VSEBINA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA Za uvod RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE CLASSIS I: HISTORIA ET SOCIOLOGIA I. RAZPRAVE DISSERTATIONES Zapis o akad. ANTONU VRAtuši v Biografskem zborniku Slovenske akademije 31 znanosti in umetnosti ob njeni petinsedemdesetletnici (2013) Intervju z akad. Antonom Vratušo ob njegovi stoletnici (Jože PirJevec, Gorazd BaJc, Jure ramšak) II. BiBa Teržan, Zgodnje latenske prvine v poznem obdobju halštatske kulture na ZBORNIK OB STOLETNICI območju Slovenije – kazalci »diplomatskih stikov« v 5.–4. stol. pr. Kr.? AKAD. ANTONA VRATUŠE raJko BraTož, Podoba Avgusta v zgodovinopisju visoke cesarske dobe in pozne antike PeTer šTih, K zgodovini gozda in njegovi terminologiji v zgodnejših stoletjih srednjega veka v alpsko-jadranskem prostoru Janko PleTerski, Opozorilo na dokument iz arhiva Svetega sedeža Jože PirJevec, Normandija 2014 alenka šelih, Družbene spremembe in kaznovalna politika mariJan Pavčnik, Lukićeva razlaga prava RAZPRAVE I. RAZREDA, 31 – DISSERTATIONES CLASSIS I, XXXI I. RAZREDA, 31 – DISSERTATIONES RAZPRAVE 13,50 EUR LJUBLJANA 2015 ISBN 978-961-268-041-1 ZBORNIK OB STOLETNICI AKAD. ANTONA VRATUŠE SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE CLASSIS I: HISTORIA ET SOCIOLOGIA RAZPRAVE DISSERTATIONES 31 ZBORNIK OB STOLETNICI AKAD. ANTONA VRATUŠE LJUBLJANA 2015 SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 18. MARCA 2015 IN NA SEJI PREDSEDSTVA DNE 24. MARCA 2015 UREDILI AKAD. PETER ŠTIH AKAD. BIBA TERŽAN AKAD. SLAVKO SPLICHAL RAZPRAVE I. RAZREDA DISSERTATIONES CLASSIS I 31 ANTONIO VRATUŠA CENTENARIO Uredili: Peter Štih, Biba Teržan, Slavko Splichal Izdala: Slovenska akademija znanosti in umetnosti Grafična priprava in tisk: Designpro d. o. o. Naklada: 300 izvodov Ljubljana 2015 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 34(091)(082) 929 Vratuša A.(082) ZBORNIK ob stoletnici akad. Antona Vratuše / [uredili Peter Štih, Biba Teržan, Slavko Splichal]. - Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2015. - (Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede = Dissertationes / Academia scientiarum et artium Slovenica, Classis I: Historia et sociologia ; 31) ISBN 978-961-268-041-1 1. Vratuša, Anton 2. Štih, Peter 280556032 KAZALO Za uvod ......................................................................................................... 7 I. Zapis o akad. Antonu Vratuši v Biografskem zborniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti ob njeni petinsedemdesetletnici (2013) ... 9 Intervju z akad. Antonom Vratušo ob njegovi stoletnici (Jože PirJevec, Gorazd BaJc, Jure ramšak) ............................................... 13 II. BiBa Teržan, Zgodnje latenske prvine v poznem obdobju halštatske kulture na območju Slovenije – kazalci »diplomatskih stikov« v 5.–4. stol. pr. Kr.? ...................................................................................... 59 raJko BraTož, Podoba Avgusta v zgodovinopisju visoke cesarske dobe in pozne antike ..................................................................................... 89 PeTer šTih, K zgodovini gozda in njegovi terminologiji v zgodnejših stoletjih srednjega veka v alpsko-jadranskem prostoru ............................... 127 Janko PleTerski, Opozorilo na dokument iz arhiva Svetega sedeža ............ 143 Jože PirJevec, Normandija 2014 .................................................................. 147 alenka šelih, Družbene spremembe in kaznovalna politika ...................... 151 mariJan Pavčnik, Lukićeva razlaga prava .................................................. 163 Za uvod 21. februarja 2015 je akademik Anton Vratuša praznoval svoj stoti rojstni dan. Preživel je burno stoletje, zaznamovano z največjimi dosežki in nič manjšimi grozotami obenem. Je priča in akter v času, ki je najbolj odločilno zaznamoval našo slovensko skupnost. Vihar druge svetovne vojne je tudi njemu spremenil ži- vljensko pot in ga od komaj začete slavistične akademske kariere popeljal preko partizanstva in italijanske internacije v svet politike in širšega družbenega doga- janja povojne Jugoslavije. Kljub temu je uspeval ohranjati stik z univerzitetnim in znanstvenim okoljem in danes, pri stotih letih, je še vedno aktiven v Odboru za preučevanje narodnih manjšin Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pri delu Mednarodnega centra za upravljanje javnih podjetij v deželah v razvoju, katerega soustanovitelj je bil leta 1974, ali pri dejavnostih, ki se tičejo njegovega domačega Prekmurja. Malo je ljudi, ki so doživeli tako visok jubilej in ti zaslužijo zato še prav poseb- no pozornost. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je stoletnico akademika Antona Vratuše, ki je njen član že sedemintrideset let (od 1978) in s tem skoraj pol toliko, kolikor je stara ustanova sama, počastila s posebno prireditvijo in bila soizdajateljica monogafije o Vratuševi jezikoslovni in literarni misli. Počastitvi jubilanta in obenem svojega člana se sedaj s skromnim zbornikom pridružuje tudi 1. razred Slovenske akademije znanosti in umetnosti za zgodovinske in družbene vede. 7 Zapis o akad. Antonu Vratuši v Biografskem zborniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti Zapis o akad. Antonu Vratuši v Biografskem zborniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti ob njeni petinsedemdesetletnici (Ljubljana 2013) Anton Vratuša, rojen 21. februarja 1915 na Doljnih Slavečih, občina Grad. Diplomiral je na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani 1941, istega leta je dosegel doktorat znanosti z disertacijo Levec in Ljubljanski zvon. 1950 je ob delu končal tretjo stopnjo študija iz družbenih ved na Visoki politični šoli v Beogradu. Od 1941 je sodeloval v NOB. Od februarja 1942 do septembra 1943 je bil v internaciji v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars, Trevi- so, Padova, Rab. Od septembra 1943 do konca vojne je opravljal več vojaških in političnih dolžnosti: bil je namestnik komandanta Rabske brigade, predstav- nik predsedstva OF pri Komiteju za nacionalno osvoboditev za severno Italijo (CLINAI) ter Glavnega štaba NOV in PO Slovenije pri komandi garibaldincev in Korpusu dobrovoljcev svobode v Milanu, oseba za zvezo med CK KPS in CK KPI za severno Italijo. Po 1945 je opravljal številne dolžnosti v zveznih organih SFRJ, Beograd, in v SR Sloveniji. 1953 je prešel v rezervo kot polkovnik JLA. 9 Zbornik ob stoletnici akad. Antona Vratuše Bil je državni podsekretar in šef kabineta podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja (1953–1965), direktor Inštituta za družbene vede v Beo- gradu (1965–1967), ambasador, stalni predstavnik SFRJ pri Organizaciji združe- nih narodov v New Yorku (1967–1969), namestnik zveznega sekretarja za zuna- nje zadeve (1969–1971), podpredsednik zveznega izvršnega sveta (1971–1978), predsednik Izvršnega sveta skupščine SRS (1978–1980), predsednik zveznega zbora skupščine SFRJ (1982). Bil je redni profesor na Visoki politični šoli (1956–1967) in na Univerzi v Beogradu od 1969, na Univerzi v Ljubljani od 1974 in na Mednarodnem centru za promocijo podjetij v Ljubljani od 2004. Ustanovil je Mednarodni center za upravljanje javnih podjetij v deželah v razvoju (ICPE) v Ljubljani (1974) in je bil predsednik upravnega sveta te ustanove do 1982, potem pa častni predsednik sve- ta te medvladne ustanove, ki jo skupno upravljajo države članice. Trajna dolžnost v ICPE: oblikovanje znanstvenoraziskovalnega in izobraževalnega programa. Med 1996–2006 je bil predsednik programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija in je od 2006 častni član Zbora ustanoviteljev te ustanove. Torišči Vratuševega znanstvenega in publicističnega delovanja v obdobju 1938–1941 sta bila slovenski jezik in literarna zgodovina. Po 1945 njegova znan- stvena, družbenopolitična in pedagoška dejavnost zajema zlasti področja razvoja samoupravljanja in participacije v Jugoslaviji in komunalni sistem ter zunanjo politiko SFRJ. Na področju mednarodnih odnosov zlasti izstopajo prispevki o Organizaciji združenih narodov, procesu dekolonizacije, gibanju neuvrščenosti in o deželah v razvoju. Vprašanja narodnih manjšin, človekovih pravic in trajno- stnega razvoja so dolgoletna tema Vratuševih raziskav. Med pomembnejšimi znanstvenoraziskovalnimi projekti, ki jih je organiziral sam ali skupaj z drugimi sodelavci, velja omeniti zlasti: Organizacija jugoslovan- ske komune in odnosi v njej (Inštitut za družbene vede, 1963–1965); Odnosi v večnacionalnih skupnostih (Inštitut za družbene vede, 1966); Vrednosti v politiki, mednarodna primerjalna raziskava ob sodelovanju znanstvenikov iz Indije, Ju- goslavije, Poljske in ZDA (1965–1969), knjiga je objavljena v University Press Philadelphia, ZDA, 1969); Razvoj teorije in prakse samoupravnega prava v Ju- goslaviji (1984–1987); Narodnosti in narodne manjšine; Živeti z mejo (1965–). O tej problematiki je od 1991 objavljenih devet zbornikov, najnovejši: Panonski prostor in ljudje med dvema tromejama (2007). Celostno upravljanje z obalnim območjem za trajnostni razvoj (ICPE, 1992–), Integrated Management of Pro- tected Areas: Nature Parc Goričko (2010–). Objavil je več kot tristo petdeset razprav in člankov v domačih in tujih znan- stvenih ter strokovnih časopisih. Samostojna dela: – Levec in Ljubljanski zvon (doktorska disertacija 1941); – Profili neuvrščenosti (1980); 10 Zapis o akad. Antonu Vratuši v Biografskem zborniku Slovenske akademije znanosti