Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta Oddelek za razredni pouk Nataša Breznik SLOVENSKE BASNI MAGISTRSKO DELO Maribor 2014 Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta Oddelek za razredni pouk Nataša Breznik SLOVENSKE BASNI MAGISTRSKO DELO Mentorica: red. prof. dr. Dragica Haramija Maribor, avgust 2014 Magistrski študij in magistrsko delo sta bila opravljena na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Študij je sofinanciralo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Lektorica in prevajalka: dr. Katja Bergles UDK : 821.163.6.09-342(043.2) 398.21(497.4)(043.2) Gesla: folklorna basen, umetna basen, zbiratelji basni, basnopisci, analiza basni IZJAVA Podpisana Nataša Breznik izjavljam, da sem magistrsko delo z naslovom Slovenske basni izdelala sama, prispevki drugih so posebej označeni, uporabljeni viri in literatura so korektno navedeni. Maribor, 18. avgust 2014 ______________ (podpis) 5 Zahvaljujem se red. prof. dr. Dragici Haramija za izdatno strokovno pomoč ter vsak trenutek, ki ga je namenila za koristne nasvete in mentorstvo pri izdelavi magistrskega dela. Iskrena hvala družini, ki me je v času študija spodbujala in verjela vame tako pri padcih kot v vzponih! Še posebej hvala sestri, ki me je podpirala, razumela ter z vzpodbudnimi dejanji pripomogla, da je bila moja pot lažja. 6 POVZETEK Pri pisanju magistrskega dela z naslovom Slovenske basni smo izbirali relavantne metode dela, ki so bile najbolj smiselne glede na posamezen sklop raziskovanja in pisanja. Magistrsko delo je sestavljeno iz treh delov. V začetnem delu študije povzamemo smernice definicije in značilnosti te kratke literarne vrste, kot so jih zapisali slovenski in tuji teoretiki, ter predstavitve njej sorodnih literarnih vrst. Prav zaradi tega moramo biti pri poimenovanju kratke didaktične zgodbe pazljivi, ker je njena temeljna lastnost, da na zbadljiv način s pomočjo standardnih antropomorfiziranih živalskih književnih likov opisuje človeške napake in odnose med njimi. Ti skozi dvogovor, katerega ne smemo razumeti dobesedno, prikazujejo življenjske resnice. V drugem delu smo predstavili zgodovinski pregled razvoja basni od njenih predvidenih začetkov pa vse do danes. Izpostavili smo štiri svetovne zbiratelje in basnopisce, to so Ezop, Gaj Julij Fedrus, Jean de La Fontaine in Ivan Andrejevič Krilov, ter enaindvajset slovenskih zbirateljev in basnopiscev. Med slednjimi smo analizirali štirinajst avtorskih zbirk naslednjih avtorjev: Valentina Vodnika, Antona Martina Slomška, Janeza Trdine, Frana Levstika, Matije Valjavca, Josipa Stritarja, Dragotina Ketteja, Vladimirja Pavšiča − Mateja Bora, Borisa Fakina − Igorja Torkarja, Rada Bordona, Miroslava Košute, Slavka Pregla, Aca Mermolja ter Otona Marca. V tretjem delu smo analizirali slovenske folklorne basni. Glede na rezultate analize lahko zagovarjamo, da se slovenske folklorne in tudi avtorske basni držijo sheme. V njih so uporabljene tako avtohtone kakor tudi neavtohtone živalske vrste. Slednjih je seveda občutno manj. V zgodbo sta največkrat vpletena le dva književna lika. Njuna karakterja sta vselej nasprotna. Vsekakor je smiselnost basni v njeni poučnosti. Njen nauk lahko bralec prenese v vsakdanje življenje in se s tem izogne neprijetnim situacijam. Vsekakor je pa tako folklorni kakor tudi umetni basni skupno, da sta še v današnjem času uporabljeni kot prikrita načina kritiziranja družbe ali posameznika. Ker se v literarni teoriji uporabljata izraza avtorska in umetna basen kot sopomenki, smo se tega v delu poslužili tudi mi. Gesla: folklorna basen, umetna basen, zbiratelji basni, basnopisci, analiza basni SUMMARY While writing the master’s degree with the title Slovenian fables we choose the research methods which were the most appropriate for the individual part of the research and writing. Master’s degree consisted of three parts. In the first part of the study we summarized the guidelines of the definitions and the characteristics of this short literary form, as they were written by the Slovenian and foreign theoreticians, as well as the presentation of the similar literary forms. Exactly because of that we have to be careful when classifying the short didactic story, since its basic characteristic is to describe in a taunting way the human mistakes and relationships among them with a help of standard anthropomorphic animal characters. With a help of a dialogue, which shouldn’t be understood literary, they demonstrated the life truths. In the second part we introduced the historical overview of the fable’s development from its supposed beginnings and up until today. We exposed four world famous collectors and writers of fables, which are Aesop, Gaius Julius Phaedrus, Jean de La Fontaine and Ivan Andreyevich Krylov, as well as twenty-one Slovenian collectors and writers of fables. Among the latter we analysed fourteen authorial collections of the following authors: Valentin Vodnik, Anton Martin Slomšek, Janez Trdina, Fran Levstik, Matija Valjavec, Josip Stritar, Dragotin Kette, Vladimir Pavšič − Matej Bor, Boris Fakin − Igor Torkar, Rado Bordon, Miroslav Košuta, Slavko Pregl, Aco Mermolja and Oton Marc. In the third part of the master’s degree we analysed the Slovenian folklore fables. According to the results of the analysis we can say that the Slovenian folklore as well as the authorial fables follow the scheme. They use the autochthonous and non- autochthonous animal types. Of course, the latter appear less often. The meaning of the fable is in its instructiveness. The reader can transmit its moral to everyday life and thus avoid the unpleasant situations. However, both − the folklore and artificial fable are even today used as disguised manners of criticising the society or an individual. We followed an example of the literary theory where the terms authorial and artificial fable are used as synonyms. Keywords: folklore fable, artificial fable, collectors of fables, writers of fables, analysis of a fable KAZALO VSEBINE UVOD ........................................................................................................ 4 1 NAMEN ............................................................................................... 6 2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE .............................................................. 7 2.1 Raziskovalna vprašanja ................................................................ 7 2.2 Pričakovani rezultati ...................................................................... 7 3 METODOLOGIJA ................................................................................ 9 3.1 Raziskovalne metode.................................................................... 9 3.2 Uporabljeni viri .............................................................................. 9 4 LITERARNOTEORETIČNA IZHODIŠČA .......................................... 10 4.1 Etimološko stališče izraza basen ................................................ 10 4.2 Definicija ..................................................................................... 14 4.3 Značilnosti ................................................................................... 21 4.3.1 Zgodba basni ....................................................................... 24 4.3.2 Nauk ali morala v basni ........................................................ 25 4.3.2.1 Tipi naukov ........................................................................ 27 4.3.2.2 Nahajališče morale v basni ............................................... 28 a) Nauk, zapisan pred zgodbo ........................................................ 29 b) Nauk, zapisan po zgodbi ............................................................. 30 c) Nauk, razbran iz zgodbe ............................................................. 30 4.3.2.3 Poučnost nauka ................................................................ 31 4.3.2.4 Funkcija basni ................................................................... 32 4.3.3 Basen in njej sorodne literarne vrste .................................... 36 5 LITERARNOZGODOVINSKI RAZVOJ BASNI .................................. 42 5.1 Literarnozgodovinski razvoj basni v svetu ................................... 42 5.2 Basen od začetka do danes ........................................................ 47 1 5.2.1 Svetovni zbiratelji in basnopisci ............................................ 52 5.2.1.1 Ezop .................................................................................. 52 5.2.1.2 Gaj Julij Fedrus ................................................................. 54 5.2.1.3 Jean de La Fontaine ......................................................... 55 5.2.1.4 Ivan Andrejevič Krilov ....................................................... 58 5.3 Literarnozgodovinski razvoj basni na Slovenskem ..................... 60 5.3.1 Pomembni slovenski zbiratelji in basnopisci ......................... 64 5.3.1.1 Janez Svetokriški (1647–1714) ......................................... 64 5.3.1.2 Anton Feliks – Janez Damascen Dev (1732–1786) .......... 65 5.3.1.3 Leopold Volkmer (1741−1816) .......................................... 66 5.3.1.4 Valentin Vodnik (1758–1819) ............................................ 69 5.3.1.5 Urban Jarnik (1784–1844) ................................................ 73 5.3.1.6 Janez Nepomuk Primic (1785–1823) ................................ 74 5.3.1.7 Anton Martin Slomšek (1800–1862) .................................. 74 5.3.1.8 Janez Trdina (1830–1905) ................................................ 77 5.3.1.9 Fran Levstik (1831–1887) ................................................