Odgovorni urednik/ Managing editor: dr. Miha Preinfalk (Ljubljana) Tehnična urednica/ Technical editor: mag. Barbara Šterbenc Svetina (Ljubljana) Uredniški odbor/ Editorial board: mag. Sonja Anžič-Kemper (Pforzheim, Nemčija), dr. Marjan Drnovšek (Ljubljana), dr. Aleš Gabrič (Ljubljana), dr. Stane Granda (Ljubljana), dr. Eva Holz (Ljubljana), dr. Miha Kosi (Ljubljana), Irena Lačen Benedičič ( Jesenice), dr. Tomaž Lazar (Ljubljana), dr. Vlasta Stavbar (Maribor) in dr. Nadja Terčon (Piran) Za znanstveno korektnost člankov odgovarjajo avtorji. © Kronika Redakcija te številke je bila zaključena: 6. februar 2015 Naslednja številka izide/ Next issue: junij 2015/ June 2015 Prevodi povzetkov/ Translations of summaries: Manca Gašperšič – angleščina (English) Lektoriranje/ Language Editor: Rok Janežič UDK/ UDC: Breda Pajsar Uredništvo in uprava/ Address of the editorial board: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU / Milko Kos Historical Institute at ZRC SAZU Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana tel. 01 47 06 200 Letna naročnina/ Annual subscription: za posameznike/ Individuals 25,00 EUR za študente in upokojence/ Students and Pensioners 18,00 EUR za ustanove/ Institutions 30,00 EUR Cena te številke v prosti prodaji je/ Single issue 10,00 EUR Cena tematske številke/ Theme issue 15,00 EUR Izdajatelj/ Publisher: Zveza zgodovinskih društev Slovenije Aškerčeva cesta 2 SI–1000 Ljubljana Transakcijski račun/ Bank Account: Zveza zgodovinskih društev Slovenije 02010-0012083935 Sofinancirajo/ Financially supported by: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS/ Slovenian Research Agency ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa / ZRC SAZU, Milko Kos Historical Institute Računalniški prelom/ Typesetting: Medit d.o.o. Tisk/ Printed by: Fotolito Dolenc d.o.o. Naklada/ Print run: 500 izvodov/ copies Revija Kronika je vključena v podatkovno bazo/ Kronika is indexed in: Bibliography of the History of Art, Medline; ERIH – European Reference Index for the Humanities Na naslovni in zadnji strani/ Front and Back cover: Kovanec s podobo bratov Janeza Sajfrida in Janeza Kristijana knezov Eggenbergov, aver in rever / Coin with the heads of Johann Seifried and Johann Christian Princes of Eggenberg, obverse and reverse (Narodni muzej Slovenije, Numizmatični kabinet, inv. št. 51021 (foto: Matija Pavlovec)). Razprave Renata Komić Marn: Kratka zgodovina rodbine Eggenberg s posebnim ozirom na slovenski prostor .............................................5 Stanislav Južnič: Visokošolski pouk naravoslovnih vsebin pri ljubljanskih jezuitih (statistična obdelava podatkov in primerjava s sosednjimi šolami) .................27 Tomaž Lazar: Gospostvo Pukštajn in rodbina Kometer: podjetniki, baroni, meceni, zbiralci starin .......................41 Jurij Šilc: Spor med župnikom in škofom. Sorški župnik Anton Berce in čas kulturnega boja v začetku 20. stoletja ......................................................65 Dunja Dobaja: Rojstva, smrti in strah pred »belo kugo« v Dravski banovini v obdobju med obema svetovnima vojnama .......................................................89 Dejan Pacek: Katoliška akcija v lavantinski škofiji .............................101 Jernej Vidmar: Nadzor in represija na meji med Jugoslavijo (FLRJ) in Italijo v letih 1947–1954 .............................119 Marija Počivavšek: Rakuschev mlin: 1903–2014 ........................................137 In memoriam Poklon samorastniku – prof. dr. Janezu Cvirnu v slovo (Tone Kregar) ...................................................143 Ocene in poro~ila Damijan Janežič, Drago Papler: Turizem v Naklem, tujski promet in turizem ter z njima povezani dogodki in ljudje v občini Naklo ( Janez Kopač). ..........145 Dražen Vlahov: Matica krštenih župe Lindar (1591.–1667.). Glagoljski zapisi od 1591. do 1648. Posebna izdanja Državnog arhiva u Pazinu, Svezak 26. Glagoljski rukopisi 10 (Darja Mihelič) .......147 Marija Mogorović Crljenko: Druga strana braka. Nasilje i legitimnost u (izvan)bračnim vezama na području Porečke biskupije u prvoj polovici 17. stoljeća (Darja Mihelič) ..........................................149 Pićanska biskupija i Pićanština. Zbornik radova međunarodnog znanstvenog skupa održanog 23. i 24. listopada 2008. godine (ur. Robert Matijašić, Elvis Orbanić). Državni arhiv u Pazinu, Posebna izdanja, Svezak 23 (Darja Mihelič) .................151 Istarski sabor. La Dieta istriana (ur. Neven Budak). Poreč = Parenzo: Zavičajni muzej Poreštine = Museo del territorio parentino (Darja Mihelič) ...........153 Rolanda Fugger Germadnik: Grofje Celjski med zgodovino in mitom (Lidija Slana) ..............................154 Zbornik občine Lukovica II (gl. ur. Stanko Pelc) (Andraž Kovač) ............................................................157 Jan Rychlík, Mária Tonková, Ladislav Hladký, Aleš Kozár: Dějiny Slovinska (Eva Holz) ....................160 Straža – kraj topline, zelenja in modrine (ur. Stane Granda) (Ana Marija Blažič) .......................162 Drago Sedmak: Kronika vasi pod Grmado v letih 1914–1918 / La cronaca dei paesi ai piedi dell’Ermada negli anni 1914–1918 (Ivan Vogrič) .........165 Žiga Herberstein: Gratae posteritati (Ljubemu zanamstvu). Prevedel Matej Hriberšek, spremna besedila prispevali Matej Hriberšek, Dejan Zadravec, Polona Vidmar in Jedert Vodopivec Tomažič (Aleš Maver) .................................167 Arnold Suppan: Hitler-Beneš-Tito. Konflikt, Krieg und Völkermord in Ostmittel- und Südosteuropa (Vincenc Rajšp) ......................................169 2015 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 929.5Eggenberg 930.85(497.4-89)"16" Prejeto: 28. 10. 2014 Renata Komić Marn univ. dipl. prof. francoskega jezika in umetnostne zgodovine, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] Kratka zgodovina rodbine Eggenberg s posebnim ozirom na slovenski prostor IZVLEČEK Knežja rodbina Eggenberg je ena najpomembnejših štajerskih rodbin, ki je zlasti v 17. stoletju izrazito zazna- movala tako politično kot tudi umetnostno podobo dežele. Toda literatura o knezih Eggenbergih se večinoma omejuje na današnji avstrijski prostor, njihova dejavnost tako na Kranjskem kot na slovenskem Štajerskem pa je slabše razi- skana. Kot so domači raziskovalci že opozarjali, je rodbina pomembno vplivala tudi na prostor dežele Kranjske, saj so v 17. stoletju kar štirje knezi iz njenih vrst postali kranjski deželni glavarji. Pričujoče besedilo predstavlja poskus, na enem mestu združiti zlasti za slovenski prostor relevantno vedenje o rodbini Eggenberg in odpreti nove poti v smeri nadaljnjega raziskovanja njenega delovanja na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem. KLJUČNE BESEDE Eggenbergi, plemiške rodbine, kulturna zgodovina, zgodovinski pregledi, Kranjska, deželni glavarji ABSTRACT A SHORT HISTORY OF THE EGGENBERG FAMILY WITH A SPECIAL EMPHASIS ON THE SLOVENIAN TERRITORY The princely family of Eggenbergs was one of the most important Styrian families that, especially in the 17th century, marked both the political and artistic life of the province. However, literature on the Eggenberg princes pri- marily focuses on the territories of the present day Austria, while their activities in Carniola and Slovenian Styria still remain under-researched. As Slovenian researchers have already pointed out, the family also wielded impor- tant influence on Carniola, with no fewer than four princes from its line becoming Carniolan provincial governors (Landeshauptmann) in the 17th century. This text aims to combine the knowledge on the Eggenberg family that is most relevant for the Slovenian territory and to open new paths towards further research of their activities in Carnio- la and Lower Styria. KEY WORDS Eggenbergs, nobility, cultural history, historical overviews, Carniola, provincial governors 5 Renata Komić maRn: KRatKa zgodovina Rodbine eggenbeRg s posebnim oziRom na slovensKi pRostoR, 5–26 2015 Uvod Pisec prve biografije prvega kneza Eggenberga1 je že v 19. stoletju ugotavljal, da Štajerci ne vedo ve- liko o zaslužnih dejanjih tega slavnega moža,2 ki se je rodil kot protestantski plemič, umrl pa kot katoliški knez, vojvoda in guverner Notranjeavstrijskih de- žel. A četudi je v 19. stoletju spomin na pomembno zgodovinsko vlogo predstavnikov nekdaj gotovo naj- vplivnejše in najmogočnejše rodbine na Štajerskem zbledel, so bili Eggenbergi vedno znani po svojih ogromnih posestih in skoraj legendarnem bogastvu, predvsem pa po nesrečni usodi, ki jih je doletela v drugem desetletju 18. stoletja. Takrat so v štirih le- tih umrli kar štirje člani rodbine, ki je tako po moški strani izumrla. Svojemu bogastvu in ugledu primerno so bili knezi med najpomembnejšimi meceni na Štajerskem v 17. stoletju. Njihovo naročniško dejavnost je v svoji doktorski disertaciji leta 1974 podrobno predstavil Gerhard Bernd Marauschek.3 Veliko podatkov je moč najti tudi v publikacijah, posvečenih dvorcu Eggen- berg, ki jih pripravlja Barbara Ruck, por. Kaiser, s so- delavci.4 Med starejšimi pisci velja priporočiti zlasti Hansa pl. Zwiedineck-Südenhorsta, ki je leta 1880 na podlagi arhivskih virov napisal biografijo Janeza Ulrika kneza Eggenberga,5 o vseh članih rodbine pa je gotovo najbolj izčrpno pisal Walter Ernst Heyden- Grbi deželnih glavarjev iz knežje rodbine Eggenberg, dorff.6 A vendar se literatura o knezih Eggenberg ve- poslikava iz srede 18. stoletja, kapela sv. Jurija na činoma omejuje na današnji avstrijski prostor, njiho- Ljubljanskem gradu (© Umetnostnozgodovinski va dejavnost tako na Kranjskem kot na slovenskem inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Ljubljana