znak CMYK SREČANJE LUTKOVNIH IN OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE 7. – 9. junij 2016 Medvode TOREK, 7. junij 2016 Kulturni dom Medvode 8.30 Tok tok, naprej, KD Teater Grosuplje in Vrtec Kekec Grosuplje Joseph Theobald: MIRKO SE RAZJEZI 9.15 LS Mokre tačke, KUD Emil Adamič Mokronog po motivih slovenskih ljudskih pravljic: TRI SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE 10.00 LS GleGla OŠ Zbora odposlancev Kočevje in KUD Jazbec in partnerji Urška Rupnik in Anda Jambrovič: DOGODIVŠČINE OPICE FRIDE 10.30 LS Eci peci, OŠ Blaža Arnača Luče Danilo Vranc (priredba LS Eci peci): ZALJUBLJENI ŽABEC Klub Jedro 11.00 LS OŠ Loka Črnomelj Karel Hroh: O RAČKU, KI SE JE UČIL PETI 11.15 LS Žabice OŠ Gustava Šiliha Laporje LS Žabice: DV1GA2LO3 Kulturni dom Medvode 11.40 LS VENČESELJ, OŠ Pohorskega odreda Slov. Bistrica, POŠ Zgornja Ložnica France Bevk (priredba Tomaž Ozimič): PETER KLEPEC 12.15 LS Vrtavke, OŠ Boštanj LS Vrtavke: TRIJE DOMIŠLJAVCI ALI KAKO JE NASTALA PRAVLJICA podelitev zlatih plaket Klub Jedro 13.00 OKROGLA MIZA: LUTKE MED PEDAGOŠKIM IN UMETNIŠKIM moderira: Jelena Sitar Cvetko Kulturni dom Medvode 15.00 Sami močni, KPD Šmihel, Avstrija VRATA V KRATEK ČAS Klub Jedro 15.30 LS KakÓrkoli 2. OŠ Slov. Bistrica in LS Zrnca, Koruzno zrno KakÓrkoli/Zrnca: O3 16.00 Gledališka šola Gimnazije Franca Miklošiča, Ljutomer/ Lutkovni studio Lizači parketa Lizači parketa: UPOR SREDA, 8. junij 2016 Kulturni dom Medvode 8.30 Igralska skupina pri gledališču Toneta Čufarja Jesenice Fran Milčinski: BUTALCI 9.30 Krpanovo gledališče, OŠ Martina Krpana Ljubljana Janja Lamovšek: DAJMO, LEVČI! 10.05 Krpanovo gledališče, OŠ Martina Krpana Ljubljana Ela Peroci: MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON 10.40 Gledališki duo, Polhov Gradec Mojca Klančar Dolinar: ROMEO & JULIJA 11.00 Igralska šola POTica, Kranj Andreja Stare in skupina: PRIHAJAJO KLOVNI 11.55 Gledališka skupina KUD Dolenjske Toplice mag. Urška Bučar po pesmi Franceta Prešerna: POVODNI MOŽ 12.25 Gledališče HIŠA; OŠ LAG in KD Teater Grosuplje Astrid Lindgren (priredba Jan Pirnat): RONJA, RAZBOJNIŠKA HČI podelitev zlatih plaket Klub Jedro 13.30 DELAVNICA GLEDALIŠKE PEDAGOGIKE: ON JE DRUGAČEN mentor: Matjaž Šmalc ČETRTEK, 9. junij 2016 Kulturni dom Medvode 8.30 Dramski krožek in Mladinski pevski zbor OŠ Danila Lokarja Ajdovščina Peter Avbar po filmskem scenariju C. Bucka in J. Leeja: LEDENO KRALJESTVO 9.40 Gledališka skupina OŠ Miroslava Vilharja Postojna Astrid Lindgren /Andrej Rozman-Roza: PIKA 10.25 Vrtec Deteljica Mirna, skupina Klobuki Ela Peroci: MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON 10.55 Rdeča igralnica, Vrtec Manka Golarja, Gornja Radgona Anja Štefan: ŠTIRI ČRNE MRAVLJICE 11.25 Osnovna šola Miklavž pri Ormožu Fran Levstik, Jana Kolarič: MARTIN KRPAN 12.35 Linhartovi čuki - Kulturno društvo Mošnje Marie-Aude Murail: OH, BOY! podelitev zlatih plaket Klub Jedro 13.45 DELAVNICA GLEDALIŠKE PEDAGOGIKE: ON JE DRUGAČEN mentor: Matjaž Šmalc Avtentičnost, izvirnost, veselje… V času intenzivnega spremljanja ljubi- teljske lutkovne ustvarjalnosti sem si kot letošnja državna selektorica na regijskih srečanjih ogledala 52 lutkovnih predstav. V tem, na prvi pogled velikem lutkovnem košu, so tako predšolske, šolske in mladin- ske predstave, kot tudi predstave odraslih ljubiteljskih skupin. Tako se, ko želiš pri- praviti kvaliteten in zanimiv izbor za dve državni srečanji, Srečanje lutkovnih skupin in Mladinski festival Vizije, sprva velik na- bor uprizoritev kaj hitro zmanjša. Še vedno (se) z lutkami največ igrajo na Štajerskem, kjer pa je letos kljub velikemu številu ogle- danih predstav umanjkala ustvarjalna an- gažiranost. Podobno se dogaja na Gorenj- skem, ki je bila dolga leta lutkovna velesila. Verjamem, da gre samo za trenutno uspa- vanost in da se bodo že drugo leto mladi lutkarji in njihovi mentorji ponovno vrnili na gledališke odre. Pozitivno sta presenetili Dolenjska in Bela Krajina, kjer se je v za- dnjih nekaj letih lutkovna dejavnost razši- rila. Čuti se kontinuirano delovanje ter želja mentorjev in mentoric po izobraževanju in napredovanju, predvsem pa povezovalno delo posameznih izpostav Javnega sklada za kulturne dejavnosti v tej regiji. Splošni vtis, ki ga je mogoče izlušči- ti iz večine predstav, je obetaven. Vse več je predstav, v katerih pobudo prevzema- jo mladi ustvarjalci: lotevajo se avtorskih zgodb in priredb znanih literarnih besedil, poskrbijo za likovno podobo, scenografijo in glasbeno opremo. Avtorskih projektov se lotevajo otroci v višjih razredih osnovnih šol in srednješol- ci, seveda ob pomoči izkušenega mentor- ja, ki zna ideje vseh ustvarjalcev povezati v estetsko celoto in hkrati pustiti njihov lasten, enkraten pogled na problem, ki ga razrešuje njihova uprizoritev. Hkrati pa je opazen napredek tudi v večini skupin, ki že dalj časa delujejo, imajo za seboj že nekaj uspešnih uprizoritev in so tekom let že raz- vile svoj prepoznaven gledališki jezik. Zagotovo so lutkovni začetki najtežji v vrtcu in v prvih razredih osnovne šole, ko se otroci prvič sami aktivno srečajo z gleda- liškim odrom. Največjo vrednost šolskih in vrtčevskih predstav vidim predvsem v nji- hovem interdisciplinarnem povezovanju različnih pedagoških vsebin z umetniškim ustvarjanjem. Tako sem letos videla kar ne- kaj predstav, kjer sta se v besedilu zlahka prepoznala ideja in sporočilnost. V preveli- ki želji, da bi otroci skozi umetnost prido- bili predvsem vzgojno izobraževalne vse- bine, pa so mentorji vse faze ustvarjalnega procesa (izbor lutkovne tehnike, izdelava lutk, animacije in igra) mnogokrat podre- dili obravnavani temi, končne produkcije pa so ostale na edukativnem nivoju, brez prave preslikave v gledališki prostor. Izbranim predstavam zagotovo ne mo- rem oporekati avtentičnosti in izvirnosti, predvsem pa ne pomanjkanja želje in vese- lja ob ustvarjanju, ne glede na starost izva- jalcev in okolja, iz katerega prihajajo. Tudi lutkovne tehnike so raznovrstne. Kar ne- kaj skupin raziskuje animacijo vsakdanjih predmetov, sence so znova zelo privlačne, žal pogrešamo marioneto in ročno lutko. Na pohodu je minimalizem, likovna po- doba in scenografija sta izščiščeni, tako se lutka osvobodi nepotrebne odrske navlake in zasluženo dobi svoj gledališki prostor. Večina predstav preseneča tudi z izborom glasbe in izvajanjem le-te v živo - zaigra nam harmonika, tarabuke pa nas ponesejo v daljno Afriko. Žal mi je, da zaradi odsotnosti igralke na državnem srečanju ne bo odrasle lutkovne skupine Mari.o.nete iz Izole, katere predsta- va Murenček je odličen primer inventivne uporabe tehnik senčnega gledališča. Veseli pa me, da se bomo po nekajletni odsotnosti na srečanju ponovno srečali tudi s srednje- šolsko lutkovno skupino, saj so se do sedaj predstavljale zgolj na festivalu mladinske kulture Vizije. Le s presekom delovanja v vseh starostnih skupinah je možno dobi- ti vpogled v razvoj in napredek slovenske lutkovne scene. Prav tako pa je sodelovanje srednješolcev dobra spodbuda predvsem mlajšim ustvarjalcem, saj imajo priložnost videti, da lahko lutka, s katero se v otroštvu igrajo, v rokah starejših izvajalcev postane močno umetniško izrazno sredstvo. Kljub nekaterim zanimivim poskusom v lutkovnih predstavah še vedno pogrešam več igrivosti, izvirnosti in sproščenosti ter bolj živ pretok energije – igralske z odra v dvorano in gledalske iz dvorane na oder. Predvsem pa še več avtorskih pristopov, saj sta ravno otroška in mladinska drznost in ambicija tista avtentična magičnost lut- kovnega gledališča, ki vedno znova očara in začara. Na koncu bi se rada zahvalila vsem lut- karjem in mentorjem za vašo zagnanost, vztrajnost in zvestobo lutkovnemu gledali- šču. Prisrčna hvala tudi vsem organizator- jem regijskih srečanj za zavzetost in gosto- ljubje. Čestitam vsem izbranim predstavam in se veselim ponovnega srečanja z vami na državnem srečanju v Medvodah. Irena Rajh Kunaver državna selektorica Srečanja lutkovnih skupin Slovenije 2016 Gledališko popotovanje V marcu in aprilu 2016 sem se odpravila na popotovanje. Od Izole do Črenševcev, od Šentpetra na avstrijskem Koroškem do Me- tlike. Cilji mojih poti po raznoliki ovinkasti pokrajini, po dišeči pomladi, oviti v mehko zelenje, čez nekaj hladnejših sap prelazov, so me vedno pripeljali v sanjski otroški svet – regijska srečanja otroških gledališč JSKD. Ob meni polno malih, malo večjih in malo bolj bučnih najstniških otrok. In smo sku- paj potovali naprej. In ker nas je bilo več, smo zaradi otroških gledališč na obzorju reagirali z napeto tišino, obetajočim priča- kovanjem, smehom, komenatarji, navduše- njem in na koncu vedno z aplavzom. S čisto posebnim šelestečim zvokom, kadar so bili ob meni mali in bolj bučnim, podkreplje- nim tudi z vzkliki, ko so bili ob meni večji popotniki – gledalci. Gledališke poti so nas vodile od klasič- nih pravljic do dramatizacij proznih besedil in še naprej do avtorskih predstav; čez kla- sične scene, do tistih, kjer so celotno likov- no podobo oblikovali igralci sproti z novimi prizori; skozi glasbo, ki je bila posneta in velikokrat, v mojo radost, izvajana v živo; od predstav z veliko nagajivimi, smešni- mi, resnimi in pretresljivimi besedami, do predstav, kjer jih je bilo le za vzorec. Najbolj pa sem bila vesela, ko so mi mali igralci v odrski prepričljivosti, v duhu lepega poslan- stva in s polno resnostjo izvedbe ustavili čas: obstala sem in jih gledala vznemirjena, brez besed. Ja, drzno so me prepričali tudi z igro brez besed ali ko so iz najbolj običaj- nega, banalnega predmeta ustvarili prelepo in prepričljivo gledališko iluzijo. Če je bilo popotovanje do regijskih gledaliških dežel dolgo, sem se nazaj vrnila v hipu, z lepimi prizori pred očmi. Nazadnje sem