Podelitev Pohval Najzaslužnejšim Prostovoljcem in Prostovoljskemu Projektu

GLASILO OBČINE SEŽANA • LETNIK XIII. • ŠTEVILKA 6 • DECEMBER 2011 TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6210 SEŽANA

Podelitev pohval najzaslužnejšim prostovoljcem in prostovoljskemu projektu

Nova nagrada Jolki Milič

Pomoč družini na domu

Devet primorskih gostiln s ponosom prejelo novo blagovno znamko Gostilna Slovenije

Državni prvaki v balinanju - dečki BK Skala Novoletne prireditve Praznična Sežana za otroke in krajane 2011

Niko Zadnik, Anja Kristan, Ivanka Fonda - prejemniki pohval za najzaslužnejše prostovoljce in prostovoljski projekt LAMPIJONČKI V PARKU PRED SODIŠČEM z županom, Davorinom Terčonom.

DARILNICA 2011 Mošt je že kar lep čas vino in vonj tropin je zamenjal vonj po sladicah in piškotih, ki nakazujejo praznični čas. December je v mnogih pogledih čas pričakovanj; pričakovanje božiča, pričakovanje drobnih pozornosti bližnjih in nenazadnje pričakovanje novega leta in z njim novih začetkov. Letos sem se odločila, da v poplavi privlačnih, živobarvnih in lesketajočih se daril ne izberem čisto nobenega. Odločila sem se, da bom bližnje letos obdarila s koščkom sebe. Z iskrenim voščilom izpod mojega svinčnika, ki bo napisano iz mojega srca, ter s pozornostjo, ki bo plod moje domišlije, truda in spretnosti. Verjamem namreč, da s takšnim darilom osebi povemo, kako pomembna je za nas, in ji s trudom, ki smo ga v pripravo darila vložili, tudi pokažemo, kako zelo jo spoštujemo in jo imamo radi. Takšne pozornosti sežejo v srce bolj od vsake izumetničene igrače in bolj od vsakega še tako dragega predmeta. December je za marsikoga tudi čas osebnih odločitev in obljub, s katerimi si želimo v novo leto vstopiti kot boljši ljudje. Kaj, ko bi se med letošnjimi novoletnimi odločitvami znašle, recimo, tudi odločitve, da bomo bolje skrbeli za pristne družinske in prijateljske odnose, da bomo starejšim, nonam in no- notom pokazali, kako spoštujemo njihove življenjske izkušnje, da bomo bolj odgovorni do svojih živali, do okolja ... Kaj, ko bi se letos preprosto odločili, da si bomo za zgled? »Bodi sprememba, ki si jo želiš videti v svetu.« (Mahatma Gandhi) Prijetno branje do prihodnjič, Andreja Husu

Vsem občanom voščimo prijetne in doživete praznike ter veliko lepih trenutkov v prihajajočem letu!

Župan Davorin Terčon s sodelavci in uredniški odbor.

www.sezana.si

Glavna urednica: Andreja Husu Člani uredniškega odbora: Magdalena SVETINA TERČON, Pavel SKRINJAR, Ivica PODGORŠEK, Aleksander PERŠOLJA, Adrijana SUŠA BONIFACIO in Nina UKMAR. Lektorica: Magdalena Svetina Terčon (razen oglasnih sporočil) Prosimo vas, da nam vse prispevke in fotografije pošiljate na [email protected]. Tisk: Luin Dušan, s. p., Sveto 58, 6223 Komen Izdaja: Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana Rok za oddajo člankov za naslednjo številko je 20. 1. 2012. Uvodnik Število izvodov: 5000, Sežana, december 2011 Glasilo je vpisano v Razvid medijev, Članki naj bodo kratki in jedrnati (največ 1 tipkana stran; pisava Times New Roman, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 388. velikost pisave 12 pt), podpisani in naj vsebujejo navedbo avtorja fotografij. ISSN 2232-2884 Informacije v zvezi z izdajo občinskega glasila dobite 1 na tel. št.: 05/73 10 148, e-mail: [email protected], Janko Mahnič. Slika na naslovnici: Janko Mahnič 8. seja Občinskega sveta Občine sežana

17. 11. 2011 - SPREJETI SKLEPI IN DRUGI AKTI - Sklep o spremembi Sklepa o financiranju svetniških skupin in samostojnih članov občinskega sveta iz sredstev proraču- 1. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Visokošolsko središče na Občine Sežana; Sežana. - Sklep o višini sredstev, ki se zagotovijo v občinskem prora- 2. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi čunu za leto 2012 za financiranje političnih strank in za delo- javnega zavoda Kosovelov dom Sežana – kulturni center vanje svetniških skupin oz. samostojnih članov občinskega Krasa. sveta. 3. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi 8. Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo javnega zavoda Zavoda za šport, turizem in prosti čas Seža- stavbnih zemljišč na območju občine Sežana. na. 9. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za 4. Predlog Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kosovelova uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Sežana za knjižnica Sežana – prva obravnava. leto 2012. 5. Predlog Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za gasil- 10. Sklep o določitvi vrednosti točke za obračun občinskih taks no in reševalno službo Sežana – prva obravnava. na območju občine Sežana za leto 2012. 6. Odlok o rebalansu – 1. proračuna Občine Sežana za leto 11. Sklep o določitvi cene razvojnega oddelka javnega zavoda 2011 s prilogami: Vrtec Sežana od 1. 12. 2011. - Sklep o spremembi načrta ravnanja z nepremičnim premo- 12. Sklep o spremembi Sklepa št. 032-1/2010-14, z dne 18. 2. ženjem Občine Sežana za leto 2011. 2010, o prodaji zemljišč parc. št. 3791/11 in parc. št. 3791/12 7. Odlok o spremembah – 1. Odloka o proračunu Občine Seža- – obe k. o. Sežana. na za leto 2012 s prilogami: 13. Sklep o podaji soglasja k imenovanju direktorja javnega za- - Sklep o spremembi načrta ravnanja z nepremičnim premo- voda Zavod za šport, turizem in prosti čas. ženjem Občine Sežana za leto 2011; Ana Pirc Predčasne volitve v državni zbor 2011 v volilnem okraju Sežana KAKO SMO VOLILI Za nami so prve predčasne volitve v kandidirali na posamezni listi v volilnem Gregorja Viranta in DeSUS – Demokratič- državni zbor v Republiki Sloveniji. Po pr- okraju) je največ glasov dobila tudi v vo- ni stranki upokojencev pa je pripadel po vih neuradnih podatkih se je v nedeljo, 4. lilnem okraju Sežana, in sicer 27,65 od- en mandat. decembra 2011, volitev na državni ravni stotka. Sledijo ji Socialni demokrati (dr. Iz sežanskega volilnega okraja se nobe- udeležilo 64,65 odstotka volilnih upra- Ljubica Jelušič) z 21,50 odstotki, Sloven- nemu izmed kandidatov ni uspelo prebiti vičencev, v volilnem okraju Sežana, ki ska demokratska stranka (Breda Filipović) v državni zbor. obsega območje občin Divača, Hrpelje- 18,89 odstotka, DeSUS – Demokratična Kozina, Komen in Sežana (6. volilni okraj stranka upokojencev (Ljubislava Škibin) Opomba: Podatki so neuradni, prav 2. volilne enote s sedežem v Postojni) pa 8,84 odstotka, Državljanska lista Gregor- tako pa ne vsebujejo glasovanja po pošti je bila udeležba 60,39-odstotna. ja Viranta (Danica Skok) 8,50 odstotka, iz Slovenije in tujine (vir: spletna stran Dr- Zmagovalka letošnjih volitev je postala SLS Radovana Žerjava (Andreja Mahnič) žavne volilne komisije). Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slove- 3,70 odstotka, Nova Slovenija – Krščan- nija z 28 mandati, Slovenska demokratska ljudska stranka (Jani Podrepšek) 2,56 ska stranka – SDS jih je prejela 26, Socialni odstotka. Ostalih 12 list, ki so imele svoje Adrijana Suša Bonifacio demokrati 10, Državljanska lista Gregorja kandidate v 6. volilnem okraju 2. volilne Viranta osem, DeSUS – Demokratična enote in jim na ravni države ni uspelo pri- stranka upokojencev in SLS Radovana ti v parlament, je prejelo od 1,58 do 0,12 Žerjava po šest, Nova Slovenija – Krščan- odstotka glasov. ska ljudska stranka pa štiri mandate. V 2. volilni enoti je lista Zorana Janko- Iz občinske uprave Iz občinske Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slo- vića – Pozitivna Slovenija dobila štiri man- venija (Aljoša Jerič) (v oklepaju so na- date, Slovenska demokratska stranka tri, 2 vedeni kandidati oz. kandidatke, ki so Socialni demokrati dva, Državljanski listi Podelitev pohval najzaslužnejšim prostovoljcem in prostovoljskemu projektu v občini Sežana

Evropska komisija je razglasila leto 2011 za evropsko leto prostovoljstva. Prosto- voljstvo prinaša bogato učno izkušnjo, omogoča razvoj družbenih veščin in kompetenc ter prispeva k solidarnosti. Občina Sežana je letos drugič zapored razpisala javni poziv in tako podeljuje dve pohvali za najzaslužnejše prostovoljce ter eno pohvalo za prostovoljski projekt, ki je bil izveden v letih 2010 in 2011.

1. POHVALA NAZASLUŽNEJŠI PRO- STOVOLJKI V OBČINI SEŽANA Anji Kristan Ivanka Fonda Anja je prostovoljno delo pri Območ- nem združenju Rdečega križa (OZRK) V okviru Medobčinskega društva prija- velik premik na področju prostovoljstva pričela v letu 1996 na področju dela z teljev mladine Sežana je vodila ustvarjal- mladih v OZRK Sežana in s tem tudi v širši otroki. Kot zagnana, samoiniciativna in ne delavnice. Akcijo Očistimo Slovenijo v lokalni skupnosti. Njeni napori so razen zrela mlada prostovoljka se je udeleži- enem dnevu je koordinirala v vseh eno- k pozitivnim učinkom, ki jih prostovolj- la mednarodnega tabora prostovoljcev tah Vrtca Sežana. sko delo daje uporabnikom, usmerjeni v Rdečega križa. S polnoletnostjo se je vpi- V organizaciji OZRK Sežana je vodila, razvijanje odgovornosti mladih do sebe sala tudi med prostovoljne krvodajalce. koordinirala oziroma izvajala naslednje in družbe ter krepitvi sodelovanja med V želji po širjenju svojega prostovoljne- projekte: generacijami. Anja ima aktivno vlogo pri ga dela je sodelovala s številnimi organi- - preventivni projekt za mlade Aktivno promociji in širjenju prostovoljstva mla- zacijami in društvi na različnih področjih preživljanje prostega časa v Mladin- dih. Njen odnos do dela in ljudi ter rezul- doma in v tujini. skem centru Podlaga (3 leta); tati njenega dela so lahko zgled mnogim Začela je s svetovanjem, druženjem in - raziskovalni projekt o potrebah ljudi na prostovoljcem. pomočjo ranljivim skupinam (otrokom v demografsko ogroženem področju v Vzgojnem zavodu Planina, mamicam in vaseh Stomaž, Razguri in Bogo ter vo- 2. POHVALA NAZASLUŽNEJŠI PRO- otrokom v Materinskem domu Ljubljana, denje skupine prostovoljcev za izved- STOVOLJKI V OBČINI SEŽANA Ivanki ljudem, ki živijo v gorah v Italiji, otrokom bo projekta glede na izražene potrebe; Fonda in mladostnikom v programu TOM tele- - mentorstvo v programu Medgenera- Ivanka Fonda deluje znotraj Medžupnij- fon v sklopu Svetovalnega centra Koper cijsko družabništvo v Domu upokojen- ske Karitas Lokev, Divača, Vreme in nudi ter starejšim osebam v Domu upokojencev Sežana skupini mladih prostovolj- pomoč ljudem v stiski na ravni Kraške de- cev Sežana). Prostovoljno delo pa je ka- cev – dijakov Šolskega centra Srečka kanijske Karitas, odgovorna je tudi za po- sneje razširila še na druga področja. Kot Kosovela Sežana (Ta projekt, ki traja tri slovanje skladišča Karitas v Sežani. Njeno mladinska vodnica je izkušnje pridobiva- leta, še vedno teče.). delo obsega predvsem skrb za nabavo in la v Planinskem društvu Sežana in dru- Anja je prostovoljka že šestnajsto leto. prevzem hrane za skladišče v Sežani, pri- štvu Tabornikov iz rodu Kraških j'rt. S svojim predanim delom je naredila pravo in izdajo paketov s hrano, obisko- vanje in pogovore z ljudmi v stiski ter s starejšimi občani in aktivnostmi v zvezi z drugimi rednimi in izrednimi humanitar- nimi akcijami. Ivanka je sodelovala v projektu Delavci brez meja in se aktivno vključila v zbira- nje hrane za delavce, ki so izgubili delo oziroma za delo niso prejeli plačila. Vodi različne akcije za pomoč ljudem v stiski – Kraška dekanijska Karitas je letos pri nakupu šolskih potrebščin pomagala 65 otrokom z boni, 128 šolarjem pa z naku- pom zvezkov. Kot pomočnica voditeljice je organizirala in sodelovala na 5-dnevnem letovanju za starejše sodelavce Ka- ritasa v Portorožu, vodila je delavnice in Iz občinske uprave Iz občinske animatorski program. Njeno delo vsekakor pomembno vpliva Anja Kristan na lokalno skupnost in širjenje prosto- 3 voljstva, kar je v tem času še kako pomembno.

3. POHVALA NAZASLUŽNEJŠEMU PROJEKTU V OBČINI SEŽANA za leti 2010 in 2011 – PoSKOKčev DAN v izvedbi Športnega društva poSKOKec Kar 75 prostovoljk in prostovoljcev v starosti od 15 do 63 let je sodelovalo pri pripravi in izvedbi športne prireditve z imenom PoSKOKčev dan, ki se je odvijala 11. junija 2010 in 10. junija 2011 v Športnem parku Sežana. ŠD Poskokec želi s tem projektom vse otroke, mlade in starše z Obalno-kraške regije pobliže seznaniti z vsebinskimi programi. Otro- kom so bili na voljo poligoni, štafetne igre, skupinske in individualne športne igre; mladim pa nogomet na milnici ter urbane oblike športa. Staršem so ponudili delavnice o promociji kakovostnega preživljanja prostega časa in preventivne zdravstvene delavnice. Prvovrstni namen prireditve je bil torej vzpostaviti pozitiven nosti. Poudariti velja, da je bila prireditev zasnovan na prostovoljnem delu. Pri pri- odnos do rednega športnega udejstvo- za vse obiskovalce brezplačna. pravi je sodelovalo: 10 prostovoljcev v or- vanja med čim širšim krogom populacije V sklopu PoSKOKčevega dne je potekal ganizacijskem odboru, 35 prostovoljcev v Obalno-kraški regiji, saj je bil program tudi projekt PoSKOKčevih žepnin. V letu je sodelovalo pri sestavi programa, pri organiziran za vse starostne skupine. 2010 je društvo podelilo žepnine petim sami izvedbi pa 55. Predvsem gre tu za Poudarek je predvsem pri otrocih, saj je perspektivnim športnikom, v letu 2011 pa PoSKOKčeve mentorje, ki redno sodelu- obdobje otroštva ključno pri oblikovanju dvema športnikoma za naj fair play potezo. jejo tudi pri izvedbi drugih PoSKOKčevih navad na vseživljenjsko gibalno aktivnost Prostovoljci so bili v projekt vključeni programov, dijake Šolskega centra Sreč- ter razvoj motoričnih in gibalnih sposob- od samega začetka. Projekt je bil v celoti ka Kosovela Sežana in pa tudi predstavnike javne sfere. Rezultati projekta so bili več kot po- zitivni: PoSKOKčevega dne se je vsako leto udeležilo več kot 1000 ljudi, poželi so navdušenje predvsem otrok, mlado- stnikov ter njihovih staršev in tudi širše javnosti. Prav tako se je s tem dogodkom razširil glas o prostovoljnem delu, ki zdru- žuje ljudi. Posebno priznanje je društvu za organizacijo te prireditve podelila lani tudi Športna zveza Sežana. Od evropskega leta prostovoljstva se poslavljamo in pozdravljamo evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracij- skega sodelovanja. Naj nas prostovolj- stvo povezuje!

Povzela: Nina Ukmar Slike: arhiv društev/prostovoljcev

Športno društvo Poskokec Iz občinske uprave Iz občinske

4 www.sezana.si (CIVILNA INICIATIVA ZA PRIMORSKO, Goriška cesta 17, P.P. 75 5270 AJDOVŠČINA Kras, Primorska, 30. 10. 2011) Zgodba o zaščiti Krasa se vleče kot jara kača V glasilu Občine Sežana Kraški obzor- Krasa, zlasti pa ne k strpnemu sodelovanju po našem mnenju je, da poskrbi za ustre- nik je bil v pretekli številki objavljen zapis in dogovarjanju vseh, /.../ ki z lastnim pri- zno zastopanje interesov vseh občanov Uprave Občine Sežana z naslovom Zgod- stopom prispevamo h Krasu, kakršnega si in za oblikovanje razvojnih ciljev, ki bodo ba o zaščiti Krasa se vleče kot jara kača. želimo. presegli način odločanja ‘od danes na jutri’ Komentar prispevka se v glavnem nana- V obeh civilnodružbenih gibanjih delimo in ‘pustite nas v miru – mi že vemo, kako’. ša na del poročila Ministrstva za okolje in mnenja s tistimi občankami in občani, ki prostor (MOP) v zvezi z izvedbo izrednega so zaskrbljeni nad reakcijami Uprave Ob- S spoštovanjem, nadzora nad delom Občine Sežana. Po- čine Sežana. Objavljeni komentar glede ročilo je v celoti dosegljivo na spletnem ugotovitev iz poročila MOP je napisan v Civilna iniciativa Civilna iniciativa naslovu Vlade RS (Gradiva v obravnavi / tendecioznem duhu in skuša zamegliti ter Kras Za Primorsko, 21. 9. 2011) in na spletni stani Civilne inici- izničiti ugotovitve MOP. Rober Rogič Božo Novak ative Kras: http://civilnainiciativakras.com/ Zaskrbljeni smo tudi nad dejstvom, da node/1094. se pod zapis ni podpisal župan kot od- Civilnodružbeni gibanji bosta še naprej govorna in uradna oseba, temveč Uprava spremljali uresničevanje sklepov in ukre- Občine Sežana, ki v celoti šteje skoraj 40 pov, ki jih je Vlade RS sprejela 14. aprila zaposlenih. V CIK in CIP menimo, da se na letošnjega leta na svoji 130. redni seji (pod tak način po nepotrebnem izpostavlja za- točko 25A). Sklepe si lahko preberemo na poslene v Upravi Občine Sežana, zlasti vse spletnem portalu Vlade RS: http://www. tiste, ki morda osebno niso podpisniki ob- Poslano: vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/sklepi/ javljenega prispevka v glasilu. - Glavna urednica in uredniški odbor glasila Obči- seja_vlade_2011/130_seja/130sv25a.pdf. V CIK in CIP še vedno pozivamo, da se ne Sežana – Kraški obzornik, Partizanska 4, 6210 Med podporniki prizadevanj civilno- čimprej pristopi k vsebinskim vprašanjem Sežana družbenih gibanj Civilne iniciative Kras vizij razvoja Krasa z vsemi akterji na državni V vednost: (CIK) in Civilne iniciative za Primorsko (CIP) in občinski ravni, ki lahko k temu konstruk- - Župan Občine Sežana g. Davorin Terčon prevladuje ocena, da objavljeni komentar, tivno prispevajo. Od Občine Sežana in - Občinska uprava Občine Sežana pod katerim je podpisana Uprava občine njenega župana upravičeno pričakujemo - Občinski svet Občine Sežana Sežana, ne prispeva h konstruktivnemu re- predvsem povezovalno vlogo. Pomemb- - Ministrstvo za okolje in prostor ševanju odprtih vprašanj razvoja in zaščite na prioriteta Občine Sežana v tem procesu - Medijem Odgovor na dopis Civilne iniciative Kras in Civilne iniciative za Primorsko Pri pripravi članka z naslovom Zgodba javnosti z dejanskimi podatki o aktivno- čeprav naj bi bila Občina nadzorovana o zaščiti Krasa se vleče kot jara kača, ki je stih Občine na tem področju. oseba; ne odzivajo se na dopise, pozive bil objavljen v oktobrskem glasilu Obči- in povabila Občine po razjasnitvi; leto ne Sežana Kraški obzornik, so sodelovali S CIK in CIP se nedvomno strinjamo, da dni ne podajo smernic k osnutku OPN. župan in zaposleni v sežanski občinski se mora Občina Sežana ukvarjati z 'vse- Takšen način za Občino Sežana ne pred- upravi. Glede na to, da župan v skladu binskimi vprašanji glede vizije razvoja stavlja konstruktivnega sodelovanja. z Zakonom o lokalni samoupravi in Sta- Krasa'. Tudi sicer (ne le zaradi zakonskih tutom Občine Sežana vodi in nadzoruje norm) se nam zdi sodelovanje z akterji Po številnih poizkusih smo prepričani, občinsko upravo, ni sporno, da je pod na državni in občinski ravni, ki lahko k da je Občina Sežana skupaj z županom člankom podpisana Uprava Občine Se- temu konstruktivno prispevajo, nujno. pri razvoju Krasa odigrala več kot le po- žana, saj le-to sestavljajo tako župan kot Pri tem smo kot javna ustanova dolžni vezovalno vlogo. Strinjamo se tudi, da je tudi zaposleni v občinski upravi, poleg upoštevati vse deležnike, ki lahko vpliva- pomembna prioriteta Občine Sežana v tega pa so stališča župana in uprave v so- jo na oblikovanje razvojnih ciljev Krasa. A tem procesu poskrbeti za ustrezno zasto- zvočju. Je pa zanimivo, da so se na pod- dejstvo je, da si konstruktivno sodelova- panje interesov vseh občanov. pis obregnili ravno v civilnih iniciativah, nje na Občini Sežana predstavljamo kot Vsekakor pa na Občini Sežana spoštu- od katerih hranimo številne iniciative, ki obojestransko aktivno povezanost zaradi jemo nasprotno misleče, saj v njih na eni pa praviloma sploh niso podpisane. skupne dejavnosti oziroma skupnega strani vidimo možnost za dopolnitev in cilja (ohranjanja in razvoja Krasa). Enak izboljšanje svojega dela, po drugi stra- Kljub temu želimo poudariti, da članek način sodelovanja pričakujemo tudi na ni pa nam dajejo potrditev, da smo na v pretekli številki občinskega glasila ni- drugi strani, sploh pa od pristojnih držav- pravi poti pri iskanju skupnih rešitev za kakor ni tendenciozni zapis oziroma ko- nih institucij, ki jim nenazadnje že sam zaščito, varovanje in razvoj Krasa. Zato mentar ugotovitev Ministrstva za okolje zakon predpisuje način sodelovanja z gre zahvala vsem varuhom Krasa, ki se in prostor, pač pa govori o dejstvih, ki se lokalnimi skupnostmi. A se nekaterim dr- predano, strokovno in zavzeto trudijo, da nanašajo na pretekle in sedanje aktivno- žavnim organom to očitno ne zdi potreb- se Kraševcem ni potrebno bati za svojo sti Občine Sežana pri iskanju možnosti no in v svojem postopanju (pre)pogosto prihodnost.

in rešitev za zaščito, ohranjanje in razvoj zaobidejo predpise in mirno ravnajo v uprave Iz občinske Krasa. Vrednostnih sodb članek ne vsebu- nasprotju s sklepom Vlade RS; pišejo po- Župan Občine Sežana je in nikakor ni bil pripravljen kot podlaga ročila o nadzoru, ki ga niso opravili; kljub s sodelavci za polemiziranje, temveč za seznanjanje pozivom Občine ne vročajo poročil, pa 5 PogodbePravniški kotiček Pogodbe obligacijskega prava, ki vzpostavljene med strankama ali obi- poslovno sposobnost s polnoletno- jih ureja Obligacijski zakonik (OZ), so čaja, šteje za izjavo o sprejemu. Spre- stjo, pred polnoletnostjo pa, če skle- pravni posli. Pravni posel je izjava vo- jem učinkuje v trenutku, ko je bilo nejo zakonsko zvezo ali če postanejo lje, ki jo subjekt izrazi z namenom, da dejanje storjeno, če je bilo storjeno v roditelji in so za podelitev popolne nastane, se spremeni oziroma prene- rokih, ko ponudba še veže. poslovne sposobnosti pomembni ra- ha določeno civilnopravno razmerje. Predpogodba je takšna pogodba, zlogi. Omejeno poslovno sposobnost Pogodba povzroči nastanek medse- s katero se prevzema obveznost, da pa pridobi mladoletnik z dopolnjenim bojnih obligacijskih pravic in obve- bo pozneje sklenjena druga, glavna petnajstim letom starosti. Pravne ose- znosti pogodbenih strank, zaradi česar pogodba. Predpisi o obliki glavne po- be ne morejo imeti lastne poslovne jo uvrščamo med zavezovalne pravne godbe veljajo tudi za predpogodbo, sposobnosti, njihovo poslovno spo- posle. Ker je nujna predpostavka za če je predpisana oblika pogoj za ve- sobnost oblikuje njihov zastopniški veljavno sklenitev pogodbe soglasje ljavnost pogodbe. Predpogodba veže, organ. Sposobnost razsojanja je de- volj obeh strank, je pogodba dvostran- če vsebuje bistvene sestavine glavne janska sposobnost razumeti pomen ski zavezovalni pravni posel. Poznamo pogodbe. Na zahtevo zainteresirane svojih dejanj oziroma razumeti po- različne vrste pogodb, ki jih razvršča- stranke naloži sodišče drugi stranki, ki men svoje izjave poslovne volje in mo glede na določena merila, in sicer noče skleniti glavne pogodbe, naj to pravne posledice, ki jih takšna izjava glede na način sklenitve (konsenzual- stori v roku, katerega ji določi. Skleni- poslovne volje povzroči. ne, oblične, realne), odplačnost (od- tev glavne pogodbe se lahko zahteva Temeljna predpostavka za skleni- plačne, neodplačne), stran obveznosti v šestih mesecih od izteka roka, dolo- tev pravnega posla je prava volja, ki (enostransko obvezne, dvostransko čenega za njeno sklenitev, če ta rok ni mora biti resnična, svobodna, prosta obvezne), trajnost (enkratne, sukcesiv- določen, pa od dneva, ko bi po naravi zavestnih in nezavestnih napak. Volja ne, trajne), na pogodbe, katerih pred- posla in okoliščinah pogodba morala za sklenitev pogodbe se lahko izja- met je dajatev, pogodbe, katerih pred- biti sklenjena. Predpogodba ne veže, vi z besedami, običajnimi znaki, ali z met je storitev, itd. če so se okoliščine od njene sklenitve drugačnim ravnanjem, iz katerega je Pogodba je sklenjena, ko se pogod- toliko spremenile, da niti ne bi bila mogoče zanesljivo sklepati, da volja beni stranki sporazumeta o njenih bi- sklenjena, če bi bile okoliščine takrat obstaja. Izjava volje mora biti svobo- stvenih sestavinah. takšne. dna in resna. Faze, ki pripeljejo do sklenitve po- Da je pogodba veljavno sklenjena, Pogodbena obveznost je lahko v godbe, so pogajanja, ponudba, spre- morajo biti izpolnjene predpostavke tem, da nekdo nekaj da, stori, opusti jem ponudbe, morebitna predpo- za veljavno sklenitev pogodbe. Po- ali trpi. Pogodbena obveznost mora godba in sklenitev pogodbe. znamo splošne predpostavke za ve- biti mogoča, dopustna in določena Pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ljavno sklenitev pogodbe, ki so dolo- oziroma določljiva. Vsaka pogodbena ne zavezujejo. Vsaka stranka jih lahko čene za vse vrste pogodb, in posebne obveznost mora imeti dopustno pod- prekine, kadar hoče. Vendar odgo- predpostavke, ki so določene samo lago (razlog, kavzo). Poslovna podlaga varja stranka, ki se je pogajala, ne da za določene vrste pogodb. Posebne je razlog, zaradi katerega pogodbeni bi imela namen skleniti pogodbo za predpostavke so lahko določene z stranki skleneta pogodbo. Podlaga je škodo, ki jo je povzročila drugi stranki. zakonom ali jih določita pogodbeni nedopustna, če je v nasprotju z usta- Za škodo odgovarja tudi stranka, ki se stranki s pogodbo. Splošne predpo- vo, s prisilnimi predpisi, z moralnimi je pogajala z namenom skleniti po- stavke so: sposobnost strank (pravna načeli. Domneva se, da ima obve- godbo, pa je ta namen brez uteme- sposobnost, poslovna sposobnost in znost podlago, čeprav ta ni izražena. ljenega razloga opustila in tako drugi sposobnost razsojanja), soglasje ozi- Za sklenitev pogodbe se ne zahteva stranki povzročila škodo. roma volja, možnost in dopustnost, nikakršna oblika, razen če zakon dru- Ponudba je določeni osebi dan pre- oblika. gače določa. Pogodba, na podlagi ka- dlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje Pravna sposobnost je sposobnost tere se prenaša lastninska pravica na vse bistvene sestavine pogodbe, tako biti subjekt pravic in dolžnosti. Fizič- nepremičnini ali s katero se ustanavlja da bi se z njegovim sprejemom pone osebe jo pridobijo z rojstvom in druga stvarna pravica na nepremični- godba lahko sklenila. izgubijo s smrtjo. Za pravne osebe ni, mora biti sklenjena v pisni obliki. Sprejem ponudbe je enostranska iz- pa zakonodaja določa, katere dejstva java naslovnika ponudniku, da se stri- morajo biti izpolnjena, da lahko prav- Andreja Škapin nja s ponudbo. Ponudba je sprejeta, na oseba pridobi pravno sposobnost. ko ponudnik prejme izjavo naslovni- Poslovna sposobnost je sposobnost Vir: Obligacijski zakonik s komentar- ka, da sprejema ponudbo. Ponudba je osebe, da sama z lastnimi dejanji in jem, Miha Juhart, Nina Plavšak, 1. na- sprejeta tudi, če naslovnik pošlje stvar lastno voljo pridobiva pravice in pre- tis, Ljubljana: GV Založba, 2003. Pravniški kotiček Pravniški ali plača ceno ali če stori kaj drugega, vzema dolžnosti v pravnoposlovnih kar lahko na podlagi ponudbe, prakse, razmerjih. Fizične osebe pridobijo 6 7 Merčani aktivni tudi doma Tudi v vasi, skriti za železniškim mostom, še vztrajamo pri izvedbi delovnih akcij. Včasih smo jim rekli rabute. Tako se v Merčah organiziramo vsaj dvakrat letno, in sicer enkrat v pomladanskem in drugič v jesenskem času, običajno pred praznovanjem merčanskih nedelj, ki sta dve v letu. Ob prazniku svetega Andreja, ki je zavetnik merčanske cerkve, namreč zimo kupujemo, dva tedna po veliki noči pa jo prodajamo. Čas za prostovoljno delo si v današnjem hitrem tempu življe- nja vsak težko vzame in delovne akcije so po navadi zato slabo obiskane, letošnje leto pa je bilo izjemno, saj so se vaščani odzvali v velikem številu, za kar se vsem pokopališča in mrliške vežice, očistili mar- dom, očistili vaške poti ter vaške objekte skupaj in vsakemu posebej iskreno za- mor na spomeniku sredi vasi, ki je posve- (cerkev, vežico in vaški dom). Poskrbeli hvaljujemo. S skupnimi močmi smo tako čen vaščanom, ki so bili žrtve 2. svetov- smo tudi za urejenost otroškega igrišča opravili veliko nalog. Uredili smo okolico ne vojne, pripravili smo kurjavo za vaški in vaškega studenca. Za večjo varnost smo poskrbeli z obžganjem dreves, ki so segala na vaško cesto. Sodelovali so tudi otroci, ki se tako od starejših učijo kori- stnosti prostovoljnega dela. Vaščani po- storimo različna dela tudi izven delovnih akcij, kar je zelo pohvalno in posnemanja vredno. Trudimo se, da bi bila vas ves čas urejena, za kar smo bili letos nagrajeni tudi s priznanjem za najbolj urejeno vas. Potrudili se bomo, da bomo s pomočjo nagrade poskrbeli za še lepšo urejenost vasi, z namenom, da bi se vsak prebivalec in obiskovalec med nami dobro počutil.

Besedilo: David Bezjak Sliki: Klemen Kocjan in Dean Kariž Merče še lepše Sezona se je zaključila še s sanacijo do- to uspelo v letošnjem letu, tako da smo si in izstopanje ljudi in šolarjev. Uspelo nam trajane avtobusne postaje. Na adaptacijo polepšali tudi vhod v vas. Tako smo po- je tudi znižati del stare ceste ob transfor- smo čakali kar nekaj časa. Končno nam je skrbeli za varnejše ustavljanje avtobusa matorski postaji ter s tem doseči boljšo preglednost proti Divači, ko se z vozili vključujemo na glavno cesto iz smeri pokopališča, saj je bil omenjeni del zelo nevaren. V vasi smo postavili tudi del va- rovalne ograje. Za vse se moramo zahvaliti Občini Sežana, saj je finančno podprla omenjena sanacijska dela v Merčah. Tako je najlepša vas dobila še najlepši vhod s kamnitim mostom, na katerega smo kra-

Iz naših krajev jani zelo ponosni.

Besedilo: Ivan Žiberna 8 Slika: Janko Mahnič Obnovljen pil na Klancu v Vogljah Na križišču poti v Vogljah, ob nekdanji cerkvi sv. Ivana in ob koritu, se nahaja pil, ki ga je v letošnjem letu obnovila Občina Sežana. Pil je v registru kulturne dedišči- ne opredeljen kot sakralna stavbna dedi- ščina. Gre za slopno zidano znamenje s kamnito piramidasto streho, na vrhu katere je železen križ. Na vseh štirih straneh so niše, v katerih so bile nekdaj poslikave na pločevini. Pod zahodno nišo je najden zapis letnice 1852. Obnovo je izvajal Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, investicijsko-vzdrževalna dela obnove pa Gradbeništvo Miha Perčič, s. p., pod budnim očesom Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Besedilo: Nina Ukmar Slika: Klementina Križman Natečaj o kraški hiši V Mladinskem hotelu v Pliskovici je pred kratkim potekala zaključna prireditev na- tečaja Kraška hiša. Osnovnošolski natečaj, katerega cilj je spodbuditi otroke k pozi- tivnemu odnosu do kulturne dediščine in ozaveščati o pomenu te za ohranjanje značilne podobe Krasa, je letos potekal že drugo leto in je poleg samega natečaja v sklopu zaključne prireditve otrokom ponudil tudi delavnice in krajše predavanje. Na zaključni prireditvi se je zbralo 23 učencev iz bližnjih osnovnih šol: Osnov- ne šole Dutovlje, Osnovne šole Antona Šibelja - Stjenka Komen, Osnovne šole dr. Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje ter Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača z učiteljicami. Laura Lozej iz Mla- dinskega hotela Pliskovica je zbrane naj- rim se že šest let odvija trgatev prijatelj- Praznika terana in pršuta v Dutovljah, prej popeljala po vasi Pliskovica, v kateri stva s prijatelji iz sosednje občine Zgonik. učili o starih kraških igrah. Igrali so tris na nekaj več kot stotih hišnih številkah Sledila je malica, po kateri so učenci po oziroma vejno s fižolčki in se razgibali ob prebiva več kot 200 prebivalcev, in jim skupinah v družbi mentoric poprijeli po igri škrov. Z dijakinjami smeri aranžerski predstavila kraško arhitekturo, ki je v tej dletih in macolah, fižolčkih ter računalni- tehnik iz Šolskega centra Srečka Kosovela kraški vasici nikakor ne manjka, ter značil- kih. Razdeljeni v skupine so se z domačo v Sežani so se učili o računalniški foto- nosti vasi, med katere prav gotovo spada mlado etnologinjo Marjeto Malešič iz Ko- montaži in na kreativen ter barvit način Latnik evropskega prijateljstva, pod kate- prive, avtorico knjige ob lanski 40-letnici predelali fotografije kraškega naravnega ali urbanega okolja. Bodoči inženirki oblikovanja, Maruša in Špela, pa sta zbrane učili osnov klesanja črk. Za konec je organizatorka Jelena Uršič, sicer profesorica likovne umetnosti na sežanski srednji šoli, podelila nagrade in priznanja nagra- jencem natečaja ter nagrado zmagovalki tekmovanja v trisu. Kljub temu, da je prireditev potekala v veselem in sproščenem razpoloženju, so se učenci veliko naučili in, kar je naj- pomembnejše, naučeno udejanjili skozi igro in izkušenjsko učenje. Iz naših krajev Besedilo: Olga Knez Sliki: Jelena Uršič 9 S pastirskimi igricami bodo obogatili Pliskino učno pot Pred desetimi leti so v Pliskovici odprli zelo zanimivo Pliskino učno krožno pot, ki je speljana v osrčju Krasa, med Pliskovi- co in bližnjimi Kosoveljami. Izhodišče je v Mladinskem hotelu v Pliskovici, ki deluje že deveto leto. Na šest kilometrov dolgo Pliskino pot se zlasti v zadnjih letih poda- ja veliko število pohodnikov pa tudi ko- lesarjev. Organizatorji, predvsem domače Razvojno društvo Pliska in Mladinski hotel so si zamislili, da bi bil po desetih letih čas, da Pliskino pot malo spremenijo in jo dopolnijo z nekaterimi novimi idejami. Tako so pripravili projekt Trajnostne- ga razvoja Pliskine poti, ki so ga v okviru martinovnja predstavili na balinišču v domači vasi v soboto, 19. novembra 2011. Pri pripravljanju projekta sodelujejo vodja Mladinskega hotela Pliskovica Tom Ločniškar, biolog Borut Kokalj, predstav- nici domačega RD Pliska Ivica Žerjal in tone pasme rejnih živali na Krasu, ki se v drobneje je pojasnila, zakaj jo moramo Marija Turk ter mlada oblikovalka Jelena slovenskem merilu ponaša z največjim varovati, kdo naj jo varuje in kako naj jo Uršič iz Dan pri Sežani, zaposlena kot številom avtohtonih rejskih živali. Gre za varujemo. Poudarila je, da je mogoče prof. likovne umetnosti in umetnostnega štiri živali, in sicer: kraško ovco – istrsko kakovostno preživeti prosti čas tudi na oblikovanja v kamnu na sežanskem šol- plamenko, kraško sivko (ki izumira, a se otroških igriščih iz kamna, ki predstavljajo skem centru. Prav Uršičeva je predstavila ponovno vrača v kraške štale), kraškega naravni material. »Obstoječa igrišča niso pastirske igrice, ki so danes že pozablje- ovčarja (pes) in lipicanca. S pastirstvom ponudila otrokom drugačnega igranja. ne, živele pa so med našimi nonami in pa so povezane tudi pastriske igrice, s Lastnosti dobrih igrišč so varnost, pre- nonoti, ki so se jih igrali na paši. Z njimi se katerimi so se nekoč igrali na gmajni. prostot igral, udobje in urejenost. Prav je mlada profesorica srečala in diplomi- Prav s temi igricami bi popestrili Pliskino naravno okolje, kot je kraška gmajna, se rala na Višji strokovni šoli za oblikovanje pot, da bi jih na zabaven način spoznali je pokazalo za zelo pestro in otrokom pri- materialov v Sežani, kjer je zagovarjala ne samo otroci, ampak tudi odrasli. »Tudi merno okolje,« poudarja Uršičeva. Upo- diplomsko nalogo z naslovom Igramo in pastirske igrice so ene izmed elementov, raba pastirskih igric obuja vaška jedra, učimo se s kamnom. Njena zamisel naj bi ki ohranjajo kulturno dediščino Krasa in gmajne in učne poti, dopušča drugačne zaživela ravno na Pliskini poti. s katerimi organizatorji želijo, da ne izgi- in zanimive izkušnje, kajti igrice so lokal- Domačinom je predstavila svoje vide- nejo v pozabo, ampak se prenašajo na no prilagojene in nudijo več kot samo zanje pastirskih iger, ki bi jih lahko umestili mlajše generacije«, je poudarila Uršičeva. bavo in spoznanje na nevsiljiv način. na že 10 let staro Pliskino pot. Trajnostni Predvsem starejše ljudi je povabila k so- Uradni predstavitvi pastirskih igric Jele- razvoj je sestavljen iz štirih osrednjih sklo- delovanju, da bi podrobneje predstavili ne Uršič je sledilo prijetno druženje do- pov. Poleg sklopa trajnostne rabe rastlin- pastirske igrice. mačinov ob mladem vinu in pečenem skih virov Krasa, zelišč in dišavnic z gmaj- Predstavila je naravno in kulturno dedi- kostanju. ne in čebelarstva, obravnava zadnji sklop ščino, ki se deli na materialno (premično pašo in pastirstvo. Tu predstavljajo avtoh- in nepremično) ter živo dediščino. Po- Besedilo in slika: Olga Knez Razstava svežih gob V Mladinskem hotelu v Pliskovici je 16. oktobra potekala tradicionalna razstava svežih gob, ki jo je priredilo sežansko go- barsko društvo. Na nedeljski razstavi so v Mladinskem hotelu v Pliskovici prikazali kar 137 vrst gob. Število sicer ne dosega precej večjega števila razstavljenih gob v prejšnjih letih, ko so za razstavo pripravili kar 90 vrst gob več. V čem je razlog, pa nam je pojasnila dolgoletna zelo aktiv- na predsednica in tudi determinatorka

Iz naših krajev sežanskega gobarskega društva Ljubica Tavčar Bandelj: »Zaradi slabe gobarske letine na Krasu žal nismo nabrali dovolj Številni obiskovalci so si ogledali razstavo svežih gob, o katerih je marsikaj zanimivega povedala Ljubica svežih gob. Pri nas na Krasu, kjer že dalj 10 Tavčar Bandelj. časa pogrešamo dež, pa tudi preveč ve- in Bruno Basezzi, Josip Šimić in Milko Če- ni namen, in kulinaričnih dobrotah, ki so trovno je, ni bilo podnebnih pogojev za bulec. Društvo je izdalo tudi zgoščenko o zadišale iz kuhinje mladinskega hotela: rast gob, zato so nam pri nabiranju po- strupenih gobah. Fotografije za zložen- golaž in paprikaš s polento, gobji namaz magali prijatelji gobarji iz Ribnice.« Poleg ko je prispeval Milko Čebulec in so zgolj oziroma tatarski namaz z gobami, gobji slovenskih imen so jih opremeli še z latin- osnova za pomoč in prepoznavnost gob ocvrtki in gobji zavitek oz. študelj. V ku- skimi imeni in podatki o užitnosti. v strokovni literaturi. Glavna naloga dru- hinji so gobje jedi pridno pripravljale GD Sežana je prav na razstavi v Pliskovi- štva je izobraževanje ljudi o strupenih marljive kuharice pod vodstvom Adela ci prikazalo tudi tri plakate o užitnih, po- gobah in nevarnostjo zastrupitve z njimi. Delizajmovića (Neda Vran, Verica Čepak gojno užitnih in strupenih gobah Krasa in »Plakate in zloženke o strupenih gobah in Marjeta Piščanec). Brkinov ter Istre. Plakati so nastali v okviru Krasa in Brkinov bomo razdelili po šolah, Obiskovalci mladinskega hotela, ki so si mednarodnega sodelovanja gobarskih knjižnicah, turističnih centrih, gostilnah, ogledali razstavo svežih gob in pokušali društev Slovenije, Hrvaške in Italije na zdravstvenih domovih, skratka na javnih kulinarične dobrote iz gob, pa so lahko pobudo treh predsednikov društev: Irene mestih, da bi ljudje spoznali smrtno stru- posegli tudi po medu in čebelarskih iz- Sirotič Dobrila (Slovenija), Josipa Šimu- pene in strupene gobe,« je še poudarila delkih Ljube Štok iz Povirja in vrhunskih nića (Hrvaška) in Marina Zugna (Italija). Ljubica Tavčar Bandelj. vinih domačega vinarja Viljema Petelina. Fotografije za plakat strupenih gob Krasa Številni obiskovalci so uživali na razstavi in Brkinov so prispevali mikologi Marino svežih gob, ki ima predvsem izobraževal- Besedilo in slika: Olga Knez Skopo – Triglav: obletnico priključitve Primorske k matični domovini praznovali na Triglavu Naš vaščan David Kukanja je predlagal, da bi se po dolgem času podali na Tri- glav. Odločitev je padla v nekaj dneh. 14. septembra zgodaj zjutraj smo se Damjan, Robert, Igor, Tomo, David, Borut, Dejvi in Dušan odpravili na pot s kombijem v Bo- hinjski kot do parkirišča v Stari Fužini. Peš smo nadaljevali pot po soteski Mostnice, naprej po dolini Voje do Vodnikovega doma. Tu smo se odžejali in se oskrbeli z izvirsko gorsko vodo, saj je drugje po na- šem planu poti ni bilo mogoče več najti. Naslednji postanek je bil na Planiki, nato pa je sledil vzpon na Triglav. Na vrhu Tri- glava je ob Aljaževem stolpu sledila sku- pinska fotografija z razobešeno slovensko zastavo in zastavo Občine Sežana v po- častitev praznika priključitve Primorske k matični domovini, ki je bil naslednji dan. Za tiste, ki so bili prvič na Triglavu, je sledil vse do zadnjega Črnega jezera. Sledil je se zraven nasmejali, smo sklenili, da se še planinski krst. Popoldne smo se spustili strm spust po Komarči do koče pri izviru bomo še kdaj preizkusili v kakšnem gor- do Tržaške koče na Doliču in tu prenočili. Savice, kjer se je končala naša pešpot. skem podvigu v še večjem številu vašča- Zjutraj smo nadaljevali pot do Zasavske V eni izmed bohinjskih gostiln, kjer smo nov in prijateljev. koče na Prehodavcih ter naprej mimo je- si po dveh dneh hoda oddahnili, se po- zer po dolini do koče pri Sedmerih jezerih šteno okrepčali, analizirali celotno pot in Besedilo in slika: Robert Živec Veselo martinovanje balinarjev Repentabra Martinovo je čas, ko se mošt spreminja obilen aplavz in naklonjenost občinstva. Luka in Rok Brišar so na vozu pekli repo na v vino in se vinogradniki in vinarji zahva- Čeprav so z vozom odnesli le 4. mesto ognju kot nekoč. S posebnim priznanjem lijo za letino, ki je bila v letošnjem letu (Pričakovali so boljšo uvrstitev.), so nadvse se jim je oddolžil predsednik domačega še posebej dobra in naklonjena kmetu. zadovoljni, saj so kot že mnoga leta tudi BK Drago Šuligoj. Mladim je čestital tudi Tako so se tudi na Tomaževi kmetiji v Vr- letos pripravili okrašen kmečki voz, za ka- bivši predsednik Jamarske zveze Slovenije hovljah, ki jo že četrt stoletja vodi Slavko terega je idejo dal prav Slavko Ravbar. Lov- Jordan Guštin, ki je tudi domačin in je bil Ravbar, zbrali ne samo sorodniki in vsi, ci so že aprila posejali repo v Križmanjevo že leta 1985 med pobudniki pri organiza- ki so pomagali pri b'ndimi, ampak tudi njivo v Rebernici in čeprav je bila suša, so ciji okrašenega voza mladih, s katerim so člani domačega Balinarskega kluba Re- sredi avgusta pobrali debelo repo in na sodelovali na pustni povorki na Opčinah. pentabor, ki ga vodi predsednik Drago vozu za dutovski praznik prikazali prede- Tomaževo kmetijo, ki je usmerjena v vi-

Šuligoj. Proslavili so uspešno pripravo lavo repe (ribali so jo, jo dajali v tropine, nogradništvo s tri tisoč trsi s poudarkom Iz naših krajev okrašenega voza na temo priprave repe kuhali v oblicah, obiskovalcem postregli s na pridelavi terana in ovčerejo (imajo 15 na letošnjem že 41. Prazniku terana in krompirjem z ocvirki). Posebno vlogo na ovac za meso), po očetovi smrti že 25 let pršuta v Dutovljah, za katerega so poželi vozu so imeli otroci: Iva in Jan Guštin ter vodi Slavko Ravbar, ki je postal uradni la- 11 desetletij sodeluje pri pripravi okrašenih vozov bodisi za pust kot tudi za osrednji praznik sežanske občine, Praznik terana in pršuta. Prav voz z motivom pridelave repe je požel obilen aplavz in zanimanje številnih obiskovalcev. Iz Repentabra pa je z motivom vlaka sodeloval še voz doma- čega Razvojnega društva. Za prijetno vzdušje so na martinovanju poleg domačih gospodinj in Slavkove se- stre Stanke Bortolato iz Krajne vasi poskrbeli še z raznimi zabavnimi igricami pod vodstvom Pavle Šuligoj in z glasbo – poleg Severja, ki je igral na kitaro, sta na har- moniko zaigrala še Blaž Bortolato in Robi Škabar. 'Domači župnik' je, kot se za martinovo spodobi, blagoslovil mlado vino. V Dolu pri Vogljah pa bodo ob letošnjih božično-novoletnih praznikih pripravili že stnik šele pred sedmimi leti, po materini prostem času. Rad priskoči na pomoč, peto leto nadvse zanimive jaslice. smrti. Poudariti velja, da je Slavko tudi najde pa tudi dovolj časa za družabnost, zaposlen in se s kmetovanjem ukvarja v saj je član zelene bratovščine. Že vrsto Besedilo in slika: Olga Knez Spomnili smo se jih Kot vsako leto pred dnevom spomina tudi padli borci iz Krepelj in Godenj, so še na mrtve smo v krajevni organizaciji ZB za Križ, Tomaj, Skopo, Kopriva, Krajna vas, Koso- vrednote NOB iz Dutovelj organizirali večjo velje, Pliskovica in Veliki Dol, kjer so na obe- komemoracijo, ki je potekala v petek, 28. ok- ležju zapisani tudi padli iz vasi Kregolišče. Na tobra 2011, pred spomenikom NOB v sredi- vsa obeležja smo položili cvetje in sveče ter šču Dutovelj. Največji pečat so pustili učenci se z minuto molka poklonili padlim. V ne- osnovne šole iz Dutovelj s krajšim progra- katerih vaseh so nas pred obeležji pričakali mom, kar je pohvale vredno, saj se učenci v vaščani v večjem številu. Zahvaljujem se spremstvu pedagoških delavcev in ravnate- družini Hovelja iz Velikega dola za gostolju- ljice Orel Doris komemoracije udeležijo vsa- bje na svoji domačiji. ko leto. Predsednica naše organizacije Neva V omenjenih vaseh je svoja življenja žr- Filipčič se je v krajšem nagovoru spomnila tvovalo 158 ljudi. Tako majhna vasica, kot je padlih in se zahvalila udeležencem. Veliki Dol, je žrtvovala 27 ljudi. Predstavniki KS Dutovlje in predstavniki Mislim da je pošteno, da se jih vsaj enkrat Turističnega društva Kras iz Dutovelj so po na leto spomnimo in se jim poklonimo. komemoraciji odnesli cvetje še na bližnje Dali so nam najlepše, kar so imeli, svoja pokopališče iz prve svetovne vojne. mlada življenja. Delegacija naše organizacije pa je v po- V Križu na obeležju je zapisano: VSE SO nedeljek, 31. oktobra 2011, obiskala še vsa DALI IN ŽRTVOVALI, DA SVOBODNI BI ostala obeležja, ki spadajo pod okrilje naše OSTALI. Slava jim. organizacije. Poleg Dutovelj, tu so zapisani Besedilo in slika: Robert Živec V Povirju imamo štirnco V letošnjem oktobru smo članice sku- diteljicama enajst. Naše punce, kot jih tradicionalen. Na naših potepanjih smo pine Štirnca praznovale tretjo obletnico dandanes rade v šali poimenujemo, niso si podrobneje ogledale lepote, ki so tako delovanja. Skupina deluje pod okriljem niti približno vedele, kaj naj bi v skupini blizu nas, a si zanje nikoli ne vzamemo Območnega združenja Rdečega križa počele, a po prvem srečanju, ko smo se dovolj časa. Prvo leto smo si ogledale Sežana, ki je pridruženi član pri Zvezi dru- spoznale in si vzele za to malce več časa, Cerkniško jezero, Mašun in občudovale štev za socialno gerontologijo. Sestajamo so na dan prišle prve ideje o temah po- lepote snežniškega gozda. Letos smo se se enkrat tedensko v prostorih Balinar- govorov in ostalih aktivnostih. Kot sva že v družbi skupin iz Lokve in Divače pote- skega društva Povir. Članice skupine smo omenili, je skupina zelo ustvarjalno na- pale po Vipavi, Vipavskem Križu in izviru pretežno zelo živahne in vitalne upoko- ravnana in če je le priložnost za ustvarja- Hublja, načrti za naslednje leto pa že zo- jenke, druži pa nas veselje do pogovorov nje, jo rade izkoristimo. V preteklosti smo rijo. Razlog, da smo članice zelo aktivne, in želja po ustvarjanju. Skupino smo ob ustvarjale novoletne aranžmaje, vsako je v tem, da je povprečna starost članic ustanovitvi pred tremi leti poimenovale leto poslikamo lampijone, ki jih društva v 67 let, kar je sorazmerno nizka starost v

Iz naših krajev po hribčku, ki se dviga nad Povirjem in na sežanski občini ob novoletnih praznikih primerjavi z drugimi skupinami. katerem je včasih stal vodnjak. razobesijo po sežanskih ulicah, praznu- Zelo rade se udeležujemo tudi drugih Na naše prvo srečanje je prišlo devet jemo martinovo, 8. marec, na pomlad pa srečanj. Uživale smo na medgeneracij- 12 Povirk in še danes nas je skupaj z vo- si same organiziramo izlet, ki je postal že skem taboru, ki se je že drugič odvijal na Škofljah. Obe temi – tako prvo leto, ko druženju med generacijami. Ostali so primo na tradicionalnem pikniku v Smodni- so se delavnice dogajale na temo voda, jetni spomini na fotografijah in v duši ter šnici pri Lipici. Na naša redna tedenska kot lansko leto, ko smo govorili o gozdu, misel na prihodnje srečanje, ki se ga že srečanja smo povabile tudi nekaj gostov. sta bili zanimivi in večina nas je popolno- veselimo. Letos je tabor na žalost odpa- Prva gostja je bila višja medicinska sestra ma izključila vsakodnevne obveznosti in del, upamo pa, da bo naslednje leto spet Klara Peternelj, ki v Zdravstvenem domu skrbi in se popolnoma predala novemu oživel. Spomladi se skupine s Krasa sreča- Sežana skrbi za preventivo. Predavala nam je o zdravem življenju in zdravi prehrani ter nas »postavila na realna tla« in nam zmanjšala željo po nezdravi hrani. Naš gost je bil tudi Geraldo, ki prihaja s Kube. Navdušil nas je s svojim doživetim opisovanjem življenja na Kubi in predstavil tamkajšnje življenje domačinov v drugačni podobi, kot smo ga vajeni iz potopisnih TV-oddaj. Tako naša skupina živi in diha še naprej. Srečanja čez poletje prekinemo, jeseni pa se polne energije zopet začnemo sreče- vati. Če se nam želite pridružiti, pa ste do- brodošli – srečate nas lahko vsak četrtek ob 14.00 v prostorih Balinarskega kluba Povir. Veseli bomo vašega obiska!

Besedilo: Tatjana Čebulec Slika: Ksenija Balantič

Letošnji izlet skupin iz Povirja, Lokve in Divače po Vipavski dolini.

Zlatoporočenca Milka in Jože Petelin Sedeminsedemdesetletni Jože Petelin in šest let mlajša Milka sta konec oktobra v krogu številnih sorodnikov praznovala zlato poroko. Slovesnost, ki jo je v tomaj- ski cerkvi sv. Petra in Pavla opravil župnik Vasjan Kecojević ob istih pričah kot pred petdesetimi leti, Milanom Šucem in Jože- tom Funo, se je nadaljevala v gostilni Gra- hor v Danah pri Sežani, kjer sta slavljenca razrezala sladko torto. Z darilom se je zlatoporočencev spomnil tudi sežanski župan Davorin Terčon. S kozarčkom kra- škega terana so nazdravile vse tri hčerke Marija, Martina in Katarina z družinami, iskrene čestitke pa je izreklo sedem vnukov: Peter, Tina, Elvis, Erik, David, Maruša in Matej. Zlatoporočenca sta ponosna na vse tri otroke in sedem vnukov, še posebej na 20-letno študentko arhitekture Marušo, ki si je v začetku avgusta pod Latnikom evropskega prijateljstva v Pliskovici v okviru letošnjega tradicionalnega duto- še na Štjaku. Milka je ob skrbi za družino Spoštujeva se in si odkrito zaupava. Lju- vskega praznika terana in pršuta nadela zvesto pomagala pri delu na kmetiji, ki jo bezen pa je potrebno tudi gojiti kot rože krono vinske kraljice. Milka, ki se je z ro- je vodil mož Jože in jo je pred leti predal v in tudi majhne pozornosti prav denejo. dnega Štjaka primožila v Tomaj, je bila roke mladi družini hčerke Katarine in zeta Razveselim se, ko mi prinese travniških zaposlena kot kuharica, najprej v Kranju, Marjana Rogelje. rož za praznike (god, rojstni dan ipd.). Pro- potem pa kar 33 let v sežanski bolnišnici. Zlatoporočenca pravita, da je osnova blemi pa te utrdijo in postaneš močnejši, Z Jožetom, ki se je hotel šolati za mizar- za dober in trden zakon prav ljubezen, skupaj pa vse to preneseš,« odgovarja ja, končal pa je dveletni tečaj na trgovski ki jo prenašata na svoje najbljižje, pa tudi Milka na vprašanje, kakšen je recept za

strokovni šoli v Tomaju in kmetijsko ve- medsebojno spoštovanje in zaupanje, dolg in uspešen zakon. Iz naših krajev černo šolo v Dutovljah, sta se spoznala odkrit pogovor in reševanje problemov. na plesu v Dutovljah. 28. oktobra 1961 »Ko začutiš ta pravega, te nobeden drug Besedilo in slika: Olga Knez sta se poročila v Štanjelu, cerkveno pa ne zmoti in premami. Ljubezen je večna. 13 Ponosni na uspehe in vrli načrti za prihodnje leto Pogosto je, da vsak pri sebi ob koncu leta kar tako, malo za šalo in si želimo skupaj z Društvom tudi zares, naredi, če že ne na papirju, vsaj v svojih mislih nekakšen kmetic sežanske regije po- prerez in oceno svojega dela za minulo leto. V društvih običajno to staviti razstavo primorskih in naredimo kmalu po novem letu na svojih občnih zborih in skupšči- kraških starih oblačil, pokri- nah. val in obuval in na to temo v Članice in člani Turističnega društva Kras iz Dutovelj smo v svoje Bunčetovi domačiji organi- veliko zadovoljstvo že v novembrskih dneh ugotovili, da so naše ak- zirati modno revijo z mane- tivnosti pustile letos pri krajanih in drugih prebivalcih naše občine kenkami in manekeni, ki bi zelo pozitiven vtis. Tudi različni mediji nas niso prezrli, saj so veliko prišli izmed nas, preprostih pisali in poročali o dogodkih pri nas. To nas razveseljuje, bodri, nam ljudi. Skupaj z Glasbenim vliva moč, voljo in željo, da s takšnim načinom dela v našem društvu vzgojno-izobraževalnim nadaljujemo tudi v prihodnjem letu. društvom Gvido s Koroške Naj spomnimo bralce, da smo poleg naših Sejmov zelišč in dobrot bomo organizirali glasbene Krasa, ki se oddivjajo vsako tretjo nedeljo v mesecu, med letom or- delavnice, ki bodo namenje- ganizirali številne Petkove večere z različnimi temami, ki so privabile ne obiskovalcem s cele Slo- tako mlade kot starejše. Na tem področju dobro sodelujemo s TIC- venije in bodo trajale teden em iz Sežane in mladenkami, ki delajo v našem TIC-u v Dutovljah. dni. Sodelovali bomo tudi na tradicionalnem občinskem prazniku. Leto smo pričeli s prvim večjim dogodkom, to je s pustovanjem, ki Vsaj dvakrat se bomo podali na potep, prvič že ob koncu aprila ali v je že drugič lepo uspelo. Z veseljem in s posebnim užitkom smo tudi prvi polovici maja, ko nameravamo v nekaj dneh obiskati nekaj tu- letos za osmi marec obiskali vse starejše od 80 let in jih obdarili z rističnih krajev v severnem delu Hrvaške, drugi potep se bo zgodil rožico in, kar je najbolj pomembno, se z njimi zadržali na klepetu, po trgatvi, najverjetneje v novembru. Pripravili bomo martinovanje pri čemer smo poudarili, da prihajamo tudi v imenu KS Dutovlje in v Bunčetovi domačiji in še marsikaj se bo zgodilo tja do konca leta. v imenu Društva upokojencev Sežana. Vpeti smo bili tudi v priredi- Naši tradicionalni Sejmi zelišč in dobrot Krasa se bodo odvijali redno tev Festival prijateljstva v Kosovelovem domu v Sežani in prispevali vsako tretjo nedeljo in želimo si, da bi bilo na njih prisotnih več do- članke za zbornik Kraški tolmun 2. Poleti smo uživali na koncertih mačih ponudnikov s pristno domačo pridelavo od sadja, zelenjave z Adijem Smolarjem, Pevskim zborom iz Postojne, pevskim zborom do suhomesnih izdelkov in vin. Veliko plodov in zelišč nudi narava in Kredarica iz Novega Sada, s pevskim zborom iz Sežane in z mladin- vse to je vredno nabrati in ponuditi na tržnici. Kraška zelišča promo- skim komornim orkestrom Mirarco ter prvič gostili na literarnem vira naša članica Jadranka Jerina, ki jo poznajo tako v Sloveniji kot v branju goste mednarodnega festivala Vilenica. Kljub obsežnemu bližnji Italiji in na tržaškem Krasu. delu doma in dopustom smo našli čas za sodelovanje pri izpeljavi Tako kot vsak od nas si tudi mi v društvu želimo in hrepenimo po Praznika terana in pršuta v Dutovljah in se vključili v praznovanje ob- uspehu, po želji, ki bi se nam izpolnila v prihodnjem letu. Tako na činskega praznika v Sežani. V društvu smo vsi tudi zelo ponosni na prvo mesto postavljamo željo o postopnem dokončanju vsaj še našega člana Miloša Stankoviča, ki je napisal, opremil in izdal čudo- enega prostora za družabne aktivnosti v nadstropju Bunčetove do- vito knjigo S kolesom med kraškimi kamni in tako še bolj prispeval mačije, ki bi služil kot kraj, kjer bi se v zimskem času odvijali Petkovi k prepoznavnosti TD Kras kot tudi lepot osrčja Krasa. 11. novembra večeri in kjer bi kasneje lahko imele možnost vaditi morebitne igral- smo skupaj s KS Dutovlje in Bratovščino sv. Martina pripravili svečan ske, glasbene in pevske skupine. Iščemo možnost in priložnost za začetek martinovanja na Krasu z blagoslovom vina in Martinov po- shranjevanje naše opreme in rekvizitov in želimo si, da bi nam uspelo hod med vinogradi v jesenskih barvah. dobiti v neposredni bližini kakšen zidan objekt, ki bi nam omogočil Nismo pozabili tudi nase. Da bi spoznali, kako delajo drugje in da skladiščenje navedenega premoženja, ki je deloma v lasti tudi KS Du- bi se skupaj poveselili in krepili medsebojne odnose, smo se podali tovlje oziroma vasi. Želimo si, da bi tudi finančno zmogli peljati v teh na dva izleta, ki sta lepo uspela. Prvi je bil poleti z ribiško ladjico po hudih časih vse naše projekte in dajati prebivalcem s tem vsaj neko- slovenskem morju, drugi pa za martinovo v Krkavče z ogledom istr- liko razvedrila, zabave in koristnih ter uporabnih idej tako z delavni- skih lepot. cami, kot tudi razstavami in drugimi oblikami življenjsko koristnih na- Izkušnje z organizacijo prireditev in naša čedalje večja prepoznav- potkov. Naš stalni cilj in želja je v materialnem opremljanju društva, ki nost in priljubljenost Bunčetove domačije nas silita in zavezujeta, da ga do sedaj uspešno izvajamo ob dejstvu, da se odrekamo povračilu tudi za naslednje leto pripravimo bogat načrt dela. Leto 2011 bomo vseh osebnih stroškov in da vse delamo v tesni ter zelo kakovostni zaključili z organizacijo silvestrovanja za domačine, njihove sorodni- izmenjavi mnenj s KS Dutovlje in vaškim odborom Dutovlje, s kate- ke in prijatelje. Že 2. januarja se bomo podali na tradicionalni novo- rima odlično sodelujemo. Tudi zato so naši rezultati takšni, kot so. In letni pohod na Volnik, kjer si bomo voščili vse najboljše v letu 2012. nenazadnje si želimo, da nas bi naše Jotarke, ime, ki so si ga članice Naprej pa napovedujemo številne Petkove večere, ki bodo obarvani našega društva same izbrale, čim večkrat pogostile z dobrotami iz z različno tematiko, od literarnih večerov do potopisnih predavanj, kuhinje v Bunčetovi domačiji. Prav nihče, ki je bil v družbi z njimi in delavnic in otvoritev različnih razstav. Na gostovanje bomo povabili z nami, ni nikoli slabe volje zapustil naše domačije pri Bunčetovih. tudi kakšno gledališko skupino, pevce in glasbenike. Tudi pustovanju O vsem, kar počnemo in kar bomo počeli, se lahko v sliki in bese- na vasi se ne bomo odrekli. Aktivno bomo sodelovali na Festivalu di seznanite na naši spletni strani http://tdkras.dutovlje.net/. Obi- prijateljstva in pri izpeljavi Praznika terana in pršuta, v okviru katerega ščite nas tudi v Dutovljah!

Spoštovane prebivalke in prebivalci naše občine!

Članice in člani Turističnega društva Kras vam v prihodnjem letu želimo, da bi se zdravi in čili veliko srečevali, da bi stkali veliko dobrih medčloveških odnosov, prijateljstev in znanstev ter naj vas ob vseh dobrih delih spremlja tisti kanček sreče, ki

Iz naših krajev izpolni vsa vaša in naša pričakovanja in zadovoljstva. Srečno!

Besedilo: Branko Kjuder 14 Sliki: Branko Kjuder in Miloš Stankovič Vili ob glavni cesti V prejšnji številki glasila sem na kratko zanj le občasno bivališče, enako kot še pisal o priimku Stock, ki ga poznamo v precej drugih hiš v Sežani, ki so se bolj ali Sežani predvsem zaradi obeh vil, ki se manj uporabljale le kot občasna bivališča nahajata na Partizanski cesti št. 65 in 69 premožnih Tržačanov. (Jadran, d. o. o., Sežana). Omenil sem tudi, Vili Stock nista v svoji zgodovini, vse do da svetovno znani tovarnar pijač Stock ni nacionalizacije, nikoli služili stalni naselitvi v ničemer povezan s Sežano, kar se že katerega koli od lastnikov, ki se jih je skozi desetletja navaja v zvezi z lastništvom čas zvrstilo kar precej. Ko človek raziskuje sežanskih vil Stock. Tovarnar pijač je bil njihove življenjske poti, naleti na veliko Lionello Stock (1866, Split – 1948, Trst) in zanimivega, na ogromno sorodstvenih v Sežani ni imel svojega lastništva. Lastnik povezav z ljudmi iz krogov kulture, go- vil je bil nekaj časa njegov brat Emilio. spodarstva … Samo pri rodbini Stock je Oba sta bila rojena v številni židovski dru- toliko zanimivosti, da bi se dalo o tem žini v Splitu. Napaka se vztrajno ponavlja veliko napisati. Vendar zaradi prostorske v vseh medijih, tudi na internetnih stra- stiske se v tem zapisu osredotočim na neh, ki predstavljajo Sežano. Verjetno se vili sami, na njune nekdanje lastnike od s tem zapisom ne bo nič spremenilo in izgradnje do nacionalizacije leta 1948, in se bo napaka vztrajno širila še naprej. (Pri sicer za vsako od vil posebej, saj nista bili avtorju tega zapisa so morebitnim zain- vedno obe hkrati v lasti enega in istega teresiranim za odpravo napake na voljo lastnika. podrobnejši dokumenti o dejanskem Leva vila: Prvi lastnik je bil tržaški mili- stanju.) jonar Grk Paximadi Stefan Themistocles, Desna vila v času, ko jo je imela v lasti rodbina Lastnik desne vile Stock je bil od 12. 3. in sicer od leta 1873 (od takrat so prvi Cambiagio ( 1889 – 1905 ). Stavba je bila pozneje 1925 do 26. 12. 1934 ing. Emilio Stock, podatki) do 20. 8. 1901, nato Paximadi dvignjena za eno etažo, v začetku pa sta bili leva sin Abrahama, Lionellov brat, nato pa do Agnese (roj. Floere) do 29. 2. 1916, ko je in desna vila po gabaritih enaki. Paximadija je nacionalizacije leta 1948 njegov sin dr. prešlo lastništvo na Paximadi Giorgia. Od časopis, mislim, da je bilo leta 1877, javno okaral, da je okolica vile bolj podobno pokopališču kot Mario Israel Stock. Emilio Stock je bil tudi njega je vilo dne 17. 11. 1924 kupil ing. parku, kar pa se je pozneje spremenilo. lastnik leve vile, in sicer od 17. 11. 1924 Emilio Stock (sin Abrahama) in jo dne 19. do 19. 1.1935, ko jo je podaril drugemu 1. 1935 podaril svojemu sinu Guidu, ki jo sinu ing. Guidu Stocku. Tudi ta vila je bila je obdržal do nacionalizacije leta 1948. V leta 1948 nacionalizirana. Emilio Stock se 75 letih torej pet lastnikov. (roj. Rovelli). Dne 22. 6. 1901 pa je prešlo je ukvarjal z gradbenimi materiali, in sicer Desna vila: Veliko več lastnikov, kar šest- lastništvo na njene dediče (Luigi, Carlo je že leta 1897 odprl tovarno cementa na najst, se je v istem obdobju zvrstilo pri tej (znan arhitekt - npr. tržaška palača Ga- Hvaru, leta 1908 tudi v Splitu, kjer je zgra- stavbi. V Sežani je sicer razširjeno mne- latti; Galattija sem v prejšnjih člankih že dil še električno centralo. Za Slovenijo je nje, da sta bila lastnika obeh vil najprej navajal kot lastnika sežanske vile Ange- pomemben predvsem po cementarni v Paximadi, potem pa Stock in nihče drugi, lica-sedaj mestna knjižnica)), Antonietta, Anhovem, ki jo je pričel graditi leta 1919. vendar ni tako. Marianna, Francesca, Luigia (žena jeziko- Dve leti kasneje je začela s proizvodnjo Lastnik te stavbe je bil najprej Angelo slovca Casagrande Alberta). Šele od njih pod imenom Cementi Isonzo (Letos mi- Motta in sicer od leta 1873 do 12. 2. 1887, je Paximadi Stefan kupil tudi to vilo in neva 90 let od odprtja.). V letih 1926 in ko so vilo podedovali trije otroci (Luigi, sicer dne 2. 12. 1905. Medtem, ko je prvo 1927 je odprl še tovarni cementa v Pulju Emma in Adolfo). Od njih jo je dne 20. vilo obdržal do leta 1924, je to prodal 18. in Trstu … Njegovi vili v Sežani sta bili 8. 1889 kupila vdova Cambiagio Carlotta 9. 1918 tržaškemu trgovcu in posestniku Albinu Anžiču. A je bil ta lastnik le do 24. 10. 1921. Tedaj je nastopil lastništvo Enri- co Angelo Jasbitz iz Trsta, vitez in med drugim tudi predsednik tržaškega pritož- benega sodišča. Od njega jo je dne 12. 3. 1925 kupil Emilio Stock in jo dne 26. 12. 1934 podaril sinu Mariu Israelu, kateremu je bila vila leta 1948 nacionalizirana. O vseh naštetih lastnikih sem ugotovil veliko zanimivih podatkov, razen o Ange- lu Motti ničesar. V zvezi z vilama sem že navedel, da sta v Sežani pri ljudeh, ki jih tovrstne stvari zanimajo, ostala v spominu predvsem priimka Paximadi in Stock. O rodbini Stock sem nekaj malenkosti napisal v prejšnjem Kraškem obzorniku. Dodati bi bilo mogoče še veliko tega. Omenil bi le še zanimiv podatek, da je bila z rodbino Stock v sorodstvu tržaška

književnica Elody Oblath. Bila je žena Iz naših krajev znanega pisca Giannija Stuparicha in ne- uslišana ljubezen še bolj znanega Scipia Desna vila ( Partizanska c. št 69 ) danes. Slataperja. 15 Par besed o rodbini Paximadi. Bila je v Ljubljani, za dobrotnika pa je veljal tudi skega lovskega društva, ustanovljenega grškega porekla, kot še par drugih »le- v Sežani. Velik znesek je daroval sežanski leta 1907. Ustanovitelji so bili predvsem toviščarskih« družin, ki so imele v Sežani županiji dne 28. 9. 1884 za uboge v tem ljubljanski tovarnarji, notarji, veletrgovci. svoja začasna, a razkošna bivališča, sicer kraju. In to se je zgodilo večkrat. Prišel Paximadi je bil edini iz tega dela dežele. so živeli v Trstu. Kljub tujemu poreklu je sem do pomembnega podatka, da je Društvo se je zavzelo za pravila, ki bodo bil Paximadi podpornik Slovenske matice bil med 15 ustanovnimi člani Vsesloven- strogo držala za vse lovce na naših tleh. S tem so hoteli prisiliti tudi ohole tujce, da se bodo ravnali v prid varovanja značaja naše krajine. Bil je tudi med prvimi, ki so predlagali vzrejo čistopasemskih psov pri nas. Našli bi še veliko tega, kar govori o njegovi skrbi in dobrodelnosti za deželo, njene male ljudi. Ni bil le v službi kapitala in slep za vse, od česar ni imel osebne koristi. In takih ljudi je bilo tudi med drugimi sežanskimi bogataši kar nekaj. Ja, kar cel razpredek zanimivih oseb se mi je ustvaril pri iskanju povezav znotraj številnih lastnikov obeh vil. Nekaj sledi so pustili, nekaj »skrili«, veliko jih je vzel čas…a še vedno jih ostane za težo »ro- mana«, za težo »slike«, kakor za koga - lahko tudi samo za težo mojega teženja s preteklostjo … Družina Stock pred svojo vilo v Sežani (spredaj: tovarnar cementa ing. Emilio Stock z ženo Irmo, roj. Hirschl, in vnuki, zadaj takratni lastnik dr. Mario Israel Stock z ženo Beato, roj. Oblath ). Besedilo in slike: Janko Kastelic Odgovor prijatelju Janku Kastelicu (na zapis Štok - Stock v letošnji 5. številki dandanes ali vsaj uradno ne prevzamejo rekla Zlato Vokač – nanizal za tri e-maile. Kraškega obzornika) več slovenske oblike celo privrženci Slo- Na moje včerajšnje vprašanje: Je nemara venije, kar je prav osupljivo. Ko ne bi bilo judovski priimek Štok ali Stock znan tudi Janko Kastelic – kot je napisal na vsem poitalijančevanje priimkov – ne samo na vašem koncu? Mi je danes odgovoril: začetku – nima rad polemik, vendar vse slovenskih, recimo kar tujih, tudi nemških »Draga Jolka, je. Po poročilu Statističnega tako kaže, jih rad ... zaostruje, saj mi stavi in grških – v Trstu in širši okolici zaželeno urada jih v Sloveniji živi 1200, v podravski v usta besede, ki jih nisem sploh rekla, in in tudi stimulirano, naj mi kdo odgovori, regiji 45. Ko sem ga zadnjič vprašala, če sicer, da »si je tovarnar žganic in likerjev iz zakaj je do njih sploh prišlo? Kdo je začu- se vsi ti štejejo za jude, mi je salomonsko koristoljubja spremenil priimek v Stock.« til potrebo po spremembi, če nikogar ni odgovoril, da se nekateri javno prištevajo Koristoljubje v zgoraj navedenem stavku motila prvotna oblika? mednje, drugi zasebno in tretji se bodisi sem podčrtala jaz, ki sem v svojem zapisu A povrnimo se k Štokom – Stockom. sprenevedajo ali celo zanikajo. dejala le iz oportunosti, kar je nekaj čisto Ko sem bila še otrok, je bilo pri nas več- Janku Kastelicu svetujem, da vzame v drugega in za navrh še večpomenskega. krat govora o prastricu Janezu, ki je še roke tudi knjigo marežganske pisateljice, Tudi sloviti štanjelski arhitekt Maks Fa- pod Avstrijo živel v Trstu in sprva delal ki je dolgo let živela in službovala v Seža- bjan se je še prej kot za časa fašizma iz pri tovarnarju likerjev in žganic Perhavcu, ni, Nelde Štok - Vojske Moja deštra Istra. oportunosti spremenil v Maxa Fabianija, njegovemu bližnjemu ali daljnemu soro- Izšla je leta 1998. Ima jo tudi sežanska ker v takratnem Trstu še pod Avstrijo in dniku, ko pa je ta propadel ali podjetje knjižnica. V njej lahko preveri, če sem prav na žalost še vedno, nič manj kot v multi- prodal, se je zaposlil pri Stocku, o kate- prepisala odlomke iz kratkega poglavja O kulturni in plurilingvistični eri zveni in je rem je povedal, da je bil tudi Slovenec. Či- Štokih, in sicer na straneh 56 in 57: zvenelo bolj imenitno in kot smo brali v sto samoumevno je to rekel, nič demon- »Moj oče Celestin Štok je ... vedel po- podlistku v Primorskih novicah o Fabiani- strativno. Zdi se, da Kastelic to možnost vedati, da je bil naš prednik, prvi Štok, ki ju, je prav tako iz oportunosti, ki po svoje izključuje, ker so bili tržaški Stocki judje, se je pred več stoletji naselil v teh krajih, včasih donaša tudi koristi, sicer ne zme- kot da slovenskih judov ne bi bilo. sin avstrijskega plemiča, zaradi česar se je rom, a je bolj koristne kot škodljive sorte, Janko je sicer zelo prizadeven, prav ob- naš priimek še pred sto leti kitil z bese- postal štanjelski župan, ne sicer klasični čudovanja vreden, a menim, da ni dovolj dico von, plemeniti. In kako je plemiški župan (sindaco) pač pa fašistični podesta pregledati le nekaj listin, pa naj bodo prednik zašel iz srca presvitle Avstrije na (podestà). še tako pomembne, in nato na pladnju tako trdo obrobje? Fant je neprestano pel Jaz sem v članku trdila, in še vedno tr- servirati vesoljnemu slovenstvu zadnjo in muziciral in naj bi zaradi tega ... kvaril dim, da se je začelo poitalijančevanje resnico o tej problematiki. Očitno ne ve, ugled družine. Pa mu je oče ... kupil nad slovenskih priimkov še pod staro Avstrijo, koliko knjig je o tem izšlo. Nepregledno Povirjem pri Sežani grad, katerega ru- to je veliko prej, kot je zavladal fašizem, število. Tudi o Judih v Sloveniji. Za časa ševine so še vidne. Primorska klima ... je potem se je poitalijančevanje z dekretom Titove Jugoslavije, ki je bila politično izra- predniku prijala, kajti zaplodil je številno in torej prisilno še sistematično stopnje- zito na strani Palestincev, je bila judovska potomstvo, ki se je ... razširilo po Krasu ... valo. Kar veliko Slovencev je navijalo v tematika skoraj tabu. Tudi v Sloveniji je Nekateri Štoki so tudi poslovneži, saj je Iz naših krajev davnih časih za Italijo iz mržnje do stare judovskih priimkov in imen še in še. Ure- leta 1884 neki prednik v Trstu ustanovil Avstrije in si bodisi iz oportunosti bodisi dnik mariborske on line revije Locutio mi tovarno likerjev Stock 84 ...« iz privrženosti do Italije popravilo (beri jih je nekoč – nič v zvezi s Stocki, pač pa 16 polepšalo) priimke, saj si jih lepšajo še z mariborsko pisateljico judovskega po- jolka milič Mednarodno mirovniška fundacija Beli golob Fotografsko-slikarska razstava 1. Mednarodnega ex tempora na temo mir in ljubezen kraške pokrajine – Trnovo V Kosovelovi knjižnici v Sežani so odprli fotografsko in likovno razstavo del, nastalih na 1. Mednarodnem fotografskem in likov- nem ex temporu, ki je potekal 27. avgusta letos na Trnovem pri Gorici. Ex tempore je organizirala Mednarodna mirovniška fundacija Beli golob ob 6. obletnici prižiga Ognja miru in ljubezni na Trnovem. Vseh udeležencev ex tempora je bilo devet, osem iz Slo- venije in le ena fotogafinja iz Italije. Zbrali so se pri skulpturi Ognja miru in ljubezni v Parku NOB natanko šest let po skupnem prižigu Ognja miru in ljubezni, ki so ga prižgali vsi obmejni župani Slove- nije in Italije in ki še danes tu gori v posebni skulpturi. Na ex temporu so sodelovali naslednji avtorji: Sonja Peroci iz Koprive, Dajana Čok iz Divače, Sara Gergolet iz Doberdoba (Italija), Gregor Meglič, Božica Mihalič iz Ocizle, Petra Oblak, Adriana Pisk iz Branika, Simon ustanovljene leta 2002. Poglavitna naloga fundacije je širjenje Rijavec iz Trnovega in Anamarija Samec iz Večkotov. ideje o miru v svetu. »Aktivnosti fundacije so projekti, s katerimi »Rezultat ustvarjalnega dne je preko 30 prispelih del, predvsem se širi ideja o miru med ljudmi. Ker je osnova pesem Beli golob, fotografskih. V fotografije so ujeti motivi prostranstev Trnovske so to največkrat glasbeni projekti (pesmi, plošče, koncerti). Na- planote, kraškega kamna, detajli iz življenja v preteklosti, motivi- men je razširiti aktivnosti tudi na druga področja družbenega ka rastlin in živali. Na prostrani kraški planoti od barv prevladu- življenja (umetnost, gledališče, šport, politika, gospodarstvo, jejo sinja modrina neba, sivina in belina kamnitih starcev, rjave moda …). Zaščitni znak fundacije je porcelanasti beli golob,« je korenine bogate dediščine, zeleno življenje in rumeno upanje poudaril Gianni Rijavec in porcelanasto lanternico izročil ravna- za prihodnost. Avtorska dela pred vami spletajo različne gene- teljici sežanske knjižnice Nadji Mislej Božič. racije, kraje, znanja, občutke, motive, fokuse, za skupen kras, mir Rijavec pa je še povabil prisotne, naj pridejo v Trnovo, kjer je in ljubezen,« je poudarila idejna vodja ex tempora Marjeta Ma- sedež fundacije in od koder lahko simbolično odnesejo Ogenj lešič, sicer etnologinja in kulturna antopologinja, ki pri Univerzi miru in ljubezni na svoje domove. za tretje življenjsko obdobje Danila Dolcija v sežanski knjižnici že Odprtje razstave je popestril domači kitarist in vokalist Tomaž drugo leto vodi študijski krožek Slovensko ljudsko izročilo. Ban. Pevec Gianni Rijavec, doma iz Trnovega, pa je spregovoril o Besedilo in slika: Olga Knez pomenu in namenu mednarodne mirovne fundacije Beli golob, Razstava ilustracij v Kosovelovi knjižnici navdušila otroke in odrasle V tednu otroka so v oddelku za mlade bralce postavili imenitno la. Več kot štirideset jih je: Sapramiška, Miška in veter, ki je bila nagra- razstavo originalnih ilustracij akademske slikarke Daše Simčič. Slike jena, Veveriček posebne sorte, Zajec in rogljiček, Sonce, ki ni moglo so bile postavljene tako, da smo lahko opazili njen razvoj od prvih zaspati, Špicmožic in Halomuha in še mnogo drugih. ilustracij, ki jih je ustvarjala izključno v akvarelni tehniki, do kasnejših, Na otvoritvi razstave, ki jo je vodila Marija Godnič, smo izvedeli, da kjer je uporabljala mešano tehniko, torej tempero, barvne svinčnike se je slikarka najprej navduševala nad lutkami, a potepuške muce, ki in kolaž. Ob ilustracijah so bile razstavljene slikanice, ki jih je ilustrira- so se sprehajale pod njenim oknom, so bile krive za to, da je začela vedno več slikati. Zakaj? Ker jih je naslikala in izdala svojo prvo knjigo z naslovom Muce štruce. Od takrat je narisala ilustracije za več kot štirideset slikanic in dokazala, da so tudi njene miške imenitne, pa pujski, hrčki in sploh vse živali, ki jih ima zelo rada. Mladi bralki Ana Ferluga Bordon in Maruša Oblak sta odigrali prizorček z naslovom Špicmožic in Halomuha in preizkusili otroke v poznavanju ugank, ki jih je ilustrirala Daša Simčič. Ilustracije, ki so ves mesec krasile mladinski oddelek Kosovelove knjižnice, so poleg otrok očarale tudi odrasle obiskovalce knjižnice. Kultura

Besedilo: Marija Godnič Slika: Maja Razboršek 17 Kosovelova knjižnica Sežana – zaznamovan sem – berem več DOBRO OBISKANA FILOZOFSKO SO- CIOLOŠKA PREDAVANJA MISLITI VEČ Z MARKOM OGRISOM V sežanski Kosovelovi knjižnici se je za- ključil niz desetih filozofsko socioloških predavanj z mag. filozofije in sociologije kulture Markom Ogrisom. Srečanja, ki so bila za kraški prostor sorazmerno dobro obiskana, so sodila v enega izmed petih sklopov projekta sežanske knjižnice pod krovnim naslovom »Zaznamovan sem – berem več«, ki so poleg srečanj z Markom Ogrisom prinesla še Magajno- vo bralno značko, simpozij o dr. Bogo- miru Magajni z naslovom Zaznamovani, knjižno tržnico ter številna srečanja skozi celo leto z znanimi zaznamovanimi ustvarjalci. Projekt, ki ga financira Javna agencija RS za knjigo, naj bi se nadaljeval tudi v prihodnjem letu. O pomenu prvič izpeljanega projekta v sežanski knjižnici je ravnateljica te po- Kaj je bil namen srečanj? drže' ali etosa posameznika v odnosu do membne kulturne ustanove Krasa in šir- Poleg dobrega obiska posameznih skupnosti. Nadaljevali smo z vprašanjem šega prostora Nadja Mislej Božič dejala: srečanj je bil morda dosežen tudi drugi, lepote – od njenega antičnega ideala ka- »Ob srečanjih z Markom Ogrisom smo toda ključni namen celotnega progra- lokagathije (harmoničnega zlitja telesne pripravili razstavo literature, ki si je bralci ma – vzbuditi bralsko in premišljevalsko lepote in duhovne plemenitosti) do ka- sicer običajno ne izposojajo. S tem smo radovednost za tista temeljna človeška snejših razlag učinkov lepote na posame- jo predstavili, njihove vsebine pa so bile vprašanja (čeprav jim rečemo filozofska), znika in njegov življenjski zanos. Naš tretji vključene v predavanja. Obiskovalci teh ki se od antike do sodobnosti niso kaj naslov je prinesel izbor stališč posame- srečanj pa so tako tudi posegli po tovr- dosti spremenila. Ob aktualni družbeni znih filozofov do temeljnih vprašanj člo- stni literaturi s področja filozofije in soci- (Zanesljivo ne zgolj ekonomski!) krizi pa vekove duše in duha kot prvotnih izrazov ologije. Veseli smo, da je med nas prišel so toliko bolj aktualna. za človeškost človeka (sodobna znanost filozof Marko Ogris in ogrel številne bral- jih večinoma nadomešča z novejšimi ce in obiskovalce knjižnice, da so s tem In kaj je filozofija? pojmi (kot so zavest ipd.)), ki pa običajno posegli tudi po teh knjigah. Ob tem smo Filozofija je namreč v svojem jedru prinesejo zoženje in osiromašenje tiste pripravili tudi razstavo, ki je obiskovalce predvsem čudenje nad življenjem in širine temeljno človeškega, ki je bila za- pritegnila, da so si izposodili marsikate- svetom (kozmosom) kot celoto, čudenje jeta v antičnem (Sokrat, Platon, Aristotel), ro izmed razstavljenih knjig. Pomemb- nad tem, da sploh nekaj je, da biva in ni razumevanju izraza 'duša'. no je, da je gost motiviral – spodbudil raje nič; mestu človeka v kozmosu; nje- Četrta tema je osvetlila premene v ra- udeležence predavanj k samostojnemu govi drži (etosu) do sebe in drugih, do zumevanju strasti, ljubezni in prijateljstva razmišljanju o razvoju posameznika in zakonov družbe in narave. Ker se s pora- – od antičnega erosa in filie preko krščan- družbe. Ravno s spoznavanjem zgodo- stom znanja in védenja sorazmerno krepi ske agape, srednjeveških trubadurjev in vine razvoja mišljenja nam postaja vse tudi slutnja neznanega in skritega, filozo- viteške zvestobe, zatem pa še renesanč- bolj jasen današnji način razmišljanja in fija zame ni kopičenje vednosti (v smislu nega rojstva, posameznika kot avtorja in odločitev. Izkazalo se je, da so taka te- hlastanja po informacijah in kopičenju ustvarjalca; do idealov romantike in novo- matsko obarvana predavanja dobrodo- podatkov, ki so zgolj predstopnja mišlje- veškega kulta ljubezni in prave izbire ter šla, koristna in zanimiva tudi v zaledju nja), niti ljubezen do (sivolase in bradate) redukcijo erosa na potrošniško strast do velikih središč.« modrosti, ampak predvsem ohranjanje hitro minljivih in vedno novih predmetov, Po zaključku niza desetih srečanj pa mladosti mišljenja, duha in tiste otroško ljudi, življenjskih slogov idr. nam je nekaj več zaupal sam predavatelj osuple radovednosti široko razprtih oči Srečanja, ki so sledila, so prinesla bolj Marko Ogris. in prstov za najbolj drobne detajle vsega, stvarne teme. V pregledu inovatorjev, kar življenju daje skrivnostni smisel, draž večjih odkritij in izumov smo premišljali Katere so vaše izkušnje in kako ste in živost. o tem, kako in zakaj so v preteklosti prav zadovoljni z izpeljanim programom v O čem je pravzaprav tekla beseda ozi- obdobjem družbenih prelomov in kriz Sežani? roma katerim vsebinam ste posvetili sledila obdobja ustvarjalnih prebojev po- Glede na obisk in odziv udeležencev največ časa? sameznikov, ki so v svojem času prišli do (nekateri so bili prisotni na vseh sreča- V ciklusu desetih srečanj smo premišlje- dosežkov (s področja znanosti, umetno- njih) sem z izpeljanim programom zado- vali o tem, kaj nam danes lahko pomeni- sti in tehnike), na katerih temelji napre-

Kultura voljen. Priprava in izpeljava vseh tem v jo pridobitve in dosežki minulih obdobij dek naše civilizacije. strnjen ciklus desetih zaporednih srečanj razvoja naše civilizacije – ob prvi temi Tej temi je nekako logično sledilo sreča- je bila nagrajena tudi s tem, da se je po Značajev in vrlin npr. antično razume- nje z vprašanjem – kakšna je bila vloga 18 nekaj srečanjih oblikovalo jedro skupine. vanje človekovih vrlin in iskanje 'prave nadarjenih žensk na področjih znanosti, umetnosti in tehnike v tem času, ko nam zniku in civilizaciji prinašajo novejša od- …) in temu, kako različne miselne in re- zgodovina (do 20. stoletja) v zgodovin- kritja znanosti in kozmologije. ligiozne tradicije (od starejših sistemov, skem spominu izpostavlja večinoma Ob zadnji temi smo povzeli nekatere idej in mitologij naprej) odgovarjajo na sama moška imena. Kako je možnostmi ključne prvine civilizacije Zahoda in se vprašanja temeljih dilem sodobnosti. uveljavitve nadarjenih in ustvarjalno am- vprašali, kje so po aktualnem prelomu Tako so v sežanski knjižnici že pripravili bicioznih žensk na teh področjih danes, ostale ambicije globalizacije in kakšna so niz dvanajstih tem za srečanja ob druž- ko skorajda ni več področij družbenega, nova razmerja gospodarske in politične boslovju in humanistiki za prihodnje leto. kjer ženske ne bi uveljavljale svoje enako- moči med različnimi civilizacijami in dr- Tudi tokrat so teme nadvse zanimive. Naj pravnosti? žavami sveta. naštejemo nekaj naslovov: Biti ali imeti in Naše osmo srečanje je prineslo vpogled Ob vseh temah je bilo v ozadju tudi naloga filozofije v sodobnosti; Zgodovi- v zgodovino razvoja posameznih religij vprašanje Kakšne so možnosti, reakcije in na religioznih verovanj in idej; Razume- in njihov vpliv na razlikovanje med večji- vpliv človeka kot posameznika ob večjih vanje kroženja časa in smrti kot prehoda mi svetovnimi civilizacijami. družbenih in vrednotnih preobratih širše- v duhovni način bivanja; Indija in hindu- Na naslednjem srečanju nas je pritegni- ga družbenega okolja in sveta kot celote? izem; Buddha in njegovo sporočilo; Ver- lo vprašanje nastajanja Evrope in identi- stva stare Kitajske; Sporočilo judovstva; tete Evropejca. Vprašali smo se, kaj nam Ste podoben ciklus predavanj že imeli Rojstvo krščanstva, razvoj krščanstva in danes pomeni naša 'evropskost' in kako po slovenskih krajih? Kaj si želite v pri- glavni tokovi; Protestantska etika in ra- vidimo njeno prihodnost. hodnje? zvoj kapitalizma; Družbena gibanja in Pri predzadnji temi pa smo naši filozof- V nekaterih knjižnicah po Sloveniji smo naša vera v boljši svet ter Svetovni etos sko človeški radovednosti dejansko dali že imeli nekaj teh tem, vendar ne celo- in globalizacija. duška v slogu tiste Kantove ugotovitve, tnega ciklusa. Prav to je želja za prihodnje da človekovo čudenje od nekdaj resnič- leto. Besedilo in slika: Olga Knez no pritegneta le dve stvari: moralni zakon V prihodnjem letu bi želel ta sklop sre- v nas in zvezdno nebo nad nami. Zani- čanj nadaljevati, pri čemer bi se rad po- malo nas je, kako so na Zemljo in vesolje sebej posvetil osvetlitvi razlik med različ- gledali misleci in astronomi od antike do nimi kulturami in civilizacijami (kitajsko, novega veka in kaj človeku kot posame- indijsko, japonsko, evropsko, ameriško Važno je srce Moja nona in Marta sta naslova dveh drobnih knjižic Patricije Peršolja, pisateljice iz Goriških brd. Sedem knjig je že napisala, med njimi Marinkina modra žoga in Oglas za eno mamo. Že v prvih knjigah je dokazala, da je tenkočutna pisateljica, ki ima rada otroke in pozna njihove male skrivnosti. Piše o pomembnih stvareh v življenju, kot so ljubezen, družina, sreča, pa tudi žalost. Njene pravljice nam vsem prinašajo dragocena sporočila. Ob knjigi Moja nona, v kateri stara mama razmišlja o vseh tistih stvareh, ki bi jih rada v življe- nju počela, pa si ni vzela časa ali si preprosto ni upala, so učenci pripovedovali o tem, kaj so jim njihove none povedale: ena bi bila rada več potovala, druga bi se več učila, tretja si je želela delati v trgovini s slikami. Sporočilo knjige je, da moraš slediti svojim željam in svojim sanjam, in sicer takoj, da ne bo prepozno. ljico pa imeli cel kup zanimivih vprašanj. srečanj, na katerih bi se pogovarjali o re- Učenci so pozorno prisluhnili tudi drugi Patricija Peršolja je knjižnico zapustila snično pomembnih stvareh v življenju. zgodbi z naslovom Marta. To je zgodba o očarana nad vedoželjnimi otroki, zavze- tem, kako pomembno je srce, kako mo- timi učiteljicami in zelo prijetnim vzduš- Besedilo: Marija Godnič ramo zanj skrbeti. Brez srca ne moremo jem v knjižnici. Slika: Maja Razboršek živeti, četudi ga zamenjamo za krono. Morda bi otroci v poplavi različnih elek- Otroci so sporočila razumeli, za pisate- tronskih medijev potrebovali še več takih Kultura

www.sezana.si 19 Med otoki svetlobe z Manco Košir V četrtek, 22. septembra 2011, se je z gostijo Manco Košir pogovarjala Maja Razboršek, mentorica bralnega krožka Sončna ura, enega od krožkov Beremo z Manco Košir, ki je nastal že pred trinajstimi leti. Manca Košir je poudarila, da v bralnem krožku energija vedno kroži in se obnavlja, ker je človek vedno v gradnji in lahko do zadnjega nekaj naredi, zase in za svojega bližnjega. Gostja je tudi A.R.S., kar pomeni ambasadorka radostnega staranja, ker rada odpira srca, kot je povedala, in ker ima človek možnost, da se radostno stara in vedno lahko naredi nekaj dobrega za drugega človeka in življenje tako dobi smisel. Sodeluje tudi v Hospicu, kjer spremlja umirajoče in njihove svojce. Povedala je, da je ob umirajočem sveti prostor, svetišče duha, kamor ne more vstopiti vsak človek, razen svojcev in redki tuji ljudje, ki znajo priti in se približati človeku. Tam je prava Članice bralnega krožka Sončna ura. milina, kajti v človeka, ki odhaja, se naseli lepota. je že na začetku poudarila Manca. podpirajo razni pametni intelektualci in V zvezi s knjigo Mance Košir Drugačna Manca Košir je k besedi spodbudila več preko stranke bi lahko prišli tudi v parla- razmerja, ki smo jo brale v krožku, smo obiskovalcev. Levin Rodica je, na primer, ment. udeleženke spregovorile tudi o gejevstvu; povedal, kako smo moški in ženske različ- Z občudovanjem in hvaležnostjo se je temi, ki je za marsikoga še tabu. Ljudje ni. Meni, da skušajo ženske, ko se poročijo, Manca Košir poslovila od številnih obi- namreč ne vidijo vseh dobrih lastnosti po- moža prevzgojiti. Čez leta, ko ugotovijo, skovalcev v Kosovelovi Knjižnici v Sežani. sameznih ljudi, ampak le njihovo spolno da njihov mož ni več isti moški, kot tisti, ki Je človek, ki veliko da od sebe, kot je po- opredelitev. To temo je komentirala tudi so se z njim poročile, niso več zadovoljne udarila, še več pa dobi nazaj. Tak človek je Mirjana Stopar. Govorila je predvsem o z njim. pretočen, je kot živa voda in oddaja veliko mentaliteti ljudi v odnosu do homoseksu- Najbolj aktualna tema se skriva v kratici energije. alcev. Manjkala ni niti beseda Jolke Milič. TRS – Trajnostni razvoj Slovenije. Ta teme- Ker je Jolka edinstvena v komentiranju, se lji na gibanju za boljše življenje revnejših Besedilo: Slavka Kranjec vedno zgodi dogodek v njeni prisotnosti, ljudi in pravice posameznikov. To gibanje Slika: arhiv Kosovelove knjižnice Sežana Plavalec Martin Strel in Tinkara Kovač skupaj nastopila v lokavskem Ambasadorju V petek, 25. novembra, sta v gostilni in piceriji Ambasador v Lokvi nastopila legendarni maratonski plavalec Martin Strel in glasbenica Tinkara Kovač, ki je vodila razgovor s plavalcem. Strel je šte- vilnemu občinstvu v salonu likovne umetnosti pripovedoval, kako je preplaval največje reke Donavo, Mississipi, Jangce- kiang, Amazonko, Kolorado in druge. Pri tem je pokazal izjemen pogum in voljo dokončati tudi takšne podvige, za katere se je zdelo nemogoče, da jih je sposobno premagati človeško bitje. Zaradi izjemnih dosežkov je bil že štirikrat vpisan v Guin- nessovo knjigo rekordov. Dokumentarni film Big river man, ki popisuje tudi Stre- lovo šestinšestdesetdnevno plavanje po Amazonki, je na pomembnem ameri-

Kultura škem filmskem festivalu Sundance, ki ga je ustanovil ameriški igralec Robert Red- ford, dosegel velik uspeh. 20 Drago Mirošič, njegova žena Suzana Mirošič, Tinkara Kovač, Martin Strel in njegov sin Borut Strel. Martin Strel se je predstavil kot velik za- govornik ohranjanja čistih rek in okolja. hidroelektrarnah. V rekah so ga ogrožali čenje večera je bil glasbeni nastop Strela, Opozoril je na nevarnost, ki grozi člove- krokodili ter smrtno nevarne rečne kače sicer profesorja kitare, in Tinkare Kovač, ki štvu z onesneževanjem rek in krčenjem in ribe, spopadal pa se je tudi z nevarnimi sta skupaj zapela in zaigrala nekaj prilju- zelenih površin. Poslušalce, ki so Strelu boleznimi. Zanimive so njegove izkušnje bljenih melodij. zastavili številna vprašanja, je zelo pri- in stiki z domorodci številnih držav, od tegnila pripoved o nevarnostih, ki so katerih se je veliko naučil, predvsem o Besedilo: Suzana Mirošič prežale nanj v divjih brzicah in številnih naravnem zdravljenju. Posebno presene- Slika : Bogdan Macarol V Kras odet Kosovelov dom v Sežani 18. novembra se je v Kosovelovem domu v Sežani odvila modna revija Mo- dni Kras, katere namen je bil predvsem promocija Krasa skozi modo. Da so tovrstne prireditve dobrodošle, se je vsekakor strinjala skoraj polna dvorana Kosovelo- vega doma. V štirih modnih izhodih se je predstavilo šest oblikovalk, katerim so za navdih pri izdelavi oblek, nakita in torbic služili etnološki elementi Krasa. Maja Švagelj je manekenki odela v multifunkcionalno formo, katero je moč preoblikovati v več oblačilnih kosov. Nastja Bric se je predstavila s zapestnicami, prstani in broškami iz slovenskega kraškega kamna. V drugem izhodu je svojo kolekcijo oblek predstavila Karmen Koren, ki je značilnosti Krasa predstavila v treh moč- nih barvah: rdeči, rumeni ter modri. Nakit, izdelan iz polimerne gline v kombinaciji s kvačkanimi elementi, pa je manekenkam Kras pa ni bil navdih le oblikovalkam, pentabor, predvsem predsednici Bojani nadela Nina Kramar Cverle. temveč tudi Nejcu Matjažiču, ki je ma- Vidmar za vso pomoč pri organizaciji, Kot zadnji dve oblikovalki sta se pred- nekenkam ter voditeljicama uredil prave ter frizerskemu salonu Voila, trgovini Jaz stavili Marita Narobe in Tjaša Sosič. Svoje kraške frizure. in ti, DJ Marcu Sliderju, Gradbeni oskrbi, kreacije sta združili v dveh izhodih. Marita Med posameznimi izhodi so dogajanje Agropreskrbi, elektroinštalacijam Elmar, je predstavila kolekcijo Bakuhatzu, kar v na odru popestrili nastopi energičnih ple- cvetličarni Erika, trgovini Mavrica zave- japonščini pomeni eksplozija, ter kolekci- salk iz plesnih skupin Tormenta, Viento in se, okrepčevalnici Skala, Oštirjevi kmetiji, jo Bronz v kombinaciji s Tjašinim nakitom. Fulmine ter glasbeni nastopi Eve Sluga in vinarstvu Štoka, Štok ter Širca Kodrič in Tjaša je oba izhoda zaključila s svojima Sabrine Vodopivec. Slednji sta popolno- Fructalu. oblekama in nakitom. ma navdušili občinstvo v dvorani. Prireditev sta povezovali simpatični vo- Besedilo: Anja Čok diteljici Petra Škabar in Nuša Živec. Slike: Mojca Kolnik, Mojca Vojska Godnič Da je prireditev uspela, se je potrebno zahvaliti Razvojnemu združenju Re- Kultura

21 Nova nagrada Jolki Milič Veliko nas ima rado besede. Pobožajo nam srce, nato pa jih odložimo. Redkokdo pa se k njim vrača in jim vdahne življenje na svoj poseben način. Med njimi je tudi Jolka Milič, ki že dolga desetletja prevaja slovenske pesnike v italijanščino in italijanske pesnike v slovenščino ter na ta način briše meje. Njeno delo poznamo in cenimo (manj) doma in (bolj) v tujini. V začetku decembra je v Trstu v okviru Mednarodnega festivala Trieste poesia na slovesnosti v kavarni Tomasseo prejela nagrado Gerald Parks alla traduzione za prevode preminulega pesnika Geralda Parksa, ki je poučeval na tržaškem vseučilišču. Prevajalki ob tem dogodku iskreno čestitamo in ji želimo, da bi »odkrila še veliko glasbe v pesniških besedah« in odlično »zaigrala nanje«.

Magdalena Svetina Terčon

Kulturno društvo Kraški šopek Sežana praznovalo petletnico delovanja Kulturno društvo Kraški šopek je prvo pomembno obletnico delovanja – pet- letko – obeležilo kar z dvema dogod- koma. 15. novembra 2011 so člani tega društva odprli razstavo oblačil iz začetka 20. stoletja z naslovom Dotik preteklosti. Razstavo, ki je bila postavljena v spo- dnjem preddverju Kosovelovega doma, je na odprtju predstavila strokovnjakinja oblačilne podobe s Tržaškega in Krasa Marta Košuta, ki je razstavo tudi postavila. Na njej so lahko obiskovalci med drugim občudovali tudi dve noši s Sežane, otro- ška oblačila, oblačila kraške učiteljice in »balo« neveste, ki se je primožila v Plisko- vico. Na tej razstavi je bila preteklost, vča- sih trpka, včasih pa vesela, predstavljena tudi na fotografijah, ki so jih vneto zbirale članice društva. Obiskovalci so se lahko ob pogledih nanje spraševali: Kdo so ti ljudje? Kaj počnejo? O čem razmišljajo? tev ob omenjenem jubileju. KD Kraški šo- se v tem času izmenjavali v društvu. Vmes Ali so vedeli, da bo njihova podoba po- pek je v uro in pol trajajočem programu pa so se predstavila društva, ki negujejo stala izvir zgodb, zgodovinska knjiga, raz- predstavilo svojo ustvarjalno pot – od za- ljubezen do preteklosti, kot so: Hrušiški krita skrivnost, slutnja, hrepenenje? četkov do konca prve petletke. Za posa- fanti, Tamburaški orkester iz Boljunca ter V soboto pa se je v Veliki dvorani Koso- mezne splete, ki so jih plesali, so glasbe- AKUD Kolo iz Kopra. Obiskovalci so bili velovega doma odvijala osrednja priredi- no podlago prispevali različni godci, ki so navdušeni tudi nad Otroško folklorno skupino KD Kraški šopek Sežana Bubci s Krasa. Na začetku je po filmski projekciji obiskovalce nagovorila predsednica dru- štva Neda Lah, po programu pa so obiskovalce popeljale Miranda Novak, Olga Kmetec in Magdalena Svetina Terčon, ki je bila tudi avtorica povezovalnega bese- dila. Na koncu so člani, ki v društvu ple- šejo že pet let, iz rok Vladislave Navotnik, vodje Območne izpostave JSKD, in Brede Filipovič, predsednice Sveta Območne izpostave JSKD, prejeli Maroltovo priznanje. Večer se je nadaljeval ob prijetnem druženju in hrani, ki so jo pripravile pri- dne roke jubilantk, pa tudi ob spoznanju, da je to šele začetek neke lepe in ustvarjalnosti polne poti. Kultura Besedilo: Magdalena Svetina Terčon Sliki: Helena Škrlj 22 Nagrajenke 11. Mlade Vilenice so gostovale na Irskem Od 14. do 17. oktobra 2011 so se tri nagrajenke 11. mednarodne otroške literarne nagrade mlada vilenica v spremstvu vodje Mlade Vilenice Magdalene Svetina Terčon udeležile mednarodnega literar- nega festivala Cuisle (Utrip) v Limericku na Irskem. Sodelovanje med obema festi- valoma se je začelo pred štirimi leti, mladi slovenski nagrajenci pa so na Irsko tokrat odpotovali tretjič. Julija Železnik iz Slo- venj Gradca, zmagovalka Mlade Vilenice v starostni skupini od sedem do deset let, Teja Gerjovič iz Maribora, zmagovalka v starostni skupini od enajst do trinajst let, in Lara Ružič Povirk iz Ljubljane, zmagovalka v starostni skupini od štirinajst do petnajst let, so kot gostje nastopile v kulturnem središču Daghdha na podelitvi nagrad najboljšim mladim irskim literar- nim ustvarjalcem v soboto, 15. oktobra, Nagrajenke 11. Mlade Vilenice so na festivalu Cuisle (Utrip) svoje pesmi prebrale tako v slovenščini kot v svoje pesmi pa so številnemu občinstvu, angleščini. Pri mikrofonu je Lara Ružič Povirk; pri stebru stojijo (z leve) Magdalena Svetina Terčon, Julija ki ga je v imenu Mlade Vilenice pozdra- Železnik in Teja Gerjovič. (Slika: David Terčon) vila Magdalena Svetina Terčon, prebrale tako v maternem kot v angleškem jeziku. Ker si festivala izmenjujeta obiske, se bodo trije mladi irski zmagovalci v spremstvu staršev in organizatorja festivala Cuisle udeležili 12. Mlade Vilenice maja 2012 v Kosovelovem domu Sežana. Slovenska delegacija je sicer tokrat štela kar enajst članov, saj so poleg nagrajenk in vodje Mlade Vilenice v Limerick odpotovali tudi člani njihovih najožjih družin. Za vse je dvodnevno bivanje v Limericku – žal sta bila prvi in zadnji dan potovanja porabljena za pot od doma in nazaj – pomenilo nepozabno doživetje tako zaradi druženja z izredno gostoljubnimi doma- čini kot zaradi spoznavanja značilnega in slikovitega urbanega okolja ter pokrajine. Gostoljubni Irci so slovensko skupino popeljali na kratek izlet ob razgibani in vetrovni zahodni obali Gostitelji so jih na primer popeljali na Atlantskega oceana v deželi Clare. (Slika: Mairtin O'Briain) izlet ob zahodni atlantski obali v deželi Clare; med drugim so si ogledali svetovno znane moherske klife, ki se dvigajo do dvesto štirinajst metrov nad morjem, na leto pa jih obišče več kot milijon turistov.

Izak Štok

Spominska fotografija slovenske enajsterice z irskimi organizatorji. Na parketu (z leve): Maja Železnik, Kultura Julija Železnik (nagrajenka), Lara Ružič Povirk (nagrajenka), Bertha McCullagh (organizatorka), Magda- lena Svetina Terčon (vodja Mlade Vilenice), Boris Ružič in Sheila Deegan (referentka za kulturo mesta www.sezana.si Limerick). Na stopnicah (z leve): Teja Gerjovič (nagrajenka), Martina Majerle, Jadran Železnik, Bor Terčon, Tea Ružič Povirk, David Terčon in Mairtin O'Briain (organizator). (Slika: arhiv festivala Cuisle) 23 Primorci beremo z Miroslavom Košuto V projektu Primorci beremo, ki ga je pred petimi leti zasnovala knjižnica iz Tolmina in se je iz štirih knjižnic razširil na enajst knjižnic (lani sta se pridružili še knjižnici iz Trsta in Gorice) je bilo letos 688 nagrajencev in 6.772 prebranih knjig, kar je trikrat več kot prvo leto (205 bralcev in 2.186 prebranih knjig). 77 bralcev in 728 prebranih knjig pa je bera letošnje že pete akcije Primorci beremo v Kosovelovi knjižnici Sežana, kjer je akcija potekala že četrto leto in v katero je bilo vključenih 25 bralcev v komenski, 24 bralcev v sežanski, 18 bralcev v diva- ški in 11 bralcev v kozinski knjižnici. Bralci so knjige prebrali v času od 8. junija, do- mnevnega rojstnega dne Primoža Tru- barja, do 3. decembra, Prešernove rojstne obletnice, najmanj pet proznih del in najmanj eno pesniško zbirko z bogatega seznama 63 del slovenskih avtorjev. Med najbolj zagnane bralce velja omeniti Du- šana Kukanjo iz Komna s 34 prebranimi knjigami, Liljano Bole Trebec iz Sežane, ki Miroslav Košuta podpisuje svojo knjigo Jolki Milič in Liljani Trebec Bole. je prebrala 22 knjig, Rafaela Vončino idr. »Projekt širjenja bralne kulture, ki so ga govega okolja. V odnosu do sebe, skrbi Rojc, sicer tudi eno leto njegova učenka poleg Javne agencije za knjigo Republi- za osebni razvoj se pokaže odgovornost na klasičnem liceju v Trstu, ki je napisala ke Slovenije podprle tudi primorske ob- posameznika do družbe, jezika, naroda in spremno besedo k njegovi najnovejši pe- čine, založniki, knjigarne, gospodarske njegove kulture,« je poudarila ravnatelji- sniški zbirki Drevo življenja. družbe idr. je pokazal širše razsežnosti: ca sežanske knjižnice Nadja Mislej Božič. Pesniška zbirka je izšla ob pesnikovi poznavanje sodobne slovenske književ- S prebranimi knjigami so si bralci Krasa 75-letnici rojstva pri tržaški založbi Mla- nosti in književnikov mlajše generacije, in Brkinov v letošnji akciji prislužili prizna- dika. »Ljubezen do materinščine izhaja soočanje z drugačnimi pogledi in spre- nje in lepo knjižno darilo, pesniško zbirko iz tistega časa, ko je bila na Primorskem minjanje načinov razmišljanja, ponekod Drevo življenja tržaškega avtorja Miro- prepovedana slovenska beseda, ko smo vračanje v ponovno branje del, ki jih se- slava Košute, letošnjega Prešernovega na skrivaj prebirali knjige družbe sv. Mo- danji odrasli bralec razume drugače kot nagrajenca. Največje darilo za bralce, ki horja. Zadovoljen sem, da sem prejel Pre- najstnik. Poznavanje slovenskih avtorjev so prebirali ob spodbujanju ravnateljice šernovo nagrado. Je pa treba imeti ljudi, in njihove literarne ustvarjalnosti vpliva sežanske knijžnice Nadje Mislej Božič in ki čitajo, tiskajo in tudi prevajajo. Ena ta- na samozavest bralcev in državljanov ter štirih bibliotekark, Tanje Grmek Bratina, kih pevajalk je tudi Jolka Milič, ki je včeraj še dalje razbija neutemeljene predsodke Magde Bezlaj, Patricije Dodič in Maje Ži- prejela mendarodno nagrado v Trstu za o neberljivosti slovenske književnosti. vec, pa je bilo nedvomno zaključno sre- dolgoletno posredovanje med slovensko Preprosto je potrebno vzdrževanje bral- čanje v sežanski knjižnici s slavljencem, in italijansko kulturo, za kar ji tudi česti- ne kondicije za bralno, informacijsko in letošnjim dobitnikom najvišjega Prešer- tam. Zavedam se, kdo je Prešeren, Ko- splošno pismenost, s čimer poskrbimo za nove nagrade, Miroslavom Košuto, s ka- sovel, Zlobec idr. Ob tem pa me obdaja osebni razvoj posameznika in ljudi iz nje- terim se je pogovarjala prof. dr. Tatjana prijeten občutek, da smo del posebno srečnega predela Evrope in naše domo- vine, ki je najlepša v Evropi, pa tudi del našega Krasa in nenazadnje tudi Križa, od koder sem že v otroških letih gledal zasneženi Triglav,« je med drugim pričel Košuta, ki je prebral nekaj pesmi iz svoje najnovejše pesniške zbirke Drevo življe- nja, med njimi tudi istoimensko pesem z indoevropskim motivom in temeljnim elementom tržaške vezenine, s katero se že vrsto desetletij ukvarja njegova žena Marta Košuta. Srečanje so z glasbo obogatili učenci komorne skupine domače glasbene šole pod vodstvom prof. Mikele Uršič, pripravili pa so tudi razstavo knjig letošnjega Kultura projekta Primorci beremo. 24 Besedilo in sliki: Olga Knez Sponzorji 2. festivala otroške popevke www.dometra.si / [email protected] / tel.: 0599 - 26 374 Brinjevka

100

0 Kultura

25 OKREPČEVALNICA ODPRTI OD PONEDELJKA SEŽANA DO PETKA OD 9.00 - 15.00 Apetit razvaja svoje stranke tudi v novem obratu v gasilskem domu Sežana z odličnimi malicami, kosili in cateringom. credito cooperativo del carso zadružna kraška banka TOPLO VABLJENI!

MATJAŽ LINDIČ s.p. Stjenkova 1, 6210 SEŽANA tel.: +386 (0)5 730 47 85 • mobitel: +386 (0)41 338 770

Toli te Za vsak polog gotovine na svoj NLB Toli račun dobiš nagrajuje nagradno nalepko. Za 4 nalepke vsake 3 mesece ti Toli v tvoji NLB Poslovalnici podari nagrado. NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana NLB d.d., Trg

www.toli.nlb.si

[email protected], www.elita-ib.si tel. 386(0)5 7302 300, fax. 386 (0)5 7302 301 - projektiranje - inženiring - nadzor nad izvedbo GOI del - varstvo in zdravje pri delu - varstvo pred požarom

Kmetija Žerjal

KOZJEREJA - SIRARSTVO Matjaž Žerjal Tomaj 75b, Dutovlje, gsm: 031 691 522 Kultura

26 Uredniški odbor Kraškega obzornika ne odgovarja za vsebino oglasov oziroma za objavo sponzorjev festivala. Simbioz@ v Sežani Od 17. do 21. oktobra smo v Kosovelovi knjižnici in na Osnovni dobiva koristne in zabavne informacije na medmrežju ter do- šoli Srečka Kosovela v Sežani, v okviru projekta Simbioz@ e – pi- pisuje s svojimi najljubšimi tudi brez uporabe papirja in znamk. smena Slovenija, organizirali brezplačne računalniške tečaje za Na obeh lokacijah smo, v dopoldanskih in popoldanskih ter- starejše, na katerih so jih v svet računalništva in interneta pope- minih, izvedli načrtovane sklope: Računalnik – moj prijatelj, Klik ljali mladi prostovoljci. v svet in Brez elektronske pošte ne gre. V določenih terminih V naših e-učilnicah sta se srečali starejša in mlajša generacija in smo imeli več udeležencev kot računalnikov, kar nas ni zmedlo vsi smo se prizadevno učili. Prijavilo se je več kot 25 udeležen- – prinesli smo dodatne stole, dodatne računalnike in nadaljevali cev in 10 prostovoljcev. Skupaj smo klikali in dvoklikali, odkrivali, z učenjem. Nekateri udeleženci so se prijavili na vse delavnice, kako je zgrajen računalnik, kako se napiše in shrani besedilo, pri- da bi poglobili svoja novo pridobljena znanja in vadili. Vzdušje je bilo delovno in sproščeno. Nismo se pozabili nasmejati ali prija- teljsko poklepetati. Zahvaljujemo se vsem udeležencem in posebej prostovoljcem – brez njihove nesebične pomoči ne bi bilo mogoče izvesti tega projekta. Hvala Urški, Jadranu, Katji, Tei, Pavlu, Petri, Jakovu, Ma- rini, Nuši in Mojci. Do naslednje priložnosti vabljeni na računalniške tečaje, ki se organizirajo v e-šoli ali na obisk Kosovelove knjižnice v Sežani, Divači, Komnu in na Kozini, kjer vam bodo pri vaših računalniških vprašanjih pomagali knjižničarji. Besedilo: Martha Sotelo Sliki (tudi v pasici): Zoran Pejić, Tea Tronkar Projekt učne mobilnosti v okviru pobratenja občin Sežana in Montbrison Smo skupina štirih francoskih prostovoljcev. Vsi prihajamo iz is- Kaj pa pravijo o svojih doživetjih? tega območja, to je le Forez, katerega glavno mesto je Montbri- Prispeli smo pred več kot enim mesecem. Nihče od nas ni veliko son. Aurelie, stara je 20 let, študira pravo na univerzi in dela v Mla- vedel o Sloveniji. To je naš prvi obisk te dežele in naš prvi obisk dr- dinskem centru Podlaga skupaj z Adrianom, ki je star 24 let in je žave, ki je bila nekdaj del Jugoslavije. antropolog. Adrian v Franciji dela kot začasni delavec. Oba imata Vsi smo bili navdušeni in zelo veseli, da bomo spoznali nove ljudi. več izkušenj pri delu z ljudmi. Aurelie je zadnja tri poletja delala kot Čeprav je hrana zelo različna in ljudje precej drugačni kot v Franciji, začasna delavka v njihovem lokalnem mladinskem centru, in sicer z nismo bili razočarani. Vsi smo bili presenečeni nad velikim številom mladimi in otroki v različnih delavnicah. Adrian je sodeloval v nekaj ljudi, ki dobro govorijo angleško, kar nam je bilo precej v pomoč, saj evropskih mladinskih izmenjavah kot prostovoljec in vodja. je tako lažje spoznavati nove ljudi. Slovenci se lahko pohvalijo tudi Druga dva prostovoljca, Emir in Adeline, delata v Mladinskem ho- s tem, da so zelo odprti, pričakali so nas s toplo dobrodošlico. Prav telu Pliskovica. tako nas je presenetila hrana, ki smo jo spoznali. Je zelo različna, Adeline ima več izkušenj na področju grafičnega oblikovanja, za- veliko je italijanskih in avstrijskih jedi, kar nam je zelo všeč. nima pa jo tudi spletno oblikovanje. Emir si želi dobiti izkušnje kot Delo v Mladinskem hotelu Pliskovica je zanimiva izkušnja. Delu receptor, predvsem mu je všeč spoznavanje ljudi iz vse Evrope. se moramo veliko prilagajati, saj se moramo dogovarjati v tujem jeziku. Za lažje sporazumevanje smo se naučili osnov slovenščine. V Mladinskem centru Podlaga smo imeli v začetku na voljo nekaj časa za prilagajanje, da smo videli, kako deluje in da smo se nanjo navadili. Na srečo smo imeli nekaj dobrih mentorjev, ki so nas spodbujali in pripravili k temu, da smo lahko organizirali nekaj delavnic, tečaj francoskega jezika in drugih dogodkov. Vsi skupaj smo se odpravili na raziskovanje Slovenije in obiskali zelo lepe kraje, ki se nam bodo gotovo vtisnili v spomin. Obiskali smo prečudovit Bled in odšli k reki Soči, kjer smo bili vsi navdušeni nad njeno značilno barvo. Se vidimo … / Naši mladi Izobraževanje

Besedilo: Aurelie, Adrien, Adeline in Emir, prevod Rok Čigon Slika: Urška Milač 27 Pojdiva s knjigo v svet – poslanica ob tednu otroka 2011 Knjiga in njen bralec sta žlahtni par, ki mu Kdor s knjigo potuje v svet, vedno pripo- jemlje brez vseh omejitev; pred našimi po- potovanje v svet prinaša nepozabna doži- tuje na zeleno vejo. hlepnimi očmi ne sme biti varna nobena vetja. Kdor bere, seže dlje, kot seže njegova Zato je pomembno imeti dobre knjige. dobra knjiga, ne na papirju ne na ekranu. roka, vidi bolje kot s prostim očesom, sliši Zato je pomembno brati dobre knjige. Pojdiva torej s knjigo v svet. Na najini poti več, kot gre v njegova ušesa, in ima daljši Zato je pomembno imeti svoj jezik, ki naj- bova vedno med prijatelji. korak, kot zmorejo njegove noge. Smeh na lepše zariše svet. Zato je pomembno vse Za tako bogato pot bo en teden pre- njegovi poti je veder, vsakršna jeza ga ne to deliti s prijatelji, starši, otroki in mentorji. malo, bo en mesec premalo, bo eno leto greni, ampak vzpodbuja. V dobri družbi se ni treba bati življenja, premalo. S pravimi knjigami se potuje vse Vsaka pot mu prinese novo prtljago, ki nič ni treba prikrivati ali čakati na boljše življenje. mu ni v breme, pač pa ga dela lahkega in čase. V dobri družbi mladi želijo prisluhniti ga vabi, da potuje znova in znova. Ko sre- starejšim in starejši želijo prisluhniti mlaj- Slavko Pregl, pisatelj čuje srčne sopotnike, spoznava, da je vre- šim. V vseh knjigah so zbrani vsi zakladi mag. Franc Hočevar, predsednik ZPMS dno držati besedo in nikomur storiti nič ta- človeštva, neskončno lepote in neskončno kega, česar ne želi, da bi drugi storili njemu. znanja. Iz tega bogastva si vsakdo lahko Teden otroka za otroke Krasa in Brkinov V času Tedna otroka, ki smo ga letos Naloge smo se lotili na nestandarden razcvet kreativnosti in domišljije, hkrati praznovali od 3. do 7. oktobra, in ki je način in k sodelovanju sem kot izvajalka pa jih seznanja z drugačnimi, bolj nena- bil posvečen 50. obletnici Bralne znač- delavnic pristopila Beti Njari, samostojna vadnimi oblikami literature in procesov ke, smo na Medobčinskem društvu pri- umetnica in nekdanja študentka primer- ustvarjanja. Izhajali smo iz besedne igre jateljev mladine Sežana za otroke Krasa jalne književnosti. Pripravila sem delavni- o knjigah, ki jim pravimo duhovna hrana. in Brkinov pripravili zanimiv program na ce, ki so potekale na vseh osnovnih šolah Na različne načine smo 'lovili' besede, temo Pojdiva s knjigo v svet, s čimer naj naše regije. jih 'kuhali' v loncu za mineštro, nato pa bi v mladih spodbujali zanimanje za bra- Odločili smo se za sproščen in igriv in- iz njih ustvarjali prozo, poezijo ali likovne nje in s tem tudi za literaturo. teraktivni pristop, ki otrokom omogoča impresije. Rezultati so bili presenetljivi, izdelki pisani, pestri in samosvoji, nastalo je nekaj pravih literarnih in likovnih moj- strovin. Še bolj pomembno kot to pa je dejstvo, da so se učenci pri tem zabavali, ustvarjali, skratka pustili domišljiji prosto pot. In prav domišljija je v njihove izdelke vdahnila pridih resničnih umetnin. Delavnice je sofinanciral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti izpostava Sežana, ki smo mu hvaležni, da nam je priskočil na pomoč v teh nezavidljivih časih, ko na vseh področjih primanjkuje sredstev. Hvala tudi vsem šolam in mentorjem, ki ste nam bili v veliko pomoč pri realizaciji delavnic. In seveda, hvala vsem otrokom, ki ste sodelovali in nam s svojo iskrivostjo popestrili ta teden, v katerem smo malo pocrkljali knjige, naše stare prijateljice.

Naši mladi Besedilo: Beti Njari Slika: Ana Pangos 28 2011 – Mednarodno leto gozdov Učenci in učenke Osnovne šole Srečka Kosovela iz Sežane vedo, zakaj moramo spoštovati in varovati gozdove. Čeprav velik del Slovenije pokrivajo gozdovi, premalo poznamo njihovo živ- ljenje. V svetovnem merilu pa gozdnate površine hitro zmanjšujemo. Da bi se bolje zavedali izjemnega pomena gozdov za bodočnost človeštva, je Generalna skupščina Organizacije združenih naro- dov na pobudo Republike Hrvaške razglasila, da bo letošnje leto Mednarodno leto gozdov. Razglasitev je smiselno na- daljevanje Mednarodnega leta biološke raznovrstnosti, ki je bilo leto 2010. Učenci so med poukom v šoli v naravi, v popoldanskih aktivnostih pa tudi skupaj s starši spoznavali pomene gozdov in kako ter s čim jih onesnažujemo. V gozdu so raziskovali tla, spoznavali so podrast in Učenci ob razstavi v večnamenskem prostoru šole. drevesa, primerjali so plodove, iz vejev- ja, praproti in mahu so izdelali zanimive držuje zemljo. Krošnje dreves zadržijo učenci predstavili svoj pogled na Medna- bivake … Pripravili so predstavitve o po- prašne delce in s tem izboljšujejo zrak, v rodno leto gozdov, smo razstavili v več- sameznih organizmih v gozdu in o delo- gozdu opazujemo letne čase in uživamo namenskem prostoru šole. vanju človeka na gozdni ekosistem. Po v spreminjajočih se barvah. Z otroki smo literaturi in medmrežju so iskali zanimive ugotavljali, kako pomembna je ohranitev Besedilo: Soraja Žerjal Gvardjančič in fotografije in podatke. zdravega okolja za obstoj celega planeta. Vilma Colja Pogovarjali smo se o tem, da les izkori- Zaradi vsega naštetega je pomemb- Slika: Soraja Žerjal Gvardjančič ščamo v gospodarske namene, da nam no, da bi na Zemlji zaustavili krčenje gozd pomeni rekreacijo in sprostitev, gozdov in oblikovali varovana območja. da nas ščiti pred vetrovi in neurji, da za- Risbe in plakate, s katerimi so učenke in Velika bera za mlade ljubitelje knjige 50 osnovnošolcev iz Hrpelj, Divače, Se- nožeč, Dutovelj, Komna in Sežane nas je s pedagogi in prostovoljci v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana v četrtek, 24. novembra 2011 obiskalo 27. Knjižni sejem v Cankarjevem domu v Ljubljani. V treh nadstropjih so se na razstavnem prostoru predstavile slovenske založbe in avtorji knjig. Istoča- sno so potekali glasbeni nastopi, okrogle mize in debatni krožki domačih in tujih avtorjev. Prisluhnili smo predavanjem in se pogovarjali z avtorji, katerih knjige radi beremo, pridobili veliko avtogramov, predvsem pa si nakupili veliko dobrih knjig po ugodni ceni.

Besedilo: Rebeka Nikolič Slika:arhiv MDPM Sežana Naši mladi

www.sezana.si 29 Kuhali smo zgodbe Kuhali smo v velikem loncu, ampak ne kosila, temveč besede, iz katerih so nastale zgodbe in pesmi. To se je dogajalo v šolski knjižnici v petek, 7. oktobra 2011, ko smo z gospo Beti Njari v literarnih delavnicah burili svojo domišljijo. Iz raz- rezanih besed smo po skupinah ustvarjali smešne zgodbe, ki smo jih na koncu predstavili vsem sodelujočim.

Ob tem smo zapisali : »Dobro smo nadomestili dve šolski uri. Všeč mi je bila telovadba in zelo smo

se zabavali. Najprej sem mislil, da ne bo kar smo delali. Še posebno, ko smo pisali lepo.« (Manuel Perhavec, Julije Pavletič, pravljico in pesmico.« (Maja Kralj, Anika Elizabeta Škrinjar, Matija Kovač, 6. r) Lutman, Julija Žerjal, 7. r) »Bilo je v redu, še posebej, ko smo na »Bilo je zelo zanimivo, umetniško, svo- koncu sestavljali svoje zgodbe. Uživali jeglavo. Všeč so mi bile metode zbiranja smo in se nasmejali.« (Ana Čok, Tanisa Pi- besed za v lonec. Moj 'domišljijski« paket pan, 8. r; Emanuela Hrnčić, Tjaša Mahnič, se je 'razpočil'«. (Klara Vrabec, 8. r) Mirjam Orel, 6. r) Besedilo: Julija Žerjal »Dve šolski uri sta bili za nas zelo zabav- Sliki: Sandra Furlan ni. To sta bili naši naj uri in upamo, da se bosta še kdaj ponovili. Bilo nam je všeč,

Poučno in zabavno na tehniškem dnevu V petek, 30. septembra 2011, je bil za reševanje v sodelovanju z Mestno občino zali različno opremo, ki jo uporabljajo pri vse učence naše šole tehniški dan. Z av- Koper. Tam smo si v spremstvu vodičev svojem delu, kako izmerijo hitrost vozila tobusi smo se odpeljali v Koper na Dne- ogledali različne aktivnosti. Spoznali smo, z radarjem, videli smo, kako se v nesre- ve zaščite in reševanja, ki jih je pripravila kako pravilno ravnamo ob naravnih in či sproži airbag pa tudi, kako se opravi Uprava Republike Slovenije za zaščito in drugih nesrečah. Policisti so nam poka- alkotest. V enoti Rdečega križa smo se naučili, kako ravnamo z nezavestnimi po- nesrečenci. Predstavniki Civilne zaščite so nam predstavili naprave in pripomočke, ki jih uporabljajo ob nesrečah. Gasilci so nam zelo nazorno pokazali nevarnosti pri nepravilnem gašenju gorečega olja in seveda tudi, kako pravilno ravnamo v ta- kem primeru. Zelo zanimiva sta bila tudi potapljaška oprema in reševalni čoln, ki ga je nemogoče preluknjati. Dno je na- rejeno iz posebne alufolije. Najbolj smo bili navdušeni nad ogledom vojaške lad- je in policijskega čolna. Organizatorji so poskrbeli, da nismo bili lačni. Vsi učenci smo namreč dobili malico. Tehniški dan je bil za vse zelo poučen. K temu so tudi prispevali prijazni vodiči, ki so nas ves čas spremljali in usmerjali k posameznim točkam. Naši mladi

Besedilo: Hana Tavčar in Izak Ban 30 Slika: Andrej Dragan Podjetno v novo šolsko leto Pouk se je že zdavnaj začel, letošnje podjetniki. Najbolj zanimiv del naloge so prireditev v Sloveniji, stičišče ustvarjalno- šolsko leto pa je zagotovo pestro za nas, bili zagotovo intervjuji, saj smo se tako sti in kultur na področju oglaševanja in dijake drugih letnikov programa gimna- neposredno seznanili, kakšno delo opra- omogoča primerjave slovenskih dosež- zija na Šolskem centru Srečka Kosovela vljajo podjetniki, kako ga opravljajo in, se- kov v mednarodni konkurenci. Sežana. Poleg osnovnih predmetov se veda, kakšne so njihove formule za uspeh Cilj ekskurzije je bil, da smo se dijaki namreč tri ure tedensko posvečamo iz- v kriznih časih. seznanili z osnovami oblikovanja, z na- birnim sklopom, kjer dijaki z drugačnimi Po nekajurnem druženju s podjetniki čini ustvarjanja oglasov in njihovim po- metodami (raziskovalno delo, praktično smo se polni novih informacij in vtisov menom za uspešnost podjetja. V hotelu delo, poskusi …) osvajamo znanja iz šti- o podjetniškem življenju vrnili v Sežano. Bernardin smo si sami najprej ogledali rih različnih področij: podjetništva, na- Tako smo bili bolj pripravljeni na nasle- razstavo oglaševalskih del, razdeljenih po ravoslovja, francoščine in družboslovja. dnje ure pri podjetništvu, ki so še kako kategorijah, in se udeležili multimedij- Največ dijakov se je odločilo za podjetni- zanimive. Pri vsaki se naučimo kaj nove- skih predstavitev oglasov, ki je potekala ški sklop, saj si želimo postati poslovneži. ga, kar pa je najpomembnejše, saj nam v angleškem jeziku. Nato smo si na Tar- Že po prvem tednu smo se tako podali bo to znanje koristilo v resničnih življenj- tinijevem trgu v Piranu ogledali razstavo na Mednarodni obrtni sejem v Celje. skih položajih. najboljših del kreativnega razpisa Por- Brez kakršnega koli znanja o podjetni- Gimnazijci tretjih letnikov pa smo že torož Piran Fiction. Na osnovi ekskurzije škem svetu smo se z namenom, da spo- veterani v podjetništvu, saj smo lansko in ustreznega teoretičnega znanja v šoli znamo podjetnike ter njihovo življenje, leto že obiskali Mednarodni obrtni sejem že pridno kreiramo oglase za poslovne podali na 44. MOS – Mednarodni obrtni v Celju, se pri pouku že veliko naučili o načrte in raziskovalne naloge ter se pri- sejem v Celju, zagotovo največji tovrstni podjetniškem načinu življenja in razvija- pravljamo na državno tekmovanje DOSS sejem na Slovenskem. Mentorici Patricija li konkretne zamisli. Vsako podjetniško – Dijaška oglaševalska scena Slovenije, ki Kastelic Volf in Mojca Železnik Buda sta zamisel je potrebno dobro promovirati, bo aprila 2012. nam dodelili nalogo, da na sejmu spo- da bi se uresničila, zato smo se letos od- znamo čim več podjetij, njihovo pravno- pravili na 18. Mednarodni oglaševalski Besedilo: Žan Tavčar in Nina Peric organizacijsko obliko, obvezne sestavine festival Zlati boben, ki predstavlja, kot firme ter opravimo nekaj intervjujev s ena največjih rednih letnih mednarodnih Na osnovni šoli Dutovlje Jesenska tržnica Učenci drugega razreda so prikazali, da je jesen rumena dobra žena. Za dru- gošolce je namreč pouk slovenščine, spoznavanje okolja in matematike nekaj dni potekal drugače kot običajno. V svoji učilnici so pripravili pravo tržnico sadja in zelenjave, poljščin in drugih vrtnin. Naku- povali in prodajali so ter se ob tem učili računanja, opisovali, spoznavali denar in pridelke ter druge dobrote, ki nam jih nudi narava. Tudi odrasli smo lahko ku- povali na njihovi tržnici.

Hrana za gozdne živali Učenci nižjih razredov iz Tomaja in Dutovelj so jeseni pridno nabirali divji kostanj za lovce. Ti s kostanjem pozimi hranijo gozdne živali. Učenci so nabrali skoraj tono kostanja in lovci so bili zelo zadovoljni. Povedali so, da ga bodo najverjetneje namenili divjadi v snežniških Pri podaljšanem bivanju so učenci sku- Spoštujmo ljudi, ki pridelajo za nas nuj- gozdovih, kjer je vso zimo veliko snega in paj z učiteljicami že pred jesenskimi poči- no potrebno hrano. živali težko najdejo hrano. tnicami pripravili primer polnovrednega Spoštujmo naravo, ki nam omogoča zajtrka. Nekateri so v gospodinjski učilnici zdrav razvoj.« Tradicionalni slovenski zajtrk pripravili mlečni zdrob z medom, drugi Petek, 18. november, je bil poseben Na šoli smo se več časa posvečali zdravi učenci so medtem pripravili pogrinjek in dan. Vsi skupaj smo takoj zjutraj najprej prehrani in tudi čebelam. Učenci so ustva- sadje. Pred odhodom domov so pripra- pozajtrkovali in se pogovorili o pomemb- rili veliko zanimivega. Poslikali so panjske vljen obrok z veseljem pojedli in se po- nosti zdravega zajtrka in o zdravi prehrani končnice, izdelovali čebele in literarno govorili, kako zelo pomemben je zajtrk, nasploh ter o prehrani slovenskih proiz- ustvarjali. Učenci so pri pouku slovenščine saj nam da energijo za delo in igro. Z igro vajalcev. Na šolo smo povabili znano če- ter tehnike in tehnologije iz papirja in bla- besed so učenci iskali primeren slogan belarko iz Pliskovice, gospo Irmo Petelin, Naši mladi ga naredili posebno čebelico in jo poime- projekta in zapisali: ki je vse navdušila s pripovedovanjem. novali Pikamedica. Tako so jo poimenovali, »Jejmo zdravo, jejmo doma pridelano Ob slikah je predstavila zdravilnost medu ker čebela nabira med in 'pika'. hrano. in povedala veliko zanimivega o čebelah. 31 Obiskal nas je tudi gospod David Škabar, podžupan naše občine. Tudi on je poudaril pomen zdrave prehrane. Tradicionalni slovenski zajtrk je učence navdušil in veliko se jih je odločilo, da si bodo domač kruh, maslo, med in mleko pripravili pred odhodom v šolo čim večkrat.

Slovenski forum inovacij V torek, 22. novembra, so bili nadarje- ni učenci 8. in 9. razreda na ekskurziji v Ljubljani. Obiskali so Hišo eksperimentov in si ogledali nekatere znamenitosti Lju- bljane. Glavni namen ekskurzije je bila udeležba na šestem Slovenskem forumu inovacij, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču. Ogledali so si mnoge zanimive inovacije slovenskih izumiteljev, med

Plezali smo po drugim tudi maketo znanega Pipistrelo- so učenci upravljali in na različne načine vega letala. Zelo zanimiv je bil poskus s programirali majhne robote. Udeležili so naravni steni haptičnim robotom. Vodja delavnice je se tudi predavanja z animacijo, kakšen pojasnil, da takega robota, med drugim, pomen imata ustvarjalnost in inovativ- Na začetku šolskega leta smo se uporabljajo zdravniki pri operacijah kot nost danes in kako uloviti jutri. učenci devetega razreda odpravili v podaljšek svoje roke, saj daje občutek, planinsko šolo v naravi v Planico, kjer kot da bi predmet prijemali neposre- Besedilo: Učenci in učitelji OŠ Dutovlje, smo imeli več različnih aktivnosti. Med dno z roko. Zelo zabavno in zanimivo je Slike: arhiv šole zanimivejšimi je bilo plezanje v naravni bilo na delavnici First lego league, kjer steni petnajst metrov visoko. Za nekatere je bilo enostavno, za druge malo manj, za nekatere pa zelo zahtevno. A vsi, ki smo poskusili, smo priplezali na Mladi logiki v Dutovljah vrh in to je bil za nas velik podvig. Po- hvalimo se lahko tudi s tem, da smo se povzpeli na vrh planiške velikanke, ki je bila do nedavnega največja skakalnica na svetu. Ogledali smo si prvi izvir Save Dolinke, slap Nadiža, nato pa še Zelen- ce, drugi izvir te reke. Na dan odhoda smo se odpravili na najzahtevnejšo pot tedna. Odšli smo na Tromejo. Pot je bila naporna, a se je izplačalo. Na vrhu smo lahko stali v kar treh državah naenkrat – v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Ti štirje dnevi v Planici so bili zelo aktivni, a tudi zanimivi in zabavni. Besedilo: Kristina Ravbar, 9. r. OŠ Dutovlje

Logika je nauk o mišljenju in njegovih ne ocenjevalne komisije. Pred začetkom zakonitostih. Logika v ožjem smislu je reševanja nalog so zbrane tekmovalce v nauk o pravilnem sklepanju. kratkem kulturnem programu razvedrili Zveza za tehnično kulturo Slovenije že učenci OŠ Dutovlje z glasbo, kratkim ani- vrsto let organizira tekmovanje iz logike miranim filmom ter skečem. za osnovne in srednje šole. Državno tek- O rezultatih tekmovanja so bili učenci movanje poteka na več lokacijah. Na le- seznanjeni kasneje, vendar so vsi že z uvr- tošnjem že 26. državnem tekmovanju se stitvijo na državno tekmovanje pokazali je preizkusilo 1680 tekmovalcev tretjega veliko 'logičnega znanja', zato smo bili za- triletja iz celotne Slovenije. Naša šola je dovoljni, da smo s pomočjo sponzorjev gostila 82 tekmovalcev iz 23 šol Obalno- vsem tekmovalcem izročili simbolična kraške in Notranjske regije. darila in tako tudi z njihovo pomočjo tek- Pred začetkom tekmovanja je vse zbra- movanje uspešno zaključili.

Naši mladi ne pozdravila predstavnica Občine Seža- na Ivica Podgoršek, predsednica Odbora Besedilo: Doroteja Kobal Černe za kulturo, šolstvo in šport. O logiki je Slika: arhiv OŠ Dutovlje 32 spregovoril tudi dr. Žiga Knap, član držav- Šola v naravi »V poletni vročini na strme vrhe, da tam si spočije v samoti srce ...«, je eden od verzov priljubljene skladbe Oj, Triglav moj dom, ki jo je napisal dovški župnik in zagrizen planinec Jakob Aljaž. In prav pod temi vrhovi smo učenci 9. razreda skupaj z učiteljicama Nadjo in Doris od 5. do 8. septembra preživeli v šoli v naravi. Še preden smo prispeli do cilja, ki je bil Center šolskih in obšolskih dejavnosti v Planici, smo se ustavili v Mojstrani, vasi pod Triglavom, in si ogledali Planinski muzej. Muzej hrani staro planinsko opremo, v njem smo veliko izvedeli o zgodo- dolino Tamar pod mogočnim Jalovcem. povratku proti domu smo si ogledali še vini planinstva na Slovenskem, o pionirjih Od tam smo se povzpeli še do izvira sla- etnološko zbirko v Kajžnikovi domačiji v planinstva in alpinizma, o gorskih živalih pa Nadiža. Sledil je pohod do naravnega Ratečah, kjer smo veliko izvedeli o življe- in rastlinah in se nazadnje tudi sami pre- rezervata Zelenci. Tu smo poleg drugih nju in šegah nekoč v Ratečah. izkusili v znanju o naših gorah. zanimivosti izvedeli tudi to, da jezero Domov smo se vrnili polni lepih vtisov Po ogledu muzeja je sledil odhod v pozimi nikoli ne zamrzne. Veliko smo iz- in doživetij. K temu je zagotovo prispeva- dom CŠOD v Planici. Tam nas je pričakal vedeli o zgodovini smučarskih skokov na lo tudi vreme, ki nam je bilo ves čas več vodja doma in namestili smo se po so- Slovenskem in se preko več kot 800 sto- kot naklonjeno. V domu so bili tudi deve- bah. Kmalu smo ugotovili, da ne bo veli- pnic povzpeli na vrh planiške velikanke. tošolci osnovne šole iz Radencev. Učenci ko časa za lenarjenje ali postopanje. Urnik Velik izziv nam je predstavljajo tudi va- smo se med sabo hitro spoprijateljili in dela je bil natrpan do minute. In tako je rovano športno plezanje v naravni steni. zato je bilo na dan odhoda slovo od Pla- bilo vse štiri dni šole v naravi. Skoraj vsi učenci, vključno z učiteljicama nice toliko težje. V tem času smo se naučili osnov preži- spremljevalkama, smo se preizkusili v vetja v naravi, od izdelave zasilnih biva- tem in uspešno preplezali 15-metrsko Devetošolci in učiteljici z OŠ Dutovlje kov, nosil, do tega, kako zakuriti ogenj, če steno. Slika: arhiv OŠ Dutovlje imaš na razpolago eno ali dve vžigalici. Zadnji dan smo se najprej povzpeli na Imeli smo kar nekaj pohodov. Prvi je bil v Peč (1510 m) – na zahodno tromejo. Ob Pojdimo s knjigo in našimi junaki v svet V oktobru je bilo pri nas v Dutovljah za- ski knjižnici popeljala skozi delavnico Knji- Učenci prvega in drugega razreda so nimivo in tudi poučno. žni labirint, ki jo je omogočilo Medobčin- se ta dan podali na pohod v Krajno vas. Teden otroka je letos potekal pod ge- sko društvo prijateljev mladine Sežana. Spotoma so opazovali naravo in doživeli slom Pojdimo s knjigo v svet. Na naši šoli Učenci so na različne načine (z igro aso- veliko zanimivega. Na travniku op poti so smo to temo povezali s temo letošnjega ciacij, rimami, izrezki iz časopisov) iskali se pasle koze in ovce; zlasti jih je ganila otroškega šolskega parlamenta Junaki besede in jih nato sestavljali v pesmice srnica, ki so jo občudovali na domu svo- našega časa – kdo so in zakaj? Tako smo in zgodbice. Ob tem so se zelo zabavali. jega sošolca. v tednu otroka povabili na šolo zanimive Ob zaključku so svoje izdelke predstavili Teden je bil tudi kulturno obarvan. V sre- goste, ki so zagotovo veliki in srčni junaki sošolcem in jih razstavili v knjižnici. do in četrtek so si učenci drugega triletja našega časa. Najmlajši – učenci prvih treh razredov ogledali gledališko predstavo Grozni Ga- Četrtega oktobra nas je obiskala Izabe- – so bili posebej navdušeni ob obisku ga- šper, učenci tretjega triletja pa gledališko la Juriševič. Učencem 3. triade je izredno silcev. Ti so jim predstavili vso opremo in predstavo Cifra, mož v SNG Nova Gorica. dinamično in odprto predstavila dejstva naprave, ki so jih učenci lahko tudi pre- Učence prvih treh razredov so razveselili o gluhoti in svoje življenjske izkušnje. Pre- izkusili. lutkarji z naše podružnične šole z igrico davanje je poimenovala Moč je v meni. Naslednji dan so učenci 8. in 9. razreda Bobek in barčica. Drugošolci iz Dutovelj Od svojega drugega leta je namreč po- spoznali Boruta iz Zavoda Vozim. Povabili pa so v Tomaju z lutkovno igrico Ups, jaz polnoma gluha, vendar uspešno dosega smo ga v okviru projekta Še vedno vo- sem pa zelen polepšali dan našim tomaj- vse cilje, ki si jih zastavi, ter opogumlja vse zim – vendar ne hodim, preko katerega skim otrokom. okrog sebe. Diplomirala je na Fakulteti za si invalidi, katerih invalidnost je posle- V dneh po Tednu otroka smo izpeljali še socialno delo, uspešna je bila na lepotnih dica prometnih nesreč, prizadevajo za nekaj dejavnosti. Učenci 6. in 7. razreda so tekmovanjih, igra na klavir, zdaj pa opra- večjo varnost v prometu. Predstavil je imeli tehniški dan. Pridno so šivali in na- vlja magistrski študij. V okviru predavanja svoje življenje pred prometno nesrečo in redili veliko ličnih in uporabnih izdelkov, nam je pokazala posnetke s svojih govor- po njej. Otroke je nagovoril z dejstvom, osmošolci so odšli na ekskurzijo v Posočje, nih vaj v zgodnjem otroštvu, ob koncu da niso neranljivi, kot pogosto mislijo, devetošolci pa po Dolenjski in v ljubljan- predavanja pa nam je tudi zaigrala na ter jih spodbudil k varnemu ravnanju v ski živalski vrt. Na šoli smo gostili potujoče klavir. Učenci so bili navdušeni in zelo ga- prometu. Učenci so po predavanju rešili gledališče s predstavo Napihnjeni junaki z njeni. Marsikomu je pustila globok vtis ter kviz ter prostovoljno podpisali zaobljubo lepotno napako. Tudi v njej je Erik Vidmar

postala vzornica. Vtise o srečanju ter svoja o zmerni in trezni vožnji v okviru cestno otroke usmeril k razmišljanju o pravih juna- Naši mladi sporočila so učenci lično zapisali in jih v prometnih predpisov. Upamo, da jih je kih našega časa – kdo so in zakaj. zahvalo poklonili Izabeli. predavanje spodbudilo k zdravemu in Beti Njari je učence 5. in 6. razreda v šol- pametnemu razmišljanju ter ravnanju. Besedilo: Katja Zupančič 33 Enota Lokev v projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma. To je temeljno in dolgoročno sporočilo projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki ga je Turis- tična zveza Slovenije pod častnim pokro- viteljstvom predsednika države dr. Danila Türka letos organizirala že dvajsetič. Že v poletnih mesecih so regijski koordi- natorji pričeli z ocenjevanjem po različnih kategorijah. Tako so se odločili, da je naš vrtec najlepši med vrtci na območju Br- kinov, Krasa in Notranjske. Na osnovi te odločitve so nas prijavili v ocenjevanje republiški komisiji. Veseli in ponosni smo na to, da smo bili nominirani za tovrstno tekmovanje. Da bi dosegli čim boljši rezultat, smo se pove- kolikor so nam pač dopuščale možnosti, te. Žal se nismo uvrstili med prve tri, a smo zali z vsemi inštitucijami, organizacijami, uredili prostore vrtca, njegovo zunanjost vseeno ponosni na doseženi rezultat. S to društvi, starši in krajani v vasi. Zavedali in okolico. V septembru si je vrtec ogleda- akcijo je vrtec pridobil še en prostor, v ka- smo se, da je nominacija v korist celo- la republiška komisija. Sledilo je nestrpno terem so do sedaj prepevali pevci Moške- tnemu kraju, zato nam ni bilo težko takoj čakanje na rezultate. ga pevskega zbora Lokev. Preuredili smo stopiti v akcijo. S skupnimi močmi smo, V torek, 11. oktobra, so razglasili rezulta- ga v večnamenski prostor, ki ga bomo predvsem v zimskem času uporabljali na- mesto telovadnice in še za kaj drugega. Seveda se bomo še naprej trudili za lep vrtec, da se bomo v njem vsi dobro po- čutili. Delavke bi se rade zahvalile staršem, Kra- jevni skupnosti Lokev, Prostovoljnemu ga- silskemu društvu Lokev, Zvezi borcev Lo- kev, Turističnemu društvu Lokev, Osnovni šoli Lokev, Moškemu pevskemu zboru Lo- kev, vsem krajanom in bližnjim sosedom, ki so nam pomagali v projektu.

Besedilo: Gabrijela Kocjančič Sliki: Matej Mljač

STROKOVNA IN HITRA IZVEDBA GEODETSKIH STORITEV. Gospodarstvo in turizem Geodetsko podjetje Sežana d.o.o. • Partizanska cesta 17 • 6210 Sežana 34 ( 05 730 45 75 + [email protected] ü http://www.geodezija.eu Vaški praznik v Lokvi Kljub prvi soboti v oktobru nas je vreme še vedno razvajalo z nič kaj jesenskimi temperaturami. Jesensko jutro se je začelo s postavitvijo stojnic za Kmečko tr- žnico, na kateri so različni ponudniki prodajali izdelke z ekolo- ških kmetij in druge domače obrti. Obiskovalci so pokazali veliko zanimanje za omenjeno obrt, saj se ekološka ozaveščenost o t. i. bioizdelkih povečuje in dobiva svoj pomen ter vrednost. Eno izmed stojnic je zasedal naš Turistično informacijski center ali TIC iz Sežane. Domačim in tujim obiskovalcem smo ponujali infor- mativno gradivo in hkrati promovirali lokalni turizem. Zmotno bi bilo razmišljati, da zanimanje za kraški del Primorske upada, dila odličnost lokalnih organizatorjev. Za zadovoljitev vseh ple- saj se obiskovalci nenehno vračajo in se pustijo očarati lepotam snih okusov pa so poskrbeli z živo glasbo v postavljenem šotoru. Krasa. Prireditev je bila namenjena povezovanju in obeleženju vaškega praznika v Lokvi. Pestrost zabavnega programa je potr- Besedilo in slika: Gregor Kosmina Generalna skupščina Mednarodne lipicanske zveze ob 25-letnici ponovno zasedala v zibelki lipicanca 8. oktobra 2011 je v Kobilarni Lipica potekala generalna skup- državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in ščina Mednarodne lipicanske zveze (LIF), na kateri so člani dele- prehrano. Predstavniki organov Mednarodne lipicanske zveze so gacij predstavili delo v preteklem letu in načrte za naprej. Orga- na začetku seznanili generalno skupščino z izpolnitvijo sklepov nizacija tega dogodka je za Lipico izjemnega pomena, saj je LIF iz preteklega leta. Pomemben del skupščine je bila predstavitev letos obeležila 25-letnico delovanja in za gostiteljico izbrala prav napredovanja vzpostavitve računalniško podprtega Mednarod- Kobilarno Lipica, zibelko lipicanskih konj, ki je srečanje skupščine nega registra lipicancev (IRL) kot enotnega informacijskega siste- gostila tudi ob ustanovitvi leta 1986 ter ob 10. obletnici. ma za potrebe vseh članic LIF-a. V Sloveniji izdelan Mednarodni Mednarodna lipicanska zveza je združenje tako državnih kot lipicanski register so namreč lani na skupščini sprejeli kot enotni tudi zasebnih rejskih organizacij iz 21 držav z vsega sveta, ki centralni register vseh lipicanskih konj na svetu, kar je pomenilo vodijo rodovniške knjige za lipicanske konje. Na lanski general- velik uspeh za slovensko lipicansko stroko. ni skupščini na Slovaškem je bil za predsednika zveze izvoljen V nadaljevanju generalne skupščine so o novostih poročale Michal Horný iz Kobilarne Topolčianky, ki ga je predlagala prav tudi rejske organizacije in sprejele plan aktivnosti za leto 2012 Kobilarna Lipica. Eden od podpredsednikov je postal direktor ter načrte za nadaljnji razvoj Mednarodnega registra lipicancev. Kobilarne Lipica Tomi Rumpf, sprejeta pa je bila tudi odločitev V Kobilarni Lipica so veseli, da se je generalna skupščina zaključila o gostiteljici letošnje generalne skupščine. In prav ta je ta konec uspešno, s čimer je Lipica še utrdila svoje mesto v mednarodni tedna v Lipico privabila mednarodno zasedbo delegatov. lipicanski stroki. Goste je ob začetku generalne skupščine pozdravil predsednik LIF-a Michal Horný, nagovorila pa jih je tudi mag. Tanja Strniša, Služba za stike z javnostjo Kobilarne Lipica S popotnim listom družine v Lipico od sedaj ceneje Kobilarna Lipica je ena od sedmih slovenskih turističnih znameni- prijazni družinam, prepričani, da jih bo tudi zaradi tega v prihodnje tosti, ki so se pridružile projektu zavarovalnice KD Življenje Popotni obiskalo še več slovenskih družin. list in jih bodo lahko družine odslej obiskale pod posebno ugodnimi »Kobilarna Lipica se je z veseljem priključila projektu, saj smo pre- pogoji. S projektom, ki temelji na povezovanju slovenskih turističnih pričani, da povezovanje slovenskih znamenitosti danes ni več le pri- znamenitosti in lepot, želijo pobudnik akcije in partnerske organizaci- ložnost, ampak nuja. V Lipici tudi sicer družinam posvečamo veliko je, ki so se mu priključile, spodbuditi čim več družin k popotovanju in pozornosti in se ves čas trudimo, da bi bili zanje čim bolj prijazni. To ogledu čudovitih zakladov Slovenije, ki poleg spoznavanja Slovenije smo pokazali tudi z našim ponosom, novim sodobnim muzejem lipi- ponujajo tudi obilo priložnosti za kakovostno preživljanje skupnega canca Lipikum, pri snovanju katerega je bila prijaznost in atraktivnost časa v krogu družine. Projekt Popotni list slovenske družine poleg obi- prikaza zgodbe o Lipici in lipicancu za otroke eno od glavnih vodil. ska Kobilarne Lipica vabi še v Postojnsko jamo, Predjamski grad, Ži- Ob številnih prireditvah, ki jih skozi leto pripravljamo v Lipici, vedno valski vrt Ljubljana, Arboretum Volčji Potok, na Roglo z zimsko-letnim poskrbimo tudi za najmlajše, dve leti zapored smo gostili tudi eno sankališčem Zlodejevo ter na koncerte Simfoničnega orkestra RTV največjih slovenskih prireditev, namenjenih družinam, in tudi v priha- Slovenija. Popotni list pa ni le ime projekta, ampak se tako imenuje jajočem letu bo podobno. Lipica pa poleg neokrnjene narave, ki dru- tudi prikupna knjižica, ki otrokom do 15. leta starosti zagotavlja brez- žinam nudi obilo možnosti za sprostitev in prijetno preživljanje časa plačen vstop in ogled destinacij, hkrati pa služi kot praktičen motiva- v naravi, vabi tudi s prijetnim otroškim igriščem ter ponudbo ježe na cijski pripomoček, v katerem zbirajo štampiljke z vsake od destinacij, ponijih, ki jih najmlajši obiskovalci vedno z navdušenjem sprejemajo,« ob koncu leta pa se s polnim izkupičkom štampiljk uvrstijo tudi v je povedal Bogdan Capuder, direktor marketinga Kobilarne Lipica, ob zaključno nagradno žrebanje za zanimive nagrade. Popotni list, za ka- tem pa v Lipico družine povabil tudi ob novem letu, ko pripravlja- terega bo potrebno odšteti sedem evrov, bo mogoče kupiti na vsaki jo tudi posebno novoletno predstavo z obiskom ter obdarovanjem Gospodarstvo in turizem od v projekt vključenih destinacij ali preko spletne strani KD Življenje, dedka Mraza. družina pa bo pri plačilu vstopnin privarčevala kar okoli 50 evrov na otroka, zato so partnerji projekta, ki se tudi sicer trudijo biti čim bolj Služba za stike z javnostjo Kobilarne Lipica 35 Devet primorskih gostiln s ponosom prejelo novo blagovno znamko Gostilna Slovenije Obrtna zbornica Slovenije je v v oktobru podelila 28 novih blagovnih znamk kakovosti in gostoljubnosti v Sloveniji z naslovom Gostilna Slovenije, na ocenitev pa jih čaka še deset. Blagovno znamko Gostilna Slovenije, ki pomeni dvig prepoznavnosti slovenske kulinarike, so 10. oktobra podelili na slovesnosti v Gostil- ni Skok v Štorjah. Na Primorskem je teh gostiln devet, med njimi sta tudi dve iz sežanske občine, poleg gostilne Skok iz Štorij še gostilna Ravbar iz Dola pri Vogljah. Gostilna Skok v Štorjah, ki jo je od očeta Stojana prevzela Katja Skok, je šolski primer sozvočja med gostinsko družinsko tradicijo in sodobnostjo ter arhitekturo Krasa oziroma Primorske. Prav tu so predstavili novo blagovno znamko in slavnostno podelili znake, svečane listine in izveske Gostilna Slovenije v družbi predstavnikov primorskih gostiln, Območne Obrtno-podjetni- Prof. dr. Janez Bogataj je predstavil projekt in kriterije nove blagovne znamke ške zbornice Sežana in krovne organizacije, Obrtne zbornice Gostilna Slovenije. Slovenije (OZS). OZS, Sekcija za gostinstvo in turizem, po 20 letih be kolektivne blagovne znamke Gostilna Slovenije, bo na zunaj poskusov uvaja, v sodelovanju s Slovensko turistično organiza- označena z izveskom in tablo pri vhodu. Kriterijev za podelitev cijo in Ministrstvom za gospodarstvo, novo blagovno znamko blagovne znamke Gostilna Slovenije pa je več. Jedilnik mora Gostilna Slovenije za dvig prepoznavosti slovenske kulinarike. vključevati vsaj 80 odstotkov hišnih jedi, krajevne ali regionalne Druženja s prejemniki naziva Gostilna Slovenije so se udeležili jedi ter vseslovenske jedi. Ponudba hrane naj bi vključevala vsaj tudi predstavniki Obrtne zbornice Slovenije, in sicer podpred- tri proizvode z zaščitenim geografskim poreklom in vsaj polo- sednik Bogdan Oblak ter predsednik sekcije za gostinstvo in vico živil z lokalnega, regionalnega in slovenskega okolja. Vsaj turizem Matjaž Mate, ki sta podelila simbole blagovne znamke pet odstotkov uporabljenih živil naj bi bilo ekološko pridelanih, Gostilna Slovenije, pa tudi predsednik Območne obrtno-podje- ponudba hrane mora biti usklajena z letnimi časi. Ponudba vin tniške zbornice Sežana Milan Škapin, ki je pozdravil številne nav- mora temeljiti na vinih slovenskih vinarjev (vsaj 75 odstotkov). V zoče primorske gostince. Škapin je čestital vsem gostincem, ki ponudbi žganih pijač naj bi bilo vsaj pet pijač krajevnega, regio- so prejeli pravico uporabe tako pomembne blagovne znamke, nalnega ali slovenskega izvora, v ponudbi brezalkoholnih pijač ki bo prispevala h kakovosti, trajnostnemu razvoju in ohranjanju (voda, sokovi) pa vsaj deset pijač krajevnega, regionalnega ali lokalne ter regionalne prepoznavnosti doma in v tujini. Da se slovenskega izvora. Pomembna je tudi zunanja ureditev ter no- druge države zgledujejo po slovenskem projektu Gostilna Slove- tranjost ambienta in zvočna kulisa. Blagovna znamka Gostilna nije, potruje pravo odločitev OZS, je med drugim dejal podpred- Slovenije ni le priznanje za vloženo delo in vrhunsko kakovost, sednik OZS Bogdan Oblak. je tudi velika odgovornost in obzveznost,« je med drugim po- Etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki je z Martinom Jezerškom so- udaril dr. Janez Bogataj. Projekt promocije omenjene blagovne avtor projekta, je podrobneje predstavil pogoje in kriterije za po- znamke delno financira tudi Evropski sklad za regionalni razvoj. delitev pravice do uporabe omenjene blagovne znamke. »Prvi Prijetno druženje v gostilni Skok v Štorjah so ob izbranih jedeh pogoj, da lahko ponudnik gostinskih storitev pridobi blagovno vseh devetih primorskih gostiln in izvrstnih vinih popestrili tudi znamko Gostilna Slovenije je, da se gostinski obrat imenuje go- Šavrinski godci z ljudskimi pesmimi. stilna, izjemoma tudi gostišče. Gostišče se bo lahko imenovalo do februarja 2012. Do takrat imajo vsi čas, da svoj lokal preime- Besedilo in sliki: Olga Knez nujejo v gostilno. Vsaka gostilna, ki bo pridobila pravico upora- Gospodarstvo in turizem

Dobitniki blagovne znamke Gostilna Slovenije s prof. Janezom Bogatajem in predstavniki Obrtne zbornice Slovenije z Matjažem Matetom, Bogdanom Obla- 36 kom in Milanom Škapinom. Kras v Essnu – Nemčija Zadnji konec tedna v oktobru je v Es- snu v Nemčiji vrata odprla tradicionalna prednovoletna prireditev, 62. Essenski sejem luči (62. Essener Lichtwochen). Organizatorji – mesto Essen – so za le- tošnjo državo partnerico izbrali Sloveni- jo. Za promocijo Slovenije, slovenskega gospodarstva in predvsem za slovenski turizem je bil sejem priložnost za celo- vitejšo predstavitev javnosti v Severnem Porenju in Vestfaliji, gospodarsko zelo pomembni nemški zvezni deželi. Slovenska turistična organizacija je pri- redila pravo slovensko vas, skupno je bilo postavljenih 20 hišic in v vsaki izmed njih je žuborelo narečje druge slovenske pokrajine, predstavljali so se Štajerci, Prleki, Dolenci itd. V eni izmed hišk pa je 'brilo' po kraško, saj je občina Sežana predlog, kmetije Frankič-Peloz iz Brij pri Komnu, ni bila prodaja, temveč promocija in dvig da se udeležimo vsaj ene predstavitve ki je z veseljem razrezal pršut in ponujal zanimanja za obisk Krasa. v letošnjem letu tudi v Nemčiji, podprla tako svoje kot Gecevo vino za degustaci- V prihodnje bo moralo biti več takšnih in tako smo se v Mladinskem hotelu Pli- jo vsem obiskovalcem naše hiške. Kraško predstavitev, saj bomo le tako lahko dvi- skovica pričeli pripravljati na dogodek. K hiško je obiskalo zelo veliko radovedne- gnili zanimanje za obisk edine pokrajine, sodelovanju smo povabili prav vse ponu- žev, nekateri o Krasu niso vedeli nič, drugi ki se ponaša z več kot 500-letno tradicijo dnike Krasa, Čebelarsko društvo Sežana pa so pri nas že bili, oboje pa sta Kras in vzreje avtohtonega belega konja – lipi- in seveda motorje kraškega turizma, Ko- Slovenija očarala. Pozitivno so nas prese- canca, edino pokrajino, v kateri se nahaja bilarno Lipica ter Park Škocjanske jame, ki netili tudi pri splošnem poznavanju vina, že od leta 1986 na seznam UNESCA edi- so z navdušenjem pozdravili skupno pro- teran pa so v veliki meri oboževali, zato na vpisana svetovna dediščina v Sloveniji mocijo Krasa. Ravno tako sta se odzvala menimo, da bi morali v sklopu Kraške in le naš Kras je zibelka krasoslovja. Torej Vinarstvo Gec iz Ponikev in Pršutarna vinske ceste še kdaj obiskati to nemško imamo kaj ponuditi! Kras, ki sta za promocijo Krasa nameni- deželo. Veliko zanimanje obiskovalcev je la vino, likerje ter odličen kraški pršut. Iz seveda zbudil tudi pršut Pršutarne Kras, ki Besedilo: Tom Ločniškar občine Komen se je predstavitve v Essnu bi ga ravno tako kot vino z veseljem tudi Slika: arhiv MHP udeležili tudi Alan Peloz, lastnik Turistične kupili, vendar namen naše predstavitve Strateški projekt Kras-Carso zakoličil sredino svoje poti Če smo do sedaj govorili o namenu, upravljanja, poleg obstoječih, vključene nološki sistem, ki temelji na tehnologiji ciljih in začetnih korakih strateškega pro- še vse strukturne pobude, realizirane v GPS, zaradi požarno ogroženih območij jekta KRAS-CARSO, ki je sofinanciran iz okviru projekta. Mednje sodijo tako prena Krasu pa je že v pripravi tudi zemljevid Programa čezmejnega sodelovanja Slo- strukturirani kot novoustanovljeni infor- o ogroženosti pred gozdnimi požari. venija-Italija 2007–2013, lahko tokrat iz- macijski, didaktični in drugi centri (Nov Omenjeni infrastrukturni posegi so tre- rabimo priložnost, da zakoličimo sredino živi muzej Krasa, ki bo pod roko vodilne- nutno v različnih fazah izvedbe, vsi pa njegove poti. ga partnerja urejen na območju gropaj- bodo zaključeni do konca aprila 2013, Pod okriljem tesnega sodelovanja se- ske gmajne, Sprejemni center Gradina, ko je predviden tudi zaključek celotnega demnajstih partnerjev1, med katerimi je TIC Hrpelje-Kozina, večnamenski center v projekta. Občina Sežana vodilni partner, je projekt Boljuncu, trg v Repnu, Center za kulturne Poleg ovrednotenja teritorija na osnovi KRAS-CARSO začel sejati seme v maju aktivnosti Repnič, Muzej o vodi na Krasu preurejenih in novoustanovljenih struk- lanskega leta, prve rezultate pa požel in Naravoslovno didaktični center Bazovi- tur za trajnostno koriščenje narave, okolj- marca letos s preureditvijo in odprtjem ca), pa tudi dostopne in tematske poti ter ske in kulturno-zgodovinske dediščine Informacijskega centra Kras v stari stavbi kolesarske steze (pot Škocjanske jame– (le-te namreč, tako posredno kot nepo- Občine Sežana. S svojo izjemno lokacijo Gabrk, poti od Gorjanskega/Brestovice/ sredno, poudarjajo pomen ohranjanja v neposredni bližini sežanskega botanič- Brij pri Komnu do slovensko-italijanske visoko kakovostnih elementov kraškega nega vrta ter funkcionalnostjo svojih pro- meje, dostopna pot do razgledišča Cer- prostora, obenem pa preko vzpostavlje- storov si le-ta nadeja vlogo povezovalca je, kolesarska steza pri potoku Osp, ceste nih ekonomskih mehanizmov prispevajo in koordinatorja na območju Krasa do se- in poti v Gropadi, cesta Devin-Nabrežina k boljši ekonomski blaginji teritorija), se daj funkcionalno razdrobljenih struktur in ter gozdna učna pot Josef Ressel, ki bo strateški značaj projekta KRAS-CARSO zr- drugih zanimivosti. V okrepljeno mrežo vsebinsko in tehnično prilagojena tudi za cali zlasti v iskanju rešitev za celovito pro- Gospodarstvo in turizem čezmejno povezanih sprejemnih centrov slepe in slabovidne obiskovalce). Za upo- storsko zasnovo matičnega Krasa. in drugih visoko kakovostnih elementov rabo poti na Krasu je bil v okviru projekta V okviru projekta temu namenjen bodo na osnovi pripravljenega načrta predviden ter že izdelan integriran teh- delovni sklop se namreč pojavlja kot 37 odgovor na čedalje večjo potrebo po pridobitvi skupnih načinov in instrumen- tov za čezmejno homogeno prostorsko načrtovanje. Ker teritorij Krasa, zaradi svoje kompleksnosti in edinstvenosti, potrebuje smotrno upravljanje, bo do konca letošnjega leta izdelana Študija o prostorskem načrtovanju na Krasu z ana- lizo obstoječega stanja, ki bo podlaga v naslednjem letu izdelane prostorsko-ra- zvojne strategije funkcionalno zaokro- žene kraške regije (Izdelana bosta doku- menta Celovit strateški načrt za razvoj Krasa ter Smernice za prostorske izved- bene akte v občinah na Krasu.). Za pripravo omenjenih dokumentov sta bila tako na slovenski kot italijanski strani izbrana zunanja izvajalca, katerim podporo nudi v ta namen ustanovljena Skupina lokalni razvoj (SLR), sestavljena iz predstavnikov projektnih partnerjev. Za ravnih (zlasti geoloških) in drugih značil- nosti, saj želimo, da bi slednja našla svoj slovensko stran sprejete pobude s strani nosti območja s cilji trajnostnega razvoja, prostor in čas tudi po zaključku projekta SLR potrjuje, prav tako v okviru projek- usmerjenega zlasti v geoturizem, hkrati KRAS-CARSO. ta, ustanovljen Upravni odbor Skupine pa nima statusa zavarovanega območja, Od tu lahko povzamemo, da je strateški lokalni razvoj in Skupine narava projek- ki v večji ali manjši meri preprečuje kakr- projekt KRAS-CARSO v letu 2011 dokonč- ta KRAS-CARSO, ki ga sestavljajo župani šne koli posege v prostor in s tem prepre- no zoral ledino ter strateško oblikoval slovenskih kraških občin, nadaljnje skle- čuje ekonomsko rast. osnovo za nemoteno in nadvse učinko- pe pa potrjujeta še medresorska koordi- Sočasno z naštetimi aktivnostmi so zla- vito nadaljnje izvajanje projektnih aktiv- nacijska skupina2 in strokovna projektna sti v drugi polovici letošnjega leta aktivnosti, katerih skupni cilj je simbioza med skupina 3 (skupini, oblikovani za namene no potekale priprave za izdelavo komu- ohranjanjem naravnih danosti, zaščito projekta KRAS-CARSO s Sklepom Vlade nikacijskega načrta in celostne grafične kulturne dediščine ter omogočanjem ka- RS oktobra 2010). K tesnemu sodelova- podobe projekta. Ob tem velja omeniti, kovostnega bivanja in življenja na Krasu. nju, o katerem pričajo v letošnjem letu da je priprava celostne grafične podobe na to temo organizirani sestanki, so bile temeljila na načelu homogene prepo- Besedilo: Marjetka Kljun povabljene tudi druge ključne institucije, znavnosti teritorija Krasa ter načelu traj- Slika: arhiv Občine Sežana v bodoče pa bodo v sam proces vključe- ni še predstavniki različnih ciljnih skupin in interesov. Projekt, sofinanciran v okviru Programa Zaradi tesne prepletenosti prostorsko- čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za razvojnega načrtovanja z upravljanjem regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. naravnih območij na Krasu, je bil le-temu Progetto finanziato nell'ambito del Pro- v okviru projekta namenjen prav pose- gramma per la Cooperazione Transfronta- ben delovni sklop. S tem namenom je liera Italia-Slovenia 2007–2013, dal Fondo v letošnjem letu temelje postavila tudi europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. Skupina narava, prav tako sestavljena iz predstavnikov projektnih partnerjev. Sle- dnja bo, v sodelovanju s ključnimi akterji s področja varovanja in upravljanja na- 1 Vodilni partner: Občina Sežana. Partnerji projekta: Občina Divača, Občina Komen, Občina Hrpelje-Kozina, Občina Miren-Kostanjevica, Občina Trst, Občina Milje, Občina Repentabor, Občina Zgonik, Občina Dolina, Občina Devin- ravnih območij in resursov ter izbranima Nabrežina, Pokrajini Trst in Gorica, Zavod za gozdove Slovenije, Urad deželne gozdne službe Avtonomne Dežele FJK, zunanjima izvajalcema na slovenski in LAS KRAS., ORA Krasa in Brkinov. 2 Generalni direktorji oz. njihovi pooblaščeni predstavniki Direktorata za prostor, Direktorata za okolje in Direktorata za italijanski strani Krasa, poskrbela za izde- javne službe in investicije Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za energijo in Direktorata za turizem Ministrstva za lavo Študije o Krasu ter Smernic za upra- gospodarstvo, Direktorata za ceste, Direktorata za železnice in žičnice ter Direktorata za civilno letalstvo Ministrstva za vljanje naravnih območij na Krasu. Doku- promet, Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo, Direktorata za kmetijstvo in Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in re- menta bosta nudila boljše poznavanje gionalno politiko. značilnosti teritorija in potreb po zaščiti, 3 Člani medresorske koordinacijske skupine, člani Skupine lokalni razvoj projekta Kras-Carso ter predstavniki drugih lastnikom zemljišč pa nudila možnost, da občin in ustanov, ki delujejo na širšem območju matičnega Krasa. ravnajo na načine, ki bodo primerni glede na naravno in zgodovinsko vrednost Partnerji v projektu: Comune di Monrupino / Občina Repentabor območja. Comune di Sgonico – Občina Zgonik Vzporedno z delovanjem omenjenih Provincia di Trieste Comune di Trieste skupin so se začele izvajati tudi aktivnosti Provincia di Gorizia Comune di Duino Aurisina / Občina Devin Na- za izdelavo Študije izvedljivosti geoparka Občina Hrpelje-Kozina brežina Občina Divača Zavod za gozdove Slovenije na Krasu, ki bo ponudila odgovore o pre- Občina Komen Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia – Di- učenih možnostih ter načinih morebitne Gospodarstvo in turizem Občina Miren-Kostanjevica rezione centrale risorse rurali agroalimentari e vzpostavitve čezmejnega geoparka na Comune di Muggia forestali – Servizio del corpo forestale regionale območju Krasa. Geopark namreč pred- Comune di San Dorligo della Valle / Občina GAL Carso / LAS Kras 38 stavlja rešitev varovanja in ohranjanja na- Dolina Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov i n v e s t i c i j s k o b a n č n i š t v o

PLEMENITE KOVINE

ZLATO ŠE NIKOLI NI BILO TAKO BLIZU

Zdaj tudi v najbližji poslovalnici Abanke Ne izpustite iz rok zlate priložnosti v obliki zlatih naložbenih palic in kovancev, ki so lahko dobra naložba ali dragoceno darilo. Ujamete jih lahko v poslovalnici v Sežani na Partizanski 41. Obiščite nas ali nas pokličite na telefon: (05) 70 74 350.

Opozorilo: Zlato ni enako depozitu, ne prinaša obresti in ni vključeno v sistem zajamčenih vlog. Pri nakupu investitor prevzema tveganje, da bo ob njegovi prodaji dobil manj, kot je investiral. Banka jamči stranki, da ima zlato čistino in maso, navedeno v pogodbi o prodaji zlata, ne jamči pa za odkup prodanega zlata.

www.abanka.si l [email protected] l Abafon 080 1 360 Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana, Slovenija

Abanka Zlato Ogl KraskiO Nov11 A4.indd 1 23.11.11 10:09 Ponoven uspeh kraško–brkinskih gostincev Letošnji, že 58. Gostinsko-turistični zbor Slovenije je potekal od 11. do 13. oktobra 2011 v Termah Čatež. V 33 različnih tekmoval- nih kategorijah se je v spretnosti in znanju pomerilo okoli 500 gostinskih in turističnih delavcev ter za tovrstne poklice šolajoča se mladina. Prireditve si je ogledalo okoli 5.000 obiskovalcev. Tekmovalne kategorije v postrežbi menija so se udeležili tudi člani Sekcije za gostinstvo in turizem ter živilsko dejavnost pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Sežana, združeni v ekipo Društvo za razvoj kulinarične kulture Terra Carsus. Skupne moči so v ekipnem tekmovanju v pripravi menija združili Peter Pata- jac, Martin Mahorčič, Blaž Malovec, Dejan Križman in Elvis Guštin ter osvojili dve zlati ter tri srebrne medalje. Za dosežke jim iskreno čestitamo!

Besedilo: Doris Požar Slika: Peter Malovec Ohrovt in zelena nekoliko drugače V okviru projekta Vonji ter okusi Krasa in Brkinov, katerega delno sofinancira Evropska unija iz razpisov Leader je Območ- na obrtno-podjetniška zbornica Sežana v torek, 15. novembra 2011, v gostilni Kraljestvo pršuta v Kobjeglavi organizirala že četrto delavnico, tokrat na temo Poznavanja tipičnih jesenskih pridelkov ohrovta in zelene.

jedi iz ohrovta in zelene. Spoznali so značilne okuse, ki jih dajejo različni postopki priprave jedi. Delavnico so vodili priznani italijanski kuhar Orlando Bortola- mi, Peter Patajac – član Društva Terra Carsus in Simo Komel – go- stitelj iz gostilne Kraljestvo pršuta iz Kobjeglave. Udeležencem delavnice so razkrili bogate izkušnje in praktične nasvete iz svoje kuhinje o zeleni in ohrovtu. V teoretičnem delu so udeleženci spoznali lastnosti ohrovta in Prikazali so način priprave solate iz hobotnice s svežo stebelno zelene z vidika uporabnosti, izbora primernih sort, negovanja zeleno in razsoljeno polenovko, ohrovtovih zavitkov, nadeva- in shranjevanja pridelka, možnosti uporabe v kulinariki ter pre- nih z rižem in klobaso v omaki iz sira jamar, surovega brancina hranske vrednosti. V praktičnem delu so udeleženci spoznavali z moussejem iz zelene, kremne fižolovke s svinjskim mesom in ohrovtom ter sorbeta in zmrzline iz zelene. Vse specialitete so udeleženci tudi poskusili in bili enotnega mnenja, da so odlične. V okviru omenjenega projekta je 4. oktobra 2011 potekala delavnica Spoznavanje plodov in zelišč v vsakdanji prehrani v gostilni Malovec v Divači. Na njej so sodelovale predsednica Gobarskega društva Sežana Ljuba Tavčar Bandelj, predsednica Društva za razvoj kmetijstva in turizma Planta Sandra Ostrouška Pelicon in sežanska zeliščarka Jadranka Jerina. 24. januarja 2012 ob 14. uri pa bo, tokrat v Sežani, sledila še zadnja tematska delavnica v sklopu projekta Vonji ter okusi Krasa in Brkinov o spoznavanju kolerabe in jedi s kolerabo.

Besedilo in slike: Doris Požar Gospodarstvo in turizem

40 Volovska vprega iz Merč navdušila v Portorožu RD Merišče iz Merč se je na vabilo or- volovsko vprego, starim kmečkim vozom val navdušenja in toplega sprejema, med ganizatorjev martinovanja v Luciji in in hrastovimi sodi. gledalci, turisti in organizatorji. Portorožu z veseljem udeležilo prevoza Med prevozom mladega vina po glavni Veliko veselje je bilo poslušati komen- mladega vina z že daleč naokoli poznano cesti iz Lucije proti Portorožu so poželi tarje v množici ob glavni cesti: saj je kot na sejmu pred vojno: To me spominja na otroška leta. – Krav ni bilo v Portorožu že sto let. – in smešna vprašanja majhnih otrok: »Mama katere živali so to?« Ob prihodu na prireditveni prostor je mlado vino blagoslovil nekdanji sežanski župnik g. Janez, pipo pa v sod, poln vina, srečno zabila prelestna podžupanja obči- ne Piran. Ob pečenicah z repo, zeljem in krompirjem, pečenem kostanju in raznih sladicah je novo vino teklo do jutranjih ur.

Besedilo: Samo Lah Slika: Lojze Kocjan

Skupni kraški večer na Avstrijskem Koroškem Gostinci, proizvajalci in turistični su- bjekti z obeh strani Krasa so zadnji ponedeljek v septembru pripravili skupni pro- mocijski dogodek Kraški večer v gostilni v Bilčovsu na Avstrijskem Koroškem. Po- budnik srečanja je bila Slovenska gospodarska zveza iz Celovca, ki je na posebno prazničen večer povabila koroške rojake, medije in turistične operaterje. Skupnega Kraškega večera so se med drugimi ude- ležili tudi častni gosti: Dragica Urtelj, generalna konzulka RS v Celovcu, Valentin Inzko, visoki predstavnik Združenih naro- dov v Bosni in Hercegovini, Felix Wieser, predsednik UO Zveze Bank , Rudi Urban, direktor Zveze Bank in Manfred Maierho- fer, župan občine Bilčovs. Enogastronomski dogodek je tokrat potekal že četrto leto, in sicer ga je Slo- venska gospodarska zveza iz Celovca

organizirala v sodelovanju z Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije JAPTI in slovenskim ministrstvom za gospodarstvo. Predstavitev, ki jo je letos prvič skupno pripravljalo Slovensko deželno gospodarsko združenje Trst in Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana, zajema območja posebnih in različnih okusov, kjer so enogastronomske značilnosti zanimiv turistični produkt. Na obeh straneh Krasa je kulinarika eden od pomembnih stebrov turistične ponudbe, turizem pa naj bi v naslednjih letih postal pomemben del gospodarstva. Poudarek predsta-

vitve je bil torej vodeni kulinarični večer Gospodarstvo in turizem in predstavitev ostale enogastronomske in turistične ponudbe celovitega Krasa. Posamezne hode je predstavila Vesna 41 Guštin. Jedilnik so dopolnjevala vina vi- dništvo in kletarstvo Boris Lisjak, Vino- te Krasa in Brkinov. Turistično ponudbo narjev z obeh strani ter proizvajalci kruha, gradništvo in kletarstvo Širca-Kodrič, Vina ob meji so predstavili predstavniki Parka testenin, piva, konfetov … Na predstavi- Štoka, Vinarstvo in kletarstvo Emil Tavčar, Škocjanske jame, Kobilarne Lipica, Bota- tvi so sodelovali: Gostilna pri Križmanu Vinogradništvo in kletarstvo Kobal ter ničnega vrta Carsiana, Velike jame pri Bri- iz Tubelj pri Hrpeljah, Gostilna Kraljestvo Vina Kukanja. ščikih (Riesengrotte) in Doberdobskega Pršuta iz Kobjeglave, Okrepčevalnica Ruj Ob pokušnji vseh dobrot, ki so jih pri- jezera in Krasa. iz Dola pri Vogljah in proizvajalci teste- pravili gostinci in ostali ponudniki, so nin Barone, d. o. o. Med vinarji pa so se bili predstavljeni še letošnji jubilejni 10. Besedilo: Marija R. Šik, Doris Požar s slovenskega Krasa predstavili Vinogra- Okusi Krasa 2011 in nov katalog Dobro- Slike: arhiv SGZ

NLB Stanovanjski kredit

Poslovalnica Sežana Stjenkova 1 6210 Sežana Tel.: 05 731 15 05

CATERING PRIPRAVIMO – PRIPELJEMO – POSTREŽEMO Prepustite se razvajanju z našimi kulinaričnimi dobrotami in obljubljamo vam, da ne boste razočarani.

MATJAŽ LINDIČ s.p. Stjenkova 1, 6210 SEŽANA tel.: +386 (0)5 730 47 85 • mobitel: +386 (0)41 338 770 Gospodarstvo in turizem

42 Aktivnosti društva Vezi Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa Vezi ponuja v okviru Mreže dnevnih centrov pestro izbiro aktivnosti, ki so kreativne, prostoča- sne in tudi poučne. Pri tem ne ostajamo le znotraj naših virov moči in znanj, ampak se že vrsto let uspešno povezujemo z lokalno skupnostjo. Z njo vzpostavljajmo medgeneracijsko povezovanje, vpetost uporabnikov v lokalno skupnost in dru- ženje ter sklepamo nova poznanstva. Zadnja dva meseca sta bila za Društvo Vezi še posebej pestra in prepletena z različnimi dejavnostmi in prireditvami. Med slednje zagotovo lahko štejemo prireditev ob svetovnem dnevu dušev- nega zdravja, ki smo jo v sodelovanju s Socialno-varstvenim zavodom Dutovlje obeležili 12. oktobra v Kosovelovem domu v Sežani. Po uvodnem pozdravu sežanskega podžupana Davida Škabarja in nastopu združenega pevskega zbora stanovalcev in delavcev obeh organi- cialne zadeve pa nam je predstavila delo vodila Polona Škodič. Omenjena dela so zacij pod vodstvom Herte Sorta smo koordinatorjev v skupnosti, ki jih kot no- nastala na osnovi ustvarjanja uporabni- imeli priložnost prisluhniti priznanemu vost uvaja Zakon o duševnem zdravju. V kov iz obeh omenjenih organizacij. slovenskemu psihiatru, psihoanalitiku in okviru kulturnega programa sta se nam s Tople oktobrske dni smo v Društvu Vezi publicistu Pavlu Fondi iz Trsta, ki nam je svojo pravljico predstavila članica društva izkoristili tudi za športno-rekreacijske de- predstavil zanimiv vidik o predsodkih do Vezi Jelena Šardi in član recitatorske sku- javnosti. Jesenski sprehodi v sončnem duševno bolnih v družbi, Marjeta Ferlan pine društva Vezi Emil Kovačič. Prireditev vremenu so nas napolnili z energijo in Istinič z Ministrstva za delo, družino in so- smo sklenili z dražbo likovnih del, ki jo je optimizmom in ravno zato smo v tem

Novoletno voščilo 2012 Leto je hitro naokoli in tudi letos v Društvu za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa Vezi pripravljamo pester praznični program. Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem, ki nam stojite ob strani in nas kakor koli podpirate pri izvajanju socialno-varstvenih programov Mreža dnevnih centrov in Mreža stano- vanjskih skupin ter vseh drugih aktivnosti, ki so usmerjenje v višanje kakivosti življenja ljudi s težavami v duševnem zdravju. Z vašo pomočjo se razvijamo, rastemo, naši programi postajajo vidni in prepoznavni ter tako vsakodnev- no usmerjeni v soustvarajanje novih rešitev, skupaj za ljudi, ki našo pomoč in podporo potrebujejo. »Življenje je potovanje, za katerega nihče ne dobi zemljevida. Vsakdo potuje po svoje in si sproti riše svoj zemljevid. Vsaka risba je nov smerokaz za vse, ki hodimo po čudovitih poteh življenja. V letu, ki prihaja, naj bo ta pot pot dobre volje, ljubezni in zdravja«.

Ob tej priložnosti vam v imenu predsednice Društva Vezi Vide Mesar, zaposlenih in Sociala n zdravstvo vseh članov Društva Vezi želimo lepe in mirne praznike. 43 času organizirali pohod na Vremščico, koval svoj izdelek, ki je zaradi poseb- tina, ki se nahaja na skrajnem zahodnem istočasno pa je potekal tudi naš že tretji nih oblik ali barvnih kombinacij postal delu grebena Črnih hribov, smo občudo- fotografski ex tempore. Fotografski nav- unikat. Da izdelek dobi svojo končno vali razgled na Vipavsko dolino, Trnovski dušenci so na tej prelepi planoti iskali podobo, je potrebno veliko vztrajnosti, gozd, del Jadranskega morja, južne Dolo- zanimivo motiviko iz razgibane narave, delavnosti in izvirnosti. Tudi delavnica mite ter najvišje vrhove Julijskih Alp, kjer ostali pa so se prepustili opazovanju dre- svile, ki jo vodi prostovoljka Elda Jercog, izstopajo Kanin, Krn in Triglav. ves, upognjenih od burje. Tu in tam nas je bila zelo barvita; poslikali smo kar nekaj Res je, veliko se je in se dogaja pri nas. V je na pobočju očaral še zoreči šipek, ob kosov svile, nekateri kosi so dobili vlogo tej smeri bomo delovali tudi v prihodno- vračanju do vznožja pa so nas spremljali modnega dodatka, druge pa smo upora- sti, saj nas pri tem vodita želja in cilj, da zvonovi tamkajšnje cerkvice sv. Urbana. bili kot osnovo za voščilnice. Plesne de- bi ljudem s težavami v duševnem zdrav- V novembru smo poleg športno-rekre- lavnice so v programu Dnevnega centra ju nudili čim bolj kakovostne in raznoli- acijskih dejavnosti, turnirja v šahu, bri- Štorje že redna stalnica, venomer se radi ke storitve. Le-te pa niso kakovostne, če škuli in nakupovanja v Trstu v Dnevnem prepustimo sproščenim ritmom glasbe. svojega dela ne opravljamo z veliko mero centru Štorje ustvarjali v naših razgibanih Tokrat nas je naša prostovoljka, koreo- človečnosti in razumevanja. Hvala vsem, kreativnih delavnicah. Prostovoljka Nina grafinja Kristina Fabjan, presenetila z ba- ki prispevate k večji kakovosti našega de- Kramar Cverle nam je podrobno pred- chato, plesom, ki izvira iz Dominikanske lovanja. Vljudno vabljeni, da nas obiščete stavila fimo maso. To je modelirna masa republike. Druženju ob tem eksotičnem na eni od naših enot ali se nam pridružite za oblikovanje raznovrstnih izdelkov, še plesu nismo prav nič nasprotovali in urica pri soustvarjanju programa za višjo raven posebej primerna pa je za izdelovanje in pol je minila, kot bi mignil. Mesec smo kakovosti življenja ljudi s težavami v du- manjših figuric in nakita. Spoznali smo zaključili s poučnim izletom na najzaho- ševnem zdravju in širše skupnosti. njene lastnosti in drobne trike, ki so pri dnejši slovenski vrh Cerje, katerega smo oblikovanju tega materiala še posebej izpeljali v okviru skupine za samopomoč Besedilo in slika: Karmen Margarit pomembni. Skupaj z Nino smo ustvar- Hrast, ki jo ob torkih v dnevnem centru jali uhane, verižice in obeske. Nastale so Štorje vodita prostovoljka Zdenka Furlan zanimive barvne kombinacije in oblike. in strokovna delavka Karmen Margarit. Z Vsak udeleženec na delavnici je izobli- vrha Cerja, to je 343 metrov visoka vzpe- Delo članov društva Sožitje v predprazničnih dneh Konec oktobra se je 48 članov društva Sožitje udeležilo seminarja ob koncu tedna v Zdravilišču Laško. Imeli so dve predavanji, in sicer Informi- ranje o sistemskih oblikah skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju in Zakon- ska ureditev položaja oseb z motnjo v duševnem razvoju in njihovih staršev ter Preoblikovanje stališč staršev do njihovih OMDR – kdaj so odločitve v korist otrok. V prostem času so si ogledali znamenitosti Laškega ter Celjski grad.

Trenutno potekajo pevske delavnice: zborček društva Kraški slavček se pripravlja za nastop na dobrodelni prireditvi Si- jaj drugačnosti ob mednarodnem dnevu invalidov v Kosovelovem domu v Sežani in na novoletnem srečanju v decembru. Člani društva se zahvaljujejo vsem, ki jim pomagajo pri delu ter jim želijo sreč- no in uspešno novo leto, hkrati pa vabijo vse na novoletno slovesnost, o datumu in kraju bodo člane in vse ostale pravo- časno obvestili. Sociala n zdravstvo Besedilo: Roman Kopriv 44 Sliki: Darja Verbič Tak sem. Tik sem. Vedno je bil nasmejan, dobre volje in tikov je stvar podobna epi- srčen plesalec. Kdo bi si mislil, da se je za leptičnemu napadu, zato to prešernostjo skrivalo hudo breme Tou- morajo pri pregledu te naj- rettovega sindroma in neprestanih, neže- prej izločiti, da potrdijo Tou- lenih tikov, ki jih ta bolezen prinese s sabo. rettov sindrom. Nemalokrat Rok Valenčič je 28-letni fant iz Lokve z sem se spraševal, katero de- izjemno osebnostjo. Vsak dan, vsako uro, kle bi me hotelo takega. Vse vsako minuto in vsako sekundo je njego- so bile sicer prijazne z mano, vo telo žrtev nehotenih številnih mišičnih vendar so jih tiki po večini krčev, gibov, kašljanja, krhanja in mežika- odbijali. Svoje sedanje dekle nja. Postavite se v njegovo kožo zgolj za tri pa sem spoznal po naključju minute in vsako sekundo ali dve prema- preko Facebooka in takoj sva knite glavo v desno, stisnite čeljust, zaka- se dobro ujela. Preden sva se šljajte, mežiknite in skomignite z ramo. Si srečala, sem ji vse odkrito in brez olepšav za čudake, duševne bolnike, 'prizadete'. predstavljate? razložil, pa me je kljub temu hotela spo- Ljudem s tiki je ravno zato še toliko bolj znati. Vedno pravim, da je izredna oseba, pomembno nuditi razumevanje in po- Rok, najprej hvala, da o svojem sta- saj vem, da je življenje z mano in mojimi moč, da se lažje prebijejo skozi socialne nju tako odkrito govoriš ... tiki zanjo težak zalogaj. Sedaj živiva skupaj interakcije. Sam si zelo prizadevam osve- Seveda, o tem je potrebno govoriti, s že tri leta in počasi načrtujeva družino. ščati javnost o tej bolezni, gostujem na tem se je potrebno soočiti. Sam sem se osnovnih in srednjih šolah, kjer izvajam sprijaznil s tem, da so tiki del mene in da Kaj je bila tista pika na i, da si se odlo- predavanja na to temo, veliko objavljam jih ne morem in ne smem prikrivati, sicer čil stvar vzeti v svoje roke? v raznih revijah in publikacijah, tudi na udarijo ven še močneje. Vedno, ko se s Tiki so postajali vse hujši, včasih je bilo radiu sem že predstavljal to bolezen in kom srečam prvič, mu razložim svoje sta- tako nevzdržno, da sem nemalokrat po- moje življenje z njo. Sežanski osnovni nje in ga prosim, naj se do mene obnaša mislil, da bi si vzel življenje in končal to šoli sem pred časom ravno tako ponudil normalno, da je to pač nekaj, česar se ne agonijo. Zahvaliti se moram svoji mami, ki možnost takšnega sodelovanja, vendar da nadzorovati, in potem pogovor poteka je toliko časa vztrajno vrtala vame, dokler sem, žal, naletel na gluha ušesa. V januarju mnogo bolj sproščeno – tako zame kot za se nisem nekega dne ob pogovoru zlomil ustanavljamo Društvo za pomoč obolelim mojega sogovornika. in se odločil, da tikov ne morem več igno- za Tourettovim sindromom in obsesivno rirati, da so del mene in se bo z njimi treba kompulzivno motnjo in želimo njegovo Kdaj se je vse skupaj začelo? soočiti ter se s to boleznijo nekako naučiti delovanje razširiti na vso Slovenijo, nato Moj prvi tik se je začel pojavljati, ko sem živeti. Tega je že štiri leta in v tem času se na evropsko in v povezavi z že obstoječi- imel 11 let. Takrat je namreč nenadne je ogromno spremenilo, izboljšalo. Začel mi društvi tudi na svetovno raven. Veliko smrti zaradi neke bakterije umrl moj do- sem obiskovati psihologa in psihiatra, ki se poglabljam vase in raziskujem svoje bri prijatelj. Iz strahu, da bi prišel v stik s mi je predpisal terapijo z antidepresivi, če- strahove, ki so hrana mojim tikom. O tem to smrtonosno bakterijo tudi sam, sem tudi sem bil v začetku skeptičen do takih sedaj pišem tudi knjigo. pričel pogosto izkašljevati zrak. In tako se zdravil. Tablete zame niso končna odreši- je začelo. Kašljanje in krehanje je postalo tev, temveč mi pomagajo blažiti bolečine, Kaj bi ob koncu sporočil našim bral- moj prvi vokalni tik. V zelo kratkem času ki jih tiki povzročajo. S pomočjo zdravil cem? sta sledili še dve travmatični izkušnji, ki sta grem lažje skozi dan in mi tako omogoča- Res je, da mi je Tourettov sindrom pov- tike le še okrepili in vokalnim so se pridru- jo, da lahko delam na sebi, saj verjamem, zročil veliko bolečin v življenju – tako fizič- žili še kompleksejši telesni tiki. V družini da je vsak sam sebi najboljši psihiater. Tike nih kot psihičnih. Če bi se lahko še enkrat so me neprestano opozarjali, naj neham bom nekega dne lahko odpravil le, če se rodil, pa bi še enkrat izbral življenje s To- mežikati, sicer mi bodo postrigli lase, ki so bom znal dovolj poglobiti vase in se so- urettovim sindromom, saj so me tiki obli- mi padali na oči, tako so menili, povzroča- očiti s svojimi najglobljimi strahovi. Brez kovali v osebo, kakršna sem danes. Ravno li moje mežikanje in otresavanje z glavo. podpore okolice in razumevanja družine, zaradi te bolezni sem se naučil ceniti in se Osem let nisem o tem z nikomer sprego- ki je bilo zame ključnega pomena, pa veseliti malih stvari v življenju. Vesel sem, voril, nisem se hotel soočiti s tem, zavračal moram priznati, da mi nikoli ne bi uspelo. da sem sit, pod streho, da imam kaj obleči sem vsak poskus prigovarjanja, naj obi- Veliko lažje je, ko sprejmeš samega sebe in sem obdan z ljudmi, ki so ob meni zara- ščem zdravnika, in to je tike le še okrepilo. takšnega, kakršen si. di moje osebnosti in ne zaradi zunanjosti, uslug ali koristi. Kako je bilo v šoli, med vrstniki in z Kakšni so tvoji cilji v življenju? dekleti? Ciljev je ogromno, vedno pa je za njiho- Besedilo in slika: Andreja Husu Še danes ne vem, kako sem sploh zdržal vo uresničitev premalo denarja (smeh). vse to, da nisem izbruhnil v bes in se nad Trenutno se ukvarjam s tem, da Tourettov Rok poziva vse, ki bi jih karkoli za- kom znesel. Zelo težko je bilo. Pouku je sindrom čim bližje predstavim širši javno- nimalo v zvezi s Tourettovim sindro- bilo skoraj nemogoče slediti zaradi tikov, sti, saj se o tem premalo govori in so tiki mom, da ga pokličete na spodnji šte- skoncentrirati se nisem mogel, težko sem za marsikoga še vedno velik tabu. Rad bi vilki ali pošljejo elektronsko sporočilo. sedel pri miru. Učitelji pa niso vedeli, kako ljudem pomagal, da bi se s to boleznijo Z vami se bo rad pogovoril in se z vese- naj se do mene obnašajo. Moje obnašanje znali lažje soočati . Ogromen pomen ima ljem odzval na vsa vaša vprašanja. je bilo podobno nemirnemu, hiperaktiv- tu družina in širša okolica (šole, deloda- nemu človeku. Tourettov sindrom oz. tike jalci ...), ki je, kar zadeva to temo, premalo Rok Valenčič Sociala n zdravstvo se tudi sicer rado zamenjuje za hiperak- izobražena in ne ve, kako naj se do nas, 031 603 599 in 040 743 059 tivnost, včasih pa so simptomi podobni 'tikovcev' sploh obnaša. Prevečkrat smo [email protected] paničnim napadom. Pri hujših epizodah zato stigmatizirani in po krivem označeni 45 Drobtinica za otroke Dobrodelna akcija Rdečega križa Drob- tinica postaja v Sežani že tradicionalni oktobrski dogodek. Prostovoljke Rdeče- ga križa Sežana jo ob svetovnem dnevu hrane in boja proti lakoti uspešno izvajajo že nekaj let. Namen akcije je opozoriti na pojave revščine med osnovnošolci pri nas, ozaveščati ljudi o pomenu zdrave prehrane, predvsem pa zbrati prostovoljne prispevke za kosila in šolo v naravi za otroke iz socialno šibkejših družin Osnov- ne šole Srečka Kosovela iz Sežane. Marljive prostovoljke so pred trgovino Tuš in pri sežanski tržnici v soboto, 15. oktobra, že v zgodnjih jutranjih urah uredile stojnice in jih napolnile z raznovrstnimi domačimi dobrotami. Same so pripravile več vrst domačega peciva in marmelade. V akciji so sodelovali tudi učenci Osnov- ne šole Srečka Kosovela Sežana, ki so obiskovalcem ponudili marmelade, pripra- vljene pri predmetu gospodinjstvo. Svoj prispevek v obliki kruha je dodalo trgo- jabolk in domačega kisa. denar je bil v celoti nakazan na Osnovno vsko podjetje Mercator. V akcijo so se tudi Neutrudni osnovnošolci so skupaj s šolo Srečka Kosovela Sežana. letos aktivno vključile ženske iz Aktiva prostovoljkami kljubovali mrazu in vse Prisrčna hvala vsem, ki ste prispevali kmetic sežanske regije, ki so spekle do- dopoldne vabili mimoidoče k polnim svojo drobtinico za otroke. mači kruh in pecivo ter zbrale kmetijske stojnicam. pridelke. K uspehu akcije je prispevalo še Opoldne tega jesenskega dne se je v Besedilo: Dora Sedmak Sadjarstvo Lučetovi iz Prešnice z donacijo skrinjico nakapljalo 1.075 evrov. Zbran Sliki: Dora Sedmak in Vilma Colja Pomoč ljudem in šolarjem v stiski 130 sodelavcev Kraške dekanijske Ka- smo v času počitnic omogočili letovanje zbranimi v kraški in škofijski Karitas, le-ti ritas, ki deluje od leta 1990 in sega od v Portorožu. pa vsebujejo živila, kot so olje, sladkor, župnije Vojščica do župnije Slivje ter za- V občini Sežana nudimo poleg pomoči čaj, keksi, konzerve, pralni prašek, po- jema vse štiri občine, pomaga ljudem in otrokom tudi pomoč družinam in posa- trebščine za higieno … Razdelitev hrane šolarjem s pogovorom, razdelitvijo hra- meznikom z razdelitvijo hrane iz pomoči poteka v centralnem skladišču v Sežani, ne, oblačil, zvezkov ter bonov za nakup EU. Prejemniki dobijo na vsaka dva mese- od koder jo sodelavci Karitasa peljejo lju- šolskih potrebščin, plačilom položnic, ca paket, ki vsebuje testenine, riž, moko, dem na dom, posameznik pa lahko pride itd. V letu 2011 smo v občini Sežana 28 mleko, zdrob. V letu 2011 smo razdelil pride po hrano v skladišče tudi sam. Skla- otokom razdelili bone v skupni vrednosti 660 takih paketov. Poleg hrane iz pomo- dišče v Sežani je odprto vsako drugo in 1120 evrov za nakup šolskih potrebščin či EU pa na vsaka dva meseca razdelimo četrto sredo v mesecu od 16. do 18. ure. in 480 zvezkov za 48 otrok, eni družini pa pakete hrane, ki jo nabavimo s sredstvi, Sodelavci Kraške dekanijske Karitas vsako leto ob božičnih in velikonočnih praznikih obiščemo in obdarimo bolne in ostarele na domovih in v ustanovah, npr. v Domu ostarelih, Zavodu v Duto- vljah, Varstveno-delovnih centrih (VDC), društvu Vezi in otroke v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan, enota Divača. V letošnjem letu smo se odzvali tudi na potrebe delavcev podjetja Gratim. Raz- delili smo jim 980 kg hrane in higienske potrebščine ter plačali položnice za več kot 1000 evrov. Za tako delovanje in razdelitev hrane v takih količinah se moramo zahvaliti vsem posameznikom in donatorjem, ki prispevajo sredstva v ta namen, zato se v imenu Sociala n zdravstvo Karitasa vsem zahvaljujemo za njihovo pomoč. 46 Besedilo in slika: Ivanka Fonda Pomoč družini na domu Pomoč družini na domu kot oskrba na domu je ena od oblik pomo- vih nalog (obrezovanje trt, košnja trave, čiščenje mačjih stranišč ipd.). či, ki jo občina zagotavlja osebam, ki so starejše od 65 let, invalidne ali Tudi likanje ne sodi v delo oskrbovalk, ampak je to delo socialnega kronično bolne z namenom, da bi ostale čim dlje v domačem okolju. servisa. Dom nima socialnega servisa. Lahko pa uporabniki kot drugi Program se izvaja v okviru Resolucije o nacionalnem programu soci- zunanji uporabniki koristijo storitve domske pralnice, kamor sodi tudi alnega varstva. V Občini Sežana je ta dejavnost razvita že zelo dolgo. likanje perila. Najprej je bila organizirana v okviru Centra za socialno delo, sedaj pa Pri delu na terenu je zelo pomembno, da je vodja pomoči oziroma jo že nekaj let izvaja Dom upokojencev Sežana. koordinator dejavnosti strokovno usposobljen, z veliko občutka za Občine po Sloveniji različno podpirajo in financirajo to dejavnost. delo s starejšimi osebami, prisoten na terenu, ima prijeten, spoštljiv Prispevek občine je zelo pomemben za to, da se posamezniki, ki iz- in korekten odnos do uporabnikov – upravičencev storitve in poskr- polnjujejo pogoje, odločijo za to obliko pomoči. Ekonomska cena bi, da ima vedno dovolj svežih informacij o uporabnikih. Brez dobre pomoči je v primerjavi s cenami domov kar visoka. Prispevki občin komunikacije z oskrbovalkami, ki so glavni vir informacij, in svojci ter pa so različni, znašajo od 50 % financiranja do 70 % in več, odvisno dela na terenu ne gre. od višine cene pomoči in možnosti, ki jih ima občina za financiranje Svojci pogosto pokličejo v službo pomoči na domu za izvajanje sto- te dejavnosti. Del cene plača občina (v Sežani občina prispeva 60 % ritve na domu, ker sami ne zmorejo več teh obveznosti. Večina otrok cene), del pa plača upravičenec. Upravičenec plača 6,5 evra za eno uporabnikov pomoči je stara od 40 do 60 let. Otroci so še v delovnih uro pomoči na delovni dan, v nedeljo ali v nočnem času 8,91 evra, razmerjih, običajno ne živijo s starši v istem gospodinjstvu temveč v na dan državnega praznika ali dela prostega dne 9,39 evra. Prispevek drugem kraju. Otroci poskušajo staršem zagotoviti osnovne stvari, za uporabnika za storitve pomoči na domu je po Sloveniji zelo različen katere vedo, da jih sami ne zmorejo. Priznati človeku, tako staršem (npr. Bovec 2,42 evra na uro, v Ljubljani sta dva izvajalca – Zavod za kot otrokom, da ne zmorejo sami, ni enostavno. Nemalokrat gre za oskrbo na domu, ki prispeva 2,04 evra, in Zavod za socialno oskrbo občutek krivde. Pri tem se je potrebno s posameznikom in otrokom Pristan Podnanos, 3,89 evra na uro). Cena je gotovo zelo pomemb- usesti in odkrito pogovoriti ter se dogovoriti tudi o takih intimnih na, ko se posameznik odloča o številu ur pomoči na domu. Še bolj zadevah, ki niso vedno najbolj enostavne, prijazne. Običajno je to pomembna pa je vloga storitve, ki jo upravičenci potrebujejo. Ko sta- povezano z vzdrževanjem osebne čistoče (npr. kopanje), uporabo in- rejše osebe zbolijo, fizično ne zmorejo opravljati osnovnih življenjskih kontinenčnih izdelkov in podobno. Pri dejavnosti pomoči na domu je nalog, ko ostanejo sami in osamljeni, je storitev oskrbe na domu pra- zelo pomembno, da ima uporabnik eno ali dve oskrbovalki, s katerimi va odločitev za posameznika in družino. Po navadi so otroci zdoma, vzpostavi dober medosebni odnos zaupanja. Pogosto menjavanje po službah, živijo v drugih krajih in je težko pričakovati, da bodo lahko oskrbovalk uporabnika zmede, ker se starostnik težje prilagaja in ima vsak dan poskrbeli za ostarele starše. Vsakdo si želi biti samostojen in raje osebo, ki ji zaupa in jo pozna. Oskrbovalke se srečujejo tudi z zelo v varnem domačem okolju. agresivnimi osebami na terenu, alkoholizmom, z nadlegovanjem na Pomoč družini na domu kot socialna oskrba ima v novem Pravilniku delovnem mestu, s smrtnimi primeri, lažnimi obtožbami. Dostikrat je o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev nove opre- oskrbovalka edina vez z ostalim svetom, edini človek, ki ga starostnik delitve. Pomoč se izvaja v okviru treh sklopov opravil. To so: pomoč sreča v enem dnevu. pri temeljnih dnevnih opravilih (pomoč pri oblačenju ali slačenju, Na terenu opažamo, da so potrebe po storitvi oskrbe na domu bi- pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih stveno večje, kot jo občani in uporabniki koristijo. Lahko je to previ- potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov), soka cena, ekonomska kriza, lahko pa je osebna zadrega in stiska, da gospodinjska pomoč (prinašanje enega pripravljenega obroka ali si osebe priznajo, da ne zmorejo več in jim mora nekdo pomagati. nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene Kdaj bo prišel tisti trenutek, ko se bodo ljudje zavedali, da bo po- posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem trebno vlagati še kaj v sebe? Če ne sedaj, ko ti življenjske moči zmanj- smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora) in po- kuje, ko dnevi bežijo, leta tečejo in ko si pomoči sam najbolj potre- moč pri ohranjanju socialnih stikov (vzpostavljanje socialne mreže z ben, kdaj pa? okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri V avgustu smo v Domu upokojencev Sežana skupaj s predstavni- opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potre- kom Občine Sežana oblikovali strokovni tim, ki je pregledal vse pri- bah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo). mere pomoči na domu. Strokovni tim je ugotovil, da je potreben sta- Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj len stik z uporabniki na terenu, odkrivanje posameznikov, potrebnih dve opravili iz dveh različnih sklopov opravil. Strokovni delavec Doma pomoči na domu, in dokumentiranje dogodkov. Starejših prebival- v razgovoru in na ogledu doma ugotovi, ali oseba izpolnjuje vse po- cev je vedno več. Potrebno bi bilo aktivno sodelovati na terenu sku- goje za izvajanje storitve, tako bivalne kot druge pogoje. paj s Centrom za socialno delo in patronažno službo pri odkrivanju Bivalne oziroma stanovanjske pogoje je potrebno spremljati tudi posameznikov, ki to pomoč potrebujejo. Člani tima so prepričani, da med letom, ko se zdravje lahko posamezniku poslabša. Nekomu, ki je sta osebni pristop do posameznikov in dobra organizacija bistvena bil ob sklenitvi dogovora samostojen, vitalen, se lahko zaradi bolezni, za razvoj te dejavnosti. poškodbe (npr. zlom kolka) bistveno spremeni zdravstveno stanje. Na podlagi srečanj strokovnega tima smo v Domu pregledali vse Brez ustreznega ležišča – nastavljive bolniške postelje, ki je potrebno dogovore. Posameznikom, ki se niso odločili za dve storitvi iz dveh pri delu pomoči na domu, ne gre. Prav tako je potrebno delavkam za- različnih sklopov pomoči družini na domu, kot določa nov pravil- gotoviti ustrezne delovne pogoje, da lahko svoje delo opravljajo čim nik, smo pripravili razveze dogovorov in ponudili nove dogovore bolj varno in kakovostno. Delo je pogosto fizično in psihično napor- za dostavo toplega obroka na dom. Veliko je posameznikov, ki se je no. Delavke prihajajo v domače okolje, kjer se srečujejo tudi z nasilni- strinjalo z novimi dogovori, ker jim v tem trenutku pomeni dostava mi uporabniki ali svojci, alkoholičnimi osebami. Tudi živali, ki so prosto toplega obroka na dom najpomembnejšo storitev in drugega še ne spuščene in v prostoru takrat, ko izvajajo storitev, so ovira za opravlja- potrebujejo. V tem primeru se uporabnike ne razvršča kot upravičen- nje dela. Delo z uporabniki ni enostavno. Pogosto je potrebno, da sta ce pomoči družini na domu. Posameznik sam plača prevoz dostave zaradi težavnosti dela pri izvajanju oskrbe pri enem uporabniku kar toplega obroka na dom. dve oskrbovalki (nepokretne in težke osebe). Uporabniki, ki menijo, da bi potrebovali pomoč družini na domu, V Domu upokojencev Sežana opravlja delo pomoči na domu vod- lahko pošljejo prošnjo na Dom upokojencev Sežana ali se oglasijo ja pomoči, neposredno delo socialne oskrbe pa sedem oskrbovalk. osebno pri socialnih delavkah Vlasti Gabrič ali Marini Primc ali na te- Nekatere opravljajo to delo že več kot deset let. V tem obdobju, od lefon 05 731 17 14. Sociala n zdravstvo prvih začetkov pa do sedaj, se je marsikaj spremenilo. Predvsem gre za to, kaj je ta storitev predstavljala na začetku te dejavnosti in kaj vse Besedilo: Miranda Urh so delavke počele, česar sedaj ne delajo oziroma ne sodi v okvir njiho- 47 En svet, en dom, eno srce Osrednji organizator letošnje tradicionalne prireditve Z ra- zumom, pesmijo in plesom za zdrava srca Kras, je Društvo za zdravje srca in ožilja – podružnica Kras. Kraška podružnica, ki jo zadnja leta po uspešnem vodstvu dr. Vesne Vodopivec prav tako uspešno vodi dr. Ljubislava Škibin, je ena izmed 13 podružnic slovenskega Društva za zdravje srca in ožilja, ki združuje več kot osem tisoč članov in prav letos praznuje 20-letnico svojega ob- stoja. Zadnjih nekaj let sta se srčnikom pri organizaciji osrednje prireditve pridružili še dve sorodni sežanski društvi, in sicer Kra- ški dren, ki je 'otrok' društva za srce in deluje že 11 let (vodi ga Ivanka Šuc), in Društvo diabetikov pod vodstvom Vojka Turka, ki bo prihodnje leto slavilo 25-letnico delovanja. Na prireditvi, ki sta se je udeležila tudi direktor slovenskega Društva za zdravje srca in ožilja dr. Franc Zaklar in prim. dr. Boris Cibic, po rodu Primorec, rojen na Proseku, so Ani Godnik iz Komna, dolgoletni Predsedniki društev, ki organizirajo prireditev Za zdrava srca Krasa: z leve dr. predsednici Kraškega drena in voditeljici omenjene prireditve, Ljubislava Škibin (Društvo za zdravje srca in ožilja), Ivanka Šuc (Kraški dren), podelili priznanje in zlato plaketo slovenskega Društva za srce za Valerija Macarol (Medobčinsko društvo invalidov) in Vojko Turk (Društvo dia- dolgoletno prostovoljno delo. betikov). S plesnimi ritmi so popestrili člani folkorne skupine Kulturnega Na odru Kosovelovega doma je več kot 200 nastopajočih pože- društva Borjač, orientalske plesalke Desert Roses pod vodstvom lo obilen aplavz obiskovalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili Vesne Matevljič in plesna skupina Štorovke. Zadonela je prelepa kraški kulturni hram. Najprej so oder zasedli mladi plesalci in sve- pesem moških pevskih zborov Tabor Lokev pod vodstvom Mira- tovni prvaki plesne skupine Befunky pod vodstvom Sama Kosa na Žetka in Senožeč pod taktirko prof. Ade Škamperle. Za smeh in Mateje Terčon, zablestela je mlada baletka, učenka 9. razreda pa je z veliko mero humorja poskrbel gasilec Pepi. OŠ Bogomirja Magajne Divača, Sara Vatovec, v svet diatonične harmonike pa je obiskovalce popeljal svetovni prvak Niko Poles. Besedilo in slika: Olga Knez Kulturna prireditev Sijaj drugačnosti ob mednarodnem dnevu invalidov V torek, 29. novembra 2011, se je v Kosovelovem domu v Se- S kakovostnimi nastopi so prisotne ganili in dokazali, da dru- žani odvijala dobrodelna prireditev, na kateri so sodelovali šte- gačnost ni vedno pomanjkljivost, ampak je lahko tudi prednost. vilni izvajalci javnih, nevladnih kot tudi prostovoljnih organizacij S svojo prisotnostjo in pozdravnim govorom nam je župan s področja socialnega varstva. Pobudo za ta dogodek je dalo Občine Sežana Davorin Terčon izrazil naklonjenost in potrdil, da Medobčinsko društvo invalidov Sežana, finančno in organizacij- je v to področje vredno vlagati. sko pa je prireditev podprla Neodvisna lista Zarja. S prireditvijo Prisotna je bila tudi večina kandidatov strank za predčasne par- smo obeležiti 3. december, mednarodni dan invalidov. Ob tej lamentarne volitve, ki so imeli priložnost izraziti svoj odnos do priložnosti je stekla tudi široka akcija zbiranja prostovoljnih pri- socialno šibkejših in ogroženih posameznikov. Prireditelji upa- spevkov in donacij za nakup invalidskega vozička in invalidskih mo, da jih je ta prireditev ganila in da se bodo na te ljudi spomni- pripomočkov, ki bodo olajšali življenje Mateju Blatniku. li tudi takrat, ko bodo imeli priložnost odločati o njihovi usodi. Na prireditvi v režiji Bojana Podgorška so se nam predstavi- Prireditev nam je popestrila torkov popoldan in prireditelji smo li in prikazali svoje doživljanje sveta skozi pesem, ples in igro dosegli zastavljeni cilj, saj smo do sedaj zbrali za Mateja 2.580,00 stanovalci posebnega Socialno-varstvenega zavoda Dutovlje, EUR. Ob tem pa smo se tudi nehote spomnili, da je poslanstvo Varstveno-delovnega centra Koper – enoti Divača in Sežana, slehernega posameznika dajati in skrbeti za druge. To nas dolgo- Društva Sožitje, Medobčinskega društva slepih in slabovidnih ročno izpolnjuje, ohranja in bogati. Če ima še kdo dober namen Koper, Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Koper, Dru- in bi rad Mateju še pomagal, mu lahko denar nakaže na: štva za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa TRR 10100-00-25696168 Matej Blatnik, Lokev 15 e, 6219 LOKEV. Vezi. Nastopila so še kulturna društva Baletno društvo Sežana, Še enkrat hvala vsem, sodelujočim, donatorjem in navzočim, Društvo Srebrna iz Senožeč in Šolski pihalni orkester Glasbene da je ta prireditev uspela. šole Sežana ter pevca Zala Hreščak in Aleš Hadalin. Prireditev je povezovala Ana Tavčar Pirkovič. Besedilo in slike: Anna Trobec Sociala n zdravstvo

48 Terapija s pomočjo konja V Centru za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan smo se od- ločili, da bomo v okviru podprojekta Aktivnosti s pomočjo živali izvajali aktivnosti in terapijo s pomočjo konja. Za to obliko terapije smo se odločili zaradi težav, ki so pri naših učencih zelo pogoste: slaba drža, slaba koordinacija, spastičnost mišic in slaba gibljivost sklepov, pa tudi nizka samopodoba, krat- kotrajna koncentracija in pozornost, prisotnost fobij in strahov, slaba prostorska orientacija … Aktivnosti, kjer sodelujejo živali (Animal Assisted Activity – AAA ali ASŽ), omogočajo motivacijske, izobraževalne, sprostitvene in terapevtske koristi, vse to pa izbolj- šuje kakovost življenja udeleženca. V podprojekt smo vključili učence Centra za usposabljanje Elvi- Na slikah sta Jasmina in Nik. re Vatovec v Strunjanu, učence enote v Divači in učence Osnov- Zelo je pomembno tudi druženje učencev s posebnimi potre- ne šole Srečka Kosovela iz Sežane. bami in zdravih učencev. Učenci te terapije ne sprejemajo kot V skupini, ki je vključena v podprojekt, je sodelovalo14 otrok, in učenje, zdravljenje, ampak se ob tem lahko tudi zabavajo in kori- sicer 9 otrok s posebnimi potrebami iz Centra za usposabljanje stno preživljajo prosti čas. Učenci redne osnovne šole pa so se z Elvire Vatovec iz Strunjana in Divače ter 5 učencev iz Osnovne drugačnostjo morda prvič srečali in se jo tako naučili sprejemati. šole Srečka Kosovela iz Sežane. Vsak otrok je imel določeno število srečanj s terapevtko in ko- Zahvaljujemo se vsem donatorjem, ki so nam omogočili nada- njem, kjer se je terapevtka usmerila na tiste učinke, ki bi otroku ljevanje terapije: najbolj koristili in bili v tistem trenutku tudi izvedljivi. Za večino otrok so bila to prva srečanja s konjem in njihovi odzivi na žival - Luka Koper, d. d. - Občina Hrpelje-Kozina so bili vsakič drugačni, velikokrat tudi nepredvidljivi. - Sea Gull, d. o. o,. Portorož - Občina Ilirska Bistrica Naš projekt terapije s pomočjo konja, ali TPK, se bliža koncu. - Banka Koper, d. d. - Občina Divača Strokovni delavci in terapevtka, ki v podprojektu sodelujemo, - Lions Club Sežana - ga. Irena Iskra Miklavčič opažamo, da so dopolnilne oblike dela za otroke s posebnimi - Pivovarna in gostilna Mahnič, - Splošna plovba, d. o. o., Por- potrebami nujne. Poleg tega starši naših učencev želijo, da bi bili s. p., Kozina torož njihovi otroci vključeni v tovrstne aktivnosti, saj tudi sami opaža- - g. Dejan Železnik - Kutter, d. o. o., Koper jo napredek. Istočasno pa potožijo, da je taka oblika aktivnosti - ABC NET, d. o. o., Kozina - Diners Club SLO, d. o. o. za otroka nadstandard, ki si ga ne morejo privoščiti. Ta problem srečamo tudi pri starših učencev redne osnovne šole. Besedilo: Nataša Hreščak Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev oziroma nekaterih družinskih in socialnih transferjev po novi zakonodaji S 1. januarjem 2012 prične veljati kar nekaj novosti na po- in 8. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZU- dročju socialne zakonodaje. Uveljavljanje socialnih trans- PJS), kjer je tudi določeno, da vlagatelja Center za socialno delo ferjev je tako po novem urejeno z Zakonom o uveljavljanju opozori na vrstni red in na posledice njegovega neupoštevanja. pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ker ZUPJS prinaša kar nekaj Vlagatelj bo na vrstni red pisno opozorjen že na vlogi, ki je pred- novosti na področju uveljavljanja socialnih pravic, smo vam pisana, in sicer bo med drugimi opozorili napisano: »Vlagatelj je pripravili nekaj osnovnih informacij o zakonu. v skladu s 7. členom ZUPJS dolžan uveljavljati denarne prejemke po naslednjem vrstnem redu: otroški dodatek, denarna social- NA KATERE PRAVICE SE NANAŠA NOVA ZAKONODAJA? na pomoč, varstveni dodatek in državna štipendija. Če vlagatelj Nova zakonodaja ureja pravico do otroškega dodatka, denar- uveljavlja navedene prejemke v nasprotju z navedenim vrstnim ne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije. redom ali če jih ne uveljavlja, pa bi bil do njih upravičen, jih Cen- Prav tako se nanaša na znižanje plačila za programe vrtcev, sub- ter za socialno delo v skladu z 8. členom ZUPJS upošteva v višini, vencijo malice za učence in dijake, subvencijo kosila za učence, kot če bi bili prejemki dodeljeni.« Poleg tega pa bodo strokovni subvencijo prevozov za dijake in študente, oprostitve plačil social- delavci in informatorji na Centrih za socialno delo tudi pri nepo- novarstvenih storitev in prispevek k plačilu pravic družinskega po- srednem stiku z vlagatelji opozarjali na to določilo. močnika, subvencijo najemnine, pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe in na ALI IN KATERE PRAVICE SE Z NOVO ZAKONODAJO UKINJAJO? pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Z uveljavitvijo nove zakonodaje, torej s 1. 1. 2012, se ukinja GLAVNE NOVOSTI NOVE ZAKONODAJE državna štipendija za dijake, mlajše od 18 let. Družine, v katerih - enotna vstopna točka: vse pravice uveljavljate na Centru za so dijaki do 18. leta starosti, bodo lahko, če bodo izpolnjevale socialno delo (CSD); pogoje, dobile višji otroški dodatek. - določen je vrstni red uveljavljanja pravic; Z uveljavitvijo nove zakonodaje, torej s 1. 1. 2012, se ukinja - nekateri prejemki se zvišujejo, vendar se bo po novem pri državna pokojnina. Dosedanji prejemniki državne pokojnine odločanju o pravicah poleg dohodka bistveno bolj kot doslej bodo lahko, če bodo izpolnjevali pogoje, prejemali denarno upoštevalo premoženje. socialno pomoč in/ali varstveni dodatek. Center za socialno Sociala n zdravstvo KAKO JE Z VRSTNIM REDOM UVELJAVLJANJA PRAVIC? delo bo preračune opravil po uradni dolžnosti in vsem dose- Vrstni red uveljavljanja pravic iz javnih sredstev je določen v 7. danjim prejemnikom državne pokojnine v treh mesecih po 49 uveljavitvi zakona izdal odločbe. ALI BODO PREJEMKI PO NOVEM NIŽJI? ALI SE MORAJO VSE PRAVICE ZARADI UVELJAVITVE NOVEGA Z novo zakonodajo naj se ne bi znižal noben prejemek. Zvišu- ZAKONA NA NOVO UVELJAVITI? je se otroški dodatek za dijake do 18. leta starosti, zvišujeta se Vlogo morajo v decembru oddati tisti, ki želijo katero od pravic denarna socialna pomoč in varstveni dodatek. Vendar pa se bo uveljaviti prvič oziroma na novo. Vlogo morajo v decembru odda- pri odločanju o pravicah bolj kot doslej upoštevalo premoženje, ti tudi tisti, ki želijo s 1. 1. 2012 uveljaviti znižano plačilo vrtca. Vlo- zaradi česar bo lahko znesek prejemka posameznika nižji kot do go morajo v decembru oddati tudi tisti, ki imajo pravico do otro- zdaj, nekateri bodo lahko katero od pravic tudi izgubili. škega dodatka priznano samo do 31. 12. 2011 – če želijo otroški dodatek prejemati neprekinjeno tudi po 1. 1. 2012. Vlogo lahko v KAJ SE ŠTEJE V PREMOŽENJE OSEB? decembru oddajo tisti, ki bodo zaradi izgube državne štipendije V premoženje osebe se po določilih ZUPJS šteje: za otroka do 18. leta starosti s 1. januarjem ostali brez štipendije in 1. nepremično premoženje po zakonu, nad vrednostjo primer- lahko zaradi tega pridobijo višji otroški dodatek. Vlogo lahko v de- nega stanovanja; cembru oddajo vsi, ki želijo imeti odmerjene pravice, ne glede na 2. osebna in druga vozila; to, da jim s 1. januarjem ne potečejo, v skladu z novim zakonom. 3. vodna plovila; 4. lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug; ALI SE BO O VSAKI PRAVICI ODLOČALO POSEBEJ? 5. vrednostni papirji; Ne. Ko bo Center za socialno delo prvič odločal o katerikoli 6. denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar pravici po novem zakonu, bo preveril tudi, ali ste upravičeni in v ne predstavljajo dohodka, skladno s prvim odstavkom 12. čle- kakšni višini do drugih pravic in subvencij, do katerih ste takrat na tega zakona, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju upravičeni na podlagi drugih odločb. Pravice se po tem zakonu materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sred- priznajo z dnem, ko začne veljati tista pravica, zaradi katere je stva po izjavi posameznika; Center odločal po novem zakonu. 7. drugo premično premoženje. ALI BOM LAHKO V PREHODNEM OBDOBJU SAM IZBRAL TI- KJE SE DOBI VLOGA? STI SISTEM, KI BO ZAME BOLJ UGODEN? Vzorec vloge se dobi na spletni strani Ministrstva za delo, druži- Ne. Ko bo Center za socialno delo odločil po novem zakonu, no in socialne zadeve: http://www.mddsz.gov.si/. vam bodo pravice po stari zakonodaji prenehale veljati. Kupite pa jo lahko tudi v knjigarnah. ALI MI Z DNEM UVELJAVITVE NOVEGA ZAKONA, TOREJ OD KDAJ, KAM IN KAKO SE LAHKO ODDA VLOGA? 1. 1. 2012, UGASNEJO VSE DOSLEJ PRIZNANE PRAVICE? Ne. Vloga se lahko odda od 1. 12. 2011 dalje na krajevni pristojni Večina pravic, ki jih že imate, velja do izteka veljavnosti odločb. Center za socialno delo (glede na vaše stalno bivališče), in sicer osebno, po pošti ali elektronsko. KAJ MORAM GLEDE PRAVIC IN PREJEMKOV, KI JIH TRENU- TNO ŽE PREJEMAM, STORITI ZARADI UVELJAVITVE NOVE ZA- KONODAJE? Otroški dodatek Tisti, ki trenutno prejemate otroški dodatek, ga boste glede na uveljavitev nove zakonodaje prejemali do takrat, kot je navedeno v odločbi. Samo zaradi uveljavitve novega zakona vam ni potrebno oddati nove vloge (Primer: Če vam pravica do otroškega dodatka velja do marca 2012, boste dodatek do takrat prejemali še skladno s staro oziroma trenutno veljavno zakonodajo. Vlogo za nadaljnje prejemanje otroškega dodatka boste tako morali oddati v februarju 2012.). Lahko pa se odločite in vlogo oddate že decembra 2011. V tem primeru bo Center za socialno delo odločal po novem zakonu in ob otroškem dodatku odločil na novo še o drugih pravicah, ki jih morda prejemate. Novo vlogo za otroški dodatek morajo v decembru oddati tisti, ki jim stara odločba preneha z 31. 12. 2011, ali tisti, ki želijo to pravico uveljaviti prvič oziroma na novo (na primer, če se jim je v decembru rodil otrok). Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve svetuje, da o oddaji nove vloge od 1. 12. 2011 dalje raz- mislijo predvsem tisti, ki imajo dijaka, ki še ni dopolnil 18 let. Po Spoštovani zavarovanci in poslovni partnerji novem, od 1. januarja 2012, namreč dijaki do 18. leta starosti ne Zavarovalnice Triglav, d.d. OE Postojna. bodo več upravičeni do državne štipendije, bodo pa zanj starši lahko uveljavljali višji otroški dodatek. Sodelovanje z vami nam je bilo v zadovoljstvo in veselimo se ga tudi v prihodnje. Denarna socialna pomoč Prejemnikom denarne socialne pomoči ni treba glede uveljavi- Želimo vam prijetne praznike tve nove zakonodaje storiti nič. in srečno novo leto 2012 ter Center za socialno delo bo v treh mesecih po uveljavitvi zako- mnogo poslovnih uspehov in osebne sreče. na, torej do 31. marca 2012, sam preveril, ali ste do denarne socialne pomoči še upravičeni ali ne in v kakšni višini in ali morda izpolnjujete pogoje in ste upravičeni še do drugih prejemkov iz javnih sredstev, in vas o tem obvestil oziroma vam posredoval Sociala n zdravstvo novo odločbo. Denarna socialna pomoč bo kot doslej vračljiv dohodek, kar pomeni, da vam je za časa življenja ne bo treba 50 vračati, se pa upošteva pri omejitvi dedovanja.

triglav2011.indd 1 29.11.2011 12:16:48 Varstveni dodatek Prejemnikom varstvenega dodatka ni treba za nadaljnje prejemanje zaradi uveljavitve nove zakonodaje storiti nič. Center Varne točke za socialno delo bo v prvih treh mesecih prihodnjega leta, torej do 31. marca 2012, sam preveril, ali ste do varstvenega dodatka Kaj so varne točke? upravičeni ali ne in v kakšni višini. Varne točke so različni javni prostori, kjer se na- Pomembno: Pravica do varstvenega dodatka se po novi zako- hajajo ljudje, ki so prostovoljno pripravljeni pomagati otro- nodaji iz pokojninskega sistema prenaša na področje socialnega kom v stiski. Z otrokom se pogovorijo, mu svetujejo in po- varstva, kar pomeni, da bo od 1. januarja 2012 dalje ta pravica magajo pri reševanju problemov. Ublažijo njegovo trenutno podvržena omejitvi dedovanja. Prejemnikom varstvenega do- stisko in ga, če je potrebno, napotijo v ustrezne organizacije, datka v času življenja tega prejemka ne bo treba vračati, če bodo kjer lahko dobi strokovno pomoč. po smrti zapustili določeno premoženje in tudi njihovi dediči ne Z varnimi točkami omogočamo otrokom in mladostnikom, bodo socialno ogroženi, pa bodo dediči premoženja ta preje- da se po pomoč zatečejo v trenutku, ko jo potrebujejo (se mek morali vrniti oziroma se bo zapuščina za ta znesek omejila. izgubijo, jim grozijo sovrstniki, ne morejo priti domov ali v stik Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te s starši, so bili priče kaznivemu dejanju, so zlorabljeni ...). v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (pro- dati, podariti…) ali obremeniti. Otroci lahko varne točke prepoznajo po posebni nalep- Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve opozarja, da če ki z motivom smejoče se hišice, ki je nameščena na vidno trenutni upravičeni varstvenega dodatka ne bi želeli več preje- mesto. mati, morate to do 31. 12. 2011 sporočiti Zavodu za pokojninsko KJE so varne točke v občini Sežana? in invalidsko zavarovanje Slovenije. SEŽANA Državne štipendije · Zdravstveni dim, šolski dispanzer, Partizanska 24 Tistim študentom in dijakom, ki so starejši od 18 let in ki jim je · Policijska postaja Sežana, Partizanska 15 pravica do državne štipendije za šolsko leto 2011/2012 že pri- · Kosovelova knjižnica, Ul. Mirka Pirca 1 znana, ni treba storiti ničesar. Štipendijo bodo prejemali celo šol- · Center za socialno delo Sežana, Kosovelova 4 b sko leto oziroma dokler jim je priznana pravica z odločbo. Lahko · Medobčinsko društvo prijateljev mladine, Partizanska 18 pa decembra oddajo novo vlogo in v tem primeru bo Center za · Mladinski center Podlaga, Kosovelova 4 b socialno delo o državni štipendiji in hkrati tudi o drugih pravicah · Klub študentov Sežana, Partizanska 15 odločal na novo skladno z zakonodajo. Dijaki, prejemniki držav- · TIC Sežana, Kolodvorska 1 ne štipendije, ki še niso dopolnili 18 let, po 1. 1. 2012 ne bodo · Kavarna Klavdija, Kosovelova 1 b več upravičeni do državne štipendije oziroma jim bo ta pravica DUTOVLJE do dopolnitve starosti 18 let mirovala (glej: otroški dodatek). · Socialno-varstveni zavod Dutovlje, Dutovlje 128 Znižanje plačila za programe vrtcev · Mladinski hotel Pliskovica, Pliskovica 11 Vlogo za znižanje plačila za programe vrtcev za prihodnje leto morate oddati na novo. Nov obrazec lahko natisnete s spletne strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in ga od 1. 12. 2011 dalje oddate na krajevno pristojni Center za socialno delo in ne več na občino kot doslej. Subvencija malice za učence in dijake Subvencija kosila za učence Subvencija prevozov za dijake in študente Če ste v šolskem in študijskem letu že upravičenec do zgoraj naštetih subvencij, vam te pripadajo celo šolsko leto oziroma toliko časa, kot je določeno v odločbi in jih zaradi nove zakonodaje ni treba na novo uveljavljati. Oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev in prispevek k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma do- plačilo pravic družinskega pomočnika Upravičencem do teh dveh pravic zaradi uveljavitve nove zakonodaje ni treba storiti nič. Subvencija najemnine Upravičencem do subvencije najemnine zaradi uveljavitve novega zakon ni treba storiti nič. Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe Pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje Upravičencem do teh dveh pravic zaradi uveljavitve nove zakonodaje ni treba storiti nič. Centri za socialno delo bodo v prvih treh mesecih od uveljavitve zakona preverili, ali ste upravičeni do denarne socialne pomoči, na katero sta pravici vezani, ali ne in vam bodo o tem izdali odločbo. Občinska uprava Občine Sežana

Povzeto po odgovorih Ministrstva za delo, Sociala n zdravstvo družino in socialne zadeve

51 Sežanska šahovska legenda – Silvester Bernetič Šahovsko društvo Sežana je 27. avgusta je aktivno sodeloval v primorski šahovski Pregarcem in Timothyjem Šucem iz 2011 priredilo 13. mednarodni šahovski zvezi. Bil je tudi zelo aktiven kot predse- Pirana. Turnir je potekal na Osnovni šoli turnir v spomin na Silvestra Bernetiča. dnik Društva upokojencev Sežana in član Srečka Kosovela Sežana, ki nam je z od- Silvester je bil med ustanovitelji in prvi občinskega sveta za šport Sežana. dajo prostora omogočila idealne pogoje predsednik Šahovskega društva Seža- Letošnjega šahovskega turnirja se je za izvedbo turnirja. Igralni pogoji so bili na. ŠD Sežana je bilo ustanovljeno leta udeležilo 24 šahistov primorske in trža- enkratni in le malo je društev v Sloveniji, 1947, tako se lahko pohvalimo s kar 56 ške regije. Zmagal je mednarodni moj- ki se lahko pohvali s takimi prostori za iz- leti neprekinjenega delovanja. Silvester ster Tullio Mocci iz Trsta pred Valterjem vedbo šahovskih turnirjev. V prihodnosti si želimo še več sodelovanja z Društvom upokojencev Sežana, da bi se skupaj organizirali, povečali prepoznavnost Silvestra Bernetiča in se tako še na lepši način poklonili njegovemu delu v obeh društvih. Zahvaljujemo se tudi Osnovni šoli Du- tovlje kakor tudi okoliškim pridelovalcem vin, ki so nam pomagali organizirati 4. Mednarodni turnir za pokal terana in pr- šuta v Dutovljah. Šahovsko društvo Sežana je letos zase- dlo prvo mesto na državnem tekmovanju v drugi ligi zahod in tako vstopamo v višji rang tekmovanja. Besedilo: Rajko Čeh Slika: arhiv društva Državni prvaki v balinanju – dečki BK Skala V balinarski dvorani v Sežani je bil 13. novembra 2011 finalni balinarski turnir državne lige za dečke, na katerem so se pomerile štiri najboljše slovenske ekipe, ki so se uvrstile v finale Vzhodne in Za- hodne skupine. Slavila je domača ekipa Skala, ki jo vodi Jure Rijavec. V finalu je z rezultatom 8 : 2 premagala balinarje iz Postojne, tretja je bila ekipa Planina Rib- nikar AS iz Kranja, četrto mesto pa je šlo v roke Luki Koper. Po predstavitvi ekip sta zbrane pozdravila predsednik BK Skala Ladislav Žvokelj in sežanski podžupan David Škabar. Za domačo ekipo so zaigrali: Matija in Ga- šper Povh, Nejc Žerjal, Žan Mahnič in Matija Gulič, vodja ekipe pa je bil Jure Ri- javec. Sežanska Skala se lahko ponaša kar z 58-letno tradicijo. Njeni člani so odlične Zmagovalna ekipa BK Skala Sežana rezultate dosegali še v času bivše Jugo- slavije. BK Skala šteje 30 aktivnih igralcev. Po tekmi je podžupan David Škabar de- Spomnil se je na Klemna Sosiča, člana K razvoju balinanja, naraščanju mladih jal, da je balinanje na Krasu šport številka BK Hrast Kobjeglava, ki je s svetovnega Šport in rekreacija privržencev in nenazadnje tudi velikemu ena, saj balinarji odigrajo veliko turnirjev prvenstva odnesel bronasto medaljo, in številu obiskovalcev prispeva tudi sodob- in se udeležujejo številnih tekmovanj, 14-letnega Matijo Povha, ki je lani postal 52 na balinarska dvorana. na katerih dosegajo zavidljive rezultate. športnik leta Občine Sežana, sicer pa že tekmuje za člansko ekipo in sodi v sam pa Skale pa tekmuje tudi v medobčinski ne rezultate. Medalje in priznanja v finalu slovenski balinarski vrh. Člani tekmujejo balinarski ligi, kjer dosega 1. mesto med državnega prvenstva sta podelila predse- tudi v super ligi Slovenije, ki predstavlja ekipami štirih občin Krasa in Brkinov ozi- dnik sežanskih balinarjev Ladislav Žvokelj najvišjo ligo. Prvenstvo, v katerem tek- roma bivše sežanske občine. Kraški ba- in glavni sodnik in predsednik medob- muje 8 ekip, se je šele začelo, odigrali so linarski klubi pa dobro sodelujejo tudi z činske balinarske zveze Sežana Damijan četrti krog, celotno prvenstvo pa šteje 14 balinarji iz sosednje Italije. Rupnik. krogov. Po Žvokljevih besedah si prizade- S pridobitvijo naziva državnih prvakov vajo pomladiti člansko ekipo. Druga eki- so mladi Sežanci ponovno potrdili odlič- Besedilo in slika: Olga Knez Svetovna bronasta medalja za Klemna Sosiča V Saint Vulbasu v Franciji je od 29.10. predsednik balinarskega kluba Hrast Emil do 1. 11. 2011 potekalo svetovno prven- Grmek. stvo v balinanju za mladince in člane do Občina Sežana, občina Komen, Bali- 23 let. Kot debitant članov do 23 let je v narski klub Hrast, Razvojno Združenje disciplini posamezno klasično (enojka) Repentabor, gostilna Ravbar, Oštirjeva tekmoval tudi Klemen Sosič, pri čemer je kmetija iz Vogelj, OBZ Sežana, organiza- osvojil bronasto obličje. V polfinalu ga je tor Stojan Vitez in povezovalka Anja Čok premagal Hrvat Ante Grančič, ki je postal so prispevali k temu, da je večer minil v tudi svetovni prvak. veselem in sproščenem vzdušju, ki je tra- V domačem kraju Dol pri Vogljah se jalo do poznih ur. je sprejema udeležila več kot stoglava Presenečen nad tolikšnim odzivom se množica domačinov in prijateljev. Poz- je mladi balinar na koncu zahvalil vsem, dravit so ga prišli tudi člani Balinarskega ki so ta sprejem omogočili, in vsem, ki ga kluba Hrast iz Kobjeglave, za katerega podpirajo. Klemen igra. Čestitke ob sprejemu so mu namenili še sežanski podžupan David Besedilo: Iztok Sosič Škabar, komenski župan Danijel Božič ter Slike: Tjaša Sosič

Naja Rebec in Maja Padjen – svetovni plesni prvakinji Sežanki Maja Padjen (14 let) in Naja Re- z baletom. Začeli sta plesati jazz balet in Kakšna je sploh razlika med hip-ho- bec (15 let) ves svoj prosti čas posvečata hip hop in v tem ostali. Zaradi želje po pom in uličnim plesom? plesu. V zadnjem času dosegata na svo- vse večjem znanju jima treningi v Sežani Hip hop je osnovni ples, ostalo pa so jem področju zavidljive rezultate. Rezul- niso več zadoščali in pridružili sta se ple- njegove izpeljanke. Večina ljudi ob besedi tati pa ne pridejo sami od sebe, punci se sni skupini Maestro pod vodstvom An- ulični ples pomisli na plesalce, ki se vrtijo plesu posvečata že okroglih 10 let. Maja žeta Škrubeta. Tako sta zaradi treningov na glavi, letijo po zraku in izvajajo različne je začela svojo športno kariero v gimna- razpeti med Koprom in Ljubljano. Skupaj akrobacije, vendar je ulični ples veliko več stiki, a ko je spoznala prve plesne korake, sedaj plešeta hip-hop in t. i. ulični ples kot to. V ulični ples spadajo še druge vrste so jo ti tako prevzeli, da se je odločila svo- ali street dance že sedem let. Obe ima- plesov, kot so krumping, electric boogie, jo pot nadaljevati v plesu. Naja je stopila ta tudi status vrhunskega športnika pri hip hop, locking, poppin`, stomping idr. na svojo plesno pot s štirimi leti, in sicer Olimpijskem komiteju Slovenije. Sicer pa hip-hop pomeni celotno kulturo gibanja, ki se je razvila v New Yorku, v predelu Bronx, in se zelo hitro razširila po vsem svetu. Ko plešeš hip-hop na tekmovanjih, imaš sicer sestavljeno koreografijo, a moraš čim bolje odplesati oziroma svojo koreografijo prilagoditi neznani glasbeni podlagi. Pri uličnem plesu pa moraš zdru- žiti več zvrsti zgoraj omenjenih plesov, med katere spada še jazz balet, t. i. mo- dern in vse bolj priljubljen ples disko, od tega najmanj tri zvrsti. Pri tem plesu mo- raš imeti znanje vseh zvrsti. Koreografija je pripravljena na glasbeno podlago, ki jo pripraviš sam. Povedati pa je potrebno še to, da je pri tej zvrsti dovoljena uporaba rekvizitov in scenografije.

Kako potekajo vajini trening? Šport in rekreacija Štirikrat tedensko vadiva v Kopru, enkrat ali dvakrat tedensko v Ljubljani in vsak večer (po treningu) vadiva še sami (kako 53 uro in pol do dve). Pred tekmami pa ima- prihajajo rezultati. Sicer sva že kot pio- na plesno pot v tej zvrsti pred sedmimi mo treninge vsak dan po dve uri, konec nirki posegali po visokih mestih, bili sva leti, nama bil v oporo, ko nama ni uspeva- tedna pa tudi po pet ali šest ur. Malce je velikokrat med finalisti na državnih in lo in tudi ko sva posegli po zlatu. sicer nerodno, ker ves čas iščeva proste mednarodnih tekmovanjih, sedaj pa v termine v telovadnici, ampak zaenkrat mladinski kategoriji, ki je najmočnejša Kako najraje preživljata svoj prosti nama uspeva. Udeležujeva se tudi raznih in najbolj številna, posegava po najvišjih čas? plesnih delavnic, ki se odvijajo mesečno, mestih. Skoraj ves prosti čas porabiva za tre- navadno v poznih večernih urah. Izva- Na svetovnem prvenstvu, ki je letos po- ninge. Ples nama pomeni veliko več kot jajo jih znani tuji koreografi, ki nas učijo tekalo v Ljubljani, sva zmagali v hip-ho- le šport, zato sva si postavili visoke cilje novih smernic v plesu. Včasih so tekmo- pu, v uličnem plesu pa sva se uvrstili na in zato nama ni težko narediti vsega, kar vanja tudi med tednom, takrat morava 6. mesto. Na evropskem prvenstvu v hip- je potrebno za to, da to tudi doseževa. manjkati pri pouku. V šoli naju podpirajo hopu na Danskem, kjer je bilo prijavljenih Seveda pa sva običajni dekleti, ki imava in spodbujajo, seveda pa brez podpore čez 100 parov, sva dosegli 13. mesto, kot okrog sebe tudi kup prijateljev, s katerimi (tudi finančne) in spodbude staršev ne solistki pa sva si delili 22. mesto. Evropsko poslušava glasbo, obiskujeva kino ali gre- bi šlo. Naj se ob tej priložnosti zahvaliva prvenstvo v uličnem plesu bo letos v Za- va na sprehod. še sponzorju, ki naju podpira že lep čas grebu, nanj se še pripravljava. in sva mu neskončno hvaležni. Direktor Na državnem prvenstvu sva v kategoriji Unicafa Tomaž Milič naju celo spremlja v hip-hop v paru zasedli 2. mesto, kot so- Besedilo: Nina Ukmar tujino in je prisoten na vseh tekmah. listki pa Maja 9. mesto in Naja 5. mesto. V Slika: osebni arhiv Maje in Naje kategoriji street dance show sva kot par Vajini rezultati so odlični. Se še spo- zasedli 3. mesto, Naja pa samostojno 4. mnita vseh? mesto. Največje zasluge za najine dosež- Hm. Se spomniva, se. Še posebej zato, ke ima pa poleg najinih staršev še trener ker začetki niso bili tako obetavni. Ve- Erik Bukovnik, ki naju je seznanil z moder- liko je bilo solz, a nisva se dali. Sedaj pa nimi tekmovalnimi plesi in naju popeljal

Pozitivne vibracije Kraševcev za slovensko mladinsko plezalsko reprezentanco Positive Vibe (slovensko Pozitivne vibracije) je relativno nov projekt, ki se je rodil iz vrst plezalcev in nastal najprej za plezalce, nato pa se razširil, kot dober glas, seže v deveto vas. Gre namreč za zgodbo s sporočilom in ne zgolj za znamko športnih oblačil, namenjenih plezanju in prostemu času.

Oblačila Positive Vibe so nastala spon- tano. Moči sta najprej združila Kraševca Luka Fonda in Neli Štrukelj, pridružili pa so se jima tudi drugi. V času, ko tarnamo, da je večina stvari narejenih na Kitajskem, se lahko oblačila Positive Vibe pohvalijo z dejstvom, da so v celoti oblikovana in izdelana v Sloveniji. Neli je glavna oblikovalka, sodelujejo pa tudi športniki. Ker so oblačila športna, sledijo predvsem nače- lu kakovosti in udobja. A namenjena niso zgolj športnikom, temveč vsem, ki se najdejo v tej ideji. Atraktivne barve, zani- Markovič, Klemnom Bečanom in Jer- Oblačila so izstopala; bila so udarniška in miva grafika in izzivalni slogani, za katere nejem Krudrom (vsi plezalci). Ideja se je seveda takoj opažena. Odziv je presegel skrbi Luka, so pritegnili pozornost najprej zdela vsem dobra. Neli Štrukelj smo takoj vsa pričakovanja. Ker je bila to tekma za doma, zatem pa tudi v tujini. Letos je ma- povabili k sodelovanju in tudi ona je v svetovni pokal, so oblačila opazili tudi v jice Positive Vibe nosila tudi slovenska oblikovanju športnih oblačil prepoznala tujini. Tako se je začel projekt razvijati, za- mladinska plezalska reprezentanca (Na- nov izziv. tem je nastalo še kar nekaj modelov z no- rejene so bile posebej za njih.). vimi slogani. Navdih za slogane črpam iz Kdaj ste prvič predstavili oblačila in plezalskega sveta, kjer gre za svojevrstno Luka, kako je prišlo od ideje do re- kakšen je bil odziv? skupnostno vzdušje (t. i. sceno »commu- alizacije? Prva serija oblačil je nastala za štiri tek- nity«). Kasneje smo oblikovali in izdelali Šport in rekreacija Ideja je tlela že dolgo, potem se je le-ta movalce, ki so oblačila predstavili na tek- tudi majice za slovensko mladinsko ple- ubesedila v pogovoru z Natalijo Gros. O mi za svetovni pokal v balvanskem pleza- zalsko reprezentanco. 54 tem smo se začeli pogovarjati še z Mino nju, ki se je maja letos odvijala v Sloveniji. Kakšne cilje ste si zastavili? Eden izmed glavnih ciljev projekta je ideja o skupnosti, ki širi pozitivne misli in vibracije, kot pove že ime znamke. Za- stavljena je tako, da skupnosti vrača, kar le-ta vlaga vanjo. Tako bo šel zaslužek, med drugim, tudi v fond za perspektiv- ne mlade plezalce. Del koncepta pa so še razni drugi dogodki, kot npr. organizacija tekem v balvanskem plezanju ipd.

Glavna ideja ostaja znamka, ki želi po- vezovati vse svobodomiselne ljudi, ki si upajo živeti svoje sanje onkraj konven- cionalnih okvirov. Držimo pesti za vas, ekipa!

Besedilo: Nina Ukmar Slike: Luka Fonda in arhiv mladinske plezalske reprezentance

Deset let ŠD Kraški tekači - Sežana V avgustu 2011 je ŠD Kraški tekači Se- po vsej Sloveniji pa tudi v tujini. Prav tako 100 otrok, ki so se ukvarjali in tudi tek- žana praznovalo 10. obletnico svojega na tekaških prireditvah dosegajo vidne movali na atletskih tekmovanjih. delovanja. Ustanovnega občnega zbora, uspehe. Društvo ima tudi svojo spletno ŠD Kraški tekači Sežana je od leta 2004 ki je bil 18. avgusta2001 se je udeležilo stran www.kraskitekaci.com, na kateri včlanjeno v Atletsko zvezo Slovenije, od 8 članov, ki so začrtali pot in vsebino sproti objavlja novice. leta 2009 pa tudi v Športno zvezo obči- delovanja Športnega društva. Od vsega V društvo so včlanjeni ljubitelji teka z ne Sežana. začetka je bilo športno društvo, kate- območja občine Sežana kot tudi sose- Društvo zaslužnim članom (na tekmo- rega namen je predvsem organizirano dnjih občin, nekaj pa jih je tudi iz Kopra, valnem in organizacijskem področju) ukvarjanje z rekreativnim tekom, aktivno Logatca, Ljubljane, Ilirske Bistrice. vsako leto podeljuje nagrade in prizna- pri širjenju tega na ožjem in tudi širšem ŠD Kraški tekači – Sežana je tako pre- nja in jim nudi ugodnosti. Za aktivno in območju Občine Sežana. ko svojih organov, izvoljenih na podlagi uspešno delo ter uspehe na športno-re- Športno društvo je postalo na širšem statuta, ves čas delovalo organizirano in kreativnem področju je več članov ŠD v območju Krasa eno izmed bolj organizi- tako skrbelo za izvajanje začrtanih na- letih 2008, 2009 in 2010 prejelo plakete ranih tovrstnih društev, saj prireja vrsto log. Vse do leta 2008 je v društvu aktivno in priznanja Občine Sežana. tekaških prireditev, ki so postale tradici- delovala tudi atletska sekcija, v katero so onalne. Že v prvem letu svojega delova- bili vključeni šolski in celo predšolski nja, novembra 2001, je v sodelovanju z otroci, vendar je žal zaradi pomanjkanja Besedilo: Silvo Nemanič Zavodom za šport, turizem in prosti čas strokovnih kadrov zamrla. Na višku delo- Slika: arhiv društva Sežana, organiziralo Lipiški tek. V mese- vanja je bilo v sekcijo vključenih tudi do cu marcu 2002 je Zavo- du za šport, turizem in prosti čas Sežana nudilo pomoč pri izvedbi prvega malega kraškega ma- ratona. Pri izvedbi malih kraških maratonov so bili člani društva aktivni ves čas. V okviru občin- skega praznika Občine Sežana društvo samostojno organizira tek na Tabor, ki je bil letos izveden že desetič. Od leta 2005 v juliju organizira tek na Kokoš in od leta 2008 v zimskih mesecih organizira kros v Lipici. Danes imajo člani dru-

štva prepoznavne drese Šport in rekreacija in trenirke ter se udele- žujejo tekaških prireditev 55 Tekaški pozdrav jeseni na Krasu Ob koncu letošnje tekaške sezone lahko čiste vesti trdimo, da je Kras postal eno izmed najpomembnejših zbirališč tekačev in tekačic v Sloveniji. Letošnji že 11. Mali kraški maraton je dokazal, da je rekreativna in netekmovalna usmeritev prava, ljubitelji teka pa so se izkazali tudi na Tekaškem pozdravu jeseni na Krasu. Ta je v Sežano privabil skoraj tisoč teka- čev in tekačic, čeprav ni bilo razpisanih posebnih kategorij in so vsi tekli brez či- pov. Noge so raztegnili predvsem za svojo dušo, veselje in dobro počutje. In prav to je bistvo druženja na kraški gmajni, ki je nepregledni koloni tekačev na poti proti Orleku in nazaj ponujala izrazite je- senske barve. Domačini so na burjo že vajeni, a tokrat ta ni prizanašala nikomur. Ves teden je bilo v Sežani in okolici pravo zatišje, kot da bi se ta pripravljala na nekaj velikega, morda prav na množico rekre- položena čakala na cehovskega kolega, ativcev. Toda ti so burji pokazali zobe in ministra za zunanje zadeve Samuela jo premagali ter se na koncu okrepčali z Žbogarja. V otroškem varstvu so na star- značilno kraško joto. še čakali najmlajši, ki so 300 metrov Ci- Ta je zadišala ministrici za obrambo cihopa opravili že pred štartom glavne Ljubici Jelušič, ki je v cilju navijaško raz- preizkušnje.

Prav je, da ob tem naštejemo tudi tri najhitrejše v absolutnih konkurencah. V ženski konkurenci sta zmagovalki Metki Bulc družbo na stopničkah delali še dru- gouvrščena Kristina Bele in tretja Jana Strahinič. V moški konkurenci je bil najhi- trejši Marko Grobelšek, za njim pa sta v cilj prišla Davor Krašovec in domačin Aleš Suhadolnik - Suhi. Poleg vodenega ogre- vanja jih je večina izkoristila še možnost snemanja tehnike teka, maserji Pulz špor- ta pa so izvajali brezplačno masažo, za katero je bilo veliko povpraševanje. Kras se je tako poslovil od tekaške sezone, a ko se bo sneg v gorah že močno talil in ko bodo poganjali zvončki in tro- bentice, bo na vrsti nova preizkušnja. 25. marec 2012 bo otvoril tekaško dogajanje v Sloveniji, Božo Dragan s sodelavci pa bo pripravil že 12. Mali kraški maraton. Šport in rekreacija

Besedilo: Miha Penko 56 Slike: Miha Grgič Jelen Smučarski klub Sežana Letošnja jesen je bila za Smučarski klub Sežana zelo pestra. Tradicija je že, da smo se za novembrske praznike odpravili na ledenik Kitzsteinhorn, bolj poznana pa je vasica Kaprun, ki leži pod ledenikom. Boljšega začetka sezone si ne bi mogli želeti, saj nas je tri dni spremljalo sonce. Z novim tenom na obrazih smo hitro pristali na realnih tleh, kjer smo morali kaj hitro poprijeti za delo in pričeti z organizacijo smučarskega sejma. Letos smo se odločili, da bo sejem samo en dan, vendar se je odločitev izkazala za uspešno. Pripra- ve prostora so se začele že v petek, tako da smo v soboto zjutraj že začeli sprejemati prve kose rabljene opreme. Tako kot vedno smo imeli veliko ponudbe tako rabljene kot tudi nove opreme. Tudi letos je svojo stojnico postavil Elan, ki je sedaj že naš dolgoletni partner. Pripeljali so različ- ne modele smuči, da so se člani lažje od- ločili, katera barva smuči jim bolj pristaja bilo vzdušje še vedno odlično, saj smo še podali 24. decembra. Letošnjo celoletno na novo smučarko opremo. Z njihovim enkrat dokazali, da je organizacija smučar- smučarsko šolo bo vodil Andrej Čebu- sodelovanjem smo tudi letos punudili skega sejma vsako leto boljša. lec, absolvent na fakulteti za šport, ki bo zelo ugodne cene nakupa novih ter lan- Sedaj, ko smo iz omare potegnili lansko s svojim strokovnim znanjem in svežimi skih modelov smuči. Na sejmu ni manjka- opremo in jo dopolnili z novo, je počasi idejami poskrbel, da bo letošnja sezona la niti Alpina, ki je imela pestro punudbo čas, da se odpravimo na sneg. Tudi z otro- zelo pestra. smučarskih čevljev za vse generacije. Proti ki se v stari telovadnici, kjer potekajo kon- Mi smo pripravljeni. Pa vi? koncu dneva, ko so bile police že skoraj dicijski treningi, že pridno pripravljamo Besedilo: Meta Rojko prazne in smo oddajali še zadnje kose, je na prve smučarske dni . Na sneg se bomo Slika: Arhiv društva Šport in rekreacija

57 Trgatev terantona Trgatve izredno kakovostnega grozdja, ročno potrganega na izbranih legah vinogradov, ki je namenjeno za pridelavo v vrhunsko arhivsko vino teranton, so se po dveh letih v prijetnem sočnem vremenu v začetku oktobra na posestvu sežanskega Vinakrasa v Komnu udeležili poslovni partnerji in predstavniki te naj- večje kraške kleti. V sežanski kleti Vinakras so se odločili, da dajo po zadnjih letnikih 2003, 2006, 2008 in 2009 v svojo zbirko arhivskih vin terantona tudi letošnji letnik. Zato so izbrali stare vinograde, ki so bili v okolici cerkvice Device Marije Obršljanske v Komnu posajeni pred 31 leti, torej prav toliko, kot je star prvi teranton, ki je leta Predstavniki kleti, KSS in strokovnjaki na letošnji bendimi v Komnu 1980 prišel na trg, takrat še pod budnim očesom dr. Mirana Vodopivca. Kot ve- tnerje in predstavnike sredstev javnega je smo ročno potrgali v oktobru in je po dno sežanska Vinakras poskrbi, da na obveščanja. 21-dnevni maceraciji dozorevalo pet, šest zaključek trgatve povabi poslovne par- Letos so potrgali 8 ton grozdja z izbranih let v hrastovih lesenih sodih,« pravi direk- leg vinogradov, ki tor sežanskega Vinakrasa Marjan Colja, ki je ga bodo namenili za pred petimi leti prevzel krmilo podjetja in pridelavo v teranton. se trudi za boljše poslovne uspehe. Njego- Po prvih ocenah naj va desna roka je priznani enolog Boštjan bi pridelali približno Zidar, ki je letos od dr. Mirana Vodopivca pet tisoč steklenic. prevzel funkcijo predsednika Konzorcija »Izbirali smo samo kraških pridelovalcev terana. Ob tem pa

www.vinakras.si zdravo grozdje, ki Colja dodaja, da so letos pobrali 900 tisoč

• mora za teranton kilogramov grozdja, kar je 15 odstotkov vsebovati najmanj 85 manj od načrtovanega. Iz njega bodo pri- °Oe sladkorja. Letos delali približno 750 hektolitrov vina. Sicer nam je bila trgatev pa ima sežanska klet sklenjene pogodbe s naklonjena, saj je 170 pogodbeniki oziroma vinogradniki za grozdje imelo zelo približno milijon kilogramov grozdja.« visoko sladkorno sto- Med udeleženci trgatve terantona je bil, pnjo, kar 104 stopinje poleg zaslužnih prof. dr. Slavice Šikovec in ekslerja. Letno damo prof. Mojmirja Wondre, predstavnic novo- v prodajo približno ti- goriškega kmetijskega zavoda Tjaše Jug, soč butiljk terantona, Majde Brdnik in Milene Štolfa in vodje ko-

Vinakras z.o.o. Sežana, Sejmiška pot 1A, Sežana saj ga ne prideluje- menskega posestva Jurija Grgiča, tudi se- mo vsako leto. Gre za žanski enolog Boštjan Zidar. Oče terantona minimalne količine je dr. Miran Vodopivec, ki je laboratorijske vina, ki ga ponudi- poizkuse prenesel tudi v življenje in je av- mo domačemu trgu tor študije Kako pridelamo dobro vino in (enotekam in vinskim knjige o teranu. »Idejo o arhivskem vinu trgovinam). Sedaj je v sem dobil v Italiji, ko sem bil mednarodni prodaji teranton iz degustator v Veroni. Predstavil sem jo ta- leta 2003, prav tako kratnemu direktorju zadruge Ivanu Pango- iz stoodstotnega, su in že prvo leto davnega 1980. leta smo posebej odbranega, potrgali en vagon (deset tisoč kilogramov)

Kmetijstvo odlično dozorelega grozdja in iz njega stisnili štiri tisoč litrov grozdja sorte refošk, terantona, ki smo ga štiri leta dozorevali v ki raste na izbranih lesenih sodih. Vino je dozorelo, bilo je bo- 58 legah. Tudi to grozd- gato, polno in mineralno, dosegli smo do- VITOVSKA TERAN PRESTIGE PRESTIGE bre ocene oziroma oznako šampiona na Dunaju,« pripoveduje dr. Miran Vodopivec.

Vrhunsko arhivsko vino Teranton je pridelano iz posebej odbranega, odlično dozorelega grozdja sorte refošk, ki raste na izbranih legah. Po barvi je temnoru- binasto z rahlo opečnatimi odtenki. Odli- kuje ga bogata, intenzivna, zelo obstojna cvetica, ki nas spominja na sušene slive, zrele robidnice in vanilijo. Na okusu lahko uživamo v plemenitosti, polnosti in har- moniji, ki jo to vino dobi z daljšim zore- njem v hrastovih sodih. Teran priporočajo k mesnim jedem s pikantimi omakami, divjačini, jedem na žaru ter pikantinim in zrelim sirom. Ponudimo ga ohlajenega na 16 do 18 stopinj celzija.

Številna priznanja in nagrade te- rantonu Enolog Boštjan Zidar pri trgatvi grozdja za teranton. Teranton kot tudi teran in druga kraška vina sežanskega Vinakrasa v zadnjih letih prejel kar 24 priznanj. V letošnjem letu je Vino Slovenija – Gornja Radgona) ter pri- prejemajo vidne nagrade in priznanja teranton letnik 2003 prejel kar štiri zlate znanje decanter. na domačem kot tudi na tujem tržišču. medalje (Sejem Gast Split, Vinistra Poreč, Tako je teranton v letih od 2003 do letos Mednarodni kmetijski sejem Novi Sad in Besedilo in sliki: Olga Knez Blagoslov mladega vina v osrčju dežele terana V Tomaju, kjer so letos konec maja opravil domači župnik Vasjan Kecojevič. vati in širiti veselje in družabnost. Letos organizirali že sedmo tradicionalno pri- Prireditve so se udeležili številni do- smo lahko veseli ob dobri letini. Odkar se reditev V osrčju dežele terana, so prvič mačini, ljubiteljev kraškega terana, kra- poklicno ukvarjam s pridelavo terana, še pripravili prav posebno martinovanje, ški vinski vitezi in vinski strokovnjaki kot nisem doživel, da bi bila rdeča vina tako katerega pobudniki so bili prav doma- tudi sežanski župan Davorin Terčon v kakovostna, kot so letos. Vino je več kot či pridelovalci terana. Kaj tudi ne, saj družbi zgoniškega župana Mirka Sardo- pijača, je prestižnost, umetnina narave, so ponosni na avgusta letos v Pliskovici ča. Slavnostni govornik je bil strokovnjak del naše kulturne dediščine, nenazadnje kronano kraljico terana Marušo Rogelja. z vinskega področja, priznani enolog, tudi gospodarska dejavnost. Teran ni le Tudi 20-letna študentka arhitekture Ma- vitez evropskega reda vitezov vina in del naše prehrane, ampak ugodno vpli- ruša Rogelja, ki izhaja iz vinogradniško sovaščan dr. Miran Vodopivec, ki je že va tudi na zravje. Na Krasu ima teran velik vinarske kmetije Petelin Rogelja v To- pred desetletji dokazal, da kraški teran gospodarski pomen. Vino je kruh za naše maju in bo do naslednjega dutovskega ni le enoletno vino, ampak da je mogo- vinogradnike in vinarje. Že od nekdaj je 42. Praznika terana in pršuta zastopala če iz kakovostnega grozdja sorte refošk odigralo pomembno vlogo v življenju kraške vinogradnike in vinarje doma in pridelati kakovostno arhivsko vino, ki so človeka. Tisočletna tradicija pridelave te- izven slovenskih meja, je bila ena izmed ga poimenovali teranton. O tem je tudi rana pa nas ne sme uspavati, ampak se glavnih organizatorjev tokratne prire- napisal strokovno študijo in izdal knjigo moramo truditi, da to našo slovensko in ditve blagoslova mladega vina, ki ga je o teranu. »Govoriti o vinu pomeni dvigo- svetovno posebnost, kot je teran, negu- jemo in jo predamo našim zanamcem. Ustvariti moramo zgodbo, ki se ne bo nikoli končala. Če želimo poudariti bogastvo naših vinogradnikov in vinarjev, moramo znati izkazati veliko ljubezen do te naše žlahtne kapljice, jo vsaditi v srca na- ših naslednikov. Prav tako je pomemben odnos med ljudmi, pokrajino in vinsko trto. Prav teran daje naši vinski pokrajini in našim ljudem še posebno bogastvo, zato ohranimo našo deželo,« je poudaril Vodopivec. Za prijetno razpoloženje je program, ki ga je povezovala Mojca Pipan, opleme- nitili oktet Miha in zlati zvoki. Združeni pridelovalci tomajskega terana so nadaljevali prireditev ob pokušini terana in

pečenega kostanja, domače gospodinje Kmetijstvo pa so poskrbele za sladko presenečenje.

Besedilo in slika: Olga Knez 59 Dobra družba, vino, hrana je martinova Ljubljana Prvo novembrsko soboto so staro mestno jedro Ljubljane zaznamovali sončno vreme, pester izbor dobrih vin ter okusna domača hrana. Na prireditvi, ki je predstavljala uvod v martinovo in pozdrav novemu vinskemu letniku, so bile zasto- pane vse slovenske vinske regije, med njimi tudi Kras. Kot predstavniki vinoro- dnega okoliša so se obiskovalcem predstavili Vinska klet Orel, Vinogradništvo in vinarstvo Rikardo Vrabec, Vinogradništvo in kletarstvo Širca-Kodrič, Vina Štoka, Vina Sanabor, Vinogradništvo in kletarstvo Buntovi in Vinakras Sežana. Spremlje- valna turistična ponudba, predstavljena s strani TIC-a Sežana, je zajemala predvsem promocijo Krasa s pomembnimi turističnimi točkami ter skladno s prireditvijo informacije o zelo priljubljenih in poznanih kraških osmicah. Obiskovalci so povpraševali predvsem po možnostih

rekreacije ter gostinski ponudbi s tipično kraško kuhinjo. Dogodek je privabil številne poznaval- ce vin, ljubitelje, radovedneže in mimo- idoče. Po zadnjih podatkih si je stojnice ogledalo kar deset tisoč obiskovalcev. Organizatorji so pripravili pester spre- mljevalni program, ki se je odvijal ves dan in zadovoljil še tako zahteven okus. Vinarji so vinsko pot izkoristili za prodajo vin, likerjev, penin in drugih domačih izdelkov ter za sklepanje novih poslov, prijateljstev in druženje s somišljeniki. Ko se je nad Ljubljano spustil mrak, se je prireditev zaključila z dobro prodajo vin, zadovoljstvom kupcev ter lepimi vtisi iz podeželsko obarvane prestolnice.

Besedilo in sliki: Nina Brundula

Dvanajsto mednarodno ocenjevanje medu Čebelarsko društvo Sežana, ki prav letos Pordenona, Gorice in Trsta. kultete dr. Terezija Golob. Med izbranimi praznuje visok jubilej, 100-letnico svoje- »Ocenjevanje je bistveno promocijsko vzorci so podelili kar 72 zlatih, 62 srebrnih ga delovanja, je že 12. zapored organi- sredstvo, s katerim čebelarji pokažejo, kaj in 28 bronastih priznanj ter 7 zahval, kar ziralo mednarodni natečaj za izbor naj- so pridelali. Ponosni smo na naše čebe- priča o izredni kakovosti ocenjenih me- boljšega medu v srednjeevropski regiji. larje, saj pridelujejo zelo kakovosten med, dov. Na letošnjem izboru je sodelovalo Slavnostno podelitev priznanj in nagrad kar je potrdilo tudi letošnje ocenjevanje, 31 sežanskih čebelarjev. Žal letos zaradi so opravili 12. novembra v društvenih na katerem smo ocenili 350 vzorcev v tehničnih težav niso sodelovali čebelarji prostorih v Povirju, kjer so pripravili tudi interni kontroli in 150 vzorcev na državni s Češke. krajši kulturni program in degustacijo ravni in nobeden od vzorcev ni bil izven »Akacijevi in cvetlični medovi so bili kraških zaščitenih blagovnih znamk. Šte- pravilnika. Želimo si, da je naše tekoče najboljši, tudi lipovi in cvetlični ne za- vilne zbrane sta pozdravila predsednika zlato med visoko kakovostnimi v svetu,« ostajajo, prejeli pa smo manj vzorcev Čebelarskega društva Sežana Ivan Atel- je poudaril predsednik ČZS Boštjan Noč. medu posebnih vrst, kot so žajbelj, rešeli- šek in predsednik Čebelarske zveze Slo- Na letošnje ocenjevanje medu je pri- ka ipd.,« je poudaril Ivan Atelšek. Plakete

Kmetijstvo venije Boštjan Noč ter podžupana sežan- spelo 171 vzorcev medu iz petih držav za najboljše sortne medove so prejeli: ske in hrpeljsko-kozinske občine David (Hrvaške, BiH, Italije, Srbije in Slovenije). Robert Ščuka (za akacijev med), Bogomir Škabar in Ivan Mahne. Prisotni so bili tudi Ocenjevanje je izpeljala strokovna komi- Marsetič (cvetlični med), Franci Trček (ko- 60 predstavniki čebelarskega konzorcija iz sija, ki jo je vodila prof. z Biotehniške fa- stanjev med), Peter Vrhunc (gozdni med) in Damijan Pavšič (lipov med). Nagrade za najboljše ocenjene medove v abso- lutni konkurenci pa so šle v roke primor- skim čebelarjem za akacijeve medove. Največ točk (31,28) je zbral Robert Ščuka (Tomačevica na Krasu), čebelarstvo Oskar Kristančič (31,08 točke, Plešivo v Brdih) in Alojz Kodermac (30,98 točk, Neblo). V sežanskem čebelarskem društvu je 106 članov, od tega jih je 27 v skupini blagovne znamke Kraški med. To so če- belarji, ki proizvajajo največ medu na Krasu in v Brkinih. Društvo ima kar tri čebelarske mojstre, kmalu bo dobilo še dva. Imajo tudi 12 čebelark, kar je nad slovenskim povprečjem, in veliko mladih čebelarjev (več kot polovica jih je starih manj kot 50 let). »Pred tremi leti smo izpeljali tečaj za mlade čebelarje s praktičnim usposablja- njem. Poleg klasičnih tečajev organizira- Prejemniki naziva šampion za leto 2011 v družbi Ivana Atelška (levo) in Boštjana Noča mo tudi izobraževanja za pripravo liker- (desno). jev, propolisov, čebelarskih produktov in izdelkov na osnovi zdravil. Vsaka vas vost in geografsko poreklo,« je poudaril jo 15. decembra v sežanskem Kosovelo- premore približno od 2 do 3 čebelarje, Atelšek. vem domu. katerih čebele poskrbijo za opraševanje Slavnostno akademijo z odprtjem raz- V kulturnem programu je s pesmijo raz- sadnega drevja, trt, poljske zelenjave. Le- stave poslikanih panjskih končnic učen- veselil Oktet Vidus z zborovodkinjo Anjo tno pridelamo od 120 do 130 ton medu. cev vseh petih osnovnih šol Krasa in Frelih, sledila pa je sladka zakuska dobrot 18. novembra smo sodelovali v akciji Tra- Brkinov (za čebelarsko razstavo so pripra- oziroma peciva z medom, ki so ga pripra- dicionalni slovenski zajtrk, ki je potekala vili 450 deščic oziroma slik), podelitvijo vile domače čebelarke. v šolah in vrtcih in na kateri smo razdelili nagrad na natečaju za najboljše spise na 160 kilogramov medu. Med z blagovno temo Brez čebel ni življenja in podelitvijo Besedilo in slika: Olga Knez znamko Kraški med je jamstvo za kako- priznanj najzaslužnejšim članom, prireja- Brkinci in Kraševci na ekskurziji po Baranji in Slavoniji Kmetijska svetovalna služba Sežana v tobusa. Prva skupina se je na pot odpravi- v Belem Manastiru. Polni lepih vtisov smo sodelovanju s turistično agencijo Ideja la 21. oktobra, druga pa 4. novembra. naslednji dan nadaljevali z ogledi. Najprej Turizem iz Sežane in sponzorji vsako leto Prvi dan smo si ogledali kobilarno v so si ogledali sadovnjake in drevesnico organizira strokovno ekskurzijo za kmete Ðakovem in mesto samo, v Viškovcih Baranjski voćnjaci, nato pa imeli degu- in za vse tiste, ki jih kmetijstvo zanima. farmo 300 krav molznic, kjer smo imeli stacijo žganj pri Združenju proizvajalcev Letos so se odločili, da za tri dni obiščejo degustacijo sirov, v Mandičevcu pa smo žganja Upriv. Naslednji postanek je bil Baranjo in Slavonijo. Zaradi programa in na kmetiji Bošnjak po ogledu vinogradov v vasi Suza, kjer smo imeli degustacijo dobre družbe je bilo prijav kar za dva av- imeli tudi degustacijo vin. Prenočili smo znamenitega slavonskega kulena in vin. Ogledali smo si še vinograde in prostore za predelavo vin Kalazić v Batini, kjer smo tudi imeli degustacijo vin, sledilo je po- zno kosilo v Eko-etno vasi Karanac. Tretji dan so se zapeljali do nacional- nega parka Kopački rit, ki obsega 23.000 ha površin, od tu pa do ekokmetije Orlov put, kjer je sledila predstavitev in degu- stacija izdelkov. Po ogledu Osijeka smo si ogledali še farmo z 2.500 biki v vasi Tenja. Zadnjo po- stajo smo imeli v vasi Štritar Pri Ani, kjer so nas pričakale kmečke žene in fantje v tradicionalnih oblačilih in nam postregli z domačimi dobrotami. Vsi smo bili navdušeni, saj smo veliko videli in spoznali marsikaj novega in zanimivega. Kmetijstvo Besedilo: Milena Štolfa Slika: arhiv KSS Sežana 61 Volk (canis lupus) - vrednota ali nevarnost? Narava čuva svoje vrednote in velike zveri (volk, rjavi medved in ris) so prav gotovo pomembne naravne vrednote. Ohranjanje vre- dnot zahteva žrtve, ki pomagajo vzpostaviti sožitje med človekom in naravo: žrtvovanje dela dobička rejcev drobnice, ki ga namenijo boljši zaščiti pašnikov in žrtvovanje delčka proračuna države, s katerim jim vsi davkoplačevalci solidarnostno pomagamo (povračilo škode, dodatna zaščita pašnikov); žrtvovanje prostega časa lovcev, ki ga namenijo svojemu poslanstvu upravljanja s prostoživečimi živalmi in žrtvovanje romantičnega pogleda na svet nekaterih me- stnih ljudi, ki zgubljajo stik z naravo in njenimi zakonitostmi, kjer konec (smrt) predstavlja nov začetek (življenje). Uničenje vrednote – volka – ne bo prinesla le razvrednotenja ži- vljenjskega okolja bodočih rodov. Prišlo bo tudi do razdora med ljudmi, povečali se bodo konflikti med tistimi, ki v volku vidijo simbol divjine in neokrnjene narave, in tistimi, ki ga vidijo kot oviro na poti razvoja reje drobnice. Vprašanje – Ali je volk vrednota ali nevarnost? – je torej zgrešeno. Vprašati se moramo, ali bomo našli načine za sobivanje z volkom in sobivanje ljudi z različnimi pogledi na volka. Ta odgovor skušamo dobiti v projektu LIFE+ SloWolf (Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji 2010–2013), ki je pričel z načrtovanimi aktivnostmi 1. januarja 2010 in bo trajal vse do konca leta 2013. Gre za prvi obsežen projekt o volku v Sloveniji. Projekt izvajamo partnerji: Univerza v Ljubljani, Zavod za gozdove Slovenije, Lovska zveza Slovenije ter Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov – Dinaricum. Prijavitelj in vodja projekta je Skupina za ekologijo živali, ki deluje na Oddelku za bio- logijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V okviru projekta ter spremljave so bili do sedaj na območju Pri- morskega LUO trije volki opremljeni z ovratnicami za spremljanje njihovega gibanja. Brin je bil kot triletni samec telesne mase 37,9 kg odlovljen 13. 4. 2010 na Slavniku. Genetska analiza je pokazala, da je imel status alfa Gibanje volkov Vojka in Slavca. Rdeča je teritorij tropa volka Vojka iz tropa samca tropa Slavnik, bil je oče legla iz leta 2010. Odstreljen je bil na Vremščica, rumena pa Slavca iz tropa Slavnik. Teritorija se deloma v manjšem delu prekrivata, vendar nikoli nista bila oba hkrati na tistem koncu. pašniku v Petrinjah ob napadu petih volkov na ovce. Uplenitelj v slabih svetlobnih razmerah ovratnice ni opazil. Slavc je bil kot dvoletni samec telesne mase 40,0 kg odlovljen 17. Območje gibanja tropa Slavnik: Slavnik, Kozinski kras, Podgorski 7. 2011 v okolici Kozine. Bil je član tropa Slavnik. Trenutno območje kras, dolina Glinščice, Kraški rob, Čičarija do Učke na Hrvaškem. gibanja: od meje z Italijo, preko Kozine, Slavnika, in Kraškega roba Vojko je bil kot šestletni samec telesne mase 39,5 kg odlovljen 6. 5. do Čičarije na Hrvaškem. 2011 v okolici Kozine. Bil je član tropa Vremščica. Trenutno območje Vse ugotovitve projekta so javno dostopne na spletni strani pro- gibanja: Nanos, Vremščica, Senožeče, Kozina, Divača, zahodni rob jekta http:\\www.volkovi.si. Poleg splošne predstavitve biologije Pivške kotline, Postojnska kotlina, Podgora, Zagora, Hrušica. volka in primerov dobre prakse sobivanja z njim najdete na njej tudi bogato zbirko strokovnih člankov na to temo in blog o trenutnih projektnih aktivnostih, ki ga pišejo člani projektne skupine. Na spletni strani najdete tudi gradivo z delavnic za lastnike drobnice, osebne izkaznice volkov, opremljenih s sledilno telemetričnimi ovratnicami in spreminjanje njihovega trenutnega lovskega okoliša. Najdete tudi povabilo k včlanjenju v skupino prostovoljcev, ki na terenu izvajajo popis volkov z izzivanjem oglašanja. Ste za sožitje z volkom? Če pri svojih izletih v naravo opazite vol- kove (jih slišite, vidite, opazite sledove oz. njihove iztrebke) ali imate

Okolje in prostor Okolje o volkovih svoja vprašanja, nas o tem obvestite na naslov andrej. [email protected]. Ohranjena populacija volkov je eden od pokazateljev dobro ohranjene Besedilo: Andrej Sila in Bogdan Magajna 62 narave, s čimer se lahko pohvali tudi naša občina. Slika: Miha Krofel KOLEDAR ODVOZA OSTANKA KOMUNALNIH ODPADKOV ZA LETO 2012 gospodinjstva z individualnimi zabojniki KOLEDAR ODVOZA OSTANKA KOMUNALNIH ODPADKOV ZA LETO 2012 gospodinjstva z individualnimi zabojniki

komunalno stanovanjsko podjetje d. d. Partizanska cesta 2, 6210 SEŽANA, tel.: 05/73 11 200, fax: 05/73 11 201 komunalnowww.ksp-sezana.si, [email protected] podjetje d. d. Partizanska cesta 2, 6210 SEŽANA, tel.: 05/73 11 200, fax: 05/73 11 201 JANUAR www.kFEBRsp-sezanUARa.si, [email protected] MAREC APRIL JANUP T ARS Č P S N P FEBRT S UARČ P S N P T S MARECČ P S N P T S Č PAPRIS NL P T S Č P S N 1P T S 1Č2 P3 S4 N5 P T S1 Č2 3P 4S N P T S Č 1 P S N 2 3 4 5 6 17 8 6 71 82 9 310 114 125 5 6 7 8 19 102 113 24 3 4 5 6 7 8 1 2 3 49 105 116 12713814 156 137 14815 91610171118 1912 12513614 715 168 179 1810 119 10 211 123 134 145156 7 8 9 10 1116 1217 18131914201521 2213 2014211522162317241825 2619 19122013211422 1523 24162517 161817 918 1019 201121122213 14 15 16 17 18 19 20 21 22 20 21 22 23 24 25 26 19 20 21 22 23 24 25 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 27 28 29 26 27 28 29 30 31 23 24 25 26 27 28 29 23 24 25 26 27 28 29 27 28 29 26 27 28 29 30 31 23 24 25 26 27 28 29 30 31 30 30 31 30

MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 2 31 24 35 4 65 6 11 22 3 1 1 1 2 31 42 5 3 4 5 7 8 97 108 119 1012111312 134 45 56 67 7 88 99 10 22 3 34 45 56 76 87 68 7 68 79 108 1191210 11 12 14 15 1614 1715 16181719182019 2011 1112121313141415151616 17 991010111112 1213 14131514 1315 141315 1416 171518161917 18 19 21 22 2321 2422 23252426252726 2718 1819192020212122222323 24 16161717181819 1920 21202221 2022212022 2123 242225232624 25 26 28 29 3028 3129 30 31 25 252626272728282929 30 30 23232424252526 2627 28272928 2729282729 2830 3129 30 31 3030 31 31

SEPTEMBERSEPTEMBER OKTOBEROKTOBER NOVENOVEMBERMBER DECEMBERDECEMBER P T SP ČT SP ČS P NS NP PT TS SČČ PP SS N PP T TS SČ ČP SP NS PN T PS TČ PS SČ N P S N 1 2 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 1 2 1 2 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 8 9 10 11 12 13 14 5 6 7 8 9 10 11 3 4 5 6 7 8 9 3 4 5 6 7 8 9 8 9 10 11 12 13 14 5 6 7 8 9 10 11 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 15 16 17 18 19 20 21 12 13 14 15 16 17 18 10 11 12 13 14 15 16 10 11 12 13 14 15 16 15 16 17 18 19 20 21 12 13 14 15 16 17 18 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 22 23 24 25 26 27 28 19 20 21 22 23 24 25 17 18 19 20 21 22 23 17 18 19 20 21 22 23 22 23 24 25 26 27 28 19 20 21 22 23 24 25 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 29 30 31 26 27 28 29 30 24 25 26 27 28 29 30 24 25 26 27 28 29 30 29 30 31 26 27 28 29 30 24 25 26 27 28 29 30 V kolikor zabojnik na predvideni dan ni bil izpraznjen, 31 ga pustiteV kolikor na prevzemnem zabojnik na predvideni mestu do dan izpraznitve. ni bil izpraznjen, 31 BETANJA,ga pustiteBRESTOVICA na prevzemnem PRI POVIRJU, mestu BREŽEC, do izpraznitve. DIVAČA, DOLNJE LEŽEČE, DOLNJE VREME, FAMLJE, GORENJE PRI DIVAČI, GORIČE PRI FAMLJAH, GORNJE LEŽEČE, GORNJE VREME, GRADIŠČE PRI DIVAČI, BETANJA, BRESTOVICA PRI POVIRJU, BREŽEC, DIVAČA, DOLNJE LEŽEČE, DOLNJE VREME, FAMLJE, MATAVUN, MERČE, NAKLO, PLEŠIVICA, POVIR, ŠKOCJAN, ŠKOFLJE, VREMSKI BRITOF, ŽIRJE GORENJE PRI DIVAČI, GORIČE PRI FAMLJAH, GORNJE LEŽEČE, GORNJE VREME, GRADIŠČE PRI DIVAČI, BOGO, BRJEMATAVUN, PRI KOPRIVI,MERČE, NAKLO, ČEHOVINI, PLEŠIVICA, DIVAČA, POVIR, DOL ŠKOCJAN, PRI VOGLJAH, ŠKOFLJE, VREMSKI DOLANCI, BRITOF, DOLENJE, ŽIRJE GODNJE, GRADIŠČE PRI ŠTJAKU, GRIŽE, HRIBI, HRUŠEVICA, JAKOVCE, JERIŠI, KOBDILJ, KOBJEGLAVA, KOBOLI, KODRETI, KOPRIVA,BOGO, KREPLJE, BRJE PRI KRTINOVICA, KOPRIVI, ČEHOVINI, MAHNIČI, DIVAČA, NOVA DOL VAS, PRI VOGLJAH, OTOŠČE, DOLANCI, POLJANE DOLENJE, PRI ŠTJAKU, GODNJE, PRISTAVA, GRADIŠČE RAŠA, RAVNJE,PRI RAZGURI, ŠTJAKU, GRIŽE,SELA, HRIBI,SELO, HRUŠEVICA, SKOPO, STOMAŽ, JAKOVCE, ŠTANJEL, JERIŠI, KOBDILJ, ŠTJAK, KOBJEGLAVA, TABOR, TREBIŽANI, KOBOLI, KODRETI, TUPELČE, VEČKOTI, VELIKO POLJE,KOPRIVA, VOGLJE, KREPLJE, VRABČE,KRTINOVICA, VRHOVLJE MAHNIČI, NOVA VAS, OTOŠČE, POLJANE PRI ŠTJAKU, PRISTAVA, RAŠA, RAVNJE, RAZGURI, SELA, SELO, SKOPO, STOMAŽ, ŠTANJEL, ŠTJAK, TABOR, TREBIŽANI, TUPELČE, VEČKOTI, BRESTOVICA PRI KOMNU, BRJE PRI KOMNU, COLJAVA, ČIPNJE, DANE, GABROVICA PRI KOMNU, GORJANSKO, VELIKO POLJE, VOGLJE, VRABČE, VRHOVLJE IVANJI GRAD, KLANEC PRI KOMNU, KOSOVELJE, KRAJNA VAS, KREGOLIŠČE, LISJAKI, LUKOVEC, MAJERJI, NADROŽICA,BRESTOVICA PLISKOVICA, PRI KOMNU, PRESERJE BRJE PRI PRI KOMNU, KOMNU, COLJAVA, ŠKOFI, ČIPNJE, TUBLJE DANE, PRI GABROVICA KOMNU, PRI VALE, KOMNU, VELIKI GORJANSKO, DOL, VOLČJI GRAD, ZAGRAJECIVANJI GRAD, KLANEC PRI KOMNU, KOSOVELJE, KRAJNA VAS, KREGOLIŠČE, LISJAKI, LUKOVEC, MAJERJI, DIVČI, JABLANEC,NADROŽICA, KOMEN, PLISKOVICA, MALI PRESERJE DOL, RUBIJE, PRI KOMNU, SVETO, ŠKOFI, ŠIBELJI TUBLJE, PRIŠKRBI KOMNU,NA, TOMAČVALE, VELIKIEVICA DOL, VOLČJI GRAD, ZAGRAJEC AVBER, DOBRAVLJE, FILIPČJE BRDO, GRADNJE, GRAHOVO BRDO, KAZLJE, MAJCNI, PODBREŽE, PONIKVE, ŠTORJE, DIVČI,UTOVLJE JABLANEC, KOMEN, MALI DOL, RUBIJE, SVETO, ŠIBELJI, ŠKRBINA, TOMAČEVICA BAČ PRIAVBER, MATERIJI, DOBRAVLJE, BRDO, FILIPČJEBREZOVO BRDO, BRDO, GRADNJE, GOJAKI, GRAHOVO GOLAC, BRDO GRADIŠČE, KAZLJE, M PRIAJCN MATERIJI,I, PODBREŽE, HOTIČNA, PONIKVE, JAVORJE, KOVČICE,ŠTORJE, KOZJANE, UTOVLJE MARKOVŠČINA, MATERIJA, MRŠE, OBROV, OREHEK PRI MATERIJI, POLJANE PRI PODGRADU, POVŽANE, RITOMEČE, SEŽANA, SKADANŠČINA, SLIVJE, SLOPE, TATRE, TUBLJE PRI HRPELJAH, VELIKE LOČE,BAČ PRI ZAGRAD MATERIJI, BRDO, BREZOVO BRDO, GOJAKI, GOLAC, GRADIŠČE PRI MATERIJI, HOTIČNA, JAVORJE, KOVČICE, KOZJANE, MARKOVŠČINA, MATERIJA, MRŠE, OBROV, OREHEK PRI MATERIJI, POLJANE PRI ARTVIŽE, BARKA, BREZOVICA, GRADIŠICA, HRPELJE, KOZINA, LIPICA, LOKEV, MISLIČE, ODOLINA, ORLEK, PODGRADU, POVŽANE, RITOMEČE, SEŽANA, SKADANŠČINA, SLIVJE, SLOPE, TATRE, TUBLJE PRI HRPELJAH, OSTROVICA, PODGRAD PRI VREMAH, POTOK, PRELOŽE PRI LOKVI, ROŽICE, ŠKIBINI, ŠMARJE PRI SEŽANI, VELIKE LOČE, ZAGRAD VAREJE, VATOVLJE, ZAVRHEK

BEKA, BRGOD,ARTVIŽE, DUTOVLJE, BARKA, BREZOVICA, KRIŽ, OCIZLA, GRADIŠICA, ŠEPULJE, HRPELJE, TOMAJ KOZINA, LIPICA, LOKEV, MISLIČE, ODOLINA, ORLEK, in prostor Okolje OSTROVICA, PODGRAD PRI VREMAH, POTOK, PRELOŽE PRI LOKVI, ROŽICE, ŠKIBINI, ŠMARJE PRI SEŽANI, DOLENJAVAREJE, VAS, GABRČE, VATOVLJE, LAŽE, ZAVRHEK POTOČE, SENADOLE, SENADOLICE, SENOŽEČE DANE PRIBEKA, DIVAČI, BRGOD, KAČIČE, DUTOVLJE, KLANEC KRIŽ, PRIOCIZLA, KOZINI, ŠEPULJE, KRVAVI TOMAJ POTOK, MIHELE, NASIREC, PARED, PETRINJE, PREŠNICA, RODIK, VRHPOLJE 63 DOLENJA VAS, GABRČE, LAŽE, POTOČE, SENADOLE, SENADOLICE, SENOŽEČE DANE PRI DIVAČI, KAČIČE, KLANEC PRI KOZINI, KRVAVI POTOK, MIHELE, NASIREC, PARED, PETRINJE, PREŠNICA, RODIK, VRHPOLJE Jaslice Otroci iz Vrtca Sežana KULTURNO DRUŠTVO želimo vsem ljudem: BORJAČ SEŽANA v Kazljah - veliko zdravja, - prijaznih besed, vabi ljubitelje ljudskega petja in plesa, V Kazljah (hišna številka 3) - naj se jim kaj lepega zgodi, da se nam pridružijo na vajah bo v bivši vaški vahtilnici, kjer že - da bi imeli še drugi vse kar vsak petek ob 20. uri deset let živi znani zbiratelj imam jaz, v vaškem domu v Križu. jaslic Gregor Tozon, - da bi se dosti igrali, od 15. decembra do 6. januarja Informacije: 041 549 353 že šesto leto zapored postavljena - da bi se vsi imeli radi, zbirka jaslic z vsega sveta. - da bi imeli lepe praznike.

Obiskovalci si boste lahko ogledali Veliko dobrega več kot 100 kompletov različnih materialov in oblik, ki jih lastnik v letu 2012 vneto zbira. vam želimo tudi

Vabljeni na ogled. zaposleni v Vrtcu Sežana.

Pogrebne storitve in pokopi KSP D. D. SEŽANA Cvetličarna KSP d. d. SEŽANA Partizanska cesta 2, 6210 Sežana Repentaborska 4, Sežana tel.: 05/73 11 242, gsm.: 041 646 639 OB PARKIRIŠČU PRED POKOPALIŠČEM 05/73 11 247 ali 051 316 285

Urnik: pon, tor, sred, pet: 7h-14; čet: 7h-17h, sob: 8h-12h NUDIMO VAM:

- 24 - URNO DEŽURNO SLUŽBO (041 646 639)

SVETOVANJE, GRADNJA, OBNOVA IN PRODAJA! - PREVOZ POKOJNIKA ZNOTRAJ DRŽAVE tel. 05/73 11 250, 041 756 052 - ORGANIZACIJO IN VODENJE POGREBNE SVEČANOSTI - IZVEDBO POKOPA - PRODAJO POGREBNEGA MATERIALA - IZDELAVO ŽALNIH CVETNIH ARANŽMAJEV IN VENCEV - OBJAVO OSMRTNICE - DODELITEV GROBNEGA POLJA IN SKLENITEV NAJEMNE POGODBE ZA GROBNI PROSTOR Obveščamo vas Obveščamo

64 petek, 23. 12. 2011 KOMEN - Kulturni dom Novoletne prireditve - 10.00 Gledališka predstava Pravljica o polomljeni lutki Sprejem dedka Mraza (za osnovno šolo in za otroke in krajane 2011 vrtec Komen ter izven)

GLEDALIŠKE PREDSTAVE IN OBISK DEDKA MRAZA: petek, 23. 12. 2011 DUTOVLJE – Osnovna šola - 10.30 Gledališka predstava Pika Nogavička sobota, 17. 12. 2011 DIVAČA – parkirišče trgovine TUŠ, Sprejem dedka Mraza (za osnovno šolo in Škrateljnova hiša – Borjač vrtec Dutovlje in izven) - 9.00–13.00 Dobrodelni bazar Mavrica dobrote za otroke brez razlik petek, 23. 12. 2011 SENOŽEČE – Osnovna šola - 15.00–18.00 Krašenje jelke in obisk dedka Mraza - 10.30 Gledališka predstava Babica Zima Občina Divača, CUEV Strunjan – Enota Divača, OŠ Dr. Bogomira Magajne Sprejem dedka Mraza (za osnovno šolo in Divača, Vrtec Sežana – Enota Divača in Enota Senožeče, Rdeči križ Sežana, vrtec Senožeče in izven) VDC Koper – Enota Divača, Društvo Vezi, Karitas, TKŠD Urbanščica, Medob- petek, 23. 12. 2011 KAZLJE - Vaški dom činsko društvo prijateljev mladine Sežana - 16.00 Gledališka predstava Mojca Pokrajculja nedelja, 18. 12. 2011 GRIŽE – Vaški dom Sprejem dedka Mraza - 15.00 Čarodej Maris petek, 23. 12. 2011 ŠKRBINA - Vaški dom Sprejem dedka Mraza - 17.00 Gledališka predstava Mojca Pokrajculja nedelja, 18. 12. 2011 ŠTJAK - Gasilski dom Sprejem dedka Mraza - 16.30 Gledališka predstava Beli prijatelji petek, 23. 12. 2011 PLISKOVICA – Mladinski hotel Sprejem dedka Mraza - 17.00 Gledališka predstava Pika pričara dedka Mraza nedelja, 18. 12. 2011 ŠTORJE - Kulturni dom Sprejem dedka Mraza - 17.00 Gledališka predstava Mojca Pokrajculja ponedeljek, 26. 12. 2011 BRESTOVICA PRI KOMNU - Osnovna šola Sprejem dedka Mraza - 17.00 Gledališka predstava Kužek in sonček nedelja, 18. 12. 2011 RODIK Sprejem dedka Mraza - 18.30 Gledališka predstava Kozle in prijatelji ponedeljek, 26. 12. 2011 DANE PRI DIVAČI Sprejem dedka Mraza - 17.00 Gledališka predstava Čarodej Maris ponedeljek, 19. 12. 2011 DIVAČA – CU Elvira Vatovec Divača Sprejem dedka Mraza, TIC Mejame - 10.00 Sprejem dedka Mraza (interno) torek, 27. 12. 2011 SEŽANA - Kosovelov dom torek, 20. 12. 2011 VREME – Strelišče - 17.00 Gledališka predstava Leteči cirkus - 16.30 Nastop otrok podružnične šole Vreme Sprejem dedka Mraza Gledališka predstava Babica Zima ponedeljek, 27. 12. 2011 KRIŽ - Vaški dom Križ Sprejem dedka Mraza - 17.00 Čarodej Maris sreda, 21. 12. 2011 SEŽANA – Varstveno delovni center Sežana Sprejem dedka Mraza - 10.00 Gledališka predstava Zima, zima bela Sprejem dedka Mraza (interno) Organizator prireditev, Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana, si pridržuje pravico do spremembe programa. sreda, 21. 12. 2011 DANE pri SEŽANI – Vaški dom - 16.00 Gledališka predstava Pika pričara dedka Mraza IZVAJALCI NOVOLETNEGA PROGRAMA Sprejem dedka Mraza Gledališka skupina Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača Otroška gledališka skupina KD Franc Žiberna Povir četrtek, 22. 12.2011 LOKEV - Kulturni dom Otroci podružnične šole Vreme - 10.00 Gledališka predstava Butalci Društvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača Sprejem dedka Mraza (za osnovno šolo Mladinska sekcija Razvojnega društva Repentabor in vrtec Lokev ter izven) Potujoče gledališče Kranjski komedijanti Potujoče gledališče OTH Pirniče četrtek, 22. 12. 2011 DIVAČA – Kosovelova knjižnica Gledališka skupina Mravljice - 16.00 Gledališka predstava Pravljica Čarodej Maris o nezadovoljni smrečici ŠKD Notranjc Sprejem dedka Mraza Gledališče Bicikleta četrtek, 22. 12. 2011 SEŽANA – Kosovelov dom - 17.00 Dražba podpisov znanih osebnosti, Prireditve MDPM Sežana omogočajo Občina Sežana, Občina Divača, Občina Leo klub Sežana Komen, Občina Hrpelje-Kozina in lokalnimi donatorji, podjetja ter posamezniki s Krasa in Brkinov. petek, 23. 12. 2011 SEŽANA – Osnovna šola Srečka Kosovela - 8.10 Gledališka predstava Beli prijatelji Vse prireditve so brezplačne. Prisrčno vabljeni! Sprejem dedka Mraza (za osnovno šolo) petek, 23. 12. 2011 ŠTANJEL – Osnovna šola - 8.10 Čarodej Maris Srečno novo leto in vesele praznike vam želimo člani Sprejem dedka Mraza (za osnovno šolo in vrtec Štanjel ter izven) Medobčinskega društva petek, 23. 12. 2011 TOMAJ – Vaški dom prijateljev mladine Sežana. - 8.30 Gledališka predstava Pika nogavička Sprejem dedka Mraza (za osnovno šolo in vrtec Tomaj ter izven) Praznična Sežana

DARILNICA 2011 Od 9. 12. do vključno 20. 12. 2011 v preddverju Kosovelovega doma Urnik: med tednom od 14.30 do 18.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. Pridite, staro darilo zamenjajte z novim in tako polepšajte dan sebi in drugim!

UMETNIŠKA TRŽNICA Pred Kosovelovim domom se bodo predstavili domači ustvarjalci. DRAŽBA Urnik: podpisov znanih petek, 16. 12., od 14:30 do 18.00 osebnosti in daril uMetniška in sobota, 17. 12., od 9.00 do 12.00. trŽnica Med tednom: po dogovoru.

DRAŽBA podpisov znanih DARILNICA osebnosti in daril Darilnice Četrtek, 22. 12. ob 17.00 v preddverju Kosovelovega doma podelitev POHVAL Leo Klub Sežana zbira in bo poleg daril iz najzaslužnejšim prostovoljcem Darilnice dražil podpise, slike in fotografije znanih in prostovoljskemu projektu osebnosti (Miki Muster, John Glenn, Pedro Almodovar). Izklicna cena uokvirjene fotografije s podpisom je 60 eurov. Zbrana sredstva bomo namenili za kosila osnovnošolcev iz socialno šibkih družin. Vodita: Žan Papič in Luka Godnič. praznični lampijončki Od 9.12. dalje pa vas vabimo tudi v park pred sodiščem, kjer si lahko ogledate NOVOLETNE LAMPIONČKE, ki so jih izdelala društva in zavodi v občini Sežana.

Več na: www.sezana.si

Sodelujoče organizacije: Klub študentov Sežana, Društvo tabornikov Rod kraških j'rt Sežana, Mladinski center Podlaga, Kosovelov dom Sežana, MDPM Sežana in Leo Klub Sežana. Izvorna ideja: društvo ENORA.

Izvedbo Darilnice je omogočilo podjetje Seteh, d. o. o., iz Sežane.