OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE -

(DRUGE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE)

Sprejel: Občinski svet Občine Mokronog - Trebelno na XX. seji Dne: xx.xx.xxxx Uradna objava: Uradni list RS, št. xx/xx (xx.xx.xxxx)

Potrjuje: župan Občine Mokronog - Trebelno

Anton Maver

OPN izdelalo podjetje: Kaliopa d.o.o., Ljubljana

NAROČNIK: Občina Mokronog - Trebelno Pod Gradom 2 8230 Mokronog

NALOGA: Odlok (druge spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta občine Mokronog-Trebelno)

ŠT. NALOGE: NMV-2/2017

DATUM: februar, 2020

ODGOVORNA Maja Friedl, univ. dipl. inž. kraj. arh. VODJA PROJEKTA:

IZDELALA: Kaliopa d.o.o., Ljubljana

Maja Friedl, univ. dipl. inž. kraj. arh. mag. Irena Papež, univ. dipl. inž. arh. Maja Pagon, univ. dipl. inž. arh.

ŽIG PODJETJA: direktor: Igor Dimnik, univ. dipl. inž. gradb. mag. Slavko Gerčer, univ. dipl. inž. gradb.

ZVO-1B, 108/2009- ZPNacrt-A, 80/2010-ZUPUDPP, 106/2010-popr., 43/11-ZKZ-C, 57/12- NaZPNacrt-B, podlagi 52.57/12- člena ZUPUDPP-A, Zakona o prostorskem 109/12- ZPNacrt-C) načrtovanju in v(U skladuradni list s 107. RS, št. 33/2007, 70/2008 – Mokronog-Trebelno ( UPB1) - UPB1) členom Statuta Občine Mokronog-Trebelno naUradni svoji 19list. redniRS, št. seji 66/2010 dne 10 .12.– 2013 tersprej 95.el členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Mokronog Trebelno (Uradni list RS, št. 66/2010 – je Občinski svet Občine ODLOK O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE MOKRONOG-TREBELNO

1. UVODNE DOLOČBE 1. Mokronog-Trebelno (v Mokronog-Trebelno).člen S tem odlokom se sprejme Občinski Mokronog-Trebelno prostorski načrt je izdelal Občine URBI d.o.o., Oblikovanje prostora,nadaljevanju: Ljubljana, OPN Občine v obdobju od 2008-2013. Strokovna gradiva za OPN Občine

2. Mokronog-Trebelno usmeritve za urejanje prostora l OPN)člen in prostorske izvedbene pogoje za graditev in poseganjeObčinski prostorski v prostor načrt (izvedbeni (OPN) je del prostorski OPN). akt, s katerim Občina določa podlaga za pridobitev gradbenega(strateški dovoljenja de po predpisih o graditvi objektov. Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta je

3. Mokronog-Trebelno vsebuje: I. ODLOK O OPN člen (1)OPN Občine Besedilo odloka o OPN s prilogami (2) cm z naslednjo vsebino: Naslovnica Grafični prikazi OPN v samostojni mapi 50x70

0-Vsebina01 grafičnega dela OPN 0.000 0-Strateški02 Zasnovadel OPN gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:50.000 0-03 UsmeritveZasnova prostorskega za razvoj poselitve razvoja inobčine, celovito merilo prenovo, 1:5 merilo 1:50.000 0-04 Usmeritve za razvoj v krajini, merilo 1:50.000 0-05 , merilo 1:50.000 0-06 0-07 Usmeritve za določitev namenske rabei Mokronog zemljišč in Martinja vas, merilo 1:10.000 0-08 Okvirna območja naselij, merilo 1:50.000 IzvedbeniStrateške del OPN razvojne površine za naselj 1.01 Strateške razvojne površine razdelitvijo za naselje na Trebelno, liste, merilo merilo 1:50.000 1:10.000 1.02 Mokronog-Trebelno Preglednaoznakah EUP, karta merilo občine 1:50.000 z 2.01 Pregledna karta naselij občine z okrajšavami imen naselij v gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:50.000 3.01 do 3.Pregledna21 karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000 4.01 do 4.21 Prikaz enot območij urejanja urejanja prostora prostora, in gospodarske osnovne javne oz. podrobnejše infrastruktu nre,amenske merilo 1:5.000 5.01 50.000 6.01 Posebni prostorski izvedbeni pogoji za jedro Mokronoga, merilo 1:5000 LegendaPregledna karta občine s prikazom območij OPPN, merilo 1:

II. PRILOGE OPN Mokronog-Trebelno ima naslednje priloge: 31 32OPN Občine prikaz stanja prostora 33 izvleček iz državnega strateškega prostorskega načrta 34 smernice in mnenja 35 strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta 36 povzetek za javnost 37 obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta

III. DIGITALokoljskoNI PODATKIporočilo OPN Digitalna vsebina Mokronog-Trebelno obsega digitalne datoteke posameznih

OPN Občine logi katastrskega prikaza (ZKP,sestavin GURS grafičnih 2012 prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni geodetskografični prikazi podlogo. so izdelani in prikazani na geodetski pod zemljiškega prostorskih izvedbenih) v natančnostiaktov v digitalni merila obliki, 1:5000 vir: MOP, in se 6.10.2008 lahko uporabljajo. samo z navedeno Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo

4. Mokronog-Trebelno člen 1.OPN ObčineUVODNE DOLOČBE določa: 2. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE MOKRONOG-TREBELNO 2.1 2.1.1 razvoja 2.1.2 Izhodišča prostorskega razvoja občine 2.1.3 Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega 2.1.4 Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije 2.2 Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin 0-01) 2.2.1 Cilji skladnega prostorskega razvoja občine 2.2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na karti 2.2.3 Omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij 2.2.4 Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti 2.2.5 UrbanTemeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji 2.3 ZasnovaDruga za občino gospodarske pomembna javne območja infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega a središča, za katera se izdela-02) urbanistični načrt 2.3.1 Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje 2.3.2 Zasnovapomena (grafičniprometne prikaz infrastrukture na karti 0 2.3.3 Zasnova elektronskih komunikacij 2.3.4 Zasnova energetike 2.3.5 Zasnova vodooskrbe 2.3.6 2.3.7 Zasnova ravnanja z odpadki 2.3.8 Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod 2.4 Usmeritve -03 in 0-06)Zasnova infrastukturnega opremljanja vinogradniških območij 2.4.1 za razvoj poselitve in za celovito prenovo (grafični prikaz na kartah 0 2.4.2 Usmeritve za razvoj naselij 2.4.3 Okvirna Usmeritve območja za razvoj naselij dejavnosti in območij po naseljih razpršene poselitve 2.4.4 Usmeritve za sanacijo 2.4.5 2.4.6 in prenovo razpršene gradnje 2.4.7 Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij -07) 2.5 UsmeritveObmočja, za za katera razvoj se v krajibo izvajala celovita prenova -04) Usmeritve za območja za strateški razvoj naselij (grafični prikaz na karti 0 ni (grafični prikaz na karti 0 2

2.5.1 2.5.2 Usmeritve za razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire 2.5.3 Usmeritve za območja seza ohranjajo varstvo pred in razvijajo naravnimi prepoznavne in drugimi kvalitete nesrečami, in vrednote območja zaščite in reševanja 2.6 Posebna območja, kjer -05) 2.7 Konceptprostora, prostorskega pomembne z razvoja vidika krajinskih naselja Mokronog ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti 2.7.1 usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (grafični prikaz na karti 0 2.7.2 2.7.3 Območje prostorskega razvoja naselja Mokronog 2.7.4 Koncept podrobnejše namenske rabe 2.7.5 Koncept prometnegazelenega sistema omrežja naselja in javnega potniškega prometa 2.8 Koncept Usmeritve urbanističnega za prostorske in izvedbene arhitekturnega pogoje oblikovanja - PIP 2.9 - OPPN 3. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE MOKRONOG-TREBELNO 3.1 Usmeritve za občinske podrobne prostorske načrte 3.2 Skupni prostorski izvedbeni pogoji 3.2.1 ProstorskiSplošne določbe izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora in vrste posegov 3.2.2 Tolerance glede namenske rabe prostora 3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo 3.2.4 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje 3.2.6 Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo 3.2.7 Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro 3.2.8 okolja in varstva naravnih dobrin 3.2.9 Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva 3.2.10 Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja 3.2.11 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3.2.12 3.3 UsmeritveProstorski za izvedbeni OPPN pogoji v območjih DLN 3.4 PosebniProstorski prostorski izvedbeni izvedbeni pogoji na pogoji območjih predvidenih OPPN 3.5 Posebni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja ukrepi omilitev in odpravo posledic vplivov na okolje (omilitveni ukrepi) 4. USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN – za preprečitev, 5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Tabele, ki so sestavni del odloka, so: Tabela 1-1: Enote urejanja prostora poselitev Tabela 1-2: Enote urejanja prostora odprti prostor Tabela 1-3: Enote urejanja prostora – mineralnih surovin Tabela 2- – Tabela 2- – območja - DPA Tabela 3: 1:Nezahtevni Območja urejanjain enostavni z OPPN objekti 2: Območja urejanja z državnimi prostorskimi akti

5. Mokronog-Trebelno Mokronog- Trebelno. člen Z OPN Občine se prostorsko ureja območje celotne občine

2. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE MOKRONOG-TREBELNO

2.1

IZHODIŠČA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE 3

2.1.1 Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja 6. Mokronog-Trebelno meri 73,40 km2 3017 prebivalcev (vir: SURS, 2010). 41 prebivalcev/kmčlen2 ObčinaRaduljskem hribovju , ima 43 naselijaselkih. in šteje Povprečna gostota je . Večja gručasta naselja so v Mirenski dolini, po pa je poselitev razpršena ter tudi po v kulturnem z Stičišče in gospodarskem alpskega, pomenu. dinarskega in panonskegaProstorski razvoj sveta se odraža v e kamninskiMokronog-Trebelno sestavi, reliefu,se je v zadnjih hidrografskih 20 letih izvajal in podnebnih v okvirih značilnostih, v tipih prsti, rastjuTrebnje in živalstvu Trebnje je deloma dopolnjevala prostorski plan na območju občin Mokronog-Trebelno prostorskegaspremembami plana in dopolnitvami občine iz leta 1985. Občina tudi na območju nove občine , vendar z manjšimi . Obseg . stavbnih zemljišč za prostorski razvoj je večinoma izkoriščen, tako da ima občina relativno malo nezazidanih stavbnihanovanj zazemljišč, lastne potrebekar vpliva in gradnjatudi na trg stavbnih zemljišč in možnosti razvoja Težnje prostorskega razvoja zadnjega obdobja so gradnja st . Interes za nakupobjektov stanovanj za trgovino, proizvodne dejavnostiih objektih in storitve. je relativno Prav tako majhen, je močan saj je interes za gradnjo usmerjenazidanic, vendar v novogradnje večinoma kotstanovanjskih sekundarno stavb bivališče. Interesza preživljanjeza gradnjo proizvodnih prostega časa dejavnosti in v večstanovanjsk razvojni večinainteres interesoviz drugih urbanih sred storitev je prisoten večinoma iz območja občine in sosednjih območij, išč je manjši. Mirna-Sevnica, v koridorju vzhod-zahod. Prostorske možnosti za razvoj iz vidika prometne dostopnosti in komunalnega opremljanja ciljeimajo razporeditve naselja ob prometnih dejavnosti, koridorjih: ob državni cesti naselja: GledeMokronog na dosedanji, razvoj,-Martinja infrastrukturne vas, -možnosti opremljanja,. fizično geografske možnostiaradi in dobre infrastrukturne opremljenostiimajo prednostni (cesta in položaj za načrten dolgoročen razvoj , neizpostavljenePuščava lege ter povezave zSlepšek gospodarskoBeli grič cono in so Trebelnose Območje, velik Puščavarazvojni potencial. ima z železnica), primerne oddaljenosti od naselij z obm i ohranjanja narave. dnje občine Možnostiomejitve kot prostorskega so razgibanost razvoja terena v občini so omejene z varstvom najboljših kmetijskih zemljišč in očj Možnosti prostorskega razvoja naselij omejujejo tudi fizične in poplavna dolinska območja. 2.1.2 Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije 7. Mokronog-Trebelno so: urejanje gospodarske cone , gradnja daljnovodačlen - kV, gradnja daljnovoda RazvojniSevnica-Trebnje interesi 2x110 države kV in in regionalne regije na cestne območju povezave. občine Puščava urejanje CentraBeričevo za ravnanjeKrško 2x400 z odpadki (Globoko Trebnje gospodarsko javno infrastrukturo in Medobčinski razvojni interesi. so: v občini Lokalni ),razvojni skupno interesi reševanje v urejanju opremljanja prostora z so: načrtovanje skupnih• čistilnih naprav a, • , • nova razvojna območja za dolgoročno, širitev občinskega središč • zagotovitev novih območij za razvoj gospodarskih dejavnosti in storitev , • zagotovitev novih območij za bivanje janje prometa v jedrih naselij, • določitev novih stavbnih zemljišč za krajevne razvojne potrebe v drugih naseljih izboljšava krajevnega prometnega omrežja in umir izboljšava komunalnega in energetskega omrežja. 2.1.3 Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin 8.

Mokronog. člen Prostorski razvoj v občini je za naslednje obdobje zasnovan prednostno v občinskem središču Razvoj drugih naselij je načrtovan pretežno za lastne krajevne potrebe, tako da4

n s tem večinoma ostaja v okvirih obstoječe poselitve in ne bo imel vplivov na sosednja območja. V Mokronogu in na Puščavi se bo še naprej krepila in razvijala gospodarska dejavnost i večale zaposlitvene možnosti za prebivalstvo širšega gravitacijskega območja. Prizadevati si bo potrebno za izboljšanje prometnih povezav s sosednjimi občinami. 2.1.4 Cilji skladnega prostorskega razvoja občine 9. Mokronog-Trebelno so: 1. člen Pomembnejšipotrebe zaposlitve skupni interesi in bivanja, in cilji prostorskega razvoja Občine 2. zagotavljanje površin za skladen in trajnostni dolgoročni prostorski razvoj proizvodne naselij, za dejavnosti, storitve, dejavnosti prometa, trgovina), krepitvijo centralnih dejavnosti, zagotavljanje površin za razvoj občinskega središča z območji zaposlitve ( 3. lokalnega a s krepitvijo centralnih dejavnosti in površinami za bivanje,, 4. zagotavljanje površin zadrugih razvoj pogojev za razvojsredišč gospodarskih dejavnosti in drugih oblik zaposlitve,površin za bivanje 5. zagotavljanje površin in

6. zagotavljanje površin in drugih pogojev za turistični razvoj, športa in rekreacije ter z njimi povezanihjavne infrastrukture spremljajočih za zadovoljevanje dejavnosti, lokalnih stanovanjskih potreb, 7. spodbujanje stanovanjske gradnje z istočasnim zagotavljanjem ustreznih javnih površin in h dejavnosti, 8. razvijanjevarovanje vodnih ustreznih virov, sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih s ciljem ohranjanja 9. poselitvespodbujanje na podeželju prenove in spodbujanjakega in razvoja dopolnilniter

10. trš vaškihdaljinskih jeder rekreacijskihdrugih območij povezav skladno med z posameznimi vrednotami ohranjanja kulturne dediščine, - razvijanjestanovanjskih kolesarskih, itd.) peš in drugih 11. območji aktivnosti (kulturnih, športno rekreacijskih,jih, ki bi neustrezno izobraževalnih, vplivala na upravnih, krajevni razvoj, 12. omejevanje nakupovalnihpovezav središč in umirjanje v vaških prometa nasel v jedrih naselij, 13. izbolj izboljšanjeposelitve, prometnih 14. šanje komunalne urejenosti naselij in celovita infrastrukturna ureditev novih območij 15. 16. izboljšanje bivalnih in delovnih razmer, vno rabo. izboljšanje urejenosti javnih površinov naselij in njihove opreme, zagotavljanje ustreznih javnih površin za različno ja Cilji17. občine v urejanju prostora z vidik varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in18. reševanja ustrezno ter upravljanje obrambe so: primarnih dejavnosti v nevarnih razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih žarišč, 19. in ogroženih območjih ter nadzorovanje aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in in druge nesre če, zagotavljanje ustreznih prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic morebitnih nesreč v naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov, potresov požarov. 2.2 -01) 2.2.1 z vlogo in funkcijo posameznih naselij ZASNOVAOmrežje PROSTORSKEGA naselij, RAZVOJA OBČINE (GRAFIČNI PRIKAZ NA KARTI 0 10. Mokronog-Trebelno tvorijo funkcijski tipi naselij: • občinsko središče z dejavnostmi: upravnečlen funkcije lokalne ravni in nekatere funkcije Omrežjeupravne naselij enote, v občini oskrbne in storitvene dejavnosti

lokalnega merila, predšolsko varstvo,5

rostori za kulturne dejavnosti. osnovno izobraževanje, glasbena šola,Razvijalo drugo izobraževanje, se bo kot knjižnica, zdravstveni dom, lekarna, dom za starejše občane,. Sedanje p funkcije se bodo dopolnjevale z novimi dejavnostmi in Občinsko središče je naselje Mokronog. nudbe. občinsko središče in krepilo svojo • lokalnovlogo v omrežju središče naselij ožjega pomena z dejavnostmi: krepile v smislu kakovosti in turistične po . osnovna oskrba, predšolsko varstvo, funkcijeosnovno dopolnjevale izobraževanje, z novimiprostor dejavnostmi za kulturne indejavnosti krepile v smislu kakovosti. • Lokalnodruga naselja: središče je naselje Trebelno v Raduljskem hribovju. V naselju se bodo sedanje . Druga naselja so:podeželska, , vaškaBitnja naselja vas, s pretežno ,kmetijsko Brezje pri oz. Trebelnem gozdarsko, Brezovicadejavnostjo pri v Trebelnemokviru kmečkih, Bruna gospodarstev vas, , , Cikava, , , DolenjeBeli Laknice Grič , Dolenje ZabukovjeBogneča , vas , Gorenja vas pri Mokronogu, , Gorenje Zabukovje, Gorenji MokronogČešnjice, Hrastovica pri Trebelnem, Jagodnik, ,Čilpah VrhČužnja, Log vas, Maline, Martinja vas pri Mokronogu, MirnaDrečji vas vrh, Most, , , Podturn, Pugled pri Mokronogu, , Radna vas, Ribjek, Roje pri TrebelnemJelševec, Križni, , , Sv. Vrh, , Vrh pri Trebelnem.Ornuška vas Ostrožnik Puščava krajevnegaSlepšek prebivalstva. RazvijaŠtatenberk se predvsem dopolnilne dejavnosti in storitve ter krepi naselja v smislu kakovosti.Druga naselja v občini se predvsem notranje razvijajo in dopolnjujejo za potrebe

2.2.2 Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti 11. Mokronog-Trebelno naseljih člen a in Martinja Prostorski razvoj občine je načrtovan relativno zmerno. Večje razvojne površine so načrtovane v Mokronog, Puščav vas, vse za potrebe širšega gravitacijskega neugodnega območja. Načrtovanje terena za graditev.stavbnih zemljišč obsega pretežno dopolnjevanje in zaokroževanje obstoječih poselitvenih območij za krajevne potrebe ter zmanjševanje stavbnih zemljišč• zaradi Prednostna razvojna območja so: v naselju Mokronog: površine za razvoj centralnih dejavnosti (osnovno izobraževanje, • komunalne dejavnosti, gasilski dom), površine za organizirano gradnjo stanovanjskih razvojhiš; trgovine in drugih storitev; • v naseljih Puščava in MartinjaG vas: površine za razvoj gospodarske cone, površine za • . v naseljih Slepšek in Beli ič površine za organizirano gradnjo stanovanjskih hiš; v naselju Trebelno površine za organizirano gradnjo stanovanjskih hiš 2.2.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji 12. Prometne povezave regionalnega pomena potekajo v vodotokov Mirne in Laknice. člen Trebnje-Mirna-Mokronog-Sevnicaseverovzhodnem in Mokronog- delu občine po . dolinahCestne povezave lokalnega pomena so Mokronog Trebelno dolina Radulje in cestna povezava vzhod- zahodDržavne po (regionalne)dolini Radulje. ceste so Škocjan poteka po severnem – – ovezuje Trebnje in Sevnico. Načrtovane so izboljšave regionalnih. prometnihi bo prizadeva povezav.la Železniška proga delu občine in p Železniško nakladališče in postajališče je v naselju Puščava Občina s za povečanje izkoriščenosti železniškega koridorja. 2.2.4 Druga za občino pomembna območja

6

13. v Gorenjih Laknicah in na . člen DrugaPomembna za občino pomembnaa prepoznavnih območja nara so območja mineralnih surovinMokronog-Trebelno so doline rekeOstrožniku Mirne in ter Radulje. območj vnih vrednot v Občini naseljih Mokronogrečic inLaknice Trebelno. Pomembna območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet so območja naselbinske dediščine v

2.2.5 Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt 14. Naselje Mokronog je urbano naselje za katerega člen se pripravi urbanistični načrt. 2.3 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA -02) 2.3.1 Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje (GRAFIČNI PRIKAZ NA KARTI 0 15.

člen postopomaInfrastrukturna sanira omrežja in dopolnjuje, se razvijajo prednostno v skladu pa se s i potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Območja z neustrezno ali zastarelo komunalno in energetsko opremo se zboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja in vpliva na zdravje- novo ter opremljanjevpliva na naravne ali preurejanje, vrednote in je potrebnakulturno dediščino. predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in Natelekomunikacij. stavbnih zemljiščih, ki so načrtovana za bodoče gospodarske javne infrastrukture. Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati varstvene pasove in pogoje upravljalcev

Infrastrukturna omrežja naj se načrtujejo izven varovanih obmo čij narave ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. 2.3.2 Zasnova prometne infrastrukture 16. prometne povezave so Trebnje-Mirna-Mokronog-Sevnica in Mokronog- člen a je Državneseverna obvozna regionalne cesta Mokronoga. Škocjan.eleznica Načrtovana Trebnje-Sevnica je izboljšava poteka prehoda po mej preko železniceMokronog-Trebelno (nadvoz pri Puščavi) in po in severnem načrtovan delu ter koridorju.Ž i z občino občine predstavlja razvojni potencial občine. Železniško omrežje ostaja v obstoječem urejeno. V posameznih naseljih Lokalno prometno omrežje je v občini relativno dobro razvejano in večinoma kakovostno se za izboljšanje prometne dostopnosti in varnosti načrtujejoe nove povezave in rekonstrukcije odsekov. Dosedanji, pogosto parcialni aditivni način širitve temnaselij prostorskim je prerasel aktom prvotno, nova tradicionalno poselitev zasnovo in zmogljivosti prometnega omrežja, ki n ustreza več sedanjim potrebam. Zavedajoč se problemov v prostoru in dosedanjih V povezavi procesov, z urejanjem se s načrtuje s sočasnim načrtovanjem prometnega omrežja,urejanje ki istočasno odpravlja nekatere težave sedanje prometne urejenosti. novihV Mokronogu razvojnih, območij-Martinji so zasnovane vasi, nove prometne-Belem G poveza Trebelnem,ve, ki so osnova kjer so za bodoče teh območij. Puščavi Slepšku riču in načrtovana večja razvojna območja, se načrtuje celovito prometno omrežje, ki povezuje obstoječa in nova poselitvena območja v integralno povezano prometno omrežje. 7

Osnovne usmeritve za prometno urejanje v naseljih so: • prometno infra nove prometne povezave sočasno s , širitvijo poselitve, širitev poselitve se opremlja s • umirjanje prometastrukturo v naseljih tako,, da se pri tem izboljšuje tudi prometna dostopnost obstoječe • poselitve, na katero se navezuje širitev • , • omejevanjeureditev kolesarskih motornega poti prometa in stez. v središčih naselij, V delihurejanje naselij mirujočega z ohranjeno prometa stavbno na obrobju naselij oz. vaškihse bodo jeder prometne ureditve podrejale povezanosti za kulturno dediščino varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine. Za izboljšanje medkrajevne vse skupine prebivalstva si bo občina prizadevala vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega prometa (minibus, sistem na klic...). Občina si bo prizadevala kakovostno urediti postajališča in površine, ki so namenjene rekreaciji in turizmu (počivališča, razgledišča). 2.3.3 Zasnova elektronskih komunikacij 17. drugimi sodobnimi sistemi elektronskih komunikacijčlen se bo nadaljevalo opremljanje naselij, s Občina bo podpirala izboljšave ih in in nadaljnji razvoj telekomupogojevnikacij. za delo Ster telekomunikacijskimi bivanje. in

ciljem omogočanja kakovostnejš enakovrednejših 2.3.4 Zasnova energetske oskrbe 18. Izveden je 2x400 kV. člen Prostor občine je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z električno energijo. daljnovod a Beričevo sta daljnovoda – Krško - Razvoj2x400 gospodarstva kV inje daljnovod in deloma Sevnica-Trebnje tudi širitev 2x110 poselitve kV, kiterjajo posodobitev in izboljšavota severni elektro omrežja. . V smeri jug-sever se planira tudi 2x400 kV - vzankanjeNačrtovan Hudo. Beričevo Krško na krajšem odseku prečka del občine transformatorskihpostaj v Dolenjih Laknicah in v Ostrovcu. V načrtu razvoja omrežja od leta 2019 do leta 2028 je predvidena zgradnja • oskrba z elektri Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so: • čno energijo se bo dopolnjevala in izboljševala v skladu z razvojem poselitve,energije, biomase lokalno inomrežje drugih se oblik postopno energije, ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji), • občina si bo prizadevala za izkoriščanje obnovljivih virov energije, geotermalne

v strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se bodo uveljavljali lokalni energijeenergetski - fotovoltaika),sistemi, tudi z energijauporabo vetraobnovljivih (vetrnice), virov bioenergplin,ije: lesna sončna biomasa energija in (kot lokalni so: energetskisončni prejemniki sistemi za daljinskega pripravo ogrevanja,tople vode prednostnoin sončne celi z napce zaravami proizvodnjo za soproizvodnjo električne , • toplotne in električne energije občina se bo zavzemala za izrabo večjih, strešnih površin za zbiralnike sončne energije, • predvsem v območjih gospodarskih dejavnosti in na gospodarskih poslopjih,, razen v • območjih varstva kulturne dediščine na območjih redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi viri energije občina bo spodbujala lokalno energetsko in komunalno samozadostnost naselij. 2.3.5 Zasnova vodooskrbe 19.

člen 8

dobro obnavljalo in dograjevalo v celovit sistem vodooskrbe. Vodovodno omrežje v občini je pretežno urejeno. Obstoječe omrežje se bo postopno vodovodnegaZa nova razvojnaa z novimi območja povezavami se sočasno ins poselitvijo načrtuje tudi. vodooskrba. Občina načrtuje dograditev obstoječega omrežj ih virov ter zaokrožitvami omrežja Občina bo nadalje varovala območja varstva obstoječih in potencialnih vodn izboljševala vodovodno omrežje. Občina bo spodbujala izgradnjo kapnic in uporabo deževnice za tehnološko in sanitarno vodo. 2.3.6 Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod 20. sistemu in v relativno majhnem obsegu. člen Obstoječe odvajanje odpadnih voda je izvedeno v mešanem

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je zasnovano s čistilno napravo za naselja lokacijah, v dolinskem glede delu na občine in z več manjšimi lokalnimi sistemi. Čiščenje odpadnih voda za dolinski del poselitve se lahko izvede tudi na več racionalnost izvedbe omrežja in lokacije čistilne naprave, tako da se sistem v celoti izvede z več manjšimi lokalnimi sistemi odvajanja in čiščenja. Območja• manjših naselij in zaselkov se lahko opremljajo tudi z biološkimi in rastlinskimi ČN. Usmeritve• za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so: zagotovitev čiščenja odpadnih voda, prednostno za večja in strnjena naselja, • dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja, ureditevoddaljena čiščenja od zbiralnikov odpadnih odpadnih vod zvod, izgradnjo malih čistilnih naprav (biološke in • rastlinske čistilne naprave) za razpršeno poselitev nja in poselitvena meteornih vod območja, iz utrjenih ki so , • sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjava javnih površin ustrezno ukrepanje za zmanjševanje odtoka z urbanih površin in ukrepi za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih vod, kot npr. zatravitve, travne plošče, suhi zadrževalniki) za zadrževanje padavinskih vod pred iztokom v površinske odvodnike. 2.3.7 Zasnova ravnanja z odpadki 21. Usmeritve za ravnanje z odpadki so: • spodbujalo se bo selektivno zbiranje člentrajnih odpadkov na izvoru njihovega nastanka (stanovanjskih objektih, kmetijah, poslovnih in proizvodnih objektih...), • drugimi oblikami urejenega selektiranja ter zbiranja odpadkov, • vzpostavljen bo sistem zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki in na njihovem izvoru • spodbujalo se bo kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših količin s hišnimi kompostniki, • odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih nelegalnih Trebnje pri odlagališč, skupnem urejanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki (Deponijavzpostavljen Globoko). bo zbirni center za ločene frakcije komunalnih odpadkov. Občina bo sodelovala z občino

2.3.8 Zasnova infrastukturnega opremljanja vinogradniških območij 22. oz. sadjarstvu. Stalno bivanje in kmetije so člen Vinogradniška območja so namenjena vinogradništvu 9

le delno infrastrukturno opremljala oz. standardomv vinogradniških kot območjih to velja zaredkost naselja. oz. izjema. Infrastrukturno opremljanje se bo prilagajalo in ekonomskiObčina bo z vinogradniškati območja z nekoliko nižjim fizični možnos občine. 2.4 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN ZA CELOVITO PRENOVO ( KARTAH 0-03 IN 0-06) GRAFIČNI PRIKAZ NA 2.4.1 Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve 23. Mokronog-Trebelno je heterogen in ga se člen Avtohtoni poselitveni vzorec v občini stavljajo gručasta naselja v ravninskem delu, naselja z zaselki v hribovitem delu in razpršena poselitev v vinogradniških, Mokronoga. območjih. OkvirnaV območje ob z urbanističnim načrtom so zajete površine prostorskega razvoja vodilnega naselja v prostorom.občini močja posameznih naselij tvorijo površine stavbnih zemljišč s pripadajočim en preplet kmetij, Zabivanja, druga storitev naselja in sedrugih načrtuje dejavnosti, notranji dejavnosti razvoj naselij turizma z indo polnitvamidrugih dopolnilnih za potrebe dejavnosti. lokalnega Ta prebivalstva.naselja se dopolnjuje Notranje glede se razvijajo na lokalne vaška potrebe. naselja, ki še nadalje ohranjajo značil a je so vplivali geografska lega, oblikovanost terena, razvoj Novejši/povojni razvoj je začel spreminjati avtohtoni poselitveni vzorec. Stopnja spreminjanj v posameznih območjih različna, na Mokronog-Trebelnokar prometnegavinogradni omrežja in gospodarstva ter možnosti zaposlitve. Na Dolenjskem in tudi v občini je značilna svojevrstna poselitev v ških območjih. Nastanek vinogradniške krajine z zidanicami kot kmetijskimi pomožnimi objekti in manjšimi vinogradi je preoblikoval krajino z naselji in zaselki v pretežno gozdni krajini. Posledica je povečanje prebivalstva in stalne naselitve v vinogradniških območjih, ter neurejenost komunalnega omrežja. Okvirna območja razpršene poselitve so določena z vinogradniškimi območji. 2.4.2 Usmeritve za razvoj naselij 24.

1. podpirala strnjenost poselitve, tako da bo: člen Občina• bo pri nadaljnjem razvoju in urejanju v prostoru:

• poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in dopolnjevanje • stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin, • širitev naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu, preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah, preprečevala nadaljevanjeo infrastrukturno razpršene gradnje ureditev, in širitev razpršene poselitve, razen v • primerih, ko se več manjših skupin razpršene zazidave lahko zaokroži v večjo gručo in se s tem dosega racionalnejš kvalitetomogočala kulturne prostorske krajine. pogoje za ohranjanje kmetijstva v hribovitih območjih in na 2. podpiralaobmočjih, ohranjanje ki so boljkvalitet oddaljena kulturne od krajine,strnjenih tako naselij, da bo: v skladu z usmeritvami za ohranjanje • oblikovanja posegov v in arhitekturnega vidika, • s prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za • zagotaprostor iz urbanističnega varovala krajinsko, zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi, • varovalavljala obvodni razvoj prostor kmetijstva pred v neskladnimi vinogradniških posegi območjih in ga namenjala za potrebe javni razvoja rabi vinogradništva 10

(rekreaciji), • 3. zagotavljala skladno namensko rabo prostora, tako da se bodo: • ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo. odo zagotovljeni preplet bivanja, dela ter s prostorskimi izvedbenimi akti določila takšna merila in pogoji glede dopustnih vrst • dejavnosti na za prime posamezno rabo površin, da b • turističnega razvoja, vplivi ne bodo negativnoren nekonflikten vplivali na bivanje način usmerjala in razvoj drugihv prostor, dejavnosti, • dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja bamiobmočja, infrastrukturnega usmerjala v območja, opremljanja kjer ti . za dejavnosti z večjimi vplivi na okolje in potre • opremljalaiskala možnosti na medobčinski ravni 4. izboljševalaopremljenost infrastrukturno naselij, opremljenost naselij, tako da bo: • opremljala vinačrtovana stavbna zemljišča in izboljševala obstoječo infrastrukturno pogoji opremljanja zahtevni, z reducirano stopnjo infrastrukturne opremljenosti, • nogradniška in nekatera oddaljena območja razpršene poselitve, kjer so • spodbujala omejevan nazagotovila obrobju. varovanje prometnih koridorjev za izboljšavo notranjih prometnih povezav, je motornega prometa v jedrih naselij ter ureditev javnih parkirišč • 5. omejevala• posege, ki bi predstavljali povečevanje obremenitev okolja: strukture, • spreminjanjenadaljevanje razpršene poselitve, • spreminjanjepovečevanje obremenitev sedanje problematične prometne in druge infra poselitve, pomožnih objektov v sekundarna bivališča, • spreminjanje sekundarnih bivališč v stalna bivališča (stanovanja) v območjih razpršene biva zidanic in drugih pomožnih objektov za kmetijstvo v sekundarna ter stalna lišča v vinogradniških območjih in drugih, od infrastrukture odmaknjenih območjih. 2.4.3 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih 25.

V Mokronogu se n člen naselja kot ega a, predvsemDejavnosti pa se razvojbodo usmerjale centralnih v dejavnosti. prostor v skladu z osnovno in podrobno namensko rabo površin. Na ačrtuje razvoj dejavnosti v skladu s funkcijo občinsk središč predvsem pa razvoj centralnih dejavnosti. Ob Trebelnemi cesti se Trebnje-Mirna-Mokronog-načrtuje razvoj dejavnosti v skladu s funkcijo naselja -Sevnicakot lokalnega središča, razvoj gospodarskih dejavnosti. - državnta ga Sevnica in železnici Trebnje ertna Puščavi se gospodarskenačrtuje cone Mokronog-Trebelno.V medobčinsko gospodarsko cono Bistrica Puščava se poveže območje opuščene vojaškega območja Bistrica v Občini v Martinji Šentrup vasi pri Mokronoguin območje, Puščava v Občini, z nadaljnim razvojem turizam vrhuRazvoj in turizmaz razvojem se načrtuje eko naselja s preobrazbo ob Radni vasi. območja opuščene farme z oživitvijo projekta Makronovo na posestvu Pule na Drečjem

Razvoj športnih in rekreacijskih dejavnostiiritve se načrtuje v območjihoz. naselij dopolnjevanje Mokronog, poselitve Trebelno, za Drečjilokalne vrh potrebe in Pugled prebivalstva. pri Mokronogu. V vaških naseljih se načrtuje manjše š stavbnih zemljišč dejavnosti turizma in drugih dopolnilnih dejavnosti. Dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive ali generirajoVaška naselja prekomeren še nadalje promet ohranjajo in presegajo značilen preplet skladnost kme merilatij, bivanja, posameznega storitev innaselja, drugih se dejavnosti, usmerjajo

v območja za proizvodne dejavnosti. idanice, kleti ). V teh Vinogradniška območja, ki so določena s tem prostorskim aktom, se namenjajo spreminjanje primarni objektov rabi zain spremljajočim oz. pomožnim objektom za kmetijstvo (z , skladišča pridelkov 11 območjih naj se ne bi povečevale obremenitve okolja in prostora,

bivanje v objekte za stalno bivanje ni sprejemljivo in ni ustrezno. občasno 2.4.4 Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje 26. en

čl Sanacijo območij razpršene gradnje bo občina izvajala predvsem na področju komunalnega kmetijstvoopremljanja (zidanice, in izboljševanja vinske prometnegakleti omrežja. Vinogradniška območja so namenjena primarni rabi in spremljajočim oz. pomožnim objektom za , skladišča pridelkov) in turizmu. V teh območjih naj se ne bi povečevale obremenitve okolja in prostora, nadalje naj se vzdržuje redka poseljenost in velik delež zelenih površin. 2.4.5 Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij 27. Osnovno oblikovalsko vo ega jedra jeder. člen dilo je ohranjanje identitetezasnovam kulturne krajine, tršk in vaških u. Urbanistično oblikovanje naselij naj sledi gručastih naselij v ravninskem delu in zasnovam naselij z zaselki v gričevnatem del Stanovanjska območja nove stanovanjske zazidave, območjajo za gostinstvo, turizem in proizvodne dejavnosti imajo lahko svobodnejšein kolesarski oblikovanje. promet, ja ter Pri urejanju novih. poselitvenih območij naj se zagotavlja zadostne površine za prometno ureditev vključno s površinami za peš vnimi zelenimi površinami otroškimi igrišči 2.4.6 Območja, za katera se bo izvajala celovita prenova 28. ministrstvom pristojnim za kulturo, prizadevala za ohranitev kulturnih ačlen prizadevala za ohranjanje kakovostnih prvin Občina si bo skupaj z spomenikov v občini. Prav tako si bo občin bodo urejala obm Mokronoga in kulturne dediščine,Trebelnega. ki jih bo uveljavljala s prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi ukrepi. S podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji se očja v jedru umirjanjemobmočja v jedru prometa. Občina bo nadaljevala s kakovostno prenovo osrednjih javnih prostorov naselij in istočasnim

2.4.7 Usmeritve za območja za strateški razvoj naselij (grafični prikaz na karti 0-07) 29. naseljih Mokronog, člen Občina za dolgoročni – strateški prostorski razvoj načrtuje strateške v nadaljnjem razvojne obdobju površine ne v bodo uveljavljale Martinja vas in Trebelno. Strateško načrtovane površine so namenjene razvoju naselij v kasnejših razvojnih obdobjih. Na teh površinah se omejitve zaradi varovanja kmetijskih zemljišč in drugih varstvenih režimov. 2.5 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI -04) 2.5.1 Usmeritve za razvojna območja(GRAFIČNI za posamezne PRIKAZ dejavnosti, NA KARTI 0 ki so vezane na naravne vire 30. Kmetijstvo: Spodbujanje kmetijske dejavnosti, člen predvsem ekološke pridelave, sadjarstvaimi ukrepi in vinogradništva ter spodbujanje lokalne samooskrbe s hrano s tradicionalnimi načini pridelave in predelave, bo ohranjalo značilno kulturno krajino Dolenjske. Občina si bo z različn 12

kmetij. prizadevalaGozdarstvo: preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč. Občina bo omogočala prostorske širitve Turizem: Za turi : , Občina bo, Brezje spodbujala pri Trebelnem gozdarstvo,, Brezovica lesno proizvodnjo pri Trebelnem in lesno, predelaCikava, vo. Trebelnem, , stične namene, Dolenje se razvijajoLaknice, tudi vinogradniška, Gorenji območjaMokronog, v občini Gorenja v naseljih vas pri BeliMokronogu Grič Bogneča, Gorenje vas Laknice, Gorenje Zabukovje, Jagodnik, ni Vrh, Maline, ČešnjiceMirna vas pri, , PugledČilpah priČužnja Mokronogu vas , Radna vas, SrednjeDrečji Laknice vrh , Sv. Vrh, Velika Strmica in Vrh pri Trebelnem. Križ Ostrožnik R tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso potrebne zahtevne prostorske ureditve. MineralneRekreacija surovine:in šport: ekreacija se usmerja, poleg območij, določenih zavico rekre zaacijo gospodarsko in šport, pridobivalnem prostoru kamnoloma Gorenje Laknice. Na območju občine je država podelila rudarsko pra izkoriščanje mineralnih surovin na Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). 2.5.2 Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja 31.

člen izrednihObčina si razmerah. bo prizadevala za oblike poselitve in kakovostne prometne koridorje, ki zagotavljajo večje možnosti za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter omogočajo intervencijo v

Občina bo varovala poplavna območja pred posegi, ki bi zmanjševali sposobnost retencijskih, je površin. Prav tako bo občina omejevala poseganje v erozijska in plazovita območja. Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje in transport) Varstvpotrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za preprečitev in zmanjšanje morebitnih posledic ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč. o pred naravnimiMokronog-Trebelno in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrtom zaščite in reševanja,a, izdelanim na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami. Območje občine je ogroženo z naslednjimi nesrečami: poplave, požari, suš zemeljski plazovi, neurje, potres, prometne nesreče, kužne bolezni, železniške in letalske nesreče. ObmočjeMokronog-Trebelno ob reki Mirni je v ravninskemje po SZ delu občine občasno poplavljeno, vendar poplave ne ogrožajo poselitvenihMokronog-Trebelno območij. . V Občina žarno manj ogroženo območje. Na območju občine so možne vse oblike in vrste železniških nesreč železniškem• prometu vozijo potniški in tovorni vlaki, med njimi so tudi prevozi nevarnih snovi. Za potrebe zaščite in reševanja so predvidena naslednja območja: , • za evakuacijo prebivalstva so predvidene javne poti, in območja varnih in dostopnih • zadelov deponijo naselij kot so športna igrišča in večje javne površine, trgi ,in parkirišča • za pokop ljudi: obstoječa pokopališča z bližnjo okolico ruševin: pridobivalni prostor kamnolom Ostrožnik za kontaminirane odpadke: centralno odlagališče Globoko. Območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje se načrtujejo v skladu z načrtom civilne zaščite. 2.5.3 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti 32. Mokronog-Trebelno sodi zaradi vrednot kulturne krajine med posebna člen 13 Območje občine

območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet prostora. Za kulturno krajino Dolenjske je značilen preplet njivskih, travniških in gozdnih površin, ki se sklada z gručasto poselitvijo v vasicahohranjanje z dominantnimi in razvoj zvoniki primarnih in zdejavnosti, vinogradi ki na soustvarjajo pobočjih z značilnimikulturno krajino. zidanicami, razporejenimi vzdolžno po slemenih. Za ohranjanje identitete in kakovostnihPosebni lokaciji, značilnosti ki sta pomembni je pomembno ega. z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti naselbinske dediščine sta trško jedro Mokronoga in vaško jedro Trebeln 33. Na podlagi smernic ZRSVN OE Novo mesto z dne 6-III-85/12- z dne 17.06.2013 in 6-III-85/14-0-11/ z dne 12.07.2013 člen • o št. O11/AŠP dpisi, št. se varujejo v AšP je usmeritev, ki jih za ta območja odlok povzema, ohranjanja narave: • bmočja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi pre narave za gradnjoskladu z objektov določili teh (urbana predpisov opreme, grajeni prostori na vodi) v primeru Skladnoenostavnih s področno objektov zakonodajo pridobi naravovarstveno s področja graditve soglasje objekto privstojnegase na območjih ARSO, ohranjanja v primeru nezahtevnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov pa gradbeno dovoljenje pri pristojni Upravni enoti, v sklopu katerega se pridobi tudi strokovno mnenje pristojnega Zavoda RS za varstvo narave. • z in soglasje pristojnega ministrstva. Ohra a posege na območju ohranjanja narave je potrebno pridobiti naravovarstveneMokronog-Trebelno pogoje,

• njanjenar naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem ( območju občine predvsem pa na območjih ohranjanja narave: ekosistemska, drevesna in oblikovanaavne vrednote naravna vrednota). različnih Naravne zvrsti vrednotepovršinska se varuje geomorfološka, v skladu z podzemeljska varstvenimi usmeritvamigeomorfološka, za posamezne geološka, hidrološka, zvrsti; botanična, zoološka, • e : Mirna (10 st. 65500), Radulja (10 st. 63600); • p pritokikološko (13000192), pomembna območja enost habitatnih tipov in habitatov rastlinskihosebna varstvena ter območja; (območja Natura 2000): Mirna 13000059) in Radulja s • habitatni tipi, pri katerihkjer se ohranja naravna razširj živalskih vrst ; Ohranjajo se tudi prvine biotske raznovrstnostise ohranja naravna krajine, razširjenost, kot so: specifična struktura in ustrezna raba ter ugodno stanje za habitate značilnih rastlinskih in živalskih vrst travniški sadovnjaki, mejice, živice, posamezna drevesa, skupine dreves in gozdni otoki. 2.6 PROSTORA 0-05) USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE (GRAFIČNI PRIKAZ NA KARTI 34. osnovno in podrobno namensko rabo prostora. člen Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene z načrtovano • , Osnovna• namenska raba prostora, je določena v grafičnih prikazih in obsega: • stavbna zemljišča, • kmetijska zemljišča, • gozdna zemljišča vodna zemljišča poselitevdruga se bodo zemljišča. usmerjale dejavnosti v skladu s podrobno namensko rabo prostora: Poselitev se usmerja v območja in na površine stavbnih zemljišč. V območja in površineosnovne za rabe prostora in so namenjena primarnim dejavnostim. Kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča so površine 14

primarne rabe prostora se lahko odvija tudi rekreacija v naravnem okolju. Na posameznih površinah namenjena namenjena sanaciji v kmetijska in go Na območjih drugih zemljišč so območja pridobivanja mineralnih surovin izkoriščanju in območja zdna zemljišča. Strateško načrtovane površine so namenjene razvoju naselij v kasnejših razvojnih obdobjih. 35.

ačlen usmeritev, da se taki objekti lahko nadalje uporabljajoZa obstoječe v objekte,okviru pridobljenih katerih namembnost pravic. odstopa od namembnosti, ki je določena z OPN za posamezno območje ali površino, OPN določ

2.7 KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA NASELJA MOKRONOG 2.7.1 Območje prostorskega razvoja naselja Mokronog 36. Koncept prostorskega razvoja naselja Mokronog podrobneje obravnava naselje Mokronog. člen

Območje obsega poleg stavbnih zemljišč tudi manjše površine kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so funkcionalno povezane z območjem razvoja občinskega središča. 2.7.2 Koncept podrobnejše namenske rabe 37. azvoj naselja Mokronog povezuje Mokronog z zaselki na njegovem obrobju v člen Dolgoročni r funkcionalno povezano urbano celoto, ki ustvarja možnosti za preplet dejavnosti, krepitev osrednjih dejavnosti, razvoj območij za gospodarsketer dejavnosti in za različne oblike bivanja. Dolgoročni razvoj naselja je zasnovan na prenovi središča naselja, razvoju prometnega omrežja, novih poselitvenih območij in dopolnjevanju zaokroževanju obrobja. krajaUpravne se dejavnostidopolnjuje občinskega tudi z dejavnostmi središča ingostinstva, druge osrednje turizma dejavnosti in storitev. se Za usmerjajo razvoj upravnega v središče naselja ter na lokacije, kjer so že obstoječe dejavnostiZ strani osrednjega ob vstopni značaja. cesti se Ureditevuredi trg središča odprta središčaumakne vse globino namenja parcele lokacija tako, vzhodno od šole. Na S – javna površina iz katere se odpirajo pogledi na trško cerkev. Gradbena linija novih objektov se da se ohranijo pogledi na trško jedro. Na površinah za gospodarske dejavnosti na SZ robu trškega jedra se omejuje širitev gospodarskih dejavnosti, dopušča pa se njihovo prestrukturiranje v centralne dejavnosti. 2.7.3 Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa 38.

člen , ter zagotovitev Cilj ureditve prometa in bodočega razvoja je omejitev motornega prometa skozi središče naselja, izboljšanje dostopnosti do obstoječihprometne dejavnosti, krake. ki generirajo več prometa dostopnosti novim razvojnim območjem.Mokronog Prometni se tokovi nanovaj se obodna prenesejo cesta na poobod vzhodnem naselja in medsebojnosevernem povežejo obstoječe tri primarne prometne Zasmeri: bodoči Mokronog- dolgoročni razvoj naseljar Mirna in Trebnje),načrtuje Mokronog-Sevnica, Mokronog- kocjan obrobju oz. Mokronog- obstoječega naselja tako, da medsebojno poveže. S to obodno povezavo se Puščava (sme Š (smer Brežice) Šmarješke Toplice (smer Novo mesto) ustvari nova primarna povezava, ki medsebojno povezuje obstoječa in nova razvojna območja. Razporeditev prometa po obodu naselja bo omogočila omejevanje prometa v središču naselja. Povezava proti Trebelnem se izboljša z rekonstrukcijo križišča v Mokronogu in dograditvijo prometnega omrežja v naselju. Parkirišča za skupne potrebe kraja se načrtuje na vseh razvojnih območjih, kjer je poleg potreb15

lastnega razvoja p potrebno zagotoviti v posameznem razvojnem otrebno zagotovitiiz trga tudi se postopno del primanjkljaja preseli na za obrobje središče naselja, naselja. tako da se osrednje Parkirišča za potrebe razvojnih območij je območju. Obstoječa parkirišča površine namenjajo peš prometu. 2.7.4 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja 39. Naselje Mokronog Ohranja naj se kakovostna identiteta dominantčlen zvonikov v in nad naseljem. V naselju naj se ohranjajo skladni vertikalninaj se ureja gabariti z ohranjanjem in stavbni kakovostnih volumni. Posebna značilnosti pozornost in kul turne naj dediščine.

ajo ali prestrukturirajo,se posveča naj ohranitvi posamičnih značilnih objektov, ki tvorijo identiteto trškega jedra. Te Zahodnopreuredijo obrobje v centralne trškega dejavnosti, jedra, kjer katerihse proizvodne strukture dejavnost naj nei opušč presegajo vertikalnih gabaritov se ureja tako, da se zagotovi kakovostnejša prometna povezava območij. površine se Severo- trškega jedra. . Novo vzhodno razvojnoje samostojna območje celota naj sein ureja tako, da bo možnaoblikovno kasnejša neodvisno izvedba od obvozne drugih ceste proti Na JV, se toverni je proti Škocjanu in Brežicam ter Šmarješkimrekreacijske Toplicam in in Novemu mestu razvojnoVzhodno območje obrobje Mokronoga je kot takšno lahko območij. strani se območje navezuje na zelene površine. vertikal ima že sedaj precej heterogeno tipologijo gradnje, vendar pa skladnost merila še ni presežena. Vzhodno obrobje naj se dopolnjuje z ohranjanjem skladnih nih gabaritov, oblikovanje objektov je lahko svobodnejše. prostorsUlični prostori in trg naj se oblikujejo tako, da se zagotavlja čim večje površine za peš promet, svobodno gibanje brez ovir. Nove prometnice naj se oblikujejo tako, da poudarjajo obstoječe pogledovke ne dominante zastira prostorskih in ustvarjajo dominant. priložnosti za nove kakovostne prostore naselja. Kakovostne poglede na cerkve in trško jedro naj se ohranja, nova zazidava naj v koridorjih

2.7.5 Koncept zelenega sistema naselja 40. je , člen , in prireditvenihZahodno od šole športni park, ki se navezuje na obstoječa športna igrišča šole. NadCerkve trško na cerkvijo med ruševinami nekdanjega gradu so možnosti za ureditev parkovnih gozdov. površin s kakovostnimi pogledi na naselje in okolico. bližnjih gričih predstavljajov naselju potencial za ureditev sprehajališč, razgledišč in parkovnih

Obstoječe parkovne površine se povežejo in razširijo z novimi zelenimi površinami oz. medsebojno povežejo s peš potmi. 2.8 USMERITVE ZA PROSTORSKE IZVEDBENE POGOJE - PIP 41. Z OPN , člen se ureja celotni prostor občine razen območij, ki se urejajo z veljavnimi prostorskiminjihovega sprejetja.izvedbenimi načrti. Z izvedbenim delom OPN se začasno urejajo tudi območja načrtovanih OPPN do

2.9 USMERI - OPPN 42. TVE ZA OBČINSKE PODROBNE PROSTORSKE NAČRTE , člen ter njihovega Z OPPN se urejajo območja kjer je planirano/pričakovano zahtevnejše infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in je za določitev vrste posegov 16

ob in sodelovanje javnosti. Z OPPN se lahko urejajo tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter likovanja potreben načrtovalski proces vodnogospodarske ureditve. Območja infrastrukturnih OPPN niso določena in niso grafično prikazana. Območja infrastrukturnih OPPN se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture• urejanja in infrastrukture, vseh spremljajočih ureditev. Z OPPN• se lahko urejajo tudi druga območja, ki niso določena v seznamu OPPN, z namenom: • , • pridobitvejavnosti dela. lastništva za celovito in racionalno rešitev ureditve območja, uskladitve različnih interesov v prostoru

3. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE MOKRONOG-TREBELNO

3.1 43. SPLOŠNE DOLOČBE ne Mokronog-Trebelno sprejme izvedbeni člen , ki je prostorski izvedbeni akt lokalne skupnostiS tem odlokom in se obprostorske upoštevanju izvedbene usmeritev pogoje strateškega za graditev dela objektov OPN Obči in druge posege v prostor. del Občinskega prostorskega načrta določa 44.

3.1 člen 3.2Izvedbeni Skupni del OPN prostorski določa: izvedbeni pogoji 3.2.1Splošne Prostorskidoločbe izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora in vrste posegov 3.2.2 Tolerance glede namenske rabe prostora 3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo 3.2.4 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje 3.2.6 Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo 3.2.7 Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro 3.2.8 varstva okolja in varstva naravnih dobrin 3.2.9 Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, 3.2.10 Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja 3.2.11 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3.2.12 Prostorski izvedbeni pogoji na o 3.3 UsmeritveProstorski za OPPN izvedbeni pogoji v območjih DLN 3.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji bmočjih predvidenih OPPN 3.5 Posebni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja omilitev in odpravo posledic vplivov na okolje (omilitveni ukrepi) – ukrepi za preprečitev,

45. en Izvedbeni del OPN vsebuje: Besedilo odloka: čl 3.1. 3.2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji 3.3 UsmeritveSplošne določbe za OPPN 3.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji 3.5 Posebni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja ojni mapi 50x70 cm: 1.01 Grafične prikaze v samost 17 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, merilo 1:50.000

1.02 Mokronog-Trebelno oznakah EUP, merilo 1:50.000 2.01 Pregledna karta naselij občine z okrajšavami imen naselij v gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:50.000 3.01 do Pregledna3.21 Prikaz karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000 4.01 do 4.21 Prikaz enotobmočij urejanja urejanja prostora prostora, in gospodarske osnovne javne oz. podrobnejše infrastrukture, namen meriloske 1:5.000 5.01 50.000 6.01 Posebni prostorski izvedbeni pogoji za jedro Mokronoga, merilo 1:5.000 Legenda Pregledna karta občine s prikazom območij OPPN, merilo 1:

46. V odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen: (1) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo,člen gozdarstvo, lov in ribolov ter rudarstvo. (2) Sekundarne dejavnosti po tem odloku so proizvodne in predelovalne dejavnosti ter

(3) Terciarne dejavnosti po tem odloku so: trgovina, gostinstvo in storitve, prometne in gradbeništvo.

(4) komunalneKvartarne dejavnosti, dejavnosti finančno po tem posredništvo, odloku so: poslovanje z nepremičninami. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih. poklici. zdravstvo, socialno in otroško varstvo, (5) izobraževanje, šport in rekreacija, kultura, javna uprava, društva, cerkev in svobodni na gradbeni parceli lahko samostojen ali skupaj s Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki je po značaju in dejavnosti osnoven, glaven, (6) prevladujoč; osnovni objekt je spremljajočimi, enostavnimi in nezahtevnimi objekti. ega v prostor pa Spremljajoči objekt je objekt s pomožnim značajem k osnovnemu objektu. Postavljen je na gradbeni parceli skupaj z osnovnim objektom, po načinu dovoljevanja pos ne sodi med enostavne in nezahtevne objekte. Spremljajoči objekt je lahko postavljen samostojno ali prizidan k osnovnemu objektu na funkcionalnem zemljišču osnovnega (7) Nezahtevniobjekta (npr. objekti garaža, soki presega konstrukcijsko merila za manj enostaven zahtevni ali nezahteven objekti, za objekt). katere jeSpremljajoči potrebna pridobitevobjekti ne smejo gradbenega presegati dovoljenja 60% zazidane za gradnjo površine nezahtevnega osnovnega ob objektajekta. . (8) Enostavni objekti so konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne potrebujejo posebnega

na okolje in ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. (9) statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, niso namenjenz. morai bivanju,imeti javnost niso objekti prost dostop,z vplivi

(10) Javno dostopne površine so površine, na katere ima o ne glede na lastništvo. kateremZemljišče je namenjeno predviden objgradnji oz. gradbena parcela po tem odloku je zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na ekt in na katerem so urejene površine, ki služijo obstoječemu (11) objektu ali je predvidena ureditev površin, ki bodo služile predvidenemu objektu. Za zemljišče, namenjeno gradnji se v tem odloku uporablja tudi pojem gradbena parcela. Višina objektov je določena s številom etaž, pri čemer se zaobjekta. stanovanjske objekte upošteva (12) max.Ureditve kalkulativna infrastrukture etažna višinaso gradnja 3 m. Razporeditev gradbeno - etaž je lahko tudi drugačna, vendar skupna višina objekta ne sme presegati kalkulativne višine (13) Vodnogospodarske ureditve so gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega, (14) energetskega,Nadomestitev komunalnega,objekta je pojem, telekomunikacijskega ki ga dol omrežja in tudi izvedba priključkov. – inženirskih objektov za urejanje voda. oča OPN. Pojem »novogradnja kot nadomestitev obstoječegaodmiki in/ali objekta«namembnostjo. ni enak pojmu »nadomestna gradnja«. Nadomestitev objekta je odstranitev objekta in novogradnja na isti lokaciji, z enakimi ali drugačnimi gabariti, 18

(15) Prekomerno pom

eni preko dopustnih meja, ki jih določajo veljavni predpisi na področju varstva okolja, varstva pred hrupom, onesnaženjem in drugi sorodni predpisi. 47.

(1) urejanja z izvedbenim delom OPNčlen ine Mokronog- Trebelno, meja območja urejanja (2) Območje obsega celotno območje obč-1, ki je sestavni del tega odloka.razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov. (3) Območja veljavnih prostorskih z izvedbenimizvedbenih načrtov delom OPNso navedena v tabeli 2 EUP in meje 3.01 do 3.21 Meja območja, ki se ureja , meje površin, meje pogojev,ureditvenih merilo enot 1:5.000. so določene v grafičnem prikazu Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih

48.

(1) Prostorski izvedbeni pogoji člen posamezne vrste podrobne namenskečlenitev rabe prostora prostora, za enote urejanja prostora, za so prostorsko določeni za celotno območje občine, za (2) ureditvene enote, ponekod pa tudi za posamično parceloNamenska ali lo kaliteto. raba prostora je usklajena v Namenska raba površin je členitev prostora na zaokrožena območja s pretežno enotno (3) načrtovano namembnostjo površin in objektov.ZKP, REST), uradni podatki MKGP (RABA - gozd postopku2000) načrtovanja med občino in nosilci urejanja prostora. - Grafične podloge soP uradni podatki GURSprikazane ( na podlagi ZKP 2012 in DOF 5. (4) . Iz dosedanjega prostorskega plana občine so privzete površinenske stavbnih rabe prostora. zemljišč (sz (5) stavbna zemljišča). ovršine voda (V) so Podrobnejša namenska raba površin je podrobnejša členitev name objektov.Enote urejanja Enote urejanja prostora prostora poselitve (EUP-poselitev) so prostorsko so innav funkcionedene v alnotabeli zaokrožena1-1, ki je sestavni območja del tegastavbnih odloka. zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin in (6) Enote urejanja prostora odprtega prostora (EUP-odprti prostor) so prostorsko in odprtega prostora - primarne rabe prostora (K, G, V in oo). EUP- funkcionalno zaokrožena območja krajine in vključujejo-2, ki je površinesestavni del tega odloka. OP določajo tudi območja za rekreacijo v (7) Enotaodprtem urejanja prostoru prostora in vinogradniška za rekreacijo območja. v EUP odprtem OP so prostorunavedene (vEUP-rek) tabeli 1 je prostorsko ni rabi namenjeno tudi rekreaciji v odprtem prostoru. EUP- spreminja.zaokroženo Za območje, EUP- ki je ob primar nekatererek prekriva vrste objektov. več vrst EUP-rek primarne so namenske podlaga za rabe upravljanje prostora, ki rekreacijskih pa se s tem ali ukrepom varovanih ne . EUP-rek sorek navedene so dodatno v tabeli določeni 1-2, ki pogoji je sestavni glede del namembnosti, tega odloka. vrste posegov in za (8) (EUP-vin) območij sadjarstvu.Enote urejanja EUP-vin prostora so navedene za vinogradniška v tabeli 1-2, območjaki je sestavni del tegaso odloka. prostorsko zaokrožena (9) območjaV tabeli 2-primarne rabe in razpršene vinogradniške poselitve, namenjena vinogradništvu in EUP-OPPN). (10) 1 so navedene enote urejanja prostora, za katere OPN(EUP-DPA) določa način so prostorsko urejanja z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom ( EUP- DPAEnote so navedene urejanja v tabeli prostora 2-2, ki državnihje sestavni prostorskihdel tega odloka. aktov (11)zaokrožena Ureditvena območja enota infrastrukturnihje pr objektov, ki se urejajo z državnimi uredbami. objektov. ostorsko zaokroženo območje, ki je enako ali manjše od EUP in vsebuje določbe za urbanistično in arhitekturno oblikovanje 19

49. skupni in posebni PIP (1) Skupni prostorski izvedbeni pogoji - PIP veljajočlen za vse istovrstne namembnosti prostora in

(2) ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače. navedena.Posebni PIP so določeni za posamezne enote urejanja prostora, območja ali lokacije v posebnih določbah tega odloka. Veljavnost skupnih pogojev na teh območjih je posebej

3.2 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

3.2.1 Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora in vrste posegov 50. posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora,člen ki so: Prostorski izvedbeni pogoji glede namenske rabe prostora in vrste posegov so določeni za (a) območja in površine za poselitev: 1010 stanovanj (S) 1011 (SS) 1013 območja 1014 stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi 1015 površine podeželskega naselja (SK) 1016 površine počitniških hiš (SP) stanovanjske površine brez spremljajočih dejavnosti (SSa) 1020 površine zasamostojne centralne kmetijedejavnosti (SKk) (C) 1021 1023 območja 1024 površine za centralne dejavnosti (CU) površine za izobraževanje (CDi) 1030 površine proizvodihza verske dejavnosti dejavnosti (CDc) (I) 1032 gospodarska cona (IG) območja 1040 1041 1042 posebna območjaza trgovino (B) in storitve (BD) površine za turizem (BT) 1050 površine zelene e (Z) 1051 1052 površinparkov (ZP) 1055 površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) površine 1060 površine prometnepokopališča infrastrukture (ZK) (P) 1061 1062 območja 1066 površine cest (PC) površine železnice (PŽ) 1070 površine prometnega terminala (PO)

1080 površine energetskekomunikacijske infrastrukture infrastrukture (E) (T) 1081 rgetske infrastrukture (Ee) območja 1090 območja okoljskeene infrastrukture (O) 1091 1093 območja površine za oskrbo z vodo (Ov) površine čistilne naprave (Oc) 20

1095

1110 površine za komunalne dejavnosti in gasilce (Ok) 1111 e poselitve za zidanice in vinske kleti (Av) 1112 območja razpršene poselitve (A)za kmetije in stanovanja (Ask) 1113 površine razpršen površine razpršene poselitve (b) površine,površine ki razpršeneniso namenjene poselitve poselitvi: za samostojne kmetije (Askk) 2010 kmetijska (K1) 2020 kme 3010 zemljišča 3012 tijska zemljišča - varovalni (K2) gozd (Gv) 4010 gozdna zemljišča (G) 4011 gozdna celinske zemljišča vode (VCc) 5010 območja površinskih voda (V) 5011 5013 območja mineralnihadzemnega surovin pridobivalnega (L) prostora za sanacijo 5014 površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN)za sanacijo 5040 površine n OOoo) v kmetijska zemljišča (LNk) površine nadzemnega pridobivalnega prostora v gozdna zemljišča (LNg) ostala območja ( 51. 1010 stanovanj (S) stanovanj so dopustne naslednje namembnostičlen oz. dejavnosti in vrste posegov: (1011) stanovanjske površine s spremljajočimiobmočja dejavnostmi (SS) Na(1011a) površinah dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • bivanje - stanovanja, • delo na domu brez prekomernih vplivov na stano vplivov kot bivanje samo), • terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti zavanjsko krajev okoljene potrebe (ne povzročajo stanovanjskega večjih anjsko okolje, • kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanov (1011b) dopustne so naslednje vrste posegov: • območja. odstranitve objektov, • za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,dejavnosti, dozidave, nadzidave, • novogradnje objektov, • spremembepostavitve nezahtevnih namembnosti in obstoječihenostavnih objektov objektov, v okviruv sklad dopustnihu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko naprave), • vodnogospodarske ureditve. omrežje in

(1013) površine podeželskega naselja (SK) (1013a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • stanovanja, • kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja), • terciarne in kvartarne dejavnosti, • proizvodne dejavnosti, presegajo 300 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje, • ki po površini ne (1013b) dopustne so naslednje vrste posegov: šport in rekreacija.

21

• dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, • spremembeza obstoječe namembnosti objekte so dopustna ob vzdrževalna dela, rekonstrukcije, • novogradnje objektov, • postavitve nezahtevnih in enostavnihstoječih objektov objektov, v okviruv sklad dopustnihu s tabelo dejavnosti,3, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko in naprave), • vodnogospodarske ureditve. omrežje

(1014) površine počitniških hiš (SP) (1014a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • sekundarno bivanje , • rekreacija. (1014b) dopustne so naslednjev počitniških vrste posegov: objektih • športza obstoj in so stanovanja, • spremembeeče namembnostiobjekte dopustna obstoj vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov; v • posameznemnovogradnje objektu objektov, je dopustna ureditev največ enega počitniškega ečih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, • postavitve nezahtevnih inv enostavnih posameznem objektov, objektu v sklad je dopustnau s tabelo 3, ureditev ki je sestavni največ del enega tega počitniškegaodloka, stanovanja, • ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsk naprave), • vodnogospodarske ureditve. o omrežje in

(1015) stanovanjske površine brez spremljajočih dejavnosti (SSa) (1015a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • stanovanja, • sek , • del vplivovundarno kot bivanjebivanje, samo, vendar se le odvijajo v obstoječih v zaprtih sekundarnih prostorih, bivališči npr. prevajanje,h biro..., ni delo s strankami).o na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih (1015b) dopustne so naslednje vrste posegov: • odstranitve objektov, • za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, • novogradnje objektov, • spremembepostavitve nezahtevnih namembnosti in obstoječihenostavnih objektov objektov, v okviruv sklad dopustnihu s tabelo d3,ejavnosti, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko naprave), • vodnogospodarske ureditve, omrežje in •

(1016)ureditve površine javnih samostojne površin. kmetije (SKk) (1016a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • kmetije (stanovanjski in gospodarski objekti), • dopolnilne dejavnosti na kmetiji. (1016b) dopustne so naslednje vrste posegov: • lna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, • za obstoječe objekte so dopustna vzdrževa • novogradnje objektov, spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, 22

• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko naprave), • vodnogospodarske ureditve. omrežje in

52. 1020 centralnih dejavnosti (C) centralnih dejavnosti so dopustnečlen naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov: območja Na(1021) površinah površine za centralne dejavnosti (CU) (1021a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • terciarne dejavnosti, • kvartarne dejavnosti, • poslovni prostori (pisarne), • bivanje/stanovanja, • proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov na okolje in zunanjih deponij (npr. in sorodne dejavnosti ...). (1021b) dopustne so naslednje vrste posegov: • založništvo, knjigoveštvo odstranitve objektov, • zaspremembe obstoječe namembnost objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonsopustnihtrukcije, dejavnosti, dozidave, nadzidave, • novogradnje objektov, • postavitve nezahtevnih ini obstoječihenostavnih objektov objektov, v okviruv sklad du s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omre naprave), • vodnogospodarske ureditve. žje in

(1023) površine za izobraževanje (CDi) (1023a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • , • , • predšolsko varstvo, oz. vzgoja • vserekreacija, vrste izobraževanja, znanstveno in raziskovalno delo • socialnodejavnosti varstvo. društev (1023b) dopustne so naslednje vrste posegov: • odstranitve objektov, • za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, • novogradnje objektov, • spremembepostavitve nezahtevnih namembnosti in obstoječihenostavnih objektov objektov, v okviruv sklad dopustnihu s tabelo d3,ejavnosti, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko naprave), • vodnogospodarske ureditve. omrežje in

(1024) površine za verske dejavnosti (CDc) (1024a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • dejavnosti cerkve, • , • dejavnosti kulture. (1024b)versko dopustne izobraževanje so naslednje vrste posegov: 23

• ukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, • za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstr • novogradnje objektov, • spremembepostavitve nezahtevnih namembnosti in obstoječihenostavnih objektov objektov, v okviruv sklad dopustnihu s tabelo d3,ejavnosti, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko naprave), • vodnogospodarske ureditve. omrežje in

53. 1030 proizvodnih dejavnosti (I) Na proizvodnih dejavnosti so dopustnečlen naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov: območja (1032)območjih gospodarska cona (IG) (1032a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • proizvodne dejavnosti, • trgovina, storitve, gostinstvo, • • poslovni prostori (pisarne), • gradbeništvo,kvartarne dejavnosti, • , • v ju bivanje ni dopustno. (1032b)šport dopustne in rekreacija so naslednje vrste posegov: • območ odstranitve objektov, • za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, • novogradnje objektov, • postavitvespremembe nezahtevnih namembnosti in enostavnihobstoječih objektov objektov, v okviruv skladu dopustnih s tabelo d3,ejavnosti, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko naprave), • vodnogospodarske ureditve. omrežje in

54. 1040 p člen (1041) površine za turizem (BT) osebna območja (B) (1041a)V posebnih dopustne območjih so naslednjeso dopustne namembnosti naslednje namembnosti oz. dejavnosti: oz. dejavnosti in vrste posegov: • gostinstvo, • trgovina in storitve, kot dopolniln gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kletni in/ali a dejavnost osnovni turistični ( • pritlični etaži, vendar ne smejo preseči ilna 1/2 dejavnost zazidane površine objekta vi posamezni (gostinski) etaži, namembnosti, locirane so lahko v vsaki rekreacija in kulturne dejavnosti, ter prostori za izobraževanje, kot dopoln • zdravstveneosnovni turističn dejavnosti, etaži, vendar ne • smejostanovanje preseči za lastnika1/2 zazidane oz. upravljavca površine objekta v posamezni etaži, tanovanje na objekt. (1041b) dopustne so naslednje vrste posegov: • objekta, vendar največ eno s odstranitve objektov, • za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, 24 spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,

• novogradnje objektov, • postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko naprave), • vodnogospodarske ureditve. omrežje in

(1042) površine za trgovino in storitve (BD) (1042a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • , gostinstvo, • poslovni prostori raznih dejavnosti (pisarne), • dejavnostitrgovina in rekreacije, storitve (nakupovalna zabave, sprostitve, središča) • stna stanovanja/bivanje razen stanovanje za lastnika oz. upravljavca

(1042b)v območju dopustne niso so naslednjedopu vrste posegov: • obstoječega gostinskega objekta. odstranitve objektov, • za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalnah objektov v dela,okviru rekons dopustnihtrukcije, dejavnosti, dozidave, nadzidave, • novogradnje objektov, • spremembepostavitve nezahtevnih namembnosti in obstoječienostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko naprave), • vodnogospodarske ureditve. omrežje in

55. 1050 zelene e (Z) Na ah so dopustne naslednje namembnostičlen oz. dejavnosti in vrste posegov: (1051) površine za oddih, šport in rekreacijo površinna prostem (ZS) (1051a)zelenih dopustne površin so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: •

območja za rekreacijo in šport na prostem so namenjenagolf, kamp, š portu, dopolnilne rekreaciji dejavnosti in oddihu le kotna prostem in obsegajo le površine igrišč (brez objektov visokogradnje) in zelene površine, (1051b)kot dopustne so: igrišča, so naslednje igralni parki, vrste kopališča,posegov: plaže, • začasni/sezonski objekti. in parkovne opreme (kot so klop ,...), • ureditve športnih, rekreacijskih in zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve • športne,postavitve rekreacijske nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladi inu lopes tabelo za počitek 3, ki je sestavni del tega spremembe namembnosti obstoječihtni za objektov shranjevanje v okviru opreme, dopustnih garderobe, dejavnosti, sanitarije, ... • ureditve infrastrukture odloka,naprave), pomožni objekti so dopus • vodnogospodarske ureditve,(prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in • gradnja objektov visokogradnje ni dopustna (razen objektov ejah 3 in 4).

(1052) površine parkov (ZP) , določenih v alin (1052a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • rekreacija in oddih na . (1052b) dopustne so naslednje vrste posegov: • parkovnih površinah parkovne opreme ( ...), • parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve kot so klopi in lope za počitek, spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti, 25

• postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture (prometno, komuna naprave), • vodnogospodarske ureditve. lno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in

(1055) površine pokopališča (ZK) (1055a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • • dejavnosti cerkve, • pokopališkatrgovina in storitvein pogrebna kot dejavnost, dopolnilna dejavnost (npr.

), pokopališki in pogrebni dejavnosti • cvetličarna, prodaja kamnoseških izdelkov in sorodne dejavnosti povezane z osnovno (1055b)namembnostjo dopustne so območja naslednje vrste posegov: • parkovne površine. so odstranitve objektov, • za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, • novogradnje objektov, • spremembepostavitve nezahtevnih namembnosti in obstoječihenostavnih objektov objektov, v okviruv sklad dopustnihu s tabelo d3,ejavnosti, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture naprave), • vodnogospodarske ureditve.(prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in

56. 1060 prometne infrastrukture (P) Na prometnih ah so dopustne naslednje namembnostičlen oz. dejavnosti in vrste posegov: (1061) površine cest (PC) območja (1061a) dopustnepovršin so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • dejavnosti cestnega prometa. (1061b) dopustne so naslednje vrste posegov: • so ekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, • za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, r • novogradnje objektov, • spremembepostavitve nezahtevnih namembnosti in obstoječihenostavnih objektov objektov, v okviruv sklad dopustnihu s tabelo d3,ejavnosti, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture naprave), • vodnogospodarske ureditve.(prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in

(1062) površine železnice (PŽ) (1062a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • dejavnosti . (10612b) dopustne so naslednje vrste posegov: • železniškegaso prometa adzidave, odstranitve objektov, • za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, n • novogradnje objektov, • spremembepostavitve nezahtevnih namembnosti in obstoječihenostavnih objektov objektov, v okviruv sklad dopustnihu s tabelo d3,ejavnosti, ki je sestavni del tega odloka,

26

• ureditve infrastrukture naprave), • vodnogospodarske ureditve.(prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in

(1066) ostale prometne površine (PO) (1066a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • . (1066b) dopustne so naslednje vrste posegov: • prometne površine in soparkirišča adzidave, odstranitve objektov, • zaspremembe obstoječe namembn objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, n • novogradnje objektov, • postavitve nezahtevnihosti in obstoječihenostavnih objektov objektov, v okviruv sklad dopustnihu s tabelo dejavnosti,3, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko o naprave), • vodnogospodarske ureditve. mrežje in

57. 1070 komunikacijske infrastrukture (T) komunikacijske infrastrukture so člendopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov: območja (Na107 površinah0) območja komunikacijske infrastrukture (T) (1070a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • dejavnosti telekomunikacij. (1070b) dopustne so naslednje vrste posegov: • so nadzidave, odstranitve objektov, • za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, • novogradnje objektov, • spremembepostavitve nezahtevnih namembnosti in obstoječihenostavnih objektov objektov, v okviruv sklad dopustnihu s tabelo d3,ejavnosti, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, naprave), • vodnogospodarske ureditve. telekomunikacijsko omrežje in

58. 1080 o člen vrste posegov: bmočja energetske infrastrukture (E) (1081)V območjih oskrba energetske z elektri infrastrukturečno energijo (Ee) so dopustne naslednje namembnosti oz. dejavnosti in (1081a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • (hidro-, solarne - elektrarne, bioplinarne, soproizvodnja na plin in lesno biomaso ter druge oblike), • proizvodnjaprenos elektri električne energije rmatorske postaje). (1081b) dopustne so naslednje vrste posegov: • čne energijeso (razdelilne transfo odstranitve objektov, • za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela,ru rekonstrukcije, dopustnih dejavnosti, dozidave, nadzidave, • novogradnje objektov, • spremembepostavitve nezahtevnih namembnosti in obstoječihenostavnih objektov objektov, v okviv skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, 27

• naprave), • ureditvevodnogospodarske infrastrukture ureditve. (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in

59. len 1090 okoljske infrastrukture (O) okoljske infrastrukture so dopustneč naslednje namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov: območja (1091)Na površinah površine za oskrbo z vodo (Ov) (1091a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • (1091b) dopustne so naslednje vrste posegov: • površine/območja za napraveso vodovodnega omrežja (zajetja, rezervoarji....) odstranitve objektov, • zaspre obstoječe objekte dopustna vzdrževalnaektov v okviru dela, rekonstrukcije, dopustnih dejavnosti, dozidave, nadzidave, • novogradnje objektov, • postavitvemembe nezahtevnih namembnosti in obstoječihenostavnih obj objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, teleko naprave), • vodnogospodarske ureditve. munikacijsko omrežje in

(1092) površine čistilne naprave (Oc) (1092a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • za odvaj ), • dejavnostispreml povezane s čiščenjem odplak (čistilna naprava,, črpališče, druga infrastruktura • storitve anjev zvezi in čiščenjez okoljsko odplak infrastrukturo, • stanovanjajajoči niso poslovni dopustna. prostori osnovne dejavnosti območja (1092b) dopustne so naslednje vrste posegov: • so strukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, • za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekon • novogradnje objektov, • spremembepostavitve nezahtevnih namembnosti in obstoječihenostavnih objektov objektov, v okviruv sklad dopustnihu s tabelo d3,ejavnosti, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture (prometno, k naprave), • vodnogospodarske ureditve. omunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in

(1095) površine za komunalne dejavnosti in gasilce (Ok) (1095a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • zbiranje, sortiranje odpadkov, • komunalne dejavnosti, • gasilska dejavnost. (1095b) dopustne so naslednje vrste posegov: • so odstranitve objektov, • za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela,iru rekonstrukcije, dopustnih dejavnosti, dozidave, nadzidave, • novogradnje objektov, • spremembepostavitve nezahtevnih namembnosti in obstoječihenostavnih objektov objektov, v okvv skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka,

28

• ureditve infrastrukture naprave), • vodnogospodarske ureditve.(prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in

60. 1110 člen posegov: območja razpršene poselitve (A) 1111Na površinah površine razpršene razpršene poselitve poselitve so dopustne za zidanice naslednje in vinske namembnosti kleti (Av) oz. dejavnosti in vrste (1111a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • kmetijstvo in druge trajne nasade. (1111b) dopustne so naslednje vrste posegov: • – samo gospodarski objekti za vinogradništvo odstranitve objektov, • zapostavitve/novogradnje obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,vinske nadzidave, kleti), • postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, gospodarskih objektov za vinogradništvo (zidanice, • ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko naprave), • vodnogospodarske ureditve. omrežje in

1112 površine razpršene poselitve za kmetije in stanovanja (Ask) (1112a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja), • stanovanja/bivanje, • gostinstvo, storitvene dejavnosti brez prekomernih vplivov. (1112b) dopustne so naslednje vrste posegov: • odstranitve objektov, • zaspremembe obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna v okviru dela, rekonstdopustnihrukcije, dejavnosti, dozidave, nadzidave, • novogradnje objektov, • postavitve nezahtevnihnamembnosti in obstoječihenostavnih objektov objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunik naprave), • vodnogospodarske ureditve. acijsko omrežje in

1113 površine razpršene poselitve za kmetijska gospodarstva (Askk) • rabo SKk. Za Askk glede namembnosti oz. dejavnosti in vrste posegov veljajo določbe za namensko

61. (2010 in 2020) Kmetijska zemljišča (1) in (2): (2010a in 2020a) dopustne so naslednje namembnostičlen oz. dejavnosti: • kmetijstvo. (2010b in 2020b) dopustne so naslednje vrste posegov: • • ureditve infrastrukture, od tega le: ureditveo kmetijskih zemljišč (vse agrarnenih cest, operacije), o ifikacije CC - SI rekonstrukcije obstoječih lokal cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (objekti klas šifra 22), 29

• vod

• postavitvenogospodarske nezahtevnih ureditve, in enostavnih kot so vodni objektov, zadrževalniki v skladu zas tabelo potrebe 3, namakanjaki je sestavni kmetijskih del tega zemljišč,odloka; sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti; • postavitev ne kmetijsko-gozdarske opreme, skladno s predpisom, ki ureja kmetijska ; • pomož . zemljišča začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 62. en (3010) Gozdna zemljišča (G) (3010a) dopustne so naslednje namembnosti oz.čl dejavnosti: • gozdarstvo in kmetijstvo, • • lov in ribolov. (3010b)šport dopustne in rekreacija, so naslednje če omogočata vrste posegov:ohranjanje prvotne funkcije zemljišča, • uredit • ureditve za rekreacijo, • postavitveve gozdnih nezahtevnih zemljišč, in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko om naprave), • vodnogospodarske ureditve. režje in

63. (3011) Gozdna zemljišča - varovalni gozd (Gv) (3010a) dopustne so naslednje namembnosti oz.člen dejavnosti: • gozdarstvo. (3010b) dopustne so naslednje vrste posegov: • ureditve gozdnih zeml • ureditve infrastrukture (prometno, naprave), jišč, • vodnogospodarske ureditve. energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in

64. -1 vsa kjer je člena in se zato oblikujejo posebne geomorPoleg grafično prikazanih površin celinskih voda, so vodna zemljišča celinskih voda po ZV celinskihzemljišča, voda velja:voda trajno ali občasno prisotn hidrološke, (4011) fološkeCelinske in vode biološke (Vc): razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Za vse površine (4011a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • vodnogospodarske dejavnosti. (4011b) dopustne so naslednje vrste posegov: • vodnogospodarske ureditve, • ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energets naprave), • postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladuko, s tabelotelekomunikacijsko 3, ki je sestavni omrežje del tega in odloka.

65. urovin (L) člen 5010 območja mineralnih s 30

bnosti oz. dejavnosti in vrste posegov: V(5011) območjih površine mineralnih nadzemnega surovin pridobi so dopustnevalnega naslednje prostora n (LN):amem (5011a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • , • vo. (5011b)izkoriščanje dopustne mineralnih so naslednje surovin vrste posegov: • proizvodne dejavnosti, povezanee, sanacija, z mineralnimi surovinami, gradbeništ • postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni del tega raziskovanje,odloka, izkoriščanj • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunik naprave), • vodnogospodarske ureditve. acijsko omrežje in

(5013) površine nadzemnega pridobivalnega prostora sana (LNk): (5013a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: – cija v kmetijska zemljišča • kmetijstvo. (5013b) dopustne so naslednje vrste posegov: • .

(501sanacija4) površine v kmetijska nadzemnega zemljišča pridobiva brez izkoriščanjalnega prostora mineralnih - surovin (LNg): (5014a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti: • gozdarstvo. sanacija v gozdna zemljišča (5014b) dopustne so naslednje vrste posegov: • eralnih surovin.

sanacija v gozdna zemljišča brez izkoriščanja min 66. 5040 OOoo) (5040) ostala območja (OOoo): člen (5040a) dopustne so naslednje namembnostiostala oz.območja dejavnosti: ( • ni dejavnosti. (5040b) dopustne so naslednje vrste posegov: • • ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekom naprave),sanacija zemljišča, • vodnogospodarske ureditve. unikacijsko omrežje in

67. EUP - rek – enote urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru (a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:člen • rimarne eacijska raba, ki trajno ne spreminja

• na površinahstav p rabe prostora še športna in rekr dejavnosti, ki so osnovne namembnosti površin, • spremembebnih zemljiščihnamembnosti znotraj objektov EUP za ali rekreacijo delo vse vrste namembnosti oz. dopustnebrez nastanitvenih za posamezno kapacitet, podrobnejšo namensko rabo površin, • spremembe namembnosti objektov za kmetijstvo,v objektov enostavni za športh in in nezahtevnih rekreacijo, terobjektov gostinstvo niso dopustne. (b) dopustne so naslednje vrste posegov: • na povr

šinah primarne rabe prostora: 31

o ureditev infrastrukture, o sprehajalnih za potrebe poti, rekreacije, rekreacijskih izhodišč in sorodne rekreacijske • krčitev gozda • postavitvena stavbnih nezahtevnih zemljiščih in znotraj enostavnih EUP zaobjektov, rekreacijo v sklad vse u vrste s tabelo posegov, 3, ki je ki sestavni so dopustni del tega za odloka,posamezno podrobnejšo namensko rabo površin, • . postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd.) niso dopustne 68. EUP - vin – enote urejanja prostora vinogradniških območij (a) dopustna so naslednje namembnosti: člen • na primarni rabi prostora vse vrste namembnosti oz. dejavnosti, ki so dopustne za , • na stavbni a posamezno posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora (b) dopustne soh naslednjezemljiščih vrste vse vrste posegov: namembnosti oz. dejavnosti, ki so dopustne z • podrobnejšo namensko rabo prostora. o trajnih nasadov, • na površinah primarneh rabe v EUPprostora: vin vse vrste posegov, ki so dopustni za posamezno podrobne krčitev gozda za potrebe • napostavitve stavbnih nezahtevnih zemljišči in enostavnih objektov za posamezno namensko rabo prostora v jšo namensko rabov skladu površin, s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka, • ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomuni naprave),vinogradniškem območju, • vodnogospodarske ureditve. kacijsko omrežje in

69. dopustne vrste objektov glede na namen člen adnje tistih vrst objektov glede na namen, ki so skladne z dopustnimi namembnostmi, izrabo, oblikovanjem in Nadrugimi površinah prostorskimi posameznih izvedbenimi podrobnejših pogoji namenskih po tem odloku. rab prostor a so dopustne gr

70. (prikaz stavbe po REST namenske rabečlen prostora in GJI v merilu 1:5.000) gradnja ni Nadopustna, zemljiščih razen z grafičniminfrastrukture, prikazom nezahtevnih stavbe in izven enostavnih območij obj stavbnihektov v zemljiščskladu s tabelo 3. – GURS v grafičnem prikazu

71. i so degradirane ali je gradnja zastala, je dopustna člen , Na območjih in površinah za poselitev, k začasnaureditve. raba. Dopustne so začasne ureditve in začasni objekti s tem, da se ne povečuje vrednost zemljišč in da te ureditve ne onemogočajo kasnejše celovite izvedbe načrtovanega objekta ali

3.2.2 Tolerance glede namenske rabe prostora 72. (1) e objekte z namembnostjo, ki ni v skladu z OPN, je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjemčlen in v okviru veljavnih okoljskih predpisov (hrup, Za obstoječ 32

varstvo okolja...). Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih

(2) določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet)tekturno je potrebnooblikovanje zagotoviti po OPN parkirišča(npr. objekt v okvirunima funkcionalnega določb OPN. zemlji Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhi skladu s pridobljenim dovoljenjem in rabašča ali v nima okviru zadostnih dopustnih odmikov dejavnosti. od parcelne Dopustna meje, je spremembanima zadostne namembnosti velikosti zemljiške/gradbene v okviru parcele…) je dopustna nadaljnja raba objekta, v

Dopustne vrste posegov so: dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih •ali povečanihrekonstrukcija dejavnosti ob pogojih (kapacitet) za arhitekturno je potrebno oblikovanje zagotoviti za parkirišča novogradnje, v okviru določb OPN. • dozidave in nadzidave niso dopustne, • • nadomestitev objekta (3) podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa, rhitekturno oblikovanje po OPN – v enakih ali manjšihmike od gabaritih. predpisanih, ima pa zadostno velikost Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in a dopustna(t.j. obstoječi nadaljnja objekt raba ima objekta, manjše v od skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnihzemljiške/gradbene dejavnosti. parcele, Dopustna velikost je sprememba parcele omogočanamembn doziosti davev okviru ali dopustnih tudi novogradnje) dejavnosti, je

Dopustne vrste posegov so: •ki jihrekonstrukcija določa OPN, zaob obseg pogojih novih za arhitekturno ali povečanih oblikovanje dejavnosti za (kapacitet) novogradnje je potrebno objektov zagotoviti, •parkirišča dozidave, v okviru nadzidave določb so OPN. dopustne pod pogoji za novogradnje objektov, • dopustna je podkletitev objekta, • naselbinska, stavb dozidave, nadzidave in podkletitev i odmiki od dopustnih za novogradnje, vendarizjemoma le s so soglasjem v območju soseda, kulturne dediščine ( na dediščina) dopustne • nadomestitev objekta z manjšim zgornjimi alinejami. – v enakih ali manjših gabaritih; v večjih gabaritih pa v skladu z

3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo 73. Pogoji glede izrabe so PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah. člen določeni v 3.2.4 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje 74. Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor so: • PIP člen • PIP za arhitekturno oblikovanje, • PIP za oblikovanjeurbanistično v oblikovanje, ureditvenih enotah, • PIP za oblikovanje drugih posegov v prostor.

3.2.4.1 Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje 75. faktor zazidanosti (FZ) (1) člen

(2) Faktor zazidanosti je razmerje med zazidano površino objekta (stavbiščem) objekta in v površino ravnini gradbene parcele. Faktor zazidanosti izraža delež stavbišča na gradbeni parceli. (3) Zazidana površina objekta (stavbišče) je površina, ki jo tvori zunanji obod pritličja. 33 V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se štejejo:

• prostori objekta, letni vrtovi, zastekljeni prostori, arkade ipd. stavbni deli), • površina navpične projekcije pritlične etaže na vodoravno rteravnino najmanj (sem s trehsodijo strani) vsi zaprti nad

• previsni deli stavbe (površine stavbe, ki so pokrite in zap enega terena. (4) zazidano površino osnovnega stavbnega volumna in prav tako tvorijo volumen stavbe, površina kleti oz. drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo urej nezahtevniV zazidano objekti. površino za izračun faktorja zazidanosti se ne štejejo vkopane kletne etaže, zunanja stopnišča, zunanje klančine, balkoni, nadstreški, sončni zasloni, enostavni in

76. faktor izrabe (FI) (1) Faktor izrabe je razmer člen dzemnih

parceli. je med bruto etažno površino objekta (brez kletnih/po (2) površin) in gradbeno parcelo. Faktor izrabe izraža delež bruto etažne površine na gradbeni • rani V bruto etažno površino objekta za izračun faktorja izrabeop.: v se primeru štejejo: nagnjene fasade), sem bruto površine vseh nadzemnih etaž, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh st (loggia), upoštevajoč tudi previsne dele etaže ( • sodijo tudikleti tlorisne oz. drugih površine, podzemnih ki niso delovzaprte objekta, z vseh straki segajoni do nadpolne nivo višine, urejene so paga pokriteterena. – (3) računa se površine do navpične projekcije zunanjega roba krova, površina enostavniV bruto etažno in nezahtevni površino objekti objekta ter zadrugi izračun lahko faktorja odstranlj izrabeivi objekti se ne štejejo: vkopane kletne lahka konstrukcija).etaže, prostor znotraj prezračevanih streh, pohodne strehe za potrebe vzdrževanja, (4) (točkovni temelji – za oblikovanje v ureditvenih enotah ali podrobnih PIP. Izraba prostora se določa tudi s številom stanovanj. Podrobnejši pogoji so določeni v pogojih

77. odmiki (1) Odmiki objektov od gradbene parcele ali regulacijskečlen linije so praviloma min. 4m. Odmiki so oblikovanje vosnovnih ureditvenih in spremljajočih enotah. Odmik objektov se meri horizontalno od ravnine najbolj izpost določenisorodni okrasni v PIP za elementi fasade). (2) avljenega dela fasade (za izpostavljeni del fasade se ne štejejo venci, obrobe ine vanje objekta. (3) Manjšie odmike odmiki od od 4m 4m je so treba dopustni zagotoviti s pisnim v naslednjih soglasjem primerih: soseda oz. upravljavca javne površin •ob zagotovljenihobjekti, katerih pogojih kap ali za zgornji varnost, ro rabo in vzdrže m, morajo biti odmaknjeni Večjod meje gradbene parcele oz. regulacijske linije min. 6m, • e b ob strešnega ulici oz. venca od regulacijs je višji od 8 predpisanih v primeru rekonstrukcije ceste in nadomestne gradnje objekta, ko je treba večje odmike od parcelne mej sti. ke linije morajo biti večji od (4) Za balkone, ganke in objektih,zagotoviti kjer razširitev gradbena uličnega linija sovpadaprofila za z izboljšavoregulacijsko varno linijo, v teh primerih lahko balkoni, in napušče je dopusten odmik 2m, razen ob javnih prometnih površinah (5) Dopustna je postav a eni stranici stikata, ganki in napušči segajo preko izrabe regulacijske in zazidanosti. linije. (6) itev dveh stavb v niz (dvojček) tako, da se objekta n pristikajo čemer v primeru, veljajo ista ko semerila lastnika itev inObjekti so pri natem dveh zagotovljeni sosednjih vsi lastniških pogoji za zemljiščih varnos ali gradbenih parcelah se lahko medsebojno (7) sosednjih zemljišč pismeno sporazumeta za takšno ured objekta) se lahko stika z osnovn t, rabo in vzdrževanje objekta. Spremljajoči objekt (kot npr. garaža, ki presega velikost enostavnega ali nezahtevnega im objektom. Za odmike spremljajočih objektov veljajo določbe za odmike osnovnih objektov. 34

(8) Gradnja m, za potrebe javne gospodarske infrastrukture je meje javne podpornih zidov, višjih od 1,5 (9) dopustnaGradnja podpornih do meje gradbenezid oz. zemljiške5m, za parcele ne-javne in potrebe do regulacijske je dopustna linije z oz.odmikom min. prometne60cm do meje površine. gradbene o cm od regulacijske linije oz. meje ov, višjih od 1, zidovi ob regulacijski liniji z.oz. zemljiške ob javni parcelecesti morajo in min. biti 60 postavljeni izven pregledne berme (poljajavne prometnepreglednosti). površine s pisnim soglasjem soseda in upravljavca javne površine. Podporni (10)

(11) Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskihdo meje razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem sporazumejo. Gradnja osnovnih in spremljajočih objektov, kjer je dopustna lega do regulacijske linije ali javne površine, je dopustna, če na tem odseku ni plani rana rekonstrukcija oz. širitev (12)ceste Stavbe ali druge morajo gospodarske biti odmaknjene javne odinfrastrukture. gozdnega roba Odmike vsaj 20m presodi, ostali upra objektivljavec in javneureditve, površine ki so glede na načrtovane ureditve in dejanske razmerenjeni od na mejeterenu. gozda vsaj 1m. S soglasjem javne

na nivoju zemljišča, pa morajo biti odmak gozdarske službe je možna tudi gradnja bliže gozdnemu robu. 3.2.4.2 Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov 78. lega nezahtevnih in enostavnih objektov (1) člen (2) o (kot npr. kiosk, gostinski vrt, pokriti prostor, oder z Gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov je določena v tabeli 3, ki je sestavni del odloka. prometaZačasni objekti in funkcionalno za turistično oviranih ponudb ljudi, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in nadstreškom, cirkus, tribuna) morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo osnovnega toka peš (3) Nezahtevnih in enostavnih infrastrukturnih objektov (kot npr. bazna postaja, kioskvzdrževanja za meritev infrastrukturnega stanja okolja, omrežja. energetski in telekomunikacijski objekti) ni dopustno [IP1] pomožnih vrednot in kulturne

postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravnih dediščine. 79. odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov (1) člen kmetijsko-gozdarski objekt, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov (kot npr.: objekt za rejo živali, pomožni

•pomožni 4m od objektimeje gradbene namenjeni parcele obrambi ali regulacijske in varstvu linije, pred naravnimi in drugimi nesrečami ter •pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov in sorodni) morajo biti:

• manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda oz. upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta, (2) Odmikivečje nezahtevnih odmike je treba in enostavnih zagotoviti objektov v primeru (kot rekonstrukcije npr.: majhna a li stavb, novogradnje majhna ceste stavba in kot jih določi upravljavec javne površine.

zajetjedopolnitev in obstoječe pozidave, mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznic, rezervoar, vodnjak, vodomet, samostojno parkirišče, športn o igrišče na prostem, vodno • 2m od objektimeje gradbene za akumulacijo parcele alivode regulacijske in namakanje, linije, pomožni letališki, pristaniški objekt in •pomožni objekt na smučišču in sorodni objekti) morajo biti:

• manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda oz. upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta, večje odmike je treba zagotoviti v primeru rekonstrukcije ali novogradnje ceste in jih35 določi upravljavec javne površine.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti (kot npr.: p

omožni objekt v javni rabi, podporni zid, sorodni)pomožni so komunalni lahko postavljeni objekt, priključekdo parcelne na meje objekte s pisni gospodarskem soglasjem javne soseda infrastrukture oz. upravljavca in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, gozdna pot, pomol, objekt za oglaševanje in

gradnjojavne površine ne posega ob nazagotovljenih sosedn pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta. Ograje je dopustno postaviti do meje zemljiške parcele brez soglasja soseda, vendar tako, da se z je zemljišče. 80.

člen • namestitev naprav kot investicijska vzdrževalna dela Enostavnepreseg naprave za proizvodnjo električne energije je dopustno namestiti: • na ali v zgradbo ali gradbeno inženirski objekt, v tem primeru enostavna naprava ne sme ati višine zgradbe, na gradbeno parcelo, v tem primeru naprava ne sme presegati višine zgradbe, odmiktno enostavne narave od zgradbe pa ne sme biti večji od višine zgradbe. Klima naprave, vetrnice za proizvodnjo električne energije in sorodnih naprav ni dopus nameščati na fasade, ki so ob ulici. 3.2.4.3 Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje 81.

(1) člen oblikovanje v ureditvenih enotah oz.vvišina posebnih objektov PIP. (2) Višina in etažnost objektov sta določeni za posamezne vrste objektov v pogojih za

nePri izstopajo določanju iz višinecelotne objektov podobe jenaselja treba oz.poleg zaselka predpisanih. dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oz. zaselka, tako da novi objekti po višini

82. klet (1) člen primeru omejitev zaradi varstva podtalnice ali drugih varstvenih razlogov. (2) Osnovni in spremljajoči objekti so lahko podkleteni. Kletnih etaž je lahko več, razen v

Površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja, če se s tem ne onemogoča ohranitev ali (3) zasaditev dreves in grmovnic v skladu z varovanimi vrednotami in določbami za zagotovitev soglasjemdeleža zelenih sosed površin na gradbeni parceli. (4) Odmik kleti od parcelne meje mora biti min. 4m, manjši odmik je dopusten s pisnim a mejaša. (5) Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena, se ne štejev naslednjih v površino primerih: objekta za izračun faktorja zazidanosti in faktorja izrabe. •Kletna etaža, ki sega nad koto urejenega terena, se šteje v zazidano in bruto etažno površino osvetlj če podzemne etaže segajo nad nivo urejenega terena in so prostori kletne etaže eni (na fasadi kletne etaže okna ali vrata), v tem primeru se upošteva površina • osvetljenih prostorov oz. najmanj površina, ki jo tvorijo širina dela fasade z odprtinami in polovica globine kletne etaže isti deliv zazidano stavbe, površino ki segajo se nad štejejo linijo tudi terena, tisti deli ki povezujepodzemni zgornh etažjo objekta, in spodnjo ki pretirano koto gradbene segajo iz raščenega terena in so bili kasneje zasuti; za pretirano izstopajoče dele se štejejo t gradbene parcele. (6) Pri parcele, rekonstrukciji, dopustna nadomestni toleranca gradnji je nagib objekta terena in 2:1,pri nado ki semesti ga prikaže od spodnje kote

tvi obstoječega objekta je dopustna gradnja kleti v okviru tlorisa (zazidane površine) objekta. 36

83.

člen oblikovanje str mansarda in podstrešni prostori Mansarda je lahko izvedena v dveh etažah pri enakih/nespremenjenih pogojih za višino objekta, ehe in strešnih elementov. Površine mansarde se štejejo v bruto etažno površino objekta in faktor izrabe. 84.

(1) člen kolenčni zid Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena s skupno višino kolenčnega zida, kapne lege in strešne konstrukcije. Višino se meri na zunanji strani zunanjega zida (nosilne stropnika,konstrukcije). br Višino strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se meri v vertikalni smeri od zgornje kote nosilne konstrukcije stropa zadnje polne etaže (od betonske plošče ali (2) ez tlaka) do zgornje linije nosilne konstrukcije strehe (kot npr. špirovca ali strešne plošče). (3) Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena za posamezne vrste objektov v določbah za oblikovanje v ureditvenih enotah. Navedene višine strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se uporabijo kot merilo tudi v (4) primerih, ko streha nima običajne izvedbe s kolenčnim zidom in kapno lego (kot npr. streha brezso sestavni kapne dellege ali masivna odloka.izvedba v betonu ali izvedba z večetažnimi prostori). Mera oz. višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je razvidna v grafičnih prikazih, ki obrazložitve 85. streha v PIP za oblikovanječlen v ureditvenih enotah oz. v posebnih PIP. Oblika in naklon strehe sta določena

86. o (1) oblikovanječlen v ureditvenih enotah. (2) dpiranje strešin Vrste odpiranja strešin so določene v PIP za na streha Odpiranje(toleranca strešin100 stanovanjskih stavb je dopustno s strešnimi okni in v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti prečno dvokapnico z enakim naklonom kot osnov ) ali enokapnico (na fertah) z nižjim naklonom od osnovne strehe. Strešine frčad ne smejo segati nad sleme osnovne strehe. Razmerje frčad na stanovanjskih objektih mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe (širina frčad in (3) strešine se meri v osi okna frčade). V primeruj kmetij dveh in objektov etaž v mansardi gospodarskih so v spod dejavnostinji etaži za dopustne frčade, zgornja etaža ima lahko le strešna okna. Odpiranje strešin gospodarskih poslopi 0 od naklona potrebe prezračevanja, osvetlitve in drugih funkcionalnih potreb, je dopustno s strešnimi okni in pultnimi frčadami (frčadami na fertah), katerih naklon je manjši do 10 osnovne strehe, skupna dolžina frčad ne sme presegati polovice dolžine strešine (4) gospodarskega poslopja. Dopustne ihso vrst tudi objektov prezračevalne ni predpisano. odprtine v slemenu strehe in druge oblike odpiranja strešin. Oblikovanje odpiranja strešin drug 87. kritina člen

37

(1)

(2) Strehe s strešinami v nagibu morajo biti krite s kritino opečne ali sive barve, dopustni so tudi odtenki temnejše sive in rjave barve. Strehe v območjih varstva kulturne dediščine in vplivnih območjih varstva kulturne (3) dediščine morajo biti krite s kritino, in/aliznačilno ima in odsev, prevl adujočo ni dopustna. za to območje. Dopustne so kritinepolmat zsijaju majhnimi je dopustna. strešniki oz. kritino, ki ima teksturo drobnih strešnikov. (4) Pločevinasta kritina, ki ne oksidira Pločevinasta kritina v

Kritine z odsevom niso dopustne, razen za manjše površine arhitekturnih elementov. 88. odstranitev objekta člen ov objekt povezati v enotno in skladno oblikovano V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega objekta ohrani, del pa odstrani, je potrebno ohranjeni del obstoječega in n stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. 89.

(1) 1,5m, začlen potrebe javne gospodarske infrastrukture se v nasel podporni zidovi višine nad 1,5m (2) Gradnja podpornih zidov, višjih od 2,2m, za ne- rob podpornegajih priporoča zida v terasah/kaskadah. ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je Pri gradnji podpornih zidov, 2,2mvišjih nadod javne potrebe in ob javni površini, zgornji

regulacijska linija na višini koto urejene javne površine. Prekomerni negativni (3) vplivi (kot npr. preliv meteorne vode, spiranje2,2m, ob zemlje medsosedski ali kamenja meji, ipd. zgornji vplivi) rob iz podpornegavišjeležečih zemljiščzida ne smemorajo presegati biti preprečeni. navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je parcelna meja na Pri gradnji2,2m podpornih zidov, višjih od (kot npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. višini nad koto urejene površine spodaj ležeče parcele. Prekomerni negativni vplivi vplivi) iz višjeležečih zemljišč morajo biti preprečeni. 3.2.4.4 Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov 90. nezahtevni in enostavni objekti (1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo bitičlen izvedeni tako, da so lahko odstranljivi in je po

(2) Objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe oziroma veljajonjihovi oblikovnaodstranitvi merila možna za enostavna ureditveno vzpostavitev enoto v kateri prejšnjega ali blizu stanjakatere v se prostoru. objekt nahaja. (3) minimalnem naklonu. (4) OblikovanjeStreha pri nadstreških, in uporaba garažah, vetrolovih, zimskih vrtovih je lahko ravna,-gozdarskih ukrivljena objektov ali v kot so: p materialov pri gradnjahzasnova pomožnih mora kmetijsko biti podolgovata, v razmerju stranic vsajostavitev 1:1,25. S kozolcev, kmečkih lop, grajenih rastlinjakov, skednjev, senikov med in kašč 30 mora upoštevati lokalno tradicijo. Tlorisna so lahko zgrajeni v lesenileme ali zidanistrehe izvedbi.mora biti v smeri daljše stranice, naklon strešin pa ° (5) inV kolikor45°. Kritina oblikovanje je opečne, posameznik izjemoma sive enostavnih barve ali in pril nezahtevnihagojena sosednjim objekotv stavbam. s tem odlokom Objekti ni posebej opredeljeno, se smi posamezni enoti urejanja prostora. selno upoštevajo oblikovalski pogoji drugih objektov v

38

91. m (1) člen dopustne le kot protihrupne ali ograje do višine 3 ograje je dopustna do Višina ograjem. ob javni površini je dopustna do višine 1,2m; višje ograje so ob javni površini (2) zaščitne ograje. Višina medsosedske vas naj se zgleduje po tradicionalnihvišine 2 primerih ograjevanja parcel. (3) Oblikovanje ograj ob javnih površinah v ureditvenih enotah “v" –

Protihrupne ograje v vaških naseljih in zunaj naselij naj bodo pretežno lesene ali ozelenjene. 92.

(1) člen škarpe in podporni zidovi do 1,5m (2) Gradnja podpornih podpornih zidov zidov je dopustna za potrebe na nagnjenem izravnave terenu, vrta okrogko je potrebna objekta trdnejša ni sprejemljiva. ureditev brežin in druge rešitve niso izvedljive oz. ne zagotavljajo varnosti. nagibov naravnega posipa. (3) Nasipavanje površin za zasebne potrebe (vrtovi ipd.) na gradbenih parcelah je dopustno do

Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem sporazumejo. Prekomerni negativni vplivi (kot npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višjeležečih zemljišč morajo biti preprečeni. 93.

(1) člen objekti za oglaševanje PostavitevOglaševanje oglasnega za lastne panojapotrebe ali je dru dopustno na objektih in/ali na funkcionalnih zemljiščih teh slemeobjektov, objekta v katerih ni dopustna. se izvaja oglaševana dejavnost ali na drugem stavbnem zemljišču naselja. (2) gega sorodnega objekta/konstrukcije za oglaševanje nad

(3) Oglasne panoje aliali drugedruge sorodne sorodne ob objekte za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z •odlokom o plakatiranju in oglaševanju v občini. • jekte za oglaševanje ni dopustno postavljati na: (4) na površinah naravnih vrednot in površinah s kulturno dediščino, ni najmanj 2,3 m nad na kmetijskih in gozdarskih objektih na površinah primarne namenske rabe. Izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti namešče pločnikom. 3.2.4.5 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah 94. (1) Z ureditvenimi enotami so arhitekturno oblikovanje objektov in drugihčlen posegov v prostor. Naziv ureditvene enote je lastno ime tipa ureditvene enotedoločeni in ne pomeniprostorski dopustne izvedbeni dejavno sti. pogoji za urbanistično in (2) PIP za naslednje ureditvene enote: v e OPN določa vv vas (strnjena zazidava prostostoječih objektov srednjega merila) vz zidaniceenodružinska zazidava (zazidava prostostoječih objektov manjšega merila) w vaška zazidava v vinogradniških območjih x svojstveno oblikovanje b počitniške hišice d n infrastrukturnibloki (zazidava objektiprostostoječih in naprave objektov ali objektov v nizu srednjega merila) p dvoranski objekti (prostostoječi ploščati objekti srednjega do velikega merila) 39 prometne površine (brez objektov)

zi , zelenice zp zk igrišča, igralne površine 0 niparkovne predpisan površine tip oblikovanja. pokopališče

95. UREDITVENA ENOTA VAS (v) (1) V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturnočlen oblikovanje posegov zgledovati po razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v oblikovnihrazmerja novega kvalitetah stavbnega krajevno volumna značilne ne arhitekture. smejo bistveno Objekt odstopatii morajo biti od razmerij oblikovani in v velikosti takšnih sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.naselju ali gruči. Tloris, višina in (2) merila in pogoji za stanovanjske stavbe: • faktor zazidanosti (FZ) do 0,3. Izjemoma velja dopustni faktor zazidanosti do 0,4 za vse EUP naselja Mokronog - MOK z ureditveno enoto (v). • faktor izrabe(FI) do 0,75, • 2, • odmiki: poleg skupnih PIP glede odmikov v poglavju o urba zazidana površina stavbe je lahko največ 280m o odmiki med objekti: stanovanjski objekt in gospodarskonističnem poslopje oblikovanju na isti gradbeni veljajo še: o medsebojnooz. lastniški parceli stika, prise lahko tem stikata, več stanovanjskih objektov na isti gradbeni oz. lastniški parceli se lahko je treba zagotoviti možnost, da se posamezni objekt • tloris: podolgovatlahko uporablja z razmerjem samostojno osnovnih (npr. stranic v primeru tlorisa vsaj spremembe 1 : 1,25, lastništva), da je • zagotovljena varnost, raba in vzdrževanje posamičnega objekta, o cm nad urejenim terenom, višina: cm nad urejenim terenom, do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 , o razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 višina strešne konstrukcije pri kolenčnem ziducm je lahkonad urejenim največ 80cm terenom, ali do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30cm, nad terenom, razen na o pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 višina K+P+M,strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 180cm za objekte, katerih širina je 8m ali manj, je dopustna max. višina objekta višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 160cm, pritličje • v primeruobjekta nagnjenega je lahko terena največ lahko 30cm prednja nad urejenim fas terenom, razen na pobočju, kjer je teren, vhod lahko največ 100cm nad urejenim terenom, • streha: ada kletne etaže v celoti sega nad urejen o

nakloncelovitim 30˚ oblikovanjem do 45˚, drugačen ali zasnovo naklon objekta, na osnovni dru strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s gačen naklon je dopusten na (merjenosekundarnih v horizontalni strehah, ki ravnini),lahko obsegajo do 40% ploskve vseh strešnih ploskev, o dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60% strešnih ploskev o stranice objekta, • širina napušča min. 60cm, (3) merila in pogojisleme za v kmetijska smeri daljše gospodarska poslopja: • odpiranjefaktor zazidanosti strešin: dopustne(FZ) do 0,5, so frčade in strešna okna. • odmiki:

poleg skupnih PIP glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju veljajo še: 40

o odmiki med objekti: medsebojno se na isti gradbeni parceli lahko stikajo gospodarska poslopja ter stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje, • tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1 : 1,25, • m cm nad lahko prednja fasada višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oz. ax. 7m do kapi, pritličje do 30 • dvoriščemstreha: oz. urejenim terenom, v primeru nagnjenega terena kletneo etaže v celoti sega nad urejen teren, rekonstr naklon 30˚ do 45˚, drugačen naklon na11,5 osnovni strehi je dopusten v primeru ukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta dvokapnicazahteva večjo nad širino osnovnim objekta, ki tlo presega m, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih(merjeno v horizontalni strehah, ki ravnini),lahko obsegajo do 40% ploskve vseh strešnih ploskev, • risom, ki obsega min. 60% strešnih ploskev (4) merila in pogoji za gospodarske objekte: • odpiranjefaktor zazidanosti strešin: dopustne (FZ) do 0,3 so frčade, strešna okna in druge oblike. • 2, • odmiki: zazidana površina stavbe je lahko največ 300m o odmikipoleg skupnih med objekti: PIP glede medsebojno odmikov v poglavju se na isti o urbanističn gradbeni em parc oblikovanjueli lahko stikajoveljajo še: gospodarski objekti ter stanovanjski objekt z gospodarskim objektom, • tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1 : 1,25, • v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada višina gospodarskega poslopja:nad urejen do K+P+M teren, oz. max. 7m do kapi, pritličje do 30 cm nad • streha:dvoriščem naklon oz. 30 urejenim0 do 45 terenom,0, kletne etaže v celoti sega drugačen11,5 naklon na osnovni strehi je dopustenn na sekundarnih v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega m, drugačen naklon je dopuste ploskevstrehah, (merjeno ki lahko v obsegajohorizontalni do ravnini), 40% ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad (5) objektiosnovnim terciarnih tlorisom, in kvartarnih sleme v dejavnosti smeri daljše stranice objekta, ki obsega min. 60% strešnih • faktor zazidanosti (FZ) do 0,3, • faktor izrabe(FI) do 0,5 • 300m2, • odmiki: veljajo skupni PIP, • tloris:zazidana podolgovat, površina stavbez razmerjem je lahko stranic največ vsaj 1 : 1,25, •

višina stavbe: do K+P+1+M, pritličje do 30cm nad dvoriščem oz. urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in • podobnestreha: naklon namene, 30 ki0 do ne 45 potrebujejo0, velike etažne višine, v primeru je dopusten nagnjenega v primeru terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, drugačen naklon na osnovni strehi presegarekonstrukcije 11,5 obstoječe položnejše ali strmejše strehe in h je strehah, ta pogojena ki lahko s celovitimobsegajo oblikovanjem ali zasnovo objekta ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki m, drugačen naklon je dopusten na sekundarni do 40%o vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60% strešniho ploskev (merjeno v horizontalni ravnini), • širina napušča min.ev. 60cm, sleme v smeri daljše stranice objekta. odpiranje strešin: ni pogoj 96. UREDITVENA (1) merila in pogoji za stanovanjske člen ENOTA ENODRUŽINSKA ZAZIDAVA (e) 41

objekte: • faktor zazidanosti (FZ) do 0,3. Izjemoma velja dopustni faktor zazidanosti do 0,4 za vse EUP naselja Mokronog - MOK z ureditveno enoto (e). • faktor izrabe (FI) do 0,75, • do0,3 , • , • faktor zelenih površin (FP) ali večji 2, • odmiki:v posamezni veljajo stanovanjski skupni PIP, stavbi so dopustna največ štiri stanovanja • zazidana površina stavbe je lahko največ 280m o do K+P+1+M, višina: 80cm, o ali do K+VP+M,višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 180cm, cm nad urejenim terenom, o višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidua objektaje lahko K+P+M, največ kota pritličja pri vhodu do 100 za objekte, katerih širina je 8m ali manj, je dopustna max. višin višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu , je lahko največ 160cm, pritličje o vobjekta primeru je nagnjenega lahko največ terena 30cm lahko nad urejenimpr terenom, razen na pobočju, kjer je urejenvhod lahko teren. največ 100cm nad urejenim terenom (2) merila in pogoji za objekte terciarnih in kvartarnihednja dejavnost fasadai kletne etaže v celoti sega nad • faktor zazidanosti (FZ) do 0,3, • faktor izrabe(FI) do 0,5, • 300m2, • odmiki: veljajo skupni PIP, • zazidana površina stavbe je lahko največ

višina stavbe: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oz. urejenim terenom,erena na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, v primeru nagnjenega t lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren. 97. vv) člen oblikovanjUREDITVENA ENOTA VAŠKA ZAZIDAVA V VINOGRADNIŠKIH OBMOČJIH ( (1)preseganje V ureditveni skladnega enoti merila vaška ni zazidavadopustno. v vinogradniških območjih (vv) se mora arhitekturno (2) merila ein posegov pogoji za zgledovati stanovanjske po oblikovnih stavbe: kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Bistveno • , • 2, • odmiki:v posamezni 2,5 stavbi sta dopustni največ dve stanovanji (brez soglasja soseda, razen za zazidana površina stavbe je lahko največ 150m dopusten s pisnimm od soglasjem meje gradbene soseda oz. zemljiške parcele • odmik od ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine), manjši odmik je o višina: do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim, terenom, razen o vna primeru pobočju, nagnjenega kjer je vhod terena lahko največ 100 cm nad urejenim terenom,celoti sega višina nad strešneurejen teren, konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 180cm • streha: naklon 30 do 45 lahko prednja fasada kletne etaže v , • (3) merila in pogoji za kmetijska˚ ˚, dvokapnica,gospodarska sleme poslopja: v smeri daljše stranice objekta • odpiranje strešin: dopustna so strešna okna. 2, • odmiki: zazidanao 2,5 površina m od meje stavbe gradbene je lahko parcele največ 280m(brez soglasja soseda, razen za odmik od ceste,

kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine), manjši odmik je dopusten42 s

pisnim soglasjem soseda, o • v manjši odmik do 2,5m je dopustenv primeru s pisnim nagnjenega soglasjem terena soseda lahko prednja fasada išina gospodarskega poslopja: do K+P+M oz. max. 7m do kapi, pritličje do 30 cm nad • streha:dvoriščem naklon oz. urejenim30 do 45 terenom,, dvokapnica, sleme v kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, ˚ ˚ smeri daljše11,5 stranice m. objekta, drugačen • naklon je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega odpiranje strešin: dopustna so strešna okna. 98. UREDITVENA ENOTA ZIDANICE (vz) merila in pogoji za oblikovanje so: člen zidanice: • gradnja zidanice je dopustna v okviru vinograda ali drugega trajnega nasada na

velikosti nad 1000m2; omejitev glede velikosti vinograda velja samo za novogradnjo ne kmetijskih zemljiščih K1 v velikosti nad 3000 m2, na kmetijskih zemljiščih K2 pa v • , – • odmiki:pa za rekonstrukcijo, min. 2,5 m od dozidavo meje gradbene in legalizacijo parcele obstoječih (brez soglasja objektov. soseda, razen za odmik od v zidanicah je dopustno samo občasno bivanje pisnim soglasjem soseda, • ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine), manjši odmik je dopusten s ni d tloris: zazidana površina zidanice je lahko največ 60m2, kletna etaža je lahko večja od pritličnenajmanj 1:1,25;etaže, če je klet el vkopan in se s tem ne poveča zazidana površina parcele • (povečan tloris je razširjen na vkopanem delu), razmerje stranic tlorisa v pritlični etaži o cm, višina:o ali do K+M, cm, kota do K+P+M višina strešne konstrukcije pri kolenčnem, zidu je do 80 o višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je do 180 urejenpritličja teren, pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom • streha: naklonv primeru 30 nagnjenega0 do 45 0, dvokapnica terena lahko sle prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad • • ° ° me v smeri daljše stranice objekta, odpiranje strešin: dopustna so strešna okna, ne- dopustna je postavitev nadstrešnice na nivoju dostopne ceste do velikosti 30m2, streha predfabriciranenadstrešnice ima podpornelahko enak konstrukcije,nagib kot zidanica razne ali ima oblike ra vno konzolnih streho, ločne predfabriciranih in druge izdelkov...)ortogonalne oblike konstrukcije in oblike nadstrešnice niso dopustne (kot. npr. ločne vinske kleti: • gradnja vinske kleti je dopustna v okviru vinograda ali drugega trajnega nasada velikosti nad 5000 m2; omejitev glede velikosti vinograda velja samo za novogradnjo ne pa za

• v vinski kleti – • odmiki:rekonstrukcijo, min. 2,5 dozidavo m od meje in legalizacijo gradbene parceleobstoječih (brez objektov. soglasja soseda, razen za odmik od je dopustno samo občasno bivanje, pisnim soglasjem soseda, • ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površ,ine), manjši odmik je dopusten s • • tloris: zazidana površina vinske kleti je lahko do 120m2 višina: do K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 80 cm, - ortogonalnedopustna je postavitev oblike konstrukcijenadstrešnice na nadst nivoju dostopne ceste do velikosti 30 m2, streha predfabriciranenadstrešnice ima podpornelahko enak konstrukcije,nagib kot zidanica razne ali ima oblike ra vno konzolnih streho, ločne predfabriciranih in druge ne rešnice niso dopustne (kot. npr. ločne 43

izdelkov...), • teren, • streha:v primeru naklon nagnjenega 30 0 do terena45 0, d lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen • • vinska klet mora °biti samostojen° vokapnica objekt, sleme kombinacija v smeri obdaljšejekta stranice vinske objekta,kleti z zidanico ni odpiranjedopustna. strešin: dopustna so strešna okna, Skladišče pridelka: • gradnja je dopustna v okviru vinograda ali drugega trajnega nasada na

velikostiskladišča nad 1000 pridelkam2; omejitev glede velikosti vinograda velja samo za novogradnjo ne pakmetijskih za rekonstrukcijo, zemljiščih dozidavo K1 v velikosti in legal nad 3000 m2, na kmetijskih zemljiščih K2 pa v • v h pridelka , – • odmiki: min. 2,5 m od meje gradbeneizacijo parcele obstoječih (brez soglasja objektov. soseda, razen za odmik od skladišči je dopustno samo občasno bivanje s pisnim soglasjem soseda, • ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine), manjši odmik je dopusten ni d tloris: zazidana površina zidanice je lahko največ 60m2, kletna etaža je lahko večja od najmanjpritlične 1:1,25;etaže, če je klet el vkopan in se s tem ne poveča zazidana površina parcele • (povečan tloris je razširjen na vkopanem delu), razmerje stranic tlorisa v pritlični etaži o cm, višina:o ali do K+M, cm, kota do K+P+M višina strešne konstrukcije pri kolenčnem terenom, zidu je do 80 o višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je do 180 urejenpritličja teren, pri vhodu do 100 cm nad urejenim • streha: naklonv primeru 30 nagnjenega do 45 , dvokapnica terena lahko sle prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad • • dopustna je postavitev° nadst° me v smeri daljše stranice objekta, odpiranje strešin: dopustna so strešna okna, . L ne- rešnice na nivoju dostopne ceste do velikosti 30m2, streha predfabriciranenadstrešnice ima podpornelahko enak nagib konstrukcije, kot zidanica razne ali ima oblike ravno konzolnih streho očne predfabriciranih in druge izdelkov...).ortogonalne oblike konstrukcije in oblike nadstrešnice niso dopustne (kot. npr. ločne

99. w) merila in pogoji za oblikovanje so: člen UREDITVENA• indeks ENOTA faktor POČITNIŠKE HIŠE ( ozelenjeno. • na zazidanosti ne smele po preseči en objekt, 0,2. Najmanj 40% zemljišča mora biti • odmiki: veljajo skupni PIP, • tloris:posamični podolgovat, parceli z je razmerjem dopusten stranic vsaj 1 : 1,25, v m2 zazidane , • elikost največ 60 , površine , • višina:streha: največ30 0 - 45K+P+M,0 kota pritličja pri, vhodu ne sme biti višja od 50 cm nad terenom • višina strešne konstrukcijein: pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm ° ° , enak naklon strešin odpiranje streš dopustna so strešna okna. 100.

(1) Oblikovanje v ureditveni enoti s svojstvenim členoblikovanjem je svobodno svojstveno. UREDITVENA(2) ENOTA POSAMIČNI OBJEKTI S SVOJSTVENIM OBLIKOVANJEM(4m) (x) – Odmiki: min. 6m od meje gradbene parcele, manjši odmik je dopusten za nižje dele44

je dop stavbe,stranicami ki imajo postavljeni višino kapnena parcelno lege oz. mejo. roba venca do 8m nad urejenim terenom. Manjši odmik (3) Posegiusten v območjih ohranjanja kulturne dediščine, kjer so objekti lahko z eno ali več v s svojstvenim oblikovanjem ter jih dopolnjevati. (4) Oblikovanjena obstoječih novih objektov objektih je zlahko elementi svojstveno kulturne (posebno dediščine) vendar morajo naj upoštevati se pri tem oblikovne v značilnosti in kvalitete obstoječih objekto kakovostnih prv zdržuje skladno razmerje z okolico, z merili, s stavbnimi razmerji ter z načeli sestavljanja stavbnih volumnov značilnih in in arhitekture širšega območja. 101. UREDITVENA ENOTA BLOKI (b) (1) V ureditveni enoti stanovanjski bloki (b) za oblikovanječlen blokov velja: • faktor zazidanosti (FZ) 0,3, • faktor izrabe (FI) 1,0, • odmiki: 6m od meje gradbene parc nad urejenim terenom ele oz. regulacijske linije, manjši odmik (4m) je • dopusten za nižjeK+P+2 dele+M , stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. cm roba nad vencaterenom, do 8m • , manjši odmiki niso dopustni, zavišina: cel objekt, največ pritličje pri vhodu je lahko največ 100 • dozidave vhodovstanovanjskih so dopustne blokov za oz. skupne stolpičev potrebe morajo stanovalc biti oblikovaneev (vetrolov, in izvedenevhodni prostor enotno z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); dopustne so prostorov za zimske vrtove, • v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prosttudiore razširitve urediti v bivalnih bivalne

enotno za celoten objekt, • zasteklitvepovršine, rekonstrukcija balkonov morajo mora biti biti izvedene izvedena enotno tako, za dacel jeobjekt. streh a oblikovana in izvedena

102. UREDITVENA ENOTA DVORANSKI OBJEKTI (d) merila in pogoji za dvoranske objekte (d): člen • odmiki: o dele stavbe, k terenom,min. 6m od razen meje za gradbene rastlinjake, parcele, kjer je manjši dopustna odmik postavitev (do 4m) je do dopusten parcelne za meje nižje s pisnim soglasjemi imajo soseda, višino kapne lege oz. roba venca do 8m nad urejenim o medsebojno s objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelahost, se rabo lahko in tikajo ,mv primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč sporazumeta za • takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varn oz. kapavzdrževanje 12m objekta nad urejenim terenom, višina: max. vertikalni gabarit znaša: K+P+1, pri čemer je lahko višina strešnega venca • na delu največ večja višina je dopustna v primeru intehnoloških podobne namene,zahtev, ki ki terjajo ne potrebujejo večjo višino velike od 12 m, • površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe enotno in celovito oblikovanje etažne višine, • dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne na tak način, da se s tem doseže • a dejavnosti je trebazaključene v celoti zagotoviti stavbne mase,na gradbeni parceli. • Zaposlovne poslovne stavbe objekte (pisarne) je dopustno naj se postavijo oblikovanje bližje v ulici skladu ali odps PIPrtim za javnim ureditveno površinam, enoto "b" - bloki.parkirišča z

45

103. UREDITVENA ENOTA INFRASTRUKTURNI OBJEKTI IN NAPRAVE (n) inf člen gled. Ureditvena• enota »n – rastrukturni objekti in naprave« ureja območja z objekti in napravami za infrastrukturo (RTP, HE, ČN....), ki imajo svojstven roba venca iz do 8m nad urejenim terenom. odmiki: 6m od meje gradbene parcele, manjši odmik (do 4m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. 104. (p) p prometne p člen UREDITVENA ENOTA PROMETNE POVRŠINE veljajo naslednja merila in Ureditvenapogoji: enota » – ovršine« ureja prometne površine izven cest, večinoma parkirišča,• dopustne kjer ni sodopustno samo prometnepostavljanje ureditve, objektov; ureditve v ureditveni infrastrukture enoti , gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe prometne in druge infrastrukture, zasaditve vegetacije, , oglasnih tab objektov za prireditve, • postavitve eko urbane otokov opreme, in javnih obeležij sanitarij. el, prometne signalizacije in začasnih

105. UREDITV zi) M : člen • dopustneENA ENOTA so IGRIŠČA ( , erila• inpostavitve pogoji za enostavnihigrišča , • ureditve igrišč ter zelenih površin • ureditve infrastruktureobjektov (prometno, za potrebe komunalno, igrišč in rekreacije inureditve naprave), rekreacijskih in športnih igrišč, • vodnogospodarske ureditve, energetsko, telekomunikacijsko omrežje • gradnja objektov ni dopustna, postavitve obje graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne. ktov visokogradnje, ki imajo značaj

106. UREDITVENA ENOTA zp) člen • PARKOVNE POVRŠINE ( tavitve urbane opreme, Merila• inpostavitve pogoji za parkovne enostavnih površine: in nezahtevnih objektov za potrebe parka, sprostitve, pasivne dopustnerekreacije so in parkovnekulture, ureditve, ureditve otroških igrišč, pos • od javnih ureditev, v primeru odstranitve dreves je potrebna njihova nadomestitev, • vodnogospodarskestranitev visokodebelne ureditve, vegetacije je dopustna kot sanitarna sečnja ali v primeru • gradnja objektov ni dopustna, postavitve objektov visokogradnje, ki graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne. imajo značaj

107. zk) člen UREDITVENA• ENOTA POKOPALIŠČA ( Merila• inpostavitve pogoji za enostavnihpokopališča: in nezahtevnih objektov , • dopustneureditve infrastrukture so ureditve grobov (prometno, ter zelenih komunalno, površin energetsko, telekomunikacijsko za potrebe pokopališča omrežje46

in naprave), • vodnogospodarske ureditve, • dopustna je gradnja objektov za , • oblikovanje objektov in ureditev najpokopališko se zgleduje po dejavnost kakovostnihin spremljajočihprvinah lokacije. dejavnosti pokopališča

3.2.4.6 PIP za oblikovanje drugih posegov 108. (1) ih i člen Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne urejena minimavozne površine od drugih vozn n peš površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi (2) objekti ne omogoča normalnen in pri izvedbeprometnih peš ureditvah in voznih niso površin dopustne, naj odstranitve bo vedno varovanih dreves, lnaki so širina naravna za pešce znamenitost (najmanj 60cm)ali sestavni vsaj nadel eni kulturn stranie vozišča, ded vozišče. V primeru pa naj sepotrebne zoža. Pri urejanju javnih površi isti ali sorodni lo iščine. (3) sanitarne sečnje varovanega drevesa je potrebna nadomestitev odstranjenegadbenih del med drevesa gradnjo na kaciji v bližini v soglasju s pristojno varstveno službo Pri urejanju okoliceadbeni materialobjektov ter in ureditijavnih okolico.površin mora izvajalec gra objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gr 109.

člen 110.

(1) otrebno člen neutrjene ozeleniti. Izven naselij je za ozelenjevanjeurejanje potrebno zemljišč praviloma uporabljati samonikle vrste. (2) PoNas zaključenih gradbenih delih je p površine zavarovati pred erozijo in nagibi je potrebn ipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati za zavarovanje pred erozijo. take Brežine z blagimi o zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših (3) brežin, kjer naravna na parcelni zavarovanja meji niso zadostna, je treba uporabljati elemente, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami. azlike na Višina zemljišča mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, ureditve zemljišč na posameznizjemoma s podporni parceli morajo biti izvedene tako, da bodo višinske r (4) parcelnih mejah čim manjše, večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z utrjenimibiti brežinami in i mi zidovi, če drugačne rešitve niso možne. Graditev objektov, ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih parcelah morajo izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele. 111. Ureditve vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene predvsem iz naravnih materialov, pri člen soglasje / mnenje organa, pristojnega za upravljanje z vodami ih je potrebno v čemer je trebaeri za vsak poseg v vodno ali priobalno zemljišče pridobiti renaturirati. . Drevesno in grmiščno vegetacijo ob vodotok čim večji m ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem površine sanirati ali

112. (1) Z ure jskih procesov, po člen note janjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozi rušiti rav žja na labilnih tleh ali preprečiti (2) odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja. 47 Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba:

• ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine dreves, kjer

• ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditidebelejša ali okrepiti, • razmereohr to dopuščajo,

anjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti. 3.2.5 Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo in gradbene parcele 113. (1) objektov, oblikovanost zem člen Gradbena parcela se določa glede na velikost objekta in namemb z vseminost s objekta,imi lego prostorskimi sosednjih ljišča in glede na posestne meje. Velikost gradbene parcele mora zagotovljenomogočati normalno na drugem uporabo in vzdrževanje premljajoč potrebami,parcela lahko vključno sega do s regulacijskeparkiranjem, linije. razen Gradbena v primeru, parc daela jelahko del sega teh potreb preko regulacijske s pogodbo zemljišču. Na območjih, kjer je določena regulacijska linija, gradbena infrastrukturo ali v primeru gradnje delov objekta preko regulacijske linije (npr. balkon ali podhod).linije v primeru Na gradbeni gradnje parceli gospodarske je lahko javne postavlj infrastrukture, priključkov na gospodarsko javno objekti, enostavni in nezahtevni objekti. (2) en en ali več osnovnih objektov, spremljajoči dovoza do objektov, ki imajo javen dostop, Širinamora biti dovoza najmanj za stanovanjske5,5m. objekte mora biti najmanj 3m, širina dovoza za kmetije in (3) kmetijske objekte mora biti najmanj 3,5m. Širina kost

Za obstoječe stavbe, ki nimajo funkcionalnega zemljišča, se upošteva dejanska veli zemljišča – stavbišča. 3.2.6 Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo 3.2.6.1 Prostorski izvedbeni pogoji za prometno urejanje 114. (1) zu, je člen Varovanabi on površina za ceste ureditev in prometne prometne povezave, povezave. ki je določena v grafičnem prika (2) površina, ki se varuje za ureditev novih -prometnih povezav, na njej niso dovoljeni posegi, ki od dejanskegaemogočali kasnejšo V primeru odstopanja površine zastanju. ceste PC, določene v podrobnejši namenski rabi prostora, (3) Pri planir stanjainah v prostoru, se površina ceste določi na podlagi geodetske izmere, upošteva se podatek o dejanskem ine ceste. Odstopanja so dopustna v anih površ za novogradnje cest so dopustna odstopanja od grafično določene trase ceste glede trase/poteka ceste ali širine površ primeru ustreznejših prostorskih, okoljskih, prometno tehničnih in ekonomskih rešitev. 115. len (1) č Ulični prostor oz. javna prometna površinaijske je linije določena je treba z regulacijskimi pri posegi linijami. Širina javne prometne površine se lahko razširi v primeru rekonstrukcije ceste in s tem povezane •ureditve uličnega prostora. Poleg regulac h upoštevati min. pogoje za ureditev prometnih površin, ki so: linija v naseljih vazidave, območjih min. obstoječe strnjene zazidave je min. širina ulice 6m, razen v območjih varstva kulturne dediščine, kjer se lahko ohranja značilna gradbena obstoječe z širina ulice se upošteva pri določitvi odmikov objektov ode javne površine (op:a razlike če je obstoječarini ulice), širina odmike ulice presoja manjša upravljavec od navedene širine 6m, se dovoljevanjuupošteva navedena posegov širina v prostor, za možno razširitev ulice tako, da se na vsaki strani ulic • upošteva polovic v ši javnih površin pri od osi ceste), kar pomeni planirano RL, ki jo pri dovoljevanju posegov v prostor presojav naseljih upravljavec na območjih novogradenj, je min. širina ulice 10m (to je 5m na vsako stran 48 javnih površin

• upravljavec

(2) Odmikev območjih presoja upravljavec razpršene poselitve je min. širina ulice 6m, odmike presoja (3) Ob javnihjavnih površin pri dovoljevanjuZKP ali posegov stanju vv prostor. prikazana), javne površine. n površinah (po prostoru), kjer RL ni določena (grafično geodetske izmere,se prav n tako upoštevajov in določbe pogojev za upravljavca RL. V primeru ceste. odstopanja ZKP i dejanskega stanja v prostoru se meja med javno in zasebno površino določi na podlagi ačrtovanih uredite 116.

člen , Pri rekonstrukcijah ni izvedljivo cest in zaradipreplastitvah prometno je potrebno teh višin zahtevo cestišča za izvedbo in površin javne za cestepešce oz.uskladiti javne z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost v objekte izboljša in ne poslabša razen če to ničnih površine. 117.

(1) Pr člen prometna varnost. priključki na ceste (2) Dovoziključki na gradbeno na državne parcelo in lokalne naj s ceste morajo biti izvedeni tako, da se pri tem zagotavlja

e prvenstveno zagotavlja iz lokalnih cest. Območja urejanja (3) naj se na državne ceste priključujejoe ceste iz preko parcel, združenih ki so ograjene, prome tnihmorajo priključkov biti izvedeni – križišč, tako, da ki morajo zagotavljati predpisano varnost in tehnične zahteve. e. (4) Priključki na državne in cestlokaln je možna zaustavitevti prometa vozila in izven stabilnosti površine dr državneih cest. oz. lokalne cest (5) Priključevanje lokalnih na državne ter izvajanje posegov ob državnih cestah ne sme aliogrožati lokalno varnos cesto, tako da meteorne vode žavnne vplivajo na odvodnjavanje na cesti. Meteorne Meteornevode iz lokalnih vode iz cest dovozov ali iz gradbenihmorajo biti parcel zajete ne na smejo parcelni biti m odvajaneeji pred priključkomv meteorno kanalizacijona državno

državne ceste in ne smejo negativno vplivati na odtočne razmere na državni cesti. 118. projektni pogoji in soglasja (1) člen m o javnih cestah ter zakonom o graditvi objektov pridobiti projektne pogoje in projektna soglasja Direkcije RS za ceste.Za vsak poseg v varovalni pas državnih cest je treba v skladu z zakono (2) Za vsak poseg v varovalni pas lokalnih cest in javnih poti je potrebno pridobiti projektne alne zadeve.

pogoje in soglasje občinske službe za komun 119. len

(1) č novogradnje stanovanj, gospodarskih dejavnosti,parkirišča trgovine, gostinstva. Odstopanja so Parkirišča za dejavnosti je potrebno zagotoviti na lastneenihm delih zemljišču. nas Zlasti to velja za

(2) možnaPri objektih za obstoječe z dejavnostmi, dejavnosti ki so centralnega vezane na značajaindividualni v strnj motorni prometelij (trgovine, v okviru gostinski določbe tegaobrati, člena. servisi, Odstopanja delavnice niso za dopustna popravila za avtomobilov,gospodarske dejavnos banke, ti inte stanovanja. ipd.) ali pa so potrebne , je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije in sk poš manjše deponije in ali skladišča pogodbeno na drugem zeml u. Zagotovitev parkirnih prostorov na ladišča na funkcionalnem zemljišču pri objektu, na skupnem funkcionalnem zemljišču zaa upravljavcaveč objektov skupaj jišč javnih parkirnih površinah je dopuščena le izjemoma, in sicer na podlagi soglasj . Zagotavljanje parkirišč na javnih površinah ali na drugih (bližnjih) zemljiščih 49so

vnosti v goste i

(3) možne za že obstoječe upravljavecdeja je zazidanih delih naselij, kjer ni možno zagotovit novih površinajo, ali vza primeru, parkiranje, da nosilec dejavnost dejavnosti pa ima mestotvorenzagotovi sofinanciranje oz. centralen izgradnje značaj. novih javnih Občinska uprava oz. soglasje izda v primeru, da javne parkirne površine (4) zadošč ede na dejavnosti oz. namembnosti objekta veljajo naslednjaparkirnih površin.merila: Zao izračunstanovanjske potrebnega stavbe števila parkirišč1,5 PM/gl stanovanje do 50m2 neto povr 2 PM/stanovanje nad 50m2 3 PM/stanovanje nad 100m2 šine o neto površine o poslovni prostori, uprava 1 PM/30m2 neto površine (pisarne)počitniška stanovanja 2 PM/stanovanje oz. počitniški objekt o poslovni prostori, uprava 1 PM/20m2 neto površinep ine delo s strankami o trgovina 1 PM/30m2 ovrš

lokacije koristne/prodajne površine oz. min. 2PM o gostinstvo najmanjna posamezen 5 PM na lokal/trgovino posamezen lokal v primeru oz. posamične

1PM na eno nastanitveno enoto oz. na 4 1gostinskem-nastanitvenem PM/4 sedeže in objektu z zmogljivostjo do 20 nastanitvenih enot oz. 0,8 PM na eno ležiščanastanitveno v enoto v gostinskem-nastanitvenem objektu z zmogljivostjo nad 20 nastanitvenih enot o kino, kulturni dom,

o cerkev 1 PM/10 sedežev ogledališče ortno rekreaci 1 PM/250m2 o obrt, storitve, proizvodnja 1 PM/70PM/15 msedežev2 ali 1 PM/3 zaposlene (5) šp jska igrišča igralne površine in 1 PM/10 obiskovalcevotrebe funkcionalno oviranih ose neto površine (6) Pri objektih oz. prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5% parkirišč urediti za p b oz. min. 1PM v primeru posamične lokacije parkirišča. Parkirna mestaranjanja je trebaz zagotoviti na lastnem zemljišču, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih površinah v dogovoru z občino, če objekt oz. gradbena parcela leži v (7) območju oh načilne vaške zazidave (naselbinske dediščine) in potrebnih parkirišč drugeni možno oblike zagotoviti visoke navegetacije. gradbeni Park parceli ali lastnem zemljišču. Parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in 2v, jevmes trebanih pasovih zasadijo žive meje in irišča za osebna vozila na površinahpremembami z namensko tlakov rabo ali S, drugimiC, B in Z, ob ki po površini presegajo 24 PM ali 500 m členiti v več manjših enot in. jih (8) ločiti z zasaditvami ali zasaditi po 1 drevo na 6 PM in jih členiti s s likovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje preko meje parkirišča. 3.2.6.2 PIP za železniško infrastrukturo 120.

člen ti projektne pogoje in soglasje upravljavca varovalni pas železnice (1)(2) ZaV varovalnemvsak poseg vprogovnem 100m varovalni pasu pasniso železniške dopustni progeposegi, je ki potrebno bi lahko pridobi ogrozili stabilnost terena železniške proge. (3) V varovalnem pasu niso dopustne naprave oz. objekti, ki bi lahko z barvo, obliko, svetlobo ali železniške proge. signalov lahko spravljali v zmot čem drugim ovirali vidnost železniških signalnih naprav in signalov ali bi glede na pomen50 o železniške delavce.

3.2.6.3 Prostorski izvedbeni pogoji za komunalno in energetsko opremljanje 121. (1) Vs kanalizacijo za odvod odpadne vode in na člen napr (2) e objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno nepret čistilno avo za njeno čiščenje. Do izgradnje omrežja inkjer naprav gradnja za odvod javne in kanalizaciječiščenje odpadnih ni racionalna, voda so ob jevezne dopus dvoprekatnetna gradnja očne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na čistilno (3)napravo. Na območjih, manjših bioloških in rastlinskih čistilnih naprav. ni parceli objekta davinske Meteorne vode iz streh in čistih utrjenih površin se odvajajo v meteorno kanalizacijo, parcele.ponikovalnice Meteorne in/ali vode v zadrževalne bazene na gradbe . Čiste pa vode se lahko uporabi za sanitarne, tehnološkeo plazljiva alipotrebe erozijsko in za og vzdrževanje površin gradbene s parkirišč je potrebno odvajati preko lovilcev olj. Ponikovalnice je dopustnomet urejati na območjih, kiupravljavec nis komunalnih storitev.rožena. Pogoje priključevanja (4) na meteorno kanalizacijo ali način in območja,tinskim na kate storitvamrih se izvajajoprehrane ukrepi in pi zadrževanja eorne vode, določi pristojni morajoZačasni imeti objekti izv za prireditve, namenjeni gos jače, ki imajo (5) urejen začasni priključek na vodovod ali pri svoji dejavnosti generirajoi zagotavlja odpadne varstvo vode, okolja in u eden začasen priključek na kanalizacijo. (6) Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, k streza pogojem obrambe in zaščite. material,Komunalno teren omrežje pa zatravi in oz. naprave zasadi morajoz avtohtono biti vegetacijo. vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih (7)napeljav Nadzemne oz. komunalne vodov je potrebno in energetske po izvedbi objekte napeljave je treba sanpostavlirati jati tako, nevpadljivo, da se odstrani predvsem odvečni ne na osrednjih prostorih naselja (trgih in glavnih ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objek anjanja narave in varstva kulturne st z varstvenimi cilji. tov v območjih ohr (8)dediščine niso dopustne oz. morajo biti izvedeni na način, ki zagotavlja skladno odmike za posege v prostor v b toje posamezniTrase in objektiupravljalci obstoječe infrastrukture. ter planirane infrastrukture so varovane površine. Potrebne (8)(9) ližini obs če ali planirane infrastrukture določajo delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj ta ne posega na Pri načrtovanju poteka trasez javne infrastrukture je treba načrtovatimejene, čim vendarmanjše število na tak prečkanj vodotokov. Naanja priobalno zemljišče, razen i jemoma, kjer so prostorkse možnosti o način, da ne bo poslabš obstoječih brežin vodotokov. 122. Odstranjevanje odpadkov (1) Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojnikičlen v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno en dostop. (2) površino, tako da je omogočen enostav (dostopnost zabojnikov za odvoz s smetarskimi vozili). Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno upoštevati sistem javnega odvoza odpadkov

123. Energetska oskrba (1) Energetske ureditve (elek člen zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in (2) Nadzemne energetske objektetrično je omrežjetreba postavljati in naprave) nevpadljivo, morajo bitipredvsem izvedene ne na na osrednjih način, ki prostorih naselja (trgih in glavnih ulicah). Objekti morazaščite.jo biti arhitekturno oblikovani.. pogledov na kakovostne prostorske 51 Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh

dominante. (3) Trase in objekti ob Potrebne odmi n infrastrukture posameznistoječe upravljalci ter načrtovane infrastrukture.Posegi energetske infrastrukture v varovalni so pa svarovan ne smejoe površine. ovirati gradnje, obra ke za posege v prostor v bližini obstoječevsak poseg ali vačrtovane varovalni pas je treba pridobitidoločajo pr tovanja ali vzdrževanja omrežja. Za ojektne pogoje in mnenja na projektne rešitve pristojnega upravljavca omrežja. 124.

u objektov in napr člen potrebno Telekomunikacijskoonskih komunikacij omrežje in predpise in naprave o elektromagnetnem sevanju v (1) Prinaravnem načrtovanj in av telekomunikacijskih omrežij je upoštevati predpise s področja elektr e ali enostavne objekte je dopustno postavljatiživljenjskem ob izpolnjevanju okolju. pogojev in meril tega odloka ter pogojev uredbe o (2) Objektevrstah objektov in naprave glede mobilne na zahtevnost. brezžične telefonije kot nezahtevn

3.2.7 Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro 125. (1) vnega pomena je gr členpome (2) Grajeno javno dobro drža ajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javnejavne infrastruktureinfrastrukture državnega lokalnega pomenana inin javna javna površina na njih. objekti ali deli objektov,dobro lokalnega katerih uporaba pomena je je pod grajeno enakimi javno pogoji dobro, namenjena ki sodi vsem, v omrežje kot so cesta, ulica, t površina na njih, kakor tudi

(3) rg, pasaža in druga dobra javna soprometna posegi v površina prostor dopustnilokalnega pod pomena, pogoji tržnic in s sa,oglasjem igrišče, parkirišče,upravljavca pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno. (4) Na območjih grajenega javnega arsko javno teh površin ali objektov. ne z regulacijsko linijo in Občinski interes za grajenona javno dobro so površine za načrtovano gospod infrastrukturo, za javne površine, ki so v grafičnih prikazih določe infrastrukturopovršine v rezervatih črtovane prometneki so infrastruktureena z OPN. (rezervati cest in parkirišč). Občinski interes za grajeno javno dobro so tudi površine za načrtovano javno družbeno in za rekreacijska območja, določ 3.2.8 Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva okolja in varstva naravnih dobrin 3.2.8.1 Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave 126. ohranjanje narave Na podlagi smernic ZVN OE No člen -III-499/4-O-09/AH z dne 2.2.2010 - III-85/12- velja: (1) Ohranjanje naravnih kakovostivo mesto se št. zagotavlja ZRSVN, št. na 6 , št. 6 O11/AŠP z dne 17.06.2013 ja i 2000) je za vse posege potrebno pridobiti naravovarstvcelotnemene območju pogoje občine. in naravovarstveno Na območjih ohranjanjasoglasje, ki ga narave izda pristojno (naravne ministrstvo. vrednote, ekološko pomembna območ n območja Natura (2) Z naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na narav , se posegi in dejavnosti: ni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo •posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnostiravni vrednoti

nalastnosti, površinski zaradi in katerih podzemeljski je del narave geomorfološki, opredeljen hidrološki za naravno in vrednoto, geološki oziroma na v obsegu izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo52

, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote; • in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične zdravstveno stanj • na drevesni naravniin vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša e drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastiščudnoto,; do na botanični zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske • narazmere ekosistemski rastlin innaravni živali, vrednotizaradi katerih izvajajo je deltako, narave da se opredne spremenijoeljen za naravno kvalitete vre ekosistema takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje; • na krajinski vrednoti izvajajo tako, da s ter naravni procesi v njem do takšneemeni mere, da lastnosti se poruši krajinskih naravno ra elementovvnovesje; ter njihove razporeditve v prostoru; e ne zmanjšuje krajinska pestrost ter da se ne • uniči, poškoduje ali bistveno spr e za rastline, ki tenar oblikovanida se bistveno naravni ne spremenijo vrednoti izvajajo oblikovne tako, lastnosti da se ne n poslabšajo življenjske razmer so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihovaadu s predpisi vitalnost s p aravne vrednote, pri čemer se na (3) območjih vrtno arhitekturne dediščine posegiura in 2000): dejavno sti izvajajo Mirna v skl (SI3000059) in Raduljaodročja s pritoki varstva (SI3000192) kulturne dediščine. Na posebnih varstvenih območjih (območja Nat • nost sehabitatnih posegi inti dejavnosti načrtujejo tako, da se v čim večji •možni ohranja meri: ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove ohranja naravna razširje pov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst; • kih vrst, zlasti tistih delov specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;jske faze, kot so mesta za ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živals • ohranjahabitata, se ki povezanost so bistveni habitatov za najpomembnejše populacij r življen razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,-ta prekinjena. prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; (4) Pri izvajanju pos astlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le ali ter njihove ha egov in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih se izvedejo vsianj možnise kar tehnični in drugi ukrepi, da je neugodenali vpliv in rastlin na hab tako,itatne da tipe, se: rastline in živ • bitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravn najbolj prilagodieri, sovpada življenjskim z obdobji, ciklom ko živ potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanjev, dejavnosti razvoja negibljivih ne, ali v čim ali manjši slabo možnigibljivih m razvojnih oblik ter prezimovanja; • rastlinamv času razmnoževalnih prilagodi tako, da aktivnosti, vzrejanja nje, mladiče naravno zasajevanje ali druge oblike

• na posebna varstvena ob se omogoči semene ter gensko spremenjenihrazmnoževanja; organizmov. (5) močja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnihin in v vrstobsegu: • d tipov in Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na nač • a se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipa in naravni procesiobmočij, aliki jih ustrezna posamezni raba habitatni v skladu tip z varstvenimiznotraj te razširjenost cilji iz prilogei pokriva; 2 Uredbe o habitatnih tipih;da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega • da se ohranja ugodno stanje za te habi skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in tatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v (6) Zaradi varstva netopirjev se je potrebno pred preno zvonikihživalskih cerkva vrst; in drugih objektih z evidentiranimi kolonijami netopirjev posvetovati z OE ZRSVN. vo ali drugimi deli v ostrešjih in

53

3.2.8.2 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo kulturne dediščine 127.

(1) Varstvo kul člen varstvo kulturneMokronog-Trebelno dediščine je opredeljeno v Strokovnih zasnovah varsturne dediščine se izvaja na podlagi predpisov oMokronog-Trebelnovarstvu kulturne dediščine. (Min. za kulturo,Varstvo kulturne 3501-69 dediščine v Občini razvidna v Prikazutva stanja kulturne prostora, dediščine ki je priloga za območje k OPN. občine (2) /2009/8 z ja dne po 30.4.2010). p Območja varstva kulturne dediščine so ine) so kulturni spomeniki, vplivna Objekti in območja varovan redpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturneV primeru dedišč neskladj območja kulturnih spomenikov, varstvena območjaIP s dediščine, registrirana kulturna varstvodediščina kulturn ter vplivna območja dediščine. a drugih določb tega odloka s (3) pogoji za varstvo kulturne dediščine v tem členu P e upoštevajo merila in pogoji za e dediščine. Za vse posege v kulturnio pr spomenik ali vplivno območje spomenika, za posege v varstveno pridobiti kulturnovarstveneobmočje dediščine pogoje ter za in posege kulturnovarstveno v registrirano soglasje. nepremičn o dediščino in njeno vplivno (4) območje je potrebn i pristojni službi za varstvo kulturne dediščine ustni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino, niso dopustni. Na (inobjektih situ). in Na območjih objekti kulturne dediščine so dop dediščinenadzidave ali ter zvišanju drugi posegi, njene vrednosti ki bi bistveno ter dediščino spremenili varu zunajejonji in izgledohranjajo objekta, na mestu novogradnje samem h in območjih kulturne dediščine niso dopustni posegi (dozidave in kulturne vrednot.objektov Izvedbain rekonstrukcija toplotne izolacije objekta), na ki zunanji bi prizadeli strani varovane stavb je dopustvrednote objekta ali območja dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh ohranitev varovanih elementov. na v primerih, če se pri (5) tem ohranijo štukature in druge kakovostne sestavine obliter vkovanja primeru fasad raziskav in s temin odstranitve ne ogroža spomenika ali regi soglasjeV primeru ministra. raziskav in odstranitve arheološke ostaline (6) Pri vseh posegih v zemeljskestrirane nepremične plasti dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno vars i , tudi izven registriranih arheoloških najdišč, je obvezujoč splošni arheološkiano na mestutveni odkritja režim, in o najdbi ki takoj najditelja/lastnika obvesti pristojno enoto zemljišča/ ZVKDS. (7) Prinvestitorja/odgovornega urejanju infrastrukture vodjo se del ob odkritju arheološke dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodov na je treba izogibati območjem registriranih arheoloških najdišč in s tem zagotavljati ustrezno varstvo arheoloških ostalin. Izjemoma so dopustni posegi v jdišča na stavbnih zemljiščih in v prostor robnih delov najdišč, če ni možno najti drugihh rešitevraziskav in se čedolo se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljiščeoz. s projektnimi mogoče pogoji sprostiti za graditev. za gradnjo. Obseg in čas izvedbe predhodnih arheološki (8) či v okvirurugih postopka posegov, priprave za katere občinskega je potrebno podrobnega pripraviti prosto PVOrskega (v skladu načrta z okoljskimi predpisi), je potrebno pred pripravo OPPN izvesti Na območjih OPPN ali d (9) Za registriran predhodne arheološke raziskave in njih ugotovitve upoštevati v OPPN. li varovane vredno o kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območjeniso dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajdejavnostianja dejavnosti, bo organ, ki bi pristojen prizade za varstvo te, prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, 9.1 Zadopustni. registrirano Posege stavbno v prostor ali način izvajanja •kulturne dediščine, presojal po (gabariti),naslednjih kriterijih: • gradivo (gradbeni material)dediščino in velja, konstrukcijska da se ohranjajo zasnova, vrednote kot so: • tlorisna in višinska zasnova barve fasad, fasadni detajli), oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina,54

• ora, • sestavine in pritikline, • funkcionalna zasnovanotranja notranjščine oprema, in pripadajočega zunanjega prost • nivestavbno pohištvo in komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z • pojavnostleto površin in vedute in (predvsem lego, namembnostjo pri prostorsko in izpostavljenih oblikovanostjo s tavbah), pripadajočih objektov in • površin), • 9.2 Za registriranocelovitost dediščine n v prostoru in • naselbinskazemeljske plasti zasnova z morebitnimi (pa arheološkimi ostalinami. prtih prostorov naselja), aselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so: • odnosi med posameznimircelacija, stavbami komunikacijska in odnos med mreža,stavbam razporeditevi ter odprtim od prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, unkcionalne celote), • sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki),značilne f • prepoznavnaprostorsko pomembnejše lega v prostoru naravne oziroma krajini (glede na re • naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela, • podoba naselja ali njegovega dela v liefne značilnosti, poti), kritina), • odnosi med naseljem ali med njegovimprostoru delom in (stavbne okolico (vedute mase, gabariti,na naselje oblike in pogledi strešin, iz njega), • ost fasade), • opremastavbno in tkivo uporaba (prevladujoč javnih odprtih stavbni prostorov tip, namembn in in kapaciteta objektov, ulične • 9.3 Za ob kulturne krajine velja, da se ohranjajo vrednote kot so: • krajinskazemeljske zgradbaplasti z morebitnimiin prepoznavna arheološkimi prostorska ostalinami. podoba (narav ne in grajene ali oblikovane sestavine),močja registrirane • vice, vodotoki z o • značilna obstoječa parcelna struktura, velikostpodarjenje in oblikav kulturni parcel krajini), ter členitve (ži • tipologija krajinskihbrežno vegetacijo, sestavin osamela in tradicionalnega drevesa), stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gos • odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem, • ogodkov, • jekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije teravtentičnost likovni elementi lokacije in pomembnih zgodovinskih d • zemeljskepreoblikovanost plasti zreliefa morebitnimi in spremljajoči ob inami. kot so: • arheološkimi ostal 9.4 Za• registrirano memorialnojekta dediščino in velja, da se ohranjajo vrednote • avtentičnost lokacije, 9.5 Za registrirfizična pojavnost ob vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.kulturnimi plastmi, ana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki lahko poškodujepo arheološkeke ostaline. ostaline Registrirana ali spremenili arheološka njihov vsebinski najdišča in s prostorski kontekst. strukturamiPosegi v posame in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali dopustni uporabo, ob ki izpolnitvi bi lahko naslednjihškodovali pogojev: arheološ • zna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma • tov opravljenih pr če ni možno najti drugih rešitev ali . P če se na podlagi rezulta edhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo 55 osegi in dejavnosti v prostoru se morajo načrtovati in izvajati tako, da se arheološka

ranjajo vrednote kot so: • najdišča ohranjajo. 9.6 V• območjih druge dediščine velja, da se oh • osnovnaavtentičnost name lokacije, • vsefizična pojavnost dediščine in gradivo, mbnost oz. primarna raba (način delovanja),ti posegi in dejavnosti prilagojeni binski in prostorski odnos med dediščino in okolico. teta 9.7 V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo bi celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integri , pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. 3.2.8.3 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo okolja in naravnih dobrin 128. Varstvo tal (1) člen vnimi predpisi in pogoji tega odloka, ogojih za komunalno urejanje. (2) Varstvo tal pred onesnaženjem se izvaja v skladu z velja sanacijo določenimi po v gradnji.p Deponijo je potrebno urediti tako, da se ohranja rodovitnost in kol a Rodovitno prst z območja gradnje je potrebno deponirati in erozijo. za rekultivacijo in (3) zemljišča ičinrepe prstikot so in zatrav tako, da je prst zaščitena pred in onesnaženjem odvodnjavanje padavinskih vod. Pri krčitvah gozda, umeščanju objektov in naprav je potrebno izvesti protierozijske uk itev razgaljenih površin 129. Varstvo podtalnice (1) V vodovarstvenih pasovih vodnih virov ječlen potrebno ravnati v skladu s predpisom o zavarovanju vodnega vira. Za posege v prostor na vodovarstv trebno pridobiti vodno soglasje organa, pristojnega za vode. (2) Vse objekte, ki imajo enem območju je po

(3) Do izgradnje ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadneki j vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje. organizacija. omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne (4) nepretočne greznice, ih prazni in vsebino odvaža na čistilno napravo poobladnja ščenamalih

Na območjih, kjer gradnja javne kanalizacija ni predvidena, je dopustna tudi gra bioloških čistilnih naprav. 130. Odlaganje gradbenih odpadkov Odlaganje gradb člen Mokronog-Trebelno upravljavec komunalnih storitev. enih odpadkov je dopustno na površinah oz. lokacijah, ki jih v ta namen določi Občina oz. pooblaščeni 131.

(1) nahajajo voj člen , Mokronog ter Sveti Vrh in Varstvo prikritih vojnih grobišč in vojnih grobišč Na območju občinee sev prilogi Prikazna stanja grobišča prostora. v naseljih Beli Grič (2) dve prikriti vojni grobišči v naselju Čužnja vas. Lokacijh je skladnoe vojnih s predpisom,grobišč in prikritih ki ureja vojnih vojna grobišč aso prepovedano: označen • Na vojnih grobiščih in prikritih vojnih grobišči • pgrobišč ali odtujevati njegove sestavne elemente, • spreminjati zunanji videz vojnega grobišča, ali je v nasprotju s oškodovati vojno grobišče (3)izvajati Loka vsako drgo dejanje, ki bi pomenila krnitev spoštovanja do grobišča pokopališkim redom na vojnih grobiščih. ciji prikritih vojnih grobišč sta prikazani v grafičnem delu Prikaza stanja prostora. 56

3.2.8.4 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo voda 132. Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali je potrebno pridobiti vodno soglasje. člen začasno vplival na vodni režim ali stanje voda,

133. (1) zunanja meja prio vodah 1.reda (reka Mirna ) v naseljih 15m, členzunaj naselij pa vodahPri urejanju 2.reda prostora (potok je potrebno upoštevati, da balnih zemljišč pa sega 5m odna 40m od vodnega zemljišča, na (2) Vsaka gradnja ali ureditevi, hudourniki, v prostoru suhe hudouniške struge, drenažni jarki...) alivodnega stanje zemljišča. voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja / mnenja. Skladno z , ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim vsako spremembo vodneg zakonom,• ki ureja področje voda, je treba pridobiti vodno soglasje ali vodno dovoljenje za • ki je potreben za i a režima, ki lahko nastane s posegom: • kina je vodnem potreben ali zapriobalnem izvajanje vodnezemljišču, pravice (raba vode), • zvajanje javnih služb po tem zakonu, • zaradi odvajanja odpadnih voda in gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred na varstvenih in ogroženih območjih, • kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnik vodeonesnaženjem v vodonosnik, • hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko a delo ali vračanje ali drug pose (3) u ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme: • gradnjog, zaradi objektov katerega javne lahko infrastrukture,pride do vpliva na komunalne vodni režim. in druge infrastrukture ter Na vodnem in priobalnemov zemljišč na javno infrastrukturo, • gradnjo objektov grajenega javnega dobra, • komunalnih priključk nje

• za ukrepe, ki se nanašajo na izboljša hidromorfoloških in bioloških lastnosti • gradnjopovršinskih objektov, voda, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno za ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt • gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred one • kopališčih, li in je. snaženjem, • gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živa premoženja ter izvajanju nalog polici poseganje v prostor je na priobalnem zemljišču vnih tlorisn kmetijsko-gozdarskihi širini od 15 metrov objektov od meje na povodnegadlagi vodnega zemljišča soglasja do zunanje / mnenja meje. Gradnjopriobalnega objektov zemljišča in izvajanje na vodah dejavnosti, 1. reda zunaj ki ni območijvezana nanaselja vodo, dovoljeno je treba tudi za gradnjo pomož prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemlj nepozidanost in javna dostopnost.umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno (4) išču ohranjatatna in se zato obl jo vodni inVodna obvodni zemljišča ekosistem. celinskih voda so vsa zemljišča, kjer je voda trajno ali občasno priso ikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določa

57

3.2.9 Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 134. V Pri urejanju in poseganju v pro člen aarstvo zagotavljati: pred požarom • pogoje za varen um stor je potrebno upoštevati, prostorske, gradbene in tehnične ukrepe• varstva pred požarom, zlasti p , • prometne in ik ljudi, živaliza inintervencijska premoženja vozila, • potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev delovne površine vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. 135. Poplavna o ja (1) dopustne dejavnostičlen in posegi, ki imajo lahko ob poplavi bmoč Na poplavnih območjih niso da. (2) škodljivZa zagotavljanje vpliv na poplavne vode, vodna varn in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni-1 varstvu prepovedani. pred škodljivim Izjemoma delovanjem vo osti in ohranjanje poplavnega režima so posegin na omejitvah poplavnih za območjihizvajanje dejavnostv skladu z določili 86.člena ZV je na poplavnih območjih mogočepovezane načrtovati erozije celinskih posege voda v prostor in m skladno z določili Uredbe o pogojih77/2011 i Odl.US: U-I- 81/09-15, U-I-174/09-14).i in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi (3) orja (Ur.l.RS, št. 89/08, Ur.l. RS, št. (4) Po razredi poplavne nevarnosti so karte. (5) Za vsak poseg na poplavnih območjihra so izdelane je potrebno karte pridobiti poplavne vodn nevao soglasje. plavna območja in določeni in so del državnega posegov v prostorNa poplavnih območjih, za kate rnosti in določeni razredi izvajanjepoplavne dejavnosti nevarnosti, na je pri načrtovanju prostorskih ureditlav. Priev oziromatem je treba izvajanju zagotoviti, da se treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in na območjih, ogroženih zaradi pop ne povečajo obstoječeogro stopnje ogroženosti na poplavnertovanjemm območju novih prostorskih in izven njega. ureditev Če črtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov vsti, prostor njihovo povečuje izvedbo obstoječo stopnjo ženosti, je treba skupaj z nač (5)(6)načrtovati Za vse posegecelovite na omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavnev kartah ogroženo Prikaza stanja prostora, je patreba končati pridobiti pred začetkom vodno soglasje izvedbe / posega mnenje. v Hkratiprostor oziroma sočasno z njo. upravljanja voda, zlastiObmočju poplavljanja,z ki je prikazan (6)(7) za katero razredi poplavneje treba nevarn upoštevati predpise s področja določila i prvega odstavka tega člena. dpisi, ki urejajoNa poplavnem območju, osti še niso bili določeni, so dopustnein stanje samo voda.rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s pre (7)(8) Na poplavnemgraditev objektov, obmo česo ne dopustni povečujejo posegi poplavne v prostor ogroženost in dejavnosti,i in ne vplivajo ki so name na vodninjeni režim n dejavnosti, ki j čju (8)(9)varstvu Strokovne pred škodljivim podlage delovanjem voda, ter posegi i enosti seih lahkodopuščajo izdelajo predpisi za o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. za zmanjševanje poplavne ogrož posameznaravni v skladu hidrografska s predpisi območja o vodah. v okviru Omilitveni priprave ukrepi občinskega se lahko podrobnega izvajajo fazno prostorskega v skladu s načrta. Občinski podrobni prostorski načrt se pripravi za hidrografsko območje na tretjiva celovitost. Po potrjeno strokovno karte podlago, poplavne pri čemer nevarnosti mora biti ter karte ves čas razredov izvajanja poplavne zagotovljena nevarnosti njiho za izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, obstoječe/novo stanje. 136.

člen 58

P (1) Pri urejanju in poseganju v prostor je po terena ter s prostorskimi, gradbenimilazljiva in območja zavarovati objekte pred zdrsom zemljine oz. pred plazovi.trebno upoštevati nestabilnost tal in plazovitost (2) tehničnimi ukrepi pri gradnji zemljišče in • voda, predvsem z Na plazljivem območju ni dopustno: • poseganje,zadrževanje ki bi l gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili • zamakanje zemljišč, , ahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, • izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožjee zemljiščaze (3) krčenje in večja obnova verjetnost gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenj nevarnostmljišč. pojava plazov oziroma zaradi naklona sestave in strukture Če iz opozorilne karte i pojava plazov izhaja, da na širšem območjuradnje posega pride obstaja do i pojava ze terena, geološke premikanjazemljišča ter (podori, prisotnosti drobirski podzemnih tokovi), je voda potrebno lahko v skladu zaradi s neus Pravilnikomtrezne g o vsebini vlog za pridobitevpovečane nevarnostprojektnih pogojev in meljskegapogojev za plazudruge aliposege druge v prostor oblike ter pobočnega o vsebini masnegavloge za izdajo vodnega soglasja itve omilitvenih u Pravilnika. Opozorilna karta(Uradni verjetnosti list RS št. pojava25/2009) plazov v projektno je objavljena dokumentacijo na spletni predložiti strani ministrstvatudi geološko pristojnega poročilo in za projektne vode in je reš del vodnega katastra.krepov, tako kot to izhaja iz 7.člena

137. Er (1) Pri urejanju in poseganju v prosto člen ozijskai ukrepi območja pri gradnji zavarovati ze objekte pred erozijo. r je potrebno upoštevati erozivnost kamenin ter s (2) prostorskimi, gradbenimi in tehničnim mljišče in • zijo in oblikovanje hudournikov, •Na erozijskem območju je prepovedano: • poseganje v prostor na način, ki pospešuje ero azen i uravnavajogoljevanje površin, krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo pl je zemljišč in snežne odeje, k • zasipavanjeo izvirov, odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred • nenadškodljivimi vplivi erozije, • omejev ravnovesnihzorovano razmer, zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, • anje pretoka hudourniških voda, pospeševanjealov, erozijske moči voda in slabšanje • zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, • odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materi agot struge, • odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi z avljanja pretočne sposobnosti (3) hudourniške rtovanega posegavlačenje obstaja lesa. nevarnost pojava erozije oziroma zaradi preperelosti, tektonske zdrobljenostiČe iz opozorilne ali karte plastovitosti verjetnosti kamnin, pojava nagibaerozije inizhaja, da na širšemoblikovanosti območju nač terena lahko ebno v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnpovršinskeih pogojev in pogojev za druge posegezaradi neustreznegav prostor ter o posegavsebini pridevloge za do izdajo povečane vodnega nevarnosti soglasj a p(Uradniojava erozije, list RS, je potr litvenih št.tnosti 25/2009) pojava v erozijeprojektno je dokumentacijo objavljena na spletnipredložiti strani tudi ministrstva geološko poročilo pristojnega in projektne za vode rešitve in je del omi vodnega katastra.ukrepov, tako kot to izhaja iz 7.člena tega Pravilnika. Opozorilna karta verje

59

138. Potresna varnost Objekte je potrebno člen potresne nevarnosti Slovenije - v tal za povratno periodo 500 let in trdna tla Agencije RS za okolje. projektirati potresno varno. Upoštevati jeo po potrebno MSK. podatke iz karte projektnih pospeško Večina ozemlja občine je v VII. in VIII. stopnj 3.2.10 Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja 139. Varstvo vodnih virov in podtalja (1) V varstvenih pasovih vodnih virov so dopustničlen posegi v skladu z odloki o varstvenih pasovih vodnih virov (Odlok o varstvu virov pitne vod in ukrepih za zavarovanje , /2000) usmeritev iz praviln e v občini Trebnje kakovosti64/2004, 5/2006, in količin 58/2011). vode (Uradni list RS št. 75/1996 in 28 in ob upoštevanju (2) Ob izvajanju dejavnostiika v o ob kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l.RS, št. nevarnih snovi in rastlinskih hra 5). (3) Pri ume močjih vodnih virov je graditve potrebno upoštevati uredbo o vnosu javnega odvoza odpadkov (dostopnostnil v tal zabojnikov (Ur.l.RS, št. za 84/200 odvoz s smetarskimi vozili). Obvezno je soglasje upravljavcaščanju objektov gospodarske v prostor javne in dovoljevanju infrastrukture za odvozje od potrebnopadkov. upoštevati sistem (4) Objekte, ki , je potrebno javna e ni izgrajena, so obvezne male naprave oz. greznicepovzročajo z zagotovljenim odpadne vode odvozom odpadobvezno priključiti na sistem javnelasje kanalizacijeupravljavca gospodarskeodpadnih voda. javne Če infrastrukture kanalizacija za komunalne š odpadne vode. čistilne (5) ne vire prizadevalnih voda na ČN. Obvezno je sog odpadkov. Občina si bo v skrbi za podtalje in vod a sanirati vsa divja odlagališča

140. Osvetlitev (1) Pri bno člen zagotovljati ustrezne medsebojne odmike in osvetlitev bivalnih ter delovnih prostorov, vsein osončenjev skladu s predpisi in s tem odlokom. (2) Prostoriumeščanju ali deli novih prostorov stavb namenjeni je potre bivanju, pripravi hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. V teh prostorih je potrebno zagotoviti naravno o minimalnih tehničnih standardih za • na dan 21.12. - najmanj 1 uro osončenje• na dan v 21.3.času odin nasončnega dan 21.9 vzhoda. - najmanj do sončnega zahoda: ah, za stavbe v stavbnem bloku in za stavbe v vrzelih. 3 ure, razen v 20% stanovanj v večstanovanjskih stavbah, za stavbe na severnih pobočjih ali v ozkih dolin

141. enjem (1) Pri osvetljevanju objektov a člen Varstvo pred svetlobnim onesnaž ja svetlobnega one li površin je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjševanj. 81/2007,e 109/2007,emisije svetlobe 62/2010)). v okolje, ki jih določajo predpisi s področ snaževanja (2) okoljaSvetilke (Uredba zunanje o mejnih razsvetljave vrednostih morajo svetlobnega biti razporejene onesnaže takovanja, da okolja bosta (Ur.l.RS, jakost osvetlitvešt in zala veljavnim teh vetilke se preoblikuje tako, d svetlobneganačin osvetljevanja toka, kiustre seva navzgor enak 0ničnim normam in standardom ter predpisom s področja svetlobnega nj onesnaževanja. obremenjenih Obstoječeob s a je delež %, obstoječe sijalke je potrebno zamenjati60 z varčnimi. Na javno ma močjih javnih površin je potrebno uvesti časovne

intervale osvetlitve oziroma izklopiti pos svetljavo cest in

kolja (Uradni list amezne svetilke. Obstoječo raz javnih površin je treba prilagoditi določbam Uredbe o mejnih vrednostihanju porabe svetlobnega onesnaževanja o RS, št. 81/07, 109/07, 62/10) najpozneje do 31. decembra (3) 2016. Na novih površinah mora občina kot obvezenodnih ukrep objektov, k zmanjš poslovnih stavb,električne ustanov, energijefasad, kulturnih poskrbeti spomenikov, za vgraditev objektov varčnih zasijalk ogla v svetilke. ti Razsvetljava cest, javnih površin, železnice, proizv mejnih vrednosti iz Uredbe o mej ševanje, športnih igrišč in gradbišč mora bi nameščena tako, da osvetljenost,10), karki jo je povzroča potrebno napreveriti oknih varovanihz meritvami. prostorov, ne presega nih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/ 142. Varovanje kakovosti zraka (1) člen ti predpise s podr zraka. (2) Pri graditvi objektov in urejanju površin je potrebno upošteva to m očja varstva (3) Proizvodne objekte in naprave, ki , Objekte je obvezno priključevati na skupne kotlovnice tam, kjer je ogoče. so potencialni onesnaževalci se obvezno umešča v območja IG. 143. Varstvo pred hrupom (1) Na o člen edba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v oko bmočjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni (Ur.l.RS, hrupa, kot ga dopušča ur lju. Območja varstva pred prostora.hrupom so določena v skladu z uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (2) št.I. stopnja 105/2005, varstva 34/2008, pred 109/2009, hrupom se 62/2010) dol za posamezne podrobnejše namenske rabe avarovana oča za mirna območja na prostem, ki obsegajo pomembnezavarovana območja po predpisih s področjaproge, ohranjanja obmo narave, razen za z območja v območju naselij, za območja cest in železniških prog v širini 1000 m odrambe sredine in izvajanje ceste oz. pomembne železniške čja prometne infrastrukture, za (3) območjaII. stopnja gozdov var za izvajanje gozdarske dejavnosti,naslednje za območ p ja za potrebe ob nalog policije ter za območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. (II. stva pred hrupom se določa za ovršine podrobnejše namenske •rabe prostora, na katerih ni dopusten poseg v okolje, ki je moteč zaradiimi dejavnostmi povzročanja (SS) hrupa, za območjestanovanjske varstva pov pred hrupom): SSa) • na območju stanovanj: za stanovanjsketurizem površine (BT), s spremljajoč (4) III ršine brez spremljajočih dejavnosti ( , površine počitniških hiš (SP) rabena prostora, posebnem na območju: katerih je površine dopusten za poseg v oko . stopnja varstva pred hrupom se določa za naslednje površine podrobnejše namenske • lje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupaza (III.samostojne območje kmetije varstva (SKk) pred inhrupom): za povr raz • na območjuju stanovanj: centraln stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi (SK), površine šinedejavnostipršene (CDc), poselitve (A), • na območ ih dejavnosti: površine za centralne dejavnosti (CU), površine za poizobraževanje (CDi), površine za verske • na območju zelenih površin: površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem (ZS), kletivršine (Av) parkov (ZP), površine pokopališčave v (ZK) vinogradni na površinah razpršene poselitve: površine razpršene in kmetije poselitve (Askk) za, zidanice in vinske • , površine razpršene poselitn na ških območjih (Avin), površine razpršene poselitve za kmetije in stanovanja (Ask) na območju voda: VC, razen površi mirnem območju na prostem; 61

(5) IV. stopnja rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je varstva pred hrupom se določa(IV. na naslednjih površinah podrobnejše namenske • proizvodnih dejavnosti: gospodarska cona (IG), - na posebnem lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa območje varstva pred hrupom): • na območju območju: prometnepovršine za pov trgovinoe (PO), in storitve (BD), • na območju komunikacijskeprometne infrastrukture: infrastrukture: površine cest (PC), površine železnice (PŽ),ure ostale (T), • ršin komunalnena območju dejavnosti in gasilsko dejavnost območja(Ok), komunikacijske infrastrukt • na območju okoljske infrastrukture: pov površine za oskrbo z vodo (Ov),a prostora površine (LN), za ostora (LNk), povr napridobivalnega območju mineralnih prostora (LNg), surovin: ršine nadzemnega pridobivalneg • površine nadzemnega pridobivalnega pr šine nadzemnega

• na obobmočju kmetijskih zemljišč: kmetijska zemljišča(G) in (K1) gozd in varovalni (K2), razen (Gv), na razen mirnem na mirnemobmočju na prostem, m. (6) močju gozdnih zemljišč: gozdna zemljišča območju na proste i z vodoravno projekcijo 1000 m in na kateremNe glede veljajo na določila pogoji predhodnih varstva pred odstavkov hrupom zatega III. člena mora biti na meji med I. in IV. ter na meji med II. in IV. pas, ki obkroža IV. območje v širin ali zaradi drugih razlogov na I. oz. II območje. Širina tega območja je enelahko mejne tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ( . območju varstva pred hrupom niso presež vrednostiprostora kazalcev (EUP- hrupa, določene za to območje. i za 7) Mejastopnja med varstva III. in pred IV. območjem hrupom. varstva pred hrupom poteka med območji namenske rabe ji), na katerih je določena III. stopnja in območj katera je določena IV:

144. Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem (EMS) (1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti,člen ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih nem sevanju v o elektromagnetnem sevanju v naravnem in določa-ZVO -1)).predpis o elektromagnet (2) naravnem in življenjskem okolju (Uredba m okolju - Ur.l.RS, življenjskem okolju,2004 ZVO-Ur.l.RS,1) št. 70/96, 41/2004 vost Z uredbo (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjske št. 70/96, 41/ so določene stopnje varstva pred sevanjem, glede na občutlji •posameznega I. stopnja varstvaobmočja pred naravnega sevanjem ali veljaživljenjskega za I. o okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jihsevanjem. povzročajo I viri sevanja, in sicer: bmočje, ki potrebuje povečano varstvo pred vzgojnovars. območje je: območje bolnišnic, zdravilišč,grama okrevališ ter č ter programa turističnih osnovnega objektov, zdravstveneganamenjenih bivanju varstva, in ob rekreaciji, čisto avnih stanovanjsko parkov, javnih območje, zelenih območje in rekreacijskih objektov tvenega- poslovno in izobraževalnega - pro obrtnim ter podobnim proizvodnimmočje igrišč ter dejavnostim, j javno kjer se opravljajo upravne,površin, trgovsko trgovske, storitvenestanovanjsko ali gostinsk območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivasredišče,nju. • II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. e dejavnosti, ter tisti predelig v okolje, območja, ki je so zlasti: obmo območje, kjer je dopusten pose servisnije zaradi dejavnosti sevanja bolj ter moteč.vsa dru II. območ čje brez stanovanj, namenjeno • industrijskiII. stopnja varstva ali obrtni pred ali sev drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali j ga območja, (3) Viri EMS so lahko: visokonapetostnianjem velja transformator, tudi na površinah, razdelil naki so transformatorska v I. območju namen postaja,jene nadzemniavnemu ali cestnemupodzemni ali vo železniškemu prometu. e, odprt od 62 d za prenos električne energij dajni sistem za brezžično

komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje. (4) Novogradnja objekta, ki je vir EMS ali rekonstruk aprave, ki je obremenitve okolja cija obstoječega objekta ali n (5) virZa gradnjo sevanja, objektov, ne sme ki povzročiti so viri EMS, čezmerne je potrebno izdelati oceno vplivov, ki jih na določaokolje in predpis pridobiti o elektromagnetnemsoglasje pris sevanju v naravnem in življenjskem okolju. (6) Minimalni potrebni odmiki od virov EMS, v kater tojne službe. objektov z varovanimi prostori. Minimalni potrebnia ni odmiki dovoljeno se merijo umeščanje od sredine objektov osi z varovanimi prostori in pri umeščanjual v odvisnosti novih odvirov vrste EMS oz. je tipa potrebno daljnovoda upoštevati in naziv oddaljenostne napetosti od in so: •daljnovoda za daljnovod na višini 400kV 1m je od odmik t min. 42 do 46m od osi daljnovoda na vsako stran • za daljnovod 220kV je odmik min. 18 do 24m od osi daljnovoda na vsako stran • za daljnovod 110kV je odmik min. 11 do 14m od osi daljnovoda na vsako stran.

3.2.11 Prostorski izvedbeni pogoji v območjih DLN 145. EUP Ee1 - DPA V koridorju daljnovoda, razen na obmo stojnihčlen mest stebrov, je raba omejena. V koridorju daljnovoda je dovoljeno izvajati gradbena in druga dela v zvezi z objekti gospodarske javne čjih in odstranitve objektov ali njihovih delov, vzdr ektov), kmetijske in gozdnogospodarskeinfrastrukture in pomožnimi dejavnosti, infrastrukturnimi prostorsko ureditvene objekti (gradnja operacije novih (komasacije) objektov, terrekonstrukcije ureditve za ževanje obj opreme imi normativi, ki urejajo obvezne odmike grajenih in urejanjenaravnih vodnega objektov režima. od daljnovoda. Dopustni sta Posegi gradnja v koridorjuparkirišč in dalj postavinovodatev nemontažnih smejo oviratiograj in gradnje, urbane v skladu s predpisi in tehničn dnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko v vodi pa je prepoveobratovanja in vzdrževanja daljnovoda. V koridorju daljnovoda je prepovedana gra netljiv material, na parkiriščih pod daljno dano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne snovi. 3.2.12 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN 146. (1) a izdelava OPPN, so do sprejetja OPPN dopustne le naslednje vrste posegov: člen •Na območjih, za katera je določen • tov v dejavnosti, ki so vzdrževalnadopustne v posamezni dela, rekonstrukcije vrsti podrobne in odstranitve namenske obstoječih rabe prostora, objektov in naprav, • spremembepostavitve nezahtevnih namembnosti in enostavnih obstoječih objektov objektov v aliokviru delov dopustnih objek dejavnosti namenske

• (2) Posegirabe so območja, dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasn OPPN,rekonstrukcije da se s in gradnje infrastrukturnegarednost objektov omrežja in da so in skladni naprav. s predvidenimi ureditvami. ejšega načrtovanja in izvedbe tem ne povečuje v 147. rejem celotnega OPPN di neurejen člen nega OPPN se lahko sprejme za del območja urejanja z OPPN v primerih, ko sp ni možen zara ih lastniških ali drugih razmer, za ki onemogočajo sprejem celot se OPPNzagotov v razumnem roku. V takem primeru je predhodno potrebno preučiti racionalno rabo in ureditev celotnega območja ter določiti prometno ureditev celotno območje OPPN, s katero i povezanost posameznih delov območja OPPN. Delež za ureditev javnih površin63 v območju urejanja morajo zagotoviti enakovredno vsi udeleženci/investitorji.

3.3 USMERITVE ZA PREDVIDENE OPPN 148. Za OPPN veljajo dodatne posebne usmeritve za urejanje in so navedene v nadaljevanju za posamezne EUP. člen Usmeritve za oblikovanje oz.– PIP za posamezne EUP z -1. Z oznako ureditvene enote . Za pripravo in na vanje OPPN se iz PIP za ureditveneOPPN enote so določene v tabeli 2 in faktor izrabe. je določena tipologija zazidave črto upoštevata le faktor zazidanosti

149. : EUP DLA-039 LN (OPPN) in DLA-041 LN (OPPN) -039 LNčlen in EUP DLA-041 LN je potrebno zagotoviti gradu in stol Z načrtovanjem in urejanjem EUP DLA neoviran dostop do ruševin pa Čretež. 150. Martinja vas pri Mokronogu: EUP MVM-001 BT člen ni dopustno itet in sprememba Znamembnosti OPN se načrtuje objektov sprememba oz. dejavnosti. namembnosti Do sprejetja območja OPPN farme so vdopustne površine postavitve za turizem. enostavnih Do sprejetja in OPPNnezahtevnih za to objektov. območje povečevanje kapac obstoječe dejavnosti

151. Mokronog: EUP MOK-001 BD, MOK-003 BD in MOK-004 BD se naslednje usmeritve: člen Do navedenih EUP-jev dopustna gradnja objektov in ureditev za Določajoe - sprejetja OPPN je na območju lastne potrebe in razširitobiskovalcev žage. je potrebno Pri urejanju zag je potrebno zagotovitinavedenih zadostne EUP-jev. odmike od ceste Puščava MokronogV obmo za ureditev zvezne peš površine in kolesarske steze. Parkirišča za (merjeno od nivoja bencinskegaotoviti servisa v območju do zgornjega roba venca ali kapi objekta). Na jele čju naj objektiedenih na nižje EUP-jevležečem naj območju vertika ob bencinskem servisu ne presegajo (merjeno 10m od novo urejenega terena do zgornjega roba venca ali kapi objekta) vertikalni gabarit se viš žečih delih nav lni gabariti ne presegajo višine 6m Ob SZ robu MOK-003 BD naj se izvede zeleni pas z drevesi in grmovno, dokončen vegetacijo v min. določi5m. z OPPN. širini

152. Mokronog: OPPN "Del območja bivše usnjarne": EUP MOK 140 CU člen Gradbena meja zazidave naj bo 12m odmaknjena od jugovzhodnega roba EUP. Usmeritve za urbanističnoovit oblikovanje: za potrebe funkcij v tr Na območju je zagot i delež javnih parkirnih mest oživljanja trgovine in ostalih škem jedru. 153. Mokronog: OPPN "Med Florijansko in državno cesto": EUP MOK 014 CU in EUP MOK 030 SS člen -Mokronog naj ima mestotvorne dejavnosti (oskrba, storitve in sorodne dejavnosti), dopustna so tudi stanovanja v nadstropnih e Zazidava v pasu ob cesti Puščava 64 tažah.

- oblikovanjeUsmeritve za s urbanističnosklenjeno (neprekinjeno) oblikovanje: gradbeno linijo (prek Zazidavavertikalnim ob gabaritom cesti Puščava do K+P+2+M.Mokronog (podaljšek Starega trga) naj ima mestotvorno (trško) initev je možna za prečne ulice) in - MokronogOblikovanje za uličnega ureditev prostora: zvezne pe Ob južnem robu EUPka drevored. je potrebno zagotoviti zadostne odmike zazidave od ceste Puščava Zagotoviti je potrebno p š površine in kolesarske steze, peš. površina naj bo š min. 3m. UsmeritveVzdolž ulice za naj zaporednost pote urejanja: EUP MOK-014 CU in EUP MOK-030 SS se lahko urejata is arkirišča-ih. za lastne potrebe in obiskovalce

točasno ali v ločenih OPPN 154. Mokronog: OPPN"Ob obvozni cesti": EUP MOK 012 CU in EUP MOK 013 SS člen -Mokronog naj ima mestotvorne dejavnosti (oskrba, storitve in Usmeritvesorodne dejavnosti), za načrtovanje dopustna v EUP so MOK tudi 012stanova CU: ZazidavaUsmeritve v zapasu urb ob cesti Puščava nje: - nja v nadstropnih etažah. oblikovanje s sklenjenoanistično (neprekinjeno) oblikova gradbeno linijo (preki ) in Zazidavavertikalnim ob gabaritom cesti Puščava do K+P+2+M.Mokronog (podaljšek Starega trga) naj ima mestotvorno (trško) Oblikovanje uli nitev je možna za prečne ulice Ob - čnega prostora: južnemice naj robu poteka EUP drevored. je potrebno zagotoviti zadostne odmike zazidave od ceste Puščava ZagotovitiMokronog jeza potrebno ureditev parkirzvezne peš površine inrebe kolesarske in obiskovalce. steze, peš površina naj bo š min. 3m. UsmeritveVzdolž ul za zaporednost urejanja: EUP MOK-012 CU in EUP MOK-013 SS se lahko urejata i -ih.išča za lastne pot Usmeritve za zaporednost gradnje: Zaradistočasno varstva ali v ločenihkulturn OPPN ja je treba zagotoviti postopnost nico. K OPPN "Ob obvozni cesti", ki ga sestavljata EUP MOK 012 CU in MOKe dediščine 013 SS, in prostorskepris integritete nasel ed Florijansko in pozidave prostora med trškim jedrom in obvoz je možno topiti šele po izvedbi OPPN "M gradbenedržavno cesto"faze. in zapolnitvi vseh prostih zemljišč v območju MOK 014 CU in MOK 030 SS namenjenim gradnji. Zapolnitev pomeni, da morajo biti objekti v območju zgrajeni vsaj do III.

155. Mokronog: EUP MOK-124 SS V EUP MOK-124 SS naj se z OPPN zagotovi člen na povezava (cesta) po parcelah 97/4, 125/1 in 125/9, vse OPPN. prečna promet k.o. Mokronog. Površina za izvedbo javne prometne površine se določi z

156. Puščava: EUP PUŠ-004 IG Gospodarska cona Puščava je potrebno zagotoviti prometno ureditev,člen ostaven promet in -Mokronog. V območju ki bo omogočala en pretočnost s tovornimi vozili, priporočljiva sta dva priključka na cesto Puščava 3.4 POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI 157. Poleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev za urejanje veljajo v nekaterih enotah urejanja člen 65 prostora še posebni prostorski izvedbeni pogoji in za nekatere posege in območja še dodatne

usmeritve nosilcev urejanja prostora. V primeru, da so posebn veljajo posebni PIP. i PIP drugačni od skupnih PIP,

158. : EUP GMO-015 ZS – Makronovo in MOK-037 ZS EUP se variantno namenja programu Makronovo,člen rekreacije in turizma. dodatno dopustne ureditve in postavitve kiobjektov, vključuje ki povzemajo dejavnosti t radicionalne izobraževanja in tipe objektov kot kope, sorodni V območju so postavitve objektov za interpretacijo programa, sanitarnipravljične objekti in infor so kozolci, toplarji, kašče, stanovi, zidanice, ogljarske pomožniZa EUP MOK-037objekti za kmetijstvo ZS še: in gozdarstvotovanju OPPN ter v EUP MOK-037 ZS naj se zagotovi trasa za prometno povezavo JV - macijsko izobraževalni objekt. Pri načr SZ v skupni širini 24m. 159. EUP HRA-001 CDc - Hrastovica in JEL-001 CDc - Jelševec u EUP HRA-001 CDc in EUP JEL-001 CDcčlen ni dopustno anje novih objektov, razen tistih, ki so potrebni za delovanje cerkve. V območj umešč

160. Posebni PIP za naselbinsko jedro Mokronoga naselbinske dedi kronoga sočlen naslednje EUP: MOK-011 CU (v) z o Stari trg 3 in 5 ter Florijanska ulica 1, 3 in 5; NaMOK-015 območju CU (v) ščine Mo Stari trg 2, 7, 17, 19 in 21 ter Florijanska ulica 2; MOK-016 CU (v) bstoječimi objekti: Stari trg 11,h.št. 13 in 15; MOK-020 CU (v) z obstoječimiobs objekti: Stari trg 10,h.št. 14, 16, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39 in in 3; z obstoječimi objekti: MOK-031 CU (v) toječimi objekti: Stari trg 3gp (gospodarska poslopja); MOK-017Paradiž 1 CU (v) bsto Stari trg 32, 34, 36, 126 (grajski hlevi), Strelov turn;z obstoječimi objekti: MOK-018 CU (vj)z obstoječimi objekti: objekti: z Stari o trgječimi 8, 20, objekti: 22, 24, 26, 28, 30; MOK-022 CU (v) Stari trg 4, 6; MOK-024 CU (v) z obstoječimi Pod gradom 2, 4, 6, 8; MOK-006 CDc (x)z z obstoječimi obst objekti: cerkev in zvonik; MOK-131 ZP (zp)z obstoječimi objekti: grajski hrib. Za navedene EUP veljajooječimi glede objekti:namembnosti z obstoječimi in vrste objekti: dopustnih posegov razen za odstranitevz obstoječimi objektov, ki objekti: je dopustna le izjemoma v skladu z zakonom o varstvu kulturne skupne določbe PIP, V zgoraj navedenih EUP veljajo posebne d dediščine.oblikovanja in Za gradnjo drugih objektov, ki niso navedenioločbe v spodaj PIP navedenihglede urbanističnega posebnih PIP, in arhitekturnega EUP, so določenebe za odloka. posamezne objekte. na površinah teh Stari veljajotrg 3, 5,skupne 6, 8, 11, določ 23, 24, 26, 32, 33 (GL ni sklenjena) Pogoji glede oblikovanja Osnovni objekti ob trgu: • gradbena linija ni sklenjena, • obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linij gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obs o (istočasno • odmiki: objekt se lahko dotikatoječih parcelne objektov meje (toleranca ob trgu (gradbena/regulacijska je za debelino toplotne linija) izolacije in z eno na zunanji strani fasade v primeru mora obnove biti fasadezagotovljen obstoječega odmik objeod sosednjihkta), objektov, 66 čelno fasado, v vzdolžni smeri

• , • mora biti postavljena ob trgu, • vpreko :gradbene do K linije lahko segajo napušči in balkoni cm nad niveleto ul tloris podolgovat, daljša stranica tlorisa razen pri objektih 3 in 5, kjer se ohranjaišina o +P+1+M, pritličje pri vhodu ,je lahko do 30 ice, višina strešne • stkonstrukcijereha: naklon pri 35 kolenčnem0 do 450, dvokapnica zidu je lahko nad o največ 80cm, nice objekta, bstoječa oblika in višina strehe • oblikovanje na trg orientirane fasade: snovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stra o razporeditev odprtin lahko deloma rtin, toleranca: v število odprtin na fasadi (vhod in. trgovina okna) mora ali gos biti enako v pritličju in nadstropju, odstopa od lege obstoječih odp primeru dejavnosti v pritličju (nrp oblike tinstvo), je lahko številotrgu morajo odprtin biti v enakopritličju razporejene drugačno kot od okna števila na odprtinfasadi, v nadstropju, odprtine v pritličju so lahko o odstranitevdrugačne od kakovostnih predpisane pokončne portalov vhodnih, frčade vrat na iz fasade,strešini orientiraneproti na trg ni dopustna, o o vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni, o manokna: pokončenbalkoni (sorodni pravokotnik, tradicionalnim) so dopustni nad vhodom, previsi in pomoli nad pritl o na fasadijši in s : in sorodneičjem naprave, na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso dopustni, • dozidave so dopustnetrešini na dvori proti trgu niso objektov, dopustni oblikovanjesončni zbiralniki, dozidanega klima objekta naprave, mora antene biti skladno z , • ščni strani , • barva fasad:osnovnim odtenki objektom zemeljskih in zbarv, urbanističnimi dopustne s pogoji e barve fasad najkritina: se ne odtenki uporabljajo. rdeče barve, strešniki z drobno teksturo Gradnje osnovnih objektov so dopustne o do tri barve, žive in kričečadbenih parcel , dopustna je postavitev tudi na linijo nekdanjega obzidja. tudi na vzhodni (dvoriščni) strani gr objektov h.št.i objekti24 in 26 na parceli (gospodarska poslopja) - e naslednji dodatni pogoji: Spremljajoč• odmiki: stavbe so lahko postavljene na parcelno mejo. poleg skupnih določb tega odloka veljajo š Stari trg 27, 28, 30, 31, 34, 37 (ena čelna fasada se stika z drugo) Pogoji glede oblikovanja Osnovni objekti ob trgu: • gradbena linija je na eni strani sklenjena (objekt se o stika z drugo stavbo), • gradbena linija), ki h objektov (tolerancaz eno ječelno za debelinofasad toplotne izolacije na obveznostzunanji strani postavitve fasade v fasadeprimeru ob obnove trgu nafasade regulacijsko o linijo (istočasno • poteka po liniji fasade obstoječi , • alkobstoječegani, objekta), • odmiki: na drugi čelni fasadistranica mora tlorisa biti zagotovljen mora biti postavljena odmik od sose ob trgu,dnjega objekta • prekoa: gradbene do K+P+1+M, linije prilahko segajo napušči in b tloris podolgovat, daljša • streha:višin naklon 350 do 45tličje0, dvokapnica pri vhodu nad je lahkoosnovnim do 30 tlorisom, cm nad slemeniveleto v s ulice, višina strešne objekta,konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm, • oblikovanje na trg orientirane fasade: meri daljše stranice o razporeditev odprtin lahko deloma odstopa od lege obstoje odprtin, toleranca: v številoprimeru odprtin dejavnosti na fasadi (vhod in okna) mora biti enako v pritličju in nadstropju,odprtin v čih v pritličju (nrp. trgovina ali gostinstvo), je lahkoproti številotrgu morajo biti pritličju drugačno od števila odprtin v nadstropju, odprtine v pritličju so lahko drugačne od predpisane pokončne oblike, frčade na strešini 67

enako razporejene kot okna na fasadi, o odstranitev kakovostnih portalov vhodnih vrat iz fasade, orientirane na trg ni dopustna, o o vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni, o okna: pokončen pravokotnik, ionalnim) so dopustni nad vhodom, previsi in pomoli in, niso dopustni, o manjši balkoni (sorodni tradic innad sorodne pritličjem naprave, na fasadah, ki so vidne iz javnih površ • dozidavena sofasadi dopustne in strešini na dv proti trgu niso dopustni: sončniovanje zbiralni dozidanegaki, klima naprave, objekta antene mora skladno z osnovnim objektom in z urbanist , • oriščni strani objektov, oblik, • ičnimi pogoji barve fasad kritina:naj se ne odtenki uporabljajo. rdeče barve, strešniki z drobno teksturo Gradnjebarva osnovnih fasad: odtenki objektov zemeljskih so dopustne barv, tudidopustne na vzh so do tri barve, živetrani in kričeče gradbenih parcel

odni (dvoriščni) s objektov h.št. 28 in 30, dopustna je postavitev na tudi na linijo: nekdanjega obzidja. • odmiki: stavbe so lahko s tremi fasadami postavljene na parcelno mejo, Spremljajoči• tloris s podolgovatim objekti (gospodarska razmerjem, poslopja) dvorišču • , • višina:streha: naklon do K+P+M, 350 do pritličje 450, dvokapnica pri vhodu nad je os lahko do 30 cm nad terenom, višina strešneice objekta,konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm • arhit novnim, tlorisom, sleme v smeri daljše stran • , • barvaekturni fasad: elementi:odtenki zemeljskih na strehi so barv, dopustni dopustne čopi so barve fasad kritina:naj se ne odtenki uporabljajo. rdeče barve, strešniki z drobno teksturo do tri barve, žive in kričeče Stari trg 29 (dve čelni fasadi se stika z drugimi) Pogoji glede oblikovanja Osnovni objekti ob trgu: • stavbama), • obveznostgradbena linija postavitve je sklenjena fasade ob (objekt tr se z dvema čelnima fasadama stikagradbe s na sosednjima linija), ki pot gu na regulacijsko linijo (istočasnoekta), • prekoeka gradbene po liniji linije fasade lahko obstoječih segajo nap objektov (toleranca, je za debelino toplotne izolacije na • zunanji strani fasade v primeruelnima obnove fasadama fasade stikati obstoječega s sosednjima obj objektoma, • ušči in balkoni • odmiki: objekt se mora s č hko do 30 cm nad niveleto ulice, v ne tloris podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postav cm,, ljenav primeru ob trgu, glavnega dela objekta ob višina: do K+P+1+M, pritličje pri prelomi vhodu v je atrij, la pa 180 cm, išina streš • streha:konstrukcije naklon pri 35 kolenčnem0 do 450, dvokapnica zidu je lahko nadnajveč osnovnim 80 tloris ice objekta,trški ulici, v delu, kjer se objekt • oblikovanje na trg orientirane fasade: om, sleme v smeri daljše stran o tevilo odprtin na

šprimer fasadi (vhod in trgovina okna) mora a biti enako v pritličju in nadstropju, razporeditev odprtinno lahko deloma odstopa od lege obstoječih odprtin, toleranca: v u dejavnosti v pritličju (nrp. li gostinstvo), je lahko število odprtin v enakopritličju razporejene drugač kotod okna števila na odprtinfasadi, v nadstropju, odprtine v pritličju so lahko o odstranitevdrugačne od kakovostnih predpisane pokončne portalov vhodnihoblike, frčade vrat naiz fasade,strešini orientiraneproti trgu morajo na trg biti ni dopustna,

68

o , o vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni, o okna: pokončen pravokotnik , previsi in pomoli nad pritli opustni, o namanjši fasa dibalkoni (sorodni tradicionalnim) so dopustni nad vhodom in sorodnečjem naprave, na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso d • in strešini proti trgu niso dopustni: sončniektov, zbiralniki, oblikovanje klima dozidanega naprave, objektaantene mora skladno z osnovnim objektom in z urbanist i, • kdozidaveri in frčade so dopustne na dvoriščni strani obj , • ičnimi pogoj najtina: se ne odtenki uporabljajo. rdeče barve, strešniki z drobno teksturo barva fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad objekti (g : • odmiki: stavbe so lahko s tremi fasadami postavljene na parcelno mejo, •Spremljajoči tloris s podolgovatimospodarska razmerjem, poslopja) na dvorišču • konstrukcije pri kolen , • višina:streha: naklon do K+P+M, 350 do pritličje 450, dvokapnica pri vhodu na je lahko do 30 cm nad terenom, višina strešne objekta, čnem zidu je lahko največ 80cm • d osnovnim, tlorisom, sleme v smeri daljše stranice • robno teksturo, • barvaarhitekturni fasad: odtenkielementi: zeme na strehi so dopustni čopi j se ne uporabljajo. kritina: odtenki rdeče barve, strešniki z d Stari trg 25 ljskih barv, žive in kričeče barve fasad na Osnovni objekt stanovanjski blok: • dozidava objekta je dopustna do regulacijske linije, dozidave v druge smeri niso dopustne, • odmiki: v – ati enaki o , • preko gradbene linije lahko sega , • na dozidavevzdolžni max. smeri do vertikalnih trga morajo gabaritov ost objektabstoječim 23, • streha: enak nagib kot objekt 23,jo napušči • oblikovanjeviši dozidave: dozidava se lahko izvede kot paviljonski obje funkcionalni prostor stanovanjskega bloka ali posameznih stanovanj. kt, ki lahko služi kot Stari trg 35 (samo rekonstrukcija) Pogoji glede oblikovanja Osnovni objekti ob trgu: • z drugo stavbo), • obveznost postavitve fas no gradbena linija), ki gradbena linija je na eni strani sklenjena (objekt se z eno čelno fasado stika ade ob trgu na regulacijsko linijoa objekta), (istočas • poteka po liniji fasadeelni fasadi obstoječih mora biti objektov zagotovljen (toleranca odmik je od za sosednjega debelino toplotneobjekta, izolacije na • zunanjipreko g rastrani fasade v primeru obnove fasade, obstoječeg • odmiki: na drugi č • dbene linije lahko segajo napušči ahko do 30 cm nad niveleto ulice, ohranja naj se tloris podolgovat,in daljša oblika stranica strehe , tlorisa mora biti postavljena ob trgu, • streha:višina: donaklon K+P+1+M, 350 do pritličje 450 pri vhodu je l obstoječa višina e, • oblikovanje na trg orientirane, dvokapnica fasade: nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta,o na severni strani je dopustna strešina s kapommora na biti severni enako strani v stavb

število odprtin na fasadi (vhod in okna) pritličju inilo nadstropju, odprtin v razporeditev odprtin lahko deloma odstopanadstropju, od lege obstoj odprečihti odprtin, toleranca: v primeru dejavnosti v pritličju (nrp. trgovina ali gostinstvo), je lahko štev enakopritličju razporejene drugačno kot od okna števila na odprtinfasadi, v ne v pritličju so lahko drugačne od predpisane pokončne oblike, frčade na strešini proti trgu morajo biti 69

o odstranitev kakovostnih portalov vhodnih vrat iz fasade, orientirane na trg ni dopustna, o okna: avokot o vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni, o pokončen pr nik z zaokrožitvijo na zgornji strani pravokotnika, dopustni, o naprevisi fa in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidnlnike i, iz klima javnih naprave, površin, antene niso in sorodne naprave, • sadi in strešini proti trgu niso dopustni: sončni zbira mora skladno z osno imi pogoji, • dozidave in frčade so dopustne na dvoriščnidrobno strani teksturo, objekt ov, oblikovanje dozidanega objekta • b vnim objektom in z urbanističn najkritina: se ne odtenki uporabljajo. rdeče barve, strešniki z arva fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad : • odmiki: stavbe so lahko s tremi fasadami postavljene na parcelno mejo, Spremljajoči• tloris s p odobjektiolgovatim (gospodarska razmerjem, poslopja) na dvorišču • 0cm, • streha:višina: naklon do K+P+M, 350 do pritličje 450, dvokapnica pri vhodu nad je osnovnim lahko do tlorisom, 30 cm nadsleme terenom, v smeri višinadalj strešne objekonstrukcijekta, pri kolenčnem zidu je lahko največ 8 • , še stranice • , • arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi e ne uporabljajo. kritina: odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo barva fasad: odtenki zemeljskih barv, žive in kričeče barve fasad naj s Stari trg 36 (brez grajske konjušnice) Pogoji glede oblikovanja Osnovni objekti ob ulici: • gradbena linija je na eni strani sklenjena (objekt se z eno stavbo), • obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko –severno čelno fasadogradbena stika linija), z drugo ki poteka po liniji fasa linijo (istočasno • v primeru rekonstrukcijede obstoječih objekta ali objektov nadomestitve (toleranca objekt je za debelino toplotne izolacije-Z (na na zunanjistrani strani objekta fasade 3v6) primeru pogojuje obnove postavitev fasade objekta obstoječega na novo obje kta),gradbeno linijo oz. gradbeno a se zaradi razširitve ulice V ovega južni in. 10m od , • mejo,preko kigradbene je pomaknjena linije lahko v notranjost segajo na parcele in je določena, v grafičnem prikazu, širina n • uličnegaodmiki: objekti profila soznaša lahko m z do tremi fasadamiroba obstoječega postavljeni parka na parcelno mejo, • pušči in nadstreški konstr 0cm, • streha:višina: donak K+P+1+M,lon 350 do pritličje450, dvokapnica pri vhodu nad je osnovnimlahko do 30tlorisom, cm nad sleme niveleto v smeri ulice, ulice višina strešne • oblikovanjeukcije na pri trg kolenčnem (na vzhod) zidu orientirane je lahko največ fasade: 8 o , o vetrolovi na fasadi proti ulici niso dopustni, o oknabalkoni pokončen niso dopustni, pravokotnik o proti trgu niso do in sorodne naprave, o na fasadi in strešini pustni: sončni zbiralniki, klima naprave, antene dopustni, • previsi in pomolipustne nad na pritličjem d na fasadah, ki so vidne iz javnih anega površin, objekt nisoa mora imeti enoten videz in skladno oblikovanje z osnovnim objektom, • dozidave in frčade so do voriščni strani objektov,, oblikovanje dozid

kritina: odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo 70

• barva fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barv naj se ne uporabljajo. e, žive in kričeče barve fasad Gospodarska poslo : • odmiki: objekti so lahko z do tremi fasadami postavljeni na parcelno mejo, • tloris s podolgovatimpja na razmerjem,dvorišču • pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, idu je lahko najve , • višina:streha: naklon do K+P+M, 350 do pritličje 450 višina strešne konstrukcijeobjekta, pri kolenčnem z č 80cm • , dvokapnica nad osnovnimopi, tlorisom, sleme v smeri daljše stranice • iki z drobno teksturo, • barvaarhitekturni fasad: elementi:odtenki zemeljskih na strehi so barv dopustni, č kritina:naj se ne odtenki uporabljajo. rdeče barve, strešn dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad Stari trg 36 (grajske konjušnice) Pogoji glede oblikovanja Osnovni objekti ob ulici: • gradbena linija je sklenjena (objekt se dvema stranskima fasadama stika s sosednjima stavbama), • gradbena linija), ki a debelino toplotne izolacije na obveznostzunanji strani postavitve fasade v fasadeprimeru ob obnove trgu nafasade regulacijsko obsto linijo (istočasnota), • potekap po liniji fasade obstoječih objektov (toleranca ,je z • odmiki: objekt je lahko s tremi fasadami postavljeni naječega parcelno objek mejo, • reko :gradbene do K+P+1+M, linije pritlilahko segajo napušči in nadstreški m nad nivel konstrukcije pri du je , • streha:višina naklon 350 do 450 čje pri vhodu je lahko do 30 c eto ulice, višina strešne • oblikovanje na trgkolenčnem (na vzhod) zi orientiranelahko največ fasade 80cm: o , dvokapnica, nad osnovnim tlorisom, sleme prečno na smer trga o vetrolovi na fasadi proti ulici niso dopustni, o oknabalkoni pokončen niso dopust pravokotnikni, o pr dopustni, o evisi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz, klima javnih naprave, površin, antene niso in sorodne naprave, • na fasadi in strešini proti trgu niso dopustni: bjeksončnitov, zbiralni oblikovanjeki dozidanega objekta mora imeti enoten videz in skladno oblikovanje z osnovnim objektom, • dozidave in frčade so dopustne na dvoriščni strani sturo,o • barva fasad: odtenki zemeljskih ba ad nkritina:aj se ne odtenki uporabljajo. rdeče barve, strešniki z drobno tek rv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fas Stari trg 39, Paradiž 1 in 3 Pogoji glede oblikovanja Osnovni objekti ob trgu/ulici: • faktor zazidanosti (FZ) do 0,3, • postavitev fasade ob ulici: gradbena linija ni sklenjena, m prikazu z gradbeno mejo, odmik objekta od gradbene meje je lahko max. 2m, , postavitev ob ulico je določena v • grafične ado postavljeni na parcelno mejo, v vzdol morajopreko gradbene biti zagotovljeni meje lahko presledki segajo mednadstreški objekti, in k napuščii , • odmiki: objekti so lahko z eno čelno fas žni smeri ob trgu/ulici, max. naj omogočajojekta dostop/dovoz ne sme presegati na dvorišče 200m2, • tloris podolgovatP+1+M, z razmerjem pritl stranic p min. 2:3, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena velikost zazidane površine posamičnega ob višina: do K+ ičje ri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto peš površine71

, • streha: naklon 350 do 450, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, objekta,trga/ulice, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm • oblikovanje na trg orientirane fasade in strehe: sleme v smeri daljše stranice o , o vetrolovi niso dopustni, o oknabalkoni pokončen niso dopustni, pravokotnik o , o proti trgu niso dopustni: son iki, klima naprave, antene inna sorodnestrešini sonapra dopustnive, čopi o previsina fasadi in in p strešiniom čni zbiraln dopustni, • oli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih so po dopustnevršin, niso v oblikovanj ga objekta in fasad ob trgudozidave mora so imeti dopustne enoten na videz dvoriščni in skladno strani oblikovanje, objektov, dozid ave v vzdolžni smeri • okviru določb za e objektov tega člena, oblikovanje dozidane osnovne strehe, • nadzidave so dopustnebarve, na dvoriščni stre strani, vendar tako, da nadzidava ne presega slemena • barva fasad: odtenki zemeljskih barv kritina:naj se ne odtenki uporabljajo. rdeče šniki z drobno teksturo , dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad : • odmiki: objekt je lahko z eno fasado postavljen na parcelno mejo, stanovanjski objekt in Spremljajočigospodarsko objekti poslopje na parceli se lahko medsebojno stikata, pri tem pa mora biti zagotovljen dovoz, , • tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 2:3, • manipulacija in požarnaga poslopja: varnost do K+P+M oz. max. 7m do kapi enim terenom, v pr višina gospodarske , , pritličje do 30 cm nad • streha:dvoriščem naklon oz. urej300 do 450, dvokapnicaimeru nad osnovnim nagnjenega t terena je največja višina objekta,stranice ki obsegajekta, nad urejen teren, lahko največ dve etaži • iki z drobno teksturo,lorisom, sleme v smeri daljše • . kritina: odtenki rdeče barve, strešn Za objektebarva fasad: Stari odtenkitrg 10, 15,zemeljskih Pod gradom barv, žive 4, 6, in 8, kričeče Florijanska barve fasadcesta naj2 se ne uporabljajo be za ureditveno enoto (v). veljajo skupne določ

161. Mokronog: EUP MOK-035 IG V EUP MOK 035 IG člen izidek osnovnemu proizvodnemu - dvoranske na JV robu območja niso dopustne dozidave obstoječihlna de objektovla in odstranitev. v smeri proti JV,Za MOK-035 to je proti IG ulici in nekdanjemu obzidju. Za obstoječi pr mu objektu na JV robu območja so dopustnaejavnosti samo velja vzdrževa za nove dejavnosti, da morajo bamvelja za z namensko OPN določena rabo CU.namenska raba IG za čas delovanja sedanjih proizvodnih dejavnosti. V primeru prenehanja obstoječih d ustrezati določ 162. en Trebelno: EUP TRE-016 SK (v) V tem EUP so objekti čl posebni PIP. Za gradnj obstoječi h.št. 10, 11, tega 12, EUP 13 14, v 15, 42 za katere so v nadaljevanju določeni h.št. 10 o objektov na drugih površinah eljajo skupne določbe odloka. 72

Poleg skupnih d b • lega objekta: pri rekonstrukciji ali nadomestitvi objekta lahko objekt sega v smeri vzhoda oloč inijetega vzhodneodloka veljajo fasade, še dozidave naslednji v dodatni smeri vzhoda pogoji: niso dopustne • orientacija objekta mora biti no s cesto (pribl. S-J), mora dopotekati obstoječe vzporedno l s cesto. vzdolž daljša stranica objekta h.št. 11 in 12 (ena čelna fasada se stika z drugo) i ulici veljajo naslednji posebni PIP glede oblikovanja, skupni PIP v tem primeru ne veljajo. Za• osnovnigradbena objekt ob krožn • gradbena linija), ki poteka polinija liniji je fasade sklenjena obsto (objekt se z eno čelno fasado stika z drugo stavboplotne), izolacije na obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno • ječih objektov (toleranca je za debelino to , • przunanjieko gradbene strani fasade linije v lahkoprimeru sega obnove fasadein obstoječega balkoni objekta), nanje stopnice,odmiki: na drugi čelni fasadi mora biti zagotovljen odmik od sosednjega objekta • tl jo napušči , pri objektu h.št. 11 pa tudi zu • pri 11oris mora podolgovat, kota pr daljšaostati stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,kcije pri ko nem zidu višina: do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice, objektu h.št. • streha: naklon 35itličja0 do 450 enaka obstoječi, višina strešne konstru lenč objekta,je lahko največ 80cm, • oblikovanje na trg orientirane, dvokapnica fasade: nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice o n na fasadi in nadstropju, ra število odprtiv primeru dejavnosti(vhod in okna) mora biti enako v pritličju ike, o odstranitevzporeditev vhoda odprtin (portala lahko vhodnih deloma vrat) odstopa iz fasade, od lege orientiran obstoječihe na odprtin, trg ni dopustna, odprtine v o okna:pritličju pokon so n pravokotnik, lahko drugačne od predpisane pokončne obl o vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni, o če nad pritli z javnih po o manjši balkoniin fasadi(sorodni proti tradicionalnim) trgu niso d so dopustni nad vhodom, previsi, klima in naprave, pomoli antene inčjem sorodne na fasadah, naprave, ki so vidne i vršin, niso dopustni, • na strešini opustne: sončni zbiralniki ra biti skladno z osnovnim objektom in z , • dozidavekritina: odtenki so dopustne rde alina sivedvoriščni barve, strani objektov, oblikovanje d, ozidanega objekta mo • barva fasad: odtenki zemeljskih barv,urbanističnimi dopustne so pogoji do tri barve naj se ne uporabljajo.če strešniki z drobno teksturo , žive in kričeče barve fasad Spremlja na parceli (gospodarska poslopja) - ve lednji dodatni pogoji: • odmiki:joči stavbe objekti so lahko s tremi fasadami postavljene na parcelnopoleg skupnih mejo, določb tega odloka • ljajotloris še snas podolgovatim razmerjem, • vhodu je lahko do 30 cm nad terenom razen na nagnjenem 100cm nad urejenim terenom višina: do K+P+M, pritličje pri , • terenu,streha: naklon kjer je 35 višina0 do 45 pritličja0, dvokapnica lahko nad do osnovnim tlorisom, s , višina strešne objekta,konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm • ori o postavljeni vzporednoleme s smerjov smeri ulice daljše na stranice trgu oz. vzporedno s plastnicami, • entacija: objekti naj bodo z daljšo stranic , • ali sive iki z drobno teksturo, • barvaarhitekturni fasad: odtenelementi: na strehi so dopustni čopi asad naj se ne uporabljajo. kritina: odtenki rdeče barve, strešn ki zemeljskih barv, žive in kričeče barve f 73

h.št. 13 in 14 (GL ni sklenjena) (skupni PIP v tem primeru ne veljajo): •Za osnovnigradbena objekt linija ob ni sklenjenakrožni ulici (objekti veljajo so naslednji medsebojno posebni odmaknje PIP gledeni), oblikovanja • obveznost postavitve fasade ob trgu na gradbeno linijo, ki poteka po liniji severne fasade v primeru obnove fasade obsto kta), • odmiki:obstoječih objekt objektov se lahko (toleranca dotika parcelne je za debelino meje z toplotneen ln izolacije na zunanji strani fasade zagotovljen odmik od sosednjihječega objektov, obje • , o če o fasado, v vzdolžni smeri mora biti • ca tlorisa mora biti postavljena ob trgu, • preko gradbene linije lahko segajo napuščilahko do 30 cm nad tloris podolgovat, daljša strani • streha:višina: donaklon K+P+M, 350 do pritličje 450, dvokapnica pri vhodu nad je osnovnim tlorisom, slemeniveleto ulice, višina strešne objektkonstrukcijea, pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm, • oblikovanje na trg orientirane fasade: v smeri daljše stranice o odstranitev vhoda (portala vhodnih vrat) iz fasade, orientirane na trg ni dopustna, o o vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni, o okna: pokončen pravokotnik, zbiralniki, klima naprave, antene in sorodne naprave, • dozidavena so strešini dopus in fasadi proti trgu niso dopustne: sončni , • tne na dvoriščni strani objektov,obno oblikovanje teksturo ,dozidanega objekta mora biti • skladnobarva fasad: z osnovnim odtenki objektom zemeljskih in zbarv, urbanističnimi dopustne so pogoji do tri najkritina: se ne odtenki uporabljajo. rdeče ali sive barve, strešniki z dr barve, žive in kričeče barve fasad - velja : Spremljajoči• orientaci objekti na parceli (gospodarska poslopja)avljeni vzporednpoleg skupniho s smerjo določb ulice tega na trgu odloka oz. vzporednojo še naslednji s plastnicami, dodatni pogoji • ja: objekti naj bodo z daljšo stranico post, • drobno teksturo. arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi h.št.kritina: 15 in 42 odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z Poleg s nji dodatni pogoji: • vzporednokupnih določb s plastnicami. tega odloka veljajo še nasled orientacija: objekti naj bodo z daljšo stranico postavljeni vzporedno s smerjo ulice na trgu oz. h.št. 16 nji dodatni pogoji: • lega objekta v primeru nadomestitve objekta lahko od Poleg skupnih določb tega odloka veljajo še nasled dopusten je tudi odklon smeri GL stopa od legeda obstoječegase JV vogal objekta (gradbenepomakne proti linije), severu, dopusten je odmik južne GL proti severu in vzhodne GL proti zahodu, • orientacija objekta mora bi južne in vzhodne fasade,- tako potekati vzporedno s cesto. ti vzdolžno s cesto (pribl. S J), daljša stranica objekta mora

163. Trebelno: EUP TRE-006 CU (v) V tem EUP so ob 18 za katerčlen Za gradnjo objektov stoječi objekti h.št. 16, 17, e so v nadaljevanju določeni posebni PIP. na drugih površinah tega EUP veljajo skupne določbe odloka. 74

h.št. 16 (ena čelna fasada se stika z drugo) dnji posebni PIP glede oblikovanja(skupni PIP v tem primeru ne veljajo): •Za osnovnifaktor zazidanosti objekt ob krožniFz do 0,5, ulici veljajo nasle • gradbena linija je sklenjena (objekt se z zahodno • sno gradbena linija), ki poteka po liniji čelno fasadoa stika debelino z drugo toplo stavbo),tne izolacije na obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istoča • fasade obstoječih objektov in (tolerancazunanje stopnice je z preko ulice, • zunanji strani fasade v primeru stranica obnove tlorisa fasademora biti obstoječega postavljena obje obkta), trgu, • prekona :gradbene do K+P+1+M, linije prlahko segajo napušči tloris podolgovat, daljša • višistreha: naklon 350 do 45itličje0, otorastapri vhodu streha je lahko nad do osnovnim 30 cm nad tlorisom, niveleto sl ulice, višina strešne stranicekonstrukcije objekta, pri kolenčnem zidu je lahko največ 80cm, • oblikovanje na trg orientiraneš fasade: eme v smeri daljše o in njih razporeditev na fasadi (vhod in okna) naj se zgleduje po , razporeditev odprtin lahko deloma odst odprtin,število odprtin odprtine redpisane obstoječem stanju, opa od lege obstoječih o v pritličju so v primeru dejavnosti lahko drugačne od p o pokončnevetrolovi na oblike fasadi proti trgu niso dopustni, o okna: pokončen pravokotnik, dopustni, o previsi ini in in pomoli fasadi nad proti pritličjem trgu niso dopustni: na fasadah, son ki so vidneki, iz kl javnihima naprave, površin, antene niso in sorodne naprave, • na streš čni zbiralni skladno z osnovnim obj ji, • dozidavekritina so dopustne na dvoriščni strani objektov, drobno oblikovanje teksturo, d ozidanega objekta mora biti • ektom in z urbanističnimi pogo naj se ne: odtenki uporabljajo. rdeče ali sive barve, strešniki z barva fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad darska poslopja) - poleg skupn ega odloka oji: •Spremljajoči odmiki: sta objektivbe so nalahko parceli s tremi (gospo fasadami postavljene na parcelno mejo,ih določb t •veljajo tloris še snaslednji podolgovatim dodatni razmerjem, pog • renom razen na nagnjenem teren 80cm, • streha:višina: donaklon K+P+M, 350 dopritličje 450 pri vhodu je lahko do 30 cm nad te objekta,u, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ • , dvokapnica nad osnovnimljeni tlorisom, vzporedno sleme s smerjov smeri ulice dalj šena stranice trgu oz. vzporedno s plastnicami, • orientacija:arhitekturni objekti elementi: naj nabodo strehi z daljšo s stranico postav, • , • o dopustni čopi se ne uporabljajo. kritina: odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo h.št.barva 17 (ena fasad: čelna odtenki fasada zemeljskih se stika barv,z drugo) žive in kričeče barve fasad naj Za osnovni objekt ici veljajo naslednji posebni PIP glede oblikovanja (skupni PIP v tem primeru ne veljajo): • faktor zazidanostiob krožniFz do 0,5, ul • gradbena linija je sklenjena (objekt se z vzhodno z drugo stavbo), • obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko li gradbena linija), ki čelno fasado stika zunanji strani fasade v p ganijo objekta), (istočasno • poteka po liniji fasade obstoječih objektovagotovljen (toleranca odmik je od za sosednjega debelino toplotneobjekta, izolacije na rimeru obnove fasade obstoječe odmiki: na drugi čelni fasadi mora biti z 75

• , • • preko :gradbene do K linije lahko segajo napuščiahko do 30 tloriskonstrukcije podolgovat, pri kole daljša stranica tlorisa mora biti postav ljena ob trgu, • višinastreha: naklon+P+M, 350 do pritličje 450 pri vhodu je l cm nad niveleto ulice, višina strešne objekta, nčnem zidu je lahko največ 80cm, • oblikovanje na trg orientirane, dvokapnica fasade: nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice o tin na fasa ju in nadstropju,

število odpr di (vhod in okna) mora biti enako v pritlič blike o razporeditev odprtin lahkoik, deloma odstopa od lege obstoječih odprtin, odprtine v o vetrolovipritličju so na v fasadiprimeru proti dejavnosti trgu niso lahko dopustni, drugačne od predpisane pokončne o o okna:man pokončen(sor pravokotnodni tradicionalnim) so dopustni nad vhodom, previsi in pomoli

o jši balkoni i proti trgu niso dopustne: so niki, klima naprave, antenenad pritličjem in sorodne na fasadah, naprave, ki so vidne iz javnih površin, niso dopustni, • dozidavena so strešini d in fasad nčni zbiral , • kritina: odtenkiopustne rd na dvoriščni strani objektov,z drobno oblikovanje teksturo, dozidanega objekta mora biti • skladnobarva fasad: z osnovnim odtenki objektom zemeljskih in zbarv, urbanističnimi dopustne so pogoji do naj se ne uporabljajo.eče ali sive barve, strešniki tri barve, žive in kričeče barve fasad - v goji: Spremljajoči• odmiki: stavbe objekti so nalahko parceli s tremi (gospodarska fasadami postavljene poslopja) na parcelnopoleg skupnih mejo, določb tega odloka • eljajotloris še snaslednji podolgovatim dodatni razmerjem, po • lahko najve , • višina:streha: donaklon K+P+M, 350 dopritličje 450, dvokapnica pri vhodu jenad lahko osnovnim do 30 tlcm nad terenom razen na nagnjenem objekta,terenu, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je č 80cm • orisom, sleme v smeri daljše stranice vzporedno s plastnicami, • arhitekturniorientacija: objekti elementi: naj nabodo z daljšo stranico postavljeni, vzporedno s smerjo ulice na trgu oz. • kritina: odtenki r e barv , • strehi so dopustni čopi deče ali siv e, strešniki z drobno teksturo h.št.barva 18 fasad: odtenki zemeljskih barv, žive in kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo. Za osnovni objekt ob kr osebni PIP glede oblikovanja (skupni PIP v tem primeru ne veljajo): • faktor zazidanosti Fzožni do 0,5, ulici veljajo naslednji p • gradbena linija ni sklenjena (objekti so medsebojno odmaknjeni), • obveznost postavitve fasade ob trgu na gradbeno linijo, ki poteka po liniji severne fasade ob jektov (toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v

• stoječih ob zagotovljenprimeru obnove odmik fasade od sosednjih obstoječega objektov, objekta), • odmiki: objekt se lahko dotika parcelne meje, z eno čelno fasado, v vzdolžni smeri mora biti • tloris podolgova • preko gradbene linije lahko segajo napušči kons t, daljša stranica tlorisa lahko mora najv biti postavljena ob trgu, • višina:streha: donaklon K+P+M, 350 do pritličje 450, dvokapnica pri vhodu nad je lahko osnovni do m30 cm nad niveleto ulice, višina strešne objekta,trukcije pri kolenčnem zidu je eč 80cm, • oblikovanje na trg orientirane fasade: tlorisom, sleme v smeri daljše stranice o 76 okna: pokončen pravokotnik,

o vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni, o i proti trg aprave, antene in sorodne naprave, • na strešini in fasad u niso dopustne: sončni zbiralniki, klima n mi pogoji, • kritina:dozidave odtenki so dopustne rd na dvoriščni strani objektov, oblikovanje d, ozidanega objekta mora biti • barvaskladno fasad: z osnovnim odtenki objektom ze in z urbanistični naj se ne uporabljajo.eče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo meljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in kričeče barve fasad - pole v aslednji dodatni pogoji: Spremljajoči• orientacija: objekti objekti na naj parceli bodo z (gospodarskadalj poslopja) g skupnih določb tega odloka eljajovzporedno še n s plastnicami, • šo stranico postavljeni, vzporedno s smerjo ulice na trgu oz. • kritina: odtenki i z drobno teksturo. arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi rdeče ali sive barve, strešnik 164. Trebelno: EUP TRE-002 CDc (x) Po člen • ohrani naj se ovalna oblika dvignjenega platoja okrog cerkve, • legkamniti skupnih zid, določb ki podpira tega odloka dvignjen veljajo plato še naslednjiin kamnite dodatni stopni pogce jeoji: dopustno rekonstruirati, njih odstranitev ni do in obstoječ nivo reba uporabiti atepustna, kamne, pri rekonstrukciji je treba ohraniti obstoječe ploščatedovanih kamne kamnov, in jih prponovno vgraditi v zid ali stopnice, za vrhnji zaključek podpornega zida je t obstoječe plošč dopustna je zamenjava manjkajočih ali poško m ali sorodnim materialom,i rekonstrukciji obliko kamnitihin obdelavo. stopnic do dvignjenega platoja je treba uporabiti obstoječe kamne, manjkajoče ali poškodovane kamne je treba nadomestiti z enaki

3.5 POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VARSTVA OKOLJA UKREPI ZA

–

PREPREČITEV, OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC VPLIVOV NA OKOLJE (OMILITVENI UKREPI) 165. Poleg skupnih prostorskih izvedbenih pog tve in omilitveni ukrepi, ki izhajajo iz smernic in celovite presoje vplivov načlen okolje. ojev veljajo še dodatne usmeri

166. zrak in podnebne spremembe člen • v gospodarskih conah (IG) naj se pri objektih gospo Polegde skupnihlce, v smeri določb pro titega naseljem odloka zagotovi veljajo še vegetacijske naslednji dodatni bariere om ilitveni ukrepi: darskih dejavnosti, ki generirajo prašne z zimzelenimi rastlinami različnih višin v širini vsaj 10 m. 167. vode člen ni omilitveni ukrepi: • Za gradnjo, ki lahko trajno ali va na treba izdelati Poleg skupnih določb- tega odloka veljajo še naslednji dodat in varstvo voda. začasno vpli vodni režim ali stanje voda, je • hidrološko hidravlično analizoinijskih in ob pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanjeanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na Pri načrtovanju poteka l jektov GJI je treba predvideti čim manjše število prečk 77

odsekih, kjer so prostorsk stoj a priobalno zemljišče. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših • e možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana ob eč stabilnost brežin vodotokov. struge vodotoka. • PrečkanjaZa gradnjo linijskih na vodovarst objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana ki ga izda pris tako,tojni da organ. se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost venih območjih je treba pridobiti soglasje, • Pri posegih na vodovarstvena območja je treba upoštevati predpise, ki se nanašajogi v na ta prostorobmočja. v skladu s predpisi o varovanju vodnih vi ju. • GrVse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi pose rov na območ a ohranjanje narave. • Naadnja vodnem namakalnih in priobal naprav in raba površinskih voda ali podtalnice zaposegi namakanje v prostor sta , ki bi dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda ter z delovanjem voda, oviralinem normalen zemljišču pretok so prepovedane vode, plavi dejavnosti in in in lahko ogrožalievanje stabilnost vodnih ter vodnih obvodnih in priobalnih organizmov. zemljišč , zmanjševali varnost pred škodljivim • Za var kodl plavja ali onemogočili obstoj skrbirazmnož lokalna skupnost. Ta mora izvajati ukrepe stvo pred š jivim delovanjem padavinskihkrepe za voda omejevanje v ureditvenih izlitja obmo komunalnihčjih naselij in padavinskih voda. Odvajanje pa za zmanjševanje hipnega odtoka na padavisnkkih voda z urbanih površin in u ke (zatravitev,davinskih travn voda na območju urejanja, ponikovalna je treba naćrtovati polja itd.). • tak način, da bo v največji meri omogočalo zadrževanje padavinskih vodam pred predpisom iztokom vo upravljanjupovršinske odvodniz vodami ter predpisih o odvajanjue plošče, suhi zadrževalniki Odvajanje in čiščenje odpadnih voda mora biti usklajeno s področni in čiščenju odpadnih in padavinskih voda. 168. len hrup Poleg sk č omilitveni ukrepi: • predvidi manj upnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni jenje hrupa v okolje gospodarskih v smeri conah (IG) naj se v smeri proti stanovanjskim ne bo območjem manipulativ hrupne dejavnosti, objekte pa razporediti tako, da se v čim večji meri zmanjša šir • za zmanj proti stanovanjskim območjem naj praviloma nih površin (odprta skladišča, prostorene varovalne za pretovarjanje pas ob predvidenih ipd.) conah, po potrebi pa tudi protihrupne ograje ali šanjenasipe. obremenitve okolja s hrupom v smeri stanovanjske pozidave je smiselno predvideti širše zel

169. ohranjanje narave člen usmeritve in omilitveni ukrepi: Poleg• ob skupnih nepredvidenem določb tega odprtju odloka jame veljajo ( na območjih ohranjanja narave še naslednjeno varstvene obvestiti ZRSVN, OE Novo mesto. Jamo oz. najdbo bodo pregledali in podali navodila za ustrezno zavarovanje najdbe oziroma sanacijojamskega podzemnega habitata) habitata. v času gradnje je potreb • ja Natura 2000, naravne vrednote, zavarovana asni objekti, ki niso v nasprotju z varstvenimi in Vrazvojnimi varovanih usmeritva območjih narave (območ območja)skladni z osnovno so dopustni in podrobn le enostavni namensko in zač rabo. • Gradbeno mi varovanih območij in prispevajougih k objektov njihovemu v ob varstvu, ter objekti narave naj se praviloma ne osvetljuje.ejšo inženirskih, nezahtevnih, enostavnih in dr močjih ohranjanja

170. Martinja vas pri Mokronogu - EUP MVM 018 SK člen 78

ih vrednot se pri u objektov vrednote, ki izhajajo iz Pravilnika o Na območjih stavbnih zemljišč v območjih naravn načrtovanj upošteva varstvene usmeritve zaednoti hidrološke se izvajajo naravne posegi v določitvidujejo in varstvu ali bistveno naravnih spremenijo vrednot lastnosti, (Ur.l.RS, zaradi št.111/2004, katerih je70/2006, del narave 58/2009, opredeljen 93/2010) za naravno in se glasijo: »Na hidrološki naravni vr obsegu in na način, da se ne uničijo,ne, poškofizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote). Posebne smernice ZRSVN vrednoto, oziroma v -obseguIII-499/4-O-09/AH in na način, da z dne se v 2.2.2010 čim manj so:ši možni meri spremenijo druge fizič • z OE• Novoob NV mesto, naj se št.ohranja 6 5m varovalni pas, • mladaobmočja vrbovja NV se ob odstrani vodotoku odvečni se ohranja; zemeljski material, • e odstrani oz. prestavi vsaj 5m od vodotoka, • se izvede ureditve, ki bodo vsebovale lovilce olj; • pomožni objekt neposredno ob vodotoku s dvaja le predhodn e meteorne vode. v primeru urejanja območja v parkirišče naj z utrjenih površin naj se v bližnji vodotok o o prečiščen 171. Martinja vas pri Mokronogu MVM-001 BT - OPPN Pri pripravi OPPN je potrebno predvideti ohranitevčlen

gozda v pasu min. širine 15 m vzdolž meje z območjem Natura 2000 na SV območja urejanja. 172. Križni vrh - KRV 009 SK člen

Na območjih stavbnih zemljišč v območjih naravniht.111/2004, vre dnot70/2006, se pri 58/2009, načrtovanju 93/2010) objektov in se upošteva varstvene usmeritvei naravni vrednoti za hidrološke naravne vrednote, ki izhajajo iz Pravilnika o določitvi in varstvu ali bistveno naravnih spremenijo vrednot lastnosti, (Ur.l.RS, zaradi š katerih je del narave opredeljen za naravno glasijo:vrednoto, »Na oziroma hidrološk v obsegu se izvajajo posegi v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejofizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote). P in na način, da se v -čimIII-499/4-O-09/AH manjši možni meri z dne spremenijo 2.2.2010 je:druge fizične, - ohranja se prvotna struga in m osebna usmeritev ZRSVN OE Novo mesto, št. 6 linščica na območju ter grmovna zarast ob potoku oz.na območju mlina. 173. Dolenje Laknice - DLA 008 SK , DLA 006 SK, DLA 039 LN, DLA 041 LN Gorenji Mokronog - GMO 011 SK, člen dnot ovanju objektov ote, ki izhajajo iz Pravilnika o Na območjih stavbnih zemljišč v območjih naravnih vre se pri načrt upošteva varstvene usmeritve za hidrološke se izvajajo naravne posegi vredn v obsegu določitvi in varstvu ali bistveno naravnih spremenijo vrednot lastnosti, (Ur.l.RS, zaradi št.111/2004, katerih je70/2006, del narave 58/2009, opredeljen 93/2010) za naravno in se vrglasijo: »Na hidrološki naravni vrednoti in na način, da se ne uničijo, fipoškodujejozikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote). ednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične,

174. Štatenberk - ŠTA 007 SK člen Novogradnja objektov ni dopustna. V EUP ŠTA 007 SK je dopustno samo vzdrževanje in obnavljanje obstoječega objekta.

175. 79 člen

Čužnja vas: EUP ČUV-057 VIN, EUP ČUV-069 O, EUP ČUV-071 PO V primeru zunanjega osvetljevanja objekta naj se zaradi varovanega kot h vrst netopirjev, uporablja svetila z usmerjenim svetlobnim snopom v tla in z avtomatskim izklopom osvetljevanja po 22. uri. območja, ki je opredeljeno abitat več 176. Odprti prostor: EUP OP-025 REK V enoti urejanja prostora je za potrebe izvedbečlen kolesarske povezave treba izvesti komasacijo , s katero se za potrebe kmetijske dejavnosti mehanizaciji do vseh km zemljišč omogoči neoviran dostop kmetijski in drugi etijskih zemljišč. 177. Odprti prostor: EUP OP-001, EUP- OP-003 Drečji vrh: EUP DRV-037 REK člen V enotah urejanja prostora so 744, 740, 1213/2, 1854/4, 1856, vse k,o, ; 496/4, 1874, 1887/2, 1873, 441/8, vse k.o. Trebelno; 2015, in 1725/4, k.o. Laknice, kjernaštetih je dejanska raba gozd, se v roku 10-15na delih let vzpostavi zemljišč kmetijskašt. dejanska raba. Jelševec 178. Vrh pri Trebelnem: VPT-21 VIN Novi ob člen torske podobe varovane

jekti morajo biti umeščeni in oblikovani tako, da ne krnijo pros domačije. 179. Križni Vrh: KRV-003 SK Pred gradnjo novega objekta na člen stro , je treba pred gradnjo izvesti

zemljišču št. 1234/1, k.o. O žnik ustrezne arheološke raziskave. 180. Trebelno: TRE-005 CDi, TRE-005 PO Pred gradnjo je treba pridobiti pogoje organa pristojnegačlen za varstvo

kulturne dediščine 4. USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN

181. (1) • zagotavljala informacijske osnove o stanjučlen in razmerah v prostoru, •Občina zagotavljala bo: informacijske osnove o razvojni - interesih, ki bodo omog ocenjevanje u o , • h težnjah , očale • čink vitosti usmeritevb in usmeritev in določil teriz OPN objavljala rezultate spremljanja. (2) Na zagotovila osnovi sp spremljanje uresničevanja v OPN določenihjih b usmerite ugotovilav s spremljanjem ugotavljala uresničevanje potre remenjenih okoliščin in potreb, ki o občina uresničevanja OPN, bo občina dopolnjevala OPN. 182. Okoljski monitoring plana v in člen Mokronog-Trebelno sprem - OPN in vpliv izvedbe plana na z Vnaslednjih skrbi za okoljskih zdravje kazalcev: občano doseganje okoljskih ciljev bo občina Okoljskiljala cilji uresničevanje plana Kazalci stanja okolja dravje občanov s spremljanjem

Kakovost zraka dnevni promet (PLDP)

Povprečni letni 80

otlovnice, ogrevanje na plin in obnovljive vire energije Deležavezancev objektov zapriključenih emisijski monitoring na k

Št. z Št. industrijskih con st i Zmanjšanje hrupa PovprečniII. letni in IV. dnevni obm promet (PLDP)tva pred hrupom Dolžina pomembnih monitoring ce n železnic hrupa skozi naselja e Št. stikov očja vars KemijskoŠt. zavezancev stanje za podzemnih voda Čist površinske in podzemne vode KakovostKemijsko stanjepitne vode površinskih voda bnih

Površina stavvalcevzemljišč glede na v posamezni vodovarstvenih vodni vir območjiho prebivalcev prikl nih na kanalizacijo Število prebi Števil juče PorabaŠtevilo malihpitne vodečistilnih na prebivalcanaprav vanja PorabaŠtevilo greznicel. energije za javno razsvetljavo na prebivalca Zmanjšanje svetlobnega onesnaže anja . objektov z varovanimi prostori v vplivnem pasu - EMS virov EMS v vplivnem pasu EMS Zmanjšanje elektromagnetnega sev št

183. E ina bo s programom komunalnega opremljanjačlen skrbela za postopnost in zaporednost opremljanja novih razvojn tapnost inij. zaporednost Nova ra urejanja območij Obč ih območ zvojna območja se bodo opremljala skladno z zaporednim urejanjem infrastrukturnega omrežja. 184. Merila za odstopanje od OPN (1) nih inčlen neskladnih podatkov o stanju v prostoru (neskladnost katastrskih ov in stanja v prostoru) ter zaradi pomanjkljivih evidenc, Zaradi nepopolnih, ne dovolj natanč nekaterih načrt itve v OPN in tehničnografi ni mogočekazov v zOPN zadostno mero natančnosti dokončno opredeliti razmejitve (2) površin, za katere veljajo usmer določbe v PIP. Občina dopušča odstopanjaN: ceste odv čnih pri in določa) so način prikazane presojanja po parcelah posegov v prostor vkatastrskega takih območjih prikaza. ; vZ OPN občina, ki mejijo določa tolerance glede posameznih grafičnih prikazov OP poselitvenih območjih (naseljih zemljiškegastanja v prostoru presojajo o sprejemljivostiobmočjih posameznihna ceste posegov je pri v poseganju prostor. v prostor potrebno vključevanje pristojnih (3) inštitucij za upravljanje sokalnega cestami, pomena ki na podlagi zunaj depojanskega v odprtem prostoru prikazane po evidenci ZKP in na posameznih odsekih po dejanskem stanju v prostoru (DOF). V OPNine so cestpovršine so informativnega cest l pomena in niso pogojselitvenih za dovobmočijoljevanje posegov cestne infrastrukture. Dejansko stanje prometne infrastrukture se ugotavlja na terenu in na podlagi Površ ine cest, upravljavca cest, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presojaizmere dejanskegao sprejemljivosti stanja. posameznih Pri poseganju posegov v prostor v prostor. je na p arcelah, ki mejijo na površ (4) potrebno vključiti pristojnega podrobne v v OPPN so dopustna odstopanja (tolerance)V OPPN se usmeritveod razmejitev iz OPN in usmeritevpodrobneje v določijoOPN: glede v smislu meril in pogojev za urejanje. Pri jšem določanju razmejitev, meril in pogoje namembnosti površin primarne rabe (to je v območjih, ki niso namenjena poselitvi) so dopustna večja odstopanja za posege, ki ne81

predstavljajo trajno spremembo prostora in njegove rabe, saj je z namensko rabo v prostorskem planu do na namembno

ločena pretež st površin, odstopanje naj na prostorsko zaključenem območju ne presega 2 ha. 185. Kriteriji za dopolnjevanje Pri spreminjanju in dopolnjevanju OPN se ne bo odobravaločlen predlogov za dopolnitev: • ki bodo v nasprotju z osnovnimi cilji in usmerit • ki bodo negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere, • ki bodo prekomerno vami občinskega prostorskega načrta,m prometnim smeritvijo, v jih ohranjanja narave in kulturne povečevali prometne obremenitve v območjih s slabi • omrežjem,ki bodo s svojos turistično dejavnostjo, razvojno lego u in oblikovanjemobmoč (velikostjo) predstavljali potencialno razvreddediščine, n okolja.

notenje obstoječih kvalitet prostora i

5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 186. S sprejetjem O ine Mokronog-Trebelno preneha veljati PROSTORSKI PLANSKI AKT: • člen Trebnje od leta 1986 do leta 2000 in PN Obč Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 Prostorskeinski sestavine Dolenjski dolgoročnega lis t. 19/86 , plana2/90, 16/90 Občine in Uradni srednjeročnega47/98, 61/98, 49/99, družbenega 18/00, plana46/01, Občine 7/02, 65/02, 91/02, 59/04, 82/04 in 65/06-popr.). (Skupšč t, š list RS, št. 35/93, 49/93, 50/97,

187. n Mokronog-Trebelno prenehajo veljati PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI: • Prostorsko ureditveni pogoji za čle Trebnje /planske celote 1,3,4,5/ S sprejetjem OPN Občine 4/91 in Uradni list 5/9, 24/00, 7/02, 91/02, 59/04, 21/05) in Obvezna razlaga O območje občine (SkupščinskiTrebnje /planske Dolenjski celote list, 1,3,4,5/ št. Mokronog-TrebelnoRS, št. 1 ( olenjski list, Uradni list RS, 15/99,dloka 59/04, o prostorsko 21/05, 113/07 ureditvenih, 82/08, pogojih 79/09 za in območje9/10), Občine • Prostorsko ureditveni pog za občino Skupščinski D , • Odlokšt. 4/91 o inprostorskih ureditvenihšt. pogojih za naselje Mokronog (Sku nski Dolenjski list, in Urad oji zat. 13/04,sanacijo 115/04, degradiranega 48/05, prostora108/06, (Uradni13/08 list obvezna RS, št. 40/9razlaga,4) 11/09, 74/10, 22/2013 obvezna razlaga). pšči št. 09/90 ni list RS, š – – 188. Mokronog-Trebelno ostajajo v veljavi prostorski izvedbeni ti: • Odlok o olom Dolenječlen Laknice (U 15/94), S •sprejetjem Odlok o OPN ureditvenem Občine n za ka 75/94), načr • ureditvenem načrtu za kamn radni list RS, št. Florijanski cesti v Mokronogu ( ačrtu mnolom Ostrožnik. (Uradni list RS, št. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko območje ob Uradni list, št. 105/2010) 189. V Mokronog-Trebelno so prikazan i lokacijsk Uredb daljnovodčlen 2 x - (Ur.l.RS, 5/2006).OPN Občine i državn i načrti: a o državnem lokacijskem načrtu za 400kV Beričevo Krško se urejajo z d

Občina mora za vse prostorskee ureditve, načrtovane v območjih, ki ržavnim82

prostorskim aktom, pred tem pridobiti sog predpisa o urejanju prostora. lasje vlade v skladu z določbami

190. Uradno ajo po prostorskih izvedbenih aktih, ki so veljali do uveljavitve OPN.člen začeti postopki izdaje gradbenih dovoljenj se nadaljujejo in konč

191. Mokronog-Trebelno Mokronog-Trebelno in na spletnem portalu www.mokronog-trebelno.si. člen OPN občine je na vpogled na občini

192. , ki je sestavni del prostorskega akta. člen DoločbeStrokovna odloka pojasnila o OPN o se pros tolmači na podlagi obrazložitve odloka - Trebelno. Uradne razlage odloka torskem aktu daje pristojna strokovna služba občine Mokronog o prostorskem aktu sprejema občinski svet. 193. bjavi odloka v Uradnem listu Republike Slovenije. člen Ta odlok začne veljati 15 dan po o 430-0002/2013 Mokronog, 10.12.2013 Št. a Mokronog-Trebelno

Občin Anton Maver župan

83