ISBN 978-961-92520-4-8 Taras Kermauner RSD Slovenski narod se lomi Zgodba o narodu 2 Beg -- prilika dr. Franceta Prešerna pravega središča, kjer je Veliki pok začel čas in Vesolje zagotovo ni vse beži, vsaka stvar od vsake druge stvari ves ta beg vseh stvari, je ujet v žareči obroč začetka Vesolja ker središča ni, tudi nebo, ki ga vidimo, ni edino niti pravo ni tudi mi bežimo od sebe in drugih tudi mi imamo svoje cilje na drobnem delcu naše neskončnosti tudi mi potujemo od rojstva in se na koncu razpršimo v smrt le kje naj bi bil Bog, če pa ni nikjer središča Vsega in je Vse obdano z ognjem kar je bilo na začetku, bo tudi na koncu kar je sedaj, je naše življenje in naše razširjanje kar je Vesolje, je beg neskončne množice galaksij in drugih veličastij kar je bilo, kar je in kar bo, bo kozmična praznina in mraz ali Bog ni Vesolje, ker ga zaokroža in objema strašanski ogenj začetka časa zato noben učenjak ne - bo nikoli spoznal Božanskega načrta zato noben človek ne bo brez ljubezni začutil Božjega zato je Veliki pesnik vedel, da Boga v begu ni ne - bo pomeni Nič bo nebo pomeni, da tudi Niča ne bo nebo pomeni tudi neko lokalno obzorje ne - bo pomeni, da Boga ne bo mogoče nikoli do kraja doumeti kaj pa, če se človeštvo ne bo pustilo izničiti v Niču kaj pa, če človeštvo, ki ima še toliko neskončno veliko časa, da ukroti Vesolje kaj pa, če bo človeštvo ustvarilo Vesolje po svoji meri kaj pa, če bo Vesolje potem le majhna žareča točka v nekem drugem Stvarstvu Maksim Sedej REKONSTRUKCIJA IN/ALI REINTERPRETACIJA SLOVENSKE DRAMATIKE SLOVENSKI NAROD SE LOMI Zgodba o narodu 2 Taras Kermauner Samozaložba GolKerKavčLot AVBER-HORJUL-LJUBLJANA-KRTINA 2010 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6.09-2"18"(0.034.4) KERMAUNER, Taras Zgodba o narodu. 2, Slovenski narod se lomi [Elektronski vir] / Taras Kermauner ; vsebine dram Alenka Goljevšček. - Avber [etc.] : samozal. GolKerKavčLot, 2010. - (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike) Način dostopa (URL): http://www.kermauner.org/ ISBN 978-961-92520-4-8 250499328 Taras Kermauner RSD Slovenski narod se lomi Zgodba o narodu 2 RSD 110-005-2005 Izdal: Samozaložba GolKerKavčLot Vsebine dram: Alenka Goljevšček Računalniška postavitev: Ajda Kermauner Kavčič in Marko Miklič Spletna publikacija: http://www.kermauner.org/ Dostopno tudi v Digitalni knjižnici Slovenije: http://www.dlib.si/ Ljubljana, 2010 Spletno publikacijo je sofinancirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti Copyright by Alenka Goljevšček-Kermauner SAMOZAVRTOST ETIČNEGA HUMANIZMA ALI HUMANISTIČNA TRAGEDIJA (ob Cerkvenikovi V kaverni) 1 Najprej, kot običajno, problem kompozicije. Pričujoča knjiga Krščanska komedija (KršKoda) je tretja po vrsti v Pnizu Majcnova dramatika (MD 3); prvi dve sta izšli že v letih 92-93, napisani pa bili pred koncem 80-let. Večino teksta v KršKodi zavzema razprava KršKoda in dvoje Opomb k nji. Opombe II sem napisal letos marca, ko sem se bil odločil knjigo zaključiti. Nameraval sem ji dodati le še ES analizo Majcnovega Čudeža. Kot običajno, pa me je študij SD prepričal, naj bi vključil v nadaljevanje Pniza MD - vsaj - še 2 PD, ob Čudežu: Cerkvenikovo V kaverni in Briškega Križ, morda celo Božičevega Toneta Tomšiča. Zakaj tako, bom pojasnil sproti, v samih ES analizah. Zavedam se, da bodo že te 3 ES analize prebile obseg MD 3; zato je treba brati MD 3 in MD 4 skupaj, kot eno knjigo. V MD 4 pride na vrsto ES analiza Majcnove drame Brez sveče in njegovih enodejank. Upam, da bo s tem Pniz MD zares končan. Ker sta dve SD naslovljeni z istim naslovom, V kaverni, ju bom razločil: 1. Bevkovo bom poimenoval BeKava, bila je pač napisana prva oz. vsaj objavljena je bila najprej, 1922. 2. Cerkvenikova naj bo CrkKava, izšla 1924, v Ameriškem družinskem koledarju. O BeKavi sem že ES pisal; res pa moja razprava ni dostopna, ostaja v rokopisu-tipkopisu. Je pa omenjena - kot še precej drugih, ki so v enakem stanju - v knjigi Red blodnje in vizija, v posebnem oddelku, naslovljenem Šestkratnica, glej strani 204-205, njena vsebina pa na strani 225, povzela jo je Alenka Goljevšček. Ko sem obravnaval BeKavo, CrkKave še nisem poznal. Sem pa pred tem ES obravnaval Bevkovega Kajna in Trst, tudi Cerk(venik)ove drame Roka pravice in Kdo je kriv; sodim, da dramatiko obeh torej že kar poznam. Ker bom v pričujoči razpravi govoril predvsem o CrkKavi, jo bom skrajšal na Kavo; ko pa bom mislil na BeKavo, bom na to posebej opozoril in - le - v tem primeru uporabil naslov BeKava. (Crk)Kava ne velja za pomembno SD; na Estravni - slogovno itn. - je slabša od ostalih Crkovih. Kdo je kriv bistveno bolj razvije problematiko smisla- absurda, Si, vojne, Niha itn. Vendar pa je glede na merila, ki jih upoštevam v RSD, Kava primerna za ES analizo; je celo Tip za SD-20 oz. SlZ-20 kot pozicija (PSt) SlZi. Dotika se tudi Krša in KCe, do njiju je RadKrit; tu je zveza z Majcnovim Ženinom na Mlaki. 5 Legiša v svoji - sicer natančni, izčrpni - Zgodovini slovenskega slovstva VI (izdala SI matica) Kave niti ne omenja; Crka sploh nizko ceni. Enako ravna Zadravec v ZgSlslovstva, Maribor, 72. Oba izrečeta le nekaj sodb o Crku kot Umtku. Dgč ravna Koblar, ki v SD II, 73, nameni Kavi nekaj prostora, a ga večinoma odmeri povzetku vsebine; sodbo strne v en stavek: »Kolektivna zgodba z ostro ironijo razčlenjuje življenje poklicnih častnikov ter mu postavlja nasproti zvestega vojaka in zakonskega moža.« Oznaka Kolzgodbe drži le deloma; mnogo bolj drži za BeKavo, čeprav gre tudi tam za Trago dveh bratov, za temo Bma, ki je po Stri globoko personalizirana. V (Crk)Kavi pa so figure bistveno bolj individualizirane, ne le glavna, Krippner. Je pa res, da gre tudi za Koldramo; za oboje. Kob(lar) še dodaja: »Uprizoritev drame ni bila nikoli dovoljena.« Sklepam, da zaradi izjav o Kršu in KCi, morda tudi zaradi prikaza Čtkov kot a priori zločincev; ne le AvsČtkov, ampak vseh, kot takšnih. Marjan Brecelj v PBL podaja Crkovo biografijo, omenja tudi Kavo, sodi, da je to »prva slovenska kolektivistična drama«. Torej ni prva BeKava? In - že dolgo pred njo - Kristanova Ljub(islav)a? Zadevne sodbe so vprašljive. Naj navedem nekaj vsebinskih sodb o CrkD oz. celotni CrkUmeti. Kob: »Obsežna dramatika A. C. kaže pisateljevo naturalistično osnovo, ki deloma ostaja pri stari dramaturgiji, deloma prehaja v ekspresionistično sproščenost. V snovi se opira na vojne grozote in njihove nravne posledice, v ideji uveljavlja avtonomno človečnost« (ki je - po mojem - res podčrtana, a obenem zastavljena kot problem) »in teženje k popolni osvoboditvi od družbene laži, predvsem pa skuša dognati bistvo moške in ženske narave, njuno usodno zbliževanje in odtujevanje.« Dejal bi, da je to motiv triologije Greh (V vrtincu …), tudi v Kriv, v Kavi pa je to obrobno. Legiša nameni CrkUmeti nekoliko več prostora, a je ostro Krit: »V zgodnjem pisanju je pritegovala predvsem čudna« (?) »mešanica naturalizma in ekspresionizma, domača razpoloženja tistih let po prevratu. Tu je odmevala grozota fronte, oholost oficirjev, maščevanje nižjih nad njimi«, v Kavi ga ni, nasprotno, »delavske demonstracije proti vojski«, v Kavi obrobno nastopajo, »kaos mladostnega vrenja«, za kaos res gre, SlZ-30 je v bistvu Ktz. »Vendar je bilo pripovedovanje bolj ali manj preprosto, sentimentalno poročanje«, močen pridih SeHa, »izpovedovanje o grehu mesa in krvi«, v Kavi manj kot kasneje, »ljubezni in strasti, svetosti in Bogu, izživljanje« (?) »v predstavah sprevrženega odbijajočega početja« - kaj bi dejal Legiša, če bi bral Ameriški psiho - »zraven srečanj z okostnjaki in piramidami lobanj«. Jaz Crku tega ne bi zameril, očitno je v času svoje vojaščine na fronti videl ne le eno piramido lobanj. »Iz takih elementov, znanih iz preprostega socialnega ekspresionizma«, seveda ne trdim, da je Crk genij in inovator, HKD poglobljen, »se je hotel vzdigniti v višjo simboliko, tako miselno urejajoče delo pa je preseglo njegove moči.« Preseglo je horizont PSte SlZ-20 (in SD-20), Crkovega osebnega niti ne; daje ga Ktz, kot navsezadnje tudi Jarca, Gruma, Štanteta. Ne pa Krefta; a tega ne zato, ker je Mrk poudarjeno enosmeren, Lo-05. Legiša je tudi v sodbi o CrkD preoster; nadaljuje: »Podobno velja za dramo, ki se ji je kasneje posvetil. Loteval se je moralnih razmerij v zakonu«, trilogija, »in kritike koruptne birokracije«, Roka, »v kapitalistični družbi, pa zmogel namesto ljudi idejne sheme«, to velja bolj za Kavo kot za trilogijo, »in zato posiljeno«, zakaj posiljeno?, »o sebičnosti, grehu, hinavščini in laži«, vse to 6 velja za Kavo, »visečo med naturalizmom in prenapetim, včasih že grozljivim ekspresionizmom.« Mar ni zadevni ekstatično SeH Ekpm sam na sebi - po PSti - prenapet? Glej Zastore, Klic iz grobnice, Mlado Bredo. Majc(en) je prenapetost obvladal, a šele s Prekopom, napisanim v istem času kot Kava; Dediči so nemalo prenapeti. Majc vzame prenapetost - in sprevrženost - v Ženinu za temo, ki jo obdela s Kritprijemom, medtem ko je za Bogarja Meha, obe drami napisani 44, težko reči, da ni prenapet; je pa s stališča dramatika sprevržena AVS-masa v Mehu, tudi kleriki, enako v Brez sveče. SD-44 seveda ni več pod vplivom Ekpma, tudi Majc ne. Zanimivo - Tip, pomembno -, da Majc vzrokov sprevrženosti in prenapetosti ne pripisuje vojni in odmevu-odgovoru na I. Svetvojno, ampak KCi in fanatičnim, histeričnim Kanom, kakor so se obnovili ali pa celo šele Prirazvili MV-II. Je Crk v Kavi res pristaš sprevrženosti? Ne bi rekel; nasprotno, sprevrženi so FČtki, PlK, major Herman itn. Po svoje je poročnik Krippner res prenapet, v to ga sili Pričustvovanje EtHuma, DušNota; a Crk se v tej točki ne isti z njim oz. zavzema do Krip(pnerj)a tudi distanco. Prikaže ga kot Traglik.