Slovenia 2011 CD 1 1. Jure Pukl - Vertical Counterpoint . 8:03 2. Lolita - Risbica . 3:54 3. Kristijan KrajnËan Contemporary Jazz Ensemble & Perpetuum Jazzile - Siberian Bear Suite . 13:00 4. Eva Hren & Big Band RTV Slovenija - Da jöra ta Banerina . 2:56 5. Vasko Atanasovski Visions Ensemble - Midnight Summer Concert 3 . 8:34 6. Bratko BibiË & The Madleys feat. Rämschfädra & Shirley A. Hofmann - Labis Carniolus . 9:23 7. Kaja Draksler - Akropola . 7:54 8. Robert JukiË - Tetive . 3:17 9. Zlatko KauËiË feat. Robert VrËon & Peter Brötzmann - NoË . 11:24 10. Samo Šalamon Trio feat. Michel Godard & Roberto Dani - Girl With a Nicotine Kiss . 6:43 CD 2 1. Jani Moder 4tet - Finders Keepers . 5:19 2. Mia ŽnidariË - Z oËetom . 6:06 3. Aleš Rendla Sekstet - Mr. Diktr . 5:59 4. Big Band RTV Slovenija - Caleidoscope Online . 7:56 5. Rok Golob - It’s Gonna Get You . 5:18 6. Tori Trio - Dance With The Wolves . 5:13 7. Kombo - BiËi . 6:50 8. Statements - Mama zakaj ne spiš? . 7:22 9. Adam Klemm Banda - Two Ladies . 6:15 10. Jaka KopaË Group - Almost there (Part 2) . 4:54 11. Igor Lumpert - Minerali . 7:24 12. Lovro Ravbar - Good Dogs . 7:40 SIGIC, 2011 3 ZgošËenki v pozdrav red nami je prva kompilacijska zgošËenka v zgodovini slovenskega jazza . Poskuša zajeti drobec Pustvarjalnosti najpomembnejših delujoËih jazzovskih izvajalcev in avtorjev v obdobju zadnjih treh let, torej nekako od leta 2007 do 2010 . Jazz je pricurljal v Slovenijo, ki je bila po prvi svetovni vojni del Kraljevine Jugoslavije, najprej s filmi, radijskimi valovi in vinilnimi plošËami, ki so jih iz Amerike prinesli jazzovski zanesenjaki . Nastanek in delovanje prvih jazzovskih skupin pa še ni dokonËno raziskano . Najbrž so bile to zasedbe, ki so vse do druge svetovne vojne igrale mešanico plesne glasbe, ≈šlagerjev« in arhaiËnega jazza . Takoj po koncu druge svetovne vojne, leta 1945, pa smo že dobili prvi Ëisto zaresni, profesionalni veliki jazzovski orkester, ki je deloval pod okriljem Radia Ljubljana . »asi temu niso bili ravno prijazni, saj je novopeËena komunistiËna oblast glasbo ≈imperialistiËnega zahoda« zavraËala . Vendar je veliko navdušenje tudi te težave premagalo . VËasih tudi z zvijaËo, ko so glasbeniki jazzovske standarde poimenovali s slovenskimi naslovi in jih tako spravili skozi sito cenzure . Jugoslavija in z njo Slovenija je v povojnih letih in še posebej v Ëasih ≈železne zavese« delovala kot nekakšna tamponska cona med Vzhodom in Zahodom . Precej bolj liberalen komunistiËni režim kot v Sovjetski zvezi in njenih vzhodnoevropskih satelitih je dopušËal nekoliko svobodnejši pretok ljudi in blaga . Tako je že leta 1960 zaživel prvi jugoslovanski jazzovski festival na Bledu . Kasneje se je preselil v prestolnico in neprekinjeno deluje vse do danes . Uživa sloves enega najstarejših jazzovskih festivalov na svetu . Njegova posebnost in neprecenljiva odlika je bila, da je v Ëasu blokovske delitve sveta v svojih programih združeval tako jazziste s komunistiËnega vzhoda kot kapitalistiËnega zahoda . Vedno je predstavljal najpomembnejši jazzovski dogodek v državi ter navduševal in navdihoval vedno nove generacije mladih ljubiteljev jazza . Danes je situacija v samostojni državi Sloveniji seveda daleË od povojnih zanesenjaških Ëasov . Pretok informacij o novih glasbenikih, zasedbah, koncertih in plošËah z vsega sveta je popoln in bliskovit . Slovenski glasbeniki se šolajo na najboljših šolah v tujini in delujejo vsepovsod po svetu . VeËina svetovnih jazzovskih zvezd je že kdaj nastopila pred slovenskim jazzovskim obËinstvom in tudi slovenski jazzisti na tujih odrih niso redkost . 4 PriËujoËa digitalna plošËka poskušata predstaviti nekatere najpomembnejše in najbolj zanimive jazzovske izvajalce, komponiste, aranžerje, ki so s svojim delom v zadnjih treh letih zaznamovali jazzovsko sceno na Slovenskem . Nekateri pravijo, da je Slovenija dežela pevcev, pa vendar zasledimo v izboru samo tri vokalne skladbe . Ostale so inštrumentalne, vendar pa žanrsko, razpoloženjsko in svetovnonazorsko zelo razliËne . To seveda samo potrjuje dejstvo, da je dandanes razpravljanje o tem, kaj je jazz in kaj ni, že nekoliko odveË . Etikete, kot so eksperimentalno, moderno, straight ahead, etno, swing in tako naprej, ne dosegajo svojega namena . »as, ko je naš planet manjši kot kdajkoli, je paË naredil svoje in stili razliËnih muzik se danes mešajo, spajajo in razdvajajo, pa naj je to komu všeË ali paË ne . In samo Ëas bo pokazal, kaj bo ostalo in kaj utonilo v pozabo . In tudi zato se že veselimo, kaj bo prinesla naslednja kompilacija slovenskega jazza . Hugo Šekoranja, urednik za jazz, Radio Slovenija, vodja izbirne komisije za kompilacijo Jazz Slovenia 2011 5 CD Greetings e are thrilled to present the first CD compilation in the history of Slovenian jazz . We have strived to Wcapture on it just a fragment of the creativity of the most important working jazz musicians and composers who have been active in Slovenia in recent years (from 2007 to 2010) . Jazz entered Slovenia after World War I when it was part of the Kingdom of Yugoslavia, first through film and radio, and on the vinyl records brought by local jazz enthusiasts from America . The emergence and work of the first local Slovenian jazz groups has never been properly researched . No doubt, compositions from that time through World War II were a combination of dance music, evergreens, and archaic jazz . In 1945, immediately after the end of the war, Slovenia developed its first serious, professional jazz orchestra, which played under the auspices of Radio Ljubljana . The times were not friendly to this development as the new communist authorities rejected this kind of music as being from the “imperialist west” . Nevertheless, great popular enthusiasm overcame official resistance . Slovenian jazz musicians sometimes took jazz standards, gave them a Slovenian title, and thus got them past the government censors . During the post-war years and the time of the “iron curtain”, Yugoslavia, and Slovenia along with it, functioned as a sort of cordon sanitaire between East and West . The Yugoslav communist government, considerably more liberal than those of the Soviet Union and its Eastern European satellites, permitted the freer flow of people and goods . Because of this, 1960 saw the first Yugoslav jazz festival take place in Bled . Later, this festival moved to the capital Ljubljana, where it has operated ever since and enjoys the reputation of one of the longest-running jazz festivals in the world . Its unique and invaluable contribution was that, during the Cold War and the division of the world into two blocs, it brought together jazz musicians from the communist East and the capitalist West . It remains the most important jazz event in the country and continues to inspire new generations of young jazz fans . Of course, the situation today in the independent nation of Slovenia is quite far from the naïve excitement of post-war times . The flow of information about new musicians, compositions, concerts, and records from all over the world is rapid and comprehensive . Slovenian musicians are educated in the best international schools and 6 work all over the world . The best international jazz stars have performed for Slovenian fans and Slovenian jazz musicians are no longer a rarity on foreign stages . This CD compilation represents the most important and interesting jazz musicians, composers, and performers who have been important in the Slovenian jazz scene during the recent three-year period . It is often said that Slovenia is a country of singers and yet there are only three vocal compositions in this selection . Most are instrumental, although there is a wide range among them in terms of genre, mood, and ideas . This only confirms the fact that today discussions about what jazz is and isn’t are somehow obsolete . Labels such as experimental, modern, straight ahead, ethno, swing, and so on, no longer serve their purpose . At a time when our planet is smaller than ever, the styles of music on it mingle, merge, and influence each other, whether people like it or not . Only time will tell what will remain and what will fade into oblivion . As for us, we are already looking forward to a compilation of Slovenian jazz that will cover the next few years . Hugo Šekoranja, jazz editor for Radio Slovenija, leader of selection commission for the compilation Jazz Slovenia 2011 7 Podalpski jazz se podaja v svet a zaËetnika jazza na Slovenskem štejemo Miljutina Negodeta, ki je leta 1922 ustanovil zasedbo Original ZJazz Negode, kmalu zatem pa je v Ljubljano prinesel prvi saksofon . Predvojne jazzovske zasedbe v bistvu niso igrale jazza, kakršnega poznamo danes, a so zelo pomembne, saj so v povojnem obdobju glasbeniki iz teh zasedb ustvarili slovensko jazz sceno . Med te glasbenike sodi tudi trobentaË, skladatelj in dirigent Bojan AdamiË (1912—1995), ki velja za najzaslužnejšega za popularizacijo in tudi revalorizacijo jazza na Slovenskem . AdamiË je leta 1945 ustanovil Plesni orkester Radia Ljubljana (PORL), ki je prerasel v današnji Big Band RTV Slovenija . AdamiËa je na zaËetku 60 . let prejšnjega stoletja, leta 1961, kot dirigenta zamenjala še ena pomembna osebnost, Jože Privšek (1937—1998), ki je zaslovel zlasti s svojimi izpiljenimi aranžmaji . Privšek je Big Bandu RTV Slovenija zaËel dirigirati v Ëasu, ko se jazza ni veË držala etiketa sovražnika socialistiËnega sistema oziroma se je celo zaËela svojevrstna širša uveljavitev jazza . Še prej, konec 50 . let, ko se je strogost oblastnikov omilila, so se pojavile tudi prve moderne jazzovske zasedbe (npr . Ad hoc, za katero je skladbe pisal Janez Gregorc) . Naj kot zanimivost omenimo, da je svetovno znani avantgardni glasbenik Vinko Globokar v 50 . in 60 . letih igral jazz v raznih big bandih in je tudi nastopil na jugoslovanskem jazzovskem festivalu na Bledu . Jazz ima torej v Sloveniji že dolgo Ëasa domovinsko pravico; Ëe se je nekoË komunistiËnim oblastem zdel nevaren, akademskim klasiËnim glasbenikom pa manjvreden, se danes bohoti v pisani paleti izraznih možnostih . »e so 50 . in 60 . leta pomenila boj za priznanje jazza oziroma njegovo uveljavitev, se je v 70 .