UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino DIPLOMSKO DELO Ivanka Hirtl Maribor, 2016 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino Diplomsko delo BALTHASAR HACQUET IN NJEGOVA RAZISKOVANJA NA SLOVENSKEM V 18. STOLETJU Mentor: red. prof. dr. Darko Friš Kandidatka: Ivanka Hirtl Somentor: doc. dr. Anton Ožinger Maribor, 2016 Lektorica in prevajalka: Margit Berlič Ferlinc, prof. ang. in slo. Zahvaljujem se mentorju, red. prof. dr. Darku Frišu, in somentorju, doc. dr. Antonu Ožingerju, za strokovno svetovanje, vodenje, spodbude in izjemno podporo ter dragoceni čas pri nastajanju diplomskega dela. Zahvala gospe Margit Berlič Ferlinc, profesorici angleškega in slovenskega jezika za lektoriranje in prevajanje. Zahvala družini in vsem prijateljem, ki so kakorkoli pripomogli k nastajanju diplomskega dela. Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija IZJAVA Podpisana Ivanka Hirtl, rojena 28. 11. 1985, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, študijski program biologija in zgodovina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Balthasar Hacquet in njegova raziskovanja na Slovenskem v 18. stoletju pri mentorju red. prof. dr. Darku Frišu in somentorju, doc. dr. Antonu Ožingerju avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Maribor, 10. 3. 2016 _________________________________ (podpis študenta-ke) www.ff.um.si | [email protected] | t +386 2 22 93 840 | f +386 2 22 93 625 | trr: SI56 0110 0600 0020 393 | id ddv: SI71674705 POVZETEK Balthasar Hacquet, zdravnik, botanik, mineralog, geolog in etnolog, je v slovenskem znanstvenem prostoru premalo poznan. V času svojega delovanja na Slovenskem je pomembno prispeval k razvoju naravoslovja, botanike, mineralogije in alpinizma. Hacquet je bil izrazit razsvetljenec svojega časa in kritičen mislec. Lahko rečemo, da je Hacquet, ki je večino svojega življenja preživel na Kranjskem, glavni raziskovalec v 18. stoletju pri nas. Posebno skrb je namenil zdravljenju zastrupitev z živim srebrom rudarjev v Idriji, saj je tam opravljal službo rudniškega zdravnika, kirurga. Ves prosti čas je porabil za vsestransko raziskovanje kranjske dežele in njene okolice. Izredno pozornost je posvečal planinski flori in tako dopolnjeval Scopolijeve izsledke. Med ljudstvom je pozorno opazoval narodne običaje, ljudsko nošo in gospodarsko delo. KLJUČNE BESEDE: botanika, Scopoli, Balthasar Hacquet, Kranjska, idrijski rudnik, raziskovanja. ABSTRACT Balthasar Hacquet, a doctor, a botanist, mineralogist, geologist, and ethnologist, is not known enough in the Slovenian scientific circles. In the time of his work in Slovenia, he importantly contributed to the development of natural sciences, botany, mineralogy, and alpinism. Hacquet was a very distinct member of the Enlightment of his time and a critical intellectual. We can state that Hacquet, who most of his life lived in Carniola, was the main researcher of the 18th century in our land. His special concern was meant for healing of the miners' mercury poisoning in Idrija because he worked as a mine doctor, a sergeon. He spent all of his spare time doing general research of Carniola and its surrounding. His special attention and focus was mountain flora and therefore, he added his own to Scopoli results. He also carefully observed the national customs, national costumes, and economy work. KEY WORDS: botany, Scopoli, Balthasar Hacquet, Carniola, Idrija mine, researches. KAZALO UVOD................................................................................................................……………….1 1 BALTHASAR HACQUET…………………………………………………………………3 2 POMEMBNI NARAVOSLOVCI 18. STOLETJA NA SLOVENSKEM……..…………5 2.1. Giovanni Antonio Scopoli……………………………….…..…………...………………5 2.2. Franc Ksaver Wulfen…………………………...……….…………...…..…..……………9 2.2.1. Botanično delovanje Franca Ksaverja Wulfena…………….…..……….…….....……10 2.3. Karel Zois…………………………………………………..…………………………….13 2.3.1. Botanično delovanje Karla Zoisa……………………....……………………...………15 2.4. Franc Hladnik…………………………………………………………………………….18 2.4.1. Franc Hladnik in floristične raziskave……………….…………...………………...…19 2.4.2. Franc Hladnik in Botanični vrt v Ljubljani………………………………......……….20 3 HACQUETOVA RAZISKOVANJA…………………………………….………….……22 3.1. Prihod na Kranjsko…………………………………………….………..……………...... 22 3.2. Botanična raziskovanja…………………………………………….…..…………………24 3.2.1. Hacquetova herbarijska zbirka…………………………........…………………………30 3.2.2. Rastline, poimenovane po Hacquetu……………...………...………….………………30 3.2.2.1. Tevje………………………………………..…………...……….………………….30 3.2.2.2. Hacquetov ušivec…………………….....…………………….….………………….31 3.3. Idrija v Hacquetovi dobi………………………………..……..….………………………33 3.3.1. Raziskovanje idrijskega rudnika………………..………………..…...………………33 3.3.1.1. Zdravnik v Idriji……………………...……….……....……………………………36 3.3.1.2. Hacquetov Naturalienkabinet……….………………………………...……………41 3.4. Alpinistične raziskave……………………………………………………………………43 3.4.1. Zgodovina slovenskega planinstva………………….....…………..………………….43 3.4.2. Znanstveniki v naših gorah………...…………….……………..……………………..45 3.4.3. Osvajanje Triglava…………………………...…………………..……………………46 3.5. Oryctographia Carniolica…………………………….…………………………………..48 3.5.1. I. knjiga…………………………………...………….…..……………………………49 3.5.2. II. knjiga………………...…………………………………………..…………………50 3.5.3. III. knjiga…………………………………...……..……………..…………………….51 3.5.4. IV. knjiga……………...…………………….……………………..………………….52 3.6. Izbor Hacquetovih potopisov…………………………….………………………………55 3.6.1. Nanos - Golak – Sveta gora…………………………...…………….....………...……55 3.6.2. Sveta gora pri Gorici………………...…………………….………..…………………56 3.6.3. Bohinj………………….………………………………..……………………………..56 3.6.4. Triglav………………...…………………...………………..…………………………58 3.6.5. Bled……………………………….………...…………………………………………59 3.6.6. Iz Kranjske gore v Trento……………………….………...…………..………..………59 3.7. Etnološka raziskovanja…………………………..…....…………….……………………60 3.7.1. Ziljani…………………...………………………………..……………………………61 3.7.2. Kranjci………………………...………………………....…………………………….63 3.7.3. Istrani…………...…………………………………………….….…………………….65 3.7.4. Kočevarji……………………………………………..………..……..……………….67 4 SKLEP……………………………………………….……………………………………..70 5 VIRI IN LITERATURA…………………………………….…………………………….72 KAZALO SLIK Slika 1: Balthasar Hacquet………………………………………………………….……..……3 Slika 2: Giovanni Antonio Scopoli…………………………………………….……………….5 Slika 3: Naslovnica Scopolijeve razprave o živem srebru…………..…………..………………6 Slika 4: Franc Ksaver Wulfen……………………………………………………….………….9 Slika 5: Karel Zois……………………………………………………………………….……13 Slika 6: Franc Hladnik...........………………………………………….……………….……..18 Slika 7: Triglavski svišč………………………………………………….……………………25 Slika 8: Triglavski dimek………………………………………………...……………………27 Slika 9: Triglavska neboglasnica……………………………………...………………………27 Slika 10: Bleda obloglavka………………………...………………………….………………27 Slika 11: Triglavska roža…………………………….………………………………………..29 Slika 12: Tevje……………………………………….…………………….………………….31 Slika 13: Hacquetov ušivec……………………….………………………...…………………32 Slika 14: Idrija ob koncu 18. stoletja………………………….………………………………38 Slika 15: Triglav z Velim poljem……………………………….………..……………………47 Slika 16: Naslovnica Oryctographia Carniolica, prva knjiga……………….....………………49 Slika 17: Naslovnica Oryctographia Carniolica, druga knjiga……………..………...……… 50 Slika 18: Naslovnica Oryctographia Carniolica, tretja knjiga.……………..…….……………51 Slika 19: Naslovnica Oryctographia Carniolica, četrta knjiga……………………….………..52 Slika 20: Dolina Triglavskih jezer…………………………….…………………...………….57 Slika 21: Ziljanka…………………………………………….……………..…………………62 Slika 22: Kranjc…………………………………………….…………………………………64 Slika 23: Istran……………………………………………….………..………………………66 Slika 24: Kočevar……………………………………………………………………………..67 UVOD Ime Balthasarja Hacqueta je v samem slovenskem znanstvenem prostoru premalo poznano. Zato se je porodila ideja, da o Balthasarju Hacquetu ter o njegovih raziskovanjih v 18. stoletju na Slovenskem napišem diplomsko nalogo. Obenem sem želela povezati še področja iz biologije in tako povezati zgodovinska dejstva z botaničnimi in drugimi raziskavami, ki jih je opravil Hacquet. Človek je imel že od nekdaj v sebi raziskovalno žilico, oddaljeni kraji pa so mu burili domišljijo do te mere, da je raziskoval svet. V sedemnajstem stoletju se je začelo spreminjati merilo za preverjanje in potrjevanje znanstvenih odkritij. Če je bilo prej najpomembnejše merilo zaslužnost in družbeni status učenjaka, ga je sedemnajsto stoletje problematiziralo in delno nadomestilo s preverjanjem rezultatov z določenimi postopki, izvedenimi v ustreznih prostorih, predvsem v laboratorijih. To so bili prostori opazovanja, kjer je bilo možno odkrivati resnico, katere vir niso bile več ugledne osebe, temveč ustrezni postopki. Lahko rečemo, da je teoretično to lahko storil vsak, ki je razpolagal z ustrezno opremo. Preden je skrbno opazovanje narave postalo rutinsko, so se naravoslovci veliko ukvarjali z nenavadnimi pojavi in čudeži, pri čemer so se pogosto zatekali k teologiji. Tak pristop je bil presežen šele v drugi polovici 18. stoletja s pojavom razsvetljenstva, ki je temeljito spremenilo podobo sveta. Naravoslovci so spoznali, kako pomembno je natančno opazovanje običajnih pojavov. V času razsvetljenstva so naravoslovci razumeli svoje delo kot prispevek k razvoju in napredku. Te cilje naj bi bilo možno doseči s pozornim in natančnim opazovanjem. Razsvetljenstvo je pomembno zaznamovalo tudi duhovno življenje v deželi Kranjski, še zlasti v njeni prestolnici. V drugi polovici 18. stoletja je v Ljubljani ustvarjalo več učenjakov evropskega pomena. V diplomski nalogi bom najprej predstavila Balthasarja Hacqueta,