Humanizem in humanistika Simpozij 1 2 Humanizem in humanistika Simpozij Uredil Niko Grafenauer 3 Humanizem in humanistika Avtorji: Frane Adam, Irena Avsenik Nabergoj, France Bernik, Kajetan Gantar, Niko Grafenauer, Igor Grdina, Tine Hribar, Valentin Kalan, Dean Komel, Milček Komelj, Janko Kos, Andrej Kranjc, Jože Krašovec, Bernard Nežmah, Borut Ošlaj, Boris Paternu, Marijan Pavčnik, Marko Pavliha, Hubert Požarnik, Alenka Puhar, Rudi Rizman, Brane Senegačnik, Primož Simoniti, Anton Stres, Rok Svetlič, Igor Škamperle, Lenart Škof, Marko Uršič, Ksenija Vidmar Horvat, Boris Vezjak, Tomo Virk Urednik: Niko Grafenauer Koordinacija: Barbara Dovjak, Darja Rogelj Jezikovni pregled: Jernej Županič Prevod v angleščino: Martin Hugh Cregeen Oblikovanje in računalniški prelom: Matija Jemec Tisk in vezava: Cicero, Begunje d.o.o. Naklada: 300 izvodov Izdala in založila: Slovenska akademija znanosti in umetnosti Natisnjeno maja 2016 v Ljubljani. © Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, in avtorji člankov Na 66. seji IO (1.2.2016), točka 3.10 je bilo potrjeno, da se za plačilo stroškov priprave publikacije Humanizem in humanistika odobri sredstva. Na seji V. razreda za umetnosti je bilo sprejeto na 7. seji razreda (27.11.2014). CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 130.2(082) 930.85(082) HUMANIZEM in humanistika : simpozij / [avtorji Frane Adam ... et al.] ; uredil Niko Grafenauer ; [prevod v angleščino Martin Hugh Cregeen]. - Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2016 ISBN 978-961-268-042-8 1. Adam, Frane 2. Grafenauer, Niko 284425984 4 Humanizem in humanistika Kazalo 9 Uvodna beseda Niko Grafenauer Humanizem in humanistika: Teze in tematska zasnova simpozija 15 Prvi del Izvor in genealogija pojmov humanizma in humanistike 16 Dean Komel Smiselnost humanistike in smisel človeškega dostojanstva 31 Anton Stres Človekovo dostojanstvo – temelj humanizma 37 Marko Uršič Virtualna realnost in človeški svet 49 Ksenija Vidmar Horvat Humanistika, solidarnost in etično državljanstvo v post-humanistični dobi 59 Rudi Rizman Humanizem in humanistika pred izzivom globalne hegemonije neoliberalizma 70 Rok Svetlič Biti-si-odveč – med humanizmom in »humanostjo« 77 Igor Škamperle Humanistično izročilo in novi izzivi za sodobnega človeka 85 Drugi del Filozofske, kulturne, ideološke in politične tematizacije 86 Primož Simoniti Renesančni humanizem pri Slovencih 5 Humanizem in humanistika 101 France Bernik Humanizem (med koncem srednjega veka in renesanso) 104 Janko Kos Humanistične vede med znanostjo in ideologijo 112 Kajetan Gantar »Berlinski zid« med humanistiko in naravoslovjem? 119 Andrej Kranjc Pogled na naravo med humanizmom in razsvetljenstvom – primer Cerkniškega jezera 132 Brane Senegačnik Lirična antropologija 147 Irena Avsenik Nabergoj Resničnost, resnica in lepota v umetniški besedi izbranih pesnikov in pisateljev od predromantike do moderne 177 Milček Komelj Humanizem v umetnostni zgodovini in likovni umetnosti slovenskih akademikov 188 Boris Paternu Vprašanje humanistike danes 191 Tretji del Človek kot subjekt v krizi in njegova eksistencialna izkušnja 192 Tomo Virk Tipologija humanističnih diskurzov v literarni vedi in vprašanje človekove človeškosti 200 Jože Krašovec Imena, besede, metafore, simboli in personifikacija vrednot 212 Boris Vezjak Refleksivni sram 228 Borut Ošlaj Kriza humanosti med ontologijo in slovensko družbo 239 Frane Adam Družbene vede in humanistika v primežu pozitivizma in civilizacijske krize 6 Kazalo 246 Lenart Škof Doba zaskrbljenosti, univerza in etika 253 Četrti del Humanizem in humanistika v obzorju etičnega vprašanja biti v sedanjem družbenem okolju 254 Tine Hribar Zakaj Žižek na smrt sovraži Antigono? 261 Valentin Kalan Politika – novinarstvo – humanost 274 Marijan Pavčnik Moralnost prava 279 Marko Pavliha Dvanajst pred dvanajsto ali Humanizem 3.0 286 Hubert Požarnik Ali smo na poti v dekadenco? 294 Bernard Nežmah Insuficienca humanistike v množičnih medijih 301 Igor Grdina Odpor do zgodovine 310 Alenka Puhar Kako meriti človečnost? 321 Foreword & Summaries 322 Foreword Niko Grafenauer Humanism and the Humanities: Theses and thematic plan of the symposium 329 Summaries of Part One Origin and genealogy of the concept of humanism and the humanities Dean Komel: The meaning of the humanities and the sense of human dignity ∙ Anton Stres: 7 Kazalo Human dignity as the basis of Humanism ∙ Marko Uršič: Virtual reality and the human world ∙ Ksenija Vidmar Horvat: The humanities, solidarity and ethical citizenship in a post-humanist society ∙ Rudi Rizman: Humanism and the humanities before the challenge of the global hegemony of neoliberalism ∙ Rok Svetlič: To-be-superfluous-to-oneself – between a “human attitude” and Humanism ∙ Igor Škamperle: The humanistic tradition and new challenges for contemporary man 332 Summaries of Part Two Philosophical, cultural, ideological and political treatment of the theme Primož Simoniti: Slovenians and Renaissance Humanism ∙ France Bernik: Humanism (between the end of the Middle Ages and the Renaissance) ∙ Janko Kos: Humanistic knowledge between science and ideology ∙ Kajetan Gantar: “Berlin Wall” between the humanities and natural sciences? ∙ Andrej Kranjc: Perception of nature between the Age of Humanism and the Enlightenment – the case of Cerknica Lake ∙ Brane Senegačnik: Lyrical anthropology ∙ Irena Avsenik Nabergoj: Reality, truth and beauty in literary texts of selected poets and writers from pre-Romanticism to Modernity ∙ Milček Komelj: Humanism in art history and fine arts of Slovene academics ∙ Boris Paternu: The study of humanities today 337 Summaries of Part Three Man as subject in crisis and his existential experience Tomo Virk: The typology of humanistic discourses in literary science and the question of mankind’s humanity ∙ Jože Krašovec: Names, words, metaphors, symbols and the personification of values ∙ Boris Vezjak: Reflexive shame ∙ Borut Ošlaj: The crisis of humanity between ontology and Slovenian society ∙ Frane Adam: Social sciences and humanities in the grip of positivism and civilizational crisis ∙ Lenart Škof: Period of concern, the university and ethics 339 Summaries of Part Four Humanism and the humanities in relation to the ethical question of being in the present social environment Tine Hribar: Why Žižek hates Antigone in death ∙ Valentin Kalan: Politics – Journalism – the Human ∙ Marijan Pavčnik: The morality of law ∙ Marko Pavliha: Twelve before twelve or Humanism 3.0 ∙ Hubert Požarnik: Are we heading for decadence? ∙ Bernard Nežmah: The lack of humanities in the mass media ∙ Igor Grdina: Resistance to history ∙ Alenka Puhar: How do we measure humanity? 8 Uvodna beseda Humanizem in humanistika Teze in tematska zasnova simpozija Niko Grafenauer Že dlje časa se pri intelektualcih in tudi sicer moralno občutljivih ljudeh postavlja v ospredje vprašanje, ki je integralno povezano na eni strani z razpadom hiliastičnih ideologij, na drugi pa z neoliberalističnim apetitusom različnih klikaških in lobistič- nih energij, ki se kažejo v aktualnem družbenem dogajanju. Ta civilizacijski sindrom opažamo povsod po svetu, še najbolj pa izstopa v postkomunističnem svetu in seveda tudi na Slovenskem, saj so razpadli nekdanji totalitaristični družbeni normativi, ki jih niso mogle nadomestiti nobene trdne tradicionalne humanistične vrednote in norme, ker so pod pritiskom zakrnele, v novih razsežjih sedanjega zgodovinskega trenutka in prevrednotenju vrednot pa zato, ker niso dovolj vitalne, tudi ne dosegajo pravih forma- tivnih učinkov v družbi. Posledica tega je, da smo priča tistemu stanju duha v slovenski družbi, katerega emanacija je razpad moralnih imperativov, če parafraziram Kanta, s tem v zvezi pa tudi očitna zapostavljenost družbenega etosa. Dokazov za to je več kot dovolj in jih tu ne bom našteval, saj jih vsak dan vsebujejo vsi množični mediji. Družbeno prizorišče se permanentno razslojuje in atomizira, spreminja pa se tudi pod vplivom kibernetske tehnologije, ki se razrašča in zasega ljudi na vseh ravneh – od institucionalnega do izrazito privatnega načina biti. Vsepovsod pa izstopata samovolja in egoizem, ki predstavljata navidezni antipod finančni globalizaciji, v resnici pa sta odlično gradivo za procese, ki jih ta vnaša v družbeno življenje, v katerem se vse bolj zabrisuje tako individualna kot nacionalna duhovna identiteta. Sprašujem se, kako je mogoče, da smo po osamosvojitvi zdrsnili na dno evropske lestvice? Kako smo se lahko v dobrih dvajsetih letih pri evropskih in ameriških bankah (pa sploh ne vemo pri katerih) zadolžili za 30 milijard, kar je veliko več, kot je znašal dolg bivše Jugoslavije? Kako je lahko v razsulu družbeno gospodarstvo, ki ga nismo, tako kot so storili drugi vzhodni udi EU, pravočasno prestrukturirali ali privatizirali? Kako je mogoče, da nam nezadržno propada in komaj še diha javno zdravstvo? Kako da se ne počisti s klikami in lobiji v naših bankah skupaj z njihovimi udbomafijskimi ozadji? Kraja se kar nadaljuje, državljani pa koruptivne banke še naprej zalagamo z novimi in novimi kontingenti denarja, s katerim naj bi jih sanirali? In kaj naj rečem o kulturi? Nič, ker je v duhovnem smislu relativizirana do te mere, da o meritorni kulturi 9 Humanizem in humanistika ni več mogoče govoriti. Kje je danes kulturna elita, ki seveda ni ne ideološko ne mate- rialno determinirana? Ni je, ker je v takem občestvu in razmerah ne more biti. Egalita- rizem je vsepričujoč in uničujoč. Od kod Slovencem takšna privrženost prividu, ki ga utelešajo nekateri politiki z napenjanjem