Jmt kitiževna »metalna v Ljubljani priporoi a naslednja bukve vmiimR) xxt, ml L i m )bsegajo pa te bukve na 27 polali v starem pisu Hpijsanc: Kratko živjjenjopisjt svete Jederti in Mehtilde; jutr;«oje, večerno, raaAno, povodne, obluyiln« litvr na cut i'H'svTie Trojice tcrpljen t .]>»« <ov t, j>r - v Device Mit e, ngelje In s\Hnikov, litanijt oi erpljcnja Jezusovima. od pn svetiga Imena Jezusoviga, • rca, lavretanske Htanije, litanije vsih Svetnikov; molitvi vc molllvo o praznikih Gospodovih; sveti Križev po occta Leonard« Porta ~ Mavriskega. Veljajo pa te bakv< HO tudi v istrijanaki. koroški, kratki, Afajar.ski de- , tiorici in Tw»tu. Gospod! daj jim E Č N I POKOJ! I M (v C I iikvr za ^ C, i |0 v -a!. rajuk^ , |< lujujo Z mašii ni, "bhajilnimi in z diuffii I »>bnim molitvami, pa tadi > kjriževim potam in z brt^W^0 % od [m s tki u verne duše v vlcah Z dovoljenj <1,1 l°k«ca sdtljivig) ljubljanskega (va Veljajo «erdo av ar,; S« mlatim herbto 4® kr. • navadno leto # \ 1861. i;Y cX:al I BIBLIOTHKK /\A/VWWWV 7- IT M m Kpiisnl P. II i t z i 11 <? r fnrnik in dvkan t'ofitojuaki. Sedli pomnoženi tečaj. Vi ZALOŽIL JANEZ GIONTINI. Natienil J. Rudolf Milic. oledar naznanuje ra/.ne čase, svete godove in nebesne prikazni za vsaktero leto; rad prinaša tudi druge potrebne in koristne vesti za vsakdanje življenje. Koledar je že stara naredba. V dober red je ven- dar koledar djal še le rimski samovladar Juli Cezar 1. 45 pred Kristusom; Nicejski pervi zbor pa je zraven vverstil keršanske godove 1. 325 po Kristusu. Ta stari koledar je popravil rimski papež Gregor XIII., ter je novega vpe- ljal 1. 1583. Stari koledar je še v navadi pri Grekih in Rusih, in je zdaj že 13 dni zastal za novim koledarjem. Štctcv in razdelitev časov. Časi se sploh delijo v leta in mesce, v tedne in dneve, v ure, minute in sekunde. Leto se meri po teku zemlje krog solnca, od zime do zime, ter na tanko znaša 365 dni 5 ur 48 minut 47 sekund. Za navadno leto se gladko šteje 365 dni; ostale ure pa v štirih letih dajo 1 dan več, in tedaj je pre- stopno teto, ki ima 366 dni. Po višjem ali nižjem stanji solnca proti zemlji se ločijo čveteri letni časi. Mesec se po stari šegi meri po teku lune krog zemlje, od mlaja do mlaja, tako obsega 29 dni 13 ur 44 minut 3 sekunde. Na leto se šteje 13 meseov; da se šte- tev primeri solnčnemu letu, imajo mesci v obče 30 ali 31 dni, le en mesec ima 28, ali v prestopnem letu 29 dni. Dan se loči po sukanji zemlje krog svoje osi, od noči do noči; ta čas znaša 24 ur. Sedem dni se šteje za teden. Izhodni narodi so dan šteli od večera do ve- čera, navadno pa se dan jemlje od polnoči do polnoči. Časi so se začeli šteti o stvarjenji sveta. Po $tvarjenji sveta do Kristusoviga rojstva je po navadni in naj bolj poterjeni štetvi minulo 4000 let; po greški štetvi pa se ima 5508 let, in po druzih še drugač. lJo Kristusovem rojstvu je poleg navadne štetve do slej pre- teklo 1860 let, po bolj natančni cenitvi pa se nahaja 1864 let. Iz števil, ki se v koledarji rabijo za odločitev godov, je sostavljena Julijanska doba; tista obsega 7980 let, in se šteje, kakor da bi se bila začela 4714 pred Kristu- som; z njenim začetkom se snida začetek vseh godovnih števil. Časovna štctcv leta 1861. Leto 1861 je navadno leto, ima 52 tednov in 1 dan, ali 365 dni; se začne s torkom, in se konča s torkom. Tisto je: 5861. leto po stvarjenji sveta, poleg navadne štetve; 7369. „ „ „ „ poleg greške štetve; 6574. „ „ julijanski koledarski dobi. Letni časi 1. 1861. Pomlad se začne 20. marca. Jezen se začne 23. septemb. Poletje „ 31. junija. Zima ,, 21. decembr. Štctcv in odločitev godov. Koledar ima tudi lastne štetve za odločitev nebesnih prikazen in posebnih godov. Mlaje šteti pomaga lunski krog ali zlato število, to je doba za 19 let, po kteri se mlaji povračujejo na ravno tiste dni v letu. Dalje ep akt a ali lansko kazalo, to jc število dni, ki izteka med zadnjim mlajem starega, in pervim dnevom novega leta. Dnevi v tednu se od 1. dne v letu poredorna za- znamujejo s 7 čerkami: A, 11, C, D, K, F, G; čerka, ki v posameznem lelu zadeva v nedelje, j e nedeljska čerka. V prestopnem letu se nahajate dve nedeljske čerki, ena pred godom, ena za godom s. Matija. Nedelje dalje na- znanuje solncni krog ali nedeljska doba; to jc število za 28 let, po kterem se nedelje povračujejo na ravno tiste dni y letu. Oboje šlevila skupaj služijo za najdbo velikonočnega praznika. Namesti letnice se je kdaj rabilo rimsko število; to je doba za 15 let, po kteri se je v rimskem cesarstvu ves davek napovedoval iz novega. (dodovna štctcv 1. 1861. Lunski krog ali zlato število . 19 Epukta ali lunsko kazalo . XVIII Soliični krog ali nedeljska doba . 22 Nedeljska čerka F. llimsko število 4 Godovni in spominski koledarček. Posebni dnevi in godovi v letu. Med dnevi v letu se po cerkveni postavi ločijo nedelje, prazniki, postni dnevi, po deržavni postavi pa prepovedani dnevi. \(>(U*lja je pervi dan vsacega tedna ; celo leto jih ima 52, včasih pa 53. Nedelje se imenujejo in štejejo po svetih časih in godovih, v ktere zadevajo. rUMlovi in prazniki so trojni: Gospodovi, Matere Božje in Svetnikov. Eni so zapovedani prazniki, eni niso zapovedani; pri nekterih je zapoved praznovanja odjenjana, so so prazni k i. Za posamezne kraje veljajo godovi deželnih p r i p o r o č n i k o v. Eni so premakljivi godovi, to je, ne navezani na stanoviten dan, eni so nepremakljivi. Za večjimi godovi se obhaja osmina, ali spomin skozi 8 dni. Zapovedani prazniki z nedeljami vred so v koledarji čeloma rudeče natisnjeni, soprazniki se kažejo deloma v rudečem, delo- ma v černem tisku. Poglavitni prazniki so: Božič, god rojstva Gospodovega; Velikanoč aliVnzem, god vstajenja Gospodovega; Binkošli ali Duhovo, god prihoda sv. Duha. Božič je nepremakljiv god, z njim vred tudi drugi božični prazniki. Velikanoč je premak- ljiva, in se obhaja vselej v nedeljo po pervem pomladnem sipu; tako utegne zadeti v vse dni od 22. marca do 25. aprila. Postni dnevi so čveteri: adventni, pred božičem; 40danski, pred velikonočjo; kvaterni, o 4 letnih časih; pred- godovi. pred večjimi prazniki. Petek in sabota sla le ne- mesna dneva; zdaj je pri sabotah in pri postnih dueh prepo- ved mesne jedi za velik del odnehana. Začetek leta 1801. Občno leto se začne v novega leta dan, t. januarja. Cerkveno „ „ „ vi. adventno nedeljo, 2. dec. 1860. Vladno „ „ „ v god vseh svetnikov, 1. nov. 1800. Premakljivi in drugi goilovi 1. 1861, 1. predpepeltiična ned. 27. jan. Binkošti ali duhovo 19. maj. Pepelnlca .... 13. febr. Sveto resnje Telo . 30. maj. Cvetna nedelja . 2'*. marc. Nedelj po Binkoetih XX\ 11. Velikanoč ali vuzem 31. marc. 1. adventna nedelja 1. dec. Vnebohod Gospodov !>. maj. l(ožič, v sredo . 25. dec. Godovi deželnih priporočnikov. Sv. Ciril in Metodi, aposteljna slovenska, na Moravskem 9. marca. Sv. Jožef, na Krajnskem, Stajarskem, Koroškem, Primorskem in Tirolskem, 19. marca. Sv. Ilupert, na Solnograškem , 27. marca. Sv. Marka, na Beneškem, 25. aprila, Sv. Janez Nep., na Ceskeiu, Iti. maja. Sv. Ladislav, na Erdeljskem, 27. junija. Sv. Mohor in Fortunat, na Krajnskem, Stajarskem, Goriškem in Furlanskem , 12. julija. Sv. Elija, na Horvaškem, 20. julija. Sv. Stefan, kralj, na Ogerskem, 20. avgusta. Sv. Tilen, na Koroškem, 1. septembra. Sv. Venceslav, na Češkem, 28. septembra. Sv. Mihael, v Galicii, 29. septembra. Sv. Just, na Teržaškem , 1. novembra. Sv. Leopold, na Avstrijanskem, 15. novembra. Sv. Spiridion , v Dalmacii, 14. decembra. Kvatcriii in drugi posti 1. ISO I, 1. kvatri, pomladni ali postni . 20. 22. 23. febr. II. „ poletni ali binkoštni . 22. 24. 25. maj. III. „ jesenski 18. 20. 21. septembra. IV. „ pozimski ali adventni . 18. 20. 21. decembra. Štirdesetrianski post je od pepelnice do velike sabote, 13 februarja do 30. marca. Adventni in drugi posti so /a/.namnjani s križem f. Cerkveni prepovedani čas. Zenit ve se ne smejo obhajati od perve adventne nedelje do razglašenja Gospodovega, 1. decembra do 6. januarja, in od pepelnicc do bele nedelje, 13. februarja do 7. aprila. Der/avni prepovedani dnevi. Gledištie igre so prepovedane: vpepelnico, postni šma- ren, veliki teden, velikonoč, binkošti, sv. Telo, mali šmaren, vse Svete, božič s 3 dnevi poprej. I'lesl in hali so prepovedani: adventni in božični čas do sv. 3. kraljev, postni čas, velikonočni teden, v kvaterne in druge zapovedane poste, v petke in sabote, in v godove deželnih pri poročnikov. S sodnimi opravili se praznuje: od božiča do sv. 3 kraljev, od cvetnlce do velikonočnega ponedeljka, v osmini sv. Telesa , vse nedelje in zapovedane praznike. — 7 — Prosinec, Januar!, ima 31 dni. Dnevi Godovii in nedeljskneacijsMi cvanguevangelimi Posebni spomini 1 Tor. A Novo leto. Obrezovanje Gosp 2 Sreda Osm. Štefana m. Makari opat 1. Cesar Jožef II. da 3 Četert. Osni. Janeza ap. Anteri p. m nov deržavljanski 4 Petek Osm. ned. otrok. Tit, škof zakonik 1. 1786. 5 Sabota Predgod Razgl. Telesfor p. 4. Cesar Maksimili- Modri pridejonfltipin Jezusa.Tt>*.ii/ift molit.mnlit. Mat.Jffnt. 2.2. jan se pomiri z 6 Ned. F Razglašenje Gosp. III Kralji Matijem kraljem ogerskim 1. 1492. 7 Poned. Med osm. Razgl. Lucijan m. 8 Torek Med osm. Razgl. Severin op. Med osm. Razgl. Julijan m. 10. Je vstavljen red 9 Sreda zlat. runa 1. 1429. 10 Četert.