvoj gospodarstva in kmetijstva na območju LAS UE Ormož. - Ukrep 1.1.2 Spodbujanje delovanja socialnega podjetništva: namen tega ukrepa je spodbuditi in podpreti razvoj socialnega podjetništva na območju LAS, zagotoviti nova delovna mesta ter izboljšati življenjski standard prebivalstva na tem območju. Prednost bodo imeli partnerski in inovativni projekti, ki bodo ustvarjali zelena delovna mesta. Podpora bo namenjena tako novim programom kakor tudi širitvi obstoječih programov (nove tehnologije, razširitev obsega poslovanja ipd). - Ukrep 1.1.3: Spodbujanje partnerstva za privabljanje investitorjev na območje LAS UE Ormož. Z ukrepom se bo pospeševalo privabljanje investitorjev na območje LAS v skladu z vizijo SLR LAS in v skladu z ostalimi razvojnimi dokumenti na območju LAS. - Ukrep 3.2.1. Spodbujanje aktivnosti ozaveščenosti o pomenu varovanja okolja in prilagajanje na podnebne spremembe: pospeševale se bodo operacije, ki bodo dvigovale ozaveščenost o nujnosti varovanja narave in okolja in o možnosti prilagajanja na podnebne spremembe. - Ukrep 4. 1. 1. Podpora inovativnim partnerstvom za medgeneracijsko povezovanje in učenje. S podporo želimo podpreti partnerske operacije, ki bodo izvajale programe aktivnega vključevanja ranljivih ciljnih skupin v družbo, izmenjavo medgeneracijskih izkušenj in aktivnosti učenja in usposabljanja. - Ukrep 4. 2. 1. Podpora partnerstvom za izboljšanje oskrbe ostarele populacije na domu. S podporo želimo spodbuditi ustanovitev in delovanje partnerstev za izboljšanje celovite oskrbe ostarele populacije na domu. Podprle se bodo operacije, v katerih bodo partnerstva ponudila programe, ki bodo služili kot dopolnitev obstoječim programom zdravstvenega in socialnega varstva ter storitev dolgotrajne oskrbe za ostarelo populacijo na domu. Te bodo vključevale pomoč pri gospodinjskih opravilih, nego, rekreacijo in podporo pri vključevanju ostarele populacije v programe medgeneracijskega povezovanj; urejevanje fi nančnih in drugih problemov ostarele populacije itd. - Ukrep 4. 3. 1. Podpora projektom aktivnega vključevanja mladih v družbo. S podporo želimo sodelovati pri operacijah za aktivno preživljanje prostega časa mladih pri njihovem vključevanje na trg dela. Podpreti želimo programe za duševno in telesno zdravje mladih, programe mentorstva, dejavnosti informiranja, medgeneracijsko sodelovanje, programe izobraževanja itd.

Informacije o javnem pozivu lahko dobite: - po elektronski [email protected]. - na sedežu vodilnega partnerja (Vrazova ulica 9, Ormož) - Po telefonu: 02 741 53 52 v ponedeljek, torek in četrtek med 7. in 15 uro, v sredo med 7. in 17. uro in v petek med 7. in 12. uro. Po telefonu: 02 741 53 52 v ponedeljek, torek in četrtek med 7. in 15. uro, v sredo med 7. in 17. uro in v petek med 7. in 12. uro; na sedežu in - na spletni strani http://las-ue-ormoz.si/1-javni-poziv-las-ue-ormoz/ Delavnica za predstavitev 1. javnega poziva za ESRR bo v sredo, 22. 3. 2017 ob 16. uri, v Mladinskem centru v Ormožu. Predloge operacij z vlogo na javni poziv je treba poslati priporočeno po pošti na naslov Javne razvojne agencije Občine Ormož, Vrazova ulica 9, 2270 Ormož do 15. 5. 2017 do 24. ure ali dostaviti osebno na sedež vodilnega partnerja Javne razvojne agencije Občine Ormož, Vrazova ulica 9, 2270 Ormož, do 15. 5. 2017 do 12. ure. Naložbo sofi nancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

JARA Ormož, Zlatko Zadravec, direktor

14. Kviz gasilske mladine

Tekst: Natalija Fajfar, NGČ I. st., predsednica ki so se z osvojenim drugim in prvim PGD Ivanjkovci mestom uvrstile na regijsko tekmovanje Foto: GZ Ormož v Majšperk. Iz Gasilske zveze Ormož se lade gasilke in gasilci GZ Or- bodo regijskega tekmovanja udeležile mož, Sv. Tomaž in Središče ob naslednje ekipe: pionirji s Hardeka in iz MDravi so minulo soboto svoje Podgorcev, mladinci iz PGD Ključarovci znanje dokazovali na občinskem gasil- pri Ormožu in Ivanjkovcev ter pripravni- skem mladinskem kvizu v Ivanjkovcih. ki iz Loperšic in Ključarovcev. Regijske- V treh kategorijah, iz vseh omenjenih ga tekmovanja kviza gasilske mladine se zvez, je skupno sodelovalo kar 44 ekip. V bodo iz Gasilske zveze Sv. Tomaž udele- uvodu je zbrane nadobudne mlade gasil- žili pionirji iz Pršetincev in Koračic, dve ce pozdravila predsednica KS Ivanjkovci ekipi mladincev iz Pršetincev ter priprav- Slavica Rajh, podpredsednik GZ Ormož niki iz Koračic. Gasilsko zvezo Središče Dušan Notersberg, predsednik GZ Sv. To- ob Dravi pa bodo 19.marca v Majšperku maž Janez Obran in predsednik GZ Sredi- na regijskem kvizu zastopali pionirji in šče ob Dravi Radovan Aleksić. V čudovi- mladinci iz Obreža in Središča ob Dravi. tem sobotnem dopoldnevu se je mladina Podrobnejše rezultate z občinskega kviza v praktičnem delu pomerila na športnem gasilske mladine, ki je tokrat potekalo v igrišču v Ivanjkovcih, teoretični del pa se organizaciji PGD Ivanjkovci, si lahko je izvajal v tamkajšnji Kulturni dvorani. ogledate na spletni strani GZ Ormož. Ob Zbrani sodniki so svoje delo opravili več koncu se zahvaljujem GZ Ormož, tajnici kot odlično in pritožb ni bilo. Glede na to, zveze Marti Žnidarič, vodji teoretičnega da je bilo tokrat prisotnih kar 44 ekip, smo dela kviza Janezu Obranu, vsem sodni- kviz dokaj hitro končali. Znane rezultate kom in tistim, ki so pripomogli k temu, sta objavila tajnica GZ Ormož Marta Žni- da smo lahko v Ivanjkovcih nemoteno darič in predsednik GZ Sv. Tomaž Janez speljali že 14.kviz gasilske mladine.Vese- Obran. Prve tri ekipe so dobile pokale in li smo, da se je tokrat prireditve udeležilo priznanja vse ostale pa priznanja za sode- lepo število ekip, saj to dokazuje da se na lovanje. Zagotovo se je mladina najbolj našem območju veliko časa nameni delu razveselila najvišjih mest, ki prinašaj po- z mladino, ki so zagotovile, da bo gasil- kale. Še bolj pa so se razveselile ekipe, stvo na Slovenskem živelo še naprej.

Ormoške novice, Leto 2017, številka 36 , marec IZ NAŠIH VRTCEV IN ŠOL 7 S skupnimi močmi nam je uspelo

Darinka Tinko, vzgojiteljica Fotografije: arhiv vrtca VRTCU IVANJKOVCI smo se tudi letos, že tretjič, udeležili V PUSTNE POVORKE V OR- MOŽU. Seveda nam brez pomoči star- šev naših otrok to ne bi uspelo. Povabilu staršem na pustne delavnice se je odzva- la večina staršev otrok iz posameznih skupin. S skupnim sodelovanjem otroka in mame ali ata, babice, tete, strica so nastala pustna oblačila in pustna očala s kljunom za ptičke. Treba je bilo izbrati še primerno pesmico in se naučiti plesno točko za predstavi- tev na karnevalu. Vse to nam je uspelo in tako smo se na letošnjem ORMO- ŠKEM KARNEVALU predstavili kot karnevalska skupina PTIČKI s plesno glasbeno točko Pleši, pleši črni kos. Lan- sko leto smo se predstavili pod naslovom IVANJKOVSKE DRUŽINICE s plesno točko Dere sen jaz mali bija. Predlani pa smo nastopili kot skupina VITEZI z viteškim plesom.Vse vzgojiteljice Vrtca Ivanjkovci se zahvaljujemo našim star- šem za pomoč in si še naprej želimo tako lepo, korektno, plodno in ustvarjalno sodelovanje. Vrtec Podgorci se predstavi

Zapisala: Andreja Žnidarič, dipl. vzg. leto. To je projekt za spodbujanje družin- rtec Podgorci je enota, ki spada ske pismenosti v predšolskem obdobju in pod Vzgojno-izobraževalni za- temelji na medgeneracijskem sodelovanju Vvod Vrtec Ormož. V Vrtcu Pod- otrok, staršev in vzgojiteljev. V projektu gorci so štiri skupine otrok. Ker je naša odkrivamo svet knjig, sprejemamo različ- enota majhna, se vsi počutimo kot ena ve- ne zgodbe in beremo kakovostne knjige. lika družina. Tako poteka tudi naše delo. Vključujemo se tudi v natečaje, preko Otroci se med seboj poznajo, prav tako katerih si pridobivamo različne nagrade. poznajo tudi vse zaposlene. Pri dejavno- Z veliko mero strokovnega znanja in lju- stih se povezujemo in otroci so se navaje- bezni do predšolskega otroka se trudimo ni igrati v vseh prostorih vrtca. Otrokom kvalitetno opravljati vzgojno-izobraže- nudimo različne obogatitvene dejavnosti. valno dejavnost. Velik poudarek dajemo Plavalno »opismenjevanje« poteka na sodelovanju s starši preko različnih sre- bazenu v Ormožu in je namenjeno najsta- čanj za starše, z zunanjimi sodelavci in rejšim otrokom v vrtcu. Pri obogatitveni okoljem, kot so Krajevna skupnost Pod- dejavnosti Mali raziskovalec otroci raz- gorci, Zdravstveni dom Ormož, Policijska iskujejo različne naravoslovne vsebine. postaja Ormož, PGD Podgorci, OŠ Velika Pri dejavnosti Z igro spoznavamo angle- Nedelja-podružnica Podgorci, Čebelarsko ščino otroci na igriv način spoznavajo društvo Ormož, Folklorna skupina KD angleški jezik. Pri folklorni dejavnosti Podgorci, Knjižnica Ormož, Radio Prlek, otroci spoznavajo različne ljudske plese KTV Ormož… Strokovni delavci s svojo in igre. Enkrat na teden poteka v vrtcu ustvarjalnostjo, z delovnim elanom in z tudi dejavnost dan za pesmico, pri kateri inovativnostjo skušamo prispevati k vse- otroci pojejo otroške pesmice s klavirsko stranskemu razvoju naših najmlajših in spremljavo. Izvajamo programe in vse- jih s pozitivnimi vrednotami opremiti za bine s področja ekološkega ozaveščanja, življenje. Z različnimi dejavnostmi, ki jih vključeni pa smo tudi v projekt Bralno izvajamo skozi vse leto, bogatimo pred- opismenjevanje ter v programe Zdravje šolsko obdobje naših malčkov. v vrtcu, Mali sonček in Varno s soncem. Veseli nas, da starši vzgojo in varstvo Posebej bi poudarili projekt V objemu be- svojih otrok zaupajo ravno nam in z vese- sed, h kateremu smo pristopili to šolsko ljem sprejmemo medse vsakega novinca. Mladinski center Ormož pripravil Mesec februar v veliko pestrih dogodkov Vrtcu Podgorci

Zapisala: Tadeja Ozmec Zapisala: Silva Čuš, dipl. vzg. ladinski center Ormož je v okviru zimskih počitnic, od 20. 2. do 25. 2. 2017, pripravil esec februar je bil v Vrtcu Podgorci odet v mavrično tančico vseh veliko pestrih dogodkov, ki so mladim ponujali aktivno in ustvarjalno preživljanje barv, veselih src in nasmejanih ust. Z otroki smo izdelovali okra- Mprostega časa. V ponedeljek smo imeli delavnico, ki jo je glasbeno obarvala Klavdija Msne in uporabne predmete, maske, rekvizite. Otroci so sodelovali pri Zorjan Škorjanec. Naslednji dan smo nadaljevali z umetniško delavnico kiparjenja, na kateri smo krašenju igralnice in vrtca. Šemili so se in našemljeni hodili v vrtec že pred spoznali postopke izdelave odlitkov rok. V sredo smo si ogledali animirani film in zaigrali partijo pustom. Na pustni torek pa otrok v vrtec ni bilo. Prišli so kurenti, vragci, namiznega tenisa. Pri izvedbi četrtkove delavnice smo sodelovali z Likovno-kulturnim društvom pikapolonice, princese, miške in veverice, ninje, ninja želve, srnice, lovci in LIKUDO, katerega član Anže Ivanuš nam je prikazal osnutek in podal ideje ter navodila za do- še bi lahko naštevala. Pa tudi vzgojiteljice so ostale doma. Otroke so ta dan mačo in unikatno poslikavo majic. V sodelovanju s Centrom ponovne uporabe Ormož pa smo animirale in zabavale Pike Nogavičke. V telovadnici osnovne šole, kamor smo v petek izdelovali pležuhe. Celotedenske delavnice so bile zelo obiskane, še posebej v soboto, bili povabljeni, smo si ogledali kurente, nato pa se po vasi odpravili na povor- ki je bila namenjena pustnemu rajanju za otroke. Udeležilo se je je okrog sto otrok, zanje smo ko. Naše najmlajše je v vrtcu obiskal klovn, ki jih je popeljal v svet norčij in v grajski kleti Unterhund pripravili plesno animacijo in jim nudili brezplačne krofe in pijačo. zabave. Opazovali so tudi povorko starejših otrok.

Ormoške novice, Leto 2017, številka 36, marec 8 ZGODILO SE JE Srečanje z evropskim poslancem Francem Bogovičem v Podravju

Tekst in foto: Karolina Putarek vropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je četrti regijski evrop- Eski pogovor o krožnem gospodar- stvu posvetil razvojnim možnostim na ob- močju občin v Podravju, ki spadajo v okvir KGZS Zavoda Ptuj. Pogovora, ki je sredi februarja potekal v gostišču »Pri Marti« v Cvetkovcih, se je udeležilo več kot sto kmetov iz Podravja, največ pa jih je bilo iz ormoške občine. V pogovoru, ki ga je povezoval Peter Pri- božič – vodja Oddelka za kmetijsko sveto- vanje KGZS Zavoda PTUJ-, so uvodoma, razen evropskega poslanca Franca Bogo- viča, spregovorili: mag. Ladeja Godina Košir, pobudnica in povezovalka platfor- me Circular Change (Krožna sprememba), Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavod Ptuj, Miran Klinc, svetovalec za kmetij- stvo Občine Ormož, dr. Črtomir Rozman, redni profesor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Doris Letina, regijska predstavnica Zve- ze slovenske podeželske mladine za Po- dravje, Skupina ZSPM za mlade kmete in kmetijsko politiko. Po tem se je nudila pri- ložnost za vprašanja, pobude in predloge sodelujočih kmetov oziroma zainteresira- ne javnosti. Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/ treba spremeniti zemljiško politiko, ki bo PP), nekdanji minister za kmetijstvo in dala prednost razvoju družinskih kmetij. okolje, je povedal, da slovenski kmetje Te so steber razvoja kmetijstva v Sloveniji. sicer že stoletja iz roda v rod prenašajo Miran Klinc, svetovalec za kmetijstvo v gospodarjenje po načelih krožnega gospo- Občini Ormož, je povedal, da se zgrozi ob darjenja, ter izrazil upanje, da se bodo tudi podatku, da Slovenija uvozi za milijardo in pri nas z novostmi v preskrbovalni verigi in pri dostopu hrane potrošnikom načela pol evrov hrane, čeprav bi je ob pravilnih krožnega gospodarstva še okrepila. Poz- usmeritvah lahko uvažali veliko manj in dravlja tudi prizadevanja članov Društva je več pridelali doma. V Evropi se zavrže pridelovalcev sladkorne pese Slovenije 100 milijonov ton hrane. Prepričan je, da za obuditev proizvodnje sladkorne pese v je krožno gospodarstvo rešitev. V Slove- Sloveniji. »Sladkorna pesa je šampionka niji je 180 tisoč hektarjev njiv, glede na med poljščinami v krožnem gospodarstvu, naravne danosti bi jih lahko bilo več. 83 o čemer smo se prepričali v Belgiji in na tisoč hektarjev kmet. zemljišč se j izgu- Nizozemskem, kamor sem kot evropski bilo v samostojni Sloveniji. Opozoril je, poslanec člane ZPSPS in druge sloven- da se na kmetijskih zemljiščih brezglavo ske strokovnjake tudi povabil na študijski gradi. Pridelava hrane temelji tudi na vodi, obisk«, je poudaril Bogovič. ne samo na zemlji, tako je izgradnja na- »Odgovor na to, kako poenostaviti in po- makalnih sistemov izrednega pomena. V sodobiti skupno kmetijsko politiko (SKP), letih 2000 – 2006 je država za škodo po pesni rezanci in melasa. Svojo predstavi- in ki stremi k trajnostnemu razvoju ter je da bodo te kmetije kos izzivom 21. stole- suši izplačala 86 milijov evrov, le 3 mi- tev je podkrepil s podatki, da sladkorna pomemben člen lokalnega in tudi nacio- tja, išče ne le Slovenija, temveč vsa Evro- ljone pa namenila za namakalne sisteme! pesa v primerjavi z drugimi kulturami, ki nalnega okolja. pa,« pa je ob predstavitvi temeljnih načel Namakalni sistemi imajo v Sloveniji sicer za dober pridelek zahtevajo kakovostno in Po uradnih predavanjih je spregovoril krožnega gospodarstva poudarila Ladeja 50- letno zgodovino. Do leta 2020 naj bi dosledno agrotehniko, pušča zemljišče z energetski svetovalec Ludvik Hriberšek, Godina Košir. Spomnila je tudi, da je Phil v Sloveniji zgradili 5000 hektarjev novih dobrimi fizikalnimi lastnostmi in tudi šte- ki je poudaril, kako pomembna je tudi v Hogan, evropski komisar za kmetijstvo in namakalnih sistemov. 2941 hektarjev na- vilne organske ostanke v obliki neupora- krožnem kmetijstvu učinkovita raba ener- razvoj podeželja v začetku februarja pose- makalnih sistemov je trenutno v Podravju. bljene glave z listjem. Povedal pa je tudi, gije in varčevanje z njo. Vekoslav Kumer – bej omenil cilj Skupne kmetijske politike 250 hektarjev v Ormožu čaka na gradbe- da so v zadnjem času raziskave usmerjene Vrtnine Kumer, Trgovišče, je med drugim (SKP), ki predstavlja boljše odzivanje na no dovoljenje. Občina Ormož sicer že eno tudi v razvoj alternativnih proizvodov iz opozoril na to, kako prazne so kmetijske družbene, politične, okoljske in gospodar- leto čaka, da dobi okoljevarstveno soglas- sladkorne pese. Velik poraz za slovensko šole v okolici, da mladi žal nimajo interesa ske izzive 21. stoletja. »Prehranska var- je za gradnjo nadaljnjih namakalnih sis- kmetijsko politiko je gradnja bioplinarn, za tovrstna izobraževanja. Rajko Janžko- nost in vitalnost podeželja sta dva ključna temov v Osluševcih in pri Veliki Nedelji. za katere meni, da je država naredila VSE vič – župan Dornave, ki se sam ukvarja s razvojna gradnika, ki se vključujeta v širši Klinc je opozoril še na počasne birokrat- narobe. kmetijstvom, je povedal, da gradnja nama- koncept prehoda v krožno gospodarstvo«, ske postopke, čeprav je država res odobrila Doris Letina, regijska predstavnica Zve- kalnih sistemov ni ravno poceni, kot je bilo je še opozorila Ladeja Godina Košir. 24 milijonov za ureditev oskrbe z vodo v ze slovenske podeželske mladine za Po- predstavljeno v uvodu in da žal predeloval- Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavod kmetijstvu. Zaradi počasnosti postopkov dravje, Skupina ZSPM za mlade kmete na industrija narekuje smernice kmetijstvu, Ptuj je predstavil naravne danosti za pride- pa bo večina denarja šlo za agromelioraci- in kmetijsko politiko, pa je opozorila, da prav pa bi bilo obratno. Boštjan Štefančič lavo hrane v Podravju, ki so v tem okolju je in komasacije, za namakalne sisteme pa kmet ni samo tisti, ki prideluje hrano, am- iz inšpekcijskih služb na Ministrstvu za odlične. »Imamo še veliko neizkoriščenih bo ostalo bolj malo. Poudaril pa je še, da pak tisti, ki nas hrani: »Mladim kmetom, kmetijstvo se je spraševal, ali krožno go- naravnih potencialov za namakanje, odlič- se kar 7% vse zelenjave v slovenskem pro- ki so prihodnost slovenskega kmetijstva, spodarstvo pomeni, da se »vrtimo v kro- ne možnosti za vrtnarstvo, sadjarstvo in storu pridela na območju Občine Ormož. želimo z Akcijskim načrtom za delo z gu« in da bi bilo nujno zaščititi slovensko vinogradništvo, ki jih je smiselno izkoristi- O pomenu vrnitve sladkorne pese na slo- mladimi kmeti, ki ga je pripravila ZSPM pridelavo in kontrolirati poreklo hrane. ti.« Povedal je tudi, da so v zadnjih letih venska polja pa je spregovoril dr. Črto- v sodelovanju z MKGP ter KGZS, omo- Jože Zadravec, ekološki kmet iz Miklavža uspeli razviti evropsko primerljive kmeti- mir Rozman, redni profesor Fakultete za gočiti celovito podporno okolje, kjer bodo pri Ormožu, se je spraševal, zakaj že otrok je, ki se lahko soočajo z novimi izzivi, kar kmetijstvo in biosistemske vede Univerze pridobivali nova znanja, izmenjevali izku- ne naučimo varčevati s hrano. Govoril je o so tudi nove tehnologije pridelave hrane. v Mariboru. Poudaril je vlogo sladkorne šnje, se povezovali, z družino brezskrbno povezovanju kmetov in o bioplinarnah, ki Poleg tega pa je treba še veliko narediti na pese v kolobarju, saj je izrazito večkratna šli na dopust, za svoje delo pa dobili za- niso dosegle svojega namena. Hinka Hržič področju organiziranosti, povezovanja in in multifunkcijska. Tudi po evropskih po- služeno plačilo in bili med deležniki ce- iz Kmetijske svetovalne službe v Ormožu enotnega nastopa na trgu, s ciljem spodbu- datkih dosega najvišje pokritje med glav- njeni in upoštevani.« V ZSPM želijo, da pa je vprašala, kaj se obeta mladim prevze- diti zavest potrošnika o pomenu doma pri- nimi poljščinami in poleg sladkorja daje širša javnost mladega kmeta prepozna kot mnikom (olajšave in podobno) in če bodo delane zdrave hrane. Prav zagotovo pa je tudi številne stranske proizvode, kot so tistega, ki ima znanje, veščine, delavnost uvedene rente za starejše kmete.

Ormoške novice, Leto 2017, številka 36 , marec ZGODILO SE JE 9 Nepozaben 39. novoletni koncert Pihalnega orkestra Ormož

Tekst in foto: Karolina Putarek ot že tradicionalno, je 28. decem- bra Pihalni orkester Glasbene Kšole Ormož pripravil novoletni koncert, brez katerega si je novoletne pra- znike v Ormožu sploh težko predstavlja- ti. Koncert je letos bil še bolj svečan kot običajno, saj je bil posvečen 120-letnici delovanja orkestra in 200-letnici javnega glasbenega šolstva v Sloveniji. Stari dokumenti pričajo, da so se godbeni- ki iz Ormoža in okolice, predvsem z Lit- merka, zbrali in priključili novo ustano- vljenemu gasilskemu društvu za ormoško okolico s sedežem na Hardeku, leta 1896, kar je predstavljalo začetek godbe v OR- MOŽU. Kot samostojno društvo je bila godba ustanovljena leta 1934. Imenovala se je enostavno Ormoška mestna godba. Ustanovitelja sta bila dirigent Josip Novak in Miško Matjašek. Pomemben mejnik v bogati zgodovini ormoške godbe predsta- vlja tudi leto 1959, ko so takratni napredni ormoški možje spoznali, da Ormož – tako kot sosednja mesta- potrebuje svoj pihal- ni orkester in seveda tudi glasbeno šolo, saj orkester brez izobraženih glasbenikov ne bi mogel obstajati. Tako je bila ustano- vljena nižja glasbena šola, kjer so se iz- obraževali novi člani. Pihalni orkester od leta 1975 vodi Slavko Petek. Od takrat so Na minulem 39. novoletnem koncertu je Horvat in Romana Zelenjak ter messo- srebrni za več kot 10 let in 16 bronastih za se je za ormoško godbo začeli tudi nova nastopilo 60 godbenikov, ki so navdušili spranistka Monika Kelenc, ki je zapela več kot 5 let sodelovanja. 10 glasbenikov era in številni nastopi. Od leta 1978 je s 14 zimzelenimi skladbami. V izvedbo skladbo »Meine Lippen sie Kussen so je prejelo tudi častna priznanja JSKD RS orkester začel izvajati novoletne koncerte, so vključili ormoške mažoretke pod vod- heiss« iz operete GIUDITTA. za več kot 30-letno sodelovanje v orkestru. ki so v Ormožu postali nepogrešljiv pred- stvom Mojce Kovačič ter soliste in ple- Za sceno je poskrbela Larisa Juvančič, Celotna godba je za 120 let delovanja pre- novoletni dogodek. salce. Klarinetist Niko Gaberc je navdu- program pa je tradicionalno povezovala jela ZLATO – jubilejno priznanje JSKD Orkester je tudi pobudnik in soorganiza- šil s solom v Avsenikovem Pastirčku; na Vesna Danilovič Novak. Na koncertu RS. Člani orkestra pa so se na koncu s tor Tekmovanja godb Slovenije v zabav- zvoke “Libertanga” se je z izraznim ple- so podeli 88 različnih priznanj, od teh je ČASTNIM PRIZNANJEM pihalnega or- nem programu za pokal Vinka Štrucla, ki som predstavila Jana Dobrijevič, na ritme Barbara Podgorelec iz JSKD OI ORMOŽ kestra Ormož za življenjsko delo zahva- predstavlja eno večjih godbenih manife- skladbe My name is Bond pa je zaplesala podelila kar 18 zlatih Gallusovih priznanj lili tudi svojemu dolgoletnemu dirigentu stacij v Sloveniji. Anamaria Klajnšček. Zapele so Renata za več kot 15 let sodelovanja v orkestru, 2 Slavku Petku. Na 14. Vincenkovem pohodu nekaj čez 100 pohodnikov

Tekst in foto: Karolina Putarek pa je potem bila daljša postojanka, kjer je uristično društvo Podgorci je dan poleg kulturnega programa in prikaza reza pred Vincenkovim pohodom pripra- vinske trte bila tudi »konkretnejša« malica Tvilo 14.vincenkovanje s pohodom. in čas za počitek. Na poti nazaj v Podgorce Gre za tradicionalno prireditev, ki se je ude- je bila postojanka še pri vinogradniku Dra- ležijo mnogi od blizu in daleč. Res je, da gu Notersbergu, končno pa veselo druženje so najbrž zelo nizke temperature od pohoda v Kulturnem domu v Podgorcih. odvrnile več kot polovico tistih, ki na vin- Atraktivna cimprača na Cvetkovskem cenkovanje v Podgorce radi prihajajo, kljub Vrhu temu pa se jih je zbralo nekaj čez 100, ki so Razen dobrega vina, prigrizka, odlične se veselo odpravili na približno 14 kilome- postrežbe in gostoljubja vinogradnika Jo- trov dolgo pot po okoliških gričih. Zbirati žeta Cvetka je pohodnike 14. Vincekovega so se začeli ob 9. uri v Kulturni dvorani v pohoda na Cvetkovskem Vrhu navdušila Podgorcih, kjer so plačali štartnino, obe- tudi več kot 120 let stara cimprača druži- nem pa prejeli kozarec, ki ga je bilo treba ne Lenarta Hanželiča iz Podgorcev. Kljub vzeti s seboj. Ta je namreč še kako služil častitljivi starosti hiška živi. Prijetno toplo svojemu namenu na postojankah ob poti. je bilo v njej, mizica je bila polna, bela Seveda so organizatorji z različnimi toplimi postelja s pristno žimnico pa je vabila, da napitki postregli še pred odhodom in tako se uležeš in mirno zaspiš po napornem de- poskrbeli, da je bilo prijetno že na štartu. So pa Vincekovi pohodi, kot je bilo videti in lovnem dnevu. Starinska omara pa….,da slišati, tudi priložnost, ko se srečujejo stari vanjo spraviš svojo pražnjo obleko. Da ne znanci, ki si imajo vedno veliko povedati. govorimo o neštetih predmetih, ki krasijo, Malo pred deseto so krenili na pot, ki jih je verjetno ne več kot kakšnih 12 kvadratnih delno vodila skozi Podgorce in potem nav- metrov, veliko izbo. Da ne govorimo o sta- kreber na Cvetkovski Vrh, kjer je bila že rinskem klavirju, na katerega je zbranim PRVA postojanka. Že na prvi postojanki, pri gostom zaigrala gospodarjeva hčerka Lara. Jožetu Cvetku na Cvetkovskem Vrhu se je Samo predstavljali smo si lahko, kako lepo vreme pokazalo v najlepši luči. Že tako pre- je okrog te hiške v ostalih letnih časih in lepo zimsko idilo je otoplilo sonce in kmalu kako prijetno je stopiti vanjo ob vsakem zagotovo ni več nikogar zeblo. Malo zaradi času. Verjeti je, da si jo bodo mnogi kadar sonca, malo zaradi hoje navkreber, pa se- koli z veseljem prišli ogledat. Gre namreč veda tudi zaradi rujnega, ki ga je nevsakda- za prav posebno zanimivost na že tako pre- njim gostom točil Jože Cvetko. Sledila je lepem Cvetkovskem Vrhu, ki se razprostira postojanka v Strjancih na Vinogradništvu na 312 metrih nadmorske višine in od ko- Anice Marinič, na vinogradniški kmetiji der se v jasnem vremenu vidi daleč nao- Terezije in Martina Kukovca v Ritmerku krog, celo do Varaždina.

Ormoške novice, Leto 2017, številka 36, marec 10 ZGODILO SE JE Rezultati Upravne enote Ormož v letu 2016 presegli vsa pričakovanja

Irena Meško Kukovec, načelnica primerjavi z enakim obdobjem lani število je ugotovljen tudi na področju gradbenih o dimnikarskih storitvah (Uradni list RS, ri izvajanju svojega poslanstva prebivalcev zmanjšalo za 0,9% oziroma za dovoljenj (12 zadev več), medtem ko pa št. 68/2016, v nadaljevanju: ZDimS), ki Upravna enota Ormož, to je odloča- 141 prebivalcev. ugotavljamo upad zadev na področju je ukinil obstoječi koncesijski sistem in Pnje na I. stopnji na podlagi zakonito- V lanskem letu je upravna enota prejela gradbenih dovoljenj za nezahtevne objek- uveljavil licenčni sistem na področju iz- sti, strokovnosti, samostojnosti, pravično- v reševanje (skupaj s prenešenimi nere- te (11 zadev manj) in uporabnih dovoljenj vajanja dimnikarskih storitev. Z novim sti, transparentnosti, integritete, politično šenimi zadevami) 6.290 upravnih zadev, (9 zadev manj). zakonom so povezane tudi nekatere nove nevtralnih in etično odgovornih odločitvah kar je za 17,7 % več kot leto poprej. Od naloge upravnih enot. Upravne enote po vsakega zaposlenega, sledi svoji viziji – S prejetih zadev je bilo rešenih 6.253 zadev, novem podeljujejo in odvzemajo dimni- STROKOVNIM, PRAVIČNIM, TRAN- kar je za 18,4 % več kot v letu 2015 ozi- V lanskem letu sta bili na novo uvedeni karske licence, izdajajo dovoljenja za SPARENTNIM IN ODGOVORNIM DE- roma 99,41 % vseh zadev, leto poprej pa dve komasaciji: opravljanje dimnikarskih storitev dimni- LOM USTVARJAMO ZAUPANJE PRI je bilo rešenih 98,77 % vseh zadev. Nere- - Seneško polje z 90 komasacijskimi karskim družbam ter vpisujejo podatke v UPORABNIKIH STORITEV IN IŠČE- šenih je ostalo 37 zadev oziroma 0,59 % udeleženci posebne evidence. MO NAJBOLJŠE REŠITVE. upravnih zadev prevzetih v reševanje, leta - Sodinsko polje s 193 komasacijskimi Licenčni sistem prinaša uporabnikom Stalno spremljanje in hitro odzivanje na 2015 pa 66 zadev oziroma 1,23 % prejetih udeleženci. dimnikarskih storitev možnost proste iz- spreminjajoče pogoje in omejitve poslo- upravnih zadev. Od 6.253 rešenih zadev je Uvedba komasacij je potekala nemoteno, bire dimnikarske družbe. Če se uporabnik vanja ter ustrezno ukrepanje nam je omo- odpadlo na posebni ugotovitveni postopek saj je na samo uvedbo bila podana le ena odloči zamenjati dimnikarsko družbo za gočilo, da smo bili pri delu zelo uspešni. 1.652 zadev oziroma 26,4% zadev, v letu pritožba, ki pa jo je stranka umaknila. opravljanje dimnikarskih storitev na svoji Na podlagi analize opravljenega dela v poprej pa 23,5% rešenih zadev. Vse zade- Na delo upravnega organa na področju mali kurilni napravi, to stori do 30. junija letu 2016 ugotavljamo, da je bil program ve so bile rešene v zakonitem roku. Zao- kmetijstva je v letu 2016 pomembno vpli- tekočega leta za obdobje najmanj dvanajst dela v celoti realiziran. Doseženi rezultati stankov upravna enota ni imela. val Zakon o spremembah in dopolnitvah mesecev. dela so bili v skladu s sprejetim progra- Največji porast upravnih zadev v primer- Zakona o kmetijskih zemljiščih (v veljavo V primeru, da uporabnik do 30. junija mom in zastavljenimi cilji. Kljub zaostre- javi s preteklim letom zaznavamo na po- je stopil 26. 4. 2016), ki je prinesel spre- 2017 ne izbere dimnikarske družbe, se šte- nim pogojem poslovanja smo dosegli, ozi- dročju Oddelka za upravno-notranje za- membe pri prometu s kmetijskimi zemlji- je, da je izbral izvajalca, ki je na dan 31. roma presegli, večino zastavljenih ciljev, deve, in sicer: na področju infrastrukture šči. Skrajšali so se postopki odobritve decembra 2016 opravljal obvezno držav- razen dveh, in sicer: (prometa) za 22%, na področju upravnih pravnih poslov (rok za vložitev vloge se no gospodarsko javno službo na področju - materialni stroški na prebivalca (cilja notranjih zadev za 7 % in na področju je skrajšal iz 60 na 30 dni po koncu ob- dimnikarstva na območju, na katerem je ≤4,06 EUR, doseženo 4,16 EUR), dela, družine, socialnih zadev in enakih jave ponudb), poenostavil se je postopek njegova mala kurilna naprava, pod pogo- - materialni stroški in stroški za plače, možnosti za 18 %. ponudbe, uzakonila se je poenotena so- jem, da je ta izvajalec pridobil dovoljenje prispevke, nadomestila na prebivalca (ci- Večji porast zadev, v primerjavi s prete- dna praksa, razširile oziroma dopolnile pa za opravljanje dimnikarskih storitev. Pre- lja ≤42,27 EUR, doseženo 43,47 EUR). klim obdobjem, je bil tudi na področju so se tudi izjeme, kjer odobritev pravnega cejšen delež upravnega dela na upravni Nedoseganje teh dveh ciljev pa je po- prometa s kmetijskimi zemljišči (52 zadev posla ni potrebna, kar je vplivalo na večje enoti predstavljajo tudi druge upravne na- sledica nenehnega zmanjševanja števi- več) ter na postopkih preverjanja zaščite- zadovoljstvo strank. loge. V lanskem letu je bilo opravljenih la prebivalcev v UE Ormož, saj se je v nih kmetij (49 zadev več). Manjši porast Konec leta 2016 je bil sprejet tudi Zakon 15.553 drugih upravnih nalog, kar je za 11,2 % manj kot v letu 2015. Realizacija zastavljenih ciljev za leto 2016 je razvidna iz naslednje tabele: V primerjavi s preteklim letom kaže veči- na kazalnikov v letu 2016 trend izboljša- nja. Uspelo nam je dvigniti produktivnost Cilji / kazalniki Plan Realizacija Real./plan dela – število rešenih zadev na zaposlene- ga iz 235 upravnih zadev v letu 2015 na 1. UČINKOVITO DELO 291 upravnih zadev na zaposlenega v letu a) Hitrost reševanja zadev - pravočasnost 2016 oziroma za 23,8% in učinkovitost – - število prejetih upravnih zadev in drugih upravnih nalog materialni stroški na rešeno zadevo so se • število prejetih upravnih nalog 5.090 6.290 123,6 zmanjšali iz 12,02 v letu 2015 na 10,88 • število prejetih drugih upravnih nalog 15.100 15.553 103,0 EUR v letu 2016 oziroma za 9,5% na re- - Odstotek rešenih zadev šeno zadevo. • skupaj rešenih zadev ≥ 99,00 99,41 100,4 Kljub odličnim rezultatom smo se sreče- • skupaj nerešenih zadev ≤ 1,00 0,59 59,0 vali pri delu tudi s številnimi problemi. Tako so morali na področju upravnih no- • v zakonitem roku 100 100 100,0 tranjih zadev javni uslužbenci obvladova- • po zakonitem roku 0 0 ti po več področij hkrati, kot na primer: - Število zaostankov tujce, matične zadeve, državljanstva, • % zaostankov 0 0 društva, osebne izkaznice, potne listine, b) Zakonito, strokovno, transparentno, samostojno, etično, politično register prebivalstva, orožje, kar je pred- nevtralno in pravično poslovanje stavljalo za zaposlene veliko obremenitev. • % vseh prejetih pritožb glede na skupno število rešenih zadev ≤0,24 0,11 45,8 Na področju izvajanja predpisov je bilo • % zavrnjenih pritožb z odločbo II. stopnje ≥75,0 80,0 106,7 opaziti največ problemov pri izvajanju • % upravnih zadev vrnjenih v ponovni postopek glede na skupno ≤0,06 0,03 50,0 Zakona o prijavi prebivališča v zvezi z število rešenih zadev 8. členom – postopek ugotavljanja dejan- c) Gospodarnost poslovanja skega stalnega prebivališča. Na podro- • sredstva za plače, prispevke, nadomestila na rešeno zadevo ≤ 125,02 102,78 82,2 čju izdaje gradbenih dovoljenj smo se še • materialni stroški na rešeno zadevo ≤ 13,30 10,88 81,8 vedno srečevali z nepopolno projektno • materialni stroški na prebivalca ≤ 4,06 4,16 102,5 dokumentacijo (manjkajoča soglasja za • mater.stroš.+stroš. za plače, prispevke, ≤42,27 43,47 102,8 gradnjo v varovalnih pasovih in varovanih nadomestila/prebivalca območjih), kar pa podaljšuje postopke iz- daje gradbenih dovoljenj, medtem ko pa smo se na področju kmetijstva srečevali 2. ODZIVNOST IN USMERJENOST K UPORABNIKOM Še ni z močno povečanim obsegom dela v času STORITEV izvedena subvencijske kampanje in neposredno • stopnja zadovoljstva uporabnikov storitev izmerjena z letno anketo ≥4,80 obdelava pred kampanjo. Še posebej bi poudarila, anket da je v naši upravni enoti še vedno 130 državljanov brez vsakega dokumenta, saj si le–ti kljub poteku veljavnosti osebnih 3. ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH dokumentov v preteklem času , le-teh niso - Splošno zadovoljstvo zaposlenih urejali na novo. • stopnja zadovoljstva ≥4,53 4,6 101,5 Doseženi rezultati Upravne enote Ormož so sad načrtnega, strokovnega, odgovor- - Povečanje znanja zaposlenih nega in zavzetega dela vseh sodelavk in • število dni izobraževanja na zaposlenega ≥ 2,67 4,95 185,4 sodelavcev, ki nas zavezujejo k dobremu delu tudi v prihodnje.

Ormoške novice, Leto 2017, številka 36 , marec KULTURA 11 Številni obiskovalci dogodkov dokazujejo, da smo narod kulture

Tekst in foto: Knjižnica Franca Ksavra Meška Začetek novega leta 2017 smo v Knji- pripravljamo v mesecu marcu strokovna bralni nahrbtnik, ki spodbuja družinsko žnici Franca Ksavra Meška Ormož pra- predavanja na temo vrtnarjenja. V ormo- branje. V vsakem iz med 10 nahrbtnikov e posebej je to bilo čutiti ob dnevu znovanje s čarobnim in hkrati zabav- ški knjižnici je strokovnjak iz Svetega je pet kvalitetnih knjig in ročna lutka. Iz- odprtih vrat knjižnice na Prešernov nim pravljičnim večerom za odrasle. Tomaža Marko Viher predaval o pozi- brane knjige so prejemnice znaka zlata dan, ko smo omogočili obisk tudi Š Za takšno vzdušje so poskrbeli kolegi mi cvetočih grmovnicah in drevesih. V hruška, ki je znak kakovosti otroških in tistim ljubiteljem literature in kulture, ki knjižničarji, pripovedovalci iz ptujske, Krajevni knjižnici Središče ob Dravi smo mladinskih knjig, ali so uvrščene v druge zaradi mnogih obveznosti drugače nima- murskosoboške, mariborske, lenarške in gostili Metko Ternjak Gomboc in Tino sezname kvalitetnega branja. Priložen je jo veliko priložnosti za obisk knjižnice. slovenskobistriške knjižnice ter glasbena Gomboc, voditeljski par televizijske od- bralni dnevnik, v katerega družinski člani Omogočali smo izposojo, obiskovalcem gosta. Nadaljevali smo v duhu novoletnih daje Vrtičkanje, ki sta izvedli strokovno zapisujejo ali narišejo vtise ob druženju predstavili knjižnico ter pripravili bogat želja in zaobljub ter prisluhnili predava- kulturni program za vse generacije. Za predavanje Vzgojite si svoje sadike plo- s knjigo. Na tabli v kotičku otroškega najmlajše so knjižničarke pripravile lut- nju Bojane Fenda Habula Kako v svoje dovk. V Krajevni knjižnici Sveti Tomaž oddelka nastaja vsak mesec seznam naj- kovno predstavo po pravljici Nine Mav življenje vnesti pravo ljubezen ali Kako 13. marca predava strokovnjakinja Miša mlajšim najljubših knjig. To smo poime- Hrovat O miški, ki je zbirala pogum. Člani živeti po knjigah Martina Kojca, Willia- Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo novali Moja naj knjiga meseca. Od okto- skupine Bralne ulice iz Središča ob Dra- ma Glasserja, dr. Scotta Pecka, Thomasa in okrasne rastline. bra naprej vabimo otroke tudi k reševanju vi in redne obiskovalke Bralnega kluba Harrisa. V Krajevni knjižnici Središče ob V čast nam je, da nas je marca obiskal in knjižne uganke Detektiv Knjižko. Otroci ormoške knjižnice so pripravili kultur- Dravi smo gostili domačina Sama Žerja- s svojim nastopom navdušil in zabaval le- skupaj s starši poiščejo odgovore in ob ni program, v katerem so predstavili dr. va in Anjo Lukner ter domačinko Patri- gendarni Tone Partljič, ki je v pogovoru koncu meseca izžrebamo nagrajenca. Franceta Prešerna, brali njegove znane cijo Rajh, ki pogumno raziskujejo svet. z Orlandom Uršičem, glavnim urednikom Vabimo vas, da nas obiščete, se včlanite, in manj znane pesmi, odlomke iz pisem Prisluhnili smo njihovim popotniškim Založbe Litera, predstavil najnovejši ro- berete in uživate v ponujenih dogodkih. V in biografij, predstavili pa so tudi lastna izkušnjam iz Maroka, Tanzanije, Tajske man Nebesa pod Pohorjem. Krajevni knjižnici Sveti Tomaž si lahko razmišljanja o pomenu kulture in šaljivo in Etiopije ter se navduševali nad foto- Pestro in zanimivo dogajanje poteka tudi ogledate fotografsko razstavo Domovini, pripoved o odnosu posameznika do na- grafijami eksotičnih krajev. V Krajevni na mladinskem oddelku. Otroci, ki so v domačina in fotografa Cirila Ambroža, ki šega največjega pesnika. Zelo smo veseli knjižnici Sveti Tomaž smo se začeli učiti januarju obiskali pravljične urice, so si vas s svojo lepoto in sporočilnostjo nika- sodelovanja z domačimi ustvarjalci, tako kvačkanja, v ormoški nadaljevali v urje- ogledali predstavo, kako sta Bibi in Gusti kor ne bo pustila ravnodušnih. V ormoški smo k sodelovanju povabili tudi fotografe nju čipkarske umetnosti klekljanja. sipala srečo, in prisluhnili zgodbi Sne- knjižnici pa bo 21. aprila, ko bomo po- Vida Voršiča, Lidijo Vrankovečki in Mar- Nadaljujemo z izobraževalnimi preda- žinke. V februarju so spoznali Zgodbo o častili Noč knjige, predstavil projekcijo ka Zabavnika. Publiko so očarali s svoji- vanji s področja vinarstva in kulinarike; vrani in pravljico Zaljubljeni krokodil. fotografij Slovenija iz zraka. mi čudovitimi fotografijami, zgodbami in tako smo s strokovnjakom Samom Simo- Marca so lahko »vstopili« v Medvedko- Zahvala vsem gostom in obiskovalcem pričevanji o nastanku, kraju in okoliščinah ničem razkrili vse o geografsko zaščiteni vo knjižnico. V januarju in februarju smo knjižnice. S svojim obiskom dokazujete, ujetih trenutkov v naravi, modnih okoljih modri frankinji ter prekmurski šunki, 13. otrokom ponudili tudi igralni urici v an- da kultura tudi na slovenskem obrobju v in na dirkalnih stezah. Kulturno dogajanje aprila pa bo strokovnjak Robert Pukla- gleškem jeziku, na katerih so skozi igro življenjih posameznikov zaseda visoko v ormoški knjižnici smo sklenili prešerno, vec spregovoril o naši najstarejši sorti spoznavali prve besede v tujem jeziku. vrednostno mesto in igra pomembno vlo- z druženjem na vrtni terasi. šipon. Ker se začenja vrtnarska sezona, Z letom 2017 smo pripravili novost: go pri ohranjanju narodne identitete. V ormoški knjižnici je bila delavnica ustvarjalnega pisanja s profesorico Natašo Jenuš

Tekst in foto: Karolina Putarek vrsti različnih ustvarjalnih delavnic, ki jih prireja ormoška knjižnica, je bila konec februarja tudi Vustvarjalna delavnica pisanja oziroma pisnega iz- ražanja. Na prvi pogled se nam je zdelo nenavadno, da bi pri pisanju za svojo dušo potrebovali mentorja, a se ji izkazalo, da določene usmeritve lahko tovrstno izraženje napravijo tudi zabavno in poučno. Tako so udeleženci skupaj s profesorico slovenščine in zgodovine ter nek- danjo novinarko časnika Večer NATAŠO JENUŠ, od- krivali poti, kako priklicati in razviti pisno ustvarjalnost. Tako delavnica predstavlja igro z besedami, z različnimi vsebinami in oblikami, ob različnih zanimivih temah. Cilj delavnic se je naučiti spretno spletati besede v zanimivo ZGODBO in s čim manj besedami povedati več. Verjeti je, da bo tovrstna ustvarjalna izkušnja zamikala še koga, saj smo se prepričali, da je tudi pisanje oziroma pisno izražanje zelo sproščujoče, pod strokovnim vod- stvom pa tudi priložnost, da se – mimogrede – naučimo kaj novega.

Ormoške novice, Leto 2017, številka 36, marec 12 ZGODILO SE JE Atletski klub Ormož

Franc Polič ml. Orešnik in zasedel tudi osebni rekord, vsako leto povečuje. Veseli smo, da je na drugih prireditvah (štajersko – koroški tletski klub Ormož je začel delo- odlično drugo mesto v teku na 10 km pa tako, predvsem pa nas zaradi tega navda- pokal, pomurski pokal, pokal v nočnih te- vati februarja 2002 kot majhen je osvojil Marko Bratuša. Odlično drugo ja upanje, da se tudi Ormož in Ormožani kih in še in še ... ). Aklub z nekaj zanesenjaki rekrea- mesto, v ženski kategoriji na 10 km, je prebujamo iz stereotipnega razmišljanja o ln kakšno bo delo kluba v letu 2017? tivci, ki so z voljo in vztrajanjem dosegli osvojila tudi Suzana Cimerman, pri teku teku kot nepotrebni potrati časa. Prednostno bosta to organizaciji in izved- na začetku nepredstavljivo: klub ima pet- na 5 km pa je v moški kategoriji zmagal Sicer pa so člani kluba v letu 2016 nasto- bi »paradnih prireditev« AK Ormož, to je najsto leto delovanja 102 člana, od katerih Aljaž Novak. Pri otroških tekih AK Or- pili več kot 400-krat na različnih priredi- 16. ormoškega malega maratona in 14. or- je najmlajši star 11, najstarejši pa 65 let. mož žal ni imel tekmovalcev. In to kljub tvah in tekmovanjih. Na državnih prven- moškega nočnega Najpomembnejša dogodka za klub sta or- temu, da klub sodeluje s šolami, organizi- stvih so nastopili 57-krat, največkrat pri uličnega teka, ob tem pa sodelovanje in ganizacija in izvedba tradicionalnega Or- ra treninge in poskuša tudi na takšen način moških Janez Sagadin, pri ženskah pa Jo- udeležba na večjih in manjših dogodkih moškega malega maratona in Ormoškega pridobiti mlajše, osnovnošolske člane. žefa Antolič. Tudi na državnih prvenstvih (Maraton treh src, ljubljanski maraton, nočnega uličnega teka. Na lanskem, 15. AK Ormož je lani organiziral tudi 13. or- so člani našega kluba dosegali odlične re- Štajersko-koroški pokal, Pomurski po- ormoškem malem maratonu (in ki šteje za moški nočni ulični tek z glavnima tekoma zultate, med katerimi za doseženo 4. me- kal.;.). Tudi takšnih, kjer je udeležba odvi- štajersko-koroški pokal) je nastopilo 238 na 4800 m za moške in 4200 m za ženske, sto v maratonu Danilo Magdič, 4. mesto sna od lastnih fi nančnih sredstev vsakega tekmovalcev na različnih razdaljah – 21 na krajše razdalje pa lahko tečejo društva, pri MM na 10 km v cestnem teku Primož posameznika. Poudariti je namreč treba, km, 10 km in 5 km na otroških tekih 1200 družine in otroci. Ozmec, 6. mesto v cestnem teku na 10 km da si razen treh tekmovanj in državnih m, 600 m in 300 m ter na štafetnem teku Nočnega teka, tudi z mednarodno ude- Blaž Orešnik, 6. mesto za 10 km na stezi prvenstev ostale stroške tekmovanj krije 4 x 300 m. Zadnji, to je štafetni tek, je bil ležbo, se je udeležilo 100 tekmovalcev. Danilo Magdič, 7. mesto v maratonu Ber- vsak posameznik sam. Zato smo toliko namenjen samo osnovnošolcem Občin Zmaga je ostala v Sloveniji, pri ženskah narda Ivančič, 7. mesto v malem maratonu bolj zadovoljni in ponosni na naše malo- Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. pa je zmagala madžarska državljanka. Blaž Orešnik in še številne druge odlične številne, vendar zveste sponzorje oziroma Odlične rezultate v posameznih tekih, Vzpodbudno za organizatorje Ormoške- uvrstitve. donatorje, medije in simpatizerje kluba, tudi z mednarodno udeležbo so dosegli ga nočnega uličnega teka je dejstvo, da Zraven vseh teh odličnih rezultatov mo- ki nam pomagajo pri naših dejavnostih tudi člani AK Ormož. Tako je v malem postaja vedno bolj priljubljen tek družin, ram zapisati, da so članice in člani kluba in aktivnostih, da jih izpeljemo bolje in maratonu v moški kategoriji zmagal Blaž saj se številčnost ekip družinskega teka sodelovali in dosegali dobre rezultate tudi kvalitetneje. Tudi ormoški kurenti s kurentovim Društvo za osteoporozo Ormož skokom naznanili pustni čas

Avtorica članka in slik: Cilka Špindler Pridružite se nam! Tekst in foto: Karolina Putarek mo društvo, ki deluje že od leta S skupino pohodnikov se prav tako lahko urentov skok se vsako leto zgodi na svečnico, v noči iz drugega na tretji februar. 2003 in ima 210 članov. V naših vsak torek odpravite na sprehod po bli- Tako so se tudi letos ormoški kurenti (člani Etnografskefa društva KURENT Sprostorih vas pričakujemo vsak prvi žnjih in oddaljenih ormoških poteh. KORMOŽ) malo pred polnočjo na svečnico zbrali v gostilni “Ob ribniku” ter ve- petek v mesecu, to je na sedežu Rdečega Letni program našega društva je zelo pe- selo, ob jedači in pijači, počakali na polnoč, ko se opravi običajen ritual: ples z zvonci križa v Ormožu. Družimo se tudi vsako ster. Ponuja različne družabne in poučne okrog ognja. Ta ples je “kurentov skok” oziroma začetek kurentovanja in skupinsko od- sredo v Osnovni šoli Stanka Vraza v Or- aktivnosti, kot so: kuharske delavnice, ganjanje dolge mrzle zime. možu, kjer pod strokovnim vodstvom fi - zdravstvenovzgojna predavanja, strokov- 12 kurentov, od tega sta zraven DVE ženski, je tako vse do PUSTA (28. februarja) po zioterapevtke razgibavamo telo, krepimo ni in poučni izleti, z ogledi gledaliških dolgem in počez odganjalo zimo. In kot je videti, jim je uspelo. mišice, treniramo ravnotežje, vse z željo predstav pa širimo obzorje tudi na podro- po ohranjanju zdravja in trdnosti naših ko- čju kulture. sti. Z redno telesno vadbo preprečujemo Teden zdravja v Strunjanu je namenjen Hokej v Pušencih padce in poškodbe, zaradi katerih se ne- krepitvi zdravja, kjer se razvajamo na varnost s starostjo zelo povečuje. toplem soncu, v slani vodi in na svežem Veselje in dobra volja sta"motor", ki nas morskem zraku. žene naprej kljub togosti mišic, škripa- Za dodatna pojasnila nas obiščite na RK nju v sklepih in letom ki jih je podarilo v Ormožu. življenje. Štejemo dneve! Ne štejemo let! »Mi dneve dodajamo letom!«

Tekst in foto: Karolina Putarek ima je lahko tudi priložnost za vesela športna druženja. Člani Športnega društva PUŠENCI so nizke temperature in zamrznjen ribnik domačina Ivana Verhovčaka Zv januarju izkoristili za igranje hokeja. Ob primerni razsvetljavi, ki jo je omogočil sosed Stanko Ivanuša, so kar nekaj zimskih večerov preživeli na ledu. Tudi po 30 igralcev in navijačev se je ob večerih zbiralo na ribniku in dobre volje v prijetnem tekmovalnem vzdušju ni zmanjkalo. Tako je minula zima v vas prinesla tudi nekaj športnih radosti.

Ormoške novice, Leto 2017, številka 36 , marec OBVEŠČAMO 13 Počitniški tabor na Pohorju

Tekst in foto: Maja Botolin Vaupotič Fotografija: Utrinek s tabora 2016 edobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje za- Msvojenosti, s sedežem na Ob- močnem združenju Rdečega križa Ormož, v letu 2017 organizira že 19. otroški poči- tniški tabor na Pohorju. Tako kot prejšnja leta ga bomo izpeljali na Treh kraljih, na- menjen pa je učencem osnovnih šol Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Vsebinsko bogat tabor, ki bo potekal od 24. do 29. julija, bo vsakemu udeležencu nudil možnost preživeti prijeten in aktiven počitniški teden med svojimi vrstniki, pri- dobiti nova znanja, se na nekem področju izkazati in potrditi, spoznati nove prijate- lje, s "starimi" pa prijateljstvo še okrepiti. Vse informacije v zvezi s taborom lahko starši dobijo v pisarni RKS OZ Ormož, Ptujska 8 f . Vabljeni.

VPIS OTROK V VRTCE ORMOŽ, VELIKA NEDELJA IN PODGORCI za šolsko leto 2017/2018

Dan enota Vrtca ura

Ponedeljek, ORMOŽ 8.00 - 16.00 3.4.2017 Pri vpisu starši potrebujete: Torek, VELIKA NEDELJA 8.00 - 16.00 4.4.2017 • EMŠO otroka ter Sreda, ORMOŽ 8.00 - 16.00 • davčne številke in 5.4.2017 EMŠO staršev.

Četrtek, PODGORCI 8.00 - 16.00 6.4.2017 Za informacije

Petek, ORMOŽ 8.00 - 16.00 kličite na 7.4.2017 02/ 741 06 01 OTROKA LAHKO V TEM TEDNU VPIŠETE TUDI IZVEN UPRAVA VIZ VRTCA PREDLAGANEGA TERMINA PRI VODJI ENOTE VRTCA ORMOŽ

RAZPIS ZA VPIS OTROK V VRTEC RAZPIS ZA VPIS OTROK V VRTEC IVANJKOVCI ZA ŠOLSKO LETO 2017/2018 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU Z ODDELKOM KOG ZA ŠOLSKO LETO 2017/2018

Osnovna šola IVANJKOVCI vabi starše k vpisu predšolskih otrok, ki želijo Osnovna šola Miklavž pri Ormožu vabi k vpisu starše predšolskih otrok, vključiti svoje otroke v VIZ- enoto Ivanjkovci-za šolsko leto 2017/2018. ki želijo vključiti svoje otroke v VIZ-enoto Miklavž pri Ormožu-z dislocirano enoto Kog za šolsko leto 2017/18. VPIS BO POTEKAL OD 3. DO 7. APRILA 2017 VPIS BO POTEKAL OD 28. DO 30. MARCA 2017 V ČASU OD 9.00 DO 16.00 URE V PROSTORIH VRTCA IVANJKOVCI. TOREK, 28. MARCA, OD 10.30 DO 16.00 (V VRTCU MIKLAVŽ) Vlogo za vpis lahko oddate vsi starši, ki nameravate vključiti otroka v vrtec tekom šolskega leta 2017/2018, ne glede na to, kdaj bo otrok dejansko vstopil v vrtec. SREDA, 29. MARCA, OD 7.00 DO 9.00 IN OD 12.00 DO 16.30 Vrtec bo izvajal program za otroke v starosti od dopolnjenih 11 mesecev (V VRTCU MIKLAVŽ) do vstopa v šolo. ČETRTEK, 30. MARCA OD 10.00 DO 15.30 (V VRTCU KOG) Starši najdete vlogo za vpis na spletni strani OŠ IVANJKOVCI, pri vodji enote Vrtca Ivanjkovci in v pisarni svetovalne službe. Vljudno vas prosimo, Vlogo za vpis lahko oddate vsi starši, ki nameravate vključiti otroka v vrtec tekom da s seboj k vpisu prinesete EMŠO obeh staršev in otroka ter davčne številke. šolskega leta 2017/18, ne glede na to, kdaj bo otrok dejansko vstopil v vrtec. Vrtec bo izvajal program za otroke v starosti od dopolnjenih 11 mesecev do vstopa O sprejemu otroka v vrtec boste pisno obveščeni. v šolo.Vljudno vas prosimo, da s seboj k vpisu prinesete EMŠO in davčni številki Ravnateljica: Nada Pignar, prof. obeh staršev ter EMŠO otroka. O sprejemu otroka v vrtec boste pisno obveščeni. Vlado Hebar, ravnatelj

Ormoške novice, Leto 2017, številka 36, marec 14 KRIŽANKA - RAZVEDRILO

SLOVENSKI AVTOR: ROTA- VRSTA, Žena v prepiru očita možu: MNOŽINA, IVO SLOVENSKI PEVEC Jože KOSILO CIJSKI ZNAČILNA KOLIČINA DANEU ČEBELAR ALEŠ Borko PAPIR OBLIKA »Jaz sem zate kot Pepelka. Kuham, VOVK perem, pospravljam...« Mož: »Kaj mi zdaj očitaš? Sem ti lepo PRISKLED- povedal pred poroko, da boš v zakonu z NIK, STREMUH menoj živela kot v pravljici!«

Žena reče možu:

VBODLINA, »Danes bi rada počela nekaj, česar VBODNINA nisem še nikoli. Mož ji jezno odvrne: PRIPADNIK EGIPČANSKI »Potem pa pobriši prah!« AETOV BOG

SLOVENSKI ODRASLA MOTOKROS. V znan portoroški hotel pride moški MICKA (MATEVŽ) z lepo mlado žensko, naroči sobo NAŠA IN in steklenico šampanjca, ki naj ga TUJA ČRKA dostavijo v njuno sobo. ATLETINJA Receptor ga vpraša: KOLARIČ »Želite še kaj za soprogo?« NASAD OB SLOVENSKA TIROLSKA »Oh,... ja..., še eno razglednico z ZARODEK HIŠI KNJIŽEV- REKA PISMENO Občina ŽIVAL Z LISTA ALI NICA POTRDILO, znamko, prosim.« Ormož RILCEM MANJŠI CVETA NADLEŽNA KOVAČ- IZVID DEL. PRIPO- ŽUŽELKA ARTEMIS MOČEK Ko gledam prejeti račun za komunalo, sklepam, da: NAJSTA- REJŠA - iz moje pipe teče malvazija, OBRT - smeti odvažajo s ferrarijem in - travo okrog moje hiše kosijo: Messi, Ronaldo, Ibrahimović... REKA IN SOL DEPARTMA TITANOVE V FRANCIJI KISLINE Pet se jih pelje v renoju 4, pa jih ustavi mlad policist: »Vozniško in prometno. PLESNI LIK ANA V PRI DALMACIJI Pa kako to, da vas je pet v tem ČETVORKI LAVINA avtomobilu?« reče policist. MOŽ TOVARNA V SLONICE CELJU »Saj je za pet ljudi,« odvrne voznik. Pa gre mladi policist k starejšemu in GL. MESTO ŠTEFAN KAZAH- SEME mu reče: »Tam v renoju 4 jih je pet!« ERVIN STANA ČURLIČ SLOVENSKI OKREPČE- Starejši policist pa mu odgovori: KOLESAR VALNI »Samo tiho bodi, saj sva midva prišla (TOMAŽ) NAPITEK s fiatom uno !« MUSLIMAN- VEČJA SKI VERSKI POSODA ZA DAVEK PRENOS Vstopi upravnik zapora in vpraša TEKOČIN MANIČNI BOLNIK Črnogorca:

SLOV. PISA- »Zakaj ne vstaneš, ko vstopim?« TELJICA LADJA ZA PREVOZ UNIČE- Črnogorec mu odgovori: MIHALIČ ŽUŽELKA NATOVORJENIH VANJE ŠKRŽAT »Meni so rekli da moram odležati dve MOTORNIH VOZIL TONOVSKI OKOLJA NAČIN leti.«

Slovar: SANDALOV NOSE, VRH LES Zakaj so Kitajci in Japonci tako RORO, STREHE, napredni? UTENZILIJE, NADDURJE MEJNA ZEKAT VREDNOST Ker nimajo blondink.

PIVO GORSKI PIVOVARNE REŠEVALNI ODTIS NA UNION ČOLN Tajnica je v zaporu obiskala bivšega MEHKI direktorja in se začudila: PODLAGI TEKOČA NAČIN MAŠČOBA VEZENJA »Čudi me, da sem vas obiskala samo

NOROST, jaz. Ko ste bili še direktor, so vas kolegi OKAY NORČIJA in prijatelji ves čas oblegali.« LITIJ KRILO VRSTA »Nikar se ne čudite. Še vedno se RIMSKE VRBE LEGIJE videvamo, saj smo vsi tukaj.« KOSTAN- JEVA LUPINA Mož rešuje križanko, žena pa ga čez LOŠČ KRAJEVNA ramo opazuje... SKUPNOST Čez nekaj časa mu reče: »Tule si se

MINISTRICA pa zmotil, veš, »največji tič – ne pride ZA SPOZNANJE, MOJ ampak NOJ.« ZDRAVJE DOJETJE KOLAR CELARC »No, Janezek, povej mi,« reče učitelj, »rešitev naslednje naloge: Tvoj oče SEDMA REKA NA SLOVENSKA GRŠKA JUGU SLIKARKA gre peš iz Ljubljane proti Medvodam s ČRKA ŠKOTSKE ŠUŠTAR hitrostjo 3 km/h. Tvoj stric gre eno uro pozneje iz Medvod proti Ljubljani s hitrostjo 5 km/h. Kje se srečata?« Janezek kot iz puške: »V prvi gostilni!«

Gradbeni center Sejateh Pride žena v zapor obiskat moža in vpraša: Ljutomerska cesta 39 »Kako se kaj počutiš, dragi?« 2270 Ormož »Glih tako, kot doma.« »No, sem vesela, samo, kako to misliš, Tel: 08 205 88 41 tak ko doma?« Mobi: 051 250 318 »No, saj veš, hrana je neokusna, perilo Mail: [email protected] ni glih speglano, pa še vun me ne Web: www.sejateh.si pustijo zvečer!« Vabljeni v našo trgovino!

Rešitev križanke – geslo iz osenčenih polj prepišite Rešitev križanke št. 35, DECEMBER 2016 na dopisnico in jo do petka, 7.4.2017, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Vodoravno: RADOVAN, AVOKADO, JE, ORIS, PONOVNA, URNIK, OFA, KEOPS, JONSON, SOBOTKA, OTRE, Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagra- IZ, RAV, ORNAT, IVANA, RAI, SNOB, ROG, PEK, TOLAR, BANANA, EFE, KRONIST, ZIKA, OKIS, IK, AL, RJA, dne križanke je Gradbeni center Sejateh iz Ormoža, SALTO, IONA, MT, VEZ, AJDIŠČE, ŠOTA, SA, ČAST, SVAK. ki podarja vse tri nagrade. GESLO KRIŽANKE: PONOVNA UPORABA 1. nagrada: Düfa Trendweiß – polna disperzijska bar- Nagrajenci: va, 14litrov in majica z logotipoma podjetja Sejateh, 1. nagrada: Liljana Babič, Loperšice 18, 2270 Ormož 2. nagrada: Düfa Trendweiß – polna disperzijska bar- 2. nagrada: Frida Ritonja, Podgorci 97 a, 2273 Podgorci va, 5litrov in majica z logotipoma podjetja Sejateh, 3. nagrada: Zofka Veber, Ivanjkovci 16, 2259 Ivanjkovci 3. nagrada: Düfa Trendweiß – polna disperzijska bar- va, 5litrov in majica z logotipoma podjetja Sejateh. Nagrajenci so že bili obveščeni po pošti.

Ormoške novice, Leto 2017, številka 36 , marec ZGODILO SE JE 15 Od Ormoža do Pariza: sprejemi za bronastega maestra Marka Bezjaka v domačem Ormožu

Tekst in foto: Karolina Putarek je v svojih gimnazijskih letih bil tudi Marko, mu je poda- družina in gostišče »Pri Marti«. Sprejem v Cvetkovcih je lovenski rokometaši so si na 25. svetovnem pr- rila veliko žogo s podpisi vseh današnjih dijakov. Ob tem bil namenjen tudi reprezentantu Mateju Gabru, ki je tudi, venstvu v Franciji priborili zgodovinsko bronasto sta mu čestitali ravnateljica gimnazije Blanka Erhartič ter tako kot Marko, zet pri Sokovih v Sodincih. Smedaljo, potem ko so v tekmi za tretje mesto, po ravnateljica osnovne šole Majda Podplatnik Kurpes. Pod- Marka Bezjaka in Mateja Gabra je pred gostiščem »Pri zaostanku osmih zadetkov v 46. minuti, spektakularno platnik-Kurpesova pa je Marku podarila rokometni dres Marti« v Cvetkovcih dočakala množica rokometnih nav- premagali Hrvaško z 31 : 30. Bron je prva medalja z številka 6, ki ga je nosil kot osnovnošolec. dušencev. Za dobrodošlico jima je zaigrala godba iz Mar- osmih svetovnih prvenstev, katerih se je slovenska roko- Marko se žal v telovadnici ni mogel dolgo zadržati, saj kovcev, sicer pa sta za glasbo na sprejemu poskrbela DJ- metna reprezentanca udeležila. Ker slovensko reprezen- ga je v Beli dvorani Grajske pristave čakal še sprejem v -ja Miha in Dale. Domačini so z veliko ponosa in srčnosti tanco predstavlja tudi Ormožan Marko Bezjak, nam je organizaciji Občine Ormož. Tukaj je kratek kulturni sprejeli oba rokometaša, jima čestitali, se fotografirali z medalja Slovencev še toliko bolj segla do srca. Ponosa program pripravila Glasbena šola Ormož, župan Alojz njima in želeli dobiti avtograme. na našega domačina ni nihče skrival in toliko bučnejši so Sok pa je Marku v imenu vseh občanov podelil občinski Sprejem je v vsakem primeru predstavljal dogodek leta. bili tudi sprejemi, ki so jih zanj pripravili v Ormožu in zlati grb za vse dosežke. Spregovoril je tudi predsednik Za hrano in pijačo je poskrbelo gostišče » Pri Marti« in Cvetkovcih. RK Jeruzalem Ormož Martin Hebar, ki je povedal, da so domačini, ki so prispevali večino surovin. Zbrane je v Marku Bezjaku, najslavnejšemu Ormožanu v zadnjih še posebej ponosni na to, da Marko ni pozabil, od kod imenu prijateljev in znancev uvodoma pozdravil Miran dneh, kot se je izrazil župan Alojz Sok, sta najprej pri- izhaja. Marko Zabavnik pa mu je v imenu družbe P&F Fišer, potem pa je bil čas za druženje z rokometnima aso- pravili sprejem OŠ Ormož in Gimnazija Ormož. Sprejem Jeruzalem podaril (kot se je izrazil): “Najboljšo penino za ma in veliko dobre volje. Že naslednji dan po sprejemih je potekal v športni dvorani, v trdnjavi, kot pravijo roko- najboljšega rokometaša”. v domačem kraju pa sta se tako Marko Bezjak kot Matej metaši, na Hardeku, kjer je Marko začel svojo rokometno Naslednji sprejem je potekal v gostišču »Pri Mart« v Gaber že odpravila novim rokometnim izzivom nasproti. kariero. Rokometna ekipa Gimnazije Ormož, katere član Cvetkovcih, kjer so mu sprejem pripravili prijatelji, Marko v nemški Magdeburg, Matej v madžarski Szeged. Priprave na dogodek “Zbudi se, Ormož 2017” Turistično društvo Podgorci v polnem teku prireja tradicionalno 41. ocenjevanje vin v Podgorcih

Program prireditev : - 19.4.2017 od 17.00 do 19.00 ure zbiranje vzorcev v Kulturni dvorani Podgorci, -22.4.2017 od 10.00 ure dalje Tekst in foto: Karolina Putarek KLUBA ORMOŠKIH ŠTUDENTOV. Dvodnevni dogodek zaje- ocenjevanje vin v Kulturni »Zbudi se, Ormož« je projekt, ki je nastal na pobudo Kluba or- ma pester nabor dnevnih in večernih aktivnosti. Vse skupaj se bo dvorani Podgorci, moških študentov z upanjem, da z leti postane tradicionalen do- dogajalo v MESTNI GRABI; dnevne aktivnosti prinašajo kultur- godek v mestu. ni program ob 25.obletnici KOŠ-a, različne delavnice, ponudbo -19.5.2017 ob 19.00 uri svečana Letos se bo tako dogajalo že tretjič: v petek, 26. in v soboto 27. na stojnicah, gasilsko vajo in športne aktivnosti, večera pa bosta podelitev priznanj za ocenjena maja, dogodki pa bodo povezani tudi s 25. obletnico KOŠ-a. zaznamovana s koncerti glasbene skupine Big Foot Mama, Vlada vina s kulturnim programom Namen projekta je povezovanje zlasti neprofitnih in prostovoljnih Kreslina z Malimi bogovi in glasbene skupine Dizopen. ter pokušnja ocenjenih vin. organizacij (klubov, društev, zavodov) ter povezovanje VSEH ge- Študentom pri organizaciji projekta pomagajo tudi aktivisti Dija- neracij Ormožanov, kot sta v petek na predstavitvi letošnjih doga- ške skupnosti, večja sponzorja prireditve pa sta Občina Ormož in Lepo vabljeni! janj povedala Nina Blagovič, tajnica, in Nino Kuhar, predsednik P&F Jeruzalem Ormož.

Ormoške novice, Leto 2017, številka 36, marec 16 ZADNJA STRAN Ormoški fašenk 2017 V imenu organizacijskega odbora vse otroške skupine pa so prejele še tola- Simona Kosi žilno nagrado za sodelovanje. eprav v zelo vetrovnem in dokaj Končni vrstni red sivem vremenu, ampak še vseeno primernem za letni čas, se je tudi Otroške/šolske skupine Č 1. mesto: Ledena bratva – 9. razred OŠ letos v Ormožu na pustni torek, 28. 2. 2017, odvil tradicionalni Ormoški fašenk Središče ob Dravi po mestnih ulicah. Dogodek je v celoti fi- 2. mesto: Grozdje – 3. razred OŠ Središče nancirala Občina Ormož v znesku 5.520 ob Dravi evrov, od česar je bila več kot polovica na- 3. mesto: Cirkuški sloni – OŠ Stanka menjena nagradnemu skladu in pogostitvi Vraza Ormož udeležencev povorke. Organizator je bila Odrasle skupine: JARA oziroma TIC Ormož v sodelova- 1. mesto: Šalovski dimnikarji – Šalovci nju s Prostovoljnim gasilskim društvom 2. mesto: Jutranja rosa – Turistično Ormož, JSKD OI Ormož, Pokrajinskim društvo Sodinci muzejem Ptuj-Ormož-enota Ormož in 3. mesto: Čebelori – Mladinsko društvo Ljudsko univerzo Ormož-enoto Mladin- Obrež ski center Ormož. Malo manjša množica obiskovalcev kot prejšnja leta si je lahko Organizatorji smo med sodelujoče otro- ogledala skupaj 33 skupin in kar 3 skupine ške maske razdelili 750 krofov in pogo- kurentov. Prav tako pa letos ponovno ni stili tudi vse odrasle skupine, za kar so manjkala ormoška godba, ki je zaigrala na poskrbeli člani PGD Ormož. Za otroške/ čelu povorke, ob njihovih zvokih so se jim šolske skupine pa smo v športni dvorani tudi tokrat pridružile ormoške mažoretke. na Hardeku pripravili pustno rajanje s po- Ker so spremembe dobrodošle, smo se delitvijo nagrad. Za to sta poskrbela brata odločili, da ocenjevalno komisijo malo Malek skupaj z Rekreacijsko-ustvarjalnim »prevetrimo« in povečamo. Iz prejšnjih društvom Eleja s Ptuja. Za karnevalske 5 je letos komisijo sestavljalo 7 članov skupine pa je razglasitev potekala na Ke- (Nevenka Korpič – predsednica; Muzej renčičevem trgu. Celotno pustno povorko Ormož, Karolina Putarek – KTV Ormož, in razglasitev nagrad je povezoval Domi- Ludvik Hriberšek – KP Ormož, Tadeja nik Majcen. Ozmec – Likudo, Katja Murkovič – PGD Ob tej priložnosti se še enkrat zahvalju- Ormož, Blanka Kosi Raušl – TD Sveti To- jemo vsem sodelujočim v povorki in tudi maž Dragica Florjanič – TD Središče ob ostalim, ki so kakor koli pripomogli pri Dravi in Nina Blagovič – KOŠ). izvedbi letošnje prireditve. Komisija je imela ob velikem številu sku- Tudi za naslednje leto pripravljamo manj- pin in ob izvirnih maskah težko in nehva- še spremembe, ki bodo naš tradicionalni ležno nalogo izbrati najboljše 3 v vsaki ka- Fašenk v Ormožu naredile privlačnejši za tegoriji, ki so prejeli lepe denarne nagrade, udeležence in za obiskovalce.

Ormoške novice, Leto 2017, številka 36, marec