Book 1.indb 207 Krškem (1956). Narečna karta Jakoba Riglerja in Tineta Logarja (1993) je mejo je (1993) Logarja Tineta in Riglerja Jakoba karta Narečna (1956). Krškem pri Leskovca in Sevnice vprašalnice gramatične zapisa njegova in (1955) Boča ingore Konjiške od južno govorih štajerskih o Logarja Tineta razprave del vsem pred velja izpostaviti redke, preteklosti v bile so področja obravnavanega skave razi- Nadaljnje narečje. posavsko dolenjsko kot opredelil meje hrvaške do Mosta Zidanegaod Save reke toku spodnjem ob pasu ozkega področje je (1931) narečij slovenskih na Karti svoji V Ramovš. Fran že podal delih svojih v je raziskave rečne prve katerega narečja, posavskega štajerskega del je govor Sevniško-krški 1
Oblikoslovna govoru vsevniško-krškem raznolikost Izhodišča Ključne besede: besede: Ključne me okolje. na nemestno oz. glede stno značilnost razlikovalna sistemska ni tako končnic sa mostalniških variantnost redke; relativno središčih v končnice nadnarečne vsaj ali ne govora oz. podnarečja posavskega štajerskega se, narečja. da so Izkaže knjiž in njihovegazaledja središč sevniško-krškega nemestnega regionalnih branih iz okolje treh mestno spolovupoštevajoč paradigme, treh oblikoslovne knjižne na vseh glede samostalnikov končnic rabi v razlike prikazuje Prispevek nadnarečnosti. k teži običajno vzrokov različnih zaradi krajev večjih Govor a systematic differential feature for the urban versus non-urban environment. non-urban Keywords: versus urban the for feature differential systematic a is not endings noun in variation and thus environment tivelythe urban in rare of Sevnica– rela are the of endings dialect-like less least at or environment standard that shows analysis The countryside urban the non-urban the account and group. dialect of Lower Sava into of the ValleyStyrian dialect the a as part Krško centers taking regional also selected three paradigms, word-formation Slovenian standard the with contrasted genders three use all the in in endings noun of differences presents paper and This dialect reasons. between various to be due to standard tends cities or towns larger of dialect local The (non-)urban the environment with connection in dialect Sevnica–Krško of the diversity Morphological končnice. niške Sevnica–Krško dialect, (non-)urban dialect, noun endings noun dialect, (non-)urban dialect, Sevnica–Krško glede na (ne)mestno okolje sevniško-krški govor, govor (ne)mestnega okolja, samostal okolja, (ne)mestnega govor govor, sevniško-krški Melita
Zemljak
Jontes Cobiss: 1.01 - - - - -
- - 4.3.2014 14:23:15 207 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 2 4.3.2014 14:23:15
1 ------Starič)
Orožen,
307 Dobeno Hafner), 2012, (Vidmar, B., 2012); B., (Vidmar,
304 Sevnica (1956, Horjak -
T. Logar), točka
Godec).
Logar), točka
Logar; 1983,
Hafner), točka 305 Ložice (Gorenji Leskovec) (1955, analizo samostalniških končnic izbranih krajev štajer , Oblikoslovna raznolikost v sevniško-krškem govoru ... 301 Radeče (1956, T. dejstvo je, da govorica večjih krajev iz različnih vzrokov je, v kolikšni meri se zapisane ugotovitve v točkah za SLA uje SLA za točkah v ugotovitve zapisane se meri kolikšni v je, Horjak -
Škofic) in točka 308 Velika Dolina (1979, I. Škofic) in točka 308 Velika Dolina (1979,
Zanimalo me me Zanimalo Dosedanje raziskave Prispevek prinaša Splošno znano Melita Zemljak Jontes Melita Kenda-Jež), točka Kožar), točka 306 Leskovec pri Krškem (1956, T. Logar; 1983, T. Konec) in njegovo zaledje: Boštanj, Podgorica (Razbor), Rudenik (Prešna Loka), (Prešna Rudenik (Razbor), Podgorica Boštanj, zaledje: njegovo in Konec)
Statistični podatki so prikazani po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, Popis prebivalstva,Popis gospodinjstev in stanovanj 2002 (gl. razdelek Viri in literatura).
in za njihovo zaledje: Radeče z zaledjem, tj. z okoliškimi kraji Svibno, Hotemež, Hotemež, Svibno, kraji okoliškimi z tj. zaledjem, z Radeče zaledje: njihovo za in Loka pri Zidanem Mostu; Sevnica z zaledjem, tj. z okoliškimi kraji Boštanjem, s Podgorico (Razborjem), z Rudenikom (Prešna Loka), s Preskami (Metni Vrh) in Lomno, kraji okoliškimi z tj. zaledjem, pa Brestanica Sevnico; nad Zabukovjem z Arto, Ženje in Gora. majo z večinoma novejšim stanjem, ugotavljanim na terenu. V ta namen je bilo pre bilo je namen ta V terenu. na ugotavljanim stanjem, novejšim večinoma z majo skega posavskega narečja oz. njegovega sevniško-krškega govora oz. podnarečja. podnarečja. oz. govora sevniško-krškega njegovega oz. narečja posavskega skega Oblikoslovne morfemske, tj. končniške razlike in podobnosti v rabi samostalni združe zaradi predvsem središča so ki središča, regionalna tri za prikazane so kov valne industrije, šolstva in delno tudi uprave, tj. Radeče (2296 prebivalcev, obči- na Radeče 4697 prebivalcev), Sevnica (7036 prebivalcev, občina Sevnica 17.960 prebivalcev) in Brestanica (973 prebivalcev, občina Krško 28.071 prebivalcev), su (SLA: človek (telo, bolezni, družina), 2011), ki se nahajajo na obravnavanem P. (2002, Radeče središče krajevno gradivo: naslednje primerjano in gledano Mostu Zidanem pri Loka Hotemež, Svibno, zaledje: njegovo in krajevno središče Sevnica (304 (1956, T. C. 1 K. T. O. (2011, J. 2 Temelj raziskavi predstavlja pregled vseh točk v Slovenskem lingvističnem atla območju. Gre za naslednje popisane točke: točka 299 Svibno (2010, M.
štajerskih štajerskih govorov zaradi slušnega vtisa netonemskosti in kratkih splošnega naglašenih daljšanja samoglasnikov posavskega sevniško-krškega govora poma teži k nadnarečnosti (Toporišič 2000; Smole 2000, 2004; Tivadar 2004; Bregant 1991; Škofic 1991, 1994; Zorko 1995; Valh Lopert 2005). Večina raziskav to na temo sledi predvsem glasovnim spremembam posameznih govornih čij, zanimivo pa podro- bi bilo videti, kako mestno/nemestno okolje vpliva na razlike v oblikoslovju, v kolikšni meri se pojavljajo oblikoslovna (predvsem končniška) fonetično ponekod le večinoma končnice so ali vprašanje, se Poraja razlikovanja. razlikovalne glede na (ne)mestno rabo ali pa so oblikoslovne končniške razlike tudi že sistemske. knila proti jugu čez Savo. knila proti
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 2 208 Book 1.indb 208 Book 1.indb 209 posebej označena. , le na koncu besed še: besed koncu na le delat, ‘njegova’, prȯbu‘probal/poskusil’,zajȯ‘zanjo’. ‘potrebuje’, zapis tudi pojavlja se ponekod ‘potlej’; puókl ‘otroci’, poudarjenim ‘zemlja’, ziémla dvoglasnik varjave od s poudarjenim s uːọ dvoglasnik – éj i (dialektološko zdjenčka z vuoda njesl je djekle v Toporišič2000). tipologiji (po vzorce sklanjatvene knjižne in spol na glede samostalnikov vzorčnih posavskega narečja oz. njegovega sevniško-krškega govora oz. podnarečja, in sicer dvoglasnik takole: zapisane diftongizacije u-ja (dialektološko Dvoglasniškost dvoglasnikov. izgovarjave zapletenost izjemno nakazujejo oba načinazapisovanja. predstavljam dvoglasnikov zapisovanja razlik Zaradi zapis. poknjiženi za gre torej folkloristiko, slovstveno za značilnemu zapisu, sledita ki (1999), Krejan Marije in gradiva je sicer zapisanega dialektološko, izjemi Večina sta le gradivi gradiva. Brede Vidmar izvirnega (2012) zapisa avtentičnosti sledi prispevek dialektološkega, v Arto, ŽenjeinGora Jontes); krajevno središče Brestanica (2010, K. B. (2012, Preske (MetniVrh) tudi lahko zapis posledično in izgovor je samoglasnikih mehkonebnih in ustničnikih ob ‘suša’, gju ‘hvala bogu’; dvoglasnik vzhodu (Radeče(R),Sevnica(S),Brestanica(B)). proti zahoda od zaporedju zemljepisnem v sicer in tri, vse zapisane so pa različice, paradigmatske prisotne so kjer mestih, na enkrat, le zapisan je identičen, središča nih in številih, in sicer za vsa tri krajevna središča. Na mestih, kjer je vzorec za vsa jvkm delom): -jevskim ali ju ‘zmenila’, zméjnla Melita ZemljakJontes Prispevek prinaša B. sistemu samoglasniškem dolgem zapletenem V dolgega Posebnosti zapisa poknjiženega prepisa nedoslednostim morebitnim izognili se bi Da Zapis paradigme ‘v luži’, ‘v louž u uj: iẹ do ié (dialektološko eː kühja o ‘kupil’, kjupu se je večinoma poenoglasil, zato zapis zato poenoglasil, večinoma je se -jevskim delom): -jevskim s poudarjenim s oː i oz. od piére ‘kuhinja’. Dvoglasniškost u iː rieku
(1999, M. -jevskim delom): -jevskim , uː) je zapisana kot ‘pere’, ‘bušila’, buušla v preglednicah prikazuje vzorčne samostalnike v vseh sklo léjt uọ do analizo samostalniških končnic izbranih krajev štajerskega Oblikoslovna raznolikost v sevniško-krškem govoru ... govoru vsevniško-krškem raznolikost , Oblikoslovna srsl; dvoglasnik ‘stresel’; ‘rekel’, striesu samoglasniškega zapisa Marije Krejan (1999: 229–230) (1999: Krejan Marije zapisa samoglasniškega ‘leto’, ‘skuhal’, skjuhal dvej, nasmej ié (dialektološko
eː Vidmar), Zabukovje nad Sevnico (2000, M. Vidmar), ZabukovjenadSevnico(2000,
– kmėtje, u – rėku ‘rekel’, , spėt žn’ dvoglasnik ‘žena’; žiéna Krejan). s poudarjenim ‘dekle je neslo vodo s studenčka’; dvoglasnik studenčka’; s vodo neslo je ‘dekle utruóc ‘oče’, uóče ‘voda, uóda ‘kostanj’, kuósti -jevskim delom): o-jevskim sevéjde ‘bosta’; dvoglasnik ‘bosta’; buota ‘noč’, nouč ij, ; zapis ; ‘seveda’, uu ali celo (dialektološko ie i ‘upal’, ujpu eː
-ja in Komar) in e -jevskim delom): s poudarjenim označuje variantnost izgo- variantnost označuje ė inȯ ‘potok’, puotak ‘hudo’, hudou u ‘sredi’, sréjd -ja (dialektološko – e – mijusij ou – ‘mi vsi’, ü – njegovo zaledje: Lomno, (dialektološko uó ‘koliko’, kjuk je mesc svetu ‘muhica’, mühca mȯgla ‘morala’,
imr (2012) Vidmar iːẹ e-jevskim delom): (dialektološko uo eː poudarjenim s siéstra ‘sestra’, céjsta ‘le ona’, ‘le louna je zapisan kotzapisan je ‘gora’; guora iː hvala bo- , je treba
‘cesta’; Zemljak , uː) ni -ja in i-ja ngȯva souša nüca oː s uó so -
4.3.2014 14:23:15 209 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 2 4.3.2014 14:23:16
, ; - z , -u – -u – -i (in -i, -u, -om v bˈraːtu, -u -am/-om pər -ix z -am/-i ˈzuːọbam,
u Buštajn u -: na hribčki, s ˈsiːnom z . -i – ˈsiːno. -u -am pər -ax z -am z utˈroːkam, z , , krumˈpiːrja, tˈraːktorja -u ali ohranili Mn. bˈraːti -o -am -e pər -ax/-əx z -am . Redukcija je kot ena izmed , v (R) pa je pod vplivom zagor pər ˈsiːnax/pər ˈsiːnəx s ˈsiːnam s , , ˈjuːreta, ; ˈtuːọneta v Ied knjižni -u pər -ix z -am s stˈriːcəm ˈaːteta z utˈroːki ˈaːdija, kaˈnuːja (s knjižno mogočo različico različico mogočo knjižno (s utˈroːkam -u pər -ax z -am -a in ne tudi knjižni končni naglašeni -t-: -i – -u običajno prisoten narečni prešli večinoma v -j-: s kuˈvaːčam s , ; to velja tudi za samostalnike, ki imajo knjižno imajo ki samostalnike, za tudi velja to ; . utˈroːkəm,
z preglas v končnici ni izveden, posledično prihaja do prihaja posledično izveden, ni končnici v preglas ˈsiːnam, Dv. bˈraːta -o -am -a pər -ax/-əx z -əm/ -am dž -ov/-ev/- s ˈkoːjam s in guˈluːọbi , , Oblikoslovna raznolikost v sevniško-krškem govoru ... ž , ˈlaːsi, ˈmuːọži, ˈzuːọbi. š nə ˈzuːọbi, v (B) pa pod vplivom knjižnega jezika tudi s ˈsiːnəm, moške sklanjatve podlegajo nekaterim premenam osnove, , j -i/-u pər -i/-u , č , c -a v Red. -e, se osnova podaljša s utˈroːki, Sklanjatveni vzorec samostalnikov 1. moške sklanjatve Sklanjatveni vzorec samostalnikov -r, se osnova podaljša z -i/- pər -i uˈčiːẹti bˈraːti, ; v (S) je v Ded lahko prisotna tudi popolna redukcija: popolna tudi prisotna lahko Ded v je (S) v ˈzuːọbu; pər -je): ali na Pri samostalnikih moškega spola, ki imajo v knjižnem jeziku možni končnici možni jeziku knjižnem v imajo ki spola, moškega samostalnikih Pri Samostalniki 1. Za glasovi Za V Rdv/mn so knjižni V DMed je namesto knjižnega Ugotovitve moškega spola Samostalniki 1. moške sklanjatve Samostalniki Melita Zemljak Jontes Melita
Ed. bˈraːt -a -i -/-a pər -i z -am
I R D T M O v (B) se pod vplivom knjižnega jezika sliši tudi različica brez akanja: izgovornih možnosti v (R) prisotna tudi v Mdv/mn: izgovornih možnosti v (R) prisotna tudi utˈroːkom, redko celo knjižna končnica sko-trboveljskega govora oz. podnarečja prisotna tudi reducirana različica, in sicer do stopnje polglasnika: (B)), še v Oed/dv/mn, torej: Oed/dv/mn, v še (B)), ponaglasnega akanja v Ddv/mn: v akanja ponaglasnega utˈroːku, gˈraːda,ˈlaːsa, ˈnuːsa, ˈsiːna, stˈraːxa. u predpasniki, pr kmiet, (B) Lomno: v anem dniev -a, -o, (vendar (S, B) tudi ˈruːdita); samostalnikom (predvsem domačim), katerih osnova se končuje na na končuje se osnova katerih samostalnikom, jezik: knjižni za tudi značilnim -je in -i v Imn, je na obravnavanem govornem področju prisotna le končnica tudi ne V Red je povsod prisotna le končnica končnico -jé naglašeno: Samostalniki Samostalniki 1. moške sklanjatve sledijo knjižni paradigmi z ničto končnico v Ied ter s končnico 3 3.1 3.1.1 , le v (R) je zaslediti tudi nereducirano obliko ˈsiːnu, ˈzuːọbu/ˈzuːọp, le v (R) je zaslediti tudi nereducirano Preglednica 1:
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 2 210 Book 1.indb 210 Book 1.indb 211 kuoli, (vendar (B)redkejetudi sklanjatve končnici: v jezika knjižnega vpliv opaziti Dmn v sklanjatve, moške 1. samostalnikih pri kot je, (B) V V DMed se v (S) pojavlja le končnica živosti. kategorijo izkazujejo ki sklanjatve, moške 2. samostalnikov večine narave Ted se, kot pri samostalnikih 1. moške sklanjatve, ničta končnica ne pojavlja zaradi ˈjaːkatam z ˈjaːkat s osnove podaljševanjem s omogočeno je Sklanjanje redkih samostalnikov, ki v knjižnem jeziku sodijo v 2. moško sklanjatev, s končnico z sicer njatve skla moške 1. paradigmi knjižni sledijo sklanjatve moške 2. knjižne Samostalniki 3.1.2 Mostu: Zidanem pri Loka (R) z osnove podaljšujejo ne množini in dvojini v samostalniki enozložni niki sklanjajospodaljševanjemosnove njatvi se običajno ne pregibajo. V Ied imajo končnico imajo Ied V pregibajo. ne običajno se njatvi skla- moški tretji po končnico ničto z končnicami; glasovnimi z sklanjanja njatve skla moške 1. paradigmi knjižni sledijo sklanjatve moške 3. knjižne Samostalniki 3.1.3 opaziti v(R)in(S),opazneso(B). stareh cajteh (v (R) in (S)) je opaziti pojavljajo, ne govora, zagorsko-trboveljskega vplivom pod nastale Odv, ki 1. moške sklanjatve se v (R) do polglasnika reducirane končnice v Mdv/mn ter v nikih 1. moške sklanjatve tudi oz. predvsem končnica pu vuojsk. Preglednica 2: I D R T O M
Ed. ˈjaːka -i -a -a z -am pər -i ; Sevnica: upiskri; Melita ZemljakJontes Samostalniki 2.moškesklanjatve zaledja Primeri Samostalniki 3.moškesklanjatve Večjih odstopanj -ix: pərˈjaːkatix -a po 1. moški sklanjatvi. Od edninske rodilniške končnice se samostal - z -am pər - , -a-jevsko končnico po 2. moški sklanjatvi: Sklanjatvenivzorecsamostalnikov2.moškesklanjatve na hribčki -jevsko končnico v Ied, značilno za 2. moško sklanjatev, ter v Red v ter sklanjatev, moško 2. za značilno Ied, v končnico -a-jevsko ˈjaːkatom ; sluga slugata slugati/slugat slugata pər slugat s slugatam s slugat pər slugata slugati/slugat slugata sluga -i z -am/-om pər -i kažejo na rabo različic, ki niso blizu knjižnemu izgovoru: knjižnemu blizu niso ki različic, rabo na kažejo v rabi med obravnavanimi središči in njihovim zaledjem ni siˈnoːvi). , upakli u Buštajni/u Buštajn Buštajni/u u Oblikoslovna raznolikost v sevniško-krškem govoru ... govoru vsevniško-krškem raznolikost , Oblikoslovna . , v Mdv/mn pa se pojavlja knjižna končnica 1. moške 1. končnica knjižna pojavlja se pa Mdv/mn v stu metru, Dv. ˈjaːkata -am -o -a z -am pər -ax , sased ‘sosedu’ (Ded); Ženje: -: -u pər -ax -t- po1.moškisklanjatvi. (pər) ˈjaːkat pr mosti : -t-: ˈjaːkata ˈjaːkati/ˈjaːkat ˈjaːkata pər ˈjaːkata ˈjaːkati/ˈjaːkat ˈjaːkata , prkmieti/prkmiet -o/-u pər -ix ; (S) Zabukovje, Podgorica: Zabukovje, (S) ; -i. V primerjavi s samostalni- , medtem ko se pri samostal- pər ˈjaːkatax z ˈjaːkatam. in v Red končnico Red v in - Mn. ˈjaːkati -o -am -e pər -ax z -am za ldij -u -am pər -ax ; (B) Lomno: (B) ; ; Veliki Trn: -ov-: -o/-u -am/-om pər -ix ˈsiːni . V . -a. na na u - - - 4.3.2014 14:23:16 211 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 2 4.3.2014 14:23:16
- - -a NEK tə mˈlaːdi tə -im tə mˈlaːt tə -im , končnega končnega mˈlaːdem, tə tə -əm Mn. tə mˈlaːt -ix -e pər -ix s -im (s) tə mˈlaːdəm. V (S) je v Oed v Ded: v -u tə -im Tes ‘Tovarna embalaže Senovo’, / / / / / / tə -im / / / / / / Mn. / / / / / / -e. tə mˈlaːda -ix tə -əm -a pər -ix s -im Dv. / / / / / / , Oblikoslovna raznolikost v sevniško-krškem govoru ... moške sklanjatve se na obravnavanem govornem področju s -im / / / / / / Dv. / / / / / / Sklanjatveni vzorec samostalnikov 4. moške sklanjatve Sklanjatveni vzorec samostalnikov 4. moške s -em Sklanjatveni vzorec samostalnikov 3. moške sklanjatve Sklanjatveni vzorec samostalnikov pər ta mˈlaːdem; gre za izenačevanje orodniške z mestniško obliko. Večjih Samostalniki ženskega spola Samostalniki 1. ženske sklanjatve Samostalniki 3. Samostalniki 4. moške sklanjatve Melita Zemljak Jontes Melita -i v polglasnik v Oed ter v Ddv/mn v (R): tə mˈlaːt -ga -em -ga pər -em s -əm Ed. Ed. ˈtẹːs- -a -i - -i -am
I R D T M O I R D T M O Preglednica 4: Preglednica 3: 3.2 3.2.1 ednin- imenovalniško z paradigmi knjižni sledijo sklanjatve ženske 1. Samostalniki sko končnico -a in rodilniško v Odv (izenačevanje dvojinske z množinsko končnico) in delno redukcijo - konč nega slišati in njihovim zaledjem ni opaziti. odstopanj v rabi med obravnavanimi središči Paradigma pozna popolne redukcije končnega končnega redukcije popolne pozna Paradigma 3.1.4 Samostalniki 4. moške sklanjatve so posamostaljene pridevniške besede s končni pojavljajo in uporabljajo izjemno redko, zato na podlagi pridobljenega narečnega obravnavanim med razlikah opaznih koli kakršnih o sklepati mogoče ni tudi gradiva zaledjem. govorom krajevnih središč in njihovim paradigma moškega spola. cami, kot jih pozna določna pridevniška Dvojinskih Dvojinskih in množinskih oblik praviloma ne poznajo, saj gre običajno za lastno imenske krajšave, ki obstajajo le kot eno ( ‘Nuklearna elektrarna Krško’). elektrarna Krško’). ‘Nuklearna
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 2 212 Book 1.indb 212 Book 1.indb 213 Preglednica 5: (S, B) stavljeno podvplivomknjižnegajezika. valniško edninskokončnico imeno z torej paradigmi, knjižni po ravnajo se sklanjatve ženske 2. Samostalniki 3.2.2 Mostu: Zidanem pri Loka (R) izjemami: redkimi -i. V DTMOed presenečajo tudi končnice z končnega množinskega in -a knjižni tudi pojavlja B): (S, akanja Ted v izglasnega loči zaradi paradigme knjižne od se sklanjatve ženske 1. Paradigma kuˈšiːcax/kuˈšiːcix kozjansko-bizeljskim vplivom, še posebej pa v (B) v Mdv/mn: v Preglednica 6: mati senaobravnavanempodročjuneuporablja,namestonjegasamostalnik pasniki, uvuod/uvuodo Ženje: Lomno: uanemdnev (B) štalo; O M T D R I O M T D R I
Melita ZemljakJontes z -jo - - -i Ed. -i ˈniːt z -o - -o - -e ˈžeːna Ed. Samostalniki 2.ženskesklanjatve zaledja Primeri Samostalnik katerih Samostalniki, Dvojina sepopolnomaizenačujezmnožino. ˈbuːku/ˈbuːku na pojstl;VelikiTrn: -i -/-i Sklanjatvenivzorecsamostalnikov2.ženskesklanjatve Sklanjatveni vzorecsamostalnikov1.ženskesklanjatve -i - -a - , v Oed prevladuje Oed v ˈžeːna, v osnovo Ied prevzame neimenovalniški prevzame Ied osnovo v hči -jo -i , ; v Odv/mn pride do popolne redukcije dvojinskega končnega končnega dvojinskega redukcije popolne do pride Odv/mn v -o; , ucerku pərˈroːkax/ˈroːkix -o/-i -/-i -o/-a -/-i kažejo na rabo različic, ki niso blizu knjižnemu izgovoru, z izgovoru, knjižnemu blizu niso ki različic, rabo na kažejo ; (S) Zabukovje, Podgorica: Zabukovje, (S) ; z -əm pər -ix -i -əm - ˈniːti Dv. Oblikoslovna raznolikost v sevniško-krškem govoru ... govoru vsevniško-krškem raznolikost , Oblikoslovna knjižna osnova se končuje na končuje se osnova knjižna - inrodilniškoedninskokončnico pr cerku,uhostalužapuvuojsk. , , v DMed pa tudi, z variantno izjemo (B), končnega končnega (B), izjemo variantno z tudi, pa DMed v -i, le v (R) je še najti tudi z -am pər -ax -e -am - ˈžeːne Dv. u drugi svetovni vojsk svetovni drugi u , ucerkulistnc z -im/-am pər -ix/-ax -/-i -im/-am - , ˈsoːzax/ˈsoːzix, pər -ax i -jevskim samoglasnikom pod štajerskim -jevskim samoglasnikom pod štajerskim i -jevska končnica: -jevska z -im pər -ix -i -im -i -ax/-ix pər u huost,vtistempiskri ˈbuːke, morda ponovno vzpo na kuoli z -əm pər -ix -i -əm - ˈniːti Mn. z -am -e -am - pər -ax ˈžeːne Mn. pər ˈžeːnix , jo skrajšajo v skrajšajo jo -ev, -r-: , upiskri pər dˈruːžax/dˈruːžix , v (R, B) se se B) (R, v ˈžeːni, z z -im/-am pər -ix/-ax -/-i -im/-am - -i. . Samostalnik Samostalnik xˈčiːr. pər -ax . ; Sevnica: ; na zjeml na , mama. , vpred z -im pər -ix -i -im -i -ax/-ix pər – v – -u u - - - ; , 4.3.2014 14:23:16 213 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 2 4.3.2014 14:23:16 , - - - - - tə pər , v -, -i-: -ix -im s -im , , ˈmiːška tə mˈlaːda, tə -k- in skla- ˈniːtka -a – idr. -ix -im s -im s tə mˈlaːdəm/s tə tə mˈlaːdəm/s -i –tə s -əx -əm pər -ix s -əm tə mˈlaːde -e Mn. s tə mˈlaːdi, kljub temu da je -ix -im s -im z ˈniːtam. ˈdọːriska, ˈmiːci > ˈmicika > ˈmiːcka -ix -im s -im -jevski končnici pojavlja še končnica še pojavlja končnici i-jevski , v Odv/mn pa se na celotnem območju popol območju celotnem na se pa Odv/mn v , in izglasni množinski izglasni in -a -əx -əm s -əm pər -ix tə mˈlaːde -e Dv. ˈdọːris > u Nemšk vas, velik človeškjeh kustij se na obravnavanem govornem področju uporablja zelo , Oblikoslovna raznolikost v sevniško-krškem govoru ... s -i/-o -o kažejo na rabo različic, ki niso blizu knjižnemu izgovoru, z s tə mˈlaːdəm tə s , s -i/-o -o/-a Sklanjatveni vzorec samostalnikov 4. ženske sklanjatve Sklanjatveni vzorec samostalnikov 4. ženske tə mˈlaːdəm tə , pər , peˈruːtkax ali pa popolna nadomestitev samostalnika 2. ženske skla Dvojina se popolnoma izenačuje z množino. Primeri zaledja ne kažejo odstopanj od rabe v treh obravnavanih središčih. Samostalniki 4. ženske sklanjatve Dvojina se popolnoma izenačuje z množino. Dvojina se popolnoma Primeri zaledja sklanjatve Samostalniki 3. ženske Tovrstna paradigma s -o -e -i -o pər -i tə mˈlaːda Ed. Melita Zemljak Jontes Melita
O R D T M I Preglednica 7: mˈlaːdim. razen pri mlajši generaciji, ki pod vplivom knjižne paradigme uporablja knjižno pregibanje.
Paradigma 2. ženske sklanjatve se razlikuje od knjižne paradigme v Ted, pri če cami, kot jih pozna določna pridevniška paradigma ženskega spola. cami, kot jih pozna določna pridevniška različica tudi mogoča (S), v sploh akanja, izglasnega zaradi je mer 3.2.4 Samostalniki 4. ženske sklanjatve so posamostaljene pridevniške besede s končni končnica Oed se izenačuje s končnico Med: (S, B) prisotna tudi knjižna različica. V RDOdv/mn se v (R) pod vplivom zagorsko -trboveljskega govora (podnarečja) pojavlja delna redukcija ponaglasnega dvojinski izglasni reducirata noma peˈšiːca, kuˈšiːca. Lomno: redkimi izjemami: (B) 3.2.3 obrav- na so številih in sklonih vseh v končnico ničto z spola ženskega Samostalniki navanem področju redki. Pogostejše je namreč podaljševanje osnove s njanje po 1. ženski sklanjatvi:
Paradigma 2. ženske sklanjatve se razlikuje od knjižne paradigme v Med in Tdv/mn Tdv/mn in Med v paradigme knjižne od razlikuje se sklanjatve ženske 2. Paradigma različica kot končnici v se kjer S), (R, v redko. Običajna je namreč paradigma s podaljševanjem osnove in prevzemanjem končnic 1. ženske sklanjatve le v določenih sklonih, npr. v Med v (R, S, B): Odv/mn pa v (S) prihaja tudi do maskulinizacije: do maskulinizacije: v (S) prihaja tudi Odv/mn pa ˈniːtkax njatve s samostalnikom 1. ženske sklanjatve že v Ied v (R, S, B): mˈlaːdəx,
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 2 214 Book 1.indb 214 Book 1.indb 215 Preglednica 9: Preglednica 8: V (B) se v Red poleg končnice stnih samostalnikovjeredkatakovknjižnemjezikukottudiobravnavanemgovoru. kot jih pozna določna pridevniška paradigma srednjega spola. Dvojina in množina tovr Samostalniki 4. srednje sklanjatve so posamostaljene pridevniške besede s končnicami, 3.3.3 spadali v3.srednjosklanjatev,nizaslediti. bi ki samostalnikov, področja govornega obravnavanega gradivu pregledanem V 3.3.2 po 1.ženskisklanjatvi:(R,S,B) dnjega spola. Šibkejša in zato manj prisotna je feminizacija in posledično sklanjanje Lomnu: (B) v najdemo lahko Izjemo uokni. nica: celotnem raziskovanem področju: (R) Loka pri Zidanem Mostu: na kaže se sklanjatvi moški 1. po sklanjanje posledično in maskulinizacija Močna novalnika ednineprevzemajomoškispolinsetorejsklanjajopo1.sklanjatvi. Obravnavano področje pozna močno maskulinizacijo nevter. Samostalniki že od ime 3.3.1 3.3
lotnem obravnavanem področju do popolne končne redukcije končne popolne do področju obravnavanem lotnem prisotne končnice orodniško končnico pri samostalnikih ženskega spola. V Ted se v (B) poleg povsod z mestniške izenačevanj podobnih vplivom pod nastala morda je pa ki obliko, ško je slišati tudi končnico O M T D R O I M T D R I
-am -i - -i -a ˈoːk Ed. s -im pər -em - -em -ega ˈkəršk Ed. ; (B) Veliki Trn: Veliki (B) križišče; en jajc, Melita ZemljakJontes Samostalniki 4.srednjesklanjatve Samostalniki 3.srednjesklanjatve Samostalniki 1.srednjesklanjatve Samostalniki srednjegaspola Primera: (B)Lomno: -am -i -i Sklanjatvenivzorecsamostalnikov4.srednjesklanjatve Sklanjatvenivzorecsamostalnikov1.srednjesklanjatve s -im pər -em - -em -ega ˈkəršk - pojavljatudišeknjižnakončnica -am/-om -i/-u -i/-u -im. Ta je po vsej verjetnosti nastala po analogiji na mestni Oblikoslovna raznolikost v sevniško-krškem govoru ... govoru vsevniško-krškem raznolikost , Oblikoslovna s -im pər -em/-im -/-o -em/-im -ega/-iga ˈkəršk/ˈkərško na Štajerskem,Krajnskem . -am -ax -e -am - ˈoːkni Dv. -ega pojavlja tudi končnica ˈjaːpka. takou fejstga dekleta fejstga takou pu uokni, -ax -am -/-u / / / / / / Dv. , ki ima v Tmn končnico sre- končnico Tmn v ima ki u nebesa, -ix -am/-om - / / / / / / Mn. -o. -am -ax -am -e - ˈoːkni Mn. -iga. V Ded pride na ce – -u čez uokn; (S) Sev- -ax -am -/-u , v (B) v ˈkərškem, , Ženje: , -ix -am - pu - - - - 4.3.2014 14:23:16 215 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 2 4.3.2014 14:23:16 , ------, u stu . , u hosta u Buštajni/u u pr cerku u anem dnev, u cerku, u listnc ; Sevnica: , u piskri; na kuoli pu vuojsk; posledično zaradi maskulini u stareh cajteh, na hribčki, u pakli, sased na pojstl; Veliki Trn: u Nemšk vas, velik človeškjeh kustij ; (B) Lomno: (B) u štalo; ; Ženje: . Samostalniki 3. moške sklanjatve se na obravnava v Mdv/mn pa se pojavlja knjižna končnica 1. moške , , Oblikoslovna raznolikost v sevniško-krškem govoru ... različic, ki niso blizu knjižnemu izgovoru, se je izkazala za izkazala je se izgovoru, knjižnemu blizu niso ki različic, obravnavanih regionalnih središč in njihovega (nemestne za ldij; Veliki Trn: , na zjeml ˈjaːkatom končnice samostalnikov 2. moške sklanjatve, kjer zaradi redke rabe redke zaradi kjer sklanjatve, moške 2. samostalnikov končnice (pər) ˈjaːkatix ; Sevnica: , u piskri; -ix: Izjeme so Izjeme Pregled končnic Pričakovana raba Pričakovana Povzetek Melita Zemljak Jontes Melita na kuoli ; u huost, v tistem piskri, v predpasniki, u vuod/u vuodo (S) Zabukovje, Podgo-
ga) zaledja kaže, da so knjižne ali vsaj nadnarečne končnice v središčih relativno redke, še najbolj jih je opaziti v najpogosteje rabljenih sklanjatvah, tj. v 1. moški in 1. ženski (ter v maskulinizirani 1. srednji) sklanjatvi. Izkaže se, da variantnost končnic ni sistemska razlikovalna značilnost glede na mestno oz. nemestno okolje podobo glasovno za značilno sicer to je kot in pričakovati bilo je kot meri, tolikšni v obravnavanega območja.
hovim zaledjem večinoma ni opaziti, opazne so le v (B), kjer je v Dmn opaziti vpliv opaziti Dmn v je kjer (B), v le so opazne opaziti, ni večinoma zaledjem hovim knjižnega jezika: nem govornem področju pojavljajo in uporabljajo izjemno redko, zato na podlagi pridobljenega narečnega gradiva ni mogoče sklepati o kakršnih koli opaznih razli- Samostal zaledjem. njihovim in središč krajevnih govorom obravnavanim med kah niki 4. moške, 3. in 4. ženske sklanjatve sklanjatve v rabi med obravnavanimi sre dišči in njihovim zaledjem ne izkazujejo razlik, samostalniki 2. ženske sklanjatve razlike izkazujejo redko: (B) Lomno: središči in nji v rabi med obravnavanimi tovrstnih samostalnikov večjih odstopanj dejansko pogosteje rabljeno v večini pogostnostno najbolj zastopanih sklanjatvah obravnavanega zaledja: v 1. moški sklanjatvi: (R) Loka pri Zidanem Podgorica: Zabukovje, (S) metru, pr mosti; Mostu:
4 - Prispe nadnarečnosti. k teži običajno vzrokov različnih zaradi krajev večjih Govor vek prikazuje razlike v rabi končnic samostalnikov vseh treh spolov glede na knji žne oblikoslovne paradigme, upoštevajoč mestno okolje treh regionalnih središč, ki so središča predvsem zaradi združevalne industrije, šolstva in delno tudi uprave, tj. Radeč, Sevnice in Brestanice, in njihovega zaledja, nemestnega okolja: Svibno, Hotemež, Loka pri Zidanem Mostu (zaledje Radeč); Boštanj, Podgorica (Razbor), Rudenik (Prešna Loka), Preske (Metni Vrh), Zabukovje nad Sevnico (zaledje Sev Ženje in Gora (zaledje Brestanice). nice); Lomno, Arto, ; Buštajn, pr kmieti/pr kmiet (B) Lomno: ‘sosedu’ (Ded); Ženje: Mo Zidanem pri Loka (R) sklanjatvi: ženski 1. v sklanjatvi; srednji 1. v tudi zacije stu: rica: u drugi svetovni vojsk luža, pu vuojsk. sklanjatve
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 2 216 Book 1.indb 216 Book 1.indb 217 Logar 1955 = Tine Logar, Karakteristika štajerskih govorov južno od Konjiške gore Krejan, Marija = 1999 Krejan Komar, Katja = 2010 Komar Konec, Cita = 2012 Konec Hafner, Horjak =Tatjana 1983 Hafner Horjak Gradivo SLA 304 = Sevnica: gradivo za govor: hrani dialektološka sekcija Inštituta [= Bregant Mihaela = 1991 Bregant Viri inliteratura Smole 2000 = Vera Smole, idr., Škofic Jožica = 1.2 SLA atlas lingvistični Slovenski idr., Škofic Jožica = 1.1 SLA Ramovš 1931=FranRamovš,Kartaslovenskihnarečij Logar, Tine = 1993 Logar di hrani 1956; Krškem, pri Leskovca govor za gradivo Logar, Tine = 1956 Logar Logar 1956 = Tine Logar, gradivo za govor Sevnice (točka za vprašalnico SLA 304 Gradivo SLA 306 = Leskovec pri Krškem: gradivo za govor: hrani dialektološka hrani govor: za gradivo Krškem: pri Leskovec = 306 SLA Gradivo Starič 2002 = Polona Starič, Polona = 2002 Starič v: danes, Sloveniji v narečjih o zmot in resnic Nekaj Smole, Vera = 2004 Smole Melita ZemljakJontes in Boča,v: (Glasovi 19). na desnem bregu Save od Sevnice do Krškega kovni atlasi). družina) atlasi). družina) (Cicero). v Ljubljani. SAZU ZRC Ramovša Frana jezik slovenski za Inštituta sekcija alektološka ski jezikFranaRamovšaZRCSAZUvLjubljani. oz. po stari oznaki 243), 1956; hrani dialektološka sekcija Inštituta za sloven govora: diplomskodelo zik: diplomskanaloga [C. Ljubljana: [T. (1956, T. Ljubljani v SAZU ZRC Ramovša Frana jezik slovenski za Inštituta sekcija 1983, T.Horjak-Hafner). T. (1956, Ljubljani v SAZU ZRC Ramovša Frana jezik slovenski za 2004 (Obdobja22),321–330. Ljubljani, v Univerze fakultete Filozofske slovenistiko za Oddelku pri jezik drugi/tuji kot slovenščino za Center Ljubljana: Kržišnik, Erika ur. sničnosti, re jezikovne členitev Slovenskem: na teorije jezikovnozvrstne Aktualizacija ZDS II,Ljubljana,2000.(Tipkopis.) delo,
Konec], 2012 Maribor: [P.
, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezi- 2011 SAZU, ZRC ZRC, Založba Ljubljana: 2: komentarji, Lulaa Zlža R, R SZ, 01 (Jezikovni 2011 SAZU, ZRC ZRC, Založba Ljubljana: 1: atlas, Logar). Pogovori ojezikuinslovstvu
Horjak Hafner],1983.
Starič], 2002. Oblikoslovna raznolikost v sevniško-krškem govoru ... govoru vsevniško-krškem raznolikost , Oblikoslovna Uvod v slovensko dialektologijo: del vsebine za predmet , Maribor: delo, diplomsko Sevnici: v besedje Čevljarsko Slovenska narečja Slovenska , Maribor:[M. Glasoslovje in oblikoslovje govora Radeč: diplomsko Radeč: govora oblikoslovje in Glasoslovje . Maribor:[K. Glasoslovna in oblikoslovna podoba brestaniškega podoba oblikoslovna in Glasoslovna Slovenski lingvistični atlas lingvistični Slovenski Vse sorte je že blou: pripovedi s Krškega gričevja Krškega s pripovedi blou: že je sorte Vse
Mihaela Koletnik], Mihaela
Bregant], 1991:
Komar], 2010. , Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993 knjiga, Mladinska Ljubljana: , , Maribor:Obzorja,1955,61–65. Sevniški govor: diplomska naloga, diplomska govor: Sevniški , Ljubljana: Kmečki glas, 1999 , Ljubljana,1931. Mariborski pogovorni je- pogovorni Mariborski človek (telo, bolezni, (telo, človek 1: človek (telo, bolezni, (telo, človek 1:
Logar; - - - 4.3.2014 14:23:16 217 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 2 4.3.2014 14:23:16 , ------2000, 4 , 25. 4. 25. , , ur. Jožica http://www. , , 25. 4. 2013〉. , 25. Zemljak Jontes], 2000.
, Maribor: Obzorja, Govor Zabukovja nad Sevnico: gla Govor Zabukovja nad Sevnico: , Ljubljana: [M. http://www.obcina-sevnica.si/ http://www.radece.si/statisticni_podatki.php Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slo- Slovenska slovnica Govor Lok pri Sevnici: diplomska seminarska O oblikovanju slovenskega pogovarjalnega jezika, Škofic], 1991. , 25. 4. 2013〉. Vir: Statistični urad Republike Slove Narečna podoba Dravske doline, Maribor: Kulturni
Zemljak], 1997.
, Oblikoslovna raznolikost v sevniško-krškem govoru ... , 42 (1994), št. 4, 571–578. Jakob Rigler 1929–1985: 2. mednarodni dialektološki sim http://www.stat.si/doc/statinf/05-si-007-1001.pdf , Ljubljana: [J. , Maribor: [M. naloga pozij, Pedagoška fakulteta, 11. in 12. februarja 1999: [povzetki] Pedagoška fakulteta, 1999. Čeh – Drago Unuk – Melita Zemljak, Maribor: soslovje in naglas: magistrsko delo 14–24. (Zora 36). bor: Slavistično društvo Maribor, 2005 z levega brega Save v okolici Sevnice, pripravljeno za tisk (zasebno gradivo avtorice, 2011/12). forum, 1995. samostalnik, v: Slavistična revija glede na neknjižne zvrsti, v: Center Ljubljana: Kržišnik, Erika ur. resničnosti, jezikovne členitev venskem: za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko fakultete, 2004 (Obdobja 22), 437–452. Filozofske 2013〉. Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospo 2002. dinjstev in stanovanj sko delo 25. 4. 2013. Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis in stanovanj 2002. gospodinjstev prebivalstva, ks-sevnica.si/index.php gospodinjstev in stanovanj 2002. nije, Popis prebivalstva, Slovenije, Republike urad Statistični Vir: 2013〉. 4. 25. , dialog/Saveshow.asp gospodinjstev in stanovanj 2002. Popis prebivalstva, Melita Zemljak Jontes Melita Zemljak Jontes 2000 = Melita Zemljak Jontes, Zemljak Jontes 2000 = Melita Zemljak Kultura govora na Radiu Maribor, Mari govora na Radiu Lopert, Kultura Valh = Alenka 2005 Lopert Valh Vidmar 2011/12 = Breda Vidmar, gradivo za tisk monografije pripovedi večinoma Zemljak 1997 = Melita Zemljak, Zorko 1995 = Zinka Zorko, Zemljak 1999 = Melita Zemljak, Morfologizacija naglasa v govoru Lok pri Sevnici: Sevnici: pri Lok govoru v naglasa Morfologizacija Zemljak, Melita = 1999 Zemljak Tivadar 2004 = Hotimir Tivadar, Podoba in funkcija govorjenega knjižnega jezika Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Škofic 1994 = Jožica Škofic, Škofic 1991 = Jožica Škofic, Problemi slovenskega pogovornega jezika: magistr Statistični podatki 〈 podatki Statistični Statistični Statistični podatki za Občino Sevnica 〈 Statistični podatki za Občino Radeče 〈 Radeče Občino za podatki Statistični 〈http://pxweb.stat.si/pxweb/ Sevnica in Radeče Krško, občine za podatki Statistični http://www.brestanica.com/danes.html 〈 Brestanica kraj za podatki Statistični
JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 2 218 Book 1.indb 218 Book 1.indb 219 Lomno: Podgorica: Zabukovje, (S) vuod /uvuodo; Mostu: Zidanem pri Loka (R) declension: pu vuojsk; due to masculinization also the first neuter declension; the first feminine variety ofurbanversusnon-urbandialectsisnotasystematic feature. ending noun that evident is it Thus declensions. neuter) first masculinized the in also (and feminine first and masculine first the is, that the declensions; frequent in most used are they that and environment, urban the in rare relatively be to tend their non-urban countryside shows that standard or at least less dialect-like endings the secondfemininedeclension:(B)Lomno: of nouns is exception rare The compared. are environments non-urban and urban when differ not do declension feminine fourth and third the declension, masculine fourth the of nouns of endings morphological the alongside thus, and use dialect rare extremely have declension masculine third the of Nouns noted. is declension, ending morphological Slovenian standard the pl., and du. locative the in (ˈjaːkatom); pl. dative the in noted be can Slovenian standard of influence the where (B), in exception only the with nouns, the second masculine declension are not evident due to the less frequent use of these metru, prmosti Mostu: Zidanem pri Loka R) = (Radeče declension: masculine first the tryside: coun- non-urban the of declensions used frequently the of most in often more used pojstl; VelikiTrn: hribčki na Lomno: B) = (Brestanica Buštajn, prkmieti/kmiet; u / Buštajni Brestanica). around (countryside Gora and Ženje, Arto, Lomno, and Sevnica); around tryside (coun Sevnico nad Zabukovje and Vrh), (Metni Preske (Razbor), Loka), (Prešna Podgorica Rudenik Boštanj, Radeče); around (countryside Mostu Zidanem pri Loka and Hotemež, Svibno, group: dialect Styrian the of part a as Valley Sava er connection to their non-urban countryside of the Sevnica–Krško dialect of the Low in management) and education, industry, to due centers as (functioning Brestanica and Sevnica, Radeče, of centers regional selected three the of environment urban the account into taking endings, noun presents paper This reasons. various to due standard and dialect between be to tends cities or towns large of dialect local The Melita ZemljakJontes The differences between the urban and non-urban use of the noun endings of be to out turned endings morphological of use non-standard expected The The analysis of the morphological endings of the urban regional centers and centers regional urban the of endings morphological the of analysis The u anem dnev , upakli Morphological diversityoftheSevnica–Krškodialect ; (Sevnica = S) Zabukovje, Podgorica: in connectionwiththe(non-)urbanenvironment pr cerku,uhostalužapuvuojsk. (standard , sased , u cerku Oblikoslovna raznolikost v sevniško-krškem govoru ... govoru vsevniško-krškem raznolikost , Oblikoslovna u drugi svetovni vojsk svetovni drugi u , u listnc, -ix ( , dative sg.); Ženje: sg.); dative sosedu, Summary (pər) ˈjaːkatix (pər) u huost,v tistem piskri, v predpasniki , u ; Sevnica: na kuoli,upiskri; u Nemškvas,velikčloveškjehkustij ), typical of the first masculine first the of typical ), na kuoli,upiskri; Sevnica: na zjeml na , za ldij za u starehcajteh, ; Veliki Trn: Veliki ;
; (B) u štalo; ; Ženje: ; stu na . u - - 4.3.2014 14:23:16 219 JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 19 • 2013 • 2