Inženirska Akademija Slovenije Letopis 2019

INŽENIRSKA AKADEMIJA SLOVENIJE

LETOPIS 2019

Vhod v stavbo na Tomšičevi ulici 4 v Ljubljani, kjer ima IAS svoje prostore

INŽENIRSKA AKADEMIJA SLOVENIJE

LETOPIS 2019

Inženirska akademija Slovenije Tomšičeva ulica 4 1000 Ljubljana, Slovenija

iii

Avtorske pravice

INŽENIRSKA AKADEMIJA SLOVENIJE

LETOPIS 2019 Zvezek 16

Vse pravice so pridržane. Ponatis je mogoč le z dovoljenjem založnika. IAS ni odgovorna za objavljene podatke.

ISSN 1581-9728

Uredniški odbor: dr. Mark Pleško prof. dr. Stane Pejovnik prof. dr. Marko Jagodič prof. dr. Matjaž Mikoš Lektorica: Špela Komac Oblikovalec logotipa: Sašo Sedlaček Računalniški prelom: dr. Bojan Podgornik Naklada: 150 izvodov Tisk: Tiskarna Present, d. o. o. Založnik: Inženirska akademija Slovenije

VSEBINA

Letopisu 2019 na pot ...... vii

DOSEDANJI PREDSEDNIKI IAS ...... xi

INŽENIRSKA AKADEMIJA SLOVENIJE Predstavitev ...... 1 Naloge...... 1 Delovanje ...... 2 Volitve novih članov v IAS ...... 2 Organizacijska struktura, organi IAS, razredi in odbori ...... 4 Finančno poslovanje ...... 12

DEJAVNOSTI IAS V LETU 2019 Pregled pomembnejših dejavnosti IAS v letu 2019 ...... 13 1. Volitve članov IAS ...... 13 2. Slavnostna podelitev listin novim rednim, izrednim, dopisnim in častnim članom Inženirske akademije Slovenije ...... 13 3. Organizacija konference »A SCIENTIFIC PERSPECTIVE ON MICROPLASTICS IN NATURE AND SOCIETY”, including “PLASTIC RECYCLING” and “BIO POLYMERS IN ADVANCED TECHNOLOGIES OF THE FUTURE« ...... 14 4. Stališča IAS ...... 15 5. Vizija Slovenije do leta 2050 ...... 15 6. Poročilo o delovanju platforme zveze evropskih akademij Euro-CASE za inženirsko izobraževanje ...... 17 7. Poročilo o delovanju znanstvenoraziskovalnega razreda ...... 19 8. Poročilo o delovanju razvojno-poslovnega razreda ...... 20 9. Dejavnosti v zvezi s promocijo inženirstva in statusa inženirstva ter izboljšanje statusa inženirstva in inženirjev v Sloveniji ...... 21 10. Organizacijske naloge ...... 21 Pomembnejše mednarodne dejavnosti IAS ...... 22 Euro-CASE ...... 22 CAETS ...... 23

PREDSTAVITEV ČLANOV IAS Častni člani ...... 28 Dopisni člani ...... 30 Redni in izredni člani ...... 31 Predstavitev članov ...... 33 Nagrade in priznanja članom ...... 103

AKTI IAS Zakon o IAS ...... 115 Statut IAS ...... 119 Pravila o volitvah članov IAS ...... 127

INŽENIRSKE AKADEMIJE PO SVETU ...... 137

KONTAKT ...... 139

v vi

LETOPISU 2019 NA POT

V preteklem letu je IAS nadaljevala svoja prizadevanja za promocijo inženirstva, posebno pozornost pa smo namenili naslednjim temam: 1 Oblikovanje predlogov o organizaciji strokovnega šolstva v Sloveniji v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki z omenjenega področja in z zainteresiranimi slovenskimi ustanovami (GZS, SIZ, MIZŠ, univerze ...) ter aktivno sodelovanje v platformi za inženirsko izobraževanje Euro-CASE. 2 Tematske razprave o viziji razvoja Slovenije od leta 2030 do leta 2050, o Energetskem konceptu Slovenije, Industriji 4.0 in krožnem gospodarstvu ter o slovenskem inovacijskem sistemu. Vključitev strokovnjakov s posameznih področij, predvsem z GZS, podjetij, inštitutov in univerz. Poseben poudarek je bil na analizi izvajanja strategije pametne specializacije in delovanju SRIP. Predstavitev stališč javnosti. 3 Sodelovanje pri delu mehanizma SAM za svetovanje komisiji Evropske skupnosti v okviru Euro-CASE, poskus uveljavitve podobnega mehanizma tudi za svetovanje slovenski vladi. 4 Dejavnosti za promocijo inženirstva in statusa inženirstva ter izboljšanja statusa inženirstva in inženirjev v Sloveniji.

Leto se je začelo s sprejemom novih članov na skupščini, sprejeli smo pet novih izrednih, dva nova častna ter devet dopisnih članov, ki so sploh prvi dopisni člani naše akademije. Slavnostno smo jih sprejeli na zdaj že tradicionalni prireditvi na Brdu pri Kranju. Skoraj vsi so se prireditve udeležili. Organizirali smo inženirska predavanja, tudi z udeležbo tujih predavateljev, ki so vedno bolje obiskana.

Leta 2019 je potekal že drugi razpis za Puhovo nagrado za vrhunske dosežke in nagrado za življenjsko delo, potem ko je bil na predlog IAS sprejet Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nagradah in priznanjih za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Sprejetje zakona je pomenilo uresničitev nekajletnih prizadevanj in ciljev Inženirske akademije Slovenije. Zakon nadgrajuje že uveljavljeno Puhovo priznanje s Puhovo nagrado za življenjsko delo in Puhovo nagrado za vrhunske dosežke. Še posebej smo veseli in ponosni, da sta Puhovo nagrado za vrhunske dosežke in za življenjsko delo spet prejela člana IAS.

Sodelovali smo pri delu mehanizma SAM in pri svetovanju Komisiji EU pri Euro-CASE. SAM HLG tesno sodeluje s konzorcijem SAPEA (Scientific Advice for Policy by European Academies), ki ga sestavlja pet evropskih akademskih mrež (Academia Europaea, ALLEA, EASAC, Euro-CASE in FEAM). SAPEA združuje izjemno znanje in izkušnje sodelujočih iz več kot 100 akademij v več kot 40 državah po Evropi, ki se ukvarjajo s področji inženirstva, humanistike, medicine, naravoslovja in družboslovja.

Evropska komisija je mehanizem SAM, ki naj bi prispeval k boljši kakovosti zakonodaje EU, ustanovila leta 2015. Jedro mehanizma SAM je skupina znanstvenih svetovalcev na visoki ravni (HLG), ki jo sestavlja sedem visokokvalificiranih, specializiranih neodvisnih strokovnjakov, ki delujejo neodvisno in v javnem interesu.

IAS je v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani organizirala mednarodno konferenco na temo mikroplasitke »A Scientific Perspective on Microplastics in Nature and Society«, Including »Plastic Recycling« and »Bio Polymers in Advanced Technologies of the Future«. Konferenca je bila organizirana v okviru programa SAPEA Evropske komisije. Delovna skupina ekspertov je v okviru združenja evropskih akademij SAPEA pripravila poročilo na temo mikroplastike. Konferenca je bila namenjena seznanitvi javnosti z dognanji na tem področju ter potrebnimi ukrepi ravnanja v zvezi s to problematiko.

vii

Tudi leto 2019 je bilo v znamenju sodelovanja z različnimi deležniki inženirstva v Sloveniji:  sodelovali smo z društvom SATENA, s katerim potekajo skupna srečanja izvršnih odborov obeh organizacij,  z Gospodarsko zbornico Slovenije smo sodelovali pri pripravi Zakona o raziskovalno- razvojni in inovacijski dejavnosti,  sodelovali smo s Slovensko inženirsko zvezo in Inženirsko zbornico pri uveljavljanju vloge tehniške inteligence v družbi in promocije inženirstva,  sodelovali smo s SAZU pri stališčih o inovacijskem sistemu za trajnostni razvoj.

Po zaslugi naših aktivnih članov postaja IAS vse bolj prepoznavna v slovenski družbi pa tudi zunaj nje. Ponosni smo, da skupaj prispevamo k boljšemu razumevanju in sprejemanju inženirstva nasploh ter k vrhunskim dosežkom slovenskih inženirjev.

Ljubljana, 22. januarja 2020

dr. Mark Pleško, predsednik Inženirske akademije Slovenije

viii

PREDSEDNIK INŽENIRSKE AKADEMIJE SLOVENIJE DR. MARK PLEŠKO

ix x

DOSEDANJI PREDSEDNIKI IAS

Akademik profesor doktor Janez Peklenik ustanovitelj, prvi predsednik 21. 6. 1995–19. 3. 2001 in častni član

Akademik profesor doktor Igor Grabec Profesor doktor Franc Vodopivec 19. 3. 2001–20. 6. 2002 20. 6. 2002–17. 6. 2003

Profesor doktor Jože Vižintin Profesor doktor Marko Jagodič 17. 6. 2003–14. 10. 2004 14. 10. 2004–6. 12. 2005 11. 4. 2007–15. 4. 2008

Profesorica doktorica Marija Kosec Profesor doktor Peter Glavič 6. 12. 2005–31. 1. 2007 15. 4. 2008–25. 3. 2009 31. 1. 2007–11. 4. 2007

Profesor doktor Borut Mavko Doktor Matjaž Lukač 25. 3. 2009–30. 3. 2010 31. 3. 2010–29. 3. 2011

xii

Profesor doktor Jadran Lenarčič Akademik profesor doktor Igor Emri 29. 3. 2011–29. 3. 2012 29. 3. 2012–26. 2. 2013

Profesor doktor Vojteh Leskovšek Profesor doktor Stane Pejovnik 26. 2. 2013–25. 2. 2014 25. 2. 2014–29. 3. 2018

Doktor Mark Pleško 29. 3. 2018–sedaj

xiii

xiv

INŽENIRSKA AKADEMIJA SLOVENIJE

PREDSTAVITEV

Nastanek Inženirske akademije Slovenije sega v leto 1995, ko je skupina slovenskih znanstvenikov s področja tehniških in naravoslovnih znanosti ter uglednih slovenskih inženirjev ustanovila Inženirsko akademijo Slovenije (IAS) v okviru društva SATENA. Ustanovitveni slovesnosti 21. junija 1995 je prisostvoval tudi prof. dr. Gunar Solenius, tedanji predsednik Švedske kraljeve akademije tehniških znanosti, prve tovrstne akademije na svetu. Akademija je nato delovala pod okriljem društva SATENA enajst let.

Z ustanovitvijo te Akademije so člani SATENE želeli ustvariti forum za oblikovanje politike in razvojnih perspektiv slovenskih proizvodnih industrij, znanstvenih in tehnoloških raziskav ter za zagotavljanje vrhunskega tehniškega in poslovnega študija v Sloveniji.

Zakon o ustanovitvi Inženirske akademije Slovenije št. 127/2006 je na predlog Vlade Republike Slovenije sprejel Državni zbor Republike Slovenije 23. novembra 2006. S tem zakonom je Akademija, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija, postala nacionalna institucija, samostojna pravna oseba javnega prava z vsemi pravicami, dolžnostmi in obveznostmi.

V IAS so člani izvoljeni na osnovi svojih vrhunskih dosežkov na področjih tehniških ved, tehnološkega razvoja, uvajanja novih tehnologij in izdelkov ter učinkovitega razvijanja industrijskih podjetij in drugih poslovnih subjektov. Izvolitev za člana Akademije je visoko nacionalno in družbeno priznanje. Praviloma Akademija voli nove člane vsako drugo leto.

Konec leta 2019 ima Akademija skupno 82 članov, od tega 43 rednih, 26 izrednih, 9 dopisnih in 4 častne člane.

NALOGE

Naloge Inženirske akademije Slovenije so:

- spodbujanje ustvarjanja vrhunskih tehniških znanj, ki so osnova za tehnološki napredek in skladen trajnostni razvoj; - uveljavljanje vloge in vpliva tehniške inteligence v družbi na sploh ter pri obravnavanju gospodarskih vprašanj in razvoja; - ocenjevanje in dajanje mnenj o stanju in razvoju tehniških ved in strok, raziskovanju in izobraževanju; - obravnavanje temeljnih vprašanj inovativnosti in organiziranosti gospodarstva z vidika tehnološkega razvoja; - sodelovanje pri oblikovanju raziskovalne, tehnološke in inovacijske politike; - predlaganje ukrepov za dvig inovativnosti, za povečanje kakovosti raziskovalno-razvojnega dela in za pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov in inovacij v gospodarstvo; - sodelovanje pri pripravi politike in programov za tehniške kadre na vseh ravneh izobraževanja; - razvijanje mednarodnega sodelovanja na področjih svojega delovanja; - spodbujanje uveljavljanja slovenskega strokovnega izrazja na področju tehniških ved; - izdajanje periodičnih in občasnih publikacij; - organiziranje in podpora organizaciji nacionalnih in mednarodnih posvetov, konferenc, okroglih miz ter drugih srečanj s področja inženirskih in poslovnih ved ter strok; - podeljevanje letnih in občasnih priznanj za izjemne dosežke na področju inženirstva in poslovnih aktivnosti, ki spodbujajo uveljavljanje inženirskega dela; - sodelovanje z nacionalnimi akademijami in mednarodnimi akademijskimi združenji, ustanovami in podjetji s področja naravoslovnih in tehniških ved.

DELOVANJE

Člani IAS delujejo v dveh razredih: znanstvenoraziskovalnem in razvojno-poslovnem razredu. Vsak razred ima predstojnika, ki ga izvoli razred z večino glasov vseh članov razreda.

Najvišji organ IAS je skupščina IAS, ki jo tvorijo vsi člani akademije. Skupščina izvoli predsedstvo IAS, ki ga sestavljajo predsednik in dva podpredsednika.

Poleg predsedstva izvoli skupščina tudi tri člane izvršnega odbora IAS. Člani izvršnega odbora so po položaju tudi predsedstvo, glavni tajnik ter oba predstojnika razredov. Vsako leto skupščina izvoli tiste predstavnike, ki jim je potekel mandat.

Inženirsko akademijo Slovenije vodi in predstavlja predsednik Inženirske akademije Slovenije.

Poleg tega člani IAS sodelujejo v raznih vladnih in nevladnih organih in organizacijah ter v okviru mednarodnih združenj inženirskih akademij: Evropskega združenja nacionalnih inženirskih akademij Euro-CASE ter Mednarodnega sveta inženirskih in tehniških akademij CAETS.

Za uresničevanje nalog IAS ustanavlja stalna in občasna telesa, v katera vključuje poleg svojih članov in članic tudi sodelavce in sodelavke s področij gospodarstva, raziskovalne in razvojne dejavnosti ter z vseh drugih področij, katerih dejavnost dopolnjuje osnovne naloge IAS.

Za obravnavanje različnih tematik akademija ustanavlja tudi tematske odbore, komisije ali delovne skupine.

VOLITVE NOVIH ČLANOV V INŽENIRSKO AKADEMIJO SLOVENIJE

Skupščina IAS izvoli nove člane na osnovi njihovih vrhunskih dosežkov na področju tehniških ved, tehnološkega razvoja, uvajanja novih tehnologij in izdelkov ter učinkovitega razvijanja industrijskih podjetij in drugih poslovnih subjektov. V skladu s Statutom IAS in Pravilih o volitvah članov IAS je za člana IAS lahko predlagan kandidat, ki izpolnjuje naslednje obvezne minimalne pogoje:

Za člana IAS v znanstvenoraziskovalnem razredu je lahko predlagan kandidat, ki izpolnjuje naslednje obvezne pogoje:  ima doktorat znanosti, praviloma iz tehniških ved;  ima najmanj 15 let izkušenj na področju raziskovalno-razvojnega dela;  ima objavljena dela v kakovostnih znanstvenih in strokovnih revijah, ki izhajajo v tujini, ali objavljena samostojna knjižna dela pri uglednih mednarodnih založbah;  odmevnost njegovega dela se kaže v citatih, vabljenih predavanjih na kongresih in konferencah, predavanjih na tujih institucijah in univerzah, podeljenih mednarodnih in domačih priznanjih in nagradah;  je bil mentor ali somentor doktorskim študentom ali sodelavcem;  je bil vodja raziskovalnih in/ali razvojnih projektov;  ima pomembne inženirske dosežke, ki se kažejo v obliki prodanih oz. uporabljenih patentov oziroma prenosa znanja, ki je rezultiralo v novih produktih, napravah, postrojenjih, tehnologijah, storitvah, objektih, novih standardih itd.;  po kvaliteti objavljenih del, odmevnosti svojega dela in pomembnosti inženirskih dosežkov mora biti v vrhu svoje (ožje) stroke v Sloveniji in priznan v mednarodnem prostoru;  je bil aktiven pri uveljavljanju in promociji inženirstva in tehniških ved v Sloveniji.

Za člana IAS v razvojno-poslovnem razredu je lahko predlagan kandidat, ki izpolnjuje naslednje obvezne pogoje:  ima najmanj univerzitetno izobrazbo ali izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, praviloma iz tehniških ali naravoslovnih ved;  ima najmanj 15 let izkušenj z raziskovalno-razvojnim delom v podjetjih ali za podjetja;

 ima objavljena znanstvena ali strokovna dela;  ima pomembne inženirske dosežke in/ali inovacije, ki so vključeni v proizvodni program podjetja, ali razvoj in/ali vodenje gradnje večje proizvodne naprave ali večjega gradbenega objekta;  njegovi inženirski in razvojni dosežki morajo biti mednarodno pomembni in se kazati v učinkih, kot so: povečan izvoz, večja zaposlenost, povečana dodana vrednost, mednarodna in domača priznanja ipd.;  je bil aktiven pri uveljavljanju in promociji inženirstva in tehniških ved v Sloveniji

ali  ima univerzitetno izobrazbo ali izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, praviloma iz tehniških ali naravoslovnih ved;  ima najmanj 10 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih mestih v poslovno uspešnih podjetjih, ki imajo učinkovite inženirske raziskovalno-razvojne oddelke ali službe in štipendirajo tudi študente tehniških fakultet;  je bil aktiven pri sodelovanju z raziskovalnimi organizacijami, univerzami, pri ustanavljanju raziskovalno-razvojnih enot v podjetjih ipd.;  je aktiven na področju uveljavljanja tehnološkega razvoja v Sloveniji.

Za častnega člana je lahko izvoljen vrhunski strokovnjak, ki je s svojimi dosežki na področju tehniških ved, tehnološkega razvoja in/ali uvajanja novih proizvodov izjemno obogatil inženirsko znanost, tehnologijo ali razvoj, ali je posebno prispeval k napredku in dvigu ugleda IAS v Republiki Sloveniji ali ugleda inženirskih znanosti v svetu.

Za dopisnega člana je lahko izvoljen kandidat, ki ni državljan Republike Slovenije in izpolnjuje pogoje za rednega člana ter ima posebno pomembne zasluge za znanost, stroko ali gospodarski razvoj v Sloveniji.

Poleg obveznih pogojev se pri izvolitvi kandidatov za izrednega, rednega, častnega in dopisnega člana IAS upošteva tudi naslednje prednostne kriterije:  pri izvolitvi izrednih članov v znanstvenoraziskovalni razred, zaposlenih v javnih raziskovalnih zavodih in univerzah, imajo prednost kandidati, ki so bili najmanj dve leti člani Slovenskega akademijskega naravoslovno-tehničnega društva (SATENA);  pri izvolitvi v razvojno-poslovni razred imajo prednost kandidati z doktoratom in kandidati, ki so vodili razvojne oddelke in velike razvojne projekte v gospodarstvu;  pri izvolitvi v rednega člana imajo prednost že izvoljeni izredni člani, ki so v zadnjih treh letih aktivno sodelovali pri aktivnostih IAS;  pri izvolitvi v dopisnega člana imajo prednost kandidati, katerih članstvo bo pomembno prispevalo k ugledu IAS.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA, ORGANI INŽENIRSKE AKADEMIJE SLOVENIJE, RAZREDI IN ODBORI

ORGANIZACIJSKA SHEMA

SKUPŠČINA ZNANSTVENO- RAZVOJNO-POSLOVNI RAZISKOVALNI RAZRED RAZRED

PREDSEDSTVO

Komisija za izvolitve

IZVRŠNI ODBOR Glavni tajnik

Odbor za mednarodno sodelovanje

Vodja skupine Projektna skupina SEEIST Raziskovalci

ORGANI INŽENIRSKE AKADEMIJE SLOVENIJE

Organi Inženirske akademije Slovenije so skupščina, predsedstvo in izvršni odbor.

Skupščina

Skupščino IAS sestavljajo vsi redni in izredni člani IAS. Skupščina razpravlja in sklepa na zboru, ki se ga lahko udeležijo vsi člani IAS. V letu 2019 je skupščina potekala 21. februarja.

Predsedstvo

Predsedstvo sestavljajo predsednik in dva podpredsednika. Člani predsedstva so izvoljeni za triletni mandat. V letu 2019 so predsedstvo sestavljali:

Marko Jagodič Mark Pleško Matjaž Mikoš Podpredsednik predsednik podpredsednik

Izvršni odbor

Od skupščine leta 2015 dalje je Izvršni odbor sestavljen iz 9 članov: - trije člani predsedstva, - dva predstojnika razredov, - glavni tajnik, - trije drugi člani.

Mandat izvršnega odbora je tri leta. V letu 2019 so izvršni odbor sestavljali:

- trije člani predsedstva (predsednik in 2 podpredsednika)

- dva predstojnika razredov

Matjaž Gams Jurij Franc Tasič predstojnik znanstveno- predstojnik razvojno- raziskovalnega razreda poslovnega razreda

- glavni tajnik

Stane Pejovnik

- trije drugi člani

Anton Bergant Janez Možina Peter Venturini član izvršnega odbora član izvršnega odbora član izvršnega odbora

Glavni tajnik

IAS ima glavnega tajnika, ki ga skupščina izvoli za triletni mandat. Za obdobje 2019–2022 je bil na mesto glavnega tajnika IAS izvoljen prof. dr. Stane Pejovnik.

Strokovna sodelavka je:

Irena Lengar

Komisija za izvolitve

Člani Komisije za izvolitve so bili izvoljeni v letu 2018, skladno z novimi Pravili o volitvah članov IAS. Komisijo sestavljajo: - prof. dr. Marko Topič, predsednik komisije - prof. dr. Anton Bergant, - prof. dr. Janez Grum, - prof. dr. Marko Jagodič, - dr. Jože Kobe, - mag. Danijel Zupančič.

Marko Topič Anton Bergant Janez Grum Predsednik član član

Marko Jagodič Jože Kobe Danijel Zupančič član član član

Odbor za mednarodno sodelovanje

Odbor sestavljajo: - prof. dr. Borut Mavko, predsednik komisije - prof. dr. Denis Đonlagić, - dr. Hubert Kosler, - dr. Matjaž Lukač, - Marjan Mačkošek, - prof. dr. Karin Stana Kleinschek, - prof. dr. Boris Žemva.

Razredi

IAS ima dva razreda, znanstvenoraziskovalni in razvojno-poslovni razred. Delo v razredu vodi predstojnik, ki ga izvoli razred z večino glasov vseh članov razreda. Predstojnik je izvoljen za tri leta. Vsi redni in izredni člani IAS so razporejeni v enega od razredov.

Znanstvenoraziskovalni razred sestavljajo:

Matjaž Gams, predstojnik razreda Tadej Bajd Ivan Bratko Robert Dominko Denis Đonlagić Igor Emri Peter Fajfar Peter Glavič Igor Grabec Janez Grum Ferdinand Gubina Venčeslav Kaučič Jože Kobe Spomenka Kobe Zdravko Kravanja Tamara Lah Turnšek Jadran Lenarčič Drago Matko Borut Mavko Dragan D. Mihailović Matjaž Mikoš Bojan Mohar Janez Možina Stane Pejovnik Tomaž Pisanski Dušan Repovš Karin Stana Kleinschek Stanko Strmčnik Leopold Škerget Miha Tomaževič Marko Topič Jože Vižintin Blaž Zupan Jure Zupan Boris Žemva

Umrli člani: Marija Kosec, 2012 Janez Peklenik, 2016 Iztok Žun, 2016

Razvojno-poslovni razred sestavljajo:

Jurij Franc Tasič, predstojnik razreda Anton Bergant Janez Bešter Božidar Brudar Ilija Dimitrievski Robert Golob Marko Jagodič Japec Jakopin Miha Japelj Borut Kelih Hubert Kosler Aleš Krainer Vojteh Leskovšek Matjaž Lukač Marjan Mačkošek Marko Marinček Zoran Marinšek Milan Medved Boris Orel Marjan Pipenbaher Janez Pirš Mark Pleško Boštjan Podobnik Stane Rožman Tomaž Savšek Konrad Steblovnik Adolf Šostar Janez Trontelj Uroš Urleb Rok Uršič Peter Venturini Franc Vodopivec Danijel Zupančič Robert Žerjal

Umrli član: Boris Vedlin, 2015

FINANČNO POSLOVANJE

Sredstva za delovanje IAS zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna za: - osnovni program dela; - izdajateljsko dejavnost ter organizacijo strokovnih in znanstvenih posvetovanj; - strokovna, administrativna in tehnična dela; - materialne in operativne izdatke; - članarine in udeležbo na rednih sestankih mednarodnih akademijskih združenj, katerih članica je IAS.

IAS pridobiva sredstva za delovanje tudi iz drugih virov, kot so: - članarine članov, - sredstva sponzorjev – industrijskih podjetij in institucij, - donacije, volila, darila, - viri iz drugih pravnih podlag.

IAS pridobiva proračunska sredstva na podlagi poročila o porabi sredstev iz preteklega leta in na podlagi finančno ovrednotenega letnega programa, ki ga predloži v soglasje Vladi RS.

Za izvedbo programa dela je IAS v letu 2019 dobila subvencijo od Vlade RS v višini 90 000,00 EUR. Člani IAS pa so s članarino prispevali 4.700,00 EUR. Iz naslova projekta SEEIIST je IAS najel posojilo v višini 11.000,00 EUR. Skupaj je imel IAS na razpolago 105.700 EUR prihodka. Za plače zaposlenih, tekočo porabo in fiksne stroške smo porabili 77.282,06 EUR, za vsebinske naloge pa 14.141,05 EUR, za projekt SEEIIST 11.147,89 EUR, skupaj 102.571,00 EUR. Podatki se nanašajo na izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka.

Presežek prihodkov nad odhodki po načelu nastanka poslovnega dogodka je bil v višini 3.129,00 EUR. V izkazu prihodkov in odhodkov – določenih uporabnikov, po obračunskem načelu, zavod izkazuje minimalni presežek prihodkov nad odhodki, kar bo razvidno iz letnega poročila.

DEJAVNOSTI INŽENIRSKE AKADEMIJE SLOVENIJE V LETU 2019

POUDARKI IN IZHODIŠČA

1. Oblikovanje predlogov o organizaciji strokovnega šolstva v Sloveniji v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki z omenjenega področja, zainteresiranimi slovenskimi ustanovami (GZS, SIZ, MIZŠ, univerze ...) in aktivno sodelovanje v platformi za izobraževanje Euro-CASE. 2. Sodelovanje pri izvedbi projekta SAPEA (»Science Advice for Policy by European Academies«), v okviru katerega poteka mehanizem SAM (»Scientific Advice Mechanism«), za svetovanje komisiji Evropske skupnosti v okviru evropskih akademij in predlaganje za uporabo podobnega mehanizma tudi za svetovanje slovenski vladi. 3. Tematske razprave o viziji razvoja Slovenije do 2030 in do 2050, o Energetskem konceptu Slovenije, Industriji 4.0 in krožnem gospodarstvu ter o slovenskem inovacijskem sistemu. Vključevanje strokovnjakov s posameznih področij, predvsem z GZS, podjetij, inštitutov in univerz. Poseben poudarek bo na analizi izvajanja Strategije pametne specializacije in delovanju SRIP. 4. Promocija inženirstva in statusa inženirstva ter izboljšanje statusa inženirstva in inženirjev v Sloveniji.

PREGLED POMEMBNEJŠIH DEJAVNOSTI IAS V LETU 2019

1. Volitve članov IAS

Leta 2019 so bili izvoljeni novi člani Inženirske akademije Slovenije. Člani IAS so volili nove izredne, redne, dopisne in častne člane. Izvoljenih je bilo pet rednih, pet izrednih, devet dopisnih in dva častna člana.

2. Slavnostna podelitev listin novim rednim, izrednim, dopisnim in častnim članom Inženirske akademije Slovenije

Slavnostna podelitev listin novim rednim, izrednim, dopisnim in častnim članom Inženirske akademije Slovenije je potekala na Brdu pri Kranju. Na slovesnosti sta z govori sodelovala oba nova častna člana, Nobelov nagrajenec škotsko-slovenskih korenin prof. Duncan Haldane in ameriški astronavt, častnik in fizik slovenskega porekla prof. Ronald Sega. Slavnostna govora sta imela predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik IAS dr. Mark Pleško.

Leta 2019 so bili v IAS prvič izvoljeni dopisni člani. To so lahko posamezniki, ki nimajo slovenskega državljanstva, vendar izpolnjujejo vse pogoje za izvolitev v rednega člana ter so že sodelovali oziroma sodelujejo s slovenskimi podjetji oziroma raziskovalci. Dopisno članstvo v IAS je sprejelo devet vrhunskih tujih strokovnjakov iz Kitajske, Danske, ZDA, Švice, Izraela, Rusije, Francije in Nemčije.

Skupinska fotografija članov IAS s častnimi gosti Foto: Marjan Verč

3. Organizacija konference »A SCIENTIFIC PERSPECTIVE ON MICROPLASTICS IN NATURE AND SOCIETY«, including »PLASTIC RECYCLING« and »BIO POLYMERS IN ADVANCED TECHNOLOGIES OF THE FUTURE«

IAS je v sodelovanju s SAPEO ter Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani organizirala mednarodno konferenco »A Scientific Perspective on Microplastics in Nature and Society«, including »Plastic Recycling« and »Bio Polymers in Advanced Technologies of the Future«, in sicer v okviru programa SAPEA Evropske komisije. Delovna skupina ekspertov je v okviru združenja evropskih akademij SAPEA pripravila poročilo o tej tematiki. Konferenca je bila namenjena tudi seznanitvi javnosti z dognanji na tem področju ter potrebnimi ukrepi ravnanja v zvezi s to problematiko. Na konferenci je svoje prispevke predstavilo osem predavateljev iz sedmih držav, pri okrogli mizi so sodelovali še štirje strokovnjaki.

Konferenca »A Scientific Perspective on Microplastics in Nature and Society«, Including »Plastic Recycling« and »Bio Polymers in Advanced Technologies of the Future«

4. Stališča IAS

IAS je skupaj z Univerzo v Ljubljani, Gospodarsko zbornico Slovenije ter podjetji s področja inženirstva sodelovala pri usklajevanju in koncipiranju novega Zakona o raziskovalno-razvojni in inovacijski dejavnosti (ZRRID). Najpomembnejši sklepi sestanka so bili, da je treba vnovič vzpostaviti sistemski okvir za celovito in usklajeno krmiljenje celotnega raziskovalno-razvojnega in inovacijskega ciklusa ter vzpostaviti avtonomno in močno agencijo, ki bo pokrivala področje tehnologije in inovacij, ter da je treba predlog zakona, ki ga je marca letos pripravil MIZŠ, dopolniti tako, da se vanj vključijo vsebine, ki se nanašajo na spodbujanje TRL 3-9, vključno z vzpostavitvijo avtonomne inovacijske oziroma tehnološke agencije.

Predstavnik IAS v tej skupini je poročal o skupnih stališčih naštetih udeleženih organizacij ter po razpravi IO IAS pridobil nadaljnje usmeritve za nadaljevanje postopka.

Stališča smo v pisni obliki posredovali MIZŠ in jih predstavili na Svetu za znanost in tehnologijo RS.

5. Vizija Slovenije do leta 2050

Energetski koncept Slovenije (EKS) in dejavnosti v evropskem prostoru

Delovanje platforme IAS za energetiko

Platforma IAS za energetiko je v letu 2019 še naprej delovala v skladu s programskimi sestavinami in cilji, ki jih je oblikovala septembra 2017 in jih je na svoji 5. seji oktobra 2017 potrdil IO IAS. IO je prepoznal področje energetike za strateško področje IAS po načelu vertikalno ugnezdenih sistemov. Stališča platforme so skupna stališča (in ne osebna mnenja). Stališča platforme so po potrditvi na IO stališča akademije ter se kot taka obravnavajo in predstavljajo v javnosti, predsednik IAS pa jih aktivno zastopa. Program in usmeritve platforme so proaktivne, kar pomeni, da želimo s strategijo vplivati na potek dogajanja, ne pa se le odzivati nanj. Oblikujemo jih na podlagi veljavnih Programskih sestavin in ciljev platforme IAS za energetiko in v skladu s Stališči IAS do razvoja energetike v Sloveniji do leta 2030 s pogledom do leta 2050; cilj je uvesti poslovni model za izvajanje ali sodelovanje IAS pri izvajanju študij, ki so finančno pokrite. IO IAS je sprejel tudi sklep, da zagotovi mehanizem ali postopek, s katerim se stališča in program platforme ohranjajo prek poteka posameznega mandata predsednika IAS.

Sodelovanje pri pripravi nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPD) ter Energetskega koncepta Slovenije (EKS)

Na podlagi pobude GZS na strokovnem posvetu Energetski prehod kot priložnost za slovensko gospodarstvo v aprilu 2018 je MZI spomladi 2019 dalo odprto vabilo za ustanovitev Strateškega sveta za energetski prehod pri GZS. Maja 2019 je bil pri GZS ustanovljen Strateški svet za energetski prehod, ki vključuje predstavnike institucij iz različnih družbenih podsistemov. Članica sveta je postala tudi IAS, njen predstavnik v svetu pa predsednik platforme IAS za energetiko.

Deklarirano poslanstvo strateškega sveta je postati posvetovalno telo odločevalcem (Vlada RS, Državni zbor, pristojna ministrstva) pri sprejemanju strateških odločitev o energetskem prehodu Slovenije.

Osnovna dokumenta, ki bosta opredeljevala energetski prehod, sta celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki bo pokril obdobje do leta 2030 (s pogledom do leta 2040), in Energetski koncept Slovenije (EKS), ki naj bi določil cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let. Naša Stališča do razvoja energetike do 2030 s pogledom do 2050 so odlična osnova in okvir za to ter za sodelovanje IAS pri delu strateškega sveta.

Strateški svet je na svojih dveh sejah maja in oktobra 2019 oblikoval več stališč in sklepov ter program dela za leti 2019 in 2020; predstavnik IAS je predlagal uporabo kriterijev IAS za odločanje, s čimer bi razbremenili oblikovanje dolgoročnih nacionalnih strategij dnevnih interesov različnih interesnih skupin.

Prvotna časovnica je predvidevala sprejem NEPN do konca leta 2019, sprejem resolucije o EKS pa v prvi polovici leta 2020. Sedanji terminski načrt oboje zamika v leto 2020, ko bo prišla do pomena tudi potencialna vloga strateškega sveta, na kar se bomo odzvali tudi v naši platformi za energetiko. Stališča v strateškem svetu so tudi, da bi morali EKS kot osnovni razvojni dokument na področju energetike sprejeti pred NEPN.

Dejavnosti v evropskem prostoru

Euro-CASE. Platforma IAS sodeluje v platformi za energetiko Euro-CASE. Ciljna usmeritev platforme IAS za energetiko je, da IAS da poudarek nacionalnim problemom energetike in okolja, naš nacionalni program delovanja pa je nato podlaga za naše delovanje na evropski ravni. S tem omogočimo dvosmerno krepitev stališč in delovanja: aktivno sodelovanje v evroplatformi s predstavljanjem in uveljavljanjem strateških nacionalnih modelov in ciljev ter krepitev evropske strateške envelopne smeri v okviru nacionalne strategije razvoja.

Predstavnik platforme IAS je bil konec leta 2017 sprejet v obnovljeni koordinacijski odbor platforme za energetiko Euro-CASE (Steering committee, SC) kot član. SC sestavljajo predstavniki akademij iz osmih evropskih inženirskih akademij, in sicer (po abecednem vrstnem redu) iz Francije, Nemčije, Poljske, Slovenije, Srbije, Španije, Švedske in Velike Britanije.

Leta 2019 je SC nadaljeval in v glavnem končal delo na dveh projektih, ki jih je začel na predlog Euro-CASE leta 2018  pripravi dveh dokumentov: i) Concept paper, ki naj oblikuje argumente, s katerimi bi prepričali Evropsko komisijo, da vzpostavi delovno skupino SAPEA z mandatom, da pripravi poglobljeno (izčrpno) poročilo o predlaganih energetskih temah (proces od spodaj navzgor). Pripravljeni konceptualni dokument predlaga prioritetna področja in smeri delovanja kot odgovore na vprašanja, kot so: kaj zdaj manjka, pa bi bilo pomembno za razpravo o evropskih energetskih prehodih? Kaj bi lahko bilo odločilno za prihodnje energetske sisteme in bi za EK lahko pomenilo vrednost pri razmišljanju na podlagi bolj podrobnega znanstvenega vpogleda in znanja? Ali obstajajo evropski projekti, ki bi pomagali uveljaviti procese prehoda in okrepili energetsko sodelovanje v Evropi? Dokument bo podlaga za delavnico vabljene skupine strokovnjakov, ki bo Concept paper razvila v Scoping paper, ta pa naj bi bil podlaga za delovno skupino, ki bi pripravila načrtovano poročilo SAPEA (SAPEA Report). Primerjava s tremi aktualnimi dokumenti EK v zvezi z energetskim prehodom: 1. Final report of High level Panel: https://ec.europa.eu/info/publications/final-report-high-level- panel-european-decarbonisation-pathways-initiative_en&pk_campaign=rtd_news 2. A Clean Planet for all - A European strategic long-term vision for a prosperous, modern, competitive and climate neutral economy 3. In-depth analysis accompanying the Communication kaže, da Concept paper predlaga komplementarni pristop k energetskim prehodom. To pomeni, da je dovolj prostora za diskusijo na delavnici, nadaljnji razvoj dokumenta Concept paper v Scoping paper in za vzpostavitev delovne skupine (SAPEA projekt od spodaj navzgor), ne da bi preveč motil zgornje tri dokumente. Na podlagi nadaljnje razprave je bilo odločeno, da se za pripravo delavnice oblikuje delovna skupina (task force) iz predstavnikov Euro-CASE in predstavnikov drugih omrežij evropskih akademij. Ta bo tudi razdelala nadaljnji proces in bo vključila SC po potrebi.

Zaradi volitev v Evropski parlament in v pričakovanju sprememb v vodstvu EK so se v Euro-CASE odločili, da pripravo in izvedbo delavnice odložijo na obdobje po vzpostavitvi novih razmer. ii) Report on Energy Transitions in Europe: poročilo o energetskih prehodih v Evropi, ki se je začelo leta 2018 kot interno poročilo (Internal Paper). Poročilo je bilo leta 2019 dopolnjeno in dodelano; končna verzija za tiskanje je bila pripravljena oktobra 2019. Namen tega poročila je informirati Euro-CASE in druge evropske akademije o različnosti energetskih sistemov in energetskih prehodov v Evropi. To je izvedeno s predstavitvijo in primerjavo dejanskih podatkov in z izmenjavo vpogledov v načrtovane energetske prehode v posameznih izbranih državah izmed držav članov SC: Francije, Nemčije, Poljske, Slovenije, Srbije, Španije in Švedske.

Drugi instrumenti. V kontekstu evolucije procesov energetskega prehoda in tehnoloških področij v okviru Evrope sta pomembna naše vključevanje in sodelovanje v različnih instrumentih, povezavah in dogodkih s področij energetike in energetskega prehoda. Leta 2019 so bila registrirana naslednja pomembnejša sodelovanja članov platforme: i) V platformi European Technology & Innovation Platform (ETIP), ki je pomemben instrument interakcije med potiskom tehnoloških iniciativ in Evropsko komisijo. Organizirana je v več tehnoloških področij, ETIP SNET PV (Photovoltaics), ETIP SNET SG (Smart Grids) itd. Član platforme IAS aktivno sodeluje v ETIP SNET PV. ii) V iniciativi BRIDGE. Tehnološke iniciative, ki se generirajo v okviru raziskovalno-razvojnih in inovacijskih projektov na področjih zimskega paketa v programih H2020, se soočajo in oblikujejo sinergije ter skupne poglede in stališča v okviru iniciative BRIDGE, ki po reorganizaciji na skupščini marca 2019 deluje v štirih delovnih skupinah (WG  Working group) in treh projektnih skupinah (TF  Task force). Član platforme IAS aktivno sodeluje v okviru delovne skupine Predpisi (interakcije TSO-DSO) ter projektne skupine Energetske skupnosti in samooskrba.

Poročilo je pripravil dr. Zoran Marinšek.

6. Poročilo o delovanju platforme zveze evropskih akademij Euro-CASE za inženirsko izobraževanje

Leta 2019 so se člani platforme za inženirsko izobraževanje Euro-CASE sestali dvakrat, in sicer v Londonu (od 19. 3. do 20. 3. 2019) ter na Dunaju (od 10. 10. do 11. 10. 2019). V Londonu je bila gostiteljica srečanja Kraljevska akademija za inženirstvo (RAE), na Dunaju pa Avstrijska akademija znanosti (ÖAW).

Program prvega dne srečanja v Londonu je potekal na Fakulteti za inženirske znanosti in je bil namenjen podrobni predstavitvi sodobnih Integriranih inženirskih programov (IEP), ki temeljijo na projektnem delu s študenti v majhnih delovnih skupinah na oddelkih za gradbeništvo ter okoljsko in geomatično inženirstvo. Pri teh programih je poudarjeno izrazito zgodnje uvajanje v reševanje konkretnih inženirskih problemov, ki vodi do učinkovitega sprotnega dela. Tovrstni programi se zaključijo s prvo stopnjo in nazivom BE že v treh letih, nadaljevanje do magistrskega naziva (ME) pa traja le eno leto. Pri tem je dokaj očitna razlika v trajanju študija v primerjavi z nekaterimi drugimi državami, kjer precej bolj sledijo osnovnim načelom bolonjske reforme. V razlagi zanimivih primerov IEP ni bila posebej omenjena tretja stopnja študija oziroma študija do doktorata.

Drugi dan srečanja platforme se je nadaljeval v mogočnem poslopju Kraljevske akademije za inženirstvo (Palača princa Filipa, ki je med drugim tudi častni član RAE). Delo Kraljevske akademije je podrobno predstavil direktor Urada za izobraževanje inženirjev dr. Rhys Morgan. Akademija obravnava številne vidike problematike več kot 200.000 inženirjev v Veliki Britaniji, med katerimi je približno 1500 članov (fellow members), katerih vloga je primerljiva z vlogo, ki jo imajo člani slovenske inženirske akademije. Ob ustanovitvi leta 1976 je bilo v članske vrste akademije povabljenih prvih 126 članov iz vrst najzaslužnejših inženirjev in izumiteljev na vseh področjih inženirstva.

V nadaljevanju seje pa so člani platforme obravnavali posamezne vidike priprave končnega poročila, ki naj bi bilo končano do letnega srečanja odbora Euro-CASE v drugi polovici oktobra na Norveškem. Osnutek poročila je ob sodelovanju prisotnih članov platforme doživel več sprememb. Po daljšem usklajevanju so člani potrdili naslednji naslov in vsebino končnega poročila:

Izzivi in priložnosti za prihodnje inženirsko izobraževanje 1. Uvod 1.1 Kontekst 1.2 Osredotočenost 1.3 Pristop 1.4 Splošne ugotovitve o inženirskem izobraževanju 2. Izzivi izobraževanja inženirjev 2.a Odličnost na podlagi transdisciplinarnosti 2.b Vključevanje industrije 4.0 v izobraževanje inženirjev 2.c Inženirsko izobraževanje in trikotnik blaginje 2.d Izboljšanje laboratorijskih izkušenj in spretnosti 2.e Izzivi in priložnosti za prihodnje izobraževanje inženirjev v Evropi 2.f Digitalizacija, umetna inteligenca in učna analitika 3. Transformacijske poti 3.a Spreminjanje dojemanja 3.b Pritegnitev mladih generacij 3.c Izboljšanje vključevanja 3.d Preobrazba predmetnikov 3.e Delitev odgovornosti 3.f Podpora inovativnega učenja 4. Zaključki: Povzetek in priporočila

Študije primerov v posameznih državah: Avstrija, Češka, Francija, Nemčija, Irska, Poljska, Srbija, Slovenija in Velika Britanija Med podpoglavji je med drugim pomembna tudi bistvena sprememba v pristopu k eksperimentalnim vajam, ki naj bi na podlagi in s pomočjo vodenja eksperimentov prek interneta bistveno razširil možnosti izvedbe sodobnejših eksperimentalnih vaj, medsebojnega sodelovanja univerz po vsem svetu in povezave z industrijo pri izvedbi izobraževalnega procesa (poglavje 2.5).

Jesensko dvodnevno srečanje platforme Euro-CASE za inženirsko izobraževanje je gostila Avstrijska akademija znanosti (ÖAW) na Dunaju od 10. 10. do 11. 10. 2019. Udeležence je najprej pozdravil predsednik razreda ÖAW za matematične in naravoslovne znanosti Georg Brasseur, nato pa v imenu prorektorja tehniške univerze na Dunaju (TUW) še prof. Walter Mayrhofer, ki je predstavil delovanje evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT). Zanimiv je bil tudi kratek oris zgodovine avstrijske akademije znanosti, ki ga je skupaj z ogledom poslopja podal sodelavec akademije Bernhard Plunger.

V nadaljevanju so prisotni člani platforme v skladu z dnevnim redom obravnavali trenutni osnutek poročila o inženirskem izobraževanju, kot so ga v skladu s sprejetim načrtom pripravili v obdobju od prejšnje seje platforme. Ker nekateri člani niso predložili svojih prispevkov, je bilo največ časa namenjenega nekaterim še odprtim vprašanjem glede obsega, vsebine in glavnih poudarkov, ki naj bi jih obdelali v nadaljevanju. Do zdaj pripravljeni prispevki v glavnem ne ustrezajo do zdaj načrtovanemu obsegu (dve strani), razen prispevka o izvajanju laboratorijskih vaj z uporabo interneta, kar naj bi med drugim ob predlaganem večjem sodelovanju med tehniškimi univerzami oziroma fakultetami vodilo k izboljšanju kakovosti laboratorijskih vaj, hkrati pa tudi bistveno pocenilo razvoj laboratorijskih vaj z najnovejšo in drago opremo, kar bi pomembno prispevalo k dvigu kakovosti inženirskega izobraževanja.

Poročilo je pripravil prof. dr. Janez Možina.

7. Poročilo o delovanju znanstvenoraziskovalnega razreda

Znanstvenoraziskovalni razred Inženirske akademije Slovenije je deloval v skladu z zakonom, statutom in drugimi dokumenti Inženirske akademije Slovenije. Stalno je sodeloval tudi z izvršnim odborom, predsednikom in glavnim tajnikom Inženirske akademije Slovenije glede operativnih vprašanj ter si stalno izmenjeval informacije na sestankih IO in prek elektronske pošte. Poleg tega je intenzivno sodeloval z drugimi institucijami, denimo Državnim svetom. Naštejmo nekaj dejavnosti: 1. Obveščanje predvsem članov znanstvenoraziskovalnega razreda, izjemoma tudi vseh članov Inženirske akademije Slovenije, in spodbujanje debate prek elektronske pošte in drugih komunikacijskih načinov. Med drugim so člani IAS dobivali predloge zakonov, resolucij, delovnih gradiv, strokovnih knjig z ministrstev, Državnega zbora in Državnega sveta. 2. Sestanki znanstvenoraziskovalnega razreda: Načeloma vsak prvi torek v mesecu, nekaj pa je bilo skupnih sestankov obeh razredov. Izjemoma ni bilo sestankov v poletnih mesecih, ko so počitnice. 3. Spodbujanje aktivnosti individualnih članov razreda, na primer podpora pri organizaciji konferenc, prisotnosti na pomembnih dogodkih itd. 4. Oblikovanje skupnih mnenj pri analizi tekočih dogodkov, povezovanje posameznih članov razreda pri dejavnostih. Člani razreda so sodelovali pri več skupnih temah od usmeritve v kripto tehnologije v Državnem zboru do priprave Bele knjige o strokovnem varovanju okolja.

Vsebinsko so bile najpomembnejše naslednje zadeve:

1. Sestanek z državnim sekretarjem dr. Jernejem Štromajerjem in z dr. Bohom, kjer smo se pogovarjali o sodelovanju z MIZŠ pri raznih tekočih dejavnostih in načrtih za naprej, tudi financiranju IAS. 2. Predstavitev in razprava o poročilu Razumevanje inovacijskega sistema v Sloveniji, kjer so bila predstavljena stališča in predvidene dejavnosti IAS na to temo. 3. Kako predstavljati stališča IAS v Državnem svetu, Državnem zboru in na drugih področjih – zbrali smo področja in kandidate, ki jih zanima sodelovanje pri omenjenih temah. 4. Pošiljanje več pobud in zakonov iz Državnega sveta članom IAS. 5. Vabljena predavanja novih članov IAS. 6. Energetska platforma, kjer so bila predstavljena energetska stališča IAS in je bilo dogovorjeno, kako in kje jih zastopati. 7. Resolucija o raziskovalni dejavnosti – člani IAS so se izrekli za resolucijo in jo podprli. 8. Digitalna revolucija – član Državnega zbora je na vabilo predstojnika razreda prišel predstavit resolucijo in je zbral pripombe na besedilo, nato jo je predstavil v Državnem zboru. 9. Inženirsko o okolju – pri pisanju Bele knjige o okolju je bila tema predstavljena dvakrat in poglobljeno analizirana, člani IAS so dali veliko kakovostnih pripomb. 10. Sodelovanje pri posvetu v Državnem svetu Inženirsko o okolju. Vodili so ga člani IAS, ki so tudi zbirali pripombe. 11. Pregled in načrt programa razreda za leto 2019. 12. Podanih več pobud na IO, kako poživiti delo razreda in IAS. 13. Več izvedenih skupnih sestankov obeh razredov. 14. Načrt za ustanovitev etične komisije – sprejeta pobuda v razredu, poslana na IO. 15. Mnenje o novem Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti – narejena sta bila predstavitev in sklep, da se pripravi mnenje in pošlje na ministrstvo. 16. Inženirska akademija Slovenije je bila pokrovitelj konference Informacijska družba is.ijs.si na Inštitutu "Jožef Stefan", sestavljena iz 12 samostojnih konferenc od Etike do okolja, od računalništva do kognitivnih znanosti. 17. Inženirska akademija je sodelovala pri več dogodkih v Državnem zboru in predvsem Državnem svetu, nekaj vabljenih predstavnikov slovenskega političnega vrha je prišlo na sestanke Izvršnega odbora in na seje obeh razredov. Posamezni predstavniki IAS so sodelovali na posvetu Državnega sveta o okolju.

Poročilo je pripravil prof. dr. Matjaž Gams.

8. Poročilo o delovanju razvojno-poslovnega razreda

Člani razvojno-poslovnega razreda so leta 2019 organizirali mesečne sestanke članov razreda in štiri skupne sestanke z znanstvenoraziskovalnim razredom. Razvojno-poslovni razred je v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani organiziral štiri predavanja vrhunskih raziskovalcev in razvijalcev novih procesov. Zelo zanimiva so bila predavanja astronavta slovenskih korenin dr. Ronalda Michaela Šege, ki je slušatelje navdušil s prikazom svojih raziskav v vesolju. Ker se danes vse glasneje pojavlja v medijih tudi pojem umetne inteligence, smo v okviru predavanj povabili dr. Kim Binsted, ki je predstavila uporabnost umetne inteligence v medčloveških odnosih in v raziskavah obnašanja socialno izoliranih ljudi. Predavanje ustanovitelja podjetja Cosylab dr. Marka Pleška je bilo zanimivo za mlade raziskovalce, saj je prikazal svojski, a inovativen način vodenja podjetja, ki je edinstven na področju znanstvene odličnosti in poslovne uspešnosti.

Tudi na področju športa so dosežki znanosti in razvoja dosegli visoko raven uporabnosti novih metod nadzora in meritev dejavnosti športnikov, zato smo med pripravami na planiška tekmovanja povabili dr. Božidarja Brudarja, da predstavi svoje raziskave gibanja smučarja skakalca.

V okviru razprav v razredu smo predlagali, da se uvede priznanje IAS novinarju, ki je minulo leto najbolj bralcem prijazno predstavil raziskovalno in razvojno dejavnost v Sloveniji. Predlog je podprl tudi IO IAS, zato smo minulo leto že predlagali nekaj imen novinarjev, ki bi prejeli priznanje v času skupščine IAS.

Prav tako smo razpravljali o potrebi ustanovitve Inštituta IAS, ki bi omogočal vključevanje članov IAS v razvojno-raziskovalne projekte in razprave o usmeritvah dejavnosti RR v Sloveniji.

Prav tako smo organizirali skupni sestanek razredov o okolju in o zakonu o raziskovalnem delu. Z več točkami vsebine predloga zakona o raziskovalnem delu se člani nismo strinjali, predlagali pa smo, da se zakon rešuje skupaj z zakonom o visokem šolstvu. V razpravo o okolju smo vključili tudi razpravo o razvoju energetike v prihodnjih desetletjih v Sloveniji. Predlog razvoja ne upošteva geotermalnih značilnosti Slovenije, premalo pa je tudi poudarka na danostih naše države.

Minulo leto smo skupaj z razredom za znanstvenoraziskovalno delo povabili predsednika vlade in ministra za znanost na skupni sestanek o možnostih razvoja Slovenije in o možnostih pridobivanja sredstev EU za realizacijo projektov RR in njihovega vpliva na razvoj v Sloveniji, zato smo tudi organizirali razpravo o digitalizaciji v Sloveniji. Na tej razpravi smo sklenili, da slovenskim predstavnikom na institucijah EU predlagamo, da v Sloveniji dobimo vsaj dve instituciji EU. Predlagali smo instituciji s področja uporabne umetne inteligence in s področja digitalizacije kmetijstva. Kot razred zato načrtujemo, da bomo imeli sestanek s predsednikom vlade še to pomlad.

Vse člane razreda spet vabimo, da se sej razreda udeležijo v še večjem številu, kot so se jih udeleževali leta 2019, ko smo imeli približno 30-odstotno udeležbo.

Poročilo je pripravil prof. dr. Jurij Franc Tasič.

9. Dejavnosti v zvezi s promocijo inženirstva in statusa inženirstva ter izboljšanje statusa inženirstva in inženirjev v Sloveniji

Puhove nagrade

Leta 2019 je potekal že drugi razpis za Puhovo nagrado za vrhunske dosežke in nagrado za življenjsko delo, potem ko je bil leta 2018 na predlog IAS sprejet Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nagradah in priznanjih za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti.

Zakon nadgrajuje že uveljavljeno Puhovo priznanje s Puhovo nagrado za življenjsko delo in Puhovo nagrado za vrhunske dosežke. Puhova nagrada je bila podeljena za izume, tehnološke in netehnološke razvojne dosežke ter za uporabo znanstvenih izsledkov vseh znanstvenih področij pri uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso, in sicer Puhova nagrada za življenjsko delo posameznika, ki se je s svojimi dosežki v celotnem življenjskem obdobju izjemno uveljavil ter s tem prispeval h gospodarskemu oziroma družbenemu razvoju ter gospodarsko učinkoviti družbi v Sloveniji, ter Puhova nagrada za vrhunske dosežke posameznika ali skupine, ki so se izjemno uveljavili s svojimi dosežki, ki imajo izjemen pomen za gospodarski oziroma družbeni razvoj posameznega področja, regije ali države.

Puhovo nagrado za vrhunske dosežke in za življenjsko delo sta prejela člana IAS  za vrhunske dosežke jo je prejel dr. Hubert Kosler s skupino, za življenjsko delo pa prof. dr. Marko Jagodič.

10. Organizacijske naloge

Februarja 2019 smo imeli redno letno skupščino IAS, na kateri smo potrdili letno poročilo za leto 2018 ter sprejeli program dela in finančni načrt za leto 2019.

Skupščina IAS 2019 Foto: Željko Stevanić

POMEMBNEJŠE MEDNARODNE DEJAVNOSTI IAS

Inženirska akademija Slovenije je članica dveh mednarodnih združenj tehniških akademij: Evropskega združenja nacionalnih inženirskih akademij (Euro-CASE –»The European Council of Academies of Applied Sciences and Engineering«) in Mednarodnega sveta inženirskih in tehniških akademij (CAETS – »The International Council of Academies of Engineering and Technolgical Sciences, Inc«). Leta 2018 je akademija aktivno sodelovala z obema združenjema.

Euro-CASE

Euro-CASE (http://www.euro-case.org) je neodvisno nevladno in neprofitno združenje 23 evropskih nacionalnih akademij s sedežem v Parizu. Pobudo za ustanovitev evropske tehniške akademije je dala Evropska komisija leta 1990. Za mnenje o tem je zaprosila nekatere tehniške akademije pri članicah tedanje Evropske skupnosti: Kraljevo angleško tehniško akademijo, Svet za uporabne vede francoske akademije znanosti, Kraljevo švedsko akademijo tehniških ved in Dansko akademijo tehniških ved. V naslednjih letih so potekala posvetovanja med njimi in odločili so se, da ne ustanovijo evropske institucije z lastnim članstvom in dragim sekretariatom, temveč da vzpostavijo mrežo obstoječih nacionalnih akademij, v kateri bo imela vsaka evropska država le po eno akademijo.

Poslanstvo Euro-CASE je spremljanje, spodbujanje in vzdrževanje odličnosti na področjih tehnike, tehnologije in uporabnih naravoslovnih ved ter razvijanje znanosti, veščin in prakse teh ved za blaginjo državljanov Evrope. Poslanstvu sledijo cilji:  vzdrževati vodilno vlogo pri pospeševanju odličnosti na teh področjih in z njimi povezanih ključnih zadevah za Evropo;  zagotavljati pozornost družbenim vplivom tehnoloških sprememb s polnim upoštevanjem okoljskih in trajnostnih vidikov;  dajati nepristranske, neodvisne in uravnotežene nasvete Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu ter drugim evropskim institucijam in industriji glede uporabnih ved, tehnologij in tehnik, ki se tičejo Evrope in njenih prebivalcev;  zavzemati se za večji pomen področja v celotni Evropi ter večati razumevanje in zanimanje javnosti zanj;  spodbuditi mlade Evropejce za poklicno pot uporabnih naravoslovnih ved, tehnologije in tehnike, da bi zagotovili prihodnji tehnološki napredek v Evropi;  črpati iz izkušenj in najboljših praks akademij članic ter razvijati primerna informacijska omrežja.

V zadnjem desetletju je Euro-CASE usklajeval vrsto evropskih projektov in objavil več poročil o različnih evropskih zadevah. Euro-CASE je v sodelovanju z Evropsko komisijo podeljeval z zadnjega navedenega področja evropsko nagrado za informacijsko-komunikacijske tehnologije. Finska tehnološka akademija podeljuje najvišje tehnološke nagrade (Millenium Technology Prize) za področji biotehnoloških in IT-inovacij v skupni višini več kot milijon evrov.

Euro-CASE upravlja odbor, v katerem ima vsaka članica po enega odbornika in namestnika, vendar samo en glas. Upravni odbor izvoli izvršilni odbor in finančni odbor, lahko pa imenuje tudi različna posvetovalna telesa ali pridobi ustrezne vrhunske strokovnjake. Organizira redna letna posvetovanja, seminarje, delavnice, razprave, okrogle mize, imenuje delovna telesa in sodeluje na konferencah. Pri članicah ima na voljo okoli 6000 članov, ki so bili izvoljeni v nacionalne akademije zaradi svoje odličnosti, znanja ter svojih prispevkov k tehnološkemu, znanstvenemu, ekonomskemu in družbenemu napredku.

Vsako leto vodstvo Euro-CASE organizira letno konferenco na izbrano temo in sejo upravnega odbora združenja akademij Evrope Euro-CASE.

Leta 2019 so se člani IAS udeležili več dejavnosti Euro-CASE.

Predstavnik IAS v platformi Izobraževanje inženirjev prof. dr. Janez Možina je sodeloval na sestanku platforme Izobraževanje marca v Londonu in oktobra na Dunaju.

Predsednik IAS dr. Mark Pleško je sodeloval na sestanku sveta Euro-CASE maja v Parizu ter na letni konferenci in sestanku sveta Euro-CASE oktobra v Oslu.

CAETS

CAETS (International Council of Academies of Engineering and Technolgical Sciences, Inc.), (http://www.caets.org) je mednarodno združenje tehniških akademij z vsega sveta. Skupščina združenja se sestaja enkrat na leto, ob redni letni konferenci. Cilji združenja so usklajeni z vizijami članic, kot so spodbujanje inženirskih in tehniških dejavnosti za promocijo trajnostne ekonomske rasti in socialne blaginje v svetu, zagotavljanje mednarodne diskusije in komunikacije na področju inženirstva o sodobnih temah ter spodbujanje razvoja mednarodnega tehniškega izobraževanja in dela.

Članice CAETS so:  Evropa (15 držav) – Belgija, Češka, Danska, Finska, Francija, Hrvaška, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Velika Britanija  Amerika (5 držav) – Argentina, Kanada, Mehika, Urugvaj, ZDA  Azija (4 države) – Indija, Japonska, Južna Koreja, Kitajska  Afrika: Republika Južna Afrika in  Avstralija

CAETS je bil ustanovljen leta 1978. Ustanovne članice so bile akademije iz Avstralije, Mehike, Švedske, Velike Britanije in ZDA. Ime CAETS je nastalo leta 1985, sedanje ime International CAETS pa ob registraciji leta 2000 v Washingtonu. Sedež je v Arlingtonu (Virginija). Deluje v skladu z večletnim strateškim načrtom, vsakoletni načrt dela in podrobnejše cilje pa oblikuje in sprejema na letnih zasedanjih skupščine.

Letošnje skupščine CAETS, ki je bila junija v Stockholmu, se je udeležil predstavnik IAS v CAETS prof. dr. Stane Pejovnik.

Poročilo s konference in skupščine CAETS

Od 24. junija do 27. junija sem bil na redni letni skupščini CAETS (Svet akademij inženirskih in tehnoloških znanosti) in konferenci Izdelati boljši svet  naslednjih 100 let, ki jo je organizirala Kraljeva švedska inženirska akademija (IVA) v Stockholmu ob stoletnici akademije.

»Moji starejši kolegi se morda ne strinjajo z mano, vendar mislim, da se do zdaj še nikoli v svetu nismo spoprijemali s tako velikimi izzivi. Predpostavljam, da so mogoče tako dejali že pred sto, tisoč ali celo dva tisoč leti in vedno nam je uspelo rešiti težave,« je dejala Tuula Teeri, predsednica CAETS in predsednica IVA. Skupaj z Ruth A. David, glavno tajnico Mednarodnega sveta inženirskih in tehnoloških znanosti CAETS, je Tuula Teeri odprla letno konferenco CAETS v mestnem konferenčnem centru v Stockholmu. Dejstvo, da je IVA letos priredila prireditev, ni naključje, saj bo naša akademija  prva svetovna akademija inženirskih znanosti  leta 2019 dopolnila 100 let.

Zelo zanimiv govornik je bil švedski minister za podjetništvo Ibrahim Baylan. Baylanu, ki je na Švedsko prišel kot mlad begunec, se je država zdela skoraj kot tehnični raj. Izpostavil pa je razvoj tehnologije za prihodnost. Švedska vlada si je postavila cilj postati prva država na svetu brez uporabe fosilnih goriv  do leta 2045 je Švedska pravno zavezana k doseganju nič emisij ogljikovega dioksida. Ta ambiciozen cilj ni zastavljen samo zato, da bi bil prijazen svetu in podnebju, ampak je tudi naša najboljša gospodarska strategija, je dejal Baylan. Minister za gospodarstvo, industrijo in inovacije je prav tako poudaril pomen osredotočenosti na ljudi. Mnogi so danes zaskrbljeni in postanejo lahek plen za demagoge, verske pobudnike in druge.

Tuula Teeri, predsednica IVA, in Ruth A. David, glavna tajnica CAETS, na odprtju konference

Naslednji predavatelji so se osredotočili na znanstvene in tehnološke premike, ki so zahtevali ogromna sredstva za izpeljavo, ukinitev nekaterih obstoječih delovnih mest, a so vedno ustvarili tudi nova delovna mesta. Zato potrebujemo družbo, ki ljudem pomaga pri prehodu s starih na nova delovna mesta s poklicnim usposabljanjem, naložbami v raziskave in razvoj, izobraževanjem itd. Posledice niso bile vedno samo pozitivne, kljub temu pa so premiki večinoma pozitivni. Med drugim se je delež izjemno revnih na svetu zmanjšal z 90 na 10 odstotkov, povprečna življenjska doba se je z manj kot 30 let povečala na 70, globalni BDP na prebivalca pa se je povečal z manj kot 1.000 na 18.000 dolarjev.

Na sestanku skupščine CAETS smo:  potrdili zapisnike skupščine z dne 13. septembra 2018,  potrdili konference CAETS leta 2020 v Seulu, J. Koreja in leta 2021 v Buenos Airesu, Argentina,  potrdili zapisnike sej odbora direktorjev,  izvolili nove člane odbora direktorjev:  novoizvoljeni predsednik: Manuel Solanet, Argentina, Vice President, Academia Nacional de Ingenieria, Argentina,  član odbora direktorjev: (20202021): Hideaki Koizumi, Japonska, podpredsednik, Peter Mascher, Kanada, član odbora direktorjev Kanadske inženirske akademije, Jose Albarran, Mehika, predsednik Mehiške inženirske akademije, David Thomlinson, Velika Britanija, tajnik za zunanje zadeve Kraljeve inženirske akademije,  izvolili tri nove članice CAETS: Nova Zelandija, Nigerija in Srbija,  prejel sem priznanje skupščine za odlično opravljeno delo v odboru direktorjev v letih 2018 in 2019.

Slovenija je opravila vse obveznosti do CAETS, vključno s plačilom članarine za vsa leta.

Na koncu moram poudariti, da so me spodbujali, da bi IAS razmislila o pripravi letne konference CAETS v obdobju po letu 2022.

Konferenca je potekala v dvorani Norra Latin Conference Center.

Nagrada za odlično opravljeno delo prof. Staneta Pejovnika v Odboru direktorjev CAETS

Poročilo je pripravil prof. dr. Stane Pejovnik.

PREDSTAVITEV ČLANOV INŽENIRSKE AKADEMIJE SLOVENIJE

ČASTNI ČLANI IAS

2001 Akademik profesor doktor Janez Peklenik, 1926–2016 1957, doktor tehniških znanosti; 1961, habilitacija, Technische Universität Aachen, Nemčija; zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Leta 2008 je prejel zlati doktorat Technische Universität Aachen, Nemčija

2003 Joseph F. Sutter, 1921–2016 Njegov oče se je iz Dobrove pri Ljubljani izselil v ZDA že pred prvo svetovno vojno. J. F. Sutter se je rodil v ZDA in se tam izšolal za inženirja aeronavtike. Zaposlil se je v podjetju Boeing, svetovno znanem proizvajalcu velikih letal, in pri njem ostal vso delovno dobo; zaradi uspešnosti pri delu je napredoval do položaja podpredsednika družbe. Leta 1985 je prejel prestižno ameriško nagrado Nacionalna medalja za tehnologijo in inovacije.

2008 Profesor doktor Dušan Petrač je bil rojen leta 1932 v Kropi; 1956, univerzitetni diplomirani fizik, Fakulteta za naravoslovje Univerze v Ljubljani, 1956–1963 profesor fizike in matematike na Gimnaziji Kranj. Leta 1963 se je preselil v Kalifornijo, ZDA; 1965, magister, UCLA, Los Angeles, ZDA; 1971, doktor fizike, UCLA, Los Angeles, ZDA; 1963–1973, asistent, raziskovalec in docent na UCLA, ZDA; 1973–2004, specialist konzultant v vesoljski agenciji NASA.

2014 Sunita Williams je bila rojena leta 1965; oče izvira iz Indije, praprababica po materini strani pa je iz Leš pri Tržiču. Leta 1987 je diplomirala iz fizikalnih znanosti in leta 1995 magistrirala iz inženirskega menedžmenta. Prvič je v vesolje poletela leta 2006 kot članica 14. in 15. odprave na Mednarodno vesoljsko postajo in s štirimi izhodi v odprto vesolje prvič postavila ženski rekord v trajanju bivanja v odprtem vesolju. Leta 2012 je znova poletela na Mednarodno vesoljsko postajo kot članica odprav 32 in 33, pri slednji kot poveljnica postaje.

2017 Doktor France Rode, 1934–2017 Diplomiral leta 1960 iz elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani in 1962 magistriral na elektrofakulteti v oddelku za biomedicino na Northwestern University v Evanston, Illinois, ZDA. Septembra 1962 je nastopil službo pri Hewlett-Packardu. Leta 1971 je bil v skupini, ki je razvila prvi žepni kalkulator. 1979 je razvil patenta za elektronsko ključavnico, leta 1990 pa vodil projekt ("landing system") za slepo pristajanje letal na podlagi GPS. Nato se je pridružil projektu za integracijo GPS-sprejemnika, ki je bil prvi integrirani GPS.

2019 Profesor doktor Duncan Haldane je bil rojen leta 1951 očetu Škotu in materi koroški Slovenki. Je teoretični fizik, leta 1978 je doktoriral iz fizike na Univerzi v Cambridgeu. Leta 1990 je sprejel mesto profesorja na Univerzi v Princetonu, kjer dela še danes. Haldane je eden od najuglednejših živečih teoretičnih fizikov. Njegovi članki so vrhunski dosežki na področju fundamentalne teorije trdne snovi in statistične fizike, tako s stališča globine in izvirnosti novih idej kot glede novih teoretičnih pristopov. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za teoretična odkritja topoloških faznih prehodov in topoloških stanj snovi.

2019 Profesor doktor Ronald M. Sega je bil rojen leta 1952. Njegova stara starša izvirata iz Loškega Potoka, od koder sta pred prvo svetovno vojno odšla v Ameriko. Na U. S. Air Force Academy je bil študent fizike in matematike, nadaljeval je študij fizike na državni univerzi v Ohiu in leta 1982 doktoriral iz elektrotehnike na Univerzi v Koloradu. Aktivno se je vključil v vesoljski program NASA in dvakrat poletel v vesolje. Eden od znanstvenih eksperimentov, ki so se izvajali med poletom, je bil osnovan na rezultatih njegovega raziskovalnega projekta. Vso kariero se je aktivno vključeval v raziskovalno delo na Univerzi v Koloradu, kjer je zaslužni profesor.

DOPISNI ČLANI IAS 2019

Dopisni člani, vsi izvoljeni leta 2019: Cristophe Ballif Boerge Diderichsen Jean-Marie Dubois Boris Vladimirovich Gusev Thomas Heinze Angus Kingon Yalin Lu Nava Setter Yuntao Song

REDNI IN IZREDNI ČLANI IAS 2019

Redni člani (leto izvolitve): Tadej Bajd, 1999 Anton Bergant, 2017 Ivan Bratko, 2018 Božidar Brudar, 2014 Ilija Dimitrievski, 2014 Igor Emri, 1999 Peter Fajfar, 2001 Matjaž Gams, 2014 Peter Glavič, 1999 Igor Grabec, 1999 Janez Grum, 2014 Ferdinand Gubina, 2014 Marko Jagodič,1999 Mihael Japelj, 2014 Venčeslav Kaučič, 2019 Jože Kobe, 2014 Tamara Lah Turnšek, 2019 Jadran Lenarčič, 1999 Vojteh Leskovšek, 2012 Matjaž Lukač, 1999 Zoran Marinšek, 2014 Borut Mavko, 1999 Matjaž Mikoš, 2017 Bojan Mohar, 1999 Janez Možina, 2001 Stane Pejovnik, 2012 Janez Pirš, 1999 Tomaž Pisanski, 2014 Mark Pleško 2017 Dušan Repovš, 2019 Stane Rožman, 2019 Karin Stana Kleinschek, 2019 Stanko Strmčnik, 2012 Leopold Škerget, 2014 Adolf Šostar, 2014 Jurij Franc Tasič, 2012 Miha Tomaževič, 2012 Marko Topič, 2017 Rok Uršič, 2017 Jože Vižintin, 1999 Franc Vodopivec, 1999 Danijel Zupančič, 2014 Boris Žemva, 1999

Izredni člani (leto izvolitve): Janez Bešter, 2010 Robert Dominko, 2019 Denis Đonlagić, 2017 Robert Golob, 2019 Japec Jakopin, 2010 Borut Kelih, 2008 Spomenka Kobe, 2017 Hubert Kosler, 2014

Aleš Krainer, 2019 Zdravko Kravanja, 2019 Marjan Mačkošek, 2008 Marko Marinček, 2010 Drago Matko, 1996 Milan Medved, 2008 Dragan D. Mihailović, 1996 Boris Orel, 2017 Marjan Pipenbaher, 2008 Boštjan Podobnik, 2017 Tomaž Savšek, 2012 Konrad Steblovnik, 2005 Janez Trontelj, 2017 Uroš Urleb, 2019 Peter Venturini, 2012 Blaž Zupan, 2017 Jure Zupan, 1996 Robert Žerjal, 2014

PREDSTAVITEV ČLANOV

Tadej BAJD

Osebni podatki: rojen leta 1949, Ljubljana Izobrazba: 1979, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL) Področja dejavnosti: biomedicinska tehnika, robotika Zaposlitev/kariera: 1972–1977, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan«; 1981, raziskovalec na University of Southern California, ZDA; 1984, raziskovalec na Strathclyde University, Velika Britanija; profesor robotskih predmetov na FE UL; 1985–1989, prodekan FE UL; 1999–2003, dekan FE UL, 2014 zaslužni profesor UL Nagrade in priznanja: več priznanj; 1990, Kidričeva nagrada; naziv Fellow mednarodnega združenja inženirjev elektrotehnike IEEE; 2003–2009, izredni član SAZU; 2009–, redni član SAZU; 2011–2014, podpredsednik SAZU; 2014–, predsednik SAZU, 2010–2017, podpredsednik Slovenske matice; naziv Fellow Ameriškega inštituta za medicinsko in biološko tehniko AIMBE; naziv Fellow Evropske zveze za medicinsko in biološko tehniko in znanost EAMBES; 2014–, član Evropske akademije znanosti in umetnosti (Salzburg) Objave in drugo: avtor več kot 100 člankov v mednarodnih revijah; avtor znanstvene knjige »Functional Electrical Stimulation: Standing and Walking after Spinal Cord Injury”, ki je izšla leta 1989 pri CRC Press in bila prevedena v korejščino; v zadnjem obdobju avtor ali soavtor treh robotskih knjig pri založbi Springer: Robotics (2010), druga izdaja (2018), Robot Mechanisms (2013) in Introduction to Robotics (2013) Zaposlen: upokojen, predsednik SAZU

Anton BERGANT

Osebni podatki: rojen leta 1957, Ljubljana Izobrazba: 1981, univ. dipl. inž. str., Univerza v Ljubljani (UL); 1985, magisterij, UL; 1993, doktorat, UL (1990–1992, preizkusi v laboratoriju, Univerza v Adelaidi, Avstralija) Področja dejavnosti: mehanika tekočin, vodne turbine in črpalke, cevni sistemi, prehodni pojavi; vodenje razvoja in raziskav Zaposlitev/kariera: 1980–1989 (JLA 1982), raziskovalec, hidravlični stroji in sistemi, Litostroj IRRP, Ljubljana; 1990–1992, raziskovalec, razvoj in gradnja preizkusnega sistema za prehodne pojave, preizkusi, Univerza v Adelaidi, Avstralija; 1993–1998, glavni raziskovalec, hidravlični stroji in sistemi, Litostroj, Tovarna turbin, Ljubljana; 1999–2008, glavni raziskovalec, vodja oddelka za raziskave, meritve in razvoj, Litostroj E. I., d. o. o., Ljubljana; 2009–, vodja oddelka za raziskave in razvoj, Litostroj Power, d. o. o., Ljubljana; 2015–, vodja oddelka za tehniške raziskave in izračune, Litostroj Power, d. o. o., Ljubljana; dopolnilni delovni čas: 1999–2001, Hidroinštitut, Ljubljana in 2001–, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana; 1985, strokovni izpit s področja strojne stroke; 1997, docent; 2009, izredni profesor; 1999–2003, 2007–2011 in 2015–, predsednik Slovenskega društva za hidravlične raziskave; 1998–, predsednik tehničnega odbora SIST EHT (hidravlične turbine); 1999 in 2006, gostujoči profesor, Univerza v Adelaidi, Avstralija Nagrade in priznanja: 1970, Chwatalova nagrada; 1970–1972, Vegova priznanja; 1987, ORS grant (Velika Britanija); 1990–1992, ARC grant (Avstralija), 1995 in 1997, štipendiji SZF za podoktorsko izpopolnjevanje v Avstraliji; 2002, gasilska plamenica I. stopnje; 2009, gasilsko odlikovanje za posebne zasluge; 2016, priznanje Fakultete za strojništvo Univerze v Črni gori za prispevek k napredku fakultete Objave in drugo: več kot 40 znanstvenih člankov v revijah in 80 na konferencah, 30 raziskovalnih poročil, več kot 50 industrijskih elaboratov, razvoj računalniških programov za vodni udar, hidravlične vibracije in hidravlično analizo gradnikov hidroelektrarne, stalni prenos rezultatov raziskav in izboljšav v industrijsko rabo (algoritmi, oblikovanje gradnikov in sistemov hidroelektrarn) Zaposlen: Litostroj Power, d. o. o., Ljubljana, polni delovni čas; Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, dopolnilni delovni čas

Janez BEŠTER

Osebni podatki: rojen leta 1955, Zg. Besnica Izobrazba: 1995, doktorat znanosti, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL) Področja dejavnosti: telekomunikacije, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), komunikacijska omrežja in storitve, multimedija, IKT v izobraževanju in e-izobraževanju Zaposlitev/kariera: 2008–, redni profesor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); predstojnik Laboratorija za telekomunikacije (LTFE); 2001–, član senata FE UL; 2007, gostujoči profesor, TU Graz; pobudnik, ustanovni član in predsednik projektnega sveta Tehnološke mreže ICT; ustanovni član Centra odličnosti IKT in Kompetenčnega centra OpComm; predsednik programskega sveta Mobitelove akademije; član raziskovalne skupine Algoritmi in optimizacijski postopki v telekomunikacijah; predsednik programskega sveta Hevreka!; strokovni koordinator platforme eMobilnost; podpredsednik Zveze za tehnično kulturo Slovenije; pobudnik in ustanovni član Visokošolskega inovacijskega središča – Tehnološki Design Center; član upravnega odbora testnega laboratorija Sintesio. Objave: več kot 610 del, od tega 16 izvirnih znanstvenih člankov v mednarodnih revijah z SCI ter raziskovalnih del v obsegu več kot 290 enot; 9 citatov; 13 patentnih prijav in 1 patent; mentor več kot 200 diplomantom, 47 magistrandom in 11 doktorandom; član mednarodnih odborov strokovnih organizacij: IEEE Communications Society, IEEE Computer Society, IEICE, IFIP, AAATE, AACE, ACM, Telemenagement Forum Zaposlen: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

Ivan BRATKO

Osebni podatki: rojen leta 1946, Ljubljana Izobrazba: 1978, doktorat znanosti na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani; izpopolnjevanje na Univerzi v Edinburghu, Velika Britanija Področja dejavnosti: računalništvo in informatika, umetna inteligenca, strojno učenje Zaposlitev/kariera: 1970–75, Institut »Jožef Stefan«; 1975–2017 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko oz. Fakulteta za računalništvo in informatiko, ustanovitelj in vodja Laboratorija za umetno inteligenco; 1975–2017 dopolnilno Institut »Jožef Stefan«, do 1996 vodja Laboratorija za umetno inteligenco, 1996–2004 vodja Odseka za umetno inteligenco; izvoljen v izrednega (1985) in rednega profesorja (1989) za računalništvo in informatiko na Univerzi v Ljubljani; gostujoči znanstvenik na Univerzi v Edinburghu (18 mesecev v obdobju 1977–83), na Turingovem institutu v Glasgowu 1985–86, na Strathclyde University (Glasgow, 12 mesecev v obdobju 1990–93), na Sydney Univ. (Avstralija) 1994–95, na Univ. of New South Wales, Avstralija (v obdobju 1994–2017 v skupnem trajanju 12 mesecev); gostujoči profesor na Alpen Adria Univ. v Celovcu (1985–2019), ter univerzah v Paviji, Vidmu (Udinah), Delftu, Madridu, Bahii Blanci (Argentina), na Univerzi Bogazici (Istanbul); predsednik organizacije Int. School for the Synthesis of Expert Knowledge (Udine, 1990–98); predsednik društva SLAIS (Slov. AI Society, 1991–96), član ECCAI Board (European Coordination Committee for AI, 1994–96). Nagrade in priznanja: Med drugim: nagrada sklada Borisa Kidriča (1980 in 1985), ambasador v znanosti Republike Slovenije (1991), Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke (2007); redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (od 2003), Fellow of EurAI (od 2000), član Academia Europaea (od 2011). Objave in drugo: več kot 250 znanstvenih objav, od tega več kot 100 člankov v revijah; več knjig, med drugim Prolog Programming for Artificial Intelligence (izšla v 7 jezikih, 4. izdaja Pearson Education 2012); 12 tisoč citatov v bazi Google Scholar, h=47. Zaposlen: upokojen, od 2018 delno zaposlen na Univerzi v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko

Božidar BRUDAR

Osebni podatki: rojen leta 1939, Jesenice Izobrazba: 1963, univerzitetni diplomirani inženir fizike; 1968, profesor fizike; 1973, magister fizike, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL); 1977, doktor elektrotehniških znanosti, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL) Področja dejavnosti: matematično modeliranje tehnoloških procesov v metalurgiji, defektoskopija materialov z neporušitvenimi elektromagnetnimi metodami, matematična statistika Zaposlitev/kariera: 19641969, profesor za matematiko in fiziko na Srednji tehniški šoli, Železarski izobraževalni center Jesenice; 19691986, raziskovalec v raziskovalnem oddelku Železarne Jesenice; 1986–1990, višji raziskovalec v razvojno-raziskovalni enoti Iskre Kibernetike v Kranju, 1990–1994, predsednik Skupščine občine Jesenice; 1995–1998 župan na Jesenicah; 1995–2002, predsednik Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije; podpredsednik Slovenskega društva za neporušitvene preiskave; 2002–, pomočnik direktorja Mednarodnega centra za trajnostni razvoj, Ljubljana; član skupine Ve pri Mednarodnem inštitutu za varilstvo (IIW); recenzent za Journal of Systemics, Cybernetics and Informatics; 2007–, član slovenske veje Rimskega kluba Nagrade in priznanja: 1973, nagrada Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave; 1983, nagrada Sklada Borisa Kidriča za matematično-fizikalne vede; 2003, častni občan občine Jesenice Objave in drugo: 1967, izdaja knjige Zbirka nalog iz aritmetike in algebre; 1973, ponatis Zbirke nalog iz aritmetike in algebre; 1973, merilna elektronska naprava za optimalni razrez vročih gredic, Patentna pisarna v Beogradu; 1982 in 1984, 2 poglavji s področja elektromagnetnih polj v monografiji Research Techniques in NDT, Academic Press, London, Velika Britanija; 2004, vabljeno predavanje s področja interpretacije eksperimentalnih rezultatov, Orlando, ZDA; članki z naslednjih področij: defektoskopija (33), matematična statistika (6), metalurgija (20), inženirstvo (12); V letu 2018 v samozaložbi izdal knjigo z naslovom Smučarski skoki. Zaposlen: Mednarodni center za trajnostni razvoj

Ilija DIMITRIEVSKI

Osebni podatki: rojen leta 1945, Tetovo, Makedonija Izobrazba: 1969, univerzitetni diplomirani inženir kemije; 1987, magister; 2001 doktor kemijskega inženirstva na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL) Področja dejavnosti: razvoj PVC in poliuretanskega umetnega usnja, PVC plastisoli, sinteza poliuretanov v obliki raztopin in vodnih disperzij, raziskave na področju mešanic elastomerov s poliuretani in z drugimi termoplasti, dinamičnih vulkaniziranih termoplastičnih elastomerov (TPV), drugih polimernih prevlek za protikorozijsko in protiabrazijsko zaščito procesne opreme v kemijski industriji, raziskave na področju energetskih objektov in čiščenja odpadnih voda, reologija elastomerov in polimernih mešanic, nanomateriali in nanotehnologije. Na družboslovnem področju se ukvarja z manjšinsko problematiko v RS. Zaposlitev/kariera: 1969–, Tovarna gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA, Kranj, Razvojno-tehnološki institut: najprej razvojni tehnolog, pozneje raziskovalec, vodja Raziskav in razvoja, direktor Razvojnega instituta Savatech; od leta 2002 do 30. 4. 2010, direktor Programa Elastomeri v Savatechu, d. o. o., sedaj upokojen Objave in drugo: 18 znanstvenih prispevkov; 29 prispevkov na simpozijih; 15 poročil o raziskavah; 10 poročil o industrijskih projektih; vrsto let koordinator programov raziskovalnih in razvojnih projektov SAVA, d. d., in Savatech, d. o. o., ki jih sofinancirajo ministrstva Republike Slovenije; koordinator zadnjega večjega projekta, sofinanciranega v višini 3,2 mio. EUR iz strukturnih skladov EU; poleg sodelovanja pri drugih organizacijskih projektih v družbi Sava, d. d., od leta 2000–2010 je vodil projekt Sistem 20 ključev – stalne izboljšave, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije; 2006–2014, svetnik v Mestni občini Kranj; opravljal številne odgovorne funkcije v strokovnih društvih (SKD, Materiali), v Gospodarski zbornici Slovenije, strokovnih timih in ljubiteljskih društvih. Je odgovoren urednik dveh monografij - 20 let aktivnega delovanja MKD sv. Ciril in Metod, Kranj, 116 strani v letu 2012 in 20 let uspešnega delovanja Zveze makedonskih kulturnih društev Slovenije, 148 str. v l. 2014. Priznanja: 2010, velika plaketa Mestne občine Kranj za delovanje na področju tehnološkega razvoja, znanosti in uvajanja novih tehnologij ter aktivno delovanje Makedonskega kulturnega društva sv. Ciril in Metod iz Kranja; 2014, izvoljen za rednega člana IAS. Zaposlen: upokojen

Robert DOMINKO

Osebni podatki: rojen leta 1971, Varaždin (Hrvaška) Izobrazba: 2002 doktorat znanosti na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani; nov. 2009–julij 2010 gostujoč docent na Université de Picardie, Jules Verne, Amiens, Francija Področja dejavnosti: različna področja raziskav in razvoja baterij; elektrokemija, raziskave in razvoj novih aktivnih materialov, razvoj novih tehnik karakterizacije ter razvoj novih konceptov na področju shranjevanja energije Zaposlitev/kariera: 19971998 TKI Hrastnik (produktni inženir); 19982002 Kemijski inštitut (mladi raziskovalec); 20022006 Kemijski inštitut (postdoktorski raziskovalec); 20062011 Kemijski inštitut (znanstveni sodelavec); 20112016 Kemijski inštitut (višji znanstveni sodelavec); od leta 2016 Kemijski inštitut (znanstveni svetnik); od leta 2017 FKKT UL (dopolnilno razmerje); 20142015 podpredsednik znanstvenega sveta na Kemijskem inštitutu; 20162017 predsednik znanstvenega sveta na Kemijskem inštitutu; od leta 2016 član ZSV ARRS Tehnika; 20122016 koordinator EU-projekta z akronimom EUROLIS; 20152019 koordinator EU-projekta z akronimom HELIS; od leta 2018 pomočnik direktorja evropske mreže Alistore-ERI Nagrade in priznanja: 2004 zlati znak Jozef Stefan; 2012 Preglova nagrada za izjemne dosežke na področju kemije; 2012 Prometej znanosti za odličnost v znanstvenem komuniciranju; 2013 HONDA start-up projekt (Honda Europe initiation grant); 2018 Zoisova nagrada za pomembne znanstvene dosežke Objave in drugo: več kot 140 znanstvenih člankov v SCI-revijah; več kot 9000 citatov; 4 poglavja v znanstvenih monografijah; več kot 60 vabljenih predavanj na znanstvenih konferencah; 8 patentov Zaposlen: znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu v Ljubljani ter izredni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani

Denis ĐONLAGIĆ

Osebni podatki: rojen leta 1970 v Mariboru Izobrazba: 1998, doktor znanosti, Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko; 2000, Doctor of Philosophy, Univeristy of Strathclyde, ZDA Področja dejavnosti: fotonika, optični senzorji, optoelektronika, optična vlakna in valovodi, merilni sistemi in Scientist Corning Inc., ZDA; 1998–2003 docent UM-FERI; 1994–1998 asistent UM-FERI; 2003– vodja Laboratorija za elektrooptične in senzorske sistem UM-FERI; 2011– predstojnik Inštituta za avtomatiko UM-FERI; 2006–2011 član strokovnega sveta Tehnološke agencije (TIA); 2010–2015, član znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS; 2006– 2017 strateški partner v podjetju Optacore optična vlakna; 2015– področni urednik revije OSA Applied Optics; 2003–2017 vodil več kakor 15 raziskovalnih ali razvojnih projektov za ugledna domača in tuja podjetja; OSA Senior member Objave in drugo: avtor ali soavtor več kakor 15 US-patentov, več kakor 100 objav v mednarodnih revijah in na konferencah, od tega več kakor 60 objav v najuglednejših revijah s področja optoelektronskih in senzorskih sistemov. Zaposlen: UM FERI-Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko računalništvo in informatiko

Igor EMRI

Osebni podatki: rojen leta 1952, Murska Sobota Izobrazba: 1981, doktor tehniških znanosti, Univerza v Ljubljani/California Institute of Technology, Pasadena, ZDA Področja dejavnosti: mehanika časovno odvisnih materialov, linearna in nelinearna viskoelastičnost, reologija polimerov, dinamična analiza materialov in struktur Zaposlitev/kariera: 1983–1990, gostujoči profesor na Institut für Werkstofftechnik, GhK Kassel, Nemčija; 1987–1996, gostujoči raziskovalec na California Institute of Technology, Pasadena, ZDA; 1988–1995, izredni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); 1996–, redni profesor in predstojnik katedre na FS UL; 1990–, gostujoči profesor na Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-Nürnberg, Nemčija; 1993–1994, gostujoči profesor na University of Waterloo, Kanada; 1994–1995, gostujoči profesor na Free University of Brussels, Belgija; 1995–2000, gostujoči profesor na University of Saratov, Ruska federacija; 1998, gostujoči profesor na Lehigh University, Bethlehem, ZDA; 2001–, gostujoči profesor na California Institute of Technology, Pasadena, ZDA; 2003, gostujoči profesor na Aoyama Gakuin University, Tokio, Japonska; 2006–, predsednik uprave Inštituta za sonaravne inovativne tehnologije Nagrade in priznanja: 1983, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1986, nagrada Rastka Stojanovića; 1997, medalja Kapitsa; 1999, uvrščen na seznam “Who’s Who in Polymers and Plastics”; 2001, ambasador znanosti Republike Slovenije; redni član Mednarodne inženirske akademije v Moskvi; tuji član Ameriške akademije za mehaniko; član Ruske inženirske akademije; član Ruske akademije naravoslovnih znanosti; zaslužni inženir Ruske federacije; redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti; izredni član Institute of non-Newtonian Fluid Mechanics, Velika Britanija; 2009, SEM Fellow, Society of Experimental Mechanics, ZDA; 2010, nagrada »B. J. LAZAN«, Society of Experimental Mechanics, ZDA; 2010–, redni član Evropske akademije znanosti, Belgija Objave in drugo: knjiga in 4 poglavja v knjigah; več kot 100 člankov; 23 patentov (mednarodni, ZDA in EU); več kot 30 vabljenih in plenarnih predavanj na konferencah, univerzah in raziskovalnih inštitutih Zaposlen: Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, Center za eksperimentalno mehaniko

Peter FAJFAR

Osebni podatki: rojen leta 1943, Ljubljana Izobrazba: 1974, doktor, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (FAGG UL) Področja dejavnosti: potresno inženirstvo, dinamika gradbenih konstrukcij Zaposlitev/kariera: 19671968, SGP Grosuplje; 19682018, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (FAGG/FGG) Univerze v Ljubljani (UL); 19852015, redni profesor na FAGG/FGG UL; 2019, zaslužni profesor UL; 1985–1987, dekan FAGG UL; 1985–1987 in 19962013, predstojnik Inštituta za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo FAGG/FGG UL; 1984-1988, predsednik Zveze društev za potresno inženirstvo Jugoslavije; 1988-1990, predsednik Slovenskega društva za potresno inženirstvo; 1996–2002, načelnik oddelka za tehniške vede 3. razreda SAZU (razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede); 2002-2008, tajnik 3. razreda SAZU; 2014-, voljeni član predsedstva SAZU; gostujoči raziskovalec na univerzah: 19721973, Bochum, Nemčija; 1980, Berkeley, ZDA; 1993, Tokushima, Japonska; gostujoči profesor na univerzah: 1989, Technion, Haifa, Izrael; 1994, McMaster, Hamilton, Ontario, Kanada; 1995, Stanford, ZDA; 2006, Bristol, Velika Britanija; 2009, Canterbury, Christchurch, Nova Zelandija; 2003–2015, urednik mednarodne revije Earthquake Engineering and Structural Dynamics (Wiley); član 11 uredniških odborov (5 v letu 2019) mednarodnih revij; 1997-, (ustanovni) član Inženirske zbornice Slovenije; 2002-2010, član izvršilnega odbora Evropskega združenja za potresno inženirstvo (EAEE); 2004-2012, eden od direktorjev Mednarodnega združenja za potresno inženirstvo (IAEE); 1994-2019, predstavnik Slovenije v CEN/TC 250/SC 8, odgovornem za pripravo evropskega standarda EC8, vodja aktivnosti za implementacijo standarda v Sloveniji. Nagrade in priznanja: 1987, častni profesor na IZIIS Univerze v Skopju, Republika Makedonija; 1988, častni profesor na Inštitutu za arhitekturo in inženirstvo v Chongqingu, Kitajska; 1988, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1989-1993, izredni član SAZU; 1993-, redni član SAZU; 1994, nagrada Republike Slovenije za vrhunske dosežke na področju gradbeništva; 2009, priznanje Inženirske zbornice Slovenije za inženirske dosežke; 2010, častni član Evropskega združenja za potresno inženirstvo; 2011-, član Evropske akademije znanosti, Belgija; 2013, nagrada Inženirske zbornice Slovenije za življenjsko delo na področju graditve objektov; 2015, Zoisova nagrada za življenjsko delo; 2018, Ambraseys distinguished lecture; 2018, član National Academy of Engineering (ZDA); 2019, zlata plaketa FGG UL. Objave in drugo: več kot 300 znanstvenih člankov v revijah in kongresnih zbornikih; 5 monografij; številni projekti in ekspertize; računalniški program EAVEK. Zaposlen: Upokojen, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani

Matjaž GAMS

Osebni podatki: rojen leta 1954, Ljubljana Izobrazba: 1989, doktor, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI UL), programski sistemi Področja dejavnosti: umetna inteligenca, inteligentni sistemi, programska oprema, računalništvo in informatika, inf. družba Zaposlitev/kariera: raziskovalni svetnik na IJS in redni profesor na Univerzi v Ljubljani in MPŠ. 1996–2004, pomočnik vodje Odseka za računalniške sisteme na Institutu “Jožef Stefan” (IJS); 2004, vodja Odseka za inteligentne sisteme na IJS; 2009–2011, član nacionalnega Programskega sveta CRP; član UO IJS, 2 mandata (pod)predsednik društva ACM Slovenija; soustanovitelj in 11 let tajnik društva SATENA in tedanje IAS, 2004–, predstojnik ZR razreda IAS; dva mandata predsednik konference SVIZ za fakultete in inštitute; podpredsednik SVIZ s 40 000 člani; soustanovitelj in predsednik več društev, med drugim Društva za kognitivne znanosti (2 mandata), Društva za umetno inteligenco (dva mandata) in ACM Slovenija; predavanja na 10 fakultetah, večinoma na fakultetah Univerze v Ljubljani, tudi na University of Applied Sciences, Zweibrücken, Nemčija. Leta 2017 izvoljen v Državni svet za raziskovanje. Nagrade in priznanja: 1. in 2. mesto (2 ekipi) na odprtem Sussex-Huawei competition na UBICOMP2018 v Singapurju (v zadnjih dveh letih so se udeležili 6 odličnih mednarodnih tekmovanj in osvojili 5 prvih mest in 1 drugo), 1. nacionalna nagrada za sisteme v pomoč hendikepiranim; Nagrada TARAS 2011; 1. mesto na svetovnem tekmovanju EvAAL v 2013; uvrstitev med prvih 10 na tekmovanju Tricorder z nagradnim skladom 10 milijonov USD v 2014; nekaj prvih nagrad; 1. nagrada na Forumu inovacij 2009 Objave in drugo: 137 znanstvenih člankov; 19 vabljenih predavanj na konferencah in 400 referatov na konferencah; 1 znanstvena monografija; 1 strokovna monografija, 2 poljudni monografiji; 3 slovarji in leksikoni; en spletni slovarček, 14 poglavij v monografijah; 900 objav; 1400 vnosov v Cobiss; 7 slovenskih patentov in prijav, 2 mednarodni; 2 500 citatov GoogleScholar in hi-indeks 24; član uredniških odborov več kot 10 mednarodnih revij; glavni urednik revije Informatica; član odborov 20 konferenc; predsednik OO multikonference IS zadnjih 21 let; razvitih okoli 100 inovativnih programskih sistemov, okoli 20 po specifičnih lastnostih izvirnih na svetovnem nivoju, nekateri predani v prosto uporabo – avatarji, ui-občine, platforma za prepoznavanje živalskih vrst oz. klasificiranje kompleksnih zvokov. Zaposlen: Institut »Jožef Stefan«, Lotrič, d. o. o., Špica, d. o. o., Elgoline, MPŠ, DS

Peter GLAVIČ

Osebni podatki: rojen leta 1940, Ljubljana Izobrazba: 1964, univerzitetni diplomirani inženir kemijske tehnologije; 1967, magister kemijskih znanosti; 1968, doktor kemijskih znanosti, vse na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL); 1972, univerzitetni diplomirani ekonomist, Visoke ekonomsko-komercialne šole Univerze v Mariboru (VEKŠ UM). Področja dejavnosti: kemijska tehnika, procesna sistemska tehnika, anorganska kemija, okoljska tehnologija, trajnostni razvoj, visokošolsko izobraževanje, ekonomija. Zaposlitev/kariera: 1964– laboratorija in nato proizvodnje v papirnici Sladkogorska; 1973–1977, vodja kontrole kakovosti v r na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (FKKT UM); 2008– zaslužni profesor na UM FKKT; 1978–1992 tajnik Sekcije za kemijsko in procesne tehnologije; 1992–2010, predsednik Sekcije za kemijsko in procesne tehnologije; 1988– 1990, prorektor Univerze v Mariboru (UM); 1990–1998 član parlamenta Republike Slovenije; 1996– 2014 predsednik Društva ekonomistov Maribor; 1999–2007 prodekan UM FKKT, 2006–2018 predsednik slovenske tehnološke platforme Trajnostna kemija in član Evropske tehnološke platforme Sustainable Chemistry (SusChem); 2008–2010 predsednik in podpredsednik IAS;

Consumption and Production). Predsednik Odbora za tehnično risanje, veličine, enote in simbole Slovenskega inštituta za standardizacijo,. Nagrade in priznanja: zlata značka Sladkogorske; red dela s srebrnim vencem; srebrna plaketa za dosežke na področju inovativne dejavnosti; zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije; zlata plaketa Univerze v Mariboru; zlata plaketa Zveze ekonomistov Slovenije; zaslužni član Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo, IUPAC; Nagrada Republike Slovenije za življenjsko delo v visokem šolstvu; Award for Long Term Achievements in Computer Aided Process Engineering, The Working Party on CAPE of the European Federation of Chemical Engineering. Objave in drugo: 113 znanstvenih člankov po Web of Science (118 po Scopusu) s 1 120 (1 720) citati; 33 strokovnih in 111 drugih člankov; 214 objavljenih predavanj na konferencah; 7 knjig; 18 učbenikov; 4 poglavja v znanstvenih monografijah; 8 vabljenih predavanj; 83 znanstvenoraziskovalnih poročil; 140 razvojno-raziskovalnih poročil in ekspertiz; 49 uredništev zbornikov, 1 patent. Zaposlen: upokojen; zaslužni profesor in predavatelj Univerze v Mariboru, raziskuje v Laboratoriju za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj. Predava tudi na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana

Robert GOLOB

Osebni podatki: rojen leta 1967, Šempeter pri Gorici Izobrazba: 1994 doktor znanosti, področje elektroenergetskih sistemov, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL) Področja dejavnosti: elektroenergetika, obratovanje elektroenergetskega sistema (EES), deregulacije EES, prestrukturiranja elektrogospodarstva, trgov električne energije, digitalizacija poslovanja, preobrazba poslovnih procesov, povezljivost naprav (IoT-Internet of things), dekarbonizacija energetike Zaposlitev/kariera: 19921994 docent, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani; 1994 Fullbrightov štipendist, Georgia Institute of Technology, Atlanta; 19941998 predavatelj na Fakulteti za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani; 19981999 vodja pogajalske skupine za Evropsko unijo za področje energetike; 19992002 državni sekretar za energetiko, Ministrstvo za gospodarstvo; 20032006 direktor, Istrabenz Gorenje, d. o. o. (pozneje IGES); od 2006 izredni profesor, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani; 2006 predsednik uprave, GEN-I, d. o. o. Nagrade in priznanja: 1994 Fullbrightov štipendist, Univerza v Atlanti (ZDA); 2009 priznanje za prispevek v gradnji slovenskega EES, CIGRE; 2012 Delova osebnost leta; 2016 podjetnik leta za vzhodno Evropo v kategoriji energija, CEO Magazine; 2018 nagrada za gospodarske in podjetniške dosežke Gospodarske zbornice Slovenije Objave in drugo: avtor številnih znanstvenih objav in referatov s področja trgov, optimizacije virov energije in načrtovanja EES, predavatelj na konferencah, udeleženec številnih okroglih miz na temo energetike Pomembnejša priznanja in nagrade (ožji izbor): - Golob, Gubina, Debs (1996): »Improved adjoint network algorithm for online contingency analyses«, Electric Power Systems Research - Golob, Štokelj, Grgič (1998): »Neural network based water inflow forecasting«, Control Engineering Practice - Paravan, Štokelj, Golob (2004): »Improvements to the water management of run-of-the-river HPP reservoir: Methodology and case study«, Control Engineering Practice Zaposlen: GEN-I, d. o. o.

Igor GRABEC

Osebni podatki: rojen leta 1939, Slovenj Gradec Izobrazba: 1962–diploma, 1968–magisterij,1970–doktorat iz fizikalnih znanosti, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani Področja dejavnosti: fizika, ionizacijski valovi ter turbulenca v plazmi, ultrazvok in akustična emisija, kaotična dinamika, sinergetika, umetne nevronske mreže, analiza akustične emisije v neporušnih preiskavah materialov, tlačnih posod in obdelovalnih procesov, razvoj senzorjev, detektorjev in analizatorjev akustične emisije, nelinearni valovni pojavi, kaotični in naključni pojavi, obdelovalni procesi, razvoj kačastih robotov, simulacija in uporaba umetnih nevronskih mrež v naravoslovju, tehniki in medicini, statistični opis fizikalnih zakonov, modeliranje in napovedovanje prometnih tokov ter zastojev. Zaposlitev in kariera: 1963–1971 Fakulteta za elektrotehniko, UL; Institut »Jožef Stefan«; 1971– 2008 univerzitetni učitelj, redni profesor na Katedri za sinergetiko na Fakulteti za strojništvo UL, 1994–1999 Adjunct Professor, Cornell University, Ithaca, NY, USA; zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Nagrade in priznanja: 1972, nagrada Sklada Borisa Kidriča za delo na področju fizike plazme; 1974, nagrada Sklada Borisa Kidriča za iznajdbe: Umetno oko za kontrolo žarometov; 1977, nagrada Sklada Borisa Kidriča za iznajdbe: Detektor AE in senzor AE z vgrajenim predojačevalnikom; 1982, nagrada Sklada Borisa Kidriča za pomembne raziskovalne dosežke na področju AE v mehansko obremenjenih snoveh; 1989, Kidričeva nagrada za vrhunske dosežke na področju raziskav akustične emisije; 1995–2001 izredni član SAZU; 2001, redni član SAZU; član IAS; član Mednarodne akademije o proizvodnem inženirstvu – CIRP, 2008, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Objave in drugo: 4 knjige - najpomembnejša: I. Grabec, W. Sachse: »Synergetics of Measurement, Prediction and Control«, Springer, 1997; okoli 500 znanstveno in strokovno usmerjenih člankov; 16 patentov; sodelovanje na 16 umetniških razstavah, umetniška knjiga »Kipi in stihi« s prevodi v angleški, ruski, japonski in nemški jezik, pribl. 2170 citatov o objavljenem raziskovalnem delu. Zaposlitveno stanje: upokojen; zaslužni profesor Univerze v Ljubljani

Janez GRUM

Osebni podatki: rojen leta 1946 v Ljubljani. Izobrazba: 1977, doktor znanosti, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL), Katedra za tehnologijo materialov. Področja dejavnosti: Inženirski materiali, Nauk o materialih, Toplotna obdelava in oplemenitenje površin, Tehnike za obdelavo površin, Preiskave materialov, Neporušne preiskave, Laserska obdelava materialov. Zaposlitev/kariera: 1970–1971, raziskovalni inženir v Oddelku za raziskave in razvoj, SATURNUS, Ljubljana, Tovarna embalaže in opreme za vozila; 1971– 1978, asistent za področje gradiv na FS UL; 1978–1984, docent na FS UL; 1984–1996, izredni profesor na FS UL; 1989–1991, 1991–1993 in 2001–2003 prodekan za pedagoško delo na FS UL; 1993– , predstojnik katedre za tehnologijo materialov na FS UL; 1982–1997, podpredsednik Slovenskega društva za neporušne preiskave; 1997– , predsednik Slovenskega društva za neporušne preiskave; 1992–1997, podpredsednik Slovenskega društva za stereologijo in kvantitativno analizo slike. Nagrade in priznanja: Zoisovo priznanje za dosežke v znanosti (2001); Prejemnik zlate plakete Univerze v Ljubljani (2016), Fellow Member of the International Professional Honor Society for Materials Science and Engineering – Alpha Sigma Mu, Pittsburgh, ZDA (2014); Founding Member of Academia NDT Int., Brescia, Italija (2008); Member of the World Academy of Materials and Mechanical Engineering Gliwice, Poljska (2006); Fellow Member of British Institute of Non-destructive testing (FInst NDT), Northampton, UK (2015). Objave in drugo: 288 znanstvenih člankov v revijah; 38 vabljenih predavanj na konferencah in na univerzah oziroma na inštitutih; 470 prispevkov na konferencah; 20 poglavij v znanstvenih knjigah (ASM, Taylor&Francis, CRC Press, Springer, Kluwer Academic Press); 13 znanstvenih knjig; 195 znanstvenih in industrijskih strokovnih poročil; 2005 , ustanovitelj in glavni urednik angleške revije International Journal of Microstructure and Materials Properties; gostujoči urednik za 4 številke revije International Journal of Materials and Product Technology; gostujoči urednik za 4 številke revije Mechanical Engineering Journal; gostujoči urednik za 10 številk v reviji Int. Journal of Microstructure and Material properties; pridruženi urednik v reviji Research in Non-destructive Evaluation; član znanstvenega odbora v 20 mednarodnih revijah; organizator 13 mednarodnih konferenc o neporušnih preiskavah in urednik 13 mednarodnih zbornikov o neporušnih preiskavah. Soorganizator treh (3) mednarodnih konferenc z naslovom Int. Conf. on Industirial Tools and Materials Processing Technologies in enkrat sourednik zbornika. Zaposlen: upokojen

Ferdinand GUBINA

Osebni podatki: rojen leta 1939, Srebrnik, Bistrica ob Sotli Izobrazba: 1972, doktor elektrotehniških znanosti, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL) Področja dejavnosti: elektroenergetski sistemi: obratovanje, vodenje, zaščita, dinamika in načrtovanje Zaposlitev/kariera: 19631975, raziskovalec na Elektroinštitutu Milan Vidmar, Ljubljana; 1975–1988, vodja Oddelka za vodenje in delovanje elektroenergetskega sistema na Elektroinštitutu Milan Vidmar; 1988, redni profesor na FE UL; 19972001, prodekan za raziskovanje na FE UL; 19922000, predsednik slovenske CIGRE; 2006, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije Nagrade in priznanja: 19701971, Fulbrightova štipendija, Ohio State University, Columbus Ohio, ZDA; Prešernova nagrada za študente; industrijska nagrada Vratislava Bedjaniča; plaketa Jugoslovanske CIGRE; plaketa industrije ISKRA; Distinguished member CIGRE Pariz, Francija; Life Senior member, IEEE, New York, ZDA; nagrada CIGRE za življenjsko delo; plaketa Elektroinštituta Milan Vidmar Objave in drugo: 73 znanstvenih člankov; 280 referatov; 2 monografiji; 2 učbenika; soavtor 4 slovarjev; 17 vabljenih predavanj; 157 študij; 5 patentov; mentor 13 doktorandom in 15 študentom z Bedjaničevo nagrado industrije Zaposlen: upokojen

Marko JAGODIČ

Osebni podatki: rojen leta 1935, Krško Izobrazba: 1976, doktor znanosti, področje telekomunikacij, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL) Področja dejavnosti: mikroelektronika, elektronske komunikacije, analiza in načrtovanje komunikacijskih omrežij, teorija strežnih vrst, digitalno procesiranje signalov Zaposlitev/kariera: 1972–1979, vodja RR-oddelka za prenosne sisteme, RR inštitut Iskre, Ljubljana; 1979–1983, vodja RR-sektorja za telekomunikacije, Iskra Elektrozveze, Ljubljana; 1985–1987, RR-direktor, Iskra Telematika, Kranj; 1990–1993, RR-direktor, Iskratel, Kranj; 1986–1994, predsednik Sveta Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani; 1987–, izredni profesor za telekomunikacije na FE UL; 1990–2010, predstavnik Slovenije v DC-ICT COST (European Cooperation in Science and Technology); 1997–2006, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije; 2006 –, namestnik predsednika Elektrotehniške zveze Slovenije; 2001–, član Upravnega odbora Slovenskega inštituta za standardizacijo; 2001–2006, predsednik Sveta za telekomunikacije RS; 2004–2005, direktor za področje EAME v IEEE ComSoc; 2004–2005, predsednik IAS; 2005–2008, predsednik Continuous Professional Development Committee FEANI CPDC; 2005–2011, član Izvršnega odbora FEANI; 2011–, član European Monitoring Committee FEANI EMC; 2007–2011, predsednik Slovenskega društva za elektronske komunikacije SIKOM; 2008–2011 in 2013–, predstojnik Razvojno-poslovnega razreda IAS; 2009–, predstavnik Slovenije v ITU–T; 2010–2011, član Strateškega sveta za informacijsko družbo predsednika vlade RS; 2011– 2015, član »ITU World Telecom Forum Team«; 2011–2013, član IEEE ComSoc odbora za strateško planiranje; 2014–, član IEEE ComSoc odbora za »Sister and Related Societies« Nagrade in priznanja: 1970, nagrada Sklada Borisa Kidriča za najboljšo inovacijo; 1981, nagrada Sklada Borisa Kidriča za najboljšo inovacijo; 1992, »ITU Silver Medal of Honour«; 1999, zlata plaketa Univerze v Mariboru; 2014, priznanje IEEE ComSoc za več kot 30 let aktivnega sodelovanja Objave in drugo: 8 strokovnih člankov; 33 objavljenih predavanj na konferencah; 11 vabljenih predavanj; 2 učbenika; 10 raziskovalnih projektov; 21 industrijskih razvojnih projektov; 1 patent Zaposlen: upokojen

Japec JAKOPIN

Osebni podatki: rojen leta 1951, Brežice Izobrazba: 1974 doktor medicine, 1980, doktor znanosti (kardiologija), Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (MF UL), Interna klinika in Inštitut za fiziologijo Področja dejavnosti: industrijsko oblikovanje in inženiring v navtiki. Tehnologije kompozitnih materialov. Hibridne tehnologije. Zaposlitev/kariera: 1976–1983, Fiziološki inštitut Medicinske fakultete v Ljubljani; 1983–, soustanovitelj J&J Design; 1988–1990, direktor prodaje in marketinga Jeanneau, Francija; 1990– J&J Design Z bratom Jernejem avtor 320 navtičnih projektov, na podlagi katerih je bilo izdelanih pri 60 ladjedelnicah v 28 državah več kot 60 000 jadrnic in motornih jaht v vrednosti več kot 3 mrd. EUR. Nagrade in priznanja: 109 nagrad Barka leta v 11 državah, številne nagrade za inovacije in oblikovanje po svetu Objave in drugo: 65 znanstvenih objav in del s področja kardiologije Zaposlen: J&J Design

Mihael JAPELJ

Osebni podatki: rojen 4. avgusta 1935 v Ljubljani Izobrazba: univ. dipl. ing. kemije (FKKT, UL, 1959), magister kemijske tehnologije (FKKT, UL, 1964), doktor znanosti (FKKT, UL, 1969), docent za organsko kemijsko tehnologijo (UL, 1973), izredni profesor (UL 1979), redni profesor za organsko kemijsko tehnologijo na FKKT (UL, 1984). Pedagoško delo: Izvolitev v pedagoške nazive: od leta 1973 docent, od leta 1979 izredni profesor, od leta 1984 redni profesor za organsko kemijsko tehnologijo. Pri dodiplomskem študiju je predaval organsko kemijsko tehnologijo in pri podiplomskem študiju izbrana poglavja iz industrijske sinteze učinkovin. Bil je mentor pri 122 diplomah, pri 10 magisterijih in 7 doktoratih. Strokovno delo: Od letu 1959 zaposlen v Induplati Jarše, od leta 1961 v TVI Majšperk, od leta 1962 naprej pa v Krki, Novo mesto, od leta 2003 upokojen. Bil je tehnolog v tovarni Induplati Jarše, šef kontrole in barvarne v tekstilni tovarni TVI Majšperk; od leta 1962 naprej pa v Krki šef oddelka za kemijo, direktor Sektorja za razvoj bazične proizvodnje, namestnik direktorja Instituta, direktor Instituta in pomočnik generalnega direktorja za razvoj in področje industrijske lastnine. Danes je častni predsednik društva Dolenjska akademska pobuda (DAP), redni član Inženirske akademije Slovenije, častni predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad, član Regionalnega razvojnega sveta jugovzhodne Slovenije, član Slovenskega kemijskega društva, član Mednarodnega društva za biokemijo in član Društva Novo mesto. Bil je tudi podpredsednik Slovenske znanstvene fundacije in član Upravnega odbora Kemijskega inštituta. Je sodni izvedenec za področje kemije za Sodišče v Novem mestu. V okviru Krkinih nagrad je organiziral 14 mednarodnih simpozijev s področja razvoja in raziskav v farmacevtski industriji, organiziral in soorganiziral je 10 simpozijev raziskovalcev v jugoslovanski farmacevtski industriji. Je avtor oz. soavtor 86 Krkinih patentov oz. patentnih prijav. Vodil je več kot 40 aplikativnih projektov v Krki in vodil projektne skupine za gradnjo Krkinih obratov kemijske sinteze in Krkinega Instituta. Znanstveno delo: Področja raziskovanja: vodenje raziskav in razvoja v farmacevtski industriji, sinteza novih heterocikličnih in organskih spojin, nove metode in strategije pri sintezah izbranih biološko aktivnih učinkovin, razvoj in raziskave tehnologij za sintezo učinkovin v pilotnem in industrijskem merilu; raziskave in patentiranje novih in neodvisnih postopkov za sintezo trankvilizatorjev, ACE inhibitorjev (enalapril), antibiotikov in drugih izbranih aktivnih učinkovin. Objavil je več kot 40 znanstvenih člankov v mednarodnih revijah. Nagrade in priznanja: Nagrada Borisa Kidriča za vrhunske dosežke (1986) na področju izumov in tehničnih izboljšav s področja farmacevtske industrije, 10 nagrad Sklada Borisa Kidriča za izume in izpopolnitve (v letih 1973, 1976, 1978, 1980, 1983, 1985, 1987 1999), Nagrada Občine Novo mesto (1976), Plaketa Občine Novo mesto za življenjsko delo na področju R/R (1990), Trdinova nagrada (1995), Priznanje Slovenske znanstvene fundacije (2000), Častni član Društva ekonomistov Dolenjske in Bele krajine (2006), Častni občan Mestne občine Novo mesto (2007), Častni občan Občine Trebnje (2011), Nahtigalovo priznanje za življenjsko delo (2013), Priznanje SZF: PROMETEJ ZNANOSTI ZA ODLIČNOST V KOMUNICIRANJU V LETU 2017 (22. 1. 2018). Zaposlen: upokojen

Venčeslav KAUČIČ

Osebni podatki: rojen leta 1950, Veliki Brebrovnik pri Ormožu Izobrazba: 1977, doktor, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (Oddelek za kemijo in kemijsko tehnologijo) Univerze v Ljubljani; od 1981 do 1983 2 leti podoktorsko izpopolnjevanje (University of Leicester, Anglija); od 1989 do 2010 več mesecev gostujoči profesor (University of Manchester, Anglija). Področja dejavnosti: anorganski (nano)porozni materiali, katalizatorji, kristalografija, rentgenska in nevtronska difrakcija Zaposlitev/kariera: 1973–1980, asistent; 1980–1985, docent; 1986–1991, izredni profesor in od 1992 redni profesor za področje anorganske kemije; 1973–1984 zaposlen na Katedri za anorgansko kemijo FKKT UL; 1984–1985, vodja razvojno-tehnološkega sektorja, Iskra Feriti, Ljubljana; 1988–1989, vodja strokovne službe Raziskovalne skupnosti Slovenije; 1990–1991, državni podsekretar v Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije; 1992–2012, vodja Laboratorija za anorgansko kemijo in tehnologijo, Kemijski inštitut, Ljubljana; 1995–1997, podpredsednik; 1997–2001, predsednik znanstvenega sveta Kemijskega inštituta; 1996–2017, predsednik Slovenskega kemijskega društva in od 2017 njegov častni predsednik; 1994–2014, predsednik znanstvenega sveta Slovenske znanstvene fundacije; 1997–1999, član izvršnega odbora Evropske znanstvene fundacije; 1999–2005, COST tehnični odbor za kemijo; 2005–2014, COST domenski odbor za kemijo, molekulske vede in tehnologijo; 2012–, IUPAC CHEMRAWN odbor (od 2014 titularni član); 1999–2004, nacionalni koordinator za področje kemije; 2004–2005, predsednik ZRS za področje NAMA ved; 2010–2016, ENMIX, Evropski inštitut odličnosti na področju poroznih materialov (2012–2016, podpredsednik); v letih 2017 in 2018 glavni tajnik Inženirske akademije Slovenije. Nagrade in priznanja: 1997, Državna nagrada za vrhunske dosežke v znanosti (zdaj Zoisova nagrada); 2001, Hanuševa medalja za pomembne dosežke na področju kemije (Češko kemijsko društvo); 2009, zahvala in priznanje Slovenske znanstvene fundacije; 2011, častno članstvo v Avstrijskem kemijskem društvu. Objave in drugo: Več kot 170 znanstvenih člankov v SCI revijah; več kot 2 500 citatov; 10 poglavij v znanstvenih monografijah; več kot 300 prispevkov v obliki vabljenih predavanj, predavanj ali posterjev na znanstvenih konferencah; 2 patenta. Zaposlen: upokojen; zaslužni raziskovalec Kemijskega inštituta, Ljubljana

Borut KELIH

Osebni podatki: rojen leta 1958, Jesenice Izobrazba: 1988, magister elektrotehnike, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL) Področja dejavnosti: biokibernetika, elektronika, elektrotehnika, LED-tehnologija Zaposlitev/kariera: 19821990, raziskovalec na Institutu “Jožef Stefan” (IJS); 19912008, ustanovitelj in generalni direktor družbe LEA, d. o. o.; 2008, svetovalec direktorja, partner družbe LEA, d. o. o. Nagrade in priznanja: 1981, Prešernova nagrada za študente; 2006, Gorenjska gazela za najboljše hitro rastoče podjetje v regiji; pečat občine Radovljica za prispevek pri odpiranju delovnih mest in prispevek h gospodarskemu napredku občine Objave in drugo: 3 znanstveni članki; 10 referatov na mednarodnih konferencah; 1 poglavje v knjigi; 9 patentov; ustanovitelj in direktor podjetja LEA, d. o. o., podjetja za razvoj in aplikacije elektronske in programske opreme z lastnim razvojnim oddelkom; podjetje razvija in proizvaja elektronske naprave, kot so: elektronske tečajne liste za banke, digitalne ure, športni semaforji, sistemi za obveščanje potnikov v prometu, LED-prikazovalniki za vodenje prometa, za parkirišča in mobilno prometno signalizacijo. Zaposlen: LEA, d. o. o., Lesce in LEAN, d. o. o., Lesce

Jože KOBE

Osebni podatki: rojen leta 1942, Ljubljana Izobrazba: 1964, univerzitetni diplomirani inženir; 1967, magister; 1969, doktor, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL); 19711972, podoktorsko izpopolnjevanje na ICN Nucleic Acid Researh Institute, Irvine, Kalifornija, ZDA; 19781979, gostujoči znanstvenik na College of Pharmacy, University of Michigan, Ann Arbor, Michigan, ZDA;1980–1981, gostujoči znanstvenik v Astra-Läkemedel, Södertälje, Švedska; (4 m) 1984. Področja dejavnosti: organska kemija in kemija zdravil, heterociklična kemija in kemija nukleinskih kislin: sinteza, struktura, asimetrična sinteza, supramolekularna kemija, vezana na nanotehnologijo; ekspertne ocene industrijskih patentov Zaposlitev/kariera: 19651974, asistent na Oddelku za kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL); 1974, zaposlen na Kemijskem inštitutu, Ljubljana (KI) kot znanstveni sodelavec; 1976, habilitirani docent na Katedri za organsko kemijo FKKT UL; 19922001, ustanovitelj in vodja Laboratorija za organsko kemijo in kemijo zdravil na KI; 1995, znanstveni svetnik na KI; član uredniškega odbora revije Croatica Chemica Acta; član American Chemical Society in Nucleic Acid Society; 19891991, predsednik jugoslovanskega programa Matićeve fundacije na področju antivirusnih spojin; nacionalni koordinator in član upravnih odborov COST, akcije D2, D5, D8 in D20 s področja kovinskih kompleksov antivirusnih spojin in asimetrične sinteze; predsednik komisije za naravoslovje in tehnologije pri Svetu za visoko šolstvo; član senata za habilitacije(2007–2010).Predsednik sindikata KI in član predsedstva SVIZ. Delegat in predsednik Odbora za urbanizem in varstvo okolja pri MOL. Sodni izvedenec na odmevnem procesu patentnega spora Merck-Krka!. Nagrade in priznanja: 1964, Prešernova nagrada za študente; 1971 in 1979, Fulbrightova štipendija. Mednarodni simpozij posvečen J. K.:«Symposium on Nucleic Acid Chemistry, Structure and Interactions«, Nova Gorica, 2010 Objave in drugo: več kot 90 člankov v tujih znanstvenih revijah; 20 patentov, od tega 4 v ZDA in 2 v Evropi, večina s področja sinteze antivirusnih spojin in aplikativnih tehnologij; Novi heterociklični sistem Imidazo(1,2-a)-s-triazin, neodvisna kemijska potrditev strukture Triazolo(4,3-a) in 9-fenil(1,5- a)pyrazolo-s –triazina kot inhibitorja c-AMP-phosphodiesterase s takrat najvišjo in vitro aktivnostjo- (1966–1969) in (1971–1973, dva pat. US). Kasneje neodvisna sinteza in tehnologija aciklovirja- ACV(2 pat. US) in vrsto patentov novejših analogov ACV.Novi Pt(II) kompleksi antivirusnih učinkovin(Ribavirin, Aciklovir, Penciklovir, Famciklovir) V nadaljevanju sinteza nenaravnih DNA-s s zamenjavo gvanina(12-mer) in s 3-deaza-8-aza – gvaninom G*(6-mer) kot markerjem pri dokazovanju G*-kvadropleksne struture, potrebne za anti-HIV aktivnost v T GG GAG-sekvenci. Uporaba katalitsko prenosne hidrogenacije (pat. EU) sojinega olja na področju živilskih tehnologij. Zaposlen: Upokojen od 2010

Spomenka KOBE

Osebni podatki: rojena leta 1947, Maribor Izobrazba: 1991, doktorat, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (Oddelek za kemijo in kemijsko tehnologijo) Univerze v Ljubljani; od 1989 do 1990 eno leto strokovno izpopolnjevanje (University of Twente, Enschede the Netherlands); 1996–1997, gostujoča znanstvenica (University of Western Australia, Perth, Avstralija). Področja dejavnosti: trajnomagnetni materiali na osnovi redkih zemelj in elementov prehoda, magnetokalorični materiali, intermetalne zlitine – tanke plasti in nanostrukture, kompleksne zlitine, vpliv procesiranja in mikrostrukture na fizikalne lastnosti, uporaba trajnih magnetov za čistejše okolje. Zaposlitev/kariera: 1973–1974, vodja analitskega laboratorija v tovarni Svit Kamnik; 1974–1989, znanstvena sodelavka na IJS; 1990–1996, vodja skupine za magnetne materiale; 1990–2002, višja znanstvena sodelavka na IJS; 2001, Evropska ekspertinja in evalvatorka; od 2001 dalje vodja Odseka za nanostrukturne materiale IJS; 1997–2003, vodja skupine Prašna metalurgija in Intermetalne zlitine; 1997–2011, docentka in izredna profesorica na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; od 2002 dalje članica akademskega zbora Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana; od 2003 dalje znanstvena svetnica na IJS; od 2003 dalje vodja nacionalnega raziskovalnega programa “Nanostrukturni materiali”; od 2004 dalje članica IO Slovenske inženirske asociacije SATENA; 2009–2017, članica Znanstvenega sveta Instituta »Jožef Stefan«; od 2012 dalje redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana; 2013–2014, podpredsednica Slovenske inženirske asociacije SATENA; 2014–2015, predsednica slovenske inženirske asociacije SATENA; 2017, članica Upravnega odbora mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, 2017, izredna članica Inženirske akademije Slovenije. Nagrade in priznanja: 1987 in 1989 inovacijski nagradi za prenos novih tehnologij v proizvodnjo (Iskra Feriti); 1987, nagrada za najboljši poster EMMA’87, Salford, Anglija; 1987, državna nagrada za vrhunske dosežke v znanosti (zdaj Zoisova nagrada); 1992, državna nagrada za patent s prenosom v proizvodnjo (zdaj Puhova nagrada); 1992, nagrada za najboljšo inovacijo na Mednarodnem obrtnem sejmu Celje. Objave in drugo: Več kot 160 znanstvenih člankov v SCI-revijah; 7 poglavij v znanstvenih monografijah; več kot 300 prispevkov v obliki vabljenih predavanj, predavanj ali posterjev na znanstvenih konferencah; 6 patentov (3 EP); koordinatorka evropskega projekta ROMEO (4 mio. EUR); članica Slovenskega kemijskega društva, Slovenskega društva za materiale, MIDEM; Member European Ceramics Society, European Powder Metallurgy Association, Magnetic Refrigeration Association, Member of International Workshop on Rare-Earth Magnets and their Applications and International Symposium on Magnetic Anisotropy and Coercivity in Rare-Earth Transition Metal Alloys. Zaposlena: Institut »Jožef Stefan«

Hubert KOSLER

Osebni podatki: rojen leta 1959 v Ljubljani Izobrazba: 1983, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, univ. dipl. inž.; 2016, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, doktor znanosti Področja dejavnosti: vodenje projektov, postavitev in vodenje proizvodnega podjetja za proizvodnjo robotskih celic v Ribnici, postavitev orodjarne s CAD/CAM-podporo, implementacija vitke proizvodnje, sodelovanje pri razvoju triangulacijskega sistema za robotsko sledenje zvarnega roba, razvojno delo na področju laserske robotske celice za 3D rezanje in varjenje, integracija industrijskih robotov za potrebe daljinskih laserskih obdelovalnih procesov s podporo adaptivnih sistemov. Zaposlitev/kariera: Od leta 1985 do leta 1988 vodja projektov v ISKRI AVTOMATIKI TOZD AVN, od leta 1988 do leta 1990 pomočnik stečajnega upravitelja in vodja oddelka za inženiring TOZDA AVN v stečaju, od leta 1990 kot soustanovitelj direktor podjetja MOTOMAN ROBOTEC Ribnica (danes se podjetje imenuje YASKAWA SLOVENIJA, d. o. o.), od leta 1996 kot soustanovitelj direktor proizvodnega podjetjaYASKAWA RISTRO, Ribnica, od leta 2009 član upravnega odbora YASKAWA EUROPE GmbH, od leta 2010 do 2017 direktor podjetja YASKAWA CZECH, s. r. o., v Pragi, od januarja 2018 direktor nove tovarne robotov YASKAWA EUROPE ROBOTICS, d. o. o., s sedežem v Kočevju. Nagrade in priznanja: nacionalno srebrno priznanje 2013 za inovacijo Robotska varilna celica s sistemom strojnega vida MotoSENSE, nagrada GZS 2013 za izjemne gospodarske dosežke, regijski finalist za Gazeli 2012 in 2013, nacionalno srebrno priznanje 2016 za inovacijo Avtomatsko testiranje kvalitete brusnih plošč iz specialnega bakelita s simulacijo ročnega brušenja, nagrada Zveze strojnih inženirjev Slovenije 2016 za Globalno prodornost slovenskega inženirstva. Objave/inovacije: Soavtor številnih strokovnih člankov in znanstvenih prispevkov s področja robotike, postavitev prve laserske robotske celice za 3D rezanje in varjenje – skupaj s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani, razvoj sistema za daljinsko lasersko varjenje za robotske integracije. Vodstvene izkušnje: vodenje in izvedba projektov, pomočnik stečajnega upravitelja, vodja oddelka za inženiring, soustanovitelj in direktor podjetja MOTOMAN ROBOTEC, Ribnica (danes YASKAWA SLOVENIJA, d. o. o.), soustanovitelj in direktor proizvodnega podjetja YASKAWA RISTRO, Ribnica, član upravnega odbora YASKAWA EUROPE, 7 let kot direktor uspešno vodil podjetje YASKAWA CZECH, s. r. o., v Pragi od leta 2010 do leta 2017. Marca leta 2015 imenovan za glavnega vodjo projekta za postavitev prve Yaskawine tovarne robotov v Evropi. Po Yaskawini odločitvi, da bo Sloveniji zaupan projekt nove tovarne robotov novembra 2016, je prevzel vodenje projekta postavitve nove tovarne robotov. Zaposlen: YASKAWA SLOVENIJA, d. o. o., Lepovče 23, Ribnica, in YASKAWA EUROPE ROBOTICS, d. o. o. s sedežem v Kočevju. Dodatne aktivnosti in članstva: Od leta 2014 do 2017 soustanovitelj in prvi predsednik Slovensko-japonskega poslovnega sveta – SJPS

Aleš KRAINER

Osebni podatki: rojen leta 1942, Ljubljana Izobrazba: 1968 univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani; 1990 doktor tehničnih znanosti, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Področja dejavnosti: razvil je nove metode načrtovanja in oblikovanja konstrukcijskih sklopov in zgradbe kot celote na podlagi sistemske analize v okviru bioklimatskih principov kot odziv na probleme, ki so se v letih 1974 in 1976 pojavili ob energetskih krizah, in jih razširil ob sodelovanju s področji fizike (prof. R. Kladnik) in kemije materialov (prof. B. Orel) ter kontrolnih sistemov (prof. I. Škrjanc) in okoljskega zdravja. Osredotočil se je predvsem na nizkotemperaturne eksergijske sisteme, na vpliv, ki ga imata dnevna svetloba in osončenje stavbe, v večini povezanih v okviru ciber-fizičnih sistemov s kontrolnimi sistemi na podlagi mehke logike in okoljskega zdravja. Smer razvoja bioklimatske orientacije grajenega bivalnega in delovnega prostora je nakazal v publikacijah »Toward smart buildings« leta 1993 in »Light and thermal energy coordination in buildings« leta 1997 Zaposlitev/kariera: 1969 Projektivni biro SGP Grosuplje; 19691970 v okviru služenja vojaškega roka je sodeloval pri projektiranju in izvajanju sanacij objektov poškodovanih ob potresu leta 1969 na Vojnogradževinski komandi Banjaluka; 19701973 Projektivni biro Stavbenik Koper v Ljubljani; 19952013 FAGG in FGG UL, Oddelek za gradbeništvo, Katedra za stavbe in konstrukcijske elemente (KSKE)  1973 asistent, 1991 docent, 1996 izredni profesor, 2006 znanstveni svetnik, 2007 redni profesor za področje Stavbarstvo; 19841986, 19982013 predstojnik Katedre za stavbe in konstrukcijske elemente; 20012005 predsednik Akademskega zbora FGG UL; 2006 iniciator in vodja priprave novega študijskega programa Stavbarstvo BA; 2007 Stavbarstvo MA; 2013 upokojen Objave in drugo: 17 mednarodnih raziskovalnih projektov; 50 izvirnih znanstvenih člankov; 2 pregledna znanstvena članka; 103 objavljeni znanstveni prispevki na konferenci; 11 samostojnih znanstvenih in strokovnih sestavkov ali poglavij v monografski publikaciji; 2 znanstveni, 7 strokovnih monografij; 40 končnih poročil o rezultatih raziskav v SI: 2 raziskovalna programa: Obnovljivi viri energije, Gradbene konstrukcije in gradbena fizika (skupaj z D. Begom); 2 patenta; 5+1 mentor pri doktorskih disertacijah; 25 vabljenih predavanj v tujini; član več kot 20 odborov na mednarodnih znanstvenih konferencah; gostujoči profesor: Architectural Association Graduate School, Environment & Energy Studies Programme, UK, Kobe Design University, JP; 1998 predsednik Second International ISES Europe Solar Congress, Portorož, 1998 Priznanja: zlata plaketa ob 90. letnici UL FGG; priznanje UL FAGG ob njeni 60-letnici; 1970 medalja za vojne zasluge Zaposlen: upokojen

Zdravko KRAVANJA

Osebni podatki: rojen leta 1957, Maribor Izobrazba: 1990 doktor, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru Področja dejavnosti: kemijska tehnika, procesno sistemsko inženirstvo (sinteza procesov, optimiranje procesov, dinamika procesov, razvoj algoritmov, modeliranje in simuliranje, računalniško programiranje, sinteza trajnostnih sistemov, procesna fleksibilnost, operacijske raziskave, razvoj indikatorjev trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva) Zaposlitev/kariera: 20112015 predsednik SATENE; od 1984 na Univerzi v Mariboru: 2015 dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, 2001 redni profesor za predmetno področje kemijsko inženirstvo, 19992002 član upravnega odbora Univerze v Mariboru, 20002015 prodekan za izobraževalno dejavnost, od 2008 vodja Laboratorija za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj, od 2008 vodja programske skupine P2-0032 Procesna sistemska tehnika in trajnostni razvoj Pretekla zaposlitev: 19811984 Tovarna dušika Ruše, proizvodnja korunda in karborunda; gostovanja na tujih univerzah: 19881989 raziskovalec na univerzi Carnegie Mellon (več kot eno leto), Pittsburgh, PA, ZDA, 1997 vabljeni profesor na univerzi Carnegie Mellon, matematika v kemijski tehniki (en semester), 1998, 2007, 2010, 2012, 2015 gostujoči profesor na univerzi Danmarks Tekniske, Lyngby, različni podiplomski predmeti in tedenski tečaji Drugi vodstveni položaji: 20072010 predsednik EURECHA, evropskega komiteja za uporabo računalnikov v izobraževanju kemijske tehnike; 20112014 predsednik organizacijskega odbora konference Slovenski kemijski dnevi (20112014); 20082009 vodja Razvojne skupine za procesne tehnologije v sodelovanju z Ministrstvom za razvoj RS; 2016 predsednik organizacijskega in znanstvenega odbora za evropski simpozij ESCAPE 26, Portorož, od 2017 podpredsednik Slovenskega kemijskega društva, od 2018 predsednik Društva univerzitetnih profesorjev Maribor Nagrade in priznanja: 1999 srebrna medalja na 27. salonu international des inventions, Ženeva; 20102012 dva certifikata revije Computers and Chemical Engineering za največkrat citirane članke; 2015 Pannonia Award, Panonska univerza, Veszprem, Madžarska; 2016 Odlični v znanosti, ARRS za razvoj programa TransGen za toplotno integracijo in rekonstrukcijo velikih sistemov; 2016 srebrno priznanje GZS za inovacijo Vakuumsko sušenje muljev iz čistilnih naprav (skupaj z raziskovalci FERI in Gorenje surovina); 2017 Zoisova nagrada za vrhunske dosežke za razvoj računalniško podprtih metod ter orodij za sintezo in rekonstrukcijo procesov Objave in drugo: več kot 150 izvirnih znanstvenih člankov, več kot 3600 čistih citatov Zaposlen: redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru

Tamara LAH TURNŠEK

Osebni podatki: rojena leta 1947, Ljubljana Izobrazba: 1984, doktorica znanosti, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL FKKT); 3 leta podoktorsko izpopolnjevanje (Wayne State University, MI, ZDA Osebni podatki: rojena leta 1947, Ljubljana Izobrazba: 1984, doktorica znanosti, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL FKKT); 3 leta podoktorsko izpopolnjevanje (Wayne State University, MI, ZDA) Področja dejavnosti: biokemija in molekularna biologija, matične celice, proteoliza, tumorska biologija Zaposlitev/kariera: 1971–1975, asistentka IJS; 1975–1980, diagnostični laboratorij Pediatrična klinika UKC; 1985–1988, izredna profesorica, Wazne State University, MI, ZDA; 1987–1995, znanstvena sodelavka IJS in 1991–1995, vodja laboratorija za metastaze, Albert Einstein Medical Center, Philadelhia, PA, USA; 1994–1996, višja znanstvena sodelavka, IJS; 1996–2002, vodja Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka;1996- 2019 direktorica Nacionalnega instituta za biologijo; 2004–danes, profesorica molekularne biologije in biokemije, delujoča na področju biologije rakavih bolezni na UL (FKKT, OBBF); 2000–2010 članica Helsinške skupine pri EC za Ženske v znanosti in predsednica nacionalne Komisije za enake možnosti pri Ministrstvu za šolstvo, visoko šolstvo in znanost; 2014–2018 predsednica Sveta za znanost in tehnologijo pri Vladi R Slovenije; 2014–2018 predsednica Odbora Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhove nagrade. Nagrade in priznanja: 1999, Jesenkova nagrada OBBF za delo na NIB; 2001, Lapanjetova nagrada Slovenskega biokemijskega društva SBD za življenjsko delo; 2017, Priznanje Biotehniške fakultete UL za sodelovanje NIB-OBBF; 2017, Zeieva nagrada za življenjsko delo – NIB; 2018, Najvišja državna nagrade Republike Brazilije tujemu državljanu »Viteški red diplomacije RioBranco« za sodelovanje na znanstvenem in izobraževalnem področju; 2020 Priznanje mesta Ljubljane za življenjsko delo; 2020- izvolitev v redno članico IAS. Objave in drugo: obsegajo več kot 1017 enot, od tega je več kot 150 originalnih znanstvenih in preglednih člankov, več deset strokovnih in poljudnih člankov s skupaj 4300 čistih citatov (skupnih- indeks 39); deset poglavij za monografije; gostujoča profesorica na Univerzi Amsterdam in na Sao Paolo Univerzi v Braziliji ter nekaj deset vabljenih predavanj na tujih univerzah ter številna predavanja na nacionalnih in mednarodnih konferencah; 1 paten.t Zaposlena: Nacionalni institut za biologijo, Ljubljana

Jadran LENARČIČ

Osebni podatki: rojen leta 1955, Beograd, Jugoslavija Izobrazba: 1986, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL) Področja dejavnosti: vodenje robotov, robotska kinematika, biorobotika, biomehanika, humanoidni roboti Zaposlitev/kariera: 1979–, Institut »Jožef Stefan« (IJS): 1979–1985, asistent na IJS; 1985–1995, vodja laboratorija za robotiko IJS; 1995–2005, vodja Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko IJS; 2005–, direktor IJS; funkcije na IJS: 1989, član sveta IJS; 1990, predsednik sveta IJS; 1992–1994, član upravnega odbora IJS; 1997–2005, namestnik predsednika Znanstvenega sveta IJS; funkcije na ministrstvih: nacionalni koordinator, predsednik sveta za tehniko; član Nacionalnega znanstvenoraziskovalnega sveta; član strokovnega sveta Znanje za mir; funkcije v mednarodnih združenjih: član odbora evropske raziskovalne mreže Euron; član odbora združenja evropskih raziskovalnih inštitutov Earto; predavatelj na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Novi Gorici, Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, Univerzi v Bologni, Italija Nagrade in priznanja: 1983, nagrada Sklada Borisa Kidriča za tehnično izboljšavo; 1987, nagrada Sklada Borisa Kidriča za znanstveni dosežek; 1989, red dela s srebrnim vencem; zunanji član Accademia delle science di Bologna; odlikovan z Cavaliere Ufficiale nell'Ordine al merito della Reppublica Italiana. Objave in drugo: 48 znanstvenih člankov; 97 objavljenih predavanj na konferencah; 14 uredniških knjižnih izdaj pri mednarodni založbi; 2 domači monografiji, 2 monografiji pri mednarodni založbi; več kot 50 vabljenih predavanj na univerzah v tujini Zaposlen: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana

Vojteh LESKOVŠEK

Osebni podatki: rojen leta 1947, Ptuj Izobrazba: 1974, univerzitetni diplomirani inženir, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL), Oddelek za montanistiko, odsek za metalurgijo; 1999, doktor na področju tehnologije termičnih obdelav, Fakulteta za strojništvo in ladjedelništvo Univerze v Zagrebu, Oddelek za materiale in metalurgijo Področja dejavnosti: vakuumska toplotna obdelava, modificiranje površin kovinskih materialov, numerične simulacije procesov toplotne obdelave in procesov inženiringa površin Zaposlitev/kariera: 1975–1977, vodja oddelka karosernice v IMV-Renault, Novo mesto; 1978– 1980, vodja službe tehničnega prevzema in homologacije delov in sklopov vozil v IMV-Renault, Novo mesto; 1980–1986, vodja oddelka za mehansko in toplotno obdelavo v IMV-Renault, Novo mesto; 1986–, vodja Centra za vakuumsko toplotno in kemotermično obdelavo materialov na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije; 2003–, docent na Katedri za tribologijo in tehnično diagnostiko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); 2009–, izredni profesor na Katedri za materiale Fakultete za inženirstvo Univerze na Reki, Hrvaška; izvedenec pri The Heat Treatment Consultant Network at HEATREAT.DE Gmbh; ustanovitelj in predsednik Slovenskega društva za toplotno obdelavo (SDTO); član upravnega odbora International Federation for Heat Treatment and Surface Engineering (IFTHSE); član Slovenskega društva za materiale (SDM); član Društva za vakuumsko tehniko Slovenije; član Slovenskega društva za tribologijo (SDT); 2013, predsednik IAS. Nagrade in priznanja: 2008, International Federation for Heat Treatment and Surface Engineering award for significant contribution to the study and development of heat treatment and surface engineering; Top Cited Article 2005–2010; Vacuum, 80 (2006) 6, nagrada IFHTSE za izjemen, globalno priznan in pomemben prispevek k razvoju toplotne obdelave in inženiringa površin; 2016, plaketa prof. dr. h. c. Cirila Rekarja za življenjsko delo na področju toplotne obdelave in inženiringa kovin Objave in drugo: 75 znanstvenih člankov; 1 pregleden znanstveni članek; 6 strokovnih člankov; 12 objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah (vabljeno predavanje); 33 objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah; 36 končnih poročil o rezultatih raziskav; 8 elaboratov; 3 izvedenska mnenja; 4 patenti Zaposlen: Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Center za vakuumsko toplotno in kemotermično obdelavo materialov, izredni profesor, oddelek za materiale, Tehniška fakulteta, Univerza Rijeka, Hrvaška, od 1. 1. 2009, nosilec predmeta Toplotna obdelava in inženiring površin kovinskih materialov (NANO3), Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana od 1. 1. 2008

Matjaž LUKAČ

Osebni podatki: rojen leta 1954, Jesenice Izobrazba: 1979, univerzitetni diplomirani inženir tehniške fizike; 1985, magister fizike; 1986, doktor fizikalnih znanosti, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani; 1993, Master of Business Administration, International Executive Development Centre, Brdo pri Kranju Področja dejavnosti: laserska fizika in optična spektroskopija Zaposlitev/kariera: 1979–1984, razvojni sodelavec v Iskra CEO; 1984–1985, izpopolnjevanje na University of California, Oddelek za fiziko, Berkeley, ZDA; 1986–, zunanji sodelavec Instituta »Jožef Stefan« (IJS); 1986–1990 raziskovalni sodelavec Fakultete za fiziko in matematiko Univerze v Ljubljani (FMF UL); 1987–1988, raziskovalec na University of California, Oddelek za fiziko, Berkeley, ZDA; 1990–1994, vodja razvoja v Iskri Elektrooptiki, d. d., odgovoren za razvoj medicinskih, industrijskih in vojaških laserjev; 1994–1997, direktor poslovne enote Laserji v Fotoni, d. d., področje delovanja laserjev v medicini, industriji in obrambi; 1997–2000, član uprave Slovenske razvojne družbe, odgovoren za razvojno prestrukturiranje slovenskih podjetij; 2000–, direktor Fotone, d. o. o., visokotehnološkega podjetja s področja optoelektronike, ki deluje na področju medicine, obrambe in industrije; 2009, podpredsednik IAS; 2010, predsednik IAS. Nagrade in priznanja: 1983, Iskrina nagrada za izredne dosežke; 1985, V. F. Lenzen Memorial Schoolarship Award, University of California, Berkeley, ZDA; 1987, Fulbrightova štipendija; 2007, izvolitev v rednega člana Inženirske akademije Slovenije Objave in drugo: 62 izvirnih znanstvenih člankov; 7 strokovnih člankov; 23 objavljenih prispevkov na konferencah; 11 patentov; delovni mentor 3 doktorandom, 2 magistrandoma in 4 diplomantom Zaposlen: Fotona, d. o. o., Ljubljana

Marjan MAČKOŠEK

Osebni podatki: rojen leta 1954, Celje Izobrazba: 1982, univerzitetni diplomirani inženir strojništva, Visoka tehniška šola Maribor Področja dejavnosti: CNC-tehnologija, avtomatizacija, robotizacija, poslovodenje, usposobljenost za člana nadzornih svetov in upravnih odborov družb Zaposlitev/kariera: 1981–1984, vodenje in uvajanje NC-tehnologij; 1984–1989 vodenje organizacijske enote priprave proizvodnje; 1989–1991, direktor proizvodnje industrijske opreme; 1991–1996, direktor podjetja ŽŠ – ITRO, d. o. o.; 1996–1997, član uprave SŽ Metal Ravne, vodenje PE Štore; 1997–1998 tehnični direktor SŽ Jeklo Štore; 1998–2016, glavni direktor SŽ Jeklo Štore (danes Štore Steel, d. o. o.); 1989–1991, sodelovanje pri reorganizaciji Železarne Štore v samostojna podjetja; 1990–1997, sodelovanje pri sanaciji in prestrukturiranju podjetij Slovenskih železarn; 1997–1999, sodelovanje pri sanaciji in privatizaciji podjetja SŽ Jeklo Štore; 2003–2007, razvoj Štore Steel, d. o. o., v uspešno globalno podjetje; član upravnega odbora Regionalne zbornice Celje; član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) do leta 2015; predsednik upravnega odbora Združenja kovinskih materialov pri GZS 2008–2015; Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije 2015–2017; član IAS Nagrade in priznanja: 1977, najboljši diplomant občine Celje (diploma I. stopnje); 1978–1991, prejemnik več priznanj in nagrad za inovacije; 2012, nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke Zaposlen: Štore Steel, d. o. o., Štore

Marko MARINČEK

Osebni podatki: rojen leta 1963, Ljubljana Izobrazba: 1989, diploma, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani; 1991, magisterij, Univerza Strathclyde, Glasgow, Velika Britanija; 2000, doktorat, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani; 2013, Executive education program, Univerza Chicago Booth School of Business Področja dejavnosti: fotonika, fizika laserskih izvirov, vodenje projektov, organizacija in koordinacija razvojno/raziskovalnih procesov Zaposlitev/kariera: 1989–, Fotona, d. d., direktor razvoja; 1993, Univerza Johns Hopkins; Center za nedestruktivno vrednotenje materialov (gostovanje); 2001–2012; Institut »Jožef Stefan« (delno), Odsek za kompleksne snovi, raziskovalni sodelavec Objave in drugo: 20 znanstvenih člankov; 17 objavljenih prispevkov na konferencah; somentor 6 diplomantom; somentor 5 doktorandom; 5 podeljenih patentov (mednarodnih); vodenje številnih komercialno uspešnih projektov s področja laserskih sistemov za medicinske in obrambne namene Zaposlen: Fotona, d. d.

Zoran MARINŠEK

Osebni podatki: rojen leta 1945, Pivka Izobrazba: 1987, doktor tehniških znanosti, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani Področja dejavnosti: pojavi pri vrenju; varnostne analize in varnostna instrumentacija jedrskih elektrarn; učinkovita raba energije z vodenjem procesov, tehnologija vodenja procesov, vodenje aktivnega odjema v pametnih omrežjih. Zaposlitev/kariera: 1969–1987, Institut »Jožef Stefan« (Odsek za reaktorsko tehniko, Odsek za sisteme in vodenje), raziskovalec in 1976–1986 pomočnik vodje odseka; 1973– 1974 Centre d’Etudes Nucleaires de Grenoble, raziskovalec; 1987–2004, direktor in glavni direktor INEA d.o.o.; 2004–2008 in 2010–, svetovalec glavnega direktorja INEA d.o.o.; 2008–2018 direktor razvoja INEA d.o.o.; 1998– član Programskega sveta Tehnološkega parka Ljubljana; 2003–2019 vodja Tehnološke mreže Tehnologija vodenja procesov; 2004– predsednik UO Združenja za inženiring pri GZS; 2008–, član UO GZS; 2008–2016 član Strateškega sveta za tehnološko politiko pri GZS; 2008–2010, član razvojne skupine za Energetiko in trajnostne vire energije Sveta Vlade Republike Slovenije za konkurenčnost; 2008– predsednik Sveta Razvojnega centra za vodikove tehnologije; 2009–2014 predsednik Sveta Centra odličnosti Nizkoogljične tehnologije (CO NOT); 2010–2016 vodja Kompetenčnega Centra za sodobne tehnologije vodenja, Zavod Center ARI; 2016- direktor Kompetenčnega Centra za sodobne tehnologije vodenja (Zavod KC STV); 2008-2010 član programskega sveta Akademije za internacionalizacijo pri GZS; 2011-2014 član Izvršnega odbora Inženirske Akademije Slovenije (IAS) in 2014-2015 podpredsednik IAS; 2013–2014 zastopnik in 2014– direktor JETNET – Japonsko-evropsko tehnološko središče za nove tehnologije vodenja in energetike, EGIZ; 2017- predsednik Platforme IAS za energetiko; 2018- član Steering Committee, Euro-CASE Energy Platform. Nagrade in priznanja: 1981, nagrada Borisa Kidriča za tehnično inovacijo; 1983, nagrada sklada Borisa Kidriča za tehnično inovacijo; 1997, priznanje Instituta »Jožef Stefan«; 2013, nagrada za najboljši prispevek poster, World Smart Grid Forum 2013. Inovacije: soavtor vrste (10) inovacij, tehničnih izboljšav in predlogov na področju tehnologije vodenja procesov Vodstvene izkušnje: vodenje vrste domačih in mednarodnih R&R in inovacijskih projektov (9 večjih), R&R-skupine na JRI in v podjetju, visokotehnološkega odcepljenega podjetja; vodenje projektov povezovanja in celovitih R&R projektov skupin podjetij in institucij nosilcev znanja Zaposlen: INEA d. o. o., Zavod KC STV

Drago MATKO

Osebni podatki: rojen leta 1947, Trbovlje Izobrazba: 1971, univerzitetni diplomirani inženir; 1973, magister; 1977, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); 1980–1982, 1984, 1985 in 1986 (skupaj 30 mesecev), podoktorsko izpopolnjevanje na Institutu za regulacijsko tehniko v Darmstadtu, Nemčija Področja dejavnosti: avtomatika Zaposlitev/kariera: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL): 1971–1973, mladi raziskovalec; 1973–1977 asistent; 1977–1982, docent; 1982– 1988, izredni profesor; 1988–2014, redni profesor; 1991–1993, prodekan za pedagoško delo; 1996– 2004, predstojnik Katedre za avtomatiko; pobudnik in ustanovni član Društva avtomatikov Slovenije; 1992–1996, predsednik Društva avtomatikov Slovenije; 1995–1996 (9 mesecev) in 2003–2004 (6 mesecev), gostujoči raziskovalec na Inštitutu za vesoljske in astronavtične znanosti, Tokio, Japonska; 1996–, gostujoči profesor na univerzah v Gelsenskirchnu, Nemčija; Bahii Blanci, Argentina; Tuzli, BIH Nagrade in priznanja: 1972, Prešernova nagrada za študente; 1973, nagrada Vratislava Bedjaniča; 1989, nagrada Ministrstva za znanost in tehnologijo; 2000, Vidmarjeva nagrada FE UL za pedagoško delo; 2003, Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke; 2015, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani; 2016, zaslužni član Elektrotehniške zveze Slovenije Objave in drugo: bibliografija Cobiss: 479 zapisov, od tega 61 izvirnih znanstvenih člankov in 114 zapisov iz časov, ko se bibliografija še ni sistematično vodila; 2 knjigi pri založbi Prentice Hall Zaposlen: upokojen

Borut MAVKO

Osebni podatki: rojen leta 1944, Ljubljana Izobrazba: 1967, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike; 1971, magister, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); 1972, Master of Science Nuclear Engineering, Georgia Institute of Technology, Georgia, ZDA; 1979, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Mariboru (FE UM) Področja dejavnosti: jedrska energetika in tehnologija, varnostne analize prehodnih pojavov in nesreč, verjetnostne ocene tveganj jedrskih naprav Zaposlitev/kariera: Institut »Jožef Stefan« (IJS): 1967–1983, znanstveni sodelavec; 1984–1997, višji znanstveni sodelavec; 1985–2009, vodja Odseka za reaktorsko tehniko na IJS; 1998–, znanstveni svetnik; Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (FMF UL): 1986–2013, predstojnik katedre; 2000–2013, redni profesor za jedrsko tehniko FMF UL; vabljeni predavatelj na univerzah in konferencah; svetovalec IAEA – International Atomic Energy Agency in Evropske komisije; predsednik in član znanstvenih odborov mednarodnih konferenc; član uredniških odborov domačih in mednarodnih znanstvenih revij; 1984-, član Varnostnega komiteja NEK – Nuklearna elektrarna Krško; K2007–2016, urednik Elsevierjeve revije Nuclear Engineering and Design; 2004–2008, podpredsednik Sveta guvernerjev SARNET – Severe Accident Research Network of Excellence; 2004–2009, član Sveta direktorjev, ENEN – European Nuclear Education Network Association; 2009–2013, član Upravnega odbora Euro-CASE – European Council of Applied Sciences and Engineering; 2009–2010, delegat IAS v CAETS – International Council of Academies of Engineering and Technological Sciences Nagrade in priznanja: 1988–2013, član Znanstvenega sveta IJS; 1999–, redni član IAS; 2006–, član WIF – World Innovation Foundation; 2006–, znanstveni svetnik SAZU – Slovenske akademije znanosti in umetnosti; 2006, predsednik European Atomic Energy Society; 2006, zlati znak Univerze v Ljubljani; 2009–2010, predsednik IAS; 2019, častni član Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije. Objave in drugo: 130 znanstvenih in strokovnih člankov; 356 konferenčnih prispevkov; 24 monografij; 33 vabljenih predavanj; 29 raziskovalnih poročil; 266 ocen in mnenj Zaposlen: upokojen; zaslužni znanstvenik Instituta »Jožef Stefan«

Milan MEDVED

Osebni podatki: rojen leta 1960, Celje Izobrazba: 1994, doktor, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (NTF UL), Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo Področja dejavnosti: energetika, energijski viri, preskrba z energijo, energetsko rudarstvo, proizvodnja električne energije in trgovanje z njo, ekološki in socialni vidiki rudarjenja, prestrukturiranje premogovne industrije, podzemno rudarjenje, širokočelno odkopavanje premoga, jamomerstvo, rudarske škode Zaposlitev/kariera: 1992–1999, direktor Raziskav in razvoja v Premogovniku Velenje; 1999–2001, član poslovodnega organa v Premogovniku Velenje; 2001–2005, član poslovodstva v Holdingu Slovenske elektrarne, d. o. o.; 2005–2007, namestnik generalnega direktorja v Holdingu Slovenske elektrarne, d. o. o.; 2007–2011, direktor Premogovnika Velenje, d. d.; 2011–2014, predsednik uprave Premogovnika Velenje, d. d.; 1996–, član Slovenskega nacionalnega komiteja World Energy Council; 2003–2010, predsednik Energetske zbornice Slovenije; 2004–, član Sveta za energetiko pri SAZU; 2007–, višji predavatelj za področje geotehnologije in rudarstva na NTF UL; 2008–, član IAS; 2008–2011, član Strateškega sveta za energetiko Vlade RS; 2009–, docent na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru; 2010–2012, predsednik NS DARS, d. d.; 2010–2015, član in predsednik NS Cinkarne Celje, d. d. Nagrade in priznanja: 2005, SNK WEC, nagrada za uresničevanje ciljev na znanstvenoraziskovalnem, podjetniškem in razvojnem področju Objave in drugo: 14 znanstvenih člankov; 32 objavljenih referatov in vabljenih predavanj

Dragan D. MIHAILOVIĆ

Izobrazba: v Ljubljani; Washingtonu, ZDA; Birminghamu, Velika Britanija; Oxfordu, Velika Britanija; 1979, diploma, University of Oxford, Velika Britanija; 1983, doktor, University of Oxford, Velika Britanija Področja dejavnosti: Vodilni raziskovalec na področju časovno ločene spektroskopije kompleksnih snovi. Ima svetovno pomembne in priznane prispevke na več področjih v fiziki kondenzirane materije vključno z visokotemperaturnimi superprevodniki, molekularnim magnetizmom, nizko- dimenzionalnimi materiali, še posebej nanožicami. V zadnjem času je tudi začel raziskovalni program na področju kvantnih spominskih elementov. Največ pozornosti posveča študiju faznih prehodov v sistemih s hitro evolucijo in kreiranju novih eksotičnih kvantnih stanj v snovi pri kontroliranih neravnovesnih razmerah. Zaposlitev: Raziskovalni svetnik na Institutu »Jožef Stefan« (IJS), vodja Odseka za kompleksne snovi. Vodi raziskovalno skupino s področja eksperimentalne fizike dinamike kompleksnih in kvantnih materialov, hkrati je tudi direktor Centra odličnosti za nanoznanosti in nanotehnologijo. Karierni mejniki: 1982, asistent za fiziko na University of Oxford, Velika Britanija; 2002–, redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (FMF UL) ter na podiplomski šoli Jožefa Stefana od leta 2004; v Sloveniji je vpeljal vrsto novih področij: kratkočasovno spektroskopijo (pozna '80), eksperimentalne raziskave fulerenov (zgodnja '90) in visokotemperaturnih superprevodnikov (1987), nanoelektroniko (konec 2000), kvantne spominske elemente (2016). Leta 2002 je ustanovil Center za nanoznanosti in nanotehnologijo, ki se je l. 2010 preoblikoval v Center odličnosti za NiN, katerega je še vedno direktor. Pedagoške dejavnosti: 1987–2018, na Oddeleku za fiziko, Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter na podiplomski šoli Jožefa Stefana, Ljubljana, Slovenija: zaključeni doktorati 20; zaključeni magisteriji 7; zaključene diplome 37 Nagrade in priznanja: 1988, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1989–1990, Fulbrightova štipendija; 2002, Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke; 2005, vodja najboljše programske skupine v Sloveniji na področju fizike; leta 2013 je prvi v Sloveniji pridobil projekt Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce (AdG ERC) ter ERC projekt PoC (2017); Druge poklicne zadolžitve: 2007–2010, član strokovne svetovalne skupine NMP 7. okvirnega programa; 2010, predsednik sekcije o materialih v skupini NMP, FP R&D prioritete za 2010–2013; 2010–2014, OECD-predstavnik Slovenije na prodročju nanotehnologije; 2007–, IUPAP-komisar; 2012–2013, NFFA svetovalni odbor; 2014, član komisije ERC PE3 (CoG), 2016, predsednik komisije ERC PE3 (CoG), 2017–2018, sopredsednik komisije ERC PE3 (Synergy grants); 2016–, predsednik Društva matematikov fizikov in astronomov Slovenije (DMFA); 2005–, član AAAS; 1999, IOP Fellow, (FInstP); Chartered physicist, (CPhys.), 1995–, član Inženirske Akademije Slovenije (IAS). Popularne dejavnosti na področju znanosti: predstavitev pred sejo Državnega sveta RS – Znanje žanje 2009: Nanotehnologija; Znanje žanje 2011: Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije; TEDx talk: What can physics tell us about stock market crashes? (2013) Zaposlen: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana, CENN Nanocenter, FMF

Matjaž MIKOŠ

Osebni podatki: rojen leta 1959, Ljubljana Izobrazba: 1993, doktor tehniških znanosti, ETH Zürich, Švica Področja dejavnosti: inženirska hidrologija, inženirska hidrotehnika, okoljsko gradbeništvo, upravljanje tveganj Zaposlitev/kariera: Vodnogospodarski inštitut, Ljubljana (19831994 & 1994– 2011 dopolnilno); Katedra za splošno hidrotehniko (KSH) Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG; od 1994); predstojnik Raziskovalnega inštituta za geo- in hidro tveganja (RIGHT) na UL FGG (od 2014); predstojnik Unescove Katedre za zmanjševanje tveganj ob vodnih ujmah (Chair on Water- related Disaster Risk Reduction; 2016-2020) na UL; izredni profesor (1999); redni profesor za inženirsko hidrotehniko (2006); redni profesor za hidrologijo (2010); prodekan za znanstvenoraziskovalno delo (UL FGG; 1999-2009); dekan UL FGG (od 2009); predsednik slovenskega Nacionalnega odbora Medvladnega hidrološkega programa IHP UNESCO (2019- 2023); član Slovenske nacionalne komisije za UNESCO (2019-2023); predsednik Znanstveno- tehniškega odbora Mednarodnega raziskovalnega združenja INTERPRAEVENT, Celovec, Avstrija (2001-2009); član strokovnih odborov za sanacijo večjih zemeljskih plazov v Sloveniji (2001-2008); recenzent SCI revij; urednik revije Acta hydrotechnica (1996-2012); član uredniških odborov SCI revij (Hydrology and Earth System Sciences – od 2004; Landslides – od 2009; Water – od 2019); član uredniškega odbora revij Central European Journal of Engineering (2010-14), Open Engineering (od 2015); član uredniških odborov slovenskih revij Gradbeni vestnik (od 2004), Acta hydrotechnica (od 2013), Igra ustvarjalnosti (od 2013); član Geo- in hidrotehniškega sveta ARAO, Ljubljana (2006-2011); predsednik Sveta Vlade RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (2014-2019); podpredsednik Mednarodnega konzorcija za zemeljske plazove ICL, Kyoto, Japonska (2015-2017, 2018-2020); pooblaščeni gradbeni inženir (od 1986); ustanovni član Inženirske zbornice Slovenije (1996); evropski FEANI inženir (1999); soorganizator več kot 30 domačih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih posvetovanj (predsedujoči 4th World Landslide Forum; 2017 & sopredsedujoči World Construction Forum; 2019); strokovna izobraževanja in raziskovanje na univerzah v Avstriji, Veliki Britaniji, Franciji, Italiji, ZR Nemčiji, na Danskem in Japonskem (od 1994). Nagrade in priznanja: Sklad Jaroslav Černi, Beograd (1981/83/88); švicarski zvezni štipendist na ETH Zürich (1988-89), član New York Academy of Sciences (od 1997); Who's Who in the World (1997 & 2000), Who's Who in Science and Engineering (1998-99 & 2000-01); član SATENA (od 1999); zlata plaketa UL FGG (2009), izredni član IAS (2014), redni član IAS (2017). Objave in drugo: preko 800 primarnih avtorskih del: 140 znanstvenih ter 75 strokovnih in poljudnih člankov; preko 150 objavljenih predavanj na konferencah, od tega 15 vabljenih; preko 100 objavljenih povzetkov prispevkov na konferencah, preko 30 poglavij v monografijah; 9 monografij, blizu 200 raziskovalnih in strokovnih poročil, študij in strokovnih mnenj, 1 patent – mentor 12 mladim raziskovalcem, mentor in somentor 14 doktorandom, 11 znanstvenim magistrandom in 100 univerzitetnim diplomantom. Zaposlen: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Bojan MOHAR

Osebni podatki: rojen leta 1956, Novo mesto Izobrazba: 1986, doktor matematičnih znanosti, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (FMF UL) Področje dela: raziskovalno delo na področju matematike, posebej teorije grafov, kombinatorika, teoretično računalništvo, teorija algoritmov, matematična kemija Zaposlitev/kariera: redni profesor na FMF UL, na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko (IMFM) v Ljubljani in na Simon Fraser University (SFU), Burnaby, Kanada; nosilec raziskovalne stolice (Canada Research Chair) za teorijo grafov; gostujoči profesor oz. raziskovalec na: SFU, Burnaby, Kanada, na Ohio State University, ZDA, na Georgia Institute of Technology, ZDA, na Tehniški univerzi Ilmenau, Nemčija, na EHESS in École Normale Supérieure, Pariz, Francija, McGill University, Montreal, Kanada. Nagrade in priznanja: 1988, Fulbrightova štipendija; 1990, nagrada Sklada Borisa Kidriča za vrhunske znanstvene dosežke; 2005, Canada Research Chair, Tier I; 2008, NSERC Discovery Accelerator Supplement; 2009, Ambasador znanosti Republike Slovenije; 2016, Euler Medal (Institute of Combinatorics and Its Applications); 2018, SIAM Fellow; 2018, John L. Synge Award (Royal Society of Canada). Objave in drugo: avtor ali soavtor več kot 250 znanstvenih člankov; soavtor 2 monografij, avtor še okrog 100 drugih znanstvenih ali strokovnih publikacij; vabljeni plenarni predavatelj na več kot 100 mednarodnih znanstvenih srečanjih; Editor-in-Chief Journal of Combinatorial Theory Series B in Electronic Journal of Combinatorics; član uredniških odborov revij MATCH, Linear and Multilinear Algebra, Journal of Graph Theory, SIAM Journal of Discrete Mathematics; pomožni glavni urednik revije Discrete Mathematics; 2003–2005, dekan FMF UL; 2008 podpredsednik in 2018 predsednik SIAM Activity Group in Discrete Mathematics Zaposlen: Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani in Simon Fraser University, Burnaby, Kanada

Janez MOŽINA

Osebni podatki: rojen leta 1945, Ljubljana Izobrazba: 1969, univerzitetni diplomirani inženir; 1976, magister, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (FNT UL), Oddelek za fiziko; 1980, doktor, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL) Področja dejavnosti: uporabna fizika, akustična emisija, optoakustika, optodinamika, laserska tehnika Zaposlitev/kariera: 1969, Institut »Jožef Stefan« (IJS); 1970–1972, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko (IMFM); 1972–1973, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF UL); 1973–, FS UL: 1984–1989, docent; 1989–1993, izredni profesor; 1993– 2014, redni profesor za področji Fizika in Laserska tehnika; 1997–2014, ustanovitelj in predstojnik Katedre za optodinamiko in lasersko tehniko; 1987–1991 in 2001–2004, prodekan na FS UL; 1991– 1993, prorektor Univerze v Ljubljani (UL); 1993–1997, član senata UL; 2004–2006, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, 2015–2018, podpredsednik IAS Nagrade in priznanja: 1998, Zoisovo priznanje za dosežke na področju znanosti Objave in drugo: 160 znanstvenih člankov; 120 objavljenih predavanj na konferencah; 80 raziskovalnih poročil; 7 patentov; mentor 26 doktorandom Zaposlen: upokojen

Boris OREL

Osebni podatki: rojen 13. aprila 1943 v Ljubljani Izobrazba: 1967, diploma iz tehniške fizike; 1969, magisterij iz kemije; 1972, doktorat iz kemije, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Univerza v Ljubljani, podiplomsko izpopolnjevanje: 1969, E. Davies Chemical Laboratories, Aberysthwyth (VB), (6 mesecev); 1972, Istituto di Chimica della Macromolecule, Milano (Italia) (19 mesecev); 1977, Laboratory for Raman Spectroscopy, Bradford (VB), (3 mesece); 1981, Laboratoire de Spectrochimie Infrarouge et Raman, Pariz (Francija), (3 mesece) Področja dejavnosti: 1. IR in ramanska spektroskopija (do l. 1994); 2. priprava materialov in tankih prevlek (thin films) po sol-gel postopkih (od l. 1991 dalje): nanokompozitni hibridi; antikorozijske prevleke; multifunkcionalne (oleo in hidrofobne) prevleke za tekstil, elektrokromne tanke plasti z interkalacijskimi lastnostmi; elektrokromna in gasokromni »pametna (»smart«) okna 3. spektralno selektivne prevleke za sončne absorberje. Zaposlitev/kariera: 1967, Kemijski inštitut B. Kidrič v Ljubljani, Oddelek za strukturno kemijo; 1994, znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu v Ljubljani; 1994, vodja Laboratorija za spektroskopijo materialov na Kemijskem inštitutu v Ljubljani; 1. 7. 2014 upokojen; 1979, pridobi naziv docent za področje Strukturna kemija (FNT); 1986, izredni profesor in 2007, redni profesor na FKKT UL. Vodil ali sodeloval je pri 12 mednarodnih (EU) projektih (od l. 1996), COST512 in COST523 ter pri 10 bilateralnih projektih. Sodeloval je z domačimi industrijskimi in tujimi partnerji. Nemško podjetje sončnih absorberjev ALANOD je odkupila dva patenta ter vzpostavila proizvodnjo sončnih absorberjev s premazi po »coil coating«- postopku (5 × 106 m2 na leto). Sodeloval je z Izraelsko- ameriškim podjetjem BrightSource pri izdelavi prevlek za sončne stolpe (solar electricity towers) (IVANPAH USA, 400MW). Je član nekaj uredniških odborov ter soorganizator mednarodnih konferenc (EuroSun 98, (1998), IME-2nd (1998), IME-3rd (2000), IME-4th (2002), IME-6th (2004), IME- 7th (2006). Nagrade in priznanja: 1986, nagrada fundacije Borisa Kidriča (razvoj spektralno selektivnih barvnih prevlek); 2008, Velika Preglova nagrada za življenjsko delo; 2010, Puhova nagrada za uspešno uporabo raziskovalnih rezultatov v industrijskih procesih; 2010, Zlati priznanji za inovacije (GZS) (priprava antikorozijskih korozijskih prevlek in premazov za sončne absorberje); 2010, najboljša ekoinovacija (II. mednarodna razstava inovacij (IFIA Eco Cup); 2010, nagrada za projekt prenosa tehnologije v industrijo, Technology Transfer Conference, Institut »Jožef Stefan«; 2011, 1. nagrada (deljena) za projekt prenosa tehnologije v industrijo, na Technology Transfer Conference, Institut »Jožef Stefan«; 2012, 2. najboljša inovacija na 7. Slovenskem forumu inovacij (Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije), podeljena za Tehnologijo priprave »elektrokromnih barv« za fleksibilne substrate. Objave in drugo: COBISS: 973 enot od tega 301 znanstvenih člankov (1.01, 1.02 in 1.03) v SCI- revijah, 1 znanstvena monografija (2.01), 9 samostojnih znanstvenih sestavkov v monografski publikaciji in 20 patentov (2 prodana v tujino) . Citati: 7 181 (vsi), 5 938 (čisti), h-indeks 44. Zaposlen: upokojen, zaslužni raziskovalec Kemijskega inštituta, Ljubljana

Stane PEJOVNIK

Osebni podatki: rojen leta 1946, Dolenja vas, Občina Žalec Izobrazba: Doktoriral 1978 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL) Področja dejavnosti: kemija, znanost in inženirstvo materialov, Li-ionske baterije, keramika, inovacijski sistemi, krožno gospodarstvo Zaposlitev/kariera: 1970–1982, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan« (IJS) in na FKKT UL; 1977–1978, gostujoči raziskovalec na Max-Planck Institut of Materials Sc. ience, Stuttgart, ZR Nemčija 1982–1999, direktor Kemijskega inštituta, Ljubljana (KI); 1989–2015 redni profesor za področje materialov na FKKT UL; 2000–2003, državni sekretar za visoko šolstvo na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport; 2005–2009, dekan FKKT UL; 2009–2013, rektor Univerze v Ljubljani; gostujoči profesor na North Carolina State University, Raleigh, ZDA; 1992, gostujoči profesor na Technische Universität Graz, Gradec, Avstrija; 1999–2000, predsednik Sveta za znanost in tehnologijo R Slovenije; 2003–2005, nacionalni koordinator za materiale pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport; član uredniških odborov: 1992–1995, Nova proizvodnja; 1995–1999, Materiali in tehnologije (prej: Kovine zlitine tehnologije) 1995–2015; član mednarodnih uredniških odborov: 1995–, Acta Chimica Slovenica; 1999–, Informacije MIDEM; 2001–2003, Image Analysis and Stereology (prej Acta Stereologica); 2009–, Bulletin of Spanish Ceramic Society, 2008–2015, član ESF Standing Committee for Physical and Engineering Sciences (PESC) pri Evropski znanstveni fundaciji; 2007–2009, podpredsednik European Monitoring Committee pri FEANI; 2009–2015, član ESF Materials Science and Engineering Expert Committee (MatSEEC) pri Evropski znanstveni fundaciji, 2011–, predsednik Slovenske nacionalne komisije za UNESCO; 2011–2013 podpredsednik Rektorske konference RS; 2014–2016, predsednik platforme Univerz JV Evrope; 2014–2018, predsednik ZOTK Slovenije; 2015–, stalni delegat Slovenije v IO UNESCO, Pariz, 2015–; član državnega sveta R Slovenije za področje visokega šolstva 2013–2018; član Sveta Euro- CASE 2014–2018; član Sveta direktorjev CAETS 2018– Nagrade in priznanja: 1969, Prešernova nagrada za študente; 1977, nagrada Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave; 1981, nagrada Sklada Borisa Kidriča za izjemne raziskovalne dosežke na področju sintranja v prisotnosti tekoče faze; 1994, ambasador Republike Slovenije v znanosti; 1999–2009, dopisni in (od 2009 dalje) redni član Mednarodne inženirske akademije, Moskva, Rusija; 2005, redni član Svetovne akademije umetnosti in znanosti; 2009, redni član ANURS; 2010, Samčeva nagrada za izredne zasluge za razvoj Fakultete za kemijo; 2011, častni doktor znanosti, Clarkson University, Potsdam, NY, ZDA; 2011, redni član Euro-mediteranske akademije znanosti in umetnosti; 2015, zlata plaketa »Pro Universitate Labacensi«; 2015, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Objave in drugo: več kot 100 znanstvenih člankov; več kot 65 v celoti objavljenih in recenziranih predavanj na konferencah; urednik 6 knjig; soavtor 5 patentov; mentor 32 doktorandom in magistrandom; mentor več diplomantom; podatki iz Web of Science: več kot 2 500 čistih citatov, h- indeks = 26; podatki Google scholar: več kot 3 600 citatov, h-indeks = 29. Zaposlen: upokojen, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani

Marjan PIPENBAHER

Osebni podatki: rojen leta 1957, Ljubljana Izobrazba: 1981, diploma Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru (FG UM); 2004–2008, podiplomski doktorski študij na FG UM Področja dejavnosti: raziskave in razvoj na področju gradbenih konstrukcij (mostov in inženirskih objektov), vodilni in odgovorni projektant najzahtevnejših premostitvenih in drugih inženirskih objektov, predavatelj na FG UM Zaposlitev/kariera: 1981–1991, Gradis Biro za projektiranje; 1991–, direktor, vodilni in odgovorni projektant v podjetju PONTING, Inženirski biro; 2002–, tudi direktor in raziskovalec v specializiranem konzultantskem podjetju Pipenbaher Consulting Engineers; 2004–, predavatelj na FG UM; 1984–, član Društva gradbenih konstruktorjev Slovenije; 1991–, član International Association for Bridge and Structural Engineering (IABSE); 2001–, član Tehničnega odbora za premostitvene objekte na cestah; 2004–, predsednik Združenja za beton Slovenije (ZBS); 2008–, član IAS Nagrade in priznanja: 1989, nagrada SDGKJ (Saveza društava građevinskih konstruktora Jugoslavije); 1999, ECCS European Award for Steel Structures za most za pešce preko reke Drave na Ptuju; 2004, zlata plaketa Univerze v Mariboru za izjemne dosežke na področju projektiranja gradbenih konstrukcij in kakovostno delo na pedagoškem področju; 2006, priznanje DRC (Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki) za izredne inženirske dosežke na področju projektiranja premostitvenih objektov in velik prispevek pri razvoju slovenske cestne stroke; 2006, nagrada Inženirske zbornice Slovenije za izjemne inženirske dosežke; več prvih nagrad – zmag na mednarodnih natečajih za projektne rešitve mostov in viaduktov: 1994, Koroški most v Mariboru; 1999, most preko zaliva v Boki Kotorski, Črna gora; 2000, viadukt Črni Kal; 2005, cestni most preko Drave na Ptuju Objave in drugo: več kot 80 znanstvenih in strokovnih člankov; več kot 30 vabljenih predavanj na simpozijih, kongresih, univerzah in inštitutih doma in v tujini Zaposlen: Ponting, Inženirski biro, d. o. o.

Janez PIRŠ

Osebni podatki: rojen 8. 8.1945 v Ljubljani Izobrazba: univ. dipl. inž. fizike (1969), doktor fizike, (1975) – Univerza v Ljubljani; podoktorsko izpopolnjevanje (1975–1977) – Liquid Crystal Institute at Kent State University, Kent OH , ZDA Področje dejavnosti: fizika tekočih kristalov: aplikativne raziskave modulacije svetlobe s tekočekristalnimi svetlobnimi preklopniki; fazni prehodi v tekočih kristalih; jedrska magnetne resonanca Zaposlitev/kariera: Institut »Jožef Stefan« (IJS) od 1969 do upokojitve – znanstveni svetnik na IJS, Ljubljana (od 1989) do upokojitve (2014). Ustanovitelj podjetja in član upravnega odbora odcepljenega podjetja IJS, Balder, d. o. o., Ljubljana, do prodaje multinacionalki Kimberly ClarK (Atlanta, ZDA); ustanovitelj podjetja in predsednik upravnega odbora, Redlab, d. o. o., Ljubljana; član Inženirske akademije Slovenije; Institute of Physics, »Society for Information Displays« in »International Liquid Crystal Society« Dosežki: 47 publikacij v mednarodnih recenziranih znanstvenih revijah (SCI 480), 40 predavanj na mednarodnih znanstvenih in strokovnih kongresih, 42 patentov (večinoma s področja aplikacije tekočih kristalov) od tega v zadnjih letih 4 podeljeni in vzdrževani mednarodni patenti (EP, US); 98 poročil in strokovnih ekspertiz za industrijo in vojsko Postavitev tovarne LCD-prikazalnikov (1981), razvoj in postavitev proizvodnje prvega osciloskopa z LCD-prikazom na svetu; razvoj in postavitev proizvodnje prvega prenosnega OTDR-analizatorja defektov optičnih kablov z LCD-prikazom na svetu (eden od ključnih instrumentov za kontrolo optičnih komunikacij); razvoj in postavitev proizvodnje optičnih dajalnikov pomikov; ustanovitev dveh odcepljenih podjetij Instituta »Jožef Stefan« – Balder, d. o. o., in Redlab, d. o. o. Nagrade: Slovenske državne nagrade za patente – 1981, 1984, 1986, 1990, 1993, 2001; prejemnik častne listine Instituta »Jožef Stefan« (2016) za prenos znanstvenih in tehnoloških dosežkov, ustvarjenih na Institutu, v družbeno in gospodarsko zaledje doma in v tujini. Zaposlitev: upokojen, strokovni svetovalec “multinacionalke” Kimberly Clark za področje tekočih kristalov in osebne zaščite (oči); predsednik UO Redlab, d. o. o.

Tomaž PISANSKI

Osebni podatki: rojen leta 1949, Ljubljana Izobrazba: 1981, doktor matematičnih znanosti, FNT, Univerza v Ljubljani. Izpopolnjevanje Univerza v Nancyu, Francija, eno leto; Pennsylvania State University (magisterij iz računalniških znanosti) Področja dejavnosti: diskretna matematika, matematična kemija Zaposlitev/kariera: Univerza v Ljubljani, delna zaposlitev: IMFM, Univerza na Primorskem. Gostovanja z rednimi predavanji (vsaj en semester): Univerza v Vidmu, Italija; Univerza v Zagrebu, Hrvaška; Univerza v Leobnu, Avstrija; California State University, ZDA; Simon Fraser University, Kanada; Auckland University, Nova Zelandija; Colgate University (Niel R. Grabois Visiting Professor), ZDA. Nagrade in priznanja: Mednarodna matematična olimpijada srednješolcev, bronasta medalja; dvakrat nagrada Sklada Borisa Kidriča; Fulbrightova potovalna štipendija; srebrni red za zasluge; član Mednarodne akademije za matematično kemijo; Fellow Inštituta za kombinatoriko in njeno uporabo (Kanada); član Academia Europaea; častni član DMFA Slovenije; Zoisova nagrada, nagrada Donalda Michieja in Alana Turinga za življenjsko delo Objave in drugo: 154 člankov v SCI-revijah, 1 687 citatov, h-indeks 22; soavtor knjige "Configurations from a graphiical viewpoint", Springer (2013); koordinator ESF-projekta GReGAS; član panela ERC za Advanced Grant iz PE1 (2014, 2016). PI pri projektu Molecular BioOrigami, del ERASynBio 7. okvirnega programa; predsednik organizacijskega odbora 8. evropskega kongresa iz matematike; član znanstvenega sveta EMS Publishing house; ustanovni in glavni urednik revij Ars Mathematica Contemporanea in The Art of Discrete and Applied Mathematics. Zaposlen: FAMNIT-IAM, Univerza na Primorskem (90 %), IMFM (10 %).

Mark PLEŠKO

Osebni podatki: rojen leta 1961, Ljubljana Izobrazba: doktor fizikalnih znanosti (1987), Univerza v Ljubljani; MBA iz menedžmenta, diplomiral z odliko (1996), IEDC, Brdo Področja dejavnosti: fizika osnovnih delcev, fizika pospeševalnikov, kontrolni sistemi za pospeševalnike, podjetništvo, menedžment Zaposlitev/kariera: 1984–85, UL FNT-fizika, asistent za fiziko 1985–90, UL FE, asistent za fiziko; 1989–94, Sincrotrone Trieste, načrtovanje, gradnja in zagon sinhrotrona 1994–2003, IJS, odsek F2, vodja skupine za sinhrotronsko sevanje; 2003– Cosylab, d. d., direktor; 2006–2007, Evolve, d. o. o., glavni direktor; 2008–2013, Kyma, s. r. l.; predsednik upravnega odbora; 2010–2013, Fotona, d. d., predsednik nadzornega sveta; 2012– 2013, Center odličnosti COBIK, predsednik sveta zavoda; 2012–, EU-Japan Business Round Table, član; 2014–2016, predsednik nadzornega odbora Letrika Sol, d. o. o.; 2016–, direktor Letrika Sol, d. o. o.; 2014–, član upravnega odbora ZOTKS; 2014–, član upravnega odbora Instituta »Jožef Stefan«, 2015–, njegov predsednik. Objave in drugo: Bibliografija obsega 200 del, od tega soavtorstvo pri 71 mednarodno objavljenih člankih s področja fizike osnovnih delcev in fizike pospeševalnikov ter soavtorstvo pri treh mednarodno prijavljenih patentih. Priznanja: Univerzitetna Prešernova nagrada za študente (1982); nagrada evropskega fizikalnega društva (EPS) za kontrolne sisteme v eksperimentalni fiziki (2001); nominiran za podjetnika leta 2014. Zaposlen: Cosylab, laboratorij za kontrolne sisteme, d. d.

Boštjan PODOBNIK

Osebni podatki: rojen leta 1967, Ljubljana Izobrazba: 1992, univerzitetni diplomirani fizik, Univerza v Ljubljani; 1997, doktorat, Univerza v Ljubljani Področja dejavnosti: laserji in laserske mikroobdelovalne tehnologije in sistemi Zaposlitev/kariera: 1992–1997, Institut »Jožef Stefan«, mladi raziskovalec; 1997–, LPKF Laser & Electronics, inženir in vodja razvoja laserjev in laserskih mikroobdelovalnih sistemov; 2010–, direktor družbe Objave in drugo: 4 patenti, 26 znanstvenih člankov, 5-krat delovni mentor doktorandom Priznanja: / Zaposlen: LPKF Laser & Electronics, d. o. o.

Dušan REPOVŠ

Osebni podatki: rojen leta 1954, Ljubljana Izobrazba: 1983, doktor matematičnih znanosti, Florida State University, Tallahassee, Florida, ZDA Področja dejavnosti: teoretična matematika (analiza, algebra, geometrija in topologija) in uporabna matematika (nelinearna analiza) Zaposlitev/kariera: 19831987, docent na Univerzi v Ljubljani (UL); 19881992, izredni profesor na UL; 1993–, redni profesor za topologijo in geometrijo na UL; 1983–, vodja Skupine za nelinearno analizo, topologijo in geometrijo na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko, Ljubljana (IMFM); 1985-1986, svetovalec Sektorja za raziskave in razvoj (Iskra Telematika, Kranj); 1984-1990 sodelavec Metalurškega inštituta, Ljubljana; 1986, gostujoči profesor na University of Texas, Austin, ZDA; 1988-1997, gostujoči raziskovalec na Математический институт имени В. А. Стеклова РАН, Moskva, Rusija; 1990–1991, predstojnik Oddelka za matematiko na IMFM; 1990–, predstojnik Katedre za geometrijo in topologijo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (PEF UL); 1991, gostujoči profesor na Université de Nantes, Francija; 1991–1993, prodekan za znanstvenoraziskovalno in umetniško dejavnost PEF UL; 1992-2012, gostujoči profesor na International Centre for Theoretical Physics, Trst, Italija; 1993–1994, predsednik Upravnega odbora PEF UL; 1989–1994, podpredsednik Odbora za mednarodno sodelovanje na UL; 2001, JSPS Senior Scientist na University of Tokyo, Japonska; 2006–2009, član Znanstvenega sveta European Academy of Sciences (EurASc); 2018, Elsevier- JMAA Conference on Nonlinear Analysis on the occasion of the 65th birthday of Professor Dušan Repovš, Kraków, Poljska; Nagrade in priznanja: 1973–1978, štipendija Sklada Borisa Kidriča; 1978–1979, štipendija Raziskovalne skupnosti Slovenije; 1978–1980, Fulbrightova štipendija; 1991 in 1995, priznanje Steklovskega matematičnega inštituta Ruske akademije znanosti; 1995, ambasador Republike Slovenije v znanosti; 1997, nagrada Republike Slovenije za znanstveno-raziskovalno delo (sedaj Zoisova nagrada); 1998–, član New York Academy of Sciences; 2004–, član European Academy of Sciences (EurASc); 2006, vodja programske skupine uvrščene med najboljše v Sloveniji po izboru Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS); 2009, medalja Bogolyubova Nacionalne akademije znanosti Ukrajine za vrhunske rezultate v matematični znanosti; 2014, častni doktorat University of Craiova; 2018–, član European Academy of Sciences and Arts (EASA); 2018, Zlata plaketa Univerze v Ljubljani za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega in pedagoškega dela in za krepitev ugleda univerze; 2018, članek uvrščen med Odlične v znanosti po izboru ARRS. Objave in drugo: 4 znanstvene monografije (Kluwer 1998, Chapman and Hall 2015, European Mathematical Society 2016, Springer 2019); 426 znanstvenoraziskovalnih člankov; 110 vabljenih predavanj na mednarodnih konferencah in kongresih; 425 vabljenih predavanj na tujih univerzah in raziskovalnih inštitutih; član uredniških odborov revij Advances in Nonlinear Analysis (De Gruyter), Journal of Mathematical Analysis and Applications (Elsevier), Boundary Value Problems (Springer), Complex Variables and Elliptic Equations (Taylor & Francis), Mediterranean Journal of Mathematics (Birkhäuser), Nonlinear Analysis and Differential Equations (Hikari), International Mathematical Forum (Hikari), Opuscula Mathematica (AGH University of Science and Technology); član American Mathematical Society, European Mathematical Society, London Mathematical Society, 般社団法人日本数学会, Московское математическое общество, Société Mathématique de France, Société Mathématique de Suisse, Unione Matematica Italiana, Österreichische Mathematische Gesellschaft; recenzent za Conseil de recherches en sciences naturelles et en génie du Canada, Deutsche ,Fonds voor Wetenschappelijk Onderzoekהקרן הלאומית למדע, ישראל)) ,Forschungsgemeinschaft Vlaanderen, Министерство образования и науки Российской Федерации, National Science Foundation (ZDA). Zaposlen: Fakulteta za matematiko in fiziko ter Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani; Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Ljubljana.

Stanislav ROŽMAN

Osebni podatki: rojen leta 1948, Brežice Izobrazba: 1972, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL) Področja dejavnosti: razvoj in avtomatizacija hidroelektrarn; elektroenergetika; jedrska energetika v Sloveniji in v svetu: obratovanje in sistemi, jedrska varnost, inženiring, projektne spremembe, varnostna kultura, obratovalne izkušnje, »management« podjetja, Zaposlitev/kariera: 1972–1975, ISKRA – Zavod za avtomatizacijo; 1975–1982, vodja izmene v Nuklearni elektrarni Krško (NEK); 1982–1988, vodja proizvodnje v Nuklearni elektrarni Krško; 1988–2003, glavni direktor Nuklearne elektrarne Krško, d. o. o.; 2003–, predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, d. o. o.; 1989–2002, član sveta guvernerjev WANO regionalnega centra v Atlanti, ZDA; 1997–, član glavnega sveta guvernerjev WANO-združenja; 2002–, član sveta guvernerjev WANO regionalnega centra v Parizu, Francija; 2005–, predsednik sveta guvernerjev WANO regionalnega centra v Parizu, Francija; ekspert v mednarodnih misijah (IAEA, WANO) za presojo varnosti obratovanja jedrskih elektrarn v Braziliji, Franciji, Finski, Rusiji Nagrade in priznanja: 1974, nagrada Sklada Borisa Kidriča za razvojno delo; 2002, veliki znak občine Krško kot posebno družbeno priznanje; 2006, plaketa Milana Vidmarja za dosežke v elektrogospodarstvu,nagrada gospodarske zbornice Slovenije; 2010, »WANO nuclear excellence award«; 2011, priznanje združenja slovenskih energetikov CIGRE; 2015, Objave in drugo: predavatelj na domačih in mednarodnih strokovnih tečajih: 1988, IAEA-seminar na Kitajskem – Obratovalni standardi jedrskih elektrarn; usposabljanje operaterjev NEK doma in v ZDA; 1995–1999, član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije; 1995–1999, predsednik upravnega odbora Gospodarske zbornice Posavje; 1997–, član upravnega odbora Agencije za radioaktivne odpadke Zaposlen: Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o.

Tomaž SAVŠEK

Osebni podatki: rojen leta 1964, Novo mesto Izobrazba: 1989, univ. dipl. inž. elektrotehnike, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); 1992, magisterij FE UL; 1998, doktorat znanosti FE UL; 2006, izpopolnjevanje na Naval Postgraduate School, Monterey, Kalifornija Področja dejavnosti: računalniška obdelava signalov, teorija mehkih (fuzzy) množic, računalniški sistemi za podporo odločanju, simulacijski sistemi bojevanja, operacijske raziskave, strateško upravljanje virov, vodenje razvojno- raziskovalnih in inovacijskih projektov v avtomobilski industriji. Zaposlitev/kariera: 1989, Iskra Avtomatika, Energetska elektronika Novo mesto, razvijalec/mladi raziskovalec; 1990–1992, FE UL, mladi raziskovalec iz gospodarstva; 1992–2006, Ministrstvo za obrambo, predavatelj na področju računalništva in informatike, vodja centra za operacijske raziskave, simulacije in analize, direktor sektorja za obrambno planiranje, vodja ciljnega raziskovalnega programa CRP MIR in tehnološkega programa TP MIR; 2006–, TPV, pomočnik predsednika uprave; 2010–2014, predsednik interesnega združenja Razvojna iniciativa Slovenije; 2008–2010, član strokovnega sveta agencije TIA; 2008–, član Regionalnega razvojnega sveta jugovzhodne Slovenije; 2007–2012, član strokovnega sveta Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto; 2010–2014, 2017, član senata Fakultete za industrijski inženiring- FINI Novo mesto; 2012–2014, prodekan za izobraževanje na FINI; 2012–, član upravnega odbora agencije ARRS; 2015–, član strateške skupine Slovenija 5.0 na GZS. Nagrade in priznanja: 1990, Prešernova nagrada, FE UL; 1998, srebrna plaketa Centra vojaških šol, Ministrstvo za obrambo; 2000, srebrna medalja Slovenske vojske; 2000, Certifiacate of Appreciation, Northrup Grumman, ZDA; 2006, NATO Research and Technology Organisation (RTO) za prispevek pri raziskavah in tehnološkem razvoju v zvezi NATO; 2012, 2013, 2014, 2016 in 2017, nacionalno srebrno priznanje GZS za inovacije; 2015, nacionalno zlato priznanje GZS za inovacije Objave in drugo: 4 izvirni znanstveni članki, 1 znanstvena monografija, 2 strokovni monografiji, 14 strokovnih člankov, več kot 60 objavljenih predavanj na konferencah, 15 razvojno-raziskovalnih projektov za industrijo Zaposlen: TPV, Novo mesto

Karin STANA KLEINSCHEK

Osebni podatki: rojena leta 1964, Maribor Izobrazba: diplomirala je leta 1988 na Tehniški fakulteti Univerze v Mariboru s področja tekstilne kemije. Leta 1992 je na isti fakulteti magistrirala. Doktorirala je leta 1996 na Inštitutu za fizikalno kemijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Od leta 1997 do 1998 bila na tem istem inštitutu aktivna kot podoktorski znanstveni sodelavec. Področje dejavnosti: polimeri, površinska karakterizacija in modifikacija/ funkcionalizacija naravnih polimerov s poudarkom na polisaharidih in njihovih derivatih; biomedicinski materiali Zaposlitev/kariera: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo; redna profesorica za področje materialov; vodja Inštituta za inženirske materiale in oblikovanje ter Laboratorija za preizkušanje in obdelavo polimernih materialov; 2011–2015, prorektorica za znanstveno-raziskovalno dejavnost, Univerza v Mariboru; 2011–2015, predsednica habilitacijske komisije Univerze v Mariboru; stalna članica znanstvenega odbora »POLYCHAR« (International Conferences of Polymer Characterisation); stalna članica znanstvenega odbora »ELECTROKINETIC SOCIETY«; stalna članica znanstvenega odbora mednarodne konference EPNOE-ACS (European Network of Excellence for Polysaccharides in Cooperation with American chemical society); 2014–2019, članica Upravnega odbora Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS); 2014– 2019, predstavnica Slovenije – ekspert v programskem odboru Obzorij 2020 za področje ERC; sheme Marie Sklodowska Curie ter projektih na področju prihodnjih in prihajajočih tehnologij (FET); 2013–2015, koordinatorka EU 7. OP-projekta Marie Curie (FP7-PEOPLE-2012-IEF), »Micro- and Nanostructured Polysaccharide Interfaces (POLY-INTER-FACES)«; 2013–, stalna članica Evropske akademije znanosti in umetnosti Nagrade: Prešernova nagrada za diplomsko delo Objave in drugo: bibliografija zajema več kot 800 enot, med drugim: 148 znanstvenih člankov v indeksiranih revijah; več kot 20 vabljenih predavaj; 125 objavljenih predavanj v zbornikih mednarodnih znanstvenih konferenc; 220 objavljenih povzetkov predavanj v zbornikih; 8 poglavij z znanstvenih monografijah; 3 poglavja v strokovnih monografijah; 22 inovacij; 59 poročil o mednarodnih nacionalnih projektih; 6 /8 patentov/ patentnih prijav; 18 mentorstev/somentorstev doktorskih nalog; mentor trem doktorskim študentom; več kot 30 mentorstev diplomskim in podiplomskim študentom; mentor šestim mladim raziskovalcem

Konrad STEBLOVNIK

Osebni podatki: rojen leta 1951, Celje Izobrazba: 1975 univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike (FE Ljubljana); 1985, magister računalništva in informatike (FE Ljubljana); 2007, doktor računalništva in informatike (FERI Maribor). Področja dejavnosti: industrijska elektronika, vgrajeni sistemi, barvna televizija, računalništvo in mikroračunalništvo, komunikacijski sistemi, bela tehnika, krmilni sistemi. Zaposlitev/kariera: 19751981, razvojni inženir, TV in računalniška periferna oprema v Gorenju, Velenje; 19811985, vodja razvoja, mikroračunalniški sistemi v Gorenju, Velenje; 1985–1989, vodja razvoja, računalniška periferna oprema, v Iskri Delta, Ljubljana; 1989–1993, projektni vodja, digitalna TV v Gorenju, Velenje; 1993–2000, vodja razvoja, barvni TV v Elektroniki, Velenje; 2000–2012, vodja razvoja, elektronika za belo tehniko in inteligentni dom, v družbi Gorenje, d. d., Velenje; od 2013 upokojitev, od 2016 član Sveta za elektronske komunikacije republike Slovenije. Nagrade in priznanja: 2 nagradi Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave; 2003, inovator Gorenja 2003, zlato priznanje GZS za najboljšo inovacijo leta 2012 (skupina inovatorjev Gorenja). Objave in drugo: 8 znanstvenih in strokovnih člankov; 10 konferenčnih prispevkov; 7 znanstvenih poročil; 2 patenta in 5 prijav Zaposlitev: upokojen

Stanko STRMČNIK

Izobrazba: 1979, doktor znanosti, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani; izpopolnjevanje na Tehniški univerzi v Darmstadtu, Nemčija Področja dejavnosti: avtomatika, vodenje industrijskih procesov, matematično modeliranje, identifikacija, netehniški vidiki uvajanja sistemov za vodenje, prenos tehnologije Zaposlitev/kariera: 1973–2017, Institut “Jožef Stefan”(IJS): 1986–2002, ustanovitelj in vodja Odseka za računalniško avtomatizacijo in regulacije; 2003– 2011, vodja istega odseka s spremenjenim imenom Odsek za sisteme in vodenje; 1992–1994, svetovalec direktorja za področje elektronike in informacijskih tehnologij; 1994–1996, svetovalec direktorja za aplikativne raziskave in razvoj; 1995–2000, predsednik Komisije za aplikativno dejavnost; 2001–2017, znanstveni svetnik; dolgoletni član Znanstvenega sveta; 2010–2017, član Upravnega odbora; 1992–1996, nacionalni koordinator raziskovalnega polja “Sistemi in kibernetika”; 1992–1993, predsednik Sveta za tehniko I; 1993–1996, podpredsednik Sveta za tehniške vede in tehnološki razvoj; 2002–2006, predsednik Društva avtomatikov; 2003– 2004, član Sveta za znanost in tehnologijo pri Vladi Republike Slovenije; 2010–2015 član Znanstveno raziskovalnega sveta za tehniko na ARRS; 1988–2009, izredni profesor; 2009–, redni profesor; predavatelj na Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani do 2012, predavatelj na Poslovno-tehniški fakulteti Univerze v Novi Gorici do 2016. Nagrade in priznanja: 1971, Prešernova nagrada za študente; 1973, nagrada Vratislava Bedjaniča za diplomsko delo; 1985, nagrada Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave; 1988, nagrada Sklada Borisa Kidriča za raziskovalne dosežke; 1997, nagrada Republike Slovenije za tehnološke dosežke; 2016, Zaslužni profesor Univerze v Novi Gorici Objave in drugo: 65 znanstvenih člankov; 20 strokovnih in poljudnih člankov; več kot 180 objavljenih predavanj na konferencah; 14 poglavij v znanstvenih monografijah; več kot 40 raziskovalnih projektov, več kot 25 aplikativnih projektov Zaposlen: upokojen

Leopold ŠKERGET

Osebni podatki: rojen leta 1951, Maribor Izobrazba: 1975, univerzitetni diplomirani inženir strojništva; 1981, magister, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL); 1984, doktor tehniških znanosti s področja strojništva, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru (FS UM) Področja dejavnosti: procesno strojništvo, prenosni pojavi, dinamika tekočin, računalniška dinamika tekočin Zaposlitev/kariera: 1975–1982, raziskovalni asistent na Institutu »Jožef Stefan« (IJS); 1975–, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru; 1985-1988, docent; 1988–1993, izredni profesor; 1993–, redni profesor; 1982–1983, IAEA štipendija na Computational Mechanics Centre, Velika Britanija; 1986–1989, Alexander von Humboldtova štipendija na Friedrich-Alexander- Universität Erlangen-Nürnberg, Nemčija; 1990, DAAD štipendija na Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-Nürnberg , Nemčija; 1991, TEMPUS štipendija na University of Wales, Velika Britanija; 1993, TEMPUS štipendija na University of Glasgow, Velika Britanija; 2001, Alexander von Humboldtova štipendija na Friedrich-Alexander-Universität Erlangen-Nürnberg, Nemčija; 2006, gostujoči znanstvenik na Universidade de Evora, Portugalska; 2008–2009, DAAD štipendija na Friedrich-Alexander-Universität, Erlangen-Nürnberg, Nemčija; 2013–2014, 2017, gostujoči znanstvenik na Universidade de Coimbra, ITECONS, Portugalska; 1998–2002, znanstveni svetnik na Turboinštitutu; 1993–1994, prodekan za raziskovalno dejavnost Tehniške fakultete; 1995–, predstojnik Katedre in Inštituta za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo na FS UM; 1998– 2006 prodekan za raziskovalno dejavnost na FS UM; nacionalni koordinator za področje mehanike; nacionalni koordinator za področje procesnega inženirstva; vodja raziskovalnega programa Energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo; 2004–2008, glavni urednik revije International Journal of Dynamics of Fluids, Research India Publications; 2009, urednik revije Engineering Analysis with Boundary Elements Nagrade in priznanja: 1980, (A. Alujevič, L. Škerget) nagrada Sklada Borisa Kidriča za pomembne raziskovalne dosežke na področju temperaturnih in napetostnih analiz gorivnih elementov in reaktorskih tlačnih posod; 1984, nagrada Sklada Rastka Stojanoviča za reševanje Navier- Stokesovih enačb za vrtinčnost in hitrost notranjih tokov z metodo robnih elementov; 1988, nagrada Sklada Borisa Kidriča za pomembne raziskovalne dosežke na področju razvoja metode robnih elementov za probleme prenosa toplote in gibalne količine v tekočinah; 2001, Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju procesnega in okoljskega inženirstva; 2004, zlata plaketa Univerze v Mariboru; 2008, The Eminent Scientist Medal of Wessex Institute Objave in drugo: 146 znanstvenih člankov; 307 objavljenih predavanj na konferencah; 12 poglavij v znanstvenih monografijah; 30 vabljenih predavanj; 66 raziskovalnih poročil; 35 poročil in ekspertiz za industrijo Zaposlen: upokojen, zaslužni profesor Univerze v Mariboru

Adolf ŠOSTAR

Osebni podatki: rojen 1. marca 1934 v Ljubljani. Izobrazba: diploma na Fakulteti za strojništvo in elektrotehniko Univerze v Ljubljani, doktorat 1975 na Tehniški univerzi v Gradcu, postdoktorsko izobraževanje v ZRN (C. Zeiss) Področja dejavnosti: proizvodne tehnologije in procesi, tehnološke meritve, menedžment kakovosti Zaposlitev/kariera: 1956/57 Götaverken, mednarodna praksa v Krupp- Stahlbau, Andritzer Maschinenfabrik, Steyr-Daimler-Puch Fahrzeugbau; 1959/65, Tovarna avtomobilov Maribor (vodja eksperimentalnega oddelka tehn. priprave); 1965/66, vodja delavnic STŠ; 1963/66, honorarni asistent na VTŠ; 1968–1970, predstojnik dopolnilne dejavnosti VTŠ; 1963–2001, vodja Laboratorija za tehnološke meritve; 1972–1975 vodja centralnih delavnic na TU Graz; 1975–1979, predstojnik Oddelka za strojništvo Visoke tehniške šola Maribor; 1981, redni profesor za proizvodno strojništvo in tehnološke meritve; 1979–1983, dekan Visoke tehniške šole; 1984–1986, prorektor Univerze v Mariboru; 1984–1995 znanstveni-strokovni sodelavec fi. KOMEG-Zeiss; vodja mednarodnih znanstvenih in tehniških komitejev; ustanovni član komisije za etalonsko bazo RS in Metrološkega sveta RS; 1979–1989, član komisij in odborov Raziskovalne in izobraževalne skupnosti (npr. komisije za Zoisove nagrade); 1991–2001, predstojnik Inštituta za proizvodno strojništvo; 1992–1996 gostujoči profesor na TU Graz – IFT; 1995–2001, dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru; 2002, predstojnik Inštituta za prenos znanja in tehnologij CIMRŠ – UM Nagrade in priznanja: 1985, zlati znak Univerze v Mariboru; 1986, državno odlikovanje reda s srebrnim vencem; nagrada ZIT – SFRJ in RS, C. Zeiss; diploma in vrsta nagrad strokovnih in znanstvenih institucij; 2017, nagrada za življenjsko delo Akademije za strojništvo Mentorstvo in objave: mentor 7 doktorandom in 8 magistrantom na FS – UM ter 4 na TU Graz. Opus objav presega 310 del, od tega 12 izbranih znanstvenih člankov, 8 vabljenih predavanj na znanstvenih kongresih, 62 objavljenih predavanj na znanstvenih konferencah in 103 poročil o raziskovalnih projektih, avtor 9 domačih in 3 tujih učbenikov. Zaposlen: 2011, upokojen; svetovalec na TCS; zaslužni profesor Univerze v Mariboru

Jurij Franc TASIČ

Osebni podatki: rojen leta 1948, Brežice Izobrazba: 1971, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike; 1973, magister; 1977, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL), Katedra za avtomatiko; 1992, enoletno izpopolnjevanje kot predavatelj in raziskovalec na Westminster University, London; 1994, trimesečno izpopolnjevanje na Loughborough University of Technology, Leicestershire, Velika Britanija (VB) Področja dejavnosti: obdelava signalov in slik, paralelni algoritmi in arhitekture, teorija sistemov, računalniške arhitekture in inteligentni sistemi, multimedijski sistemi, interaktivni uporabniku prilagojeni sistemi, razpoznavanje objektov, telemedicina, komunikacije po elektroenergetskih vodih V preteklih desetih letih se je z doktorandi ukvarjal z raziskavami metod umetne inteligence za analizo EKG-signalov, razpoznavanje in klasifikacijo rakastih tkiv, avtomatske ocene atrofije mišičnih tkiv, kot tudi z metodami telemedicine. Sedaj sodeluje pri projektu SIARS, katerega cilj je razvoj sistema za sprotno beleženje in nadzor stanja bolnika. Zaposlitev/kariera: od aprila 1971–2014 zaposlen na Institutu »Jožef Stefan« (IJS); 1972–1974, razvoj prvega jugoslovanskega procesnega računalnika DARTA80; 1980–1992, član znanstvenega sveta IJS; 1989–, redni profesor na Katedri za telekomunikacije FE UL; 1992–1996, ustanovitelj Laboratorija za digitalno obdelavo signalov, slik in videa na FE UL, razširitev raziskav na področje obdelave multimedijskih vsebin v realnem času; 20042008 raziskave medicinskih signalov in slik ter telemedicinskih aplikacij; 1996–2003, tajnik IAS; predstojnik katedre za telekomunikacije na FE UL; 20042008, podpredsednik Sveta za visoko šolstvo RS; predsednik Senata za akreditacije, sedaj podpredsednik; svetovalec direktorja IJS; član odbora za razvoj Univerze v Ljubljani (UL); organizator delovnih srečanj s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij v okviru letne šole Univerze v Tuzli, BIH; predavatelj v okviru podiplomskega študija na Univerzi v Tuzli, BIH; 1996–, vabljeni predavatelj na univerzah v Madridu - Španija, Londonu - GB, Parizu - Francija, Beogradu, Srbija; 14 mesecev gostujoči profesor in raziskovalec na University of Westminster, London, VB. Predlagatelj in pisec študijskega programa »Multimedijske komunikacije« na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, mentor 26 doktorjem znanosti. Nagrade in priznanja: Zoisova nagrada za patente Objave in drugo: 47 znanstvenih člankov; 230 člankov na mednarodnih konferencah; 2 poglavji v tujih znanstvenih knjigah; večkratni vabljeni predavatelj v tujini; urednik 2 knjig, izdanih v tujini; avtor 3 domačih učbenikov; avtor več kot 8 industrijskih proizvodov; avtor 3 patentov; mentor 29 doktorandom; komentor 2 doktorandoma; mentor več kot 100 diplomantom in magistrom Zaposlen: upokojen

Miha TOMAŽEVIČ

Osebni podatki: rojen leta 1942, Ljubljana Izobrazba: 1985, doktor tehniških znanosti, Univerza v Ljubljani; 19811982, podiplomsko izpopolnjevanje na Disaster Prevention Research Institute, Univerza v Kyotu, Japonska Področja dejavnosti: gradbeništvo, potresno inženirstvo, zidane konstrukcije, varstvo arhitekturne kulturne dediščine Zaposlitev/kariera: 1967, Zavod za gradbeništvo Slovenije (nekdanji Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij): 19771995, vodja odseka; 19891995, pomočnik direktorja TOZD (OE); 19951996, vodja oddelka; 19962005, direktor; 20052009, svetovalec direktorja, vodja odseka za potresno inženirstvo; od 2009 polovično upokojen, svetovalec direktorja; od 2017 upokojen. Nagrade in priznanja: 1986, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1993, srebrna medalja civilne zaščite Republike Slovenije; 1993, Outstanding Paper Award, The Masonry Society, ZDA; 2001, priznanje province Videm, Italija; 2005, Farzad Naeim Prize; Earthquake Engineering Research Institute, ZDA; 2005, Scalzi Research Award, The Masonry Society, ZDA; 2010, nagrada Inženirske zbornice Slovenije za življenjsko delo; 2013, Special recognition award for extensive achievements in the field of masonry research, 12th Canadian Masonry Symposium; 2016, priznanje in zahvala za sodelovanje pri obnovi Furlanije - Julijske krajine po potresu 1976, Dežela Furlanija-Julijska krajina, Inženirska zbornica province Videm (Udine), Italija Objave in drugo: blizu 400 znanstvenih in strokovnih člankov, med njimi 80 člankov, objavljenih v tujih revijah; 20 objavljenih vabljenih predavanj na mednarodnih konferencah; 7 knjig; 25 zaključenih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektov; več kot 90 predavanj in seminarjev na tujih univerzah in raziskovalnih inštitutih; gostujoči profesor na univerzah v Trentu, Italija, v Padovi, Italija, v Brescii, Italija, v Trstu, Italija, na milanski Politehniki, Italija, na Universidad de Chile, Santiago, Čile, na Tehniški univerzi v Dresdenu, Nemčija, na Indijskem inštitutu za tehnologijo v Roorkeeju, Indija; redni recenzent mednarodnih (Journal of structural engineering, ASCE, Earthquake Engineering & Structural Dynamics, Journal of Earthquake Engineering, Bulletin of Earthquake Engineering, Earthquake Spectra, Materials and Structures, Construction and Building Materials, Engineering Structures, Građevinar) in domačih revij Zaposlen: upokojen

Marko TOPIČ

Osebni podatki: rojen leta 1967 v Ljubljani Izobrazba: 1996, doktor elektrotehniških znanosti, UL FE Področja dejavnosti: elektronika, optoelektronika, fotovoltaika, energetika. Zaposlitev/kariera: 1996–1997 asistent; 1997–2002 docent, 2002–2006 izredni profesor in 2006– redni profesor na UL FE in predstojnik Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko (LPVO); 2011–, nazivni profesor na Colorado State University, ZDA; podoktorski štipendist DAAD (1997) in štipendist Humboldtove ustanove (2000) in na Forschungszentrum Juelich, Nemčija; gostujoči profesor na Fachhochschule Koeln, Nemčija (2002) in Colorado State University, ZDA (2005, 2007, 2009); Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (član ZSV Tehnika 2010–2015, predsednik Znanstvenega sveta ARRS 2015–2020); Fotona d.d. (član Nadzornega odbora 2010– 2013); European Photovoltaic Technology Platform (član upravnega odbora 2007–2016, predsednik 2014–2016); European Technology and Innovation Platform Photovoltaics (predsednik, 2016– ); slovenski predstavnik v European Science Advisor Forum (2016– ). Nagrade in priznanja: 1997: Zlati znak Jožefa Stefana; 2000: Alexander von Humboldt Stiftung Fellow; 2000: Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju optoelektronike; 2005: Senior Member IEEE; 2006: Vodovnikova nagrada; 2008: Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področjih elektronike, fotovoltaike in optoelektronike; 2016: izredni član International Academy of Engineering (IAE); 2017: zaslužni član Elektrotehniške zveze Slovenije; 2017: zlata plaketa Univerze v Ljubljani. Objave in drugo: soavtor več kot 150 izvirnih znanstvenih člankov v SCIE revijah z več kot 3 000 čistih citatov; soavtor petih poglavij v znanstvenih monografijah pri mednarodnih založbah (Wiley, Springer, Nova); soavtor dveh znanstvenih monografij »Optical Modeling and Simulation of Thin-Film Photovoltaic Devices« (CRC Press, 2013) in »Spatially Resolved Characterization in Thin- Film Photovoltaics« (Springer, 2015); več kot 250 prispevkov v obliki vabljenih predavanj, predavanj ali posterjev na znanstvenih konferencah; 2 patenta. Mentor 14 doktorjem elektrotehniških znanosti in več kot 70 diplomantom dodiplomskega in podiplomskega študija na UL FE. Zaposlen: UL FE – Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko.

Janez TRONTELJ

Osebni podatki: rojen leta 1941, Ljubljana Izobrazba: 1971, doktor elektrotehniških znanosti, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko Področje dejavnosti: mikroelektronika, elektronske komponente in tehnologije, načrtovanje analogno/digitalnih integriranih vezij, načrtovanje sistemov na čipu in naprednih senzorskih struktur Zaposlitev/kariera: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko - redni profesor/znanstveni svetnik; predstojnik Laboratorija za mikroelektroniko Nagrade in priznanja: 1976, 1980, 1981 in 1986, nagrada SBK za izume in tehnične izboljšave; 1982, priznanje Iskre, 1982, 1988, nagrada SBK; 1986, priznanje Inovator leta ORS Kranj; 2011, priznanje društva MIDEM za strokovno delo; 2013, častno priznanje za strokovno delo – zaslužni član' Društva elektrotehnikov Slovenije Objave in drugo: 1989, prvi soavtor prve knjige s področja načrtovanja mikrovezij za mešane signale “Analog Digital ASIC Design”, založbe McGraw Hill; 1995, dvourna videokaseta »Mixed Signal Simulation & Block Compilation«, IEEE Educational Activities Dept., ki je svetovni prvenec; avtor ali soavtor več kot 200 znanstvenih in strokovnih člankov in prispevkov na mednarodnih in domačih konferencah; avtor ali soavtor 26 podeljenih patentov, od tega 12 mednarodnih. Med pomembnejšimi uspehi njegovega raziskovalnega dela je razvoj mikrovezij za telekomunikacije, avtomobilsko industrijo in razvoj vezij z magnetnimi in mehanskimi senzorji, ki jih proizvajajo v večmilijonskih serijah letno. Mentor 14 doktorjem elektrotehniških znanosti in več kot 60 diplomantom dodiplomskega in podiplomskega študija na UL FE. Zaposlen: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Uroš URLEB

Osebni podatki: rojen leta 1957, Novo mesto Izobrazba: 1980 magister farmacije; 1982 magister kemijskih znanosti; 1987 doktor kemijskih znanosti na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL); 1989, 1996 postdoktorski študij, Alexander Von Humboldt Fellow, Univerza v Heidelbergu Področja dejavnosti: odkrivanje novih učinkovin  antibiotikov, razvoj generičnih zdravil, razvoj podobnih bioloških in bioloških zdravil, digitalizacija tehničnih razvojnih procesov, uporaba podatkovnih znanosti in modeliranja v razvoju bioloških zdravil, razvoj biotehnoloških procesov, razvoj analitskih metod za biološka zdravila in razvoj metod analitske karakterizacije, razvoj formulacij bioloških zdravil in razvoj proizvodnih procesov bioloških zdravil Zaposlitev/kariera: 19802000 Univerza v Ljubljani, asistent, docent, izredni in redni profesor na Fakulteti za farmacijo; 20002002 član uprave za razvoj in raziskave, Lek farmacevtska družba, d. d.; 20022008 direktor raziskovalne enote Raziskave učinkovin, Lek farmacevtska družba, d. d.; 20082012 glavni raziskovalni direktor v Razvoju farmacevtskih izdelkov, Sandoz International, Nemčija; 20122016 globalni vodja razvoja biofarmacevtike, Sandoz Biopharmaceuticals; 20162018 globalni vodja razvoja podobnih bioloških zdravil, Novartis Biologics Technical Development and Manufacturing; od 2018 globalni vodja razvoja podobnih bioloških zdravil, Novartis Technical Research & Development; od 2019 član uprave za razvoj in raziskave, Lek farmacevtska družba, d. d.; od 2000 redni profesor, dopolnilno zaposlen na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani Objave in drugo: več kot 100 znanstvenih objav, 4 monografije v mednarodnih publikacijah; 20 podeljenih patentov, številna interna raziskovalna in razvojna poročila; vodja dveh ARRS raziskovalnih programov med letoma 2004 in 2017; mentor 22 doktorantom, 6 magistrantom in 49 diplomantom Od 2019 član upravnega odbora NIB Priznanja: 2012 Sandozova nagrada za odličnost; 2019 izvoljen za izrednega člana IAS Zaposlen: Lek farmacevtska družba, d. d.

Rok URŠIČ

Osebni podatki: rojen leta 1963, Postojna Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani Področja dejavnosti: združuje enkratno kombinacijo znanj, veščin in izkušenj s področja razvoja visokotehnoloških izdelkov, menedžmenta inovacij in inovativnih poslovnih modelov, vodenja vrhunskih razvojnih skupin, ustanavljanja in rasti tehnoloških podjetij Zaposlitev/kariera: 1990–1993, vodja projektov v Sincrotrone Trieste (ELETTRA), Italija; 1993–1997, vodja skupine za razvoj diagnostike na Thomas Jefferson National Accelerator Facility (Jefferson Lab), Newport News, Virginia, ZDA; 1997–1999, svetovalec vodje projekta Swiss Light Source (SLS) na Paul Scherrer Institute, Villigen, Švica; 2000–2001, direktor, pobudnik ustanovitve Primorskega tehnološkega parka, Nova Gorica; 1998–, ustanovitelj, glavni izvršni direktor in predsednik upravnega odbora Instrumentation Technologies, Solkan; 2009, član Gospodarskega strateškega sveta vlade RS; 2009–2013, član sveta zavoda COBIK Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo; 2010–, član Strateškega sveta za tehnološko politiko pri GZS; 2010–2013, član Sveta Ekonomske fakultete; 2013–, soustanovitelj in predsednik upravnega odbora podjetja Red Pitaya, d. o. o., Slovenija; 2010–, član IAS Objave in drugo: avtor ali soavtor 3 mednarodnih patentov Nagrade in priznanja: 2003, najpodjetniška ideja; 2007, srebrna gazela (Instrumentation Technologies); 2008, zlata gazela (Instrumentation Technologies); 2009, nagrada GZS za posebne dosežke; 2009, Puhovo priznanje Zaposlen: Instrumentation Technologies, d. d.

Peter VENTURINI

Osebni podatki: rojen 1966 v Ljubljani Izobrazba: 1996, doktor kemijskih znanosti, fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani; 2000, MBA (Master of Business Administration), University of Kansas, ZDA Področja dejavnosti: funkcionalni premazi, uporaba nanomaterialov, nadzorovano sproščanje zdravilnih učinkovin Zaposlitev/kariera: 1991–1996, asistent podiplomec, Institut »Jožef Stefan«; 1992–1993 raziskovalec, Institute for Polymers and Organic Solids, University of California Santa Barbara (ZDA); 1996–1999, vodja projekta, Lek, d. d.; 1999–2008, direktor, Kemijski inštitut, Ljubljana; 2008–2014 pomočnik predsednika Uprave za raziskave in razvoj, Helios Domžale, d. d.; 2014-2016 Direktor programov umetne smole in kemija Helios TBLUS, d. o. o; 2016, član Uprave skupine Helios in direktor Helios TBLUS, d. o. o; Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (član Upravnega odbora 2004–2005; predsednik Upravnega odbora 2009–2012); Ustanova Hiša eksperimentov (predsednik Upravnega odbora 2002–2012); Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje kemijske industrije (predsednik Sekcije za zaposlovanje in kadre od 2009); Evropska znanstvena fundacija, Standing Committee for Physical and Engineering Sciences (član 2003–2008, član ožje delovne skupine 2005–2008) Nagrade in priznanja: Krkina nagrada (1990), študentska Prešernova nagrada FKKT (1990), zlato priznanje za inovacijo, Gospodarska zbornica Slovenije, Območna enota Ljubljana (2005); Lekov inovator 2005; priznanje Ustanove Slovenske znanstvene fundacije za leto 2007; zlato priznanje za inovacijo, Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica osrednjeslovenske regije (2012); srebrno priznanje za inovacijo, Gospodarska zbornica Slovenije (2012) Objave in drugo: 33 znanstvenih člankov, h-indeks 9, 6 patentov, mentor 6 doktorandom (1 delovni, 1 somentor) in 1 magistrandu Zaposlen: Helios Domžale, d. o. o.

Jože VIŽINTIN

Osebni podatki: rojen leta 1943, Zalošče, Nova Gorica Izobrazba: 1978, doktor znanosti, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo (UL FS), Katedra za konstruiranje, 4 mesece podoktorsko izpopolnjevanje (BAM, NIST) Področja dejavnosti: tribologija, tehnična diagnostika, inženiring površin, mehanska gonila Zaposlitev/kariera: 19651966, Avtopromet Gorica; 19721980, asistent na Katedri za konstruiranje na FS UL; 19801987, direktor Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij, Ljubljana; 1987, zaposlen na FS UL; 1994, predstojnik Centra za tribologijo in tehnično diagnostiko na FS UL; 1995, redni profesor za tribologijo, mehanske pogone in gonila na FS UL; 1996, predstojnik Katedre za konstruiranje in delovne stroje na FS UL; 19972001, prorektor Univerze v Ljubljani (UL); 1986, predsednik Slovenskega društva za tribologijo; 20042005 in 20072008, predsednik IAS; 20072008, v. d. direktorja Inovacijsko- razvojnega inštituta UL; 2008–, predsednik strokovnega sveta IRI UL; od 2009–, glavni tajnik IAS Nagrade in priznanja: 1990, AGMA, Technical Division Award; 1995, nagrada FS UL za raziskovalno delo; 1998, Zoisovo priznanje za dosežke na področju znanosti; 2000, nagrada Ameriškega združenja strojnih inženirjev – ASME; 2002, Zoisova nagrada za vrhunske in znanstvene dosežke na področju strojništva; 2006, nagrada Fellow STLE za posebne dosežke na področju tribologije; 2007, zlata plaketa Univerze v Ljubljani, 2015 naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani; 2016 nagrada za življenjsko delo, Zveza strojnih inženirjev Slovenije Objave in drugo: 148 znanstvenih člankov; 30 strokovnih člankov; 235 objavljenih predavanj na konferencah; 9 poglavij v znanstvenih monografijah; 25 vabljenih predavanj; 88 raziskovalnih poročil; 152 poročil in ekspertiz za industrijo; 9 patentov, 2738 od tega 2248 čistih citatov; 2004 knjiga »Tribology of Mechanical Systems« in poglavje v knjigi »Surface Modification and Mechanisms« v angleškem jeziku; 2012 knjiga »Gonila in pogonski sklopi« v slovenskem jeziku Zaposlen: upokojen, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani

Franc VODOPIVEC

Osebni podatki: rojen leta 1931, Rakitnik, Postojna Izobrazba: 1956, univerzitetni diplomirani inženir, Fakulteta za rudarstvo in metalurgijo Univerze v Ljubljani; 1962, doktor, Univerza v Parizu, Francija; 1960– 1962, izpopolnjevanje na Institut de Recherches de la Sidérurgie, St. Germain- en-Laye, Francija Področja dejavnosti: kovine in zlitine: razvoj metodike, strjevanje, fazne premene in rast zrn, vroča in hladna deformacija ter rekristalizacija, trdo- in mehkomagnetne zlitine, deformacija z lezenjem, ekspertne analize industrijskih poškodb Zaposlitev/kariera: ustanovitelj in vodja laboratorija za metalografijo, vodja oddelka za tehnologijo na Metalurškem inštitutu v Ljubljani; 1977–1992, direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (prej Metalurški inštitut), Ljubljana; 1987–, redni profesor za fizikalno metalurgijo na NFT UL; 1992–, glavni urednik revije Materiali in tehnologije; član uredniškega odbora revije Metalurgija; 2002–2003, predsednik IAS; član The World Innovation Forum; predsednik Slovenskega društva za materiale Nagrade in priznanja: 1977, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1984, Kidričeva nagrada za tehniške vede; 1987, medalja za prispevek k razvoju Slovenskih železarn; 2003, Zoisova nagrada za življenjsko delo Objave in drugo: 176 znanstvenih člankov v periodiki; 62 razvojnih in strokovnih člankov; 187 prispevkov na nacionalnih in mednarodnih konferencah, knjiga KOVINE IN ZLITINE, kristalna mreža, mikrostruktura, procesi, sestava in lastnosti (474 strani, 279 slik in grafov, več od 600 prim. ref.); knjiga Pet desetletij dela v stroki in v vedi, 210 strani, 2011, 88 člankov o raziskovalni in tehnološki politiki Zaposlen: upokojen

Blaž Zupan

Osebni podatki: rojen leta 1968 v Postojni Izobrazba: 1997, doktorat, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko; 1993, magisterij, University of Houston, Department of Computer Science; 1991, diploma, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko. Področja dejavnosti: umetna inteligenca, strojno učenje, bioinformatika Zaposlitev/kariera: 1992–1997, mladi raziskovalec, Institut »Jožef Stefan«; 1993, asistent, University of Houston; 1997–2000, raziskovalec, Institut »Jožef Stefan«; 1999, docent, izredni in kasneje redni profesor, Univerza v Ljubljani; 2000–, gostujoči profesor, Baylor College of Medicine, Houston; 2008–2009 gostujoči profesor, Università degli studi di Pavia, Italija Nagrade in priznanja: 2017, 2016, 1015, 2012, 2011, »Najprofesor« (po izboru študentov UL FRI); »New Europe 100 Challenger« (uvrstitev na seznam evropskih inovatorjev, Res Publica, Google in Finantial Times); 2013, Fulbrightov štipendist; 2011, zlata plaketa Univerze v Ljubljani; 2010 Zoisovo priznanje; 1999, zlati znak IJS. Objave: Več kot 90 znanstvenih člankov v SCI-revijah; več kot 3 500 citatov. Drugo: razvija, poučuje in uporablja metode na področju strojnega učenja dela že več kot 20 let. Je redni profesor na Univerzi v Ljubljani in izredni profesor na medicinski fakulteti Baylor College of Medicine v Houstonu. Verjame, da so enostavna orodja, ki jih lahko kdor koli uporabi za razumevanje podatkov, bistvenega pomena za napredek človeštva in demokracije. Njegova skupina na Univerzi v Ljubljani razvija program Orange (http://orange.biolab.si), ki je med najbolj znanimi in razširjenimi odprtokodnih orodij za podatkovno analitiko. Prav tako uživa v pisanju scenarijev za videoposnetke na YouTube-u (http://youtube.com/orangedatamining), ki razlagajo znanost o podatkih, ter pripravlja in vodi tečaje, ki uvajajo podatkovno znanosti v obliki praktičnih delavnic in ki na intuitiven in praktičen način pojasnijo sicer kompleksne algoritme s področja strojnega učenja in vizualizacije podatkov. Zaposlen: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko

Jure ZUPAN

Osebni podatki: rojen leta 1943, Ljubljana Izobrazba: 1972, doktor, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (oddelek za fiziko) Univerze v Ljubljani; 1975, znanstveno izpopolnjevanje na ETH v Zürichu, Švica; 1978, znanstveno izpopolnjevanje na NIH/EPA Bethesda, Maryland, ZDA. Področja dejavnosti: kemometrija, statistika, nevronske mreže, povezava med strukturami spojin in njihovimi lastnostmi, grupiranje velikega števila kompleksnih podatkov, jezikoslovni problemi (pregibnost slovenskih besed, pomenske mreže), raziskave konteksta besedil. Zaposlitev/kariera: 1963–1973, asistent na Odseku za keramiko na Institutu »Jožef Stefan« (IJS); 1967–1973, Kemijski inštitut, Ljubljana (KI); 1974–2005 in 2008–, vodja Laboratorija za kemometrijo na KI; 1996–2005, znanstveni svetnik na KI; 1990–1993 in 1998–2000, član Sveta za znanost in tehnologijo (SZT); 1998–, tajnik Častnega razsodišča na znanstvenoraziskovalnem področju; 1998–2000, predsednik Nacionalnega znanstvenoraziskovalnega sveta (NZRS); 2001–2003, podpredsednik NZRS; 2004–2007, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS; 1982, gostujoči profesor na Arizona State University, Tempe, ZDA; 1988–, redni profesor na FKKT UL; 1988, gostujoči profesor na FABI, Vrije Universiteit Brussels, Belgija; 1990–1992, gostujoči profesor (3 mesece letno) na Technische Universität München, Nemčija; 1995, gostujoči profesor na University Rovira i Virgili, Tarragona, Španija, član Evropske akademije znanosti in umetnosti (Salzburg) Nagrade in priznanja: 1979, nagrada Sklada Borisa Kidriča skupaj s sodelavci Matejem Penco, Markažem Razingerjem in Bojanom Barličem; 1991, Kidričeva nagrada Objave in drugo: več kot 180 člankov v domačih in tujih znanstvenih revijah in časopisih; avtor 5 znanstvenih monografij; urednik 2 znanstvenih monografij; urednik in sourednik 2 zbornikov s konferenc; knjiga Nevronske mreže za kemike, ki jo je napisal s prof. Gasteigerjem, je bila prevedena v japonščino (1994) in kitajščino (2000); citiran v bibliografskih bazah z več kot 2 000 SCI-citati; organizator in član programskih odborov precejšnjega števila konferenc; član uredniških odborov 5 revij; 1992–, član uredniškega odbora ACS Book Series on Computers in Chemistry; 2009, monografija Kemometrija in obdelava eksperimentalnih podatkov (v slovenščini). Zaposlen: upokojen, zaslužni raziskovalec Kemijskega inštituta, Ljubljana

Danijel ZUPANČIČ

Osebni podatki: rojen leta 1954, Muljava Izobrazba: 1977– Fakulteta za strojništvo v Ljubljani Univerze v Ljubljani; 2006 – magisterij Fakulteta za strojništvo v Ljubljani Univerze v Ljubljani. Področja dejavnosti: razvoj in prenos visoko avtomatiziranih tehnologij, trajnostni razvoj in krožna proizvodnja, zaščita intelektualne lastnine, razvoj poslovnih modelov in vodenja, optimizacija proizvodnih procesov Zaposlitev/kariera: 1977–1981, Železniško gospodarstvo LJ, Centralne delavnice; 1981–1982, predavatelj v Srednji šoli – usmerjeno izobraževanje v Ivančni Gorici; 1982–1993, Livar, Ivančna Gorica, različna delovna mesta, nazadnje tehnični direktor; 1993–2014, zaposlen v Trimo, d. d., kot tehnični direktor, raziskovalec, odgovoren za razvoj in prenos tehnologij, vodenje proizvodenj doma in v tujini (hčerinska proizvodna podjetja), za proces vodenja projektov v več kot 50 državah sveta, trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo, zaščito intelektualne lastnine; 2014 – Zuping, lastnik in direktor, prenos znanja na področju vodenja in razvoja v proizvodnih podjetjih. Kot raziskovalec je deloval na več projektih razvoja in prenosa novih visoko avtomatiziranih tehnologij za proizvodnjo izdelkov in sistemov energetsko učinkovitega in požarno varnega ovoja zgradb ter je avtor ali soavtor več mednarodno podeljenih patentov, ki so podjetje Trimo v letih njegovega delovanja ponesle v vrh svetovno uveljavljenih podjetij v panogi. Vodil je razvoj sistemov robotizirane montaže na gradbiščih (RTT Award 2010 – 3. nagrada European Robotic Technology Platform). Vodil je razvoj robotizirane tehnologije za proizvodnjo visoko kvalitetnih elementov fasad Qbiss, ki so vgrajeni v zgradbe mednarodnih letališč, McLarna, Porscheja, Mercedesa, pomorskega terminala v Sočiju, Luis Vitona ipd. Bil je vodja projekta prenosa v Sloveniji razvitih tehnologij in postavitev tovarn v Ruski federaciji in Srbiji ter vodja projekta prenosa tehnologije modularnih bivalnih enot v Združenih arabskih emiratih. Kot raziskovalec je v razvoj novih izdelkov uvajal principe trajnostnega razvoja z elementi krožne proizvodnje (prva CO2 nevtralna zgradba v VB; določitev CO2-odtisa pri izdelkih in delovanju tovarne Trimo), za kar je projektna skupina dobila priznanje »Planet Positive« v VB, podjetje pa nagrado Horus za najdružbeno odgovorno podjetje v Sloveniji v letu 2009. V razvojne rešitve je v letih 2004–2014 uvajal digitalizacijo (vizualizacija vodenja, upravljanje preko »tuch screen«, online spremljanje proizvodnje na daljavo, on line spremljanje dela na gradbiščih, BIM tehnologije…), ki omogočajo visoko stopnjo prilagodljivosti in optimizacijo proizvodnje. Razvija tudi poslovne modele in sodobne načine vodenja v proizvodnih podjetjih ter organizacijsko in tehnološko optimizacijo proizvodnih procesov. Z bogatimi izkušnjami raziskovalca aplikativnih rešitev in poslovnih modelov v različnih kulturnih okoljih, robotizacije v industriji, krožnega gospodarstva in digitalizacije v proizvodnih podjetjih sedaj širi svoje znanje med druga slovenska podjetja in s tem prispeva k razvoju in dvigu dodane vrednosti slovenskega gospodarstva. Sodelovanje v strokovnih institucijah: 1998–2001, predsednik skupščine nacionalne organizacije za jeklene konstrukcije OJK; 2002–2007, podpredsednik Slovenske inženirske zveze; član IZS; član društva vzdrževalcev; zunanji sodelavec VSSŠ NM in EPF Maribor; 1998–2016, član delovne skupine ECCS TWG 7.9; 2003–2007, član Upravnega odbora Panama International (združenje evropskih proizvajalcev izolacijskih materialov in lahkih konstrukcij); 2007–2014, predsednik združenja Balkan Panel Association; 2014–, redni član Inženirske akademije Slovenije Objave in patenti: 6 patentov, od teh 3 podeljeni mednarodni patenti v 10 državah sveta; sodeloval je na veliko mednarodnih konferencah tako doma kot v tujini. Na mednarodnih konferencah (ECCS, Svetovni inženirski forum) je tudi predaval oz. objavil več člankov v zbornikih teh konferenc. Zaposlen: ZUPING, inženirske storitve in svetovanje

Boris ŽEMVA

Osebni podatki: rojen leta 1940, Ljubljana Izobrazba: 1971, doktor kemijskih znanosti, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL); 1972–1973, podoktorsko izobraževanje na University of California, Berkeley, ZDA; 1983, univerzitetni diplomirani ekonomist, VEKŠ Univerze v Mariboru (VEKŠ UM) Področja dejavnosti: anorganska kemija fluora, kemija žlahtnih plinov, kemija koordinacijskih spojin s centralno kovino v visokih oksidacijskih stanjih, visokoenergijski oksidanti Zaposlitev/kariera: 1965–2012, raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan« (IJS): 1983–2006, vodja Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo; 1983–2006, član znanstvenega sveta IJS; 1985–, redni profesor za anorgansko kemijo na FKKT UL; 1995, predsednik 11. evropskega simpozija o kemiji fluora na Bledu; 1996–, član IAS; 1997, gostujoči profesor v ICMCB, Bordeaux, Francija; 2004–, redni profesor na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana; 2006, predsednik 5. mednarodnega simpozija o anorganskih materialih v Ljubljani; 2006–2010, član upravnega odbora IJS; častni predsednik 16. evropskega simpozija o kemiji fluora, Ljubljana 2010 Nagrade in priznanja: 1972 in 1978, Fulbrightova štipendija; 1989, nagrada Borisa Kidriča za odlične dosežke v znanosti; 1993, Miller Research Professor, University of California, Berkeley, ZDA; 1999, Humboldt Research Award, Nemčija; 2001, ambasador Republike Slovenije v znanosti; 2006, nagrada ameriškega kemijskega društva (ACS) za kreativno delo na področju kemije fluora; 2010, sprejet v European Academy of Sciences, Liege, Belgija, 2011, Zoisova nagrada za življenjsko delo; 2012, mentor leta po izboru DMRS; 2013, izvoljen za zaslužnega znanstvenika Instituta »Jožef Stefan« Objave in drugo: 164 znanstvenih člankov; 29 vabljenih predavanj na simpozijih; 73 vabljenih predavanj na univerzah in inštitutih; 5 poglavij v znanstvenih knjigah; mednarodni patent s podjetjem BASF, Nemčija: sinteza binarnih fluoridov: AgF3, NiF4, NiF3, CuF3 Zaposlen: upokojen, delno zaposlen kot prodekan za študijske zadeve na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana

100

Robert ŽERJAL

Osebni podatki: rojen 7. 1. 1950, Branik Šolska izobrazba: 1973, univ. dipl. inž. tehniške fizike, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani Področje dejavnosti: vžigalni sistemi motorjev z notranjim zgorevanjem, mehatronski sistemi v avtomobilski industriji, avtomatizacija merilnih in kontrolnih procesov, obnovljivi viri energije in njihovo pretvarjanje, sistemi kakovosti in poslovne odličnosti, projektno vodenje Zaposlitev/kariera: Iskra Avtoelektrika / Letrika, Šempeter pri Gorici; 1973– 1977, pripravnik-razvijalec; 1977–1980, vodja sektorja za organizacijo in informatiko; 1980–1985, pomočnik glavnega direktorja; 1985–1990 glavni direktor; 1990–1993, pomočnik glavnega direktorja za kakovost; 1993–2011, direktor Inštituta za električne rotacijske sisteme; 2011–, izvršni direktor za strateški razvoj skupine Letrika; 2008–, član Strateškega sveta za tehnološki razvoj RS pri GZS; 2000–2012, član Strokovnega sveta visokošolskega izobraževalnega in raziskovalnega središča VIRS Nova Gorica; 2000–, član Upravnega odbora Univerze v Novi Gorici; 2000–, član Programskega sveta Primorskega tehnološkega parka PTP; 2000–, član Upravnega odbora tehnološkega centra TECES Maribor; 2011–, član Strokovnega sveta RC SiEVA; 2014–, član Sveta CO NAMASTE Inovacije: soavtor vrste inovacij in patentov na področju mehatronskih sistemov in električnih pretvornikov Vodstvene izkušnje: vodenje velikega podjetja in skupine podjetij, vodenje visokotehnološkega RR-podjetja, vodenje RR-inštituta, vodenje inovacijskih projektov, vodenje projektov strateškega razvoja podjetij Zaposlen: Letrika, d. d.

101

102

NAGRADE IN PRIZNANJA ČLANOM

V letu 2019 so naslednji člani in članica IAS prejeli priznanja in nagrade:

Akad. prof. dr. Igor Emri je prejel nagrado »Častni inženir« Ruske inženirske akademije.

103

Akad. prof. dr. Peter Fajfar je prejel zlato plaketo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

104

Akad. prof. dr. Peter Fajfar je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

105

Prof. dr. Marko Jagodič je prejel Puhovo nagrado za življenjsko delo.

106

Prof. dr. Spomenka Kobe je prejela nagrado »Fray Award for Leadership in development new technologies that contribute to a global sustainable development in the environment, economy and social points of view«.

107

Dr. Hubert Kosler je prejel Puhovo nagrado za vrhunske dosežke na področju industrijske robotske tehnologije.

Dr. Hubert Kosler (levo)

108

Prof. dr. Jadran Lenarčič je prejel nagrado Delova osebnost leta 2019.

109

Prof. dr. Borut Mavko je postal častni član Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije.

110

Prof. dr. Bojan Mohar je bil uvrščen med »Fellows of the AMS (American Mathematical Society).«

Advancing research. Creating connections

111

Prof. dr. Stane Pejovnik je bil izvoljen v Hrvaško inženirsko akademijo (HATZ) kot častni član.

112

Prof. dr. Dušan Repovš je bil nagrajenec, v čast kateremu so v Krakovu na Poljskem ob njegovi 65. letnici organizirali konferenco.

113

114

AKTI IAS

ZAKON O INŽENIRSKI AKADEMIJI SLOVENIJE (ZIAS)

I. Temeljne določbe 1. člen

Inženirska akademija Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IAS) je nacionalna institucija, ki združuje voljene člane iz tehniških ved javne raziskovalne sfere, gospodarstva in tehnološkega razvoja.

2. člen

(1) IAS je avtonomna pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo, ki jih določajo zakon ter podzakonski predpisi, ki urejajo javne zavode, ta zakon in statut IAS.

(2) Ustanoviteljica IAS je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

3. člen Naloge IAS so: - spodbuja ustvarjanje vrhunskih tehniških znanj, ki so osnova za tehnološki napredek in skladen trajnostni razvoj; - uveljavlja vlogo in vpliv tehniške inteligence v družbi na sploh in pri obravnavanju gospodarskih vprašanj ter razvoja; - ocenjuje in daje mnenja o stanju in razvoju tehniških ved in strok, raziskovanju in izobraževanju; - obravnava temeljna vprašanja inovativnosti in organiziranosti gospodarstva z vidika tehnološkega razvoja; - sodeluje pri oblikovanju raziskovalne, tehnološke in inovacijske politike; - predlaga ukrepe za dvig inovativnosti, za povečanje kakovosti raziskovalno-razvojnega dela in za pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov in inovacij v gospodarstvo; - sodeluje v pripravi politike in programov izobraževanja tehniških kadrov na vseh ravneh izobraževanja; - razvija mednarodno sodelovanje na področjih svojega delovanja; - spodbuja razvoj in uveljavljanje slovenskega strokovnega izrazja na področju tehniških ved in strok in - druge naloge v skladu s statutom.

4. člen

Za uresničenje nalog IAS ustanavlja stalna in občasna telesa, v katera vključuje poleg svojih članov in članic (v nadaljevanju besedila: člani) tudi sodelavce in sodelavke iz drugih subjektov gospodarske in javne sfere.

5. člen

(1) Statut IAS določa naloge IAS v skladu s tem zakonom, njeno organizacijo, način dela in upravljanje IAS.

(2) Statut IAS sprejme skupščina IAS s soglasjem vlade.

(3) Skupščina IAS sprejme tudi druge splošne akte, s katerimi se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje IAS.

(4) Delo IAS je javno. Javnost dela IAS je podrobneje urejena v statutu.

115

II. Člani IAS 6. člen

(1) V IAS so lahko izvoljeni vrhunski strokovnjaki in strokovnjakinje na osnovi svojih dosežkov s področja tehniških ved, tehnološkega razvoja in uvajanja novih proizvodov. Izvolitev za člana IAS je nacionalno in družbeno priznanje.

(2) IAS ima častne, redne, izredne in dopisne člane.

(3) Pogoje za izvolitev v članstvo, mandat, postopek volitev, prenehanje članstva ter pravice in obveznosti članov določa statut IAS.

III. Upravljanje in organizacija IAS 7. člen

(1) Organi IAS so skupščina, izvršni odbor in predsedstvo. IAS ima lahko tudi druge organe, ki se jih določi s statutom.

(2) Izvršni odbor in predsedstvo sta odgovorna za izvajanje odločitev in smernic skupščine IAS.

8. člen

(1) Člani predsedstva so predsednik oziroma predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in dva podpredsednika. Člane predsedstva voli skupščina IAS izmed svojih rednih članov.

(2) Mandat članov predsedstva traja tri leta. Po preteku mandata so lahko ponovno izvoljeni.

(3) Delovanje predsedstva je podrobneje določeno v statutu IAS.

9. člen

(1) Predsednik IAS predstavlja in zastopa IAS ter je odgovoren za zakonitost dela IAS.

(2) Predsednik je za svoje delo odgovoren skupščini IAS.

10. člen

Skupščina IAS je organ upravljanja IAS in jo sestavljajo vsi redni in izredni člani. Pri delu skupščine lahko sodelujejo tudi častni in dopisni člani IAS.

11. člen

(1) Redna letna skupščina IAS: - obravnava temeljna vprašanja uresničevanja nalog IAS; - sprejema program dela IAS; - voli člane IAS; - voli in razrešuje organe IAS; - sprejema statut IAS; - opravlja druge naloge, ki jih določata zakon in statut.

(2) Skupščina IAS sklepa veljavno, če je navzoča večina rednih in izrednih članov.

(3) Za sprejem statuta, izvolitev predsednika, obeh podpredsednikov ter za izvolitev častnih in izrednih članov je potrebna večina glasov vseh rednih in izrednih članov.

(4) Za izvolitev rednih in dopisnih članov je potrebna večina glasov vseh rednih članov.

116

12. člen

V statutu IAS se podrobneje določi naloge posameznih organov, mandate, pogoje za izvolitev ter postopek predlaganja za volitve posameznih organov IAS.

13. člen

Posamezniki, ki sklenejo delovno razmerje v IAS, so javni uslužbenci. Zanje se za določanje plač uporabljajo določbe predpisov, ki se uporabljajo za javne uslužbence v javnih zavodih, za urejanje delovnih razmerij pa določbe predpisov, ki urejajo delovna razmerja. Zaposleni v IAS opravljajo administrativne, strokovne, tehnične in druge naloge v IAS.

IV. Sredstva IAS 14. člen

(1) Finančna sredstva za delovanje IAS zagotavlja Republika Slovenija iz državnega proračuna na podlagi finančno ovrednotenega letnega programa dela, katerega sestavni del je tudi kadrovski načrt, h kateremu da soglasje vlada.

(2) Finančna sredstva, ki jih zagotavlja Republika Slovenija, so namenjena za delovanje IAS, in sicer za: - osnovni program dela; - izdajateljsko dejavnost in organizacijo strokovnih in znanstvenih posvetovanj; - strokovna, administrativna in tehnična dela; - materialne in operativne izdatke; - članarine in udeležbo na periodičnih sestankih mednarodnih institucij, v katere je IAS včlanjena.

(3) Sredstva lahko IAS pridobiva tudi iz drugih virov (npr. članarine članov IAS, sredstva sponzorjev – industrijskih podjetij in institucij, na podlagi javnih razpisov, donacij, volil, daril).

(4) Člani IAS, razen častnih članov, plačujejo letno članarino.

15. člen

(1) Nadzor nad finančnim poslovanjem IAS opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije.

(2) Nadzor nad namensko uporabo proračunskih sredstev opravlja ministrstvo, pristojno za finance.

V. Prehodna določba 16. člen

(1) Ustanovna skupščina IAS se mora opraviti najpozneje v dveh mesecih od dneva začetka veljavnosti tega zakona.

(2) Ustanovno skupščino IAS skliče skupina slovenskih znanstvenikov s področja tehniških ved in naravoslovnih znanosti ter uglednih inženirjev, ki tvori Inženirsko akademijo Slovenije (IAS) in ki je bila dne 21. junija 1995 ustanovljena v okviru Slovenskega akademijskega naravoslovno- tehničnega društva (SATENA).

(3) Člani ustanovne skupščine so vsi, ki so člani Inženirske akademije Slovenije (IAS), ustanovljene v okviru Slovenskega akademijskega naravoslovno-tehničnega društva (SATENA).

(4) Ustanovna skupščina izvoli začasno predsedstvo, ki pripravi predlog statuta IAS.

117

(5) Skupščina IAS najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme statut IAS in nato izvoli predsedstvo IAS in člane IAS.

(6) Z dnem konstitutivne seje skupščine IAS, ustanovljene s tem zakonom, preneha delovati IAS, ki je bila dne 21. junija 1995 ustanovljena v okviru Slovenskega akademijskega naravoslovno- tehničnega društva – SATENA.

VI. Končna določba 17. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Številka: 602-04/06-20/1 Ljubljana, dne 23. novembra 2006 EPA 1077-IV

Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med.

118

STATUT INŽENIRSKE AKADEMIJE SLOVENIJE

Na podlagi drugega odstavka 5. člena Zakona o Inženirski akademiji Slovenije (Uradni list RS, št. 127/2006) je na konstitutivni skupščini Inženirske akademije Slovenije dne 10. 4. 2007 in na skupščinah 25. 4. 2014 in 23. 2. 2017 sprejela:

1. Temeljne določbe

Člen 1 Inženirska akademija Slovenije, skrajšano IAS, angleško Slovenian Academy of Engineering, je bila ustanovljena na predlog Vlade Republike Slovenije z Zakonom o Inženirski akademiji Slovenije (Uradni list RS, št. 127/2006). Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Vlada Republike Slovenije.

Člen 2 Inženirska akademija Slovenije je osrednja nacionalna institucija za področje inženirskih ved in strok.

Člen 3 IAS je avtonomna pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo, ki jih določajo zakon o ustanovitvi in drugi zakoni in predpisi, relevantni za njeno upravljanje in delovanje. Vlada Republike Slovenije za obveznosti IAS ne odgovarja. Sedež IAS je v Ljubljani.

Člen 4 V IAS so lahko izvoljeni vrhunski strokovnjaki in strokovnjakinje na osnovi svojih dosežkov s področja tehniških ved, tehnološkega razvoja, uvajanja novih tehnologij ter izdelkov in učinkovitega razvijanja industrijskih podjetij ter drugih poslovnih subjektov.

Člen 5 Inženirsko akademijo Slovenije predstavlja in zastopa njen predsednik, ki je odgovoren za zakonitost dela IAS.

Člen 6 IAS je pravna oseba, ki je samostojna nosilka pravic, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu in ima pravico sklepati pogodbe in druge pravne posle v okviru dejavnosti, ki jo določata Zakon o IAS in Statut IAS. Za obveznosti, ki jih IAS sprejema v pravnem prometu, odgovarja z vsem svojim premoženjem.

Člen 7 IAS je vpisana v sodni register in ima svoj pečat. Okrogel pečat ima v sredini logotip z napisom IAS in ob obodu napis Inženirska akademija Slovenije.

Člen 8 Naloge IAS so: - spodbujati ustvarjanje vrhunskih tehniških znanj, ki so osnova za tehnološki napredek in skladen trajnostni razvoj; - uveljavljati vlogo in vpliv tehniške inteligence v družbi na sploh in pri obravnavanju gospodarskih vprašanj ter razvoja; - ocenjevati in dajati mnenja o stanju in razvoju tehniških ved in strok, o raziskovanju in izobraževanju; - obravnavati temeljna vprašanja inovativnosti in organiziranosti gospodarstva z vidika tehnološkega razvoja; - sodelovati pri oblikovanju raziskovalne, tehnološke in inovacijske politike; - predlagati ukrepe za dvig inovativnosti, za povečanje kakovosti raziskovalno-razvojnega dela in za pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov in inovacij v gospodarstvo;

119

- sodelovati v pripravi politike in programov izobraževanja za tehniške in inženirske kadre na vseh ravneh izobraževanja; - razvijati mednarodno sodelovanje na področjih svojega delovanja; - spodbujati razvoj in uveljavljanje slovenskega strokovnega izrazja na področju tehniških ved in strok, - izdajati periodične in občasne publikacije; - organizirati in podpirati organizacije nacionalnih in mednarodnih posvetov, konferenc, okroglih miz in drugih srečanj s področja inženirskih in poslovnih ved ter strok; - podeljevati letna in občasna priznanja za izjemne dosežke na področju inženirstva in poslovnih aktivnosti, ki spodbujajo uveljavljanje inženirskega dela; - izvajati druge naloge s ciljem pospeševanja učinkovitosti inženirskega dela in utrjevanja položaja inženirjev v družbi.

Člen 9 Za uresničevanje nalog IAS ustanavlja stalna in občasna telesa, v katera vključuje poleg svojih članov in članic tudi sodelavce in sodelavke s področij gospodarstva, raziskovalne in razvojne dejavnosti in z vseh drugih področij, katerih dejavnost dopolnjuje osnovne naloge IAS. V okviru IAS deluje stalno delovno telo z imenom Gospodarsko-poslovni forum IAS (v nadaljevanju GPF-IAS). V GPF-IAS so imenovani predstavniki vodstev podjetij, ki želijo sodelovati v forumu, člani Izvršnega odbora IAS in člani, ki jih v forum imenuje skupščina IAS. IAS opravlja za forum vsa administrativna opravila. Podjetja, ki se vključijo v to stalno delovno telo, prostovoljno plačujejo dogovorjene redne letne prispevke, ki se smejo uporabiti izključno za aktivnosti, opredeljene s sklepi delovnega telesa.

Člen 10 Delo IAS je javno. IAS obvešča javnost o svojem delu: - z letopisom; - z izdajanjem znanstvenih in strokovnih del in monografij, periodičnih publikacij, zbornikov posvetov in konferenc, z bibliografijami svojih članov in z objavami v javnih medijih; - z organizacijo posvetov, konferenc, okroglih miz in drugih srečanj ter javnih predavanj.

Člen 11 IAS sodeluje s nacionalnimi in mednarodnimi institucijami, ustanovami in podjetji s področja svojega delovanja.

2. Člani IAS

Člen 12 IAS ima redne, izredne, častne in dopisne člane. Člani IAS delujejo v dveh razredih: - v znanstvenoraziskovalnem razredu in - v razvojno-poslovnem razredu. Za izvolitev za člana IAS so določeni minimalni pogoji.

Člen 13 Za izvolitev za člana IAS so določeni naslednji minimalni pogoji: - za izvolitev v znanstvenoraziskovalni razred je potreben doktorat znanosti iz tehniških ved, najmanj 15 let aktivnega raziskovalno-razvojnega dela, najmanj 20 objavljenih del, od česar polovico v kakovostnih znanstvenih in strokovnih revijah, ki izhajajo v tujini, najmanj deset citatov o znanstvenih in strokovnih objavah; samostojno knjižno delo, razen učbenika, je enakovredno 10 objavljenim delom v periodiki; mentorstvo doktorandom in magistrandom, ki so zaposlenih pri raziskovalnem in razvojnem delu v industriji in/ali imajo v industrijskih podjetjih pomembna vodstvena mesta, je enakovredno dvema objavljenima deloma in enemu citatu; - za izvolitev v razvojno-poslovni razred je potrebna univerzitetna izobrazba ali izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje iz tehniških ali naravoslovnih ved, najmanj 5

120

objavljenih znanstvenih ali strokovnih del in najmanj 5 inovacij, vključenih v proizvodni program podjetij, ali razvoj in/ali vodenje gradnje večje proizvodne naprave ali večjega gradbenega objekta, ali univerzitetna izobrazba ali izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje, najmanj 10 let dela na vodilnih ali vodstvenih mestih v poslovno uspešnih podjetjih, ki imajo učinkovite raziskovalno-razvojne oddelke ali službe in štipendirajo tudi študente tehniških fakultet. Reference kandidatov z univerz in iz javnih raziskovalnih zavodov se vrednoti polovično, če kandidat ni edini avtor. Pri izvolitvi v razred raziskovalcev in znanstvenikov iz javnih raziskovalnih zavodov in z univerz imajo prednost kandidati, ki so bili najmanj dve leti člani Slovenskega akademijskega naravoslovno-tehničnega društva (SATENA).

Člen 14 Volitve članov IAS se izvršijo vsako drugo leto, izjemoma vsako leto prva tri leta delovanja po tem statutu. Za člana IAS je na podlagi pismenega predloga dveh rednih članov IAS izvoljen kandidat, ki izpolnjuje pogoje iz 12. člena. Za rednega in dopisnega člana je izvoljen kandidat, ki dobi podporo najmanj polovice vseh rednih članov IAS, za izrednega in častnega člana pa kandidat, ki dobi podporo najmanj polovice vseh rednih in izrednih članov IAS. Ko število članov v vsakem razredu preseže petnajst, se lahko kandidat predlaga skupščini IAS v izvolitev potem, ko z izborom soglaša večina vseh članov razreda. Pisni predlogi za izvolitev člana morajo biti predloženi vodstvu IAS najmanj tri mesece pred volilno skupščino. Komisija za oceno kandidatov za izvolitev v IAS predloži, na podlagi ocene predloženih referenc, kandidata v izvolitev v enega od razredov. Nov kandidat je lahko predložen v izvolitev kot redni član le, če ima posebno kakovostne in pomembne reference o svojem delu. IAS ima dva razreda in skrbi za uravnoteženost velikosti razredov ter uravnoteženost zastopanosti članov in članic v obeh razredih. IAS spremlja tudi gibanje starostne strukture članstva in strukture po strokah in Izvršni odbor lahko predlaga spodbujevalne aktivnosti za uravnoteženje teh struktur.

Člen 15 Pravice članov IAS so: - da volijo nove člane IAS v skladu za Zakonom o Inženirski akademiji Slovenije; - da volijo člane organov IAS in so vanje izvoljeni v skladu za Zakonom o Inženirski akademiji Slovenije; - da izražajo svoja mnenja o vseh zadevah, ki spadajo v dejavnost IAS; - člani smejo pri imenu uporabljati pripis – član IAS.

Obveznosti članov so: - da se udeležijo letne in volilne skupščine; - da pripravljajo lastno gradivo za pripravo Letopisa in drugih publikacij; - da v vseh okoljih uveljavljajo ideje in vpliv IAS in varujejo njen ugled; - da aktivno delujejo v razredu; - da kritično ocenjujejo delo predsedstva, izvršnega odbora in drugih teles IAS. Člani IAS, razen častni člani, plačujejo letno članarino. Višino članarine določi skupščina IAS. Če član tri leta zapored ne plača članarine IAS in ni aktiven, se smatra, da je njegovo delovanje v IAS prenehalo.

Člen 16 Delo v razredu vodi predstojnik razreda, ki ga izvoli razred z večino glasov vseh članov razreda. Predstojnik je izvoljen za tri leta.

121

Člen 16.a Članstvo v IAS preneha s smrtjo ali z izstopom. Če član IAS tri leta ni aktiven in če ne plača članarine tri leta zapored, se dvakrat pisno obvesti in pozove k aktivnemu delovanju in izpolnjevanju obveznosti članov IAS. Če se na dopise ne odzove, se član ne obvešča več o aktivnostih IAS.

3. Upravljanje IAS

Člen 17 Organi IAS so skupščina, izvršni odbor in predsedstvo. Izvršni odbor in predsedstvo sta odgovorna za izvajanje odločitev in smernic skupščine.

Člen 18 Skupščino IAS sestavljajo vsi redni in izredni člani IAS. Skupščina razpravlja in sklepa na seji, ki se je lahko udeležijo vsi člani IAS. Skupščino sklicuje izvršni odbor, predsedstvo, razred ali najmanj desetina vseh rednih in izrednih članov. O sklicu seje Skupščine IAS in s predlogom dnevnega reda morajo biti vsi člani seznanjeni najmanj 30 dni pred dnevom skupščine. Skupščina IAS je sklepčna, če je na njej prisotna večina rednih in izrednih članov. Skupščina sprejema na seji sklepe z večino prisotnih rednih in izrednih članov. Predlog za spremembo in/ali dopolnitev dnevnega reda je na seji skupščine sprejet z večino navzočih rednih in izrednih članov. Pisni predlog za obravnavo na seji skupščine predlagajo najmanj trije navzoči člani IAS. Za veljavnost sklepov, ki se nanašajo na statut IAS, je potrebno soglasje večine vseh rednih in izrednih članov IAS.

Člen 19 Redna letna skupščina IAS: - obravnava temeljna vprašanja uresničevanja nalog IAS; - voli člane IAS; - voli in razrešuje organe IAS; - sprejema statut in druge akte IAS; - razpravlja, spreminja in sprejme dnevni red skupščine; - razpravlja o poročilih organov in delovnih teles in jih sprejema; - sprejema letni in večletne programe dela IAS; - sprejema letno poročilo za preteklo in finančni načrt za tekoče leto; - izvoli komisijo za oceno kandidatov za izvolitev v IAS; - odloča o pritožbah na odločitve organov IAS; - določi letno članarino za redne, izredne in dopisne člane IAS; - odloča o nakupu in prodaji nepremičnin; - odloča o sodelovanju in povezavi z drugimi organizacijami v državi in v tujini.

Člen 20 Skupščino IAS vodi predsednik IAS. Glasovanje na skupščini je praviloma tajno. Večina navzočih rednih in izrednih članov na predlog najmanj dveh članov lahko odloči, da je glasovanje o eni ali več točkah dnevnega reda javno. Glasovanje o izvolitvi novih članov IAS je tajno in se izvede po pošti.

4. Predsedstvo

Člen 21 Predsedstvo sestavljajo predsednik in dva podpredsednika. Člani predsedstva so izvoljeni za triletni mandat. Člani predsedstva so izvoljeni izmed rednih članov IAS.

122

Člane predsedstva izvoli volilna skupščina z večino glasov vseh rednih in izrednih članov IAS na predlog IO. Kandidata za predsednika in kandidata za člana predsedstva izbere IO na podlagi internega razpisa, ki se opravi najmanj tri mesece pred iztekom triletnega mandata. Na podlagi internega razpisa kandidata za predsednika in kandidata za člana predsedstva predlagata najmanj po dva člana IAS. Člani lahko izjemoma volijo tudi po pošti. Predsedstvo se sestaja po potrebi, vendar najmanj šestkrat letno.

Člen 22 Predsedstvo ima naslednje naloge: - razpravlja o zadevah za obravnavo in sprejem v Izvršnem odboru in Skupščini IAS; - spremlja delovanje IAS in opozarja na dinamiko in kakovost izvrševanja sprejetih nalog in projektov; - daje pobude in predloge za nove projekte; - daje pobude za vključevanje IAS v zadeve javnega pomena, ki so s področja programa dela IAS; - vzpostavlja stike s pomembnimi osebnostmi iz političnega in gospodarskega področja; - predlaga kandidata za glavnega tajnika IAS na podlagi internega razpisa, ki se opravi najmanj tri mesece pred iztekom triletnega mandata.

5. Izvršni odbor

Člen 23 Izvršni odbor ima devet članov in ga sestavljajo: - trije člani predsedstva - dva predstojnika razredov - glavni tajnik - trije drugi člani. Druge člane Izvršnega odbora izvoli volilna skupščina z večino glasov navzočih rednih in izrednih članov. Kandidata za člane Izvršnega odbora predlaga Skupščini IAS Izvršni odbor na podlagi internega razpisa, ki se opravi najmanj tri mesece pred iztekom triletnega mandata. Kandidata za člana Izvršnega odbora predlagata najmanj dva člana IAS. Mandat Izvršnega odbora je tri leta. Člani lahko izjemoma volijo tudi po pošti.

Člen 24 Izvršni odbor opravlja naslednje tekoče posle: - pripravi predlog dolgoročnega in letnega programa dela; - pripravi finančno ovrednoten načrt dela IAS v tekočem letu; - pripravi predlog letnega poročila v skladu z zakonom o računovodstvu in podzakonskih predpisih izdanih na njegovi podlagi; - pripravi predlog za spremembe aktov IAS; - uresničuje sklepe skupščine IAS, vodi in poroča o materialnem poslovanju IAS; - imenuje predstavnike IAS v državnih in drugih organih in podjetjih; - pripravi izdajo Letopisa in drugih publikacij; - seznanja javnost s sklepi, predlogi in stališči IAS; - upravlja premoženje IAS; - evidentira kandidate za člane organov IAS na podlagi pisnega predloga najmanj dveh članov IAS; - imenuje skupine za izvrševanje občasnih projektov in nalog; - odloča o zaposlovanju delavcev za opravljanje tekočih administrativnih, upravnih in finančnih del.

Člen 25 Izvršni odbor dela in sklepa na sejah. Seje sklicuje predsednik IAS, ki za sejo pripravi tudi predlog dnevnega reda.

123

V odsotnosti predsednika lahko sejo skličeta podpredsednika, tretjina članov izvršnega odbora ali najmanj deset rednih članov IAS. Izvršni odbor sklepa, če sta prisotni najmanj dve tretjini članov, in sprejema sklepe z večino navzočih. V zelo nujnih primerih lahko sklepe Izvršnega odbora sprejmejo člani na korespondenčni seji. Seje Izvršnega odbora so najmanj štirikrat letno.

6. Glavni tajnik

Člen 26 IAS ima glavnega tajnika, ki je član IAS in ga Skupščina IAS izvoli za triletni mandat na predlog predsedstva in na podlagi internega razpisa. Glavnega tajnika izvoli volilna skupščina z večino glasov navzočih rednih in izrednih članov. S tajnikom se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, to je za čas izvolitve, ali podjemna pogodba. Naloge glavnega tajnika so: - organizacija in vodenje tekočih administrativnih in upravljavskih del, priprava gradiv za seje predsedstva, izvršnega odbora in skupščine IAS; - skladno s sklepi IO koordinira delo IAS z dejavnostmi v okviru evropskega združenja inženirskih akademij Euro-CASE in svetovnega združenja inženirskih akademij CAETS; - po pooblastilu predsednika sodeluje na sestankih v DZ in drugih organih RS.

7. Sredstva IAS

Člen 27 Sredstva za delovanje IAS zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna za: - osnovni program dela; - izdajateljsko dejavnost in organizacijo strokovnih in znanstvenih posvetovanj; - strokovna, administrativna in tehnična dela; - materialne in operativne izdatke; - članarine in udeležbo na periodičnih sestankih mednarodnih institucij, v katere je IAS včlanjena. IAS pridobiva sredstva iz prejšnjega odstavka na podlagi finančno ovrednotenega letnega programa, ki ga predloži v soglasje Vladi RS. IAS pridobiva sredstva za delovanje tudi iz drugih virov, npr.: iz članarine članov, sredstva sponzorjev – industrijskih podjetij in institucij, na podlagi javnih razpisov, iz donacij, volil in daril ali na kakšni drugi pravni podlagi.

Člen 28 Presežek prihodkov nad odhodki sme IAS uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti IAS. O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog skupščine IAS. V primeru presežka odhodkov nad prihodki (primanjkljaja) mora predsednik IAS pripraviti analizo vzrokov in predlog za odpravo. Na tej podlagi skupščina IAS v soglasju z ustanoviteljem sprejme program za odpravo primanjkljaja in odloči o načinu njegovega pokrivanja.

Člen 29 Nadzor nad finančnim poslovanjem IAS opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije. Nadzor nad namensko uporabo proračunskih sredstev opravlja ministrstvo, pristojno za finance.

124

8. Končne določbe

Člen 30 Člani ustanovne skupščine IAS so vsi, ki so člani Inženirske akademije Slovenije, ustanovljene v okviru Slovenskega akademijskega naravoslovno-tehničnega društva (SATENA).

Člen 31 Statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina IAS in poda nanj soglasje ustanovitelj.

Ljubljana, dne 23. 2. 2017

Prof. dr. Stane Pejovnik predsedujoči skupščine IAS

Ustanovitelj je dal soglasje k Statutu IAS 8. maja 2007 ter k Spremembam in dopolnitvam Statuta IAS 17. julija 2014 in 5. septembra 2017.

125

126

PRAVILA O VOLITVAH ČLANOV IAS

Na osnovi 6. člena zakona (ZIAS – Ur. l. RS, št. 127/2006) in od 12. do 16. člena Statuta Inženirske akademije Slovenije (v nadaljnjem besedilu IAS) je skupščina v okviru svojih pristojnosti na dopisni seji dne 17. junija 2011 in spremembe na skupščini 27. februarja 2018 sprejela naslednja:

P R A V I L A O VOLITVAH ČLANOV IAS

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen (člani IAS) IAS je nacionalna institucija, ki združuje voljene člane iz tehniških ved, javne raziskovalne sfere, gospodarstva in tehnološkega razvoja. Člani IAS so strokovnjakinje in strokovnjaki, ki imajo vrhunske dosežke na področjih tehniških ved, tehnološkega razvoja in uvajanja novih proizvodov. Izvolitev za člana IAS je nacionalno in družbeno priznanje. Volitve članov IAS se izvedejo vsako drugo leto na volilni skupščini.

2. člen (nevtralna slovnična oblika) V pravilih uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

3. člen (vrste članstva) IAS ima častne, redne, izredne in dopisne člane. Člani IAS delujejo v znanstvenoraziskovalnem in v poslovno-razvojnem razredu. Za častnega člana je lahko izvoljen vrhunski strokovnjak, ki je s svojimi dosežki na področju tehniških ved, tehnološkega razvoja in/ali uvajanja novih proizvodov izjemno obogatil inženirsko znanost, tehnologijo ali razvoj, ali je posebno prispeval k napredku in dvigu ugleda IAS v Republiki Sloveniji ali ugleda inženirskih znanosti v svetu. Za rednega člana je lahko izvoljen izredni član, ki je s svojimi vrhunskimi dosežki na področju tehniških ved, tehnološkega razvoja in/ali uvajanja novih proizvodov pomembno obogatil inženirsko znanost, tehnologijo ali razvoj in prispeval k napredku in dvigu ugleda IAS v Republiki Sloveniji in v svetu. Izjemoma je nov kandidat lahko predložen v izvolitev kot redni član, če izpolnjuje pogoje za rednega člana in ima posebno kakovostne in pomembne reference o svojem delu. Za izrednega člana je lahko izvoljen kandidat, ki je s svojimi pomembnimi dosežki na področju tehniških ved, tehnološkega razvoja in/ali uvajanja novih proizvodov tehtno obogatil inženirsko znanost, tehnologijo ali razvoj ter izpolnjuje obvezne pogoje in prednostne kriterije IAS. Za dopisnega člana je lahko izvoljen kandidat, ki ni državljan Republike Slovenije in izpolnjuje pogoje za rednega člana ter ima posebno pomembne zasluge za znanost, stroko ali gospodarski razvoj v Sloveniji.

127

II. OBVEZNI POGOJI IN PREDNOSTNI KRITERIJI ZA IZVOLITEV ČLANOV IAS

4. člen (obvezni pogoji) Za člana IAS v znanstvenoraziskovalnem razredu je lahko predlagan kandidat, ki izpolnjuje naslednje obvezne pogoje: - ima doktorat znanosti, praviloma iz tehniških ved; - ima najmanj 15 let izkušenj na področju raziskovalno-razvojnega dela; - ima objavljena dela v kakovostnih znanstvenih in strokovnih revijah, ki izhajajo v tujini, ali objavljena samostojna knjižna dela pri uglednih mednarodnih založbah; - odmevnost njegovega dela se kaže v citatih, vabljenih predavanjih na kongresih in konferencah, predavanjih na tujih institucijah in univerzah, podeljenih mednarodnih in domačih priznanjih in nagradah; - je bil mentor ali somentor doktorskim študentom ali sodelavcem; - je bil vodja raziskovalnih in/ali razvojnih projektov; - ima pomembne inženirske dosežke, ki se kažejo v obliki prodanih oz. uporabljenih patentov oziroma prenosa znanja, ki je rezultiralo v novih produktih, napravah, postrojenjih, tehnologijah, storitvah, objektih, novih standardih itd.; - po kvaliteti objavljenih del, odmevnosti svojega dela in pomembnosti inženirskih dosežkov mora biti v vrhu svoje (ožje) stroke v Sloveniji in priznan v mednarodnem prostoru; - je bil aktiven pri uveljavljanju in promociji inženirstva in tehniških ved v Sloveniji. Za člana IAS v razvojno-poslovnem razredu je lahko predlagan kandidat, ki izpolnjuje naslednje obvezne pogoje: - ima najmanj univerzitetno izobrazbo ali izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, praviloma iz tehniških ali naravoslovnih ved; - ima najmanj 15 let izkušenj z raziskovalno-razvojnim delom v podjetjih ali za podjetja; - ima objavljena znanstvena ali strokovna dela; - ima pomembne inženirske dosežke in/ali inovacije, ki so vključeni v proizvodni program podjetja, ali razvoj in/ali vodenje gradnje večje proizvodne naprave ali večjega gradbenega objekta; - njegovi inženirski in razvojni dosežki morajo biti mednarodno pomembni in se kazati v učinkih, kot so: povečan izvoz, večja zaposlenost, povečana dodana vrednost, mednarodna in domača priznanja ipd.; - je bil aktiven pri uveljavljanju in promociji inženirstva in tehniških ved v Sloveniji ali - ima univerzitetno izobrazbo ali izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, praviloma iz tehniških ali naravoslovnih ved; - ima najmanj 10 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih mestih v poslovno uspešnih podjetjih, ki imajo učinkovite inženirske raziskovalno-razvojne oddelke ali službe in štipendirajo tudi študente tehniških fakultet; - je bil aktiven pri sodelovanju z raziskovalnimi organizacijami, univerzami, pri ustanavljanju raziskovalno-razvojnih enot v podjetjih ipd.; - je aktiven na področju uveljavljanja tehnološkega razvoja v Sloveniji.

5. člen (prednostni kriteriji) Poleg obveznih pogojev se pri izvolitvi kandidatov za izrednega, rednega, častnega in dopisnega člana IAS upošteva tudi naslednje prednostne kriterije: - pri izvolitvi izrednih članov v znanstvenoraziskovalni razred, zaposlenih v javnih raziskovalnih zavodih in univerzah, imajo prednost kandidati, ki so bili najmanj dve leti člani Slovenskega akademijskega naravoslovno-tehničnega društva (SATENA); - pri izvolitvi v razvojno-poslovni razred imajo prednost kandidati z doktoratom in kandidati, ki so vodili razvojne oddelke in velike razvojne projekte v gospodarstvu; - pri izvolitvi v rednega člana imajo prednost že izvoljeni izredni člani, ki so v zadnjih treh letih aktivno sodelovali pri aktivnostih IAS;

128

- pri izvolitvi v dopisnega člana imajo prednost kandidati, katerih članstvo bo pomembno prispevalo k ugledu IAS.

6. člen (uravnoteženost) Pri izbiri kandidatov se v skladu s politiko IAS upošteva uravnoteženost različnih področij, pomembnih za razvoj inženirstva v Sloveniji.

7. člen (izjeme) Izvršni odbor IAS lahko izjemoma za izvolitev v izrednega člana predlaga tudi kandidata z vrhunskimi dosežki, ki ne izpolnjuje vseh obveznih kriterijev, če oceni, da bi njegovo članstvo bistveno prispevalo k delu in ugledu IAS.

III. PRISTOJNOSTI IN NALOGE ORGANOV IAS PRI VOLITVAH ČLANOV

8. člen (organi IAS) Pri volitvah članov IAS sodelujejo naslednji organi IAS: skupščina, izvršni odbor in predsedstvo. Pristojnosti in naloge navedenih organov so določene pri izvedbi posameznega dela postopka za volitve članov. Pri volitvah članov IAS sodeluje tudi Komisija za izvolitve (v nadaljnjem besedilu komisija), ki jo izvoli Skupščina IAS na redni letni seji. Komisija šteje 6 članov, 3 iz znanstvenoraziskovalnega in 3 iz razvojno-poslovnega razreda. Člani komisije morajo praviloma prihajati iz različnih strok. Člani komisije so izvoljeni za dobo štirih let tako, da se pri prvem imenovanju za tri člane komisije določi mandat dveh let, za druge tri pa štiri leta. Mandat članov komisije se ne more ponoviti. Komisijo vodi predsednik, ki ga izmed sebe izvolijo člani komisije. Predsednik in člani komisije v času svojega mandata ne smejo sodelovati pri predlaganju kandidatov za izvolitev.

9. člen (naloge komisije) Naloga komisije je, da pri volitvah članov: - preveri pravilnost in ustreznost predlogov kandidatov; - posreduje listo ustreznih kandidatov razredoma; - po predstavitvi kandidatov od predlagateljev in razpravi na razredih pripravi predlog skrajšane liste kandidatov za potrditev v razredih. Komisija sprejema sklepe soglasno. Komisija vodi zapisnik o svojih sejah.

129

IV. VOLITVE ČLANOV IAS

10. člen (postopek volitev) Volitve članov IAS potekajo po naslednjem postopku: a) določitev števila kandidatov za članstvo IAS, b) predlaganje kandidatov, c) izbira kandidatov, d) volitve članov in razglasitev novih članov IAS. Volitve članov IAS objavi in njihovo izvajanje vodi predsednik IAS. Pred objavo volitev Predsedstvo IAS pripravi termine izvajanja posameznih delov volilnega postopka, ki jih potrdi Izvršni odbor IAS. Izvajanje volilnega postopka se mora začeti najmanj 6 mesecev pred volilno skupščino IAS. Za vsak del volilnega postopka se vodi zapisnik.

11. člen (ravnanje s podatki in dokumentacijo) Podatki v predlogih kandidatov in priloženi dokumentaciji o kandidatih se ves čas poteka volilnega postopka obravnavajo kot podatki zaupne narave. Navajanje neresničnih podatkov v predlogu in drugi dokumentaciji se obravnava kot hujša kršitev načel IAS.

a) Določitev števila kandidatov za članstvo IAS

12. člen (okvirni načrt) Predsedstvo IAS pripravi okvirni načrt članstva, v katerem je navedeno pričakovano število novih rednih, izrednih in dopisnih članov IAS. Načrt članstva potrdi Izvršni odbor IAS. Pri pripravi okvirnega načrta članstva se upošteva tudi, da mora biti število članov v znanstvenoraziskovalnem in v razvojno-poslovnem razredu uravnoteženo in se lahko razlikuje za največ 5 članov. Okvirni načrt vsebuje tudi predlog strokovnih področij, na katerih naj bi sprejemali nove člane.

13. člen (določitev števila kandidatov) Na podlagi okvirnega načrta članstva Izvršni odbor IAS pred razpisom volitev s sklepom določi število kandidatov rednih in izrednih članov za znanstvenoraziskovalni in za razvojno-poslovni razred. Število voljenih članov je enako številu kandidatov.

b) Predlaganje kandidatov

14. člen (poziv k predlaganju kandidatov) Predsednik IAS na podlagi sklepa Izvršnega odbora IAS pozove člane IAS, da predlagajo kandidate za redne in izredne člane.

130

15. člen (predlog kandidata za izrednega in rednega člana) Kandidata za izrednega člana predlagata dva člana IAS. Ob vsakokratnih volitvah lahko enega kandidata za izrednega člana predlaga tudi Slovensko akademijsko naravoslovno-tehnično društvo (SATENA). Predlog mora vsebovati navedbo najpomembnejših kandidatovih dosežkov, izpolnjevanje obveznih meril, izpolnjevanje prednostnih kriterijev ter navedbo razreda, v katerega se kandidat predlaga. Predlog se predloži v obliki izpolnjenega formularja, ki je dosegljiv na spletni strani IAS. Kandidata za rednega člana predlagata dva redna člana IAS. Predlog mora vsebovati navedbo najpomembnejših dosežkov ter izpolnjevanje prednostnih kriterijev s poudarkom na sodelovanju pri aktivnostih IAS in uveljavljanju inženirstva v Sloveniji. Predlog kandidata za izrednega in rednega člana ne sme presegati 6 000 znakov. V predlogu mora biti razvidno soglasje kandidata.

16. člen (predlog kandidata za častnega in dopisnega člana) Kandidata za častnega člana predlaga Predsedstvo IAS na podlagi pobude dveh ali več članov IAS. Kandidata za dopisnega člana predlaga Predsedstvo IAS na podlagi pobude dveh ali več rednih članov IAS. Predlog kandidata za častnega člana mora vsebovati navedbo dosežkov kandidata na področju tehniških ved, tehnološkega razvoja in uvajanja novih proizvodov, ki so izjemno obogatili inženirsko znanost, tehnologijo in razvoj ali posebno prispevali k napredku in ugledu IAS v Sloveniji ali ugleda inženirskih znanosti v svetu. Predlog vključuje tudi življenjepis kandidata in kratek opis njegovih najpomembnejših dosežkov. Predlog kandidata za dopisnega člana mora vsebovati navedbo dosežkov ter izpolnjevanje prednostnih kriterijev s poudarkom na zaslugah za znanost, stroko ali gospodarski razvoj v Sloveniji. Predlog vključuje tudi življenjepis kandidata in kratek opis njegovih najpomembnejših dosežkov.

c) Izbira kandidatov

17. člen (pravilnost predloga) Komisija pregleda prispele predloge in ugotovi njihovo pravilnost. Pravilnost se ugotavlja glede na izpolnjevanje vseh zahtev, ki so za vložitev predlogov kandidatov določene s temi pravili. Komisija lahko pisno zaprosi predlagatelja, da predlog ustrezno dopolni.

18. člen (ustreznost predloga) Za vse predlagane kandidate komisija oceni izpolnjevanje prednostnih kriterijev in drugih meril IAS. Pri kandidatih za izrednega člana komisija ugotovi tudi, ali so izpolnjeni vsi obvezni pogoji. S pozitivno oceno kakovosti predloženih dosežkov ter izpolnjevanja prednostnih kriterijev in drugih meril IAS komisija ugotovi ustreznost predloga. V nadaljnji postopek izbire kandidatov se lahko uvrstijo le predlogi kandidatov, ki so po oceni komisije ustrezni. Za predloge, ki po mnenju komisije niso ustrezni, komisija poda pisno utemeljitev.

131

19. člen (dokumentacija o kandidatu za izrednega člana) Predsednik IAS pozove kandidata za izrednega člana, da dodatno k predlogu, ki je bil predložen v predlogu za kandidata, dostavi na sedež IAS tudi dokumentacijo, ki za kandidata za izvolitev izrednega člana v znanstvenoraziskovalni razred obsega: - življenjepis kandidata s podatki o njegovi izobrazbi, zaposlitvi in delu; - bibliografijo z naslovi del, ki so bila objavljena v znanstveni ali strokovni periodiki, naslove knjig in monografij ter podatke o citatih; - kopije prvih strani patentnih listin; - kopije 10 najpomembnejših člankov; - podatke o mentorstvih; - opis pomembnih inženirskih dosežkov, ki se kažejo v prodanih oz. uporabljenih patentih, novih produktih, napravah, postrojenjih, tehnologijah, storitvah, objektih, novih standardih itd.; - pisno izjavo kandidata, da so vsi podatki v predlogu resnični. Dokumentacija se predloži v papirni in elektronski obliki.

Dokumentacija o kandidatu za izvolitev izrednega člana v razvojno-poslovni razred obsega: - življenjepis kandidata s podatki o njegovi izobrazbi, zaposlitvi in delu; - bibliografijo z naslovi del, ki so bila objavljena v znanstveni ali strokovni periodiki, naslove knjig in monografij; - kopije prvih strani patentnih listin; - kopije pomembnejših člankov (največ 10); - podatke o mentorstvih; - opis pomembnejših znanstvenoraziskovalnih dosežkov s poudarkom na tistih, ki so bili doseženi v sodelovanju z gospodarstvom in se uporabljajo ali pa so patentirani; - opis inovacij, ki so uvedene v tehnološko prakso, ali opis pomembnejših strokovnih dosežkov s poudarkom na snovanju, projektiranju, gradnjah ali pri obratovanju večjih proizvodnih naprav ali večjih gradbenih objektov; - seznam naprav in objektov, ki so bili načrtovani ali zgrajeni pod vodstvom kandidata; - opis dosežkov poslovnega dela v podjetjih, kjer je opravljal ali opravlja raziskovalno- razvojne, vodstvene ali vodilne funkcije; - pisno izjavo kandidata, da so vsi podatki v predlogu resnični. Dokumentacija se predloži v papirni in elektronski obliki.

20. člen (dokumentacija o kandidatu za rednega, častnega in dopisnega člana) Dokumentacija za rednega, častnega in dopisnega člana obsega predlog, kot je bil predložen v postopku izbire kandidatov.

21. člen (rok za dostavo popolne dokumentacije) Popolna dokumentacija o kandidatih za izvolitev mora biti na voljo pred obravnavo kandidatov v razredih.

132

22. člen (izbira kandidatov za izrednega člana) Listo kandidatov za izrednega člana v razredu, za katere je komisija ugotovila, da so ustrezni, obravnava razred, v katerega so bili kandidati prijavljeni. Pred odločanjem se v vsakem razredu opravi razprava o predlogih za kandidate. Na razpravi mora biti prisoten vsaj eden od predlagateljev posameznega kandidata (ali njegov namestnik), ki predstavi kandidata. Če kandidat ni predstavljen, se vloga avtomatično zavrže. Na razpravi morajo biti praviloma prisotni vsi člani komisije iz razreda. Na osnovi predstavitve kandidatov, razprave o kandidatih in temeljite preučitve dokumentacije o kandidatih komisija pripravi predlog skrajšane liste kandidatov, ki obsega samo toliko kandidatov, kot je na voljo mest. Predlog skrajšane liste skupaj z utemeljitvijo komisija posreduje razredu v potrditev. Potrjevanje se opravi z glasovanjem po pošti. Lista je potrjena, če zanjo glasuje več kot polovica vseh članov razreda. Če lista ni potrjena, komisija pripravi novo skrajšano listo.

23. člen (izbira kandidatov za rednega člana) Listo kandidatov za rednega člana v razredu, za katere je komisija ugotovila, da so ustrezni, obravnava razred, v katerega so bili kandidati prijavljeni. Pred odločanjem se v vsakem razredu opravi razprava o predlogih za kandidate. Na razpravi mora biti prisoten vsaj eden od predlagateljev posameznega kandidata (ali njegov namestnik), ki predstavi kandidata. Če kandidat ni predstavljen, se vloga avtomatično zavrže. Na razpravi morajo biti praviloma prisotni vsi člani komisije iz razreda. Na osnovi predstavitve kandidatov, razprave o kandidatih in temeljite preučitve dokumentacije o kandidatih komisija pripravi predlog skrajšane liste kandidatov, ki obsega samo toliko kandidatov, kot je na voljo mest. Predlog skrajšane liste skupaj z utemeljitvijo posreduje v potrditev rednim članom razreda. Potrjevanje se opravi z glasovanjem po pošti. Lista je potrjena, če zanjo glasuje več kot polovica vseh rednih članov razreda. Če lista ni potrjena, komisija pripravi novo skrajšano listo.

24. člen (izbira kandidata za častnega in dopisnega člana) Za izbrane kandidate za častnega in za dopisnega člana se štejejo vsi kandidati, ki jih je predlagalo Predsedstvo IAS in za katere komisija predloži pozitivno mnenje glede izpolnjevanja prednostnih kriterijev in drugih meril IAS, ki se nanašajo na častnega in dopisnega člana. Predsedstvo IAS seznani članstvo s predlogi za častne in dopisne člane in mnenjem komisije na sejah razredov.

133 d) Volitve članov in razglasitev novih članov IAS

25. člen (volilna Skupščina IAS) Volilna Skupščina IAS, ki jo skliče predsednik IAS, poteka v dveh delih. V prvem delu seje skupščine, ki se izvede na korespondenčni način, člani skupščine s pisnim glasovanjem po pošti volijo nove člane IAS, v drugem delu, ki poteka z neposredno navzočnostjo njenih članov na seji, pa se objavijo potek in rezultati volitev. S sprejemom ugotovitvenega sklepa volilna skupščina razglasi nove člane IAS.

26. člen (izvedba volitev) Predsednik IAS za prvi del sklicane seje volilne skupščine pošlje članom IAS gradivo za volitve z navedbo imen kandidatov za izredne, redne, častne in dopisne člane skupaj z navodili o glasovanju. Kandidati se izvolijo s pisnim glasovanjem, ki ga izvedejo člani po pošti. Z glasovnicami člani glasujejo ločeno za izredne, redne, častne in dopisne člane. Izredne in častne člane volijo vsi člani IAS. Izvoljeni izredni in častni člani morajo dobiti vsaj polovico glasov vseh izrednih in rednih članov IAS. Redne in dopisne člane volijo redni člani IAS. Izvoljeni redni in dopisni člani morajo dobiti vsaj polovico glasov rednih članov IAS.

27. člen (razglasitev novih članov) Volilna Skupščina IAS se na drugem delu seje, ki poteka z neposredno navzočnostjo njenih članov, seznani s celotnim potekom in rezultati volitev. S sprejemom ugotovitvenega sklepa volilna skupščina razglasi nove člane IAS.

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

28. člen (pritožbe) Pritožbe predlagateljev ali kandidatov na sprejete odločitve organov IAS, ki sodelujejo pri volitvah članov IAS, v postopku volitev članov IAS niso mogoče.

29. člen (hramba in dostopnost dokumentacije) Vsi dokumenti v zvezi z volitvami (predlogi kandidatov, liste kandidatov, utemeljitve komisije, dokumentacija o kandidatih in zapisniki) morajo biti na vpogled v papirni obliki na sedežu IAS in v elektronski obliki na interni spletni strani IAS do konca volilnega postopka, in to vsem članom IAS, ki volijo. Po končanem postopku volitev se vsi dokumenti iz prvega odstavka tega člena hranijo v arhivu IAS, razen dokumentacije o kandidatih v papirni obliki, ki se vrne predlagateljem.

134

30. člen (veljavnost pravil) Ta Pravila o volitvah članov IAS veljajo, ko jih sprejme Skupščina IAS in se uporabljajo z dnem njihove objave na spletnih straneh IAS. Z dnem sprejema teh pravil preneha tudi veljavnost Pravil o volitvah članov IAS, ki so bila sprejeta dne 17. 6. 2011.

Ljubljana, dne 27. 2. 2018

Predsednik IAS: prof. dr. Stane Pejovnik

Dokument so pripravili člani Komisije za oceno kandidatov za izvolitev: prof. dr. Marko Jagodič, predsednik prof. dr. Peter Fajfar prof. dr. Stanko Strmčnik.

Ljubljana, 7. 2. 2018

135

136

INŽENIRSKE AKADEMIJE PO SVETU

Inženirske akademije po svetu, ki so vključene v združenji Euro-CASE ali/in CAETS, so:

Argentina National Academy of Engineering – ANI, Argentina Avstralija Academy of Technological Sciences and Engineering – ATSE Belgija Royal Belgian Academy Council of Applied Sciences – BACAS Češka Engineering Academy of the Czech Republic – EA CR Danska Danish Academy of Technical Sciences – ATV Finska Finnish Academies of Technology – FACTE Francija National Academy of Technologies of France – NATF Hrvaška Croatian Academy of Engineering – HATZ Indija Indian National Academy of Engineering – INAE Irska The Irish Academy of Engineering – IAE Japonska The Engineering Academy – EAJ Južnoafriška republika South African Academy of Engineering – SAAE Kanada Academy of Engineering – CAE Kitajska Chinese Academy of Engineering – CAE Koreja The National Academy of Engineering of Korea – NAEK Madžarska Hungarian Academy of Engineering – HAE Mehika Academy of Engineering – AI Nemčija German Academy of Science and Engineering – ACATECH Nizozemska Netherlands Academy of Technology and Innovation – NATI Norveška Norwegian Academy of Technological Sciences – NTVA Portugalska Portuguese Academy of Engineering Romunija Romanian Academy of Technical Sciences – ASTR Slovenija Slovenian Academy of Engineering – IAS Srbija Academy of Engineering Sciences of Serbia – AESS Španija Real Academia de Ingeniería – RAI Švedska Royal Swedish Academy of Engineering Sciences – IVA Švica Swiss Academy of Engineering Sciences – SATW Urugvaj National Academy of Engineering – Uruguay Velika Britanija The Royal Academy of Engineering – RAEng ZDA National Academy of Engineering – NAE

137

138

KONTAKT

Pisarna: Tel.: +386 1 425 4418 Faks.: +386 1 425 4417 GSM: +386 51 642 095 e-naslov: [email protected]

Uradni naslov: Inženirska akademija Slovenije Slovenian Academy of Engineering Tomšičeva ulica 4 SI-1000 Ljubljana

Spletna stran : www.ias.si

139

140