Ob~ine Ho~e-Slivnica 21. december 2007 Letnik 6 [tevilka 4 UREDNI[KI ODBOR

Sppoo{t{otvaonvi, ani,

nova {tevilka, in zadnja to leto, je ponovno pred nami. Polna je vo{~il in dobrih `elja ter seveda raznih zanimivo - sti. Tokrat se je na uredni{ki strani zna{lo tudi nekaj opra - vi~il, ki so posledica dela. Med zanimivostmi boste na{li iz~rpna poro~ila ob~inske uprave, nekaj utrinkov o delu dru{tev, predstavljajo se obrtniki in tudi o patrona`ni slu`bi boste nekaj izvedeli. Nekateri so v prispevkih navedli, kaj so delali preteklo leto, spet drugi, kak{ne programe imajo za naprej. OPRAVI^ILA Tako smo to leto pripeljali h koncu. Bilo je kar zanimivo in V jesenski {tevilki Utrinkov sem povzro~ila zmedo z zamenjavo pri - polno presene~enj. V svetu se nerazumno ve~a brutalno imkov. nasilje, globalizacija uni~uje zdrav na~in `ivljenja, boj za Najprej se opravi~ujem g. Jo`etu PREDANU, ki sem ga v prispevku POTOK, KI POVEZUJE, preimenovala v Preglovega Jo`eka. Ker pa blaginjo odtujuje dru`ine in razdvaja ljudi na slabe in {e Pepi~a vsi dobro poznate, ste ga takoj spoznali – in hvala, da ste me slab{e. Kot vsak sistem doslej je trenutno na preizku{nji na to opozorili. @elim {e trdnega zdravja, Predanov Jo`ek - Pepi~, da boste prazno - demokracija. Kako dolgo ji bo uspevalo in v kaj bo ~lovek vali okroglih 100! to sprevrgel, bodo videli na{i otroci, verjetno pa `e mi. Pri istem ~lanku je `al pri{lo {e do ponovitve komentarja k fotografi - Delne rezultate imamo vsak dan na mizi. jam, za kar se opravi~ujemo . Drugo zamenjavo imena imam pri PRAZNOVANJU DNEVA DR@AV - Pesimizem ni na{ stil. Mi moramo naprej, po poti vizije NOSTI; pri na{tevanju vseh, ki smo sodelovale pri pripravah, sem delovnega ~loveka, saj kot pravijo – »~love{ka po`re{nost pomotoma zapisala go. Rosano Smogavc Vodu{ek in izpustila go. Ido HRIBER{EK, ki je pripravljala povezovalne prizore s Samotarji, bila in vesolje nimata meja«. pa je tudi soavtorica idejnega osnutka prireditve. Dokaj slab uvod v bo`i~no-novoletno vo{~ilo in vendar Ker vem, da bomo {e sodelovale, se `e veselim naslednje prireditve z Ido in Samotarji! dobra prilo`nost za nove `elje, da bi se ob bo`i~u zbrala Majda Stra{ek Janu{ vsa dru`ina in bi bilo v naslednjem letu vse bolj{e. Miren bo`i~ in veliko sre~e v prihajajo~em letu vam `eli uredni{ki Pri kon~nem oblikovanju prej{nje {tevilke na{ega glasila je bil na zadnji strani pomotoma izpu{~en avtor ~udovitih fotografij iz tek - odbor. movanja v motokrosu . Fotografije so bile delo Zorana Flisa, Agencija Zdravko ^ufar , Ultras. Se iskreno opravi~ujemo. Zdravko ^ufar odgo vorni urednik

Utrinki , glasilo Ob~ine Ho~e-Slivnica, javno glasilo. Izdajatelj: Ob~ina Ho~e-Slivnica, ob~inska uprava: Pohorska cesta 15, 2311 Ho~e, tel.: (02) 6165 320, fax: (02) 6165 330, dav~na {t.: 24685844, spletna stran: www.hoce-slivnica.si . Odgovorni urednik: Zdravko ^ufar, lektoriranje: Majda Stra{ek Janu{, prof., ostali ~lani uredni{kega odbora: Rosana Smogavec Vodu{ek, Suzana Kranjc in Borut Celan . Naslov uredni{tva: Ob~ina Ho~e-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Ho~e, e-mail: utrinki @hoce-slivnica.si . Grafi~na priprava: Grafi~na forma Hutter, s. p., Tisk: Ma-tisk, d. o. o. Naklada: 3800 izvodov. Javno glasilo Ob~ine Ho~e-Slivnica je vpisano v razvid me - dijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno {tevilko 72. Za glasilo se pla~a 8 % DDV. Slika na naslovnici: Ob~inska jelka, foto Borut Celan .

Vse prispevke za objavo po{ljite na naslov uredni{tva, po mo`nosti natisnjenim besedilom prilo`ite CD ali pa uporabite kar elek - tronsko po{to. Digitalnih fotografij ne vstavljajte v Word zraven besedila, temve~ jih posredujte v .jpg ali drugem formatu. Navedite avtorja in opis vsebine fotografije. Prispevki naj bodo podpisani, razvidna naj bosta datum in kraj pisanja, opremljeni naj bodo z naslovom in avtorjem besedila. Prispevki v imenu organizacij in dru{tev morajo biti overjeni tudi s {tampiljko. Uredni{tvo si pridr`uje pravico do kraj{anja ~lankov in spremembe naslovov. ^lanki niso honorirani. Prispevkov, na katerih to ni izrecno nave - deno, ne bomo vra~ali, lahko pa jih dvignete na ob~ini. Ponatis v celoti ali posameznih delov glasila je mogo~ le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Zadnji rok za oddajo prispevkov za naslednjo {tevilko je do konca marca 2008 . Naslednja {tevilka izide v apri - lu 2008 .

2 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica @UPANOV UVODNIK

Spo{toSvpao{ntoivaonbe o~ba~annkieiinn sspop{too{vatnoi ovba~annii !

pet je pred nami ~as, ko prelistavamo koledar Siztekajo~ega se leta, preverjamo, ali in kako smo uresni~ili za~rtane naloge, se zamislimo nad uresni~enimi in `e snuje - mo nove. Leto 2007, ki je {e eno v nizu prelomnih, kajti vsako leto je v `ivljenju posameznika in dru`be prelomno, se poslavlja. Za nekatere prepo~asi, saj `e komaj ~akajo na po~itnice, praznike, dopust na snegu ali kje v toplih krajih … Za mnoge prehitro, saj {e niso uspeli uresni~iti marsi~esa, kar so si zastavili in je treba {e pred prazniki urediti …

Kako pa uspeva nam? Skozi vse leto smo nizali dose`ke, ki smo jih zapisali v prora~unu na{e ob~ine, vseh nismo uresni~ili. Naj omenim samo dva; izgradnja kanalizacije in rekonstrukcija Vinogradni{ke ulice ni dokon~ana, saj bi morali del kanalizacije graditi po zemlji{~ih , katerih lastniki so fizi~ne osebe, ki pa no~ejo podpisati slu`no - stne pogodbe, brez tega pa ne dobimo gradbenega do - voljenja. Z istim problemom se sre~ujemo pri rekon - strukciji vodovoda med Mariborsko cesto in avtocesto. Upam in `elim, da bodo lastniki zemlji{~ spremenili svoje stali{~e in tudi ti spoznali, da `elimo samo zgraditi za~rta - ne investicije in na ta na~in izbolj{ati `ivljenje ob~anov. Tak{ni problemi nas ne odvra~ajo od dela , saj do`ivljamo V ob~inski upravi pa ni samo ugotavljanje, kaj in kako nasprotno, da nam v ve~ini primerov, ko moramo ob iz - smo dela opravili, ampak se intenzivno pripravlja predlog vajanju tudi na zemlji{~a, ki niso v lasti ob~ine, lastniki ne prora~una za leto, ki je pred nami , in pa tudi mo`nosti povzro~ajo nikakr{nih te`av; tako je bilo na Ra~ki cesti, v razvojnih programov za naslednja {tiri leta. Mladinski ulici, v Mlinski ulici, v ulici Pot k jel{am, na Stari cesti, na cesti proti Lenartu in {e bi lahko na{tevali. HVA - Veliko prazni~nih vo{~il in `elja za vse dobro v letu, ki pri - LA! haja, bodo po{tarji raznesli ta mesec. V va{ nabiralnik pa so prinesli tudi leto{njo zadnjo {tevilko na{ega skupnega V novembru smo tudi predali potrebno dokumentacijo glasila UTRINKI, ki je tako kot vse dosedanje {tevilke pri - za ~rpanje sredstev Regijsko razvojnih programov. Upam, pravljeno z `eljo, da bi vam polep{alo `ivljenje in vam ga da bomo na ta na~in dobili sredstva za izgradnjo kanali - pomagalo izbolj{ati. Saj veste , vsak nasvet je lahko do - zacije od Pohorskega dvora do Sp. Ho~ in na podro~ju brodo{el, prav tako dobra ideja, in ne nazadnje vzpodbu - Rogoze. Prav tako bomo do konca tega meseca predali da, da ~lovek stori kaj sebi v prid. Zdaj{nji ~asi so , `al , dokumentacijo za ~rpanje sredstev iz kohezijskih skladov tak{ni, da se ni dobro zana{ati samo na druge in da sam in pri~eli z gradnjo kolektorja Hotinja vas – Rogoza. lahko naredi{ najve~ zase. Za to pa mora{ imeti tudi mo - Prepri~an sem, da bomo s pridobivanjem sredstev uspeli, tivacijo ali, kot bi lahko preprosteje rekli, `eljo. Kdor `elje saj imamo tudi vso podporo na Ministrstvu za okolje in nima ve~ , je kot jadro brez vetra. @elje so namre~ energi - prostor. ja, ki nam poganja `ivljenje.

Vsi, ki ste se ~ez leto odzvali na vabila za prireditve, katere Zato so `elje vseh, ki ustvarjamo na{o ob~ino, da bi bilo v organizirajo na{a dru{tva na podro~ju kulture in {porta, va{ih jadrih vedno dovolj vetra in da na spisku va{ih `elja ste lahko ugotovili izjemno dejavnost in kvalitetno delo. ob koncu prihajajo~ega leta nobena ne bi ostala neure - Ne glede na to, da nimajo vsi idealnih pogojev za delo, sni~ena. to nadomestijo z vnemo in veliko voljo do dela. @elim vsem, da lepo pre`ivite bo`i~ne in novoletne praz - Prisoten sem bil tudi na vseh petih sre~anjih starej{ih nike in vse lepo in dobro v letu 2008. ob~anov. Razveseljivo je, da se veliko ob~ank in ob~anov udele`uje teh sre~anj, kjer je prav prijetno vzdu{je in @upan obljuba: Vidimo se ~ez eno leto! Zato vsem tistim, ki se {e Jo`e Merku{ niste udele`ili teh sre~anj , predlagam, da se jih udele`ite – in videli boste, ne bo vam `al.

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 3 IZ VSEBINE

Iz dela Ob~inske uprave ...... 5

Dru`bene dejavnosti ...... 5

Okolje in prostor ...... 7

Investicije ...... 10 Kmetijstvo in vodovodni sistemi ...... 11 14 9. ob~inski Gospodarstvo in turizem ...... 12 praznik

Pokopali{ka in pogrebna dejavnost v ob~ini ...... 13

Obisk starej{ih ob~anov ...... 14

Svet za preventivo in vzgojo v CP ...... 17 Vo{~ila KS ...... 19 18 Pohod na Jugovo doma~ijo ...... 20 Sini~ev mlin Sre~anje starej{ih krajanov KS Ho~e ...... 21

Iz poslanskih klopi ...... 22

Policija obve{~a ...... 23

Razstava likovnih del ...... 24 Mladi novinarji poro~ajo ...... 24 KUD2Milke8 Zorec v novo leto z velikim Javni razpisi sredina projektom Letni koncert `enske komorne skupine Zarja ...... 25

Prepevali smo na Hvaru ...... 26

Pokal in nagrada Pohorja 2007 ...... 28

V spomin Brunu Skodi~u ...... 30 3Nada5 rjena DU Slivnica predstavlja delo v letu 2007 ...... 30 odbojkarska Sodelovanje OZS z nogometnim klubom ...... 32 generacija

Dose`ki dru{tva Jeep Club Pohorje ...... 33

Starej{i veterani NK Slivnica ...... 34

Zadnjih 5 let Slivni{kega nogometa ...... 35 Skalca {e vedno raziskuje slovenske meje ...... 37 38 Martinova nedelja ...... 38 Martinova nedelja Patrona`na zdravstvena nega in babi{tvo ...... 39

Slivni{ki `upnik g. Jo`e Šömen ...... 40

Robi je na{ novi diakon ...... 42

Zopet nas je obiskal miklav` ...... 42 Zaklju~ek EURO CUP-a ...... 43 45 Re~ka Maraton v Firencah ...... 44 zeleno-modra pot

4 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

Voo{~{il~oiOlbo~inOskbe~uipnrasvke e uprave

ztek leta je ~as, ko z oceno nazaj pregledamo oprav- Ob tej prilo`nosti se zahvaljujemo tudi najmlaj{im v vseh Iljeno delo. V Ob~inski upravi je bilo to leto res v mar - {olah in vrtcih v ob~ini ter njihovim mentorjem, ki so nas si~em novo leto, tako za sodelavce, ki v njej slu`bujejo `e ponovno razveselili s izredno domiselnimi, kreativnimi in dalj{i ~as, kakor tudi za nekatere, ki smo ga pri~eli soob - pisanimi prazni~nimi vo{~ilnicami, ki smo jih v tem letu likovati v tem letu. Spremembe torej, ki vrtijo kolo ~asa poslali na{im poslovnim partnerjem. naprej in krojijo na{ delovni ~as in tako posledi~no tudi va{ega, spo{tovane ob~anke in ob~ani, ki s svojimi potre - Suzana Kranjc, bami, `eljami in mnenji pri~akujete korektno izvedbo na - direktorica ob~inske uprave log na{ega osnovnega poslanstva, ki temelji na podro~jih izvirne ob~inske pristojnosti, kakor tudi na vseh tistih po - dro~jih, ki bi na kakr{en koli na~in izbolj{ali kvaliteto in vsebino bivanja v na{i ob~ini. Ugotavljamo, da je teh ve - liko, v~asih preve~, da bi jih lahko uresni~ili v enem letu, gotovo pa v nadaljnjih, zato bo tudi naslednje leto de - lovno in intenzivno.

Ob prehodu v novo leto vam v imenu sodelavk in sodelavcev ob~inske uprave `elim veliko prazni~nega vzdu{ja, vesel in po va{em okusu naravnan vstop v novo leto, ter zdravo, uspe{no, pa tudi strpno in razumno, predvsem pa z osebnim zadovoljstvom pre`eto novo leto.

Drru`ub`enbeedenjaevndosetijavnosti

Izvajanje fakultativnega pouka nem{kega jezika Zaradi re{itve tega problema smo dne 12. 7. 2007 obe osnovni {oli obvestili, da `elimo , da se {ol. letu @e v prej{njih Utrinkih smo vas na kratko seznanili z izva - 2007/2008 izvaja fakultativni pouk nem{kega jezika na janjem nadstandardnih programov v obeh osnovnih enakih izhodi{~ih v obeh {olah , in zato predlagali, da po - {olah. Glede na to, da se v zadnjem ~asu pojavlja veliko teka pouk od 3. do vklju~no 6. razreda, 2 pedago{ki uri polemik in nezadovoljnih star{ev v zvezi z izvajanjem fa - tedensko (PU) na razred. kultativnega pouka nem{kega jezika , v nadaljevanju po - Zavzeli smo namre~ stali{~e, da je v tretji triadi (od 7. do dajamo natan~nej{o razlago , vezano na to prora~unsko 9. razreda) zakonsko dolo~en drugi tuji jezik kot izbirni postavko. predmet in imajo tako u~enci mo`nost nadaljevati z Ob~ina Ho~e-Slivnica `e vrsto let iz prora~una financira u~enjem oz. znanje nadgrajevati. Tudi iz posredovanih izvajanje nadstandardnih programov v obeh osnovnih podatkov {ol je razvidno, da je z uvedbo devetletke in {olah , in sicer fakultativnega pouka: nem{~ine, ra~unal - mo`nosti izbirnega predmeta nem{kega jezika postopno ni{tva in ~ebelarstva. zaznati velik upad v vi{jih razredih. Dodatne ure ra~unalni{tva v obeh {olah in ~ebelarstva v Kot pri~etek izvajanja fakultativnega pouka nem{kega je - O{ Ho~e potekajo glede na potrebe {ol v enakih okvirih zika smo dolo~ili 3. razred iz razloga, ker pri~nejo u~enci ur `e vsa leta, problem se pojavlja pri izvajanju fakultativ - z rednim u~enjem tujega jezika v 4. razredu, s tem pa jim nega pouka nem{~ine. dajemo mo`nost spoznavanja tujega jezika leto poprej. Do sedaj za izvajanje nadstandardnih programov niso bili {ole se z na{im predlogom niso strinjale, zato smo zade - izdelani kriteriji oziroma niso bila postavljena enaka izho - vo predali v obravnavo Odboru za dru`bene dejavnosti . di{~a. Fakultativni pouk nem{kega jezika se je do {ol. leta Ta je na svoji 2. izredni seji dne 9. 10. 2007 soglasno 2006/2007 izvajal v obeh {olah razli~no, ni bila dolo~ena sprejel sklep, da se iz ob~inskega prora~una financira iz - meja glede razredov in {tevila tedenskih ur . vajanje fakultativnega pouka nem{kega jezika v obeh os -

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 5 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

novnih {olah od 2. razreda do vklju~no 6. razreda, 2 prostorih u~ilnice in izven nje. Zaradi tega smo jo bili pri - PU/teden za posamezni razred za {ol. leto 2007/2008. V siljeni tudi za dolo~en ~as zapreti . S postavitvijo novih {ol. letu 2008/2009 pa se financira od 3. razreda do 6. omejitev in ukrepov nam je za~asno uspelo vzpostaviti razreda. normalno delovanje. Tako je u~ilnica sedaj odprta ob de - Na tej seji je odbor obravnaval tudi druge predloge {ol lavnikih od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro, glede sofinanciranja programov oz. projektov v {ol. letu medtem ko je v soboto zaprta. Vstop je dovoljen za obi - 2007/2008, med njimi tudi vlogo za sofinanciranje pro - skovalce , stare nad 15 let , po predhodni predlo`itvi jekta »S {portom v angle{~ino«. Sprejel je sklep, da se po - osebnega dokumenta. Z vodstvom O[ Slivnica in samezni predlagani projekti posebej ne sofinancirajo, Vzgojnega zavoda Slivnica smo se dogovorili, da u~ilnice ampak se iz prora~unskih sredstev vsaki {oli odobri dota - v tem ~asu ne koristijo osnovno{olci in gojenci zavoda. V cija v vi{ini 1.000 EUR, torej v isti vi{ini sofinanciranja kot kolikor se bodo ponovno pri~ele pojavljati te`ave , bomo v preteklih letih. [ola pa se potem sama, po lastni presoji primorani u~ilnico zapreti za nedolo~en ~as in poiskati in strokovni oceni, odlo~i , za katere te~aje ({ola, vrtci) bo primerno re{itev normalne uporabe u~ilnice, saj je njen omenjena sredstva namenila oz. koristila, saj so {ole tiste, glavni namen slu`iti oz. koristiti vsem na{im ob~anom, ki ki najbolje poznajo potrebe in prioritete svojih u~encev. storitve E-u~ilnice potrebujejo. V skladu s sprejetim sklepom Odbora za dru`bene dejav - nosti je ob~ina navedeno vi{ino sredstev planirala v pro - Zagotavljanje dodatne varnosti pri ra~unu za leto 2008 in bodo po sprejemu nakazana obe - {olskih objektih in vrtcih ma {olama. V zadnjih letih se vedno pogosteje soo~amo z vandaliz - Ob~ina je glede financiranja tujega jezika sprejela stali{~e mom, uni~evanjem javne lastnine in povzro~anjem {ko - Odbora za dru`bene dejavnosti. Za dodatno u~enje de na {olskih objektih in vrtcih. V prora~unu konstantno nem{kega jezika oz. dopolnjevanje znanja tujih jezikov namenjamo sredstva za izbolj{anje varnosti in kakovosti ter drugih izven{olskih aktivnosti pa menimo, da je v do - bivanja v teh objektih. V leto{njem letu smo za vzpostavi - meni star{ev. Ob~ina namre~ v bodo~e ne more neome - tev najoptimalnej{ih varnostnih ukrepov uredili sistem vi - jeno zagotavljati prora~unskih sredstev za pla~ilo te~ajev deo nadzora v O[ Ho~e in podru`nici Reka-Pohorje, na - tujega jezika, saj `e {olski predmetniki dajejo pouku tujih bavili tri premi~ne kamere za O[ Slivnica in na podlagi iz - jezikov vedno ve~ji poudarek. Prav tako, pa je prioritetna kazanih potreb {ol in vrtcev naro~ili monta`o 16 reflek - naloga ob~ine, da zagotavlja vsa sredstva, ki so potrebna torjev. za izgradnjo in vzdr`evanje vseh prostorov in okolja vzgojno-izobra`evalnih ustanov, ki jih je v na{i ob~ini 5 (2 {oli, 3 vrtci ).

[tipendiranje

Na podlagi razpisa za {tipendiranje nadarjenih dijakov in {tudentov Ob~ine Ho~e-Slivnica je komisija obravnavala 34 vlog. V skladu s kriteriji Pravilnika o {tipendiranju je iz - brala {est dijakov in {est {tudentov, ki bodo v tem {ol - skem letu prejemali ob~insko {tipendijo . Izbrani {tipendi - sti izkazujejo poleg u~nega uspeha tudi vsestransko de - javnost, ustvarjalnost in dosegajo vidne rezultate na iz - ven{olskih podro~jih. [tipendije se v celoti financirajo iz ob~inskega prora~una in zna{ajo za dijake mese~no 122,18 , za {tudente dodi - plomce 171,44 , za podiplomce, ki {€tudirajo v tujini , pa 266,44 . Izbran€im {tipendistom so bili sklepi o dodelitvi Prevozi osnovno{olskih otrok {tipendi€je `e poslani , sve~ana podelitev pogodb, ki jih bodo {tipendisti prejeli iz rok `upana , bo na novolet - V prej{nji {tevilki Utrinkov smo objavili urnike in relacije nem sprejemu . prevozov obeh osnovnih {ol, ki jih izvajamo v na{i ob~ini z avtobusi in kombiji v tem {olskem letu. Glede na to, da E-u~ilnica je O[ Slivnica v mesecu septembru opravljala {e t. i. te - stne vo`nje zaradi ugotovitve dejanskih potreb, v nada - Od meseca septembra, ko so se ponovno odprla vrata E- ljevanju objavljamo kon~ni , usklajeni urnik vo`enj za av - u~ilnice v prostorih O{ Franca Le{nika Vuka v Slivnici , se tobus in kombi. Na predlog {ole je Svet za preventivo in sre~ujemo z vrsto te`av, ki jih povzro~ajo uporabniki. vzgojo v cestnem prometu Ob~ine Ho~e-Slivnica potrdil Zaradi kr{itev pravil uporabe ra~unalnikov in neprimer - novo nevarno relacijo , in sicer sedaj vozi kombi v smeri nega vedenja otrok je bilo nemogo~e vzdr`evati red v ^rete {e dodatnih 1,2 km v Veronikovo ulico.

6 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

〈Prevoz u~encev O[ Franca Le{nika - Vuka, Prevoz u~encev O[ Franca Le{nika - Vuka, Slivnica Slivnica pri Mariboru s posebnim kombijem : pri Mariboru s posebnimi avtobusi:

Okkoloje lijne p rionst opr rostor

IZVEDBA NOVEGA VODOVODNEGA Trasa novega cevovoda je predvidena na privatnih parce - CEVOVODA OB MARIBORSKI CESTI V lah, ob~ina kot investitor pa si mora s strani lastnikov pri - SLIVNICI dobiti slu`nostno pravico za izgradnjo, vzdr`evanje in re - konstrukcijo vodovodnega cevovoda. Ob~ina je v letu 2007 v svoj plan izgradenj in rekonstruk - Krajane pozivamo k podpisu slu`nostnih pogodb, v na - cij vodovodnega omre`ja vklju~ila izgradnjo vodovodne - sprotnem primeru se investicija ne bo izvedla. ga cevovoda, ki bo potekal vzporedno z Mariborsko ce - sto in avtocesto Maribor – Ljubljana v dol`ini 650 m. Pri~etek polo`itve cevovoda je predviden pri hi{ni {tevilki POSTOPEK ZA PRIPRAVO OB^INSKEGA Mariborska cesta 97, konec pa je predviden nekje na po - PROSTORSKEGA NA^RTA lovici med Mariborsko cesto 57 in 73. Investicija je bila na~rtovana zaradi ob~asnega pomanjkanja vode na V aprilu 2007 je stopil v veljavo Zakon o prostorskem omenjenem obmo~ju, slab{ega pritiska in pove~ane po - na~rtovanju, ki ureja prostorsko na~rtovanje kot del ure - rabe vode zaradi novogradenj. janja prostora, tako da dolo~a vrste prostorskih aktov, nji - hovo vsebino in medsebojna razmerja, dolo~a pa tudi njihovo pripravo in sprejem. Podrobnej{o vsebino, obliko in na~in priprave prostorskih aktov dolo~ajo pravilniki, ki so tudi `e stopili v veljavo. Na podlagi sprejete zakonoda - je bo ob~ina pristopila k pripravi ob~inskega prostorske - ga na~rta, ki bo nadomestil sedaj veljavni prostorski plan. Sklep o pripravi ob~inskega prostorskega na~rta bo spre - jet v mesecu decembru, po sprejetju prora~una 2008 pa bo ob~ina na podlagi javnega razpisa izbrala pripravljalca novega prostorskega akta. Ob~ina poziva vse krajane, ki `elijo vlo`iti vlogo za spre - membo namenske rabe svojih zemlji{~, da to storijo do konca leta 2007 . Obrazec je na voljo na spletni strani ob~ine, www.hoce-slivnica.si , ali na oddelku za okolje in prostor. K vlogi mora vlagatelj prilo`iti kartografski na~rt oz. mapno kopijo, ki jo pridobi na Geodetski upravi Republike Slovenije, Obmo~na izpostava Maribor, Ulica heroja Tom{i~a 2, Maribor, dokazilo o lastni{tvu (zem - lji{koknji`ni izpisek, pogodbo ipd.) ter upravno takso v vi{ini 3,55 EUR.

Vodovod Slivnica

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 7 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

NOVA ULICA V SPODNJIH HO^AH

V Spodnjih Ho~ah se zaklju~uje gradnja druge faze novo nastale stanovanjske soseske med Osnovno {olo Du{ana Flisa in gasilskim domom. Ob izgradnji prvega niza vrstnih hi{ in dveh ve~stano - vanjskih blokov se je ulica poimenovala Kotnikova ulica. Ob izgradnji drugega niza vrstnih hi{ ter dveh blokov skupaj s knji`nico , se je, na predlog krajevne skupnosti , novo nastala ulica poimenovala Sr{akova ulica.

Maja Krajnc, svetovalka za gospodarske javne slu`be in splo{ne zadeve Sr{akova ulica

PPRRIDOIDBIVOANBJEI SVREADSNTEJVE Z SA RIZGERDADSNTJOE KVOM ZUNAAL NEGA OMREŽJA V OB^INI HO^E-SLIVNICA IZ EU SKLADOV

b~ina si je `e v Na~rtu razvojnih programov in tudi v ORegionalnem razvojnem programu za Podravsko razvojno regijo 2007 – 2013 kot eno od prioritet razvoja zastavila ureditev kanalizacijskega omre`ja v ob~ini. K tak{nemu programu jo zavezuje tako evropska kot tudi dr`avna zakonodaja, ki po eni strani zahteva varno in kvalitetno odvodnjavanje in ~i{~enje komunalnih voda, po drugi strani pa varno oskrbo s pitno vodo. Finan~na vlaganja v komunalno infrastrukturo pa so ena od naj - ve~jih okoljskih investicij, ki jih ob~ina ne bo zmogla zagotoviti sama, zato bo potrebno za novogradnje ali rekonstrukcije komunalnega sistema pridobivati tudi sredstva iz evropskih skladov. Za izgradnjo primarnih sis - temov je mo`no pridobivati sredstva iz Kohezijskega skla - da EU, za izgradnjo sekundarnega sistema pa iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Ob~ina je v letu 2007 pristopila k izdelavi projektne dokumentacije za izgradnjo kanalizacije v delu naselja Pivola in delu naselja Sp. Ho~e. K temu jo je zavezovalo tudi Pismo o nameri, ki ga je Ob~ina podpisala s Fakulteto za kmetijstvo glede zagotovitve komunalne opremljenosti na obmo~ju fakultete. Po projektu se pred - videva izgradnja kanalizacije od naselja Pivola oz. bodo~e Izgradnja kanaliz acije za del naselja Pivola i Fakultete za kmetijstvo, po severni strani Pivolske ceste n Sp. Ho~e do Ho~ke ceste v naselju Sp. Ho~e in dalje po Bohovski cesti do zbiralnika Maribor-jug, kjer je `e vzpostavljena se bo pri~elo v spomladanskih mesecih 2008, dela pa povezava na Centralno ~istilno napravo Maribor v morajo biti kon~ana do oktobra 2008, torej do za~etka Dogo{ah. Skupna dol`ina kanalizacije bo zna{ala cca. novega {olskega leta 2008/2009, ko Fakulteta za kmeti - 3.100 m. Na celotnem obmo~ju je predvidena jstvo pri~ne z izvajanjem {tudijskega programa na novi priklju~itev cca 70 stanovanjskih objektov ter nekaj lokaciji na Pohorskem dvoru. dru`benih in poslovnih objektov. Z izgradnjo kanalizacije Ker bo trasa predvidene kanalizacije potekala tudi po pri -

8 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

vatnih zemlji{~ih, je nujno potrebno od lastnikov teh Kanalizacija bo tudi pri tem projektu potekala v cestnem zemlji{~ pridobiti soglasje oziroma slu`nostno pravico za telesu, razen na posameznih objektih, kjer poteka po za - izgradnjo in vzdr`evanje kanalizacijskega sistema, ki se sebnih zemlji{~ih. Ne teh zemlji{~ih pa je za pridobitev uredi s slu`nostno pogodbo. gradbenega dovoljenja potrebno soglasje lastnikov, torej pridobitev slu`nostne pravice. Ker gre v primeru izgrad - V mesecu novembru se je Ob~ina z zgoraj navedenim nje kanalizacije za skupni interes vseh ob~anov za ured - projektom prijavila na drugi javni razpis za prednostno itev problematike komunalnih in odpadnih voda, poziva - usmeritev »Regionalni razvojni programi«. Vrednost pro - mo vse ob~ane – lastnike zemlji{~, po katerih poteka trasa jekta izgradnje kanalizacije zna{a 697.173 EUR, od tega kanalizacijskih vodov, da z ob~ino podpi{ejo slu`nostno se predvideva sofinanciranje s strani Evropskega sklada za pogodbo. regionalni razvoj v vi{ini 496.000 EUR. Ob~ina Ho~e-Slivnica skupaj z Mestno ob~ino Maribor, Ob~ino Miklav` na Dravskem polju, Ob~ino Duplek sodeluje pri projektu »Varovanje vodnih virov in varna oskrba s pitno vodo na obmo~ju region - alnega mariborskega vodovoda – KANALIZACIJA«. Navedene ob~ine bodo skupaj prijavile pro - jekt preko RS, Ministrstva za okolje in prostor, na Kohezijski sklad EU v finan~ni perspektivi 2007– 2013. Pripravlja se skupna vloga, vsaka ob~ina posebej pa mora pripraviti potrebno investi - cijsko in projektno dokumentaci - jo. Ob~ina Ho~e-Slivnica se bo prijavila s projektom »Kanalizacijsko omre`je v ob~ini Ho~e-Slivnica«, ki vklju~uje izgrad - njo glavnih zbiralnikov (kolektor - jev): - Re~nik – Glazerjev trg, - Hotinja vas – Rogoza in Izgradnja sekundarne ka nalizacije v naselju Rogoza - Radizel – Hotinja vas. Skupna ocenjena investicijska vrednost za izgradnjo vseh treh V naselju Rogoza ni izgrajenega kanalizacijskega sis - zbiralnikov zna{a okoli 12 mio EUR. tema, zato so objekti priklju~eni na obstoje~e greznice. Gradnja bi naj potekala v letih 2009 do 2013. Od virov fi - Na~rtuje se izgradnja sekundarnega kanalizacijskega om - nanciranja je predvideno 60% sofinanciranje s strani re`ja v skupni dol`ini 6000m, na katerega se bo po iz - Kohezijskega sklada, 30% s strani dr`avnega prora~una gradnji priklju~ilo 320 obstoje~ih objektov. Skupna vred - in 10% s strani prora~una ob~ine. Ob~ina je dol`na iz nost projekta po projektantskem predra~unu zna{a prora~una financirati tudi davek na dodano vrednost, ki 2.586.146 EUR. Zaradi obse`nosti projekta je ob~ina v ne spada pod upravi~ene stro{ke, ki jih sofinancira EU ali Na~rtu razvojnih programov predvidela ve~letno izvajan - dr`ava. je izgradnje. V letih 2008 in 2009 se predvideva izgradnja 2376 m kanalizacijskih vodov v ulicah: Delavsko naselje, Ob~ina Ho~e-Slivnica je z ob~inami Maribor, Miklav` na Na Gmajno, Cesta ob ribniku, Na Devce in del Samove Dravskem polju, Selnica ob Dravi in Ru{e podpisala pis - ulice. V preostalih ulicah v Rogozi se predvideva izgrad - mo o nameri za projekt »Celovita oskrba severovzhodne nja v letih 2010, 2011 in 2012. Slovenije s pitno vodo«, ki je sestavni del celovitega pro - Tudi ta projekt je ob~ina prijavila na drugi javni razpis za jekta »Varovanje vodnih virov in varna oskrba s pitno vo - prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« in do na obmo~ju regionalnega mariborskega vodovoda«. sicer za izgradnjo v letih 2008 in 2009, skupna vrednost V letu 2008 se bo pripravljala in izdelovala dokumentacija izgradnje zna{a 993.579 EUR. Od tega zneska je dele` za vlogo za pridobitev nepovratnih finan~nih sredstev iz sofinanciranja EU 674.716 EUR. Kohezijskega sklada EU in iz dr`avnega prora~una, stro{ki Za leto 2008 bi naj zna{al dele` sofinanciranja s strani za pripravo dokumentacije pa se delijo po klju~u porabe Evropskega sklada za regionalni razvoj 312.157 EUR, vode na prebivalca. ob~inski dele` pa 128.535 EUR. V primeru, da ob~ina sredstev ne pridobi, se za~etek izgradnje kanalizacijskega Darja Remsko sistema prestavi za eno leto. vi{ja svetovalka za okolje in prostor

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 9 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

Innvevseticsitje icije

VINOGRADNI[KA CESTA Ker bi ob~ina `elela izpolniti obljubo ob~anom navede - nega obmo~ja, bo v predlog prora~una za leto 2008 po - Zaklju~ena dela na izgradnji 1. faze fekalne kanalizacije novno vklju~ena investicija v izgradnjo 2. faze fekalne ka - ter rekonstrukciji cesti{~a Vinogradni{ke ceste in Son~ne nalizacije Vinogradni{ke ceste, na katero bi bili priklju~eni poti, vklju~no z izgradnjo meteorne kanalizacije in uredit - objekti ob Povharski ulici ter delu Ulice Milke Volk in vijo odvodnjavanja obeh cest, predstavljajo v letu 2007 Delavske ulice. Znova pa je potrebno opozoriti, da bo in - najve~jo ob~insko investicijo v komunalno infrastrukturo. vesticijo mo`no izvesti le na osnovi pravnomo~nega Celotna vrednost del je zna{ala 427.952,83 EUR, v kar je gradbenega dovoljena , za izdajo katerega pa je predhod - vklju~ena tudi vrednost gradbenih del zamenjave vodo - no potrebno pridobiti slu`nostne pogodbe vseh lastni - voda in delne prenove obvozne ceste . Izvajalec je vsa de - kov parcel, preko katerih je na~rtovana trasa fekalne ka - la opravil v pogodbeno dogovorjenem roku 6 mesecev, nalizacije; pogodbe morajo biti predhodno notarsko ~eprav so bili delovni pogoji glede na terenske razmere overjene in vpisane v zemlji{ko knjigo. izjemno zahtevni. Poleg izvajalca del si veliko pohval za - slu`ijo tudi ob~ani dela Vinogradni{ke ceste in Son~ne PLO^NIK OB HOTINJSKI CESTI poti, ki so ve~inoma strpno prena{ali vse te`ave v zvezi s posegi v njihov `ivljenjski prostor, pa tudi te`ave v zvezi z Izgradnja plo~nika ob Hotinjski cesti, na odseku med ce - dostopi in dovozi. ^eprav so dela zaklju~ena , pa ni odve~ sto Na devce in mostom ~ez odvodnik K9, v dol`ini 390 omeniti, da se je izvajalec zavezal v spomladanskem ~asu m, predstavlja logi~no nadaljevanje gradnje plo~nika ob opraviti {e dela, ki bi se v zimskem obdobju izkazala kot Hotinjski cesti, ki je bila pri~eta `e pred leti. Vzporedno z nujno potrebna za normalno uporabo objekta. izgradnjo plo~nika bo zgrajena meteorna kanalizacija, ki bo po celotni dol`ini nadomestila obstoje~e odprte obce - stne jarke, v delu pa tudi obstoje~o kanalizacijo. So~asno bodo zgrajeni po`iralniki in urejeno odvodnjavanje ce - sti{~a. V kolikor bodo vremenske razmere dopu{~ale , bo na odseku izgradnje plo~nika izvedena {e preplastitev Hotinjske ceste. Pogodbena vrednost izgradnje plo~nika, vklju~no z meteorno kanalizacijo, zna{a 95.935,65 EUR, vrednost preplastitve pa dodatnih 36.441,60 EUR.

Navedeni odsek predstavlja 1. fazo izgradnje plo~nika, njegovo nadaljevanje oziroma 2. faza do kri`i{~a z Ra~ko cesto , ki je pribli`no dvakrat dalj{a, pa je predvidena v naslednjih letih. Projektna dokumentacija za ta odsek plo~nika je `e izdelana .

VINOGRADNI[KA CESTA

Ob tem je potrebno poudariti, da so `upan in ob~inska uprava vlo`ili veliko naporov, da bi bila hkrati z izgradnjo 1. faze zgrajena tudi 2. faza fekalne kanalizacije, ki je predvidena v obmo~ju potoka med Vinogradni{ko in Ulico Milke Volk. Ker celotna trasa fekalne kanalizacije poteka po privatnih parcelah, so bili prizadeti lastniki par - cel `e v septembru 2006 na skupnem sestanku seznanje - ni s potekom trase in potrebo po podpisu slu`nostnih pogodb, ki bi ob~ini omogo~ile pridobitev gradbenega dovoljenja. ^eprav je ve~ina lastnikov parcel sogla{ala s potekom trase in podpisala slu`nostne pogodbe, pa `al nekateri lastniki parcel v letu 2006 slu`nostnih pogodb niso podpisali, s ~imer so onemogo~ili pridobitev grad - benega dovoljenja za 2. fazo fekalne kanalizacije. Isti last - niki parcel pa so podpis slu`nostnih pogodb odklonili tu - PLO^NIK OB HOTINJ di v juliju 2007, ko jih je ob~ina k temu znova povabila. SKI CESTI VODOHRAM RADIZEL

10 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

HUDOURNI[KA ULICA

Ob~ina je s sprejemom rebalansa prora~una zagotovila dodatna prora~unska sredstva za ureditev odvodnjavanja dela Hudourni{ke ulice v dol`ini pribli`no 150 m, t.j. od - seka ulice, na katerem je bilo odvodnjavanje vozi{~a ure - jeno z betonskimi kanaletami. Zaradi neustrezne izvedbe so bile kanalete precej dotrajane in niso ve~ zadovoljevale zahtevam odvodnjavanja vozi{~a, saj so se meteorne vo - de stekale v podlago cesti{~a , dodatno pa so bile uni~ene {e zaradi ozkega vozi{~a. Na tem odseku ulice je bila zara - di neustreznega odvodnjavanja in neustrezno dimenzio - niranega spodnjega ustroja precej uni~ena tudi asfaltna povr{ina vozi{~a.

Po odstranitvi betonskih kanalet bo od za~etka opornega HUDOURNI{KA ULICA zidu do Ulice talcev zgrajena meteorna kanalizacija, na katero bodo priklju~eni po`iralniki, ki bodo name{~eni v odvodnjavanja in sanacije spodnjega ustroja zna{a novi asfaltni muldi ob betonskem opornem zidu. 58.111,56 UR, vrednost nove asfaltne prevleke pa pri - So~asno z izgradnjo meteorne kanalizacije bo saniran bli`no 10.000 EUR. spodnji ustroj vozi{~a, na katerega bo polo`ena nova Zvonimir Trstenjak, plast asfalta, ki bo zaradi odstranitve betonskih kanalet pod`upan tudi nekoliko {ir{a. Skupna vrednost del ureditve

Kmmetiejsttviojs int vkoom uinna lka omunala

PREVZEMI VODOVODNIH SISTEMOV oskrbo s pitno vodo na delu ob~ine , je prevzel v upra - vljanje vodovodna sistema Mariborska ko~a z 31 pri - V leto{njem letu sta bila s strani Ob~ine Ho~e-Slivnica v klju~ki in Pohorski dvor s 13 priklju~ki. Skupno {tevilo pri - upravljanje prevzeta 2 (dva) vodovodna sistema, in sicer klju~kov na delu ob~ine, kjer je upravljavec Mariborski vodovodni sistem Polana 2 z 20 priklju~ki in vodovodni vodovod , zna{a 1233. sistem Grajski vodovod v ^reti s 25 priklju~ki . Tako se je Prevzem vodovodnih sistemov je bil izveden v soglasju in skupno {tevilo priklju~kov na vodovodnih sistemih , s ka - na pobudo dosedanjih upravljavcev vodovodnih siste - terimi upravlja re`ijski obrat , pove~alo na 1428. mov. Podlaga oziroma naloga prevzemanja vodovodnih Upravljavec Mariborski vodovod, ki zagotavlja sistemov izhaja iz veljavne zakonodaje (Pravilnik o pitni vodi , Ur. list RS {tev. 19/04, 35/04, 26/06 in 92/06 ), ki natan~no dolo~a , kdo in pod kak{nimi pogoji je lahko upravljavec vodovodnega sistema. Podrobnej{i opis je bil objavljen v septembrski {tevilki Utrinkov.

KMETIJSTVO V mesecu novembru je bil izveden javni razpis za do - delitev finan~nih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in pode`elja v Ob~ini Ho~e -Slivnica. Na razpis se je bilo mogo~e prijaviti za ukrep urejanja kmetijskih zemlji{~ in ukrep dodatnega izobra`evanja kmetov. Na razpis so prispele skupno 4 vloge. Vi{ina dodelje - nih dr`avnih pomo~i in pomo~i »de minimis« zna{a 1. 569 ,09 EUR , in sicer za ukrep urejanja kmetijskih zemlji{~ 1.320,50 EUR in za ukrep dodatnega iz - obra`evanja 248,59 EUR.

VODOHRAM RADIZEL

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 11 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

RASTLINSKE ^ISTILNE NAPRAVE kumentacije smo v mesecu oktobru izvedli javni razpis, V leto{njem letu smo v okviru izvajanja projekta CRPOV na katerega pa se ni prijavil noben ponudnik. V kolikor bi (celostni razvoj pode`elja in obnova vasi) na~rtovali tudi razpis ponovili v leto{njem letu in uspe{no izbrali izvajal - izvedbo treh rastlinskih ~istilnih naprav. V ta namen je ca , bi sama izvedla zapadla v zimske mesece, kar glede podjetje Limnos izdelalo projektno dokumentacijo za na dejstvo, da se R^N gradijo na Pohorju , ni primerno. ureditev R^N . Na osnovi tako pripravljene razpisne do - Zato smo se odlo~ili sredstva v vi{ini 13.700 EUR prenesti v leto 2008 in ponoviti razpis . NEURJE Neurje, ki je divjalo 18. septembra , je povzro~ilo ogrom - no {kodo po vsej dr`avi tudi na{i ob~ini ni prizaneslo. Tako je neurje najve~ {kode povzro~ilo na hribovitem ob - mo~ju ob~ine (Slivni{ko Pohorje, Ho~ko Pohorje, Pivola, Polana, Radizel). Od makadamskih cest je bila najbolj po{kodovana cesta {tern – regionalna cesta v dol`ini 3.700 metrov. Bankine so bile najbolj po{kodovane na obmo~ju Pohorskega dvora, Pivole in Radizela v dol`ini 9.500 metrov . Najbolj prizadeti odseki ob~inskih cest zaradi nanosov in odplavljenega gramoza na nekaterih mestih niso bili pre - vozni . Po na{i oceni je neurje povzro~ilo za 87.040 EUR {kode na javnih poteh in lokalnih cestah.

Stanko Rafolt, RASTLINSK A ^ISTILN A NAPRAV A vi{ji referent za kmetijstvo in komunalo

GOOSPSOPDAORDSTAVOR INS TUVRIOZE M IN TURIZEM

Na podro~ju gospodarstva so bila sredstva namenjena posameznih krajevnih skupnostih, ki bodo name{~ene na subvencijam za samozaposlitev. Na razpis se je prijavilo 9 obstoje~e kozolce v prihodnjem mesecu. prosilcev z obmo~ja na{e ob~ine, ki so izpolnjevali pogo - je razpisa. Ugotavljamo, da se za samozaposlitev odlo~a Metka Oberlajt, vedno ve~ mladih, ki z idejami in zasnovami prodirajo na svetovalka za gosp., drob. gosp. in dru{tva gospodarski trg , in tako smo v leto{njem letu na ob - mo~ju na{e ob~ine pridobili kar nekaj novih dejavnosti, kot so: taksi prevozi, vede`evanje in `enitna posredoval - nica, ra~unovodske storitve in svetovanje, moto-biro, so - bodajalstvo, splo{na gradbena dejavnost, mobilen medij - ogla{evanje, storitve, posredni{tvo, razvedrilne dejav - nosti, promet, gostinstvo in proizvodnja, knjigovodske in ra~unalni{ke storitve, razvoz ~asopisa.

V leto{njem letu smo nadaljevali s postavitvijo lamel turi - sti~ne signalizacije, ki ozna~ujejo {ole, vrtce, kulturne in druge objekte, kar omogo~a la`ji dostop do javnih objek - tov in kulturnih znamenitosti.

Obnovili smo tudi Frankovo kapelico na Ho~kem Pohorju. To je zidana kapelica na kamnitih temeljih, ki je bila zgrajena konec 19. stoletja in stoji v gozdu v seve - rovzhodnem delu Ho~kega Pohorja.

V sodelovanju z Geodetskim zavodom Slovenije pripra - vljamo turisti~no -informacijske table z navedbo ulic po Frankov a kapelic a na Ho~kem Pohorju

12 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

POOKOKPAOLIP[KAA ILNI P{OKGRAEB INNA D PEJAOVGNORSTE VB NNA[AI O BD^IE NI-

a{e okolje je ogledalo ljudi, ki v njem `ivimo. Trudimo se, da V letu 2007 sta obe na{i pokopali{~i, kljub velikim Nga uredimo v skladu s svojimi `eljami in potrebami, in kar je stro{kom pridobili nekaj nujnih posodobitev in spre - najpomembnej{e, v okviru razpolo`ljivih denarnih sredstev. To memb. V Ho~ah smo sredi pokopali{~a odstranili neu - velja tako za na{ dom kot tudi za na{e okolje. Del~ek na{ega gledno staro avtobusno postajo, kjer smo shranjevali oro - skupnega okolja sta tudi pokopali{~i Ho~e in Slivnica, ki ju lahko dje in bo na tem mestu urejen parkovni prostor , name - imenujemo tudi na{ zadnji skupni dom. Mnogi med nami ste njen raztrosu pepela.Temu projektu bomo namenili vso dnevni obiskovalci pokopali{~, najve~ ljudi pa ju obi{~e ob pozornost v letu 2008. Pravkar smo zaklju~ili dela zame - prazniku dneva spomina na mrtve. Na ta dan pokopali{~i njave kritine na ve`ici, ki je zaradi razpokane in dotrajane za`arita v soju lu~i, kar daje skoraj pravlji~ni videz, ~ar pa opeke bila nujno potrebna. @elimo si in upamo, da bomo polep{ajo {e mnoge cvetlice. [koda, da se tega pogleda in kmalu lahko investirali tudi v obnovo notranjosti ve`ice. ob~utkov ne da zamrzniti. Postavili smo tudi novo brunarico za orodje, posodobili vodo in namestili zalivalke. Tudi v Slivnici se pripravljamo na spremem - be. Poru{ili bomo staro mrli{ko ve`ico in na tem mestu uredili dostop do parkiri{~a ob avtocesti, postavili brunarico za orodje, za - menjali nekaj cipres in posodobili vodo, kjer smo `e namestili tudi zalivalke . Ve`ica je po - trebna nekaj nujnih vzdr`evalnih del, pred kratkim smo zamenjali grelna telesa, sledijo pa opleski. Tudi na pokopali{~u v Slivnici bo zrasla parkovna povr{ina , namenjena raztro - su pepela.

Ideje o novostih v pogrebni{tvu so plod so - delovanja z na{im koncesionarjem, pogreb - nim podjetjem ALZIS. S skupnimi mo~mi se trudimo za urejenost pokopali{~ in za ~im strokovnej{i pristop k urejanju in izvajanju po - grebov. Kot koncesionar izpolnjujejo vse na{e teh - ni~ne zahteve in potrebe , od opreme do Pa poglejmo {e drugo plat. O skrbi za ~istej{e in manj ustreznih prostorov in objektov za oskrbo na{ih pokojnih. obremenjeno okolje smo ob~ani na tem mestu pozabili. V podjetju ALZIS na~rtujejo posodobitev notranjih pro - Ko{i za smeti je~ijo pod te`o odpadkov `e kak{en mesec storov, kjer bodo uredili poseben prostor za intimno slo - prej, ko urejamo gredice . Polni so odpadnega peska , vo od pokojnih v najo`jem krogu svojcev, {e preden jih zemlje, plasti~nih zabojev in lon~kov. Mnogi vrtnarji in odpeljejo na upepelitev. V bolni{nici Maribor so se z cvetli~arji plasti~ne posode sprejemajo nazaj, da jih lahko vklju~itvijo v univerzitetno izobra`evanje spremenili tudi ponovno uporabijo, pa kaj , ko imamo ko{e tako pri roki. pogoji, tako da pokojnih ni mogo~e ve~ videti. Za mnoge Res je, da je potrebno to plastiko zapeljati nazaj , in to tudi `alujo~e je tak{no stanje nesprejemljivo, ~emur so znali stane, zagotovo pa je, da stane manj kot odvoz kesonov prisluhniti v podjetju ALZIS in svojcem `e sedaj omogo~ili smeti s pokopali{~a. Premnoge sve~ke, ki so nas razvese - zadnji stik. S svojim na~inom dela so si med na{imi kraja - ljevale ob 1. novembru, ~ez ~as postanejo grmada smeti, ni pridobili zaupanje, saj z veliko mero so~utja znajo pri - ki z baterijami predstavljajo veliko nevarnost za okolje. sluhniti na{im potrebam in poskrbeti za dostojen pogreb Stro{ek odvoza smeti s pokopali{~a je v letu 2007 (do in tudi za kasnej{e postopke. Prav tako uspe{no sodeluje - konca novembra) zna{al 34.000,00 evrov. Z uveljavitvijo jo s Centrom za socialno delo in referentom za dru`bene novega zakona o lo~enem zbiranju odpadkov s pokopa - dejavnosti na{e ob~ine, da poskrbijo za mnoge proble - li{~ pa bo to {e dra`je. me, ki so prete`no finan~ne narave. Tu se poka`emo kot nevestni gospodarji, ki brez razmi{ljanja smeti odlo`imo za »plot «. Veliko bolje bi rav - nali, ko bi ta denar porabili za obnovo pokopali{~a. Re`ijski obrat Postorili bi lahko {e veliko ve~ in imeli manj vpra{anj, za - kaj pa ob~inski mo`je ne naredijo {e to ali {e ono .

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 13 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

OBBISIKSI @KUIP A@NUA PPRAI NSTAAR OPSRTNI ISKITHA NARDO 9S0 TLE-T

esenski ~as je bil pester z obiski na{ih ob~anov, ki so Jdopolnili 90 in ve~ let, saj sem jih obiskal kar sedem. Moram povedati, da vse, brez izjeme, izredno rad obi{~em, saj so zakladnica spominov in informacij o `ivl - jenju, ki se v veliki meri razlikuje od dana{njega. Do konca leta bosta obiska dele`na {e dva na{a ob~ana, potem pa se jim z novim letom pridru`ijo spet novi. Naj se ob koncu iztekajo~ega se leta vsem svojcem in uslu`bencem v do - movih, kjer so nastanjeni nekateri starostniki, iskreno zah - valim. Vedno in povsod se veselijo obiskov in pripravijo iz - jemno topel in prisr~en sprejem.

Na{i starostniki ~astitljivih let: Terezija Vre~ko , 1912; Karol ^rn~ec , 1915; Franjo Horvat , 1909; Ljudmila Mlakar , 1912; Fran~i{ka Brodej , 1916; Elizabeta Mustafov , 1916; Fran~i{ka Kreitner , 1912. to 24. 11. 2007 ivljenja praznovala v sobo a visoki jubilej skupnega ` Z veseljem pa sem se odzval tudi na povabilo prazno - Zofija in Stanislav Lubej st vanja 60-letnice poroke zakoncev Lubej z Miklav{ke ulice v Sp. Ho~ah.

99.. o obb~in~sinkis pkria zpnrika zOnb~ikin eO Hbo~~ien-Seli vHnoic~a e-Slivnica

Leto{nji ob~inski praznik je med 21. in 30. septembrom Tako kot vsako leto smo tudi v letos organizirali ob~inski ponudil kar 2 7 razli~nih prireditev, {portnih, kulturnih in kolesarski trim za vse starostne skupine, ki se ga je ude - humanitarnih , ki so obogatile prazni~no vzdu{je in pono - le`ilo 100 kolesarjev. vno obarvale dogajanje v ob~ini z vrve`em in prijetnimi Kulturni del se je zaklju~il z osrednjo proslavo ob 9. trenutki. ob~inskem prazniku v organizaciji O[ Franca Le{nika - Vuka iz Slivnice.

Izpust {portnih golob ov pismono{ Me{ani PZ KUD Ho~e

14 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

o v taroku prto ob~insko prvenstv re Pagat je pripravilo od Dru{tvo za dru`abne ig

Pred avanje z naslovom »Vrt, v rtnine in njihovi {kodljivci«

ili tudi pokale aroku – najbolj{i so dob Ob~insko prvenstvo v t

Milke Zorec Folklorna skupina KUD

am zaigrali U~enki O[ Slivnica sta n h u~enk – mladostni{ki prizor dve priseljenke iz Amerike in doma~inke [ Slivnica pi Nastop O igrali prizor iz {olskih klo U~enci O[ Slivnica so za

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 15 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

Presene~eni smo bili nad skromno udele`bo prideloval - Prireditev je bila prestavljena zaradi dneva `alovanja. S cev ekolo{kih kmetijskih proizvodov. Sodelovali so le ~la - tem so se prestavile tudi vse obveznosti nastopajo~ih in ni ^ebelarskega dru{tva Alojz Greif iz Ho~ in predstavniki so bili zaradi tega v predvidenem terminu zasedeni . Fakultete za kmetijstvo, ki so ponujali sadne sokove, ja - Plakate s spremembo datuma smo izobesili v vse avtobu - bolka in vino. Upamo, da bo prihodnje leto odziv ve~ji. sne nadstre{nice in spremembo objavili tudi na na{i sple - tni strani. Komedija z naslovom CINCO & MARINKO, ki je bila Opravi~ujemo se vsem, ki niste zasledili na{ih obvestil o predvidena v programu prireditev v petek, 28. septem - spremembi datuma in ste si `eleli predstavo ogledati v bra 2007, je bila prestavljena na 7. oktober 2007. objavljenem terminu.

Poodedlietelvi ptreizvn apnjr iniz nnagarand j in nagrad

ako kot vsako leto smo tudi letos na osrednji proslavi Srebrni grb je prejelo Turisti~no dru{tvo Oreh – Tsve~ano podelili priznanja ob~ine. Podeljevala sta jih Orehova vas za pripravo {tevilnih in zanimivih priredi - `upan ob~ine Jo`e Merku{ in predsednik Komisije za tev ter skrb za lepo in urejeno okolje, sprejela ga je ga. mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja Branko Majda Bregant. Fale` . Spominsko plaketo je za prizadevnost in trud na po - Najvi{je ob~insko priznanje, ~astni ob~an Ob~ine dro~ju humanitarnega delovanja in nesebi~no skrb za Ho~e-Slivnica , je posmrtno prejel Franc Fingu{t za dol - starej{e in pomol~i potrebne ob~ane prejela ga . Marija goletno in aktivno sodelovanje v AMD Orehova vas. Ve~ Stra{ek-Vrecl . let je bil direktor dirk za svetovna, evropska in dr`avna Priznanje `upana sta prejela g. Janez Mar~inko za prvenstva, bil je tudi mednarodni {portni funkcionar. dolgoletno delovanje v vrstah gasilcev in uspe{no vode - Aktiven je bil tudi v dru`benopoliti~nem in kulturnem nje Gasilskega poveljstva ob~ine ter g. Milan Lovren~i~ `ivljenju kraja. V njegovem imenu je priznanje sprejela za plemenito dejanje darovanja krvi. Posebno prizna - `ena ga. Ida Fingu{t. nje in zahvalo pa je prejelo Avto -moto dru{tvo Zlati grb je prejela Krajevna organizacija Rde~ega Orehova vas za petdeset let aktivnega dela na podro~ju kri`a Ho~e za po`rtvovalno delo na podro~ju humani - avto -moto {porta ter vrhunskih organizacij prireditev v tarne dejavnosti in krvodajalstva, sprejel ga je predsednik motokrosu; priznanje je v imenu dru{tva sprejel predsed - g. Adi De~man, nik g. Herman Jakoli~. Ob~inska uprava

erku{, : Herman Jakoli~, Janez Mar~inko, Majda Bregant, Adi De~man, `upan Jo`e M Dobitniki ob~inskih priznanj in nagrad za leto 2007. Od leve proti desni stojijo Ida Fingu{t, Milan Lovren~i~, Marija Stra{ek - Vrecl in Branko Fale`.

16 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

Raazsztasvtaa rov~ani hr doe~l onbi ohb ~dineskle mo bpr aoznbik~u insk

ne 22. in 23. septembra 2007 je bila v O[ Franca Le{nika - » DVuka 6. ob~inska razstava ro~nih del. Pripravile so jo ~lanice ro~nodelskega kro`ka DU Pikapolonice iz Slivnice pod men - torstvom gospe Jo`ice Trantura. Uvodno sre~anje na otvoritvi so popestrile pevke etno - skupine Zala z O[ Fram pod vodstvom Romane Mate. Gospod Martin Zavec, predsednik DU Slivnica, je priredi - teljicam ob zahvali poudaril, da je to kro`ek, ki je redno deloval `e pred njegovim prevzemom predsedni{tva; obenem pa je najstarej{i ~lanici kro`ka Pikapolonic, go - spe Katki Mijav{ek , ~estital s {opkom ro` za dolgotrajno sodelovanje in prelepa ro~na dela. Ob branju vpisne knjige vtisov so {tevilni obiskovalci in obiskovalke ob pogledu na prelepe izdelke, v katere je »Zelo lepe razstava, ob~udovanja vredno delo in izdelki, vtkanih ne{teto med seboj prepletenih in izvezenih nitk, ki te navdu{ijo in ti vzbudijo lepe ob~utke. Tako lepe iz - izrazili pohvale in ob~udovanje. delke lahko delajo samo ljudje, ki so dobri po srcu in In nekdo je zapisal : spo{tujejo tudi narodno izro~ilo. Hvala vam!« Jelka Langerholc

SVVETE ZTA PZREAVE NPTRIVEO VINE VNZGTOJIOV VO CE SITNNE VM ZPRGOMO ETU

o imenovanju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem - dalj{i ravninski odseki , Pprometu (SPVCP) v juliju leto{njega leta se je svet sestal na - pe{ci , treh sejah. - manjkajo~i plo~niki , V obravnavi so bila predvsem problemati~na vpra{anja, - {ola , ki zadevajo podro~je celotne ob~ine. - vrtec , Osnova za samo delo je bila informacija o trendih varnost- - otro{ko igri{~e . nih pojavov v ob~ini s poudarkom na urejanji cestnega prometa , o prometnih nesre~ah in sprejetih ukrepih . Sprejete so bile tudi prioritetne lokacije postavitve , in sicer: Informacijo je izdelala Policijska postaja Ra~e ; iz nje je raz - - cesta na Devce – dvakrat, vidno, da se stanje na tem podro~ju poslab{uje. - Polana – igri{~e – enkrat, Na `alost se najve~ nesre~ zgodi zaradi prevelike hitrosti - cesta v Skoke – enkrat. in vo`nje pod vplivom alkohola. V obdelavi so {e druge zahteve (Kolmanova cesta, Prometna signalizacija z omejitvami hitrosti v ve~ini na - Hotinjska cesta, Pohorski dvor , v zahtevku se `e pojavlja selij in tudi izven njih se praviloma ne spo{tuje ter v naj - novo rekonstruirana Stara cesta in druge ). Skratka , na ti - ve~ji meri ogro`a varnost prebivalcev teh naselij oziroma stih lokacijah, kjer se prebivalci po~utijo ogro`ene. vseh udele`encev v prometu. Ker pa vsaka postavitev ovire zahteva izdelavo kompletne Kot posledica tak{nega nespo{tovanja omejitev so tudi dokumentacije z izdelanim projektom, vse to podalj{uje pisne in ustne zahteve ob~anov o postavitvah oziroma realizacijo. vgradnji cestnih ovir (grbin ). V tem trenutku je izdelan celovit projekt za {tiri ovire na Na osnovi vse ve~je zahteve po umiritvi prometa je svet cesti v Skoke (izdelan `e v letu 2006), ki je najbli`ji sami za preventivo sprejel kriterije za postavitev tak{nih ovir. Ti realizaciji. kriteriji so: Kot takoj{en ukrep za umiritev prometa je poleg - zahteva prebivalcev naselja , pove~ane kontrole prometa s strani PP Ra~e svet sprejel - pogostost evidentiranih prekora~itev in pogostost pro - priporo~ilo Ministrstva za notranje zadeve o nakupu metnih nesre~ , dveh maket policista s policijskim vozilom. Dolo~ene so - strnjeno naselje , bile lokacije in termini postavitev omenjenih maket ( z - velika gostota prometa , enim kompletom razpolaga PP Ra~e, z drugim pa re`ijski - konstantno ugotavljanje kr{itev cestno prometnih obrat ob~ine), ki zajema vse KS v na{i ob~ini. predpisov , Obdelane so bile najnevarnej{e to~ke.

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 17 IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

Rezultati meritev in spremljanje obna{anja udele`encev v Vse v smeri izbolj{anja varnosti vseh udele`encev v cest - prometu (predvsem voznikov osebnih vozil ) so bili prese - nem prometu. netljivo ugodni, saj se je na teh odcepih cesti{~ v Upajmo in `elimo, da bo tudi spremenjeni Zakon o var - dolo~enih terminih bistveno zmanj{ala hitrost vo`nje. nosti v cestnem prometu ob zaostrenih sankcijah prispe - Poleg omejenih ukrepov se je v svetu za preventivo val k ve~ji varnosti in k zmanj{evanju materialne {kode, obravnavalo veliko zahtevkov po: predvsem pa, da se bo zmanj{alo {tevilo najhuj{ih pro - - izgradnji plo~nikov , metnih nesre~. - opredelitvi nevarne poti v {olo , To je na{a skupna skrb in odgovornost. - postavitvi ogledal , - postavitvi semaforjev , Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ob~ine - ozna~itvi prehodov za pe{ce , Ho~e -Slivnica `eli vsem udele`encem v prometu varno - postavitvi vertikalne signalizacije (hitrostne omejitve, gibanje in vo`njo v letu 2008. osni pritiski …. ), Predsednik SPVCP - odbojni ograji – prepre~evanju vdora hrupa itd. Boris Dem{i~, pod`upan

SININI^IE^V MEVLIN M – MLUIZNEJ – MUZEJ

na{i ob~ini, to~neje v Zgornjih Ho~ah, se je ob robu naselja v Vpristnem, zaklju~enem ambientu, ohranila starej{a zidana doma~ija z velikim obrtno-kme~kem mlinom – imenovana SI - NI^EV MLIN. Doma~ija z mlinom je izjemen primer tehni~nega, etno - lo{kega in arhitekturnega spomenika z odli~no ohranjeni - mi spomeni{kimi elementi. Kompleks se je razvil iz dokaj enostavne oblike mlina ob potoku, ki je dokon~no obliko in vsebino pridobil na pre - lomu prej{njega stoletja. Lastniki vedo povedati, da je bila njihova doma~ija z mli - nom neko~ sestavni del posesti POHORSKEGA DVORA, kasneje naj bi pre{la {e v roke PAHARJEV, MILERJEV IN KO - PRIVNIKOV, dokler je ni leta 1913 kupil gospodar SINI^ – praded dana{njega lastnika. stane objekt muzej odprtega tipa. Obrt se je ohranjala vse do leta 1972. Strokovna obnova tako pomembnega spomeni{kega Ta stanovanjski – obrtno-gospodarski objekt, tlorisno kompleksa pod nadzorom Zavoda za spomeni{ko varstvo oblikovan v obliki ~rke L, zdru`uje mlin in bivalne prosto - ter njegova aktivna vklju~itev v dru`beno dogajanje bo po - re pod isto dvokapno streho. Nadstropno stanovanjsko menila zanimivo pridobitev za kraj in ob~ino kot celoto. stavbo vizuelno lo~uje od prav tako nadstropnega mlina Ker so se sanacijska dela na nek na~in `e pri~ela, lahko le izrazitej{a fasadna ~lenitev. povemo, da se je v ta dela `e vklju~ila UNIVERZA V MARI - Najve~ji poudarek tega spomeni{ko za{~itenega in edin - BORU – Fakulteta za kmetijstvo, saj so brezpla~no odsto - stvenega objekta v Sloveniji je prav gotovo mogo~en mlin, pili velik del ostre{ja in kritine z objekta, ki je bil poru{en katerega v ve~ini leseni mehanizem se razteza od pritli~ja in kjer nastaja nova Fakulteta za kmetijstvo. stavbe do ostre{ja. [e na za~etku 20. stoletja ga je poga - V nadaljevanju del v naslednjih letih se poleg sredstev iz njalo mogo~no mlinsko kolo na vodni pogon, kasneje pa ob~inskega prora~una in sredstev lastnika objekta so pogon posodobili s turbino, ki se je ohranila do danes. pri~akuje aktivna pomo~ Ministrstva za kulturo RS, velik V kompleksu mlina so se med drugim ohranili mlinski interes je pokazalo DU Ho~e s svojo Turisti~no sekcijo in v kamni, kakor tudi valj~ni mlin, ki nosi letnico 1883. Prav programu dela TD Pohorje je prav tako opredeljen akti - posebno kulturno vrednost predstavlja skupek delovnih ven pristop k sami sanaciji. pripomo~kov (vozi~ki za vre~e, {kafi, tehtnice, lopatice Ker gre za pri~etek fazne – dolgoro~ne obnove, zagotovo itd .), ki so na sre~o ostali v mlinu in dajejo vtis, kot da so brez donatorskih sredstev iz o`jega in tudi {ir{ega prosto - jih {e pred kratkim uporabljali. ra ne bo {lo. V nekoliko kasnej{em prizidku, postavljenem pravokotno Prepri~an sem, da bomo z ohranitvijo in prezentacijo te - na mlinsko stavbo, so se v pritli~ju ohranile stare su{ilnice ga pomembnega kulturno-tehni~nega spomenika veliko za ajdo, v nadstropju pa ka{~e oziroma shrambe za `ito. prispevali k turisti~ni prepoznavnosti in tudi promociji V okviru Ob~ine Ho~e -Slivnica se zavedamo pomembno - na{e Ob~ine Ho~e -Slivnica. sti tega spomeni{ko za{~itenega objekta, zato se je v le - Boris Dem{i~, to{njem prora~unu planiralo nekaj sredstev, kar pomeni pod`upan pri~etek sanacije SINI^EVEGA MLINA, saj `elimo, da po -

18 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica IZ NA[IH KRAJEVNIH SKUPNOSTI

ZDRAVO IN VESELO V NOVO LETO NAJ BO SRE^NO

Ne vem, kdo je {e lahko tisti, razen ~asa, ki nas tako Predprazni~na mrzlica nas priganja, da je nujno kupiti, neusmiljeno priganja na vseh podro~jih na{ega `ivlje - nabaviti, priskrbeti ... tudi darila in torej narediti nekaj nja. Zopet smo tu, ja kje vendar? Seveda v novem letu. za druge, drage in najbli`je. Nasedli smo in {e naseda - Ni dolgo od tega, ko smo se poslovili od bo`i~nega mo trgovcem in kupujemo, tekmujemo in zapravljamo. drevesa, novoletne jelke, `e zopet krasimo stanovanje, Prazni~ni dnevi so namenjeni tihemu premi{ljevanju o ulico in kraj. sebi, o ljudeh, s katerimi `ivimo, o dogodkih, ki smo Kaj napisati za iztekajo~e se leto? Za`ivela je nova jih do`iveli, in o zgodbah, ki jih pi{e `ivljenje okrog ob~inska uprava, prav tako krajevne skupnosti, dobili nas. Tega pa v trgovinah ni mogo~e kupiti in zamenja - smo vpogled v nove smeri delovanja le-teh. Ni~ ni ve~ ti kot darila, tudi v hitro rasto~ih novodobnih hiperna - tako, kot je bilo, potrebni bodo novi napori za ure - kupovalnih centrih. sni~itev prepotrebnih `elja, na~rtov. Res je, da so po - Ta zgodba se iz leta v leto ponavlja, pa ne samo to, tu - trebe velike, vsi bi radi imeli vse, blagajna pa ima dno di nara{~a. Ljudje se s to miselnostjo enostavno spri - in to dno ni preve~ globoko za vse `elje. Res pa je tudi, jaznimo. V novem letu naj bo druga~e. Predvsem za - da je bivanje v taki skupnosti prijetno, znosno, ~e se to, ker tako ho~emo in `elimo sami. dogovorimo in ~e so finan~na sredstva enakomerno Za`ivimo druga~e. Ne dovolimo, da je edino pomem - porazdeljena. bno »imeti«, »pokazati se« s svojim imetjem. Kakorkoli `e, tu smo, eni z novim rojstvom, drugi malo Prihaja ~udovit letni ~as, prilo`nost, ko lahko deli{ del starej{i, nekateri uspe{ni, drugi neuspe{ni, veseli, zdra - sebe z drugimi. Deliti z otroki v {tevilnih dru`inah, de - vi, `al tudi bolni. Tak{na je, `al , usoda nas zemljanov. liti z bolnimi in osamljenimi, deliti z brezdomci. Vsem ob~ankam in ob~anom Ob~ine Ho~e-Slivnica Prisluhniti ne{tetim ~love{kim te`avam in slabostim, `elim v imenu Krajevne skupnosti Slivnica in v imenu razumeti pomanjkanje ljudi v stiski. Zdru`enja rezbarjev modelarjev lesa Slovenije, prav ta - Pa ne deliti le imetja in daril, ampak tudi del srca - ti - ko v svojem imenu, prijeten ve~er ob jaslicah, stega, ki zna prisluhniti in pomagati v vseh `ivljenjskih bo`i~nem ali novoletnem drevesu, lep 1. 1. 2008 in {e te`avah. To imetje nas vse bolj obremenjuje, saj smo v lep{e naslednje dni v letu. Slivni{kemu delu ob~ine {e nenehnem strahu zanj. Komu ga dati, dobro nalo`iti, `elim, da se za~nejo uresni~evati `elje z izgradnjo da ga bomo lahko tudi u`ili, da ga bo hotel kdo deliti z zdravstveno-kulturnega doma, ho{kemu delu ob~ine nami in za nas poskrbeti. Za materialne dobrine smo pa za~etek postopka za izgradnjo {portne dvorane. pripravljeni narediti marsikaj, a za so~loveka bolj malo. Vem, da je zelo te`ko, vendar s kak{nimi krediti in pri So pa~ taki ~asi. sodelovanju vseh v ob~ini (v ob~ini imamo zelo mo~no Zamislimo se torej, kako si bomo polep{ali svoje dni z industrijsko bazo) tudi to ni nemogo~e. mislimi na ljudi, ne le stvari. Najprej osre~imo sebe, da bodo drugi ob nas sre~ni. Sre~a je kot bumerang, ved - Predsednik KS Slivnica no se vrne. Za~nimo `e danes, z majhnimi koraki, Sre~ko Ornik majhnimi pozornostmi, nasmehom, pozdravom, uslu - go, lepo besedo ... V stopimo v novo leto s prijaznostjo, obenem pa `elim Bo`i~no-novoletno vo{~ilo vsem skupaj, da bi se imeli radi in se ~im bolje razume - Mir in notranja ugla{enost naj vas spremljata v li s svojimi bli`njimi - ostanite zdravi, bodite sre~ni in bo`i~nih praznikih. osre~ujte druge. V mozaiku novega leta naj se lesketajo dragulji zdravja, VA[ RK ROGOZA Anica Koren sre~e in ljubezni. Kar upate, naj se izpolni, kar i{~ete, naj se odkrije, kar si `elite, naj se uresni~i. Vse, kar ~utite v srcu, naj se v prazni~ni no~i zlije v sre~o. Mir v du{i, sre~a v srcu in topel stisk dlani naj vam lep{ajo dni v letu 2008.

Predsednica sveta KS Ho~e Jelka Cimerlajt

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 19 IZ NA[IH KRAJEVNIH SKUPNOSTI

OB KONCU LETA V KS REKA-POHORJE PRAZNI^NO VO[^ILO KS OREHOVA- HOTINJA VAS Nezadr`no se leto izteka in kmalu bomo nazdravili no - vemu letu 2008 z velikimi pri~akovanji, `eljami in cilji. Zadnji mesec v letu je gotovo nekaj posebnega. To je Je pa tudi ~as, ko se ozremo nazaj in pregledamo rezul - veseli, prazni~ni ~as, ki zdru`uje dru`ine in prijatelje. tate in uresni~ene cilje tega leta. Namenjen je izrekanju lepih `elja za prihodnost, hkrati KS Reka-Pohorje deluje letos v novi sestavi ~lanov sveta KS. Z zadovoljstvom zaklju~ujemo prvo leto delovanja, pa je ~as, ki nam prinese prilo`nost, da potegnemo saj smo izvedli vse programe sveta: praznovanja dr`av - ~rto pod na{im delom. nih ali krajevnih praznikov , in to z dobrim sodelovanjem Iztekajo~e se leto je minilo v znamenju {tevilnih podru`ni~ne {ole Reka-Pohorje ; izvedli smo ~istilno akci - do`ivetij, volje, `elja in aktivnosti, da naredimo nekaj jo in pogostili starej{e krajane v gostilni Kobalej-Gajser. dobrega za na{ kraj. Bilo je veliko na~rtovanih pa tudi Pridobili smo asfaltno cesto do Mariborske ko~e, asfalt nena~rtovanih dejavnosti, ki so zaznamovale na{e de - na cesti v Polani, o~istili so Re~ki potok, dela se kon~uje - lo. Dogodki so neposredno vplivali na na{e medseboj - jo na Frankovi kapeli, seveda so pa bila izvedena tudi ne odnose, vendar trdim, da smo s strpnim dialogom nujna dela na cestah po neurju. Nekako se tudi v na{i KS uspe{no re{evali razli~ne poglede in pri~akovanja ter Reka-Pohorje premika na bolje. @ivimo v `elji , da dobi - mo v prihodnjem letu {e kak{en kilometer asfaltne ceste, sprejemali pravilne odlo~itve v korist ve~ine. Nismo da se nam v bli`nji prihodnosti uresni~i pred leti podan dosegli vsega, smo pa veliko. idejni projekt prizidka pri podru`ni~ni {oli Reka-Pohorje Zahvaljujem se vsem, ki ste kakorkoli prispevali k uspe - – ve~namenski prostor, kjer bi imeli u~enci prepotrebno hom delovanja na{e krajevne skupnosti, za va{ trud in telovadnico, krajani prostor za razne prireditve in prosla - odrekanja. ve, KS Reka-Pohorje in druga delujo~a dru{tva v krajevni Spo{tovane krajanke in krajani! skupnosti svoje tople prostore za delovanje. V imenu Sveta KS Orehova -Hotinja vas in v svojem Spo{tovani krajani, vsem vam in va{im bli`njim `elim v imenu vam `elim prijetne bo`i~ne praznike, v letu svojem imenu in v imenu sveta KS Reka-Pohorje, da bi prijetno in zadovoljni praznovali bo`i~no-novoletne 2008 pa veliko zdravja, veselja , uspehov in medseboj - praznike. nega razumevanja. Naj bodo odnosi med nami tudi Naj novo leto vam izpolni sr~ne `elje, naprej pristni in odprti, da bi vsak od nas na{el prostor vsem od`ene `alost in skrbi, za osebno sre~o in zadovoljstvo. naj prinese le veselje, ni~ naj va{e sre~e ne skali! Janko Lah, Ida Hriber{ek predsednik Sveta KS Orehova-Hotinja vas Predsednica KS Reka-Pohorje

POOHOHDO NAD J UNGOAV OJU DOGMOAV^IJOO DOMA^IJO

olj ko se ~as odmika, manj je prisotna beseda in misel ljudi, na dogodke izpred 63 let. Pa se tudi mi za trenutek postavi - Bki so s svojo krvjo in juna{tvom pisali strani slovenske mo dale~ nazaj in se spomnimo tega `alostnega trenutka: zgodovine, zato je na{ dolg, da ohranjamo spomin na to ob - »Pozno popoldne so na Ran~ah obkolili Pristavnikovo - dobje, obdobje narodnoosvobodilnega boja, ki mora ostati za Jugovo doma~ijo. Pri poskusu preboja so bili ustreljeni vselej zapisano v na{i zgodovini. partizana Ambro` Kova~i~ in Janko Veronek ter kmet Hinko Domadenik. Hi{o so za`gali in v njej so zgoreli go - Zato `e nekaj let zapored ~lani PD Fram prirejamo pohod spodar Franc Pristovnik ter partizana Slavica Iskra in na Jugovo doma~ijo v Ran~ah. Vsako leto nas je pohodni - Franc Kager. Ranjeni gospodinji je uspelo s sedmimi otro - kov ve~. Pohod ni te`ak, kljub temu pa nekaj naredimo ki in materjo pobegniti v gozd. Ostala je sama z nepreskr - za zdravje, predvsem pa za dru`enje. Mnogo ljudi pa pri - bljeno dru`ino. Nemci so ujeli partizana Danila Verdela in de organizirano pe{ iz Ob~ine Ho~e -Slivnica. Planinci Stanka Polaj`erja ter kurirki Marico in Lojzko Veronik. na{ega dru{tva smo letos prvi~ organizirali pohod tudi iz Predvidoma bi tega dne moral biti pri Jugovih sestanek Polane . aktivistov, od katerih jih je nekaj postalo `rtev izdajstva. Tu so se sicer kri`ala partizanska pota« (Zbornik spomin - Predstavniki krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB iz skih obele`ij narodnoosvobodilnega boja v Ob~ini Slivnice so polo`ili venec, predsednik iz Frama pa je spomnil Maribor-Tezno, 1987) .

20 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica IZ NA[IH KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Recital so izvedli u~enci Osnovne {ole Fram, zapel pa je me{ani pevski zbor dr. Pavel Turner iz Frama. Domoljubno in zelo ~ustveno pesem nam je zapela avto - rica Antonija Ribi~. V imenu Ob~ine Ra~e Fram nas je po - zdravil `upan Branko Ledinek, v imenu Ob~ine Ho~e Slivnica pa `upan Jo`e Merku{. Oba sta poudarila, da mno`i~na udele`ba na proslavi dokazuje, da dogodki ne bodo pozabljeni. Po proslavi sta predsednik Borut Ambro`i~ in tajnica Hortikulturnega dru{tva Maribor po - delila priznanja za lepo urejeno okolje. Prijazni doma~ini pa so nas povabili na gola`.

Vabimo vas, da se skupaj s ~lani Planinskega dru{tva Fram udele`ite proslave tudi naslednje leto.

Vodnica PD Fram Stanka Vobi~

Srre~ea~njae nstjaere js{itha krraejajn{oivh K Sk Hroa ~e

jazna beseda je ~ude`, Pri ak{ni ob~utki preletavajo nas, ki se `e nekaj let dru`imo in ki privabi na lice nasmeh. Tsre~ujemo s tistimi, ki se odzovejo vabilu Krajevne skupnosti Leta ne prina{ajo samo starosti – Ho~e na vsakoletno sre~anje starej{ih krajanov. To je prilo`nost, le izku{nje, zadovoljstvo s seboj, ko si znanci in prijatelji povedo, da je tega ali onega preve~ ali mo~ za nove preizku{nje, premalo, da so ali niso postorili, kar so se namenili, so trenutki, ki tvareh, zmo`nost, iskati sre~o v drobnih s so `alostni, ne manjka pa veselih in radostnih dni. Pomembno je, ~eh. in radost, ki pri`iga optimizem v o da ostanejo v na{em spominu. Vsako leto se trudimo, da pripravimo nekaj prijetnih trenu - tkov dru`enja s kratkim kulturnim programom ~lanov sek - cij kulturnih dru{tev, plesom in petjem ob zvokih harmoni - ke, poklonimo darilce najstarej{ima udele`encema sre~anja ter si ob kapljici nazdravimo {e na mnogo sre~anj.

Predsednica KS Ho~e Jelka Cimerlajt

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 21 IZZ P OPSOLASNLSKAIHN KSLOKPII H KLOPI

za~etku decembra smo v Dr`avnem zboru kon~ali dolgotra - Ravnami). Glede imen {e potekajo razprave. Potrebno pa Vjno in zelo naporno sprejemanje prora~unov za leti 2008 in je poudariti, da zakon nekatere zadeve dolo~a le za usta - 2009. Ker poslanke in poslanci `elimo kar najve~ za svoje lokal- novitev, pozneje pa bodo dolo~ene pristojnosti pre{le na no okolje, razpolo`ljiva sredstva pa so omejena, se je potrebno pokrajine. Ker se nekateri bojijo, da bo ustanovitev pokra - zelo potruditi, da se kak{en projekt uvrsti v dr`avni program. jin prinesla nove uradnike, je zelo pomembna usmeritev zakonodaje, da se ne pove~uje {tevilo delovnih mest, am - O nekaterih splo{nih prora~unskih pak se s prenosom funkcij z dr`ave, podatkih (npr. zmanj{evanje pro - upravnih enot in ob~in, prena{ajo tudi ra~unskega primanjkljaja in javne po - zaposleni. Na pokrajine bo dr`ava pre - rabe) je bilo `e veliko povedanega in nesla tudi dolo~eno premo`enje. Vlada napisanega. Manj pa je znanega, kaj Republike Slovenije je `e potrdila se - bo dr`ava financirala na podro~ju znam tega premo`enja. Med drugim se na{e ob~ine v prihodnjih dveh letih. bo med pokrajine razdelilo premo`enje Finan~no najzahtevnej{i projekt je iz - Sklada kmetijskih zemlji{~. Projekt uva - gradnja avtoceste Slivnica-Dra`enci, ki janja pokrajin je z vidika decentralizaci - deloma poteka tudi skozi na{o ob~ino. je Slovenije in lokalnega razvoja doslej Ker bo tekla tik ob letali{~u, bo po - najpomembnej{i tovrstni slovenski membno vplivala na njegov razvoj ter projekt. Pomemben je tudi, ker bodo na predvideno gradnjo in delovanje lo - le pokrajine sposobne pripraviti ve~je gisti~nega centra. Celotna vrednost razvojne projekte, ki jih bo sofinancira - projekta je 291 mio evrov, v prora~unih la EU. Zato je pomembno, da zakono - za 2008 in 2009 pa je zagotovljeno dajo sprejmemo ~imprej. ^e bo {lo po 188 mio evrov. To pomeni, da se bo le - na~rtih, bomo o njej odlo~ali na izred - tos za~eta gradnja nadaljevala in ni seji parlamenta v januarju 2008. kon~ala v letu 2009. Ker sredstva za ta Ker pa je na podlagi ustave potrebna odsek niso bila zagotovljena v nacional - dvotretjinska ve~ina, bo potrebna tu - nem programu izgradnje avtocest (gre di podpora opozicije. za dodatni program), bi se brez pro - ra~unskih sredstev gradnja ustavila. Na cestnem podro~ju Vse ob~anke in ob~ane obve{~am, da sem vsak prvi delo - je v prora~unu predvideno {e 430 000 evrov za preplasti - vni ponedeljek v mesecu med 17.00 in 18.00 v poslanski tev odcepa za Areh. ^aka nas tudi posodobitev letali{~a, pisarni v prostorih KS Ho~e. Vse druge informacije glede za kar se bo namenilo 6,74 mio evrov. Za projekt logi - pisarne vam lahko posreduje g. Ivan Pi{ek (tel. 041 699 sti~nega centra, za katerega se pripravlja dr`avni lokacijski 563), ki koordinira delo vseh treh poslanskih pisarn. Do na~rt, je predvideno do 5 mio evrov (odvisno od poteka sedaj se je pri meni oglasilo precej ob~anov. Nekaj pro - projekta). Ker se bo v na{o ob~ino preselila Fakulteta za blemov smo re{ili, v~asih pomaga `e dober nasvet. V kmetijstvo, bo dr`ava sofinancirala `e za~eta gradbena glavnem ostajajo nere{eni razni sodni spori, pri katerih dela s 6,28 mio evrov. Poleg sede`a pomembne ustanove kot poslanec ne morem pomagati. Pomembno je tudi, bomo dobili tudi prenovljeni grad Hompo{ – Pohorski da me obiskovalci mnogokrat opozorijo na te`ave, ne - dvor, ki je bil v zelo slabem stanju. Na postavki Ministrstva pravilnosti ali pomanjkljivosti, kar pride zelo prav pri spre - za zdravje pa je za gradnjo zdravstvene ambulante v jemanju in spremembah zakonov. Tako se ve~krat zgodi, Slivnici predvideno 100 000 evrov. Iz navedenega lahko da ni mogo~e ukrepati takoj, lahko pa obisk posredno razberemo, da bo dr`ava na podro~ju na{e ob~ine precej pripomore, da so sprejeti zakoni bolj{i. To pa je tudi eden vlagala. ^e k sredstvom dr`avnega prora~una pri{tejemo od namenov poslanske pisarne. {e predvidena ob~inska, lahko pri~akujemo, da se bo na{a ob~ina tudi v prihodnje dobro razvijala. Leto 2007 se po~asi, a vztrajno izteka. Prihaja prazni~ni ~as, ko s polno mero optimizma in pri~akovanj nameni - Kljub {tevilnim poskusom nam {e ni uspelo uskladiti pa - mo vsem ljudem okrog sebe nekaj dobrega. Tudi jaz, keta pokrajinske zakonodaje. Najve~ zapletov je okrog spo{tovane ob~anke in ob~ani, vam in va{im najbli`njim {tevila pokrajin, na~ina financiranja, sede`ev in imen. `elim prijetne in vesele bo`i~ne praznike, slovesno praz - Kljub odprtim vpra{anjem pa je `e ve~ ali manj jasno, da novanje dneva samostojnosti in neodvisnosti ter mnogo bo vladajo~a koalicija podprla {tirinajst pokrajin. Tam kjer zdravja, uspehov, sre~e in prijetnih do`ivetij v letu 2008 . ni mogo~e dose~i dogovora o sede`u, se bodo funkcije delile (npr. na Koro{kem med Slovenj Gradcem in Sre~ko Hvauc

22 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica OKOLJE IN PROSTOR

PPOOLICLIIJAC OIJBAVE [O^AB, VSVEET{U^JEA, O,P SOVZAERTJAU, … JE,

PROMETNA (NE)VARNOST vega leta , in {e to pod posebnimi pogoji (odrasli oz. v navzo~nosti odraslih, izven strnjenih naselij, ne na pred - Podobno kot na obmo~ju celotne dr`ave in obmo~ju rzen in nevaren na~in z ogro`anjem drugih in podobno), Policijske uprave Maribor, se tudi na obmo~ju Ob~ine vsakr{no drugo uporabo pa smatra za kr{itev in jo kot Ho~e -Slivnica v letu 2007 soo~amo s slab{anjem promet - tak{no tudi sankcionira. no varnostnih razmer. Kljub analiti~nemu in na~rtnemu Kdor pa se uporabi teh sredstev nikakor ne more izogniti, pristopu k re{evanju te problematike, rednim in izrednim naj bo ob uporabi vsaj uvideven, obziren do okolice: so - oblikam dela (tu mislimo zlasti {tevilne poostrene nadzo - sedov, starej{ih oseb, dojen~kov, `ivali – doma~ih in pro - re po metodologiji PROMIL, VERIGA in podobno), stanja sto`ive~e divjadi v naravnem okolju – in uporabo omeji ne uspemo umiriti. Tudi vse pohvale vredno sodelovanje na zakonsko dovoljen ~as in na~in uporabe prilagodi za - s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in konskim normativom. lokalno skupnostjo , ob~ino , kratkoro~no ni obrodilo `ele - nih rezultatov. Zato bomo v prihodnosti stremeli k {e tes - PRAZNOVANJA, ALKOHOL IN VOLAN nej{emu sodelovanju, skupaj ugotavljali vzroke za tak{ne razmere in iskali re{itve za odpravo teh vzrokov. Dejstvo Vsi se v glavnem zavedamo, da vse tri v podnaslovu ome - je, da tovrstne aktivnosti na kratek rok ne morejo izkazati njene stvari, zlasti zadnji dve hkrati, ne gredo z roko v ro - dejanskega stanja in rezultatov, upamo in verjamemo pa, ki. Glede na obdobje leta pa se v~asih morda res te`ko da se bodo v skupni skrbi za varnost v prometu rezultati izognemo kak{ni zdravici. ^e pa je teh vseeno preve~, se slej kot prej pokazali. Seveda pa je vse skupaj v veliki meri izognimo vsaj VOLANU. odvisno predvsem od samih udele`encev v prometu. Policija bo v mesecu decembru ponovno izvajala naloge iz preventivno -represivne akcije NATAKAR, TAXI PROSIM! ZIMA, ZIMA BELA!? ^e smo dali za svojo sprostitev in zabavo zaslu`iti gostil - ni~arjem, bo verjetno prav, da nekaj zaslu`ijo tudi prevoz - Ponovno opozorilo verjetno ne bo odve~: niki, vsi pa na ta na~in morda ohranimo kak{no `ivljenje, 15. november, katerega Zakon o varnosti cestnega pro - LAHKO TUDI SVOJE , telesno po{kodbo, zvito plo~evino ! meta dolo~a kot za~etek zime, ko morajo biti na{i »jekleni konji~ki« obuti v zimsko obutev, je za nami. V zakonu do - BO@I^NO-NOVOLETNE IN ZIMSKE lo~ena zimska sezona pa traja do 15. marca. To pomeni: v PO^ITNICE tem ~asu moramo imeti na vozilih name{~ene vse {tiri zimske pnevmatike (z oznako M+S) ali letne pnevmatike Od pri~etka {olskega leta smo morda nekoliko prezrli skrb in v priboru ustrezno velike verige za sneg ali njim enako - za na{e {olarje, vendar nikakor zlonamerno. Dejstvo je, da vreden nadomestek za pogonska kolesa vozila, ki morajo so na{e naloge {tevilne in raznovrstne. Posledica tega je biti, v primeru sne`enja, ko se sneg oprijema vozi{~a, tudi verjetno manj{a disciplina v prometu v okolici {ol, zaradi name{~ene na pogonskih kolesih. @lebovi dezena zimskih ~esar bomo otroke na po~itnice in z njih pospremili s po - pnevmatik osebnih vozil morajo biti globoki najmanj 3 mi - ostrenimi nadzori prometa v okolici {ol. Zato PREVIDNO, limetre. Ker ne vemo, kdaj nas bo presenetil sneg, je zad - da ne bo ne`elenih posledic v smislu: Joj, nisem vedel! … nji ~as, da vozila ustrezno opremi, kdor s tem {e odla{a. Kljub pravilni opremi vozil pa lahko v ekstremnih voznih PA VENDAR … razmerah pride do ovir ali zastojev v prometu, zaradi ~esar vse udele`ence v prometu pozivamo zlasti k Vsem ob~ankam in ob~anom `elim, da bi sre~ni, STRPNOSTI. veseli in zadovoljni praznovali bo`i~, veselo in smelo vstopili v novo leto 2008, v katerem naj se PRAZNOVANJA IN PIROTEHNI^NI IZDELKI vam uresni~ijo vse `elje, za katere je v letu 2007 zmanjkalo ~asa, volje, denarja ali ~esa drugega; Ker smo v »veselem decembru«, ko se vsi mrzli~no pri - obilo zdravja, veselja, uspehov pri delu, dru`in - pravljamo na praznovanja, po mnenju mnogih najve~je - ske sre~e, po mo`nosti ~im ve~ denarja in ~im ga dru`inskega praznika bo`i~a in takoj za njim {e »naj - manj kazni, nenazadnje pa dobrega – pristnega dalj{e no~i«, se upravi~eno pri~akuje tudi pove~ana upo - in plodnega sodelovanja! raba pirotehni~nih izdelkov in eksplozivnih snovi, katerih glavni u~inek je POK – torej raket, petard in podobno. Vsem ob~ankam in ob~anom `eli Zakonodajalec je to podro~je za prazni~ni ~as uredil v vodja policijskega okoli{a Zakonu o eksplozivih, ki dolo~a, da je uporaba omenje - Franc Stopar nih sredstev dovoljena le nekaj dni neposredno okoli no - s sodelavci

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 23 VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE

RRAAZSZTASVTAA LIVKOAV NLIIHK DOELV NIH DEL NA PODRU@NI^NI [OLI REKA–POHORJE

a Pohorju je septembra potekala likovna kolonija mladih N»POHORJE 2007«. Mladi iz osnovnih {ol Litija in Gradec ter Gimnazije Litija `e 15 let i{~ejo likovne motive {irom Slovenije. Letos so izbrali Pohorje. Pri{lo je 27 mladih umetnikov s {tirimi mentoricami. Od ~etrtka do sobote so ustvarjali v okolici Doma Milo{a Zidan{ka. Svoje izdelke so 15. septembra razstavili na podru`ni~ni {oli Reka-Pohorje. Otvoritev razstave je bila hkrati zaklju~ek praznovanja KS Reka– Pohorje.

Utrinki z likovne kolonije

Prireditve so se med drugimi udele`ili tudi pod`upan Ob~ine Ho~e-Slivnica, g. Boris Dem{i~, predsednica KS Reka–Pohorje, ga. Ida Hriber{ek, predsednik Zveze kulturnih organizacij Litija, g. Jo`e Gorenc in ~lan predsedstva Zveze kulturnih dru{tev Litija, g. Toma` Dernov{ek. Razstava je bila na ogled dva meseca.

Besedilo in fotografije Lidija [o{tari~

Otvoritev razstave

RREEVVIJAI JGA&B G&B

ako kot dve leti do sedaj smo se u~enci O[ Slivnica tu - Tdi to {olsko leto odlo~ili narediti revijo G&B. Ustvarjajo jo u~enci 8-ih razredov, katerim se pridru`uje - mo tudi nekatere u~enke 9-ih razredov. ^lanki `e po~asi nastajajo. Revija bo vsebovala veliko novih , do tedaj {e ne omenjenih tem. V njej bomo pisali o raznih ljubezenskih problemih, o novo nastalih zvezdah, {portu in {e o drugih temah. Iz{la bi naj okoli valentinovega prihodnje leto. Moram poudariti, da revijo ustvarjamo u~enci sami, seve - da pod mentorstvom Sonje Votolen. Sami pi{emo ~lanke, ustvarjamo obliko revije in vse mogo~e stvari . Sama sem pri reviji `e drugo leto, tako imam s tem delom `e dobre izku{nje. Izku{enj pa ni nikoli preve~. Veliko je novih novinarjev, ki jim to delo {e ne le`i najbolj, a s~aso - ma jim bo zlezlo pod ko`o. Priporo~am vam da si revijo pravo~asno nabavite in nato sami ocenite, ali smo se dovolj potrudili. Verjamem, da vam ne bo `al. Valentina ^ufar Mlade novinarke

24 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE KULTURA

TTEEKMKOMVAONJVE VA ZNNAJEN JUV O Z SLNADAKNORJNUI BOOL SEZLNA I

ladkorna bolezen je kroni~na bolezen, za katero zboli veliko u~encev 9. in 8. razredov iz na{e {ole . Najbolj{i trije smo Sljudi. Sem spada tudi veliko mladih. Sladkorno bolezen je pri{li na dr`avno tekmovanje , ki je bilo 24. 11. 20 07 v potrebno zdraviti od trenutka, ko izve{ zanjo. Zato nam tukaj Slovenj Gradcu. Seveda se je bilo potrebno za dr`avno znanje lahko pomaga, da jo prej prepoznamo. Verjetno se je tekmovanje dobro pripraviti, saj je tu potrebno ve~ zna - dru{tvo sladkornih bolnikov prav zato odlo~ilo za organiziranje nja. Prebrali smo veliko knjig in ~lankov o sladkorni bole - tekmovanja in {irjenje znanja. S tem bi seveda pripomogli k ve~ji zni. Vsi trije smo se u~ili tudi med potjo do Slovenj Gradca. prepoznavnosti sladkorne bolezni in omogo~ili la`je zdravljenje. Tudi to nam je verjetno pomagalo k dobri uvrstitvi.

Letos je potekalo `e 9. {olsko tekmovanje iz znanja o slad - Valentina ^ufar korni bolezni. Na to tekmovanje se je prijavilo tudi veliko LLEETNTI NKOIN KCEORTN @CENESRKET K O@MEONRNSEK SKEU KPINOE OZARRJNA E

enska komorna skupina ZARJA je pred dvema letoma prazno - @vala 10. obletnico delovnja. Jubilej je proslavila s koncertom v Osnovni {oli Franca Le{nika Vuka v Slivnici. Prijetno okolje in no - va {ola sta prelep prostor za nastope. Letni koncert pa je vsaki zborovski skupini obveza, ki je povezana s te`avami in skrbmi. Kot `e ve~krat, je na na{em koncertu sodeloval tudi me{ani pevs - ki zbor Dru{tva upokojencev Slivnica. Iskrena mu hvala! Pevke in pevci se poznamo ter se radi dru`imo in sodelujemo. Nastopi potrebujejo poslu{alce. Prazna dvorana je slab znak. Sredi tedna izvesti koncert ni tako preprosto. Pomembna so osebna vabila. Ko opazi{, da so pri{li znanci in prijatelji in {e mnogi drugi, ti je toplo pri du{i. Tako so bili ob jubilejih petja iz Slivnice in sosed - njih vasi tudi znanci iz Vurberga, Maribora, z Rem{nika … Med pripravami za koncert so manjkale zaradi bolezni pevke, enkrat pri enem, drugi~ pri drugem glasu. ni, pleni~kah, o slanci, sa - Spra{evale smo se, ali bomo lahko sploh nastopile. Vendar njah in {e mnoge druge pesmi, ki so jih uglasbili ali prire - smo sklenile; koncert bo! In je bil v sredo , 14. novebra! dili slovenski skladatelji. Tudi pesmi, ki jih je zapel pevski Pevke smo bile vesele, ko smo videle, da je bila dvorana zbor DU Slivnica , so nam veselo ali hrepene~e pripovedo - polna ljubiteljic in ljubiteljev slovenske pesmi: bili so nav - vale o marsi~em, o ro`ici, zvonovih in nas celo opozorile: du{eni, ko je zazvenela lepa slovenska pesem in prebudila Sno~ pa dav´je slan´ca pala … Lepo je bilo poslu{ati! upanje v srcih. Navdu{eno ploskanje je nas pevke in zbo - Prisr~na hvala gospe Mileni Crnjac za voljo, prizadevanje, rovodkinjo vzpodbudilo, da smo {e z ve~jim pogumom in strokovno vodenje Zarje , ter gospe Karli Zavec in vsem veseljem pele pesmi o bar~ici, jese - ~lanom dru{tva upokojencev za sodelovanje na na{em koncertu! Hvala gospodi~ni Petri Trstenjak, ki nas je s pri - jetno besedo vodila skozi program, hvala gospodu rav - natelju Antonu Obrehtu, ki nam je velikodu{no omogo~il izvesti koncert v {oli, ter za njegovo prisotnost na koncer - tu. Hvala gospodu Tinetu Zavcu, predsedniku dru{tva upokojencev Slivnica, ter gospe Anici in gospodu Engelbertu Be~anu za vso pomo~ pri pripravi koncerta! Pevke in pevci smo zaklju~ili koncert s prijateljskim sre~anjem, pogovorom in obljubo, da se prihodnje leto spet sre~amo! Lepo zapeta pesem nam bo v veselje in zdravilo!

@enska komorna skupina ZARJA Kristina Vehovar

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 25 KULTURA

PPRREPEEVPAELVI SAMOL IN AS HMVAORU NA HVARU

o lanskem nastopu me{anega pevskega zbora KUD Ho~e v PPragi, kjer smo sodelovali na 20. mednarodnem sre~anju amaterskih pevskih zborov, je vzniknila `elja, da bi se tudi letos kam podali. Predsednika zbora Friderik Zobec je predlagal in sprejeli smo ponudbo Turisti~ne agencije RELAX, da se v mese - cu septembru za teden dni preselimo na otok Hvar. Odlo~ili smo se, da sami se`emo v `ep in si tako ustvarimo odli~ne pogoje za pevsko napredovanje, torej delno tudi intenzivne va - je. V prete`ni ve~ini se je celoten zbor odlo~il, da se s partnerji podamo v ju`ne kraje, razen nekaj objektivno zadr`anih.

Pred dnevom odhoda je bil de`even in hladen dan, ve~erna poro~ila so poro~ala o pobesnelem vodovju, kar nam je malo pokvarilo na{e navdu{enje za potovanje. Na sre~o se je pozno zve~er le zvedrilo , in ko smo se 19. sep - tembra ob pol dveh zjutraj zbrali pri Gostilni Divjak in se posedli v udobnem RELAXOVEM avtobusu, smo se odpe - ljali najprej {e po nekaj potnikov v Maribor in nato na Naslednji dan smo `e imeli pevske vaje z novimi pesmimi. 500 km dolgo pot do Starega Grada na otok Hvar. Po vaji smo se razkropili na vse konce. Nekateri so po~iva - li, drugi so se kopali, se sprehajali in si ogledovali turisti~ni Vo`nja je potekala brezhibno do prehoda Gru{kovje in del Starega Grada. Mesto Stari Grad je eno najstarej{ih nato brez zapletov in ~akanja na meji naprej po moderni mest v Evropi s {tevilnimi spomeniki iz gr{kega in rimske - {tiripasovnici. Ko se je pri~elo daniti , smo lahko opazovali ga obdobja. Omenjali so ga `e okoli 400 let pred na{im na nekem dolgem grebenu celo kolonijo vetrnic za proiz - {tetjem. Posebnost Starega Grada je tudi Beli kri` nad me - vodnjo elektrike. Spomnil sem se prepirov okrog teh ve - stom. Zgrajen je iz kamna, pred njim je kamnita ma{na trnic pri nas, a v Evropi jih je na tiso~e. Ob zadnjem po - miza in lesene klopi, kjer se vr{ijo cerkveni obredi. Stari stanku na avtocesti se nam je v daljavi `e odpiral pogled Grad je bil glavno mesto otoka Hvara , v trinajstem stole - na gorski masiv Mosor, zadaj Biokovo, z desne strani pa tju pa je mesto Hvar postalo glavno mesto otoka. kli{ka trdnjava, ki je v zgodovini igrala pomembno vlogo pri obrambi mesta. Split, ve~ni ponos Dalmacije s svojimi Kar hitro smo se v`iveli v pre~udovitem mediteranskem ve~ kot tristo tiso~ prebivalci, z bogato zgodovino in z okolju. Dnevi so postajali vedno bolj zanimivi, spoznavali mo~nim turizmom, je bil pred nami. smo vse lepote neokrnjene narave. Res je, da smo vsak dan vadili nove pesmi, vendar je bilo dovolj ~asa tudi za Na obali smo izstopili iz avtobusa in nadaljevali pot s kata - kopanje, sprehode in kraj{e pohode, kolesarjenje, pa tudi maranom na otok Hvar v Stari Grad. Po dobri uri vo`nje zaplesali smo pozno v no~. Skratka, `ivljenje je postalo smo pristali v trajektnem pristani{~u nasproti hotela AR - razgibano in rezultati na{ega dela na vajah so bili KADA. Z malo ladjico so nas preva`ali ~ez zaliv v hotelsko ob~utni, saj smo `e pripravili program za koncert za vse naselje ARKADA, ki je eno najve~jih v Starem Gradu. Sobe goste hotela. Nastop je odli~no uspel. smo imeli s pogledom na morje oziroma starograjski zaliv, ki je dolg kar 6 km. Na nasprotni strani zaliva smo lahko Ko smo se dodobra v`iveli v ta brezskrbni na~in `ivljenja, ob~udovali velike potni{ke ladje in trajekte. Po kratkem so za nas organizirali »ribji piknik«. Po zajtrku smo si opr - po~itku in osve`itvi smo si za~eli ogledovati okolico. Hotel tali nahrbtnike in se podali na hotelski pomol, se vkrcali ARKADA le`i v zaliv~ku v borovem gozdu. Park je poln na turisti~no ladjico in odpluli proti manj{emu zaliv~ku, okrasnih dreves, palm, cipres, oleandrov, grmov sivke in kjer so nas pogostili z ribami in kotleti ter dobro kapljico. ro`marina ter {e drugih rastlin. Na pro~elju hotela so mo - Dobro okrep~ani smo si prepevali, se kopali in son~ili. go~ne arkade, znotraj odprt bazen z morsko vodo, okrog Vzdu{je je bilo nepozabno, gostitelji so bili ve~ kot zado - rastlinje, spodaj veliki prostori za dru`enje, zgoraj velika voljni z veselimi {tajerci. jedilnica in {e en zaprt bazen z morsko vodo. Prednost tega hotela je, da je v samem zalivu, do mesta Stari Grad Dnevi so nam kar prehitro tekli. Pred seboj smo imeli {e pa se po~asi sprehodi{ v pol ure. Po kraj{em ogledu oko - izlet na ogled mesta Hvar. Po zajtrku smo se veselo razpo - lice smo sedli k ve~erji, ki se nam je zelo prilegla. Prva no~ lo`eni odpeljali na drugo stran zaliva po stari cesti proti v novem okolju v mediteranski klimi je bila po neprespani vrhu grebena. Na vrhu grebena se nam je pokazala ~udo - no~i ~udovita in kratka. vita slika otoka Hvar, ki se pona{a s 300 km 2 povr{ine ,

26 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica KULTURA

Hvara in se predali u`itkom vo`nje. Ustavili smo se pri no - vem masleni{kem mostu, ki pre~ka zaliv reke Krke , in tu u`ivali ob pogledu na globok kanjon in zeleno obarvano lepotico. Nadaljevali smo pot proti Velebitu, Karlovcu in kon~no smo bili na Gru{kovju, kjer je {lo vse teko~e in `e smo drveli po dokaj slabi cesti proti Ho~am. Zmra~ilo se je, ko smo se poslovili od prijaznih spremljevalcev z voz - nikoma in si rekli, {e kdaj nasvidenje na Hvaru, ki je znan po zdravi klimi, ~istem in neonesna`enem okolju, po opojnih di{avah sivke, vresja in ro`marina, bistrem in mo - drem morju, kulturno-umetni{ki dedi{~ini, skratka , Hvar je nekaj posebnega. Vsakdo od nas je odnesel del~ek te lepote v svoj dom med svoje drage.

Ob zaklju~ku na{e poti se moramo zahvaliti organizatorju tega izleta »Fridleku « in zborovodkinji Darinki Ter{ek, da nas je krotila in veliko nau~ila , ter turisti~ni Agenciji Relax {tevilnimi zaliv~ki, ~istim morjem, hvarsko ravnico in vi - za odli~no organizacijo in vodenje. nogradi. Na otoku ni nobene industrije. Klima je medite - ranska. Najvi{ji vrh otoka je Sveti Nikola s 626 m. Po Ob prehodu v leto 2008 `elimo vsem pevskim prijate - kraj{em postanku na vrhu smo se spustili proti mestu ljem, ki ste nas ob vseh nastopih spremljali in bodrili, Hvar, ki je `e od 13. stoletja upravno sredi{~e otoka. sre~no in zdravo prihajajo~e leto, s posebno `eljo, da se Ustavili smo se na mogo~nem trgu Sv. Stjepana s kate - nam pridru`ijo tudi novi ob~ani Ho~ in se veselijo z nami. dralo. Za~utili smo tisti pravi dih `ivljenja na otoku, saj ni nobenega avtomobilskega vrve`a, vse se odvija umirje - Anton Dem{i~ no. Turisti se po~asi sprehajajo in u`ivajo. Po ogledu kate - drale smo se sprehodili do Arzenala – spomenika pomor - Me{ani pevski zbor KUD Ho~e ske preteklosti, kjer so oskrbovali ladje in kjer je tudi naj - starej{e gledali{~e v Evropi. Pot smo nadaljevali do fran~i{kanskega samostana, kjer smo si ogledali vabi k sodelovanju veli~astno mojstrovino – zadnja ve~erja v ~isto ljudskem nove pevke in pevce, ambientu kot dogodki v kak{ni gostilni. Zunaj samostana ljubitelje zborovskega petja ! pa raste mogo~na cipresa, ki je ena najstarej{ih na svetu, pripisujejo ji starost ve~ kot 500 let. Po~asi smo se vra~ali Vse, ki radi pojete in si `elite sodelovati, vabimo, da se v sredi{~e tega izredno lepega mesteca z bogato arhitek - nam pridru`ite na pevskih vajah, ki so vsak ponedeljek turo vseh ~asov, ki ~loveka dobesedno prevzame. v zimskem ~asu ob 18. uri, v poletnem pa ob 19. uri v Mogo~ne stavbe , grajene iz klesanega kamna , in ozke uli - prostorih KUD Ho~e v stavbi Ob~ine Ho~e-Slivnica, v ce ~loveku pri~arajo svet izpred tiso~ in ve~ let. Vse je Sp. Ho~ah, Pohorska cesta 15 (vhod z zadnje strani ~isto, nikjer odpadkov ali navlake. Stavbe so potisnjene v kulturnega doma). hrib, a nad mestom Hvar kraljuje mogo~na trdnjava {pa - njola, ki je imela v zgodovini pomembno vlogo. Na drugi Me{ani pevski zbor KUD Ho~e vodi zborovodkinja strani je hrib Napoleon, kjer je astronomski observatorij v prof. Darinka Ter{ek, ki skrbi za strokovni in kvalitetni nekdanji francoski utrdbi. ^as nas je `e priganjal in morali izbor pesmi. Pevski zbor sodeluje na vseh kulturnih smo se posloviti od vodi~ke, ki nam je dodobra napolnila prireditvah v ob~ini, prireja samostojne koncerte in mo`gane. sodeluje na medob~inskih, regijskih sre~anjih in tek - movanjih pevskih zborov. V lanskem letu je zbor sode - Zapustili smo eno najlep{ih mest v Dalmaciji in od{li na loval tudi na mednarodnem tekmovanju amaterskih degustacijo ov~jega sira, konzerviranih sardel in vina. Tu pevskih zborov »PRAGA CANTAT 2006«, v leto{njem smo spet prepevali, a ne dolgo, ker nas je pot vodila do letu pa je zbor imel intenzivne pevske vaje in samo - Jelse, kjer smo si ogledali pristani{~e in nekaj zanimivosti. stojni koncert na otoku Hvaru. Dan je bil dolg in poln samih zgodovinskih znamenitosti. Za morebitne informacije pokli~ite predsednico Na{e delovne po~itnice so se po~asi zaklju~evale in tako dru{tva Darinko Ter{ek na tel.{t. 618-15-17. smo se `e pripravljali na povratek. Ob obla~nem in de`evnem dopoldnevu smo se poslovili od hotela ARKA - Prisr~no vabljeni! DA in se z avtobusom odpeljali do trajektnega pristani{~a Veseli bomo vsakega novega pevca. in od tam s hitrim katamaranom do Splita. Tam smo pre - stopili na Relaxov avtobus. Med vo`njo je bilo Me{ani pevski zbor KUD Ho~e razpolo`enje odli~no , po malem smo obujali dogodke s

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 27 KULTURA DRU[TVENE DEJAVNOSTI

KKUUD DMi lMke Zilokreec vZ noovroe lect ov z nveolikvimo p lreojteokt ozm v

za~etku leta 2007 smo se ~lani KUD Milke Zorec odlo~ili, da Vpo praznovanju 60. obletnice aktivnosti malo upo~asnimo. Leto je skoraj naokrog in po pregledu nastopov ugotavljamo, da smo bili prav tako dejavni in ustvarjalni. Temu je botrovala uvrstitev na dr`avno sre~anje folklornih skupin v Beltincih, kar nam je vlilo {e dodatnega elana.

Ob snovanju spleta smo k sodelovanju povabili tudi go - spo dr. Marijo Makarovi~, da nam je podala strokovno oceno na{ih dosedanjih no{. Odlo~ili smo se, da je ~as, da pristopimo k novemu projektu. Kaj se dogaja in kako napreduje, bomo prikazali ob kulturnem prazniku , o ~emer bo poro~al ob{irnej{i ~lanek v naslednjem glasilu. Kot do sedaj smo tudi letos pripravili bo`i~ni koncert v zahvalo za podporo na{emu delovanju. Pripravili smo ga druga~e kot prej{nja leta. Idejni vodja je bila Mira Prel, ki je zasnovala vokalni koncert. ^lani KUD smo tako pono - V pri~akovanju prazni~nih dni vam vsem vo{~im prijetno vno poskrbeli, da se je v na{i dvorani odvil prelep pra - praznovanje ter zdrav in lep vsak dan v letu 2008. zni~en dogodek. Predsednik Zorjan Coif

PPOOKAKL AINL N AIGNR ANDAA PGORHOARDJA A20 0P7 OHORJA

trelsko dru{tvo Franca Le{nika Vuka je v dneh 10., 11. in 11. Prvi tekmovalni dan je namenjen populaciji dijakov in S11. 2007 organiziralo `e 16. mednarodno strelsko tek - {tudentov oz. mladinskim kategorijam. Tu sta imeli naj - movanje s standardnim zra~nim oro`jem v kategorijah ve~je {tevilo tekmovalcev Hrva{ka in Slovenija, tako v mladink, mladincev, ~lanic in ~lanov. To tekmovanje, ki je na - ekipni in posami~ni konkurenci. Med njimi je bila prvi~ jve~ja mednarodna strelska prireditev v Sloveniji, organiziramo na mednarodni tekmi tudi doma~a ekipa, ki je zasedla 5. v sodelovanju s Strelsko zvezo Slovenije in po koledarju med - mesto. narodne strelske federacije ISSF-a. Leto{njega 16. pokala in nagrade Pohorja se je udele`ilo REZULTATI EKIPNO , MLADINKE: REZULTATI POSAMEZNO , MLADINKE: 120 strelk in strelcev iz petih dr`av – Avstrije, Mad`arske, 1. SK Lokomotiva Rijeka Hr 1150 krogov 1. Ana Kobil{ek Hr 491,1 krog Hrva{ke, BiH in Slovenije v {tirih kategorijah. Zaradi lan - 2. SV regija Slo 1112 krogov 2. Jelica Majstorovi~ Slo 490,0 krogov ske odpovedi tekmovanja je bila udele`ba nekoliko 3. MSZ Ljubljana Slo 1086 krogov 3. Marija @igi~ Hr 488,2 kroga manj{a, po kvaliteti strelcev in dose`enih rezultatih pa je celo presegla tekmovanje iz leta 2005 . Da bi ~im bolje in - formirali {portno javnost, smo v prostorih Ob~ine Ho~e - REZULTATI EKIPNO , MLADINCI: REZULTATI POSAMEZNO , MLADINCI: Slivnica organizirali tiskovno konferenco, na kateri smo 1. SD Gorenja vas Slo 1741 krogov 1. Matic Bari~ Slo 685,5 krogov novinarje seznanili s poimenskimi prijavami sodelujo~ih 2. SD Triglav Radovljica Slo 1729 krogov 2. Andrej Peternel Slo 683,2 kroga in potekom priprav na tako veliko tekmovanje. Prisotnost 3. SD Preddvor Slo 1716 krogov 3. Grega Poto~nik Slo 680,5 krogov vseh vabljenih medijev je dokaz, da prizadevnost strel - skih delavcev na{ega dru{tva ni zaman. O vsem so Drugi tekmovalni dan smo pri~akovali izredne rezultate. iz~rpno poro~ali pred tekmovanjem in po njem . Nismo se u{teli, predvsem zaradi nastopa dveh vrhunskih Tekmovanje, ki je potekalo v telovadnici O{ Franca Le{ni - svetovnih strelcev Petra Sidija iz Mad`arske in Rajmonda ka - Vuka v Slivnici, smo pripravili na 24 -steznem avto - Debevca iz Slovenije v konkurenci ~lanov. V konkurenci matskem streli{~u proizvajalca Siuss Ascor iz {vice. To po - ~lanic so nastopile reprezentantke iz Mad`arske, Hrva{ke meni, da se strelja v elektronsko tar~o, sam strel in oceni - in Slovenije, vse ve~kratne udele`enke evropskih in sve - tev strela pa takoj strelec vidi na svojem monitorju. tovnih prvenstev.

28 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica DRU[TVENE DEJAVNOSTI

@e po predtekmovanju je bilo jasno, da bodo vrh krojili zgoraj omenjeni strelci in strelke. Najbolj{i rezultat v predtekmovanju je dosegel Peter Sidi , 597 krogov od 600 mo`nih (rezultat svetovne vrednosti), in Suzana Cimbal – [pirelja , 395 od 400 mo`nih. Tako je bilo `e pred pri~etkom finalnih strelov jasno, da sta odda - ni obe prvi mesti v konkurenci ~lanic in ~lanov. V `enski konkurenci se je finale kon~alo pri~akovano. Vse tri prvouvr{~ene so zadr`ale svoja mesta. V mo{ki konku - renci pa je bil finale dramati~en. Vsi strelci razen Petra Sidija so zamenjali svoja mesta, Rajmond Debevec je mo - ral prepustiti tretje mesto po predtekmovanju Izidorju Hre{~aku, Hre{~ak pa drugo mesto najmlaj{emu finalistu @eljku Moi~evi~u, ki je dosegel najbolj{i finalni rezultat , 103,6 krogov, in se tako prebil s petega na drugo mesto.

REZULTATI EKIPNO , ^LANICE : REZULTATI POSAMEZNO , ^LANICE : 1. VSE Komarom Hun 1162 krogov 1. Suzana Cimbal - {pirelja Hr 498,6 krogov Po razglasitvi rezultatov, podelitvi pokalov, medalj in prakti~nih nagrad, ki sta jih v imenu pokrovitelja Ob~ine 2. SK Rijeka Hr 1159 krogov 2. Zdenka Stolnik Slo 495,1 krog Ho~e -Slivnica opravila pod`upana Zvonimir Trstenjak in 3. SD Gorenjska Slo 1149 krogov 3. Sne`ana Pej~i~ Hr 495,0 krogov Boris Dem{i~, je sledila skromna zakuska in vpra{anja na - stopajo~im o rezultatih in organizaciji tekmovanja. REZULTATI EKIPNO , ^LANI: REZULTATI POSAMEZNO , ^LANI : Trenerji in nastopajo~i so pohvalili organizacijo in gosto - 1. Steiermark Aut 1759 krogov 1. Peter Sidi Hun 699,7 krogov ljubnost ter zagotovili, da prihodnje leto spet pridejo . 2. VSE Komarom Hun 1754 kroge 2. @eljko Moi~evi~ Slo 692,6 krogov Najbolj izstopa izjava na{ega najbolj{ega strelca 3. MSZ Ljubljana Slo 1747 krogov 3. Izidor Hre{~ak Slo 691,3 kroge Rajmonda Debevca: »Peter je bil danes razred zase, vesel pa sem, da sta me prehitela dva mlada slovenska strelca.« Dokaz ve~, da je Rajmond tudi velik ~lovek.

Na kraju se v imenu organizatorja SD Franc Le{nik - Vuk zahvaljujem vsem, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi tako velike in zahtevne prireditve. Posebna zahvala gre Ob~ini Ho~e -Slivnica, `upanu g. Jo`etu Merku{u, delav - cem O{ Franca Le{nika - Vuka, ravnatelju g. prof. Antonu Obrehtu, firmi Klasand s kooperanti in vsem donatorjem in sponzorjem, ki so finan~no in materialno pripomogli, da je prireditev uspela v vseh pogledih.

[portni pozdrav ! Franc Bukovec

Bo`i~no-novoletno vo{~ilo

Mineva leto, v katerem je na{e dru{tvo slavilo pomem - g. Jo`efu Merku{u ter {tevilnim sponzorjem in marljivim ben ~astitljivi jubilej – 50. obletnico uspe{nega delova - ~lanom AMD Orehova vas za vsestransko podporo. nja in organiziranja najve~jih dirk svetovnega in evrop - Bli`a se ~as pri~akovanj in lepih praznikov, zato `elim skega prvenstva v motokrosu. vsem ob~anom na{e Ob~ine Ho~e-Slivnica, ~lanom dru{tva kakor tudi vsem, ki nas podpirate , lepe bo`i~ne Ob tej prilo`nosti bi se `elel zahvaliti vsem ljubiteljem in novoletne praznike ter sre~no vo`njo v letu 2008. motokrosisti~nih prireditev, krajanom in ob~anom Ob~ine Ho~e-Slivnica, delavcem ob~ine in `upanu Predsednik AMD Orehova vas Herman JAKOLI^

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 29 DRU[TVENE DEJAVNOSTI

V S PSOPMOINM BRIUNN UB SRKOUDNI^UU ( 1S94K3-2O007D) I^U

soboto, 8. 12., smo se vedena vrsta tekmovanj republi{kega in dr`avnega ran - Vna slivni{kem ga. Vrh njegovih organizacijskih sposobnosti pa je bila pokopali{~u poslovili od organizacija mednarodnih strelskih tekmovanj. Pod okri - Bruna Skodi~a, ob~ana, ki ljem Strelske zveze Slovenije in Mednarodne strelske fe - je bil znan dale~ naokrog, deracije ISSF jih je bilo do sedaj izvedenih 16, zadnja predvsem prijateljem pred natan~no mesecem dni, na kateri je bil pokojni strelskega {porta doma in Bruno vodja tekmovanja. v tujini. Bil pa je tudi Deloval pa je tudi v organih Zveze strelskih dru{tev uspe{en podjetnik z veliko Maribor, Strelske zveze Slovenije in {portne zveze Ob~ine mero poguma, pridnostjo Ho~e -Slivnica in bil njen podpredsednik. in vsestranskimi akcijami Za svoje nesebi~no delo na podro~ju strelskega {porta je mu je uspelo ustvariti prejel vsa mo`na priznanja SZS, {porne zveze Maribor in dru`insko podjetje, v kot zaslu`ni {portni delavec {portne zveze Ob~ine Ho~e - katerem so dobili za - Slivnica. Posebej izstopa Cizljeva plaketa, ki je najvi{je pri - poslitev skoraj vsi dru`in - znanje za delo v telesni kulturi in {portu. ski ~lani. Poslovne prostore krasijo razna priznanja in pohvale za Po upokojitvi se je vklju~il v DU Orehova-Hotinja vas. V uspe{no sodelovanje, kvalitetno rast podjetja, strokovno izpol - treh letih ~lanstva je organiziral vrsto nepozabnih izletov, njevanje naro~il in zagotavljanje dobavnih rokov. Njegovo pod - dru`abnih sre~anj in bil obiskovalec nastopov pevskega jetje je bilo tudi donator na raznih humanitarnih akcijah. Prav zbora na{ega dru{tva. Bil je njihov ob~udovalec in dona - zaradi odli~nega vodenja podjetja in prena{anja znanja na tor. sodelavce ga bo najbolj pogre{ala njegova dru`ina in njegovih Dolgo ~asa bo trajalo, da bomo dojeli , kaj smo z na{im pet ~udovitih vnukov. Brunom izgubili. Zato bodimo ponosni, da smo ga imeli. Bruno je `e od svoje mladosti obo`eval strelski {port. Ko je Njegovemu spominu so se poleg dru`ine in sorodnikov kot tekmovalec dosegal odli~ne rezultate, vzpodbujal poklonili najvi{ji predstavniki SZS, Ob~ine Ho~e -Slivnica, svoje ekipne tovari{e, se je odlo~il, da se bo posvetil vzgoji predstavniki strelskih dru{tev iz Slovenije in tujine, pred - mladih strelcev. To pa je bilo edino mo`no le z stavniki DU Ob~ine Ho~e -Slivnica, njegovi sodelavci in izbolj{anjem pogojev za vadbo. Z njegovo idejo in s po - poslovni partnerji ter njemu najljub{i ~lani SD Franc mo~jo ~lanov dru{tva in krajanov mu je uspela nadgrad - Le{nik - Vuk iz Hotinje vasi. nja strelskega doma. Postal je idejni vodja, mentor in tre - Slovo je bilo veli~astno, vendar `alostno. ner mnogim generacijam strelcev, strelski sodnik, tvorec najve~jih uspehov dru{tva, organizator vrhunskih strelskih Bruno , hvala ti za vse. prireditev, predvsem pa prijatelj mladih tekmovalcev. Franc Bukovec Pod njegovim vodstvom in po njegovih idejah je bila iz -

DUU SL SIVLNICVAN PRIECDASTA PVLRJAE SDVOSJTE DAEVLOL VJ ALET SU V20O 07

eto 2007 se dokaj hitro zaklju~uje, glavnina programa Ldru{tva upokojencev je izvedena, uspe{no ali ne, pa je v pre - soji ~lanstva in skupnosti, ki na{ program finan~no podpira. Program za leto 2007 je v letu 2006 prejela ob~ina Ho~e- Slivnica, ki finan~no vrednoti in podpira delo dru{tva , za kar se iskreno zahvaljujemo in si tega sodelovanja `elimo {e naprej. Program je prejela tudi KS Slivnica in vsi ~lani DU Slivnica. Program je izveden po sekcijah v na{em dru{tvu. Sekcija za {portne dejavnosti @enske in mo{ke ekipe delujejo v ligi ruskega keglanja in na turnirjih ob praznikih KS Slivnica, Ho~e, Rogoza in ob prazniku Ob~ine Ho~e-Slivnica . Enako kot keglja{ke ekipe Pohod proti vrhu Resevne delujejo tudi ekipe pri balinanju v ligi in na turnirjih ob

30 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica DRU[TVENE DEJAVNOSTI

Sekcije za pripravo dru`abnih prireditev, izletov in letovanj so agilne skozi vso leto. Izvedeni so bili izleti na Plitvi~ka jezera, Cerkni{ko jezero in tehni{ki muzej, izlet v Med`i - murje z martinovanjem ter naslednje dru`abne priredi - tve: pustna zabava v februarju, pomladanski piknik z ob~nim zborom, kostanjev piknik v jeseni in silvestrova - nje v decembru . Spomladi in jeseni pa je redno organizi - rano letovanje za ~lane in ~lanice DU v Izoli. Prireditve , izleti in letovanja so bili dobro organizirani, udele`ba pa {tevilna. Sekcija sociale Ob aprilskih obiskih starej{ih in bolnih so tudi obiski pri Trening balinanja na{ih ~lanih v domovih v Mariboru in Polj~anah. Organizira {e predavanja o zdravju in zdravi prehrani, praznikih KS in ob~ine. merjenje kostne mase, sodeluje z RK Slivnica pri merjenjih Ekipa {ahistov je uspe{na na medsebojnih sre~anjih s so - pritiska , holesterola in ma{~ob v krvi. sednjimi dru{tvi in na turnirjih ob praznikih KS in ob~ine. V decembru pa ponovno obi{~e starej{e in bolne ob~ane Odbojkarji so uspe{ni v medob~inski pokrajinski ligi, na s skromnim darilom. turnirju lige v Selnici in praznikih v KS in ob~ini. Pohodniki so se izkazali s pohodom ob velikono~nicah na Turisti~na skcija Bo~ , za praznik prvega maja na Pohorje , pri pohodu na je skozi vso leto dejavna. Celoletno urejanje in sajenje ro` planino Resevna nad {entjurjem, Dona~ko goro in z dru - na ograjah , oskrbovanje in sajenje v parkih, celoletno ure - gimi pohodi po bli`nji in daljni okolici. jevanje, ~i{~enje groba talcev, krasitev majskega drevesa, vse delo posve~eno izklju~no lep{emu videzu kraja. Sekcije kulturne dejavnosti Posebej pa sajenje lip v {olskem parku. Prilo`nost za saje - Me{ani pevski zbor, ro~nodelski kro`ek, ra~unalni{ki nje je bila v ~asu kostanjevega piknika. kro`ek – vsi so bili dejavni in precej zaposleni. Zbor je sodeloval na vseh proslavah v okviru KS in ob~ine, izvedel je koncert v O{ Slivnica, na pomladan - skem sre~anju zborov, na proslavi ob dr`avnem prazniku v Ho~ah, sre~anju zborov ob prazniku Ob~ine Ho~e- Slivnica, komemoraciji in reviji medob~inskih zborov DU v Mariboru , kjer si je zaslu`il dobro oceno ocenjevalca. Ro~nodelski kro`ek je pripravil razstavi del ob prazniku KS in ob~inskem prazniku. Obe dejavnosti imata s svojimi ~lani vsak teden vaje oz. opravljata vsaka ob svojem ~asu svoje delo vse leto razen julija in avgusta. Prav tako je dejaven kro`ek ra~unalni{tva, kjer potekajo te~aji za~etnega in dveh nadaljevalnih te~ajev.

Tako smo jih sadili

Za vse akterje po dejavnostih velja, da so vedno aktivni, da se zbirajo na treningih in vajah enkrat ali dvakrat te - densko, da je brunarica dru{tva skoraj vedno zasedena. Za potrebe ostalih dru{tev in organizacij pa so na{i pro - stori po dogovoru vedno na razpolago. Posebno aktivni pa niso samo {portniki po panogah , tedensko dvakrat se v telovadsnici O{ zbirajo rekreativke in rekreativci, ki so zelo agilni pri prostih vajah in badmintonu ter igrah z `ogo. Vsa zahvala dru{tva velja vodstvu in ravnatelju O{ Slivnica za uporabo prostorov .

Dru{tvo je v juniju in juliju prevzelo delo na postavitvi Te~ajn ograj pri vrtcu in telovadnici. Tudi to delo smo na zado - iki pri delu na ra~unalnikih voljstvo vrtca in {ole uspe{no kon~ali. Uspe{nej{i pri delu

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 31 DRU[TVENE DEJAVNOSTI

dru{tva in urejanju kraja bi bili, ~e bi sodeloval pri na{ih • Izbor kandidatov za novi UO dru{tva , saj je v februarju naporih {ir{i krog ~lanstva in krajanov. volilni letni ob~ni zbor DU Slivnica. Prepri~ani smo, da se najde v letu vsaj en dan ali dva za Tako je v besedi in sliki prikazano delo na{ega dru{tva – skupne akcije – `al pa se to ne dogaja. ocena je va{a.

In kaj {e moramo postoriti do konca leta : Vsem ~lanicam in ~lanom ter vsem prijateljem dru{tva `elimo ob koncu leta vesele bo`i~ne praznike ter zdravja • Kulturne sekcije: bo`i~ni bazar v organizaciji Ob~ine in sre~e v novem letu 2008. Ho~e-Slivnica ter ra~unalni{ki te~aj; sekcija za priredi - tve: silvestrovanje . Predsednik DU Slivnica: • Pripraviti program za leto 2008, raznos programov in Martin Zavec koledarjev . Fotografije: Franci Lubej

VO[^ILO ^LANOM DU HO^E

Staro leto se izteka, glej , kako be`i, naj se z njim na pot podajo tudi vse skrbi. A ko slavja se za~nejo in pri`gejo se lu~i, vsakdo v sebi sr~no `eljo naj si za`eli. Kaj prineslo novo leto bo, kaj bi ~akal, kaj obra~al, reci: bo , kar bo. Predsednica DU Ho~e Ida Hriber{ek

SOODEDLOEVLAONJVE OAZNS^J MEA ORIZBOSR^ MARIBOR Z N NOGOOGMOETMNIME KTLNUBIMOM KSLLIVUNBICAOM SLIVNICA

odelovanje med Obmo~nim zdru`enjem slovenskih ~lan enote, Drago Mlakar, Danilo Lubej, takratni pred - S~astnikov Maribor (skraj{ano OZS^ Maribor) in NK sednik KS Slivnica in Bruno Kremavc, predsednik enote Slivnica na {portnem podro~ju sega v za~etek leta 2005, Slivnica, obenem tudi ~lan {D Slivnica, dogovorili, da bi v mesec februar. ob krajevnem prazniku v Slivnici organizirali nogometno Na letni konferenci enote OZS^ Maribor – Slivnica, so se sre~anje med veterani NK Slivnica in ekipo OZS^ takratni predsednik {D Slivnica, obenem tudi ~astnik in Maribor. Revialno sre~anje v septembru 2005 je kljub vi - soki zmagi veteranov NK Slivnica, ki so bili takrat tudi prvaki veteranske lige MNZM, preraslo v vsakoletno tra - dicionalno fair-play sre~anje, ki so ga dru`no v prijatelj - skem ozra~ju zaklju~ili sodelujo~i na pogostitvi ob za - klju~ku krajevnega praznika. Doslej sta ekipi OZS^ Maribor in NK Slivnice odigrali 3 sre~anja, ki so se kon~ala z naslednjimi rezultati: 2:9 (1:6), 2:3 (1:1) in letos 5:5 (1:1), skratka , dve zmagi in en remi v korist doma~inov iz Slivnice. Toda doma~inov, ki so zaigrali za ~astni{ko ekipo Maribora je iz na{e ob~ine kar nekaj. O tekmah smo ve~ izvedeli v Utrinkih. Tudi le - to{nja tekma pride na vrsto.

Bruno Kremavc, podpredsednik OZS^ Maribor in vodja ekipe Fotografije: Sre~ko Ornik

32 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica DRU[TVENE DEJAVNOSTI

Dooses`ek`i kdriu d{trvua J{etevpa C lJuebea pPo Cholurjeb a Pohorje naa dr `davrn`eam vprnveenmstvu pv orfvf-reoandsu tzav suez ovn oo 2f00f7 -roadu

letu 2007 je bilo za dr`avno prvenstvo v off-roadu Vizpeljanih 8 tekem, ki so potekale po vsej Sloveniji, od Prekmurja pa vse do Primorske. Vseh prireditev se je udele`ilo preko 150 tekmovalcev, ki tekmujejo za dr`avno prvenstvo, in ve~ kot 50 ljubiteljskih tekmovalcev. Za do - bro uvrstitev v sezoni 2007 se je potegovalo 10 dru{tev, ki so povezani tudi v Off-road zvezo Slovenije. V razli~nih kategorijah so ~lani dru{tva Jeep Club Pohorje dosegli naslednje odli~ne rezultate: - soft A: 1. in 3. mesto,- soft B: 2. mesto, - spretnostna C: 2. in 3. mesto. Zaradi velikega {tevila ~lanov je dru{tvo v skupni uvrstitvi doseglo izjemne dose`ke, saj je v obeh kategorijah (soft trial in spretnostna preizku{nja) poseglo po najvi{jem dose`enem mestu. S tem pa si je tudi brez pridobljenih to~k v najte`ji disciplini prislu`ilo najve~ skupnih to~k in tako je dru{tvo Jeep Club Pohorje postalo najuspe{nej{i klub v sezoni 2007.

Jeep Club Pohorje je svojo tradicionalno prireditev orga - niziral v okviru ob~inskega praznika Ob~ine Ho~e- Tako zastavljeno prireditev, kot je dr`avno prvenstvo v off - Slivnica, dne 15. 9. 2007 na Slivni{kem Pohorju; roadu, je potrebno izpeljati na najvi{jem organizacijskem udele`ilo se je 50 tekmovalcev. Zbor udele`encev je bil v nivoju. Dru{tvo Jeep Club Pohorje se iz leta v leto trudi, da Rutah, Slivni{ko Pohorje 4 , ob 9.00 uri. izpelje ~im kakovostnej{e in ~im bolj prepoznavne priredi - Po prijavi so si tekmovalci ogledali pripravljeni progi ter tve, ki pa so povezane z velikimi finan~nimi in fizi~nimi za - se pripravili na premagovanje spretnostne preizku{nje in logaji. Zagotovo izvedba takih prireditev ne bi bila mogo~a soft triala. Vzpodbudno besedo jim je uvodoma povedal brez finan~ne pomo~i in prispevkov donatorjev, katerim se tudi `upan Ob~ine Ho~e-Slivnica, g. Jo`ef Merku{ , ter jim ob tej prilo`nosti iskreno zahvaljujemo. Vsa zahvala pa gre za`elel veliko {portnega uspeha in prijetnega dru`enja v tudi ~lanom dru{tva, ki `e vsa leta skrbijo za pripravo in iz - na{i ob~ini. Tekmovalci so po petih napornih urah opra - vedbo vseh prireditev, ki jih organizira dru{tvo . vili vse pripravljene preizku{nje, kljub manj{i nezgodi se je prireditev uspe{no zaklju~ila. Na tradicionalnem Martinovem no~nem roadu, katerega Po pogostitvi so najuspe{nej{i tekmovalci prejeli pokale, se udele`ijo ~lani dru{tva Jeep Club Pohorje ter ostali lju - ki jih je podelil `upan g. Jo`ef Merku{, ostali tekmovalci bitelji terenskih vozil, pogosto ob prijetnem dru`enju pa so prejeli tola`ilne nagrade. ste~e tudi beseda o izvedbi dosedanjih prireditev in o do - Na podlagi pridobljenega uradnega dovoljenja s strani se`enih rezultatih. Tako so si ~lani tudi na tem sre~anju Upravne enote Maribor za izvedbo prireditve je na sami pripravili plan za doseganje {e bolj{ih rezultatov v priha - prireditvi opravlila tudi nadzor Policijska postaja Ra~e. jajo~i sezoni 2008. Predstavnik PP Ra~e, ki je bil prisoten na prireditvi , je Konrad Vrhov{ek ugotovil, da so se z izvedbo prireditve upo{tevala vsa do - lo~ila izdanega dovoljenja.

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 33 DRU[TVENE DEJAVNOSTI

SSTATRAEJR[I EVJE[TEIR VANEIT NEK RSLAIVNNIIC A NK SLIVNICA

ekdanji ~lani zlate nogometne generacije, ki so v so 65 let slavili Ivan Furh – Hans, Oto Kac – Kamela in Ndaljnih letih 1971/72 zastopali barve NK Slivnica v Franc Sor{ak. takratni prvi slovenski nogometni ligi – SNL, {e danes vz - Zagotovo je (tako kot je bil, ko so {e aktivno igrali ) njiho - dr`ujejo pristne prijateljske stike, se dru`ijo, vsako sezono va gonilna sila Ivan Furh – Hans, v letu 2006 tudi prejem - pa se najmanj trikrat do {tirikrat »spoprimejo« na zelenici nik ob~inskega priznanja zaslu`nega {portnega delavca. iz leta v leto bolj dograjenega in urejenega nogometna Ne bom na{teval ostalih, ki se z njim na ~elu ne dajo in igri{~a v Slivnici. Skratka, navkljub njihovim letom, v vztrajajo ; tudi starega navija~a, prijatelja in sodnika te povpre~ju od 55 do 65 let, so aktivni in {e vedno polnijo dru{~ine, Petra Kova~eka – »Perota«, je treba omeniti. Vsi mre`e. V zadnjem obdobju so odigrali tekme tudi z mari - pa so izjemno ponosni na prvega trenerja Slivnice in ~ast - borsko ~astni{ko ekipo, nepozabna je bila tekma s ~lani - nega predsednika kluba Ferda Vaupoti~a, ki ga, s sopro - cami NK Maribor, nastopili pa so tudi na enem od go, ve~krat vabijo medse in ga tudi obi{~ejo. »Kapo dol« spominskih turnirjev Romana Petrovi~a. V letu 2006 so v lahko s ponosom pritrdimo in jim za`elimo nadaljnjih medijih iskali nove veteranske nasprotnike, `al brez odzi - aktivnosti in predvsem zdravja. Tudi v biltenu ob 45. va. Letos so odigrali tri tekme, prvo v aprilu, ko je 60 let obletnici {D Slivnica bo govora o starej{ih veteranih NK praznoval Silvo Virt – Sivc, drugo junija, takrat so bili Slivnica. ^estitke tudi ob tem visokem jubileju. slavljenci Friderik Breznik – Bukal (60), Bruno Kremavc in Alojz Rajtmajer – Luis (oba 55) in tretjo v septembru, ko Bruno Kremavc

VVEETETREARNSAKNA SNOKGAO MNEOTNGAO TEMKMEAT NA TEKMA OBB P PRARZANZIKNU IKKS USL IKVSNI CSALIVNICA

as te~e in mi z njim. Tudi na nogometni tekmi. Praznik KS trdi tudi ~astni obiskovalec, ki pa je bil kriti~en do nekate - ^Slivnica se je pribli`eval. V prvi polovici leto{njega septem - rih sodnikovih odlo~itev, pod`upan Ob~ine Ho~e-Slivnica bra sem mrzli~no sestavljal »~astni{ko selekcijo«, zdaj `e nam Zvonimir Trstenjak. vsem znano ekipo OZS^ Maribor. V soboto, 15. septembra, nas ponovno ~aka izpit z veterani NK Slivnica, sem se zdrznil. »{e Drugi pol~as je postregel z obilico golov, rezultat je nihal : kli~i in i{~i!« sem se hrabril. 2 : 1, 2 : 2, 3 : 2, 3 : 3, 4 : 3, 4 : 4, 5 : 4 in se kon~al s 5 : 5. Za ekipo OZS^ Maribor so zadeli v polno: Maksimiljan Golgeter {tumba je v bolni{ki, steber obrambe Goga gre ^rnko – 2 -krat, Rok Ribi~ – 2- krat in Andrej ^eh iz 11 m. Pri kegljat, povezovalec igre Sebastijan je {e v {paniji. Nekaj doma~ih pa je kar 4 gole zabil izredno gibljivi, iznajdljivi in standardnih igralcev mi le potrdi svoj prihod. Razveselim natan~ni »Lajta« – Robi Leitinger. Enega pa smo v lastno se vrnitve napadalca Zvonka Ribi~a. Ne morem pa mimo mre`o prispevali ~astniki. »Se zgodi«, lahko pritrdijo tudi omembe, da enega od doma~inov dve uri pred tekmo vrhunski nogometni asi. Da je `oga okrogla , ni naklju~je. prepri~a kolega, da mu gre v branje. Opravi~ilo pa tako! Po tekmi smo se v veliki ve~ini zbrali na zaklju~ni sve~ano - V meni je vrelo. sti praznika KS Slivnica pri istoimenskem DU. Medse smo Kon~no nas je pred slivni{kim gradom 10. Toda zdaj se povabili tudi na{ega pod`upana Zvonimirja Trstenjaka. i{~ejo in zbirajo na{i rivali – veterani NK Slivnica. In ven - Beseda je dala besedo, zahajali smo v detajle `ogobrca, dar, ob 14. uri si mo{tvi, obe s po 10 igralci , stojita na - tudi pi{~alke sodnika. sproti, prijateljski pozdrav, se ve, ni manjkal. Zaradi odpo - Priznam, da sta mi manjkala stranska sodnika. Va`no pa vedi dveh sodnikov, z dovoljenjem slivni{kih veteranov, je, da smo jo odnesli celi in da smo pre`iveli {e en lep po - sam prevzamem to ni~ kaj prijetno nalogo. poldan v dru`bi, ki ti da novih mo~i. Predsednik KS Slivnica, Sre~ko Ornik, se nam je zahvalil Tekma se je, kakor ponavadi, pri~ela s pobudo doma~ih, za udele`bo in sodelovanje ob krajevnem prazniku in nas ~etudi le-teh ni manjkalo v tokratni ekipi OZS^ Maribor. ponovno povabil na tekmo septembra 2008. Tudi foto - Po dobrih 10 minutah so veterani NK Slivnica le kronali grafiral nas je. Pokal pa prejmemo v kratkem. [e ena tro - svojo premo~. Tekma se je umirila, na koncu 1. pol~asa feja, katere ne bomo pozabili . pa so ~astniki uspeli izena~iti. Tudi oba vratarja sta krepko prispevala, da se ni ve~ `og zna{lo za njunima hrbtoma.V Selektor ekipe OZS^ Maribor paradah pa je prednja~il Danilo Repec. Slednje lahko po - Bruno Kremavc

34 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica DRU[TVENE DEJAVNOSTI

NaNdadaarjjeenan oadb oojdkabrsokaj kgeanrersakciaja

o{ki odbojkarji imajo ponovno zelo nadarjeno gene - Hracijo. Ekipi pod taktirko Mirana Merku{a je v minuli sezoni uspel podvig – ponovna vrnitev v Drugo sloven - sko odbojkarsko ligo. Mlado mo{tvo (povpre~na starost igralcev je vsega nekaj ve~ kot dvajset let) si je za novo se - zono v vi{jem kakovostnem razredu kot cilj zadalo ob - stanek. V te namene je klubskemu vodstvu OK Ho~e v svoje vrste uspelo privabiti Zdravka Bra~ka. Ho~an, ki je dolga let igral za mo{tvo mariborskega prvoliga{a in kas - neje kruh slu`il tudi pri Granitu iz Slovenske Bistrice, je v ekipo vnesel potrebne izku{nje. Rezultati niso pustili dolgo ~akati. Polovi~en izkupi~ek po odigranih osmih tekmah leto{njega drugoliga{kega prvenstva in peto mesto je nad pri~akovanji mnogih . Zmage nad Termo Lubnikom, @u`emberkom, Logatcem in (nekdaj) velikim Fu`inarjem iz Raven vlivajo samoza - bilen drugoliga{ki klub. Toda {e danes je osnovni pro - vest za nove, morda {e vi{je podvige. Golobradi igralci blem kluba prostorska stiska. Telovadnica Osnovne {ole na napornih tekmah zbirajo bogate izku{nje, da bodo Du{ana Flisa ne ustreza nobenim predpisom Odbojkarske lahko v prihodnjih letih skrbeli za odmevne rezultate od - zveze Slovenije. Tako morajo treninge in tekme odigrati bojkarske ekipe iz Ho~. Izmed talentov gre predvsem iz - zunaj doma~e ob~ine. Vse tekme ~etica Mirana Merku{a postaviti Domna Repo in Dejana Polj{ka, ki sta se lani z igra v telovadnici osnovne {ole v Framu. Tudi za treninge ekipo Frama veselila naslova kadetskih prvakov Slovenije. je telovadnica ob ho{ki devetletki premajhna , preozka in Ogrodje ekipe tvorijo {e Urban Repa, Miha Germ, prenizka. Zato ekipa ve~ino treningov opravi v Framu, Bo{tjan Glode`, Thomas Petrovi~, Bine Zadravec, Bo{tjan odkar pa je vrata odprla tudi {portna dvorana v Ra~ah, pa Polj{ak, Urh Klev`e, Rok Dvor{i~, Urban Krajnc in Gregor se odbojkarji na treninge vozijo tudi v Ra~e. »Gostovanje« Strehar. v sosednjih ob~inah je velik finan~ni zalogaj, klubska bla - Solidni uspehi so pri{li {e toliko bolj presenetljivo, saj se je gajna pa je iz leta v leto bolj obremenjena. tik pred pri~etkom sezone po{kodoval prvi organizator Ho{ki odbojkarji niso aktivni le v telovadnici, saj se ve~ina igre Lovro Hartman. Po{kodba kolka je tako resna, da je igralcev po koncu sezone dvoranske odbojke preseli v bila zanj leto{nja sezona kon~ana, {e preden se je prav naravo. Odbojka na mivki ima v Ho~ah dolgoletno tradi - za~ela. Vlogo podaja~a je prevzel Bo{tjan Glode`, ki po cijo. Nekdanje {portno igri{~e odbojke na mivki pri sa - nekajletnem premoru iz tekme v tekmo ponovno dobiva mopostre`ni trgovini se je preselilo na novo lokacijo. potrebno samozavest. Kljub zahrbtni po{kodbi pa Lovro Sedaj se igralci v »peskovniku« kopajo ob teni{kih Hartman odbojki ni obrnil hrbta. V`ivel se je v vlogo po - igri{~ih. Tam bo {D Ho~e, pod ~igar okrilje spada odboj - mo~nika trenerja, kar je njegovim mo{tvenim soigralcem karski klub, v prihodnjem poletju organiziralo tudi nekaj v veliko vzpodbudo. rekreativnih turnirjev v odbojki na mivki. Odbojkarji Ho~ so `e dobrih deset let, z izjemo lanskega kratkega postanka v tretjeliga{ki konkurenci, trden in sta - Ale{ Andlovi~

OBBDODBOJE ZBAJDEN ZJIHA PDETN LEJTI HSLI VPNEI[TKE LGAE TNO SGLOMIVETN A (2002-2007)

reteklo petletno obdobje je bilo zelo uspe{no za Tako je meseca julija 2002 vodstvo {portnega dru{tva P{portno dru{tvo Slivnica pri Mariboru. Leta 2002 smo Slivnica in nogometnega kluba Slivnica sporazumno po - se lotili temeljite prenove. Nismo obnavljali samo {port - dalo svoj odstop, imenovani pa so vr{ilci dol`nosti za ~la - nih objektov, ampak smo se lotili predvsem prenove or - ne organov dru{tva, ki so bili nato izvoljeni na svoje funk - ganizacije samega dru{tva. Skupaj z biv{im vodstvom cije na rednem letnem ob~nem zboru 20. decembra dru{tva smo ~lani ugotovili, da je dru{tvu potreben nov 2002. Ob prevzemu vodenja dru{tva v letu 2002 so novo zagon, ki ga lahko prinesejo samo novi ljudje s sve`imi vodstvo ~akale {tevilne naloge. Predvsem je bilo potre - idejami. bno sanirati stanje v ~lanski ekipi, zaradi evidentnega

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 35 DRU[TVENE DEJAVNOSTI

neuspe{nega nastopanja v preteklih letih. Za trenerja Slivnica, ki tekmuje v 1. mladinski ligi MNZ Maribor in ~lanske vrste je najprej imenovan Alojz Rajtmajer, za njim trenutno vodi na lestvici. Gre za izredno talentirano ge - je vodenje ekipe prevzel Maksimiljan Rojko, nato pa jo je neracijo, iz katere Iztok Pi{ek in Adam Bo`nik `e tudi na - nadvse uspe{no vodil Miran Toma`i~ {eruga, ki jo je `e v stopata za ~lansko ekipo. To generacijo `e leta spremlja in tekmovalni sezoni 2003/2004 po dolgih su{nih {estih le - vodi trener Maksimiljan Rojko. tih popeljal nazaj v I. medob~insko nogometno ligo MNZ Poleg Lukovega memoriala v NK Slivnica organiziramo {e Maribor. In ne samo to: isto~asno smo postali tudi prvaki eno tradicionalno nogometno prireditev. Tako smo letos II. lige MNZ Maribor. Napredek v tem letu je bil fanta - `e peti~ organizirali pripravljalni turnir ~lanskih ekip, ki sti~en, nikakor pa ni bil naklju~en. smo ga v letu 2004 preimenovali v Memorialni nogome - Leta 1998 smo namre~ pri~eli z resnim delom v {oli no - tni turnir Romana Petrovi~a. gometa, kar je posledi~no pripeljalo do kasnej{e sijajne Omeniti {e velja, da smo v mesecu juniju 2006 v dru{tvu uvrstitve ~lanske ekipe. V klubu smo {e pravo~asno zame - izvedli redno volilno konferenco, kjer smo po {tiriletnem njali na~in razmi{ljanja in dela. Osvobodili smo se prete - delovanju prej{njih organov dru{tva izvolili nov izvr{ni klih navad in dosegli smo odli~ne rezultate. [e enkrat se odbor, nadzorni odbor ter disciplinsko komisijo. Poudariti je pokazalo, da je delo z mladimi predpogoj za uspeh v pa moramo, da ~lani, ki so v prej{njem {tiriletnem ob - ~lanski selekciji. Z vrnitvijo Toma`i~ {eruga Mirana kot dobju uspe{no opravljali odgovorne funkcije, {e naprej trenerja in igralca v ekipo NK Slivnica je v ~lanskih vrstah tvorno sodelujejo v dru{tvu. zapihal nov veter in uspeh ni mogel izostati. Miranov re - Naloge, ki nas ~akajo v naslednjem petletnem obdobju , cept, kot ga vidim sam, je bil pravzaprav preprost: resno lahko strnem v naslednje to~ke: delo, disciplina, redni treningi, veliko prijateljskih tekem, • napredovanje ~lanske ekipe v {tajersko ligo, tovari{tvo v ekipi brez favoriziranja posameznikov, • zagotovitev dodatnih stalnih virov financiranja, spo{tljiv odnos do kluba, soigralcev, tekmecev, sodnikov • osvetlitev igri{~a in in publike. To so lastnosti, ki vse bolj krasijo na{e fante tu - • postavitev ve~namenskega objekta s pokrito tribuno. di {e danes. Da je temu tako , potrjuje tudi ve~ kot odli~no drugo mesto na Fair play lestvici v sezoni 2006/2007 . V preteklih petih letih smo NK Slivnica povrnili sloves res - Fantje so fizi~no odli~no pripravljeni in psihi~no stabilni, nega in organiziranega kluba, ki je bil v letih 2005 -2007 v kar jim omogo~a odli~no igro tudi v kon~nici sre~anja, ko organih MNZ Maribor zastopan kar z dvema ~lanoma, nasprotnik morda `e misli, da je vse odlo~eno. In ~e so bi - Drago Mlakar je bil podpredsednik MNZM, Slavko Pi{ek li {e pred nekaj leti najmlaj{i v {oli nogometa vzor svojim pa ~lan nadzornega odbora. Klub je pridobil image in je v starej{im kolegom v ~lanski ekipi, v smislu sr~nosti, bor - pozitivnem smislu prepoznaven v celotni SV Sloveniji. benosti, discipline in tovari{tva, danes v klubu z veseljem Tudi danes ~lani iz vrst na{ega kluba opravljajo odgovor - ugotavljamo, da imajo mladi spet prave vzornike v svojih ne funkcije v MNZ Maribor. Tako je predsednik {D starej{ih kolegih. Z odli~nimi igrami pa se vra~a tudi pu - Slivnica Slavko ^ernoga ~lan Izvr{nega odbora MNZ blika. Da ima ~lanska ekipa veliko privr`encev , se poka`e Maribor. na na{ih gostovanjih, ko so navija~i Slivnice velikokrat v Z gotovostjo lahko trdim, da je NK Slivnica na dobri poti. ve~ini na tribuni za gledalce. Miranovo delo ve~ kot V to nas prepri~uje pozitiven odnos ~lanov dru{tva, kraja - odli~no nadaljuje trener Zvone Hra{, ki je zasedel trener - nov, podjetnikov in dru`bene skupnosti do nogometne - sko mesto v ~lanski ekipi v letu 2007. ^lanska ekipa NK ga kluba. @ivahnost na nogometnem igri{~u ob gradu v Slivnica `e leta zgledno sodeluje in si medsebojno poma - Slivnici v slehernem ~asu pa je `iv dokaz, da je na{e delo ga z Gostilno Lobnik iz Orehove vasi, zato je v sezoni rodilo prave sadove. 2007/08 prevzela ime tega sponzorja. Mlakar Drago, Posebne omembe vredna je tudi mladinska ekipa NK predsednik {D Slivnica v mandatnem obdobju 2002-2006

36 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica DRU[TVENE DEJAVNOSTI

SSKKALACAL C[EA VE [DNEO V RAEZDISNKUOJE SRLOAVZENISSKKE MUEJJEE

a smo odhodili tudi poznopoletni in jesenski del svo - Pjega programa. Planinci sicer hodimo tudi v slabem vremenu, ~e tako nanese in se temu ni mogo~e izogniti – ~e pa `e v za~etku ka`e slabo, izlet tudi odpovemo ali spremenimo na~rt. Tako je letos jeseni padel v vodo izlet ~ez Krvavec do Kal{kega grebena, saj de` za tiste vi{ine ni kaj prijazna stvar. Bilo pa je res dano vsem, ki so se podali z Blejske ko~e na Debelo pe~, da so se nau`ili sonca in pogleda na o`arjene vrhove. ^eprav je bilo {tevilo udele`encev zelo skromno , so tisti tem bolj u`ivali.

V oktobru in novembru pa nas je pot ponovno popeljala Sne`ni mete` in zim po mejah na{e domovine. Najprej smo nadaljevali koz - ske razmere ja{ko transverzalo od Rem{nika do Kaple. Ta dan smo do`iveli vse: ~udovito jesensko jutro z meglicami v Dravski dolini, na Rem{niku in sv. Pankracu pa sonce in bogastvo jesenskih barv; potem pa nam je sever z avstrij - ske strani prinesel prve sne`inke, ki so se vedno bolj gosti - le in pokrajina je dobivala bel pridih, dokler se ni vse spre - menilo v pravi sne`ni mete` in zimske razmere – tako da smo do Kaple `e hodili po snegu in precej mokri. Dobrodo{el je bil avtobus, ki ga je vodnik Toma` pre - usmeril malo vi{je in smo del poti prihranili za pomlad. Smo se pa nadihali dovolj sve`ega zraka in se z vrhov Kozjaka razgledovali na na{o in avstrijsko stran.

Za~etek novembra nam je bil vremensko bolj naklonjen, Pri rotundi v ko smo hodili po robu Gori~kega. Planinci pa Prekmurje, Selu smo u`ivali v jesenske m soncu, le veter nas je do boste rekli! Pa lahko verjamete, da smo se kar nahodili, tu - dobra prepihal di nekaj la`jih vzponov in spustov smo opravili v tistih {estih urah hoje od Kan~evcev preko Sela do Sebeborcev nad Mursko Soboto. Za~eli smo z ogledom cerkve sv. Benedikta, kamor nas je povabil prijazni pater iz bli`njega Doma duhovnosti; do`iveli smo kratko predavanje prek - murskega rodoljuba, ki nam ni spregovoril le o znameni - tostih, ampak o velikih rojakih, ki so Prekmurje re{evali pred Mad`ari. Kulturno okrepljeni smo {li na pot do ro - tunde v Selu, znamenite stare romanske cerkvice iz zgod - njega kr{~anstva na na{ih tleh, iz prve polovice 13. stole - tja. Prijetna pot po kupih suhega listja, sonce in dokaj hla - den veter, ki nas je dodobra prevetril – vreme, ki je bilo kot naro~eno! Pot po gozdovih je bila skoraj idili~na, malo manj tista med njivami, kjer smo pridno me{ali te`ko, na - pito zemljo. Tako smo uspeli ’osvojiti’ tudi najvi{ji Suhi vrh, od tam pa le {e po dolgi cesti – kolovozu – do go - izleti so prava po`ivitev v dneh, ko se ti zdi, »da v takem sti{~a, kjer nam je nenavadno teknil bogra~, nekaterim pa pa~ ne bi nikamor {el!« {e bolj prekmurska gibanica. Tudi v tak{nem zaklju~ku po - ti je v~asih velik ~ar dneva, saj smo dru`enja vsi potrebni. Ob zaklju~ku leta se v imenu vseh planincev zahvaljujem na{im vodnikom: `elim vam {e veliko veselja z vodenjem V decembru smo zaklju~ili s potjo v neznano ; kljub slabi in {e ve~ dobrih idej za nove pohode. napovedi smo do`iveli prijetno soboto na poti ~ez Tovsti Majda Stra{ek Janu{ vrh do nove Celjske ’ko~e’ – hotela! Tudi ti poznojesenski

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 37 TURIZEM IZ NA[IH KRAJEV

MAARTRINTOIVNA ONEVDEALJ A NEDELJA

utranje de`ne kaplje na Martina dan je osu{ilo jesensko sonce, Jki je s svojimi `arki otoplilo razpolo`enje ~lanov TD Hotinja vas, saj so z vso vnemo pripravljali prizori{~e dogajanja. Hotinjska gmajna je ponovno za`ivela. Da se ob Martinu ne bo samo pilo, smo poskrbeli za “`elod~no” podlago. Pripravili smo tekmovanje v kuha - nju kurje obare z `li~niki. Tekmovalo je pet ekip: PGD Hotinja vas, TD Oreh iz Orehove vasi, rezbarji iz Slivnice, TD Kidri~evo in TD Hotinja vas. Vsaka tekmovalna skupi - na si je morala sama pripraviti kurje meso, za~imbe in `li~nike, TD Hotinja vas pa je za vse pripravilo enake kot - li~ke in enako koli~ino drv. Smernice in kriterije za tekmo - vanje je pripravil g. Janez {trukelj, ki je pozorno spremljal iznajdljivost, uspe{nost pa je preverila komisija v sestavi: Cveto Megli~, Jo`ica {obernik, {tefan Podgor{ek in Marjan Mauko. Po dveh urah je bila obara nared. Komisija jo je s kulinari~no sposobnostjo ocenila, vsaka skupina pa je svojo uspe{nost predstavila tudi obiskoval - cem . Sledil je kulturni program v izvedbi FS KUD Milke Zorec iz Hotinje vasi in krst mo{ta v izvedbi Samotarjev DU Ho~e. Komisija je pripravila razglasitev rezultatov tekmovanja, in sicer: 1. mesto sta si delili ekipi PGD Hotinja vas in TD Hotinja vas . 2. mesto je osvojila ekipa TD Kidri~evo . Za vse, ki so jih srbeli podplati, je poskrbel na{ trio (to - 3. mesto sta si delili ekipi TD Oreh Orehova vas in rezbarji krat kvartet) Fantje treh vasi. iz Slivnice . Vsem udele`encem se zahvaljujemo za obisk, ~lanom pa za opravljeno delo. In ob koncu naj velja: Kozar~ek vinca Ker pa je martinovo ~as, ko mo{t postane vino, so za le- rujnega nam zdravje in koraj`o da. tega poskrbeli ~lani-vinogradniki TD Hotinja vas. Slavica Hecl

Zaahvhavlaa zal ane zseab i~nneo spoemboi~ ~no pomo~

a `ivljenje ubira ~udna pota, sem spoznala v tem na - tudi vsem darovalcem lesa za ostre{je, razrez in prevoz : Djbolj krutem letu svojega `ivljenja. Kruta usoda mi je Mirku Ogrizku, Stanku {ternu , Vinku Stajnku , Vladu vzela dve najdra`ji osebi, ki sta mi pomenili vse – h~er in Robi~u in Slavku Fiferju . Vladu Robi~u hvala tudi za po - mo`a, kakor tudi dom. mo~ pri obnovi ostre{ja. Za neizmerno pomo~ hvala bra - Pa vendar v teh te`kih trenutkih nisem ostala sama. Ob tu Branku Breznarju in njegovima sinovoma, bratrancu strani so mi nesebi~no stali sorodniki, prijatelji, sosedje, Danilu Oti~u , sosedom – dru`ini Hra{, Zoranu Jau{evcu, sodelavke , sodelavci, znanci kakor tudi marsikdo, ki me Martini Mavri~, Hinku {egi , Francu {truclu . ne pozna in ob moji stiski ni ostal ravnodu{en . Hvala pa tudi vsem , ki so pomagali s finan~nimi sredstvi. Rada bi izrekla zahvalo vsem, ki so mi pomagali pri obno - Beseda »hvala« seveda ne more izraziti vsega tistega, kar vi pogorelega doma s svojim delom, kakor tudi s finan~ni - bi vam rada povedala, vendar vedite, da me bo vedno mi sredstvi. Hvala Ob~ini Ho~e-Slivnica za finan~no po - spremljala misel, da niste pozabili name, da ste so~ustvo - mo~, posebej gospodu `upanu Jo`etu Merku{u in njegovi vali z mano in da razumete mojo sr~no bole~ino. ekipi. Hvala tudi KS Slivnica, organizatorjem dobrodelne - Hvala vam za nesebi~no pomo~ in razumevanje. ga koncerta, {e posebej Sre~ku Orniku , Sandiju Ogrizku, voditeljema Karmen Ogrizek in Sre~ku Hvaucu ter vsem Ve~no hvale`na nastopajo~im, ki so se odrekli svojemu honorarju. Zahvala Milena Voda z mamo Kristino Breznar

38 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica IZ NA[IH KRAJEV

PAPTAROTNRAO@NNA ZAD@RANVAST VZENDAR NAEGVA SINT BVABEI[NTVA O

starostnike in kroni~ne bolnike na njihovih domovih v smislu zdravstvenovzgojnega dela .

Kontakt : Patrona`na zdravstvena nega in babi{tvo Aleksandra Mernik Merc , dipl. med. sestra , IBCLC Rogo{ka cesta 60, Miklav` na Dravskem polju Visole 166a, Slovenska Bistrica Telefon: 02 84 30 178 Mobitel: 031 683 128 Elektronski naslov: leksandra.mernik.mer siol.net @ Nadome{~anje : V primeru odsotnosti me nadome{~ata: Anita Gaj{t , vis. med. sestra, mobitel: 041 221 059 Zlatka Napast, dipl. med. sestra , mobitel: 040 610 222

Moje vodilo je pomagati ljudem, jim stati ob strani, jih motivirati ob lepih ali te`kih trenutkih njihovega `ivljenja. “Radost podalj{uje `ivljenje in {~iti zdravje.”

Aleksandra Mernik Merc inilo je `e leto dni, odkar v Ob~ini Ho~e-Slivnica opravljam Mzasebno patrona`no dejavnost. Zasebno polivalentno patrona`no slu`bo izvajam v skla - SANSI, d. o. o. du s koncesijsko pogodbo na obmo~ju Ob~ine Ho~e- Slivnica , na podro~ju KS Rogoza in delu KS Spodnjih Odprl sem poslovno enoto v Ho~ah, Glaserjev trg 5. Ho~ (naselje levo od Pohorske ceste) . Nahajamo se zraven cvetli~arne in frizerskega Kurativne patrona`ne obiske izvajam po naro~ilu salona v neposredni bli`ini cerkve. Na{a dejavnost zdravnika, preventivne pa po navodilih za izvajanje pre - obsega: ventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni v trgovina: okviru Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. - ra~unalni{ke komponente - ra~unalniki Moje strokovno delo - prenosniki Po poklicu sem diplomirana medicinska sestra, v patro - - tiskalniki, laserski in na`ni dejavnosti zaposlena 12 let. brizgalni Sem zunanja strokovna sodelavka Fakultete za zdravstve - - lcd monitorji, tv/hd tv ne vede Maribor in sem mentorica {tudentom pri pred - - dvd/hd predvajalniki metu patrona`na zdravstvena nega. - potro{ni material Sem tudi mednarodno poobla{~ena svetovalka za laktaci - - mre`na oprema jo (IBCLC) v Sloveniji in sledim najnovej{im mednarodnim smernicam, ki so nam v pomo~ pri delu z novorojen~ki. servis: Delovni ~as je po pogodbi o izvajanju programa zdrav - -servis ra~unalnikov stvenih storitev z Zavodom za zdravstveno zavarovanje -vgradnja ra~unalni{kih komponent Slovenije: ponedeljek - petek: od 7.00 do 13.30 . In kar je najpomembnej{e: trudimo se obdr`ati Sobote, nedelje in prazniki: po potrebi na podlagi najni`je cene! delovnega naloga osebnega zdravnika ali specialista . Vesel bom va{ega obiska in vam z veseljem Izvajam postopke in posege zdravstvene nege pri pacien - svetoval. tih na domu. Opravljam preventivne obiske pri nose~ni - cah, otro~nicah, novorojen~kih, dojen~kih, malih otro - Alojz/SANSI, d. o. o. cih, v smislu krepitve in ohranjanja zdravja. Obiskujem

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 39 ZANIMIVOSTI

SLLIVINVI[NKII @{UKPIN I@K UGOPSPNOIDK JO G@EO [ÖSMPEON D JO@E (1. del pogovora)

nedeljo, 8. 7. 2007, smo v Slivnici praznovali 25 let Vma{ni{kega posve~enja gospoda `upnika Jo`eta [ömna. Njegovo novoma{no geslo se udejanja na vsej njegovi `ivljenjski poti: »Glej, Gospod je moje re{enje! Zaupam in se ne bojim. Zakaj moja mo~ je moja pesem in Gospod, On mi je bil v odre{enje.« Za`eleli smo mu zdravja, da bo zmogel vse napore du{nopastirskega dela med nami, dobri Bog pa naj bla - goslavlja in stotero popla~a njegovo delo.

Pri slovesni ma{i so sodelovali gospod `upnik Rafo Pinosa, gospod Prosper iz Konga, ki kon~uje {tudij v Rimu in se vra~a v domovino, duhovni pomo~nik Jo`ef Zalar, diakon gospod Feliks @ivko in veliko vernikov na{e `upnije ter `upan Ob~ine Ho~e-Slivnica g. Jo`ef Merku{ s soprogo. Prepeval je cerkveni pevski zbor pod vod - stvom ge. Karle Zavec in ge. Milene Crnjac, na orglah pa je spremljal g. Smiljan Greif. Sodelovala je tudi skupina roka. V kasarni sem imel dovolj ~asa za premi{ljevanje »Sij« pod vodstvom Marka Bra~i~a. Besede zahvale so mu in misel na duhovni{tvo je bila pogosto vsebina mojih izrekli v imenu `upnijskega pastoralnega sveta, cerkvenih misli. Ko sem ”odslu`il cesarja”, sem se vrnil na Imgrad, pevcev in `upljanov ga. Milena Crnjac, Peter Repnik v toda naslednje {olsko leto sem bil na Srednji tehni{ki imenu mladih in animatorjev, Anton Kirbi{ v imenu {oli v Ljubljani – oddelek za odrasle. To je pomenilo po - `upljanov iz Dobrovc ter `upan g. Jo`ef Merku{. V zahva - poldne pouk in pla~evanje {olnine. ^ez nekaj ~asa sem lo smo mu podarili ma{ni pla{~, prilo`nostna darila pa so dobil redno zaposlitev in pozneje sem dobil celo {ti - mu izro~ili tudi mladi in g. `upan. Prisotna sta bila tudi pendijo. Po za~etnih mesecih skromnega prebijanja oba brata in sestra na{ega gospoda `upnika. Dru`enje se sem imel potrebna materialna sredstva. Dolg~as mi ni je nadeljevalo pred cerkvijo, za pogostitev so poskrbele bilo. Od 6.00 do 14.00 slu`ba, popoldne v~asih do 20h gospodinje na{e `upnije in vinogradniki. Dru`enja v pouk, zve~er u~enje. Tudi tu je bilo veliko terenskega »Maranati« so se udele`ili tudi `upniki sosednjih `upnij. dela: Slovenija, Hrva{ka in tri mesece v Moskvi. Na{e dru`enje se je v spro{~enem vzdu{ju nadaljevalo do Zamujene {olske ure sem moral nadoknaditi. Bilo je na - poznega popoldneva. porno, v~asih tudi samo po {tiri ure spanja. Vklju~il se v mladinsko verou~no skupino, kar je bila obveznost ve~, Ob tej prilo`nosti nam je takole orisal svojo `ivljenjsko pot: vendar mi je to bila mo~na moralna opora. To so bila tri bogata leta. Rodili ste se v osr~ju razgibane Prlekije, znane po dobrodu{- nih, vedrih, prijaznih ljudeh. Kako je bilo pri vas doma? Mojzes je Gospodu, ki ga je poklical iz sredine grma, odgo - Povsod so prijazni in odprti ljudje, povsod je kaj takih, voril: »Tukaj sem!« Kdaj ste vi odgovorili Gospodu »Tukaj ki se po~asneje odpirajo. Na{a dru`ina je bila ena pov - sem!« in {li za njim? pre~nih na vasi. O~e je bil delavec, mama je bila doma. Klic in odgovor Bogu se ne zgodi tako na kratko, kot se to Zadnji otrok se jima je rodil leta 1952 ! Ob {tirih otrocih pove ali zapi{e. V poklicni {oli sem se med odmorom in dobrih 3 ha zemlje jima ni bil dolg~as. Skrbela sta, da prvi~ resno zavedal, da morda Gospod to `eli od mene. bi se tudi otroci dobro razumeli z Bogom, z ljudmi in z Pozneje sem to misel pozabil, sem jo pa obdeloval v ~asu delom. slu`enja voja{kega roka. Pri doma~ih ni bilo navdu{enja, zato sem {el na tehni{ko {olo in prvi dve leti duhovni{tvo Kam ste se podali po kon~ani osnovni {oli? odpisal. V zadnjem letniku tehni{ke pa je ta misel , ali bo - ^as osnovne {ole mi je za~el odpirati svet. [ola v Kri`ev - lje re~eno notranji glas , bil vse mo~nej{i. Leta 1976 sem cih je bila podlaga za poklicno mizarsko {olo, ki sem jo maturiral. Prodal sem fi~ka in podjetju vrnil {tipendijo. Bil obiskoval v Murski Soboti. Kot mizar sem se zaposlil v sem svoboden – pa tudi brez denarja. Napisal sem podjetju Imgrad v Ljutomeru. Za~elo se je terensko de - pro{njo za sprejem v bogoslovje. Nekateri bli`nji ljudje so lo po Sloveniji in nekaj ~asa v Vukovarju . Zaradi ne - mi obrnili hrbet, drugi me pomilovali, skomigovali z gla - sre~nega po`ara na{ega obrata nas je sredi poletja bilo vo, jaz pa sem se Bogu zahvaljeval za mo~, da sem vse to preve~. Na hitro sem bil poklican na slu`enje voja{kega prebredel in bil pri tem vesel .

40 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica ZANIMIVOSTI

Po ma{ni{kem posve~enju ste samo kratek ~as delovali v do - V `upniji sem hitro sre~al veliko razumevanje in odpr - movini. tost za sodelovanje. V Afriki sem se nau~il zaupati pa - Kmalu vas sre~amo med misijonarji v Afriki. [tevilna znanja storalno delo laikom. Tudi so se hitro na{li ljudje, ki so in izku{nje, ki ste si jih med delom in {tudijem nabirali, so bili pripravljeni sodelovati. Problem je predvsem v tem, vam bila prav gotovo dobra popotnica za delo in oznanje - da imajo Afri~ani na razpolago veliko ve~ ~asa kot lju - vanje evangelija na ~rni celini. dje pri nas. V bogoslovju sem se vklju~il v misijonski kro`ek. Sre~eval sem misijonarje in spoznaval njihovo delo. Hvala za odgovore, drugi del pogovora bomo objavili v na - Diplomskemu delu sem dal naslov Inkulturacija v Afriki. slednji {tevilki Utrinkov. Mentor je bil profesor dr. Franc Rode, sedanji kardinal. Enkrat mi je rekel: ”Jo`e, ali bi bil ti pripravljen iti v Pripravili Milena Crnjac in Cvetka ^opre` Zaire (sedanji Kongo) za pet let pomagat na{im misijo - narjem?” Bil sem pripravljen. [kof Franc Kramberger mi je leta 1982 podelil ma{ni{ko posve~enje. Strinjal se je, da grem v misijone, vendar je hotel, da prej dobim FRIZERSKI STUDIO MODNI VAL SE vsaj nekaj pastoralne izku{nje doma , in me je poslal za PREDSTAVLJA dve leti v Zre~e. Leta 1984 sem za~el te~aj franco{~ine v Bruslju in na - slednje leto odpotoval v Kongo, na mo~virnato vla`no podro~je centralnoafri{ke kotline ob veletoku Kongo. Pridru`il sem se belgijskim in nizozemskim misijonar - jem, ki so bili `e ve~inoma stari ali iz~rpani in bolni. Nekaj je bilo mlaj{ih Poljakov. Doma~ih duhovnikov na tem podro~ju {e ni bilo. Moje delo je bila evangelizacija vasi v notranjosti gozdov. Tam je ob oznanjevanju evangelija bilo treba skrbeti tudi za izvajanje {olskega programa, vzdr`evanje cest, gradnjo cerkva, {ol in am - bulant. Poznavanje poklica in izku{nje dela na terenih v Evropi mi je bilo v korist. Ni bil problem narediti na~rt in pripraviti potek dela, problem je bil najti ~loveka na V Sp. Ho~ah na naslovu Flisova ulica 36 se nahaja fri - vasi, ki bi bil sposoben ’zabiti `ebelj’. zerski studio Modni val. Spo{tovanim strankam iz Rodila se je ideja o te~aju priu~itve mizarjev in tesarjev. Ta bogate palete frizerskih storitev med drugim nudijo : ideja je potem zrasla v solidno lesarsko {olo s {tiriletnim strokovna svetovanja, modno in klasi~no stri`enje, programom, ki deluje {e sedaj in dobro ka`e za naprej. ve~plastno in klasi~no barvanje, eno - in ve~barvne Leta so tekla in iz predvidenih petih let je nastalo 16 pramene, trajno kodranje las, barvanje in oblikova - ”afri{kih” let. Isto~asno so tam zelo rasli duhovni{ki po - klici. Ob mojem prihodu je bilo na tistem teritoriju 40 nje obrvi, barvanje trepalnic ter masa`o lasi{~a. evropskih misijonarjev. Po 16-tih letih pa so bili {e trije Frizerski studio Modni val odlikuje visoka strokovna Evropejci in preko 40 doma~ih duhovnikov. Enega od usposobljenost osebja, uporaba profesionalnih vi - teh na{i ljudje poznajo – p. Prosper Molengi. soko kakovostnih izdelkov za nego lasi{~a ter obli - Bil je ~as, da se vrnem v domovino. kovanje pri~eske, kakor tudi mo`nost nakupa lasne kozmetike za nego in stayling. Zdaj ste `e dobrih pet let med nami. Kako ste se v`iveli v de - Kolektiv frizerskega studia MODNI VAL vam ob pri - lo v na{i `upniji, saj je gotovo velika razlika med pastoral - hajajo~ih praznikih `eli vesele bo`i~ne praznike in nim delom v Kongu in tukaj. sre~no novo leto 2008. Od{el sem iz Jugoslavije, {el v Zair. Potem sem od{el iz Konga in se vrnil v Slovenijo. V Kongu sem do`ivljal Odpiralni ~as: dr`avljansko vojno, ko se je zamenjal re`im. Prej sem pon. – pet. 8.-12. ure in 15 .-19 . ure ve~ {tudentskih po~itnic pre`ivel na delu v Nem~iji, ta - sobota 8.-12. ure ko da mi sprememba politi~nih razmer pri nas s sloven - Ob izrednih dogodkih (poroke, obhajila ipd.) vam sko osamosvojitvijo ni bilo nekaj tujega , prej je bilo to usluge nudi tudi izven delovnega ~asa. uresni~enje ne~esa dolgo pri~akovanega. Imel sem pa ob~utek ”zaostalosti”, saj je v 15. letih v Evropi in prav Naro~ila sprejemamo na tel. {t. 041 212 354 tako v Sloveniji pri{lo do silovitega tehni~nega napred - ka. Moral sem se truditi, da sem se na to navadil. Prve Frizerski studio MODNI VAL dni mi je moj nekdanji ministrant, sedaj `upnik v Bistrici Valerija , Franc BOLF , s. p. ob Sotli, g . Damjan podaril ”deveto ~udo” – ra~unalnik. Flisova ulica 36, 2311 Ho~e ”Brez tega ne gre,” mi je rekel. Skoraj znojil sem se …

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 41 ZANIMIVOSTI

ROOBIB JEI N JAE[ NOAVI{ D NIAKOOVN I DIAKON

a vse, ki smo povezani z na{o krajevno Cerkvijo, z na{o Zho{ko nad`upnijo, in z veseljem spremljamo na{a dva bo - goslovca Robija in Dejana, je bil oktobra prvi veliki praznik. Robert Emer{i~ iz Rogoze je jeseni diplomiral na Teolo{ki fakulteti v Mariboru, diakonsko posve~enje pa je bilo pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Za to cerkev so se fan - tje odlo~ili, saj je eden od treh kandidatov iz mariborske {kofije doma iz te `upnije. Cerkev sv. Trojice je mogo~na, za to sve~anost pa je bila {e posebej lepo okra{ena. Mno`ica vernikov, ki je v nede - ljo, 28. oktobra 2007, v popoldanskih urah napolnila cer - kev, je ob ganljivem obredu lahko u`ivala tudi v petju in posebej {e ob igranju enega najbolj{ih slovenskih organi - stov prof. Toneta Poto~nika. Sveto ma{o je daroval in kandidate posvetil v diakone mariborski metropolit dr. Franc Kramberger, doma~i `upniki pa so jim nadeli diakonska obla~ila. Po slovesno - sti je bila na samostanskem dvori{~u bogata pogostitev, ki so jo pripravili doma~ini, prispevale pa so tudi gospo - dinje iz drugih dveh `upnij. Diakonsko slu`bo bodo ob koncih tedna fantje opravljali v dolo~eni `upniji vse do novoma{ni{kega posve~enja, ki jih ~aka junija 2008 na praznik sv. Petra in Pavla. [e ved - no pa so med tednom ’podiplomski’ {tudentje, ki se teo - reti~no in prakti~no usposabljajo za delo v duhovni{ki slu`bi. V slu`bi, ki jim resni~no mora biti poklic. In vse ka`e, da je na{ Robi s svojo odlo~no dr`o na{el svoj pravi poklic. Na tej poti ga spremlja molitev dru`ine in `upnije; spo{tovali pa bomo njegovo osebno odlo~itev, saj bo le tako lahko v svojem poklicu sre~en.

Majda Stra{ek Janu{

ZOOPEPT ENTAS NJE AOBSIS KJEAL O SVBETISI MKIKALALV S@ VETI

esec december je tudi za otroke mesec veselja in Mpri~akovanja. @e kar na za~etku jih obi{~e dobri {kof Miklav`. Doma mu nastavijo kro`nik ali kaj drugega, novi ~as pa je naklonjen tudi mno`i~nim prireditvam, kjer se pojavljajo ’trije dobri mo`je’ – sv. Miklav`, Bo`i~ek in dedek Mraz. Pri nas v Ho~ah je miklav`evanje `e tradicionalno. @up - nijska karitas pripravi pakete za otroke do vklju~no ~etr - tega razreda (tudi kak starej{i dobi darilo, ~e spremlja mlaj{e …), Katoli{ko dru{tvo dr. Antona Murka pa poskr - bi za kulturno prireditev. Tako je obiskal na{e otroke v dvorani Kulturnega doma v sredo, 5. decembra. Lepo je bilo videti mno`ico otrok, mamic in atijev, dedkov in babic, ki so popolnoma napolnili na{o dvorano. Lutkarji skupine Ton~ek so pod vodstvom Doroteje Bartol pripravili privla~no igrico, s katero so vabili

42 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica ZANIMIVOSTI

Miklav`a na oder. Otroci so vsi zavzeti poslu{ali `ivahne igralke in simpati~ne lutke, nato pa so z navdu{enjem za - ploskali Miklav`u, ki jih je pozdravil in nagovoril; prav le - po so mu odgovarjali na vpra{anja. Ko jih je povabil k molitvi, so glasno in zavzeto molili. Parkelj je bil bolj v ozadju, saj so bili na{i otroci ’skozi vse leto pridni’ – tako so vsaj povedali Miklav`u, ki jih je ob koncu povabil sku - paj s star{i na oder. Vsakemu je stisnil roko – in to sre~anje z Miklav`em jim je gotovo pomenilo veliko ve~ kot drobna darilca. Knji`ico jim boste doma prebrali, {ibo pa je tudi dobro shraniti, mogo~e bo `e to pomagalo, da jo imate! Ko so otroci in star{i zapu{~ali dvorano, so se ustavili pod veliko smreko na zelenici pred Kulturnim domom. Gospod `upan Jo`e Merku{ in Miklav` sta pri`gala lu~ke in tako simboli~no naznanila prihajajo~e praznike. Hvala prav vsem, da je obdarovanje lahko potekalo tako mirno in brez gne~e. Lepo, da ste tudi po~akali zunaj pri smreki na pri`iganje lu~k. Otroci imajo ve~ od prireditve, ~e si vzamemo ~as, da lahko vsak lepo pride do Miklav`a.

Marija Stra{ek Vrecl

ZZaakkljulj~uek~ ueltkra mualrtartoanmov ainr EaUtROo CnUoP-va

eto je naokrog in konec leta se vedno vpra{amo, kaj je bilo Lstorjenega in ~esa se bomo z veseljem spominjali v prihod - nosti. Tako je nastala tudi analiza dolgih tekov, ki so jih pretekli maratonci in ultramaratonci iz na{e ob~ine. Pa naj nanizam nekaj dose`kov:

Prireditev (dr`ava) Miro km Zdravko km [ ] [ ] Podgorica (CG) 100 Zagreb-^azma (HR) 62 62 Pa{man treking (HR) 48 Dunaj (A) 42 42 Brdska stezka (CZ)* 50 50 Maraton Radenci (SLO) 42 42 Tek ~ez Pohorje (SLO) 65 65 Biel (CH)* 100 100 Miro Re`onja in Zdravko ^ufar na mara @elezna Kapla-Preddvor (SLO) 42 tonu v Gössingu v Avstriji Szombathely (HU) 42 Zagreb maraton 42 Slovenija ima kar {tiri teka{ke prireditve, ki imajo mara - Celje-Logarska (SLO)* 75 75 tonske razdalje (42,195 m) ali {e dalj{e ter dve ultrama - Alpski maraton (SLO) 50 50 ratonski prireditvi. Vse so razvidne iz zgornje tabele. Gösing (A) 42 42 Ni obi~aj, da bi tekmovali, kdo je pretekel ve~ ultramara - Zagreb-Vukovar (HR) 344 tonov , in prav to se je zgodilo letos na teka{kem forumu Wachau (A)* 53 http://www.tekaskiforum.net/viewtopic.php?t=6430 . Schväbisch Alb marathon (D) * 50 50 Razpisana je bila ultramaratonska lestvica, kjer so se ul - Ljubljanski maraton (SLO) 42 42 tramaratonci potegovali za pokal. Zgornja tabela nam Sladkih 6 (SLO) 56 51 kar veliko pove, in res je zmagovalec Slovenske ul - Firenze marathon (I) 42 42 tramaratonske lestvice 2007 Miro Re`onja iz Ultra promo Istra (HR) 54 54 Hotinje vasi. Zdravko ^ufar je uvr{~en na peto Skupaj: 1342 868 mesto , izmed okrog 30 teka~ev, ki so se prijavili za po - *Tekme za pokal EURO CUP (Evropski pokal dolgih tekov) kal. Podelitev sicer {e sledi, rezultati pa so `e znani.

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 43 ZANIMIVOSTI

Druga stvar je EURO CUP. Za evropski pokal dolgih tekov kel preko 5.000 km. Naslednje leto bo manj kilometrov in je potrebno prete~i vsaj tri izmed {estih tekem v petih ve~ poudarka na hitrosti, {e dodaja. Z dolgimi teki se na - dr`avah. [tejejo namre~ le trije najbolj{i rezultati. Miro mre~ hitrost po~asi izgublja, saj telo med dolgotrajnim Re`onja se je uvrstil v kategoriji M 40 na deveto mesto, tekom hitre mi{ice tudi porablja. Zdravko ^ufar pa v kategoriji M45 na {esto mesto. Miro pravi, da je v tem letu na treningih in tekmah prete - Zdravko ^ufar

Maarartoant vo Fnire nvc aFh irencah

Firence o~arajo v vseh pogledih. Mesto je polno umetno - Kenijcev in najbolj{ih italijanskih maratoncev zbralo {e sti, ozkih ulic in prometnih sredstev vseh vrst (mali in ozki ogromno odli~nih atletov iz ve~ kot petdesetih dr`av. avtomobil~ki, tudi skuterji in kolesa), urejenih ljudi, prise - ljencev in turistov, na plo~nikih je pa tudi precej pasjih iz - Udele`ba iz Slovenije je bila kar {tevilna. V na{i »{tajerski« trebkov, kljub rednemu ~i{~enju. skupini se nas je zbralo 12. Zbrali smo se iz Ptujskega konca, Sl. Bistrice, Ra~ in iz na{e Ob~ine Ho~e-Slivnica Maraton v Firencah je eden najve~jih v Evropi in tako tudi (Miro Re`onja, Marko Ren~elj in Zdravko ^ufar). Poiskali cilj mnogih maratoncev. Maksimalno {tevilo udele`en - smo se kar preko interneta na http://www.tekaskifo - cev, ki ga sprejme ta maraton, je 8.000 teka~ev. Na ma - rum.net/viewtopic.php?t=7308 . Marko Ren~elj iz ratonu 25. 11. 2007 se je zbralo okrog 7600 maratoncev. Orehove vasi, ki je tudi ~lan teka{kega foruma, je pretekel Udele`ba je bila zares mednarodna, saj se je poleg svoj prvi maraton. Lep kraj si je izbral za svoj debi, seveda pa je ob~util tudi vse napore, ki jih mora{ pri maratonu premagat. Pravi, da je sedaj prepri~an, da »prvega nikoli ne pozabi{«.

Prometni re`im v Firencah je nekaj posebnega. Tujci v centru mesta sploh ne bi smeli parkirati, so nam razlagali v hotelu. In res smo prejeli pla~ilni nalog. Avtomobili do - ma~inov so parkirani v vrsto s presledki po dva do pet centimetrov. Firence so tako bogate tudi v umetnosti parkiranja.

Vreme nas je malce skrbelo, saj smo na dan pred marato - nom ob~udovali mestne znamenitosti v de`ju. Na koncu se je iz{lo tako, da so bili pogoji za maraton ravno idealni. Temperatura se je gibala okoli petnajstih stopinj, kar je ravno prav za kratke hla~ke in majico brez rokavov. Na {tajerskem si kaj takega konec novembra nismo mogli ni - ti misliti. Start je bil nad mestom na trgu Michelangela Buonarottija. Prvi kilometri maratona so bili v blagem spustu, nadaljevanje pa med znamenitimi mestnimi zgradbami in trgi. Ta dan je v Firencah teka{ki praznik, saj mesto `ivi za maraton. Vzdol` celotne trase so ob progi stali glasni navija~i, ki so nenehno bodrili teka~e. Cilj ma - ratona je bil v sredi{~u mesta, na trgu Santa Croce. Za vse je bilo poskrbljeno in kljub mno`i~ni udele`bi ni bilo ~utiti pretirane gne~e, saj je bila organizacija res na viso - kem nivoju.

Zdravko ^ufar

tonu v Firencah Marko Ren~elj iz Orehove vasi na mara

44 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica ZANIMIVOSTI

Ree~k~ak zeale znoe-mleondroa -pmot odra pot

portno dru{tvo Reka-Pohorje se je predstavilo s svojo spregovoril gospod Marko Sor{ak. Povedal je, da so v {prvo aktivnostjo. Obnovili in o~istili so staro pe{pot, jo preteklosti te poti uporabljali predvsem doma~ini, ob no - oblikovali v zaokro`eno celoto in poimenovali Re~ka ze - vih orientacijskih tablah pa bodo te poti bolj dostopne leno modra pot. tudi {ir{i mno`ici pohodnikov in sprehajalcev. Otvoritev sta ~astno opravila `upan Jo`e Merku{ in predsednik dru{tva Andrej Re~nik. Nato se je zbrana dru`ba odpravila do cerkvice Sv. Lenarta, kjer se je ob pogo - stitvi zaklju~il veseli in slavnostni dogodek.

Re~ka zeleno modra pot poteka iz Reke, kjer je za gostilno Re~nik postavljen velik pano z vrisano traso, zraven pa je {e pokrit podstavek, v obliki pti~je krmilnice, v kate - rem so popotnikom ponujene zlo`enke »na~rt poti« z navedbo glavnih kontrolnih to~k. Na sami poti so postavljene posebne table, ki ozna~ujejo Re~ko zeleno modro pot, seveda pa se je treba dr`ati planinskih markacij in smerokazov. Ultras Foto: Zoran Flis, Agencija Pot tako poteka po dolini za gostilno, na - ko Sor{ak, Andrej Re~nik kar zavije desno navkreber proti cerkvici Sv. Lenarta, mi - e zeleno-modre poti, Mar Zdravica ob otvoritvi Re~k in `upan Jo`e Merku{ mo kmetij Viso~nik in Breznik, naprej od Ho~ke ko~e po Otvoritev slemenu Habakuka do Belvija. Tudi na Belviju je posta - poti je potekala na slovesnosti dne 7. julija 2007. Zbralo vljen velik pano, ki propagira to progo. Pot se nadaljuje se je kar lepo {tevilo obiskovalcev in povabljenih. Uvodne mimo gradu Bolfenk do razglednega stolpa in dalje do besede je spregovoril Andrej Re~nik in povedal, da so v svoje najvi{je to~ke na Re{kem vrhu (1142 m). Tudi na lanskem letu ustanovili to dru{tvo ljubitelji narave, {porta tem mestu je velik pano, ki na dokaj prometni poti proti in rekreacije ter seveda ljubitelji doma~e vasi Reka in nje - Arehu ponovno opozarja na svoje zanimivosti. [e malo nega potoka. Na koncu se je zahvalil {e predstavnikom naprej se za~nemo spu{~ati, pot pa zavije levo proti Zavarovalnice Maribor ter vsem, ki so s prostovoljnim de - Mariborski ko~i. ^e ne prej, je tu pravi trenutek za lom pomagali pri tem projektu. okrep~ilo. V imenu KS je

Vse poti so pravilne Kmetija Cve~ek

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica 45 ZANIMIVOSTI

Proti domu

varnej{i neprehojeni poti naravnost do ceste.

Po nekaj korakih po glavni cesti pot zavije levo v gozd in se ponovno skrije v objemu gozdnega tunela. Preko Petkovega sedla, od koder se lepo vidi hotel Tisa (nekdaj Po{tarski dom), malo ni`je po poti pa zagledamo desno nad Tiso v gozdu {e dom Jelka.

Slap Skalca Mimo kmetije Cve~ek se spustimo ~ez gozd do gosti{~a Veronika in naprej preko Kaple in Polane nazaj do izho - Naravnost pod Mariborsko ko~e se pot spusti do slapa di{~a. Skalca. Tu si mora popotnik malo oddahniti in se ozreti naokrog, saj druga~e so vse lepote tega kraja zaman Pot je dolga okrog 18 km, glede na razgibanost terena pa ~akale, da o~arajo ~loveka, ki je pri{el v objem narave v jo je z izletni{ko turisti~no hitrostjo mo~ prehoditi v petih begu pred neusmiljenim betonom, ki nam polni vsakdan. urah, s planinskim korakom pa dobro urico manj. Od slapa se je treba povzpeti nazaj po isti poti (lepo ure - Poizkusite, narava vabi. jene stopni~ke in lesene brvi) do ceste, ali pa kar po ne - Zdravko ^ufar

TERA-VIZIJA, d. o. o. V Radizelu na Vinogradni{ki cesti 29 ima sede` podjetje TERA-VIZIJA , d. o. o. Smo dru`insko podjetje, ki je v Ob~ini Ho~e -Slivnica locirano `e ~etrto leto. Druga~e pa nastopamo na tr`i{~u `e dobrih deset let. Imamo dve dejavnosti:

Prva dejavnost so ra~unovodske in knjigovodske storitve : - Zaposlujemo strokovni kader . - Znamo prisluhniti va{im `eljam . - Se prilagajati va{im potrebam .

Spoznajte nas in videli boste , da smo vesel in prijazen tim . Z nami boste mogo~e marsikatero te`avo la`je obvladali , kot ste jo doslej sami. Druga dejavnost je mogo~e za nekatere zanimivej{a, to je polaganje naravnega in umetnega kamna, keramike ter manj{a gradbena dela . Smo cenovno ugodni in prilagodljivi. Znamo svetovati, poglobimo se v strankine `elje in jih po - sku{amo re{iti na cenovno najbolj ugoden na~in. Trudimo se, da nas stranke znajo ceniti in da dose`emo ponovni klic z nji - hove strani. Boris & Brigita

46 Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica

Pokal in nagrada Pohorja 2007

Z o tvoritv e Re~ke zeleno-modre poti Foto: Zoran Flis, Agencija Ultras Na podlagi Zakona o uresni~evanju javnega interesa na podro~ju kulture (Ur.l. RS, {t. 96/02, 123/06, 7/07, 53/07, 65/07) , Odloka o dru{tvih v Ob~ini Ho~e-Slivnica (MUV {t. 24/03 , 28/07 ), Pravilnika za vrednotenje kulturnih progra - mov v Ob~ini Ho~e-Slivnica (MUV {t. 15/05 , 28/07 ) objavljamo

JAVNI RAZPIS za zbiranje prijav za sofinanciranje kulturnih programov v Ob~ini Ho~e-Slivnica v letu 200 8

1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje slede~ih pro - 3. Rok in na~in prijave gramov: Vloge s predpisano dokumentacijo je potrebno poslati na • literatura in sodobna teoreti~na misel, naslov Ob~ina Ho~e-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 • likovna umetnost, arhitektura in oblikovanje, Ho~e , z oznako: »JAVNI RAZPIS – KULTURA 2008 – • glasba in ples, NE ODPIRAJ ,« najkasneje do 3 1. januarja 2008 . Na • gledali{~e, hrbtni strani ovojnice naj bo izpisan natan~en naziv in na - • arhivska in muzejska dejavnost, slov prijavitelja. • alternativna kultura, • ljubiteljska dejavnost , Za pravo~asno se {teje vloga, ki je bila oddana pripo - • kulturne prireditve, ro~eno po po{ti najkasneje zadnji dan roka za oddajo vlo - • izobra`evanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih ge. Ob~ina bo izlo~ila vse prepozno vlo`ene in nepopol - • kulturnih dejavnosti . ne vloge. V roku prispele prijave, ki bodo vsebovale izpol - Okvirna vi{ina sredstev za sofinanciranje kulturnih pro - njeno razpisno dokumentacijo in zahtevane priloge, bo gramov v letu 200 8 je v skladu s prora~unom 25.000,00 obravnavala in ovrednotila strokovna komisija v skladu z EUR. Odlokom o dru{tvih in Pravilnikom za vrednotenje kultur - nih programov v Ob~ini Ho~e-Slivnica. 2. Pogoji za prijavo na razpis Na razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci kulturnih 4. Vsebina vloge programov: Prijavitelji programov morajo v svoji prijavi posredovati dru{tva, registrirana za izvajanje programov na podro~ju natan~en opis programa, dejavnosti in prireditev, izpolnjene na kulture, predpisanih obrazcih razpisne dokumentacije, ki jo lahko zavodi, gospodarske dru`be in druge organizacije, regi - dvignejo na sede`u Ob~ine Ho~e-Slivnica, Pohorska cesta 15, strirane za opravljanje dejavnosti v kulturi, 2311 Ho~e, v ~asu uradnih ur. Razpisna dokumentacija je na posamezniki, ki so vpisani v razvid samostojnih ustvarjal - voljo tudi na spletni strani www.hoce-slivnica.si v rubriki cev pri ministrstvu, pristojnem za kulturo, »Razpisi in objave«. ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v kulturi in so splo{no koristne in neprofitne, 5. Postopek obravnave vlog zavodi s podro~ja vzgoje in izobra`evanja. Komisija za vodenje javnega razpisa bo zbrala, obdelala in Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pripravila predlog delitve sredstev, ki jih za sofinanciranje kulturnih programov zagotavlja prora~un Ob~ine Ho~e- da imajo sede` v Ob~ini Ho~e-Slivnica in vsaj 70 % do - Slivnica. ma~ega ~lanstva ali imajo sede` v Ob~ini Ho~e-Slivnica in je izvajanje dejavnosti dru{tva za ob~ino izrednega pro - 6. Izid razpisa mocijskega pomena; o teh primerih odlo~a ob~inski svet ; Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa v roku 90 dni pisno da so registrirana v skladu z Zakonom o dru{tvih; obve{~eni s sklepom. Izbrani izvajalci letnega programa da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske za kulturo bodo pozvani k podpisu pogodbe. in organizacijske pogoje za uresni~evanje na~rtovanih kulturnih aktivnosti ; da imajo urejeno evidenco o ~lanstvu in pla~ani ~lanarini. Ob~ina Ho~e-Slivnica @upan Jo`ef Merku{

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica Na podlagi Odloka o dru{tvih v Ob~ini Ho~e-Slivnica (MUV {t. 24/03 , 28/07) in Pravilnika za vrednotenje programov dru{tev razli~nih dejavnosti v Ob~ini Ho~e-Slivnica (MUV {t. 30/04, 28/07 ) objavljamo

JAVNI RAZPIS za zbiranje prijav za sofinanciranje programov dru{tev razli~nih dejavnosti v Ob~ini Ho~e-Slivnica v letu 200 8

1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje slede~ih de - Odlokom o dru{tvih in Pravilnikom za vrednotenje pro - javnosti : gramov dru{tev razli~nih dejavnosti v Ob~ini Ho~e - • turizem , Slivnica. • upokojenci, • tehni~na kultura, 4. Vsebina vloge • humanitarne organizacije, Prijavitelji programov morajo v svoji prijavi posredovati • planinstvo, natan~en opis programa, dejavnosti in prireditev, izpol - • taborniki, prosti ~as. njene na predpisanih obrazcih razpisne dokumentacije, ki Okvirna vi{ina sredstev za sofinanciranje programov jo lahko dvignejo na sede`u Ob~ine Ho~e-Slivnica, dru{tev razli~nih dejavnosti v letu 200 8 je v skladu s pro - Pohorska cesta 15, 2311 Ho~e, v ~asu uradnih ur . ra~unom 40.000,00 EUR. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani www.hoce-slivnica.si v rubriki »Razpisi in objave«. 2. Pogoji za prijavo na razpis Na razpis se lahko prijavijo dru{tva, ki izpolnjujejo nasled - 5. Postopek obravnave vlog nje pogoje: Komisija za vodenje javnega razpisa bo zbrala, obdelala in • da imajo sede` v Ob~ini Ho~e-Slivnica in vsaj 70 % do - pripravila predlog delitve sredstev, ki jih za sofinanciranje ma~ega ~lanstva ali imajo sede` v Ob~ini Ho~e-Slivnica programov drugih dru{tev zagotavlja prora~un Ob~ine in je izvajanje dejavnosti dru{tva za ob~ino izrednega Ho~e-Slivnica. promocijskega pomena; o teh primerih odlo~a ob~inski svet ; 6. Izid razpisa • da so registrirana v skladu z Zakonom o dru{tvih; Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa v roku 90 dni pisno • da dru{tvo deluje najmanj eno leto; obve{~eni s sklepom. Izbrani izvajalci letnega programa • da je dru{tvo aktivno oz. delujo~e in lahko to izkazuje s razli~nih dejavnosti bodo pozvani k podpisu pogodbe. predlo`itvijo zaklju~nega ra~una in potrdilom o oddaji le-tega pristojnemu finan~nemu organu; Ob~ina Ho~e-Slivnica • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrov - @upan ske in organizacijske pogoje za uresni~evanje na~rtova - nih dru{tvenih aktivnosti ; Jo`ef Merku{ • da imajo urejeno evidenco o ~lanstvu in pla~ani ~lanarini.

3. Rok in na~in prijave Vloge s predpisano dokumentacijo je potrebno poslati na naslov Ob~ina Ho~e – Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Ho~e , z oznako: »JAVNI RAZPIS – DRU[TVA RA - ZLI^NIH DEJAVNOSTI 2008 – NE ODPIRAJ ,« najkas - neje do 3 1. januarja 2008 . Na hrbtni strani ovojnice naj bo izpisan natan~en naziv in naslov prijavitelja. Za pravo~asno se {teje vloga, ki je bila oddana pripo - ro~eno po po{ti najkasneje zadnji dan roka za oddajo vlo - ge. Ob~ina bo izlo~ila vse prepozno vlo`ene in nepopol - ne vloge. V roku prispele prijave, ki bodo vsebovale izpol - njeno razpisno dokumentacijo in zahtevane priloge, bo obravnavala in ovrednotila strokovna komisija v skladu z

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica [portna zveza Ob~ine Ho~e-Slivnica

JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za nagrade najbolj{im {portnicam in {portnikom za leto 200 7, ki jih bo {portna zveza Ob~ine Ho~e-Slivnica podelila na prireditvi {portnik-ca leta 200 7.

Nagrade bomo podelili v naslednjih kategorijah:

• trije najbolj{i {portniki, • tri najbolj{e {portnice , • trije najbolj{i {portni kolektivi, • najperspektivnej{i {portnik/ca (do 16 let) , • pet zaslu`nih {portnih delavcev .

Vabimo vsa {portna dru{tva oziroma klube s sede`em v Ob~ini Ho~e-Slivnica, da sodelujejo s svojimi predlogi . Predlog mora vsebovati tudi obrazlo`itev z navedbo dose`kov v letu 200 7, zaradi ~esar smatrate, da bi kandidat oziroma kan - didatka, ki ga/jo predlagate, bil/a upravi~en/a do nagrade v posamezni kategoriji. Predlagani so lahko le tisti posa - mezniki, ki nastopajo za {portna dru{tva oziroma klube s sede`em v Ob~ini Ho~e-Slivnica. Vse prispele predloge bosta obravnavala in tudi izvedla razglasitev rezultatov Komisija za kadrovska vpra{anja, prizna - nja in odlikovanja ter Izvr{ni odbor {portne zveze Ob~ine Ho~e-Slivnica, ki sta tudi sprejela Pravilnik za podeljevanje priznanj {portnikom, {portnim kolektivom Ob~ine Ho~e-Slivnica. Prijave kandidatov za nagrade po{ljete do 2 2. 1. 2008 na naslov:

OB^INA HO^E-SLIVNICA [PORTNA ZVEZA Pohorska cesta 15 2311 HO^E

[portna zveza Ob~ine Ho~e-Slivnica

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica Ob~ina Ho~e-Slivnica Pohorska cesta 15 2311 Ho~e Tel.: 02/616-53-20, faks : 02/616-53-30

Na podlagi 50, 60. in 98. ~lena Zakona o prostorskem na~rtovanju (Ur. l. RS, {t. 33/07), 33. ~lena Zakona o lokalni sa - moupravi (Ur.l. RS, {t. 100/05 in 60/07) in 16. ~lena Statuta Ob~ine Ho~e-Slivnica (MUV, {t. 8/03) `upan Ob~ine Ho~e-Slivnica objavlja

JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI OSNUTKA OB^INSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NA^RTA ZA STANOVANJSKO NASELJE OAZA HO^E V OB^INI HO^E-SLIVNICA

1. ~len Javno bo razgrnjen ob~inski podrobni prostorski na~rt za: - stanovanjsko naselje Oaza Ho~e v naselju Spodnje Ho~e , jugozahodno od teni{kih igri{~.

2. ~len Javna razgrnitev traja od 10. decembra 2007 do 11. januarja 2008 .

3. ~len Predlog dokumenta bo javno razgrnjen v sejni sobi Ob~ine Ho~e-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Ho~e. Ogled razgrnjenega predloga je mo`en v ponedeljek in petek od 8.00 do 12.00 ure ter v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 ure.

4. ~len V ~asu javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo dne 9. januarja 2008 s pri~etkom ob 17.00 uri v pro - storih Kulturnega doma Ho~e, Pohorska cesta 15, Ho~e.

5. ~len V ~asu javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjen predlog podajo pripombe in predloge vsi zainteresirani orga - ni, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali v ustni obliki na javni razgrnitvi, kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, na mestu javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb ali predlogov ali v pisni obliki na naslov Ob~ina Ho~e-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Ho~e, ali na elektronski naslov obcina hoce-slivnica.si . Rok za oddajo pripomb pote~e zadnji dan javne razgrnitve, to j@e 11. januarja 2008 .

6. ~len Javno naznanilo se objavi v ~asopisu Ve~er, na spletnih straneh ob~ine , www.hoce-slivnica.si in jutranji informativni oddaji na Radiu Maribor.

{t.: 350/00002/2007-13 Datum: 27 . 11. 2007

Ob~ina Ho~e-Slivnica @upan Jo`ef MERKU[

Utrinki Ob~ine Ho~e-Slivnica